Glasilo delavcev vzgojof izobraževanja In znanosti Slovenije, Ljubljana, 5. oktobra 1981 -15 - letnik XXXI ( si il ■elik« isvet' pato< n. P« vrnil ;to i" naga! n so- 7, ko ieto' o bi; rački slo-e bil avefl Pf rod« la z« rrtju leta sno- ere- nirni enii^ Pre- irn« to- nem Vrednost in odgovornost pedagoškega dela iške tek- Naša družba se dobro zaveda, da poteka v vzgojno-izobraie-valnih organizacijah odločilen boj za prihodnost družbe. Zato je delo v šolah tako zelo pomembno Za trdnost družbene ureditve, za oblikovanje mladega rodu, za njegovo napredno usmerjenost. Šolski sistem tudi v samoupravni ča* ‘lj' tem šta-j •ko 3lga nge! ve- ejd ko- 3V0 nja za rti-; tet UcL nadvse skrbnega proučeva- nja zgodovine razrednih delavskih bojev in nasilja v njih je odkrival korenine ameriških družbenih problemov, korenine anarhističnih, terorističnih in tudi izsiljevalskih, mafijskih oblik obrambe obupanih — od plodov svojega dela odtujenih — delavskih množic, nezaščitenih pred očitnimi zlorabami svobode privatne lastnine vse do policijskega, vojaškega nasilja in ju-stičnega umora Sacca in Vanzet-tija. Hotel je dopovedati odgovornim v svoji Ameriki, da tako stanje nujno vodi do razkroja gospodarstva, družbe in posameznikov v veliki krizi, ki je prav po letu 1929, ko je pisal te knjige, začela pretresati Združene države Amerike in ves industrijski svet. Poleg osnovnih socialnih in razrednih protislovij je odkrival še druge probleme Amerike — položaj in usodo priseljencev različnih etničnih neanglosakson-skih skupin, saj je v vseh delavskih bojih in spopadih naletel n današnjem času in v naših razmerah je učiteljeva in vzgojiteljeva strokovna pomoč staršem pri vzgoji potrebna; pedagoško svetovanje staršem in njihovo načrtno usposabljanje za roditeljske obveznosti do otroka in mladostnika pa ostaja nepogrešljiva sestavina v delovanju vzgojno-izobraževalne ter vzgojno-varstvene organizacije. VPRAŠANJA, KI SODIJO SAMO MED ŠTIRI OČI Nekoč so na roditeljskih sestankih obravnavali skupna vprašanja in uspešnost, neuspehe in nerodnosti posameznih učencev, zdaj pa je že domala povsod uveljavljeno pravdo, da sodi obravnava posameznega učenca le med štiri oči. To pravih je splošno in ne dopušča izjem. Učitelj, ki bo vpričo vseh staršev oddelka obravnaval napake in slabe uspehe posameznega učenca in s tem nehote postavil k sramotilnemu stebru njegove starše, je s svojim ravnanjem daleč za časom. Sodobna spoz- nanja psihologije, sociologije in andragogike o delu z. ljudmi nas opozarjajo, da moramo biti v javni obravnavi posebej rahločutni do posameznikov, da smemo javno obravnavali samo negativne pojave ter stališča in navade, v zvezi z. njimi, ne pa posameznikov. Današnji človek je zelo občutljiv za svoj ugled, za svoj socialni »status«, za svoje dobro ime v okolju, kjer živi ali dela. Kadar se čuti v tem napadenega ali ogroženega, se ne smemo čuditi, če je njegovo odzivanje neugodno, če se brani z. napadalnostjo ali pa Zapre vase. Ne smemo se čuditi, če po enkratnih slabih izkušnjah na roditeljskem sestanku takih staršev ne bo več na spregled. Namesto da bi si jih pridobili kot sodelavce, smo jih odvrnili od sebe in si jih naredili za nasprotnike. OD STAROMODNIH REFERATOV K ŽIVLJENJSKIM POGOVOROM Pogovori o vzgoji, o pedagoških, psiholoških, zdravstvenih in drugih vidikih, težavah in odprtih vprašanjih otrokovega in mladostnikovega razvoja, ki jih uvrstimo na dnevni red oddelčnih roditeljskih sestankov, so učinkovita oblika neposrednega usposabljanja staršev za sodobno družinsko vzgojo in njihovega nenehnega izobraževanja. S temi pogovori se odzivamo potrebam in željam staršev po izmenjavi izkušenj in strokovni obravnavi posameznih, večinoma povsem konkretnih in vsakdanjih vzgojnih vprašanj, da bi bilo njihovo