Štev. 147
CD£UCA IZDAJA)
V Trstu, v ponedeljek, dne 29. junija 1914
Letnik XXXIX
Izhaja vsak dan, tudi ob nedeljah la praznikih, ob 5 zjutraj, ob ponedeljkih ob 8 dopoldne.
UredniStvo: Ulica Sv. Frančiška AslSkega *t 20, L nadrtr. — Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu lista. Nefrankirana pisma se ne
sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. I/dajat eij in odgovorni urednik štetan Godina. Lastnik konsorcij lista .Edlnecti'. — Tisk tiskarne .Edinosti", vpisane zadnape z omejenim porogtvom v Trstu, ulica Sv. Frančiška Aslikega i il 20. Telefon uredništva in uprave štev. 11-57.
Naročnina znali: Za celo leto ,**••«■	K
za pol teta....................*J—
za tri mesece.............. * 4	• f^T
2a nedeljsko ladajo za celo k*>........• £30
za pol leta.................
„Edinosti" m
„V edinosti je močr
Posamezne številke »Edinosti* se prodajajo po 6 vinarjev zastarele številke po 10 vinarjev.
Oglasi se računajo na milimetre v širokosti ene kolone
Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po 10 vin.
Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ...................mm po 20 vin.
Oglasi v tekstu lista do pet vrst.........K 5-—
vsaka nadaljna vrsta................• 2*—
Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev.
Otkse sprejema inseratnl oddelek .Edinosti". Naročnina In reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se Izključno le
upravi .Edinosti". — Plača in to2i se v Trstu. Uprava In inseratnl oddelek se nahajata v uHd Sv. Frančiftl Aslikega St 20. — Poštnohraniinlčnl račun št. 841.652.
			■HOjjnSH	■HHHHBHRHRSHBBMSSri
			t \ - -1""	
očinski atentat la
Prestonasiednik nadvojvoda Franc Ferdinand
in njegova soproga
vojvodinja Sofija Hohenberška mrtva.
#
Podrobnosti o atentatu. - Vtis v tuzemstvu in inoz@m§t¥y. Žalna seja tržaškega mestnega sveta. - ICasen
Podrobnosti o atentatu.
SARAJEVO 29. (Jzv.) V avtomobilu, ki je s!ećil prestolonaslednikoverm* so bile *iiri osebe Iz prestolonaslednikovega spremstva. Bomba, ki se ie odbila od presto-lonaslednikovega avtomoibla je eksplodirala tik pred drugim avtomobilom. Vei-dar ra og vseh štirih oseb ni bi» nihče diug ranien nego podpolkovnik Alarocv, k< je zade! kos bombe na vratu. Prestolonaslednik ie takoj po atentatu dal »i«ta\ iii avtomobil in ie izstopil, da vidi koliko nesrećo ie povzročila bomba. Takoj nato je zopet vseJel v avtomobil in ukazal naj pelje dalje. V mestni hiši se je mudil prestolo-ranjen nego podpolkovnik Marocy, ki ga je t spremstvu deželnega šeta flem. Potiore-ka in groia fiarrasa odpeljal proti vojaški bolnišnici, kjer je hotel obiskati ranjenega podpolkovnika MarocyJa. Na poti proti botnišnici je bil izvršen zločin. Kakor se govori se je med potoma prestolonaslednik le udal skupnemu prigovarjanju svoje soproge ter grofa Harrasa in generala Po-tlorčka in ni menil več nadaljevati vožnje. Izdal je baje ravnokar ukaz naj se avtomobil obrne. V tistem trenutku pa je priskočil aventator in ustrelil nanj in na soprogo.
Avtomobil je takoj po atetatu krenil proti vladni palači. Tamkaj sta navzoča vojaška zdravnika višji štabni zdravnik dr. Arnsteni in poikovni zdravik dr. Po-lazo hotela pomagati obema ranjencema, toda njuna pomoč je prišla prepozna. Oba sta že podlegla zadobljenim ranam.
Rana prestolonaslednika nadvojvode Franca Ferdinanda je kakor zatrjujejo o-čfvidci naravost grozna. Kroglja je prodrla skozi vrat, kjer mu je presekala glavno vratno žilo, skozi usta in mu je raznesla skoraj ves obraz. Nadvojvoda je ležal v celi mlaki krv i, ki mu je curkoma lila Iz raztrgane žile. Prestolonaslednikova soproga vojvodinja Hohenburška je umrla na notranjem izkrvavljenju.
Kedaj je bil izvršen atentat?
SARAJEVO 29. (Izv.) DrugI atentat, vsled katerega sta prestolonaslednik Franc Ferdinand in njegova soproga Sofija Hohenberška izgubila življeje je bil izvršen točno ob %ll dopoldne. Prestolonaslednikova soproga je živela po tem, ko jo je zadela kroglja še približno 10 minut, dočim pa je prestolonaslednik izdihnil skoraj neposredn opo atentatu. Vest a atentatu v Išlu. — Cesar se je odpeljal na Dunaj.
IŠL, 29. Prva vest o atentatu je dospela v Išl ravno opoldne. Bila pa je to samo kratka vest, ki je vsebovala le dejstva a-tentata, dočim pa strašne posledice atentata še niso bile znane. Četrt ure pozneje je dospela druga brzojavka, ki pa je že naznanjala smrt prestolonaslednika in njegove soproge. Cesarju Je sporočil vest o a-tentatu generalni adjutant grof Paar. Cesar je izdal nemudoma povelje, da se pripravi vse potrebno, da se takoj zjutraj odpelje na Dunaj.
Novi prestolonaslednik.
DUNAJ, 29. (Izv.) Kakor smo že sporočili, je doletela vest o atentatu nadvojvodo Karla Franca Jožefa, dosedanjega pre-
disponiranega prestolonaslednika v kopališču Reichenau, kjer se je nahaja! s svojo soprogo nadvojvodinjo Žito. Vest je dospela v Reichenau okrog I popoldne. Nad-- i voda Kari Franc Jožef se je nemudoma v avtomobilu odpeljal na Dunaj. Dalje časa se je mudil v belvederskem feradu, k.er se je med drugimi tudi Informiral o u-Lrepih glede pogrebnih svečanosti. Kakor znano, je nadvojvoda Kari Franc Jožef hotel odpotovati s svojo soprogo 6. julija na
An^lcSKu, a stveua scilaj to potovanje
odpovedano.
Vest o atentatu v cesarski rodbini.
DUNAJ, 29. (Izv.) Prvi izmed članov cesarske rodbine, ki je izvedel vest o sarajevskem atentatu, je bil nadvojvoda Peter Ferdinano, ki se je opoldne pripeljal z vlakom na Dunaj in so ga že na kolodvoru obvestili o strahovitem dogodku.
