leto vi. 4-5 april-maj 1980 glasilo szdl občine logatec . O VICE Ustanavljamo družbene svete Za utrditev socialističnih samoupravnih odnosov ni dovolj, da ■mamo jasno začrtano pot samoupravnega socializma v ustavi in z zakonom o združenem delu in drugimi zakoni, ni dovolj, če smo sprejeli delegatski sistem in samoupravno odločili pot odločanja delavcev in delovnih ljudi v zborih in delovnih telesih skupščine ter v samoupravnih organizacijah in skupnostih. Poiskati moramo nove °b'ike in načine usklajenega uresničevanja naše samoupravne poti. Vsakodnevna družbena vpra- cc in odgovornosti, ki skupaj z Sanja in tudi neskladja ter celo znanstveno raziskovalnimi družbeni- nasprotovanja, ki so često odraz nedoslednega uresničevanja ustavnih in zakonskih določil v konkretni organizaciji ta širše, kakor tudi zavestnih pritiskov kratkovidnih, sebičnih, lastninskih ali drugačnih na raznih monopolih slonečih interesov ter raznih oblik birokratskega ali tehnokratskega stremljenja ter materialno ekonomsko stihijo, moramo jasno analizirati, jih družbeno oprede- . "ti in uskladiti ter poenotiti stališča vseh družbenih dejavnikov. Nadaljnja izpeljava družbeno političnega sistema na osnovi ustave in zakona, naj razširi in utrdi socialistične samoupravne odnose in okrepi njihovo učinkovitost. Družbene svete, ki jih je opredelil že zvezni zakon in Pred kratkim sprejet republiški zakon, ustanavljamo tudi v naši občini. Katere svete ustanavljamo? Dva sveta družbenopolitične skupnosti: 1- Družbeni svet za družbenopolitične odnose, 2. Družbeni svet za gospodarska vPWsanja Poleg teh dveh še svet za upravno Področje: 3. Družbeni svet za vprašanje di>vč ne politike. Kaj so družbeni sveti? Naš veliki mislec in marksist Mvard Kardelj je v svoji knjigi •.Smeri razvoja političnega sistema1 socialističnega samoupravljanja" °Prcdelil potrebo po družbenih ^etih. Družbeni sveti so institucionalizirana oblika tvornega demo-■^atičnega delovanja organiziranih družbenopolitičnih dejavnikov, ki |niajo po ustavi in na podlagi zakona, določene pristojnosti, pravi- mi močmi odkrivajo in oblikujejo predloge za razreševanje odprtih družbenih vprašanj. S takim oblikovanjem predlogov družbenih rešitev, ki postajajo stvar skupnega tvornega delovanja vseh družbenih dejavnikov in strokovno znanstvenih potencialov združenega dela, odpravljamo ostanke odnosov, v katerih si je lahko posamezni organ, ustanova ali posameznik, hote ali nehote prilaščal monopol nad oblikovanjem predlogov družbenih rešitev. Delavci in delovni ljudje, odnosno njihovi delegati bodo v predlogih rešitev družbenih svetov, ki stoje za njimi in prevzemajo družbeno politično odgovornost za njihovo družbeno in strokovno kakovost, dobili trdno oporo pri samostojnem sprejemanju svojih odločitev, v skladu s svojimi interesi. Tako se družbeni sveti delovno formirajo kot dejavnik političnega sistema v procesu dela, ki je vpeto v družbeno preobrazbo in tako postajajo nepogrešljiva oblika dela pri izvajanju različnih nalog, nred katerimi se nahajajo tako subjeti združenega dela, ki bodo v njih našli trdno oporo za oblikovanje samoupravnih odločitev, kot delegati pri oblikovanju in sprejemanju odločitev v skupščinah občine in samoupravnih interesnDi skupnosti. Družbeni sveti bodo postali pomemben dejavnik nadaljnje krepitve samoupravnih demokratičnih odnosov. Delovanje družbenih svetov Družbeni sveti morajo omogočati izmenjavo mnenj vseh udeležencev, kot tudi samoupravnDi organizacij in skupnosti, za uresničevanje zakonov, družbenih dogovorov in skupnih stališč za posamezna področja ter se uskladiti in poenotiti do predlogov rešitev med udeleženci ter tudi razčiščevati določena vprašanja posameznega udeleženca, pri čemer morajo izhajati iz tega: - da se lotevajo temeljnih vprašanj in interesov delavcev in delovnih ljudi. * *********************** ******************** * ★ ★ * * * ★ ★ ★ * ★ ★ OB 88. ŽIVLJENJSKEM JUBILEJU ŽELIMO NAŠEMU DRAGEMU MARŠALU IN VODI-* TELJU TOV. TITU SKORAJŠNJEGA OKRE-* VANJA, IN DA BI BIL ČIMPREJ SPET MED I NAMI. ********************* *********************** ★ - da morajo biti predlogi rešitev družbenih svetov skladni s temeljnimi zasnovami družbenega sistema in morajo prispevati k utrjevanju socialističnega smoupravnega položaja delavca in delovnega človeka v borbi z njemu tujimi interesi na ..trdi roki", nesprejemljivih posploševanjih in nekonkretnostih v samoupravnih splošnih aktih, birokratskem ter tehnokratskem obnašanju, ki izrablja samoupravljanje za uveljavljanje podjetniško lastninskih odnosov, - da družbeni svet ni le oblika sodelovanja, ki nudi vsakemu udeležencu le priložnost, da razloži svoje poglede na obravnavane zadeve in poda kritične pripombe na račun predlogov, ampak je predvsem oblika tvornega sodelovanja pri iskanju in oblikovanju predlogov rešitev in pri oblikovanju poenotenih pogk-dov nanje. - da so predlogi rešitev taki, da so praktično izvedljivi v danih družbenih in ekonomskih razmerah in nudijo podlago za razrešitev gospodarskih in družbenih zadev, ki se porajajo v družbeni praksi, - da ne bi prevzeli funkcije pristojnih družbenih in državnih organov, in - da so družbeni sveti močna opora za preseganje oblik in načina dela nepremaganih ostankov birokratsko administrativnega monopola nad upravljanjem in oblikovanjem predlogov rešitev. Kaj storiti, da bodo družbeni sveti delovali? Družbeni sveti morajo biti tako konstituirani, da njihova sestava omogoča vsestransko obravnavo določenih vprašanj. V delu posameznega družbenega sveta morajo udeleženci zagotoviti sodelovanje vseh dejavnikov, ki lahko prispevajo k uspešnemu delu, kakor tudi pravočasno posredovati svetu vse družbeno pomembne zadeve. Udeleženci naj bodo pri vseh problemih enako aktivni, ne pa da so pri vprašanjih, ki jih v akcijskem pogledu ne prizadevajo, manj aktivni. Delovanje svetov mora biti čimbolj jasno, omogočiti mora, da se sproti in stalno pravočasno sočajo interesi delavcev in delovnih ljudi, delov in širše skupnosti ter onemogočajo tendence krepitve državnih in drugih upravnih organov in njihove administracije. FRANC GODINA, dipl. ing. ★ ★ * ★ * * ★ * ★ ★ ★ * * ★ * * * ★ Priznanja OF za 1980. leto Na svečani prireditvi v počastitev dneva OF in praznika dela, ki bo v soboto, 26. aprila 1980 ob 19.30 uri v Narodnem domu v Logatcu, bodo letošnja srebrna Priznanja OF slovenskega naroda prejeli: 1. Janez SLABE, Kalce 33, ki je že vrsto let aktiven družbenopolitični delavec na področju samoupravne in politične dejavnosti. Aktivno deluje v KS, SZDL, ZK in skupščini občine. Pri svojem delu je zelo uspešen tako pri graditvi krajevne samoupravne kot pri graditvi komunalnega sistema na nivoju občine. Njegovo požrtvovalno delo je lahko za vzgled, kakšen mora biti politični aktivist, ki mu ni žal svojega prostega časa za gospodarski in družbeni razvoj krajevne skupnosti in občine; 2. Martina COMENO, Titova 4, Logatec, je ves čas svojega službovanja s svojim strokovnim znanjem in aktivnim vključevanjem na področju samoupravljanja veliko prispevalak razvoju delovne organizacije, v kateri je opravljala pomembne funkcije. Več let je bila uspešna in prizadevna mentorica pionirske organizacije ter organizatorica raznih šolskih akcij, manifestacij in prireditev. Znana je kot ustvarjalka uspelih javnih proslav in prireditev v kraju. Aktivna je tudi v krajevni organizaciji SZDL Logatec — Naklo. 3. Mihael LESKOVEC, Za železnico 12, Logatec, že 25 let opravlja kot poverjenik Prešernove družbe pomembno kulturno poslanstvo pri utiranju poti knjigam Prešernove družbe na domove logaških krajanov ter jim tako posreduje najboljša literarna dela domačih in svetovnih ustvarjalcev. Vrsto let je tudi aktivno sodeloval v druženopolitičnih organizacijah v krajevni skupnosti. 4. Mladinska delovna brisada ,JLOGAŠKI BATALJON" je že tretjič sodelovala na republiški mladinski delovni akciji, letos pa bo sodelovala na zvezni akciji „Vlasina 1980". Vrsta brigadirjev sije z veliko delovno vnemo pridobila udarniške značke, brigada pa je dvakrat osvojila „Trak akcije", najvišje prizanje, ki ga podeljuje skupščina akcije. MDB je opravila tudi več delovnih akcij v domačem kraju, posebno pomembno pa je bilo sodelovanje brigadirjev pri elektrifikaciji Novega sveta (KS Hotedršica). 5. Gasilsko društvo Rovte je eno najaktivnejših društev v KS Rovte. Člani društva z veliko prizadevnostjo delujejo na področju požarne varnosti in družbene samozaščite kot tudi pri delu krajevne samouprave in družbenopolitičnih organizacijah. Društvo je pomemben in uspešen dejavnik v razvoju KS Rovte. • •• Na razširjeni slavnostni seji Predsedstva KK SZDL Logatec - Naklo, ki bo v petek, 25. aprila 1980 v pensionu Krpan v Logatcu, bodo bronasta Priznanja OF prejeli: 1. Franc MIHEVC, za njegovo požrtvovalno dolgoletno delo na področju glasbe in zborovskega petja ter aktivističnega dela v družbenopolitičnih organizacijah, družbenih' organizacijah ter krajevni samoupravi. 2. Majda OSTERC za njen večletni ustvarjalen delež pri razvijanju in utrjevanju sodobnega pedagoškega dela, vzgoje mladine in za njeno predano aktivistično delo v političnih in družbenih organizacijah. 3. Marija OSTERMAN za njeno vztrajnost pri ohranjevanju samobitnosti kmečke žene in njeno veliko prizadevanje za uresničevanje sodobne zasnove kmetijstva. 4. Irena LIPOVEC za njeno izredno delovno vnemo in rezultatov v mladinski organizaciji ter v krajevnem vodstvu Socialistične zveze. 5. Zdenko LESKOVEC za njegovo vsestransko aktivnost pri delu krajevnih organizacij in krajevne skupnosti. 6. Janez RIHBERGER za njegovo vsestransko aktivnost pri delu krajevnih organizacij in krajevne skupnosti. 7. Jože SELŠEK za vrsto pomembnih delovnih rezultatov v milici in organih za notranje zadeve ter utrjevanja in širjenja v varnostno-samozaščitne kulture delovnih ljudi in občanov. 8. Nada TRAJKOVSKI za dolgoletni kreativni prispevek pri razvoju in utrjevanju taborniške organizacije ter za zavzeto in požrtvovalno delo ob prireditvah novoletnih praznovanj otrok. 9. Marica TRŠAR za njeno prizadevnost ohranitve in graditve sodobne zasebne kmetijske dejavnosti in prizadevno ter vidno delo v turistični dejavnosti predvsem v zavzetosti ohranjevanja zdravega in čistega okolja. 