ravnanje utemeljeno tudi z. vidika pedagoške znanosti. Vsebinsko in metodično dobro pripravljeni pogovori o vzgoji pomenijo velik korak naprej r primerjavi s tistimi staromodno zamišljenimi roditeljskimi sestanki, na katerih se je najprej učitelj ah vzgojitelj »namučil« z. nekakim referatom, predavanjem ali z branjem pedagoškega besedila, nato pa vse tiho je bilo. Sodobni čas zahteva drugačne rešitve —svežo in življenjsko vsebino dopolnilnega izobraževanja, dejavno sodelovanje udeležencev in skupno sproščeno in demokratično obravnavo vprašanj, ki so zadnje prednostnega pomena. Tako moramo zasnovati tudi pogovore s starši! GOVORIMO PROSTO, SPROŠČENO! /a učinkovito komunikacijo s starši moramo vzpostaviti z njimi potreben stik že pred sestankom ali na njegovem začetku (nekaj prijaznih in spodbudnih besed!), med samo razlago, ko z očmi spremljamo odzivanje občinstva, in med celotno razpravo. Razlage ne beremo, ampak govorimo prosto! Branje dolgočasi! 7. branjem ne uidemo monotonosti, ki duši dejavno sodelovanje udeležencev. Seveda pa lahko med razlago gledamo v svojo pisno pripravo, ki ima obliko točk, citiramo strokovnjake ali preberemo odlomek iz. knjižice ali članka. Težak je samo začetek, pozneje ugotavljamo vedno bolj, da nam misli in besede tečejo in da najdemo vedno potreben način za posredovanje spoznanj in izkušenj. Ugotovimo lahko tudi, da starši niso preveč zahtevni in kritični do naših govorniških sposobnosti, če smo le strokovno dovolj pripravljeni in trdni. Sicer pa se lahko tudi na take nastope primerno pripravimo: če najdemo vnaprej čas, da se »olepšamo« za roditeljski sestanek (in prav je tako!), si vzemimo še nekaj časa za domačo vajo, za »generalko« pred javnim nastopom! Ko izobražujemo starše in želimo vplivati na njihova stališča in navade, ne smemo pozabiti, da vsebuje laka komunikacija tri vrste sporočil, ki se morajo skladati med seboj ali si vsaj ne nasprotovati. Miselno sporočilo, ki obsega spoznavno vsebino, spremlja naš odnos do tega, kar sporočamo. Izražamo ga s čustvenimi poudarki v govoru in z nebesedno govorico obraza in vse osebnosti, ki ne more zakriti našega osebnega stališča. Pred starši smo, kakršni smo: ne moremo se pretvarjati in hliniti nekaj, kar sami ne doživljamo in v kar sami ne verujemo. Delo s starši nas zato vedno znova spodbuja k izpopolnjevanju samega sebe, k poglabljanju r vprašanja vzgoje, k posodabljanju naše lastne zasnove vzgojno-izobraževalnega dela ter bogatenju naših izkušenj pri vzgoji s teoretičnimi dognanji. Naučenost pri usposabljanju staršev in svetovalnem delu z njimi ni dovolj —pri njej je komunikacija osiromašena, saj za njo ne stoji ves človek s svojo osebno prepričanostjo, trdnostjo in strokovno podkovanostjo. TUDI RA7PRA V O MORAMO USMERJATI Če je tema, ki smo jo izbrali za pogovor s starši, zanje aktualna in smo z. uvodno razlago zbudili njihovo zaupanje in zanimanje, hkrati pa dali potrebno vsebinsko podlago za razpravo, bo razprava živahna, te če jo bomo znali spodbuditi in usmeriti. Razprava se ne razmahne takoj, ko smo končali z. uvodom. Že po temperamentu Slovenci ve- činoma nismo v javnosti kdove kako zgovorhi in sproščeni ral pravljavci, pa tudi dosedanji vzgoja za samoupravne socialistične odnose še ne kaže v te«1 vidnejših učinkov, če izv zamen« uspešno samoupravno in delegat' sko dejavnost posameznikov. P« vzgojnih pogovorih pa povečuj1 zadrego še to, da se udeležen« kljub splošnim temam zmeraj pa govarjajo o svojem otroku, o sva jih izkušnjah, uspehih in neuspt' hih-pri vzgoji. Zadrega postopni izgineva, ko se pogovor raz« name in starši ugotavljajo, A imajo drugi prav take težave M oni in da je večina problemd\ značilnih za določena razvojni obdobje pri otroku in mladost' niktt in da torej »njihov« ni dne gačen niti slabši od drugih. Med demokratično vodeni razpravo in prostim razpravlja njem, za katerega se nekateri poj vplivom zahodnih vzorcev pri tm zelo ogrevajo, je razlika precejšl nja. Pri demokratično vodeK razpravi vodja skupaj z udell. ženci usmerja pogovor k skupni sprejetim ciljem, tako da ost« jamo znotraj dogovorjene vst bine — sprejete teme. Voftja pO govora na temelju pooblastil i pristojnosti, ki so mu zaupani skrbi za urejenost razprave, f zaustavlja pri bistvenih vprašo njih in pospešuje -seveda taktni in nevsiljivo, kadar to vsebina z.