DOMOVINA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NE.WSPAPER CLEVELAND 3, 0., MONDAY MORNING, APRIL 17, 1944 LETO XLVII - VOL. XLVII izstreljujejo topol, ki bo ^ Padel % Ipol'apr.—Ruske čete I ^ ot°ku Krimu predrle tv h°°rambe Sevastopol a yekaterih krajih že v fc te£a važnega črno-j |PpistanišČa, kjer se f ie, kl nemških in romun-L « Moskve trdijo, da padel vsak čas 5- °ke- ,ežuiejo v mesto kro-j erU'e, dočim ruski ^0nS'ne ladje pošlje-nemško ladjo, »tv0P?ljati iz Sevastopo-tisoče nemških ^ ,lh vojakov se je vda- ""n/t2 bo'la- Dozda-i se S mu 37,000 naci- P dril8ih frontah poro-W°.2magah. Na Polj-\ s;Sl osvojili Tarnopol, j je ° oblegali tri tedne. *e v ^J VečJ'e železniško Evropi. Mesto je \ Nemcev brez ROOSEVELT IN DEWEY BOSTA KANDIDIRALA fS svari pred SpPii stavkami 1 Sm S °'—4 " Oc"'čno koopera ffiSoI?1 naP°ru- nazaj ; f . "aelku v Washing- rt S- )j Se LJ'e bilo izdano radi Vh- 6 zadnji teden ; V oddelku za iz. ^ koles- Predsed U v'^1- da bo vsak 'H L6 tov ' Pritožbo delavcev ij \ ai>ne rešilo naglo in Washington.—Kot stoje stvari danes, bosta kandidata za predsednika Franklin D. Roosevelt na demokratski in Thomas E. Dewey na republikanski listi. Edino, kar imata obe politični organizacija izbrati še sta kandidata za podpredsednika. Oba predsedniška kandidata sta zdaj gotova nominacije na narodnih konvencijah sv o j i h strank, samo če bosta hotela nominacijo sprejeti. Dozdaj ni še noben teh dveh odločno izjavil, da ne sprejme nominacije. Predsednik Roosoevelt je danes brez vprašanja kandidat demokratske stranke razen, če bo iz zdravstvenih ali kakih drugih ozirov kandidaturo odklonil. Torej je vse odvisno od njega. Na republikanski strani "pa vse kaže, da ima newyorški guverner Dewey nominacijo že v žepu, odkar je izstopil Wendel Willkie iz dirke. Tako vsa znamenja kažejo, da bo stal jeseni mladi energični Dewey proti staremu in izkušenemu Rooseveltu, ki je vladal Zed. državam tri termine. Že od civilne vojne sem ni bilo v Ameriki take predsedniške kampanje, kot bo očividno letos. Republikanci imajo sicer poleg Deweya še tri druge kandidate: ohijskega guvernerja Brickerja, general MacArthur-ja in bivšega minnesotskega guvernerja Stassena. Toda noben teh nima prilike poraziti Deweya, kot kažejo vsa znamenja danes. Na republikanski narodni konvenciji bo 1,058 delegatov in 530 jih bo moral dobiti kandidat za nominacijo. Deweyevi pristaši pravijo, da imajo zadostno število glasov zasigura-nih. Guverner Bricker še vedno vodi kampanjo, toda kar on zdaj upa, je kvečjem podpredsedniško mesto. Toda za to mesto se je zadnje čase pojavil nek kandidat in to je bivši clevelandski župan Harold H. Burton. Kdo bo podpredsedniški kandidat demokratske stranke, ni še nič gotovega. Leta 1940 si je Roosevelt sam izbral kandidata, sedanjega podpredsednika Wallacea. Kot takrat, je tudi danes mnogo demokratov, ki ga absolutno ne marajo. ne- A. CK^štriji bo WSoJi 48 ur n." — Vladni urad llXj- 0 Je ukazal tek-JBW :da dela po 48 H 'tova/)ričenši s 14. ma-»V*' ki izdelujejo ■L Vif ,trakove> trako-LB\ ke> Pa ta odredba j obletnica y iN v 0 darovana S V zi\ Jda maša za pokoj-ar v spomin 3. ob- MmsJ* smrti TORNADO JE ZADEL GEORGIJO IN S. CAROLINO Atlanta, Ga. — V nedeljo zvečer je divjal po Georgiji in South Carolini tornado, tekom katerega je bilo ubitih najmanj 38 oseb in ranjenih nad 500. škoda na poslopjih bo ogromna, trdi poročilo. Najbolj je prizadeta Georgija, kjer poročajo o 21 mrtvih, v South Carolini pa 17 mrtvih. Tornado je obiskal iste kraje, kot leta 1936, ko je bilo ubitih 183 oseb, to je Gainesville, Ga. Farmar Edward Hill v Franklin County pripoveduje, da se je rešil s svojo ženo in otrokom samo na ta način, da so se držali za vrata y sprejemni sobi. Tornado je odtrgal streho in steno pri njih hiši. Gospodar se je držal z eno roko za vrata, z drugo je pa držal ženo, ki je stiskala k sebi hčerko. Zgornji tečaj pri vratih je odtrgalo, toda spodnji je vzdržal in tako rešil družino. -o-— Za Lauschetovo kampanjo Newburžani so poslali $10 za Lauschetovo kampanjo z izjavo, da vsi stoje za njim, ker je dober župan in bo tudi dober guverner ; Frank Jeran, 14900 Cardinal Ave. je poslal $3, Mr. in Mrs. Frank Lusin, 387 E. 163. St. sta dala $2 in Mary Zelezni-kar, 158 W. 15. St., Barberton, O. $1. Najlepša hvala vsem skupaj. Ameriška vozila dosti pomagajo Rusom pri ofenzivi v Romuniji Moskva. — Ameriški truki in vozila igrajo zelo važno in koristno vlogo pri ruski armadi, ki prodira v Romunijo. Tako trdi Rdeča zvezda, glasilo ruske armade. Ta vozila in druge potrebščine so dosegle rusko armado iz Perzijskega zaliva. Ruska vlada je priznala velike koristi ameriških pošiljk s tem, da je podelila 34 Amerikancem, ki nadzorujejo te pošiljke v Perzijskem zalivu, razna odlikovanja. Ameriška vozila so prebrodila reko Prut v Romunijo ter pripeljala municijo in živila ruski armadi in se vrnila zopet po nove zaloge. Rusi ne štedijo zahvalo Zed. državam, ki so jim poslale tanke,^truke, letala, municijo, ga-zolin za