Vest o atentatu v Budimpešti.
BUDIMPEŠTA, 29. (Izv.) Prve vesti o sarajevskem atentatu so dospele v Budimpešto med 2. in 3. uro popoldne. Izprva ni hotel nihče verieti te grozne vesti, a ko so poročila začela zavzemati vedno pozitiv-nejšo obliko, so povzročile naravnost veliko paniko. Žalovanje je v mestu splošno.
Ministrski predsednik grof Tisza se je za praznike odpeljal na svoj grad Geszt. Ker je divjala prve popoldanske ure huda nevihta, ga niso mogli telefonično obvestiti o atentatu, temveč so mu mogli le brzojavki, tako da je zvedel grozno novico šele v poznih popoldanskih urah. Odpeljal se je 1 še tekom večera v Budimpešto.
S Sarajevim je bila tekom popoldneva direktna brzojavna in telefonska zveza nemogoča, ker je bila ves čas okupirana po dvornih poročilih.
Za torek se skllčeta obe ogrski državni zbornici k izrednim žalnim sejam. Francoski predsednik obveščen o antentatu.
PARIZ 29. (Izv.) Avstrijski poslanik Seczeny, ki se je nahajal na dirkališču, ko je prispela vest o atentatu na prestolonaslednika Franca Ferdinanda ie nemudoma obvestil o atentatu predsednika francoske republike Poincareja, ki se je tudi nahajal na dirkališču. Oba sta nato nemudoma zapustila dirkališče in se odpeljala v Pariz.
Varnostne odredbe.
SARAJEVO 28. (Kor.) Po prvem atentatu so izostale na izrecen ukaz nadvojvode Ferdinanda vse kakršnekoli vojaške varnostne odredbe, ker je izrazil nadvojvoda željo, da naj ostane prvotni načrt o-biska nespremenjen.
Deželni šef Fcgtn. Poliorek ni ranjen.
SARAJEVO 28. (Kor.) V avtomobilu nadvojvode Franca Ferdinanda se je peljal tudi deželni šef fcgm P o t i o r e k. Spočetka so mislili, da je tudi Potiorek ranjen, toda ostal je nepoškodovan.
Prvi vtiski atentata v raznih krajih.
BRNO 28. (Kor.) Vsa okraSenja mesta in zastave povodom velike sokolske slav-nosti so se po uradni potrditvi žalostne vesti takoj nadomestila z žalnimi zastava-
mi. Po prekinjenju sokolske slavnosti je šel starosta brnskega Sokola dr. Peregrin Fisa k namestniku baronu pl. Bieylebenu in mu je izrazil v Imenu vseh Sokolov globoko sožalje nad veliko izgubo in ogorčene nad prokletstva vrednim atentatom zlobnega zločinca. Obenem mu je naznanil, da prekinejo Sokoli v znak sožalja vse za ta dan določene prireditve. — Vsi listi so izdali posebne iZCc. t.
BRNO 28. (Kor.) Pretresljiva žaioslna vest o nenavadni, grozni, nasilni smrti nadvojvode prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegove soproge je dospela sem ob 4. pop. Sporočilo se je to žalostno dejstvo vsem prirediteljem raznih predstav in veselic, ki so nemudoma odpovedali vse prireditve. Ustavljeno je bilo tudi tekmovalno streljanje na vojaškem strelišču. Prekinila se je tudi takoj velika sokolska telovadba, katere prireditve seje udeležilo nad 60.000 oseb. Velika večina vnanjih sokolskih društev je zapustila še tenom popoldneva in večera mesto.
Vest je napravila strahovito presenečenje, celo mesto je utihnilo in žaluje.
SARAJF. V 28. (Kor.) Deželni zbor se je sestal popoldne k seji. Udeležili so se je vsi poslanci, ki so bili v Sarajevu. Sejo je otvoril ob 5 .pop. predsednik Basagić. Takoj po otvoritvi je cela zbornica vstala. Predsednik je prebral poročilo, v katerem se izraža ogorčenje nad zlobnim zločinom in globoka žalost nad smrtjo nadvojvode prestolonaslednika in njegove soproge. Proslavlja se njegov častni spomin, kateremu zakličejo zborovalci trikratni »Slava mu!« — Predsednik je poudarjal nato neomajno ljubezen in zvesto udanost bosenskega naroda do naše vladarske hiše in je zaklical v znak temu trikratni »Živijo«, kateremu klicu so se odzvali vsi poslanci. Seja je bila nato zaključena v znak žalovanja.
Na podoben način je izrazil svoje sožalje tudi občinski svet v izredni seji, ki se je vršila še pred sejo deželnega zbora.
PRAGA 28. (Kor.) Zvečer, ko so se vračale trume sprehajalcev in izletnikov v mesto je povzročila grozna vest strahovito presenečenje in velikansko razburjenje. Po ulicah in cestah so se ustavljale velike gruče in silne množice so oblegale uredništva raznih listov in prosile pojasnil in podrobnosti o strahovitem atentatu. — Vojvodinja je Čehinja. — Vsi listi so izdali posebne izdaje. — Pred trgovinami na katerih oknih in izložbah so bile razobe-šene posebne izdaje so se zbirale množice in na glas so čitali bližnji strahovito poročilo. Uklonile so se množice pod strašno vestjo, globoka žalost je zavladala po mestu in tiho so se razgovarjali ljudje o žalostni nesreči, globoko ganjeni vsled teh pretresljivih vesti. Izpranziia so se gledališča in veselični prostori, celo mesto se je zaviio v globoko žalovanje. — Vse mesto je v črnih zastavah.
BERLIN 28. (Kor.) Umor nadvojvode prestolonaslednika in njegove soproge so naznanili tukajšni listi s posebnimi izdajami. Vest je napravila po celem mestu globok vtisk.
KIEL 28. (Kor.) Ko je zvedel nemški cesar Viljem o atentata na prestolonasle-
dnika Ferdinanda in soprogo se je vrnil v spremstvo svoje soproge s cesarsko jahto »Meteor« v pristanišče v Kiel, kjer je izstopil in se je vkrcal na krov parnika »Holienzollern«. Vs eladje v pristanišču v Klela so razobesile zastave na polovici jadra.
HAMBURG. 28. (Kor.) Vest o umoritvi nadvojvode in soproge je pri&a. sem med današnjo veliko dirko in je povzročila ve-liKansko presenečenje. DwU« <>e ie ustavila, godba Wandspacbterjevih husarjev je takoj prenehala igrati.
