(Swiru SNÖO025 O Sk EO NJ A KNJIŽNICA CFL IF Muzejski trg j. a 3000 CEL.7 F hmJa OtgmuM #’ _______________________________ LfcTJÖ XXXII, številka 23, lO.november 2000 Cena 269,00 SIT ZGORNJESAVINJSKI ČASOPIS IZBIRAMO ZGORNJESAVINJSKO OSEBNOST 2000 DOLGOVI IZ PRETEKLOSTI DUŠIJO SMREKO GORNJI GRAD NOV ODPIRALNI DELOVNI CAS NA LJUBNEM V SAMOPOSTREŽNI TRGOVINI NA PLACU tel. 5841 174 Zadruga mozir j e VSAK DAN z.o.o. Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje z.o.o. od 7.00 do 21.00 NEDELJE IN PRAZNIKI od 8.00 do 11.30 v vseh živilskih poslovalnicah od 9.11. do 19.11.2000 * olje cekin........................166,00 sit * mesni narezek 100 g........................107,00 sit * jetrna pašteta 100 g..............99,00 sit * omaka za testenine 400 g...................349,00 sit * keksi queen 500 g.................385,00 sit * kosmiči frutina 250 g......................219,00 sit * čaj 2 okusa 40 g..................160,00 sit * detergent calgonit 2,5 kg + osvežilec citrofresh ali čistilec DWC.. * mehčalec silan 1 1...........................299,00 sit * žarnici TUNGSRAM 60 W in 100 W................83,00 sit * palični mešalnik.............................2.690,00 sit 1.269,00 sit POSLOVNI RAČUN TRANSAKCIJSKI RAČUN S prenosom vašega računa vam poleg vodenja poslovnega računa, v banki nudimo še: - polog in dvig gotovine na bančnih okencih in preko dnevno nočnega trezorja - klasični limit na poslovnem računu - depozit na poslovnem računu - opravljanje plačilnega prometa s tujino in dokumentarno poslovanje - trajni nalog za avtomatski depozit z odpovednim rokom - izdaja poslovnih čekov - premostitveni kredit za imetnike okvirnih kreditov, ki prenašajo račun iz APP na banko. Želimo vam veliko uspehov pri poslovanju. 70 j banka velenje ^-----S Banka Velenje d.d., Velenje, bančna skupina Nove Ljubljanske banke Mobitel: 031/653-636 Tel. & Faks: 03/83-85-018 3 0. ujjjA Kfc„.^CA TRETJA STRAN ISSN 0381-8140 Leto XXXH, št. 83,10. i Izhaja vsak drugi petek Ustanovitelj: \ , Skupščina občine Mozirje Izdajatelj: Savinjske novice, Franci Kotnik s.p. Savinjska cesta 4,3331 Nazarje, telefon: 063/83-90-790, \>\ telefon in faks: 063/83-90-791, :\ žiro račun 52810S85-13016 '"> Stalni sodelavci: , Edi MavričSavinjčan, Aleksander Videčnik, Ciril Sem; Benjamin Kanj ir, Jože Miklavc, Uroš Kotnik, Igor Solar, Karolina in Edvard Vrtačnik, Alenka Klemše Begič, Igor Pečnik, Marija Sodja-Kladnik, Franjo Pukart, Milena Zakrajšek, Metod Rose, Vesna Reto, Marija Sukalo, Vesna Banjevič, \ : Naslov uredništva: xvy\ ^Savinjske novice\ Savinjska cesta 4,3331 Nazarji Telefon: 063/83-90-790 Telefon in faks: 063/83-90-791 E-pošta: toteraet: http//:wvfw.savinj-novice-sp.sl Cena za izvod: 269,00 SIT, za naročnike: 229,00 SIT Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Ceije Rokopise, objave, razpise in Oglase je ' potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dnr pred izidom Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8%. V-. \ '■ ' ' . ■ ■. ■ \ \ Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja polletje. \ MM« Vse bolj očitno je, daje Zgornja Savinjska dolina zakleta z vodo. Hm, mar res? Seveda ne, razen za tiste, ki so vraževerni. Res pa je, daje po stoletnih vodah pred desetimi zelo poplavno ogrožena, toda tega se država noče ali ne želi zavedati. Kje sicer iskati vzrok, da v tem obdobju za sanacijo posledic ni bilo namenjenih dovolj sredstev, čeprav so jih obljubljali najvišji predstavniki oblasti? Popolnoma se strinjam z novinarskim kolegom Miranom Korošcem, dopisnikom Radia Slovenija, kipo zadnjem neurjupred nekaj dnevipragmatično ugotovil, da država očitno še ni ugotovila, da jo saniranjepoškodb na vodotokih in ostali infrastrukturi stane več kot bi jo stala pravočasna sanacija. Tokrat je še posebejprizadeto Solčavsko, tudi v Lučahpa je niso odneslipovsem brez škode. Nekoliko bolje je bilo v spodnjem delu doline, kakor tudi v Zadretju, kjer se je vse izteklo brez večjih težav. Izjema je le tovarna Elkroj v Nazarjah (zakaj se že imenuje Elkroj Mozirje?), kjer je Savinja poplavila tovarniško dvorišče in jedilnico. Prepričan sem, da se bo o navedenih težavah še marsikaj govorilo in pisalo. Medtem se na nivoju statistične Savinjske regije in savinjsko-šaleškega območja pripravlja razvojna strategija. Nič novega ni, da tukajšnje lokalne skupnosti te strateške zadeve spremljajo relativno pasivno, brez prave zainteresiranosti, kot da ne gre za našo skupno prihodnost. Ker bomo morali kot člani Evropske skupnosti vanjo marsikaj prispevati, bi bilo edino logično, da si skušamo ustvariti mehanizme, preko katerih bomo lahko denar črpali nazaj, vendar na takšen način tega pač ne bomo sposobni. Kakorkoli smo včasih kritizirali birokracijo v Beogradu, tako moramo danes priznati, da se bomo s podobno birokracijo srečevali v Bruslju. V razvojnem programu, ki bi moral biti izdelan tako za posamezne občine kakor na nivoju Zgornje Savinjske doline, bi moralipredvideti mesto za naše “gazele ”, kakor imenujejo najbolj uspešne gospodarske subjekte. Podjetje Cigale d. o. o. iz Nazarij je zagotovo eno izmed njih, saj v nasprotnem primeru ne bi bilo med najboljšimi dobavitelji koncema BSH. Vse pa kaže, damu ne bomo zmogli ponuditi prostora za nad-aljnjirazvoj kiga sicer nujno potrebuje. Le kdo se bo čez leto ali dve sploh sekiral, če bo omenjenopodjetje (kipa ni osamljeno) preselilo svojo proizvodnjo kam drugam? IZ VSEBINE: X Smreka Gorqji Grad: Preteklost duši podjetje.. "•« f : Rešitev v umetnem zasneževanju 4 Cigale d.o.o. Nazaije: Med najboljšimi dobavitelji Bosch Siemensa 5 Razvojni program statistične Savinjske regtfe: Analitični del osnova za oblikovanje razvojnih načrtov................. 6 Zgonca Savinjska dolina: Hudourniške vode in pobesnela Savinja preplavile Solčave..... 7 Jože Jeraj, general: konzul RS v Ćelovću: . V- - . '■ ■ Diplomat v vlogi krepitve odnosov.....i.............8 Zavod za zdravstveno varstvo Celje: izgubljenih 2,2 milijona delovnih dni..................... 10 Pogovor s Špelo Predam: Njen konjiček je igranje golfa....................16 Zgodovina in narodpisje: Spravilo sena v strminah .............. 18 Zgorajesaviqjska liga v malem nogometu: Jesenski prvak vendarle Dolman........;.:........24 ; po dolgem iskanju....27 Fotografije na naslovnici: Osrednja fotografija: Opustošenje po poplavi pri gostišču First v Solčavi (foto: Ciril Sem) Zgoraj desno: Nova montažna Hiša Smreke Gornji Grad (foto: Ciril Sem) Zgoraj levo: Čestitke Stanki Golob ob otvoritvi njene razstave v Galeriji Mozirje (foto: Benjamin Kanjir) Smreka Gornji Grad Preteklost duši podjetje Od potrditve programa prisilne poravnave do danes je Smreka, kljub slabemu programu, poravnala vse dolgove. Po nekajletni stagnaciji podjetja se je s prihodom Bruna Zagodeta na čelo uprave negativen trend sicer ustavil, kar pa ne pomeni, da se je podjetje s 45-letno tradicijo in starimi dolgovi rešilo najhujšega. Golte Rešitev v umetnem zasneževanju V preteklih sezonah naj bi poleg slabega gospodarjenja usodo zimskega turističnega centra Golte krojile mile zime in pomanjkanje snega. Slednjemu naj bi, po govoricah sodeč, v določeni meri botrovali toplotni učinki Termoelektrarne Šoštanj. Ogreto ozračje naj bi bistveno vplivalo na količino zapadlega snega. Pred letom dni je skupen dolg Smreke znašal blizu 3 milijone mark, z velikimi napori vseh zaposlenih so uspeli dolgove zmanjšati na okoli 2,5 milijona. V devetih mesecih je družba ustvarila dobiček v višini 15,6 milijonov tolarjev, poslovno leto pa nameravajo zaldjučiti z načrtovanim dobičkom v višini 22 milijonov tolarjev. Dejstvo je, ugotavlja direktor Bruno Zagode, da bo brez sodelovanjaupnik-ov, obenem tudi največjih lastnikov, nemogoče izpeljati prisilno poravnavo, ki je deležna kritike ne samo sedanjega vodstva firme, ampak tudi ministrstva za gospodarske dejavnosti. Zato se z Zadrugo iz Mozirja in Velenjsko banko intenzivno pogovarjajo o reprogramiranju že reprogramiranih dolgov. V Smreki so pripravili investicijski program, z obstoječo tehnologijo in kapacitetami je nemogoče uveljavljati boljše izdelke in s tem konkurenčnost na vedno bolj zahtevnih tržiščih. V slučaju, da predlog uprave ne bo sprejet, je bil Zagode nadvse jasen - potop firme. Z občino Gornji Grad, drugo največjo lastnico firme, se želijo pogovarjati o prevzemu 50 milijonov tolarjev kredita, ki ga imajo pri Slovenski razvojni družbi. S tem bi občina povečala lastniški delež, ob dejstvu, daje SRD edina od upnikov, s katerim se niso uspeli dogovoriti o ugodnejših pogojih vračanja dolga Dodatna težava je v tem, da jim nobena banka, zaradi slabih izkušenj iz preteklih let, ne odobri kredita. Se- danja vodstvena ekipa gradi perspektivo podjetja na zaupanju - to naj bi bila edina osnova za pridobivanje dodatnih financ. Ob vsem, kar se je v preteklih letih dogajalo, je povsem mogoče razumeti nekoliko skeptičen odnos lastnikov, je zbranim novinarjem pojasnjeval direktor Zagode. Pretežno izvozno us- merjeni intenzivno iščejo strateškega partnerja, ki bi jih spremljal pri iskanju novih trgov in nadaljnjem razvoju. S sedanjo vodstveno ekipo bi jim to lahko uspelo, je prepričan Zagode. Povprečna plača je v obdobju januar - avgust znašala 109-043 tolarjev bruto. To kaže, da so plače zaposlenih v Smreki, v primerjavi z republiškimi v enakem obdobju (193-685 tolarjev) krepko pod povprečjem, vendar še vedno skladne s kolektivno pogodbo. S predstavitvijo vzorčne hiše “Menina”, ki je grajenaizključno iz naravnih materialov in vmesnih izolacijskih plasti, želijo v Smreki svoje izdelke povsem konkretno približati bodočim kupcem. Poleg kompleksa 32 hiš ob Ivarčkem jezeru, vrednost naložbe ocenjujejo na okoli 400 milijonov tolarjev, je interes Smreke prodreti na zanimivo turško tržišče. Po lanskoletnem katastrofalnem potresu je postala TUrčija največje gradbišče na svetu, Smrekin način gradnje pa je potresno varen. Zato računajo, da bodo preko spomladanskega sejma v Istanbulu uspeli prodati v to evrazijsko državo čim več hiš. Savinjčan Trditev, da je šoštanjska termoelektrarna kriva za pomanjkanje snega na Golteh, je v nasprotju z vsemi fizikalnimi zakoni. Za takšne govorice ni nobene osnove, nam je zagotovil Boris Zupančič, vodja meteorološkega sektorja na Hidrometeorološkem zavodu Slovenije. Opravljene analize so namreč pokazale, da vplivov ni. Zaradi velike količine vodne pare v zraku bi, po Zupančiču, morali biti učinki ravno nasprotni. Poleg tega prevladujejo na tem področju jugozahodni vetrovi, kar naj bi dodatno ugodno vplivalo na količino padlega snega. Dejstvo je, da so zime toplejše zaradi klimatskih sprememb, ki vplivajo na vremenske razmere v celotnem alpskem svetu, zaradi tega v celotnem slovenskem sredogorju zadovoljivih smučarskih razmer ni mogoče zagotoviti brez dodatnega umetnega zasneževanja. Krivca za pomanjkanje snega na Plenarni del, ki bo potekal 23. novembra dopoldan v velenjskem hotelu Paka, je namenjen predstavitvi uspešnega vključevanja malega gospodarstva v velike sisteme in uspešnih skupnih nastopov malega gospodarstva. Predstavila se bodo podjetja Era Koplas, BSH Hišni aparati, Jan&Florjan in Gorenje Orodjarna (oblikovanje grozdov kot način povezovanja podjetij za skupne nastope). Popoldne bo v Rdeči dvorani otvoritev poslovne razstave, ki bo Golteh torej ne gre iskati v sosednjem Šoštanju. Tega se očitno zavedajo tudi italijanski lastniki edinega smučarskega središča v Zgornji Savinjski dolini, zato bodo prihodnje leto zgradili umetno akumulacijsko jezero, ki bo zagotavljalo zadostne količine vode, potrebne za umetno zasneževanje. Pred začetkom zimske sezone bodo na Golteh opravljena najnujnejša dela, vključno z zamenjavo gondole v Žekovcu. Poleg vseh pravnih in siceršnjih težav, s katerimi se srečujejo lastniki, bi ti želeli zagotoviti smučarjem in drugim obiskovalcem optimalne pogoje, med katere zagotovo sodi tudi pravilen pristop do gosta in kvalitetna postrežba. Zadrega je, ker takšnih kadrov v Zgornji Savinjski dolini primanjkuje, čeprav je bila želja Italijanov zaposlovati predvsem domače ljudi. Savinjčan odprta vse tri dni in je za razstavljavce lahko tudi prodajnega značaja. Vstopnine za obiskovalce ne bo. Udeležbo je že potrdilo nekaj velikih poslovnih sistemov: Gorenje, Premogovnik, BSH, Era, zato je srečanje priložnost, da se s svojimi izdelki in storitvami predstavijo tudi mala in srednja podjetja. Na plenarnem delu pričakujejo okrog 150 udeležencev, na razstavi pa vsaj 100 razstavljavcev. KF Ekipa, ki rešuje Smreko, na čelu z direktorjem Brunom Zagodetom (drugi z leve) (foto: Ciril Sem) 3. regijsko srečanje gospodarstva Korak naprej Od 23. do 25. novembra bo v Velenju potekal letošnji največji poslovni dogodek - 3. regijsko srečanje gospodarstva. Letošnja prireditev pomeni pomemben premik v izvedbi tega projekta, saj vedno bolj povezuje gospodarske subjekte ne glede na njihovo velikost, poleg tega pa bo v manjšem obsegu prisotno tudi gospodarstvo sosednjih regij in nekatere banke ter zavarovalnice. Cigale d.o.o. Nazarje Med najboljšimi dobavitelji Bosch Siemensa Zasebno podjetje Cigale d.o.o. iz Nazarij, ki se ponaša z več kot tridesetletno tradicijo na področju obdelave in preoblikovanja kovin, v zadnjih desetih letih pa so program dopolnili še s predelavo plastičnih mas, je konec avgusta letos prejelo certifikat kakovosti ISO 9002. Omenjeno »spričevalo« potrjuje odličnost njihove proizvodnje, za katero so s strani koncerna Bosch Siemens znova dobili priznanje za leti 1998 in 1999. Podobno priznanje za izredne zasluge za kvaliteto, zanesljivost, fleksibilnost, inovativnost in cene je podjetje Cigale, kjer je danes zaposlenih 19 delavcev, prejelo že leta 1996 (zaleti 1994 in 1995), kar ob konkurenci več kot 2000 dobaviteljev, kolikor jih ima Bosch Siemens, nedvomno priča o zares vrhunski kvaliteti. Po besedah Mirka Cigaleta okrog 80 odstotkov izdelkov dobavljajo podjetju BSH Hišni aparati Nazarje, ostalih dvajset odstotkov pa ostalim večjim in manjšim kupcem. V podjetju so imeli že pred pridobitvijo certifikata ISO 9002 vpeljan sistem kakovosti, saj v nasprotnem primeru ne bi mogli delati brez izmeta pri končnih izdelkih. Bosch Siemens sedaj od večjih dobaviteljev že zahteva omenjeni certifikat kot formalno potrditev urejenega poslovanja podjetja, podobno pa je tudi pri drugih povpraševanjih iz tujine. »Če smo pred časom certifikat ISO pojmovali pred- vsem kot dodatno administracijo, danes lahko z zanesljivostjo trdimo, da temu ni tako,« zatrjuje Mirko Cigale. »Sledljivost napak se je namreč bistveno povečala in nam omogoča še boljšo kakovost, res pa je, da smo morali v kontroli izdelkov dodatno zaposliti dva delavca.« Certifikat ISO 9002 je podjetje Cigale pridobilo v sodelovanju z zunanjimi sodelavci. Notranjo presojo so opravili sami, zaključna presoja s strani Slovenskega instituta za kakovost in meroslovje SIQ pa je minila praktično brez neskladij, kar se zgodi zelo redko. Ob tej priložnosti velja znova omeniti, da je podjetje Cigale d.o.o. v lanskem letu s strani Gospodarske zbornice Slovenije in Turistične zveze Slovenije prejelo priznanje s pečatom gostoljubnosti, s strani Savinjsko-šaleške območne zbornice Velenje pa plaketo »urejeno podjetje«. »Žal smo v zadnjih letih na področju razvoja nekoliko zastali,« ugotavlja Mirko Cigale, »saj to terja od nas nove poslovne prostore. Na sedanji lokaciji to ni mogoče, zato resno razmišljamo o možnih rešitvah. Ena izmed njih bi lahko bila tudi v obrtni coni Prihova, če bo do nje prišlo v bližnji prihodnosti.« Franci Kotnik Na podelitvi priznanj v hotelu Hilton v Miinchnu: (z desne proti levi) Mirko Cigale, predsednik uprave BSH dr. Wörner, direktorica Cigale d.o.o. Irena Verdnik, tehnični direktor BSH dr. Kugler in vodja nabave BSH g. Novak Gornji Grad Sistemsko ogrevanje na biomaso je projekt meseca Klimatska zveza evropskih lokalnih skupnosti vsak mesec razglasi projekt, ki pomembno prispeva k zmanjšanju emisij toplogrednih plinov za 50 odstotkov, ohranjanju biotske raznovrstnosti in varstvu okolja na globalni ravni in v lokalni skupnosti. Klimatska zveza, ki združuje 880 lokalnih skupnosti z več kot 40 milijoni prebivalcev in Indijancev tropskega deževnega gozda, je za evropski projekt meseca oktobra proglasila projekt zamenjave individualnih kurišč na fosilna goriva in les z modernim sistemom daljinskega ogrevanja na osnovi biomase v Gornjem Gradu. Ko bo projekt končan, bo po mnenju Klimatske zveze občini Gornji Grad uspelo zmanjšati emisije toplogrednih plinov za 30 do 40 odstotkov. Iz obrazložitve je razbrati, da občina od ponovne ustanovitve leta 1994 zgledno skrbi za varstvo okolja, saj ima sistem ločenega zbiranja odpadkov, komunalno čistilno napravo za odpadne vode, vzpodbu-jevalne težnje pa kaže tudi na področju ekološkega kmetijstva in turizma. Občina Gornji Grad je bila ob posredovanju Slovenskega E-foru-ma, društva za energetsko ekonomiko in ekologijo iz Ljubljane, sprejeta v Klimatsko zvezo kot prva lokalna skupnost iz vzhodne Evrope- Savinjčan Savinjsko-šaleška razvojna agencija Predstavitev regionalnega programa Na pobudo Savinjsko-šaleške območne razvojne agencije Mozirje in Regionalne razvojne agencije Celje je v sredo, 25. oktobra, v Velenju potekala predstavitev regionalnega razvojnega programa, ki so jo pripravili izvajalci projekta - Center za mednarodno konkurenčnost iz Ljubljene. Poseben poudarek je bil namenjen usmeritvam, ki so pomembne za občine Zgornje Savinjske in Šaleške doline. Izvajalci so predstavili analitični del programa, prednosti in pomanjkljivosti regije ter glavne razvojne programe. Zatem so predstavili še nadaljnje aktivnosti za izdelavo omenjenega projekta. Do konca novembra bodo izdelani konverzijski programi, v decembru bodo programi finančno ovrednoteni, v januarju 2001 palahko prečiščen in dokončen predlog pričakujejo župani in občinski sveti. Udeleženci predstavitve regionalnega razvojnega programa so ocenili, da so avtorji dosedanje delo opravili kakovostno in da je zbrano gradivo dovolj dobra osnova za nadaljnje delo kakor tudi za izdelavo razvojnih programov na občinskem in medobčinskem nivoju. Savinjsko-šaleška območna razvojna agencijavabi k sodelovanju zainteresirano javnost (organizacije in posameznike), da sodeluje pri pripravi območnega razvojnega programa. Le-ta nastaja po sklopih, in sicer na področju razvoja človeških virov (šolstvo, zaposlovanje), podjetništva (gospodarstvo, turizem, trgovina), okolja (varovanje okolja in infrastruktura) ter razvoja podeželja (kmetijstvo, gozdarstvo, kmečki turizem). Vse dodatne informacije so na voljo na sedežu območne razvojne agencije v Mozirju. Franci Kotnik Razvojni program statistične Savinjske regije Analitični del osnova za oblikovanje razvojnih načrtov Regionalna razvojna agencija Celje je v sodelovanju z ljubljanskim Centrom za mednarodno konkurenčnost v začetku letošnjega leta začela z izdelavo razvojnega programa statistične Savinjske regije. Omenjeni program naj bi služil prvenstveno za hitrejši in bolj usklajen razvoj v regiji, hkrati pa bi bil osnova za pridobivanje finančne pomoči, ki jo v ta namen preko raznih skladov nudi Evropska unija. Nenazadnje naj bi bil v prihodnje tudi dostop do državnih finančnih virov pogojen z razvojnim programom. V mesecu avgustu je Center za mednarodno konkurenčnost dokončal analitični del razvojnega programa, ki v bistvu predstavlja posnetek sedanjega stanja v regiji. Ker metodologij a zbiranj a podatkov ni povsem natančno znana, obstaja možnost, da nekatere ugotovitve delno odstopajo od dejanskega stanja, kljub temu pa lahko zbrani podatki služijo za izdelavo razvojne strategije in tudi povsem konkretnih razvojnih načrtov. Iz analitičnega dela lahko razberemo, da predstavlja statistična Savinjska regija (sestavljajo jo občine Celje, Vojnik, Štore, Dobrna, laško, Radeče, Velenje, Šoštanj, Šmartno ob Paki, Mozirje, Nazarje, Gornji Grad, Ljubno, Luče, Solčava, Žalec, Polzela, Prebold, Braslovče, Tabor, Vransko, Slovenske Konjice, Vitanje, Zreče, Šentjur pri Celju, Dobje, Šmarje pri Jelšah, Rogaška Slatina, Rogatec, Podčetrtek, Kozje in Bistrica ob Sotli) po površini tretjo največ-jo slovensko regijo, v kateri živi 12,9 odstotka slovenskega prebivalstva (256.000). Po kombiniranih kriterijih razvitosti (prostorski, socialni, ekonomski vidik) spada regija na 6. oziroma 7. mesto med 12 statističnimi regijami, vendar predstavlja kar tri četrtine regije (po površini) območje s posebnimi razvojnimi problemi (24 od 32 občin). V kategorijo ekonomsko šibkih območij, kjer znaša bruto osnova za dohodnino na prebivalca manj kot 80 odstotkov državnega povprečja in je indeks rasti prebivalstva v obdobju 1999/ 1991 pod 96, se uvršča kar 17 občin, med njimi tudi Gornji Grad, Luče, Nazarje in Solčava. Med območja s strukturnimi problemi, kjer stopnja registrirane brezposelnosti za več kot 20 odstotkov presega državno povprečje, se uvršča osem občin, med katerimi sta tudi Luče in Solčava. Kar dvajset občin pa ustreza kriteriju območja s strukturnimi problemi, kjer delež aktivnega prebivalstva v kmetijstvu v primerjavi s skupnim številom prebivalcev presega 20 odstotkov državnega povprečja. Med slednjimi najdemo tudi vseh šest zgornjesav-injskih občin. Na podlagi navedenih kriterijev Center za mednarodno konkurenčnost ugotavlja, daje brez večjih razvojnih problemov v regiji le osem občin, z najbolj perečim stanjem pa se srečujejo v občinah Luče, Solčava in Slovenske Konjice. Z izjemo Velenja število prebivalcev v vseh občinah upada, je pa povprečna starost nekoliko nižja od slovenskega povprečja. Življenjski standard prebivalcev Savinjske regije je v povprečju za deset odstotkov nižji od povprečja Slovenije. Spodbuden je podatek, daje regijsko gospodarstvo v zadnjem obdobju precej investicijsko aktivno, kar predstavlja