Št. 21 (16.671) leto LVI. _ PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni ‘Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je ed-r ' r. -vk' DNEVNIK v za-SLgngniEvropi. .. pRA TRST-m. Monter ' ’ i~. GORIC ČEDAD - Ul. Risio,i 'p„ r Internet: http/www.prin u,Mit/ e-maii: redakcija^ 1 -ri.it 1500 UP POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI * Spedizione in abbonamento postale 45% 0,77 EVRA Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Filiale di Trieste ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA OPČINE-Tel. (040)21491 TRST-NABREŽINA SESLJAN - BAZOVICA - DOMJO SREDA, 26. JANUARJA 2000 Uspel mu je pravi čudež Vojko Coua V ponedeljek je Hrvaška dokončno obrnila hrbet desetletnemu hadezejevskemu enoumju in zakorakala v demokracijo z vsemi težavami in zapleti, ki so značilne za demokratične države. V drugem krogu se ne bosta namreč pomerila kandidata nekdanje opozicije in nekdanje oblasti, temveč kandi- data dveh v vladi z. niških volilnih blokov. Po bleščeči zmagi 1 cije Račanovih socii mokratov in socialnih ralcev Dražena Budi# saborskih volitvah j slednji prepričan v 1 zmago. Njegov volilni je računal, da se bo \ uaaezejevskim kai tom GraniCem. Pod val je kandidata i predsedstva nel SFRJ. Ko so javnom raziskave iz dneve ugotavljale neustavl siCev vzpon, je bilo pozno. Budiša ni n da so predsedniške uu ponhčmh, da j sedniskih volitvah DOTTlOm rtnni«S/-i vrlrtn n°st pridobival Panja. Pri tem je h svojo komunikat didatov. sprete darjal, da bi Budi §a obnovila oblas Lot predsednik 7 vlade.Tudi zj ■“Li poskusi, da uiskreditirali s . J® nekdanji. o-uci aia Uesi ?nevi izjavil, c 1)0 nikoli sprt Za predsedniJ U0v začasni svetoval, naj §a bo moral t Primeru odsl »7 dokaz, nokoncno sto \JU IVU skl prednosti Pozabiti, da ^postavil s državi Herc jlu dosedi ske privatizi 'n Hrvaške c -u v sem bolj izobraj bonier bo m misliti, p ^merjeni \ raj° Budise ________HRVAŠKA / ZA IZVOLITEV PREDSEDNIKA BO POTREBEN DRUGI KROG__ Stipe Mesič prepričljivo dobil prvi krog in je favorit tudi v balotaži Njegov nasprotnik bo 7. februarja Dražen Budiša - Mate Granič šele tretji ZAGREB - V balotaži na volitvah za predsednika Hrvaške se bosta 7. februarja pomerila Stipe Mesič (na posnetku levo) , za katerega je glasovalo 41,11 odstotka volivcev, in Dražen Budiša (na posnetku desno) , ki je dobil 27,71 odstotka glasov volivcev. Tretji je bil na po-nedeljskovih volitvah Mate Granič, kandidat HDZ z 22,46 odstotka glasov, ostalih šest kandidatov pa je dobilo veliko manj glasov. Kandidat HNS-HSS-LS-IDS Mesič je v prvem krogu v 18 županijah zasedel prvo mesto., Dražen Budiša (HSLS-SDP) pa je bil prvi v treh županijah. Na 14. strani PRIM ERCA LAB RESI / VODITELJA LC STA PO OBSODBI POBEGNILA Organi pregona iščejo Bompressija in Piehoslefdnija AVSTRIJA / DOGOVOR MED OVP IN FPO VSE BLIŽE Schussel naj bi bil kancler Haider ostaja v Celovcu - Klima še misli na manjšinsko vlado DUNAJ/CELOVEC - V Avstriji po propadu stare koalicije med socialdemokrati (SPO) in ljudsko stranke (OVP) zdaj vse kaže na oblikovanje desno-sredinske vladne koalicije med Haiderjevimi svobodnjaki (FPO) in ljudsko stranko na čelu s kanclerjem VVolfgangom Schiisslom! Se pred včerajšnjim začetkom pogajanj med obema strankama je namreč vodja svobodnjakov Jorg Haider napovedal, da bo ostal dežel- ni glavar na Koroškem. Cilj svobodnjakov je udeležba v vladi, v kateri hočejo zasesti nekaj ključnih vladnih resorjev, med katerimi je tudi finančno ministrstvo. Vodja socialdemokratov Viktor Klima pa je včeraj ponovil, da bo, ne glede na pogajanja med svobodnjaki in ljudsko stranko, v naslednjih dneh skušal oblikovati manjšinsko socialdemokratsko vlado. Na 14. strani BENETKE - Vse kaže, da se Ovidio Bompressi in Giorgio Pietrostefani, ki sta bila skupaj z Adrianom Sofrijem obsojena zaradi umora policijskega komisarja Calabresija, ne nameravata vrniti v zapor. Karabinjerji in policija so ju tudi včeraj zaman iskali, notranji minister Enzo Blanco pa je dejal, da bodo organi pregona napeli sile, da bi ju izsledili. Nadzorni iz Masse pa je včeraj zavrnil Pietrostefanije-vo vlogo, da bi mu iz zdravstvenih razlogov začasno odložili zaporno kazen. Na 2. strani Milan: Neznanec napadel občinskega svetovalca NZ MILAN - Neznan napadalec je včeraj zvečer v Milanu s strelom iz malokalibrske pištole ranil 36-letnega občinskega svetovalca NZ Emilia Santomaura. Svetovalca so odpeljali v bolnišnico, kjer bo okreval v nekaj dneh. Odgovornost za napad je pozneje prevzel domnevni brigadist, vendar preiskovalci ne verjamejo v verodostojnost sporočila. Ranjenemu svetovalcu so izrekli solidarnost kolegi v občinskem svetu in vse milanske politične sile. ANCONA / TUDI V ITALIJI Debeli kosi ledu padajo z neba O takih primerih poročajo iz Milana, Rima, Ancone in drugod Po Španiji je na vrsti Italija: kosi ledu (na sliki primer iz Milana) tudi pri belem dnevu in jasnem vremenu padajo z neba. Tak kos leda včeraj za las ni ubil mladega delavca. Predsednik Ciampi sprejme danes skupno zastopstvo RIM - Predsednik republike Carlo Azeglio Ciampi bo danes dopoldne na Kvirinalu sprejel skupno predstavništvo slovenske manjšine v Italiji. Do srečanja bo prišlo na prošnjo manjšinskih organizacij, ki so že kmalu po Ciampijevi izvolitvi ob čestitkah prosile za sprejem. Uvodne' misli bosta predsedniku republike predstavila beneška Slovenca Giorgio Banchig in Jole Namor, sicer pa bodo predstavništvo sestavljali najvišji predstavniki obeh krovnih organizacij in predstavniki političnih komponent, ki se prištevajo k skupnemu zastopstvu. Na 3. strani Manj prometa skozi tržaško luko TRST - Promet skozi tržaško pristanišče je lani upadel za nekaj več kot 5 odstotkov: najbolj negativni trend beleži promet nafte in tovorov za škedenjsko železarno, pa tudi potnikov je bilo manj kot predlanskim, povečal pa se je promet skozi t.im. tovorno pristanišče, in sicer predvsem število tovornjakov in kontejnerjev. Na 6. strani V Skednju pri Trstu prižgali drugi plavž TRST - V škedenjski železarni so včeraj prižgali drugi plavž, potem ko je bil ugašen več kot leto dni zaradi popravil. Dogodku so prisotvovali voditelji podjetja, predstavniki sindikatov in krajevnih oblasti. Gre za spodbudno znamenje, saj se železarna že dalj časa spopada z raznovrstnimi težavami. Če bo šlo vse po načrtih, bo tovarna spet polno obratovala čez leto dni. Prizadevanja za preživetje Štandreža ŠTANDREŽ - Društva in organizacije ki delujejo v Štandrežu bodo v Četrtek, 3. februarja priredila javno manifestacijo pod geslom ”Za preživetje Standreža”. Vaška skupnost si prizadeva za ohranitev Jeremi-tišCa ter nasprotuje novim posegom za industrijske in druge gradnje na preostalih kmetijskih površinah. Na 13. strani OD 15. JANUARJA DALJE ZA 6 TEDNOV SEZONSKA RAZPRODAJA r—— v veleblagovnici VlDUSSI Čedad - Trg Picco 14 POPUSTI OD 20 DO 50% Moška, ženska in otroška oblačila športna konfekcija Največja izbira krzna v FurianijkJulijski krajini TAKFREEl BENETKE / NOTRANJI MINISTER BIANCO MILAN / SODIŠČE Lov za Bompressijem in Pietrostefanijem Sofri iz zapora pripravlja pravno protiofenzivo ATM: Pillitteri in Tognoli oproščena Obtožena sto bilo prekupčevanja BENETKE - Ovidio Bompressi in Giorgio Pietrostefani, predstavnika Lotta continua, ki sta bila skupaj z Adrianom Soffrijem obsojena zaradi umora policijskega komisarja Luigija Ca-labresija, sta izginila. Policija ju ni Se našla in vse kaže, da ju bodo proglasili za skrivača. »Izsledili ju bomo in izročili pravici,« je dejal novi notranji minister Enzo Bianco. V primeru, da ju organi pregona izsledijo, bosta morala oba v zapor. Nadzorni sodnik v Massi je namreč zavrnil vlogo Ovidia Bompressija, naj bi iz zdravstvenih razlogov odložil zaporno kazen. Bompressi je bil že pred začetkom procesa izpuščen začasno na prostost prav zaradi rahlega zdravja. Sef glavnega tožilstva Gabriele Ferrari, ki je med procesom zahteval, naj sodni senat potrdi obsodbo za Sofrija, Bompressija in Pietrostefa-nija, ni hotel komentirati dejstva, da sta Pietrostefani in Bompressi pobegnila. Rekel je samo, da je že pred zaCetkom procesa predlagal, naj bi ju karabinjerji nadzorovali, ker je menil, da »obstaja nevarnost bega«. Toda po razsodbi kasacijskega sodišča, ki je začasno prekinili zaporno kazen za tri obtožence, bi bilo kakršno koli nadzorstvo protizakonito. Medtem so se zaCele širiti najrazličnejše domneve zlasti o Pietrostefa-niju. Po eni domnevi naj ne bi bil daleč od doma, od koder je odšel v ponedeljek zjutraj pred raz- sodbo, po drugi pa naj bi bil že v Franciji, kjer je delal do leta 1997, ko je prostovoljno prišel v Italijo in odšel v zapor skupaj z Bompressijem in Sofrijem. Bompresijeva žena je povedala, da se je njen mož v ponedeljek zjutraj odpravil na sprehod. Od tedaj ga ni veC videla. Kaže, da je zginil tudi Bompresijev avtomobil. Italijanska policija pa, kolikor je znano, ni še opozorila francoskih kolegov na morebitno prisotnost Bompressija v Franciji. Očitno je, da jih domneva o begu v sosednjo republiko ne prepričuje preveč. Medtem ko organi pregona išCejo nekdanja voditelja Lotta continua, tretji obtoženec Adriano Sofri že pripravlja pravno protiofenzivo. Sofri, ki je pričakal orožnike doma in je od včeraj spet zaprt v pizanskem zaporu Don Bosco, skupno s svojimi odvetniki preverja, ali je možno, da bi bil tudi on izpuščen na prostost. »Preverjamo interpretacijo beneškega sodnega senata,« je dejal odvetnik Alessandro Gamberini. »Skušamo ugotoviti, ali je možno še vložiti priziv na kasacij-sko sodišče,« je povedal pravnik. Dodal je, da ni tako prepričan kot sodniki, da obstaja avtomatizem med potrditvijo obsodbe in takojšnjo aretacijo. Medtem pa je duhovnik Vincenzo Regolo, kateremu je Leonardo Marino zaupal lastno sodelovanje pri umoru policijskega komisarja Cala-bresija, dejal, da so karabinjerji vsaj dva meseca nadzorovali skesanca, preden je leta'1988 uradno povedal svojo resnico o zločinu. V pogovoru z novinarjem Časopisa II Tirreno je Regolo dejal, da je bil Marino jezikav, mnogim znancem je tu pa tam kaj zaupal, tako da so karabinjerji postali pozorni in ga zaceli nadzorovati. »Po naključju sem jaz odkril, da so mu za petami,« je dejal duhovnik. Medtem sta dva Sop-frijeva florentinska prijatelja zaCela s protestno gladovno stavko. Gre za občinskega svetovalca Zelenih Vincenza Bu-glianija in elana tajništva sindikata Cgil Andrea Montagnija. Prvi namerava z gladovno stavko protestirati zoper obsodbo, drugi pa želi »deliti s prijateljem njegovo trpljenje«. MILAN - Milansko kazensko sodišče je vCeraj oprostilo nekdanja socialistična župana Carla Tognolija in Paola Pillitterija, ki sta bila na procesu o podkupninah prevoznega podjetja ATM obtožena prekupčevanja. SodišCe je sprejelo zahtevo javnega tožilca Paola lela, ki se je izrekel za njuno oprostitev. Na procesu se je moralo zagovarjati 14 obtožencev. Kar deset so jih oprostili, obsodili pa le dva: nekdanjega milanskega tajnika Krščanske demokracije Maurizia Prado in nekdanjega elana upravnega odbora ATM Filippa Tartaglio. Oba sta bila obsojena na 4 leta in pol zapora. Med oproščenimi je tudi nekdanju poslanec republikanske stranke Antonio Del Pennino. Obtoženci so bili vpleteni v podkupninsko afero o avtobusnem podjetju ATM: pri nakupu avtobusov milanskemu naj bi prejeli kakih 30 milijard lir podkupnin. Prvotno se je znašlo na zatožni klopi 49 obtožencev, 35 pa so že sodili, ker so se odločili za pogodbeno kazen. Pred tem so vrnili podjetju ATM veC kot 30 milijard lir, da so bili tako lahko deležni olajševalnih okoliščin. Naj-veCji delež (8 milijard 800 milijonov lir) je »izplačal« nekdanji elan upravnega sveta ATM Sergio Radael-li, medtem ko je Prada »vrnil« 7 milijard in pol lir. Prav Radaelli je vpletel v zadevo nekdanja socialistična župana Tognolija in Pillitterija. Javni tožilec pa je med preiskavo ugotovil, da ni bilo nobenih dokazov o vpletenosti županov, zato je zahteval njuno oprostitev. Paolo Pillitteri je bil »presrečen« z oprostitvijo. Dejal je, da se je s tem končalo osemletno težko obdobje, ki so ga - poleg sodnih peripetij - zaznamovali štiri kirurški posegi na srcu. Nekdanji milanski župan ni prisostvoval branju razsodbe, ker se je bil napotil v drugo sodno dvorano. Ko je izvedel za oprostitev, je izjavil, da se je v italijanskem sodnem sistemu nekaj vendarle spremenilo, ker ni veC zaznati tistega »lova na Čarovnice«, ki je bil značilen za sodne posege v prvi polovici devetdesetih let. Preiskovalna komisija o podkupninah RIM - Ce bo šlo vse po načrtih, bo danes poslanska zbornica odobrila zakon za ustanovitev parlamentarne preiskovalne komisije o podkupninskih aferah. Zakon bo seveda postal pravnomočen šele potem, ko ga bo potrdil senat. Kdaj se bo to zgodilo, pa je ta Cas težko predvidevati. Zakonsko besedilo, ki naj bi ga danes obravnavali poslanci, predvideva, da bodo komisijo sestavljali predsednik ter 20 senatorjev in 20 poslancev, ki jih bosta imenovala predsednika obeh vej parlamenta, in sicer tako, da bodo v njej zastopane vse parlamentarne skupine. Toda kaj naj bi delala komisija? Preiskala naj bi pojave nezakonitega financiranja političnih strank, kakor tudi pojave politične korupcije in posredovanja lažnih podatkov o bilancah strank od leta 1974 dalje. Komisija naj bi imela pristojnosti, enakovredne tistim, s katerimi razpolagajo sodne oblasti. V teku 8 mesecev, najpozneje pa do 31. decembra 2000, naj bi parlamentu predstavila poročilo, v katerem naj bi iznesla tudi predloge o tem, kaj narediti, da bi se takšni pojavi ne ponavljali. V zadnjih dneh je bilo veliko polemik o možnosti, da bi postal elan te komisije senator Antonio Di Pie-tro, nekdanji voditelj sodnikov »čistih rok«. Ce bo odobreno predloženo besedilo, se to ne bi smelo zgoditi, saj bi bili iz komisije izključeni vsi tisti parlamentarci, ki so pod sodno preiskavo ali ki so nekdaj vodili sodne preiskave o podkupninskih aferah. Pristavimo naj, da so vCeraj trije parlamentarci LD vložili parlamentarno vprašanje, v katerem so ožigosali pomisleke, ki jih je javno izrekel milanski državni pravd-nik Francesco Saverio Borrelh proti ustanavljanju komisije o podkupninskih aferah. H RIM / VCERAJ ZAČETEK DEBATE h »Par condicio«: spopad med večino in Polom RIM - Včeraj popoldne se je v poslanski zbornici začel spopad o enakih pogojih za politično oglaševanje na radiu in televiziji. O napetosti priCa že dejstvo, da se je Pol svoboščin sporekel s predsednikom poslanske zbornice Lucianom Violan-tejem, ki je zavrnil zahtevo desnosredinske opozicije, naj bi zakonski predlog vrnil komisiji za ustavna vprašanja. »Zapravili ste priložnost, ki vam je bila ponujena in ne morete sedaj zahtevati, da bi ga dobili med plenarno sejo,« je Violante zavrnil vlogo Pola. To pa je izzvalo oster spopad. Pol svoboščin namreč ocenjuje kot protiustaven sklep večine v ustavni komisiji poslanske zbornice, da prepusti skupščini na plenarni seji analizo popravkov. Za to se je komisija odločila, potem ko je desna sredina zavrnila ponudbo predsednice Rose Russo lervolino, da bi nadaljevali z delom ob koncu tedna in tako se izrekli o vseh predloženih popravkih (200 jih je oblikovala leva sredina, okoli tisoč opozicija). Medtem ko se stališča med levosredinsko vlado in Deteljico o političnem ogklaše-vanju zbližujejo, se Pol svobošdcin pripravlja tudi na poulične manifestacije. Pripadniki FI so žaCeli pripravljati pred poslansko zbornico oder z maksiekra-noma, na katerih bodo neposredno prenašali dogajanje v dvorani. Na odru se bodo vrstili govorniki, cilj protesta pa je zaobjet v geslu »Ne nagobčniku, da svobodi«, ki je napisan v ozadju. Zviti grof utajil 130 nepremičnin CERVIGNANO DEL FRIULI - Ponaša se z grofovskim naslovom in je morda uverjen, da mu to daje kakšne posebne pravice, tudi z davkarijo: finančni stražniki so namreč ugotovili, da je utajil za dobre tri milijarde lir dohodkov. Moški, Cigar imena niso razkrih, je lastnik okrog 130 nepremičnin v Furlaniji in Venetu (Benetke, Videm, Gradež, Cervignano, Santa Maria La Longa in Palmanova), vse jih je dajal v najem na Cmo. Poleg tega ima tudi kmetijska podjetja, nekatere nepremičnine pa je dajal v najem samo pod pogojem, da so se najemniki, ki se ukvarjajo s komercialno dejavnostjo, zalagali z njegovimi proizvodi. Med preiskavo so finančni stražniki odkrili še okrog deset drugih lastnikov neprijavljenih nepremičnin ter za okrog 900 milijonov lir utajenih dohodkov. ANCONA / PO ŠPANIJI TUDI V ITALIJI Velik kos leda za las ni ubil delavca Led je padel z neba - Podobni primeri tudi v drugih mestih - Kriva naj bi bila letala ANCONA - V jutranjih urah je v Anconi pošteno zeblo in tako si je mladi delavec Massimo Giunchi (na posnetku) na glavo nadel kar dve čepici, kar mu je verjetno rešilo življenje: medtem ko je Čistil dvorišče nekega komercialnega središča, ga je v glavo zadel velik kos leda, tehtal je skoraj 750 gramov. »Tedaj ni snežilo, nobenega posebnega šuma ali ropota nisem slišal, na dvorišču sem bil sam, ko mi je led priletel v glavo, priletel je prav z neba. Nisem padel, samo pripognil sem se, zabolelo me je, stekel sem do veleblagovnice, kjer so mi zapriseženi stražniki prvi priskočili na pomoč.« Doslej so o velikih kosih leda, ki padajo z neba, poročali samo iz Španije. Sedaj se nekaj podobnega ponavlja tudi v Italiji, kjer so vCeraj ‘zabeležili kar štiri primere, v Rimu, Milanu, Bologni, a najhuje je bilo z delavcem v Anconi. V Rimu je kar 5 kilogramov težka ledena gmota padla na igrišče za golf, ki je prav za letališčem Ciampino. Naredila je okrog osem centimetrov veliko luknjo, a na sreCo v bližini ni bilo nikogar. V Španiji so vsaj v enem primeru ugotovili, da gre za Cisto vodo, v kateri je bilo primešanih nekaj snovi, ki so v atmosferi, in da gre za izredno redek meteorološki pojav. Na analize v Italiji je treba zaenkrat počakati. Razlag je več, morda pa je najbližje resnici tista, ki pravi, da so za led nekje kriva letala. Nekateri trdijo, da prihaja do kondenzacije toplega zraka, ki prihaja iz motorjev. Za primer v Anconi pa naj bi bilo krivo podvozje, kjer sta se nabrala led in gramoz, ko so ga zatem tudi našli na mestu, kjer je bil ranjen Massimo Giunchi. Drugi menijo, da gre za s trditev tekočin, ki jih spuščajo z letal. Tako ali drugače, v neCem so si vsi edini: ne gre za toCo. RIM / DANES DOPOLDNE NA KVIRINALU Predsednik Ciampi sprejme zastopstvo Slovencev v FJK Predstavniki manjšine ga bodo opozorili na problem zaščite RIM - Predsednik republike Carle Azeglio Ciampi (na posnetku) bo danes dopoldne na Kvirinalu sprejel skupno predstavništvo slovenske manjšine v Italiji. Do srečanja bo prišlo na prošnjo manjšinskih organizacij, ki so že kmalu po Ciampijevi izvolitvi ob Čestitkah prosile za sprejem; verjetno pa predsednik republike ni mogel izbrati primernejšega trenutka, saj bi se morala v prihodnjih dneh nadaljevati razprava o zakonu v poslanski zbornici, medtem pa Cas beži in se konec zakonodajne dobe že nevarno bliža. Glede na težave, s katerimi se soočata na eni strani parlament in na drugi strani vladna koalicija, obstaja namreC resna nevarnost, da razprava o zaščiti naše manjšine zopet zastane, ne zato, ker bi v vladni večini o sedanjem besedilu ne bilo soglasja, ampak predvsem zaradi preobremenjenosti političnega sveta z drugimi vprašanji, ki so, z državnega zornega kota, nujnejša in politično pomembnejša. Prav na to nevarnost nameravajo predstavniki manjšine opozoriti državnega poglavarja in zaprosili ga bodo, da zastavi glas za Čimprejšnjo odobritev zaščitnega zakona kot ene izmed ustavnih in mednarodnih obveznosti italijanske države. Prav z namenom, da poudarijo nujnost zaščitnega zakona prav za tisti del manjšine, ki je objektivno najšibkejši, to je za Slovence v videmski pokrajini, bosta uvodne misli predsedniku republike predstavila beneška Slovenca Giorgio Ban-chig in Jole Namor. Sicer pa bodo predstavništvo sestavljali najvišji predstavniki obeh krovnih organizacij in predstavniki političnih komponent, ki se prištevajo k skupnemu predstavništvu. Dogovor o dveh posegih v imenu celotne manjšine pa bo nedvomno posredoval predsedniku republike jasno sliko o najpomembnejših vprašanjih, ki jih manjšina postavlja na seznam svojih zahtev italijanskim oblastem. To bo drugi sprejem skupnega predstavništva slovenske manjšine na Kvirinalu. Doslej je na svojem sedežu sprejel Slovence v Italiji edinole predsednik Sandro Pertini, medtem ko sta predsednika Cossiga in Scal-faro predstavništvo Slovencev sprejala med svojima obiskoma v Trstu oziroma v Gorici. ČEDAD / TELEVIZIJA Slovenska postaja naj bo vidna tudi v Benečiji Prizadevanje svetovalcev LS Gasparinija in Pintona ČEDAD - Svetovalca Ljudske stranke Stefano Gasparin in Valter Pinton spadata med tiste pripadnike stranke (lepo bi bilo, Ce bi jih bilo še veC), ki so prepričani, da mora Ljudska stranka v videnski pokrajini v skladu s svojimi krščanskimi načeli odločno obračunati s preteklimi odklonilnimi stališči glede manjšinskih pravic. Tako sta se se Gasparin in Pinton v zadnjem Času tudi jasno izrazila v okviru skupščine Gorske skupnosti Nadiških dolin. Pred dnevi sta v pisni obliki naslovila na predsednika Firmina Mariniča predlog za srečanje z odgovornimi za radiotelevizijsko službo na deželni in državni ravni. Svetovalca bi od neposredno odgovornih želela vedeti, JEZIKOVNE MANJŠINE Deželno vodstvo CGIL pozdravlja zaščitni zakon VIDEM - Deželno vodstvo sindikalne zveze CGIL pozdravlja nedavno odobreni okvirni zaščitni zakon za narodne in jezikovne manjšine. Deželni tajnik Paolo Pupulin izpostavlja predvsem pomen, ki ga bo imel zakon za furlansko jezikovno skupnost v Furla-niji-Julijski krajini. Sindikat izraža upanje, da bo državna radiotelevizijska ustanova RAI sedaj pokazala večjo pozornost do jezikovnih manjšin, za kar bo treba posodobiti ustrezno konvencijo z deželno upravo. V tem okviru se Pupulin zavzema tudi za okrepitev vloge videmskega sedeža RAI in za tesnejše odnose z goriško in s Pordenonsko realnostjo. Zveza CGIL je mnenja, da bi morala pristojna telesa aktivno vključiti v zaščito manjšin tudi lokalne radijske in televizijske postaje, ki so bile doslej na tem Področju očitno zapostavljene, kot je prišlo do izraza Judi na nedavni novinarski konferenci deželnega odbora Corerat. Tudi tukaj, meni še Pupulin, je na potezi zlasti Dežela, ki bi morala resno razmisliti o posa-rueznih konvencijah z zasebnimi občili. BRUSELJ / UGODNA OCENA VETERINARSKIH INŠPEKTORJEV Embarga na slovensko meso ne bo Komisija EU bo po hitrem postopku preklicala prepoved o uvozu mesa v petnajsterico BRUSELJ - Veterinarski odbor Evropske unije se je vCeraj na zasedanju v Bruslju soglasno izrekel za preklic embarga na slovensko meso. Kot so napovedali na Evropski komisiji, bo Bruselj v skladu z izrečenim mnenjem veterinarskih izvedencev držav Članic dokončno odločitev o preklicu za 1. februar napovedane uvedbe embarga po hitri pisni proceduri predvidoma sprejel do petka, 28. januarja, ali najkasneje do ponedeljka, 31. januarja. Čeprav bo do uradne uveljavitve preklica napovedane prepovedi uvoza slovenskega mesa v petnajsterico treba počakati še do objave odločitve v Uradnem listu EU, so na komisiji zatrdili, da bo preklic praktično uveljavljen. Evropska komisija bo namreC takoj po sprejeti odločitvi o preklicu embarga o tem obvestila vse članice povezave, državnemu sekretarju v kmetijskem ministrstvu Francu Butu pa so po njegovih besedah med nedavnimi pogovori na komisiji obljubili tudi, da bodo pismo z ustrezno vsebino naslovili še na tretje evropske države, v katere Slovenija izvaža meso. Evropska komisija je uradno odločitev o uvedbi embarga na slovensko meso s 1. februarjem letos sprejela novembra lani in sicer na podlagi kritičnih ugotovitev veterinarske inšpekcije iz EU, ki se je v slovenskih klavno-predelovalnih obratih mudila septembra lani. Inšpekcija je opozorila predvsem na pomanjkljivosti v organizaciji veterinarskega nadzora, Sloveniji pa dala možnost, da še pred 1. februarjem izvede ustrezne ukrepe in se tako embargu izogne. Unija je veterinarsko inšpekcijo, ki je ocenila izvajanje sprejetih "popravnih ukrepov", v Slovenijo znova poslala decembra lani. Sledila je ugodna ocena, na podlagi katere je veterinarski odbor danes prižgal zeleno luC za preklic napovedane prepovedi uvoza slovenskega mesa. Da se je izognila embargu, je morala Slovenija tudi zagotoviti, da bo v dveh mesecih pripravila podroben načrt za dokončno uskladitev z unijinimi veterinarskimi standardi. Garantno pismo s podpisom kmetijskega ministra Cirila Smrkolja je v Bruselj romalo v ponedeljek. (STA) RIM / V POSLANSKI ZBORNICI Zaščita: NZ predložilo štiri »pomisleke o ustavnosti« RIM - Nacionalno zavezništvo J usa za vsako ceno blokirati itak ežavno parlamentarno pot zašCit-jjega zakona za slovensko manjši-_ Poslanec Roberto Menia in so-išljeniki so to že poskušali lan-0 Poletje v poslanski komisiji a Ustavna vprašanja, ko je Masel-J)ev zaščitni predlog konCno pre-s 0stjj oviro splošne razprave pa n s . aj zaigrali na karto neustavni tako zastavljene zaščite, m- rilnia ie predsedstvu zbornice Predložil štiri zahteve, ki jih bo ™°rala skupščina v skladu s nr°H Posl°vnikom obravnavati Cl ., S00Cenjem o posameznih emh. Formalne zahteve o neu-* avrlosti našega zakona so, poleg nr n e®a Poslanca, podpisali vsi Predstavnih Finijeve stranke v vnr komisiji za ustavna 2] aanja- Politično pomemben je slan i Postanek predsednika po-s e skupine Gustava Selve. n x.'a zahteva o neustavnosti se v J, na rabo slovenskega jezika v Javnosti. Nacionalno zavezništ-Prepricano, da členi številka 8, 9 in 10 Masellijevega osnutka priznavajo slovenščino kot uradni jezik italijanske države, kar naj bi kršilo jezikovno celovitost Italije in bilo v nasprotju s petim členom republiške ustave. Slednji svečano poudarja celovitost in nedeljivost republike. Druga zahteva postavlja v dvom vse Člene, ki naj bi po mnenju zastopnikov NZ privilegirali italijanske državljane slovenskega jezika pri iskanju službe, na področju šolstva, volitev ter pri financiranju kulturnih in športnih dejavnosti. To naj bi bilo v nasprotju s Členom št. 3 ustave, po katerem so vsi državljani enaki. Menia in somišljeniki trdijo, da je neustaven tudi Člen 20 Masellijevega predloga, ki govori o vračanju nepremičnin slovenski manjšini. Poslanci NZ se pri tem sklicujejo na Slovenijo, Ceš da odklanja vračanje nepremičnin italijanskim državljanom, ki so bili razlaščeni lastnih dobrin (skoraj deset tisoč stavb, obratov in zemljišč). Šlo naj bi za kršitev for- malnega principa recipročnosti. KonCno še Četrta prejudiciala, ki se sklicuje na nedavno odobreni okvirni zaščitni zakon za jezikovne manjšine. Ta zakon - pravijo pristaši Finijeve stranke - šCi-ti jezik in kulturo albanske, katalonske, nemške, grške, slovenske, hrvaške,/provancalske, furlanske, ladinske, okcitanske in sardinske skupnosti, njihova zašCita pa je nižja od zaščite, ki jo predvideva Masellijev predlog. Ce bi slednjega parlament odobril bi to po mnenju NZ ustvarilo kričeča neskladja med Furlani in Slovenci, kar naj bi bilo v odkritem nasprotju ne samo s tretjim členom republiške ustave, a tudi s statutom avtonomne Dežele Furlanije-Julijske krajine. Slednji določa enakopravnost vseh državljanov ne glede na njihovo jezikovno pripadnost. Bolj kot za pravne oziroma ustavne pomisleke gre, kot vidimo, za Cisto politična stališča, ki jih Menia (to mu je treba priznati) ni nikoli skrival. Maran za okrepitev levosredinske opozicije TRST - Levosredinska opozicija v deželnem svetu se mora zediniti in strniti vrste, saj se bo lahko le tako zo- Tako znova opozarja na zelo škodljive posledice vse tesnejšega sodelovanja med Forza Italia, NZ in Bossijevo stranko. Na to, čeprav v drugačnih tonih, opozarja tudi nekdanji predsednik Dežele Adriano Biasutti, ki se je v zadnjem Času zelo približal Berlusconijevi stranki. Ce se bosta Umberto Bossi in Silvio Berlusconi, kot vse kaže, sporazumela za skupni nastop na aprilskih upravnih volitvah v deželah z navadnim statutom, je zelo možno, da bo v FJK Liga neposredno vstopila v vlado. DZ prihodnji teden o novem zunanjem ministru LJUBLJANA - Poslanci so včeraj določili dnevni red 18. redne seje, na kateri je 48 točk dnevnega reda. Na