10. Vinko URBAS za njegov dragocen doprinos v boju za utrditev in razvoj naše socialistične samoupravne družbe ter za vidno in uspešno dolgoletno aktivistično delo v družbenopolitičnih in drugih organizacijah. • •• Na proslavi v počastitev dneva OF in praznika dela, ki bo 25. aprila 1980 v avli OŠ „Edvarda Kardelja" v Logatcu, bo KK SZDL Logatec - Tabor podelila letošnja Priznanja OF naslednjim tovarišem: 1. Maksu ADAMIČU za aktivno delo v družbenopolitičnih organizacijah, društvih in svetu KS. 2. Francu KORENČU za aktivno delo v krajevni organizaciji SZDL in drugih DPO. Kot prosvetni delavec je veliko pripomogel pri vključevanju osnovne šole v življenje krajevne skupnosti. 3. Rudiju CIGALETU za aktivnost na področju kulturne dejavnosti in veliko prizadevnost pri požarni varnosti in družbeni samozaščiti. 4. Antoniji NAGODE za aktivistično delo med NOB in dolgoletno sodelovanje pri delu krajevne skupnosti in družbenopolitičnih organizacij, in 5. Amalija KRASNA za akt ivno delo v družbenopolitičnih organizacijah v vaškem odboru SZDL. Družbenopolitične organizacije kot tudi delovni ljudje in občani naše občine vsem prejemnikom Priznanj OF čestitamo, čestitkam se pridružuje tudi uredništvo „Logaških novic". Antonu Trudnu zlato priznanje OF Na slavnostni seji Republiške konference socialistične zveze delovnega ljudstva Slo- venije ob obletnici ustanovitve Osvobodilne fronte slovenskega naroda bo zlato Priznanje OF med dvajsetimi drugimi prejel tudi tovariš Anton TRUDEN. Tovariša TRUDNA vsi Lo-gačani dobro poznamo kot dolgoletnega družbenopolitičnega delavca, ki je vso svojo dejavnost in prizadevnost posvečal uresničevanju interesov delavskega razreda in razvijanju samoupravne socialistične demokracije. Že leta 1941 se je povezal z aktivisti OF. V partizane je odšel maja 1942. Po osvoboditvi je opravljal vrsto po- membnih dolžnosti predvsem na gospodarskem področju. Od 1957 do 1963 je bil predsednik občinskega ljudskega odbora Ljutomer in nato poslanec republiške skupščine. Leta 1972 se je z družino preselil v Logatec, kjer je bil v jeseni izvoljen za predsednika OK SZDL. To dolžnost je opravljal do izteka mandata v jeseni 1978. Kot predsednik OK SZDL-Logatec je vložil veliko dela in truda za razvoj delegatskega sistema in odnosov. Svojo funkcijo je opravljal požrtvovalno in z vso odgovornostjo. Posebej si je prizadeval za uveljavljanje SZDL kot fronte vseh organiziranih socialističnih sil, v kateri delovni ljudje in občani uresničujejo svoje interese. Delo je vedno organiziral tako, da je razvijal delovne in tovariške odnose. Pri vsaki akciji je vključeval tudi elemente pridobitev NOB in socialistične revolucije ter tako uspeval krepiti politično delo na vseh področjih. Zaradi svojega' doslednega revolucionarnega dela uživa ugled in zaupanje delovnih ljudi in občanov v občini in širši regiji Tovarišu Trudnu iskreno čestitamo! SKUPŠČINA OIJČINE LOGATEC Rezultati gospodarjenja v letu 1979 Skupščina občine Logatec je na svoji seji dne 31. marca letos obravnavala rezultate gospodarjenja za leto 1979 s področja gospodarstva in negospodarstva. S področja gospodarstva je bilo obravnavanih 14 temeljnih organizacij združenega dela, ki so zajete v štirih področjih gospodarstva in to: - v industriji 8 temeljnih organizacij, - v gozdarstvu 2 temeljni organizaciji, - v gradbeništvu 1 temeljna organizacija, - v turizmu 3 temeljne organizacije. Od celotnega števila zaposlenih v gospodastvu občine Logatec (2.040 zaposlenih) jih je kar 81,3% v industriji, ki odločujoče vplivajo na finančne rezultate celotnega gospodarstva občine. Pri obravnavi rezultatov za leto 1979 moramo upoštevati dejstvo, da je na povečanje nekaterih elementov poslovnega uspeha vplivala največ visoka rast cen, ki so bile v preteklem letu pri proizvajalcih za 14,5 % višje, cene za drobno pa kar za 24,8 %. V začetku leta je živahno gospodarsko aktivnost spremljala prehitra rast investicijske potrošnje, na drugi strani pa se je povečal tudi primanjkljaj v zunanjetrgovinski menjavi. Tudi splošna, skupna in osebna poraba so naraščale hitreje in neodvisno od ustvarjenega dohodka tako v SR Sloveniji, kakor tudi v naši občini. Da bi nam bila gibanja bolj jasna navajamo nekaj elementov poslovanja primerjajočih z letom 1978: v gospodarstvu in sicer: - CELOTNI DOHODEK je bil dosežen v višini 1.516.377.000 din (19% več kot v letu 1978) - PORABLJENA SREDSTVA so naraščala za 3 indeksne točke počasneje kot celoten prihodek (16 % več kot v letu 1978) - DOHODEK je bil dosežen v višini 498.055 din (24 % več kot leta 1978) - ČISTI DOHODEK je bil dosežen v višini 355.919.000 din (25% več kot leta 1978) - DOHODEK NA DELAVCA je bil dosežen v višini 244.144 din (27% več kot leta 1978) - POPREČNO ŠT LO ZAPOSLENIH na podlagi delov, ur je znašalo 2.040 (3 % manj kot leta 1978) - ČISTI OSEBNI DOHODEK NA DELAVCA je porasel za 23 % 'n je znašal v poprečju 6.572 din, - SREDSTVA ZA REPRODUKCIJO so bila dosežena v višini 105.474,000 din (46 % več kot leta 1978) Kadrovske vesti Skupščina občine Logatec je na 22. seji dne 31. 3.1980: - potrdila imenovanje mag. Cvetka BUNCA za individualnega poslovodnega organa v Veterinarskem zavodu .JKRUvT v Grosuplju; (Ustanoviteljica tega zavoda ie tudi SO Logatec) Tilka TRUDEN, podpredsednica SO Logatec in delegatka v družbenopolitičnem zboru SO Logatec, je bila imenovana za delegatko SO Logatec v skupščini Kmetijsko zemljiške skupnosti Logatec; Mihael KLEČ, je bil imenovan za člana in predsednika komisije za spremljanje izvajanja zakona o združenem delu pri SO Logatec; ^ Delavski svet v TOZD Motel ,JLOM" je imenoval Vojka FERLUGA za individualnega poslovodnega organa. Na ustanovni skupščini radio kluba „Dolomiti" 13. 3. 1980 je bil za predsednika kluba izvoljen Ivo MAGLICA. Na rednem letnem občnem zboru Občinske gasilske zveze Logatec dne 30. 3. 1980 je bil za predsednika Zveze ponovno izvoljen Viktor KRMAVNAR. Na 6. letnem občnem zboru Planinskega društva Logatec '4. 3. 1980 je bil za novega predsednika društva izvoljen Janez JERINA. - DOSEŽENI DOHODEK V PRIMERJAVI S PLANIRANIM je bil za 19,9 % višji kot leta 1978, - ČISTI DOHODEK V PRIMERJAVI S PLANIRANIM je bil za 17,6% višji kot leta 1978, - DOSEŽENA AKUMULACDA V RIME RJA VI S PLANIRANO je bila za 54,5 % višja kot v preteklem letu. Glede na to, da so sredstva za osebne dohodke in skupno porabo naraščala nekoliko počasneje kot je naraščal dohodek (kar je pomemben premik) je gospodarstvo lahko namenilo večja sredstva za akumulacijo, s tem pa se je nekoliko povečala reproduktivna sposobnost logaškega gospodarstva. Seveda pa je potrebno poudariti, da se vse temeljne organizacije združenega dela niso obnašala tako. Na področju negospodarstva ugotavljamo, da je celotni prihodek naraščal daleč hitreje kakor v gospodarstvu in sicer neodvisno od njega. Porast je bil dosežen za 47% višje kot v letu 1978. Tudi porabljena sredstva so dosegla porast v višini 43 %, dohodek pa je porastel za 48% nasproti prejšnjemu letu. Glede na tako visok porast dohodka je bila tudi razdelitev tega dohodka daleč ugodnejša od gospodarstva. Seveda pa je potrebno poudariti, da se je obseg porabe v negospodarstvu povečal zato v takem obsegu, ker gre za razširitev dejavnosti tako na področju izobraževanja, otroškega varstva in zdravstva. Viktor Krmavnar Proračun občine sprejet Na 22. seji dne 31. 3. 1980 je skupščina občine Logatec sprejela proračun občine za leto 1980. Prihodki proračuna bodo znašali 24.940.000 din, prav toliko pa tudi odhodki, kar je za 16 % več kot v lanskem letu. Prihodki: Skupaj din 1. Davek na dohodek in davek iz osebnega dohodka 10.447.000 2. Prometni davek, davek na premoženje in na dohodek od premoženja 10.478.334 3. Takse 1.030.000 4. Prihodki po posebnih predpisih 320.000 5. Prihodki upravnih organov in drugi prihodki 617.000 6. Prenesena sredstva 2.047,666 SKUPAJ PRMODKI 24.940,000 Odhodki: 1. Dejavnost organov DPS 2. Ljudska obramba 3. Dejavnost družbenopolitičnih organizacij 4. Negospodarske investicije 5. Socialno skrbstvo 6. Zdravstveno varstvo 7. Komunalna dejavnost 8. Dejavnost KS 9. Intervencije v gospodarstvu 10. Vezana in izločena sredstva SKUPAJ ODHODKI V proračunu so upoštevane usmeritve srednjeročnega družbenega plana občine v letu 1980 na področju splošne porabe. Prav tako je proračun usklajen z določbami zveze in republiške resolucije o politiki izvajanja družbenega plana za obdobje 1976 - 1980 za leto 1980 in z družbenim dogovorom o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1980. Upoštevana so bila tudi določila zakona ozačasni prepovedi razpolaganja z delom družbenih sredstev za izplačevanje dnevnic za službena potovanja, nadomestil za potne stroške, reprezentančne izdatke, avtorske honorarje ter izdatkov za intelektualne storitve in pogodbe o delu v letu 1980. 15.475.000 2.450.000 1.742.000 1.788.000 1.356.000 20.000 45.000 1.055.000 508.500 500.000 24.940.000 Osnutek možne izgradnje objektov družbenega standarda v obdobju 1981—1985 V času, ko je bila objavljena v Logaških novicah ocena možnosti združevanja sredstev občanov in delovnih ljudi občine Logatec v obdobju 1981-1985 za izgradnjo objektov, ki so bili v programu izgradnje in obnove v času od 1976 do 1980. leta, pa zaradi pomanjkanja sredstev niso bili zgrajeni, pa do danes, so potekale v organih samoupravnih interesnih skupnosti, pa tudi nekaterih krajevnih skupnostih aktivne priprave na izdelavi osnutkov samoupravnih sporazumov o temeljih planov razvoja SIS za obdobje 1981—85. Posamezne SIS ugotavljajo, da moramo na področju družbenih dejavnosti, poleg sredstev za financiranje dejavnosti, nadaljevati tudi z združevanjem sredstev za investicije, ki so sestavni del dejavnosti, postavlja pa se tudi vprašanje, ali z enakim tempom kot doslej ali z nekoliko upočasnjenim tempom upoštevaje realne materialne možnosti združenega dela in zavedajoč se tega. da z izgradnjo vsakega novega objekta moramo zagotoviti tudi več sredstev za dejavnost, da bi le-ta nemoteno potekala. V nasprotnem primeru so take naložbe - v izgradnjo objektov družbenega standarda lahko tudi vprašljive. Po predhodni načelni uskladitvi med predstavniki posameznih SIS je nastal osnutek programa možne izgradnje objektov družbenega standarda, do katerega pa se bodo morali opredeliti občani in delovni ljudje, povezani v socialistični zvezi in zvezi sindikatov, pri čemer bodo imeli možnost k predlaganemu dodajati oz. odvzeti, šele nato bo možno zapisati v planske dokumente posamezne SIS, KS in družbeni plan občine s strani občanov in delovnih ljudi politično sprejete opredelitve, dokončna odločitev pa bo morala biti sprejeta z referendumom v TOZD, delovnih skupnostih in krajevnih skupnostih najkasneje do konca letošnjega leta. Osnutek predvideva izgradnjo naslednjih objektov: ocena možnosti 2.000.000,- din 1. Področje kulture: rekonstrukcija Narodnega doma v KS ..Tabor" - dokončanje del Kulturni dom Hotedršica - obnova dvorane za kulturne namene v KS Trate gradnja prizidka Narodnega doma v KS ..Naklo" za knjižnico in obnovo odra - gradnja doma kulture in telesne kul- 500.000,- din 500.000,- din * 4.000.000,- din ture v KS Rovte 50 % vrednosti zagotovi OKS Vsega skupaj: 2. Področje otroškega varstva: — gradnja vrtca v KS Tabor za 60 - 80 otrok — gradnja objekotv W dejavnosti v novi soseski za Narodnim domom za cca 20 otrok Vsega skupaj: 3. Področje telesne kulture: — gradnja doma kulture in telesne kulture v KS Rovte, 50 % zagotovi TKS — gradnja zimskega bazena v okviru bodoče izgradnje RTK centra Logatec s pripadajočimi prostori Vsega skupaj: 4. Področje zdravstva: — g radnja prizidka k obstoječemu zdravstvenemu domu v KS Naklo ocena celokupne investicije znaša 40.000.000,- din od tega prispeva 50 % RZS, 50 % pa ORS Celokupna vrednost vseh investicij 3.150.000,- din 10.150.000,-din 10.100.000,- din 2.000.000,- din 12.000.000,- din 3.150.000,- din 25.000.000,- din 28.150.000,- din 20.000.000,- din 70.300.000,- din Vse objekte je možno zgraditi v primeru, da se odločimo za že predlagano združevanje sredstev iz BOD po stopnji 2,5% in združevanje sredstev samoprispevka v višini 1 %. 