20. številka. Ljubljana, v ponedeljek 26. jannvarja. XXIV. leto, 1891. SLOVENSKI Ml Izhaja vsak dan gvečer, izimfci nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstro-og o r a k. e dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr, — Za Ljnbljano brez pošiljanja na dom za vse leto 19 gld.. za Četrt leta 3 gld. 30 kr, za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom raCuna se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. za oetrt leta. — Za tuje dtžele toliko več, kolikor poštnina znaSa. Za oznanila plačuje se od Cetiristopne petit-vrste po 6 kr., Co se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., Ce se dvakrat, in po 4 kr., Ce se trikrat ali veCkrat tiska. Dopisi naj »e izvolć frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravniStvoje v Gospodskih ulicah 6t. 12. U [i r a v u i fi t v u naj se blagovolijo pofiiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Slovenskim rodoljubom! Narodno vprašanje, ki pretresa že toliko let Evropo, še ni rešeno, marveč vidimo, da ono prevladuje vse politično delovanje in da so njemu podrejena vsa druga vprašanja. Že nad 40 let jo minulo, odkar je proglašena jednakopravnost avstrijskih narodov, in že nad 20 let je le-ta vsprejeta mej temeljne državno določbe. A kako oddaljeni smo še od jednakopravnost i in kako malo smo dosegli tega, kar nam ona zagotavlja; Od severa in od juga preže na našo zemljo in naše ljudstvo mogočni in pohlepni sosedje. Tem navalom v bran se postavitj je dolžnost vsacega slovenskega rodoljuba. Videti je bilo pred nekolikimi leti, da se nam hočejo izpolniti naše želje in uresničiti pravice že davno nam zajamčene v ustavi. Pritisk na nas je bil odjenjal in prosteje smo si pripravljali jjtogoje narodnega obstanka in napredka. Nadepolno smo zrli v bodočnost, videči, da je moč naših sovražnikov oslabela, ker neso imeli opore v državnih oblastvih. — A varali smo se. Naši sovražniki so organizujejo, napovedali so nam boj na narodnem in gospodarskem polji ter ga vojujejo z vso brezozirnostjo. Naše pridobitve neso tako utrjene, da bi jih ne zmajala sila nasprotnikov. Od vladajočih oblastev nemarno pričakovati podpore, ona ne da bi nas podpirala v našem boji, nam še odtegujejo to, kar smo si s trudom priborili. V vseh strokah uprave vidimo nazadovanje. Treba je torej tudi nam organizacije in spoznanje te potrebe je rodilo „Slovensko društvo". Našega društva naj se oklene vsakdo, komur je mai i obstanek in napredek naroda. Naše društvo bode poklicano, da se ustavlja pogubnim nakanam nam sovražnih elementov, ono bode imelo pazno uho za preteče nam nevarnosti in bode dvigalo svoj glas, kadar in kjerkoli se nam kratijo in rušijo naše narodne pravice. Vrhu tega bode delalo naše društvo na to, da se povsod pospešujejo in zboljšajo trgovinski in obrtni interesi ter povzdigne kmetski stan v gmotnem in kulturnem oziru. Tuja je „Slovenskomu društvu" vsaka nakana konkurence v lastnem taboru in ono radovoljno priznava opravičenost vsake druge združitve, ako po drugih potih doseza iste smotre. „Slovensko društvo" tudi ne bode rušilo narodne discipline in bode rado prepuščalo prvo besedo v vseh važnejših zadevah tudi odslej zvezi naših narodnih zastopnikov. Na noge torej slovenski rodoljubi, da dobi društvo najširšo podlago in se trdno ukorenini! Da bi mu bila osoda mila in njegovo delovanje uspešno, v to Bog pomozi! Ker so društvena pravila potrjena in se je že oglasilo po pravilih potrebno število društvenikov, vršil se bode ustanovni shod v Ljubljani dne 2. februvarja t. I. ob 11. uri dopoludne v čitalnični dvorani. V Ljubljani meseca, januvarja 1891. Osnovalni odbor „Slovenskega društva". vizal, da popravi, kar je zamudil, in njegovo prvo dejanje je bilo. da je razpustil državni zbor. Skušala se bode dobiti nova večina, ki bode odločno za spravo. Kdo bodo elementi nove te ve-ć'ne, danes še ne vemo, ali veuder skoro za gotovo lahko rečemo, da Plenerja in Chlumeckega v vrsti vladnih pristašev ne bodemo pogrešali. Pripravljeni moramo biti, da za avstrijske Slovane nastopi nova doba hudega boja, doba, kakeršna je bila za Auer-spergovega ministarstva. Ves vladni aparat bode deloval proti nam. Toda Slovani se tega ne smemo ustrašiti, prestali smo že huišo čase, pa nas vender neso raznarodili. Če se to Schmerlingovi vladi in -- ■ -----^ ,--------------- - - ----------- Minulo je dvajset let Kupci Strogonovi so se | Prišli so pooblaščenci na Volgo in jeli popra- ševati: kaki Kazaki slove tukaj. Odgovarjali so jim Kozakov je mnogo. Zaradi njih je bivanje v teh krajih m-mogoČn. Sta Miška Cerhašenin in Sari Az-man in drugi. llujt;'u pn ui nego je ataman Jermak Timofejevič. On ima 1009 mož, njega ne boje se le navadni ljudje in kupci, tem*\**č se ga cela car 8ka vojska ne upa napasti. In šli so pooblaščenci k J. rmaku "atamunu ID ga jeli nagovarjati, da naj gre k Strogouovu. Jermak vsprejel je pooblaščence, poslušal jih in obetal priti s svojimi ljudmi k Uspenju. K Uspenju k Sorogovim prišlo je kacih 600 Kazakov z atamanom Jermakom Timofejevičem. Sprva poslal jih je Strogonovno nad bližnje Tatare. Kazaki so jih pobili. Ko neso ničesa delati imeli jeli so Kazaki hoditi naokrog in ropati. Poklical je Strogonov Jermaka in rekel: „Jnz vas ne budem več imel, če bodete tako delali, Jermak mu je pa odgovoril: »Meni samemu je dolgčas, mojih ljudij pa ne uženeš, razvadili so se. Daj nam dela." Strogonov mu je rekel: Pojdite za Ural bojevali se s Kučumom, vzemite njegovo zemljo. Car bode vas nagradil. In pakazal je Jermaku carsko pismo. Jermak se je razveselil zbral Kazake J Državni zbor razpuščen. Pred letom dnij preseuetil nas je grof Taafte s češko-nemško spravo, s ponesrečenim detetom državniške modrosti svoje. Celo leto zibali, pestovali in dojili so to dete. a ko nikakor ni hotelo uspevati, ker se je marveč vedno bolj krhalo naposled pa celo zrušilo, prišlo je novo presenečenje, razpustili so državni zbor še predno je popolnoma dotekla določena mu doba. Včeraj dobili smo tele gram, da jo državni zbor razpuščen in da se imajo takoj ra/.pisuti nove volitve, katere bodo, kakor se u a m javlja prve dni meseca marca. Povod zazpustu so dogodki na Češkem, ker bo Mladočehi razbili spravo, ki se je bila sklenila v prid nemškemu življu na Češkem. Generalni govornik pri budgetni debati v Pragi, Clam Martinic, izjavil se je, da višji faktorji hočejo, da se Bprava dožene in se bode tudi dognala. S kakimi sredstvi, tega mož ni povedal, ali ne motimo se, če trdimo, da je razpust državnega zbora jedno omenjenih sredstev. V.Nda bode poskusila na Dunaji doseči, kar v Piagi ni mogla, zato pa potrebuje državnega zbora, v katerem bod'6 imeli večino elementi, ki so odločno za spravo. PlcneV je vladi očital, da premalo stori za spravo in grof raaffti se je takoj pod- -LilSTJiilk.. Jermak. i Kiiski Hpiniil gtof K, Tolstoj.) Za barja Ivana bdi so bogati kupci Strogonovi, živeli so v Perini na reki Kami. Zvedeli so, da ob reki Kami je 140vr.it na okrog dobra zemlja: polja ni tu še nikdo oral, črnih gozdov še ni kdo izse-koval Po gozdih je mnogo divjačine, blizu reke so jezera polna rib, in nikdo ne biva na tej zemlji, le semtertja prihajajo Tatari. Strogonovi pisali so carju. „Daj uhiii to zemljo, sami zgradimo na njej mesto in naberemo ljudij, da jih naselimo in čez to zemljo več ne pustimo Tatarov." Car je bil zadovoljen in dal jim je zemljo. Strogonovi razposlali so pooblaščencev, zbirat ljudij. Zbralo se je k njim mnogo ljudij, ki so bili brez dela. Kdor je prišel odkazali, so mu Strogonovi zemljo, lesa, dali mu živine, in zato neso zahtevali nobenih povračil, samo tu živi, in kadar bode treba, pa pojdi z drugimi ljudmi na boj a Tatari. Tako se" je naselila zemlja z narodom ruskim. bolj obogateli, premalo je bilo jim zemlje 140 vrst na okrog. 100 vrst od njib posestev bile so visoke Uralske gore, in slišali so, da je za temi gorami najlepša zemlja, kateri ni konca. To zemljo imel je sibirski knezek Kučura. Prejšnje čase je Kučum bil podložnik ruskemu carju, potem se je jel puntati in je pretil, da razruši vsa mesta kupcev Strogo novih. Sedaj so pisali Strogonovi carju: „Daj nam zemljo, mi jo pokorimo pod tvojo oblast; sedaj se tatinski carček Kučum punta proti temu, hoče vzeti nam našo zemljo in nas spraviti na beraško palico. Veli nam, da naj vzamemo zemljo za Uralskimi gorami; Kučuma zmagamo in vso to zemljo tebi po korimo." Car je bil zadovoljen in je jim odpisal: „Ako imate dovolj moči, vzemite Kučumu zemljo. Samo iz Kusije preveč ljudij ne izvabljajte." Strogouovi dobivši carjevo pismo, poslali bo zopet pooblaščencev nabirat ljudij. Zlasti so jim uaročili, da naj prigovarjajo Kazakov z Volge in Dona. Ta čas bilo je ob Volgi iu Dona jako mnogo Kazakov. Zbirali so se v čete po 200, 300, 600 mož, volili atamana in plovili t čolni, napadali in ropali brodove, po zimi pa taborili ob reki. meščanskemu ministerstvu ni posrečilo, temmaoj se bode sedaj, ko smo se jeli bolj zavedati narodnosti svoje in smo se že privadili narodnega boja. •Sicer pa moramo tudi vedeti, da nam Taaf-feova vlada tudi ni bila prijazna. Njen smoter je bila germanizacija, isto tako, kakor je bil to smoter vseh prejšnjih vlad Taaffeova vlada hotela je to le bolj po ovinkih doseči in zatorej bila nam je še nevarneje. Sedaj se bode vsaj odkrito postopalo. Z javnim sovražnikom boriti se je pa ložje, nego z zavratnimi. Kako naklonjen je bil grof Taafld desnici, nam je pokazal baš razpust državnega zbora. Desničarjem se o tem niti namignilo ni, da bi se mogli za volitev pripravi ti, dočim marsikaj dokazuje, da je bilo vse to z levico poprej že do pičice dogovorjeno. Levičarji bo zato že tako hiteli s pripravami za volitve, dočim so desničarji še čakali, uverjeni, da je še čas, saj se bodo volitve vršile še le v poznem poletji, ali pa še le jeseni. Državni proračun še ni rešen, in vsekako ju bilo pričakovati, da ga državni zbor reši Še v tem zasedanji. Vladi se je sedanji trenotek za razpuBt zdel ugoden, ker Slovani za volitve še neso pripravljeni. Volilna reforma za Koroško Se ni dognana, in tako tudi letos Slovenci ne imuno upanja, da bi na Koroškem pridobili vsaj jeden mandat. Na Češkem pogajanja mej Mmdočehi, realisti in Skardovci neso končana in torej še ni gotovo, da bi svobodomiselna stranka mogla že zjedinjena ustopiti v volilni boj. Mogoče je, da se vladi posreči celo realiste ali pa Skardovce pridobiti na svojo stran in zoper Mla-dočehe. Ti elementi neno povsem zanedjivi, kaiti pridružiti se nočejo Mladučehora le zaradi tega, ker si sicer ne upajo priti do veljave. Ko bi pa videli, daje vlada pripravljena z vso energijo