dnevni red je uvrščeno tudi obvestilo premiera Janeza Drnovska o odstopu zunanjega ministra Borisa Frleca in premierov predlog za imenovanje Dimitrija Rupla za novega vodjo slovenske diplomacije. Ce bodo izpolnjeni odborom, bo državni zbor o novem ministru odločal 2. februarja ob 16. uri. (STA) Podpisan sporazum o pravnem položaju evangeličanske cerkve LJUBLJANA - Na tretji seji mešane komisije slovenske vlade in evangeličanske cerkve sta vladna in cerkvena stran včeraj podpisali sporazum o pravnem položaju evangeličanske cerkve v Republiki Sloveniji. Kot je ob tej priložnosti pojasnil minister za kulturo Jožef Skolc, ki vodi vladni del komisije, je sporazum s podpisom že stopil v veljavo, saj je vlada potrdila izhodišča in besedilo sporazuma verificirala na eni svojih preteklih sej. (STA) kje so še ovire, zaradi katerih se slovenski programi javne televizije RAI še vedno ne vidijo na območju Benečije. Svetovalca sta poklicala na odgovor tudi deželni odbor za radiotelevizijo (Corerat) in se pri tem sklicujeta na dejstvo, da je vodstvo Na-diške gorske skupnosti že lani poleti osvojilo zahteve mnogih prebivalcev Nadiških dolin, ki bi radi, poleg slovenskih programov v okviru tretje mreže, imeli možnost videti tudi pred nedavnim spočete programe Čezmejne televizije. Gasparin in Pinton pri tem poudarjata tudi potrebo, da se omenjeni televizijski programi obogatijo z izCr-pnejšim poročanjem iz krajev, koder prebivajo Slovenci v videnski pokrajini. Svetovalca Ljudske stranke se sklicujeta tudi na resolucijo, ki jo je sprejela skupščina Gorske skupnosti Nadiških dolin ob koncu lanskega leta. Resolucijo sta predlagala prav Stefano Gasparin in Valter Pinton ter v njej najprej ugotavljata dejstvo, da je bil decembra odobren zaščitni zakon za jezikovne skupnosti v Rafiji, ki velja tudi za slovensko manjšino. Tako sta v zvezi s tem, med drugim, zapisala svetovalca Ljudske stranke: »Glede na to, da slovenska narodna skupnost v videmski pokrajini ne uživa nobene zakonske oblike pravic in je bila do nje opravljena sistematična akcija asimilacije z represijo jezika, kulture in slovenskih tradicij, kar se je dogajalo tudi ves Cas po drugi svetovni vojni; vprašujeva predsednika, naj se zavzame za to, da se Občine Nadiških dolin lotijo aplikacije določil omenjenga zakona, v pričakovanju da parlament odobri zaščitni zakon za Slovence v Italiji«. Gasparin in Pinton sta v omenjeni resoluciji šla še dlje in zahtevala, da se zaCne postopek, ki po zakonu predvideva zaCr-tanje teritorija, v katerem naj se zakon izvaja. Nadalje sta se zavzela za to, da se sprejmejo ustrezni kriteriji za rabo krajevnega jezika v okviru delovanja občinskih svetov in skupščine gorske skupnosti. Postavila sta tudi zahtevo, da se občine začenjajo posluževati domače krajevne toponomastike. Obenem pa sta Občine in Gorsko skupnost spodbudila k akciji do pokrajinske in deželne uprave, da dodelita krajevnim upravam specifične naloge glede uveljavljanja manjšinskih pravic na veC področjih. Za konec sta se Gasparin in Pinton zavzela tudi za okrepitev Čezmejnega sodelovanja in odnosov s sosednjo Slovenijo v okviru programov, ki jih predvideva Evropska Skupnost. (D.U.) O G L E^D A L O Veliko sozvočje med pieteto in željo po vrnitvi v preteklost Ace mermoua Moj namen je bil pisati o totemih našega Časa: od interneta do mobilnosti kot sistema življenja. Želel sem izpostaviti mite nove tehnologije, ne pa kritizirati neizpodbitne koristi novega orodja in novih načinov življenja. Moj namen je prelomil Craxi, točneje, izstirili so ga odmevi in dogodki po njegovi smrti v Hamametu. O mitih lahko pišem drugič, Omajeva senca pa je med nami danes. O njej verjetno ne bom povedal kaj bistveno novega, želim pa osvetliti elemente, ki so jih nekateri komentatorji izpustili ter aspekte, ki se tičejo tudi Slovencev. Ko mislim na Oaxija, ne mislim na njegovo bivanje v tujini, na bolezen, ki sta jo izostrila napetost in depresija, na smrt v letih, ki so lahko še plodna, na bolečino svojcev in na podobne stvari. Mislim, da niso to razlogi, zaradi katerih bi polnili Časopisne stolpce. Ko mislim na Craxija, mislim na njegovo politično akcijo in dediščino ter na krivuljo, ki ga je peljala od hotela Midas, kjer je postal tajnik šibke PSI, do zavezništva z de-mokršCansko desnico, s Forla-nijem in Andreottijem in mislim na polipa z imenom petstrankar-ska koalicija. Takrat je Craxi v dejanjih pretrgal s socialistično in levo reformistično tradicijo. Utemeljeno lahko zapišem trditev, da je v določenem trenutku pretrgal vezi z italijansko in evropsko socialdemokracijo in okrepil desnico. Craxi je namreč ob zatonu ideologij “razumel”, da je politika vedno bolj tehnika oblasti in da je oblast v denarju. V tej smeri je po začetni “reformistični” fazi delal in si z borimi desetimi odstotki glasov pridobil moč in vpliv. Razumel je namreč tudi izvorno hibo proporCnega sistema, ko je lahko en sam glas jeziček na tehtnici in torej odločilen. Njegovo geslo je postalo vsestranski pragmatizem in je nasprotoval voditeljem, ki so še zagovarjali dušo politike s kančkom idealizma. Zato je bil Berlinguerjev in tudi Morov nasprotnik. Craxijev veliki strah je bil namreč v možnem približevanju med KD in KPI, predvsem pa v politični legitimaciji KPI, ker bi tako nehal biti zadnja postojanka pred komunisti oziroma zadnji varuh obstoječe oblasti. Za dosego cilja se je, kot že zapisano, povezal z desnico krščanske demokracije in poskrbel za neslutena darila vodilnim družinam italijanskega kapitalizma ter parvenijem, kot sta bila Berlusconi in Gardini. Craxi je bil “inovativen” zaradi skrajnega pragmatizma in misli, da se levica ne more zoperstaviti volji in samovolji kapitala. Treba je zlesti vanj (v kapital) in zaigrati njegovo kruto igro. Vsak naj presodi, kako pozitivna je bila ta inovacija. V oporo svojim trditvam lahko dodam nekatera dejstva. Vodilni politiki in Craxi so prelomili spiralo premične lestvice pri plaCah delavcev. Nekateri to pozitivno ocenjujejo, zame je pomenila ukinitev, ki jo je potrdil referendum, velik poraz levice. Razlog je preprost: dejanje je bilo enostransko. Z njim so uvedli sistem, v katerem so si državna bremena in blagajno prevzeli delavci, podjetniki pa so lahko kopičili vedno večje profite. Mimo se je lahko pasla in razpasla tudi birokracija. Ko bi namreč Craxi in takratna politika želeli uravnovešeno sanirati bilanco, bi morali storiti nekatera dru- ga odločilna dejanja. Radikalno bi morali znižati državni deficit, klestiti birokracijo, omejiti inflacijo ter, kar je izjemno pomembno, uvesti strogo davčno kontrolo. Grenke sadeže so raje pustili poznejšim vladam in premierom: Amatu, Ciampiju, Prodiju, Dilemi in finančnemu ministru Vi-scu. Klestenje žal ni nikomur prineslo velike popularnosti. Craxi je torej res ukinil inflacijsko premično lestvico, v osemdesetih letih pa se je v Italiji podvojil državni dolg, ki ga danes slano plačujemo. Po strogem lotizacij-skem principu se je krepila birokracija. Mesto na občini, na deželi, na RAI, v državnih podjetjih, bankah itd. je bilo nagrada za zveste politične privržence in aktiviste. Vsakim volitvam ali novim vladam so sledila imenovanja, napredovanja in nove zaposlitve. Praksa je bila v popolnem nasprotju z modernizacijo države in s tržiščem. Slo je za Cisti etatizem, Čeprav se zdi v današnjih psevdoliberalnih programih Craxijevih prijateljev beseda “statalismo” kletev. To so bila leta, ko so davke plačevali le odvisni delavci, podjetja pa so se jim izogibala s tihim privoljenjem politike in državnih aparatov. MoC petstrankarske koalicije je tako slonela na privoljenju brazš-tevilnih lakajev, na birokraciji, na državnih aparatih, tudi v sodstvu, na raznovrstnih uslugah itd. Celo nam v periferiji je bilo jasno, da se ne premakne bilka braz privoljenja krajevnih demokršCan-skih, predvsem pa socialističnih voditeljev. Na osnovi zvestobe in prijateljstva so delili podpore in jamstvena posojila. Prijateljem so bila odprta vrata v deželne sklade in banke. Nastajale so gospodarske naveze, ki so bile zmagovite zaradi vezi s politiko in prijatelji so bili najuspešnejši ljudje v prostih poklicih. Zgodbo dobro poznamo, kot vemo, kako je bilo “ne-prijateljem” skoraj nemogoče priti v javno službo ali v podjetje, kjer je imela država svojo vlogo. Vzdrževanje takšnega sistema je bilo izjemno drago, neproduktivno, proti tržnim logikam in predvsem proti šibkejšim slojem in milijonom ljudem, ki so morali in še morajo z davki plačevati razsipništvo in neucinokovitost “modernistov” in prenoviteljev iz osemdesetih let. Ko je ta sistem padel, so zabredle v krizo celo znane gostilne. Politika “daj-dam” se je napajala z mislijo, da je tudi politična oblast le v denarju in posledično v prijateljstvih in uslugah. Zaradi nevzdržne cene sistema je prišlo do implozije in posledično do tangentopi-li. Zato je smešno govoriti o levičarski zaroti, saj so bili prvi Craxijevi tožilci podjetniki in njegovi bivši prijatelji. Znana nam je tudi takratna politika do Slovencev. Bili so to časi, ko so se tukajšnji socialisti povezovali z Listo za Trst in z desnico KD, voditelji pa so dajali eno izjavo za Piccolo, drugo za Primorski dnevnik, kjer so bili seveda naklonjeni Slovencem. Podivjani drobci sistema so nedvomno vplivali na poznejši razvoj dogodkov v TKB in v takoi-menovanem organiziranem gospodarstvu. Berlusconijev prihod na koprsko televizijo in mnoge druge povezave so verjetno vplivale na gospodarske in politične odločitve. Tudi za nas je bil obračun negativen. Ko mislim na Craxija, žal ne morem mimo teh dejstev, ki so ošibile levico, predvsem pa državo in navadne državljane. Mislim, da sta petstrankarsko obdobje in Cas, ko so Craxijevi kapetani vladali v velikih in malih mestih, pokopali pravilno slutnjo o potrebi, da se italijanska levica obnovi. S Craxijem je potrebo spoznal Berlinguer, vendar v Italiji ni prišlo do normalnega procesa združevanja na levici in iskanja zavezništev s socialno Čutečimi katoličani. Ne vem, Ce tega ni želel le Craxi, vendar je njega pot vodila na desno in zato ni slučaj, Ce je njegovo dediščino z volilci vred pobral Berlusconi. Vse to bi bilo zgodovina, ko bi v Italiji desna sredina, točneje de-mokristijani, socialisti in drugi, ki so se zatekli pod Berlusconijev dežnik, ne načrtovali protirefor-me. Ob očitnih apelih k antiko-mrmistiCni fronti, ko komunizma že dolgo ni veC, so jasne nekatere nevarne želje. Naj jih kar naštejem: Obnoviti je treba logiko proporCnega sistema, ker je to najboljša vaba za male sredinske stranke in istočasno najsigumejši sistem, kako preprečiti levici, da se utrdi na oblasti. Zamašiti je treba usta sodnikom in jih kot v starih časih privabiti v stajo oblasti. To bi sprostilo roke politiki in mnogim podjetjem. V namen služijo tudi trditve o sodnih krivicah na raCun Craxija. Ker tega levica še ni storila, je treba ponovno prevzeti v roke vajeti birokracije, državnih aparatov, televizije in državnih podjetij. Treba je odpreti nove možnosti za nameščanje ljudi po prijateljski poti, saj je to najucinkovitejše lepilo zavezništev. Liberalizirati je treba tržišče in istočasno preprečiti, da bi rimska in evropska vlada preveč dosledno uveljavili pravila igre, pogoje za enakopravno konkurenco, strog davčni sistem itd. Temu je treba dodati skrajno mobilnost na delovnem mestu in liberalizacijo, ki gre v korist podjetij. Ker bi s tem načrtom državno blagajno zadel infarkt, je treba do kraja zrahljati socialno državo. Zavarovati je trba lastnike monopolov, predvsem medijskih, saj je tam neizčrpno skladišče moCi. Za dosego teh ciljev je treba preprečiti sedanji vladi, da si do naslednjih volitev nabere uspehe in pozitivne točke. Zapisanega si nisem izmislil sam, ampak sem sestavil seznam namenov na osnovi tega, kar berem iz izjav in kongresov desnosredinskih voditeljev. V tej proti-reformi bi se stvari korenito spremenile tudi na krajevni ravni. Dodatno moC bi na primer dobila težnja deželnega vodstva v FJK, ki ne izgubi trenutka, da ne bi nagradilo prijateljev. Bistveni cilj protireformatorjev na krajevni ravni bi bil nadalje prekiniti II-Iyjeve reforme in njegovo možno nasledstvo. V teh okvirih bi zadušili tudi zakon v korist slovenske manjšine. Zaradi tega je jasno, da skuša desnica z vsemi ob-strukcijskimi sredstvi zavreti iter zaščitnega zakona. Protireforma-torji upajo, da bodo v igri na Cas prepredli zakon in z novo desnosredinsko vlado ponovno utišali glas pravic. Je morda slučaj, Ce so se vsi ti procesi pričeli s Craxije-vo smrtjo in pogrebom? Zavedam se, da sem s člankom demoniziral mrtvega voditelja, vendar nista bili nikoli kot danes tako v sozvočju pieteta in volja po povratku v preteklost. COLJAVA Kraška kuhinja Stanka Renčijo Predstavitev v petek, 4. februarja KOMEN - Na turistični kmetiji Ostrouška Pelicon v Coljavi bodo v petek, 4. februarja, ob 18. uri predstavili najnovejšo knjigo dr. Stanka Renclja Kraška kuhinja. Pri založbi Kmečki glas je izšlo že pet RenCljevih knjig, medtem ko je RenCljeva knjiga Tunka izšla pri Prekmurski založbi. Renčelj je kot poznavalec Krasa, Kraševcev, kraških običajev in ahritekture odprl vpogled v življenje kraškega človeka skozi kulinariko. Bolj kot sami recepti je pomembno spoznavanje in ovrednotenje izvirnih jedi in živil ter njihovo vključevanje v sodobno kraško kuhinjo. Knjiga je vodilo po dobrih kraških gostilnah, kjer ne poznajo le terana in kraškega pršuta, ampak celo vrsto domačih dobrot. Knjiga prinaša na veC kot 200. straneh obilico zanimivega branja od tega, kako si Kraševci že od vsega začetka pridelujejo hrano sami, kako se je dalo zaslužiti, pa vse do bivalnega okolja, običajev in praznikov na Krasu, kmečkih opravil, kraške-mu teranu kot posebnosti na Krasu in doma pridelanemu pršutu ter izdelavi kraških mesnin p"a do najobsežnejšega poglavja v knjigi, ki govori o kuhinji letnih Časov in se zaključuje z ugotovitvijo, da se je na Krasu zmerja dobro jedlo in pilo. Knjigo krasi preko 170 barvnih fotografij avtorjev Bastiana Novaka Markoviča, Vojka Franetiča in Stojana Gorupa. Olga Knez Komemoracija v Dolcah KOMEN - Zveza zdmuenj borcev Komen prireja v nedeljo, 30. januarja, ob 13.uri komemoracijo v spomin na padle urtve 2. februarja 1943 leta v Dolcah. Komemoracija, na kateri bo slavnostna govornica predsednica komenske zveze združenj borcev Vesna Colja, se bo odvijala v zadružnem domu v Komnu. Na prireditvi bodo nastopili elani domače godbe na pihala, otroci osnovne dole in pevski zbor iz Branika. Pred spomenik v Dolcah pa bo delegacija borcev položila venec. (OK) Umrla narodna herojinja Albinca Hočevar-Mali MARIBOR - V Mariboru je v 75. letu starosti umrla narodna herojinja Albinca Hočevar-Mali. Albinca HoCevar-Mali je bila rojena v Vinici v Beli Krajini. V začetku druge svetovne vojne je zaCela delati za narodnoosvobodilno gibanje, junija 1942 se je vključila v zaščitno Četo Zapadnodolenjskega odreda, konec leta 1942 pa v Tomšičevo brigado. Bila je pogumna borka in bolničarka v brigadi. V borbi in pri reševanju ranjencev je bila tudi sama večkrat ranjena. Po vojni si je prizadevala za ohranjanje in prenašanje izročil narodnoosvobodilne borbe na mlado generacijo. (STA) Februarja dekontaminacija skladišča v Zavratcu LJUBLJANA - Agencija za radioaktivne odpadke Rao je konec preteklega leta končala z drugo fazo projekta sanacije zasilnega skladišča nizko radioaktivnih odpadkov v Zavratcu, ki se je s pregledom razmer začel leta 1996. Druga faza zajema ločevanje odpadkov na radioaktivne in neradioaktivne ter njihov odvoz. Kot so sporoCih iz agencije Rao, pa trenutno potekajo priprave na tretjo fazo - očiščenje in dekontaminacija objekta. Gre za skladišče odpadkov iz Onkološkega instituta iz 60. let. Strokovnjaki so 4. januarja v skladišču v Zavratcu opravili potrebne meritve in pri tem ugoto-vili poleg pričakovane kontaminacije tal tudi delno kontaminacijo sten, zato so morah načrt dekontaminacije prilagoditi. Agencija Rao tako zdaj pregleduje postopke za dekontaminacijo, dela v Zavratcu pa so ustavljena. Dekontaminacijska dela se bodo predvidoma začela februarja. (STA) Vipavski kmetje vztrajajo pri protestu VIPAVA - Kmetje in predstavniki Agroinda tudi po ponedeljkovem pogovoru med predstavniki Kmetijske zadruge Vipava, Vinogradniške zadruge Vipava, Občine Vipava, Zveze svobodnih sindikatov Slovenije ter predstavnikoma uprave in nadzornega sveta Agroinda niso uspeli doseči soglasja, saj obe vipavski zadrugi predloge predstavnikov Agroinda o takojšnji deblokadi podjetja in naknadnem sklicu skupščine zavračajo. Kot so neuradno povedali predstavniki kmetov, se jeza med kmeti razrašča do te mere, da neuradno že groze s pol- do celodnevno zaporo ceste Cez Vipavo. Kmečke straže že dvajseti dan vztrajajo v prostorih Agroinda, nadaljujejo pa se tudi neuradni pogovori med predstavniki kmetov in institucionalnimi lastniki. Kot je za STA povedal direktor vipavske kmetijske zadruge Marjan Poljšak, si po svojih moCeh prizadevajo za Cimprejšo rešitev nastalih razmer, saj je po njegovih besedah v interesu vseh, da se delo podjetja Cimprej nadaljuje. (STA) CELJE / KULTURNA DEDIŠČINA Neznanec odnesel renesančni kamin iz propadajoče graščine CELJE - Neznani storilec je v času med soboto dopoldne pa do včeraj vlomil v zapuščeno stanovanjsko hišo na Čopovi ulici v Celju in odnesel renesančni kamin iz leta 1600, narejen iz belega marmorja, vreden okoli dva milijona tolarjev, so v sporočilu zapisali celjski policisti.. Stanovanjska hiša, ki jo navaja sporočilo, je propadajoča graščina, Celjanom znana pod imenom Lanouš. Ta zdaj že dolga vrsta let prazna sameva in propada, medtem ko neznanci očitno dobro vedo, kakšne dragocenosti se skrivajo pod njeno propadajočo streho. Na Zavodu za varstvo naravne in kulturne dediščine Celje so po besedah ravnatelja Iva Prodana že pred petimi leti izdelali konzerva-torski program za rešitev propadajoče graščine. Pred časom so že izginila lesena vrata pa portali in dve kovinski mreži iz poznega 19. stoletja. Spisek zadnje kraje, kot pravi Aleš Stopar iz Pokrajinskega muzeja Celje, pa očitno še ni znan. Željko Cigler z Družbenih dejavnosti Mestne občine Celje o zadnjih izginotjih iz La-nouša ne ve nic. Povedal je, da je hiša v denacionalizacijskem postopku, občina Celje pa da si je priborila nekaj državnih sredstev za zavarovanje strehe. Obnova bo seveda dolgotrajna, a očitno v korist neznancev, ki to vrzel izkoriščajo z odnašanjem dragocenih predmetov in detajlov iz očitno slabo in pomanjkljivo zaščitene graščine Lanouš. (STA) PISMA UREDNIŠTVU Zato je utihnil Tržaški oktet Spoštovano uredništvo, v zvezi s pismom uredništvu »Zakaj je utihnil Tržaški oktet« z dne 14. 1. 2000, ki so ga podpisali Dva baritonista in drugi tenorist, nisem nameraval poseči v polemiko. Vendar, ker gre za moje dobro ime in za ugled Tržaškega okteta, se Čutim dolžan še enkrat poudariti, da je v člankih in poročilih v Primorskem dnevniku z dne 29. 10. 99, 10. 11. 99 in 28. 12. 99 vse dovolj jasno in razločno navedeno in utemeljeno in da ni bilo z moje strani nobenega nekorektnega navajanja podatkov, ki bi dopisnike najbrž spravilo v drugačno luč. Vendar ne maram jalove polemike, ki bi dejstvu, da je Tržaški oktet utihnil, prav nic ne koristila. S tem dopisom je zame stvar tudi zaključena. Zahvaljujem se za objavo in Vas lepo pozdravljam. Vladislav Komar S PRIMORSKIM DNEVNIKOM V LETO 2000! Dobro jutro, svet! Rojeva se novo tisočletje in naša preteklost se nadaljuje v prihodnost. Primorski dnevnik bo še naprej vaš vestni poročevalec o vsem, kar bo novo tisočletje prineslo. Postanite naši naročniki! Tudi letos ostane naročnina nespremenjena: Prednaročnina za leto 2000 znaša (do 31, januarja) 330.000 lir. PRiDNAROČNINO LAHKO PLAČATE 00 31.01.2« tO • na upravi Primorskega dnevnika v Trstu (tel. 040 7786300) m Gorici (tel. 0481 533382); • na Goriškem in po vaseh na Tržaškem pri raznašalcih Primorskega dnevnika; * na poštnem uradu: t.r. št. 11943347 na ime PrAE srl * ph sledečih bančnih zavodih: Kmečka banka Gorica: t.r. št. 0404860; podružnica Trst: t.r. št. 42228? Nova Ljubljanska banka - podružnica Trst: t.r. št.2197 Banca Antoniana Pop. Veneta - Nova Tržaška kreditna banka: t.r. št. 11366K Zadružna kraška banka: t.r. št. 10730 _^*Wna banka Doberdob in Sovodnje: t.r. št. 1910-2 STARIM IN NOVIM NAROČNIKOM NUDIMO ŽE ZNANE UGODNOSTI • Časopis boste prejemali vsak dan na dom v jutranjih urah; • brezplačno vam bomo objavili male oglase in čestitke, ki jih sprejemamo tudi neposredno po telefonu; • za novoporočence v letu 2000 bo naročnina brezplačna. Vsem članom Zadruge Primorski dnevnik bomo še vedno nudili 10% popusta za vse male oglase in druge objave, ki jih Primorski dnevnik nudi neposredno bralcem in naročnikom PRISTANIŠČE / OBRAČUN ZA LETO 1999 POLITIKA / POLEMIKE Lani 5,18 odšlo manj prometa Največji upad nafte za terminal Siot Autovie Venete: nesklepčnost mestne skupščine Občino se je odpovedala deležu v avtocestni družbi FJK ECT bo ostal v Trstu, točneje nizozemski ter-minalist, tretji uprav-Ijalec kontejnerjev na svetu in prvi v Evropi, bo Se vedno upravljal tukajšnji specializirani sedmi pomol. Po nekajdnevnem nihanju in protislovnih vesteh, je informacijo še enkrat uradno potrdil sam predsednik Pristaniške oblasti Maurizio Maresca na srečanju s sidnikalnimi predstavniki, s katerimi se bo spet sreCal v kratkem, sicer glede zaposlitvene ravni, ne pa razvojnih perspektiv in sodelovanja z nizozemsko družbo. Slednja naj bi v prihodnjih dneh izdala uradno sporočilo o svojih namenih, glede katerih vlada - kljub Ma-rescovim zagovotilom -precejšnja skepsa: že samo dejstvo, da so Nizozemci potrdili, da bi lahko pri upravljanju 7. pomola sodelovali s krajevnimi podjetniki, Čeprav nameravajo ohraniti v svoji pristojnosti strateški marketing, kaže, da niso veC na stališčih izpred poldrugega leta, ko so prevzeli upravljanje tržaškega .kontejnerskega terminala za obdobje tridesetih let. Medtem je Pristaniška oblast objavila obračun lanskega prometa skozi tržaško pristanišče, in obračun je Cal negativen, saj so lani zabeležili 5, 18 odst. prometa manj kot leta 1998 in 3,54 odst. manj kot leta 1997. Skupno so tovori vseh vrst znašali 44 milijonov 770 tisoč ton, kar je skoraj dva milijona in pol ton manj kot predlan- skim in milijon 340 tisoC ton manj kot pred dvema letoma. Upad prometa pa ni splošen in zadeva predvsem nekatere vrste specializiranih tovorov. K upadu je največ prispeval - v absolutnih številkah - promet za naftovod Siot, saj je nafte lani bilo dobrih 33 milijonov ton, predlanskim pa skoraj 36 milijonov ton. V odstotkih je najveCji upad zabeležil promet za škedenjsko železarno, ki se je zmanjšal za 41,40 odst. v primerjavi s predlanskim letom in za 36,69 odst. v primerjavi z letom 1997; pri tem pa je treba upoštevati, da je skupni promet za ta obrat sorazmerno majhen, saj je znašal manj kot milijon ton. Tudi število potnikov se je zmanjšalo: leta 1997 jih je bilo nekaj veC kot 170 tisoč, naslednje leto 179 tisoC, lani pa samo 135 tisoC oz. 20,73 odst. in 24,55 odst. manj. Manjši upad so zabeležili tudi glede skladišča naftnih derivatov (-4,51 odst., vendar na skupnih slabih 500 tisoC ton). Do tu negativni podatki, pozitivni pa zadevajo t.im. komercialno pristanišče, ki beleži 8, 23-odstotni porast predvsem zaradi povečanja števila kontejnerjev in tovornjakov. Glede kontejnerskega prometa je predlanska kriza očitno za nami: leta 1997 so zabeležili 204 tisoC teu (standardna enota za kontejneski promet), leta 1998 174 tisoč, lani pa 189 tisoC, kar pomeni, da je lani bilo 8,75 odst. več kontejnerjev v primerjavi s prejšnjim letom, vendar -7,34 v primerjavi z letom 1997. Število tovornjakov ro-ro in ferry še vedno in redno narašča: leta 1997 jih je šlo skozi tržaško pristanišče skoraj 108 tisoC, leta 1998 125 tisoč, lani pa 154 tisoC (porast 42,68 in 23,24 odstotka). Kot smo že poročali včeraj, se je Občina Trst odpovedala svojemu kapitalskemu deležu v deželni avtocestni družbi Autovie Venete. Za ta korak jo je pooblastil občinski svet z glasovi Illyjeve večinske koalicije (vsega skupaj 20 glasov) ob nasprotovanju dveh svetovalcev SKP in Laure Tamburini iz vrst gibanja Nord libero. Svetovalci Pola svoboščin in Severne lige so pred glasovanjem zapustili sejno dvorano v upanju, da bo skupščina nesklepčna. Njihov poskus je spodletel, uspel pa jim je ob poznejšem glasovanju, ko je bilo treba odločati o investiciji delnic Autovie Venete. Občinski odbor je ob glasnem nasprotovanju NZ in Forza Italia predlagal, da bi delnice v vrednosti skoraj treh milijard lir investirali v neko mednarodno finančno družbo, ki poslovno sodeluje s tržaškim BIC centrom. Desnica je glasno oporekala temu predlogu, kot omenjeno pa je pred glasovanjem zapustila sejo, kar je povzročilo nesklepčnost občinskega sveta. Večina vsekakor ne popušča in bo isti sklep predložila na prihodnjem zasedanju skupščine, to se pravi prihodnji ponedeljek. To vsekakor ni prvič, da se Pol svoboščin poslužuje ”bega“ iz sejne dvorane in tako prepreči odobritev predloga občinske uprave ali večinskega zavezništva. Gre za dokaj vprašljivo proceduralno oziroma politično dejanje, ki se ga opozicija večkrat poslužuje v rimskem parlamentu, nekoliko poredkeje pa npr. v deželnem svetu. Javni sestanki ID o kongresu stranke Levi demokrati bodo v prihodnjih dneh priredili vrsto srečanj o nedavnem turinskem kongresu stranke. Prvo srečanje bo v pojutrišnjim, 28. januarja ob 18. uri na sedežu v Ul. Geppa 9, na katerem bo govoril pokrajinski tajnik Stelio Spadam. Slednji bo uvedel tudi sestanek, ki bo v ponedeljek, 31. 1. pri Sv. Jakobu ob 18. uri na sedežu sekcije v Ul. della Guardia 44. Isti dan ob 18. 30 bo o kongresu Veltronijeve stranke tekla beseda na sedežu LD V Nabrežini, kjer bo gost podpredsednik deželnega sveta Miloš Budin. Debata SKP o škedenjski železarni Stranka komunistične prenove prireja danes ob 17. uri na sedežu društva Grbec v Skednju srečanje na temo »Železarna: kakšno ozračje v tovarni in v njeni okolici«. Govorila bosta pokrajinski svetovalec Dennis Visio-li in Član državnega vodstva SKP Robertu Musacchio. NOVICE SODIŠČE / PREISKAVA V DELAVNICI Deganutti je znova imel opravka s policijo Znani Gerardo Deganutti je znova v središču pozornosti, tokrat so ga aretirali zaradi napada in povzročitve poškodb javnemu funkcionarju. Pohcijo so predsinoCnjim okrog polnoči poklicali stanovalci v poslopju v Istrski ulici 28, kjer je nekdo razgrajal po stopnicah. Ko so prišli agenti, se je moški zagnal proti njim, tako da so ga priprli. Neznanec ni bil nihče drug kot Deganutti, iti je tokrat precej globoko pogledal v kozarec. Med dragim po 21. uri ne bi bil smel zapustiti svojega stanovanja v Ul. Battera 14, ker je pod posebnim nadzorstvom sil javnega reda. ■ Po praznovanju izbruhnil požar Ko se je praznovanje rojstnega dne končalo, so pri družini Russo v Ul. Martiri della Liberta 5 zapustili stanovanje. Kmalu zatem pa je sosed Sebastiano Rive-la, ki prebiva prav nasproti, v dnevni sobi opazil plamene. Ogenj je zajel zavese in pohištvo, grozilo je, da se bo razširil. Rivela se je zbal, da je kdo v stanovanju, stopil je do vrat in jih naposled tudi odprl. Našel ni nikogar, zahvaljujoč se njegovemu posegu pa je bila tudi škoda zaradi ognja omejena. Zatem so prihiteli tudi gasilci in policija. Vzroke požara še raziskujejo. Sodišče potrdilo kazen Tržaško sodišče je za 29-letnega Christiana Zamra iz Vidma potrdilo kazen, ki so mu jo junija lani prisodili prvostopenjski sodniki, in sicer eno leto in šest mesecev zapora zaradi ropa. Kot je trdila obtožnica, je moški 2. januarja lani blizu nekega sprejemnega centra z nožem napadel nekega Alžir-ca, od katerega je zahteval denarnico. Alžirec, ki je umrl v prejšnjih mesecih, ga je zatem prijavil videmski policiji. Povsem oprostili Karla Grgiča Med drugim so ga dolžili, da je kršil določila o zaščiti okolja »Osebje finančnih stražnikov od Fernetiče v je pred dnevi obiskalo avtomehanično in avtoliCarsko delavnico na PadriCah, kjer so v bližini našli zapuščen material (akumulatorje, lake, radiatorje, izpušne cevi). Material je bil že obrabljen in star, torej precej onesnažujoč. Precej ga je bilo tudi v neposrednem stiku s terenom, ki bi lahko neposredno vsrkaval škodljive snovi. Poleg tega so našli veC avtomobilov, ki so bili namenjeni odpadu, vendar niso bili opremljeni z ustreznim dovoljenjem. Ves material, ki so ga neregularno imeli v delavnici, so zaplenili, upravnika pa so prijavili sodnim oblastem, Ceš da je kršil zakonska določila o zaščiti okolja in druga določila o javni varnosti. Kontrola, ki so jo agenti opravili, sodi v okvir naCrta o varstvu okolja, za katerega se je zavzel komandant 19. legije...