Leto IV., frfcsv. 174 «ri> 4 »jirtirmt. Btuaa omsuAiu' 12-80 l)bi K iikoiouiatvo — M aeotovviuo pa tartfu. Urednl&tvo; |Qfck>MWva sesla '»olefon M T3. V Lftnfctfsinl, pete k dno 27. jullla 1323 Poitnss« ptl|ana, Preiernovt. al. it M Tolst tt M. Podružnice: Maribor. Barvarska ril. t, TaLit«. Cffl«, Alekaandfora 0, Račun pit poitn. ftokofc uvodu štev. :il,M» Ljubljana. 20. lulija. Kadar Imajo klerikalci slabo vest [n so zagreSlli nad svojimi vollloi ue-odpustljiv greh, se ne strašijo prav n> boneg« sredstva, ki bl jim pomoglo li zagate Tako jo tudi sedaj po sprejetju uradniške pragmatike. V nedeljo, 22. julija, je pisal »Slovenec« v dolgom ponosltem in energičnem poročilu dobesedno to-le: »Jugoslovanski (t. J. klerikalni) tor muslimanski in zemijoradalški klub so iinell (v soboto 21. julija popoldne) sestanek, na katerem so sklenili, da vsled toga, ker vlada stavlja v uradniški zakon nove rcakcijo-name ln drakonsks odredbe, ki ga temeljno spreminjajo — sapusto seje zakonodajnoga odbora in narodne skupščine za čas razpravljanja o uradniškem zakonu ln prepuščajo odgovornost zanj edino ra d ikalo m.» V istem poročilu prizna »Slovenec« tudi, da so demokrati sklenil! ekao-dus, ker ne morejo nositi odgovornosti za zakon, kakor bo ga radikali sami pokvarili in spremenili tor vanj vrinili nove določbe o odpravi uradniške stalnosti, o neenakosti s oficirji, o penzi-jah ln draglnjskih dokladah itd. Tudi poroča, kako so radikali sami po koncu debat« poslali v ogenj Simonoviča g »predrznimi« novimi predlogi. V sredo 25. in v četrtek 20. t. m. pa je glavno glasilo SLS ivoje pisanje docela izpremenilo. »Slovoneo« piše sedaj, da so demokrati krivi ogoljufa-nja uradnikov, demokratom da ni nič za uradništvo, njihov eksodus pri glasovanju o činovuiškem zakonu da je treba tolmačiti tako, da so domokrati iz parlamenta pobegnili ln da jih Je gnala iz zbornioe slaba vest. Poeobno divje napada klerikalno glasilo poslanca Reisnerja, katoremu očita, da jo sedanja službena pragmatika »bistveno« njegov izdelek. Za one, ki tudi sami kaj mislijo pri Bitanju novin, Je prav zanimivo, če primerjajo, kaj poroča o odglasovanju uradniškega zakona »Slovenec« prejšnji in kaj tekoči teden. Kdaj je »Slovenec« svoje bralce in so klerikalci svoje pristaše misLlFIcirali? Njihova na veliko zasnovana kampanja proti demokratom jo skovana is samih leži in obrekovanj. Klerikalcem gre sedaj lo za to, da i krikom ln napadi na drugo prikrijejo svoje postopanje: v soboto so siue-nili enako kakor demokrati, abstinenco, nato so pa požrli dano besedo, izdali svoje zaveznike muslimane ln zemljoradnike, |>oirll uprav formalni sklep svojega kluba, pozabili na interese uradništva ter ostali pri glasovanju, kor so pač napravili »niiniogrede» t radikali kravjo kupčijo. Tudi najbolj Jaslepljcn klerikalni državni nameščo-vec sedaj lahko jasno vidi, kako so njegove koristi bile od klerikalcev sramotno Izigrane. Kakor za Kristov pjašč so vadljali v pondeljek klerikalci ia prezenco pri skrajno krivičnem zakonu o činovnibkl službeni pragma-tiki. Dal Uradniki so prevarani, n nikdo drugi no nosi na tej goljufiji toliko sokrivde kot baš klerikalci. Zo nad osem mesecev imajo radikalci vladino kradlo v svojih rokah. Ves ta čas baranta-jo klerikalci ž njimi na račun ljudskih koristi. Ce je zgodovina naše države tadnjUi osem mesecev kaj pokazala ln ugotovila, je nedvomno ugotovila to, da so bili in da so edini iskreni prvoboritelji za nradniške interose demokrati. Ponovno spominjamo na dogodke v decembru. Vsled neprestanega pritiska demokratov jo bila službena pragmatika (in sicer mnogo boljša t)d današnje!) tik pred uzakonjenjjm. Ali niso bili baš klorikalci poleg drugih političnih brezvestnežev tisti, ki so na vso inoč rušili koalicijo in podpirali vsako intrigo za razbitje parlamenta? Ali se niso oni dan v Celju javno hvalili, da so soustanovitelji današnjega radikalskega režima, ki je državne uslužbence sedaj tako grdo prikrajšal Sankcija uradniškega zakona MINISTRSKI SVET IN REKONSTRUKCIJA KABINETA. - DEMISI-JA DR. MARKOVIČA. — KLAVRNA BILANCA. — PRED RAZCl-SCENJEM SITUACIJE. Beograd, 89. JuTIjs. r. Danes Je odpotoval na Bled uradnik preilsedništva vlada i ukazom, da predloži kralju v sank-oljo Kak on o državnih uradnikih ln nameščencih ter lakoti o zavarovanju poškodovancev po toči kl tU bil* včeraj »prejeta v narodni skupščini. Oba zakona bonla prihodnji toden razglašena v »Službenih Novlnah«. Popoldne jo Imel ministrski svet sejo, na kateri je vojni minister general Pe-šič poročal o stanju vojske tn to na podlagi poročil, kl jih je prejel od armljskih poveljnikov, kl •« Bednj mudo v Beogradu. Nato se je razpravljalo o predatoje-?lh občinaklh volitvah tn o zakonu o ureditvi razmerja med državo ln cerkvami, kl bo predložen parlamentn v prihodnjem zasedanju. Končno »e je razpravljalo o razporedu ministrskih dopustov. Kakor se zatrjuje, ostano Pašič te nekaj dni v Beogradu, kjer počaka povratek ministra Nlnčlča lz Sinaje. Vesti o rekonstrukciji kabineta so zopet utihnile ln zatrjuje se, da Jo to vprašanje vnovič odloženo. Izgleda, da Pa-816 pred raičiščenjein politične »Ituacijo v Srbiji, kl so bo brezdroinno Izvršila povodom občinskih volitev, ne namerava storiti nobenih odločilnih ukrepov v tej smeri. Medtem postaja situacija v kabinetu redno teZovnejša. Po soji min. sveta se Je raznesla vest, da js minister pravde dr. Lata Markovič podal ostavko, vilod ljutih napadov, katerim je bil Izpostavljen v radikalskom klubu. Zla. sti oetro ga je prijel po«L Rankovlč, ki je dejal, ds Markovič kompromitira celo stranko. Radikalski politiki se izogibajo v»«m izjavam ln se zgovarjajo, da jim o stvari nI ničssar znanoga. V političnih krogih ss živahno razpravlja o bilanci ravnokar zaključnega skup- ščinskega zasedanja. Celo radikalski krogi priznavajo, da Je ta bflanoa za vlado nougodna. Od 81 naznanjenih zakonov, jo vlada spravila skozi parlament le tri, torej eno sedmino. Izmed teh Je le zakon o toči čisto radikalsko delo. Ta zakon Je pravo akrpuc:'>. Sinoči je Imel demokratski klub sojo, na kateri je razpravljal o delu med počitnicami ter osoblto o pripravah sa občinske volitve v Srbiji Danes Je razprav, ljol zemljo radnlSkl klub o istem predmo-tu. Opozicija bo poveodU kjer so pok&žo potreba, nastopala složno proti radikalom. Y parlamenta vlada popoldne lo popolna tltina In zvečer to zadnji isven- beogTaJskl poslunol zapustili prestolloo. PASIČ ODPOTUJE V PARIZ. Park, 26. julija, r. Jugoslovanski ministrski predsednik Pašič dopotnjs v najkrajšem času v Pariz, da ss dogovori o pripravah sa sprejem kralja Aleksandra. Pašič bo s francosko vlado tudi razpravljal o sklepa lausannske mirovne pogodbe. PONOVNA REVIZIJA INVALIDOV. Beograd, tU. julija, r. Ministrstvo socialne politike je pripravilo v«s potrebno (a ponovni pregled Invalidov, samo da nI Imenovalo članov komisij. Ta pregled no bo obsegal vseh Invalidov, temvoč samo one, za katere Je ugotovljeno^), da dosedanja ocena nI bila pravilna ali sumljiva ter ie bo zanje točno določila Invalidnost. Dalje se bodo pregledali oni Invalidi, kl bo zboleli v vojni in se bodo ugotovili vzroki njihove bolezni Delo komisij so zaključi do meseca septembra. Minister Boclalne politike je zahteval od minhtra pravde, naj imenuje člane za 10 preglednih komisij. Smrfni ples na Nemškem POSLEDICE POLOMA MARKE VEDNO HUJŠE. — UKREPI VLADE PROTI NACIONALISTOM IN KOMUNISTOM. — VSA ZBOVOVA-NJA PREPOVEDANA. Pred konferenco v Sina]i ODHOD DR. N1NČIČA IN DR. BENTSA. - VPRAŠANJE PODONAVSKEGA VOJNEGA BRODOVJA. in opeharil za bitne njihove pravice? Zagrebški »Markov protokol« je priči, kako so klerikalci dvignili v sedlo g. Pašiča. »Predstavnici IIRSS, SLS 1 JMO u parlamentu omogučitl če bvo-|im držanjem NRS izbor privr -ttteiog predsednika skupštine i sastav ra likalne homogene vlade. — Isto soko omogučitl če gornji predstavnici i veri-fikaciju svih mandata u verifikacionom odboru In Narodnoj skupštini.« Tlko je dokumentarično pribito, da so klerikalci očetje samoradikalskcga režima, četudi se sedaj sramujejo s (.jc t Očetovstva. Ali je treba izgubiti šo besedo, da Uova dokažemo naiioštcnost in ne- Berlln, JollJa. n. NemSka marlui pleše smrtni plee, hitreje, novsdrlno, In z njo vred drvi Nemčija — k,-kor Izgleda — v neminorno katastrofo. Vrednost marke pada v oprav tajlnetvenem tompu. Dolar jo včeraj skočil kar na 000.