GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE •f ■ turi ifttftT H l.«wm1»U »f LETO-VEAK XVI. „ ^ jT^^SggCUcmo, IU., .oboU, 26. (M., M), 1923. STEV.—NUMBER 124. evropske zadeve DELAJO hardingu mnogo prečk. Harding in Hugfcao sto zahtevala od Johna T. Adaanza, naj prekliče ivoje očitka, ki jih je njegov odbor zabnudl evropskim mešetar- r: jem ▼ okras. ADAMS 11 D08LBJ i« MI OD \ ZVAL N JUHI ZAHTEVI. Waahington, D. 0. — Hud spor med republikanskim narodnim odborom in pa predsednikom Hardingom in Hugheaom ae je ' je priplazil iz zatišja na avetlo na I precej presenetljiv in nepričako-: van način. f Prišel je v javnoet ▼ obliki zš-hteve, nsj nsčelnik nerodnega odbora prekliče odgovornost za iz-! javo, ki jo je prsvksr objsvil narodni obor, in v ksteri je poveds-no, da je Evropa zahrbtna in hi« navska v postopanju glede na s-meriške zahteve po povrnitvi a-meriških izdatkov za ameriško armado v Porenju. I Odborova izjava pravi, da je cela zadeva 'lopovsko postopanje' in dostavlja, da je nadvse tipično zadržanje Anglije in ostale Ev-| rope napram tej deželi v vseh zadevah. Izjava vaebuje tudi jako občutno zaušnico, ki je namenjena j tajniku Hughesu, ker ae tako vneto poteguje za ligo narodov in mednsrodno sodišče. V tem oziru je rečeno tole: |, "To potrjuje, kar je bilo že dol-go znana tistim, ki so seznanjeni z zadržanjem evropskih velesil do Amerike, namreč da bi ae evropske velesile nemudoma okoristile na rovai in v škodo Združenih držav, bržlfo bi ta dežela ppisto pila k ligi narodov v kakršnikoli oTjiikrtr*'"*^ - Izjava v celoti, posebej pa še ta kritika lige narodov, to oboje je tako užalilo državnega tajnika Hughesa, da se mu je zdelo potrebno zadevo prerešetati a predsednikom Hardingom. t' Najprej ata predsednik in tajnik zahtevala, da naj ne da odbor te izjave v javnost, t Ali kmalu ata oba prišla do prepričanja, da bi bila tako skfi-fja prepozna, ker je bil že del ti ste izjave Objavljen v mnogih listih'. \ Tajnik Hughes je potem zahte val od odborovega načelnika A damsa, naj razbremeni odbor vso odgovornosti za žaljivo izjavo. Kakor trde, ae je predsednik Har-ding strinjal z to zahtevo v pol nem obsegu. ' Ali načelnik Adama nI dal na to zahtevo nobenega odgovora, t Tajnik noghes je hud tudi na izrsze, ki ae jih poslužuje odbor v svoji izjavi, ko razpravlja o zaveznikih. Hečeno je tamkaj: "Vaakdo lshko vidi popolnoma jasno, da mo se odločilo Anglija in njene zaveznice opehariti Združene države za ta denar na pošten ali nc-poSten način, z zvijačo ali pa na-ravnost/' Nsčelnik demokrstskegs narod nega odbora je v avojl izjavi posvaril Ha rd in pa ter ga opozoril na to, da ao republikanci hoteli s tisto izjavo namigniti predsedniku Ilardingu, naj opustil avoj« zagovarjanje mednarodnega sodila. "S tem, da prisojajo evropekim velesilam slabo ime, hočejo ustvariti vtis, ds si predsednik Hsr d ing prizsdevs potisniti Združene držsve v slabo sdružbo," je drjal nsčelnik Ilult poekkusno olasovanje u - i godno za forda. Mew York, n. T. — ITenrjr l ord je dobil nsjveč glesov v po-izkuunem glasovanju, ki ga'je u-vedel list Collier's, ds se prepriča, kdo ima največ tipanja, da ga izvoli ljudstva sa prihodnjegs predsednika Združenih držav. Isid tegs polzkuanegs glasovs-»ja je pokaaal v prvšm tednu, da je začni iadelovatelj avtomobilov v Dctroltu Henrjr Ford dobil 1.-000 glaaov več kakor pa predsednik Hardiag, ki je dragi s asi-rum aa število vposlanih glaaov. JTJ8TI0A VI MAKOV. SIRO- Washington, D. C. — (Fed. P resa.) — Več ko pol milj ona oseb v Združenih državah je letno prisadetih na ta ali oni način in trpe krivico, ker nimajo denarja, da bi doaegle pravico pri eodiščih. Tako je isjavil John B. Bradway, tajnik Narodne zveze društev za pomoč v pravnih zadevah. Večina teh airomakoV je poštenih delavcev, ki ao pohabljeni pri delu in opravičeni do odškodnine, a je no morejo iztožiti, ker nimajo denarja za advokate in in druge aodnijake atroške. Pravico doze že le oni, ki ima veliko denarno motnjo. DELAVCI MEHIKE STOJE NA STRAŽI. No bodo pustili okrniti ustave, pa naj pride priznanje od Amerike ali ne. New York, N. Y. — (Federated Press.) — Organizirano delovatvo Mehike ne bo dovolilo popravka 123. člena mehižke ustave, kakor zahteva državni tajnik Hughea kot pogoj priznanja mehiško-vlade po Združenih državah. Tako je dejal Joae W. Kellj, organizator unije strojnikov v Mehiki, pred Centralnim svetom strokovnih unij v New Yorku. "Omenjeni člen mehiške uatave je delo mehiških delavcev. Delavci ao ga acatavili in na njihovo zahtevo je bil aprejet leU 1917. Mehiški proletariat želi prijatelj-stva z Združenimi državami in želi priznanja nove vlade, ampak ne aa vaako ceno. Ako noče Amerika priznati Mehike na temelju pra-v^Uii si. je SjarfenyT " " Kelljr je pojaanil, da organlal rani delavci Mehike ^ danea nekaj štejejo. Ob čaau, ko je bil Obregon izvoljen, eo delavci izvolili 206 po-alancev izmed 260 in 12 governor-jev izmed 29. Mehika ima vrhov no sodišč^ ki se menja vsaks tri lets. Prvič v zgodovini Mehike gresta delavec in fsrmsr zdsj prostovoljno in brez atrahu na vo-•lišče. Obregon d« prvi predsednik mehiške republike, ki je bil lz voljen po postavi in volji ljudetva. U FOILETTH 2E-LEZHISKA KOHFE- nin Senatorji, kongresniki ln tapanje ss vdsleAo veooplošnoga gibanja, ki strsinl obvarovati ljudstvo pred miljardnim vm ZBOEOVALOI gPOPlIti u železniško ocenitev. I Ohioafo, m. — Včeraj ee jo pvi-čela konference, ki jo js aklieil La Follette, ds rssjasni na njij ljudako razpoloženje proti nameravani akciji meddržavne trgovske komisije, ki hoče priznati deželnim železnicam ocenitev v skupnem sneeku po 28 mlljaid dolarjev. Na konferenci so sklenili vprl zoriti po celi deželi aplošno borbo proti temu, da bi komisija a svojo goriomenjeno akeijo naložila narodu breme v znesku po 500,000,000 na leto, ker bi m biti povišane v takem aiuČa potniške in tovorne žele voznine. Konference zo se vdeležlll ni Willism Jenninga Hr.van, i je avesni aenatorji, osem goveir nerjev, petindvajaet kongresi i kov in Župsnl John F. Hjrlan i New Yorka, Arthur B. Nslson s St. Psuls in Wlllism 5£. Dever |z Chiesgs. Meddržavna trgovaks komisi je delala na ocenitvi železniških sistemov že desst let. Prod travi leti je podsls izjavo, v kateri rekla, da so želesnlce vredno semnajst miljard dolarjev. "železnice so v resnici vredie ssmo trinajst miljard dolarjev/1 je dejal župan Hylan Is New Ter ks. "Ker ae želesnlos videle, da ae da dobiti nekaj popolnega is Kaaiuniatičaa vstaja Porahrju. Enajst mrtvih, 70 renjsnih OeseUdrohonu. — Pruska vla-. da js ukaaala razbiti "rde. če stolni je "T Berlin, 25. msjs. — Iz Dort-munda poročajo, da je v Poruhr-ju izbruhnila generalna stavka rudarjev. Berlin, 25. maja. — Pruski mi niater za notranje zadeve Seve-ring, socialist, je včeraj ukazal razbiti oborožene delavske akupi nc po ato mož, katere ao mobilizi zirali komunisti. Eesen, okupirana Nemčija, 25. maja. — Komunistična vstaja v l*o nih r ju ae je razširila na vae in duetrijake krajev v okoliših Oe selkirchena, Boehuma in Dort-munde. ki tvorijo erce Industrij zasedene doline. Is Hamma, kl je zunaj okupiranega ozemlja, tudi javljajo o gibanju komuniatov. Geaelkirehen je še vedno v rokah komunietičnih delavccv. Po-licijeka poeteje, katero ao zaaegli komunisti, je deloma zgorela. K« volnelonarji ao uničili vae poli eljakc