Leto LXm~ št. 100
V Ljubljani, sobota J. maja I930
Cena Din 1.—
tehaja vsak <teo popoldne, isvzemši nedelje in praanik«.   —  Insereti do dO potit a Din —,
<*o 100 vrst r>m 2.50, od 100 do 300 vrst a D ki 3.—. večji inserati peti t vrsta Dfti 4.—. Pop«« po dosovora- Inseratni davek poseoe). — »Slovenska Narod« v«*Ja mesečno ▼ Jegoskwql Din 12, za :no*ennsevo Din  35—.   Rokopisi se ne -vračajo.
Uredništvo in vravništvo
LJubljana, Knafkrva ni. 5
Tefefoa WL 3*32. 3123. 3124. 3435 m 3426.
PODRUŽNICE:
MrtSSBOfc. Opajsfc trg $•--- CELJE, Koce nova rika 2. — Tel. 100.
NOVOMCSTO, Uabtjcmska cesta. te', št. 2*>. JESENICE, Ob kolodvoru 101. — — —
Račun pr: če*, zavodu v Ljubljani št. 10.351
PROTI GOSPODARSKI NADVLADI
AMERIKE
Švica namerava organizirati Evropo proti prevladujočemu gospodarskemu vplivu Amerike, ki ogroža celokupno evropsko gospodarstvo
Ženeva, 3. maja Povišanje ameriških carin na urarske izdelke je povzročilo v Švici veliko razburjenje, ki je našlo odmev tudi na včerajšnji seji zveznega sveta. Zvezni svet je skleni! v včerajšnji seji pozvati švicarskega poslanika v VVashingtonu, naj opozori ameriško vlado na katastrofalne posledice, ki fih bo imelo povišanje carin za švicarsko urarstvo. Zvezni svet je izrazil upanje, da bo ameriška vlada v obojestranskem interesu primerno znižala carine in s tem omogočila redni razvoj švicarskoameriškJh trgovinskih odnošajev. V gospodarskih švicarskih krogih je bila tudi sprožena misel, naj se organizira skupna akcija evropskih držav proti vedno bolj naraščajoči ameriški konkurenci, ki ograža tudi v drugih panogah evropsko industrijo. Ta ideja pridobiva vedno več pristašev in so bili v raznih mestih ustanovljeni odbori za boj proti gospodarski nadvladi Zedinjenih držav.
Neuspeli komunistični atentati v Rumuniji
Preprečena katastrofa brzovlaka na progi Bukarešta — Constanza.
Bukarešta, 3, majo. Na dan 1. maja eo poskušali komunisti izvršiti več atentatov. Posebno na železnicah ©o pripravljali napade na vlake. Zaradi čuječnosfa oblasti pa jim niti eden poskus ni uspel. Temu je tudi pripisovati, da je brzo vlak na progi Bukarešta-Constanca ušel katastrofi. Par minut pred prihodom vlaka je opazil čuvaj v bližini ne-
ke male postaje, da so bili odstranjeni vijaki. Če bi bil prvi vlak privozil na ta del proge, bi se bil iztiril in prevrnil v dokaj globok prepad. Čuvaj je takoj alarmiral posta-jenačelnika, ki je vlak se pravočasno ustavil. Preiskava je ugotovila, da je to delo komunistov ter je bilo aretiranih tudi več osumljencev.
Nenavadne posledice plazu
Na Norveškem se je utrgal pri kopanju temeljev ogromen plaz in zdrvel v morje. — Pri tem se je potopilo več ladij.
Oslo, 3. maja. Pri kopanju temelja za novo tovarno v Orkli v bližmi Nida-rosa ie malo manjkalo, da se ni pripetila velikanska nesreča. Pri delu je bilo zaposlenih nad 300 delavcev, ko se je nenadoma utrgal velikanski zemeljski olaz. ki se ie naglo pomikal s hriba proti morju. Delavstvo je bilo še Pravočasno opozorjeno in je v naglici zapustilo delo. Malo  časa  nato ie prtdrl
zemeUski plaz do obale, kjer se ie z vso silo zagnal v morje.
Ogromne mase zemlje so tako razburkale morje, da so nastali valovi visoki do 30 čevljev, ki so hudo poškodovali pomole in potopih* večje število malih ladij. Več oseb je utonilo. Zdi se, da je nastal plaz zaradi t ranega deževja.
Razprava o peklenskih strojih
Današnja razprava proti zagrebškim teroristom. — Štrtak pravi, da niso nastavili peklenskih strojev, nego samo petarde.
Beograd. 3. maja. Na današnji razpravi proti zagrebškim teroristom sta bila zaslišana mladoletni trgovski pomočnik Ivan Ban in mesarski pomočnik Ivan Štrtak.
Ban izjavlja, da m imel nobenih zvez z ostalimi obtoženci. Bfl je sluga in se ni brigal niti za politiko niti za kake demonstracije. Svoja prejšnja priznanja na policiji in pred preiskovalnim sodnikom je preklical, češ da ni vedel sa kaj gre in kaj hočejo od njega.
Ivan Štrtak prav tako kakor vsi ostali dosedaj zaslišani obtoženci, zanika, da bi bil član teroristične organizacije, ki da sploh ni obstojala. Priznava, da je nabavil smodnik za peklenski stroj, toda pravi, da to ni bil peklenska stroj, ki bi mogel imeti kafc-
Odlfkovanje patrijarha.
Beograd. 3. maia. NB. Vel. kralj ie odlikoval patrijarha Varnavo z redom Beleea Orla T. stomrie.
Češkoslovaški strojevodje v Beogradu.
Beograd. 3L maia. Davi ob 8. so prispeli ▼ Beograd češkoslovaški strojevodje, ki so napravili ekskurzijo no Jugoslaviji. Na kolodvoru inu ie bil prirejen izredno svečam sprejem. Ves kolodvor ie bil v zastavah in zelenju. Pozdravili so jih jugoslovanski strojevodje, zastopniki mestne občine in zastopniki prometnega ministrstva. Češkoslovaški gostie ostanek) v Beogradu dva d*ni. na kar bodo nadaHeva-li svmio ekskurzijo po državi.
1. maj v Italiji.
Rim. 3. maja. AA. Predsednik vlade je prejel od delavcev v Firenci brzojavko, v kateri mu naznanjajo, da so 1. maja delali eno uro preko določenega časa v korist prekomorskih fašističnih kolonij.
Doumergue odpotoval v Alžir.
Pariz, 3. maja. AA. Predsednik francoske republike Doumergue je odpotoval v Tou-lon, kjer se bo vkrcal na križarko *Du-qnesne*, da obišče uradno Alžrr. Spremljajo ga ministri za mornarico, za pomorsko trgovino, za letalstvo in za javna dela, nadalje maršal Esperev in drugi dostojanstve-nflcL
sam učinek, marveč samo petarda, ki povzroči detonacijo. Njegov oče ima rudnik in zato dobro pozna učinek eksploziv. S Ha-džijem sta se dogovorila, da bosta demonstrirala proti odhodu poklon i tvene deputacije in da bosta povzročila detonacijo. C#» bi hot>la izvršiti atentat, bi se poslužila hujših sredstev, kakor pa je navaden črni smodnik. Pri taMh stvareh pa ne bi hotel sodelovati. Odločno zanika trditev obtožnice, da so hoteli pognati v zrak železniški most, odnosno osebni vlak, 6 katerim je potovala zagrebška poklonitvena deputacija. Ob 12. 90 pričeli citati zapisnike o njegovem zaslišanju in priznanjoi na policiji in pred preiskovalnim sodnikom.
Tihotapstvo mamil
Sydney, 3. maja. Tukajšnja policija je pričela z energično akcijo proti tihotapcem mami L Sinoči je zaplenila policija velike zaloge opija, hašiša in drugega sb'čnega blaga, ki je spravljeno v posodah za olje in označeno kot olivno olje. Aretiranih je bilo veliko število oseb. Vrednost ntib,>tapljene-ga blaga cenijo na milijone. Policija je dognala, da gre v tem primeru za zelo spretno organizirano tihotapsko družbo, ki je delala velikanske dobičke. Pri tej aferi je bilo kom promili ranih vp£ odličnih oseb.
Italijani zadovoljni z dr. Schobrom
London, 3. maja. AA. Avstrijski kancelar dr. Schober je imel včeraj več daljšrh razgovorov z angleškim ministrom za zunanje zadeve Hendersonom.
Rim. 3. maja. >Tevere< piše: Avstrijski zvezni kancelar dr. Sdhoberr, ki je ob priliki svojega zadnjega obiska v Rimu dobil toliko izrazov simpatij, je v Parizu ohranil tako dostojno stališče, da so se naše 6impatije še povečale. Dr. Schober se je izkazal kot izvrsten diplomat. V Parizu so ga ogrožale nevarnosti raznih smeri, ker so ga skušali listi spraviti na opolzko pot Dr. Schober se je izognil tem poizkusom. List upa, da se dr. Schober tudi v svojih razgovorih na Quai d'Orsay ni oddaljil od one bistroumnosti, ki tvori podlago njegove politike. Čeprav ima vzrok, priti FrancijS nasproti, ker to najbolje odgovarja gosTX)darskim željam Avstrije, vendar nima nobenega vzroka, dati se vplivati od francoske politike, ki operira obenem v Pragi in v Beogradru.
Avstrija si ne more dovoliti luksuza političnih zvez.
London, 3. maja. AA Avstrijski kancelar dr. Schober je sprejel vplivne osebnosti finančnega sveta v Londonu. V razgovoru z novinarji je dr. Schober izjavfl, da velja njegov pot v Berlin, Rim, Pariz in London pogaianiam za sklenitev trgovinskih pogodb in za učvrstitev gospodarskega življenja v Avstriji, ki si v sedanjem trenutku ne more dovoliti luksusa političnih zvez*
Italijanski kralj na potovanju
Rim, 3. maja. AA- Kralj jo odpotoval iz Gaete na kraljevi jahti »Savoja« v Reggio-calabria ter bo obiskal Messino, Catanijo ter nadaljevat pot v Siracuso, kjer bo pri-sostoval predstavi grške igre. Odtod odpluje kraljeva jahta v Sardinijo v spremstvu ene izvidniške ladje in treh rušilcev
Povračilo med vojno v Ameriki zaplenjenega premoženja.
Washington. 3. maja. Presednik Hoover je naprosil kongres, naj dovoli 50 milijonov dolarjev za povračilo med vojao zaplenjene avstrijske, madžarske in nemške lastnine. Hoover je izjavil, da se mora zahtevana vsota takoj dovoliti, ker sicer obstoji nevarnost, da se bodo stavljene zahteve po vrnitvi zaplenjene lastnine priznale, ko bo kongres že odgođen. Meseca novembra bo namreč kongres n a n ovo izvoljen.
Na begu ustreljeni komunisti.
Sofija. 3. maja. Listi poročajo, da sta skušala v bližini Berkovice pobegniti preko mp-je dva nevarna komunistična agitatorja, ki so ju bolgarske oblasti že dolgo zasledovale. Ko se na poziv obmejnih stražnikov nista ustavila, so stražniki uporabili orožje ter enega lažje, enega pa zelo težko ranili. Oba sta bila nato odvedena v zapore.
Sovjetska ogroža mir na Črnem morju.
Rim. 3. maja. AA. Po vesteh iz Moskve ie sovjetska vlada sklenila poslati še 2 bojni laddi in več križark v Crno morje.. Te ladie bodo odvojene od sedanje baltiške flote. Listi vidijo v tem ukrepu nonovmo nevarnost za države, ki meje najCroo morje, zlast; za Rurminija
Konec starega grofovskega posestva
Varaždin ' maja. n. Na podlagi sodnega sklepa je ukinjen fidejkomis na senio-ratskem posestvu rodbine grofa Erdodvja v Varaždinu. Posestvo meri 13.000 oralov z znanim starim gradom ter obzidjem, ki merita 9.5 oralov. Po ukinjenju fidejkomi-sa so postali neomejeni solastniki tega po? sestva grofje Koloman, Terezija in Lajos Erdody vsak s tremi desetinami, Evgen Er-dodv pa z eno desetino. Kot svobodni solastniki so prodali svoje deleže Koloman. Terezija in Evgen Erdddv okrog 850 oralov posestva seljakom iz bližnjega sela Trno-vec, kamor po večini gravitira bivše fldej-komisno posestvo. Seljaki so plačali po 2500 Din za oral. Stari grad z obzidjem pa je razlaščen po ministrstvu agrarne reforme v korist mesta Varaždina ter je v nJem že nameščen mestni muze].
Novi direktor rečne plovidbe
Beograd. 1 maja. p. Z odtokom <proTnefnega ministra }e imenovan za direktorja rečne plovidbe bivši zagrebški železniški direktor Miloje Tcebi-njac
Napetost v Indiji vedno večja
Obsodba Gandijevih vodilnih pristašev. — Protest proti novim cenzurnim odredbam. — Ganđi zbira prostovoljce za oboroženo akcijo.
London, 3. maja. V borbi med Gandijem in jndiisko vlado se je vlada odločila za energične korake. Do aretacije Gandija pa doslej še ni prišlo. Pač pa so bili aretirani vsi njegovj vodilni sotrudniki v Kalkuti in Bombahj ter obsojeni na večletne ječe. Med drugimi je bil obsojen predsednik odbora za pasivni odpor proti angleškim oblastem ter vsi okrožni tajniki. Predsednik dijaške zveze v Bengali je bil obsojen na eno leto ječe.
Veliko razburjenje je povzročila zopetna uvedba cenzure. V Kalkuti se je vršilo včeraj zborovanje vodilnih indskifo novinarjev, ki so v posebni resoluciji sprejeli oster protest proti obnovljeni cenzuri. Vsi odklanjajo plačalo posebne kavcije, ki jo predvidevajo poostrene cenzurne odredbe
ter so sklenili, da bodn v primeru, da angleške oblasti vstrajajo pn tej svoji zahtevi, ustavili vsi indski listi svoje nadaline izhajanje.
Najnove'ša akcija Gandija, ki namerava zbrati 100.000 dobrovrv''cev ter z njimi napasti Bomba;. napreduje zelo počasi. Do-slej se je prijavilo komaj 3400 dobro-voljcev.
kalkuta. 3. maja. AA. Patel, bivši predsednik zakonodalne zbonrce je davi prispel v Hovro. Tu so ga sprejeli zastopnik' kongresa rn občinskega sveta. Nato se je udeležil obhoda po mestu, ki so mu jra pr-redili prijatelji in pristaš'. Obhod ni bil prijavljen in zato ga je policija, ki le bila oborožena z bambusovimi palicami, raz-pršfta. Več oseb je biio raujenfh.
Revolucija med zaprtimi komunisti
V jetnišnici v Rigi so se uprli 1. maja zaprti komunisti. " Šele vojaštvo
je napravilo red.
Riga, 3. maja. Včeraj popoidne so izbruhnili v tukajšnjih zaporih resni nemiri. Zaprtih je v tej kaznilnici veli* ko komunistov, ki so priredili nenaoc* raa v zajx>ru burne demonstracije, napadli paznike, razbili pohištvo in raz* bili vsa okna. Ker je postajal položaj vedno bolj resen in je bila nevarnost, da izbruhne v kaznilnici splošen upor, je bilo pozvano na pomoč vojaštvo, ki je po daljši borbi, v kateri je bilo ra* njenih na obeh straneh veliko oseb, obkolilo komuniste in jih potisnilo na--zaj v celice. Zdi se, da je prišlo do sličnih dogodkov tudi v drugih jerniš« nicah. Merodajni krogi menijo, da gre v tem primeru za obsežno zasnovano
zaroto, ki je imela namen osvoboditi vse politične kaznjence. Zaradi tega je bila straža v kaznilnicah ojačena z močnimi oddelki vojaštva, da se pre* preči eventualno ponovitev nemirov.
Komunistični nemiri v Ameriki
Nevryork, 3. maja. AA. ^Reuter« poTo-ča: Šef poHcije v Newyorku je objavil fotografije korespondence, ki so jo pred kratkim dobili v anroje roke lami po!;cijsk£ agenti in ki dokazuje, da ie Komun'stičn* internacijonala v Moskvi dirsktno odgovorna za nemire ki so se pred kratkim po-javTli v celi državi.
Tornado v Ameriki
V severozapadnem delu Amerike je divjal strašen vihar ki je opustošil cele pokrajine in razdejal mnogo mest
Newyork, 3. maja. V zapadnih in severozapadnih pokrajinah Zedinjenih držav je divjal silen tornado, ki je opustošil več mest. V Teka-hamahu so bile tri osebe ubite in 100 oseb ranjenih. Posebno hudo so trpela mesta Hibbing, Wesby, Minesota, Lawton, Northdakota, Rockfort in Illinois. Materijalna škoda je zelo velika in tudi človeške žrtve so številne. Zaradi porušenih telefonskih in brzojavnih zvez manjkajo nadaljne podrobnosti te katastrofe.
London, 3. maja. AA. »ReuLer« javlja j iz Chicaga, da znaša število žrtev po ne-11 ihti, ki je divjala snoči nad Midddevest,
Tatovi na delu
Današnja policijska kronika priča, da so tatovi zopet na delu. Skoro vse policijske Prijave so tatvine denarja in blaga. Premeten tat je vzel na piko gostimo Guza k na Poljanski cesti. Ze pred tednom dni je bila tu ukradena večja svota denarja. V noči od 1. na 2. maja se je tat splazil ne-o pa ženo zopet v sobo natakarice Novijan Jere in služkinje Prodnik Kati ter prvi odnesel tisočdinarskj bankovec, drugi pa torbico z razno vsebino, v vrednosti okoli 500 Din. Torbico je Prodnikova imela pod zglavjem, Novljanova pa denar v predalu, katerega je tat odprl s ponarejenih ki.hičem in ga po tatvini zopet zaprl. Pustil je pa v predalu denar in hranilno knjižico.
Iste noči ie bilo vlomljeno v gostilniške prostore Vinka Magistra na Strmi poti 8. Tat se je splazil y hišo skozi odprto okno v stranišču, nato je razbil šipo v kuhinji ter vdrl v shrambo, od koder ie odnesel broško, kozarce, gnjati, .salamo itd. Gostilničar trpi okoli 1400 Din škode. Tat je pobegnil skozi zadnja vrata.
Še večjo škodo je napravfl tat Podbor-šku Josipu v Smartnem. Ko ie v četrtek delal na polju, se je tat polastil njegove listnice, katero ie imel v nezaklenienem miznem predalu. V njej ie bilo 2900 Din v bankovcih. Zlatnino, ki je bila tudi v predalu, je tat pustil v miru. V hišo je prišel tako, da. je s ponarejenim ključem odprl vezna vrata.
Skladiščnik Marerič Mari.ra je prijavil policiji, da mu ie bila ukradena v kubdnii k on zu m nega društva na Kongresnem trgu aktovka z raznimi listinami.
V bolnico so pripeljali Jakoba Silera, 40-letnega delavca, ki je padel z lestve in za-dobil težke notranje poškodbe, in Antona Adlerja, kj ga je pes ugriznil v Stopicah pri Zagorju
23 mrtvih, od teh 8 žensk. Skoda povzročena na živini in polju v 9 državah se ceni na pol milijona funtov šterlingov.
Ponarejevalci kronskih bonov
Zagrebi maja. n. Pred kazenskim senatom tukajšnjega okrožnega sodišča je bila danes razprava proti ponarejevalcema kronskih bonov Jakobu in Josipu Filipinu iz Zlo-sela pri Šibeniku. Imenovana sta bila obtožena, da sta prišla z Milanom Stepanovom, ki ga oblasti še niso izsledile, v Zagreb ter prodala bančniku Samujloviću za 178.000 dinarjev kronskih bonov. Samujlovič jim i* previdnosti zneska ni izplačal, temveč obljubil, da jim pošlje denar v Zloselo. Pri natančnejšem pregledu so res ugotovili, da so boni ponarejeni, nakar je sledila aretacija Josipa in Jakoba Filipina,
— Zaradi popravljanja proc:e ^lektriftne cestne želeenice na Dolenjski c^fsfi. bo Dolenjska cesta od č>%novarjn do policijske stražnice, t j. do Orlavske rf^te za tovarni promet zaprta v torek, oVip 8. in <*Twin. dn*» 7. t. m. Namesto po Dolenjski cesti se ho vršil tovorni promp* po Ižanski in Orlovski co-sti.
Sorzna poročila.
LJUBI ,ANSKA BORZA.
Ljubljanska borza danes ni poslovala. V prostem promestu so notirali: Amsterdam 22.755. — Berlin  13.4925. — Bruselj 7.8994. — Budimpešta 9.8S50. — Cu-rih 1096.9. — Dunaj 797. — London 274.77.
— Newyork 56.41. — Pariz 221.79. — Praga 167.46. — Trst 296.14.
INOZEMSKE BORZE. Čarih: Beograd 9.1275. — Pariz 202425.
— London 25.07.  — Newyork 515.80. _
Bruselj 71.98. — Milan 27.03. — Madrid 64. — Amsterdam 207.60. — Berlin 123.11.
— Dunai 72.7250. — Sofija 3.74. — Praga 1528. — Varšava 57.8S. — Budimpešta 9020. Bukarešta 3.0660.
1930: ve*: 252.405 1,095.0*4
Ljubljanske občinske
doklade
Z diferencijacijo občinskih doklad na državne direktne davke so znatno obremenjeni mali davkoplačevalci v korist veleinduatrije
Ljubljana. 3. maja. Na zadnji seji občinskega svet« sta obč. svetnik Ivan Tavčar in podžupan prof. Ev-gen Jarc vložila predlog, ki se tiče uvedb* diferencijacije občinskih doklad na direktne državne davke. Kakor znano, je v proračunska raspravi sklenil ljubljaaiski občinski svet, da se uvede na zgradarino in pridobnino pobiranje 40% občinske dokiade, na društveni davek pa 150% doklade. Finančni minister tega sklepa ni odobril, pač pa je uvedel splošno 60% doklado na državne direktne davke.
Obč. svetnik Ivan Tavčar je predlog utemeljeval s podatki, ki dokazujejo potrebo diferencijacije občinskih doklad na državne direktne davke. Govornik je izjavil:
Ko se je sestavljal osnutek proračuna za L 1930, se je občinska uprava zavedala, da bo morala upoštevati bistveno izpremenjene razmere, ustvarjene z novim zakonom o neposrednih davkih, ki je bil v celota uveljavljen x 1. januarjem 1. 1929.
Te izpremembe so tako globoko posegle v gospodarstvo različnih pridobitnih slojev, da je bilo vsakomur — tudi laiku — jasao, da mestna uprava ne bo mogla ostati pri onih odstotkih doklad na direktne davke, ki so veljali še 1. 1929 in bili relativno znosni vi.
