Izhaja vsak četrtek UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Trst, IJ1. Maitiri detla Liberfca (Ul. Commerciale) 5/1. Tel.28-770 Za Italijo: Gorica, P.zza Vittoria 18/11. Pošt. pred. (casella post.) Trst 431. Poštnič. r.: Trst, 11/6461 Poštnina plačana v gotovini NOUI LIST Posamezna št. lir 30.- NAROCNINA: tromeseftna lir 350 - polletna lir 650 - letna lir 1250; — za inozemstvo: tromesečna lir 6C0- polletna lir 1100 - letna lir 2200. Oglasi po dogovoru Spedizione in abb. postale I. gr. ŠT. 217 TRST, ČETRTEK 28. AVGUSTA 1958, GORICA LET. VII. TUDI AMERIKA JE UKINILA ATOMSKE POSKUSE Mednarodna napetost je iznenada popustila Rusija se je morala vdati - Od česa je odvisen mir v svetu? Izredna glavna skupščina Združenih narodov, sklicana na zahtevo Kremlja, da bi javno obsodila Amerikance in Angleže kol napadalce ter jih pozvala, naj takoj umaknejo Svoje cele iz Libanona in Jordanije, se je zaključila laiko, kot ni mogel nihče pričakovati. Med seboj sprte arabske države na Srednjem vzhodu, ki so v tej zadevi v prvi vrsti, in lahko rečemo izključno prizadete, so. se čez noč pobotale ter predložile glavni skupščini skupno pomirljivo resolucijo, za katero so enodušiio glasovale vse v New Yorku zastopane dežele. Zanjo- so glasovali zapadlijaki, zanjo nevtralne dežele in zanjo Sovjetska Rusija s svojimi zavezniki. Moskva je morala to storili, ker bi bila sicer ostala osamljena ter hi se pri lem močno zamerila še Arabcem, na katere opira, kol vemo, vso svojo protiza-padnjaško polili ko na Srednjem vzhodu. POLITIČNA ZMAGA ZAHODA ■ Soglasen sklep Združenih narodov predstav Ija brez dvoma očiten diplomatski uspeh zahodnjakov. Zakaj? Zalo ker v resoluciji ni nikjer videti niti obsodbe Amerike in Velike Britanije nili ni v njej poziva, naj li deželi brez odlašanja odpokličeta svoje vojaštvo iz Libanona in Jordanije. Namesto tega so Arabci le predlagali, naj glavni tajnik Združenih narodov Dag Ilam-uiarskjdld posreduje ler naredi potrebne korake, da »olajša umik tujih.četa iz obeh imenovanih dežel. Rok. do katerega morajo vojaki'biti odpoklicani, ni bil določen, čeprav vemo. da se Amerikanci in Angleži že pripravljajo na odhod. Od kod nenadna popustljivost in pomir-Ijivost CHimal Naserja in drugih arabskih držav ? Prvi vzrok je v tem, da je Srednji vzhod Pri prodaji svoje nafte, kot smo že pisali, popolnoma odvisen od Evrope. Petroleja, od katerega žive, Arabci ne morejo prodali niti Ameriki niti Sovjetski Rusiji. Zato Arab-cem ne gre v račun, da se danes popolnoma sprejo z zapadom. Razen tega je Eisenhovver predlagal, naj se ustanovi za gospodarsko podpiranje arabskih dežel velik mednarodni sklad, ki naj ga upravljajo Arabei sami, četudi je jasno, da bodo v sklad skoro ves denar prispevali - Amerikanci! Naser se je odločil, da sprejme ameriške dolarje, in je postal zato pomirljiv. Moskvi ni preostalo drugo. kot da se s tem dejstvom sprijazni ter tudi ona glasuje za arabsko resolucijo. JEDRSKA RAZSTRELJEVANJA Drugi važen dogodek, ki je pretekli leden presenetil svet, je uradno naznanilo Amerike, da bo tudi ona ustavila z 31. oktobrom vse atomske poskuse, kol so to storili meseca marca že Rusi. Enako obvezo so vzeli nase Angleži, četudi po daljšem obotavljanju, ker Velika Britanija na področju atomske znanosti ni še dosegla Amerike in Rusije ler bi zalo prav rada nadaljevala s poskusi. Francija se ni še priključila aineriško-angleškemu predlogu, ker hoče De Ganile za vsako cenoi prej razstrelili prvo francosko bombo v puščavi Sahari ler « tem vključil' svojo domovino v število atomskih velesil. Zdi se pa, da Francija ne bo mogla hoditi dolgo časa svojih potov, temveč se bo morala na kak način sporazumeti s svojimi zapad-nimi zavezniki. Tudi ona se bo morala odpovedali jedrskim razstreljevanjem, če se jim bodo vse druge države. Amerika in Velika Britanija sla izjavili, da ustavila jedrske poskuse za dobo enega | letu, zahtevata pa od Rusije, naj se po 31. oktobru skliče čimprej mednarodno zborovanje, na katerem je treba razpravljati in sklepati o stalni prekinitvi razstreljevanj. RAZSODBA ZNANSTVENIKOV Drugi, važen pogoj, ki ga slavijo' Amerikanci in Angleži, pa je, da naj se na raznih delili zemlje razmesti potrebno število znanstvenih opazovališč, s katerimi ho mogoče zanesljivo nadzorovati vestno in pošteno izvajanje mednarodne pogodbe. Za vsako ceno je treba preprečiti, da bi ta ali ona država delala lajne poskuse ter s tem pognala narode v globoko medsebojno nezaupanje in v še hujšo tekmi o atomskega oboroževanja, ki bi je ne bilo mogoče več ustaviti. Tako nadzorstvo je izvedljivo, kot so nesporno dognali in dokazali znanstveni zastopniki zapada in vzhoda po 7-tedenskih posvetovanjih v Ženevi. Dne 21. avgusta so objavili izčrpno poročilo, ki je v tem pogledu razpršilo slednji dvom. Gre za obstoj vsega človeštva Jedrska razstreljevanja se potemtakem lahko ustavijo, ne da bi se bilo treba kaki državi podpisnici bali katerekoli zahrbtnosti in prevare. Da se stvar uresniči, je sedaj odvisno samo od politikov. Za to ni nič drugega potrebno, kot da državniki sprejmejo od znanstvenikov svetovano nadzorstvo nad svojimi ozemlji. Navaden človek se čudi, zakaj bi se to ne dalo oistva.riti. Zakaj naj bi se državniki upirali nadzorstvu? Če pošteno mislijo in delajo, nimajo ničesar skrivati, vsakdo lahko svobodno gleda in naidzoruje njihovo delovanje. To hi moralo veljati'še prav posebno za jedrska razstreljevanja, o katerih so znanstveniki na vsem svetu dognali, kako pogubno lahko okužijo s svojimi izžarevanji ozračje, zemljo in vodo ler ogrožajo do- temeljev i človeško zdravje sedanjih in prihodnjih rodov. Tu ne gre zo nevarnost, ki grozi le temu ali drugemu narodu, temveč vsemu človeškemu rodu, ravno tako komunistom kot protikomunistom. Skupna korist vsega človeštva zatorej terja, da se popolnoma ustavijo a t