1 % samoprispevka (14.000.000,- din) pa bi ostal na voljo krajevnim skupnostim za razreševanje vprašanj s področja komunalne ureditve pod pogojem, da na ravni skupnosti krajevnih skupnosti izdelajo enoten program, v katerem bi morale biti zajete vse krajevne skupnosti v občini Logatec, upoštevajoč načelu medsebojne vzajemnosti in solidarnosti. Na osnovi stališč iz sestanka predstavnikov SIS osnutek pripravil: Janez SMOLE, I. r. Občni zbori osnovnih organizacij Zveze sindikatov V mesecu januarju in februarju so osnovne organizacije Zveze sindikatov opravile občne zbore, na katerih so ocenile svoje delo v preteklem dvoletnem obdobju, sprejele usmeritve za nadaljnje delo in izvolile nova vodstva. Občinski svet je usmerjal potek priprav in z udeležbo članov sveta in predsedstva sodeloval tudi na občnih zborili. Na osnovi sprejete dokumentacije in sodelovanja na občnih zborih je predsedstvo na 18. seji analiziralo celotno aktivnost in sprejelo naslednjo oceno: Priprava gradiv in evidentiranje članov izvršnih odborov je potekalo v skladu s programom sprejetim na posvetu predsednikov, — občni zbori so bili opravljeni v času od 15. januarja do 14. februarja 1980. Skupno imamo v občini 24. osnovnih organizacij in konferenco osnovnih organizacij v KLI-ju. - usposobljenost osnovnih organizacij oz. njihovih vodstev je zadovoljiva, to velja predvsem pri uresničevanju skupnih nalog, manj pa pri reševanju problemov v lastnih sredinah. Menimo, da je vzrok temu predvsem v slabem sodelovanju strokovnih delavcev. — sodelovanje osnovnih organizacij s krajevnimi konferencami ni zadovoljivo. Delegati so izvoljeni, vendar pa je bilo sodelovanje končano z izvolitvijo, — v naslednjem mandatnem obdobju bodo osnovne organizacije, tako je zapisano v večini programov, usmerile aktivnost predvsem na uresničevanje stabilizacije, delitev po delu in rezultatih dela, obravnavi pe-riodničnih in zaključnih računov, planiranju, ljudski obrambi in družbeni samozaščiti, delovanju delegacij in delegatov ter na izboljšanju informiranja celotnega članstva. Na osnovi teh ugotovitev je predsedstvo sprejelo sledeče sklepe: 1. V skladu s poslovnikom o delu osnovne organizacije mora ta redno obveščati občinski svet o sklicu osnovne organizacije oz. izvršnega odbora, ter posredovati zapisnik po opravljenem sestanku. 2. V cilju uresničevanja kolektivnega dela in odgovornosti se na posvete, ki jih organizira ObS vabi poleg predsednikov tudi člane IO OOZS zadolžene za določeno področje dela. 3. Na sejah IO OOZS morajo biti po potrebi prisotni tudi strokovni delavci. PREDSEDSTVO ObSZS NAŠ INTERVJU Obisk pri Igorju Pfajfarju Pozdravil naju je mož resnega obraza, toda veselih, nasmejanih oči. Malo sva bila v zadregi, toda takoj, ko smo se pričeli pogovarjati, je napetost popustila. Zastavila sva prvo vprašanje. — Kdaj in kako ste se vključili v NOB? Od tega je preteklo že skoraj 40 let, zato je treba malo pomisliti, kdaj je bilo. Da, to je bilo enkrat poleti, mislim da meseca julija 1941. Imel sem šestnajst ali sedemnajst let. Okrog Jesenic, zgor-njesavske doline in po gorenjskih gozdovih so delovale manjše skupine partizanov. Takrat sem se vključil v skupino šestih mladincev, ki smo zbirali in pobirali od ljudi municijo in orožje- Skupaj z nami pa seje sestajal tudi Stane Žagar, ki je bil vodja prve lupine in hkrati učitelj v vasi. Sestajali smo se na skritih krajih. Leta 1942, ko so bile pozgane Dražgoše, sta me Gregorčič in Žagar vključila v organizacijo SKOJ, to je bilo marca. Mladi smo bili takrat, zato smo bili predrzni in smo orožje ■n municijo zbirali javno. Prav naša brezskrbnost na je bila kriva, da so nas poleti Nemci ujeli na nekem sestanku in nas sedem odpeljali v Nemčijo. V Nemčiji smo bili zaprti do novembra 1943, ko ie bil bombardiran Celovec. Ko smo pospravljali ruševine, smo izkoristili priložnost in smo pobegnili domov. Doma sem se nekaj časa skrival, da sem si malo opomogel, nato pa sem februarja 1944. leta odšel v partizane. - V kateri partizanski enoti we delovali in na katerem °bmočju ? Takrat sem deloval v Preše r-n°vi brigadi, ki se je največ zadrževala okoli Blegoša. Ta brigada je imela nalogo čuvati teren od Cerknega pa vse do Jesenic in Trnovskega gozda. V w! Dr'8a<'i sem osta' do junija '944, ko sem bil nad Križno goro na Gorenjskem ranjen. Nato sem se 40 dni zdravil v bolnici Franji. - Kakšne naloge ste opravljali v enoti? Bil sem komandant zaščitnega bataljona gorenjskega področja in komandir 1. čete prvega bataljona Prešernove udarne brigade. - Kdaj vam je bilo najtežje? Mnogo je bilo težkih trenutkov, vsekakor pa je bilo najtežje 23. marca 1945 na Poreznu. Takrat sem vodil okoli 140 ljudi. Vodil sem jih in bilo je težko, saj smo imeli v svojih vrstah veliko civilnega prebivalstva, tudi otrok. Precej smo imeli tudi živine, ki nam je služila za hrano, kadar smo bili lačni. Pobili smo jo in enostavno skuhali ter pravično razdelili med ljudi. Takrat je vihrala najhujša ofenziva. Utrujeni smo hodih v koloni, polovica bataljona pred prebivalstvom, polovica pa za njimi. Na Poreznu smo se hoteli odpočiti, saj smo naslednjega dne imeli še dolgo pot pred seboj, kajti nameravali smo čez Baško grapo v Bohinj. Utrujeni smo popadali po tleh in ko smo se zjutraj zbudili, smo bili v obroču. Obkolili so nas Nemci, ustaši, četniki in domobranci. Tega takoj sploh nismo opazili, saj je bila takrat gosta megla. Ko se je megla dvignila, smo spoznali, v kakšnem položaju smo. Boj je dolgo trajal in končno smo se rešili' z jurišem. Takrat sem bil drugič ranjen. Rešil me je neki tovariš iz Kranja, me skril v vejevje in me šele zvečer prišel iskat. Nisem se bal, ker sem bil še mlad, le zoprno je bilo ležati v hlandni vlažni jami, ves krvav in brez obvez. Devet dni sem potreboval, da sem prišel do doma, kjer sem se zdravil v skritem bunkerju. Takrat je bil boj zelo ognjevit, saj je padlo 93 borcev in po končani bitki jih je le 11 ostalo še sposobnih za borbo. Tov. Pfajfar nama je pokazal nož, ki ga je ohranil iz bitke na Poreznu. O tem je povedal naslednje: To je nož, ki sem ga vzel nekemu Nemcu, ko sem j u risal. Ohranil sem ga, ker me spominja na tiste težke trenutke na Poreznu. Naj vama opišem, kako so ta nož Nemci uporabljali. Nosili so jih v železnih nožnicah in v njih je bil za konico noža, ki je bila precej dolga, strup. Če je koga sovražnik zabodel s tem nožem, ni bilo več pomoči. - Ali ste v partizanih doživeli kak vesel ali smešen dogodek? Tudi teh je bilo veliko. Naš bataljon se je zadrževal v majhni vasici nad Železniki. V bataljonu smo imeli uši. Zato so nas nekega dne slekli do golega, obleko prepalili, nas pa so namazali z neko kremo. Ko je bil ves bataljon gol, je pričelo močno pokati. Nekateri, ki jih je zajela panika, so hiteli v skrivališča, drugi pa vzeli s seboj obleko, a sojo med tekom izgubili. Zato se je zgodilo tako, da smo bili na položajih goli. Po borbi smo se vrnili po obleko in smo se od srca nasmejali. - Katera načela so bila med borci najpomembnejša? Enotnost, tovarištvo. Najpomembnejše je bilo pomagati drug drugemu, izpolnjevati partijsko načelo skojevcev: nikdar pustiti ranjenega tovariša samega. Pravični smo morali biti med seboj. Vsem enako količino municije, hrane .. . Borbenost, to je držalo borce skupaj, s tem pa so vlivali pogum tudi drugim ljudem. - Kaj je pomenilo tovarištvo v partizanih? Tovarištvo je veliko pomenilo. Tovarištvo je zbližalo ljudi v veselih in žalostnih trenutkih, prav tako tudi na položajih, ko je pokalo. Vsakega paničarja smo hitro spremenili, spreobrnili. - Kaj je borcem pomenil pojem svoboda? Vse. Pričakovali smo jo vsak dan, bolj ko seje bližala, bolj je naraščala borbenost, da bi bilo vsega čimprej konec, da bi zopet živeli svobodno, brez skrbi in težav. Težko smo jo pričakovali. - Kako ste vi občutili svobodo v maju 1945? 