263. številka. Ljubljana, v sredo 17. novembra 1897. XXX. leto. Izhaja veak dan i»«>frr. izimfii nedelje in praznike, ter velja po pofiti prejem an za avstro-ogerske dežele za vse leto 15 ^Id., za pol leta H p;ld.f za četrt leta t pld., za jeden 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta li pM. .'{O kr. za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po io kr, na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za t nje dežele tnliko več, kolikor p« Stnina znaSii. Za oznanila plačuje ne od stiristopnt- petit-vrste po ♦> kr., če se oznanilo jedenkrat titka, po 5 kr., Če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. DopiBi naj se izvolfe fiankovati. — Rokopisi se ne vracujo. — Uredništvo in uprav ni stvo je na Kongresnem trgu fit. 12. Dp ravnifitvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vso administrativne stvari. Teloion Nt. : * 4 . Avstrija in Turčija. Naša unanja politika je bila vedno sila pra vidna, nekam tihotapska. Do Golochovvskega so se mnistri unanjih del vedno »ttogo držali naukov stara diplomacije, in to ne ravno na ker h' ngledu nade monarhije. Z laj se j« to ne k rat prenenilo. Avstrija je pri raznih koifiktib, kateri so nastali zadnji čss, postopala jako energično, sesebno postopa eter-gično v najnovejšem koi 11 kin, kateri je raifal iz malenkostnih vzrokov, pa pottal tako resen, da je nase obrnil pozornost cele Evrope. Povod k< i 111 k t u je postopanje turških obla* stov napram avstrijskemu državljana Brazzafoiliin, zastopa'k u tržaškega Lltyda. Brazzafolli je imel neke zveze z Armenci. Turška vhida ga jo im? la na sumu, da podpira revolucijenarna gibanja Armencev, kar pa Brazzafoili odlcčno taji. Bodi kakorkoli. Krivda Braziafollijeva nikakor ni dokazana. Turška vlada je Brazaafollija iztirala iz Meraine, ker je izvedela, da je bil svoj čas nekema armenskemu begunu vračil sanj poslano na svoto, iztirala ga j«, ne da bi bila čakala izida preiskavi, ne da bi ne bila pre pričala o njegovi krivdi, in odpravila ga je v Ale-ksandrijo, ne da bi se bila menila za proteste av* atrijskega konzulata. Ven (i intervencije našega poslanika . C&rgrada je turška vlada dovolila, da ae vrne Brazzafolli v Mersino, toda s pogojena, da te pcd\rže izidu pret njemu začete, a de ne d< gnane preiskave. Brazzafoili si« je na to vrail v Meisino, a kcnaaj je prišel tja, so ga turški oblastveni organi nap&dli, ga de jansko insnltirali, in na meneč se za pravice kr.n-zulata, ga novic iztirali. Zajedno so na en rov način žalili avstrijsko zastavo in svoje ravnanj« opravi čevali s tem, da jim je bilo zaukazano cd vlade. To nečnveco, vsem avejnsrednim pogedbam nasprotujoče postopanje turški h obla sta v je provzro-čilo, d« je dunajski kabinet z doslej nenavadno eneržijo zahteval zadoščenja. Dostavil je (urskivhdi nitima t u m, s katerim je zahteval ne samo zadoščenja za dogodbe v Mtrsini, ampak tudi ti t ti ..iiivno aredbo nekaterih, na orijentalsko železnico se nanašajočih vprašanj in določil rok za izpolnitev teb zahtev do četrtka. LISTEK. Družba sv. Mohorja. Ker se bodo posamezne, tako tepe letošnje knjige družbe sv. Mt.hr ra itak t Mirneje cceuile, dovoljeno mi bodi za da nt s le nekoliko splošnih opazk. Prospeh in preevitanje diužbe nam je zt lo pri srca, viBcko cenimo njeno kulturno veljavo za slovanski narod, zato si ematram v dolžnost, da govorim odkritosrčno. A jedno nam kali radoat: število članov se je skrčilo. Res, da je 70 00O km vadao število, ki je ogromno, da je družba Še vedno naš ponos, saj jednakega zavoda ne zmore nijedea drug, srečnejši narod, — a kaj, ako se ta prikazen ponovi i v bodoče? Niti elementarne nezgede, niti politični prepiri ne smejo proviročati, da bi postali malomarni preti rasi družbi. Dolžnost vsakega rodoljuba je, da letos pripomore v to, da se ne doseže le prejšnje število članov, temvečdase ta še iz-datn o poveča! Izmej knjig so dr. Last peto ve zgodbe sv. pisma res kr. Hii. delo. Želeli bi Je, da bi izhajale v obširnejših snopičih, ker se v redarjem cbeegu le pre« M sliti je bilo, da bo Turčija bite (a ugoditi tem zahtevam, in da s primerno ponižnostjo prosi odpuščanja. A to se še ni zgodilo. Tu čija bs za podani ultimatum če ni zmenila, tako, da se avatrij ski poe'anik v Cir'g'ida že priprav Ijr, da odpotuje, in da se pretrga diplomatična zvezi s Turčijo. Postopanja Turčije je »krajno predrzno in pro-vokatorično. Sultana in njegovim svetovalcem so klavcrue zmage ntd Grki m« . la zmetile trezno sodbo, da ce upajo na tako fr volea način dražiti Avstrijo. K s, d* je avstrijska d plomacija našo dr žavo v prejšnjih ('Ti doli v t rijentu korenito kom-promitovala, al« v i»dnj h letib ja mogla Turčija pač spoznati, da ao ee ruzmsre premenile in mora vedeti, da ima Avstrija voljo in moč, dib'.ti si zađe ft3t nji« Politični krogi so trdno prepričani, da sa na-F-tali koi tl.kt pora-na, iu da Turčija da do četrtka zahtevani aadts.er.je, ne taje ra, da p postopanja Avstrije ni. pranj Turčiji osvetilo pota naše unallja politike na prav zanimiv način. I. sultanove rcnitectuoeti izvajajo, da razmerje mej Avstrijo in Turčijo ii ravro dobre Čita se tudi, da je sultan postal Avstriji sovražen, češ, da de'uje ona na razpad Ter ter da se ja že za čaBa grško turške vojne vedro bolj drža'a na strani Aog'fške, kaker ua strani stil j..\:h prijateljev, io Če smatramo dunajski „Fremdeblatt" verodostojnim tolmačem intenc'j naš;g* mitififerstva naanjh del, moramo priznati, da ta kombinacije niso neosnovane, saj je .Freude* blat t* Čelo te dni Turčiji kar brez ovinkov idreknl pravico do ibstanka. We energični nastop naše držnve ima po tem najbrž svoj izver v tistih, mej Turčijo in Avstrijo t b>toji čih nasprrtstvib, o katerih širši krogi T-slej še niso nič slutili, kater* pa morajo biti jako velika in ostra, ker bi sicer vojno miaister^tvo gotovo ne motiviralo novih :natnih tirjatav v vojne ramene z balkanskimi razmerami, kar pač pomeni, da se Avstrija pripravlja celo na eventavalcest vojne. Vse to si pojasui v prestolnem cgoicru, vse-kako pa tekom prihidajih dni j v delegacijah, ali os t rese avstri.Bkega nastopa, katera ostrost pač ni v pravem in naravnem razmerjn z BrazzaMlijevo afero, kaže nedvomno, ds postopa Avstrija v po I d Igo zavlačujejo. Ali bi ne k*zalo, da s« opusti druga nabožna knjiga za ta čas, ko izbajhjo te zgodbe, prihranek pa se perabivto, da se izdajajo tem obširnejši snopiči tega dela? — Misl.no tndi, da ne bi bilo napačno, oko bi dražba preskrbela izvirne platnice za to delo. Ker bi se naravno njih cena določila po številu naročnikov, in bi ss ti morali popreje javiti, zato smo že danes opoztrili na to. S postbnim zadcš.enjem beležimo, da se knjige iu spisi letos zlasti ozirajo na slovenske in slovanske razmere. Ker je nad narod v cbče le premalo narednestuo vzbujen in zaveden, ker je pa v narodnostno toliko težavnem in nevarnem položaju, je družbi prva dolžnost, da po sveje pripc-poaiore v gojitev iu čvratitev n a r o d n e g a čuta. Knjiga: »Bolgarija in Srbija" — našega rojaka prof Bazenska — ga bode poučila o sorodnih narodih, priprmegla mu v izpoznavanjo in s tem v ljubezen slovanskih lodov. Naj se poskrbi, da doti ta kajiga v kratkem naeledmce, ki bodo opisovale še druge brate na severu in juga, knjige, k* bedo i a- mali narod uverife o tem, da je član velike, megočne slcmn^ke redbite. Taki narodepst so tam pctiebni, taki so tudi bcij omes.ci ntgo.