Nič manj jasno pa ni bilo, da bo treba z prevdarnostjo računati tudi z dejstvom, da se je odmerna podlaga za samoupravne doklade tako premaknila deloma v prid, deloma pa v neprilog posameznih davčnih oblik ter ogovarjajoče tej premaknitvi primerno revidirati dokladni odstotek in ga z dosegljivo pravičnostjo prilagoditi novemu položaju.
Najbolj prizadete so bile davčne oblike: zgradarina. pridobnina in društveni davek, kar izpričujejo naslednji uradni podatki: Podlaga za doklade
1929 1928 Več v 1.1929 3,461.338 2,632.346 828.992 3,896.490 295.051 3,601.459 2,079.323   1,954.461 124.862
Celokupen predpis
1929 1928 Več v 1.1929
5,570.488 4,823.678 746.810 5,916.039 1,008.007 4,908.032 10,941.907 8,795.379 2,146.528 Porast predpisa davčne osnove za pridob-nino znaša torej Din 3,601.439.—, celokupni predpis te davčne oblike pa Din 4,908.032.— aa L 1929. Ce primjerno tem vsotam dohodnino, ki eo jo morali zavezanci te davčne oblike plačevati (z približno Din 1,000.000.—) an&ša porast davčne osnove še redno Din 2,601.439.— tf»r celokupnega predpisa Din $»908.032.
Ker zadene pridobnina ogromno število gospodarsko šibkih in najšibkejših slojev (malih trgovcev in obrtnikov), je bilo občinski upravi jasno, da dosedanjega pribitka 100%-fl0% ne bo smela in mogla vzdržati, ne da bi ogrožala ali celo upropastila celo vrsto malih gospodarskih eksistenc.
O tem vprašanju je finančni odsek razpravljal v več sejah in se zedinil na to, da predlaga občinskemu svetu naslednje doklade na prej navedene direktne davke: za zgradarino 35%, za pridobnino 40% in za društveni davek 165%.
Po tem pri bitku bi bil položaj napram proračunu za L 1929 naslednji:
Proračun:
1929 1930
1,070.107 1,322.602
457-677 1,552.771
3,415.500 3,067.988
Zgradarina: Pridobnina: Društ. dav.:
Zgradari na: Pridobnina: Društ dav.:
Zfrfadarina: Pridobnina: Društ davek
tnanj:
Zgradarina: Pridobnina:
Društ davek: HŽ7.M2 Raavidno j« torej enormno povišanj* pri
pridobnini, inatno povišanje pri igradarini, po drngi plati pa izdatno znižanje društvenega davka (za 10% napram 1. 1930.).
Iz teh podatkov sledi, da je finančni odsek postopal povsem stvarno in »>1 pri pridobnini pod pritiskom težkih finančnih razmer celo predaleč.
Iz teh podatkov pa tudi sledi, da je diferencijacija doklad pravična in stvarno utemeljena.
Na žalost se je pojavil t krogu industrij-eev tedaj, ko je bil proračun tik pred odobritvijo, odpor proti diferencijaciju in zahteva po unifikaciji doklad. >
Efekt te uspele akvije je naravnost porazen, kar naj dokažejo sledeči podatki:
Napram proračunu se dvigne: zgradarina od Din 1,322.602.— na Din 2,267317.__torej za Din 944.715— teč, pridobnina od Din 1,552.771.— na Din 2.329.156, torej za Din 776.385.— vee; nasprotno pa pade: društveni davek od Din 3,067.988.—
na Din 1,122.904__, torej za Din 1,965.084.—
manj, to se pravi, da bodo morali to dvami-lijonsko diferenco nositi davčni zavezanci zgradarine in pridobnine, mali trgovci in obrtniki ter stanovanjski najemniki.
Poleg teb modnih posledic se pa zviša tudi proračunski deficit od Din 1,438.317 na Din 1,858.738—
Kakor trdi Zveza induetrijcev v svoji okrožnici z dne 10. aprila 1930, bi se dal doseči preliminirani donos občinskih doklad s 50% enotno doklado, zadostovala pa bi baje tudi doklada od 30 do največ 40%. To ne odgovarja dejstvom, ker bi se povišal proračunski primanjkljaj te pri 40% dokladi za celih Din 2,452.741.—
Nadalje se iz istih krogov razširja mnenje, da bi bilo mogoče znižati občinsko doklade na vse vrste davčnih oblik, ker bi se kril primanjkljaj iz revidirane, novo uvedene občinske trošarine, ki bo baje donašala več, nego je proračunana. Pozablja se pa pri tej trditvi na sklep občinskega sveta, da se novouvedena trošarina še tekom proračunskega leta popravi v vseh onih primerih, v katerih bi bile stranke preobčutno prizadete — proces, ki se že vrši. Upoštevati moramo, da je bil predpis nov© trošarine uveden brez zadostnih statističnih podatkov in predhodnih izkušenj, ter da se je pričela pobirati trošarina po odobritvi proračuna, kar pomeni na času izpad 3 mesecev in pol. Pri dohodarstvenem uradu ležs vse polno upravičenih predstavk, da se v gotovih primerih tarifne postavke popravijo navzdol. Ako sedaj upoStevarao, da smo pri pobiranju trošarine izgubili več kot tri mesece in da bomo morali znižati posamezne tarifne postavke, je več kot jasno, da ne bo donos trošarine višji od proračunanih Din 18.000.000.— in da ni misliti, da bi s trošarino lahko krili eventuelni novi prmanjkljai vsled znzanih občinskih doklad na direktne davke, tem-manj, ko Še danes ne vemo, kako naj krijemo že obstoječi proračunski primanjkljaj v znesku Din 1,858738.
Razmere so nevzdržne in jih občinska uprava tudi ne bo mogla zagovarjati, pač pa z vso energijo vztrajati na tem, da se ji prizna pravična, dejanske razmere upoštevajoča diferencijacija doklad na direktne davke.
Spominjajte se slepih!
Zakaj ni denarja
Razgovor našega urednika z odličnim lesnim industrijalcem-izvoznikom
LiubUaua, 2. maja. Naš urednik se je razgcvar-jal z odličnim lesnim industrijalcem m eksporterjem o vzrokih zastoja kupčije na splošno, o pomanjkanju dela in naraščanju hude brezposelnosti, v kolikor ie to v zvezi z lesno trgovino in industrijo. Razgovor bo nedvomno zanimal vse naše čitatelje, ker zadeva celotno naše gospodarsko življenje,
— Kaj mislite o sedanjem položaja na lesnem trsu?
— Ali vas morda zanima sedanja kriza v lesnem eksportu tn padec cen? 0 tem vprašanju se sedaj splošno debitira in zato bom skušal tudi jaz kratko odgovorit: nanj.
Lani, kot vam ie morda znano, se je v naši banovini mnogo več produciralo '.csa in lesnih izdelkov kakor prejšnja leta. in to zaradi splošne konjunkture na svetovnem tržišču. Letošnja mila zima Je omogočila, da so vsi obrati nase stroke, ns samo v Jugoslaviji, temveč v vseh ev* op t kla državah, merodajnm pri produkciji lesnih izdelkov, nemoteno obratovali. Celo kisi;*, ki je bila v svojih obratih in produkciji zaradi vsakoletne ostre zime zadržana v svaiem razmahu, posebno zaradi zamrznjenih plovnih rek In deloma tudi morja, je tenko pripravljala celo zimo ogromne količine lesa, ki je prišel sedal v spomladanski seziji na evropski in ameriški trg kot zelo občuten in nevaren konkurent.
Tudi denarna kriz« v Italiji, ki je naš Klavni odjemalec, Je nepovoljno vplivala na kupovanje naših lesnih Vdevkov, zlasti mehkega stavbnega lesa. Izkoristit! tudi nismo mogli usodnosti nedavno skteajcrcc tr-
govske pogodbe med nami in Španijo, ker je bila zadnja leta španska vaJrta kljub ugodnemu zunanjepolitičnemu poiožam precej nesigurna. Posledica tega j2 da španski trg ni konsumiral trdega bukovega lesa v toliki množini, kakor običajno.
Tudi železniške tarife so * ažneg 1 pomena v svetovni trgovini. Na primer Avstrija uživa za okoli 10 lir na m* ugodnejše tarife pri eksportu svoiega lesa v fta.iio kot mi. Zeko neugodno je bilo, ker ;e bila ukin:en3 pristaniška tarifa za Solun, ker smo zaradi tega morali odstopiti Rumnniji komaj pridobljeni trg v severni Grški. Pozabiti iudi ne smemo na znatno povišanje jugoskves-ske železniške tarife v preteklem 'etu (baje je zgolj prehodnega značaja).
— Kakšne bodo posledice sadanie krize?
— Zmanjšanje povpraševanja za neobdelan les in znižanje cen. S tem je v zvezi kupna moč naših posestnikov gozdov, voznikov in v lesni Industrij! zaposlenega delavstva, ne vštevši davčne moči. Povečala se je tudi že brezposelnost. Tud; planski trgovski krogi občutiy\ da se manjša konzum in da izostaiajo od podeželskih odjemalcev redna plačila^
— Kaj posebno obremenjuje in povečuje režijske stroške lesne trgovine in industrije?
— Predvsem evidenca raznih dajatev, kot n. pr. prometnega da'k.3, usliiiotnske-ga, banovinske takse, prijav za sekanje, prispevkov za Izredno obrabo cest, EOkof-ninskega zavarovanja, zavarovanja CJ-JZD i. t d. Potem visoke obresti, ne nazadnje tudi vedne spremembe razrfa tarifnih :n zakonskih naredb.
— Kako na) bi a* po vašem mnenju omilila sedanja kriza v lami trgovini in Indu. trmi?
— Vsi, kj se bavijo s to stroko* bodo mo»
rali stremeti za prvovrit'.,o kakovostjo ies-r izdelkov in da bolo samo to prodajali na svetovni trg, kar v resnici imajo, d j se na ta način izognejo Jiskreditiraniu: da smo nesolidni trgovci in eksporterji in da se večini pogodb konča z nepotrebnimi pravdami. Kakor izvenv*, se država sama zanima za interese lesnih ek>po-terjev --izvedla M bo obvezna organizacija le«i,ih izvoznikov. Pritegnili se bodo k statistični in iraormativni službi tudi naši konzulati v inozemstvu.
Krizo naj bi nadalje omilil >: znižanje železniške tar-fe, uvedbi pristaniške tarife Z2 Solun in reekšpedicije brez lemljene tarife, poenostavitev prijavljanja in odjavljanja delavstva pri OTJZD.
Zelo obremenjujejo izvoz lesa tuj; predpisi 0 »uverenju«. ki ;ih iztla'ajo bančni zavodi. Nujna ie dalje nveđba enotnih borzn'h uzane.
— AH se vam ne zdi, da se naša javnost, predvsem inteligenca, premalo /anima za to panogo, ki je glavni vir našeg» narodnega gospodarstva?
— Zal, to je res! Tudi naš stan kot tak se premalo zanima za strokovno in '.eh-nično zboljšanje svojega pokliea. Malomarnost se najbolj kaže v tem, da nimamo specijalnih strokovnih šol, niti ne tečajev Na višjih trgovskih šolah se premalo pozornosti posveča posebno pouku te panoge. Ugotoviti moram na žalost, da se tudi pri trgovskih gremijih ne čuti nobenega zadevnega zanimanja.
Zanimivo je, da prinaša zadnji »Trgovski list« ponatis članka iz beograjskega »Trgovskega Glasnika*, v katerem se taz-motriva o gospodarskem tiazaiovanju pre-stolice. »Ne ena braaža * Beogradu se ne more pohvaliti z napredkom. Vse Kupc;ie so v zastoju, v mnogih strokah pa kupčke celo nazadujejo. To se ce vid* samo v zmanjšanju Števila kuočij, . mpak pddajO kupčije tudi po svo;em obsegu. Razpirali smo anketo o kupčijah in od sto prmenv ugotovili v 99 slučajih, da kupčije padajo po   obsegu,   posebno pa po ~entab'iteii.
—k.
izkušnje lahko svetovali marsikaj, torej nekaj takoimenovanih avetskib ljudi. Cesar nam manjka, to nam naj ti povedo, in iz njili vidika bi bil moral biti sestavljen tuj«k,>-prometni aveH, lokalno rtalisč,\ torej Ljubljana dolija vas, je pa prav tisto, kar naj bi prometni »vet podrl.
Med tujci in domačini sta pa reklama in promet, xa sedaj ^amo gospodje Pintar io Dular ter zastopnik železnice in Avto-kluba. Kaj pa če bi k reklami pritegnili še reklamne ^e\fe naAih velikih podjetij in pa iur-naliste. ki #0 povsod sraven in jim je pov »od odkazano zadnje mesto. Kdo pa dela na; večjo propagando zi n«*e kraje, če ne nasi in tuji listi? Da bi ca dobili tujsko-prom^tiii faktor>i iv> enkrat v roke, mora v od^ek tu di zastopnik načega slavnega tramvaja, če ua morda fe 04 tatffcdpa g. konzervator St<»-le. ki ims Starine pod seboj. Zato morajo v odsek tudi vsi hod, ki imajo zasluge, da imamo sredi Ljubljane gnojno mlako, na gradu ljudi v kaaem1tah in kolonije barak po vsem mestu. Za obrimbo pred tujci je torej ie srijajno poskrbi ifmn. Tu naj najprej zagrabi tujek o-prometni od**k. ker prej ne smemo pričeti s profMkgando, pridno ne izkadamo iz Ljubljane te sramoto.
KOLEDAR. Danes: Sobota, 3. man 1990. Katoličani: Najdenje. Pravoslavni: 20. april, Evtihije.
Jutri: Nedelja. 4. maja 193*). Katoličani: 2. povelik. Pravoslavni: *2l   april. Dala«. DANAŠNJE PRIREDITVE. Drama: Vdova RoMinka. A. Opera: Norma. E.
Kino Matica: Zvočni film Hadži Murat. Kino Idea]: Nočni gusar. Kino Ljubljanski dror: Divne laži Nme Petrovne.
Jutrišnje prireditve. Drama:   Velika  abeceda,  ljudska predstava.
Opera: Grofica Marica, ljudska predatava. Kino Matica: Hadži Murat Kino Ideal: Nočni gusar. Kino Ljubljanski dvor: Divne la£i Nine Petrovne.
Deiurne lekarne. Dane« in jutri: Trnkoczy, Mećtni trg; Ra-
mor, Miklošičeva cesta,
Koncert Kosovelove
Včeraj je članica učiteljskega zbora Glasbene Matice, pianistka Klarmela Kosovelova priredila v Filharmoniji klavirski koncert na katerega programu so bili: Brahms, Sonata fis-mol, Schumann, Erudes symphoniques, Chopin, dve Baladi, op. 23 in 52 ter Liszt, Apres une lecture du Dante.
Kosovelova se z neverjetiim nagonom popenja višje in višje. S pravo kraško trmoglavostjo in nebrzdano energijo se je potopila v klavirski studij, Iskala 'n našla izpopolnitve in poglobitve v tujini, v Mun-chenu   pri   svojem   znamenitem učitelju
Pembauru, ki mu ni bila samo pjvprečna učenka, kot sto in sto drugih. temveč za najvišjimi cilji stremeča umetn ša duša, katero izoblikovati je bilo *anj zadoščenje in notranja potreba.
Klavirski ton Kosovelove je vse prej, kot ženski, neodločen, slaboten. Silen je, včasih morda še presilen, plastičen, izklesan, odločen, prepričevalen. Njena igra kaže dosleden in čisto oseben stil Njeni interpretacija je temeljito premišljena in gorko, predvsem artistično občutena. O kakem prekofinem izčrpavanju, bledem estetičenju pri pianistki, ki zagrabi vseb no z energičnimi rokami, ni govora. Vse, kar poda je celota, ker ima pogled iz začetka na konec. Njena manuelna spretnost ii pomaga preko vseh gromadnih težav n. pr. Schumana ali Liszta. Predvsem se ji uda-jajo krepke, silne partije, ki )ih prednasa z elanom in navdušenjem.
Njen program je bil, kar pri pianisah nove dobe redko srečujemo, stilen, neme-šan, enoten Romantika. V štirih .aien.h Brahmsa, Schumanna, Chopina. Liszta je pianistično skoro izčrpana. Hrepenenje po duševnosti, po subjektivnem občuteniu. pogrezanju vase, zavračanje klasičnih form.
Brahms, strog, trpek, mnogo menj romantik, kot Schumann, da, celo nasprotnik njune mehkužnosti, Schumann, moister malih oblik, vroč, temperamenten, vsled širokoprijemnosti njegove akordike še danes pianističen problem, virtuoz trpljenja, genijalni Poljak Chopin, univerzalna muzikalna natura Liszt, ki je črpal muziko iz celega sveta — interesanten. poučen, vzgojen program še danes m še dolgo časa, morda celo vedno bolj in bolj.
Kosovelova ima mnogo prijateljev in mnogo občudovalcev. Redkost je pri nas. da domač pianist napolni pa makar tudi samo filharmonično dvorano. Kosovelovi se je to skoro posrečilo. Aplavzi so se stopnjevali od komponista do komponista ter jih ob sklepu koncerta ni hotelo siti konca. Pianistka je prejela tudi ogromno veliko cvetja.
Vem, da ima Kosovelova na programu tudi novo muziko, predvsem Ruse, in bi iskreno želel, da nam priredi kmaiu koncert sodobne muzike. —č.
Iz gledališke pisarne
Drama
Soboto in nfcdelia v drami. V soboto »Vdova RoŠlinka« v novi zasedbi in rožiii. Opozariamo na to izredno zabavno domaoo komedijo. V nedeljo »Velika abeceda«, komedija, ki Šteje med naiboli uspele vprizo-ritve tekoče sezone. ^ftoSlinka* se ijrra za abonma A. cene običajne dramske, »Velika abeceda« izven abonmana. pri zniianrh cenah.
Opera
Nocoj se pojo Beilinija opera »Norma* z gdč. Zlato Špehar kot gostom v naslovni partiji. Velikega duhovna Orovista poje to pot g Betetto. Ostala zasedba nre-mijerska. Dirigent g. Neffat, režiter g. Kn-vecki. Predstava se vrši za abonma E.
Zbirajmo sredstva za
splošen bo] proti --jetiki!   — —
židovska ulica v blatu
Vsi prebiva'oi bele Ljubljane smo veseli, če vidimo, da hišni posestniki posvečajo svojim poslopjem pozornost in jih — če ne na zunaj preurejajo vsaj na znotraj in jim skušajo pridobiti nove udobnejše prostore. Hišni posestniki v židovski »lici imajo v tem stremljenju težji posel kot drugi in zato je njihova dobra volja vredna tem večje hvale. 2al pa so v prevelikem navdušenju za adaptacije pozabili naročiti stavbniku, oziroma njegovim delavcem, naj pri svojem delu nikoli ne pozabijo, da je edmo Židovska ulica v Ljubljani široka samo 2 metra in so vsi stanovalci skupno s stotinami vsakodnevnih pasantov primorani hoditi samo po tej ozko omejen j ploskvi.
Zadnji teden je nebeški vremenar otvo-ril svoje zatvornice in poslal tudi nad Židovsko ulico mnogo vode. Delavci, ki so zaposleni, z odvažanjem neštetih samokol-nic nepotrebnega materijala, kljub temu niso spremenili svoje taktike. Kakor so ob lepem vremenu brezobzirno dvigali v zrak oblake prahu, tako da smo ubogi stanovalci Židovske ulice z razgledom k našim sosedom sedeli v temi in brez zraka, tako raztresajo dragocene iž^kopnine sedaj ob deževju po ulici, kjer se je v par dnevih nabralo blata, kakor v zadnji gorski vasi. Kam in kako bo to blato izginilo, nam je zaenkrat še uganka. Vsa znamenja pa kažejo, da se za to blato ne bo nihče več zmenil, tako da nas čaka le ta rešitev, da ga bomo skozi stanovanja stepli na piano na strani prt>fcš Ljublianict.
Oospodie. ki dajete svojim hišam lepša notranja lica. recite za to najetim delavcem, naj nas po možnosti obvarujejo izkopnin in naj vsaj v zaprtem delu ulice prevažajo materijal tako. da ga ne bomo dobivali letoma po zraku deloma pa na čevljih v svoja brezsolnčna stanovanja. Ravno isto velja seveda v potencirani mer j za okoliške trgovine z jestvimani itd. Vse to pa prav brez vse zamere!
Med soSedi.
Še o podražitvi mleka
Gospod urednik! Zadnjič ste priobčili notico o podražitvi mleka, v kateri je rečeno, da podražitev ni upravičena. Piscu dotične notice je težko, ker se namerava mleko podržati za celih 15 para pri litru, ne vidi pa. za koliko se bode ali pa so se že podražile druge življenske potrebščine. Prav je, da se enkrat pojasni ljudem, kako »ogromen* zasluežk imajo mlekarne. Samo dobro bi bilo, da bi ga res imele. Žal pa nehajo podeželske mlekarne kaj hitro obratovati in sicer ne zato, ker ogromno zaslužijo, temveč ker obratovati sploh ne morejo. Recimo, da dobe od kmetov mleko res po 1.50 do 1.70 Din. če je mlekarna sredi vasi, kmetje Še prinašajo mleko, drugače pa mora mlekarna najeti človeka, ki pobira mleko po vasi. Da se mleko ne pokvari, ga je treba takoj poslati v mesto. Potreben je voznik, ki bi dnevno vozil mleko v mesto. S tem se zamudi celo dopoldne in zahteva seveda primerno plačilo.
Če torej dobro premislimo, pridemo do zaključka, da ie mlekarna na kmetih tako rekoč dobrodelna ustanova, ker nima nobenega dobička, kmetje pa le dobe nekaj za mleko. Ako pa mlekarne v mestu po-draže mleko za 10 do 15 para. bodo tudi pazile, da tega neznatoega zneska ne prekoračijo. Kdor pozna razmere, mora pač priznati, da je ta neznatna podražitev upravičena .karti z izgubo se mlekarne ne morejo vzdrževati. Mnogo je nevolje zaradi povišanja mitnine m tudi mlekarne same ječe pod težo davčmih bremen. Pisec omenjene notice naj nikar ne misli, da mlekarne ne plačujejo nobemih davkov. Naj se Ie informiran, pa bo zvedel, da so prav pošteno obremenjene.
Morda poreče kdo. da mlekarne niso potrebne, ker imamo mlekarice, ki vozijo v mesto mleko in ga raznašajo po hišah. Menda tako nazadnjaški še nismo, da bi ne priznavati, da so mlekarne nujno potrebne. f>rez njih bi morali stati sleherno jutro pred hišarrri vozički in mleko bi se točilo kar
na cesti. V mlekarnah mora biti snažno, sicer je takoj pritožba na mestni fizikat. Dobro b; bilo. da bi se sanitetne oblasti zanimale tudi za snago na cestah, kadar se pretaka mleko Posnemajmo druga mesta s praktično ureditvijo tega vprašanja, mlekarnam pa nikar ne mečimo pod noge polen. Saj niso one krive, da smo dobili tako močan mitniški zid. Mestna občina bi morala z užitnino pri mleku popustiti, kajti tu gre za živliensko potrebščino najnižjih slojev in otročičev. Mnogo več bi imela mestna občina dohodkov, če bi moral vsak pijanec plačati primerno globo za razgrajanje po mestu, če bomo pritiskali s tako visoko užitnino na mleko, bo deUvstvo kmalu že na vse zgodaj zjutraj v »rožicah«, ker bodo alkoholne pijače cenejše od mleka.