omsk a razstreljevan j a. ALI JE ATOMSKO OBOROŽEVANJE — GREH? s Ker pomenijo jedrski poskusi ogroževa-nje obstoja vsega človeštva, se s temi vprašanjem zadnji čas ne ukvarjajo samo priro- doslovni in mcdecinski učenjaki, marveč tudi moralisti in bogoslovci. V Nemčiji , in Švici so priredili zastopniki raznih Cerkva zborovanja, na katerih so postavili na dnevni red vprašanje, ali je kristjanu sploh dovoljeno sodelovati pri pripravljanju morebitne bodoče atomske vojne. Protestanti so pod vplivom svojega od Hitlerja preganjanega voditelja Niemollerja }>riš|i do zaključka, da je že »pripravljanje« bodoče atomske vojne brezpogojno »greli zoiper Boga in bližnjega«, pri katerem ne bi smela nobena Cerkev in noben kristjan sodelovati. Že izdelovanje jedrskega orožja je po njihovem nemoralno in zategadelj — greh. Iz tega sledi, da bi kristjani morali s stavkami onemogočiti državam jedrsko oboroževanje, pa naj se zgodi karkoli, da hi sc morali upreti vojaški službi v atomsko oboroženih armadah in tako dalje. KATOLIŠKI NAZORI Druga struja protestantov pa ni tega mišljenja. Obenem s katoličani meni, da kristjan jedrskega oboroževanja ne more in ne sme v vseli primerih in okoliščinah obsojati. Zavedati se mora namreč, da kristjani s svojo zahtevo po brezpogojni odpravi jedrskega orožja lahko vplivajo kvečjemu na polovico človeštva, medlem ko se druga polovi- NOVICE Z VSEGA SVETA ODGOVOR ALŽIRSKIH VSTAJNIKOV Medtem ko se general De Gaulle nahaja na obsežnem potovanju po afriških francoskih posestvih, da bi jih prepričal, naj glasujejo za bodočo preureditev Francije in z njo združenih prekomorskih dežel, je v noči od nedelje na ponedeljek prišlo v Franciji sami do1 doigodkov, ki so izzivali silno globok odmev po vsem svetu. Alžirsko narodnoosvobodilno gibanje, ki ima mnogo pristašev tudi med stotisoči v Franciji zaposlenimi alžirskimi delavci, je hotelo dati svetu na vnanje, da zahteva popolno neodvisnost svoje domovine ter ne mara, da bi bila enostavno vključena v Francijo, kot to želi in predlaga De Gaulle. In tako se je zgodilo, da so Alžirci prvič v zgodovini prenesli svoje krvave borbe na ozemlje Francije same. V imenovani noči so izvršili na ozemlju matične države številne težke atentate na skladišča OTOŽja in bencina. Francija v plamenih Najprej so v Parizu naskočili glavni sedež policije, ubili tri stražnike in zažgali veliko množino tam hranjene nafte. To se je zgodilo otb 2. uri po polnoči. Slični napadi na skladišča so bili izvršeni istočasno v okolici Pariza, v mestih Marseillu, v lukah La Novelle, Port — Jerome, Cap Pinede, Frontignamu, La Mede in Aygalade-sui, v bližini Nizze in tako dalje. Nad Marseillom so plavali tako gosti oblaki dima, da je prebivalstvo bežalo iz mesta ter iskalo zatočišča v okoliških hribih. Vlada je takoj mobilizirala vso policijo in orožnike in poklicala na pomoč čete ognje-gascev, da zaduše nastajajoče požare. V napadih je bilo uničenih na milijone in milijone litrov nafte, nekaterih požarov pa sploh ni bilo mogoče zatreti in so zato goreli vso noč do ponedeljka. Ko se bo De Gaulle vrnil v domovino, bo najbrž sam spoznal, da Alžircev ni mogoče zlahka ukrotiti, kakor si je začetkoma zamišljal. Če hoče imeti v Alžiriji mir, se mora sporazumeti predvsem z voditelji narodnoosvobodilnega gibanja, ki so pravi in resnični gospodarji uporne dežele. STRELA V CERKVI V torek ponoči je v cerkev sv. Ignacija na Travniku v Gorici tudarila strela, ki je zadela streho in zažirala več tramov v stropu svetišča. Cerkovnik je nemudoma poklical na pomoč oginjegaisee, katerim se je posrečilo udušiti v eni uri požar. Ogenj je uničil 5 tramov, ki jih bo treba nadomestiti. SRAMOTA AMERIKE Zvezna država Arkansas je te dni sprejela zakon, ki podeljuje zloglasnemu guvernerju Fadbusu v Little Rocku pravico, da sme zapreti vsako državno1 šolo, raje kot bi dovolil črncem skupni pouk s belokožci. Z zakonom, je Faubus spet izzval Eisenlio-iverja in osrednja oblastva v Vashingtonu. Ravno tako predrzen kot' Faubus je tiudi guverner Griffin v državi Georgii, ki ie te dni izjavil, da bi tudi on raje zaprl šole, kot pustil vanje črnske otroke. — Prava sramota za napredno Ameriko. TITO NA PRIMORSKEM Predsednik republike maršal Tito je te dni obiskal prvič Goriško. S spremstvom se je peljal po prelepi Soški dolini in ustavil v Novi Gorici, nekaj metrov od italijanske meje. Tai si je v Kronbergu ogledal ondotno tovarno pohištva. Iz Gorice se je vrnil na istrski otok Brioni. ČEZ REKO SILL Najvišji most v Evropi pojde preko soteske reke Sili v bližini Innsbrucka na Tirol-jkem. Visok bo 180 metrov, dolg pa 700. Po njem bo izpeljana nova avtomobilska cesta iz Kufsteina proti Brennerju, do meje Italije in Južne Tirolske. FIGL NA JUŽNEM TIROLSKEM Avstrijski zunanji minister Leopold Figi je 24. avgusta1 v naglici obiskal Sterzing na Juižnem Tirolskem. Ko si je ogledal kraj, se je preko Bren/nerja vrnil v Avstrijo. SILNO DEŽEVJE Kakor vsako leto ie začel v Indiji proti koiicu avgusta divjati poletni monsun, to je neka vrsta vetra, ki prinaša s sabo’ obilo dežja in velikanske poplave. Letos je v Bengaliji ogroženo od povodnji nad pol milijona ljudi Na tisoče hiš je voda že odnesla in prebivalci beže na gorske višine. Uničena je tudi večina pridelkov. »SE VRNEM KMALU« L. 1905 se je neki Peter Tuzzi iz okolice Milana poročil. Po dveh letih je nekega jutra vzel kolo in rekel: »Imam opravka v mestu in se kmalu vrnem«. Čakali so nanj zaman. Po 5 letih je neki izseljenec rekel, da ga je videl v Argentini, nato ni bilo več nobene vesti o njem. Oni dan je pa vaški župan dobil od Petra pismo iz neke argentinske bolnišnice, v katerem po 51 letih sprašuje, kaj je z družino. Žena mu je poslala fotografijo otrok in vnukov, videli sc pa najbrž ne bodo nikoli več. MAMILA Pri Združenih narodih imajo poseben odsek, ki se bori proti tihotapljenju