(100 M in preko. V Berlinu včora) zaradi novih odredb deviz« niso notirale. Razume »e po »ebi, da se vso poslovno življenje Btavlja na paritetno Izračunani ktirz. Dolarskemu kurzu primerno kažo tudi efektno tržišča novo, doslej ie n« dožlvljeno višine. Mrzlloo markinega propadanja sprom-lja daveče primanjkovanjo bankovcev. Pred državno banko «e gnotejo kurirji vneti berlinskih bank ter v zavojih, kov-čeglh ln na vozičkih odvažajo velike svežnje bankovcev. Zalootno stanjo dovolj karakterizira dejstvo, da no to dni natisne množina pot- In dosotmilijonikih bankovcev, ki bodo le kratko dobo v obtoku. Doelej je s tiskanjem bankovcev zaposlenih že nad 00 tiskarn, a državna banka mora še dnevno angažirati nove. Nemčija drvi za Rusijo... Draginja naraSča blazno, skoro vsaka ura revolucionlra cene. Državna indeksna Številka ISivil jo v tednu do 23. julija porasla za 86.1 odst V mestih ln industrijskih centrih postaja položaj silno opasen. V Berlinu vlada med Širšimi sloji veliko razburjenje. Na tržiščih se vrstijo vedno burnejšl prizori Policija po-BveSa največ pozornosti živinski trgovini in jo zaplonila ie veliko množino goved v vrednosti mnogo milijard. So vočjo nevarnost povzročajo vedno ostrejši spopadi med naclonnlfašistl in radikalnimi levičarji, odn. komunisti. Vendar utegne prepoved zborovanj to omiliti. 29. julij bl sicttr gotovo no potekel brez hudih krvavitev, kor eo nacio- iskrenost klerikalno politike, ki se-laj laže ln obrekuje ter vali odg ;oru<,»t za činovniški zakon na dem >krato? Razumemo, da je po tolikiii neu^pe1. h. po noprestanein in očitnem izdajstvu in*- -osov volilccv ter končno po tolikih dokazili politične nesposobnosti, postal voditeljem SLS vročo pori nogami. Razumeti pa ne moremo, d.i ima SLS drzno čelo, javno kazati sv -jo moralno propalost, pokvarjeno t in in-feriornost na tako provokanton način kot je to storila zadnje dni V svojem glavnem glasilu glede uraduižk?!ra vurašania. nalfašlatl napovedali močan prothidar proti komunistom. Vlada, ki razpolaga ■ potrebno močjo, na katero se baje popolnoma zanaša, Je odločena, da v potrebi zatre ekscese t silo. Enako kakor pruska js tudi raonakovaka vlada prepovedala vsa zborovanja. Burno razpoloženje prebivalstva Izrabljajo komunisti za vedno hujšo razpalje-vanje strasti Navzlio prepovedi napovedujejo za 2». julij zborovanja. Dolavstvo zahteva neprestana povišanja dnevnic. Berlinska kovinarska industrija bo odslej morala mesečno Izplačovatl preko 240 milijard na mezdah. Doslej jih je Izplačevala lo 80. Polagoma bo vsekakor nemogočo, sproti dogospodariti take vsot«. Vlada se z vso skrbjo ha vi s problemom gospodarskega položaja ln n« namerava ukreniti ničesar Izrednega. Berlin, 20. julija, s. Minister za notranjo posle je razpisal 16 milijonov mark nagrado za aretacijo morilcev državnega pravdnika dr. Haaaa. NOTRANJI MINISTER O VARNOSTNIH UKREPIH. Berlin, 26. julija, s. Državni minister za notranje zadevo Oeser je Izjavil sor trudniku »Berlinor Tagoblatta«, da bo vlada pri nemirih uporabila vsa sredstva, ki so na razpolaganje. Olede teb sredstev pa ee go-tovi krogi ne »mojo varati. Varnostna policija je lzborno sredstvo, da ao moro /zdržati red in mir. SKLICANJE DRŽAVNEGA ZBORA. Berilu, 26. julija, s. Z ozirom na napetost v notranjepolitičnem položaju bo bo državni zbOT vendarle sklical avgusta moseca. Na dnevnem redu bo razprava o notranjo- in zunanjepolitičnem položaju tor odredbe, da eo prepreči padanje valute. NOVO SREDSTVO PROTI JETIK1. Berlin, 26. julija, s. Na včerajšnji scjl berlinskega medicinskega udruženja jc imel berlinski ženski zdravnik dr. Duehrssen predavanje o novem sredstvu proti jctiKi. Novo sredstvo Je Iznašel prof. NVcninfler, ki je po 231ctnem pre« Iskavanju sestavil tekočino za Inhalacl« jo, kl jo je Imenoval cktoplasmln, kl more prcdretl ovoj bacilov tuberkuloze in uničiti njihove moči. Prof. NVeningcr« ju sc jo po večletnih poizkusih posrc> čilo s temi Inhalncijami ozdraviti jetič« no žensko. V Kio de .lanoiro ic bilo ozdravlienih nad sto oseb Beograd, 2«. julija, r. Danes popoldne ob 16.20 |e odpotoval z vtakotn v Slnalo minister zunanjih poslov dr. Nln-člč v spremstvu leta svojega kabineta Petroviča h» nekaterih pomožnih sfl ministrstva. Prago, 36. luHla. s. Zunanji mtnfstcr dr. BetrcŠ Je danes odpotovnl h konferenci držav Malo antante v Slnafo. Na konferenci v Stnalt bodo razprav-l)all tudi o vprašanju podonavskega vojnega brodovja Mala antante, ker mednarodna podonavska konferenca v tem vprašanju nI prinesla odločitve. V češkoslovaških krojih se Izjavlja, da !e najboll pripraven ansteškl načrt, po ka- terem naj M bila Donava prosila sa vojna brodovlu vseh narodov. STALIŠČE POLJSKE. Varfava, M. lulija. s. V sclnu h imel minister za zunanjo zadeve tovor, o zunanjem pdožalu Poljsko ln nlentzn stališču napram Mali entanti. Poudarili |e prllatcljsko strJKčs, kl ga zavzema Pcl|ska napram Mali ontantl, čil« politična načela se sicer ue strlnlalo popolnoma z onimi Poljske, vsled česar tudi manjkajo pravi predpogoj! za vstofl Pollsko v Malo antanto. Poljska se trudi, da ustvari v Srodnll Evropi politik no kombinacijo, kl bo Jamčila za mir V tem delu Evropa Jugoslavifa in Rusija RUSKI POSLANIK LEV1CKIJ O POTREBI OBNOVITVE ODNOSA. JEV MED OBEMA DRŽAVAMA. Zagreb, 26. iultta. r. Ruski poslanik na Dunaju, dr. LevlcklJ, Je podal poročevalcu »Zagreber Taeblatta« o odno-šajlli med Rušilo tn lugoslavljo sledečo Iz lavo: »Sedal, ko se opaža v Jugoslaviji tendenca, da se obnove odnošall s Rušilo, moram takoj pripomniti, da |e bila Rusija vedno prepričana, da stan|e odtujitve obeh tako po kulturnih kakor tudi gospodarskih vezeh sorodnih slovanskih držav ne more biti tralno. Vsi predpogoji govore zs obnovitev prllateljsklh odnošalev med Rusijo ln Jugoslavijo, kar )« potrebno ln koristno za obe strani. Sovjetska vlada Jc v 6 letih, odkar le na krmlln, dokazala ponovno, da smotra odstranitev vsoh ovir, kl ločijo narode, kakor tudi obnovitev mirovnih odnošalev z vsemi državami, za svo) naj-pleinenltelšl namen. Sovjetska vlada se najskrbnejše Izogiba vsakega vnieševanla v notranje zadev« tujih držav. Zaliboi pa moram Obnovitev normalnih odnošalev na ^aikars&i Beograd, 26 lulija. p. Odpravnik bol» garakega poslaništva Minč«v Je posetU včeraj dopoldne pomočnika ministra ru. nanjlh del Ljubo Nettča. Po*>t J« v zvezi • prihodom novega bolgarskega poslanika v Beograd. Atene, 26. julija, p. Semkaj Je dospel bolgarakl poslanik Dlrev. Med tem J« bolgarska vlad« dala sgrement gospodu Deronzazovu, ki postati« grški poslanik v Sofiji Praga, 26 julija, f. Novi bolgarski po. slanlk Mihaljčev je Izjavil saatopnlkom časopisja, d* želi bolgarska vlada biti z Jugoslavijo v dobrih odnošajih. Za Bol« garsko no posto.il več nlkako makedon« »ko vprašanje. Nove volltvo za sobranje s« vrš« jeteni Bolgaraka odločno odklanja sovjetsko politiko in upa n« preporod Rusije, kl bo arcsnlčila a«de Slovanov na Balkana. Reparacijska kriza Francija ln Belgija «oHdarni Pariz, 26. julija, s. Kakor javljajo H« sti bosta Francija ln Belgija, da olajša, ta nadaljevanje sedanjih pogajanj, po« Blali Angliji posebno, čeprav lndentlčno noto. Francoska noto bo po poročilu »Petlt Parisicna« Izročena v Londonu v soboto ali nedeljo. Praga, 26. julija, r. »Prager Presso« javlja lz Pariza, da je uspeh francosko« belgijskih pogajanj popolnoma oslguran, tako da bo angleška vlada že 2. avgusta imela v rokah belgijski ln francoski od< govor. Obe vladi bosta posebej Izročili vsaka svojo noto. Glede okupacijo Ruh« rs je prišlo že tudi do sporazuma, a za ocenitev plačilno Bposobnostl Nemčije so je našel izhod, da se izvrši nova occ« na, kar pa do končane pasivne resisten« ce ne bo neobhodni pogoj. CE5KI MANEVRI. Praga, 28. julija, r. Veliki mansvri češkoslovaške vojske be vršo leto« pri Polički Prisostvovalo jim bodo številne inozemske misije. Volitev manovorskoga terena kaže, da nimajo strateškoga značaja. ANOLIJA ZA MAD2ARSKO POSO, JILO. London, 26. julija, s. V spodnji zbor« nicl jo Izjavil lord Curzon, da angleška vlada podpira madžarsko prošnjo za po> sojilo. Izrazil Jc upanje, da se bodo vla« de Male antante prepričale, da je v nji« hovem gospodarskem Interesu, da sc nc protiviio najetlu posojila po Madžarski. ugotoviti da Je Itigoslovanslca vlad« podpirala sovražnike In Izdajalce ruskega naroda v času, ko so bili ruski delavci In kmetle prisiljeni, ds branijo ozemlja ln svobodo sovjetske republike. Elementi, kl so našli zatočišče pri vladnih krogih Jugoslavlle, so bili slepo orodje so-, vražnlkov okrevajoče sovleisk« Rusije. Sovjetska vlada I« tem elementom t. raznimi amnestljsklml odlok! ponovno nudila možnost, da se vrnclo y domovino ln aktivno sodelujejo na obnovitvi Rusl|e. Naša glavna nsloga le gospodarska rn kulturna obnovitev naSe države; najboljši dokaz za to Je našo mirno delovanje v te| anerl In bratska zveza narodov, kl prebivajo z« osenilju sovjetskih republik, kakor tudi obnovltov rednih prijateljskih odnošajev z vsemi dr-žavnml, ki hočejo živeti v miru z Rusijo. Zato |o tudi v Interesu Jugoslavijo Ln gospodarsko-kulturncga razvoja njenih narodov, da obnovi prijateljske od-noša!