C^Q| ■BL >ul Ms> ^F j BOvOrV*flua» Leto LXIX. tt. 138 Ljubljana, petek 1*. lutrija loj* Cena Din 1«— anan! bbbbbbbbbbbbbbbbbI saV Lanm. ^^^^^^^^^1 ^^^^^^^h sBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBnsI anam I^^^^^^^^h anam ^^^^^^^^^1 ^^^^^^^^H ^^^^^^^^^^k Lana ■BBnBBnBBnBBBm sam Lana anan! anam Lanm t^aajtt vaaa Jao popoiane, tzvzemS) aeaeije m praznute — inseraO đo ep vrst 4 Dtn 2. do 100 vrst ft Din 2.60. (Kl lOO do SOO vrst S Din a. vecn tnseratl petit ersta Dtn 4.*. Popust po dogovoru, inaeratnj davek posebej. — >Slovena*3 Narod« **»iir meseAno v Jugoslaviji f**^ l2 - an tnosearasivo Dto 25 - Rokopisi «*> o« vrećap UREDNIŠTVO O* OPRAVNUTVO LJUBLJANA. lUmflJtve okca Me«. ft. Telefon: Sl-22. SI-23. Si-14. Sl-» tn 31-16 Podružnica; MARIBOR Stroemnaverjeva 3b — NOVO »CESTO, ljubljanska e. telefon et. Je* — CEUTB: celjsko uredništvo: Stroeamaverjeva ulice 1. telefon St. 6&> podružnica uprave: Koeenova unca X telefon st_ 100. — JESENICE: Ob kolodvoru 101. Postne hranilnica v Ljubljani St. 10.351- Gonilna sila v mednarodni politiki: Strah pred novo vojno Značilne izjave angleškega zunanjega ministra — Anglija je zgolf iz bojazni pred vojnimi zapletljaji opustila politiko sankcij London, 19. junija, ž. Včeraj je imel zunanji minister Eden v spodnji zbornici že preci tednom napovedani ekspoze o angleški zunanji politiki. Za sejo je zaradi tega vladalo veliko zan man je in so bile seveda diplom l^že nabito, polne. Zun. mimsterEden je med drugim izjavil, da bo angleška vlada kar moči iujalno izvršila sklepe, ki jih bo sprejela Arupacma Dru.štva narodov Angleška vlada je BktenfiB nastopiti inicijativno liJede sankcij jt- treha priznati, da z njimi ni bil dsseses prvotni cilj. Po objektivni in pošteni proučitvi je prišla angleška vlada dp prepričanja, da nadaljevanje sen kri j. ki naj IkhIo nekakšen pritisk na Italijo, nima nnhenrea smisla več. Italijani so z uspehom dokončali svojo vojno v Ahesiniji. Nastalo je stanje, ki ga je mogoče izprementti samo z vojaško akcijo s tretje strani. Postaviti si moramo vprašanje ali obstoji država, ki bi bila pripravljena podobno akcijo izvesti. Prav tako moramo vprašati, ali je vsaj del angleškega javnega mnenja za sodelovanje pri taki akciji, če bi hotelo Društvo narodov uveljaviti mir, kakršnega si želi. Ce bi Društvo narodov to hotelo, tedaj bi moralo sprejeti sklepe, ki bi vodili neizprosno do vojne v Sredozemskem morju. Kdo pa more reci, ali bi M' vojna omejila samo na Sredozemske morje? Zato je izključeno, da M si Društvo narodov želelo takšnega razvoja stvari. Angleška vlada pač li pripravljena sodelovati pri kakršnikoli vojaški akciji. Nadaljevanje sankcij bi rodilo samo neslogo med državami, ki so sodelovale pri sankcijah. Društvo narodov bi v tem primeru zašlo v še slabši položaj, kakor Je Že. V svojem nadaljnem govoru se je zunanji minister Eden dotaknil tudi vpraašnja reforme Društva narodov Po njegovem mnenju b' bilo bolje, da to vprašanje odloži do rednega zasedanja v septembru Medtem pa bo Velika Britanija vztrajala pri svojih obveznostih, ki jih je prevzela napram drugim državam glede varnosti v Sredozemskem morju po čl. 16 pakta. "Velika Britanija bo vztrajala pri teh obveznostih tako dolgo, dokler bo smatrala, da še veljajo pogoji, pon katerimi ;ih je dala. N" podlagi izkustev zadnjih mesecev je angleška vlada sklenila vztr?nati v lefenziv-nem stališču v Sredozen^pv^m morju. Baldwin zagovarja Edena ^^BaNBSBBSBSaSSSiBVMHBnaaaaanaBSaaaaaaVBMSBMSJHSS^BBNK Propadle niso samo sankcije, marveč tudi kolektivna varnost London, 19. junija r. Po Edenovem eks_ eni noči plačal s svojim življenjem. Prvi pozeju *.e je razvila v spodnji zbornici obširna debata, v kateri je zlasti opozicija nudo napadala vlado in jj očitala, da tira v propast ne samo Društvo naroiov, nego tudi Anglijo samo Najostrejši govornik je bil Lloyd Georges. V obrambo zunanjega ministra Edena je nato nastopil osebno ministrski predsednik Baldwin. ki je v daljšem govoru pobijal trditve govornikov in zavračal na. pad-c na vlado ter branil Edenovo zunanjo poLtiko. Med drugim jo naglasiL, da je tudi sistem kolektivne varnosti samo eksperiment. Ko se bo DN sestalo v septe-n. bru, bo moralo jasno razpravljati o kolektivni varnosti. Pojmovanja kolektivne var_ nosti je v sedanji obliki propadlo in vlada mora iskati novih načinov v Evropi, ki naj preprečijo take neuspehe. Ko govorimo o kolektivni varnosti, se moramo zavedati. da govorimo o neki idealni varnosti. Toda prepričali smo se celo, da ne obstoji niti idealna kolektivna varnost in torej tudi ne idealno Društvo narodov Cela Evropa se mora tega zavedati in se mora pripravljati na možnost, da priskoči na pomoč članici DN, ki bi bila napadena od napa_ dalca ali pa od skupine napadalcev. Prepričan je, da večina Evropcev gleda na voj_ no tako, da je neupravičen strah o novi vojni. Treba je samo proučiti, ali bodo šli narodi v vojno, če bodo opazili, da njihovi posebni interesi niso na kocki. Ce bi bila Anglija napadena tedaj bi vsak Anglež zgrabil za orožje. Toda vsak Anglež mora vedeti, da obstoje se obveznosti iz pakta DN. Vsakdo mora prevzeti te obveze in če teh obvez ne bi čutil, bi se lahko zgodilo, da lahko čez noč izbruhne vojna kje ob Sredozemskem morju in to pomanjkanje zavesti do obvez bo lahko kak narod v udarec bo vsekakor prišel iz zraka. Za Ev- ropo bi bilo najvažnejše, c* bi Nemčija Francija in Anglija delale ramo ob rami v vs^j Evropi za mir. Nemčija je izgubila vojno m naloženo ji je bilo popolnoma neznatno oboroževa, nje. Za Evropo pa so mislili vsi, da se bo razorožila. Nemčije je bila v srečnih letih, ko je bila blizu revolucije. Nemčija ljubi zakone in je že gledala v prepad, iz katerega je dvigal svojo glavo komunizem. Ta veliki narod, ki je nekaj let živel pod režimom zakonitosti, živi še dalje. Torej m prav nič čudno, če ideal moči še zme. raj vrši močan pritisk na njegovo mentalitete, Hitler pa nam je med tem rekel, da hoče živen v miru z nami m ko nam je to rekel, stm se hotel o tem prepričati. Ba!dwin je končal svoje besede z izjavo, da cela vlada soglasno podpira stališče zunanjega ministra. Vlada ubira pot. ki se ji zdi, da je najbolj modra. On še ne ve, kdaj in kako, toda veruje au ee bodo Nem-ci in Francozi sestali na skupno konferen_ co, ki bo imela za ciy, da zaščiti mir v Evropi. Vlogo, ki jo v dobri ali slabi smeri lahko -gra Nemčija je Evropi, je ogrom.. na. Ce se ta pot lahko obrne v dobro smer, potem mora angleška vlada storiti vse, da se to zgodi. Neguš odpotoval na škotsko London, 19. junija.-iO. Abesinsko poslaništvo je uradno objavilo, da je negus s svojo rodbino odpotoval na ftkotsko, kjer bo gost lorda Inverclva. V London se vrne v ponedeljek. Politične kroge je ta vest zelo iznenadila, ker so splošno pričakovati, da bo negos danes odpotoval v Švico. Sedaj menijo, da hočejo negu&a odvrniti od tega, da bi se udeležil zasedanja sveta in skupščine Društva narodov, na katerem bi doživel novo ponižanje spričo ukinitve sankcij. Odhod angleškega poslanika iz Addis Abebe London, 19. junija. AA. Angleški poslanik v Adis Abebi bo v nedeljo odpotoval iz Džibutija v Anglijo in se ne bo več vrnil v Adis Abebo. Splošno tolmačijo to kot tiho priznanje aneksije Abesinije po Italiji. Rusija in reforma Društva narodov Reforma DN je potrebna, toda istočasno se mora okrepiti mednarodno jamstvo za mir Moskra. 19- junija, d. -1 Journal de Mo-oou* je objavil daljši komentar o govoru angleškega zunanjega ministra Chamberlai-na. ki je zbudil tudi v inozemstvu mnogo pozornosti. List izjavlja, da se more o Chamberlainovi zahtevi po reviziji Društva narodov v svrha ukinitve sankcij razpravljati. Sovjetska unija se bavi z vprašanjem, ali bi bilo prav, da se sankcije proti Italiji v sedanjem položaju nadaljujejo, zastopa pa mnenje, da vodijo izkušnje v Abesiniji, v kolikor gre za naloge Društva narodov, k direktno nasprotnim ukrepom, kakor pa si jih želi angleška konservativna : politika. Društvo narodov je brez dvoma potrebno reform, ne more pa se odpovedati sredstvom za zagotovitev miru, ki jih jamči pakt. Bilo bi prej potrebno razširjenje učinkovitosti Društva narodov ter poenostavljenje njegovih formalnosti, da bi moglo hitreje izpolnjevati svoje naloge, ki so podlaga njegovemu obstoju. Gotovo je. da je vprašanje, ki g3 ima urediti Društvo narodov, zelo kočljivo in težavno Prav tako ni nobenega dvoma, da se opažajo na poti k ureditvi znatne ovire, ki jih ne bo lahko odstraniti. Sovjetska unija pa je prepričana da so izkušnje kolektivne borbe proti napadalcu .v ita-jansko-abesmskem sporu absolutno pozitivne. Prav tako se je po mnenju Sovjetske unije kolektivna varnost obnesla tako v teoriji kakor v praksi mednarodnih odno-šajev; saj se je prav v imenu kolektivne varnosti velika večina držav pridružila sankcijam, čepiav same niso bile niti direktno niti indirektno prizadete v vzhod-no-afriški vojni in čeprav je izvajanje sankcij oškodovalo njihove gospodarske interese Odpoved sankcijskim ukrepom bi pomenila za Društvo narodov, da se odreka znatnemu delu sredstev za zagotovitev miri« proti napadalcu. Društvo narodov bo moralo na svojem* prihodnjem zasedanju, na katerem se bo bavilo s taktiko in bo sprejelo končne sklepe, računati z vsemi posledicami. Gre za to, da bi moglo Društvo narodov v bo- doče s primernimi ukrepi preprečiti napade, s katerimi se more računati.