Leto Vi., štev. 293
LJubljana, petek 18. decembra 1925
PoŠtama pavšal Irana,
Cena 2 Din
=a l»h«j» oh 4. »Inifl. m
Stane mesečno Da »S — J sa trio-aemstvo D;n «o— tteobveano.
Oglasi po tarifo.
Uredništvo i
Dnevna redakcija: Miklošičeva cesta
Stev. 16/1. — Teleion štev. 71. Nočna redakcija: od !g. ure naprej v KnaHovi al. St. s/L — Telefon št 3«.
Dnevnik za gospodarstvo prosveto in politiko
(IpravniStvo: Ljubljana, Prešernova " ulica št. 54. — Telefon št. 36.
Snseratirf oddelek: Ljubljana, PrcSer-nova ulica št. 4. — Teleion št. 491
Podružnici: Maribor, Barvarska ulica it. 1. — Celje, Aleksandrova ccsta.
Račun pri poštnem ček. zavoda: Ljubljana št. 11.84« - Praha čislo 78.18» Wien,Nr. roj.24:.
Ljubljana, 17. decembra
Kot odgovor na prizadevanja doseda' Se neznanih zanWniških intrig proti liubbanski univerzi ter kot odgovor na nedeliska izvaiania prosvetnega ministra Stjepaia Radiča na shodu v Mariboru. tikaioča se našeg-i naivišiega kulturnega zavoda v I.iubiiani. so se v rag':ci zbrali g'avm reorez»nfanti ooti-tičnih. kulturnih. gospodarskih in stanovskih organizacij v L'"ubiiani. da dokumentirajo memdamim faktorjem v državi svoio naiodloč teišo volio. brezpogojno čuvati liubliansko univerzo. Spomenica, ki so io te organizaciie pod pisale in v kateri so bili povdarjeni važni argumenti za ohranitev iiubiian-ske univerze taV0 z državnega, narodnega. kakor tudi še sneciialnn s slovenskega in l.iuhi''an.skega stališča, ima tudi nalogo, opozoriti na nameravani atentat proti univerzi v I.iubiiani vso jugoslovensko iavnost. da bo o tej nameri vsai pravilno informirana.
Akcija z? obrambo ljublianske univerze »e spontani izraz razrolože i.ia vseh. ki il-m ie pri srcu dobrobit liub-lianske univerze. Zato so se ii pridružile vse central ie orean'zacije. ki imajo svoi sedež v Lhib!'ani. Da bi akciia ne dobila niti suma. da zasleduje kako separatno politično smer. ii je stopPa na čeki liublianska mestna občina 00 predsedniku gerentskega sveta Vodena in izvedena je bila tako. da se lahko pridružijo tudi vse ostale politične stranke, ne g'ede ali so v vladi zastopane ali ne Se Prav posebej se ie povdarialo. da treba enkrat za vselei na mamfestanten način dokumentirati da nri nas ni nihče proti liublianski univerzi ter da ie za nas vprašanje ob-stoia našega vseučilišča gotovo dejstvo. o katerem sploh nobene debate več ne pripuščamo.
Pričakovali smo. da ho bas vladna stranka gosp. Pucba in Prepeluha prva ki bo podpisala manifest ter tako javno dokumentirala, da ie vsaj slovenski del radičevske stranke proti demontaciii ljublianske univerze. Mesto tega smo doživeli, da ie zastopnik »Zveze slovenskega kmetskega !iudsfva» na ne-ieiiskern medstrankarskem sestanku sicer bil prisoten — sedai Pišejo lz krogov iste »Zveze« lažno, da se ona teh sestankov siploSi ni udeležila — ter še celo poskuša! demantirati namero sedanje prosvetne uprave, pri drugem sestanku, v torek zvečer, pa ie oči-g'edno radi Radičevega govora izostal ter skupno akcijo bojkotiral Ta korak puclievcev b prepeluhovcev nI samo izdaistvo. zagrešeno nad interesi ljubljanske univerze, marveč tudi izdaistvo nad interesi kmetskee3 stanu v Sloveniji. kateremu obljublia Puclieva stranka s politiko svoje »hrvatske seliaške demokraciie« SmliSo bodočnost. Nespor no ie večina slušateljev ljublianske univerze kmetskih sinov, rojenih pod slovensko kmetsko streho in mnogim bi bilo nadalmo štndiranie sploh nemogoče. ako bi ne bilo univerze v Ljubliani.
Zaman bi bilo gosp. Puclju ali Pre-peluhu dopovedati da te njuna abstinenca pri skupni vseučiliščni akciji ne-Joialno in grdo deianje. za katerega ni absolutno nobenega opravičila. Za slovensko ravnost pa >e potiašanie »Zveze slovenskega kmetskega ljudstva® dokaz nemožatosti ter ni""" popolne odvisnosti od hrvatske politike gosp. Radiča. Ni zastonj gosp. Stjepan Radič predsednik slovenskih radičevcev. g. Puceli pa le niihov oodoredsednik za j.iubliansko oblast. Radič je samo izpregovori!. oa so mu vsi slovenski radičevci padli na koiena. Niti enega od niih nismo čuli. da bi se drzni) usta odpreti. da bi ugovarjal nameri proti univerzi v Ljubliani
Ni bila nikaka politična nujnost, da so slovenski radičevci tako postopali. Ni res. da iih ie kdo vprašal ali prosil za »politično moč». s katero se sedaj jalovo opravičnieio češ. da ima niitio-va »Zveza* »zelo malo slovenske politične močl.s Šlo ie za skupno manifestacijo. za skupno dokumentiranie enotne volie In zahteve vseh ljubljanskih organizacij. Radičevci niti man:festirati nočeio ter dokazuiejo da ie zanje politika samo klobasa. Mislimo si lahko, kako velika mora biti ni hova ponižnost fn vdanost pred Padičem šele v zadevah. ki se odigravajo za kulisami, ne pa na odprtem odru celokupne slovenske in iugoslovenske javnosti.
Ni ga dneva, da bi g. Pucelj ne napravil usodne pogreške v svoji politiki. Kup niegovih grehov naglo raste in ne bo dolgo, ko bo pod niim omagal. Dokler je bil g. Pucelj še predsednik »Samo-stojnih kmetov«, je imel vendarle še izgledov na lepšo bodočnost, odkar se je slepo udinial velikohrvatski radičev-ščini ter postal Radičev preužitkar. je njegova politična opravičenost med slo. venskimi kmeti sploh prenehala, čudno ni. da g. Puclia zanuščaio tudi že nie-govi najboljši sobojevniki v nekdanji SKS.
Rekonstrukcija še ta mesec?
Razpoloženje v radikalskih vrstah. —■ Vse je v Pašičevih rokah.
Seja finančnega odbora.
Beograd, 17. decembra, p. V političnem življenju je nastalo danes popolno zatišje. Nikakih važnejših političnih dogodkov ni bilo. Delo viade je počivalo radi praznovanja rojstnega dne kralja Aleksandra.
Nocoj je ime! vaš dopisnik priliko govoriti z nekaterimi uglednimi radikali o položaju. Po izjavah teh prvakov radikalne stranke ie poiožai v njihovem kiu bu tako kritičen, da mora brezpogojno v najkrajšem času dovesti do temeljitih pretresljajev in do sprememb. Ministrski predsednik Pašič dobro pozna nezadovoljnost. ki vlada v radikalskem kluba proti nekaterim ministrom. Nekateri radikalni poslanci zahtevaio, naj se izvede rekonstrukcija kabineta in naj sto-piio v vlado možje, ki imaio zaunanie kluba. Danes so v radikalskih vrstah zbirali podpise za prometnega ministra Padojevjča. ker so se poiavile vesti, da ta gospod ne prihaia v poštev pri rekonstrukciji v!ade. Akciia ni imela usne ha. Do pozne večerne ure so priiatelji g. Pado'eviča zbra'i komaj 15 podp'sov.
Radikalski klub ima iutri popoldne sejo. na čije dnevnem redu ie razprava o štedeniu v državni upravi. Pričakuieio, da bodo na tei seji radikalni poslanci povedali svoie zahteve. Ker se ministrski predsednik Pašič počuti bolje, pride naibrže iutri sam na to seio. da čuie nezadovoljnost poedinih svoiih poslancev. Po zanesljivih informacšiah ie fre^a pri čakovati večjih sprememb v vladi in to še ta mesec. Spremembe bodo precej obširne.
Tudi razmerie med obema strankama vladne koaliciie ie zelo naneto. Radikali javno kažeio svoje nezadovoljstvo tudi 2 delovanjem ministra za šume in rudnike dr. Nik;ča, kateremu očitajo prav hude stvari.
Današnia »Politika* poroča, da so tekom včeraišmega dneva vsi po!it!čni krogi posvečali naivečio pozornost razvoju položaia v vladni večini. Ugotovilo se je, da so za sedaj odnoša.ii med
Ultimatum subotiških profesorjev ministru
St. Radiču
Zahtevajo tekom 10 dni zadoščenje za žalitve v mariborskem govor« g, Radiča- sicer bodo tožil?. — Anel na ostale univerze.
Ogorčenje v Vojvodini.
Beograd, 17. decembra, t. Mariborske izjave prosvetnega ministra Radiča, tičoče se vseučilišč, vzbuja io ved-
vladnimi skupinami še taki. da od te strani ne prete neposredni potresi. Ugledneiši radikali, ki so o položaiu dobro poučeni. priznava!o. da pripravlja Pašič nekakšno akcijo. Kakšneea obsega naj bi bila ta akciia in koga bo zadela, je za sedai še prezgodaj govoriti. Poučeni radikali ne dvomijo, da bo došlo do gotovega čiščenia r rad;ka!nih vrstah. Vprašanje rekonstrukcije vlade, ki ie v tesni zvezi z zapletenim položa-iem v radikalnem klubu, je popolnoma v Pašičevih rokah. Trdi se. da ie Pašič že obvestil krono, da želi izvršiti nekatere izpremembe v vladi, da pa za te izpre-membe še ni prišel pravi trenutek. Včeraj se je v političnih krog-'h trdilo, da do pravoslavnih božičnih praznikov ne bo nobenih izprememb v vladi. Po pravoslavnem božiču pa bi Izstonil iz vlade prometni minister Radoievič. čigar resor bo začasno poverjen Uzuno-viču ali pa Krsti Miletiču.
Peograd. 17. decembra, p. Jutri popoldne ie seia finančnega odbora, na kateri se bo razpravljalo o nreiemkili ru-dariev v državnih rudnikih. M:nister za šume in rudnike dr. Nikič ie 'zdelal pra vi'nik. po katerem ima vsak rudarski nameščenec pravico do stanovania in knriave. Stanovame ne sme biti onrem-lieno in mora razen pritiklin obsegati eno do šestih sob. po potrebi in činu nameščenca Za knriavo dobe brezplačno 12 do 15 ton premoga ali drv. Pravico imaio tudi do brezplačne razsvet-liave. Pavnateliem. inženleriem In viš-iim računskim uradnikom ter podobnim rudarskim nameščencem ?re tudi slnea. Nadalie pre;emalo v smislu feea pravilnika nameščenci v rudarskih podiel'"h. ako so oženipni. po štiri, sicer pa po d*a kilocrama soli na me«ec. Pravico imaio tudi do dobave živi! po nabavni ceni. Oredo iim tndi promfe »n nrometne do kia-^e v znesku ?50 do l<W Din na leto in končno tantijeme v iznosu 4 do 12 odstotkov.
no večje ogorčenje. Osobito njegova nepremišljena karakterizacija pravne fakultete v Subotici povzroča najostrej še obsojanje v inferesirani javnosti.
Današnja »Politika* objavlja poseben uvodnik »V obrambo subotiške fakultete«, v katerem je obrazložen hi-storijat vojvodinske borbe za edino fakulteto. Sklepoma uvodnik poudarja, da vsakdo, ki pozna te borbe in vsakdo. ki ve. da suhotiška pravna fakulteta dostojno izoolniule svoj namen, ne more pristati na to. da bi se Vojvodini, ki z 79'Z prebivalstva v državi daie isti 25 odst. njene produkcije, odvzela fakulteta. o kateri je sanjala 60 let in je vedno bila pripravljena žrtvovati se zanjo.
Obenem objavlja «Politika» obsežno Izjavo profesorskega sveta su^tške Dravne fakultete, ki ostro zavrača žalitve od strani prosvetnega ministra Radiča in poudarja: »Ako e. mini~ier Rad'č tekom ID dni pt obiavlienm te Izjave ne dentnntfra svojih bced in na ta način ne da dolžne satisfakclje su-botiški fakulteti In njenemu profesor-
skemu kolegiju, se prntl gosp. ministru vloži tožba pri prist ijnem sodiš.u».
Končno izjava posebej opozarja rektorja beograjske univerze kot prvega starosto ter udruženja vseučiliških pro fesorjev v Beogradu. Zagrebu in Ljubljani. na nezaslišano žalitev ugleda in dostojanstva ne samo subotiških vse-učiliščnih profesorjev, marveč tudi onih iz cele države, storjeno od strani ministra Padiča pred ceio državo in inozemstvom: vsi navedeni se zatorei naprošajo za moralno podporo v tej zadevi. — Profesorski zbor subotiške fakultete je svojo izjavo dostavil predsednika ministrskega sveta, prosvetnemu ministru, udruženju vseučiliščnih profesorjev ter vsem univerzam.
Kakor nadalie poroča »Politika*, se je v zvezi z izjavami ministra Radiča o ukinitvi subotiške fakultete poiavilo veliko nezadovoljstvo tudi v Novem Sadu. Tnmošnia Matica srbska je prevzela inicijat vo ter za 20. t. m. sklicala konferenco vseh intelektualcev. Na tej konferenci, kateri bo predsedoval baški episkop Irinej, bo vojvodinska intelektualna javnost naienergičneie nastopila proti nameram prosvetnega ministra Padiča.
Češko odlikovanje našega kralja
Beograd. 17. decembra. Popoldne je sprejel kralj Aleksander v polurni avdiienci češkoslovaškega poslanika Šebc. ki mu je izroči! visoko odlikovanje. zlato ovratnico reda Belega leva. ki mu ga 1e podeli! predsednik češkoslovaške republike Masaryk. Ta red je bil ustanovi en leta 192.'. in se podeljuje le saverenorn. Predsednik Masaryk je žele!, da se to odlikovanje izroči kralju Aleksandru na njegov rojstni dan.
Priprave za konferenco Male antante v Dubrovniku
Dubrovnik. 17. decembra, r,. V poslopju Srbske banke ie bila danes konferenca, kate re so se udeležili ugledni prebivalci In tudi načelnik zunanjega ministrstva Novako-vič. Izvolien ie bil poseben odbor za sprejem zunanjih ministrov Male antame. ki se v kratkem sestaneio h konferenci v Du-brov nlkc. Ministri bodo stanovali v hotelu »Im-perlal«. kjer se bodo vršila tudi njihova Posvetovanja.
Darujte za Sokolski Tabor
Mussolini za uvedbo smrtne kazni
Rim, 17. decembra, c. Senat je na dana« šnji seji nadaljeval razpravo o zakonskem načrtu za zboljšanje kazenskega zakona. Vladni poročevalec pravosodni minister Roc-co se ie zshvaiil posebni komisiji, ki ja z največjo natančnostjo izvršila vsa dnpol. nilna dela k kazenskemu zakonu. Ri form.i kazen-.kega zakona se je v prvi vrsti bavila s problemom kazni. Do včeraj so v Italiji veljale doktrine, nasprotne smrtni kazni, ki so naglašale. da je človek poedinec cil) in ca zaradi tega ne more postati predmet splošnega ustrahovanja. Govornik in seda. nja fašistovska vlada pa sta nazirania. da le človek poed!nec sred tvo in nikakor ne cilj. V voini žrtvuje življenje brezštevilno naivzorneiš;li državljanov, zakaj naj bi se potem ne obsodil n3 smrt zločinec, ki je v nadlego človeški družbi. Kakor znsno. do* slej v Italiji niso itneli smrtne kazni.
Italijanska kraljic a-mati resno zbo'ela
Bnrdiphera. 17. decembra, e. Kraljica mati Margherita je nevarno obolela. Zdrav, nik dr. Ovelli je ugotovil vnetie plitič. Da. nes sta prišla v Bord ghero italijanski kralj •n kraljica.
Viharna otvoritev češkega parlamenta
Razgrajanje komunistov, Nemcev in Hlinkovcev, — Maljpetr
izvoljen za predsednika.
Praga. 17. decembra, s. Novo izvoljena poslanska zbornica se je danes prvič sestala. Ker so se med koalicijskimi strankami še v ^adniem hipu vršila pogajanja glede sestave predsedstva. se je otvoritev seje zavlekla skoro za celo uro. Ker ministrov ni bilo v zbornico, so začeli komunisti !n nemški nacijonalci razgrajal Seknndirali so jim tudi Hiinkovci. Slišali so se klici: »Vlado so ukradli!* Ko so nrnistri naposled vstopili, se je vihar še povečal. zlasti ko je priše! poštni minister msgr. šramek. katerega so Nemci ob-suli z očitki radi odpuščanja nemških poštnih uradnikov.
Ko je zavzel svoje mesto ministrski predsednik Svehla. so začeli komunisti, Hiinkovci in nemški nacijonalci žvižgati, tolči po pultih, rjoveti in peri. Bi!
je tak krava!, da ni bilo mogoče razumeti niii besede in da se je izgubilo v hrupu tudi zvonenje, s katerim si je hotel Švehla priboriti posluh. Ministrski predsednik je zato sredi razgrajanja otvoril sejo iii prečita! dekret o otvoritvi zasedanja. Šele nato se je nemir malo polegel, da so se mogle vršiti volitve predsedstva. Oddanih je bilo 294 veljavnih glasov. En glas je bi! neveljaven. Bivši notranji minister, agrarec Mal^peir ie dobi! 186 glasov ter je bil s tem Izvoljen za predsednika. Per acclamationrm so bili nato z večino glasov izvoljeni štirje podpredsedniki. in sicer klerikalec Dostalek, sociia!ni demokrat S t i v i n. narodni socijalist SI a v i č e k ia nemški agrarec dr. Spina.
Izjalovljena misija dr. Kocha
Demokrat dr. Koch je vrnil mandat za sestavo vlade velike koalicije, ker so socijalni demokrati odbili njegove oredloge. — Dr. Luther in dr. Stresemann bosta vodila še nadalje vladne
posle.
Berlin. 17. decembra, s. Današnja seia vo-ditelisv strank pod predsedstvom dr. Kocha ie bila zelo kratka.
Posl. Miiller-Franken (soc. dem.) ja podal nastopno izjavo: Soclialnodemokratska frak clia Iz.javl a. da se ie posl. Koch. čigar republikansko prepričane fn demokratska sa-nesiiivost sta izven vsakeea dvoma, se!o potrudil. d2 nai<3e bazo za vlado velike koaliciie. ki bi bila sprejemljiva za socljaine demokrate. Frakcija pa mora ugotoviti, da vsled pomanjkanja popustljivosti od strani nemške ljudske stranke, zlasti v sociialno-pr.litlčnih in gospodarskih vprašanHli ni dala nobenega jasnega stališča. Frakcija ne more videti v formulaciji, ki ie bila predložena stranki na podlagi razgovorov, nobene acod ne podlage za sestavo vlade velike koalici e Tudi nemška ljudska stranka js Izjavila, da ima sicer nekaj pomislekov, da pa sprejme podane smernice. Isto izjavo je podala de-
mokratska stranka. Centrom ja Izjavil, da Je že spreiel podane smernice.
Posl. Koch je ugotovil, da so njegova pri-zadevania za sestavo vlade velike koalicije ostala brez uspeha. Popoldne ie posl. Koch poročal državnemu predsedniku Hindenber-ga o svojih poizkusih ter ma nato vrnil mas dal za sestavo vlade.
V parlamentarnih krogih prevladtiie mnenje. da vladna kriza pred novim letom r«; bo rešena In da bo mora! končno sopet dr. Luther spreleti mandat za sestavo viade.
Berlin 57. decembra k. Z ozirom na božične počitnice državnega zbora je državni predsednik Hindenburg naprosil državnega kancelaria in zunanjega ministra, na) 5e nadalie vodita pasle. Državni predsednik bo stori! svoje sklepe v vprašanja sestave nove vlade pravočasno pred 12. januarjem, ko se zopet sestane parlament.
Italijanski parlament odobril konvencijo o vonih dolgovih
Buren protest proti konvenciji v ameriškem parlamentu. - Koliko škode imajo Zedinjene države.
Rim, 17. decembra, e. Zbornica le na da-nišn i seji nadaljevala razpravo o vvashing-tonskem dogovoru. Pos!. Agato Spodo je pri pomnil, da je z vvashingtonskim dogovorom v zvezi tudi vprašanje ureditve italijanskih dolgov v Angliil. Toda ureditev teh dolgov pod Istimi pogoji kakor v Ameriki b: pomenila velik udarec za itaiilansko finančno bilanco: Zakal reparacitske svote, ki lih mora Nemčija plačevati Italiji, bi v i. 1987 dosegle znesek komaj 730 miliionov dolarjev, medtem ko znaša sedanii italiianski dolg napram Angliji 1100 miliionov dolarev. Giollt-ti. bivši rnin. predsednik je izjavil, da odgovarja v Washlngtonu sklenjena pogodba interesom Italiie. ter je izrazi! svoje prepričanje, da se morajo v odnošajih napram ino-
zemstva pozabiti vsi strankarski in noira-nji spori. Zakonski načrt o washingtonskl pogodbi je :br.mica odobrila.
iVashlngton, 17. decembra, e. Senat je danes razpravljal o vprašanju dolgov. Seja ie bila aeio burna. Senator Howoi! '<? nag'dša!. da bodo Zedinjene države na podlagi skle-rjene pogodbe dobil« od Italije !e prvotnega dolga od sedanje vrednosti ter 1.8^ obresti tekom 62 let amortizacijske dobe. Senator Harrison ie pripomnil, da bo ureditev itaijianskih dolgov veljala davkoplačevalce Zedinjenih držav nič manj kot 3 milijarde dolarjev. FenatOT Smoot le rekel, da dvomi, da bi Italija mogla plačati obljcalje-no svoto.
Veliki zameti po vsej državi
Zaradi velikega snega je otežkočen promet na Hrvatskem, v Vojvodini, v Srb.'ji, Črni gori, Bosni in celo v Dalmaciji. — Več že'ezniških in drugih nesreč.
Beograd. 17. decembra, p. Včeraj je za. padel sneg po vsej Vojvod.ni in Dalmaciji kakor tudi v Si bi ji in južni Srbiji. Zaradi tega je zelo otežkočen železniški in tele. fon.ski promet Današnji potniški vlak, ki je odpeljal zjutraj is Subotice proti Novemu Sadu, se je moral vrniti, ker ni mogel pre. dreti snežnih in ledenih plasti na progi. Od. poslali so ca progo pomožno lokomotivo s plugom, a se ie plug polomil, tako da so moraii led razbiti s krampi. Tudi potniški vlak iz Rume v Vrdnilc je obtičal v snegu. Odposlan je bil pomožni vlak iz Rume in ko so progo očistili, je lokomotiva potni, škega vlaka odpeljala dalje samo dva vagona. ostale pa je do Vrdnika potiskala po. možna lokomotiva. Promet na tej progi je popolnoma prekinjen. Potniški vlak iz No. vega Sada je obtičal v snegu v neposredni bližini Stare Pazove. čiščenje proge je tra« jalo dve uri. Sneg pada še nadalje. Med Brooom in Zagrebom pada neprestano sneg 'n je železniški promet zelo otežkočen. Vsi vlaki imaio velike zamude.
Iz l'žic poročajo, da so tamkaj vse ceste zametene, tako da je vsak promet nemogoč. Na posameznih krajih je sneg zapade! dva metra visoko. ITžice so popolnoma odreza. nc od ostalega sveta.
Sarafevo, 17. decembra, n. Že dva dni pa. da v Saraievu in širši okolici gost sneg. Vse hiše in ulice tiče globoko v snegu. Včeraj popoldne ob 4. sc is podrli streha na neki hiši. zvečer ob 9. pa streha hiše peka Po. povičs. Ogroženih ie tudi več drugih hiš, ker so strehe že trhle. Vse železniške proce so za^n^žene. D?bel sneg ovira povsod pro. met. Pri postaji Rsstavica je skočila loko. motiva in nekai voz tovornega vlaka !z ti. ra; k sreči ci bilo žrtev. Osebni vlak iz Bro«
da, ki je danes odšel proti Sarajevu, je ob= t;ča! v snegu pri Vranduku. V snežnih za. metih je obtičal pri Pazariču osebni vlak, ki je odše! včeraj popoldne ob 3. iz Sara. ieva, in tiči še vedno v njem. N'3 mostarski progi so se morali ustaviti vsi vlaki na po. staji Konjic, ker ne moreio dalje.
Kotor, 17. decembra, p. Tu je zapadel sneg v toliki množini, kakor dosedai ie ne pomnijo. Ves cestni promet med Kotorom in Cetiniem je popoinnn.a jistavlien. Že itak opasne serpentine na tei progi so po. stale neprehodne. Sneg je potrgal tudi sko» ro vse telefonske in brzojavne zveze v Čroi gori vendar pa jih sproti popravila jo.
Nii, 17. decembra, n. Na progi Vranja« Niš je skočila davi lokomotiva osebnega vlaka iz tira radi ledu in visokega snega. Promet je bil ustavljen cele štiri ure. Ne. sreč ni bilo.
Skoplje, 17. decembra, p. Že tri dni pada sneg neprestano. Ponekod je zapadel tiad meter visoko. V bližini vasi se pogosto po. javljajo tolpe volkov in lisic, na katere p«, rejaio seliaki vsak dan love.
Bitolj, 17. decembra, n. Zaradi velikega Z3meta niso mogli danes dospeti semkaj vlaki. Ponekod je zapadlo nad meter snegs. Zato je ustavljen ves promet in mesto BI. t olj je odrezano od ostalega sveta.
Novi švicarski predsednik
Bern, 17. decembra, s. Zvezno zborova* nje je izvolilo za zveznega predsednika ia leto 1926. zveznega svetnika Heberlhia. za podpredsednika pa zveznega svetnika Mot« to. Dosedanji zvezni svet ie bil brez opo. aiciio zopet izvolien.
Občni zbor Kmetijske družbe za Slovenijo
UnbUana, 17. decembra.
Danes se je vršil v dvorani Mestnega doma občni zbor Kmetijske družbe za Slovenijo, ki je mogel radi enourne zakasnitve štajerskega vlaka pričeti šele ob II. dopoldne.
Predsednik družbe, g. Ivo Sancln, je uvodoma konstatiral sklepčnost, nagla-šujoč, da je zastopanih na občnem zboru 100 podružnic s 167 delegati. Pozdravi! je delegate ter oblastnega kmetijskega referenta g. Zidanška kot zastopnika mariborskega velikega župana. Na njegov poziv so se nato zborovale! povodom kraljevega rojstnega dne dvignili s sedežev in navdušeno vzklikali viadarju. ki mu je bila odposlana vdanostna čestitka, ministru za kmetijstvo pa brzojavni pozdrav. S toplimi besedami se je predsednik spominja! tudi od zadnjega občnega zbora umrlih zaslužnih članov družbe: bivšega druž-binega predsednika in generalnega rav. natelia Gustava Pirca, Ivana Belleta. Martina Jelovška. F. Dularja. Rada Šviglja, Ivana Štublia, Frana Prijatlja in dr. Verstovška. Zborovale! so se v počaščenje njihovega spomina dvignili So jim zaklical!: Slava!
Družbeni tajnik inž. Rado Lah je nato prečita!
poročilo o delovanja glavnega odbora
ter družbe za poslovni leti 1923. in 1924. Zadnji redni občni zbor se je vršil 8. novembra 1922., na katerem je bil sprejet proračun za leto 1923.. zvišana ud-n!na na 20 Din in izvoljena ena tretjina novih odbornikov. Meseca maja 1923. je preminul predsednik družbe ravnatelj Gustav Pire. nakar je v smislu pravil prevzel predsedništvo tedanji podpredsednik prof. Evgen Jarc. Ker so nato v odboru nastaii spori, ki se niso dali poravnati mirnim potom, je vlada razpustila glavni odbor in imenovala za viad-aega komisarja g. svetnika Frana Žun-neka. Ta je razpisal občni zbor za 30. januarja 1924. z delegati, izvoljenimi le. ia 1923. Ta občni zbor pa ie ministrstvo za notranje zadeve preklicalo, nakar je oži komisar g. Župnek razrešen svojih dolžnosti in imenovan na njegovo mesto prof. Evgen Jarc. ki je sklical nov občni zbor za !7. november 1924. z delegati. izvoljenimi !. 1924. S sklepom z dne 10. oktobra 1924. ie Državni svet odločil, da se vlada nima vmešavati v notranje poslovanje Kmetijske družbe, nakar je 10. novembra 1924. ljubljanski veliki župan razreši! vladnega komisarja prof. Jarca in imenoval na njegovo mesto dr. Frana Soiller-Muysa. Na obč-aem zboru dne 15. decembra 1924. za poslovno leto 1923. je bil nato izvoljen sedanji glavni odbor s predsednikom Ivo Sancinom. S tem je prenehalo tudi nenormalno stanje pri Kmetijski družbi.
