3 n& M \>>v tadanje z« n«4«ljo 1. 133. številka. (t Trata, t a*b*to rreter tat 4. unabn 18*7.) Tečaj XXII. lakaj« po trikrat aa Mh ▼ ieatfb t*-daajtt »k tovklk, tetHklh 1» Zjatraaja iadaaje baja • b C, ari ajatraj, voiorno pa «b 7. ari v«4«r. — Obuj no ladanje ataae: aa jedaaaMaeo . (. 1.-, In« Avatrija f. IM m tH bhm ... 8.- , 9 . «40 M »al .u ...«.-. . . ».-M va« lato ... 12.- , . , It— ggliilii [o pieiavaU aapraj aa otrotte ■MI prililui sartiala« M aprava m •Ura. Paaaaidaa iterilke aa debir^e t pro-dajahiaah tobaka v Irutu pa S nvi. " kraa Trata pe « avl. Oglaai aa rotnae po tarifa v petita; aa aaalora a debollni 4rka»l aa plaćaj« (roater, kolikor obaofa nnvadalb Trati«, 'ealaaa, osmrtnico in jam« sabral«, de aiaii aglaai itd. a« ralanaj« pe pogodbi ▼•1 topili naj ae poftiljajo uredništva alloa Caaama it. tn. V »ako piame oni biti flraakovane, ker nofrankovaaa ae ae ■propMajo. Rok»tmi ■« na vtaiajo. NaCoiaino, rokltm»>-<)» la oglaao apro-je*a upravfiitvo iiio» dolino pio* «olo bit. S, II. aedtt. Naroiaiaa ia ogla«« j« plaiarati le«o Trat. Odprt« voklaaaa aije aa proate poštnin«. k*, M F •««••»* J* -I Politična in goipidarsko društvo za Notranjsko. (lir. porojilo.) Bne 31. oktobra t. 1. ae je osnovalo imeno-vapo društvo s sedežem v Postojni za oba notranjska okraja, Logatec in Postojna, Odobrena pravila posnel je glavni oenovatelj d>uštva, bivii deželni ppalansc g. Fran Ar k o, posestnik t Postojni, po Spavilih slo?, k atol. političnega in gospodarskega ruštva za Koroško. Na osnovalno zborovanje vabljeni so bili z vabili, glasečimi še na osebo, odlič« ćuli možje Notranjske brez ozira na domači prepir med „klerikalci41 in .liberalci*. Vabila odzvalo se jb okoli 70 vabljenih mož, nekateri so pismeno in brzojavno javili svoj pristop. Večina pristopivših Členov je narodno-naprednega mišljenja, nekaj jih pripada tndi katoliški narodni stranki. Zborovanje vriilo se je sledeče: Začasni predsednik g. Fran A r k o jo otvori! zborovanje in pozval gosp. dra. Dragotina Treo, odvetnika v Postojni, da pojasni v okvirjn pravil 3amen osnovanega društva in načrt nameravanega elovanja. Gosp. dr. Treo je v jasnih in poljudnih tijpsedah razvijal prilično naatopao glavne misli: Notranjska je zanemarjena v narodnem in gospodarskem oziru. Prostemu ljudstvu je treba pouka in pomoči. Ta naloga se da izvršiti z združenimi močmi in čas za to je ravno sedaj ugodsn.Volitve, ki so ljudstvo celo podivjale, namesto da bi ga bile razbistrile, so dovršene in upati je, da doživimo daljšo mirno dobo; vsi narodnjaki zedinijo se lahko v složno sknpno delo, ker skupnega neopravljenega nujuejega dela je dovolj v različnih političkih in gospodarskih vprašanjih. V interesu sbge in skupnega delovanja vabi osnovslni odbor vse na resno in plodovito narodno delo, kakor ga izvajajo na primer draštvo „Edinost" v Trstu in druga izvenkranjska društva ter se z ozirom na nujne in pereče dejanske potrebe našega naroda namerava kolikor nožno izogibati domačemn prepira, ki ovira vspeš- PODLISTEK a Sauiostanka. (Radon a.) Prekrižala je roki na prsih ter skrits za zaveso, zrla na Ivana. Burne jej je tolklo srce, valovito so se jej dvigale prsi, kakor da hočejo raztrgati tanko krilo, ki je objemalo kipeče ude. „Ko bi me tako ljubila moja mama, moj ofia, kakor me ljubi on. On bi dal zane vse, da bi le slutil, kar bi m« razveselilo. Tako je pa proč zpenoj. Jedva sen odrastla otroškim krilom ter jela skušati sladkosti življenja, že me proganja in mnči vse".' Podprla je glavo z rokama ter zrla pred-se. .Meni je svet odmrl, jaz pa njemu. Človek več ali manj. Pogrešal me ne bode ta licemerski svet, pogrešal me ne bode nikdar. Med tihe sa-mobtanske zidine! Da !* Začuli jo se zunaj koraki. Nekdo je potrkal na vrata. , • „Zlatka, zvezda moja*. Nič odgovora. .Zlata!* — — — Odprla so se vrata. Ustopil je gospod Om-sal. V temni, jutranji obleki, siveče lase pokrite z ji očno čepico, delal je gospod Omsal jako prije- nosi resnega dela. Z ozirom na ta domači prepir izjavlja v imenu ometalnega odbora : da [prepušča druitvo rešitev vprašanja o verski vzgoji in verskem pouku slovenskega naroda radovofjno tistemu faktorju, kateremu v prvi vrsti pristoja — namreč častiti duhovščini z željo, da nuj njihovo versko delovanje v cerkvi in izven cerkve obrodi najboljega sadu med naiim ljudstvom. Druitvo naj si torej v pouk in pomoč ljudstva izbira v svoje delovanje pre\d vsem tiste točke narodno-gospedarsksga programa, ki ss splošnega pomena za naše ljadstvs. V političnem ozira je treba ljudstvo na Notranjskem narodno prebuditi v nižem kmetijskem in delavskem stanu, ker za narodno j vpraianje nima pravsga pojma. Le narod, ki je narodno zaveden in.probujen v vseh krajih do zadnje koče in v vseh stanovih do prostega težaka, sme mirno zreti t bodočnost. Dokaz, da temu na Notranjskem še daleč ni tako, je neglede na drugo, Trst, kjer ss po veliki večini rod za redom odtujujejo naiemu narodu tja dospevši Notranjci. V tem narodnem vprašanja pričakujemo po vsej naši domovini že dolgo pomoči od dražbe sv. Mohora, ki bi naj s primernimi knjigami vzbujala in vzdrževala narodno zavest med ljudstvom, tukaj bi ravno tako, aaaor izven aiaujslce, tanko venao storila duhovščina in učiteljstve. V tem oziru bode pa tudi društvo lahko blagodejno vplivalo. Naravnost nujno in silno pa je delo na gospodarskem poljn. Narodna in gospodarska vprašanja so po* svetna vprašanja ,* vprašanje, kako jih rešiti ugodno za slovenski narod, ni liberalno in ne klerikalno vprašanje. O načinu ugodne rešitve je lahko vsakdo druzega osebnega menenja, in zgodovina nas uči, da je v vseh teh vprašanjih najti potrodovalne srednje poti. Vkljib udarcu .Slovenca" po društvu še predno se je ustanovilo isto, je gotovo, da se narodu v prid in korist vedno lahko najdemo in zjedjnimo, ako se bodemo hoteli. Važneisa vprašanja lokalnega pomena za No* tranjsko: povzdiga poljedelstva in živinoreje, mlekarstva in sirarstva, slabo gospodarstvo z senom ten utis. Stopil je k Zlati, položil jej roko na ramo ter jej poljubil bujne lase. .Zlata, ne bodi taka. Ubogaj naju lv Zlata je molčala, le posamični vskliki so značili notranjo b61. „Zlatka l« .Vedno: Zlata, Ztatka moja, ljubljenec moj! Ko pa pride do tega, da ae to vaše dete, kakor me naziva mama, spozabi, da vaju poprosi za novo krilo, priprosto