lietine. Enajst oeeb je bilo ubitih in 70 ranjenih v dveh dneh boja med komunisti in meščansko gardo, katera aeelojl iz ognjegae-eev in buržogznih proatovoljcev. Williama Glbbs MeAdoa je tre tji v tekmi, ali je zelo mnogo od-zadaj ca prvim. Senator Hiram Jok neon je četrti, a zadnjič pogo reli dessokretaki predaedniški kandidat Jaa*a M. Coz pa peti. ffearjr Ford je doalej dobil 6,-547, predsednik llardiag 4.490. Williem O. McAdoo MM, aena-tor Hiram Jehaean lf«Of, James m. Ce« pa 1,»5 «l—'* njih vrednost z osemnajst na triindvajact miljard dolarjev." Odvetnik Donald R. Richberg, ki je aaatopal lani uslužbence po Železniških delavnicah med njih stavko, je še pridodal h gornji županovi izjavi, da bodo potniške in tovortie voznine povišane za pol miljarde na leto, če bo tlztih epor-nih deaet miljard priznanih in dovoljenih železnicam. Posledica temu bi bilo nagrmadeno, draginjako brpme po poldrugo mlljardo dolarjev na leto. Če pomidlimo, da je v Združenih državah 110 miljonov prebivalce« in če porazdelimo tiato breme med nje, bi prišlo na vsakega prebivalca v deželi po $13.62 bremena na leto. Konferenca ae je končela danea. f Draga dalavaka banka ¥ Nsw Yorku. Državna delavska federacija la •vet strokovnih unij sta nate-no vila avoje banko. JUGOSLAVIJA »O IMELA SLABO LITINO. Waahington, D. O. — (Fed. Preoa.) — Poljedelski depart ment je prejel Informacijo od Medntrodnegd agrarnega In-atitute v Rimu, dg izgledi ss evropeko letino so v splošnem dobri ,izvsemši v Jugoslsvlji in Italiji, kjer je malo dekjs. Dobra letina se ksže v Nemčiji, Ogrski, Poljski in Rumunijl. VLADNA KRIZA NA FRANCOSKEM Poineare je odstopil radi komunistov, toda Millerand ga jo pridrftaL Pariz, 25. maja. — Poineare jo c veeml avojiml ministri vred podal včeraj oattvko, ko je višja zbornica aklenila, da nim§ kompe-tcnce aoditi Marcela Cachlna in drufe komunistične poslance, katere je juatični minlater obtožil hujekanjk proti državi. Benat je odglaaoval a 148 glasovi proti 104, da ne bo aodil komunistov. Poineare je ametral sklep senata aa iarek nezaupnico njegovi vladi in takoj je poaval vae mini-atre, nakar ao ae peljali v Elizej ako palačo ln PolncOra je naana nil predeedniku Mlllerandu, da vleda resignira. Millerand pe noče sprejeti ootavko, izjavljajoč, da aklep aenata nI neaaupniea, kor je prizadet le juztičnl minister, Nato je Poineare umaknil demiaijo. Kriza pa Še ni končena, kajti vlada ima adaj zvezano roke glede aodnfcga postopanja proti komunt-stičnipi poslancem, ker jih zbornica noče izročiti eodišču. V nižji zbornici ee nadaljuje debata o Ruhru .Socialiatičnl po lahka, ao pohitele pred komleik. Aurlol je včeraj nemilo ob- ter zahtevale od nje,, naj pojff^f^g Polneereje radi ekupa cije. Rekel je, da je Francija v Štirih mesecih zssedbc dobila is Poruhrjs produktov vrednih 30 miljonov frankov, dočim je v enakem čseu prejšnjega lete prejela od Nemčije ss 900 miljonov frsn-kov msterijsls. Auriol jo dejsl, da edina rešitev repsrscijskegs vprašanja je, izprsznitcv Poruhrjs, snižgnje odškodnine in trajna zveza z Nemčijo. New York, N. Y. — (Fcderzted Meato New Vork ima še dve delavski banki. Prvo je uaUnoviU krojaška unije A. C. W. A. 14. aprila t. 1. In uapeh' je žr tako veMk ,da ima banka čes miljon dolsrjcv vlog In stopils je v zvez ni rezervni sistem. Drugo bsnko ps »ts otvorils Ontrslni svet etro kovnih unij Nesrjroriks državna delevaka federacije. Banka ae imenuje "Federation Bank" ia ima pol miljona dolarjev glcvniee in preoetanka. Deleži ae porazdeljeni med člane 116 delavakik organizacij. Dobiček delničerjev druge banke je omejen na 10 odstotkov; ker ja čez, ss rssdeU med vlsgetelje. Peter J. Brsdjr, prcdae^lnik tiaksr ske organizacij« v New Yorku, je preelsve| Mehike sloje na straži. M . Poineare, porsžea v zbornici ra* dl komunistov, js podsl ostavko, todi predsednik Millerand gs ja prldrlal. Generalna stsvk| radsrjev v Porukrju. Bsldwln je aprejel ruske pred- .-I Grki eo dsli ultimat Torkom. " V Belgradu zahtevajo Solun, a« ko bf Jugoslavija pomagale Gr-kom. 1 'Nova iatsraationale nateaovljo-na aa hamberlkem kongresu, ae isseeeje "HoeUUsUšas delavske ImternsclonsU." & i 17851593 P R O S VETA — C*u« 0fl.»0T po do«ov«iru. Kokupki - M VTSČajo. ^^ '' karotobVl^.njine drševe Jtovea cihLco) W-*> mJj^ »jim md ČSZTlM se »i CU«f» $4J0 MM let«, |9*M M pol krt*, n*«u* m tm, ur b« itft i sssmi ' "PROSVETA" MIT4I friLeTOdale Am-, CU—a» IMIrfeh . ~"THE EKLIOHTENHElir 0y «( t*. ».Mil HMUmI ■■■«<» lllla>. __ SRMbSS* žS-Imtti nt« ob °rr ^ziJstJE! £ajs^ss.' 4a M TM »• MUfl Mrt. __ STARA PESEM... Komitej, ki£& jo imenoval kalifornijski governer, da preišče vzroke, ki eo povzročili strašno nezgodo v rudniku Argonaut dne 27. avgusta 1922, da se tako doženejo krivci, je dovršil svoje delo. Preiskava je končala tako, kot ao prerokovali delavski listi Komitej pravi, da je nemogoče dognati, kdo je zakrivil nesrečo, v kateri je sedam in štirideset rudarjev izgubilo življenje. ' Odbor med drugim razlaga, da ni dognano, ako ja bil ogenj podtaknjen ali so ga povzročile pokvarjene elek trične Žide. Prav od daleč se pa dotika razmer, ki so povzročile, da je bilo uriičenih 47 delavskih življenj. Poročilo pravi, da je bilo pomanjkljivo izvežbanje rudarje? a slučaj požara, pa tudi varnostne naprave so bile pomanjkljive. ' Ampak kar je jasno vsakemu navadnemu človeku, tega komitej ni našel Dognano je bilo takoj ob času nesreče, ako bi bil rudnik imel dva izhoda, da bi se rešili vsi rudarji. Mrtve rudarje so našli pred betonsko steno, Id je bila vlita pred drugim izhodnikom in je branila rudarjem izhod iz gorečega rudnika. Povedano je tudi bilo, j da mora biti vsak rudnik opremljen z dvema izhodoma, k da se rudarji lahko rešijo, ako izbruhne v rudniku požar ali nastane katera druga nesreča. Ker je znano, da morajo rudniški lastniki opremiti fudnik z dvema izhodoma, je tudi lahko dognati, kdo je povsročitelj strašne nesreče. ZanuU ognja v rudniku bi na bilo izgubljeno niti eno človeškJ življenje, ako bi bil rudnik opremljen še z enim izhodom. Ker je ta reanica znana, je lahko poiakati tudi krivca. Ti krivci pa niso rudarji. ampak so oni ljudje, katerih dolžnost je bila zgraditi ie en izhodnik iz rudnika. In ti ljudje so lastniki pdnika! JEKLARSKI RAfeONI SE PRIPRAVLJAJO. 26. MAJA, 1925. Glasovi članov intttaUljer llraHsl aaaail na ura um sspsa ss Bropkrja. Iz Bethlehema, Pa., poročajo, da jeklarska družba importira mehiške delavce. Uvažanje delavcev oskrbujejo privatne posredovalnice za delo in mehiški delavci morajo plačevati po dolarju posredovalnicam za posra-vanje. Mehiški delavci, ki prihajajo v jeklarno, ne razumeli Jo angleščine. Zdi ae, da se izbirajo na željo kompanfcje nalašč taki mehiški delavci, kateri niso vešči angleščine. * Mehiške delavce vozijo v posebnih vozovih. Sliši se, da Je okoli sto mehiških delavcev pobegnilo v St. Louiau, ko , so izvedeli, kam se peljejo. Vozove spremljajo privatni I stražniki in mehiški delavci se nastanijo v posebnih ba-| rakah, ko doepo na svoj cilj. O importiranju mehiških I delavcev vlada velika tajnost Lokalno časopisje na ome-| nja s besedo teh dogodkov. To tajinstveno uvažanje mehiških delavcev v jeklar-' no, pa zaatavlja vprašanje, zakaj družba najema mehiške delavce. Ali mogoče primanjkujejo delavci v Pennsyl-$ vaniji? Ondotni delavci trdijo, da ne. Kaj je torej na-^ men? Delavstvo sodi, da se družba pripravlja. Na kaj se pripravlja? Ali namerava znižati mezde, ko bo imela precej lepo število mehiških delavcev? Ali namerava provocirati stavko? Na vsa taka vprašanja ni odgovora. Ampak jasno Je, dn družba nekaj kuha, toda kaj? Oi%J, DI — V južnem Illinoisu amo pričeli roditi propagando sa priananje unijskega znaka (nnion label) in izbrali aem v tozadevni komitej (Union La bel Committee) od našega lokala U. M. W. oi A. Torej je moja dolžnoet, da obveetim člane v tej okolici, kaj pomeni za vzakega delavca, da zahteva vse avoje potrebščine, ki nosijo znak, da ao izdelane v unijskib delavnicah po organisiranem delavstvu. Za čaaa premogarake atavke lata 1982. ao ss rudarji zgražali nad železničarji, ki.so izvažali premog, kateri je bU nakopan med stavko po neorganiziranih rudarjih. Ob latam času' so sami kriiU avoje načela, kupujoč avoje potrebščine bres linijskih znakov. Proiel aem večji del Združenih držav pa vedno aem videl po ialoibah etvari a unijakim znakom.