in uživanju mamil, kot so opij, hašiš in heroin. Ugotovljeno je, da1 se z njimi zastruplja redno nad 20 milijonov ljudi na svetu, samo v Sredozemlju ga razpečajo vsako leto okoli 1500 ton. Razvada je ukoreninjena bolj na vzhodu, medtem ko se Evropejci raje natreskajo z vinom, da pozabijo na tegobe življenja. DIPLOMATSKI NOGOMET Odkar se je končala meščanska vojna, v Indoneziji nimajo velikih političnih skrbi. To de vidi že po teni, da so v prestolnici Džakarti priredili nogometno tekmo med ministri in tujimi diplomatskimi predstavniki. Tekma je privabila mnogo gledalcev. Zmagali so diplomati. POVRŠNOST NI DOBRA To je preizkusil na lastni ikoži mehanik Avgust Papp, ko se je vračal z vlakom iz Za-padne Nemčije v sovjetsko področje. Kot mnogi drugi si je tudi on kupil novo obleko. Malo pred mejo je mož šel na stranišče, slekel stare hlače in jih vrgel skozi okno v temno noč. Nato je odprl zavoj z novo oble- ko. Toda, o joj, Avgust bi bil skoro omedlel. Prodajalka mu je pozabila dali hlače v škatlo. Tako je Avgust sedel na stranišču z dvema jopičema in — brez hlač. Miličnik ga je iz stranišča odpeljal v zapor. SREČA JE PRIPLAVALA Pred nekaj tedni se je gospod Wurn iz San Francisca sončil na obali. Kar ugleda, kako vržejo valovi prav pred njegove noge steklenico. Ko jo je odmašil, je našel v njej listek z oporoko: »Vse svoje imetje zapuščam srečnemu najditelju te steklenke in svojemu odvetniku Barry Cohenu, vsakemu pol«. Podpisan je bil Dasy Aleksander, dnev-ka se je glasila 20. junija 1937. Dasy je bil sin tovarnarja šivalnih strojev Singerja in je zapustil premoženje v vrednosti 12 milijonov dolarjev. OTROŠKA OHROMELOST Proti otroški paralizi je izumil, kot znano, Amerikanec . dr. Salk zdravilo, ki ga vbrizgajo bolniku, a ne učinkuje zanesljivo v vseh primerili. Ruski profesor Smorodin-cev je na svetovnem kongresu zdravnikov v Stockholmu izjavil, da je amerikanski zdravnik dr. Albert Sabin zdaj izumil znatno boljši lek, katerega so Rusi preizkusili v Leningradu na 1.200 otrocih »s sijajnimi uspehi«. V nekaj letih, je rekel Smorodin-eev, bo otroška paraliza zginila s sveta. Priznaj je, da so Ainerikanoi v tej stroki vodilni. ,, POGANSKI NACIONALIZEM Zadnja številka Kat. glasa je priobčila uvodnik: Poganski nacionalizem, v katerem je rečeno, da je la nacionalizem »razen komunizma ena izmed največjih zablod našega časa«, katero so papeži že ponovno obsodili. Predstavniki Kršč. demokracije naših krajev — pravi list — , ki bi morali prvi papeževe nauke udejstvovati v »javnem in zasebnem življenjuu, so pa sami privrženci poganskega nacionalizma, kot pričajo težke krivice, s katerimi bijejo po slovenski manjšini in zlasti po naših bratih v Beneški Sloveniji. »Svoj nekrščanski, poganski nacionalizem je jasno dokazala, piše časnik — tudi tržaški poslanec Giacomo Bologna že ob prvem nastopu v parlamentu. Udarci po lastni glavi Z uvodnikom se mi seve popolnoma *tri• n jamo, saj srno sami že zdavnaj enako pisali ter prvi Bolo gnev govor obsodili. Obsodili že tedaj, ko je Kat. glas znal o g. Bologni povedati le to, kako »pametno« je govoril o Slovencih v parlamentu. Še neverjetneje pa je, kako se morejo gospodje danes zgražati nad tuJtajsnjimi demo-krisljanskimi poganskimi nacionalisti, medtem ko so v istem listu za zadnjih volitev javno pozivali slovenske katoličane, naj podprejo svoje narodne sovražnike. Ali se msgr. Močnik in tovariši prav res ne zavedajo, kako je vsak stavek iz zadnjega uvodnika težek udarec, treskajoč po njihovih glavah? Kar so zagrešili nad svojim narodom, se sicer ne more več pozabiti, toda če uvideva-jo svoj greh in priznavajo pravilnost naše politike, to le pozdravljamo, upajoč, da se ne bodo nikoli več spozabili ter agitirali ~a protislovenske, nekrščanske, poganske laške nacionaliste ter s tem sramotili sebe in časi svojega naroda! SPET POD SEVERNIM TEČAJEM Pred dnevi je v norveško pristanišče Bergen dospela ameriška atomska podmornica Skate, ki se je prav tako kot pred kratkim Nautilus pod ledeno skorjo severnega tečaja srečno prebila iz Tihega v Atlantski ocean. Vožnja je bila tembolj zanimiva, ker je podmornica v bližini severnega tečaja mogla kar dvakrat izpluti. Prvič se je to zgodilo, ko so mornarji po' 90 km dolgi plovbi iznenada ugotovili, da nad njimi ni ledu in se podmornica lahko dvigne na površje. Znašla se je sredi jezera, vsenaokrog obdanega od ledenih gor. Mornarji so bili nemalo presenečeni, ko so 100 m daleč zagledali velikega belega medveda, ki je začudeno buljil v železno pošast. Po kratkem odmoru se je podimomica spet potopila in krenila proti severnemu tečaju. Po 80 km dolgi poti je iznova lahko izpilila, ker nad' njo' ni bilo ledu. Mornarje je tedaj čakalo novo, izredno doživetje. Na velikanski ledeni ploskvi so zazrli ameriško zastavo, nekaj traktorjev in radijske antene, iz česar so sklepali, da morajo tam biti človeška bitja in morda celo — rojaki! Kaj kmalu so ugotovili, da je to ameriška znanstvena postaja Alpha. Podmornica je hotela predi povratkom v domovino pristati na Danskem, toda tamkajšnja »bla9tva so se temu uprla, ker so se bala, da bi ladja mogla eksplodirati in razširiti smrtonosne žarke po vsej deželi. KRESNICA NAD VIDMOM Videmčani so več tednov opazovali, kako švigne vsak večer okrog 7. ure silno svetel predmet preko Furlanije. Za njim SO' poletela tudi vojaška letala na> reakcijski pogon in ga od daleč fotografirala. Zračunali so, da dirja v višini 450 kilometrov in z velikansko brzino. Znanstveniki menijo, da utegne biti svetli predmet, ki mu pravijo kresnica, ostanek kakega sputnika. MEDNARODNI KONGRES ŠOLNIKOV Mednarodnega kongresa šolnikov, ki je bil v Rimu od 31. julija do 7. avgusta, se je udeležilo 300 odposlancev iz 15 držav, med nji-•ni tudi predstavniki Azije in Afrike. Italijo sta zastopala predsednik Vsedržavne zveze šolnikov