delati zanje, bi se pa bilo vsekako bati, da se postavijo proti MladoČehom. Odločni korak vlade dal bode Staro-čehom novega poguma, da ustopijo z nova v volilni boj, dočim je sicer bilo že dvoml|ivo, se li sploh udeleže volitev. V Šleziji se tudi $e neso začela nameravana pogajanja mej Slovani in vele posestniki Ra/pust državntga zbora našel je slovanske stranke v neki preosnovi, in zatorej neso pripravljene za volilni boj. Naj žalostnejše je pa to, da se nam Slovanom tudi sedai še ni posrečilo, da bi se sporazumeli o kakem skupnem programu. Vsi opomini, vsi poskusi, d1, bi vsaj začasno se sporazumeli o kakem programu, če in žo o načelih sporazumeti ne moremo, bili so zaman In zaradi tega ima vlada popolnoma svobodne roke in sine postopati tako protislovno, da je n. pr. za rudi celokupuosti dežele razpustila deželni zbor tirolski, državni pa zaradi tega, ker Mladočehi odločim nasprotujejo, da bi se kraljevina češka razcepila. Toda za vse take in jednake rekriminacije sedaj ni mesta. Treba je, da se povsod in nemudoma začnemo pripravljati za volilni hoj, kajti volitve bodo jako pomenljive, kar nam že kaže nenavadni razpust državnega zbora. Napeti moramo vse sile, da v državni zbor spravimo več odločnih in zmožnih slovanskih mož, ki bodo tudi v sp-daujem kritičnem času znali braniti pravice Slo-vaustva. Cim več Slovanov in čim boljše može Bpra- vimo v državni zbor, tem prej se bodo na Dunaji preverili, da se brez Slovanov vladati ne da. Torej brez odlašanja na delo! Preostaje nam še par besed o komentaru, ki bi imel utemeljevati državnega zbora razpust. Ko* mentar suče se v samih frazah. Dosedanjemu državnemu zboru priznava, da je njegovo delovanje bilo uspešno, A ker so se razmere strank tako premenile, da je bila večina negotova in je bilo težavno vzdržavati jo, zato in da se pojasni puliti-Ski položaj, razpisale bo se nove volitve, da se dobi parlament, ki bode avstrijski mislil, čutil in delal, večino, katerej bode več za moč in čast drlave, nego za strankarske interese, večino, ki bode trden branik proti nepatrijotičnim ekstremnim težnjam, katera bode ščitila ustavo, ustavno zajamčene pravice kraljestev in dežel, i n d i v i d u v a 1 n o s t narodov in versko prepričanje, večino, ki bode umela znamenja časa in bode imela razum tudi za socijalna uprašanja. To je Bmenu", ki nam ga je predložil grof Taaffe, narn pa je sedaj delati in skrbeti, da izvolimo može, ki bodo zastopali naše pravice, našo in di iduvalnost, borili se za naše težnje in umeli znamenja časa tudi v slovanskem zinislu. Politični razgled. Notranje dežele. V L i ubijani, 26 januvarja. Češki deželni zbor končal je že generalno debato o deželnem proračunu in začel specijalno. Dusi je pri debati o premeni deželnega kulturnega soveta bito dovolj prilike, da je vsak poslan.»r lahko povedal svoje misli o spravi, se je pri budgetni debati vender le o spravi govorilo. Pleuer je posebno obiral vlado, da premalo stori, da bi se sprava izvršila, grof Clam Martimc je pa naglašal, da se vsekako sprava izvrši, ker jo zahtevajo višji faktorji, toda povedal ni, kako da naj se izvrfll. Tirolski deželni zbor. Odsek tirolskega deželnega zbora je bil Bkle-nil, priporočati deželnemu zboru, da se predlog I)ord>|ov o povekšanj) avtonomije za italijanski del dežele odkloni. Italijanski poslanci so pa na to sklenili, da vsekako hočejo prisiliti deželni zbor, da reši Dordijev predlog. Ko bi ga bil deželni zbor zavrgel, hoteli so demonstrativno ostaviti deželni zbor, da tako svetu pokažejo, kako Be zatira ita-lipiuski živelj n* Tirolskem- S tem bi bili vzbudili veliko razburjenost mej italijanskim prebivalstvom ne le v Avstriji, temveč tudi v sosedni Italiji. Man datov bi pa ne bili odložili, temveč hi bili pod varstvom poslanske imunitete začeli hudo agitacijo po deželi. Njih mandati bi veljave tudi ne izgubili, ker bi letos deželni zbor ne bil več štirinaJBt duij zboroval. Vlada je pa prekrižala njih načrt razpu stivši deželni zbor. Sedaj so pa bili prisil jeni odložiti svoje mandate, če ho hoteli demonstrovati. Pod krinko imunitete sedaj ne morejo agitovati. Vlada je pa tudi jako rada deželni zbor zaključila ker jej sklepi Šolskega odseka tudi neso ugajali ter torej ni bilo upanja, da se sklene povoljni deželni šolski zakon. Z zaključenjem deželnega zbora preprečila je ra/bur|ene debate o razširienii avtonomije italijanskega dela dež-Ie in o šolskem zakonu. V n a n j 4> države. Jfušeina v pribaltljskili pokrajinah. Ruska vlada je zuukazala, da imajo mestne uprave v pribaltijskih' pokrajinah uradovati izključno v ruščini. Samo mestnim zastopom je, izvzemši Drpt in ttigo, dovoljeno obravnavati v nemščini. V Drptu in v Rigi pa tudi ▼ mestnem zastopu nemščina ni več dovoljeua. Ker je ruski element tudi v pribaljtijskih pokrajinah v večini, naredb ruske vlade ne bode težavno izvesti. Koran in ruska cenzura. Cenzor v Moskvi je baje izčrtal trinajst vrst iz korana, ker so baje nevarne državnemu redu. To je vzbudilo veliko nevoljo mej mohamedanci in boharski emir ter kivski han odposlala sta deputaciji k ruskemu carju, da se ukrep Moskovskega cenzorja preklice in cenzor kaznuje, ker se je pre-drznil žaliti Čut mohamedanskih carjevih podložni-kov in prijateljev. Smrt princa Saldu inu. Smrt staršega sinu grofa Flandemskega je vzbirlila