Naročnina
Dnevna Udojn
za državo SHS mesečno 20 Din polletno 120 Din celoletno 240 Din
za inozemstvo
meseCno 35 Din nede lska Izdalo celole no vJugo-slnvttl 120 Din, za Inozemstvo 140 D

VENEC
S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Cene oglasov l slolp. pelli-vrsta mali oglasi po I SO In 2 D,vetji oglasi nad 45 mm vUlne po Din 2-50, veliki po 3 In 4 Din, v uredniškem delu vrstica po tO Din o Pn vetjem g
Izide ob 4 zfulral
razen pondeljke In dneva po prazniku
Uredništvo /e v Kopllar)Cvi ultclšt. 6 111 Kokoplal se ne vračalo. nelranklrana Pisma se ne aprelema/o * Uredništva telefon št. 20S0, upravnlštva št. 2328
Političen lisi sza slovenski narod
• Čekovni 1.349
so maeraie, »ara;evo4f.73U, Zagreb št. 39.011, Praga In Dunal št. 24.797
Obsodba
Mariborski oblastni odbor se je na svoji seji v torek dne 10. t. m. priključil obsodbi, ki jo je izrekel ljubljanski oblastni odbor nad »Jutrom« radi nečuvene žalitve našega voditelja dr. A. Korošca, z dostavkom: da se vsem uradnikom in nameščencem oblastnega odbora zabranjuje sprejemati »Jutro« v uradnih prostorih, ga nositi v uradne prostore ali pa dajati katerakoli pojasnila zastopnikom »Jutra«!
Ina vlada 1
r Belgrad, 12. jul. (Tel. Slov.) Že od nedelje sem izgleda, kakor da bi se kriza ne pomikala naprej. Toda današnja konferenca, ki jo jo imel Aca Stanojevič z radikalnimi poslanci, ki so v Belgradu, je pokazala, da so je vendar delal« naprej, kako 1>5 se mogla kriza najugodnejše rešiti. Aca Stanojevič je naznanil radikalnim poslancem, da se sodaj resno misli na nevtralno vlado. V parlamentu sta dvo skupini, od katerih ni nobena dovolj močna, da bi bila nositeljica parlamentarnega položaja. KDK hoče nov« volitve. To jc sedaj izključeno.
Četverna koalicija ic za časa to krize pokazala dvojno slabost. Radikalni klub je notranje razcepljen in fakozvani uezadovoljneži v njem imajo celo zveze s KDK. samo da bi dovedli položaj do tooke ,ki hi njihovim aspiracijain prinesla koristi. Nczadovoljneži celo ne dovoljujejo Aci Stanojeviču, da bi govoril s predsednikom radikalnega kluba, in resnično še do danes ni prišlo niti do najkrajšega razgovora ined Veljo Vukičcvičem in Aco Sfanojevičem.
Na drugi strani tudi razmerje med radikali iu demokrati v trenutku ni uajholjše iu najprisrčnejše. Tako je tudi koalicija Štirih strank v sedanjem trenutku zelo oslabljena, da bi sprejela v svoje roke nov položaj. Z oziroin na to dejstvo je Aca Stanojevič v svojem govoru povedal navzočim radikalnim poslancem, da jc sedaj pričakovati nevtralne vlade. Acu Stanojevič je nagovarjal radikal«, naj (o rešitev krize blagohotno sprejmejo. Nevtralna vlada ne bi bila volivnu, nego delovna vlada. Vodil bi jo, kakor se trenutno govori, ali Rakič, ali Balugdžič, ali Hadžič, ki pa bi vstopil v pokoj. Iz naštevanja teh imen se vidi, tla oseba nevtralne vlade 5c ui končneveljavno določena.
Na poziv Ace Stanojevifa sc je danes vrnila v hotelu »Pariz« koafcrcuca uglednih radikalnih poslancev. Med drugimi so bili navzoči: Andra Stanič, Krsta Miletič, Živojin Dušič, dr. Milan Srskič, dr. Milan Stojadinovič, dr. Laza Markovi?;, Marko Triikovič, dr. Niko Subotič, Miša Triiunovič, Mihajlo Rankovif, Boža Maksimovič, Radko Parežanin, Danilo Kadič, dr. KojiČ, Milan Grgič, Dimitrije iVpovič, Dragomir Obradovič itd.
Ta konferenca ic trajala nad eno uro. Ata Stanojevič je podal kratko poročilo, v katerem je orisal predzgodovino razvoja krize. Naglasi! je, da je kriza izredno težka radi tega, ker ni nobene skupne točke in ker KDK n« mara nobenih razgovorov. Aca Stanojevič jc poleg tega, kakor smo žc omenili, naglasi!, da so stavljeni predlogi za koncentracijo, ki so propadli, dasiravno jc bila četverna koalicija pripravljena na velike žrtve. Stanojevič je ugotovil tudi to. da se kriza neprestano razvija okrog tega, ali naj se gre na volitve ali ne. V tem trenotku sc zahteva izhod v delu s parlamentom. Da hi sc to delo izvedlo brez izzivanja, se misli na nevtralno vlado, kateri bi današnja vladna večina žrtvovala nujne zakone o posojilu in konvenci.jah. Razplet položaja hi se odgodil do jeseni. Aea Stanojevič je dejal, da je sklical konferenco vseh prvakov, da jih obvesti in da zve za njihova mnenja. Istočasno pa konferirajo ministri.
Nato se je razvila živahna debata, katere »o so udeležili dr. Ninčič, Obradovič, Mar-kovič, Kojič, Trilunovie iu Uzunovič. Vsi so kazali svoj srd radi ncpopustljivostj na eni in drugi strani, ter so stavili vprašanje, zakaj naj bi bila, potrebna nevtralna vlada, če ni nevtralnih oseb, ki hi vlado sestavili. Poleg tega KDK ne hj prišla v skupščino in kdo naj bi potem nosil odgovornost za, delo. Večina se bo gotovo odzvala vsakemu ukrepu krone, vendar je vprašanje, ali bo KDK priznavala sklepe take vlade.
Prišlo je do zelo živahne polemike, kjer so padale razne aluzije, ki so se nanašale na posameznike v NRS, ki niso znali in umeli predpostavljati državnih in splošnih interesov svojim osebnim interesom. Storil se ni noben sklop. Večina se je izjavila proti nevtralni vladi. V tem smislu se je dala Aci Stanojeviču naloga, da prosi za avdienco in da o tem obvesti krono.
Istočasno se je vršila v vladnem predsedništvu konferonca ministrov, na kateri se je razpravljalo o položaju. Pred to konferenco je bil predsednik vlade Velja Vukičevič sprejet od Nj. V. kralja v dolgo avdienco in je o tem svoje tovariše v vladi obvestil.
r Belgrad, 12. jul. (Tel. Slov.) Popoldne ob 5. je bil šef DS Ljuba Davidovič pri Nj. V. kralju v avdienci, ki je trajala do četrt na 8. Ko jc odhajal iz dvora, je časnikarjem izjavil: »Govorila sva o položaju in o predlogih, ki so se v poslednjem času storili. Sklenjeno je, da se položaj še prouči in da se šole potom stori končni sklepi.« Nato se je Ljuba Davidovič podal k zunanjemu ministru Marinkoviču, kjer so se nahajali ostali demokratski ministri.
Zforaba krvi
Vsak umor in ravno tako vsak političen umor obsojamo. To je naše krščansko načelo, ki se ne izpremenj, naj strelja tisti, ki ga slovenski demokrat proslavlja, ali tisti, ki ga ta obsoja. Prvi, ki je označil dejanje Puniše Ra-čiča s pravo besedo je bil ravno dr. Korošec, načelnik naše stranke. Kljub temu je začel slovenski lažinapredni tisk brez izjeme ostudno gonjo proti našemu načelniku in proti našim poslancem. Težko je reči, kdo 'je pokazal več duševne podivjanosti, ali »Kmetski list«, ki piše, da je SLS glavni krivec umorov v narodni skupščini, ali »Domovina«, ki nam očita, da zagovarjamo morilce, gotovo pa je vse prekosilo »Juho« s svojim pisanjem, zlasti pa s svojimi slikami, če odstranimo vse prazne besede, s katerimi se zakrivajo ti listi pred tiskovnim zakonom, ostane golo dejstvo: Demokrati očitajo SLS in dr. Korošcu umor. Očitajo brez dokazov in brez vsake podlage. Označili smo to strašno obrekovanje kot zločin, toda to hudodelstvo je v danih okoliščinah še veliko težje, kakor izgleda na prvi pogled. Slovenski tisk sramoti slovenskega voditelja. Niso vsi Hrvati za Radiča, a kaj bi rekel katerikoli izmed Hrvatov, če bi se tam pisalo tako lažnivo in zlobno o njihovem voditelju? Slovenski naprednjak nikoli ne pozna ozirov na svoj narod. Sramotiti to, kar je naše, slovensko, to smatra za svoj ideal, ideal v stari Avstriji, ideal še danes. In to zločinsko klevetauje »Jutro*- ponavlja. »Ponovno povdarjamo« — piše — »da je on (Korošec) kot vrhovni šef policije kriv ali sokriv teh sramotnih dejanj ter formalno in moralno odgovarja zanje.« Vsakdo ve, da v narodni skupščini vodi vse predsednik, ne pa notranji minister, toda »Jutro« misli: >0brekuj, nekaj ho že ostalo.« Jasno je, da je treba vzdržati red In mir v državi za vsako ceno in da ni orožnik kriv, če kdo dela nemir in pri tem kaj iztakne, toda slovenski liberalec — obrekuj! Kako lahko bi po tem receptu proglasili sedanjega vodjo demokratov in žalibog tudi radičevcev Sveto-zarja Pribičeviča za formalno in moralno odgovornega za razne uboje, ki so se izvršili v dobi, ko je bil on notranji minister. Spomnimo samo na slučaj ministra Milorada Draškoviča, ki je bil umorjen 20. julija 1921 v tako izrednih okoliščinah, da je ves svet o tem pisal. Ali je kak naš list takrat zapisal, da je Pribičevič kriv? In vendar je po »Jutrovi« logiki formalno in moralno kriv, ker je bil on vrhovni šef policije. Ali ni tedaj višek zlobe, da si upa ravno slovenskemu voditelju očitati časopisje, ki je vrhu tega zagovarjalo umore orj"naških band, Itrivdo na zločinskem dejanju črnogorskega komite?
S premagovanjem so delali naši voditelji na to, da bi se pri nas doma razmere uredile to ublažile. Demokratsko uradništvo dobro ve, kako se je v zadnji dobi čudilo milemu postopanju naše stranke. V škodo lastni strankarski zavednosti so naši delali na po-mirjenje duhov, tako, da so naši lastni somišljeniki včasih nestrpno gledali na to pomirljivo stališče. Toda zastonj! Voditeljem slovenskih demokratov ni za pomirjenje. Zadnji dogodki vpijejo, da hoče demokratska stranka v kalnem ribariti in da je njen cilj naprav-Ijati zmedo in nemire. Notranja moč demokratov ni tolika, da bi se mogli zanesti na svoja načela in na svoj program, da bi mogli s tem stopiti v odprt boj, vse kar mislijo doseči, upajo le z zlobno zahrbtnostjo. Njih načela in program? Prav za prav je odveč ta beseda. Saj so bili po prevratu vse, kar hočeta Najhujši zagovorniki srbske hegemonije, centralisti, najčistejši jugoslovani, — pa spet zmožni, da pišejo, kadar je treba iu njim v korist, »proč od Belgrada«, za revizijo ustave, in celo za pravice slovenskega >naroda«. Breznačelnost in nedoslednost — to je najboljša oznaka njihovega delovanja. Le v enem so dosledni, v tem se ne izpreme-ne: sovraštvo do krščanstva. Da je potem tisk takih ljudi brez vsakega čuta za moralno odgovornost in da si dovoli vsako nesramnost, je razumljivo. Razumljivo je tudi, da so mnogi izmed njih gospodarsko »pljačkali« Slovenijo, razumljivo, da so jo »dober kup« izdajali vsakomur, da so oboroževali pretepače in ubijalce, da so denuncirali vsakogar, kdor ni trobil v njihov rog kot protidržaven element.
Zalibog se v tem ne ločijo demokratje in nekdanji samostojneži. Oboji so danes eno, eno tudi v zločinskem napadu na SLS in v sramotenju slovenskega voditelja. Ne moremo opaziti med njimi uikake raziike, naj so si bili še pred letom dni tako v laseh, da je zapisala samostojniška brošura o demokratih: >Ce je na svetu še kaj slabšega kot so klerikalci, so brez dvoma to demokrati in njiho-
Nova avdienca dr. SCorošca
r Belgrad, 11. julija. (Tel. »Slov.«) Zvečer ob pol 9 je Nj. Vel. kralj sprejel v avdienco notranjega ministra dr. Antona Korošca, načelnika SLS. Avdienca je trajala do 9. Avdienca je v zvezi z nadaljevanjem konzultacij voditeljev parlamentarnih skupin.
Protest Jugoslovanskega kluba
r Belgrad, 11. julija. (Tel. »Slov.«) Jugoslovanski klub označuje vesti dr. Peruarja, da v trenutku zločinskega streljanja ni bilo članov Jugoslov. kluba v dvorani, češ kakor da so se poskrili, ker so vedeli za streljanje,
kot navadne laži. Razen dr. Korošca in par poslancev, ki so bili slučajno na intervencijah, so bili vsi drugi v dvorani.
Značilna izjava dr. Spaha
r Belgrad, 11. julija. (Tel. »Slov.«) Minister Spaho se nahaja v Sarajevu, časnikarjem je dal sledečo izjavo: »Kakšna nevtralna vlada? To, kar se sedaj dogaja, ni več strankarski spor, da bi se morala sestaviti kaka iz-venstrankarska vlada, to je spor med Srbijan-ci in prečani. Nevtralcev ni ne na eni ne na drugi strani. Spor je bil psihološke narave in je posledica umetno vzgojenih strasti.«
Obsodbe Pribičeviča
r Sarajevo, 11. julija. (Tel. »Slov.«) Razvoj krize, posebno pa poslednj" dogodki, niso ostali brez odmeva med tukajšnjimi Srbijan-ci. Organizacije SDS v Sarajevu in v Bosni so obvestile Pribičeviča, da obsojajo njegovo kampanjo, ker razširja zločin posameznika na celo skupino. Mnenja so, da je takšno Pribi-čevičevo delovanje nelojalno. Za zločin odgovarja samo zločinec, ne smejo se pa dolžiti druge stranke. Tak korak organizacij SDS v Sarajevu in Bosni je napravil globok vtis.
r Belgrad, 11. julija. (Tel. »Slov.«) Iz Vojvodine prihajajo nove depeše od raznih srbskih organizacij, v katerih se najostrejše obsoja Pribičevičevo delovanje.
Prodaja našega tobaka v CSR
v Praga, 11. julija. (Tel. »Slov.«) vi-nanČno ministrstvo in upravni odbor tobačne režije sta z jugoslovansko monopolsko upravo podpisala konvencijo, po kateri bo Češkoslovaška 6 let dobivala od jugoslovanskega monopola na leto po ."> in pol milijona kg tobaka. Pogodba se sme odpovedati eno leto pred potekom.
Albanski petrožejski vrelci
v Milan, li. jul. (Tel. Slov.«) Ker je porabljenih 30 milijonov lir, ki so bile 1 1925 dovoljene za izkoriščanje albanskih petrolejskih koncesij na ozemlju 164.000 ha, se zahteva od poslanske zbornice, da dovoli za nadaljevanje novih 20 milijonov. Dosedaj je italijanska uprava izvršila skupno nad 3500 metrov vrtanja, kar pa še ne dovoli, da bi se moglo končno sklepati o uspehih. V kraju Piciaci so vrtali 220 m globoko iji nameravajo vrtanje nadaljevati do 1300 metrov. V Penkovi in Devoliju so že v manjši globini ugotovili nahajališče petroleja. Ni pa še ugotovljeno, aii se izplača izkoriščanje.
Romunsko posodilo
v Bukarcšt, 11. jul. (Tel. Slov. ) Glasom informacij iz vladnih krogov, bo romunski parlament v mesecu avgustu razpravljal o stabilizacijskem zakonu. Meseca septembra se bo potem emitiralo inozemsko posojilo, ki je po izjavah vladnih krogov že končnove-ljavno sklenjeno. Samo termin emisije se ie odgodil. Francoska Narodna banka ni dovolila predujma temveč kredit na to posojilo.
Romunski arzena!
v Praga, 11- julija. (Tel. »Slov.«) Te dni se je vrnil iz Bukarešte generalni ravnatelj Skodovih tovarn Lovenstein. V Bukareštu se je sklenil dogovor med Škodovimi tovarnami in romunsko vlado o zgraditvi romunskega arzenala. Ustanovila se bo nova družba, v kateri bo imela Romunija večino, Škodove tovarne pa inerodajen vpliv. Družba bo dobila za 40 let monopol za dobavljanje vsega vojnega materiala romunski armadi ter ji bo romunska vlada dala garancijo za obresti. ' Kakor se čuje, se namerava pozneje ustanoviti v Jugoslaviji slično podjetje. Očividno je ta češkoslovaška udeležba v zvezi s sklepi, ki so jih sprejele države Male antante glede gospodarske in finančne kooperacije med državami Male antante.
Jladjarsko-romrnsko
optantsko vprašanie
v Ženeva, 11. jul. (Tel. »Slov.«) Kakor doznava Vaš dopisnik, pripravljajo v Budimpešti veliko vlogo, da naj se madjarsko-ro-munsko optantsko vprašanje, ki ag Svet Društva narodov ni mogel rešiti, spravi mcseca septembra na sejo Društva narodov
v Budimpešta, 11. jul. (Tel. »Slov.) Na uradnih mestih se izjavlja, da bo madjarska vlada meseca septembra predložila optantski spor zborovanju Društva narodov, če do tedaj ne pride do sporazuma z Romunijo. Zaenkrat čaka vlada še na nove predloge, ki jih jc Ti-tulescu napovedal 8. julija, vendar pa žc zbira material za zborovanje Društva narodov.
Madžarske finance
v Budimpešta, II. jul. (Tel. »Slov.«) Vlada je predložila danes parlamentu načrt zakona, ki določa, da naj bo najemanje inozemskih posojil odvisno od dovoljenja finančnega ministrstva, če iih hočejo najeti javne lenrnn. racijc ali privatne družbe. Opozicija sc temu protivi, ker sc boji, da gre zopet za mono-polska prizadevanja kae proležiranc skupine, ki hoče dobiti od vlade izključno pravico za najemanje inozemskih posojil.
vi pomagači.« — Danes so bivši samostojneži taki žalostni pomagači.
KDK ne mara torej pomirjenja iu urejenih razmer. Ker je pomotno mislila, da gremo volitvam nasproti, je hotela dvigniti z obrekovanjem ljudstvo proti SLS in »ako v zastrupljenem ozračju kovati zase kapital. Kri, ki je tekla v Belgradu, zlorablja na naj-surovejšj način v svojo nemoralno namene. Radi tega se je nam nasprotno časopisje ponižalo tako nizko, kot ne stoji časopisje nikjer na svetu.
S tem pa so padli tudi za nas vsi oiiri.
Naša dolžnost je, da branimo svojo stranko, svojega načelnika iu svoj narod z vsemi dopustnimi sredstvi. To bodo naši somišljeniki tudi povsod storili brez vseh ozirov. Kdor se ne more iztrgati vplivu gotove protisloven-| ske družbe, bo pač moral občutiti ljudsko ! nejevoljo in vse posledice naj si sam pripiše,
i Vemo, da je tudi v nasprotnih taborih nekaj mož, ki obsojajo to zločinsko gonjo demokratskega tiska, toda njihova nejevolja ne zadostuje. Treba je javnega izraza. Ponavljamo, da bomo boj za čast slovenskega imena nadaljevali in izvojevali.
Par opomb
k očera!šn|emii »popravku"
Da naši bralci vidijo, kako ogorčenje je dvignilo »Jutrovo« zločinsko sumničenje dr. Korošca in naših poslancev in s kakim prezirom gleda naše ljudstvo na oni del demokratsko gospode, ki hoče kljub strašnim svojim polomijam zadnjih let, sedaj po krvi drugih priti do veljave, smo priobčili včeraj mnenje z dežele o našem »premilem« pisanju. »Popravek« smo prinesli kot žgoč primer splošnega razpoloženja.
»Popravek« je za nemoralo SDS zaslužena lekcija, vendar moram« povdariti, da je med načinom našega boja in nasprotnim bistven razloček. Pisec ni imel sicer namena nikomur delati krivice, toda tudi pri nasprotnikih moramo ločiti tiste, ki delajo iz zlobe, ■ namenom, da zapeljujejo ljudstvo, in tiste, ki so le hote ali nehote orodje prvih ali pa saiuo pod nesrečnim vplivom. Vseh ne moremo zmetati v eno vrečo.