prof. Mario' Glioazi in g. Michelangelo Simoni. Najvažnejše je bilo morda poročilo, ki ga je imel kanadski odposlanec Palterson. Ta je ugotovil, da je število šolnikov skoro v vseh državah tako na zahodu kot na vzhodu prepičlo. Poudaril je, da se to dogaja, ker so šolniki v primeri z drugimi poklici gmotno zapostavljeni. Kot primer je vzel plače sodnikov. Država, ki nekaj da na svoj ugled in zares z ljubeznijo skrbi za svoj naraščaj in svojo bodočnost, bi morala s primernimi zakoni takoj poskrbeti, da' se ugodi zahtevi, ki jo je iznesel kanadski odposlanec, ko je dejal: “Nujno je potrebno, da se povečajo ugled in plače šolnikov. Javnost in vlade imajo dolžnost, da to izvedejo«. V Novem listu smo že večkrat poudarili, 'da se kultura držav in narodov meri prav na osnovi ugleda, ki ga šolnik uživa v javnost*, ter na podlagi njegovega gospodarskega položaja. V prihodnji številki pa spregovorimo še nekaj besed predvsem o ugledu in življenjskem položaju italijanskega šolnika. M NOVICE m NOVI UMETNI MESEC Amerikanci so v nedeljo- izstrelili nov umetni mesec — Explorer V — , ki je sicer srečno odletel v vesolje, a se ni začel vrteti okoli zemlje., kar pomeni, da se je poskus ponesrečil. Umetna luna je tehtala 17 kg ter imela obliko havbice. Obdana je bila od precejšnje plasti svinca, ki naj bi jo zaščitil pred radioaktivnimi žarki. Po dosedanjih poskusih so namreč izračunali, da se tisoč km od zemlje začne izredno močno radioaktivno področje, ki ga je treba natančno preučiti, preden se znanstveniki odločijo, da pošljejo v vesolje človeka. Radioaktivni žarki so> tam tako močni, da hi nemoteno prešli skozi 1,6 mm debelo plast svinca. Amerikanci so morali poskus odložiti na poznejši čas. ORJAŠKI MOST V Italiji nameravajo' zgraditi most čez me-sinsko morsko ožino. Predloženih je bilo več načrtov, med katerimi bo zmagal najbrž tisti inž. Steinmanna, ki predvideva skoro tri kilometre dolg most na loke. Visok bi bil toliko, da bi lahko plula pod njim tudi največja ladja. Orjaškemu načrtu so seve tudi primerni stroški, namreč 100 milijard lir. NA OBISK Na veliki šmaren je prišel na obisk v furlansko vas Moraro 53-letni Romano Silvestri. Pripeljal se je na kolesu 650 kilometrov daleč iz Niirnberga v Nemčiji. V dveh dneh je še z enim spremljevalcem prevozil alpske prelaze in je točno na svoj rojstni dan trčil kozarec rujnega s prijatelji v Moraru. Prava furlanska korenina! TRINAJST MILIJARD Zadnje čase se je po Italiji zelo razpaslo med mladimi in starimi igranje na avtomatični biljard, ki ga Amerikanci imenujejo »flipper9«. Po kavarnah v državi jih je razmeščenih nad 15.000. Igralska strast je lan-sko leto izvlekla mladini iz žepov kar 13 milijard. Mednarodna napetost (Nadaljevanje s I. strani) ca za njihove opomine in pozive prav nič ne briga. Ta del držav seveda želi, da bi se razen njih vsi drugi narodi razorožili. One naj bi pa s svojim jedrskim orožjem imele popolno vojaško premoč, podjarmile v ugodnem trenutku ostali svet ter ga oropale slednje svobode! Kristjani, ki slepo podpirajo absolutno ukinjenje jedrskega oboroževanja, delajo_to-rej nehote v korist prihodnjih napadalcev in zasužnjevalcev svobodnega sveta in ogrožajo Obstanek lastne vere. DOLŽNOST OBRAMBE Po krščanskem pojmovanju je mir sad pravičnosti. Kdor hoče resničen in trajen mir, se mora torej boriti za pravičnost in pobijati krivico. Odprava jedrskega orožja, zlasti če jo izvede samo del človeštva, sama na sebi ne more še zajamčiti miru med narodi. V padovanski pokrajini je policija izdala odlok, s katerim je od 31. decembra dalje ta igra prepovedana. ALBANSKI KRALJ Pred kratkim je v Hamburgu umrl 87-letni Oton Witte, cirkuški glumač s potujočo cigansko družbo-, leta 1913 pa je bil za pet dni albanski kralj Oton I. Albanija je namreč tedaj dosegla neodvisnost ter ponujala kr.ono turškemu princu Halim Eddinu. Prav takrat se je Wille s svojo cirkuška družbo nahajal v Tirani. Kupil si je belca, nadel čudovito načičkano uniformo in je prijezdil s spremstvom v Tirano kot novi albanski kralj. Vse ga je navdušeno sprejemalo, zbral si je telesno stražo in harem, delil odlikovanja na levo in ■ desno in se sploh obnašal kot pravi kralj. Peti dan zvečer sta pa prijezdila v prestolnico dva sla, poslana od pravega princa. Witteju je posta- lo vroče. Preoblečen y berača jo je ponoči popihal. Po svetu Francija — Neha francoska tovarna je pričela izdelovati poseben kompas. Igla ne kaže proti severu, temveč proti — Meki. Priprava je namenjena muslimanom, ki morajo opravljati vsakodnevne molitve tako, da se obrnejo proti svojemu svetemu mestu. Tovarna je prejela že toliko naročil, da je njo-na proizvodnja za dve leti vnaprej razprodana. Amerika — V kalifornijsko mesto Fresno je zaradi nepredvidene ovire prispel brzec z 18-minutno zamudo. Zvedelo se je, da je strojevodja med vožnjo tako močno zakašljal, da mu je padla iz ust proteza. Vstavil je vlak in poiskal na progi umetno zobovje. ' Avstrija — Na Dunaju je pred kratkim izšel list brez imena. Na prvi strani, kjer bi moralo biti ime, je bilo natiskano pojasnilo: »Ime so nam zaplenili«. Skupina časnikarjev, ki se je bila ločila od lista Bild Telegraf, je začela izdajati časnik Bild Telegram. Matični list se je temu z uspehom uprl. Ker časnikarji niso hoteli spremeniti naslova, je list šel v tisk brez imena. je iznenada popustila »Obstoje dobrine«, je reke] papež Pij XII., »ki so za človeško sožitje tolike važnosti, da je njihova obramba pred krivičnim napadom popolnoma upravičena. Narod, ogrožen od krivičnega napada, ali ki je že žrtev takega napada, ne more, če- hoče ravnati krščansko-, ostati spričo tega nedelaven in brezbrižen«. Te duhovne vrednote, med katere spada na primer tudi pravica naše manjšine do obstoja in svobode, so dragocenejše kot življenje, ki ga morejo ogrožati vodikove bombe. Mir v svetu bo torej