šs tako interesantni opisi „Japmcev in Kitajcev." — razumlienjn z nekaterimi člani evropskega koncerta, in nad v »< karakteristi no je, da je začela Avstrija tako postopati po Golucb« w*kerf» obisku v Moazi, po tistih potiva to van'i h z italijanskim kraljem, Ku-dinijem in Vtsconti-V*nosto n, pn katerih je bil — po zatrdilu angleških lhtov — navzočea v duhu tudi lord Silisburv in navzl c temu, da je zaveznik Avstrije, da je Neotčija, najintimnejša prijateljica in zaščitnica Turčije. Na obzoru so prikazujejo nov*, vrloint»re-ssnfn • .j zavedno kombinucje ia koalicijo, katere utegnejo preceniti ves evropski položaj, pa naj as za trenetek rudi kot ti kt mej Arstrijo in TarČijo poravna kakorkoli. V lijsiblj^iil^ 17. novembra. K položaju. Že vedno se zi trjajo, da je stališče gret* H»denrja pr.iv zelo omajano. „Kreuz-zeitung" meni, da je peslednj« n o mi- nisterski obtožnici, pri katerem je dobil Badeni le bonih šest glasov ;ečize, značilno za stališče njegovo. Tudi glede sprejetja nagoibeaega prov;z.rija sodi BK;eazzeitungu prav {.esim.stičao. Ako se posluži kabinet nasilnih sredstev, razdraži se opr zicija le bo'j. in n hče ne mor^ vedeti, k'jm zaide še boj. — Gltde II. p dprtd.sfdn ka javlja „I)eut. Volkshlatf, da je Bfi-kj d fiuitivno sk'* njeno, da sa vo'i iz vrtt s U vanbka ki.ščansike uarodte zveze, tjrej dr. F e rja u 9 i č. Pater Sto>lowski i-javlja v slojem glasilu BWienec Polskie" da se rrora bej poljske sudsko stranke proti vladi omejiti samo na Galicija ia Sle* zijo, ne pa raztegj ti s? tudi v parhmtnt. Poljska ljudska itracka nora pr znati, da se je gre fu Ha-deniju poatadUo, postaviti Avstrijo na slovansko pcdiegj ter z!om t> nemško promoč. R d. tega poživlja Stojalt\vski svoje straotarske fovariže, naj v parlameitu pibijajo obfitrokcijo. Stianka se že ravna po tem pczi.u, kar jo dt kasala s pcslednjim glasovanjem radi ministerske cbtoinice. T>dij je prodrla r. t..» s ;: • z glasovi ljudske stranke. Dreyfusova afera vznđmrj;* se daj ves Pariz. Schei)tn Kestner je v BTtmp3tt izjavil, da je že pred 11 đmvi izrečil vcjuema miaibtru dokaze, da je D.evfus nedolžen. M nifater ga je prosil, naj 14 Tudi v koledarja je tb'.lica primernih člankov. Spis „Slovenski pevci na Dunaju", ki oznanja na* šema naroda zmago slovenske pesni v pre-stolici, naj ma budi naredni ponos in goji ljubezen do mile slovenske pesni! .Vmtšcanje kcr.Ških knezov na gospesvetskem polju" pa naj mu klica v spomin slavno svojo preteklost! „Irenej Friderik Baraga" naj mu oznanja velike zasluga s ovocskega misijonarja; „Andrej baron Ćehovin" pa naj mu dokazuje, kaj premore slovenski rojak v visoki vojaški Blužbt, aKanonik Karol Klon" naj s?edoči, kako je deloval pi hticen slovenaki vodja, „Z'ato-mašnik Fiančiček Lavrančiču pa naj mu kaže vzor« nega duhovnika! In narod, ki dobiva iz teh živo-top sov uvarjenje, «1 doaezajo njegovi sinovi isto tako, kakor einovi dru srečnejš.h in mogečnajš h rodov, velike odlike, da istotako plodovito in uspešno delujejo na vseh poljih, tak n&rod pretrpi lažja in vstrajnejše vee hade nadloge, vsa eovražua nasprot-stva, eaj vidi, da kljub vtem t -i.a oviram zmagaje. Koledar je knjiga, na ktttsro obrača d ažba posebco pozornost, katera opremlja z lepo in prikupno obliko. A vecder oh.oega (poleg koledarja, veijavuegi* le za jedao hfc() tifeti nesrečni imenik članov ter mnoge drug. sUari, ki mu edvzemujo dalj mo'č", ker tkem tega časi ce vpelje prikiva. Minister pa ni Se vedno nUeasr ukrenil, zit o stopa Scbeurtr Keitner aam pred javnost ter iz avlja, da ae dvomi o lojalnosti in neodvisnosti vojnega so d.?ča, ki je obsediio D:»yfasa, toda n postavno je bilo, da se je izrekla cbiodba radi nekegt pisanega dokaza, katerega ni videl niti Drevfas niti njegov zegovercik. Nova dejstva dokazujejo novržao, da je I'.- ) t .s nedolžen, ker dotična iz in :rsk t pisma je pis*l nekdo drogi: bogat častnik v p., dan plemenite tedovine. „L berfe" je ra te bestda takej tbdilžila vpokoj ntga majorja de Rougemoute, kar pa je Schearer Kestuer takoj ovrgel, kakor neute-rc»ljero sumni'tnje. Af-ra postaja ved.o r snsjša, desi se trudijo antisamitski 1 st< razhgati vee kakor ždovsio epletko. — l)jtefirj: časniki poročajo, da je Dtvf-sjv br*t pisal vo)UjLau Bnlaistni B,l!ctu, v kttf-reiu je imen ova' nekdanjega pov»ljnika grefa Kszterhazvja onim izi jalc m, ki j Afr d i že do cl» rsamljani in da ee b.žJas kmalu udado — V Iadiji razsjja »le vedno kuga. M s Pocra je skoraj pavjem iimr'o. Zarota v Braziliji. V R'o de Jineiro je proklamiran r?di vst*t kjv vojaški zakon. Po sporočilih „Timea" s.< zaprli ondi ž i v«l ko fit s-vPo poslancev in dragih oseb. VeJno bolj raste Število dokazov, da je povsroSds vstanek in umor vojnega ministra daleč po deželi razširjena zarota. Najvažnejša naša naloga.*) i Slovanci iaiamo \r so te?a7en, na drugi strani pi tudi jako zanimiv fo'oJaj sredi ve'ikih narodov. Jako težaven je položaj: to vsi vemo in čutimo. < leni avstrijske drrža«e im*u30 nositi ista ia še večja brem«na, kakor naši pOBOSni s :ae J j ; dobrega pa nžtvamo p-ometo m/ilo. Ali ne prispevajo k ogromnim davkom naša monarhije skoro več nego je v naših močeh ? Pomislimo ie, da se veliki bad geti pekr-vajo s 76°/o po icdirektaih davkih na živila itd., in osob.to petem teb indirektnih davkov moramo mi Slovenci prav tako s;oj decar metati za pokritje stroškov, ki jih da'a militarizem, birokratizam, državni dolg itd., kakor drugi sodržavljani. Pri vsakem kro r r-c n, ki g« zavžijeno, pri -vsakem koso sladkorja, ki ga porabimo, pri vsaki aši vina plačuje ao visoke cfijirje, n i j i .tre in dvorne svetnike, in tujim kapitalistom obresti za to, da posojajo državi svoj d-.n-r Vojaščina etine tostransko državno polovico vsako leto okoli 130 milijonov, in to število raste viako leto; cela armada c kr. nraJništva abserbira velikansko svoto; državni dolgovi znašajo 5000 milijonov gld., cbresti torej niso ma'eakoatai. In kdo plača vse to? Ali ne mi, Slovenci tudi, in sicer oprav tako, kakor drugi naredi, samo da je še t«2je zmagamo ? Kaj pa imamo na drugi strani od države? V vojni najde malo malo sloveaekih sinov dobrega kruha; v nradništva nam mečejo korak na korak polena pod noge Koliko je Slovencev, ki prilezejo do *) Prijavljamo ta zanimivi spis, dasi se ne strinjamo z vsako pisateljevo trditvijo. Op. ured. V. činovnega razreda?? Ia kaj vse morajo takošni požreti poprej, nego aa jim vsaj deloma pripozna njih zmožnost?! Da, .dandanes aa ne povprašaj« po sposobnosti, ampak po izvora," rekel je nedavno nekdo, ki je skusil, kako prijetno je avanziranje slovenskega uradnika. Zlasti pri političnem nradništva so nam do:i čisto zaprte. Res, delaj, trpi, gali si, hlapec; toda k mizi, v dražiao ne smeš se upati, suženj . . . Vprašajmo ae pa, kaj je BlTok, da smo Slovenci, v Avstriji Slovani sploh tako inferijorni igralci v baje inače toli lepem koncerta narodovi Vsa im« svoj uzrok, torej tudi ta tažui pojav. Kdor premišljuje pjve-st i lo'oško po notranjem razvoju, ne pa po letnih številkah, bo našel ta le zakon, kojega formulirajo sonijalogi od dae do dne, n&tančceje: Človeška poverit ja povest živalskega boja za obstanek. Klor je moč tu ji — in tu se narava ns ez:ra na kako ideo log čno r.vaio — fes OBtane nri tU vijanju, kdor ja pa llab in se na ume akomodirati svražniku, pogine. Sila, moč, gospodovanje, to je odločilen faktor. Na tem mi ni moiao na drobneje tega razpravljati. Greški vsenčiliški pref. Gumplovvics povdarja to jako dobro v svojih knjigah, katere n*š; izob>žanui izv.vstno p znam, in prof. G inapkvv ji .. 