- Sovjetska unija je mnenja, "da je mogoče najti ta j sredstva, potrebno pa je, da Društvo narodov pokaže v zadostni meri zaželjeno ener- Italija si hoče pridobiti židovski kapital Rim, 19. junija. AA. Včeraj je bila v ko- j Ioni jal nem ministrstvu konferenca, na ka- j teri se je razpravljalo o vprašanju zidov v : Abesiniji. Sklenjeno je bilo, da bodo Židov- ; ske občine v Italiji poslale svoje zastopnike v Abesiniji. ki bodo ustanovili židovske verske občine v Adis Abebi in Diredavi. Odposlanstvo Zidov bo tudi stopilo v stik s prebivalstvo okoli jezera Tana. Tudi tod se mislijo ustanoviti židovske kolonije. Zopetna uvedba žitnega režima? Beograd, 19. junija, p. Gospodarsko-fl-nančnj odbor ministrov se je »noči znova sestal. Med drugim je razpravljal o vnov-čenju letošnje žetve. Načelno je bilo sklenjeno, da bo država Intervenirala na žitnem tržišču. Definitivni sklepi o tem bodo sprejeti na prihodnji seji. Oboroževanje v zraku London, 19. junija g. Revija »Aeroplane« objavlja članek, ki se bavi z zračno strategijo v srednji Evropi. Iz tega članka je razvidno, da ima Nemčija po raznih krajih države že nad 180 letališč. Tudi ostale srednje-evropske državo imajo prav tako pripravljena številna zračna oporišča Krvavi izgredi v Kovnu Kovno, 19. junija. AA. Položaj glede i stavke se ni mnogo spremenil. Policija je l odredila, da se morajo ob osmih zvečer j zapreti vsa hišna vrata. Stavkujoči so se I skrivali za vrati in po dvoriscah. Ob deve- | ti uri zvečer je bilo zaprtih več gostiln in ; kavarn po nalogu policije. Policija je tudi j morala razgnati Številno radovedno publiko, ki se je zbirala okoli bolnišnice. V bolnišnico so dosedaj pripeljali okoli 20 ranjenih meščanov. Snoči je prišlo do novih spopadov med policijo in stavkujočimi. Policija je uporabila plin za solzenje. Dosedaj je 14 hudo ranjenih, med njun dve žensk. Lažje ranjenih je nad 108. Policija ima osem ranjencev. * Sofiiii, 19 junija p Včeraj popoldne se je smrtno ponesreči] znani bolgarski general Atanas Vapčarov. Po naključju je padel pod tramvaj, ki ga je do smrti poškodoval. Razpust miSitSkntsdh organizacij v Franciji Pariz, 19. junija g. Na predlog notranjega ministra je ministrski svet odobril dva dekreta, po katerih se razpnščajo vse bojne skupine in zasebne obrambne formacije. OdloCitev prepuščena ženevi i^ondon, 19. junija. AA. DNB. Poluradno se objavlja, da angleška vlada ne bo niti Italiji niti drugim članicam DN sporočila diplomatskim potom sklepa, da ukine sankcije. Eden bo v ženevi osebno sporočil sklep angleške vlade drugim delegacijam, da bi tako izzval kolektivno odločitev v tem vprašanju. Zarota proti Utvinovu 2*aeva. 19. junija. AA- v Curinu so aretirali nekega Nordmana, danskega državljana, ki je hotel najeti nekega švicarskega državljana, da bi nadziral ruske emigrante. Aretirani trdi, da je neki emigrant pripravljal atentat na Litvinova, ki meni kmalu priti v Švico. V svezi s to afero je bilo aretiranih se veo ljudi. Preiskava v aferi dre Bodija Tudi krivda dr. Iiile Novakovima dokaTana — Komunike beograjske policije Beogfo^ 19. junija p- Beograjska poli. cija je snoči o preiskavi zaradi tihotapskih afer dr. Bodija objavila komunike, v katerem pravi med drugim, da je ugotovi, la, da s« nahajajo po stanovanjih nekih privatnih oseb stvari, ki so bile vtihotap-ljene iz inozemstva. Tako so pri hišni pre_ iskavi pn Jovanu Novakoviću, bratu biv_ šega šefa protokola Ilije Novakovića, našli vtihotapljene stvari v vrednosti 70.ao Din. Jovan Novakovič je priznal, da so bile te «tvari uvožen« iz inozemstva brez plačila carine. Pri trgovcu Nikoh Momčilovi-ču so našli osem perzijskih preprog, ki jih je kupil od Jovana Novakovića, pn čemer pa ni vedel, da pri uvozu niso bile ocari_ njene Končno so našli pri Iliju Novakovi-ču razno pohištvo, ki so ga bile polne so_ be. Krivda bivšega šefa protokola je bila s tem definitivno dognana. Vse stvari, ki so jih našli pri omenjenih treh osebah, so bile zaplenjene. Preiskava se bo jutri ali pojutrišnjem zaključila. Carinski posrednik Danko Batori je dal v zadevi tihotapstva perzijskih preprog zanimive informacije. Ne^ajeva mu je povedala, da ji je 26. maja telefonirala iz Beograda v Osijek Lidija Bodijeva in ji rekla, naj pošlje takoj v Ljubljano na naslov Ivan Neča-jev, ljubljanski velesejem« sedem bal preprog, težkih 745 k?, češ. da bo Heesjsv v kratkem izpuščen iz zapora, ker ni ničesar zakrivil. To je treha storiti, ker je« najel Nečajev na ljubljanskem velesejmu velik prostor in bi bil v hudi za^rejri. Če bi ne mogel razstavit) preprog. Bodijeva ji je rekla, da se ho Nečajev takoj napotil v Ljubljano, čim ho izpuSoen. 27. maja je Bodijeva poslala Nečajevi Iz Osijeka preproge za ljubljanski velesejem, kjer so bile preproge £e 1?. junija, ko je bil Ratori z Nečajem v B*»o gradu. Ker je dobil pooblastilo, je 5. t. m. odpotoval Batori v Ljubljano in dvignil na kolodvoru blago. Preproge je takoj odposlal v Zagreb, ker je tako želela Nečajeva sama S komisarjem Miljutinom, naj bi po nalogu Nečajeve napravil končni obračun komisar-skih poslov in vzel neprodane preproge ter jih pripeljal v ZagTeh. Miljutin mn je pa po vedal, da je financa zaplenila preproge, k1 so bile pri nj*-m. Ker mu pa ni hotrt pokazati reversa carinarnice o zaplembi je od š>l še istega dne k upravniku carinarniee g. Pireu, ki mu je sporočil, da je brez vna-kega naročila, samo na prijavo NTknie Mi-ljutina m Nečajevega nameščenca rhi&ana Mutevelič zaplenil v Miljutinovem stanovanju 12 perzijskih p'^ro^, ki jm j> noetil v stanovanju pod ploraho. V Zagrebu je Batori spravil štiri bale zalog" prepmg po nalogu Nečajeve v zastavljalnici Mestne hranfmire in dobil 35.000 Din, ki jih je takoj fzročil Nečajevi, ker je denar nujno poiinbovais. Aleksander Bodi se je seznanfl z bogatim izseljencem Ojorgjean Jovanoviosnv, od katerega jo izvabil več sto tisoč TMn pod pretvezo, da mu bo preskrbel gradnjo profp»Bi-hač Knin. Seveda pa so ostale sbyi)evr obljube samo na jezik u in Jovano-v^ič, lm> i"d milijorar. se je obrisal za s*mikavno?tmi« ne more kosati niti z enim zlatim jutrom, Ce bi davi vstali pred izidom oskrbljenega solnca. bi morda r>7mišljali o tem. Tn če bi poromali kdaj ob zori med kosce, bi se prepričali, da je Jutranja ura na travniku lepša od najbolj s*»nzacionelne prireditve v nočnem lokalu. 1p zrak je ob poletnih jutrih slaščica za meščana. Toda naši meščani vsega tega ne znajo ceniti. Ne znajo ceniti krasnih sprehodov na Rožniku in Golovcu. Kaj solnčni mrk! Zaradi same lepote junijskih juter bi morali vstajati. Slišali bi lahko najlepši koncert brezplačno. Čim se začne daniti, zago-stoli kos, nakar se predramijo se drugi pevci. To je najlepša hvalnica nastopajočemu dnevu. Ob 4. je bila Ljubljana zavita v rahle, motene tančice. Prave ljubljanske megle ni bilo Junij in julij sta tudi v Ljubljani skoraj brer megle. Vendar si tudi poleti ne mo-rpmo misliti Ljubljane brez megle. Vsaj nad Barjem je leži pred solnČnim vzhodom tanka plast. Približno 10 minut po L zdaj vzhaja solnce. Srečen si lahko. Če vidiš v Ljubi ja :»i lep solnčni vzhod. Davi je bilo nebo na vzhodu prepreieno a tankimi oblaki, ki so pa vendar zakrili vzhajajoče solnce. Na Rožniku je opazovalo jutranjo zarjo samo nekaj ljudi Oblaki to zadeli žareti kakor razbeljeno ielezo in čez nebo so te prtpregli prameni, d« ti te »pomnil na severni aij. Oblaki ao počasi kopneli, kakor da »o goreli na solncu in okrog 4.35 je solnce pokukalo izza njih. Kmalu je prilezlo celo iznad oblaka, A vendar ne celo — oskrbljeno. Na južni polovici ga je pokrivala luna. da smo bili trenutek presenečeni nad njegovo posebno obliko, rogljieem ali »polumeseeem« v obliki črke C. Človek je presenečen. čeprav si vse predoča Že v naprej in Četudi se zaveda, da je vse naravno. Nekaj nenaravnega »izžareva« reducirano solnce. neka čudna tesnoba se polaati človeka. Šele ob solnčnem mrku se človek zave, da je prav za prav največji čudež, da nam sije solnce (ne le v Ljubljani, kjer je dvakrat čudež, ko je solnčno). Ze v začetku j« bilo pokritesra približno polovica solnca. Čim se je okrnjeno solnce dvignilo nad Ljubljano, se je začela dvigati tudi megla. Ob 5. je bil v megli celo grad, na Rožniku je pa megla segala do Dreniko-vejra vrha. Ob 4.45 se je zgornja konica solnčnega krajca začela nižati, kakor da pada črka C na nos. Po 5. se je krajec postavil na konici v obliki oboka, odnosno Čelade. Kmalu potem se je pokrita solnčna površina začela manjšati. (Ko bi bile vse redukcije tako hitro opravljene!) Nebesni hlebec je bil odgriznjen le se na severni polovici, približno za Četrtino. Do 5.55 (približno) sp je solnce povsem otreslo lunine sence. Spodaj se je med tem še vedno gostila megla. Kdor je že vstal, je gledal solnce s prodrla. Kdor je že vstal, je gledal lahko solnce s prostim očesom. A Ljubljana je spala rogovilil in tu in tam se je oglasil ropot motorja. Zaradi solnčnega mrka se Ljubljančani nedvomno niso niti obrnili v posteljah. Tega jim ne smemo šteti v zlo. pač pa bi priporočili v interesu splošnega zdravstva uvedbo obveznega vstajanja oh solnčnem vzhodu vsaj nekajkrat na mesec poleti. Morda bi tedaj naši meščani gledali na svet i drugačnimi očmi ter bi se bolj zanimali za zlato solnce in dogodke, ki so I njim v zvezi. Zagrebški zdravnik pred sodiščem Ginekolog dr. Karpati odgovarja za smrt ene ženske in tri splave Zagreb, 19. junija. Včeraj zjutraj se je pričela v Zagrebu sen-zaoionelna obravnava proti zdravniku ginekologu dr. Mirku Karpatiju. Pred čitanjem obtožnice je predlagal zagovornik neke mladoletne mladenke in Elvire Fejzagič izključitev javnosti, češ, da se bodo obravnavale podrobosii intimnega človeškega življenja. Senat je sklenil, da bo obravnava javna, v onem delu, ki se nanaša na mladoletno