Stev.,295. Izhaja vsak de* lavnik popoldne CENE PO POŠTI: zb-celo leto K 144*— za pol leta K 72*— V Ljubljani, sobota, 31. decembra 1921. PsStaiaa Elssaaa a Leto L Oreflnlitvo is aprevnfttn « 1^ Iritarjevt oJici itm.8 — TeMw uredništva ste«. 58 — Telet«* *= isprevnR+va Sev 3J8 w CENE PO POŠTI:, m četrt leta K 36*— za en mesec K 12*— V UPRAVI STANE MESEČNO K IH*- DELAVSKI UST POSAMEZNA ŠTEVILKA 80 I j u b l j a n u , 31. decembra 1921. V tistih dneh bom izlil svojega duha. na vsd stvarstvo in bom vse '• ’ prenovil. , -i;Nekoč je nastala debata, ali naj se hase gibanje imenuje krščansko socialno ali .krščansko socialistično ali krščansko splidarističiio. Po našem mnenju je bila Cipto odveč in ostalo je pri starem zgodovinskem imenu. Danes so uvedli naši na-■sprotniki iz tabora kapitalističnega demokratizma za nas drugo ime: katoliškega boljševizma. Tudi če bi se to ime našega pokreta prijelo, bi na stvari nič ne izpre-Bienilo. Z i:'„o pravico bi se mogli imenovati tudi krščanske komuniste, kar bi celo bilo nič novega, kajti zgodovina res pozna tako gibanje in nam navaja prav odlične zastoonikc te struje: več eei*kve-mn očetov, mnoge člane iz frančiskanske-8® reda, Tomaža Campanelia. itd. Ampak, kakor rečeno, to ni važna stvar. -.Tisti posebni odnos, v katerem stoji ^sčanstvo do takozvanega socialnega vprašanja, ni mogoče z nobeno besedo to-cPo označiti. Ako vzamemo končni cilj. ki 88 ima po našem nazoru vse stvarstvo, potem je z besedo »boljševizem.; (kar po-•ttfni p0 caše največ, kar si je mogoče ®isliti in želeti; niaksiraalizem) vse pre* fjalo rečeno. Mi verujemo v božjo državo, kjer bosta vladala samo pravica in ljube-Zen> v kateri bo vse zlo izločeno, sploh ne ho več deansko obstojalo, in bo dosežena popolna harmonija. Kako se bo to božje carstvo uresničilo, to je tu postranska stvar in o tem imajo razpravljati modro-slovci in bogoslovci. Za nas je glavno, da krščanstvo kaže na ta najvišji socialni cilj vesoljstva in vsled tega daje razumno Utemeljitev in smer vsemu našemu delovanju na zemlji. Mi stremimo in moramo stremiti za najvišjim ciljem v socialnem Iggledu: za nas ni nikjer in nikoli doselita zadnja točka v tem oziru; večjega ^iikaiiznta kakor je ta, si sploh ni mogo-Ce misliti. Ne more biti večjega revolucio-”arja kakor je pristaš ideje božje države, ker on žc načeloma nikoli ue miruje, ve-stremi za izpopolnitvijo človeka in družbe, vsako obliko družabnega reda smatra zgolj za predstopnjo druge in se bo v vcaki toril zoper element zla, ki se 1' primešava. Krščanskemu socialistu jo jta zemlji vse samo relativne vreduo.ti. bje mu ni bolj tuje nego konservatizem, •d se zapiči v staro in še obstoječe in srnama za dobro to, len r je, zato ker je in ker £e mu vsled kratkovidnosti zdi, da je rav-a° tako, kakor je, od Boga ali narave ali ksode hoteno. Doli s tem konservatiz-P>om!, tako pravimo tudi ob novem letu te . A-To krščansko pojmovanje družbe daje človeku uajvečjo svobodo in sicer tako da desno kakor na levo. On vidi isie napake na komunizmu kakor na kapitalizmu. Kljub temu pa ne izgubi svoje naeel-de smeri; da se ima oblika človeške dru-zbe, za katero dela, vedno bolj bližati tihemu idealu, ki bo storil ljudi resnično j^iake, neodvisne od zla, in brate med se-b°js ki bodo razumno uživali materialno 8tvarstvo, ne da bi v lo svrho drug druge-izkoriščali. ‘ Kakšno moč daje ta vera! - Nič ni dati na tisti plehki izgovor, da to na zemlji nedosegljivo. Krščanski socialist, sploh ne sme vprašati za termin. ■ vemo, da božje carstvo pride, torej se bo doseglo; vse drugo je postranskega Pomena. In čeprav bi to carstvo bilo nad-BVetovnega značaja, to nič ne izpremeni na dejstvu, da mora dajati smer bosemu življenju in s t r e m 1 j e-bjuže na tem svetu! In današnji družabni red na primer jc tak, da je čim bajodločnejši boj zoper njega nar a vnos1 ^•oralna dolžnost. Časih, ali pravzaprav ^stokrat, se pristaši sedanjega krivične-88 ustroja človeške družbe poslužujejo argumenta, ki je resničen, če sc prav raz-Urne, toda popolnoma zmoten, kakor ga razumejo oni. Pravijo: »Preje se mora . v®ak posamezrik notranje popolnoma prepražiti, predno se bo družba. V resnici Pa je tako: 1 a se družba i z p o pol • d j u j e ob posamezniku in posameznik ob d r u ž b i i n njenem ustroju. Čudno, da ljudje take preproste resnice ne uvidijo. Naj 'se posamezniki 6e tako notranje preobražajo, vsi se gotovo ne bodo, ker je to protezama naloga za.mnoge; če obenem ue napreduje ves socialni ustroj, če ostane stari družabni mehanizem, pa tudi preobražeuje nekaterih nič ne pomaga: kajti družabni red silovito vpliva na vso miselinost vsakega človeka! Dokler se ni odpravilo tlačanstvo, so ga premnogi zelo notranje popolni ljudje, imeli za čisto pravično, naravno in celo od Boga hoteno institucijo; ko se je potom socialne posta voda j e ob velikanskem odporu mnogih tudi dobrih duš takorekoč čez noč odpravilo, je bilo. kakor da'se je lice cele zemlje prenovilo ljudje so takorekoč dobili nove oči. Danes si seveda ni več mogoče mislili notranjega izpopolnjevanja posameznika, ki bi še imel tlačanstvo za pravično; mogoče in faktično pa je, da mnogo zelo notranje. izpopolnjujoče se duše ne vidijo nasprotja med svojim notranjim izpopolnjevanjem in popolnoma nesocialnim mišljenjem in življenjem. Družabne reforme so nujno potrebne tudi za povzdigo posameznika kakor narobe Še en izgovor je: Treba izdelati do pičice natančen socialni program bodočnosti, da ue bo k raba. To ni res. Tak socialni program je nemogoč. Glavno je smer, resnično dobra volja, ljubezen in umevanje ljudske bede. Ni se ustrašiti tudi najekstremnejšega socialnega