osnovo za dolgoročnejši razvoj. Poslovni rezultat gospodarskih družb v regiji je bil lani in predlani pozitiven, medtem ko je bila še leta 1997 izguba višja od dobičkov. Produktivnost regije je za desetino nižja od slovenskega povprečja, hrbtenico regijskega gospodarstva, ki ga odlikuje visoka izvozna usmerjenost, pa še vedno predstavljajo velike družbe. Na področju kmetijstva je produktivnost zelo nizka, kar je posledica majhnosti in razdrobljenosti kmetij. Enako neugodna je tudi lastniška in starostna struktura kmetij, nizka akumulativnost pa se odraža v nezmožnosti investiranja v sodobno opremo. Kmetijske površine se vse bolj zaraščajo, trženje novih proizvodov je premalo uspešno. Kljub vsem navedenim slabostim se odpirajo lepe možnosti razvoja dopolnilnih dejavnosti (zlasti turizma), ekološka neobremenjenost kmetijskih površin pa omogoča pridelavo zdrave hrane, ki vse bolj pridobiva na veljavi. Thristični produkti regije so še premalo poznani, zato so temu primerni tudi rezultati. Številne naravne in kulturno etnološke znamenitosti v regiji kljub temu predstavljajo velik potencial za razvoj omenjene de- javnosti. Na področju trgovine je v zadnjih letih z novimi velikimi prodajnimi centri poseben položaj dobilo mesto Celje, kjer ustvarijo kar polovico vseh prihodkov trgovine v regiji. Kljub številnim slabostim, s katerimi se srečuje statistična Savinjska regija, so njene razvojne možnosti zelo raznolike in perspektivne. Koliko jih bo uresničenih v praksi, je odvisno predvsem od posameznih lokalnih skupnosti oziroma partner- stev občin, saj je vsakršno zapiranje za občinske plotove nespametno. Direktorica Regionalne razvojne agencije Celje Alenka Hren poudarja, da razvoja regiji nihče ne bo prinesel od drugod, pač pa mora zanj poskrbeti sama. V ta namen potrebuje tako državna kot mednarodna finančna sredstva, če pa jih bo uspela pridobiti, pa je v marsičem odvisno tudi od kvalitetnega razvojnega programa. Franci Kotnik Občinski svet Nazarje Daljinsko ogrevanje bo cenejše od ogrevanja s kurilnim oljem Člani občinskega sveta občine Nazarje so se na 18. redni seji, ki je bila zadnji četrtek v oktobru, spopadli predvsem z administrativnimi oziroma normativnimi zadevami. Po sprejetju manjših sprememb občinskega statuta in poslovnika občinskega sveta so dorekli splošne pogoje za dobavo in odjem toplotne energije iz toplovodnega omrežja in tarifni sistem za toplotno oskrbo iz daljinskega ogrevanja. Kot je znano, naj bi v nazarskem podjetju Glin Grif proizvedeno toplotno energijo preko toplovodne mreže odjemalcem dobavljalo podjetje Dom Nazarje. V splošnih pogojih za dobavo in odjem toplote je opredeljeno, kakšne so pravice in obveznosti ter odgovornost dobavitelja in odjemalcev. Pomembna je določba, ki obvezuje vsakega odjemalca, da mora pred priključitvijo toplotne naprave na dobaviteljevo toplovodno omrežje ali pred njeno zamenjavo s strani dobavitelja pridobiti soglasje, s katerim se preverja tudi tehnična ustreznost odjemalčeve toplotne naprave. Seveda se svetniki pri obravnavi tarifnega sistema za toplotno oskrbo iz daljinskega ogrevanja v razpravi niso mogli izogniti vprašanju o predvideni ceni ogrevanja. Po zagotovilu župana Ivana Pur- nata bo le-ta zanesljivo nižja od cene ogrevanja s kurilnim oljem, še posebej, ker se bo cena slednjega v prihodnjih mesecih še zviševala. Koliko bo znašala cena priključka na toplovodno omrežje, naj bi bilo znano do konca letošnjega leta. Občinski svet je sprejel tudi usklajene cene komunalnih storitev, pri čemer je največ pozornosti namenil načinu obračunavanja storitev pluženja snega in uporabi mrliških vežic. V svet muzeja gozdarstva in lesarstva so bili imenovani Vanja Hofbauer, Toni Bor-šnak in predstavnik območne enote Zavoda za gozdove. Svetniki so po poprejšnji razrešitvi Iva Buta soglašali z imenovanjem Ide Kramer Pustoslemšek na hinkcijo direktorice Zgornjesavinjskega zdravstvenega doma. Franci Kotnik Zgornja Savinjska dolina Hudourniške vode in pobesnela Savinja preplavile Solčavo V ljudeh iz Zgornje Savinjske doline se je pred desetimi leti naselil strah. Takratne katastrofalne poplave so pustile posledice, v teh letih je voda zapretila še nekajkrat, vendar obstaja občutek, da odgovorni ne želijo razumeti ljudi ob Savinji in njenih pritokih, ki upravičeno tarnajo nad počasnim odpravljanjem posledic. Jesen in november sta za te ljudi kot zakleta. Morebiti se bodo vremenoslovci zmotili, so upali ljudje in se prestrašeno ozirali v deževno nebo. Strah je bil upravičen, tokrat je največji davek naravi plačalo širše območje Solčavskega. Deževje je v noči s ponedeljka na torek na širšem celjskem območju najbolj prizadelo Zgornjo Savinjsko dolino. Okoli ene ure zjutraj je prišlo na območju Solčave do močnega naliva, katerega posl- edice bodo domačini čutili še lep čas. Krajevni hudourniki in Savinja so hitro narasli ter poplavili več stanovanjskih in gospodarskih objektov, sprožilo pa se je tudi več manjših zemeljskih plazov. Okoli pol druge ure zjutraj je Savinja prestopila bregove v Lučah in tudi tam zalila nekaj objektov. Narasla voda je povzročila precejšnje zajede na cesti Luče - Solčava, most pri Rogovilcu pa je poškodovan do te mere, da je vožnja preko njega prepovedana za vsa vozila. Luče in Solčava sta bila več ur brez elektrike, prekinjene so bile telefonske linije, precej hiš v Solčavi pa je ostalo brez pitne vode. »Poleg številnih cestnih zajed je voda odnesla tri mostove, gozdne ceste, ki so povezovale posamezne kmetije, so enostavno izginile. Bili smo brez telefona, elektrike in vode, sam sem se komaj prebil v Luče, da sem sploh lahko interveniral,« je kratko komentiral solčavski župan Vojteh Klemenšek. »Največji problem bo most pri Rogovilcu, ki je zaprt, zato je prehod nemogoč. Ne vem, kako bodo ljudje prišli do delovnih mest v dolini. Za tiste, ki se ukvarjajo z gospodarstvom, je težava še večja,« je dodal Klemenšek, ki je bil na terenu že od zgodnjih jutranjih ur. V torek popoldan je bila Solčava popolnoma odrezana od sveta. Cesta v Logarsko dolino je bila ne- prevozna, enako tudi povezava s Koroško. Solčavani so bili prepuščeni sami sebi. Delavcem velenjskega PUP-a, Telekoma Slovenije in Elektra iz Celja, ki so takoj, ko je bilo mogoče, pričeli s sanacijo, gre zahvala, da se je življenje v Solčavi začelo normalizirati. Po zaslugi poslanca Mirka Zamernika se je takoj odzvala tudi vlada, sama občina je namreč v tem primeru popolnoma nemočna. Prizadeto območje je prvi dan po poplavi obiskala Sonja Beseničar z ministrstva za okolje in prostor. Ljudje razumljivo pričakujejo takojšnjo pomoč, pred zimo je potrebno zagotoviti minimalno varnost. »Prve ocene bodo pokazale, če je možno sanacijo po poplavi izvesti s sredstvi, ki so namenjena za elementarne nesreče. V nasprotnem primeru bo potrebno stvari reševati s posebnim zakonom.« Deset let po poplavah je več kot očitno, da je država marsikaj postorila, vendar krepko premalo, saj vsako malo večje deževje pušča v Zgornji Savinjski dolini globoke zajede in katastrofalne posledice. »Štiri leta sem govoril v parlamentu, vendar me niso jemali res- no. Upam, da je današnja povodenj vendarle dovolj veliko opozorilo, da s Savinjo in njenimi pritoki ni šale. Opozorila ljudi, ki živijo na tem območju, je potrebno jemati z vso resnostjo. Upam, da predstavniki vlade, ki prihajajo v Solčavo, ne bodo podobnega mišljenja kot neki visoki politik, ki je izjavil, da je poplava pred desetimi leti naredila precej dobrega, saj naj bi dobili cesto. Po desetih letih ceste še vedno ni. Računam, da smo se nekaj vendarle naučili in da si podobnih napak ne smemo več privoščiti,« je še dejal poslanec Mirko Zamernik. Na srečo vodna ujma ni terjala človeških žrtev, materialna škoda pa bo gotovo ogromna. Voda je trgala drogove, hudourniki so s skalovjem dobesedno zasipali stanovanjske hiše, gospodarska poslopja in cesto. Valeriji Firšt je blato popolnoma uničilo frizerski salon, da je nesreča še večja, se je pod vodo znašel tudi kovček z vsemi dokumenti. Podobna usoda je doletela podjetnika Leopolda Prelesnika. Voda mu je zalila mizarsko delavnico z vsemi stroji. Živeti bo treba naprej, je preprosto povedal Prelesnik. Nič kaj zgovorni niso bili Solčavani prve ure po vodni ujmi. Okoli gostišča Firšt, v katerem je tudi zgodovinski muzej, je voda pustila pra- vo opustošenje. Kupi kamenja, pretrgani kabli in izruvani telefonski drogovi. Marija Firšt je najtežje nočne ure v svojem življenju prebila pri sosedovih. 67 let je pri hiši, vendar kaj podobnega ne pomni, čeprav so narasle vode že velikokrat pretile. Okoli pol pete ure je Savinja prestopila breg pri tovarni Elkroj v Nazarjah ter zalila kuhinjo in dvorišče, na srečo, pravi Vera Pečnik, pomočnica direktorice, pa so ostali proizvodni prostori in skladišča na suhem. Proizvodnja je tekla nemoteno, dežurna služba pa je bila v tovarni že ob eni uri zjutraj. Deset centimetrov je manjkalo in katastrofa bi se ponovila, za nameček so Elkroj ogrožale tudi zaledne vode s Prihove. V vsakem primeru, ugotavlja Vera Pečnik, bo potrebno nekaj storiti za resnično zavarovanje Elkroja. Proizvodnja in delovna mesta so predragocena, da bi jih prepuščali vsakokratni vodni ujmi. Enako je s premoženjem ljudi, ki ugotavljajo, da je varnost pred poplavami še daleč, v kolikor država ne bo resnično takoj pristopila k temeljiti sanaciji vodotokov. Glede na vedno manjši delež sredstev v državnem proračunu so dvomi upravičeni. Zajeda na cesti Luče - Solčava (foto Ciril Sem) Pod silnim bremenom vode je klonil tudi nov most v Raduhi (foto Ciril Sem) Jože Jeraj, generalni konzul RS v Celovcu Diplomat v vlogi krepitve dobrih sosedskih odnosov Pred osmimi leti je bil imenovan za prvega generalnega konzula Republike Slovenije v Avstriji. V tem obdobju je bilo veliko izzivov, tako z vidika diplomacije, politike, kulture, mednarodnih odnosov kot tudi gospodarstva. Vseskozi se je vrtel v visokih diplomatskih krogih, vendar Jože Jeraj ni nikoli pozabil poudariti, da je predvsem Zgornjesavinjčan, doma na Rečici ob Savinji. SN: Osem let je dolga doba, še posebno v diplomaciji. Jeraj: Ob mojem prihodu na Koroško je bila Slovenija sicer že priznana država, vendar se je intenzivno borila za svojo uveljavitev - za mesto med evropskimi državami. To so bili težki časi: demokracija je bila komaj vpeljana, zgubili smo eno tretjino tržišča, prestrukturiranje gospodarstva in tranzicija družbe sta potekali v zelo težavnih okoliščinah. V tem obdobju smo pričakovali nesebično pomoč razvitih evropskih držav, še posebno sosednjih, Avstrije in Italije, majhen delež tega, kar je nudila Nemčija vzhodnim deželam. Na žalost so bile to le iluzije. Prišlo je sicer do simpatij, težav, kot so sukcesija avstrijske državne pogodbe, arhivski in kulturni sporazum, pa nismo uspeli rešiti. SN: Koroška deželna vlada ima vseskozi, največkrat neutemeljene zadržke do vstopa Slovenije v Evropsko unijo. Mogoče naša pridružitev ni v avstrijskem interesu? Jeraj: Mislim, da manjka predvsem politične volje. Slovenija sodi, tako kot Koroška in Furlanija-Julijska Krajina, v srednjeevropski kulturni prostor. Imamo pretežno enako vero in podobno mentaliteto. Naše gospodarstvo se relativno hitro razvija. Analize WIIW kažejo, da je Sloven-ijaževletu 1998 dosegla približno 70 % evropskega in 64 % avstrijskega bruto nacionalnega proizvoda. Po številu avtomobilov, študentov, kulturnih prireditev, socialnem standardu ne zaostajamo dosti za Evropo. Profesor Bodenhofer in mnogi drugi znanstveniki so dokazali’ da je čim prejšnji vstop Slovenije v EU tudi v neposrednem interesu Avstrije. Koroška bi se skupaj s Slovenijo lahko hitreje razvijala, saj smo v razvoju soodvisni. To prav dobro ve tudi 700 avstrijskih podjetij, ki delujejo v Sloveniji. SN: Po letih nekakšne evforije, neposredno po osamosvojitvi, se zdi, daje interes Slovenije za Koroško in tamkajšne Slovence ponovno usahnil. Jeraj: Slovenija na Koroškem skorajda ni prisotna, tudi informacije o naši državi so redke, kar položaj koroških Slovencev še dodatno otežuje. Pogosto se sklicujemo na zgodovino, ki ni bila vedno prijazna do naših narodov, kar privede do emocionalnih, prestižnih reakcij, ki so težko obvladljive in ovirajo naše sodelovanje. V bodoče si želim še boljšega sodelovanja med univerzami, šolami, občinami, društvi - potem bo lažje tudi v politiki. Kljub različnim možnostim so interesi sosednjih držav zelo podobni, vendar je mogoče biti uspešen samo na osnovi zaupanja. K temu smo vsi pozvani! SN: Zdi se, da je zaupanja vedno manj. Kot da se je z izvolitvijo dr. Haiderja za koroškega deželnega glavarja prepad še povečal. Jeraj: Spomladi 1997 je prišlo do izčrpnega pogovora med koroško deželno vlado in predsednikom Slovenije - jeseni so sledile zahteve o zaprtju jedrske elektrarne Krško, zaprtju prostocarinskih trgovin, onemogočanje montažnih del, zahteva po vračilu zaplenjenega premoženja, kar naj bi bilo rešeno že z državno pogodbo, priznanje nemško govorečih kot manjšine. Istočasno pa Slovenija niti polovice svojega uvoza iz Avstrije ni mogla kriti z izvozom v Avstrijo. Thdi politična volja za uresničitev zahtev koroških Slovencev, je bila minimal- na. Velika ovira za dosego višjega nivoja pravic je bila njihova nesložnost. Koroški Slovenci se ne čutijo v zadostni meri sestavni del slovenskega naroda in obratno. Ideja o skupnem kulturnem in gospodarskem prostoru zamira. SN: Ob vsem, kar ste počeli, imajo prizadevanja za mejni prehod Pavličevo sedlo gotovo najvidnejše mesto. Jeraj: Usposobitev prometne povezave med Koroško in Zgornjo Savinjsko dolino oziroma Belo in Logarsko dolino je bila ves čas mojega osemletnega službovanja ena od osrednjih nalog. Ob prihodu v Celovec leta 1992 sem želel, da bi bil prehod zgrajen vsaj v štirih letih. Prepričan sem bil, da to ni velik projekt, izkazalo se je, da je strašno velik projekt. Za izgradnjo ceste je bilo potrebno vložiti ogromno naporov. Zagotoviti je bilo potrebna sredstva, pridobiti razna soglasja, da o političnem prepričevanju ne izgubljam besed. To je bila stalna tema skoraj vseh pomembnejših dvostranskih srečanj. Z odprtjem mejnega prehoda je postalo Solčavsko širše pristopen biser. Solčavsko bo dobilo tudi prometne razvojne možnosti, vprašanje je, če so pripravljeni na vse izzive, ki jih projekt nudi. Slovenija se odpira v Evropo, zame osebno to pomeni, da smo korak bliže. Na Koroškem nam vedno znova postavljajo pogoje za vstop v Unijo, prepričali smo jih, da je ta projekt in naš vstop v Unijo tudi njihov interes. SN: Na slovenski strani so naenkrat vsi postali zaslužni za gradnjo ceste in mejnega prehoda. Kako je s tem? Jeraj: Zaslužnih je veliko, težak projekt je posegel v najvišjo politiko na obeh straneh. Če govorimo o posameznikih, bi rad rekel, da si je na slovenski strani večina resnično prizadevala in se borila. Nekoliko drugače je bilo na avstrijski strani. Bilo je precej nasprotovanja, tako da je župan Železne Kaple dr. Peter Haderlap s podžupanoma Smrtnikom in Ojsterjem velika in svetla izjema. Izzive slovenske politike je sprejemal tudi dr. Aussenwinkler in posredno drugi, nazadnje tudi deželni svetnik Wurmitzer. S slovenske strani jih je težko razvrstiti. Že od leta 1992 se je za mejni prehod zavzemal Jakob Presečnik. Njegova in zasluga ministra Antona Bergauerja je, da se je skrajšal rok dokončanja gradnje obmejne postaje na leto 2000. Omeniti je treba tudi prizadevanje župana Mirka Zamernika in Vojka Klemenška, vendar bi bilo to premalo, če ne bilo podpore omenjenega ministra in predsednika vlade dr. Drnovška. Brez političnega pritiska na avstrijsko stran, se vse to ne bi dalo narediti. Gre za zelo kompleksen projekt, veliko težavnejši, kot je videti. Savinjčan Ljubno ob Savinji Ginekološka ambulanta Šest zgornjesavinjskih občin meni, da je širitev mreže dispanzerskih ginekologov na tem območju nujna in upravičena, saj honorarna ginekološka ambulanta v nazarskem zdravstvenem domu nikakor ne zadovoljuje potreb. Po znanih podatkih je na območju Zgornje Savinjske doline več kot 8000 žensk, normativ enega dispanzerskega ginekologa pa določa 7000 žensk. Zaradi tega so ženske prisiljene iskati tovrstno zdravstveno varstvo v Celju, Velenju, Slovenj Gradcu in Kamniku. Ministrstvo za zdravstvo je na podlagi pozitivnega mnenja Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije pripravljeno podeliti koncesijo za opravljanje zasebne zdravstvene dejavnosti s področja ginekologije in porodništva Editi Arh. Sedež zasebne ginekološke ambulante bo na Ljubnem ob Savinji, geografskem središču Zgornje Savinjske doline. Koncesionarka naj bi z dejavnostjo začela po sklenitvi pogodbe z Zavodom za zdravstveno zavarovanje. To naj bi se, po zagotovilih generalnega direktorja Franca Koširja, zgodilo do prvega aprila prihodnje leto. Savinjčan Spodnja Rečica Debta obnova mostu zaključena Mnogi krajani Spodnje Rečice in okolice ter ostali naključni vozniki so dolge mesece prečkali most preko Savinje v Spodnji Rečici z določeno mero strahu. Lesenina je bila namreč dotrajana in skrajno nevarna, vozniki pašo vožnjo po cestnem delu mostu občutili kot po najslabši vrsti makadama. Most v Spodnji Rečici bo spomladi dobil še novo ograjo (foto: B. Kanjir) Prav tako, če ne že bolj, pa je bil nevaren del, ki je služil kot pločnik za pešce. Nič čudnega ni bilo, če se je deska pod človekom zlomila, človek pa se komaj rešil preteči nevarnosti. Na Občini Mozirje so spričo opisanih dejstev že v lanskem letu sklenili, da bodo deske iz bivšega lesenega mostu preko Savinje v Mozirju porabili za obnovo mostu v Sp. Rečici. Bilo je le vprašanje časa, ki pa je vedno povezan s financami. Končno je do realizacije projekta prišlo in delna obnova je zaključena. Delavci mozirske komunale so poleg še dobrih desk v obnovljen most vložili dodatnih 30 kubikov novega lesa in popolnoma obnovili vozni del mostu. V celoti je bil obnovljen tudi pločnik, tako nosilni kot pohodni del. Tako obnovljen bo sedaj varen in bo v celoti služil svojemu namenu. Ograja ni bila obnovljena, saj se v naslednjem letu planira postavitev nove, kovinske. Takšna kot je sedaj, ni dovolj pregledna, saj so na obeh straneh mostu križišča. Benjamin Kanjir Kokarje Krajani obnovili most Ne prav iz dolgočasja, saj so vsi krajani, ki so sodelovali pri obnovi mostu čez Dreto v Kokarjah, na moč zaposleni, so se lotili obsežnega dela kar sami. Dotrajane mostnice in potreba dobrega gospodarja so narekovale sklep sveta krajevne skupnosti, da pridobi potrebna sredstva in most obnovi. Kokarčani so obnovili vitalno povezavo s središčem občine (foto: Jože Miklavc) Ker poldrugi milijon tolarjev, ki jih je namenila Občina Nazarje, ni zadoščalo, so se krajani organizirali in pristopili k delu sami. »Saj smo sami mojstri,« je dejal nekdo izmed njih, o tem pa smo se prepričali tudi mi. Ko so odstranili dotrajan les, so ostali le še železni nosilci. Nanje so položili nove mostnice,železne dele pa zaščitili proti rji. Krajevna skupnost Po nekajdnevni zapori prometa so se »novega« mostu razveselili vsi, saj je to osrednja povezava Kokarij z regionalno cesto in središčem občine Nazarje. Delo je skoraj vse sosede povezalo in ve se, kdo je prispeval več in kdo je za skupnost, ki še ni pozabila na slovenski pregovor: »V slogi je moč!