letala, čevlje, škornje, živež, cigarete in tobak. Važno vprašanje za Lauscheta bodo rešili drugi Republikanski kandidati za ohijskega g u v c r ver ju vpijejo, da je kandidat. Frank J. Lausche Roose-veltov kandidat oziroma, da je kandidat novega deala. D e m o k r a t s k i kandida t Reams iz Toledo pa v istočasno -trdi, da ni Roosevelt nikdar namignil, da bi in-d or sir al Lauscheta. Cleve-lanski župan Lausche na vse to lepo molči in prepušča nasprotnikom, da se zlasajo na tem vprašanju. Kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima in ta dobiček bo spravil f>. maja pri primarnih volitvah Frank Lausche. Amerikanci so bombardirali Belgrad V soboto so bombardirali Bukarešto in Ploesti, včeraj Budimpešto Turčija obljubuje dati vso pomoč zaveznikom Ankara, Turčija. — Minister (zunanjih zadev, Numan Mene-mencioglu, je izjavil, da bo da-jla Turčija zaveznikom vso po-jmoč, kolikor bo to mogoče v danih razmerah. To izjavo je j podal 10 ur potem, ko je prejel , apel od Ameriškega državnega I tajnika Hulla, naj Turčija neha izvažati potrebščine v Nem-čijo. | Gotovo je, da stoji Turčija pred enim najvažnejših problemov v svoji zgqdoYiiii. Odločiti se bo morala na to ali na ono stran, ali bo stopila popolnoma na stran zaveznikov, ali bo ostala nevtralna, ali bo ostala v kupčijski zvezi z Nemčijo. Prihodnja zima bo za Ameriko precej trda Washington. — še nikdar v zgodovini ni občutil ameriški narod tako pomanjkanje kuriva, kot bo letošnjo. Stavke v premogovni industriji leta 1943 se še vedno čutijo v zalogi nakopa-nega premoga. Premogarjev primanjkuje, da bi nakopali dovolj premoga. Urad za obvezno vojaško službo je oprostil vojaščine na tisoče mladih premogarjev, pa vse to še ne pomaga dovolj. Tajnik lekes bo vršil leios ogromno kampanjo, da se kolikor največ mogoče varčuje s premogom, da.prihodnjo zimo ameriški narod ne bo zmrzoval. NEMČIJA SE TRESE POI) TEŽO BOMB London. — Koncem tedna je bila ameriška zračna armada, tako z Anglije kot z Italije zopet na pohodu. Več kot 2,000 ameriških letal je napadalo, po Nemčiji, kjer so imeli za tarče industrijo, letališča in prometne zveze. Ameriški letalci z Italije so šli pa na pomoč ruski armadi s tem, da so bombardirali Bukarešto. glavno mesto Romunije in Ploesti, kjer so največja oljna polja v Evropi. Ameriški letalci, ki so z angleških baz napadali Nemčijo, so bili v bližini Berlina. Trideset ameriških bojnih letal se ni vrnilo domov. Ameriški letalci so po Nemčiji zlasti obrnili svojo pozornost na železniške lokomotive, da s tem škodujejo prometu. Najmanj 17 lokomotiv so poškodovali. Z italijanskih letališč se je pa dvignilo do 700 ameriških bombnikov in najmanj 500 bojnih letal, ki so leteli nad Romunijo. Približali so se na 150 milj ruski fronti, ko so bombardirali Bukarešto in Ploesti. Včeraj so pa ameriški avija-ličarji zopet obiskali Budimpešto, da razbijejo nemško dovozno linijo na Balkan. Pri napadu na Romunijo so Amerikanci razdelili zračno armado na dva dela. Težki bombniki so napadli oljna polja pri Ploesti, dočim so bojna letala napravila vizite na Bukarešto. Tarči sta oddaljeni 35 milj druga od druge. Amerikanci so morali napraviti 1,200 milj zračne poti na oba kraja z Italije na ti dve tarči. Nemški radio je tudi poročal, da so zavezniki bombardirali Niš, važno železniško križišče v dolini Vardar v Jugoslaviji. * • * London, 16. apr. — Ameriške zračne trdnjave, ki so nastanjene v Sredozemlju, so danes prvič bombardirale Belgrad, glavno mesto Jugoslavije. To vest poroča nemška časnikarska agencija D. N. B. Nemci poročajo, da so napravile bombe veliko škodo v Belgradu in da je bilo mnogo človeških žrtev. To je bil prvi napad zaveznikov na Belgrad v tej vojni. Prvič je bil Belgrad bombardiran po Nemcih na 6. aprila 1941, ko so vdrli v Jugoslavijo. Takrat je bilo v Belgradu ubitih vse do 30,-000 oseb. V Belgradu je glavni stan nemške armade na Balkanu. Umberto obeta popolno sodelovanje Italije z zavezniki Neapelj. — Prestolonaslednik UmbertoIje obljubil, da bo njegovo glavno delo, ko bo prevzel vlado po osvoboditvi Rima, da bo vodil boj proti osišču in da preski'bi kruha narodu. Umberto se je vrnil s fronte, kjer poveljuje italijanskim četam pri Cassinu. "Naloga Italijanov ni samo, da izženejo nacije iz Italije," je izjavil Umberto, "ampak se morajo tudi boriti ramo ob rami z zavezniki tudi preko prelaza Brenner, dokler ne bodo strti Hitler in njegovi pajdaši. Italija se mora izčistiti svojih bivših zmot in dobiti mesto po vojni med svobodnimi narodi. Mi bomo dali zaveznikom vso svojo moč za končno zmago." Umberto je tudi izjavil, da bo bodoča vlada v Italiji po vzorcu Anglije in kolikor bo možne tudi po ameriškem sistemu. Nagrade pri sv. Vidu Sledeči so dobili včeraj nagrade v kontestu pri fari sv. Vida; vojni bond za $500 je dobila Miss Mary Jerič, 1071 E. 71. St., $100 v gotovini J. Timko, 8308 Medina Ave., $100 vojni bond Jennie Stefančič, 1140 E. 63. St., $50 v gotovini Betty Munka, 276 E. 151. St. Bonde po $25 so dobili: Margaret Ahlin, 1101 E. 66. St., Mr. in Mrs. Frank Kuhar, 1123 Addison, Mary Lustig, 1012 E. 64. St., R. Volčanšek, 5522 Carry, J. J. Vidmar, 6312 Carl, T. K. (Kanduš), 1003 E. 66. PL, Frank- Okorn, 1116 E. 71. St., Eleanor Offak, 5801 Dibble. Vsi gori omenjeni bodo prejeli nagrade na dom. Odbor se vsem, ki so pomagali v sklad za veliki oltar, najlepše zahvaljuje. *jmo vojne BONDE in INAMKE ^Tedenski koledar za racioniranje ISlNt^E — plave znamke od A-8 do K-8 iz knjige 4, Plr ,°C'<' 80 zdaj v veljavi. 