dekle, pa tajna. Obširna obtožnica očita obtožencu, da je odpravil učiteljici Pavici Petrovič, prodajalki Elviri Fejzagič in neki 151etni služkinji telesni plod. Poleg tega mu očita, da je odpravil telesni plod Andjeli Puhovski in sicer tako malomarno, da je umrla. Obtoženec se zagovarja, da Andjoli Puhovski ni odpravil fplpsnega plodu, temveč da je to storila sama on pa je storil samo svojo zdravniško dolžnost in je hotel poslati Ženo v bolnico, pa se je upirala, dokler ni bilo prepozno. V primeru Pavice Petrovič se obtoženec zagovarja, da sploh ni bila noseča, temveč da je šlo za bolezen maternice. Obtoženec zanika, da bi bila Petrovičeva zaradi operacije zbolela in da bi bilo njeno življenje v nevarnosti po njetrovi krivdi Po operaciji bi morala nekaj dni ležati, pa se je takoj odpeljala domov. Obtožena Pa vica Petrovič je bila zaslišana dvakrat in je svoje izpovedbe znatno iz-premenila. Pri drugem zaslišanju se je zagovarjala, da ji je dr Karpati priporočal operacijo v interesu njenega zdravja. Obtoženec pa trdi. da jo je operiral na njeno zahtevo in da ni prijavil operacije oblastem, ker je bil prepričan da Petrovičeva ni noseča. Zaslišan je bil mož ohtožejike Elvire Fejzagič. ki je izjavil, da je dr. Karpati lani v juliju odpravil njegovi ženi telesni plod. čeprav se je on temu upiral To je nanj tako učinkovalo, da se je hotel zastupiti. pa so mu v bolnici rešili življenje. Mladoletna služkinja se zagovarja, da je prišlo pri nji do splava, ker je dvignila tei-ko kanto, razen tega ji je pa dal neki brezposelni delavec praske.. On jo je tudi zapeljal, ko je bila precej vinjena. Obtožencu ničesar ne očita in tudi ne ve. kako ji je telesni plod odpravil, saj je stara šele 15 let, in v takih stvareh nepoučona. Priča dr. Če-sčut je itpoveda! v prilog obtožencu. Zadnji in najzanimivejši je primer Bariee Skolic, ki je porodila zdravega dečka, pa je po porodu umrla. Zavod za sodno medicino je ugotovil, da je umria zar?d! akutne krvavitve \z maternice ob splavu Obdffkcija je pa pokazala, da Je pokojnica imela vodene možgane in neke simptone na ledvicah, kar je povzročilo krče. Obtoženec se zagovarja, da je bil poklican k nji. ČeS, da gre za težak porod. Dal ji je injekcijo ▼ bedro. Pozneje je hil ponovno pokHoan k nji in povedali so mu. da je dobila kmaln po porodu težke krče. Dal ji je le eno injekcijo, potem jo je pa operiral na kuhinjski mM. Obtoženec trdi, da je navrla od kifoe me pa ed krvavitve. Sledilo je zasliševanje obtoženca, ki pravi, da se ne čuti krivega. K Puhovski je bil baje poklican, ko je bila že sama z nekim zeliščom izzvala splav in ko je imela že 40° vročine. Ugotovil je, da ima poškodovano maternico in ji dal injekcijo, potem ji je pa maternico očistil. Glede Puhovgke trdi. da je bila podana medicinska indikacija, ker je bila bolnica v smrtni nevarnosti. Zagovornik dr. Werk je vprašal obtoženca, koliko takih primerov je bilo v inozemstvo takrat, ko je bil on tam. Obtoženec je odgovoril, da jih je bilo okrog 1.P00, splavov pa dnevno okrog šest. Slično se zagovarja tudi v v.sph dragih primerih. Zanimivo je, da je obtoženec star šele 36 let. pa je pred sodiščem priznal, da ima okrog 700.000 Din premoženja. Medicino je študiral v Pragi- prakso je pa izvrševal v civilni in vojaški bolnici v Osijeku, kjer je bil sanitetni poročnik. Bil je tudi nekaj Časa v Parizu, kjer se je specializiral za ženske bolezni in porodništvo pri prof. Wag-nerju Ordinacijo je otvoril pred šestimi leti in pol. Obravnava je bila ob eni prekinjena in se je davi nadaljevala. ■■a« Danes ob 16., 19.15 in 21.15 Wmm Clark Gable Constance Bennett PREMIERA škandal dneva (NACH BtTROSCHLTJSS.) Film je v nemškem jeziku! »ELITNI KINO MATICA« _jPride; »G A N G S T E B J 1«| Ciganki in zakonska sreča Celje, 19. junija. Kako lahkoverni ljudje Se vedno radi nasedajo kleparskim cigankam in njih »čarovnijam«, nam izpričuje naslednja zabavna zgodba iz Celja: V ponedeljek popoldne sta se pojavili v nekem stanovanju poleg cinkarne v Gaberju dve ciganki. Ena je bila stara okrog 50, druga pa kakih 25 let. Bili sta srednjih postav, na glavi sta imeli križasti ruti, bili sta v Črnih krilih, na nogah sta pa imeli opanke. V stanovanju sta našli kuharico Marijo K. in sta jo poprosili za kozarec vode. Ko jima je kuharica postregla, je starejša ciganka pokrila kozarec z belo ruto, nakar je začela voda v kozarcu šumeti. Ciganka je ratodela kuharici, da pri njej ni vse v redu in ji naročila, naj ji prinese ves svoj denar, da ga bo blagoslovila in tudi povedala, katere stranke v hiši kuharici niso naklonjene. Ko je prinesla kuharica edinih 10 Din« ki jih je imela, ji je dala starejša ciganka nekaj pod uhat L Kuharici se je začelo takoj vrteti v glavi. Začela je klicati na pomoč, snkar sta jo ciganki naglo popihali, ae da bi bili pozabili neti s seboj kahartčinih 10 Din, ****■ >3*"*i Ciganki sta prišli proti večeru v stanovanje gospe Marije H. v Gaberju. Ponudili sta se ji, da ji koala vsdaitvalL Na njeno dlaa sta polotili Kristusovo podobo ia morili, potem'sta ji pa povedali, da trna v okoiici mnogo sovražnikov, ki kalijo takonsko srečo. Svetovali sta ji, naj jima izrodi 1000 Din, ki jih bosta zašili v cunjo in položili pod njeno vnglavje. Ta denar mora imeti vso doc pod zglavjem. Ce bo to storila, ga bodo 1". t m. pojavili pri nji vsi, ki kalijo njeno zakonsko srečo in Jo bodo prosili odpuščanja. Gospa je igroeHa cigankama šest bankovcev po 100 Din. Ciganki sta sašili denar v navzočnosti gospe v cunjo, polotili ▼ blazino in jo zašili ter naročili gospe, da mora v»o noč »pati oziroma letati na tej blazini, ne sme se pa dotakniti denarja, ker bosta ciganki tpet prišli k njej drugo jutro med a. in 9. uro ter vzeli denar is blazine in ji ga izročili. Ciganki sta nato odili. Gospa je srečno prebila noč na »začarani« blazini in gotovo sanjala o bodoči neskaljeni zakonski »reči. Drugo jutro pa je zaman čaksla cigank, kljub temn na se ni upala dotakniti cunje v blazini. Šele ob H. s* opogumila in vzela cunjo iz blazine. Vsa presenečena pa je ugotovila, da je bil v cunji namesto bankovcev samo papir in da je temeljito nasedla cigankama, ki sta ji na tako sleparski način odnesli lepih 600 Din. Gospa in prej omenjena kuharica sta javili zadevo policiji, ki sedaj zasleduje ciganski »osrečevalki«. Bolgarski večer na Jesenicah Čeprav se je Sele zadnji trenutek zve. delo, da pridejo bolgarski akadmiki na Jesenice, da tu prirede svoj plesni večer, »o bili vendar na Jesenicah lepo in prisrčno sprejeti. Ko je ob 14. prispel vlak z dragl_ mi gosti na postajo, jih je čakalo lepo število meSčanov, med njimi pretežno mladina osnovne in meščanske Sole s svojimi učitelji na Čelu. V imenu mesta jih je po. zdravil predsednik občine mag. pharm. g. Jože 2abkar. za prisrčen sprejem in pozdrave se je zahvalil v imenu gostov g. Garibov. Po pozdravih se je formirala povorka, kj je krenila z bolgarsko in jugosloveaisko zastavo in gosti na čelu skozi mesto do tovarniške restavracije, kjer je bila Bol. garom prirejena zakuska. Popoldne so si gostje ogledali mesto, zvečer so pa prire. dili v SokoLskem domu plesno pevski večer. Čeprav so meščani večinoma šele po. poldne zvedeli za prihod gostov in čeprav je bil delavnik, je bila prostrana sokolska dvorana z galerijo dobro zasedena. Zastopani so bili vsi sloji. Ko se je ob 20. dvig. nil zastor, ni bilo ploskanja in ovacij ne konca ne kraja. Gostje so se nam predata, vili v krasnih bolgarskih narodnih nošah, gg. Basmačijev in Garibov pa sta zaplesala svatovsko kolo ob sodelovanju celokup. nega zbora, ki je zel viharne ovacije občinstva. V kratkih presledkih je sledil še 14 pevekih in plesnih točk, ki jih je na klavirju spremljal g. dr. Danilo svara. Najbolj je ugajala občinstvu pesem >Lju. ta kletvac in krasen simbolični ples >Strem_ ljenje bolgarske žene po morju«, ki jo je pela in z velikim občutkom plesala gos.pa Petkova. Tudi ostale, druga drugi precej podobne točke, ao bile izvajane precej živahno in tmperamentno, kar velja poseb. no za dame. Prireditev je pokazala več na. rodnega nego umetnega značaja, v prvi vrsti življenje mladine v bogati bolgarski vasi. Vmes ao bile tudi baletne točke ter so se zlasti odlikovali poedinci in pari. Bil je lep slovanski večer, kakritaega po vojni še ni bilo na Jesenicah. Pokazal nam je, kako goje naši južni bratje narodne plese in kako daleč zaostajamo mi v tem pogledu za njimi. Mi plešemo večinoma staro nemške plese ali pa modemi zamorski k:č. V splošnem so Jesenice v veliki meri storile svojo narodno dolžnost. Umor je priznal Novo mesto, 18. junija. že v maju smo poročali, da je kupil v Cešnjicah škrjančevo domačijo 40-letni Draga Franc, oče treh otrok. Pri prodaji svojega posestva si je izgovoril skrjanc dosmrtni kot v hiši in užitek. V tem pogledu je preskrbel tudi svojo 38 letno hčer Marijo, kateri je v kupni pogodbi izgovoru, da ima tudi ona pri toisi užitek od svojega 50 leta dalje. Novi lastnik pri sklepanju pogodbe ni mislil, da ae mu bo cen nekaj let težko držati pogodbe, v kateri ao bile zapopadene dajatve 71-letnemu uzitkarju škrjancu. Težke gospodarske ranmere to slabe letine so Draganu onemogočile, da m dajal fikrjancu užitek v toliki meri, kakor je bil določen v pogodbi. Zato so bili v Dra-ganovi hiši prepiri na dnevnem redu, med mladim gospodarjem in užitkarjem ftkr-jancem. . Da bi prišel do celotnega užitka, se je skrjanc obrnil na sodišče in je mladega gospodarja tonil zaradi preslabe oskrbe... Prevzeti je hotel tudi posestvo od Dragana nazaj, čemur se je pa slednji upiral. V Ki« no postale razmere nevzdržne. Ljudje, ki so spoznali značaj mladega gospodarja Dragana, so Že vnaprej prorokovali slab izid teh prepirov, kajti Dragan je bil zelo nagle jeze. Pred enim mesecem pa se je Dragan dejansko lotil starega Skrjanca. Kot orožje mu je slutilo ostro kladivce, kakršnega rabijo kovači za sekanje železa. Z njim je Dragan planil na okrjanca inmu na levem sencu razbil glavo. V svoji besno-sti je zločinec s tako silo navalil na starč-ka, da mu je zdrobil prani kol. Po groznem dejanju je morilec zanesel truplo v bnzn ji studenec, kakih 800 korakov od hite in ga vanj postavil na glavo. Gotovo je mislil, da bo s tem ostal njegov zločin prikrit, ljudje pa bodo mnenja, da je starček po nesreči utonil. Prišlo pa je vse drugače. Rane na truplu ta zdrobljen kol so biM jasen dokaz, da je starček moral umreti naafme smrti. Sledila je tako] po umoru aretacija Dragana ta se nekega njegovega prijatelja, ki je bil osumljen, da je pomagal nositi mrtvo škrjančevo truplo ▼ otudencek. Po enem masi en pretalDsemrnefa zapora aa je Dragan vašimi Jnm44 Vnnn*nž41 4va ^unrt^nmnmJ fta^unnnJc JaAttftfisA* Jutri ob 21»lf premiera | najnovsjaata velefUma slavne W*lmŠidnmy ..Gangsterii" (NABT BUBKS, BEGUNKA) Življenje mlade lene, ki je bežala pred gangsterji in pred policijo ! ! ! ELITNI KINO MATICA Veličasten pogreb delavca trpina Ljubljana. 