programe, najradikalnejšega zami-la bodoče družbe, da je le iz pravega duha in plemenitega namena! To uaglašamo, ko stopa naše gibanje v leto 1922. lialg »Sate 1» PMM proti italijanski politiki, Belgrad, 31, dec, (Izv.) Na • včerajšnji seji narodue skupščine je odgovarjal mi-mistrskt predsednik Pašič na interpelacije glede laških izzivanj v Šibeniku. Pašifev odgovor je bi! silno energičen. Očital jc italijanski vladi nekorektnost in nelojalnost v izpolnjevanju z našo državo sklenjenih pogodb in zapretil, da se vlada kraljevine SHS ne bo spuščala r. Italijani v nobena pogajanja več, dokler Itaija ne izpolni svor jih obveznosti napram naši državi, in tudi promet z Kako ne bo otvorjen, dokler ostane Italija na svojem dosedanjem stališču proti nam. Pašič je dejal; Kar se tiče slučaja požiga doma Obrtnega društva v Barkovljab pri Trstu morem reči nastopno; V Italiji obstoje fašisti, ki delajo na svojo roko in ti fašisti vodijo tudi politiko na svojo roko. Mi smo opozarjali italijansko vlado, naj to prepreči. Italijanska vlada jc vedno odgovarjala, da se trudi to .preprečiti in da to preprečuje kolikor mogoče vedno bolj, — Vendar pa se dogajajo slučaji, da posamezni ljudje, fašisti, delajo zlo, kar opravičujejo s tem, ker se neke njihove zahteve v Dalmaciji ne izpolnjujejo. Medtem pa so tudi zahteve popolnoma uasprotno pogodbi, ki jc bila sklenjena v Rapallu, V Rapallu je bila sklenjena pogodba, da se imajo Italijani izseliti z ozemlja, ki so ga okupirali po vojni. To izseijenje se je zavlačevalo do poslednjega trenutka. Takozvani tretji pas oa še vedno ni evakuiran. Mi stojimo na stališču, da je treba v Rapallu sklenjeno pogodbo izvršiti na ta način, da se nam odstopi vse ozemlje, ki nam pripada, in da se rešijo p» odstopu tega. ozemlja vsa ostala vprašanja med nami in njimi, zlasti pa vprašanje vzpostavitve prometa med Reko, nami in Italijo, Ta vprašanja so stala nerešena, in sicer zalo, ker nima dr-tiva Reka $e popolnoma določenih mej , Ackii nima mej, dasi se jc tamkaj organizirala vlada. Ona še ni popolnoma priznana in dokler ne dobi reška država mej. ne moremo imeti nobenih pogodb z Italijo. Sedaj to vprašanje, kakor tudi neizvršitev rapall-ske pogodbe, zlorabljajo ravno -posamezni fašisti, ki napadajo sodržavljane. Jaz sem v tem pogledu storil večkrat korake pri italijanski vladi, Tudi v tem zadnjem slučaju sem ukrenil potrebne korake ter zahteval, naj se naši rojaki tamkaj zaščitijo. Ako ne bo lo pomagalo, bomo podvzeli druge korake, do česa pa bo pozneje do-51 o, ne moremo vedeti. Belgrad, 31. dec. (Izv.) Te dni bi imela dospeti-v Belgrad predsednik, laške komisije za sklepanje trgovske pogodbe s kraljevino SHS g. Lucioli in predsednik reške države g. Zanella v svrho nadaljevanja trgovskih pogajanj, Z ozirom na Pašičev govor v včerajšnji seji narodne skupščine pa smatrajo, da je prihod obeh gospodov v Belgrad v sedanjem trenutku popolnoma odveč, ker bodo ostala pogajanja, če bi se sploh začela, popolnoma brezuspešna. %eisK0!£srsltsi state v ftaClii. Elberfeld, 30. dec. Položaj v železničarski stavki je od včeraj neizpremeojen. Iz Kolna in v Koln vozijo samo nekateri osebni vlaki, toda ne ob določenih urah. Danes so dospeli iz okolice štirje oddelki brambne policije. Bančni ikrah u IfalEfi. Trst, 30. januarja. »Edinost« poroča; Tržaška podružnica italijanske eskomptne banke (»Banca italiana di sponto«) jc včeraj oh pol 11. uri zjutraj zaprla svoje urade. Za sedaj nam še ni znano, iz katerih razlogov je banka zaustavila poslovanje in kaj se bo dalje ž njo zgodilo, vendar je jasno, da se mora nahajati v veliki zadregi, ako je bila primorana napraviti ta korak. Banka nc more izpolnjevati točno svojih obvez nasproti svojim upnikom in vlagateljem-Pravijo, da jc to v zvezi s škandalom ogromnega delniškega podjetja »Ilva«/Bržkone je bila italijanska eskomptna banka s svojim kapitalom precej močno udeležena pri delniški družbi »Ilva«, ki je vsled nevarnih špekulacij in ogromnih sleparij svojih upraviteljev izgubila lepo vsoto milijonov. Radi sleparij so nekateri delničarji Htve< že 10. i. m. zahtevali od državnega pravdnika aretacijo glavnih upraviteljev posl. Luzzatta, Maksa Bondija in Cezarja Ferc in uvedbo kazenskega postopanja proti njim. Poslanska zbornica v Rimu je radi tc zadeve uničila mandat posl, Luzzatta, ker se jc izkazalo,.da jc sliva« dala velike vsote denarja za izvolitev svojega upravitelja Luzzatta v rimski parlament. Odlok, uaj se banka zapre, je prišel iz glavnega vodstva iz Rima, in sicer radi tega, ker so drugi bančni zavodi odkazali Berlin, 30. dec. O položaju železničarske stavke na zahodu sporoča prometno ministrstvo: V okraju Koln se vrši le osebni promet, v ekraju Essen se vrši promet le deloma, ker se lokomotive ne preskrbujejo več s premogom. Tovorni promet v essenskem okraju večinoma počiva. cskpfflptm banki denarno podporo. Banka zahteva za sedaj začasni moratorij in upa, da bo mogla svoje upnike polagoma zadovoljiti. Seveda je temu težko verjeti in se take vesfi razširjajo le v ta namen, da se potolažijo upniki. Polom eskomptne banke bi povzročil težke posledice v italijanskem narodnem gospodarstvu. To vedo zelo dobro tudi vsi oni bančni zavodi, ki so es-kompir: banki odkazali finančno podporo. Ker •• •• .to morali storiti, je to gotov dokaz, da je položaj tc banke jako kritičen. — Kakor poroča današnje -Jutro«, se v Ljubljani nahaja veliko število čekov tc italijanske banke. 8azv©ljav8i@n msncfiaf soc. -'dem, Bern®!