3. maja 1945 je vihrala in pojenjevala zadnja ofenziva. Vse skupaj je bila zmešnjava. Sovražnik je bežal na vse strani, mi pa smo jim pobirali orožje, hrano, prevozna sredstva, da bi jih še bolj onemogočili. To ie trajalo tja do 9. maja. Ne glede na to, da je po drugih krajih še vihrala vojna vihra, je bilo veselo. Veselje, vpitje, rože. Vse se je mešalo med seboj. Pozabili smo na težke trenutke in se veselili. Končno je prišla težko pričakovana svoboda, čeprav je Silo še težko. A vseeno svobodni smo bili! - Kaj pričakujete od nas mladih, ki živimo v svobodi? Veliko. Da bi znali ceniti NOB. Veliko je še po svetu hudega. Morali bi biti bolj povezani med seboj, bolj enotni. Boriti se proti zmanjšanju oborožitve na svetu. Toda, to je še premalo. Če bi storili več,bi prav gotovo bila zmanjšana možnost prepirov in bilo bi manj vojn. LiDIJA ČUK in TOMAŽ MEZE OŠ .JEdvarda Kardelja" Štafeta mladosti S Trga svobode v Novem Sadu je 23. marca krenila na pot po Jugoslaviji štafeta mladosti, petintrideseta po vrsti. Slovenski mladinci bodo štafetno palico s pozdravi in iskrenimi željami za tovariša TITA prevzeli 23. aprila od h rvaške mladine. V naši občini bomo štafetno palico sprejeli 24 aprila ob 15.10 uri v Lazah, Štafetno palico bodo lažanskim mladincem izročili mladinci cemiške občine. Ob tej priliki bo 00 ZSMS Laze pripravila krajši kulturni program. Štafeta bo nadaljevala pot proti Logatcu, kjer jo bodo ob 15.25 uri pred stavbo družbenopolitičnih organizacij na Notranjski cesti prevzeli logaški mladinci. Svojo pot bo nadaljevala po Cankarjevi, Tovarniški in Tržaški cesti do osrednjega prireditvenega prostora pred Narodnim domom. Mladi bodo pripravili zanimiv kulturni program, v katerem bodo sodelovali moški pevski zbor, glasbena šola, recitatorji OO ZSMS Tabor in Naklo, učenci obeh osnovnih šol in pripadniki VP 9983. Zbranim bo spregovoril predsednik skupščine občine tovariš Franc Godina. Ob 15.45 uri bodo logaški mladinci ponesli štafetno palico proti Hotedršici, kjer jo bodo ob 1625 uri mladi iz HotedrŠice predali idrijski mladini. Vabimo vse pionirje, mladino, delovne ljudi in občane, da se udeležijo sprejema štafete mladosti. Sprejeli jo bomo prisrčno, z iskrenimi željami, da bi tovariš TITO čimprej ozdravel in da bi spet skupaj z njim stopali po poteh miru, socializma, samoupravljanja in neuvrščenosti. OK ZSMS LOGATEC Srebrni jubilej občinske gasilske zveze Logatec Občinska gasilska zveza Logatec je 30. marca 1980 izvedla svoj 25. redni letni občni zbor in s tem tudi delovno proslavila srebrni jubilej delovanja. Dokaz zavzetosti za delo v tej humani organizaciji je tudi 94,4 odstotna udeležba delegatov iz 7 teritorialnih in dveh industrijskih gasilskih društev. Od skupnega števila 36, se jih je udeležilo kar 34. Občnemu zboru sta prisostvovala od povabljenih Milan Vrhovec, načelnik štaba operative Gasilske zveze SR Slovenije in Logar Andrej, član IS Skupščine občine Logatec, medtem ko smo pogrešali vabljene predstavnike družbeno J02E ALBREHT -70 LETNIK 8. 3. 1980 je praznoval 70-letnico življenja naš poznani Logačan, dolgoletni gasilec - višji gasilski častnik, Jože Albreht. Jože izhaja iz izrazito delavsko-proletarske „To-mažkove" družine. Od mladosti do upokojitve je služboval pri železnici kot kretnik. V gasilske vrste je vstopil 13. 1. 1935, kjer se je takoj pričel strokovno usposabljati. Vsled naprednega mišljenja in dela, so ga takratne kle-rikalske oblasti večkrat službeno premeščale iz kraja v kraj, leta 1939 pa so ga zaradi naprednih idej izključili še iz gasilstva. Po končani vojni se je lotil obnove gasilstva in kmalu postal poveljnik P. G. D. Dol. Logatec. Ravno tako je bil tudi postavljen za poveljnika Občinske gasilske zveze Logatec ob ustanovitvi leta 1955, kjer uspešno svoje delo opravlja še danes. Za delo na področju gasilstva je prejel več odlikovanj in priznanj, med drugimi tudi red dela z zlatim vencem Logačani, posebno pa še gasilci, mu ob tej priliki iskreno čestitamo za njegov jubilej in mu želimo še mnogo zdravih let. RADO MARUŠIĆ političnega življenja naše občine. Po podanih obširnih poročilih o delu v preteklem obdobju se je razvila živahna razprava, v kateri so posamezni delegati s svojimi prispevki poskušali osvetliti tudi posamezne težave in problematiko, s katero se srečujejo pri svojem delu. Zavzeli so se tudi zato, da bi čimbolj dostojno prispevali svoj delež v letu, ko bomo z IX. kongresom Gasilske zveze Slovenije, ki bo v mesecu juniju letos v Brežicah, začrtali nove usmeritve. V počastitev kongresa organizira Gasilska zveza Slovenije v mesecu maju tudi republiško tekmovanje pionirjev, mladine, članov in žena—gasilk. Našo zvezo bodo zastopale štiri ekipe in to iz Gasilskega društva Dol. Logatec, Hotedršica in Tabor Logatec. Ob izteku mandata so bile na osnovi predhodnih konzultacij v društvih opravljene tudi volitve v samoupravne organe ObGZ Logatec. Tako je bil za predsednika ponovno izvoljen dosedanji predsednik Viktor Krmavnar, za poveljnika pa imenovan Jože Albreht, ki to Planinsko društvo Logatec je imelo svoj 6. letni občni zbor 14. 3. 80 v osnovni šoli 8. talcev v Logatcu. Zbor je otvoril in pozdravil vse navzoče člane, goste in delegate sosednih društev predsednik planinskega društva Janez Canžek ter se zahvalil za polnoštevilno udeležbo. Člani mladinskega odseka so pripravili kratek, a zelo pester program. Po tem slovesnem trenutku je predsednik društva podelil vsem, ki so kakorkoli sodelovali z delom pri organiziranju 9. planinskega tabora pohvalne diplome in se zahvalil nekaterim članom društva za trud, da je planinski tabor uspel. Po podanih poročilih o delu društva v letu 1979 predsednika, balgajnika in nadzornega odbora je sledila bogata razprava. V razpravi pa je bila dejavnost društva deležna vsesplošnih priznanj. Posebno pohvalo sta prejela mladinski in alpinistični odsek ter komisija za pota. Alpinistični odsek za vzgojo kadrov in za številne vzpone ter za uspešno izvršeno planinsko šolo, mladinski odsek za poživitev dela in za pridobivanje številnih mladih članov. Nosilec te pomembne akcije so vsekakor planinski mentorji na osnovnih šolah. V razpravi je bilo izraženih nekaj pobud izgradnji planinskega zavetišča v Medvedjem brdu, za množičnejšo udeležbo na izletih in planinskih predavanjih. Poudarjeno je bilo, da so dobre rezultate dosegli alpinisti in markacisti. Alpinisti so napravili 44 plezalnih vzponov, 9 turnih smukov, dva zimska plezalna funkcijo opravlja že 25 let. Občni zbor je izvolil tudi delegate za IX. kongres Gasilke zveze SR Slovenije in to Krmavnar Viktorja, predsednika ObGZ Logatec, Albreht Jožeta, poveljnika ObGZ Logatec in Cempre Ivana, namestnika poveljnika ObGZ Logatec in jih zadolžil, da zastopajo nad 600 članov te organizacije iz naše občine. Ob koncu zasedanja je občni zbor sprejel tudi finančni načrt in program dela za leto 1980, ki je naslednji: 1. Organiziranje pouka in praktične uporabe ter vzdrževanja izolirnih dihalnih aparatov, 2. Organiziranje meddruštve-ne gasilske vaje, vaj z enotami CZ in vaj z reševanjem ljudi iz visokih zgradb, 3. Organiziranje preventivnih pregledov zgradb (družbenih in zasebnih), 4. Izvedba dveh tečajev za naziv „GasUec", 5. Izvedba tekmovanj (pionirjev, mladine in članov), 6. Vključevanje v delo krožkov in izvedba programa v šolah, vzpona v domačih gorah in dva v tujih gorah. Markacisti so uredili in popravili Notranjsko planinsko pot ter jo opremili z manjkajočimi potnimi znaki in markacijami. Svoj program so do kraja uresničili. Komisija za izletništvo je v lanskem letu organizirala 13 izletov in 6 tradicionalnih pohodov. Teh izletov in pohodov se je udeležilo 349 članov in 165 mladih planincev. Na teh izletih so seznanjali svoje člane z novostmi iz varstva narave in gorsko straže. • Planinsko društvo ureja in vzdržuje 350 km planinskih poti. Najdaljša in zelo zanimiva je Notranjska planinska pot, katero je že prehodilo 115 planincev in so se o njej vsi pohvalno izrazili. Vsi navzoči na občnem zboru so izrazili željo, da bi sporazumno z občinsko zvezo borcev, Tinčkov dom na Kališah vsaj dvakrat tedensko odprli, da bi tako planinci, ki hodijo po Notranjski planinski poti v njem dobili prijazno zatočišče. Negospodarno je, da je ta dom več zaprt kot pa odprt. Zato so sestavili komisijo, ki bo zadevo skušala reševati z OZB v Logatcu. Poleg podrobnejših podatkov o delovanju društva je tajnik društva poročal, da ima društvo 422 članov od tega je 139 članov, 105 mladincev in 178 pionirjev in cicibanov. Z veseljem so ugotovili, da je bila akcija za množičnost zelo uspešna, ter daje številčno najmočnejša organizacija v občini. Za aktivnost in množičnost je planinsko društvo v letu 1978 pre- 7. Organiziranje tekmovanj za značko „Preprečujmo požare", 8. Vključevanje in usposabljanje žena in mladine v gasilski organizaciji, 9. Izvedba programa za žene — gasilke, 10. Subvencioniranje nabave uniform za žene in pionirje, 11. Organiziranje letovanja gasilskih pionirjev na Debelem rtiču, 12. Razširitev števila naročnikov na „Gasil.ski vestnik", 13. Organiziranje enodnevnih seminarjev za gasilske sodnike, podčastnike in častnike ter višje gasilske častnike, 14. Sodelovanje pri izdelavi požarnega načrta, 15. Sodelovanje na DC kongresu Gasilske zveze SR Slovenije in izvedba raznih manifestacij, 16. Sodelovanje na gasilskih proslavah na območju občine in zunaj nje, 17. Sodelovanje pri raznih akcijah, ki jih organizirajo DPO na območju občine. Predsednik VIKTOR KRMAVNAR, 1. r. jelo bronasto, v letu 1979 pa srebrno priznanje OF. Njen predsednik pa je za njegovo aktivnost in za razvoj planinskega društva prejel zlati častni znak Planinske zveze Jugoslavije. Pohvalne besede so bile izrečene občinski ZTKO, ki je druftvu mnogo pripomogla s prispevki in d' tacijami. Člani komisij so odločilno doprinesli k uveljavitvi in popularnosti planinstva in alpinizma v naši občini. Planinstvo tako pridobiva vse bolj mesto, ki mu gre. Občnega zbora se je udeležil tudi podpredsednik PZS Tone Bučar, ki je spodbudno podprl prizadevanje in dejavnost logaških planincev. Zelo žal je bilo navzočim planincem, ker jim ni bila dana čast pozdraviti med ostalimi tudi predstavnike DPO. Izvoljen je bil 25-članski izvršni oodbor. Ker dosedanji predsednik društva zaradi subjektivnih razlogov ne more več prevzeti delo predsednika, je na lastno željo odstopil od te funkcije. Predsednik delovnega predsedstva je dal predlog občnemu zboru, da se ga kot ustanovitelju tega društva in za dolgo letno delovanje izvoli za častnega predsednika planinskega društva. Za predsednika planinskega društva pa je bil izvoljen ing. Janez Jcrina. Občni zbor je predlog soglasno sprejel. Zelja vseh planincev je, da bi se sprejeti plan dela in bodoče naloge na 8. občnem zboru z aktivnim delom vseh članov uresničil, kajti le tako bodo rezultati uspešni. ČANZEK JANEZ Občni zbor Planinskega društva Logatec Potrebni in nepotrebni objekti V zadnji številki Logaških novic je v rubriki ,,Logaške bodice' tudi obrobna opazka na račun dograjevanja potrebnih (ali nepotrebnih) objektov v sklopu Vzgojnega zavoda Logatec in ob tem onesnaževanje potoka Logaščica, za kar naj bi bil glavni krivec prav Vzgojni zavod. V zavodu torej razmetavajo denar, gradijo nekaj nepotrebnega in obenem povzročajo še ekološke probleme. Seveda bi se pisunarsko razpoloženemu Alfiču človek samo nasmehnil, če ne bi v zavodu imeli nekaj izkušenj, kako taka zlonamerna dezinformacija lahko povzroči neko vrsto javnega mnenja seveda pri tistih ljudeh, ki zavoda in njegovega poslanstva ne poznajo, ali ga nočejo poznati in priznati. Kar pa zaposlene v zavodu in mladostnike, ki so pri nas še najbolj boli je dejstvo, da vse