« hteva. Pri liberalistično usmerjt nem ali slabokrvnem vodji rali prave gre ta svojo pol, bega j vprašanja na vprašanje, zahaja A stranpot. Razpravo vzame tedaji zakup največkrat nekaj posl, meznikov, ki jim je več do o set nega uveljavljanja kot za sat«1 stvar; večina pa se pri tem dolg« časi in si misli svoje. Rast in usihanje majhne šole Obiskali smo podružnično šolo Rečica ob Savinji f Jer iki .Ir k)' P°' ■ si ah’ id ejc tek ijO' ro- ort •a' P1 ert '3 ; k Ok ikt M n rt 'M ! pil- ■:c(. H z ki ' z rit mt •ds kri -ak iert mi' tike UlS o šolo na Rečici že leta 1790 — kot enorazrednico. Z leti te je šola razvijala: iz dve- in tri-razrednice je nastala sedemra-Zrednica, ki je delovala do začetka druge svetovne vojne. Med drugo svetovno vojno je bil pouk v naši šoli nekaj časa v nemščini, ljudje pa niso hoteli pošiljati otrok v nemško šolo. Tako je šola prenehala delovati, stavbo pa so požgali partizani. 22. maja 1945 se je začel spet slovenski pouk, ki je trajal tisto leto kar do 30. julija, saj so bili otroci, ki med vojno niso hodili v šolo, željni znanja.« Prva povojna leta je imela osnovna šola na Rečici sedem razredov, pravi razmah pa je doživela po letu 1948, ko je postala popolna osemletka. Taka pa je bila samo do leta 1970, ko se je del otrok, učencev višjih razredov, preselil v novo osnovno šolo v Mozirju. Na Rečici ob Savinji so imeli potem samo nižje razrede, leta 1977 pa so jim priključili še >mi eat p\ ?uji tnrt prt •vrt ipt' pni izv di ko no! >jnt ost trw etrt •Ijrt pOI nrt ejš: 4 V S. 2T. E < t o m o1 S E.. Obramba in zaščita v usmerjenem izobraževanju raščajo ozkost učnega predmeta obramba in zaščita. To usposabljanje poteka neprekinjeno in organizirano. Prizadevamo si, da pri vsakem predmetu vpletemo vsebino, pomembno za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito. Razumljivo je, da ta pot ni lahka, saj moramo to vsebino vključiti nevsiljivo, naravno in funkcionalno. Prav v Sole se morajo zavedati svoje odgovornosti Obramba in zaščita v usmerjenem izobraževanju dobila ^ovo kakovost: njena posebna haloga, v korist družbe je: vzgojiti, izobraziti in usposobiti Učence za splošno ljudsko °brambo in družbeno samozašči-|o. Temeljno izhodišče za vsebino uspešne obrambe je izravna s trditvijo, da so vzgoja, 'Sobraževanje in usposabljanje ta SLO in DS postali pravica in obveznost vsakega našega držav-*jana. Tako se spreminja odnos bo obrambnega področja in po-ožaj vseh družbenih dejavnikov, ki delujejo v obrambi. V obrambne priprave naše družbe Jo enakopravno vključujejo tudi *°le in uresničujejo obrambne Naloge. Trden in strokovno usposob-ijen državljan je najbolj učinko-yit branilec svoje domovine. Prav tato imajo šole pomembno dolž-Nost: v vzgojno-izobraževalni Proces morajo vključiti nujno sestavino: obrambno vzgojo, ki bo Nblikovala učence v trdnega in Usposobljenega branilca naših Pridobitev. Da bi učenci postali iakšni, kot jih družba potrebuje, si morajo pridobiti nekatera po-Ntembna spoznanja; — zavedati se morajo, da si Ntočnejši vedno hočejo podrediti šibkejše; — vedeti morajo, kakšna je Uspešna obramba in proti komu Se je treba bojevati; — spoznati morajo, kako se tukšno uspešno obrambo pripravi. v V usposabljanju