SVOBODNA SLOVENIJA AÑO (LETO) XXII. (16) No. (štev.) 35 Vse poti vodijo v Rim 'Vse kaže, da se nadaljujejo priprave za obisk Hruščova v Rimu. Predsednik ruske vlade je dolžan, da vrne italijanski vladi obisk, ko sta predsednik italijanske republike Gronchi in Fanfani že opravila obisk Moskvi. Od 'tedaj bo poteklo že skoraj dVe leti. Hruščov nikdar ni čakal toliko časa, saj je vsako potovanje na zahod bilo izrabljeno kot krepitev posebne vrste za vse sovjetske načrte v Moskvi. Zamuda za potovanje v Rim. je v glavnem v tem, da hoče Hru-ščov obiskati sv. očeta v Vatikanu — in ker je bil letos sprejet pri papežu Pavlu VI. že Kennedy, predsednik ZDA, je ta odločitev predsednika sovjetske vlade 'bolj razumljiva. Toda z obiskom v Vatikanu je v zvezi cela vrsta vprašanj. Gre za nič manj kot za spremembo razmerja med Vatikanom in — Moskvo, vsaj na zunaj. Viseča vprašanja med Moskvo in Vatikanom so se začela urejati že davno pred ismrtjo Janeza XXIII. Šlo je zato, da se težave ured-e pravočasno, tp- je v nekem posebnem časovnem razmerju, da ne bi izgledalo, kakor da je morala moskovska vlada obisk Hruščova v Vatikanu plačati s posebnimi koncesijami, ali 'da je Vatikan v čemer koli moral popustiti od svoje začrtane poti. Toda Hruščov ni sam, za seboj ima celo skupino držav, ki imajo s Cerkvijo enake, ali pa še težje probleme. .Seveda bodo te države morale slediti Moskvi' v pomirjevanje z Vatikanom.; večina teh držav pa ima s Cerkvijo kopico odprtih vprašanj. Da se je začelo resno in pomembno urejanje vseh zadev med Mbskvo in Vatikanom, je bil prvi znak v tem, da je sovjetska vlada po skoraj 20 letih izpustila iz ječ v. Sibiriji ukrajinskega katoliškega nadškofa .— metropolita Šeptickega; Hruščov je celo dovolil, da je nadškof iz zapora odpotoval naravnost v Rim. In ko je Šepticki prišel k Janezu XXIII., je bil ta ginjen do solz. Ameriški komentatorji so hoteli vedeti, da je bil Šepticki eden izmed kardinalov „in petto“, ki si jih je izbral pokojni papež Janez XXIII. To je bila samo ena izmed ovir. Največja je bila oprostitev ali odhod kardinala Mindszentyja iz Budimpešte. Kardinal je že od' konca oktobra 1956 v palači ameriške ambasade. Madžarska vlada bi ga bila baje že izpustila, če bi se kardinal obvezal zapustiti madžarsko ■ozemlje in oditi v Rim. Letos na pomlad se je dunajski kardinal — nadškof dr. Koenig dvakrat podal na obisk h kardinalu Mindszentyju v Budimpešto, da ibi dosegel njegov sklep zapustiti ambasado in oditi iz Madžarske. Tretji obisk v tej smeri je opravil diplomatski zastopnik Vatikana, pri atomski komi-sipi, ki ima svoj sedež na Dunaju. Izkazalo pa se je, da ostaja kardinal zvest' svoji „železni odpornosti“ (izrazil se je, da ne gre z ambasade, pa ce tudi bi ga izvolili za novega papeža, dokler ne bo vlada dala zahtevanih svoboščin katoliški Cerkvi na Madžarskem). Med varšavsko vlado in zastopniki Vatikana so že dalj časa v teku razgovori z.a ureditev razmerja med Cerkvijo in državo; pogajanja so potekala zelo mučno, vendar se zdi, da se napori bližajo koncu — gre za sklenitev posebnega „modusa vivendi“. V Bernu so že več mesecev v teku pogajanja med zastopniki jugoslovanske vlade in zastopniki Vatikana; gre za „modus vivendi“, ki bi bil podoben onemu med' Poljsko in Vatikanom; Tudi ta pogajanja so pod pezo težkih naporov, ker zlasti jugoslovanski zastopniki delajo vtis, kakor da bi jim zadeva ne bila zelo važna. čas hiti in situacija v Italiji narekuje, da se obisk Hruščova pospeši in izvede ob pravem času (vlada sedanjega predsednika Leona je obljubila, da bo konec jeseni odstopila; v Vatikanu bo delo koncila prav takrat na višku). In te dni -doživlja Madjairska dobo delnega notranjega olajšanja, ker je Kadar v imenu vlade obljubil celo vrsto koncesij. Val notranjega popuščanja sega celo v Romunijo, Bolgarijo in se hoče nakazovati tudi v češkoslovaški. Ko je Kadar že javno napovedal delno spremembo smeri, je papež Pavel VI. dal sporočiti madžarskemu episkopatu, da bodo kmalu prejeli zelo ugodne novice o svojem, kardinalu — nadškofu , Mindszentyju. Vsi ti dogodki bodo akciji komunizma po svetu dajali poseben nadih in eu-forija, ki je nastopila s podpisom po- BSLOVENIA LIBRE HRUŠČOV PRI TITU 'Pretekli teden je iz ZSSR priletel na dvotedenske „počitnice“ v Titovo Jugoslavijo Hruščov s svojo ženo Nino ter številnim spremstvom. Na letališču pri Beogradu ga je z nasmejanim obrazom pričakoval Tito .s svojo ženo Jovanko in prayd-a^o g številnim spremstvom. Oba komunistična diktatorja sta se navdušeno pozdravila s prijateljskim objemom in se poljubila na lica. V pozdravnih govorih sta drug drugemu kadila v .superlativih o tesnem prijateljstvu .med' obema državama in sodelovanju v politiki sožitja z Zahodom. Hruščov je najprej obiskal tovarno motorjev na Rakovici pri Beogradu, kjer je napadel gospodarstvo rdeče Kitajske, ki da je odvisno- izključno od sovjetskih .kreditov. „Pravijo, da lahko gospodarijo sami, potem pa nam pišejo po 'kredite,“ je dejal Hruščov. „Njihovo načelo je: z našimi .sredstvi, toda z vašimi krediti.“ Ko je opazil zahodne časnikarje, je začel braniti način gospodarstva v sovjetskem bloku. Izjavil je, da sateliti morajo sodelovati z ZSSR, kar je le-ta edina 'dovolj močna država, da more organizirati množično proizvodnjo vseh vrst produktov. Sateliti kupujejo v ZSSR petrolej, volno in druge surovine, „mi pa kupujemo na kapitalističnih trgih in nato prodajamo satelitom. če bi veljalo pravilo: vsi smo enaki, potem bi jim .morali ireči: pojdite in kupujte sami.“ Način množične proizvodnje pa je ZSSR prevzela od Forda, ko je bil ta v Moskvi pred prvo svetovno vojno. Iz Beograda je Hruščov s Titom odšel na ogled porušenega Skopja, -od tam pa v Črno- goro, najprej v Titograd, nato v Cetinje, od tam pa v Kotor. V Cetinju sta 'Hruščov in Tito s tamkajšnjimi kmeti plesala kolo ter so zahodni časnikarji pripomnili, da je kolo — dva koraka na desno, dva na levo — pleš, podoben političnemu plesu Tita po sporu s Stalinom letia 1948: neprestano je spretno nihal zdaj proti desni zdaj. proti levi, se pravi na Zahod in Vzhod, j Iz črne gore sta diktatorja odšla v| Split, kjer .si je Hruščov ogledal tam-j kajšnj-o ladjedelnico. V Splitu se Hru- J šeov ni m-o-gei vzdržati, ne -da bi spet \ zagrozil Zahodnjakom: „Prekosili vas j bomo in sicer z bolje organizirano piro- \ izvodnjo. Ne bomo v.as pokopali z lo-1 pat-o, pač pa vas bo- pokopal delavski! razred.