« Tako smo zapisali 12. marca 1996, podatke smo povzeli iz ustreznega tiskovnega sporočila. Delavnica, o kateri je bil govor, ni bila nobena druga kot delavnica Karla GrgiCa s PadriC in Čeprav je italijansko sodstvo verjetno najbolj počasno v Evropi, je naposled primer proučilo in tudi razsodilo: GrgiCa je oprostilo kakršnekoli obtožbe, tako da bo sedaj sprožil civilno pravdo in zahteval poravnavo škode, ki naj bi jo po njegovih besedah zaradi vsega tega utrpel. »Karlo GrgiC je bil delno oproščen že na prvostopenjskem procesu, 7. decembra predlanskim,« je povedal njegov odvetnik Bogdan Berdon, »tedanja razsodba pa je bila še kar protislovna, saj so menili, da laki, filtri za olje in akumulatorji niso nevarni odpadki, medtem ko naj bi to lastnost imele izpušne cevi. Morda zato, ker so podobne bazuki,« se je pošalil Berdon in nadaljeval: »Proti tej razsodbi smo vložili priziv in sedaj so prizivni sodniki sprejeli vse ugovore. Med drugim je bilo zelo zanimivo, da so finančni stražniki Grgiču zaplenili vse avtomobile, ki jih je kupil prav gotovo z namenom, da bi jih uporabil, ne pa, da bi jih zavrgel v odpad.« »Karlo GrgiC,« je še pojasnil odvetnik Berdon,« se je pritožil tudi zato, ker prvostopenjska razsodba ni bila prevedena v slovenščino. Ta argument je bil vsekakor predmet pozornosti, celo javni tožilec je trdil, da bi jo bili morali prevesti, Čeprav z zamudo. Vendar se je vse ugodno zaključilo, oprostitev je bila popolna, saj so sodniki uporabili formulo, Ceš da "dejanje ni kaznivo”«. r TRŽAŠKI OBČINSKI SVET Craxi ■ kdor molči devetim odgovarja So trenutki v življenju in tudi v politiki, ko je molk pomembnejši od katere koli besede, še posebej ko je v igri smrt, ki je vedno boleCa. S polemikami, ki so sledile smrti Betti-na Craxija, je italijanski politični razred (z zelo redkimi izjemami) pokazal ne samo veliko emotivnost, a tudi veliko nedoslednost. Craxi žrtev, Craxi izgnanec in Craxi že skoraj svetnik, smo slišali v teh dneh, bolj malo pa je bilo treznih in poštenih ocen njegovega dela. Upamo, da bodo te prej ali slej prišle, dvomimo pa, da bodo prišle iz ust politikov. Komemoracija pokojnega voditelja PSI, ki sem jo prejšnji četrtek doživel v rimski poslanski zbornici, je bila v danih razmerah na kolikor toliko dostojni ravni. Dober se mi je zdel uvodni poseg predsednika zbornice Luciana Violanteja, ki s Craxijem ni bil nikoli v dobrih odnosih in tega ne skriva. Dostojen govor je imel tudi voditelj socialistične stranke SDI Enrico Boselli, ki vzrokov za Craxijevo smrt ni pripisal sodnikom, kot bi od njega želeli slišati razni De Michelisi in Boniverje-ve, ki so že pred Časom skočili na Berlusconijev voz. Bolj vprašljivo (vsaj po mojem mnenju) je bilo stališče ministrskega predsednika Massima D’Aleme, ki je vlogo pokojnega politika predstavil skoraj izključno v luCi zelo problematičnih odnosov med KPI in PSI. O seji v zbornici sem razmišljal med predsi-noCnjo komemoracijo Craxija v tržaškem občinskem svetu, ki se je rodila slabo, končala pa še slabše. Pravzaprav ni šlo za nobeno komemoracijo, ampak za polemično in predvsem za demagoško razpravo, ki se je izkazala za neprimerno in za popolnoma nepotrebno. Župan Ric-cardo Illy je zapustil sejno dvorano, pred njim in po njem so isto naredili še nekateri drugi svetovalci. Sprva je kazalo, da se bo voditelja PSI "institucionalno" spomnil predsednik občinskega sveta Ettore Ro-sato, ki tega ni naredil, zato je debato, Ce jo tako lahko sploh imenujemo, uvedel naCelnik levih demokratov Giorgio De Rosa. Bolj kot komemoracija so njegove besede izzvenele kot kritika Craxijeve politike, kar je zelo razburilo del desnice, posebno tistega, ki se prepoznava v Listi za Trst. De Rosa sicer ni potegnil nobenih posebnih zaključkov, omenil pa je znani Craxijev predvolilni govor na Trgu Unita, ko je prvič na shodu socialistične stranke na njegovo zahtevo izpadel slovenski govornik. To je razdražilo posebej Paola Sardosa Albertinija (Forza Italia), ki je pokojnega politika prikazal kot velikega zaščitnika italijanstva Trsta in zahtev istrskih ezulov, da ne govorimo o njegovem antikomunizmu, po katerem bi se morala desnica -tako Sardos - še danes zgledovati. Če sta bila posega De Rose in Sardosa Albertinija na določeni ravni se je kasnejša debata izrodila v votlo demagoško izmenjavo stališč v tipičnem slogu predvolilne kampanje. Posameznih diskutantov, zlasti iz vrst desnosredinske opozicije ne bomo omenjali. Vsi so vsekakor dobesedno opevali Craxija v slogu listarskega voditelja Gianfranca Gambassi-nija, ki se mu je v imenu Liste za Trst javno zahvalil za vse, kar je naredil v korist mesta in njegovih prebivalcev... Vsi imajo seveda pravico, da Craxija in njegovo delo ocenjujejo, kot se jim zdi in paše. Padla pa je v oCi izredno nizka raven razprave v mestni skupščini, na katero je boljše Cimprej pozabiti. Edini, ki se mi je zdel dosleden, je bil svetovalec SKP Igor Canciani, ki je Craxija kritiziral, ko je bil živ in je negativno mnenje o njegovi vlogi iznesel tudi predsinoCnjim. Canciani je tudi eden redkih svetovalcev, ki je javno utemeljil svoj odhod iz dvorane, ko se je skupščina z enominutnim molkom poklonila spominu nekdanjega ministrskega predsednika. Manjkalo je stališče socialistov, ki jih v občinskem svetu ni veC. Edini, ki se še prepoznava v nekdanji PSI je odbornik za redarsko službo Salvatore Vindigni, ki sicer ni svetovalec in sodec po županovem stališču gotovo ne bi mogel zastopati občinskega odbora. Slednji je izbral pot molka in škoda, da se tako ni odločil tudi občinski svet. V bodoCe se bo morda našla priložnost za trezno in nekoliko bolj odmaknjeno oceno vloge, ki jo je Craxi igral v našem mestu. Kot ministrski predsednik se ni kdovekako izkazal v pozornosti do naše realnosti, kot tajnik PSI pa nam bo ostal v spominu kot Človek volilnega in političnega dogovora z Listo za Trst, ki je pomenil tudi začetek propada slovenske kompo nente PSI. Sandor Tence ŠOLSTVO / SVETJAKOBSKO ŠOLSKO POSLOPJE VREME / NAPOVEDUJEJO OTOPLITEV Dileme ob preureditvi poslopja pri Sv. Jakobu Srečanje s slovenskimi občinskimi svetovalci Brez burje mraz ni tako strupen Kmetje, ki imajo tačas polno dela na polju, se pritožujejo, ker ni poštenega dežja V prostorih slovenske osnovne Sole Josipa Ribičiča pri Sv. Jakobu je bilo v ponedeljek srečanje s slovenskimi občinskimi svetovalci, na katerem so spregovorili o skorajSni prenovitvi šolskega poslopja in o težavah, ki se bodo pri tem pojavile tako za osnovno šolo kot za nižjo srednjo šolo Ivana Cankarja in svetjakobski otroški vrtec. Zadeva je znana. Šolsko poslopje v Ul. Frau-sin je treba popolnoma prenoviti. Tržaška občinska uprava je prenovitev vključila v triletni naCrt javnih del: za posodobitev je predvidela strošek 5 milijard lir, h katerim bo treba dodati še poldrugo milijardo lir za prenovitev nekdanje pralnice in za novi del občinske izpostave. Dela naj bi zaceli izvajati letos. Na šolah niso prejeli doslej nobenih uradnih sporočil, zato so poklicali v svojo sredo slovenske občinske svetovalce Andreja Berdona in Petra Močnika (SSkJ, Igorja Cancianija (SKP) in Igorja Dolenca (LD), da bi izvedeli, kaj jih Čaka. Zadeva je namreč Zelo delikatna, saj bi lahko neumestna preselitev vplivala na vpis otrok v šolo: že majhen osip vpisov bi bil usoden. Na srečanju je bila omenjena možnost preselitve nižje srednje šolo v prostore sedanjega oddelka rojanske šole mana Erjavca, ki bo prihodnje šolsko prenehal delovati. Preselitev v Rojan pa bi bila gotovo Ooprimerna za dijake iz Milj, ki obiskujejo svet- la zanje šola v Rojanu jakobsko šolo, ker bi bi- predaleč. Na sestanku so se domenili, da bodo zahtevali srečanje z občinsko odbornico za šolstvo Mario Tereso Bassa Po-ropat in z občinskim odbornikom za javna dela Ubertom Fortuna Dros-sijem, z namenom, da bi od upraviteljev uradno izvedeli, kdaj naj bi se zaCela preurejevalna dela v šolskem poslopju v Ul. Frausin, koliko Časa bodo trajala, kako bodo potekala in kako namerava občina urediti celotno zadevo. Poleg tega so slovenski občinski svetovalci Dolenc, Can-ciani, Močnik in Berdon zagotovili šolnikom in staršem, da bodo pozorno sledili celotni zadevi ter jih sprotoma obveščali o morebitnih novostih. Včeraj je bilo vreme kot naročeno za sprehode: suho, sončno, burja se je v glavnem polegla in na manj izpostavljenih krajih je bilo prav prijetno, čeprav hladno, a ne smemo pozabiti, da smo navsezadnje sredi zime. Tako vreme naj bi se nadaljevalo v prihodnjih dneh, vendar naj bi se nekoliko otoplilo. Ponoči pa zaenkrat pošteno zebe in še sreCa, da ni močnega vetra. Temperatura namreč posebno v zgornji kraški okobci zdrkne precej pod ničlo, kot ponekod pričajo ledeni slapovi (na sliki: vodna pipa na Obelisku je ujeta v leden oklep) . Kmetje, ki imajo tudi v tem obdobju na pretek dela na polju, pa se pritožujejo, da že od jeseni ni pošteno deževalo... TRŽAŠKA OBČINA / SREDSTVA IZ RIMA Izredni prispevek 600 milijonov lir za pobude v korist brezdomcev Od skupnih 30 milijard lir izrednega prispevka za brezdomce, ki so jih dodelili na vsedržavni ravni, bo 600 milijonov Ib pripadlo Trstu. Za občinskega odbornika za skrbstvo Giannija Pecol Comi-notta je to »pravi kisik« za mestno upravo, ki je v velikih težavah pri posegih v korist brezdomcev in ljudi, ki živijo v skrajni revščini. V Trstu je veliko pribežnikov, ugotavlja odbornik Pecol Comi-notto, za katere je treba še urediti sprejemni center, od kar so zaprli središče Gaspare Gozzi pa manjka struktura za sprejem nujnih primerov. Lani je tržaška Občina pobesila 3 milijarde za pribežnike, 2 milijardi pa za domaCe primere: povračilo sboškov s sbani deželne uprave je skrajno zamudno, skupni občinski socialni sbošek pa je lani presegel 80 milijard Ib. Pa še informacija glede solidarnostne pobude: prihodnji petek, 4. februarja bo v podlonjerskem Ljudskem domu večer solidarnosti s skupino sedmih mladoletnih pribežnikov iz oddaljenega Bangladeša. V Trst so prispeli z gumenjakom lanskega oktobra, z njimi se ukvarja združenje prostovoljcev ICS, ki jih je namestilo skupaj s pribežniki iz drugih krajev in jih vpisala v teCaj ita-lijanšCine in v šolo za »ekološke« zidarje. Kdor bi rad prispeval za mlade begunce s sorazmerno skromno vsoto 25 tisoC Ib za večerjo solidarnosti, se lahko prijavi v večernih urah na tel. št. 040 635265. ________SKD VESNA V KRIŽU / OBČNI ZBOR________ Novi napori za kulturno obogatitev V Križu obnovili stike z vsemi vaškimi organizacijami za ovrednotenje KD Sirk Danes ob 19.30 bo v prostorih Kulturnega doma Alberta Sirka v Križu redni občni zbor SKD Vesna. Odbor bo elanom podal poročilo za leto 1999, poleg blagajnika Saša Cossutta pa bosta spregovorila še odhajajoči predsednik Niko Tence in tajnica Katarina Košuta, ki bosta Članstvu orisala potek prvega leta delo-venja pomlajenega društvenega odbora, ki bo sicer upravljal društvo za nadaljnjih dvanajst mesecev. Odbor pa elane društva seznanil tudi z nekaterimi predlogi za spremembe v bodoči sestavi odbora; dosedanji predsednik Niko Tence je decembra lani iz osebnih razlogov dal ostavko, kljub temu pa bo ostal v krogu ožjih sodelavcev novega predsednika, ki naj bi bil Igor Gustinčič, tega pa naj bi nadomestila na mestu podpredsednika Nataša Sedmak. Tajnica naj bi ostala Katarina Košuta, njen pomočnik pa Mitja Tretjak. V svojem drugem letu delovanja je odbor sklenil slovesno proslaviti dve za društvo izredno pomembni obletnici, in sicer 25-letnico dekliškega zbora, aprila meseca, 1. maja pa bo skupno z VZ-PI-ANPI in drugimi vaškimi ogranizacijami sooblikoval prireditev ob Cetrtstoletnici postavitve spomenika padlim v NOB. Ob tem je treba še dodati, da bo tudi letos konec junija običajni Kriški teden. Pri Vesni pa so še najbolj zadovoljni, ker je ponovno stekel pogovor z ostalimi vaškimi organizacijami, predvsem pa s SD Mladina, s katerim se SKD Vesna zadnja leta trudi, da bi Kulturni dom Alberta Sirka spet zaživel kot središče vaškega življenja (sodelovanje obeh društev je na primer omogočilo obnovitev in usposobitev centralnega ogrevanja v Kulturnem domu!) Po obenem zboru bo snemalec Marko Givardi predvajal občinstvu diapozitive in posnetke podmorskih lepot otočja Maldivi. Toplo vabljeni vsi elani društva in vsi vaščani sploh. (MiK) OKOLJE / KAMPANJA LIGE ZA OKOLJE VOJSKA / NA OSNOVI NOVIH MOŽNOSTI, KI JIH ODPIRA ZAKON 380/1999 Od danes Zeleni vlak v Trstu Ostal bo do sobote - Poleg razstav javna srečanja in razprave Od danes pa do sobote bo na tržaški ^Ueztuški postaji Zeleni vlak. S tem se 0 Pričela enajsta izvedba te kampanje Proti onesnaževanju zraka v mestih, ki jo P lreja Liga za okolje v sodelovanje z in ^Vlumi Železnicami ter družb SNAM bo S0NDEL skupine Falck. Zeleni vlak n**0 odpotovoval v druga mesta po Omenimo naj, da jih je v enajstih obiskal vec kot sto. vi v? 3 kai PravzaPrav ponuja Zeleni ^ Gre za štiri vagone, na katerih so ea °§Ied razne razstave. Tako sta na 2 eiP vagonu razstava o dejavnosti Lige žel °^e ter ioforroativ™ pult Državnih li j6?1'0' drugem vagonu so namesti-ski r,akt'vno didaktično pot o energet-Ua6 ecklP> ki jo je izdelal zavod za alter-Hu 'Vne energije ENEA. Na tretjem vago-ge ^ VaCmedi jska informativna točka Li-o on 0ko^e’ ki nudi raznovrstne podatke vlak esnaženosti, katere je zbral Zeleni vaenV distih letih delovanja. V Četrtem za nu Pa je tiskovni urad z dvoranico sugj^nvajanje filmov in video po-Onoc. °V 0 Problemih zraCne in zvoCne n^snaženosti. razsfp1611*1110 nai’ da so vse omenjene za SoiVe.na ogled v dopoldanskih urah pa Za ^ ln ohoke, v popoldanskih urah riti, da fe' Sicer pa moramo tudi pouda-stnp crx 0d° °b razstavah stekle raznovr- e sPremne prireditve. Tako bo jutri ( 27. t.m.) z začetkom ob 17. uri na Zelenem vlaku srečanje na temo »Več energije industrijam«, M ga prirejata družba SONDEL skupine Falck in Italijanski inštitut za raziskovanje okolja. V petek, 28. t.m., bodo v dopoldanskih urah priredili tekmovanje, s kakšnim prevoznim sredstvom še je mogoče hitreje premikati po mestu, in zmagovalcu podelili trofeo Tartaruga (Želva). Popoldne pa bo z začetkom ob 17.30 v dvorani A.quarius železniške postaje na sporedu posvet na temo: »Zmanjšati promet, upravljati mobilnost«. V soboto, 29. t.m., bodo prireditelji kampanje Zelenega vlaka priredili zaključno tiskovno konferenco, na kateri bodo med drugim predstavili podatke o zraCni in zvoCni onesnaCenosti Trsta, in sicer na osnovi raziskave, ki jo bodo med postankom vlaka v tu izvedli izvedenci Lige za okolje in Državnih železnic. Pojasniti je namreč treba, da je na Zelenem vlaku tudi premični laboratorij, ki so ga dale na razpolago Državne železnice. Na zaključni tiskovni konferenci bo med drugim govor o akciji »MaParia« (»Slab zrak«) Lige za okolje, v okviru katere so v Skednju razobesili bele rjuhe, da bi na nazoren način ugotovili, kaj vse plava v zraku, ki ga dnevno vdihujejo Skedenjci in njihovi sosedi. Tudi Tržačanki želita na Vojaško akademijo Gre za diplomirano učiteljico in odontotehničarko - Vpisovanje odprto do 4. februarja Za vpis na Vojaško akademijo v Modeni sta doslej vložili prošnjo tudi dve Tržačanki, in sicer na osnovi zakona št. 380 z dne 20. oktobra 1999, ki odpira vojaško službo tudi ženskam. Gre za 19-letno Alessandro Giacco in za 23-letno Raffaelo Di Leonardo. Prva je v minulem letu dokončala učiteljišče, druga pa je diplomirana odontoteh-niCarka. Ob tem dogodku, ki na oprijemljiv način ponazarja revolucionarne spremembe, ki jih ta cas doživlja italijanska vojska, je včeraj popoldne na vojaškem poveljstvu v Trstu priredil tiskovno konferenco teritorialni vojaški poveljnik za Furla-nijo-Julijsko krajino general major Francesco Ci-priani. General major je pojasnil, da je vpisovanje na Vojaško akademijo odprto še do 4. februarja, zaradi Cesar je preuranjeno povedati, kako se bo žen- ski svet odzval na novo možnost vstopa v vojaško kariero. Prvi podatki pa so vsekakor spodbudni, saj kaže, da se je za akademsko leto 2000-2001 doslej na vsedržavni ravni prijavilo celo nekaj veC žensk kot moških. Srečanja s časnikarji sta se udeležili tudi obe dosedanji tržaški kandidatki oficirki. Obe izhajata iz družin, v katerih so bili poklicni vojaki. Giaccova je imela deda, ki je bil karabinjer, Di Leonardova pa deda, ki je bil vojaški podoficir. Povedali sta, da sta se odločili, da poskusita vojaško kariero, ker jih je vojaški svet tudi zaradi omenjenih prednikov od nekdaj pritegoval, pristavili pa sta tudi, da nista imeli veliko sreCe pri do- sedanjem iskanju zaposlitve. Dejstvo, da stopata v svet, ki je bil doslej domena moških, ju pretirano ne zaskrblja. Sicer pa velja povedati, da za vpis na Vojaško akademijo ne zadošCa prošnja. Kandidatke morajo biti stare od 17. do 25. leta in imeti morajo diplomo višje srednje šole. Prosilke in prosilci bodo nato morali uspešno opraviti sprejemni izpit, na katerem preverjajo psihofizično sposobnost kandidatov ter njihovo splošno kulturo. Študij na vojaški akademiji traja 5 let, obsega pa veC smeri. Kdor ga dokonča, ima univerzitetno diplomo in Cin poročnika. Med drugim velja pravilo, da v letih študija oficirji pripravniki ne smejo biti poročeni. To predstavlja nemajhno žrtev oziroma problem posebno za ženske, ki ga italijanske vojaške oblasti niso še dokončno rešile. PREDSTAVITEV V DSI Pariški dnevnik Andreja Capudra Predstavili tudi knjižico z Bogom v leto 2000 V ponedeljek, 24. januarja, je bil gost tradicionalnega tedenskega veCera Društva slovenskih izobražencev pisatelj in prevajalec ter prvi veleposlanik samostojne Slovenije v Parizu dr. Andrej Capuder. Srečanje v Peterlinovi dvorani je potekalo v znamenju najnovejše Capudrove knjige, Pariškega dnevnika, ki je izšel pri založbi Družina v Ljubljani in ki je opis avtorjevega štiriletnega bivanja in službovanja v francoskem glavnem mestu. Dr. Capuder je, na prigovarjanje pisatelja Alojza Rebule in na podlagi zapisov, ki jih je beležil v štiri agende, pisal knjigo približno poldrugo leto. Na začetku je delo izhajalo na straneh tednika Družina, po enem letu pa je prišlo do knjižne izdaje. Pariški dnevnik ponuja bralcu veC nivojev branja. Tako so zaobjeta seveda državniška srečanja, poleg njih pa razni sprejemi in obiski, stiki s kulturnim svetom, s slovensko kolonijo v Parizu in sploh v Franciji, odnosi z Ljubljano ter seveda družina. O tem je avtor spregovoril tudi na ponedeljkovem veCera v Peterlinovi dvorani, kjer je podal tako vrsto anekdot kot tudi vtisov npr. o tem, kako Francija sprejema samostojno Slovenijo, ali pa o možnostih prodora slovenske kulture na francoski trg, o slovenski koloniji in intelektualcih v Parizu (npr. Zoranu MušiCu in Evgenu Bavčarju) idr. Tako Francija, je dejal dr. Capuder, Slovenijo sicer tolerira, še vedno pa podpira Srbijo, slovenska književna dela pa se doslej v glavnem niso kdovekako uveljavila (izjema je Bartolov Alamut). Sicer bi v Sloveniji moralo študirati francoščino večje število mladih (sedaj so to le trije odstotki), kar bi lahko pozitivno vplivalo na francoski odnos do Slovenije. Avtorja je na ponedeljkovem večeru DSI spremljal urednik Družine dr. Janez Gril, ki je poleg Pariškega dnevnika predstavil še dve publikaciji, in sicer katalog knjižnih izdaj Družine ter knjižico Z Bogom v leto 2000. Gre za slovenski prevod in predelavo v nemškem izvir- niku napisanega izbora molitev in najosnovnejših informacij o kato- liški veroizpovedi in katoliški Cerkvi v Sloveniji. (iž) VČERAJ POGREB Zadnje slovo od Jelice Pertot Portograndi Sorodniki, znanci in prijatelji so se včeraj v mrtvašnici v Ul. Costa-lunga poslovili od glasbenice Jelice Pertot-Porto-grandi. Žaro bodo 5. februarja ob 9.15 prenesli v cerkev v Barkovljah, nato pa jo po kratki slovesnosti položili v grobnico na barkovljanskem pokopališču, kjer že počiva njen mož. Pokojnica se je rodila v Barkovljah 8. decembra 1909. Osnovno šolo je obiskovala v rojstnem kraju. Ko pa je fašizem ukinil slovenske šole, se je Jelica preselila k stricu v Maribor, kjer je opravila srednjo in višjo trgovsko šolo. Tam se je zaCela navduševati za glasbo in se nato na Glasbeni matici v Trstu začela učiti klavir s prof. Viktorjem Son- ________OPČINE / RAZSTAVNA DEJAVNOST SKD TABOR________ V Prosvetnem domu razstava Franka Žerjala S sporedom jazzovskih songov bo nastopila Martina Feri ob spremljavi kitare brata Marka Jutri, 27. januarja, ob 20.30, bo v Prosvetnem domu na Opčinah odprtje razstave Franka Žerjala, tržaškega umetnika, ki sicer živi in dela v Gorici. Po realni gimnaziji v Trstu, kjer mu je bil profesor Avgust Černigoj, je diplomiral na umetnostnem zavodu v Gorici in se kasneje izpopolnjeval na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost. Dolgo je poučeval likovno vzgojo na tržaških srednjih šolah, zdaj pa se posveča predvsem slikanju in grafičnemu oblikovanju. Do sedaj je imel veC sa- mostojnih razstav in je sodeloval na številnih skupinskih. Pred kratkim je razstavljal v go-riškem Kulturnem domu in ista razstava, sicer v manjšem obsegu, bo otrovila letošnjo razstavno dejavnost pri SKD Tabor. Umetnik ponuja na ogled 22 slik različnih formatov, izbor iz dveh ciklusov, ki sta med seboj tesno povezana in katerim je dal naslov Vzdušja in vizije. Za oba ciklusa uporablja isto mešano tehniko, medtem ko je podlaga različna: za prvi ciklus platno, za drugi pa pa- IZŠLA JE KNJIGA DEVANE LAVRENČIČ n Počastili spomin na Lava čeimelja V teh dneh je izšla v založbi Prirodoslovnega društva Slovenije pomembna knjiga, posvečena spominu Lava Čermelja, priznanega slovenskega znanstvenika, fizika in publicista, ter velikega rodoljuba. Lavo Čermelj je bil velik borec za pravice slovenske narodnostne skupnosti in zaradi tega obsojen na smrt na 2. tržaškem procesu, nato pomilošCen na dosmrtno jeCo. Po izpustu je šel v partizane, leta 1944 pa je bil podpredsednik Osvobodilnega odbora za Slovensko primorje in Trst. Bil je tudi izvedenec za vprašanja Slovenskega primorja na mirovni konferenci v Londonu in Parizu. Po tem je urejal vrsto let pomembno znanstveno revijo Proteus. Sodeloval ja z inštitutom za narodnostna vprašanja pri Univerzi v Ljubljani, ter napisal vrsto knjig poljudne znanstvene vsebine. Knjigo, ki jo predstavljajo prav danes v Ljubljani bodo predstavili v petek, ob 15. uri v Gregorčičevi dvorani v Trstu. Predstavitev prireja Društvo za negovanje rodoljubnih tradicij TIGR Primorske, skupno z Narodno in študijsko knjižnico, ter društvon Sloven- skih naravoslovcev in tehnikov Tone Penko. Avtorica knjige je naša rojakinja De-vana Lavrenčič, ki je po starših Ske-denjka. Knjigo je namenila 110. obletnici rojstva in 20. letnici smrti Lava Čermelja, ki poteka prav v teh dneh. Deva-na Lavrenčič je priznana raziskovalka na področju jedrske energije v miroljubne namene in je bila v svoji plodni karieri tudi znanstvena ataše na italijanskem veleposlaništvu v Moskvi. Sedaj se v Rimu, kjer tudi živi, bavi z poučevanjem zgodovine fizike 20. stoletja. Ker je Cermeljeva narodno-obramb-na dejavnost razmeroma dobro poznana, kar kaže obširen seznam del in Člankov, zapisanih v knjigi, je želela LavrenCiCeva predstaviti še to knjigo predvem Lava Čermelja kot znanstvenika fizika in publicista. Knjigo bodo predstavili v nedeljo, ob 16. uri tudi v društvenih prostorih kulturnega društva Ivan Grbec v Skednju, kjer bo navzoč tudi priznani slovenski literat in umetnik Ciril Zlobec. Ob tej priložnosti bo društvo slovesno odprlo tudi prenovljeno knjižnico. NL pir. V obeh umetnik od-slikava naravo in preko čudovitih barv in odtenkov izraža osebna doživetja in občutja. O njegovem opusu je umetnostni kritik Jožko Vetrih, ki ga bo predstavil tudi na otvoritvi, tako zapisal: v Zerja- lovem slikanju zasledimo ponovno in zavestno odkrivanje občutka sak-ralnosti zemlje, njenih skrivnostnih zakonov, njene neverjetne ustvarjalne moCi, ki se stalno obnavlja in to v odnosu, ki v enoten postopek razvoja in rasti vplete žive in nežive orga- Hmeljakove grafike v TK, Crozzoli na sedežu RAS Dva umetniška dogodka bosta obeležila današnji tržaški kulturni popoldan. V Tržaški knjigami bodo ob 18.30 odprli razstavo grafik Matjaža Hmeljaka. Razstavo bo predstavila likovna umetnica Jasna Merku. Na ogled bodo grafike, ki jih je Hmeljak izdelal z računalnikom. Sam je izjavil, da je »z računalnikom našel protezo, s katero lahko narišem ravno Črto ali pravilno osenčim geometrijsko podobo. Ob 16.45 pa bodo v dvorani RAS na Trgu Republike 1 predstavili knjigo I pavimenti di Ve-nezia (Tlakovanja v Benetkah) tržaškega fotografa Gabrieleja Crozzo-lija. Knjigo s fotografijami marmornatih mozaikov, s katerimi so tlakovane številne beneške hiše, bo predstavila Rossella Fabiani, prisoten pa bo tudi avtor izjemno lepih fotografij. nizme, živali, rastline in neorganske tvorbe, skratka življenje in neživi j enj e.« VeCer bo tudi glasbeno bogat. S kratkim sporedom jazzovskih songov se bo predstavila Martina Feri ob spremljavi kitare Marka Ferija. Razstava bo trajala do 7. februarja 2000, urnik ogledov ob delavnikih od 16. do 19. ure. Prisrčno vabljeni! cem. Nekaj let kasneje se je dobesedno zaljubila v harfo in zaCela s študijem tega inštrumenta pri prof. Masellijevi. Po smrti svoje mentorice se je vpisala na beneški konservatorij, kjer je pri prof. Cico-gnariju dokončala študij z odliko. Kmalu potem je dobila mesto druge harfistke v gledališču Verdi. Tu je spoznala svojega bodočega moža, oboista Uga Por-tograndija, s katerim sta se po poroki preselila v Rim, kjer je mož dobil mesto v Radijskem orkestru, ona pa v orkestru »Cinecitta«. Po vojni sta oba odšla v Ljubljano, kjer sta igrala v orkestru Slovenske filharmonije in istočasno poučevala oba instrumenta na Glasbeni akademiji. Jelica je bila tudi ustanoviteljica slovenske harfistic-ne šole na Glasbeni akademiji. Po par letih se je mož vrnil v Trst, kjer je nadaljeval delo v orkestru gledališča Verdi. Pokojnica pa je vse do upokojitve, vsak teden »romala« v Ljubljano, kjer je na Akademiji vzgojila vrsto odličnih harfistk, ki še danes igrajo v raznih orkestrih, ali poučujejo na ko-servatorijih v Mehiki, Amsterdamu, Zagrebu, Beogradu, Kopru in seveda Ljubljani. Naj ji bo lahka domaCa zemlja. Svojcem, posebno sestri Vlasti Jankovič in nečakinji Nori ter sinu Danilu naše sožalje. Neva Lukeš VČERAJ-DANES Danes, SREDA, 26. januarja 2000 TIMOTEJ Sonce vzide ob 7.33 in zatone ob 17.01 - Dolžina dneva 9.28 - Luna vzide ob 23.18 in zatone ob 10.38 Jutri, ČETRTEK, 27. januarja 2000 ANGELA VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 2,3 stopinje, zračni tlak 1016 mb ustaljen, veter 18 km na uro vzhodnik, s sunki do 72 km na uro, vlaga 45-odstotna, nebo oblačno, morje razgibano, tempera- ■ J LEKARNE Od ponedeljka, 24. do sobote, 29. januarja 2000 Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Korzo Italia 14 (tel. 040 631661), Largo S. Vardabas-so 1 - ex Ul. Zomtti 19 (tel. 040 766643), Zavije - Ul. Flavia 89 (tel. 040 232253). Zgonik (tel. 040 229373) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Korzo Italia 14, Largo Vardabasso - ex Ul. Zomtti 19, Ul. Giulia 1, Zavije -Ul. Flavia 89. Zgonik (tel. 040 229373) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Giulia 1 (tel. 040 635368). 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Urad za informacije Zdravstvenega podjetja: 040 3995053 in 040 3995111 od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure ter ob ponedeljkih in Četrtkih tudi od 14. di 17. ure. Urad za informacije bolnišnic: 040 3992724 od ponedeljka do petka od 8. do 14. ure. KINO ARISTON - 15.30, 17.45, 20.00, 22.10 »American beauty«, r. Sam Mendes, i. Kevin Spacey. EKCELSIOR - 15.45, 17.55, 20.05, 22.15 »Ghost dog - La via dei Samurai« r. Jim Jarmusch, i. Forest VVhitacker, John Tormey. EKCELSIOR AZZUR-RA - 16.15, 19.15, 22.00 »Anna and the king«, r. Andy Tennant, i Jodie Foster. AMBASCIATORI 17.45, 20.00, 22.15 »007 -II mondo non basta«, i. Pierce Brosnan. GIOTTO MULTISALA 1 (Ulica Giotto 8) - 16.15, 19.00, 21.45 »Giovahna d’Arco«, r. Luc Besson, i. Milla Jovovich, John Malkovich, Faye Du-naway. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »lo amo Andrea«, i. - r. Francesco Nuti, i. Francesca Neri. DVORANA »DINAMIČNEGA FILMA« - od 16.00 do 23.00, vsakih 15 minut, »Avventura intergalattica in 3D«. NAZIONALE 1-16.15, 19.40, 22.15 »Anna and the king«, r. Andy Tennant, i. Jodie Foster. NAZIONALE 2 - 15.45, 17.50, 20.00, 22.15 »Se scappi ti sposo«, i. Julia Roberts, Richard Gere. NAZIONALE 3 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »II cu-bo«. NAZIONALE 4 - 16.45, 18.15 »Tarzan« risani film; 20.00, 22.15 »Al di la della vita« r. Martin Scor-sese, i. Nicolas Gage. SUPER (Drevored 20. septembra) - 17.40, 19.55, 22.15 »La nona porta« r. Roman Polanski, i. Johnny Depp. MIGNON - 16. do 22.00 »Torero«, prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL - 16.30, 18.20, 20.15, 22.10 »II se-sto senso«, i. Bruce VVillis, prepovedan mladini pod 14. letom. ALCIONE - 18.00, 20.00, 22.00 »Asterix et Obelix contre Cesar«. V francoščini. a PRIREDITVE SKD TABOR OPČINE - prosvetni dom - V nedeljo, 30. januarja 2000, ob 17. uri gostuje gledališka skupina KD Brce iz Gabrovice pri Komnu z veselim večerom posvečenim 140-letnici rojstva dr. Karla Streklja. Mirko Mahnič - Sergej Verč: Pa po lojtrci gor ...pa po lojtrci dol... Prisrčno vabljeni. KD KRAŠKI DOM vabi v nedeljo, 30. januarja, na veCer o Kraški ohceti. Na sporedu bo predstavitev diapozitovov J. Kovačiča in A. Seražina ter nove videokasete. Predvajanje bo v kulturnem domu na Colu s pričetkom ob 17. uri. SKD PRIMOREC TREBČE vabi na predstavo TERAN- TERON v izvedbi skupine MTKB, v nedeljo, 30. januarja 2000, ob 18. uri, v Ljudskem domu v Trebčah. ZGONISKA ŽUPNIJA vabi v nedeljo, 30. januarja ob 17. uri na SVE-TOLETNI KONCERT ob prenovljenih orglah. Sodelujeta domači cerkveni pevski zbor in MePZ Rdeča zvezda. Na orgle bo spremljal Andrej Pegan-Lepo vabljeni! KULTURNO DRUŠTVO IVAN GRBEC vabi na Slovesno otvoritev knjižnice, ki bo v nedeljo, 3°-januarja 2000, ob 16. uri v društvenih prostorih* Skedenjska ulica 124-Spored: pozdrav predsednice Luise Primossi, gfj' vornik Ciril Zlobec, knjigo »Lavo Čermelj, znanstvenik, fizik, publicist« bo predstavila avtorica Deva na Lavrenčič. Sodeluj® Godalni kvartet Glasben ^ matice, Žarko Hrvatic violina, Stefano lob - vv3_ lina, Bogomir PetraC - vl0_ la, Peter Filipčič - vl° lonCelo. ; SKD BARKOVLJE Prf; reja Dan slovenske ku ture, v nedeljo, 30. ) nuarja 2000. Gojen Glasbene matice b° izvajale slovenske. aXe„ speve in operne arie. & citiral bo Danijel Mala lan. Slavnostni govorn bo Boris Pangerc. Zac tek ob 17. uri, vhod v u 1 Bonafata 6. StL©¥ElMBK® SmtLM® ©[LE[B)^1L0S©E Bertold Brecht MALOMEŠČANSKA SVATBA Režija JAŠA JAMNIK Danes, 26. januarja, ob 16. uri Vabimo vas na otvoritev razstave grafik Matjaža Hmeljaka Umetnika bo predstavila JASNA MERKU danes, 26. januarja ob 18.30 v Galeriji Tržaške knjigarne, Trst, Ul. sv.'Frančiška 20 23 OBVESTILA SKD VESNA vabi v dom Alberta Sirka na redni občni zbor danes, 26. januarja ob 19. uri v prvem sklicanju in ob 19.30 v drugem sklicanju. Dnevni red: odobritev bilance. Ob 20.30 sledi družabnost in srečanje z Markom Civar-dijem, ki nam bo prikazal podmorske lepote Maldivov in očarljivi svet potapljanja. STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE vabi danes, 26. januarja, ob 17. uri, v prostore KD Ivan Grbec v Skednju, na srečanje - razpravo Železarna: kakšno ozračje v tovarni in v njeni okolici. Sodeluje Roberto Musac-chio, odgovoren za okolje pri državnem vodstvu SKP. SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO TR- ST vabi člane in prijatelje na predavanje POTOVANJE V PRADAVNINO. Svoja doživetja na Borneu in Papui bo z besedo in sliko prikazala prof. Erika Košuta, jutri, v Četrtek, 27. januarja, ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani. SLOVENSKA KOMISIJA STRANKE KOMUNISTIČNE PRENOVE vabi člane in simpatizerje na sejo, ki bo jutri, v četrtek, 27. januarja ob 18. nri v veliki dvorani Kraške gorske skupnosti v Sesljanu. STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE -KROŽEK KRAS vabi na °gled videofilmov Fulvia primaldija »Jugoslavia -tl popolo invisibile« in »Serbi da morire«, video-iilrna prikazujeta posle-dice NATOvega bombardiranja. Predvajanje bo Jutri, v četrtek, 27. ja-Uuarja ob 20.30 v prostorih Kulturnega društva Rdeča zvezda v Saležu. SKD TABOR OPČINE " Prosvetni dom - jutri, v cetrtek, 27. januarja 2000 2,u 20.30 odprtje razstave r Janka Žerjala. Predsta-vUev Jožko Vitrih. Na ^ečeru sodeluje dno Mar-jna in Marko Feri (glasit tara). Vabljeni! KD FRAN VENTURINI vabi vse člane na red-111 občni zbor, ki bo v centru Anton Ukmar-Mi-u v petek, 28. januarja o 20. uri v prvem in ob 0-30 v drugem sklicanju. RtJRije arhitekt RIŠEJO - Vabimo vas n Moritev razstave ki bo Petek, 28. januarja 2001 b,. 1?-30 v KRD Doi „i1Sciki. Arhitekturne r e profesorjev ljubljar , e *°le razstavljajo: Lo R; rJusler, profesor n “totehniski fakulteti un kre!?.e v Ljubljani Jjnska arhitekture ni p^n Ocvirk, profesc a iakulteti za arhitekti Janez‘rr6, X Liubl)an Drn * Suhadolc, profesc brUalXnuarja do 6. fe uar]a 2000 vkljuenc *ot:zs:k dan’od i£ NARODNA IN STUDIJSKA KNJIŽNICA TRST, DRUŠTVO SLOVENSKIH NARAVOSLOVCEV IN TEHNIKOV TONE PENKO, DRUŠTVO ZA NEGOVANJE RODOLJUBNIH TRADICIJ TIGR PRIMORSKE prirejajo posvet »Lavo Čermelj - Življenje in delo -ob dvajsetletnici smrti 1980 - 2000, v petek, 28. januarja 2000, ob 15. uri, v Gregorčičevi dvorani v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20. Spored: Lida De-beljak-Turk - pozdrav v imenu prirediteljev; Janez Strnad - Lavo Čermelj kot fizik; Tone VVraber - Lavo Čermelj urednik Proteusa; Boris M. Gombač - Narod-no-politicno delo Lava Čermelja; Tatjana Rejec -Lavo Čermelj kot človek; Nadja Maganja - Lavo Čermelj in njegova knjiga o škofu Santinu. ODBOR KRAŠKEGA PUSTA vabi na drugi sestanek z vasmi, ki se bo odvijal v prostorih Doma Brdina na Opčinah v petek, 28. januarja ob 20.30. Na sestanek so vabljeni prav vsi inetesenti, predstavniki vasi, skupine in posamezniki, ki bi jih zanimalo sodelovati na manifestaciji in vsi, ki bi radi dobili katerokoli informacijo v zvzezi s potekm 33. sprevoda. DRUŠTVO ZVEZDA vabi v soboto, 29. januarja ob 20. uri v Ljudski dom v Pddlonjer, Ul. Masaccio 24, na ogled diapozitivov Katje Kjuder Po deželi lesenih gugalnikov - Kuba v sliki in besedi. SK KLUB in MOSP vabita ob obletnici mednarodnega priznanja samostojne Slovenije, na IX. SLOVENIJA PARTY, ki bo v soboto, 29. januarja, v Hotelu Savoia Excel-sior. Kulturni program z začetkom ob 18.30, bodo oblikovali predsednik SKK Rok Oppelt s pozdravnim govorom, dr. Drago Stoka s slavnostnim govorom in MeMlPZ Devin. Častni gost bo selektor državne nogometne reprezentance Slovenije SREČKO KATANEC. Za ples bo igral orkester glasbene šole iz Šentvida pri Ljubljani. Vstop samo z vabili, ki jih lahko dvignete pri poverjenikih ali v uradu Slovenske prosvete, Ul. Donizetti 3, vsak dan od 9. do 17. ure, ali rezervirate po telefonu na štev. 040-370846. MOTORICNO-PLE-SNA SOLA V GROPADI vabi v svoje vrste nove Članice (od 7. do 18. leta). Poskusni plesni teden bo od ponedeljka, 31. januarja do petka 4. februarja, v ritmu latinskoameriških in standardnih plesov. Informacije na tel. št. 040-912843 ali 0347/9835528, v večernih urah (Petra). IGRAJMO SE GLEDALIŠČE - 12. februarja se začenja drugi cikel vaj za otroke od 4. do 7. leta, ki poteka ob sobotah, od 10. do 12. ure v OS v Gropa-di. Nove vpise sprejemamo do 19. februarja, na tel. št. 040-912843 ali 0347-9835528 (Petra) v večernih urah. m Sumom StLtiEjmoBsti Gostovanje LUTKOVNEGA GLEDALIŠČA iz Ljubljane Polonca KovaC PALČKI NA SMOVSKEM GRIČU Režija Matija Milčinski Jutri, v četrtek, 27. januarja ob 11. uri SK DEVIN pod pokroviteljstvom ZSSDI priredi v nedeljo, 30. t. m. v kraju Forni di Sopra 19. Zamejsko slovensko smučarsko prvenstvo. Veleslalom se bo vršil na progi Varmost 2. Prijave do 16. ure petka, 28. januarja. Informacije nudi ZSSDI, tel. št. 040-635627 in SK Devin, tel. št. 040-2024017. Vsi smučarji toplo vabljeni! DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi v ponedeljek, 31. januarja 2000, na predavanje na temo »Posebnosti slovenskega rastlinske; ga sveta«. Govoril bo profesor Tone VVraber z ljubljanske univerze. Večer bo v Petrlinovi dvorani, ulica Donizetti 3, z začetkom ob 20.30. ZSKD obvešča društva in skupine, da zapade rok za predložitev prošenj na Deželo (v smislu D.Z. 46 iz leta 1991 in nadaljnje spremembe) 31. januarja 2000. Naši uradi bodo na razpolago za katerikoli pojasnilo, delovala pa bo tudi posvetovalnica in sicer 27. januarja, od 17. do 19. ure (po dogovoru). KD SKALA IZ GROPA- DE vabi vaščane in okoličane, predvsem italijanske narodnosti, na predavanje »Zgodovinsko kulturna prisotnost Slovencev v Italiji«, ki ga ob dnevu slovenske kulture organizira v domačem društvu 8. februarja, ob 20. uri. Predavanje bo v italijanščini, vodila ga bo M. IvašiC. KD SKALA IZ GROPA- DE vabi vse prijatelje 11. februarja, ob 20.30 v domače društvo na skupno praznovanje dneva slovenske kulture. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV obvešča, da je zaradi velikega zanimanja, slikarska razstava Andreja KošiCa v Peterlinovi dvorani v Donizettijevi ulici 3, podaljšana do konca meseca januarja. Ogled je možen od ponedeljka do petka med 9. in 17. uro. KUD MAGNET ponuja možnost likovnega izobraževanja v letu 2000: tečaje bodo vodili: akademska slikarka Ani Tretjak bo vodila delavnico potovanje v kreativni svet, v obliki osmih srečanj enkrat tedensko po dve uri: ob sredah, od 19. do 21. ure ali ob sobotah, od 10. do 12. ure; ke-ramicarka, obrtnica Anica Pahor bo vodila delavnico keramike kot uporabne umetnosti, dvakrat tedensko po tri ure, ob ponedeljkih, od 18. do 21. ure in ob sredah, od 18. do 21. ure; grafični oblikovalec Leonardo Calvo -struktura likovne govorice, intenzivni tečaj dvakrat tedensko ob torkih in petkih, od 10. do 12.30, postopni tečaj enkrat tedensko, ob petkih, od 18.30 do 20.30. Dejavnosti se bodo odvijale v prostorih srednje šole Igo Gruden, v 2. nadstropju, Kamnolomi 16, v Nabrežini. Vpise sprejemamo ves januar. Primerno je za vse starostne stopnje, število mest pa je omejeno. Za informacije tel. št. 040-220680, 040-220202, 040-364211. SLOVENSKI KULTURNI KLUB - Ul. Donizetti 3, razpisuje ob dnevu slovenske kulture LIKOVNI, FOTOGRAFSKI IN LITERARNI NATEČAJ ZA MLADE. Tema, oblika in tehnika so proste. Izdelke lahko oddate do sobote, 5. februarja, v uradih Slovenske prosvete, od 9. do 17. ure, ob sobotah pa od 18.30 dalje. Nagrajevanje in razstava ter recital literarnih del bo v soboto, 12. februarja. SKD IGO GRUDEN prireja kuharski tečaj pod vodstvom Vesne Guštin. Tečaj predvideva 10 lekcij, ki se bodo odvijale vsak ponedeljek, od 15. do 19. ure s pričetkom 14. februarja 2000. Podrobnejše informacije dobite na tel. št. 040-200407 ali 291030. OBČINA DEVIN-NA-BREŽINA obvešča, da bo odslej Urad za stike z javnostjo deloval pri sedežu Občinske knjižnice, v Nabrežini 102 (tel. št. 040-2025161) z naslednjim urnikom: ob ponedeljkih od 13. do 17. ure, od torka do petka od 10.00 do 13.30. ŠOLSKE VESTI ZDRUŽENJE STARSEV OS IN OV s slovenskim učnim jezikom FRANCE BEVK NA OPČINAH sklicuje jutri, v četrtek, 27. januarja 2000, ob 20. uri, sestanek-občni zbor učnega osebja in vseh staršev otrok, ki obiskujejo slovensko osnovno šolo in vrtec na Opčinah s sledečim dnevnim redom: 1. odobritev novega pravilnika, 2. odobritev obračuna dosedanjega delovanja, 3. izvolitev (ali potrditev) odbora, 4. smernice in predlogi za nadaljnje delovanje, 5. razno. Sestanek se bo vršil v prostorih osnovne šole (II. nadstr.). Toplo vabljeni. OSNOVNA SOLA FRANCE BEVK, v sodelovanju z Združenjem staršev, prireja OSNOVNI TEČAJ UPORABE RAČUNALNIKA, ki ga bo vodil dr. Aleksander Per-tot. TeCaj je namenjen predvsem staršem učenčev osnovnih šol in vrtcev openskega didaktičnega ravnateljstva. Informacije na tel. št. 040-213931. OBČINA DEVIN-NA-BREŽINA obvešCa, da se je začelo predvpisovanje otrok v občinski vrtec v Sempolaju za šolsko leto 2000/2001. Obrazci za vpis so na razpolago v obeh sekcijah otroškega vrtca, prošnje za predv-pis pa je treba predložiti do 31. januarja 2000 občinskemu uradu za šolstvo, ki je začasno premeščen v prostore občinske knjižnice v Nabrežini. Za informacije je na razpolago isti urad, tel. št. 040-2017370 ali 040-2017371. NA OSNOVNI SOLI ALBERTA SIRKA v Križu bomo tudi letos zbirali bone Coop. Bone prinesite v šolo (tel. 040-220351) ali izročite staršem učenčev. Že v naprej najlepša hvala. COS FINKA TOMAŽIČA v Trebčah zbira kupone Coop, za nabavo didaktičnih sredstev, do 31. marca 2000. Prijaznim darovalcem se učenci in učiteljice v naprej zahvaljujemo. OSNOVNA SOLA AVGUSTA ČERNIGOJA na Proseku zbira bone Coop. Bone lahko prinesete v šolo ali izročite učencem. Že vnaprej se toplo zahvaljujemo. SREDNJA SOLA IGO GRUDEN V NABREŽINI (tel. 040 200321) obvešCa, da tudi letos zbirajo uCenci bone »esem-pio« trgovine Coop in se vnaprej zahvaljuje za sodelovanje. COS 1. MAJ 1945 v Zgoniku zbira kupone Coop za nabavo računalnika. Bone lahko prinesete v šolo ali izročite učiteljicam. Vnaprej se zahvaljujemo. IZLETI SK DEVIN priredi v nedeljo, 30. januarja 2000, ob priliki Zamejskega prvenstva in v soboto, 12. februarja, ob priliki Pokala treh dežel, smučarska izleta z avtobusom v Forni di Sopra. Prijave na tel. št. 040-200782 (Francko) ali 040-200530 (Dario). SK BRDINA organizira ob priliki zamejskega prvenstva, 30. 1. 2000, smučarski izlet v Forni di Sopra. Za informacije pokličite na tel. št. 040-225804 ali 040-212859 v večernih urah. SKD CEROVLJE-MAVHINJE prireja v nedeljo, 30. januarja, smučarski izlet v Forni di Sopra. Odhod iz Se-sljana ob 7. uri. Za informacije in rezervacije tel. na št. 040-291078 ali 040-291479 od 19.30 do 20.30 A Potovalna agencija Aurora uabi na krasno 15-dnevno potovanje po KUBI od 18.2.do4.3.2000 enotedenska tura»Romantična Kuba« in bivanje v toplem Varaderu. Odhod iz Trsta. Pustna bivanja in izleti: RADENCI od 27.2. do 5.3.2000 s prevozom iz Trsta 4. in 5.3.2000 avtobusni izlet v CELJE z ogledom pustnega sprevoda Kurentov v Ptuju , ali avtobusni izlet na REKO z ogledom velike pustne povorke po mestnih ulicah. Pričakujemo Vas v UL Milano, 20 tel. 040.631300 .MOSP vabi na SMUČARSKI WEEK-END (v priredbi MMM) na Kohli, 10., 11. in 12. marca 2000. Organiziran bo tudi večstopenjski tečaj. Prijave in informacije: Slovenska prosveta, Ul. Donizetti 3, od ponedeljka od petka od 9. do 17. ure, tel. št. 040-370846. H ČESTITKE Hip, hip, hura, Gregor sestrico ima. SARA ji je ime in razveselila nas je vse v vrtcu Gabrovec. MALI OGLASI tel. 040 7786333 * v PUSTNI VOZ, 3/4 dokončan, oddamo. Tel. 0481-882240. CE POTREBUJETE po-moC v gospodinjstvu -čiščenje, likanje, pomoč pri negi ostarelih, tudi nepokretnih, ali pri varstvu otrok, lahko kličete na tel. št. 0036667-25202. DIPLOMIRANA na pedagoškem liceju nudi pomoč pri varstvu otrok v dnevnih urah. Tel.: 0347-8599801. PODJETJE ZAPOSLI resnega in izkušenega uradnika/co z znanjem slovenskega jezika in po možnosti tudi angleščine in hrvaščine. Pisne ponudbe poslati na Primorski dnevnik, UL Montec-chi 6, 34137 Trst, pod šifro »URADNIK«. PRODAM smuči elan MBX GS, dolge 2 m, rdeče barve. Cena 350.000 lir. Tel. 0329/4128363. IŠČEMO prostorno hišo ali vilo z velikim vrtom, novo ali potrebno popravil, na Krasu in okolici. Tel. št. 040-2024031. MLAD SLOVENSKI PAR išče v najem stanovanje z vrtom, v bližnji okolici Trsta, za približno 3 leta. Tel. št. 040-412680. ZARADI NOVE službene zadolžitve prodam Ford Mondeo 2000, letnik 95, s klimatizacijsko napravo. Tel. na št. 040-369530 ter po 20. uri na št. 040-910789. PRODAM Peugeot 106 Šport 1400, svetlosive barve, s klimo, letnik 98 (december), v odličnem stanju, za 14 milijonov lir. Tel. št. 040-215367. PRODAM originalno stilno pohištvo »Bider-meier«, sestavljeno z omaro, posteljo, nočno omarico, predalnikom z mizico in stolico, po zelo ugodni ceni. Tel. št. 040-575145 ali 040-350150. PODARIMO zelo simpatične psičke. Tel. št. 040-200865. KUPIM harmoniko 120 basov, po možnosti Hohner Atlantic ali Paolo Soprani. Tel. na št. 040-943689. PODJETJE išče knjigo-vodjo/kinjo. Curriculum vitae in prošnje na upravo Primorskega dnevnika, Drevored XXIV Maggio 1, 34170 Gorica, pod šifro »Knjigovodja«. OBVESTILO BRALCEM IN NAROČNIKOM Obveščamo Vas, da sprejemamo OSMRTNICE, UOKVIRJENE OGLASE, MALE OGLASE, ČESTITKE in na splošno vsa obvestila na uredništvu Primorskega dnevnika, v Ul. Montecchi 6 ali po telefonu na št. 040-7786333 Z URNIKOM: od ponedeljka do petka od 10. do 15. ure, ob sobotah od 10. do 13. ure AKACIJEVE KOLE in drva za kurjavo prodamo. Tel. na št. 040-420604 v večernih urah. 24-LETNI študent išče katerokoli zaposlitev part-time v jutranjih ali večernih urah. Tel. št. 040-211037. FIAT 600 Citymatic 900, letnik 99, prodate po ugodni ceni. Tel. št. 0335-6827006. SLOVENSKA DRUŽINA fšče hišo z vsaj petimi sobami in vrtom v okolici Trsta. Klicati v popoldanskih urah na tel. št. 040-631993. FARMA v Prebenegu 99, prodaja mlade in stare kokoši. Urnik od 15. do 17.- ure. OTROKU s težavami pri učenju (branje, pisanje, računanje) nudim pomoč. Tel. 040-251203. INSTRUKCIJE iz slovenščine nudim. Tel. 040-251203. COS P. TOMAŽIČA V TREBČAH išCe rabljeno stojalo oz. omarico za televizor in mizo za računalnik. Darovalcem se uCenci in učitelji vnaprej zahvaljujemo. Tel. 040-214300 (Trebče 33). OSMICO v Medje vasi sta odprli Bojana in Gianna. OSMICO imata v Za-brežcu Mirko in Danila Zobec. OSMICO ima v Ric-manjih št. 118 družina Pregare. Toči belo in črno vino. AGROTURIZEM BAJTA - Magda in Slavko Škerlj, Bajta pri Saležu št. 108, je odprt ob petkih, sobotah in nedeljah. Tel. 040-229331 ali 0368-7567251. OSMICO ima odprto Mario Milic, Zgonik 71. PRISPEVKI V spomin na drage tete Zoro, Anico in Marijo Pregare ter svaka Stellia Possego daruje Marina Zampieri 50.000 lir za KD Rovte-Kolonkovec. DAROVE in PRISPEVKE za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel. 040 7786300) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov. Prispevke sprejema tudi krožek KRUT - Trst -Ul. Cicerone 8 (pritličje) tel. 040 360072, s sledečim urnikom: od 9. do 13. ure. Namesto cvetja na grob Marina Bubniča daruje Sergio Zotti 10.000 lir za MPZ Vesna, 10.000 lir za SD Vesna in 10.000 lir za SD Mladina. V spomin na Marico Rebula vd. Ukmar darujejo nosilci krste 100.000 lir za Kulturni dom Prosek-Kontovel. V spomin na strica Celestina Ferlugo daruje Miranda Ferluga z družino 100.000 lir za obnovitev cerkve sv. Martina v Dolini. t Včeraj je mirno odšel Leopold Zubalič Od dragega pokojnika se bomo poslovili v petek, 28. januarja ob 10.40 v kapeli v Ulici Costalunga. Vsi njegovi najdražji Trst, 26. januarja 2000 KULTURA Sreda, 26. januarja 2000 OPERA Ljubitelje opere in vso javnost je globoko pretresla vest o prerani smrti velikega kriškega tenorista Karla Košute. Pevec, ki je v svoji slavni karieri blestel na najveCjih svetovnih odrih, se je zapisal tudi v zgodovino tržaškega gledališča »G. Verdi« z vrhunskimi interpretacijami Otella, Samsona, Dicka Johnsona in Pollio-na, zato je vodstvo gledališča občinstvu posredovalo tragično novico in sklenilo posvetiti premiersko uprizoritev VVagnerjevega »Siegfrieda« spominu plemenitega umetnika. Dvorana se je z občutenim aplavzom stoje poklonila preminulemu pevcu, nato pa se je dirigent Stefan Anton Reck z orkestrom lotil mogočne partiture in nadaljeval velikopotezni projekt Tetralogije, ki je s Siegfriedom prišel do tretje etape. Reck je v lanski sezoni že uspešno izpeljal Valkirijo in nespremenjena je ostala tudi dvojica režiserja Franka Bern-da Gottschalka in scenografa in kostumografa Jiirge-na Aueja. Slednji je ustvaril zadovoljiv kompromis med pravljično in realistično uprizoritvijo VVagner-jeve drame, ki se začne v skalni votlini, kjer si je Mirne uredil dom in kovačnico. Tenorist Hans Jiirgen Lazar je vlogo pritlikavega kovača iz rodu Ni-belungov odpel s karakterno obarvanim glasom, ki je lepo izklesal lik pohlepnega škrata; mladi, nedolžni in neumni Siegfried pa je bil Wolf-gang Miiller-Lorenz. Danes je res težko najti tenorja, ki lahko verodostojno interpretira mladega heroja. Cigar vloga je zelo naporna, Čeprav se ne dviga prepogosto na visoke note. Vodstvo gledališča se je pred dvema mesecema znašlo v težkem položaju, ker je napovedani Ronald Hamilton nepričakovano odpovedal svoj nastop, zato je poiskalo zanesljivega in izkušenega pevca. Mtil-ler-Lorenz pa žal nima vec svežega glasu in postave, zato se je njegov lik delno izneveril VVagnerjevemu -in našemu - idealu. Katja Krau Osrednja osebnost, ki povezuje prve tri opere Tetralogije, pa je nedvomno bas-bariton Albert Dohmen, ki je v vlogi VVotana že razkril vrhunske vokalne in umetniške sposobnosti. Preoblečen v Popotnika, je ob svojem vstopu glasbeno poustvarjanje preobrazil v globoko doživljanje. Njegov bronasti glas je zagospodoval nad orkestrom, ki ga je spremljal z bolečimi temami, v katerih se prepletata tragična preteklost in bodočnost bogov in človeštva, Dohmen pa pozna tudi vse odtenke nežnosti in obupa ter jih oblikuje z veliko izpovedno močjo. VVagner je želel, da bi tudi poslušalci, ki niso sledili vsem operam, bili seznanjeni z zapletenim dogajanjem, zato so dialogi še kar dolgi, vendar se občinstvo ne dolgočasi, ker lahko spremlja italijan- ski prevod v nadnaslovih. No, Siegfriedu vendarle uspe skovati meC Notung - edino dediščino svojih nesrečnih staršev -, ki ga je bil VVotan raztreščil in s tem zapečatil Sieg-mundovo smrt. Čakajo ga simbolične preizkušnje; premagati mora strašnega zmaja, v katerem se skriva preživeli velikan Fafner, ki straži rensko zlato. V tej žal kratki vlogi je spet zablestel basist Daniel Levvis VVilliams, lepo presenečenje pa je bil tudi baritonist Oskar Hille-brandt v vlogi zlobnega Albericha. Temni moški glasovi so v drugem dejanju ustvarili sugestivno vzdušje, h kateremu je prispevala tudi lepa gozdna scena. Jiirgen Aue je izvrstno rešil problem zmaja, ki nas v nekaterih postavitvah kar spravi v smeh, tu pa je bila prikazen ovita v gost dim ter je'delovala skrivnostno in grozeče. Zmagovitemu Siegfriedu je z glasom sopranistke Gemme Bertagnolli lepo zažvrgolel Gozdni PtiCek; s svojimi nasveti ga reši vseh nevarnosti ter ga nopoti k skalovju, kjer v začaranem ognjenem obroCu leži speča Briinnhilde. Viharna uvertura k tretjemu dejanju je pokazala sadove temeljitega dela, ki ga je z orkestrom opravil Stefan Anton Reck. Nekatere pasaže niso bile kristalno Ciste, vendar je glasbena režija znala primerno dozirati jakost zvoka in se je večkrat prepustila lirični pripovedi. Tudi zadnji VVotanov poskus, da bi zaustavil kolo usode, je neuspešen: Brda (izvrstna mezzosopranistka Met-te Ejsing) mu noCe pomagati, Siegfried pa mu brez pomislekov razbije kopje, simbol nadzemske moCi: bliža se somrak bogov. Končni in začasno sreCni razplet, ki se zaključi š pre-bujenjem Briinnhilde in razodetjem ljubezni, je bil najšibkejša točka sicer kvalitetne predstave: Siegfriedov glas je bil že pošteno u-trujen, Susan O-wen pa ni v celoti pokazala suverenosti in vokalnega razkošja, ki ga zahteva vloga Valki-rije. Tudi režisersko je zadnja.scena težavna: VVagner je namreč za veC let prekinil kompozicijo opere in je erotične izbruhe izlil v Tristana, tako da nerodno oklevanje Siegfrieda ne pripelje do pravega viška. Opera je v tržaškem gledališču doživela brezpogojen uspeh, predvsem po zaslugi basov in baritonov ter temperamentnega dirigenta, ki jih je občinstvo zasulo s cvetjem, vendar so nosilni stebri aplavze radodarno delili z zanesljivimi kolegi, ki so jim bili ob strani pri tem zahtevnem podvigu. V Trstu bodo ponovitve na sporedu do 8. februarja, edina videmska predstava pa bo v gledališču Giovanni da Udine 11. februarja. _________________NASTOP V LJUBLJANI______________ Zagrebška skupina The Fiction po zgledu The Cure V Četrtek je ljubljanski lokal Orto bar priredil večer, ki ga je posvetil angleški skupini The Cure, ki bo v kratkem izdala nov, po vsej verjetnosti zadnji album. V lokalu so se zbrali navdušen- ci benda in prisluhnili mladi zagrebški skupini The Fiction, ki se zgleduje po legendarni skupini pevca Roberta Smitha. The Fiction so izvedli zanimiv nastop, med katerim so poleg Cure cover pe- smi igrali tudi lastne skladbe. Na ta način so pritegnili pozorno- občinstvo ter hkrati dokazali, da ne zgolj posnemajo angleških idolov, ampak da so že razvili svojevrsten način mišljenja in svojevrstno glasbo. O tem priCa tudi njihova zgoščenka Flower-drop, ki so jo izdali sam pevec Zhac in ostali elani. CD vsebuje petnajst pesmi, ki opevajo notranja razpoloženja, ljubezen in naravo, besedila pa so skorajda brez izjeme v angleškem jeziku. V ospredju se pojavlja posameznik, ki Čuti potrebo po miru in samoti, po naravi in sproščenosti,' zaveda pa se svojih hib in nepopolnosti. Gre torej za zanimivo skupino, ki se sooCa z mnogimi problemi: prvi je v tem smislu problem založnika in finančnih podlag oz. podpor. Predvsem na hrvaških tleh, kjer je kultura mladih včasih potisnjena v ozadje, imajo mladi umetniki marsikatero oviro pri uveljavljanju lastnih idej in razmišljanj. The Fiction so prvi korak storili odločno in bistro, saj so se s pomočjo bolj znane skupine predstavili nekaterim medijem in določenemu občinstvu, ki se prepozna v glasbenem žanru, ki ga sami zastopajo. Če bodo tudi v bodoče tako originalni in hkrati poljudni, bodo morda deležni širših priznanj (seveda pa bodo morali imeti ob strani tudi kanCek sreče). V prvem delu koncerta je bend predstavil novejše in starejše komade, katerim so sledile predelave znanih pesmi skupine Cure, kot sta Lullaby in Just like heaven. Za zaključek pa so ljubljanski publiki posvetili še nekatere b-si-de pesmi. Pevec Zhac je med drugim povedal, da bi rad nastopil tudi v Trstu. Morda se bo v prihodnosti želja le uresničila... (Mitja S.) Slikar Tomo Vran podpredsednik ECA Izvršni odbor Evropskega sveta umetnikov (European Council of Artists - ECA) je na januarski skupščini v Bruslju na izpraznjeno mesto podpredsednika sveta izvolil predsednika Kulturniške zbornice Slovenije, akademskega slikarja Toma Vrana. Mandat podpredsednika traja dve leti. Redna letna skupščina ECA je potekala v Bruslju 22. in 23. januarja. ECA je združenje, ki od leta 1995 deluje v okviru Evropskega parlamenta in združuje nacionalne zveze umetnikov. Kulturniška zbornica Slovenije je bila sprejeta v redno članstvo ECA decembra leta 1998. Evropski svet umetnikov po Vranovih besedah veliko pozornosti namenja državam, ki še niso njegove članice. Spodbuja jih k oblikovanju nacionalnih združenj umetnikov, da bi tako izpolnile pogoje za aktivno Članstvo. Kulturniška zbornica Slovenije, ki ima sedež na Trgu francoske revolucije 1-2 v Ljubljani, ima na tem področju pomembne izkušnje. (STA) GOSTOVANJE P D G Ostriek ujel ! i pozornost mladih Ace Mermoua Včeraj zjutraj je bilo gost scenski slikar pa je bil Slovenskega stalnega gleda- Banko Drekonja. Že sama lišCa iz Trsta Primorsko našteta imena dokazujejo, da dramsko gledališče iz Nove igrajo v predstavi izrazito Gorice, ki se je predstavilo z vlogo glasba in najrazličnejši igro Ostržek. Delo je nastalo scenski efekti, skratka, zvoc-v koprodukciji s Primorskim na in likovna podoba. Oba poletnim festivalom in doži- elementa približujeta igro velo premiero lanskega sep- občinstvu in obenem do-tembra v Kopru. Oceno pred- polnjujeta sporočilo, ki postave je objavil tudi Primor- stavlja Ostržka v sodoben ski dnevnik, zato je ne bi po- svet mladostnikov, drobno podvajali. Fanta (torej ne vec otroka) SSG je Ostrška zvrstilo v iz lesa je odigral Radoš posebno mladinsko ponud- Bolčina. Upodobil je lik naj-bo, tako da so vCeraj napol- stnika, ki se sprašuje za lastnih tržaški Kulturni dom no identiteto, se zanjo bori dijaki slovenskih nižjih šol (želi postati fant iz mesa in na Tržaškem in dijaki bie- krvi), a stori na poti k lastne- nijev višjih srednjih šol. Vse mu jazu veliko