LONDON 28. (Kor.) Vest o groznem umoru nadvojvode prestolonaslednika in soproge se je razširila s bliskovito naglico po vseh delih mesta. Vest je napravila globok vtisk. Ko je zvedel kralj o tej nesreči, se je takoj informiral na avstrijskem poslaništvu. Ko je prišlo uradno poročilo iz Dunaja je razobesilo poslaništvo zastavo v znamenju žalovanja.
RIM 28. (Kor.) »Giornale d'Italia« piše: V tem trenutku, ko je zadel tako težek udarec starega in zvestega zaveznika našega kralja, častitljevega cesarja in kralja Franca Josipa, njegovo cesarsko rodbino in vse narode zavezne monarhije upamo, da govorimo v imenu celega italijanskega naroda, če izražamo globoko sožalje nad veliko izgubo, ki je zadela sosedno monarhijo vsled tako tragične zgodnje in nasilne smrti prestolonaslednika in njegove soproge. V tej tragični uri se klanjamo s spoštovanje min v globoki simpatiji upognjeni pod veliko nesrečo, ki je ponovno zadela starega, modrega, in previdnega vladarja. List piše dalje: Vest je povzročila med poslanci, ki so se nahajali v kuloarjih državne zbornice globok vtisk. Vsi so izražali globoko sožalje nad žalostnim udarcem, ki je zadel sosedno zavezno državo.
BUKAREŠT 28. (Kor.) Vest o napadu in umoru prestolonaslednika, ki se je razširila po mestu že v zgodnjih večernih u-rah je povzročila po mestu velikansko o-gorčenje. Posebno hitro se je razširila vest, ker so se zbrale v mestu velike množice, ki so se vračale od velike konjske dirke, katere sta se udeležila tudi kralj in prestolonaslednik. Listi so izdali po več posebnih izdaj z natančnim popisom atentata in poročilom o vtisku, ki ga je napravil atentat na Dunaju in v Budimpešti. Vodja konservativnih demokratov se je izjavil sledeče: Ta atentat smatram za veliko nesrečo ne samo za cesarja Franca Josip amarveč za celo avstrijsko monarhijo. Nadvojvoda Franc Josip je bil dober in je imel najboljše namene z vsemi narodi monarhije. Mi moramo kot ljudje in kot Romuni smrt advojvode in njegove soproge globoko obžalovati.
»Universul« se spominja pri tem obiska nadvojvode v Sinaje; ki se je vršil pred nekaj leti in pri katerem je sprejel nadvojvoda sedmograško romunsko deputacijo, s katero se je prijazno razgovarjal o željah Romuncev na Ogrskem.
PARIZ 28. (Kor.) V Parizu je napravila vest strahovit vtisk. Avstro-ogrski poslanik Secsen je dobil strahovito poročilo v Longchampsu, kjer se je vrSila velika dir-
ka. Zapustil je takoj tribuno in se je odpeljal v mesto.
MONAKOVO 28. (Kor.) Kralj Ludvik je zvedel o umoru prestolonaslednika v VViirzburgu, kjer je prisostvoval veliki slavnosti povodom neke stoletnice. Odpovedal je takoj udeležbo nadaljnih slavnosti, nameravan obisk mest Schvveinfiirt, Kitzingeri in Ansbach in je poslal brzojavno sožatko cesarju Francu Josipu.
METKOVIĆ 19. (Kor.) Med prebivalstvom V ozemlju Narente in Mctkoviča, ki je pred nekaj dnevi veselo in navdušeno sprejelo nadvojvodo in ki mu je pripravljalo za jutri, ko se je imel nadvojvoda vračati zopet sijaje nsprejem je nastalo po razširjenju te vesti strahovito razburjenje. Vsi so izrekali ogorčenje nad tem silovitim in zločinskim delanjem. — Okrašenja mesta, vence, slavoloke in zastave so ogrnili z žalnimi trakovi znaki in zastavami.
ZADER 29. (Kor.) Vest o groznem a-tentatu in o smrti nadvojvode Ferdinanda in njegove soproge je povzročila v glavnem mestu in tudi po celi deželi veliko presenečenje, ogorčenje in globoko žalost. Ljudstvo žaluje vsled te nesreče in izraža svoje žalovanje z globoko pieteto. — Deželni odbor je sklican jutri k izredni seji. Občinska zastopa v Zadru in Splitu sta poslala na cesarjevo kabinetno pisarno brzojavne sožalke.
Kaka kazen doleti atentatorja.
Prvi atentator Nedeljko Čabrinovič je star 21 let in potemtakem po veljavnem kazenskem zakoniku v polni meri odgovoren za svoje dejaje. DrugI atentator Princip (Princič) pa je star šele 19 let in se mu v smislu § 52 kaz. zak. vkljub dvojnemu umoru ne more prisoditi smrtna kazen ali dosmrtna ječa temveč le težka ječa od 10 do 20 let.
Prlnčić ali Princip?
Glede imena atentatorja, ki je umoril prestolonaslednika, doslej še nismo mogli priti na čisto. Uradni korespondenčni biro Je poročal, da je priimek atentatorja »Princip«, dočim pa naša izvirna poročila govore le o »Prinčiču«. Pripominjamo to, da se čitatelji ne bodo motili za-ladi različnosti priimkov.
DomaČe vesti.
Izredna seja tržaškega mestnega sveta.
Z ozirom na strahoviti dogodek v Sara-jevem sklicuje župan dr. Valerio izredno sejo mestnega občinskega sveta, ki se bo vršila v torek, 30. t. m. opoldne. Zupan bo v tej seji predlagal, da mestni svet izreče Njegovemu Veličanstvu svoje sožalje v imenu tržaškega prebivalstva in izda poziv na meščanstvo, da izrazi svoje ogorčenje in najgloble obžalovanje nad tem strahovitim dogodkom ob priliki pogreba Njegove cesarske Visokosti prestsolonasled-nika in njegove soproge. Cas pogreba se naznani pravočasno.
Stran n.
»EDINOST« št 146.
V Trstu, dne 29. junija 1914.
Prestolonaslednik nodvolvods Franc Ferdinand.