« Jože Miklavc Šmartno ob Dreti Uspehi in načrti ob krajevnem prazniku Praznik Krajevne skupnosti Šmartno ob Dreti so slovesno proslavili zadnji petek v oktobru v večnamenskem prostoru podružnične osnovne šole. Na proslavo so še posebej povabili starejše krajane, ki so v času svoje največje ustvarjalnosti dali pomemben utrip delu v šmarški krajevni skupnosti. O delu v kraju in krajevni skupnosti je spregovoril predsednik KS Šmartno ob Dreti Franjo Remic. V svojem govoru je orisal nekatere delovne rezultate, ki so plod dobrega sodelovanja z občinsko upravo, preko katere so in bodo tudi v bodoče uresničevali posamezne naloge in investicije. Tak rezultat je, po njegovem mnenju, vsekakor posodobljen del ceste Vrhi-Spodnje Kraše, urejanje pokopališča, opravili pa bodo tudi nekaj manjših del na mostovih v Šmartnem in Spodnjih Krašah. V prihodnosti imajo v načrtu sanacijo mostu v Šmartnem, saj je v obstoječem stanju zelo nevaren za pešce in kolesarje. Vzdrževanje vodovodnega omrežja v kraju naj bi prevzela ustrezna strokovna služba, ki naj bi jo imenoval občinski svetobčine Nazarje. Uidi probleme, s katerimi se soočajo posamezniki, skušajo v Krajevni skupnosti Šmartno reševati v vsestransko zadovoljstvo. Za prisrčen kulturni program in sprostitev so poskrbeli malčki iz vrtca in šmarški osnovnošolci. Po programu so se starejši krajani, ki jim je bil program še poseben namenjen, zadržali v prijetnem srečanju, najstarejšega krajana Nejca Športna pa so obdarili s šopkom. Marija Sukalo Zavod za zdravstveno varstvo Celje Lani zaradi bolniške izgubljenih 2,2 milijona delovnih dni Breme bolniških izostankov ni le zdravstveni problem, marveč je zaskrbljujoče tudi zaradi ekonomskih izgub. V oddelku za socialno medicino Zavoda za zdravstveno varstvo Celje zbirajo o bolniških izostankih v celjski regiji zelo natančne podatke in jih posredujejo Inštitutu za varovanje zdravja Republike Slovenije. Podatki kažejo, da je delež bolniškega staleža v Sloveniji že več let najvišji prav v celjski regiji in tako je bilo tudi lani. Delež bolniškega staleža Število primerov Število izgubljenih Povprečno število dni v odstotkih bolniškega staleža koledarskih dni bolniškega izostanka za en primer 1997 1998 1999 1997 1998 1999 1997 1998 1999 1997 1998 1999 UE Mozirje 3,61 3,90 3,68 3.781 3.383 3.576 75.016 78.663 76.625 19,84 23,25 21,43 UE Velenje 8,16 6,97 6,33 25.670 22.468 22.162 682.713 577.070 521.294 26,60 25,68 23,52 Celjska regija 6,76 6,43 5,55 112.264 105.670 IO9.5OO 2.778.607 2.621.912 2.291.184 24,75 24,81 20,92 Komorni pevski zbor Viva la Musiča 10 let marljivega dela Komornega pevskega zbora Viva la Musiča Zgornjesavin-jčanom verjetno ni treba posebej predstavljati, saj ga večina najbrž dobro pozna. V desetih letih obstoja je imel že veliko nastopov, še več pa seveda vaj. Ker sprememba okolja dobro vpliva na delovno storilnost, se zbor na intenzivne »vikend vaje« rad odpravi v druge slovenske kraje. Dobra volja in pesem: Viva la Musiča v Strunjanu (foto: SM) Delež bolniških izostankov v celjski regiji je leta 1999 znašal 5,5 odstotka, kar pomeni, da v povprečju vsak dan ni delalo 6.275 ljudi. Število bolniških izostankov se je v primerjavi z letom poprej sicer povečalo, vendar so bili izostanki krajši. Povprečen bolniški izostanek je lani trajal 20,9 dni, predlani pa 24,8 dni. Največ bolniških izostankov je na področju industrije. Analiza statističnih podatkov kaže, da je breme bolniških izostankov najbolj pereče na območju upravnih enot Velenje in Šmarje pri Jelšah, presenetljivo nizko pa je na območju Upravne enote Mozirje. Daleč največ bolniških izostankov - kar dve tretjini - je bilo lani zaradi šibkega zdravja zaposlenih, sledijo poškodbe izven dela in pri delu, za njimi pa odsotnost z dela zaradi nege otroka ali katerega drugega družinskega člana. Med desetimi najpogostejšimi diagnozami, ki so jih zdravniki zabeležili na bolniških kartonih v letu 1999, je na prvem mestu akutna infekcija zgornjih dihalnih poti, na drugem mestu je bolečina v hrbtu in na tretjem vnetje mandljev. Največ delovnih dni je bilo izgubljenih na račun bolezni kosti, mišic in vezivnega tkiva, nato pa sledi odsotnost na račun bolezni dihal. Po podatkih za leto 1999 je bil delež bolniških izostankov v celjski regiji najvišji na področju predelovalnih dejavnosti. Ženske so z dela odsotne pogosteje, vendar se hitreje vračajo na delovno mesto. Zaposleni, stari od 20 do 44 let, so bili lani največ odsotni tako glede na število primerov kot glede na število izgubljenih dni. Pri tem je treba upoštevati, da delavci v tej starostni strukturi predstavljajo dobrih 74 odstotkov vseh zaposlenih in zato tudi ustvarijo največ izostankov. Stroške, ki nastanejo med delavčevo odsotnostjo do 30 delovnih dni, plača delodajalec, ostale stroške za daljše izostanke krije Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Razmerje bremena med delodajalci in Zavodom se lani ni bistveno spremenilo: delodajalce je bremenilo dobrih 74 odstotkov primerov zadržanosti z dela. Nadomestila, ki jih med odsotnostjo z dela prejmejo zaposleni, pa predstavljajo le del ekonomskega učinka bolniških izostankov. Stroški za vsakega delavca, ki je odsoten zaradi tega ali onega razloga, so namreč veliko višji. Delodajalec mora zanj, četudi ne dela, plačevati vse dajatve, ob tem ga mora še nadomestiti. Gorenje Velenje je eno izmed tistih podjetij, v katerih si prizadevajo obvladati bolniške izostanke in zato natančno vodijo podatke o odsotnosti delavcev. Lani so zaposleni v Gorenju zaradi bolniških izostankov izgubili 86.974 delovnih dni ali 7,6 odstotka rednega časovnega fonda. Od 4.290 zaposlenih je z dela vsak dan izostalo 314 delavcev. Za nadomestila plač v času bolniških izostankov so v Gorenju lani izplačali 346 milijonov tolarjev, od te vsote jim je Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije povrnil 121 milijonov tolarjev oziroma 35 odstotkov. Franci Kotnik Tako so pevci in pevke drugi vikend v oktobru odpotovali na intenzivne vaje v Strunjan, kjer so se pripravljali na koncerte ob 10-letni-ci obstoja njihovega zbora. Poleg tridnevnega intenzivnega dela so imeli na razpolago tudi tri noči. Takrat so utrjevali vzdržljivost veteranov in preizkušali »bruce« (nove člane zbora). Le-ti so bili izpostavljeni »hudim naporom« pri brucovan-ju in krstu, a so jih kar dobro prestali in s tem postali uradni člani zbora. Ker zborovodkinjo čaka najtrše in najodgovornejše delo, so bile temu primerne tudi »muke«. Večina članov komornega zbora Viva la Musiča so študenti in dijaki, ki si takšnih vikend vaj iz finančnih razlogov ne bi mogli privoščiti. Na pobudo Valči Robnik sta jim priskočila na pomoč Kulturno društvo Luče in Občina Luče, vsem pa se mladi pevci iskreno zahvaljujejo. Tako resno delo kot »neumnosti«, ki jih uganjajo, pevke in pevce združujejo in jim dajejo energijo za nadaljnje delo. Tiste, ki jih tovrstno angažiranje veseli, še posebej fante, vljudno vabijo, da se jim pridružijo. KF Radmirje Ne na moje - na tuje! Problem ni nov, še manj edini, za ljudi, ki se imajo za civilizirane in dovolj omikane, da se želijo pridružiti “prosvetljenim” Evropejcem, pa v vsakem primeru dovolj velik pokazatelj, da so manire balkanskega pašaluka še kako kruta realnost vseh nas. Kako si sicer drugače razlagati kopico odloženih avtomobilov ob sicer malo ugledni stavbi nekdanje sušilnice v Radmirju. Na divje odlagališče so nas opozo- jnih (?), ki bi morali poskrbeti za red rili okoliški stanovalci, vedoč, da iz in sankcionirati takšno početje, malega raste veliko. In ker zgledi Komaj verjetna je možnost, da ni-vlečejo, se prav lahko zgodi, da bo hče razen kršiteljev ne ve, komu Divje pokopališče avtomobilov v Radmirju (foto: Savinjčan) starih avtomobilov kmalu še več. Odsluženemu tovornjaku mozirske Zadruge - izdajalska nalepka še vedno krasi vrata - se je pridružil kadet in nedolgo nazaj še karamboliran malček, v svojih najboljših časih fiat 126. S stališča sedaj že nekdanjih lastnikov odslužene pločevine je zadeva urejena, ob predpostavki, ki je preverjeno dejstvo, da jih ekološka vprašanja ne vznemirjajo. Kakor očitno tudi ne vznemirjajo pristo- pripadajo okraski, ki se bohotijo okoli sušilnice. Zdi se, da še vedno velja, da roka roko umije, ali povedano drugače, dokler ni odloženo na moje, se me stvar ne tiče. Vse za ljubi mir in dobre odnose. In če gre verjeti izkušnjam, se največji ekološki onesnaževalci dobro zavedajo, kaj pomeni zasebna lastnina, saj se dogaja, da brez njihovega brez izrecnega dovoljenja še ptička ne sme nekaznovano preleteti. Dokler bo tako, so vsa opozori- la, spomladanski in jesenski odvozi kosovnih odpadkov, ki jih organizirajo komunalna podjetja, jalovo početje. Bolj kot v radmirskem primeru skrbljujoča realnost razmišljanja nekaterih, ki mislijo, da je dovoljeno vse. Očitno bo tako, vsaj do takrat, ko bomo lahko prebrali, da je bil dokazani kršitelj z imenom in priimkom nekaj odloženih avtomobilov je za- objavljen na časopisnih straneh. Krajevna skupnost Bočna Savinjčan Srečanje starejših krajanov Krajevna skupnost Bočna in tamkajšnja krajevna organizacija Rdečega križa sta v soboto, 21. oktobra, pripravili vsakoletno srečanje krajanov starih nad 70 let. Udeležilo se ga je okrog šestdeset starostnikov, torej kar dve tretjini vseh povabljenih, saj je v Bočni 96 krajanov, ki so preživeli najmanj sedem desetletij. Po pozdravnih nagovorih predsednika krajevne skupnosti Marka Potočnika, predsednice krajevne organizacije Rdečega križa Ivanke Zagožen in gornjegrajskega župana Tonija Ri-flja so za kratek kulturni program poskrbeli najmlajši iz bočkega vrtca pod mentorstvom tovarišic Minke in Irene. Nastopili sta tudi recitatorki Veronika Slapnik in Tjaša Štrbenk, zaključni del programa pa so prispevale ljudske pevke skupine Pušeljc, ki so s starimi in šaljivimi pesmimi prižigale hudomušne iskrice v očeh marsikaterega povabljenca. Po programu je sledila pogostitev, nato pa je zazvenela pesem iz ust udeležencev srečanja. Zadovoljni, da se jih mlajši spomnijo, so po nekaj uricah druženja odšli vsak na svoj dom, nazaj v ustaljeni življenjski ritem. V sklopu omenjenega srečanja so med tednom članice krajevne organizacije Rdečega križa na domu obiskale dva kraj ana, ki sta nepokretna, in pet krajank, ki živijo v domovih za ostarele. Obisk jih je neizmerno razveselil, seveda pa so bile vesele tudi aktivistke Rdečega križa, ki so se znova prepričale, da je mogoče že z drobno pozornostjo razvedriti sočloveka. IZ Občinska gasilska vaja v Nazarjah »Goreča cisterna ogroža bencinski servis!« Se je glasilo sporočilo, ki so ga v petek, 27. oktobra, po pozivnikih iz centra za obveščanje Celje prejeli operativni člani in člani tehnično reševalne enote PGD Nazarje. Kar najhitrejši izvoz in prihod na mesto nesreče pa je pokazal še hujšo sliko oziroma situacijo, saj je bil pod cisterno vkleščen osebni avtomobil s hudo poškodovanim voznikom, kar je pomenilo takojšnjo izvedbo kombinacije gašenja vozila in cisterne ter reševanja ponesrečenca. Reševanje vkleščenega voznika (foto: Ciril Sem) Ker se je vse skupaj dogajalo v bližini bencinskega servisa in je bil leta neposredno ogrožen, se je občinski poveljnik v sodelovanju s poveljnikom PGD Nazarje odločil za alarm II. stopnje, kar je pomenilo aktiviranje ostalih dveh gasilskih društev v občini: Gorice ob Dreti in Šmartnega ob Dreti. Njihove enote so poskrbele za zavarovanje bencinskega servisa in zaščito rezervoarjev s srednje težko peno, obenem pa so si zagotovile zadostne količine vode iz reke Savinje. Že prej je za zaporo in zavarovanje cestišča poskrbela policija, vodja tehnične enote pa je pripravil vse potrebno za prihod reševalcev in zdravnika. Vse je potekalo premišljeno in usklajeno, kako tudi ne, saj je bila to k sreči le vaja, ki jo je v mesecu požarnega varstva organiziralo poveljstvo občine Nazarje skupaj z štabom operative PGD Nazarje. Vaja, ki je bila prikaznega značaja in na samem kraju tudi ustrezno predstavljena, je bila sestavljena iz treh delov: tehničnega reševanja s kombiniranim napadom gašenja gorečega vozi- la in reševanja vkleščenega voznika, gašenjem cisterne in iztekajoče vnetljive tekočine ter zavarovanja bencinskega servisa in njegovih rezervoarjev s srednje težko peno in črpanjem vode in napajanjem obeh cistern iz reke Savinje. V akciji je sodelovalo 30 operativnih članov, ki so s svojo tehniko pokazali zadovoljivo mobilnost in operativno usposobljenost, kar je pokazala tudi zaključna analiza. Pohvalo si zaslužijo še reševalci z zdravstveno ekipo ter policija, s katerimi predvsem tehnično reševalna enota odlično sodeluje. To pa je tudi predpogoj za uspešno interveniranje v prometnih in drugih nesrečah, ki jih v zadnjem obdobju žal ni malo. Vajo si je med drugimi ogledal tudi župan občine Nazarje Ivan Purnat, ki je pohvalil delo operativnih enot v posameznih društvih in predvsem njihovo povezovanje z občinskim poveljstvom. V slogi je moč in le s skupnimi močmi bomo premagali vse težave, s katerimi se srečujemo, so bile njegove sklepne besede. Franjo Pukart Območni odbor Rdečega križa Mozirje Letos 736 krvodajalcev 8. oktobra so se v Lučah zaključile letošnje krvodajalske akcije vZgornji Savinjski dolini. Zadnje akcije se je udeležilo 83 krvodajalcev, s čimer je njihovo skupno število v letu 2000 naraslo na 736. Številka je nekoliko manjša kot lani, vendar so v območnem odboru Rdečega križa glede na razmere, ki trenutno vladajo na področju krvodajalstva v Sloveniji, z njo vseeno zadovoljni. Prva krvodajalska akcija v letu 2001 bo 22. februarja v Gornjem Gradu. Iz zbranega denarja v akciji Nikoli sami 2000 je Rdeči križ Slovenije že omogočil letovanje v Mladinskem zdravilišču in letovišču Debeli rtič prvi skupini otrok iz celjske in koroške regije, v kateri je letovalo tudi osem otrok iz Zgornje Savinjske doline. Letovanje je potekalo v času jesenskih počitnic, od 28. oktobra do 4. novembra. V tednu od 13. do 17. novembra bo OO RK Mozirje izvedel akcijo razdeljevanja prehrambenih paketov, ki jih je Rdeči križ Slovenije prav tako kupil iz zbranega denarja v Nova Štifta akciji Nikoli sami 2000. Pakete bodo po terenu raznosili aktivisti krajevnih organizacij Rdečega križa. V jesenskem času nadaljujejo tudi s postajami Rdečega križa, ki trenutno potekajo v Radmirju, na Ljubnem in v Lučah. Na teh postajah usposobljene medicinske sestre merijo krvni sladkor in pritisk. Z veseljem ugotavljajo, da so te postaje iz meseca v mesec bolj obiskane in v kolikor se bo pokazal interes, jih bodo organizirali tudi v drugih krajih naše doline. KF Pojoč odmev zvonov Zadnjo nedeljo v oktobru sta se 850-kilogramskemu zvonu v zvoniku podružnične cerkve Marijinega darovanja v Dolu pridružila še dva. 600-kilogramski, posvečen Marijinemu darovanju, in 1300-kilogramski, kateri poje v čast svetnikov Petra in Pavla. Župnik domače fare Lojze Ternar je blagoslovil zvonove in daroval mašo. Marijina cerkev na hribčku pred Novo Štifto je bila zgrajena že leta 1431, obnovljena in ponovno posvečena pa je bila leta 1873. Nova Štifta sodi po številu krajanov in tudi sicer med manjše skupnosti. Za marljive ljudi to ni ovira. S prihodom sedanjega župnika se zdi, kot da je kraj zadihal s polnimi pljuči. Pred letom dni so se skupaj veselili novih zvonov pri podružnici sv. Miklavža in farni cerkvi, tokrat so s skupnimi močmi ponovno zbrali sredstva in v Vogljah na Gorenjskem kupili zvonova. Praznično vzdušje so dopolnile dekleta in žene z dobrotami, katere so po bogoslužju radodarno delile številnim častilcem pesmi, ki ob sleherni, dobri in slabi priliki zadoni iz temačnih lin zvonika. Savinjčan Nova zvonova je blagoslovil župnik Lojze Ternar (foto: Savinjčan) Krajevna organizacija ZBIJ NOB Mozirje Komemoracija ob dnevu mrtvih V nedeljo, 29. oktobra, pred dnevom mrtvih, je Krajevna organizacija Zveze borcev in udeležencev NOB Mozirje pri tamkajšnjem spomeniku pripravila komemoracijo v počastitev spomina na padle borce NOV, žrtve nacističnega terorja in pripadnike slovenske vojske ter policije, padle v osamosvojitveni vojni leta 1991. Slavnostna govornica Stanislava Borovšak je JLA junija 1991. leta. v svojem vsebinsko bogatem in čustvenem gov- Program komemoracije so popestrili moški pe-oru opisala boj slovenskega naroda skozi zgo- vski zbor DU Mozirje, učenci OŠ Mozirje pa so se dovino. Poseben poudarek je namenila narod- predstavili z recitacijami. Komemoracije se je V programu komemoracije so nastopili tudi učenci OŠ Mozirje (foto: Ciril Sem) noosvobodilnemu boju in okupatorjevemu terorju nad nedolžnim prebivalstvom med drugo svetovno vojno, doprinosu Maistrovih borcev v boju za severno mejo in junaškemu boju pripadnikov slovenske vojske in policije proti sovražni udeležilo precejšnje število krajanov. Društva so bila zastopana s svojimi prapori, Prostovoljno gasilsko društvo Mozirje pa tudi s častno desetino uniformiranih gasilcev. KF Savinjski MDO PD Spor rešili po mirni poti V Savinjskem meddruštvenem odboru planinskih društev je bilo v zadnjem času izrečenih precej, tudi ostrih, besed o pravnem nasledstvu nekdanje Savinjske podružnice Slovenskega planinskega društva, ki je po obsegu primerljiva s sedanjim Savinjskim meddruštvenim odborom. Dejstvo je, da je bila med zgornjesavinjskimi in celj skimi planinci vseskozi prisotna nedorečenost in negotovost, o sporu pa je na zadnji seji v Mozirju razpravljalo predsedstvo meddruštvenega odbora, ki je na podlagi dokumentov, predloženih s strani celjskih predstavnikov, ugotovilo, da je pravni naslednik Kocbekove podružnice Planinsko društvo Celje. Gre za materialno lastnino v Logarski dolini, na Okrešlju in Korošici, s katero Celjani vsa leta vzorno upravljajo. Idejni, torej intelektualni, nasledniki pa so vsa planinska društva na področju Savinjskega MDO, vključno s PD Celje, ki so nastala na temelju takratne Savinjske podružnice. Po mnenju članov predsedstva gre za korekten razplet, kateremu naj bi sledila tudi vsa planinska društva na območju. Savinjčan Območna organizacija ZSSS Velenje Seminar sindikalnih zaupnikov Območna organizacija Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Velenje je 24. in 25. oktobra v Velenju izvedla dvodnevni seminar s predsedniki sindikatov in sekretarji regijskih odborov sindikatov dejavnosti pod naslovom Temeljni izobraževalni program za sindikalne zaupnike. Vsebina strokovnega druženja, ki se ga je udeležilo več deset sindikalnih funkcionarjev iz Zgornje Savinjske in Šaleške doline, je zajemala osnovne smernice delovanja ZSSS in aktualne naloge, tripartitni sistem odnosov med sindikati, delodajalci in državo, vodenje sestanka ali delovne skupine, delovna razmerja ter načini komuniciranja med predstavniki sindikata in delodajalci, organiziranost in delovanje sindikata, osnove ekonomike gospodarske družbe ter kolektivne pogodbe in tematiko soupravljanje. Jože Miklavc Zavod za kulturo Mozirje Slike iz peska Galerijski prostor v Mozirju je znova prizorišče nove razstave, na kateri se tokrat predstavlja avtorica Stanka Golob. S svojimi slikami iz peska, ki predstavljajo nekaj povsem edinstvenega v likovnem svetu, je navdušila prisotne na otvoritvi, ki je bila 27. oktobra. Od daleč Stankina dela izgledajo tipično slikarska, ko pa se jim občudovalec približa, je lahko povsem presenečen. Na površinah se zrcalijo kamniti granulati, s katerimi umetnica upodablja realno in abstraktno. V večini primerov gre za krajinske motive, ki človeka povsem prevzamejo. Svojstven slog, ki je resnično nekaj edinstvenega, slikarka nadgrajuje pri vsakem delu. Prvotna risba, ki jo nato posuje s kamnitimi granulati različnih barv in velikosti, vdihne delu svežino in razpoznavnost. Realnost je prikazana s stilom, ki ni običajen. Zato ima ta zvrst neko posebno vrednost, ki pa jo je težko ovrednotiti. V vlogi cenilca nastopajo obiskovalci njenih razstav, ki krožijo po Sloveniji in tudi v tujini. Videno na otvoritvi v Mozirju dosega Stanka zavidljiv in občudovanja vreden nivo, ki ga zaznamuje tudi njena kmečka preprostost. Živi namreč na kmetiji na Tolminskem, kjer ji delo ni tuje, vsakdanjost pa si napolnjuje tudi s svojim ustvarjalnim hobijem. Pri opisovanju nastajanja “kamnitih” slik je spodbudila prisotne, hkrati pa opozorila na zahtevnost tehnike, ki jo uporablja. Še pred začetkom ustvarjanja je namreč potrebno nabrati material, ga zdrobiti, presejati po velikosti in prebrati po barvah. Potrebna je tudi zvrhana mera natančnosti in vztrajnosti. Umetničino delo je predstavila Ivana Žvipelj, ki je uvodoma izpostavila že njeno prisotnost na razstavah cvetja v Mozirskem gaju. Otvoritev je vodila Vladka Planovšek, glasbeni del pa sta izvedla Toni Acman in Bojan Zeme, oba profesorja Glasbene šole Nazarje. Benjamin Kanjir Matija Točaj iz Lepe Njive Nemški ponos tehnike spet služi namenu znamk, ki bi sicer zanesljivo končali na odpadu za železo, pravi podvig pa mu je uspel letos, ko je »obudil k življenju« 41 let starega MAN-a. Zeleni lepotec ni samo atraktiven na pogled, pač pa zmore opravljati vse funkcije, ki se od takšnega stroja zahtevajo pri delu na kmetiji. Zgodba se je začela lani decembra, ko je Matija od sodelavca izvedel, da ima njegov sorodnik v Andražu nad Polzelo štiri desetletja star traktor, ki ne deluje. Žilica mu ni dala miru, zato ga je obiskal in kmalu sta si segla v roke: kupčija je bila sklenjena. Popravila se je lotil z vso skrbnostjo, zato je razstavil traktor »na prafaktorje«. Motor je dobil že v razstavljenem stanju in ugotovil, daje glavna gred potrebna temeljite obnove. To so opravili v Ljubljani, vse ostale dele pa je Matija popravil sam oziroma je izdelal nove. Za izučenega mehanika z izrazitim smislom za tovrstno mehanizacijo to niti ni bil največji problem. Bolj ga je pestila časovna stiska, saj si je za popravilo lahko utrgal čas le takrat, ko ni bilo drugih nujnih opravil na kmetiji. Po približno dvesto delovnih urah je traktor MAN, ki so ga leta 1959 izdelali v nemškem Miinchnu, naveliko zadovoljstvo marljivega lastnika znova stekel. Z njim je povsem brez težav opravil petnajst delovnih ur. Marija Točaj s ponosom pove, da je takšnih modelov traktorjev v Sloveniji zelo malo, še manj pa seveda takšnih, ki bi bili obnovljeni do te mere kot njegov. Po razgovoru z Matij o bi si človek upal trditi, da ga bo njegova žilica slej ko prej napeljala h kakšnemu novemu podobnemu podvigu. Franci Kotnik Spomin na poletne dni, ko je Matija končal z obnovo nemškega veterana (foto: Ciril Sem) Remšakova kašča v Mačkinem kotu, ohranjeni biser kulturne dediščine Obvarovana dediščina podložnikov gospode Zapis o Remšakovi domačiji v Mačkinem kotu, kakor domačini pravijo temu delu šmiklavškega zaselka v Novi Štifti, je najti že v urbarju benediktinskih menihov iz leta 1426. Povsem verjetno je, da se je trdoživi kmečki živelj v povirje potoka Mačkovca naselil že veliko prej. Remšakova domačija leži ob iztekajočem se ravninskem delu, številna gospodarska poslopja ob hiši pa izpričujejo trdnost kmeta in njegovo zgodovinsko poslanstvo pod gornjegrajskimi benediktinci in njihovimi nasled- niki, ljubljanskimi škofi. Sedanji gospodar Bojan Poličnik je z ženo Marico prevzel kmetijo pred devetimi leti. Ni bila lahka odločitev, odložiti delo v tovarni in zavihati rokave na domačiji ženinih prednikov. Z dobršno mero poguma sta zaorala v kmečko ledino, vzporedno s kmetijo sta prevzela v varovanje tudi reprezentativno kaščo, ki poudarja mojstrsko združevanje tesarstva in slikarije. Gre za edinstven kulturni spomenik, izjemen tako v gradnji s polkrožnimi bruni, ki so redkost na območju Zgornje Savinjske doline, kot v posameznih detajlih, kot so zamreženo okno in vogelna vezava. Še večjo pozornost pritegne poslikava na vhodnih vratih v klet, s figuro sv. Florjana, na vhodnih vratih v kaščo pa je poleg letnice upodobljena Marija z detetom. Poslikave na lesenih gospodarskih poslopjih so redke - to je edina doslej evidentirana kašča na območju celjskega zavoda za varovanje naravne in kulturne dediščine. Domnevno je bila ta enkratna zgradba postavljena leta 1790, čeprav nekateri menijo, da so jo podložniki cerkvene gospode zgradili že leta 1720. Po obliki številk bi lahko bila letnica nastanka tudi 1620, vendar bodo zadnjo besedo povedali strokovnjaki po opravljenem restavratorskem sondiranju. Gospodar se še kako zaveda, kakšen zaklad kulturne dediščine varuje na svoji domačiji - kljub številnim potrebam na kmetiji seje odločil in kaščo, ob strokovni pomoči spomeniškega varstva iz Celja in neutrudne konservatorke Tanje Hohnec, temeljito in v celoti obnovil. Obnova je zahtevala natančnost. Korak za korakom je zunanja podoba kašče dobivala svojo nekdanjo podobo. “Če bi denar vlagal v hlev, bi lahko oddajal več mleka,” razmišlja Bojan Poličnik invisti sapi dodaja, daje ohranjanje povezanosti s prejšnjimi rodovi njegova dolžnost. In velika mera veselja, da o denarju posebej ne govorimo. Obnova takšnega objekta, po navodilih spomeniškega varstva, finančno nikakor ni mačji kašelj; občina Gornji Grad je primaknila 800 tisoč tolarjev, kar naj bi znašalo polovico predračunske vrednosti, ostalo je zaenkrat še breme gospodarja. Še sreča, da so tod okoli še ljudje, ki znajo “cimprati” po starem. Ženin stric Gregor Enci se je rodil pri Rem-šakovih. Njegova zasluga je, da se kašča ponaša z novo streho iz ržene “škopnate" slame, pred njim je zahtevna tesarska dela opravil Ivan Petek. V naj večji meri pa seveda gospodar sam; tri tedne je “zabil” v izdelavo lesenih “cvekov”, nekakšne prednike žebljev. Posledica starosti Remšakove domačije je, da je vnjen-em sklopu še nekaj kulturnih spomenikov. Najpomembnejši in obnove potreben je mlin v grapi ob Mačkovcu. Gospodar razmišlja tudi o tem, še prej bodo preuredili hlev in napeljali mlekovod. Mleko je realnost, od tega mladadružinav veliki meri živi. Mali koštruni Franček, Boštjan in Matej so prihodnost kmetije, kot živo srebro se vrtijo in poskušajo pomagati. Čvrstost je v njih, brez kančka meščanske razvajenosti. Rastejo in njihove roke so vsak dan močnejše in glave bistrejše - oče Bojan kot dober gospodar skrbi za vse. Ko bo potrebno, bo pred domačijsko dovozno potjo postavil informativno tablo z osnovnimi podatki. Ohranjeni kulturni spomenik bo služil tudi javnosti - vsem, ki se hočejo zavedati svojih lastnih korenin. Savinjčan Obnova Remšakove kašče je bila finančno zelo zahtevna (foto: Savinjčan) Obvestilo V čast sv. Huberta - zaščitnika lovcev bo ob spremljavi rogistov dne 26.11.2000, ob 14. uri lovska maša v Novi Štifti. Vljudno vabljeni! LD Gornji Grad Nivo Celje Sanacija Grušoveljskega jezu Podjetje Nivo iz Celja bo v teh dneh pričelo s sanacijo Grušoveljskega jezu na Savinji. V sklopu izvedbe prečnega objekta bodo izvedli tudi sanacijo vtoka v Grušoveljsko strugo in najnujnejše čiščenje struge od Grušovelj do Spodnje Rečice. Skladno z občinskim odlokom o obveznem čiščenju potokov in jarkov so pribrežni lastniki dolžni v času od novembra do marca očistiti brežine in manjše nanose vzdolž lastne meje. Ker se bo zaradi narave dela v času od 10. novembra do 15. decembra dotok v strugo zmanjšal na minimum, Nivo obvešča vse pribrežne lastnike in koristnike, da bo možno omenjene obveznosti opraviti prav v tem času, ko bo vodostaj na minimumu. Poleg tega bo možnost, da obsežnejša čiščenja nanosov opravi delovni stroj. KF Alja Omladič iz Mozirja Orion nova priložnost za uveljavitev Prikupna in perspektivna mlada pevka Alja Omladič iz Mozirja, o kateri smo v Mladem bobenčku že pisali, se po uspešnem debiju na letošnjih Melodijah morja in sonca v teh dneh marljivo pripravlja na svoj naslednji pomemben nastop. To bo zabavnoglasbena oddaja Orion na prvem programu Televizije Slovenija v soboto, 11. novembra, ob osmih zvečer. Gre za serijo oddaj pod vodstvom Blažke Müller, v katerih bodo televizijski gledalci in strokovna žirija izbirali najboljše nastopajoče pevke in pevce, slednji pa se bodo nato pomerili med seboj na finalni oddaji. Le-ta naj bi v bistvu nasledila nekdaj tako priljubljeno Slovensko popevko. Alja Omladič se zaveda velike priložnosti, ki se ji ponuja z nastopom pred številnim občinstvom, pomisleke imale glede načina glasovanja, saj je v širšem slovenskem prostoru še relativno neznana, štejejo pa v prvi vrsti glasovi gledalcev. Nobena skrivnost ni, da skušajo pevci in pevke pred tovrstnimi nastopi malce »lobirati« pri svoji zvesti publiki, da jim izrazi podporo tudi ob takih prilikah. Na podoben način se tudi Alja obrača na zgornjesavinjske ljubitelje zabavne glasbe, da jo z glasovanjem podprejo pri njenem pomembnem nastopu. »Pesem jim bo zagotovo všeč,« zatrjuje simpatična Mozirjanka, ki jo marsikje predstavljajo kot Celjanko. Njeni cilji na glasbenem po- Alja Omladič dročju so zelo ambiciozni, zato obiskuje solo petje pri Ireni Vrčkovnik. V prihodnjem letu namerava izdati svojo CD ploščo in posneti prvi video spot. Resno računa na nastop na izboru pesmi za Evroviz-ijo, že večkrat pa je poudarila, da njene prihodnje glasbene ambicije segajo preko državnih meja. Franci Kotnik Jzblramo ztomemrnko osmotr m m Za nami so že trije krogi izbora zgornjesavinjske osebnosti leta. Dva kandidata za ta laskavi naslov imata očitno močno podporo v svojem domačem okolju, kar se odraža v številu poslanih glasov. Pa poglejmo, kakšen je vrstni red prvih desetih po 3. krogu: 1 Alojz Blažič 74 2. Alojz Predovnik 52 3. Ivana Žvipelj 12 4. Vojko Klemenšek 11 5. Mirko Zamernik 9 6. Jakob Presečnik 8 dr. Irena Blažič - Lipnik 8 8. Janez Kramer 5 9. Urban Acman 4 10. David Kosmač 3 Vlasta Poličnik 3 Ker je do končne razglasitve rezultatov še skoraj mesec in pol, seveda še ni nič odločenega. Zato le pridno glasujte za osebo, ki je po vašem mnenju v največji meri zaznamovala letošnje dogajanje v Zgornji Savinjski dolini. Tokrat objavljamo četrti kupon, peti in šesti bosta sledila v 24. in 25. številki Savinjskih novic, nakar bomo osebnost leta razglasili na javni prireditvi in končne rezultate objavili v 26. številki tik pred božično novoletnimi prazniki. Kupon št 4 pošljite v zaprti kuverti s pripisom OSEBNOST LETA na naslov: Savinjske novice, Savinjska cesta 4,3331 Nazarje do petka, 17. novembra 2000. Pošiljate lahko seveda tudi kupone iz prejšnih številk. Ob zaključku akcije bomo izžrebali glavno nagrado v vrednosti 25.000 SIT, in sicer sistemski telefonski aparat Panasonic KX-T 7030/S. Splača se potruditi! ztmimmm ommi m m KUPON št. 3 Glasujem za_____________________ , (IME IN PRIIMEK) IZ______________________________ Zakaj?_______________________ Imeinprimek Naslov Pogovor s Špelo Predan, novinarko revije Mag in agentko agencije POOL Njen konjiček je igranje golfa Le kdo se ne spomni njenega iskrivega, na trenutke celo rahlo nagajivega nasmeha, s katerim nas je pred leti vsak teden znova opozarjala na izid nove številke revije Mag? Špela Predan - Ljubljančanka s polovico štajerskih genov - je v prvi vrsti novinarka, v pestrem in dinamičnem življenju pa počne še marsikaj drugega. Njen obisk v Nazarjah (mimogrede: spodaj podpisanemu je iz Malezije prinesla originalni avtogram Michaela Schumacherja) smo izkoristili za zanimiv klepet. Slovenski javnosti ste postali znani predvsem skozi reklamne predstavitve revije Mag, še pred tem pa ste delali v tandemu z Bojanom Krajncem v »udarni« oddaji Televizije Slovenija Studio City. Je bila omenjena oddaja vaš prvi večji novinarski projekt? Pravzaprav ne. Z Bojanom Krajncem sva se spoznala na dan moje vrnitve iz Srbije, kamor me je kot poročevalca o srbsko-hrvaški vojni poslala Mladina. Okoliščine so nanesle, da sem bila teden dni pred tem zaprta v četniškem zaporu v Trpinjah, in na Mladini so bili prepričani, da so me ubili. Ko smo prileteli iz Beograda v Ljubljano, nas je na letališču čakalo veliko novinarjev, med katerimi je bil tudi Krajnc. Čeprav sploh nisem bila razpoložena za razgovor, saj sem bila po tednu zapora povsem na koncu z živci, me je nekako le prepričal, da sva posnela intervju za Kanal A. Le-ta je s strani gledalcev naletel na izj emen odmev in takratni urednik Kanala A Andrej Poznič me je povabil k sodelovanju. Od tam sva s Krajncem odšla na nacionalno televizijo, kjer sva skupaj pripravljala prispevke za oddajo Tednik, nakar je Bojan prevzel Studio City, jaz pa sem se vrnila na Kanal A. Po enem letu prigovarjanja sem se mu znova pridružila. V Studiu City sta potem kar nekaj časa sodelovala? Ne, samo dva meseca sva delala skupaj, ljudje pa se verjetno dobro spomnijo tistih oddaj zaradi afer, ki smo jih takrat odkrivali. POP TV takrat še ni bilo, mi pa smo sogovornikom postavljali vprašanja, kakršnih si nihče drug ni upal. Naslednja postaja je bil tednik Mag... Naj povem, da sem z nacionalne televizije »morala« oditi, ker je takratni urednik informativnega programa menil, da sem kompromitirana novinarka. Časnik Dnevnik je namreč na naslovnici objavil, da izsiljujem enega od bivših šefov KOS-a, obveščevalne službe. Vsakemu normalnemu človeku bi se zdelo nenormalno, da bi lahko 22-letna novinarka izsiljevala profesionalca, toda urednik je rekel, da v tem primeru ne more stati za mano. Potem sem bila pol leta brez službe, na Mag pa me je povabil Vinko Vasle. Je bila naslednja stopnička revija Antena? Pri Magu sem delala kar nekaj časa, potem pa sem sprejela ponudbo za urednikovanje Antene. To je bil zanimiv projekt, na katerem sem delala približno eno leto, nakar me je Bernarda Jeklin prepričala, da sem šla na Jano. To je bila moja največja napaka v življenju! Zelo hitro sem ugotovila, kakšni odnosi vladajo tam, in sem šla. In potem? Potem sem za dva meseca odpotovala na Kitajsko, kamor so me klicali z Maga, naj se vrnem k njim. Sprva sem sodelovanje odrekla, saj sem medtem postala agentka POOL-a za Slovenijo, po obisku v novih poslovnih prostorih in pogovoru z novim lastnikom pa smo se le dogovorili. Špela Predan: “Ko potujem po svetu, skušam vedno bivati v bližini golf igrišča” Kaj je pravzaprav POOL? To je promocijska agencija s sedežem v Bruslju, v bistvu pa je del podjetja Eleven, ki se ukvarja z različnimi področji. Eno izmed njih je tudi avto moto šport in sicer na nivoju svetovnih prvenstev. Eleven ima pogodbe z različnimi moštvi in pokrovitelji, vse skupaj pa funkcionira kot kakšna druga agencija, na primer Reuters, saj ima svoje novinarje in fotografe. Torej gre za interes velikih pokroviteljev, da so čim bolj prisotni v medijih? V bistvu je to res, vendar se POOL samostojno odloča, koga bo forsirah V formuli ena sta bila letos to Ferrari in Sauber, v reliju Ford, Subaru in Mitsubishi, pri motociklih pa Honda in April-ia. Glede na to, da ste agentka POOL-a za Slovenijo, ste verjetno neposredno zadolženi za posredovanje informacij zainteresiranim medijem? Tako je, imamo pa od nedavnega tudi spletne strani, kjer imajo novinarji dostop do baze podatkov, od koder lahko črpajo informacije. Formula ena je po zaslugi POP TV postala eden najbolj priljubljenih športov med Slovenci. Kako vi doživljate ta cirkus glede na to, da si ga nekajkrat letno ogledate tudi v živo? Na dirke formule ena sem hodila še preden sem prevzela to službo. Spominjam se dirke leta 1992 v Estorilu, za obisk katere mi je dal vstopnico sedanji komentator POP TV Miran Ališič. S tisto vstopnico sem se brez težav gibala v boksih, nihče me ni preverjal in s to isto vstopnico sem hodila tudi med dirkalniki tik pred startom. Danes kaj takšnega sploh ni več mogoče, saj je nadzor izjemno poostren in vsi udeleženci tega cirkusa delujejo zdaj bolj kot roboti. Včasih je bila po vsaki dirki bučna zabava, zdaj tega ni več. Bivalnikov, kjer je mogoče jesti ali popiti kavo brez povabila, je vse manj. Edino pri Fer-rariju še imajo vedno odprta vrata, toda kaj, ko je njihova hrana tako enolična. Pravo nasprotje formule ena je ameriško prvenstvo indy oziroma cart, kjer so vsi prijazni, hrane in pijače je na pretek, za novinarje pa imajo celo posebne klimatizirane bivalnike s telefonom in računalnikom. Uidi dirkači so bolj dostopni kot v formuli ena. Skratka, vse je bolj odprto. Najdete ob številnih službenih obveznostih še čas za kakšen konjiček? Da, to je golf. Ko potujem po svetu, skušam vedno bivati v bližini golf igrišča, res pa je, da golf zahteva zelo veliko časa. Najprej eno uro za ogrevanje, potem kakšne štiri ure za 18 lukenj, potem pa še kaj popiješ in je šest ur naokoli. Nekateri pravijo, da je golf predvsem druženje in lobiranje, šele v drugem planu pa je šport. Se strinjate s tem? Golf je kot droga: ko enkrat začneš, ne moreš odnehati. Poleg tega pa je po mojem mnenju golf eden najtežjih športov, saj je treba znati uporabljati najmanj 12 različnih palic. Z vsako od teh je treba znati udariti in že to je veliko. Pogovarjal se je Franci Kotnik Glasujte za zgornjesavinjsko OSEBNOST LETA 2000! Vozili smo: Opel astra coupe 1.816V Calibra je mrtva - naj živi astra! In to v izvedenki z zvenečim imenom coupe in še bolj zvenečim podpisom Bertone. Oblika in uporabnost, ki naj bi potešili nostalgijo po Oplovem modelu calibra, ki je s svojo perfektno obliko razvnemal tako mlado in staro. Astra coupe je vendarle samo malce drugačna astra. Nič posebnega, vendar s kopico opreme in odličnimi voznimi lastnostmi. Opel je prenehal z izdelovanjem calibre še preden je »privekala« na svet nova astra coupe. Ali bo slednji uspelo prepričati potencialne kupce, je vprašanje, na katerega odgovor je odvisen od tega, kaj jim nova astra coupe lahko ponudi 0 zunanji obliki se bodo mnenja gotovo kresala. Eleganten sprednji del se preko kupe-jevskih bokov prevesi v kar preveč klasičen zadek, ki vsebuje še bolj klasične zadnje luči. Tam je kaj malo pridiha športnosti. Z dolžino 4.267 mm se astra coupe uvršča v srednji razred, preseneča pa z velikim prtljažnim prostorom, ki meri ponosnih 460 litrov in tako krepko prekaša konkurenco. Osnovna oprema astre coupe je več kot bogata, saj je poskrbljeno tako za udobje, kakor tudi za varnost in tehniko. Za doplačilo si lahko omislite tudi takšne dodatke, kot so alarmnanaprava, ESP, radio, kovinska barva, računalnik, tempomat in pomična streha. Vse ostalo je v serijski opremi, ki zajema tudi klimatsko napravo za vroče poletne dni. Motorji so na razpolago v treh izvedenkah. Za tiste s plitvejšimi žepi je na voljo 1,8-litrski motor s 125 KM, ki požene astro coupe do 100 km/h v desetih sekundah, končna hitrost pa znaša 206 km/h. V tem primeru se cena vrti okrog 4,3 milijona tolarjev. Kdor seže v žep malo globlje, tjado 4,6 milijona, bo dobil astro z dvolitrskim motorjem in 147 KM, ki »potegne« do stotice v osmih sekundah in lahko poskrbi za drvenje z 220 km/h. Za najzahtevnejše kupce, ki so pripravljeni odšteti do 5,1 milijona tolarjev, je na voljo torbo izvedenka, ki iz 2,0-litrske-ga motorja stisne 190 KM. Ta mrcina lahko drvi celo z 240 km/h in poskrbi za »katapultiranje« do 100 km/h v pičlih 7,2 sekundah. Lepo. Za varčneže pa le prišepnimo: dizla ni! Zanašo kratko testno vožnjo je bila na voljo astracoupeAvtohišeJakopec iz Velenja Žal z najskromnejšim motorjem, kar pomeni 1,8 litra in 125 KM. Motorja ne razganja od moči, vendar vleče prožno in zvezno že od nizkih vrtljajev. Sedenje v astri coupe je odlično, čemur gre pripisati zaslugo športnim sedežem in volanskemu obroču. Odlična izoladjapotniškegaprosto-ra kar malce preveč duši športen zvok najšibkejšega agregata. Vožnja je kljub športnemu podvozju neverjetno udobna, kar gre verjetno pripisati plinskim blažilnikom. Lega na cesti je tako zelo nevtralna. Astracou-pe je rojena za ovinkasto cesto, saj premore zanesljive zavore s serijskim ABS sistemom. Igor Pečnik Zimske pnevmatike Zaradi varnosti, šele nato zaradi predpisov Zima prihaja s počasnimi vendar zanesljivimi koraki. Samo vprašanje časa je, kdaj nas bodo presenetile prve snežinke. Novi zakon zelo natančno govori o uporabi zimskih pnevmatik. Nikar ga ne zanemarjajte, saj boste sicer puščali lepe denarce policiji in ne vulkanizerjem. Pa še varnost v prometu bo ogrožena. Torej do zime s spoštovanjem. V nazarskem Pnevmatic centru Tkavc so nam v zvezi z uporabo zimskih pnevmatik pojasnili nekatera pomembna dejstva. Nizke zunanje temperature ohladijo asfaltno prevleko. Prvi razlog za nakup zimskih pnevmatik je že v tem, da so izdelane iz mehkejše gume, ki omogoča boljši oprijem na mrzli asfaltni prevleki. Prva očitna razlika se pozna, ko temperature padejo pod 7°C. Vožnja je zanesljivejša, predvsem pa varnejša. Še večja razlika nastopi ob prvi zmrzali oziroma sneženju. V zadnjem času vsi proizvajalci zimskim pnevmatikam dodajajo sil-ico, ki omogoča, da guma ostane mehka in prožna tudi v najbolj ostrih zimskih razmerah. Sama oblika profila zato ni več na- jpomembnejša ali povedano drugače: grob profil še ne pomeni boljšega oprijema na zasneženi podlagi. Zakon predvideva obvezno uporabo zimske opreme od 15. novembra dalje, še vedno pa lahko imate na vozilu letne pnevmatike in verige v prtljažniku. To še posebej velja za terenska vozila, ki nimajo nikakršnih olajšav in morajo imeti poleg letnih pnevmatik, ki imajo seveda več kot 4 mm profila, tudi verige. Vendar je priporočilojasno. Nakup zimskih pnevmatik z oznako M+S je najbolj modra odločitev, in to za vsa štiri kolesa. Cena pnevmatik je glede na vrednost vašega avtomobila minimalna, pa še varnosti ne boste ogrožali. Niti svoje niti ostalih. Pred nakupom zimskih pnevmatik se posvetujte z vulkanizerjem ali si preberite kakšen test. Pa še dimenzijo izberite pravo. Ožje pnevmatike lepše tečejo po zasneženi podlagi. Sicer pa upošte-vajte, po kakšnem cestišču se največ vozite: suhem, mokrem, zasneženem, avtocestah ali regionalnih cestah. Kajti vsaka pnevmatika se razlikuje glede na druge po lastnostih za posamezno področje. Če pogledamo realno, je snega na cesti v zimskem času kaj malo, precej več pa je brozge in mokrote. Ali pa so ceste celo suhe. In tokaj je treba biti zelo pazljiv. Kaj nam koristi odličen vlek v snegu, če pa je pnevmatika slabo vodljiva v dežju, mi pa se večinoma vozimo po avtocestah? In še informacija: v letošnjem letu so zmagovalci na testu zimskih pnevmatik že znani. Najboljši zimski pnevmatiki dimenzije 195/65-15, kar ustreza golfom, astram, audijem, bmwjem, passatom itd., sta continnental TS 790 in good-year ultra grip 6. Pa še to: ne odlašajte z menjavo vse do 15. novembra, saj bo takrat zagotovo strašna »gužva«. Igor Pečnik Piše: Aleksander Videčnik Poleg priprave »požarov« je bilo spravilo sena v strminah nekoč zelo naporno in nevarno delo. Ljudje so si pač pomagali, kot so vedeli in znali. Nauka strokovnjakov tedaj seveda ni bilo, morali so se znajti, kot je bilo mogoče. Način dela je seveda šel iz roda v rod, vendar so izkušnje narekovale postopne izboljšave, ki so v 19. stoletju ponekod pripeljale že do velikih tehničnih pridobitev. Pomislimo le na kmetijo Maces-nik, kjer so že tedaj opravljali veliko napornih del s pomočjo vodne sile. Pa tudi drugje so ljudje sledili napredku, da bi si olajšali pri obdelavi strmih leg. V Kotnikovem zborniku je dobro opisano požarjenje v okolici Gornjega Grada, predvsem pa so v zapisu ohranjeni nazivi raznih orodij in posameznih del pri tem opravilu. Ne smemo prezreti, da so naše hribovske kmetije bile raztresene po samotnih predelih, bile so brez cestne povezave, le slabi kolovozi so omogočali mukotrpen dovoz raznega blaga na kmetije. Seveda ni bilo ne elektrike, ne knjig, ne šol. Oddaljene kmetije niso bile dolžne pošiljati otroke v redne šole, so pa pripravljali za take učence nedeljske šole, toda tudi to šele po zakonu o obveznem osnovnem šolanju. Življenje na hribovskih kmetijah je zaživelo ob raznih dogodkih, kot svatbe, družinska slavja, otiranje ali srečanja, ki so jih mladi sami pripravljali. Sem sodijo še svečar-ije, jajčarije in podobne navade, ki so žal že pozabljene. Kadar je prišel rokodelec v štiro, so se številčne družine na kmetijah tega veselile, saj je tedaj bilo drugačno življenje na domačiji. Tildi razna skupinska dela so zbrala družino, če že drugega ne, pa vsaj v pevsko družbo. Sploh so naši predniki Spravilo sena v strminah veliko peli in radi igrali domača glasbila, ki so bila pri vsaki hiši na voljo. Te moje pripovedi so le skromen prikaz napornega življenja na strmih hribovskih kmetijah. Bilo bi dobro, če bi se današnji rod bolj seznanjal z življenjem in delom svojih prednikov, morda bi pote m znali pridobljeno in domače bolje ceniti! Za vsebino tokratne raziskave sem si zadal zagotovitev krme, saj je prav živinoreja na hribovskih kmetijah pomenila glavno dejavnost in tako tudi vir denarja. Pri tem delu mi je pomagal moj sogovornik Jože Brglez - Kugovnik s Planine pri Ljubnem. Brez odličnih risb Leopolda Supina iz Luč, bi bil zapis nedorečen. Obema sem dolžan zahvalo! Pa najprej beseda o Kugovniku. Od svojega osmega leta je živel in delal na hribovski kmetiji svojega očeta na Planini, malo pod vrhom Smrekovca. Pri njih so izmerili 1240 metrov višine. Domneva, da je poimenovanje kmetije »Kugovnik« pripisati blizu ležečim okroglim skalnim gmotam (v narečju »kugle«). Domačija stoji na hribu iz rženega kamna, kot tod okoli pravijo tej kamenini. Pod hišo je velika strmina, kakih 42%, na njej je Kugovnik naštel kar nekaj vodnih izvirov (studencev). Stanovanjska hiša je izvirno hribovska, del, kjer je črna kuhinja, je zidan, ostali predeli pa so leseni. Nad vhodnimi vratmi preberemo letnico 1851. Prav verjetno to ni prva hiša na tem mestu. Poleg gospodarskega poslopja je posebnost kašča, ki je hkrati tudi čebelnjak. Vse strehe so skrbno prekrite s skodlami, ki jih je na zadnje klal in polagal Jože Brglez. Seveda je bilo življenje na tej kmetiji povezano z velikimi telesnimi napori, saj so morali vsa zemeljska dela opravljati ročno (kopati). V strminah drugače preprosto ni šlo! Zime so bile hude in polne nevarnosti. V snegu, ki ga je ponekod nametlo tudi do štirih metrov, ni bilo varno hoditi, ker so grozili plazovi. Zato so hodili skozi gozdove v dolino in še tedaj brez krpljev na nogah ni šlo. V zimskem času so bili ljudje odrezani od večjih naselij in so se morali temu skozi stoletja prilagajati. Leta 195 5 je Kugovnik zgradil elektrarno za svoje potrebe. Potem je bilo veliko lažje. Nad pečjo v hiši je značilna niša na podstrešje, ki priča o tem, da je tod gorel, grel