1 ^ Slr' sirovo maslo itd — Rdeče znamke od A-8 do M-8 lv^ot!ka Za 10 točk' s0 v vel-'avi zdaj- P . •Znamki 30 in 31 iz knjige 4, vsaka za 5 fun-f^ O Znamka 40 je veljavna do konca februarja [ iSliZ!rViranje- sladkor za prezerviranje 20 funtov na |k%V*S odbor za racioniranje. •re]fi.' aPrila. Znamka 1 "airplane" iz knjige 3 je velja- IjA Znamka 11 iz knjige A je veljavna do 21. juni- iK^e *a!0ne- B_2' B"3 in C"2 in C"3, vsaka 5 salo«, do- i ^ kol K°lesa mora dati pregledati samo oni, ki bi rad esa. Inšpekcijske karte naj pa vsak dobro shrani. Michiganski demokrati so za 4. termin Detroit, Mich.—Demokratska državna konvencija je soglasno sprejela predlog, da se indorsi-ra predsednika Roosevelta za četrti predsedniški termin. 1 -o-- NOV! GROBOVI! Pauline VaAent Danes zjutraj ob eni je umr-' la po dolgi bolezni Pauline Va-lent, rojena Hočevar, stara 63 let. Stanovala je na 995 Addi-; son Rd. Doma je . bila iz Zu-' žemberka, odkoder, je prišla v, Cleveland pred 47 leti. Tukaj j zapušča ti sinove: Jacoba,' Franka in Johna, hčer Mary Onick in več drugih sorodnikov. Pogreb bo v sredo zjutraj iz' Zakrajškovega pogrebnega za-1 voda v cerkev sv. Vida in na j Kalvarijo. Ura pogreba še nil določena. Naj počiva v miruj preostalim sožalje4> Jernej Krebel Včeraj zjutraj je nagloma umrl, zadet od srčne kapi, Jernej Krebel, star 65 let, stanujoč na 16211 Arcade Ave. Žena Rose mu je umrla 23. marca letos. Tukaj zapušča otroke: Rudolfa, Mary, omožena Vokač, Anna, omožena Schustar, Frances, omožena Markovich, dva vnuka in več drugih sorodnikov.! Rojen je bil v Ostrožjem Brdu,I fara Košana, kjer zapušča več! sorodnikov. Tukaj je bival 40 let in je bil član št. 142 SNPJ. Pogreb bo v četrtek zjutraj ob 8:45 iz Želetovega pogrebnega zavoda v cerkev Marije Vnebo-vzete in na Kalvarijo. Truplo| bo položeno jutri zjutraj na i mrtvaški oder. Naj počiva v miru, preostalim sožalje. Pobiranje asesmenta Tajnica društva sv. Marije Magd. št. 162 KSKJ bo nocoj od 6 do 7 v stari šoli sv. Vidavsvr-ho pobiranja asesmenta in drugih društvenih zadev. Bricker kritizira vlado Roovelta radi njene predvojne politike San Francisco.—V tem mestu je imel govor ohijski guverner Bricker, ki se poteguje za predsedniško nominacijo na republikanski listi. V glavnem je Bricker napadal Rooseveltovo administracijo in njeno predvojno politiko. Trdil je, da Rooseveltova vlada ni opozorila ameriški narod o utrdbah, ki so jih gradili Japonci na raznih otokih. Dalje je Bricker kritiziral Roosevelta, ker je dovolil izvažati in prodajati Japoncem olje in železo do zadnjega trenutka pred vojno. "Ali je tako vodstvo, ki je nenadomestljivo za Ameriko?" je vprašal Bricker. "Pogumno in odločno vodstvo pri ameriški vladi bi bilo rešilo življenje mnogim Amerikancem in bi preprečilo to vojno," je trdil' ohijski guverner.^ Nasi fantje-vojaki V SLUŽBI ZA SVOBODO IN DOMOVINO Mr. in Mrs. Harry H. Križnik. San Francisco, Calif, sta prejela pismo od sina iz Ita- Ka M n lije. Naroča pozdrave vsem pri- S/Sgt. Stanley J. Koss, ki slu-jateljem in znancem ter se jim ži Strica Sama nekje v Angliji, priporoča za kako kartico. Nje-|.ie za veliko noč veselo presene-gov naslov j<3: Pvt. Harry J. til svojo mamico, Ivanko Koss, križnik, 35914362 APO 15164 955 E, 78. St. s tem, da ji je brzo-c/o .Postmaster New York, N. javnim potom naročil šopek cvet-Y. Hc. Njegov (naslov je: S/Sgt. n« Na mi Stanley J. Koss, 15300348, 450 Mrs. Marian Konchan, 4814 Sub. Depot. APO 636 c/o Post-Superior Ave. je prejela pismo master New York, N. Y. od sina Rudyta, ki služi pri mor- te narici in ki pošilja iskrene po- Korporal Frank j Martich, zdrave vsem sorodnikom in pri- sjn Mr Jn Mrg Fr.mk Martkh jateljem Njegov naslov je: Ru- iz 15416 Macau]ey Ave. je po-dy Konchan, A/S Co. 494,11th sla, iz Italjje M ye]iko noč $10() L TU Great ter materi in sestri rože. Doma- Lakes 111. so mu nar0(3iii sobotno Ameri- * " B ško Domovino na naslov: Cpl. Mrs. Louis Ivane iz Frank j Martich> 35285710 1099 E. 68. St. sta naročila so- 562nd gAW Bn Reptg Co botno Ameriško Domovino za si- 6th pitn Ap() 650 c/o post_ na katerega naslov je: Louis S. mast New York N y Ivane, F 2/C B 4-16 Bks 305 U. P. Service School, USNTS Great te te fsa Lakes, 111. Še dopoldne na dan pred svojo te te n naglo smrtjo je naroČila Mrs. Mrs. Agnes Slovenec, 14821 Sterle, 6713 Edna Ave. sobotno Hale Ave. je naročila sobotno Ameriško Domovino za sina Leo-Ameriško Domovino sinu, ki se narda, ki služi pri letalskem koru je oglasil od nekje z onstran v Angliji. To je bil njen zadnji morja. Pozdravlja vse