“ V govoru 1000 delavcem v j ladjedelnici je Hruščov med drugim J tudi dejal: Razlike med sateliti so neizbežne, toda „ideološka opozicija Kitajske je neumna“. Titova vlada je izrazila „pripravljenost na sodelovanje pri delitvi proizvodnje, ki se je sedaj začela med1 socialističnimi državami“. Zato | se bo povečalo trgovanje med Beogradom in drugimi sateliti. ZSSR bo v proizvodnji prekosila ZDA leta 1980. Protiatomska pogodba „ni bogvekaj resen korak k svetovni razorožitvi“, toda „važen, ker dokazuje, da je v pogajanjih mogoče reševati mednarodne spore ■na .miren način“. Jugoslovanski način komunizma je pravilen, 'kajti „v mar-ksistično-leninističnem okviru se vsaka .država v gospodarstvu in kulturi razvija na svoj način. Razlike ne samo da ne slabijo skupnih interesov naših narodov, temveč jih celo krepijo. Morda bi .morali .biti bolj .strnjeni, tako da bo vsaka država izdelovala svojo vrsto produktov, po svojih zmožnostih, če ne bomo imeli proizvodnje na traku, ne bomo nikdar prekosili kapitalizma. Kapitalizem. bo presenečen samo takrat, kadar bo delavski razred vzel v svoje roke upravo podjetij in delal čudeže proizvodnje.“ Misleč na Kitajce je še dodal: „Koga se kapitalizem bolj boji? Ali tistega, ki vrti jezik in psuje kapitalizem? Naj zlijete nanj še toliko psovk, kapitalizem ne bo izgubil na teži.“ Iz Splita sta se diktatorja odpeljala z luksuzno jahto Galeb na Brione, letno Titovo rezidenco, kjer sta se tri dni zaprla pred časnikarji na dolge posvete. Čeprav ni bilo -uradnih poročil med razgovori, zahodnjaki menijo, da sta Hruščov in Tito govorila o tesni naslonitvi Jugoslavije na sovjetski blok, zlasti kar tiče trgovine. Verjetno- se bo vključila v revno komunistično enači-co SET-a, Comec-on. Prav tako pa sta ■o-ba diktatorja izdelala načrt o potovanju Tita po lai: 'siji Ameriki, kamor se bo podal takoj po: Hruščovovi vrnitvi v ZSSR. Ker je Hrusčovu uspelo, da je -zahodnjake .s svojim podpisom, protiatomske pogodbe vsaj delno prepričal, da je postal „boljši“, in mu zato na Zahodu niso več toliko potrebni takšni pripravni agenti, kakor je bil doslej Tito, sta sedaj oba diktatorja javno- naznanja, da m,ed njima ni več „razlik“ ter se zato Jugoslavija lahko „mirno vrne“ v sovjetski tabor, ne da bi škodovala sebi. Tito bo sedaj v Južni Ameriki prav -tako dobro- opravil svojo dolžnost, kakor če bi bil še vedno komu- nist, „izločen“ iz sovjetskega tabora. Tudi o Kitajski sta diktatorja govorila ter bo prav Tito, menijo na Zahodu, dobil nalogo, da na svojem potovanju po latinski Ameriki in ka-moir se bo še podajal v bodoče, spodnaša tla rovar-janju Kitajcev med komunističnimi BUENOS AIRES 29. avgusta 1963 strankami po svobodnem svetu. Komunisti po vsem svetu morajo stati trdno- za Moskvo, da bo centrala vedno močnejša, da bo .mogla — nič zato, da je Hruščov že tolikokrat prerfiaknil letnice — „leta 1980 prekositi kapitalizem“. Vietnam: ZDA pred težko odločitvijo Vietnam je ena izmed bolečih točk za Amerikance in ves svobodni svet. Po premirju, podobnem tistemu na Koreji, je država razdeljena v severni komunistični in južni svobodni del. Iz severnega neprestano vpadajo komuni-nistične gverile na jug', z orožjem in drugim ¡materialom jih zalaga trdeča Kitajska, ,s tihim pristankom Moskve. Komunisti hočejo dobiti ves Vietnam, ker bi 'tako lahko vladali nad vsem malajskim polotokom, dobili v roke Singapur in zagrozili nato Indoneziji in Avstraliji, še bolj bi bila ogrožena tudi Indija in Pakistan. V južnem Vietnamu vlada Ngo Di-nh Diem, član številne družine več bratov, ki so. vsi zasedli visoke položaje v državi. V.si so katoličani, eden med njimi je tudi škof. Vladajočo družino pa drži na vrvi žena enega izmed bratov, ki dejansko gospodari v Saigonu. Ima tako -močan vpliv na predsednika, -da na njeno zahtevo izdaja ali razveljavlja .dekrete ali zakone. Poleg tega se je med vladajočimi razpasla močna korupcija, tako da en milijon dolarjev dnevno, ki jih Amerikanci pošiljajo južnemu Vietnam,u, ne služijo vsi za obrambo pred komunisti, temveč tudi za bogatenje vladajočih krogov. V teh razmerah se je komunistom posrečilo vriniti se med budistično- ve- čino prebivalstva in celo med budistične -svečenike. Ugodna tla so našli tudi na univerzi in -med ostalim dijaštvom. Vla-dia je poleg tega napravila nekaj nepremišljenih potez proti budistom, kar je le-te pripeljalo- v brezupen odpor proti' Ngo Dinh Diemu ter so ta odpor pokazali tako, da se je nekaj .svečenikov živih zažgalo na javnem prostoru. Vlada je poslala na ulice vojsko in policijo, izvršila racije med budisti in zaprla veliko število svečenikov. Proglasila je obsedno stanje in izdala vojski ukaz streljati na izgrednike. V tak položaj je prejšnji teden prišel v Saigon novi ameriški veleposlanik Henry -Gabot Lodge, Z. namenom, da poroča Washigtonu o razmerah in da Ugotovi, kaj storiti. Amerikanci se zaradi svojega prestiža med azijskimi državami nahajajo v neprijetnem položaju: 1. Če odpovedo pomoč, da bi prisilili N!go Dienh Diema na odstop, lahko pride do kaosa in hitre zmiage komunistov; 2. -Če nadaljujejo, s pomočjo in se Ngo Dienh Diem obdrži na oblasti, bodo 'tirp-eli težke posledice na svojem prestižu -med milijoni protikomunističnih Azijcev. V Vietnamu je trenutno 12.000 ameriških. vojakov, ki -služijo kot inštruktorji v vietnamski vojski v njeni borbi proti komunistični gverili s severa. Moskva: Peking kodi po Hitlerjevi poti godbe o prepovedi eksplozij jedrne energije v Moskvi, se bo še razširila in poglobila. Tisti, ki so menili, da se je smer 'Cerkve spremenila in da se je začela doba „aperturizmia“ na levo, -bodo skušali podpreti svoje nazore, češ da se začenja v Evropi n-ova. doba sožitja med komunizmom, ki je oslabel in potrebuje opore na zapadu, in. tistimi, ki streme dati „novim,“ ukrepom Cerkve svež, sodobni pridih. Nekateri so mislili, da bo železni zastor med vzhodom in zahodom padel — tudi emigracije raznih evropskih narodov, bi baje izgubile svojo vsebino in pomen, tako pravijo. Politika „zbUžanja“ med' Rusijo in Vatikanom se ni začela z ukrepi papeža Janeza XXIII. -Cerkev je bila vedno blizu tam, kjer je bilo trpljenje največje.. V letih velike -lakote v Rusiji (med 1920—1923‘ je Lenin dovolil -dvema mednarodnima misijama, da -sta po vsej. Rusiji delili direktno pomoč. Ameriško je vodil poznejši predsednik ZDA Herbert Hoover, vatikansko pa jezuit p. d’Herbigny, ki' je bil tik pred odhodom v Rusijo zaradi uspešnejšega izvajanja svojega, poslanstva v Rimu tajno posvečen v škofa. Škof .d’Herbigny je