mladine za življenje je zajeto obrambno Usposabljanje kot ena izmed sestavin pri usposabljanju človeka ■— samoupravljavca. Za uspešno tovrstno usposabljanje so posebne sodobne delovne razmere 'N ustrezno usposobljeni učitelji. Vzgoja, izobraževanje in Usposabljanje učencev za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito se uresničujejo v širšem obsegu in pre- tem je naloga vseh učiteljev, da pri posameznih predmetih poiščejo najboljše in najustreznejše rešitve ob uresničevanju učnega načrta. Da bi učenci zavzejo sodelovali v splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, pa je treba pri uresničevanju učnega načrta upoštevati več razsežnosti. Posebno pozornost je treba Laboratorij za mehanični preskus materiala nameniti marksističnemu izobraževanju in idejno-politič-nemu usposabljanju, psihofizičnim in moralnim pripravam, obrambno-zaščitnemu delovanju pri delu in vojaško strokovnemu usposabljanju. Vse to lahko uresničimo le takrat, če traja obrambno usposobljanje učencev ves čas šolanja v usmerjenem izobraževanju. V. 1. in 2. letu šolanja v usmerjenem izobraževanju se učenci neposredno bogatijo z obrambnim znanjem pri učnem predmetu obramba in zaščita (140 ur), z ustereznimi vsebinami pri vseh drugih vzgoj-no-izobraževalnih področjih, z obrambnimi in interesnimi dejavnostmi. Nadaljnje usposabljanje učencev v SLO in DS pa poteka glede na njihove usmeritve ali drugače, glede na izbiro poklica, po posameznih strokovnih področjih. Prizadevati si je treba za praktično-strokovno usposobljenost, ki je potrebna učencu pri njegovem vsakdanjem delu in življenju. Razumljivo je, da še nadalje potekajo njihove interesne dejavnosti, da se vključujejo v enote teritorialne obrambe, civilne in narodne zaščite v šoli, v krajevni skupnosti in v občini. • Vse obrambne dejavnosti so načrtno zasnovane vletnih programih dela šol, v programih organizacij, društev in pri interesnih dejavnostih učencev. Šole se morajo zavedati, da je obrambna vzgoja sestavni del socialistične vzgoje in da je obrambno usposabljanje pravica in dolžnost vsakega občana. V naši socialistični skupnosti poteka obrambno usposabljanje mladine enotno: izdelan je enoten učni načrt, pripravljeni so kabineti z ustreznimi učili, primernimi didaktično-metodičnim zahtevam in možnostim; z učili, ki jih lahko uporabimo pri novejših učnih metodah. Ob specializiranih učilnicah imajo učitelji obrambe in zaščite zelo veliko novih možnosti za svoje delo na obrambnem področju, saj je večina šol že ustrezno opremljena. Praksa je že potrdila, da je obrambno usposabljanje učencev veliko bolj učinkovito, če je vsebina sodobnejša, če uporabimo nove učne metode, nove učbenike in specializirane učilnice. Tako se učenci nenehno bogatijo s širšim in poglobljenim rušijo; to pomeni, da so vsa učila skupen instrument učitelja in učenca, in pripomoček za individualizacijo pouka in za samoizo-braževanje. Usmerjeno izobraževanje lahko doseže svoj temeljni namen le ob celotnem uresničevanju programa obrambe in zaščite, saj ga le tako lahko pripravi in usposobi za obrambo vseh pridobitev znanjem in dobro spoznajo zasnovo splošnega ljudskega odpora in družbeno samozaščito —-tako teoretično kot praktično (samo v temeljih) in se hkrati seznanijo z nalogami v oboroženem boju in v vseh drugih oblikah odpora, z ukrepi za zavado-vanje in z vsemi učinki ter z neštetimi možnostmi delovanja, seznanijo se tudi z delom in organizacijo posameznih dejavnikov v SLO in DS v Jugoslaviji. Danes imamo vse možnosti, da učence navajamo na visoko organiziran način dela — učenja: učila vse bolj postajajo sredstva dela in instrument vzgojno-izo-braževalnih vrednot na področju obrambe in zaščite. Preživeli odnosi med učiteljem in učencem se naše socialistične