prijatelje spomin sinu. Njegov naslov je: in znance, ki mu lahko pišejo na S/Sgt. L. J. Sterle, 15329424 naslov: Pfc. Edward Joseph Slo- 91st B. Grp. 324 B Sqdn. APC venec, V. M. F. 218, 1st MAW 557 c/o Postmaster New York Mag. 14 c/o Fleet Post Office N. Y. Kupujte vojne znamke! K molitvi Za pokojno Mary Sterle naj pridejo v Grdinov pogrebni zavod k molitvi in v zadnje slovo članice sledečih društev: Sv. Marije Magd. št. 162 KSKJ danes popoldne ob dveh, članice sv. Ane št. 4 SDZ in podružnice 25 SŽZ pa nocoj ob osmih. Jutri zjutraj ob devetih naj se pa vse udeleže pogrebne maše v cerkvi sv. Vida. PRECEJ ČUDNA OPOROKA, TODA DEDIČ JO JE IZVRŠIL DO PIČICE NATANČNO Milton, Del. — Joseph Lank, županom Robinsonom v po- 68 let star bankir in predsednik grebni zavod, kjer je ležala umr- mestne zbornice, je deležen ne- la in položil na njene zaprte kaj gotovine za pokojno Lydio oči dva kvodra. Ob desetih zve- Johnson, staro 86 let, ker je iz- čer sta prišla nazaj in oba kvo- polnil do pičice natančno njeno dra sta bila natančno na istem zadnjo željo. mestu. Pred smrtjo mu je starica Bankir pravi, da mu ni toliko namreč naročila, naj dene, ko bo za denar, kot da je izpolnil željo ležala na mrtvaškem odru, na pokojne, za katero je v življenju njene zaprte oči po dva kvodra izvrševal vse denarne +ransak- in ako bosta kvodra na istem me- cjje stu še 12 ur zatem, bo podedoval ',' T , . , i.„i,;i »i tnn - Mrs. Johnson ie zapustila hiso Kakih $1,500 njenega premoze- ' 1 nja. Malo čudna želja je bila to, 111 VSo nepremičnino sinu, kar je toda Lank jo je izvršil. j bil° P* denarja okrog $1,500 Ob desetih dopoldne je šel s bankirju Lanku. AMERIŠKA DOMOVINA, APRIL 17, 1944 "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER (JAMES DEBEVEC. Editor) 111? St. Clair Ave. HEndemcn 0628 Cleveland S. Ohio. Published dally axcept Sundays acd Holidays NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado na leto $6.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7 50 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland, po pošti, pol leta $4.00 Za Ameriko in Kanado. Četrt leta $2.00. Za Cleveland, po pošti četrt leta $2.25 Za Cleveland In Euclid, po raznašalclh: Celo leto $6.50, pol leta $3.50. četrt leta $2.00 Posamezna Številka 3 cente »»i» h m n iiii.i.,ii n 11 ninti hihm n n*u n 11 m 11 BESEDA IZ NARODA Čestitamo SUBSCRIPTION RATES: Onited States and Canada, $6.50 per year. Cleveland, bv mall, $7.50 per year U. S. and Canada. $3.50 for 6 months. Cleveland, by mall, $4.00 foi 6 months V. S. and Canada $2.00 for 3 months. Cleveland by mall $2.25 for 3 months Cleveland and Euclid by Carrier $6.50 per year: $3.50 for 8 months. $2.00 for 3 months. Single copies 3 cents Entered as second-class matter January 5th, 190«, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878, |*>>83 No. 90 Mon., April 17, 1944 Pričevanje slovenskega naprednjaka Osvobodilna Fronta je uničevala javno premoženje. ' Človek bi mislil, da bo OF varovala vsaj javno in državno premoženje, toda treba je vedeti, da so mnogi komunistični vodje duševno pokvarjeni, da so psihopatski tipi (napol blazni) in da so samo uživali, ko so gledali uničevanje-javnih naprav. Zato smo doživeli, da so komunisti v Sloveniji požgali celo vrsto šolskih poslopij. Požgali in uničili so nič manj ko 25 ljudskošolskih poslopij. Da so z naslado tudi župnišča požigali, se samo po sebi razume. Vsega skupaj so doslej tako uničili 23 župnišČ. Še neki drug pojav je zanimiv s tega dušeslovnega vidika. Ko so po 8. septembru 1943 partizani "okupirali" (zasedli) Dolenjsko in ondi "vladali" približno mesec dni, so svoj čas uporabili v prvi vrsti za to, da so obe železniški progi: Ljubljana - Kočevje in Ljubljana — Novo mesto — Bunjarci do konča porušili. Vse mostove so podrli do temelja, vse nasipe podminirali in jih pozneje razstrelili, vse tunele z minami toliko porušili, da jih sploh ne bo več mogoče popraviti. Odnesli so celo železniške tračnice in prage. Vse naprave na postajah so razdrli in poslopja požgali. Večino vagonov in lokomotiv so pometali v reko Krko ali Kupo, druge pa požgali aH na kak drug način uničili. Da se vidi, kako do konca so te reči uničili, samo en primer: V Mirni Peči pri Novem mestu je bil eden daljših tunelov. Najprej so večji del vrha razdrli z minami, nato z obeh strani tunela porinili vanj po nekaj vagonov in končno na vse to pognali lokomotivo s polno paro. In da bi se ja ne mogel ta tunel več uporabljati, so končno še vse te razvaline podminirali. Treba je vedeti, da proga Ljubljana — Kočevje Nemcem sploh nič ne pomeni, pomeni pa domačinom, posebno Ljubljani za oskrbo s kurjavo in življenjskimi potrebščinami. OF s tem vandalizmom ni nameravala oškodovati Nemce in jim zmanjšati njihovo vojno pripravljenost, ampak je hotela preprečiti zalaganje Ljubljančanov z potrebščinami za življenje. V zvezi s tem naj pripomnimo, da so komunisti na Dolenjskem uničili tudi vsa industrijska podjetja. Premogo-kopa v Kočevju in Št. Janžu sta popolnoma uničena in poslopja