opravil obširno delo; ko pa je Vatikan oh zaključku njegove socialne akcije zaprosil .za njegovo stalnost v Rusiji, je Stalin prošnjo odklonil... Predlogi za-vzpostavitev resnih stikov so tudi pripeljali že do resnih sklepov, ko je Cerkev vodil papež Pij XII. Zadeva je napredovala že toliko, da je Stalin-v letu 1951 sestavil spored, kako hi se naj prav po bizantinsko proslavila vpostavitev rednih stikov med Vatikanom in Rusijo. Sklenil je sv. očetu darovati zbirko bogatih daril, med' temi tudi star, dragocen staroslovenski rokopis iz Kijeva. Terjal je, da bi podobno zbirko moral Stalinu darovati tudi papež Pij XII. Seveda je to bilo neizvedljivo; vse je bilo odloženo. Sedanji čas nosi značilnost silne naglice in nenadnih sprememb. Bo svoji razrvanosti pa je zlasti v Srednji Evropi podoben dobi, ko je cel srednjeevropski bazen obvladalo pleme - Hunov s svojim Atilom na čelu. Ko pa je Atila s svojimi četami pridrl 'pred obzidje Rima, mu je prišel nasproti papež sv. Leon Veliki —T in pojava njegove častitljivosti je na poglavarja barbarov vplivala v toliki meri,, da je Rimu prizanesel in se umaknil. Tokrat se bliža Rimu poglavar .sveta, .ki nosi v -sebi iste klice razdejanja za vso zapadno kulturo, •kakor se je to zgodilo na pragu srednjega veka. V bistvu je ¡mnogo bolj nevaren kot pa Atila, ker bo prišel z „darovi“ v rokah in poln optimističnega smeha. Bilanca ho seveda „optimistična“, ker se bo potrdilo, ¡da „vse poti vodijo v :Rim“, namreč za ljudi, ki so odkritega srca m dobre volje. Za izid -pa -se. nam ni treba bati: skozi Rim je šlo že mnogo barbarov, ki so ga skušali do tal razde-jati (med njimi je -bil: tudi cesar Karel V., katoliški vladar katoliške -Španije'. Ni jim uspelo! Atila, Karel V. in še ¡drugi nosijo v zgodovini pridevke primerne pomembnosti. Nekaj pa bo Hruščov s težavo zakril že pred zgodovino sedanjosti, dasi je njen -soustvarjalec. Prihaja namreč v Rim v okoliščinah, ko ,se da skozi njegovo igro razbrati nekaj potez, ki ga kažejo kot slabiča. Atila se je z orožjem, razdejanja v rokah umaknil izpred obzidja Rima. Ali ne pomeni obisk Hruščova v Rimu, 'da je zanj že mimo trenutek, ki bi ga- miogel vključiti v okvir sedanjosti kot največjega „barbara“, ker sam nima več najhujšega orožja razdejanja v svojih rokah. R. J- Besedna bitka med' Pekingom in Moskvo. se nadaljuje ,s povečanim tempom. Zlasti je začelp, napadati Moskva v svojih dnevnikih Pravdi in Izvastjih. Pravda, glasilo sovjetske KP, v članku primerja kitajsko propagando tisti, ki jo je vršil Hitlerjev propagandni minister Goebels. Izvestja pa so napadle Kitajsko s čl-ankom, ki 'ga je podpisal sovjetski profesor mednarodnega prava Ko-zevni-kov, v katerem očitajo Pekingu, da je „kršil najosnovnejša pravila mednarodnih odn-osov“, ker je pred vsem svetom razgalil tajno pogodbo med ZSSR in Kitajsko o njuni in drugih satelitov obrambi pred zahodom. Nadalje v članku Izvestja očitajo Kitajski, da krši na čela narodne suverenosti in nevmeša-vanja v zadeve drugih držav, „kakor so to delali divji napadalci in grobjani kakor so -bili Atila, Križarji, Džingiskan, Vojvoda Alba, Napoleon in Hitler“. V članku Kozevnikov nadalje piše, da „Peking hlepi po krvi ter se povezuje s tistimi, ki bi dopustili smrt milijonov ljudi, vključno Kitajcev, v atomski vojni“. Izvestja v drugem, članku napadajo poročila kitajskega časopisja, da je hrama v ZSSR dražja kakor na Kitajskem in pišejo, da „hrana in obleka stanejo v ZSSR manj kakor na Kitajskem, .še več: obleko in hrano je v ZSSR mogoče kupiti .svobodno, na Kitajskem pa obeh primanjkuje. Od leta 1954 je tam vse strogo raci-oni-rano, -zlasti v zadnjih letih. Vse to je treba napisati, ¡zaradi umazane reke laži o življenju v ZSSR, katera polni' -strani pekinškega časopisja“. I Z TEDNA Venezuelski levičarski teroristi so ugrabili srednjega napadalca, v znanem španskem nogometnem, klubu Real Madrid Di Stefana, Argentinca po rodu. Po nekaj dneh so ga pa izpustili. Z ugrabitvijo so hoteli opozoriti svetovno javnost na svojo teroristično delavnost proti predsedniku Be-tancourtu. Enako, kakor leta 1958 Castrovci z avtomobilskim prvakom Fangijem. Kubanski protikomunisti so prejšnji teden izvršili več oboroženih napadov na kubanske industrijske naprave. Na Norveškem so- imeli 28 let socialistično vlado. Po vojni je bil od leta 1945 do 1951 ter od leta 1955 do padca prejšnji petek predsednik vlade 67-letni social-dem,okratšld prvak Einar Ger-ha-rdsen, ki je bil v letih, ko ni bil predsednik vlade ¡ali predsednik poslanskega kluba svoje stranke ali pa predsednik parlamenta. Prejšnji teden so imeli v norveškem parlamentu o-stro debato o rudarski- nesreči v -državnih premogovnikih v -Spitzbergih, pri katdri je izgubilo življenje več rudarjev. Opozicija je v parlamentu napadala vlado, da v državnem, rudniku ni izvedla tistih varnostnih naprav, ki jih je predlagala; opozicija. Vlada je na razpravo o gfomjem vprašanju navezala tudi vprašanje zaupnice. Za vlado je glasovalo 74 socialdemokratskih poslancev, proti pa 74 poslancev konservativne, liberalne, krščanske ljudske -stranke ter sredinci. Teih sta se pridružila še- dva poslanca, ljudske socialistične stranke, ki sta proti vladi glasovala iz protesta, ker ni vodila še bolj levičarske politike. Predsednik vlade Gerhardsen je po izidu glasova- V T E D E N nja takoj ods-topil, kralj Olav j-e pa dal mandat za sestavo koalicijske vlade konservativcu Johnu Lyngu. Pri kraju Huli na meji med Sirijo in Izraelom, je prišlo do oboroženega spopada čuvarjev meje obeh držav. Iz tega spopada je nastala močna napetost med obema državama z rožljanjem z orožjem na obeh straneh. Arabske države so takoj objavile pripravljenost svojih oboroženih sil -za napad na judovsko državo,. Zlasti Sirija in Egipt sta bila zopet borbena. Do obmejnih spopadov je prišlo tudi- med Jordanijo in Izraelom. V Pragi so kot znano pred 11. leti obesili ko-t veleizdajalca voditelja češkega ¡komunizma- Rud-olfa iSlanskega. Sedaj so začeli z destalilinizacijo tudi v tej državi in so „rehabilitirali“ tudi Siamskega ter ga oprostili vsake krivde. V Maratonu v Grčiji je mednarodno zborovanje skavtov papež Pavel VI. pozdravil z naslednjimi ¡besedami: „Mednarodni zbor skavtov v Maratonu v Grčiji daje primer harmonije, ki je lahko in ki tudi mora biti med narodi.