težko privarčevane dinarje vlagamo v adaptacijo dotrajanih prostorov. Mimogrede povedano v zavodu ničesar ne dograjujemo pač pa samo urejujemo staro, tisto kar je dotedaj zares kvarilo videz okolja, (sporni objekt pa je že obstoječa napol podrta drvarnica z garažo). Vsa naša prizadevanja imajo za cilj, da si z lastnimi sredstvi zagotovimo tako materialno osnovo, ki bi nam omogočala, da nudimo mladim ljudem kar najbolj kvalitetno vzgojno in izobraževalno osnovo, kar je pogoj za uspešno vključevanje v življenje, delček tistega, kar mladi ljudje danes imajo, oni pa tega do sedaj niso bili deležni. Sedaj pa kar naenkrat zlonamerni pisec teh vrstic ugotovi, da so nam ti objekti nepotrebni in z eno potezo postavi v nič nekajletno odrekanje celotnega kolektiva, pri višini delitve osebnih dohodkov, kar je pravzaprav redek pojav v naši družbi, kaže pa na visoko moralno zrelost kolektiva, ki se zaveda nalog, ki so pred njega postavljene. Taka prizadevanja Pa se kažejo tudi pri strokovnem delu z mladostniki. Naše sodobne in humane metode deli, cenijo tako naši domači strokovni krogi, kot tudi zunaj meja naše domovine. Tam, kjer bi nas morali poznati najbolj, pa si neki Alfič dovoli, da o nas Piše neobjektivno in nas blati. Naj si omenjeni ogleda potok Logaščico od izvira dalje pa bo videl (če bo hotel), kdo vse onesnažuje, to sicer lepo rečico in kako malo je bilo storjenega do sedaj, da bi potoku vrnili njegovo pravo podobo. Ogleda naj si bazen Mareke, za nameček pa še vse tiste hiše in tovarne ter druge potrebne objekte, ki stojijo na nekoč cetočih rodovitnih poljih, potem pa naj povzdigne svoj glas v obrambo našega življenjskega prostora. Seveda Alfič tega ne bo naredil, saj to pomeni res pravi boj s tistimi, ki naše okolje resno ogrožajo, ali pa tistimi, ki premalo storijo zato, da bi to prepječili. Veliko lažje kot to, se je skrivati pod nekim banalnim psevdonimom in klevetati tiste, ki tega ne zaslužijo, niso čisto nič krivi, se jih pa zato Alfič ne boji. Za Vzgojni zavod, ravnatelj JOŽE KLOPČ1C Stabilizacija in akcija Leto stabilizacije! Kaj razumemo pod to besedo? Pač varčnost pri denarju in energiji. Varčevati že, toda kako? Na kakšen način? Denar potrebujemo in vsak dan kroži med ljudmi. Luč mora goreti in proizvodnja teči. Mislim, da moramo varčevati s surovinami in jih vračati tovarni. Doma bi lahko zbrali mnogo teh surovin in jih ne bi bilo treba uvažati. No, pri nas, na šoli smo se zelo dobro spoprijeli s stabilizacijo. Organizirali smo že tri akcije zbiranja papirja in tako po svojih močeh pomagali papirni industriji. Papirja je bilo po vseh hišah dovolj - čez glavo. Na podstrešjih, po kleteh in predalih se gaje precej našlo. Ljudje bi ta „nebodigatreba" zvozili na smetišča ali pa skurili, ne da bi se zavedali, kako je potreben naši industrij L Enako je s steklenicami. Ravno zdaj poteka akcija zbiranja steklenic radenske. Akcija se že končuje. Zbrali smo že približno 600 steklenic, ob koncu akcije pa jih bo verjetno še več. Tej akciji pa že sledi druga - zbiranje steklenic z navoji. No, že sedaj pripravljam in nosim na kup steklenice. Naj povem, da sem šla prav na smetišče in našla sem jih celo goro. Mnogo sem jih odnesla domov, veliko pa jih je še ostalo. Nad steklenicami sem bila navdušena, le nad okoljem sem se zgražala. Grozno! Okoli smetišča in še daleč proč GROZA! Prazne škatle, steklenice, crknjene živali, štedilniki in v nekaterih škatlah še barve. Zapazila sem tudi nekaj nevarnih kemikalij in kar me je najboj pretreslo - poleg teh je ležal mrtev bambi. Toda smeti niso, žal, samo na smetišču, ampak tudi drugod v kraju. Žalostno je gledati naše reke in potoke. Žalostno pomisliti, kakšne so bile reke pred petnajstimi leti in kakšne so danes! Je to sploh še podobno naši lepi domovini? ! Veliko je krajev, ki se ubadajo z onesnaženostjo. Toda uspešne rešitve tega problema še ni. Nikoli več ne bo tako kot pred petnajstimi leti - vse čisto, niti sledu onesnaženja. Po smetiščih pa leži odpadni papir, steklenice in železje. Vse to, kar primanjkuje naši industriji. Kaj res ne znamo varčevati tako, da bi privarčevali s starim materialom? ! Kaj je res potrebno toliko uvažati? Veliko je stvari, ki niso tako zelo potrebne, pa jih uvažamo: vseh vrst plišastih medvedkov, vseh vrst masla, tekstila, itd. In kar je najbolj porazno - tudi stvari, ki jih imamo doma, na SMETIŠČIH, le pobrati in predelati bi jih bilo potrebno! Potrebno je varčevati In to ne samo v tem letu - LETU STABILIZACIJE. Če bi hoteli privarčevati kaj več, bi bilo potrebno „desctletje stabilizacije". Toda poskusimo brez teh ..desetletij" in let. Varčujmo VES ČAS, saj je to le v prid naši družbi. LIPOVEC MAGDA, 8a Osn. šola „8 talcev" Logatec Vrvež na razstavi Dolge vrste učencev in dijakov se prerivajo po veliki ploščadi pred Gospodarskim razstaviščem. Razstava, namenjena mladini, prikazuje življenje in delo velikana naše revolucije Edvarda Kardelja. Izvedba je enkratna, moderna in učinkovita. Velike Obiskali smo partizansko bolnico Franja Odpeljali smo se izpred šole 13. marca ob 7.00 uri. Z nami je šla tovarišica razredničarka, tovarišica Malnarjeva in tovariš Petkovšek. On je bil med vojno v skupini partizanov, ki je imela nalogo braniti bolnico Franjo. Ko smo se pripeljali do Cerkna, smo vedeli, da bomo kmalu tam. Vreme je bilo slabo, med dežjem se je ponujal sneg. Ko smo stopili z avtobusa, smo se podali peš po ozki stezici v sotesko PASICE. Hodili smo dobre pol ure in razmišljali kako težko je bilo partizanom postaviti bolnico v tako težko dostopnem kraju. Ves material so znosili po potoku, da niso puščali za seboj nobenih sledov. Tovariš Petkovšek nam je med potjo živo pripovedoval o do- godkih, ki so se zgodili med NOB na tej poti. Prispeli smo do bolnice. Pri vsaki baraki smo se ustavili in poslušali spomine tovariša Petkovška. Nazaj grede smo si barake ogledali tudi od znotraj. Videli smo dom za invalide, sobo za osebje, pralnico, kuhinjo, kotel za razkuževanje, sobe za ranjence, operacijsko sobo in rentgen. Bolnica je imela tudi svojo elektrarno. Sedaj je bolnica spremenjena v muzej. Ko smo se vračali domov, smo se pogovarjali o svojih vtisih. Čudili smo se iznajdljivosti in pogumu vseh teh, ki so skrbeli za to partizansko bolnišnico. MARKO CIGALE - 4. r član literarnega krožka OŠ E. Kardelja Logatec fotografije, osvetljene z reflektorji, hočejo oživeti in ne trpijo ujetništva na papirju. Dolge vrste se počasi premikajo in si ogledujejo Kardeljeva dela v tujih jezikih. Odlikovanja, ki jih je prejel za svoje neutrudno delo, so v stekleni omarici in mladina si jih vedoželjno ogleduje. Kardeljeve citate iz spisov, ki jih je napisal pred vojno in po njej, si učenci zapisujejo. Pred monitorji se mnogi ustavljajo in prisluhnejo pripovedim Kardeljevih prijateljev. Diapozitivi, ki se menjavajo na platnu, ravno tako privlačijo obiskovalce. Tisti pa, ki jih zanima slikarstvo in kiparstvo, si ogledujejo slike, kipe in karikature, na katerih je upodobljen Kardelj. Na koncu si vsakdo rad ogleda film, ki prikazuje utrinke s pestre in plodne življenjske poti Edvarda Kardelja, kije nenehno stal ob strani tovariša TITA. Razstava o življenju in delu človeka, ki je gradil samoupravljanje, je pritegnila obiskovalce z zanimivo postavitvijo in pestro tematiko. Življenjska pot velikega revolucionarja ni odmaknjena, ampak živi v našem vsakdanjiku. MATIJAŽ LOGAR, 7. c OŠ „E. Kardelja" POUK ENOT CIVILNI-. / \S( III Priprava na vsakodnevne potrebe Sleherne obrambne poprave obsegajo celo vrsto nalog in pri izvajanju zahtevajo določeno postopnost. Na področju priprav civilne zaščite je bilo nujno najprej oceniti vrste ogroženosti krajevnih skupnosti, določiti načine in oblike organiziranosti, oz. določiti vrsto in število enot civilne zaščite, ter te enote kadrovsko popolniti. Letos so se priprave razšinle na eno najpomembnejših dejavnosti, to je na neposredno usposabljanje odnosno na pouk članov enot CZ. Zaradi določenih razlogov ni možno izvesti pouka za člane vseh enot isto- tečajem se bo to znanje znatno povečalo, saj tečaj obsega kar 82 učnih ur. To za tečajnike predstavlja določeno obremenitev, vendar je glede na pomembnost in obsežnost področja tudi nujna. Določeno breme seveda nosi tudi celotna DPS, zlasti združeno delo, čeprav se delavci—tečajniki z menjavanjem delovnih turnusov prilagajajo umiku predavanj. Gre namreč za precejšnje število tečajnikov, tako da pouk teče v treh skupinah (D. Logatec, Gor. Logatec in Rovte), v vsaki skupini pa so obvezniki iz več krajevnih skupnosti. Stro- kovni izvajalci pouka so naši zdravniki in so k sodelovanju pristopili z veliko mero razumevanja o nujnosti in koristnosti širjenja znanja s tega področja med občane. Z usposobitvijo določenih krajanov za nuđenje prve pomoči bomo dosegli predvsem večjo obrambno pripravljenost oz. sposobnost za ohranjanje življenj in zdravja v eventuelni vojni ali obsežnejši elementarni nesreči. Poleg tega so na tečaj pozvani krajani tudi iz najbolj oddaljenih vasi in zaselkov in bodo odslej opremljeni s po- trebnimi sredstvi in vsakodnevno na razpolago vsem občanom za primer kakršnihkoli delovnih ali drugih nezgod. To je še zlasti pomembno za hribovite in ob slabih vremenskih pogojih težko dostopne krajevne skupnosti in vasi. Z vsem tem omenjeni tečaj in tudi dejavnost civ. zaščite še bolj pridobiva na pomembnosti in družbeni vlogi, česar se zavedajo tudi tečajniki sami. Zato upamo, da bo tečaj možno ugodno oceniti tudi ob koncu tečaja, to je po preverjanju pridobljenega znanja. Ustanovitev radio-kluba Dolomiti Logatec časno, zato bo n r> '' potekalo po dol o. tetnem vrstnem redi Enote prve pomoči so z me sečem aprilom letos prve pn<"e le z neposrednim usposubijanjem. Občani oz. kiajam, ki so jih krajevne doipnocti imenovale v ekipe pr- .••> )t opravljajo povsem druge delov ne naloge, imajo večinoma zelo malo znanja s teg; Radio klub je osnovna organizacija radioamaterjev. Glavna dejavnost radioamaterjev je vzdrževanje radio zvez v telegrafiji in telefoniji ter konstrukcije naprav za zveze. Medsebojne zveze se vzdržujejo zaradi vzpostavljanja novih prijateljstev, izmenjave izkušenj, tehničnih raziskav v elektroniki in telekomunikacijah. Radioamaterji si izmenjavajo QSL kartice, ki so potrdilo vzpostavljenih zvez. Radioamaterstvo zahteva veliko volje, potrpežljivosti in seveda znanja, ki si ga radioamaterji pridobijo v tečajih. Po opravljenem tečaju, kjer spoznajo določene stvari, lahko tečajniki polagajo izpite za delo na amaterskih postajah. Na predlog iniciativnega odbora za ustanovitev radio kluba v Logatcu je bil na ustanovni skupščini 13. 