Iz tajnikovega poročila sledi, da delovanje družbe v zadnjih dveh letih ni bilo tako uspešno, kakor bi bilo želeti. Zlasti je delo v podružnicah stagniralo. Stanje podružnic in udov je bilo sadeče: Leta 1923. podružnic 360 in 15.024 članov. 1. 1924. podružnic 363 in 25 827 članov. Družbino glasilo «Kmetovalee* se je razširilo ne samo v Sloveniii. temveč tudi na Hrvatskem in v Srbiji, kar je pripisati zlasti odličnemu strokovnemu vodstvu tega Usta. ki ga je leta 1923. prevzel znani krnetiiski strokovnjak. kmetijski svetnik V. Rohrman. Kmetijski potovalni pouk je širila družba potom strokovnjakov. V raznih podružnicah se je vršilo I. 1923. okoli 25 strokovnih predavani. Ustanovitev kmetijskih mladinskih klubov po srbskem vzorcu se ni obnesla. Kar se tiče posredovanja pri ob'astlh, se je družba v prvi vrsti pridružila akciii ra znižanje izvoznih carin za živino in druge kmetijske pridelke ter proti vpeliavi pretiranih davkov na vino. zahtevala je večje kredite za posoeševanie živinoreje in tako dalje. L. 1897. ustanovljena ?o-spodinjska šola je praznovala 1. 1923. J5 letnico svojega obstoia. Družbina drevesnica v Šiški se ie morala opustiti in zasaditi nova na Poljanah, od katere bodo imeli sadjerejci kmalu korist. Pašniki na posestvu Ivje so bili parceli-rani in oddani v najem. Družba je posvečala pozornost vinarstvo in kletarstvu ter je podvzeJa korake, da se Prepreči uvoz italijanskih vin in doseže izvoz naših vin v Avstrijo in Češkoslovaško. Pospeševala je po možnosti tudi sadjarstvo potom svoje drevesnice, fronjereio z razstavami in živinoreio z dobavljanjem plemenskih bikov, mrjas-cev. ovnov Itd. Blagovni promet je znašal 1. 1923. 269 vagonov b!aea v vrednosti 12.726.402 Din. 1. 1924. pa samo 198 vagonov v vrednosti 6,630.873 dinarjev.
Po tajniškem poročilu se je razvila živahna debata, icaiere so se udeležili delegat Makar fz Metlike. Černe Iz Zg. Šiške ter VodopI-vec iz Krškega, ki je ostro grajal, da Je družba oddajala modro galico !. 1923. dražje, kakor trgovci. Naravnost burna pa je postala debata oo prečitanju druž-ninega obračuna za leti 1923. in I°24. Delegat Černe iz Zg. Šiške je očita! prof. Jarcn kot bivšemu vladnemu komisarju politične špekulacije v družbi, k! da jih je zagrešil na račun kmetov. Afera dobave modre galice. ki ie končala s tragično smrtjo družbinega generalnega ravnatelja g. Pirca. je stala drnžbo silno mnogo denarja, istotako afera tainika inž. Laha. Mnogo hrupa le povzročilo tudi vprašanje delegata Až-tnana, kje je dobi! prof. Jarc I. 1924. de-.tar za vpisovanje novih članov, svojih pristašev. Delegat Žebot je protestiral tjroti nasilnemu tolmačenju društvenih pravil L 1924.. češ. da so vrgli več tisoč ^ravHno sprejetih članov iz družbe.
G. Žebot je hote! delati politično propagando. zato ga je predsednik ponovno pozval, da naj govori k stvari, t j. o obračunu za leto 1923. in 1924. Ker pa o tem ni ničesar vedel povedati, se mo je odvzela beseda. Hrup in prerekanje je postajalo vedno hujše, tako da je izgledalo. da sploh ne pride več do mir-| ne razprave. Situacijo je rešil delegat Lovro Petovar. ki je predlaga! konec debate ter pozval vse delegate, da naj odobrijo predložene bilance in to radi tega. ker se ta formalnost mora opraviti. Glavni odbor je predhodno co dalj. ši razpravi soglasno zaključil, da se predložita ta dva račnna občnemu zboru v odobrenje, akoravno sedanji odbor za te bilance ni odgovoren. Če bi se to pa sedaj ne odobrilo, je to nezaupnica sedanjemu odboru. Nastal je popoln mir in bilance so bile odobrene soglasno. Sledila je
dopolnilna volitev glavnega odbora.
Voliti je bilo 4 člane za Kranjsko in tri za Štajersko. Naprednjaki so nastopili skupno. Za Kranjsko so bili izvoljeni naprednjaki: Ivan Pipan kot podpredsednik ter Ivan Urek. Martin Bajuk in Ivan Remškar, ki o dobili 138 do 139 glasov. Klerikalna lista je dobila 51 glasov. Za Štajersko so bil! izvoljeni klerikalni kandidati dr. Ivan Jaričič, župnik v Sv. Petru, veleposestnik Robert Košar v Sv. Bolfenku in Martin Steblovnik. župan pri Sv. Martinu, ki so dobili 97 glasov. Napredni kandidati so ostali z 42 glasovi v manjšini.
Pri slučajnostih je član glavnega odbora Steblovnik zelo neukusno napadel napredne člane glavnega odbora ter hote! tirati demagogijo. Odbornik Petovar ga je primerno zavrnil.
Na dnevnem redu je bila tudi izprememba pravil.
Ker pa se v seji glavnega odbora tozadevno ni doseglo soglasje, je bila ta točka odstavljena z dnevnega reda.
Predsednik Sancin je nato zaključil občni zbor s pozivom k vzajemnemu delovanju.
Fakifikatorii
o
Glasilo ljubljanskega škofa poroča, da je Narodna skupščina sprejela predlog, da ase dr. Lukinič obtožuje, toda da se iz formalnih razlogov za sedaj še ne dopušča razsodba pred sodiščem*. Podobno poroča tudi Pucljev list.
To poročilo ie od kraja do konca zlagano in brezvesten falzifikat resnice. Da pokažemo, kako grdo znajo klerikalci lagat:, naj navedemo avtentično besedilo, kako je predsednik Narodne skupščine Marko Trifkovič stlliziral (brez ugovora od katerekoli strani!) predlog glede dr. Lukiniča.
Po govorih posl. Popoviča in Žujeviča izjavlja predsednik:
»Diskusija je zaključena. Prešli bomo na glasovanje. Po čl. 17. zakona o ministrski odgovornosti se ima po končani debaii glasovati o vsaki točki obtožbe posebej. Toda poročilo večhie predlaga, da se dr. Lukinič ne stavi pod obtožbo. Poročilo, ki ga ie podpisala večina, se glasi:
Odbor predlaga, da se dr. Lukinič ne stavi pod obtožbo pred državno sodišče.
Dr. Pernar je v svoiem predloga predlo, žil dodatek, da anketni odbor smatra, da ne more predložiti Narodni sknpščl-j ni, da se dr. Lukinič stav? pod obtožbo in pred sodišče. Ta predlog je usvoj i tudi izvestitelj anketnega odbora. Oni gospodje, ki so za to, da se nsvoll predlog anketnega odbora, da se dr. Lukinič ne postavi pred sodišče, bodo torej glasovali »za*. a oni. ki so proti temu predlogu bodo glasovali «prot!». Glasovanje je taino*.
Nato se je vršilo tajno glasovanje, ka terega izid je predsednik skupščine takole objavil:
Glasovalo je 235 poslancev; za predlog anketnega odbora, da se dr. Lukinič ne postavi pred sodišče ie glasovalo 128 poslancev, proti predlogu 103 poslanci. 4 glasovnice pa so bile prazne. Predlog ie torej usvojen.® (V tem smisla je treba tudi popraviti netočne številke v včeraišnjem »Jutru*. On. ur.).
Predlog klerikalcev, federalistov in davidovičevcev. da se dr. Lukin'č stavi pred sodišče torej sploh ni prišel na vrsto. Ako bi bi! prišel, bi biio moralo zani glasovati naimanj dve tretiini prisotnih poslancev. S tem. da je velika ve čina skupščine sprejela predlog, da se Lukinič ne stav! pred sodišče, so bili torej obtožiteljl dr. Lukiniča dvakrat tolčenj in mož poštenjak je dobil sijajno zadoščenje.
Interesantno ie ugotoviti, da ceio zagrebški blokaški listi sedaj poudarjalo, da je dr. Lukinič storil svoj ukrep glede desekvestracije Turn-Tarisovega imetja na osnovi svoie ra pravnega mišljenja. ki se ga da vedno braniti, da je utemeljeno. Dr. Lukiniča bi se moglo klicati na večjo odgovornost samo tedaj. če bi se mu moglo dokazati, da je imel kakšno korist od svojega akrepa. To se pa ni moglo.
Z vsem tem je treba primerjati, kaj pišejo klerikalci in naši puclievci, da se vidi vsa moralična pokvarjenost, ki za političnega nasprotnika nima na razno-lago nič drugega kakor blato in obrekovanje.
Pariške noči
pripravlja Elitni Kino Matica
Krasne so in
nepozabne scene, ki jih prinaša monumentalno filmsko delo «Ujetnik od Zende*.
Elitni Kino Matica
Papež in Mussolini
Ugotovili smo, da ie papež obsodil v tai-nem konzistoriio izmišljeni atentat na Mussolinija, nikdar pa ni obsodil umora Matteo-ttija. »Slovenec* pravi na to ugotovitev, da papeži obsojajo vsak atentat, tndi politične, da pa je da! javnega izraza ogorčenje nad atentatom Massolinija zato. keT je Mussolini pač ministrski predsednik in taktični n> sitelj javne oblast! v državi, v kateri se nahaja Sveta Stolica.
T'jdl .ni vemo. da mora katoliška cerkev načeloma obsojati vsak atentat. Ali stvar ie popolnoma drugačna, kakor jo hoče predsia viti >S!ovenec» Nik do ne rrore zameriti papežu, da pošlje svoje čestitke g. Mossali-Biju povodom njegove s-rešitve«. akoravno nobeden od evropskih suverenov tega ni stori!, temveč so čestitke poslati predsedniki vlad odnosno zunanji ministri, za kamere posle ima papež svoiega kardinala Gasparrija. Papež pa je šel tudi sicer daleko preko mej rajlzredneiše kortoazlje. ker je napravil po k len g. Mnssoliniju v slovesnem nagovoru v ta nero fconzistorijn. kar bi se dalo primerjati približno prestolnema govora kralja v Narodni skupščini.
To izrednost smo hoteli podčrtati, ki k tem značilneiša, ako ugotovimo, da n. pr. papež povodom atentata na našega kralja l. »920. nI smatral za potrebno !zr3zitl svoie osorčenje r.a tako slovesen način! Zakaj ne? Aii je bil atentat na jugoslovenskega kralja manj obsodbe vreden nego atentat na Italijanskega ministrskega predsednika? Zakaj ta dvojna mera? To naj se »Slovenec« vpraša, pa bo takoi videl, da smo imeli prav, ko smo reki!, da gre za pok Ion italijanskega Vatikana fašizmu, onema fašizma, ki terorizira ves italijanski narod in še posebej do smrti preganja naš žfvelj v ceodre lenem ozemlja!
Konec 37. zasedanja Zveze narodov
Svet ie sprejel soglasno, toda v odsotnosti turške delegacije skleo o pride-litvi Mosula Iraku.
Ženeva. 16. decembra. Danes je Svet Zveze narodov pod predsedstvom Scialoie na predlog Šved skega delegata Undena v odsotnosti turške delegacije proglasi! svoj končno-veljavm sklep v srgleško - turškem sporu za mosulski vilaiet
Svet ie storil svoj sklep na temelju čl 3. m 16. iausanneske mirovne pogodbe in na podlagi poročila preiskovalne komisije, kj ie Predlagala končno-veliavno pridelitev Mosula Iraka. Med Turčijo In Irakom določena meja poteka približno takio. kakor začasna de-markacnska črta. takozvana bruseliska linija, vendar na so se izvršile gotove obmeine korekture v prid Angliji. Sklep Zveze narodov vsebuje nadalie sledeči dve določbi: Britanska viada se vabi. da predloži Svetu novo pogodbo z Irakom, ki bo zasigura'a nadafievame mandata za nadalinih 25 let, kakor ie bilo določeno z zavezniško pogodbo med Irakom fn Veliko Britaniio ter z obveznostnim aktom britanske vlade ki ga je Svet odobril 27. decembra 1924. Kakor hitro bodo v roku šestih mesecev sporočene izvedbene določbe Sveta Zveze narodov, bo Svet ugotovil. da ie postal današnii sklep defini-tiven ter bo odredil potrebne mere. da se na !'cu mesta prepriča o določitvi meje Britanska vlada se kot manda-tarna država vabi. da predloži Svetu upravne odredbe, s katerimi jamči kurdskemu prebivalstvu one garanciie v krajevni uprav!, ki jih ie oreiskova!-na komisija v svoiem poročilu omenila tn priporočila Vrh tega ie sklep odvisen od gospodarske nog^dbe. ki se ima skleniti v svrho o'aišania trgovinskega Drometa med Turčiio in Perzijskim zalivom preko mosulskega ozemlja in po vodah Iraka.
Predsednik Scialoia je pozvai turške delegate, naj rriseaejo k nrzi Sveta. Ker ni prišel nihče, je izročil glavni iai-nik Sir Frik Drummcnd tolmaču pism) turške delegacije, v katerem sporoča turški zunanli minister, da je preiela turška delegac!;a povabilo k današmi seji šele ob 4.20 popoldne in da se delegacija sklicuie wa srvoie iz<ave od 8 t. m., da pripada Svetu fe posredovalno delovanie ?r, da mora zate razsodiščno odločitev Sveta proglasiti za neveljavno. Mosu'ski vilaiet tvori v celoti integralni de! Tttrčfle. Predsednik Sciato-ia je rz'avll. da ie Svet kljub odsotnosti turške delegacije na podlagi člena 3. Iausanneske mirovne pogodbe opravičen, storiti in prog'asiti svoj sklep Pri glasovaniu se je ugotovilo, da ie bila odločitev soreieta soglasno Nato ie Predsednik Scialoia apeliral na obe stranki, naj bi se kmalu mirnim potom pobotali.
Zastopnik Anglije, kolonljalni minisfor Amerv je obžaloval, da n; Svet odobril v celoti od Anglije predlagane me!e in da ie v spfr~šnem odobril staro bruseljsko linijo. Popolna dodelitev celokupnega mosnkke?a vflajeta Iraku bi omogočila boltšo zaščito krščanskega prebivalstva v severnih goratfh kra;ih. Kljub temu pa priznava Anglija odločitev Sveta.
Končno ie govoril še Chamberia:n. ki te izvaial: Angleška vlada ne želi na noben nač'n zavzeti napram Turčiji ne-spravUivega stališča, pač pa želi ostati
še nadalje' v prijateljskih odnošajih s Tirrčijo Nato ie predsednik Scialoia zaključil 37. zasedanje Sveta Zveze narodov.
»Camicia Nera"
(Fašistovske metode raz larodovanja.)
Gorica, sredi decembra.
V zadniem času se opaža zanimiva polemika med videmskim fašistovskim
glasilom »Camicia Nera* (črna srajca"! in glasilom tržaških bojevnikov *La Frontlera*. Omenim nai že v začetku, da ie »Fronriera* edini kolikorioliko obiektiven list v Juliiski Kraiini. ki je tudi v znanih vrtoibenskih dogodkih po ročal popolnoma stvarno, dočim las je »Camicla Ner3» kar napadla. In sicer prav po nedolžnem s parolo »Fuori i barbari!* (ven z barbari!") in zahtevala koloniziranie našh Hudi na rimski nač;n in kombinac"o odgovorn'h kolovodij. Pa se ponašalo Italijani z dve-tisočletmo kulturo, zahteva io pa še stare rimske, suženjske meiode!
Glasilo fašistov se je postavilo na prav radikalno stališče in pravi: »V ooiitiki ločimo samo »dobrot in «zlo» Dobno istoveti s faš:zmom. izraz vsega slabega v Julijski Kraiini pa ie slovanski ti<k.» Zakliuček te trd"tve je na-slednii: luliisko Krairno ie treba razkužiti tega zla (desinfez'one necessa-ria> ln vsa slovanska glasi'a v ret deželi je treha odpraviti, zafreti! Čudno pa ie. da »C. N tudi se-dai ne priporoča že znanih fašistovskfh metod, temveč zahteva od fašistovske države. «aj poskrbi. da se »zločinskemu delovanju slovanskega tiska» rian^avi definitiven konec. Menda ni treba še Posebej omeniti. da ie ta trditev napačna, čeprav io vzamemo iz čisto subjektivnega stališča.
Očitajo nam nadalie. da je naš tisk v taini zvezi z raz"čnimi onoz:cijskimi strankami in protidržavnimi elementi, kar nai bi bilo dokaz, da smo sovražniki države Oospndie. kie pa so dokazi. katere mora doprinesti lojalen nasprotnik!
Nada!ie izvafa faš:stovsaco glasilo, da narodnn manišina ne sme In ne more obstojati In da ie on' sploh re priznavajo: torel da le ni! Pri tem fašisti niti ne oomisilio. kako so nelogični in kako tolčeio same sebe po zobeh. Nekoč so sami izdajali »Novo dobo* za slovansko maniš'no. Ne dolgo tega so začeli tiskati še ceio «C. N.» v slove iskem jeziku. Za koga oa tiskalo slovanske liste, če slovanske marp'š:ne sploh ne priznavalo in je tudi »ni»?
Na naglašanje v v^aemskem listo, da ne orizrravaio obstanka slovanske mani šine v Juliiski Kraiini. rgofavlia »E^i-tiera*. dn se kolegi v Vidmu izgubljalo v nesmiselnosti. More se oač priznati ali oblastno razpustiti kako stranko, kako udreženje. kak knlrnren organizem. Ve more se pa tH't? obstanka slovansko govoreče manjšine iz enostav-nes« razhsza. ker ta manjšina v resnici obstofi Sai io priznavata rudi voiaška oblast in faš;stovska vlada s tem. da | izdaiata za slovenske kra*e proglase v j italiian^kem in slovenskem ieziku j »Frontiera* Prihaja z?.rc< do zaključka ( da »pomirjevalna® politika, kakor jo J oriooročaio videmski kolegi, ne odgo- j vara nravemu razumevala italHan-skih interesov. Stofisnčev Slovanov, ki žive iu Ze stoletla. ki govore svoi iezHt in ki hraniio svoie obirate, it more izbrisati kak nrefektov dekret, ali pa par udarcev s pafco.
Namen fašistov okrog videmskega lista ie noDolnorra fasen. Ubiti nam hočejo glasila, kalri šole so nam že. in tako izbrisat? vsakr. sled naš?ga' komornega naroda ver dokazati svojim Kafa-brežanom. da ie ta zemlfa res ifal;;an-cVa in liud'e sami avtohtoni Italijani. Ne. camicle nere. tega te zmoreb vse nasilne rnetrde in vse vaše riclnovo olje. čeprav boioie naš narod zelo. zelo neenak g:gantski boj!	Pfs.
Politične beležke
-r «S!ovenčeva> resnicoljubnost Iz
snrfciema škofov v Beograda pri vladnih krogih je hotel naoraviti »Slovenec* veliko alero za klerikalne stran-karsko-politične svrhe. Zato je spuščal v svet senzaciionabie vesti o sporu med našo vlado in škofi, o pregania^iu katoliške cerkve trd. Takoj v početim smo ugotovili, da hoče klerikalni tisk kovati zase političen knpita!. pa smo na njegove vesti navedli iziave ministra ver. djakovskega škofa dr. Akša-moviča in deloma tudi nadškofa dr. Bauerja, Ic! so v celoti demantirali vse .■Slovenčeve-- laži in pokazali v polni meri njegovo lažnivost. »Slovenec* je na naSe ugotovitve molčal in ni navede! niti izjav ministra ver niti izjav §ko fa dr. Akšamoviča. Sedaj dokaznie. da v resnici obstoji soor, s tem. ker poroča »Jntarnji lict*. da je ootovanie dr. Janjiča v Zagreb k nadškofu dr. Bacerju v zvezi s sr<orom med vlario in eoi>knpairm zaradi zavoda sv. Jeronima in koikordaia. Dr. Janjič Je delegat nri konkordaMcfh pogajanjih, razen tega pa je splošno znano, da so se škofje v zadevi zavoda sv. Jeronima ter kotkordaia od vsega počefka nostaviii na stran Vatikana proti nnši državi m tega tudi nihče ni tajil. Nasprotno, mi smo to takoj ugotovili ier rudi obhodili. »Slovenec* pa hoče kovati političen kap'tal tudi iz nekega nameščenega zanostavliania iugo*lnven-skih škofov, ki bi tudi resmčno bilo zelo malenkostnega pome-^ za odnose med našo državo in Vaikartom. ki ga nri nas ?»stopa papežev nuncij, a ne škofi. »Sfovenčeva* dolžnost bi bila.
ako bi res hote! biti pravo katoliško glasilo, da odnošajev med cerkvijo in državo ne slabša na umeten način z izmišljotinami, temveč voliva pomirjevalno za zboljšanje teh odnošajev. Brez dvoma pa je. da more s svojim hujskanjem izzvati le reakcijo, ki more škodovati rudi cerkvi sami. ker jo kierika-lizem istoveti s svojimi političnim; cilji. Mi smo na podlagi dejstev in škofovskih izjav ugotovili, da klerikalno časopisje s svojimi lažmi namenoma hajska. --Slovenec* reh dejstev ni ovrgel, s čemer so se še bolj jasno pokazali njegovi nameni. To nam zadostuje; kar se pa sprejema škofov v Beogradu tiče. moramo reči. da bi jih bili zarad! nas lahko tudi povabili na dvorni ples. N"?m je bik) le na tem, da ugotovimo »Slovenčevo* lažnivost.
-f Uspeh? Radičeve miroljubne politike. »Reč* se bavi s sporom v radikalni stranki in pravi med drugim, da danes radikali nimaio pri^ateliev v nobeni rolitični stranki: niihov ugled je po Škandaloznem sporazumu z radičevci naglo padel. V takem položaju imajo boji v radikalni stranki naibolišo atmosfero za razvoi. Danes se o boiu v radikalni stranki govori že povsod. Medsebojna obtoževania radikalnih prvakov za naiboli umazane stvari ter kam-Danja '.roti predsedniku radialnega kluba Zivkoviču nndiio pravo sliko notranje solidarnosti v radikalni stranki.
V	tem času rostavlia St Radid svoje perijod:čne nltimate v vladi in grozi ob vsaki priliki, da bo izzval krizo, ako radikali ne bodo poslušni in ako niegovih zahtev ne sorsjmeio brez raznrave. Kot član Pašičeve vlade hodi v nosete k Nastasu Petroviču in se ž niim raz-govarja o novih pn!itičn'h kombinac;iah ter v »Domu* dela poklone Luibi Da-vidoviču. Radič more biti zadovolier. Kar ni mogel izvesti v r,r»oziciii. neovirano izvais kot šef vladne stranke in minister. Po razbitin Narodnega bloka ie dosegel, da ie radikalna stranka izgubila simpatije med treznimi sloji naroda in da se radikal.1.! prvaki prepirajo in abračunavaio med seboj.
-r Orjuna hi dr. Leontlč. V organizacijah Orjune se množijo protesti proti predsedniku direktoriia dr. Leontiču. Za grebška »Riječ* prinaša daljši poročil' šz Ogulina in Dugega sela. kjer sta organizaciji na posebni seji soglasno obsodili neosnovani nastop dr. Ljube Leontiča proti g. Svetozarju Pribičevj-ču. enemu najzaslužnejših mož za iugo-slovensko misel. Obe organizaciji zahtevata. da direktorij nujno skliče izredni kongres, na katerem bodo zastopane vse krajevne organizacije in kjer bo dr. Leontič moral odgovariati za svoje ravnanje, odnosno izvajati posledice.
-r Zaloška cesta. V notici z dne 27. Jan. št. 22 in z dne 30. L št. 25 se je očitalo s. dr. Janku Brejcu, odvetniku v Ljubliani, da je zakrivi! krvor»reI'tje na Zaloški cesti in da se njega drži kr!. Tekom sodne razprave smo se prepričali, da je ta očitek neutemeljen in ds se g. dr. Brejcu ne more očitati nekorektno postopanje povodom omenjenega dogodka, radi česar mu dajemo lojalno zadoščenje.
Po svetu
—	.Vovi komisar Zveze narodov v Gčatu ska. Svet Zvez« ns rodov je imenoval do-. sedanjega ravnatelja pravnega oddelka pri Zvezi narodov ar. van Hamela za vrhov« nega komisarja Zveze narodov v Cidanskn. Predsednik Sveta Scialoia se je dosedanje* tnu komisarju Mac Donnelu zahvalil za njegovo vestno izpolnjevanje c5olžno<ti in zs velike usluge, ki jih je izkazal Zvezi na» rodov. Novi vrhovni komisar dr. van Ht-tnel ie bil rojen !. 1RS0 v Amsterdamu, kier
bi! profesor prava na tamoinie-m vse"či* 1'šču. Pozneje le bi! kot zastopnik svobo« domiselne stranke izvoljen v sizozerask". parlament.
—	Dolarsko posojilo katoliški cerkvi na Bavarskem. Iz Newvorka poročajo, da je dobila katoliška cerkev na Bavarske® 3C milijonov dolarjev posoiila.
Naši v Ameriki
V	našem uredništvu se ie včerai ogla sni gosp. R e m s s soprogo, ki se ie rc dolgoletnem bivanru v Ameriki vrnil v svoio slovensko domovino ter nam nri-rtfcse! pozdrave od našh newvorškir, "riiateliev. O^snod Rems se ie pred 35 leti naselil v New Yorku. kier ie pozrie-ie postala niegova h:ša sbaiai:šče vseh Slovencev, ki so nrihaia'i v New York. Na društvenem no'iu ie bi! zelo delavec ter je med drvg!mi ustanovil tudi pevsko društvo »Slavec*, ki mu ie nred odhodom v domovino priredilo prisrčno odhod nico
V	Brooklvnn orirede tamkaiŠnfi naši rojaki v Medičevih prostorih dne 2*. t. m. »Štefanov večer*, na katerem fcc sodeloval tudi dobro znani kvartet »Sinvenna*
Odlični itrgrisloveiiski kipar Ivan Me-štrovič »e rudi v Cleveiandu nriredi! razstavo svoiih umotvorov. Naši c1e-velandsk: rojak! so v nedelio dne 22. novembra v velikem številu skupno obiskali razstavo Meštrovičevli del. Pred Narodnim domom se ie zbralo kakih 80 avtomobilov, ki so na stotine Slovencev in Slovenk odpeliali v »Art Museum*. kier so občudovali razstavljene umotvore.
Umrli sta naši roiakinil Mrs. Lovfir: v naselbini Flv. stara 78 tet. v Cleveiandu pa Ivanka Zupančič, rolena Pri-iateli. rodom iz Žlehiča Pil RibnicL v Ameriki je bila 27 let.
Proslava kraljevega rojstnega dne
Liubliana. 17. decembra. Kakor vsako leto. je tudi danes ljubljansko prebivalstvo na kraljev rojstni dan dokazalo. da je zvesto udano junaškemu svojemu vladarju kralju Aleksandru. Hiše so bile bogato okrašene z državnimi in slovenskimi zastavami državni uradi ves dan niso poslovali, trgovine pa so bile za časa slovesne službe božje v stoinici od 10 do 11. dopoldne zaprte. Siovesne službe božje so se vršile v stolnici, v pravoslavni kapeli v vojašnici vojvode Mišica in v protestan tovski cerkvi. Povsod so se jih udeležili zastopniki državnih in civilnih oblasti, diplomatski zbor. oficirski zbor. rezervni oficirji in dobrovoljci. zastopniki razmh korporacij in društev ter številno občinstvo. Tudi vsi v Ljubljani se nahajajoči konzulati so razobesili zastave svojih držav.
Maribor. 17. decembra, e. Ob dnevih narodnih praznikov je v Mariboru najbolj čutiti, kako se ie mesto po prevratu dvignilo kot središče višjih uradov v pravo malo prestolico. Patrijotična zavest meščanov v tem obmejnem mestu dobiva ob takih prilikah notranji in zunanji izraz in se od leta do leta poglablja v najširših krogih. Največ uspe hov v tej smeri rodi seveda sistematična vzgoja v šolah. Tudi današnji praznik Je bil najlepša proslava, zlasti za mladino. V večini šol so imeli pred mašo svoie posebne slavnost! z godbe-nimi točkami in nagovori o naši narodni dinastiii. Običajna opravila so bila v pravoslavni, evangeliji in katoliški cerkvi, ki so se jih udeležili povsod tudi voiaški in civilni dostojanstveniki. Po 11. uri je pričela na Glavnem trgu vojaška parada kl io ie opazovala ti-sočelava množica občinstva. Strumen nastop naše junaške jugoslovenske armade nas navdaja še s posebnim zadoščenjem na meji. kjer se nam še pred teti niti sanjalo ni. da se bo tuj avstrijski militarizem moral tudi v ponemče-nem Mariboru umaknrti narodni jusro-slovenski vojski. Raz hiše so plapolale narodne in državne zastave, trgovine so bile med voiažko parado zaprte. Narodno gledališče je imelo na predvečer slavnostno predstavo opere »Gorenjski slavčeko z gostom gospo P Lovšetovo iz Ljnbiiane. Polne so bile zlasti lože. Popoldne pa je bil v proslavo kraljevega rojstva Pri treh ribnikih na drsališčih koncert Olepševalnega druStva z godbo *Drave». Udeležba je bila ves popoldan izredno ve-fika tako na ledu kot okrog ribnikov. Zvečer so priredili oficirji mariborske ga mizi Je slavnosten ples v eGotzovi dvorani.