19. junija. Včeraj ob 1*. se je pomikal izpred mrtvašnice splošne bolnice na Zaloški cesti ganljiv sprevod. Več tisoč delavcev, zlasti zlasti onih stavhinske stroke, je na sadnji poti spremilo svojejra prerano in trajrično umrlega tovariša Ignaca Boršiča, ki ga je dan popreje ubila s stavbe padla maltarka. V žainem sprevodu so za nosilcem križa stopali nosilci vencev, nato godba »Zarje«, za njo pa množica delavcev peš in na kolesih, a ta vozom s preprosto črno krsto je stopala siromašna žena. ki je prišla k možu na obisk, a pra je našla — mrtvega. Obupno je plakala, saj ji je bil Vače vse na svetu in podpirati sta jo morala brat in neki delavec, da se ni zgrudila. Pogled na skuseno vdovo je vse globoko pretresel. Za sorodniki so stopali odbori in zastopniki strokovnih organizacij. Veličasten žalni sprevod je krenil na pokopa M^če. kjer se je pri odprtem grobu poslovil od Por^iča tajnik strokovne komisije Niko Pričel j. ki je v lepem covoru podčrta -val pokojnikove vrline, na glasujoč da je padel kot borec dela in ga bodo delavci vedno ohranili v častnem spominu, obljubljajo pa, da se bodo šr rmlj oklenili strokovne organizacije. »Godba »Zarje* je zaijrrala Se eno žalostinko in truplo mladega delavca so izročili v naročja matere zemlja. — Organizacija je mladi vdovi ponesrečenega delavca izročila znatno podporo, a delavci so obljubili, da bodo sami zbirali za fond ki ga nalože v hranilnico in ki naj služi za vzjrojo Roršičeve hčerke ki je zdaj stara gest mesecev. V vodo je skočila Ljubljana, 19. junija. Včeraj popoldne je opazil lOletni uč>. nec Rudolf Volčič iz stepanje vasi na des_ nem bregu Ljubljanice nasproti karmeli-čanekega samostana ob obrežju žensko naglavno ruto, Črne nogavice in nizke čev_ Ije. O tem je obvestil stražnika, ki je p*z_ no pregledal breg in videl, da vodijo proti Ljubljanici stopinje, nazaj pa ne. prosil je kurjača mestne elektrarne Viktorja Burgerja, naj ga vzame v čoln in odve. slala sta po strugi ter iskala pogre&anko. Res sta jo kmalu opazila na dnu in jo potegnila iz vode. Pozneje so ugotovili, da je utopljenka 2SIetna služkinja Ana Mauserjeva^ doma iz Piesivice pri Brezovici, u^lužbena v zavetišču av. Jožefa. Tam je delala že devet let, a zadnje čase je bila Ana precej potrta in tudi nekako duševno zmedena. Včeraj zjutraj je odšla pri solnčnem vahodu z do_ ma in neka ženska pripoveduje, da je že okrog petih videla jo videla sprehajati se ob Ljubljančine-m obrežju. Truplo nesreč. ne mladenke so prepeljali v mrtvašnico. Iz Maribora — Harmonikarji odpotujejo. Drevi ob 13. odpotujejo mali mariborski harmonikarji na največjo svojo turnejo. Pod vod_ s t vam ge. dr. Zore Ravnihove in g. Viika Sušteršiča bodo mariborski malčki naste pili v Zemunu, Nisu, Skopi j«, Vran jeki banji, Sofiji, Plovdivu in CarigTadu. Po tej velikopotezni turneji pojdejo harmoni. karji preko Sarajeva na morje, kjer bodo prebili ostali del počitnic. __ Nesreča v kamnolomu. V Josip dolu na Pohorju je v kamnolomu podsulo 20-letnega delavca Ivana Vintra. Pri tem je imenovani zaaobil zelo hude poškodbe po vsem telesu. Prepeljali so ga v mariborsJco bolnico. — Pod voz je prišel včeraj 661etni hlapec Jožef Nara t. Na imenovanega se je v Raz van ju podrl z drvmi naložn voz. Star. ček je obležal z zlomljeno nogo. — Z nožem nad očeta. Državnemu to. žilstvu je prijavljen 421etni delavec Fra. njo V. od Sv. Jurija ob Pesnici tk«r je z nožem napadel svojega sivolasega očeta in ga nevarno poškodoval. — Dete na pragu v Strmi ulici je nasla neka tam stanujoča šivilja in videla kako beži breaarcsa, mati proti Dravi. Dete je nesla na stražnico. Policija je se istega dne nasla mater, ki bo občutno kaznovana. — Drsna tatvina. Včeraj je prišel v čev-ljarako delavnico Ivana Horvata starejši neznanec in hotel kupiti čevlje. Predrznež je izkoristil priliko, ko je Horvat iskal v skladttcu čevlje, in odnesel iz pisalne mize 1900 Din ter neznanokam izginil. — Mri rani* Mestno poglavarstvo bo za mladinski Slomškov praznik v nedeljo 21. t, m. v pozdrav deeetUaocerim otrokom, ki bodo prtili v Maribor, da počaste Slom. aka, raaobeeilo ras mestnih poslopij znata. ve. Vljudno se vabi meščane, da tudi *vo. je hiše ae v soboto okrase z zastavami. — Vsi prodajalci alkoaoinln pijač v ori. ginalnih zaprtih »temenicah eo dolžni pri. baviti ai najkasneje do 36 t. m. dovoljenje dravske finančne direkcije v Ljubljani, ker brez tega dovoljenja ne smejo vrarti omenjene prodaje alkoholnih pijač. Proti prodajalcem, ki do tega roka ne zapros-ijo ra dovoltanje ali pa ne dobe predpisanega dovoljenja po lastna krivdi, ker nimajo po obrtnem zakonu pravice, da opravlja)* takšno prodajo, a z njo nadaljujejo tudi po tem roku, se bo uvedlo kazensko posto_ panje v smislu čl 46 pravilnika k tar. post. 62. tak£, zakona. — žigosanje vo&nih kart na povratku |c turističnih krajev. Tujsko prometna zveza v Mariboru prosi vse tujskoprometne ustanove, zdraviliške komisije in uprave ho_ telov, penzijonov m gostišč, da opozorijo turiste, da morajo dati žigosati pred po. vratkom iz dotičnoga kraja vozne karte s katerimi so **■ pripeljali, pri Putniku ali na železniški postaji, v svrho brezplač. nega povratka, ker morajo v nasprotnem slučaju piačatj celo vozno karto za povTa_ tek. Tuz^mski gosti morajo dati razen vozne karte žigosati se >Potrdilo o biva. njuc. — Razpored zgradarine in davka na rente za le*o 1936 je v smislu čl 1S1 zakona o neposrednih davkih z dne S. fe. bruarja 1928 razgrnjen na javni vpogrled davčnim obvezanoem pri tukajšnji davčni upravi (soba št. 7) v Ča*u od 30 do vits-tega 27. t. m. O ugotovljenih davčnih osno_ vah in odanerjenem davkn bodo davrtni za. vezanci posebej obv*»eCeni s pia/nLtr.rm o*. logi, proti katerim bodo imeti pravico pri. tožbe. KOUBDAB Danes: Petek, 19. junija. Katoocam^ Srce Jezusovo, Julljana. DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: škandal dneva. Kino Ideal: Manhattan melodrama Kino Slog*: Mala Katarina Kino 1/nlofi: Varljiva ljubezen. Slogina glasbena šola: Javna produdocija ob 17. v glasbeni dvoran* (Pradakova nrV. ca). DE2URBTE LEKARNE Dane*: Mr Bakarčtč, Sv. Jakoba trg a, Ramor, Miklošičeva 30, Gartns, Mosta —. Zaloška cesta. PROMENADN1 KONCERT Tujsko-prometni tvet za Ljabijano priredi jutri ob 30. promenadni koooert v ZrveeviL Spored bo izvajala godba Nar. teL glasbenega društva »Slopre« pod vodstvom kapelnika J. Bučarja. SPORT Plavalni dvoboj Ljubljana — Gradec Jutri zvečer se bosta v Gradcu četrtič sunčali mestni plavalni reprezentanci Gradca in Ljubljane. Kakor znano je v&a dosedanja srečanja odločila Ljubljana v svojo korist in je tudi sa četrto tekmo favorit. Ljubljansko reprezentanco bo sestavljala Ilirija, grasko pa po večini GAK. Spored tekmovanja je olimpijski: 100 in 400 m prosto, 100 m hrbtno, 300 m prsno, štafeta 4x200 m prosto, skoki in waterpolo. Na 100 m prosto bosta zastopala Ljubljano Wilfan in ZftVerl, na 400 m Fux in MThalek, na 100 m hrbtno Wilfan in Sohell. na 200 m prsno Cerar. Jamnik m Roetahcr, v štafeti Cerar. Wilfan, Mihalek in ?chell aH Fux, propagandne skoke bo izvajal Ziherl, waterpolo moštvo pa je sestavljeno \7. Linharta, Jamiiika, Vrankarja, Fux«, Čudna, Lenarta in Otrul»e. Ljubljanska reprezentanca ho od potovala jutri zjutraj. Wilfan se jim ho pridruži] v Gradcu, kamor bo ho pričelo ob iT. v ko-pali£Čti »Zur Sonne«. m _ Tekma Louift-Schmeling preleiena na jutri. NaS list j*» poročal, di N tu> morala davi ob 3- spoprijeti v NeuTorku boksarja zamorec Louis in Nemec Schmelinfz. V New Yorku je pa včeraj ves dan dezervaio in so zato prireditelji prAložfli borbo na danes, oziroma po naiem Času nM jutri nh 3. zjutraj. Arena je namreč odprta in tribune nimajo streh- Vsi sedeli so iraz^ro-dani. zlasti je bilo povpraševanje po najdražjih sedežih ob >rim?u«, ki so stali po 40 dolarjev. Ne glede na izid, boeta Loui* in Schmelinc prejela po rW0.00O dolarjev Za hok**arvki dvoboj med Srhmelinpom in Louieom je bilo prodanih 75.000 vstopni«*. Včeraj so tehtali oba championa Sehm*-ling tehta 192 funtov, Louis pa 198 funtov Stave v korist Louisa stoje v razmerju VI Naše gledališče OPERA Petek. 