3. 1980 sprejet sklep, da se ustanovi radio klub. Sprejeta so bila pra- ♦ GradnIk fcOGATEC Podjetje za gradbene in komunalne dejavnosti, L ogatec, Poštni vrt 6, čestita ob praznovanju dneva OF in praznika dela vsem delovnim ljudem in občanom logaške nh^ine tpr jim želi še veliko delovnih uspehov. omenjenim lUposablj " ii**M*M*MtWtWHi**** vila v skladu z zakonom o društvih, program dela ter izvoljen upravni in nadzorni odbor radio kluba. Glede na to, da je radio klub šele na začetku svojega obstoja, so pred njim pomembne naloge. Predvsem gre za vzpostavitev čimboljše organizacije na vseh nivojih, za najnujnejšo materia-lizacijo radio kluba in za osnovno vzgojo kadrov. V letu 1980 bo radio klub izvedel vse naloge, ki so v organizacijskem smislu potrebne za njegovo uradno delovanje. Zaradi zagotovitve ustreznega strokovnega dela s svojimi člani bo radio klub navezal stike s sosednjim radio klubom na Vrhniki ter Zvezo radio amaterjev Slovenije. Organiziran bo začetni radioamaterski tečaj. Na osnovni šoli ,,8 talcev" je za učence 7. in 8. razredov tečaj že organiziran. Radio klub bo nudil tudi strokovno in tehnično pomoč z območja svojega delovanja pri vzgoji in urjenju pripadnikov občinskih enot za zveze, pripadnikov enot TO, CZ, milice in ustreznim kadrom v krajevnih skupnostih ter delovnih organizacijah. Vsi, ki jih zanima radioamaterstvo in bi radi postali člani radio kluba, dobijo informacije v prostorih radio kluba, Tržaška cesta 13 (kletni prostor) ali pri tov. Maglici, Tovarniška 12 H, Logatec. Predsednik radio kluba: IVO MAGLICA Kako pravilno izobesimo zastave? Ob bližnjih praznikih (27. april in 1. maj) bomo spet na naših domovih, tovarnah in drugih zgradbah izobesili zastave, s katerimi želimo praznikom dati še slovesnejši poudarek. Stare in obledele zastave moramo seveda zamenjati z novimi. Tako pokažemo tudi svoj odnos do naše zgodovinske preteklosti, ki se je s praznikom spominjamo, pa tudi do nase sedanje stvarnosti. Kako bomo zastave pravilno izobesili? Republiška (slovenska) zastava, ki visi na drogu, mora imeti na vrhu belo barvo (torej od zgoraj navzdol: bela -modra — rdeča). Za državno zastavo, ki visi na drogu, pa velja, da je na vrhu modra barva (od zgoraj navzdol torej: modra - bela -rdeča). Zastave, izobešene na pročeljih zgradb, morajo imeti, če jih pogledamo z ulice, rdečo barvo na desni strani. Torej velja za republiško od leve proti desni: bela — modra — rdeča, za državno pa: modra — bela — rdeča. Pravilno lego barv si bomo torej najlaže zapomnili, če bomo vedeli, daje tako pri republiški kot pri državni zastavi, ki visi na drogu, rdeča barva spodaj in da je pri obeh zastavah, izobešenih na pročelju, rdeča barva na desni. Kako pa je z razporeditvijo več zastav na enem mestu? Če obesimo državno zastavo skupaj z dvema drugima zastavama, mora biti državna zastava v sredini. Če pa izobesimo državno zastavo poleg kake druge zastave, mora biti vselej z leve strani, gledano od spodaj. Ko praznik mine, je treba zastavo (zastave) seveda sneti -več dni pa prazniku viseče zastave so znak malomarnosti, ki ji ri opravičila. KURIJU KI STORHICO Na skrivne poti Kurirčkova pošta s prisrčnimi željami in pozdravi tovarišu Titu bo od 6. do 9. maja v varstvu logaških pionirjev. Potem, ko jim jo bodo vrstniki iz Idrije zaupali v Hotedršici na nekdanji meji, bo 6. 5. ob 10. uri slovesnost pri spomeniku, kjer bodo šolarji pripravili kulturni program. Torbico bodo izročili v varstvo borcu iz Hotedršice Jožetu Semrovu. Naslednje jutro se bodo pionirji Podali na pot in podoživljali čase, ko so se njihovi vrstniki Prebijali skozi zasede in po varnih poteh prenašali zaupno Pošto. Na Ravniku bodo skupno s pionirji šole E. Kardelja obujali spomine na vojne čase, nato pa bodo prevzeli torbico starejši pionirji Po skrivnih po-ten in mimo zased jo bodo Prenesli v šolo, kjer bo 7. 5. ob •A uri slovesnost, na kateri bodo pionirji, borci in krajani obudili spomine na junaški boj n na delež kurirjev pionirjev. Z njimi bodo tudi pionirji pobra-(ene šole z Bizeljskega, da si bodo prav ob tej slovesnosti Omenjali listine o pobratenju obeh šol, ki nosita obe ime velikega revolucionarja. Kurirji bodo vrisali v zemljevid svojo pot in prebrali voščilo tovarišu Titu. Njihovo sporočilo bo sprejel borec Janko Petek in prevzel torbico v varstvo. Naslednji dan bo kurirčke vodila pot mimo javk in nekdanjih poti borcev v Kališe, kjer bodo torbico zaupali pionirjem šole „8 talcev". 8. 5. ob 10. uri bo osrednja slovesnost v Kališah, na kateri bodo skupno s predstavniki družbenopolitičnih organizacij in borci pionirji iz vse občine poročali o svoji poti in pripravili kulturni program Pionirje šole „8 talcev" bo čakala še dolga pot naprej po skritih gozdnih poteh do doma borca Jožeta Ferjančiča, kjer bo torbica prenočila. Drugi dan bodo po notranjskih gozdovih mimo spominskih obeležij in javk obujali spomine na slavne dni Ob 11. uri se bo kurirčkova pošta na javki TV 13 poslovila od pionirjev logaške občine in na ramah vrhniških pionirjev nadaljevala pot proti Ljubljanu M. O. ******************************************* cJLoilun KARTONA2NA TOVARNA LJUBLJANA TOZD VALKARTON Logatec Vsem delovnim ljudem in občanom naše občine ob praznovanju dneva OF in prazniku dela čestitajo člani delovnega kolektiva ter jim želijo še veliko uspehov pri nadaljnjem delu. ******************************************* Trgovina s kmetijskimi potrebščinami v KS Tabor Kmetijska zadruga Logatec je pričela z obnovitvenimi deli in preurejanjem bivšega skladišča za Zadružnim domom. Tu bo junija letos odprta nova trgovina s kmetijskimi potrebščinami. Kmetom in drugim občanom bodo na voljo raznovrstna kmetijska orodja, rezervni deli za kmetijske stroje, različna krmila, gnojila, semena ter naj- nujnejše vsakdanje potrebščine, ki jih navadno prodajajo v tigo-vinah - železninah. Trgovina bo odprta štirikrat na teden, kasneje pa vsak dan. Celotni stroški preureditve trgovine bodo znašali okoli 250.000 dinarjev, je povedal tov. Ciril ISTENIČ, ko smo ga povprašali o namenu obnovitvenih del na zgradbi za Zadružnim domom. ******************** ^M********************** KOMBINAT LESNOPREDELOVALNE INDUSTRIJE - KLI Logatec Za dan OF in praznik dela izraža iskrene čestitke prebivalcem občine Logatec kot tudi svojim poslovnim partnerjem ter jim želi čim uspešnejše poslovanje. Hotenjski pevski jubilej Zvesti in zavzeti poslušalci so v nedeljo, 23. marca 1980 že petič napolnili dvorano kulturnega doma v Hotedršici. Prišli so poslušat 5. koncert, ki so ga pripravili domači pevci. Zares je občudovanja vredna zagnanost in prizadevnost te pevske skupine. Začetek dela je bil spontan, zrasel je iz želje skupinice ljući po prepevanju, organiziranem prepevanju. Za delo se je ogrelo toliko ljubiteljev, da so mogli ustanoviti zbor. Po navdušenem začetku so prišle prve nadloge: trde vaje, delo in kar naprej delo, obveznosti. Kako lahko se je navdušiti za neko dejavnost in kako naenkrat to navdušenje pri nekaterih splahni, ko je treba začeti delati! No, trdi ta davek je moral pevski zbor plačati: nekaj pevcev je v teh letih zapustilo svoje pevske vrste. Tudidrugačne obveznosti so jih odtujevale: vojaščina, selitve, itd. Končno je zbor takšen, kot smo ga videli in poslušali ta nedeljski večer. Kaj bi skupina brez vodje in kaj vodja brez skupine? V skupno hotenje zlita sta ta zbor in vodja, Matija LOGAR. Zares iskreno velja čestitati temu prizadevnemu možu, ki mimo vzgoje pevcev vzgaja še mlado skupino tamburašev v Hotedršici, aktivno sodeluje v pihalnem orkestru Logatec. Kdo bi lahko zares pravično ovrednotil tolikšno dejavnost in predanost amaterskemu glasbenemu delu? Se sploh kdaj vprašamo, ko takole spremljamo delo kakšne amaterske skupine, kolikšen je prispevek posameznih v njej, koliko časa so potrošili za to, da so program naštudirali, kolikšen je prispevek tistih, ki sodelujejo v več skupinah?' Se je sploh vredno truditi zato, da bodo tisti, ki vse večere lahko udobno presodijo doma ali pa * *** ********* *********** * ********************* *********************** * KMETIJSKA ZADRUGA LOGATEC Ob dnevu OF In prazniku dela čestitamo vsem kooperantom in občanom logaške občine ter jim želimo še mnogo delovnih uspehov. Program prireditev v počastitev meseca mladosti v občini Logatec Prireditve OK ZSMS Logatec v počastitev meseca mladosti se bodo začele s prihodom štafete mladosti v našo občino. 24.4. 1980 Veliko zborovanje delovnih ljudi in občanov ob sprejemu štafete mladosti 25.4. 1980 Otvoritev razstave slikarjev samorastnikov naše občine 30.4. 1980 Kresovanje v krajevnih skupnostih 2.5. 1980 Pričetek tradicionalnih tekmovanj v: nogometu, košarki in streljanju v KS Logatec-Tabor, v odbojki in šahu v KS Logatec—Naklo 4. S. 1980 Kros na Vrhu nad Rovtami - občinsko tekmovanje 6.5.1980 do 9.5.1980 Sodelovanje osnovnih organizacij v Kurirčkovi pošti 10. 5. 1980 Udeležba mladih iz občine Logatec po poteh okupirane Ljubljane 17.5. 1980 Kviz tekmovanja med osnovnimi organizacijami ZSMS 24. 5. 1980 Sprejem pionirjev v ZSMS 24. 5. 