Prestolonaslednik nadvojvoda Franc Ferdinand se je porodil 18 dne meseca decembra 1. 1663. kot sin drugega cesarjevega brata, nadvojvode Karla Ludvika. Nadvoj-' voda Franc Ferdinand je bU vzgojen kakor vsa Člani naše vladarske rodbine, ki niso določeni za presloionasledstvo. Tedaj je bil še živ prestolonaslednik Rudolf. Franc Ferdinand se je posebno izobraževal v vojiMrih stvareh, poleg tega pa je tudi s posebnim veseljem proučeval naravoslovje in pravo. Njegovi učitelji so bili: grof Degenfeki, potem umrli dunajski škof dr. MarschaH, znani historik Klop p ter profesorji Beck, Czibneka, pl. Hueber, Rezniczek in drugi. Ko je bil star 13 let, je vstopil v armado in sicer, do takratnem običaju takoj kot poročnik, k 32. pešpolku. Z 19 leti je postal nadporočnik in je bil premeščen k 4. dragonskemu po«ku. — Leta 1885. je bil imenovan za ritmojstra, leta 1889. je postai major, I. 1890. podpolkovnik in je kot tak prevzel povelj-ništvo 9. huzarskega polka. Dve leti pozneje je bil imenovan za generalnega majorja in je kot tak postal poveljnik 38. infanter jske briga Je v Budjejevicoh. Leta 1896. je bil imonovan za feldmaršalieitnanta, dve leti pozneje pa za generala kavalcrije in je tako dosegel najvišjo šaržo. Kot tak je bil dodeljen na razpolago najvišjemu armadnemu poveljništvu, s um*r je biio v oficijelni obliki priznano njegovo prestolonasledništvo. — Istočasno je tudi opustil svoj naslov „d' Esle", ko ga jo nosil tlej, kar je podedoval milijonsko dedščino vojvodske rodbine d' Este.
Leta 1894. je nadvojvoda Franc Ferdinand prvikrat oficijelno zastopal cesarja v inozemstvu. Bilo je to v Londonu, kamor je šel v cesarjevem imenu čestitat tedanji angleški cesarici Viktoriji ob njenem Šestdeset-letnem vladarskem jubileju. Proti koncu devetdesetih let je potoval po raznih avstrijskih pokrajinah, pri čemer je povsod javno poudarjal svoje katoliško stališče a, leta 1901. je to svoje stališče pokazal še tem jasneje, ki je prevzel protektorat društva rKatholischer Schulverein".
Znamenite politične važnosti je bilo potovanje prestolonaslednika nadvojvoda Franca Ferdinanda v Petrograd leta 1902. Prestolonaslednik se je šel tedaj zahvalit carju, ki mu je podelil š ržo ruskega generala. Ob tej pri iki je imenoval prestolonaslednik za svojega častnega spremljevalca ogrskega grofa Zichyja, znanega voditelja madjarske katoliške ljudske stranke, ne da bi bil prej vprašal ogrsko vlado. Zato je tudi to imenovanje vzbudilo pri ogrski vladi in ogrskih strankah veliko ogorčenje. Tedanji ogrski ir.inistrski predsednik se je obrnil naravnost na cesarja samega in mu je sporočil protest
Ogrske vlade proti postopanja presiolona
svoje potomce, da ne bodo nikdar skušali preklicati ali izpremenfti te izjave. — Par dni pozneje, bilo je to 1. julija 1900, se Je nato vršila poroka v najožjem krogu, katere se ni udeležil uiti cesar niti ostali Člani cesarske rodbine, iivaemfti najožje nadvojvodov« sorodnike. Ob priliki poroke je podelil cesar grofici Hodkovi dedni knežji Man in priimek kneginje Hohenberške.
Prestolonasl ednikova soproga je bila rojena 1 dne meseca avgusta 1. 1968 v Stnt-gartu kot četrta hči grofa BohumMa Hodfca. Rodbina grofov Hodkov pripada najstarejšemu fešfeeimrptaitstvu in je'zlasti znana že iz 16 stoletja. Grofica Sofija je že v svoji zgodnji mladosti izgubila sta riše. Svojo mladost je preživeta večji del v samostanu in od tod je tudi prihajala njena globoka vernost. Kot hčerka odlične plemiške rodbine je prišla nato na dvor in je bila kot dvorna dama prideljena dvoru nadvojvodi-nje Izabele, kjer jo je spoznal prastolona-sleonik nadvojvoda Ferdinand. Po devetletnem zakonu 5 meseca oktobra 1909 je povzdignil cesar prestolonaslednikovo soprogo v vojvodski stan in jej podel 1 obenem naslov kraljeva visokost. - Zakon prestolodnika z grofico Hodkovo je bil obdarjen s tremi otroci. Kneginja Sofija je bila rojena 24. julija 1901, knez Maksimi-
podelitev ustanov deželnemu sodiSču, ni nikakor nameravala protežirati sinov sodnikov. Če bi mislila količkaj na to, da bila v svoji določbi to omenila na en ali drug način. Tega pa ni storila. Vobče pa nas spominja ta dunajski slučaj na marsikake nerodnosti pri podelitvah raznih ustanov, ki so se odkrile in ki so tudi ostale javnosti prikrite. In takih slučajev je veliko. Resnica je, da danes velikokrat niti ne vemo, kdo uživa ustanove, posebno večje, ker se oni, ki vedo, da jih niso potrebni in ne zaslužijo, previdno skrivajo.
Hanin Mi organizacija.
Boren shod proti renjikolom. — Vladni zastopnik hoče shod razpustiti. Včerajšnji shod, ki ga je priredila podružnica NDO pri Sv Jakobu v dvorani „Del. kons. društva", je bil zelo buren. Delavci so bili silno ogorčeni, ko je poročevalec strokovni tajnik Brandner dokazoval, da se izdajajo ministrske odredbe v zadevi nameščenja sa-moavstrijskega delavstva v tehničnih zavodih samo kot nekako slepilo za naše poslance in ljudstvo, pa se te odredbe ne upoštevajo. Govornik je to tudi lepo dokazal in podal natančno število v tehničnih zavodih pri Sv. Andreju in Sv. Marku sedaj zapo-
. .	slenih renjikolov in Nemcev, neavsirijskih
lijan 29. septembra 1902 in knez Ernest 27. državljanov, to pa vkljub temu, da je majnika I. 1904. Prestolonaslednik Franc! nrpri <;pHmirni leti Kita nHons nH ministrs Ferdinand je s svojo rodbino navadno bi-
Prestolonaslednik Francj pred sedmimi leti bila izdana od ministrstva io rodbinn navarfnn bi- naredba glede nastavljanja Avstrijcev in odpusta tujih državljanov, iznova pa sedaj na podlagi delegacij v Budimpešti. Kakor pa so ti zavodi že pred sedmimi leti „farbali* vlado, ki jim je vse sveto verjela, ne da bi
val na svojem velikem posestvu v Kono-pižtu na Češkem, kjer ga je, kakor znano, pred kratkim posetil nemški cesar Viljem, da si ogleda tamkaj nove cvetlične nasade.
Na Dunaju je bival prestolonaslednik na- Se o stvari natančno informirala, tako se
vadno v gradu Belvederju, kjer je bila tudi nameščena njegova vojaška pisarna. Posebno v zadnjih letih je prestolonaslednik s svojo rodbino prav rad prihajal tudi v Mi-ramar, kjer je bival navadno po par mesecev. Tako je tudi v letošnji pomladi bivala prestolonaslednikova rodbina daljši čas v Miramarskem gradu, odkoder je po sestanku z nemškim cesarjem Viljemom, ko je le ta potoval na c tok Krf, odpotoval v Mo-nakovo, da vrne v cesarjevem imenu poset bavarskega kralja.