nakitje, moderni klobuček, tedaj | i*e nazivate otročjo, ker sem vsega lačua, kar vidim pri drugih". .Hčerka lw „Da, da I Bodite brez skrbi, ne bndam vaju več nadlegovala. Ne bode vam delala napotja vaša Zlatica. Skrbela bode sama za-se. Ne bode vas moledovala, ne ! Ako imate toliko ljubezni zame, za svojega otroka, da---". Zaihtela je na glas* ,Ne govori tako pregrešno, dete 1 Ne dvomi na najini ljubezni 1 Prosil sem mater, da te naj usliši. Saj veš, kaka je, pri njej ne izda nič. Potrpi !" .Vedno govorite tako: potrpi, potrpi, med tem, ko se radujejo moje vrstnice. Zakrila je obraz z rokama. ,Ako je mati neomahljiva v svojem sklepu, in lesom, pogozdovanje Krasa, građenje lol in prometnih sredstev, zveze in dotike denarnih zavodov med seboj, poik ljudstva o vporabi teh zavodov in o novih davčnih in sodnih postavah, ki bodo velikega gospodarskega vpliva zlasti sa postojnski okraj, ter splošni pouk našega ljudstva na manjših shodih in po tiskovinah ponuja polja dovolj za vztrajno in marljivo društveno delovanje. Osnovalni odbor želi, da se na tem polja najdemo vsi; akt izostanejo somišljeniki danes ne zastopane straake, potem hočemo se sami potruditi in skrbeti, da paučino narod. Poučen narod vedel bede hoditi pravo pot, najti močij in sredstev za svoj blagor ter ločiti dobro od slabega. Oklenimo se torej vsi novoosnovanoga društva z ljubeznijo in dobro voljo do dela. G. kapelan Mlakar je izjavil, da edinost ni mogoča, ker so isti na poti načelne razlike obeh domačih strank in ker bi novo osnovano društvo p.o §. 3 1. d. imelo tudi posredovati o državno-zborskih in deželnozbtrskih volitvah, kjer je vsako združesje nemogoče. Draštvo naj bi se bilo orno« valo le kakor gospodarsko društvo, kjer bi se dalo doseči skupno delovanje. Konečno je izjavil, da on go*orU>y fis&UmlbriMfc Treo, da so volitve po vseh navadnih računih tako daleč pred nami, da vendar ni treba imeti sedaj novega volilnega boja pred očmi; draštvo za sedaj niti ne bo imelo prilike, da bi izvojevalo ta boj.V dolgi dobi do prihodnje volitve je časa dovolj ia mirno delovanje, v ostalem se da pa, zlasti z ozirom na notranjske razmere in število notranjskih poslancev, brez volilnega boja doseči volilna poravnava, ako se postavijo kandidatom moije iz tega in onega tabora, ki imajo zmožnost, dobro voljo do dela in srce za narod. Ako sa pa ne sjedinimo, potem je manjkala poštena volja; potem bode odločevala večiaa in narod bode sodil temloije in mir* nejšo, kolikor razsodneji bode ; poučen narod pojde za tistimi, ki bodo delovali zanj vspešneje in bolj razumno. sem jaz v svojem. Jaz pojdtm, jaz pojdem v samostan. Da, to je moj sklep, to je mojs rešitev. Tako". Zdignila so je z sedeža ter hitela k vratam. Ni več riišala očetovega opominjevania. Razburjena je hitela naprej. Solze ao jej padale uizdolu po licu. j Osspnil je gospod Otasal, ko je slišal iz ust i lastne hčerke, da jo je volja odpovedati se vsem i svetovnim radostim, i _ _ _ _ _ _ _ _ _ fV samostan", je ječala. .Sama svoja, nikdo me ne bode mučil". | Za hip se je sponnila Ivaaa. Dela je roko : na čelo. Nemo sta ss jej svetili očesi, zatrti s sol-I zami Stisnila je ustnici. Turoben ,ahH je bil odgovor sladkim spominom. .Srečno, Ivan, srečen bodi, kamor te zanese noga. Videl me ne bodeš. Odračnnila sem z vsem". Na mizi je ležal šopek; cvetlic, katere je pre-! jela nedavno iz njegovih rok. MelauholiČno je trgala desnica nežne cvete, frfolali ao lističi na tla, ona jih ni videla, zdelo se jej je, kakor da je zavladala krut« zima okeli nje, kakor da padajo mrzle snežinke na tla ter jo zagrebajo v hladni grob. « * „ (Pride še.) G. Ludovils š ji i I a r i« Št. Petra potrjuje potrebo društva, katerega n»m*n je poučevati ljudstvo in posredovati med strankami. Na današnjem shoda na manjka sicer nižjega kmečkega stana, katerega bi morala biti poloa dvorana ; to se mora doseči na dragih shodih. G. Aat. D i t r i c h zavračal je poteši osebo« nazore g. kapelana Mlakarja, kazaje na edinost vsega naroda o priliki zadnjega potresa, o priliki vseslovenskega shoda t Ljubljani in na edinost ntsih zastopnikov v državnem zboru na Dunaju, kjer nas vež<3 vse d e j a nj sk a p o t r e b a, a ločijo nas pa le večinoma osebna nasprotstva. G. Ž u i d a r s i ć iz II Bistrice je pozdravil oovoosnovano društvo in povdarjal njega gospodarski pomen; g. Štefan P r i m o ž i č pozdravil js društvo v imena nčiteljstva kakor sotradnika na vzgoji naroda. Med posamičnimi govori postala je debata sem ter tja ojstra in baraa; dva gospoda skrbela sta večkrat za smeh in dobre djvtipe, v ostalem pa je ostalo zborovanje resno in stvarno, tako, da sne mlado draštvo biti zadovoljno s prvim zborovanjem. Pokazalo »e je, da se da razpravljati stvarao o vsem, ako ae hoče. Po nagovora vršile so s« volitve v odbor in vpisovanje čleoor. Odbornikom so bili izvoljeni: gg. Fran Arko, Anton Ditrich, dr. Treo (Postojna), Valenčič Ivan (Bistrica), Šerko Fran (Cerknica), Siherl Ivan (Logatec). Petsche Fran (Loi), Kavčič Filip (Se-noieče), Božič Ivan (Vipava); namestnikom : De-kleva Leopold iz Buj, Kraigher Alojs iz Postojne, Medica Matevž iz Št. Petra, Pikel Gregor iz Postojne in Špiiar Ludvik is Št. Petra. Po lepem pozdravu g. Šviglja zaključil je zborovaoje predsednik Arko. Društvu je pristopilo do sedaj 72 členov z določeno letno udnino 60 ač. Društveni o.ibor prične takoj svoje delovanje ter se obrača s tem do Notranjcev z vabilom, da pristopijo društvu kakor členi. Glede na to, da bode početkom dosti stroškov, pa apelujemo ie tukaj na vse sne, ki to lahko storijo, da vplačajo rado« veljno više prispevke, da se s tem ustanovi nekak društveni zaklad in omogoči vspešoo delovanje. Odbor pol. in gosp. društva na Notranjskem. * • * Mi se veselimo novega društva, ker se veselimo sploh vsakega pojava, ki nam priča, da se vzbuja briga za povzdigo naše gospodarske organizacije in za povspesevanje racijonalnega gospodarstva- Tega vendar ne treba povdarjati, da bres ..ouka v racijoiul.iem gospodarstvu ne more biti blagostanja; narod beračev in samih ubožcev ni bil še nikdar uarol značajev. Na razvalinah ni smeti iskati političke in narodne zrelosti. In sosebno narod po logaškem m postojinskem okraju je potreben pouka v gospodarstvu. Pomislimo le na njega zemljepisno lego. Blizo Trsta je, blizo mesta se svetovno