napak. Zgod- je pred dvigom zavese poz- bo poznamo, vendar je na dravil ravnatelj gledališča Collodijevi pripovedni osno-Marko Sosič, ki je obljubil vi postal Ostržek uporen mladim še eno igro, in sicer fant, ki zna biti obenem hu-Dnevnik Ane Frank. Ta doben in dober ter seveda predstava, ki bo v rednem naiven. Srčno mahkobo pi-abonmaju, bo torej primerna rikrije in si z nespametnimi tudi za mlajše gledalce, ozi- odločitvami zakomplicira la-roma za najstnike, ki so stno življenje do konCne ka-verjetno tisto občinstvo, ki je tarze, ki pomeni predvsem v gledališču deležno še naj- odgovornost za lastna manj pozornosti.To ni pa- dejanja. Na poti k spreobmit-metno, zato je tudi sam Col- vi se Ostržek srečuje z znani-lodijev Ostržek po dramati- mi skušnjavami, a tudi s pr-zaciji Iva Svetine ter prired- vimi spolnimi željami in bi Katje Pegan in Tee Regelj iskušnjami. Kot protiutež spremenil namembno občin- Ostržkovi trmoglavi nespa-stvo in prerastel otroško pu- meti je nastopil baletnik Si-bliko, ki bi ga ne dojela, niša Bukinac v vlogi murna Spregovoril je prav najst- Modrijana. Z izvrstno mi-nikom, ki postavljajo svoje miko in plesom je tako vi-zahteve. V tem smislu je zuelno kot vsebinsko zapol-Ostržek uspel, saj je ujel po- nil dober del predstave. Bil zornost mladih, kar je doka- je gibčen murn, ki sledi zala tudi včerajšnja uprizori- Ostržku kot slaba vest, a je tev. Mladi gledalci so bili leseni mladenič ne posluša, namreč pozorni in so se odz- V različnih vlogah je naštevali na majhne in večje pro- pala Helena Peršuh. Med vokacije, ki jih ponuja pred- drugim je upodobila vilo stava. To je dobro spričevalo Zlatolasko, ki se v spre-uprizoritve, saj znajo biti menjeni verziji približa ml,adi ostra publika, ki pre- Ostržku z mladostniško spol-ganja dolgčas s hrupom, kar no igro. V ostalih vlogah so se v Kulturnem domu ni nastopili še Ivo BarišiC (bil je zgodilo. Vsi so bili zbrani in tudi Ostržkov oCe) Gorazd sledili igralcem. Jakomini, Dragica Kokot in Predstavo je režirla Katja Stane Leban. Pegan, ki je tudi avtorica Kot je razvidno iz zapisa-songov. Dramaturško ji je nega, je Ostržek zanimiva pomagala Tea Rogelj, sceno predstava, ki dosega svoj je pripravil Pepi Sekulič, ko- sporočilni namen. Za najm-stume pa je izdelala Ana Ma- lajše pa bo Slovensko stal-tijeviC. Za jezik je poskrbel no gledališče poskrbelo že lektor Srečko Fišer. Avtor jutri, ko bo prišlo v goste glasbe je bil Mirko Vuksano- Lutkovno gledališče iz Lju-vič, avtorja glasbe za songe bljane z igro Polonce KovaC sta bila Danilo KocjanCiC in Palčki na Smovskem griču. Robert Vatovec. Oblikovalec Predstava bo v tržaškern luCi je bil Samo Oblokar, Kulturnem domu ob 11- urL RAČUNALNIŠTVO & TEHNOLOGIJA Sreda, 26. januarja 2000 INTERNET / PRAVILA SO DOKAJ STROGA Velik biznes tudi okrog naslovov: kako si zagotovimo ime svojih strani Kdor se prvi prijavi, ima pravico do imena - Nastajajo novi specializirani domeni 23 WallStreet.Com Investirati 70 dolarjev in v krajšem Času zaslužiti celo miljon dolarjev: ali je to sploh mogoCe? Seveda, vendar za sedaj le v ZDA in to s pomočjo interneta. Tokrat pa ni zasluga posebnih računalniških programov ali posebnih storitev, ki jih nudi spletna mreža. Tu govorimo o pravi špekulaciji, predmet te špekulacije pa so naslovi spletnih straneh. Naslov posameznih spletnih strani na internetu je sestavljen iz veC delov. Vzemimo n. pr. naslov Primorskega Dnevnika: http://www.pri-morski.it »http« pomeni Hyper Text Transfer Protocol in je protokol za prenos po mreži t.im. hipertekstov oz. sklopov besedil z notranjimi logičnimi povezavami; vsi internetni naslovi začenjajo s to oznako; ■ »://« gre za standardne oznake; »www« pomeni VVorld Wi-de Web (svetovna mreža) in opisuje pripadnost mreži (nekatere strani so lahko brez teh Crk); »Primorski« je ime spletne strani; lahko bi trdili, da je Pravi naslov spletne strani, tisti, ki točno označuje vsebino; zadnji del, v našem prime- ru ».it«, pa označuje internetni domen (domain), to je državo ali pa tipologijo spletne strani. Kratica .it velja za Italijo, .si za Slovenijo, .uk za Veliko Britanijo, .de za Nemčijo, .hr za Hrvaško itd, medtem ko domen .com označuje komercialno vlogo spletnih straneh, .edu je naslov za univerze in posebne šole, .net za medije, .org za organizacije, .mil za vojaške ustanove itd. Med vsemi temi je brez dvoma najpomembnejši domen .com: prav okrog teh treh Crk se je namreč vnela špekulacija. Kako lahko pridobimo svoj naslov in koliko to stane? Razlikovati moramo med dvema primeroma: Ce gre za naslov v okviru naslovnega prostora za določeno državo ali pa za komercialni naslov in podobno. Vzemimo najprej primer .it. Naslovni prostor z dome-nom .it nadzoruje italijanska ustanova Naming Authority. Na naslovu www.nic.it je mogoCe pridobiti vse informacije. Do lanskega decembra je bil postopek za pridobitev naslova t.im. »Top level domain« nekoliko težaven. Naslov je lahko kupil le, kdor je bil registriran s svojo številko IVA, registriral pa je lahko en sam naslov, medtem ko od prejšnjega 15. decembra lahko kupi tudi veC naslovov. Tudi osebe iz ostalih držav Članic Evropske unije so lahko kupile naslove z do-menom .it. Skoraj popolna liberalizacija pa je stopila v veljavo pred kratkim, točneje 15. januarja letos: posameznikom ni veC potrebna številka IVA, ker zadostuje navadna davčna številka (codi-ce fiscale). Omejitev je v tem, da vsak posameznik lahko kupi le en naslov. Do konca lanskega leta je bilo v Italiji registriranih 83.000 naslovov z domenom .it (43.000 jih je nastalo v samem letu 1999). Nekateri predvidevajo, da bo do konca letošnjega leta število naraslo na 120.000 ali celo 150.000. Za primerjavo lahko navedemo, da je v Nemčiji trenutno miljon in 200.000 naslovov z domenom .de. Koliko pa to stane? Registrirati nov naslov stane 400.000 lir na leto. Kdor .pa ima že star naslov mora odšteti 200.000 lir letno Naslov je možno registrirati prek posebne Registration Authority ali pa prek ponudnika internetovih storitev (provider). Kdor pa bi želel registrirati naslov z domenom .si se mora obrniti do Akademske in Raziskovalne Mreže v Sloveniji - Arnes. Na naslovu www.arnes.si/si-domene/ je možno dobiti vse informacije in pravila. Registracija je brezplačna, to pa ne pomeni še dejanske priključitve na mrežo: potrebno je še kontak-tirati ponudnike internetnega priključka, ki bodo poskrbeli za aktiviranje naslova. Registrirajo pa se lahko le pravne osebe, samostojni podjetniki in odvetniške pisarne registrirane v Sloveniji. Nihče ne more registrirati veC kot en naslov. Postopek je popolnoma enak za registracijo naslova z domenom .com, .org, .edu itd, stroški pa so znatno manjši. Ustanova, ki nadzoruje dodeljevanje naslovov s t.im. nedržavnimi domeni, je ICANN (Internet Corporation for Assigned Names and Numbers). Na naslovu www.icann.com je možno preveriti, kateri naslovi so že oddani, kateri pa so še prosti. V primeru, da je naslov prost, ge je možno registrirati kar prek interneta. Cena je 70 dolarjev za dve leti. Tudi za naslove z domenom .com se lahko posluži-mo raznih ponudnikov internetnih storitev, ki bodo sami poskrbeli za registracijo izbranega naslova. Cena bo večja, vendar bodo vključene tudi druge storitve. Prav okoli naslovov se je ICANN vnel pravi business. Kot dobro vedo tisti, ki deskajo po mreži, je najboljša vizitka kratek in preprost naslov. Zaradi tega si skušajo vsi zagotoviti Cim preprostejše naslove. To pa ni lahko. Vsi naslovi z dvema črkama in z domenom .com so že registrirani, kar pa ne pomeni, da obstajajo tudi zadevne spletne strani. Nekateri kupujejo naslove samo zato, da jih bodo kasneje prodali in pri tem nekaj zaslužili. Kot smo videli, je strošek za posamezni naslov zares skromen. Na spletnih straneh www.after-nic.com in www.nameex-change.com je možno kupiti in prodati naslove. Kot rečeno ha začetku tega članka, so nekateri pred Časom pokupili pomembnejše naslove in jih nato prodali za Čedne vsote. Tako se je zgodilo z naslovom www.wallstreet.com (pravijo, da so zanj odšteli kar miljon dolarjev). Za naslov www.business.com pa naj bi odšteli kar 3 miljone dolarjev. Nekoliko drugačen je primer www.altavista.com. Majhno ameriško podjetje AltaVista Technologies Itd je prvo kupilo naslov, kasneje pa ga je prodalo za neznano vsoto podjetju Digital, lastniku enega izmed najbolj znanih iskalnikov AltaVista. Ali se bo tudi ti pri nas pričel business okoli spletnih naslovov? To je težko predvidevati. Glavni naslovi z domenom .com so že oddani. Sedaj je mrzlica okoli naslovov z domenom .it, a zaradi omejitev (ena oseba - en naslov) verjetno ne bomo priča špekulacij po zgledu ZDA. Kot zanimivost naj še dodamo, da so pred kratkim nastali novi domeni, saj so dosedanji že prenasiceni. Novi domeni so: .web - strani, ki zadevajo internet .arts - zadevajo umetnost .rec - zadevajo zabavo (re-creation and entertainment) ,nom - za osebne strani .firm - za podjetja .shop - za e-commerce .info - za vse, ki nudijo informacije (E.B.) edvinbe@tin.it Arnes FAQ (pogosta vprašanja in odgovori) Obvestila uporabnikom ARNES omrežja Navodila za iporabo storitev WWW strani (porabnikov in organizacij Klicne dostopne točke do ARNES hrbtenice Kotiček za (porabnike omrežja ARNES Akademska in raziskovalna mreža Slovenije Academic and Research Network of Slovenia ZDRAVJE / NEVARNOSTI DELA PRED RAČUNALNIŠKIM ZASLONOM Vaje proti sindromu kaipalnega tunela n preživi dalj Časa pred raCu- vsebini tega naslova. in mišicam roke. Nepravilna drža upravljanju miške: najbolj škodljivo od 5 do 10 sekund, vajo pa p Kdor preživi dalj Časa pred nalnikom sicer ne tvega tako hudih profesionalnih bolezni, kot n.pr. nekoč rudarji, ki so množično zboleli za silikozo, vendar tudi to delo (ali zabava v primeru videoiger) z računalnikom lahko povzroča fizične težave in probleme. Dolgo sedenje pred zaslonom, tipkanje po tipkovnici in upravljanje miške lahko ima vrsto negativnih posledic, od pešanja vida do bolečin v ramenih in križu, pa celo poškodb na hrbtenici in epileptičnih kriz. Ena od najbolj razširjenih posledic računalništva pa je sicer sorazmerno manj hudo, vseeno pa nadležno in boleCo obolenje roke °z. zapestja, ki mu pravijo sindrom zapestnega kanala (angleško CTS = Carpal Tunnel Syndrom). Da je ta sindrom zelo razširjen, dokazuje sa-nio dejstvo, da je temu obolenju posvečeno veC sto specializiranih strani v internetu; med temi naj omeni-nio samo www. centerforcarpaltun-nel.com, katerega ime pove vse o vsebini tega naslova. Roka, v glavnem desna, ki upravlja miško, je pri delu z računalnikom v zelo nenaravni drži, kar sCasoma povzroči bolečine v zapestju, kot tudi mravljinčast občutek v dlaneh in bolečino med palcem in kazalcem. Ce se to večkrat ponavlja, pomeni, da se zelo verjetno spopadamo z omenjenim sindromom. Zaenkrat ni na razpolago specifičnih zdravil, da bi odpravili te simptome, razen splošnih zdravil proti bolečinam, in zdraviti se je sami, predvsem s krajšimi vajami, s specifično telovadbo za roke, po možnosti večkrat na dan. Poglejmo zakaj se pojavi neprijetni in boleči sindrom zapestnega kanala. V zapestju je speljan res med kostmi nekakšen kanal, skozi katerega teče živec, ki prenaša ukaze prstom in mišicam roke. Nepravik roke in ponavljajoči se gibi, t.im. »repetitive stress« lahko razdražijo in celo poškodujejo ta živec. V vsakem primeru je priporočljivo, da se ob prvem občutku bolečine v zapestju za krajši Cas odpočijemo in zmasiramo roki. Med tipkanjem zapestje ne bi smelo nikoli sloneti na rob tipkovnice ali pisalne mize, ker se tako še poslabša krvni obtok in pritisk na živeg v zapestnem kanalu. Roke je treba držati ravne ali rahlo upognjene navzdol, zapestje mora biti nekoliko dvignjeno nad tipkovnico. Predvsem ženske naj pazijo, ker se z dolgimi nohti ne more tipkati s pravilno držo rok, kar še dodatno utruja zapestja in razdraži živec v zapestnem kanalu. Nevarne so tudi nepravilne drže pri upravljanju miške: najbolfškodljivo je preveC pripo-gnjeno zapestje in pretirano vz-boCena dlan. Med delom (ali igro) je primerno občasno zmasirati roki in krožiti z-zapestji, da se spet vzpostavi krvni obtok in zmanjša pritisk v zapestnem kanalu. Izvedenci svetujejo posebno krajšo vajo, za katero je zadosti dobra minuta, da si zagotovimo Cim boljše »vzdrževanje« rok. Prva vaja (slika 1): podlaket naslonimo na mizo, z drugo roko potisnemo prste in dlan nazaj, da se prepogne zapestje, seveda brez prevelike sile, da ne boli. Tako ostanemo od 5 do 10 sekund, vajo pa ponovimo z drugo roko. Druga vaja (slika 2): dlan naslonimo na mizo, podlaket naj bo v navpični legi, kakih 5 do 10 sekund pritiskamo roko moCno na mizo, nato vajo ponovimo z drugo roko. Tretja vaja: (slike 3 a, b in c): stisnemo pest in jo z drugo roko pritisnemo navzdol najprej s pritiskom na hrbtno stran, nato na spodnjo stran, končno pa še na strani, kjer je palec. Vajo seveda ponovimo z drugo roko. Četrta vaja (sliki 4 a in b): moCno stisnemo pest, nato jo odpremo in stegnemo prste. Vajo ponovimo vsaj petkrat na vsaki roki. Kdaj dragic pa bomo predstavili nekaj vaj za tilnik in za ramena. * )10J((t Računalniki, Internet, Računalniške mreže, Knjigovodski programi po vaših potrebah, ... Prodaja - Popravila - Instalacija P&E project - Stojan Sosič Repentabrska, 28 Opčine (Trst) Tel.: 040-214472 FAX: 040-2159294 e-pošta: peproject@peproject.spin.it )to: Sel I ZDRUŽENI NARODI SO IZBRALI SKUPINO OSEB, DA BI NA SVETU ODPRAVILI REVŠČINO. ENA OD TEA OSEB Sl Tl. Vsake 3 sekunde umori enega otroka. Neposredno ogroža milijardo in tristo milijonov ljudi na našem planetu. Število njenih žrtev se vsako leto poveča za 25 milijonov. Ne, to ni vojna. Ne gre za naravne katastrofe in žrtve niso posledica gospodarskega kolapsa. Ta zastrašujoči pojav se imenuje revščina. V svojo past je ujela petino prebivalcev sveta in jim praktično onemogočila, da bi lahko uporabili svoj talent in svoje sposobnosti. Te potrate ni mogoče več dopuščati. Ena od analiz Programa Združenih narodov za razvoj (UNDP) je pokazala, da ima svet prvič v svoji zgodovini na razpolago bogastvo, tehnologijo in znanje, s katerimi lahko spremeni to stanje. Te preseneča? »Jaz,« se sliši nejeverno vprašanje, »in to za tako pomembno nalogo?« Točno tako. Združeni narodi so proglasili »Desetletje OZN za dokončno odpravo revščine, 1997 - 2006«. Tvoje sodelovanje je nujno za uspeh; kot posameznik ali kot podjetje, kot krajevna ustanova, združenje, inštitucija ali kot vlada. Pomisli vendar. Danes podjetja uporabljajo energijo in inteligenco, da televizijsko sliko posredujejo v najbolj oddaljene kotičke sveta, omogočajo, da so industrijska živila, pijače in telovadni copati na razpolago kjerkoli, ustvarjajo telefonsko omrežje, ki pokriva ves svet. Če bomo to energijo in inteligenco uporabili za odpravo najhujše revščine, bo ta izginila za vedno. Milijoni ljudi, ki niso imeli možnosti za izobraževanje in so jim bila odvzeta sredstva za polno in koristno življenje, imajo zdaj lahko pred seboj drugačno perspektivo. Ta perspektiva jim nudi možnost, da postanejo aktivni, kreativni in tudi srečni pripadniki človeštva. In kako bo do vsega tega prišlo? Kar potrebujemo, je nov način angažiranosti. Tu je mišljena kombinacija posameznikovih sposobnosti, sodelovanja na vseh družbenih nivojih in resnične odločenosti vseh vlad, da ta problem postavijo na vrh prioritetnih nalog. Poleg tega, in morda je to prvič na tem področju, so vključena tudi prizadevanja, sposobnosti in energija podjetniškega sveta. Na ta način boš več kot milijardi in tristo milijonom ljudi povrnil osnovni človekovi vrednoti, kot sta enakost in dostojanstvo. In to tako, da jim boš omogočil zdravo in zadovoljno življenje brez ponižujoče miloščine. Ob vsem tem bo v tem procesu milijarda in tristo milijonov ljudi služila in trošila denar ter ustvarjala nova delovna mesta povsod po svetu. Na ta način bo svet postal mirnejši, odstranjena pa bosta tudi negotovost in jeza, ki naraščata z revščino. Skupaj bomo uničili revščino. Da bi ugotovil, na kakšen način lahko pomagaš, uporabi internet: XAnA7w.undp.org/teams. Povsod po svetu si moški in ženske, posamezniki in podjetja že prizadevajo, da bi nekaj spremenili. Generalni sekretar OZN Kofi Annan bi bil počaščen, če bi to storil tudi ti. Kdo pa naj vse to spravi v pogon? Združeni narodi so s svojo izkušenostjo sklenili, da si ti, skupaj z mnogimi drugimi tebi podobnimi ljudmi, ■O | sposoben, da v naslednjih desetih letih odpraviš S najhujše oblike revščine. fin PROGRAM združenih narodov "iSr ZA RAZVOJ Brez revščine bo vsak bogatejši. UNDP, Palais Des Nations, CH-1211, Ženeva, Švica ŠTANDREŽ / V ČETRTEK, 3. FEBRUARJA Manifestacija za preživetje Štandreža Prirejajo jo društvo in organizacije, v sodelovanju z rajonskim svetom Manifestacija za preživetje Stan-dreža je geslo skupne pobude, ki jo načrtujejo v Standrežu in ki jo bodo izvedli v Četrtek, 3. februarja ob 18. uri, na pobudo društev in organizacij. Na glavnem trgu pred cerkvijo bodo spregovorili predstavniki društev, rajonskega sveta in občinska svetovalca Nataša Paulinova in Božidar Tabaj. Govor bo o regulacijskem naCrtu občine ter o nujnosti sprejetja popravkov, ki jih zahtevajo rajonski svet kot izvoljeni in torej legitimni zagovornik koristi prebivalstva tega območja ter posamezniki kot lastniki nepremičnin. V ospredje postavljajo vprašanje ohranitve JeremitišCa, širitve industrijske cone in nove zazidalne površine za stanovanjsko gradnjo. Radi pa bi dosegli tudi to, da bi se spremenil dosedanji odnos občinske uprave do rajonskih svetov, do vseh desetih rajonskih svetov. Napovedana manifestacija pa pomeni tudi uvod v bolj intenzivno obdobje politične angažiranosti štandrske skupnosti, pri Čemer ne izključujejo iz- vedbe referenduma za odcepitev Stan-dreža iz goriške občine in njegovo priključitev k sovodenjski občini. Zvedeli smo, da se je že pričelo preverjanje zakonskih določil, ki izvedbo takega referenduma urejajo. Standreška društva in organizacije so že doslej pokazale veliko odločnost in enotnost pri zagovorjanju koristi štandreške skupnosti in pravice da se to primestno, nekdaj izrazito kmetijsko območje ne utopi v poplavi cementa. Enotnost in odločnost bosta šde kako potrebni tudi v prihodnjih mesecih, saj se napoveduje nelahko obdobje soočanja s tistimi, ki imajo trenutno v rokah škarje in platno. Ob tem izpostavljajo dejstvo, da je štan-dreška skupnost za splošni razvoj že doslej prispevala, kar zadeva teritorij, prav gotovo največ v celotni občini. Manifestacija, ki bo prihodnji Četrtek je že druga v tem letu. V zaCetku januarja so Standreška društva in organizacije, župnija in rajonski svet priredili solidarnostni pohod na Jere-mitišCe. FILM / DANES Premiera filma Laseconda ambra Pomemben filmski dogodek bo drevi v Gorici. V kinodvorani Vittoria bo ob 21. uri absolutna premiera najnovejšega filma režiserja Silvana Agostija ”La seconda ombra”. Film, ki govori o psihiatru Francu Basagli ter o njegovih prizadevanjih za počlovečenje razmer v umobolnicah, so v celoti posneli v Gorici in to lansko poletje. Danes ob 16. uri bo predpremiera filma za novinarje in filmske kritike ter za približno 200 operaterjev s področja zdravstva in oskrbovancev psihiatričnih služb v Gorici in Trstu, ki so nastopali kot stažisti. Ker vlada za film veliko zanimanje, ga bodo v Četrtek predvajali v kinodvorani Vittoria 3 in sicer ob 17.00, 18.45, 20.30 in 22.15. ŠOLE / OBČINA Načrt za prenovo šolskih poslopij Občinski odbor je na včerajšnji seji odobril dokončni naCrt prenove in preureditve dveh šolskih poslopij in sicer stavbe na oširku Culiat (kjer je bila nameščena nižja srednja šola Ascoli) in stavbe v Leopardijevi ulici, nekdaj sedež osnovne šole G. Leopardi. Za preureditev in prenovitev - predvidena je tudi gradnja prizidka, ki bo stavbi povezoval - bodo predvidoma porabili 3, 2 milijardi lir. Stavba na oširku Culiat bo po prenovi v glavnem služila za urade, knjižnico in posebne uičilnice, medtem, ko bi poslopje v Leopardijevi v celoti namenili za didaktično dejavnost. Po preureditvi naj bi se v prostore spet vselila nižja srdnja šola Ascoli. NOVICE V HIT-u bo razstavljal V. Oman V poslovnem centru HIT v Novi Gorici bodo jutri ob 20. uri odprli razstavo akademskega slikarja, koroškega rojaka Valentina Omana. Na razstavi v Novi Gorici bo Oman prvič predstavil slike, ki so nekakšna novost. To so, s preprostimi besedami povedano, nekakšni kolaži, lepljenke in fotografije. Dela bodo na ogled do konca februarja. Danes srečanje Plešivcev V gostoljubni gostilni Sirkovih na Subidi bo drevi vsakoletno družabno srečanje naših rojakov s Plešive-ga, Krmina in bližnjih krajev. To bo priložnost za izmenjavo voščil in dobrih želja v novem letu pa tudi priložnost za pogovor in, skratka, priložnost biti v družbi prijateljev in znancev. Večer z dr. Rafkom Dolharjem Zdravnik in pisatelj ter javni delavec dr. Rafko Dolhar bo v petek, 28. t.m. ob 20.30 gost društva Jadro v Ronkah. Na veCem, ki ga društvo prireja v sodelovanju s Tržaško knjigarno, bodo predstavili njegovo knjigo Kraška simfonija. Prodajali so pse za dvoboje Po skoraj leto dni trajajoči preiskavi je policija strnila obroč proti skupini oseb, ki je obtožena sodelovanja pri stavah na črno in mučenju živali. Ovadbo so napisali proti trem Goričanom: 29-letnemu J.H., 36-letnemu L.B.M. in 30-letnemu Z.C. ter proti 32-letnemu E.G., ki živi v kraju San Giovanni Vesuviano pri Neaplju. Prvi trije naj bi imeli stike z raznimi skupinami, ki se ukvarjajo s prirejanjem pasjih dvobojev in stavami na črno in naj bi dobavljali živali za to dejavnost. E.G. naj bi bil vpleten v prirejanje teh krvavih srečanj, ki se skoraj vedno končajo s smrtjo ene od živali. Zasegli so precej obremenilnega gradiva. Letališče: lani manj potnikov Družba, ki upravlja letališče v Ronkah je te dni objavila podatke o poslovanju v drugem šestmeseeju lanskega leta. Število potnikov je bilo za približno dva odstotka nižje kakor v istem obdobju leta 1998. Manjši potniški promet, navaja sporočilo za javnost so zabeležili tudi na dragih letališčih na območju Jadrana, kar je mogoče povezati z vojaškimi operacijami na Balkanu. Manj potnikov je bilo predvsem na notranjih progah, medtem, ko so na mednarodnih progah beležili vec potnikov (+14, 03), za 35 odstotkov Pa se je povečal char-terski promet. Za 5, 6 odstotkov se je zvišalo število letal, ki so jih oskrbeli v Ronkah. Kar zadeva blagovni promet pa ni bilo bistvenih sprememb. Prav zaradi tega načrtujejo v prihodnjih mesecih bolj intenziv-no promocijo za vrednotenje te dejavnosti. OKOLJE / NI VSE V RAČUNALNIKIH Sta zgoreli prikolici poseben odpadek, ki naj ga odpelje občina, plača pa skupnost ? V Času ko skorajda vse segmente človekovega delovanja obvladujejo računalniki, je še najbolje, Ce se človek zanese na lastne sposobnosti, na vid in sluh, na sposobnost opazovanja in gibanja v prostoru. Ce bi veljal tak način obnašanja tudi za javno (občinsko) upravo, potem bi že zdavnaj ugotovili, da za v požaru uničeni prikolici in druge odpadke na prostoru v industrijski coni ni pravo mesto. Odvečno se zdi navajanje, da sta prikolici "pozabljeni” že kakšno leto in da ju je smatrati kot odpadek, nikogaršnjo last, Čeprav bi lahko na podlagi vtisnjenih številk in celo še vidnih telefonskih številk, lahko ugotovili njihovega pravega lastnika in ga prisilili, da za odpadek poskrbi v skladu s predpisi. Toliko bolj, ker vzgled miCe tudi druge občane, ki v bližini puščajo najrazličnejšo navlako, od odrabljenih kamionskih plaščev, do postelj. Odlagališče je v industrijski coni. Foto Bumbaca. 4^- K. e. d' KULTURNI CENTER LOJZE BRATUŽ V razstavnih prostorih Kulturnega centra Lojze Bratuž bo razstavljala VESELKA ŠORLI PUC imetnico bo predstavila Verena Koršič Zorn. ODPRTJE RAZSTAVE BO DANES, 26. JANUARJA 2000, OB 18. URI. vljudno vabljeni! SMRTNA NESREČA / V PONEDELJEK NA AVTOCESTI 18-letni dijak umrl pri Latisani Žrtev je Riccardo Maccecchini iz Gorice Na avtocesti A4 v bližini Latisane sta se v ponedeljek zvečer ponesrečila 20-letni Renato Grilj iz Gorice ter 18-letni dijak Riccardo Maccecchini, prav tako izGorice, ulica Ristori 48 . Maccecchini je v nesreči zadobil tako hude telesne poškodbe, da je na kraju nesreCe umrl, medtem ko so Grilja sprejeli na zdravljenje v bolnišnico v Latisani. Po ugotovitvah prometne policije sta se mladeniča peljala v avtomobilu znamke r 5 tržaške registracije v smeri proti Benetkam. Avtomobil, ki ga je upravljal Grilj, je zaneslo s ceste. Po silovitem trčenju s kovinsko ograjo se je avtomobil nekajkrat prevrnil in obstal na njivi poleg avtoceste. Ob trčenju v ograjo in prevračanju vozila je Maccecchini, ki je sedel ob šoferju, zadobil tako hude tele- sne poškodbe, da je na kraju nesreCe umrl. Grilja so prepeljali na zdravljenje v Latisano. Nesreča se je zgodila nekaj kilometrov pred odcepom, oziroma izvozom za Latisano, na območju občine Castions di Strada. Preiskavo vodi prometne policija v Palmanovi. KRONIKA / NA LOCNIŽKEM MOSTU Po trku je avto ustavila ograja Na locniškem mostu je v ponedeljek, nekaj pred 20. uro, prišlo do trčenja med dvema avtomobiloma, laže ranjeni sta bili dve osebi. Posledice pa bi bile lahko prav dramatične, saj je eno od vozil, po trku odbilo v ograjo, kjer se je zagozdilo. Ob močnejšem sunku bi prav lahko preskočilo ograjo in padlo v akumulacijsko jezero. Foto Bumbaca, 113 OBVESTILA OBČINSKA UPRAVA V SOVODNJAH sklicuje v petek, 28. t.m. ob 19.30 VAŠKI POSVET na Vrhu. Srečanje bo v SKC Danica. -M PRIREDITVE SMReKK vabi na predstavitev antologijske zbirke poezij Jurija Paljka Kako je krhko -»Com’e fragile«, z ilustracijami Patrizie Devide, v petek, 28. januarja, ob 18.30 v Kulturnem domu v Gorici. SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO GORICA vabi v četrtek, 27. januarja, ob 20.30 na planinski veCer - projekcijo barvnih diapozitivov, ki jih je v lanski sezoni posnel Vladi Brešan. To bo tudi priložnost za oblikovanje programa planinskih izletov v sezoni 2000. Prireditev bo v Čitalnici knjižnice v Križni ulici 3. KSD KRAS - Dol Poljane vabi v petek, 28. januarja na predvajanje diapozitivov na planinsko tematiko. Marko Jarc bo predstavil Andre in Kilimandžaro. VeCer bo bo ob 20. uri v nekdanji osnovni šoli na PalkišCu. POGREBI DANES iz Gorice: 8.55, Giulia Stanta por. Gubana iz splošne bolnišnice; 10.30, Giuseppe Muto iz splošne bolnišnice; 12.00, Luigia Carlet iz splošne bolnišnice; 13.15, Jože Devetak iz splošne bolnišnice v cerkev (ob 14. uri) in na pokopališče v Sovodnjah; 13.15, Valerio Silvestri iz splošne bolnišnice; 13.15, Lino Moc-chiutti iz splošne bolnišnice v stolnico v Krminu (ob 14. uri). V TržiCu: 10.45, Silva Scarpa iz splošne bolnišnice v cerkev Device Marcelliane in na glavno pokopališče. KINO GORICA VITTORIA 1 21.00 ”La seconda ombra” . S. Agosti. Absolutna premiera. VITTORIA 3 Zaprto. CORSO RdeCa dvorana: 18.30-21.45»Giovarma d’Ar-co«. Rež. Luc Besson. Modra dvorana: 17.30- 20.00- 22.15»007 - il mondo non basta mai«. Rumena dvorana: 17.45- 20.00- 22.15»Tutti gli uomi-ni del deficiente«. TRZIC EKCELSIOR 18.00-21.00»Giovanna d’Arco«. Rež. Luc Besson. j : LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI AL GIARDINO (Baldini), Korzo Verdi 57, tel. 531879. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU AL REDENTORE, Ul. 9 Giugno 36, tel. 410340. DEŽURNA LEKARNA V SOVODNJAH dr M. ROJEC, Prvomajska 32, tel. 882578. t Zapustil nas je naš dragi Jože Devetak star 69 let Žalostno vest sporočajo žena Zlatka, hčerki Irene in Nada, sin Rudi, snaha, zeta in vnuki ter vsi sorodniki. Pogreb bo danes, 26. januarja, ob 13.45 iz splošne bolnišnice v Gorici v cerkev v Sovodnjah, ob 14. uri. Gorica, Sovodnje, 26. januarja 2000 (Pogrebno podjetje Preschern) Ob boleči izgubi dragega . očeta izrekajo občuteno sožalje Nadi in družini Sovodenjska dekleta AVSTRIJA / DOGOVORJANJE FPO IN OVP Desnosredinska vlada vse bliže Schusel naj bi postal kancler - Haider ostaja na Koroškem - Grožnja Izraela DUNAJ/CELOVEC - V Avstriji po propadu stare koalicije med socialdemokrati (SPČ) in ljudsko stranke (OVP) zdaj vse kaže na oblikovanje desno-sredinske vladne koalicije med Haiderjevimi svobodnjaki (FPČ) in ljudsko stranko na Čelu s kanclerjem VVolfgangom Schiisslom! Se pred včerajšnjim začetkom pogajanj med obema strankama je namreč vodja svobodnjakov Jbrg Haider napovedal, da bo ostal deželni glavar na Koroškem. Cilj svobodnjakov je udeležba v vladi, v kateri hoCejo zasesti nekaj ključnih vladnih resorjev, med katerimi je tudi finančno ministrstvo. Haider je na tiskovni konferenci po seji koroške deželne vlade včeraj v Celovcu nadalje izjavil, da bi morala biti pogajanja z ljudsko stranko zaključena v približno desetih dneh. Tedaj bo tudi jasno, ah bo v Avstriji prišlo do desno-sredinske vlada ah ne. V primeru neuspešnih pogajanj pa je predlagal, da bi Avstrijci vnovič šh na vohšCa. Vodja ljudske stranke Schussel je po včerajšnjem razgovorom s predsednikom države Thomasom Klestilom (na posnetku) potrdil Haiderjev Časovni načrt za sestavo nove vlade s svobodnjaki, obenem pa tudi napovedal, da hoče postati novi avstrijski zvezni kancler. Vodja socialdemokratov Viktor Klima, ki ima doslej kot edini mandat predsednika države za sestavljanje nove vlade, je vCeraj ponovil, da bo, neglede na pogajanja med svobodnjaki in ljudsko stranko, v naslednjih dneh skušal oblikovati manjšinsko socialdemokratsko vlado, v kateri naj bi bilo tudi nekaj neodvisnih strokovnjakov. In to kljub temu, da je v uspeh takšne vlade medtem že javno podvomil socialdemokratski notranji minister Schlbgl. Slednji je menil, da bi bilo morda boljše, da se mandat vrne predsedniku države, »Ce bo jasno, da ni izgledov na uspeh«. Se pred tem je Schlbgl tudi javno izjavil, da je treba svobodnjake vključiti v razmišljanja pri oblikovanju nove vlade. Socialde- mokratski finančni minister Edlinger pa je menil, da so se svobodnjaki in ljudska stranka o novi vladi že pogajali, ko je Schussel še sedel za pogajalsko mizo s Bdimo. Tudi zeleni so včeraj zmanjšah svojo podporo morebitni manjšinski vladi pod vodstvom socialdemokrata Klime. Njihov poslovodja van der Bellen je sporočil, da zeleni ne bodo sprejefi ponudbe po ministrskem mestu ter da tudi ne bo strokovnjaka v vladi iz vrst zelenih. Napovedal pa je, da bi manjšinsko vlado podpr-h v tistih vprašanjih, kjer se ujemajo stališča socialdemokratov in zelenih. Večja možnost za sestavo nove avstrijske vlade z udeležbo Haiderjevih desničarskih svobodnjakov je vCeraj že odmevala v mednarodni javnosti. Tako je izraelski pravosodni minister Beilin (Delavska stranka) poudaril, da se Izrael ne bo strinjal, »Ce bi Haider postal del nove avstrijske vlade«. Dejal je, da bi v tem slučaju svoji vladi priporočal, da odpok-hce ambasadorja na Dunaju. Ne verjame pa v popolno prekinitev odnosov med državama, kot je to takoj po oktobrskih volitvah v Avstriji naznanil zunanji minister Levy. Beilin je ob tem še dostavil, da je razlika, ah bo Haider osebno udeležen v vladi ali pa bo v vladi samo svobodnjaška stranka. Ivan Lukan _____HRVAŠKA / PRVI KROG PREDSEDNIŠKIH VOLITEV_ Stipe Mesič premočno slavil v prvem krogu Njegov nasprotnik v balotaži bo Dražen Budiša ZAGREB - V balotaži na volitvah za predsednika Hrvaške se bosta 7. februarja pomerila Stipe MesiC, za katerega je glasovalo 41, 11 odstotka volivcev, in Dražen Budiša, ki je dobil 27, 71 odstotka glasov volivcev. Tretji je bil na pone-deljskovih volitvah Mate Granič, kandidat HDZ z 22, 46 odstotka glasov, za njim pa so se zvrstih neodvisni kandidat Slaven Letica s 4, 17 odstotka glasov, desničarski kandidat Ante Dja-pič (HSP-HKDU) z 1, 78 odstotka glasov, neodvisni kandidat Ante LediC z 0,85 odstotka glasov, Tomislav MerCep (HPS) 0, 85, Ante PrkaCin (NH) z 0, 28 odstotka glasov in neodvisni kandidat Zvonimir Separo-vic z 0, 25 odstotki glasov. Kandidat HNS-HSS-LS-IDS MesiC je v prvem krogu v 18 županijah zasedel prvo mesto., Dražen Budiša (HSLS-SDP) pa po še neuradnih rezultatih za 20 županij in mesto Zagreb vodi v treh županijah. Tretji po številu osvojenih glasov, kandidat HDZ Mate GraniC je prvi le v hrvaški diaspori. MesiC je na volitvah edini prejel veC kot milijon glasov, točneje 1.100.210 oziroma od 2.662.890 volilnih lističev. Od skupaj 18 prvih mest je MesiC v štirih županijah dobil veC kot 50 odstotkov glasov, največ v Istrski županiji, kjer je prejel 61,65 odstotka glasov. Dosedanji hrvaški zunanji minister, predsedniški kandidat Hrvaške demokratske skupnosti (HDZ) Mate GraniC, je vCeraj zagrozil, da bo zapustil HDZ, Ce ne bo prišlo do sprememb. Po njegovih besedah v stranki primanjkuje demokratičnih meril, zato Stipe Mesič je uspeh v prvem krogu proslavil s svojima hčerkama Sašo in Dunjo (Ap) se bo zavzel za radikalne spremembe v HDZ. Te naj bi se nanašale predvsem na statut, program in Članstvo v stranki, ki naj bi HDZ preoblikovale v moderno, evropsko in ljudsko stranko. Ah se bo to res zgodilo, pa ni mogoCe napovedati, je sklenil GraniC. Sicer sta MesiC in Budi-ša že zaCela pohtiCni boj. MesiC je po ponedeljkovem uspehu napovedal prepričljivo zmago v drugem krogu 7. februarja. Zadnji predsednik predsedstva nekdanje SFRJ je tudi ostro napadel svoje politične nasprotnike in medije; slednji so ga tik pred volitvami obtožih sodelovanja s tajnimi službami nekdanje SFRJ. Budiša pa 7. februarja pričakuje tudi podporo volivcev, katerih kandidati se včeraj niso uvrstih v drugi krog predsedniških vohtev. NOVICE Belgija vložila tožbo proti izpustitvi Pinocheta LONDON - Belgijska vlada je pri najvišjem civilnem sodišču v Londonu vložila tožbo proti izpustitvi nekdanjega Čilskega diktatorja Augu-sta Pinocheta. Prva obravnava višjega sodišča v zvezi z belgijsko tožbo naj bi bila že danes. Ce bi se sodišče odločilo, da je belgijska zahteva neustrezna, bi lahko britanski notranji minister Jack Stravv potrdil prvotno odločitev, da Čilskega diktatorja iz zdravstvenih razlogov izpustijo. V nasprotnem primeru bi vse olajšave iz zdravstvenih razlogov do nadaljnjega preklicali. Po zgledu Belgije naj bi sicer pri britanskem sodišču v kratkem vložilo tudi šest organizacij za varstvo Človekovih pravic, na Čelu z organizacijo Amnesty International. Zaradi snežnega viharja zaprli več letališč v ZDA VVASHINGTON - Zaradi hudega snežnega viharja je bilo včeraj zaprtih veC letališč na severovzhodu ZDA in moten zraCni promet, so sporočili iz ameriške agencije za zraCni promet (FAA). Predstavnik FAA je povedal, da so zaprli letališča v Bostonu, Philadelphii, Baltimorju, pa tudi letališče La Guardia v New Yorku. Na letališčih John F.Kennedy in Newark v New Yorku in Dulles v predmestju VVashingtona je zaradi Čiščenja vzletnih stez prišlo do velikih zamud. V ameriških zveznih državah Maine na severovzhodu in South Carolina na jugovzhodu ZDA je v nekaj urah zapadlo veC kot 30 centimetrov snega. V VVashingtonu in drugih večjih mestih na vzhodu so zaradi močnega sneženja zaprli ministrstva, urade in šole. ZDA / NA STRANKARSKIH ZBOROVANJIH V 1QW1 Al Gore in George Bush sta izpolnila napovedi Zmaga Gora prepričljiva, Busheva pa precej tesnejša DES MOHNES - Podpredsednik ZDA Al Gore in guverner Teksasa George Bush mlajši sta upravičila napovedi pred strankarskimi zborovanji v Iowi in v ponedeljek osvojila prvi zmagi na poti do Bele hiše. Rezultati zborovanj sicer še niso uradni, vendar je na osnovi doslej zbranih rezultatov in vzporedne ankete, ki jo je opravila televizijska družba CNN, Al Gore svojega edinega demokratskega kandidata Billa Bradleyja temeljito potolkel s približno 66 odstotki glasov proti 33, George Bush pa je s približno 41 odstotki glasov osvojil prvo mesto med šestimi kandidati repubhkanske stranke. Medtem ko je zmaga podpredsednika Gora veC kot prepričljiva, pa so v taboru Georga Busha malce zaskrbljeni zaradi zelo dobrega rezultata Steva Forbesa, ki je osvojil približno 30 odstotkov glasov. Forbesu je sledil konservativni radijski voditelj in nekdanji veleposlanik, temnopolti Alan Keyes s približno 14 odstotki glasov pred konservativnim aktivistom Garyjem Bauerjem (devet odstotkov), senatorjem Johnom McCainom (pet odstotkov) in senatorjem Orrinom Hatchom (en odstotek). Rezultati zborovanj v Iowi so izpolnili pričakovanja tako na demokratski kot republikanski strani. Podpredsednik Al Gore, ki je imel podporo strankarskega vrha v Jowi in sindikatov, je uspel na prizorišča zborovanj pritegniti veCje število volilcev, Čeprav je bilo letos v primerjavi z letom 1998 demokratskih udeležencev za 50 odstotkov manj. Zbralo se jih je le 75.000, kar pohtiCni komentatorji pripisujejo slabemu in mrzlemu vremenu. Gore, ki je po rodu z juga ZDA, je tudi lažje pritegnil pozornost večinoma podeželskega volilnega telesa v Iowi kot pa "mešCan" Brad-ley. Goni je že po telefonu Čestital predsednik Bill Clinton, M leta 1992 ni zmagal niti v Iowi niti v New Hampshireu in mu priporočil, naj vztraja pri svojem pozitivnem sporočilu' poudarjanja gospodarskega napredka. Med republikanskimi kandidati je najbolj vesel Steve Forbes, ki je za CNN dejal, da boljšega rezultata ni mogel želeti niti pričakovati. Volilci v Iowi so večinoma konservativni, zato so kar 54 odstotkov glasov oddali najbolj konservativnim kandidatom, ki odločno nasprotujejo pravici do splava in zagovarjajo moralne krščanske vrednote. To so Forbes, Keyes in Bauer. (STA) i— ČEČENIJA / GROZNI SE $E BRANI n Čečenski uporniki ohranjajo položaje okoli trga Minutka V Moskvi stanje pripravljenosti pred bombnimi napadi - Ranjen general MOSKVA - V Groznem še naprej potekajo siloviti boji in ruske sile so se po lastnih navedbah včeraj prebile še naprej proti srediSCu čečenske prestolnice. Civilisti so za agencijo Interfax povedali, da so na Grozni ponoči skoraj »vsako sekundo« padale rakete in granate. Čečenski uporniki pa po lastnih navedbah ohranjajo položaje okoli trga Minutka v središču prestolnice, ruske sile pa so sporočile, da so zasedle nova območja v okolici trga. Po navedbah obeh strani potekajo boji tudi okoli železniškega mosta Cez reko Sunža, prizorišče hudih spopadov pa je tudi dolina Argun. Agencija Itar-Tass pa je poroCaslo, da so vCeraj v bolnišnico prepeljali namestnika poveljnika ruskih letalskih enot, generalmajorja Viktorja Ka-zanceva, ki je bil ranjen pri zasilnem pristanku njegovega helikopterja na območju spopadov na jugu Čečenije. Kot je še poročal Itar-Tass, je helikopter vrste Mi-8 strmoglavil z višine 30 metrov v dolini Vede-no. Pri zasilnem pristanku naj bi bili ranjeni tudi ostali štirje oficirji na krovu. Po mnenju ruskih vojaških virov je bil vzrok za nesrečo tehnične narave. Helikopterja niso obstreljevali, so še sporoCih vojaški viri. Okoli Vede-na, ki velja za trdnjavo CeCenskih upornikov, že veC tednov potekajo boji. Čečenski uporniki so po navedbah ruske strani v noCi na torek streljali na nekega stražarja na meji z Gruzijo. Po mne- nju ruske strani naj bi Čečenski uporniki na tak naCin ugotavljali možnosti za preboj skozi sotesko Argun v smeri proti gruzijski meji. V dolini reke Argun se je domnevno zbralo več tisoč upornikov. Ruska vojska je zaradi tega na visokogorju na meji z Gruzijo okrepila svojo navzočnost Pohaja v Moskvi pa je vCeraj razglasila stanje pripravljenosti pred morebitnimi bombnimi napadi CeCenskih upornikov. Tako bo vsak policist moral delati 12 ur, število cestnih patrulj pa se bo povečalo za 25 odstotkov, so sporoCih ruski uradni viri. Začasni ruski predsednik premier Vladimir Putin je minuli petek namreč ocenil, da se je povečala in še naprej narašča grožnja terorističnih napadov v Moskvi. Policija bo nadzor v Moskvi okrepila .med drugim v predsedniški Četrti mesta, v bližini šolskih ustanov in bolnišnic, železniških postaj ter letališč. Človekoljubna organizacija Human Rights Watch pa je vCeraj v Strasbourgu parlamentarni skupščini Sveta Evrope predlagala, naj zaradi kršitve človekovih pravic ruskih sil v Čečeniji izključi rusko parlamentarno delegacijo. Kot so sporoCih opazovalci človekoljubne organizacije v Ingušetiji, ki so se pogovarjali z veC sto Čečenskimi begunci, naj bi v Čečeniji prišlo do več incidentov, v katerih so bile tarCe ruskih napadov civilish. (STA) Vaš bančni partner v poslovanju s Slovenijo in drugimi državami. ljubljanska banka Nov* Ljubljanska banka d.d.. Ljubljana Podružnica Trst Tel.: 040/6728711 Faks: 040/6728799 Vse zunanje trgovinske in bančne storitve. Finansiranje domačih in tujih artneriev. ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana Podružnica Trst Tel.: 040/6728711 Faks: 040/6728799 POKOJNINE / ZAČELA SE JE NOVA POLEMIKA Minister Letta zahteva predčasno preverjanje pokojninskih računov Pritegnil mu je Amoto, na nasprotni strani pa so sindikati in minister Salvi RIM - Po napovedih naj bi slo za razpravo o odpravninskem skladu, soočenje pa se je spremenilo v nov spopad v zvezi s pokoj-ninskimim reformami, pri Čemer so se na nasprotnih bregovih znašli vlada in sindikati, do nasprotij pa je prišlo tudi med samimi ministri D’Alemovega kabineta. Razpravo je podžgal minister za industrijo Enrico Letta, ki je na posvetu Stranke italijanskih komunistov o uporabi odpravnin-skega sklada dejal, da je »dozorel C as za predčasno preverjanje pokojninskih računov.« Pritegnil mu je zakladni minister Giuliano Amato, ki je tudi poudaril, da so novi posegi v pokojninski sistem nujni. Amato je tudi dejal, da je državni pokojninski sistem poli- tično pod vprašajem, saj ga lahko v vsakem trenutku katerakoli večina zamenja, paC v skladu s potrebami javnih računov. Za večjo varnost pa je zato po Ama-tovem mnenju potrebno dodatno zasebno pokojninsko zavarovanje. S tem sta oba dregnila v sršenje gnezdo, sindikati na eni strani in minister za delo Cesare Salvi na drugi pa so skupno zatrjevali, da preverjanje pokojninskih računov pred 2001 ne pride v poštev. Letta je trdil, da ni treba biti velik strokovnjak, da na podlagi številk lahko ugotoviš, da se je treba konkretno lotiti pokojninskih računov, »še preden bi lahko negativni učinki napravili nepopravljivo škodo.« Povsem na- sprotnega mnenja pa je bil minister Salvi, ki je dejal, da ni nikakršnih razlogov, da bi za preverjanje računov v zvezi s pokojninami prišlo prej, kot je bilo dogovorjeno. »To kar je povedal Letta, je njegovo staro prepričanje,« je dejal Salvi in dodal, da je Itabja reformo pokojninskega sistema že opravila in je ta po njegovem najbolj inovativna v Evropi. Salvi je tudi negativno ocenil stališče in-dustrijcev, ki vprašanje reforme odpravninskega sklada povezujejo s predhodnim preverjanjem pokojninskega sistema. V sozvočju z ministrom zua delo so bile tudi vse tri sindikalne konfederacije, ki so zavrnile izvajanje Lette. »Preverjanje pred letom 2001 ne pride v poštev,« je odločno poudaril vodja QSL Ser-gio D’Antoni in poudaril, da do soočenja o pokojninskih računih ne more priti na osnovi trenutnih »sramežljivih« napovedi o gospodarski rasti. Na Lettovo stran pa se je postavil strokovnjak za pokojninska vprašanja Giuhano Cazzola, ki je dejal, da bo vlada potrebovala pogum za reformo, predsednik Co-nesercenti Marco Venturi pa je dejal, da se mora vlada odločiti, kaj hoče. »Ali se bo predčasno spopadla s problemom pokojninske reforme, kot pravi Letta, ali pa bo Čakala na prihodnje leto, kot zagovarja minister Salvi,« pravi Ventura, ki se zavzema za predčasno preverjanje pokojninskih računov. TRENDI / PODATKI ZA NOVEMBER OECD / POROČILO ZA OBDOBJE 1991 - 1998 Prodaja na drobno višja za 5,5 odstotka Novembrska rast najvišja v zadnjih 3 letih V prvih 11 mesecih lani prodaja višja za 2A% Italija na dnu po rasti bruto družbenega proizvoda V osmih letih BDP višji le za 8,5% - Na vrhu Irska s 66,8% RIM - Državni stati! Cni zavod ISTAT je vce objavil podatke o prod na drobno novembra la V primerjavi z nove brom 1998 je lanska p daja narasla za 5, 5 ods tka, pri Čemer je k taki sti največ prispevala p daja v velikih trgovsl obratih, kjer so zabele; 8’ 3-odstotno rast, me tem ko se je v manjš Prodaja v letu dni pove ta za 5 odstotkov. Novembrska rast pj daje na drobno je najvi v zadnjih treh letih, sl Pna prodaja v 11 mesee (januar 99 - november ! Pa je bila za 2, 3 odstol y}šja kot v enakem obe bju leta 1998. Tudi v ti Primeru je rast prodaje velikih trgovskih obra Precej višja (+5, 7%) ko j^anjsih (+1, 6%). Nove ora se je prodaja prehra benih izdelkov poveCi 2a 6, i neprehramber Pa za 5, 2 odstotka. Gle na velikost obratov so i Vembra v malih trgovsl 0bratih [do 2 zaposlei Obeležili 4, 6-odstot rast prodaje, v sreelnjih 0 5 zaposlenih) 5, 2 ir etikih (nad 6 zaposlen ’ 3-odstotno rast prode udi pri velikih obral ast prodaje narašča z ve 50stjo obrata. V tistih -0 19 zaposlenimi je p aja narasla za 7, 2 ods n 9 ’ v trgovskih obratif ad 20 zaposlenimi pa ’ “ odstotka. Pri tem in xenn l+H 70/ ®uPermarketih . °J, medtem ko je r v veleblagovnicah ^T°' 7 odstotka. da navaia tuc tke o rasti proda gu in otokih, kjer je bila rast 4, 8-odstotna. Združenje trgovcev Confcommercio je najnovejše podatke ocenilo kot pozitivne. Vendar pa ob tem Confcommercio tudi opozarja, da je treba še nekaj znakjov, da je res prišlo do pozitivnega preobrata v prodaji. Concom-mercio tudi navaja, da ob upoštevanju inflacije realna novembrska rast znaša 3, 4%. Precej nižja je realna rast v 11 letošnjih mesecih, saj znaša le 0, 6 odstotka in to zgolj zahvaljujoč velikim obratom (+3, 2%), medtem ko je v malih in srednjih obratih zabeležen celo 0, 9-odstotni realni padec prodaje. RIM - Na posebni lestvici, ki jo je objavila Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj OECD ter zadeva gospodarsko rast v glavnih industrijskih državah, zaseda Italija v obdobju 1991 - 1998 eno zadnjih mest. V osmih letih je namreč notranji bruto proizvod v Italiji narasel za pičlih 8, 5 odstotka, pri Čemer sta v tem obdobju nižjo gospodarsko rast med razbitimi državami imeli le Japonska in Švica. Za realno primerjavo rasti BDP je OECD upoštevala fiksne cene in enako kupno moC v letu 1991. Na tej lestvici je premočno prva Irska, kjer je BDP v osmih letih narasel kar za 66, 8 odstotka, sledi pa ji Poljska z 42, 5-od-stotnim povečanjem BDP. Za Italijo sta kot reCeno le Japonska (+7, 2%) in Švica (+4, 3%). Tudi v primerjavi z državami v Evropski uniji je italijanska rast BDP občutno nižja. Povprečno se je namreč BDP v petnajsterici v tem obdobju povečal za 14 odstotkov. Tako je na primer Velika Britanija zabeležila 19, 1-odstotno rast BDP, Francija 12, 3, Nemčija 11, 7, Španija 15, Luksemburg pa kar 40-odstotno rast. V ZDA se je v tem obdobju BDP povečal za 24, 2 odstotka, v Kanadi za 20, povprečje rasti v vseh državah Članicah OECD pa znaša 18, 3 odstotka. OECD pa je ob tem podal tudi nekaj podatkov o končni osebni porabi. Tudi v tem primeru je Italija pri dnu, saj se je poraba povečala le za 7, 3 odstotka. Za njo je tudi tokrat Švica, kjer je osebna poraba leta 1998 ostala praktično na isti ravni kot leta 1991. Kot pri rasti BDP je tudi na tej lestvici prva Irska s 44-odstotnim povečanjem, v ZDA se je osebna poraba v osmih letih povečala za 25, 5 odstotka, v celotnem območju OECD pa je povprečna rast znašala 19 odstotkov. r KOPER/LUKA IN INTEREUROPA-i Upravi dražb uskladili dokumente o spojitvi v GLS KOPER - Na skupni seji sta včeraj upravi Intereurope in Luke Koper obravnavali besedili pogodbe o spojitvi delniških družb v Globalni logistični servis (-GLS) in statuta GLS. Upravi družb sta potrdili usklajeni besedili in določili potrebne aktivnosti za izvedbo skupščin, ki bosta konec marca. Določili sta tudi potrebne aktivnosti za izvedbo skupščin in sprejeli podroben terminski plan za njuno izvedbo. Po napovedih se bosta nadzorna sveta družb sestala sredi februarja in potrdila dokumente za sklic skupščin. Čistopisa pogodbe o spojitvi in statuta GLS bosta družbi, kot je bilo dogovorjeno, poslali v dokončno potrditev tudi vladi. Na osnovi včerajšnje skupne seje je mogoče predvidevati, da se bo uresničila napoved in bo GLS začel delovati v drugi polovici leta. Republika Slovenija pripravlja tudi podpis načelnega sporazuma z Madžarsko, ki bo med drugim vplival na sodelovanje Madžarske s koprskim pristaniščem. Predsednik uprave Luke Koper Bruno Korelič je povedal, da upa, da bo v sklopu tega sporazuma prišlo do tesnejšega gospodarskega sodelovanja. Sodelovanje Madžarske z Luko Koper že poteka v obliki skupne naložbe v silos za žita. (STA) Države kandidatke zelo važno tržišče za Nemčijo BERLIN - Obseg nemške zunanje trgovine s 13 državami kandidatkami za vstop v EU hitro narašča. Po podatkih zveznega statističnega urada se je od leta 1993 do leta 1998 obseg blagovne menjave Nemčije s temi državami povzpel na izvozni strani za 131, na uvozni pa za 123%. Nemčija je tako v 13 držav leta 1998 skupaj izvozila za 92,2 milijarde mark blaga, potem ko je leta 1993 ta številka dosegala le 40 mihjard mark. Tudi uvoz iz 13 držav kandidatk je poskočil na 76 mihjard mark. Države, v katerih skupaj živi 170 milijonov ljudi, s tem predstavljajo 9% nemške zunanje trgovine in so po ocenah statističnega urada »vse važnejše tržišče.« NajveC Nemčija izvozi v Poljsko, Češko, Madžarsko in Turčijo. Te tudi največ izvažajo v Nemčijo, vendar pa predvsem zaradi izvoza avtomobilov močno vodi Češka. Tudi v Franciji in Veliki Britaniji nafta vpliva na rast inflacije PARIZ, LONDON - Cene življenjskih potrebščin so se v Franciji decembra v primerjavi z novembrom zvišale za pol odstotka, na letni ravni pa je Francija lani po podatkih državnega statističnega urada zabeležila 1, 3-odstotno stopnjo inflacije. V Veliki Britaniji je inflacija decembra lani znašala 1, 8 odstotka. V primerjavi z lanskim novembrom se je povečala za 0, 4 odstotka. Povprečna letna inflacija v Veliki Britaniji je lani znašala 1, 5 odstotka, kar je najnižje letno povprečje po letu 1960. V obeh državah med glavnimi razlogi za rast inflacije navajajo cene nafte in naftnih derivatov. TEČAJNICE I n/OZI— T 0-7 A I EVRO= 1.936,27 URE 25. JANUAR 1999 POVPREČNIJECAJ VALUTA 25.1. 24.1. ameriški dolar 1,0008 1,0027 japonski jen 105,69 105,54 grška drahma 331,60 331,45 danska krona 7,4439 7,4457 švedska krona 8,5125 8,5590 britanski funt 0,6083 0,6062 norveška krona 8,0415 8,0455 češka krona 35,860 35,875 ciprska lira 0,5766 0,5770 estonska krona 15,6466 15,6466 madžarski fiorint 255,15 255,12 poljski zlot 4,1423 4,1097 slovenski tolar 199,9799 199,8875 švicarski frank 1,6121 1,6136 kanadski dolar 1,4444 1,4460 avstralski dolar 1,5275 1,5295 novozelandski dolar 1,9612 1,9775 ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA 25. JANUAR 1999 VALUTA NAKUP/PRODAJA 1 EVRO portugalski escudo nizozemski gulden belgijski in luksemburški frank francoski frank nemška marka finska marka španska pezeta avstrijski šiling irski funt italijanska lira 200,482 2,20371 40,3399 6,55957 1,95583 5,94573 166,386 13,7603 0,787564 1936,27 EVRO VSOIMLE V/ALU 1C NAKUP PRODAJA ameriški dolar 1,0142 0,9984 britanski funt 0,6153 0,6031 švicarski frank 1,6265 1,5932 danska krona 7,5878 7,3014 norveška krona 8,2259 7,8571 švedska krona 8,727 8,309 kanadski dolar 1,4789 1,4245 grška drahma 349,07 303,85 japonski jen 110,26 103,59 avstralski dolar 1,6068 1,5010 slovenski tolar 208,2 197,58 hrvaška kuna 8,2394 7,4472 češka krona 45,052 35,205 slovaška krona 55,35 43,028 madžarski fiorint 298,04 242,15 ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA Zadruga zo.z. TRST KMEČKA BANKA GORICA 25. JANUAR 1999 EVRO URE VALUTA nakup prodaja nakup prodaja ameriški dolar 1,0161 0,9986 1906 1939 britanski funt 0,6154 0,6047 3146 3202 kanadski dolar 1,4686 1,4379 1318 1347 japonski Jen 107,4024 105,3504 18,03 18,38 švicarski frank 1,6236 1,5960 1193 1213 norveška krona 8,1552 7,9667 237 243 švedska krona 8,6742 8,4700 223 229 grška drahma 335,5994 322,4318 5,77 6,01 danska krona 7,5314 7,3572 257 263 avstralski dolar 1,5489 1,5179 1250 1276 slovenski tolar 203,8179 197,5785 9,50 9,80 hrvaška kuna 7,9031 7,3066 245 265 FIKSNI TEČAJI VALUT EVRA EVRO LIRE nemška marka 1,95583 989,998 francoski frank 6,55957 295,182 nizozemski gulden 2,20371 878,641 belgijski frank 40,3399 47,998 avstrijski šiling 13,7603 140,741 finska marka 5,94573 325,657 španska pezeta 166,386 11,637 portugalski eskudo 200,482 9,658 irski funt 0,787564 2458,555 lira 1936,27 MILANSKI BORZNI TRG 25. JANUAR 1999 INDEKS MIB 30:-2,16% delnica cena € var.% delnica cena € var.% AEM ALLEANZA 3,752 10,517 -1,21 -1,39 GENERALI MEDIASET 28,930 16,013 -0,99 -2,41 AUTOSTRADE 7,532 -1,99 MEDIOBANCA 8,734 -1,73 BNL 3,324 -1,74 MEDIOLANUM 12,141 -2,87 COMIT 4,800 -1,82 MONTEDISON 1,501 -0,46 BCADI ROMA 1,180 -1,00 OLIVETTI -3,163 -2,34 FIDEURAM 10,951 -1,43 PIRELLISPA 2,607 +0,81 INTESA 3,490 -2,78 RAS 8,651 +0,11 MONTE PASCHI 3,504 -0,70 ROLO BOA 1473 17,200 -0,44 BIPOPCARIRE 91,990 -1,77 SAN PAOLO IMI 11,847 -1,82 EDISON 8,145 -0,34 SEAT PAGINE GIA. 2,928 -2,69 ENEL 4,103 -1,81 TIM 10,950 -2,49 ENI 5,047 -1,71 TEČNOST 3,619 -3,49 FIAT 28,360 -2,03 TELECOM ITA 15,977 -1,38 FINMECCANICA 1,400 -1,26 UNICREDIT 3,944 -2,61 ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana NOVICE Osaka in Bangkok za 012008 OSAKA, BANGKOK - Drago največje japonsko mesto Osaka in tajski Bangkok sta uradno najavila kandidaturo za olimpijske igre (OI) leta 2008; za te igre se sedaj uradno poteguje osem kandidatov. Manj kot teden dni pred zadnjim rokom za prijave je župan Osake Takafumi Isomura Olim-pijsklemu komiteju Japonske izročil dokumente za kandidaturo. Doslej so bile na Japonskem že OI v Tokiu, Sappora in Naganu, Nagoja pa se je neuspešno potegovala za igre leta 1988. Bangkok je uradno podprla tudi tajska vlada, ki je za kandidacijski proces in predstavitev zagotovila 2, 2 milijona dolarjev. Zadnji rok za prijavo kandidatur je 1. februar 2000, Mednarodni olimpijski komite pa bo organizatorja določil julija 2001 v Moskvi. Za OI 2008 se poleg omenjenih dveh mest potegujejo še Peking, Pariz, Toronto, Carigrad, Sevilla in Havana. Oktobra lani je predsednik MOK Juan Antonio Samaranch kot možne kandidate navedel še Buenos Aires, Kairo, Cape Tovvn, Kualo Lumpur in Rio de Janeiro. Lizbona je od kandidature odstopila že konec lanskega leta. Magic Johnson se je poslovil od Švedske STOCKHOLM - Kar 11.368 gledalcev se je zbralo na poslovilni tekmi Magica Johnsona in videli so najboljšo predstavo 40-letnika na turneji petih tekem v švedski košarkarski ligi. Magic je sicer dosegel le 15 točk, najmanj na turneji, se je pa zato izkazal s podajami. "Bila je to moja najboljša predstava, saj bistvo košarke ni v doseganju točk, ampak v podajah oziroma kolektivnosti, " je dejal Magic. Gledalci so bili po njegovi predstavi navdušeni, kako ne, Ce so imeli priložnost spremljati enega najbolj atraktivnih igralcev košarke. "Vse tukaj na Švedskem me je navdušilo, sploh dvorana v Stockholmu, ki je najlepša na svetu. Z veseljem se bom vrnil, morda že v končnici, ko bo moja ekipa Magic M7 naskakovala vrh švedske lige," je še povedal Magic Johnson. Šah: Kasparov in Kramnik še napej z ramo ob rami WIJK AAN ZEE - Na elitnem šahovskem turnirju v Wijk aan Zeeu na Nizozemskem sta v vodstvu še vedno ruska velemojstra Čari Kasparov in Vladimir Kramnik, ki sta v osmem krogu remiziala. Sahista imata sedaj po 5, 5 točke. Zmagal je le Anglež Michael Adams, ki je s Črnimi figurami ugnal rojaka Nigela Shorta, preostale partije pa so se končale z delitvijo točk. V derbiju zmaga Utaha NEW YORK - Dva dvoboja v ligi NBA si zasluzita posebno pozornost - zmaga Utah Jazza nad LA Lakers po dveh podaljških in izjemna predstava Chicago Bulls, ki so proti Indiana Pacers dosegli osmo zmago v prvenstvu. Randy Brown je imel le eno nalogo, zaustaviti najnevarnejšega strelca Indiane Reggia Millerja in, sodec po učinku slednjega, mu je to več kot uspelo. "Moral sem biti ob njemu in mu ne dovoliti pogleda proti košu. Je igralec, ki takoj, ko dobi žogo, jo tudi vrže, vendar sem ga zdaj prisilil, da naredi še kaj drugega," je dejal junak tekme, potem ko je njegov "varovanec" dosegel vsega šest točk ob skupnem metu 3:18. Kljub njegovi katastrofalni predstavi so imeli gostje še vedno možnost za zmago, toda met Rika Smitsa ob zvoku sirene je bil prekratek. V Chicagu se je zaCelo slavje, že šesto v zadnjih desetih tekmah po vrnitvi Tonija KukoCa (15 točk) in skupno osmo v prvenstvu. V Salt Lake Cityu bi gledalci skoraj videli zgodovinski dosežek Johna Stocktona (18 točk, 15 podaj, 9 skokov), ki mu je manjkal le en skok do prvega trojnega dvojčka v 16-letni karieri. Kljub temu so zadovoljni zapustili dvorano, saj so Lakers klonili in to že Četrtič v zadnjih šestih tekmah. Shaquille 0‘Neal (36) je v obeh podaljških dosegel vsega štiri točke, medtem ko sta jih Quincy Levvis in John Stockton zabeležila deset, kar je bilo ob 31 Karla Malona dovolj za zmago. "To so izkušnje, ki velikokrat premagajo tudi takšen talent, kot ga imamo mi, " je po tekmi dejal Člen Rice (20). Gary Payton je dan prej razlagal, kako se morajo njegovi soigralci pogledati v ogledalo . in si odgovoriti na nekatera vprašanja, toda očitno sam najbolj potrebuje koristne nasvete. V zadnji Četrtini mu je pred oCi "padla megla", tako da so ga soigralci komaj zadržali, da ni obračunal s sodnikom, ki mu je prisodil dve tehnični napaki in izključitev. Svojih s to potezo ni ohrabril, saj so izgubili že tretjič zapored, medtem ko so pri Knicks izstopali Allan Houston (27), Latrell Sprewell (24) in Patrick Ewing (17). 