Ugotavljamo torej:
1.	Umor očitamo le tistim liberalcem, ki so ga izvršili. To bando poznamo vsi. — Demokratje očitajo Korošcu in našim poslancem umor, ko dobro vedo, da nobeden na nikak način ni bil udeležen.
2.	Zagovor umorov očitamo samo tistim vodilnim nasprotnikom, ki so umore v Trbovljah in drugod ščitili in poskrbeli, da morilci niso bili zaaledeni. Priznati moramo, da so mnogi demokratje takrat obsodili dirjaštva tistih liberalcev. — »Domovina« in drugi demokratski listi pa nam očitajo zagovor umorov, četudi je Korošec dal Punišo Račiča zapreti. Ali se bodo dobili pošteni demokratje, ki bodo obsodili divjaško sunmičenjo in grdo obrekovanje po svojih listih? Kdor pisanje teli besnih lažnjivcev zagovarja, je seveda sokriv.
3.	Pri poneverbah, goljufijah in tatvinah — na debelo in na drobno — so delali razumljivo le nekateri »poslovni« demokratje. Večina demokratov je ostala praznih rok. Primati je treba, da so tudi med njimi možje, ki se jih ne drži tuji vinar. — Toda! Nerazumljivo nam je. kako da se ne znajo taki iztrgati iz te pokvarjene družbe. Mi jih obžalujemo, da morajo sedeti v gotovih krogih, kjer ni čuta sa moralno odgovornost. Ali se ob tej lažnjivi gonji naprednega tiska ne spomnijo na pregovor: Kdor laže, ta krade?
4.	Liberalna podjetja, zavodi, pa tudi obrtniki in trgovci, nad katerimi je dobfl vso oblast sistem liberalne korupcije, so v škodo našemu naroda. O tem ni dvoma. Povdariti pa moramo, da seveda vsak posamezen liberalen trgovec, obrtnik, podjetnik ne goljuia, ker je marsikdo le po svoji nesrečni vzgoji in okolici zaiel v to skvarjeno družbo. Po-pravkar je seveda sodil le one, ki so že čisto skvarjeni. Premalo je ločil ene od dragih. — Toda, vse obžalujemo, če celo v takih trenotkih kot so zadnji dogodki, ne uvidijo, v kaki družbi se nahajajo, če podpirajo listi, ki sramote z lažjo in nepoštenjem ves slovenski narod. Ali se ne bo usiljevala vsakemu poštenjaku misel: Kdor z volkom hodi, z volkom tulL —
5.	Ves popravek v celoti in posameznostih pa je očitek onim, ki so nosilci strastnih razmer, ki vladajo med našimi liberalci in Id omogočajo ali dopuščajo zločinsko pisavo »naprednega« časopisja. Posploševati — kot smo rekli — ne moremo nobene stvari. Tudi ob jasni označbi mora vedeti naš somišljenik, kaj je njegova sveta dolžnost nasproti gori
imenovanim listom.
»Popravek« smo prinesli, da pokažemo na drastičnem zgledu nesmiselnost »Jutrovih« klevet. Današnji popravek pa je potreben, da se vidi razloček med našim in »Jutrovim« načinom boja. Vsak naj ve, da se mi varujemo delati krivico komurkoli, da pa zato naša odločnost v boju za pravico in poštenje ni in ne bo nič manjša.
Ljsidstoo odgooarja
Besnenje »Jutra« in njemu sorodnih listov je izzvalo odpor, ki raste ko hudournik. Naše ijudstvo je pohlevno in mirno, toda brezvestno izzivanje demokratskega tiska je dvignilo ▼al, ki bo odnesel marsikaterega jntrovca, marsikaterega pa za vedno iztrezniL Zločinci naj si sami pripišejo posledice svojih hudobij.
Danes samo par odmevov iz pokrajine:
Zaupniki iz Škofje Loke pošiljajo s podpisi sledečo izjavo: »Zaupniki SLS v Škof jf Loki z največjim ogorčenjem protestirajo proti podlemu sramotenju ljubljenega voditelja slovenskega naroda in najodličnejšega borca za miroljubno in pošteno državno politiko, na* čelnika SLS — dr. Antona Korošca, ki ga je na najbolj proiani način objavilo »Jutro«. Zahtevamo, da se z vplivnih mest državne uprave odstranijo somišljeniki tega gnusnega lista, ki dopuščajo, da se na tak najnekulturnejši način onečašča naš prvak in z njim vse pošteno slovensko ljudstvo.«
Drugi povdarjajo v dopisu;
»Če pa pustimo, da blatijo na tako podli način voditelja naroda, smo take sramote tudi sami krivi. Z odločnim nastopom naučimo lopove ponižnosti«
Od drugod sporočajo:
V odgovor na nesramnost »Jutra« so naročili »Slovenca« (slede imena).
Spet drugi pošiljajo proteste proti žalitvi voditelja našega naroda in zagotavljajo, da bodo v svojem kraju poskrbeli, da povzročitelji napadov in njih pristaši, širitelji umazanega časopisja, dobe zasluženo plačilo.
Ne moremo priobčiti vseh izjav in dopisov, mnogih radi tiskovnega zakona. Vsa sporočila pa izzvene v odločnost in samozavest, da steremo gadjo zalego, ki zastruplja naše ljudstvo in ga sramoti s svojo podlostjo pred svetom.
Hfeistal na našega poslanika o Tirani Izmišljen
Kroaoe burbe med Makedonci
r Sofija, 12. jul. (Tel. »Slov.«) Z ozirom na umor generala Protogerova smo iz vrst macedonske organizacije dobili sled-če informacije:
Tudi v vrstah macedonske organizacije je umor generala Protogerova napravil globok vtis, ker je general Protogerov igral največjo vlogo, da omenjamo samo aktivno delovanje ob prevratu in umoru Stambolijskega. Rivali-teta med Protogerovom in Venče Mihajlovim, ki je bil zelo ugleden član in so se radi njune rivalitete tudi njihovi pristaši razdelili na dve skupini, se je še v poslednjem času potencirala, ker general Protogerov ni mogel sprejeti rimskih pogojev proti Juge sla vi ji. Neposredno pred umorom je bil general Protogerov povabljen na nekako konferenco, na kateri naj bi bil podal poročilo o svojem delovanju. Neposredno po tej konferenci se je izvršil uboj. Govori se, da je s tem umorom v zvezi tudi vojni minister general Gojkov, ki je z Mihajlovim odločil o Protogerovi usodi. Kot motiv se navajajo protiitalijanske aspi-racijc Večina listov priznava, da je umor Protogerova delo razdvojenosti v macedonski organizaciji, ki obžaluje razdor v odboru in £rtve, ki se radi tega neprestano dogajajo. Tako so bili nedavno umorjeni Filipov, Acov,
Atanasov. General Protogerov je bil general v bolgarski vojski in je bil velika avtoriteta, kolikortoliko tudi človek, ki je umel strafeti zapostavljati razumnim arguu. ntom. Umoril ga je mladenič, še ne ura notežen človek.
oedaj prihaja na čelo macedonskega komiteja Vanče M i h a j 1 o v. Govori se, da je bil tudi morilec aretiran, da pa je bil takoj izpuščen. Vsa Sofija ve, da je glavni atentator Mihajlov. Vprašanje je, ali bo Sofija solidarna, ali bo stopila na stran atentatorjev ali pa bo preganjala morilce. Po njenem nastopu se bo videlo, kakšno stališče bo vlada zavzela nasproti ostalim državam. Posledice so že nastopile. Pristaši Protogerova so že osnovali svoj odbor, na čelu katerega so G j o r g j e , pop Hristov, Peter S a n -danov in Prličev. Oni so takoj izdali obvestilo o umoru, v katerem dolžijo Mihaj lova. List »Mir«, ki je prinesel to obvestilo, je bil od oblasti zaplenjen. Vanče Mihajlov jc sestavil svoj odbor, katerega podpirajo T a -molevski, Vendev in drugi, in delajo veliko propagando zsl to drugo frakcijo, katero podpira tudi policija. V Pelriču, Dcmaji in drugod so se že pričele med obema frakcijama krvave borbe.
r Belgrad, 12. jul. (Tel. »Slov.«) Nekatero časopisje je prineslo vesti o atentatu na našega poslanika v Tirani Mihajloviča. Ta vest se je vrgla v javnost očividno radi tega, da bi se v našem javnem mišljenju še bolj pojačalo nezadovoljstvo, ki so ga na umeten način poskušali ustvariti razni SDS-agitatorji. Vest je popolnoma neresnična in izmišljena. Taka poročila moramo najostreje obsojati, ker škodujejo predvsem našemu ugledu v inozemstvu. '
Izjava dr. Marinkoviča
r Belgrad, 12. jul. (Tel. »Slov.«) Zunanji minister dr. Voja Marinkovič je bil od 11 do 12 pri Nj. VI. kralju v avdienci. Ko je odhajal iz dvora, so ga časnikarji vprašali: »Ali ste bili v dvoru radi dogodka v Tirani ali radi krize. < Marinkovič je odgovoril: »Niti radi enega, niti radi drugega.«
ncoi režim o Grči
m i
v Atene, 11. jul. (Tel. »Slov,«) Med roja-listi se širi pokret, da bi se proklamiralo, da se njeni pristaši ne udeležijo volitev. Sodi se, da bo ta poskus ostal brez uspeha. Gunaristi so že stopili v stik z Metaxasom, Papanasta-stusom in Kafandarisom, da se ustvari skupna froti proti liberalcem, katerih vodja je Veni-zelos. Mihalokopulos bo pri volitvah šel z Venizelosom. Rojalisti so za prihodnjo nedeljo sklicali veliko zborovanje v Atene, da protestirajo proti spremembi volivnega zakona.
Nov vollvni red v Grčiji
v Atene, 11. julija. (Tel. »Slov.«) Ko je Venizelos danes dopoldne po daljši avdienci odhajal od državnega predsednika Kondurio-tisa, je izjavil Vašemu dopisniku, da je Kon-duriotis dal svoje privoljenje, da se namesto dosedanjih volitev po listah uveljavi pri volitvah zopet sistem večine. Predsednik je pristal na to, da se ta sistem volitev odredi z zadnjim dekretom.
Pangalos svoboden
v Atene, 11. julija. (Tel. »Slov.«) Prošlo noč je bil general Pangalos po 23 mesečnem preiskovalnem zaporu na ukaz vlade izpuščen. Poslanska zbornica bo jeseni sklepala
o tem, ali naj ona sama izvede proces proti Pangalosu. Pangalos je danes obiskal Veni-zelosa in ga prosil, da naj tudi vse njegove prijatelje, predvsem častnike, izpusti iz zaporov. Časnikarjem je odklonil vsako izjavo in samo zatrjeval, da se ne bo več udeleževal političnega življenja. Rojalistični listi ljuto napadajo Konduriotisa in Venizelosa, ker vidijo v dekretirani izpremembi volivne pravice kršitev ustave. Nekateri listi grozijo z revolucijo. Celo zmerni monarhist Metaksas izjavlja, da je minul čas, ko so se borili proti Ve-nizelosu samo z besedami, sedaj da je treba preiti k dejanjem.
Grško-jugosSovansko
pri ateSlstvo
v Atene, 11. julija. (Tel. »Slov.«) Koncem julija se bosta Konduriotis in Venizelo« udeležila v Kilkisu odkritja spomenika vojakom, ki so padli v grško-srbsko-bolgarski vojni leta 1913. K odkritju je bil povabljen tudi oddelek jugoslovanske vojske, da se obnovi pobratimstvo grško-jugoslovanske vojske. Ta manifestacija bo imela izrecno političen značaj in kaže, da želi Venizelos obnoviti grško-jugoslovansko prijateljstvo.
Zadnji akt nobiloue trapdife
Strahoten položaj severne ekspedicije
v Kodanj, 11. julija. (Tel. »Slov.«) Prvo poročilo Lundborgovo o rešitvi generala Nobila, ki je danes izšlo v skandinavskih listih, pravi, da je njegov prihod povzročil pri ponesrečencih veliko senzacijo- Le s težavo je mogel preko ledu priti k Nobilu, ki ga je objel in poljubil Nobile in njegovi tovariši so se nahajali v nepopisnem stanju. Schyberg in Lundborg sta položila generala v letalo in se vrnila z njim na bazo v Hinlopen, potem pa je Lundborg še enkrat letel sam. Ko se je njegovo letalo razbilo, se je ves obupan vlegel v v šotor spat ter je do vrnitve Schyberga preživel hude dneve v blatu in pomanjkanju. Jed, katere je bilo malo, je bila neokusna. Vsi Italijani so imeli mrzlico in nekateri so kazali znake duševne zmedenosti. Radiotelegrafista Biaggija so kljub temu, da je imel visoko vročino, silili, da je moral večkrat na dan vstati in telegrafiraU. Odkar je bil Lundborg rešen, ni z njimi nobene brzojavne zveze več. Med člani Viglierijeve skupine je bil večkrat oster prepir. Bivanje na ledu povzroča nepopisno hrepenenje po suhi zemlji- Pet do šest dni je divjal strašen ciklon. Delali so dva dni in eno noč, da so napravili primeren startni prostor.
v Moskva, 11. jul. (Tel. »Slov.«) Rusko letalo, ki ga je poslal ruski lomilec ledu >Krasin«, je 20 milj vzhodno od parnika »Krasina« našlo skupino švedskega meteorologa Malgrona. Dva člana te gloipine sta mahala z zastavami, dočim se tretji, kakor je bilo videti, ni mogel dvigniti. Letalo poskuša najti prostor za pristanek, da bi se približalo Malgronovi skupini.
v Kodanj, 11. jul. (Tel. »Slov.«) Zdi se, da se na ledu, na katerem se nahaja Viglierijeva skupina, vrši zadnji akt Nobilove tragedije. Biaggi je brzojavil, da člani obupavajo in nujno prosijo pomoči, ker so silno shujšali in postali nervozni, da je silen mraz in da jim šotori radi silnega severnega vetra ne nudijo več
pomoči. Pozneje pa so klici izostali in skupina ne odgovarja na noben klic več. Glasom neke ameriške vesti je »Citta di Milano« poslala nesrečnikom brzojavko, s katero jih bodri, naj se rešijo z lastno močjo in naj ne čakajo dalje,'da bi jim letala ali »Krasin« prinesli pomoč, Ce-cioni je baje umrl, dasi se iz Rir'a to dttftin-tira. Potem, ko je bil Nobile rešen', so ga prinesli bližje k oni ledeni plošči, da bi ga Lundborg ob svoji vrnitvi mogel takoj naložiti. Ko se je drugi Lundborgov poskus ponesrečil, so bili njegovi tovariši preveč utrujeni, da bi ga mogli zopet prenesti nazaj v šotor, in tako je moral vso noč ostati na ledu, kar je povzročilo njegovo smrt. Neki član Viglierijeve skupine se je med tem že odstranil od tovarišev, ko se mu je omračil um.
v Kodanj, 11. jul. (Tel. »Slov.«) Iz Kings. baya se poroča, da je umrl član Viglierijeve skupine mehanik Cecioni, ki je imel zlomljeni obe nogi. Bil je že mrtev, ko je bil rešen Lundborg. Tudi ostali Italijani te skupine so fizično in psihično popolnoma opešali. Dva izmed njih imata visoko vročino. Njihova rešitev z letalom je zelo težavna, ker je sedaj led za pristanek letala pretenak. Po zadnjih poročilih iz Yale-sunda iščejo Amundsena štiri ladje s štirimi letali. Ruski letalec Bakuškin je baje dobil povelje, da naj poizvedovanja po Amundsenu prekine. Resno se je bati, da se je ponesrčil tudi alpinski kapetan Sora, ki s pasjo vprego išče Malgrona. Ruski lomilec ledu »Krasin« poroča, da se nahaja sedaj na 80 stopinji 47 minut severne širine in 23 stopinji 7 minut vzhodne dol-žitig. Sedaj bo stopilo v akcijo njegovo letalo, ker je »Krasin« zadel na veliko ledeno ploščo, ki je gladka in ki omogočuje startanje letal.
v Stockholm, 11. julija. (Tel. »Slov.«) Voditelj švedske pomožne ekspedicije na Spitz-bergih Thornberg je poslal danes švedskemu vojnemu ministrstvu brzojavko: » Krasin < 4.25 distanenih minut oddaljen od Malgron skupine. Živijo. Vse zdravo.
Misterfozen atentat v Moskvi
v Reval, 11. julija. (Tel. »Slov.«) Potniki, ki prihajajo iz Rusije, poročajo: Dne 6. julija zvečer ob 10 se je zaslišala v Moskvi in okolici upravnega poslopja GPU, v katerem se nahajajo tudi prostori preiskovalnega sodišča in notranje ječe, detonacija, kakor da bi bila vržena bomba ali slično. Nekoliko minut pozneje so v širokem krogu zaprle čete GPU prostor okoli poslopja. K poslopju so smeli prihajali samo državni avtomobili in sanitetni vozovi. Množico so energično razpršili, V me-stur se širijo najrazličnejše govorice, ki soglašajo samo v tem, da je bila v poslopje GPU vržena bomba. Neznano pa je. kdo so atentatorji, proti komu je bil atentat naperjen in ali je bil kdo ranjen. Tudi ni znano, ali je bila to protestna akcija proli razsodbi v Sahtih.
v Moskva, 11. jul. (Tel. »Slov.«) O bombnem atentatu v poslopju GPU je bilo danes izdano oficiozno poročilo. Glasom tega poročila je bila bomba vržena v sprejemni pisarni GPU, pri čemer je bil ubit en vojak, dva pa sta bila težko ranjena. Atentatorja sta bila dva belogardistična emigranta, ki sta prišla v Moskvo šele pred enim tednom iz Pariza, Bolgarske in Romunije s pomočjo romunske vohunske službe. Pri zasledovanju atentatorjev je bil ustreljen eden izmed njih, in sicer bivši častnik Vranglove armade z imenom Radkcvič. Drugega alentatorja pa so aretirali 30 km od Moskve. Kakor se čuje, sta atentatorja pobegnila v avtomobilu. Na polu pa se jima je avtomobil pokvaril, nakar sta potovanje nadaljevala peš ter so ju vojaki GPU zasledovali in aretirali.
Dunajska vremenska višja temperatura.
napoved. Jasno,
Povej mi, kaj bereš in povem ti, kdo si
Čffuo za nooo ženo
Dva činitelja sta. ki klešeta v človeški duševni obraz trajne poteze: dom in knjiga-Pa utegne biti knjiga celo močnejša nego dom, ako je duša zanjo posebno odprta in pripravljen;]. Knjiga more mladega človeka nagniti v popolnoma drugo smer, nego mu jo je pokazal dom; dobra knjiga v boljšo smer, slaba v slabšo. Zato je bilo vprašanje, kaj naj čita mladina, vedno na dnevnem redu in je danes aktualno bolj nego kdaj prej.
Če je danes ženska mladina v toliki meri izgubila svojo lastno smer, da omahuje po moških stopinjah sem in tja in sama s seboj nikamor ne ve, potem je to v veliki meri pripisati pomanjkanju zgledov, ki bi vlekli, ne samo v življenju, marveč zlasti tudi v knjigi. Splošno je sodobna literatura malo sposobna, da bi užgala, obudila v mladi duši vero in hrepenenje za čim višjim, lepšim, nego kaže očem vsakdanje življenje; malo ali nič ni v tej literaturi močnih ženskih zgledov, ki bi prevzemali Ln vlekli kvišku. Sami sploh proizvajamo premalo, a tujih jezikov danes naša mladinu na splošno ne obvlada toliko, da bi se mogla okoristiti s tujo literaturo. Duševno torej strada in za zgled ostanejo našim dekletom, ki stoje izven verskih vplivov, samo še — filmske zvezde..
Spisi za mladino?
Dovolj se je že uaglašalo, da je za mladino najboijše komaj dovolj dobro. Prav tako znano pa je, da je med takozvano mJadiusko književnostjo, to je med spiši, ki so izrecno pisani za mladino, izredno malo dobrega. — Dobrega v umetnostnem in vzgojnem pomenu. Nič čudnega. Odraščen človek čuvstvuje in misli pač kakor odraščen človek, a ko piše za mladino, se ne daje takega, kakoršen je, marveč se sili in včasih morda hlini in zato ne najde močne besede, ki bi šla do srca. Mladina ima za to jako tenek čut in jo vsaka narejeuost, vsako sladkobno, vsiljivo poučevanje odbija.