trgovino. Ugodno je to. Že sedaj so ti kraji v živi in neprestani gospodarski in kupčijski dotiki s Trstom. Bkoro izključljivo le-sem privaja to ljudstvo svoje pridelke. Ali kako malo koristi ima navadno od vsega svojega truda, Zakaj? Zato, ker ni pouka, ker ljudstvo ne nme izkoriičati razmer, ker nedostaje nakoršnje organizacije. Program lovemu draštvo je lep in mu ni moči prigovarjati. Seveda smo napisali to v me-nenju, da ne bode tudi izvrševal v istem duhu kakor je sestavljen. Vsakako bi morali obžalovati, ako bi se »glasila principijelna oezaupoost, de predno je drušlio aačeb le!o,**fcit d »«ler tor^j ti po oda na to. Tudi to morda ni pogreška, da se program dotika tudi volitev. Morda, morda — kdo ne bi želel tega P! — b> moglo društvo posredovati tudi o volitvah v zmUlu poairjenja in zloge mej strankami na Eranjukem. Nam bi se videla taka naloga eelć idejalna. Rodoljubi smo meada vsi. In borba sama ne sebi ssanda ni kouečni cilj in svrha nobenemu Umeri nas, ampak po naših skromnih nazorih mora biti konečna svrha vsakemu poštenemu boju — mir! V tem zmislu pozdravljamo novo društvo. Politlike vesti. T TR8TU, dne 6 noTombra 18»7. Državni zbor. V zadnjem poročilu smo ostavili zbornico poslancev ob 2. popJunoči, ko je nehal govoriti dr. Lueger in se je vsprejel predlog, da je zaključiti razpravo o nagodbenem provizoriju. Generalnima govornikoma sta bila izvoljena: za večino Crh dr. E za ma.jš ..o Nemec Prade. Prvi je govoril j»: o *ratko, koaaj ^ol ure. Drugi je bil seveda d i g, j.ko dolg. Nehal j^ govoriti o 5 uri 30 minut zjutraj. Potem so se prepirali do 8. ure o načinu glasovanja. Glasovanje samo je trajalo do 9. ure, ko je objavil podpredsednik Abrahamovih, da je zbornica sklenila, da se na-godbeni provizorij izroči proračunskemu odseku. O tej znameniti seji poročajo listi: Avstrijski parlament še ni videl Uke debate; ni še videl in cul takih prizorov, takega razgrajanja, takih ba-hanalij, takih z*sramovanj. Ti prizori in spopadi so bili tako gnunni, da so se oddahnili celo Nemci — v kolikor so »i še ohranili čuta dostojnosti — ko je bila stvar rešena. Mnogo zasluge na tem, da so ugnali Schft-nererjance, imajo krščanski socijalisti, ki so jell zbijati klin s klinom. To js baje kar naupailo Wolfa in Schdnererja, da se je kdo pokasal ie srditejega, nego sta ona dva. In res so bile najtežjega kalibra psovke, ki so jih metali krščanski socijalisti na četo SchOnererjevo. To je pomagalo; med govorom Luegerjevim so SchBne-rerjanci zbežali z dvoran* in Lueger je vskliknil ob splošni veselosti: „Ali nisem rekel, da ne vzdrže brez piva niti jedno aro, in ako bi šlo vse nemštvo pod zlo vsled tega 1* Splsh se je večina Nem. držala bolj rezervirano in je prepustila le tesnim] somišljenikom SckOaerer-jevim težko »delo* reševanja nemštva. Sramovali so se menda vendar teh surovosti. Žalostno le, da se niso sramovali že davno. K polož/iju Trompet glasovi so potihnili i celo v „Ntue Freie Pres*e*. Mesto zmagos vestnih j klicev iz sadnih dni, toži danes rečeni list na su-! rovosti — antisemitov in omenja celo pohvalno ! drugih strank, ki so baje jednoglasno obsojali surovosti antisemitov v minoli noči. Daleč proč od nas misel, da so bili vskliki, katerimi so antisemiti obsipali Schdnererjance, dostsjn! parlamenta; ne, mi bi jih ne slilali radi niti v beznici Ali . ko čujemo, da se „N. F. Pr.a zgraža na suro-■ vostih v parlamentu, zdi se nam tako, kakor da bi se stara vlačuga, tičefia v kloaki popolne moralne popacenosti, zgtažala na pokvarjenosti tega sveta. Antisemitje so bili surovi do skrajnosti, ali : oni niso storili druzega, nego posnemali ne vzglede Schftnererja in Wulf*, katere Izglede je uavdušeuo proslavljala ravuo aN. Freie Presse." Ako je torej ta list danes nbral elegično ! struno, je to le dokaz, da ga obhaja slatnja, da obstrukcija zaigra partijo. Tudi to menda ni ostalo I brez ntisa na židovsko glasilo, ker se je nverilo na svojo žalest, da je večina trša in kompaktneja i kost, nego je imela obstrukcija v proračuna, i Ako pa se je večina tako vrlo držala celo sedaj, I i ke vlada nezadovoljnost malone v vseh nje skn-| pinab, kaj bi bilo še le, da se je grof Badeni s prvega začetka lojalno naslonil na to večino in da je po možnosti zadovoljil vse nje dele ? 1 VeČina se je pokazala zmožno za akcijo; sedaj bi bilo na i grofu Badenijn, da izvede posledice iz tega spo-{ znanja in — SchOnerer in Wulf sta nehtla tero-, rizovati nai parlament, zastrupljati javno življenje, t zasramovati avstrijske narode in groziti — kroni. ; Ali so morda taka razmišljevauja do vedla „N. F. P." I do tega, da j« ubrala elegično stiuno?! Po našem menanju se je dokaj zbistrilo razmerje po včerajinji zmagi večine in po grdih j dogodkih v noči med .etrtkom in petkom. Grof Bsdeui nima poti pred seboj na izbiro H*'pnščenje i zbornice ne bi mu pomoglo ker ne bi doneslo znatnih sprememb. Ako pa hoče vladati sedanjo zbornic..., potem naj stori svoju dolžnost, kakor jo I je storila večina, ki je šla (iz ozirov na zadrego, v t kateri se nahaja država) do skrajnega v samozata-j jevanju. Dopolnilna volitev v deželni zbor Kranj-! ski v okraju Vipava Idrija. Dne 16. t. m. bode volitev naslednika pogojnemu poslancu Matevžu Lavrenčičn. Za to volitev se je vnela živahna agitacija na obeh straneh. Minole nedelje je bil v Vipavi shod, na katerem sta govorila gosp. dr. Tavčar in gosp. Ivan Božič. Gospod doktor je govoril v imenu narodne stranke, gospod Ivan Božič je razvil svoj program. O govoru dra Tavčarja moramo povedati na ravnost, da nam ni ugajal in da obžalujemo, da se je izustil. Petijot je sicer imenitna tekočina, ali toliko vredna ni, da bi prvak stranke, ki ima toliko zaslug za razvoj in napredek naroda* kar polival žnjo ves narodni program. Toda, nikar ne mislite, da hočemo zagovarjati petijot in »Vipavsko vinarsko zadrugo'! Proti takemu domnevanju se moramo zavarovati najodločneje. Ali mi •mo pričakovali, da bode gospod doktor raavijal program aarodne stranke, da svojim posnanim govorniškim darom dokaže tudi nasprotni mn stranki, da narodi;a stranka ni taka, kakor govore o njej, da ima svoj program, da je ta program dober, da je zasnovan primerno potrebam naroda slovenskega. S tem bi bil najbolje razorožil svoje nasprotnike. Tega smo smeli pričakovati od gospoda dok Ur j a tem bolj, ker je bilo