_ T. R.
Tufsko-prometni svet
V sredo popoldne je občinski svet ustanovil la že davno potrebni svet, ki naj bi bil posvetovalni organ župana in občinske uprave ▼ tujsko-pj-omeinih zadevah. Namea mu je pospeševati dotok tujcev v naže mesto z vsemi dosegljivimi sredstvi ter opravljati oploh vse tnjsko-promeme agende.
Vsako leto do konca septembra naj svet izdela načrt o vseb tujsko-prornetnih aknjan v bodočem proračunskem letu, upoštevajoč pri tem finančno moč občine in za tujeki promet namenjena razpoložljiva sredstva.
Glavne naloge tujsko-prometnega cveta so: evidenca tujskega prometa v Ljubljani, evidenca sob in prenočišč, ureditev mesta v estetskem in tujsko-prometnem ozdru, izdajanje in razpošiljanje propagandnega materijala, oz*?k stik z važnimi tujsko-prometnimi ustanovami doma in v inozemstvu ter izmenjavanje propagandnega materijala, oboje sporazumno z Zvezo za tujski promet, pripravljanje in prirejanje prireditev, ki naj privabijo tujc<*, skrb za tujce: regulacija cen, informacije, zabava, ugodnosti itd. vsi drugi ukrepi, ki služijo povečanju tujskega pr»> meta.
Občinski svert je imenoval v tujsko-prome-tni avet naslednje člane: podžupana prof. Jarca, obč. svetnika Šterka, tajnika ZTOI dr. Pl^ftsa, konservatorja dr. Steleta, ravnatelja volesejnta dr. Dularja, ravnatelja Zveze za tujski promet Pintarja. zastopnika avto-kluba Rado Hribarja, arhitekta Subica, mag. ravnatelja Šibenika, zastopnika žel. direkcije Petka, zastopnika banske uprave Badiuro in viš. dež. sol. nadzornika v p. VVestra, dočim bo župan delegiral mestne uradnike po svoji razsodnosti.
Pravilnik tujsko-premetnega sveta pravi, da tvorijo la svet vsi oni činitelji, ki so ža danes priznani kot delavci aa pospeševanje tujskega prometa. Ne vemo, zakaj ni torej v tem svetu začetnika tega pokreta in najzaslužnejšega delavca dr. Valentina Krisperja, venaar mislimo, da je ponujeno čast odklonil.
(ilavni laJctorji tujekega prometa so pač domaČim in tujci, gostitelji in gostje in med njimi so propaganda, reklama in prometna sredbtva Med domačini prihajajo potemtakem v po&tev v prvi vrsti naši hotelirji, re-stavraterji, gostilničarji, ter oni, ka so nam na kulinarični razstavi pokazali, kako tujcem lahko postrežemo. Ti ljudje namreč vedo, khj tuj^c zahteva in iz te najvažnejše skupine je v envetu le uajmlajsi ljubljanski hotelir g. Peter Sterk z *Bellevueia<. Ogromne zasluge za tujski promet ima tudi mestni fizik g. dr. Mavrici j Rus, ki je očedil ljubljanske lokale. Za lokale, ki naj Sprejemajo tujce, je pa treba kapitala. Kateri član sveta bo pa dal tega na razpolago in zidal ter izpopolnil hotele? Ali morda tisti, ki ovirajo Mikliča, da ne sme povečati svojega hotela?
Kdo pa v svetu zastopa tujce? Moral bi jih tisti, ki najbolj pozna njih zahteve, kaj jih privlači in 9 čim jih privabijo in drže drugje. Torej zopet oni naši hotelirji, ki imajo z njimi vedno opraviti in pa taki gospodje, ki mnogo potujejo po letoviščih in sploh, po krajih, kjer je tujski promot na visku. Pa smo zopet pri kapitalu in hotelirjih. Da, sem spadajo Člani Avto-kluba. ker vedo. kako je drugje. Razen njih imamo pa tudi že nekaj kavalirjev, ki bi nam iz svojč
Pri slikarju Ferdti Veselu
Obisk na gradu Grundlovo na Dolenjskem - Vesel o svojih doživljajih
f Radonova vas, 1. maja.
Mojster Ferdo Vesel Je letos že 30 let graScak-samotar na Dolenjskem. Zadnja leta se je skoroda porabilo nanj. Zato ne bo odveč, de oživimo spomin nanj zlasti Še. ker je poleg: Srećka Magoliča menda najstarejši se živeći slovenski slikar in vrh tega kljub svojim 69 letom te vedno ne-ntmdljlvo intimno umetniški v svojih delih.
Vesel živi v gradu Gundlovo pri Ra-dobovi vasi, ad ga je kupfl L 1900. za 4000 kron — toliko je dobil takrat za eno samo Sliko.
— Izmed vseh slovenskih slikarjev sem dobival najvišje zneske za stike. Imel sem
VESEL S SONJICO
mnogo prihranjenega denarja, a sem po prevratu prišel ob vse. Denar je izgubil svojo veljavo in sem čez noč postal berač.
— Tako hudo pa menda vendarle ni.
— Ne dosti bolje,
Z Grundlovega se nudi krasen razgled po Dolenjski. Da naštejem samo par važnejših krajev okoli Grundlovega: Muljavo, Zumberk, Koz jek, Debel hrib, kjer imamo prve dolenjske vinograde, Zaplaz, Primsko-yo in Pristavo pri Stični.
Grundlovo je še zelo dobro ohranjeno. Grajske stene so debele in deloma poslikane. Vesel domuje v prvem nadstropju, kjer ima več velikih, prostornih, visokih in zračnih sob. če i^a odprta vsa vrata, vidi lahko iz prve sobe v zadnjo — ravno SO metrov znaša dolžina. Videti je, da je imel svoječasni lastnik gradu veliko smisla za monumentalnost in za solnce.
— Če bi imel ta grad.v Ljubljani, bi se počutil v devetih nebesih. Tak atelje bom težko dobil v Ljubljani.
— Torej se misliš preseliti v Ljubljano? ■— Najpozneje prihodnje leto.
— še dobro, da si toliko časa zdržal na deželi, če se ne motim, si bil rojen v Ljubljani?
— V Poljanskem predmestju ŠL 39.
— Kaj ti je bil oče?
— Hišni posestnik in trgovec.
— Imaš kaj bratov in sester?
— France je finančni inšpektor v pokoju v Trstu, sestra Marija pa je zaseb-nica v Ljubljani.
Vesel ovo življenje je malo znano. Precej sem moral siliti vanj, da se je slednjič vdal in mi je pričel pripovedovati svoje spomine.
Vesekrva mladost
— V ljudsko šolo sem hodil v šentpeter-sko župnišče. Ko sem bil 10 let star, me je dal oče zapisati na ljubljansko realko Šola me ni prav posebno veselila. Za risanje še celo nisem občutil veselja, najbrže zato, ker je bil profesor risanja slab pedagog in tudi slab risar.
— Kako se je pisal?
— Franc Globočnik. Pozneje je tudi Jakopiča. Slikal je sv. Štefana v Ribnici na koru in več portretov za Madžare. Pokojni Strani iz škofje Loke je imel v svoji zbirki njegovo podobo zdravnika iz Budimpešte.
— Kdaj si potem dobil veselje za slikarstvo?
— Na realki so razstavili veliko sliko, ki je predstavljala cesarja Ferdinanda na mrtvaškem odru, zadaj dvorjane, spredaj pa klečečega ali jokajočega Ogra ah Hrvata in njegovega sina v narodnih nošah. Slika mi je bila tako všeč, da sem si koj rekel, da vse na svetu razen slikarstva ni nič vredno. Tudi brat France je nekoliko pripomogel, da sem postal slikar. Imel je veliko veselje zlasti s portreti. V peti sem se že tako zaveroval v slike, da sem dal realki slovo in odrinil na Dunaj.
Na Dunaju sem se ves čas studij sam vzdrževal. Od doma sem prejemal komaj malenkost za stanovanje. Vendar sem po zaslugi ljubljanskega mecena Smoleta dobro živel. Smole se je zagledal v oljnato glavico, ki jo je brat razstavil v Kleinma-verjevi izložbi. Poslal mi je zanjo 8 goldinarjev in me naprosil, naj bi mu kopiral več slik iz dunajske galerije. Res sem mu jih kopiral, med njimi Tizianovo Dana jo in Rubensove otroke. Nekaj mojih slik je po Smoletovi smrti prišlo v ljubljansko muzejsko zbirko.
O počitnicah sem hodil v Ljubljano ah pa sem slikal po Gorenjskem. Ob neki priliki sem se v Radovljici seznanil z živino-zdravnikom Sadnikarjem, ki je strastno zbiral starino. Spočetka sem se mu posmehoval, ni pa dolgo trajalo, ko sem postal še bolj navdušen za starinske predmete ko on sam. Zbiral sem med drugim stare obleke in mašne plašče, ker so mi bile njihove barve všeč, gorenjske avbe,
06petlje ln vrag si ga vedi, kaj še vse. Se nad rimske grobove okrog St. Vida in Stične sem se spravil.
V Monafcovem
Po odsluženem enoletnem prosto vol jstvu na Dunaju — privanziral sem samo do kadeta, ker nisem imel reverza — sem se odpeljal jeseni 1. 1884. t Monakovo m se vpisal na akademiji v oddelek aa >Studie-rende der Naturklasse«, pozneje pa na oddelek vAJlgemeine Malerschulec. V Mona-kovem sem se spoprijatMl z AJEbetom, ki je bil nekaj starejši od mena, pozneje okrog L 1890. pa se z Jakopičem. Lojze Sobic ni bO dolgo t Monako vem, takisto tudi ne Jama in Kobilica.
BHkal sem zelo veliko in razstavljal v
Glaspal&stu, prodal pa nikoli nič---Ker
je bilo treba živeti, je Ažbe ustanovil lastno šolo in je kmalu imel cel kup bogatih in im»™tnih učencev, jaz pa sem začel živeti od Kiča, čeprav me je kičarija neznosno morila. Žalostno je, da nas še sedaj, mene, Jakopiča in druge more skrbi za obstoj.
Potovanja po svetu
Monakovo sem kmalu zapustil. Vrnil sem se z Jakopičem v Ljubljano, kjer sem eno leto služboval na realki. Ker mi poučevanje ni prijalo — neslo me je pač v svet — sem odpotoval v London in v Southamp-ton, kjer sem ostal celo poletje in slikal krajine in ljudi. Iz Anglije sem odrinil v Pariz, nato pa v Švico, iz Švice pa s kolesom v Italijo.
Po Italiji sem se vozil dve leti in ogledoval cerkve in galerije. V Costelfrancu mi je zelo ugajala Giorgionejeva Madona, v Rimu Tizianova svetna in nebeška ljubezen. Michelangelovi akti v Sikstinski kapeli niso napravili name posebnega vtisa. Slikani so anatomsko precej pomanjkljivo. Zelo so mi ugajali Brueglovi Slepci v Napolju.
L. 1900. sem kupil grad Grundlovo in se stalno naselil v njem.
Razstave
Prvič sem razstavil svoje slike v Mona-kovem na akademski razstavi, potem večkrat v Glaspalastu, 1. 1890. na I. mednarodni razstavi v Benetkah. Neko nemško umetniško društvo je razstavljalo moje slike po vsej Evropi, po celi dve leti jih nisem videl. L. 1906. smo se udeležili Slovenci tudi londonske razstave. Tam sem dobil diplomo. L. 1904. smo se slovenski slikarji udeležili I. jugoslovneske umetniške razstave v Beogradu. Več naših slik je kupila vlada, kralj Peter in še odlikovani smo bili. Ažbe je dobil red sv. Save HJ., Grobar, Jakopičin jaz IV., Henrika š a n t-1 o v a pa V. razreda.
Razstavil sem dalje na n. jugoslovanski razstavi v Sofiji, kjer sem bil odlikovan z velikim križcem. Med beograjsko razstavo sem napravil izlet k Baltiškemu morju, med sofijsko pa v Carigrad. Razstavil sem nadalje še v Zagrebu in 1. 1912. ponovno v Beogradu. Takrat sem bil edini od Slovencev povabljen h kralju Petru na kosilo. Kralj se je zelo laskavo izrazil o Slovencih, češ da jih pozna, da so >verni ljudi«.
Z dr. Žerjavom na Gradu
Med vojno so me Avstrijci internirali. Vlekli so me najprvo v Višnjo goro, od-tam pa vklenjenega kakor roparja v Novo mesto in končno na ljubljanski Grad. Tam sem se sešel s pokojnim Cankarjem, dr. Gregorjem 2 e r j a v o m, dr. Brezi-g a r j e m, dr. Knafličem in drugimi — vse te imam naslikane. Nikdar ne bom pozabil, kako smo >vozili cirkus«, to je iz-prehajali se okrog Gradu, venomer v istem kolobarju. Stalno smo se bali, da nas bodo nekega dne postrelili.
Končno so me izpustili in me internirali v mojem gradu. Ko je Italija napovedala vojno, so me zopet odgnali na Grad, odkoder so me po vrsti vlekli v Upnico, na Dunaj, Steinklamm in Goelersdorf. V Goe-lersdorfu je bil moj komandant skladatelj opere >Wien, du Stadt meiner Traume« Si e r z i n s k i, ki mi je bil zelo naklonjen. L. 1917. so me po zaslugi princa Windisch-graetza in grofice Schonbornove izpustili.
— Potemtakem  si med vojno veliko trpel?
— Toliko, da ne bom nikoli več tisti, kakor sem bil poprej.
Mladi in stari
Vesel me je odvedel v sobe, kjer ima shranjene svoje številne oljnate slike — krajine in portrete, vse tako pome življenja, da jih bom imel vedno pred očmi. V tistem trenutku sem ponovno spoznal, da so naši mlajši slikarji še zelo daleč za našo >staro gardo«; morda je sploh ne dosežejo.
Vesel je velika osebnost, ki diha iz vsakega njegovega dela. Njegove krajine so lepše od resničnih, a niso sentim^ntAlng, m njegovi portreti več kot zgolj portreti: tudi oni sami so osebnosti, demonične, tako, da se jim moraš nehote podrediti.
— Nisem mislil, da si tak copernik!
— Vse moje prizadevanje gre za ten:, da je v sliki neka duša, življenje, moč, ki te pritegne in vleče k sebi, da jo doživiš.
— Koliko stane ta mala slika?
— Več kot marsikatera večja. Jaz ne ocenjujem stik po velikosti, temveč po tem, koliko je mene v njej,
— Kdo so srečneži, ki imajo tvoje slike ?
— Najstarejše imajo Souvanovi v Ljubljani, nekaj jih ima Sadnikar v Kamniku, potem Vovk, Erzin, trgovec Hočevar, muzej. Narodna galerija itd- Zdravnik dr. VI-rant v Ljubljani jm ima 6.
Veselovi otroci
Pri ogledu sob, kjer ima Vesel med drugim ohranjeno vse polno starine: loncev, okvirjev, skrinj, siik, starih oblek, masnih plašče v, a vb, majolik, stenskih ur itd., nama je delal druščino 9 letni Veselov
Savo — krasen dečko, da si lepšega skoro misliti ne morem. Seveda je tudi on že slikar. Zmenila sva se, da mi v kratkem prepusti več slik za »Mlado Jutro«.
— šestletna Nadica tudi ie riše in 2 in pol letna Sonjica istotako. Poglej njihove slike. Kako je vse to naslikano z naivno otroško dušo. Ob priliki jih pokažem Jakopiču.
— Kdaj si se poročil?
— Pred 10 leti.
Kramljal sem z otroci, ki sta jih V m ti in žena nad vse vesela, zlasti ie Vesel, in ju blagrovaL
— Fant bo moral drugo teto v zijo. Radi otrok, če ne že radi sebe, 1 moral presen ti v Ljubljano.
Kolektivna razstava
Vesel mi je razkazal celo svoje stvo in me je seznanil k krajevnimi mtostmi. V okolici je polno jam m pa dni c. Pod Polakovo graščino nikdar ne zmanjka vode. Ob po vodu ji je prav lahko dobiti človeških ribic Gledal sem Vesela, in krajino in spoznal, zakaj je vzdržal dolgih 30 let na Grundlovem. Velika ljubezen do narave — še sedaj jo studira kakor nekoč, ko je hodil z Jakopičem slikat noč in mrak in je eksperimentiral z acetilen-kami in svečami — je bila, radi katere se je predal samotarskemu življenju. Čvrst in krepak, kakor bi bil 45 letnik ,čuti v sebi še dovolj moči, da bo ustvaril nebroj slik, V kratkem priredi v Ljubljani kolektivno razstavo, ki obeta biti razodetje. V zadnjem času dela v posebni tehniki.
— Oblika pa je pri meni postranskega pomena, da veš! Važno mi je, da živi slika svoje življenje. — k.
Občni zbor TK Skala
se je vršil 24. aprila v damski sobi kavarne »Emona«. Po pozdravnem nagovoru klu-bovega predsednika prof. Janko Ravnika so funkcijonarji podali poročila, iz katerih je bilo razvidno agilno delovanje klubove-ga odbora v preteklem poslovnem letu Klub šteje zdaj 115 rednih in 17 podpornih članov. — Klub je priredil lani 3 velika pred&/anja, od katerih je bilo eno »prem-ljano z izvirnim alpinskim filmom »V skalovju, snegu in večnem ledu«, katero je omogočilo vpogled v alpinski svet tudi onim, ki jim ni dana možnost iz katerega-' koli razloga udejstvovati se v alpinizmu. Javnost se je klubu izkazala hvaležno z dvakratno razprodano dvorano.
Klub je oddal deloma brezplačno večje število diapozitivov na razpela30, po veČini za predavanja v inozemstvu, s katerimi so predavatelji dosegli \ efike uspehe ter obenem vzbudili zanimanje za našo lepo domovino. Tu moramo omeniti predavanja prof. Brezniki ki jih je imel lani na svoji turneji po Ameriki. Tudi predavanja s klubovimi diapozitivi znanega dunajskega alpinista g. Romana Szalava so 00-segla lepe uspehe.
Stalna klubova rešilna ekspedicija je stopila v akcijo pri vseh treh planinskih nesrečah ter z ^ zre dno požrtvovalnostjo vršila svojo nalogo.
Razmotrivalo se ie v širšem c proslavi desetletnice klubos-ega obstoja. \r glavnem
amozavesten
in negovan.
Tudi ako je kak moški takozvani tip časa, vendar ni gotovo, da bo imel uspehe povsod. K temu je potrebna kultivirana pojava v splošnem, predvsem brezhibno negovani lasje, —• 10 minut dela ter enkratno umivanje z Elida- Shampoo-nom in zaželjeni uspeh je tu. Praktično za vsacega moškega. Vzame se lahko povsod s seboj. Takoj gotov. Očisti temeljito lase in lasišče, ter odstrani prhljaj.
ELI DA S HAM PO O
bo proslava izpoooinjena s premijero filma, k nazorno pokazuje krasote naših planin. Izvršitev filma *e je radi lanskoletne težke planinske nesreče sodelujočega Člana g. Mirka Kajzela zavlekla, ker se je moralo ponoviti mnogo scen z drugim namesto njega vsropivšim članom.
Pri volitvah je b:l ponovno izvoljen za predsednika g. prof. Janko Ravnik, ostali odbor se je pa z malimi izpreraembami izpopolnil. — Med slučajnostmi se je razpravljalo o graditvi koče na Storoč vrhu nad planino Vogel ter se je tozadevno izvolil pripravljalni odbor, ki ima nalogo predložiti odboru načrte in potrebne predloge.
Planinsko društvo je zastopal g. Makso Hrovatin, Zimsko-šport ni ?avez pa g. Joso Goreč. Jeseniška podružnica ie Dila zastopana po treh član1 h.
Pred otvoritvijo kopališča
SK Ilirije
Te dni bo otvorjeno priljubljeno kopališče Ljubljančanov, ki je bilo
čez zimo temeljito popravljeno
LJubljana, 3. maja.
Ze preteklo nedeljo se Je zb^o dopoldne pred zaprtimi vrati kopališča SK I!rje večje število Ljubijančinov, Ki b: se bili radi kopali. Solnce ie malo topleje posijalo, pa so se že spomnili na Ilirije. Na žalost kopališče še ni bilo otvorjeno. ker vsa popravljalna dela še niso bila končana. Prvim gostom so pa vseeno odprli, da so se solnčili in se močili pod srnami.
Predsednik SK Hirije g. dr. Milan D n -i a r ie našemu uredniku iz prijaznosti razkazal kopališče z vsemi popravili in novostmi, ki bodo razveseljevale letos goste tega. v Ljubljani tako priljubljenega kopali šča.
Kopališče bo otvorjeno te dni. Napeljali so plinj, ki bo na razpolago restavraciji, katero prevzame letos g. K e r š i č iz Šiške, jn jo bo razširil in izpopolnil. Na razpolago bo vse, kaT si bodo kopalci zaželeli. Tla kopališča so zbrusili in popravili vse strehe ter vse ključavnice tako. da ie v tem pogledu kopališče zopet v največjem redu. Jeseni, ko so kopališče zaprli, so dernon-rirali razne dele, kakor skakalnico itd. Vsi demontirani deli so zopet na svoiem mestu. Vse so tudi pregledali, da ni za kopalce nobene nevarnosti, da bi se kje opraskali aH zbodli. Bazen so nanovo pobelili ter vse filtre izčistili.
Novo urejeno bo letos plačevanje vstopnine. Odpadejo popolnoma takozvane dodam e vstopnice. Do poldneva se bodo prodal al e vstopnice, ki bedo veljale od jutra do 14. ure. Popoldne kupljene vstopnice pa bodo veljavne do večera. Kdor se bo hotel kopati ves dan, bo moral kupiti dve vstopnici. Dodatne vstopnice torej odpadejo. Cena za dopoldanske m popoldanske vston-rrtee bo ista.
Zvočnik z gramofonom, ki je krni prijetno zabaval kopalce, bodo letos zameni ah z vecUm m glasnejšim. Kopališče si ie nabavilo tudi najnovejše gramofonske šla-gerje. KopotfSko osobje ie pripravljeno, kopališče je pripravilo tam več novih omaric.
Kopa4rŠče je tove] zelo dobro prezirnBo. Bazen ie bil pokrit z deskami. Cez zimo le bilo otvorjeno novo zgrajeno zimsko kop*-Kšce. ki se pa n4 tako dobro obneslo, kv kor so pričakovala. V Ljubljani zmage vsaka novost le polagoma, Ljubljančani so va-
de pa spoznali vrednost kopanja v zimskem bazenu. Kljub temu je imelo zimsko kopališče SK Ilirije stalno goste. Lepo je uspeval kurz za neplavače. ki se ga ie udeležilo okoli 5 gospodov in dam. Kurz je vodii trener g. D e u t z, ki je priznan strokovnjak in absolvent visoke šole za telesno kirtluro v Berlinu.