“ Papež Pavel VI. je v zadnjem času dal več izjav, v katerih je izrazil željo po združitvi vseh ločenih bratov -v Kristusovi veri. Nikita Hruščov je v ¡splitski ladje-mdelnici izjavil, da bodo veliko elektrarno na Donavi pri Železnih vratih zgradili skupno -Čehoslovaška, Madžarska, Jugoslavija, Romunija in Bolgarija. S -tem. je hotel povedati, kako tesne gospodarske zveze so med socialističnimi državami. Stran 2 STOIODIA UMIBIJA Buenos Aires, 29. avgusta 1963 Po 2 0 letih Vsem, ki imamo v domovini pokopane., svoje drage, silijo na Vernih duš dan misli ha tisti 'blagoslovljeni košček slovenske zemlje; na pokopališče, kam.or smo jih spremili pred tolikimi leti na njih zadnji poti. Premnogi se v tujini svojemu čutu ljubezni do domačih oddolžijo z obiskom na grobu, kateregakoli Slovenca na -bližnjem pokopališču in položijo njemu — mesto svojim domačim — šopek cvetic, kot zunanji znak ljubezni. Doma in še v tujini se je ohranila navada, da za obletnico smrti, svojci naročijo sv. mašo in se je udeležijo, kot dokaz, da vez ljubezni še ni prenehala in da lep spomin nanje še ni obledel. Tako rod prednikov še preko groba živi v srcih potomcev. Bližajo se nam oni jesenski dnevi ko smo pred' 20 leti slovenski legionarji tolkli razredčene tolpe mednarodnih komunistov na slovenskih tleh, računajoč, da bo -naše ozemlje očiščeno čimbolj vsake tuje navlake, ko se bodo na naših tleh izkrcale anglo-ameriške vojne sile in zasedle Slovenijo, ki je že komaj zadrževala vrisk svobodi in koncu vojnih in revolucijskih grozot. Račun pa je izpadel drugače. Izkrcanja zapadnjakov ni bilo, komunističnim, enotam so se pridružili deli poražene italijanske vojske, zlasti težkega orožjia in z njih pomočjo ter z uporabo laži 'in prevare, dosegli zmage, ki jih sami v odprti borbi nikdar niso mogli doseči. Padle so Grčarice, padel je Turjak. Tiste dni, po našem prihodii v — takrat še belo Ljubljano — so naši borci, branilci Turjaka položili orožje Prve žrtve zmage pijane in podivjane drhali so bili naši ranjenci. Ti, ki po vojnem pravu uživajo posebno zaščito, so bili predmet naslad in krutega imaščevanja. Mesto zdravnika in zdravil, so jim komunisti zasadili nož in poslali svinčenke. Tem so sledili drugi.. Zvezani ujetniki, v pare po dva in dva in pari povezani na dolgo vrv, so z Turjaka krenili na pot Kalvarije. Ob vsaki postaji so jih nekaj odvojili in pobili. Tako je ta mrtvaški sprevod s svojo krvjo zaznamoval svojo zadnjo pot. .. Tiste dni ee je v grozi odpirala slovenska zemlja in v svoje naročje sprejemala svoje ljubeče sinove. Po gozdovih in njivah, vse povsod so grobovi naših soborcev. Legionarji! Pohiti so naši bratje v ideji in orožju. Po dvajsetih letih njih grozne smrti ne moremo obiskati njih poravnanih grobov, ne moremo jim položiti cvetja na zemljo, ki je vsrkala njih srčno kri, da bo iz te pomorjene ljubezni novemu rodu dala moči, da bo na slovenski zemlji dosegel cilj naših junakov: Dostojanstvo po božji volji ustvarjenega človeka in narodno svobodo. Dokažimo, da so nam, pokojni Branilci Turjaka, Osoljnika, Kureščka in Grčaric še vedno tako blizu, kot so nam bili takrat, ko smo se zbirali in zgrinjali v Turjaku. Po dvajsetih letih hočemo njih veliko žrtev dostojno počastiti vsi, prav vsi, ki smo po božji volji preživeli one usodne dni. 15. september bomo preživeli v mislih na nje. Njih žrtvam bo veljala položitev venca, njih zgledu bo posvečena spominska proslava, njihovim dušam pa darovana molitev • sv. maše. Takrat bomo v mislih obiskali naš Mozelj, Jelendol, naš Orlov vrh, hram naših pokojnih, naše , Žale. Izpolnimo vsi svojo častno dolžnost! Stane Bitenc Preizkušnja naše zavednosti Zbornik-Koledar Svobodne ¡Slovenije je vsako leto med' nami knjiga, s katero slovenska politična emigracija» na najbolj viden.in učinkovit način izpriča svojo narodno zavednost, potrdi svojo življenjsko silo in izpove zvestobo idealom, zaradi katerih je v emigraciji, in njeno upravičenost, da v svobodnem svetu vztraja še nadalje ter v njem nadaljuje delo za končno osvoboditev slovenskega naroda s tem,, da opravlja vse tisto delo, ki ga slovenski narod v zasužnjeni domovini ne more. Z izdanjem Zbornika so združeni veliki izdatki, če so bili visoki lani in v prejšnjih letih, bodo za Zbornik ¡Svobodne Slovenije za leto 1964, ki ga že pripravljamo z vso vnemo in ga v tiskarni tudi že stavijo, še mnogo večji. Zato jih samia požrtvovalnost in idealizem ¡založbe in vseh tistih, ki pri sestavi Zbomika-Koledarja za leto 1964 sodelujejo tako v Argentini, kakor tudi po vseh državah, v katerih so se naselili slovenski politični emigranti, nikakor' ne bodo zmogli. Potrebna bo še tesnejša in večjia slovenska občestvena skupnost. Svobodna Slovenija se redko obrača na rojake za pomioč. Tokrat pa to stori. In to zopet z edinim namenom,, da bi omogočili izdanje slovenske vsakoletne publikacije, ki bo še bolj potrdila sloves ustvarjalne sile in zmožnosti slovenskega človeka -v širnem svetu, ki dostikrat pod težkimi okolnostmi ustvarja kulturne dobrine, toda ustvarja jih v svobodi in v eni sami želji, da bi ¡z njimi koristil slovenski izseljenski skupnosti in vsemu slovenskemu narodu. In kako naj se nudi ta pomoč, da ‘bo dose'gla svoj namen? V prizadevanju in naporih vseh rojakov, da se v Argentini poveča število tistih, ki se bodo na Zbornik-Koledar Svobodne Slovenije naročili in ga tudi plačali že v prednaročilu. Že vnaprej vemo, da bo ob teh besedah marsikdo dejal: „Težko bo letos. Kriza je v deželi in paziti moramo na vsak pes, da bo za kruh.“ Tem odgovarjamo, da je vse to res. Res pa je tudi to, da mora biti slovenska knjiga zadnja, kateri naj se kdo odreče, kajti to je najboljša in najpotrebnejša slovenska duhovna hrana za slehernega slovenskega človeka v svetu. Je to vez posameznika z ostalo slovensko skupnostjo in z vsem slovenskim narodom pod komunističnim, suženjstvom v domovini. Pomislimo samo na to, kaj bi dali Slovenci v domovini, če bi mogli priti do tako obsežne in vsebinsko tako bogate knjige kot je Zbornik! Zaradi gospodarskih težav v Argentini srn,o se pa tudi odločili, dla rojakom v prednaročilu za Zbornik nudimo še večje ugodnosti kot v prejšnjih letih. Da ga bodo megli plačevati v več obrokih, vabimo Slovence že sedaj na prednaročilo in predplačilo. Cene Zbor- nika za leto 1964 še ne moremo povedati, ker nam, proračuna še ni sporočila 'tiskarna. Vemo pa to, da bo precej višja, kot je bila lani. Slovenske rojake prosimo, da v prednaročilu za Zbornik plačajo v prvem obroku najmanj 150 pesov. Ostale obroke bodo plačali pozneje. 