menda to prvikrat, da je pr» vak narodne stranke govoril Vipavskim rodoljubom. Lepo, v pozitivnih oblikah razvit program bi nas bil zanimal velike bolj, nego vipavski petijot in pa vprašanja, kako vino pijo duhovniki po vipavski dolini ? Ti ljubi Bog, ako bi se heteli spuščati v toka raziskovanja, priili bi morda do gros-nega zaključka, da je tudi profesorjev in — odvetnikov, ki ne pijejo ravno najslabšega. Gospod dr. Tavčar je sicer rekel, da hoče spregovoriti o programu narodne stranke, najprej v narodnem in potem v gospodarskem pogledu. Al! kaj smo Čnli? Le to, kaj ne bi smela delati da-hovščina in kar vendtr delal Za božjo voljo, ali fe to ves program narodne stranke? Ni jedne besede ni bilo o pozitivnem narodnem programu stranke, kateri pripada govornik. Naravnost sgrozili pa smo se na izrek n, da duhovnik ima v cerkvi toliko posla, da se mu ni treba utikati v naše posvetne stvari Ali g. doktor s to isto govore slovenski socijalisti 1 Razlika bi bito ta le ts, da iz ust socijalista kate ta beseda 1« o doslednosti, kajti aaii socijalisti načelno zaniku-jejo načelo narodnoati. Ali narodna stranka I Gospodo, ki so ploskali tema vskliku dra. Tavčarja, bi prosili le, da bi malce pomislili, kaj bi bilo s narodom našim po obmejnih pokrajinah, slasti pa v izmučeni Istri, ako bi uveljavili načelo, da se duhovnik ne sme utikati v posvetne stvari?! Pomislili naj bi malce, in kmalu bi prišli is uver-janja, da po izvajanju tega načcU bi v par letik prišli do tja, da bi po obmejnih pokrajinah res kmaln bili naii le — grobovil In potem — ako je le količkaj rodoljubja v njih — zgražali bi se i oni na načelu, ki bi pomenilo — ako bi je hoteli uveljaviti — začetek koncu obstanka naše narodne ukupnosti! Odgovor, da je govornik govoril le za Kranjsko, ne velja. Kje je tista sila, ki bi mogla ome* jevati ideje pe deželnih mejah ?1 To upliva aa iiroko in upiiva — pogubno 1 Kakor slana more taki pojavi veselje do dela tam, kjer se rodoljubi vseh stanovi zložno in pogumom obupnosti, in morda tudi poslednjimi silami bore za ostanek naroda. In menimo, da ravno prvaku narodne stranke bi bil* v prvi vrsti dolžnost, da t jednim očesom neprestano gleda preko mej dežele kranjske. Vrhu tega je imel govornik prelep izgled na gosp. Božiča, ki je varoval svoje stališče, ne da bi odbijal In g. Božič je gotovo istotako zvest svojim načelom, kakor gosp. dr. Tavčar. Duhovščina je gotovo tudi danes — kakor je bila pred shodom —> nasprotnica Božiču, ali uverjeni smo, da ne odreie priznanja njege vi treznosti. Gospod Božič je pok«zal, kako se govori s političnimi nasprotniki. Kar se dostaje kandidature Bo*Sč«ve, nass ne preostaje druzega, nego da ponovimo besede, ki smo jih napisali dne 8. novembra 1895. povodom splošnih d^želnozborskih volitev na Kranjskem in s katerimi smo priporočali to kandidaturo, ker se nam vidi g. Božič — kakor inteligenten muž ia praktičen kmetovalec ssjedno — najsposobneji sa povspešenje rešeuja raznih gospodarskih nalog; nalog, ki se morajo rešiti, ako nočemo, da popolnoma prepade gospodarski, lepa sicer, tsda od deželnega zastopa kranjskega grozne zanemarjena, in vsled neprestanih nezgod malone — gladna vipavska dolina. Nemški učenjak in nemški huhoviiik. Pod tem naslovom ima praška „Politik" notico, t kateri prinaša besede solnograskega stolnega pro-poveduika, ki jih je isti nedavno govoril v Solno-gradu; duhovnik, imenom Perktaann pravi: „Nemški Dalje v prilogi. Priloga „Edinosti" št. 133 več. izdanje. narod ni postal velik ob malenkostnih bojih z diugimi narodi. Veliki neaški duh je v vseh dobah poznal le ljubezen in potrpljenje (?) naproti drugim narodom in zato je mogel izvršiti tako velikanska dela, kakoršna poznamo iz zgodovine nagega naroda. Zato tudi je nemški duh »orno na se potegnil druge narodnost , od katerih nekatere so se rade kar potopile v njem. Toda liberalizem je začel po dirati, kar je sezidalo bratoljnbje. Liberalizem je z nizkimi sredstvi nestrpnosti pobijal pravica dru-zih narodnosti. Pred liberalizmom je zbežala z nemškega naroda bratska nesebična ljubezen ; liberalizem, kakor zistcm gole sebičnosti, pa ni mogel ničesar pridobiti nemškemu narodu, mirveč on je še le odbijal od sebe, kar je namero val pridobiti. Pod praporom arazširjenja nemške kultne" se je vn»l boj, kateri je rabil mjne*rednejše orožje nasproti slabejšim narodom. To orožje pak je samo ranilo in razdražilo nasprotnika. Vsled tega je le-ta postal jednaka moč, postal je pravcati tekmec v nastalem narodnostnem bojn. Zatorej je ni diuije rešilne poti za nemško ljudstvo i r. tega boja, nego da se povrne nazaj k stare»a dobremu nemškemu duhu ter da opusti nizke svoje namene". Kako vse drugače zveni to, pravi „Politik", nego pa pismo učenjaka, k: govori samo o „pesti" ! Tudi mi moramo priznati resničnost teh duhovniških besedi), dasi iz njih pr*v rahlo zveni želja, da nemški narod potopi v sub: druge narodnosti, četudi le pote« „človekoljubja in nesebične bratske ljubezni". No, upamo pa, da bi ob današnji narodni zavesti Slovanov nasvet duhovnika Perkmsnna le koristil obema narodnostima, ako bi se hotel ravnati po njem — nemški dub. NemSki in ruski glasovi o avstrijski politiki. Dogodki v avstrjukem parlaaentu od->*ev*jo tudi v inozemstva, v prvo seveda v divavab, ki so po narodnosti svojih plemen sorodne z našo monarhijo. Glas »vi iz Nemčije so iihi« zadrstno znani, zatorej ni, da bi jih preiulevali v jeditomer, — vsi zmerni, oziroma resni neiaAki listi svare avstrijske prusofile pred politiko, bafcoišno so nastopili in jo tirajo dalje, zavedeni po svinji slepoti ali po šovinističnem nagonu. Najsilneje svnre preii to politiko, pogubno za nemško naradnost v Avstriji, listi, ki zajemajo inspiracije iz Bismarckovili krogov. Ti listi vsi soglašajo v mtsli, da se potim trozveze ne sme zlorabljati v to, da bi se vmešavala jedna država v stvari druge zavezne države in da se zlasti ne sme netiti plamen, ki bi utegnil postati usodepoln za obe državi. Nekako dingače pa pišejo listi v „barbarski" Rusiji, „Novoje Vreraja" je v nekaki proroAki slutnji, a tudi morda v diplomatički fluočutnosti iztekla menenje, da v avstrijskem parlamentu pač pride Še do raznih viharjev zaradi na;odb«neg* provizorija, da pa Badenijevo miuisterstvo in slovansko-kon-Bervativna večina dospeta konečno na svoj cilj, t. j. : zbornica