veliko žalost v Belgiji. Princ bi bil belgijski kralj po smrti sedanjega vladarja. Bil je jako nadarjen, govoril je gladko nemški, frane »ski, angleški, pa tudi flamanski. Posebno so ga čislali Flamauci, ki so se nadejali, da njih narodnosti napoči pod njegovo vlado boljša doba. Pokoinik se je nameraval poročiti s svojo sestričino kraljičino Klementino, hčerjo kralja belgijskega. Sedaj preide prestolonasledstvo na njegovega brata Alfreda, ki je jedini moški naslednik belgijske kraljeve rodbine. Proglašenje bavarskega regenta za kralja. Na Bavarskem izprožila se je misel, da se regent ob sedemdesetletnici proglasi kraljem. To se pa najbrž no bode zgodilo, kajti katoliško-kouser-vati-na str/inka, kateri sedanji regent prav ne ugaja, bi baje ugovarjala Tako važen akt se pa seveda lahko zvesti ne da, če se zanj ue izreko vse Btranke deželnega zbora in vsi drugi merodajni faktorji. Dopisi. Iz Lilije 22 jauuvarja. [Izv. dop ] Vara, g. urednik, dohajajo od raznih stranij poročila o letošnji budi zimi. Tudi v uas nesmo nič na boljem. Sosebno se pa nam o tem hudem mrazu smilijo nedolžni tički, ki trpe pomanUanja. Za to priporočamo vsem, da tem krilatim revčkom pred hišami, pri podih, kozolcih ali kje drugje potresate z zrnom (malo prosa ali kaj druzega), kar vam bodo na pomlad z uničenjem škodljivih mrčes povrnili stotero. Poleg teh se nam še smilijo šolarji, ki dohajajo iz zunanjih vnsij v Litijsko šolo — osobito tisti, ki ostajajo čez poludne v šoli. V tem času bi bilo pač potrebno, ko bi se tem na kateri koli načiu preskrbelo opoludne malo gorke jedi. Naše domorodkinje pokazale so že več večkrat naklonjene Bežni šolski mladini (n. pr. za Ciril in Metodovo družbo), kar je vae hvale vredno. Dobro bi pa bilo, ako bi se tudi za domače šolsko mlad no kuj storilo. Mari bi ne bilo koristno, če bi ae ustanovila „šolarska kuhinja" za tiste otroke, ki ostajam čez poludne v Ltiji ? Ti otroci primorani so cel dan ob koščku črnega kruha prebiti — in včasih še tega ni. S kakim veseljem ti otroci hodijo v šolo, si lahko mislimo. . Pa še nekaj druzega jo: otrok ravno v teh letih potrebuje gorkih in tečnih jedij, ker raste. Lačnemu želodcu se tuli nič no poljubi najmnnj pak učenje, kar mnogi prav dobro iz lustuu skušajo vedo. Gospe in gospice! na noge. Stopite Hkupaj in ustanovite „šolarsko kuhinjo", ki bode Vam v čast, nedolžni mladini pa v telesno in dušno korist,! Bodite prepričane, da Vas bodo v tem mladino-1 jubnera in prekori s t nem podvzetji vsi dobri in rekel: „ V sramoto me spravljate pred gosjiodarjem — vse povprek ropate. Ako ne nehate, vaB izpode, in kam hočete ideti ? Na Volgi je mnogo carsk«, vojske, vas polove in kaznujejo za '^T'^jnje dela ■ „Će je Vam dolgčas, pomije se /v'a m delo." In pokazal je carska pismo, da je dovoljeno Strogonova zavojevat*/zemljo za Uralom. Posvetovali so He Kuzuki in se odločili, da gredo. Šel je J/lVmak k Strogonovu, jel ž njim ugibati, kuko naj 'gredo. Proračunih so, koliko čolnov jim je treba, koliko žita, živine, smodnika, koliko tolmačev Tatarov ujetuikov, koliko nemških orožnikov. Strouonov si je mislil : Naj me tudi drago stane, toda treba je dati mu vsega, kajti če tukaj ostane, spravi me na palico beraško. Strogonov je v VBe dovolil, nabral vsega in preskrbel Jermaka in Kazakev. Dnč 1. septembra od pluli so Kazaki z Jermakom gori po reki Cuaovi v 82 čolnih, v vsakem čolni bilo je po 29 ljudij. Veslali so štiri duij po reki in priveslali v Srebrno reko. Odtod se dalje po vodi vozili neso mogli. Povpraševali so spremljevalce in od njih izvedeli, da tukaj morajo čez gore in vrst prehoditi po suhem, potem pa najdejo zopet reko. Ustavili so se tu Kazaki in so izložili vse orodje, Čolne pustili, priredili vozove, nanje vse naložili in šli čez gore. Povsod je bil gozd in ni bilo videti nikakih ljudij. Šli so 10 oni j po suhem, prišli na Zarovnjo na reko. Sedaj so napravili brodove in se odpeljali doli po reki. Veslali so pet d ni j in prišli v prijetnega kraje. Tu so bili travniki, gozdi in jezera. Rib in divjačine bilo je mnogo; toda divjačina ee ljudij ni bala. Veslali so še jeden dan in prišli v reko Turo. Tudi ob Turi naleteli so na ljudi in tatarska mesta. Poslal je Jermak Kazakov, da ogledajo jeduo mestece, da poizvedo, kako mestece da je in koliko moči je v njem. Šlo je dvajset Kazakov, pregnali so vse Tatare, vzeli mestece in odvzeli vso živino. Po tolmačih je Jermak povpraševal Tatare: Kdo so in pod čigavo oblastjo so? Tatari odgovarjajo, da so iz sibirskega carstva in je njih car Kučum. Jermak je odpustil Tatare, tri umnejše je pa obdržal, da mu bodo kazali pot. Plovili so dalje. Cim dalje so Šli, tem večja bila je reka; čim dalje je bilo, lepša so bila mesta. L|udi je bilo vedno več. Samo da ni bilo dosti vojnikov? Vsa mesta, ki so bila ob reki, zavojevali so Kazaki. Ujeli so v nekem mestu mnogo Tatarov, mej njimi častitega starca. Jeli so povpraševati Tatara, kak človek da je? Odgovoril je: .Jej sem Tauzik, sluga svoiega carja Kučuma, ki mo je postavil za načelnika temu mestu". Jermak začel je povpraševati Tauzika o njegovem carji. Jeli daleč njegovo mesto Sibir? Ima li Kučum mnogo vojakov in mnogo bogastva ? Tauzik mu je vse razložil. Rekel jo: „Kučum je naj-prvi car na svetu. Mesto njegovo Sibir je največje mesto na svetu. V tem mestu jo