®,. Belgrad, 31. decembra. (Izv.) Na svoji včerajšnji seji-je v erifikacijski odbor razveljavil mandat socialističnega poslanca g- Zvonimirja Bernota. Proti razveljavljenju so socialisti vložili protest. FRANCOZI V SIRIJI SE UMIKAJO. Beyruth, 30. dec. Francoske čete so zapustile Aintab. Turki: so vkorakali v mesto, ... Hm lels. Eno leto izhaja naš list, eno leto, polno bojev in — tudi uspehov, hvala Bogu! Misel krščanskega socializma, preosnove človeške družbe v pravcu večnih načel krščanske morale, je širil odločno, radikalno in fcrez cincanja, Danes po enem letu stoji pod vtisom načel in dela naših prijateljev, ki so se zbrali okrog lista, velik del slovenskega delovnega ljudstva. Vedno jasneje se izraža v dušah revnega ljudstva prepričanje in zavest, da človeška družba po dosedanji poti hiti v prepad. Vedno očitneje postaja ljudstvu, da je rešitev mogoč« le v svitu večnih načel, ki v besedah in dejanju pomenijo: Evangelij. Veliko je postalo število naših prijateljev, ki streme z nami za istim ciljem: za duševno, gospodarsko, socialno in politično svobodo delovnega ljudstva. A tudi število nasprotnikov narašča. Kdor preceja vodeno limonado, ta nima nasprotnikov, ta jc priljubljen, in največji mogotci ga hvalijo. Kdor pa hoče krščansko socialni program uveljaviti ne le z besedo, ampak tudi v dejanju, ta je v uevarnosti, da si nakupile nemilost mogočnežev tega sveta. Take je bilo in tako bo, in s tem računamo. Nasprotniki so doma v visokih službah. Kdor gleda današnjo upravo, ki je v nasprotju z življenjskimi potrebami ljudstva, ne sme molčati. Kdor ne molči, ga zadene težka roka. Nasprotniki so doma v vrstah tistih, ki si gromadijo premoženje, medtem ko milijoni delovnega ljudstva, od zadnje fab-riške delavke do državnega uradnika, komaj živi in diha. Mamonovi služabniki nas sovražijo. Nasprotniki so doma v vrstah tistih, ki so sami tlačeni in izkoriščani, ki pa so po zaslugi bogatili Mamonovih hlappiv izgubili izpred oči tisto edino rešilno vrV, ki se imenuje krščanska vera. Materializem in svobodomiselstvo jim je vzelo vero, da jih lažje usužnji. Ti dvojni sužnji modernega Mamona so vredni dvakratnega pomilovanja. Nasprotniki so tudi v vrstah tistih, ki priznavajo vse, kar se piše in govori, ki pa se jim dosledno izvajanje načel — v dejanju zdi boljševiško in nevarno. Iz nekaterih govorijo obziri do mogotcev sveta, iz drugih strah za lastni profit. Toda mi nasprotnikov ne štejemo. Nam gre za to, da se armada krščanskega delovnega ljudstva vedno trdneje združuje, spoznava sebe in svoje cilje in koraka neustra seno za njimi do zmage. Naša armada se ne boji bojev in ne žrtev. Mnogo je bilo žrtev v letu 1921, še več nam jih obeta leto 1922. In prav zato vemo, da bo to leto za krščansko socialni preporod ljudstva še plodovitejše, lepše ir zmagovitejše* Nobena stvar ni še v javnem in socialnem življenju učinila toliko zla kot meglenost v načelih, ko načelno kompromisar-stvo. Temu naj velja naš boj. Jasna načela, odločno dejanje naj bo naše geslo za leto 1922! Prijatelji, tovariši! Korakajmo! Strup za člooeittra. Človeštvo, ki je zavrglo krščansko misel, je huje od zveri. Stokrat huje, ker tnu je dan razum, ki naj bi ga vodil k Cilju, ki ga pa zlorablja v službi Mamonu, Njemu prodaja dušo, njemu telo. Iz te sužnosti raste pohlep in raste zavist in v blaznem tekmovanju satansko sovraštvo. To je strup liberalizma, ki je prožel vse človeštvo tako globoko, da se nihče ne upa povzpeti čezenj, povedati, da j« človeštvo zastrupljeno do dna srca, da je gnila vsa družba. V sistemu liberalnih principov iščemo harmonije, ki je ni in je ni mogoče. Človeštvo, kakor zver zaprto v kletke policijskih in militarističnih držav, tuleča zver, ki čaka, da buti vsa na dan, da ukom ča sama sebe! Fantasti, ki sanjajo o svetovnem miru! Miru ni in ga ne bo, dokler so zver varno potlačili za železno omrežje. Za železnim omrežjem sc pripravlja in še huje kot v preteklih letih udari. Dopisnik »Manchester Guardiana« opisuje strašne vojne priprave v ameriški tovarni strupenih plinov v Edgewoodu. Pripoveduje, da ima ameriška armada pose- / Stran 2« »Novi 'Casc, dne 31. decembra 1921» Štev. 295. ben oddelek za vojsko s strupenimi plini. Temu oddelku so prideljeni strokovnjaki-kemiki, ki na najrazličnejše načine vodijo produkcijo raznih strupenih plinov — za novo morijo človeštva. Dotična tovarna izdeluje dnevno 200 ton strupenih plinov. Plini so čisto nove iznajdbe in proti večini njih ne pomaga nobena maska. Učinkujejo strahovito in za-more ena sama bomba, sistema kot jih izdelujejo v tej tovarni, uničiti celo veiiko mesto, da ne ostane niti en človek živ. Drugi plini zopet prodirajo skozi kožo in meso in odznotraj pričnejo paliti človeka, da živ zgori. V primeri s temi sredstvi so dum-dum in vsa dosedaj znana sredstva nedolžna. V službi teh strašnih fabrikatov za uničevanje človeštva v prihodnji vojski stojijo odlični učenjaki, vseučiliški profesorji. Čemu take grozne priprave? Ali zato, da nam utrdijo vero: človeštvo kot je, je zrelo za mir?! Človeštvo brez Boga! Človeštvo krog zlatega teleta —- peha se, preriva, v strupenem sovraštvu drug drugega odriva, ubija, kolje, davi, da dobi večji delež. Človeštvo, ki je vrglo Boga s prestola .. . Ali vas ni strah? • * * V Ameriki so se vršile konference, na katerih se je razpravljalo o trajnem svetovnem miru Predsednik Harding sam je govoril goreče za svetovni mir; in zastopniki in diplomatje držav sveta so mu pritrjevali. Ista Amerika pa producira samo v eni svojih tovarn 200 ton strupenih plinov na dan 'sa prihodnjo vojsko ... Kanoni ne ubijajo več dovolj hitro. Strup je močnejši in dosti hitre« ši, "Ta laž gradijo svetovni mir, Ker mo-dernj človek je v službi laži in moderna kultura dekla ubijanja ... Ali vas ni sram? Kal sodijo o nas F Azijati. Prijatelj znanega voditelja indskega narodnega gibanja proti Angležem Gandija, musliman Maulna Abdula Misra je angleškemu uradniku, ki mu je dokazoval vzvišenost evropske civilizacije nad azijsko, odgovoril: »Kar vi imenujete civilizidciju, t,o imenujem jaz strup, — kar vi zcrvete humani-teta, to je zame hinavstvo, — čemur vi pravite pravica, temu jaz pravim laž.