skupnosti in hkrati ustvarjalno razvija našo skupno obrambno moč. XI. kongres ZKJ je poudaril potrebo po večji dejavnosti in po novih prijemih za krepitev splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite. Ob tem pa se mora mladina nenehno izobraževati in usposabljati na obrambnem področju. Mlade pa usposabljamo za življenje in delo le takrat, če pri njihovem izobraževanju zajamemo vse sestavine usposabljanja (tudi obrambno); le na ta način lahko dosežemo kakovostni premik pri podružab-Ijanju sistema splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite. IVAN HREN Oživljene tradicije Prosvetni delavci SR Srbije raziskujejo napredno predvojno dejavnost Po izidu dveh obširnih knjig ^Česnici i svedoci — zbornik sedanje o delatnosti naprednog Nčiteljstva Jugoslavije do 1941. Sodine — srbski prosvetni delavci še nadalje raziskujejo na-Predno predvojno dejavnost uči-,e!jev. Za tovrstno delo je posebno zavzet Rade Vukovič, ki Nadaljuje objavljanje raziskav Nestorja srbskih pedagogov Mi-'°ša B. Jankoviča. Ta neutrudni raziskovalecin analitikže več kot deset let ne samo spremlja in opisuje dejavnost predvojnih naprednih pedagogov, ampak vestno in objektivno ocenjuje tudi vsebino njihovega dela. Ob 70-letnici Kluba učite-'jev-.socialdemokratu v Srbije (ustanovljen je bil leta 1907) je 'Sel njegov obširnejši opis de-j Javnosti kluba z bibliografijo prispevkov in avtorjev v glasilu kluba Učiteljska borba, časopisu, ki je bil že tedaj zrcalo po-iSUma in drznega prizadevanja Predvsem mladih prosvetnih de-lavcev za »zaščito učiteljskih interesov na podlagi razrednega j upju, preusmeritev izobraževa-| uja in vzgoje po načelih socialne j demokracije in preoblikovanje j tedanje družbe v socialistično.« I (Tako je bilo zapisano v temelj-N>h odredbah klubskih pravil.) 7"a podlagi analize družbenopo-'Uičnih razmer tedanje Srbije, Položaja učiteljstva, njegove strokovne usposobljenosti, sta-nja pedagoške teorije in prakse ter položaja šolarjev in razmer v prosveti in kulturi, je uredniški odbor Učiteljske borbe že v prvi številki med drugim poudaril tale izhodišča: »Zlo stanja naše pro-svetno-šolske politike ni v glavi tega ali onega ministra prosvete in njegovih pomagačev, ampak v sistemu današnje razredne vladavine, ki ji ta služi; današnja uradna pedagogika s svojimi idealnimi cilji je na strani vladajočega razreda, kot takšna pa nasprotuje družbenemu napredku in s tem pomaga današnjim nemoralnim družbenim odnosom, v katerih mladina degenerira in propada; današnja psihologija, kakršno gojimo pri nas, je povečini šablonsko ponavljanje sho-lastično-metafizičnih špekulacij, ki nimajo nič skupnega z znanostjo; usposabljanje današnjega učitelja temelji na ideologiji vladajočega razreda, ki učitelja izkorišča in mu zastira pogled na njegov resnični položaj.« Te ugotovitve so bile za tisto dobo in za prosvetne delavce na Balkanu edinstvene, saj podobnih ne najdemo v tedanjem pedagoškem tisku. Na podlagi takšnih ugotovitev si je uredniški odbor zastavil določne naloge, da bi se učitelj osvobodil okov in čimprej postal zaveden bojevnik za svoje boljše življenje, za življenje svojega razreda, prosvete, družbe in ljudstva, ki mu pripada. Prva svetovna vojna je julija 1914 prekinila izdajanje Učiteljske borbe, ki je začela spet izhajati septembra 1919 kot organ učiteljev-komunistov. Casopi pa je izhajal le kratek čas, ker ji bil z zloglasno Obznano tudi t napredni list prepovedan. T< delo je nadaljeval leta 1921 izredno težkih razmerah časopi pod imenom Učiteljska iskra-so cialistički pedagoški časopis. \ obširni bio-biblio-grafiji teg časopisa je Rade Vukovič zao krožil vestno raziskovalno delo < napredni (socialistični) šolski ii prosvetno-pedagoški periodiki ’ Srbiji. (Delo je izdala Zveza pe dagoških