Beograd. 17. decembra, n. Prestolnica države ie sWesno obhaiala rojstni dan kralia Aleksandra. Dopoldne cb
II. ie bila v saoorni cerkvi svečana služba božja, ki sta ii prisostvovala kralj in kraljica. Nadalje so se udeležili cerkvenega opravila vsi ministri razen predsednika vlade Pašiča. ki ie moral no nasvetu zdravnikov tudi danes ostati doma. nadalie dip'omatski zbor. voiaški atašeji tujih držav, mestna občina, častniki in uradniki, zastonniki razrnh društev in komoracii itd. Navzoč te bil tudi Vladan Oioreievič in mnogo drugih uglednih Reograičanov. Službo bož jo ie opravil Datrnarh Dimitrije, ki ie imel na krai>a svečan naeovnr in mn izrazil svoie vdatiostne čestitke. Po končani slnžhi hožii ie zasvirala godba kralieve garde državno himno, ko sta zanustiia krali in kraliica cerkev in se rvdne1ia'a z avtnmob:kvm nazai na dvor Ob 7. zvečer ie bila svečana h->k'!ada z voiaškimj godbami po ulicah Beogradu
Z r	decembra, n Zagreb ie
roist	Aleksandra proslavil
na v(- vjjši način Po slovesni služb? božji v stolnici ie cnre'emal veliki župan čestitke v svoji palači na Markovem trgu. P^šli so zasfoo«:ki raznih civiln:h ;n voiašk!h oblastev dru štev. komorici' Ud. rer konz"lami zbor ki so mu izrazili s\r>ie čestitke in vdanost povodom rnisr.iega dne vladnria. posebno Moosianstvo voiske ie nato šlo v voiašnico Zriniskeea k!er ie pozdravil goste namestnik armilskega rnv veiinika general Sre^kovič. V svo'em nagovor" sp ie obm;! fnd' ^o anrniske-ga novel:n;ka sreneT*'a Matica in ga orosil. na' v imenu časr.vškega zbora 'zroc? Vraltu zagotovila vdanosti in zve stofee Potem ie 'mel gpneral Mat'č kra tek govor o varnost' in pomenu dana-šnieea dne. Zvečer ob f>. ie bila tx> mestu bakliada z voiašVo g-^dbo. Vse mesto 'V s^vnostnn okfoš^no z zastavami. Trgovine in delavnice so bile veči-.ioma zanrte.
Dubrovnik. 17 decembra n. Snoči so Priredili tukaišnii rad;čevci novodrm daiašniega roistnega dr>e kralia veliko hak"aan z voiaško g^dbo in prirejal' kraliu no ulicah navdi'š-n,? ovae'ie. V sprevodu so nosili več državnih zastav. "To ie prvikrat v DubK>vn'1'ti. da manifestiralo rad;čevci rod državnimi zastavami. P^ed kra"evim dvorc°m, je ime] oredsedmk radičevske orgamzacl-ie v Di'brovn'kii govor, v katerem te med dri'g!m reVel. da se rad;čevci danes prvikrat odkritosrčno vesele rojstnega dne kralia Aleksandra.
Novi S^d. 17 decembra, n. Postni dan kralia Aleksandra so proslavili v Novem Sadu izredno svečan. Vse rr-govine in delavnice so b'Ie zaprte. Opoldne sta sprejemala čestitke žuoan v imenu vo'ske pa armiiski povel:nik general Milosavlievo. Zvečer so priredili častniki vel'k ples v proslavo rojstnega dne kralia.
Akademiki!
Izredna skupščina se vrši v petek ob 15. v zbornici na univerzi. Dnevni red: Vprašanje univerz. Udeležba strogo obvezna.
Svet slušateljev ljubljanske univerze.
Smrt vdove po vojvodi Piamencu
V Cetinju je te dni preminula Marica Plamenac. vdova po vojvodi Iliji Piamencu. dolgoletnem črnogorskem vojnem ministru in slavnem vojskovodji, ki je pomagal črnogorskemu orožju do velike časti in slave.
Vojvoda Iliia Plamenac je celih petdeset let služil domovini Črni gori. Skoro petindvajset let ie bil voini minister. Njegove zasluge za dobro organizacijo črnogorske vojske so bile zelo velike. Vendar na je Jugoslavija po osvoboienju pozabila nanj in na njegove preostale.
Ko so se letos ieseni vršile Njegoševe svečanost: na Lovčenu. je prišel na Cetin.ie tudi g. Ljuba Davidovič. Posetil je staro damo in ie doznal prav čudne reči: vdova po tako slavnem in zaslužnem možu. kot je bil vojvoda P'a-menac. se ie morala preživljati s tem, da je da'aia v naiem dve sobi in da je imela malo p rodaialno z drobmarijo. Penzija. katero ii je odmerila država, je bila tako skromna, da ni mogla živeti od nie. Radi tega so se poslanci v Beogradu pobrigali, da se ji ie mesečna podpora zvišala na petsto Din, katere je poslei preiemala redno.
Poko.inica je bila dobra in plemenita žena. pravcata ponosna Črno^orka. Dasi je bila v stiski in neievolji. ni o svojem nerodnem položaju nikoli nikomur potožila in da se ni našel Ljuba Davidovič. ki se ie na lastne oči in na last. no pobudo prepričal o nienem siromaštvu. bi bila morda še umrla od gladu. Tako na ii ie država vsai v zadnjem trenutku priskočila na pomoč ter jo rešila nečastne smrti radi pomanjkanja.
Drobiž z Jadrana
Dne 15. decembra ie posetil Sušak šef inšpektorata za pogozdovanje Krasa v Seniu. profesor Alfonz Kaur'ers. Svrha njegovega obiska je bila dogovarianie s sušaškim županom Kučičem glede pogozdovanja kraške zemlje na Jadranu. Sklenieno ie bilo. da se uredi na Sušaku vzoren rastlinjak, ki bo goiil v prvi vrsti mlada drevesca za pogozdovanje kraške planote. V ta namen so bili določeni posebni kreditj. Mesto Sršak in Baška sta dobila 180 tisoč Din, Kastav 42 tisoč. Crikvenica 200 tisoč. Novi F7 tisoč. Krk Itisoč, otok Rab pa 320 tisoč D'n. Pogozdovanje pustih kra:ev se bo vršilo strogo po sistemu in bo gotovo pripomoglo k vsestranskemu povzdigu naših jadranskih letovišč, ki

šStikar se « Jugoslaviji predva a o filmi, ni niti eti:n film dosegel to-3iki uspeh kot
Tre ji dan kino ,Liubijanski dvor" razprodan! Radi ogTomnega nava'a občinstva na blagajne, smo bdi te dni primorani nastaviti več rediteljev. Se nekaj dni! Ne zamudite prilike.
Fo;io'danske predstave ob 3. in 5. pri navadnih cenah.
Ga 7. 5rs 9. ssdeluje pevski zbor in pcmncženi orkester.
Mladini vstop dovoHon samo Kino 9VLJubSianski dvor"
ob 3 In 5 jri.	Telefon 730.
so baš v severnem delu monotona in brez zadostnega rastlinja.
V Omišlju je sklenilo prebivalstvo zgraditi kopališče, ki bo stalo 65 tisoč dinarjev. Kopališče bo na najlepšem mestu ter bo imelo zaenkrat 20 velikih kabin. Istočasno se haviio Omišliani z mislijo, aa bi sezidali veliko električno centralo, ki bi zalagala tudi Krk s svoio e'ektriko.
^ Split ima svoj Marjan, šibenik ra Šubičevac. ki dominira nad mestom in katerega nameravajo mestni očetie urediti po spl:tskem vzorcu. S Šubičevca je krasen razgled na Šibenik z okolico. Minister Nikič je dovoli! za pogozdovanje brda 20 tisoč dinarjev in Šibe-ničani imajo namen takoi realizirati načrt. kajti z n;egovo realizacijo bo mesto siino pridobi'o na mikavnosti,
Šibenik dobi v kratkem mestni muzej. ki se otvori na dan šibeniške proslave tisočletnice hrvatskega kraljestva. Muzej bo imel svoje prostore v bivši cerkvici cVseb svetnikov^. Cerkev se v ta namen že sedaj adaptira in bo v prihodnie odprta samo za ogledovanje starinskih spomenikov in dokumentov iz davnine. Služba božja se v njenih prostorih ne bo več vršila.
Prešernova proslava
0070! Velikanski uspeh pri včera'šn i premieri!
Hapeto-zanimivo!	Prvič v Ljubljani!
Elegantni, predrzno-smeli ljubljenec vse kino publike, zvan „Človek brez živcev", „e!ck<rični človek". sčlovek iz jekla0, »kralj zraka" itd., itd., itd. ista glavno vlogo v senzac jonalnem iilmu:
Covek brez živcev
HARRY PIEL
isi Idealno lepa
Oary Holsn
Elitni Kino Matica
Fi!m posnet
na prekrasni francoski J/ Z{'eri - Senzacije, ki jih m
V d;mo v tem imenitnem fil, ' ™ m. daleč prekašajo vse do, M ,eda' predvajano. Pred ta, f! m ve ob. 4.. H 6.. K S o ij ELfTVl KIMO
MATICA
Elitni Kino Matica.
Kranj, 16. decembra.
Gorenjci so trdi ljudje, a le na zunaj, v srcu ne! Resničnost teli besed msgr. To» mo Zupana sem občtif" v po'nem sadošče« niu te dni. ko je proslavljal Kranj praznik 125 letnice Prešernovega rojstva. V Kranju počiva naš največji mož in Kranj čuva nje, gov sveti grob skrbno in zvesto, ter ga s p*" 'e ^ poVaSe tujcu. !<i ga zanese tod mi» mo. Vselei nam je ohisk tega svetega pro* štora prizn;k in ni izbire v letu dni. Polno številna kra;r"-' a m!ad'na in za«topn:ki eka d trcke om'ac!ne vs-li napredn:h društev in Svet sl-šateliev IfubliansVe univerze so se obrali 3. decembra povodom 1251etnice oh Prešernovem e'-oh'i. Mladina je prinesla n. grob zeT-pia '"n rož.
V pon ":!jek. tine 7. t. rr„ ie priredbo Ko, lo jugoslovenski sester slavnostno Prešer. novo aV'adem'io kot d-"«i našega praz» nika. Aranžma ^odHa z nerodnim žen, stvom in s sodelovanjem napredn'h kusturu n:h d- "!t"r Ca. ŽnMirV^-va. soproga srez, kega poglavarja. Glavno ročko programa is izpolnil univ. prof. dr. Fran Kidrič s pre* c' n! , v katerem navedel fra<-mentar tio najvažnejše točke iz svoie še neohiav, liene št"d'ie o Prešernu in i'h podal v lepi harmon'^' celoti. V !cren!c;h poteznb nam ie očrta! Prešernov po;av ?am. niegov raz« voi. niegov nomrn za slovensko in svetovno kult'*™ in ni"gov svetovni sloves Naf?'aŠ!il ie. da Prešerna nikdar n« moremo dovolj sno-rnati in zato t"di ne dovolj cen'ti. To, ria boli ko ga spornamo. boli ga cenimo. Drugi d"! aVad-miie je izpoInUa Prešerno, va ve'"no lena pesem. Operna pevka gosna Pavla Lovšetovs nam ie noda'a z na^^h« H'm čustvom trat-^no crVezakon^ko mater*, nesem, ki ii v svetovni literaturi ni enaVe. Ko ie odoels še <rT "kazen ie sled:l navd"';« šep ap'"V7 n!eni dovrs-ni internretaelii na, 5'h naiboliših p-^^mi. Dodati ie morala šc "Luna s::e-» oh Isstmm <->remlievnniem na klavir. M'adi akademik Marijan R-,s je za, pc! aPcvca» in orMornarias in s svojim bas,
baritonom navdušil poslušalce do gromovi« tega odmeva. Glas mu zveni kakor bron. P sem cSila spom nar, zadnje tri «Sonete nesrečes. in «L\od fc krstu» je mojstrski recitirala naša tragedinja ga. Marija Vera.
Kot uvod k akademiji je zasviral kranjski godalni kvartet Ipavčevo o-Zapuščeo&s, Jecs kovo orStrunam® in Nedvcdovo ttPoc oknom® nežno ir. s polnim občutkom. Moški zbor pod vodstvom g. nadzornika Vilibalda Rusa je zapel danes že narodno Hajdrihc, vo aPod oknomo in Maškovo cStrunam». Koncertni del je zaključi! krepko napreduj toči orkester i Maškovo <rBarkaro!o», aka, demijo pa je zaključila živa sliks po zev misieku prof. risanja g. Jugoviča.
Gledališka a\"oran3 jc bila nabito polni. Prireditev so pcsetili med drugimi odlični mi gosti veliki župan dr. Baltič, češkoslovee ški generalni konzui dr. Beneš. številni za< stopniki naprednih akademikih društev cjadrans, cTriglavs in »Slovenski jugu. zia stopniki skoro vseh javnih uradov in koiv poracij v Kraniu s srezkim poglavarjem g. svetnikom Zn'daršičem na čelu. Po skade* miji se je rczviia v veiiki dvorani Narodne; ga doma animirana zabava.	Inke.
Z občinske se je v Laškem
Lssfcc, 16. decembra.
V zadnji občinski seji so ss obravnavale prav :-.iimive stvari, vredne, da jih priob, r" o javi.osti. Predvsem je župan dr. Roš ostro zavrača! izpade tkzv. gos; darskegt Wii'h3 proti občini In županu, ki so šli tako df'eč, da je odbornik Blaž Zupane predla; gi! razpust občinskega odbora in 'tnenova, nje ge-enta. Župan te pokazal na Zupanca. češ ča je on ti«ti. ki je vnovič pripeljal v občinski odbor Nemce. Odbornik Pretze je temu ugovarjal, češ, da ni Nemec, nakar mu je "upan dokazal, da je član nemškega. p^'itičnega društva. V tem se je vzdignil odbornik Vale in povedal, da noče biti več v gosnoclrr-kerr, k!"bu. ki šteie tedaj še dv£ člana, to sta Zupane in Fretze. Na predlog Osolina je nato občinski odbor z ■»sem! pro, ti dvema glasovon-.a izrekel županu svoje za-ipanie. Občinski odbor je r.ato obdeloval od župana predloženi proračun za L !926„ ki izkazuje izdatkov IStViOO Din. ter se bo primanjkljaj kri! z 84 odst. doklado na ne» posredne davke. Doklade ostanejo tedaj kot v tekočem letu. Če primerjamo te do, klade z onimi v raznih drugih občinah na, šega okraia, kje- znašajo po večini nad 300 odstotkov, je pač dokaza dovoli, kako sreča ne so občine, ki imajo za gospodarje pa, metne, trezne, demokratske može Na dnevnem redu je bila tudi prošnja Ane Fretze za podelitev gostilniške koncesije v bivši NVebrovi hiši. Župan ie pojasnil, da imamo v Laškem že 17 gost ln. torei na 60 duš eno gostilno, da ie VVebrova hiša v nepesred, ni bližini vseh uradov in šole, da imamo do voli sob sa tujce itd. Nato ie bila prošnja odklonjena z vsemi glasovi proti enemu.
™~7,KIN0 IDEAL""
predva'a danes velikansko pustolovščino
„ČIovek fz železa" z LUCIANGM ALBERT2NI
Ogle te si -azstavljene slike — t ke in še večje predrznosti pa bodete videli v tem f.lmu Gro/s obbaia človeka, ko eieria kakšnih
dejani je zmožen Luciano Albertmi. Predstave vsak dan popodne ob 3., 1 25, čs 128.. 9 uri, v nedeljo tud ob 'ril ci dup.
Kulturni
Gledališki repertoarji
Lluhtianska drama
1'etek. 18.: Zaprto.
Sobota, 19.: »Profesor Storicins F.
Ljubljanska opera
IS.' \ . iiM.n^ki dvo>»ni. Kope-rt * proslavo rojstnega dne Ni. Vel. kralja Aleksandra. V. Novak- simfonična pes« ni te v aVihan za solo. zbor in vel!t"; or« keg.er. Tjivaiaio* eg : Lovšetova Rano. vec. Retetfo. sto članov zbora Glasbene Matice, operni orkester pomnožen s čla. ->i -str»lne2a HruStvj Glasbene Mati« ce hi mnriV« dravske divizijske oblasti. Dirigent N Stritof. S beta. 10.: »Orfel s podzemHu«. A.
Mariborsko gledališče.
Petek. TS.: Zaprto
Sobota. 10 r «z»klrti grad*. D. Kuponi. Nedelja. 20.: »Vedela vdova«. Kuponi. (Na« .top g. Urvateka).
Iz marlbo'skeKa gledališča. Poročali smo že. da ie nastopil e. Urvalek v vlogi Da n!'a v »Veseli vdovi« nad 400 krat in to 00 nairazllčneiših operetnih odrih Srednje Evro
pe. ziasti Nemčije. Rekord le dosegel v Vratislavi. kier je pel in istral Danili v rnestnern gledališču ravno 12'1 krat. Nad 50 krat ie nastopil v Neues Operettentheater v Hamburgu In približno tolikokrat tudi v mestnem gledališču v Lipskem. Dalie ;e nastopa! v isti vlogi v Pragi. Chemniizu in Mag-dehurgu te> kot gost po številnih manjših Drovinciialnih odrih. — Za bnžič pripravlia gledališče ljubko presenečen e za otroke: t-prizoritl hoče otroško pravljico ■•TrniiUi^a« z godbo, plesom 'n bogato opremo. Opozar-iamo «arše že danes na to predstavo, ki ii-n bo gotovo dobrodošlo razvedrilo za njihovo deco.
Gostovanje ge. Pavle l.ovšetove v Ma-riboru. Kot slavnostno predstavo na pred večer roistnega dne kralia Aleksandra te vprlzorilo Narodno gledališče Poeis.erjevo opero »Gorenjski slavček«. Viogo Mlnke ie pela Sta. Pavla Lovšetova iz Ljahliane. Pevka razpolaga s pri etnim. zvnnkim glasom svetle barve, višina B !e iasna in zmagov'ta. Inra doiro premUliena. Niena Minka je bila pristna va-lka mladenka, z vso lii.bko zadie-eo in nerodnostio. z vso sramežljiv istlo mlade zaHuhiienke. Niena sugestivna u netni ška sila je tudi vplivala na ostale pevce ter
ustvarila živahno razpoloženje na cdru. Občinstvo. dasi ne posebno številno, je pevko burno pozdr.ivljalo. Bil ie 'ep večer in želeli bi videti in slišati odiično ln simpitijno pevko še večkrat v Mariboru. Dr. I. V.
Komorni koncert v LJubljani
V sredo, dne 16. t. tn. sj priredil' trije naši priljubljeni urretniki večer komorne glasbe v dvorani ljublianske fiihar nonične družbe: violinist Rihard Zika, njegov hrat Ladislav (čelist) ter profesor Janko Ravnik (klavir). Spored sam je navaja! preiežtio slovanske (češke) skladatelje in ga je uvedel Viteslav Nrvak. moister moderne češke glasbe, s svo iim triom (Trio quasi una ballata) Skbdba sama po sebi veledrarnatična. izpellana z moistrsko roko In velikim zanosom, uporablja slovaške narodne motive in je pcina življenja.
Rihard Straussova sonata za violino in klavir, op. 18. zložena v leti:. 1887/88 torej v skladatetievem 24 letu. pač ne kaže še do sti za pozneišeea slnfonika Straussa karakterističnih lastnosti, temveč se elblie v takrat splošno priliuhlienih romantičnih vodah. Zgraiena vzorno v strog' sonatnl obliki, ie vendar vsebinsko dokaj šibkejša kot formalno 'n včasih dolgovezna. Prvi stivek (Allegro ma non troppo) kaže mnogo so ,>d nesti z romantičnim prvakom Si-fcumannon.
ne da bi ga k.ie prekosi! ali vsaj dcsezal. Drugi stavek (Improvizacija) Je naiskrenej-ši. toda močno preplet s tipično Chopinski-mi okraski in zak! trčki. Zadnji stavek (Finale). pa e zopet Schuminnski in poln svežega zanosa. V vsem dobro delo tn'adega Straussa. toda danes že nekoliko nezanimivo. Rihard Zfka Ka ie prednašal z ljubeznijo, r.i mi treba tu povdariati tehničnih vrlin tega errinentnega violinista, čigar glas se je hitro razširi! preko naših mei v njegov domovino m odtod po ostalem kulturnem svetu. zadostuie pač. da omenim njegovo zato-sito in pogioblieno predvajanie, ki gre preko tehničnih težkoč. da jih niti ne opaziš. Spremljal ga ie prof. Janko Ravnik, kot zna pač le or..
Tretia točka koncerta, slavnega Smetane trio op. 15. je delo zrelega mojstra. Tu se formalna dovršenost skoro docela krije z vsebinsko. Brez ozira na sentimentalično ozad e skladhe. kot ea ie poda! tiskani spored. napravlja kompozicija vtis moči. tragike in velikega zanosa, ki ca očitujeio po večini le dela klasikov. Živahna ritmika, ki napravlja Smetano češkega narodnega skladatelja in ki ga krile pred nezasluženim oč!tkom Wagnerjanstva. triumfira predvsem v drugem, Scherzo-stavku. V ostalih delth dominira ta tragika ln dramatičnost sploh, ki se iavija v dolgo razpredenih melo dlčnih stavkih ir. močnih akcentih. Delo :e
šlo izvajalcem od srca In publiki k srcu. Vsi trije umetniki tvorijo kompaktno vzorno celoto in so tehnično in predvajalno na višini. Na splošno odobravanje so morali dodati še odlomka Iz Sukovega tria in Dvofakovega Dumky-tria. Tudi obe dodani točk! sta bfli spreleti z velikim odobravanom.
Večer Je bil eden najlepših letošnie seziic ln mnogoštevilni obisk naj bo umetnikom v dokaz naiširše priljubljenosti ln Izraz želje, da bi nam čimprej predali sličen vžit-ka pota večer.
Prvi pravljični večer v Nar. doma Ljub Ilanska »Atena« je otvorPa snoči v Wa*t dvorani Nar. doma cikel pravljičnih večerov Po uvodnem nagovoru ge Pranie Tavčarie-ve ie recitirala dve Andersetiovi pravljici gdč štnrmova Njeno predavanje je iasno. razločno dovolj niansirano in dra natično. !e včasih morda nekoliko pretih«. v ostalem pa prav dobro. V torek bo dni2o predavanje. Pripovedovala bo pravljice za otroke ga Vanda Gorčeva. Kolikor smo poučen!, pripr3vl:a »Atena« še več sličnih večerov, na katerih bodo prednašali tudi drugI reci-tatorjl. Ideia pravljičnih večerov i« prav hvalevredna. Starši naj M pošIliaH redno k vsakemu predavanju svoie otroke, ki bodo slišali — že po začetku sodeč — marsikaj 'enega.
Domače vesti
-Jntrov» novi roman
»RDEČI DETEKTIV"
začne izhajati v nedeljo, 20. t. m.
S tem delom bo nudilo «.Iutro» svojim čitate'jem novo vrsto romana, ki dosedaj v naš? priljubljeni seriji še ni zastopa«. »Rdeči detektiv* je namreč moderen angleški detektivski roman, ki pa se prijetno razlikuje od zloglasnih kclportažnlh detektivskih storil. Roman fe napisal angleški pisatelj Sax Rohmer V angleškem izvlmikn ?n francoskem prevodu je doživel že nešteto Izdanj In zato ne dvomimo, da se bo priljubil fud? našim čltateljem.
*	Nov Jugoslovenski konzulat. V Temeš-
varj je bi! otvoren jugoslovenski konzulat, s čemer is zlasti ustreženo gospodarskim ?<rogf>m v Vojvodini.
*	Nov član fcasacijsfcega sodišča. Kralj je tia predlog ministra pravde doseda niega Slana beograjske apelacije Božidarja Kata-niča imenoval za člana kasaci:skeg& sodišča.
*	Vojno ministrstvo js povodom obsodbe ž&rerala Mitrovida izdalo strogo naredbo. <da se vojaki v bodoče ne smeo več uporabljat! 3a hišne in privatne opravke oficir, lev.
*	Odobrena učna knjiga. Minister prosve-re ie odobril, da se rabi Stihoslovje (metrl->») dria. Nikoia Omerse kot pomožna učna >n'!ga na srednjih šoiah s siovensklm učnim jezikom. Knjiga se dobiva v založništva Ooričar & Leskovšek v Celin.
*	Vodstvo Rcealne knjižnice v Lubljani ■e prevzel s 55. t tn. mesto vpokojenega ravnatelja drja A. Žigosa profesor dr. Jan-<o Šleblnger.
*	Novi kandidat za mesto Intendanta na zagrebškem gledališču. Po zanesljivih poročilih namerava minister prosvete Stjepan Radič te dni rešit! vprašanje glede novih imenovanj na zagrebškem gledališču. Ba:e se is že odloči!, da imenuje za intendanta bivšega velikega župana v Zagrebu, dr. Tre
Seča, za administrativnega upravitelja Jo-:.?Pa Bacha, režiser Rajič pa bo najbrže Ime -ovan za direktorja drame.
*	Luksuzni parnrk za kraljevski dvor. Vla da namerava na račun reparacij, ki jih šc dobi naša država od Nemčije, nabaviti :>opolncrma nov luksuzni parnik. ki bo služil za. dvor in za ostale velike reprezentativne svrhe. Pamik bo Imel Ime »Prestolonaslednik Petar« Tudi dvorni vlak kra!:a Petra, ki so ga Nemci v svetovni vojni zaplenili in se nahaja v Nemčiji, bodo sedal popravili.
*	Zastoj na zagrebških kolodvorih. Direkcija državnih železnic v Zagrebu je odredila da se do 20. t m. ustavi sprejemanie vseh poSIlft za oba zagrebška kolodvora, ki ne zmagujeta več silnega prometa. Glavni kolodvor preiema dnevno do 300 vagonov b!a ta. kolodvor Sava pa nad 400 vagonov.
*	Odkritje Strossmaverjevega spomenika v Zagreba. Mestni regulatlvnl odbor v Zagreba je sklenil, da se Strossmayeriev spomenik odkrile prihodnje leto na dan smrti velikega blskupa. Dotlej bodo dovršena vsa pripravljalna dela za odkritle spomenika.
*	Naša vlada zahteva Izročitev spomenika Nlkole Sobica Zrinjskega. Naša vlada je zahtevala od madžarske vlade izročitev spom® sika Nikole Šubica Zrinjskeza, ki se nahaja v Budimpešti. Ta spo.nenik nameravajo postaviti kasneje v Beogradu na vidnem mestu.
° Konferenca obliknjočih umetnikov v Beo ^radu. V sredo je bila zak!'učena konferenca delegatov obliknjočih umetnikov iz vseh kul 'črnih središč naše države. Konferenca je sk!eni!a. prositi ministra prosvete imenom <rseh umetnikov, da se v ministrstvu prosve •S zopet 'jDCSlavi šef za umetnost
*	Smrtna kosa. V Maribor:) je umrl včeraj v starosti 22 tet g. Rudolf Kvas. Pogreb se bo vršil v soboto, ob !5. uri iz mrtvašnica na pokopališče v Pobrežju. — V noči na ;etrtek j? umrl v celisk! bolnici v starosti 59 let celjski pravoslavni svečenik dr. Ra-'ai! Perič. Poko'nlk, ki zapušča vdovo in pet nepreskrbljenih otrok, Je bolehal več let Dr. ►"erič ie bil v Celju ugledna in spoštovana osebnost. Blag jima spomin, žalujočim naše iskreno sožalje!
*	Pogozdovanje našega Krasa. Na Sušaku ie je vršiia te dni konferenca za pogozdovanje Krasa v hrvatskem Primorju. Ministrstvo šum ln rudnikov je za pogozdovanje dovolilo naslednje kredite: za Suša k z Ba-sko 180.000 Din, za Kastav 42.000 Din. za Crikvenico 300.000 Din. za Novi 87.000 Din 3 za Krk 184.000 Din. Za pogozdovanje oto-<a Raba is določenih 320.000 Din.
*	Znižana pristojbina za razpošiljanje knjižnih oglasov in cenikov. Minister pošte n brzoisva je odredil, da se pristojbina za knjižne oglase ir. cenike zniža na 5 par za vsak posamezni izvod, težak do !00 gramov če ie težii, se plača za vsakih 100 gramov io po 5 par. Noben izvod n« sme presegati 500 gramov. Ta pristojbina se plača ne glede na to, ali ima vsak izvod svoj posebni naslov ali pa jili g-e več pod enim naslovom. Pristojbine se plačujejo, kakor za časnike in časopise, v gotovini. Kdor želi knjiž-le oglasa in cenike razpošiljati po znižani pristojbini, mora dobiti dovolenie od direkcije in vložiti v ta namen pravilno kolko vano prošnja
*	Razglas. Po čl. 18. pravilnika za Izvrševanje zakona o posesti ln nošnji orožia mo-rajo lastniki že Izdanih orož. listov, iste do 13. jannarla vsakega leta predložiti policij-skemn oblastvu za podal šanje. V Lli»bljan-skem poiicliskem okolišu ie tozadevne s koškom 5 Din opremljene prošnje, katerim ie pritožiti orožni list za leto 1925. ln letna '-.elakovlna. to Je 50 Din od vsakega komada strelnega orožji, predložiti pri policijski jirekeiil ra B!elwelsovi cest!, št 22. I nad :ro?J?. soba št 8. Prošnje za poialiSanle rožnih listov o posesti orožja je predložiti
posebej s predpisano skupno letno takso
| 20 Din. Za posest revolverjev la samokresov s ka!. nad 7 mm so predpisani z odlo-kcm ministra za notranje zadeve z dne 1. Iuliia 1925. J. B. br. 7141 orožni listi s tral-no veljavnostjo, za katere znaša pristojbina 50 Din. Rezervni oficirji ne plačajo za podaljšanje orožnih listov svoiega službenega orožja nobene takse.