« !laše priče. '' »Bogatini!« kliče sv. apostol Jakob, »jokajte in tulite nad nesrečo, ki bo prišla n?*d nas. Vaše bogastvo je segnilo, vaša oblačila so snedli molji. Vaše zlato in sre-4>ro je zarjavelo, in rja bo pričala zoper vas in. bo žrla vaše meso ko ogenj. Zaklade jeze ste si nakupičili za zadnji čas. Glej, plačilo, ki ste ga ukradli delavce m , vpije; in vpitje je prišlo do ušes ospoda vojnih trum. V obilici ste živeli 'tic zemlji in v nasladah pasli svoje srce za dan klanja. Pravičnega ste obsodili in umorili.« *•; ■ Cerkveni oče Gregor Nacianski pravi: »In drugi je omadeževal zemljo z obrestmi in oderuštvom. On zbira, kjer ni posipal, in žanje, kjer ni sejal, ker izkorišča bedo revežev,« Škof Ketteler, započetnik krščanskosocialnega gibanja, piše: »Napačni nauk o trdni pravici lastnine je neprestan greh proti naravi, ker ne vidi nobene krivice v tem, da nekateri v ugoditev svojega neizmernega pohlepa in razbrzdane pohote pozabljajo ono, kar je Bog določil v hrano in obleko vsem ljudem; ker se neprestana tatvina proglaša za pravico ,.,« Vogelsang, prvi krščanski sociolog Avstrije, je dejal: »Obresti so vse narodno gospodarstvo zastrupile, socialno moralo iako zamorile^ da je pri mnogih od nje ostal le še spomin. In na tem grehu mora človeštvo propasti,., Obresti so jedro socialnega vprašanja.« Veliki socialni papež Leon XIII, je v svoji znameniti delavski okrožnici zapisal: »Jasno je, da je razdedinjenim (proletarcem) treba hitro in uspešno pomagati, ker velika masa ljudi živi usmiljenjavredno, bedno in nevredno življenje. Stare delavske organizacije so v prejšnjem stoletju razbili, na njih mesto niso postavili nobene nove zaščite, medtem ko so država in njene postave zavrgle vero očetov. In tako se je zgodilo, da so bili delavci osamljeni in brez varstva izročeni nečloveškemu ravnanju posedujočih in neomejeni pohlepnosti konkurentov. Nesrečo je povečalo požrešno oderuštvo, ki ga cerkev ni le samo enkrat obsodila. Poleg tega je produkcija in trgovina prišla popolnoma v, rok« ma- lega števila posameznikov, tako da so maloštevilni bogataši in velekapitalisti naložili suženjski jarem velikanski množici proletarcev .,.« Dalje pravi Leon XIII.: »Ali ni proti vsej pravičnosti, če eni upravljajo in uži- Pariz, 30. dec. Sir Robert Kindersley razlaga v listu »Echo de Pariš« načrt, ki so ga pripravili angleški delegati. Glavna načela tega načrta so nastopna: Ustanovila naj bi se mednarodna družba ali zveza. Člani te družbe ali zveze bi zastopali indu-strialne, financielne in trgovske interese Anglije, Francije, Belgije, Italije, Rumunijc, mogoče tudi Poljske, Grške, Avstrije in Nemčije. Ta organizacija bi imela nalogo, olajševati mednarodno izmenjavo blaga s tem, da pospeši povpraševanje po sirovi-nah in manufakturah. Ker bodo države s slabejšo valuto najbrže zahtevale kredite za razširjenje svoje produkcije ter za nakupovanje v inozemstvu, se predlaga, naj se stavijo interesentom potrebna sredstva od te družbe na razpolaganje. Družba bo Belgrad, 30. dec. Na današnji geji je predsednik dr. Ribar naznanil, da je poslanec SLS Josip Skoberne položil prisego. — Skupščina je nadaljevala proračunsko razpravo. Kot prvi je govoril radikalni poslanec dr. M o m č i 1 o Ivanič, ki si je temeljito privoščil vladno politiko. Finančni minister se je skušal maščevati na ta način, da se je med njegovim govorom šetal med demokrati in se z njimi glasno pogovarjal. Poslanec Ivanič ga je zato na-zval nevedneža in neizobraženca. OSTRA KRITIKA NAŠE FINANČNE POLITIKE. V popoldanski seji je v imenu Jugoslovanskega kluba govoril posl. dr. Š i m -rak. V obsežnem govoru je razkrival usodne napake in pogreške državnega gospodarstva, ki se lovi v samih eksperimentih. Žigosali in kolekovali smo krone in jih končno zamenjali po 4 za en dinar. S tem smo v vseh slojih prebivalstva pod-netm globoko nezadovoljnost in izpodkopali tla rednemu gospodarstvu. Država o svojem gospodarstvu še do danes ni položila bilance. Finančni minister je na ne-odpusten način zavozil stvar zunanjega posojila. V zaščito par belgrajskih veletrgovcev, ki so si iz špekulativnih namenov nagromadili velike zaloge blaga, se na škodo splošnosti uvaja moratorij. V finančnem ministrstvu je med 900 uradniki 880 Srbov, zato ni čuda, da so davki tako neenako razdeljeni. Govornik kritikuje prosvetno in agrarno politiko. KAKO SE POVIŠUJEJO PLAČE. Značilno za to vlado je tudi povišanje uradniških plač. Ta se izvede tako, da je povišanje tem večje, čim več kdo dobiva plače; visoki uradniki bodo dobili mastne doklade, nižji bodo zvišanja le malo deležni. VOJNO MINISTRSTVO. Vojno ministrstvo hodi enaka neljud-ska pota. Vršile so se rekvizicije, ne da bi se bile lastnikom odvzete stvari plačale. Vojaška poveljstva se mešajo v sokolsko in orlovsko vprašanje in tako po nepotrebnem vlačijo vojeko v politiko. MINISTRSTVO ZA VERE jo sestavilo proračun, v katerem je za pravoslavno cerkev določenih 160 milijonov, -a katoliško pa samo 10 milijonov, dasi so katoliški škofje opetovano vladi Noua afera. AFERA RAVNATELJA ZAGREBŠKEGA RAVNATELJSTVA DRŽAVNIH ŽELEZNIC. Ob priliki mobilizacije in poslednjih dogodkov na mažarski meji so bili Mažari točno orientirani in informirani o gibanju naših čet in o številu vojaštva, ki se na« haja na meji. Splošno se je