Vzdrževanje zimskega kopališča je v zvezi z velikimi stroški, keT se porabi ve-Kko kuriva za gretje zraka in vode. Sistematično so se pa v zimskem konaI:šču trenirali plavači, ki jih je bilo okoli 80. Vod:i je tudi te trener g. Deutz, ki se je našim športnikom zelo priljubi. Plavači so bili pod stalnim zdravniškim nadzorstvom, ki je pokazal zelo ugodne rezultate sistematičnega treninga. Zrak v kopališču je bil segret rta 28 do 31 stopini Celzija, voda pa na 23 do 25 stopinj. Z velikim pridom so plavači in gostje uporabljali moderen aparat za sušenje, ki je nameščen pri izhodu v veži kopališča. V nekaj sekundah osuši lase, ušesa in nos ter obvaruje kopalce prehlada, ko odhajajo iz kopališča. Zal. ldub ni dobil na razpolago toliko prostora, kakor bi ga bil rad m je moral zgraditi razmeroma maihno in tesno zimsko kopališče.
Ob tej priliki 3e treba omeniti veliko požrtvovalnost, s katero SK Ttirija prispeva k razvoju slovenskega sporta. Saj je to edini športni klub pri nas, ki ima tri poklicne trenerje in sicer g. Dentzaza plavanje, težko atletiko, boksanje in ritmično gimnastiko, g. Dobovška za lahko atletiko in g. B a a r a za nogomet. Klub ima pa še svoje trenerje - amaterje, ki so domačini, tako da so vse športne panoge pod strogim strokovnim vodstvom.
Te dna bo torej zaplapoiala nad kopališčem zeleno - bela zastava kot znamenje, da Je otvorjeno priljubljeno kopališče Ljubljančanov, ki so se tako navadili nanj, da bo marsikateri posameznik in marsikatera družina imela letos svoje letovišče v ten kopališču m ne v Baski. Seveda b, vsi radi čez počitnice na morje, toda kaj hočemo, ta) pa cvenka ni roti za potebnejše stvari.
Podpirajte Osrednjo proti tuberkulozno --ligo!--
Razstave in druge zanimivosti
Ljubljana, 3. maja.
Umetniški salon Miha Maleš na Kongresnem trgu je izdal 10 avtoportretov likovnih umetnikov: Cndermana, Carga, Jakopiča, Ti-neta Kosa, Maleša, Pilona, Pirnata, Peruška, Sirka in Šubica. Salon opravičuje izdajo portretov »z velikim pomanjkanjem domačih umetniških razglednic in pa s tem, da s« propagira domača umetnost in pokaže zlasti tujini naš kulturni nivo.<
Avtoportreti bodo dobrodošli vsem ljubiteljem umetnosti, zlasti še, ker stanejo malenkostni znesek 10 Din. Avtoportreti so bib' večinoma že objavljeni. Hvalevredno je, da vsebuje vsak avtoportret kratek žavljenpis: datum rojstva, študije, kje je um^nik razstavljal in kje živi.
MaJeŠ namerava izdati v kratkem drugo serijo avtoportretov. Polagoma pridejo na vasto vsi naši kulturni delava", in sicer po originalnih domačih slovenskih umetnikov. Prav tako tudi našo finančniki in politiki.
— Posrečena ideja! — je menil Jakopič, ki je poslušal razvijanje načrtov lastnika vođinoga umetniškega zavoda v Sloveniji c. Zdaj se bo dal marsikdo naslikati.
— Srčna moja želja je, da pričnem izdajati barvaste razglednice — portrete in krajine, da se pokaže lepota naše domovine in duh našega naroda. Imenitne stvari imamo, a jih ne poznamo. Prepričan sem, da dvignem nivo naših razglednic in da mnogo pripomorem k temu, da opuste izdelke dile-tantov in raznih ki carjev.
Za jeseni pripravljam razstavo slovenskih razglednic, ki naj pokaže njihov razvoj. Izbranih imam že par sto.
— Kaj še pripravljate?
— Razstavo sodobne jugoslovanske grafike, ki se otvori 10. t m. v Jakopičevem paviljonu. Razstave se udeleže mladi beograjski umetniki, Člani zagrebškega umetniškega društva >Zemlja< in naša »Četrta generaoi-ja<. V to svrho sestavljam ilustrovan katalog. Razstave se prenese iz Ljubljane v vsa naša večja mesta: Zagreb, Beograd, Split itd., v Prago in na Dunaj.
Zbirajmo sredstva za splošen boj jetiki!
Pred sodniki
Junak iz Kolodvorske ulice
Postavnemu mlademu šoferju, ki drži skesano čepico v roki in gleda plaho okoli kakor najbolj nedolžno bitje na svetu, reče sodnik: >Gospodifno s*e napadli in udanll v Kolodvorski ulici io jo lahko poškodovali. Vi »te res junak! Gospodična, ali ste pripravljeni poravnati se?<
Gospodična: »Ne vem, zaslužil bi, da je obsojen, toda naj bo. Zahtevam za odškodnino 2000 Din.<
Sodnik: >Ab' ste pripravljeni  plačati?< Šofer: »Sem, gospod sodnik, toda ne toliko. 1500 Din bi pa plačal.<
Sodnik: >Tmate denar pri sebi?< Soser: >Tega pa ne, niti pare nimam.< Sodnik: »Tega vam pa ne verjamem, da nimate niti za koleke, ki so potrebni za poravnavo. Boste pa kaanovani napadli ste gospodično nato pa povzročili se izgred pri TiSlerju.*
Šoferr odide iz sobe in se vrne s kolski. Sodnik narekuje civilno poravnavo. Šofer se zaveze, da bo plačal v dv«%b obrokih 1500 Din. Če ne plača, ae mu bo zar u biLa
Dnevne vesti
— Vsem cenjenim naročnikom, katerim je potekla naročnima, smo priložili položnice in prosimo, da naročnino z eventuelnim zaostankom čimprej poravnajo. — Uprava »Slov. Naroda«.
— Iz državne službe. Za tehničnega pristava pri okrajnem glavarstvu v Mariboru je imenovan pristav ministrstva javnih del Josip Mursa.
— Sprejem gojencev v pomorsko zrako« plovno šolo v r>ivuljah. Letos bo sprejetih v pomorsko zrakoplovno podčastniško solo mornarice v Divuliah 1.S0 gojencev iz civilnega prebivalstva in iz mornarice. Sola se prfčne 1. oktobra in traja 2 leti. Interesente opozarjamo na podrobnosti natečaja, ki so razvidne iz -Uradnega lista kr. banske uprave dravske banovine« Št. 57. z dne 30. aprila.
_ Iz »Uradnega lista«. »Uradni list kr.
banske uprave dravske banovine 54. 57- z dne 30. aprila objavlja zakon o konvenciji med kraljevino Jugoslavijo in kraljevino Madžarsko glede preprečevanja dvojnega ob-davčenja z neposrednimi davki, sklenjeni v Beogradu 22. februarja 1928, zakon o konvenciji med kraljevino Jugoslavijo in kraljevino Madžarsko o ureditvi dolgov in tirja-tev v prejšnjih avstrijskih ali madžarskih kronah, sklenjeni v Beogradu 22. februarja 192S, navodila za izvrševanje proračuna izda tkov in dohodkov za leto 1930—31 in pravilnik o zaščitnem cepljenju zoper akutne nalezljive bolezni.
— Za mrtve proglašeni. Okrožno sodišče ▼ Novem mestu je uvedlo postopanje, da se proglase za mrtve Anton Grzin, pristojen v Petrovo vas, Anton Soško, pristojen v Čatež, Jožef Zaje, pritojen v Talčji vrh, Hugon Bo-bic. pristojen v Novo mesto, Jožef Jerman, pristojen v Talčji vrh, Jožefa Poje, pristojna v Kočevje, Ignacij Janež, pristojen v Travo, Jožef Gradišar, pristojen na Rasico, Anton Zgonc. posestnik v Dolenji Stari vasi in Franc Kobe v Gorenji Težki vodi.
— Mesto brez selškega pismonoše. Da so manjši kraji daleč od prometnih žil brez selskih piemonoš in da dobivajo ljudje pošto s znatno zakasnitvijo, je še razumljivo, nikakor pa ni ramrmljivo, da nimajo sre-skega pismonoše kraji v okolici mesta, kakor je to z Višnjo goro. Prebivalci vasi okrog Višnje gore so navezani večinoma na svoje šoloobvezne otroke, ali pa dobivajo pošito samo ob nedeljah, ko pridejo k maši. Da v takih razmerah ni mogoče dobivati poste v redu. je razumljivo. Enkrat jo otroci izgube, drugič raztrgajo, tretjič so počitnice in tako je s pošto res vetolk križ. Živimo pa v Času, ko je redno poslovanje in dostavljanje pošte skoro že življenska potreba vsakega človeka, tudi prebivalca zadnje gorske vasi. Prebivalstvo vasi v okolici Višnje gore bo bilo merodajnim činiteljem zelo hvaležno, če bi poskrbeli, da dobi posta v Višnji gori selškega pismonošo, ki je res nujno potreben.
— Dražba lova. Lov občine ZabukovJe se bo oddajal v zakup na javni dražbi 15. maja t 1. ob 10, v občinski pisarni v Sevnici. V lovišču so divje svinje, zajci, Ksice, srne, gozdni jerebi itd. Dražbeni pogoji so na vpogled pri okrajnem glavarstvu v Brežicah.
— Konkurzi in predkonkurzi. Društvo mdustriJcev in veletrgovcev v Ljubljani objavlja za čas od 21. do 30. aprila sledečo statistiko: O t v o r j e n i so bih konkurzi: v savski banovini 2, v drinski banovini 3, v dunavski banovini 3 in v moravski banov mi 9. — Otvor jeni so bili predkonkurzi: v dunavski banovini 1. — Odpravljeni so bili konkurzi: v dravski banovini 2, v savski banovini 1, v drinski banovini 1, v moravski banovini 2 in v vardarski banovini 1. — Odpravljeni So bih* predkonkurzi: v savska banovini 3.
— Tiskovna zadruga v Ljubljani, Prešernova ulica št 54, in njena podružnica v Mariboru imata vedno v zalogi aktualne francoske kniige. sprejemata naročila na vse inozemske revije ter knjižne novosti.
— Razpisana služba. Osrednji odbor Slovenskega planinskega dru<štva razpisuje uradniško mesto za svojo pisarno v Ljubljani. Zahteva se znanje stenografije, strojepisja, deloma knjigovodstva ter slovenski, srbohrvatski in nemški jezik v govoru in pisavi. Prošnje ie vložiti najkasneje do 12. L m. v društveni pisarni.
— Vso novomeško okolico m prelepo dolenjsko stran opozarjamo na koncert pevskega zbora Glasbene Matice ljubljanske, ki se vrši v nedeljo dne 4. t m. ob IS. uri popoldne v Novem mestu. Izreden dogodek zasluži tudi veliko zanimanje, ki vlada po Novem mestu ter vsej okolici za ta koncert Poset je lahko mogoč, ker so železniške zveze do Novega mesta razmeroma zelo ugodne. Vstopnice se dobivajo v trgovini g. Josipa Koširja v Novem mestu.
— Smrtna kosa. Včeraj proti večeru je za-tisnil svoie blage oči vpokojeni strojevodja drž. železnic g. Franc P i š 1 a r, oče inšpektorja TRD g. F. Pišlarja. Pokoini je bil vzor vestnega, značajnega in blagega moža. Med železničarji je bdi splošno znan m priljubljen. V visoki starosti 79 let ga ie iztrgala smrt ugiedni rodbini in Številnim prijateljem, ki ga bodo tesžko pogrešali. Blag mu spomin! Težko prizadeti rodbini iskreno sožalje!
— Družba sv. Cirila ta Metoda v Ljubljani je pretek meseca aprila t. L sledeče
prispevke: L Podružnice: Lažko 400 Dm. Petrovce 100a Krško ž. 73, Sfoveni-gradec m. 1600, Slovenj gradeč t\ 1600, Vransko 300, Metlika 360, Stari tr% prt Ložu 120, Novo mesto ž- 155, Tnžtc 138, Sv. Ana v Slov. gor. 525, Šiška rru 400, šrška ž. 400, Št. Pupert (Dol.) 573.40, Ljubljana, mestna, ž., 10.420. šentpeterska ž. 716 — skupaj Din 18.679.40. — VL Nabiralniki: Podružnica Sv. Lenart v Slov. gor. 66 Din, rjodruznfca ot. Rupert 76.60 Din — skopaj Din 142.60. — Wl. Obrambni sklad: Prtružmca. z. šentpeterska, Ljub-
I liana, 300 Din- — IV. M o n s. T o m o Z u -pana sklad: Podružnica Dol pri Hrastniku 100 Din, podružnica Kranj 500, podružnica ž. Maribor 150, šentpeterska ž. Ljubljana 53 — s k u p a j Din 803. — V. Razni prispevki: A. Škrabar, Domžale, 10 Din, dr. F. Kogoj, Jesenice, 30, A. Bartol, Maribor, 25, V. Zablačan, Maribor, 10, Ivo Bakovnik, Kranj, 100, A. Oogala, Ljubljana, 20, A. Vodnik, Ljubljana, 200, posojilnica Ptuj 200, dr. J. Zdolšek, Brežice, 100, inž. A. Klinar, Ljubljana, 50, R. Kilar, Beograd, 30, H. Bevk Litija, 100, šolska mladima Breg, 60, posojilnica Metlika 100, Iv. Rozman, Ljubljana, 100, Jos> Potočnik, Ljubljana, 100, Prva hrvatska štedšoraca, Zagreb, 500. Sitar <5t Svetek, Ljubljana, 30, R. Maister, Maribor, 10, D. Korošec, Gorenjsko, 10 — skupaj Din 1775. — Vsota vseh prispevkov Din 21.700. 304n
— Odbor bivše Zveze šoferjev Slovenije objavlja, da je banska uprava dovolila na izrednem občnem zboru dne 6. marca sklenjeno spremembo pravil. Naslov za bivšo ZŠS se sdaj glasi Zveza šoferjev dravske banovine Ljubljana. Pri tej priliki ponovno poživljamo stanovske tovariše, ki še niso člani Zveze, da javijo svoj pristop. Člani, ki postanejo brezposelni, naj to takoj pismeno naznanijo. Posestnike avtomobilov pa prosimo, da se v slučaju potrebe obračajo za poklicne šoferje na tu navedeni naslov. 306n
— Redni avtobusni promet Ljubljana, Brezovica, Podpeč, Breg, Borovnica in obratno je pričel obratovati z današnjim dnem dvakrat dnevno. Odhod iz Borovnice proti LJubljani ob 6.20 in 13.15. — Odhod iz Ljubljane proti Borovnici 12.00 in 18.15. — Postajališče Ljubljana, Borštnikov trg. 307n Avtopromet Pecnikar.
— Vr©me. Vremenska napoved pravi, da bo večinoma obiaono vreme. Tudi včeraj je bilo po vseh krajih naše države oblačno, v mnogih tudi deževno. Najvišja temperatura je znašala v Skoplju 23, v Splitu 21, v Zagrebu in v Beogradu 1°, v Sarajevu 18, v Mariboru 16, v Ljubljani 14.8. Davi je kazal barometer v Ljubljani 14.8. Davi je ratura je znašala 11.4.
— Dan samomorov v Zagrebu. V noči od četrtka na petek si je končalo ali skušalo končati s samomorom življenje več Zagrebčanov. V Skalinski ulici se ie obesi! Ilija Hobek, po poklicu čistilec čevljev. Prišel je pflan domov in se obesil na podstrešju. Našla ga je že mrtvega njegova ženo, ki ga je iskala po hiši. Izjavila je policiiskim organom, d»a je bil mož notori-čen pijanec in da si je hotel že večkrat končati življenje. Iste noči si ie pognal kroglo v glavo brezposelni Ivan Frolich, rodom s Sušaka. Po poklicu je knjigovodja in je bil nameščen pri neki zagrebški tvrd-ki, pa je sam odpovedal službo. Zadnje dni je hodil okoli ves potrt. Krogla mu je prebila lobanjo. Odpeljali so ga v bolnico, kjer se ie zavedel in strgal povoje z rane. Ker je zelo krepke konstitucije, bo živel še nekaj dni. 1. maja je obupala tudi 331etna Fa/nika Mirt. Zaradi ljubavnih razmer se ji je naenkrat zazdelo, da za njo ni več pomoči rra tem svetu in je sklenila preseliti se na oni svet. To se ji pa ni posrečile. Izpila je večjo količino strupa, ko so 3i pa v bolnici izpraznili želodec, se je vrnila domov. Zdravnikom ni hotela povedati, kakšen strup ie pila in zakaj.
— Moža je zastrupila. Te dni so aretirali v Somboru Katarino Himpelman, kf je osumljena, da je zastrupila svojega moža. Mož je bil mnogo starejši m zelo bogat. Umrl je pa nenadoma in ko so niegovo truplo izkopali, so ugotovili, da je bil zastrupljen. V preiskovalnem zaporu Him-pelnova še ni priznala umora.
— Uboj pred 12 leti. Ivana Kurčinaka, posestnika jz Temerina, so pred dnevi na ukaz preiskovalnega sodnika iz Novega Sada aretirali zaradi uboja, ki ga je izvršil pred 12 leti. Kurčinak je ubil svojega soseda Jožefa Žunjo. Pravdala sta se zaradi poljske poti. Nekega dne meseca marca 1918 sta orala. Kurčinak je opazil, da je zašel sosed s plugom predaleč v njegovo zerrriJo. Tedaj je pojrrabil lopato in z njo ubil soseda.
—- Strašen samomor. Iz neke vasi blizu Novega Sada poročajo o strašnem samomoru vaškega čudaka Miloša Temeraća. Mož je živel sam z dvema mačkama in se je bal ljudi. Mački je častil po božje. V svoji sobi je imel kapelico, kjer sta mački spali. Pred dnevi je pa čudakova soseda slišala cvilenje v sobi in ker tudJ Temeriča ni bdlo na spregled, je vdrla v sobo in našla čudaka z razr^ranhn trebuhom, mački sta pa žrli njegovo drobovje.
Iz Ljubljane
—Ij Jubilej dela. 1. maia je obhajala 25-letnico zvestega službovanja mestni občini oskrbnica mestnega drsališča gospa Ivanka Korošec. Jubilantki žeUmo še mnogo let srečnega življenja.
U— Uradne ure- pri glav«! carinarnici v Ljubljani. Zbornica za TCM opozarja interesente, da poshije počenši s 1. majem t 1. glavna carinarnica I. reda v Ljubljani ob delavnikih od 7.30—12.30 ter od 16,—is. ure, ob sobotah pa od 7.30—13.30.
— Zadnje vodstvo po MagoU^evi razstavi. V ponedeljek 5. t. m. ob 6. uri zvečer bo ta izredno zanimiva m doslej še najbolje obiskana raastava zaključena m bodo ▼ torek 6. in sredo 7. t m. siake s postnimi položnicami v Jakopičevem paviljonu kupcem na razpolago. Do 1. maia zvečer je bilo razprodanin 53 slfk. Ker je se mno-jco krasnih, še ne rasprodanih umetnim na razstavi, opozarjamo nanje našo mtelige-co, ki zna ceniti neumornost samoniklega umetnika, ki se le pole* svojega življen-skega poklica povzpel tudi v slikarski umetnost! na tako izredno visoko stopnio dovršenosti. V knjigi »Autogrami lepi umetnosti naklonjena h« in med kupci slik pogrešamo še mnogo odtfOnjm imen tukajšnje m
Danes premiera ob 4,, 7. in 9., jutri v nedeljo ob 3.* 5.* 7. in o.
Hadži Murat
Gr&ndijoznl zvočni velefilm po istoimenski noveli
JU. X. TSeUtei*
•Aioskuhln
Jvan
Hit Do^vcr
Predprodaja vstopnic v nedeljo od 10. ure dalje! — Naročeno vstopnice je dvigniti najkasneje eno uro pred predstavo!
ELIT\I K1VO MATICA
T E L, E F O X 2124
•    - r..
zunajije inteligence. Opozarjamo občinstvo, da priredi g. Magolič jutri ob 11. dopoldne zadnje vodstvo po svoji razstavi.
—lj Kako in ka] fotografiramo? Fotografija zavzema v življenju kulturnega človeka izredno važno mesto. Razširjenost foto-amatersrva, ki se je povzpelo v zadnjem času do tako visoke stopnje, imamo zahvaliti predvsem napredku moderne tehnike in kemije, ki omogoča z razmeroma enostavnimi sredstvi doseči tudi manj izvežbanemu fotoarnaterju uspele posnetke. Kljub temu zapadejo le-ti prepogosto popolnoma nerazumljivim napakam, katerih posledica je, da vale krivdo na materijal, ki ga uporabljajo; toda povsem krivično! Le pomanjkljivo znanje in poznavanje vseh foto-ke-•mičnih procesov ie vedno vzrok neuspehov. Pokazati in razložiti vse te nedostatke je namen poučnemu predvavanju g. Karla Koraneka z Dunaja, z*nanega odličnega fotografa, katerega lepe slike smo imeli že opetovano prilike v Ljubljani občudovati. Opozarjamo vse fotoamaterie in ljubitelje fotografske umetnosti na to predavanje, ki se bo vršilo pod okriljem TuTistovskega kluba »Skala,, 8. t. m. ob ?0. uri v veliki dvorani hotela »Union*. Vstopnice, ki so brezplačne, dele vse fototrgovine m drogerije v Ljubljani.
oco m in ter urban
ti
it. 3<ŽQć s—*
(Sere {fci/ec
Cjubljana, Sosposvetska c. i/i.
—li Uprava igrišča Atene marljivo ureja svoje prostore v Tivoliju za poletno sezono. Prostori za tenis so na novo rdeče posuti z opekno moko, da so tla gladka in zlepliena v splošno zadovoljstvo igralcev. Postavila se bo za igralce-začetnike deska za trening in uredil se bo prijeten plaoe-ment, kjer se bo lahko zbirala športna družba. Tenis dobi tudi nove mreže, nove klopi in sodniške stole. Na otroškem igrišču se popravlja inventar, ki med letom mnogo trpi zaradi mladih razposajenčkov. Obeta se tudi prvovrstna gugalnica, ki bo mladini vir veselia in zabave. Hazensko igrišče se je sveže začrtalo in zravnalo, za naravno tribuno so se zasadile smreke, ki bodo dale. ko dorastejo. senco za gledalce. Igrišče se je zagradilo tudi v gornjem koncu proti za«tonjkarjem. Tekališče !e z ugaski obnovljeno, pota so sveže posuta, nasadi urejeni. Uprava igrišča ima z vzdrževanjem vežbališča ogromne izdatke, vendar se dogaja skoro redno, da brezvestni zlikovci pokončavaio naprave in naraščajo stroški. Koliko vztrajnosti in mrav-Ijinčne pridnosti ie potrebno odboru, da se zberejo potrebni novci za vsa popravila. Društvena vežbališča so socijalne naprave ter narodova last. Zato jih čuvajmo.