požgana. Enako so uničene velike žage v Kočevju, Črnomlju in drugih krajih. Vse to so uničili v septembru 1943. Končno moramo omeniti, da so komunisti porušili na Dolenjskem vse zgodovinske gradove. Moglo bi se nekako razumeti, da je dala OF požgati te gradove kot nekake simbole kapitalističnega sistema, kakor je bil slučaj v Rusiji. Toda ti dolenjski gradovi niso imeli nobene kapitalistične vrednosti, pač pa kulturno zgodovinski pomen. Koliko znaša materialna škoda, ki jo je OF povzročila slovenskemu imetju, bo mogoče izračunati šele po vojni. Po današnjih cenitvah znaša: 1. Na temelju podatkov zavarovalnih družb znaša škoda na poslopjih s požiganjem in porušenjem eno miljardo lir: 2. Vrednost izropanega ali uničenega pohištva, orodja, perila, obleke, življenjskih potrebščin, strojev in drugih naprav se ceni na 400 milijonov lir. 3. Vrednost po komunistih odgnane živine, svinj in drugih živali se ceni na 350 milijonov lir. 4. Škoda, ki so jo komunisti napravili na javnih zgradbah in na prej omenjeni železniški vrogi na Dolenjskem znaša kakih 550 milijonov lir. Ta škoda se ceni pb vrednosti lire, ki jo je imela v letu 1942 (30 lir za dolar), torej še pred devaluaeijo lire. Skupna škoda, ki jo je OF naredila nad slovensko imovino na Dolenjskem, znaša torej 2 milijardi in 300 milijonov lir. Temu je treba ša prišteti škodo, ki so jo komunisti naredili indirektno Sem spada škoda na posekanih gozdovih, uničenih vinogradih in njivah, dalje škoda, ki so jo imeli Slovenci interniranci radi kopunističnih denunciacij in podobno. Ako vzamemo v poštev še dušeVno trpljenji, ki so ga doživeli Slovenci radi OF, pridemo do zaključka, da so bile rane na telesu slovenskega naroda v teh letih mnogo težje kot one, ki jih je trpelo slovensko narodno telo za časa turških navalov. (Dalje prihodnjič.) 1 Znana resnica je, da kadar si omejenost in napuh podasta roki, je zastonj vsako dokazovanje in prepričevanje. S kakšnim navdušenjem in nerazumljivo slastjo napeljujejo nekatere naše reve vodo na mlin komunističnim agitatorjem, kakršna sta Adamič in Krsitan. .Father Ambro-zič si lahko izpiše roke do komolca, vse je kakor bob v steno. In da doseže naša zaplankanost svoj višek, zapiše imenitni g-. Zupan, kako boljševik Stalin prebira psalme in v tem času menda že tudi mašuje . . . Pomota? Brez dvoma; toda takšna pomota bi se v katoliškem listu kratkomalo ne smela pripetiti, ako bi urednik imel eno kolesce manj ali več v glavi, kakor že hočete. Ali nas je sveti Duh res že popolnoma zapustil? Od takrat naprej roma Glasilo po najkrajši poti v koš, in kar se mene tiče bi si KSKJ lahko prihranila poštnino. In zadnja številka Zarje! Prav žal mi je, da moram vse to omenjati, toda so stvari, katerih ni mogoče izpregledati. Torej v zadnji številki Zarje se dobra gospa urednica znaša nad poljsko vlado v Londonu, češ, da je "na po. čitnicah," da so se Poljaki že organizirali brez nje ter si izbrali za predsednico Wando Wasilev-,-;ko" itd. Resnica pa je seveda tisto drugačna. Sedanja poljska vlada v Londonu nikakor ni "na počitnicah," kakor to trdi dobra gospa urednica, ampak je na-sprotno zelo aktivna. Je tudi popolnoma legalna vlada, ki zastopa veliko večino poljskega naroda; predsednik te vlade, n. pr., je obenem politični vodja največje poljske stranke in prav tako ostali člani njegovega kabineta zastopajV dobršen del poljskega naroda. Wanda Wasilev->:ka je komunistinja, ki ne zastopa nikogar razen par poljskih komunistov v Moskvi; tudi je ni izbral poljski narod za predsednico, ampak Stalin. Stalin je postavil že več takšnih "vlad." Postavil je takšno "vlado" Fincem, ki pa k sreči za Fince nikoli ni videla Finske; za Nemce že ima organizirano "vlad«" v Moskvi; nam Slovencem je poslal Titovo "vlado" in morda nekega dne dočakamo, ko bo organiziral tudi "vlado" za Zedinjene države. Morda bi ne bilo tako napačno, ako bi dobili za nekaj časa kakšno vlado iz Moskve. Saj nekaterim, ki še niso- zreli za demokracijo ter neprestano hvalisajo ruski terorizem, bi se morda odprle oči. In kar se tiče Poljske, je res, da Poljaki ni maj g posebne ljubezni do ruskih boljševikov, kakor je nimajo do Nemcev. Kako tudi! Leta 1939., ko so Nemci vdrli v Poljsko od zahoda, so .io v istem času boljševiki napadli od vzhoda. In prepričani ste lahko, gospa urednica, da kar se tiče strahovlade in krvolitja, ni Stalin prav nič zaostajal za Hitlerjem. Še sedaj je na stotisoče poljskih otrok v ruskih koncentracijskih taboriščih. Gotovo ste tudi slišali o masakru desettisoč poljskih častnikov pri Smolen-sku, o kateri zadevi ni moskovska vlada dala nikakšnega po-volj nega* pojasnila. Tudi poljski narod je slovanski narod in poleg tega še katoliški in od Vas kot katoliške urednice bi pač člo-l vek pričakoval, da gledate na I poljsko zadevo malo drugače, ka- j kor to delate v zadnji številki j Zarje. Ako s takšno lahkoto iz-j pregledujemo in odpuščamo bolj-j števiška lopovstva, s kakšno pra-l vico smemo potem obsojati na-j cijska? Povejte mi to. Seveda, odkar je odpadnik j Adamič