in svetil »skril«, ki je že davno pozabljena naprava hribovskih kmetij. Sicer pa so svetili še s treskami, kot pove Jože. Pri hiši je bil poseben hoblič, s katerim so cepili treske. To je bilo naporno delo in le za močne roke! Petrolejke so bile povsod, toda petrolej je bil drag, zato so to razsvetljavo štedili. Jože se je poročil z ženo Pavlo iz bližnje soseske, imata dvoje otrok in sta zadovoljna stara starša. Čas je naredil svoje in Brglezi so se leta 1980 dokončno preselili v dolino. Na Planini pa pasejo kakih 100 ovac, zato sta Jože in Pavla skozi vse poletje na stari domačiji, visoko pod Smrekovcem. Že kar prislovično je, da so domala vsi Brglezi znani godci. Pri Jožetu Brglezu imajo kar cel orkester, saj igrajo že trije rodovi. Ko brska po spominih, Jože pripoveduje o nekdanjih svatbah in drugih prilikah, ko je kot godec dramil utrujene svate in navzoče... Skratka, pogovor z njim je dovolj bogat za knjigo, polno zanimivosti. Hvaležen sem mu za številne ure, ki jih je namenil moji radovednosti. Namen tega sestavka je torej ohraniti vedenje o nekaterih kmečkih opravilih, ki jih danes ne poznamo več ali morda le še delno. Seveda je treba pri tem upoštevati izrazje, ki je bilo v rabi v predelih, o katerih teče beseda. Morda so drugje uporabljali drugačne izraze. Opisati želimo torej način spravila sena in listja v velikih strminah, pa tudi dovažanje gnoja na njive v strminah. Nosili so: a) v mrežah, b) nalaganje bremena v »štrik«, c) nalaganje bremena z »bremčnikom«, ki je potekalo brez »štrika«, vlekli pa so z: a) vlačugami, b) gratunami, c) žlejfami in č) garami. (Nadaljevali bomo v naslednji številki). Benediktinski urbar Naše objave gornjegrajskega zemljiškega urbarja, kot jih je napisal Ignac Orožen v knjigi Benediktinski samostan Gornji Grad (das Benediktiner-Stift Oberburg), gredo počasi h kraju. Orožen je knjigo izdal v Mariboru leta 1876. Sam urbar zajema še urade zunaj območja Zgornje Savinjske doline. Ti pa seveda za naše bralce niso toliko zanimivi, da bi jih kazalo objavljati. Nadaljujemo s podatki za Urad Luče. Otto Im Rab, Orožen je dodal pripombo Otto, Ničla Staml, po Orožnovem - Škamelj, Vlrich Metul, Orožnova pripomba - Metulj, Nicus Mayko, po Orožnovem - Majko, Vlrich am gerolts, po Orožnu - Jerolčnik, Janes Rensse, Orožen tolmači - Remše, Martin losseker, Orožen je pripomnil, da je ta huba deljena v dve, torej »spodnji« in »zgorni« Ložekar, Janes am pogorielcz, Orožen je spet pripomnil, da sta spodnji in zgodnji Pogorelčnik, Janško Im Kali, Michel Reicher, po Orožnovem - Rehar, Jannes grubnik, po Orožnovem tolmačenju - Grobelnik, Hanse Kozzecz, Orožen tolmači - Mlačnik, Juri Repp, po Orožnovem - Rep, Juri Chunigsperg, Orožen tolmači - Kunšpernik, Ths petek, Orožnovo tolmačenje - Petek, Jacob abczieher, Orožen meni - Obcir. Naj pripomnimo, da smo zaradi enostavnega zajemanja podatkov omenjali Orožnova tolmačenje, ki jih je treba razumeti, da gre za kmetijo z navedenim imenom. Znani domači godci Marsikdo kar težko verjame, koliko raznih godbenih skupin je bilo v naših krajih že pred prvo svetovno vojno. Tildi godbe na pihala so bile med njimi. Zelo pa se je godbeništvo v skupinah razvilo po prvi svetovni vojni, posebej velja to za pihalne godbe. Glasbeni sestavi so bili zelo pestri, toda v bistvu ne veliko drugačni od današnjih. Seveda je bila osrednja pozornost namenjena »frajtonerci«, ki je bila domala v vsakem domu. Ne bomo pretiravali, če sklepamo, da so bile skupine muzikantov predvsem v hribovskih predelih, vsaj tako so pred leti trdili stari godci. Spomnimo se le dveh skupin, o šmihelskih glasbenikih pa smo že večkrat pisali. V okolici Ljubnega so bili kar nekaj rodov muzikanti in zato ni naključje, da najdemo »Tostovrške pumpovce« na sliki staro avstrijskih vojaških veteranov na Ljubnem, posneti leta 1912. Novejša slika te skupine je iz leta 1925, na njej pa so: Martin Brgles s Primoža, Krajnček z Ljubnega, Kadunc, Brgles - Žovne, Brgles -Sušnik, Matija Drobež - Škrbinčev, Jože Grmadnik - Buzevnak, Kumeršek, Tomažovc, Janez Podlesnik - Petovčki, Jože Tostovršnik in Starovršnik. Žal nam ni uspelo navesti vseh priimkov. Med njimisotudi domača imena, pa vendar, »Pumpovci« so bili pojem muzike v okolici Ljubnega in seveda še daleč naokoli. Predstavljali so tudi jedro poznejše godbe na pihala na Ljubnem, ki jo je pred drugo svetovno vojno vodil znani glasbenik in skladatelj Ante Tevž. Seveda je bilo manjših sestavov domačih godcev še veliko, kot so mi nekoč rekli v Primožu - na vsakem vrhu so igrali in peli! Razmeroma stara glasbena skupina je bila tudi iz okolice Luč. Hranimo sliko iz leta 19 27, ko so v ansamblu »Vandrovci« igrali: Sedmakov Jože z Ljubnega, Zavolovski Tona iz Gornjega Grada, Hrabrov Bine - Albin Mlačnik iz Luč, Hrabrov France, tudi iz Luč, Požarnikov Bine in Otov France - Franc Nadlučnik, oba iz Luč. Če bi torej sodili po tem od kod so bili godci doma, bi smeli trditi, da je šlo pri Van-drovcih za lučki glasbeni sestav. Na sliki je videti tale glasbila: bas, dve frajtonerici, trobenta, kitara in gosli (violina). Kar pester sestav! V Gornjem gradu je bil okoli leta 1929 zelo znan godalni orkester, ki ga je vodil Anton Jamnik. V njem so igrali: Franc Pustoslem-šek - Pogačnik, Jenček, Konrad Žehelj - Er-menc, Anton Mächtig in Jakob Mächtig. Našteli smo le nekaj glasbenih skupin v naši dolini. Ta kratek zapis želi spomniti na to, da se je v dolini že od nekdaj igralo tudi v organiziranih skupinah in če pomislimo, da so godci bili izključno samouki, smo lahko na nje ponosni. Prinesi urin in razkrijem fi bolezen Nadaljujemo s podatki iz starih zdravilskih knjig o pomenu določenih pojavov v urinu. Od kervi v tej vodi Ena kri v vodi, katera je groba ino kuglasta in močno smerdi, kadar eden toži de ga pod sramoto boli, pomeni de je kri od mehurja prišla. Kader kuglasta kri notri se vidi na podni, pomeni ta flus tega ženstva. Kader je kri noter v vodi in kuglasta ino čer-na in na podni leži, pomeni de je kri od ledvic prišla. Od peska noter v vodi Rudeč pesek noter v vodi ino iz bolečine u hrti (hrbet, op. A.V.), pomeni de je ta kamen noter v ledvicah. En rudeč pesek noter v vodi je lehko bolezn noter v ladjah (ledja, op. A.V.), pomeni, da se ta kamen noter v ledvicah raztale (razkroji, op. A.V.). En beli kamen ino terd noter v vodi ino na poden pade ino stori težave, pomeni de je kamen v mehirju. Rudeč ino mehek pesek v eni merzelci ino brez bolečin v tih ledvicah, pomeni jico v jet-rah. Regelet od ledvic ino natirlih semena Kadar je to seme zastaleno v vodi, to pomeni, da sta se mož in žena skupaj igrala. Kadar je to seme grobo in kuglasto pokaže, da tisti človek čisto premagan skozi svojo naturo. Kadar je seme zmerom notri, se vidi v vodi ali se v njej najde, pomeni bolezen gomori-ja, gomovija imenovana (vprašanje je, če je mišljena gonoreja, op. A.V.). Regelet od mežičev v ti vodi Kadar pa ti vidiš notri v vodi velike pene al mežičev mehircov, zstopi, kadar ta voda en cajt tako ostane, pomeni de ta bolezen je ži dolgo trajala, je ži stara. En velik mah na vodi ino kader ti ta glaž na eno kraj nagneš, da te mah ni več tisti gor, to pomeni, de je veliko vetrov v tim životu od katerih veliko bolezni pride. En velik mah na vodi, to pomeni bolezen tiga želodca ino voske čreve ino grobe fajh-tikosti vetrov. (Bomo še nadaljevali). 3ščemo state fotografije Na Rečici so nekoč delovale igralske skupine. Fanika Pukart iz Nazarij nam je poslala sliko iz leta 1949, ko je Kulturno društvo »Franc Skok« uprizorilo dramo Kosoman. Ureditev hlevov pred zimo Začelo se je tisto obdobje, ko bo živina večino časa preživela v zaprtih hlevih. Stalež živali se na večini kmetij povečuje, tako da je živina v hlevu utesnjena, da o klimi v hlevu sploh ne govorimo. Delno lahko to situacijo omilimo. Živina je v hlevu v stalnem stiku s podom, zato mu moramo posvetiti nekaj več pozornosti. Hladen in vlažen pod je pogosto glavni vzrok za obolenja sklepov, revmo in še druga bolezenska stanja. Živina, ki je prisiljena stati na takih tleh, je manj odporna, slabše prirašča, pa tudi število vnetij vimena (mastitisov) je večje. Še bolj so nevarna hladna betonska tla. Strop v hlevu naj bo izoliran, sicer se na vlažnem stropu nabirajo kapljice vodne pare, ki kapljajo na živino in jo vznemirjajo. Zidovi naj bodo gladki, da se lahko redno čistijo. Prehodi med zidom in podom morajo biti zaobljeni. Čistoča hleva in zraka je predvsem odvisna od načina odgno-jevanja. Visoka koncentracija amoniaka v hlevskem zraku, ki nastaja pri razkroju urina, škodljivo vpliva na dihalne poti. Živali so zaradi stalnega draženja sluznice manj odporne na različna vnetja dihalnih organov. Zelo pomembno je prezračevanje. Prezračevalni kanali so v marsikaterem hlevu zaprti s pra- hom in pajčevino, tako da ne služijo svojemu namenu. Poskrbimo za zračenje z delnim odpiranjem oken in vrat. Da se izognemo vlažnemu in slabemu zraku v hlevu, se mora v hlevu pozimi 6-kratnauro menjati hladen zrak, poleti pa 12-krat Če le imamo možnost, uredimo za živali izpust. Tudi v hudem mrazu se bodo živali rade sprehodile na svežem zraku, obolenj in reprodukcijskih motenj bo manj (predvsem pri živini, ki tudi preko leta ne zapusti hleva). Govedo namreč dosti lažje prenaša mraz kot visoke temperature. Optimalne temperature za krave se gibljejo med 10 in 14 °C, za mlado živino in pitance 10 do 12 °C in za teleta 12 do 15 °C. Štefka Gottnik KMETIJSKA SVETOVALNA SLUŽBA SLOVENIJE Rastline pritepenke - neofiti Odkritje Amerike je za Evropo pomenilo tudi odkritje številnih novih kulturnih rastlin (krompir, koruza, tobak, paradižnik,...), ki so v naslednjih stoletjih dodobra spremenile evropske jedilnike. A skupaj s prenosom teh rastlin je človek nehote, kasneje pa celo namenoma prinašal v Evropo tudi na desetine novih “nekoristnih” rastlin. Nekatere od njih so se v novih razmerah začele širiti in takim so kasneje nadeli ime neofiti. Neofiti v ožjem pomenu pomenijo tiste rastline, ki so jih k nam zanesli po odkritju Amerike (čeprav lahko izvirajo tudi od drugod) in so naturalizirane, to pomeni, da se širijo kar same, neodvisno od človeka. Najraje se naselijo v ruderalnih rastlinskih združbah, to so tiste, ki so se na novo zarasle na ogoljenih tleh npr. ob cestah, v opuščenih kamnolomih, na ogoljenih obrežjih rek, na gradbiščih, odlagališčih. Ni enostavnega pravila, kako bi neofitsko rastlino lahko prepoznali, lahko so čisto drobne rastlinice ali pa drevesa. Večinoma gre za enoletnice ali kratkoživeče trajnice, ki cvetijo jeseni. Najbolj znan in zelo agresiven neofit je robini-ja, ki jo ljudje bolj poznajo pod imenom akacija. Nekoč so jo sadili čebelarji, ker bogato medi, danes pa se je ne moremo več znebiti. Zavzela je mnoge nižinske gozdove. Tako trdoživa je zaradi svoje lastnosti, da poganja iz korenin. Če robini-jo posekamo, iz njenih korenin zraste deset novih. Iz naših gozdov izrinja avtohtone drevesne vrste. Na Primorskem imajo težave tudi s pajese-nom, drevesom z jesenu podobnimi kosmatimi listi, ki ga pri nas sadimo kot okrasno drevo ob hišah, ob znamenjih. Na srečo je naše podnebje premrzlo, da bi se naravno razširil. Od tujih drevesnih vrst se naravno pomlajujejta lahko tudi rdeči hrast in zeleni bor. Pozoren opazovalec je gotovo že opazil, kako so se v zadnjih desetih letih spremenila obrežja naših rek. Agresivne velike nove rastline so se zarasle in pregnale domače rastline. Na bregovih rek boste najhitreje opazili topinambur, ki ima rumene, sončnici podobne cvetove in je lahko večji od človeka. Cveti pozno poleti in jeseni. Nekoč so ga lovci sadili na krmne njive, ker so njegovi gomolji užitni kot hrana za divjad. Danes pa ga imamo še čez glavo. Posebno ob regulacijah rek in gradnji nasipov se imenitno razmnoži, da se ga ne moreš več znebiti. Ob topinamburju boste na obrežjih našli tudi žlezasto nedotiko, ki zraste preko metra in pol ter ima značilne rožnate cvetove. Zanjo je značilno, da ob dotiku zrelega stroka semen strok naenkrat poči in seme se razleti naokrog. Zato je tudi dobila svoje ime: nedo-tika. Večkrat se jima pridruži tudi severnoameriška zlata rozga, tudi preko metra visoka rastlina z drobnimi rumenimi cvetovi. Morda poznate japonsko medvejko, ki jo radi sadijo na nasipih cest za ozelenitev brežin, potem pa preraste vse in se je ne moreš več znebiti. Z njo so zarasla obrežja mnogih rek in potokov. Velika je tudi do dveh metrov, ima velike zelene liste in precej neugledne zelene cvetove. Po mnenju botanikov so časi, ko smo samo ugo-tavljali širjenje novih rastlin pritepenk, že zdavnaj mimo. Prišel je čas, ko bo treba ukrepati in zavarovati domače rastlinstvo. Najprej je potrebno seznaniti ljudi, s kakšnimi rastlinami imajo opravka. Naslednji korak je prepoved prodaje in gojenjana prostem rastlin, ki so potencialno invazivne in lahko pobegnejo v naravo. To so: japonska medvejka, japonsko kosteničevje, nekatere vinike, pajesen, številne vrste nebin (to so tisti jesenski lepo cvetoči grmički z drobnimi cvetovi, malo podobni krizantemam). Morda bi kazalo začeti z iztrebljanjem robinije, če jo je sploh še mogoče iztrebiti. Za primer vzemimo kar samostanski grič v Nazarjah, ki ga je robinija velik del že zavzela in se neustavljivo širi. Preprosto je treba prenehati z nepotrebnim vnašanjem tujerodnih rastlin na vrtove, ob čebelnjake ali v gozdove, ker s tem lahko naredimo naravi nepopravljivo škodo. Naštel sem samo nekaj najbolj običajnih neofitov. Nič naj se vam ne smilijo! Če jih boste pregnali s svojega zemljišča, boste naredili naravi in sebi uslugo! Zeleni Franček rgf GORNJESAVINJSKI SMUČARSKI KLUB organizira SEJEM RABLJENE IN NOVE SMUČARSKE OPREME v soboto, 25. novembra 2000, od 9. do 18. ure in v nedeljo, 26. novembra 2000, od 9. do 17. ure v telovadnici ŠD Mozirje, Na trgu 20. Posebna gostja sobotnega popoldneva: Katja Koren Natančen program sejma v prihodnji številki Savinjskih novic. m Kovinsko galanterijo LbL<* Podjetje ra proizvodnjo In prodajo kovinske galanterije, d.o.o. Ptvz/yiv MOZIRJE d.d. KOVINOPLASTIKA CREATIVE4DISTRIBUTE L»7J»Mii 1 ^ If/l. 'T_J7 JEL DAVIDOV HRAN Mobilni telefon - naš zvesti sopotnik V zadnjem času je Slovenijo zajela mobilna mrzlica, katere posledica je ta, da že več kot milijon Slovencev uporablja mobilne telefone. Ti mali aparati so temeljito spremenili stil naših življenj. Omogočili so nam, da smo vsi ves čas dosegljivi, tako službeno kot privatno. To je po eni strani velika ugodnost in razbremenitev, po drugi pa se pogosto dogaja, da nam ravno ta stalna »dosegljivost« pogosto ne ustreza in nas celo moti. Takrat običajno z velikim užitkom, če si to le lahko privoščimo, izklopimo aparat in nekaj trenutkov uživamo v miru brez nadležnega brnenja. Za nami je obdobje, v katerem je mobilna telefonija naredila svoje prve korake in se temeljito usidrala med nami. V tem članku vam bomo na kratko predstavili zgodovino, sedanjost in prihodnost mobilne telefonije pri nas. Začelo se je kmalu po osamosvojiti naše mlade države, konkretno leta 1992. Pojavili so se t.i. mobiteli. To so bili veliki in težko dostopni aparati, ki so se zaradi svoje cene uveljavili predvsem v poslovnih krogih. V tistih časih si lahko za denar, ki je bil potreben za nakup mobitela, kupil že prav spodoben rabljen avto. Poglavitni razlog visoke cene tedanjih aparatov je ta, da se je takrat omrežje šele gradilo. Lahko bi celo dejali, da so prvi uporabniki v dobršni meri sofinancirali izgraditev mobilnega omrežja. Cena je bila visoka tudi zaradi takrat še precej nove tehnologije in majhne količine prodanih aparatov, ki so povrh vsega morali biti posebej prilagojeni za slovenski trg. Ta sistem analogne mobilne telefonije, ki je v uporabi še danes, se imenuje NMT. Prednost tega sistema je v tem, da zagotavlja zelo dobro pokritost na velikem in hribovitem področju. Najprej se je uveljavil v skandinavskih državah, kjer ga v precejšnji meri uporabljajo še danes. Od tam se je razširil tudi v Slovenijo ter se tudi pri nas precej dobro obnesel. Poglavitna prednost analogne mobilne telefonije je v tem, da zmore ena samcata bazna postaja pokrivati precej veliko področje. Na ta način lahko z nekaj premišljeno lociranimi baznimi postajami pokrijemo praktično vso Slovenijo. In kaj je bazna postaja? To je skupek naprav, ki skrbijo za brezžično komunikacijo med vašim aparatom in telefonskim omrežjem. Preko baznih postaj potekajo vsi pogovori po mobilnih telefonih. Štiri leta kasneje se je pojavil digitalni sistem mobilne telefonije, bolj poznan pod kratico GSM. Ponuja nam kopico dodatnih storitev in seveda nove, precej drugačne aparate. Mobilni GSM aparati so manjši, lažji in opazno cenejši. Na začetku je bila glavna slabost GSM sistema slaba pokritost ozemlja. Razlog za to je precej preprost. NMT bazna postaja pokriva s signalom veliko večje področje kot GSM bazna postaja. Poleg tega deluje GSM telefonija na višjih frekvencah, ki so precej občutljive na naravne in umetne ovire, kot so stavbe, hribi in gore. Pomembna je tudi moč oddajnika v GSM aparatih, ki je nižja od moči oddajnikov v NMT mobitelih. Vse to posledično pomeni, da domet GSM aparatov običajno ne presega 15 kilometrov, pa še to le v idealnih pogojih. Tako je potrebno postaviti večje število GSM baznih postaj, kar terja precej časa, denarja in tudi dolgotrajnih birokratskih postopkov ter do- voljenj. Z leti se je pokritost izboljšala do te mere, da je sedaj možno telefonirati skoraj iz vsakega delčka naše države. GSM aparati so v naša življenja vpeljali kopico novih storitev. Na voljo je marsikaj: prikaz številke, s katere nas kličejo, telefonski predal oziroma tajnica, konferenčna zveza, razne preusmeritve klica, dostop do interneta in seveda SMS sporočila. Le-ta so zelo priljubljena predvsem pri mlajši generaciji. Čar SMS sporočil je v tem, da na nek način nadomeščajo pisma, poleg tega pa naslovnika dosežejo praktično takoj. Temu običajno sledi tudi takojšen odgovor. Pisanje sporočil je za marsikoga lažje kot neposredna govorna komunikacija. Kaj pa je lepšega, kot s sporočilom povabiti dekle ali fanta na zmenek - brez strahu, da bi pri tem zardeli v obraz in s težavo skrivali svojo zadrego? Če ne verjamete, si vzemite čas in opazujte podm- ladek, kako kar naprej šari po telefonu, pri tam pa na vse pretege skriva, kaj in komu pošilja prijetna piskajoča sporočila. Prihodnost nam prinaša nadaljnji razvoj mobilnih komunikacij. Prihajajo omrežja, ki bodo omogočala hitrejši dostop do interneta in nove storitve, kot so videotelefon-ija, televizija in radio na zahtevo ter še marsikaj. Želeli bi si le, da nas vse te novosti ne bodo preveč odtujile in nas popeljale v digitalni svet, v katerem bo osebni stik le še stvar prijetnih spominov. Upamo, da smo s tem člankom pritegnili vašo pozornost o temi, ki neposredno zadeva skoraj vsakega izmed nas. V naslednjih številkah vašega najljubšega časopisa vam bomo podrobneje predstavili posamezne zanimive teme s področja mobilne telefonije. Ostanite še naprej z nami in se prepustite prihodnosti, ki prihaja! Simon Šketa OPTIKA PRODAJA ORTOPEDSKIH PRIPOMOČKOV IN SONČNIH OČAL MATEJA LIKEB TERNIK s.p. Ob Trnavi 1, Mozirje tel.: 03 839 49 53 faks: 03 839 49 54 Pri nakupu sončnih očal vam še vedno nudimo 20% popust. Tole vam v branjepošiljajo učenci četrtega a iz Gornjega Grada. Mogoče te bodo navdušili, da odideš na slovensko ravno polje in si ogledaš tamkajšnje zanimivosti. Pa lepo se imej (pri branju ali nekoč na potovanju). Pa, pa. NARAVOSLOVNI DAN Zbrali smo se pred šolo in se ob 7.00 odpeljali v megleno jutro. Pot nas je vodila v Panonski svet z namenom, da si bomo ogledali Ptuj z gradom, Dominikovo domačijo v Gorišnici pri Ormožu in obiskali smo lončarja v Filovcih. Odpeljali smo se po Zadrečki dolini, kjer so nas čakali še sošolci. Peljali smo se skozi Bočno, Šmartno ob Dreti, Nazarje, kjer se konča naša domača pokrajina. Videli smo izliv Drete v Savinjo. Nato smo pot nadaljevali po Savinjski dolini. Že samo ime pove, da je to dolina, po kateri se vije reka Savinja. V Šentrupertu smo zavili na avtocesto proti Mariboru. Ves čas poti smo pridno opazovali svet okoli sebe. Počasi se je začel spreminjati. Visoke gore so se oddaljile, prikazalo se je sredogorje. To je bilo Pohorje. Pohorje je poraslo z gozdovi in skoraj do vrha naseljeno. Naselja so v gručah po pobočju. Na drugi strani se je odprl pogled na Boč z razglednim stolpom. Moram povedati še to, da smo se peljali preko visokih viaduktov in skozi dva tunela. Vse bolj smo se oddaljevali naši pokrajini in svet se je vse bolj odpiral. Pred nami so bila velika polja, malo gozdov in ob robu nekje daleč, gričevje. Kmalu smo se odcepili od avtoceste in zavili proti Ptuju. Še prej smo se peljali skozi Pragersko, kjer je veliko železniško križišče. Tam je tudi tovarna, kjer izdelujejo opeko. Kar veliko je imajo na zalogi. Izvedeli smo tudi, kje stoji naša največja tovarna aluminija Talum. Ta kraj se imenuje Kidričevo. Kmalu za tem pa smo že zagledali grad. Mogočno je stal na hribu nad mestom Ptuj. Ptuj je najstarejše mesto v Sloveniji. Bili smo polni pričakovanj. Kmalu smo bili na mostu čez reko Dravo. Bila je mogočna, umazana, deroča in zelo visoka. Kaj pa Dreta? Ja, to je le potoček proti njej. Zavili smo v mesto, proti gradu. Peš smo se povzpeli po strmini do gradu. Že med potjo smo si ogledali zunanjost gradu. Bil je visok, velik, ponekod že močno načet, a vendar veličasten. Stopili smo skozi grajska vrata. Bila so zelo velika. Grad je obdan z visokim obzidjem, ki ima polno strelnih lin. Na dvorišču stoji velik vodnjak. Polni radovednosti smo stopili v grad. V njem je bilo polno dragocenih stvari. Po ogledu notranjosti gradu smo odšli do obzidja. Od tam je bil lep razgled na stari del mesta, reko Dravo, Ptujske toplice in okoliške kraje. Na Ptuju nas je pozdravilo tudi sonce, zato je bil