Sploh so posebni spisi za mladino na mestu le za najmlajše — do 10. ali največ 12. leta; za starejše naj nihče ne piše : mladostnih^ spisov. Mladostnikom dajmo marveč v roke najboljše izmed najboljšega — najlepše spise domače in tuje književnosti. Ravno v
dobi, ko je duša še več ali manj nepopisan list, naj piše vanjo svoje vrste velika, nresnična umetnost in modrost. Gotovo v tej dobi dekle ne bo popolnoma razumelo ne Prešerna ne Gregorčiča ne Ketteja ne Sar-denka ne Cankarja ne Preglja ne Finžgarja ne Tavčarja ne Lazareviča ne Tolstega ne Webra ne Schillerja ne Goetheja ne Handel-Mazzetti ne Manzonija ne Shakespearja ne Tonnysona ne Danteja itd. — vendar bodeta lepota oblike in veličina misli prodrli vsaj v podzavest kot globok, neusahljiv studenec. Ne bojmo se 1 j u b e z n i, ki je večinoma glavni motiv vseh resnično velikih del; marveč bodimo veseli, če bi se mladina zopet napila idealnih nazorov o ljubezni med možem in ženo, vere v lepoto in svetost te ljubezni, volje in moči do zvestobe, ki ji je meja samo smrt. Brez tega se zakon ne da obnoviti.
Danes se tudi katoliški krogi zavedajo velikega kulturnega poslanstva romantike, ki je bila doslej zadnji veliki člen svetovne kulturne zgodovine. Franc Zach S. J. priznava v svoji knjigi »Katholisches oder modernes Kulturideal?« (1926), kako zmotno je bilo, da so katoliški krogi odklanjali roman in ga pobijali. Danes se povsodi bridko čuti pomanj-
kanje idealizma, ki ga je tako učinkovito zastopal roman.
Iz lastne mladosti vem, kako strogo so vzgojni, posebno katoliški vzgojni krogi izključevali vsako romantično čtivo tudi za velike deklice. Ta\«čar-Hribarjevega .✓Slovana-so mi enostavno zažgali, u ko so me med po-upout — mea culpa! — zasačili, da čitam roman, se je g. ravnateljica obrnila nasproti gospodičnam zadnjega razreda (višji trije razredi so bili nekaj časa v eni ter isti dvorani) ter z globokim zgražanjem rekla: Kaj takega čita! Na ta dogodek sem se živo spomnila te dni, ko sem bila priča, kako si je mlado dekle v eni naših knjižnic brez vsake ovire izposodilo isto knjigo. (Vsekakor je bilo med romansko literaturo mnogo brezpogojno slabega in je bila previdnost na mestu. Razen tega ne smemo pozabiti, da je ravno katolicizem ustvaril najlepši roman vseh časov: Manzcnijeva »Zaročenca«,)
in vendar — stroga izbira!
Vendar pa seveda nobenemu pametnemu človeku ne more priti na um, da bi mladino glede čitanja pr pustil golemu slučaju, pa naj ji ta spravi v roke karkoli, da bi se postavil na stališče, da sme mladina sploh vse citati. Varuj Bog!
Že uvodoma smo rekli, da slaba knjiga z enako silo vpliva na mladega človeku kakor dobra, ln tu niti ni treba, da se sklicujemo na tiste skiv jne žrtve slabega čtiva, ki pridejo v navskrižje s kazenskim zakonikom in jili družba za vedno izobči iz svoje srede. Dovolj je marveč, da pokažemo nu notranje razdejanje, ki ga povzroči v mladostniku umazana ali tudi le frivolna tiskana beseda. Taka beseda je kakor jedka kislina, ki mlado dušo omadežuje in rani. Naj se rana tudi zaceli, neprijetna sied za njo vedno ostane. A komur tak strup trajno kaplja v dušo. zamori v njej vse nežne kali. ves zmisel za lepo in dobro ter jo za vedno prikuje na nižine življenja. Težko bi mogel tak človek kdaj ustanoviti srečno družino, težko dobro služiti narodu in družbi.
Zato se pač noben vzgojitelj ue more odtegniti dolžnosti, da nadzoruje in vodi čtivo svojih varovancev. Paziti mora, da mladostniku ne pride v roke noben umazan, noben frivolen spis. Zato mora skrbno izbirati ludi med deli posameznih pisateljev. Najboljši kažipot mu bo pri tem resnična umetnostna vrednost kakega dela. Med takozvanimi ljudskimi pisatelji —- tudi splošno priznanimi — je zelo veliko šiuida. zelo veliko prikritega strupa. To je pač večinoma trgovska roba, ne pa umetnost. Škoda za tisk in papir, ko je v svelovni literaturi toliko resnično lepega.
Mladini čisto ozračje!
A ne samo posamezni vzgojitelj, marveč tudi celota je dolžna skrbeti za to, da bo mladina varna pred strupom v tisku. Pri tem je treba misliti zlasti na mladino, ki nima nikogar, ki bi jo glede čtiva znal voditi in nadzorovati. Ne bi smelo biti lista, ki bi se izpozabljal proti poštenim običajem in grešil proti evangelskemu ukazu: »Gorje mu, kdor pohujša enega izmed teh malih!...« Žal, da tej enostavni zahtevi dosedanja dejstva bijejo v obraz. To je zloraba tiska, ki bi moral služiti le splošni blaginji in kulturi. In taka zloraba bi se morala zakonito zabraniti, če že posamezniki ne znajo krotiti svoje brezvestne špekulacije. — Na blejskem ženskem kongresu je vzkliknila srbijanska intelektualka: >V celi Jugoslaviji ni lista, ki ne bi
prinašal pornografije! Ali ni to strašno? Seveda vzklika ne bomo jemali dobesedno — saj n. pr. nobenemu katoliškemu listu ne more nihče očitati kaj takega; vendar pa le označuje nezadosten čut odgovornosti v našem tisku.
Naloga knjige, čtiva — ki je nekaj drugega nego študij — mora biti, da neguje v človeku duhovno stran, da mu budi velika močna čustva, podaja vzvišene ideje, ga z eno besedo dviga iz prahu vsakdanjega življenja in mu odpira visoke vidike, ki šele izpreminjajo naše življenje, da je res človeka vredno. Vsaka dobra knjiga mora biti zato globoko religijozna v najboljšem zniislu, kar se dejansko tudi more trditi o vseh pravih biserih svetovne literature in ne samo krščanskih. Tudi zato moramo dajati mladini, ki šele raste v življenje, samo dobro čtivo, ki vere ne pobi.ia in ne smeši. Prav zato tudi umazani in frivolni pisci ali vsaj spisi ne spadajo niti kot študij na srednje šole. Niti za lepe, izvrstne knjige človeku v življenju nedostaje časa, da bi se z njimi vsemi seznanil; zakaj bi izgubljal čas, da bi brskal po smeteh in naj so te smeti tudi domače-
Izredno velikega pomena je čtivo dobrih družabnih romanov za lepo, oglajeno obnašanje mladine. Saj je s čitanjem zvezana posebno živa predstava in zlasti dovzeten mlad človek dejansko doživlja, kar čita. Nevede si prisvoji fin, viteški nastop.
Zgodovina učiteljica.
Če more mlademu človeku kaj zresniti, poglobiti in razširiti poglede na življenje, potem je to nedvomno z godovi n a. Ne zgodovina seveda, ki se omejuje na vojne dogodke, na početje dinastij, marveč ki posega v življenje, v kulturne razmere narodov in ljudstev. Spričo orjaških naporov, tragičnih padcev in veličastnih dvigov človeštva na njegovem križevem potu od zibelke do danes in preko danes v nedogledno bodočnost — mora človek spoznati, kako majhna, ničeva je usoda posameznika nasproti usodi celote; da se torej ne izplača, pečati se, živeti izključno sam zase, da je marveč cena življenja posameznika tem višja, čini bolj služi celoti — in ta služba je lahko tudi zgolj molitev in vdano trpljenje. Spričo svetovne zgodovine ne more nihče uiti resnemu vprašanju: Odkod, kani, čemu? Ne more uiti spoznanju, da \lada zakon dobrega in zla, v tem zniislu. da mora zlo pričati za dobro in mu slednjič vsikdar podlegati; da vlada Višja pravičnost, ki mnogokrat že na zemlji neizprosno poravnava vsako krivico, vsako zmoto, da morata posameznik in človeštvo, ponižana in tepena, vedno zopet nazaj na izhodišče, kadarkoli se objestno oddaljita od dobrega. — Poleg sv. pisma ne poznam vzgojnejših knjig nego je n. pr. Weissova svetovna zgodovina. Velike vzgojne knjige so tudi Homer (ki ga imamo sedaj v polnovrednem slovenskem prevodu), ki je vzgojil Aleksandra Velikega, kakor so srbske narodne pesmi vzgajale rod za rodom in ohranjevale v narodu velika predanja; dalje Plutarchovi življenjepisi velikih grških in rimskih mož, iz katerih je zajemal Napoleon Veliki itd. To so knjige, ki ne bodo izgubile svoje vrednosti, dokler bo živel človeški rod. Velike vzgojne in izobraževalne vrednosti so dalje zgodovinski romani, povesti in drame: Shakespeare, Sienkiewicz, Biilvver, Manzoni, Freitag, Schiller, Handel-Mazzetti — da imenujem mimogrede le nekatere; pa naši Finž-gar, Pregelj, Tavčar i. dr. To je čtivo za mladino. ki daje duhu peroti.
Vzgoja deklet za nove zarje.
Morda bi kdo ugovarjal, da to velja pač za moško mladino, ne pa za žensko. A ravno nasprotno je res: Vse veliko in lepo je splošno človeško in ne more bili drugačno za žensko kakor za moškega. Kamo ženska pa potrebuje velikih zgledov, širokih obzorij, ker jo življenje bolj lisči k tlom. jo v mladosti mehkuži, kasneje pa neusmiljeno zapostavlja in izključuje- Da se ne zmede in ne izgubi poti, so ji potrebna nadosebna, preko-življenska merilu, ki jih ji nudi — poleg vere — zgodovina.
Posebno sedaj, ko je brez dvoma nastopila doba, ki kliče ženo, da postavi protiutež izključno moškemu duhu pri usmerjanju sveta, je nujno potrebno, da se ženska razgleda po življenju :n zgodovini /. najvišjih, stvarnih vidikov. Marlitt in Gartenlaube« (ki ju je, kar bodi rečeno mimogrede, rodila doba najžalostuejšega epigonstva, doba, ko je moški duh s strojem in militarizmom neomejeno zavladal svetu in porinil žensko na tako poniževalno stališče lutke ali brezpravne delovne sile, kakor ga v prejšnjih krščanskih dobah ni nikoli zavzemala) učinkujeta v tej dobi kot smešni potvori. Da, sedanji ženski mladini je treba močnega čtiva, velikih zgledov in visokih vidikov, ako naj bo kos nalogi, ki ji jo je prihranila zgodovina.
To morajo vpoštevati tudi naši dijaški in ženski listi, naše knjižnice in naša založništva.
V tem zniislu more in mora biti »Mentor« brez vsega drugega tudi glasilo ženskega di-jaštvu in ue bi smel manjkati ludi v nobeni knjižnici na deželi.	I. K.
Ženstvo in tisk
O priliki razstave •Presse se je vršilo v Kolnu veliko žensko zborovanje, ki sta se ga udeležili ludi obe voditeljici dr. Helena Lan-ge in dr. Gertrud Kiiumer. Katoliške žene so priredile še svoje posebno zborovanje, na katerem so zavzele svoje stališče nasproti dnevnemu časopisju.
Dr. Emmy Wingerath je podala referat o »Kulturnih nalogah in delovanju sodobnega katoliškega- dnevnega časopisja % Tisk je visoko razvito orodje javnega mnenja, katerega vplivu se nihče ue more popolnoma odtegniti; lisk je velepomembno sredstvo za ljudsko izobrazbo, vzgojo in zabavo. Časopisje podira meje med posameznikom in splošnost-io in vsakogar veže s celoto socijalno in kulturno, Eden prvih pogojev dnevnega lista je gotovo brzo poročanje; toda to se nikdar- ne sme izprevreči v senzacijonalnost. Senzacionalni tisk zastruplja čitatelje, posebno mladino. Tisk, ki se zaveda svoje kulturne naloge in ima svoj določeni program, bo premagal to nevarnost samo tedaj, ako bo vsa vprašanja presojal z enotnega višjega vidika. Tak list more pač živo slediti dnevu in njegovim potrebam, vendar ne bo pri tem nikdar izgubil izpred oči svoje nadzemske usmerjenosti. — Klara Siebert je v svojem referatu opozorila žene na njihovo dolžnost, da ne puščajo v družino nobenega neresnega lista, ki bi zastrupljal otroke bodisi s sovraštvom, bodisi s senzacijami ali umazanostjo. Ne samo kot mati in vzgojiteljica, marveč tudi kot državljanka mora ženska zavzemati nasproti tisku čisto jasno, določeno stališče in po tem stališču uravnavati svoje ravnanje. Ženstvo želi, je naglasila govornica, da sodelujejo pri velikih dnevnih listih tudi ženske; zahtevajo, da prinašajo dnevniki ženske priloge, ki naj jih vodijo ženske. Slednjič je govornica izjavila, da bo katoliška žena vsikdar zvesta katoliškemu tisku, katoliški tisk pa naj bo glasnik zahtev katoliškega ženstva.
Selma Lagerlof:
Roka duha
(Dalje.)
»Prestrašila se je, nič drugega, kakor prestrašila se je,« je pošepetal doktor.
Tako, zdaj se je trudila, da se zapiči s svojimi pogledi za gardino. Sel je enkrat po sobi okrog. Saj bi bilo možno, da bi našel, kaj jo je bilo prestrašilo. Na pisalni mizi je ležal od črnila zamazan pisemski papir. Pričela je bila nekaj pisati ali peresnik ji je bil padel iz roke in se strkljal preko papirja. Prav zares je ležalo pisemce, ki ga ji je bil poslal pozno zvečer, z vprašanjem, če bi hotela ona in teti napraviti z njim izlet naslednji dan.
Bilo je očitno, da je bila sedla k pisalni tnizi, da bi mu odgovorila. Napisala je baš »Moj ljub...« Potem se je prestrašila in je pero spustila.
Doktor je čutil, kako mu je sledila teta t očmi. Čudila sta se kajpa, da ni rekel Eli nobene besede. Prvo, kar je moral storiti, je bilo, da je odpravil vse iz sobe, teto Malko, teto Berto in strežnico, da bi ji ne ostal radi njihove navzočnosti strah.
»Mislim, da bo meni že vse povedala, če bom z njo na samem govoril,« je dejal in naglo izpraznil sobo.
Primaknil je stol in sedel poleg nje.
laidno to, koliko obrazov more človek imeti 1 Komaj bi bil Elo spoznal. Mir, pokojen mir je bil glavni znak njenega obraza. S tem ga je očarala, da jo je dobil zmerom enako mirno: naravnost mojstrski je umela postopali s tetama. Komaj da se je ozrla od svojega vezenja, pa naj sta se še tako prepirali. In potem se mu je nekoč takorekoč
razodela. Ko je prišel nekega večera domov, je mislil, da vidi, kako sedi v lesku svetilj-ke pri mizi nežna, sklonjena postava. Videl je razločno njen mali tilnik in njene male roke. Vsa soba se je bleščala od nje. Nato jo je bil zasnubil.
Iu zdaj! Samo bledo zaprepaščenje in divja splašenost. Vprav tisto, česar ni hotel. Histerična ženska! Oh, Bog obvari, Bog ob-vari!
»Povej Ela, kaj ti je?«
Nič ni odgovorila.
»Meni moraš povedati, razumeš?« je dejal nekoliko strogo.
Uprla je oči vanj, bilo je, kakor da se je zabliskal žarek upanja v njih.
»Pomirila se boš, če poveš.«
Škoda je bilo njenih lepih, svetlih oči. Počivale so na tistem, s katerim je govorila, vedno z nekim žarom, tako tihim ko žar solnca. Morda so bile zdaj še svetlejše. A bil je to sij, po katerem prav za prav niti vprašal ni.
Silno se je borila sama s sabo. S spodnjo čeljustjo ni mogla mirovati. Potisnila je robec med zobe, da bi ne bilo slišati, kako so udarjali skupaj.
Naposled je izpregovorila nekaj besed. Sedela je tu, predevala roke in glasno mislila. »Moram mu povedati. Moram, moram ... Če ne, pride zopet. Da, zopet pride.«
Potem je začela govoriti, in to je njega čudovito pomirilo. Nalikovalo je to še najbolj razpoloženju, ki obide koga, če gre v fraku v svečanem sprevodu, na začne deževati Čutiš, kako si ob vso veličino in dostojanstvo.
Nenadno je priznala, da ga nima rada. Rada bi se z njim poročila, a le, da pride z doma.
Če bi ne bilo šlo za njega, bi se bil lahko smejal nad tem, kako se je hotelo temu otroku moža. Kar prvega, ki bi jo hotel. Tako trdno se je bila odločila priti proč. Bilo je zaradi tet. Sicer sta bili zelo dobri z njo in sami nista vedeli, kako zelo sta jo mučili.
Pogledala ga je z obupanimi očmi in tako rekoč beračila, naj jo vendar razume in naj čuti zanjo. Saj je vedel kakšni sta bili teti, saj ju je mnogo let zdravil. Bili sta tako čudni, tako čudni, tako polni fiksnih idej in strahov. Teta Malka je pričakovala zmerom požara, teta Berta pa zmerom mislila, da jo bodo povozili na cesti. On je vedel, kakšni sta bili. In, če bi ona, Ela, ostala še nadalje pri njih, bi postala prav tako čudna.
A ona je hotela postati človek, kakor se spodobi. In prosila je teti, da bi smela proč in poiskati ai delo. Tega seveda nista hoteli dovoliti. Zdaj pač lahko razume, da ji ni preostalo nič drugega, ko da se poroči.
Doktor se ni mogel premagati, da bi je ne bil vprašal, če bi se ne bala pri omožitvi z nekom, ki bi ji ne bilo nič zanj, da bi morala živeti še slabše nego tukaj pri tetah.
Oh ne, slabše bi pač ne moglo biti nikoli. Mož vsaj velikokrat ne bi bil doma. Teti pa sta bili po ves dan' doma.
No, ker je bila že tako odkritosrčna — ali bi ji nikoli ne prišlo na misel, da bi ga imela rada? Zmajala je z glavo; to je bilo nekaj, kar je popolnoma izključevalo, da bi se dalo o tem kaj misliti. In zakaj? Je morda pregrd? Ne; zagotavljajoče je odprla nči. Ali je dolgočasen? Zamahnila jo z roko v znak zanikanja. Kakšna napaka bi bila potemtakem na njem? Prehladen je. A tako, prehladen je bil.
Doktor je napravil nekaj korakov po sobi. Saj to je bilo neverjetno, da je bil le-tu tak otrok in da je kaj takega zvaril. Pustila je, da jo je poljubljal, ne da bi bila občutila zanj količkaj simpatije. In svoje vloge ni niti slabo igrala. On je bil tisti, ki je bil goljufan. In da bi naj bil tako nesimpatičen, da bi ne moglo mlado dekle prav nič na to misliti, da bi mu bila dobra...!
A kajpada je bilo zanjo življenje pri obeh starkah bedno. To je že lahko razumel, da ji je bilo mnogo do poroke. To je bilo zanjo pač kakor odrešitev za celo življenje. Priznala je to, ne da bi bila pokazala količkaj usmiljenja. Niti na um ji ni prišlo, da ga je ranila. Morala je pač misliti, da ga je sam oklep, da je popolnoma iz železa.
Njen glas je nenadoma prešel v krik. »Saj veš,« je dejala, : da vidijo vsi, ki goljufajo pri igri, roko v tej sobi. Jaz sent jo videla. Sedela sem tamle, tamle.« In obrnila se je strastno proti pisalni mizi. »Tam sem jo videla.«
»Ne verjameš, da sem jo videla? je nadaljevala in zapičila oči vanj, kakor da bi ga hotela primorati, da ji verjame.
»Povej, kako je bilo,v je rekel pomirljivo.
»I, saj veš, da si mi bil zvečer pisal, in jaz sem hotela napisati odgovor, preden bi legla. Ko pa sem sedla k pisalni mizi. sem postala nemirna in sem dolgo časa lam sedela in mislila; nisem vedela, kako bi napisala nadpis. Morala bi vendar napisati »Ljubljeni«, toda to se mi ni zdelo prav. Bilo je prvikrat, da sem tebi pisala. Spoznala sem, da je strašno, napisali nekaj, kar ni res slednjič pa se mi je zdelo, da manj ne morem napisati.«
J^a
/ /
aj/e novega
>
KOLEDAR.
Četrtek, 12. julija. Mohor in Fortunat, Janez Galba.
ZGODOVINSKI DNEVI.