*	Spomenik padlim radlkalskltu prvakom v zaječarskem oporo. Na torkovi seji radikalskega poslanskega kluba se je razpravljalo med drugim tudi o postavitvi spomenika padlim radikalsktm prvakom v zaječar-skem uporu. Spomenik nameravajo odkriti tekom prihodnjega leta v Kraljeviči pri Za-ječaru.
* Žreoanie številk loterie Jagoslovenske Matice se vrši nepreklicno v nedeljo, dne 30. t m. in sicer javno cb 15. (3.) mri popoldne v Narodnem doma (prejšnji restavracijski prostori). Prvi dve izžrebani številki zadenefa vsaka po eno motorno kolo. ostalih 25 pa vsaka po eno navadno kolo. Srečke & 10 Din so samo še danes naprodaj v raznih !jub!'anskih trafikah ln v Tiskovni zadrugi odnosno v soboto tudi še v pisarni Jugoslovanske Matice, Šelenbu-sova ulica 7./I!. Zunanji naročniki naj svojemu naročilu priložijo odpadajoči znesek. Srečke, k! ne bodo plačane najkasneje do 19. t m. do 6 ure zvečer, ne bodo veljavne.
*	Izjava. V številkah 3 in 5 z dne 4. ln 7. januarja 1925. smo priobčili dva članka, v katerih smo očitali ljubljanskemu knezoško-fu g. dr. Antonu Jegliča, kakor da je o n ukazal zlorabo prižnlce, ter ma očitati teroristične namene, češ ca ie on postavil 33 duhovnikov za volitve v nsrod.no skupščino. Ker takšni očitki niso 'jiemelienl, popravljamo storjeno krivico in obžalujemo priobčer.ie zadevnih člankov v našem listu.
*	Subotica zgradi novo gledališče. Mest ii občinski sve; v Suhoiici ie na svoii zadnj! se i sklenil, da zgradi novo gledališče. Staro je pred desetimi leti pogorelo. Za gradbeni fond Je nabranih doslej 1.600.000 Din. Novo gledališče bo imelo prostora za 750 oseb. Gradbena dela so že razpisana.
Dediči po pokcs'neia dr. Josipu Serneca so naklonili Savinjski podružnici Slovenske ga planinskega društva 2000 Din, Glasbeni Matici v Mariboru 1000 Din in Slovenskemu lovskemu društva v Celju 1000. Din.
*	Nov proces proti M oš! Pijade. Beograjsko kasači sko sodišče ia razveljavilo razsodbo sodišča prve inštance, s katero bil ko:..jnistični novinar Moša Piiade obsojen na 20 tet ječe. Predmet se vrne sodišču prve stopnje, da vzame v cbzir tudi novi tiskovni zakon, ker so prepisi tega zakona mnogo blažji in se mora torej krivda presojati Pj blažjem zakonu.
*	LoterOsfel odsek Sokola 1!. v Lubljani javlja, da bo razglašena iisia vseh izžrebanih številk v prihodnjih dneh v =-Jutnj<. Poleg tega fco od pondelika naprej na razpolago žrebna lista. Vs! razpečevale! jo dobijo brezplačno v društveni pisarni na Tabore. Posestniki srečk z dežele jo dobijo po pošti. ako nam pošljejo 2 Din v znamkah.
*	Zaspančeh-Razkodranček sc priporoča za božič. Največje presenečenje za. vaše malčke! Proti pošiljatvl Din 24. poštnine prosto razpošilja založba »Naša Greda«. Go sposvetska cesta 6. Ljubljana.	2375
*	Ukaz o napredovanju oficir'ev. Povodom včerajšnjega rojstnega dne kralja Alek sandra ie kralj podpisal večje število ukazov o napredovanju oficirjev.
*	Slovensko planinsko društvo v Ljubljani naznanja občinstvu, da priredi v vseh prostorih Narodnega doma v Ljubljani dne 1. februarja planinski ples. Čist! dobiček se porabi v kritje stroškov ze gradnjo Doma na Krvavcu. Zato naprošamo vsa ostala društva, da vpeštevajo našo prireditev ter opustiio vsled tega vse eventuelne svoje prireditve.
*	Zdravila za cvetice. Le malokomu je znano, da se v nekaterih slučajih tudi cvetice zdravijo z medicino. Angleški trgovci s cveticami so ugotovili, do gotove cvetke reagirajo na aspirin !n podobna sredstva. Po! tablete aspirina, raztopljenega v vodi, deluie na krizanteme tako, da se popolnoma osvežiio, čeiudi so že začele veneti.
*	Smrtna nesreča. V Polzel! v Savinjski dolini se je v pondeijek smrtno ponesrečil tamkajšnji čevljar in sejmar Franc Zupane. Ko se je vračal s sejma v Žalcu z vozom domov, je voz na poledeneli cesti zdrsni! iti se močno nagnil. Pri tem je težak zaboj padel na Zupanca in mu zlomil tilnik. Mož je ostal na mestu mrtev. Kot seimar in obrtnik je bil znan po celi Savinjski dolini.
4 Razredna loterija vzrok samomora. V srbskem seln Jabukovc! pri Vranjem ie žive! posestnik nu?e kmetije Jovo Mitrič s svojo številno rodbino. Pred dvema letoma ga je neki znanec pregovori!, naj kupi srečko razredne loterije, pa bo kmalu obogatel.
V«
noci
pripravlja Elitni Kino Matica

Ker csruii
imonevo
ma3!io
■ Creme Simon) ■este h utrga y -oauga raihga miti tudi
Simonovo
mt:o
Umori Simoni. Ustrna isti saht/vi po popolnosti polti, ne Orali tole. ampak to Usti Hat-tta/oc /o s mojo milino m tvojo biago vonjooo. rJa prodaj povsod:
CBFMP. POUKI1 4 SAIW SIMOS imliniinm uinin.nlmiull.in.mil.i millllliaillllllllin Parfumen* Simon. -59 Fg. Si. Martin. Pariš.
U
pisemski papir, Dne pisalne mape, (intnike, spomin, knjige, albume sa razg ednlce in stike. okraske za božični dreve«es. jaslice in razglednice po Mlnitjlh cenah v veliki ia okusni izbiri trndi
H. Tiiar, Ljubljana,
Šelencurgova ui. 1 in Sv. Petra cesta 26
Najbolj bv*ie*r.i In orim«m« božična In novoletna darila so l3aC3 3
Za taal denar nabavite vte vrače Istih edlmfte v de-U't:>' trgovini IconfeMialti tovarne FRA« OERESDA t CIE., LJUBLJANA,
OradlMe 4. Tel ftrt 2«. Enrvfeva cesta J.
Damske plašče
na-modernejše	od D n 400 do 1000
zimske plnščne obleke od Din 120 do 400 domače flanel ob eke od Din 500 do 160 spottne ln žemper	od D n 60 do 160
nudi F. i. Gsrliar, t- ubljana, Sv. Petra cesta štev. 29.
kakor Je on sam, ker le nedavno zadel na svoio srečko 20.000 dinarev. Tn Jovo ga je res uboga? in kapi! srečko, a ko nanjo ni ničesar zadel, jih ie kupi! še več. Zgrabila ga je tudi strast In začel je hazaroiratš. dodajal je vse. da le priše! do denarja: kravo, vola. kokoši, njivo... A sreča mu ni bila naklonjena. Ko tudi pri zadnjem velikem žrebanju meseca novembra rrf ničesar zadel, zaigral pa skoraj že vse. je še! v obupu v hlev, v katerem so bile nekdaj krave voli ter se — obesi!.
*	Neprijetna zamenjava. V javni bolnici v Travniku sta anrrla te dni nek! rnohameda-nec tn nek! pravoslavni Srb. Vsled pomote strežnika so pokopali Srba po mohamedan-skem obredu na moslimske.n pokopališču. Ko se ie zamenjava ugotovila, so truplo omr tega Srba zopet !zkcj>a!i fn pokopali po pravoslavnem obtedn. Proti strežnika je uvedena stroga preiskava.
*	V jeS zmrzni!. Kakor poroča »Zagreber Tagb!atti, je v osiješkem sodnem zaporu zmrznil te dn! kaznjenec Milan GrotM V osjeSkem prebivalstvu je zavladalo veliko ogorčenje, ker se je zvedelo, da se tudi v zadnjih mrzlih dneh sodni zapori niso kurili.
*	Strahovit zločin je bi! izvršen v r>oč! od 15. na 16. decembra v selu Majinn pri Gjev-gjeliji. Posestni!-: Jovan Pejovič in niegcva žena sta bila v svoj: hiš! napadena ln z nožen: zaklana, sin Spasoie pa ie bil ustreiien ter tako uničena cela rodbina. Brata Gl!go-rile ir, Andrej Stojkovič, soseda umorjene redbine. ki sta osumljena, da sta izvršila grozno cmorstvo, sta bila aretirana in izročena sodišču.
*	Aretacija radi sleparskega konknrza. Za stopsitki Zveze trgovcev v Zagrebu so po-setiii v pondeijek državno pravdništvo !r, prosili, naj postopa strožje z fudmi. ki proglašajo konkurz. češ da se vrše pri tem velike zlorabe. Nekateri od njih žive pred kon kurzom zelo potratno, po konkurzu pa c tvorilo pod je t ia pod drugimi Imeni. Radi tega je državro pravdništvo sklen:'o. da bo v takih s!nča'ih postopalo nalstrožje in vtaknilo vsa kogar takoi v zaper. Na podlagi tega sklepa je bil v pondeliek Geza Rossmatm, ki ie Pred kratkim rtapoveda! krmkurz. aretiran b izročen državnemu pravdništve, k! te odredilo proi njemu preiskovalni zapor radi zločina goljafi e.
*	V zaporo se le obesil. Pred ietom dni sta bila umoriena v Trebeviču v Bosni dva bra ta. Orožniki so takrat aretirali kot krivca posestnika Gllšo Tadrča. ki ie priznal, da je ubil enega, dočim m hotel povedati, kako je bi! obit drugi. Morilec, ki je bi! sedai Se več kot eno !eto v preiskovanem zapor-j, se ie v sredo v zaporih sarajevskega sodišča obesi!.
Iz Ljubljane
a— Pri današnjem slavnostnem koncertu sodelujejo poleg opernih solistov ge. Pavle Lovšeiove ter gg. Banovca in Beietta tudi še opertTi zbor, ki poje za odrom razne vzkiške kakor jih zahteva skladatelj v svoji partituri. Zborovski part pa izvaja pevski zbor Glasbene Matice. Z orkestrom vred nastop! na koncertu okrog 300 sodelujočih. Vstopnic ie ca razpolago le še malo. Dobijo se podnevi v Matični knjigarni in zvečer od 7. naprej pri vhodu v trn ionsko dvorano.
c— Zeio važno predavanje o gospodinjstvo. V društvo «Soča» je ravnateljica so-spodinjske šole. gdč. Jerica Zemljanm-a imeiia pred kratkim krasno b za današnje čase važno predavanje o c Pomena dobrega In razumnega gospodinjstva. To predavanje bo gdč. ravnateljica ponovila v slovenskem jeziku v »Češki obci» v soboto dne 19. decembra go po! 21. ur! v restavraciji »Zvezda«. Vstop je prost in so vs! dobrodošli! Č!eriy češki cvbce a krajany žrdž-me, aby pfišli na lato peknou a dtiležitoa pfednSšku. — Českd obec v Ljubljani. 2376 u— Drsališče na Taboru nudi nsd vse pestro in živahno sliko Ploskev }e čista in gladka kot na naravnem kristalnem ledu. v neposredni bližini oblačilnica. oerevalnica in okrepčevalnica. Drsalni očitelj dnje na-vodfla za pravilno izvajanje gibov in Ttkov. Mlado to staro oživi pod vpllvmtn suhega mraza Jn lepote zimske narave. Starši in drugi gledalci oblegajo Tabor ter z drsalci vred ob pogleda na oživljeno telovadišče uživajo pestrotsi živahnega mr golen) a. — Drsališče le odprto vsak dan od 9. do 12 In od poM 4. do 21. ure. Vstopnina ie tako rrtzka. da |e omogočeno tudi relmovirtm slojem enflitev gibčnosti in zdravja na le-dišča. LJubljana — zaspana, ven Iz zaduh-Ifh in zakajenih prostorov. Največji kapital |e narodno zdrivje.
o— Alllorad Rajčevld le predaval sročl v Akademskem koleelln o otislh s svojin po tovanj križem sveta. Številni poslnlblcl so z zanimanjem poslušali niegnva lzv?tanla In so za ob zaključka nagradili 1 živahnim ploskanje re.
A. M. Dostojevski!: Zapiski ia mrtvega
doma I/II. del. Golar: Brati e ln sestre v Gospoda, sanje
poletnega julra. Hamsun-Albreht: Glad. roman.
Vsi navedeni romani so ravnokar izsfc
v Zvezni knjigarni, Ljubljana, Darijtn trg S*
u— Gostilna pri »Palmojtrui. toči tzbor-tto dalnrtattnsko vino s otoka Visa po U <3-narjev liter.
n— Razstava Htlbert Štovičfk v Jakopičevem paviljonu, ki je vzb"j<K!a ta&oj prv! dan pri otvoritvi veliko pokornost, je odprta dnevno od 10. — 4.	3400 r u— Na ustanovnem občnem zboru Starešinske organizacije Preporoda dne 30. novembra t L je bil izvoljen sledeči odbor: predsednik: Juvanc SiaVko. podpredsednik: Zajec Marijan, tajnik: Rupnfe Leo, blagajnik Dietz Milan, odbornik: Lučtrvnik Rudolf, revizorji: Zajec Slavko, Jelesic Goj-mfr ia Tmja Jan.
u— Hišne posestnike ljubljanske in okoliške poziva Pokrajinska zveza društev hišnih posestnikov v Ljubljani, da se p.ii-ttoštevllno udeleže shoda v nedeljo dne 20. decembra ob 1!. tri dopoldne v veliki dvorani Narodnega <Joma v Ljubljani Shod sklicujejo vse gospodarske organizacije ljubljanske radi nujne in prepotrebrie revizije zakona o taksah, ki zlasd hišne posestnike neverjetno hudo c&re»men.juje in onemogočale ra<S prevfeoikra pristojbin pravi promet med neprimičnir.air.i Prenosne takse pri prodaji dediščine so neprimerno visoke. v nadaljnem pa je zskon o taksah sedanjemu času popoinoma neprimeren iT? nejasen. Zato je oujno potreba, da se podvrže reviziji.
u— Umrli v Ljubljani. Včeraj so biti prijavljeni sledeči smrtni slučaji: S. Melanija Matilda LHija. usmitjenka, 25 !et — Marko Gorišefr. občinski ubožec hiralec, 64 let — Karel Turk, bivši črkostavec, 62 let — Marija Klenovšek. dekla, hlralka, 54 let — Ignacij Klemenčič. dninar, fcralec, 56 let u— Policijske prijave. Od srede na četrtek so bili prijavnem* poiiciji sledeči slt:-čajl: 1 tatvina, t prestopek nedostojnega vedenja. 2 Izgreda, 1 poškodba tuje lastnine, 1 prestopek hoje po Železnici, 10 prestopkov cestnega policijskega reda, J telesna poškodba tn 1 prestopek avtomobilskih predpisov. Aretacija Je bila izvršena l i« sicer radi postopanja.
bcž:črto prodajo po glotmo znosnih cenah: siiame sukme krasneea izdelka, damske plašče po neverjetno znižanih cenah te: razne drage oblačilne predmete pri tvrdki
Fraa Lshid, Pred škofijo 19.
H nedelja, dne 20. t. m.
celodnevna prodaja praktičnih
božičnih in novoletnih daril
oti
j. li M SU ^ ii H, Mi
Mestni trg štev. S.
U
ACi 4«.
t a
ž_ Mestna podjetja. Dokler ie bi! mestni kino v režiji magistrata, mu je šlo tako slabo, da je bil skoro pasiven. Sedaj pa ga Ima zasebna družba, ki plačuje občini mesečno 5000 Din in še sama živi poleg, čeprav Je Izdala mnoso tisočakov za investicije. Občina pa ima še celo vrsto drugih svojih podjetij, ki rti iahko vsa donašaia krasne dohodke, oe b! slonela na sdravi gospodarske podlag! in mestne davščine bi se kmalu znatno mižale, a!! pa bi iahko za prebivalstvo kaj napravili v kulturnem ali socijalnem oziru. Slišimo pa. da tudj nekatera druga mestna podjena enako cf!o-rtrajo*, koi poprej kino ta bomo o tem na podlagi mestnega proračuna ob priliki obširneje spregovorili. Slabo gre na pr. plinarni tn mestnemu kopališču. Slednjemu se nI čuditi. Pristojbina je Izredno visoka, udobnosti pa kakor pred sto let! v provav cija!n?h gnezdih. Dostikrat čistijo kote! ali ne obratujejo rad! praznikom, zopet drag;č obratujejo v ^normn5h» dneh, vse to pa ?e za občinstvo tako tajno, kakor če mestno električno podjetje za celo dopoldne ukine tok. ne da H mesčavte obvesdil, kakor je to povsod običajno m bi to napravi! vsak — trgovec, ponovno smo že dobili takšae pritožbe iz občinstva.
a— Protestni zbor državnih uslužbencev v Mariboru bo v nedeljo ob 10. uri v dvorani gostilne Rotovž.
a— Mariborčani o *Bubl - frlznrb. Uredništvo «Marborger Zei-ttmg» je nedavno razpisalo anketo za al! proti bubi - frizuru Danes objavlja rerjlta; te ankete. Izreklo se le 573 oseb proti, 456 oseb pa za bub!-frtzaro. 92 le bilo nevtralnih. Od tega Js 80 odst moškega sveta proti bubi-frizurt
a— Zima v Alpah. Posrečilo se m! Je dobiti od g. Rudolfa Badjure srktoptičr.e slike pok. Bogomila Br&nška, ki kažejo naše goTe
v prekrasni zimski ob'eki. S pomočjo teh slik sem rad pripravljen prirediti sklopi!č-na predavanja ter nai se društva, k! na to reflektirajo. javijo pr! Brunu Rotterju, Ma-rfeor, Krekova cesta.
a— Dve novi ln zanimivi prireditvi v prihodnjem predpustu bosta <Ve!!ki Jugoslovenski ples«, ki se bo vršil pod pokroviteljstvom podružnice Jugoslovanske Matice dne 30. Januarja v vseh prostorih Gfltzovc dvorane. Ples se bo priredil po vzoru nekdaj tradicijonelmh Ciril Metodovih plesov v Trs<n ia bo nudi! Marfcorčanom mnogo novosti in zanimivosti poleg obilo zabnve. Pripravljalna dela so že v polnem teku. — Druga posebnost bo »Otrofka maškarada». ki Jo bo priredilo dne 11. februaria. na d<> be>G četrtek, popoldne v prid otroške bolnice »Slovensko žensko drti'tvo». Prireditev bo vestno pripravljena s* bo nudila tako za malčke kakor zs odrasle gledalce obilo
užitka. Tudi za to prireditev so predpripra. ve v politem teku ir, po 3asr.0va.1erc prt-gramn sodeč, je pričakovat' res nekaj posebno ljubkega fe saarnvvega.
s— Sveta vojska v Mariboru je imela v sredo občni zbor. ki Je bi! p.-ece' slabo ci--isk ar, ker je bil tudf preposr-o razglašen. Poro&io o delovanju drušf/a Je poda! <!'.-sedanji pre>ds!«dnik prof dr. F. Kovačič. L je z letošnjim občnim zborom odloži! mesto predsedmka, katero ie zavzema! od us:at?c» vitve društva I. !912. Zs njegovo požrrve-vatoo delo se mu Je zahval?! g. ravn. dr. Tomir.se':. ki je naglaša!, da je pravzaprav glavna zasluga za vse, kar se je do danes sa Štajerskem napravilo, ozir. storSo zs tresnosteo gibanje, ravno dr. Kovačlčevi. V novi odbor so bi!! izvoljeni: ravn. dr. J. Tominšek, proi dr. J Dolar, A. Krepek, J. Stabej tn gaspa ravnateljica A. štupte. pregledcvalcem računov pa gospa dr. Jar. 6?čeva tn gdč. Levstikova. Ker so v novem odbore cst&rrosti, k! imajo smisel ta voljo sa treznostno delo med našim ljudstvom, mu želimo pri težkem fe nehvaležnem <Se!c kar največ uspeha pa rudi podpore obis-stev, časopisja tn vse javnosti, ki Ječi, <!s bi b3 naš narod zdrav ra kreposten.
Iz Celja
e— Novo zalogo čevljem tvrdke Bata Je
uredil na Glavnem erge tukajšnji trgovet Alojz Drofenlk.
e— lz trgovskega sveta. Nabavljafna zadruga državnih nameščencev se Je Iz dosedanjih svojih prostorov v hfši Ljubljanske kreditne ba^ke preselila v poslopje bivše-za okrožnega sodišča pr! rudarskem uradu. — V preurejene prostore v Ljubljanski kreditni banki pa pride s svojo zalogo zastopstvo tvornice usnjenih Izdelkov aPe-tovia» v Ptuju.
e— Mestni kino. V torek se je vršila zo-pema otvoritev Mestnega kina v hotela Skofeeree. Kino je prezidan ta fn povečan. Vsa dela so trajala tri mesece. Dvorana Jc podaljšana za 10 m ter Je sedaj dolza 25 m široka 10 m. Notranjost k!na je modema In okusna. V dvorani Je prostora za približno 300 ljudi. Kino ima električno kurjavo te prikladno čakalnico. Dvorana Mestnega kina spada sedaj med najlepše celjske dvorane.
Iz Trboveli
Proslava rojstva kralja AleVsandrg se je vršila na vseh trboveljskih šolah kar najbolj slovesno. Šolska mladina se le zbra* Ic po maS v Šolskih prostorih, kjer se ie vršila interna slovesnost z iibrar.iro progrs. taom.
t— Odhoešnica ge. Plovšaknve. ki fe pc 32 letih delovanja na trboveljski deklišk.' šoli stopnla v pokoj, se je vršil« tako animi. rano, kakor r.e kmalu kakSna intimna prire« d itev. Navzoč je hil celokupni učiteljski zbor dekliške in deške šole. člani krainega šolskega sveta h predsednikom g. Vodu. škom in Šolska mladina. Izmed programnlt točk je riaihoij usaialo rajanje, ki ga jc sestavila cdč. Atidolškova.
t— Kmetijska podružnica se sestane v nc deljo k svoji redni od ho rovi seji, na kateri se bodo pretresale razne zedeve, važne zs trboveljske kmetovalce.
t— Nezgoda pri delu. Na dnevnem kopu Doberna, je rudniškemu strojevodji Francu Rajnerju tako nesrečno spodrsnilo, da si je pri psdcu zlomil 'evo roko.
t— Za Sokolski dom v Trbovljah je da. rova! g. Jvan Berger 200 Din namesto ven« ca umrli ge. Peharčevi. Iskrena hvala!
t— Nedeljsko predavanje Ljudske vteo» ke šole se ne bo vršilo v prostorih vod-nske šole kakor dosedaj, marveč v veliki dvora, ni pri Forteiu, kjer je dovolj prostora za več sto ljudi. Predaval bo g. prof. Dolžan o razvoju živlienis. Vsekakor je snov r&> primemo bolj zanimiva, kakor ie Kilo nie# govo zadnje pi-edavanie. ki je vse posltiša!. ce fasc'niralo. Opozarjamo, da te pričete!: točno ob 14.30 ter da ho g. profesor po ra.« ključku predavanja vsakomur ne razpolago za eventualna poiasnila.
li * r imena
*	Dve promociji. Na univerzi v Sieni sta bila prom-jvirana za doktorja prava gg. Ed» vard Della Savi a iz Sv. Antona pri Kopn; in Josip Dekleva iz Materije v Istri, iskre, ro čestitamo!
*	Srčnz> kap je zadela tržaškega veletržca s kavo Ernesta Nauena. Mož je bil baš na tržaški borzi, kjer je sklepal kcpčiie s kavo. Nenadoma mu je pozlilo in v par minutah je izd hnil. Zadela ga je srčna kap. Naues je bil 65 tet star in ie uživaj v krogih trža* ških trgovcev velik ugled
*	Ustavljen avtomobilski promet na progi Go ricaAdrija. Avtomohilna zve2a med Go« rico in Idrijo je prekinjena dokler se vre> me ne izboljša in sneg ne skopni. Zaenkrat je obrat ustavljen med Colom in Godovi, čem in s tem v zvezi tudi med Gorico»Aj--ciovščino in obratno.
*	Slikarska razstava v Gorici. LTmetniSld krožek v Gorici otvori dne 16. t. m. v Gc* rici. Ntrp.ska ulica, razstavo slik Avgitsta Čern'goja. ki razstavi na ogled 40 svojih de!. Razstava ho trajala do 22. decembra.
"Nova taMna na progi GoricsiPrvatina. Vzdolž železniške proge Goriea.Prvačina so tatovi zelo spretni in urni. Tatvine, ki se dogajaio vedno na račun železniške, uprave, so zavzele že tolik oh^eg. da mora železni« ško ravnateljstvo stalno računati ž njimi ter jim je celo odkazalo posebno	v
proračunu. Pred par dnevi ie na protjl >zyi« nilo zopet 450 metrov bakrene iHte ki je hi!2 namenjena za popravo hrzojtfa Tsiiv doslej niso izsledili Očividno je prvviduo skrivajo-
Za obrambo slovenske industrije
Znano je, da je pred leti Izdat šef industrijskega oddelka ministrstva trgovine in industrije g- Savič knjige pod naslovom »Naša industrija in zanatU, v katerih se pro jagira ideja, da bi se is Slovenije, katere Slavni vir dohodkov je v industriji, morale premestiti vsa velika industrijska podjetja, češ, da so preveč na meji ter za primer voj-se preveč eksponirana.
O tem se je že meseca junija 1923. razpravljalo na plenarni seji ljubljanske Zbornice za trgovino, obrt in industrijo in se ie proti propagandi takšnih idej odločno protestiralo. Takrat teh idej še nihče n! smatral na popolnoma resne, toda njihovo uresničevanje zadobiva v zadnjem času vjdno konkretnejše oblike, fz referata. ki ga je ime! g. Lenarčič o tei zadevi na zadnji «avni seji ljubljanske Zbornice za trgovino, obrt In Industrijo, povzemamo v glavnih obrisih na-siednie zanimive ugotovitve:
»Prv! k >rak za praktično izvedbo strem-Ijenj. ki so opisana v omenjenih Sčvičevih knjigah, ie člen 137. finančnega zakona za !eto 1924./25.. s katerim se je proti velji^-sim do'očbam obrtnega reda na popolnoma izjemen način uvedlo koacesijonir-snje industrije, ki naj siuži na r.arodno obrambo, a aikjer se ni določilo, kako se ima tolmačiti poiem Industrie za narodno obrarb>. pod katerim se lahko v širšem pomenu besede razumevajo pr3v vs; panoge industrije, ker pridejo v širnem pomenu besede v pri neru vojne vse kot pomožna vo;ae industrije v poštev.
Ko so ie pozneie pojavili interesenti, ki' so želeli ustanoviti v Sloveniji razna industrijska podjetja, ki jih v ožjem pomenu besede nikakor ni smatrati za industrijo za narodno obran--bc. se jim ie svetovalo, da zgradijo ia pdietja v Srbiji ali Bosni, češ, da se v Sloveniji osnovanje takega podjetja radi bli. Sne .riele ne more dovoliti.
Posledice tega sistema vidimo v tem. da se v letošnjem letu r.i osnovalo niti eno novo podjerie v Sloveniji, kjer Imamo v ostalem Z3 industrijo najboljše pogoje, predvsem premog in električne daljnovode ter zadost ss rezerve kvalificiranih delovnih sil.
S tem se pa ministrstvo trgovine in industrije še ni zadovoljilo, marveč ie porabilo še drage prilike. da je postavilo našo Industrijo v težji konkurenčni položaj.
Tako se le v trzovinski pogodb: z Italiio dovoli carine svoboden izvoz okroglega bukovega lesa. ki ga predelule domača lesna In dnstrija. posebno pa industrija upognjenega pchištva. Nadalle se Is carina na laneno c!je znižala od 30 na 30 zlatfih dinarlev in s tem prizadejala leno se razvija i&či oGarskl industriji v Sloveniji, k! le reprezentirana po štirih tovarniških in 16 obrtniških podjet-Jfh. tako težak udarec, da je danes izločena iz konkurence, ker bolje konvenlra dovajati inozertsko o!ie kakor ga izdelovati v tu-jemstvc.