1980 Sprejem mladincev prostovoljcev v enote TO gredo v kino in gledališče, po koncertu malomarno rekli: no saj je še kar, ali pa sploh za koncert vedeli ne bodo? Koliko velja kulturniško delo, o tem bi mogli in preveč, razpravljati. Pa vendar: zbori bodo peli, še se bodo otepali s svojo lastno omahljivostjo, z iskanjem samega sebe in se potrjevali Z izpovedjo svoje pevske duše. In bodo vedno dokazali, da znajo premagati vse težave, sprejeti via odpovedovanja sodobnim oblazinjenim udobnostim in da se lahko odpovedo tudi pre-potrebnim počitkom po trdem delavniku, zato da tudi v svoji notranjosti, razgibajo svoj svet, da ga oplemenitijo in obogatijo, čeprav morda samo z iskrami čistega navdušenja. Tudi na organizacijsko delo pri taksi) skupini je treba pomisliti. Mnogo gaje in potrebno je. Trije funkcionarji v skupini, predsednik, tajnik in blagajnik morajo delati, če naj društvo pošteno gospodari in živi. Republiška Zveza kulturnih organizacij je ob majhnem jubileju izrazila priznanje pevcem, ki imajo za seboj že večletni pevski staž. Za več kot 25 letno prepevanje so prejeli zlato Galu-sovo značko — najvišje amatersko pevsko priznanje za posameznike - Jože Nagode (2. basist), Franc Rupnik, Andrej Lukan, Viljem Nagode, Domine Vavken, srebrno značko za več kot 15 letno pevsko delovanje. Leopold Rupnik in Janez Vavken, za 5 let in več so bronaste značke dobili: Silvo Nagode, Jože Nagode (1 tenorist), Leopold Petkovšek, Karol Istenič in Cveto Brenčič. Iskrene čestitke! Ostaja pa pomisel, da bi verjetno moral še kdo prejeti zlato odličje. Na koncertu so sede'o-vali še: moški pevski zbor iz Doleijega Logatca s polovico koncertnega programa, recitator Janez Podjed, povezovala sta ga Janez Petrovčič in Zvonka Leskovec. Koncert bo ponovljen jeseni v Logatcu. JANEZ GOSTISA * *********************** ******************** * 00 GOLF TURIST n. sol. o. TOZD Gostinstvo Logatec n. sub. o. 61370 Dolenji Logatec Tr/aška 17 SAP VIATOR DO GOLF TURIST TOZD Gostinstvo Logatec Pension Krpan Čestita ob dnevu OF in prazniku dela vsem delovnim ljudem in občanom logaške občine, posebej še našim stalnim gostom, ter jim želi še vliko uspehov pri delu. Se priporočamo! * * * ★ * * * * ★ * * * * ★ ******************************************** * Velik odziv Krajevna organizacija ZZB NOV Logatec-Naklo - Gradbeni odbor za postavitev spomenika - sporoča, da je na natečaj, objavljen v prejšnji številki Logaških novic, prejel lepo število prispevkov. Prispevke bo pregledala posebna žirija. Izid bomo objavili v naslednji številki Logaških novic. DVE MUMI NA EN MAH O zmagi mladih Logačanov na javni radijski oddaji in o uspeli predstavitvi amaterske igralske skupine »Mladost« O zmagi mladih Logačanov na javni radijski oddaji in o uspeli predstavitvi amaterske igralske skupine „Mladost" Maja Korenč, Pavle Gostiša, Matjaž Cigale, Marko Kek in Marjan Geohelli - to je skupina zavzeto delovnih mladincev, ki že dlje časa razveseljuje skrite logaške upe: afirmirati ta košček Notranjske navzven ne samo po obešalnikih in slabi gostinski postrežbi, ampak tudi po bistrini in trpežnosti duha. Skromni in neopazni so že lani tekmovali v javni radijski oddaji Spoznavajmo svet in domovino in se prebili do polfinala. V republiškem merilu to niso mačje solze. Da se ob naših mladcih kopja tako neusmiljeno lomijo, ni krivo samo ncpremočljivo trdo čelo. Ne metaforično - za uspeh je potrebno budno spremljanje kulturno umetnostnega, športnega, političnega in zabavnega vsakdana. Vprašanja zahtevajo tudi poznavanje naše vojne tematike, tipajo za poznavanjem pokrajinskih značilnosti; v kuverti zavita vprašanja pa so prava poslastica za z logiko ošiljene možgane. Iz natrpano polne dvorane v Hotedršici se je po radijskih valovih razvedelo, da so naši fantje in dekleta v znanju potolkli ekipo iz Radelj ob Dravi. Nobenega sledu vojnega pustošenja, kot ga kažejo svetovna konfliktna žarišča, le radost, da se je znanje ob znanju obrusilo in se zjedrilo za nove spopade. Kmalu po rojstvu logaške zmage v Hotedršici se je zvezda repatica kulture postavila na-vpik nad Narodni dom v Do-. Injem Logatcu. ,,Le koga stresajo porodni krči?" smo se spraševali, hiteči ob večerni uri v dom. Pet let - od postavitve Linhartovega Matička sem - se z odra ni oglasila igrana beseda. igralci Z delom priprav za predstavo, je naloga režiserja da delo pripravi pO režijski plati, šele nato pridejo na vrsto igralci Najprej se zvrstijo bralne vaje. katerih pO navadi ni manj kot 10. Na teh vajah igrat' i spoznavajo besedilo, karakterje, odnose, govorno tehniko Koje to opravlieno, se prično aranžir-ke, kjer morajo zopet biti vsi Eaiadj spo/navanja situ acij, tu morajo bili že vsi vodje tehničnih del, elektrikar, scenograf, sufler, glasbenik, inspi-cient, rekviziter, odrski mojster Teh vaj tudi ni manj kot 10, No potlej pa pridejo na vrsto izdelovalne vaje, ki jih je tudi do 30. Ko so tudi te vaje za nami, se pojavijo kake 4 generalne vaje; 1 * • pa že lahko sprejme prve gledalce < .■ tako seštejemo vse ure, ki jih i rebiti ob napornem delu. -e |ih nabere od 300 do 400 ur na posameznica. Režiser pa ima ie precej več dela za eno takih predstav Poleg igralcev pa« ima polne >ke deli ludi tehnično osebki ki mota pripraviti vse ostalo: eno, luč glasbo, šminko, kostume pa RI REZKI" v Rovtah LOGATEC 14. maja 1980 - od 8. do 12. ure pri servisu SLOVENIJA AVTO v Logatcu HOTEDRŠICA 14. maja 1980 — od 13. do 16. ure pred kultrunim domom v Hotedršici Zamudniki bodo morali opraviti tehnični pregled pri pooblaščenih organizacijah izven občine. Obveščamo tudi zasebne lastnike osebnih avtomobilov, da lahko ob tehničnem pregledu motornega vozila opravijo obenem tudi podaljšanje registracije pri pooblaščenih delovnih organizacijah AMD in AVTOHIŠI v Ljubljani in pri TRANSAVTU v Postojni ob plačilu cestne takse, obveznega zavarovanja vozila in upravne takse. ODDELEK ZA NOTRANJE ZADEVE SO LOGATEC ★ PETROL - DO GOSTINSTVO LJUBLJANA TOZD MOTEL LOM LOGATEC ★******************************+*+*********^ ★ ★ * ★ ★ * * ★ ★ ★ * * ★ * ★ ★ ★*****************************>*>*********** Čestita ob dnevu OF in prazniku dela vsem delovnim ljudem in občanom občine Logatec ter jim želi še veliko delovnih uspehov. Obiščite nas! ************************************* ★ t SAMOUPRAVNE INTERESNE SKUPNOSTI Ž OBČINE LOGATEC IN DELAVCI SKUPNIH STROKOVNIH SLUŽB Čestitajo delovnim ljudem in občanom logaške občine ob dnevu OF in prazniku dela ter jim želijo še veliko delovnih uspehov. ★ ★ * ★ ★ ★ ★ * ★ * * ★ * * SKUPŠČINA OBČINE LOGATEC IN IZVRŠNI SVET Ob dnevu Osvobodilne fronte in praznika dela čestitamo vsem občanom naše občine* kot tudi delavcem v organi- zacijah združenega dela in delovnih skupnostih ter jim želimo mnogo uspehov pri delu. Filmski program ZA MESEC MAJ 2. — 4. ameriški avanturistični SKRIVNOST DOKU-MEOTA PROCANE, režija J. Lee Thompson, glavne vloge Charles Bronson, Ja-cqueline Bisset, Maximillian Shell 3. — 4. angleška kriminalka UGRABITEV, r. M. Apted, gl. vi. S. Keach, E. Fox, S. Boyd, D. Hemmings 6. ameriška grozljivka, DOMINIKA - DUH, KI UBIJA, r. M. Anderson, gl. vi. Cliff Robertson, Jean Simmons 9. -11. angleški vojni NOČ ORLOV, r. John Sturges, gl. vi. Michael Caine, Jugy Glea-son, donald Sutherland 10. - 11. japonska kriminalka DOKAZ, r. Yunia Sato, gl. vi. George Kenncdy, Bro-derick Crawford, Mariko Okada, Toshiro Mifune 13. italijanska drama TO JE PRAVA LJUBEZEN, , r. Filippo Otoni, gl. vi. Chri-stopher George, Guy Hamil-ton 16. - 18. Jugoslovanski vojni PARTIZANSKA ESKA-DRILA, r. H. Krvavac, gl. vi. Bekim Fehmiju, Bata Pivoji-novič, Ljubiša Samardžič, Zlata Petkovič, Ljuba Tadič, Radko Polič 17. - 18. ameriška kriminalka POLICIJSKI PES, r. Antonio Isasi, gl. vi. Jason Miller, Lea Massari 20. francoska komedija POLICAJ PREDVSEM, r. Phi-lippe de Broca, gl. vi. Annie Girardot, Phillippe Noiret 23. — 25. ameriški vvestern BELI BUFAALO (BELI BIZON), r. J. Lee Thompson, gl. vi. Charles Bronson, Kim Novak 24. 25. francoska drama MAGIJA SMRTI, r. Richard Attenborough, gl. vi. Antho-ny Hopkins, Ann Margaret 27. francoska drama ZVESTA ŽENA, r. Roger Vadim, gl. vi. Sylvia Kristel, Jon Finch, Nathalie Delon 30. - 1. ameriški glasbeni KLUB OSAMLJENIH SRC MAREDNIKA PEPPERJA, r. Michael Schultz, gl. vi. Bee Gees 31. — 1. ameriška drama TELEVIZIJSKA MREŽA, r. Sidney Lumet, gl. vi. Fay Dunaway, William Holden, Peter Finch, Robert Duvall + ******************************************** Skupnost otroškega varstva občine Logatec razpisuje vpis predšolskih otrok v starosti od 4 do 7 let v počitniško kolonijo v trajanju 10 do 12 dni in sicer v času med 15. in 30. avgustom 1980. Kolonija bo nastanjena v Jugoslovanskem centru za otroke v Puli. Starši bodo morali prispevati k ceni oskrbnega dne od 50,— do 100,— din odvisno od dohodka na družinskega člana. Otroci iz socialno ogroženih družin bodo deležni kolonije brez prispevka staršev. Točen datum odhoda in povratka otrok bo določen kasneje, ko bodo zbrane prijave, ravno tako bomo starše pravočasno obvestili o vseh drugih pogojih (zdravniški pregled, oprema itd.). PRIJAVE POŠLJITE V PISMENI OBLIKI NA NASLOV: SKUPNOST OTROŠKEGA VARSTVA OBČINE LOGATEC, Čevica 20, NAJKASNEJE DO 15. MAJA 1980! V mesecu maju, ko praznujemo 35 letnico osvoboditve, smo se odločili zavrteti film, ki je na lanski Puli doživel najboljši sprejem pri občinstvu. To je film o začetkih partizanskega letalstva z naslovom PARTIZANSKA ESKADRILA. Film je seveda poln akcije in za nameček še znanih jugoslovanskih igralcev. Med njimi je nastopil tudi Radko Polič, slovenski dramski in filmski igralec, ki se ga predvsem spominjamo iz filmov IDEALIST in PREBUJANJE POMLADI. Mladi bodo gotovo film obiskali, vsekakor pa jih ne bo manjkalo pri predstavi filma z zelo dolgim naslovom KLUB OSAMLJENIH SRC NAREDNIKA PEPPERJA. V glavni vlogi nastopajo znameniti BEE GEES, ansambel, ki sicer deluje že vrsto let, a ga v zadnjem času poznamo predvsem po glasbi iz filma VROČICA SOBOTNE NOČI. Nalov KLUB.. .pa je znamenit po izdaji plošče velikih BEATLESOV pred mnogimi leti in tako resnično lahko pričakujemo film poln dobre glasbe. Med nekaj dobrimi kriminalkami tega meseca bi omenil najprej UGRABITEV. To je film o odpisanem policaju, ki se bori s svojim lastnim alkoholizmom in z ubijalsko tolpo. Drugi je POLICIJSKI PES. To je zgodba o političnem beguncu iz južnoameriškega zapora, v glavni vlogi pa je pravzaprav zdresiran pes, ki ga zasleduje. Egzotično okolje in političen zaplet v neki južnoameriški diktatorski državi Pisana kriminalka je tudi japonski film DOKAZ. S smrtjo črnca v Tokiu se pričenjajo zapleti okrog usode njegove matere, ki je bila Japonka. Ameriška policija išče v Tokiu morilca in odkriva skrivnosti, ki ne bi smele priti nikoli na dan. V filmu srečamo veliko znanih ameriških in japonskih igralcev, med mjimi tudi Toshira Mifuna, znanega „samuraja" kiz japonskih filmov. Vredno je omeniti režiserja J. Lee Thompsona in igralca Charlesa Bronsona, ki nastopata v tem mesecu kar v dveh filmih. Prvi je TAJNA DOKUMENTA PROCANE, to je zgodba o reporterju, ki se pri iskanju snovi za pisanje svojega romana, zaplete v mednarodni kriminal Drugi film je western v najboljšem pomenu besede BELI BIZON, pripoveduje pa o obsedenosti znamenitega Buffala Billa z ogromnim belim bizonom, ki ga preganja. Vpletena je še zgodba indijanskega poglavarja, ki ga igra znamenit Will Samson, Indijanec iz LETA NAD KUKA VIČJIM GNEZDOM. Spektakularen western, kakršnih že dolgo nismo bili vajeni! Vojni film NOČ ORLOV pripoveduje resnično zgodbo iz druge svetovne vojne o neuspelem atentatu na angleškega premiera Churchila s pomočjo padalcev, preobleženih v uniforme poljskih rodoljubov. Napet film, kakor je bilo samo dejanje