-Ravno v južnem Illinoisu pa tega ni, in na vem, na koga bi vrgli aato krivdo. Nekateri zvra-čejo krivdo na aktivne člane v organizaciji, a jas bi vrgel krivdo na vae člane in njih nemarnost, kar ljudje tako malo poaečajo seje ovojih lokalov. Bres aknpičin in aej ja delavec kakor dete, ko prične pohajati v iolo, pa nočfc hoditi v iolo. Tak otrok ae ntj,mo-ra nlčeaar naučiti Prav tako je s delavcem, ki ne poaeČa aej^vo-je organizacije. Največ jih boate nttU med delavstvom, ko jim boete govorili o unijakem znaku, da ae bodo izgo-varjaU na draginjo blaga a takim anakom. V reanici pa js blago, ki js proisvajano po organiziranem delavstvu, ceneje kot ono izdelano v odprtih delavnicah. Gledati moramo tudi na to, da organizirano delavstvo dobiva večjo plačo in boljša pogoje pri delu. Na pr. premogarji, ko naložimo karo premoga treh ton, dobimo $3.15, neorganizirani rudar pa dobi za iato količino naloženega premoga la $1.15 in še drugi pogoji radi dela ao mu alabit. To snsči, ds mora biti naša proizvodnja nekoliko dražja. Če bi organizirano delavatvo gledalo -vedno na to, da mu ne gre nikdar ako si roke kaka stvar, ki na nosi unijakega znaka, pa bi preatalo razbijanje organissoij po kspltsliamu. Danea ao korpo-racije, katere priznavajo unijo v svojih tovarnah, ali vseeno ne no-sijo unijakega snaka. Hart Shaff-ner Clothing Co., Stetaon Hat Co., Ozford Bhoe Oo., to «o kompani je, ki pripoznavajo unijo, pa na njihovih isdelkih ne dobite unijakega znaka. To je krivda na ker takega znaka ne zahte varno. Kadarkoli delavce kaj kupi, pa naj bo to le škatljica vži galie bres unijakega znaka, i tem pomaga onim, ki razdirajo dalavaka organizacije. V kratkem bo tukaj ekllcan shod za vse rudarje in druge de lavoe v meatu. Zato poživljam vae rojake, Hrvata in Slovence, da se v čim večjem števUu odzovejo in udeleše ehoda, kjer bodo razlože ne vse podrobnosti o unijakem znaku na vseh predmetih, ki ao narn potrebni aa Življenje. Odbor ma tri tieoč knjižic, ki bodo raz deljene med Članstvo, v katerih knjižieah ao vsi unijakl znaki na izdelkih, katero potrebujete. V menu odbora unijekega znaka vas poživljam, da pridete v največjem ŠtevUu, kadar bo ahod. — Tony BhrgfSl. SIUUVAJO, SKRIVAJO, DA LJUDSTVO NE OPAZI, KAKO GA MOLZEJO. Korporacija za javno službo v New Jerseyju bo po-| višala glavnico svojih prednostnih delnic za sto miljonov dolarjev. Vsaka teh delnic je vredna par sto do-1 larjev. Navadne delnice bodo pa povišane aa dve sto mi->v dolarjev. Par vrednoet teh delnic ni določana. Zakaj? Ako ni določena par vrednost, bo družba lahko razkropila profit na široko, da javnost ne bo opazila ogromnih profitov U zahtevala, da sa cena zniža. Lani Ja ta korporacija napravil* po odbitku davkov ln drugih troft-kov $6,760,289 čistega profita. Korporacija pač meni, da Ja najboljša, da ljudstvo ne iava, koliko dobička odpade na dalnico po njeni par I, pa je navadne delnice iadala, ne da bi nazna-vrednoet posamezne delnica. \ Pred nedavnim storjeni napad na Johna Brophjja, predsednika 2. distrikta, po podpredsedniku organizacije U. M. W. o! A. M ur-rsyju v žurnalu rudarske organizacije, pokazuja, kako daleč ae podajajo nekateri glavni uradniki rudarake organizacije, da bi dis-kreditirali uradnike rudarskih u ni j, ksteri se upajo bi*i drugačnega mišljenja kot oni sami ter aastopsjo principa, ki so rez koristni zs organizacijo. Podpredsednik Murraj ja skušal dopovedati rudarjem, da ja predsednik Brophjr bil priprav-ljen sprejeti dvajaetodatotno znižanje mezde aa rudarje 2. distrikta ter da mu je on to aabra-nil in tako še enkrat rešil rudar-ako unijo uničenja. To je dalač od resnice in Murraj eam to dobro ve. Če ja hotel pošteno igrati to vlogo, sekaj ni ničeear rekel predsedniku Brophjju, ko je s njim govoril dan prej, prodno jc storil nanj napad. NiČeaar ni tedaj omenil o tem napadu. To ru darjev ne bo amoUlo, kajti rasu-mevati pričenjajo, da če aa upa kdo drugače soditi kot glavni u-radniki njih organizacije, ga ti uradniki, ako le morejo, uničijo. Brophjr je eden resničnih progre-sivcev v delavskem gibanju in stal je s rudarji 2. distrikta, a možni - somersetskega okraja. Ni jih zapustil, ko ae je v kritičnem položaju bližala xima, kakor ao bili zapuščeni rudarji okrošja trdega premoga od glavnega urada rudarake organizacije. Stal je trdno v atavki s drugimi rudarji v zadnjem poletju, pozna njih teš-nje in jih aaatopa. Zmagati ali podlečit To je bUo geslo Brophyja in mož njegovega djatrikta in bojevali ao pravo bit ko, na katero operatorji okraja Somerseta ne bodo tako kmalu pozabili Po končani aplašnl atavki lan ako poletje ao uradniki 2. okrošja organizacije iadelaU načrt, kako bodo varovaU rudarje v okia-ju Someraetu ln drugih krajih, ki ep priatopUl v unijo in atali a prej organiziranimi rudarji v atavki. Predsednik Lewia pa jim ni dovolil, da bi izpolnjevali njih na-ept, pač ps jih je priaUil v ne-ereČen položaj. Kakor je bil po-loiaj v Someraet okraju in kok-sovnih okrožjih, ko-je bila zaključena splošna stavka zadnjo poletje, je nedvomno, da bi bila atavka dobljena za rudarje v teh krajih, če bi bil Lewia naatopal tako, kot mu je predložil načrt Bropkjr. Predsednik dlatrikta št. i Brophjr, je stal na principih, da mora organizacija odbiti vaako kompanijo f diatriktu št. 2, katora bi na skušala podpisati po godba sa vae avoje rudnike tega distrikta, kar bi aeveda uključe valo tudi rudarje someraetekega okraja in nekaj drugih prej ne unijsklh krajev distrikta. u Kjer co rudarji priatopUl v u nijo med atavko po prvem aprilu 1922, ata Lewia in Murrgjr zahte vala, naj Brophy podpiše pogod bo a kompanijami za nekatere rudnike od istih kompani j in iste ga okrožja, dočlm naj rudarji istih kompanij v drugih rudnikih na daljujejo a atavko in atradajo. To je torej nagrada ss rudsrje somersetskega okraja in drupih krajev dietrikta od strani glavne ga urada U. M. W. of A. za boje in požrtvovalnoat skozi vae poletje, kar je celokupna organi za __clja tako selo potrebovala. Le I kmalu ao rudarji okraja Somerne ■ Ohioafo, m. — Na željo neka- ta epiosnali, da so sapuščenl ln terih udelelcncev zbora J. S. Z., izdani od avoje organiaaelje, kaki, ae vrši v Chicagu, je dramski tera jim je obljubovala, da bo odsek kluba it. 1 sklenil ponoviti gtala ss njimi do zsdnjegs. Iv torek 29. maja ob 8. zvečer Rsvnotako se je godilo