Pri trgovinski pogodbi z Avstrijo so se -e5ko oškodovali interesi domače industrije lesene ambalaže. ki je po volni investirala vratne svote. Po preišnii tarifi ie znašala uvozna carina na dele zabojev 10 zlatih dl--srjev. ki ?e ostala v r.ovi avtonomni tarifi '.jčizpremenjena. V carinsko-tarifni pogodbi 3 Avstrio pa se ie znižala uvozna carina za dele lesene ambalaže na 'A. t© is na 3.40 ilatega dinarja, kljub temu. da ie bilo merc-djinim faktorjem dobro znano, da ie naša industrija v stanja izdelati zadostne množine kvalitetno enakovrednees blaga
Znižala se Je tudi ttvozna carina za tehtnico. za katerih izdelavo imamo v Sloveniji sesl večjih podietij
Nova avtonomna carinska tarifa, k! ie sto pila 20. Junija v veliavo. 'e uvedla za našo železarsko Industrijo znatno težie obratne pogoie. ker se ie uvedla carina na sirovo In staro železo ter carina na čml premog. Obe .»em obsega nova carinska tarifa določbo, da se sme dovoliti uvoz žice v debelini preko 4 mm za izdelavo žičnikov proti polovični carini, dokler se te vrste blago ne bo irdelavalo v zadostni količini v državi. In-Jtjstriiskemts oddelku mlnistrst"a trgovine in tndustrfie le le predobro znano, da so že--?zame v Slovenlfl v stanju z izdelavo žice v valjarnah z lahkoto pokriti celokupno p> rrebo tuzemstva ter da bi pri polni izrabi svoie kapacitete lahko Izdelovale še znatne mr.ožine preko potrebe tuzemstva.
V trgovinski pogodbi z Avstrijo so se znižale ovozne carine na železo, pločevino In ž?co. 2 obdržale so se uvozne carine na si-rovine. tako da ie našim podiet cm pri več. so rročneišemo dumpingti od strani ne nškifc ieiezarn. ki hočejo dohiti za vsako ceno naša tržišča nazaj, konkurenčni boj postal nevzdržen.
Ne vpošteva se dejstvo, da je z usodo teh podjetij neposredno zvezana usoda oele Gorenjske. Največle težave delajo podjetiem za nabavo starega železa v tuzemstvu: vzdržuje se visoka tarifa za prevoz, ki do-se23 do 66% vrednosti biaga. a tudi vse prošnje za odpravo uvozne carine na sirovo železo, ki ea v primerni kakovosti ni dobiti v to emvtvu. so ostale brezuspešne.
Referent ministrstva trgovine in industrije ie v pododboru za proučavanie zakona o carinski tarifi po časopisnih poročilih enostavno izjavil, da se radi tega. ker ie znaten del delnic v rokah inozemcev. predloga ne more ugoditi. Zgodil se ie v zgodovini dosedaj nepoznan primer, da se Industrijskemu pcdietju. ki zaposlaie skoro Izključno domače delavce iz razloga, ker se nahaja del delnic v rokah inozemcev. ovira obratovanje ter hočejo na ta način pripraviti do teža. da bi se preselilo v Bosno, ako M to bilo sploh Izvedliivo.
Tako se na eni strani s t ako prakso dosledno in načelno pri vsaki priliki oškodujejo interesi že ohsto'eče Industriie. na drugi strani pa se delalo težkoče pri snovanju cove Industrije«.
Na podlagi teh izvajanj je na referentov predlog sklenila zbornica soglasno najodhtč nejšl protest proti demontažnl politiki, ti ogroža gospodarske Interese Slovenije. Dalje ie sklenila, da se s posebno spomenico obrne na finančnega mini.stra. rranlstra za vojsko In mornarice, ministra za trgovino in industrijo ter na vse parlamentarne klube.
Upajmo da bodo ta klic slovenskih gospodarskih krogov v Beogradu v polni meri uvaževali in opustili politiko uničevanja indu ttrije v pokraiini. ki more živeti uspešno gospodarsko živi enie le v industriji. Ne vidi se nam mogoče, ds hI se še dalie vodila taka politika, ki meii že na cinizem aH pa na nerazsodnost, sai mora biti vendar iasno. da se z gospodarskimi uničevanjem Slovenije škodtiie obenem celokupnim interesom aaše države.
Tržna poročna
Ljubljanski živinski sejem (16. t m.1 Dogem: 143 konj, ! arebe, 43 volov, 41 krav. 4 tele« In 31 prascev. Cene za k? žive teže so bile: volj n. 9.2S - 9.50. III. 7.50 do K25 krave 11. 6.75 — 7.25, krave kloba-sarice 3.75 — 4. telice L S — S 50. 11. 6.75 do 7.25, teleta 1. 10 — in.25. h. 8.50 - 9 (zaklana teleta 13 — 14), prašiči špeharjl domači 14 — 15. pršutarii 10.75 — 11.50 (za k i ar. i domači prašiči 15 — 16), banat.ski Špeharji 1. 17 — 17.75. !!. 16.50 — 17 Dro. Plemenski prasrf so se prodajali po 1S0 do 250 Din komad. Sejem Je bil slabo obiskan. Prvovrstnega blasa malo. Cene goveji živini so ostale prilično nespremenjene, dočim so se prašič! podražili. Večje povpraševanje je bilo po pršutarjih. k! se nakupujejo tudi za Avstrijo in Nemčfjo.
Dunajsko tržišče tak (16. decembra.) Cene n-espreme-njene. Dovozi svežih iajc so močno popustili, dočVn so se ponudbe jnic v apnu povečale. Noiirato v trgovini n? debelo; jugostovensko izvozno b'ago I. 24 do 24.5, madžarsko vloženo I. 24 5 sedmo-graško sveže 23.5. rusko sveže 23, jugoslo venska jajca v apno I. IR — 19. eališka v aonu 17 — 18. jngoslovenska tn bolgarska jajca v apnu 11. 15 — 16 grošev ab Dunaj.
Dunaiska borza za kmetijske produkte (16. decembra.) Čvrstejša ameriška poročila niso skoro nič vplivala na denajsko tržišče. Razpoloženje za nakupovanje !e bilo kakor preg zelo slabo Enako fe bila slaba ponudba. Jugosl-overska pšenica (77 kg) se je trgovala po 4.30 šilinga Dunaj transi tno. Notirajo za 100 kg vključno blagov-noprometm davek brez carine na debelo: pšenica: domača 40 — 41, inarchfeld-ska 3S.75 — 39.25: rž: marchfeldska 30 do .30.50; ječmen, domači 35 — 42: turščica- 28 — 29. sušena 21.25 — 27.25, nova 23 — 24: oves: d"msči 2«.50 — 30.50. madžarski 27.50.— 29.50; moka <=0»: domača 77 — 80.
—	Konferenca e> našem valutnem pr*,bU-
mu. Uprava Udraženja barok v Beogradu je podvzela potrebne korake za skftcanje konference, na kateri se bo razprav'ja"o o našem valutnem problemu ln se b"do sta-vfii predlogi za njegovo rešitev. Spričo važnosti tega vprašanja vlada v vseh gospodarskih krosrih vel'ko zanrmnnle
—	Naši trgovinski stiki s Holandsko. Ob priliki mednarodne konference za zaščito isi-dustrJjeke svojine v Haagu se ie izrazi! generalni konzul Jugoslavije v Amsterdamu Merens napram dr. Janku Šumanu. predsedniku Direkcije za zaščito industrijske svojine v Beogradu, da holandski gospodarski krogi žele živahnejše gospodarsko sodelovanje z Jugoslavijo. V Amsterdamu obstoji komite z imenom cHolandska v tujini« ki si ie nad*! nalogo, da pripravlja in vzdržuje kulturne ter gospodarske stike z inozemstvom. V svrho dosege živahnejših stikov med Jugoslavijo in Holandsko namerava ta komite osnovati posebno sekcijo za holandsko-; ueoslovensko kulturno in Gospodarsko sodelovanje. V tej zadevi bo v začetka naslednjega leta prispelo v Jugoslavijo več vodilnih osebnosti tega komiteja, ki bodo stopi!! v stike z vodilnimi osebnostmi Jugoslavije.
= Vprašanje livarne v Zenici. V finančnem ministrstvu se je vršite konferenca strokovnjakov, na kateri se Je razpravljalo o livarni v Zenici. Obstoji predlog, da se ta livarna da v zakiip zasebnikom, doči-m strokovnjaki smatrajo, da ta predlog t?i umesten, ta so zato mišljenja, naj bi podjetje ostalo še nada'Je v državnih rokah.
= Železniška proga Bihač - Otnčac-S nj. V prometnem nvni.strsrvu se proitčava pred log zagrebške Zbornice za trgovimo. obrt in industrijo giede gradbe nove proge Bi-hač-Otočac-SenJ. ki bi bila velikega političnega In gospodarskega pomena. Ob toji možnost da se bo prihodnje leto že trasi-rala ta proza, ki spaja zanadno Besno s Hrvatskim Primorjem.
= Položaj na našem f-snem trž"šču se je v zadnjem času nekoliko p-ipravil. Popravek italijanske Mre, odmosno prilična sta-bflrrost lire ugodno vpliva na naš lesni izvoz v Italijo. Sklepajo se zopet krpč'je, dasi še vedno daleko ne v mliki meri kakor bi bilo pričakovati. Splošni položaj niše lesne indnstriie tn trgovine pz je še vedno resen. Pogoji, p^ katerimi posluje. so zeio nepovoljni. Jasno Je, da bo vlada morala vprašanje naše lesne trgovine 5n industrije vzeti resno v roflce, da se bo ao-pet v večji meri razvil izvoz, kajti les fe eden glavnih produktov Jueos'aviJe ln (vo. ri v naši trgnršnsk) bilanci važno postavko.
= Skladišča Gsneralne ctlrckclje carin. Generalna direkcija carin skoro na nobeni postaji nima svoirn zeradb. temveč zavzema skladišča železniških postaj. Sedaj Je direkcija začela Izdelovati načrt pn katerem se bodfi posteljno povsod zgradHa carinska skladišča.
= Stanje posevkov v n-^vmbm t. I. Po podatkih ministrstva za poljedelstvo tn vode ie b'1o stanje ozimnih posevkov v naši kraljevini tekom novembra t L dwbra Le
mestoma so posevk* bHi pnftertf od poplav, tako da bo treba nifve meorati tn posejati z jarim iitnm. Stanje živine je bilo v tem času poMoljno. Krme te dovolj. Kužne bolezni so se pojavljale v nekaterih krajih.
= Zabrana uvoza živine Iz Grčije. Mini-strstvo za kmetijstvo fai vode le zabrantlo uvoz živine fz Grčije, zlasti iz krajev okrog Volosa. Vzrok tej zabrani <*> kužne ia živinske bolezni v omenjenih krajih.
= Odkrtle ležeča clnk"ve m-*e. V okolici Ponikvice v Crrri gori so našli clnkovo rudo. Minrstrstvo za «nme ln rudnike ho odredilo strokovno komisijo, ki bo preiskala to rudo ter potem odredila vse potrebno za Izkoriščanje.
= Odgodlter razdružitve Centralne banke za treovinn. obrt I Industrlju v Zagrebu. Iz Zagreba poročajo: Sodišče Je odločilo, da se razdružitev Centralne banke za trgo-vinu, obrt j šndustriju tako d.itgo ne sme izvesti drVsder nI pravnomotno odpravljen vzklic, vložen proti batrk!. Zato se sa one. ki s tem niso zadovoljni, ne vrši zamenjava 70 delnfc zavoda proti eni d ln'ci Prve hrvatske Stedimnice. napovedana d > 2S. t m.
= Dunajsko tržišče m'eč"1h proizvodov. Z Dtmaja poročajo: Zadnie dni se je položaj na dunajskih tržiščih sirovega masla posf-bšal. ker se krmztim več poslužule gosje masa. ki Je cenena. Ore sirovemu masla pa so kllub -remu le neznatno naza-diova-ie. Noti.rr;r>: g^vriieavsfriisko km^Vo sirovo maslo 6 — f>.30. mlekarnlifko 7 40 do 7.90. hrfandsko S.30 - fi.50. d»n«ko R.Sfi d" 9 šilingov za kg. Kupčija s sir/nm Je en<>l<o slaba. Notirajo: polemmentslski sir 4 fin do 5, vtafiattski emm^ntalec S 60 — S. Švicarski 6.00 — 7.20, parmezan 5.7ri — 6.20. gon.zola 4.70 — 5.20 holand ki gouda 4, ekiamski srr 4.30 šilinga za kg.
= Olbante francoskega franka. Po pred-včerajšnii okrepitvi na 1S-92 in pol ie deviza na Pariz včeraj v Curihu zopet oslabela. In sicer na 18.77 In pol. Na Dunalu ie nazadoval Pariz od 26.0^—26.19 predvčeraišnjlm na 25.53—25.69 včeraj. Predvčerai«nil porast franka se spravita v zvezo z Imenovaniem novega francoskega finančnega rnlnstra.
= Krepak skok pollskega zlatnika. Pollski zlatnik se ie predvčera'5njem ' nenadoma krepko popravil. Deviza na Varšavo, ki je v torek na Dunaiu no tirala 64.25—64.75. ie predvčerajšniim poskočila rta 69.75—70.25 ter včeraj dalje na 72 25—72.75. Skok Izvira od intervencije Pollske banke v Poljski sami. Tudi g a drugih borzah beleži zlatnik zbo!1šan!e.
= Umestna carinska odredba v Avstriji.
Avstrijsko trgovinsko ministrstvo Je opro-stilo vsake carine pri uvozu kakor izvozu vse vrste b'aga. ki šrrtajo samo do 1 kg čiste teže. Izvzete so samo p'e»mejnite kovine pri izvozu fn proizvod! iz plemenitih kovin pri uvozu kakor tudi monopolski predmeti pri uvozu in izvozu. To velja od 7 t. m. To Je nedvomno zelo umestna odre<fi5a. ker služ bereo poslovanje za tako malo težo biaga stane državo gotovo več. kakor donaša carina. Takšna odredba bi bila priporočljiva tudi pri nas.
= Naraščanje vlog na Dunaj«. Z Dunaja poroča'o: Tekom mesec3 novembra t 1. se ie stanje vlog pri dtmaiskih bankah in h-a-niinicah dalje pomnožilo tri sicer za 14 9 na 4^3.9 miliiona šilingov. Gre tu za vloge pri 14 denarniii zavodih.
= Nabave italiiansk"h železnic v C ško* slovaškl. Zastopniki italti&nskih železnic se bo<?o podali v Češkoslovaško, da nakupijo večje partije hrastovih hi bukovih prazov, ki Jih bo ra"oil3 uprava italijanskih železnic za razširjenje svoje železniške mreže in sa popravila mnogih prog.
= Polom butflmp"štanslte tekstilne llrme. fz Budimpešte poročajo, da Je ustavila plačila d. d. Desider Friedmann, kj se ie bavj. la z razpečevanjem tekstilnega blaga. Pa-siva znašajo 9.7. a aktiva 7.3 milijarde mK.
= Odkritje novih petrolcjsklh vrelcev v Sedmograškl. Rumunskl listi poročajo, da so odkril! v Sedmograškj štiri nove petrolej ske vrelce.
-	Poravnave ln konkurz! v Češkoslovaški. V mesecu novembru t. I. ie bilo v Češkoslovaški (brej okraia Kutnž Hora) razglašenih konkjrzov in ctvorjenih 161 pora vrt? '-nJh postopani.
= Obtok novčanic v nekaterih evropskih državah. Po staniu 30. novembra t 1. ie Ime la Avstrija v obtok n ?a R27 miliionov šiii i-gov, Nemčlia za 2771 miliionov državiib rtiark. Češkoslovaška za 7921 mflltonov Kč. Madžarska za 406 .riliionov pengov. Poljska za 439 miliionov zlatnikov ln naša kraljevina za 6017 milijonov Din.
—	Ureditev vprašama rumunsIiTh vojnih dolgov. Celokupni ruTMinski vojni dolgivi znašam 44.5 mili ona dolarjev. V to svoto ie všteto tcii 23 mllllonsko dolarsko poso-;!lo Iz leta 192fl. Rumunija se ie dngovorila 3 Ameriko, da bo vrnila do'g v 62 letih s 3 odstotnimi obrestmi v prvih desetih in 3J
odstotni"-; obrps'""! v	s? Ier j1!
= Mednarodni asnjarski kongres v Bu-
dlmpeš'1 se bo vrši! od 17. do 19. aprila I. 1926. Prvi tak kongres je bil v avgustu t 1. v Bratis'avi.
= l?gube madžarske špekulacije z žitom. Na žimi borz! v Bud:rrTpeštl se že več dni eovori o ogromnih izgubah, katere so utrpeli nekateri večji, a rudi mnogi manjši Jpe knlanti na chfcaški borzi. Btidrmpeštamc1 so namreč za decemberski termin pre\'zeli v Chicsgu velike anražmane. Takratrrt tečaj 134 — 136 Jih ie zape'ia1 v ta posel, a daij, ko je cena žitu poskočila na preko 170. so prišli špekulanti zaradi svo^h b'anco-prodaj v kritičen položaj. V zvezi s tem se govori tiKri o Insolvencah nekaterih večjih tn maniših tvrdk.
= Odprava Izvozne carine na žito v Rusiji. Iz Moskve poročalo, da ie sv«m ljudskih komisarjev sklenil odpraviti Izvorno carino za žito. S tem se bo še bolj o'a1*al dovoz ruskega žita na evrop^a tržišča. kaT bo nnjbrže povzročilo ponovno nazadovanje cen.
Borze
!7 decembra.
CURIH. Beozrad 9 20 Berlin 123.30. New vork 518. Loodon 25.1175. Pariz 18.775. Milan 20.88. Praga 15.15. Budimpešta 0.007270 Bukarešta 2.40, Sofija 3.75, Varšava 46, Duri al 73.0S.
TRST. Efekti: obligacije Julijske Kra-Itae 6R. Živnostenskž 27% Assicurazioni Oenerali 7600 Da'mazia 260 Libera Trio-srtna 510, l.lnyd toos. Oceawa 161. Dalma-zla cement 659. Split cement 455. Krka 383. Devize: Beograd 43.00 — 44.20, Dunaj _ 356. Praga 73.30 — 73.86, Paiiz «9.75 — 90 50. London 120.20 — 120..30. Newyork 34.70 — 24.87, Curih 477 — 4S0. Btfditrroešta 0.0.344 — 0.0354. Bukarešta 11 do 11.50. Valute- d'n»Tji 4350 — 41. dn-'arjl 24.65 — 21.80 20 zlatih frankov 94 do 07 zlata lira 47R.58.
DUNAJ. Beograd 12.55 - 12.59. Berlin I6S.53 - 160 03. Budimpešta 99.20 — 90.50. Bukarešta 3 2775 - 3.2975 l^ndm 34 31 dn 34.44, Milan 2R.52 - 2R.64. Newyork 707.95 — 710.45. Pariz 25.53 — 35.69, Prs-«a 20.96 - 31.04. Varšava 72 25 - 72 75. Cnrlh 136.57 - 137.07; dinarji 12.43-12.54. dolarji 714 — 718.
PR*0 4. Reograd 50 »0 R"rHn «03.50. Curih 651.625. London 163 60 Milan 1.35.025 NettToric 33.70, Pariz 121-55, Budimpešta 4.70, r»imaj 476.
BERLIN. B^rad 7.'|35. London 30 315. Vevi-vork 4.195 Pariz 15.15 Pracf 12.415, Cur^h SO os. nrni-1 5913. Mflan 16.91.
DOMAČE RORZE radi praznika kralje, vega rojstnega dne niso poslovale.
Sokol
Prosvetni odsek Sokola H. priredi v soboto. 19. t. m. točno ob 20 v garderobi telovadnice na realki predavanje »O diha-riu«. Predava učitelj br. Kiimeli. Udeležba obvezna za članstvo in naraščaj. — Prosvet ni odhor.
ort
Vožnja oko!! zelenega Pohoda
(K zimski klubski vožnji sekcije Maribor avtomobilskega kluba kraljevine SI IS, dne S. decembra 1925.)
Na praznik, S. t. m. je priredila športna sekcija, mariborskega avto«kluba kraljevi, ne SMS zimsko klubsko vožnio okoli Po. horja. Vožnja naj bi dala podlago za več. jo ocenjevalno vožnio, ki se bo vršila spo« mladi prihodnjega leta. Prired telji so lah. ko popolnoma zadovolmi z doseženim prav lepim uspehom. Vožnia ie potekla brez ne. sreče ia je pokazala popolno razumevanje s strani oblastev in občinstva za pospeše. vanje in razvitje avtomobilskega športa, ta. ko da se tudi pri nas lahko prirejajo večja uspešna tekmovanja. Podporo s strani ve. likega županstva, posebno gradbene sekeš. ie, kakor tudi policije in orožništva je po. mog!a. da so tekmovalci lahko vozili tudi skozi vasi z enako veliko hitrostjo, brez bcj varnosti za prebivalstvo.
Odhod iz Maribora je bil radi goste me. gle mesto ob 9. šele ob pol 10 z Glevnrga trga, kjer Je starralo 9 avtomob.iov. v na. vzočnosti velike množice ljudstva, ki ie z občudovanjem ogledovalo odhajaioče avto. mobile v tej hudi zimi. Zastopane so bile znamke AustrcDaimler, Fiat, Ford m pa Oakland.
Pot skozi dravsko dolino do Dravograda bils je kljub ledu brez večjh težkoč; vozili so s predpisano hitrostjo 35 km.
Znana cesta dravske doline je n>'t?ila av. tomobilistom mnogo leph in očartijočih zimskih slik. Solnčni žarki so kmalu prema« gati go=to mcg!o in nebo te postalo lasno, tako da so a' tomoh;listi kar pozabili, cia ka. že termometer 14 stopinj pod ničlo. Od Fa« le naprej je bila Drava popolnoma zamrz. njena.
Slabše so bile ceste od Dravograda preko Velenja do državne ceste pri Žalcu Ta del ceste, čeprav po najlepši pokraiini, ie v zim skem času pr.poročliiv le dobrim vozni, kom. Nevarna so zla-ti številna ledena me. sta, kjer je 3 spretnim voznikom izpodrs. nil avto s proge, k sreči brez vsakih posle, dic.
V Slovenigradcu je bilo v hotelu Goli pripravljeno kosilo. Tu bi se bili morali pr .ljučiti vožnji avtomobilisti iz celjskega okraja, a sneg pri Velenju Je preprečil nji. hov prihod. Fo dveurnem odmoru se je vožnia nadaljevala. Posebno lepa slika je bila na vožnji skozi Hudo luknjo, kjer so	E585*O3?S* 1 1HIB
avtomobili vozili mimo visokih skal. na ka.	frf?ffl.«
teril. stoje vitke smreke, katerih vejice so vse interesente, da ie nri p;smenih vpra-težko držale ledene sveče, ki so lesketale šani'h. ki na! ft*-» unfavn:$tvo Pismeno
domu prisrčen pozdrav tudi od tujih avto. mohilistov. Tu je bila tretja in zadnja ete. pa. Ustavili so se samo pol ure.
Na cilj v Maribo so prispeli tekmoval, c: ob pol 6. in sicer 8 avtomobilov, d ičim je moral deveti radi defekta - motorje že » Kamrrici pri Mariboru izst' . :tL
Vožnja, ki je poleg lep"h pokrniinskib utisov nudila tudi popoln športni užitek, ca, je upanje za ugodni razvoj avtomobilizma v ""'-)ver':i. Pričakovati je. da bosta orga* nizaciia in disciplina pri bodočih priredit* vah ravno tako '-rezhTni ir d« bosta lahko v vzgled vsem drugim siičnim športnim pri. red tvam.
Pro^a. katera ima dolžino okoli 200 km, ie popolnoma sposobna za vsakovrstne tek me. Dvt tretjini ceste se štejeta, sploh kot najboljši v Jugoslaviji, zahtevata pa popol. no sposobnost voznika in najholjio kako. vost voznega materijala, kar je potrebne za sličr.e prired tve.
Za zimske športnike! Letos imajo sme« žarji idealno vreme. Marsikateremu neod. točne-žu je zdaj žal. da se ni priučil tega krasnega športa. Kdor hoče popraviti za« mudo. naj si nabavi učno kn«eo "Smučar*> zimstosportni-ga mojstra R. Radiure. v ka. teri naide vso smučarsko učenost od prvih korakov do popolnosti, flusfrovano. lično vezano d'!ce, se dobi v vseh dobrih knii. garnah in pri založništvu Ig. Kleinmayr & Ramberg. družba z o z. v Ljubljani, ter stane 30 D'n. s poŠto 4 Din več.
Smnfflrskl tečfij rta Pohorju. Kakor smo že objavili se prične brezplačni tečaj za novince (In m deloma Je brvežbane) dne 25. t m. pri Mariborski koff pod «tro-kovnim vodstvom g. Rud. Badiure z asistentom g. akad. Gustavom Ogrinom. — Skupni odhod udeležencev tečala iz Zagreba. IJuhljane m Cdja v Mariborsko koče fco dne 24. t m., in to s postaje Hoče pred Mariborom po dohodu vlaka fz Zid.meea mosta v Hoče ob 11.32 (odhod Iz Ljnh'1ane ob 7.44) oziroma iz vasi Hoče (gostilna pri «Pošti.) ob 12. — Pohorski smnški te«a! bo imel karakter potovalnega tečala. Prve osnovne vaje (3 do 4 dni) pri Mariborski koči 10R0 m, druce vaje pri RiiSkl koči metrov (poldrugi dan). nada'ievanie pri koči na Klopnem vrhu 1380 m (poldrur. dan). Tečaj se zaključi dne 1. Januarja 1936 s turo po Pohorskem grebenu navzdol v Mtsftnjske ali Dravsko d 'Mno. Prijave na Mariborsko podružnico SPD Maribor.
Smnški tečaj v Sarajeva. Smuikeimi tečaju na Pohorju bo sledil drugI smuški tečaij pod istim vodstvom za novince In že čzvežbane smučarje v Sarajevu (prvi teča;-v Bosm), in to za d«č>o pravoslavnih praznikov od 4 L 1926.: trajal bo prfcHžno 8 do 10 dni. Prve osnovne vale se bodo vrSUe tffc Sarajeva, nato se premesti tečaj na vrh Bjelašnice 2067 m. Udeleženci bodo stanovali v ObservatorHu. Podrohnel« podatki za ta tečaj se bodo še oblavlli. Prijave naj se pošljejo na naslov Pumik (Tourhst-Offj. ce). Sarajevo ali pa direktno na voditelja tečaja g. R. Badjura. Ljubljana. Marmorno-va ulica 18.
Dunajska Hakoah namerava v kratkem oditi na daljšo turnejo v sovjetsko Rusijo.
£■ -opsfco prvenstvo v hockeyu na leda. Za hockey tekme na ledu za prvenstvo Ew» rope. ki se vršijo I 11. do 17. janotrj« r D i vosu. sa se priglasile Avstrija. Belgija, Češkoslovaška. Italija. Poljska in Švica. Pri« čakuiejo, da se bodo še priglasile NemčU ja. Francija in AngI ia Oh istem času bo zasedal kongres mednarodne hockey Kge, ki ..ied drugim tudi mzpravljal o spre« jemu Nemčije in Švedske v ligo.
Italijanski lelahki načrti. Znani itali« lanski letalec de Piredo. ki je zaslovel pO svojem nedavne:., jletu Italija,Avstralija* Japonska.ltalija namerava spomladi polete« ti pre! o atlantskega oceana v Juino A me riko in od tam preko Avstralije ali Azije nsz-i v Italijo. Dolžina te proge znaš« pri« blilno 80.000 " m.
.J'foslo\'en*ki športni khih v C.hicapu.
davno se jc ustanovil v Chicagu jtigo« stovrnsk: športni k1"b. V klubu se bode-gojile v=e psnoge športa.
Sklen miru med frencnuklml in nem. škimi 'ahkoatleti. Konferenc« francoskih in n»tn? 'h I,;h oatletskih delegatov, ki se ie vršila 15 t. m. v I.anscanei. te sklrn'Ia, da se vzpostavilo odnosa ji med nemško in F-sncosIco I?h''oat1etsko zvezo. Prvo sreča. n;e l>t-'o3t1etr>v obeh držav bo vršilo leta 1026. v Ženevi ali v T ausannei. Leta 1027. «e bo vršil !ah*-is»VtsW matel< F'an« cija : N'cm"i«. In sicer v «tad:«m3 v Colona b"rt. Vta '079. pa v Frankfurtu. Mon»'-o» v—■ ali v B^rl:nu. NadiHe ie konere« skle« n'*, da -mejo atleti obeh d-^av od lej star-f„--	tT-h
že od daleč.
V Velenju ie bil kratek odmor, tamošnie gostoljubne dame pa so miti le premrzlim avtvrmoh:1istom vročo limonado.