'Zadnjega ob prevzemu Zbornika. S takim načinom, prednaročanja na Zbornik je omogočeno slehernemu, da ¡si za konec leta zagotovi to najobsežnejše in najpomembnejše vsakoletno knjižno publikacijo slovenske politične ^migracije. Razen potrebe in v-nujnosti zvišanja števila prednaročil za Zbornik Svobodne Slovenije za leto 1964, je prav tako potrebno, da nas podpro slovenske kulturne ustanove, slovenska društva ter slovenski obrtniki z naročilom, objave oglasov z.a njihova podjetja. Tudi za plačilo objave oglasov velja enaka ugodnost kakor za prednaročila za Zbornik. Tudi 'te je mogoče plačevati v obrokih, samo da damo priložnost slehernemu slovenskemu gospodarskemu človeku, da sodeluje pri ¡akciji za omogočitev izdla-nja Zbornika, ki dela čast slovenskemu imenu v svetu. Kadar kdo prosi, navadno tudi hvali stvar, za katero prosi. Tudi mi že danes lahko povemo vsem, da bo- Zbornik Svobodne Slovenije ’ za leto 1964 zopet Lepo priznanje revije Catholic Digest Pred sabo imamo ameriški katoliški „Catholic Digest“, številko za avgust. Ko smo jo odprli in se ustavili na Sterni 85, smo prijetno presenečeni obstali ob naslovu „Inbegration for Refugees“ in podnaslovu „Father Farkaš of Brid-geport has taken čare of 500 of his countrym.en“, še bolj pa ob sliki dveh slovenskih deklic v narodni noši pred pok. papežem Janezom XXIII. V članku, iki ga je napisal jezuit Robert O. Gaudet, zvemo, da sta to petletna Irena in ¡devetletna Elizabeta Miklavžina,, ki sta lansko leto ob proslavi 10-letnice papeške okrožnice Exul Familia ob mednarodnem begunskem, romanju v Rimu v imenu slovenskih izseljencev izročili sv. očetu prelep kelih kot njihovo darilo. Sv. oče ju je tedaj obe pokrižal na čelu in blagoslovil., V članku je omenjeni jezuit zgoščeno popisal 'življenjsko pot sedanjega bridgeportskega župnika g. dr. Andreja Farkaša. Ameriškim, bnavcem pove, da je ¡g. dr. Farkaš v domovini deloval pri salezijancih, da je na ljubljanski univerzi postal doktor filozofije in teologije, v begunstvu v Italiji predaval ■na torinski salezijanski univerzi, obenem pa na padovski univerzi dosegel drugi doktorat iz političnih ved. Pisec članka tudi pove, da se v Ameriki pri- pravlja sedaj že na tretji doktorat. V nadaljnjem je opisan prihod g.' dr. Farkaša kot emigranta v ZDA, njegovo delo v raznih salezijanskih zavodih, nato pa njegov prihod' za župnika v fari sv. Križa v Bridgeportu, njegovo delo za verski in telesni blagor faranov 'ter zlasti njegova socialna akcija za omogočitev prihoda 500 slovenskim beguncem v ZDA in naselitve ter zaposlitve v njegovi fari. Pisec članka se lepo izraža o ¡slovenskih ljudeh in navaja, da so razni podjetniki in industrijalci radi sprejemali na 'delo" Slovence ¡s priporočili župnika g. dr. Farkaša kot poštene in delovne ljudi. Tudi navaja, kako so si naši ljudje uredili življenje. Od začetnih vse-ljenskih težav do današnjih dni, ko imajo že svoje lastne domove ¡z vsemi sodobnimi napravam,i. članek v „Catholic Digest“ je res lepo priznanje župniku g. dr. Farkašu tako za njegovo socialno delavnost v korist slovenskim demokratskim izseljencem, kakor tudi za vensko obnovo v župniji sv. Križa. Pa ne ¡samo njem.u. Tudi vsem drugim, ki so na kakršenkoli način pomagali lajšati bedo in trpljenje slovenskim beguncem, jim, omogočili preselitev v razne prekomorske države 'ter obnovo rednega življenja. Iz življenja In dogajanja v Argentini Slavnosti na katoliški univerzi v Cordobi V Cordobi deluje poleg državne univerze tudi katoliška. Vodijo jo jezuiti. Prejšnji teden so imeli na njej veliko slavnost. Zavod so zapuščali prvi diplomanti ter položili tudi predpisane prisege za izvajanje svojih poklicev. Na slavnost je prišel iz Buenos Airesa tudi predsednik republike dr. Guido z notr. min. gen. Villegasom ter min. za delo in namestnikom min. za pravosodje in pouk dr. Bas-om. Slavnost je bila v gledališču Indarte. Rektor univerze Jorge Camargo je navajal, da, ima univerza že 6 fakultet, na katerih študira 1243 akademikov, predava pa 350 profesorjev. Vodstvo univerze je doslej vložilo za ureditev znanstvenega študija na fakultetah 600 milijonov, za opremo fakultet 200 milijonov. Ob slavnosti na kat. univerzi so laicistični dijaki na državni univerzi priredili demonstracije. -Simbolično so zasedli vseuč. prostore ter na vrata obesili žalne tančice. Vseučiliška oblast je pa za ohranitev reda pozvala policijo, ki je napravila red tako na univerzi, 'kakoir tudi v mestu, ko- so poskušali demonstrirati proti predsedniku dr. Gui-du ob odhodu s slavnosti na katoliški univerzi. Na slavnost na kat. univerzi v Cordobi je bil povabljen tudi izvoljeni predsednik dr. Artur Illia. Ker je 'bil v Bs. Airesu zadržan, ga je na slavnosti zastopal začasni predsednik senata dr. Gam.ond. Dr. Illia je pa istega dne zvečer nepričakovano obiskal jezuitsko univerzo El Salvador v Bs. Airesu. Ogledal si je razne fakultete, na katerih so bili zferani pri 'predavanji® številni knjiga, ki je bomo lahko vsi veseli in za katero nas bodo zopet zavidale druge emigrantske narodnosti. Ne bomo že danes izdajali njegove vsebine. Zatrdno smo pa prepričani/ da se ne izpostavljamo nobeni nevarnosti, da *bi nas mogel kdo pozneje dementirati, če že danes trdimo, da bo Zbornik Svobodne Slovenije za leto 1964 po gradivu, ki ga imamo že zbranega, prekosil vse dosedanje po aktualnosti člankov in razprav, 'ki obravnavajo najbolj pereča vprašanja slovenske politične emigracij je in naroda v domovini. Zato bi bila velika škoda, če knjiga s tako bogato vsebino ne bi mogla iziti v povečani nakladi, da bi z njo pokrili tiskarske in upravne stroške, s tem pa storili še več: omogočili in zagotovili izdanje Zbornika Svobodne Slovenije''tudi že za leto 1965. slušatelji in slušateljice. Nato je odšel na obisk v Salezijanski kolegij San Carlos, v katerem je sam študiral srednjo šolo od leta 1914—1918. Tu je^ bil s svojimi bivšimi profesorji in sošolci tudi na večerji. Resno opozorilo V politični javnosti je vzbudil pozornost govor poveljnika tankovskega polka v mestu Magdalena v prov. Buenos Airesa polkovnika Lopeza Aufranca prejšnji teden na spominski slavnosti 'omenjene vojaške enote. V navzočnosti drži. tiajnika za vojsko gen. Repetta, glavnega poveljnika vojske gen. Onga-nie in drugih najvišjia vojaških, letalskih in mornariških osebnosti ter notr. min. gen. Villegasa je med' drugim poudarjal naslednje: „Kot ustvarjalci naj-pomebnejših vojaških dogodkov v letu 1962 in 1963 imamo moralno dolžnost, da jasno in odločno pired našimi mrtvimi, pred našimi ranjenci, ki še danes trpe bolečine po 'bolniških posteljah, izpovemo tole: Na gojimo v srcu nobenega sovraštva do tistih, ki s'o napačno, toda v dobri veri, mislili, da je nasilje rešitev ¡državnih problemov. Če preziramo trgovce z revolucijami, preziramo tiste, ki so brez demokratske vere skušali priti v vladno palačo na konju s pomočjo bajonetov. Obžalujemo, da so se v teh dnevih čuli maščevalni glasovi, ki žalijo spomin naših ¡mrtvih, katerih grobovi so še .sveži vsled neutolažljivih solz in joka njihovih dragih, ki se javno bahajo s svojo prevratno aktivnostjo in si laste sedaj velik uspeh volilnega izhoda, v katerega nikdar., niso verovali. Ti maščevalni glasovi, - ki so gotovo daleč od vzdušja sloge v narodu, ki veje nad domovino, napovedujejo bodočnost nesreč in od nas zahtevajo, da smo med seboj tesno in močno povezani.