Tržaškega prebivalstva se je dojmila strahovita vest o atentatu na prestolonaslednika še tembolj, ker je komaj par dni, kar ga je kar najprisrčnejše pozdravljalo na tržaških tleh. Prošlo sredo, 24. t. m. je prispel prestolonaslednik v Trst in se vkrcal na vojno ladijo „Viribus U nit is", na kaUri se je odpeljal v Dalmacijo, da bi v tamkajšnjih vodah prisostvoval velikim vajam naše vojne mornarice. Kdo izmed tiste mno* žice, ki je tako navdušeno pozdravljala prestolonaslednika, ko se je vozil po tržaških ui cah, bi b l pač mogel mislili, da zadene tega krepkega, čvrstega in čilega moža tako nagla nepričakovana in nasilna smrt.
Zločinska roka se je dvigvila in vrgla bombo, ki ga na ni dosogb, pa ga je kroglja, ki jo je izstrelil drugi zločinec, ki je obenem
dogaja tudi sedaj. Govornik je ostro prijemal vlado, tako da je vladni komisar 'dvakrat zagrozil z razpustom shoda. Bila je sprejeta resolucija. Shodu je predsedoval tov. V o 1 a r i č, predsednik šentjakobsko podružnice NDO. — Govorili so tudi tov. Pečar, Hvastja, Pregarc, Kervin itd. tudi „perilo" iz mestna p inarne je prišlo v razpravo. Obširnejše por^ilo sledi.
Osrednji izvrševalni odbor NDO. Na prvi seji, ki je bila v soboto zvečer, je bil odbor konstituiran tako-le: dr. J. Agneletto, predsednik, dr. R. Pcderin, podpredsednik. J. Požar, tajnik, J. Som, tajniški namestnik, Vinko Engelman, blagajnik, dr. J. Mandič in A. Brandner, odbornika (poslednji kot osrednji strokovni tajnik).
slabo izkupil. Prejšnjega dne se je tako silno napil, da je bil še drugi dan pijan, a še je Šel kljub temu tudi on streljat v oblake. A možnar mu je eksplodiral in mož je dobi! težke poškodbe na obrazu in na rokah. Najbrže se odsedaj naprej ne bo boril samo proti oblakom, ampak tudi proti alkoholu.
Kako na Angleškem ohlajajo fnfraeet-kotn jezo. Angleški finančni minister, lord George je imel pred kratkim v nekem lon^ donskem parku shod, na katerega je prišlo seveda tudi veliko sufragetk, ki soba-tele razbiti shod. Ko je neka sufragetka hotela ministra prekiniti v govoru, so se takoj navalili moški nanjo in jo vrgli iz parka. A to še ni bilo dovolj. Par zboro-valcev jo je nato še spremilo do bližnjega ribnika. V trenotku je bila srborita sufragetka v ribniku, kjer je morala ostati toliko časa, da si je popolnoma ohladila svojo jezo, nakar so jo izpustili. Tudi nekega moškega, ki se je potegoval za zahteve sufragetk, so vrgli v vodo. Sploh nameravajo sedaj na Angleškem čisto radikalno iztrebiti sufragetkam njihove muhe in situacije.
Strašen roparski umor. V velikem Bes-kereku na Ogrskem se je izvršil strahovit roparski umor. Neznani roparji so vdrli v hišo gostilničarja Ivana Viljema in so pobili gostilničarja, ženo in celo rodbino. Nato so oropali hišo in vzeli poleg dragocenosti 1400 kron denarja. Po izvršenem ropu so se vsedli v gostilno, kjer so pili pivo, obenem pa so privlekli v gostilno mrtvo gostilničarko in izvršili nad njo zverinski zločin. Roparji iščejo s polcijskimi psi.
Italijani ukradli 150.000 umetnih zob. Te dni je bil oneki pariški tvrdki ki izdeluje umetne zobove, ukradenih nad 150.000 zob. Pariška policija je izsledila kot krivca Italijana Giorgia Kole in Romola Galli-one, ki sta bila v Italiji že ponovno obsojena radi raznih tatvin, a v Parizu sta najraje zmikala umetne zobe. Policija je našla pri njih še okoli 70.000 komadov.
Obril se je v aeroplanu. Iz Berlina se poroča, da je nemški aviatik Konschel stavil, da se bo obril v aeroplanu. In res je Konschel stavo tudi dobil. Dvignil se je v aeroplanu 1000 m visoko, vodil aeroplan z nogami, se lepo namazal z milom po obrazu in se nato popolnoma obril. Dobil je za to svojo drznost borih 800 frankov, lahko pa bi jo plačal tudi s smrtjo.
Drobne vesti. Na angleški križarki „Ac tive" ie izbruhnil ogenj v kurilnici. Ogenj
kljub temu, da sta oba izgubljena, nekr razlika. Od potopljenega zlata i. t. d. nima nobeden koristi, od papirnatega denarja imajo pa veliko korist banke, ki so prodale ta denar za gotovo plačilo, katerega jim po izgubi bankovcev ni treba nikomur izplačati.
Odmevi krojaške stavke v Gradcu. Za časa zadnje krojaške stavke v Chradcu je ustrelil dne 11. aprila krojaški pomočnik Anton JVlataŠič s samokresom na tajnika Koselai Kroglja ga je zadeiha v prsa in ga ie precej nevarno ranila. Matašič je izvršil napad iz maščevanja, ker mu je Kose. zagrozil, da ga bo proglasil za stavkokaza. Te dni se je vršila proti Matasiču porotna obravnava. Porotniki so zanikali vprašanje glede poskušenega umora s 5 proti 7 glasovi in Matasič je bil obsojen samo zaradi prestopka orožnega patenta na en teden zapora. Socijalno demokratična stranka je pozvala v protest, proti tej sodbi vse delavce ob 5 pop. k protestnemu zborovanju v Industriehalle. Zborovanja se ie udeležilo kakih 6000 do 7000 delavcev in delavk. Zborovanje je bilo silno vihamo Govorila sta državna poslanca Muhitsch in dr. Schacherl, ki sta med drugim napadala tudi silno ostro razpuščeni graški svet. Po zborovanju so šli demostranti na glavni trg, kjer je govoril drž. poslanec Resel, nakar so se razšli mirno domov.