razgled še lepši. Počasi in veselo smo se vračali do avtobusa, kjernasječakala malica. Nabrali smo si moči za nove oglede in dogodivščine. Pot smo nadaljevali na Ptujskem polju. Že sama beseda nam pove, da je tam veliko polj. Naselja so tik ob glavni cesti. Hiše stojijo druga ob drugi, ob njih so vrtovi z brajdami. Naselja so zelo dolga. Za njimi pa so rodovitna polja. Kmalu smo se pripeljali do Gorišnice, kjer stoji Dominikova domačija. To je najstarejša ohranjena panonska hiša pri nas. Spremenjena je v muzej. Hi lahko vidimo, kako so živeli nekoč ljudje na tej ravnici. Vse smo si z zanimanjem ogledali, ker je bilo zanimivo. Postali smo že malo lačni. Zato smo se odpeljali do Ormoža, kjer nas je čaka- lo obilno in okusno kosilo. Tukaj smo si malo odpočili. Čakala nas je še kar dolga pot po Prlekiji in Prekmurju. Pot smo nadaljevali skozi središče Prlekije, to je skozi Ljutomer. Zapeli smo tudi pesem “Vse kaj lazi po...”, ki se je rodila prav tam. Cesta se je vila med dolgimi in velikimi polji. Ob njej so bile lepo urejene hiše. Na električnih drogovih pa so bila velika gnezda štorkelj. Štorklje so prav tako značilne zato pokrajino. Gnezda so bila prazna, ker so štorklje že odletele v južne kraje. Prispeli smo še na naš zadnji cilj. To je v Filovce k lončarju. Tam je bil že en avtobus turistov. Ko so odšli, smo vstopili mi. Lončar je bil pri delu. Z zanimanjem smo ga opazovali. Videli smo veliko različne posode, ki jo izdeluje, peči za žganje in na koncu si je še vsak izmed nas kupil spominček. Po tem ogledu smo se odpeljali proti domu. Pot ni bila kratka. Kljub rahli utrujenosti smo prisluhnili razlagi učiteljice. Peljali smo se skozi Moravske toplice, Mursko soboto, Radence, Gornjo Radgono, Lenart in Maribor. V Mariboru smo zapeljali na avtocesto in po njej proti domu. Naredili smo še nekaj vmesnih postaj. Med tem se je že prikradla noč. Postalo je temno. Razgled je bil slab. Zato smo se zabavali drugače. Thdi zapeli smo. Tako smo preživeli dan. Bilo je lepo in prijetno. Veliko smo videli in se tudi naučili. Sedaj si bomo lažje predstavljali ravninski svet. V spominu nam bosta ostali tudi obe veliki reki, Drava in Mura, panonska hiša, grad. Lažje si bomo predstavljali življenje ljudi nekoč. Mislim, da je bilo njihovo življenje veliko težje od našega, vendar bolj bogato. Imeli so več časa drug za drugega in več so se pogovarjali. Franci Kaker GRAD PTUJ Nad najstarejšim slovenskim mestom Ptuj se močno na griču dviga grad. Zdi se, kot bi bil nekakšen čuvar mesta pod seboj. Stopili smo skozi mogočna grajska vrata. Tlakovanapot nas jepeljala skozi druga, prav tako velika vrata, do grajskega dvorišča. Sredi dvorišča stoji velik zidan vodnjak. V notranjost gradu smo vstopilipo širokih stopnicah. Že na prvem hodniku smo opazili več nizkih vrat. Pozneje smo izvedeli, da so bila to kurišča zapeä. Vsamemgradu je veliko soban. V vseh je staropohištvo, bogato okrašeno. Izdelano je ročno in ponekod tudipozlačeno. Vsakprostor v gradu je služil svojemu namenu. Zanimiva je bila sobana, v kateri so razpravljali o pomembnih stvareh. Miza je stala sredi sobe pod velikim lestencem. Taje imel na koncu veliko kroglo, kijepomenila molčečnost. Vse, kar seje tam govorilo, se ni smelo izvedeti. Poseben salon so imele tudi ženske, tam so se zabavale. Skoraj v vsakem prostoruje bila velika stoječa ura. Znanoje, da so bili grofje na gradu veliki zbiratelji ur. Dobili so celo uro, kije kazala lunine mene. V prostorih niso manjkala velika ogledala in porcelanaste peči. Kurili so služabniki iz hodnikov, da niso motili gospode. Stropi so bili lepo okrašeni s štukaturami. Na zidovih so bile tapete, ki so prikazovale življenje in način oblačenja v tistih časih. Hkrati so jih pozimi branile pred mrazom. Zidovi so bili zelo debeli. Tudi meter in več. Zelo zanimiva je bila dvorana, kije bila zgrajena skozi dve nadstropji. V njej soprirejali zabave za goste. Nekoč so graščaki veliko potovali. Vozili so se z vozovi, ki sojih vlekli konji. Stvari so prevažali s seboj v velikih skrinjah. Spotovanj pa so prinašali različnepredmete in slike. Vse to je sedaj razstavljeno. Na osebno higieno niso pazili preveč. Jedli so z rokami in veliko mesa, bili so namreč strastni lovci. Vodovoda še niso poznali, zato so se umivali kar v škafih. Tudi stranišča so bila neurejena. V gradu se nahajajo tudi stalne zbirke orožja, glasbil in pustnih mask s Ptujskegapolja. Najbolj značilni so kurenti ali koranti, kot jim pravijo domaani na Ptujskem polju. Maska kurenta tehta okoli 50 kilogramov. Značilni maski Staše “picekiinoraä”. Vse maske pa preganjajo zimo in kličejo pomlad. V graduje tudi kapela v katerije med tednom maševal grajski duhovnik. Ob nedeljah in večjih praznikih pa so hodili v cerkev v mesto podgradom. Vgradnje živelo veliko družin. Vsaka je grad urejala po svoje in imela je tudi svoj grb. Grad obdaja visoko obzidje, kije gospodo varovalopred napadalci. Iz obzidja paje lep razgled na stari del Ptuja, reko Dravo in okoliške kraje. Tanja Čemevšek Ureja: Gloria DOMINIKOVA DOMAČIJA V GORIŠNICI Vas Gorišnica leži na Ptujskem polju, ob glavni cesti Ptuj-Ormož. Je najstarejša v celoti obnovljena panonska hiša, stara preko 300 let. Zadnja družina, ki je živela v njej, so bili Dominikovi. Od tod tudi ime Dominikova domačija. Hiša je lesena. Ometana je z debelo plastjo ilovnatega ometa, pravimo, da je hiša “cimprana^ Grajena je na “ogel”. Stanovanjski in gospodarski del se stikata. Vsi predmeti v hiši so ohranjeni. Je muzej na prostem. Hiša je zelo nizka, z majhnimi okni. Okna imajo železne križe. Ti so jo varovali pred tatovi in nepridipravi. V notranjosti so zadrževala tudi več toplote v zimskem času, poleti pa so bili prostori zaradi njih bolj hladni. Vrata so nizka. Hiša je v celoti pokrita s slamo, kar ji daje poseben čar. Sredi slamnate strehe sameva lesen dimnik. Zdelo se nam je skoraj nemogoče. Pa vendar stoji in nikoli ni zgorel. Ob hiši so še leseni svinjaki, koruznjaka, čebelnjaki in sredi dvoriščaše vodnjak. Stanovanjski del hiše je imel naslednje prostore: črno kuhinjo, “hišo”, izbo, shrambo, vežo. Gospodarski del hiše pa je imel: skedenj, hlev, steljnik in zrnsko klet. Vsak prostor v hiši je bil dobro izrabljen in je služil svojemu namenu. V takšnih hišah so nekoč živeli revni ljudje. Preživljali so se izključno s tem, kar so pridelali doma. Delo je bilo težko in večinoma ročno. Včasih so prodali kakšno stvar (jajca), da so si kupili morda sladkor ali kaj podobnega. Elektrike niso poznali. Za razsvetljavo so uporabljali različne pripomočke. Niso poznali gospodinjskih aparatov, televizije in radia. Pa vendar jim ni bilo dolgčas. Življenje so si znali urediti tako, da so se tudi sprostili z različnimi druženji. Tajda Rop PRILONČARJU Medzanimivostmi, ki smo sijih ogledali na ekskurzijipo Panonskem svetu, je bilo tudi delo lončarja. Sredi Prekmurske ravnice v Filovcih stoji skromna hiša, v kateri živi družina Bojnec. Ukvarjajo se z lončarstvom. Njihovi izdelki so znani širom po Sloveniji. Vsak danjih obiščejo turisti iz različnih krajev in seveda veliko učencev iz različnih šol. Lončarja smo zalotili ravno pri delu. Izdelovalje vaze. Opazovali smoga pri delu. Vzel je kos gline in jo položil na kolo. Z nogoje vrtel kolo, z rokama pa oblikoval vazo. Ilovicaje rasla in nazadnje dobila oblikoposode. Le daje njihova oblika drugačna, drugačen paje tudi namen uporabe. Lončarje bil pri delu zelo spreten in hiter. Vazaje bila kmalu gotova. Do uporabe pa ji sledita še sušenje in žganje vpeä. Ogledali smo si tudipeč, v kateri žgejoposodo. Peč je narejena iz opeke in ometana z ilovico. Ima večjo odprtino skozi, katero naložijo v notranjost lončene izdelke. Ko je peč polna, jo zakurijo in zazidajo. V notranjosti nastane velika vročina, kižgeposodo. Kerpa se nabira tudi veliko dima, taposo-dapostane značilno črne barve. Lončarjev, ki izdelujejo čmoposodojezelo malo. Zato so izdelki te družine še bolj iskani. Izvedeli smo tudi, da to peč zakurijopribližno50-kratnaleto,ostaleizdelkepažgejovelektričnihpečeh. Lončar nam je povedal, da so potrebna dobra tri leta trdega dela, da si pridobiš vsopotrebno znanje. Sevedapaje vse odvisno tudi od talenta, pridnosti in veselja do tega poklica. Ugotovilsem,dajedelolončaijatežko,patudizanimivo. Lenart jjgovšek ANJA RUPEL je v jesen stopila delovno. J Pripravlja videospot za drugi singl z albuma »Ne ustavi me nihče«, z naslovom »Ključ do srca«. Skladba je energična, pop-rockovsko obarvana in je delo Aleša Klinarja in Anje. ki je napisala besedilo. Pri aranžmaju je sodeloval Aleš Čadež. Kitare je odigral odlični kitarist Franci Zabukovec. Anja s svojo spremljevalno skupino »Funk you« še vedno pridno promovira svoj novi album in seveda tudi najnovejšo uspešnico »Ključ do srca«. Fantje, ki prihajajo z drugega sonca oziroma s planeta po imenu LEVILA, so se odločili, da tamkajšnjo folklorno glasbo predstavijo tudi nam. Zemljanom. Pri tovrstni medplanetarni izmenjavi lahko spoznamo, da na Planetu Leyla prisegajo na dober rock and roli. Ali je v to glasbeno diverzijo vmešan tudi sam Eric Ciapton. ne vemo. dejstvo pa je. da je prišleke pod svoje okrilje vzela založba Dallas, pri kateri so fantje pred poletjem izdali album z naslovom »Z druzga sonca«. Na njej ie tudi pesem »Ne pozabi«, za katero so fantje prepričani, da bo uspešnica tudi na našem Planetu.. Izšel je novi album irske mega uspešne skupine WESTLIFE. Prvenec, poimenovanem »Westlife«, ki je bii prodan kar v petih milijonih izvodov, se je zapisal v Guinessovo knjigo rekordov. Useh pet sin-g(ov je namreč že kot novost Pristalo na prvem mestu britanskih pop lestvic singlov. Novi album se imenuje »Coast to Coast«. Evropski megahit »7 Days« nove britanske super zvezde CRAIGA DAUIDA je definitivno ena najbolj pogosto predvajanih skladb vseh evropskih radijev v zad- njih dveh mesecih. Po prvem singlu »Fill Me In« in drugem »7 Days« s prvenca »Born To Do It« britanske radijske postaje že najavljajo tretji, najnovejši singl »Walking Away«. Spot za to skladbo je bil premierno predstavljen na MTU-iu 1* novembra. ft(enka Zgornjesaviitjska liga v malem nogometu Jesenski prvak vendarle Dolman Medsebojno srečanje med Wyattom in Dolmanom v zadnjem krogu zgornjesavinjske lige je odločalo o naslovu najboljše ekipe jesenskega dela prvenstva. Kot je za tako pomembno tekmo značilno, smo spremljali dokaj nervozno, nezanimivo in raztrgano igro, katero pa je s pravim evro-golom odločil napadalec »trgovcev« Cokan, ki je tako svoji ekipi prinesel prvi naslov jesenskega prvaka. Sicer pa je zadnje kolo postreglo s kar nekaj presenečenji, med katera nedvomno spada visoka zmaga ljubenskih Kozorogov nad favoriziranim Poldasom, med presenečenja pa lahko prištejemo tudi poraz Emila proti Solčavi. Davidov hram nadaljuje z dobro in učinkovito igro, kar ga uvršča na odlično tretje mesto, k sebi pa počasi prihajajo tudi lanski zmagovalci iz Radmirja, ki so si s tesno zmago proti Policiji le zagotovili zlato sredino. Na repu razpredelnice se nahaja ekipa Športnega društva Vrbovec, ki ima v spomladanskem delu še nekaj možnosti za preboj po lestvici navzgor, to pa bo, z izkupičkom samo ene točke, težko uspelo Policiji. Vsekakor bo po rezultatih in lestvici sodeč spomladanski del še kako zanimiv in tudi večja presenečenja niso izključena. Premor med jesenskim in spomladanskim delom zna biti zelo dobrodošel, lahko pa vpliva na formo posameznih ekip v nadaljevanju prvenstva. Rezultati 9. kola, 28. oktobra: Poldas: Kozorogi 0:4, ŠD Vrbovec: Davidov hram 2:5, Wyatt: Dolman 0:1, Solčava: KMN Emil 2:0, Policija :Razborje 0:1. Lestvica po jesenskem delu prvenstva: 1. Dolman 9 612 42:17(25) 19 2. Wyatt 9 612 22: 7(15) 19 3. Davidov hram 9 531 27:16(11) 18 4. Poldas 9 513 20:14( 6) 16 5. Razborje 9 414 26:31 (-5) 13 6. KMN Emil 9 414 19:24 (-5) 13 7. Solčava 9 315 20:26(-6) 10 8. Kozorogi 9 315 18: 28 (-10) 10 9. ŠD Vrbovec 9 306 23:31 (-8) 9 10. Policija 9 108 9:32 (-23) 1 Franjo Pukart Veteranska liga v malem nogometu Rezultati 9. kola, 24. oktobra: Mladost: Ljubno 5:1, Tliristična agencija Svit: Mizarstvo Potočnik 1:1, MVM Trg: Odpisani 2:1, Trnava: Hmeljar Loke 6:1, Veterani Lipa: Gostilna Pri Jošku 1:0. Lestvica po jesenskem delu: 1. Trnava 20,2. Mladost 20,3- MVM Trg 18,4. Veterani Lipa 16,5. Gostilna Pri Jošku 12,6. Mizarstvo Potočnik 9,7. Odpisani 9,8. Tliristična agencija Svit 7,9- Ljubno 6,10. Hmeljar Loke 6. Športno društvo Veterani vabi na občinsko prvenstvo v šahu, 26. novembra, ob 13. uri v gostišču Pri Jošku. Igralni čas 10 minut po švicarskem sistemu. Vabljeni! Lokostrelski klub Mozirje Solidni tudi v dvorani Minulo nedeljo je Lokostrelski klub Ankaran v izolski dvorani organiziral zadnji letošnji turnir za slovenski pokal. V disciplini indor na 18 m je nastopilo 151 tekmovalcev iz Slovenije in Hrvaške, med njimi tudi člani LK Mozirje. Najboljši med slednjimi so bili Dušan Perhač in Štefan ter Aleksander Ošep. Štefan Ošep je s 588 krogi zmagal pri članih, Dušan Perhač s 570 krogi pri veteranih, Aleksander Ošep pa s 560 krogi pri dečkih. Ostale uvrstitve mozirskih lokostrelcev: člani: 9-Marko Satler, članice: 4. oziroma 2. za slovenski pokal Bernarda Perhač Zemljak, veterani: 7 Miran Borštner, 8. Janez Pelko, mlajši dečki: 3. Primož Perhač, 5. Sebastjan Ošep, mlajše deklice: 3. Janja Perhač. KF Liga malega nogometa Mozirje Rezultati 8. kola, 21. oktobra: Trg: Lepa Njiva 5:1, Dolman: Podvrh 4:6, Hmeljar: Žabe 1:4, Poldas: Loke-mladi 1:0, Ljubija: Policija 1:1. Rezultati 9. kola, 28. oktobra: Lepa Njiva: Hmeljar 4:4, Trg: Policija 6:4, Podvrh: Loke-mladi 8:1, Poldas: Ljubija 2:5, Dolman: Žabe 3:4. Lestvica po jesenskem delu prvenstva: 1. Žabe 22,2. Poldas 19,3- Ljubija 19,4. Podvrh 18,5. Dolman 16,6. Hmeljar 14,7. Trg 10,8. Loke-mladi 5, 9. Lepa njiva 4,10. Policija 2. Liga malega nogometa Rečica ob Savinji Rezultati 8. kola, 29-oktobra: Grušovlje: Veterani Rečice 5:1, Veseljaki : Plavi 7:2, Pobrežje: ŠD Gmajna 0:0, Zvir d.o.o.: Šentjanž-KG Cigale 5:4, prosta ekipa Bar Mars. Rezultati 9. kola, 28. in 31. oktobra: Veterani Rečice: Veseljaki 1:6, Plavi: Pobrežje 8:1, Bar Mars: Grušovlje 4:1, ŠD Gmajna: Zvir d.o.o. 2:3, prosta ekipa Šentjanž-KG Cigale. Lestvica po jesenskem delu prvenstva: 1. Veseljaki 21,2. Šentjanž-KG Cigale 16,3- Plavi 14,4. Bar Mars 12,5. Pobrežje 11,6. Zvir d.o.o. 9,7. ŠD Gmajna 8,8. Veterani Rečice 7,9- Grušovlje 5. Glinova liga malega nogometa Rezultati 7- kola, 26. oktobra: Grif: K&M (1) 0:3 - bb, K&M (2): 1PP 2:4, Stavbeno: Pohištvo 1:0, prosta ekipa Žaga. Lestvica po jesenskem delu prvenstva: 1. Žaga in Stavbeno 14,3- IPP13,4. Pohištvo 9,5. K&M (2) 6,6. K&M (1) 4,7. Grif -2. »Štoflc« liga malega nogometa Šmihel Rezultati 5. kola, 1. oktobra: Trnavče: Šmihel-BazaBar 3:6, Dol Suha: Sele 5:0, Loke-mladi: Šmihel-POPTV8:0, Brezje: Žekovec4:3, Čehi-Lepa njiva :Šumečki boys 2:9. Rezultati 6. kola, 8. oktobra: Loke-mladi: Čehi-Lepa njiva 5:3, Brezje: Šumečki boys 4:7, Žekovec: Šmihel-Baza Bar 6:6, Šmihel-POP TV: Dol Suha 3:6, Trnavče: Sele 1:2. Rezultati 7. kola, 15. oktobra: Šumečki boys: Žekovec 4:2, Brezje: Loke-mladi 3:4, Šmihel-POP TV: Trnavče 1:4, Šmihel-Baza Bar: Sele 7:3, Čehi-Lepa njiva: Dol Suha2:5. Rezultati 8. kola, 22. oktobra: Čehi-Lepa njiva: Trnavče 3:2, Sele : Žekovec 1:7, Brezje: Dol Suha 5:5, Loke-mladi: Šumečki boys 7:5, Šmihel-Baza Bar: Šmihel-POP TV 6:2. Rezultati 9. kola, 29. oktobra: Sele: Šmihel-POP TV 6:0, Šumečki boys : Dol Suha 6:3, Brezje: Trnavče 1:6, Čehi-Lepa njiva: Šmihel-Baza Bar 1:3, Žekovec: Loke-mladi 3:2. Lestvica po jesenskem delu prvenstva: 1. Šumečki boys 2 2,2. Loke-mladi 19, 3. Šmihel-Baza Bar 16,4. Dol Suha-Bider 14, 5. Žekovec 14, 6. Trnavče 13,7. Brezje 13,8. Čehi-Lepa njiva 12,9. Sele 7,10. Šmihel-POP TV 0. Franjo Pukart Kinološko društvo Zgornje Savinjske doline Finalna regijska tekma v Varpoljah Ljubitelji šolanih psov iz šaleško-savinjsko-zasavske regije se vsako leto med sabo pomerijo v različnih disciplinah. Letošnja finalna tekma, kije dalaskupne zmagovalce, jebila 4. novembra na vadbišču zgornjesavinjskega kinološkega društva v Varpoljah. Zgornjesavinjski kinologi so z odlično organizacijo znova dokazali, da so kos vsaki zadani nalogi. Zadnja, letošnja četrta tekma torej, je potekala v nič kaj prijaznem deževnem vremenu. Kljub temu dejstvu se je v Varpoljah zbralo 2 5 tekmovalcev, ki so s svojimi šolanimi psi prikazali zvrhano mero potrpljenja in znanja. Med sabo so se pomerili v disciplinah ISPA, ISPC, IP01 in IP03. Discipline temeljijo na poslušnosti, obrambi in sledi. Največ znanja in poslušnosti so po disciplinah na finalni tekmi od domačih tekmovalcev prikazali v disciplini ISPA Sebastijan Trbovšek, v disciplini IP03 pa Roman Kvas. V skupnem točkovanju prvenstva so tekmovalci Dejan Bastl, Sebastijan Trbovšek in Dominik Hrovat v disciplini ISPA zasedli prva tri mesta. Za uspešno izvedbo tekme so poskrbeli tudi sponzorji na čelu z občinami Mozirje, Ljubno in Luče, pridružili pa so se jim tudi Občinska športna zveza Mozirje, Steklarna Rogaška in Eukanuba. Tekmovalke in tekmovalci so dokazali, da je sožitje med človekom in psom mogoče pripeljati do idealnega. Psi se naučijo poslušnosti, seveda pa je za to potrebno veliko odrekanja in vaj. Medsebojno prijateljstvo človeka in štirinožnega prijatelja se odraža posebno ob nesrečah, saj psi ne poznajo strahu, po potrebi pa prikažejo vse svoje sposobnosti, ki jih gojijo skupaj s svojimi lastniki. Benjamin Kanjir Gornjegrajska liga v malem nogometu Rezultati 6. kola: Adamsovi: Pekarna Kramer 2:2, Mesarstvo Rup: ŠD Nova Štifta 2:0, Novo naselje: Brleč 2:2, Davidov hram: Trobej - Slovan: 2:0. Rezultati 7. kola: ŠD Nova Štifta: Davidov hram 4:5, Brleč: Mizarstvo Krznar: 4:0, Pekarna Kramer: Novo naselje 2:3, Mesarstvo Rup: Adamsovi 5:4. Rezultati 8. kola: Novo naselje: Mesarstvo Rup 1:3, Pekarna Kramer: Mizarstvo Krznar 5:1, Davidov hram: Brleč 9:2, ŠD Nova Štifta: Trobej -Slovan 6:5. Rezultati kola: Pekama Kramer: Davidov hram 0:6, Mesarstvo Rup: Mizarstvo Krznar 3:3, Adamsovi: Novo naselje 2:2, Brleč: Trobej - Slovan 2:2. Lestvica po 9. kolu: 1. Davidov hram 24,2. Brleč 17,3. Trobej - Slovan 14,4. Mizarstvo Rup 13,5. Novo naselje 11,6. ŠD Nova Štifta 7,7. Pekarna Kramer 7,8. Adamsovi 4,9. Mizarstvo Krznar 3 E MS /Ctesničke Več kot mi zvalijo kamenja pod noge, višji je kup, na katerega se lahko povzpnem. Savinjčan Budnemu očesu sodnikov ni ušla nobena podrobnost (foto: B. Kanjir) SPV občine Nazarje Kresnička varuje življenje Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometa občine Nazarje je v sodelovanju z mozirsko policijsko postajo predzadnji dan v oktobru izvedel akcijo Stopimo iz teme. Akcija je potekala na relaciji Nazarje - Volog - Prihova v času od 18. do 20. ure. Vsi udeleženci v prometu, ki niso uporabljali ustreznih svetlobnih teles, so bili na to opozorjeni, vsak pešec izmed njih pa je brezplačno prejel kresničko. Ekipa, ki je izvajala akcijo, je kršitelje cestno prometnih predpisov opozorila, da bodo v prihodnje kaznovani z mandatno kaznijo deset tisoč tolarjev, vremenske razmere, v katerih je potekala akcija (mrak, tema, padavine) pa so znova dokazale, kako slaba je vidljivost v takšnih primerih. Če je pešec brez ustreznih svetlobnih označb in za nameček hodi ob napačni strani ceste, je nesreča tako rekoč »programirana« vnaprej. Ekipa SPV je nerazdeljene kresničke pustil na sedežu občine, kjer jih lahko dobijo vsi zainteresirani občani, še posebej pa jih priporočajo otrokom, ki hodijo v šolo ali iz nje v zgodnjih jutranjih ali večernih urah. Zato so kresničke dostavili tudi na osnovni šoli v Šmartnem in Nazarjah, kjer jih bodo učiteljice razdelile učencem nižje stopnje. Temna oblačila in napačna stran hoje so namreč lahko vzrok za nesrečo s tragičnimi posledicami. Ponovitev akcije je predvidena v mesecu novembru. Franci Kotnik Mešani pevski zbor VIVA LA MUSIČA prijazno vabi na KONCERT OB 10. OBLETNICI delovanja zbora. ki bo v petek, 17. novembra 2000, ob 19. uri v Osnovni šoli Luče ter v nedeljo, 19. novembra 2000, ob 15. uri v Kulturnem domu Mozirje. Zbor vodita JERICA BUKOVEC in SIMONA MOLIČNIK ŠIVIC. So občutki v srcu, ki jih ne moreš preliti v nekaj besednih zlogov. Takrat lahko zavriskaš, umolkneš, zajočeš ali pa - zapoješ. Mi najraje zapojemo, vas pa vabimo, da nam prisluhnete na jubilejni prireditvi. Še posebej vabimo nanjo vse tiste, ki ste kadarkoli pri zboru prepevali. Naj živi glasba! Miloš LUKAČ, s.p. Sp. Rečica 59, 3332 Rečica ob Savinji - Tel.: 03/ 839 48 40, faks: 03/ 839 48 41 Poleg naše stalne ponudbe notranjih in zunanjih vrat ter podbojev in kljuk imamo sedaj na zalogi po zares nizkih cenah tudi: - LAMINATE - DEKOR stenske in stropne obloge (iverali, mdf) Ugodne cene in gotovinski popusti! «imvc Tel. 838-80-90 Delovni čas: pon. - pet. 8.00 - 18.00 vsaka prva in tretja sobota v mesecu 8.00 - 12.00 Po 20. novembru bomo organizirali A teste za lahke priklopnike lastne izdelave SALON NEGE /Jfl Na trgu 7, Mozirje m *f "f v Grabnerjevi hiši VAM SVETUJE: Tel.:833-207 VODOODPORNA KREMA ZA PREKRIVANJE MADEŽEV NADOMESTI VSAK PUDER IN JE PRIMERNA ZA VSE TIPE KOŽ! Camouflage je vodoodpoma in močno prekrivna krema. Z njo lahko prekrivamo: - akne - kožne madeže - prirojene kožne napake - starostne pege - pegice - rdečico, tudi ko gre za couperozno obolenje - kolobarje okrog oči Kremico lahko brez strahu uporabite tudi na zelo občutljivi koži. Ne povzroča kakršnihkoli alergij ali izsuševanja, kar pa je najbolj pomembno, dajo nanašamo le enkrat dnevno, saj popravljanje ni potrebno. Tudi ko se potimo, gremo v bazen ali pod tuš, če ne uporabljamo čistil ali mil, bo še vedno tu. Zelo pomembna in hkrati praktična pa je barvna paleta - kar pomeni, da izberemo odtenek enak barvi naše kože, zato kretnice ni potrebno nanašati na cel obraz. PREKRIJMO NAPAKE IN