“ Gornje opozorilo je bilo izrečeno tistim. častnikom, proti katerim je sedaj razprava pred vojaškim sodiščem zaradi aprilske revolucije zaradi izjav, ki so jih pred tem sodiščem podajali. Dr. lilija in dr. Perette v Radikalnem domu Izvoljeni predsednik dr. Illia je s podpredsednikom. d'r. Perettom obiskal v Bs. Airesu Radikalni dom. Tu je pred (Nadaljevanje na 4. strani) R. R. Rt m s h o 13, avgusta 1963. Pričel je veliki izhod z italijanskih mest k morju in goram. Bližamo se tradicionalnemu prazniku — Ferragosto, 15. avgusta, prazniku Marijinega vnebovzetja. Ta dan mora vsak tukajšnji državljan — če sploh še da kaj nase —, biti odsoten, na počitnicah. Tako bomo v mestih ostali samo tujci in tisti, ki so zaradi službe prisiljeni ostati. Senat in rnrodna skupščina sta že d'av-( no zaprla vrata. Prav tako palača Chi-' gi, kjer zaseda vlada. Dva, trije ministri se izmenjavajo in rešujejo posle. Vse drugo politično življenje počiva. Nedavne težave, ko smo bili brez vlade in brez papeža, so pozabljene. Sedaj imamo oba: Pavla VI., ki je tudi odšel v Castelgandolfo in Leoneja, ki je šel bogvekam, da pozabi dolžnosti predsednika vlade, ki jih bo moral vršiti še do kohiec oktobra. Prevzel je nase težko ¡žrtev, da reši položaj, ko so socialisti uskočili tajniku demokrščanske stranke Moroju v hrbet in mu s svojim vetom onemogočili sestaviti zmerno sre-dinsko-levičarsko vlado. Govore, da je bil v ozadju igre Fanfani, toda to je težko dokazati. Vsekakor moramo počakati kongresa socialistične stranke v oktobru, da bomo videli, kam bo zaplula ladja ital. političnega življenja. Moroju je ne sestanku strankinega narodnega sveta uspelo zaenkrat doseči sporazum med posameznimi strujami v stranki. S tem pa se vihar še ni pomi- 1 pismo ril. V krščanski demokraciji so namreč najmanj štiri struje, ki gredo od skoro skrajne levice do skoro skrajne desnice. Če so se zaradi strankine discipline zaenkrat uklonile, pa vsaka dela kljub temu dalje na svoj račun in pričakuje, katera struja na socialističnem kongresu bo zmagala, ali Nennijeva za sodelovanje z d-emokrščansko stranko ali Lom-bardijeva, ki je proti. Pri zadnjem no-, tranjem obračunu je sicer Nenniju uspelo doseči v strankinem narodnem svetu skromno večino, a je zato moral sprejeti v strankino /tajništvo predstavništvo upornikov. Položaj je 'skrajno negotov, zato ni mogoče delati prognoz. Udarec, ki so ga prizadejale demokr-ščanski stranki volitve dne 28. aprila, je bil nepričakovan in zato še bolj silovit. Nihče ni pričakoval, da se bo komunistična stranka znova okrepila s toliko novimi glasovi. Mirno sožitje, so-obsfcLanje, nekatera dejanja v vatikanski d'pjbma'' ' 'sprejem. Adjubeja dne 7. mairca) in očitno popuščanje v odnosu do komuni' in socialistov v volilni borbi, so us varile pri volilcih zmedo. Posledice niso izostale. Komunisti so namreč vse : elemente krepko izrabili. V borbo so potegnili celo papeževo ime in v o i ' Ji da so reakcionarji vsi tisti, ki si upajo imeti pomisleke, v pogledu njen /ega delovanja. V resnici je pokojni apež y svoji dobroti hotel pripomoči k miuu in k olajšanu preganjanja katoTke Cerkve, zlasti^ neka- terih njenih predstavnikov (Slipyja, Mindszentyja...) Toda to ne za ceno popustitve načelnega odpora proti komunizmu in vsem drugim ‘brezbožnim ideologijam. Po volitvah so pisali časopisi — vesti v Vatikanu niso zanikali — da je pokojni papež bral časopise in videl, da tudi njega dolže, da je kriv j negativnega volilnega rezultata za katoliško skupnost. Pisali so, da se je pri tem zjokal in ponavljal: „Tega nisem hotel, tega nisem hotel. iNhpačno so me razumeli.“ Osebno sem. prepričan, da je poleg1 načelne zmede, glavni vzrok neuspeha krščanske demokracije bil prav v tem, da je vladna stranka, ki je odgovorna za vse življenje v državi. Tako so vse gospodarske težave v deželi, neprestane stavke, ki so jih kot vedno po načrtu organizirali komunisti, naraščajoča inflacija, birokracija in podobno, šle na njen račun. Sam tedanji predsednik vlade ni nikoli v svojih volilnih govorih dejal: volite demokrščansko stranko, marveč volite vse stranke, ki podpirajo sredinsko levičarski program:: demokrščansko, socialdemokratsko, republikansko in socialistično... Tako so se drobili glasovi. Liberalna stranka, ki je med manjšimi napravila ogromen skok naprej v •številu dobljenih glasov, je ¡prav zato dosegla ta uspeh, ker so nezadovoljneži izbrali njo v znak protesta. Poleg tega so pri vsem igrala ogromno vlogo finančna sredstva. Zelo poučen je tale resničen primer: V Rimu je neki Ital. ženski samostan s 300 redovnicami. Predstavnik liberalne stranke je šel k prednici in dejal: „Vemo, da želite zgraditi novo kapelo. To vam zgradimo mi, če pošljete 150 redovnic, da volijo nas, ostale pa lahko volijo demokrščansko stranko.