Roparski umor pred osmimi leti. Pred porotnim sodiščem v Korneuburgu se je začela zanimiva razprava, ki se peča z zagonetnim roparskim umorom, ki se je izvršil v noči na 27. oktobra l. 1906. Na o-krajni cesti Ringelsdorf-Hohenau so našli mrtvega finančnega višjega nadzornika Franca Schmidta iz Hohenauva. Imel je strahovito rano na glavi, v raiii pa je tičal en kos odloinljene kline žepnega noža. — Uvedli so strogo preiskavo, več oseb so aretirali, toda po kratkem preiskovalnem zaporu so jih morali izpustiti, ker se je izkazalo, da so nedolžni. In že se je mislilo, da bo ostala cela zadeva nepojašnjena, zločinec brez kazni. L. 1913 pa se je javil kovaški mojster Anton Pongrac in povedal, da je bil slučajno priča umora. Kot morilca je označil sobnega slikarja Ivana Frieaericha in gostilničarja Josipa Schnii-da. Pongrac ie videl izpred svoje hiše Schmidta, ki se je pripeljal na kolesu za njim pa sta šla omenjena morilca. Dohitela sta ga na mostu. Pongrac se je sskril, ker se jebal. Čul je naenkrat hud padec in besede: Prosim vaju pustita me, saj vama
Vest! iz GorlSfie.
Politična šola v Štandrežn. Skoraj vse j Napravil	veliko škode. Več oseb je lahko	je odgovoril: Sedaj nimaš no
ičine goriške okolice so poslale svoje za- rat>jenih.	V rudokopu Mieres je eksplo-	več!« Nato je vse utihnilo. P<
« r „»Ki^-. .. T t.. .1 Sn U IO ! • ____ ______ nlitl	ln trt Cimft foHl
so sicer kmalo pogasili, kljub temu pa je nisem nič naredil. Eden napadalcev pa mu
............ ~ . . . - nobene korajže
občine
stopnike v politično šolo v Dutovljah, da je bila udeležba v resnici lepa. Poudariti pa je treba še posebej, da ni bila udeležba zadovoljiva Ie vsied števila, temveč tudi radi izredne vztrajnosti oW®i«»valcev šole. Predavanj« m« sario mnogo mladih ljudi poslušajo, temveč si podano snov-tuai dobro zapomnilo. In ! tem leži ravno največji uspeii politične šole. — Solo je otvoril
stedoikorerau. Ogrska vlada je tudi dosegla dvignfl svojo roko tudi proti njej, ki mu je	.... ............... ....
t-da j, da je cesar razveljavil imenovanje	bila tako udana m zvesta družica v vsem i predsednik^ Slovenskega političnega dru-
grofa Zich^a za ćas'nega sprcmljevtfca pre-	njegovem delovanju iu nehanju. Združena štva v Gorici, dr. Podgornik. V kratkem
bioionasiednifcovega. Prestolonaslednik se je	v življenju, združena v smrti. | govoru je pojasnil pomen politične šole in
oerski vladi revanžival s tem, da ni sprejel	Zgodovina avstrijske monarhije zadnjih vznodbuial Doslnšalce. da slede izvajan jem
desetletij je pisana na marsikaterem listu s krvavimi črkami. Včerajšn.i dan je dodal nov tak list tej zgodovini in avsjrij^ki narodi so ga čitsli z globokim ogorčenjem, z bridko žalostjo in z vročo željo, naj bi bil vsaj ta list zadnji te vrste, ki ga je napisala kruta usoda z roko zločinca avstrijskim narodom in njihovi ljubljeni vladarski rodbini.
Dnevne vesti.
Kako se upravljajo in oddajajo v Avstriji ustanove. Dunajska »Arbeiter-Zeitung« priobčuje sledeči zanimivi in značilni članek: Žena stavbnega podjetnika Marija VVeber na Dunaju, ki je bila leta 1911 na Raxu umorjena, je ustanovila svoje veliko premoženje za ustanove za revne in potrebne slušatelje prava na dunajskem vseučilišču. Pravico razdelitve ustanovnine in podelitve ustanov je podelila blaga žena deželnemu sodišču na Dunaju. Deželno sodišče je napravilo iz te ustanovninedvaj-set ustanov po 2400 kron. Priznati se mora, da so to največje ustanove na tem zavodu razun ustanov za privatne docente. Toda že ta razdelitev je nesmotrena in neopravičena. Prvič ne potrebuje dijak kar 200 kron na mesec, drugič pa imamo toliko potrebnih dijakov, da nikakor ne gre, da bi se dalo nekaterim kar naenkrat lepe dohodke, veliko drugih revnih in potrebnih pa zavrnilo, ne da bi dobili vsaj malo podporo. Koliko dijakom bi se lahko pomagalo s to bogato ustanovnino, ko bi bila pamet-
ogrski
v svo;e spremstvo nobenega ogrskega magnata. Tako so ga ves čas njegovega bivanla na Ruskem spremljali edinole av-srijaki kavalirji. Od tistega časa datira ona znana, v jasnosti toliko spominjana antipatija, ki jo je baje gojil prestolonaslednik
proti Madžaiom.
Te vesti pa je prestolonaslednik okreplje-val še ob raznih drugih prilikah in to posebno tedaj, ko je šlo za skupnost in enotnost armade in ie bilo treba nastopiti z vso odločnostjo proti nacijonalnim težnjam Madžarov glede skupne armade.
Prestolonaslednik se je pozneje mnogo trud i, da bi se te vesti o nasprotstvu, ki je baje zavladalo med njim in Madžari, razpršile, vendar pa se mu ta njegov trud ni
posrečil nikdar. —	_
V zadnjih letih je nadvojvoda Franc Fer-dfrnnd zastupa! vladala skoraj v vseh važ-r-*h državnih funkcijah. Tako je tudi otvori v cesarjevem imenu letošnje delegacijsko zr.se da nje v Budimpešti.
Dre 18 avgusta 1.1. ga je cesar imenoval zi g netalnega nadzornika cekkupne oborožene sile. Od tega časa je pomenjala vo-fq*irfl nisarna prestolonaslednik« >va najvišjo instanco v vseh stvareh tičočih se oborožene file naše monarhije. K-kor je znano, so vse važne še reforme v naši armadi in mornarici, ki so se izvedle v zadnjem času, več ali manj delo prestolonaslednika.