POUDARIMO LEPOTO! Vse informacije dobite na telefonski številki 035/833-207 Pokličite NAS in oglasili se bomo pri VAS! MOZIRJE d.d. preden obrnete lift Izkoristite priložnost in pohitite v PAPIRNICO MOZIRJE Telefonska št.: 5 833-602 Pri naročilih koledarjev, rokovnikov, poslovnih daril do 25.11.2000 vam nudimo 10 dni daljši plačilni rok in 5% popust. e O TRAFFIC TEČAJI VSAK MESEC Rosenstein avta- fot#, Tel: 832 937 .GSM: 041698 252 NAJHITREJE DO VOZNIŠKEGA DOVOLJENJA Z RAVNO PRAVO MERO TRPLJENJA Tečaj CPP se prične: v ponedeljek, 20. novembra 2000, ob 17. uri v gasilskem domu v Mozirju. Za obisk tečaja nudimo 20% POPUSt. Tečaj je za vse kategorije, vključno za kolo z motorjem. ZA DIJAKE IN ŠTUDENTE POPUST! PLAČILO S ČEKI NA VEČ OBROKOV! Prijave sprejemamo v avto šoli Traffic v Gasilskem domu v Mozirju. IZPIT ZA TRAKTOR Tečaj varnega dela s traktorjem se prične v ponedeljek, 13.novembra, ob 16. uri v učilnici Avto šole Traffic v Mozirju. Na podlagi tega tečaja pridobite izpit za traktor. Zaradi vse večje kontrole na cesti in zaradi lastne varnosti priporočamo vsem, ki vozite traktor, da se tega tečaja udeležite, saj se boste le na ta način izognili visokim kaznim in predvsem poskrbeli za lastno varnost. Vse informacije dobite na telefonski številki 041 698 252. TATVINA NA GRADBIŠČU CESTE 24. oktobra je delovodja Podjetja za urejanje hudournikov policistom sporočil, da je neznanec v času vikenda z gradbišča ceste Logarska doli-na-Pavličevo sedloodtujil kladivo-špico za sekanje kamenja. Podjetje je s tem dejanjem oškodoval za okoli 300.000 tolarjev. TATVINA LESA Iz Zavoda za gozdove RS, Območne enote Luče, so 25. oktobra sporočili, da je neznanec v gozdu Bukovec, ki leži v smeri Velike Planine, posekal več debelih smrek. Lesa naj bi bilo za okoli 20 kubičnih metrov. POGREŠANI PLANINEC NAJDEN PO DOLGEM ISKANJU Policisti so bili 25. oktobra dopoldan obveščeni, da je dan prej odšel v gore 52-letni Jožef Musar iz Velenja, ki pa se domov še ni vrnil. Sprožena je bila iskalna akcija. V njej so sodelovali gorski reševalci z reševalnimi psi ter helikopterja slovenske policije in slovenske vojske. Planinčev avtomobil je bil najden v Logarski dolini, kljub velikemu pregledanemu področju od Pentlje do Savinjskega sedla, pa so pogrešanega našli šele 5. novembra dopoldan. Tega dne so namreč v bližini slapa Sušica našli moško truplo. Ogled so opravili člani GRS, skupaj s policisti in kriminalisti. Ugotovili so, da gre za pogrešanega Jožefa Musarja, ki naj bi se vračal s Klemenče jame proti domu Elektrokovine v Logarski dolini. Blizu hudourniškega slapu mu je zdrsnilo in je padel preko skalnega previsa v globino. MOTORIST TRČIL V OSEBNI AVTO 27. oktobra malo po 16. uri se je huda prometna nesreča zgodila na cesti Ljubija-Lepa Njiva. Do nesreče je prišlo med voznico osebnega avtomobila, 46-letno M. U., in voznikom neregistriranega motornega kolesa, 17-letnim J. L., oba iz Ljubije. Motorist je bil zaradi silovitega trčenja huje telesno poškodovan in prepeljan v celjsko bolnišnico. Zaradi nepravilnega vključevanja v promet je bil zoper voznico podan predlog za kazensko ovadbo. S TRAKTORJEM V SAVINJO Istega dne malo pred polnočjo je s traktorjem s priklopnikom v Soteski s ceste v strugo Savinje zapeljal 47-letni I.C. iz Gomilskega. Do nesreče je prišlo zaradi vožnje preblizu desnega roba cestišča. Vozilo je zdrsnilo okoli 6 m globoko, voznik pa je pri tem dobil lažje telesne poškodbe. V STANOVANJSKO HIŠO SKOZI OKNO Odsotnost stanovalcev na 1. november je nepridiprav izkoristil v Dolu pri Gornjem Gradu. V stanovanjsko hišo je vstopil skozi okno in po temeljitem pregledu iz notranjosti odtujil nekaj deviz in dva kosa nakita. Lastnika J.B. je s tem oškodoval za okoli 60.000 tolarjev. Družabno srečanje starejših Ispraševanje vesti Organizacija Rdečega križa in Krajevna skupnost Bočna že več let zapovrstjo vabita krajane, stare nad 70 let, na družabno srečanje. Tako se je v soboto, 20. oktobra, zbralo v kulturnem domu v Bočni kar lepo število ljudi. Navzoče so pozdravili gospa Marija Robnik, predsednik KS gospod Marko Potočnik, predsednica RK gospa Ivanka Zagožen in gospod Toni Rifelj, župan občine Gornji Grad. Vsi so zaželeli lepo počutje in veliko dobre volje. Župan je nanizal kar nekaj lepih dosežkov v občini: ceste, mostovi, voda... Ostalo je še nekaj nedokončanega, tako šola v Bočni in odprto vprašanje - dom za ostarele ljudi, ki je že kar nujen. Prisrčen kulturni program so pripravili otroci iz vrtca ob pomoči g. Minke in g. Irene. Verica Slapnik je povedala nekaj izbranih misli, ki naj bi lajšale življenje starim ljudem. Odlomke iz zgodovine Bočne je povedala Saša Štrbenk, za veseli del pa je poskrbel kvintet Pušeljc, ki poje stare ljudske pesmi. Ob kosilu in dobri kapljici se obrazi sprostijo in prav radi pritegnejo lepi slovenski besedi, ki je donela po dvorani. Hvala vsem, ki ste se trudili in polepšali jesenski popoldan. Razšli so se z željo, da se drugo leto spet vidijo. Marija Ročnik Podhom 6, Gornji Grad Cerkvena glasba v Zgornji Savinjski dolini Bila je siva, deževna, jesenska nedelja - prava puščoba. A belina gornjegrajske katedrale je vabila. Med 13. in 14. uro je okoli nje začela nastajati množica lepo oblečenih in nekoliko vznemirjenih ljudi. Bili so cerkveni pevci, pripravljeni na nastop v eni od največjih slovenskih cerkva - tokrat pred oltarjem in njihov trud bo nagrajen z aplavzom. Kmalu smo se po klopeh posedli še poslušalci. Začelo se je z (ad hoc sestavljenim) pozdravnim govorom duhovnika. In v naslednjih dveh urah se je skrbno disciplinirano in brez slehernega zapleta predstavilo vseh šestnajst zborov ter vokalnih skupin. Pri taki živopisnosti cerkvenega petja poslušalcu res ne more biti dolgčas. Toda sprašujem se, ali je Cerkveno uho res tako neobčutljivo za glasbo in pri bogoslužju dopušča celo popevke in valčke z nabožnim besedilom? Mar je glasba toliko manjvredna od teksta? Zdi se, da gre za narobe razumljen namen cerkvenega petja, ki je namesto k poduhovljenosti bogoslužja usmerjen k ljudski dopadljivosti, čeprav je to najbrž le posledica nepoznavanja bogate bogoslužne glasbene literature. Pevci so se vsi po vrsti dobro odrezali in pokazali svoje sposobnosti. T\idi pri tistih zborih (mislim na odrasle), ki se niti štiriglasja ne lotijo, gotovo zmorejo več. In harmonija?! Le zakaj se v Zgomjesavinjski dolini nikakor ne more odpeti iz okov že zdavnaj preživelih toničnih in dominantnih akordov? Izkušnje učijo, da je korak v smeri k boljši Glasbi zelo težek. Vendar vloga zborovodja oz. pevovodja ni le v učenju pesmic, temveč tudi v širšem glasbenem izobraževanju svojih pevcev. Tega se moramo zavedati vsi, ki se ukvarja- mo s tako plemenito dejavnostjo kot je Glasba. Tudi petje pred oltarjem za takšno srečanje ni najbolj smiselno. Cerkveni pevci imajo svoj prostor na koru in orgle so njihov inštrument. “Oder” pač naredi svoje in trema prepreči večino muzičnega ali čustvenega dogajanja, še zlasti pri ljudeh, ki petja pred občinstvom niso vajeni. Na koru bi bil njihov nastop gotovo bolj sproščen, orgelska spremljava pa bolj ustrezna glasbenemu značaju kot “sintetični “ inštrument. S temi svojimi opažanji ne želim nikogar žaliti, kajti vem, da je za najmanjšo stvar pri zborovskem petju potrebno veliko truda. Močno pa želim spodbuditi k stremljenju za boljšim. To je nuja vsakega dela. Zato je hvale vredna zamisel in pobuda organizatorja za takšno srečanje. Pevcem zelo koristi možnost nastopanja po različnih krajih, kakor tudi medsebojno poslušanje. Nenazadnje je tudi “poprireditvena” družabnost nujen del pevčevega življenja. A spet ne vem, čemu je za srečanje potrebna recenzija zborov? V cerkveni prostor res ne sodi vsakršno petje, sodi pa najbrž vsak, ki si želi sakralne glasbe, bodi pevec, bodi poslušalec. Če je to srečanje, potem naj bo temu tako, če pa je revija, naj bo le nekoliko strokovneje zasnovana. Le čemu toliko peripetij okoli tega? Bodimo hvaležni Bogu in organizatorju, daje prireditev uspela in da se je je udeležila takšna množica! “Kdor poje, dvakrat moli.” Naj zapojejo tudi tisti, ki imajo veliko opravka z besedami, morda bo bolj primerno in Bog jim bo hvaležen. Simona Moličnik Šhric, Rožna dolina, cesta lli/17a, Ljubljana Tudi tako bi lahko imenovali rubriko »Cvetke in koprive«. Čutim se dolžnega, da izrazim hvaležnost avtorju omenjene rubrike, ki zastonjsko opravlja tovrstne usluge - izpraševanja vesti. Ker imamo vsi-več ali manj -poleg dobrih, tudi slabe lastnosti in je baje samo toliko ljudi brez napak, kolikor je zelenih psov, je zato toliko bolj odgovorno in v smislu pravičnosti tvegano razsojati o tem, komu deliti cvetke in komu koprive. Avtor omenjene rubrike namenja koprive stranki NSi, ker se je pano s sliko baje dotikal gornjegrajske katedrale, kije kulturni spomenik; - (za verujoče pa predvsem svetišče) prav. Toda kje je tukaj logika, da bi vzoren katoliški politik - oziroma njegova slika onečastila svetišče, če se ga le od zunaj dotakne? Ali bi se mogli mi sedaj ponašati s sakralno kulturnimi spomeniki, če ne bi imeli v preteklosti katoliških politikov, kulturnikov, oblastnikov, ki so dovolili in tudi sami prispevali k izgradnji le teh? Po taki logiki tudi katoliški politiki ne bi smeli niti stopiti v cerkev, da je ne bi onečastili? Cerkve so res svetišča, a tudi naša telesa so živa svetišča, čeprav živimo! V nedeljo pred vsemi sveti je duhovnik pri oznanilih izpred oltarja povabil vernike k borčevski komemoraciji pred partizanskim spomenikom; pa še na misel ni nikomur prišlo, da bi bilo s tem svetišče onečaščeno, ker smo v cerkvi bili povabljeni k tipično politični komemoraciji. Prav zdaj, 31. oktobra, je papežjan-ez Pavel II. slovesno razglasil sv. Tomaža Mora za zavetnika politikov. Ta je bil namreč prvi minister na dvoru angleškega kralja Henrika VIII. in je raje daroval življenje, kot da bi verolomno ustregel kraljevemu ukazu. Zato poštenim, resnicoljubnim in pravičnim politikom velja vse spoštovanje in čast! Na koncu naj še povem, da občina Gornji Grad nima posebnega odloka o tem, kje je dovoljeno plakatiranje in kje ni. Menim, da bo še najbolj prav-glede izpraševanja vesti se držati pravila iz knjige modrosti: »Kdor je brez greha, naj prvi vrže kamen.« Sedaj pričakujem javni linč- saj tega sem si - po oceni nekaterih tudi zaslužil. Ivan Glušič Loke 6, Mozirje Živel sem in živel, a ne zaman; kri ogenj in duh moč lahko zgubi, telo lahko dočaka smrtni dan, a nekaj v meni vendar preživi. (Byron) ZAHVALA Ob boleči izgubi drage žene, mame, stare mame in sestre Marije MLINAR, roj. SKOK s Trnovca se iskreno zahvaljujemo za izraze spoštovanja, ki ste jih pokojnici izkazali v dneh poslednjega slovesa. Hvala vsem, ki ste se aktivno vključili in sooblikovali pogrebni obred. Posebno zahvalo izrekamo dr. Kele-menu in njegovi ekipi za dolgoletno zdravljenje, župniku gospodu Fer-dinardu Luknerju za duhovno oskrbo in Vokovim za dragoceno pomoč v času njene bolezni. Zahvala velja tudi vsem neimenovanim, ki ste ji kakorkoli pomagali, jo obiskovali oziroma bili svetel kamenček v mozaiku njenega življenja. Žalujoči domači OGLASI IN ZAHVALE 89 Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, ostala je praznina, ki hudo boli. ZAHVALA Ob boleči izgubi Ivana SEDOVŠKA 12.9.1951-27.9.2000 se zahvaljujemo vsem, ki ste nam na kakršenkoli način pomagali in stali ob strani v teh težkih trenutkih. Žalujoči: vsi njegovi Ljuba mama, tvoja pot te je vodila od hiše do hiše. Prinašala si žalostne in vesele novice. Zadnja pošta, ki sijo prejela, pa je bila tvoje slovo. Vendar vedi, vedno boš med nami, ki smo te imeli radi. ZAHVALA Ob boleči izgubi ljube žene, mame in babice Marije ŠEST1R Krdetove mame 27.2.I928-I9.10.2000 iz Šmartnega ob Dreti se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za darovane sveče, cvetje in svete maše. Posebna zahvala dr. Kelemenu, gospe Faniki in gospe Marjani za nesebično pomoč v hudi bolezni naše mame. Hvala gospodu župniku za opravljen pogreb, pevcem, pismonošem in gospodu Damjanu za odigrano Tišino. Žalujoči: mož Ivan, sin Janko z družino in hčerka Natalija POGREBNA SLUŽBA MORANA, CVETLIČARNA, KAMNOSEŠTVO Tel. 03 572-00-03. 572-06-60. 7000-640 V SPOMIN Mineva žalostno leto, kar nas je zapustil Stanko MLINER Hvala vsem, ki pot vas vodi tja, kjer njegov tihi dom le rože zdaj krasijo in svečke mu v spomin gorijo. Vsi njegovi Oh, kolike duha zaklade s seboj je temni grob požrl, načrte tvoje, tvoje nade udarec smrti vse je strl! Ko sonce se žari neugasno in svet oživlja z visočin; svit tvojih del sijal bo jasni in nam pomagal tvoj spomin. (S. Gregorač) ZAHVALA Ob smrti moža, očeta in starega ata Maksa LIPOVŠKA se zahvaljujemo za pomoč Janezu in Ivici, vsem Nackovim, družini Poličnik-Murko, ostalim sosedom, prijateljici Jus tiki, poslovni enoti Izletnik iz Mozirja, sprevodnikom, šoferjem in upokojencem, gospodu Nastranu in gospodu Klemenaku za besede slovesa, pevcem za odpete pesmi, gospodu Pušenjaku za opravljen obred ter vsem, ki ste darovali cvetje, sveče in izrekali sožalje. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti. Žena Ivanka, hči Jana, vnukinja Rahela in ostalo sorodstvo VETERINARSKO DEŽURSTVO Dežurni živinozdravnik je dosegljiv na tel.: 041-724-972. Veterinarska postaja Mozirje, tel.: 5831-017,5831-418,839-02-20,839-02-21. Sprejem naročil in izdaja zdravil: delavnik: od 7. do 8.30 ure, nedelje, prazniki: od 7. do 8. ure Konjaška služba, tel. 451-031, sobote, nedelje in prazniki, tel. 0609-631-933. Ambulanta za male živali: dopoldne: od 7. do 8.30; popoldne: od 16. do 17. ure, vsak dan razen sobote, nedelje, ob praznikih in dan pred prazniki. ZDRAVSTVENA POSTAJA MOZIRJE Dežurna služba je ob delavnikih od 20. ure zvečer do 6. ure zjutraj, ob sobotah in nedeljah od 7. ure (sobota) do 6. ure (ponedeljek), enako velja tudi za državne praznike, v zdravstveni postaji Mozirje. V času dežurstva so možni tudi zdravniški nasveti po telefonu 833-013. DEŽURNA SLUŽBA ELEKTRO CELJE Dežurna služba izven delovnega časa: 041/387-034 (Nadzorništvo Nazarje) 041/387-032 (Tehnična operativa Šempeter) Med delovnim časom od 7. do 15. ure pa pokličite: 831-910 - Nazarje, 702-118 - Šempeter, 42-010 - Celje. SINDIKALNA POMOČ Koristijo jo lahko člani panožnih sindikatov, ki so združeni v ZSSS. Vsako sredo od 15. do 16.30 je v prostorih Delavskega doma v Nazarjah na razpolago odvetnik Miran Jeromel. JAVNO PODJETJE KOMUNALA MOZIRJE Dežurna služba na javnih vodovodih na številki GSM 041 621 950. MATIČNA KRONIKA ZA MESEC OKTOBER 2000 ROJSTVA: Rodilo se je 6 deklic in 2 dečka. POROKE: Janez Kolenc iz Ljubnega ob Savinji in Veronika Vodovnik iz Ljubnega ob Savinji, Janez Belak iz Ljubije in Amalija Klinar iz Tera, Božidar Volk iz Topolšice in Petra Kralj iz Spodnje Rečice, David Ermenc iz Potoka in Aleksandra Venek iz Potoka, Uroš Bele iz Prihove in Urška Kolenc iz Spodnje Rečice, Bojan Lamprečnik iz Bočne in Marjanca Urbanc iz Lepe Njive. SMRTI: Antonija Hudej iz Lepe Njive, Anton Praznik iz Mozirja, Marija Germadnik iz Tera, Maksimiljan Lipovšek iz Ljubnega ob Savinji, Ana Kopušar iz Ljubnega ob Savinji, Marija Šestir iz Šmartnega ob Dreti, Marija Remic iz Vologa. sum Na trgu 7, 3330 Moziije Tel. 83-90-810 Kot pogodbeni partner Gorenjske BPD, d.d. Kranj opravljamo vse vrste poslov z vrednostnimi papigi. Pri nas lahko na borzi prodate ali kupite delnice skladov in podjetij: Atena, Nacionalna fin. družba, Triglav, Krona, Kmečka družba, Maksima, Krekova družba, Mercata, Gorenje, Mercator, Kovinotehna, Petrol, Telekom,... Nudimo vam informacije o dnevnih cenah delnic. KINO MOZIRJE 11., 12.11.2000 HIŠA DEBELE MAME - komedija Režija: Raja Cosnell Vloge: Martin Lawrence Agent FBI Malcolm Turner je moster maske in preobleke. Ustavi pa se pred težko nalogo. Ujeti mora roparja, ki je nedavno pobegnil iz zapora. Agent mu je past nastavil pred hišo, kjer stanuje debela mama. prepirljiva južnjaška babica... 18., 19.11.2000 KREMENČKOVI2. - VIVA ROCK VEGAS - komedija Režija: Brain Levant Vloge: Mark Addy, Stephen Baldwin Vabimo vas, da se vrnete v zgodovino, v svet pred časom, pred civilizacijo. Fred in Barney sta ravno diplomirala na Akademiji za brontobagerje in dobila službi v Bedroškem kamnolomu. Življenje ne bi moglo biti lepše. Vilma, lepa in bogata dedinja, paje obupana. Mama ji je namreč našla ženina, olikanega in prijaznega Chipa, ki se ji zdi dolgočasen. Vilma pobegne, v mestu sreča Betty in postaneta prijateljici... PREDSTAVE: SOBOTA OB 20.00 URI, NEDELJA OB 17. URI. VSTOPNINA 500 SIT. KINO NAZARJE LEKCIJA ZA GOSPO TINGLE - triler Do zaključka redakcije nismo prejeli vsebine filma. 18., 19.11.2000 OPOLDANSKI OBRAČUN - komični western Vloge: Jackie Chan. Lucy Liu, Owen Wilson To je film, v katerem se Divji zahod sreča / Daljnim vzhodom. Kavboji, Indijanci, revotveraši in odpadniki trčijo ob vzhodnjaške borilne veščine, čast in neomajno vdanost. Zgodba govori o nekdanjem cesarskem stražarju, ki je ugrabil princeso, jo odpeljal čez lužo in zanjo zahteval veliko odkupnino. Cesar pošlje svoje častnike, da rešijo hčerko. Pridruži se jim še Chon Wang, ki je v princeso zaljubljen. PREDSTAVE: SOBOTA OB 20. URI IN NEDELJA OB 17. URI. VSTOPNINA 500 srr. KINO LJUBNO 11., 12.11.2000 MISIJA NEMOGOČE 2. del - akcija Režija: John Woo Vloge: Tom Cruise Film je akcijski triler, nabit z dramo, akcijo in šarmom. Posebnega agenta Ethana Hunta tokrat vržejo v žrelo mednarodne krize grozljivih razsežnosti. Tokrat se širom Avstralije in Španije spoprime z računalniškim genijem in prelepo tatico, ki grozita, da bosta uresničila za ves svet pogubno grožnjo... 19-, 19.11.2000 KREMENČKOVI 2. - VIVA ROCK VEGAS - komedija (19.11.2000 PREDSTAVA OB 16.00 IN 17.45) PREDSTAVE: SOBOTA OB 19-30 URI IN NEDEIJAOB 17-30. VSTOPNI ZAVAROVALNICA MARIBOR PREDSTAVNIŠTVO MOZIRJE 3330 MOZIRJE. Savinjska c. 2 Tel.: 839-45-00, taks: 839-45-01 GSM: 031/695-208 V ZM smo s popusti pri avtomobilskih zavarovanjih poakrbeli, da lahko tudi svoj avto, potnike v njem in sebe zavarujete kar najbolj ugodno. Zato ne odlašajte in sklenite avtomobilsko zavarovanje pri naši zavarovalni družbi. 10 let ZMB -10% AK popust! Cvetke in koprive OBJESTNEŽ NA DELU Na planini Javorje pod Raduho, kjer se popotniku ponudi enkratna priložnost Skoraj bi lahko rekli tudi bivši konzul, kajti Jože Jeraj, naš rojak z Rečice ob Savinji, se po odločbi trenutnega zunanjega ministra Alojza Peterleta poslavlja s funkcije generalnega konzula Republike Slovenije v Celovcu. Preden se bo to tudi dejansko zgodilo, se je Jeraj na avstrijski in slovenski strani sešel s tistimi, ki so aktivno sodelovali v prizadevanjih za Pavličevo sedlo, in se sodeč po fotografiji pri tem prešerno razvedril. (SMEH CELI RANE PRESS) PREGOVOR Kadar mački stopiš na rep, zacvili. (GLEJ CVETKE IN KOPRIVE PRED 14 DNEVI PRESS) Cvetke in koprive so preverjeno neresnične za krajši počitek in uživanje v prečudovitem razgledu, je objestnež pred nedavnim uničil klopi in mize pri pastirski koči. Le kakšni so bili pri tem njegovi resnični nameni? (KONTRA PLANINCI PRESS) NASMEJANI KONZUL Oven od 21. 3. do 20. 4. Počutje: Zaradi usmerjenosti vose boste v tem obdobju manj priljubljeni kot sicer. Čeprav boste imeli občutek, da so se vam prijatelji izneverili, ker vos niso pripravljeni poslušati, vedite, do ste glede na to, kolib somi napravite zanje, pričabvoli preveč. Ljubezen: Tudi v ljubezni bo tako. Usmerjeni boste preveč vase, zato ne boste sposobni globokih čustev. Okolica in družina vas bosta svarilo in opozarjala, do ste preveč egoistični. Diolog bo v tem času otežen, ter se ne boste sposobni Delo: Denarja vam ne bo manjkalo, soj boste na tem področju zelo iznajdljivi. Ponudilo se vam bo nekaj novih možnosti za dodatni zaslužek. Čas je ugoden za naložbe in odločitve v zvezi z njim. Bik od 21. 4. do 20. 5. Počutje: Ne zamerite prijateljem, ter vam niso nenehno na voljo in se ne ukvarjajo z vašimi težavami. Morda po so vos že prevečkrat videli takšne in vedo, da vom je zelo težb ustreči? Ljubezen: Na tem področju se pripravljajo jesenske spremembe, čeprav ne želite o tem ničesar slišoti, boste v drugi polovici tego obdobja skoraj primorani prisluhniti partnerju, ker ste se no tote stanje navadili, si ne želite sprememb. Predvidljiv položaj in odnos domo vom nudita nekakšno varnost. Sprijoznifi se boste marali, da nimate tolib vpliva, tet si to želite. Delo: V teh mrzlih dneh vam delo ne bo ravno dišalo. Morali se boste zelo potruditi, če želite, da uspeh ne bo izostal. Ne delajte rutinsko. Dvojčka od 21. 5. do 21. 6. Počutje: Ne prenašajte bremena svojih težov no druge in ne pričakujte, da jih bodo drugi reševali namesto vos. Če se ljudje niso kor naprej pripravljeni ukvarjati zvomi, še ne pomeni, do jim je vseeno, kaj se z vami godi. Ljubezen: S partnerjem si bosta zarodi malenkosti pogosto v laseh. Zelo boste trmasti in nepopustljivi. Čeprav se boste zovedoli, da nimate vse prav, boste skušali manipulirati. Najbolje se boste počutili doma, gneča in nemir vam bosta povzročala živčne težave. V tokih primerih ostanite roje doma in se odločite za branje, ki vos bo razvedrilo. Delo: Na finančnem in delovnem področju ne bo velikih sprememb, čeprav si jih boste želeli. Ne bodite preveč nestrpni glede denarja, ki ga pričakujete. Če ste zadolženi, si prizadevajte, do vrnete dolg. Lahko nastanejo posledice. Rak od 22. 6. do 22. 7. Počutje: V prvem tednu tega obdobja vos bodo neke skrbi LJ Q spravljale v slobo voljo, sicer pa boste optimistični in dobro razpoloženi. Velika se boste gibali v družbi, kjer bodo tudi novi obrazi, pri I. TL čos. Ljubezen: Če imate srečo in je vaš partner potrpežljiv, bo to obdobje minilo biez večjih posledic, čeprav nesporazumov ne bo manjkolo. Ne bodite nopodolni in egocentrični, saj vam to lahko somo škoduje. Poskušajte razumeti njegovo vedenje, v resnici se vam ne godi krivica. Delo: Vsi, ki delate na področju trgovine, boste v tem času pri delu zelo uspešni. Govorniške sposobnosti vas ne bodo pustile no cedilu, pomembno po je, da ostanete na svojem teranu. Lev od 23. 