« s sovlctsko Rusijo.« PROTUUOOSLOV ANSKE DEMONSTRACIJE V ZADRU. Sušak, 26. lullla. t. Povodom pre-hoda naših Sokolov, kl »o se vračali t zleta v Splitu mimo Zadru ln katere »c Italijani napadali b klici »Abasso Jugo-slavla«, prinaša današnja »Vedetta d1 Italla« dopis, v katerem pravi, da |e Jugoslovanska ladja, kl Je vozila Jugoslovanske telovadce ln Sokole pred Za. drom eadržaln svolo vožn)o ln Je bilo Iz ladie čuti protiltalljanike klice. To sa nI zgodilo prvi pot. Meščanstvo Zaclrs Jo reagiralo « protlkllci Nato »o se vt-511c demonstracijo pred jugoslovanskim konzulstom. Zadrukl prelekt, kl le bl) prisoten tej |ugo«lovanskl provokadli J« pozval k sebi kvostorja In mu naročil, na| vloži pri Jugoslovanskem konzulati) oster protest _ Inotemske borzo 26. julijo. CURIH. Berlin 0.0008, Newyork 558, London 23.64, Pariz 33.10, MIlan 24.42, Praga 16.57.50, Budimpešta 0.03.50, Bu« karešU 2.85, Beograd 5.85, Sotija 5.25, Varšava 0.0035, Dunaj 0.0078.75, avstr, krono 0.0079. DUNAJ. Deviz«: Beograd 736—742, Borlln 0.07V2—0-09ys, Budimpešta 2.53 do 2.65, Bukarešta 354—356, London 325.000—326.000, Milan 3064—3076, Ne\v York 70.935—71.185, Pari* 4212—4228, Praga 2115—2125, Sofija 648—652, Var« Sava 0.34—0.36, Curih 12.705—12.755: valuto: dolarji 70.560—70.960. lovi 62>be ideji v službi iste stvari in da jo 1 sak nefašist odpadnik domovine . . . :'ašistovska notranja politika zadobiva ; tem obliko popolne enotnosti in za ' kroženosti. Pravi njeni opozicijanal-ci se bodo morali šele roditi, dosedanji nasprotniki so prešibki, da bi se mogli itspešno braniti proti ciljem, katero Mussolini proglaša za svete. No. + Krajevna organizacija .IDS v Cerknici. Preteklo nedello se ie vršil v Cerknici pri Rakeku ustanovni občni zbor krajevne organizacije JDS, kl jo ie otvoril g. Ilomovc, posestnik in gostilničar. O programu in delovanju kra-levne organizacije je poročal odposlanec iz centrale dr. Rape. V iclbor so bili izvoljeni sledeči člani: predsednik Werli Anton, podpredsednik Kastetlc Josip, tajnik Tavčar Ante, blagajnik Meden Franc, odborniki Sežun Janko, Martinčlč Janez, Opeka Jožef, Jurca Jožef. Obreza Matija, Zagorjan Franc, Turšič Ivan in Kravanja Anton, prosvetni referent Kravanja Milan, pre-glodnika računov Carnelluti I. In Krz- nar M. Zborovanja sc jc uaeiozilo preico 10(1 naših članov, 1:1 so z velikim zanimanjem sledili poteku zborovanja In so se prav pridno oglašali v debati. + Jesenska republika. Več ko vsi sel Jaki, vinotržci in žitni borzijancl, si od plodne leto: nje letine obeta i^tepan Radič. Dozorel mu bo plod človečanst-va in mirotvornostl...» najkasneje v Jeseni pride do inlrotvorne hrvatske republike!« prorokuje v najnovejšem »Slobodnctn Domu». Radičcvl mlrotvor-nl volile!, ki najbrž sproti pozabljajo, kolikokrat se Je Radič že vrczal z letnimi časi in republiko, bodo že še strpe-II do Jeseni. Sc druga Jesenska nada Ra-dičeva Je sledeča: «Sodeč po vsem bodo i muslimanski In slovenski poslanci zapustili Beograd v jeseni, v oktobru, ko sc bo zopet sestal parlament.« To se razume po sebi — kajti z republiko morajo dozoreti tudi avtonomije, kakor repa s korenjem. + Spanje pravičnih. Tudi v Beogradu imajo vlšnjegorskega polža. Poldrugi mesec po sofijskem prevratu piše glavni vladni organ »Samouprava« o »novem režimu, ki bo moral izvršiti ne-ulllysko in niško pogodbo, sicer bo kaznovan...«. Blagor vladinovskl štampi! + Muka. O. Pašič Je že parkrat Izjavil, da bo rekonstruiral kabinet. Tudi predvčerajšnjim tako. Beograjski listi grajajo Pašičevo »mučenje« ministrskih kandidatov. Saj jih nI malo. Z druge strani zopet: ali hoče g. Pašič ustvariti šc ministrski proletarljat?! + «Prazna puška.« »Pravda« piše: Stara povest o prazni puški, kl se je boiita dva, medtem ko se nabasane puške boli samo oni, proti kateremu Jcna-merjena — to Je sedanji odnošaj med Pašičem ln Radlčem. Ali Je Pašlčeva puška prazna, boste vprašali, ko Je on predsednik vlade, kl mu stoji na razpolago vsa državna moč? In vendar Je prazna, ker Je on razbil državni front zaradi vlasti; prazna je zato, ker Je on radi vlasti ojačal pri volitvah Radlča; prazna Je, ker Je z »M. protokolom«, s tem katekizmom rušenja enotne države, dal Radiču polnomoč za nckaznjivo delo proti edinstvu naroda; prazna Je, ker celo vrabci na strehah vedo, da se energična akcija za zaščito države, ustave in edinstva ter obstoj homogene radi-kalske vlade medsebojno izključujejo. -I- Stinncsove alire imputira bloka-ška štampa, hrvatska in slovenska, g. Svctozarju Priblčevlču. Katerikoli beograjski žurnal pritresc na čaršijo kako »senzacijo«, dobi vsaj od »Straže« atribut Pribičevičeve lastnine ali odločilne Ingcrcnce. Zdaj prodaia «Preporod» kričečo robo o zagrebških odkritjili. Ce niste že vnaprej slutili, Vas «Slovenec» z vsemi svojimi prlrepki vred prepriča, da Je «Preporod« — Pribičevičev. Zakaj »Slovenec« nikoli sebe ne pohvali, da stoji — recimo -— pod dr. Zerjavo-vlm protektoratom? Vrhu vsega pa Je »Slovenec« specialist za bančne subvencije lu bi lahko vedel, da «Prepnroda* ne podpirajo le radikalskc temveč tudi zagrebške — blokaške banke! + Ta jim bo pokazel! Radikalski «Balkan» jc zelo hud ne samo na Radlča ln njegove privržence, temveč na Hrvate sploh in jim sedaj obljublja, da začne priobčevati zgodovinske dokumente o zaroti Zrinjskega in Frankopa-na, iz katerih se bo videlo, da «muče-nika« nista zaslužila, da se Ju proslavlja. Jasno Je — pravi »Balkan«, da sta bila Zrinlski in Frankopan navadna fevdalca, ki sta se borila za svoio moč brez vsakega nacionalnega cilja in to hoče dokazati na podlagi zgodovinskih dokumentov. Ampak Iirvati — vsaj pametnejši del — se bodo smejali, ker Ima jo tudi oni že ustvarjeno pravilno sodbo o velikaših, ki so se borili za Hrvatsko zato, ker so se borili obenem za svoja veieposestva, kj so ona v nevarnosti pred Turki. Pred Habr.buržani so se branili zato, ker so Jim ti hoteli skrajšati njihove privilegije ln zato so se združevali z madžarskim plemstvom ln tudi s Turki so Iskali stikov. S tem, da bo »Balkan« dokazoval historično notoTlč-nostl, seveda nc bo za las zmanjšal velikega pomena Zritijsko-Frankopanske zarote za razmah nacljonalne misli med Hrvati. slavnosten namn vrnn »Matici« njeno poslopje, jo pomembno kulturno društvo č. avgusta 1919 pod protektoratom predsednika Masarjka zopet obnovilo svoje delovanje. Jubileja se udeleže vse slovaške kulturne korporacije. DARUJTE ZA CIRIL-METODOVO DRUŽBO. S — Pobeg dveh pristašev Stambolijskega iz ječe. »Timesov« lcorespon-dent poroča svojemu listu lz Sofije, da sta dva vplivna agrarca in pristaša Stambolijskega Popov ln Koluskev pobegnila iz sofijskih zaporov neznano kam. — Bankovci po 5 ln 10 milijonov mark. Nemčija prihaja v finančnem pogledu že na polje kurioznosti. Državna banka v Berlinu Izda v najkrajšem času bankovce po 5 In 10 milijonov mark. — Drag vsakdanji kruh. Radi novega podražemja cen mlevsklh Izdelkov velja hleb kruha v Berlinu od pondeljka dalje trldesettlsoč mark. To vsoto zasluži nemški uradnik komaj v pol dnevu. Delavce pa v dveh urah. — Prezident ČSR. Mnsaryk se v najkrajšem času poda na letovišče To-polčany na Slovaškem, kjar prebije letošnji počitniški dopust. — Bacil Skrlatlce odkrit. Iz Rima poročajo listi, da se Je ondotnim zdravnikom posrečilo odkriti bacil, kl povzroča škrlatlco. Dva profesorja, katerima se pripisuje odkritje, sta že poskušala vbrizgavanje s serumom, kl se Je v slučajih te bolezni dobro obnesel. — Habsburška interpelacija v Budim« pešti. Na seji madžarskega parlamenta 25. t. m. jc interpellral poslanec Horvath o habsburški propagandi na Madžar« skem. Obžaloval jc, da sc sme na Ma« džarskem vršiti propaganda za dinastl« jo, kl jc povzročila polom države. Izra« zil jo svoje začudenje, da vlada, ki je predložila zakon o detronizaeiji, sedaj tako pasivno posmatra tako propagan« do, ki sc širi celo v šolah. Nczaupnosti Male antante napram Madžarski je naj« več vzrok habsburška propaganda na Madžarskem. Minister pravde Nagy je interpelantu odgovoril, da smatra vlada propagndo za Habsburgovce za zgreše« no. Celo habsburško vprašanje pa sedaj ni aktualno in težko jc najti mejo med propagando in navadnim izražanjem simpatije. Vlada pa bo vsa sredstvu upotrebila, da jo prepreči. Odgovor mi« nistra Nagvja je bil od cele zbornice in interpclanta sprejet z odobravanjem. — Navdušenje v Carigradu. Podpis