društev Srbije poc uredništvom dr. Vlad. M. Teši ča). Avtor je v uvodu na kratke Dragiša Mihajlovič, eden najzaslužnejših in vidnih naprednih učiteljev predvojne Srbije, urednik Učiteljske borbe. Učiteljske iskre in Učiteljske straže. Leta 1941 so ga ustrelili v Kragujevcu ocenil delo društva prijateljev Učiteljske iskre) prikazal težave s cenzuro, povezavo s tujino itn. Obširna bibliografija kaže, da je bilo opravljeno težaško delo; avtor je zbral podatke o prispevkih in njihovih avtorjih, med katerimi so imena, znana tudi našim starejšim prosvetnim delavcem, kot npr.: Dragiša Mihajlovič, urednik Učiteljske borbe in Učiteljske iskre, prof. Mitoš Trebinjac. takratni sekretar Internacionale prosvetnih delavcev v Parizu, Dušan Vitorovič, Mio-drag Matič in še nekateri. In končno imam pred seboj Vukovičeve dopolnitve raziskav, ki so bile narejene ob 50-letnici književne zadruge NOL1T in časopisa Nova literatura. O tem je izšla posebna knjiga, organizirano pa je bilo tudi znanstveno posvetovanje na Filozofski fakulteti v Beogradu. Vukovičeve dopolnitve k temu (Publikacija R. Vukovič, Nolit i treča komu-nistička učiteljska grupa) so še posebno pomembne zato, ker je obdelal sodelovanje prosvetnih delavcev v tem časopisu in pri razpošiljanju Nolitovih izdaj ter časopisa Nove Literature. Naši starejši kulturni in prosvetni delavci se še dobro spominjajo zadruge Nolit, ki je s svojimi izdajami budila napredno in revolucionarno misel v času političnega terorja ne le v Srbiji, ampak v vsej Jugoslaviji. Še poseben odmev pa je imel časopis Nova literatura —tudi tega je iz- '■ IZ zgodovine navane bolj obrobno, so spregovorili v njem tudi o prizadevanjih naprednih pedagogov v svetu, vzrokih mladih prestopnikov, telesni kazni in njenih razrednih vplivih nanjo, o reformi šolstva itn. skratka, o vprašanjih, ki so posredno ali neposredno zadevala področje družboslovja. Napredni prosvetni delavci so kljub zasledovanju in preganjanju veliko pripomogli k popularizaciji Nolitovih izdaj in časopisa, ne le kot naročniki za vaške in mestne knjižnice, ki so jih ponavadi upravljali, temveč tudi s tem, da so te knjige razpošiljali in razlagali ljudstvu njihovo vsebino. Tega pa niso delali le organizirani napredno usmerjeni prosvetni delavci Srbije, Makedonije, Bosne in Hercegovine, ampak tudi slovenski prosvetni delavci. Avtor o tem najbrž ni imel podatkov, zato tega v svojem delu ne omenja. Navedene publikacije so prav gotovo zgled, kako je treba obravnavati in ohranjati napredne in revolucionarne tradicije prosvetnih delavcev, ki so najtesneje povezane z njihovo revolucionarnostjo v novejšem obdobju naše preteklosti. MARIIN MENCEJ dajala ta zadruga — ki so ga začeli izdajati napredno usmerjeni izobraženci leta 1928 in je v tedanjih razmerah vojno-fašistične diktature pomenil prodor v novo, napredno, široko demokratsko iri za tedanji čas revolucionarno misel na področju znanosti in kulture, politike in gospodarstva, pedagogike in izobraževanja. Da časopis ni bil namenjen le Srbom, ampak vsem naprednim ljudem tudi zunaj narodnih meja, dokazuje že sam sestav uredniškega komiteja in sodelavcev, med katerimi so bili poleg srbskih in hrvaških tudi znani napredni slovenski pisci, kot npr. Angelo Cerkvenik, Bratko Kreft, Tone Seliškar in drugi, med likovniki pa Niko Pirnat, Tine Kos, Fran Tratnik itn. Že samo to, da je bil v uredniškem komiteju tudi predstavnik napredni’ nteljskih organizacij in listov ...anje dobe Dragiša Mihajlovič, kaže, kako zelo so se zanašali na učitelje, da bodo pomagali ne le širiti publikacijo Nohta in časopisa Nova literatura, temveč tudi reševati vprašanja napredne pedagoške teorije in prakse. Čeprav so zadeve o mladini in šoli v tem časopisu obrav- Seja skupščine RIS za pedagoško usmeritev