drzno in na srečo neuspelo. Nekaj zanimivih filmov vam bo gotovo krajšalo čas, dragi gledalci Naj vam v imenu uprave zaželim še vesel Prvi maj! Primož Sark * * ★ * * Logaške NOVICE UREDNIŠTVO LOGAŠKIH NOVIC Čestita ob dnevu OF in prazniku dela svojim bralcem in dopisnikom ter vsem občanom občine logatec ter jim želi še veliko uspehov pri delu. ! * * * jim želijo mnogo J uspehov pri nadaljnjem J delu. * * i * DRU2BENOPOLITICNE ORGANIZACIJE OBČINE LOGATEC Ob praznovanju dneva. OF in praznika dela čestitajo vsem delovnim ljudem in občanom naše občine ter KULTURNA KRONIKA „METEŽ" NA VRHU -Kulturno društvo ,Zarja" z Vrha nad Rovtami je konec februarja z lepim uspehom uprizorilo ljudsko dramo Metež hrvaškega dramatika Pera Budaka. Režijo je spretno izpeljal vrhovški učitelj Jakob Kokolj, ki velja za nadvse priljubljenega kulturnega ljubitelja v tem kraju. Igralcem prav vsem po vrsti gre vsa pohvala, pa ravno malo jih tudi ni bilo treba, kar za celo vas — le od kod so se vsi vzeli! Vzeli pa so se. Igro so v domačem kraju predstavili s tremi predstavami kar kakim 800 gledalcem. V goste pa so šli še v Šentjošt in k Žirovcem. Tudi v gosteh so bili ,,Zarjani" deležni prav široke pozornosti. KONCERT V HOTEDRŠICI — Konec marca je organiziralo Pevsko društvo Hotedršica svoj letni koncert. Domači moški pevski zbor, ki ga vodi Matija Logar, je povabil v goste moški pevski zbor iz Dolnjega Logatca, ki ga vodi zborovodja Janez Gostiša. Polna dvorana poslušalcev je izražala iskreno priznanje obojim pevcem, ki skrbno gojijo zborovsko kulturo, z medsebojnim sodelovanjem pa utrjujejo pevske vezi, bogatijo izkušnja, domači publiki pa je dana možnost spoznavanja različnih zborov, moč in vrednost pevske kulture doma in od drugod. „MLADOST" V GOSTEH -Gledališka skupina „Mladost", ki je sredi marca uprizorila Gervaisovo komedijo Zaradi stanovanja, pripravila domačim gledalcem še dve reprizi, uspešno gostuje po Notranjski. Zadnjo nedeljo v marcu so se popoldne logaški gledališčniki predstavili na Uncu (žal v precej hladni in mrzli dvorani), zvečer v Starem trgu pri Ložu v izredno prijetnem vzdušju. Navdušeno gledalstvo je vabilo k ponovnemu srečanju, kar je potrjevala tudi pozdravna beseda predsednika tamkajšnjega kulturnega društva. Dramska skupina namerava gostovati še v Črnem vrhu nad Idrijo, v Hotedršici, v Rovtah, na Vrhniki in v Postojni. PEVCLJABORA" NA DOBRAVI. - Na povabilo zveze kulturnih organizacij Ljubljana Vič-Rudnik je moški pevski zbor „Tabor" iz Logatca sodeloval kot gost na reviji pevskih zborov na Dobrovi pri Ljubljani. Na reviji so sodelovali še zbori z Dobrove, z Iga, Iške vasi, Horjula in tudi kot gost moški pevski zbor z Vrhnike. Tudi v tem gostovanju je bilo nekaj malega prispevka k uveljavljanju logaške pevske kulture navzven. MAŠ Logaške novice - glasilo SZDL občine Logatec: Ureja uredniški odbor: Albin Čuk, delegat KLI, Franc Korenč, delegat QK ZKS, Marcel Štefančič, delegat Gradnika, Tatjana Štirn, delegat KLI. Družbeni organ je izdajateljski svet, ki ga tvorita 20-članska delegacija družbenih organizacij in organizacij združenega dela ter delegacija uredniškega odbora. Številka žiro računa: 50110-678-87486. Priprava za tisk: BEP -Dnevnik, Tisk: tiskarna Delavske univerze Domžale. Po mnenju sekretariata za informacije SR Slovenije ŠL 421-1/72 je glasilo oproščeno plačila temeljnega davka od prometa proizvodov. ::::::::::::: Vsako leto na Gregorjevo Ribničani štante na našem mestnem križišču razstavijo. V veselje logaške mularije, za blagor revnih prtošlov. Ampak letos se je že v pripravljalnem obdobju na lo-gaško-ribniško slavje zataknilo. Lavtarski radio, brezžična opravljalska zveza, ki oddaja najbolj razločno po nedeljski deseti maši, je tudi na ribniško zanesel vest, kakšne grozne stvari razsajajo okrog Logatca. Ekipa, ki snema na Uncu film Menuet za kitaro, da je dvajset kilometrov naokrog vse moške do osemdesetega leta po scenariju za statiste postrigla. Tudi promet da ustavlja in nič ne pomaga, če človek iz žabe z zobmi šklepeče ali se s fergusona od jeze primojduša. Prav tako bi se Ribničanom s suho robo godilo, če bi prek Rakeka v Logatec hoteli Kaj bi filmarji norce brili iz Ribniških glav!? In bi se jim Logačani v brk režali!? Takole obritim in iznakaženim. Pa jim je ribniška previdnost štrene zmešala. Filmarjem in Lo-gačanom hkrati S kombiji, z robo navrhani-mi, so se ognili nevarnim krajem tako, da so se v V avti vasi popoldne zapili, v Apačah zvečer stepli se na Trojanah ob krofih pobotali, zjutraj pa neopaženi stopili na logaška tla z elektronskimi računalniki in srbečico v žepih. Ne bi se znali tako po lisičje nevarnosti ogniti Ribničani, če ne bi teden pred slavnim sejmom v Logatec oglednika poslali. Ta se navsezgodaj v zakajeni točilnici Krpana do šanka pritipa, deci : pleterske mineralne naroči in »? se po mizah ozre. Prepadeno :: je pogledal možakar. Ob tako rani uri, pa toliko cirozne ■ mladeži, podpirajoče gostilni-l ški strop, strmeče v prazno z l neprespanimi žaklji pod !■ očmi! In sami nemogoče H ostriženi mladci! Starejših ljuti di po točilnici ni bilo videti • pod mizami pa ni imel časa b gledati Zbodla ga je misel: li „Držalo bo, kar nam žene na mm ■«■■■•■■■■■■■■■■■■■«■■■■■■■■■•■• ■••■■•■••■«■■■« ■■»■■■••■•■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■»■■■■■■■Ml s: I I ušesa skoz in skoz trobijo, Logačanov se bojte. Lasna kuga razsaja. In filmarjev se bojte! To so vam dihurji! Za par metrov filma so vas pripravljeni na balin ostrici, gate sleči v graben ali na kakšno babo zavaliti Vse po bedariju, scenariju ali kako se že reče tistim notam, po katerih filme snemajo. Ni čudno, da je mladina danes čisto zdivjana. — Ne hodite, možje, s suho robo prek Planine v Logatec. Raje ostanemo brez vas, kakor da se nam nazaj prikažete brez las. - Držalo bo, držalo, kar je žene v tak strah spravilo. Lasna kuga razsaja, si je dejal oglednik, plačal in jo pobral skoz nihajna vrata na svetlo. Ker je ogledniku cehovski mojster plačal celo dnevnico, ne pa samo jutranjice, se je možakar rade volje po logaških mestnih ulicah do večera potepat odpravil. Od ribniškega kontrašpijona, mojega starega pisunskega sotrpina, sem zvedel, kakšne je oglednik o logaških nerodnostih v R ibni-ci pravil Da je Logatec najmlajše mesto na Balkanu, najbolj opravljivo in bahavo. Od slavnih višnjegorskih meščanov, ki so kozla Lisca za pregrešne misli za krajo zelja kaznovali tako, da so ga po senci z gorjačo tepli, so logaški veljaki m škodi le toliko, da nimajo še svojega mestnega grba. Polža bi že znali narisati Ampak za to je treba imeti šole in žarnico v glavi, pa delovno ihto v rokah. Za to pa so malarji in Prešerni na svetu, ampak kdo jih bo pa plačeval in tako denar stran metal Potrebni so načrti, kanalizacija in sporazumi Drugače nikamor ne pridemo. Res, nobene dobre o logaških glavah ribniški oglednik svojim ni povedal Tudi Logačani da niso kaj prida! Še včeraj so družno v oblicah krompir na-tepavali, danes pa že soses sosedu z marmornatega balkona z minometom žuga. Več moj ribniški kontrašpijon ni slišal, ker so se pričeli Ribničani po tleh metati od smeha in oglednika na ramena posa- mm■■■■■■■■■■■■■■■■■••*■ Vf| ■ jati Tako se po navadi človek veseli tujih nerodnosti, da na svoje bergle pozabi Ko so našega poizvednika od vseh logaških gostiln najbolj vljudno pri Krpanu postregli, si je na večer pri njem še enkrat željo potešil Ko je tisti dan že vsega hudega sit stopil skozi nihajna vrata, se mu je duša oddahnila. Res je, da čudno pristriženi mladci, ki so mu že zjutraj v oči padli, še zdaj tam visijo kot s fračo prestreljene vešče. Res je, da razsaja lasna kuga in da se bo moral kar najhitreje proti domu do cehovskega mojstra z novicami pobrati Ampak zdaj ga je k veselim fantom vleklo. Zjutraj so bili tako nesrečno prozorni in mistično v prazno zazrti Zdaj prepevajo tisto poskočno: Ko me osvajaš, v ljubezen me zavajaš in žgečkajo mično kelnarico. Res je, da se kdaj s pirom in kofetom oblijejo, da si stare dolgove naprej mečejo, drug drugega po cigarete pošiljajo, da si jih na rokavih ugašajo, da tu in tam kdo stoje klone in za-smrči in kar naenkrat mu iz prsi zaškriplje kakšna Bistra hči planin ali Roža mogota in točilnica zadiši po botaničnem vrtu. In oglednik, utrujen od poniglavosti logaških odličnikov, bi raje v družbi logaške sončne uprave jutranje sonce učakal, kot pa drvel s taksijem domov poročat: „Žene, prav ste imele. V Logatcu lasna kuga razsaja. Držali se bomo vaških navodil, gospod cehovski mojster." imeli Tako so eni-zwei-drei vase zlivali. Ni se vedelo, kdo pije, kdo plača. Pilo pa se je obilo. Ko je stopil cehovski mojster na stranišče, da se v estetskem loku tpove, je začela njegov želodec sukati taka tajfunska spirala, da je kleče zagrulil: „Fantje, dajte mi vsaj vrečko! Kot se za mojstra spodobi!" V sobi za goste je nastal preplah. Vsi Ribničanje so se za glavo prijeli in suvali s pestjo v navideznega škarje-nosca. Pričeli so drug po drugem plezati, skakati skozi okno na cesto pod drveče avtomobile, najbolj prekanjeni pa je kar skoz ključavnico smuknil. V hipu so bili kombiji spet naloženi in karavana žluc in keblic je poniknila nekje na rovtarski cesti Šele pri Tolminu so se vrli Ribničanje upali odpočiti in cehovskemu mojstru povedati, kaj so ga slišali iz stranišča vpiti: „Fantje, dajte me vsaj na prečko! Kot se za mojstra spodobi!" Tako nekako je bilo mojstra slišati v sobo za goste. Misleč, da so jih filmarji, ki jim je zmanjkalo ostriženih statistov, zahrbtno napadli, so pobrali šila in kopita, samo da si lasate glave rešijo in se ženam ne zamerijo. Cehovski mojster je nekaj časa oprode črno gledal, rekel pa ni ne bev ne mev. Visok, sončen dan.Štanti postavljeni Čebri razstavljeni Pa obešalniki, pručke, žličke, šaflice... in čebulčki tudi Ker nobeno občinsko slavje ne mine brez pretepa, aufbik-sanja, iztaknjenih oči, oneča-ščenih mater ali vsaj negodovanja, so se tudi danes Ribničani ob največjem povpraševanju kupcev v gostilnah po trebuhih in denarcih trepljali zraven pa pili, da jim gostilničarji še časa zaračunati niso :R::uutSK::::::t:::u:::::.:::;:;:;;:»::::::;;::::::::::: Čez nekaj dni je napovedovalka po lokalnem radiu URBAN poročala: „Sejm v Logatcu bil je živ. Povpraševanje po naših obrtniških izdelkih je med logaškimi kupci naraščalo iz ure v uro, dokler ni medkrajevnega sodelovanja prekinila ploha." Legenda: sončna uprava — TOZD brezposelnih vremeno-slovcev. DREJC EPIKUREJC