—lj Dobrodelni koncert ▼ Unionu. V ponedeljek 5. t m. ob 20. se bo vršil v Unionu koncert v korist počitniški m kolonijam mestne občine ljubljanske. 2e sam namen koncerta zahteva, da se zanima zanj vsa javnost, kajti z izkupiekom tega koncerta bo omogočeno, da gre čim večje število okrevanja potrebnih otrok na počitnice. Upamo, da bo javnost razumela stremljenje občine in napolnila dvorano do »idnjega kotička. Saj nam obeta spored redek umetniški užitek. Vstopnice se dobe v pr odprodaji v socijalno-politicnem uradu  mestnega magistrata.
— Program koncerta pevskega zbora slovenskega uči teliš t va, ki se v-rši  v soboto
dne 10. t m., ie sestavljen iz cele vrste jugoslovanskih umetnih zborov, ki so jih napisali Emfl Adamič. Marij Kogoj. Anton Lajovac, Zlatko GrgoševiC, Tran!o Dugan
mlajši, Boris Papandopirio - Pečic, Janko Ravnik, Vinko Žgane in števan Mokranjac. Zelo Častno ie zastopana tudi iugosloven-ska narodna pesem od slovenske do one iz južne Macedonije, v obdelavi avtorjev, katere smo zgoraj navedli. Izvedba je umetniSka, kar so s posebnim poudarkom primali vsi češkoslovaSlci kritilci, saj je bil zbor pred enim mesecem s tem progra-
mom po vsej češkoslovaški. Z ozirom na velik umetniški užitek, ki se nam bo nud:l na tem koncertu, pa tudi z ozirom na velike zasluge, ki n irrra učiteljski pevski /bor in niegov dirigent za širjenje jugoslovanske gjlasbe, vabimo občinstvo na ta koncert, za katerega so vstopnice v pred-prodajt v Matični knjigarni.
—li »Vina Petrovna* v kinu ljubljanski j Dvor«. Ob najnižjih ljudskih cenah 2.—, 4.— in 6.— Din otvori danes kino »Over< kot »Ljudski Kino« svolo poletno sezijo. Na sporedu najlepši v Ljubliani katerikrat predvajani film — Ufino čarobno filmsko veledelo »Divne laži Nrne Petrovne« z Bn-grto Helm in Franc Ledererjem v glavnih vlogah. — Z ozirom na krasno filmsko delo in velikansko zanimanje za ta spored naj si blagovoli cenjeno ob&nstvo vstopnice ćim-preje rezervirati. Današnje predstave ob 4., pol §. in 9. zvečer, jutri v nedeljo ob 3., pol 5„ 6., pol S. in 9. zvečer. Ta iilm ne smer nihče zamuditL
— lj Umrli so v Ljubljani od 2b. aprila do 3. maja. Juli'ana Bernard, mestna uboga, 75 let. Japljeva ulica 2; Mari.ta Lesica, zasebnica. 05 let, Zeljarska ulica 11; Anton Zabukovec, bivši gostilničar. 72 let, Stritarjeva ulica 7; Josip Gostič, bivši železničar, 75 let, Japljeva ulica 2: Iva Orel, učiteljica, 42 let, Zaloška cesta 11: Franc Kune, poštni poduradnik v p., 74 let. Zalo-karjeva ulica 14; Joief Izlakar, bivši krojač, 78 let, Japljeva ulica 2; Andrej Mrak, nadpaznik v pok., 74 let, Vidovdanska cesta 9; Amalija Regnard. učiteljica v pok., 77 let, Stara pravda 3; Leopold Tratnik, pasar in hotelir, 77 let, Sv. Petra cesta 25; Ivan Grošelj, delavec, 53 let, Ob kopališki tJici; Avgusta Kotnik, učiteljica v pok., Skofb ulica 8; Evg.niia JuTešič, vdova stražmoistra, 64 let; Nikolaj Rus, mestni sluga v pok., 82 let, Zelena pot 7; Marila Možina. žena čevljarja, 59 let. — V b o 1 -niči: Marija Pavliček, šivilja, 39 let* Opekarska cesta 23; Ana Bučar, vdova potnika, 33 let, Švabčičeva ulica 15; Amalija Lap. občinska uboga, 59 let; Stanislav Zgonc, sin zavirača, 6 mesecev, Močilno: Franc Volhar, žel. vlakovodja. 40 let, Res-lieva cesta 25; Josip Skaza. občinski ubogi, 42 let, Celje; Marija Možina, žena čev-liaria. 58 let, Gosposvetska cesta 12.
_lj f Akademični ^Ukar Fr. Sterle. Maša zadušnica za tragično preminuUm akad. slikarjem Fr. Sterletom se bo darovala v ponedeljek, 5. t. m. ob 9. dopoldne v frančiškanski cerkvi.
_lj   Razsvetljava   ljubljan-kega Orada.
Na predvečer »Jurjevanjac bo ljubljanski grad svečano razsvetljen. Jutri vsi na Grad.
Ij— Vpisovanje na otroškem igrišču Atene v Tivoliju se nadaljuje 5., 6. in 7. t. m. od 14. do 16. ure.— N a č e 1 s t v o. 309n t— Jutri v nedeljo dno 4. maja je običajno Jurievanje na ljubljanskem gradu. Godba, srečolov, dobra pijača in jed. Upajmo, da bo tudi lepn vreme in lep razgled. 310-a
Iz Celjja
_c 2el^rnifar>ka tombola v Celju. Velika tradicijonalna tombola celjska podri'ž-nic*» Zveze jueoslrvvenekih železničarjev bo jutri 4. t. m. ob 15. na Dečkovem trgu. Zaradi krasnih dobitkov vlada med prebivalstvom Celja in šrtršo okolice za tombolo veliko zanimanje.
—c Dežurno lekarniško ^lulbo v Olju bo imela od danes do vključno petka 9. t. m. lekarna >Pri Mariji pomac:aj< na Glavnem trgu.
_c  Iiguba. Vojni  invalid   Alojzij Hudv>-
klin. «tanuioX v Prešernovi ulici 10. j* 30. aprila izgubil v mastnem parku svojo rujA-ro usnjnto listnico, v kateri je imel 800 Oin gotovine in odrpz^k postne fftkovnp nakaznice za nakazano invalidnino. PoMeni •tajdi-telj naproša, na* odda listnici z denarjem, ki jo uboga žrtev vojn«* zelo težko r>o-greša, na celjski policiji ab pa na -T^rnji naslov.
—c Občni zhor starešinske rrele »Triglava* se bo vršil jutri ob 9.30 uri dopoldne v Oltekem domu. Glede na izredno važnost občnega zbora, se naprošajo Mani, da se <ra udeleže polnoštevilno.
—c Tujski promet v Celju t apriln. V ■me«e<*u aprilu je obiskalo Celje 1017 tuj-eerv. ki se dele po n arodnos+5 sledeče: 1821 Jugoslovenov, *21S Avstrijcev. 28 \emeev. 03 Čehoslovakov, 17 Italijanov, 9 Madžarov, 4 Švicarja in 2 Grka. Po poklicu eo bili: tfSO trgovskih potnikov, 006 delavcev, 93 obrtnikov, 70 uradnikov. 63 industrijalcev. 37 dijakov, 18 odvetnikov, 11 zdravnikov, dočim je bilo 419 tujcev brez poklica,
Slikar Ogrin umrl
Pravkar smo izgubili slikarja Frana >tpr-leta, davi je pa na Vrhniki umrl v 82. leča Sterletov učitelj slikanja na pre«no, Simon OgTin.
Znani cerkveni slikar in spreten fre^kant je bil sodobnik Janeza Gubica in se je učil pri VVolfu ekupaj a tem evojim slavnim tovarišem. Po učenju pri VVolfu, ki mu jp dalo trdno podlago in tehniško spr^tno^t, je oriSel v Benetke, kjer m je 0 svojo kompozicijo -Umor Galeazza Yisoontija<, ki jo hrani ljublianski muzej, zaslužil častno nagrado. Pozneje je študiral na akademiji na Dunaju, kjer je mnogo občeval s Stritarjem in pisal tudi za njepov >Zvonc. Tam je nastala tudi tedaj zelo popularna, reproducirana in razširjena nieervv.T risba »Kaj pa to?', ki predočuje kranjskefra fanta s svojo jedro ljubico ob plotu.
Najbolj so pa znane njego\v slike al fre-6co po «*tenah m notri h n;i>ih cerkva n. }»r. v Železnikih, kjer je za anffelje vpodobil tedanje Želeauižkc lepotico, med njimi ludi na Koroškem in v Ljubljani znano gospo Milko dr. Roždc^vo.
Kot specijalista v fresko-teh ni ki en je ▼ prvih letih po prevratu pridobila umetniška šola >Probuda-, da je vodil tečaj za to tehniko, ki so se gra udeleževali tudi ^tarejSi umetniki. Dela so ohranjena se dane« v suterenu Tehniške srednje kole. Po njegovih navodilih je sestavil pokojni njegov učenec Fran Slerle brošuro r.>Navodila za fro.-uo-r*likanje<, ki je prvo in edino slovensko delo o tehniki slikanja. Starček ni nikdar odložil čopiča in Še pred dvema letoma je poslikal na presno znamenja križevepn pola pri Skarucini.
Za »Cankarjev zbornik* je napisal pokojni mojster zanimive spomini na pisate-Ija-rojaka in ne svoje tovarise-umetmke Wolfa, Šubiea. Franketa in dr.
Bil je krepka slovenska grča, zgovoro.i. do-vtipen in zabaven do zadnjega in zelo inteligenten, po noši in življenju pa vedno skromen in preprost. Njegovo ime oetane rapi-sa no v zsr odo vini slovenske umetnosti na častnem meetu. N". v m. p.!
Ustanovitev odra ZKD
Zveza kulturnih Društev v Ljubljani si je s vojim kulturnim iideistv ova njem zoret zaslužila lepo priznanje. Pred kratkim *ta se zAključila I. in II. let. njone<ga dramatske a fečaja, ki ju je vodil g. prof. O. Sest in ju je posečalo okoli .V) slušateljev. Prvb*-sor Sost je s teoretičnimi in praktičnimi j-re-davanji vzbudil v crojonojh izredno zanimanje za dramsko umetnoM in iskreno ž.^ljo po čimprejšnjem ude;stvovanju na odru \n vzpodbudo projenoev samih jim je ustanovila svoj oder in s tem realizirala niih stremljenja
Pise<c teh vrstic je imel priliko razfjovar-jati ne «s članom novega »Odra , ki mu je izjavil:
— Hvaležni smo ZKD in njenim posvetnim voditeljem, ki so naša stremljenja realizirali, ko so ustanovili >Oder ZKD.«-
Namen v.Odrac je popularizirati dramatiko po naM ožji domovini. Pod eolski odri radi In mnoeo i?rajo. vendar vemo, da oni često svoji publiki ne morejo nuditi novih odrskih del, bodisi ker nimajo dostopa do njih, bodisi ker so zanie igralsko [imlaMi. kar velja zlasti za manjše odre.
Predvsem nameravamo vprizarjati zvir-na dela domačih avtorjev in tako nuditi tudi podeželski publiki priliko, da jih uživa. Poleji te<ia hočemo našrtudirati češka, ruska, nemžka in ameriška dela.
In $e nekaj. Morda bo kd:> mislil, da ho-Čomo nekako konkurirati z našimi podeželskimi odri. Naj no pomirjen. Gostovali bomo itak na večjih odrih in —- razen te prve komedije, ki so jo igrali Že v Ljubljani — doklej Se ne izvajana dela, ki jih bodo potem itak lahko dobila ostala društva pri ZKD kot doslej. Upamo, da ne bomo s tem zavrli dramatičnega razmaha pri naših društvih, ampak ga homo Se pospešili- Studiramo pod \-odstvotn izkušenih drarnskih strokovnjakov in to naj pdoffi
Na prvo gostovanje nas je povabil g. ravnatelj J. špicar v Radovljioo, kjer gostujemo v nedeljo 4. t. m. z zelo efektno domačo komedijo 5Glavni dobitek^, ki jo režira g. avtor Fr. Lipah sam.
Sezona je sicer pri kraju, vendar upi m... da bomo do konca junija še lahko gostovali na nekaterih odrih. Med počitnicami pa bomo pripravili material in ga nažtudirali za prhodnjo sezono.
Nemški romani iz našega življenja
Baron Frid. pl. Gagern: „Cesta" in „Narod" — R. H. Bartsch „Sokol z Nanosa14
Nedavno sem opozoril rojake na veliki roman
»Cesta«
ki ga je napisal baron Friderik pl. Gagert z gradu Mokrice pri Jesenicah na Savi. Roman ae godi na Dolenjskem okoli graj&činc Mokrice in v njegovi okolici ob hrvatski meji. Junaka sta mu Gorenjec lovec in Primorec delavec; v&e ostate osebe pa so graj&čaki (Gagern. Auersperg), grajičinski gozdarji in uradniki Cehi, slovenski in hrvatski kmetje in kmetice ter delavci in in-ženjerji, — torej zelo pisani družba "živeča, delujoča in trpeča v tistem zanimivem kranjskem kotu ob meji treh različnih pokrajin Slovencev, Hrvatov in Srbov. Baron Gagern iih pozna dobro in kaže na vsaki strani, da ljubi zlasti krepke Gorenjec ter je poln navdušenja za lepote slovenske domovine.
Kdor čita nemške romane, sezi po tej lepi knjigi, napisani na čast našega naroda! I*ri pisatelj je napisal tudi veliki roman
»Narod«
(Eifl Volk. L. Staaokmann, Leipzig). Dejanje se mu godi med kajkavskimi Hrvati onstran kranjske in štajerske meje tja preko Zagreba. Osebe, ki nastopajo so predvsem hrvatski kajkavski kmetje in kmetice, slovenski hlapci, hrvatski in madjaronski grajščaki, popi, fiškali notarji in uradniki, dekleta iz ljudstva in dame iz aristokracije, cigani in ciganke, junaka romana pa sta kmet Marko Ubranič in baron Hana Ca-raffy.
Marko je najdenec, nezakonski sin neznane matere in znanega župnika. Sirota vzraste v bedi, a duša se mu napolni najprej z romantiko pojočega guslarja o kraljeviču Marku, nato s socijalnim srdom in osvetoželjnostjo Matije Gubca in končno z nacionalnim plamenom bana JelaČića, junaka, ki je klestil Nemce in Madžare.
Strašno izkoriščanje hrvatskega ljudstva po plemstvu, popih in birokratih ga izpremeni v maščevalca krivic, v razbojnika in večkratnega ubijalca. Dovršiti hoče, česar niso mogli doseči kraljevič Marko, z zarečo krono kronani kmetiški kralj Gubec in iz obupa melanholiji zapadli rodoljub general Jelačič.
Topost ljudstva pa ga končno tudi uve-ri, da se tako mrtev narod ne da zbuditi k složnemu delu, uporu in žrtvam za svobodo. Zaman je vse prelivanje krvi, zaman odpor in upor posameznika, ako je ljudstvo brez moštva in volje. Ubranič pade za ljudstvo pod kroglo orožnika. Topo ljudstvo pa najde v sebi le še toliko energije, da za izdanim odrešiteljem — plaka in vzdihuje . . .
Baron Caraffv je tip skrajno simpatičnega aristokrata zapravljivca, ženskarja in plemenitega veseljaka, ki končno pogine kot žganjar berač v ubožnici. Kakor Ubranič je romantik, ki celo posnema razbojnika, od svojega demona pojan v čudovite pustolovščine.
Kakor »Cesta« se godi roman v dobi okoli 1. 1860—1880.
Roman je izredno napet in zanimiv, Jugoslovenom prijazen ter je zlasti mojstrski v opisih naravnih lepot ter ljudskega življenja. Kakor »Cesta« pa je tudi »Narod« mestoma dolgovezen, ponavljajoč se v motivih m glede jezika včasih naravnost baročno nabuhel.
V dekorativnih atributih uganja Gagern pravcate orgije in v besednih zvezankah je včasih uprav grotesken. Rad uporablja cele hrvatske in slovenske stavke, da daje dialogom značilen kolorit; žal, da navadno napačno ali pa prevaja jugoslovenske rečenice, kletvice i, dr. na način, ki ti vzbuja smeh. Škoda! Tem bolj škoda, ker je Gagern sicer izvrsten stilist bogatega, sočnega jezika, plastičnega pripovedovanja in opisovanja, pesnik in pravi epik.
Nemcem nudi ta roman prav mnogo koristnega pouka o Jugoslovenih, njih socialnem in nacionalnem robstvu pod Madžari in Nemci ter njih stremljenju po svobodi in ujedinjenju. Občutje in dikcija v romanu 9ta često Čisto jugoslovenska.
Naj navedem vsaj nekaj stavkov, s katerimi nas Gagern označuje v dobi okoli 1. 1880!
»Naši Jugoslovani ne postanejo nikoli Marati in Robespierri; vse lahko storiš ž
njimi, le bestijalizirati ne. Za to je Slovan I hove kože za kučme in plaiče. Serno *tre-
prvič prelen, drugič predober, tretjič pre- I lja tudi divje mačke in druge plemenite
pameten. Za samostojnost ni zrel, a morda J kožuharje, a tudi srne in srnjake ter jih
le zato ne, ker je pač predober in preveč j prodija v južne kraje, zlasti v Gorico, pameten — kakor potrpežljiva žival ...    j      ćošk;    gozdaT   Jan   Klima, oskrbnik
Kar je imela ta uboga bogata dežela, ie grajščine angleškega  esquira  W. Lith"wOr-
dobila od svojih sov razni kov. r>d Turkov in od velikega Napoleona. Iz turših Časov močne obmejne utrdbe in trdnjave, od Francozov velike trde ceste, drevorede, najbo'jše mostove in najlepše spomine. In kaj je prišlo potem? — Propad, Madžari, Judje, oderuhi, beda. davki . . .
Mar nismo mi vsi irbogi Hrvatje, pozabljeni od cesarja, prodani od ministrov, od velikih gospodov pa zaničevani kakor psi? Pod našim lastnim nebesom zaničevani! Mali ljudje (oskrbniki) nas gulijo in sku-
bejo, fiškali in notarji nas sleparijo in okrajajo, sodniki trpinčijo in celo popi odirajo  in  goljufajo!    Vsi   nas  zlorabljajo in
zaničujejo — vsi. Madiaroni. Judje. Madja-ri, vse kaneclije. Taki smo Hrvatje, tak je naš narod!«
In vedno iznova dokazuje Gagern:
Avstrija je zaslužila svoj razpad
ker je bila nehvaležna in krivična do Jugo-slovenov, katerim bi morala biti ts. svoj obstoj najbolj hvaležna in vsaj pravična. In Gagern povdarja nič ni čudnega, da so zorele in dozorele končno ideje Stross-maverjeve in Petra K a rad jo r djevica:
Jugoslavija je morala priti
ker si jo je dobri, bistri in junaški narod idealistov zaslužil s svojim trpljenjem in s svojo vero v večno Pravičnost.
»Caraffv in Ubranič«, je vzdihnil Auer-sperg, »čudno, kakor sorodnika, skoraj isti človek v različni izdaji. Idealista. Idealisti pač morajo biti na svetu, te uboge pare s trnjevo krono in norčevsko čepico. Morajo biti! Brez njih bi ne bilo krvi in ne križev, ne bolesti in nobene lepote na svetu. In le poglej, kako lep je ta svet! Glej, kako krasna je ta dežela! Kako bogata, blagoslovljena, obljubljena dežela! In kako dober, otroško dober, čist. marljiv, ubog in nedosežen je ta narod! . . . Ves ta narod s svojim bolom in hrepenenjem ter s svojimi blodnjami v tem samem (v Ubraniču)!
Ta sam kot duša vsega naroda!
Tako je povedal Gagern, da je Ubranič Mmbol Jugoslovenstva, trpinčenega, zlorab-Ijanega osvetnika nad germanskimi, ma-djarskimi in domačimi rablji . . .
Lep, vsebine, dogodkov, misli in lepot bogat roman, ki naj bi ga čital vsak naš inteligent!
Friderik pl. Gagern je bil rojen na Mo-kricah dne 26. junija 1882; gimnazijo je absolviral v Feldkirchu, prej pa hodil v šolo v Celju Njegov domači učitelj mu je bil dr. Fran Skabernč in za njim profesor Friderik Juvančič. Živi v Berlinu.
Njegov oče je bil baron Henrik pl. Gagern, ki je umrl na Mokricah 1. 1894, njegova mati pa Beatrica grofica Auerspergo-va, rojena v Ljubljani ter umrla 1. 1919. v Mokricah.
Bil je urednik nemškega lovskega lista in je izdal štiri knjige iz življenja lovcev m divjačine; nato se je posvetil popolnoma leposlovju in izdaij doslej že šest velikih romanov: »Der bose Geist« — »Die Wundmale«. — »Das Geheimnis«. — »Das nackte Leben«. — »Ein Volk« in »Die Strasse*. Potem še dve noveli »Am Kamin«, dramo »Ozean« in povest »Der Marterpfahl«. — Novela »Lepa Reza« je zajeta iz Slovenije.
Torej zelo plodovit kranjski nemški pisatelj, ki mu gre naše polno zanimanje. R. H. Bartsch je izdal pravkar roman
»Sokol z Nanosa«
(Der Falke vom Mons Regius. Geschichtc einer Jagd- und Liebesleidenschaft. Berlin. Deut. Buch. Gemeinschaft).
Junak tega romana je Serno Korsič, nezakonski sin Slovenke Neže in kranjskega nemškega nadporočnika v. Kronberga iz Gorice. Nemški častnik je hotel vzeti krasno, ponosno in bistro Slovenko za ženo, a je na lovu obstreljen, prezgodaj umrl. Neža je v svoji kraški koči vzgajata sina, da je postal kmet, polhar in strasten lovski tat. Imela je lep gozd bukev in kostanjev, da sta prodajala »maroni« kostanje in pol-t -----rr
R. Drainac:
Kaj je potem ljubezen
Na primer, seznanite se z žensko, všeč je vam, ker nosi svilene nogavice, barva nohte in si dela pod očmi temne kolobarje. V njenih zaspanih očeh vidite radodarno ljubezen, njene roke se vam zde blede in nežne, nesposobne, da bi vam storile kaj zalega. Nasmehnete se, govorite sladko, skušate ji odpreti srce in pokazati vse one lastnosti, katerih nimate. Pripravljeni ste doprinesti žrtve, o katerih se vam nikoli niti sanjalo ni, skratka, napnete vse sile in tedaj se vam zdi, da je vse v vaši moči.