12. julija: 100 pred Kristusom se je rodil rimski vojskovodja in državnik Gaj Julij Caesar. — 1877 je umrla pisateljica Otilija Wildermuth. — 1502 je baron Ivan Ungnad sporočil iz Uraha pruskemu vojvodi Albertu, da se je ustanovila slovenska, hrvatska in ci-rilska tiskarna.
*
*	Somišljeniki! Ponavljamo, oglejte si vse naročnike in razširjevalce »Jutra« in njemu sorodnih listov. To velja za vse kraje, ne samo za vasi po deželi. Oglejte si jih tudi ▼ trgih in mestih. Skrbite, da za to izve prav vsak naš somišljenik in somišljenica in uravna svoja dejanja po tem.
*	Novo predstojništvo slovenske frančiškanske provineije. Ob sklepu vizitacije slovenske frančiškanske provineije, ki jo je opravil kot generalni vizitator naš rojak iz Sv. Trojice v Slovenskih goricah, sedanji dunajski provineijal preč. P. Pelagij Klemen-«», so se včeraj t. j. 11. julija vršile v ljubljanskem frančiškanskem samostanu volitve novega provinc i jalnega predstojništva. Izvoljeni so bili za proviinrijala: bivši provineijal dr. P. Regalat Čebulj, za kustosa: mariborski frančiškanski župnik P. Valerijan Lander-gott, za definitorje: kamniški gvardijan: P. Bernardin Mlakar, svetnik in ljubljanski frančiškanski župnik dr. P. G vido Rant, župnik v šiški P. Pij Žankar in mariborski frančiškanski gvardijan P. Gratus Kostanjšek.
-k Razpis župnije. Z okrožnico se je razpisala župnija Škofja Loka, stoječa pod pa-tronstvom graščine v Škofji Loki. Kot zaključni rok za vlaganje prošenj pri škofijskem ordinarijatu v Ljubljani je določen
31. julij 1928.
★	Župan v Kočevju SLS. V četrtek. 5. julija se je konstituiral občinski odbor v Kočevju. Za župana je bil izvoljen g. Ivan Lončar, vpok. fin. preglednik.
★	Prireditev Ljubljan. okoliškega orlovskega okrožja v Zagorju ob Savi, v nedeljo, 15. julija. Polovična vožnja je dovoljena.
k 1» konzularne službe. Italijanski generalni konzul Gavotti v Ljubljani je premeščen na Dunaj. Na njegovo mesto pride konzul Andrej Rainaldi.
k Kamniško orlovsko okrožje priredi v nedeljo, 15. julija t 1. popoldansko prireditev z javno telovadbo na Homcu po sledečem sporedu: Ob 1 sprejem pred šolo, nato sprevod z godbo po vasi, ob 2 litanije v župni cerkvi, ob 3 javna telovadba na vrtu g. Repanška. Po telovadbi se vrši štafetni tek za okrožno prehodno darilo in tek mladcev in naraščaja. Vsi prijatelji orlovstva vljudno vabljeni.
*k Uslužbenski davek. Finančna delegacija opozarja vse službodajaloe, ki po doti očalih pravilnika k čl. 99 točka 6 k zakonu o neposrednih davkih plačujejo uslužbenski davek mesečno ali četrtletno, da plačajo ta davek s predpisanim seznamom najkasneje do 15. julija 1.1. Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani je založila dve vrsti teh seznamov. Za večja podjetja do 32 delavcev stane pola Din 1.50, od 100 pol dalje po Din 1.—. Za manjša podjetja in obrate do 12 uslužbencev pa velja pola Din 1.—, od 20 pol dalje 70 par. Označite pri naročilih, katere sezname želite! Dalj je založila imenovana knjigarna Tabelo xa preračunavanje uslužbenskega davka. Cena je 10 dinarjev. Ta je pregledno, zakonskim predpisom odgovarjajoče sestavljena in obsega natančno izračunan davek tako za dninarje (dnevno plačo), tedensko in mesečno, upoštevajoč že vse dovoljene odbitke za samca ta oženjenega z ali brez otrok.
*	Tatvina v vlaku. V noči od 9. na 10. t. m. je bila v orient-ekspresu med vožnjo iz Slavonskega Broda do Ljubljane ukradena Ustnica z 5000 Din gotovine.
k Kanada. Z zadnjim transportom 22. julija odpotujejo lahko Slovenci, poljski delavci popolnoma zdravi (brez krčnih žil in golše) in pismeni, ki so se prijavili, pa niso prišli na vrsto. Potreben denar 11.000.— dinarjev. — Severnonernški Lloyd, Ljubljana, Miklošičeva cesta 36.
•k Celodnevna orlovska prireditev trebanjskega okrožja v Št. Rupertu v nedeljo, 15. juil. Pridite vsil
k Nagloma umrla je v Avguštincih pri Kostanjevici Genoveia Pire, 54-letna vzorna služkinja pri rodbini Belle, kjer je zvesto alu-iila 26 let skupaj. Bila je Slanica mariborske Marijine družbe, za smrt vedno pripravljena Večkrat je zatrjevala, da bo enkrat kar na hitro izdihnila, ker je imela srčno napako. In res, v torek, 10 t. m. je skuhala zajutrek, potem se onesvestila. Dočakala je samo še, da ji je duhovnik podelil gv. poslednje olje, nato je mirno zaspala.
★	Umrla je dne 10. julija t L v 13. lelu starosti, blaga in priljubljena gospa Ivanka O j n i k , goatilničarka in posestnica v Mo-Škanjcib. liiin radi svojega zglednega življenja spoštovana daleč na okoli. Prenašala je
dolgo in mučno bolezen nad vse vzgledno in neizmerno potrpežljivo.
■k Ljubljanski oblastni odbor razpdsuje
5 mest oblastnih cestarjev v trebanjskem cestnem okraju, 10 mest v črnomeljskem cestnem okraju, 8 mest v loškem cestnem okraju ter 5 mest v cestnem okraju kostanjeviškem. Prošnje je vložiti najkasneje do 23. jul. t L pri ljubljanskem oblastnem odboru. Podrobnejši pogoji so razvidni v »Samoupravi« ter v razpisih pri navedenih cestnih okrajnih odborih ter županstvih.
* Prispevki aktivnih in vpokojenih dri. nameščencev za Zvezo nabavljalnih zadrug. Delegacija ministrstva financ za Slovenijo razglaša uradno: Po nalogu ministrstva financ, generalne direkcije državnega računovodstva z dne 27. junija t 1. DR br. 83.298 se bodo v zmislu čl. 14 uredbe o izpremembah in dopolnitvah uredbe o nabavljalnih zadrugah drž. uslužbencev in o zvezi teh nabavljalnih zadrug (Ur. list štev. 187-53 e-x 1928) oziroma v zmislu čl. 1 uredbe o zvezi nabavljalnih zadrug z dne 5. decembra 1920 (Ur. list štev. 29-9 ex 1921) izza julija t. 1. dalje v 36 enakih mesečnih obrokih za Zvezo nabavljalnih zadrug odtezali prispevki in sicer po 10 Din na mesec od prejemkov vseh aktivnih uslužbencev I., II. in III. kategorije in po 5 Din na mesec od prejemkov vseh ostalih oseb, omenjenih v čl. 1 drugocitirane uredbe. Med slednje spadajo vsi zvan~niki in slnži-telji ter vse osebe, ki prejemajo podporo ali pokojnino iz državne blagajne. Računovodstvu finančne delegacije in vsem njegovim odsekom je naročeno, da prično takoj z odte-zanjem prispevkov. — Za delegata: Spindler. k Romarjem na Sv. Višarje dne 28. in julija javljamo: Ker nam italijanski konzulat noče izdali skupnega vizuma ,zato smo se odločili, da gremo iste dneve v Celovec in Gospo Sveto in sicer: dne 28. julija odhod iz Škofje Loke zjutraj ob 8.15, iz Kranja ob 8.28, iz Podnarta 8.48, iz Otoč 8.53, dospemo na Jesenice ob 9.35, kjer je pol ure postanka, pridemo v Celovec ob 12 uri, si ogledamo Vrbsko jezero, se popeljemo s čolni in parni-kom na božjepotni kraj »Marija na Vrbskem jezeru«. Odhod vlaka iz Celovcaa ob 18 v Gospo Sveto. Cene ostanejo iste, več pa javimo potom okrožnic p. n. župnim uradom in vsem, ki so nabirali priglašence. — Pripravljalni odbor za romarje v Škofji Lopi.
k Skrivnosten samoumor v Vinkovcih. V ponedeljek se je v Slatini pri Vinkovcih ustrelil 33-letni Seid Teferovič, upravitelj gozdne uprave brodske občine. Zadnje dni je izvršil odposlanec ministrstva za šume in rudnike revizijo pri Teferoviču, nakar se je ta ob pol 10 zvečer ustrelil. Teferovič, ki zapušča malega sinka, je bil znan kot pošten in ugleden uradnik in je ravno zato njegova smrt zavita v skrivnost.
•k Poskusen atentat na somborskega velikega župana. Te dni je bil izvršen v bližini Somborja atentat na avto somborskega velikega župana. V Somboru je delala neka komisija, ki je prišla iz Belgrada in katere član je bil tudi inšpektor zunanjega ministrstva dr. Erhartič. Ta se je peljal z avtom velikega župana preko vasi Preko v Bezdan. Ko se je zvečer avto vračal v Sombor, je zadonel strel in krogla je priletela tik nad glavo dr. Erhar-tiča in razbila šipo avtomobila. Ugotovilo se je, da je bila krogla izstreljena iz francoske vojaške puške. Atentatorji so izginili. Zaslišani so bili vojaki, ki so stali na straži in ki so izjavili, da so slišali samo strel, o katerem ne vedo, odkod je bil izstreljen. Najbrže je bil izstreljen s kakega drevesa ali strehe, ker je krogla padla navzdol. Kakor znano, je bil veliki župan Vilovič poprej veliki župan v Skoplju, kjer je vodil energično akcijo proti bolgarskim komitom. Zato so ga obsodili na smrt. Radi tega pazi Vilovič še celo v Somboru zelo na svojo osebno varnost. Ni izključeno, da je atentat delo kakega bolgarskega plačanca.
•k Muslimanske reforme. V torek se je v Sarajevu zaključilo zasedanje kurije hodž in je bila ob tej priliki sprejeta resolucija o re-formističnih načrtih reis el uleme Cauševičav, Njegova mnenja niso bila sprejeta v celoti. Pač pa je kurija dovolila muslimankam, da se smejo posvetiti obrti, trgovini in študijam ter vsakemu poklicu, ki ne ovira njenega srečnega in častnega družabnega ter družinskega življenja. Ženam je odslej dovoljeno, da smejo hoditi po ulicah z nezakritimi obrazi in nepokritimi rokami, možje pa morajo še vedno nositi fese.
k Svoje dekle ubiL Preteklo soboto popoldne so našli v Bačkem Gradištu mrtvo na njenem stanovanju Ilono Večernjak. Ugotovljeno je, da jo je ubil njen ljubimec Joca Jojkič, ki ga je Ilona zapustila. Jojkič je prišel v soboto k njej in zahteval, da se vrne k njemu. Ilona v navzočnosti svoje matere to odklonila. Ko je mati odšla, je Jojkič Ilono ubil. Mati sc je pozneje vrnila in našla hčerko mrtvo. Ubijalec je pobegnil in je za njim izdana tiralica.
k Avtomobilska nesreča pri Sarajeva. Okrajni glavar Milutin Popovič se je v nedeljo popoldne peljal iz Butimira proti llidžam.
Na cesti se je avto zadel v kmeta Stipo Mar-koriča, ki je v Sarajevu iskal dela in ker ga ni našel, se je vračal domov. Markovič je dobil tako hude poškodbe, da je umrl kmalu nato. O nesreči je uvedena preiskava.
•k Stenico! najboljše sredstvo proti stenicam dobite samo v drogeriji A. Kane sinova, Židovska ulica.
•k Velike poneverbe v Mostarju. O aretaciji občinskega blagajnika v Mostarju Če-maloviča, ki je poneveril iz občinske blagajne večje vsote denarja, smo že poročali. V zvezi s to aretacijo je poskušal izvršiti samomor občinski inkasant Dimitrije Brstina, ki se je ranil tik pod srcem in so zdravniki že mislili, da je krogla ranila srce ter so izjavili, da za Brstino ni več rešitve. Toda k sreči je ostalo srce nedotaknjeno in se Brstini zdravje obrača na boljše, zlasti po operaciji. Brstina se je hotel ubiti radi poneverbe v občinski blagajni, ki jo je izvršil — občinski blagajnik Čema-lovič. Mislil je namreč, da bo Čemalovič krivdo poskušal zvaliti nanj; posebno, ker je izročal inkasirane zneske Čemaloviču navadno brez potrdila. V obupu se je najprej napil in pijan zaspal v drevoredu. Ko se je streznil, si je pognal kroglo v prsa. Kakor pa se je izkazalo, Brstina res ni kriv poneverb in je Čemalovič sam izjavil, da je inkasirani denar sprejel. Preiskava je ugotovila, da je Čemalovič dosedaj poneveril 99.000 Din. Pregledali pa so dosedaj le knjige za 1. 1928 in je verjetno, da bo poneverjena vsota še večja.
k: Doraščajoča mladina naj zavživa zjutraj kozarec naravne »Franz-Josete-grenčice, ki donaša vsled svojega učinkovanja kot čistilo želodca, črev in krvi zelo zadovoljive uspehe pri deklicah in dečkih. Na otroških klinikah se vporablja »Franz-Josefc-grenčica že pri malih, češče zelo zaprtih bolnikih. Dobiva se v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Dečva
Žene, dekleta, poslužujte se naše narodne poletne noše. Zahtevajte za Defivo pri vseh trgovcih narodno nagelnovo dečvino blago. Naročajte kroje pri Propagandi Dečve, Ljubljana.
LfuMfana
NOČNA SLUŽBA LEKARN.
Drevi imata nočno službo: Sušnik na Marijinem trgu in Kuralt na Gosposvetski cesti. *
0 Izid natečaja za dosego idejnih osnut-kot za stanovanjsko kolonijo oblastnega odbora v Ljubljani. Komisija za oceno načrtov je sklenila v svoji seji dne 19. junija t. 1., da se podele nagrade naslednjim udeležencem natečaja: A. Delavske hiše: Prva nagrada se ne podeli nikomur, združita se pa II. in III. nagrada, ki se razdelita na dva enaka dela v znesku po 2500 Din, in sicer dobi: načrt geslo »Doba« — ing. arh. Herman Hus, Ljubljana in geslo »Ud« — gradbena tehnika Dušan in Vlado Bohinc, Ljubljana. III. nagrada v znesku 1500 Din se podeli načrtu z geslom »Drugi časii drugi glasi« tehniku Franju Ku-gliču, Ljubljana. V nakup sc priporoča načrt z geslom »Počitek«. — B. Uradniške hiše: I. nagrada se ne podeli nikomur, združita S2 pa II. in III. nagrada, ki se razdelita na dva enaka dela po 2500 Din. načrtu z geslom »Doba« — ing. arh. Herman Hus, Ljubljana in ing. arh. Domioijan Serajnik, Ljubljana, III. nagrada pa »Počitek« — tehnik L. Trček, Ljubljana. V nakup se priporočata načrta z gesli »Ud« in »Varijanta za poduradnika«.
—	C. Situacija (zazidalni načrt kolonije). Komisija je določila, da se nagradi naslednje projekte z nagradami po 1000 Din, in sicer: 1. Geslo »Samouprava« — gradbeni tehnik Vilko Marinšek, Ljubljana. 2. Geslo »22222«
—	gradbeni tehnik Jože Mesar, Ljubljana. 3. »Vrt« — gradbeni tehnik Velislav Kariž, Kranj. 4. »Domačija II« ing. arh. Domicijan Serajnik, in 5. »Drugi časi drugi glasi« — gradbeni tehnik Franjo Kuglič, Ljubljana. Vsi načrti so interesentom na vpogled v uradnih prostorih gradbenega oddelka ljubljanskega oblastnega odbora dne 14. in 15. t. m.
0 Nadaljevanje tajne seje občinskega sveta ljubljanskega se vrši v torek, dne 17. t. m. ob 6 zvečer v mestni dvorani.
0 Iz tajne seje ljubljanskega občinskega sveta. Nekemu ljubljanskemu meščanu je bila zvišana meščanska podpora. Vdovi nekega meščana je pa bila prošnja za podelitev meščanske podpore odklonjena. Vdovama magi-stratnih nameščencev Smoletovi in Svetlovi je bila priznana vdovnina. Dalje se je sklenilo izplačati posmrtno četrt po pokojnem pis. ravnatelju Barletu. Vpokojenim dohodarstvenim uslužbencem Simonu Bergantu, Jakobu Poni-kvarju in Andreju Peklaju se je vpokojitveni dan izpremenil. Odklonjene so bile prošnje Antonije Verbajsove za podelitev koncesije elektro-instalacijske obrti, Gospodarskega Procvita za podelitev koncesije informacijskega biroja, Egona Štruklja za koncesijo za elektro-instalacijsko obrt, Franji Zitnikovi sc izvrševanje izkdha ne prepoveduje. Prošnje Marije Lajovičeve, vojnih invalidov v Zagre-i bu in Ljubljani ter Petra Keršiča za podelitev ' koncesije za autobusne vožnje so se odklonile. Istotako sc je odklonila tudi prošnja Er-nesta Jontesa za grevoz oseb po Ljubljanici.
Jubilejni ljudski tabor v Žalcu
dne 15. jnlija 1928.
Zbirališča za sprevod ln sprevod. Udeleženci
Jubilejnega ljudskega tabora se naprošajo, da pri prihodu v Žalec brezpogojno sledijo navodilom re-diteljstva in tehničnega vodstva. Mest, ki se jim bodo odredila, naj ne zapuščajo, dokler se ne začne sprevod. Za sprevod se udeleženci organizirajo na prostoru okoli kolodvora. Pred kolodvorom se zbirajo člani krajevnega pripravljalnega odbora in glavnega pripravljalnega odbora, zastopniki centralnih naših organizacij ter zastave. Cesto cd kolodvora proti župni cerkvi zasedejo kolesarji 7. okrašenimi kolesi. Pred župno cerkvijo se zbirajo narodni in oblastni poslanci, župani ter občinski ; odborniki in gerenti okrajnih zastopov s sosvet-niki. Na teh prostorih naj se zato nihče drugi ne zadržuje. Pevci naj zlasti gledajo, da bodo točno ob 7. uri na dvorišču gostilne Janič zbrani k pevski vaji. Od tami se bodo tudi priključili sprevodu. Sprevoda naj se udeležijo vsi udeleženci tabora.
Slabo vreme. Jubilejni ljudski tabor se vrši ob vsakem vremenu, tudi če bi stalno deževalo, česar pa ni pričakovati. Morebitno slabo vreme na preddan ali oblačno nebo na dan tabora zjutraj naj pač nikogar ne zadrži doma. Ako bo treba vsled slabega vremena program nekoliko spremeniti, se bo to zgodilo šele ob prihodu udeležencev v Žalec.
»Jutro« in naš tabor. Kot bi vedelo, da čaka »Jutro« na Jubilejnem ljudskem taboru silna obsodba. Zaletava se namreč vanj in skuša na svoj naivni način vnesti v javnost zmedo. Najprej je priobčilo, da priredi tabor v nedeljo KDK, sedaj pa pod debelim naslovom piše, da je tabor preložen. Namenoma tudi napram javnosti zamolči, da je Jubilejni ljudski tabor v Žalcu tabor katoliško mislečih Slovencev in tudi, da ne gre zgolj za proslavo 60 letnice žalskega narodnega tabora, temveč se za proslavo treh drugih za katoliške Slovence še zlasti važnih jubilejev. »Jutro« seveda tudi ne more razumeti, da so ti jubileji zgolj zunanji povod, da se zberemo katoliški Slovenci na taboru in da je pravi povod manifestacija programa, ki ga krščansko gibanje v Sloveniji vsebuje. Z otročjim načinom pisanja o taboru »Jutro« ne bo odvrnilo nikogar od tabora, če pa se njegovi bravci s takimi informacijami zadovoljujejo, je njihova stvar. Ogromna večina slovenskega ljudstva po zadnjih dogodkih ve, da »Jutro< nima nobene pravice govoriti o slovenstvu, ker je s svojim grdim načinom pisanja omadeževalo slovensko besedo. Iz istega razloga ima najmanj pravice govoriti o narodnem taboru v 1. 1868. in proslavi njegove obletnice. Narodni tabori so bili izraz plemenitega slovenskega hotenja po svobodi in napredku, »Jutroc pa je to plemenito hotenje svojega početka že profaniralo s slovenstvu tujim lali-svobodomiselstvom in s tonom, ki se ga pošteni Slovenci danes sramujejo, pa naj pripadajo katerikoli stranki.