vsprejme predlog iu vlada dobode pri liko, da ali odgodi zasedanje, ali pa razpuiti zbornico. Nemška opozicija si ne koristi prav nič svojim poatopanjrm, marveč bode koaproinUovah pred javneitjo samo sebe in svojo stvar in stori več dobrega svojim političnim nasprotnikom, nego jim storiti hoče. Čim bolj bodo razsajali parlamentarni bašibozoki a la Wolf, tem jasneje bode prepričanje, da tako ne more več dalje, ako nočejo, da se popoluoma izjalovi parlamentarni red, na katerem sloni sedanja avstrijska konstitucija. »Novosti" gredo celo dalje za jeden kor/.k. Pišejo: .Avstrijska vlada se pokori sedaj za napako, katero je zagrešila leta 1867 s tem, da je v slovanski državi tako bogato si pala Nemcem v naročje razne privilegije. Prej ali slej j« moralo priti do spora mej slovansko večino in nemško manjšino. Zdaj zamore rešiti Avstrijo samo to, da svojim slovanskim narodom podeli vse pravice v polni meri". Iz teli poročil je sklepali, da tam zunaj gledajo naše stvari jasneje, nego pa se to godi pri nas doma v megli zamotanih razmer. Prav bi b;!o, da bi se v p re prečenjema e liujih in popolnoma ne potrebnih konfliktov izvišiie pri na« atvmi tako, kakor jih smatralo resni državniki tam zunaj m jedino možne in praktične. To je zdaj gotovo: Avstrija stoji pred tribunalom svetovnega s d.stva. Goluhovski v Italiji. Minister Goluhovsky je odpotovnl včeraj v Monzo, da se predstavi tam kralju italijanskemu. Mnogi pripisujejo tei*u potovanju veliko politično važnost, drugi trde nasprotno. Jedni menijo, da je to p>t<>v&nje v zvozi s * tališčem Italije v trozvezi, drugi menije, da je to le navaden čin običajne nljudnoeti. Ćeš, Ooluhov ski je že nad dve lrti v službi kakor vtianji mi nister Avstro-Ogerske, a se ie ni predstavil dvoru italijanskemu. V Italiji da so že neljubo opažali to zamido. Kje je resnica ? Momson »postelj Madjarov. Mož se hoče proslaviti, to jest fakturu I Zinj že piše zopet Mad-jarom 1 „Budapesti Hirlap* ima njegovo pisano svarilo, v katerem opozarja Madjare, da bi pnšl* njih samostalnost v največjo nevarnost, če bi vladal v državi cesar kakor ogerski in Češki kralj, oa jim torej veleva že zdravi egoizem, da moraj > podpi-reti Nemce z vso silo. Ali ni nobene dostojue kletke da bi zaprli vanjo tega — „leva" ? Avstrijski poslanci v Bcaoliitn. Bei ol n-ske .Polit. Nachiichten" izjavljajo, da hoče vlada zabraniti udeležbo avstrijskih poslancev na shodu V5enem*ke zveze v Berolinu z uporabljanjem policije za tujce. _______ Različne ve« t i. Tržaški mestni svdt je imel sinoči svojo zaupno sejo. Počila je struna, ki se je bila napela, radi vodovtduega vprašanja. Oni svetovalci — zaplečniki „Indipendentovi* —, ki so razjarjen', da je Nemec Smreker imeuovan projektantom za vodovod, so podali svojo ostavko. Na čelu tem je seveda slavuoznani Spadoni z obema Rascovichema ob boku. Dotična dvanajst jrica izjavlja v svojt-m pismu do župana, da ne morejo nositi odgovornosti, spojene z imenovanjem tehnika Sarekerja. No, jediui resnični uzrok je le, da je Smreker — Nemec 1 Kaj poreče k temu najnovejši zaveznik „ludi-pendeiejev* na Dunaju, deroči nemžki volk P Župan si je (po stan in lepi navad') izprosil dovolieme, da sm« podedovati pri demiftijonistih, da bi umaknili odpoved. Na to sta poskusila še enkrat Piccoli in Br&tos, da bi podložila poleno Smrekarju, pa ni šlo in vsprejeli so se predlogi komisije potem, ko se je izjavil va iste tnti svetovalec DJImiz. KiJo bo nad&kof goriški? Laški listi so razpravlja! i o iem vprašanj« na dolgo in Široko tor so zatrjevali v pozitivni obliki, da ju goriškim nadškofom že imenovan portsSko-puljeki škof msgr. Flapp (milostljivi gospod Flapp je baje dobival že brzojavnih čestitk na imenovanju), na njegovo mesto v Poreč pa di pride prost Jordan. Mi smo takoj v početku smatral: vsa ta zatrjevanja za tendenciozna, razširjen« namenom, da bi se z istimi morda uptivalo na imenovanje ali celo pospešilo poslednje v smislu teh poročil, po pregovoru „česar želiš, to rad veruješ". Zaradi tega ►e tudi nismo hoteli baviti se stvarjo, dokler nimamo boljšega prepričanja o tem, kakor so zatrjevanja izvestnih listov. No, danes že smemo reči, da smo prav pogodili, kajti tndi zadnja „Soča* trdi, da monsgr. dr. Flapp nikakorše ni imenovan nadškofom in metropolitom goriškim. Da, kakor nas obvešča omenjeni list, govore veljavni iu merodajni krogi, da monsignor Flapp sploh ne bo imenovan za to važno mesto, razun v slučaju, da merodtijni činitelji dunajski eno govore, dingo mislijo in tretjo storo, A soditi po besed,ih teh krogov, dr. Flapp ne ho nadškta „velike raoid 1* Pereta, da jima pot 11 e z obraza, per«ta, kjer zlobno maž* zlobai „ludi-pendvnte". Kakor znano, je najradikalueji m«d radikalnimi listi, ravnokar imenovani „IudipenJente", nekam neprijetno za petami gospodi lastnim državnim poslancem. Sosebno grd madež se vidi gori imenovanima listoma oni, ki ga je provzročil „Io-dipendente" svojo, prav gotovo zlobno opazko, da so razmere v italijanskem klubu prav tako konfnsae, kakor v avstiijskem parlamentu. Konfoznostl Ali ni to grd madež ? I Le ukup torej, pericej wReich*wehr" in „Piccolo" pereta — prva seveda z opazko, da ji je pranje prišlo iz italijanskega kluba: Vsa opozicija „Indipendentova* lavira is osebnih motivov. Diference, ki so navstalo v mestnem zbora tržaškem, loa« ta-neMe v javnost in se izkoriščajo za akcijo proti vsem poslancem. Toda oni, ki poznajo razmere v parlamentu, uraejo tudi vedenje italijanskih poslancev. Le eni, ki zajemajo iz pristranskih poročil tržaških listov, si morejo domišljati, daje italijanski klub spremenil barvo. Klnb da stoji ie danes aa istem stališču, kakor o otvorjenju državnega zbora. Sedaj pa Čujmo kako — periee označajo to stališče: „Takrat se klub — is lastnega prepričanja — ni pridi užil ne večini, in ne oposiciji. Menil pa je, da se skoro zbistre oduošaji. To se ni zgodilo in vsled tega stoji klub še danes kakor sredaja stranka: objektiven do večine, objektiven do manjšine in objektiven do vlade. To siesr ni lahka naloga, ker zlasti iz Trentina prihajajo glasovi, zahtevajoči, da naj se klub pridruži večini. Tam ne morejo nmeti razburjenja Nemcev radi jezikovnih uaredeb, ko so vendar v Trentina, dokler »o gospodovali Nemci, vladali tam samimi nnredbanii. Videti je torej, da im^jo Italijani jako težavno