“ Prednica je vsa vesela na ponudbo takoj pristala in na ¡dan volitev poslala 150 redovnic volit liberalno stranko! Položaj po volitvah je bil težak, ker je demokrščanska stranka že v naprej izključila vsako koalicijo z drugimi strankami razen s sredinsko-levičarski-mi. Težava je dalje v 'tem., ker se Nenni noče v ničemer posebej vezati in nuditi garancij. Sami zavedni demokristjani pa se dobro zavedajo nevarnosti, ki jih jim že sedaj povzroča skupni nastop socialistov in komunistov v sindikatih in v deželnih ter periferičnih administracijah. Zato vse čaka razčiščenja, do katerega naj bi prišlo na socialističnem kongresu v oktobru. Zato je prišlo sedaj do političnega premirja, v katerem se vsi pripravljajo na razne morebitnosti. V primeru Nenni jevega neuspeha na kongresu ali nesprejemljivih pogojev, računajo na razpis novih volitev. Kako težak je položaj vlade v državi, nam, kaže preprost matematičen račun o poslancih in senatorjih, ki odločajo o kokršnemkoli vladinem ukrepu: v poslanski zbornici je po zadnjih volitvah 260 demokrščanskih poslancev, 33 socialdemokratskih in 6 republikanskih. Če pripuščamo, da bi bili vsi demokr-ščanski poslanci za sredinsko levico, kar pa gotovo ni primer, bi imeli skupno število 29Î) poslancev. Na drugi strani pa imamo 166 komunističnih, 33 liberalnih in 27 socialnega gibanja, ki so vsi v opoziciji. Skupno torej 266. Vmes je 87 socialističnih, ki so se doslej ali vzdržali ali glasovali s komunisti! Enako se vzdržuje glasovanja tistih nekaj južnotirolskih poslancev in iz doline Aosta. Najmanjši premik glasov lahko torej povsem ohromi vsako delo vlale. Enak položaj je v senatu: demokrščanska stranka ima 133 senatorjev, socialdemokratska 14, republikanska nobenega; skupno torej 147. Proti njim. je 85 komunističnih senatorjev, 19 liberalnih, 14 socialnega gibanja, 3 monarhične unije; skupno 121, Sredi, je socialistična stranka s 44 senatorji, po enega imata še , Južna Tirolska in Aosta. Tudi tu vsak organiziran premik glasov onemogoči življenje vsaki vladi. Davno so že minili časi ko je d'em.o-krščanska stranka imela v senatu absolutno večino. Kaj takega je mogel doseči samo De Gasperi. Sedanjo Leo-nejevo vlado je bilo mogoče rešiti samo z dogovorom sredinsko-levičarskih strank, da so zapustile zbornico in je zanjo glasovala samo demokrščanska stranka. Za zaupnico se namreč zahteva absolutna, večina navzočih. Komunisti seveda silovito izrabljajo volilni uspeh in popustitev napetosti med Vzhodom in Zahodom. Delni sporazum o jedrskem moratoriju in nesme-ški Hruščova Zapadu so kot nalašč za njihovo propagando. Ali bo demokrščanska stranka dovolj močna, da bo postavila stvari na pravo mesto in odstranila vsako zmedo ter ostala absolutno zvesta svojim katoliškim načelom v praksi ? Ali bo znala pridobiti mladino in svoje dosedanje volilce za svoj program? (Nadaljevanje prihodnjič) Buenos Aires, 29. avgusta 19’63 17919 DIi SL9?SIIIä Stran 3 'Momee ¿z Moomsße^ Dne 16. unija t. 1. so bili v Sloveniji določeni za poslance 'za zvezni parlament naslednjitOkraj Celje: član Zveznega izvršnega sveta Sergej Kraigher in rudarski merilec ,v rudniku Velenje Ernest Rahten; Okraj Koper predsednik OLO Milan Vižintin; okraj Ljubljana ■sekretar Centralnega zavoda Ha. pospeševanje gospodinjstva v Ljubljani Valentina Tomlje, led. podpredsednik ZIS Edvard Kardelj, član izvršnega sveta Slovenije Silvo Hrast in direktorica Kmetijskega zavoda v Ljubljani ing. Pepca Perovšek; okraj Maribor predsednik Odbora za splošna gospodarska vprašanja ZIS Boris Kraigher, organizacijski sekretar okrajnega komiteja ZK Maribor Ivan Ros. in podpredsednik Zvezne gospodarske zbornice Anton Bole. Republiški zbor SR Slovenije je pa za zvezni zbor ljudske skupščine določil naslednjih 10 poslancev: S štiriletno mandatno dobo so bili izbrani Dr. Jože Brilej, Miha Marinko, Franc Popit, Mitja Ribičič in Vida Tomšič. Z dveletno mandatno dobo pa ing. Milenka Boksa, Jože Fende, ing. Veljko Križnak, Jože Lončarič in Matija MaJežič. Kostituiranje novega kom. parlamenta v Ljubljani se je izvršilo dne 26. junija, ko se je v Ljublani sestalo vseh pbt ¡zborov SR Slovenije. Poslanci so' namesto v demokratskih državah predpisane prisege, podpisali naslednjo „slovesno izjavo“: „Izjavljam, da bom dolžnosti poslanca skupščine Socialistične republike Slovenije opravljal vestno, da bom delal po ustavi in zakonih ter da ■bom svoje moči posvetil nadaljnemu razvoju in uresničevanju družbene in politične ureditve Socialistične federativne republike Jugoslavije in Socialistične republike .Slovenije.“ Zatem je bil za predsednico poslanka Cveta Žorž. V osta-voljen Ivan Maček-Matija za podpredsednika, dr. Marijan Brecelj in Dragica Rome, za tajnika pa Franc Zorko. Za predsednika republiškega zbora je bil določen Tine Remškar, za pod-predsedneo poslanka Cveta Žorž. V ostalih zborih so bili izvoljeni:' V gospodarskem zboru:, predsednik 'Leopold Krese, podpredsednik Tatjana Mena; organizacijsko-politični zibor: predsednik Janez Hočevar, podpredsednik Jože Eržen; prosvetno-kulturni zbor; predsednik Ivo Tavčar, podpredsednica ing. Dora Jelenko; socialno-zdravstveni zbor: predsednica dr. Ruža ;šegedin, podpredsednik } Miro Vesel. Novi izvršni svet SR Slovenije je sestavljen takole: predsednik Viktor Avbelj, podpredsednika Janko Smole in Beno Zupančič, člani pa so naslednji: Rudi Čačinovič, Zdravko Furlan, Ludvik Gabrovšek, Majda Gaspari, Riko Jerman, Vladimir 'Kadunc, Boris Kocijančič,, ing. Viktor Kotnik, Janko 'Smole in Beno Zupančič. Umrli1 so. V' Ljubljani: Karel Valentinčič, dipl. strojni tehnik, Jože Marti-nuc, gradbeni delovodja v p., Jožica Ogrin roj Likovnik, dr. Anton Kodre, višji mestni svetnik v p., Angela Lavtar roj Biaggio, Smiljana Kamenček roj, Kotar, Marija Ilovar roj. Krajsek, Marija Fraz roj. Erjavec, Antonija Čuk roj. Nagode, Franc Matekovič, Ljudmila Habjan, krojaču», . Marija Pirih roj. Bizjak, Urška Seifert, Alojzij Sedej. Alojzija Tomažič, upok., Milan Rupnik, kuharski mojster, Ivan Mausar, žel.1 upok., Marija. Brodnik roj. Predalič, ing. Košir na, Jesenicah, Ivana Koželj roj.. Pleško v, Sostrem, Lojze Dientl v Podgradu, Mihael šutej v Grušovljah, Albin Korošec, upok. v Pivki, Franc Pečovnik v Vranskem, Ludovik Lederhas, jezuit v Mariboru, Majda Povše v Zagorju, Angela Rus v Gatini, Karol Jelen, pos. na Pobrežju pri Mariboru, Alojz Gazvoda, bolničar v Novem, mestu, Al^jz' Nemanič, pos. v Metliki, Ana Flere, posestnica v Kamniku, Franc Sal. Špindler, bi-seromašnik pri Sv: Tomažu pri Ormožu, Stanko 'Petrovčič v Novi Gorici in Boris Klemenc, urarski pomočnik v Novem, mestu. SIOVIMC I Y ARGENTINI BUENOS AIRES Osmo predavanje v SKAkciji Dne 17. t. m. je predaval na osmem kulturnem večeru SKA gost iz Mendo-ze inž. agronomije Marko Bajuk (ml.) »s ° < FRANQUEO PAGADO CaaceatÓB N* S77S TARIFA REDUCIDA CWeÁÚ* N UU Registro Nacional de la Propiedad Intelectual No. 770.902 NE SMEMO POZABITI JUNAKOV IZ TURJAKA IN GRČARIC 15. septembra hočemo vsi Slovenci v Argentini počastiti njihov spomin. Udeležili se bomo sv. maše zadušnice in žalne akademije v Slovenski hiši ■■■■»■«»■■•■■■■■■■■■■■■«■■■■■■■«■■■■■■■■■■■■■a, 22. SEPTEMBRA 1963 vsi v Lands! MLADINSKA PRIREDITEV Vabita odseka SDO in SFZ J-AVNTNO T&S Francisco Baúl Cascante Escribano Público Pta. baja, ofic. 2. Cangallo 1642 T. E. 35-8827 Buenos Aires Naročnina Svobodne Slovenije za leitO1 1963: za Argentino $ 650.