zajamčen šele tedaj, ko> bodo vsi narodi in državniki priznavali kot skupni cilj in merilo človeškega sožitja te duhovne vrednote, brez katerih se ljudje in narodi, kakor nas skušnja uči, spremene v navadne živali. Vse dotlej, dokler tega ne dosežemo, je pa naša dolžnost, da se pred nasilneži in krivičniki branimo. Nov dokaz, da je mir med narodi odvisen v prvi vrsti od morale in njenih večnih zapovedi! OBČINSKE VOLITVE V TRSTU Podprefekt Pasino je v ponedeljek izdal odlok, da bodo volitve v tržaški mestni svet ^ nedeljo, 12. oktobra. V seznamih je vpisanih 209 tisoč 681 volivcev, porazdeljenih na 348 volišč. Doslej ni sicer še znano, koliko strank se bo udeležilo glasovanja, vendar se zdi, da ho vloženih 13 kandidatnih list. Pri zadnjih volitvah leta 1956 je bilo 11 list, tržaški neod-visneži pa so bili od glasovanja izključeni. Od tedaj so se tržaški fašisti razklali v dvoje in so tudi med neodvisneži nastale razprtije, iz česar se lahko siklepa, da bodo obe politični skupini predložili kar 4 kandidatne liste. Skoraj gotovo pa je, da bo to pot od glasovanja odpadla lista Gospodarskega gibanja (MEN), ki je y zadnjem občinskem svetu imela 2 svetovalca. OB IMENOVANJU NOVEGA OBČINSKEGA ZDRAVNIKA Tržaška prefektura ie pred -dnevi razglasila izid natečaja za mesto stalnega zdravnika v devinsko-nabrežinski, zgoniški in repenta-borski občini, katere so, tudi kar zadevo to službo, združene v posebnem konzorciju. Na to mesto je bil imenovan dr. Dela-mi, dosedanji občinski zdravnik v neki občini videmske pokrajine. Na prvi pogled se zdi, da gre za preprosto upravno'zadevo, o kateri bi mogel kdo celo trditi, da je prav, če so jo oblastva po več ko 5 letih rešila. V resnici pa ni tako. Kdor ima namreč količkaj čuta za pravičnost in le nekaj narodnega ponosa, nikakor ne more mirno pristati na imenovanje dr. Delamija za rednega zdravnika, in sicer iz naslednjega preprostega vzroka: mož ne obvlada jezika ogromne večine prebivalcev treh kraških ob- v * I cin! Že ko je bil leta 1953 razpisan natečaj, so nabrežinško županstvo in slovenske političnfe organizacije od nblastev terjale, naj se od kandidatov za važno službo brezpogojno zahteva znanje italijanskega in slovenskega jezika! Toda tako zavezniki kot njihovi nasledniki so to utemeljeno zahtevo vseh Slovencev kratko-malo prezrli. To pot se oblastva ne morejo izgovarjati, da se natečaja niso udeležili zdravniki, ki bi obvladali oba jezika. Kajti od štirih kandidatov, ki so v maju 1957. leta polagali izpite, govorita kar dva, dr. S|arc in dr. Posarelli, tudi slovenski. Dosjlej sicer še ne vemo, kako o tej zadevi sodijo vodstvo konzorcija in predstavniki prizadetih občin, vendar mislimo, da bi ne smeli tega imenovanja mirno vzeli na znanje. S tem bi namreč prostovoljno pristali na teptanje načela narodne enakopravnosti ter bi konec koncev bili soodgovorni, da se njihovi slovenski občani ne bodo mogli v bodočnosti pogovoriti v materinem jeziku niti z zdravnikom, ki ga sami plačujejo. In končno še nekaj, da ne bo nesporazumov: mi nimamo nič proti dr. Delamiju, ki je prav gotovo dober zdravnik in pri vsej tej zadevi nima krivde. Njegovega imenovanja ne odobravamo samo zato, ker smo zvedeli, .da ne zna jezika prebivalstva. ŠEMPOLAJ Hude posledice toče V torek zjutraj je po Šempolaju in bližnjih vaseh klestila toča, ki je povzročila mnogo škode na poljskih pridelkih, zlasti na trtah. Čeprav zdaj ni še mogoče natančno ugotoviti škode, računajo, da je v Šempolaju uničenih okrog 30 odstotkov grozdja, v bližini Praprota pa celo 70 odstotkov. Kmetje so potrti, ker so si od letošnje vinske letine mnogo obetali, a jim je zadnja ujma prekrižala vse račune. Pomisliti je treba, da je vinski pridelek že dve leti zaporedoma znatno okrnjen, poleg tega pa so kmetje imeli letos izredno slabo letino sena, kar bodo občutili zlasti pozimi. Glede na vse te nesreče nastane sedaj vprašanje, ali bodo naši kmetovalci sploh mogli plačevati davke, ki so jih oblastva prav ta mesec kar podvojila! KAM SEDAJ? Ko' smo bili na tem, da zaključimo list, so nani iz Štivana sporočili, da bo v soboto odpuščenih z dela 36 delavcev, zaposlenih psi gradnji tamkajšnje tovarne papirja. Napovedali so otienem, da enaka usoda čaka za teden dni nadaljnjih 70 ali 80 delavcev. Razumljivo je, da so mnogi izmed 'odslovljenih delavcev zatrdno upali, da bodo v tovarni našli stalno zaposlitev. Zalo so danes silno razočarani in zaskrbljeni za bodočnost. Poleg tega se čutijo- zapostavljene, ker, kot nam zatrjujejo, nikakor ni res, da bi ne mogli z uspehom opravljati službe v tovarni, češ da niso za to stro-ko\no usposobljeni. Podjetje je namreč doslej /,a stalno namestilo povečini osebe, ki imajo enako strokovno usposobljenost kot odpuščeni delavci. Zakaj se to dogaja in kdo je za to odgovoren? Naš lisi seveda ne bo nehal zahtevati, naj se v tovarni zaposli predvsem domača delovna sila, šele nato delavci iz ostalih pokrajin. ZA KMETOVALCE Kmetijsko nadzorništvo sporoča, da je še vedno v k;ku razdeljevanje nakazil za nakup posebne krmne mešanice po znižani ceni. Nakazila se lahko dvignejo pri Kmetijskem nadzorništvu (Urad za živinorejo) v Trstu, ul. Ghega 6/1., in sicer vsak delavnik od 8.30 do 12.30. Ker smo na Krasu imeli letos izredno slabo letino sena, priporočamo živinorejcem, naj to mešanico gotovo kupijo. Tisti kmetovalci, ki so jo že krmili živini, so z njo povsem zadovoljni. Povedali so nam, da so krave imele več mleka in da je mleko imelo več maščobe. Z uvajanjem mešanice se bodo kmetovalci obenem privadili smotrneje krmiti ži vino, kar je pravzaprav cilj. ki ga z razdeljevanjem nakazil hoče doseči Kmetijsko nadzorništvo. ŠOLSKO OBVESTILO Ravnateljstvo Slovenske nižje trgovske strokovne šole v Trstu, Piazzale Giobi-rti 4, sporoča, da se vpisovanje za šolsko leto 1958/59 prične 1. septembra in traja do vključno 25. s plcmbra. Tajništvo je odprto vsak delavnik od 10.