Prošnji Hermana Hrovata za knjigotrško koncesijo se je ugodilo. Občinski svet priporoča podelitev dimnikarskih koncesij Ivanu Kern-cu, Cirilu Kušarju, Josipu Bevcu, Rihardu Kerncu in Janku Lipndku.
O Dober plen vlomilca. Ko je včeraj zju-tj traj hotela gospodična Hilda Sušnikova v svo;-jo trgovino z galanterijo in papirjem na Starem trgu št. 22, je presenečena zapazila, da so ponoči obiskali njeno prodajalno vlomilci. Neznan zlikovec je odtrgal od vhoda v prodajalno ključavnico, v prodajalni sami pa je vlomil v predal in pobral iz nje 5700 Din gotovine, zlato žensko verižico t obeskom, zlat ženski prstan z modrim kamenčkom, par zlatih uhanov z belimi kamenčki, žensko modro bluzo, nekaj parfuma, kolonjske vode, mila, devet spominskih knjig, deset albumov in večjo množino pisarniškega papirja. Skupaj je Sušnikova oškodovana za 9205 Din. Vlomilec je pustil v prodajalni sekiro in dleto, s katerim je vlomil v prodajalno. Policija sedaj išče drznega zlikovca, o katerem je prepričana, da je to eden izmed poklicnih vlomilcev.
O Kolesarske tatvine. Sezona kolesarskih tatvin je, kakor vse kaže, na višku. Policijska kronika beleži včeraj kar tri kolesarske tatvine. Mehaniku Alojziju Preku je v ponedeljek zvečer nekdo izmaknil z dvorišča Zemelrokove delavnice na Viču 750 Din vredno kolo, znamke »Kinta«. — Antonu Krošlju je v torek pozno zvečer tat odpeljal iz kleti Konzumnega društva na Kongresnem trgu lepo 2500 Din vredno kolo. Kolo je bilo znamke Puch-Turnrad in je imelo tovarniško številko 143.327. — Premikač drž. železnice Avgust Lenasi se je zamudil malo na gasilski veselici v Erbežnikovi gostilni v Mostah, ta čas pa mu je že nekdo z dvorišča zmaknil njegovo 800 Din vredno kolo.
© Posledice pomanjkanja vzgoje. Včeraj zgodaj zjutraj je naletel stražnik v tivolskem gozdu na mladega, komaj 151etnega fantiča, ki je tam spal na rosni travi. Na stražnikovo vprašanje, je dečko odvrnil, da mu je ime Ivan Sinčič in da je prišel iskat v Ljubljano kakega mojstra, pri katerem bi vstopil v službo kot vajenec. Stražnik je dečka povabil na policijo in tu so ugotovili, da imajo pred seboj Marjana M. iz Most, ki je že pred leti izginil izpod materinega varstva ter se klatil po deželi. Preživljal se je večinoma z malimi tatvinami, z beračenjem, zadnje čase pa je služil v Brestu pri Tomišlju za pastirja pri nekem kmetu. Dečko je prišel že z 11 leti v nasprotje s kriminalom in od tedaj je imela policija ter druge oblasti precejkrat opraviti z njim. Tudi sedaj ima na vesti še nekatere tatvine.
© Nezgoda pri delu. Dvajsetletnemu delavcu Grgi Valiču iz belgrajske okolice, je pri delu na novi stavbi r Slomškovi ulici padla na koleno večja količina malte. Delavec je kljub hudim bolečinam delal še naprej, toda ko se je zvečer vračal domov, je pred kavarno »Evropo« nenadoma omedlel. Prepeljali so ga v bolnico. Valič ima precej hude poškodbe in mu j« koleno zateklo.
Profesor Zalokar
se |e vrnil ln zopet redno ordlnlra
Maribor
□	Žalec. Polovična vožnja za veliki tabor v Žalcu, ki se vrši prihodnjo nedeljo, je dovoljena. Na kolodvoru kupi cel vozni listek do Žalca. Tam dobiš potrdilo o udeležbi, nazaj pa se vračaš brezplačno z istim voznim listom. Pristaši SLS! Iz Maribora gremo skupno! Prijavite se v tajništvu SLS za mesto Maribor, Koroška cesta 1.
□	Admiral Koch v Mariboru. Včeraj je pri-spel semkaj iz Rogaške Slatine admiral Koch. Te-kom popoldneva si je ogledal tudi falsko elektrarno. Nastanil se je pri svojem sorodniku, ki stalno biva v Mariboru.
□	Tajništvo SLS v Mariboru, Aleksandrova cesta 6-1, javlja tem potom, da ima do nadaljnjega uradne ure za stranke od 7 zjutraj do 1 popoldne.
□	K redukciji štirih paznikov v tukajšnji kaznilnici. Kakor znano je redukcija štirih paznikov, ki se je izvršila v tukajšnji kaznilnici kar preko noči, zbudila v Mariboru veliko začudenje. Radovedni smo namreč, kako se je pri tej redukciji postopalo, ker smo zvedeli, da je bilo glede redukcije izrecno naročeni, da se imajo reducirati jx> vrsti tisti, ki imajo najmanj službenih let. To se pa ni zgodilo; ne bo težko uganiti, kje leži krivda. V teku ie akcija, da se krivica popravi. V tem slučaju se bodo morali pač prvenstveno vpoštevati odpuščeni pazniki, ki so ožeujeni in ki so invalidi. Javnost pa bo glede tega slučaja vodila točno evidenco in kontrolo
□	Zanimiva statistika. V prvem polletju (od 1. januarja do 30. junija) imamo v Mariboru sledeči izkaz samoumorov in nesrečnih slučajev: obesilo se je pet oseb, srčni kapi so podlegle tri osebe, ponesrečil se je eden, ustrelil se je eden, povožen je bil edeii in strela je ubila enega. Skupno torej 12 slučajev.
□	Gavno žilo si je prerezal radi nesrečne ljubezni 361etni Ivan W., stanujoč na Meliski cesti 58. Mož si je radi odpovedi ljubezni neke Sofije W. hotel končati življenje na ta način, da si je na notranji strani leve roke pod laktom prerezal glavno žilo tako, da je zazevala 5—6 cm štroka rana. Gotovo bi radi izkrvavitve umrl, da niso sosedje tega preprečili. Stražnik je prišel takoj na lice mesta m mu obvezal rano, rešilni avto pa je samomorilnega kandidata prepeljal takoj v splošno bolnišnico.
□	Karambol. Po desni strani državnega mostu privozi v smeri proti Trgu kralja Petra Vladimir K. iz Krčevine z osebnim avtomobilom. Istočasno pa se pojavi na Trgu kralja Petra kolesar, ki se pelje v smeri proti mestu. Na vogalu Pobreške ceste, kamor je vozil avto, in Trga kralja Petra, sta se kolesar in avto približala — nevarnost karam-bola bi se lahko preprečila, ako bi se kolesar ustavil. Hotel pa je očividno pokazati svojo spretnost ln prevozil cesto par korakov pred avtomobilom — bik) pa je še vedno zadosti, da je avto zadel ob zadnje kolo; kolesar se je znašel v trenutku na tleh pod avomobilom. Le srečnemu naključju in šoferjevi duhaprisotnosti se je zahvaliti, da je kolesar ni bolj skupil. Kolo pa so privlekli izpod avtomobtta —. povoženo in polomljeno. Drugikrat si bo omenjeni kolesar premislil, voziti preko ceste tik pred avtomobilom.
□	Obrezavanje grmičja v predvrtih, ki sega na pešpota. — Mestni magistrat je razglasil: Ugotovilo se je, da sega grmičje raznih predvrtov skozi vrtno ograjo na pešpota in tako ovira osebni promet. Zato se posestniki hiš s predvrti pozivajo, da čimpreje prirežejo grmičje, ki sega na pešpota, sicer bi bil mestni magistrat primoran, izvršiti to delo po mestnem vrtnarju na stroške dotičnih po-sestniKov.
□	Pa ga je dobila po dolgem času. Predvčerajšnjem je šla nabir.ilka starega železa O. Antonija, stanujoča »Pod mostom 22 po Pobreški cesti; ženico so trle hude skrbi. Pomishtel V noči od 23. na 24. aprila ji je neznanec odnesel iz nezaklenjenega hleva »Pod mostom« 22 konjsko opremo. — Tatvino je sicer prijavila policiji, o storilcu pa niti sledu. Ženica pa ni mogla pozabiti na to, ampak je prav skrbno motrila vsakega konja, kakšno opremo ima. Upala je še vedno, da bo nekega dne zalotila paglavca. Predvčerajšnjem pa ji je bila sreča naklonjena. Ko jo je tako počasi mahala po Pobreški cesti, privozi mimo z dvovprežnim vozom posestnik Jakob M., doma iz Cirkovcev. Starka obšine takoj s pogledom — to ji je že čisto prešlo v navado — oba konja. V trenutku je spoznala, da ima eden od obeh konj njeno konjsko opremo. Takoj pobiti k stražniku. Posestniku Jakobu M. so konjsko opremo zaplenili; on sam je namreč pred dvema mescema kupil opremo od moža, ki ga on sam ni poznal in ki mu je opremo ponujal v nakup.
Cel/e
& Tako je prav! Odločna beseda Slovenca« ter obsodba »Jutra« po ljubljanskem oblastnem odboru je bila v Celju sprejeta z nedelj enim zadoščenjem. Vsa objektivno misleča celjska javnost to borbo pozdravlja v zavesti, da gre za to, da se pošteno slovensko ime opere in očisti. Že dolgo leži nad vso Slovenijo kot mora brezčastni ton Liberalnega časopisja. Z odprto borbo proti njemu^si ie oddahnilo vse, kar da še kaj na slovensko čast ln poštenje. Enodušna zahteva je, da se s to borbo nadaljuje. V Celju samem se ta akcija pripravlja na način, ki bo gotovo uspel.
j& Posledice »Jutrovega« hujskanja. Iz Slivnice pri Celju poročajo: Odkar mora slovensko ljudstvo živeti skupno z žerjavovsko peščico ljudi, Id se imenujejo po nemarnem Slovenci in ki poznajo v družabnem življenju le gorjansko robatost, moramo mnogokrat slišati tudi najjx)dlejše obrekovanje in omadeževanje imena slovenskega voditelja in najboljšega sina slovenske fx>štene matere, ime dr. Korošca. Ljudje iz žerjavovske in puceljske šole v svoji politični naivnosti slepo verjamejo v liberalno časopisje, ki je s tem postalo visoka šola brez-
Priredttve in društvene vesti
Vsaka objava pod tem naslovom se mora plačati in sicer prvih 15 besed po 25 par, vsaka nadaljna beseda po 3 Din.
Sestanek uradnikov II. kategorije Združenja jugoslovanskih narodnih železničarjev in brodarjev v Ljubljani se vrši v četrtek dne 12. t. m. ob 20 v društvenem prostoru v Ljubljanskem dvoru. Odsek vabi vse tovariše člane, da se sestanka v čimvečjem številu udeleže, da se razgovorimo o ukrepih, ki nam jih je storiti v obrambo naših pravic.
Rapallo! Danes ob 20.30 redni članski sestanek na običajnem mestu. — Tajnik.	1
obzirnosti in izrabe čim odvratnejših sredstev v (X> litičnem boju. Po strašnem dogodku v Narodni skupščini, ki ga vsa poštena Slovenija enodušao obsoja in obžaluje, je postala svetla osebnost ministra dr. Korošca temnim elementom zlasti dobrodošel predmet za obrekovanje. Pri nas imamo na svojo sramoto človeka, ki je kmalu po dogodku v Narodni skupščini rekel: »Ko bi tega h... Korošca hoteli ustreliti, jaz bi tri dni pil od veselja.« Mož je navdušen pristaš KDK ter veren bravec »Kmetskega lista« in drugih liberalnih listov.
13 Obesil se ie. Včeraj okoli desete ure so našli v j>odstrešju niše št. 6 v Matije Gubca ulici obešenega 53 letnega kleparskega mojstra Franca Korberja. Mož je bil v Celju obče znana osebnost. Kaj ga je gnalo v smrt, je težko dognati. Baje je močno vplivalo nanj dejstvo, da mu je bilo odpovedano stanovanje. Trpel pa je mnogo tudi radi bolezni svoje žene, ki že 15 let boluje.
Dopisi
Kranj
Smrtna kosa. V ponedeljek zvečer so peljali skozi mesto iz ljubljanske bolnišnice na Polico nad Kranjem truplo pokojnega Antona Goloba, ki je moral iskati zdravniške pomoči v splošni bolnišnici. Pomoč pa je prišla prepozno in posloviti se je morala mlada duša od tega sveta. Anton Golob je bil star 24 let in je bil jako agilen mladenič. Kot predsednik Orla v Naklem si je za odsek pridobil mnogo zaslug, poleg tega pa je bil tudi vnet sadjar in vesten član požarne brambe. Kako splošno je bil priljubljen med občinstvom, priča velika udeležba ljudstva pri njegovem pogrebu, ki se je vršil v torek dopoldne. Na njegovi zadnji poti so ga spremljali tudi Orli v kroju s kranjskim praporom ln mnogo gasilcev, ki so tudi nosili njegove zemske ostanke. Na pokopališču se je poslovil od dragega mladeniča zastopnik kranj. orlovskega okrožja, enako se je od njega poslovil tudi zasiopnik sadjarskega društva.
Novo mesto
Največja letošnja orlovska prireditev na Dolenjskem bo dne 5. avgusta L 1. v Novem mestu ob priliki blagoslovitve orlovskih praporov novomeškega in šmihelskega odseka. Prapora sta delo umetniške roke g. prof. Plečnika in sta novost izredne vrste. Vse odseke in krožke v področju OP Novo mesto že sedaj najvljudneje vabimo, da se te prireditve v čim večjem številu udeleže. Polovična vožnja je na vseh progah Dolenjske dovoljena.
Kočevje
Nova trgovina in gradnje. V Gnadendorfu je otvoril trgovino z mešanim blagom trgovec Franc Perhaj v hiši g. Jakovca. Sploh je opažati, da se trgovina v Kočevju lepo razvija. — V isti ulici se temeljito popravlja gostilniška hiša gg. Dornika in Marinclja. Pozdraviti je tudi, da se je grd zid pri župnišču podrl in se mesto njega postavila žična ograja, ki ne samo napravlja lepše lice bližnji delavnici g. Handlerja, ampak tudi mesta, ker se tam križata glavna cesta in pot k parni žagi.
Kopališče. Mestno kopališče je po lanski preureditvi dobilo ob prvih letošnjih vročih dneh dovolj kopalcev, ki ga neprestano posečajo.
Zapor je ob Savi
Za orlovsko prireditev dne 15. julija je dovoljena polovična vožnja pod navadnimi pogoji. Zato bo prireditev še številneje obiskana.
Novo okrajno izolirnico so blagoslovili dne 7. t. m. V postrežbo bolnikom bodo nastanjene v izolirnici usmiljene sestre.
Voda iz vodovoda je precej topla, dasi je pri izviru zelo mrzla. Ker so cevi položene zadosti globoko, so vzrok toploti vode reservoirji, ki so zgrajeni na najbolj solnčnih pobočjih.
Mežiška dolina
Pogreb preminulega Janeza Kreigerja v Gu-štanju je bil nad vse časten. Udeležila se ga je razen ožjih sorodnikov tudi petdeset mož broječa četa ognjegascev ter kompletna godba gas. društva in mnogo delavstva iz jeklarne in tržanov.
Renoviranje cerkve Sv. Marija na Jezeru je v polnem teku. Potreba je že bila in obnovljeni božji hram bo vsem faranom naSe dekanije v ponos.
Spor/
Lahkoatletsko državno prvenstvo v Ljubljani. V soboto in v nedeljo dne 14. in 15. t m. se vrši na igrišču ASK Primorje, Dunajska cesta, lahkoatletsko tekmovanje za moške za prvenstvo države za leto 1928. To prvenstvo bo najbolj zanimivo od vseh prvenstev, katera so se vršila zadnja leta. Do sedaj je prijavljenih izven Slovenije 80 atletov, tako da ako prištejemo atlete iz Slovenije, nastopi skupno okrog 120 atletov. — V sprinterskih progah startajo dr. Perpar, Stepišnik, Režek, Hele-brand, Podabsky, Puc, Perovič, Jamnicky, Krajačič i .dr., v skokih Zgaga, Jakupič, Kalay, Medica, Režek, Stepižnik, Pavšič, Gregorka, imena, ki nam jamčijo za oster in velezaniimivi boj. Posebno oster boj se bo bil v metanju kopja in diska, kjer nastopijo znane korifeje na tem polju: Messner, Hele-brand, Gafipar, Petkovšek, Orehek, Slamlč, Manoj-lovič, Banko ter v kladivu Zupane, Messner, Roter L dr. — Vstopnina bo minimalna, da se tako omogoči vsem obisk tega velezanimivega tekmovanja za prvenstvo države.
I* LLAP. Gosp. prof. Jos. Čop se naproša, da se v dneh 14. in 15. t. m. sigurno udeleži lahko-atletskega mitinga za državno prvenstvo kot pod-zvezni delegat. — Tajnik I.
HaMo
Četrtek, 12. julija 1928.
Zagreb: 20.35 Vesela glasba kvinteta. — Bre-slau: »Glasbene prireditve v juniju«, komedija (Mohr). — Leipzig: 21 Poljuden koncert Verdi: Uvertura k operi »Potujoči Stanko«. — Offenbach: Melodije iz »Hoffmannovih pripovedk«. — Smetana: Svatbene scene. — Reblkow: Mala suita. — J. Strauss: Dunajske ženske, valček — Stuttgart: 20.15 Proslava 60 letnice rojstva pesnika Štefana Georga; nato serenadni večer. — Mozart: Iz Haf-fnerjeve serenade. — Suk: Serenada za godalni orkester. — R. Strauss: Serenada za pihala. — Bern: 21 Orkestralna in vijolinska glasba. — Katoviee: 20.15 Koncert. — Frankfurt: 20 Simfonični koncert. Weber: Uvertura k »Oberonu«. — GIazunow: Koncert za vijollno in orkester. — Čajkovsky: Simfonija št. 5. — Rim: 21 »Ave Maria«, opereta v 8. dej. (Bettinelli). — Langcnburg: 20.15 Ljubezen v glasbi in poeziji. — Berlin: 17 Klavirski koncert. Pester spored. — Daventry: 21 Koncert vojaške godbe. — Dnnaj: 20.05 Vesele poletne dogodbice; nato »Brivec iz Berriaca«, komedija v 1. dej. (Mell); nato tanka glasba. — MBnchen: i 9.80 Orkestralna glasba. — Milan: 20.45 Puccini: »Gianni Sehlcrhk. — Bndapest: 18 Ogrske pesmi s spremljavo ciganske godbe; 20 Koncert ogr. opernega orkestra.
gospodarstvo
Trgovinska pogodba z Avstrijo
Dne 9. t. m. je bila na Dunaju podpisana nova trgovinska pogodba med Avstrijo in našo državo.
Najvažnejše jx>6tavke nove pogodbe so (v oklepajih carinske postavke prejšnje pogodbe: pšenica, rž, oves 2 (—) šilinga, moka 5 (carina za 100 kg sirovine + 3), klavna živina 8.50, 10 (5), plemenska 50 (—-), mlada 85 (•—), špeharjt živi 18 (9), mrzlokrvni konji 130, 75 (60, 80), mast in slanina 10 (3.80), goveje meso sveže 23 (12), razkosano prašičje meso 30 (12), ostalo nzen zakla nih špeharjev 26 (12), pripravljeno meso 45.50 (20), klobase (brez salam) po vrednosti 84, 74.50, 94.50 (20).
Zaradi majhnega interesa je Jugoslavija opustila sledeče koncesije v avstrijskem tarifu: cement, postrvi, žveplena kislina, natrijev in aluminijev sulfat. Nadalje je Jugoslavija dopustila zvi šanje carine za zelje in vložene kumare od 3.50, oz. 5 na 4, oz. 5, 8 in sode iz hrastovega lesa od 12 na 16. Avstrija pa je dobila nekatere olajšave pri naših carinah: žica pod 0.5 mm sedaj 15.50, avtonomna postavka 18, žičniki 23, oz 50, valilni aparati 80, dosedaj 75 in 110.
Avstrija je dala nadalje naslednje popuste pri svojih uvoznih carinah: jabolka v zgodnji jeseni v zabojih ali sodih kosm. teža nad 50 kg 3.50 (—), slive — (1), špeharji živi — (8), slivovka pod 50% alkohola 75 (150), zaklan: špeharji s špehom 6 (prej samo za izvestne teže 6), pekmez 2 (5), svež fižol 38 (50).