19. junija: zaprto. Sobota, 30. junija; Vesela vdova- Red E. Nedelja, 21. junija: Apropoa, kaj dela An-dula? Izven. Globoko znilane cene od 54 Din navzdol Ponedeljek, 22. junija: Kavalir « roeo. Red A. Torek, 23. junija; Vesele vdova. Red C Operna seseaa se zaključi v soboto 27. Štev. 138 >SLOVENSKI KABOPin. — Živahen tajski promet v Dalmaciji. Našemu Primorju se obeta letos zelo dobra tujsko prometna sezona. Vsa letovišča so rK'Ina gostov. Na Rabu je okrog 1.700 tujcev. ve**inni-»i* č*ehov Avstriiocv itd PKINO SLOGA, tel. *7-3©" Predstave oh 16.. in.15 in 21.15 uri. SAMO I DNI ! „Mala Katarina" (PstANĆt6*tA G A Al.) pRroE: pride! „KARIOKA" Film strastne ljubezni, ognjevitega temperamenta, erotične glasbe in še nevidljivih plesov! — l'čitel.i Vlada Petrovič umrl V Btotrra- du je umrl znani učitelj v pokoju Vlada Petrovič Pokojni je bil dolara leta predsednik JUU, a znan je hil tudi kot pisatelj in odličen prosvetni delavec. — Dobra letina pšenice. V Vojvodini Pe je že pričela žetev pšenice, ki je obrodila letos 7elo dobro. Pridelek bo znatno večji. Tudi ječmena bodo pridelali letos več nego lani. — Bolgarski študentje na počitnicah v Dalmaciji Prihodnji teden prispe v Split večja skupina bolgar-kib Študentov, ki ostanejo v Splitu mesec dni. potem pa pride na počit nfce draga skupina. _ Planinski izleti vzdolž jadranske oV.a-!*• se uspešno nadaljujejo. Udeležence prvih dveh skupin se zelo pohvalno izražajo o teh turah. da«n je v mesecu maju napajalo vreme. Prihodnja skupina odpotuje ? patnikom Dnbrovn&e paroplovne družbe »Pelješac« iz Sušaka dne 5- julija, naslednja pa dne 17. julija 1906> Prospekte in podrobne informacij dobite pri Slovenskem planinskem društvu v Ljubljani, Aleksandrova cesta 4-1. — Nova zbirka klavirskih skladh za mladino. V zalo/.bi Glasbene Matice je izšla zbirka klavirskih skladb za mladino podnaslovom Mikijev jrod«. Skladbe je napisal skladatelj Pavel Šivic, profesor klavirja na ljubljanskem državnem konservatoriju. Prav lepp risbe in naslovno stran pa je narisala grdena Ksenija Prunkova, profesorica ljubljanske ženske realne gimnazije. Nekaj teh skladb je bilo z lepim uspehom izvajanih na zadnji produkciji šole. Glasbene Matice. Zbirka stane 16 Din in se naroča pri Glasben? Matici ljubljanski. r Zvočni kino IDEAL m PREMIERA! PREMIERA! Trije zvezdniki: I Clark Gable, H Lil Lam Povvell, 9 IMvrna Loy v filmu 9 MANHATTAN I MELODRAMA I ■ Danes ob 16.. 19- iru2,J ijKAirj.«*, Ji 27. junija dalje. Glede cen za prenočišče in prehrano v kočah in domovih ter glede raznih tur v naših planinah dajejo podrobne informacije vse edinice Slovenskega plan;n-ftkejja društva v dravski banovini. — Osebna vest. Pri državnem pravobraniteljstvu je bila imenovana za pomočnika arhivarja v X položajni skupini gdč. Pavla Miklavčičeva — Nov grob. v Ljubljani je umrl včeraj oče znanega ljubljanskega etavbniia in efc-čanskega svetnika Miroslava Zupana g Anton Zupan. Pokojni je bil znan v mestu kot značajen, simpatičen mož. Poleg žalujočih svojce* zapušča mnogo prijateljev in znancev, ki ga bodo težko pogrešali. Pogreb bo jutri ob 17.30 iz Zavetišča Sv. Jožefa Bodi mu lahka zemlja, ležko prizadetim svojcem našp iskreno sožalje- — Društvo Bran-1-bor — osrednji odbor v Ljubljani vabi na osrednji občni zbortvse deleg-ate braniborskih podružnic in podružnic razpusčene Jugoslovanske Matice ter zastopnike tiaka. Zbor bo v dvorani Kmetijske družbe v Ljubljani, Novi trg 3/1. v nedeljo, 21. t. m. točno ob 10. uri dopoldne. Bran-i-bor — osrednji odbor, Ljubljana. — Vreme- Vremenska napoved pravi da bo vroče in jasno vreme, kratke krajevne nevihte niso izikl|učene. Včeraj fe nekoliko deževalo v Mariboru. Najvišja temperatura ie znašala v Beogradu 34. v Zagrebu in Splitu 32, v Skoplju 30, v Ljubljani 29.4. v Rocaski Slatini 29. v Mariboru 27. v Sar** |evn 25 Davi je kazal barometer v Ljubljani 764 5 temperatura je znašala l7.7. — Pijavke pregnale kopalce. Brata. Na*7 v Petrovgradu &e pečata % Uvozom pijavk v Francijo in Nemčijo. V Bredo j« ualo ia goda 30.000 pijavk, ki to jo ubrale v reko Begej. Seveda so ae kopalci hitro razbesali na vse strani, ko so zvedeK, da v vodi kar mrgoli pijavk. Enega kopalca so komaj rešili, toliko pijavk se je bilo prisesalo nanj. — V smrt od žalosti. V vasi Raven Wixn Križevcev se je zastrupil z oetovo kislino Gjuro Valek, »Ur 75 let. Starec Je ponafal svojemu sinu v trgovini, pa je pomotoma dal neki stranki usnja za dva para čevljev, a zaračunal je samo en par. Sin ga je aato ozmerjal in celo pretepel. To je starega ta-ko potrlo. da si je končal življenje. — Samomor. V sredo zvečer se je ustrelil na Sušaku mizarski pomočnik Franjo Kraua, pristojen v Virovitico. Na Sušak je prišel iz Crikvenice. Zapustil je dve pismi, ni pa znano kaj piše v njih. Iz Ljubljane • ]j_ Cestai aelesnitarji sa ■ boljiaaje pragmatike. V smislu sklopa predsnočnje^a zborovanja je za upniški zbor cestnih železničarjev izročil direktorju Maloželeznieke družbe g. ini. Ženku in predsedniku upravnega sveta g. dr, Ažmanu obširno spome-nieo s proti predlogi osobja. OLa ita pokazala veliko razumevanje za težnje osjd-ja in je predsednik upravnega sveta obljubi; da bo prihodnje dni sklical sejo, na kateri bo upravni odbor zavzel k predlogom <>-obja stališče. Pričakovati je, da bo ie prihodnji teden prišlo do razgovorov in do sporazuma, ki bo koristil podjetju in uslužbencem Naše včerajšnje poročilo izpopolnjujemo v toliko, da pri sestavi predloi<->v ni sodelovala Delavska zbornica, temveč da so izdelali načrt za spremembe predstavniki strokovnih organizacij cestnih železničarjev skupno z za upniški m zborom. Sporazumni predlogi so bili nato poslani Delavski zbornici v vednost. lj_ Odpor gostilničarjev proti prodaji vina na gorenjskem kolodvoru. Na Gorenjskem kolodvoru toči neka tvrdka že delj časa negotinsko in druga srbska vina. ki ga oddaja po nižji ceni. Ljudje prihajajo tja s posodami ter ga odnašajo v mesto pa tudi daleč v okolico- Gostilničarji so se proti temu že večkrat pritožili, vendar ni bito ni kakega uspeha. Včeraj dopoldne je odšla večja deputacija gostilničarjev na magistrat in na bansko upravo, da protestira proti briski ran ju njihovega stanu. Deputacija pa včeraj ni bila sprejeta, zalo je zaprosila danes za sprejem pri £. banu in g. županu. Ij— Nad češnje hodijo Ljubljančani, toda ne samo na trg in le stojnicam v vežah, marveč ven. tja kjer so češnje doma. Cele družine romajo te dni na Orlje, ZagradišČe in druge gorjanake vasice M izu Ljubljane, kjer BO češnje obrodile. Meščani naberejo češenj cele košare, in dobe jih napol zastonj, saj jim kmetje radi odstopijo cela drevesa za kovača ■Tel. 22-21 KINO UNION Tel. 22-21« Ob 16., 19.15 in 21.15 uri VARLJIVA LJUBEZEN JOAN CRAWFORD in CLARK GABLE DANES ZADNJIKRAT! ij— Za ribe ni več sezone. Čim postane vroče, je na prodaj le malo rit«. Prodaja rib v vročini je tvegana stvar, ker se hitro pokvarijo, zato se prodajalci ne zalagajo mnogo z njimi- Izmed morskih rib prodajajo predvsem male, cenejše ribe, sardele (16 Din), esardelice (14), skuše (22) in oblice 12. Danes so bile precej poceni postrvi, saj so jih prodajali že po 30 Din kg naprej, dočim jih navadno ni izpod 40 Din-Na prodaj je bilo tudi nekaj lipana. ki je po ;J6 Din. Izmed morskih rib so bile na prodaj dražje le tun. ki je po 34 Din, sekane, in cele po 28 Din. Morski raki so stalno po 32 Din. Tudi ščuke so na prodaj po precej stainiii cenah, danes so bile po 22 Din-y splošnem se je ribji trg od prejšnjega tedna zelo sJtrči* ter vlada na njem že poletno razpoloženje. —Ij Ples na ljubljanskem Grada. Na sporedu kresne prireditve ljubljanskega Rdečega križa v nedeljo 21. t. m. na Gradu je tudi ples. Plesalo pa se ne bo po hrapavem pesku, marveč po lesenem podu. Pripravljeni sta dve plesišči. Na obeh bo pete obračala zvonka domača muzika na harmoniko, ki jo bosta — vsak svojo — vlekla vešča in zato priljubljena ljubljanska se ga strogo drže. Delajo pa v dveh poaa-dih, dve skupini delavcev, torej skupno 16 ur. To velja za težake, dočim so zidarji, ki tlakujejo bregove in dno a kamenjem zaposleni po 10 ur. Delo bo zdaj napredovalo mnogo hitreje, ker je lepo vreme, vendar do zime najbrž ne bodo prispeli do Gruberjevega prekopa, ker so že mnogo zamudili. Ij— Plesalka Meta Vidmarjeva bo nastopila s svojo šolo 26. t.m. ot» 20. v dramskem 2"! eda liscu. —Ij Na prvi sklepni produkciji državnega konservatorija v Ljubljani, ki bo v ponedeljek, dne 22. t. m. v Filharmonični dvorani oh 18.15 nastopijo naslednji gojenci: iz klavirskega oddelka Ogrin Ksenija. Demfar Hojmir: iz violinskega oddelka Dermelj Albert in Sever Marko; iz solopevekega oddelka Pavlovčio Štefka. Ivančič Sonja. Go-stisa Alojzij. Hvastja Franc. Na oslu igra Jeraj Karola. na pozavni Pejran Leander in na fagot Ivan Tnršič. Spored se dobi t knjigarni Glasbene Matice po 3 Din. —1] Javna produkcija. Slogina glasbena «ola priredi v petek 19. junija ob 17. uri v svoji siasbeni dvorani. Prašakova ulica (Železniška direkeija) javno produkcijo nekaterih svojih gojencev. Na sporedu so instrumentalne in vokalne skladbe sa posamezni ka, mladinski zbor in orkester. Vstopnine ni. —Ij Tržaška cesta m VKu, ki je bila nujno potrebna popravila, je sedaj nasuta s . gramozom in jo tlači cestni valjar. Cesto ao | popravili najprej t zgornjem delu, kjer jn ipeijann cestna železnica, nato pa t otapan proti Ljubljanu Centa jo aedaj gladka In jn mnogo pridobila tudi s tem, da so ne dvigajo več po nji oblaki prahu. Seveda pa bi bilo najbolje, da bi se cesta od Bleiureiaove ceste pa do konca električne ielennkn tlakovala, kakor je na pr. Tvrseva cesta. Iz Ptuja — S ttvtlskegm trga. živilski trg je ▼ aadnjem času bolj slabo Tnlosan, ker