1 . k*ko: znano, mej najboljše eocijologe nas>ga Sata, dasi je morebiti preveč jednostrani in prepesimhtičaa glsda na človeško naravo. Nsmci s, dobili v t •< . a Sata m o :• n td nami; neugodne n ša ruzmere, n^aročn* naša zemljepisna lega, sesadstvo z barbari Musslmaai, vas to je po-vuoiilo, da se nismj v svojih fi;ičaih ia du3e ra.h s lab rasvijali tako orečan kakor naši kil ur.n sosedje. V vsestransko oivaj otre3a dn..u-n svojih spon: skozi stoletja tla e\ napeuja z dvojno in trojno eilo vs.- aveja kite, da bi bil jeinak svojim tiranom, — ne, ne samo jedoak, ampak c: 6 boljši, blažji od njih. Rekel sam: zanimiv je položaj Sbvencev. — Da velezanimi?! O nas sta na jedni straoi dva mogočoa naroda z lepo preteklostjo in z mogočnimi 'n m ter z duševnimi silam', in ta dva naroda navaiivata na nas z veo svojo krutostjo ; na drugi strani imamo pač slovanske brate, ali ti nam v sedanji konstelaciji ne morejo pomagati, ker so v istih političnih škripcih kakor mi, ker so političao oddaljeni od na:, in ker ja masa tej naših bratov, kar se duševne izobrazbe in marljivosti t 6a, c tar na kratko o rtal njega mnogest.raasko delovanje, povdarjaje, d* ga obč. svet gotovo ohraai v najboljšem ppominu. Podžujuu dr. vitaz Bleiw*is-Trstoaiški je z vzglrdi dokaztl. kako izredao dđi-tven in neumoren je bil pref. Hr.-ky iu' obimski svetnik in predlagal, naj ee . ohihi prof. Hraskamu v znak priznanja za njegove v.nIu.; » častna adresa, kitari predlotr ie bil sogtasao vz jrejet. Žapan Hribar je dalj« nazaanil, d k je umrl v Ttstu častai občan ljubljanski g. Jslovšek, ktteri je bil pred pol stoletjem zgladil veliko ladjo ia jo krstil na ' :e LjuMjaue. Jdlovšak je bil te dni pokopan v Trstu. Mastno ob •« ui je pri pogreba Zi-stopal magiijtratoi svetnik Vjočma, župan pa je dal na krsto položiti venec b trakovi in s prirner-i.. u;i "so.j, Končno je žaptn pozval obi, svetnike, naj v znak sožalja uatanejo raz sedeže, kar se ja zgodilo. Nadalje ja župan Hribar naznanil, da finančno mi< Ht i--t v o ni vzpr->j^lo ponudbe obč. sveta glede nnknpa ljubljanskega Gradu, kar se mu adi ponud.ma kupnina 5000 gld. premajhna, zajedao pa je vprašalo, bJi občina neka dele teg« posastva vzela v zakup. Obč. svet je župana pooblastil, da reši ta dopis v laetsem delokrogu. Obč. svet. ur. Požar jo potem mino predlagal, naj ne zadrugi za vzdrževanja dirkališča dovoli napeljati tivolsko vodo na drsališča, katero namerava napraviti ua svojem dirkališča. Voda bi ee napeljala iz cevi, katero so svoj čaa vodil« vodo na mestni trg. Zijedno prosi zadrug«, naj so jej dovoli napraviti dirkališče in napeljati električno razsvetljavo. Stavbinski odsek predlaga, naj sa prošnji ugodi, in se poraba in napsljava voda dovoli do preklica. — Sprejeto. Potem se je vršla dopolnilna volitev jednega člana v onih osem odsekov, iz katerih je izstopil pref. Hraskv>. V odsek za električno razsvetljavo sta bila izvoljena na predlog podžupana dr. viteza Bleivvesa dva člaoa. Isvoljeni so bili: v magistralni odsek obč. svet. Ž a že k, v stavbinski odsek obč. svet. Plan ta n, v direktorij msstnega vodovoda obč. svet. Grošelj, v odsek za elakrično razsvetljavo obč. svet. Pavlin in Žužek, v ka-ualiza'ni cdsek obč. svet. Grošelj, v šolski odbor za lesao iodastrijo obč. svet. Pavli«, v šolski odbor za čipkaratvo in umetno vezenie obč. svet. Pavlin, v regulačni od<*«k obč. svet. Žužek. O navodilih za okrajne načeln ks je v imena personalnega in pravdnega odseka poročal obč. svet. G o gol a. Ljubljana doslej ni imeU tacega navodila, dasi bi ga morala imeti po svojem «ta- ■JaT Dali« v prilogi- "VI trajno veljavo. — Ali bi ne kazalo, da s« natiskaj« j koledar z imanikem, glasnikom ia s drugo, le efemerno tvarino raje v obliki dozdanjih aVečernic", zato pa se vsebina teh s tvarino, poučno in bele-tristično, ki je doslej v 2. delu koledarja, združi v knjigo, v obliki sedanjega koledarja? Ta knjigi bi obdržala svojo trajno v«ljavo in se ohranila, v tem ko se sedaj nanogorabljeai koledar a vso svojo tvarino koncem leta cbičajno zavrže. Družba je letos pričela izdajati v malih sno p čth novo poljedelsko knjigo Ne dvomimo, da bo izvrstno dalo, tar morda ustrezala mnegim adom, a več ni težko. Saj je družba izdala ža toliko kmetijskih in poljedelskih knjig (omenimo I« obširno Povfietovo BU*ni kmetovalec", Kuraltovo „U*ni 8adjerejcc*, Gotćkarjevo ,Umni živinorejec* in Vešnjakovo ,Unna živinoreja",) da ne u/dim potreba nove knjig«. Naš kmet se v ob'o ne okoristi dosti ž njim, ker so vse preteoretična. — Upu :ablja pa itak lehko one, še nikakor ne zastarele. (Go8p. dooianiku moramo tn ugovarjati. Prvič: tudi kmetijstvo vedno napreduje, vedno sa pojavljajo novo izaajdbe, nove pcskušiuje se obneeo itd., drum . stare knjfg« te :-troke so pošle ali so te pcizgubiie, tretjič: člani d.u h sv. M h ra se izpreminjajo; stan odmirajo in novi vstopajo. Ti poslednji nimajo, niti na dobe* več svoj Čas izdanih kmetijskih knjig. Žs samo ti trije razlogi govor6, da j« Rohrmanova, po novajših izkustvih in poslednjih virih sestavljena in praktično urejena ilastrovana knjiga vender prav potrebna. Op. ured.) Nasprotno pa opažam, da dražba zanemarja kulturno zgodovino. Dx skrbi za občo izobrazbo, radi priznavamo. Saj je izdale veliko zgodovinsko delo, sij izdaja zdaj narodepisne knjige, saj j« tudi priobčil« že dokaj naravoslovne tvarine. Samo iz kulturne zgodovino smo še pogrešali pu blikacij. In vender bi bila ta primernejša in plodo-vitejše od marsikeke druge. Ako ni mej nami v« ščaka in strokovnjaka, ki bi pedal originalno delo (le kaka skrpucane kompilacija nas Bjg obvaraj!), bil bi gotovo najprimernejši v objavo prevod BMatice hrvatske", knjiga „Novovieki izumi". A še jedna točka. Dobro vem, da mora dražba, organizovana kakor bratovščina, zahvaliti se za svoj prospeh največ agitaciji duhovščine. Nikakor nečem nasprotovati temu, da izdaja pobožne, pramišljevaln« in molitvene knjige. A tudi mej temi je velik raz leček. Vsakdo čita z veseljem n. pr. SF i 1 o t e j o", teda ocih čudtžaih in pietiatiških aživljenj" raznih svetnikov marsikdo težko prenese. Ia vender ne bo nikdo rekel, da ima prva maojo vrednost od drage. Saj je pisatelj BFiloteje" proglašen svetnikom! ,A za ljudstvo to ni; sa prostaka treba dragega berila nego za izobraženca/ mi bo kdo ogovarjal Priznam mu to 1« deloma. Zakaj ne bi i v tej stroki skrbeli za dober okus? Mislim si torej: rainih molit-venikov in premišljevanj je za nekaj l«t ie dovelj mej Slovenci. A nikakor n« pravim, naj prid« namesto njih kaka druga knjiga posvetne vsebine. N«, vzdrži se naj sedanji red, I« na obseg se naj pazi! In ta bi zopet aasvetoval sledeče. Skoro vsakemu slovenskemu duhovnika so znani spisi A 1 b a n a S t o 1 z a , spisi, ki v originalni obliki uče verska in nravne zakone. Ravnokar je začela izhajati izdaja njegovih zbranih del. Ali bi ne kazalo, da si družba sv. Mohora omisli prevod« vsaj najzaanaani* tejših njegovih spisov? S tem ustreže iz vestno vsema slovonskema naroda, slovenskemu duhovništvu in tudi posvetni inteligenci. T« opazke naj zadoščajo sa danes. Zdim le, da dobo odmev moje besede pri merodajnih krogih, ter da pripomorejo v prospab naše slavne družba. Fr. G Osti. Priloga „Slovenskemn Naroda" St 263, đnć 17. novembra 1897. tntu, ker so okrajni načelniki, kateri imenaje obč. svet, pomožni organi žup. novi. Poročevalec je pred lagal, naJ fle n»vo/a kr. 320 gld 65 kr ; 4 5°/0 obresti anornzačuemu zikladu 7a dr b; : o i 31. d.cttih.a 1897 do 2 jaouvarja 