stališče; vendar ne odstopijo ed tega, kar so : srednja stranka I* Perice, oddahnite se I Potrudile ste se pošteno, aa bi očistile grde maiežp, in vaša krivda ni, ako je perilo še vedno umazaoo. Saj to ravno jesi ne-zadovoljneže, da je italijanski klnb postal pred-metom snsošuosti, ker nima barve, ker se v odločilnih treootkih skriva po grmičevju, kor bi hotel imeti prijateljev na obeh straneh. Objektiven da Ja italijanski klnb na vse strani ? Pojte ao, saj ao poznamo 1 Ne, ni res I Ni res, da ga objektivnost posta vlja na stališče „srednje stranke", ampak — strah. Vi da bi bili objektivni do Slovanov t VI da bi biii objektivni do — avstrijske vlade?! de enkrat: pojte no, objektini niste, ampak bojite se večine, bojite se manjšine in najbolj sa bojite vlade U Nekaka srednja stranka ste pa res I Vrtite se namreč sredi vrtinca, obračate se kakor rsvao pihlja sapa in delate poklone tja, kakor so vas ravno zasukali dogodjaji. Mi ne vemo, da-li je to „Btališčs" res toli težavno, to pa vemo, da ne imponnje nikomur I Naj se trndijo torej perice kolikor hočejo, resni ljudje so si že davno ostvarili sodbo, da je perilo italijanskega kluba jako umazano. Še nekaj moramo pribiti, kar so priposaale perice: da poročila tržaških listov so le malo kedctf poltena. Pribito bodi to, ker se mnogokatera akelja proti Slovencem tudi od vladne atrani — v Trstu iu v parlamentu na Duuajn — opira na taka poročila. Hvala vam, perice I To pripoznanje je vašega pranja najbolji del 1 23 itevilka „Slovenke' je izšla. Vsebina tega izbornega lista je sledeča: 1. Med grobovi... (pesem) Kristina. 2. Prva sreča. Povest. Ruski spisala M. Krestovska, prevcl Adolf Pab&r. 3. Meni ae zdi... 'pesem) Anton Medved. 4. O psihologiji Lavro Marliolmove. Po nemškem poslov. Marica II. 5. Materi za god (pesem) Marica II. 6. Misli nate, (pesem) Rajko. 7. Iz dr. Dežmauovih spisov. Na* pisala Marica. 8. Smehljaj se mi l (pesem) Kristina. 9. Junaštvo (pesem) Marica II. 10. Bssanske vile. Spisala Antonija Kobler. 11. Denar in sreča. Povest, Spisala Marica. 12. Književnost in umetnost. Raznoterosti. Ta jedina revija slovenskega žeiistvii tako vrlo napreduje, da si smemo Slovenci iz srca čestitali na t«-j lepi pridob;tvi na polju do- mač« književnosti, zajedno pa biti hvaležni na iz-bornem vodstvu njega urednic« in požrtvovalnem žara nje sotrndnic in sotrudn kov. Slovenska tprejemnica „v bratovščino sv. kri&snskcgs nauka kranjskega v Trstu1* iz leta 1775. V fami knjižnici na Opčinah se nahaja na* stopna, zanimiva tiskana »prejemnica : Dones ta 19 Dan tega ilehz* Febnt v Lei-tu 1775 Je Francisca Schemzouka V' sh ti vilu nasbih v' Chriftnfsn Lubelnivib Braton Inu Sefter te zhaftitlive Bratoushine 8. Kerl'tianskiga Nauka Crainsk'ga v' Terlti gori ufet (ufeta) inn skui'i to je n«f h Duhouskih Gnad, inn Odpultkou, katiri fo te S. Bratnnlchine od Rimskih pape«hou gnadlivu, inu miloltou dodeleni, vreden pofton, (vredna pokala) Sraventega Te nlUkatirimu na fnaine da, de ta Zegelz po fmerti fe more temu zhaltitlivimu Duhouskin U/.henfkn, ali Go Iti podaozhen v' skriunuftach te S. kath: Rimske Vyre bul brumnn shivu, inu f ye Duscbi fvelizhaine doflegon katira namnldm daffe«bi dodeli Buh ozba, Buh, Syu, Buh 8. Dub. Danu v' Terfti koker Sgorej. Valentin Vile Vic: Cur: inu Congrcg: Predsed. Oiorgio Vrbas P: Josephus Kozian Pripomniti moramo, da kar je na izvirniku -pisano, je tu tiskano kurzivnimi črkami. Tako je bilo pred 122 leti v Trstu in v tržaški okolici. Kako pa je dan danes?! Škofovska posvetovanja. Dne 16. t. m. se prično na Dunaju seje ožjega odbora avstrijskih škofov. Splošna posvetovanja pa prično dne 23. t. m. Bralno Ia pevsko druitvo .Slavec1 v Ricma* njih bode imelo jutri v nedeljo ob 4. uri popolu ine d uštveno zsbavo v prostorih g. Petra Kureta. Daje se to na snanje vsem udom in prijateljem petya in napredka. .Slov. pevsko druitvo* naznanja pevcem in pevksm, da prihodnji torek, dne 9. t. m. ob navade! uri zvečer prično zopet pevske vaje. Upred sodiiSa. Martin Gregorič iz Brguda je dobil 4 mesece ječe zaradi telesnega poškodovanja in mora plačati 120 gld. oUkodoins poškodovancu Afriču. Gregorič in Afrič sta se bila nekaj spila in zaključek prepiru je bila tako močna klofuta, da je ne le poškodovala Afrič«, ampak bode tudi Gregorič pošteno občutil posledice te klofute. Družba čudakov. Na Angleškem je družb % ljudi, katera živi po načinu znanih metodistov, a ima še to posebnost, da se členi drufcbe zdravijo s pokladanjem rok in mazi ljenje« z olj* ni v vseh slučajih bolezn*. Neki člen družbe je imel jetiko, pa je razodel nekega dne svojim tovarišem, da se mu je prikazal Gospod iu ga nagovoril z besedami 14. stiha, 5. članek knjige sv. Jakoba: „Ako jh kdo izmed vas bolan, poklici k stbi najstarejše svoje občane, da molijo pri tebi in te mazJijo oljem v imenu Gospodovem'. In zgodili se je čudo 1 Bolnika so nesli v cerkev ter ondi storili po besedah sv. knjige in bolnik je ozdravel in bil zopet krepak tako, da je mogel 12 milj daleč potovati vsaki dan. Italijanski darovi MensIiKu Iz Rima poročaj o, da prinese novi italijanski zastopnik na dvoru v Addis-Abebi, Stotnik Cicco di Cola, dragocenih daril cesarju Meneliku. Mej temi darili je krasen meč, odičen s dragocenim nakitom in več srebrnih in zlatih posod »er dragih dragih malenkost ). Cesarica Taitu dobode lep harmonijom, k*r je baje mmikalična. To bode veselja na dvoru Mene-iikovem, kadar dospe tija z darili gespod Ccco di Cola, poslanik italijanski! Po rvavih praskah se obaipljejo z darili. Mazzini ev izrek. Ta izrek bi morali sicer prinašati vsi avstiijski slovanski rajniki kakor „aotto* □ a č-ln člankov, nekako v istem smislu, kakor so postavljali stari Egipčani v svoje pojedniee mrtvaško lobanja Ta lobanja je namreč čt«t<) spomin jala na smrt in jih vspodbujala na — uživanje življenja. Maziinijev izrek se gla«i: „NaAe društvo ima med drugim odslej pred vsem delati na to, da «e Av«trij* razi uši; to se pa doseže naj laglj«*, ako se avstrijski narodi naščujejo drng na drugega ter spravijo med seboj v snviaštvo na smrt". Zanimiva okrožnica. Na Francoskem so jeli nabirati darove za bedne brate v Alzaciji in Lo-taringiji, katerim je pobila toča in so trpeli škodu vsled velik h povodenj, Ker pa so bili uspehi nabiranja dosedaj le neznatni iu j« o tem tož I znani pisatelj Frangois Copće v nekem članku, sestavili so posebno okrožnico, katero razpošiljajo SriiUj med narod. Na okrožnici so označena štiri vpra sanja, ki se glase : 1. Ali so se ž« pomirila naša srca zaradi pogodbe v Fi ankobrodu ? 