Po poldrrgourni vožnji i Slovnigradca je prispela ccla fciravana polnoštevilno v Celje, ''red ednite igriborske sekciie avto. ' ' ba g. Peter Maidič je prtše! koloni na. vOv sproti, da io pozd-avi in jo te «prem1ia! na. to do Vojnika. V Celju je bi! v Celjskem
reši. hroznoeoino ori'ožiti poStnino in manintilaci sko pristojbino v znesku Din 2"—. Posebno opozaramo na to one stranke, ki žele, da se jim pn pošti
noš'ie nislove od milih oglasov. Vsa vpra!an a in prošn:e elede naslo-od .ma'ih osl^sov" bodo romale v koš, ako n? bo priloženih
Din S>-
i.ttw'nna. 17 d<-cembr^ 192.S
Vremenske poročilo
I ■ibliana -S06 m nad mnrietn
Kra ' onsiznvanla	ob	/račn tisk	/.latna 'rmvrmlur*	Vetei	Oblačno a_t0	i adav m mm
! L ohl »n* , . .	7.	77 <8	- 13 0	sevet	jas.	
LloMjana . . .	14	;72-8	— 64			
I.inhliana . . ,	21.	773 1	- 103			
ž^acieb ....	7.	773-0	— 110	z.ip	del. obl.	
Beograd . . .	7.	770-7	- 11-0	sev. vzh.		
j l>una| ....	7.					
i Praea ....	7	772-5	- 14«	jug. zap.		0-1
inomost ...	7.					
UU I <J-J '^""IIO "i, IU tU, 'u:io v«.,,an	&	Ullflja W liJ
Barom« tei sta ovit temneraOira nlžn
Dunajska vremenska napoved za petek: Večinoma Jasna Temperatura se
bo zvišala.
z življe
in sveta
Nova ekspedicija ▼ južno polarno ozemlje
Amundsenov polet na severni tečaj je klitih svoiemti neuspehu znatno poživil zanimanie za taka podietia in Že se pripravila podobna eksnediciia. ki pa bo usmerjena sedaj v južno polarno ozemlie
Južnoameriška država Argentinija je po svoii eeozrafčn; legi. po svoii tra-d;ciii in po svoiih zosrw>darskih interesih v orvi vrsti poklicana, da podpre in oosneši raziskavanie antarktičnih pokraiin. V društvu »Sodedad Členti-iica Argentina« se ie nedavno Guiller-mo Hoxmark energično zavzel za so-delovanie argentinske države pri reše-vaniu onih antarktičnih problemov, ki se za Argentinijo nahajajo takorekoč pred pragom.
Predvsem gre za vprašanie nadelje-vania lužnoameriškeza Andskega go-Tovja. ki se pri rnt Horn v morju konča. pa se že tisoč kilometrov južneje v Grahamovem ozemliu zopet pojavlja ter se kot antarktično Andsko gorovie razteza daleč tja v iužnopolar-ni kontinent. N<egov nadalini potek ie še neznan. Mnogi učenjaki so mnenja, da ie v zvezi z onim visokim pogorjem. ki sta ga Amundsen in Scott leta 191L morala prekoračiti pri svojem po hodu na iužni tečai. predno sta dosegla visoko eorsko planoto, na kateri leži tečai. Potek murske obale vzhodno Grahamoveea ozemlia ie na stotine, v paradni smeri na tisoče kilometrov še docela neznan in tudi razmerie morske za ledu te v oni visoki južni širini še nerešena uzanka.
Glede uporabe zračne ladie pa so ras mere v južnopotarnem ozemiiu znat.io uzodneišc kakor na severu, kajti An-tarktlda ie velik kontinentalni masiv v pr;b"*ni velikosti Evropa, dočim ie Arktkla v bistvu globoko. 7 ogromnimi ledenimi ploščami in ledeniki pokrito morje. Severni konec 5už •jopolarnega kontinenta nasproti rtu Horn je lahko dosegljiv in na otočju, ki se nahaja v solarnem oVoliSu. so ž? naselbine kito lovcev raznih narodnosti, ki ms potrebi lahko prideio na pomoč.
I.i kar zlasti govori za uresničenje načrta, ie deistvo. da mora tudi naj-kraiši polet doseči važne znanstvene rezultate, ker še nikdo ni prodrl v no-iraniost dežele in ker mora vsak pogled z višave, vsak fotoerafični posnetek prinesti nova odkritia. Amundsenov nolet kakor tudi Macmilla.iov naj-noveiši polet v severnopolarne pokrajine sta dokazala, da glavna ovira za •uporabo zračne ladie v Arktidi obstoji v tem. da 00 moriu plavaioče ledene zrmade ni<*o primerne za pristajanje in 2zkrcanie ter lahko pripravijo letalce v naivečio nevarnost.
čisto drugačen ie položai ,ia južno-polarnem kontinentu, kjer na pripravnih kra<lh lahko napravijo skladišča ter se v kratkih urah opravi več topogra-fičnega dela kakor na vseh dosedaniih južnooolarskih ekšpedicijah Te ugodnosti so napotile člana kanadske seve-rooolame ekspediciie kapita.ia G Wil-kinsa. da ie začel že sa leto 1926. pripravljati zračno ekspedicijo v Graha-miovo deželo
Tudi Hoxniark je preoričan, da bo •ažie z zračno ladlo preko sneženih polian prodirati v neznane pokraiine kakor preko neravnega s širokimi strugami pretrzanega ledu severnega ^olarneza moria.
Giljotina na dražbi
Pred meseci smo navedli, da je v Londonu zznrel muzej Toussard za voščene fzure. Oženi ie uniči! večii del drazocemh posnetkov in tudi mnogo zanimivih zeodovinsk<h spominov. Ker je bil mnzei zavarovan za visoke vsote. ne trni lastništvo nobene materiial. ne škiode pač oa ie zbirke definitivno konec in ravnatelistvo prodaja ostanke. ki so bili oteti plamenom.
Med temi ostanki se nahaja tudi giljotina. ki ie odrohila z^vo francoskemu kraliu Ludoviku XVI m kraliici Mariji Antoinetti. Za giljotino se poteguje izredno mnozo kupcev. V London se ie Pripeljalo ie več agentov zbirateljev ktiriozitet. Ti ponu>ak> za gi-
ljotino bajno visoke vsote. Poleg gilio-tine le nanrodai tudi neka posebno dragocena zbirka iz Napoleonove dobe. katero so iedva oteli požaru. Vendar se za to zbirko še nihče ne ponuia. dočim te tekmovanie za giliotino velikansko. Vsak bi rad oriše! v nosest teza predmeta. s katerim so spoieni tako usodni trenutki burnega pometanja s kronanimi glavami.
Zinaida Jurjevska
Usoda znamenite operne pevke je še vedno zavita v skrivnostno tenro. Po duiaisken in berlinskem časonisiu kro-žiio vse možne senzaciie. ki skušajo • iasniti motiv zaka; ie Jurievska t stila svojega moža in nobeznila iz B lina. Vse vesti oa so se izkazale za neutemeljene in tako še danes ni znan vzrok trazediie. ako na kdo ve. molči. Zato še tudi ni poiasnieno. aH ie pev-kinc smrt zakrivila lesreča ali samomor. Po vseh dosedaniih rezultatih preiskave. ie gotovo le to. da ie nevka res našla smrt v ledenih valovih deroče Peusse.
Zinaida Jurievska ie bila Pusinja in 'e prišla v Beri'« s svoiim možem, bivšim carskim gardnim nolkovnikom. š^le po boljševiški revoluciji. Anzažirana la bila na dnnaiski državni operi, kier ie kmalu zaslovela kot prvovrstna pevka, tako da ie letos dobila častni poiudbi za angažma na pariški Veliki operi in na newyorški Metrooolitanki Ako bi snreiela katero od teh ponudb, bi bila rešena nač tudi mater!a1n;h skrbi tako da tudi verziia. da so io pognale v smrt finančne težkoče. ni verjetna.
Boksar Battling Siki umorjen
Iz New Yorka dosneva vest. da je b?I znani boksar Bartl'ng Siki v torek ponoči v bližini svoiega stanovania umorlen. Našli so ga ziutrai ustreljenega: morilci še niso dognani.
Zamorec BaH"nz Siki. č:gar pravo ime ie Lewis Phal. .ie pred leti zaslovel po vsem svetu, ko trm ie v Pnrizu uspelo premaz^ti proslavlienega francoskega šnmpiiona Caroentiera. S to zmago ie S-ki na mah postal 'nteresan-ten. Toda niegova slava ie bila kratkega veka Siki ie do zmnzi nnd Car^en-tierom začel nevzdržno propadati. Pretepal se te v naiobskurneiših pariških četrtih, nastopal ie Pijan in se prerekal s sodn!ki. povzročal povsod škandale itd. — Niegovo početie ie končno nosta-to francoski boksarski zvezi or^pestro. Stavila ga ie na črno listo in Battling Siki ni sme? več nastopati na Francoskem.
Preselil se ie v Ameriko odkoder na so kmalu iela orisati ena^a poroč la o niegovem nronadaniti S;ki se ie tudi tsm pretepal boli tia u!;ci ka^or na no-diiu Letos noleb' so srn nekega iutra našli na ulici težko poškodovanega z bodali. Prepeljali so ga v bolnico in dvomili nad niezovim okrevaniem. A že Po dveh dneh ie Siki povzroči' no-vo senzaciio: pobegnil ie iz bolnice brez sledu. Ko se le zopet pojavil, so ga oblasti izenale iz Amerike. Ta izgon pa nikakor ni oviral Sikija. da ne bi bil absolviral se dvpfi bok^-nrcVUi !
pretepov na ulici. Nato se ie skril pred oblastmi in ie svoie življente prnvaial bržčas v naiohskttrneiših soelunkah To niegovo mračno življenie ie zdai našl i tudi mračen konce: ustrefien ie bil iz zasede na povratku s ponočnega kro-kania v družbi zloglasnih žensk in apaških tipov.
Izgubljeni in najdeni milijoni
Nenavadno smolo pa obenem tudi izredno srečo je imel nemški brzovlak št. 24. ki je vozil te dni iz Berlina v Hamburz. Odpeljal se ie zvečer ob 6 15 z odhodne postaie. To ie direktni vlak. ki vozi iz Berlina v Hamburg In nazai. ne da bi se na vožnji ustavil: trna tu ji poštni vagon, v katerem prevaža denarna pisma, namenjena za inozemstvo. Ko je vlak prišel ob 9.35 zvečer v Hamburg, so bila vrata poštnega vagona odprta. Vlakovodja ie takoi hitel po poštne uradnike in pregledal va^on. Lahko si mislite, kako se ie prepa 'el, ko ie dognal, da manjkati dve poštni vreči, v katerih je bilo za dva miliiona zlatih mark vrednostnih papirjev, ki so bili naslovljeni Nationa' Citv Btnk in na druge podobne velike denarne zavode.
Vlakosoremno osobje je takoj telefoniralo v Berlin in sporočilo, da sta dve vreči med potoma izginili. Policiia je ukrenila vse potrebno, da se dožene. k;e sta vreči. Začelo se je mrzlično iskanie vzdolž proge in v zgodniih jutraniih urah ie našel neki čuvai blizu postaie Nauen vrečo, ki ie ležala med tračnicami. Pobral io ie ter io nese' v že'ezniški urad. Kmalu nato se ie našla še dn^a vreča med postaiama Nauen in Nen-stadt ob Dossi Obe vreči sta b:li pravilno zapečateni in nedotaknieni.
K sreči sta se vreči iz^ibili v temi. ko ni tetra nihče opazil. O^e vreči so poštni ortrani takoi pre;skali ter našli vsa nakazi'a v redu. Nepo;asnieno te samo vprašanie. kako sta se baš ii dve vreči izzubili Po dosedanf	ip
soditi, da se ie n'omhirani vaeon med potoma radi močnih sunkov n^ori in da sta zleteli vreči iz n'eza. Pač redek slučaj, da se m'liioni sltičaino izgube in prav tako slučajno zopet najdejo.
Zabavna zgodba iz dežele suše
V angleških listih čitamo to-le zgodbico. ki vrlo karakteristično osvetljuje razmere v «suhi» Ameriki:
Neki Američan, ki v svojem rojstnem mestu na noben način ni mozel oriti do alkohola, je ves obupan sklenil odpotovati v bližnje provinciialno mestece. Upal je, da se mu bo s šopom dolariev in s prijazno besedo posrečilo overiti teza ali onega hoteliria o nevzdržni potrebi po močneiši p'!ači kakor je soda-voda ali meonsquash.
»Zelo žal mi je.» mu ie odgovoril prvi hoteiir. na katereza se ie obrnil žejni vankee. «toda verujte mi, niti kapljice alkohola nimam doma Moram biti na moč previden, zakai policiia me več. krat nepričakovano obišče in mi prebrska kleti in omare. Pri drugih hote-iiriih ie ista. Poskusite nri niih: povem vam pa, da ne boste imeli več sreče kakor pri meni. Skoda za trud. V celem mestu prodaja alkohol edini lekarnar. toda . .
Ali vankee za že rti več pos'ušal Zzra bil ie presenečeneza hote'irja za pleča in ves razhuren zakričal:
»Lekarnar? In kje stanuje ta Človek?«
»Čaka'te gospod, stvar . . «K;e stanuie lekarnar, vas vprašam?« «Druza cesta levo. potem tref:~ desno » zaieclia prestrašeni hotelir.
Čeini Američan odhiti kakor burja in že stoti pred lekarno. »Pil bi rad. pil!« zavpije na lekarnarju. »Alkohol bi rad
Smuk! Smuk!
Vsakomur, kdor veili-kt ta na pono n dres se mu mMi ^eria ii3::ifinrtn jSa prilika. Tvtdka Drago Sct>w b, I.i'bi sns, izd 1a}e 'ste iz prs-ne^a Švicar-keua lodna Izrecno tijodm.	N Točite!
V nedeljo prične v »Jutru" izhajali
senzacijonalni roman
»Rdeči detektiv"
pil. v tei ali oni obliki. Zzania mi daiie, saj ga imate, so mi rekli, in prodajate Ea tudi.«
»Kakopak, zospod. toda prodaiam ga ne kar tako. Kaj neki mislite? Le v • nujnih slučaj:h in na recept. Če pa hočete in mi plačate par dolarjev, vam ta-le »nujen slučaj® radevolje priskrbimo
Vankee položi dolar na pult. ki takoj izgine v lekarnar.ievem žepu. N3to pomoli lekarnar žejnemu Američanu košček papiria. na katerem je napisano neko ime in naslov.
»Kai nai bo to? Kaj nai počnem s tem listkom?® izprašuje obupani yan-kee.
«To ie nas'ov ljudi, ki imajo doma steklega psa in . . .» j Američan ie takoi razumel Kakor bi ! trenil, švigne skozi vrata, zdrvi po cesti in že stoii pred označeno hišo. Ves zasoplien odpre vrata in z vročično nag'ico se mu usujeio besede:
»Daite mi brž steklega psa! Prosim, brž. brž!»
Mož. ki tnu ie odprl vrata, skomigne z rameni in prijazno odgovori:
»Zelo rad bi vam bil na uslueo. gospod. Toda nes je že oddan za osem tednov naprej!»
Velik primanjkljaj letošnje razstave britanskega imperija
f.ondon. sredi decembra.
Ravnateljstvo razstave angleškega imperija v Wemb'evr ie konč«o predložilo račune 'etošnie prireditve. l?a čanski zakliuček ie vrlo pasiven: ?zka-znt namreč nad poHruzi mi!ii^n ftifltrv šte;!inzov deficita. Koncem nrveea raz-st?vrp(ra ieta ie znašal prim t-n'klii» 2 m"iiona l.etošnii deficit ie m-trvši. toda ga '^o težie kriti kakor prve lo^o.
Za finančni usneb razstave ie 'amčilo 1700 zarantov. katere zdai poziva rn*-natelisfvo k vplačilu no IS funtov. Največji del bremena na odnade na državo. ki ie garantirala 1 mi'ii vj in sioti-sor4 funtov ter ie sedaj dolžna plačati 825 tisoč funtov.
Ta izdatek bo zelo obremenil britansko državno blagamo. Anzleški davko-"'a^evalci bodo nanovo obremenieni. Zbornica bn o tej stvari razpravljala prihodnji četrtek.
Po'ez vlade sn med zaranti veletvrd ke. bankp, obči"e in zavarovalnice. K''fb ve'lkemu deficitu pa pravijo Angleži. da so z uspehom razstave zado-vo,;ni m da io prihodnip leto vnovič pr;redi;o. T-ra-nnali so namreč, da se iim mora Wemb'ev no ro'ik!h letih si-znrno obrestovati. A sizurneza zmotnega usneha. na nai rs obeta še tako dolgo, Anglež ne opusti.
Potepuh Fargo
V Budimpešti ie policija končno aretirala sloviteza potepuha Andreia Fargo. zV>z'asnega posebno radi zločinov s kloroformotn. Fargo te bil pred tremi meseci izpuščen 'z ieče. kier ie presedel 15 mesecev. Seaai se ie izvršila ponovna aretaciia na osnovi priiave ne kega bolznrskega trgovca, ki nava'8 da ie Fargu izplačal več tisoč levov za neko d^zovorieno kunčiio Fargo seveda svoie obveznosti ni izpolnil in policiia zdai pgotavlia da ie Fareo s po-močio svoipza komolica Arturia Scha-fza uporabil d"-b'ieni holzar^-ki denar za to da ie v Sofiii nakupil velike množine nonnreien;h levov, ki iih ie skušal v Bud'mpešti in na Dunaju spraviti v promet Domneva se. da ie tudi pri-iavrik. bolzarski trzovec. bil v neposredni zvezi s Farzovimi manipulacijami: ko fa ie namreč policiia hotela pozvati k zasliševanju, ie že izginil neznano kam.
pripravlja Elitni Krno Matica
Originalna oporoka
V Rimu ie nedavno umrl bogat bankir. ki je zapusti! dedičem naslednjo oporoko:
Sinu ostavljam priložnost, da se ram prebije skozi življenje. 25 let ie živel v domnevi, da je to usojeno samo men:. Naj spozna vsaj po moji smrti, da se je varal.
Komornemu služabniku zapuščam obleke, katere mi ie kradel že leta ln leta. Ostavljam mu tudi bobrov kožuh, saj ga ie itak oblačil, kadar sem bil na potovanju.
šoferju zapuščam avtomobile. Pokva ril jih je skoraj popolnoma in jaz mu privoščim užitek, da jih razdene do konca.
Svojemu družabniku zapuščam dober svet. nai si poišče kompanjona. ki bo tako inteligenten, kakor sem bil jaz in bo sploh v vsem nalik na mene. Če se mu to posreči, mu že v nanrei čestitam. Nai bo siguren, da bo s tem prav zadovoljen in da bo dobro napredoval.
Na koncu testamenta stoii določile, da se ima razdeliti bankirievo imetie med razne dobrodelne ustanove, »da ne bo med dediči posmrtneza prepira®. Seveda ie vprašanje, če bodo dediči s tem določilom zadovoljni >11 če ne bodo radi te oporoke nastale velike zapuščinske pra vde.
Ko v mrazu čakam in sto, m,
Domov, na gorko si želim
Doma čaka ženka, „Buddhaa čaj'
Obo>e zame pravi rai!
X Najdaljša direktna žei-jzniška ivviz. Mednarodna železniška konferenca v Parizu je ca sobotni plenarni seji skleni^ d; se v voznem redu direktnih ekspresnih vk. kov upostavi direktna zveza trsed Psrizcn. in Vladivostokoc. Vsak teden odhaja til: vlak iz Pariz* v četrtek, vnako sredo pa i. Vlačivostoka. Vožnia traja trinajst dni.
X Dolarsko posojilo rlmskoikatoHškc cerkve v Ameriki. Kakor poročajo iz NTew. yorks ze pogaja bavarska rimskokatoliška cerkev 3 ccwycrškisni bankirji glede posojila v iznosu 50 do 30 milijonov dolarjev. Cerkvi je ta denar tako nujno potreben, di misli zastaviti zs posojilo svoja poscstv_ na Bavarskem.
X Podivjana deklica. 19. oktobra tega teta je štirinajstletna deklica Pauls Claus ne* nacomz izginila iz hiše svojih roditeljev, ki sta bila farmerja v belgijskem trjju Over boeriaere. Vse poizvedbe so ostale brez. uspešne. Obupani starši, ki s: ciso vedeli razlagati otrokovega izginotja, so slednjič opustili poizvedovanje, meneč, da ie hi!^ deklica ugrabljena. — Pred nekaj dnevi pu se ie nekemu f&rmerju iz okolice Gram.-motita zazdelo, da čuje zunaj nekoga govoriti. Bilo je proti večeru. Kmet ie prižgal svetiljko. stopi! ven in nenadoma odpri vrat« svojega svinjaka, ki je bil prizidar. gospodarskemu poslopju. In tedaj je v svo« ie največje začudenje opazi! v sviniaku malo deklico, oblečeno v cunje in strahovi« to shujšano. Deklica je bedasto zrla okrog sene in delila med prešiče hrano, ki io iim je kmet pripraviL Farmer se je hotel dekli* ci približati in io odvesti iz svinjaka, tedaj pa je deklica zbesnela in hote!3 skočit: nani. Kmet je hitro zaprl vr2ta in skočil po orožništvo. Toda tudi orožnikom se ie Ic z naivečiirni napori posrečilo zgra'n'ti noro deklico, ki ie grizla okrog sebe. kdor se ji ie približa!. Končno je omedlela. Prepe« Ijali v> io v bolnico, kier so spoznati v niej Panio 0!aus, ki je izginila pred šestimi ted ni. Nieno sianie ie opasno. Zdi se. da sc je ubogemu otroku omrsči! mr. Odkar je pohrgnila. je najbrž ve3 čas prebila meč prešiči. Tragični slučaj raziskujejo sedaj oblastva.
P.:
Krizi
Nikoli se nisem prav rad smeial. sedai pa §e celo ne. Odkritosrčno se pa sploh nikoli nisem smeial. Kadar me ie prefekt zlasal ali mi pa nategnil prav temelrto ušesa, sicer nisem iokal. dasi ml ie šumelo in gomnzelo po zla vi. ampak režal sem se in zledal z zasmehoni iz solz v prefekta. Tako sem mislil, je na;bolie.
Dsnes ie že precei dolzo od tistih dni in sknro pozihil sem že na svoie Iju-bezniive Dreffkte ln ker sem nanje poza h'l sem se pač oženil.
Zene so oa v sfroeosti vedno pred moškimi in v malenkostih celo. Orna-dežui ii samo maihen st»->minček iz njene preteklosti, zreha ti nikoli ne pozabi. če te ne bo mučila vsak dan. te bo oa vsak teden, pa takrat toliko bolj občutno.
Boe tre daj pa. da bi Dozabil na nien god. na nien roistm dan. na g?r>d njenega bratranca, strica in tete iz petintridesetega kolena, brezbrižne? si. smisla nimaš za družabno sorodniško skup nost ali te pa še celo nahrull, da si
ošabnež in da preziraš iz oholosti vst oripadmštvo nlene družine stricev, tet. svakov tn nečakov.
Tako sem v ženi našel strogega prefekta. ki tne vse drugače muči koi njeni predhodniki. Niti smeiim se več ne.-kako tudi.
Včerai ie bil nien rojstni dan Rogve meni ie popolnoma nerazumliivo. po zabil sem n3 ta dan. pozabil sem na nien roistni dan. poročnega lista oa tudi nimam vedno pred očmi Torei mi svet prav lahko odnusti neprostovol:ni
opravičljivi greb. Ampak ona ga ni odpustila.
Šel sem k večeri! soliden ob natai-ko določeni uri in vso not sem si premišljal: no. te dni se oa držim, seda-bo ia mir v hiši. Pi;em ne več. kadim samo 00 potrebi in jem no razmerah. Ali ni to solidnost že v idealni stopnii današnjega razumevania. Če me še nikdar ni pobva"la že.iica. pohvaliti me mora sedai. — Tako sem si mislil in mot do doma ml ie bila čudovito kratka Sicer mi za hvalo nikoli ni bilo dosti, toda dobro bi mi le delo. če bi me ženica tako-le t»-»trenlia'a: Janez, no ia zdai si se t>a res oobolišal. Samo da ne
kreneš sr>et na napačna nota.
V ktihiuio sem stopil ves vtopiiei v sladke misli Iz misli me ie Predramil mraz. ki ie ve! iz knhinie in ki ie si'a' na obrazu žene. Otrok ie Pa že snal Vl'za ie bila prazna svetilka ie komaj brlela niti nazovorila me ni žena Sesedal sem se kot premrl rta stol.
»Kai pa ie'« s^m ieknil čez čas.
Ona ip na molčala.
»Ja kai oa ie vendar?« sem vprašal drvz;č. oa kolit-or moz^če milo.
»Kai? — Pa še izprašuješ?®
»Ia. povei no!»
»Da te le sram ni. tako ti misliš name!®
»Kako?! Oovori 70 holi iasno.s
»Ti si čudak, pa še praviš, da me imaš rad!«
»Jaz še sedai ne vem. kaj ie. tak povei mo!»
»Ne hiini se. no. vendar! Čisto natanko veš da ie danes moi roistni din. na ne. da b; se vsai malo sromn'1 nanj To se v'di kako malo misliš name1«
»Ali draza. iaz nimam v zlavi samo datumov, čisto sem zgrešil današ vi dan. ki ie slučajno obletnica tvojega roistneea dne.*
»Ne. ne. sai mi ni za drugo, vsai da bi se hil spomnil, da bi vsai omenil, 'ako in tako ... no ia. vedela bi. da včasih tnalo misliš name!«
»Nate že misi:m samo na tvoj roj-stu" dan sem pozabil.« »Je že dobro!® — »Ali ie kai večerie?® »Je nisi vreden!«
Rad bi se bil zasmeial na se nisem, ob m:zo W b>1 rad "daril, pa sem se pre maga! kai sem hotel . . . nikdar več ne pozabim roistneza dne.
Odslei imam nien roistni dan neizbrisno v spominu m za nikoli ne izgre-šim.
Včerai sem kupil ženi lozavice in tak«o hitel domov, da sem komai lovil sapo Trdno sem bil uverien. da me ho žena pohvalila in do dobra pozabila na moi neodnustliivi greh
V kuh'n« ie sedela v gostem mraku ne vem. zakai nI prižzila luči. Otroka 'e imela v naročili in ie že dremal. »Pai pri?gi no luč!« «A ia' Čemu?« »Ni'ka> sem ti prinesel!® cNe maram!*
Jaz sem bil poparjen in zgubil sem ravnoiežie.
»Kai na ti ie za brvžio volio?»
»F. kai. kaKšna hinavska nevednost ie to!«
»Povei vendar!«
»Sram te bodi. oče si. nisi vreden tnkn ieoezs otmV3 na se nič ne zmeniš zs niezov god »
fHttnnil sem in niti do bpsede niseni mogel priti. V mofniavi misli sem tel brskati po izhodišču: če šlo tako "?.nrei ne bom nikdar užival dri.žin skeza miru Jutri ie lahko od tete god !az rte vem. prepir bo v hiši. čez dva dni moz^če od strica, čez teden od svaka. nečaka . . ioi . . . meni se Pa hoč<
miru in poštene domačnosti.
•
• *
Danes sem sklenil, da sporazumno 2 ženo sestavim reg:ster sorodnikov vseh kolenov in nri vsakem napravim primemo opazko, kako za zod kako za roistni dan ukreniti in storiti. Če Bog da. se bom še smeial!
Darujte za Sokolski Tabor
Iz tuje politike
Bo} opozicije proti Cankovn
Sofija. 14. deceatbra.
Zasedanje sobranja nndi pa rta me 'farni opoziciji sedanjega režima priliko kritike, ki se .'e opozicijonalni poslanci pridno poslužujejo. Na eni zadniib sej je vcaja demokratov Maiinov prebral seznam pogrešanih ter izjavil, da še nečnveno zločinstvo. ako tisoči izginjajo bre zsledu is rok oblasti. Maiinov ie labteva: naj vlada pojasni pravni položil svo oev pogrešanih osen. V imenu soci-jslnfb demokratov je govoril Pastuhov, ki •e izvajal med dragirn:
Sedanj režim je osredotočil sovraštvo vsesa sveta do Bolgarije V inozemstvu so vse stranke desničarske in levičarske, konservativne in sociialnodemokratske. diploma -f in navadni Ijudie. kratko celokupno javno antenie. 2oper sedanjo bolgarsko viado.
Poslanec ie protestiral proti umoru usta-tovirelia socijaiističnega pokreta v Bolgariji poslanca Gabrovskega. Popova ln proti r.morom iz političnih razlogov. Vlada se ni sramovala s poskusi, da bi naprtila te »more opoziciji. Postopanj« sedanje vlade ie fa-6is:ovško. Sedanji p iložaj v Bolgariji ie obu pen. ako se v kratkem ne izpremeni režim. Rekonstrukcija vlad« rte bi spremenila mno-jo. Bolgartia potrebuje viade pravih zastopnikov Ijadstva. ako hoče dobiti zaupv -je domovine ia inozemstva.
Sociialnoderrwvkr3tska kritiki v sohra-ui'
seio vznemirila vlado, ki 'e pričela porom svoiega časopisja ostro kampanjo proti so cijalnim demokraiom. v prvi vrsti proii njihovemu voditelju Janka Sakasovu. ki odgovarja na viždne napade v »Narodu« pod naslovom »Kdo grdi Bolgarijo?« Sakasov pravi: Boigarije ne grdi razkrivanje sociiainih demokratov in tadi ne časopisje, pač pa zrozoviiosii njene vlade. Seznam 121 pogre šancev. ki ga je prebral Maiinov v sobranja r,l popolen. ker se mnoze družine boljo spraševati po svojih pogrešancih. Za vse te pogrešance in otrple je odgovorna edinole vlada. Bodoča zgodovina bo pisala o seda-a;i bolgarski vladi, da ie bila r.ajkrvoločnej-Š2 fe najbolj tiranska Toda tudi ta ugotovitev ne bo ogTdila Bolgarije, temveč bo osraaiotila izključno ie sedanjo vlado.