V četrtek, 8. oktobra 1981, bo v Ljubljani peta redna seja skupščine Posebne izobraževalne skupnosti za pedagoško usmeritev. Skupščina bo obravnavala prerazporeditev sredstev za usmerjeno izobraževanje, nove cene za izvajanje vzgojno-izobraževalnih programov v letu 1982, osnutek samoupravnega sporazuma o medsebojnih pravicah in obveznostih pri izvajanju proizvodnega dela in delovne prakse, sofinanciranje učbenikov za prvi letnik srednjega usmerjenega izobraževanja, osnutek pravilnika o štipendiranju in druga aktualna vprašanja. Glede na pomembnost dnevnega reda pričakujemo, da se bodo seje udeležili v polnem številu tako delegati izvajalcev,'kot tudi delegati uporabnikov. Razpisi Na uredništvo in upravo Prosvetnega delavca se pogosto obračajo diplomanti šol, ki usposabljajo za pedagoške poklice, ter iščejo informacije o možnostih za zaposlitev za nedoločen ali določen čas. Razpisi v Prosvetnem delavcu omogočajo torej vzgojno-izo-braževalnim in vzgojno-varstvenim organizacijam, da pridejo čimprej do delavcev, ki jih potrebujejo, kandidatom za zaposlitev pa dajejo potrebne informacije o možnostih za zaposlovanje. Pravilnik o preverjanju in ocenjevanju znanja Na zalogi imamo še precej Objav Republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo št. 1-81, v katerih je med drugim izšel tudi Pravilnik o preverjanju in ocenjevanju znanja v usmerjenem izobraževanju. Cena posameznega izvoda — 10 din. Novi naročniki V zadnjem času nam je precej šol in drugih vzgojno-izobra-ževalnih organizacij poslalo dodatna naročila za Prosvetnega delavca, tako da so zdaj vsi njihovi učitelji in vzgojitelji naročeni na naše glasilo. Tako skrb za obveščenost pedagoških delavcev moramo samo pohvaliti in dati drugim za zgled! UREDNIŠTVO Odbor male slikarske kolonije »BOHOR ŽARI 81« Šentjur pri Celju RAZPISUJE pod pokroviteljstvom SZDL, ZB in Zveze kulturnih organizacij občine Šentjur pri Celju 6. malo slikarsko kolonijo Bohor žari 81 Kolonija bo 17. in 18. oktobra v Šentjurju pri Celju. Tema kolonije je Izseljevanje Slovencev v Hrvaško in Srbijo Vodstva osnovnih šol lahko prijavijo po dva pionir ja-likovnika od 5. do 8. razreda do vključno 15. oktobra 1981 v tajništvu osnovne šole Franja Malgaja, 63230 Šentjur pri Celju ali po telefonu št. (063) 741-086. Vsa nadaljnja navodila boste dobili po telefonu ob prijavi. Ob 40-letnici vstaje naših narodov in narodnosti je Kino zveza Hrvaške tudi letos, kot že desetič doslej, pripravila 11. FESTIVAL OTROŠKEGA AMATERSKEGA FILMA JUGOSLAVIJE. Prireditev je bila letos ob koncu septembra v Pitomači, kjer že več let uspešno deluje otroški kino-klub Slavica, ki je bil tokrat gostitelj živahnega in zanimivega srečanja. K>' /V Ustanovitelja: Republiški odbor Sindikata delavcev vzgoje, izobraževanja in znanosti ter izobraževalna skupnost Slovenije — Izhaja štirinajstdnevno med šolskim letom. Izdajateljski svet CZP Prosvetni delavec: Metka Rečnik, predsednica, Jože Deberšek, Tea Dominko, Milanka Dragar, Leo- Delegsti za II. zasedanje AVNOJ Ustvarjanje Titove Jugoslavije tudi v programu šolske televizije Za šolsko leto 1981—82 je šolska televizija pripravila ciklus 20. oddaj Ustvarjanje Titove Jugoslavije. To pomembno dokumentarno serijo so si mnogi učitelji in učenci že ogledali in spoznali njeno veliko dokumentarno vrednost. Oddaja, ki je nastala kot skupen projekt vseh republik in pokrajin, je delo jugoslovanske televizije, mnogih zgodovinarjev, znanstvenih ustanov, uglednih družbeno-političnih delavcev in najvidnejših revolucionarjev, ki so s svojimi pričevanji dopolnili in obogatili dragoceno dokumentarno gradivo. Šerija je pomembne pripomoček pri proučevanju in spoznavanju najnovejše zgodovine in naše revolucionarne preteklosti. Oddaje bodo na sporedu dvakrat na teden