mislilo, da imajo Mažari dobro organizirano vohunsko službo in da potom te dobivajo vsa poročila- Po Vojvodini in na Hrvatskem je bilo izvršenih nebroj aretacij, posebno med železniškimi uslužbenci, ki so bili takoj obtoženi vohunstva. Po golem slučaju pa je zadobila cela zadeva povsem drugo lice. Navada je, da si obmejna ravnateljstva železnic v svrho pospešitve prometa pošiljajo v zameno vse vozne rede in se obveščajo o vseh spremembah. To se je dogajalo tudi med zagrebškim in obmejnim mažarskim. Pri tem pa je zagrebško ravnateljstvo postopalo na sledeč način: Ono ni pošiljalo samo sprememb voznega reda, temveč tudi vsa rezervatna poročila o vojaških transportih, njihovem odhodu in namembi, kakor jih j« dobivalo od vojaških vajo to, kar je drugi orosil s potom svojega dela? Po pravici mora sad dela pripadati onim, ki so opravljali delo,.. Ne-pobitna resnica je, da bogastvo družbe ne izvira od nikoder drugod ko od dela delavcev.« To so naše priče! Mi gremo za njimi! potem imela gotovo kontrolo nad uporabo teh zneskov. LDU Pariz, 30. dec. Gospodarska konferenca, ki je bila določena pred sejo vrhovnega sveta v Cannesu, se je pričela danes dopoldne. Angleški in francoski, finančni in industrijski strokovnjaki so se sporazumeli glede načrta, ki naj služi za obnovo Evrope. Ta načrt se je nato naznanil italijanskemu in belgijskemu delegatu. Konferenca objavi v kratkem izjavo, ki bo določila pogoje za vzpostavitev trgovinskih odnošajev z različnimi državami, zlasti z Rusijo. Ti pogoji bodo upoštevali običaje in navade civiliziranih narodov ter zlasti vsebovali pripoznanje zasebne lastnine in državnih obveznosti. naznanili potrebe k«.'o!iške veroizpovedi. Govornik zahteva, naj se za katoliške kulturne in socialne zavode in ustanove sprejme v proračun še vsota 760 tisoč dinarjev, kar je pač nasproti vsoti, ki je določena za pravoslavno cerkev, dovolj neznatna drobtina. Potem govornik opozarja na lirvatsko vprašanje in nagiaša, da vstraja Jugoslovanski klub slej ko prej na stališču pokrajinske avtonomije in zahteva revizijo ustave. Ta misel polagoma a stalno prodira v vseh krogih. V podrobni razpravi je posl. dr. Ma-z i ponovno zahteval, da se po dr. Šimraku navedena vsota gotovo sprejme v proračun. Finančni minister dr. Kumanudi je odgovoril, da je to za sedanji dvanajstini po ustavi nemogoče, da pa daje svojo besedo, da se to zgodi v prihodnjih dvanajstinah. Dr. Š i mr a k povdari, da katoličani ne prosijo .miloHme, ampak kot pošteni davkoplačevalci zahtevajo, da dr-iava m njihov« verske potrebe po svoji dolžnosti odmeri tisto, kar jim gre. Ko je bila razprava končana, se je vršilo načelno glasovanje o dvanajstinah za januar in februar. Od 168 poslancev ie glasovalo 133 za in 32 proti. Proti so glasovali socialni demokrati, zemljoradniki. Jugoslovanski klub, republikanci, narodna socialista, radikalec dr. Momčilo Ivanič in demokrat Jakšič. Protič pri glasovanju ni bil navzoč. Po krajši podrobni razpravi je bilo zadnje glasovanje. Od 161 oddanih glasov je bilo 131 za, 30 pa proti ter je bil sprejet. Z ozirom na pravoslavne božične praznike je predsednik napovedal prihodnjo sejo šele za 16. januar 1922; prosil je pa parlamentarne odbore, naj med tem časom nadaljujejo svoje delo. Belgrad, 31. decembra, (Izv.) Narodna skupščina je včeraj končala razpravo o proračunskih dvanajstinah. Proti dvanajstinam so glasovali: zemljoradniki, Jugosl. klub, narodni socialisti, socialni demo-kratje in republikanci. Za proračun so glasovali demokratje in radikalci. Glasovalo je 160 poslancev, med temi 35 proti. Opozicija je s tem, da se je udeležila glasovanja, vladi pač omogočila kvorum, s čemer pa ni hotela izraziti zaupnice vladi, ampak dokumentirala je s tem le, da smatra državne potrebe za važnejše od strankarskih. oblasti. Temu je prišel na sled nek vojak, ki je slučajno odprl eno teh uradnih pisem zagrebškega ravnateljstva in v njem našel rezervatno poročilo. Vojak je stvar naznanil in vsled tega je bila aretirana uradnica v ekspediciji ravnateljstva državnih železnic, ker se jc mislilo, da je to ona namenoma delala. — Uradnica pa je v preiskavi dokazala, da ona sploh ni vedela za vsebino pisem, temveč da jih je odpošiljala točno po navodilih in predpisih ravnateljstva. Bila je seveda izpuščena. Med tem, ko se je stvar tako lepo razvila, pa je bilo v »Službenih Novinah« objavljeno imenovanje ravnatelja zagrebške državne železnice Leonida Franiča za docenta na zagrebškem vseučilišču, Ker pa Se ni degnano, v koliko je ravnatelj Franič delal to iz malomarnosti, ali mogoče celo iz kakih drugih nagibov, je mrralo biti to imenovanje sistirano. In kraljevi namestnik, znam bivši socialpatriot, sedaj demokrat, Demetrovič, je to imenovanje službeno proglasil za neveljavno,, češ, da je prišlo brez njegove vednosti v »Službene Novine«. Vsled tega pa je podal poverjenik za prosveto dr. Alavpovič, tudi eden izmed stebrov demokratstva na Hrvafc skem, ostavko. Kako se bo stvar razvijala, je težk« reči. Najbrže bo vse zaspalo, kakor zaspi večina afer. in javnost nikdar ne zve rezultatov preiskav, Omeniti pa je treba, d» je ravnatelj Franič igral veliko vlogo, ko j« šlo za premestitev železniškega ravnatelj" stva iz Ljubljane v Zagreb. Demokratski listi so takrat na ves glas slavili njegove velikanske zmožnosti, samo da so lahko podpirali predlog o premestitvi ravnatelj' stva in obenem najboljšega železniškega uradništva na Hrvatsko, kjer je še danes povečini brez stanovanj in kjer ga gledajo kot nadležnega tujca. Ti listi sedaj molčijo. Zanimivo pa j?, da Franiča zagovarja »Slobcdna Tribuna«. List pravi, da je Franič dejansko strokovnjak in na