1893 44 gld. 86 kr, od 2. januvarja 1898 do 2 juhia 1898 4H82 gld. 54 kr., od 2 joliia 1693 do 2 oktobra 1898 1702 gld 90 kr., cd 2 oktobra 1898 do 31. dec. 2398 gld. 79 kr., stupaj 8 229 gd. 9 kr ; računu vojušučnega amortizaeueg* z**Ld. 4°/0 obreati od 6342 gld. 27 kr. 253 gld. 69 kr. Ves prebitek je preraduojea na 0572 gld. 3 kr Po mkib opomnjih obč. svet. dra Grego riča, katero eo kot m utemeljene zavrnili poroče valeč obč. svet. Senekovič, žapan Hribar in obč. svet. S ve tek je obč svet cd,bril vse postavke proračena. O prošnji Kranjske etavbno dražbe za izpla čanje kelavdačnega zneska pri pebotni vojašnici je porečal obč. Bvtt. dr. Maja r on. Stavbna družba zaLtevs, naj ee jej izplača znesek 4788 gld. kateri znesek jej občini zadržuje, ker vojašnice ni pobelila in p barvala. Stavbena dražba o temelju je svojo prošnjo 8 tem, da ni bila nikdar rbveščena, kitko naj pobeli in pobarva vojašnica, kar je bil obč. svet sklenil, vsled če .; r da tega tudi ni stori/a. Stav hena družba uvide va, da ss mora M ver zdaj iz lepa poravnati, ona ui da toliko odtegniti, kollkoe bi stalo balenje in barvanje, namreč po 7 kr. za &tirj*škj meter, tj.2000gld. Ako se Btavboia drožba izreče, de p'a^a ta znesek in ee odreče verna dalJDJim tir jat ram, naj bi r.e utvar izlepa poravnala. Poročevalec je predlagal, naj magistrat stavi Kranjski st.vbui diu'b: to ponudbo. — Sprejeto. O ugovoru dra. Ignacija Kotnika proti stavbeni določbi mestnega magistrata je pircč«! obč. svet. Pavlin. So;ed dra. Kotnika, I/an Grajžar, je prosil dovoljenja, da zgradi novo pusl pje na svetu pob g h še dra. Kotnike. Proti izdanemu dovo'j« n,u 8e je pritožil dr Kotnik in dež. odbor je dovoljenja razveljavil, ker je mej k-■ e.om Auer p-rgom in ob čino ljubljansko natt»la pravda radi jednega dtfla sveta. Ta stvar se je z Grajžarjem za vse shč-j* oitdila. Ker so ogovori dra. Kotnika privatne na rave in ii javnih ozirov ni zadržka, da bi Grajžar ne smel zidat?, zategadelj je predlagal poročevalec, raj Ee ugovor o^bje in naj s i da Grajiarju stavba nako dovoljenje a pogojem, da poieg Koto ko-e biše naeravi 16 veliko sve'.liščd. — Sprejeto. O ugovoru Franca Livreočiča na Kongresnem trga št 12 proti nivelu trotoirja cb hišah SS ju'e.i strani Kjcgresaega trga je poročal obč. svet. Puvlin. LavrenčiČ se boji, da se bo voda vtled zvijanja trotoirja pred T.Uovo hišo cdtaktta v spod/ija presore njegove hiša, kateri strah pa ni oenotan, vsled česar je predlagal poročevalec, ni j es Lavre:Č:čav ugovor zavrne. Obč svet. dr. Gregorič je vprašal, jeli obč. svet od- b.-ii nivel tega trotoirja, na kar ja ža-psn Hribar pojasnil, da ne, da pa je tega kriv eam obč. svet, ker je predolgo odlafal z odobrenjem, tako da magistrat ni mogel več na rešitev čakati. Ko je Šo porečsvalec obč. svet. Pavlin konšta-toval, da se nivel na tistem mesta sploh ne da drugače določiti, kakor je določen, in da tudi Lav reLčič ne ugovarja ni vela, je obč. Bvet sprejel odsekov predlog. Obč. svet. Pavlin je poročal o ugovora Orcslava Dolenca v Wulfovih ulcah proti magistra tcvemu naroČilu, da mora jeden trakt svoje biše pcdreti. M-tg'strat je bil dovolil, da se srn« pod gotovimi varncstmmi pogoji ohraniti do spomladi jeden del Dolenčeve hiše, s ker ss je začela graditi A-.tr java hiša, ni mogel Dolenec izpolniti dotičnih var noBtnih pogojev in mu je magistrat valtd tega ukaze! podreti dotični trakt. Poročevalce je predlagal, ker se je p idiranj« že začelo, naj se preko ugovora prestopi na dnevni red. — Sprejeto. Obč. svet. Pavlin je peročal o ugo/cm Adolfa H*uptmanna proti magistratni odločbi, s katero sa ma je odrekla zgradba male hišice na Res Ijevi osstf, in predlagal, naj rekarz zavrae. Ooč. svet. dr. G r e g o r i č je vprašal, ali se e Htuptmanu djvcliia zgradba pritlične njegove hišice ca Kasljevi cesti definitivno, tako da ga magistrat ne more prisiliti, da bi jo podrl, ah samo p oviznruo. Po nekih opomnjah obč. svet Šubica je župan Hribsr pojasoil, da nima Hauptmanov re kura pomena, ker se hoče Hiuptmann odati. Oič. svet. dr. Stare pa je rekel, da je dobil H»ujt mann—kolikor sa govornik spominja — za zgodbo sedanjih h-šic suno provizorno dovoljenje, da pa b.de hišica zskrita, čim sezida novo poslopje. Obč svet ja vzprejel poročevalcev predlog O ugovoru Pallusovih dedičev proti naroč Iu, podreti neke trakte Pallmove bi3e jo pročal obč. svet. Pavlin in predbgal, naj se prako ugovora prestop: na dnevni red, ker se dotični trakti že po dirajO. — Srrej' tO. Konec prih ) Dnevne vesti. V Ljabtjaai, 17. novembra. — (Volitev v Vipavi.) Tacega dneva, kaW r je bil dan volitve, V p*.va de ni doživela ! Navdu š^nje, ki je vhdalo pred volitvijo in po velitvi, ee popisati ne da Vol tev sama se je vrli'a v cajlep Šem reda. N.Ši mežje so stali kakor ska'a iu niti jednoga nam niso cmejali. K'eriktlci eo lovili naše voli'n- može, ter jim prigovarjali, da naj volijo gespoda I tna Grudna, o kojem, kakor znauc, ravro isti klerikalci pred dvema letoma ničesir vedeti niso heteli. Ali tudi pri ičerajŠnji vol t-i so kleri k - Io. popolnoma peg reli o svojimi B| letkarijami. G aprd Gruden, da si ci bil vcltni mož, je vendar osebno prih tel na volišče, da li zabraml to ali eno zlorabo svtjtga ime; a. Vso Č*.st gosp. Grudnu, ki ja s tem svrjim postopanjem oslavil sobe ii na roi'.d ettanko, b keji pripada! In re°, mežje iz 1 'rjvkega ckr.ja glcsovuli so z velik.m navdušenjem za I>aca BoifčA, in n ti jeden ee ni umaknil! Ravno tako vrlo obnašali so se Vipavski volil; i nrožje. Na nje ne je ta vse megeče načine pritiskalo, kar s;e doči list keji ee je z Vipave dne* 14 novecbra t. 1. razpošiljal našiaa mižem. Ta list so glusi: ,Vipava, 14. novembra 1897. P. n! Z isttt eo nam Va^a :a b.ivljice j rjti klerikalni stranki pove dom doželoo-zb: reke egitacije. Vemo pa tudi. da Vi 2i dolgo vrsto ltt vino pomnožujete in tako kot pristno pro-d«jit^, ktr je po ofcs'c-j'Čib pcslavah z?lo rj'itro prepovedano. Ako se torej hočete izognti občutljivi kaz i, svetujemo Vam na dan volitve t. j. 16. t. m. o*cma ostati, sicer 80 beds Vaša omenjeno ravnanje z vinom takoj ovadilo. — „K I e r i k a 1 e c" v imenu večih" — Vse zaman! Nikdo se ni vstra-Šil eleptrskegi \ r t en jo, ki je obseženo v ten listu, in isi vipaveki volilni možje prišli so k volit vi Ko je bil orfd.-tn patindvajseti glas za Irana Božiča, zagrmeli so topiči s holma nud V pavo, in kmalo na to je grccelo po celi Vipavski dol ni. Trg eam pa je bil v h pa v z^stuvab, in po ulicah se je na bralo občinstva, kakor pri največjih slavnostih, V h telo A rij i je bil elavnoetai cb d, pri kojem se je govorila marsikatera navdaš«na napitnfca. Do poznega večera h -l i: so skupaj volilni možje obeh ekrajev, in veselili so se lepa zrsage. Tudi Vrhpolj-čanje nzso hoteli MSjstatl ta dan. Novo izbranemu poslanca so izročili pismo, ki se g'asi: „Blagorodni gospod Ivan Bjžič — no >oisvoljeni Vpavski Idrijski deželai pcslanec 1 Viši Vam ndani Vrbpoljski narodni voli'ci, obžalujoči, da na dan prvotne volitve v naši občini do zmag*) priti mogli nismo, se pa vid r dan'a z Vami, preblagi gospodi z Va3imi g:spodi volilci in z vsemi pripomt čniki, Vaše sijajne zmaga radostno veselimo, ter Vam k sijajni izvohtvi javno častitamo, srečo vešimo in topli pozdrav izročamo. Vaši Vam vdani narodni volilci. V Vrhpolji, 16 novembra 1897." — Ko so je zmračilo, ja bila Vipava sijajno razsietljena. K*r bodimo o tej velepoaiembni zmagi narodne stranka še govorili, naj pedamo za danes samo nekaj