Važna zadevica"
Lepi poljski uspehi.
Kakor smo na kratko med brzojavnimi ■vestmi poroč3ii, je Svet Zveze narodov re=> šil navidezno skoraj brezpomembno polj« sko zahtevo po jedva SO mož broječi lastni posadki za čuvanje municijskega skladišča v gdanskeir pristanišču. Ugodna rešitev te zadeve za Poljake je šla skozi stolpce ev. ropskeg2 časopisja skoraj i.-eopaženo, kar jc pripisati dejstvu, da se je časopisje ba« vilo predvsem z drugimi dalekosežnejšimi vprašanji, ki so na dnevnem redu široke ev« ropsk« politike. Pride pa čas, ko bo priza« deti evropski tisk znova obravnaval to za« devico in vse, kar je ž njo v zvezi V prvi vrsti seveda Nemčija, nato Anglija ia ka« kor vedno tudi Italija, ki ob vsaki priliki -vstopa zoper poljske pravice v Gdansku '3 do koridorja čez nemško ozemlje.
Vprašanje poljskega municijskega skla« dišča v Gdansku se je pojavilo takoj po pravomočnofiti mirovne pogodbe z Nemči« jo. Poljska je že 1. 1320. zahtevala, da mora poljska garnlziia v Gdansku vojaško čuva« ti dohod k morju. Zoper to zahtevo je te« iz) nastopil Japonec rshij in dosegel, da se je v ustavo svobodnega mesta prevzel člen, !:i določuje, da Gdansk ne srne biti nikdar voiaško in pomorsko opirališče. Ts določba caeeva v enaki meri Gdansk. PoMsko in Nemčijo. Ker js Zveza narodov prevzela zjaranciio za gdansko ustavo, je nien vt« hovni komisar dolžan skrbeti zs to. da se ta doiočba kar najstrožje izpolnjuje. Polje« ki, ki imaio radi svoiega položaia interes na tem. niso prenehali s svoio zahtevo, ki js razmeram primerno spreminjala svoio ananto obliko. Dokazali so potrebo lastne voiaške transportne straže in lastnega mu« aieifskegs sk?ad:ščs. V tem oziru ie prišlo v juniju 1021 do načelnega sporazuma v srn;sle polfske zahteve. Kmalu pa ss fe tgclanski parlamenta domislil, da ne sme biti mnniciisko skladišče sredi Inke ter ie prosi? Zvezo narodov za in ter venci io. Nato je parlament določil taVozavno «Wester« platte^ kot pripraven krai za sklad:5če. Oorežie je bilo iznrazrijeno. izseMi so mno« Jo dn»ž:n in podrli več hiš. Stroške sta pre« zels Gdansk fe poljska v'ada. Naravno, •ia so Poliaki. ko so dosegli to. zahtevali svoio lastno stražo S-da i pa se je *o» '.»t pojavilo vprašanje, ako bi to ne kršilo ja3n«<e ihtave. kaiti po mnerin vrhovne« komisaria Zveze narodov Angleža Mac DonneTla ni rvklfufeno. da pristane lep-ga dne 15 poliskih voinih i3d"i v pristanišču. Tega mnenia so se ustrašili t"di gdan*Vi očetie ter so predlagali nreložitev skladi« 5ca v polički del bike. Mac Doneli ie na« znan'1 zec^vo v Ženevo in Zveza narodov je. Vakor «mo noro^ali. pgod"'« r>ol'sfci za n« tevi s pripombo, da vofee ladje ne smejo pr-'«+n tat' "b W~-terp'»tte.
S to od1o?'tviio seveda niso zadovol'ni se Cdansk in ne Nemčiia. ki sta imela do s«'dai <.vo'o oporo v vrhovnem kv^isariu. ki ie Anglež in čegar no«'ovna doha no. 'c?e l-n»f»ni marca pr'"hodniega leta. Me« sto Odansk ie hi? dosedai skorai izkliufn« ka dprm«*ns. kar je pojTo"'« preee} Vrvi na Poliskem. tier si žel;io z* vr« hovnega komisaria Francoza PoMcV* vlade e ■/» pred več meseci uvetTa d:n!om«tsko aVeHo v te i «m»ri doflm »ohteva Io rtdnnei zs vrnivTi»gs from;<3r'a ltalii*n». lei hi brez dvojnno 5p ho'i 5*-»viov«l nol'*V!m iptere. -"tt; r>"fo An«1«-?. Ker ie ^vet Z vere naro« r»'i c'' -edsi na trolisVi «tr»r>'. ni iz« k1'"?eno d-> r>o imenova-1 t.% M*e D«nnelln« ve«? na''"dn'Va tc*V- F-ancr. »'-o tega «e« .-/■di n» Ko rce—refil p!«* Vemko po« fT<!n'e«	narodov. Do«-<^»ni«
nraksj je dot-stj'«. da ne v"va g^-n.Vi '-■••mkiaz preveč Avtoritete v Svetu Zveze
narodov, očividno iz razloga, ker iitkrii Svet Zveze narodov kljub angleškemu id italijanskemu nasprotovanju Pollaki prijaz« no francosko stališče Kako bo nadalje, po« kaže bližnja bodočnost
Iz navedenega je razvidno, da zadeva municijskega skladišča v Gdanskem ni tako brezpomembna, kakor se zdi. Z njo «0 v po. srednji in neposredni zvezi važna vpraša« nja. ki tvorijo v bistvu de! povojne evrnp« ske politike in kar le za Slovane naivažnej« še. del njihove lastne politike v stnKlu za. siguranja starih fe novih pravic slovaoskih držav.
Iz angleške notranje politike
Protlkontnnlstičnl z.akon. — Preteč' raz-dor v liberalni stranki raii Lloyd Oeor-Keovega aerarneca načrta. — Boj za strankino hlasajno.
London, sredi decembra.
Macdnnaldova ofenziva proti Hald-winovern kabinetu v vnrašanju komunističnega nrocesa ie bila odb!fa. Snod-nia zborn'ca ie z 351 Droti I?7 vom z vrel 3 nezaupnico, ki in ie predlagala delavska stranka. Macdnnald ni nrav ničesar dosegal za obsojene komunistične voditelie. propagatorii rdeče diktature ostaneio zaprti. Delavska stranka se ni zavzela za komuniste morda iz kake posebne sirrmatiie — saj ie zadnji kongres Labour Party zavzel( odločno staMče proti niim — Maccto-na'dov korak je diktiral obzir na levo krilo stranke in na sindikaliste ter bo-iazen, da bi moglo nreeanjanie komunistov prinesti sledniim mučen:ški venec in simnafi.ie radikalno razpoloženega delavstva.
Vlada m* vpoštevala Macdonaldovih razlogov in državni nodtainik za nn-tranie zadeve Sir Wjjiiam Joynson H:cks ie iziavil. da mora pravica besede tudi v klasični debeli demokracij imeti svoie meie. Sleherni poskus, ki stremi za tem. da s silo ali nezakonitimi sredstvi spremeni ustavo, se mora smatrati kot z'nčin. Sir William se ni zadovoljil z golimi grožnjami, temveč je predložil tudi nrotikomunistični zakonski nredl.ig katerega ostrina zadene one. ki dobivaio denar iz inozemstva v svrho ruSenia državne varnosti. Predlog 'e že bil spreiei v prvem čitanju. Iz vsega tega se zrcali velika pozornost vlade napram komunistični nevarnosti, ki io smatra za večin, kot bi bilo soditi do Dičlem štev;iii organiziranih komunistov v Veliki Britaniji.
Baldwinov kabinet sicer preživlja no-tranie težave, izhaiaioče iz težke gospodarske krze. iz nasprotujočih tendenc v konservativni stranki in iz vidnega poieman'a liudskih simpatij za da-našnii režim. Te težave na so mnogo mani občutne spričo rivalsiva med desnico in levico v delavski stranki !ts zlasti vočig'ed hud? nntranie krize, ki pretresa angleški libera!:zem.
Kriza liberalne stranke je že stareiše-ga datuma Liovd Oeorge se je Po svojem povratku iz disidentstva nazai v pravoverno stranko s!cer iavno pomiril z Asquithom in ceio z As"Uithovo soprogo. kar ie orav tako va?no. Vendar je pod to formalno spravo tlelo nanrei staro nasorotstvo. V svoji nezaunnosti Lloyd Oeorge ni hotel izročiti bogato založene strankarske b'againe disidentskih nacijonalnih liberalcev združeni liberalni stranki, temveč si io ie pridržal. Liberalno b'againo so voiitve temeljito izsušile, zato se ie stranka obrnila na Llovda Cieorgea. nai priskoči na pomoč s svoiim Polnim žepom. Ta na se krčevito brani pustiti iz rok z'aio vrečo, češ da ie dobil te fnnde svo'"e dni v posebne svrhe in i;h sme uporabiti izključno za niih izvedbo. Pripravlien ie dati denar samo v slnčaiu. če stranka nrista-ne na niegov načrt agrarne reforme.
Ta načrt hoče nodržaviti vso zemlk>. ki bi io nato država odda:ala Dolied.'!-cem v naiem, Libera'cem stare šnle diši Lfovd Oeorgeov agrarni plan vse preveč no č!sti naciionaPzaciii. zato ga ne maraio sprejeti. LVivd Oeorge na ne Dopušča. Na sobotnem shodu v Coven-try je nred več kot 5000 poslušalci iziavil: «Na vsak način se mora zVimlt? monopol nad zemlio. ki je v veFki meri zakrivil bedo liudstva!!» Nanetost v stran ki ie dosegla tako razmerie. da se ie govorilo že o odcepitvi Llovd Oeorge-ove skupine, ki b: napravila zvezo z zrnenvm d"lom delavske stranke. Mac-donald in Llovd Oeorge sta že začela Jjubezniveiše govoriti drug o drugem.
Zaenkrat na takih tisodn;b d.^g^dkov še ni pričakovati, zakaj tako As-uUh koi Llovd Oeorge se zavedata, da bi razcen m"gel nos*ati un:čuioč za angleški liberalcem. Te dni se ie na binke-tu. ki ie bil prireien v čast lordu O\for-du fAsouithu) in ki mu ie predsedoval Llovd Oeorge. naglaSala s povdarkom potreba po slogi liberalcev. Llovd Oeorge ie na griri omenjenem shodu rudi deial: »Upam trdno, da nride do popolnega sporazuma na libera'nem kongresu, ki se bo v kratkem vr5'l v Londonu, in da bomo potem mogli staviti parlamentn Predloge, ki bodo izražali soglasno voljo angleških liberalcev.*
Ta želia ie pač hvalevredna. Vendar glavna vzroka razdora §e nista odstranjena: Llovd Oenrge 5e vedno tišči denarnico v svojem žepu in propagi*a svoj radikalni agrarni načrt. Ce ne popusti v prvi točki popolnoma, v drugi pa znatno, se bodo nanori za odstranitvijo edinstva angleškega liberal:zma izjalovili v vesel;e konservativnih in la-bouristični dedičev.
Temperamentna obsodba komunizma
London, 13 decembra. Te dni ie tmel Churchill v nekem komu« nističnem volilnem okra tu v Londonu go. ver. » katerem ie med drugim izvajal:
Nobena sociialistična (kuptna tr (e ni ta« fco o<-me*il« kakor angletVa. Angleški »o. eijalisti »o (li eelo k evrop-kim socij»lK«om v Amsterdam ter so jih vprašali, zakaj niso pritisnili na one svojih ruakih bratov. Ev« ropski aociiali«ti to bili ogorfeni nad ne. vednostjo angleške socijalistične stranke.
Vse svoje ideje so si izposodili lj Rusije in Nemčije ter se plazijo pred vsakim tno» zemskim lumpom in morilcem. Za socijaliz« mom stoji komunizem, za komunizmom stoji Moskva, ona temna, skrivnostna ho« d<>hna sila. ki se je pojavila po vsem svetu. Mednarodni zarotniki iz najtemnejših de« lov Evrope in Amerike imajo v svojih ro« kah veliki ruski narod in so ga oropali nie« gnvih sadov zmage, blagostanja in svobode. Ts zarotniška tolpa se neumorno prizade. v*, da hi zrevoluciionirala vse civiliziran« ne države. Njihov glavni udarec pa je aa« menjeo Angliji,
Nove knjige in revije
Ljubljanski Zvon v letu 1926.
Smer novega letnika «Liuhlians1teg» Zvo« na» se prihodnie leto v bistvu ne izpreme« ni. marveč ostane list v poglavitnem to, kar ie bil doslej: literarno«umetniška revi« ja. zbirajoč brez vsakršn:h predsodkov v svoj krog vse pomembneiše sodobne sloven ske literarnotvorne energiie. ne oriraie sc pri tem na kako imag:narno sodobno, fcon« fesionalno »li stanovsko «umrtnost». Ed'no merilo, ed;n kriterij bo uredništvu v lepo« slovnem in krtičnem delu tudi v bodofe nme/ni.iki — V stalnem stremljenju, prihli« žati »l.iuhljancki Zvon» po možnosti viSini uglednih sodobnih evropskih revij, kakor sta n. pr. pariška «Nouvelle Revne Franeai« se» in her"n«ka «Neue deutsrhe R-nd«chsn» pa ie uredn'5tvo Smatralo za potrebno, tikre niti nekai izprememh. ki =o nfemeliene v d"hu časa in notr<-h«h čit»'o?ega ohč'n«tva. Tako se ho leposlovni d<-l lista v pr;hod-niem letnik« nekoliko skrčil, pomnojit p^ se ho ni-sov publicistični del s številnimi kratkimi članki, eseii in rarpravami iz v«rh panog Icltumega živlienia. Vsaka številka ho tvorila čim rakliučenetj.) eel"to V to svrho je h:lo potrebno ohseg posameznih štev:lk nekoliko povevčati.
Načrt za novi letnik je v glavnih obrisih ts.le:
ŠiroV« *»ntnetersVs eponela t"ta Krnska se v štirih pog'*viih rskljufi. Nato «e pri« ohči roman Vladimiri* l.evtfika. ki g» ie av tor tone'niral že pred leti ra f.i"M'»nski Zvon. s ga tedii ni utegnil dovršiti Roman ie raiet iz sodobnosti <n nam v ohliki sa. t?r'čne frag:groteske h'?s slovansko malo. mestnofst ter «l'1ca trag!Vo n»dr>ovnre*n*ga človeka «rrdi tf-snohe in omejenosti doma. čega rivtirnia Delo ie p'sano z vsemi lite. rarn:mi vrl:n»mi te«a pi«stelia in ho zato priVI-n:lo nase prrpro.t-ga in inteligentne. Sa č'"tatelia ter ž^lo oh^e pri»n»nle. 4ntm> Nnvačan ho nadalieval svoi veliki «rdram«t. ski moraik» Hermana Fr»d»riks tn l'rha Ge'isfeega: raren tega ho ohiavil dve črtici in več-pesmi. Prohči se nadalje obširna no. vela Franceta Revkfi «Reg pred senco*, ki tvori nekako nadaljevanje fe konec letoa rhjavlieneea «S'žnis demona« in ki vseka« kor ne na pornografski, temveč na povsem literarnodostoirn in iskren način reš"ie pro hlem seksualnih zahlod mladega človeks: delo seveda ni pisano za otroke. — Poteg tega ie izročil uredništvu pesnik Jože t.o« vrenčil svoj roman »Puhlius in liispala«, čigar dejanje ie zaieto iz starega R'ma v 2 stoletju pred Kristusom. V Ijuhavni zgod bi Puhlijs In Hispale nam pisateli z i:vah. n'mi črtami slika živMenie tedaniega R'ma in stremljenja taine dntžhe »Sodalitas Ma« gnae Deae» — Duha zemlje. Bogato hosta zastopani črtica in novela. Svoje prispevke so uredništvu ?e izročili, odnosno obljubili pisatelji: I. Albreht, A Cerkvcnik. C. Go-lar. S. Grnm. Ferdo Kozak. Tone Seliikar. Ivan Zoreč i. dr. — V pesniškem delu hodo poleg dosedanjih zastopani tudi nekateri najmlajši pesniki: Srečko Kosovel. I. Gra« hor, V. Koiak i. dr. — Iz prevodne litera« ture se ho zlasti nadaljevala serija krajših, zaključenih, umetniško pisanih črtic i* so« dohnegs ruskega živi jen ia pod naslovom »Nova Rusiia» v prevod h ruskega roiaka N. Prenhraženskepa. Po možnosti se ohja. viio prispevki starejših (A. Tolstoj. Dr oz« dov. Smeljov, R'min) in mlajših fZoščenko. Vs. Ivanov, Pilinak. Nikitin) zastopnikov sodobne trske literature.
V	poljudnoznanstvenem delu Usta hodo poleg znanstven;h zastopani naši najboljši esejisti. V to svrho ie uredništvo že stopilo
v	stik z raznimi strokovnjaki, ki so ohlju« bili svoio pomoč. Tako ho priobčil prof Kidrič članek o slovanskem preporodu. A Lajovic esei o kulturni politiki v Jugosla«
vi	ji, prof. Veber razpravo o problemu ko« mičnegs. P. Kartin pregledno študijo o po. vojni francoski literaturi ter esej «L<teraru. ra in gla-ha» Urednik bo ohiavil nekaj za« nimive Cankarjeve korespondence (manj pomembna korespondenca se sicer načelo, ma ne ho ohjav|ia'a) ter nekai eseiev o vprašanjih, ki se zadnji čas obravnavajo po« lemično (»Pomen sodobnosti v literaturi« i. dr.V V esejistični obliki se hodo ohiavMa. !: pregledi o gledališču, gla hi in upodah« lia joči umetnosti: te preglede hodo pjsali Fr. Maroli. Fr. Mesesnel in urednik. Razen tega se hodo v listu ra^motrivala vsa so. dohna kulturne vprašanja.
V	Kniiževnih poročilih, ki hodo rardelie. na v pododdelke slovenska. srho»hrvatska in inozemska de!a. hodo sodelovali: prof. K'drič iz svoie stroke. A. B"d»l. A. Dche. liak. J. Koaak. P. K»rHn. Pr Alhrecht i. dr., srhohrvatsk« deta ho ocenieval VI Levstik. Kronika se ho delila v domači fn evropski kulturni pregled m ho čitatelia informirala o vsakem pomembnejšem kulturnem giba. njn.
Novi letnik se predstavi občinstvu v no. vi ohliki fe opremi: v delom« povečanem oh«egu In z novim, okusnim tiskom. Vzlic temu ostane naročnin« ista.
LluMianski Zvon stane za vse leto 120. 7s pol leta «0 ra četrt leta 30 Dfe- ta ino. zemstvo IV) Din. N»*oča se pn Tiskovni zadrugi v Ljubliani. Prešernova ulica it 54.
UredniHvo In omsvniStvo.
Dve odlični reviji
Bližamo se koncu leta. ko delamo za« kliučke oh perijod'čnih publikacijah ter raz mitliamo o tem. kai hi naročili pr-hodnje leto. Da nam ho ta odločitev za I. 1026. laž« ja. podajamo čitateljem zopet enkrat pre« gl^d *i-dni'h še nena/nanien h številk dveh odl'fn:h zagrebških revij: Nove Evrope in .Ingoslavenske Njive. To sta dva mesečni« ka. ki spadata v našo sl<herno omikano hi« šo poleg drugih slovenskih perijodičnih ča« sopisov.
• Vovo Evropa» prinaša v zadniih št!rih številkah mnogo zan;m;vega gr»d:va. V 14. številki obravnava Li"homir Sto-anovič Srh sko vpraSanie: pisec knrge «R''ska revolu« ciia». na katero smo v našem 1'stu že po« novno opo7artali. A'eVsii lelafič ohd-Inje d'»godke v Rusiii med oktohrom in decen« hrom 1010 ter p:«e o holi?evik'h ored Ki« ievom. Bož:dar Rorko. znani pi'hl'cist fe časnikar iz Marihor«. priohčuie informati« ven članek o dan-><niem staniu slovenske knržrvnocti: Ivo Bcl:n piše o položa'u na denarnem frg-i. heležke pa govorijo o Fran« cnsirem institutu v Parizu ter o Romainu Ro"*ndM ter o fr»nco^ko«nern5ki anketi.
Naslednja Številka l.S. ie posvečena s no. mirni Petra \'elikega. ruskega caria. kate« regs dvestoletnico smrti je ohhaial »tovan. ski svet nred nedavn'm časom Prisnevek dria telači^a nam r>oia«n»>ie r«7-nerje te. ga vladarja do inž Slovanov. Isti p;«ee oh. d-luie temo »Njegoš in R''«iia». Nikolai Fedorov pa piše o Levu Tolstem kot dr«, matiku.
Številka 16. je v glavnem posvečens bri« tanskim ženam, ki so storile med svetovno vojno toliko dobrega za srbsko vojska Ta zvezek ima sliko doktorice E. M. Inglis. ki je mnogo pisala o položaju na vzhodni fronti. Zadnja številka revije od 11 di-cem bra pa se bavi s Književno Polisko. ohdrlu« je Štefana Žeromskcga. prikazuje razvoj poljskega gledališča in govori o mednarod« nem gospodarskem kongresu » Varšavi.
*Juga*taven*ka h'jiia» govori na uvod« nem mestu 10. številke o Slovanskem pre. porodu. Članek je napisal um« prof. Nešič. Pisatelj Vlad'mir Nazor zaključuje svojo novelo »Sarkove uspomene«. Stevo Stoja, novič obravnava agrarno reformo. Ant Bo« nifačič piše o francoskem pisatelju Gideju. Stev, 11. prinaša r uvodniku drja Vladimir« js Dvomikovičs spis »Etička laž našega vremena«, nadalje Ronifačičevo razpravo o Gideju. ohjavlia članek drja Adžije o Re. voluciji in evoluciji, govori o kaikavski ko« med ji «Diogenes» ter ohiavlja Stanka To« mašiča novelo »Crveni paragraf« Listek je v obeh številkah bogat in raznovrsten ter govori o zbirki Danka Angielinoviča «.lu« tarnia zvona«, o Jugoslaviji na razstavi de« korativn;h umetnosti, o kulfurno«zgi>dovin» ski razstavi mesta Zagreba, o Snkolstvu. o gledališču in o umetnosti v službi prosvet« neg- m:n:str-tva. A. Rarac piše < Freuden« reirhovi »Črni kraljici«. Ant. Bonifačič o Milivoju lTzelcu. ki ie nedavno razstavil v Parizu. Boško Novakovič o ttudiiah rektor« ja beograjske univerze Pavla Popoviča «lz književnosti«. N. F. Fedorov pa o rusketc pisatelju Nikolaju Ljeskovu.
Zaspanček - Razkodrancek
Dr. Hofrran-Sonia Sever.
Za letošn ega Miklavža ie Izšla v novo-iistanovlieni založbi »Naše Orode« v Ljubljani sHkanica s stihi »Zaspanček-Razko-dranček«. Knjiga obsega 23 listov, ie karto-nirana in natisniena v dveh barvah. Na prvih straneh spoznamo »Tončka Nagajončka« kl nima usmiljenja ne z materjo ne z živalmi: radi tega to izktrpi. Ko draži psa. zasadi žival zobe v niegovo nogo. ds mora v oostelio: pes pa sedi medtem na njegovem mestu za mizo tn gosti. Druea pesem »Matička — kup pepela« nas vodi k Marički ki se ie rada igrala z vžigalicami in ie sle«d-nitč sama zgorela. Tretja stori a obravnava •Za-morčfca in črnilčke«: deca se naipoprej roga zamorčku In ga zasmeiioie. potem pa pride Miklavž In poHnše zabavliače ter iih spusti v Črnilnik. »Navihani zaiček« popi-suie zgodbo iovca. ki je šel na lov in zaspal pod drevesom: med spanjem se mu približa zaiček. ki vrže Duškico na lastno ramo ln gre nadenj, ki ga je hotel ustreliti. »Coclek« nam predstavi otroka, ki neprestano sesa prst In kateiega ne rrorejo odvaditi te grde navade ne prošnje ne opomini. Pa pride krciač in odTeže Cnclekn oba prsta! »luin-hec« ie zopet dere. ki noče 'tihe ter *e snši dokler naposled ne amrie od svoie trmoglavosti. »Ringljaček« te poreden deček, ki se noče dostnmo obnašati ter zvrne nase s prtom vse kosilo. »Videk Zrakozor« le fante, kl gleda neprestano v zrak ter se naiprej spotakne nsd psičkom, potem pa štrbimkne » vodo. Slednjič »Peter Sm»k«: kadar je
Sedem dni in
Božič je tukaj! Čez sedem dni Vas torej čaka imenitna zabava in smeh do solzi Zato Vam garantira
Elitni Kino Matica.
nevihta, vzame Pered doma dežnik in gre iz hiše. Veter vzdigne de>nik in ž ajim Petra Smuka daleč pod oblake.
Taka ie vsebin3 te knjige za otroke. V sil ki in besedi vidi deca lastne napake in posle dice. ki !ž njih lahko nastanejo. Slikanica bo gotovo dobro došl3 v vsaki družini, kier se otroci ratU zabavajo ob mladinskem čtiv«.
Petruška: Znamenje
V Ljubliani. 1925.
Ko je izda! Radivoj Peierlin-Petruška pred leti pri Slovenski Matici svojo prvo zbirko pesmi »Po cesti ln stepi«, ga }e Ime-nova3 neki kritik v .Slovanu« »poeta, kon-genijafaega Zupančiču in Golarju.. Danes, ko se pri nas nekotfko ostreje ločijo kritWS-rri poinri. ne pride nikomur več na trm. da bi stavil Perruškc v isto vrsto r Župančičem. ki otvarja v slovenski poez;}i novo d"i>o po smrti Ketteja. Murna ln Cankarja. Vendar pa ne more nihčp taliti, da }e tudi Petruška dober pesnik. On je poei s sv<v jim svetom, svojimi doživljaji tn čustvovanji. O trm priča tudi njezova najnovejša, drvra zbirk3 z naslovom »Znamenje«. V tej drobni kni'ž!ci s« nam kaže P-truška takšen. kakrSen je v resnici: b hem Je. »porv-sodi hi nikjer dAma», d^brnvnlien romaT. U hodi po slovenski zemlji. On živi 7 našim ljudstvom, katerega gled i Ra misijrmu V gostilni, v veselju in žalosti. Včasih se zamakne vase, nrsli o ijnbezni. o dekllcL čuti se osamljenega in tedaj mo privro Iz peresa s.tihi d bre refeksivne lirike. Inrers-rfvTtn^ njegovih doživetij žal n! nlvrlira-na. Zato so v »Znamenju« boljše fe slabše pesmi. Vendar je navzlic nedostatkonj Znamenje« v Pe'ru£kmem stihorvorstvtj korak naprej in nri žeiimo. da bi bfl prihodnji korak nnšetra domačega poeta še večji, pogumnejši in še b >lj neposreden.
Dopisi
TREBVJE. Telovadno društvo SoM v Trcbnjijm je ob priliki letošnje Miklavževe prireditve obdarovalo okoli 2u0 Šolske mla-deži s šol. potrebščinami in pccfvom. Za Ifkodušni dar se ma šol. upraviteMstvo tr imenu obdarovane mladine najtopfcje zahvaljuj e.
SLOVEN.IGRADFC Majhna in skromna
je trenutno cospodarsko pridobitna mo^ nosi naše«a okraja. Oosp.>darska kriza v industriji kakor v kmetijstvu Je vsled sploi ne stagnacije fe vrsokih davkov na vrhuncu. Večina občin se nahaja v strmHi p'anfe-skkh legah: tvoriio jih te napuJ izčrpani gozdovi, vlažni tniikri travniki fe močno za-plt7\'eljene njive. Večina kmetij ne pridela živij en skih potrebščin v zad »sttri mo<»žiiri za lastno oporzbo. Iskati moralo doh.dke še izven žMmireJe bi poliedelstva. Razen tega nas prav po sms to i^iskujeio vremenske nezgode, vsl-ed katerih trptjo posebne naši planinski kmetovalci V pomoč tem sU romakom. ki so ernlfko trpeli vsled p>»v«d-in p'iplav. se le tudi v našem srezo prt-redila zbirka deranrh prispevkov. Kakor smo doznall. Je nabralo <rezko poglavar« stvr, že blizu lO.nno Dim. Čeprav so v vseh občinah po na-ročrtu mariborskega škofa z veltko vnomo in agHadJo zMraH Šesto pose. hej tudi župni eradi, «e kBub teme uspete našemu priJiiibljenemis bi p^ebe našega ljudstva vedno ra>zumeva)očemu srezkemtj poglavarju g. Viharju, da le sijajno izvedel svojo akcfjo. Mnoigo prispevkov le nabral z. poglavar s svv^hn osebam vplivom te prošnjami, ostala vsota pa se Je zbrala prv. tom pismenih vabil pri posameznih vpltv-neiših fei imovitejših osrhah, zavodTh ter občinah sreza. Zahvaljujemo se g. poglavar ju in vsem nrom. kl so ubogim poplavijen-cem naklonili tako lepe zneske. Za Škodo vsled toče fe povodnji tekom tega leta smo prejeli za najt**!! oškodovane siromašne posestnike razmeroma znatno podporo v z-esku 30.000 Din. — Več prizadetih kmetovalcev
SV. MARTIN PRT VURRFROU. V nedelo dme 13. decembra ie priredila tnkafšnla Sotstoa mladina prvo šolsko predstavo s petjem, deklamacilanit fe tero. Cbsti dobiček ie bil namenjen za postavitev lastnega šolskega odra Šolsko trpravitefjstvo se za-hva'.inle vsem dobrotnikom, posebno gg. Kostaijnšku, Partličn fe Krajncu, ki no s svn^rnri d"«rovi prip<wno«H k d'+>remu emot nemu uspehu fei s tem prvi položili temelj lastnemu šoKkenri odrn Zshvaia gre m<ti g. župniku l.alnšiču hi bralnemu društva, ki ie radevolje odstopilo svoj druitven! oder.
