i i “intervju” — 2010/1/14 — 11:05 — page 214 — #1 i i i i i i INTERVJU BORIS KHAM Gospod Boris Kham je profesor fizike na Gimnaziji Joˇ zeta Pleˇ cnika in na Gimnaziji Viˇ c. ˇ Sirˇ si javnosti je poznan tudi kot voditelj redne meseˇ cne oddaje Zanimivosti noˇ cnega neba (petek ob 17 h ) v sklopu tedenske oddaje Doˇ zivetja narave, ki poteka na Radiu Ognjiˇ sˇ ce. Prof. Kham je stalni gost oddaje ˇ ze od leta 2001 in minulo poletje je bila ˇ ze stota oddaja. V od- daji prof. Khama so posluˇ salci spoznali mnoge profesionalne in ljubiteljske astronome in se seveda veliko nauˇ cili o astronomiji. V okviru oddaje je bilo organiziranih ˇ ze nekaj javnih opazovanj (Kredarica, Kureˇ sˇ cek, ...). Prof. Kham je v letih 1985–1987 tudi na nacionalnem radiu pripravil 12 izobraˇ zevalnih oddaj o astronomiji. Javnost je za prof. Khama sliˇ sala tudi v za slovensko ˇ solstvo sramotni aferi Jure Jankovi´ c leta 1998, ko se je kot predsednikˇ solske maturitetne komisije in v. d. ravnatelja Gimnazije Joˇ zeta Pleˇ cnika ne brez posledic znaˇ sel v kolesju goljufij ˇ se danes najvplivnejˇ sih politikov. Pomembneje od tega je, da je profesor Kham priznan populari- zator astronomije in naravoslovja nasploh. Napisal je ogromno poljudnih in strokovnih ˇ clankov, imel ˇ stevilna predavanja s podroˇ cja astronomije za ˇ sirˇ so publiko in vodil ter sodeloval je na desetinah izobraˇ zevalnih taborov 214 Obzornik mat. fiz. 56 (2009) 6 i i “intervju” — 2010/1/14 — 11:05 — page 215 — #2 i i i i i i Boris Kham za mlade. Seznam priznanj, najveˇ c s podroˇ cja popularizacije znanosti med mladimi,kijihjeprejelprof.Kham,jezelodolg. Najomenimolenajnovejˇ se, to je Prometej znanosti za odliˇ cnost v komuniciranju za leto 2009, ki ga po- deljuje Slovenska znanstvena fundacija. Ob iztekajoˇ cem se letu astronomije 2009 je s profesorjem Khamom za Obzornik stekel naslednji pogovor: Takrat so bile stvari drugaˇ cne, kot so danes. Leta 1969 sem po maturi na Poljanski gimnaziji zaˇ cel s ˇ studijem matematike s fiziko, leta 1980 konˇ cal prvostopnjoinzaˇ celpouˇ cevati. Potemmejeprof.MarjanHribar 1 ,katerega hˇ cerkesemuˇ cil, spodbudil, dasemnadaljevalˇ studijnadrugistopnji. ˇ Studij fizike sem tako dokonˇ cal ob delu in postal profesor fizike leta 1987. Mislim,danisemznankotzelostrog. Posrednovˇ casihcelosliˇ sim,dasemmil in blag. Verjamem pa, da kljub temu dijake kar nekaj nauˇ cim in da sem na podroˇ cju znanja vendarle zahteven. O sebi je teˇ zko govoriti, a tako nekako si predstavljam samega sebe glede na odzive dijakov in starˇ sev. Skratka, mislim, da dijake veliko nauˇ cim. Moj ideal je nauˇ citi jih razumeti nekaj fizike. Vˇ casih kakˇ sno podroˇ cje izpustimo ali ga predelamo bolj na hitro, a to predvsem zato, da se lahko v druga podroˇ cja bolj poglobimo, da bi priˇ sli do razumevanja. Pri fiziki je namreˇ c nujno, da dijakom ostane vsaj nekaj razumevanja in da niso le ” napiflani“. Najprejˇ zelim poudariti, da se z astronomijo ukvarjam le kot amater. Zame jeprelomni,ˇ ceˇ zenenajveˇ cjidoseˇ zekfizikeGalilejev 2 prvipogledskozitele- skop. ˇ Ze v17. stoletju je opazovalJupiterinsklepal, da je to krogla. Galilej jeopazovaltudiSonce. PolegGalilejajebilpomembenmejnikvrazvojura- zumevanja vesolja Kopernikov 3 heliocentriˇ cni sistem. Seveda so pomembne tudirevolucionarneidejeoprostoruinˇ casu, kisoserazvileokrogEinsteina. Izjemnega pomena so tudi ˇ cloveˇ ski fiziˇ cni posegi v vesolje, od simboliˇ cnega 1 Marjan Hribar, rojen 1937, je kot fizik delal na Institutu Joˇ zef Stefan in bil profesor fizikenajprejnaFNTterdosvojeupokojitvenaPedagoˇ skifakultetiUniverzevLjubljani. 2 Galileo Galilej (1564–1642) je bil italijanski fizik, matematik, astronom in filozof, ki je leta 1609 prvi opazoval nebo s teleskopom. 3 Nikolaj Kopernik (1473–1543) je bil poljski ekonomist, pravnik, zdravnik, matematik in astronom. O Koperniku je bila v ˇ casu od 8. 10. 2009 do 1. 11. 2009 zanimiva razstava v Narodni in univerzitetni knjiˇ znici v Ljubljani, ki jo je pripravil prof. Kham. Obzornik mat. fiz. 56 (2009) 6 215 i i “intervju” — 2010/1/14 — 11:05 — page 216 — #3 i i i i i i Intervju obiska Lune, do postavitve Hubblovega teleskopa 4 v vesolje. S Hubblovim teleskopomjeleta1990ˇ cloveˇ stvodobesednozaˇ celogledatiglobokovvesolje. ˇ Seletakratsmotudinavadnizemljanizaˇ celidobivatiobˇ cutekzaglobine, di- menzijeinlepotevesolja. PredHubblomjenaˇ sepogledevvesoljeomejevala zavesa atmosfere. Izjemni doseˇ zki so tudi posamezna odkritja, ki razkrivajo ˇ zivljenja oddaljenih planetov, zvezd in galaksij. Meni se je zdelo izjemno zanimivo tudi opazovanje prodiranja sonde v Titanovo 5 atmosfero. Zami- slite si, da lahko sliˇ simo zvoke iz Titanove atmosfere. Posamezne posnetke je mogoˇ ce dobiti celo na internetu in nekatere smo si pogledali z dijaki pri pouku. Izjemni doseˇ zki moderne astronomske tehnike so tudi veliki tele- skopi, ki jih je danes po svetu vse veˇ c in ki smo jih s pomoˇ cjo moderne tehnologije sposobni povezati. Nekaj posebnega so tudi ideje in naˇ crti, da bi ˇ clovek potoval na Mars. Vse to so doseˇ zki vrhunske znanosti in tehno- logije, ki nam razlagajo skrivnosti razvoja zvezd in vesolja. Na podroˇ cju amaterske astronomije, ki je danes dosegljiva skorajda vsakemu, je tehno- logija tudi prinesla neslutene moˇ znosti. Danes lahko ljubiteljski astronom z lastno opremo odkrije supernovo ali komet. Tudi v Sloveniji je veliko astronomov amaterjev, ki se ukvarjajo z astrofotografijo in imajo izjemne posnetke. Astronomska oprema je postala tako dostopna, da si jo lahko privoˇ sˇ ci vsakdo, ki je pripravljen ˇ zrtvovati nekaj svojega denarja. Seveda 4 Hubblov teleskop je v orbito ponesel Space Shuttle Discovery aprila 1990. Kmalu potem so znanstveniki ugotovili, da je bila na glavnem ogledalu napaka in ˇ ze leta 1993 so ga v vesolju popravili, da je dosegel naˇ crtovano zmogljivost. Zadnja zelo uspeˇ sna misija popravil in nadgradenj Hubblovega teleskopa se je konˇ cala v maju 2009. Hubblov teleskoptehtanekajˇ cez11ton(osnovnaleˇ caimapremer2,4m)innaorbiti,kijepribliˇ zno 560 km nad zemeljskim povrˇ sjem, obkroˇ zi Zemljo v dobri uri in pol. Teleskop je dobil imepoameriˇ skemastronomuEdwinuPowelluHubblu(1889–1953). Hubblejezaslovelpo svojemzakonuizleta1929(poimenovalisogaponjem),kipravi,dajehitrostoddaljevanja galaksij sorazmerna oddaljenosti. Ugotovitve so temeljile na dolgotrajnih