Naj Teč j i slovenski dnevnik v Združenih državah Velja ca v«e leto ... $6.00 Za pol leta.....$3 .00 Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 n TELEFON: CHelsea 3—3878 NO. 199. — STEV. 199. GLAS NARODA list_sloveuskih delavcev v Ameriki. || Ihs largest Slovenian Daily lift tha United States. Issued every day except Sundays ! and legal Holidays. ! 75,000 Entered ss Second Class Matter September 21t 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1870 NEW YORK, WEDNESDAY, AUGUST 24, 1932. — SREDA, 24. AVGUSTA 1932 VOLUME XXXX. — LETNIK HITLER JE NAPOVEDAL BOJ "GILOTINSKI VLADI" NEMŠKA VLADA BO IZJEMNO POSTAVO STROGO IZVAJALA, NE GLEDE NA STRANKE IN OSEBE Nemški narodni socijalisti so se strahovito razburili, ko so izvedeli, da je bilo pet izgrednikov obsojenih na smrt. — Politična kriza se je še bolj Vlada bo posegla v far mer ski štrajk DELO V M A JN AH1 AMERIK ANCI SE PRIČENJA poostrila. — Vlada izjavlja, da se ne bo vkloni- Po več mesecih so antra- V TUJINI la nobenemu političnemu pritisku. — Nemška vlada v hudih škripcih. citne majne zopet odprte. — V septembru bo v New Yorku konferenca glede plač. BE.RLIN, Nemčija, 23. avgusta. — Nemška vlada je pokazala, da se s svojimi izjemnimi odredbami ne šali. Pred par tedni je bila uveljavljena postava, ki določa smrtno kazen za slehernega, ki tekom izgredov povzroči smrt svojega političnega nasprotnika. In tako se je zgodilo, da so bili ob- pojeni na smrt trije narodni socijalisti in dva pri- (Yorku konfcrem.0, na kateri „e staša gornješlezke deželne brambe, ker so baje u- J bodo zastopniki operatorjev in u-smrtili nekega komunista. Voditelj narodnih socijalistov (fašstov) Adolf Hi tier, je vložil proti obsodbi odločen protest. Vlada mu je odgovorila s posebnim manifestom, v katerem pravi, da bo z največjo strogostjo nastopila proti vsem kršilcem postav, ne oziraje se na stopnikov operatorjev in šer tih zastopnikov premojjarske unije. Seja se ho vrši I» v Anthracite Institute v Now Yorku. Wilkecbarre, Pa., 23. avgusta. Veliko upanje j«- navdalo majner-je v Pennsylvania, ko je bilo po več mesecih ver sto niajnerjev poklicanih na delo. Operatorji pa so sporočili linijskemu vodstvu, da žrle sklicati fi. septembra« v .New nij.sk;h majnerjev pogajali za znižanje plač. To sporočilo j«- objaivil zastopnik operatorjev W. \Y. Injrlis, predsednik (ilen Alden ('»»al Company. Odbor bo sestavljen iz šestih osebe in na stranke. Manifest je bil izdan kmalu po Hitlerjevi izjavi, v kateri so najbolj značilne sledeče besede: — Nebo naj nam pošilja trpljenje za trpljenjem, nič za- s to. Toda naša skrb bo, čimprej pošteno obračunati s to gilotinsko vlado. Vlada pravi v svojem manifestu,Nda se v zadevi I>ctih obsojencev ne bo vklonila nobenemu političnemu pritisku, pa naj pride s te ali z one strani. V Beuthen, kjer je bila izrečena smrtna obsodba, ie zavladalo veliko razburjenje. Po ulicah so se zbirali narodni socijalisti in 3kušali vprizoriti veliko demonstracijo, kar je pa policija pravočasno preprečila. Štirje narodni socijalisti, ki so nagovarjali tovariši k demonstraciji, so bili aretirani. Hitlerjeva izjava se glasi: — — Tovariši, sedaj boste menda razumeli, zakaj r.cm se branil stopiti v Papenovo vlado. Qospod