Na svetu sta dve univerzalni slabosti: življenje in ljubezen. Prva je brez vaše volje in z njo se lahko sprijaznite, drugo vam pa nakoplje prva zato, ker bi morala brez nje tudi ona Izginiti.
Vidite, jaz trdim, da so na svetu Hudje, ki se še nikoli niso zavedali življenja in katerim je bila ljubezen neznana kakor polarni kraji. To je posebna vrsta sesalcev, ki pomenijo za profesorja psihologije sarno izjemo, toda to je edina vrsta ljudi, ki vzdržujejo ubogi človeški rod.
Glejte, zakaj je to tako: človeSci rod se plodi podzsavedno in eni, ki se zavedajo univerzalne človeške bede in laži,  so navadno  težki melanholiki,
straMni ljuboki. morilci in literati in končajo na vešalih ali v norišnici.
Verjemite mi, človek je bil dober, dokler je bil še tako podivjan, da je ugrabil ženo drugemu Človeku, če mu je bila všeč, ne da bi mislil na posledice. Takrat je bil nagon vse in prepričan sem, da je bilo samo takrat malo sreče na svetu.
Zdaj je Človek zakovan v okove družabne šablone. Za primer recimo, da se fant in dekle razumeta in bi se rada vzela, pa ne dovolijo »družabni oziri«. Za pametnega človeka postaja torej življenje nepotrebno in komično.
Povem vam kratko zgodbo.
V vlaku sem se peljal pred leti z možem, ki mi je pripovedoval med dolgočasno vožnjo naslednjo zgodbo:
— Gospod, — mi je pravil ta čudak, — ali verjamete, da ena ljubezen zadostuje, da zapolni vse praznote življenja?
— Ne verjamem, — sem rmi odgovoril kratko.
— Kako naj vam dokažem? — je vprašal in videl sem, da rmi je Žal, da ne verjamem.
— Zdi se ma, da ste zaostati, — sem pripomnil smeje.
— Morda, gospod, toda povejte mi, v čem je ta vaš napredek? — me je vprašal.
Vprašanje me je spravilo v zadrego.
tha ie sovražil lepo Nežo, ker ga nekdaj ni marala za ljubimca in ker ni hotela prodati gozda. Ta Klima je na lovu ustrelil v. Kronberga in bil rudi vzrok, da »e je Neža prehladila in umrla. P os*© i je Serno sam lovil polhe in streljal po Trnovskem gozdu in po gozdovih Hrušice.
Bartsch opiaujo notranjske, goriške, zlasti pa. vipavske naravne krasote ter vrline ondornega ljudstva. Izvrstno pozna. pač sam lovec, tamošnje gozde m doline ter zveriad in slovenske ljudi. Le pogovori s kmeti so mu književni, nepristni, nenarodni. Ljudstvo, mešanica romanske in slovanske krvi, mu je izredno lepo in bistro, zlasti ženske krasne.
Tudi Serno je mešanica slovenske kmetice in nemškega plemiča ne le zunanje, nego tudi po značaju, karalirstvu in osveti. Klimi nagaja in deta škodo, prodani plen pa podarja revežem! Tn govori tri jezike ter prepeva, da so vsa dekleta zaljubljena vanj. Tudi ljudstvo ga ljub) ter ga ščiti, ker vidi v njem maščevalca za vse krivice in zločine grajfcčakov nad kmeti. Svoboda m lov sta Sernu vse, a ljubi kmetisko deklico Marjetico, »Gretico* na Vipavskem, kjer jc »lepo kakor v palestinskem Betlehemu«.
Bartsch slika notranjsko zimo z boro in snegom. mrazom in zameti, vipavsko rajsko pomlad in primorsko divno jesen. Povsod hodi Serno, razmišlja kakor pesnik ali modrijan, snuje osveto zoper Klimo in idealno ljubi svojo Gretico. Za norca ima gozdarja in orožnike ter živi kot plemič-klatež.
Končno ga vendar zapro in obsodijo za dve leti v ječo na ljubljanskem Gradu. Bartsch misli, da se pravi temu Gradu »Oberlaibach«. Toda angleški graiščak mu izprosi pri cesarju pomiloščenje; Klima pa se je kot slepar in tat iz slabe vesti sam ustrelil. Grajščak potrebuje novega gozdarja. In Gretica pride sama po svojega fanta v Ljubljano, da se poročita kot graj-ščinska nameščenca.
Zanimivo je. kako sftčna sta si ta dva romana. Oba junaka — Gagemov Ubranič in Bartschev Serno — sta nezakonca višjega inteligenta ter imata zato posebno nadarjenost in kavalirske lastnosti, ki so de-dične. Oba sta umetnika strelca in oba uporna maščevalca izkoriščanega ljudstva. Oba ljubita narodno pesem in krasote narave. Oba smatra ljudstvo za svoja zaščitnika in osvetnika ter ju prikriva orožnikom
A d očim je Gagern glede žensk črnogled pesimist, ki je naslikal celo vrsto nizkotnih in izdajalskih žensk ter le par plemenitih, je Bartsch optimist, ki slika tu le dobre žene.
Oba pisatelja pa sta enaka v mržnji do čeških gozdarjev in gozdarskih uradnikov, dasi jim strokovne velike sposobnosti in marljivosti ne odrekata. Da v svoji mržnji generalizirata in ne navajata nikake izjeme, ne kaže njune objektivnosti.
Bartsch je zajel slovensko snov svojega romana vsaj deloma iz resničnih dogodkov v vipavski dolini ter v Trnovskem in Hrušiškem pragozdu. Uporabil je Erazmov grad z zgodovinskim podzemskim rovom do Vipave, a si krajevno dovoljeval veliko svobodo. Slovenska imena krajev uporablja Često popačeno italijansko, dasi se godi roman pred prevratom. Tudi imena slovenskih oseb, Serno, Jovo, Ivo, Gretica, niso domača. Kronberg je grad Coroninijev pod Sv. Danijelom, grad v Vipavi pa Lanthie-rijev.
Tudi Bartschev   roman   je simpatičen
Slovencem, ki jih slika kot poštenjake, živeče le za boga in svojo zemljo. Roman pa je napisan dokaj medlo in brezkrvno ter je tukaj Bartschev pripovedni temperament mnogo šibkejši od Gagernovega. Zlasti bo »Sokol z Nanosa« zanimal Vipavce in No tranjce ter naše Goričane, ki bi o osebah lahko povedali kaj več. Zlasti pa o modelu junaka Korsiča, ki baje še živi.
Proteus.
Številke govorijo za
jedilno mast Schichtov Ceres
Odrasel delaven človek potrebuje dnevno 3100 kalorij. Za pridobitev istih bi se moralo vzeti;
Caresa
0*34 kg
Sirovega masla 041 kg
Kruha 1-15 kg
1
2 3 4 5 6 7 8
§
2 3 4
1
7 6
9 2
3
4
5Zdja 11 -4 kg
2
\00°L CISTA KOKOSOVA MAST
Krompirja 4 kg
Mlaka 4-7 kg
Najvišjo hranilno moc pri najmanjši količini daje
Schichtov
JEDILNA MAST
Hadži Murat
Z\ooni film v Elitnem kinu Matic'.
Zopet jc Ufa z novim velikim delom obogatila nemški film. Snov filma »Hadži Murat« jc posneta iz romantične novele L. N. Tolstega. V krasnih, velenapetih slikah, ki pričajo o junaštvu Hadži Murata, naru je predočeno življenje in pretresi i ivo tragičen konec tega velikega moža. Proti njegovi volji ga rojaki prisilijo bežati iz domovine. Hadži Murat preide k sovražnikom Rusom. Tu je bil sprejet z vsemi častmi. Z vojno-operacijskega ozemlja na Kavkazu so ga privedli v Petrograd. — A^dijenca pri carju Nikolaju I. je predočena zelo posrečeno in zanimivo.
V Petrogradu je Hadži Murat senzacija prve vrste. Vse govori o njem, vsak hoče videti moža, pred katerim je svoj čas drhtela vsa Rusija; njega, ki je bil splovio znan pod imenom »beli vrag«. V Petrogradu ga vodijo nekoč v veliko opero, kjer nastopa Saira, slavna baletka, divna kraso-tica. — Saire je doma s Kavkaza, iz istega kraja kot on. — Ves Petrograd očara Sai-rina lepota in celo sam car jo venomer zalezuje. Saira pa, ki je bila že od mladih nog zaljubljena v Hadži Murata, išče pred neljubimi snubači zaščite pri svojem rojaku. In res se posreči Hadži Muratu prekrižati podle carjeve račune.
S tem si je seveda nakopal carjevo jezo in moral je bežati. Vse ga zasleduje. — V velenapetih prizorih je predočen divji beg v domovino. — Ranjen in napol mrtev sc vrne Hadži Murat med svoje rojake, ki so medtem spoznali, da so storili težko krivico svojemu najzvestejšemu in najpogum-nejšemu sinu. Sprejeli so ga z najve.'jimi častmi; toda bilo je že prepozno. Rane, katere so mu zadali na begu Rusi, s-> bile smrtne. Sredi svojega rojstnega sela se zgrudi Hadži Murat raz svojega belca in zastava se prikloni nad truplom velikega junaka.
Film Hadži Murat je izdelan kot zvočni film s spremljanjem petja donskih koza-kov. Tipični kavkaski plesi ob zvoku ba-lalajk so čudovito krasno podani. Bojne scene, grom topov, balet petrograjske opere, mameče arije, vse to je nepozabno za. vsakega, ki vidi to čarobno filmsko velede-io. Fotografija jc izvrstna in pričara celo vrsto najefektnejših slik. Režiisko ima sicer film nekaj hib — zlasti na koncu, ko Hadži Murat sam že ranjen zadržuje sko-roda celo armado svojih zasledovalcev; to je pač malo neverjetno — je pa netcik.« kinematografska koncesija, malenkost pri sicer res monumentalnem velikem filmskem delu. Glavni igralci so J. Možuhin, ki nam je /nan iz velikih filmov »Carjev sel«, »Casanova« in »Manolescu«, nadalje Lil Dagover in Bettv Amann. Vsi so v svojih vlogah uprav odlični. — Film bo izredno ugajal.
OTROŠKE MOGAVtCE
Nafboljse, najtrainejše, najcenejše!
13
Danes je protituber-kulozni dan! Kaj si storil za zatiranje -- jetike? --
— V raznih zadevah, gospod . . .
— V raznih zadevah.? Kako mizerno je to! Ne, ne, gospod, ne dokažete ani, da je na svetu kaj izven nas.
— Je in ni, kakor pač hočete, — sem odgovoril.
— Evo, takoj vam dokažem, da je vse izven nas prevara in domišljija.
— Na primer?
— Potrpite, vse vam povem. Čakal sem, da začne pripovedovati.
Mož je bolestno zakašljal in začel:
— Nisem veroval v srečo in ljubezen, gospod Bil sem velik mizantrop in grešnik. Živel sem tja v en dan kakor bolni mestni nevrasteniki, ki imajo veliko temo pred očmi in ki Žalijo gledalca celo, kadar se smejo. Življenje mi je bilo splošna muka.
Nekega dne sem pa srečal žensko. Takoj vam moram povedati, da nisem srečal nobene take ženske več. Bil bi se že davno otresed vseh laži naše civilizacije in naše nizkotne kulturne prevare, da nisem srečal te ženske.
Da, gospod, ženske so lahko nižja vrsta človeškega rodu, toda vse vol i vajo blagodejno celo takrat, kadar vam store največje zlo. Človek bi moral v življenju vedeti, kaj mu je ljubše: kultura ali resnica srca. Kadar si bomo v tem na jasnem, bomo spoznali, kako jc ničevo vse razen našega notranjega življenja.
Življenje me ie pripravilo tako daleč, da sem verjel literaturi, katero sem v dno duše sovražil. Ženska, ki mi je temeljito odprla oči, me je zapustila, toda zdaj sem si vsaj na jasnem s svojim srcem. Zdaj tavam zadovoljen in pomirjen po svetu, ker sem spoznal, da sem bil vsaj enkrat srečen. Od te laži me ne more nič na svetu odvrniti.
— Oprostite, — sem ga prekinil za hip, — kaj more biti človek srečen tudi v takih primerih?
— Zakaj pa ne? — je vzkliknil. — Zadostuje, gospod, da sem ljubil.
— Vi ste res zelo srečni, — sem pripomnil. — Kaj se vam ta ženska nič ne smili?
— Ne, — je odgovoril. — Grem jo včasi pogledat in to je vse.
— Ali govorite z njo?
— Zelo redko. Ona ljubi zdaj drugega.
— In vas to nič ne boli?
— Niti najmanj.
— Smem vsaj vedeti, v katerem kraju prebiva ta ženska?
Povedal mi je in začudeno sem vzMiknil:
— Oho!
— Kaj vam pa je? — je vprašal.
*— Nič. Kakšna je ta ženska?
-- To bi bilo za vas že preveč . . . oprostite . . . toda . . •
Vlak je drvel čez most. V glavi se mi je vrtelo. Ta človek je napravil name vtis živčno bolnega.
— Čujte, gospod, — sem vzkliknil nervozno, — povedali ste sicer resnico glede človeškega srca, ne razumem pa, zakaj postavljate na koncu vse na glavo.
Trpko se je nasmehnil.
— Prav pravite, gospod, — je dejal ironično.
— Če ste že začeli z resnico, zakaj niste dosledni?
— Ne morem biti, gospod. —Zakaj pa ne?
— Ker tudi vi ljubite to žensko. Pogledal sem ga. Njegov obraz je
bil kakor papir. Čutil je, da se mi gnusi in smili. Zagledal se ie skozi okno.
Vlak se je ustavil. Bili smo že na postaji. Hitro sem skočil iz vagona. Na peronu me je čakala žena.
Kmalu je prišel mimo naju moj sopotnik. Vprašal sem ženo:
— Poznaš tega človeka?
Prijela me je pod pazduho in odgovorila:
— Kakšen Človek! Jaz poznam samo tebe, dragec moj, ker te ljubim . . .
Tako sem stopil slučajno z nogo na nesrečnikovo srce kakor na cunjo, s katero brišemo čevlje.
— Kaj je potem takem ljubezeji in kaj sreča?
Pri Sv« Još t u nad Kranjem
Prijatelju Jožetu Benedikti za 90 letnico
Dni prenavlja, ki so bili, in na tihem solze briše.
Simon Jenko.
Cez zeleno Pohorje jn preko strmih Savinjskih vrhov hite danes moje misli v prijazno vas Stražišče, kjer obhaja prijatelj Jože v tihi svoji hišici sredi cvetočega drevja svojo 901etnico. In moje misli hite na mičnj vrh Sv. Jošta. Tam je moj Jože dolga leta mežnarii, onrial in v mali cerkveni oštarijici krčmaril. Kolikokrat sem s tega hriba občudoval naš gorenjski svet in strastno užival in srkal lepoto te naše pokrajine domače, kolikokrat stopil sam ali v družbi v oštarijo k Jožetu, kjer sem prebil v prijateljski družbi nekai \eselih uric, uric dobrodejnega oddiha in dobrodušnega, preprostega domačega razvedrila. Na te urice in na Jožeta se mri vzbuja danes mnogo lepih spominov. Naj jih nekaj napišem fcot čestitko našemu devetdesetletnici.
Leta 1900. jeseni sem prišel za suplenta v Kranj. Našel sem na gimnaziji nekaj tovarišev z univerze, med kolesi ie bil tudi France Koprivnik, učatelj moj na ljubljanski gimnaziji. Lepega septemberskecra popoldneva me povabita Koprivnik in Tine Korun na izprehod k Sv. Joštu. In mahnili smo jo čez Kalvarijo, mnmo Vošprenja in skozi vas Pševo na hrib. Tedaj sem bil prvič v joštarski oštariii. tedaj sem spoznal prijatelja Jožeta. In takoj sva se dobro razumela. Nato sem mnogokrat prihajal gori, navadno v družbi advokata dr. Valentina šternptharja. Bfl je to nadarjen, duhovit mož. po svoie originalen in prijatelj mlade, vesele družbe, v kateri je bil pripravljen za vsako mladostno burko. Vedel nam je vedno kaj zaninrvega poveda:i, bodisi o starem avstrijskem parlamentu, kjer je kot visokošolec stenografi ral, bodisi o svojih mladostnih prijateljih, ko je pisal kot koncipijent v Ljubljani, o Kersniku in Ievcu, o Jurčiču in Tavčarju; rad je omenjal, kako je nekoč namesto Jurčiča uredil eno številko »Slov. Naroda«, a bila je zaplenjena čn Jurčič ga je prijateljsko o štel ,
ker kot jurist ne zna urediti lista tako, da ne bi bil zaplenjen. Naš gostilničar Jože. Je kaj rad prisedel v našo družbo, znal se je prilagoditi vsakemu pogovoru in z seljem uganil kako dobro šaljivko ali nas pozabaval s kako zanimivo burko al: cK-godbo iz svojega življenja.
K Jožetu smo s Štempiharjem prihajali večkrat med tednom, navadno pa ob nedeljah, zlasti jesenskih in zimskih. V ložetevi gostilni se je tedaj trlo gostov. Večjo mizo so zavzeli Ljubljančani, med njimi v prvi vrsti »piparji« (Hauptman, Skd Kormian i. dr.), ki so prav tedaj ustanovili Slovensko planinsko društvo; zase so sedeli romarji in romarice; posebej zopet kmete iz soseščine Sv. Jošta; pri mizš ob peči pa j j kraljeval Stempihar z našo druibo. Med gosti pa se je živahno kretal gostln-iča. Jože. smehljajočega obraza stregel ljudem in imel za vsakega primerno besedo na jeziku.
Nad vse slovesno smio vsako leto praznovali god našega prijatelja Valentina btempiharja, zbrala se nas je okrog njesa vesete družba dvajset do trideset možakarjev. Za ta praznik so se razposlala prijateljem tiskana vabila, včasih celo v francoskem jeziku. Na določeni dan je že na vse zgodaj odšel v Joštarske hribe tovariš Tone Zupan, da je ondi nabral brš-Ijina in zimzelena in okusno okrasil Jože-tovo gostilniško sobo. Okrog četrte ure popoldne smo bili že vsj zbrani, mi Kranjci in gostje iz Radovljice, Škofje Loke in Ljubljane. Začel se ie obed, prirejen tako, kakor je običajen na kmečki ofeeti. Tako je želel Stempihar. Prišla je na vrsto slavnostna čestitka. Lovca Ferdo Polak in Urban Zupanec sta zunaj začela streljata, ko je bila čestitka končana. Pristopil je inženir Bolča Bloušek in poklonil doktorju go-dovno darilo, ki ga je vedno sam duhovito priredil. Tone Jeršinovic je zbral okrog sebe pevce in začel z njimi venec popevk. Ferdo Polak ie prepasal predpasnik, pristopil k stranski mizi in začel ondi priprav-
ljati »laško salato« in razrezavati tolstega purana. Slavijenec se je v izbranem govoru zahvalil kot »rojen prezident Joštar-skega kluba«. Tdne Korun je nastopil z narodno pesmijo; znal je tudi take pesmi, ki so imele po devetdeset kitic ali »štruferK. Nace Gabrič je uganjal svoje burke, Kovač iz Cepulj pa je imenitno igral na harmonike. Naš Jože pa ie golorok, v snežnobeli srajoi s svileno ruto pod vratom, v starinskem »lajbću«, ves srečen in zadr>\i>]jen hodcl med nami. prinašal ročno jedi, ki jih je izborno pripravljala sestra Jonana. skrbel za pijačo in vsestransko skrbel, da so bili gostje zidane volje. Lepa so bila ta go-dovania. Ko se je Jcvže leta 1907. poslovil od ljubega Sv. Jošta, se ie nastanil tam konec Siraziščs. kjer smo ga vedno radi i b: skovali prijatelj; ih ga navadno tudi našli doma, ako jo nj s svojim »■šimelnom« ubral po les v svoje lepe gozdove, tja proti Sv. Mohorju.
Kaj je vendar bilo, kar nas je tako vabilo 1, Sv. Jošta? V razvedrilo nam je bila prijetna, položna pot na goro. Prs- so se nam širila v svežem hribovskem zraku. Z navdušenjem smo se vdajali prekrasnemu razgledu z vrha Sv. Jošta. A največ zabave in zadovoijnosti pa smo našli pri Tebi Jože Benedik, Ti stara grča. Ti vrla goreu:-ska korenina. Ugajala nam je Tvoja gostilna, tnala, skromna, a vedno čista in čedna, uga.'ala tista široka zelena peč, kjer smo se pozmvi grelj in ogreli, a najbolj si nam ugajal Ti: moder in šaljiv, dobrodušen in hudomušen vseskoz poštenjak, ki si vedno točil dobro vino, vsekdar postregel z okusnim prigrizkom. Zato si imel pa tud: vedno polno gostov!
Ko obhajaš svoj devetdeseti rojstni dan, se gotovo spominjaš lepih svojih let pri Sv. Joštu, spominjaš se pa tudi dragih svojih gostov. Mnogo jih je že odšlo k večni go-sti.fi; bodi Mm mir! Mnogo j Hi še živi; žive naj še dolgo, srečno! Ti pa ostani tako krepak kakor si, potem dočakaš gotovo še dokai let. Poskusi7, da bi jih bilo sto in še nekaj čez!
Maribor, koncem aprila.
Prof. Maks Plrnat.
Kaj si storil za zatiranje jetike?
49« obletnica Jurčičeve smrti
Na današnji dan 1- 1&S1 je na Kongresnem trgu v tedaj Rolmanovi hiši v Gledališki stolbi umrl na jetiki Josip Jurčič, najznamenitejši urednik našega lista m naj najpopularnejši pisatelj kmečkih m zgodovinskih povesti, romanov in humoresk, početnik slovenske žaloigre ter odličen feljtonist in publicist.
Prav sedaj se plet eboj za njegovo sliko, ki s-mo njeno odkritje-! a vil i 23. januarja v 18. št. našega lista in je proti njeni identitet; objavil 18. aprila v 16. št. »Življenja in sveta« župnik g. Ivan Vrhovnik članek, da portret ne predočuje Josipa Jurčiča, ampak /upana iz Most .Martina Bavdka, očeta pisateljeve prijateljice in dobrotnice slepcev pok. He!ene Bavdkove. Z neizpodbitnimi dokazi ie Ante Gaber ovrgel vsa izvajanja g. župnika z velezanirnivimi spornimi in av-tenticamt Jurčičevih sorodnikov, bivšega župan aliubljanskega z. Petra pl. Grasseli-ia, 91 letnega naprednjaka g. Franca Piškurja, najodličnejših naštfa portretistov in drugih Jurčičevih znancev in prijateljev. Ta v počaščen je današnje obletnice pisateljeve Miirti napisana replika izide V prihodnji številki »Življenja in sveta« ter že danes opozarjamo nanjo.