postal naš mentor, je' vse to popolnoma umljivo. Ta j človek si je vtepel v glavo, da1 zanese med nas komunizem ter! diskreditira katoliško Cerkevj med Slovenci. V zadnji izdaji; svojega lističa "War And Post-War" obtožuje papeža in katoli- ško hierarhijo vseh mogočih in nemogočih zločinov. Vse to najbrž iz tega vzroka, da se doseže večja edinost in sloga med nami. Prav vestno se drži Sans smernic qne znane "Voduškove resolucije," od katere so si nekateri naši naivneži toliko obetali. Mogoče pa je tudi, da je Adamič izgubil vsako spoštovanje do katoliških članov v Sansu. Temu bi se jaz popolnoma nič ne čudil. Kajti težko je imeti spšotovanje do ljudi, ki si pustijo pljuvati v lastno skledo. Tako je Sans postal slednjič navadna proti-rimska in proti-katoliška bojna organizacija. .Čestitamo! Le tako naprej! Slišali smo, da hočete v Sansu samem braniti katoliška načela. Dosedaj ni bilo od vas najmanjšega protesta proti nečuvenemu rovarenju komunsitičnega agitatorja Adamiča in njegovih somišljenikov, pač pa nešteto slavo-spevov. Delamo vas v polni meri odgovorne za vso protiversko in proti-katoliško propagando, ki jo v tem trenutku vrši Sans potom svojega agenta Adamiča. Ako ste logični potem morate iti še en korak dalje. Olajšajte nekoliko delo vašemu častnemu predsedniku in napišite tudi sami kaj o papežu, ki je fašist, o škofu Rozmanu, ki se pajdaši s Hitlerjem, in o ameriških škofih, ki hočejo v Washingtonu vzpostaviti nacijsko vlado. Adamič to čisto naravno pričakuje od vas. Kaj bi samo kimali, l-ecite še sami kakšno. Vseeno čestitamo vam k takšnemu častnemu predsedniku! Rev. Milan Slaje, predsednik Zveze^ Slov. župnij v Ameriki. Naznanilo Beseda iz Penna. Članstvu društva sv. Kristine št. 219 KSKJ naznanjam, da se v vseh društvenih zadevah obrnete na sestro Mary Jarc-Kostainšek, 19600 Ormi-ston Ave. Prosim vas tudi, da ob času plačate mesečni ases-ment, ker ona vas ne bo za-kladala in tudi ne čakala. Kdor ne bo imel 26. t. m. plačan svoj asesment, naj kar sam sebi pripiše, če bo suspendiran. i Od 14. aprila naprej bo imela ona v rokah vse tajniške posle. Torej če boste bolni ali karkoli ,se v vseh slučajih obrnite na gori omenjeno. To pa iz vzroka, ker grem jaz v bolnišnico in zato pa želim, da bi bili vsaj v tem času bolj pridni s plačevanjem asesmenta in ne zadnji dan v mesecu, ko mora biti že vse odposlano v glavni urad. Torej želim še enkrat vsam članom društva sv. Kristine št. 219 KSKJ, da bi bili vsi dobri člani in članice in pred vsem, da ne pozabite na svoj društveni asesment in sicer je zadnji dan zato 26. v mesecu. Prosim držite se reda vsa.j sedaj, ako boste zgubili društvo, bo to samo vaša lastna škoda. Kakor sem že prej omenila, sestra Mary Kostainšek ne bo založila za nobenega, zato poglejte v svoje plačilne knjižice in storite svojo dolžnost. Vas pozdravlja, JTheresa Zdešar, tajnica. -o-— TO IN ONO Gledalo se bo na to, da bodo ta poročila o grozodejstvih komunistov po Sloveniji prestavljena tudi na angleški jezik m razposlana po vsej deželi v roke ameriškim krogom. Naj tudi ti vedo, kdo je tista Osvobodilna fronta, za katero se po- reguje Lojze Adamič in drugi, z denarjem in drugače. :.'! * Kaj neki pravijo na ta poročila, ki jih prinašamo na tem mestu odborniki Sansa, ki dajejo vsak mesec $1,500 Adamičevemu Združevalnemu odboru, ki je ameriška fronta za partizane? In kaj pravijo na to tisti, ki zbirajo in dajejo ta denar? Zdaj je povsem jasno, da ni SANS drugega kot podružnica SNPJ- Tako jo vsaj smatra glavni tajnik SANSa, Ku-hel. Tisti, ki hočejo, torej še naprej delati štafažo SNPJ, dober tek. Houston, Pa. Odločil sem se, da bom zopet obnovil naročnino na Ameriško Domovino. Za to sem se odločil vsled tega, ker me vsak dan obiskuje in komaj čakam, da jo dobim. Drugič pa zato, ker moja boljša polovica pravi, da najrajši čita Ameriško Domo-j vino in tretjič, ako bi ne imel j Ameriške Domovine, kje bi pa izvedel take podučne stvari, kot jih pišejo kanonik Oman, Father Ambrožič, Father Jager in lajiki kot Anton Grdina, Tome in drugi. In pa, seve, uredniški članki so pa kot bi s kladivom po jeklu nabijal. Nadvse tudi rad prebiram dopise ;iz Hubbard Rd., ki jih piše Frank Leskovic. Kakor vidim, ga elevelandska dekleta j ako obrajtajo. No in če ga dekleta imajo rade, mora že biti fant od fare. » Pa poglejmo zdaj še na bolj resno stran. Kot vidimo, je mnogo ameriških Slovencev omamila partizanska propaganda. Še celo nekateri katoliški voditelji so tej propagandi nasedli, in jo celo z denarjem podpirajo. Koliko žrtev je že padlo sedaj, koliko .jih pa še bo, če pridejo kdaj komunisti j na vladno krmilo. In če bi se ! res kaj takega zgodilo, kar pa upajmo, da se ne bo, ali bo imel navaden človek kak dobiček od tega? Nič! Vse bo v vladnih rokah in tisti, ki znajo najbolj kričat, tisti se bodo mastili pri koritu. Siromak bo pa ostal siromak, kakor je vedno bil, v potu svojega obraza si bo moral »služiti svoj kruh, pa molčati in delati tlako rdečim priganjačem. No, takih komunističnih nebes naši stari