7. do 23. 8. Počutje: Zjutraj se boste zbudili bolj utrujeni, kot ste legli spat, kar je jasno znamenje, da niste zdravi. V preteklosti ste preveč delali in tako porabili vso energijo. V tem obdobju vas bo pogosto bolela glava in že ob najmanjšem sporu boste utrujeni. Običajni načini za samozdravljenje se tokrat ne bodo obnesli, zato obiščite zdravnike. Ljubezen: Na ljubezenskem področju vas bodo začele nekatere stvori dolgočasiti, pogosto boste imeli občutek, do se s partnerjem ne morete pogovarjati, da si enostavno nimoto nič povedati. Čeprav taka obdobja že poznate, vam bodo kljub vsemu prišla k srcu. Poiščite pot do njega s smehom in lahkotnostjo. Delo: Z denarjem ne boste imeli težov, soj se vam bo dohodek povečal. Pri tem vam bo zaslužek merilo vaše sposobnosti in iznajdljivosti. Devica od 24. 8. do 23. 9. Počutje: Nikar ne ravnajte s sobo v rokavicah. Stvori, ki jih boste morali spremeniti, so nujne, sicer ne morete pričakovati napredka na nobenem področju. Bodite odločnejši in ne dvomite o vsem, ter zraste v vaši glavi. Ljubezen: S partnerjem se boste zaradi skupnih težov čutili bolj povezani kot sicer. Občasno boste imeli občutek, da vos ne sprejema v celoti, kar nojbiž tudi ni res. S tem vam po svoje skušo pomagati, do bi spremenili lastnosti, ki gredo obema na živce. Čim več se pogovarjajte z njim. Delo: Imeli boste majhne težavice, ki jih niste mogli predvideti, zato boste morali biti potrpežljivi. Neko dodatno delo se bo razdrlo, kar vam bo povzročilo nekoliko neprijetnosti. Zadeva izpeljite kar se da mirno in se ne prepirajte. Tehtnica od 24. 9. do 23. 10. Počutje: V nekaterih stvareh boste dokozoli, do ste močni, * ™ druge po vos bodo spravile no tla. Nikar ne tekmujte z nomišljenimi nasprotniki, ker se boste prehitro utrudili. Pri nekaterih boste zbujali pozornost, pri nekaterih zavist. Ljubezen: V tem obdobju se vam bo zdelo najbolj dolgočasno stvor na svetu ukvarjanje s partnerjem in družino. Imeli boste občutek, do bi lahko živeli malo po svoje. Utegnejo nastati konflikti, ter se družina s tem pač ne bo strinjalo. Poskušajte najti ravnovesje, soj je v tem obdobju najbolj pomembno, da živite hormonično in v ravnovesju s somim seboj. Delo: Denorjo boste imeli dovolj, čeprav vos občutek, do zaostojote za znonci, ne bo zapustil. Prijela vos bo nevoščljivost in na vsak način boste hoteli kupiti nekaj novega. Ne pretiravajte. Škorpijon od 24. 10. do 23. 11. Počutje: Vaše razpoloženje bo precej spremenljivo in odvisno od tega, ali boste uspešno uresničili svoje cilje. Zelo občutljivi boste no svoj neuspeh, ki vam bo tudi hitro vzel voljo. Ker ne boste zaupali vose, boste postali čudaški za okolico. Obvladujte se, posebno prvih pet dni v tem obdobju. Ljubezen: Ker si zo partnerja ne boste vzeli dovolj čoso, boste slišoli kritiko in prepir je skoraj neizbežen. Razmislite o tem, ali morate biti res vi vedno no prvem mestu? Stopite korak nazaj in usmerite nekaj energije v skupno življenje. Obrestovalo se vam bo. Delo: Na tem področju bodo težave, česar se boste dobro zovedoli. Verjetno bo denar edino stvar, ki vam bo v tem obdobju resnično kvarila voše veselje. Strelec od 23. 11. do 21. 12. Počutje: Do določne stopnje so vošo prizadevanja zo to, do bi bili bolj samostojni in neodvisni, upravičena in razumljiva. Pomembno pa je, do pri tem pazite na postopnost in se ne spravljajte v položaj, ki mu v tem obdobju ne boste kos. Sklepajte kompromise. Ljubezen: Partner vam bo po svoje skušal pomagati, soj bo čutil, da skušate nekoj napraviti zose. Ker bo strpen in uvideven in ne bo skušal vplivati na vos, imata pred seboj dokaj mirno in harmonično obdobje. Če pa se boste kdaj počutili osamljene, se ne zapirajte vose, poiščite si družbo ljudi, ki vas znajo razveseliti. Takoj se boste bolje počutili. Kaj po glasbo? Delo: Bistvenih sprememb ne bo. Še vedno po je dobro, da ste z denarjem previdni. V zadnjem čosu ste imeli kar nekaj izdatkov, kar pomeni, do boste morali biti v naslednjih dneh nekoliko previdni. Kozorog od 22. 12. do 20. 1. VI Počutje: Precej se boste zadrževali domo, saj boste želeli biti I Us čimveč somi. Bolj kot sicer se boste posvečali družini in prijateljem. V tem obdobju boste navezali tudi nekaj novih znanstev. Bodite odprti, do boste bolj priljubljeni. Nekdo težko čoka no vaš namig. Ljubezen: Od partnerja boste v tem obdobju preveč pričakovali. Motilo vos bo, ker bo preveč zaposlen in vam ne bo posvečal dovolj pozornosti. Krivdo za to, ker se boste preveč dolgočasili, boste naprtili njemu. Če boste ves čas slabe volje in zodirčni, vos čakajo mučni prepiri. Delo: Napredka tudi na tem področju ne bo. Ker ne boste kozoli pravega zanimanja, vam bo neka priložnost ušla iz rok. Vodnar od 21. 1. do 20. 2. Počutje: Prihajajoče obdobje bo zo vos kor precej noporno, vendar boste imeli dovolj energije, do se spoprimete s težavami, ki jih bo prinašalo. V osebnem življenju boste našli veliko zadovoljstva. Ne dovolite, da bo prišla kaj vmes. Za živčnost in zoprne zadeve bo še veliko časa. Ljubezen: No tem področju vas čoka velite lepega. $ partnerjem se boste lepo razumeli, usklajena bosta tet že dolgo ne. Spet boste zaljubljeni in spet boste čutili, da ste ljubljeni. Izkoristite pozitivno obdobje zo poravnavo starih sporov z družinskimi člani. Delo: Preveč zaletavi boste, neprevidni in tudi naivni. Nikar ne poslušajte nasvetov, ki vom jih dajejo tisti, ki denorjo nikoli niso znali zaslužiti. Čas ni primeren za naložbe ali večje nakupe, zato z njimi raje počakajte. Ribi od 21. 2. do 20. 3. Počutje: Vaše razpoloženje bo spremenljivo, vendar dokaj dobro. Iz težav si boste znali pomagati in z veseljem boste pomagali tudi drugim. Čutili boste notranjo moč in gotovost, zato ne boste nikomur dovolili, da bi vplival na vas. Zo vos bo v tem obdobju najbolj pomembno zabavo. Ljubezen: Trudili se boste čim manj filozofirati in biti čimbo| delavni. Verjetna se bo partner vašemu načinu upd, vendar brez uspeha. Veliko boste v družbi in naklonjenost nasprotnega spola boste skušali čim bolj izkoristiti. Ne bo vam dolgčas, uživali boste, o morali po boste razmišljali drugič. Dela: Neprijetnosti no delovnem mestu boste spregledali. Izogibajte se preveliki zoupljivosti, da vas ne bodo ogovarjali ljudje, ki se z vami radi družijo. Ce se jeseni dekle pomanjkljivo obleče, se lahko prehladi, sapo pa jemlje predvsem fantom. Moški, motnih oči in težke glave vstopi v hotel, krene proti recepciji, kjer se nasloni na pult. S težavo dvigne pogled do receptorke in ji reče: "Naročil bi bujenje ob osmih zjutraj..." "Ampak," se začudi hotelska uslužbenka, "saj bo zdaj zdaj ura osem, gospod..." Mož, kar malo jezen, reče: "Kdo pa pravi, da hočem, da me zbudite danes?" Uršula Tavrl Študentka prinese slabo ocenjeno nalogo profesorju k mizi rekoč: "Ali si pozabit, da sva bila s'noči skupaj v postelji?” "Ravno nasprotnol" Profesor ne skriva navdušenja. "Ravno zato te ne bom spustil v naslednji letniki" Jolandina Tavrl Mama, oče pošilja telegram in te prosi, da odložiš slušalko, ker bi rad govoril s teboj! "Uh, kako me daje maček!" pravi vinski bratec svojemu bratrancu po prekrokani noči. "Jaz pa sem svojega ravnokar ubil..." ta pove. "Kako? A si ga s kislo juho?" "Ne, ko sem se pripeljal domov, sem ga z avtom povozili" Jirji Tavrl Zarmj "Lahko bi se bolj redno umivali!" reče zdravnik pacientu, ko mu napiše recept. "Ampak," ugovarja slednji, "saj me še dobro pregledali niste, pa ste že rekli, da mi ni nič... Samo kapljice za nos ste mi predpisali!" "Seveda," potrdi doktor, "vohajte še sami svoj smrad!" Slavoj Tavrl Ob ponovni podražitvi naftnih derivatov: Za vse nas je lep spomin: lanski strošek za bencin. "Ali ima kdo kakšne zadržke glede poroke tukaj prisotnega para?" vpraša matičar po službeni dolžnosti. Janez boječe dvigne roko. "Razen bodočega ženina, še kdo?" ________________Val ter Inga Švedrova Oprosti molek! V naglici sva se zmotila: on bi moral biti v omari, jaz pa v postelji! "Prijatelj, ne boš verjel! Jaz sem tisti, ki je zadel na lotu!" Matija prizna natakarju pri sedmem piru. Natakar se ustavi pri slonenju na šank in vpraša: "In kaj si naredil, ko si zvedel?" 'Takoj sem prišel sem, v gostilno, in poklical Franca. A ta nikoli nima časa za pijačo," pove Matija. 'Ti pa tudi nisi hotel sam piti?" pokima poznavalsko strežnik izza šanka. "Res me poznaš! Poklical sem še Jožeta, a tega nikoli ni doma. Potem sem se pa spomnil še na brata, ki mi je denar za srečko posodil!" "In si ga poklical?" "Rekel sem, da sem se ga spomnil, nisem ga pa poklical. Saj ga poznam, on bi še prišel!" Srečo Tavrl Preživite opozicijsko poslanstvo v Vljudno vabi, a odklanja, nova vlada. "Babica, vidim, da dobivaš veliko pošte," reče vnuk, ki jo obiskuje v domu za starejše občane. "Ja, ampak sem se pritožila, da nočem več biti v četrtem nadstropju, dokler ne dobimo dvigala. Obiski so le obiski!" Blaženka Tavrlova Tajnik stranke se priduša: 'Trikrat sem popravljal plakate našega kandidata pred volitvami!" In pove dalje: "Enkrat je imel kandidat narisano brado in gusarsko oko. Moral sem ga zamenjati. Naslednjič sem ga našel v obcestnem jarku. Čudil sem se mu, ker se je še vedno smehljal s plakata, ko sem ga s selotejpom spravljal vkup tretjič." "Na koncu nismo prišli v parlament, pa še kazen smo morali plačati, ker nam plakati še zdaj visijo po panojih širom doline!" Kazimir Tavrlič Preko neznosnega telefona se nam je javila naša redna bralka: "Imam že tri otroke in moram vam povedati, da Zadrečke novice najraje prebiram, kosem noseča!" "Zakaj? Ali smeh dobro dene za zdravje ploda?" "To ne vem, ampak že trikrat sem si lahko izbrala ime za otroka s pomočjo imen vaših novinarjev." "In kako je ime vašim otrokom?" "Andrej, Boštjan in Anica." "Mi vendar nimamo nobenih sodelavcev s temi imeni?!?" "Ravno zato!" Pogovarjal se je Sprdnimiševski Tavrolskič "Slišala sem, da ti je voda zalila pritličje," Pavla sočutno nagovori znanca iz službe. "Ali ti je uspelo kaj rešiti?" "Je," pritrdi Vinko, "rešil sem ribe iz akvarija..." Kaj se jezite? Živi zid je na predpisani razdalji! "Moj mož pravi, da sem lepa in seksi tudi v predpasniku,” se pohvali Minka. 'Tudi moj mi noče dati denarja za novo obleko," se požali Žalika. Veselko Tavrlko Rešitev preišnie križanke: paranoja, obupanec, los, dete, JN, Samir, na mrtve, Dinamo, Lem, karaka, areola, Abano, Onassis, ramstek, ratka, AK, pisalo, OŽ, kanonada, bona, Olym, kaktus, Rimini, madame, ukana, hurikan, Minas, Asamati. OBVESTILO REŠEVALCEM Med pravočasno prispelimi pravilnimi rešitvami križanke iz 22. številke SN smo izžrebali naslednje dobitnike reklamnih majic turistične agencije Svit iz Mozirja: 1. Marija Golob, Robanov kot 5, Solčava, 2. Klavdija Blažek, Tomšičeva 11, SlovenjGradec, 3. Nuša Fistrič, Varpolje 77, Rečica ob Savinji, 4. Ivanka Miklavc, Tlaka 24, Gornji Grad. Dobitniki prevzamejo nagrade v agenciji Svit, Na trgu 7, Mozirje. Čestitamo! Rešeno križanko iz 23. številke SN izrežite iz časopisa in jo najkasneje do petka, 17. novembra 2000, pošljite na naslov: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje s pripisom NAGRADNA KRIŽANKA. Med pravočasno prispelimi pravilnimi rešitvami bomo izžrebali štiri nagrade, ki jih prispeva podjetje Caffe-Tropic iz Žalca: 1. nagrada: 3 kg vrhunske mešanice Tropic kave + Tropic kartica, 2. nagrada: 2 kg vrhunske mešanice Tropic kave + Tropic kartica, 3. in 4. nagrada: 1 kg vrhunske mešanice Tropic kave + Tropic kartica. CAFFE-TROPIC, 0 0 PRAŽARMA ŽALEC 7I8-EB5 VEDNO SVEŽA MINAS kava po izredno nizki ceni! 89,00 SIT Tiskanje 5s servirnega sladkorja z vašim logotipom Nagradno žrebanje za cenjene kupce! Vljudno vabljeni v dnevni bur v Žalcu! NI VSAKA KAVA TROPIC KAVA 34 OGLASI IN MALI OGLASI »-------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------1 Morda ste iskali prav to KMETJE, GOZDARJI * Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s I strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni. BRLEČ, tel. I 041/606-376. j TV SERVIS IN PRODAJA TELEVIZORJEV i Nudimo vam popravilo BTV Evelux in Gorenje ter prodajo BTV Evelux J in SAT anten ter servis anten. Prašnikar s.p. 03 5845 194. j RTV SERVIS PURNAT ■ Hitro in kvalitetno popravilo vseh znamk televizorjev in radio aparatov. I Purnat Zdenko, tel. 83-83-000. I GOSTIŠČE TROBEJ-FILAČ in SLOVAN-FILAČ I Nudimo vam: hrano po naročilu, malice, turistični menu, svečane obroke, i skupinske obroke, ohcet po domače, pizze, sladolede, sadne kupe, slad-I oledne napitke, živo glasbo (priložnostno), prenočišča, polpenzione. Gornji Grad tel. 839-14-50, faks 839-14-59, Vransko tel. 527-54-30. I AGENCIJA AZIL - NEPREMIČNINE I Posredujemo pri prodaji, nakupu, oddaji, najemu in menjavi nepremičnin. I Nudimo izdelavo vseh vrst pogodb. 063/863-462,041/44-77-66. j POGREBNE STORITVE ANUBIS i Nudimo kompletne pogrebne storitve po konkurenčni ceni. Alojz Štiglic, j Radmirje, tel. 03/5841-029, mobitel 0609/654-651. j POPRAVILO PRALNIH IN SUŠILNIH STROJEV ■ Hitro in kvalitetno popravilo pralnih in sušilnih strojev Gorenje. Jure I Dobrovc s.p., Žlabor 8, Nazarje, tel. 832-525, GSM 041/727-861, GSM 041/ I 793-636. j SERVIS TERGLAV MILAN, POLZELA 137 A i Hladilniki in zamrzovalniki vseh vrst. Tel. 03/572-04-06, GSM 041/661-309. POROKE, ZAKLJUČKI, SVEČANA KOSILA IN I VEČERJE,... ■ Rezervacije za zaključene skupine do 200 oseb sprejemamo v restavraciji GLIN GOSTINSTVO Nazarje na tel. 03/8398-570. I URARSTVO - HOBI - IGRAČE I Z velikimi koraki prihaja veseli decembrski čas... Za Miklavževe in novoletne I nakupe igrač in ur vam ponujamo ugodne akcijske cene. Tel. 03 839-07-80. j IŠČEM DEKLE (ŠTUDENTKO) I za pomoč v gostinskem lokalu v centru Mozirja. Tel. 031/301-357. CENTER ZDRAVJA FITEX, Ljubljana, I Dunajska 120/a ■ vabi maserko/oz. maserja/, medicinsko sestro, administratorjaza delo v ■ Mozirju - Velenju. Tel. 01 56840-91. I USNJENE AVTOPREOBLEKE Z 10% I NOVOLETNIM POPUSTOM dobite v Mozirju, Savinjska c. 31, tel. 5832-733-I Izbirate lahko med ostalimi tapetniškimi uslugami: izdelava in obnova I sedežnih garnitur, postelj, stolov, jedilnih kotov, gostinskih lokalov, av-I topreoblek. L Inštruiram kemijo in matematiko za osnovne in poklicne šole. Inf. 041/371-973. Prodam fiat 126p, letnik, 88 reg. do4/2001. Dobro ohranjen. Inf. 041/371-973. Prodam telico simentalko, osem mesecev brejo, tel. 832-524.__________________ Prodam industrijski šivalni stroj singer, tel. 5832-733._____________________________ Prodam nitendo game boj in disketo, cena po dogovoru, tel. 03/5843412 Miha. Prodam teličko sivko staro 9 mesecev, tel. 844-581.______________________________ Prodam bikca sivca, 120 kg, tel. 871-891. Prodam telico srednje pasme, 8 tednov staro, tel. 835-147. Zelo ugodno prodam kopalniške elemente bež barve, tel, 5843-384 ali 041/324-390. Prodam telico sivko A kontrola, 8 mesecev brejosti, tel. 843475. Damo v najem trosobno stanovanje cca 100 m2, Varpolje pri marketu, tel. 041/469-280,031/577474,_______________________ Prodam zadnji odbijač za R-twingo, nov, še zapakiran, tel. 041/571-708. Prodam koze, eno starejšo in dve mladici, tel. 5844407._________________________ Prodam oljni kamin, primeren za ogrevanje manjših prostorov, tel. 041/227-318. Kupimo nakladalec za gnoj na zadnji priklop, mehanični, tel. 8381073. Seno v balah kupim, tel. 031/695-208. Prodam peč kiipperbusch, trdo gorivo, po ugodni ceni, tel. 8394181. Prodam pasjo uto, kupim bikca starega 10 dni, tel. 041/257-033._______________ Odstopim rabljen zložljivtrosed, tel. 041/ 7934)63._____________________________ Teleta do 10 dni kupim, tel 01/8325-811. Prodam telico sivko, brejo 7 mesecev in psa mladega nemškega ovčarja, tel. 841-672._________________________________ Kupim telička starega 1 teden in kravo za zakol, tel. 01/8325400_______________ Prodam stoječ štedilnik na trda goriva za centralno ogrevanje, tel. 841-138. Prodam prašiča, težkega 200 kg, tel. 841-654. Prodam 2 kravi A kontrola, breji 9 mese-cev. Tel. 5841-751,041/9684)19. Oddam ali prodam 2,5 sobno stanovanje vMozirju. Tel. 041/9044)65,03-5832-859- Kupim starejšo hišo ali zazidljivo parcelo. Tel. 041/793-613,8383036.___________ Prodam ugodno nov GSM aparat bobibel-ka-sony. Tel. 041/709-153.__________ Prodam kotno kuhinjo (štedilnik, hladilnik) dolžine 3,5 m. Cena 130.000 sit. Tel. 041/2404)21.________________________ Prodam bikca sivca 130 kg. Pečnik Zdravko, Okonina. Tel. 841-891. Prodam telico sivko, 650 kg, 8 mesecev brejo, plemensko. Tel. 03/58334)70. Kupim staro hišo ali zazidalno parcelo v Zadrečki dolini. Tel. 041/7934)63. 89.1 Mhz RADIO ZA VSA SRCA RADIO RAP POLZELA Polzela 131 (kulturni dom) p. p. 30 3313 Polzela telefon: 063/7000-810 tel. &fax: 063/ 720-770 GSM: 041/ 724-977 041/ 630-611 e-mail: info@radiorap-polzela-sp.si KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 24. številki SN ime in priimek naslov NAROČ. ŠT. rrm j PLAČILO MOŽNO TUDI Z KARTICAMI VISA, KARANTA, MAESTRO, EUROCARD S DAVIDOV HRAN Prihova 21, Nazarje Tel: 58-32-753 58-33-135 Faks: 58-33-035 PE GOLDING: Heroja Vednika 22,4270 Jesenice PE ŠEMPETER: Petrov trg 7,3311 Šempeter PE LJUBLJANA: Celovška 492,1210 Ljubljana PE VRHOVO: Vrhovo 60,1433 Radeče /VKC/^y\ \/ MESECU NOXSEMBRU V MALOPRODAJI DAVIDOV HRAM, PRIHOVA 21, NAZARJE! Delovni čas: od ponedeljka do petka: od 8.00 do 15.00, sobota: od 8.00 do 13.00 ure ■ Pivo 0,5 st. LAŠKO....................................................................................... 121,90 sit - Pivo 0,5 ploč. LAŠKO..................................................................................... 124,90 sit • Pivo 0,5 ploč. NIKŠIČKO................................................................................ 103,00 sit ■ Pivo 0,5 st. Celjski GROF Radler.............................................................................. 89,00 sit - Vino PRLEK 1/1 ORMOŽ....................................................................................... 179,90 sit - Vino Jeruzalemčan 1/1 ORMOŽ................................................................................ 309,90 sit - Vino buteljčno JERUZALEM 0,75l ORMOŽ....................................................................... 279,90 sit ■ Vino buteljčno LAŠKI RIZLING 0,751 ORMOŽ.................................................................... 279,90 sit - Vino BIZELJČAN 1/1 belo (zaščiteno).........................................................................210,00 sit - Vino BELI GROZD 1/1 Vinag.................................................................................. 155,00 sit ■ Pomarančni sok 50% 1/1 BRIK................................................................. 93,00 sit - Jabolčni sok 50% 1/1 BRIK................................................................... 87,00 sit ■ Bibita ORANŽ LIGHT 1,51 FRUCTAL.............................................................. 89,90 sit ■ SINALCO cola - limona ■ pomaranča 1,51.......................................................119,90 sit - Ledeni čaj 1,51 hruška - breskev TEATANIC..a................................................129,90 sit ■ Sirup MALINA - POMARANČA 1,5 FRUPI.......................................................... 399,00 sit - Jagodni sok PRESAD 1/1...................................................................... 249,90 sit ■ Olje sončnično 5I FLORIOL................................................................... 999,00sit ■ Olje rastlinsko 1/1 ZVEZDA.................................................................. 184,90 sit ■ TEQUILA BRESKEV 0,71 OLD NICK............................................................... 999,00 sit ■ PINA COLADA 0,7I OLD NICK................................................................... 1.099,00 sit ■ ENCIJAN PRESAD 11........................................................................... 899,00 sit • VODKA VIGOR Badel 11......................................................................... 999,00 sit - ZELIŠČNI LIKER AMARO Badel 11................................................................ 999,00 sit -VILJAMOVKA PATRIA 0,71 BADEL..................................................................1.999,00 sit Cene veljajo za takojšnje plačilo. V cenah je vračunan DDV. Akcija velja v mesecu NOVEMBRU oziroma do razprodaje zalog! OBIŠČITE NAS NA INTERNETU NA WWW.DAVIDOVHRAM.SI TURISTIČNA AGENCIJA SILVESTROVANJE-V'KRAKOWU, v - ^ NEKDANJI-KRALJEVSKI PRESTOLNICI ^ !?aisamV59.000 Sit, 30^12'Ž000^0i'.01.2001 SILVESTROVANJ E'BLATNO JEZERO IT“*——-S^OGLEDOM.BUDIMP E ŠTE ** Od 30.12I2000~- 01-.01.2001 za samo 32.500 Sit — V Grabnerjevi hiši - Na trgu 7 v Mozirju Tel.: 85 90 810, tel. in faks: 83 90 811 AVSTRIJSKA PRESTOLNICA V PREDPRAZNIČNEM VZDUŠJU Dunaj za radovedne in nakupa željne 09.12.2000 ZELO UGODNO 5.900 Sit ZA SKUPINE MLADIH MED 18. IN 26. LETOM priporočamo silvestrovanje v koči 'JELKA' na Rogli. ''30,12.2000 • 02.01.2001 za smo 26.900 Sit Prijave sprejemamo do 14.212.2000, oziroma do'j zapolnitve mest. f «MUCANJE * TOPU KRAJI * TOPLICE Celje - skladišče - D-Per 7/2000 RADIČ llllllllllllllllllllllllllllllli 5000007983,23 cobiss TUDI V ZGORNJI SAVINJSKI DOLINI BCkbe OKENSKI SISTEMI - PVC okna - vhodna vrata - senčila MAROVT GREGOR s.p. Bočna 60 SI-3342 Gornji Grad Tel. / faks: ++386 (0)63 845 210 GSM: 041/793-518 £ Hiša dobrega nakupa RENAULT www.rsl.si Še nikoli tako UGODNO vozila (blokada zagona motorja, 2 varnostni blazini, daljinsko centralno zaklepanje, električni pomik stekel spredaj, platišča iz lahke litine, avtoradio Sony...) LEVEC Levec 56 c, 3301 Petrovče tel.: 5452 515 Obrat Mozirje, Savinjska c. 24 tel.: 5833 320 OSREDNJA KNJ. CELJE