Kako naj pa narod ob pričetku 50. leta smrti počasti svojega slavnega moža?
Prva se ga je spomnila podružnica Kola jugoslovenskih sester Moste Scilf Peter, ki je 7 navdušenjem soglasno spreiela predlog agilne in požrtvovalne predsednice g. Marice Kruharjeve. naj društvo vloži prošnjo občinskemu svetu v Mostah. da eno ulico v Vodmatu. kjer ob Zaloški cesti stoji hiša. ki jo ie zidal Jurčičev prijatelj in vzorni slovenski naprednjak in moscan-ski župan Martin Bavdek, ki 1. edini ni hotel cesarja pozdraviti v nemškem jeziku, in po njegovi hčerki Heleni, Jurčičevi srčni prijateljici, požrtvovalni članici društva, ki je to hišo darovala slepcem, imenuje Bavdkova ulica. Časi zavednim narodnim damam!
Dobrosrni ljudje naj se pa spomnijo čimprej Jurčičevega brata Antona in njegove
družine na Muljavi, ker je pomoć nujno potrebna.
Lani so na po! podrto pisateljevo rojstno hišo popravili rodoljubi, a ima odbor še vedno 11.000 Din dolga. Za visoko vsoin je pa zadolžen tudj lastnik hiše Franc, Jurčičev nečak, in že preti nevarnost, da bo morala obubožana lur:i:eva družina s slavnega doma.
Slamnata streha, vsa poražena z ne-treskrrm in homuljico. komaj Še visi na podrtem svinjaku. Zemlje je malo, da France le z asilo preživi svojega gluhega in izne-moglega kletnega očeta Antona. lu~: ce-vega brata, ter M letno mater Ana. ki ze dolgo leži v postelji bolna in potrpežljivo čaka odrešenja. France pa preživl.-a tudi še svojo ženo in starejšo sestro Ano in svojih 5 malih, na pol golih otrocičev. ITK-oj'čka Ciri] in Metod, sta stara S let, Dušan 5, presrčkani debelušćek Slavko A. mala Micika pa šele 2 leti. Niti stari Jurčičev brat nima obleke, še man ipa ljubki otročici, a tudi za obrestj gre čez mero hudo..
Pomagajte ubogim Jurčičevim sorodnikom, ki z največiemspoštovan.iem varujejo njegov in svoj dom ter čuvajo pi<ate!ive la>e m njegov odgrnjeni tuljec za viržnke kakor sveto relikvijo. Obiščite jih z odprto roko na cvetoči Muljavi ali pa pošljite nam v uredništvo svoje prispevke ali obleko ca odrasle in male. da jih takoj izročimo bedni rodbini in objavimo imena dobrotnikov.
Pomagajte, da se ne bo treba več izne-moglemu gluhemu stančku. pisateljevemu bratu, truditi v Ljubljano in poniževati s prošnjami za miloščino, k.ikor je moril storiti minuli teden. Bila bi sramota za ves narod!
Slabi časi.
-— Obtoženec, ali .ste vlomili sam: ali ste imeli pomočnika?
— Kakšnega pomočnika. gospod sodnik! Časi so zdaj slabi in moj poklic ne nese toliko, da bi mogel imeti še pomočnika.
Podpirajte Osrednjo protituberkulozno ligo!
Slegantni svet .      ^ ,
plasci, perf/o rn druji modni predmeti
si nabavlja potrebno
Pozor lovci!
Popravila orožja po najnižjih cenah, izvršuje na novo otvorjena puškarska tvrdka
ALBIN SIFRER Ljubljana, Gosposvetska cesta štev. 12
(zraven restavracije »Novi Svet<)
V najem se odda
za avgust ah" november 1930 v Kolodvorski ulici št. 41 (nasproti Glavnega kolodvora) TRI SOBE v pritličju za pisarne, ali stanovanje in delavnico. — Vpraša se istotam pri lastniku, I. nadstropje, 1524
Klavirji!
Svarim pred nakupom navideznega blaga, censh klavirjev!
Knpofte na obroke
od Din 400-—
prve svetovne fabrikate: Bd&en-dorfer, Sieinway, Forster Ho!?!, Stili«! original, ki so nesporno najboljši! (labka, precinza meiin-nflca). Prodaja j>h Lzkjtično le sod. črvedeoec in brv. učit. Glasbene Matace
Alfonz Breznik
Mestni trs 3 Najcenejša posoievalnica.
innnonnnnnac
r
POhILHDIIE
nouosTi
ZA OBLEKE, PLAŠČE, POVRŠNIKE ITD. ITD.
PRI
H0UHK-U
UUBLJHHH
KONGRESNI TRG 15
ZAHVALA
Za premnoge dokaze tekrenega sočutja in sožakia. ki smo jih prejeli ob sairrti našega srčno ljubljene jra očeta in tasta, gospoda
Frana Kunca
se tetn potom najrstoerietfSe zahvalljnterno.
Posebno zahvak) smo dorzrn vsem darovalcem krasnega cvetja in vencev ter končno vsem prioartejjem in znancem, ki so blagega ipokojrrika v tako častnem številu swerniri na njegovi posledni poti.
3. tna&t 1990.
Globoko žalujoči ostali.
>mMaK oblast<
Vsaka beseda 5© p»r. Plača se lahko tudi 9 znamkah-Za odgovor znamko 1 - Na vprašanja brez znamke ne ---. adčavariamo.      Najmanjši o£las IMb 5«—
Pisalno mizo
<i<*hr.n ohranjeno. Jompian. Ponudbe pod >Miza/1553« na upraivo »STov. Naroda«.
Kanarčki harcerfi
najčboJijšega rodm, odNuvaati frni pevci, na pcođa$. Opeka, Bobna-1-čeva nJ. 33. 1517
Uradnik
veSefcna odverniskn soJac-iftatotr, tattjrgoviodtja, sho-v. sinbo-hrv. in neanfiki fcoresfpomdenit, srenograt in strojepisec išče mesta v odrv-etnl-Ški prisarai alri večjtem trs. pndier-jni. Pomitdbe pod >Verz".ira.n*^lSl 1 na uprav« lista. \č>\\
i
* i
Mlado dekle
s trezni razredi meščanske šole — z dobrim m^peboffn, želi me-srta v trgorvini mešaneza blaga % \"SO ^sikrbo v h:š\ ,pri bolrš-i lodbku. rVvpf^e: Narodmn dom. Ptnuj. 1520
M O D R O C E
la airik močao blago Din 240.— spodnje modroce, mreže, posteljne odeje najcene-jše kupite pri
RUDOLF SEVER
Marijin trg 2
Zahtevajte vzorce!
29/1
Gospod
s*ar 30 let, z dobro službo, že,-« resnega znano a % —OtmaftftO ^pod^ično, \-HJo<\'rfi ali ločenko. Na premoženje in poM-ic se ne ozira. P^nmdibe s p°-lnnnn nask^^m na upravo ^S^l"nv. Naroda« v<s »-f> -dočnosit*/l51^. IMS
Bencin-motor
4 HP, motor na sesalni plin 10 UP. okovje za par mlinskih kamnov, ventilator 800 mm premera, namizni vrtalni pogonski srtroj za kovino, vfcel za 2500 kg. cirkular os in krožna ležišča, žaga premer 400 mm, 2 noža za mizarski skobemi sitroj po nain^zi; ceni proda Lav-renčič in druu. Vir pri Domžalah.
1,367
Za birmo
irre. z.'ai'oino in srehnnono nu<3i najcenejše Ivan Pakfž, L$ttđ§tmm, Pred  Sfaofiio  15. 1527
Razstavljala jubilejnega velesejma!
PreA^zamem vsa aranžerska dela. Ceniene ponudbe na upravo pod »Dober aranžer — 1474.« 1474
Klavirje
pianine, harmonije prodaija, iz po soju je, popravlja in čisto uglašnije najceneje, tudi na obroke, tovarna klavirjev VVARBINEK, LJubljana, Gregorčičeva u. 5, Rimska cesta 2. 1487
Tesan les
popoLnoima suh, za takojšnjo uporabo, za stavbe ima stalno v zalo-Bi Ilirija, dr. z o. z., Ljubljana — Dunajska c. 46, telefon Štev. 2820.
47/T
L Stjepušin
UGREB. iuJETSb 37
I,
priporoča najboljše tambure, tice, škole, partiture i ostale pt-trebščiae za ^    sva jjjazbalt, • S!^    Odlikovaa aa JfW    ariskoj izložbi *~*   Cjeold Iranko.
pr3QQQQQQrj]ri)
Krušno moko
In vse mlevske izdelke ved* no sveže dobite pri
A. & M. ZORMAN
Stari trg 32, Ljubljana.
Poceni in vendar najboljša je
SEVERJEVA OTOMANA
z 32 peresi v sedežu in 4 v zglavju; velikost 185 X 78
Cena Din 570.— do 850.— po izbiri preobleke. — Zahtevajte
vzorce! oajboljSi materijal:
RUDOLF SEVER, Ljubljana,
Marijin trg št. 2
Naznanilo.
Podpisani vljudno naznanjam, da sem izstopil kot solastnik iz pleskarske tvrdke L Genussi in drug, Igriška ulica 10, in otvoril lastno pleskarsko delavnico na Sv. Petra cesti 39 (na dvorišču) ter se cenjenim naročnikom toplo priporočam ter jamčim, da bom vedno postregel s solidnimi cenami in prvovrstnim delom ter blagom
Jo Hlebs
pleskarstvo in ličarstvo LJUBLJANA, Sv. Petra cesta štev. 39
(na dvorišču)
DVOKOLESA — TEŽA OD 7 KG NAPREJ
najlažjega in najmodernejšega tipa najboljših svetovnih tovarn. Otroški vozički od najpreprostejšega do najfinejšega modela. Izdelujejo se tuda po okusu naročnika. Šivalni stroji, motorji, pneumatika, posamezni deli. VeKka iz bera, najnižje cene. Prodaja na obroke. Ceniki
franko.
»TRIBINA*   F.  B.   L.,  tovarna   dvokoles    in   otroških vozičkov, Ljubljana, Kariovška cesta šL 4.
Gostilna
dobro idoča v Rošpobu pri Spodnja KiHigoti, ob glavni cesti, po ze5o ugodni ceni naprodaj. — Pojasnila daje  Franc Prah.  Rošpoh  št. 12.
1519
preizkušeno, proti zaprtju in drugim  ttežkočam  želodca nriiporoca.
Želodčno tinkturo
dir. G. Piccoli. lekaimac v i • -S-Ijani. 87-L
Zahvala.
Za premnoge dokaze iskrenega so* čutja. Ki smo jih prejeli ob nenadni smrti naše srčno ljubljene sestrične, tete in stare tete, gospodične
GUSTI KOLNIK
učiteljice v pok.
za poklonjeno cvetje se tem potom vsem najiskreneje zahvaljujemo.
Posebno zahvalo smo dolžni čč. du* hovščini, p. n. zastopnikom društev in korporacij, stanovskim kolegom in kolegicam ter končno vsem številnim prijateljem in znancem, ki so blago pokojnico spremili na njeni pos!ednj; poti.
V Ljubljani, dne 3. maja 1930.
ŽALUJOČI OSTALI.
Stev 100
-SLOVENSKI  NARO D«, dne 3. maja 1930
Stran 7
Turkestansko-sibirska
železnica dograjena
Gradil jo je lajtk BiH Satov, mož burne preteklosti in čudovite karijere
Pretekli teden so bile položene zadnje tračnice med obema deloma turkestanskossibirske železnice in s tem je bil uresničen eden najdrznejših načrtov, kar jih pozna zgodovina Ru* sije. Zanimivo je, da je živela ta že* leznica v mislih in željah ljudi že dav* no predno je bila dograjena. Saj je nova železnica v Rusiji, kjer se vse projecira v bodočnost. Od 1. maja, ko je bila tunke&tftnsko*Sibirška železnica svečano Otvorjena, se bodo vile želez* ne kače po širnih stepah, kjer ljudje še nikoli niso videli modernega pro* metnega sredstva. Na svečani otvo* ritvi so govorniki naglasali, da delav* stvo se nikoli ni imelo tako pomembne in impozantne proslave svojega praz= nika, kakor letos.
Leta 1927 so začeli inženjerji na obeh straneh polagati tračnice in štiri leta je trajalo, predno so se srečali in si aegli v roke. Položili so
1400 km tračnic
spojili Sibirijo s Srednjo Azijo in ustvarili novo žilo potniškega in bla» govnega prometa, ki bo z moderno industrijo in pridobitvami civilizacije preplavila najbolj zaostale krajine na svetu. Sovjetski poglavarji, ki so se večinoma osebno udeležili otvoritve nove železnice v Alma*Ata, smatrajo novo železnico za zelo važen korak na poti k industrijalizaciji Rusije. Želez* niča je bila dograjena celo leto prej. predno so pričakovali in stroški so znašali namesto 207 samo 172 milijo* nov rublje v. Zato je razumljivo, da so sovjetski prvaki ponosni in navdušeni.
Iz Semipalatinka v Sibiriji se vije nova železnica proti jugu tja do Alma= Ata, kjer zavije na zapad proti Lugo= vaji. Iz Semipalatinska   je   že vodila
železnica do Novisibirska k veliki si* I železnica, prebiva pet milijonov ljudi, birski progi, zgrajeni se pod cariz* Tu je v zemlji ogromno bogastvo mirnom, pri Jugovaji se je pa ta železnica I neralij in premoga, katerega doslej spajala s taškentsko progo, vodečo v sploh niso mogli kopati. To je še zem Južno Rusijo. Krajina z ogromnim na= Ija s primitivnim poljedelstvom, v ravnim in poljedelskim bogastvom je bližnji bodočnosti pa postane izredno zdaj na severu in na jugu zvezana z I bogata dežela, kjer bo organizirano po-glavnimi evropskimi in azijskimi sov« I ljedelstvo, industrija in radništvo po jetskimi progami. Nova železnica jc I najnovejših ameriških, angleških in dolga 1400 km, vsa turkestansko»sibir* I nemških metodah. Sestavili so že več ska proga od postaje Arvssu severno | načrtov glede namakanja zemlje, kjer od Taškenta do Novosibirska pa meri nastanejo bogata polia riža in bomba* 2548 km. Po pravici lahko govorimo I ža. Kanalizacija je poverjena ameri tu o Škim inženjerjem. Strokovnjaki so tu
rmari Č1nv*»ka tiari niirodO di Prepričani,   da   bo   nova železnica
zmagi uoveKa naa pnroao mnogo koristila sosednemu Afganista*
Turkestansko-sibirska   železnica   vodi nu. zapadni Kitajski in zapadni Mon*
skozi težko dostopne kraje, polno hri« j goliji. Ko spoznaje Kirgizi, Turkrstan*
bov,   hudournikov, potokov, peska in I ci in druaa plemena življenje živahne
zemeljskih   plasti,   ki se neprestano I industrijske kulture, se bodo zdramili
usedajo in premikajo. Poleg tega je tu j iz svojega spanja in posegli v zgodo«
vedno nevarnost potresov. vino človeštva kot močan faktor, kar
Zasluga, da so bile vse te težke | gotovo ne bo ostalo brez posledic in ovire premagane, gre v veliki meri
Billu Šatovu
možu s karijero, kakršno bi si mogel izmisliti samo avtor fantastičnih detek* tivskih romanov. V mladosti je odpo*
toval Bili Satov v Ameriko, kjer je bil I Neki angleški sodnik, kateremu je bojevit pristaš radikalnega pokreta in sodišče poverilo razporoke, je nedavno organizator stavke »Industrial Wor* izjavil, da so ženske ljubosumno poko-kers of the VVorld« v vzhodnih tekstil* lenje. To je dalo nekemu novinarju po-nih državah in zapadnih premogovnih j hudo za anketo, ki naj bi pokazala, kdo
40.000 delavcev
Proti volji mnogih učenih inženjerjev je vodil armado delavcev, ki so gradili
eno največjih železnic na svetu in izka« zalo se je. da je bilo to veliko delo v zanesljivih rokah. Bili Satov je prihra* nil celo leto na času. v denarju pa 35 milijonov rubljev. Turkestansko*sibir* ska železnica je največja zmaga rega moža s čudovito karijero.
Nova železnica pomeni delni ali pa popolni    prevrat    v življenju Srednje Azije. Naj bo sodba o nji kakršnakoli, eno je jasno, da bo rodila bogate sa* dove za prebivalstvo, ki doslej o pri« dobitvah   civilizacije ni imelo pojma, in da pomeni   začetek industrijskega razvoja. Pomena turkest^nskossibirskc železnice   ne moremo   meriti z njeno dolžino. Že pred 50 leti v začetku vla* danja carja Aleksandra III.. so mislili na graditev te železnice,   da bi mogli sibirsko žito izvažati v Srednjo Azijo. Sovjeti so uresničili ta grandijozni na* črt in napravili obenem pot turkestan* ski volni. Od nove železnice se priča* kuje v prvi vrsti velik razvoj bombaž* ne industrije v Srednji Aziji   in resni gospodarski strokovnjaki računajo, da bo sovjetska Rusija že I. 1935 krila do* ma 85r; svojega konzuma bombaževi« ne. Najmanj
100 milijonov rubljev
je plačevala Rusija doslej vsako leto za uvoženo bombaževino in ta denar je šel v Anglijo in v Ameriko. Tudi mnogo žita. ki so ga doslej dovažali v Srednjo Azijo s severnega Kavkaza iz Ukrajine in iz Povolžja, bodo zdaj lahko nadomestili s sibirskim žitom. Poleg tega bo omogočen večji izvoz žita v inozemstvo.
Na ozemlju, kjer je Zgrajena nova
sumnost vse življenje glodala in posledica je Mii da »o mu živci rx>rx)Jrwma odjpovedali.c
V poeziji nastopi moški kot slavni nosilec ljubosumnosti. Zadostuje omeniti samo Othela. Nasprotno pa žensike same trdijo, da ljubosumnost pri moških ne doseže tako visoke stopnje in f»e i«ra tako važne vloge, kakor pri ženskah. Lady Alexander pravi, da samo AflCMI niso ljubosumni. Povprečni Anglež je bale lftrr^fcumen samo ob ta-
rednrh prilikah ki tedaj lahko stori naj-večio neuTmiostsL pa rudi najtežji zločaru
27.000 metrov nad zemljo
Že v letrh l£71 dO 1802 so opazovali na Norveškem čudne oblake, ki so meri ia vali barve vseh odtenkov. Že takrat iso ugotovili, da so ti oblaki visoko nad običajnimi, niso pa mogu* točno dognati njihove razdalje od zemlje. Pozneje je odkril profesor Storrner v Oslu metodo, po kateri se da meriti višina severnega sijaja do 100 km nad zemljo. In ko so se pozimi 1. 1926/27 po daljšem presledku zopet pojavili taki Oblaki, je prof. Stromer ugotovil, da so 27.000 m nad zemljo.
O tej ugotovitvi so pa mnogi dvomili, kajti do takrat jc bilo znano, da sega del nase atmosfere, v katerem se delajo oblaki, samo 10 km nad zemljo. Nad tem pasom je takozvana stratosfera, v kateri nikoli ni oblakov. 27 km visoko bi oblaki po ugotovitvah znanosti sploh ne mogli biti. Lani so se pa zo. pet pojavili pisani oblaki in prof. Stor-mer je napravil 100 fotografičnih posnetkov, iz katerih je razvidno, da so ti čudni oblalci res 22 do 26 km nad zemljo. Nastala je nOva meteorološka uganka, katero bo morala znanost prej ali slej rešiti.
Franc Jožef, ki je bil dokaj ome.ien. ni ljubil svojega nadarjenega sina Rudolfa, kateremu je zavidal tudi uspehe pri ženskah. Dokler je bil zmožen ljubezni, je ljubil Franc Jožef svojo ženo cesarico Elizabeto. Ko se je cesarica nekoć brez njegove vednosti odpeljala s Krfa v Bejrut, je hotel Franc Jožef zvedeti za cilj njenega potovanja od \Vdlflinga. kateremu je cesarica kot svojemu zaupniku povedala, kam je namenjena. Wo!Tlirig pa ni hotel cesarju povedati, ker je bil cesarici pod Častno besedo oblpirbrl. da je ne bo izdal. Franc Jožef je WolfTingu za<grozi1 da sra ustreli, če mu ne pove. kam je cesarica odpotovala. Drugi dan je poslal cesar k nadvojvodi svojega oobočnika. da se orjravflči in povabi WolfI-inga k obedu. Med obedom je cesar pohvalil nadvojvodo, da je ostal mož beseda. Med VVoIfli.ngom in nadvojvodo Francem Ferdinandom je prišlo do razkola med potovanjem pO morju, kamor je cesar postal Franca Ferdinanda, da ga odvrne od niegove ljubezni do groiioe Zofije Chotkove.
Ples babic
vpliva na njihove sosede. 1
Ljubosumnost
moških in žensk
krajih. Leta 1917 se je vrnil v Rusijo in se vrgel z vso vnemo v revolucijo* narno borbo. Postal jc policijski rav* natelj v Leningradu, pozneje je bil pa imenovan za poveljnika armade, posla= ne proti beli gardi. Dasi nikoli ni bil vojak, je vodil boljševiško vojsko tako spretno, da je bolševikom mnogo pri* pomogel do zmage. Po državljanski vojni se je z neverjetno vnemo lotil obnove gospodarstva. V Ameriki se jc bil naučil, kako je treba racijonalno izkoriščati delovne sile in   to znanje
je Ijirbosumnejši, moški ali ženske. Izid ankete se da izraziti s sodbo psihologa, ki piše:
»Moški so v splošnem ltubosumnejši v vsakdaniem živlijenju in v svojem poklicu, ženske pa v ljubezni. Poznal sem ženske- ki v razmeriu do drugega spola sploh niso poznale ljubosumnosti, nasprotno sem pa imel opraviti z moškim, kateremu je neutemeljena ljubosumnost zastrupHevala vse življenje. Oženil se je z zelo lepim dekletom, ki mu v 15-letnem zakonu ni dala kot zvesta zakon-
mu je prišlo prav v Sibiriji, kjer je de* ska žena prav nobenega povoda .za Iju-lalo pod njegovim vodstvom 1 bosumno-st. kljub temu ga je pa Ijubo-
Na koncu plesne sezone so prire« dili v Parizu originalen ples babic. Po* vabljene so bile samo dame. ki imajo že vnuke in vnukinje. Toaleta sicer ni bila predpisana, vendar so pa prišle babice večinoma v starih poročnih oblekah, nekatere z belimi lasuljami, druge pa v velikih plesnih toaletah po najnovejši modi. In skoro vse so se navdušeno vrtele po parketu. Nobena stara dama ni bila v plesni dvorani smešna, nasprotno, marsikatera je bila tako mikavna, da bi se lahko mlada generacija skrila pred njo.