mirovne pogodbe jc izzval v Carigradu velikansko navdušenje. Odhod ameriške flote iz turških voda jc pozdravljalo vse prebivalstvo s frenetičnimi vzkliki. Grki in Armcnci, ki žive v Carigradu, sodo lujcjo pri svečanostih in manifestacijah, ki jih prireja Carigrad povodom teh do« godkov. Narodne svečanosti bodo v vsej Turčiji trajale šest dni. Jubilej slovaške «Matlce». V dneh 7. in 8. avgusta praznuje v Turčanskem sv. Martinu »Matica Slovenski« šestde-setletnico svojega obstoja. Ustanovljena je bila dno 4. avgusta 1868 v Turčanskem sv. Martinu, ki je bil že od nekdaj središče slovaškega kulturnega življenja. Leta 1868 je ogrska vlada rekvirirala Matično poslopje v vojaške namene, leta 1875 pa je sploh prepovedala nadaljuje delovanje »Matice«, njeno premoženje pa, konfiscirala. Po političnem prevratu, ko jo tedanji slovaški minister dr. Srobarna I. hitrostna dirka motocikljev. Motoklub Slovenija priredi v nedello kot nekako pripravo za prvenstvo Jugoslavije, k! se vrši avgusta meseca najbrže na isti progi, svojo I. hitrostno dirko na 10 km dolgi progi OašteJ (Kranj) - Medvode (gostilna Boliinec). Ta pri vseh narodih močno se razvijajoči šport Jc bil doslej pri nas precej zanemarjen. Poleg precejšnjih stroškov, kl so zvezani s tem športom, so brez-dvomno tudi gotovi predsodki ovirali njegov razvoj. Poleg docela praktičnih ciljev športnega udejstvovanja na tem polju moramo predvsem poudarjati čisto športni pomen, ker motociklistika in avtomobilistika zahtevata res celega moža, sicer se ne dosežejo uspehi. To smo videli pri včerajšnjem treningu, katerega so naši motoclkllsti priredili na enem delu proge, ki Je določena za nedeljsko dirko. Slo Je za najtežjo točko te proge, za ovinek pri cerkvici »Pri Jeperci«, kjer se cepi glavna cesta v Škofjo Loko, oz. v Smlednik. Dober dirkač more v najboljšem slučaju prevoziti ta del proge s hitrostjo 70 km. K treningu se Je zbralo nad 10 motorjev raznih kategorij, ki so večkrat prevozili ta del proge, da skušajo svoje moči za nedeljsko dirko. Razven malega incidenta se Je trening izvršil brezhibno In bo nedeljska dirka nudila prijateljem športa krasen užitek. Ljubljanski Športniki so si zadnji čas nabavili več modernih motocikljev raznih znamk, ker bodo skušali dokazati, kako brezhibno deluje tako moderno vozilo in kakšno brzino lahko doseže. Med prijavljenimi tekmeci so tudi taki, ki bodo v bodoče z uspehom zastopali naš motociklistlčnl šport v Inozemstvu. Zastopani bodo mali Evansl, DKW„ Motoretti in Orionettl, lahki B. S. A., Zlindapp ln Monos, nato pa pridejo taki, ki Imajo že več kakor »par konj«, In sicer B. S. A., Jap. Mo-tosacoch, Bianchi Itd. Tem slede pet-konjskl Indian Scoutl, Moser in slednjič bodo prlgromell težki kalibri Indlan-Chief in Excelsior. Nedeljska tekma bo vsekakor velezanimiva. Ljubljanski ude leženci imajo ugodno železniško zvezo z vlakom, ki odhaja ob 6.45 iz Ljublja ne. Za okrepčilo bo na cilju skrbel znani g. Bohlnec. Nal omenimo še to, da Je znani naš kolesarski dirkač Šiškovič porabil to priliko, da Je na potu na prostor, kjer se Je vršil trening motocikljev, treniral v dirki z motornim vodstvom ter dosegel prav lepi čas. Motor (B. S. A.) Je vodil g. Camernlk. • Vardar : lUrlla. — Beograjski SK. Vardar, ki igra v soboto in nedeljo dve nogometni tekmi z Ilirijo, Je dosegel letos sledeče uvaževanja vredne rezultate: z Jugoslavijo, prvakom Beograda, 4 : 3, z Beogr. SK. 2 : 1 In 0 : 1, z zagrebško Concordijo 1 : 2, z Vojvodino (Novi Sad) 4 : 0, z Oradjanskim SK. (Osijek) 3 : 1. Od mednarodnih tekem, ki jih Je doslej igral, Je omeniti tekmi z T. u. SV. Miinchen 1860 (2 : 2) in S. K. Bratislavo (2 : 4). V Vardarju naleti Ilirija torej na opasnega in zelo in-teresantnega protivnika, proti kateremu bo morala postaviti svoje najboljše sile. Obe tekmi obetata zanimiv šport in napeto borbo. Objave X Današnji številki je za ljubljantkt naročnike priloženo vabilo na Šentjakob, ski semenj v nedeljo dne 29. julija ^ vojaškem strelišču na Dolenjski oesti 15, na kar fe posebej opozarjamo občinstvo X Vse učitelje In učiteljice, ki so f, priglasili za poč. Izlet, vabim na važen sestanek danes dne 27. julija ob 16. uri v hotel »Tivoli«. Sestanek je nujen! Mrovlje. X Velikodušen dar. Pokojna narod-njaklnja, in rodoljubkinja gospa Amalija Jugovic v Krškem, se je spomnila, v svoji oporoki tudi mlado podružnice ..-Ko. la jugoslovanskih sester« v Krškem in j; volila znesek 1500 Din. Slava njenemu spommul X SI. občinstvo se uljudno opozarja na današnji inserat o otvoritvi konfekcijsko trgovine in modnega salona zi dame in gospode Brata Brunskole d. o. z., Židovska ulica 5. X Predstave v kinu «Matlca». Opozarjamo, da se vrše od danes naprej predstave ob 4., 7. in pol 9. url Moderna Ljubljana Ljubljana bo v kratkem bogatejša zi dve novi moderni palači, kl bosta v re«. nlcl v ponos In okras mestu. Po skoro enoletnem odmoru so pričeli zopet zi. dati uradno poslopje In ambulatorli «Okrožnega urada za zavarovanje de. lavcev« (preje Okrajne bolniške blagajne). Kakor znano, so morali lani gradnjo moderno zasnovane dolge palače ustaviti, ker centrala v Zagrebu nI dopustila tako velikega poslopja. Sedai končno vendarle dosežen sporazum in Jo delo pričelo znova. Inženjer)!, zidar-ji, delavci ln vozniki se pridno gibljejo ln upajmo, da bomo videli že do letošnjo Jeseni neka) uspeha, prihodnje leto pa Imeli v tem času na Miklošičevi cesti, tej že sedaj najlepši cesti v Ljubljani zopet eno palačo več. Nekoliko dalje ob Pražakovl In Kolo-dvorski ulici, se dviga istotako velikan, ska moderna palača, nazvana »Ljubljanski dvor«. Poslopje raste kakor goba Iz tal. Stavbeno podjetje Toennies le pričelo lansko leto na tem prostoru prva dela, danes pa Je po še ne polnem letu del te stavbe že pod streho, drugI del p» napreduje z največlo hitrostjo. Kolikor smo Informirani, dobi naša bela LJubljana v onem delu stavbe, kl Je že pod streho, v pritličju, krasno, moderno z vsem konlortom urejeno kino-dvorano, kl bo Imela v prvem nadstropju več udobnih lož ln balkon. Dvorana bo Izročena svojemu namenu najbrže že meseca avgusta. Čakalnica ln dvorana sta zelo prostorni ln Imata montirane peči za centralno kurjavo. V dvorani bc tudi od najbolj vročih dneh prijeten, hladen zrak, ker Je urejena z najboljšimi In najnovejšimi zračnimi napravami, tako, da se tudi ob hudi vročini ne bo treba kuhati. Pričakujemo, da nam bo vodstvo nudilo tudi najboliše programe in kar Je posebno priporočati, tudi prvovrsten orkester za razvedrilo. Tudi posetniki ljubljanskega velesejma bodo dobili s tem podjetjem nekaj novega I11 modernega. Podjetje se bo imenovale »Kino Ljubljanski dvor«. Bela Ljubljana se nedvomno pričenia polagoma modernizirati in stopa korakoma za drugimi večjimi mesti. Z dograditvijo Ljubljanskega dvora, pa bomo dobili še druge modeme prostore: moderno urejeno restavracijo, vinsko klet in najbrže tudi bar, kar bo nekaj novega za Ljubljano, kjer bodo tnogli Ljubljančani v prostem času vsaj nekoliko pozabiti na današnje težke dneve in se približati velikomestnim zabavam In življenju. Ljubezenski roman iz najsramotnej-še dobe človeške zgcdovtae. »Molči, zelena siratka!« je skočil debeluh. »Sestradan si, Bog te je dal, da •e komaj vlačiš. Hej, dckletce, le bliže ji zaupaj poštenjakom, ki jih je kaj ,iod kožo!« — In lezel je za Dolores, ki se je plašno umikala pred njegovimi kakor klobase debelimi in mastnimi pr3ti. Toda od druge strani je priskočil menih suhač, jo zgrabil za rokav, vlekel k sebi in tulil: »Boj Be tolstih prascev! Samo spe in smrde, Bog jih pognal!« Po beznici se je razlegal krohot, /ost,je so delali kosmate vzklike, nekateri so pritrjevali debeluhu, drugi su-haču, tretji pa so klicali Dolori, naj pusti oba meniha in naj prisede rajša k njim. Dolores v svoji zbeganosti ni razumela ničesar. Bilo jo je nepopisno gro-sa v tej družbi, surovi in brezobzirni. Navajena le najboljših gostov v očetovski hiši, omika ncev in odličnikov, ki so izbirali besedo ter se vedli kava-.irski, je imela zdaj občutek, kakor da ?e pogreza v gosto gnojnico. Najraša bi bila zajokala, a v svojem obupu je na Sla le besede: »Ne poznam vas . . . Pustite me!« Izgovorila jih je s toliko resnostjo fn vzvišenostjo popolne dame, da sta -e zgenila debeluh in suhač. Njen pogled ju je razorožil, njen krasni, bledi in st.rogi obraz očaral. »Hm, kakor kakšna komtesa rc vede, Bog jo ie dal!« ie za godrnjal deli ti uiiar. »Ce nočeš, pa ne!« ie dejal poparjeni suhač, »Bog te nagnal!