1 §§■ Košarka: domovci igrajo jutri Tekma zadnjega kola košarkarskega prvenstva D lige med ekipama Soul Tema in Dom Mark, ki so jo v soboto preložih, bo jutri v Trstu v telovadnici, Ul. Forlanini ob 20.15. JADRANJE / AMERICAN CUP NOGOMET / II POKAL Začelo se je s slabim vremenom Morali so preložiti prvo regato Danes v Rimu prava poslastica: Lazio ■ Juventus Zanimivo bo tudi v Firencah AUCKLAND - Toliko pričakovani finalni dvoboj za Louis Vuitton Cup med italijanski jadrnico Luna Rossa in America One se ni začel najbolje. Pvo regato so morali namreč "preložiti zaradi izedno slabih vremenskih pogojev v zalivau Hauraki v Aucklandu v Novi Zelandiji. Visoki valovi veC kot dva metra in močan veter (24 vozlov) so preprečili, da bi Čolna sploh startala. Direktor regate Vince Cook je dejal: »»Slabšega vremena nismo mogli dobiti. V takih vremenskih pogojih bi bila plovba izredno nevarna in tvegali bi celo, da bi se Čolna razbila.« Na sliki: močan veter v Haurakiju RIM - Drevi bosta dve povratni Četrtfinalni tekmi itlaijanskega nogometnega pokala. V Firencah se bosta ob 18. uri spoprijela domača Fiorentina in Venezia. Prvo srečanje v Benetkah se je končalo brez gola, za uvrstitev v polfinale pa so danes favoriti nogometaši Fiorentine. Drevi ov 20.45 pa bo v Rimu derbi tega kola. Lazio bo doma igral proti Juventusu. Prva tekma v Turinu se je končala s tesno zmago 3:2 za moštvo trenerja Ance-lottija. Rimsko moštvo je danes v rahli prednosti, saj mu zadostuje tudi zmaga z 1:0, da se kvalificira, toda Juventus je ta čas v zelo dobri formi in bi mu zadosot-val tudi neoldoCen izid za uvrstitev v polfinale. Jutri pa bo na sporedu še tekma Inter - Milan. Na prvem srečanju je zmagal hiter s 3:2. Sinočnji izidi: Cagliari - Roma 1:0 (prva tekma 1:0), kvalificiran Cagliari. FIFA: Rivaldo igralec leta 1999 BRUSELJ - Mednarodna nogometna zveza je na glaa vCera v Bruslju razglasila najboljšega nogometaša leta 1999. Priznanje je po pričakovanju dobil Bacelonin nogometaš, Brazilec Rivaldo, ki je bil decembra izbran tudi za evropskega igralca leta. Dragi po izbora selektorjev 140 reprezentanc je bil Anglež David Beckham, tretji pa Argentinec", ki igra pri Fiorentini, Gabriel Ba-tistuta. __________ROKOMET / EVROPSKO PRVENSTVO____________ Favorizirani Švedi so trepetali za zmago Slovenija je bila evropskim in svetovnim prvakom skoraj povsem enakovredna Švedska - Slovenija 26:24 (11:12) SLOVENIJA: Pušnik, Šerbec 2, Vugrinec 3, Kastelic 2, Banfro 1, Cvijic, Puc 4 (0), Pungartnik 4, Tomšič 2, Pajovič 5 (0), Lapajne, Lubej 1. SVEDSKA: Svensson, Wislander 7, Sivertsson 1, Lingren, Frandesjoe 4, Petterson, Loevgren 5 (2), Thorson 3, Goenzel, Olsson 3, Andersson, Vranjes 3. Sedemmetrovke: Švedska 2 (2), Slovenija 2 (O).IzkljuCitrve: Švedska 4 minute, Slovenija 0. ZAGREB - Slovenska moška rokometna reprezentanca v Četrtem nastopu na EP resda ni premagala favorizirane Švedske, a se je s pogumno in borbeno igro povsem enakovredno kosala s svetovnimi in evropskimi prvaki. Vse do zadnjih minut so Švedi trepetali za zmago. Na koncu so vendarle slavili Skandinavci in potrdili tudi uvrstitev v polfinale te- ga tekmovanja. V drugi polovici prvega in v prvi polovici drugega polčasa pa so izbranci slovenskega selektorja Leopolda Jerasa povsem nadzorovali potek dogajanja in si v prvih minutah dragega polčasa celo priigrali tri gole prednosti (14:11), vendar so v nadaljevanju na površje izplavale večje izkušnje švedskih mednarodnih mojstrov. V slovenski igri so se spet ponovile nekatere napake z minulih tekmem, "rak rana" naše reporezentance pa še vedno ostaja izvajanje sedemmetrovk. Po sedmih zgrešenih na Reki, so v dvoboju s Švedsko v Zagrebu dodali še dve. Slovenci so zaceli zelo bojazljivo in s prevelikim spoštovanjem do uglednega tekmeca. Nenadejano "darilo" so Švedi izkoristili in po dveh minutah vodili z 2:0: Slovenci pa so že v naslednji mninuti po strelih Renata Vugrinvca in Romana Pungartnika izenačili. Slovenci so se Šve- dom zoperstavili z nekoliko plitvejšo razCliCico obambe 3-2-1. Ta je vsesozi delovala dobro, nekoliko veC težav pa so imeli naši v napadu, predvsem pri postavljeni Švedski obrambi 6-0. Dobro pa je deloval protinapad. Priložnost za ugodnejši izid je splaval po vodi tudi zaradi zgrešenih metov Pungartnika, ki je imel kar trikrat priložnost za hiter protinapad, a je akcije prehitro zaključeval in praviloma streljal prek vrat. Kljub porazu slovenski rokometaši še niso izgubili upanja za igranje za peto mesto na prvenstvu. Ob pričakovanih zmagah Rusije proti Portugalski in Danske proti Islandiji bo končni razplet znan šele jutri, ko mora Slovenija premagati Islandijo, Danska pa z manj kot sedmimi goli Portugalsko. V A skupini je včeraj Francija premagala Španijo z 28:22 (16:13). Odložene tekme bodo na sporedu 6. februarja Deželna nogometna zveza je včeraj uradno sporočila, da bodo vse tekme amaterskih prvenstev (elitna, promocijska, 1., 2. in 3. amaterska liga), ki jih v nedeljo niso odigrali zaradi salbega vrmee-na in zasneženih igrišč, na sporedu 6. februarja. Glede nadaljnjega sporeda pa bodo v nedeljo, 30. t.m. na sporedu vse tekme 3. povratnega kola v raznih amaterskih prvenstvih. Tekme mladinskega deželnega prvenstva, ki jih niso odigrali v soboto, pa bodo na sporedu 5. februarja. SMUČARSKI SKOKI TENIS / PRVENSTVO AVSTRALIJE Finska prva v Hakubi Slovenska vrsta je osvojila 8. mesto HAKUBA - Finska (Risto Jussilainen, Ville Kantee, Jani Soininen, Jarme Ahonen) je zmagala na prvi ekipni tekmi za svetovni pokal v smučarskih skokih v tej zimi, ki je bila v Hakubi na Japonskem (883, 2 točke). Na drugem mestu je bila Nemčija (879, 0), tretja je Avstrija (845,1), Četrta pa Japonska (813, 7). Slovenija (Damjan Fras, Robert Kranjec, Jure Radelj, Peter Zonta) je bila predzadnja, osma (638, 5). Jutri bo na tej skakalnici še posamična tekma. Fras je skočil 121, 5 in 110, 5 metra (205, 1 točka), Kranjec 99, 5 in 91 metrov (130, 9), Radelj 108 in 87 (144, 0), Sonta pa 92 in 110, 5 metra (158, 5). Uspešno je nastopil le Fras, ki je v prvi seriji letel 121, 5 metra, in krepko presegel vse slovenske reprezentante. V drugi je bil 11 metrov krajši. Med letom je imel zaradi moCnih sunkov vetra zelo nemirne smuči, kljub temu pa je dosegel večjo daljavo kot ostali bije slovenski skakalci v prvi seriji. Za Frasom, ki se tudi sicer na ekipnih tekmah zelo dobro motivira in ne glede na formo zgledno bori, sta nastopila Japonec Hiroja Saito in Cebti v svetovnem pokalu Avsbijec Andreas Goldberger, ki pa v tedaj slabih vremenskih razmerah nista presegla dosežka Frasa. V prvi seriji se je nastop povsem ponesrečil najboljšemu slovenskemu skakalcu v tej zimi Zonti, ki je z 92 mebi onemogočil svoji vrsti, da bi se lahko borila za peto mesto s Švico. Za nameček je v drugi seriji slabo, pod 90 mebi, skočil še Radelj v betji izmenjavi druge serije, zaradi Cesar je Slovenija (541, 6) zaostala še za Poljsko (559, 3) in padla na sedmo mesto. Zonta je kot zadnji skakalec ekipe v drugem skoku s 110, 5 meba sicer popravil vtis s prvega nastopa, vendar pa to ni bilo dovolj za napredovanje. Znana prva polfinalna para Moški: Agassi - Sampras in ženske: Davemportova - Capriatijeva MELBOURNE - Znana sta prva polfinalna para Mednarodnega prvenstva Avsbalije v Melbournu. Pri moških se bosta pomerila Američana Andre Agassi (na sliki) in Pete Sampras, pri ženskah pa prav tako Američanki Lindsay Davenport in Jennifer Capria-ti.Vsi zmagovalci so imeli precej lahko delo. Agassi je v prvem Cebtfinalu premagal Maročana Hichama Arazija s 6:4, 6:4 in 6:2, Sampras pa je bil boljši od rojaka Chrisa Woodruffa s 7:5, 6:3 in 6:3. Polfinalistki sta nasprotnicama skupaj prepustili le pet iger. Capriatijeva, ki se je po devetih letih znova prebila med štiri na grand slam turnirju, je bila boljša od Japonke Ai Sugijame s 6:0 in 6:2, Da-venportova pa je izločila Francozinjo Julie Halard Decugis s 6:1 in 6:2. Ostali polfinalisti bodo znani v sredo, ko se bodo pri moških srečali Younes El Aynaoui - Jevgenij Kafel-nikov ter Magnus Norman -Nicolas Kiefer, pri ženskah pa Martina Hingis -Aranbca Sanchez Vicario ter Elena LihovCeva - Con-chita Martinez. Oči ljubiteljev rumene teniške žogice bodo uprte v dvoboj Agassi - Sampras, ponovitev finala iz Wimbledona. Ce zmaga Agassi, bo to njegovo čebto zaporedno finale za grand slam, Ce pa to uspe Samprasu, bo imel v finalu priložnost za zgodo- vinski dosežek - 13. grand slam, kar do zdaj še ni uspelo nikomur. "Z veseljem bom še kakšen dan ostal v Avsbaliji in si ogle' dal ta dvoboj. SodeC p° tem, kar je doletelo mene, se Samprasu ne obeta nic dobrega, saj je Agassi trenutno v vrhunski formi- Ce mi je uspel dober udarec, mi je on vrnil še močnejšega in bolj natančnega, tako da mi ni preostalo drugeg3’ kot se smejati, " je dejal Arazi, podobnega mnenja pa je bil tudi Chris VVoo druff, ki ni bil kos Sampra r) 6:4, 6:4, ske: Jenni- 0 - Ai Su- NAMIZNI TENIS / V RAZNIH LIGAH Krasove ekipe spremenljivo V ženski B ligi brez moči proti ekipi iz Lecca ZENSKA B LIGA Kras Activa - Abbadia Laria- naLC0:5 Rustja - Giussani 1:2 (18:21, 21:12, 16:21); Tretjak - Alippi 0:2 (15:21, 12:21); Rustja/Tre-tjak - Giussani/Alippi 1:2 (19:21, 21:18, 14:21); Rustja -Alippi 0:2 (14:21, 11:21); Tretjak - Giussani 0:2 (14:21, 15:21). Kraševim drugoligasicam za poraz proti gostjam iz Lecca ne moremo ničesar očitati. Dale so vse od sebe, a je bila ekipa Abbadia Lariana prevelika ovira za njih. Nasprotnikova ekipa ni imela lukenj, skozi katero bi se lahko krasovki izvlekli (in hkrati odlepile iz spodnjega klina na lestvici). Požrtvovalna bena Rustja (št. 82) in novinka v ženski B ligi Martina Tretjak (št. 111) sta si na vso moč prižade-lavi in naskakovali trdnjavo nekdanjih prvoligaških igralk Cristino Giussani (št. 63) in Se-renello Alippi (št. 75). Prizadevanja tovarišic je s klopi spremljala Jasmin Kralj, ki pa ni mogla poseči v igro, ker je odigrala tekmo v višji ligi dan prej. Krasovki sta imeli le teoretično priložnost, da bi osvojili dve točki (tu mislimo na zmagani set Rustjeve v individualnem dvoboju z Giussanije-vo in v igri dvojic). Do konca prvenstva ostaja varovankam Robija Milica le malo maneverskega prostora. Po dvotedenskem premoru (12. 2.) bodo krasovke gostile najmočnejšo ekipo prvenstva ženske B lige, Angero. Okrepijo se lahko le s ponovno zmago nad Cortacciom, rešijo pa prav v zadnjem krogu (18. 3.), če prelagajo Ragaldi iz Novare. Ostali izidi 10. kroga: Ange-ra VA - Tramin Raiffeisen BZ 2:3'. Regaldi NO - Fincantieri TS 3:2. Vrstni red skupine B: Tramin Raiffeisen BZ in Fincantieri TS 18, Angera VA 17, Pit-Lycra Castel Goffredo 15 (tekma manj), Abadia Lariana TO in Regaldi NO 14, Kurtatsch (portaccia) (tekma manj) in Rras Activa 11. Blasone -2l' 16-21); R. to2:l (14:21, s°ne/Ridom -to 2:1 (21-14, d°lfi - Orai l8:2l, 23:2i; riento 1:2 (21 Telovadn nudila živahe rih so se 1 Vetonskoj li zadala , med Nad seniorko terjali kakšen!R ) 3- kat.) Enrico Nadjo s strli od, Pri vo v setil ‘zgubi °gron točk držala tudi Nadja, saj so nasprotnice od nje boljše za cel razred, Roberta Ridolfi pa glavna akterka. Kras B - Sarmeola PD 2:3 Sardo - Giorgioni 0:2 (17:21, 8:21); R. Zavadlal -Ackerley 1:2 (21:19, 17:21, 15:21); Sardo/Zavadlal - Gior-gioni/Ackerley 0:2 (li:21, 9:21); Sardo - Fantini 2:0 (22:20, 21:11); R. Zavadlal -Bonnanno 2:0 (21:13, 21:18). Poraz novopečenih tretjeka-tegoric Sare Sardo in Roberte Zavadlal, ki sta iz »VVaiting liste« na novih jakostnih lestvicah zapisane s številkama 165 in 162, je bil pričakovan. Sarmeola di Rubano razpolaga z ekipo štirih seniorskih igralk, ki so morada tehnično manj usposobljene od gojenk krasove namiznoteniške šole, zato pa Giorgionijevo in Ackerleye-vo rešuje »obdelan« lopar. Proti takim je potrebna stalna koncentracija, kar pa krasove novinke še ne zmorejo skozi celotno tekmo. Ko so gostje s tema igralkama imele zmago že v žepu (3:0), sta krasovi na-raščajnici (letnik 1985) prišli na račun in osvojili dve točki: Sara proti Fantinijevi in Roberta proti Emiliani Bonnanno, v. prvem delu tekme je Zavadlavova Ackerleyevi odvzela set. Zrno do zrna... Pomembna zmaga je Kras »A« ponesla na sam vrh prvenstvene lestvice, sledita pa ji takoj oba nedeljska obiskovalca v Zgoniku Sangio’97 in Sarmeola. Zaradi neparnosti pa bodo Ajevke na špici lahko ostale le nekaj krogov. Imajo namreč tekmo več in bodo v 13. krogu počivale. Sangio ’97 pa bo igral s krasovimi Bejevkami. Mlajša ekipa je za dalj časa ugreznila na varnem petem mestu. Se izid 3. para v 3. povratnem krogu: CUS UD -Latisana Pertegada 4:1. Vrstni red skupine D: Kras »A« 16, Sangio ’97 Lupatoto VR, Sarmeola di Rubano PD in CUS UD 15, Kras B 12, Azzur-ra GO in Latisana Pertegada 8. MOŠKA C2 LIGA Kras - Azzurra C2 GO 5:4 Fabiani - Marega 2:0 (21:12, 21:17); Verč - L. Trevi-san 1:2 (9:21, 21:18, 8:21); Si- mionato - Sulin 1:2 (23:21, 12:21,12:21); Fabiani - L. Tre-visan 2:0 (21:12, 21:16); Si-mionato - Marega 2:1 (21:18, 19:21, 21:18); Verč - Sulin 0:2 (15:21, 11:21); Simionato - L. Trevisan 1:2 (9:21, 21:15, 16:21); Fabiani - Sulin 2:0 (21:18, 21:15); Verč - Marega 2:1 (21:17,17:21,21:11). Drugo presenečenje je bila zmaga Krasovega moštva, ki po kvaliteti pripada D ligi, zaradi pomanjkanja ekip pa nastopa v združenem deželnem C2 prvenstvu. Krašovci so dosegli zmago ob koncu rednega dela prvenstva proti goriški Azzurri, »pravi« postavi C2. Krašovci so jim zadali pekoč, prvi prvenstveni poraz (kras je bil poražen le od Azzurre v jesenskem delu). Tekma je trajala 15 minut manj kot štiri ure. Najbolj smo bili veseli treh zmag mladinca Uroša Fabianija, ki je vse tri nasprotnike premagoval z navidezno precejšnjo lahkoto (vse z 2:0 v setih, celo močnega Stefana Su-lina) in pa osvojene odločilne točke Jurija Verča, igralca prav tako iz mladinskih vrst proti veteranu Mauru Maregi v zadnjem srečanju pri stanju 4:4. Iz enajstmetrovke je Jurij nervoznemu kapetanu krepko zatresel mrežo. Več kot polovica tekem je terjalo dodaten tretji set, v njih pa se je izkazal kot veliki bojevnik proti nekdanjim kljubskim tovarišem prvo sezono v krasovi majici Guido Simionato. Ob koncu rednega dela prvenstva se po doseženih posamičnih zmagah mladinec Uroš Fabiani (17:2) lahko enači s požrtvovalnim Simionatom (17:6). Z devetimi zmagami je doprinesel k drugemu mestu ekipe v skupini B Jurij Verč (9:9), po-jnagal je še ex Chiadinov veteran Divo Vinicio (score 3:1). Prvenstvo se bo nadaljevalo po dvotedenskem premoru (12.2.) z razigravanjem ekvivalentnih mest med dvema skupinama, nadaljnje razigra-vanje mest za Deželnega ekipnega prvaka pa bo trajalo še cel marec. OSTALA IZIDA: Udine 2000 - CUS UD A 5:4; Rangers UD - Azzurra B GO - prestavljena zaradi snega. Obvestila SK DEVIN pod pokroviteljstvom ZSSDI priredi v nedeljo, 30. t. m. v kraju Torni di Sopra 19. Zamejsko slovensko smučarsko prvenstvo. Veleslalom bo na progi Varmost 2. Prijave do 16. ure petka, 28. januarja. Informacije nudi ZSSDI, tel. št. 040-635627 in SK Devin, tel. št. 040-2024017. Vsi smučarji toplo vabljeni! SK DEVIN priredi v nedeljo, 30. januarja 2000, ob priliki Zamejskega prvenstva, in v soboto, 12. februarja, ob priliki Pokala treh dežel, smučarska izleta z avtobusom v Fomi di Sopra. Prijave na tel. št. 040-200782 (Francko) ali 040-200530 (Dario). SK BRDINA organizira ob priliki Zamejskega prvenstva, 30. 1. 2000, smučarski izlet v Forni di Sopra. Za informacije pokličite na tel. št. 040-225804 ali 040-212859 v veCemih urah. SKD CEROVEJE-MAVHINJE priredi v nedeljo, 30. januarja, smučarski izlet v Fomi di Sopra. Odhod iz Sesljana ob 7. uri. Za informacije in rezervacije tel. na št. 040-291078 ali 040-291479 od 19.30 do 20.30. ODSEK ŠPORTNEGA RIBOLOVA PRI TPK SIRENA vabi elane in tekmovalce naj se v petek, 28. januarja, od 19. do 20.30 javijo na sedežu društva v Miramarskem drevoredu 32 z zdravniškim spričevalom za dvig izkaznice in koledarja tekem. VOZNI RED VLAKOV VEUAVEN OD 26. SEPTEMBRA 1999 DO 29. JANUARJA 2000 Železniška postaja v TRSTU Proga TRST-BENETKE ODHODI PRIHODI URA VRSTA SMER URA VRSTA SMER 4.46 (R) ■Tržič (5.10), Portogruaro (5.52), Mestre (6.54), 2.18 (IR) Benete (0.05), Mestre (0.16), Portogruaro (1.12), Tržič Benetke (7.05). - (1.55). 5.33 (IR) Tržič (5.57), Portogruaro (6.39), Mestre (7.30), 6.25 (R) Portogruaro (5.04), Tržič (6.02) - '*'. Benetke (7.41) 6.57 (D) Portogruaro (5.36), Tržič (6.30) -l*1. 5.56 (IC) Tržič (6.20), Portogruaro (6.59), Mestre (7.39)na-daljuje v Milano1*1. 7.30 (E) Iz Neaplja in Rima v Mestre (5.40), Portogruaro (6.20), Tržič (7.07)'‘J 6.18 6.58 7.18 (ES) (R) (E) Tržič (6.40), Portogruaro (7.19), Mestre (8.08), Benetke (8.19), nadaljuje v Rim Tržič (7.23), Portogruaro (8.19)-1*1. Tržič (7.43), Portogruaro (8.27), Mestre (9.09), Benetke (9.18). 7.51 8.34 8.50 950 (R) (R) (E) (R) Portogruaro (6.43), Tržič (7.26) -l*1. Iz Pontebbe in Vidma v Cervinjan (7.55), Tržič (8.09) - ’*’. iz Ženeve v Mestre (7.04), Portogruaro (7.48), Tržič (8.27). Portogruaro (7.56), Tržič (8.54) - l*)("|s|. 7.50 (IC) Tržič (8.14), Portogruaro (8.53), Mestre (9.33), nadaljuje v Rim in Salerno. 9.31 (E) iz Lecceja v Benete (7.28), Mestre (7.40), Portogruaro (853), Tržič (9.07)'4|. 8.58 (IR) Tržič (9.22), Portogruaro (10.02), Mestre (10.49), Benetke (10.59). 10.49 (IR) Benete (8.50), Mestre (9.01), Portogruaro (9.44), Tržič (10.27)-™ 1022 (IR) Tržič (10.58), Portogruaro (12.02), Mestre (12.49), Benetke (12.59).-1*™151. 11.12 (IR) Benetke (8.50), Mestre (9.01), Portogruaro (9.44), Tržič (10.27)-M"”5’. 10.58 (IR) Tržič (11.22), Portogruaro (12.02), Mestre (12.49), Benetke (12.59) - *. 11.58 (E) Benete (9.50), Mestre (10.01), Portogruaro (10.38), Tržič (11.35). (Vozi 26.9., od 20.12. do 10.1.). 11.58 (IR) Tržič (12.22), Portogruaro (13.02), Mestre (13.49), Benetke (13.59). 12.03 (D) Benete (9.50), Mestre (10.01), Portogruaro (10.44), Tržič (11.40). (Vozi od 27.9. do 19.12. od 11.1.). 12.33 (IC) Tržič (12.57), Portogruaro (13.36), Mestre (14.17), Benetke (14.27), nadaljuje v Milano, Genovo in L- 13.49 (IR) Benetke (11.50), Mestre (12.01), Portogruaro (12.44), Tržič (13.27). vomo. 14.49 (IR) Benetke (12.50), Mestre (13.01), Portogruaro (13.44), 12.58 13.58 (R) (IR) Tržič (13.22), Portogruaro (14.02), Mestre (14.49), Benetke (14,59. Tržič (14.22), Portogruaro (15.02), Mestre (15.49), Benetke (15.59). 1650 1659 (D) (IC) Tržič (1457). Benetke (14.22), Mestre (14.33), Portogruaro (15.16), Tržič (15.58). Iz Salerna in Rima v Mestre (14.45), Portogruaro (15.26), 1424 (R) Tržič (14.54), Portogruaro (15.54) -n. Tržič (16.06). 14.58 (IR) Tržič (15.22), Portogruaro (16.02), Mestre (16.49), Benete (16.59). 17.07 (IC) Iz Milana v Benete (15.14), Mestre (15.26), Portogruaro (16.04), Tržič (16.44)'*'. 15.58 (IR) Tržič (16.2g, Portogruaro (17.02), Mestre (17.49), Benetke (17.59). 17.49 (IR) Benetke (15.50), Mestre (16.01), Portogruaro (16.44), Tržič (17.27). 16.17 (IC) Tržič (16.41), Portogruaro (17.20), Mestre (17.59), 18.49 (IR) Benetke (16.50), Mestre (17.01), Portogruaro (17.44), nadaljuje do Rima. Tržič (18.27). 16.58 (IR) Tržič (17.22), Portogruaro (18.02), Mestre (18.49), Benete (18.59). 19.49 (IR) Benetke (17.50), Mestre (18.01), Portogruaro (18.44), Tržič (19.27). 1728 (R) Tržič (17.54), Cervinjan (18.07), nadaljuje do Vidma, Pontebbe-1*1'"™ 20.49 (IR) Benetke (18.50), Mestre (19.01), Portogruaro (19.44), Tržič (20.27). 17.58 (E) Tržič (18.22), Portogruaro (19.05), Mestre (19.49), Benete (19.59). (Vozi od 19.12. do 9.1.). 21.54 (IC) Iz Milana v Mestre (20.12), Portogruaro (20.51), Tržič (21.31). 1758 (D) Tržič (18.22), Portogruaro (19.02), Mestre (19.49), Benetke (19.59). (Vozi do 18.12. od 10.1.). 2253 (IC) Iz Rima v Mestre (20.40), Portogruaro (21.20), Tržič (22.00). 18.58 (R) Tržič (19.23), Portogruaro (20.13), Mestre (21.14), Benetke (21.26). 2350 (E) Benetke (21.22), Mestre (21.33), Portogruaro (22.11), Tržič (22.56). 19.34 (E) Tržič (19.59), Portogruaro (20.42), Mestre (21.26), Benete (21.35), nadaljuje v Lecce preko Ferrare, 23.38 (ES) Iz Rima v Benetke (21.45), Mestre (21.57), Portogruaro (22.37), Tržič (23.15)m. 19.45 (R) Riminija - ni na poti v Bologno151 Tržič (20.15), Portogruaro (21.14)- ,*>™. 0.38 (R) Benetke (22.20), Mestre (22.33), Portogruaro (23.34), Tržič (0.16). 2022 (E) Tržič (20.46), Portogruaro (21.24), Mestre (22.04), nadaljuje v Milano, Ženeve. 21.37 (E) Tržič (22.01), Portogruaro (22.45), Mestre (23.26), nadaljuje v Rim, Napolisl. 22.30 (R) Tržič (22.56), Portogruaro (23.47) '*'. Proga TRST-VIDEM ODHODI PRIHODI URA VRSTA SMER URA VRSTA SMER 5.13 (D) Tržič (5.38), Gorica (6.01), Videm (6.32) -,*,,,|(s>. 6.41 (D) Videm (5.21), Gorica (5.52), Tržič (6.15) -". 5.40 (R) Tržič (6.09), Gorica (6.34), Videm (7.11) - ^ nadaljuje za Sadle. 7.24 (R) Videm (5.57), Gorica (6.31), Tržič (6.56) -". 6.10 (D) Tržič (6.34), Gorica (6.56), Videm (7.28) -m nadaljuje za Benetke. 7.44 (D) Videm (6.36), Gorica (7.00), Tržič (7.21 )-"iz Sadla. 6.40 (R) Tržič (7.09), Gorica (7.34), Videm (8.10) -w. 8.28 (R) Videm (7.00), Gorica (7.34), Tržič (7.59) -". 7.13 (IR) Tržič (7.37), Gorica (7.57), Videm (8.21) - nadaljuje za Benetke. 8.34 (R) Videm (7.27), Tržič (8.09) -" iz Pontebbe preko Cervinjana 8.06 (R) Tržič (8.36), Gorica (9.01), Videm (9.36) -m. 8.38 (R) Videm (7.10), Gorica (7.45), Tržič (8.09) - '"L 8.13 (D) Tržič (8.40), Gorica (9.03), Videm (9.33) - (*>. 8.43 (D) Videm (7.36), Gorica (8.00), Tržič (8.21) -" iz Sadla 9.13 (IR) Tržič (9.37), Gorica (9.57), Videm (10.21) nadaljuje za Benetke. 9.13 (R) Videm (7.45), Gorica (8.19), Tržič (8.44) -". 10.06 (R) Tržič (10.35), Gorica (10.59), Videm (11.35) - '“J 9.48 (IR) Videm (8.41), Gorica (9.05), Tržič (9.26) iz Benetk. 11.13 (IR) Tržič (11.37), Gorica (11.57), Videm (12.21) nadaljuje za Benetke. 10.39 (D) Videm (9.23), Gorica (9.52), Tržič (10.14) -" iz Benetk, e Tržiča v 11.40 (R) Tržič (12.09), Gorica (12.33), Videm (13.08) -1*> nadaljuje za Trst pelje samo ob sobotah in 24.12. ter 31.12. Benetke. 11.38 (R) Videm (10.10), Gorica (10.44), Tržič (11.09) - <**>. 12.06 (R) Tržič (12.35), Gorica (13.00), Videm (13.37) -l**’. 12.34 (IR) Videm (11.27), Gorica (11.51), Tržič (12.12) e Benetk. 12.13 (R) Tržič (12.40), Gorica (13.03), Videm (13.32) -1,1 nadaljuje za Be- 13.38 (R) Videm (12.10), Gorica (12.44), Tržič (13.09) -l**1. netke. 13.42 (D) Videm (12.23), Gorica (12.54), Tržič (13.17) -", 12.40 (R) Tržič (13.09), Gorica (13.34), Videm (14.11) 1423 (R) Videm (12.46), Gorica (13.25), Tržič (13.51) - 13.13 (IR) Tržič (13.37), Gorica (13.57), Videm (14.21) nadaljuje za Benetke. 14.34 (IR) Videm (13.27), Gorica (13.51), Tržič (14.12) iz Benetk. 13.23 (R) Tržič (13.52), Gorica (14.17), Videm (14.54)-1*1. 15.13 (R) Videm (13.41), Gorica (14.18), Tržič (14.45) -". 14.06 (R) Tržič (14.35), Gorica (15.00), Videm (15.36) -<**'. 15.41 (R) Videm (14.13), Gorica (14.48), Tržič (15.12) - 14.13 (D) Tržič (14.38), Gorica (15.00), Videm (15.30) -m. 15.45 (D) Videm (14.26), Gorica (14.57), Tržič (15.20) -". 14.35 (R) Tržič (15.04), Gorica (15.29), Videm (16.06) -m. 16.34 (IR) Videm (15.27), Gorica (15.51), Tržič (16.12) iz Benetk. 15.13 (IR) Tržič (15.37), Gorica (15.57), Videm (16.21) nadaljuje za Benetke. 17.39 (R) Videm (16.23), Gorica (16.51), Tržič (17.14) -" iz Benetk. 16.06 (R) Tržič (16.35), Gorica (17.00), Videm (17.36) - 17.40 (R) Videm (16.12), Gorica (16.46), Tržič (17.11)- '**'. 16.10 (D) Tržič (16.35), Gorica (16.58), Videm (17.28) 18.21 (R) Videm (16.48), Gorica (17.25), Tržič (17.52) -". 16.38 (R) Tržič (17.10), Gorica (17.36), Videm (18.15) -1*1. 18.34 (IR) Videm (17.27), Gorica (17.51), Tržič (18.12) iz Benetk. 17.13 (IR) Tržič (17.37), Gorica (17.57), Videm (18.21) nadaljuje za Benetke. 1921 (R) Videm (17.49), Gorica (18.26), Tržič (18.54) - 17.28 (R) Tržič (17.54), Videm (18.40) -1,1 preko Cervinjana do Pontebbe -1,115’. 19.42 (D) Videm (18.23), Gorica (18.54), Tržič (19.17) -im. 17.40 (R) Tržič (18.09), Gorica (18.33), Videm (19.09) - "nadaljuje za Benetke. Tržič (18.35), Gorica (19.00), Videm (19.36)-,”1 nadaljuje za Co-negliano. 2028 (R) Videm (18.55), Gorica (19.32), Tržič (19.59) -l***1. 18.06 (R) 20.24 20.34 (R) (IR) Videm (18.56), Gorica (19.31), Tržič (19.57) -iz Benetk. Videm (19.27), Gorica (19.51), Tržič (20.12) iz Benek 18.13 (D) Tržič (18.38), Gorica (19.01), Videm (19.29) - "nadaljujezaCo- 21.45 (D) Videm (20.27), Gorica (20.58), Tržič (21.21) - '**’ iz Benet*. negliano. 22.04 (D) Videm (20.40), Gorica (21.15), Tržič (21.37)". 18.40 (R) Tržič (19.09), Gorica (19.34), Videm (20.11)-"l"61. 22.34 (IR) Videm (21.27), Gorica (21.51), Tržič (22.12) izBer % 19.13 (IR) Tržič (19.37), Gorica (19.57), Videm (20.21) nadaljuje za Benetke. 0.56 (R) Videm (23.27), Gorica (0.02), Tržič (OZ/) iz Cen: 20.10 (D) Tržič (20.37), Gorica (21.00), Videm (21.29). 21.13 (IR) Tržič (21.37), Gorica (21.57), Videm (22.21) nadaljuje za Benetke. Proga TRST-OPCINE ODHODI PRIHODI URA VRSTA SMER URA VRSTA SMER 9.07 (E) iz Ženeve, preko Benetk v Ljubljano in Zagreb do Vinkovcev 6.50 (E) prihaja iz Budimpešte preko Ljubljane in nadaljuje do Benetk 12.19 (E) Ljubljana, Zagreb, Budimpešta, (prihaja iz Benetk 26. 9., od 9.42 (E) prihaja iz Ljubljane -" 16.52 23.39 20.12. do 10.1.). Ljubljana -" Ljubljana, Zagreb, Budimpešta, prihaja iz Benetk 17.20 (E) pnh^a jz Budimpešte preko Ljubljane (nadaljuje do Benetk (E) (E) 20.02 (E) prihaja iz Vinkovcev, Zagreba preko Ljubljane do Benetk in nadaljuje do Ženeve IC-lntercity E-ekspresni vlak IR-Meddeželnivlak D-Brzovlak R - Deželni vlak ES - Eurostar Italia bus - nadomestni avtobus m - ne vozi ob nedeljah in praznikih. i**1 - vozi samo ob nedeljah in praznikih. I***) - vozi samo ob predprazničnih dneh. 1,1 - ne vozi ob sobotah. 121 - vozi ob sobotah in praznikih. 131 - vozi ob delavnikih, ne vozi v predprazničnih dneh. 1,1 - ne vozi 25.12. in 1.1. Sl-ne vozi 24.12. in 31.12. 161 - vozi tudi 24.12. in 31.12. 