statističkih podatkov. Volilnih mož v Vipav* sko - idrijskem okr.iju je 49; od teh glasovalo ja včeraj 44 oziroma 46 (dva volilna moža iz idrijskega okraja, ki o f a bila odločno za g. Gradna, sta se le volitve v velilno korrisjo uddežila in z narodno sfranko glasovala, potem pa, ko sta se prepričala, da je tričetrtinska večina zagotovljena g. Božiča, zapustila volilno abano zagotavljajoč na redue volil.e, da bi za g. BjžiČa glasovala, ako bi šlo za ojij-i gliitp. G. Ivan Božič js dobil 32 gla sov, klerikalni kaadidat Ivan Lavrsnčič (sin po-kcjaega podanca) 11 glasov in jeden glas je dobil vipavski dekan Erjavec. Ker je jfden žirovski volilni mož obolel in sta nam b.la še onadva gla so »a 08'garjena, rezpolagala je narodna stranka v teh okrajih a 35 glaaovi, toraj tričetr-tinsko večino in je od zadnj Ii volitev (Livreu čič 24 G-udeu 22) napredovala za 13 glasov. Gotovo je, da bo pri pnhodnj h volitvah še večje uspehe dosrg'a, kajti na <' lu in v šturijah propi dia je le z dvema oziroma jedkim giEscm, krjega jim je Župnik Kromar na stopnjicab BpofatilK, dasi je volilec, na na^em vozu pripeljan, obljubil narodno glasovati. Kakor s t iz teh pođitkov razvid, odklen-kalo js klerikalizmu v teh okrajih — za vedno. — (Imenovanja) Računski revidant pri ra Conskem oddelka deželue vlade g. Fran Brega nt je imenovan ra'unskm svetnikom istotam. — Stavbeni pristav pri dež. vladi g. L v B 1 o u d e k je premeščen na Gorenje avstrijsko, stavbeni pristav g Karel G r ii n h u t pa je i mene van in fen--jem pti diž vladi kranjski. — (Repertoir slovenskega gledališča) Prihodnja slovenska predstava bo v soboto, in s OH se hode pela opera ,Fra Diavolo". Ker imajo prav ob sobotah trgovci in obrtniki navadno naj več posla, tako da ne morejo biti že cb pelo 8 ori v g'edališči, je ktandanca rada ustregla z mnogih stranij izrečeni Želji iu za to predstavo določi a začetek na 8. uro. Z ijedno je za nekaUre vrete sedežev znižala vstopnino — (Slovensko gled .lisce.) Prvikrat v letošnji sezoni se je pela sinoči Auberjeva opera „Fra Diavolo" in takoj tu bodi konstatovano: opera je dospgla popolen uspeh. Občinstvo je bilo a predstavo prav posebno zadovoljno, kar je izrazilo često z oduševljenim ploskanjem. Obžalujemo le, da orkester ni bil svoji nalogi popolnoma kos. Vzrok temu je, da je bila za to opero jedua sama orkestralna skušnja, in še ta šele včeraj popoludne (prej ni bilo možno). Priznanja vredua je torej velika požrtvovalnost naših opernih močij, zlasti pa gdč. Ševčikove in g. Raskoviča, ki sta v par urah prepela dvakrat toli veliki in naporni pevski ulogi. Rizumevno je torej, da se je pokazala tu in tam mala utrujenost, ki pa je tolikanj bolj od-pustljiva, ker se je izvršila navzlic temu opera v pevskem in igralskem oziru prav dobro. O pred-stavljaloib glavnih ulog, o gdč. Ževčikovi (Zer-lina), g. Raskoviču (Fra Diavolo) in g. N o 11 i j u (lord Kookbum) smo pisali že lani. Omenjamo le, da ao ostali na isti umetniški višini ter da so želi veliko priznanja. V uovih rokah so bile letos uloge: Pamela (gdč. Horvat ova), Lorenzo (g, Rus), Mateo (g. Krono vic) in Boppo (g. Š tam car). Naša simpatična altistinja, g. Horvatovaje predstavljala prav elegantno angleško mylady ter pela svojo ulogo z razumom. Goap. Rus je nastopil včeraj po daljšem času zopet jedenkrat v večji ulogi. Ulogo Lorenza je pel lani naš prvi tenorist, za katerim pa ni g. Rus prav nič zaostajal. G. Rus razpolaga z lepimi pevskimi zmožnostmi; zato more doseči v bodoče, ako se loti vsake uloge s toliko unemo in marljivostjo, s kakorŠno je izvrševal svojo sinoono nlogo, Še najlepše vspehe. Ako vpoštevamo žalostni slučaj, da je prav včeraj umrl oče g. Rusa, izreči nam je g. tenoristu za njegovo požrtvovalno zatajevanje še prav posebno pohvalo.. G. Štam-car je v pevskem oziru ugajal, v igralskem pa je včasih preveč karikoval in pretiraval. G Krono v i č nas sinoči ni zadovolil; ker pa je sicer zanesljiv, izrazimo naj le svojo nado, da bo prihodnjič svoji ulogi do cela kos. Pevski zbori so bili prav dobri ter so si stekli pri odprti pozornici špecijalen aplavz. V splošnem je bila torej oporna predstava prav dobra, zato se nadejamo, da ostane stalna repertoirna torka ter da bode še večkrat zadovoljila občinstvo v toli veliki meri, kakor je to storila sinoči. — (Električna lokalna železnica) Žees bi ko min steretio je o projekta Kranjske stavbne dražba, po katerem bi bilo v Ljubljani in v okolici napraviti aarižo z električno silo gonjenih malih železnic z raztečino 1 m do!oč.lo pregled trasa v zvezi s postajao komisijo na dan 29. t m. Ako se pri tej reviziji ne pokažejo nobene ovire, ki bi zahtevale premenabo projekta, se bode nepcsredao potem izvršil političen obh:d. Projekt je razgrnjen na vpogled pri d<*ž. vi Ji tcpogn.fi tai zemljevid in izpiski iz tehničnega poročda pa se morejo pregledati pri mestnem magistrata. Klor se bcča uie ležiti kcmisije, da vlcži morebitne ugovore, mora priti dne 29 t. m. ob 9. ori dopolndne v pisar nico V. det. vlade. — (Narodna čitalnica) V mali dvorani „Narodcega doma" se vrše vsak četrtek zvečer plesne vaje za mlade člane narodnih rodbin, kateri še ne ibiskujejo očitnih društvenih plesov. Vse rodbine, katere ao udje ljubljanske čitalnice ali ka tere se vanjo zapišejo in so od tdoora vzpreje.e, imajo pravico do obiskovanja teh plesnih vaj. — (Slovenskih imen ne p znajo' Prejeli smo naslednji dopis: , Ni Še dolg), kar ste pnpo ročali v Vašem cenjenem lista, da naj si etranke vezne liste za železnico same pišejo in sicer v slo venskem jezika. Dao 12. t. m. je kupil pri meni g. H. Tavžel iz Slemena na Biokah 50 lesnih krež nikov, katere naj mn pošljem na postajo Trnove. Dae 15. t. m. sem isto pošiljatev na postajo Or tenek D. Ž. odposlal in vozni list spisal v aloren* akem jezika tako-le: ,Na g. Aatoaa Tavžela postaja Trnovo (Notranjsko) Via St Peter". Ker eem bil isti dan osebno na dotični postaji, mi postajsnačelnik dotični vozni l.st vrne in pravi: aPostaje Trnovo jaz na poznam; 8 cer bi jo poznal, a je nočeas ; vi mi pišite v nemškem jezika". Jaz ne pišem nemškega vosnega Meta, on ns sprejme slovenskega, tedaj sem primoran doticao pošiljatev nazij odvaeti. Ali bode pod takim paševanjem napredoval promet postaje Orteneka?! Pristojni faktorji naj bi storili korak, da se prepreči tako samovoljno ravnanja." — Mi kar verjeti ne moremo, da bi b lo to mogeče, a kar je naš dopisnik poisem verodostojen ia za nesljiv mož, protestujemo z vso odločnostjo proti takema ravnanja železniških crganGv. — (Slov. bralno društvo v Tržiču) priredi v soboto 20. t. m. zabavni ve er s ta u boranjem, petjem in pr« eto zabavo v prostorih g. A. Perneta. — (Iz ziljske doline) nam piše prijatelj našega lista: Malokdaj s«et k.j čuje o nafti lepi dolini, čudo ni, kajti Ziljam še h. h, bi rekel; samo t*krat se bere o nas, kadar so volitve pred durmi. Na u nasprotniki so sedaj malo apanam", odkar imamo svojega slovenskega deželnega poslanca gospoda Giafenauerja, ki je v nedeljo, dne 7. t m. govoril jako obširno o delovanju koroškega deželnega zbora na shodu katoliško političnega in gospodarskega društva za koroške Slovence v Bor I j i b Sbcd se je z ozirom na naše razmere d' bro f bet h-l — Govori se, da bodo v kratkim po več krajih v naši dolini nove občinske volitve. Naj bi Slo ver oi na držali rok križem! — V Ko-tičah se je dne 11 t. m otvorila nova cista. K otvoritvi prišel je tudi naš deželni predsednik, biron Schmidt Z to-'-.