svojem mestu. Toda ker pretrdo čisti med nameščenci, izvajajo le-ti v službenem poslovanju pasivno resistenco in preprečavajo popoln uspeh njegovega dela. To si upajo zato ker imajo zaščito v strankarski politiki Vsekakor zanimive razmere! politični dogodki. + Razmere v poljski občini. Iz Dev. Mar. v Polju nam pišejo: Kakor znano, je bilo pri zadnjih občinskih volitvah pri nas vloženih več kandidatnih list. Dobili pa so: Združeni liberalci, narodni socialisti in 8o* cialni demokrati 4, samostojni kmetje 5i komunisti 0, SLS in Kršč. soc. delavska zveza 5 odbornikov. Ob navzočnosti vladnega zastopnika se je nato dvakrat vršila volitev župana in je bil obakrat pravilno izvoljen odbornik delavske zveze Srečko Svetek. Kljub temu ga vlada ni potrdila je namesto tega imenovala za gerenta vpo* kojenega nadučitelja Kavčiča. Le-ta si je po naročilu vlade izbral 10 svetovalcev, in sicer 7 iz liberalnih in soeialpatriotičnib vrst, a političnim nasprotnikom, ki tvorijo po izidu občinskih volitev absolutno večino prebivalstva, je privoščil le 3 zastopnike v občinski upravi. Gospod gerent .jo za 30. t. m. sklical sejo svojih svetovalcev. Naši somišljeniki se po nalogu svojih volivcev vabilu niso odzvali, marveč so poslali proti sestavi gerentovega obč. sveta oster protest. V poljski občinski upravi 86 je nabralo gnoja do strehe in čez in treba bi bilo napora vseh moči rednega občinskega zastopa, da bi ga polagoma izkidal. Vlada pa misli, da poljska občina breZ škode prenese tudi še eno gerentsko dobo* v Tako se igra demokratska vlada z interesi tako velike občine, ki je v neposredni bližini Ljubljane in važno industrijsko središče. Ljudstvo si bo to dobro za.,>n;nilo in bo o prvih volitvah temeljito pomedlo z vsemi tistimi, ki danes po milosti vlad® komandirajo v občini. Vlade gredo, ljud* ' stvo pa ostane, to naj si vsi vladonosci zapišejo za ušesa. + Izjave Trockega o obrambi Rusije. Na zadnjem vseruskem sovjetskem kongresu je poročal Trokcij o ponovnem vpadu carističnih tolp v Karolijo, Ukrajino in skrajni vzhod. Sovjetska vlada je morala zato že začeto demobilizacijo ustaviti, da more obraniti deželo in sedanji sistem pred sovražniki. Nato je izjavil zastopnik vseh federiranih sovjetskih republik Bakovski, da se strinja z obrambnimi ukrepi sovjetske vlade. + Avstrija ratificirala beneško pogodbo. 30. t. m. je Avstrija ratifi. irala beneško pogodbo, ki je s tem postala pravo-veljavna. + Zavod za preskrbo ministrskih sorodnic. Protičev >Radikal« poroča, da je na prosvetnem ministrstvu v Belgradu neka posebna soba, ki nosi štev. 9. V tet sobi »delcjoi- same sorodnice raznih sedanjih in bivših ministrov: Prodanoviča, Pribičeviča, Kneževiča itd. Ta zavod za preskrbo ministrskih sorodnic je izdala it nehvaležne objesti sestra prvega načelnika v istem ministrstvu, ki že osem let vleče učiteljsko plačo, a ni še niti ene ure poučevala. Štediti je treba! -f- Novi demokratski ministri. O teh piše Protičev »Radikal«: »Tu imamo nekega ministra, čigar ime je v zvezi s subo-tiško afero glede masti in Špeha, od katere je postal tako masten, da se cela vlada sveti. Tu imamo drugega ministra, ki obuja stare spomine na tihotapstvo s saharinom. Končno imamo tu nekega ministra, ki je bil zaradi »lažnega bankrotstva« (kride) obsojen na šest mesecev ječe in ki je bil pomiloščen »na jedan krijumčarski (tihotapski) način«. — Pravijo, da je zadnji doma v Sloveniji. =Mi=iii=iii=iii=iii=iii=in=iii sr SREČNO IN BLAGOSLOVLJENO a novo leto 1922 vsem tovr išem, prijateljem in somišljenikom želi uredništvo »Novega Časa«/ =iii=M=m=in=Mk i=in=iii Enlenia obnavlja Evropo. Proračun sprelet. iz seSe narodne skupščina. SDnml dogodki v — Nova zaplemba. Policija nam je V'ceraj zopet zaplenila list. Gospod cenzor le gotovo mnenja, da bo naš list, ki je na olmveisovi cesti res nepriljubljen, s taki-zaplembami trpel. Drugače si ne mo-remo tolmačiti njegove vneme, da nam za-plenja članke, ki so izšli že v srbskih in slovenskih listih. Včerajšnji članek »Z za-POri«, ki ga nam je zaplenil, jc pojašnjeval et da mladinsko skrbstvo ne sme biti mo-n°P°l birokracije in nolicije, ker to ni zdravo. Tega mnenja je najbrže gospod cenzor 5am, ker ga imamo — četudi ga ne poznanj0 osebno — za dovolj razumnega moža. I^orda pa pri teh zaplembah, ki zadnje CfSe r^s*;e)° ko gobe po dežju, igra večjo v ogo želja, prikupiti se navzgoraj. To bi no še najbolj umljivo, vsled česar izreka-®°jšeljo in nasvet, naj se dotični gospod ® usa prikupiti navzgoraj na bolj parae-in stvaren način. Kajti z zaplembami rf emu PrEv nič ne škoduje, am- pak dela. v sedanjih razmerah zanj brežino reklamo. , . ~~ Tobak nodražen. Ni še od toga en 6den, ko so listi poročali, da monopolska jPrava letos ne namerava podražiti tobaka fln n\h izdelkov, ker je njen dobiček j 0vc‘J velik. Sedaj pa poročajo uradno 30. ' J1*! sadeče: Uprava državnih monopolov p gradil je z naredbo z dne 26. dec. 1921, odhr ^r' ^ na P°dlagi sklepa upravnega od K ^ samo-tatne monopolske uprava in jn obritve gosp. finančnega ministra poviša-tQv°fcne s^ec*e^m tobačnim izdelkom tuk. ,,, ai?le> ki naj stopijo v veljavo s l. ja- • ^22, in sicer: I. Tobak: Najfin. n;at. ,°d 180 na 200 dinarjev za 1 kg, sred-tiirški od 60 na 65 dinarjev za 1 kg, ko l? °Srs^' °d 35 na 50 dinarjev za 1 j*V “°niači tobak od 30 na 40 dinarjev za 2Kn \^~ Cigarete: Egiptovske od 220 na Omarjev za 1000 komadov, Moerirt od / :200 dinarjev za 1000 komadov, Šport 0 na 110 dinarjev za 1000 komadov, ;Srske od 50 na 65 dinarjev za 1000 koma--°'f' — III. Tobak za žvečenje: Šibike od 10 ™ na 5o din. za 1 kg in klobase ' za 1 kg. — Razen tega se od 40 na , —. x J5.g. — Kazen