Nadalje je Avstrija pristala na sledeče povišanje naših uvoznih carin: rastlinska mast 40 (29), oglj. kislina tekoča 12.50 (10), zavojni j. mir 14 (10), tisk. papir satiniran 17 (16), žica neobdelana nad 0.5 mm 12.50—14.50 (12), osi 27 (25), kladiva 25, 85 (19, 30), lopate, grablje in motike 27, 32 (29, 30), vijaki 50, 70 (28). žičniki neobdelani 23 (19, 30), okovice iz železa 40, 50 (85, 45), ključavnice 52 (46), blagajne nad 100 kg 52 (45, 40). izdelki iz kovnega železa 22 do 56 (17—40), tisk. črke 50 (40), niklasti izdelki 330 (250, 300), pločevina in žica iz bakra ali mesinga 27 do 42 (23 do 85), bakreni in mesingasti izdelki 220 (200), namizno orodje, posrebreno 600 (500), elektro-števci 200 (150).
Dopolnilna pogodba je nepreklicna do 30. junija 1931 in- se potem lahko odpove trimesečno.
0 pogodbi in o razmerah, v katerih se je sklejialo, smo prejeli še naslednje podatke:
Ko so se vršila z Avstrijo pogajanja za trgovsko pogodbo iz leta 1926., so bile v Avstriji bistveno drugačne razmere, kot so danes. Sicer tudi tedaj ni bUo onega obupnega gospodarskega stanja, ki ga je napovedalo naše časopisje po prevratu, češ, da bo še na dunajskem Ringu trava rastla in bodo Avstrijci hodili za nami radi hrane, kakor ovce, če zaduhajo sol. vendar je bilo še v precejšni meri občutiti posledice dolgotrajne vojne. Četudi je v Avstriji industrija bogato razvita, vendar je vlada uvidela, da bode država le tedaj napredovala, če se dvigne kmetijstvo do kar največjega razvoja. Kdor opazuje današnje stanje kmetijstva v Avstriji, se mora čuditi, koliko premore sistematično delo v gospodarstvu. Če hočemo trgovsko pogodbo z drugo državo prav pojmovati, moramo poznati njene gospodarske razmere, kajti vsaka trgovska pogodba med dvema državama je produkt in izraz gospodarskih razmer. Nekaj drugega je pogajati se z državo, ki nujno potrebuje gotovih uvoznih predmetov od svojega pogodnika, oziroma, ki niima možnosti placiranja svojih gotovih prebitkov drugod, kot v zemlji drugega pogodnika in nekaj drugega zopet jjogajati se z državo, ki se hoče v enem in drugem oziru osvoboditi odvisnosti druge pogodbene stranke. In Avstrija je danes država, ki si je umela z doslednim izvajanjem dobro premišljenega delovnega programa postaviti kmetijsko gosp>odarstvo na višino, ki bi se morda še pred desetimi leti zdela nemogoča. Avstrija je žrtvovala ogromne milijone za povzdigo kmetijske produkcije in je vodila hkrati ekstenzivno in intenzivno kmetijsko politiko. Ekstenzivno gospodarstvo se danes vidi že na oko, ker se kažejo že ob železnici plodonosna polja, tam, kjer je rastla na obširnih poljanah še pred ne dolgo časa slaba živinska krma. Dalje je spremenila zamočvirjene nižave z umno drenažo v rodovitno zemljo. Na tisoče in tisoče vagonov uimetnlh gnojil je država brezplačno leto za letom poklanjala kmetu, da mu nazorno dokaže, kaj more doseči v kmetijstvu intenzivno gospodarstvo. Pretežno večino zunanjih posojil je porabila Avstrija za povzdigo kmetijstva in izkoriščanje vodnih sil.
Gospodarski delavni program avstrijske vlade ni ostal na papirju, ampak se je res dosledno in sistematično izvajal v praksi, vsled česar so uspehi tega dela od dneva do dneva očitnejši. Avstrijska vlada si je nadela nalogo za ceno vsake žrtve dvigniti produkcijo ravno v onih pridelkih, v katerih je bila država najbolj pasivna. To svojo nalogo je izpolnila v tako veliki meri, da je danes Avstrija že v mnogih teb predmetov aktivna, v drugih pa pada stalno pasivnost. V ilustracijo položaja naj zadostuje samo kratek odstavek iz izvajanja znanega kmetijskega strokovnjaka bivšega ministra dr. Ertla v »Neue Freie Presse« z dne 1- julija t. 1., ki glasi: »S stališča zdravega stremljenja po samopreskrbi ne bodemo mislili na to, da bi končno v Avstriji pridelovali banane, pomaranče ali riž za naše prebivalstvo. Pač pa moramo z velikim veseljem konstatirati, da sicer nismo v pšenici pač pa smo v rži že popolnoma sami preskrbljeni. In dočim je bilo možno leta 1919. samo 5% avstrijske potrebščine na sladkorju kriti iz domače produkcije, je bilo to v preteklem letu že s 66% mogoče. Tudi se je še v letu 1919 pridelalo v Avstriji okroglo 5 milijonov meterskih stotov krompirja, dočim se je produkcija krompirja dvignila v zadnjem letu že na 26.5 milijonov meterskih stotov. Znašala je 150% domače potrošnje, tako, da bi mogli krompir že izvažati. — Mleka se pa sploh toliko kot nič v Avstrijo uvaža. Ta izvajanja se popolnoma strinjajo z navedbami drugih avstrijskih strokovnjakov. Po njihovem mišljenju bo Avstrija mogla v kratkem izvažati mlečne izdelke, krompir, rž in oves, v sladkorju pa postane kmalu preskrbljena in se prične ob moravski meji zidati že letos tovarna za sladkor, ki bode stala 8 milijonov šIHngov. Stanje molznih krav je naraslo od leta 1919. do letos od 600 na 1,100.000 komadov.
Kakor pa je Avstrija s sistematičnim delom dvignila kmetijsko produkcijo do neverjetne vi-iine, prav tako se je trudila, drt zagotovi svoji dovolj močni industriji nova tržišča. Danes posluje na Dunaju več bank, ki se pečajo v prvi vrsti z akre-ditiranjem avstrijsko-sovjetskih trgovskih poslov. Po zatrdilu dobro informiranih ooznavalcev razmer, je danes ie Rusija zelo dober odjemalec industrijskih izdelkov in kupcijske zveoe niso več rl-sknntne. Ob sklepu izplača pogojena banka 40% vrednosti naročila, 40% proti duplikatu oddajnih
listin, ostanek pa po prevzemu. Tržišče pa, M d ga je za industrijo Avstrija v Rusiji zagotovila, namerava še bolj poglobiti, tako, da tudi za pla-
ciramje industrijskih izdelkov Avstrija ni več navezana le na dosedanja povojna tržišča.
(Dalje sledi.)
Živina
Ljubljana, 11. julija 1928.
Na praški sejem 9. t. m. je prignanih 5640 prašičev, od tega 544 iz Jugoslavije, ki so notirali 9.25—10.90 K 8, nadalje 891 glav goveje živine, od tega iz Jugoslavije 33 bikov po ceni 6.10-7 Kč za kg žive teže.
Tendenca na milanskem živinskem trgu je neizpremenjena. Notirali so 9. t. m.: voli L 4.80—4.80, II. 8.90—4.20, III. 8—3.80, krave 4.20 do 4.60, II. 8.40—4.10, III. 2.50—3.30. Ponudba ni zadovoljiva.
Na dunajski goveji sejem 9. t. m. je znašal dogon 3208 glav, od tega iz Jugoslavije 430; notirali so: voli 1.10—165, biki 1.10—1.45, krave 1.10—1.35, klavna živina 0.70—1.08 šilinga za kg žive teže. Pri mirnem prometu so se vse vrste živine pocenile za 5 grošev pri kg.
Na dunajski prašičji sejem je bilo prignanih 19.081 glav, od tega 1719 ir. Jugoslavije, špeharji so ostali neizpremenjeni, mesnati pa so popustili za 5 grošev pri kg. Notirali so: špeharji I. 2.10— 2.15 (izjemoma 2.20), angl. križani 1.90—2.25, kmet-ski 1.95—2.15, stari 1.90—2, mesnati 1.75—250 Šilinga za kg.
* * m
Proga Rogatec—Krapina je že znatno dograjena. Zemeljskih del je izvršeno 00%, umetnih 30, tunelskih 43 in zgradb 10%. Oba tunela se dograjujeta h koncu. Na progi dela povprečno dnevno 430 delavcev.
Horsza
Dne 11. julija 195».
DENAR.
Največ prometa je bilo zopet v devizi Curih, potem prideta London ln Praga. Razen Pariza, Trsta in Newyorka, za kar je bilo privatno blago na trgu, je dala vse devize Narodna banka. London pada še vedno, padla sta tudi Trst in Berlin, drugih bistvenih sprememb ni bilo.
Devizni tetaji na ljubljanski borzi
II. julija 1928.
	povpraš.	pon.	srednji	sr. 10.V1I.
Amsterdam	—	229i .50		_
Berlin	1356.—	1359.-	1357.50	1358.—
Bruselj	—	793.41	—	—
Budimpešta	— * 991.63		—	—
Curih	1094.10	1097.10	1095.60	11)95.60
Dunaj	800.14	803.14	801.64	801.64
London	276.30	277.10	276.70	276.95
Newyork	56.765	56.965	56.865	56.b6
Pariz	221.75	223.75	22275	—
Praga	168.10	168.90	168.50	168.50
Trst	296.50	298.50	297.50	298.25
Zagreb. Berlin 1356—1369, Italija 296.50— 298.50, London 276.30—277.10, Newyork 56.76— 56.96, Pariz 221.75—223.75, Praga 168.10—168.90, Dunaj 800.16—808.16, Curihl094.10—1097.10.
Belgrad. Berlin 1357—1360, Bruselj 791.91— 794.91, Budimpešta 990.1—993.1, Curih 1094.10— 1097.10, Dunaj 800.14—803.14, London 270.30— 277.10, Newyork 56.765-56.965, Pariz 221.85-223.86, Praga 168.10—168.110, Trst 297.10—299.10.
Curih. Zagreb 9.13, Berlin 12380, Italija 27.19, London 25.2425, Newyork 518.95, Pariz 20.8125, Praga 15.3775, Dunaj 73.16, Bukarešt 3.17, Madrid 85.60.
Trst. Belgrad 33.56—33.60, Curih 367.50, Dunaj 26560—271, London 92.86—93.20, Newyork 19.05—19.07, Pariz 74.75-74.85.
Dnnaj. Devize: Belgrad 12.46875, Kodanj 189.45, London 34.485, Milan 37.145, Newyork 709.20, Pariz 27.76, Varšava 79.54. Valute: dolarji 707.20, francoski frank 27.86, lira 87.35, češkoslovaška krona 21.00375.
Praga. Devize: Lira 178, Belgrad 59.50. Pariz 132.75, London 164.70, Newyork 33.75
Dinar: Newyork 176. Berlin 7 35, London 277.26.
VREDNOSTNI PAPIRJI.
Ljubljana. Celjska 158 den., Ljublj. kreditna 128 den., Kred. zavod 170 -175, Vevče 105 den., Ruše 265—285, Stavbna 56 den., šešir 106 den.
Zagreb. 7% invest. posoj. 89.50—90.25 (90), agrari 56.50, vojna odškodnina kaša 443.50—445, ar. 442—443.50 (443), avg. 445—148. sept. 450—152, dec. 463-464 (464), Hipo 59.50—60.50. Praštedio-na 950—952.50 (960), Ljublj. kreditna 126—130, Zem. 140—150, Srpska 145—116, šečerana 480— 482 (482), Gutmann 213—218 (215), Slavex 110, Slavonija 11—12.50, Trbovlje 482.50—485, VevCe 105-106, Ragusea 455—463 (4<30—4">5). Drava 385 —390 (385), Oceania 255—260. Isis 30—36
Belgrad. Narodna banka 6880, 6820, vojna odškodnina 440- 442, julij 443.50, 442, avgust 447, dec. 466.75, 468, Brod. drštvo 500, Prometna banka 19.40—19.60, 7% invest. posoj. 80—90, agrari 5«, 54.
Dnnaj. Podon.-savska-jadran. 81.80, Zivno 108.25, Alpine 41.30, Greinitz 3.65, Leykam 9.50, Trbovlje 58.31.
BLAGO.
Ljubljana. Les: Tendenca neizpremenjena. Zaključeni so bili 3 vagoni, 1 vag. desk, smreka-jelka 24 mm, III., IV, fko vag. nakl. postaja po 860, 1 vag. desk, smreka, 24 mm, I., U. fko vag. nakl. j>ost. po 560 in 1 vag. tramov 6-7, 6-8. 7-9 od 10, 11, 12 m dolžine, fko vag. nakl. postaja po 270.
Dež. pridelki (vse samo jjonudbe slov. post., plač. 30 dni, dob. prompt-: pšenica baška 78-79 kg 2% 387.50—390, nova za julij 311—312.50, avgust 305—810, moka 0 g, vag. bi fko Ljubljana, plač. po prej. 520—628, koruza nova 385—337.50, rž nova, usančno blago, brez doplačila, mlevska dob. 275—280, oves bač. 307.50—310. Tendenca slaba. Zaključeni S vagoni, 2 vag. pšenice in 1 vag. ržL
Novi Sad. Pšenica bač. nova 256—270, julij 280—286, potiska 257-257.50, ban 247.52-252.50, srem. 347.50—262.50, ječmen bač., slav. 192.50— 196, ban. 192.50—195, oves 176—180, koruza bač. 290—295, srem. 290-205, moka 0 a 396—405, št. 2 885—996, St 6 856 -966, št. 6 315—325, M. 7 270-280, št. 8 180—190, otrobi 147.50-156. Promet: 29 vag. pšenic«, 6 vag. moke, 17 koruze, 2 ječmena, S ovsa, IX vag. otrobov.
Mete
ji h t /
vmwmiQiD vrvenjeh^
Razen tega se je zrakoplov v vojni izkazal kot neporaben. Njegov ogromni trup, napolnjen z gorljivim plinom, je nudil izstrelkom prevelik cilj. Ena sama majčkena kroglica je zadostovala, da se je orjaka polastil ogenj in ga treščil na tla. Nasprotno pa so se letala izvrstno izkazala in se v teku vojne sijajno razvila.
Ljudstvo, ki sodi sumarično, je zrakoplovom trajno obrnilo hrbet in dočim je po vojni s simpatijami in obilimi gmotnimi sredstvi podpiralo letalstvo, se za zrakoplove ni zmenilo. Tako so morale razne zrakoplovne delavnice ustaviti obrat: Parsivalove, ki so gra-| dile netoge zrakoplove in Schiitte-Lanzove, ki ; so mnogo pripomogle k nadaljnemu razvoju Zeppelinovih zrakoplovov. Samo klasične Zep-pelinove delavnice v Friedrichshafnu ob Bo-denskem jezeru so s težavo životarile, gradeč reparacijske zrakoplove in pa ogromni novi zrakoplov »Z. L. 127«, ki se pravkar dovršuje in za katerega je zbrala potrebna sredstva celokupna nemška javnost.
Če se pa zrakoplov ni izkazal v vojni, s tem še ni rečeno, da ni poraben v miru; če ni bil sposoben kot bojno sredstvo, je pa izvrstno poraben kot prometno sredstvo. Resnica bo pač ta, da čaka zrakoplov v svetovnem prometu velika bodočnost. Gospodarske ovire pri velikih prekooceanskih in prekoce-linskih zračnih zvezah bo premagal zrakoplov, ne pa letalo. Zrakoplovi in letala se nikakor ne smejo presojati kot konkurenčna, marveč kot komplementarna, izpopolnjujoča se prometna sredstva. Zato ne bi se smela medseboj pobijati, marveč sodelovati. Zrakoplovom naj se enkrat odkažejo praktične naloge, pa se bo takoj pokazala njihova sposobnost in važnost. Namesto oklopnih križark, katerih obrambna vrednost je zelo dvomljiva, naj bi Nemčija zgradila raje nekaj prometnih zrakoplovov preizkušenih nemških tipov in sistemov in uredila obenem potrebne luške naprave za zrakoplovni promet.
Politični tisk v Češkoslovaški republiki
Časopisje je zavzemalo med Čehoslovaki vedno zelo važno mesto in se na odličen način udeleževalo narodno- odnosno državno-političnega dela. Lani je na Češkoslovaškem izhajalo vsega 115 političnih listov. Od tega odpade na češkoslovaški tisk 632 listov, na nemški 345 listov, na madjarski 44, na ruski 12, na poljski 7, na komunistični skupaj 98 in na židovski 13 listov. Odgovornih urednikov je bilo vsega skupaj 851. Na Češkoslovaškem je mnogo listov, ki imajo eno ter isto vsebino in je le naslov drug. Med 851 odgovornimi uredniki je samo 213 poklicnih časnikarjev, ostali so iz drugih poklicev. Tako je 259 odgovornih urednikov iz uradniškega
lleuuv PorteD z zamorčkoina
(na Hagenbeckovi razstavi narodov v berlinskem zoološkem vrtu).
ških, nekam pusto in enolično. Tem bolj, ket se pri tej predstavi nehote vrivajo nemili spomini na zloglasne »nadomestke« iz svetovne vojne. Zato bomo pač vsi z veseljem pozdravili nasprotno vest, ki prihaja iz Amerike: Mati zemlja je še neizmerno bogata in more trajno preživljati petkrat toliko ljudi, kakor jih živi danes na njej, tedaj okroglo osem milijard!
Znanilec tega veselega poročila jc profesor Shanz z univerze Illinois, ki uživa v anglosaškem znanstvenem svetu zelo odličen glas. Prof. Shanz je pravkar predložil akademiji znanosti v Washingtonu poročilo, v katerem dokazuje skoro neomejene možnosti prehrane na zemlji. Izvaja;
Suha zemlja obsega približno 135 milijonov kvadratnih milj in se deli v produktiven in neproduktiven svet takole:
Gozdov je 57.2 milijona kvadratnih kilometrov; travnikov in njiv 33.8 milijona kvadratnih kilometrov; puščave pa je 44.2 milijona kvadratnih kilometrov.
Od gozdov je mogoče izpremeniti v plodno zemljo za pridelovanje živeža še nadalj-nih 36.4 milijona kvadr. kilometrov; 7-8 milijona kvadr. kilometrov bi bilo primernih za travnike.
Od dosedanjega obdelanega polja je pfi-merno za pridelovanje pšenice, rži in ovsa 9.1 milijona kvadr. kilometrov; za ostala žitfc in bombaž 17.7 milijona kvadr. kilometrov; za pašnike 7 milijonov kvadr. kilometrov.
'tanki za tekoče železo.
Fužine v Hamiltonu (Združene države) pošiljajo valjarni v Middletownu železo v žareče-tekočem stanju. V ta namen se poslužuje posebnih tankov, ki morejo sprejeti 340 ton tekočega železa in ga brez zuatue ohladitve prepeljati na določeno mesto.
svoje prste vmes, kakor ugotavlja moskovska »Pravda«, mednarodni kapital. Zaradi tega se je v javnosti tudi zelo čutil mednarodni pritisk na izid pravde, ki je prinesel oproščenje inozemcev in strogo obsodbo ruskih obtožencev. Zato skrajni komunistični elementi nikakor niso zadovoljni z razsodbo in očitajo vladnim krogom, da so se vdali tujemu pritisku. A tudi ni nikaka tajnost, da so se ho-teil sovjeti z razsodbo izogniti vsakemu nadaljnemu konfliktu na zunaj in zlasti izgladiti napetost, ki je vsled procesa nastala z Nemčijo.
Razsodba je naslednja: 11 obtožencev, to so Gorlecki, Bojarinov, Kržišanov, Jusevič, Budny, Matov, Bratanovvski, Berezowski, Bo-jarsinov, Karazinov in Šadlun so obsojeni na smrt; zadnjih šest je pa sodišče priporočilo, da se jim kazen omili. 43 obtožencev je obsojenih na kazen od 1 do 10 let. 4 obtoženci so pogojno obsojeni, med njimi nemški monter (Avstrijec) Badstieber. Štirje obtoženci so bali oproščeni in so jih takoj spustili na svo-
Nemška letalca Ris ti cz in Zimmermann,
ki sta znatno prekosila italijanski svetovni rekord v trajnem poletu: 58 ur 37 minut.
dan smo premestili šotor k Cecioniju. Ta dan je nastala megla, ki se ni več dvignila. Vi-glieri je formalno prevzel poveljstvo. Zjutraj smo imeli včasih nekoliko solnca, potem je zopet legla megla. Viglieri je vso skupino oskrboval s hrano; porcije so bile ves čas znižane na polovico.