rudar-Cankarjevo dramo "Kralj ns Be jtm petegs distrikta in kokovne-Itajnovi", ki jo je vprizoril klub ^ ekrožjs. Vse večje kompenije Št. 1 Še trikrst. dvskrst v Chiesgi[ki lastujejo rudnike v kokovnem ln enkrst v Wsukegsnu. S tem bo okrožju, imsjo tudi rudiščs po dana prilika tudi tiftim, ki ee niso | petem distriktu in te kompenije _mmtm i pogodbo. Posneje. ko je vodstvo rudarake organizacije pobralo štirido-larski aaeament od rudarjev, je bU odpoklican štrajk v kokov-a okrožju po glavnem uradu U. M. W. of A. Mošje, ki ao s občudovanja vrednim vztrajar jem borili ae za svobodo in priposna-nje nala unije, ao bili priailjeni na brezpogojno predajo in mnogo teh vztrajnih mož, njih žen n otrok še danea trpi lakote radi njih lojalnoctl do organizacije in aktivnoati med zadnjo etavko. Mnogo teh moš jc bilo črnoli-stanih ln jim je nemogoče, da bi aaaigurali aa en din delo. Zavrgla jih je njih lastna unija, aa katero so se žrtvovali To je torej tako opevana sma-ga, o kateri so bile polne kolone }o žurnalu rudarske organizacijo >red časom. Če imamo predajo naših uradnikov v kokovnem o- bi imel uradnik pri žurnalu U. M. of A- rudarjem tudi povedati, kake so pridobitve rudarjev v ko-tovnem okrožju Pennsylvsnijc. Saj vendar vaakdo ve, da rudar brez organizacije je isročen v milost in nemilost podjetniku. Podjetniki jim lahko trgajo mezdo kakor hočejo in kratijo druge pravice. Pa to ne velja samo za rudarje, temveč aa delavatvo sleherne industrije. Če rudsrji nekoliko pomislijo tem, bodo videli, v kako veliki meri je kriv ravno predsednik Lewis, da je bila tako zavožena atavka v kokovnem okrožju in o-kraju Someraetu, da ao bili izročeni tako kruti uaodi rudarji z njih družinami, ko jih je sapu stilo vodstvo organizacije, ko je bila amaga že takorekoč v njihovih rokah. Tudi podpredsednik Murrajr je hr nekoliki meri kriv trpljenja rudarjev v kokovnem okrožju in okraju Someraetu. Pri vaeh teh anhih da jatvih/katera mu je lahko očitati v obraz vaikdar, pa ja Murray izvršil tako neutemeljen napad, na pred aednika Brophyja, da bi ga uni čil, ne aamo pred rudarji njegovega okraja, temveč pred rudarji vue dešele. Toda ravno v tem je njegov padec, kajti rudarji vedo, da ravno Brophy ae bojuje za na cijonalisaeijo rudnikov, kar nudi v rudaraki mogli udeležiti prejšnjih pred etav, da vidijo to igro. Vršila ae bo v Nerodni dvorani na 18th St. in So. Raeine Ave. so podpišete pogodbo a petim dla-triktom, da jih bo zalagal e premogom, dočirn rudarji istih družb v kokovnem okrožju, ki ao m ta Ker je v sredo praanlk, bo vea {to veUkodašno bojevali sa nata-kemu toliko lošje priti v torek j novitev unije v tej sckeiji Penn-večer v omenjeno dvoreuo, kjer eylvanije, ao bili aapnščeni in pre- bo imel nekaj ur pravega duševnega užitka. Vstopnina jc prosta pušČeni usodi v njib oeamljene boja. Uradniki petega dietrikta Pfced igro ee vrše govori. Po igriM pedpleali in poelall rudarje aa aledi plea in preota zabava. — e. delo k dražbam, katora ee lasto- vate le nekaj milj odtod, na oni atranl meje. v Pavette okraje druge rove, kjer eo tudi bili stsv ksrji. Kompenije eo metale etaeevanj žene in deeo v Pajette Nečak bivšega nemškega kaj ar rja Viljesaa Alglamnnd je p* ata* trgovce v Braailijl. Poka^el jo. M lm* epretpostl bolj aa tr- okraju ia bratelne proti njim na-govea. kot pa as priass. Men.it »topole, a istočasno ia malo milj edini is famntjs. ki jc opustit mi ed pcetaU kajaer. I odtam so nrsdniki Istega dietrik lu dragim radarjem dovolili, de prsvo industrijT Predsednik Uvrit in podpredsednik Murray )ahko še nadaljujeta a njuno taktiko dia-kreditiranja, uničenja in pahnje nja iz delavakega gibanja vaako-gar, kdor ne trobi v njun rog in ki ai upa misliti, ds sta onadva na napačni poti, toda bliža ao dan, ko boata John L. Lewis in Pkillip Murraj izvedela, da ja članatvo višje od njiju. Tedaj bo triumfirala pravica, katere ne^ more zadržati nobena moč ali Vpliv na rudarsko unijo. Kaj pripoveilvjtjo mrtvi ljudje. (Konec.) , Najnovejša raziakavanja v Tebah na Egipčanskem so razkrila grobnico faraona Merneptaha. Našli ao tamkaj tudi njegov živ ljenjepia. V njem je povedano, da je bUo sa njegovega vladanja Egiptu izraelsko ljudstvo. BibU-ja ali takozvano sveto pismo, katerem trde cerkvenjald, da ga je navdahnil ssm bog, prsvi, da je ta faraon poginU a avojo voj sko vred v Rdečem morju, ko je Šel za Izraelci ob čazu njih isae Ij«vanje v 'obljubljeno deželo'. V njegovem templu ao podatki o vaeh njegovih činih in podvset-jih. V njih je povedano, kako je zadušil vatajo izraelskega ljud atva in kako je potem pognal vae Izraelce iz svoje dežele. Njegovo truplo so tudi nsžli, ksr postavlja biblijo na lai. Kajti če bi bil utonil v Rdečem morju, bi ne bilo njegovega trupla v grobnici. Sarkofag in mumija znamenite* ga faraon* Setija I. ata nam povedala agodovlno tega monarha ln rasodela kresne egipčenske mrliške obrede. O Setija je šel glas, ds si je podjarmil Psleatino in Sirijo. - Grobnice aairske krsljice 8e-mirami«, ki js bils nsjslovitejis žensks starodsvne zgodovine, je slučajno odprl turški top v Vena na Armenskem med zadnjs svetovno vojno. Delno razickanje je razkrilo mrtvaški oder, v katerem se nsšli peščico pepels. O njem menijo, de je šeneki ostanek gori omenjene velike kraljice. V grobnici so nsšli. mnogo ns-pisov, v hsterih pove Scntirsmi« presenetljivo povest svojega Šiv-Ijeaja. Kakor govore tiati napi«] 8o ^ vjeli in odvedli Babilonci ter i,v! zazidali v templu babilon.ke u boginje 8arpanite v nj babilonskem megtu, žigar "I me še niao doalej mogU rartol^ čitL Odtu ae ji je posrečilo UjU Ali pozneje jo jc vjel asirski krti] Bamši«£Uman ter jo odvedel v , sirsko glsvno mesto, koder )0 J vzel za avojo priležnico. ' { V haremu tegs krsljs so jI pra. prišle ljubezenske spletke, ki ^ jih je nsučils v templu babiloa. sks Venere Ssrpsnite. Kralj feamj ii-Raman je dvakrat poizkuial premagati-venskega kralja Ara.1 a je bil obakrat nfuspcSetJ Tedaj se spomni, da je Aram zelo podvržen ženski lepoti. SemiramU je bila izredno lepa ženska. Zato ubere njo, da gre k Aramu ter ga' s avojo lepoto preslepi in omami.' In res ae je posrečilo lepi Semi. ramis prealepiti in omamiti kralja Arama tako, da jo je sprejel r 1 avoj harem, kjor je imela priliko1 1 izvrtyi zvoje poslanstvo. Aram se jo tako neznansko zaljubil va-njo, da ao ga začeli njegovi ave.' ; tovalci in duhovni avariti pred njo. Napoaled ae jim je posreSile odpreti kralju oči, da je pognal avojo priležnico v puščavo, odkoder ae je vrnila k 8vojemu aair.1 akemu gospodarju. Od tega je zahtevala, naj napade Arama ter ga kaznuje. In ko ae je Šamii Ramaa nekoliko obotavljal, ee mu ženska ponudi, da hoče ona sama voditi vojsko v boju proti Aramu, če ji | potem vrne vanako krono. Kralj • je privolil v to, in ženaka je od-šla a vojsko, ki je bila skoro ix samih sužnjev, jetnikov in zločin, cev, nad Arama. V vroči' bitki je premagala Aramovo vojsko, in med žrtvami, ki ao padle v tisti j bitki, eo našli tudi Aramovo truplo. ' >fiT i V nagrado za aijajno zmago ja poatala Semiramia kraljica vaa-' ske dežele. j Cela vrsta najdb je nam povedala celo povest o življenju Ale-keandra Velikega tako natanko ia jaano kakor v kakem romanu. Neka slika iz njegovih dni kal:, kako ae ta veliki vojakovodja bori na čelu avoje vojake in pobija z laatno roko bojevnike perzij-akih armad. jj