no kmetje safneiMil on polju, dob jn ie vedno dosti in stane kttposst Din 1, grah prodajajo kmetje po Din 0.50 do 0.75 za kupček. Merica čresenj stane Din 2. Piščanci par od ZO do 22 Din. — želeti bi bilo, da ae kondno tudi na našem trgu ie enkrat uvede enotna mera, ne pa da ae prodaja po kupčkih, da konnument nikdar na ve, ca ni blaga preplacal. — Obilo zabave nam bo nudila ljubljanska drama, ki bo gostovala v Ptuju v torek 28. tm. ot< 20. uri v Mestnem gledališču z veseloigro »Pesem a ceetec. Prodprodaja vstopnic v glavni tobačni zalogi. — Mestne poglavarstva rasglaia, da morajo hišni posestniki poskrbeti, da ae v času vročine polkrope hodniki z vodo in sicer do 7. ure zjutraj in od 12. do 16> ure popoldne. Kdor se temu ne bo pokoraval, bo kaznovan. — Na državni moški obrtni Šoli aa pletarstvo v Ptuju so se 17. t.m. končali završni izpiti, v navzočnosti ministrskega odposlanca g. inšpektorja Prešla. Prijavljenih je bilo šest kandidatov, ki so vsi završni ispit tudi položili. So to pletarskj pomočniki s završnim ispitom. — Draitvo primorskih in koroških rojakov >Goricac v Ptuju priredi v soboto 20. t.m. ob 20. uri v dvorani »Mladike« javno predavanje o >zgodovinskem razvoju slovanskih narodnostnih meja«. Predaval bo vse-učiliški profesor dr. Kos Milko. Vstopnine ni. Vabljeni vsi! — Pegeji sa sprejem v Driavas msiko obrtno solo sa pletarstvo v Ptuju. Državna moška obrtna šola za pletarstvo v Ptuju ima značaj nepopolne srednje šoie s nitji m završnim izpitom. Naloga zavoda je, dajati učencem obojega spola poleg obče vzgoje, teoretično in praktično strokovno izobrazbo v pletarstvu in vrbogojstvu in jih usposobiti za pletarske pomočnike- Slednjim pa pomaga po dovršeni učni dobi tudi do zaslužka, ako ne bi mogli pletarstva izvrševati na ovojih domovih. Učna doba traja tri šolska leta. Šolsko leto prične dne 1. septembra. V prvi razred se sprejemajo učenci ofcojega spola, ki so dovršili vsaj dva ranreda srednje ali meščanske šole ali šest razredov (letnikov) osnovne šole in imajo najma-nj 12 let starosti. Prijave, kol-kovane s kolkom Din 5.— je vposlati vključno do 3. septembra. Vsebovati morajo * 1. krstni list. 2- zadnje šolsko irpričevalo, 3. izjavo staršev (varuha), s katero se zavezujejo, da bodo vzdrževali učenca z« časa učne dobe in plačah' vse stroške, ki bi nastali vsled neopravicenena predčasnega iz- stopa. 4. potrdilo daveče uprave o višini neposrednih davkov roditeljev. Vsak prijav- ljenec pwejme pismeno rešitev o sprejemu, stanovanje in hrana se dobi v Ptnjn od 20n Din mesečno navzgor. Pridnim, učencem se bo po možnosti preskrbelo podpore. Podrobnejša pojasnila daje upravitelj 5ole. Iz Celja —c Žrtv^ nesreč in napadov. V ponedeljek je padel lUetni, pri jr. Domitroviču v Celju usluZheni medičarski vajenec Slavko Zupan na Ponikvi z nekega kozolca m si zlomil levo roko v zapestju. V torek je padel 17-letni sin čevljarskega pomočnika Ciril Marini iz Radeč s kolesa in si zlomil levo ključnico. Istega dne se je ponesrečil 301etni, v železarni v Storah uslužheni delavec Karel Križnik. Ko je delal na žagi. ga je stroj zgrabil za desno roko in mu razmesaril dlan Pred dnevi je Franc Jakob, hlapec pri g. Kirbišu v Celju, pri delu ndaril Slletnega," istotam usiužbenega hlapca Franca Koftto-maja od Pv. Ožhalta pri Ponikvi s senenhni vilami in mu zlomil levo roko. V torek sta se vračala posestnik Franc Kolšek m 25-letni posestnikov sin Ernepf Bošnak. oba iz Podvrha pri Braslovčah. iz Rraslovč domov. Kolsek. ki je bil vinjen, je hotel spotoma poka?ati Bošnakn. kako namerava nekoga rabosti. Pri tem pa je Kolftek zamahnil tako nerodno, di je z noz>m zadel Bosnaka in ca zanođsJ v Jrvo stran prsi. V Bovšah pri Škof ji vasi je 591etni pos*>stnik Frano Jese-nek spri s svojim sinom Francetom. Sin, ki je bil vinjen, je sunil očeta s čevljem med noge in ga hudo poškodoval. Poškodovanci na progi kolodvor—Cankarjeva cesta—Kra. lja Petra cesta—Glavni trg—Gosposka ulica—Dečkov trg—Prešernova ulica—Aer-javova ulica—kolodvor V nedeljo ob 9. dopoldne ae bodo pričele na Olaaiji lahko. atletske tekme, popoldne pa bo kolesarska dirka, rokoborba, boks, table-tenUki ter. nir in ob m. nogometni braoturnir po sledečem vrstnem redu: Jugoslavija : Olimp, Celje : Atletik, nato premaganca in kon. čno zmagovalca. —« Pokalni nogometni bnotendr bo pri. redil SK Atletik ob svoji aoietnici 9*. m 29. t m. popoldne na svojem igiiacn pri >Skaini kleti«. Nastopili bodo ^leamcar in Rapid iz Maribora ter SK Celje in Atleti. ki. Prvj dan bosta igrala izžrebana dva para, drugi dan pa najprej premaganca in nato amagovalca. —o Surov sin. V sredo a* Je oHetaa po-sestnikova Žena Ivana BrscJova z Zf, Hu. dinje pri Celju sprla s svojim 171etnim si* som Antonom. Sin. ki je bil vinjen, je uda., ril svojo mater z roko tn ji razbil nos. j Mati so zdravi v celjski bomicL ! —o Na okottnki 4*nk| snunatal eeii v O lja bo v ponedeJjsk ». m torek Ji. tm od S. do 11. vpisovanje in znravniakl are gied novincev. Marti in odfesuini varuh se prosijo, da bi palvesm earoaa tiifnau o* Maksim Gorki umrl ▼ Isoekvi jn novi vneta} slavni raki knji-ievmk Itaksim GovkL Po vsem svesu je šla U vest tn povsod je bolestno odjeknila, saj pokojni ni bi za tiso*© in tfsoee samo znamenit pisatelj, temveč tudi sorodna dosa. Mak&im Gorki s psevdonimom Aleksej Maksimovič Pjeskov, je bil rojen leta l^**5. v Nižjem Novgorodu kot sin tapetnika. Oče mu js umrl, ko mu je bilo 4 leta in pozneje je livel pri svojem starem očetu. Ko mu je bik) 7 let, je začel hoditi v solo, pa jo je moral zaradi koz zapustiti in pozneje si je pridobil samoiiobrazbo. Ko mu je bilo 10 let, mu je umrla že mati in ostal je sirota. Prebijal se je skozi življenje najprej kot čevljarski vajenec, potem kot risar, kot delavec na ladji na Volgi, prodajalec ptic, zopet risar, trgovski vajenec itd. Pozimi 18P9 se je seznanil s pisateljem Koroljenkom in mu pokazal svojo »Pesem starih časov*. Leta 1892 je izSla v Tiflisu v listu »Kavkazc njegova prva pripovedka »Makar čudra«. To je bil začetek njegovega književnega delovanja, fm leta 19«. je Ml izvoljen za častnega člana Akadeuuje znanosti, toda rlana Jo zaradi njegovega političnega prepričanja razveljavila izvolitev in posledica je bila, da sta se Koroljenko in Cehov odrekla častnemu elanstvu. Istega leta so Hudoiestveni-ki vprizorfll njegovi drami In druga »N"a dnu«, je dosspla ogromen uspeh. Dela Oor» ksga so zaceli prevajati v vss svetovne js-zike. Leta 190ft js presedel mesec dni v Petropavlovskl trdnjavi, potem js pa odpe-toval na otok Capri. V tujini js ostal osem let, leta 1918 je bila pa objavljena pelitien« amnestija in Oorki se js vrnil v domovine. Najvažnejša doba v življenju Oorkega js nedvomno po oktobarski revoluciji. Prvotno Gorki ni bil na strani boljSevikov, v dru?! polovici leta 1919 se je pa pomiril t njimi in je ostro nastopal proti delovsnju niskih emigrantov. Leta 1928 so v Rusiji sveflano proslavili njepovo floletnico In Horkejra so vozili od Murmanska do Baku. V zgodovini ruske knjižsvnosti Js Igral Oorki posebno vlogo ne ssmo po svoji visoki nadarjenosti in umetniiHri obliki, temve* tudi po vsebini svojih del. Bil je glssnfk In ptjonlf puntsr-ske ruske literature. Trdo življenj* j* zapustilo na njem n«M7hH*ne »IMove, HH je tke. raj vedno bolan, toda njegov železni oreani-zem je premagal vss bolstnl. *▼ Isnnlnlflll* — Koncert vojaške godba. Jutri ob 21 priredi godba planinakega peipolka in škofje Loke pod vodstvom kapitana g. Iva« j na Grg-iCa. orkestralni koncert v Sokolski dvorani na Jesenicah. Godba je v kratkem času priredila lepo uspele koncerte v Ljubljani, skorji Loki in v Kranju, kjer si js I pridobila simpatije Širokega kroga prijateljev glasbe in dober sloves. Jeseničani, pokažimo z lepim obiskom, da znamo eeniti trud in požrtvovalnost vrlega kapelnika ia . erodbenikov. Priznanje ljubosumne žene *"^Xbčutila sem, da ^V II se je ljubezen mo- ^Sw jega moža do mene ^^^^ ^ ohladila. Z 20 leti sem imela ^S^ajj prikupen obraz ter »vežo. Jasno ^^ polt, a domače delo in vzgajanje dveh otrok js povzročilo, da sem dobila brazd« ia gube. S 30 leti sem bila is videti, kakor da jih imam že 40. Tedaj sem čitala, da j« neki sloviti zdravnik na Dunaju izvriil presenetljivo iznajdbo odkri! jo Biocel, ki omogoča ženam povrnitev mladostne f zunanjosti. Tako; sem si ( nabavila tubo hrane za kožo z Biocslom in zvečer sem jo uporabila. Ze naslednje jutro ie bila videti moja koža boli sveža in jasna. Za teden dni pa mi je mož dejal: »Nada. ti si res videti mlajša!« V enem mesecu pa so že moje tovari&ice govorile o izpremembi ^^^ moje zunanjosti.« ^V— fjB^B—ovnBfe t Biocel je za kožno ^^^gr1«^ i tkivo vitalna brana, ka- ^^^^»* t t ero js dr. Stsjskal profesor ^^J dunajskega vseučilišča, pridobil ^ iz skrbno izbranih mladih živali. Biocel je vsebovan samo v rožnaw kremi Tokalon, hrani za kožo, ki hrani in pomlajuje Vaio kolo, ko Vi spite. Odpravlja brazde in gube. Cmz dan pa uporabljajte belo kremo Tokaloo (brez masti). Ta krema razkraja zajedales, zožuje razširjan* znojnice ter napravi temno, hrapavo kožo mehko, belo in gladko. Uspešni rszultati se zajamčeni, sicer pa se denar vrne. Ia SVEŽE HRUŠKE kg 3.50 Din — kosare 3o kg ranko kolodvor razpošilja O. Drechsler, Tuzla. Ml SIGUREN USPEH! Istserirajte V nSLOV. NARODU' OPERNA KLET priporoča cen j. g-ostom svoja priznano odlična vina, kot: OPOLO, BELO VLGAVA, ŽLAHTNO CRNINO ITD. Pivo v vrčkih! Izbrana kuhinja vedno na razpolago. KOSILO: juha, dve prikuhi, meso in kruh . . Din 6.— a la carte, z močnato ali kompotom c 10.