opazovanjih in analizi (Dopplerjevega) premika svetlobe iz galaksij proti rdeˇ ci svetlobi. To je bilo v zaˇ cetku 20. stoletja veliko odkritje kozmologije, ki je ovrglo teorijo o statiˇ cnem vesolju. Hubblov teleskop, ki je star ˇ ze dvajset let, pa ni edini vesoljski teleskop. Leta 2003 je NASA poslala v orbito okrog Sonca Spitzerjev teleskop, ki tehta manj kot tono in v infrardeˇ ci svetlobi raziskuje vesolje. Spomladi leta 2009 je Evropska vesoljska agencija (ESA) v orbito poslala Herschlov teleskop. Tehta dobre tri tone ter je pribliˇ zno 1,5-krat moˇ cnejˇ si (leˇ ca ima premer 3,5 m) in obˇ cutljivejˇ si od Hubblovega teleskopa. V orbito ga je ponesla raketa Ariane 14. maja 2009 iz Francoske Gvajane. Zaradi precej bolj oddaljene orbite (pribliˇ zno 1500000 km od Zemlje) je Herschlov teleskop pokazal vso svojo zmogljivost ˇ sele proti koncu leta 2009. Trenutno je to najzmogljivejˇ si vesoljski teleskop, ki na Zemljo ˇ ze poˇ silja izjemne slike. Za leto 2014 naˇ crtujejo, da bodo v orbito postavili ˇ se moˇ cnejˇ si teleskop (poimenovan bo po Jamesu Webbu), ki je skupni projekt NASA, ESA in CSA (Kanadska vesoljska agencija). Ta teleskop bo tehtal dobrihˇ sest ton, premer leˇ ce bo 6,5 metra in bo, podobno kot Herschlov teleskop, pribliˇ zno 1500000 km oddaljen od Zemlje. 5 Titan, ena izmed osemnajstih Saturnovih lun. 216 Obzornik mat. fiz. 56 (2009) 6 i i “intervju” — 2010/1/14 — 11:05 — page 217 — #4 i i i i i i Boris Kham je za izjemne fotografije ali celo odkritja potrebna tudi sreˇ ca, a predvsem je v astronomiji pomembna sistematiˇ cnost, natanˇ cnost, pozornost. In vse to ni teˇ zko, ko vas v opazovanje posrkajo globine in lepote dogajanja na (noˇ cnem) nebu. Narava sama po sebi je polna zakonitosti, skrivnosti in lepote. Ljudje se ˇ cudimo in bogatimo, ko vidimo to lepoto. Skoraj vedno, ko pripovedujem ali pokaˇ zem mladim kaj novega, se ˇ cudijo. In ne pozabimo, tu ni samo astronomija. Imamo tudi mikrosvet in tudi ta je enako ˇ cudovit. Narava je tako kompleksna in tako enostavna obenem. Jaz si za zgled rad postavim prof.PavlaKunaverja 6 , kijeraziskovalkraˇ skopodzemlje, biljevelikpozna- valec Cerkniˇ skega jezera, navduˇ sen alpinist in tako zelo rad je svoj pogled usmerjal tudi v vesolje. ˇ Zelim poudariti, da ni samo pogled med zvezde tisti, ki razkriva globine bivanja in vedenja, ampak da so si stvari podobne. Skorajdavseenoje,kamˇ clovekpogleda,pomembnejeje,kakogledamo. Ena sama drobna roˇ zica je vesolje zase. Poglejte v cvet ciklame ... Vesolje me navduˇ suje zato, ker nikjer drugje ne zaˇ cutite te globine in razseˇ znosti, po drugistraniparazkrivanajosnovnejˇ sezakonefizike,kistajihvgrobemspo- znala ˇ ze Kopernik in Newton 7 . To neverjetno spoznanje, da vse teˇ ce tako brezhibno po naravnih zakonih, je ˇ cudovito. Ta pogled v brezmejno vesolje omogoˇ caˇ cloveku, danepostaneozek, daohranizanimanjeinskromnost, da se zaveda, kako majhno je vse okrog nas ... Nevarno je, da kot uˇ citelj (ali v kakem drugem poklicu) v kopici obveznosti pozabiˇ s na svet okrog sebe, da postaneˇ s ozek in ne opaziˇ s veˇ c sveta in njegovega bogastva. Ob pogledu skozi teleskop, ko se na primer zazreˇ s v nam najbliˇ zjo galaksijo v Andro- medi,kijeodnasoddaljena2200000svetlobnihlet,sezaveˇ s,kako ” majhni“ so tvoji problemi. Ko gledaˇ s zvezde, dejansko gledaˇ s v preteklost. Gledaˇ s nalastneoˇ citisto,karsejetamdogajalopredmilijonilet. Inpritemznamo 6 Pavel Kunaver (1889–1988), znan slovenski pedagog, ki se je uveljavil kot skavtski in taborniˇ ski vodja. Mlade je navduˇ seval tudi za alpinizem, pohodniˇ stvo in astronomska opazovanja. Letos je bila v Tehniˇ skem muzeju Slovenije v Bistri pri Vrhniki ob mednaro- dnemletuastronomijeod16.9. do3.12.odprtazanimivarazstavaMoje zvezdarne, Pavel Kunaver, pionir slovenske amaterske astronomije. Razstavojepripravilprof.Kham. Raz- stava o Kunaverju bo skupaj z razstavo o Koperniku, ki jo je tudi pripravil prof. Kham, ponovno na ogled v okviru Pleˇ cnikovih dni v januarju 2010 na Gimnaziji Joˇ zeta Pleˇ cnika v Ljubljani. 7 Isaac Newton (1643–1727) je bil angleˇ ski fizik, matematik, astronom, filozof in teolog. Njegova knjiga Philosophiæ Naturalis Principia Mathematica, bolj poznana le kot Princi- pia, ki je izˇ sla leta 1687, spada med najpomembnejˇ se knjige v zgodovini razvoja znanosti. V njej je Newton postavil temelje klasiˇ cne mehanike, gravitacije in celotne klasiˇ cne fizike. Skupaj z Gottfriedom Leibnizem (1646–1716) si deli zasluge za razvoj diferencialnega in integralnega raˇ cuna. Obzornik mat. fiz. 56 (2009) 6 217 i i “intervju” — 2010/1/14 — 11:05 — page 218 — #5 i i i i i i Intervju ugotoviti, dase tagalaksija giblje(oziroma se jegibala)shitrostjo 68km/s. To neznansko ˇ cudenje, da je ˇ cloveˇ ski um sposoben odkriti in razumeti te zakonitosti, te navda z obˇ cutkom smisla, lepote in veliˇ castnosti, ki obogati ˇ cloveˇ sko duˇ so bolj kot vsi milijoni tega sveta. Prek teh navdihov ˇ clovek dobi odnos do narave in do soˇ cloveka. Razvije si obˇ cutljivost, ki ga bogati. Nauˇ ci se spoˇ stovati in ˇ cuvati naravo. Nas astronome na primer neznansko moti tudi svetlobno onesnaˇ zenje, na katero mnogi ljudje niti pomislijo ne. Vedenje in spoˇ stljivost do narave nam namreˇ c omogoˇ cata, da iz nje ˇ crpamo najlepˇ se in najvrednejˇ se. 8 Zakaj smo se sploh odloˇ cili, da bi ˇ sli tako daleˇ c? To je bil v tem stoletju zadnji tako lep – to pomeni tako dolg – mrk. Sonˇ cni mrk lahko traja najveˇ c dobrihsedemminut. Letoˇ snjimrkv ˇ Sanghajujetrajal5minutin30sekund, kar je izjemno dolgo. Zelo redko lahko vidite tako dolg mrk. Jaz sem razmeroma dolg mrk (4 minute) ˇ ze videl v Egiptu. Ta izjemnost letoˇ snjega mrka, tako dobro vidnega na Kitajskem, je bila delni motiv za potovanje 8 Zgodb je veˇ c. Ena izmed njih pravi, da je na enem izmed potovanj, ko so se mu mornarji zaradi slabih razmer zaˇ celi upirati, le-te zbral na palubi ob jasni noˇ ci s polno luno natanko tedaj, ko je vedel, da se bo pojavil lunin mrk. Mornarjem je napovedal, da jim bo zaradi neubogljivosti z boˇ zjo pomoˇ cjo ” zatemnil Luno“ ... Ob nastajajoˇ ci temi je medmornarjizavladalagroza,inkosogarotiliinmuzagotavljali,damubodovprihodnje pokorni, jim je ” polno luno priklical nazaj“. Druga,ˇ se bolj pogosta zgodba pa pravi, da je Kolumb lunin mrk (na dan 29. 2. 