Vse Italijane je tresla mrzlica, bledlo se jim je in obnašali so se kakor blazniki. Zato življenje v taboru ni bilo ravno prijetno. Zvečer so prihajale vesti iz Rima.
Nato je šest dni divjal ciklon; bilo je strašno. Dva dni in eno noč smo nato iskali primernega mesta, kjer bi pristalo malo letalo. To je bilo trdo delo.
Zjutraj 5. julija je nastalo slednjič lepo vreme. Dolgo smo čakali na letalo, slednjič sem legel zopet spat. Zbudili so me, ko je došlo poročilo, da bo letalo Moth odletelo s Spitzbergov. V četrtek je letel »Upland« preko nas in naslednjo noč proti eni uri je dospel Jakobsen s svojim Hansa-brandenburškim strojem in Schyberg s svojim Mothom. Prvo letalo je krožilo nad nami, Schyberg je pa skušal pristati, kar se je posrečilo Vzeli so
me na krov, kjer sem se takoj sesedel. *
Položaj nesrečnikov v rdečem šotoru je obupen, ker se je moral lomilec ledu »Krasin« zaradi poškodb vrniti. O sedmorici, ki jo je zrakoplov odnesel dalje ni nobene sledi in ie po splošnem mnenju izgubljena; isto velja o trojici, ki je šla peš iskat kopno.
Šahtinska pravda
Orjaški proces proti 53 tehnikom v don-skih rudnikih zaradi protirevolucijonarnih dejanj in prizadevanj, se je te dni v Moskvi končal. Proces je imel mednarodni pomen, ker sta bila med obtoženci tudi dva nemška inženerja in par drugih inozemcev in je imel
Stražnik: A, vi tam ped avtomobilom — » skrivate? Takoj mi povejte svoje ime in stanovanje, da vas naznanim!
bodo; med temi sta oba Nemca inžener Otto in monter Mayer.
Razlogi v razsodbi se glase naslednje: Ugotovilo se je, da se je razvila protirevolu-cijonarna organizacija v Donski kotlini leta 1924. iz prvotno ločenih skupin bivših nameščencev in rudniških lastnikov. Organizacijo sta vodili iz Pariza takoimenovano »Združenje bivših južnoruskih rudniških industrijcev« m »Poljsko združenje bivših rudniških posestnikov v Donski kotlini«, obema na čelu Dvor-žančik. Pariška centrala ni samo prejemala poročil o delu in položaju v rudnikih, marveč je tudi vodila sabotažo pri proizvajanju premoga, pri izvoznih in uvoznih operacijah itd. Pariška centrala je imela l. 1926. razna posvetovanja ter je v tem času skušala povzročiti prelom med Sovjetsko Unijo in Francijo. Obenem je razpravljala o vprašanju, da bi se pripravila vojna, izvajala sabotaža itd. Podobno vlogo je igralo Poljsko združenje, ki je bilo preko posameznih nameščencev sovjetske industrije in preko oseb nekaterih inozemskih zavodov v zvezi s sabotažnimi deli Delalo se je na to, da bi se dobil vpliv na gospodarstvo Donske kotline v tem pravcu, da bi se nacijonalizirana podjetja vrnila prejšnjim lastnikom, čeprav v obliki posebno ugodnih koncesij. Harkovska centrala je vrhu tega podpirala protisovjetsko propagando in pripravljala podporo sovjetskih sovražnikov v morebitni vojni. Vse to delo so z denariem podpirale neke inozemske ustanove, med drugim preko nemških tvrdk, s katerimi so bili
j sovjeti v poslovnih zvezah. Moskovska centrala je delala sporazumno s harkovsko in skušala dobiti za svoje namene truste in ljudske komisarijate.
Nemško javnost je izid Šahtinskega procesa pomiril in je zopet dana možnost za boljše nemško-sovjetske odnošaje.
Moskovska »Pravda« piše: »Šahtinski proces ni bil samo sovjetska notranja zadeva. Ogromni pomen tega procesa je pravno v tem, da je do vseh podrobnosti odkril neprestano borbo združenega kapitala proti prvi prole-tarski državi. Jedro pravde ni bilo 53 tehnikov, marveč poizkus mednarodne buržuazije, da v novi obliki oživi staro politiko intervencije.«
i	Bodočnost zrakoplovov
O priliki 80 letnice grofa Zeppelina razpravljajo nemški listi o dosedanji in bodoči usodi zrakoplovov. V berlinski »Germaniji« piše bivši stotnik W. Meyer med drugim:
Nemški vodljivi zrakoplovi, ki so lažji od zraka, so v zadnji dobi z neznatnimi izjemami izginili izpod neba. Izgubljena vojna in mirovne pogodbe, ki so do 1. 1926. nemškemu zrakoplovstvu vklepale roke, inflacija in pomanjkanje denarja so bili temu vzrok. En sam zrakoplov stane več nego celo brodovje "letal; enaka je razlika v stroških za zrakoplov-no lopo ali pa enostavno pristajali Š6e za le. tala.
stanu, 43 je učiteljev, 16 profesorjev, 109 delavcev, 112 obrtnikov, 19 duhovnikov, 16 odvetnikov, 11 kmetov itd.
Zaplemb je bilo 1. 1927. na Češkoslovaškem vsega 1674. Od tega odpade na češko.-slovaške liste 267 konfiskacij, na nemške 183, madjarske 71, ruske 7, poljske 2; ostalih 1144 konfiskacij je zadelo komunistični tisk. Ako vpoštevamo število komunističnih listov in dejstvo, da je med temi listi le sedem dnevnikov, se izkaže, da odpadeta na komunistični tisk dve tretjini zaplemb. Vse te konfiskacije so se izvršile po zakonu o zaščiti države in se uikakor ne more reči, da bi oblasti komunistični tisk namenoma preganjale. Komunisti konfiskacije naravnost izzivajo, da morejo potem s pobeljenimi mesti zase delati reklamo. Materijalne škode nimajo, ker s tiskom vedno čakajo, dokler jim oblast ne vrne cenzurira-nega izvoda. Državno pravdništvo dobiva oo cenzorjev dnevno po 6000 strani ovadb.
Današnji puščavski svet (44.2 milijona kvadr. kilometrov) se bo tudi dal vsaj deloma izpremeniti v plodno zemljo. Vsega skupaj je 67.7 milijona kvadr. kilometrov suhe zemlje sposobne za obdelovanje; približno polovica odpade na toplo, polovica pa na mrzlo podnebje. Popolnoma neporaben za kakršnokoli produkcijo je le razmeroma majhen del zemeljske površine.
Če sta za prehrano vsakega posameznega človeka potrebna dva akra (približno štiri petine ha) zemlje, kar dopušča gostoto obljude-nja po 125 duš na 1 kvadr. kilometer — potem more zemlja preživljati osem milijard ljudi. Pri tem pa še niso vpoštevane možnosti, da se izsuše veliki deli morskega dna.
Kruha dovolj!
Tod in tam prodro v javnost glasovi, da mati zemlja kmalu ne bo več sposobna preživljati svojih množečih se otrok; znanost je že na delu, da preskrbi s svojimi retortami za umetno hrano. Homeopatične količine zgoščenih redilnin snovi bodo zadoščale za vsakdanjo prehrano človeka. — Ni treba biti ravno poseben sladkosnedež in pojedež, da se zazdi življenje, ki naj bi se hranilo ob pra-
»Čemu se smejete, Koprivnik? Ali se morda smejete meni?«
»Gotovo ne, gospod profesor.«' »Nc vem, čemu drugemu naj bi se potejn smejali?«
Kaj pripoveduje Lundborg?
Švedski listi objavljajo izjave stotnika Lundberga, ki jih jc podal po svoji rešitvi. Lundberg pripoveduje:
Ko sem prvič pristal pri rdečem šotoru, je Nobile jokal. Brada mu je bila zrasla in bil je zelo umazan. Sploh je bil v strašnem stanju. S Schybergom sva ga vlekla do letala. Ko sva imela generala na krovu, sva takoj odletela na naše oporišče. Tam je dobil general goveji zrezek in žganja, nakar se je nekoliko opomogel.
Kmalu nato sem znova startal s Fokker-jem, sledil mi je Jakobson. Ko sem pristal, so se smuči zadrle v sneg, letalo se je preao-picnilo 10 m pred robom ledu in tako sem se znašel na tleh. Tja so bili že preje prenesli težko ranjenega Cecionija, za kar je bilo treba silnega napora. Sedaj smo položili Cecionija na krilo letala in ga pustili tamkaj. (Cecioni je pred par dnevi izdihnil.)
Sam sem odšel slabe volje na šotorišče m v svojem obupu legel in zaspal. Naslednji

trtice
wWd/m<Wt
Dr. F. C.
O izbiri poklica '
(Nekaj misli za naše abiturijente.)
Marsikdo je dovršil srednjo šolo, a ni se še mogel odložiti za določen poklic. Kdo drug se je odložil za ta ali oni poklic, — morda sam ne ve, zakaj. Marsikomu je vsaj približno jasno, zakaj se je nameril v določeno smer. In podobno se dogaja staršem, ki bi radi svetovali svojim otrokom; podobno se dogaja vzgojitelju, ki bi s pametnim naukom rad svetoval gojencu, ki mu je do tega trenutka ostal zvest. Težko se je spoznati v takem položaju, posebno težka pa postaja odložitev v današnjih zamotanih in razrvanih gospodarskih ter socialnih razmerah. Zato bo prav, že si pokližemo v spomin nekaj važnih misli, ki jih mora uvaževati vsakdo, kdor »i izbira poklic, oziroma pri izbiri poklica sodeluje.
Trije vidiki so, s katerih je možno gledati na poklic, tri smeri so, v katerih treba misliti pri izbiri poklica. Trije različni vidiki so, in nikakor ni dano jamstvo, da vsi trije med seboj soglašajo in da ne pridejo navskriž.
Prvi vidik je religiozni vidik. Za vernega religioznega žloveka, zlasti za pozitivnega kristjana je očitno, da mu je od Boga ali božje previdnosti ali kakorkoli ie imenujemo to dejstvo, določeno čisto določeno mesto v življenju. Vsaka neumrjoča duša ima svojo brezkončno vrednost v božjih ožeh, — njeno življenje ima doložen smoter in cilj, in k temu cilju spada tudi doložen ' poklic, spada vršenje te in te naloge v človeški družbi, v kraljestvu božjem na zemlji. To je nedvomno najvišji vidik, s katerega zremo na svoje življenje. Religiozna ideja poklica more in mora dali človeku tudi tisto končno umiritev, ki jo vsaka druga ideja ne more dati. Religiozno pojmovanje klica more žloveku zlasti pomoži v trenutkih, žlovek klone pod težo življenja in v svojem klicnem delu ne more najti nobene končnove-ivne in vseobsežne vrednote.
Drugi vidik, s katerega treba presojati poklic, je socialno-ekonomski. Odkar se je človeška družba toliko diferencirala in specializirala, da je nastalo vse polno »poklicev«, nastane za družbo vprašanje, kako bo uravnala dotok novih delovnih sil, kako bo uvrstila žlane mlajše, do-raščajoče generacije v kulturni in socialni organizem. Računati moramo z osnovnim dejstvom, da »družba«, narod, država, gospodarski sistem, — ali kakorkoli že imenujemo te činjenice, stavijo
čisto določene zahteve in naloge, ki jih morajo poedinci izvršiti, Se naj družba obstane.
In končno ostane še tretji vidik, ki meri poklic a stališča poedinca, njegovih nagnenj, želja, duševnih sposobnosti, njegovih genijalnih ali negenijalnih duševnih sil.
Kaj radi se omejimo le na ta tretji vidik in pozabimo na ostala dva Zlasti pri izbiri poklica velja to. Prvo, kar se vprašamo, je, že žutimo kako posebno nagnenje in veselje do določenega poklica. A tako nagnenje in simpatiziranje le zdavnaj ni zadosten znak in izkaz za sposobnost. Res je sicer, da se žesto za takimi poklicnimi željami skrivajo talenti in nadarjenost za dotične poklice. A vedno ni tako. Pogosto se dogaja, da nas mika poklic bodisi iz vnanjih motivov, iz častihlepja m samoljubnosti. Dostikrat se dogaja, da žive v nas še otroški in pubertetni motivi: Ker smo se v pubertetni dobi zanimali za ladje in mornarico, še pozneje mislimo na to, da bi postali mon' i inženir za zgradbo ladij ali mornariški oficir ali mornariški zdravnik. Ali pa vpliva na nas vzor, ki ga vidimo živo pred seboj in do katerega nas še danes veže kos mladeniškega oboževanja. Čustva in sentimentalnost sta tu slaba vodnika in svetovalca. Trezno se Ireba razgaliti in se vprašati, so li dani tudi drugi pogoji ta izbiro tega in tega poklica. '
Zato mora biti pri izbiri poklica mer-^njna predvsem presoja poklicne sposobnosti dotičiiega. Gre za to, v kolikor je res sposoben z-i ta in ta poklic. Tu nima zmisla izbegovati pred istinitodjo. Vsak poklic prinaša žisto dolnčone zahteve, ki jim je treba biti kos. Volja In mož, oziroma želja in moč, to je dvoje, Tudi najmočnejša volja in odložitev, tudi največja samozataja ne more ustvariti duševnih energij, če jih saj v približnem obsegu ni. Zato mora biti naša prva naloga, da natančno spoznamo prilike, v katarih se vrši dotični poklic. Mlademu žloveku tozadevno manjka izkušenj. Kako naj pozna poklice, ko v današnji šoli ni imel mnogo prilike, da bi se pobli?e praktižno seznanil z njimi. Vrh tega p:i so »slike« o poklicih, ki jih srežavamo v naših knjigah, do skrajnosti nekritične, naivne in po nepotrebnem idealizirane, da se iz njih prav malo da razbrali, kako izgleda v istinitosti zdravniški, učiteljski, duhovniški, profesorski, inženirski, uradniški poklic.
Druga naloga pa je: spoznati svoje sposobnosti, priti do spoznanja, kani člavek spada. Ni se treba prenagliti z odložitvijo, in že človek pride do spoznanja, da je drugje boljo, mimo se preokre-
niti drugam in »presedlati*. 8ro>j »nravi« poklic
človek žesto pozno najde. Še 30 in 25 letni mladi ljudje so si cesto prebrali svoj poklic in odloČili za drugo smer. Nasprotno pa ao »izredni« zgodnji talenti prav pogosto popolnoma razočarali. Mnogo obetajoči prigodno razviti tehnični, glasbeni, pesniški, igralski in drugi talenti so končali z veliko povprečnostjo.
Najboljša preizkušnja za sposobnost je konkurenca z drugimi, je prilika, pokazati kaj človek zna. Ne govorjenje, ne izmikanje in obotavljanje, ne načrti niso merodajni. Pokaži, kaj znaš, kaj si storil, kako si se odrezal v primeri z drugimi... Kritično primerjanje samega sebe z drugimi ni nikakšno samoljubje, resničen in večkraten uspeh je izkaz za lastno sposobnost, prav tako kakor je neuspeh dokaz vsaj delne nesposobnosti.. Zato moramo vsakomur svetovati, da čimprej prime za delo, da se na univerzi loti dela v seminarjih in pri praktičnih vajah, da napravi kolokvije In izpite, da pride v st'k s profesorji, ki mu bodo sodbo o sposobnosti gotovo olajšali. Vsak mlad človek sebe precenjuje, ni zlepa zadovoljen s povprečnostjo in sega preko dopustnih meja Je v tej veri v lastno genijalnost nekaj dobrega, a kritika napram sebi mora biti kar najbolj stroga. Ce je jasno, da so cilji previsoki, ne sebe varati in se podajati v nevarnost, da človek pozneje doživi polom. Raje biti zadovoljen z nižjim nivojem, ki je lahko po-šteno-soliden. Najbolj žalostni pa so slučaji, če silijo na univerzo, oziroma v težke poklice ljudje, ki za noben drug praktičen in enostaven poklic niao sposobni, pa mislijo, da bo tam bolje.
Rekli smo, da žlovek rad in preveč vidi samega sebe, da pa pri tem pozablja na drugo, ravno toliko važno dejstvo: da jo vsak človek član človeške družbe in raznih zajednic, katerim se mora podrediti, in da te zajednice, tudi če bi hotele, ne morejo vsikdar ustreži vsem ali vsaj glavnim zahtevam poedinca. Jasno je; kdor je sposoben, se mora podpreti. Sposoben žlovek ima pravico do razmaha svojih duševnih sil in sposobuosti. Zato se danes po pravici poudarja geslo: prosto pot sposobnemu žloveku. A ne smemo pri tem pozabiti na drugo stran: vsaka sposobnost, vsaka nadarjenost vsebuje tudi obveznost, da mi te svoje darove prav in v prid skupnosti porabimo Nima samo družba napram nam obveznosti, ampak tudi mi smo etižno dolžni, da svoje sile porabimo v pro-speh celote. To je principielno stališče.
Pri presoji poklicnega dela in izbire poklica pa treba imeti pred očmi važno dejstvo: da nikakor ni garancije, da bi se zahtevki, ki jih stavi družba, morali kriti. Cilj in ideal vse socialne politike je nedvomno, zmanjšati kolikor mogoče to nasprotje, a iz sveta spraviti se ne da. Zato treba danes v praksi nujno računati b kompromisom, marsikdo se bo moral odločiti za poklic, za katerega ne čuti v sebi bogve kakšnega zvanja. To pa zato, ker baš tam, kjer bi človek rad bil, ni kruha, pač pa so prazna mesta drugje, In je člo-
vek primerni), da si poišče tam zaslužka in aM-
steuoe.
To pa velja brez pridržka, da je ca vsako iskreno resnično izbiro poklica in prav tako n pripravo na ta poklic potreben neki slan, neki idealiiem, neko zaupanje v dober izid Brez take navdušenosti in brez vsaj približnega optimizma ni nič. Dijak, ki jc že danes skeptik in cinik, ali materini is t in filistejec, ne bo nikdar prišel do življenja, ki bi ga zadovoljilo in osrečilo. Ni treba, da ai človek zapira oči pred istinitoetjo. Nasprotno, celo usodno je to. A neko naivno veselje pri svojem študiju in delu moramo imeti.
In še nekaj. Svoj poklic si moramo izbrati sami iz lastnega nagiba. Samostojno si moramo začrtati pot skozi življenje, tako da bo naša osebnost prišla do polne veljave. Četudi nas pri tem neštete stvari neprijetno dirnejo, zavest, da smo po dobrem preudarku ukrenili to, kar nam veleva vest, je največje zadoščenje, ki ga moremo doseči. Lahko se tudi oziramo na nasvete prijateljev, staršev in starejših, a baš odložilnega koraka nam ne more prihraniti nihče. Človek, ki se v usodnih trenutkih svojega življenja ne odloča sam, ni človek.
KeysorIina;ov »Reisetagebuch eines Philoso-phenc izide v francoskem prevodu kot bibliofilsk* izdaja na subskripcijo. Keyserling je za to francosko izdajo napisal originalni predgovor.
•
Celotna iidaja Sienknewiccerih spisov. TzSel
je 14.—16. zvezek zbranih spisov H Sienkiewicza »Brez dogme« v redakciji I. Chrzanovvskega. v založbi Gebethner in Wolff v Varšavi.
•
Neobjavljena Zola-jeva pisma prinaša v jul.
zv. »Neue Rundschau« (S. Fischer, Verlag, Berlin). Pisma, ki večji del tudi v francoščini še niso bila objavljena, predstavljajo ne samo biografskih dokumentov izredne vrednosti, ampak so tudi važen donos k zgodovini DreyfuU-ove afere.
Dva ruska emigrantska časopisa ▼ Parizu, m Bicer literarni mesečnik »Zveno« in politični dnevnik »Dni« sta prenehala izhajati. »Zveno« je stal blizu Miljnkovi skupini, dočim je »Dni« zastopal smer Kerenskega. Kakor obljublja uredništvo, bo
kmalu pričel zopet izhajati, in sicer kot tednik. *
Ševčenko v tujih jezikih. Ševčenkov institut v Harkovu pripravlja izdajo Ševčenkovili del v
nemškem, poljskem In beloruskem jeziku. *
Na lingvističnem kongresu ▼ Haagu se je
ustanovilo internacionalno udruženje, katerega smoter je, da pospešuje znanstveno raziskovanje eksperimentalne fonetike. Predsednik udruženja je prof. Edvard W. Scriptwe (Dunaj), podpredsednik pa E. A. Meyer (Stockholm).