-t. w kateremu se je bil tem pohodom postavil h.k. m n k zaradi .zaslug11, katere si je sto kel za to OSlto. Ime bo mu dali na čast eoprogi deželnega predsednika „Idahohe". ĆudJao js, da Slovenci na Koroškem nimajo denarja drugam vtakniti, kaker da spomenike postavljajo možu, ki ima to liko nam prizadfjaa.h krivic na vesti. A. * (Verdijeva soproga umrla) V vili Sant Agata pri Buaetu je umrla 82letna druga soproga slavnega skladatelja Verdija. Pred svojo smrtjo je izrekla željo, da se njeno truplo mirno, brez vs^h slavnostij pokoplje v kapeli Šant Agata. Signora Verdi je bila svoj čas sama slavna operna pevka in je tudi v Verdijevih operah z velikanskim uspehom nastopala. * (Roparski umor bliza Dunaja.) Nedavno so našli na obrežja Donave, v Lackenaa pri Dunaja ubitega mladega moža, katerega dolgo ni nihče poznal. Končno se je dognalo, da je mrtvec delavec Ivan Werderits. O kakem sledu za morilcem pa še vedno ni bilo govora. Bratranec ubitega je bil zadnji človek, ki je govoril z Werderitsem. Sedaj pa je preiskava dognala, da je prav ta bratranec zvabil Werderitsa na samoten kraj ob Donavi, ga ondi najprej zaklal z velikim nožem ter bežečega bratranca še pobil s kamenjem. Na to ga je oropal ter mu vzel prisluženih 50 gld. * (Podjetne ženske ) Kakor se poroča iz New-Yorka, odpelje se 1. decembra 60 žensk v Klondvke, v deželo zlata. Vsaka je vplačala približno 2000 gld. in v to svrho so si najele ladijo. Vse si hočejo pridobiti veliko denarja. Seboj bodo imele tudi bolnico in jedno zdravnico. Nekatere so namenjene otvoriti hotele, gostilne, jedna pa ima celo ogromno knjižnico seboj, s pomočjo katere si kani služiti denar. Razui voditeljice ni nobena vseh šestdesetih žensk nad 24 let stara. Morda si gredo tja tudi iskat — moža! — Književnost, — Slovenski stenski koledar. V kratkem izide jedini slovenski stenski koledar za leto 1893. Koledar bode obsegal tudi prostor za dnevne be ležke in bo zlasti za razne pisarne jako prikladen. Da bode tudi ukusno narejen, za to jamči ime izdajatelja, gospoda Ivana Bonača. Telefonična in brzojavna poročila. Dunaj 17. novembra. Cesar je danes opoludae vzprejel avstrijsko in ogersko delegacijo, cgersko ob 12., avstrijsko ob 1. uri. Po ogovorih predsednikov grofa Szaparvja in grofa T nuna je cesar imel prestolni ogovor, v katerem je rekel, da se je tekom zadnjega leta posrečilo, odpraviti nevarnosti, katere so grozile v orijentu, za kar gre zahvala soglasnemu postopanju velevlasti. Evropski koncert se je izkazal kot mogočen faktor v vseh orijentalnih zadevah, a če se mu tudi ni posrečilo, preprečiti konflikt mej Grško in Turčijo, je njegova zasluga, da se je kontlikt lokali/oval in dosti hitro dokončal. Sedaj imajo velevlasti nalogo , rešiti kretsko vprašanje in upati je, da se reši tako, da se ohrani suvereniteta sultanova zajedno pa, da se zagotovi Kreti kar možno obsežna avtonomija. Razmerje mej Avstrijo in drugimi državami je kar mogoče ugodno. Nepremakljiva podlaga vsi zunanji politiki je zveza z Nemčijo in z Italijo, k kateri je prišlo še prijateljsko razmerje z Rusijo. Pri opetovanih sestankih z ruskim carjem, je rekel cesar, se je izkazalo popolno soglasje v mišljenju in utrdilo raejse bojno zaupanje, tako da je smeti brez bo jazni zreti v bodočnost. Cesar je potem s toplimi besedami omenil svoje opetovane sestanke z nemškim cesarjem z rumunskim kraljem, povdarjaje, da je glavna naloga avstrijske vlade ohranitev evropskega miru in končno izpregovoril na kratko o skupnem budgetu. Dunaj 17. novembra. Po presto!nem ogovoru je bil cercle. Cesar je ogovoril več delegatov, tudi dr. Sušteršiča, katerega je najprej vprašal, če je prvič delegat, kar je Sušteršič potrdil, in s katerim je potem govoril o ljubljanskih razmerah. Cesar je vprašal, kake so bile posledice zadnjega \ečjeg% potresa in če se zdaj v Ljubljani veliko zida, na kar je dr. Sušteršič dal zadevna pojasnila. Napram dr. II e r o 1 d u je cesar rekel, da se mora sedanjim razmeram v parlamentu na vsak način konec narediti, napram Schwarzu in dr. P a c a k u , ki sta rt kis, da bo boj za nagodbeni provizorij jako trd, je cesar rekei, da je razmere v parlamentu močno obžalovati, napram E n g 1 u pa je rekel, da se bo še vse poravnalo. Z dr. Krama^em je cesar ob širno govoril o delovanju parlament1), a kar je rekel, ostane tajno. Dunaj 17. novembra. Posl. dr. K berili o c h je imel pred svojimi volilci velepomem ben govor o parlamentarni in politični situ vaciji. Rekel je, da je obstrukcija, kakor jo tirajo nemški opozicijonalni poslanci, sramota za nemški narod in hudodelstvo. Nemci očitajo katoliški ljudski stranki, da se je zvezala s Čehin in s Poljaki, dasi bi se bili oni z veseljem zvezali s temi istimi Čehi in Poljaki, ako bi jih bili ti le hoteli vzeti mej se, in dasi bi bili nemški liberalni veleposestniki radi vstopili v večino, ako bi jih bili Slovani le vzprejeti hoteli. Badeni se je nekaj časa res ustavljal vzprejetju katoliške stranke v večino, a sprijaznil se je ž njo in naposled iz javil, da se hoče nanjo naslanjati. Z ustanovitvijo sedanje veČine so bili nemški nacijo« nalci v srce zadeti, njih stranka je ranjena na smrt. Boj, kateri so začeli, ne velja vladi, boj velja veČini, sli ker proti večini ni moč predlagati obtožbe in uganjati obstrukcije, 'zato so naperili boj proti Badeniju in ga vodijo v znamenji jezikovnih naredb, da svoje gibanje zavijejo v narodnostni plašč. Jezikovne naredbe so le navidezni povod boja, nemška opozicija jih porablja kot agitacijsko sredstvo, da svoje volilce laglje slepi, v resnici pa je ves njen boj obrnjen proti večini in proti načelom, na katerih izvršitev se je večina izjedinila. Opozicija bi rada večino razgnala, in ker je nemška katoliška ljudska stranka ključ k večini, ker veČina razpade, čim se ta stranka od nje loči, zato naskakuje opozicija prav katoliško ljudsko stranko. Položaj katoliške ljudske stranke je vsled tega težak, a tudi važen za vso državo, ker z nje izstopom iz večine pride ta za dolgo let ob veljavo. Z ozirom na to, je dejal Ebenhoch, da je odklonil predsedništvo, ker bi njegova izvolitev bila za opozicijo novo agitacijsko sredstvo, a ta odklonitev nikakor ni odpoved od večine, kateri ostane stranka zvesta, ker jo smatra za jez, ki zadržuje, da ne pridejo na krmilo nemški liberalci in na-cijonalci. Gradec 17. novembra. Nemški visoko-šolci so včeraj priredili komers, pri katerem so prepevali veleizdajske, v Avstriji prepovedane pesmi, vsled če3ar je bil komers razpuščen. Carigrad 17. novembra. Poročilo, da je kontihkt mej Avstrijo in Turčijo že poravnan, ni osnovano. Tudi ni resnično, kar se javlja, da avstrijski poslanik ne od p tuje, če da Turčija glede sfere Brazzafolli zahtevano zadoščenje. Avstrijski poslanik odpotuje s prvim eks presnim vlakom, ako Turčija ne da do jutri o aferi Brazzafolli zadoščenja in ako glede ori-jentske železnice ne stori vsega, kar je Avstrija zahtevala, in kar Turčija že mnogo let zavlačuje in odklada. Na brodovje, zbrano pri Kreti, se je že ukrcal delegat avstrijskega poslaništva in brodovje gre, pomnoženo po nekaterih dru-gih ladjah, nemudoma pred Mersino in začne bombardement, če se Turčija ne ukloni. Razen tega ustavi Avstrija takoj ves obrat na ori jentski železnici in onemogoči najetje najnovejšega turškega posojila, eveatuvalno pa se odloči tudi še za druge represalije. Slovenci in Slovenke I ne zabite družbe av. Cirila in Metoda 1 1 Narodno-gospodarske stvari. — Kolkovanje v Avstriji izdanih in na Ogersko poslanih računov