vse šolsko leto. Namenjene so učencem srednjega izobraževanja in učencem osmega razreda osnovnih šol Šolam, kjer delujejo interne televizije, svetujemo, da si serijo teh pomembnih dokumentarnih oddaj posnamejo in ohranijo kot dragocen vir pričevanj našega revolucionarnega zgodovinskega dogajanja. Šole hkrati opozarjamo na publikacijo TELEVIZIJA V ŠOLI, ki jo izdaja Zavod SR Slovenije za šolstvo. Publikacija vsebuje časovno razporeditev oddaj za predmetno področje z naslovi oddaj jn čas trajanja, programski del s kratko vsebino oddaj, z metodičnimi napotki in s teoretičnim delom. Vsaka oddajnima v programskem delu publikacije svoj list, na katerem so smotri, kratka vsebina in navodila za učitelja. Zavod SR Slovenije za šolstvo je šole obvestil o predvajanju oddaj Obvestilo Ustvarjanje Titove Jugoslavije in hkrati sproži! akcijo nakupa video kaset. Vse šole, ki imajo videosistem, pa se še niso odzvale, zato sporočamo, da kasete še vedno lahko kupijo. Vse informacije o kasetah dobite pri SLOVENIJALES TOZD PROLES, Likozarjeva 6, tel.: (061) 316-1765 Zaradi dolžine oddaj priporočamo, da šole vključijo oddaje v interesne dejavnosti. Zaradi obširnega gradiva naj učitelj že pred oddajo seznani učence z vsebino in opozori na tiste silnice, ki so bile odločilne pri oblikovanju naše socialistične stvarnosti. Učitelji razberejo iz navodil, razčlenitve, smotrov in kratke vsebine, ki je obdelana v publikaciji Televizija v šoli, glavne poudarke oddaje, ki bo predočila pomen naše revolucionarne preteklosti. V jesenskem delu se bo zvrstilo dvanajst oddaj, ki bodo prikazale najpomembnejša prelomna dogajanja med obema vojnama, kronološko pa si bodo sledili dogodki od leta 1941 do 1943 s poudarkom na posebnostih razvoja NOB in socialistične revolucije jugoslovanskih narodov in narodnosti. V spomladanskem delu bo sledilo predvajanje še drugih osem oddaj, ki obravnavajo obdobje od ustvarjanja federacije do razglasitve republike. Oddaje se bodo začele oktobra in se bodo v istem tednu enkrat ponovile. Serija oddaj Ustvarjanje Titove Jugoslavije nima le vzgoj-no-izobraževalnega pomena, pač pa se je uvrstila v trajen .doku-ment jugoslovanske televizije in pomeni izreden prispevek k jugoslovanskemu zgodovinopisju. PRVENKA TURK V NEDELJO, 18. 10. 1981 OB 10. URI BOMO SLOVESNO ODPRLI CENTRALNO DVOJEZIČNO OSNOVNO ŠOLO V PROSENJAKOVCIH. DELOVNA SKUPNOST OŠ PROSENJAKOVCI Jože Novak kolegom v slovo v ii L 1 š -1 J Po77 letih bogatega življenja je prenehalo biti plemenito srce Jožeta Novaka nekdanjega ravnatelja osnovne šole Dušana Jereba v Slovenskih Konjicah. Rodil se je v Devinu pri Trstu v narodno zavedni železničarski družini. V Trstu, kjer je obiskoval pripravnico za srednje šole, ga je zajela prva svetovna vojna. Kot begunec se je med vojno s starši preselil v Ilirsko Bistrico. Po končanem učiteljišču v Mariboru je nekaj časa poučeval v Dolnji Lendavi in Ormožu, nato je nadaljeval šolanje na višji pedagoški šoli v Beogradu in Ža-grebu ter diplomiral iz naravoslovja in kemije. Ker je uspešno opravljal svoje pedagoško delo v Ormožu, so ga leta 1938 premestili za ravnatelja na novo ustanovljene meščanske šole v Slovenskih Konjicah. Več kot '40 uspešnih let ga je vezalo na Konjice; vzljubil je ta kraj in ljudi. V najlepših življenjskih letih, poln plemenitih idealov in ljubezni do pedagoškega dela, je vzgajal mladi rod in krepil narodno zavest. V začetku druge svetovne vojne ga je okupator zaprl, nato pa izselil v Srbijo. Tam se je kmalu vključil v narodnoosvobodilno gibanje in postal kultur- no-prosvetni referent brigad Franc Rozman v Skopju. Po vojni se je vrnil v svoje K, meta proizvodov (glej 7. točko' / odstavka 36. člena zakona o ot davčenju proizvodov in storitev1 prometu). < __________________________j c