-12. ure. Popravni ter nižji tečajni izpiti se pričnejo 8. septembra po razporedu, ki je objavljen na oglasni deski zavoda. ČESTITAMO! V soboto, 23. avgusta, §ta se poročila ing. Zden ka Vodopivec in dr. Boris Tomažič, profesorja na slovenskih srednjih šolah v Trstu. Novoporočencema iskreno čestitajo in voščijo mnogo dobrega prijatelji in kolegi! Voščilom Se pridružuje tudi uredništvo Novega lista. Uiigila ifcoJui u bppmii/i Ko je Šček spoznal, kolikega pomena je za obstoj in bodočnost našega naroda pod Italijo vsestranska in temeljita organizacija, je zbral vse sile, da poskrbi organizacijam tudi potrebne ljudi. Zavedal se je namreč, kako je ves uspeh in napredek organizacijskega dela odvisen v prvi vrsti od oseb, sposobnih da to delo uspešno in požrtvovalno vodijo. 1u se je izkazala v Ščeku izredna lastnost, ki |0 je izpričal že v svojih dijaških letih. Pri izbiranju somišljenikov in sodelavcev ni gledal toliko na njih število, temveč predvsem na njih nadarjenost in značaj. V dijaško organizacijo. je skušal spraviti zlasti fante, ki so se po tej ali oni lastnosti oo-IikovaIi pred sošolci. Ščeku ni bilo glavno, v 3. Dr. E. BESEDNJAK čem prvačijo, temveč da le segajo čez povprečje, ker se je zavedal, da bodo, če so sposobni, prav gotovo na tem ali na onem področju organizacije koristni in dragoceni. Tako se še, spominjam, kako je Virgil poskrbel, da je v Dijaško zvezo v Gorici vstopil poznejši operni pevec Mario Šimenc. Ko je Šček ugotovil, da je Šimenc glasbeno nadarjen, je stopil k njegovim staršem in ni miroval, dokler nisu fantu dovolili, da se je vpisal 'v našo dijaško organizacijo. In res je bil Šimenc kaj kmalu kot igralec in pevec dragocen delavec v gledališkem in glasbenem odseku Dijaške zveze. Pozneje je Šimenc postal znan, kot vemo, tudi onkraj meje ožje damačije. ZBIRANJE SODELAVCEV Istega načela se je Virgil dosledno držat pr! iskanju sotrudnikov tudi po koncu prve svetovne vojne, ko je pod Italijo stopil na vodilno mesto v našem javnem življenju. pri srcu mu je bila, kot smo že pisali, zlasti dobra gospodarska organizacija naše manjšine. Okrepiti in razviti se mora v prvi vrsti že obstoječe zadružništvo. Tudi za to delo so pa bili potrebni mladi, sposobni ljudje, katerim naj se zagotovi gospodarski obstanek na domači zemlji. Ščekova pozornost je padla takoj na mojega sošolca Josipa Rustjo, ki je še študiral poljedelstvo na dunajskem vseučilišču. Kot dijaku mu je že prigovarjal, da se mora po končanih, naukih brezpogojno vrniti v rodne kraje. In res ga je prepričal. Inž. Josip Rustja je najprej šel v Trst, kjer je deloval v Delavskih zadrugah ter organiziral zlasti mlekarstvo, nato se je preselil v Gorico in postal urednik glasila Zadružne zveze, Gospodarskega lista. Ta ščekov sodelavec živi še danes v Gorici in s svojimi strokovnimi nasveti neizmerno koristi kmetovalcem vse dežele. Ravno tako kot inž. Rustjo je Virgil spravil v Gorico agrarnega inženirja Franca Pegana. kj ie bil tedaj v Bosni upravnik posestev nadškofa Stadlerja. Tudi njega je Virgil prepričal, naj se vrne domov ter posveti svoje sile ondotnemu ljudstvu. Inž. Pegan je začel pisati v naše strokovne liste, nastopal na kmetijskih strokovnih tečajih ter bil istočasno vodja Katoliške knjigarne v Gorici. FILIP TERČELJ Zares neverjetno, koliko ljudi je spravil Šček v službo naroda in jim pomagal do gospodarskega obstoja I 12 STRAHOTNO NEURJE Ob štirih zjutraj v torek se je razbesnilo strahotno neuirje nad Gorico in njeno okolico. Zlasti v Pevmi do kostnice na Oslavju, v Podgori, Ločniku, na Solkanskem polju in v Solkanu pa tudi v Gorici sami, posebno pa še v Sv. Roku, je toča poklestila polja in vinograde. Bojimo se, da je toča tudi še drugod na Goriškem in morda tudi v Beneški Sloveniji razsajala. Pričakujemo, da bo vlada povsod tam, kjer so kmetovalci pretrpeli hujšo škodo na pridelkih, nemudoma storila svojo dolžnost in nudila oškodovancem izdatno poimoč. DR. BERNARD1S O VIDEMSKEM SPORAZUMU Dne 20. avgusta je goriški župan dr. Ber-»ardis ob 3. obletnici videmskega sporazuma na vprašanja dopisnika Ljudske pravice iz Nove Gorice izjavil, da je bil dogovor o obmejnem prometu sklenjen predvsem zato, da se ugodi potrebam prebivalstva na obeh straneh meje ter da se tako omilijo posledice, ki jih je povzročila nova meja. Dr. Ber-nardis je nato izrazil željo, da 'Iti se obnovila železniška zveza med goriško južno in severno postajo ter vzpostavila zveza med goričkim in jugoslovanskimi letališči. Poudaril je tudi, da je naklonjen vsaki pobudi, ki teži po izboljšanju odnosov med obema državama. Podpredsednik novogoriškega okrajnega odbora France Skok pa je dopisniku izjavil, da je videmski sporazum važen zlasti v političnem in goisnodarskem pogledu. Izraz'1 je željo, da bi oblastva odprla nov prehod pri ul. sv. Gabrijela ter dva dvolastniška prehoda za kmetovalce na Krasu. IZ PODGORE V soboto, 16. t. m., sta se poročila gdč Milka Makovec in geometer g. Miroslav Brezigar. Poročne obrede je opTavil ženinov brat g. Hilarij Brezigar, župnik v Beljanu v Furlaniji. Pregnana od fašistov se je Brezigarjeva ugledna družina morala preseliti v Vicenzo, kjer ženin še danes živi. Prijatelji, znanci in vaščani želimo novo-poTočencema obilo božjega blagoslova in zadovoljstva na novi življenjski poti. Čujemo, da je goriška občina že izdelala načrt, po katerem bodo na vrhu Kalvarije postavili tri križe, zaradi katerih nosi podgorski hrib tudi to ime. Sredi avgusta so. predstavniki sindikalnih organizacij in zveze industrijcev podpisali v Gorici sporazum, po katerem' bodo delavstvu iayon oddelka izplačali proizvodno nagrado za leto 1958. Delavci prejmejo po 2 tisoč, 1800 ali 1750 lir mesečno, kar je odvisno od njihove strokovne usposobljenosti. Za prvih sedem mesecev jim zneske plačajo takoj po