1504) izrabil za pokoravanje domorodcev, potem ko je bil zaradi poˇ skodovanih ladij ˇ ze pol leta ” ujet“ na danaˇ snji Jamajki. To naj bi se zgodilo naKolumbovemzadnjem, tojeˇ cetrtempotovanjuvAmerikomedodkrivanjiobalSrednje Amerike. Potovanje je zaˇ cel v ˇ Spaniji 11. 5. 1502 sˇ stirimi ladjami, med potjo je odprava morala zapustiti dve poˇ skodovani ladji, preostali dve pa je Kolumb poskuˇ sal popraviti na obalah Jamajke, kjer je zasilno pristal 25. 6. 1503. Sprva so domorodci mornarje menda lepo sprejeli, pozneje so se jih pa naveliˇ cali. Ko je mornarjem grozil upor domorodcev in s tem nevarnost lakote, naj bi se Kolumb odloˇ cil za izrabo vedenja o luninem mrku, s katerim je menda domorodcem uspeˇ sno pokazal ” moˇ c njegovega boga“. Natanˇ cni podatki o luninem mrku so bili zapisani v astronomskih tabelah, ki so pokrivale leta 1475–1506 in ki jih je pred svojo smrtjo objavil nemˇ ski matematik in astronom Johannes M¨ uller von K¨ onigsberg (1436–1476), takrat bolj poznan s svojim latinskim imenom Regiomontanus. K¨ onigsbergovetabelesopolegpodatkovoSoncu,planetihinLunivsebovaletudinatanˇ cne zvezdne konstelacije. Tabele so bile zato takrat mornarjem v veliko pomoˇ c pri navigaciji in so menda spadale v ” standardno opremo pametnih“ mornarjev. 218 Obzornik mat. fiz. 56 (2009) 6 i i “intervju” — 2010/1/14 — 11:05 — page 219 — #6 i i i i i i Boris Kham tja. ˇ Zeljo, da bividelimrk, smopovezalizobiskomtudiˇ sedanesdelujoˇ cega astronomskegaobservatorijavPekingu,kjerjedelalnaˇ sastronomFerdinand Avguˇ stin Hallerstein 9 iz Mengˇ sa. ˇ Zelel sem dijakom pokazati mesto, kjer je delal, in jim predstaviti veliˇ cino tega ˇ cloveka. Hallerstein je delal na kitajskem dvoru v 18. stoletju in z znanstvenimi dognanji dosegel visoko stopnjo v kitajski oblastni hierarhiji. Postal je ” mandarin 3. stopnje“, kar v danaˇ snjem jeziku pomeni pribliˇ zno minister za znanost. Do nedavnega je bilo to naˇ si javnostiˇ se skoraj neznano. Tretji cilj celotne odprave je bil, da bi v bliˇ zini ˇ Sanghaja naˇ sli ustrezno ˇ solo, s katero bi se povezali in skupaj prenaˇ sali sonˇ cni mrk prek spleta. Te osnovne ideje, povezane z astronomijo, smosevedadopolnilitudizobiˇ cajnimioglediKitajske. Grehbibilobtakem potovanju ne ogledati si tudi drugih znamenitosti Kitajske, kot so glineni vojaki 10 inmnogodrugih. V ˇ Sanghajusmosiogledalitudinajviˇ sjostavbo 11 . Celotno potovanje je trajalo 13 dni, a kot reˇ ceno, osrednja dogodka sta bila povezana z naravoslovjem, to je s sonˇ cnim mrkom in s Hallersteinom. ˇ Solo v ˇ Sanghaju smo, kot smo ˇ zeleli, dobili. V ponedeljek pred mrkom smo jih prviˇ c obiskali in bili smo zelo lepo sprejeti. Sredi ˇ Sanghaja je bil pred ˇ solo veliktransparentvkitajˇ sˇ ciniinangleˇ sˇ cini ” DOBRODO ˇ SLADELEGACIJA IZ SLOVENIJE“. Takoj smo vzpostavili internetno povezavo s Slovenijo in preizkusili, da je vse delovalo. Potem smo imeli ˇ se torek prost za miren ogled ˇ Sanghaja. Tako ponedeljek kot torek je bilo vreme lepo, a napovedi za sredo so bile slabe. V sredo smo bili ˇ ze zjutraj na prizoriˇ sˇ cu, pripravljeni za ogled mrka, a bolj ko se je bliˇ zal njegovˇ cas, slabˇ se je bilo vreme. Povsem se je zoblaˇ cilo in le za trenutek se je ob zaˇ cetku mrka pokazalo sonce. Takrat smo mrk ˇ se prenaˇ sali v svetovni splet in jasno se je ˇ se videlo, kako se temni. Potem se je ulil moˇ can deˇ z, in ko se je zaradi mrka zaˇ celo temniti, je nebo dobilo zanimivo sivosrebrno barvo. Povsem se je stemnilo, priˇ zgale so se mestne luˇ ci. Zaradi moˇ cnega deˇ zja smo snemanje in prenos po spletu morali pre- kiniti. Ko je moˇ cno lilo in je sredi belega dne nastala popolna tema, je bil 9 Ferdinand Avguˇ stin Hallerstein (1703–1774) je bil slovenski jezuit, misijonar, mate- matik in astronom. 10 Leta 1974 so odkrili grobnico kitajskega cesarja Shihuangdija (260–209 pr. Kr.) iz dinastije Qin. Shihuangdi je postal vladar leta 247 pr. Kr., star komaj 12 let. Leta 221 pr. Kr. je zdruˇ zil pribliˇ zno celotno ozemlje danaˇ snje Kitajske. V svojo grobnico je dal zakopati celo ” armado“ 7000 vojˇ sˇ cakov, konjev in koˇ cij ter kipe ˇ stevilnih drugih, ki naj bi predstavljali celotno strukturo takratne drˇ zave od uradnikov do akrobatov. Vse figure so izdelane v naravni velikosti iz keramike, kamna in brona. Shihuangdijev grob meri pribliˇ zno 500×500 metrov, celotni mavzolej ali pokopaliˇ ski kompleks pa je bil zgrajen kot mesto v mestu s skupaj okrog 12 kilometrov obzidij in s povrˇ sino prek dveh kvadratnih kilometrov. 11 V ˇ Sanghaju je najviˇ sja stavba celinske Kitajske ˇ Sanghajski svetovni finanˇ cni center, ki je visok 492 metrov in ima 101 nadstropje. Obzornik mat. fiz. 56 (2009) 6 219 i i “intervju” — 2010/1/14 — 11:05 — page 220 — #7 i i i i i i Intervju Dobrodoˇ slica slovenski astronomski odpravi v ˇ Sanghaju julija 2009 obˇ cutek pretresljiv – kot huda ura sredi noˇ ci. Takrat so iz zavetrja prihajali ljudje, da bi obˇ cutili ta nenavadni obˇ cutek, ko te objameta kozmiˇ cni strah in groza. Seveda nismo videli ˇ cudovite krone in biserov, ki so tako lepi ob popolnih mrkih. ˇ Zal, nam paˇ c vreme ni bilo naklonjeno. ˇ Ze prejˇ snji dan smo se ob vremenskih napovedih spraˇ sevali, ali bi se lahko kam premaknili. Bili smo tako tudi organizirani in bi se z avtobusi lahko odpeljali nekaj sto kilometrovstran,aˇ zaljebilanapovedzacelotnopodroˇ cjezeloslaba. Dobro so videli mrk le bliˇ zje Indiji, kjer je bilo vreme lepˇ se, a to je bilo pribliˇ zno 800–900 kilometrov daleˇ c. Spomnim se, kako je bilo pred leti, ko smo bili v Ljubljani pripravljeni na opazovanje luninega mrka, pa je bila napoved zelo slaba. Po nasvetih meteorologov smo se v dveh urah odpeljali v Prekmurje, od koder smo lahko mrk lepo opazovali. Na Kitajskem pa letos, ˇ zal, kaj takega ni bilo mogoˇ ce. Vsekakor. To je doˇ zivetje. Seveda je odvisno od ˇ cloveka, ampak obˇ cutek je izjemen. ˇ Clovek doˇ zivi nekakˇ sno nemoˇ c in grozo. Spreleti vas srh po telesu. Nekatere, ki so to doˇ ziveli prviˇ c, je zares stisnilo pri srcu. Nedvomno gre za poseben obˇ cutek, ko se za 5 minut sredi belega dne popolnoma stemni. ˇ Ceprav racionalno veste, za kaj gre, vas je strah. Vsekakor je vredno to doˇ ziveti in precej drugaˇ ce je, ˇ ce to doˇ zivite, kot ˇ ce preberete v ˇ casopisu. Priprave so se zaˇ cele pred dvema letoma. Imel sem dobre izkuˇ snje s poto- valno agencijo TAO, ki nas je leta 2006 peljala na ogled sonˇ cnega mrka v 220 