« In vrnila sta se za svojo mizo med krohotom in roganjem vse bczniee. Tedaj se je pojavila Culevrina, noseča v vsaki roki dvoje cinastih skled. Zagledala jo Dolores, a ker je. bila oblečena kot kmetiško dekle, je ni spoznala. Položila je skledi pred najbolj nestrpna gosta in stopila k nji. Dolores jo je pogledala, a že je plosknila Culevrina z dlanmi, jo živahno pujela za roko in se vedla, kakor bi jo poljubila na obe lici. «Ej, ti si, Annita!« je vzkliknila veselo. »Sest.rična moja lepa! Pričakovala sem te . . . No, pojdi z mano . . . Kako živita teta in stric? Glej 110, ail-no sem vesela, da si končno prišla!« Dolores je strmela. Culevrina je bila ona, ki ji je prinesla ponarejeno pismo ter jo je s svojo komedijo premotila, da je šla opolnoči na izmišljeni sestanek z Estevanom. Ali ne igra zdaj zopet komedije? Dolores se je zgeiila, kakor bi hotela pobegniti, a natakarica ji je okoli pasu ovila roko ter jo z raliio silo vlekla s seboj, govoreča ves čas: Le pojdi! Tu je vse polno, in dodci so sitni in nemarni, zlasti kadar so siti . . Sram vas bodi. pater Onufrij, da ste tako oplašili mojo sestrično! Grešili ste, brat Adoif. da sto nadlegovali nedolžno dekletce! ... Oh, oh, križe imam s temi kozli iu merjasci, tako ti povem, Annita!« Dolores, prestrašena, polna gnusa In dvomov, se je le še komaj držala na nogah. Zato je v sobici tik kuhinje — po postelji je sklepala, da je tu Cule-vrinina spalnica — kar omahnila na stol. Natakarica pa ie deialas »Pomirite se, sennorita! Ne bojte se več! Življenje dam za vas, samo da vas rešim.« In Culevrina je zopet odhitela. Iz kuhinje je prijetno dišalo, Dolori pa se je krčil žclodec od lakote in slabosti. Natakarice so naročale kuharici raznih jedil, prinašale mimo vrče z vinom, iz skled in krožnikov se jo kadilo, rožljale so zajemalke po visokih loncih . . . Dolores pa sc je krčila od gladu in hrepenenja po jedi. Tedaj se je vrnila Ctdevrina. »Vsakomur pripovedujem, da sto moja sestrifna. In prosim, da so tudi vi tako vedete, sennorita. Samo treno-tek še . . . takoj bom svobodna!« In zopet je odhitela k gostom. Ko pa se je vrnila, je bila Dolores smrtno bleda in z glavo, vso pokrito z drobnimi kapljicami znoja, je skoraj nezavedna slonela na končnici postelje. »Ježeš, kaj vam je, sennorita?« se je prestrašila natakarica in bivša članica bratovščine Gardunije. »Dajte mi jesti . . . umiram od gladu,« je šepnila Dolores. »Za božjo voljo, čemu niste toga takoj povedali! Vse, kar imamo, vam jc na razpolago!« — Culevrina je skočila v kuhinjo in prinesla skodelo šokola-de. Nato je postavila pred njo skledi-co puehera (obaro, kuhano po načinu clianfaino), kos belega kruha in vrč vina. Dolores je jedla hlastno in pomaka-la ustnice v vino. Še nikoli, odkar je živa, ni jedla s tolikim tekom, saj ni bila šo nikoli lačna. Zdaj šele je spoznala grozne bolečine, ki jih povzroča glad. a nasmehniti se je morala, ko se je spomnila, da ja vendar poslednjič jedla šele včeraj opoldne. Kako morajo trpeti oni. ki ne dobiio no več dni nobenega grižljaja! Culevrina pa je govorila: »Oh, sennorita, ali mi morete odpustiti? Varala sem vas . . . morala sem vas varati . . . Saj si ne morete misliti, kaj vse sem morala, storiti včasih ... A zdaj sem svobodna ... poslej služiva z Manofino le sebi in apostolu.« Kje je apostol?« je hitro vprašala Dolores. »Odšel je z donom Estevanom iz Se-vilje. Iščejo ju . . . nevarno jo tu zanju ... A vrneta se, kakor hitro dobita poročilo, ki ga pričakujeta.« «Kakšno poročilo pričakujeta?« se je čudila Dolores. »Ne vem,» je dejala Culevrina. »To so moške reči, v katere se ženske ne vtikamo. Manofina ve vse. Apostol in don Estevan sta daleč in na. varnem. Lo to vam lahko povem. In delata! Manofino poslušam . . . vse storim kar hoče ... a zdaj moram molčati, ker tako mi je naročil Manofina.« Dolores se je zamislilo, izpila poži-rek vina, jedla in vprašala: »Ali poznate gospoda patra. Jožefa?« »Ježeš, če ga poznam!« se je zasme-iala natakarica. »On je tudi svetnik, dasi je inkvizitorjev ljubljenec! Pater Jožef je naš človek, naš pravi voditelj! Po njem zvemo marsikaj in marsikoga smo že rešili, kadar je pater Jožef tako ukazal. In tudi vas je rešil . . . sam vas je šel posvarit! Vse vem. Ljubi Bog, predrzen mož je; lahko bi s tem ugonobil samega sebe.« »Ali ga ne izda samostanska vratarica?« se je tedaj prestrašila Dolores. Zdaj sn je šele zavedla tega. V svoji sebičnosti je mislila le nase. Zdaj pa ie zaeorelo do nii »Ne izda ga! Danes na vse zgodaj je bil na samostanski porti Manofina,« je pripovedovala natakarica šepetajo. »Prepovedal ji je samo ziniti o sinoč-njem patrovem obisku! Pokazal ji je bodalo in ji zagrozil, da zabode njo in opatko, ako izda le najmanjšo reč! Vratarica bo molčala. Silno se je prestrašila. No, brez pameti ni niti taks. stara nuna. Zdaj ve: Ako se količkaj zagovori, jo zgrabi inkvizicija ali pa jo zabode Manofina!« »Kako je zvedel Manofina?« se Je čudila Dolores. »So sinoči je bil tukaj sam pater Jožef. Naročil je Manofini, naj gre k samostanski vratarici, meni pa, naj va>: sprejmem, ako pridete semkaj, in naj vas skrijem pri bivši njegovi dojiiki.« je pripovedovala Culevrina. »Prišli sto hitreje, nego smo pričakovali.« »Je li mogoče? Pater Jožef je mislil na vse!« je vzkliknila Dolores vsa srečna. »Kaj bi bilo z menoj brez njega!« »Di, on misli zmerom na vse. Zat, da vselej ne zve vsega, in večkrat ne more, kakor bi rad,« je dejala natakarica. »Samo nekoliko še potrpite, da odidejo poslednji gostje ... Tu, glejte, moja postelj: ležite in počivajte! Ko bom gotova, odideva tja, kjer vas ne najde nihče.« Dolores je rada ubogala. Saj je bin kakor pretrta ln uničena. Sezula so je torej in oblečena legla. Kmalu je zaspala in zbudil je ni niti ropot, ki je prihajal iz kuhinje, kjer so posodo pomivali. . . Ko so je bližal mrak, je Culevrina zbudila Dolores in jo skozi mala vrati v ozadju krčme odvedla po ozki, kri- vi ulici. „ £DaUe »rihodniio) Domače ve sil VARIETE. [Imetnik v premenjavanju — mogel M se kazati v varieteju, — je katoliki Ježki pesnik K. DostAl - Lutinov. Mnogi se Se spominjajo njegovih peto-jiznlE verzov, s katerimi je med voino opeval Habsburgovce. Pa glej, v Ši-nwlykoviii cSelskych listedi. poje ta velenadarjeni farovi! brez studa ta kole: Avstrijo razbili smo in smo na to «brdi» (ponosni), samo da zdaj truplo to po Evropi smrdi. To opazko čitamo v nekem češkem fistu. Kdo se ob njej ne spomni naših .pesnikov«, ki so opevali vse, kar js bilo protinarodno? Kdo se no spomni na »Srbe na vrbe., na Radidevo himno, in na vse to, kar isti ljudjo govore sedaj! Dostal - Lutinov je pravi klerikalec, pravi duševni brat nagih, in klerikalni listi so ga še pred nedavnim plavili kot svojega. Češki in naši Orli se Se sedaj skupno »postavljajo, po svetu, in se predstavljajo za prave junake, ki so razbili Avstrijo, — kakor si svojijo naši črnuhi zaslugo pokojnega Kreka, ki ne more iz groba, da bi jih z bičem nagnal iz jugoslovanskega svetišča. Pa saj bi jih no, — ker bi v svetišču sagledal še slovenske radikale. Pred temi bi zbežal nazaj v grob. Od sra- motc- M. A. C. * * Devet let poteka te dni, odkar se fe pričela krvava drama svetovne vojne. Dne 25. julija 1914 ob pol 7. zvečer je avstrijski poslanik Giessl zapustil Beograd in isti večer so bila dunajskemu srbskemu poslaniku Jovanu Jovanoviču izročena akreditivna pisma. Diplomatični stiki med obema državama so bili s tem prekinjeni. Dne 26. julija je bila objavljena delna mobilizacija ter sta bila med drugim postavljena graški in zagrebški armadni zbor na vojno stanje. Dne 27. julija je prišlo pri Kubinu ob Donavi do prvo-ga spopada med avstrijskimi in srbskimi obmejnimi stražami, dan nato pa je Franc Jožef najavil Srbiji vojno, kl je končala z razpadom avstro - ogrsko monarhije in vstajenjem dveh slovanskih držav iz njenega pogorišča. * Princ Gjorgje v Beogradu. Z ori-ent - ekspresom je v sredo dospel v Beograd princ Gjorgje, ki se je s postaje takoj odpeljal na svoje stanovanje v Jevremovi ulici. Princ Ojorgjc ostane nekaj časa v domovini. * Krajevna organizacija JDS v Celju opusti preko počitnic običajno politične sestanke ob sredah zvečer. Zo-petna obnovitev sestankov se bo objavila pravočasno. * Likvidacija bosanske pokrajinske oprave. Po likvidaciji dalmatinsko pokrajinske uprave je prišla na vrsto likvidacija bosanske pokrajinsko uprave. Pokrajinski namestnik gosp. Vu-lovid je žo izdelal natančni načrt, po katerem naj se likvidacija izvrši. Uradi predsedništva pokrajinsko uprave so že močno reducirani in te dni so začne tudi z redukcijo v ostalih oddelkih, mnoge agende so pa že prešle v roke velikih županov. * Čehi na novinarskem kongrosn. Kongresa jugoslovenskih novinarjev, ki se prične 4. avgusta v Ljubljani! se udeleži