—- Danes najfinejše raznovrstne morske ribe, pripravljene na različne načine. Nadalje, po beograjskem strokovnjaku pripravljeni ZatisnU je za vodno svoje trudne oči, previden n tolnJUf nv. vere in odšel po večno plačilo nnš predobri oče, brat tast, stari ode. stric, gospod Anton Zupan K večnemu počitka ga spremimo v soboto, dne 20. t. m. ob pol 6. mi pop. izpred mrtvniniee Zavetišča sv. Jožefa, VTtovdannka c 9, aa pokopainlče k Sv. Križu. MIRO, J02E ZUPAN, sinova; TONČKA* por. ČERNE> hčerka; ANTONIJA, por. STRIEDINGEB, sestra; ELA ZUPAN. roj. VEROVAEK, sinaha, vnuki In vnukinje. L jubl jaaa, dno 18. junija 1*36. Stran r4 »SLOVENSKI NAROD«, petek, 19. junija 183*,. Štev. 138 Dva lepa uspeha isM-ljubljanskih šahistov Znaca LSK sad MSK ▼ Mariboru ia SK Triglav v LJubljani Ljubljana, 19. jnnija Ljubij*n*ki šahovski klub je absolviral te dm dva dvoboja, enega v Mariboru, drugega pa v Ljubljani in je na obeh gladko rmagaJ s precejšnjo naaliko točk ter obenem dokazal, da je najmočnejši klub v Sloveniji in prarv tako tudi v državi. V nedeljo so gostovali Ljubljančam v Manboru, kjer je državni prvak LSK s k'^TipIetnim r>rvim moštvom nastopil proti Mariborskemu šahovskemu klubu, v katerem so včlanjeni rK^boljši igralci Maribora. Mariborčani so bili tudi kompletni, razen sodnika g. Kramerja, ki je bil zadržan. Ljubljančani so se pripeljali v Ma- ribor dopoldne m io jih nt postaji priča-kovali funkcionarji MsK s predsednikom g. Rudolfom GoJouhom na čoltu, ki jih je prisrčno pozdravil. Z« sprejem •© je zahvalil predsednik LSK univ. prof. g. dr« inž- MrroaJav Kasal. Ob 13. se je pričel v kavarni »Grajati kino« šahovski oVoboj. a pred tekmovanjem je tajnik M5K g. prof. Sila izročil gostom lično apomrnsko darilo, šahovskega konjička iz črnega mahagonija na pod-Mavrku, kjer je na srebrni ploščici vgTa-. virano primerno posvetilo. Kipec, katerega *liko prinašamo, je razstavljen ▼ izložbi Tiskovne zadruge v Ljubljani. Dvoboj se je končaj takole: Milan Vid mar prof. Stupan 1 O, Pr«nnfalk : Lešnik 1 : 0. Furian : dr. Li-pai 1 : 0. inž. Weiss : Konic 1 : O, Siko-šek : Kukovec remis, Cibic : Ostanek 0 : 1, Gerzindč : Bien remris. Marefc : Lob-kov 1 : 0, Peterman : Strniša 1 : 0, in Asejev : Lukeš 1 : 0. Končno stanje 8 : 2 z* Ljubljančane, ki so kakor je razvidno iz rezultata, izgubili samo eno partijo, dve ^>b remlziTali* V restavraciji »Novi svet« je bil nato prija+eljski sestanek mariborskih in ljubljanskih šahistov, na katerem »o govorili gg. Golouh, dr. inž. KasaA. prof. Sila. šahovski mojfirter Pire Peta<. valjčni mlin. Radeče so središče vseh v ta teritorij spadajočih krajev iz Posavja. V mestu je sedež sreskega sodišča z vsemi v sodni kraj spadajočimi uradi, sedež župnišča. sedemrazredne narodne šole. ima razna izobraževalna društva, hanovinskega zdravnika, lekarno, državno pošto, oddelek finančne kontrole, občinski urad. orožniško postajo, oddelek finančne kontrole, šumarsko nadzorstveno postajo, dve elektrarni, dve posojilnici, mestno ubožnico in zobni atelje. V Radečah je veliko državno poslopje, kjer so srdni uradi, oddelek finančne kontrole, naturalno stanovanje za predstojnika sodišča, za sodnega slugo tn starešino oddelka finančne kontrole. V tem poslopju ie bila tudi davčna uprava, ki se je ukinila med vojno in združila z davčno upravo v Krškem. Ze pred časom je dala občina zagotovilo, da bo poskrbela za prostore, ki so potrebni za sresko upravo, bodisi da bi gradila nova poslopje, poslopja ali dozidala dosedanje državno poslopje. Potrebna stanovanja za uradništvo bi se dobila v graščini Trink in drugje. Podni okraj Radeče spada sedaj pod krški srez in se posamezne občine oddaljene po 40 do BO km od sreske uprave.Ako bi bit sedež sreske uprave v Radečah, bi lahko bili v smislu varčevanja ukinjeni sodišči v Pernici in T reškem, ker bi temu zaokroženemu srezu popolnoma zadostovalo eno sodišče, ki bi bilo v centru in na sedežu sreske uprave. Težnji po ustanovitvi sreske uprave v Radečah je torej popolnoma utemeljena ter je v sklr.du s potrebami prebivalstva, državi pa ne bi bili naloženi nikaki novi izdatki. Sodišče v Radečah spada pod okrožno sodišče v Novem mestu, kar je zelo nepri- merno in povzroča ljudem veliko zamudo Časa, ko morajo potovati po železnici preko Ljubljane ali pa po več ur do Št. Janža. k^er je železniška postaja. Okrožno sodišče v Celju je edino najbližje in najprikladnejse za ta sodni okraj, kamor bi imeli prebivalci predvidenega radeškega sreza najkrajšo pot. Sedež sreza v Laškem, ki je oddaljen komaj 10 km od Celja, je neprikladen za vse občine ▼ tem srezu, ker stoji na periferiji. Tmli Sevnica bi ne prišla v poštev za se- dež sreske uprave, ker ne odgovarja geografski legi. Blizu nje pa leži sreska uprava v Krškem, se dalje pa sreska uprava v Brežicah. Ko se bodo obravnavale različne težnje pri komasacijah srezov, bi bilo na mestu, da bi se vzele v poštev naše upravičene zahteve, kajti sedanja porazdelitev srezov odgovarja se starim avstrijskim časom, ko se je Slovenija delila po pokrajinah v Kranjsko, štajersko itd. met v sozve.zdju Cephea, Pomika se proti jugovzhodu, toda tako počasi, da ostan« približno na istem kraju na nebu do julija Kdor ga dotlej ne bo vkiel. ga ne bodo videle niti njegove, niti oči njegovih potomcev do petega pokolenja. Zvezdoslovci so nam reč izračunali, da se bo približal zemlji šele čez več sto let. Berlinska olimpijada vradiu Samo v inozemstvo bo do 3000 prenosov, za domače postale pa 360 Pogled na univerzo v Berlinu Nemški radio bo v avgustu prestajal težko preizkušnjo: preskrbeti bo moral nemoten in točen prenos olimpijskih iger v Berlinu. Nemci, znani kot sijajni organizatorji, so po dosedanjih pripravah sodeč to težko nalogo odlično izpolnili. Tehnična centrala za olimpijske prenose je postavljena na državno športno igrišče v Berlinu. Tu je posredovalna centrala za vse prenose v Nemčiji kakor tudi za inozemstvo. Nemci računajo, da bo v času od 1. do 16. avgusta 2500 do 3000 prenosov samo v inozemstvo, za domače postaje pa 3^0. Preračunajoč to na dnevne oddaje pri de na dan 11 ur pieno>a. Glavno nalogo bo opravljal »Deutschlandsender«. ki bo oddajal celokupen sporni, dočim bodo ostale postaje služile za oddajo aktualnih novic iz posameznih športnih p*nog in za olimpijski odmev, kakor smo to že slišali pri zimski olimpijadi. Olimpiiski odmevi, ki so nastali pri poslušalcih zelo priljubljeni, bodo obsegali 35 ur oddaje. Posebna važnost se bo polagala na posnetke na gramofonske plošče, v odmorih pa je pripravljen prvovrsten godbeni spored. Tehnična oprema za prenos letne olimpijade je seveda znatno obsežnejša kakor je bila za zimsko olimpijado, kajti prenose bo treba urediti z mnogo številnejših krajev. ker je na sporedu pač mnogo več športnih panog. Samo veliki stadion bo opremljen z devetimi mikrofonskimi m*>sti. vsako s po 9 do 20 mikrofoni skupno torej* 70. Na osmih nadaljnih točkah državnega športnega igrišča bo razvrščenih še 70 mikrofonov. Samo za Berlin bo treba priklopiti 19 oddajnih točk. ne glede na prenos raznih svečanosti, sprejemov, olimpijske štafete iz Grčije v Rerlin. hojo na 50 km. kolesarsko dirko na 100 km maratonski tek in še polno drugih dogodkov, ki jih bo treba prenašati. Višek preizkušnje bo 8. avgusta, ko bo treba oddajati skoraj istočasno s 17 različnih prostorov. Olimpijade se bo udeležilo nad 50 narodov. VeČina izmed njih hoče imeti lastne prenose, nekateri celo dva ali več. Tako želi Švica kar tri mikrofone, enako Francija in Zedinjene države. Tehnične naprave morajo ustrezati za 30 istočasnih oddaj. Fo kablu se bo lahko oddajalo istočasno 18 ev- ropskim državam, po kratkih valovih pa 11 prekomorskim državam hkrati. Posnetke na plošč« bo mogoče napraviti v neomejenem številu in kakor hitro bo proga prosta, jih bodo oddajali po radiu. Posnetki na plošče bodo zlasti važni, ko se bo vršilo istočasno več tekmovanj na različnih krajih. V olimpijskem stadionu so pripravili za oddajo 20 kabin, ki so zvezane z drugod razporejenimi mikrofoni. Vsi prenosi se bodo stekali v ojačevalni centrali s 30 ojačevalci in z razvrščevalci za usmerjanje prenosov. Veliki razvrščevalec ima 10.000 pre-tikačev, 4000 signalnih lučk pa bo kazalo, ako je zveza pravilna. Ogromna je dolžina vodov za olimpijske preno*e. Samo na državnem športnem igrišču je 300 km dvojnega voda. če pa prištejemo še vode, ki so jih polcžili v Berlinu, znaša njih dolžina 75f>n km Po teh vodih bo zvezanih 2SO mikrofonov z olimpijsko centralo, od teh je 75 za šume neobčutljivih kristalnih mikrofonov. Na razpolago bo 140 kovčegov za posnemanje na plošče, plošč samih pa bodo med olimpijado izrezali 40.000. <**e bi hoteli vse te plošče igrati drugo za drugo in to 10 ur na dan, bi trajal prenos tričetrt leta. Nov komet Od časov slavnega Hallevevega kometa, ki se je približal zemlji leta 11*10., ni bilo na nebu tako jasne repatice, kakor bo nova Peltierova repatica. Zvezdoslovci na zvezdami harwardske univerze so jo nazvali tako po uslužbencu garaže v Delphos v ameriški državi Ohio Paltieru. Ta strojnik je v zasebnem življenju eden najboljših zvezdo-slovcev-amaterjev. Njemu se je posrečilo odkriti nov komet letos 14. maja. Po računih harvvardskih zvezdoslovcev je oddaljen zdaj komet od nase zemlje približno 800 milijonov km, torej nekako četrtino srednje oddaljenosti zemije od solnca, Približuje se pa vedno bolj zemlji in zato pravijo zvezdoslovci. da ga bomo v drugi polovici junija preti jutranjo zarjo že lahko videli s prostim očesom. Takrat bo oddaljen od zemlje še 32,000.000 km. Novi komet je odkril Peltier blizu polarne zvezde. Od takrat ga zvezdoslovci stalno opazujejo in fotografirajo., Zdaj je novi ko- 30 let simplonskega predora 1. junija je minilo 30 let. odkar je bil otvorjen najdaljši zelezni.