Dobra prehrana in pogosto bivanje na svežem zraka je tako blagodejna vplivalo na babice, da so ohranile mi* kavnost in gibčnost telesa, o kakršni se njihovim materam Še sanjalo ni. Babi* ce prejšnjega pokoienja so bile v teh letih sključene, njihovi obrazi naguba? ni, nositi so morale očala, omejevale so se samo na ročna dela in od jutra do večera so čepele v mehkih naslanja* čih pri peči. Pariški ples babic je do* kazal, da zavzema moderna telesna vzgoja odločno mesto v sodobni kul« turi.
Od nadvojvode do branjevca
Bivši nadvojvoda Leopold VVolfling je izdal v Londonu spomine pod naslovom »Moj življenjepis. Od nadvojvode do branjevca.« W61fling opisuje svoje roditelje, bigotno nad vojvodin j o Alico in svojega očeta Ferdinanda, ki je živel v trdnem prepričanju, da bo znova zavladal v Toscanti, dalje cesarja Franca Jožefa, ki je brl baje pod krinko dobrodušnega vladarja pravi tiran, in končno njegovega očeta nadvojvodo Franca Karla. Ta nadvojvoda je bil nekoliko prismojen. Nekoč je kupil v Solnogradu. kjer je bil interniran, od kmeta na cesti kravo in jo je gnal mimo gostega špali-rja radovednežev v cesarski grad. Poslediica je bila. da so mu prepovedali brez spremljevalca hoditi po mestu.
škandal v Nemčiji
Veliko razburjenje je vzbudila v Berlinu vest nekega demokratskega \y= sta, da je bivši prestolonaslednik pro= dal slavno sliko, katero je bil namenil Adolf Menzel za poroko njegovega de* da. Na sliki sta Wellington in Bliichcr, ki se pozdravljata pri Belle Alliance, Ko se je prestolonaslednik Friedrich Wilhelm. poznejši Cesar, oženil z an* ulcško princeso Viktorijo, je bilo naj* slavnejšim nemškim slikarjem naroče* no zapolniti lunete kupole v dvorani berlinske palače s slikami, ki bi nazor« no kazale odnošaje med Prusijo in An* glijo. Menzel. ki jc bil takrat na viškd svojih umetniških Iti, si jc 'zbral za motiv sestanek obeh ^erc*alov na bo* jišču pri Waterloo. Menzlovo delo je velika slika, dolga 8 in široka 6 čevljev.
Slika je bila v palači Unter den Lin* den. toda po revoluciji jo je bivši pre* stolonaslednik z drugimi umetninami vzel in prodal. Morda bi Nemci sploh ne bili zvedeli, da so po zaslugi bivše* ga prestolonaslednika ob to dragoceno sliko, da je tvrdka Goudstikker v Am* sterdamu ne ponuja v svojem katalo* gu v nakup.
Iz Leninove mladosti
Kako čudovita naključja plete zgo* dovina, priča epizoda z Leninovo mla* dostjo, kakor jo pripoveduje živote* pisec tega velikega ruskega revolucijo* narja rierre Chasles. Leninov br«t Aleksander Uljanov se je udeležil po* skuŠenega atentata na carja Aleksan* dra III. Atentatorje, same študente, je policija pravočasno zasačila z bomba* mi v rokah. Aleksandra Uljanova in štiri njegove tovariše so obesili v zlo* glasni schliisselburški trdnjavi Drugi atentatorji, med njimi tudi sedanji vladar Poljske maršal Pilsudski, so bili obsojeni na dosmrtno ječo.
Mladi Lenin je bil takrat gimnazi* jec in njegov zaščitnik je postal sam ravnatelj dotične gimnazije. O Vladi* miru Uljanovu (Leninu) je posla' nad* rejenim organom uradti) poročilo, v katerem ga opisuje kot izbornega, iz* redno nadarjenega in marljivega, ra tudi »dobro mislečega dijakav<. Ulja* nov jc bil v vseh razredih prvi. Niti v šoli, niti izven nje ni dajal svojim uči* teljem nikoli povoda, da bi ga karali. Roditelji so zelo skrbeli za njegov razvoj in po očetovi smrti 1. 1886 je osredotočila vdova vse svoje moči in skrb na vzgojo otrok. Verski čut in disciplina sta bila temelj te rodbinske vzgoje, katere učinki se vidijo v vzor* nem vedenju Vladimira Uljanova.
Tako se je glasilo nravstveno izpri* čevalo o mladeniču, ki je pozneje za* netil in vodil največjo revolucijo vseh časov. In ravnatelj gimnazije, ki je dal Leninu tako sijajno izpričevalo, ni bil nihče drugi nego Fedor Kerenski, oče znanega Aleksandra Kerenskega, s ka*
ZA PRANJE NOGAVIC
terim se je Lenin 1. 1917 spoprijel v 51» gantski borbi za smer ruske revolucije in kateremu je zagodel tako, da si Še zdaj ni opomogcL
Nedelja, 4. maja
9.30: Prenos cerkvene glasbe; 10-. Versko predavanje; 10.20; Franc Erjavec: Kmetijsko predavanje; 11: Koncert Radio orkestra; 12.15: Tedenski pr«gieđ; 15: >Revček Andrejček«, veseloigra (člani Ljudskega odra): 20: Koncert zbora balala jk Kremi j; 21: Šlagerje poje g. Premelč; 22: Časovna napoved In poročila; 22.15: Jugoslovenska glasba, izvaja Radlo-orkester; 23: Napoved programa za naslednji dan.
Ponedeljek, 5. maja.
12.30: Reproducirana glasba; 13: Časovna napoved, borza, reproducirana glasba; 13.30: Iz današnjih dnevnikov; 17.30: Koncert Radio-orkestra; 18.30: Dr. Stanko Le-ben: Francoščina; 19: Dr. Debevec: Proti-tuberkulozni boj; 19.30: Ga. Orthaber: Angleščina; 20: Rezervirano za event. prenos, 2: Časovna napoved in poročna, napoved programa za naslednji dan.
Torek 6. maja.
12.30: Reproducirana glasba; IS: Časovna napoved, borza, reproducirana glasba; 13.30: Iz dananajih dnevnikov; 17.30: Koncert Radio-orkestra; 18.30: Prof. Franc Pengov: Iz socialne fizike; 19: Dr. Stanko Leben: Italijanščina; 19.30: Dr. Preobra-ženskv: Ruščina 20: Prenos iz Zagreba; 22: Časovna napoved in poročila; 22.15: Koncert Radio-orkestra; 23: Napoved programa za naslednji dan.
Sreda, 7. maja.
Opoldanski program odpade; 17.30: Koncert Radio-orkestra; 18.30: Otroški kotiček, ga- Gabrijelčičeva; 19: Podobe iz slovenske literarne zgodovine, prof. F. Koblar in Franc Lipah, čl. nar. gled.; 19.30: Jana-ček: Zapiski iz mrtvega doma (prenos iz Prage); 22: Časovna napoved in poročila, napoved programa za naslednji dan.
Živčno bolnim in otožnim nudi mila naravna »Franz Joseiova« voda dobro prebavo, jasno glavo in mirno spanje. Po izkušnjah znamenitih zdravnikov za živčne bolezni je vporabo »Franz Jo-sefove« grenčice pri težkih obolenjih možganov in hrbtnega mozga najtople-je priporočati. »Franz Josefovaa gren-čica se dobi v vseh lekarnah, droge-rijah in špecerijskih trgovinah.
54
Edgar Wallace:
Vrata izdajalcev
Roman
— Govori se, da bi se bila morala kmalu poročiti. Dick izstopi iz vojaške službe, ker nihče ne ve, kakšnega rodu je njegova nevesta — čeprav se mi zdi, da bi ji lahko jaz nekaj povedala o tem.
Travme je pritisnil na zvonec v steni.
— Hvala, gospa Olloyrbjeva. Zanimivo bitje ste. Zdi se, da ste me posadili pred krožnik kaše, a žlico moram poiskati sam. je—In ? Naj bo, sesti hočem h krožniku. Morda se Čudite. Toda zdaj mi povejte po pravici, čemu ste prišli k meni? čemu mi vse to pripovedujete?
CMorbyjeva je pogledala v tla in odgovorila :
— Mati sem. To je vse. Podal ji je roko in čeprav je bila
OHorbvieva močna ženska,   je vendar zastokala, ko ji je stisnil desnico. Vstopil je sluga.
— Avtomobil! — je zapovedal in ne da bi se poslovil od OHorbyjeve, je odšel v spalnico.
Odprl je predalček, vzel iz rrjega revolver in ga spravil v žep. Vzel je Se nekaj rezervnih nabojev in jih skrbno spravil v žep. Stopil jc v predsobo, spotoma je oblekel sirknx> in se pokril Opa- je.
zil je, da Ollor<byjeva še vedno stoji na pragu.
— Mislil bom na vas, — je dejal in izginil, se predno je mogla odgovoriti.
Avtomobil je vozil počasi po obljudenih ulicah Cftty in Trayne je nestrpno skočil iz njega, se predno se je ustavil pred zaprtimi towerskimi vrati.
— Zelo mi je žal, sir, da ne morete v Tower, — je dejal policaj pri vbodu. — Tower je danes za občinstvo zaprt.
— Imam važno vest za sira Richarda Hallovvella, — je dejal Travne. — Nemudoma moram govoriti z njim.
Policaj je poklical drugega stražnika, ki je odvedel Trayna k prvim zastraženim vratom.
— Odvedite ga tja, — je dejal ser-žant. — Iti pa mora naravnost v stanovanje sira Richarda in z nikomur ne sme govoriti.
. Razlog te opreznosti je bil Travnu povsem jasen. Samo mimogrede se je ozrl na zakladnico, ko je hitel za vojakom po stopnicah k velikemu vežbali-Šču.
— Trayne? Travne? To rme mi je znano, — je dejal Dick. ko so mu povedali, kdo bi rad govoril z njim. — Pri-vedite ga. Policaj naj raje ostane zunaj.
Tiger Travne je planil v sobo, zaloputnil je vrata za seboj in trenutek sta si stala nasproti največtji londonski lopov in ženin Hope Joynerjeve.
— No torej, gospod Travne, kaj morem storiti za vas? — je vprašal Dick.
Šele pri tem vprašanju se je spomnil „kdo je ta mož in na kakšnem glasu
— Včeraj ponoči sta bili izvršnej dve lopovščini. Prišel sem vam povedat, katera je večjega pomena, — je dejal Trayne z drhtečim glasom. — Hope Jovnerjeva je bila ugrabljena. Upam, da je vam to znano.
— Ne, to slišim iz vaših ust prvič, — je dejal Dick in prebledel od groze. — Je to res?
Travne je prikimal.
— Je vas imela rada?
Dick Hallovvell se ni niti vprašal, če ima Trayne pravico govoriti tako.
— Ljubim jo, — je dejal. — Zakaj vprašujete?
Travne je zrl skozi okno na debele stene White Tovvera, potem se je ozrl na Dicka.
— Hope je moja hči. To je vse! — je odgovoril.
XXI.
NPjegova hči!   Hope Jomerjeva hči
zloglasnega lopova! Dick ga je rnolče gledal.
— Nihče, razen vas. tega ne ve, — je nadaljeval, — pač se mi pa zdi, da stara OHorbvjeva nekaj stati.
— Vaša hči?
Travne je skomignil s šrrokimi rameni.
— Foznede kdaj vam to podrobneje pojasrtrm, — je dejal. — Prišel sem k vam zato, da bi mi pomagali rešiti Hope — m še nekaj dragega. Poznate dobrega letalca, kateremu lahko zaupate?
— S«j sem sam vojaški pilot, — je odgovoril Dick. — Upam, da dobim aeroplan lahko. Ali veste, kje je?
Travne je priikiimal.
Rad bi, da o tem nihče ne zve. Tvegam svojo glavo — saj menda razumete, kaj mislim.
Ma Sitim, da vas raizumem, je odgovoril Diok tiho. — Vi se morda rešite, iBOSipod Trayne. — Ali pa spravite na varno tmdi mojega brata?
Tiger Trayne si je grizel ustnice.
— Torej so ga spoznali? Potem ta-tem je pa zaideva zamotana. Navzlic vsemu se zase ne bojdm. Hope je baJa vedno moja prva rnasel. A3i smete odrti iiz Tovvera? Dick je pomisli!.
Mislim, da smem, — je odgovoril končno. — Vendar pa moram obvestiti poflkovnilka. Kaj ne pojdete z menoj?
Travne ni odigovori1!, pač pa je sledil Dicku po stopnicah *n čez vežTbaJišoe do poflkovnikovega stanovanja. Policaj je stal vrh stopnišča talko, da se na bilo treba bati, da bi jn siisal, a vendar sta oba molčala.
Dfok je pustiđ Trayna zunaj, sam je Da odšel k rjoflkovrtftou. Z rokami v žepih se je Travne i2T>relhajal kakor privatni detektiv, kateremu je naročeno straž iti polko vnikovo stanovanje. Minj-fto |e pet, deset mrrrart. Travne je videl, da se je na oknu zganili zastor. Ustavil se je in pogledal goni. Ladv Cyntie ga je vsa rjresrrašertt ta presenečena gledate. Tako! ie stop*! od okna. Kmalu so se odprla vrata polkovnikovega stanovanja m rady Cyntihfle se je pojavila na
— Kaj »bd radi?
Njen glas je bil osoren. Travne >e videl, kako od razibuT>enja težko sope.
— Hope Jovnerjevo je ugrabil ta lopov iz orijenta,
— Hope Jovnerjevo? — je ponovila počasi — Bože moj. Pa vendar ni co...
— Hope Jovmerjeva je mota hči. To je vse, Ikar vam morem poveda'ti. Iztrgal sem jo iz bednega živfljenia. Priboril sem ji mesto v boljši družbi. Nudi! sem ji potrebno udobstvo, bedel sem nad njo in skrbel za njo od dneva, ko sem jo iztrgal iz rok ničvrednega pestima, kateremu jo je bila poverila njena mati. Hope Jovnerjeva! — Travne je nagla šail vsak zllog. — Hope Joyner-jeva, katere rodlbma ne zadostuje poi-kovnikiovi soprogi! Zapomnite si to, CvTrihae.
Z roko se je naslonila na zid. da bi ne padla. Bi!la je mrtvaško bleda. Komaj se je držala na nogah.
— Lopov, po imenu VVarrington, jo je ugra/bil Zdaj je na poti v Kishlastan — in adi se mi. da vem, na kateri ladji je. No. zdaj pa bodite pametni.
Njegov gjlas je bil osoren, a vedar je odmevata iz njega prijaznost, katero je lady Cynrfhde čutila.
— Domov pojdem, — je dejaAa in ko je že odhajala, se je obrnila, rekoč: Povejte rrtfi, kako se je to zgodbo?
— Pokažem vam vse, je dejal Travne v hipu, ko se je Dick vrnil od pol-
kmoiHL
Sferen 8
tSCOVENSKI NAROD*, dne 3. maja 1930
Stev. 100
fYad 3C let imGustva v gradnji motečiGlov,      Plačilne olajšave! (PweGe ICC svetovnih re Gor* do v  v letu *929      Zahtevajte cenike I frCesteti uspehi pri svetovnih GetiGi*wencah v vseh delih sveto
doGcM5&UfejOp   da so AJS motorna kolesa konstrukcijsko na višku in prvem mesto. Brezkonkurenčne cene!
Glavno zastopstvo: O. ŽUŽEK, Ljubljana, Tavčarjeva ulica 11.
Izdelujejo se najnovejši angleški modeli
OTROŠKIH
VOZIČKOV
od priprostega do najfinejšega    tipa. Ceniki franko. Prodaja na obroke.
Tribuna F« B» L»
tovarna dvokoles in otro-ih vozičkov, Ljubljana, Karlovška cesta 4.
Zastonj
pošljemo vsakemu na zahtevo bogato alus^rovaria cenov-nik elektrieriiih lestencev in drugih razsvetli.
Tvorniško skladišče lestencev, Zagreb, Gundulićeva ul- 7
CJUUUUUUUUULJL^^ H-JUUUU II II I H IUUUU
Opeko in strešnike
vseh vrst za zidavo hiš, iz znanih Karlov-skih opekarn > ILOVA C«, dobavlja franko vsaka postaja po konkurenčnih cenah, samo
»EKONOM«,  generalno  zastopstvo za Dravsko banovino, Ljubljana, Kolodvorska ulica št. TL
Proti rudečim rokam
razpokam in nelepi barvi kože se z uspehom uporablja »nežnobela in maščob prosta krema ,,Leodor", ki daje rokam in obrazu ono belino, katero si vsaka odlična dama želi. Posebna prednost kreme „Leodor" je v tem, da izvrstno hladi srbečo kožo in je obenem odlična podlogazapuder. Trajni vonj kreme, »Leodor" je podoben onemu, ki prihaja iz šopka v rosnem pomladanskem jutra utrganih vijolic in šmarnic brez onega slabega mošusovega vonja ki odbija odlične ljudi. Cena veliki tubi Din. i4.50, mali tubi Din. q.—. V učinkovanju jo podkrepi Leodor-toaletno milo, cena komadu Din. 8.— Dobija se povsod, kjer prodajajo Chlorodont-proizvode. Pošljite nam ta oglas kot tiskovino (omot ne zalepiti) dobili bodete brezplačno eno poskusno tubo za večkratno uporabo. Tvornice Zlatorog, Oddelek Chlorodont, Maribor 7
Najboljši češki blagovi
Zajamčeno čistovolnene
moške in damske blajjove
zadnjih novosti za
pomladno In letno serijo
razpošilja starorenomirana ZALOGA TVORNICE
SUKNA
Jiiesrel - Imhof — Brno
Palackeho tir. 12, Češkoslovaška.
1^3 j večja izbira- - Najnižje tvomiške cene. - Majsolidnejsa izvršitev vseh naročil.  - Na zahtevo vzorci  zastonj in
poštnine prosto.
P
e
v
C
k
e
raz-2B$ki red
a
(V. razred) drž. razr. loterije
so dospele in .jih morejo naši igralci obnoviti do 5. t m. 8. t. m. se bo pričelo žrebanje, ki bo trajalo ves mesec. Posestnike naših srečk bomo redno obveščali v časopisju o izžrebanih srečkah.
Zadružna hranilnica r. z. z o. z., Ljubljana, Sv. Petra 19
•i
M^tni   pogrphni zavod občine Ljuhljajia
Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je naš iskreno ljubljeni oče, stari oče, brat, stric in tast, gospod
FRANC PIsLAR
strojevodja drž. železnice v pokoju
dne 2. maja 1930 ob pol 7. uri popoldne, v 79. letu starosti, previden s tolažili sv. vere, mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb blagopokojnega se vrši v nedeljo, dne 4. maja 1930, ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti Pod Rožnikom cesta V111, št. 4, podaljšana S vet če va ulica.
V Ljubljani, dne 2. maja 1930.
Globoko žalujoči ostali.
♦
Ali se želite iznebiti proti na
^rAAT,>
•      bolečin v kosteh T
in išiasa jf brez nevarnosti?
Reuma je strašna in zelo razširjena bolezen, ki se ne izogne niti bogatašu niti  siromaku in išče žrtev, kakor v palačah, tako tudi v kočah. Prerazlične so oblike v katerih bolezen nastopa, največ bolezni je pa takih, ki se nazivajo z naj različnejšimi imeni medtem pa niso nič drugega kot
reumatizem
Enkrat bolijo kosti in členki, drugič členki otečejo, pohabljene roke m noge, trganje, zbadanje v raznih delih tetesa, celo oslabljenje vida, vse to so posledice reume in bolečin v kosteh.
Kakor so različne oblike^ s katerimi se bolezen pojavlja, ravno tako števil a so mo-moča in nemogoča zdra\ ila, medicina, mikS' ture, mazila itd., ki se trpečemu človeštvu ponujajo. Večna jteh sredstev ne more po polnoma ozdraviti, kvečjem bolečine samo ublažiti. To, kar Vam pa mi priporočamo je
popolnoma neškodljiva zdravilna pijača, katera je že
mnogim bolnikom pomagala!
Naša  kura je izborna in deluje  hitro pri
zastarelih, kroničnih slučaiih
Da pridobijemo čim več pristašev smo sklenili vsakomur, ki nam piše
poslati oopolnoma brezplačno
našo interesantno in poučno raspravo.
Kogar torej mučijo bolečine in kdor se želi teh bolečin hitro, temeljito in brez nevarnosti iznebiti, nai še danes piše na:
AUGUST MARZKE
Berlin—W i imersaorff,
Bruthsalerstrasse Nr. S., JIM. is
Šivalni stroji
,€jrritaner* ,A«ller*
in kolesa, najboljši materijal,
precizna konstrukcija, krasna oprema ter najnižja cena kakor tudi pisalni stroji ~U rani a"
so -samo
pri
Jo*. Peteline, Ljubi j
ana
Telefon 2913
ob vodi, v bližini Prešernovega spomenika. Večletna garancija! Poak v vezenja brcrplačen
J. MAČEK
Ljubljana, Aleksandrova cesta št. 12 v oblekah in pONTŠnfivrh najcenejši!
Vezenje nevestinih oprem, zaves, pregrinjal
najcenejše in najfinejše
MATEK & MIKES, Ljubljana
(poleg hotela Štrukelj) Entlanje, ažuriranje, predtiakanje talroj!
Hišni posestniki
kojim zidna vlaga uničuje vrednost njihovih hiS,
stavbeniki
ta vsi, ki hočejo vlažno zidovje osušiti, oziroma zavarovati pred vlago in vodo, naj uporabljajo naš absolutno zanesljivi
izolačni preparat
gCS" „ISOL« -g>S
Prospekte z navodili uporabe pošilja brezplačno
LJUBLJANSKA KOMERCIJALNA DRUŽBA Ljubljana, Bleivveisova cesta št, 18.
Prometni zavod za promop d.d. Ljubljana
prodaje po najugodnejših cenah samo oa debelo
Premog
domači in inozemski za domačo kurjavo io industrijske svrhe
Kovaški premog
KA I* o tovarniški, plav-OKO   rarski in plinald
Brikete
Prometni zavod za premog d.d. v Ljubljani
Miklošičeva cesta Stev. 15/1
Kreditni zavod za trgovino in industrijo
■   LJUBLJANA. Prešernova ulica štev. 5© (v lastnem poslopju) t
Obreatovanja vlog, nakup in prodaja tmJlo-
rrstnib vrednostnih papirjev, deri« in valut, borzna naročila, predujmi in krediti vsak« vrste, eskompt  io iokaso menic ter naka-lila   t   tu-   io  inozemstvo   sale • depositg itd. itd. itd. Bnojarke; Kredit, Ljubljana _ Telefon St. 2044», 2457. 8548      In ter urban 2706 2806 _ 37-L
Uređaje Josip Zupančič. -
Za »Narodno tšskaj-no«: Pran Jezerldk. —
Za upravo in msereUL: del li«a: Ooon Christoi. —
Vsa v Ljubljani.
05