in pobotnic. C. kr. trgovinsko ministerstvo je trgovski in obrtni zbornici za Kranjsko poslalo naslednji ukaz: nVsled prošnje mnogih trgovakih in obrtnih zbornic je stopilo c. kr. trgovinsko ministerstvo v dogovor s c. kr. finančnim ministerstvom v zadevi kolkovanja v Avstriji izdanih in na Ogersko poslanih računov z ogerakimi kolkovnimi znamkami. Kakor c. kr. finančno mnisterstvo sem poroča, so v ta namen vpeljane poizvedbe pokazale, da se tvrdkam, ki preskrbujejo za kr. ogerska oblastva dobave, za njih terjatve pošiljajo od teh oblastev pobotnični blanketi, v katerih je „Budimpešta" kot kraj izdanja predtiskana, če tudi se izdavajo prejemna potrdila vedno na Dunaju, in da so tem blanketom priloženi dopisi, v katerih se izrecno zah'eva kolkovanje pobotnic z ogerskimi kolkovnimi znamkami. Nekaj teh tvrdk je sicer tudi na Ogerakem trgovsko sudbeno protoko liranih in imajo tudi tam svojega zastopnika, ki pa ni pooblaščen tvrdko podpiBavati, radi česar se morajo pobotn:ce vedoo na Dunaju izdajati. Tvrdke naznanjajo dalje, da se take pobotnice, ki nimajo ogerskih kolekov, ne izplačujejo, ali da se jim — ne glede na pogodbeno pristojbino po tikali III. — po skali II. na pobotnice pri- padajoči kolkov ni zneski pri likvidiran ji njih terjatev odtegujejo. Neka tvrdka je specijelno poročala, da porablja za na Ogersko poslane račune za zneske pod 10 gld. ogerke kolkovm- znamke a 1 kr. ker to ogerski naročniki, ki kajpada skoro nikdar niso oblaetva ali nradi, tako zahtevaj, da se izognejo popravljanju. Ker to zahtevanje načelom pogodbe z Ogersko glede na koleke, neposrednje pristojbine in takse nasprotuje in je sposobno tjst.ran -sko trgovstvo na nepristojen način obremeniti, je c. kr. finančno minister.stvo ukazalo, da se naroči podrejenim oblastvom in uradom, potem političnim uradom 1. stopinje, specijelno tudi magistratom (mestnim svetom) mest s lastnim statutom, da se naročilom ogarskih finančnih oblastev na avstrijske trgovce zaradi vročevanja plačilnih ukazov o kol-kovnih pristojbinah računov in pobotnic omenjene vrste ali zaradi pobiranja takih pristojbin od teh, ne ugodi, ampak da jih je od slučaja do slučaja potom deželne finančne oblasti c. kr. Hnanćnemu miuiaterstvu predložiti. Slavna zbornica se o tem obvešča s pristavkom, da se v tostranski državni polovici izdani računi in pobotnice od strani avstrijskih trgovcev na vsak naoin jedino z avetrij-hLudi koleki opremijo, oziroma da se taki računi za zneske pod 10 gld in pobotnico za znesku pod 2 gld. ne kolekujejo, in da Ogertka fin.inčna uprava ni opravičena od avstrijskega trgovca zahtevati, da bi tu izdane račune in pobotnice kolekoval z oger-ekimi koleki. Slavni zbornica ae prosi, da pojasni v tej zadevi obstoječe napačue misli trgovcev in obrtnikov in da na primeren način splošno obvesti, da se morajo v Avatriji i ..dani računi, pobotnice in druge pravne listine tudi v prometu z Ogersko in in zasedenimi deželami le z avstrijskimi koleki opremiti". To je pa tudi storilo c kr. finančno ravnateijstvo z vabilom, da bi se mu konkretni slučaji naznanili, v katerih se ni tako ravnalo, kakor je zgoraj omenjeno. Iz uratliic^it lista. ■■vrftiln«* nli ekNekatlvne drnibet Janeza KaBtclica poaattvo v Kilovčah, du6 19. novembra in 29, de-comnra v Ilirski Ibstrici. Antona Ste r le-ta posestvo v Ifiki vasi. cenjeno 8630 gld. in 900 gld., dno 20. novembra, (v drugič;, v Ljubljani. Rože Le nas si posestvo v Hrenovicah, (v drugič), dno 20. novemba v Senožečah. Janeza G rac a r j a posestvo v Trbincu, cenjeno 2314 gl. 20 kr , dne 20. novembra v Trebnjem. Jožefa T r e 1 c a posestvo v Hotemožah, cenjeno 4689 gl., dne 20. novembra in 21. decembra v Kranj i. Janeza V eha rj a zemljišče v Ledinah, ceujeno 4818 gl., dne 20. novembra in 23. decembra v Idriji. Meteorologično poročilo. Visina nad morjem 306*2 m. V IsrsLtlceaan. izid© jedini slovenski stenski koledar za 1. 1838 za urade in pisarne jako prikladen. Obsegal bode tudi prostor za dnevne beležke. SSS Cena 25 kr., s posto 35 kr. Naročrrno vzprejema (17*57—1) Ivan Bonač v Ljubljani. .November j Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura v °C Vetrovi Nebo Pidirina v mm. v 24 urah 16. 17. • 9, zvečer 7. zjutraj 2. popol. 745-0 ' 109 744 1 9 7 744 1 | 13 l si. jug si. jjzah. sr. jzah. oblačno oblačno oblačno 00 Srednja včerajšnja temperatura 115', ga 80° nad aormalom. XDvL3n.a.js3sa. borza dne 17. novembra 1897. Skupni državni dolg v notah..... 102 gld. 50 kr. Skupni državni dolg v srebru .... 102 . 45 „ Avstrijska zlata renta....... 122 n 90 B Avstrijska kronska renta 4" „..... 102 „15 „ Ogerska zlata renta 4»/„....... 122 „ 30 , Ogerska kronska renta 4°/0..... 100 , — , Avstro-ogerske bančne delnice .... 950 , — „ Kreditne delnice......... 3o3 , — „ London v ista........... 119 „ 75 „ NemSki drž. bankovci za 100 mark . . . 58 „ 82'/t , 20 mark............ 11 m 76 , 20 frankov........... 9 n 68»/$ n Italijanski bankovci..... . . 45 „ 25 „ C. kr. cekini........... 6 „ 66 n Dne 16. novembra 1897. *•/„ državno srečke iz 1. 1854 po 250 gld. 160 gld. 25 kr. državne srečke iz 1. 1864 po 100 gld. . 192 „ — „ Dunava reg. srečko 5°/0 po 100 gld. . . 128 „ 75 , Zemlj. obč. avstr. 4»/,•/„ zlsti aast. listi . 98 „ 60 „ Kreditne srečke po 100 gld...... 199 „ 50 „ ljubljanske srečke......... 22 „ 50 „ Rudolfov© srečke po 10 gld...... 24 , 50 , Akcije anglo-avstr. banke po 200 gld. . . 161 „ 60 , Tramway-drufit. velj. 170 gld. a. v. . . . 422 , — „ Papirnati rubelj.......... 1 , 28«/4 , (109) Ljadevit Borovnik (45) puškar v Borovljah (Ferlach) na Koroškem ne priporoča v izdelovanje vsakovrstnih pnsek K» lovce in strelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom. Tudi predelni,« stare samokresnice, vzprejema vsakovrstna popravila in jih točno in dobro izvršuje. Vse puSke so na c. kr. proskuSevalnici » in od mene preskusene. — Ilustrovanl oenlki zantonj. Vrt se odda v zakup. Za čas od dne 25. Januvarlja 1898 naprej se odda v zakup vrt, kateri se nahnja v varni lekTT-xi<»!j"s*. ođ. 3L. clstot>ra. 1697 Odhod Iz I,jiil»l)i»ne juž. kol. 1'roira fei Trbli Ob 12. uri f> m. po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec Franzenfeste, Ljuhno; čez Selzthal v Ausse, Solnograd; če? Klein-Reifluig v St» yr, Line, na Dunaj via Amstetten. — Ol 7, uri 5 m. zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontab-d, Heljak Celovec, Franzensteste, Ljubno, Dunaj ; čez Selzthal v Solno-grad; čez Amstetten na Dunaj. - Oh 11. uri 60 m. dopoludne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selz-tlial, Dunaj. — Oh 4, uri 2 m. popoludne OSOhttl vlak v Trbiž Beljak, Celovec, Liubno; čez Selzthal v Solnojjrad. Lend Oastein, Zeli ob jezeru, Inom<>8t, Bregenc, Cunh, Genevo Pariz; čez Klein-lleirling v Stejr, Line, Badejevice, Plzenj. Marijine vure. Heh, Francove vare, Karlove vare. PragO, Lip-sko. Dunaj via Amstetten. — I*roiras v Novo hicnIo iu f kiH v\|e. Oh 6, uri 15 m zjutraj meSani vlak. — Oh 12. uri bo m. popoludne meSani vlak. — Ob 6. uri 80 m. zvečer mešani vlak. — l'riliod v I. j u t»! | ;t n o . j. k. 1'r-u'm is Trbiža. Ob f>. url 52 m. zjutraj osobni vlak z Dunaja via Amstetten, iz Lipskega, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Heha, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solno, grada, Linca, Steyra, Ausseea, Ljuhna, Celovca. Beliaka. Fran-zensfeste. — Ob 11. uri 20 m. dopoludne osobni vlak z Du-naia via Amstetten. Karlovih varov. Heba. Marijinih varov Plznja, Budejevic, Solnograda, Liuca, Sttvra, Pariza. Geneve, Curiha, Biogenea. Inomosta Zella oh jezeru, Lend Gastema Ljuhna. Celovca, Linca, Pontabla, — Oh 4 uri 67 m. popoludne osobni vlak z Dunaja, Ljuhna, Selzthala, Beljaka Celovca, Franzensfeste, Pontabla — Ob H. uri H m. zvečer osobni vlak z Dunaja via Amstetten, Ljuhna, Beljaka, Celovca. Pontabla. — IV«;» I/. .