2 Ali mislimo že manje na Alzacijo in Lo-taringijo, čeravno se proti nasvetu Gambette govori jako mnogo v nas o teli provi ncijah ? 3. Ali smatramo za možno, da nastopi tre- notnk, ko bode nam Francozom veljala vojna z let* 1870—1871 samo še kakor zgodovinski dogodek ? 4. Ali bi ae odobravala vojna mej Francozi, ako bi se hipoma vnela mt»j našo dižavo in Nemčijo P 8 to okrožnico hočejo razposiljalci iste vzbuditi sočutje naroda za elementarno ponesrečene sobrate v izgubljenih provincijali. Jako zanimivo! Zadnji viharni ponoćni seji v avstrijski zbornici poslancev sra prisustvovala v loži žurnalistov dva moža svetovne slave, namreč amerikanski pesnik in pisatelj Mark Tvvain in ruski slikar Verešragin. Poslednji je napravil več skic o prizorih mej poslanci in je rekel, da ima utis, kakor bi bila nastala revolucija. „Slavna" pa je le ta a-Mnjsk* zhonrca, nai kl , ktr hoč* 1 Državna loterija. Dne 16. decembra t. 1. bode žrebanje XIX. državne loterije za vojaške dobrodelne namene. Mnogoobsežni načrt igri obsega 72)8 izdatnih dobitkov v gotovem denarja. Glavni dobitek znaša l;iO.OO<) kron. Mogočo je torej kupiti si za 2 gld. — toliko stane jedna srečka — lepo premoženje. Dobitlti se bodo izplačevali le v gotovem denarju in sicer pod jamstvom države. NajjnovejAe vesti. Gorica 6. Šk fijski kapfl*n Bronzm v Poreču je priobčil listu .Eco del Litorale", da tam ni ničesar znano, da bi bil škof Flapp imenovan nadškofom v Gorici. Duna) 6 ,Wiener Zeitung* objavlja, da je dovolilo Njegovo Veličanstvo, da se prijavi Najviše prizn uje namestniku viteza Rinaldinijn za zasluge poslednjega za avstriisko družba belega križa. Rim 6. List „Opiulone* piše o obisku grof* Goluchovskega v Monzi, da ta obisk ne obeta ln ne donaša ničesar novega ter se ne dotika mej narolnega položenja. Vendar tudi ta obi»k utrdi če bolj jrmstva z« ohranitev tniru. Zobobol olajšujejo zsbne kapljice lekarja Piccolija v Ljubljan (Dunajska cesta) katere ao bile odlikovane k Najvišjim priznanjem Nj. C. In k. Vi» prejasne gospe prostolonasledniee-udovo nadvojvodinjf ■ fetofanije "M Steklenica velja 20 kr. J-L* Rojaki! Spomnite ao družbe sv. Cirila in Metoda. > I as j a v a. Kur sem jaz J »že Ota polt. Jožeta, posestuik v Kroglah štev. 4, razžalil na časti častite^a go spoda Ljudevita Vodopivca, župnika v Boljnncu, obžalujem, da s^m to storil, ga prosim javno od-puščenia, prcklicujem, kar sem slabega govoril o njemu in izjavljam, da je to, kar sem govoril o | njem, neresnično. V Kopru, dne 5. novembra 1897, f Jože Ota pok. Jožeta po meni dr, Matoj Protner 1. r. kakor prifia Ivan Slavec I. r., pri<*a. j Filijulka vzajemno zavarovalne banke „S I v i j e" v Trstu išče agentov za Trst, okolico, Goriško in Istro- Ponmlbe na gorenj o z referencami, ulica Stadion štev. 5 1 nadstropje. JL T Sorodnikom, prijateljem iu znancem tei vsmm rodoli«-b-m, bližnjim in daljnjim naznanjamo pretuino ve-1, da n« jo dne SO oktobra oh 10. uri zr^er premolil v boljSo ;.iv-Ijetije naš nepozabni sin, ori roma brat JOSIP FURLAN v 26 letu »vpje dobe, po dolffi iri milini bolusni in previ-d«n hv. zakramenti /a lonirajn^«. Pogrob ne jo vrAil dne i. novembra ol. 4. uri po-nlu-dno in jo bil volelpp in časten. Zajedno izrekamo iskreno zalivalo vsem znaneem in dobrotnikom, ki so pripomogliT da nnio toh l -po »kazali pokojniku po*|i)dn(o časi Radoslnv Furlan, oč0. Barbara Furlan r. Cibic mati Davorin, Draflotin, bratu. Josipa, Hratra. ' „Narodnem domu" v Celju ~ je oddati v najem še nekaj prav lepih prodaja Ini c za nizke najemnine. Prodajal-nice leže zelo ugodno, ker so nasproti c. kr. davkariji in okrajnemu glavarstvu in ker stav „Narodnem Dnmn* dva denarna zavoda, namreč „Poso ilnica* in „Južno štajerska I hranilnica" tako, da je tukaj vedno velik promet, posebno ker stoji .Narodni Dom" ob ljubljanski drž cesti, po kateri gre ves promet izSa-. viu.iske doline, V „Nar. D "je tudi gostilna, čitalnica iu zbirališče celjskih narodnih druStev pogoji aa izvejo pri „Celjski posojilnici", kamor nai sc blagovol« pošiljati tudi ponmlbe. in kr. Apost. Veličanstva. Ha NajviSe povelje Njetj. c. XIX. c. kr. državna loterija 2a skupne vojaške dobrodelne namene avatro ogerske monarhije' Ta denarna loterija - v Avstriji jedina pojavno dovoljena -- obnega 71178 dobitkov v gotovem lena ju v Hliupriein znesku od 341.684 kron. Glavni dobitek: 160.000 kron. Za »zplrtfnnje dobitkov jamči o. kr loteri|tki zaklad. Žrebanj« so bode vrfiil« nepreklicno dne 16. dee. 1H97. Jedna, areoka stane 14 gi. ». v. Srečko ho dobivajo v eddulku na dr avne loterijo n(> stoltlenic (t gld. 26 nvč. ----^S---- Najvišje priznanje lekarju Picooliju v Ljubljani kot prinjovaleu kapljic za zobe, katero je zadovoljnim vspehom Nj. e. kr. ViH. projasna gospa prostoloiin-slodiiion-udova nadvojvodinja. II Štefanija JU vi,; • izvolila opetovano uporabiti. — ('ena steklenici 20 nvč., 10 steklenic I gld. 50 nvč. mm\ piccou „pri angelju" v Ljubljani Duuajsha cesta. m m <3@ m. 'SJ Slovenci m ovenke! spominjajte se o vsaki priliki naše prekoristne družbe sv. Cirila in Metoda Svoji k svojim! To Vam bodi geslo v gospodarskem življenju! 8 m S Domača slovenska gostilna FRANA VALETIČA v nHci Soiitario št. 12. Podpisani priporoča se nlav. občinstvu za obilen obisk ob vsaki priliki. Toči vipavski vfia, bela in trna, po najnižjih cenah. Kuhinja je preskrbljena vedno z jedaCami. Postreže se tudi pristnim krinjovcem, tri-piMveem in slivovcem itd. Udani Fran Valctit. Zaloga pohištva tvrdke Aleksandro Levi M i nz i Trst Via Rlbirgo, II In Plazza Vetobla it 9 Zaloga pohištva in tapetarij vseh slogo*, lastnega is Selka. Bogato ikladiiče ogledal in vsakovrstnih slik. — Na aahtevanje ilustrovan cenik zastonj in franko. Naročeno blago atavlja »e parnik, ali na ielemiiko postajo, ne da bi aa to raćunil ttroike. I s a Ž i Ulica D nota Stev. 9. Mehanična delavnica ustanovljena leta 1869 Petra Braido in sina prevzema poprave šivalnih strojev in koles in vseh raehaniCnih del. Pela izvršuje najnatančneje in po najnižjih cenah. Prodaja tudi kolesa nova in obrabljena kakor tudi šivalne stroje. Abonement za