Obzornik mat. fiz. 56 (2009) 6 i i “intervju” — 2010/1/14 — 11:05 — page 221 — #8 i i i i i i Boris Kham Egipt. Pripravili smo program in poiskali najugodnejˇ se finanˇ cne ponudbe, ki so dijakom omogoˇ cile plaˇ cilo na obroke. Plaˇ cali so le osnovne stroˇ ske potovanja, za vse druge strokovne stvari je bilo poskrbljeno. V zaˇ cetku smo naˇ crtovali, da bi odˇ slo na pot 20 dijakov in 5 profesorjev. Za profesorje in prevoz opreme smo iskali sponzorska sredstva, da bi bilo strokovno vodenje brezplaˇ cno. In to nam je tudi uspelo. Pri celotnem projektu nas je spodbu- jalo in nas tudi dobro finanˇ cno podprlo vodstvo moje matiˇ cne ˇ sole. Nekaj denarja so prispevali Mestna obˇ cina Ljubljana, Mobitel, Krka, Mercator in NLB. To so bile sicer manjˇ se vsote, a nabrali smo dovolj, da je bilo vse strokovno vodstvo pokrito in da to ni bremenilo dijakov. S seboj smo imeli kar nekaj opreme in prevoz te ni bil poceni. Pozneje se je izkazalo, da je bilo za ekskurzijo zelo veliko zanimanja. Za izlet so se zanimali tudi drugi profesorji, pa nekaj astronomov amaterjev. Tako se jeˇ stevilo iz naˇ crtovanih 25 potnikov poveˇ calo na veˇ c kot 90. Tu se je spet izkazala agencija TAO, ki je obtako velikem zanimanjunam, ki smo z idejo zaˇ celi, dalaˇ se dodatnipo- pust, tako da smo tudi finanˇ cno zadevo dobro izpeljali. Zaradi poveˇ canega zanimanja je agencija organiziralaˇ se dodatno skupino in na Kitajsko nas je tako potovalo ˇ cez 120 Slovencev. Tisti, ki smo bili v razˇ sirjeni prvi skupini, bilo nas je 90, smo izpeljali celotno strokovno ekskurzijo, tudi z ogledom Hallersteinovega observatorija. Ko smo leta 2003 prenaˇ sali iz ˇ Spanije delni sonˇ cni mrk 12 , smo se prek Une- scovih ˇ sol povezali z eno od ˇ sol in stvari so dobro potekale. Podobno smo naˇ crtovali na Kitajskem, tudi zato, da bi lahko spoznati nekaj kitajskega ˇ solskega utripa in dijakom predstavili delo na kitajskih ˇ solah. Najprej smo poskusiliprekUNESCA,pastvarinisopotekalenajbolje. Pribliˇ znopodveh letih smo ˇ sele dobili ˇ solo. Sodelovalo je tudi slovensko veleposlaniˇ stvo na Kitajskem, pa ne najbolj uspeˇ sno. Pozneje smo prek ministrstva zaˇ solstvo in ˇ sport dobili osebo na Kitajskem, s katero smo se povezali. Tako smo priˇ sli v stik s ˇ sanghajskimi ˇ solskimi oblastmi, ki so doloˇ cile ˇ solo, s katero najbisodelovali. Zaˇ celase je zelopoˇ casna korespondenca vangleˇ sˇ cini, kini vodila nikamor. Potem smo zaˇ celi iskati vzporedne samostojne moˇ znosti za internetni prenos prek satelita, pa tudi to niˇ slo. Naˇ soli pa smo imeli teˇ caj kitajˇ sˇ cine tudi za dijake, ki so naˇ crtovali ekskurzijo na Kitajsko. Prosili smo kolegico, ki je vodila kitajski teˇ caj, da je pismo prevedla v kitajˇ sˇ cino in korespondenco s kitajsko ˇ solo smo poskusili nadaljevati v kitajˇ sˇ cini. Ta- krat nam je uspelo navezati tudi stik z nekom, ki je imel poslovne odnose na Kitajskem, in ta nas je povezal s konkretno osebo na Kitajskem, ki je 12 Sonˇ cni mrk leta 2003 je bil delno viden le iz Afrike in ˇ Spanije, ne pa iz preostale Evrope. Obzornik mat. fiz. 56 (2009) 6 221 i i “intervju” — 2010/1/14 — 11:05 — page 222 — #9 i i i i i i Intervju bila potem posrednik med nami in tisto ˇ solo. Potem pa je hitro vse gladko steklo. Pogosto so razne spletne novice, ki se ˇ sirijo med ljudmi, povsem nerealne. Govoriti o tem, da bo Mars na nebu videti tako velik kot Luna, je popolna neumnost. Res je, da je Mars, ko se pribliˇ za Zemlji, ugoden za opazovanje. Vedeti pa moramo, da je Mars tako daleˇ c stran, da nikakor ne more imeti tako velikega zornega kota kot Luna. Luno vidimo pod zornim kotom pol stopinje, odnasjeoddaljenapribliˇ zno400000kilometrov 13 . Soncejepribli- ˇ zno 150 milijonov kilometrov oddaljeno od Zemlje in ga vidimo skoraj pod istim zornim kotom kot Luno. To je velik problem. Ko sem zaˇ cenjal uˇ citi, ko sem imel prve astronomske tabore, je bilo med mladimi veliko veˇ c navduˇ senja, kot ga je danes. Takrat mi je bil veliki vzornik in zgled dobrega uˇ citelja prof. Kunaver. On je bil pri vzgoji mladih s srcem in glavo, z ljubeznijo in z navduˇ senjem. Tudi meni se zdi najbolj pomembno, da je uˇ citelj sam radoveden in angaˇ ziran. Da rado- vednost in sporoˇ cila mladim prihajajo iz notranjosti, iz lastnih izkuˇ senj in interesa. Tudiˇ ce govorimo na primer o Newtonovem zakonu, ga ne moremo predstaviti kot neko hladno dejstvo, temveˇ c kot globoko spoznanje, ki se v svoji globini in preprostosti ˇ ze uˇ citelju zdi nekaj izjemnega in vrednega. Nekaj, kar ˇ cuti, da je pomembno in tako zanimivo, da ˇ zeli posredovati dru- gim. Podobno je z vsakim poskusom in z vsako malenkostjo. Najprej mora uˇ citeljˇ cutiti, zakaj in kako pomemben je neki proces ali neko spoznanje. Je pa seveda zelo teˇ zko, saj tudi pristno navduˇ senje pogosto ne pomaga in je 13 Luna je od nas oddaljena pribliˇ zno 380000 kilometrov. Lunin premer je pribliˇ zno 3475 km. Mars se Zemlji najbolj pribliˇ za na nekaj manj kot 60 milijonov kilometrov, ko je najbolj oddaljen, je pa veˇ c kot 420 milijonov kilometrov daleˇ c. Premer Marsa je okrog 6790 kilometrov. Sonce je od nas oddaljeno dobrih 8 svetlobnih minut ali pribliˇ zno 150 milijonov kilometrov. Premer Sonca je pribliˇ zno 1390000 km. Kvocienti med premeri in (najbliˇ zjimi)razdaljaminamdajoobˇ cutekzaprimerjavozornihkotovzaLuno(≈0,0091), Sonce (≈0,0092) in Mars (≈0,0001). 222 Obzornik mat. fiz. 56 (2009) 6 i i “intervju” — 2010/1/14 — 11:05 — page 223 — #10 i i i i i i Boris Kham le ” bob ob steno“. Skratka, na uˇ citeljevo navduˇ senje seveda dijaki ne odgo- vorijo vedno z navduˇ senjem. Je pa uˇ citeljev entuziazem, po mojem mnenju, potreben pogoj, da bi lahko navduˇ sili povpreˇ cnega mladega ˇ cloveka. Za pouˇ cevanje ˇ cesarkoli je nujno, da je uˇ citelj najprej sam navduˇ sen nad svojo stroko, da rad uˇ ci in da se v stroko in snov, ki jo pouˇ cuje, dovolj poglobi. Nemogoˇ ce se je v vse poglobiti, a vsaj vˇ casih morajo mladi zaˇ cutiti, da uˇ ci- telj res globinsko razume, o ˇ cem govori. Pomembno je tudi, da zna uˇ citelj spregovoriti z modernim jezikom, to je, da zna v svoj pouk vplesti moderne ugotovitve in pripomoˇ cke. Tudi s tem uˇ citelj pokaˇ ze, da je v svoji stroki, ki je moderna in se razvija, doma. Jaz pri astronomiji poskuˇ sam mlade od- peljati na skupna opazovanja ali se skupaj udeleˇ zimo sreˇ canja astronomov. Tako mladi sami