Neki uglaševalec glasovirjev je imel dvočlca, katera sta si bila na las podobna. Neki prijatelj ni mogel razumeti, kako ju loči, ker sta si tako enaka. »Vščipnem zdaj enega, zdaj druzega.« — »Vščipneš, to otroka vendar boli in vpijeta, ali ne?« — »Seveda,« je odvrnil uglaševalec. »Ako tega vščipnem, zavpije na glas C, to je Francek, ta pa vpije na A in potem vem, da je to Jožek.<
Pot v Zagreb zastonj
ker toliko prihranite, ako nabavite svoje potrebščine pri
F- J. ROSET, „OLERON«
Zagreb, sedaj llica 6, dvorišče Grand hotela desno.
Vsled nenadne sodne deložacije razprodaja ženskih plaščev, oblek, bluz, plisiranih sukenj, klobukov, solnčni-kov, nogavic, kopalnih plaščev, kopalnih kostumov in čevljev i. t. d. in to samo prvovrstno blago, najnovejši izdelki prvih dunajskih in pariških modnih hiš po
znižani ceni
ki velja tudi pri plačilu na obroke.
Brza dostava omogoča lastnikom Chevroletovega tovornega voza brezhibno postrežbo odjemalcev, kakor tudi razširjenje obrata.
edno v obratu ...
.. zanesljiv
Preljubljenl, nad vse dobri g. kaplan
p. Joahim
brez poslovljenja si zapustil Tebi tako ljubo župnijo Mošnje. Koliko si storil zanjo! Solze ne dovoljujejo, da bi več zapisal. Tolaži me, da si šel v kraj, iz katerega nam boš še bolj pomagal.
Fr. Blelweis
župnik.
Zahvala
Vsem premnogim, ki so sočustvovali z nami in ki so na katerikoli način počastili spomin naše blagopokojne mamice in žene, gospe
Agneze lOovar
izrekamo prisrčno zahvalo. — Posebno zahvalo smo dolžni č. g. duh. svetniku Čadežu, g. ravnatelju Čeču, osobju Jugoslov. tiskarne, čč, šolskim sestram zavoda Marijanišče za spremstvo pri žalnem sprevodu; čč. sestram sanatorija Lcomšče za ljubeznivo in požrtvovalno skrb ob bolezni drage rajnke; vsem darovalcem prelepih rož in vsem ostalim: Bog povrnil
močan
77 ekonomični tovorni vozovi prinašajo lastnikom večji dobiček.
Hitro prevažanje, neobhodno potrebno za točno obratovanje, nizki prevozni sfroški, da tudi iz tega še dosežete poseben dobiček, ... to je kar nujno potrebujete :
Graditelji, podjetniki, trgovci povsod uvidijo, in Vam bodo pričali o tem, da zamorejo obratovati mnogo hitreje in brez nepotrebnih zadržkov, ako rabijo Chevrolela.
Zavedajo se tega, kar so iz-kušnje že dokazale: da dovrši Chevrolet posel, za kateri bi bili
potrebni fri pari konj — In da je pri fem amortiziran v 6 mesecih.
Močni motor z od zgoraj krmiljenimi ventili in pojačena zadnja os dopuščata popolno na(ovor-jenje voza tudi na najslabših cestah. Chevroleiova izredna prožnost obvaruje nafovorjeno blago dovolj pred poškodbo, katera bi bila posledica prehudih tresljajev.
Pazile dobro, kako bo Chevrolet z lahkofo premagal vse podane težkoče prevažanja in kako Vam bo omogočil razširjenje obrata in povečanje dobička. Posetite zastopnika, da Vam brezobvezno predvede ta voz.
Zastopniki v celi lugoslaoiji.
Močna Cheorolelova zadnja os je bila preizkušana in pojačana primerno velikim lovorom.
CHEVROLET KUPCIJSKI VOZOVI
TOVORNA ŠASIJA Din 52.900—, KUPČIJSKA ŠASIJA Din 41.000 —
Glavno zastopstvo in zaloga rezervnih delov
V. A M. Baresič A Co.
Zagreb	Ljubljana
Marije Kraljice 34 — Tel. 27-44 Dunajska cesta 12 — Tel. 2292
Vsaka beseda 50 par ali prostor drobne vrstice 1'50Din. Najmanjši znesek 5Din.Oglasi nad 9 vrstic se računajo višje.Zaoglase strogo tt-govskega in reklamnega značaja vsaka vrstica 2Di'rt.
Najmanjši znesek 10Din.Pristojbina za Šifro2Din.V*ako<jla> treba plačati pri naročilu.Na pismena vprašanja odgovarjamo le,čej«pritožena cnamka.Cek.račun Ljubljana10.3wel.5t.2?-2B
Službeisčejo
Prodajalka
išče službe za mešano trgovino. Zna tudi šivati in bi opravljala vsa druga hišna dela. Najrajši kje na deželi. - Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 6322.
Dekle
želi stopiti v stalno službo k dobri in krščanski hiši; stara 28 let. Za vsa domača in lažja zunanja dela. Prijazne ponudbe na upravo Slovenca pod šifro »Pridna«.
Strojnik
trezen, verziran tudi v elektriki, išče službe. —-Naslov se izve v upravi »Slovenca« pod št. 6342.
II
tfftižbodobe
Pomočnika
sprejmem takoj. Franc Š t e r , kovaški mojster, Predoslje, Kranj.
Prejemalec in škarter
se sprejme takoj pri lesni industriji. Zahteva se popolna verziranost v mehkem in trdem (bukovem) lesu. Ponudbe na poštni predal 153.
Ključavnič. vajenca
sprejme brez oskrbe Josip Šiška, Kranj.
Ročne oblikovalce
za oblikovanje modelov, iščemo. Samo dobro kvalificirani delavci naj se takoj oglasijo v tovarni Titan d. d., Kamnik.
Učenca
iz boljše hiše sprejmem v trgovino z mešanim blagom. - Zmožen mora biti slov., nemškega jezika in dober računar. Adolf Starki, trgovec in hotelir na Bledu.
Trgov, vajenca
zdravega, poštenih staršev, s predpisano šolsko izobrazbo - sprejmem v trgovino z meš. blagom in z deželnimi pridelki. Adolf Remic, Mirna peč.
Mizar, pomočnika
za boljše pohištveno delo se sprejme. I. M r h a r , Stanežiče, Št Vid n. Lj.
Vajenec
z dobrim šol. spričevalom se takoj sprejme. -Vodušek Franc, krojač, Vojašniški irg 2, Maribor.
Sedlarski pomočnik
ali tašner - z večletno prakso, dobi stalno službo v Ljubljani VII., Lepo-dvorska 23.
PoičSiva
Vilo
ali hišo na Bledu kupim. Ponudbe na upravo lista pod »Z vrtom«.
Granitni delavci!
Sprejme se takoj proti dobri nkordni plači pridne izdelovatelje granitnih kock in drobnega tlaka (strojno izdelovanje). — Orodje, stanovanje in posteljnino preskrbi tvrdka. — Tvrdka A. & E. Ebrlich, granitolom »Ce-zlak«, p. Oplotnica.
stanovanja
Stanovanje
nujno potrebaje mirna kršč. stranka 4 odraslih oseb za avgust ali september. — Pisma pod »Nujno« na upravo.
icms;
Izletnikom in letoviščarjem
se toplo priporoča na novo opremljen hotel Starki ob jezeru na Bledu. Prvovrstna kuhinja, dobra bizeljska vina. — Zraven hotela trgovina t mešanim blagom in stabilna Standard bencin pumpa.
Marmornati pesek
črn, rdeč in rumen (ter-razzo materijal) izdeluje in prodaja tvornica cementnih izdelkov Jos. Cihlar, Ljubljana, Dunajska cesta 69,
Meblovano sobo
oddam takoj gospodični. Reber 3/II.
Prodam
trgovski pult, vago, oto-mano, dve izložbeni okni. - Florijanska ulica 11.
Tovorni auto
Fross-Biissing
s prikolico, povsem nov, se proda radi prudruga-čenja pogona za zmerno ceno. Naslov v upravi lista pod št. 6317.
Harmonij
nov, dvovrsten, krasen glas, takoj naprodaj. — Naslov v upravi »Slov.« pod štev. 6345.
Jetika
se ozdravi, pri zdravniku dr. Pečniku, zavod Se-čovo, železniška postaja Rog. Slatina, Štajersko.
Razpisujemo dobavo 140 m2
jamskega lesa
- Ponudbe je vložiti do 24. t. m. Več pri Direkciji držav, rudnika Zabu-kovca pri Celju.
Restavracija Smarjetna gora
(654 m) nad Kranjem,
Gorenjsko, nudi tujske sobe za letovi-ščarje s celokupno oskrbo in prehrano za dnevno 50 Din. Krasna višinska lega z lepim razgledom.
nilnarfi!
HI, proso, ajdo In 'efmen kanite nalcenete nrl
V. VOLK. LJUBLJANA
veietrpovlrii tlta in noke
-lav lino DOiliplje
RCCETTO & drugovi
i!ru?.ba ? o. ?
Mnribnr ^'opn^cpn n 1
Z našo omelno
esenco
Do seda', na'ceu:'JSa tvrilka v državi! Sklad'Rrf-0 M K. k ft IS 1. & U is U O L O Tovarna elasbll, prrnniofonov in harmonik. R LUBOBU, M A H i U O M 61. 107 A. Viol ne od Din 95'—, ročne harmonike od Din 85"— tiimbnrico od Din DS'—, gramofoni od Din 345—. Zahtevajte nai veliki katalog, katerega Vam poiljeirs brezplačno.
»Most n«
si lahko vsnkdo z malimi sToSki pr pravi izvrstno obstojno in zdravo domačo pijačo. < ena t stekieinci /a 15(i litrov Din 20—. po pošti Din 40—. D«b se samo v droger il A. K nc. I. ublmna in rtro >eri|i Wolfram nasl. M. Kane Maribor, Go-spnsUa ulica 33.
'-s; -Sv,«!:
NAJBOLJ RAZŠIRJENI 6NEVNIK
Cefir za srajce!
ŽNujnuvejsi vzorci
Gostilna
se odda z inventarjem in stanovanjem. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod šifro »Gostilna«,
Prodamo
Malinov sok
izvrsten, pristen, dobite pri Lovro Sebenik, Ljubljana, Knezova ulica.
Drva
suha, smrekova (krajniki in žamanje), imam vedno v zalogi po nizki ceni. • Dostavim tudi na dom kamorkoli v Ljubljano ali bližnjo okolico. Pišite na naslov: Pavel B o ž n a r , les. trgovina, Polhov gradeč pri Ljubljani.
A t K Sl nbmie
LJ UliLJA ln A
Prva Belokranjska parna opekarna ZURC, Gradac, Krn p a - Semič
nudi vsako množino
franko vsaka postaja, konkurenčne cene. Glasom mnenja keramičnega inštituta opeka vzdrži 80(V vročine — nadomestek šamota, po dosedajni izkušnji izvrstna opeka za topilne peči, pekarije itd. Zaradi bližine konvenira nakup z ozirom na nizko žel. tovornino. Krajevni zastopniki se sprejmejo.
Pri budi vročini Vam nudi izborno. hladečo piiačo znani
Piccoli-jev malinovec
vkuhan z naifineiMm sladkorjem; je naraven, brez umetne barve in ne vsebuje niknkih kemlmh pridatkov za konzerviranje. Oddaja na drobno in vel ko. Cena nizka.
Lekarna dr. <3. P.ccoli, Ljubljana,
Dunajska cesta.
Nabava raznih vile kov in orir riinih koncev
Direkcija drž rudnika Velenje nabavi dne 30. julija t. 1 ob 11. uri s pismeno direktno pogodbo razne vijake in privarilne konce. Kolkovane jx>nudbe s 5 Din se spn-ejemajo do zgoraj navedenega roka. Pogoji in specifikacije se dobe v Pisarni direkcije drž. rudnika Velenje br. 5158/11.

srboiirvatski slovar
Sestavil dr. Albin Vilhar. V platno vezan Din 70"—.
SttohrvafshG-
siovenskl slovar
Sestavil dr Albin Vilhar. V platno vezan Din 60-—.
fugoslov. Knjigarna * Ltublfani

Ceneje ko/ on
RAZPRODAJAH
se dobi vsakovrstno manu/aUturno blago samo bil TRPIN. MARIBOR, Ginom trq *teu. 17.
Stavbni odbor za prezidavo starega šolskega poslopja in za zidavo nove dvodružinske stanovanjske hiše na Rakeku razpisuje oddajo zidarskih, tesarskih, krovskih, kleparskih, mizarskih, ključavničarskih, steklarskih in pleskarskih del.
Nač:ti so na vpogled pri g. Mlakarju na Rakeku, kjer se dobi tudi popis in pogoji. Pismene ponudbe je oddati v zapečatenih kuvertah najkasneje do 22, julija opoldne istotam, — Stavbn odbor si pridržuje pravico oddati dela, brez ozir« na višino ponudbe.
Stavbni odbor na Rakeku.
Henrik Sienkiewicz:
49
Na polju slave
Povest iz časa kralja Jana Sobieskega.
Matevž pa je ustavil konja in rekel:
»Meni se je pa smilila... Tako je lepa kakor cvetka... Ali se spominjate, kaj je dejal stari Ciprianovič?«
>Kaj pa?« so ga na moč radovedno vprašali Luka, Marko in Jan in tudi ustavili konje.
Matevž jih je za trenutek pogledal s svojimi izbuljenimi očmi, potem pa je dejal skoraj žalostno:
»Da bi to vedel, pozabil sem.«
Medtem je bila v kočiji razen Pongovskega opazila izpremenjeni obraz gospodične tudi pani Vinic-ka, ki je navadno prav malo vedela o tem, kar se je godilo okoli nje. Zdaj pa je vendar vprašala:
»Kaj ti je, Anulka? Ali te zebe?«
»Ne,« je odgovorila deklica z nekim tujim, mrtvim glasom: »Nič mi ni, samo to vreme mi tako čudno dene ... tako čudno ...«
A čeprav ji je naglo pošel glas, ni imela solznih oči. Nasprotno: v njenih suhih punčicah so vzplam-tele neke čudne, žive iskre, in obraz ji je postal nekam starejši.
Pan Pongovski, ki je to opazoval, si je rekel na tihem:
>Ali ne bi kazalo kovati železo zdaj, ko je vroče?«
Enajsto poglavje.
Na božjo pot se je pripeljalo vse polno plemičev fz bližnje in celo daijne okolice. Prišli so Kohanov-6ki, Podgajeckl, Silnicki, Potvorovski, Sulgostovski, Ciprianovič s sinom, Bukojemski in mnogo drugih. A največ zanimanja je zbudil prihod pana vojvode sandomirskega, Cartorijskega, ki se je ustavil v m**1 notin v Varšavo na sehn in že več dni
l 1 i*j ij n u »»' v ^ j- - -j - ■	u
v pričakovanju odpustkov obiskoval mašo. Vsi so ga bili veseli, kajti njegova navzočnost je pripomogla
prazniku do večjega sijaja in razen tega se je pri njem lahko mnogo zvedelo ed publicis (o državnih zaedvah). Gospod je bil zgovoren. Pripovedoval je o krivicah, ki jih je Republiki storila Porta (turška vlada) pri razmejitvi v Pc-doliji, o tatarskih trumah, ki so kljub mirovni pogodbi vnovič ©pustošile deželo, in je z gotovstjo napovedoval vojno. Trdil je, da bo nedvomno sklenjena zveza s cesarjem in da ne bodo proti njej odkrito nastopali niti pristaši Francije, kajti francoski dvor je bil generaliter (v splošnem) cesarju sicer neprijazen, vendar pa je razumel nevarnost, v kateri se je nahajala Poljrka. Knezu Mihalti seveda ni bilo znano, ali navale Turki najprej na Krakov ali na Dunaj. Zato pa je vedel, da pri Adria-nopolju sovražnik > arina virosejue parat« (zbira orožje in moštvo), da se zbirajo razen oddelkov, ki so bili pod Tokol.vjem1, blizu Košic in sploh po vsej Ogrski, še tisoči iz Rumelije, Azije, celo iz dežel ob Eufratu in Tigrisu, pa tudi iz cele Afrike od obrežja Rdečega morja pa do obale, ki so jo oblivali valovi neizmernega oceana. Šlahta je vse to željno poslušala: starejši, ki so vedeli, kako neizmerna je never-nikova moč, s skrbnimi obrazi, mlajši pa s plamte-čimi očmi in naježenimi obrvmi. V splošnem pa je prevladovalo bojevito razpoloženje in prepričanost o zmagi. Saj je bil še svež spomin na hotinsko bitko, v kateri je zdaj vladajoči gospod kralj, tedaj še het-man, na čelu poljske konjenice, potolkel in razpršil neprimerno večjo turško voj ko. Vsi so se s ponosom spominjali, da so Turki z divjim pogumom napadali katerekoli vojake drugih narodov, a izeubili srčnost, če so morali sredi ravnega polja pogledati v oči strašni konjenici iz »Lehis'.ana«, še večjo bojevitost in še večje navdašenie je izzvala pridiga župnika Voinov-skega. Pan Pongovski se je na tihem bal. da ne bi pridigar omenil kake grehe in se ne spustil v očitanje, katero bi bilo mogoče razumeti kot namigavanie na njegovo osebo ter njegovo ravnanje napram Taeev-
1 Emerik Tokoly, »kralj Krucev« (ogTskili ujKirnikov), je pustošil v zvezi s Turki tudi slovensko Štajersko in 1'rekmurje.
skemu, — a se ni zgodilo nič takega. Župnik se je preveč razvnel za vojno: vse njegove misli so veljale zgodovinskemu poslanstvu Potiske. »Tebe, draga domovina,« je govoril, »je izvolil Kristus izmed vseh narodov, tebe je pos*avil, da čuvaš druge, tebi je za-povedal, da zavzameš svoje bojne postojanke ob vznožju Njegovega Križa in v obrambo vere žrtvuješ vse svoje življenje do zadnjega vzdihliaja, do zadnje kaplje krvi. Odprto ti je polje slave, pa naj v potokih teče kri iz ran na tvojem telesu, naj štrlijo iz njih puščice in sulice — vstani, o lev božji, stresi grivo in kot grom naj se razlega tvoje rjovenje, da zmrzne od stra! a nevernikom mozeg v kosteh, da se zvrnejo v prah polumeseci in bunčuki2 kakor bori, če jih lomi vihar!«
Tako je govoril svojim viteškim poslušalcem, kajti bil je s!ar voiak, udeležil se je neštevilnih bitk tekom svojega živi jen'a in vedel, kako je na bojnem polju. Zato se je zazdelo navzočim, ko je pričel pripovedovati o novi vojni, da gledajo one podobe v kraljevskem gradu v Varšavi, na katerih so bile tako slikovito predočene različne pol;ske bilke in »Viktorije«. »Glej. polki so se zganili, sulice so se že sklonile v višini konjskih u£os, jezdeci so se nagnili v sedlih. Med neverniki se razlega plašen krik, v nebesih pa vlada veselje. Blažena Devica Marija urno zleti k okencu in kliče: Hitro sem, Sinček moj, glej, kako napadajo Poljaki! Gospod Jezus jih blagoslavlja s svetim Križem: Za pet ran božjih, zakliče, to ti je iunarka šlahla, to so pravi vojaki! tukaj imajo že pripravljeno svoje plačilo!« A sveti nadangel Mihael se kar tleska z dlanjo po bedrih: Le po njih, pasjih ne-vernikih! Bij! Tako se veselijo v višavah. Vojaki pa udrihajo in udrihajo, podirajo ljudi, konje in polke, letijo po truplih poteptanih janičarjev, po ujetih topovih, pogaženih polumesecih — letijo naprej k slavi, zaslugam, izvršeni dolžnosti, k zveličanju in nesmrtnosti ...«
- Na sulico pritrjeni konjski repi, znamenje turških poveljnikov.
IIIEIHEE ElilEIII
s a
C	ti
IS	=
s	;r
m	r
B
a S	r
rc t	S
f3 -	N;
oo p?	£
rv5 ^	9
oc;
K'	O"
oo	c:
2"	c 2
'	P
»	>
S' S'
i	e
a	to
m	3!
-o	5
o	>
<
•Z	r-
UO	S
6 1 cr E
. co
»r
i: U v>>
a
JS 50	S
rD «»	rt)
£	P
S
^ a —
—	ts
m a
o S. ,
—	(5 I
= n 5 = {O o
to 2 o- S
=
&
s 0	^
CD	fts P H.&
tU *	t:
-5	G.
— O	•
ET	3S
I*
P ?
to | * %
rr o
i. 3 a tju^
"„ S ^ _
N §
w -=. »o m
_ K
5 3
p n
I "
" £ ■o C
N z
it
05* ••
2*. >
S
s?
-8!
-j a- <t
P V ? 5
=iii=lil ElilEIII
Za Jugoslovansko tiskamo v Ljubljani] Karel CtL
Izdajatelji di. Fi. Jalovec,
"redniki Franc Ierseglavi