hranitev koles po 2 gl. na mesec. Zdravljenje krvi Čaj „T 111 r n I cvet" (NllleflaH). Cisti kri ter je isvrstno sredstvo proti onim slučajem, če peže t želodcu, kakor proti slabeau probavljanju ia hemoroidam. Joden omot za ozdravljanje, stoji 50 nč, ter se dobiva v odlikovani lekarni PRMIMEB „Ki dn Morf" Trst, veliki trg. Moji izdelki so pripoinani kakor dobri ia v ceno t Remont, iz nikelj« teč« 23 ur, 3 gl 60 n<\ Rumont. srebrn s« zlatim ohrt-zkom 6 gld. Hurtilnik-|i»nker I vrste ki sveti od gld. 1.60. — Rego-: i* tor j i t orehovi omarici od 4 gld. 50 nvč. naprej Cenik se 500 Pikami gratis in franko. Kar ne ugaja se zamenja ali vrne znesek. E v g. K aa r e v k • v tvornica žepnih ur, razposiljalni obrt in liferant druitva oradnikav za posestva. Bref/enz am Boden se e X. 47». — 2 leti garancije. I* Naj«laJ> venlkft novost! Fotografiji aparat 55 h katerem BLITZ" p. 190 napravi lahko vsaa v nekaterih minutah dovršene fotografije. Lahko in prl- __prosto delo. Lahko ninljivi popi« pridejan j? vsakemu aparatu. Cena kompl. aparata vštevši kemikalije v ulegantnt kaseti gl. 1W0 (zaboj 35 nč.) Večjt aparat z ob ektivom in večimi pripravami gld. S.— Jedina glavna zaloga M. Rundbakin. Dunaj II. Taborstr. 35. Ulica Doiiota Štev. 9. „Tržaška posojilnica in hranilnica" (Tsgistrovana zadruga z omejenim poroštvom) v TRSIV, Via Molin piccolo št. 1, I. nadstropje. (bUro novtga poitntga pootopja) Daje posojila na vknjižbe po S1/,"/,,, menjice po 87.»zastave po S'/■"/»• Sprejema hranilne vloge inje obrestuje po S'/,. — Uradne ure so : Vsaki dan od 9. do l'J, ure dopoludn^ in od 3. do 5. popoludne, ob nedeljah in praznikih od 10—12 dop. Izplačuje se vsaki ponedeljek od 11. do 12. ure dopoludne, in vsaki četrtek od 3. do 4. ure popoludne. Glavni deleži veljajo po 200 kron. Zadružni deleži se lahko plačujejo v mesečnih obrokih po 1 gld, ter znaša vsaki delei 10 gld. Pravi trpotčev sok je jedine oni, k at eri se pripravlja v lekarni kZrinj-h k e mu. H. Bro djovin, Zagreb, Zrinjski t r g # te v. 20 Trpotčev sok nepreaežno deluje pri vseh prehlanjonj i h so pni h organov, ter je nnjboljo sredstvo za prsni katar, k a -ielj, prsobol, hripavost in vratnobol. Tudi zastarani ka&elj se r tem zdravilom v naj k r a j Se m času da odpraviti; bolniki nobijo'tek »ajelo, lahko spijo in na ta načiu hitro okrevajo. — Izmed mnogih zahval spominjam tukaj samo ono: „Vele ce n]e ni gospod lekarnik! Pošljite mi Se tri steklenice Vašega izvrstno delujočega trpotčevega soka; potrebujem jih za moje poznane e. Jaz som od dveh steklenic od nesnosn ga kašlja popolnoma ozdravel. Hvala V am. Priporočil bodem ta zdravilni sok vsem prsobolnim. S spoštovanjem— Rudolf A u h 1 m. Na Dunaju, *J0 marca 1897 " Pazi naj so torej, daje n» vsaki jte-k 1 e n io i v a s t v e n a znamka t. j. slika bana Nikole Z r i n j s k e g a, kajti s a tn o j e oni pravi trpotčev sok, kateri to varstveno znamko nosi. — Cena stekle r i o i h točnim opisom jo 75 nč. — Razpofiilja se vsaki dan postom na vs a mesta in sicer proti predplačilu (p r i r a č u n a v > i 20 n č. za z a ni o t o k) ali pa po poStnem povzetju. -Ceniki raznovrstnih domačih p r e-3 k n 5 a ni h zdravil razpošiljajo »e na zahtevo zastonj in poštnine prosto. Lekarn a k Z r i n j s k e m u, H. B r o d j o v i n, Zagreb. Z r i nj s ke ga tr g što v. 20. 7v v v ■prt ~ sa j j-® ^ 3 3 <8-3 S, 2 ^ -a a m* g 9 ^.S o Sn CU - „ •5* £ % « tik o m gm ®L? N @ >S 0 ■■ se w .zlate, 18 srebrnih kolajn, 30 žastnlh in prlznalnlbb dlplomov Kwizd< korneuburski Iv voierinarsko-dijoti&ns sredstvo za konje rogato živali in ovce. Rabi ho že 43 let v mnogih hlevih, knder noče živina jesti, pri slabem probavljanju, za »boljsame in poinnoženje mleka pri krnvah. Gena '/, škatljici 70 nv6. ,11 s 7, » 35 - ' Dobiva se priston le z gornjo vnr atveno ,.u>imlio v vsfli leUarnah in trgovinah z tuirodijami. Glavna zalogu: FRAN, IV. KWIZDA, c. in k. avstro-ogerski In kr. romunaki dvorni liferant. Ok< o/iii lekarnar, Kot nenbui g pri Dnnaiu. I** £ te & & o OOOOOOOOOOCSO-t!.OOOO^ObOOOOOOCOCO (lljalka cen. kralj. uiilv©rwitct«e Unkarno „ »tyrl«44 13 Sackstrasse — GRADEC — Sackstrasse 13 TOVARNA ZA OBRTNE I\ CO \ TO - KNJIGE sistem »Patent Workmann Chicago" Raztvlrnl zavod — Knji^ovezatvo. priporočajo se za prijazne naroibe se zatrdilom primernih cen in toine postrežbe. Izdelovanje vsakovrstnih tiskovin kakor: &aaalkov> rokotvorov v vsakem obsežju, broiur, plakatov cenikov, rafimov, memoraniov, okrožnio, papirja za liste in zavitkev z napisom, naslovnih listkov Iedilnih list, pavabil itd. itd. — Bogata zaloga glavnih-, Conto-Corrent-knjlg, Saldi-Centl, Fakture lebltoren, Credlteren, Cassa-knjig, Strazza, Memorlale, Journalov, Prima-note, odpravnih, menjičnih časo-zapadlik In knjig za kopiranje, kakor tudi vseh pomožnih knjig, potem raztrirnega (Črtanega papirja, Ci>to-Corrent, svilenega papirja za kopiranje, listov iz kavčeka za kopiranje, skledlo Iz cinka za koplraajo itd. Za naročbe in nadaljnja pojasnila obrniti so je do glavnega zastopnika H5 Trst, Yia delle Acque 5 - ARNOLDO C0EN — Via delle Acque 5 Trat ooeooooooooo«ooooo^oooo<^ r^o^^r^cippoooepo^o«?? 'Varstvena znamka: SIDRO.' LINEMENT. CAPSICI C0MP. iz Richterjeve lekarne v Pragi, pripoznano izvrstno, bolečine blažeče mazilo, aol iva se po 40 nč., 70 nč. in 1 gld. po vseh lekarnah. Zahteva aag ao to splošno priljubljeno domače sredstvo vedno lev originalnih stnklenicah z varstveno znamko „aidro" iz Riohterjeve lekarne ter vzame previdnostno samo steklenice s to varstveno znamko kakor originalni izdelek. C Rfehterjeva lokama pri zlatem lev« v Pragi. Vse stroje za poljed^stvo in ^jnoprtstvo CENE Z NOVA ZNIŽANE. Stiskalnice za grozdje, diferencijalna sestava. Ta sestava stiskalnic ima najv^čo pritiskujočo moč izmed vseh drugih, kakor&nili • koli stiskalnic. Stiskalnice z<* masline, liidravliške stiskalnice, brizpnljke proti peronosperi, Verniorelove sestave. Te moje brizgaljke so znane kakor najboljše ter najcenejše-, avtomatične brizgaljke, tlafiiluice s pripravo za tlačiti jagode, stiskalnice za seno, triere itd. v najboljšem proizvodu. Ig. Heller, Dunaj snrfSorala zastonj I II/, Prateratrasse 49. ISčem zantopnikovl — Čuvati ae je ponarejanj 1 Lastnik kftHHoreij lista .Kthno«t;. Tzdavat^ii in edtrovorn« orediiik : Vran Godnik. - Tiskarn« Dolenc v Trstu.