poletnih počitnicah, ostanek pa za božič. TOLAŽILNA VEST Profesor Zuccnlli, ki mu je p e nalogu državnega podtajnika Ceceherinija poverjena skrb za razvoj goriške livarne SAFOG. jo v soboto prisostvoval seji vodstva sindikatov UIT,. Vodstvu je osebni Ceccherinijev tajnik zagotovil, da je minister za javna dela senator Lami Starmuti odredil, da .ne sme uprava SAFOG-a do 30. septembra odpustiti nobenega delavca. Qo^!She HVALE VREDEN UKREP Goriški Zeleni križ ustanavlja poseben oddelek, ki naj nudi zdravniško pomoč žrtvam prometnih nesreč. Oddelek bo imel avtomobilske ambulante, premakljivo kirurško dvorano in ostalo opremo. Osebe, ki se ponesrečijo na cestah, bodo tako imele takojšnjo zdravniško pomoč. IZ DOBERDOBA Doberdobce, Sovodenjce, Vrhovce in prebivalce Martinščine je močno razveselila vest, da je vodstvo Konzorcija vzhodno-furlanskega vodovoda pred kratkim prejelo obvestilo, kg navadne sode. Sod peremo tako, da ga valjamo na vse strani. Ko iz njega izlijemo tudi to vodo, stresemo vanj določeno količino sanatona in vrhu zlijemo za vsak hi prostornine po 5 litrov vrele vode. Sanatona ne smemo raztopiti zunaj, recimo v kotlu, ker bi vse izpuhtelo v zrak. Brž ko smo zlili vrelo vodo v sod (vrhu sanatona), ga začepimo in vsaj pol ure valjamo na vse strani. Nato postavimo sod za eno uro na eno dno, končno pa še za dve uri na drugo. Zatem ga izpraznimo in začnemo prati z navadno čisto vodo. Peremo ga toliko časa, dokler iz njega ne priteče popolnoma čista voda. — Na škatlah sanatona so navedene količine, ki zadostujejo v posameznih primerih. Sode pa lahko očistimo tudi z detersolom, ki je v bistvu žveplena kislina, kateri so dodana še posebna lužila. V sod 6 lil prostorni- ne zlijemo 50 litrov navadne vode, vrhu te 2 kg detersola, ga začepimo in valjamo eno uro na vse strani, nato pa izpiramo z navadno vodo, dokler iz njega ne priteče prav čista voda. Tako očiščene sode posušimo ter jih zmerim zažveplamo z azbestnim žveplom. Pred uporabo jih malo oplaknemo in nalijemo z moštom ali vinom. Nikdar pa ne smemo žveplati mokrih sodov, ker v tem primeru vino* kaj rado dobi duh in okus po gnilih jajcih. Parafinirani sodi Vselej se moramo zavedati, da sta mošt in vino živi snovi, ki dihajo in potrebujejo za kipenje in zorenje zrak oziroma kisik. Kisik pa prihaja v mošt ali v vino skozi lesene doge. Parafinirani sodi pa ne dopuščajo, da bi prihajal zrak do mošta ali vina skozi doge, ravno* tako kot ne prihaja do v.ina, ki ga hranimo v stekleni ali cementni posodi. Zato mošti v taki posodi zelo počasi kipijo, zlasti če je skoraj polna. V takih primerih vino skoraj redno postane vlačljivo. Za kipenje mošta ne bomo zalo uporabljali parafinira-nih sodov, kar velja tudi za prvo zorenje vina. Parafinirani sodi so pa primerni za vino, ki je že dozorelo, se pravi po drugem pretakanju, in sicer v aprilu. Če pa re® nimamo druge posode za kipenje mošta kot parafini-rano, naj bodo sodi napolnjeni samo do 3 četrtin in na sod moramo na vsak način postaviti kipelno veho. O tej pa bomo povedali nekaj besed prihodnjič. ITALIJANSKA KALIJEVA SOL Italija mora še vedno* uvažati vsa kalijeva umetna gnojila. Toda prihodnje leto bo lahko krila lastne potrebe z domačo proizvodnjo. Na Siciliji so namreč odkrili zelo bogata ležišča kajnita, ki vsebuje do 17% kalija. Iz njega bodo dobivali žveplenokisli kalij s 48—50% kalija. Družba Montecatini je začela že 1. 1952 z raziskovalnimi in gradbenimi deli, celotni obrat pa bodo spustili v tek prihodnje leto (1959). PO LAHKOATLETSKIH TEKMAH V STOCKHOLMU V nedeljo so se v Stockholmu končale tekme za evropsko prvenstvo v lahki atletiki. Tekmovanj se je udeležilo 800 atletov iz 28 držav. Po oceni stro kovnjakov so tekme potekale v znamenju izredne moči, hudih bojev in velikih naporov. Med moškimi so se posebno odlikovali Poljaki (7 prvih mest), Angleži (6 zmag), Rusi (5 zlatih ko->ain) ter Nemci (štirikrat uspešni). Po eno kolajno sta dobili Finska in Švedska. Prvo izmed 24 zlatih medalj je osvojil Anglež Wickers, ki je dosegel najboljše mesto v hoji ra 20 km. Z zmago v teku na 5.000 in na 10.000 m s! je Poljak Krzvszkovviak priboril naslove najboljšega atleta tega prvenstva, izmed žensk si je pa ta naslov priborila Rusinja Bistrova, zmagovalka petem boja in teka na 80 m ovire. Poljaki so letos imeli glavno besedo v več disciplinah. Zmagali so tudi v teku na 3.000 m ovire (Chromik), v troskoku (Schmidt) ter v metih diska (Piatkovvski), kladiva (Rut) in kopja (Sidlo). Šest zlatih kolanj so osvojili Angleži, ki so se uvrstili na prvo mesto v tekih na 400 (Wrighton), 800 (Ravvson), 1500 m (Hcvvson) v Štafeti 4x400 m, hoji na 20 km (Vickers) in v suvanju krogle (Rowe). Devetnajstletni Nemec Hary je zanesljivo zmagal v teku na 100 m. Bivši najboljši evropski sprinter Nemec Futterer je izjavil, da bo mladi rojak popravil tudi svetovni višek, če bo le malo izboljšal svoj start. Drugi hitri tekač Nemec Germar je prišel do zlate medalje v teku na 200 m, čeprav ni bil pri najboljši moči. Nemci so osvojili V p— športni pregiec) —j še 2 zlati kolajni, in sicer v teku na 110 m ovire (Launer) in v štafeti 4x100 m. Čeprav so Rusi dosegli pet zmag, sc niso tako izkazali, kot so strokovnjaki predvidevali. Najbolje so se odrezali skakalec v daljino Ter-Ovanesian, maratonec Popov, tekač na 400 m ovire Litujev, vztrajni pešec Maskin-skov (zmagovalec hoje na 50 km) in izborni Kuzne-cov, ki je v deseteroboju dosegel 7865 točk. Zelo zanimivo je bilo tekmovanje v skokih v višino ter s palico. Tokrat sta sc odlikovala Šved Dahi (2,12 m) ter Finec Landstrom (4,50 m), ki sta pustila za seboj vse favorite. Med ženskami so prevladovale športnice iz Sovjetske zveze, ki so bile uspešne v tekih na 400 (It-kina), 800 (Jarmolajeva), 80 m ovire (Bystrova), v štafeti 4x100, v metanju diska (Pressova) ter v peteroboju (Bystrova). Zmagovalka