tudi sedem delegatov češkoslovaškega novinarskega udruženja. * Vseučilišče v Sarajevu. V beograjskih in zagrebških listih čitamo, da pripravlja vlada ustanovitev vseučilišča v Sarajevu. Potrebni krediti bodo baje postavljeni že v proračun za leto '023./24. — Vest se zdi malo verjetna. * Izročeni poslanci. Sodišču so izro-ipni po sklepu imunitetnega odbora in orlobrenju narodne skupščine poslan- rodnjaka, ki je tekom vsega svojega službovanja, zlasti v Mariboru, Brežicah ln v Gradcu, sredi med odpadniki, ved« no kazal svoj nesebični in jekleni zna« čaj. Radi tega pa je bil tudi v izdatni meri deležen preganjanja pod avstrlj. skimi oblastmi. Po preobratu je prišel kot uradni predstojnik v Celje ter su marljivo udeleževal vseh naših politič« nih, narodnih in socijalnih prireditev. Želimo mu med Celjani prav mnogo mirnih in srečnih let. * Himen. Včeraj se jc poročil v Ljub. Ijani g. Ivan S c u n 1 g, tovarnar v Tac« nu pod Šmarno goro z gdč. Ido Kural« tovo, hčerko nadkontrolorja Mestne hranilnice ljubljanske. Mladima poro« čcncema obilo sreče! * Osemdesetletnica Mirka Divkoviča. Bivši ravnatelj zagrebške gornjegradske gimnazije g. Mirko Divkovič je obhajal predvčerajšnjim svojo osemdesetletnico v Samoboru, kjer se je stalno naselil. V imenu pokrajinske uprave Je laaluž« nemu starini čestital rektor dr. Bosanac. Tudi prebivalstvo in razna društva so jubilarja pri tej priliki aimpatično po« častila. * Odkritje spominske ploščo »Slovenske nutere». V nedeljo dne 29. julija odkrije ženska podružnica C. M. D. v Trbovljah spominsko ploščo ranjki svoji ustanoviteljici in dolgoletni predsednici —slovenski materi — Ani Dimnikov!. To pristno narodno slavje se vrši v smislu idej blagopokojne baš za časa stavke naših rudarjev in to v popolnem soglasju z njimi. Vsi, ki so poznali ranjko mater in vsi, ki jih zanima videti črno slikano Trbovlje v toh mučnih dneh. pridejo ta dan v Trbovlje, da počaste spomin zaslužene žene, ki jo rojena iz naroda, živela in delala zanj kot malo naših žen. Spored slavnost! je Bledeči: 1.) Sprejem gostov. 2.) Odkorakanje z godbo od Rudniško restavracijo mimo hišo pokojnico na grob. 8.) Ob pol 11. uri sv. maša. 4.) Po maši odkritje ln slavnostno govorancije pri hiši Ane Dimnikove. 5.) Od 2. do 3. uri promenadni koncert. 6.) Od 3. uro popoldne do 1. ure po polnoči »Ljudska veselica., V slučaju, da se jo kako društvo ali posamezno osebe po pomoti izpustilo pri razpošiljatvi vabil, naj opro-ste. Vee sestre in bratje »Dobro došlil. Odbor. * Državni upokojenec nam piše: Skoro pet lot bo, odkar pričakujemo državni in javni nameščenci, želozničarji in invalidi s svojimi družinami zakona, ki bi nam izenačil našo prejemke na eksistenčni minimum. Toda, kakor od strele za-deti, tako nas je osupnilo poročilo, da nam je radikalska vlada zadala smrtni udarec. To je tista vlada, ki je napravila državi milijarde dolga, nima pa nekaj milijonov za preživljanje poštenih in naj-bednejših državnih uslužbencev. Pojdite sedaj med ljudstvo in slišali boste, kako so je radikalska vlada prikupila narodu. Vsak pravi, noben pošten človek ne more več oddati svojega glasu za radikalno stranko. To more storiti samo oni, ki išče osebnih koristi, a takim bo ljudstvo pokazalo vrata. Prepričani smo, da. ni več dolgo, da se bodo naše razmero izboljšale. Začelo so bo takrat, ko bo padel sedanji režim. * Narodni dom v KraDju. Poročajo nam iz Kranja: Tudi pri nas se pozna na marsičem lepo vreme, ki je nasto« pilo po mrzlem deževju. V ccicm me« stu sc opaža gibanje v svrho olepšanja. Hišni posestniki so jeli prav pridno be* liti svoje hiše, delajo sc novi trotoarji, kar bo na »osetnike Kranja prijetno vplivalo. Če pa prideš v kokiško pred* mestje, vidiš, kako sc ponosno dviga lepa stavba Narodnega doma, ki bo v najkrajšem času pokrita s strešnim sto« lom. V resnici krasna' stavba, dokaz vztrajnosti in požrtvovalnosti kranjske« ga meščana. Treba le še nekoliko do« brohotnosti in stavba bo kmalu popol« norna gotova. V soboto zvečer se vrši pri 1'etrčku občni zbor Narodnega do« ma, kjer bo položen račun dosedanjega uspešnega dela. * Mestni magistra; celjski razglaša, da sc odslej na sejmišču pri Zelenem trav« niku vrše zopet redni prašičji sejmi ob sredah in sobotah. * Semenj v Krošnji je letos v soboto dne 4. avgusta t. 1. * Pastcurjev zavod v Zagrebu, ki sc jc nahajal doslej deloma v bolnici usmi« ijenih sester, deloma pa v Veliki Go« rici, se te dni popolnoma preseli v Za« greb. Nameščen bo v barakah v obližju bivšega zavoda za slepce. Barake so zgrajene z materijalom, ki je prispel iz Nemčijo na račun reparacij. Na isti ra. čun je nabavljena tudi opremi zavoda. " Nova tekisilna tovarna v Sloveniji. V Jaršah pri Kamniku so ustanavlja no« va moderna tekstilna tovarna. Z Urad« njo poslopja se je te pnceio tn oo to« varna baje že letos pričela obratovati. Na podjetju je poleg slovenskega ude« ležen tudi češkoslovaški kapital. Tovar. no je ustanovil znani nai industrijalec Peter Majdič lz Celja, vodstvo pa-t>o v rokah češkoslovaških strokovnjakov. * Nezgoda na električni železnici. Včeraj opoldne je voi električne želez, nlce ljubljanske zadel v dvgvprežni voz, kl je pripeljal na Dunajsko cesto lz To« mažičeve (bivše Frohllhove) hiše. Sreča v nesreči je bila, da sta bila konja pa« metna in jih ni prav nič razburilo, da se je električna s precejšnjo silo zale« tela v vogal dire. Ob nezgodi sta na« stali med publiko dve »tranki. Ena ae je zavzemala za voznika s konji, češ, da mu nt bU dan pravočasno ln dovolj glasno signal od cestne železnice, druga stran pa je poudarjala, da leži krivda na vozniku, ki je vozeč skozi vežo na Dunajsko cesto sedel na vozu, namesto da bl vodil konje za uzdo, kakor menda to veleva policijski predpis. Na licu me« sta je takoj intervenirala policija. Ra. zen poškodbo na vozu električne in strahu med onimi, ki so stali na spred' nji strani voza ter bili od karainbola najbolj prizadeti, ni bilo druge nesreče. Lo potniki, ki so ae z električno vozili na glavni kolodvor, so radi te nezgode zakasnili opoldanskega gorenjca. * Žrtev Savinje je postal dne 25. t. m. v visoki starosti, g. Hofman, krojač v Celju. Popoldne se je šel kopat v Savinjo nad .Savinjskim dvorom*, kje. ga je našel proti večeru neki deček mrtvega. Kako je utonil kot dober pla« vač v ne baš pregloboki vodi, doslej šc nI pojasnjeno. Skoraj istočasno so potegnili srčni plavači v piavališču Dia> ni iz Savinje gdč. Gizelo Ogrizkovo lz Celja. Priplavala je od drugega železni« škega mostu ter je najbrž, kljub temu, da je Izurjena plavalka, zgubila v glo« boki in deroči vodi potrebno sigurnost. Rešili so jo še v zadnjem trenutku go> tovo smrti, ker Be je že potapljala Uprava plavališča «Diana» radi opeto. vanih slučajev svari občinstvo, naj nc plava med drugim železniškim mostom ln med Diano, ker je tu Savinja po« sebno zavratna. Skoraj vsi slučaji po« tapljanja se prigodljo vsled tega, da pri« dejo plavanja nevešči naenkrat iz plit. vine pod mostom v globoko ln deročo vodo. * Družina Aleksandra Filipčlča, višje« ga redarja v Mariboru, kl sc je, kakor smo že poročali, v torek radi bede ustrelil, je v obupnem pomanjkanju. Prosimo blaga srca, da pomagajo druži« ni s primernimi darovi vsaj v najnuj« nejši bedi. Pripominjamo, da je bil umrli o priliki nemške pobune 27. januarja 1919. ranjen, ko je stal v prvih vrstah med jugoslovcnskimi borci. * Skoraj kinematografska tragedija ▼ Dravski dolini. Gostilničarju Fluhcrju v Gornji Bistrici pri Mariboru je pred« včerajšnjem hlapec pri vožnji zapravil konjsko odejo. Za njo mu je hotel go« spodar odtegniti pri plači primerno vso« to. Hlapec seveda s tem ni bil zadovo« Ijen in si je šel nato v gostilno hladit jezo. Ko mu je stopil alkohol v glavo, je začel groziti hlapec, da bo gospodar« ju zažgal hišo. Fluher, ki je zvedel za grožnjo, jc k sreči zvečer stražil doma« čijo, ki je res naenkrat pričela goreti. Gospodar je ogenj takoj pogasil. Med tem pa je opazil, da beži od hiše njegov hlapcc. Fluher je skočil za njim s puško in ga ne daleč od domačije trikrat ustrelil v hrbet in gornjo ramo. Včeraj, šnjo noč so hlapca prepeljali težko ra« njenega v mariborsko bolnico. * Veliko potreba delavcev. Državna borza dela v Zagrebu išče nad 2000 de« lavccv za zgradbo železniške proge Uži« ce — Vardište. Posebno mnogo se po« trebuje navadnih delavcev, ki dobe pla« čo 35—40 Din dnevno. Potrebujejo pa tudi nekaj zidarjev, ki sc plačajo 50 ilo 70 Din dnevno. Minerji dobe 50 do 60 dinarjev. * Smrt četniškega vojvode Stevana Ncdiča«čele. 23. t. m. je bil v svojem rojstnem kraju Strugovu pri Bitolju ubit četniški vojvoda in častni predsednik četniškega udruženja Nedič«čela. * Nesrečna ljubezen narednika. V Užicah jc vzbudil dvojni umor artiljc« rijskega narednika Miodraga Marinko« viča velikansko senzacijo. Krvavi dogo« dek se jc odigral v neki tamošnji javni hiši. Marinkovič jc bil namreč smrtno zaljubljen v neko prostitutko, pri kate« ri je prebil vse svoje proste večere. Bil je nanjo silno ljubosumen radi njenih številnih «ljubavnikov» ter jej nepresta« no pretil. Predvčerajšnjim pa jo je za« sačil ravno v objemu drugega moškega, kar jc nesrečnika tako razkačilo, da je šiloma odprl vrata in z revolverjem ustrelil njo in njega, nakar jc še sam sebi pognal kroglo v glavo. * Drobne vesti. Na državnem kolo« dvoru v Zagrebu so predvčerajšnjim za« plenili tri zaboje, v katerih so se naha« jali trije na Dolenjskem ukradeni mo« torji v vrednosti nad 200.000 kron. — V Hrvači pri Dolenji vasi je bilo An« gcli Tanko ukradene zlatnine In drugih predmetov v vrednosti 5000 kron, v De« vici Mariji v Polju pa je bil posestnik Jakob Kocijančič okraden za 7200 kron. — Iz blaznlce na Studcncu je pobegnila 30!ctna umobolna Danica Tomazin. * «Ito» pasta za zobe bel! zobe, daje jim krasen blišč, odstranjuje neugoden duh Iz ust. Dobiva se povsod. 