domovini ne želimo, niti si jih sama ne želi, o tem sem prepričan. Pozdrav vsem zavednim rojakom ! John Pelhan -_o-- Nemške vžiga 1 ne bombe stanejo približno pet dolarjev na-j šega.denar j a. | Prazniki in novi grobovi Kajne, kakšen naslov sem naredil za ta dopis. Nič se ne jezite, oboje gre skupaj. Praznike smo obhajali velikonočne. Ti prazniki so tako slavni radi božjega groba. Grobovi so pa okrog nas tako sveži iii številni, da ni mogoče, da bi se jih ognil, ko jih je toliko/kolikor je bilo krtin na senožeti spomladi, ki jih je izrinil krt iz zemlje, da še trave nismo mogli z lahka kositi. Sicer ni umestna primera, vendar pa odgovarja v tem, da je res zadnje čase veliko prerano skopanih grobov, v katere polagamo prerano odhajajoče naše pionirje in pionirke. Še drugi vzrok imam, da primerjam z grobom božjim in sicer za to, ker je grob, za mnoge tako neprijeten, tako nezaže-ljen, mnogi niti slišati nočejo o njem. Res je, da je življenje in grob dvoje. Življenje se groba boji, to ni nobena laž, po naravi življenje ljubimo, pa naj bo na zemlji še tako hudo. Vemo pa tudi, da nas bo končno le grob objel in ohranil. Za to naj bi si ga umislili takega, da bo nam prijeten in ne zopern. To pa prinašajo ravno minoli velikonočni . prazniki, katerim sta križ in grob simbola. Na velikonočno nedeljo smo radostno prepevali pesmi, v katerih so bile besede, ki so govorile: "Smrt, kje je tvoja zmaga," "Grob, kje je tvoje troh-nenje," "Trohnenje več ne straši me." Vstajenje Gospodovo nam je porok, da je grob zmagan, da grob nikogar za vedno obdržal ne bo! On ni umrl in potem vstal za šalo. On je to izvršinl in dovršil prerokbe in postavo za to namreč, da je nam pokazal in dokazal ter spričal, da bomo vstali tudi vsi, ki še živimo na svetu in vstali vsi, ki so že zdavnaj ali kadar koli poprej umrli. Ali ni ta vest in to poročilo za vsakega zemljana veselo? Gotovo je! Posebno mora/ biti veselo to poročilo za vse trpeče ljudi. Za vernike je up in tolažba, za bolnike ravno tako, za stare in onemogle«je še edino upanje. Kako srečni smo, da je bila ustanovljena velika nedelja ! Ta sicer ni prišla kar tako sama od sebe, prišla je po trpi jen j u, po borbi z hudim, borila sta se dobro in hudo, hudo^ je podleglo dobrim, toda do.bro je silno trpelo in s trpljenjem illkl|lcmi>lii«ut' verjamete al' pa ne iimiiminimH! Sedel sem na pragu pred kem-po in vneto lupil krompir. Kaj vse človeka trefi na stara leta, premagalo hudo. Šele potem je sledila velika nedelja—vstajenja dan, ki je prinesla upanje vsem, ki trpe in verujejo. Ali ni za današnje dni, ravno veliki teden in velika nedelja oboje potrebno, da o tem razmišljamo, ko so šli ti prazniki mimo nas za eno leto, ko se bo pa, predno bo to leto preteklo, odigrala še v marsikateri družini žaloigra, v kateri bo grob tisti, ki bo vzel družinskega člana vse in oropal družino, mogoče najdražjega in najbolj ljubljenega izmed njih. Zadnje čase nam dan za dnem zvoni mrtvaški zvon. Naši lokalni dnevniki pogosto naznanjajo cele kolone o teh, ki so odšli. Ako bo šlo tako redno in stalno, bo kmalu prikraju z našo prvo generacijo. Zadnje dni so zopet odšli zaslužni in spoštovani možje, katerih podleže več kakor ženskih v teh letih neizprosni smrti. Naj bo omenjeno nekaj imen teh, katere bomo pogrešali v njihovih delih za korist splošnega naroda. Tudi je dolžnost, da se spom nimo nanje, hvaležnost zahteva in ljubezen do bližnjega. Vsak, posebno pa še oni, ki so se naselili sem v to metropolo pred časom, pred mnogimi le ti, ali v pričetku naseljevanja, so doprinesli veliko, da je naselbina to, kar je. Ne smemo pozabiti, da so ustanove, v katerih immanjo dandanes vse tako komodno in noderno, bilo narodno ali pa cerkveno, delo marljivih rok in dobre volje teh, ki so ledino jrali in doprinašali dobra dela sami ali njih družine, žene, si-aovi in hčere. Vsak je doprine sel kaj dobrega, četudi ni zapisano. Vsak ud naselbine je delal za naselbino, eni na en način, drugi na drugi način. Vsak bi moral biti zapisan v narodni ali cerkveni knjigi v dobrem spominu. Nekateri so se pa še posebno odlikovali v posebnih delih, pri društvih, bilo kulturnih, pevskih, podpornih, cerkve-'nih, pri cerkvenih odborih, ali pri domovih ali trgovskih ustanovah. Vsak je delal, vsak je lahko imel dober namen in s tem pripomogel nekaj dobrega, nekateri manj, drugi več, toda gotovo pa nekaj, za kar je vsak zaslužil priznanje za njegovo delo, toliko več pa še tisti, ki so veliko storili z namenom dobrih del po naročilu Njega, katerega spomin vstajenja smo obhajali, kateri nam je izposlo-val in uničil strah pred grobom, ki je bil do Njegovega časa grob nam vsem trohnoba in strah, z vstajenjem je strah odpravljen. V blag spomin, na zgornje vrsitice, naj bo omenjeno o sledečih, ki so odšli in smo jim dolžni ohraniti spomin, nekaterim za mnoga dela požrtvovalnosti, drugim za manjša, gotovo pa vsem za nekatera. Ravnokar je bil odpremljen k večnemu počitku pionir Anton Škulj, prava slovenska korenina, mož, ki se je udejstvoval za društveno, obenem