tega se povišajo I ^ nekateri izdelki srbskih in bosanskih tovair,, kar je razvidno iz novih eenovni-0v; ki so na razpolago v vseh tobačnih Pralnih lokalih. — Ali bo od teh poviškov imelo kaj koristi beraško plačano lončno delavstvo, ki s svojim delom zasluži opravi vsak dan en milijon profita? v. Važno opozorilo sa vojne invalide, m sirote radi dodatkov k pokojni-J2 j Po členu 21 zakona o invalidih z dne tglr^embra 1921 se ustavi s 1. januarjem I "" i2Plačevanje dodatkov k pokojninam: n-*a 2nvalide, ki jim je bilo povodom zad- • Pregleda priznano manj kakor 50% a*idnosti jn sicer za njihovo osebo in °ke; 2. za vse invalide dodatek za : a °troka, tako da jim ostane le za tret-&a in nadaljnje otroke izpod dopolnje-16. leta; 3. za vse vdove brez otrok, j ®° mlajše kakor 45 let in sposobne za k °! morebitno nesposobnost morajo dodati z nekolekovanim spričevalom, ki ** izda brezplačno uradni zdravnik; 4. za •® invalide brez ozira na odstotke in šte-g, 0 otrok ter za vse vdove brez ozira na j*™? otrok, ako plačujejo več kakor 30 farjev neposrednega davka (po odmeri ^vkov za financijsko leto 1920 21). — Ker 0 treba na temelju tega zakona nanovo Pogledati in popraviti vsa nakazila inva-.°m, vdovam in sirotam, ki so že bila P^P^avljena za izplačilo dne 1. januarja ^■22, ne bodo mo i želi vsem cenjenim odjemalcem *r;i Jakob Kavčič v?' <33 nasi. Jean 5chreya ^ parna pekarna 4 Ljubljana, Gradišče štev, 5. Veselo novo lefo 19221 K. ]urman specljallst optik LJuliSJana, Šelenburgova ulica. | 3van in frančiška Janež mesarija £jubljarta, Šolski drevored želita vsem cenjenim odjemal-cenri, prijateljeiri in i srečno novo leto 1922. I / . Srečno novo leto 1022 želi tvrdka J ©S. IIEICR Ljubljana, Poljinnski nasipi It. 4. Rngela Cešnouar, trgomna Cijubljana, KaloduovsEva ulica želi usem cenjenim odjemalcem, prijateljem in znancem ueselo in srečno nauo leto. Srečno nopo leto z«li svojim cenjenim naročnikom posebno Ktnefijs^im zadrugam in Konsumnim Hruštvom Gospodarska zt>eza, Cjubljana Podružnice: del je - Kranj ► Jlovomesto - Radovljica liMi !. delsosko konzumno društuo v Ljubljani j ima bogato izbero manufakture, češke lončene posode, klobuke, vsakovrstno špecerijsko blago, v zadružni kleti na g ® Kongresnem trgu št. 2 novo vino po nizki ceni. — Hranilne vloge članov obrestuje po 5%. — Člani dobe 3% blagovni popust. — Pristopnina 10 kron, delež 100 kron. — Prijave sprejema pisarna na Kongresnem I trgu št. 2 in vse zadružne prodajalne. V Vašem interesu je, da postanete član, članica naše zadruge, hbhbh BBSHH I1BII iiHIBHilBIIIBIlIlBIIIIIIIIIIHIHBIHIBHBIHIIIIBIIlllINHIBBIIII Stran 4, Sne 81. HečemKra 1b"f. šfev §95„ te vrste ljudi, ki so vzgojeni kot ! ca šive na stroške drugih. r Letalec Bleriot prerokuje, Louis Ble-riot, ki je nedavno tega prispel iz Novega Vorka v Pariz, pravi, da ni več daleč doba, ko bo človek odletel zjutraj iz Pariza, obedoval v Novem Torku, a priletel še isti dan nazaj v Pariz večerjat. Vožnja po zraku bo cenejša in bclj varna ko po železnici ter se bodo ljudje v bližnji bodočnosti vse rajši vozili po zračnih prostorih kakor po zemlji. r Največje evropsko drsališče je ribnik Hiruhberg v Prusovski Šlczki. Ribnik meri milijon štirjaških metrov. Letos je to velikansko drsališče gladko kakor zrcalo, brez snega, Z ozirom na to lepo lastnost ribnika bo tam osnovano središče evropskih drsališč in bržkone se bodo že v bližnji bodočnosti sešli drsalci od vseh štirih vetrov Evrope, da bodo lastnosti prelepega ribnika preizkušali. r Za odpravo bede- Iz Londona poročajo 27, decembra; Za božične praznike 'e bila londonska policija ojačena za celih 1000 mož, ker so se bali nemirov brezposelnih revežev. Posebno so zastražiii hotele in elegantne restavracije. Toda do nemirov ni došlo nikjer, izvzemši nekaterih malih prask v zapadnem delu mesta. Brezposelni reveži so priredili po mestu obhode, seboj so nosili plakate, na katerih ie bilo opisano bedno stanje demonstrantov. — Stotisoč ljudi živi v Londonu v največji bedi, brez dela in brez jela. O svetih božičnih praznikih so šli na ulico manifestirat žalostno dejstvo, da so tu in da ginejo. Vlada je nagnala ^anje policaje in meni, da je s tem odpravila vso bedo, ko ie gostom v luksurijeznih restavrantib preprečila pogled na sestradane tisoče soljudi in sodržavljanov. In to v najbolj kulturni državi sveta. Ali ni čudno, da pri nas ni celo še slabše? gospodarstvo. češko-slovaška ter njen uvoz in izvoz v minulem letu. Kakor izkazuje baš izvršena statistika, se je uvozilo v minulem letu v češko-slovaško republiko za 21 in pol milijarde blaga, izvozilo pa za 23.% milijarde čs K. Glede uvoza zavzema prvo mesto žito in bombaž {več ko za tri milijarde], istočasno pa se je uvozilo bombaževih izdelkov za 2 milijardi in pol Skoraj enako število izkazuje uvoz masti in železa ozir, železne robe, kar znaša v vsaki vrsti posebej več ko 1 milijardo. Uvoz železa in železnih izdelkov izkazuje približno isto vsoto kakor izvoz. Volne in volnene preje se je uvozilo za 1 in pol milijarde, na drugi strani pa se je izvozilo volnenih izdelkov za več ko poltretjo milijardo. Do aktivne trgovske bilance je največ pripomogel (poleg navedenega blaga) sladkor, ki so ga izvozili za 2791 milijonov čs. K. Nenavadno dosti se je izvozilo stekla, namreč več ko sladkorja, Z izvozom stekla in steklenih izdelkov so. imeli dobička 3 milijarde ter-144 milijonov čs K, Drv, premoga in šote se je izvozilo za poldrugo milijardo čs K. = ■ Kako ie s premogovo in kovinsko industrijo na Slovaškem., Situacija v Pre; ■slogovnih jamah na Slovaškem se je zadnji čas jako poslabšala, tako da so se podjetniki odločili, odpovedati dosedanje kolektivne dogovore z delavci. Mezdni spor v bratislavski kovinski obrti se je poravnal tako, da bodo delavci dobivali dosedanje mezde do konca t, 1. Tudi drugi užitki bodo ostali po dosedanjem dogovoru v veljavi, vendar pa se bode o njih prihodnji mesec definitivno odločilo. £HS“ 1 SHHflBmBHBHH HHH HHHl pt N©¥©l«tna darila sl ©glejte sarao pri manufakturnem oddelku Gospodarske zveze, Ounaisks ?,29 na duorišcu. Vela zaloea stana za Me in ženske olsleKe in m\\m izbira vsakovrsinep snodniesa perila i uoSKe, ženske In otroke. A ^"V y. V'V"'7 -v;-:-.