Že sredi 90 let so se pojavile med dunajsko visoko družbo vesti o ljubezenskem namer:u nadvojvode Franca Eerainanda rn-iram n adi gr čci Sofiji Hodkovi, ki je b la n0 jn primerno razdeljena. Kljub temu pa dvojnica nadvojvodinj ' Izabele. Ker nad- i je namestništvo potrdilo ustanovno pismo, vr i Franc Ferdinad niti najmanj ni pri- v katerem stoji med drugim tudi določba: i ai teza svojega nagnenja, je bila kinalu 2m pridne redne slušatelje, ki so brez sredstev. — Dne lb. februarja so bile te ustanove razpisane in vloženih je bilo 170 prošenj. Deželno sodišče je prosilo fakulteto za formalno potrditev slušateljev prosilcev kot takih, ni pa se informiralo o njihovi kvalifikaciji in kamor so se ustanove oddale. Dvanajst ustanov so dobili sinovi dunajskih sodnikov, nekaj ustanov sinovi dobro dotiranih državnih uradnikov Hi le trije ali štirje tujcL Med sinovi sodnikov, ki so dobili tako lep »Taschengeld«, je tudi sin deželnosodnega predsednika dr. pl. Kumpfmtllerja, ki ima gotovo 12 do 16 tisoč kron letnih dohodkov. — Toliko »Ar-beiter-Zeitung«. Ta slučaj je poučen. Ko bi dobili ustanove recimo sinovi sodnikov in državnih uradnikov po deželi, ki so navezani samo na plačo, bi to še ne bilo tako čudo. Da pa odjedajo kruh revnemu, pridnemu dijaku, ki pride iz dežele in ki res strada na Dunaju, domači sinovi dobro situiranih rodbin, sinovi očetov, ki se vozijo morda z avtomobilom po mestu, to * ni prav. Ootovo je tdi , da blaga ustanovni-ca samo s tem, da Je izročila razdelitev In
kri- al tega svoiega nagnenja p i'.orica o tem splošna. Pokazal pa je nad-vojvi >da že tacoj v početku svojo najtrdnejšo voljo, da hoče poročiti mlado grofico. Ovire so bile seveda velikanske, kar je ra-7-irr.liivo tem bolj, ker je bil nadvojvoda Franc Ferdinand tedaj že proglašen za prestolonaslednika in je bilo potemtakem s to možitvijo rešiti tudi vprašanje nasledstva. Po mnogih najraznovrstnejši* nasprotstvih te je končno nadvojvodi Francu Ferdinandu le p srečilo, da je odstranil vse ovire: dosegel je cesarjevo dovoljenje, da sme poročiti grofico Hodkovo.	^^
Bilo je 25. dne meseca junija 1900, ko je prestolonaslednik nadvojvoda Franc Ferdi nand v smislu tajnega rodbinskega zakona naše vladarske rodbine izjavil pred cesarjem* In drugimi zbranimi člani cesarske rodb ne, da bo ta njegov zakon morganatičen, da otroci, izhajajoči iz tega zakona ne bodo čiari cesarske hiše in da ne bodo ne oni ne nj'hovi potomci nikdar imeli pravice do prestola. Obenem je pa prestolonaslednik nadvojvoda Franc Ferdinand izjavil pod prisego, da se obvezuje zase in
predavateljev marljivo. Kot prvi je predaval nato vseučiliški docent dr. Bogumil Vošnjak o ustavi. Težko umljivo snov je podal na lahko umljiv način, da je imelo predavanje popolen uspeh. — O občini, zgodovini njenega postanka, o nalogah občinskega starešinstva ter sploh o vseh za občino važnih stvareh je predaval nato Andrej Podgornik. Njegovo predavanje je bilo vestno sestavljeno in le želeti je, da se tudi natisne, posebno, ker je moral predavatelj vsled pičlo odmerjenega časa končati predčasno. — O ljudskem knjižni-štvu je govoril g. Rakušček. Gospod Ra-kušček je v ljudskem knjižništvu naravnost strokovnjak, zato pa je bilo tudi njegovo predavanje temu primerno. V zaslugo pa mu štejemo, da je poleg strokovnja-ške vsebine vlil v predavanje tudi poljudno razpravljanje. Temperamentno, stvarno in poučno je govoril nato dr. Puc o državljanskih pravicah, zbornem zakonu in socializmu. Da je imelo njegovo predavanje popolen uspeh, za to že jamči ime predavatelja. — Nedeljska predavanja Politične šole je nato zaključil s primernim nagovorom dr. Podgornik.
Koncert učiteljiščnikov v soboto zvečer na vrtu hotela »Zlati jelen« je zopet enkrat pokazal, da goje učiteljiščniki godbo smo-treno in marljivo. Ves večer je bil animiran, dobro obiskan in vsi so bili s koncertom povsem zadovoljni.
Pevsko društvo »Lovor« iz Opatije je obiskalo na svojem potovanju na Bled tudi Gorico. Na južnem kolodvoru so prejeli brate iz Opatije in Voloske Sokoli skoraj polnoštevilno. Povdarjamo pa, da je bilo drugega občinstva veliko premalo. Po krepkih na zdar in živijo klici so odšli nato gostje v spremstvu Goričanov skozi mesto k »Jelenu®. Tam so zapeli dovršeno dve pesmi in želi za svoje dobro petje zaslužen aplavz. V imenu Goričanov je pozdravil goste dr. Drago Marušič in po-vdaril edinstvo vseh Jugoslovanov. Njemu se je zahvalil v kratkem a krasnem govoru gospod Miran, podžupan iz Voloske. — Po kosilu so si ogledali gostje še Kostanjevico, nat ose pa odpeljali na Bled, kjer pirede koncert. — Ni bilo mnogo ljudi, ki so pozdravili goste, a kar jih je bilo, ti so storili to s tako prisrčnostjo, da ostane dragim bratom slovenska Gorica gotovo v najboljšem spominu._
Razne uesti.
diral v največjem rovu , Mariane" plin Eksplozija je napravila veiiko škodo. Trije rudarji so ubiti, več pa težko in lahko ra-
nienih. _ V Lipskim so čutili v soboto
ob 3 zjutraj precej hud potres in močno podzemeljsko gromenje. V več hišah so pobite šipe, premaknjena je hišna oprava in popokanih je več stropov. Množiče ljudi so zbežale iz mesra. - V Budimpešti se je ustrelil 32 letni baron Aladhr J' sika, ki je prišel šele pred kratkem popolnoma zdrav iz nekega zdravilišča. — V Budimpešti je bil pred nekaj časom obsojen neki Nikolaj Bravouša zaradi vohunstva na pet let državne ječe. Bravouša se je pritožil, kraljeva kurija pa je kot najvišji sodni dvor pritožbo zavrnilo. — Zadnji potres v Bataviji je silno razburkal tudi morje in povzročil velikanske valove. En tak val je pograbil parnik „Kentuki", ga dvignil več metrov visoko in vrgel na peščenino, kjer je obtičal. Parnik, ki je bil poplnoma napolnjen s pot niki, je ostal nepoškodovan.