Našli ao tudi ostsake krasno knjižnice v Peraepolisu, knjižnico, ki je bila največja ca tedanjem avetu in ki jo je dal Ale-kaander pošgati do zadnje knjige aamo aato, da je uatregel muham avoje dvorjanke Tajide. Po mnenju rasnih atarinoalovcev dokazujejo Alekaandrovi spomeniki, da je bil ta vojakovodja ailen po svo* jI telesni moči in lepoti. Ali silno lahko pa je podlegel lepoti in za-1 peljlvosti te ali ope brezbrižne in muhaete ženske. Zadnja prizore v tragediji Aleksandrovega življenja ao jako natanko potrdile najdbe profesorja Koldeweyja. Ta je razkril v Babilonu tempčl, ki ga je dal Ale-kaander poataviti, da bi tako vsaj malo popravil avoje atorjene krivice. Neki napia pravi, da je prišel tjakaj vaak dan žrtvovat bogovom. Ko ae Alekaander ni mogel valed aijajnih zmag več brzdati, je umoril evojega najzveatejiega prijatelja Klita samo zato, ker mu je ta dal par pametnih ip zdravih naavetov k pametnejže-mu in boljšemu življenju. Ta u-mor je velikega vojskovodjo potem tako pekel in grizel, da ni mogel jeaU, niti apati več dni in da jc priaegel žalovati za Klitom do konca avojih dni Kljub tej tragediji jc ukazal vaem možem padati na kolena in poljubljati njegove noge. To je tako raskaČUo velikodušnega gr-Ikega modrijana Kaliatena, da je začel snovati ssroto proti Aleksandru. Klitova smrt je užalila tudi sUregs učitelje Alekssndro-vegs, slavnega grškega filozofa Aristotela, in kmelu je Aleksandru obrnil hrbet tudi ta iskren: mož. Sedaj lahko stojimo na kamnih tistega templa, kjer je Alek«sn-der Veliki, ki ai je podjarmil vrs teden ji svet, objokaval in obis-loval avoje grehe. SLADKORffl KRALJ SI JZ ŠZL V EVROPO GASIT ŽBJO. Hew Tork, M. T. - "V Evropo sem šal sa tri tedne pred v*"" ssto, ker sem si hotel temksj p"-gssiti žejo. Tu v Ameriki ne m*-reS resen vode dobiti ničesar, » čimer bi si mor> pogaaiti žeje, je dejal sladkorni magnet Cisu« Spreeklea. ko je doepel sesskaj na ladji Homcrie. Poaebno eled-korni kralji el zlasti sedsj lahk* ipogsjo kaj takegel 1 delavskega roti! (FedersUd Pren ) morosrskih in priata- delavcev v San Franeiacu lana. Odbor organizacije Transport Workar« na-Ida je atavka končana iz da bodo delavci loŽjc postav kar jem v Jan Pedru fnišče Loa Angeleaa), kjer ,, vrši najhujši delavaki boj, ■ pomni Kalifornija. Dolav-i Franciacu so dobili 10 od-[ mezdnega po viška. inke unija v EI Doradu, zgradc avoj delavski dom. fpje t*o imelo tri nadstropja | stalo $40,000. Zgradili ga [delavci aami. delavci.na vzhodni s tra U Vorka, ki ao stavkali dva ■ izvojevali vse svoje zahte Hoč brivcev jo bilo v boju. Oi so $35 minimalne tedenske ■ in 30 odstotkov provizije Ri dohodkov, kar jih jc pre-M tednu. 26,000 lalasniikUi meha-pri Baltimore k Ohio ao do cente na urq poviška. Njih znata zdaj 73 centov na Mehaniki zo zahtevali 10 cen-poviika. Mehaniki pri New I Central zahUVajo 90 ccntov RAZNO. >EK ZA GRADIMO )A VSEH ŽEJNIH' MORJU. "ZA ' HA pew Tork, N. Yr-W. C. Griea-iz Pittaburgha, Pa., ponuja ij svoj načrt za zgradbo "O-sanj" z pivovarno na Atlan izven trimiljakega paaa. Do pa ni imel ie nobenega nape-svojim načrtom, ir. Grieaaer bi rad zbral $5, 1,000, a katerim denarjem bi t-1 j a 1 toliko cementnega mate. Ja v morje izven območja Vol-love postave, da bi nastal lkaj otok, kjer bi ai mogel vaa-pogasiti žejo, tok bi zavzemal tri meatne |ke. Na njem bi bila dva veli-hotela, bazin za plavanje in palica, pet gostilniikih vrtov, rno gledališče, prostori za ten- ret zapečatena. Ali vseeno ne bodo opuatili zvojega boja« kar mora vsakega pametnega človeka, ki miali z avojimi možgani in ki ni bigot in verski napeUž, bodriti vk odporu proti takšnemu tiranskemu prizadevanju." Ta profeeor ima prav. Cerkev je bila še vedno najvnetejša pod piratcljiea kapitalističnih strem* Ijenj. Vedno je Šla z kapiUliz mom roko v roki. Vedno jc gledala na to, da je ljudi tiščala za vrat. Neprestano jc učila svoje vernike, da se brez bolje volje še lasu ne da spraviti a glave. Vse, karkoli se zgodi, je božja volja. Ce ztradaš, jc to božja volja. Ce hlapčuješ kapitalizmu, moraš biti hvaležen sa to bogu ter čaatiti in hvaliti njegovo ime. I Taki nauki mamijo ljudske ma-,ae, da trpe največje krivice v več jo čut boljo. Iz cerkve izvira najhujše zlo za miljonake maae, ki bi se bile lahko že zdavnej otresle induatrijakc sužnoati, čc bi ne bile vklenjene v verske okove. Toda vse pride enkrat do svojega konca. Tako bo tudi prišel Čas, ko bodo Ijudzke mase obrnile hrbet vsem cerkvam na zvetu ter jele misliti z lastnimi možgani. RUSKA LITINA SI BO LITO« DOBRO OBNSSLA. Wsshington, D. 0. (Federated Press.) — Letošnja letina bo tako dobra na Ruakem, da bo ime la Rusija zadoati Živela zaze, je dejal Herbert Hoover na narodni konferenci zocijalnih delavcev v govoru, v katerem ze je pečal z delovanjem ameriške odpomočne administracije. Ali pristavil pa je, da naj Amerika ne preneha pod pirati ruskega nar roda. >ljedel kegljiiča, biljardnicc, umetni- daj obrniti tudi ameriškim otfo muzej in predvzem pa bi ae Igala kakor grad velika pivo- TM. Ir. Grieaaer je naletel na prvo cočo; v Pittaburghu ne msrs ireč nihče kupiti delnic ss tak-podjetje, fn kakor vaakdo drugi, je todi Griesser obrnil svoje oči ns r York, ker namerava tukaj javiti svoje načrte in delnice lesar. Kajti tu je trg za vee, nemikih mark pa tja do zava-ralnine kitajskih baaditov. V1RSKB BILI VA DH.V. ew Tork, K. T. fPed. Preae.) Heakcijonarni teologi ali bo-lovci ai na vse kriplje priza-»jo odpraviti vze liberalno in redno poučevanje in vze pro-tljene ideje ne aamo a kolegi-. nego tudi z ljudskih in ered-h šol v deželi, kakor trdi dr. akefirld Slaton, ki jc bil apo-n a fakultete William Jewello-vi«oke iole v Libertjr, Mo., in Iju^en iz baptiatovakc cerkve mesta, ker je napiaal knji-'Kaj je učil Jezuz'. Dr. Slaton pravi, da imajo pro-Jberalno kampanjo v rokah pri-»i Kuhaikega apostola in proti-olucijonarnega evangelista W. Brvsna. Ta akfipina je odločna, Ionizirana in vplivna. Njegova Mitev z William Jcwcllovega r"?ija ni bila izjemna, je dejal "s« veliko drugih bo zadda i-• usoda," }c rekel "Ali verja-d s ne .more noben profeeor |. SSSS W. SStk St^keMsItl. VRHOVNI SDBAVNIKi Dr. F. J. Kara, SSSS It. CUir Ae, OeeaUad, O. POZOR I—Kar■ >paodaa«a a «1. edkev^M, ki daUJe v fUesees »r.4«, ii tfAI IBJibIbi VIA FIIMA, U ae aaeaUie aa oeaU al. sninkli ae uaalevatf Fra4»a|alltao I. N. F. JH SSST-i^ Se. La«a4aU Ava., CUaafe, IR. alk ara la, dala Ai VSE EADEVE BOLNIŠKE IXM>PORB IR NASLOVEi ra I. N. F. L SSST-SS la. Lawa4ala Ava, CMaa«e» III. DENARNE POŠIUATVE IN STVARI, U ae tMeJa al. lanl.fslana A U M T^- 1 N. F. J, tM7*6S le. Lm« VIR ZADKVE V ZVEZI B BLAGAJNIŠKIMI FOIU ae naMjaJe aa KTI RUtajalltve I. N. F. J, SSST-SS Sa. UvaMale Ava, CMeage, I«. Vae pilili alale aaalaeaaja v fi. laavlevalaem aHsra ae naj pešUjaJo Fraak Zeltaa» pralaalafca iitanmi e4k«va. Ilgav eaalev Ja efevaj. Val 4a»ial ta Iragi spisi, aaaoeatta. e«laa.