toliko ljudij in živine, kolikor zvezd na nebu. Vojne sile Kučumove ne prešteješ, njega ne premagajo vsi drugi vladarji. Jermak mu je pa odgovoril: „Mi smo Rusi, prišli smo, da premagamo tvojega carja, vzamemo mesto njegovo in njegovo deželo pokorimo ruskemu carju. Vojne ranči imamo veliko. Kar je prišlo z menoj, to so le prednje čete, a zadi jih prihaja na brodeh, da jih ne prešteješ in vse imajo puške. Naše puške prebijejo drevo, neso to, kakor vaši loki In punice. Le poglej." " (Konec prlb.) ljudje podpirali. Torej na delo, da se jedenkrat uresničijo našega Spasitelja besede: »Kar ste storili kateremu teh mojih najmanjših bratov, ste meni storili'. Mnogo imamo tudi tacih otrok, ki nemsjo potrebnega obuvala, — ali pa prav slabo, kakor tudi ne primerne obleke za ta čas. Ako človek take otroke opazuje, smilijo se mu v srce. Kako bi se moglo tem pomagati? Tu apelujem, ne oziraje se na stan in mišljenje, na radodarnoBt naših gospodov, koji so pred leti že pogosto kaj storili za šolsko mladež. Dobro bi bilo, če bi se v ta namen napravila kaka tombola, ali kaj jednscega; vsaj kolikor nam je znano, zato se že dolgo ničečar storilo ni. Za novce, ki bi se tem potom dobili, bi revnim šolskim otrokom nakupili potrebne obleke, ali pa bi se za kake druge koristne šolske namene obrnili. Nadejamo se, da te vrstice padejo na rodo vitna tla, tem bolje, ker imamo baš v Litiji mnogo šolskih prijateljev in prijateljic Ob uspehu teh ko ristnih podjetij, ako se bode sploh kaj storilo, poročamo kasneje. Iz Velik« JLnftke okolice 22. januvaraj. [Izv. dop.] Letošnjo zimo nas ima pa res sneg rad. Toliko ga je že in še vedno padajo snežene muhe. Komaj naredimo gazi in že so zopet zapadeue. Akoravno so pa tako slaba pota, vender se nas je v nedeljo zvečer 18. t. m. nekaj tudi iz okolice zbralo pri g. županu Matiji v Velikih Laščah, kjer je bila že vsa domaČa inteligenca navzoča. Čemu smo se pa zbrali? Kaj pa nas je vleklo tja? Tombola se je vršila na korist šolski mladini. Da se je po tomboli, kar je pred pUBtom običajno, tudi pridno častilo boginjo plesa, mi ni potreba še posebej omenjati. Dobitki bili so prav primerni, koje so blagovolili gospodje in gospe podariti v res lep in blag namen. Podporni odbor za revne učence sme pa menim zadovoljen biti na financijalnem uspehu, ker nabrala se je znatna vsota Načelnik krajuega šolskega sveta gosji. c. kr. sodnik S. se je slavnemu občinstvu jako laskavo zahvalil za tolik gmoten uspeh, v/lasti pa še go spicam, ki so drage volje prevzele prodajo „tablu"'. V imenu šolske mladine pa se je v daljšem govoru zahvaljeval g. nadučitelj P. in pojasnjeval, čemu je šola in kakšne koristi imamo od-nje. Nadalje je tudi omenil, kdo je sprožil to blago idejo ter pri tem omenil, da tu se ni uresničil narodni pregovor, „da devet špiljavcev še jednega petelina ne more rediti", kajti današnji večer je dokazal, da tudi „špiljavci" umejo kaj vzvišenega, blagega prirediti. Lepa hvala jim. Bog jih živi. Ko se je še načelnik odbora, menim da g. D., zahvalil slav. občinstvu, da je blagovolilo v tolikem številu pohoditi današnji večer, omenil sem večinoma podrobnosti, katerim je dodati še to, da je gospod okrajni glavar dr. pl. Thumann k lepemu vspehu z zuatuim prispevkom pripomogel. Čveterospev gg. pevcev pa nas je razveseljeval z raznimi pesmaini. Najbolje sta slavnemu občinstvu ugajali „$e stolpa* in „Rožici." Koliko je krajev, kjer bi se lahko po vzgledu VI. Laščam v podpiral blagi namen , revni šolski mladini pripomoči do potrebne obleke in šolskega blaga, pa bc no stori. Vsa čast torej VI. LašČanom. Posnemajte blagi čin tudi drugod, predragi rojaki, vsaj mladina vam bode gotovo hvaležua. K. Iz IMuiiine 23. januvarija. [Izv. do] — Meseca oktobra 1890. je preteklo leto in dan, odkar se je odposlala od tu prošnja na višje mesto za ustanovitev obrtne šole in pa za otvoritev postajališča na mali postaji Planinski nad Lazami. Ker imamo za obrtno šolo prostorov na izbor, in nam je bila polog izdatne podpore Ljubljanske hranilnice obljubljena tudi pripoinoč na višjem mestu, nadejali smo se, da bodemo s pričetkom tekočega leta otvorili tudi šolo, a — žalibog — varali smo se. Po stajališče se nam je sicer dovolilo, a s takimi pogoji, da ni bas mnogo upanja, da bi se ta splošna želja kdaj uresničila; kaj bode pa z obrtno šolo, pokazala bode prihodujost. Pri čitalničnem občnem zboru se je sklenilo, da žrtvuje društvo iz svoje blagajnice 20 goldinarjev v ta namen, da pristopi »Čitalnica", kedar se nabere cel stotak, k „Ciril-Metodovi družbi" kot pokrovitelj. Dalje se je tudi sklenilo pristopiti k „Slovenski Matici", „Glasbeni Matici", »Dramatičnemu društvu", „Mohorjevi družbi", naročilo deset časopisov, in sicer: »Narod", „Slovenec", „Zvon", „Dom in Svet", „Doleujske Novice", „Mir*1, „Ediuoat", „Filegeude Bl&tter'*, „Weidmanshetl" in „Weltb)att". — Predstojnikom je bil sopet voljen g. župnik Podboj; namestnikom g. župan Kovšca; tajnikom g. nadučitelj Ilonedek; blagajnikom g. poštar Hoff-mann; odborniki pa gg. Mejak, Lavrič in Hiersche. Gasilno društvo sedaj v hudi zimi počiva, a oživelo se bode zopet spomladi, ter prirejalo običajne vaje in znabiti — kakor preteklo leto na Unec in Rakek — tudi kak zabaven izlet. Društveno življenje se je v novejšem času v nas precej oživelo, a ko bi se