doˇ zivijo delˇ cek realne in zanimive znanosti. Na primer, ko smo z mladimiˇ sli na ogled sonˇ cnega mrka v ˇ Spanijo, smo videli ˇ cudovit sonˇ cni kolobar. To je nekaj izjemnega, to je izkuˇ snja, ki jo nobeno pripo- vedovanje ne more nadomestiti. Seveda, nikar ne bodimo naivni, niso ˇ sli vsi dijaki z nami v ˇ Spanijo zaradi sonˇ cnega mrka. Toda na dan mrka, ko so mladi videli ta ˇ cudoviti dogodek, so se, verjamem, tudi tisti, ki jim je bil prej mrk le izgovor za pot v ˇ Spanijo, streznili in iz iskrenega zaˇ cudenja ostali brez diha. ˇ Clovek mora izkuˇ snjo doˇ ziveti sam, inˇ ce je uˇ citelj mlaˇ cen, bodo redki mladi sami iskali doˇ zivetja, ob katerih neˇ cutijo navdiha uˇ citelja. Zanje bo uˇ citeljevo pripovedovanje brez navdiha paˇ c kr’neki. Za uˇ citelja je to seveda teˇ zko, saj od njega zahteva stalno delo, spremljanje novosti, vsaj vˇ casih je treba prebrati kako strokovno literaturo in biti v lastni stroki toliko navzoˇ c, da tudi sam ˇ se vsaj kdaj doˇ zivi nova spoznanja in ˇ cudenja, ki jih lahko prenaˇ sa na mlade. Nekatere bolj zanimajo svetlobna leta oddaljene zvezde, druge pa bolj kaj drugega. Podmorskogladinojetudivelikozanimivega. VStrunjanumenda pripravljajo ali ˇ ze imajo podvodno uˇ cno pot, s katero bodo popularizirali podvodni svet. Podvodni svet je paˇ c teˇ zko dostopen. A tudi za popula- rizacijo in poznavanje podvodnega sveta je bilo storjeno veliko. Zelo znan je bil na primer Cousteau 14 , ki je s svojo ladjo Calypso 15 naredil ogro- 14 Jacques-Yves Cousteau (1910–1997) je bil svetovno znan raziskovalec morja, neutru- den ekolog, filmski producent, fotograf, znanstvenik in inovator. Bil je tudi ˇ clan Franco- ske akademije znanosti. Tudi pri nas je bil znan po zanimivih dokumentarnih oddajah, v katerih je opisoval svoja morska raziskovanja in v katerih je bil poznan kot ” Kapitan Cousteau“. 15 Calypso je zaslovela kot Cousteaujeva raziskovalna ladja. Bila je zelo stara ladja, ki je v letih 1941–1947 pripadala britanski mornarici in je bila sprva ” minolovec“. Pozneje je delovala kot transportna ladja na Malti, v letih 1950–1997 pa je postala Cousteaujeva Obzornik mat. fiz. 56 (2009) 6 223 i i “intervju” — 2010/1/14 — 11:05 — page 224 — #11 i i i i i i Intervju mno za popularizacijo vedenja o morskem ˇ zivljenju in ˇ se posebej za dvig ekoloˇ ske zavesti. Po svoje pa je astronomija privlaˇ cnejˇ sa, saj je obenem laˇ zje dostopna, po drugi strani pa ” operira“ s popularnimi pojmi, kot je ” neskonˇ cnost“ ... Podmorski svet pa je tudi izjemen. Samo pomislite na lepoto koralnih morij, naˇ cudovite barve rib, ki tamˇ zivijo. In seveda je tudi v morju ogromno izjemno zanimivih vpraˇ sanj. Kako lahko na primer ˇ zivijo ribevvelikihglobinah, kjervemo,dajeizjemnovisokpritisk. Izopazovanja rib pa se jeˇ clovek veliko nauˇ cil tudi o fluidni dinamiki in o gradnji ladij. Je pa seveda laˇ zje pogledati v nebo kot v podvodni svet. 16 17 To lahko le potrdim. O nekaterih stvareh vemo zelo malo. Mogoˇ ce se iz bolj ali manj znanih razlogov s temi vpraˇ sanji nismo niti mogli niti ˇ zeleli ukvar- raziskovalna ladja, ki je bila opremljena z mobilnim laboratorijem za raziskovanje pod- vodnega sveta. Leta 1996 je Calypso po nesreˇ ci zadel pristaniˇ ski vlaˇ cilec v Singapuru in se je potopila. Le teden dni zatem so jo dvignili z morskega dna. Naslednje leto je umrl Cousteau in ˇ se leto zatem so Calypso ” odvlekli“ v Marseilles. Po desetletju teˇ zav in sporov o nasledstvu so ladjo skoraj povsem obnovili in naj bi sluˇ zila kot ” ambasador“ Cousteaujevih prizadevanj za ohranitev morskega ˇ zivljenja. 16 Na primer, 720 kg teˇ zek Voyager 1 potuje ˇ ze od leta 1977 in je prepotoval ˇ ze veˇ c kot 16000000000 kilometrov, torej (svetlobni) signal potuje do tja in nazaj ˇ ze veˇ c kot 30 ur. Voyagerjeva naloga (gre za plovili Voyager 1 in Voyager 2) je bila raziskovanje zunanjih planetov. Podobno nalogo sta ˇ ze leta 1972 zaˇ cela Pioneer 10 in Pioneer 11. Vesoljska plovila Pioneer 10 in 11 ter Voyager 1 in 2 so prvi ˇ cloveˇ ski objekti, ki so zapustili naˇ se osonˇ cje. (Meje naˇ sega osonˇ cja so sicer teˇ zko doloˇ cljive in so odvisne od definicije.) 17 ˇ Clovek se zaradi naraˇ sˇ cajoˇ cega pritiska lahko potopi le nekaj deset metrov globoko. Navsakihdodatnih10metrovglobinepritisknarastezapribliˇ zno1atmosfero. Ekstremni potapljaˇ ci se z opremo za dihanje potopijo tudi do 300 metrov globoko. Klasiˇ cne pod- mornice doseˇ zejo globino do pribliˇ zno 1000 metrov. Nova tehnologija pa poseˇ ze tudi ˇ ze v najveˇ cje globine. Vozilo Nereus je spomladi 2009 doseglo najgloblje toˇ cke oceana, to je dno Marianskega jarka (Challenger Deep) blizu ameriˇ skega otoka Guam v Tihem oceanu vzhodno od Filipinov. Dno Marianskega jarka je skoraj 11 km (10911 m) pod morsko gladino. Ime vozila Nereus izvira iz grˇ ske mitologije. Bog morja Nereus je bil najstarejˇ si sin Pontusa – Morja in Gaie – Zemlje. Vozilo Nereus je izreden tehnoloˇ ski izdelek, tehta pribliˇ zno 3 tone in je veliko kot avtomobil. Z matiˇ cno ladjo komunicira po kot las tankem optiˇ cnem vlaknu, ki ga ima na ” vitlu“ pribliˇ zno 40 km. Nereus pa ni prvi poskus ˇ cloveka priti na dno najglobljih morij. ˇ Ze leta 1960 sta se v te globine, sicer precej okorno, poto- pila ameriˇ ski mornar Don Walsh in ˇ svicarski inˇ zenir Jacques Piccard s plovilom Trieste, ki je bilo zgrajeno v Italiji. Podobno nalogo, sicer brez posadke, so leta 1995 opravili Japonci s plovilom Kaiko, ki je bilo pozneje v podobnem poskusu potapljanja leta 2003 poˇ skodovano in je ostalo na dnu morja. 