\ MrešaUe la aplek vae Ime fcv^^M^.IjMa.jeJ ae peŠIIJa m tatlevi MFveaveta", SSST-SS Naša družinaka razmere. PltUbargk, Fa. — Kapitalisti atokajo, da jim prizaanjkuje de-Uveev. Ne povedo, kaj je vzrok Umu, namreč da preberaško plačujejo delavec in ai slednji pre-birsjo delo. V tem as vidi, hje je pravi vsrok. Ubogi deUveo nuj dels ss štirideset centov ns uro, Ur preživljs s Um zvojo družino pošteno, sko more. V jeklenki industriji js dolg delsvnik, torej ai lahho mialUno, kako as Ms vee počuti, kadar pride domov a dolgournega dela. Ni ga volja, da bi vsel v roke čs-aopla sli se asbsvsl s svojo družino, alti ne miali, ds bi šel mslo ns Uprehod v čaau, ko as nsrsvs Cebuja k življenju. Tsko živi kor stroj s otrplimi udi, doms js ksj rad jessv, as svojs drage nima prijavnega pogleda. RadiU-ga aaetaae prepir v družini. Zakonaka ne moreU aapopaatl, da je' Ukamu neeoglaaju v družini kriv današnji krivični slsUm, ampak obtožujeta drug drugega, češ, "ti ai kriv" in naaprotno. Pravega krives ns vldits, ns njih očceih ao luakiae, njiju um je o-mračen, nevedns sts. Bo le dragi vsroki njunim prepirom, s U je sdsn glavnih, ker ae dvs ne po. snaU, ko stopiU v zakon. Ne po. govarjsts se tedej o praktičnem šivljeaju, temveč samo obljubujs-ts si nebesa. Izprcmlnjajo ae s NAZNANILO « ZAHVALA. Z Žalostnim arcem nasnsnjsmo tuftno veat, da je nemila smrt pre-trgsls nit življenje našemu ainu, oziroma brstu FRANK RODBIN. Dne 19. meje, 1923 je uaode sahUveU njegovo žrUv, ki je v Jutro k premogorovu na del9 na "dipal", kjer ge je tudi doleUle prerana emrt, ravno zadnjo uro, ko nI bilo več žeUzniških voz, Jih Je delovedje poslel čistit železni-ško cesto, on je šel ne voz, ki Je vozil Ikerljevino ne kup, e voz Je akočil z trešnle in pokojni je padel podvoz, pri tem zedobil tako teške poškodbe, da ja uro p* zaeje ne potu v bolnišnico umrl. Pokojni Krenk Kodrin Je bil eter 16 let. Pred šlirtmi leti je tudi njegovega očete ubile v revno Um premogorovu Pokojni Freuk Ko-d vin Je bil člen društva št. 340, N. P. J., kelerega člani «o mu darovali kfeani venec in ge epre-m k zadnjemu poAitku. NSjlep _j kvaia varm, ki so «Uro»al. cvetijiee, ge oblakall pri mhvs-Hmb odru in ee vdrležJIi pogrebe. TakeJ aepulča meter, štiri brate, dve sestri in očime l>regl naš Frank, žalimo, da počivaš mira« ia hladne, nej U bode ameriške grudf. Žalujoči oetalit Mati, očem. bratje In eeetri. Vai v Wya-ao, Fa. J - . L^iil Časom razmere, nameato nebe« pride pekel. Večina deklet nliah pojma a pravem sakoaskeai živi Jan Ju, va« rs ti hočejo, s so prsvaraas. Mls-denič ji pove, ksko boats žlvels prs/o zskonzko Življenja, pa aa ji zameri do zmrtl, ker ji Je povedal raanioo. življenje je pal šola aa vsakogar. Doatf rojakov ali rojakinj je reklo t "da bi bil jas vedel, bi bilo vae dragsčc s menoj." Ce smo mi samudiU priliko ra* di asznsnjs, glejmo, da js as sa« mads naši otroci, ds bodo pravo« • čsano poučeni o vaeh atvsreh, da ss bodo anali isogibsti aaerešem In bodo snsli porabiti vsako priliko, ki Jim bo korUtUa v poanej. šem Šivljenju. Znsnjs Jk prvi po goj vaskegs nspradkl. Nsročlts ai nsprsdas llsU ia dabrs, podaš-ne knjige. . Nsšia ženam pa priaaajmo s-nakoprsvnoat v vaeh osirtt( ksjtl one so vslik fsktor in bodo Iskko še večji ob uaši strsni v boja sa odpravo pogubonosasgs In kri« vičasgs kspitsllatišaegs druUb-negs reda — John Bea. NaroMto is ia MriU avajs gla. mnmrbka bovudba. Mladenič In asms4 Star Si let ss želim seansnlti s Blovenho sli Hrvstleo v atsrostl od 25 do 92 let v avrho lenitve, tudi vdove a enim otrokom nI izvssts. Prednost Ims ps ona, ki Ima mirna, pošteno arec. Proeim, katera reeno miali, naj mi piše In priloll svojo al i ko, | ji vrnem ns zshUvo, Via piame nsj se pošli Js ns naslovi Martin Colir, P. O. Hurford, Pe. (Adr.). kad bi izvbdil za naslov Msrija Rolib, doma is vsal Zsrečje ns Notrsajskem, o-možens Tomašič, njen zsdnji ne-slov Je bil Morija Tomežič, 56^1 Jiutler Ht., PitUburgh, Pa., in za neslov Frank lUnigarja, doma iz Trnovga na Notrsnjekem, po do-meča Rejčov. 1'oroašti kaem obe* ms selo važna dogodke Iz stare domovine. Prosim, da ae ml javita na moj naslov A. M. Bradic/, P. O. Hoz 115, Hlelne, Ohio. (Adv.) KRANJSKE KLOBASE IN DOMAČE PREKAJENO MESO. PHpravtieee pe starekrajakl legi Z finim ek«wMa, alate ša jeHl take ekaaaeaa mm— ae klekaa a4 kar sta ■apaaull stara d»m>Mw>, ket Ja Bta-Ječa tsdelks m««e. Na atettae sada-veljalk e4JeauiUev le knasa v tem kratkem taea FlšMe še 4eaes. 4a se prepričata, /as etsem predelal o4 eaa. Btrt< Ba« va« vaa t lahae vaak 4aa pe pcM. f ei b pa rai Aa*Hki la m maoj ' ako pelljete ar v naprej. pr«kaJaao maae ia Mekaae pe SSe aa funt. JOS. LESKOVA*, «10 — 14* SL, Naalaa, Wta. r . '.u....... ■l-i.mh* . mi-tišmi'' J ' - — ' T r-v. ; - , r mm^____; T'- w Wi' r* fEOSVBTA Na krvavih poljanah. IVAN M4TICIC. (Dalji.) "Pfui! Slavieehas Geaindel! Ver rt eter!" Uko pa je vzklikalo nemško in madžerako moštvo — in klofute »o padale po (Uvoh čeških ujetnikov, ki ao ee bridko • naamchali in z zenici ji vim pogledom ošinili zvojc loške toveriše .. . ''Izdani ate, češki bratje, nesramno izdani I" "Šteti ao vam dnevi in ure — izgubljeni ste!'' '' Pfni I A ufhaengen die Saubagege!" " Niedermetzeln die Hunde!" "Af die Beeume mit ihnen!" "Jžrevo t Kvvia 1' Auatria !" 'Molčite, laški psi!'* •t Tsko je krikslo moštvo vsevprek in se pehe-lo in prerivslo po rssteptsni cesti In polovili so izmed itslijsnskih ujetnikov več sto Češkik legijonarjev in jih zaatražili. In genersl Wurm jc stopil prednje, ošaben in rez-jsrjcn, in ukszsl ves srdit: "Sofort a ufhaengen die Ssubsggel Brez vsskegs procesa! Izdajalci so nsše domovine, ničvredni peli Nsj st razdelijo na vso korc moje srmade, vešala naj sc rsstegnejo ns vso fronto, nsšemu moštvu v svsrilo in strsb, s aovrsžniku v zssmehi" . In srsals so vešala ob Plavi in tja do Tirol — in priče!« sc jc ogsbno delo. Nemški in medžer-ski krvniki so mrevsrili obsojene nesrečnike, eu-N vsli jih, klofutsli, pljuvali jim v obrsz, zasmehovali, zssrsmovsli — in vse onemogle in izmučeno pehsli na lsstve in ne stole . . . In zeškripele so vejš in ssdrgnjen jc bil dih šivljcnjs trumi žilavih borcev. A mimo so sopi-» hsle trume ugrabljenih Itslijsnov, vesele, kričeče; ".Avsnti V Auatria 1 Avsnti per Roma! Mor- te el Bel"--- . Ne tirpleki strsni so prignali pod drevo e£a-demike legijonarja. Preden eo ge pahnili na lestvo, se jc ozrl okrog sebe in drzno vprsšsl blizu stoječo oficirje t "Po vešem avstrijskem zakonu mi jo dovoljeno, da pred smrtjo izrazim poalednjo željo, iz-pregovorim poelednje besede. Ali nef" Oficirji so prlkimsli in mledenič ee je vieo-ko in ponoeno vzrevnel in pričel govoriti glssno in trdo;, ' "Ns mislite, ds vss prosim milosti 1 Nc, not Bedovoljno aem šel v boj proti vem in redovoljno grem v smrt, ksr vem, da bo moja kri rodila eto-teren« sed. Neše delo ni še dopolnjeno, neš meč ni še ekrhen. Ze menoj gro ne pohod šc etotisoč češkik sinov hejdukov, mladih in eilnih, trdih, jeklenih. Po veem evetu so sbirejo v armade, U vaeh dežel hite pod prapore Češkoeloveške ln elo-vsnske, da udsrijo in ugonobo svojega največjega eovrošnike, svojo soklsto mačeho Avetrijo, ki jo črtijo že od tedaj, ko jih je Še no svojih strupenih prsih dojila, jih učila krivs vere, jih vsgsjala v hlepoc ia enšnje, jim vcepljala v srca gnev in sovraštvo do poter in brstov, do očetov in meter. Rssširjsle so so ji nosdrvi, zahotela ss ji js slo-vanakega mesa, nsšs krvi. Ob nsšem mozgu sc je hotele roditi in širiti, ob naših šuljih razkošno živeti ia nee onemogle, lzmozgene pehnltl v večno propest. In ta msčeha Šeatefih slovsnskih narodov jo napovedela vojno našim bratom in je hotela, da bi mi, ki nss je vodno strshojsls, ssnl-čevals in zssrsmovsls, prelivali bratsko kri kot zadnji bresčastni hlepel-in