112 j * Dobre jedi, sc vsak veseli. Zato ku« hajte «Pekatetc». So najcenejše, ker sc zelo nakuh&jo. '26 Gospodarstvo XIV. POROČILO O STANJU HMELJSKIH NASADOV. (Poroča Hmeljarsko društvo v Ziiicu.) Žatcc (Češkoslovaška), 19. |ull|a. Zadnji čas so sc ceno za hmelj vnovič dvignile za 200 Kč. Nalvcč se le prodalo po 2400 — 2500 Kč za 50 kg. Nakupovanje se |e malo ustavilo, ker so odjemalci deloma kriti. Hmelj iz leta 1921. se plačuje po 1800 — 1900 Kč za 50 kg. Pri večli ponudbi ta zmanjšanem povpraševanju le razpoložcnle mirno, ceno pa nespremenjene in čvrste. Pred tremi dnevi Je nekoliko deževalo, vendar )e pa zcmllo zmočilo le na 6 mm globoko. Temperatura ie nekoliko padla In dnevi so mani vroči: radi tega so Je grozeča katastrofa nekoliko ustavila. Skropljenl nasadi so zeleni ta se pripravljalo na cvet. Tisoč kopi v ne-škropljenlh nasadih le pa že usahnilo in so torel Izgublleiie. Letina v škropljeuih nasadih bo pa lo potem normalna, čc bo Izdatno deževalo. Muh ln uši le sicer uekolilto manj, vendar Jo po mrčesu povzročena škoda že tako velika, da se ne bo dala popraviti. NI še gotovo, ali bomo pridelali polovico lanske žetve. — «Saazer Hoplen- und Brauer■ Zeilimg » TRŽNA POROČILA. Novosadska blagovna borza (26 t. m.) Pšenica: baška, 76 — 77 kg, 2 — 3 odst., ponudba 392; baška, 78 — 80 kg, 2 odst., duplikat kasa, 4 vagoni 362.5 baška, 78 — 80 kg, 2 odst., pariteta Šlvak, duplikat kasa, 5 vagonov 375; baška, 78 — 79 kg, 1 vagon 367.5; banatska, 78 — 79 kg, 2 — 3 odst., ponudba 362.5; srbljanska, 78 — 7!» kg, 2 odst., pariteta Obrcnovac, ponudba 350. Oves: baškl, stari, 1 vagon 315. Turščica: baška, 10 vagonov 285 — 288.75. Moka: baška, «0., 3 vagoni 595; «6», 3 vagoni 430 — 450; «6.5», 4 vagoni 420. Otrobi: baškl (papirnate vrečo), 1 vagon 155; baškl (v Jutlnlh vrečah) za september, ponudba 152.5. Tcn-denca nestalna. Beograjska blagovna borza (26. t. m.) Pšenica, 79 — 80 kg. 3 odst., franko Beograd, ponudba 342.5, povpraševanje 340, (zaključek 340). Ječmen: 64 — 65 kg, pariteta Beograd, promptno, ponudba 282.5, povpraševanje 260. Tur ščica: pariteta Beograd, baška, ponudba 300; banatska, franko Smcdcrcvo, ponudba 320. Ccšplle: garnitura, za oktober, franko Klcnak, povpraševanje 350. Otrobi za oktober, franko Beograd, ponudba 155, povpraševanje 150. Tendenca nespremenjena. Veliko zanimanje Je vladalo za pšenico, katere le prodano 10 vagonov. Dunajska blagovna borza (25. t. m.) Ugodna poročila o žetvi povzročajo vedno manjše nakupovanje. Cene so nazadovale. Zaključki: Manitoba-pšcni-ca 4150 aK ab Salzburg, nova slovaška 74 kg, 2300 — 2350 aK ab Dunaj, turščica 2275 — 2875 aK odnosno 1.30 — I.35 Kč. Živinski sejem v Mariboru (24. t. m.) Dogon 445 glav; od tega: 9 bikov, 146 volov, 279 krav in 11 telet. Sejem le bil živahen. Kupci so prišli tudi i/. Avstrije. Cene za kg žive teže v Din (v oklepajih cene 10. julija): debeli voli 12.5 — 14.5 (12.75 — 13.5), poldcbcli voli II.5 — 12.25 (12 — 12.5), plemenski voli 10 — 12.25 (11.25 — 12), biki za klanje .9.25 — 11.5 (8.75 — 10.5), klavne krave debele 12.75 — 14.5 (12 — 13.75), plemenske krave 10.5 — 12.5 (9.75 — 11.75), krave za klobase 8 — 10.25 (7.75 — 9.5), molzne in brele krave 10.5 — 14.5 (9.5 — 12.5), mlada živina 11.75 — 13 (11.75 — 13.75). Dunajska lesna borza (25. t. m.) Volje za nakupovanje je bilo zelo malo. Povpraševanje ie bilo po gozdnih dro-gili, 2 — 4 m, 5 — 13 cm, in po hrastovih obllkovclh, od 35 cm napre). Ponujali so se med drugim igllčastl oblikov-ci po 220.000 aK ab Wacliau, icličasti rezani materilal za obdelovanje, 20 mm, po 400.000 aK, robni les, 7 — 12 cm. 13krat 15, 15krat 18 po 620.000 aK ab nižjeavstrijska postaia, bukova drva /.a kurjavo po 2,400.000 aK ab nižjeavstrijska deželna železnica, mehka suha po 3,000.000 aK ab nlžleavstrliska postaja. = Za rešitev naše vinske krize. Ministrstvo za poljedelstvo bo sklicalo tc dni konferenco strokovnjakov gospodarskih organizacij, na kateri so bo razpravljalo o sredstvih, kako bi se rešila vinska kriza. = Vinska dražba v Novem Sadu. Vinski trgovci in producenti v Banatu so sklonili 6voje lansko vinske zalogo prodati na dražbi. Izklicna cena znaša 1.50 Din. Stare zalogo še znašajo 45 odst. lansko letine. = Posctnl vlak Ljubljana-Praga-Ljub-ljana organizira urad Ljubljanskega velikega sejma. Izlet bi so vršil letos v pr- vi polovici septembra, tako As nJfeleiSB* ei obiščejo praški jesenski veliki sejem.' Po Jugoslaviji in Avstriji bl bila polovična vožnja, po ozemlju Češkoslovaške pa za 33 odst. znižana, '/a potno olajšave. pronofiišča in prehrano bo poskrbljeno. Prosimo posobno trgovsko in obrtniško zbornice ter druga Btrokovna udruženja našo države, da opozarjajo v gvo« jem okolišu na ta izlot trgove«, obrtnike in industrijalce. Kdor želi sodelovati; naj se prijavi uradu Ljubljanskoga velikega sejma v Ljubljani. — Opuščena podružnica Slavonske banke v VeUhovcu. Ker je Slavonska banka osnovala svojo podružnico na Dunaju, je opustila podružnloo v Volikovcu. = Carinjenje imltirane jelenjo kož« kot luksuznega blaga. Finančno miniftr stvo je rešilo, da se odslej carini imlt'-rann jelen ia koža kot luksuzno blago. = Izgledi hmeljske letine v naši dria-vL Po uradnih podatkih je nasajeno letos v na*i državi 1540 ba hmelja in rn pričakuje pridelka 7500 metrskih stotov. = Konkurz zagrebške tvrdke. Nad Imovino trgovca Edvarda Spitzerja v Nikoličevi ulici v Zagrebu je otvorjen konkurz. Rok prijave upnikov jo odro-jen do 25. septembra. -= Balkanska banka, izključena Ii članstva beograjske borze. Po predvčerajšnjem sestanku beograjske borze je upravni odbor imel sojo. na kateri jo z istim dnem izključil »Balkansko banko« iz članstva beograjske borzo. = Povišanje poštnih tarlt v Avstriji. S 1. avgustom se v Avstriji zvišajo poM-ne tarifo za 50 odst. =: Avstrijski tobačni mccopol pod laško kontrolo. Na podlagi dogovora med generalnim komisarjem dr. Zimmorma-nom in italijansko vlado je bil commcn datore Alibrandi imonovan za začasnega svetovalca avstrijske tokif.no režije Alibrandi ima nalog, da nadzoruje in organizira tehnično napravo in finančnr poslovanjo avstrijske tobačne režije. =: Katastrofa ncmjlie marke, Ze nokaj dni noniSka marka zopet katastrofalno pada. Predvčerajšnjem jo nazadorala v Curihu od 0.0011 na 0.0010, to je za 40 odstotkov v enem dnovu. Vfieraj se je rapidno padanjo nadaljevalo in jo notira-la marka v predhorzi 0.0009. Do sovjetskega rublja že ni več prav daloč. Doma?© borae 26. julija. ZAGREB. Na tržišču z efekti jc tcic tcncu splošno oslabeli. Nazadovali so zlasti bančni papirji radi oslabljcnja bančnih vrednosti na dunajskem ln pra« škem tržišču. Tako je n. pr. Jugoslavcn. ska banka, ki jc notirala že 190, padla na 140. Tendenca v industrijskih vred' nostih ni bila enaka. Nekateri papirji so narasli, drugi so padli. Naše devizno tržišče se ravna po volji drugih, a nc pn svoji. Ja9no je, da Dunuj in Trst rušltn dinar, da bl prišla cenejše do naše že« tve. Padec beleži dinar tudi v Curihu. čeprav jc dinar v Newyorku in Pragi čvrst. Naša borza torej nima toliko z* upanja v dinar kakor nc\vyorška. Povpraševanja ni bilo mnogo in so današ' nji tečaji več ali manj taksativnega zna< čaja, nc pa izraz taktičnega stanja na« šega denarnega tržišča. Notirale so dc< vize: Dunaj 0.13.525—0.1355, Berlin 0.0H do 0.016. Budimpešta 0.45—0.55, Bulcare. šta 0—49, Italija izplačilo 417—422, Lon. don izplačilo 436—442, Ncwyork ček 95.5—S6.25. Pariz 570—575, Praga 286 do 288, Švica 1710—1725; valute: dolar 94.25—95, češke krone 281—283, franco. ski franki 0-565, leji 0—49, lire 0 do 417; efekti: Jugoslavenska banka 140 dr 145, Ljubljanska kreditna 230—235, Pri' štediona 1200—1215, Slavonska b.in';.i 115—117, Trboveljska premogokopn^ d. d. 1000—1050. BEOGRAD. Čvrsta tcndcnca sc nad-" ljujc. V slabih devizah dovolj blaga, a manj v zdravih. Narodna banka jc in. tervenirala in krila vse povpraševanje. Promet je bil velik. Notirale so devize: Amsterdam 3700—3775, Rcrlin 0.012 do 0.014, Dunaj 0.13325—0.1334, Bruselj 460 do 468, Budimpešta blago 0.50, Bukarešta 49—49.25, Ženeva 1690—1700, Praga 283.5—283.75, Solun blago 220, Sofija 5—89.5; valute: dolar 94—94.5, lire 410—414, francoski franki 561—563; efekti: 7% investicijsko posojilo 150. Tisk Delniške tiskarne, d. d. v Ljubljani. Lastnik in izdalatelj Konzorcll .Jutra«. Odgovorni urednik Fr. Brozovlč. Pisalni stroji itd. Mehanična delavnica (poprarljalnica) LJUBLJANA Čelgnbupa ulica 6A h. BARAGA. ¥pemensko poročilo Ljubljana, 26. julija 1923 Ljubljana 306 m nad morjem Kraj opazovanja ob Zračni tlak Zračna temperatura Veter Oblačno 0-10 Padavino i mm I Ljubljana , Ljubljana . Ljubljana . Zagreb , . Beograd „ Himni . , i i'raga . . | luomoet . V Liubliani 7. 14. 21. 7. 7. 7. 7. 7. baronu 768*7 767 0 7656 758 5 768« 75« 7 75.VH 75U3 ter niill, tem 198 28 2 24-3 22-0 210 28-0 15 0 15-0 Dor, visoka. Sc breivetra jug. vzh. ti Jng. zap. zapad jug. zap. bre/.rctra tace rzhaja ol janno del. obl. dot jasno M oblačno de« jasno 4-34, aahaift 60 1'0 ob 19'39 ujsrfli drosov I la pol utira dolgih. Ponudb«, obs«e».'°5« osno friiolto vagua, ali frsn-ko obmejna postaja. dobami, mnotlno In dobo, Ur pladlln« pogoje, naj ae naslovijo na npraro ,.Jutra" pod genloin ,,K«mo" to «. avgusta 302S. kanala ■ drfaml«. davko« aa laearala »rad da SO batedl DI« «•-, »ssks aad.l|n|« bsssds 80 ST-Aata » Vadn. »,„,.! UsMto is«, aaamkah). Ha .prsiasls odgov.n. ako Ja .praU*. . prtistssasss.nl« aa odgo™ t«f pM.lp.Hoi|'k« prtsisjblss O Ma). Postrežnica Ma pospravljanja cob r.a rre-dsr aa 144«. Naslov r upravi ^.Jntra". 667S Služkinja Id sna tUdI kuhati In M bl Spravljala tudi dnuja domaČa lahka dela, oe ISOo ta mnlo flniilnlco t-nh Blutba dobra, plačia po dogovoru. Kaalov povo uiTara „Jtitra" 0079 f----------- Kontoristlnja feopolnozna ttx1-■jurnl Ponudbe pod ,,AmrrI-kanec" na tipra.ro „Julia". 07X0 Slovensko stenograflnjo sprejmem za eno uro na tedna. — Naslov pove uprave „Jutra". 8'01 Kleparskega vajenca sprejmem; hrano In stanovanje v h 131. Predstaviti as Jo pri Jolku VldstlOu, kleparju v Triiea. *107 Kopi sa: Vsfija množina premoga rjavega ln svltlega: veCJa množina drv sa kurjavo: vetla množina bukovih hlodov brst Mirni štedilnik dobro ohranjen, kupim. "Ponudbe na npr. „J»tra" „St«dllnlk". Rttfnmraa flhHjia sa vsako trgovino ali restavracijo. dobro ohranjena, naprodaj. Cena 18.000 K. Ponudb« pod „Bla«aJna" aa npraro „Jutra". «Bt7 Bukov« hlod« prvovrstna, svef.e, kupim T večji mnollnl od S ra naproj In 85 cm debelimi naprej, kakor Udi prvovrstne suhe bukov«, hrastove, SsSnJsvs ln orehov« ploh« od 2 m naprej, SO—120 mm. Ponudb« kollfiln in dobav« z najnižjo ceno tranko vagon na upt. „Jutra" po« „Prlm» blago". 0886 KoleselJ dobra ohranJ«n, prsnortran i aoOan, lahek solen voa i lojteroaml; nadalje dva skoro nova pndelna Ur atelaie In nekaj novih aapakov sa okna, po usodni caol prodam Naalov T spravi »Jutra" pod Ilira „Ogodao", 8-188 FotografKSnl aparat format 0 x S na plo!6o ali rolllllm kupim. Ponudbe i navedbo najnižje cene Je poslati na uprav« ..Jutra" rod ..Fotoaparat". 0706 Dva Šivalna stroja krojalkl. Čevljarski In motorno kolo. «• proda. Ogleda «• Hrenova nI. 17, dvorlSCo, mehanična delavnloa Kebler-Kk. e044 Spalno opravo noro, solidno Izdelano, Is trdega lesa, proda OlrU Pri-možic, mliaratvo. LJubljana. Trnovski prIMaa 4. 8*01 Bukovih drv mhth ln oglja, ae proda ti! vagonov pri Davorinu Fran-cicu, Ljubljana, Gosposka ul. U. i. 874B Motorno kolo dobro ohranjeno. 6 HP ter vodna sctalka s visokim stojalom, se proda. Natančna pojasnila daje Jakob PreželJ, vodovodni Instalater ln klju-CavnlCar. Novo muto. «727 Kompletna oprava spalnlo* ta rotnoveva titjcgn lesa, m proda. Kdor Jo hoCe kupiti, si Jo tudi Icbko ogloda. Jeeouloe. Oor. st. U«. 0?10 Posestvo naprodaj V Umeri 5 oralov zumlj«, njiv«, travnika ln eadont*-nlka. nua ln suHpodarako poslopje, rm v dobrem stanju, ou okrajni cesti, 20 minut od kolodvora £t. Jurij. Osna ue Izv« pri Autouu l.t-skovlUu, SL JurVJ »b Južni l*l«snld 84. «209 Vila v *aJl«pH legi parka ta bll-l lepim vrtom In avtog«ra!o lini si. kolodvora v Mariboru, J* naprodaj sa £00.000 Din. Kup«c dobi Uko) lepo sunovanje. Naprodaj Je tudi Tolika trgovska lilln. Pojasnila daje ga. Lednlk, Maribor, Aleksandrova c«sta 91. «740 OoBtttna na OorenJsUvni, s leptmt tajskimi sobami ln prodajalna se proda. Elektrika iu vodovod. krasen vrt, njive ln gozd. Cena 860.000 Din. Ponudbe pod „Dobra gostilna" na Alotiia Compauy, auonCua družba, Ljubljana, Kongresni trg It. 8. 0702 Demokrat viajl uradulk s družino, p«, i;n itn Is Beograda po radl-kalclh, prosi prijatelje sa taCasno prepustitev veal ene sobe s uporabo kuhinje, oh dobri nagradi; eventualno zamenja svoje stanovanj« v Beogradu sa stanovanje v Ljubljani. Ponudbe na upr, Jutra" pod ..Rtanovanje". 801*8 Dopisovanja leitta dva uradnika na , puatu s dvoma gospodlCn., v starosti 18 do 22 let. cv dopise s sliko J« posleti " „l>rago In Mirko" na uDr. ..Jofa", X Kompletno orodje slioraj novo, sa Izdelovanje cementne opek«, se proda po ugodni ceni. VeC se poizve pri g. IJudevltu 8lrou,_ Jt£ goveu t Kranju. Kompletno oflclrolto sedlo prav dobro ohranjeno, so ceno proda. — Naslov »ove upravnIC.vo „JutraM, 8738 Spalna sot>a kompletno urejena, a veCJo sobno kredenco In pslho, vse najbolje« Izdelano, s« radi izselitve lz LJublJaue proda, kakor tudi kuhinjska oprema. Kunec Ima na razpolago stanovanj« v ar«dlnl mssU. Naalov T upravi »Jutra". 6743 Novozldana hiša a tremi sobami, kuhinjo, shrambo, gori, odarak lin poslopjem, prodam. Pri hlfil sta 2 vrta, aadovnlk, njiva lo travnik. Schnelder Dt-vlns pri Slov. BiatrloL 60S9 Prodajalnlškl lokal lep, velik, s« odda v Kamniku na Glavnem trgu. Tam u. naprodaj tudi veliki kamniti podboji (hangarji) ln vrata. VproSa se pri A. Elatlierju, Kamnik. 861« Solidna gotportlina s lastnim posteljnim perilom, liCe sobo v bllžiul ..Evezds". Naslov pove uprava ,.Jutru". 8800 Elegantno opremljen salon ln spalnico sa eno aU dve osebi so takoj odda. Naslov pov« »pravnlltvo „Jutra*. 6305 Dva dri. uradnika ISletna, piljetn« nnanjou telita v svrho pvaneje« . nltv« snanstvo > dež,)i,nr goapodlcuaml ■ prem0( nJem. Ponudba a sliko . ^Vlarlo", ..Borle" aa »pri „Juti»". Tajnost aajams,, S? Klnopreilstave na proaten bodo imeli t Mludlnikeui ^ ma na KodelJeTem. Dva mlada, inteligentna turista-Inoieraca ISCeta v svrho skupnih lele-tov v KamniAke planine stik a dvema miadlma roaf.'1l?-nama Is dobre hlie pod 80 let. Ponudbe s slikama, ka-Uro ss vrnejo, na upravo „Jutra" pod ..Izlet". 0788 Denar skoil okno m«de, kdor ploda sa ekran: bajto toliko, kakor s« poeertvo s obsežnimi t«. IJlžCl tn velikimi sgradban Tega ne stori nlhCa. okno pa meCaJo ljudj« d«a« e, plačujejo oglaae t lutki ima v«« kot teseUii manj naročnikov kot .Jutrc Ako I« ponuja tak Ust lss, rat aa polovično ceno ,,J trovth" oglasov, bl sa nioi ponuditi najmanj lokrat nejlega, pa bl le vedno i In uspeh njegovih oglasov bila v pravem razmerja oeao hi uspeta „Jutrov,h oglasov. (s Poskusi vsal enkrat Četudi s prav majhnim be* dllom med,, Malimi oglu! ,.Jutra", oo sploh kje, tu tn dosegal saž«lj«nl a.peh Izdatno vodji meri kot pg, sod drugod. Dolgo pričakovana se M _ povsodI ij Tedaj pro£ s škodljivo kavo, zavživajte lo MIRIM - čokolado! MIRIM, tovarna čokolade ln kakao-a, Maribor. Ivan Seunig Ido Seunig ro]. Kurslt poročena Ljubljuna-Taccn Ijobljana 26. julija 1928 Naznanilo otvoritve. Cesjonim damam ln gospodom vljudno naauanjata, da i 18. julijem o tvoriva t Židovski ullol nt. 5 damsko in moško konfekcijsko trgovino. Delo li lastnih delavnic. Obenem otvorlva _ PJP- modni salon -"^j po meri za dame ia gospude. Izdelovali so bodo najfinejši damski kostimi, plašO, francoske toalete, vae promenadne ln družabne garilerobe po najnovejših modelih in najmodernejšem kroju svetovnih altadomij. Fiuo blago stranka« vodno na ranpolago. Za Btranke, ki prineso same blago, ista postrežba. Radi t0Su06ti naročil v ; eionl se prosijo cenj, dame ln gospod«, as Javijo svoja naročila še pred serijo. Koak