171 - obvezna prijava ob petkih in nedeljah ter 1.11., 8.12., od 20.12. do 10.1. Lipovškova in Lotrič v Trubadurju Koncertno izvedbo Trubadurja na odra Gallusove dvorane Cankarjevega doma 27. in 29. januarja in v dvorani Vatro-slav Lisinski v Zagrebu 31. januarja pripravljajo domači glasbeniki z mednarodno pevsko zasedbo: dirigent Marko Letonja, Orkester Slovenske filharmonije, Slovenski komorni zbor in zbor Consortium musicum z zborovodjo Mirkom Cudermanom, ter pevci - poleg Marjane Lipovškove in Janeza Lotriča še sopranistka Joanna Kozlovvska kot Leonora, baritonist Michael Kraus kot grof Luna, basist Alfred Burgstaller kor Ferrando, ob njih pa še obetajoča mlada slovenska interpreta, sopranistka Mateja Arnež kot Ines in tenorist Matjaž Stopinšek kot Ruiz. Verdijev Trubadur že skoraj poldrugo stoletje polni operne avditorije in je nesporno nepogrešljiv del železnega opernega repertoarja. Med Verdijevimi operami je le malo takih, ki bi se po številu všečnih glasbenih toCk lahko primerjale s Trubadurjem. Zgodba je povzeta po temačni viteški gledališki igri El trovador. V ospredju je ciganka Azucena, ljubeča mati in obenem maščevalna furija. Pre- miera Trubadurja je bila januarja leta 1853 v Rimu, na Slovenskem pa prva izvedba nosi letnico 1895. Mezzosopranistka Marjana Lipovšek snema in nastopa z največjimi orkestri in pod vodstvom najveCjih dirigentov. Njene izjemne stvaritve so posnete na številnih plošCah. Leta 1993 je prejela Častni naziv "bavarska komorna pevka". Maja leta 1996 je kot edina Slovenka poleg Antona Dermote za vrhunske umetniške dosežke na Dunaju prejela še Častni strokovni naziv "komorna pevka". Po študiju na ljubljanski glasbeni akademiji se je Janez Lotrič izpopolnjeval pri Mariu del Monacu in komorni pevki Hildi Zadek na Dunaju. Med letoma 1980 in 1987 je bil solist mariborske Opere, zadnji dve leti je Član ljubljanske operne hiše. Po debutu leta 1996 je že tretjo sezono stalni gost Dunajske državne opere, kjer bo letos oblikoval naslovno vlogo v Verdijevi operi Er-nani in Don Joseja v Bizetovi Carmen. V letošnji sezoni je skupaj z maestrom Urišem Lajovcem posnel prvo samostojno zgoščenko. (STA) GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA FURLANIJA-JULIJSKA ____________KRAJINA________________ TRST Stalno gledališče F-JK »II Rossetti« Dvorana Tripcovich Do 30. januarja bo Stalno gledališče iz Catanie uprizorilo delo »Le Troiane«. Urnik: danes, 26. jan. ob 16.00, jutri, 27., 28. in 29. jan. ob 20.30 in v nedeljo, 30. jan. ob 16.00. Od 4. do 13. februarja bo Fox & Gould Produzioni uprizorilo delo »The Blue Room«, igra Nancy Brilli. Urnik: petek, 4. in sobota, 5. feb. ob 20.30, nedelja, 6. feb. ob 16.00, torek, 8. feb. ob 20.30, sreda, 9. feb. ob 16.00, Četrtek, 10., petek, 11. in sobota, 12. feb. ob 20.30, v nedeljo, 13. feb. ob 16.00. Gledališče La Contrada Do 29. januarja bo izven abonmaja gledališka skupina La Contrada predvajala delo »Fronto sconto«. Priredila sta ga Carpinteri in Faraguna. Spored: danes, 26., jutri, 27. in 28. jan. ob 20.30, 29. jan. pa ob 16.30 in ob 20.30. Od 4. do 13. februarja bo Stalno gledališče iz Mark podalo delo »Brancaleo-ne«. Režija Giampiero Solari. Spored: v petek, 4. in 5. feb. ob 20.30, 6. feb. ob 16.30, 8. feb. ob 16.30 in ob 20.30, 9., 10., 11. in 12. feb. ob 20.30 ter 13. feb. ob 16.30 Gledališče Silvio Pellico Gledališka skupina »Quei de scala Santa« bo uprizorila narečno delo »Tapedi e savonete«. Urnik: 28., 29. in 30. januarja ter 4., 5. in 6. februarja ob 20.30 v tednu ob praznikih pa ob 16.30. GORICA Kulturni center Lojze Bratuž Velika dvorana Danes, 26. in jutri, 27. januarja ob 10.00 otroška predstava »Galebka in maCek«. TRŽIČ Občinsko gledališče V torek, 1. in v sredo, 2. februarja ob 20.45 bo na sporedu delo »Prima della pensione«. Režija Piero Maccarinelli. Nastopata Umberto Orsini in Milena Vukotic. ČEDAD Gledališče Ristori Jutri, 27. januarja, Luigi Pirandello »Diana e la Tuda«. VIDEM Gledališče Giovanni da Udine V Četrtek, 3., 4., 5. in v nedeljo, 6. februarja ob 20.45 bo skupina Teatro di Luca De Filippo izvajalo delo »II suici-da«. Režiser Michele Serra. __________SLOVENIJA SEŽANA Kulturni center Srečka Kosovela V petek, 28. januarja ob 9.30 in ob 10.45 gostuje SSG iz Trsta z igro »Palček«. V torek, 1. februarja ob 20.00 gostuje SSG iz Trsta z igro »Malomeščanska svatba«. Režija Jaša Jamnik. NOVA GORICA Primorsko dramsko gledališče Danes, 26. januarja ob 9.30 bo predstava Carla Collodija »Ostržek«. Jutri, 27. januarja ob 11.00 bo predstava Eugene Ionesco »Plešasta pevka«. V petek, 28. januarja ob 10.00 bo predstava Neila Simona »Jetnik druge avenije«. V soboto, 29. januarja ob 20.00 bo predstava »Don Juan«; režiser: Jernej Loren-cij. LJUBLJANA MGL veliki oder Danes, 26. januarja ob 15.30 in ob 19.30 Evald Flisar »SonCne pege«. Jutri, 27. januarja ob 19.30 Carlo Goldoni »Sluga dveh gospodarjev«. V petek, 28. januarja ob 19.30 M. Dekleva, M. Kranjc, A. Predan »1821«. V soboto, 29. januarja ob 19.30 Carlo Goldoni »Sluga dveh gospodarjev«. V ponedeljek, 31. januarja ob 10.00 Bernard Shaw »Pigmalion«, ob 19.30 David Hare »Modra soba«. Drama SNG Veliki oder Jutri, 27. ob 17.00 in 28. januarja ob 11.00 William Shakespeare »Hamlet«. V ponedeljek, 31. januarja ob 18.00 VVilliam Shakespeare »Hamlet«. Mala drama Jutri, 27. januarja ob 20.00 VVerner Schvvab »Predsednice«. V petek, 28. januarja ob 20.00 Martin McDonagh »Lepotna kraljica Leenana«. V nedeljo, 30. januarja ob 20.00 Oscar VVilde »Slavec in vrtnica«. Cankarjev dom Danes, 26. januarja ob 20.00 svetovna premiera dela »Zima v Montani«. GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Verdi Operna baletna sezona 1999/2000 »Siegfried« - Richard VVagner. Ponovitve: danes, 26. in v petek, 28. ob 19.00, nedelja, 30. ob 16.00, Četrtek, 3. februarja ob 19.00, sobota, 5. ob 16.00, nedelja, 6. ob 16.00, torek, 8. ob 19.00. Dvorana Tripcovich V ponedeljek, 7. in v ponedeljek, 14. februarja ob 20.30, bo v priredbi tržaškega koncertnega društva, nastop pianistke Caroline Marie Al-monte in violinistke Elalne Miki Tsunoda. GORICA Kulturni center Lojze Bratuž Velika dvorana Jutri, 27. januarja ob 20.30 bo koncert v izvedbi Marcusa Finka (bas) in Nataše Valant (klavir). TRŽIČ Občinsko gledališče V Četrtek, 3. februarja ob 20.45 bo nastopila glasbena skupina Divertimento Ensemble & Bu-stric. VIDEM Gledališče Giovanni da Udine V ponedeljek, 31. januarja ob 20.45 in v torek, 1. februarja ob 20.45 bodo nastopili »Hilliard Ensemble in Collegium Musicum«. Dirigent VValter Themel. V petek, 11. februarja ob 19.30 bo nastopilo tržaško gledališče »Giuseppe Verdi« z Wa-gnerjevo opero »Siegfried«. ______________SLOVENIJA_________________ NOVA GORICA Casino Park Jutri, 27. januarja ob 22.30 bo nastopila italijan- ska pevka Marina Rei. V petek, 28. januarja ob 22.30 bo nastopila italijanska pevka Aliče. Grad Dobrovo V petek, 28. januarja ob 20.00 bo 4. koncert iz cikla Hitove muze na gradu Dobrovo* z nastopom kvarteta saksofonistov »Accademia«. V petek, 25. februarja ob 20.00 bo koncert iz cikla Hitove muze na gradu Dobrovo z nastopom »TrioGadžijev«. Kulturni dom V ponedeljek, 14. februarja ob 20.15 bosta nastopila »Wayne Marshall in Mladen Janjanin«. LJUBLJANA Opera balet SNG Danes, 26. januarja ob 11.00 Nikolaj Rimski-Korsakov »Nesmrtni kaSCej« in Igor Stravinski »Ognjena ptica«. Jutri, 27. januarja ob 11.00 Nikolaj Rimski-Kor- sakov »Nesmrtni kaSCej« in Igor Stravinski »Ognjena ptica«. V petek, 28. januarja ob 11.00 VVolfgang Ama-deus Mozart »Figarova svatba«. V soboto, 29. januarja ob 19.30 Johann Strauss ml. »Cigan baron«. Cankarjev dom Jutri, 27. in v soboto, 29. januarja ob 19.30 bo v Gallusovi dvorani nastop orkestra Slovenske filharmonije. Dirigent Marko Letonja. Solisti: Marjana Lipovšek - mezzosopran, Joanna Koz-lovvska - sopran, Janez Lotrič - tenor, Michael Kraus - bariton in Alfred Burgstaller - bas. V soboto, 29. januarja ob 20.30 bo v Linhartovi dvorani nastopil vojvodinski skladatelj in glasbenik Boris KovaC ritual nova ensemble. KRANJSKA GORA HIT Hotel Casino Jutri, 27., 28., 29. in 30. januarja bo nastopala slovenska plesna skupina Kazina. RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Miramarski park in muzej sta odprta od ponedeljka do sobote od 9.00 do 19.00 (blagajna do 18.30), ob nedeljah od 9.00 do 20.00 ob sobotah podaljšek od 21.00 do 24.00. Poštna palača na Trgu Vittorio Venelo: odprt je poštni in telegrafski muzej. Ogled je možen vsak dan, tudi ob nedeljah, od 9. do 13. ure (zaprto ob praznikih). Za vodene obiske lahko pokličete na tel. (040) 364080 od 9. do 14. ure. Postna palača na Trgu Vittorio Venelo 1 (I. nad.): zgodovinska fotografska razstava »I 100 click sulla scienza a Trieste«. Občinski pomorski muzej (Čampo Marzio 5): razstava »Morje, znanost in tehnika - pomorska industrija v Trstu v osemnajstem stoletju«. Razstava bo odprta do 12. marca od torka do nedelje od 8.30 do 13.30. Deželna palača (Trg Unita): do 29. februarja, bo na ogled razstava »Emporium - Mostra di abiti e accessori d’epoca«. Umik: od 9.00 do 13.00 in od 15.00 do 19.00, ob praznikih od 10.00 do 19.00. V galeriji Lipanjepuntin (Ul. Diaz 4) do 3. februarja bo razstavljal fotograf Anton Corbijan. Urnik: vsak dan razen sobot in praznikov od 16.30 do 19.30. V Peterlinovi dvorani v Trstu (Ul. Donizetti 3), do konca januarja razstavlja, goriški slikar Andrej Kosič. Ogled možen vsak dan od 9.00 do 17.00 razen ob sobotah in nedeljah. V galeriji Nadia Bassanese (Trg Giotti 8) razstavlja do 11. februarja Nicoletta Costa. Odprta bo od torka do petka od 17.00 do 20.00. Tržaška knjigarna: se danes, 26. januarja bo na ogled razstava grafik Matjaža Hmeljaka. BRISČIKI KRD DOM BRISČIKI: od 28. januarja do 6. februarja bo razstava arhitekturnih risb profesorjev ljubljanske šole: Lojze Drašler, Marjan Ocvirk in Janez Suhadolc. Urnik: vsak dan od 18.00 do 20.00. GORICA Na gradu je odprta razstava o goriškem baroku. Odprta bo do 30. aprila vse dni razen ob ponedeljkih med 9.30 in 18.00. Galerija Kulturnega doma: na ogled akvareli slikarja Saše Šantle. Razstava, ki bo odprta še danes, 26. januarja in sicer od 9.00 do 13.00 in od 16.00 do 18.00, prireja Kmečka banka iz Gorice ob 90. obletnici ustanovitve v sodelovanju z Narodno in študijsko knjižnico iz Trsta in Kulturnim domom iz Gorice. _______________VENETO_________________ BENETKE V muzeju Correr razstavlja do 13. februarja svoja olja, risbe in skulpture Chiara Rapaccini. Ogled možen od 9.00 do 17.00 ure. _____________SLOVENIJA________________ PADNA Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. KljuC galerije na voljo v Padni 52 (Pucer), 066/781028. ŠTANJEL Galerija Lojzeta Spacala in Kraške hiše: odprta ob sobotah, nedeljah in praznikih od 11. do 16. ure, za najavljene skupine je obisk možen tudi izven umika. LIPICA Kobilarna Lipica - ogled stalne razstave v Galeriji Avgusta Černigoja je možen ob urah-ogleda kobilarne. LOKEV Vojaški muzej Tabor: orožje in oprema, stalna razstava. NOVA GORICA Primorsko dramsko gledališče: do 31. januarja je na ogled razstava slik iz peska Stanke Golob. KROMBERK Na gradu Kromberk je na ogled lapidarij in kulturnozgodovinski oddelek. Urnik: od ponedeljka do petka od 8.00 do 14.00, ob sobotah zaprto, ob nedeljah od 13.00 do 17.00. Za najavljene skupine tudi izven umika. VIPAVA Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebhi predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava. SOLKAN Vila Bartolomei: na ogled je stalna muzejska zbirka »Primorska 1918-1947«. Urnik: od pon. do pet. 8.00 - 16.00, ob sob., ned. in praznikih 13.00 - 17.00. SVETA GORA Muzejska zbirka prve svetovne vojne - na ogled je razstava Solkan v prvi svetovni vojni. Urnik: ob sobotah, nedeljah in praznikih od 12. do 16. ure. MIREN Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125. DOBROVO Grad Dobrovo: v drugem nadstropju je odprta prenovljena stalna zbirka grafik Zorana Mušica. V prenovljenem prvem nadstropju pa so na ogled viteška dvorana, kulturnozgodovinska zbirka T9. stoletja in stalna razstava »Grajska zbirka na Dobrovem - poskus rekonstrukcije«. Urnik: od torka do petka od 8.00 do 16.00, ob sobotah in nedeljah od 13.00 do 18.00, ob ponedeljkih zaprto. SNEŽNIK Pristava gradu Snežnik, lovska zbirka in polharski muzej. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 1915-1918«. Urnik: vsak dan od 9. do 18. ure. TOLMIN V galeriji knjižnice Cirila Kosmača razstavlja Klavdij Palčic niz Prebodeno telo. Razstava bo odprta do 31. januarja. LOKAVEC Kovaški muzej: Orodje in oprema, stalna razstava. LJUBLJANA Moderna galerija (spodnji prostori): do 6. fe' bruarja je na ogled fotografska razstava Slavka Smoleja. Umik: od torka do sobote od 10.00 do 18.00, ob nedeljah od 10.00 do 13.00. Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10. do 18. ure. Narodna galerija: v novem krilu na Puharjevi 9 je na ogled pregledna razstava »Zakladi slovenskih cerkva«. Narodni muzej Slovenije: do 5. marca je na ogled umetnostno-znanstvena razstava »Leonar do da Vinci«. Umik: od ponedeljka do nedelje od 9.00 do 19.00, razen ob Četrtkih od 9.00 do 21.00. Galerija Tivoli: do 13. februarja razstavlja Metka Krašovec »Grafike in risbe 1967-1999''' Urnik: od torka do sobote od 10.00 do 18.00, o nedeljah od 10.00 do 13.00. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, sta razstavi. Umik: vsak dan od 10. do 18. ure. Tolminska muzejska zbirka: od ponedelj a petka od 9. do 15. ure, ob sobotah, nede jat praznikih od 13. do 17. ure. VRSNO Rojstna hiša Simona Gregorčiča: možen kadarkoli. obisk je RAI 3 slovenski program ® RAI 1 6.00 6.30 6.40 9.40 9.55 11.30 11.35 12.25 12.35 13.30 14.05 16.00 17.10 17.45 17.50 18.00 18.10 18.35 19.25 20.00 20.35 20.40 22.40 22.45 0.05 0.40 J.10 Euronews Dnevnik - Vreme Aktualna jutranja oddaja Unomattina , vmes (7.00, 7.30, 8.00, 8.30, 9.00, 9.30) dnevnik, poregled tiska Deset minut programov pristopanja Film: Frammentidi veritil (dram., ZDA ’93, i. Lyn-da Carter, Martin Kove) Dnevnik Jutranja razvedrilna oddaja: La vecchia fattoria (vodi Luca Sardella) Vreme in dnevnik Nan.: Gospa v rumenem (i. Angela Lansbury) Dnevnik, 14.00 gospodarstvo Variete: Ob dveh na RAI 1 - Giocajolly (vodi Paolo Limiti) Mladinski variete: Solle-tico (vodi Michele La Gi-nestra), vmes risanke, nan. The Storyteller Mladinski dnevnik GT Nan.: Zorro Danes v parlamentu Aktualnosti pred dnevnikom Tg Dnevnik Aktualna kronika: Prima Kviz: In bocca al lupo! (i. Carlo Conti) Vremenska napoved Dnevnik Aktualna tema: II fatto Nogomet: Lazio - Juven-tus (pokal Italije) Dnevnik Aktualn a odd.: Porta a porta Nočni dnevnik, pregled tiska, zapisnik H grillo/Aforizmi Potihoma I RAI 2 7.00 8.00 9.50 10.35 10.50 11.10 12.00 13.00 14.00 14.20 15.00 16.00 16.05 17.30 18.10 18.30 19.00 20.00 20.30 20.50 23.30 23.35 0.30 Jadranje: America’s Cup Varjete za najmlajse: Jutranji Go-cart, risanke, nan. Spelbinder Nanizanka: Paradise Aktualno: Svet v barvah Tg2 - Medicina 33 Vreme in dnevnik Variete: Vaše zadeve (vodi Massimo Giletti) Dnevnik, 13.30 Navade in družba, 13.45 Zdravje Situazione comica Nan.: Naš prijatelj Charly Aktualno: Fragole e mambo Dnevnik Aktualno: Kronika v živo (vodi Michele Cocuzza) Dnevnik Sereno variabile Dnevnik, vreme, šport Nan.: Jarod Loto ob 8-ih Večerni dnevnik Nanizanka: Streghe - Čarovnice (i. S. Doherty, Holly M. Combs), 22.30 Friends Izžrebanje lota Dnevnik, Neon knjige, v parlamentu Jadranje: America’ s Cup 6.00 8.35 10.00 12.00 12.25 14.00 15.15 16.10 17.00 18.40 19.00 20.10 20.30 20.50 22.40 23.05 0.00 0.10 0.40 1.15 -6.30-7.00-7.30-8.00 dnevnik Aktualno: Media/Mente, 9.00 Zgodovina Aktualno: Cominciamo bene (vodi M. Di Centa) Dnevnik, šport T3 Italie, 13.00 T3 Jubilej, 13.30 Kultura & Prireditve, T3 Articolo 1 Deželne vesti, dnevnik, 14.50 znanstveni dnevnik, T3 Neapolis Pravljice in risanke Variete: Dan za dnem Dok.: Geo & Geo Vremenska napoved Dnevnik, deželne vesti Blob Nad.: Un pošto al sole Aktualna odd.: Mi man-da Raitre Dnevniki deželne vesti Aktualno: Dan na sodišči - proces Sofri Dnevnik, kultura, vreme Variete: Troppolitani Fuori orario Rai news 24 - SuperZap -pregled tiska - Vreme S? RETE 4 Nad.: Zingara, 7.00 Cele-ste Nart.: Pregled tiska Nad.: Celeste, 9.45 Libe-ra d’ amare, 10.45 Febbre d’ amore Dnevnik Aktualno: Forum Dnevnik Kviz: Kolo sreče Nad.: Sentieri - Steze Film: La congiuntura (kom.. It. ’64, i. V. Gas-sman, J. Collins) Kviz: OK, cena je prava Dnevnik in vreme Nan.: Ceste S. Francisca Film: Frantic (krim., ZDA ’88, r. R. Polanski, i. H. Ford, B. Buckley) Film: Uomini senza don-ne (kom., It. ’95, i. A. Gassman, G. Tognazzi) Pregled tiska Film: Sette uomini d’ oro (kom., ’65, i. P Leroy) @ CANALE 5 6.00 8.00 8.45 8.55 10.05 11.30 13.00 13.40 14.40 16.00 18.00 18.40 20.00 20.30 21.00 23.15 1.00 1.30 2.20 Na prvi strani, vremenska napoved Jutranji dnevnik Tg5 Aktualna odd.: La časa deli’ anima (vodi Vitto-rioo Sgarbi) Nan.: Cosby raziskuje Variete: MaurHo Costan-zo Show Aktualna odd.: A tu per tu (vodi Antonella Geriči) Dnevnik TG 5 Nad.: Beautiful, 14.10 Vivere (i. L. Ciompi, Sara Ricci) Aktualna odd.: Moški in zenske TV film: Parole dal cuore (kom., ZDA ’97, (i. Matthevv Modine, Claire Bloom) Aktualna odd.: Verissimo - Kronika v živo Variete: Passaparola (vodi Gerry Scotti) Dnevnik Variete: Striscia la noti-zia Variete: C’6 posta per te (vodiMaria De Filippi) Variete: Maurizio Costan-zo Show Nočni dnevnik Striscia la notizia Nanizanka: Missione im-possibile - Smrtonosno zlato, 3.10 Seaquest ITAUA 1 Variete za najmlajše, vmes risanke Nan.: A-Team - Čudni obloženi kruhki, 9.05 MacGyver Nan.: Magnum P.L (i. Tom Sevvlleck), 11.30 Re-negade Odprti studio Fatti e misfatti Nan.: Willy, princ Bel Aira Risanke Variete: Mai dire Maik Aktualna odd.: Fuego! Glasb, odd.: Express Risanke Nan.: Hercules (i. Kevin Sorbo) Nan.: Nash Bridges (i. Don Johnson) Aktualno: Real TV Odprti studio Glasb, oddaja: Sarabanda (vodi Enrico Papi) Variete: Candid Angels Risanke Nan.: Highlander (i. Adrian Paul, A. Vandej-noot) Odprti studio, 0.35 Due punti, 0.45 šport Nan.: Noro zaljubljena, 1.40 Frasier Aktualno: Fuego TELE 4 17.00, 19.30, 22.45 Dogodki in odmevi Nan.: LBJ Zoom Posočje Oddaja o živalih Rjm Aktualna oddaja Božanska komedija v narečju Dok.: Pescare insieme RngS Comingsoon Made in Italy mm Solari GO - Ceam Cavi ($) MONTECARLO 12.15 13.00 14.00 16.00 20.40 23.00 19.45, 22.50, 0.45 Dnevnik, 12.30, 20.10 Šport Nan.: Kojak Film: Senza tregua Film: II tesoro di Capitan Kid (pust, ZDA ’54) Film: Scacco al re nero (dram., ZDA ’93) Film: Le strade di Brooklyn (dram., ZDA ’92) {t* Slovenija 1 fr* Slovenija 2 Napovedniki Vremenska panorama TV prodaja Napovedniki Tedenski izbor: Risanka, Tedenski izbor: 9.50 Zlatko Zakldko, Nanizanka: Veter v hrbet 10.05 nan. Kako rada (Kan., 16. ep.) imam šolo, 10.20 nan. 10.45 dok. odddaja: Ro- Moja žival in jaz, 10.35 land Bartes Japonske pravljice, 10.50 11.35 Film: Kaskaderka ris. nan. Mozartova (Hong Kong) druščina, 11.15 dok. se- Videoring rija Zgodovina vode, Euronews 12.05 nan.: Peta hiša na TV prodaja levi (5. ep.), 12.35 Izbra- Film: Veličastni (Fran- na poglavja iz 20. sto- cija) letja: Nobelovec iz so- Oddaja TV Maribor: Po sednje ulice Sloveniji Poročila, vreme, šport Nanizanka: Kot strela z NapoVedniki jasnega (Nem., i. Daniel Tedenski izbor: Prisluhni- Friedrich, Michael Fitz, mo tišini, 13.50 Obzorja Jule Ronstedt, 7. ep.) duha, 14.20 Ljudje in Nanizanka: Sorodne duše zemlja, 15.10 Omizje: Slo- - Družina (VB, i. Pauline venija v Evropski uniji Quirke, Linda Robson, Sledi, oddaja o ljubitelj- Lesley Joseph, 4. epizo- ski kulturi da) Mostovi Videoring Kviz: Male sive cebce Odbojka: Irifond Branik - Obzornik, vreme, šport Rijeka (EL, ženske) Dokumentarna serija: Na- Tenis: Grand Siam tional Geographic Nadaljevanka: Kengu- Risanka rujeva palača (Avstral,, r. Dnevnik, vreme, šport Rob Malchand, i. Rebec- Sedmi pečat - Film: Last ca Gibney, Jackie McKen- seduction - Usodni nagon zie, John Poulson, zadnji (ZDA 1993, r. John Dahi, i. Linda Fiorentino, Peter Berg, Bill Pullman) del) Odmevi, kultura, vreme Šport, marketing Sončni žarek: Portret Renza in Roberta Rossel- linija Dokumentarna serija: Na- tional Geographic (zadnji del, pon.) |< Koper ■ Čezmejna TV - Poskusne odd. - Deželne vesti Euronevvs, 14.30 2000 TV PRIMORKA besed, 15.00 Potopis Gugalnica Ekstremni športi Globus 16.00 Videostrani Tenis: Grand Siam Dopoldanski program Program v slovenskem je- Policija svetuje ziku: Sok Pop rock svet Primorska kronika Priročnik za starše Tv dnevnik, šport Med Sočo in Nadižo, od- Gugalnica daja za zamejce v Italiji Pogovorimo se o... V mojem košku je pa Film: Miren konec tedna mavrica (kom., VB, i. D. Farr) Dnevnik, vreme, iz tiska Vsedanes - TV dnevnik Aktualno Film: Maddalena (It. ’40, Kmetijska oddaja r.-i. V. De Sica) Pasje življenje, Milena Vsedanes - TV dnevnik Močilnik Čezmejna TV - poskusne Dnevnik, vreme oddaje - T3 TV dnevnik A Radio Trst A 7-00. 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 11.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Srednjeevropski obzornik; 9,00 Odprta knjiga: V labirintu (B. Pahor, r. Kobal); 9.30 Koncert simfonične glasbe; ,'10 Iz studia z vami; 13.20 Orkestri; 13.30 Oudska pesem na reviji Primorska poje; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Pogovori o psihoso-'Batiki; 15.00 Mladi val; 17.00 Kulturna kronika; 7'10 Mi in glasba: Corovivo 1999 - Vokalni ercet Ver Laetum, zbor Contrade nove; "•00 Mejni pejsaži, nato Slovenska lahka gla-sba: 18.40 Vera in naš Cas; 19.20 Napovednik Radio Opčine i1,30- 15.10, 17.10 Poročila v slovenščini; inT 1^'30- 18-30 Poročila v italijanščini; '0'30 Matineja; 16.00 Juke box time; 19.00 asba po željah v živo; 21.20 Samo za vas; ^•30 Ostali Trst - L' altra Trieste. Radio Koper (slovenski program) S' 7'30, 8'30' 9.30,10.30, 13.30, 14.; ocila; 6.45 Kronika; 7.00 Jutranjik; 7.3 dn an' 3,00 Pre9|ed tiska; 8.50 Kulturn Dni' i0 00 8recli tec|na; 11.00 Dopok 12.30 ©poldnevnik; 13.15 Zdru ^ trošnikov; 13.45 Odgovori na vprc V GinUKalcev; 15'00 Borza; 15-30 Dl0; \®ba po željah; 17.30 Primorski dn 18.00 Prireditve, kronika; 19.00 Dnevnik; 19.30 Šport; 22.00 Zrcalo dneva. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.15 Po telefonu; 8.40 Izbrali ste; 9.15 Govorimo o; 9.33 Družinski zdravnik; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Sigla single; 10.40 Glas Evrope; 11.00 Modri val; 11.30 Aktualnosti; 13.00 L' una blu, čestitke; 13.40 Bella bellis-sima; 14.20 Locandina; 14.35 Euro notes; 14.45 Srečanja; 16.00 Ob 16-ih; 17.33 Le fa-meie istriane; 18.00 Jurassic pop; 18.45 Goldoni; 19.25 Sigla single; 19.30 Šport; 20.45 Drobci; 22.00 Dialogi; 0.00 RMI. Slovenija 1 5.00. 6.00.6.30.7.30.8.00.9.00.10.00.11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 17.00, 18.00, 19.00, 21.00. 23.00,Poročila; 6.45 Dobro jutro, otroci; 6.50 Stara plošča; 7.30 Svetovalni servis; 8.45 Ringaraja; 9.05 Radio plus; 10.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 15.30 DIO; 17.05 Studio ob 17-ih; 18.30 Kultura; 19.45 Lahko noč. otroci; 20.00 Glasb, utrip; 21.05 Festival Evrora-dia, ljudska glasba; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd.; 22.40 Slov. pevci šansonov; 23.05 Literarni nokturno. Slovenija 2 6.00, 6.30, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 8.00 Poslovne zanimivosti; 8.40 Koledar; 9.35 Popevki; 10.00 Žulji; 12.00 Sredi srede; 13.45 Gost, drobtinice; 14.45 Ex-pres;16.15 Popevki tedna; 16.30 Izjava; 17.00 Vzhodno od rocka; 18.45 Črna kronika; 19.30 Odprti termin; 20.30 Težka kronika; 22.00 Zrcalo dneva, vreme, promet; 22.30 Glasbena odd. J. Webra. Slovenija 3 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00 Poročila; 6.30 Jutranja misel; 10.05 Literarna matineja; 11.05 Izbrali smo;12.05 Pojemo in igramo; 13.05 Odprti termin; 13.30 Za knjižne molje; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Mladi v mozaiku glasbe; 15.30 DIO; 16.15 Glasbeni utrip; 17.15 Likovni odmevi; 17.30 Solistični koncert; 18.30 Sodobna umetnost; 19.30 Slov. operna ustvarjalnost; 20.00 Pota naše glasbe; 21.30 Ars antigua; 22.05 Okrogla miza; 22.25 Sredina serenada; 23.00 Jazz session. Radio Koroška 18.10-19.00 Glasbena mavrica; 21.04- 22.00 Večerni spored; Radio Agora dnevno: 10.00-14.00/18.00-2.00; Radio Korotan 2.00-10.00/14.00-18.00 (105,5 MHZ). Primorski dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik z o.z. - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.o.z. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it Prodajno naročnmska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formam. IVA 20% Cena: 1.500 LIT - 100 SIT Naročnina za Italijo 480.000 LIT Poštni tr. PRAE DZP št. 11943347 Letoa naročnina za Slovenijo 25.000 SIT plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-32147 žiro račun 51420-601-27926 Registriran na sodišču v Trsto št. 14 z dne 6.12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG J. . SREČ ZMERNO JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE VETER MEGLA SREDISCE TOPLA HLADNA SREDISCE ANT1- FRONTA FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA 6 66 666 VREMENSKA SLIKA Nad zahodno in srednjo Evropo ter Sredozemljem je območje visokega zračnega pritiska. S severnimi vetrovi priteka nad naše kraje postopno toplejši zrak. 1010 1000 990 980 C 6, 1006 Z s 1010 I z HELSINKI -217-11 ,„pSLO STOCKHOLM -127-7 o .,,/.5 o KOBENHAVtl -^ o - _ 'M' ' MOSKVA -18/-1 aP VARŠAVA -8/-T o 1020 6^p> o KIJEV -7- DUBLIN 0< ->■ -3/6 a —-----'■"'--'ZA oBRUSEU pBB " m „PARIZ -4/1 ° ,3 DUNAJ -97-5 ŽENEVA -8/1 LJUBLJANA '*/'» o MiiAun ° BEOGRAD -15/-« SPLIT -7- ©SOFIJA -87-1 LIZBONA MADRID -2/7 ^—' v ' s^RIM^ SKOPJE © "X <6 1020 2/11 .o Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri. 4C- N X - "v DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 7.33 in zatone ob 17.01 Dolžina dneva 9.28 4 V 6LUNINE MENE Luna vzide ob 23.18 in zatone ob 10.38 PLIMOVANJE Danes: ob 0.56 najvišje 36 cm, ob 6.59 najnižje -11 cm, ob 12.05 najvišje 16 cm, ob 18.31 najnižje -36 cm. Jutri: ob 1.38 najvišje 32 cm, ob 8.09 najnižje -10 cm, ob 12.52 najvišje 5 cm, ob 19.00 najnižje -25 cm. :3fc: ..ATENE^/l* , j MORJE Morje razgibano, temperatura morja 7,5 stopinje C. BIOPROGNOZA Vremenski vpliv na splošno počutje in razpoloženje ljudi bo ugoden. ^Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije^ TEMPERATURE V GORAH °C 500 m.............-4 1000 m............-4 1500 m............-7 2000 m............-8 2500 m............-9 2864 m...........-10 •7* DANES CELOVEC O -20/-7 TRBIŽ ° 0 -2i/$SM8ilB n KRANJSKA GORA _ e ^ d ČEDAD—U O -10/3 O KRANJ OVIDEM -10/3 —^N. GORICA -13/2 o S. GRADEC -19/-7 ■ MARIBOR o -187-6 M. SOBOTA O -17/-8 o PTU-1 CELJE O -T9/-6 GORICA 0 -13/2 ° UUBUANA -157-4 TRST o -9/4 " > PORTOROŽ o -9/4 POSTOJNA o -25/-a KOČEVJE O ttSx' N. MESTO -217-6 O ZAGREB -19/^0 Danes bo pretežno jasno, popoldne v vzhodni Sloveniji delno oblačno. Najnižje jutranje temperature bodo od -25 do -10, najvišje dnevne od -6 do -1, na Primorskem do 3 stopinje C. SOSEDNJE POKRAJINE: V sosednjih pokrajinah bo pretežno jasno. Burja ob Jadranu bo nekoliko oslabela. JUTRI GRADEC -12/-1 TRBIŽ CELOVEC O -16/-5 M. SOBOTA O -13/-2 -15/0 n KRANJSKA GOI m e ■ cedad-«^ nn* -4/8 O OVIDEM -4/8 ____ GORICA -6/7 O O KRANJSKA GORA q TRŽIČ 16/-4 O KRANJ $ GRADEC -15/-4 MARIBOR O -14/-1 CEUE O -2/-14 ^N. GORICA -6/7 ZL/UBUANA -12/-2 TRST -3/8 POSTOJNA O -15/*2 KOČEVJE N. MESTO O -14/-1 ZAGREB -12/-1 O UMAG PORTOROŽ o OPATIJA PAZIN q ^ o S.^-^RNOMEU^ REKA 0/10 V četrtek in petek bo pretežno jasno in nekoliko topleje. Zjutraj bo ponekod po nižinah megla. SVET / SLIKA PRI SLIKI ... Evropska nosilna raketa Ariane nad ekvatorjem utirila satelit Galaxv-10R KOUROU - Na vesoljskem iz-streliSču Kourou v Francoski Gvajani so ponoči ob 2.04 po srednjeevropskem Času izstrelili evropsko tristopenjsko nosilno raketo ariane 42L, kijev prehodno eliptično orbito uspešno utirila ameriški geostacionarni telekomunikacijski satelit galaxy-10R. Satelit bo nad 127. stopinjo zahodne zemljepisne dolžine nad ekvatorjem opravljal digitalne televizijske, medmrežne in podatkovne prenose, omogočal bo delovanje kabelske televizije in drugih telekomunikacijskih sistemov družb BBC, China Central Television, Di-scovery, Disney, NHK, Time-War-ner, Viacom in dragih.Satelit bo nadomestil galaxy 10, ki se je izgubil pred 17 meseci v nesreči ameriške nosilne rakete delta 3. Cena načrta izstrelitve satelita znaša preko 200 milijonov dolarjev.Gre za prvega od 15 poletov letos. Stekel uradni postopek proti obtoženim za Arkanov umor BEOGRAD - Okrožno javno tožilstvo je uradno sprožilo postopek proti Dobroslavu Gavridu (24), Dejanu Pitulidu (34) in Vujadinu Krstiču (37), ki so aretirani zaradi suma, da so akterji uboja Željka Ražnjatovida Arkana in njegovih dveh prijateljev 15. januarja v hotelu Intercontinental. Včerajšnja Politika piše, da je Gavrid osumljen neposredne izvršitve trojnega uboja (za kar mu po kazenskem zakonu Srbije grozi smrtna kazen), Pitulid in Krstič pa naj bi mu pri tem pomagala in za tovrstno kaznivo dejanje je v omenjenem zakonu predpisana zaporna kazen od 1 do 10 let. Soproga Vujadina Krstiča je beograjskim zasebnim časnikom zatrdila, da je bil njen soprog na dan umora ves čas doma (v Ložnici), ter da v času zločina nikakor ni mogel biti v Beogradu. Starši Do-broslava Gavriča pa trdijo, da je bil njun sin na dan uboja v Sabcu, ter da ne more biti morilec, saj velja za mirnega človeka. Zasebni beograjski časniki in provladna Politika so si edini, da so nekateri pomočniki pri uboju pobegnili v tujino, kar naj bi veljalo predvsem za same organizatorje, ki so baje zapustili ZRJ že pred ubojem Arkana in njegovih dveh prijateljev. (STA)