sužnji 1" "Msul heltenl Dovolj jc to drzne nesramnosti 1" je sskrlčsl starejši oficir. "No, ne I Ne bom še raolčelt Avstrijs, dr-žsva ošabnih trinogov ln nsailnikov, doželo zsti-rsnjs, sušen jot ve, krivico in nsailjs, domovina laši in prevsr, gnezdo večnih prepirov in pretepov — ta zloglssna držsvs je obsojeno ns smrt!" "Genug! Hinriehtcn den Kerlt." "In ns smrt bodo obaojeni vsi, ki bo zatirali ali ki al bodo drznili še kdaj zatirati naš rod. Če-kejte, vi svstrijski hlapci, vi ncmžki in madžeraki tirani, tudi v boste še krivi nodbe! Naia kri pre-vidc ne vea in na otroke va&cga rodu!. Fej! Krvniki ate, lečnl hlapci pogrezajoče ae države! — Vej!" "Niedcrrchlagcn den Schurken!" "Pfui!" Peati ln bajoneti ao se dvignili proti njemu in krvniki ao gs obatopill, da bi izvršili obsodbo ... A drzni mladenič jih je pahnil ogorčen o<) sebe in stopil ns lestvo: "Niste vredni, da mi zadrgnete vrv, vi lsčni pai! Ne zapuščam oporoke v zadnji uri, ne isro-čsm vam niti zadnjega pordrava ».a avojo meter, ne zs avoj narod —- ne vam, ki sem vas črtil vso svoje žive dni! Hamo ve<'na priča bodite moji smrti, ki naj vam bo pred očmi in va> preganja vse dni, kolikor vam je že dodeljenih! — Ulcjtc, tako umirajo češki sinovi! Vnc na žrtvenik oavo-bojenje češke domovine! — Živela svobodna Če žka!" — V tem Je odločno pograbil za vrv, zadrgnil si jo krepko okrog vrsti* ip ae z vso silo pognal s lestve . , . Vrtala ao zažkripala — a vrv ae je Utrgala — in drsni mladenič je telebnil ns sem- • Zdajel Je poskočil kvižku, se viradoŠčen ozrl na strmeče krvnike ln vpraial eamoBeveotue: "Po avstrijskem pravu je v amrt »fs vešala obaojeni svoboden, eko ae mu utrge vrv. Ali nI takot" Vsi so molčeli, amejevali z glavo ia porešell poglede k tlom. Po daljšem molku je izpregovo-ril atarejši oficir s negotovim glsaom. nsj ae poteke, de bo vprašal o tem vojno sodišče. A čea pol ure Je prišel kratek odgovor: "Noeh »inmel eufheengen! Obeeite ga še enhrat!" "Ilahe!" se Je tasmeje! oh«ojene« bridko. "Taki mi torej vaši eakonl ln poatavcl Fej! Sle par ji' Sramujte ao! — PeJ!" V tem eo privesali novo vrv ia ujetnik je is- še en- novo pahnil krvnike srdito od sebe, krof ne leetvo in ee iznove obceil ... In krvniki eo poveeili glsvc in gleda)! v tla... Po vsej fronti so bingljsla trupla e sramotno teblieo na preih. Med nebom in zemljo eo vieeli češki legijonorji. ne dreyeeih, no kolih ... A oao-štvo ao je pehalo okrog njih in Jih zijelo, ker \ tukoiiiur Je bU doatop prost, tudi civilnemu IJud-atvu. Vso Je lahko gledplo in občudovalo evetrij-sks vešala-. Pa prišli so češki letele! — in krvniki nieo imeli veš miru. Ncprceteno so Jih obletsvali, obmetavali, obstreljevali in nazadnje zspretili a strašnim maščevanjem nad evstrijskimi oficirji ujetniki — In genersl Wurm sc je vdel ... In zeukazal Jc svojim krvnikom, nsj prenehejo z delom . . • • Ne vrzto je prišlo naša divizija —» in naš polk jc bil pognan pri Salgaredi čez Pievo v smeri ns Treviso. Dolge jc bile pot, vea razoekana, vse razdejano, z mrliči neetlano, s opremo, atra-šni sledovi našege ognjenega orkene. A zeemrde-lc so tudi itelijonake bsterijc, njih ogenj Je po-atajal vedno gostejši, silovitejši — in pred čgUr-to linijo je moralo vse na kolena in na trobnhe, ker tu se Je ueipel svinčen dež. Itelijaneko in frencoeke beterijc eo bljuvale neprestono in izvrstno pogsjslo voj cilj; in če no bi bilo zemljo mehko, ki sc nihče več ne bil povrnil is tege ognjenege meteže. Zagnale eo sc zopet jate nsših letalcev in obsipavale šetrto linije e svincem in polk jo ja moril naskočiti. Tedaj Je zaječalo od vzeh strani, od povsod fe je čul krik in stok. Zmagovalci so umirali no premogenih, pojemali v rezeekjuii zmesi, brez kritjef klicali na pomoč. Treakalo jo mednje, sekalo, e srdite trume odpornikov eo so zegnale v nssprotni napad — in redčile so se naše viote in v zmešnjavi iskale izhoda in rešitve. Med italijanskimi mrtveci so bile celo ženake, preoblečene v vojske. . . Nspad jc bil zavrojen z napadom, polk je odstopil in se sbrel in na novo pripravil. ^ A na pontonske mostove so oe ueipoli novi polki ljudi od mraks do dne, ker podneji ni mogel nihče več čez Pievo, neprestano eo jo strsŽili sovrožni aeropleni, e njih delekometne bsterije so rszbile mostove vsako uro. Hudo ranjenim ni mogel nihče deti pomoči, nažli eo svojo rešitev y valovih . . . Neš tren ee je prerivel na obrežju ln čakal prehoda vso noč. Tudi naši privezani bo-Ioni niso imeli miru. I* nedoeežnib, nevidnih. rvi-žev so se strmoglavili nanjs italijanski letalci, jih obmetall s vžigalnimi bombami in se pognali zopet v višavo. Naši opazovalci nieo imeli obstsn§a in so se morali apuščeti z viške ne zemljo z rešilnimi braniki. . # . In zagrmcl je ukaz srmsdne komando, ko jeklo, srdit in preteč: Polki nsprej! Kaj počenjate, strahopetci, kaj ss obotavljstef t Nsprej brez odlešenje, brezpogojno 1 Mi moramo prodreti, čujete, mi moramo na Benetke, na Trevieo I Mi moremo ze vsirivo ceno —vi morete! Nsprej skozi amrt! Ne one-češšejtc slsvc nošo ncprcmsgsnc armade, ne one-češčejte svojih Juneških praporov, ne delajte sramote! Neprej brez milosti! Kdor sc obotav-ljs, nsj pogine, kdor os obrne nassj, nsj se lnu sslomi bajonet v kosteh, kdor pobegne, mu as-drgnomo vrv zo vrati Neprej, junaki! Udarite, de zatrepeta kleti sovreg, de ee zgrudi na kolena! Pokončajte vso, ksrkoli sc šc upira našim nesms-gsnim korom! — Kje ei, eedmi kor t Dej, udari, iskaži ss! Kjs so tvOji slavni junaki s Doberdo-bo, s Miheels, s Fajtjege hribs, od Hudega loja, s Grme de?' Kje ste, junski s Svete gore, s Gabrijela, s Oslsvjs, s fforižkega mostišč* s Svetega Marka f Kje ste, junaki s tolminskih vrhov, is kovških trdnjav, s kobsriških klancev in brdf Kje ate, zmagovalci z Mrzlega vrha in Matejurjaf Is-kežite ee, uderite neprej!" — Trevieo ni bil več deleč, pa bil je tudi že pO; rušen od nsših možnsrjcv. Tren ni mogsl naprej, polhi so bili lsčni — in sakadlli so sc isnova v Četrto lloijo, po v neglici isropali in se umsknili besnemu italijsnakemu udsru. Pe isnova jih Je pognal glad v neskok — in četrta linija je padla. Zdaj se ps jc pričelo vnovič deževje. Is utrganih oblakov je lilo dan ln noč, usipal se ie dež težek, hA po lečnl srmsdi in preplsvljsl okrvavljene, razdejane poljane. Polki so bili lsčni, hoteli so pod streho, zato eo ae zagnali isnovs nsprej. A po cesti od Trevies so pridrevell jekleni sngie-Žki oklopni avtomobili in zsstavili prodirajošim četsm pot. Ojsčene sovražne bstsrije eo bljuvale ogenj neprestsno, strojnico sipele svinec, a naš% beterijc niso mogle ls blete neprej in niso mogle čes Plevo na pomoč. Polki ao se zagenjeli zdaj nsprej, zdsj ns desno, ns levo in zopet odztopsll in rili v zemljo. B silovitim naaprotnim napadom ao bili pshnjcni is četrto linije. Vse se Jc ssrotilo zoper njo — ugo-nebljele ata jih nebo in scmlja. Črno nebo Jc is-treeelo dež, hudourniki so drli s beneškegs gorovja in preplavljeli ravnino in rsstepeno zbora ljudi. Naraščala je Pievo, volilo se vss rszpcaje-ne. odnašala mostove, rezbijele pontone, požirala trume ljudi in jih izrdtele morskim globočinea~ Svinec, toče, železo, bodalo, ogenj, nalivi — vee bije in bljoje v trudne trume. Pomenjhenje, gled izpodjedata moč ailnim šrmadem. Pred njimi no-reščejoč odpor, ae njimi požrešni velovi, razbiti mostovi ... V bletu in v lužah so obtičsle bete-rije, Je