Jeza Škoduje lepoti. „Zene, čuvajte se slabe volje, jeze in vznemirjenja. Bodite vedno blage, dobre in vesele \u — Tako svetuje ženam neki angleški zdravnik. Vsa neugodna in žalostna čustva, posebno jeza in vznemirjenje vplivata jako slabo na telo. A posledice tega so, da postane Ženska grda in se poprej postara. Ženske, ki se ne znajo obvladati, se togote za vsako najmanjšo stvar, jokajo in se razburjajo. Vse to se pozna na njih licih, ki postanejo mračna, nabrana in bleda. N jlepše lice pretvori jeza v grdo in zoprno. Dobra volja in dobro srce nasprotno napravita, da postane tudi ne baš lepo lice prijavno in ugodno. Zato možje in žene: bodimo vedno dobre volje, da bo naša lepota večja in epša 1
Samomor ogrskega plemiča. V Kolo-švaru na Erdeljs.em se je ustrelil v petek mladi ogrski plemič, baron Hadar Josika, ti pa ni bil čisto pri zdravi pameti. Josika e vpeljal v svojem gradu čisto srednjeveške navade. Nekoč je dal obesiti svojega slugo za pete. Konečno je nesrečnež zblaznel in so ga prepeljali v neki sanatorij, odkoder se je šele po par tednih vrnil v svoj grad.
Nov zaklad v morju. V morju leže že ogromni zakladi. Cele ladje, obložene z zlatom, srebrom in drugimi dragimi kovinami, je že požrlo brezmejno brezno in jih odtegnilo za vedno človeštvu. Poleg tega pa je požrlo morje šc nebroj drugih dragocenosti različnih vrst. Ta ogromni podmorski zaklad se je v zadnjem času zopet povečal za precejšnjo vsoto. V mislih imamo potopljeni parnik »Empress of Ireland«. Kljub teinu, da je zelo malo upanja, da bi parnik, ki leži 17 niti globoko, dvignili, se trudijo potapljači, da bi ugrabili morju vsaj en del zaklada, ki ga hrani parnik. V blagajniški kabini je vozil namreč Empress poleg kovanega denarja in drugih dragocenosti 163 vreč srebra, ki je bilo vredno čez 4 milijone kron. Vendar pa tvori ta zakladnica samo en del bogastva, ki je bil na parniku. Vozili so se bogati potniki. Imeli so pri sebi gotovo tudi precej kovaiega zlatega in srebrnega denarja, Še več pa denarnih nakazil, menic, bankovcev Ltd. Tudi to je seveda izgubljeno. Med izgubo zlata, srebra in
Strelja! Je v oblake. V Trnavi v Slavoniji so se pokazali preteklo nedeljo nad vinogradi pogubonosni oblaki, ki so napovedali hudo ura Vinogradniki so takoj
odnesli v vinograde svoje možnarje in so	. . ,
streliali v oblake da ih razženejo. Pri dragocenosti in med izgubo papirnatega ,---------- —--
streljanju |o Jc neki Štipa Markovi« Jako I denarja pri potopu parnika pa Je vendar, 1 nista napravila nobene.
Pongrac pravi, da je zamolčal to samo radi tega, ker je imel v najemu občinsko kovačnico in se je bal, da bi je izgubil, ker je imel Schmicda velik vpliv na občini. Preiskava je dognala, da je izDOved Pongraca resnična, samo v osebi Sclimida se je motil. Sclunied je namreč dokazal, da je bil takrat cel večer v svoji gostilniški sobi. Obravnava se vrši torej samo proti Friedrihu in je določena na dva dni.
Proti tujim delavcem na Francoskem. V francoski zbornici je vložil poslanec Pu-gliezi Conti nujni predlog, da naj se takoj izdela zakonski načrt po katerem se ob-dači še posebej one delodajalce ki imajo uslužbene v svojih obratih tuje delavce inozemce. S tem bi se pridobila kompenzacija za stroške za triletno vojaško službeno dobo, obenem pa bi se odvrnila od dežele velika škoda, ki jo povzročajo ravno tuji delavci ki strahovito konkurirajo domačim. Poslanec ceni število inozemskih delavcev na Francoskem čez 60G.0U0 Državni podtajnik zunanjega urada je izjavil, da je ta predlog nesnrejemljiv ker bi zadeval produkcijo in ker bi imel posledice v inozemstvu. Končno je bil sprejet predlog, da se seja odgodi in da se izroči vprašanje posebni komisiji. To gibanje proti tujim dlavcem na Francoskem so povzročili pred vsem Italijani, ki se kakor k nam navale vsako leto v velikih gručah, odjedajo kruh domačinom in gredo nato z denarjem iz dežele. Poleg tega pa so povzročili italijanski delavci na Francoskem že več velikihizgredov.
Drobne vesti. V Sumy v guberniji Char-kov je umrl najbogatejši tovarnar za sladkor v celi južni Rusiji tajni svetnik Karoi-tonenko. Na neki stranski progi vladikav-kaške železnice je skočil s tira tovorni vlak z dvema lokomotivama. Narasla reka je namreč izpodjedla progo in udrlc so se tračnice. Prva lokomotiva je padla s tenderjem vred v reko. Tri osebe so bile ubite, tri je odnesla reka več oseb pa jo lahko ranjenih. — V skladiščih kraljevih dokov pri Grinspy na Angleškem je izbruhnil ogenj, ki je uničil šesteronadstrop-nno skladišče v katerem so bile velike zaloge živil. Škodo cenijo čez 50 tisoč funtov. — Na otoku Sumatra je bil prccej hud potres, ki je uničil več naselbin. Število mrtvih in ranjenh še n znano. — Francoski vojašk avijatik mušketir Grunov je padel pri Metzu iz višine 40 metrov. Dobil ie težke poškodbe na glavi in je kmalu po nesreči umrl. — Pri Botschu je padel nek vojaški areoplan iz všneine 10 metrov. Letalec se je reši s skokom iz aeroplana. Pri eksploziji motorja pa je zadei en kos propelerja gledalca majorja Biichnerja v glavo. Biichner je obležal na mestu mrtev. — Strahovit orkan v Ameriki, ki je razsajal te dni v petih deželah, je napravil ogromne škode. Štiri osebe so se ubile, nebroj pa jih je več ali manj težko ranjenih.
Lev in leopard ušla iz zverin jak a. V Čabli na Ogrskem se je mudil te dni neki potujoči cirkus. V sredo sta nenadoma ušla iz kletke neki lev in neki leopard in jo mahnila proti bližnji vasi. Lev je prispel ravno sredi vasi, ko mu skoči nasproti krotitelj in ga umori z bodali. Leoparda so našli čez par ur v gozdu.kjer ga je ustrelila neka lovska družba, bkode