L.H TOMER. Narodni praznik je sokol, sko društvo proslavilo zelo dostojno^ Pester program je zadivil ohčfestvo. ki ie napol« nilo vse prostore v gledališki dvorani. Po pozdravnem govoru hr. staroste, ie razloži! pomen trga velikega dne nadzornik hr. Kar« baš. Sled:le so pevske in orkestralne točke. Moški zhor ie zapel več izhran;h pesmi nad vse pričakovanje dobro. Istotako so hile burno aklamlrane posamezne orkestralne točke. Ponosen ie lahko dirigent naš hr. Križman na tako lepe usp-he. Krona vsega prog-ama ie hils telovadna todka. ki ie pros'avo zaključila. Smholična skupinska pro-ta vaia — sestava hr. Lnbeia — polna naitežiih. s eksat-tno izveden:h gihov. fe navzoče naravnost fascinirala. Veličasten ie hi! pogl-d na konec vaie. ko le z vrha sire« pine. med akordi državne himne »Bože prav de«, vzplapolala Jugoslovenska trohoin-e«. — Dne 2 decembra se ie poslovilo dnittvo od svoiega marljivega d-lavea. odhorn"ca hr. Komaca. Priredilo ie odhaiaioči sokolski druž;ni poslovilni večer. Številni govornik! so v Iep'h hesedah oriaali n'egovo neumor« po nacijonalno in kulturno delovanje Tež« ko ho izpolniti vrzel, rlasti težko ho utrpel izg^ho hr. Komaca dramatski odsek «olc. društva. kater"ga ie vodil kot pied«-dni1a po težki poti do vedno lepših usnehov. Tii« di kot iskren priiateli in človek izredno dohrega srca si ie kmalu o«vopl crra vseh Liutomerčanov. Snomfe n«nt ho vedno prb srčen, sledovi njegovega dele pe ostanejo trajni!
oJUTROs št 293
8
I'etek, 18. XII. 1925.
J. Sucby:
Podgorčam	|
(Iz mape Krištofoveea PepČka.)
Da se ne bomo dolgo lovili, povem takoj. da so Pudgorčani prebivalci vas! Podgorje. Tako se pač nazivljata oba-dva. ker pripadata drue h drugemu. Ne i morete si misliti Podgorčana. ki ne b? bil rojen v Podgorju, in Podgorja ne brez Podgorčanov. Jasno.
Vas Podgorje leži na vznožju tn na rebri skoraj uro dolgega gričevja, ki se razteza od kriške graščine pa noi do kamniške frtalce. Vas ima tedaj svoie pošteno slovensko ime.
Prikupna je ta starokopitna vasica. Kako ponižno in skromno skriva svoje lične hišice tja v zeleno poreberie ali med košate kostanje ter sadno drevje. Včasih zapira pogled nase zopet za raz sežnimi kozolci in za gosto obraščenimi ograjami zelnikov in vrtov. Zaplankan • svet. Če pa se približaš hišam v podnožju z cestne strani, ki vodi za drevjem. za kozolci in ograiami. tedai se ti odpre zopet ves drugačen oogied. Idilo zreš tik idile. Bele. snažne hišice in dvorišča, polna gospodarskih pridelkov Sn pripomočkov, mrgoleča raznovrstnega štiri in dvonožnega življenja. Hej, kako ti zavriska srce! In ves Čas te spremlja isti čar. Ni podobna hiša 1 ši. bajta bajti, a vendar so vse enolične, ker so zidane vse z isto sveto ljubeznijo do rodnih tal.
Kdor pozna Kamnik, ve. kaj so Pod-gorčani. So svoie vrste ljudje, ki imaio svoje šege in navade, svoio nošo. svoje križe in težave. So nekaki P:bmčani, kar se tiče njihove odrezavosti in šepavosti. V čemer oa nadkriliujejo druge. je dejstvo, da so naidalie ohranili svojo pristno domačo, narodno nošo. Kaj so napram niem današnje "tiarod-no» nacifrane dame in damice. kai oni ob svečanih prilikah z rdečimi marela-mi po ljubiianskem tlaku besneči taimi-Gorenici! Ni vsakdo za našo narodno nošo. Ta zahteva: 1.) rasi, 2.) pristnost. 3.) rdečeličnost. 4.) oni težki pretehtani korak in prirodnosi in preprostost.
V vseh teh pogledih pa so ekscelirali vedno pogorski fantje in dek'eta. Mislim. da niti pri eni hiši ni bilo doma škarte. vsakega ie pobrala naborna komisija. In punce! Kie so rastli lepši na- I gelički, rožmarini in gavtrože, če ne na j oknih, za katerimi so žarele oči pod- \ gorskih krasotic. Kakšne so bile te Dan- j ce! Ne bunke in ne mršave. ne majhne ■
m ne prevelike; samo izborno pleme! Kaj čuda. saj bi sicer ne bilo tako lepega zaroda, nego je oni v Podgorju.
Podgorske mamke (mamke so se na-zivale, čim so odslužile službo gosno-dinj, prepustivši gospodinjstvo mladi) so po zimi oblačile oni slikoviti ovčji kožuh, z volno na znotraj, dočim ie od zunaj na hrbtu bil prešit z različnimi narodnimi ornamenti v zeleni, rmerr in rdeči barvi. Da bi vendar vsak videl, da ima ženica spodai kožuhovino. je obrnila spodnja dva konca krajnika nazaj ter iu tu nritrdila. da se ie videla lepa bela volna. Rekle pa so. da dela'o to le radi olaišania hoie. V Podgorin na so dolgo let izdelovali domače hodno platno. Držalo je celo večnost, včasih pa tudi preko fe v mrz'em grobu.
Podgorski možakarii so nosili istofa-ke kožuhe. Nisem videl Podgoi "ana z brado aii brkami. vsi so bili gladko obriti. Tako po 7. ali 9. maši ob nedeliab so čakali, da nrideio na vrsto pri kamniških «rpo!hirariih»; včasih vse dopoldne. Podgorčan — mož ni bil nik 'ar brez tiste male podnosne faifice. ve "no mu ie tiča'a med zobmi, če ie gorela ali ne. Klobuk ie bil vedno črn s širokimi krainiki Hodna sraica z ovratnikom, izpod katerega se ie svetlikala pisana ruta. Laibč z različnimi vtkanimi rožami. pikami itd. in seveda z debelim?, na gosto prišitimi srebrnimi gumbi. Silna srebrna verižica s privezki. ki so v^as;h tehtali kar poi kile. ie spaiala desno tn levo stran. Jopič ie bil kratek, dobro sukno. Hlače irhaste. izpod niih. vštric kolena so silile na prosto bele hodne spodniice. ki so iih tik pod kolenom za-meniali dolgi tesno se nog opriiemaioči škornii. Še danes ne razumem, kako so se mogli ti velikanski škornii sezuti. ne da bi ostal kos kože na niih.
Pri mladih ie bila oprava ista Vakor pri starih. Samo kiobuk! To ie bil toplomer za trenutno razpo'ožen;e nodiror-ske^a fanta. Navadno ie bi! klobuk na štirih straneli vrismen. na vrhu na šni-čast. Če ie Hohuk ravno sedel na glavi. ie to značiio. da ie niecov nosi'ec skratka neraznoiozen. Na «nuf» ie bil kiobuk poševno viseč na levi strani; na desni strani poševno viseč oa na «auf biks» in dru<ro. Če so Pod^orčani semtertia napravili iz'ef v oko|:co Var se je Cesto zcod;lo. v Kamnik, ali v M n-geš. Križ. Komendo. Vodice itd. so si na klobuk nadeli krivce, tisto zakrivljeno perje, ki ga racman nosi na hrbtu. Če so ti krivci ležali nazaj, je to značiio.
da je posestnik trenutno še nerazpolo-žen. če pa na spredai. je temu izzivaniu takoj sledil boj. Koliko krvavih butic so zakrivili krivci! !n punce so jokale, pa bile vendar na strani zmagovalca, če je bil ta njen fant ali ne. Običajno je tedai prišlo do novih srčnih zvez. ki so trajale seveda zopet le tako dolgo, dokler jih niso razdrle nove zmage drugih naslednikov.
Franjo Roš:
Domača politika v Lipovem
S'avna občina Lipovo šteie «firi vasi in pet strank, baš toliko, kolikor ie gostiln. In ie to v lenem redu. kaiti če bi bilo več gostiln, bi h-'!o strank premalo. Takole pred občinskimi volitvami se zbira vsaka stranka v svoii k^čmi. kandidati podp!suiejo liste na mizah, s kate. rih curlia vino na zmaeo. Ko so se kari diHafi napili koraiže. ooio po vasi in v druge krčme silijo Pa se ie zgodilo, da ie tiste dni pred volitvami bilo pet kan. didatov osemkrat vrženih iz gostiln na trdo cesto.
V občini sta dve tretiini vo'ileev na kandidatnih listah. Taka zavednost in borbenosti! Kie v naši mili domovini je toliko pasfiriev in beračev enakopravnih kandidatov? V Lipovem samo!
Marsikateri kozarec se ie ob neizprosnih kandidatskih glavah razlete! v droben prah. marsikateremu stolu ie odlete'a noga ob neupocli'vemn hrbtu. Krčmarske mamice so zaman vile roke in presnnliivo kričale me ' borci. Starega, častivrednega župana Brsrleza so v jutru našli za krčmo do rasu v gnoi pogreznieneea. Ko so ga vozili do mov. ie unravičeno klel in za trota vlial. tisi bo župan kdorkoli, on da je sit teh sitnosti. In ie zapel tisto:
«N'smo mi Kraničani, tud' ne Lhibiiančani, m? smo le Štajerci, fuštni ljudje . . .s
Na dan volitev so vse stranke slavile zmago. Pili so Linovčani in koniede-rec Urh. ki je bii novo izvolien. ie treščil v zrak tri stre'e. Po krčmah ie pal godec Janža in je vlekel harmoniko zdai za to. zdai za ono stranko. Ka"'an je zadovolien sestavlial poročilo o siiai ni zmagi zavednega, vernega ljudstva v Lipovem.
Teden dnj pozneie so voliii žunana. Izbral) so no dališem prerekanji Janeza Goikondo. ki ima dva obsežna vino-
grada in gostilno. Tako ie pravzaprav zmagala Stranka kmečkih kristjanov (SKK), kakor jo je bil označil občinski ta;n:k. upokojeni upravitelj Felicijan. Celokupni občinski odbor se je od volitev podal v županovo gostilno, kjer je godec Janža baš spal na peči !n celo v samih hlačah, ker je sraico sušil v kuhinji. Vesel se je vzdramii. ogrnil suknjo in nategnil harmoniko. Mati županja ie v sladki zadregi častipolno zibaia boke in prinašala polne steklenice na mize. Občinski ta-'nik je točil vino in hvalil novega župana.
Tako ie v naHenši složnosti odborovi pod novim županom hote'a zablestetl nad Lipovim zvezda vesele bodočnosti, katere sadove nai bi obilo užlvaii no-tomci do nos'edn!eea kolena. Toda z'o-de) ni počival. Zahotelo se mu ie. ds razdre složnost občanov. zase;e razkol in tako cdie prihodnosti svetlo zario. Z!odei ie raznrede' svo'e mreže v glavi Jerne;a Zavria. občirsk~ga odbornika. Ta *e na prvi seii no županovi izvo'"vi precVa^al. nai občina ponjavi v zvoniku uro. ki neredno bi'e m zaosbva Predlog ie hit odbit. Tn to zatn. ker «o odlomi1"! iz treh vasi. ki nima!o cerkve, iziavjlj. da na nro nd ram itak ne vidro, trdi ne sHšro kladivca, ka^ar na?rania čas. Zato vaščani teh ne bodo planeva" v ta namen povišanih doklad. Nai fo L'-po\'čani med seboi onravjio sami. Celo kovač Pišek. so«ed cerkve, ie cla^oval proti, ker ie gluh in s'f»V> vi"'" Č>mn niemu <"'obr3 tjrf) zvoniku! Tudi tr-eovec P'a5tir iz Linove^a 'e nasoroi-o-val nredlosrn. ker ea ie snrožil t's+i Jer-nei Zavri, ki 'e v vo1i'nem bo'u R'a?ur-ia tidaril z litrom no nosu. Pnvlpr hn brazcorino nos;l na nosu. mu re^a ti'Volj ne odpusti. Tako ie Zavrl oronadel na ce'! črti in >e lopnil s oesrio po mizt. os-or^eno. da ie odsko"i1 črnilnik in ie r>ar Va"'iic ore'<»1 nodvuoan na roko. Nastal ;e S''pn firtir>. Podžupan Kraipc ie Zavrl« očita', da bi se rad prerekal v občinskem odboru in nai ra'e fo uredi d ma s svojo ~eno. k< se z doma*im h'apreiti ... Tu ie žuoan Oo!Vo"da praviinr, in svečano opozoril odbornike. na< bodo pametn' morie 'n v vzgled o«--<':in faranom. To ;e držalo.
Zdaj je odbornik BV/nr sra^il zelo umesten predlo«', nai se lz mesta pozove fotovraf ki bi ves novo5z^'o'ienl odbor fotografiral Predlog jo bil 7 navdn šeniem siw'et ' q Jernei Zavrl ie vstal in neovarial. On sam nikakor m za skupno Toroeratiranie. ker s predlaga-
teljem tega predloga nikakor noče biti na isti sliki in tudi s podžupanom ne. ima pa še vedno toliko pod palcem, da se da lahko fotografirati sam. če hoče vsak dan. dokler živi. In je nristavil, da mu .ie žal. da je postal občinski moz. Odstopiti pa radi noče. nalašč noče. Pa je obljubil, da bo pri prihodniih volitvah ustanovil t:ovo. šesto stranko, če doživi ta čas. kar upa. da bo. ker se počuti zdrav in ima še vedno krepke pesti. fn je pesti pri tej priliki tudi pokazal odboru pod nosove. Nato ie povezni! klobuk na elavo in je odšel brez poseb nega pozdrava.
Odborniki so si oddahnili in se ooda!:: v županovo krčmo. Tam so pili in pre-pevaM. dokler 'ih ob mizah ni vzdrami-la jutranja zarja s petelini-tn petiem. In j so se podali na domove k počitku, bsš ko so njih sinovi molče nanregali konje, da odrine'o na beie ceste po nrešern:h furmanskih poslih. Doma so ou5ča'i mater 'n sestre, ki so v hlevih kriča'e nad živino, ker rred pijanimi gospodarji morajo molčati.
Občinski odbor Lipovčanov ie že fotografira tu Na sredini sedi gospod župan z viržinko v ustih. Na niegovi desnici se smehiia oodžroan. na levici b'v sti obi'o iice 3'nžurievo z brazgo+ino na nosu. In tako daiie ostali or'!ičn; možje odborniki. Občinski tainik Feiici'ar5 sedi pod županom, razprostira sveča™ obraz in dolge noge.
A zaman išče zadiviieno okr> Jerneia Zavrla, občinskega odbornika. K;e ie ta čas ostal? Morda prepeva v krčmi in piie. V glavi mu z'odej prede misli, za Lipovo pogubno. Riše mu svetli obraz bodočega župana Jerneia Zavria. Ka gieda svoje povišanie. krči pesti ln raz-poteguje se mu v krohotu divji obraz Sam zviti zlodej mu gleda iz oči.
so nsiboljSe In rsjcenei?« _ kajU trpežnost e n e g s psr: T)| nogavic & Sigotn in znsmko S^ (fdežo. modro ali ilaio)
„ktiu2"
W je Esta Ss<>{ tipcžnos! ž tir i 13 drugih parov.	■
Honilg Sn nrerrriCaffg sel
Malt oglasi, ki sitatlies v posredovalne ta cnclataft ttaraese abflnstv^ (fsakg beseda ?.© pa?. MaJraanSSI šnesefe Din
Žen!!ve» dopisovanje ter oglas! strogo trgovskega smufaja. vsaka beseda Din t —, Najmeojžl tstitli Din
Dvokolesa
omiki »orifti tn ilvtini stroji «(w»i<-i«ajo " iwv volno popravo {n prenovo 23 pomklov»ii|e ta ^rr.&jlj-t csnj*rr. t*T branijo imo	(posf,'B-
ci o<l'lpl»fc) «lriVnma> F. B L., tovarni rtvcfcolpp vn oir««fci'n »oilSkov. Ljiihlja-ra, Ksrlorsts caaia 6t i S121V
ižSooe Tri učenke
se tfr^jm^jo ia šitrsnjjf
aa Domačo fe^emi^o ^am-skejja parila ic v^s^nin. r.
20 2., šeie!lbiirjr«va ulica t.	32569
Šoferia
tr»»»r««ra ia tz.-CffljiT^pra. dobrega mehanika. iS^*>tnG k oft<pWn»Tnn a^tomohiln aa čttn{irpj?nji na>>io» Ponndbe s b« ^oite^nnj^ea chiibova-nja io aah»»"7ki	pla-
že jp nasloviti ca rn-^niV Hatfea.	22533
Postrežn^co
pridno ia	pufft**no. ki bi
S»0''\»	1 xin»raj .io
4	»f»r«jni<r ^akoj
ali s	ietom ro«ibin/>
a 8 otroki	Naalov v upf.
cjasras.	32-SSft
Trsx>vski
cob«r ftp««rpni=< fcer zm-sar. voja*^in<> prost. 9? sprejme takoj aii najka*-Df}e 5 jan.	pri
t^rr.fki Alojt P e f e. Črna pri Prevaijah Ponadbe je poslaH ca oaflov tvr«Tke 82459
7a tamh!Tf?rati?e
ze spr«iltn*> prvotrrstna mo? Kaslcv po -v* aora^a «Jii»r»» 32518
Potnik
Id T»i obi«kovai trgovce v Lifrtih in vajeb ? e I S 5 e proii f^oviriji Ponndbe na poŠta) prerfal 44 v Zasrrebo SS253
2 Jamska paznika
s radarsko srednjo kolo. 3 dobrimi s.pri«*evnli ia najmanj dvrletno prakso, SHS nriavljar.a, ce nad 20 let stara sprojme ta It o j 8»»nt-fanfiki premogovnik And. Jakil. Krmelj. Dolenjsko Poncdbarn ]e priložiti prepise spričeval la navesti to^nfl zahtevke. fve^nopf imajo e2=5€i.	32520
Akvfzlterfi
sa nov predmet «e sprejmejo. AffUno** pogoj. Dobe7 Kaslov	npr.
<Jutt2.>.	' S2559
DRVA — CEPIN
Wolfora VH Tsisfoc: 56 <S!(I!
Prodaialks
raannfakttrrce. in galanterij stroke y	prak-
so. vaipns tndi spec^rij** ine^ta Gre tndi koi poslovo^kir.ja Prijazne po-nn'*be ns npravo cjntra»
v L»nbljanl ped Žifro nesljiva !S26>.	22375
Mesarski pomočnik
cegž vaeh tn epar=kih poslov. 3 dobrimi spričevali. i5<*e primerne tlnf.be Gre nairaje no deSelo Ceniene oonn^ba na naslov: Janea 9 t o i a r. Podle?, c. Krka nad Kracjeci. " " S23S5
Kot učenka
bi po Koven letn vstopila v trjrovfno fKletna deklica. Ffrana ia stanovsnje v hi-! - Gre tndi r.s deželo. Naslov pove unrava cJnfra* 32542
Ka? le «Oorkodar»?
Gorkodar Je nastavek na tonfeni pWi ai? »tedilniVn. ki prihrani 50 % na kurjavi in da v S** mtntjtah toplo sobo — Naročit*- ln o?l«»He Gorkodar pri tvrdki Joie Mibeli«x rn dni?, Ljubljana. Dnr.aiska cesta «t 41 Telefon St 777 -JnSko Ratai«*. Karibor. Po-breika ewta 8.	82131
Redka prilika!
Krasno boiifno darilo! — Proda so se^o lepa p^riilj-ska preprosra 2= 16.000 f>in Ponudbe r.a upravo «.Tntra» ped <.Persijbks preprojra».
32557
Drva m žaganje
ter hrastove odpadke cd pariteto v in Sape dostavlja ns dem {>o snatno cnižsnih eenah parna žaca V. Seap-netti sn gorenjskim koTo-dverem.	542
Dekorativne rastline
kakor: p>alm«, lovorje itd i d:; vedno v veliki izberi rvetliftarna P. Simesc. i^v Petra cesta S3.	31^52
Jedilno jcarn5ti»rr»
za 6 ose.*.'), novo. obrobljeno z dnkatr.im zlatom prodam. Nsslcv rove unrava <Jn'ra* 32563
Amerik* rlara i?ra
se proda 23 SrtO Din Vpra-Sati tned Ž—oopo'«'ne. Naslov povo cnrviva «Jntra» 8256-1
Zaradi pome seztie
pri vsakem klobnkn t K>c7. popesta v modnem salnnn Sturhlj-Haek?, Židovska n' 3.	S2409
I
Prazne ^el»'enlce
«Odol»
fcupa js drogr«rij» Anton
Za parno /ag:o
iSfe kompletno lakomo-bfio. malo rabljeno ter v hrerhibn^m »tanju. ne ood •24 FTP fknrisra S«eanie) c v*eml pnpada>oi:mi deli —-kakor voz. rirkniari. jermeni itd To?ne ponudbe « certifikati in natančnimi podatki 2 navedbo naini?.je «*ene Je poslati oa naslov: Milan ISodic, Nov3 vas pri Rakeka.	S2504
Sanke
(enosedeSna) dobro ohranjene. knpim. — Ponndbe na epravo cJcira* pod snacko eSankes.	S2567
Trd les
vseh vrti. hrastov, orehov itd., okroerel ia resan kn-pnje H o j n i k, Leveč prš Colje.	S2543
Bukove plohe
svete io Ftihe. v vseb cle-bellnab od 40—tAO mrn. r.o-o^amane. v dolžinah od 2 m naprej in v Širinah oči Id cm dalje knpnjeaio — Ponndbe na tvrdko šker-bec ii Karto!, Ljubljana, Kra!?a Petra trg Eiev. S.
<J252S
Bukov ?n hra^fnv les
hlode za Sa«ro. knnlm vsako množino — ponudbe g« cer.o in nave-'bo množine ter termina dobave na naslov: Ivan feifika. tovarna parfeetov v Ljubljani. Metelkova ulica 4. SS538
Smitčke
dobro ohrantene se takoj kupi'o. Naslov nove npr. »Jetra-.	' 22555
De?avn'ca
velika in svetla ter opremljena =oba st takoi o'™ata Pojasnila daje k. Kas«i?, židovska clica 7. S2519
Trgovski lokal
cbRtoie? i« re?je dvorane in dveb manlfiib sob. pripraven tn<'i «a kako obrtno podjetie ce odda v najem v vetjem trjn ob jn5-ni *elernici hI i ni l.inbliane na nni>p3*m prostoru čredi trffa. Portf^be pod znamko •Lokal 5> sa npr. «Jutrsv 32410
Krasna soba
opremljena, s po«fbnlm vhodom t-« o<ida v bližini ka-r&me «F.cropa» le boljRe. nn £oapo*la Kae!ov pove aprava «Jctra>. S2570
Sospedinje, Šivilje, obrtniki I
Sondal ne^p«ke«t)lvi
Šivalni stroji
KttHLER
2 d«i*tl«<nlm iametvom
% moderno vezenino v
mi^ni vlogi pod steklom
se dobe v najmodernejših opremah za rodbino, šivilje, krojaJe in čevliahe pri tvrdki
IVAN AUERHAMMER.
Liubljana« Kolodvorska ulica fttev. 3.
Zaloga za Gorenjsko: Lovro Bebolj v Kraaja Prodaja sf tudi na obroke'
Na stanovanje
2 vso oskrbo se sprejme gospodična v sredini metifi | — Tstofam ee sprejme veS : {.bonentev na dobro hrano. Naslov pove nnrava «Jutra» S23C0
Dve sobi i
v pritlifjn ali I. nadstropji se iščeta za pi>arr,o. — Po nndbe pod «Pisarna> na npr. j «Jntra»	318o^
baržunaste klobuke
ss@ ooloviinih cenah
ii slo E. l?o®ia, k Mu cesfa ll
Zaht&vmji® pri vašsb
Božičnih nakupih izrecno
Mladenič
'Irtsvni h; ravnil: ^pii resnf»!ra	2 uii3.'o
mlfl.ipnkc. ^.^niiecr ci iz-k! jii^^nri Popipo, cfi mo-erofp e rtlko. n upravo ,-Jntra* sod ~r.' č I: o g«ir.iT>. "	S26S6
Katera dama
bi hotpla nujno poinaTali mlajema samek(»nD vilSje^ na privafnpmii nra-fnikti. tei fe r.araHi hr.Iprni »fh i popolnoma	pri^.-l
v ca^rp^o Onj ponn^ha p^H	hvalslno^r*
na epravo cjatra>. S2555
Gramofon
z trt pio5P.ami m1 prooa iia 400 Din. — isfotako toli fframnfon 0 40 fcldvpnfskimi in novimi r.lpenimi oloft^ami za (510 Pin. - K. Dejal:. Rimska cesta 19. S2562
Penkaia svinčniki od 0.13-°naprej Naliv drials s l^i br. zlatim peresom od Din.129r naprej
nginalne (prava) potrebščine
(f sat, preservat) za	si-a v.
jjOpaiagropCi51
Itako; tudi kompletne a[>a>a(e čo&ti« esesa pri
a	Selc-ibarsoKs u.ica it 8 I.
"	ai iPst	t ^s-tnn ct
Ko—pletna «3:-:ra, 12 kom sko? na sliki. :o:i pred >!sč!lc ali povzetju franko na dom
j Cerkveni t zvonovi,
kovmste iraictrfa
MARIBOR

3U9*OV«
odlitki.
t l
fšfeemo za Izdelavo aažrfov zs delavske aaselMns ic delavska sfasovasfa.
v gostnn;
pri Kavč'čevl
na Spio pol^c atefctn^np rfntraip to^i pri=tno ln-hnrno dalmatinsko fceio in firoo Pino.	22M
Želemato vino
Is iaksrn« <ir G PIrpo!? r.jnMiana. Onnajsha c 0 krepfs Olalotrvnp. n*»rvo/ na tei ostat pip odrastp in
ofroke Naročila sa »o^no lltrSnjajo
iioO.
a
»•HMramaimmi iiimiihuiii ■■■■■■
horoiansiie sgo dovlne |e romar
Angelin Hidar
Spisal Ivan Lah. Cena veiani knjigi Din 32. po poŠti Din l-50vee.
izriaia : Tiskovna zadruga v Liubljani.
L.
> LiUELJAfJfl, Kestni irg «S
Szdelovateli dežaibov
Na diobno'	Na debelo'
Zaloga sprehajalnih paiic Stari aeJr.iVt se nanovo oreobteia 9.
Krasno £zh!i*o
nudi Vam po Izredno zmernih cenah ve'eza!oga pohištva, tapetniških Izdelkov, iime in tnorske trave tvrdka
PETER KOBAL (KRANJ)
poMita IJU HM
Zanesljivim plainikotn tudi na obroke.
vii v celoti.
„Balkan(t d. A. s s <aiediarailne transporte v
likvidaciji proda svoj inventar, obstoječ <z vozi!,	ntsarnfSkih ore^-tieiov« orodfa za
Ssed ei 8'st obrat ter ra?.a h drugih predaetav v celoti. Prodaja pesamezn h predmetov se ne bo vršila. Ponudbe ie stav ii najkasneje do 23 t m. v dtuzSeni pisarni, Dunajska cesta 33. Seznam inventar:a ter inventar ■;am je na ogledu v poslovnih prostorih med poslovnimi urami od 8—12 ter od 14—18.
Ifior §§lmu% ti aapredir@
Temnim srcem na/nsniamo vsem sorrdnlkom, rr: i.itel:em in ?nsncem, žalost o vest, da j« r.aš ljubljeni sin oz iorr.2 b;at, gospod
Rudolf Kvas
v čeirtek, dne 17. deceml-ra ob pol 10. r«) kratki muke-polni bolezni v staros l 22. let v tukajšnji javni bolnici mimo v Gocpodu zaspal.
Pogieb nepozabnega pokojnika se bo vršil v s"b to 19. t tn. ob 15. Iz mrtvašnice na Pobreško pokopališče.
Sv. ma*a zaluSnica bo darovana v poned^liek, dne 21. t. ni v Mioda'enski cerkvi ob 7. in v Frančiškanski cerkvi ob pol 9 zjutraj.
Maribor, dne 17. decembra 1925.
Ivan in Jerica Kvas, stariši Mar ca, Helena in Evaa, sestri in brat.