obtičel tren, kuhinje niso mogle do svojih krdel. . In sopet jo ss grmel ukss, še trii, še erditeJŠl, uksz med gromom in bliskom nebst "Nsprej .strahopetne drhel! Skozi smrt do zmogel Mi moramo prodreti, vi morete neprej — eli pe vem neščujemo svoje možnerje v hrbet! Neprej čes Inže, čea neurje 1 Nsj vidi todi črno nebo, ds se ae brigsmo se njegovo strahote! Ia-kežite ss, de ete vre«!ni jonski avojik neomade-ževenlh praporov. Prodrite neprejl Nej trge bajonet, nej reže v meto peajih aovrsgov! Mi ne poznamo miloeti. naše jeklo Je trdo. neše šolo-to je vroče, ohledimo ei ge v Bcnetheh io ob A-diši. spočijemo oe v senci lovorik. Neprej! Naj mesar j bajonet, nsj rasbijs kopito t" — (Dslje prihodnjič.) , k Dr. Ivo Aorti. Izgubljeni sin. Zgodilo ee Je bilo spet, ds Je podlo kakor gosta bele megla na nae in -de v nji niemo mogli več najti poti ne pravo cesto nazaj. Zakaj spet sc Jc bil vrnil iz očet* njeve prijatelj Tone, e tisto svojo listnico, kskor smo jih videveli drugeče ssmo pri živinskih trgovcih in oejmerjih. Zvesti, kskor smo mu bili posebno v čssih,, ko bi mu bil mogel Že tlečiti duha ne vie ženi dolgčaa po doau>vini — amo odrinili tisti dan ž nJim tahoj pp obedu tje ven ss graški "greben", v jeru-zalemčerijo, ki jo je bil že v davnih dneh, baje že v svojem prvem semestru, iztsknil stsrejšins Srečko. Za jedačo naj skrbimo sami: zakaj zoprna Jc bila Tonetu prosa. Mi pa šc nismo bili očiščeni kskor on, ki so mu bili snoči napovedali račun , z besedami : Krožnik čiste juhe in sodček piva". Stopimo v jestvinarijo ia kupi-mo — kdor ima, misleč tudi na brata. "A da mi tudi kruha epet ne posebitel" zabiči zunaj Maks, pogoltneš, eicer po mledenič tolike-nje reenobnoeti, de Je stori Ksu-be skozi eelege pol leto njegovo ime in njegovo številke zepieovel ne e kredo ns vrsta, nego jih vnO-šsl s črnilom v pravo glevno knjigo, kakor da ima posla s proto-kolirano firmo. "Za kruh skrbiš ti! Glej, do-volj eem žrtvovali" ga zavrne Rihard in bahavo pokaže ogromno evinjeko kost pod svojo pazduho. "Tudi ti boš deležen 1" Toda to pot ee Maka bori. Vedno da le on! Kruh nepoeled ni teko poetraneke stvsr, kakor bi kdo mislil — ds, vse drugo Je ta-korekoč samo prldatsk, narodnogospodarsko celo ssmo luksus, kruh potrsbs. In dsšl se ne more pritoževati — stari mu pošilja vask mesec trideeet kron, — toliko ni, da bi redil velik del nadebudnih rojekov. "Prev! Potem dobavim za danes tudi kruh še jez asm!" uvidi Bihsrd. "Toda nosil boš ti — čemu imaš havelokt" Cemu imem hsvelok, veš najbolje som!" temno ssmrmra Maks. Zsksj prvotni nsmen ča-atltegs njegovegs zimakega, letnega, česdanekege in pomožnega ogrinjale je bil ree drugi. Ali ei nismo ravno ne njem sopet pridobili ljnbesni in spoštovsnjs pod gostoljubno strsho tam onstran Mure, od koder emo v neodpust-Iji vi resusdsnosti dvakrat po vrsti pregnali druge goete, potegni-vši vsi hkrstu is šspa ključe veš-nih vrat in nemerivši jih e hej-duškimi vzkliki na njih prsi! Ps je li bilo čudno, če eo ee nem potem pred nosom zspirals vrsto, čim Jih je neše ljuba materinščina opozorila, kdo Je na pohodu, in da emo ee morali kakor tatovi in razdeljeni približati, ko emo hoteli eporočitl našo prelevite v iz hajduškega v potujoče umetniško družtvo t In tedej in z namenom, da ss stvar takoj pokaše, je stopil Meks neprej, predstavil sebe sa moša — kačo, pajdsša Bikar-ds se kol, okrog keterege se bo ovijalo klopotsčs, rszgsnil svoj široki plašč srsdi sobe na tla in pomignil kolo, naj ee poloŠl češenj. In s nepopisno spretnostjo jo slesel kolu pod levo koleno, prelesel ga, izgubil se pod desno, is vil se tem ven, ssril ss pod desno pazduho in ee prikezal po ne-malem naporp celo brczčntnege kole ssmegs na oni strani izpod leve pazduhe. In, glej, vss sres so sc v tem hipu spet, ovile nas. Zato Bihsrd zdsj s vse drngeč-mm glsaom: I "Vem, čemu Js hsvelok in ni sem gs nsmeravsl žsliti, temveč sem gs hotel še počsstiti: nsj fi-listejec nc vidi, ds tudi jemo." "To V neke j drugegel" spo-sos Msks. Tspn doli še pri ssdnjik hišeh so imeli pohorijo. "AU bomo belege ali čraegef" ee obrne Bihsrd. *Ksj so te črnege poslsli v šolo oče t" ee zerogs Mehe. "De izbiramo, šemel Tode bodi tebi beli. ho ne bervo gledaš! Tu ze vrati pošekej!" veli Bi-hord. Io še stopi neprej, ailen In mo-gošea, kakor Je, in s velikim gle-som pobara t "Ali imate krake f Belege io tečoego todi se delsvaegs člove kef" r o "Potem ge odrežite pet kilogramov!" Ko Jc etehtano in zavito, ee govornik počaei obrne in pokaže Makaa, ki že vedno stoji tam, majhen in skromen ia čaka. "Dejte možu zevojl Pravi, da že pet dni ni imel gorkega v želodcu, ne on nc njegova mnogobroj-na družine!" * "Baraba!'' ze zshvsli obdsrje-nec in spravi, s sočutje gospodične gs očito gsns. Zunaj nsa doteČc bruc Mil če. Poalali amo gs, ds spet pogleds ns atanovsnje Ludvikovo, sli gs res šc vedno od nikoder ni. Zsksj ne aamo, ds amo, ga pogrežali — začelo nas je že skrbeti. Tri dni junsško s nami, akoro pred nsmi — zjntraj četrte noči ze izgubi, kskor ds sc je v črno zemljo pogreznil! ' ' To besedo rsbi zdaj Gvido. "In vendar ni odpadel!" meni Maka. . "Kdo bi ga sumničil t No lahko, da ga je vrag vzel!" "Pa kam? To je zdaj prošenje!" Domov ne; in v Celje k stricu tudi ne ~ tsko so že brzojsvi odgovorili. Sicer pa tudi ni mogel: vse priče so potrdile, da mu že pot dni ni več ne tujega ne svojegs v žepu. "Če ne bo še do jutri glasu, moramo javiti," zaključi Janez, zoztopnik razumnosti in modrosti. do smo tik pred ciljem in že hočemo s glavne ceste no kolovoz tja noter v polje, ko ee nem nogo sama vstavi. Proti nam prihaja človek in rine voziček pred seboj. Te človek jc oblečen ekroamo, de, revno, kekor že davno |e dele vel nc, ni-me nc ovratmke nc ovratnice in ne nogah čevlje, ki bi jih bilo pol dovolj, toda sicer je ts človek — Ludvik. Ko nss zagleds, se zdi, kskor ds se bo uštsvil tudi on: tods že rine dalje in prihaja bliže; a čim bliže prihaja, tem bolj je Lnd-vik! Toda če je Ludvik — čemu potem takt Maks sc nc more več premsgsti in skoči tja. No, človek ga tako začudeno pogleda, da Maks spet odleti. Bihsrd pa se ne da opla-žiti, prime onega za kamižolo ter ga Odločno pozove, naj se legitimira. Toda, kje bi se nsj bil Ludvik govorice naučil, da odgovori kakor odgovorjsja ta! Komaj da jo razumeš čiribirščino!! In tc tuje oči I — Zmotili smo ae! Dvojnik — zsksj nčf Strme gledsmo za njim. Bine, rine id se ne ozre. Nscnkrat sc uatsvi, počasi o-brnc, dvigne obe dve roki v zrak in milo zskliče: "O, domovino, močnejša si od mene! Hotel sem mimo, a srce nc pusti! Poglejte brstje — mojo notranja moč jc opešala, nc jasi" In žo so vrsčs, z vozičkom vred. "Nič!" se brani prsšanj. — "Z mano pojdite — meti nej povedo! Ni deleč — evo, tam za tem ovinkom!" Za ovinkom preproeta kmečke koče. Ljidvik zapelje ne dvorišče in pusti voziček prad vrati.1 "Upam, da se boste lepo vedli, in ee vss mstsri ne bo trebo prestrašiti, meni ps srsmovsti. Pomislite — srečo tvegsm s vami; zsksj premoženje Še ni prepissno name!" In pokliče mater ven, stsro, sključeno, ter nss poksže: "Moji bivši prijstelji in tovs-riši: ta je" —- pokgže Biherdo — te je oedler;" po vrsti: "to krojač, te čevljer, te dve mehenike, ti tfije mizerji ln te" — Milčeto- BOBOTA,36, MAJA vi naočniki g« M hjp t. "in ta jeetevee." ** Mati menijo, ds bi nUbl od študentov. £ 7 kdo loči dane, d