pa tudi versko in cerkveno dobrodelnost, njega smo videli kot maršala v društvenih paradah in delavca pri fari, dobrega družinskega očeta in gospodarja dolga leta. Bog pa ni zadovoljen samo s takimi navadnimi deli. On preiskuša ljudi, pošlje jim križ, brez katerega se do veselega vstajenja priti ne more. Rajni je zgubil najboljše, kar je bilo njegovega, soprogo, ki kajne! Saj doma ga »e .j pak doma imam vsaj D®*| de, tukaj v kempi P8 dotlej ne, dokler je v silo. Kuhinjskega-šef a . dražiti v takem usodep^ odločilnem trenutku- ^ kaj packa pri peči, ' trpi nobenih ugovorov^ je popolnoma sam- J kajkrat občutili faiWj govern strelskem klub1'' sprejeli konkreten Pre" ko dobro menažo na lišču. Vselej je bil Le0 y vrhovnega in edi"e2a^ to se razume. Boglie.^ se podstopil kdo drtiČ* rati proti njemu. & Urankar takrat PreVld'^ čeprav je on tisti, *> ^ klobase 'in drugo. ^J lepšega devetkrat P°te% gare, predno da svojci sebe, če bo sprejel cf\J ali ne" K° pa-t0 SIe#l naznanje, vrze v cu' A nico tudi svoj a»fn(PJ| nepreklicljiv in ki ^ M benega ugovora* ,J "Orajt, vam bom kel, ampak drva m' /^J sli pa vi, ali pa žrli ,1 To sem vzel tudi JfJ ko sem se tako da sem šel lupit .^jJ sem šel pa ven Pred vzrok ta, ker sem 1,0 J pred oči bossa, da dal pod prste in m1 jjjj Lupil sem kar na de J pravi, da se nisem u jJ stim zamudnim de'01 > M tal po krompirju 111 A "oči." Sem rajema'' odrezel. Zato .je t^o P j olupkov kot kromp to saj pravijo, da .M 43 milijonov b»šljeV|| ne vedo kam. To sjjj^J srcu in skušal nek°. j^J ti rešiti vlado skr^ krompirjem. • pi'i^J Druščino mi ■'L,,|)ojur The Yoder (o. W. 55th St. in Walworth Ave. 2 cesti od Lorain in W. 53. St. (91) OSKRBNICE Moderna hiša Naprodaj je moderna hiša za dve družini, 5 in 5 sob. Zglasite se na 1259 E. 169. St. (90) Hišo bi rad kupil želim kupiti hišo 5 ali 6 sob za eno družino, med Superior in St. Clair Ave. rajši blizu Superior, od 62. do 79. ceste; cena naj bi bila od $5,000 do $5,500. Kdor ima kaj primernega, naj pusti naslov v uradu tega lista. (91) Stanovanje se odda Tri velike sobe se odda odraslim ljudem. Zglasite se na 14607 Thames Ave. (91) Poln čas 5:10 popoldne do 1:40 zjutraj. Šest noil v tedna V mestu— ' 1 750 Huron Rd. ali 700 Prospect Are. Plafia 131.20 na teden. Delni čas— • 1588 Wagar Rd.. Rocky River. Tri ure na dan. 6 dni v tednu. Plata $9.00 na teden. Ako ste zda] zaposleni pri vojnem delu. se ne priglasite. Employment Office odprt >d 8 zjutraj do 5 popoldne vsak dan. razen v nedeljo. Zahteva se dokaz o državljanstvu. The Ohio Bell Telephone Co Pohištvo naprodaj Ker grem iz mesta, prodam vse pohištvo po zmerni ceni. Zglasite se na 8417 Rosewood Ave. (91) V najem stanovanje Stanovanje 6 lepih sob, zgo-rej, se odda odraslim ljudem. Zglasite se na 5416 Homer Ave. _________(91) V najem se da Odda se v najem 2 sobi in kuhinja. Vprašajte pri Mrs. Jo-hani Wolf, 697 E. 160. St. (91) 700 Prospect Ave., Soba 901 (X) Iščemo stanovanje Želim dobiti stanovanje 4 sobe s kopalnico za 4 odrasle oso-be, najraje med 55. in 79. cesto med St. Clair in Superior. Kdor ima kaj primernega, naj pusti naslov v uradu tega lista. (94) Slika vam predstavlja dva ameriška mu rim pri počitku pod svojim Douglas bombnikom. Spita, a sta vendar čuječa. Puške z na boji stoje pripravljene, da v slučaju protinapada, lahko hitro pograbita zanje, če bi se sl učajno Japoncem posrečilo prodreti skozi prve linije in priti do letališča. Prijatel's Pharmacy SLOVENSKA LEKARNA Prescription Specialists Vogal St. Clair Ave. in E. 68th ENdicott 4212 PRESS OPERATORJI Moški in ženske DELO NA STROJIH Plača od ure in bonus ZA TRUCKE ZA DELO NA JARDU ZA MATERIAL Visoka plača od ure The Cleveland Tractor Co. 19300 Euclid Ave. (91) Lahko delo Sprejme se ženska, da bi čistila hišo 2 dni v tednu na Heights. Mora biti jako čista. Plača $5.00 in prevoznina. Naslov pustite v uradu tega lista. (90) ; U[isk je bil Breault na tfl ?1'abil svoj nahrbtnik ^ "jim. V bližnjem ^nasel na baršunasti l^.,*' *ar je zopet izzva-i. na njegove tenke LJ tudi on je nato hi-tk[u8°zapadu. i Ja je našel Pik, je ur star. Gnal se je O"0 za n->im in v h\ !e dosPel do izho' 5tll.e' je vodila k po-ijj. e Hudsonskega za-! ^ttogo milj dalje na L®? stezki, steptani po aJ Pokolenj prebival-kjJ*' ie Pik našel tudi Me'v .evih čevljev, in Hih, znani mu pah »ir0jGje in zanesljiveje, jiol 6110 Previdnostjo je H?* naprej,'in sko- fc.i/T0 hitro mu je iz Breault- Sjl „a^a tema, je vzšel ^t]tJsi kakor sinoči, ter Sta stezo med dve" a ^agozda. k j*1.«- je našlo tam, Vode Vrbovega. ^ iz globokih pra-SL 111 srebrno b'rezov-| ^ Pobrežju Nelsono- Sa in A , • a se -ie vznaša- Oglašali so se I5 Jih • ptičjih pesmi, 'z ,,]/le v polsnu slišala. ) j dvo kakor v toplem l8tt) ^°gerjevo pazdu-in pregibala Vj01' bi hotela ptičjim govoriti s svojo pes- ' t i %ni,e P^čji spev utihnil ga ni sli®aia 'Val'1'6 Z°Pet padla V % be- iz katere jo je. ^. iC e r no u 11; . Ya m POLAND '.S'v^BVo'inese'nsk Chisinau Tiraspol ) k Odessa. RUMANIA BESSARABIA RAZPIS SLUŽBE J = a S