—; za Severno Ameriko in Kanado 7 dolarjev, za pošiljanje z letalsko pošto 12 dolarjev. Talleres Gráficos Vilko S. R. L., Estadoa Unidos 425, Bs. Aires. T. E. - 33-7213 V NEDELJO, 8. SEPTEMBRA BO V' SLOMŠKOVEM DOMU TA®OR SLOVENSKE BESEDE IN PESMI. POLEG diru-ge obletnice o-tvoritve Doma, se bomo še posebej -spomnili naših koroških bratov. Ob 'tej priložnosti bo v dVorani Doma odprta razstava slovenske knjige in narodopisnih predmetov slovenskih kmečkih domov. Pričetek dopoldanskega slavja ob pol 11, popoldne pa ob treh. Vabimo rojake od blizu in daleč, da se tabora udeleže v čim večjem številu! Dr. José Lozar ABOGADO • Tucumán 1438 planta baja ofic. 2 de 8 a 10 y de 17 a 19 T. E. 46-5458 1 9 4 8 Slovenski pevski zbor „GALLUS“ bo proslavil SVOJO PETNAJSTLETNICO v nedeljo, 1. septembra ob 16,30 v Slovenski dvorani s SLAVNOSTNIM KONCERTOM čigar čisti dobiček je namenjen Slovenski hiši Vstopnina: 80.—, 60.—, 40.— pesov, otroci polovična 1 9 6 3 IVAN PREGELJ: 68 Otroci sonca „Če bi -bil pesnik, bi morda izluščil iz tistih svojih let spomina vreden do-življajček. Tako pa gledam sicer z veseljem nazaj, a občutim ga prozaično, kakor sem ga takrat.“ Utihnil je za trenutek, nato je rekel: ,;Najlepša je bila tista zgodnja pomladanska bolest, kadar so peli prvi kosi in zažuboreli studenci trobentic iz tal.“ Ozrl se je oh cesto in utrgal nekaj -cvetov, ki jih je bil omenil. „Tu v nižinah ne cveto tako bahato, pri botri Katri so 'bili tako polni kakor grozd. Kakor bridko zamišljen človek je skoraj vzdihnil nato: „Primula veris!“ „Ali botaniziraš kakor Sivec?“ se je nasmehnila deklica. „Ne,“ je odvrnil. A spomnil sem se nemške pesmi. Bogve, kdaj sem jo bral. Ta cvetka da je polna vere v prvi sončni dan, pa jo vreme tako rado preslepi. Cvetka zmedli, pravi pesem, a verna njena dušica ne umre, vera živi.“ „Lepa pesem,“ je prikimala deklica. „Zvest človek je moral biti, ki jo je pel.“ : j ,;Ne vem ga,“ je odvrnil Poznik. Prišla sta v selo. -Sredi ceste so se ozrli otroci za njima in se umaknili za hišni vogal. Molče sta šla sredi vasi po cesti in sta samo odzdravljala na pozdrave. Onstran vasi sta krenila -po -rahlem klancu niže. „Glej,-“ je vzkliknila Slavica, „tu pa vidiš moje spomine. Tu doli pod to kamenje sve hodili ¡s Heleno lovit kape in minke. -Moj Bog, kako sve -se -nekoč prehladile. Pravzaprav jaz,“ je nadaljevala rahlo zasmehljivo, „Helena si ni upala mnogo v vodo, sramovala se je sezuti in dvigniti krilce.“ „Ste pač že zgodaj pokazali vsaka svojo naravo,“ se je nasmehnil Poznik. Dušo mu je -objelo toplo o-b sliki, ki jo je videl živo v svoji domišljiji in jo je bila priklicala Slavica. Nevede, da govori mimo smisla, je rekel: „Vidim živo. In kar vidim, je lepše kakor moje pastirovanje.“ Nekaj trenutkov sta molčala. Potem ga je" vprašala Slavica, navidezno brez prave zveze in vendar naravno neprisiljeno in iz sebe: „France, ali tudi Heleni poveš' kaj takega?“ „Zakaj pa ne bi?“ je vprašal mimo. „Tako,“ je rekla Slavica, „ker He-lepk nikoli nič o tebi ne pove.“ „To je njena -dolžnost,“ je odvrnil vedro, „slaba je žena, ki nosi intjmno-sti moževe drugim na nos.“ „0,“ je vzkliknila deklica, „menim da moški ženske tajnosti glasneje raz-trobljate nego mi vaše.“ „Morda nekateri,“ je odvrnil, „v pijanosti med prijatelji. Pa imamo pre-servativno zapoved, da naj ostane v krčma, -kar se pri vinu izčenča.“ Slavica ni takoj odgovorila. „Zadnjič me je Rosandič pičil zaradi učiteljevih dnevnikov. Kako neki je mogel vedeti?“ Poznik se je zasmejal: „Še vprašaš. Kdo je glasneje pripovedoval nego ti, kadar je na to naneslo ? Navsezadnje bi pa zdaj nas moške sumničila. Vsak pastir in vsaka perica mu je mogla povedati. Koliko je govorica pridala, -tega seveda ne vem. Sicer pa je reč tako otroško lepa in zvi-rna, da sta oba z učiteljem lahko ponosna nanjo. In kar je najlep-še: Veronika v resnici ni ljubosumna.“ „Ni he,“ je menila Slavica, „se ji kakor ne ljubi. A ti rečem, če bi jaz tebi le -senco kaj takega naredila, tvoja Helena bi mi. oči izpraskala.“ „Pusti Heleno,“ je menil Poznik mirno. V podobnih položajih ne boš drugačna ne ti ne nobena ženska.“ Ozrl se je nanjo in je videl, kako je močno zardela, in je bil vesel: „Še je kot bele lilije popek, otrok ljubeznivi! In jaz bi ji tako rad kaj dobrega povedal. Da Rosondič ni prvo sonce, a ne vem,, ne morem in ne morem svetovati, 'da naj veruje.“ Kakor da je uganila njegovo občutje in njegovo misel, je vprašala deklica vsakdanje mimo: „Ali si že prejeli kaka poročila o onemu?“ „O Rosandiču?“ je vprašal težko, obotovljaje se. „Kaj iše vprašaš, če veš!“ je. rekla deklica hitro. Odgovoril ji je odločno, a težko: „Ne še!“ Iz njegove besede je začutila, da ne govori resnice; spreletelo jo je čudno: „Težko mu je, a laže se vendar.“ Bilo ji je hudo in je zastrmela i? cesto pred seboj. Takrat je 'začutila, da ji je položil roko na rame: „Čas je, da se vrneva,“ je rekel. Molče -se je obrnila in mu stala nasproti, vsa oblita od sence, ki jo je njegova visoka postava vrgla nanjo. „Vidim, da ne verjameš,“ je rekel tedaj mirno, „zato ti povem po pravici. Imam poročila in jih nimam. Iskal sem jih zase in kar sem zvedel, je zame. Razumi prav. Takoje, zato nisem la.gal. „Verjamem, France,“ je dehnila pohlevno. Takrat pa mu je je bilo žal in se ni mogel premagati: „Saj ti povem, 'kako je. Slabši ni ko ■drugi, a boljši tudi ni. Tebi pa hočem, tebe vrednega. To je moja vest. Volila pa boš -sama. Ali si zdaj zadovoljna?“ „Sem, France,“ je rekla tiho. „Pa odpusti mi!“ je dostavila čez čas. Ni odgovoril. Vračala ; sta se molče skozi selo proti znamenje svete Lucije. Pa je videla cvetke, ki jih je bil preje France utrgal, in se je -sklonila ponje. „Kako si že rekel, preje?“ je vprašala. „Primula veris,“ je odVrnil. „Primula veris,“ je ponovila, „cvetka vere, -uboga, uboga!“ Nekaj časa je molčala. Potem se je kakor otresla trudnosti in skr-bi in rekla odločno: „France, saj verujem, -saj verujem tudi v marčevo sonce, a ubiti se ne bom. dala.“ „Krasni moj junaček,“ se je zganil veselo France. „Midva ne, midva se ne bova dala ubiti.“ „Ponovim,“ je rekla, „da si znam sama pomagati. Kar ,nič ne skrbi zame.“ šla -sta in nista videla, kako je od zapad'a leglo temno nad nebo in jima dahnilo Čudno vroče v lica. Prva se je-vzdramila Slavica: „Ali ni zagrmelo?“ „Je. Deževje -gre v deželo.“ Povodnji?“ „Pomladne vode.“ Njej se je srce stisnilo kakor v slutnji nečesa -strašnega. — — —