-ki predor na svetu, simplonski predor med Švico in Italijo. Na gradnjo tega predora so mislili ze dav no, ze cesar Napoleon I. je dal tu graditi cesto. Prvi načrt predora se je pojavil že leta 1857. Pozneje je bila ustanovljena po sobna drjižha, ki je dala izdelati načrte It leta 1870., potem pa v letih 1882. 188« in 1801. Toda stroški 0O.non.0O0 predvojnih frankov so se zdeli vsem previsoki. Predor so začeli kopati šele leta 1808. in rzvTtal ga je inženjer Alfred Rrandt i7 amhursra po lastnem naCrtu. Predora niso gradili za dva tira. kakor je bih dotlej ved no navada, temveč so vrtali dva sporedu i predora vsakega za en tir. Simplon*.ki pre dor. ki je dolg 10.770 metrov, hi moral hiii dograjen leta 1004., pa so na>ta!e vebk« tehnične ovire in tako je bil dograjen Vir dve leti pozneje. Če je priča nerodna Zanimiv, toda za advokate zelo zapleten je problemi zakona m loC.tve Helene Szc. peszove iz Kočkrneta. Madžarski listi poročajo, da je prišla e. srvojim ž*minom in dvema pričama v ženitveni urad. Po ne_ rodnosti je pa sedla ena priča k nevesti. kjer bi moral sedeti ženm. Uradnik tega m opazil, svatje se niso aipoanali na for_ malnosti uradne poroke m tako jc hala H*3, leaaa Szeipeacsova poročena s pričo namesto z zanimam. Za to pomoto so zvedeli v*i šele. ko je bila poročna baština ±e podpirana. Uradnik je iatfavft da je pripravljen zakon ločiti Prialo je do ločitve in Szene. <*zova se je takoj po nji poročila a svojim ženinom. Toda druga itvt&nca j^ proglasila njen zakon za nedopusten, č«S da uradnik na sodnik in da torej zakonov n« more ločiti In sledila je zanimiva groteaka. Helena SzepeRzova je adaj otrtoiena bigamije, ker je po zakonu žena. iierodne priče Tožba za. radi bigamije aacer ni bdla vložena, pač pa pride ck> zelo zapletenega ločitvenoga procesa v dveh. pmmerih in *ele potem se bo mogla S^pesaova omodati s svojim pra_ v i m ženinom. Selitev banke Za Union National banko v New Yorku so morali zgraditi novo poslopja, kajti MA-ro je bilo že davno pretesno. Nova palača je bila dograjena pred dobrim tednom in te dni se je banka preselila v njo. Zlato in vred nostne papirje je prevažalo 40 tovornih avtomobilov in vsakega sta spremljala dva oklopna avtomobila s strojnicami in polno posadko. Poleg tega se je peljala pred v*a kim avtomobilom še 15 do zob oboroženih policistov s tremi strojnicami na tovornem avtomobilu. Po hodnikih ulic, koder >o prevajali zlato in vrednostne papirje, je stalo I.tO dobro oboroženih policistov. Pred kolono avtomobilov z dragocenim tovorom je jahala stotnija policijsko konjenice, m njo ro se pa pomikale tri čete policije na moto ciklih. Pa tudi to Se ni bilo dovolj. Nad povorko je krožilo vojaško bombardersko letalo, na vogalih ulic kjer so se pomikali avtomobili, so stale čete vojaštva s plinskimi bombami, a v treh bližnjih policijskfh voj.<-m cah je bila vsa policija pod orožjem. To jasno priča, kako se v Ameriki boje tolovajev. PRI VEDE*EVALKI — Bila sem pri vedeževalki in ves. kaj mi je povedala? — No. kaj? — Da se bom seznanila z lepim mladeničem, ki me vzame za ženo. — No, kaj m ta vest prijetna? — Da, toda kaj naj počnem s svojim možem ? Andre Theuriet: 10 Nevarna taliti Roman Ko se je Jakobova kočija ustavila ob dveh pod stopniščem vestibula, so se številni gosne že izprehajali po terasah. Lakaj v črni rivreji je š praga prvega salona oznanil njegovo ime in kneginia mu >e stopila nekaj korakov naproti. Slikar je najprej opravičil svox> ženo. — Kaj je res bolna? — ie vprašala kne-ginja — Zelo mi je žal, da je ne morem pozdraviti v svoji vili. Potem je začela govoriti o drugih stvareh in zdelo se ie, da presoja odsotnost mlade žene zelo filozofsko. Terezija ie Ma dobro uganila, da jo ie kneginja povabila samo iz vljudnosti. Kneginii je bilo največ ležeče na tem. jda privabi v svoi sakxn nienega moža. Takoi ga ie odvedla v odlično družbo, med svoje najožje prijatelje. In ko ie b:la tako izpolnila svojo družabno dolžnost, ga je zapustila in sprejemala zopet nove goste. Prepuščen samemu sebi ie odšel Jakob na vrt. kjer so se zbrale skupine igračev. Sredi rožnatih grmov je, igrala kapela mandolirvistov italijanske narodne pesmi. Na travniku so se bili razpostavili igrači k tenisu. Ob peščenem drevoredu so mladi gospodie kegljali, na enti izmed teras so se pa častniki posadke in mlada uvk!e-.3 Tu'opili v ameriško igro, obstoječo v tem da zadene igrač s spretno vrženimi pa 'Cau.! določeno Štev.io cigar, c*b>Ye-nih na izrezljano leseno giavo. V ilatih solčnih žarkih, v zelenju bojnega gozdiča so bile svetle obleke dam med uniformami še pestrejše. Še lepše ... Med razkropljenimi gosti je bilo tudi nekai mladih deklet in mladeničev, pripadajočih večinoma ruski ali ameriški koloniji, posebno močno so rja bili zastopani gospodje in dame srednjih let. Jaicob st ie prepričal, da so si gostje te siedroe in blagorodne kategoriče na vs** načme prizadevali prikriti svoja leta. Zdelo se je. da se nihče izmed njih ni odpovedal svobodi. Vsi so hoteli biti še zabavni in kavalirski. t V tem srečnem k»*ra, kjer ie po/r'aro* zime, kjer traja pomlad od novembra do marca, ni čuda. da luidje neradi priznava* jo. da so že v letih. Prizadevali so si ostati v skladu z bujnim cvetiem in zelenjem, obdržati umetno mladostno sve-žost. ki to narava sama obnavlja. CenraT so bile dame že nrekoračile štiri desetlet-ia, so nosile obleke nežn;h barvnih odten- kov, da bi se zdele v njih mlajše. Spretno so se lišpale, kar se jim je poznalo po nevarno svetlih ali zelo črnih laseh in namazanih .očeh. Gospodie v žaketih z rožami v gumbnicah, s pobarvanimi brki in namazanimi obrazi so se sukali med damami kakor mladi gizdalini in koketirali zlasti z dekleti. Teh odevelih obrazov se je bila že dotaknila starost s svojo velo roko, usta so se še sladko smehljala, oči so še metale žareče poglede, toda smehljaji so bili že nekam medli in utrujeni. Iz njihovih pogledov si lahko prebral trpkost neutešendh želja in bridko obžalovanje, da se slasti ne bodo več vrnile. Vendar so si pa vsi na vse načine prizadevali napraviti na dekleta čim boljši vtis, čeprav je bilo njihovo prizadevanje nekam melanholično. Podobno ie bilo stekleničici. v kateri je bil nekoč najboljši parfum, ki je pa izpuhtel. To so bili zadnji utripi ugašajočih sil. Take misli so rojile Jakobu po glavi ob pogledu na mlade in stare goste, zatopljene v igre na vrtu. Kar so zadoneli v pritličnih prostorih akordi klavirja. To ie bH znak, da se začenja glasbeni del zabave, glavna točka programa. Slikar se je pridružil skupinam, hitečim v vilo. Ko je vstopil na koncu prostranega sallona, je bila mlada dama skloniena nad klavirjem in listala je po notah. Jakob io ie videl samo od zadaj. Zagledal je kodre ru- sih las in krasen bel vrat, moleč izza š.rokega ovratnika sviknega životka. Z umetniških oduševljenjem se je zagledal v pestre odtenke blaga, v uposnieni vrat in bujna nedrija pod mehkim zivotkom. Ko se je mlada dama obrnila, ;e spoznal v nji baronico Liebl ngovo, ki .io je poprej zaman iskal na vrtu. Njeno petje na klavirju spremljajoči gospod je v naslednjem hipu znova zaigral in nastala je tišina. Stoječ pri klavirju j« pela Manie litovsko daino, sladko melodijo, čije skrivnost razumejo samo Slovani in ki je nien ritem divji kakor galop dirajoče-ga konja, potem pa preide naenkrat v priliznjeno samjavo in strastno tarnanje. Manie je imela obsežen ah, pela ie s tako silo izraza, da nihče oi mislil na umetniško stran, ker so bili vsi zatopljeni v čar melodije. Z mim ko svojega obraza je pevka dramatično naznačila najmanjši odtenek, da so vsi razumeli zmisel poezije, čeprav niso razumeli besed. Zdaj z divjo tragiko, zdaj zopet z nežno milino je osvajala poslušalce in ko so dihrrile ne-ne ustnice kakor daljni zbogom zadn e umirajoče tone. so zadoneli navdušeni klici: Izborno! In Jakob je bil med oninv. ki so najbolj navdušeno ploskali. Po silni živčni napetosti so se mu bile oč: zameglile in sramujoč se svojih nepričakovanih soflza se je v duhu opravičeval s tem. da ga je omamila tuja poezija na- rodne pesmi. Toda če bi bil odkritosrč-nejši, bi bil moral priznati, da ie bila on-g.nalna pevkina lepota v veliki meri kriva njegove ginjenosti. Manie Lieblingova ie izginila. V živahnem pogovoru, ki se ie razvil okrog nie-ga. je Jakob spoznal Ossolov glas. Podjetni nov.nar ga je spremljal m seznanal z glavnimi knegiminuni gosti. — Kai ne, da je krasna?, — j« dejal. — Resnična umetnica, gospod, in povrhu še odlena dama ... Njena mati ie bila iz ugledne gališke rodbme. Njen oće je bil visok finančni uradnik na Dunaju. Poro-čiJla se je z baronom Lieblingom. Govorilo se je o Maniri in slikar ie na-ostril sluh. — Ah. omožena jc? — se je oglasil American. — Samo tako mimogrede . . . Baron ne prihaja nikoli v Nizzo. O njem pripovedujejo, da ie do ušes zaljubi en v neko i&ralko in da živi z njo bodisi v Benetkah aH na Štajerskem. Zato je baronica Lieblingova zapustila svojega moža, ali na ie bila komedijantka baronu samo uteha v zapuščenosti.,. Temu ni bilo mogoče nikoli priti do dna. Res je, da se nista strinjala v nazorih in prei bi sodil, da je druga verzja resnična. Manie Lieblingova ne spada med one ženske, ki počakajo, da jim obrnejo možje hrbet. Vse kaže, da je ona prei zapustila moža. T7zqfeJ» Joamp gmiBnftlft. — Sa it'Miiaai IMaMii u u i Trmn--------- - — Sa upravo te j—tej dal Usta Oton Chrtetof . — Val v LJubljani. m