%«>-. «-ua mt-Nla In i. li<»«•«•« |as. Ob H. uri 19 m. zjutraj meSani vlak. — Ob 2. uri 89 m. popoludne mešani vlak — Ob H. ori 35 m. zvečer mešani vlak — Odhod ta Ljubljane d. k > liauiulk. Ob 7. uri 23 m. zjutraj, ob 2. uri 6 m, popoludne, ob 6. uri 50 m. zvečer. — Prlhoil v l.jubljauo d. k. i/ tiiiiunikn. Ob 6. uri B6 m zjutraj, ot 11. uri 8 rn. dopoludue, ob 6. uri 2o m. zvečer. 96)1—968) Za v&rstvo občinstva proti vsem ponarejanjem brez vrednosti Imam odslej to oblastveno registrovano varstveno znamko. Jedino pristen BALZAM (Tinctura balsnmica) it angrlja varuha lekarne in tovarne farniacevličnih izdelkov A. Thierrv v Pregradi pri Rogatcu-Slatini. Po zdravstvenem oblaMtvu pre- akušeiio in ocenjeno. Najstarejše, najreelnpjše in najcenejše ijml-kn dumace cdraviln, tolažeče |irHne in pljučne boli, krč v želodcu iiil. za notranjo in v nanjo v porabo. V znak pristnosti je vsaka stekleuičica zaprta s srebrnim tobolcem, v katerem je vtisnjena moja firma: Adolf Tlil«'rry, lekarun pri uiiu<-l)u %a-riilni-*. Vsak balzam, ki nima pori stoječe *eleu<» tlMkMn«> varntvene znamke, naj se zavrne kot tim manj vredno čini cenejše punurejpnje. I*asl unj m t»r«>) v «mIiio na seleno vnrHtveno fiiiuuKu tu«iihckc) A. Tliifrrj)-|a v l*i«-«;ru«ll i« i ICdkiiIou-Sla-lini. Cena franko za vsako poštno postajo na Avstro-Ogerskem jo za 12 malih ali 6 dvojnih steklenic 4 K, v Bosno in Hercegovino 12 malih ali 6 dvojnih steklenic 4 K (»O vin. Manj nego 12 malih ali 6 dvojnih steklenic se ne pošilja. Razpošilja se samo proti poprejšnjemu nakazilu ali povzetju zneska. (H37—21) l*aml n h J no vedno natanko na gornjo ai'leiio vanill eno suHiiiko, katero uiora inii-tl v -#.uiiu prisi !m>->i i iMiKii ni«-U leuivM. Afl«»lf Tliierr» It 'kumar v Pregradi pri Rogatcu-Slatini. T^rTTOU.AJM.'!f.ij.JtL*HII]llgt iii«taW»LS;aHB!fWgi"gWgl Za napravo nove zastava zidarskega lu ta« ■ arakesja druitva podarili so v gostilni Zalar, „Katoti-ški dom*, sledeči gospodje: Pregelj Janez 50 kr , Pregelj Fortnnat 50 kr., Kogov-šek Janez 60 kr., Pregelj Aleksander 50 kr.. Kog >všek P.t.-r 50 kr., Vičič Kari 50 kr., Kam jan 60 kr. Skopaj 8 gld. 50 kr. Nadalje je podaril g Valentin Acceto, zidarski mojster, 10 gld. za druStvo in 5 gicL za zastavo. Za prenovljenje društvene zastave pa so podarili sledeči gospodje: (1766) Slej ko Josip 50 kr., Kruhom ter ima on dobiti svuto okolu 480 gld. I>r. 1 1 Silii javcjiO (1765—1) odvetnik v Karlovcu. mm najmočnejša naravna arsen in železo S9dr-žujoča mineralna voda jiriporočevana od prvh medicinskih avtoritet pri: anemiji, klorosi, poltnih, živčnih in ženskih boleznih, malariji itd. (I2ti3—12) Pllno zdravljenje uporablja Ne nI*o/, i <-«-l«» leta. Zaloga v vseh trgovinah z mineralno vodo in lekarnah. lmeria-grozdje, prekajeni Renski losos („Lachsa), sveže Banane, „Šproteu in slaniki („Piklingi"), marinirane ribe in kon-serve ani-** VBe ravno nvc/c ilo^Io pri Allt. St^CUl-11, z deHkatesami^ Nagrobne vence v največji izberi in po najnižjih cenah trakove k vencem z ali brez napisov v vseh barvah (98—87) priporoča Karol Recknagel. Št, 160 pr. (1735—V) Razpis službe. Pri mestnem magstratu je popolniti službo začasnega blaoajnicaeDa asistenta 8 pre emki VI finovnega razreda. Za razpisano službo s« zahtevajo v pr%i vrsti srednje! lake Studije in pa izpita iz državnega računarstva in blagajništva. Ce bi pa takšnia prosi;-cev M bilo, zahteva, hh vsaj *p osna usp>. Prosilci zi omenjeno službo naj vlože" svoje pravilno opremljen-i prošnje pri pnd-edn štvu podpisanega magistrata najpozneje 4'l m ^ti i ii/niirjit s plačo 1500 gld in aktivi* tetno doklađo '250 gld. n;t leto ter ■ pravico do dveh v poko nino vštevnih petletnic po 100 gld. ; 2.) služba NttlvhliiNk.C'ffll ml j u nI* In s plačo 90O gld. in aktivitetno doklado 150 gld. ter a pravico do dveh v pokojnino vštevnih petletnic po 100 gld. Prosdci za te službi pr dlože naj svoje z dokazili o starosti, znanji slov nnkega ali kakega druz^ga slovanskega ter nemškega jezika, dalje s spričevali o vsposobljennsti v inženerski stroki podprte prošnje do 10. decembra 1897. leta deželnemu odboru kranjskemu. Pristavlja se, da se bo pri oddaji službe deželnega inženorja oziralo zlasti na take prosilce, ki imajo praktične skušnje v hidrotehničui stroki. IDoželai odbor l-srartjslci-, Ljubljana, dne 11. novembra 1887. I. l ! i Naznanilo prevzetja. U so jam si p. n. občinstvu uljudno naznaniti, da sem prevzel prenovljeno in dobro znano KI ID JJ11 i, Prešernove ulice št. i) Za Izvrstno marčno pivo, fina ln uravna vina, ta ukusna, mrzla ln gorka Jedila m ta pasIjlVO postrežbo je poskrbljeno. Za mnogobrojni obisk najuljudneje prosi s spoštovanjem 1752—5 J. Vospernig poprej restavrater tovarne v Goričanah. [i I Otvoritev gostilne. Podpisani uljudno naznanjam, da sem otvoril v hiSi na Sv. Petra cesti štev. 66 v Ljubljani [L ■ kjer tnlin pristno, naravno vino ranbčnih vrst, Relnlngrhausovo marčno pivo in pristno žganje. Postrežem tudi z okusnimi (rorktml in mrzlimi Jedili. Za točno, prijazno postrežbo bo skrbela gospa RozallJa Westor. Za mnogoštevilni obisk in naročila se uljudno priporočam. Odličnim spoštovanjem (1769—1) Dominik Lušiia trgovec z vinom mi drobno in debelo. IVAN KORDIK (HitiO —6) 14. I.jultl jana. Prešernov«- (.Slonove) ulice IO priporoča svojo veliko zalogo norimberškoga in galanterijskega blaga. Zimskih čevljev, čevljev za telovadbo in gumi čevljev vse velikosti. Velika izber Jedilnega orodja, žilo, nožev in vlilo tudi s koščenimi in roženimi držali, tudi iz alpaiie in alpaka-srebra, priziuno najbolji proizvodi. vusr Za Miklavža: velika izbšr igrač. Prodaja na debelo: Potrebščine za črevljarje, sedlarje in tapetarje. Vsakovrstnega blaga za kramarje. ZEC a. d. II ne potrebščine za trafUcaint©. p ^— V. mi »t n f n iuir*o<"*ilii «»« (iiloij in točno i/.vi-Mii j4*jo. "jJ^U (1760 -1) Br. 38;i — 1897. Natečaj. V stolni cerkvi djakovške školije se bodeta oddali Z cllieill 1. ja-nuvarja 1898. leta dve koralistični službi in to za junaškega tenorja in za basista Za podelitev teh mest se razpisuje u leni natečaj do IO« il C C CIII lir it l&f)? z naslednjimi dohodki: 1. Letna plača 600 (šesto) gld., *J. Prosto stanovat-jo ali relutum 100 gld., ii. Šest sežnjev drv. Prosilci raj pošljejo svoje prošnje stolnemu kapitelju v Djakovu do imenovanega roka in z veljavnimi spričevali izkažejo: da niso prekoračili 40. leta; da so telesno zdravi; da znajo hrvatski ali slovenski; d.i ho vešči i koralnemu petju; prosi te 1| za mes?o basista mora biti vešč orgijanju. V Djakovu, dne 30. oktobra 1897. Stolni kapitelj djakovški. 1 Gostilna ,pri ribču'. P. n. slavnemu občinstvu v Ljubljani in na d«želi uljuduo priporočam svojo dobro znano gostilno jri rita' Dolenjska cesta Štet. i kjer točim dobra dolenjska, lstrijanska in dalmatinjska vina, pristen dolenjski cviček in vsak dan sveže Reinlngbauso v o pivo. Postrežem tudi z ukusnimi g&rkiml in mrzlimi Jedili. Z vsem spoštovanjem Alojzij Rasberger (1720—3) yr«»Kl ili»I<>»iT*. ^ Si v.' i}± -iffTLk . *t> »5 CD £5 £5 S5 Izdajate!) m c>{Ovorxii oMdnik: rIon p filodi. Laatuiuit iu tlBk -Narodne Tiakurne" 0523