ustanovila tudi obrtna šola, oživela bi se tudi hišna industrija, in blagostanje ljudstva, koje sedaj ni baš najugodneje. Ob ljudski štetvi smo našteli v trgu Planinskem 1135 osob, ki so razen par pravih in pravcatih Nemcev in poldruzega ne mč u rja vsi pristni Slovenci in Slovani. Domače stvari. — (Državnozborake volitve) so za Kranjsko že razpisane. V kmetskih občinah bodo dne 3. marca, v mestih in trgih dne 5. marca, v trgovski in obrtniški zbornici Ljubljanski dne 6. marca, v veleposeBtvu due 7. marca. — („Deutsche Wac h ta) piše, daje pismo, v katerem smo dobili okrožnico o katoliškem shodu v Gradci, brezdvojbeno imelo poštni pečat „Hochen-egg" Ako v tem ozira za .Deutsche Wacbt" ni nobene dvojbe, potem tudi mi prav nič ne dvomimo, da Rakuschev list čuje travo rasti. — (Slovensko gledališče). Da bode gledališče pri benefici zasluženega igralca in režiserja g. Borštnika popolnoma razprodano, o tem ni nikdo dvomil in tako je bilo tudi zares. Sloven sko občinstvo, kateremu na čast se mora reči, da prav pridno obiskuie predstave, kar smo jih imeli dozdaj, pokazalo je tudi včeraj, da dobro ve ceniti zasluge g. Borštnika, ki nam je podal že toliko umetniškega užitka. Kot uvod predstavljala sta g. N igri nova in g. Danilo zanimivo dramatično šalo „Ni moj ukus", ki jo je spisal g. Borštnik. Mala igrica utegne prav dobro priti v korist malim odrom, ter se je tudi včeraj igrala prav povoljno. V drami „Trnje in lavor* odlikoval se je {»osebno beneficijant, ki je bil vaprejet pri nastopu z burnim aplavzom, dalje dobil je krasen la-vorov venec z violetniuii trakovi in velik šopek s piidejano „čestitko* mnogih prijateljev slovenske dramatike. V ulogi „Rolle", borečega se ženijulnega umeteljnika imel je priliko pokazati igralsko svojo spretnost in je to težavno ulogo rešil zares mojster-ski, za kar ga je občinstvo odlikovalo s ponovljenim ajdavzom Dražestnu Leonora bila je g. Borštnik - Z v o n a r j e v a, morda semtertja malo preveč nervozna, kur pa je odpusti j ivo z ozirom na /na čaj kontese Costa. Prav ljubki Štefan.» bila je g. Slav če va, ki ai je le zadnjič pridobila z naskokom s; ni[i.it ne občinstva, katero je tudi včeraj jej pokazalo prav jasno svoje priznanje za marljivost, njeno in veselje nad novo pokazavšem se igralnem talentom. G. Ver o v še k se je potrudil prav pošteno, da je stonl kar je bilo v njegovi moči, kajti uloga umeteljnika tako vsestranskega kakor je bil Miehel Angelo spada mej najtežje V maski pa ni bil posebno srečen, preveč je bila podobna oni iz jedne zadnjih predstav in se ni strinjala z znanimi podobami velicega umeteljnika. Občiustvo mu je izreklo svoje priznanje, kar prav rad'* volje omenjam. Ostale naloge so m»nje, ako Se izv/.am'ino g Sršena, ki je bil prav dober v ulogi marcbesa Appiani. Gg. Št urni, Lovšiu in Pur dnu v malih ulogaii sorodnikov Rolle so zttdostovnli, kajti da se jim je semtertja govorica malo mešala nečem šteti na račnn spomina, nego ua to, da so se nekako tesno čutili v uenavajenih kostumih. Mični paže v zadnjem prizoru igre bila je g. Nigrinova. V celoti bilo je občinstvo z včeranio predstavo prav zadovoljno ter je na konci predstave prav ž i vab no izreklo svoje zadoščenje in poklical j igralce, posebno pa še beueticijanta g. Borštnika ojietovano na oder. —i. — (Odpretje vožnje u a lokalni železnici Ljubljana K a m n i k.) Generalno ravnateljstvo c. kr. avstr. državnih železnic naznanja : Lokalnu železniška prdga Ljubljana-Kamnik s postajami, oziroma postajališči: Črnuče (postajališče), Trzin, Domžale, Jarše-Mengeš, Homec (postajališče) in Kamnik izroča se v 28. dan januvarja 1891. I. javnemu prometu. S tem se otvore iiapominaue postaje za skupni promet postajališča samo za osebno vožnjo. — (Iz Celovca) poroča zadnji „Mir", da da se je ljudsko štetje vršilo tako, kakor je bilo pričakovati. Povsod se je upisovalo Slovence z nemškim „občevalnim jezikom11, komisarji bili se v mnogih krajih učitelji, ki so na Koroškem poslušni in pokorni nasprotnikom slovenstva. Slovenski posli pri nemških gospodarjih upisavali so se za Nemce. Nezoačajnost in bojazljivost nekaterih Slovencev pa je tudi pripomogla, ter bo celo neodvisni gospodarji ali skoz in skoz pošteni a odvisui obrtniki iz strabu upisali nemški občevalni jezik. Radovedni smo, kakšen bode pri tacih razmerah konečni resultat številk. — (Iz Orne na Koroškem) se poroča, da mlada posojilnica dobro napreduje. V 14 dneh je imela nad 3000 gld. prometa. Zadružnikov šteje okolu 30. Sosedna duhovščina je pristopila v podporo. Želeti bi bilo, da bi pristopili tudi vsi posestniki iz bližnjih krajev, da bi se zabranilo, da posestva prehajajo v tuje nemške roke. — (Slovenci v Ameriki.) Kakor poizve „Edinost* iz "privatnega pisma, osnovali so v To-weru (Minesota) živeči Slovenci v meseci avgustu družbo sv. Cirila in Metoda, ki je nekako podporno društvo in šteje 180 članov, premoŽenja pa 1275 dolarjev. Društvo ima tri odseke: bolniškega, gospodarskega in knjižuiškega. Člani mu mogo biti Slovenci, a tudi drugi Slovani avstrijski (Čehi, Poljaki in Hrvatje). V kratkem bode imelo društvo blagoslovljene svoje zastave. Na vabilih k mesečni seji podpisano je: „Tiskarnica družbe sv. Cirila in Metoda". Tako se združujejo rojaki naši tudi onkraj oceana in ne zabijajo matere svoje. — („Popot ni k.