-. ,-*-7v Z7£Z 7/Z n u Zadružna Gospodarska banka d. d, Ljubljana, Dunajska cesta štev. 38|I (začasno v prostorih Zadružne zveze). Telefon št. 21. Paznice: DJAK0V0, MARIBOR, SARAJEVO, S0MB0R, SPLIT, ŠIBENIK. EkSplZltura\ BLED. - Icteressa sku^rosž s: Sveopčo Zanatlijsko banko d. d. v Zagrebu in njeno podružnico v Karlovcu fr Gospodarsko banko d. d. v Novem Sadu. Kapital in reisrva skupno £ afiliiadiami 2ez K 50,008.000*-. Daje trgovske kredite, eskomptira menice, lombardira vrednostne papirje, kupuje in prodaja tuje valute in devize, sprejema vloge v tekočem računu in na vložne knjižice ter preskrbuje vse bančne in borzne transakcije pod najugodnejšimi pogoji. Pooblaščeni prodajalec srečk Drž. razr« loterije. s i n, < d ~jmcL-y/z~7/y 7i.:::uz.nr/27jčzzjL::.7/czy/77y.cz:7č:7. jcz/£--7£Z.jll- t BgBaBSBESBSBaESBHEIBB&iBnBmaanBaBaanuaHMManaBB&naaaai 1 JUGOSLOVANSKA KREDITNA BANKA V LJUBLJANI, mmm m fL m m m m m m m m m m $ » m 1 A a m a a a a a a a a a o m a 400- m m m m m m m a m m m m m m m si m m m m m m m m m o m k-tj m a m m m m m m m m m m m m m m m m Ji Vabilo na podpisovanje delnic. Minister za trgovino in industrijo je z odlokom z dne 4. maja 1921, št. 2337, dovolil podpisanim ustanovitev delniške družbe z imenom: J»goslouanska kreditna banka o Liubifaiei. Ministrstvo trgovine in industrije, oddelek v Ljubljani, je z razpisom z dne 25. oktobra 1921, št. 7204/21, potrdilo predložena pravila. Po §§ 8. in 4. potrjenih pravil znaša delniška glavnica 4,000.0 (XI-— K in je razdeljena na 10.000 v gotovini polno vplačanih delnic po Iv. Delnice se glase na prinosca. Delniška glavnica se sme s sklepom občnega zbora zvišati do 15,000.000-— K z izdajo nadaljnjih delnic. Osnovno glavnico 4,000.000-— K oddamo v javno subskribcijo i. s. 10.000 delnic po 400 - K notninale. Ceno za podpisane delnice je pri subskribciji takoj v gotovini vplačati. Delnice se stavlja na subskribcijo po sledečih pogojih: 1. Člani -Jugoslovanskega kreditnega zavoda r. z. z o. z. v Ljubljani imajo predpravico, da vzamejo za vsak svoj delež pri zavodu po eno delnico Jugoslovanske kreditne banke po kurzu 400-— K za komad in 40-— K za stroške izdaje. 2. Preostale delnice se nudijo nečlanom v subskribcijo po kurzu 500-— K za komad, prištevši po 40-— K za stroške izdaje za vsako delnico. Kolikor znaša izkupilo za izdane deluice več kakor njihova nominalna vrednost, pripade po § 8. pravil po odbitku emisijskih stroškov rezervnemu zakladu banke. ' 1 Podpisovanje delnic se vrši v času od 20. decembra 1921 do 20. januarja 1922, Prijave sprejemajo: JUGOSLOVANSKI KREDITNI ZAVOD v Ljubljani, Marijin trg Št. S. in njegovi podružnici v Murski Soboti in Dolnji LendaU. SLOVENSKA ESK0MPTNA BANKA v Ljubljani in njene podružnice v Novem mestu, Rakeku in Slov, Gradcu. SLOVENSKA BANKA v Ljubljani in njeni podružnici v Dolnji Lendavi iu v Novem Sadu. JADRANSKA BANKA v Beogradu in njene podružnice v Ljubljani, Celju, Mariboru, Kranju, Zagrebu, Splitu, Sarajevu, Cavtatu, Dubrovniku, Ercegnovem, Jelši, Korčuli, Kotoru, Matkoviču, Šibeniku, dalje ua Dunaju, v Trstu, Opatiji in Zadru. Vsak podpisovalec dobi od vplačilnega mesta potrdilo o številu subskribiranih delnic in o celokupnem vplačanem znesku. Subskribentom se bo o dodelitvi delnic poročalo. Kdor sploh ne bi dobil delnic, ali manjše število nego jih je podpisal, prejme povrnjeno celo, odnosno delno vsoto svojega vplačila. Po dodelitvi delnic se izroče subskribentoip proti vrnitvi potrdil o subskribiranih delnicah začasna potrdila o številu vplačanih in dodeljenih delnic. ■— Delnice se izroče pozneje proti izročitvi začasnih potrdil o dodeljenih delnicah. Po § 11. pravil daje na občnem zboru vsakih 10 delnic po en glas. Jugoslovanska kreditna banka ima namen pospeševati razvoj in povzdigo pridobitnosti, produkcije in kupčije obrtnega, trgovskega, uradniškega in kmetijskega stanu. Družba ima pravico vršiti vse vrste bančnih opravil in kupčij. Želeti je, da se obrtniki, trgovci, uradniki in kmetje oklenejo novega zavoda ter se v obilnem številu odzovejo vabilu na pod pisovanje delnic, l' V Ljubljani, dne 15, decembra 1921. 1 S f m | m | m | m | s g IS i g 13 m | H g m i m I a I m | aa g m | m g m j m | 1 g i S 2 H ga % Jugoslovanski kreditni zavod, r. z. z o. z. v Ljubljani; Anton Pesek, hišni posestnik in lastnik tiskarne v Ljubljani; Branko Hlavaty, hišni posestnik in veletrgovec v Zagrebu: Dominik Čehiu, upravnik in posestnik v Ljubljani; . Dr. Ferdo Černe, odvetnik v Murski Soboti; Ivan Dobraj, hotelir in trgovec v Murski Soboti; Josip Benko, hotelir in veletržec v Murski Soboti; Eranc Čeh, trgovec v Murski Soboti; Ljudovik Brumen, hišni posestnik in trgovec v Murski Soboti; Janko Korže, ravnatelj v Murski Soboti; * Dr. Janko Leskovec, odvetnik v Dohiji Lendavi; Josip Toplak, hišni posestnik iu veletrgovec v Dolnji Lendavi; Adam Bohar, posestnik in mesar v Dolnji Lendavi; Ivan Kokot, trgovec v Dolnji Lendavi; Franc Kac, trgovec v Dolnii Lendavi; Frauc Bedič, trgovec v Dolnji Lendavi. n i S \ s 3 i | m | m I m S 81 9 m S m g i S s \ H 0 BSE Ml j/