v skoku v višino Balszova nima enakovrednih nasprotnic, saj je preskakovala vse višine v prvem poskusu. Ustavila se je v višini 1,77' m. Nemki Jakobi (skok v daljino) in Werner (met krogle) ter angleška sprinterica Young so med ženskami edine zmagovalke zahodne Evrope. Ostali kolajni sta pripadli Poljakinji Jani-szevvskejevi (200 m) in Čehinji Zatopkovi (kopje). NAJBOUSI KOLESARJI SVETA Najboljši poklicni in amaterski kolesarji se konec avgusta zberejo v francoskem mestu Reimsu, kjer bodo tekmovali za naslov svetovnega prvaka. Krožna dirka v Reimsu (proga bo dolga 19,771 km in kolesarji jo bodo prevozili 14-krat) bo tokrat zadovoljila strokovnjake. Proga namreč teče po ravnini in ima tudi valovite predele z razmeroma strmimi vzponami. Borba za naslov bo zelo ostra. Med prijavljenci sta tudi Coppi in Bobet, ki se kljub letom še vedno skušata upirati mladim silam. Strokovnjaki sodijo, da so najresnejši kandidati za zmago Belgijci Van Stenbergen, Van Looy, Vannitsen, Schils, Planckaert, De Bruyne, Adriaenssens in Ae-renhouts, Francozi Anquetil, Darrigade, Forestier, Italijani Baldini, Defilippis in Nencini, Spanec Po-blet in Švicar Graeser. ŠPORT PO SVETU Plavanje — Prejšnji teden so avstrilski plavalci gostovali na Japonskem, kjer so od 26 tekem dobili kar 24. Padla sta tudi dva svetovna viška (Japonec Osaka 200 m prosto 2,3" in avstralska štafeta 4x100 mešana 4T0”4). Nova svetovna časa sta postavila tudi Avstralka Fraserjcva (100 m prosto 1’1"2) in Američan Jccko (110 y metuljček 1’3”2). Nov evropski čas pa sta dosegla Anglež Black (400 m prosto 4’28"4) in ruska štafeta 4x100 prosto (53’47”4). Veslanje — Prejšnji teden so bile na Vltavi v Pragi tekme za svetovno prvenstvo v vožnji kajakov in kanujev. Največ kolajn so dobili tekmovalci SZ, in sicer 5 zlatih, 3 srebrne in 4 bronaste. Avtomobilizem — Anglež Moss se je na vozilu Vamvall uvrstil na prvo mesto v dirki za Velika nagrado Potrugalske. TO T£ VENDAR MALUAR'.? SLIŠIŠ?... Z GOLIMI POKAMI!! IS MALUAR GA BO 2!DROBIL.J| i UtPREPOZNA SVA'.TU SE Siri NE DA NIČ STORITI. M T ZDAT Ml 3£ POŠTENO ^ \ l ŽAL, DA NISEM VZEL V S SEBOT VAAV _ C/T\ PIŠTOLE, /fe ČEZ NERAT ČASA.... ČUDNO; BORBA SE VEDNO TRATA MISLIL SEM, DA BO ODLOČENA V NERAT TRENUTUIU 7^ POIDIVA^ • l ( POGLEDAT! SLISIS TA HRUP? SPOPADLA STA SE. UMAKNIVA ^ SE, SAT POMA-1 GATI TAUO NE £ MOREVA. ,v_y ^ OBOGI LAROTNIR! KO BI MU MOGEL POSODITI 9/01 OU1EP. ■ ' ! KAT ŽELIM OD TEBE?!! TV030 BUTICO, PRITAT£LT= ČER, IN TO --------- TAK.03' __W % ARA, £ BORIL BI SE PAD? ...PRA/, IZBIRAT OROŽTE! Lr POč-čAGI, POčA= r 51, SAT Ml BOS ŠE 1 SRATCO ZMEČKAL! PAT PA PRAVZAPRAV ŽELIŠ OD MENE? HE3, ROGA PA IŠČEŠ a žrlffmA-St OROiTE?! UEUE, ČEMU Ml BO, SAT SE TE LAURO LOTIM 1 GOLIMI PORAMI...Tl SEVEDA LAURO OBDRŽIŠ GVOT PIPEC.... ^ ^ . ...TAROZ BOM r~f O,-PRIPRAVLTEN' / sUtI&hL R VRATOM PRAU STA . NIČ NE VII k tiču -riti fin1/ frretu Em a//aoo « /7« Bm »Molčite, /.a Boga!« ga j<-’ rotil Willing. »Saj imam. trebuh že pod peto. Toda prav poadeva se mi, da bi moralo 'biti v tisti erni skrinji kaj za pod zob.« »Pravljice, dragi'nadzornik, pravljice!« je odgovarjal Clifford. »Kdo mislite, da bi tja noter spravil jedačo? Sicer pn poskusite jo odipreti, pa boste videli kruh, sir in pečene piške.« Ure so minevale obupno počasi. Ivanka je zadremala in Lyn-ue je potihoma zaprl vrata, da bi je ne zbudili. »Naj sp.i revica,« je dejal. Sedma ura... osma... lakota je vedno bolj pritiskala. Trojica mož je kar zehala od lakote. Kar v hipu so se vrata odprla in na pragu se je pokazala Ivanka vsa bleda in preplašena. »Kaj se je zgodilo?« je pritekel Clifford. »Nekdo trka na lista majhna skrivna vratca.« Vsi so napeli ušesa. Tok... tok... tok! se je zaslišalo. Lynne je stoip.il k vratom s samokresom v roki. »Kdo je?« je vprašal potiho. »Prijatelji, prijatelji! Bodite brez strahu!« • Slišalo se je neko škripanje, kljuka se je obračala in skozi špranjo je neki glas šepetal: »Nič strahu; samo nikar ne vpijte, da se ne izdamo!« Vrata so se Še bolj odprla in pojavila se je orna postava, pokrita s častniško čepico; iz ust so se pokazali beli zobje in dvoje velikih oči je strmelo v pripornike. »Jaz sem Haki, ladijski komisar,« je skrivnostno šepetal. »Tiho. da nas ne slišijo. Če zve gospodar, da sam vam pomagal, bo po meni!« Čnna roka je spustila na tla debelo, natlačeno vrečo. Nato se je mozaik naglo umaknil in je na tiho zaprl vrata za sabo. V tistih sekundah, ko je neznanec zapiral vrata, je Lvnne opazil ozek hodnik, kamor se je odpirala umazana in natlačena kabina. Pobral je vrečo in jo je nesel v prvi prostor, kjer so ga tovariši že nestrpno pričakovali. V vreči so našli dosti kosov kruha, \elik kos sira in lepo salamo. Nesrečnežem so se kar sline cedile; hkratu so stegnili roke po božjih darovih. »Tre-iutek!« jih je ustavil Clifford. »Lahko je vse skupaj tudi zastrupljeno. Potrpite! Najprej bom jaz poskusil od vsakega SE NE ŠALI A? MOTA GLAVA TE NAMREČ RREPRO PRIRAALA R TELEGU IN RAR TARO Gl TE NE BOM PITATI L VZETI TEDENSKI KOLEDARČEK 31. avgusta, nedelja: Rajmund 1. septembra, ponedeljek: Egidij 2. septembra, torek: štelan 3. septembra, sreda: Doroteja •1. septembra, četrtek: Rozalija 5. septembra, petek: Lovrenc 6. septembra, sobota: Ida VALUTA — TUJ DENAR Dne 27. avgusta si dobi! ameriški dolar avstrijski šiling 100 dinarjev 100 francoskih frankov funt štcrling nemško marko pesos 'švicarski frank zlato napoleon oz. dal za: 622—626 lir 23,75—24,25 lir 85—88 lir 135—138 lir 1720—1760 lir 148—149 lir 15—16 lir 144—146 lir 707—709 lir 4700—4850 lir RADIO TRST A Nedelja, 31. avgusta, ob: 9.00 Kmetijska oddaja; 10.00 Prenos sv. maše iz stolnice Sv. Justa; 12.00 Vera in .naš čas; 16.00 Vokalni oktet »Planika« iz Godce; 17.00 Novela: Gustavo Adoifo Bc*quer: »Zele-ae oči«; 18.55 Vokalni kvintet »Lisinski«; 19.15 »Ko Študent na rajžo g