*) Glasilo „Zaveže s'oven-venskih učiteljskih društev" ima v 2. štev. nastopno vsebino: „Učitelj skrbi tudi za svoje zdravje — Ovire povoljnomu učuemu in vzgojnemu vspehu na ljudski šob. — Iznaidba knjigoti-karstva. — Iz „Zaveze slovenskih učiteljsk'h društev — Društveni vestnik. — Pisma iz Sibirije. — Dopisi in druge vesti. — Raznoternosti. — Listek. — Natečaji. — (Metlika) šteje po zadnjem štetji 1317 prebivalcev brez Križevske vasi, Brčic in Svržakov. — (1) a u a a n j i s v. Pavla semenj) bil je izredno dobro obiskan. Prignalo se je ua živinski Semenj 14IG glav konj in volov, 445 krav in 57 telet, Skupaj torej I9!8 g!aV. Kupčija z govejo živino bila je dobra, ker je bilo veliko zuuaujih kupcev, spiob pa se je živina ceneje prodajala, nego preišnji semenj. S konji je bila srodnja kupčija Zivahaa je bila kupčija z uoreujskimi suknenimi in jiavolnatimi izdelki, kakor tudi z raznovrstnimi kožami. — (Nov most čez Dravo.) V Pliberku je bila početkom tega meseca obravnava zarad novega mostu čez Dravo pri Lipici. Posvetovanja so se udeležili župani iz 7 bližnjih krajev. Fužina v Lipici liočo dati za gradnjo mosta prispevek 5000 gld. Želeii je, da se stvar kmalu reši ugodno. — Drava je pri Lipici čisto zamrznena — (V tukajšnji glavni t a b a č u i tvornici) i/delalo se je - kakor poroča uradni list — v preteklem letu 22.753 metr. stoto V tabačnega blaga, in sicer 14.118 m. stotov inozemskega in 6585 tu. stotov domačega tabaka. Od inozemskega tabaka spada 6585 in. stotov samo na „ viržtnke", kar je jasen dokaz, da so v Ljubljani izdelane „vir-Žinke" priljubljene. Sploh podeduje tukajšnja tvornica mej vsemi avstrijskimi naj več inozemskega tabačnega blaga. Zgotovila je l. 1889 : 2921 m. stotov duhana, 9750 m. stotov tahuka za puš'ti, 818 m. stotov tobaka v „klohaaah" 99,704.000 komadov smotk (5 159 m. stotov.) .viržink" bilo je 82 648.000, vevey 2 050.000, kratkih Viržink 1.912.000, Specijalnih viržink 314.000. Cigaret izdelalo se je 98,598.900 (1161 m. stotov). Nastavljenih je 16 uradnikov, 7 delovodij in slug in 2048 delavcev in delavk. Tovarniška bolniška blagajnica ima 12.902 gld. 75 kr. premoženja. Zbolelo je 1110 delavcev in delavk, umrlo pa 44. — (Plesni venček.) Podčastniki c. in kr. baterijske divizije št. 5 in c. kr. brambovskega peš-polka štev. 5 prirede dne 31 januvarja v kazmskein steklenem salonu plesni venček. — (Vabilo) k veselici, kojo priredi Sežanska čitalnica na SveČnico due 2. februvarja 1891.1 v prostorih hotela »Treh kron". Sporedi 1.) „Sokolska", moški zbor, uglasbil Ant Foerster. 2) „Sirota", moški čveterospev z alt solo, uglasbil Ant. Hajdrih. 3.) „Sarafan", ruska narodna pesem, priredil Ant. Foerster., 4.) »Opomin k petju", mešan zbor, uglasbil P. Hug. Sattner. 5.) „Ritmičan", šaljiv solo-prizor. 6.) ,Eno uro doktor", burka v enem dejanji, poslovenil J. Alešovec. 7.) Ples. Mej posameznimi točkami in pri plesu svira godba c. in kr. pešpolka. Začetek točno ob 7. uri zvečer. Ustop-nina za osebo 1 gld., za družino dveh oseb 1 gld. 50 kr., za družino treh ali več oseb 2 gld. Veselični odbor. — (Vabilo k Vodnikovi svečanosti,) katero priredita Narodna čitalnica Novomeška in Dolenjsko pevsko društvo svojim društvenikom dne 1. svečana 1891. v prostorih Narod. doma. Vspo-red koncerta pod vodstvom g. pevovodje V. VI a -naka. I. Dav. Jenko: „Molitev*. Moški zbor. 2. A. Emil Titi: „Ouvertura po slovanskih melodijah", igrati na klavirji gospodičini Matilda Ogorevc-eva in Jelica Loger-jeva. 3. P. H. Sattner: „Opomin k petju'. Mešan zbor. 4. Fr. Abt: „S teboj"! Sopran solo, poje gospod i čina Marija P avlo vi č-e v a, spremlja na klavirji gospodičina Antonija Pajnič-eva. 5. G. Prever: »Pridi tiha noč". Ženski zbor s spremljevanjem orkestra. 6 J Kocijančič: „ Venec narodnih pesnij", Moški zbor. Potem sijajen ples, pri katerem svira oddelek meščanske godbe. Začetek točno ob polu 8. uri zvečer. — (Vabilo.) V nedeljo, to je dne 1 svečana t. I., bode imelo tukajšnje leposlov. bralno društvo pri Malinedelji svoj občui shod s sledečim vsporedom: 1. a) Pozdrav in nagovor predsednika, b) sporočilo tajnika in c) deniirničarja ter sklep računa za 1. 1890. 2. Volitev novega odbora. 3. Prosta zabava pri g. Korošci b primerno slav-oostjo v sjiomin Btoletnice rojstva rajn. zgodovinarja Kremplja. 4. Godba in pleB. Vsi udje in prijatelji se uljudno vabijo. Odbor. — (Pevsko društvo „ Zarja" v Roja nu) imelo je svoj občni zbor v nedeljo 18. t. m , ki je bil prav dobro obiskan. Društvo v gmotnem oziru prav dobro uspeva in se je nadejati, da bode, premagavši nekatere ovire, tudi sploh dobro napredovalo. Sklenilo se je telegrafično čestitati veleza-služnemu sorojaku g. Nabergoju na njegovem odlikovanji ob priliki petindvajsetletnice. V odbor so bili voljeni: predsednikom g. J. Piščarec, tajnikom g. A Skabar, blagajnikom g. J. Bole, odborniki gg. J. Katalan, J. Ferluga, J. Požar, A Bremic. ' Popravek. ■•■«• u Sklicuje se ua § 19. tiak. zak. zahtevam, da sprejmete z ozirom na notico, priobčeno v Vašem listu dne 23. t. m. na prvem mestu med „Domačimi stvarmi", naslednji popravek. Ni res, da je podpisani na slovensko tožbo napravil nemški ugovor. V Ljubljani, dne 24. januvarja 1891. Ig. Žitnik, urednik .Slovenca* in deželni poslanec. Dosta v e k uredništva. Mi bodemo temu „popravku" v jedni prihodnjih številk našega lista domov posvetili! Zavrnili bodemo tudi nesramnost, s katero se g. Žitnik v zadnjem „SI." sklicuje na uradnike, udeležene pri dotičnem zapisniku, kakor da bi bili ti uradniki res poklicani postaviti se za g. Žitnika na noge. Mi le čakamo, da hc iz Gradca povrne dotični kazenski akt, do katerega ima pristop obtožitelj g. dr. Tavčar, in potem bodemo stvar te-me'jito pojasnili. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Dunaj 25. januvarja. „Wiener Zeitung" objavlja cesarski patent z dne 23. januvarja, s katerim se razpušča državni zbor in odreja da se hitro izvrše nove vo-titve. V vladnem delu je komentar, s katerim se utemeljuje razpust. Kotor 24. januvarju. Vsled mogočnega sneženja in burje pretrgane so v Krivošiji vse zveze in postni promet mej Cerkvicami in Riza.no. Trdnjave in žandannerijska vojašnice občujejo mej seboj le optičnim telegrafom. Sofija 25. januvarja. Iz gotovega vira se čuje, da sta kabineta v Rimu in Londonu glede nabiranja ruskih nihilistov v Bolgarski storila jednak korak, kakor Dunajski in Bero-linski kabinet. Pariz 25. januvarja. Ker se sneg taja, nastale so v mnogih krajih severne Francoske povodnji. V Saint Quentinu preplavljeno je predmestje Saint Jean. Več hiš se je zrušilo. V Lienvinu so glavne ulice jeden meter pod vodo, Bukurešt 25. januvarja. Lahovarvja, ministra vnanjili zadev, odlikoval je cesar Fran Josip z redom železne krone. Dunaj 26. januvarja. Državnozborske volitve so razpisane za Galicijo od 2. do 9. marca, za Moravsko od 2. do 6. marca, za Štajersko od 5. do 12. marca, za Gorenjo Avstrijsko od 28. /eoruvarja do 7. marca. Ost rog1 on 26. januvarja. Stolni ka-pitel brzojavno izrazil cesarju najudanejšo zahvalo na izrazu aožalja. Nadvojvoda Josip Avgust zastopal bode pri pogrebu obitelj nadvojvode Josipa. Galimberti pride k pogrebu dne 2 7. t. m. konzistorij izvolil škofa Majerja kapitularnim vikarjem. Curih 26. januvarja. Koferenca švicarskih delavskih društev sklenila, da ima biti 1. dan maja delavski praznik in da se je potezati za to, da se doseže deseturni normalni delavnik. Greenock 26. januvarja. Ko so straj-kujoči železnični delavci zapazili, da so njih mesta z drugimi delavci popolnila, došli so proti poluuoči v mnogobrojnem številu k centralni pisarni za strajk in napali policijo, ki je bila prihitela. Se le ko je došla močna pomoč, posrečilo se je policiji, razgnati množico. Več policijskih agentov s kamenji ranjenih. Razne vesti, # (Kako se v Ameriki postane milijonar.) V Novem Yerku živel je nepoznan izdelo-vatelj črnila za obuvala, katerege dobro a nepoznano blago ni našlo kupovalcev, akopram mu je pridejal moderno ime „Congo-črnilo". Najel si je kacih 50 bnhtuin mladih ljudij, preoblekel jih kot i^RKl-S*3 sluge ter razposlal po vseh prodajaln eah ogromnega mesta. „Dajte riif i &t jJtetJytf^Cpn#a črnila'", bilo je njih zahtevauje. „Ne morem služiti, a imamo drugo izvrstno blago", odgovarjali so trgovci. „ObŽalujem, a moja gospoda želi izključno samo ,Congo Črnilo'rekli so sluge in pri odhodu: „Čudno, da tako velika trgovina nema ,(Jongo-črnila\ Indeeit!" Tako ponavljalo se je dan za dnevom. Ko nečuo prikaže se agent za „Congo-črnilo". Da so vsi trgovci naročali to željno iskano blago in se bogato založ li, razume se. A sluge so izostali. Zdaj je bilo na trgovcih, da so skušali znebiti se nakup-Ijenega blaga ter so začeli delati reklamo sami. Ker je bilo blago res dobro, prodajalo se je vedno bolje in izdelovatelj postal je sčasoma milijonar. • (Oropan železniški vlak) Drzen napad na brzovlak družbe „FxpresB-Company- vršil se je nedavno v Teksasu v Ameriki, ko je vozil po veliki prairiji Tolpa jezdecev ustavila je vlak, češ, da je bližnji most poškodovan. Ko je vlak obstal, prikazalo se je 40 jezdecev, ki bo zvezali železniško osobje, ter poskakavši raz konje, napali speče po tovalce ter jih oropali, grozivši jim z revolveni. Iz kase odnesli so 20 000 dolarjev. Predno so se preplašeni iz spanja zdramljeni potovalci od prvega strahu opomogli, zbrali so se roparji ter mej živahnim streljanjem zapustili oropani vlak. V bližnji postaji na/nanila se je stvar in guverner razposlal je koj konjice, da zasledujejo drzne roparie. Nezaslišani ta dogodek zbudil je veliko razburjenost. „LJUBLJOSKIZFON" Nl<)|l B4K VKjB lelo kI gld. Državne srečke iz I. IHtii \%t danon 91-45 91 50 lOH 75 ing 65 H97--307 75 114 25 131 179 8grrska zlata runta 4°/0....... 104 gerska papirna ran ta 5Q/S...... 10') Dunava rug. srečko .r>" , , . . HK) gld. 121 Zomlj. pM avstr. 4';f"/0 zlati zattt. listi . . 118 Kreditne srečke......100 gld. 181 Kudoiivo srečke..... 10 „ 20 Akcije anglo-avstr. banke . . ViO . 167 9 06 , 5-41 , 5615 gld. — kr. . 50 . k 15 , . 70 . n 75 , n 50 , : r,o „ . 20 . Trauiway-drust. volj. 170 gld. a. v. . . . 218 Vsprejme se gospodična ali vdova ures otrok pod dobrimi pogoji v »luabo na de* aelu. — Taista naj bi bila srednje starosti, izkušena gospodinja za hifto in posestvo. I'mola naj bi oskrbovati družino )u odgojo otrok. — Ona, koja bi vsprojela to službu, naznani naj svoje stanovanje, natančne pogoie in naj prilozi svoje spr čevslo pod Šifro A. pri upravnistvu „Slovenskoga Narod«*". (89—4) F }>l-<»(l4t JU PAVEL v LJUBLJANI. Izdajatelj in odgovorni urednik; Josip N o 11 i. Lastnina in tiak „Narodne Tiskarne".