224 Obzornik mat. fiz. 56 (2009) 6 i i “intervju” — 2010/1/14 — 11:05 — page 225 — #12 i i i i i i Boris Kham jati. Najbrˇ z je odvisno predvsem od tega, v katero smer ˇ cloveˇ stvo usmerja svoje napore. Mogoˇ ce se nekatere stvari do nedavnega sploh niso zdele tako zanimive. Mene navduˇ suje razmiˇ sljanje o tem, kaj danes zmore raˇ cunalnik. Na videz zmore raˇ cunalnik na nekaterih podroˇ cjih veliko veˇ c kot ˇ cloveˇ ski um. A po drugi strani je ˇ cloveˇ ski um tisti, ki je ustvaril in programiral raˇ cunalnik in gre le za orodje, za pripomoˇ cek. Danes je tehnika sposobna narediti izjemne reˇ ci, na primer raˇ cunalniˇ sko vodene proteze in robote, ki nadomestijo in ˇ ze daleˇ c presegajo spretnost ˇ cloveˇ skih rok. A misliti raˇ cu- nalnik vendarle ne zna. Poˇ cne le tisto, za kar ga je sprogramiral ˇ clovek. Neverjetne stvari zmorejo danes raˇ cunalniki in roboti, a ˇ ce se poglobimo v ustroj narave, na primer v delovanje ˇ cloveˇ skega telesa, je to stvaritev, ki jo je nemogoˇ ce do konca doumeti. Pomislite samo na posamezen organ, kot je srce, kako neverjetna in kompleksna stvaritev je to. Ali ˇ ce pogledate malo ˇ sirˇ se, kakˇ sen ˇ cudovit in kompleksen ustroj je bitje, ki je sposobno samo- stojno najti motiv in se telesno pripraviti na to, da pripleza na vrh Mount Everesta. To so fantastiˇ cni procesi in zmoˇ znosti, najbrˇ z enako kompleksni, kot je vesolje. A da bi jih videli v taki luˇ ci, da bi jih lahko opazovali in se jim ˇ cudili ter jih ne sprejemali kot nekaj samo po sebi umevnega, za to se je treba poglobiti v ˇ cloveka in v njegovo duˇ so z enako predanostjo, kot se astronom posveti tisoˇ ce svetlobnih let oddaljenim vesoljskim objektom. Ne vem, mogoˇ ce nas je pogleda v nas same bolj strah kot pogleda nekaj svetlobnih let daleˇ c. (Nasmeh.) Ne vem, to je teˇ zko vpraˇ sanje. Mislim, da je najbolj pomembno, da je ˇ clovek odprt in pripravljen sprejemati lepoto. ˇ Clovek mora biti pripravljen Obzornik mat. fiz. 56 (2009) 6 225 i i “intervju” — 2010/1/14 — 11:05 — page 226 — #13 i i i i i i Intervju poglobiti se v svet, ki ga obdaja, ne le zato, da bi si ga polastil, ampak predvsem, da bi ta svet odkrival in uˇ zival ob opazovanju njegove lepote. Gre za zmoˇ znost obˇ cudovanja, pa naj gre za lep travnik, za roˇ zo, za zvezde ali za lep avto. ˇ Ce na primer gledate meglico v Orionu, jo mogoˇ ce istoˇ casno gledaˇ senatisoˇ celjudi. ˇ Zetamiseljelepa. Inkompleksnostlepotekozmiˇ cne meglicejevelikoveˇ cjaodlepoteavtomobila. Res,grepredvsemzazmoˇ znost inodprtostzalepoto, katerebogastvodaleˇ cpresegaleˇ zeljopoposedovanju. Ta odprtost za lepoto je tudi odprtost za druge, za naravo in za vso naˇ so okolico. Ljudje pa smo pogosto sebiˇ cni in nam ni dosti mar za lepoto. Egoizem ljudi se kaˇ ze vsepovsod. Tudi med uˇ citelji, ko na primer menimo, da je naˇ s predmet najpomembnejˇ si. Ali ko ljudje priznavamo le svoj naˇ cin dela ali razmiˇ sljanja in ne sprejmemo drugaˇ cnosti. Naj navedem primer. Bili smo v Strunjanu na medpredmetnem taboru biologije, kemije, fizike in angleˇ sˇ cine. Priˇ slo je do ideje, da biˇ sli ob obali v ˇ casu, ko zahaja sonce. Pa smoˇ sli. Biloje36dijakov. Najprejsempripravilkrajˇ siuvodzrazmiˇ sljanjem o naravi in povedal nekaj zanimivosti, potem pa predlagal, da 20 minut v tiˇ sini opazujemo lepoto narave in prisluˇ skujemo zvokom, od butanja valov do ˇ sumenja borovcev, opazujemo spreminjanje barv zahajajoˇ cega sonca, gibanje in ˇ zgolenje ptiˇ cev ... Skratka, ˇ zelel sem, da bi znali prisluhniti naravi, jo z obˇ cutkom opazovati, se drˇ zati za kamen, ... in za kratek ˇ cas komunicirati le z naravo. Zdrˇ zali so, a nekateri so mi potem rekli, da je bilo to zanje preveˇ c ˇ custveno ... V ˇ zivljenju danes predvsem hitimo in prisluhniti ter potrpeˇ zljivo opazovati sploh ne znamo. Da, na primer tudi pri biologiji, na bioloˇ skih taborih, ko dijake peljejo v gozd, da se znajo usesti na tla, se dotakniti drevesa in zemlje, jo natanˇ cno opazovati in zaˇ cutiti. Ja, seveda, ˇ cudaˇ stev je tudi veliko. A to ni nevarno, ˇ ce ohranimo razumen pogovor. Odprtost je kljuˇ cna, odprtost tako za lepoto kot za argument. 226 Obzornik mat. fiz. 56 (2009) 6 i i “intervju” — 2010/1/14 — 11:05 — page 227 — #14 i i i i i i Boris Kham Ja, seveda je pomebno, v kakˇ snem okolju ˇ clovek ˇ zivi. Ko se ljudje usmerijo vstvari, kitemeljijolenabogastvuin, kotsvareklaprej, naposedovanju, je hudo. Vˇ soli se to jasno vidi. Mladi so za to posebej obˇ cutljivi in marsikdo se ob takem odnosu do ˇ zivljenja, ki je dejansko brez vsebine, stre. To je tragiˇ cnoinpritemgre sevedaza odgovornostodraslih. To soteˇ zkamoralna vpraˇ sanja. Po mojem je tisto, kar je lepo, tudi dobro, in takˇ sno gledanje bi moraliposredovatitudimladim. Prof.Kunaverjevsvojem90.letupovedal, dajevse, karjenaredil, to, dajesvojalepadoˇ zivetjanaraveposredovaltudi drugim. Ta misel se me je zelo prijela. Rekel bi, da astrologija poskuˇ sa ˇ cloveku napovedati prihodnost in da ne temelji na nikakrˇ snih fizikalnih zakonih, ki bi kakorkoli mogli povezovati prihodnost s stanjem v vesolju. Rekel bi, da se veˇ cina astroloˇ skih napovedi ni uresniˇ cila. To ljudje hitro pozabijo. Spomnim se neke astrologinje, ki je napovedovala, kaj vse se bo zgodilo, da bo nekaj padlo na naˇ s parlament, pa se ni niˇ c zgodilo in seveda astrologinje ni nihˇ ce klical na zagovor. No, tudi ˇ ce bi jo, kot se vˇ casih zgodi, vam astrologi povedo neko drugo vari- anto s tako zavitim pomenom, da se morebiti nekaterim res zdi, da imajo stvari rep in glavo. Nisem ˇ se sreˇ cal jasnega predpisa ali formule, ki bi po- vezovala na primer stanje planetov z mojo prihodnostjo. Seveda je res, da med planeti in Soncem delujejo gravitacijske sile, na katere se vˇ casih psev- doznanstveno sklicujejo astrologi, a za te sile lahko vse od Newtona naprej toˇ cno izraˇ cunamo in napovemo, kaj povzroˇ cajo. Kako pa naj bi razporedi planetov vplivali na mojo prihodnost v smislu mojega bogastva ali bolezni? To so goleˇ spekulacije. Po drugi strani pa astronomija na podlagi fizikalnih zakonov prouˇ cuje in tudi napoveduje dogajanje v vesolju. V astronomiji na podlagi opazovanj postavljamo hipoteze, kiˇ sele po veliki zanesljivosti in natanˇ cnem preverjanju postanejo veljavni zakoni. Na primer, na podlagi Newtonovih zakonov in opazovanj so toˇ cno napovedali vrnitev Halleyjevega kometa 18 . In to so storili ˇ ze davno in dovolj natanˇ cno. Meni se, kar se odnosa med astrologijo in astronomijo tiˇ ce, zdi ˇ se posebej zanimiv vzornik 18 Halleyjev komet je najbolj znan komet naˇ sega osonˇ cja. Komet, ki tehta okrog 250 milijard ton, so astronomi opazovali ˇ ze vsaj od leta 240 pr. Kr. Prvi je njegovo orbito na podlagi starih zapisov in primerjanj z opazovanji kometa leta 1607 dovolj natanˇ cno izraˇ cunalangleˇ skiastronom, fizikinmatematikEdmondHalley(1656–1742), kijevrnitev kometa napovedal za leto 1758, kar se je tudi zgodilo. Halleyjev komet se vrne v ” naˇ so bliˇ zino“ vsakih 75–76 let. Zadnjiˇ c je bil viden leta 1986 in naslednjiˇ c ga bo mogoˇ ce opazovati leta 2061. Obzornik mat. fiz. 56 (2009) 6 227 i i “intervju” — 2010/1/14 — 11:05 — page 228 — #15 i i i i i i Intervju Kepler 19 . Onjebilzato, dasejelahkopreˇ zivljal, tudiastrolog. Veniizmed svojih knjig pa je napisal, da je astrologija kot izmuzljiva lisica, ki nima z realnim napovedovanjem ˇ cloveˇ ske usode nobene povezave. Samo to, da tako astronomi kot astrologi (le navidez) dobro poznajo lego planetov in ozvezdij. Ta vedenja so danes tudi za astrologe trivialna, saj ˇ ze vsak raˇ cunalnik zna pokazati natanˇ cno lego na primer Marsa ali drugih planetov. Podobno je z modernimi in zelo priroˇ cnimi teleskopi, katerim le vtipkate planet ali zvezdo, pa se vam teleskop sam obrne natanˇ cno tako, da boste videli vesoljski objekt. A vse to je moˇ zno, ker znamo na podlagi fizikalnih zakonov natanˇ cno predvideti gibanja planetov in seveda Zemlje. Danes lahko kar na internetu ugotovite, da so astronomi odkrili ˇ ze prek 300 planetov, ki kroˇ zijo okrog zvezd zunaj naˇ sega osonˇ cja. Gotovo je teh ˇ se veliko veˇ c. Nobenih dokazov nimamo, da na kakˇ snem izmed njih niso podobnerazmerekotnaZemljiindasenanjemnebimoglorazvitiˇ zivljenje, podobno ali razliˇ cno od naˇ sega. Zato se mi zdi popolnoma moˇ zno, da so kje na kakˇ snih oddaljenih planetih kake civilizacije. In seveda, taka civilizacija bibilalahkotudiboljrazvitaodnaˇ se. Zakajpane? Poglejte, kakˇ snerazlike vrazvojusoˇ zenaZemlji. Torejsemizdimoˇ znost, dasokjevvesoljudruga in mogoˇ ce celo veliko bolj razvita bitja od nas, povsem mogoˇ ca. A to me niˇ c ne moti ali skrbi. Danes se v veliki meri vse vrednoti skozi denar. Gospodarska kriza se de- jansko pozna v ˇ solstvu tako, da danes nobenemu ˇ se na misel ne pride, da bi razmiˇ sljal o kaki konkretni stvari, kot je na primer to, da bi zmanjˇ sali velikost razredov. Marsikateri dijak si teˇ zko privoˇ sˇ ci, da gre na izlet. Med ljudmi pogosto sliˇ sim, da so astronomi sami ˇ cudaki. Res je, nekateri astro- nomi so posebni ljudje in se mogoˇ ce res preveˇ c ukvarjajo z zvezdami. A po drugi strani najdete med njimi veliko iskrenega navduˇ senja in pripravlje- nosti videti, pomagati, pokazati lepoto in dobroto soljudem. Spomnim se, ko sem za svoje posluˇ salce organiziral opazovanje na Kureˇ sˇ cku in sem tam spoznal tudi gospoda Sama, ki ga zelo spoˇ stujem. Prinesel je svoj nekoliko 19 Johannes Kepler (1571–1630) je bil nemˇ ski matematik, astronom in astrolog ter vo- dilna sila znanstvene revolucije 17. stoletja. 228 Obzornik mat. fiz. 56 (2009) 6 i i “intervju” — 2010/1/14 — 11:05 — page 229 — #16 i i i i i i Boris Kham moˇ cnejˇ si Dobsonov teleskop. Popoklicujevodovodniinˇ stalater, todavideti bi morali njegovo navduˇ senje za opazovanje neba. O amaterski astronomiji ogromno ve, sam je celo izboljˇ sal svoj teleskop. Pri njemˇ clovekˇ cuti pristno veselje in navduˇ senje nad ˇ zivljenjem. Nikjer ni nobenih znakov kakrˇ snekoli krize, nobenegajamranja, paˇ cepravsimogoˇ celahkoprivoˇ sˇ cimanjkotmar- sikdo. Skratka, gre za ˇ cloveka, ki ima odnos do okolice, veselje do ˇ zivljenja in pristnost tistega, s ˇ cimer se rad ukvarja. Najrajeprebiramorazvojuvesoljainstemsevedaoˇ zivljenjuzvezd. Knjiga, kot je Pot skozi vesolje 20 , ki jo je napisal prof. Zwitter, se mi zdi zelo za- nimiva. Zanimivo je seveda razumeti fiziko, ki je v ozadju teorij o razvoju vesolja. S tem mislim na to, da lahko dejansko izraˇ cunate posamezna dej- stva in ne razmiˇ sljate o njih le opisno. Po drugi strani pa se mi zdi izjemno zanimiva ” mehanika vesolja“. Bolj enostavno povedano, to je razumevanje gravitacijskega zakona, ki ga je mogoˇ ce razloˇ ziti tudi dijakom, in to jaz zelo rad poˇ cnem. ˇ Cudovito je, ko lahko dijaki ˇ ze na podlagi Newtonovih ozi- roma Keplerjevih zakonov dobijo obˇ cutek in razumevanje osnovnih gibanj v osonˇ cju in vesolju. 21 Ja, najbogatejˇ si so si menda ˇ ze plaˇ cali in rezervirali te polete. ˇ Ce bi imel moˇ znost, bi si z najveˇ cjim veseljem tudi jaz ogledal naˇ s planet iz vesolja. Gotovo je tak pogled na Zemljo nekaj posebnega. Najbrˇ z dobiˇ s obˇ cutek, kakomajhnainnebogljenajeZemljavvesolju,kotdrobnafrnikula. Verjetno ˇ clovektodoˇ zivikotposebnoizkuˇ snjo, kotposebnospoˇ stovanjedostvarstva. O tem sem tudi nedavno veliko razmiˇ sljal, saj sem v NUK-u pripravljal 20 Tomaˇ z Zwitter: Pot skozi vesolje, Modrijan, Ljubljana 2002. 21 James E. Lovelock, rojen 1919, znanstvenik, izumitelj in okoljevarstvenik. Kot znan- stvenik se je izkazal in prejelˇ stevilne nagrade predvsem na podroˇ cjih kemije in medicine. Sodelavec NASE pri razvoju programov Viking za raziskavo Marsa in detekcijo kemijskih elementov, ki bi nakazovali moˇ znost ˇ zivljenja na Marsu. Futurist in avtor teorije Gaia o kompleksnem zemeljskem organizmu ˇ zive in neˇ zive narave. Okoljevarstvenik, ki napo- veduje katastrofiˇ cne posledice ˇ zivljenja, kot ga ˇ zivimo, in avtor ˇ stevilnih knjig. Zadnja knjiga: James Lovelock (2009): The Vanishing Face of Gaia: A Final Warning: Enjoy It While You Can. James Lovelock jeˇ ze od leta 1974ˇ clan britanske Royal Society, ki spada med najstarejˇ se akademije znanosti. Ustanovljena je bila ˇ ze leta 1660. Obzornik mat. fiz. 56 (2009) 6 229 i i “intervju” — 2010/1/14 — 11:05 — page 230 — #17 i i i i i i Intervju razstavo o Koperniku 3 . Najbrˇ z je bil njegov najveˇ cji doseˇ zek prav to, da je imel kreativnost in pogum videti planet Zemljo le kot frnikulo, ki kroˇ zi okrog Sonca. Ni ˇ slo samo za velik fizikalni premik misli, sprememba je bila tudi psiholoˇ ska, saj je Zemlja naenkrat izgubila svojo osrednjo vlogo v vesolju. ˇ Cloveˇ sko spoznanje, da ni (veˇ c) ” glavni“, je za nekatere nekaj posebnega. Innajbrˇ zteobpogledunaZemljoizvesoljanavdapravposeben obˇ cutek majhnosti in nepomembnosti. Drugo podobno veliko odkritje je bilo Hubblovo o gibanju galaksij in njegovo spoznanje, da niti naˇ se Sonce in galaksija v vesolju ne pomenita niˇ c posebnega. No,niˇ cposebnega. Radgledam ” globokovvesolje“. Prisrcusomi ” meglice“ v Andromedi pa v Orionu in tudi manj znane ... Prav posebna doˇ zivetja pa so mrki. (Vzdihljaj.) Zelo mi je pri srcu metodika in delo z mladimi. Zelo rad jih peljem na opazovanje. Zelo rad pa opazujem nebo tudi sam. Rad se odpeljem na primer na Mangartsko sedlo, seveda s teleskopom, in opazujem vso noˇ c. ˇ Ce sem razburjen, me tako opazovanje zelo pomiri. V takem opazovanju uˇ zivam. Je pa to tudi trening, saj tako obnavljaˇ s znanje in vedenje, sicer hitro pozabiˇ s, kje je kaj. Ja, verjamem. Moja podoba Boga zdruˇ zuje smotrnost, lepoto, pooseblja naravne zakone, logiˇ cnost miˇ sljenja, z vidika ˇ cloveka je Bog vsemogoˇ cen. Vse to lahko pripiˇ sete tudi naravi, zato ima Bog, v katerega verjamem, ˇ se eno zelo pomembno dimenzijo, to je ljubezen in upanje. To dvoje si predstavljamkotceloto,mogoˇ cebibilˇ seboljˇ siizrazhrepenenje. Breztegase mi zdi, da bi bilo vse brez pomena. Z ljubeznijo se zaˇ cne odnos spoˇ stovanja in ˇ cudenja. Brez ljubezni je roˇ za le lepa in jo lahko brezobzirno odreˇ zete. Tudi roˇ za jeˇ ziva. Pred leti je bil v Proteusu objavljen zanimivˇ clanek in od takrat sem ˇ se bolj pozoren in verjamem, da tudi roˇ ze po svoje res ˇ cutijo. Seveda, brez optimizma lahko obupamo. Vˇ casih opazujem dijake. Nekateri tako hitro obupajo. Vsak neuspeh jih zlomi. Spomnim se dijakinje, ki je bila z ˇ zivljenjsko voljo ˇ cisto na koncu. Bila je popolnoma obupana, jemala 230 Obzornik mat. fiz. 56 (2009) 6 i i “intervju” — 2010/1/14 — 11:05 — page 231 — #18 i i i i i i Boris Kham je mamila. Ko se ji je po mnogih pogovorih in po vseh mogoˇ cih oblikah pomoˇ ci povrnilo upanje, je bilo naenkrat spet vse v redu. Absolutno ne maram egoizma. To, da ˇ clovek vidi samo sebe, je grozno. Tudi v izobraˇ zevanju je tega veliko. ˇ Clovek vidi samo svojo stvar, svoj predmet. Vse, kar ga skrbi, je, da ” odbrenka“ svojo dolˇ znost, za nikogar ali za niˇ c drugega mu ni mar. To, daˇ clovek, namesto da bi pomagal soˇ cloveku, raje pogleda stran in se dela, da ˇ cloveka v stiski ali potrebi ne vidi, to res sovraˇ zim. Smo skupnost ljudi in drug brez drugega ne moremo. Kjer pa je veliko egoizma, je tudi veliko zaskrbljenosti, saj se ˇ clovek poˇ cuti negotovo. Vsekakor se splaˇ ca ˇ ziveti za dobro. Saj je vˇ casih dovolj le prijazna beseda, ˇ clovek vas lepo nagovori, pa vam polepˇ sa dan. Sreˇ cate sitnobo, ki je z vami surova in neprijazna, pa se ˇ se vi poˇ cutite slabo. Splaˇ ca se truditi, da bi se imeli dobro, in splaˇ ca se deliti dobro z ljudmi. Splaˇ ca se z ljudmi smejati, splaˇ caseveselitiznjimi,plesatidobesednoinvprenesenempomenu. Splaˇ ca se izmenjati dobro besedo in se veseliti, ne pa zamorjen ob kozarcu vina opevati svoj obup. ˇ Se posebej opaˇ zam to pri mladih. Ko dijaka na hodniku mimogrede prijazno nagovoriˇ s, navrˇ zeˇ s kako dobro opazko ..., koliko laˇ zje potem steˇ ce tudi druga komunikacija. 22(in16) (Nasmeh.) Ne vem, mogoˇ ce le to, da je ˇ zivljenje prijetno ter polno lepote in ljubezni. 22 Na plovilih Pioneer 10 in 11 ter Voyager 1 in 2, ki so zapustila naˇ se osonˇ cje, so na- meˇ sˇ cene tudi zlate ploˇ sˇ ce, ki nosijo simboliˇ cna sporoˇ cila ˇ cloveˇ stva. Na Pioneerjih 10 in 11 sta zlati plaketi z znano skico moˇ skega in ˇ zenske ter drugimi simbolnimi opisi ˇ zivlje- nja na Zemlji. Voyagerjevi zlati ploˇ sˇ ci sta ˇ ze precej bolj umetelni, a prav tako simbolni kot prvi dve. Med drugim vsebujeta tudi kratek simbolni nagovor takratnega ameriˇ skega predsednika Jimmyja Carterja, ki opisuje ” poskus ˇ cloveˇ stva, da bi preˇ zivelo lastni ˇ cas in pustilo sled v prihodnosti“. Ploˇ sˇ ci vsebujeta zvoˇ cni nagovor v 55 svetovnih jezikih, nekaj deset znaˇ cilnih zvokov ˇ zivljenja na Zemlji, glasbene posnetke razliˇ cnih svetovnih kultur, na primer 1. stavek Bachovega Brandenburˇ skega koncertaˇ st. 2, 1. stavek 5. Beethovnove simfonije, poroˇ cno pesem iz Peruja, tradicionalno bolgarsko ljudsko pesem Balkanski val- ˇ cek in mnogo drugih. Vsebino ploˇ sˇ ce je za NASO izbrala posebna komisija, ki jo je vodil Carl Sagan (1934–1996). Carl Sagan je bil eden najbolj prominentnih astronomov in po- pularizatorjev znanosti svojega ˇ casa. Bil je profesor na harvardski in cornellski univerzi. Prejel jeˇ stevilna znanstvena in literarna priznanja od NASE in Ameriˇ ske akademije zna- nosti do Pulitzerjeve nagrade za literaturo. Voyagerjevi zlati ploˇ sˇ ci sta narejeni iz zlata in bakra in vsebujeta tudi izotope urana, ki so bili pripravljeni posebej, da bi potencialni najditelji laˇ zje doloˇ cili starost posnetka in naˇ se civilizacije. Obzornik mat. fiz. 56 (2009) 6 231 i i “intervju” — 2010/1/14 — 11:05 — page 232 — #19 i i i i i i Intervju Lahko je kar isto. Pogovor je pripravil Damjan Kobal LETNO KAZALO Obzornik za matematiko in fiziko 56 (2009) ˇ stevilke 1–6, strani 1–232 ˇ Clanki — Articles Fundamentalna grupa in koH-prostori — Fundamental group and coH- spaces (Aleksandra Franc) ......................................... 1–15 Mikrofluidiˇ cno vezje z mikroˇ crpalko — Microfluidic circuit with a micro- pump (Blaˇ z Kavˇ ciˇ c, Duˇ san Babiˇ c in Igor Poberaj) ................. 16–24 Iracionalnost kroˇ zne konstante — The irrationality of the circular con- stant (Marko Razpet) ............................................. 41–47 Kubiˇ cni zlepki z majhno proˇ znostno energijo — Cubic splines with small strain energy (Gaˇ sper Jakliˇ c in Emil ˇ Zagar) ........................ 48–60 Balmerjeva enaˇ cba — Balmer’s equation (Janez Strnad) .............. 61–67 Tschirnhausova kubika — The Tschirnhaus cubic (Marko Razpet) ..... 81–92 Osnovni naboj in ˇ sum — Elementary charge and noise (Janez Strnad) 99–106 Hadamardove matrike in misija Mariner 9 — Hadamard Matrices and Mariner 9 Mission (Aleksandar Juriˇ si´ c) ............................ 121–135 Spominska poˇ sˇ ca Francu Hoˇ cevarju — Memorial tablet to Franc Hoˇ cevar (Marko Razpet) ................................................... 136–143 Galilejeve lune — Jovian satellites (Galilean moons) (Aleˇ s Mohoriˇ c) ... 145–147 Uvod v svet p-adiˇ cnihˇ stevil — Introduction to the world of p-adic num- bers (Barbara Drinovec Drnovˇ sek) ................................. 161–171 Pot na Luno — Moon travel (Janez Strnad) ........................... 172–179 Primer diakavstike — A diacaustic curve (Marko Razpet) ............. 193–199 Temna snov: Raziskave nevidnega v dveh kozmoloˇ skih superpospeˇ seval- nikih ” Izstrelek“ 1E0657–56 in MACSJ0025.4–1222 — Dark Matter: Revealing the Invisible with 2 Cosmic Supercolliders“The Bullet Clu- ster”1E0657–56 and MACSJ0025–1222 (Maruˇ sa Bradaˇ c) .......... 207–213 ˇ Sola — School Vsebinskoznanjeinnaravoslovnorazmiˇ sljanje—Contentknowledgeand scientific reasoning (Janez Strnad) ................................. 107–113 Intervju — Interview Boris Kham (pripravil Damjan Kobal) ................................ 214–232 232 Obzornik mat. fiz. 56 (2009) 6