v. Pa pen, zame ne obstoji vaša krvava objektivnost. Jaz nimam potrebnih zmožnosti, da bi vršil rabelj-sko delo nad ljudmi, ki se bore za svobodo. — Ako mislite, da bom kdaj z,razsodbo zadovoljen, se strahovito motite. Nebo naj nam pošilja trpljenje za trpljenje, nič za to. Toda naša skrb bo, čimprej obračunati s to gilotinsko vlado. — Gospod von Papen je s krvjo domorodnih borilcev zapisal svoje ime v knjigo nemške zgodovine. Za posledice tega dejanja ni določene nobene kazni. Svojo izjavo je zaključil z ugotovitvijo, da je bilo v zadnjem času usmrčenih tristo narodnih socijalistov. Padli so v boju za svojo sveto stvar. Vlada je s svojo obsodbo izrekla odločilno besedo. Ako bodo obsojenci res usmrčeni, bodo narodni socijalisti do skrajnosti podivjali, kar bi imelo da-lekosežne posledice. Ako bi vlada obsojence pomi-lostila, bi s tem pokazala, da se narodnih socijalistov boji. Razburjenje, ki ga je povzročila smrtna obsodba. je uničilo vse upanje, da bi bilo mogoče uveljaviti političen mir v tednu, predno se bo sestal nem-državni zbor. Brzojavka, ki jo je naslovil Hitler na obsojence, se glasi: — Tovariši, ta nezaslišna razsodba me je zve- I*ri predlogu za to konferenco so se operatorji poslužili pravice, ki je dmoljena obema strankama po dosedanji pogodbi 404,317 Amerikancev živi stalno v tujih državah. — Polovica se jih nahaja v Kanadi. Washington, D. C., 23. avgusta. Izven Združenih držav živi stalno 404.317 ameriških državljanov in so raztreseni po vneh državah sveta. V tem številu pa niso vključeni turisti, ki gredo samo za nekaj časa izven državnih mej. Xad (polovico teh in sicer 223.858 jih je nastanjenih v Kanadi. Okoli 1 ()0.(XX) Amerikancev živi v Evropi in največ rv Franciji. namreč 23,fM.3. Xa Norveškem, kateras dežela .se širi daleč v severni Uro«? v deželo "polnočnega solncaT', jih je K-MS. Zelo veliko ameriških državljanov je na Portugalskem in sicer 17.1-19. Največ teh živi na Azor-r*kih otokih in so ribiči, ki so prišli v Ameriko, postali tu državljani. nato -pa ko se zopet vrnili v svojo domovin/). V Italiji je 12.112 Amerikancev, v Angliji H.38*>, na Irskem «.222. na reškem 7.454. v Jusro- razširiti svojega kredita, kar je slaviji 5.4£0. v Nemčiji 4,fiB0, v za trgovino neobhodno pogrebno. AMERIKA BO PRIZNALA S0VJ. UNIJO? Rusija ne more prositi, da jo Amerika prizna. — Upa pa, da bodo Združene države same pričele s pogajanji. Moskva, Rusija, 23. avgusta.— Sovjetska vlada ne more in tudi' noče zatvzeti ponižnega stališča.' da bi prosila Združene države za priznanje, to«Ia prav nič ne prikriva svojega upanja. bra.ske, ki skuša jo ustaviti vo?s dovoz na trg tv Sioux Citv, je ustavil vlak z živino. Sicer se jim je posrečilo od-vezati nekaj železniških voz. toda niso mogli izpustiti živine. Žolezniški .sprevodniki so pobegnili z vlaka v Naeora. Neb. in so se pozneje zopet vrn KOLERA NA KITAJSKEM Vsak dan pomrje v Sansi provinci do 100 oseb. Zdravniki po mis jonskih postajah so porabili vsa zdravila. 8iaa, Šensi provinci ja, Kitaj skzL, 23. avjfiista. — Sian, ki je križišče mnogih cest rv Aziji, j** po stalo mesto smrti, kajti kolera .se je tako zelo razširila, da v.sak dati umrje v mestu po sto ljudi. To trgovsko središče med Kitajsko in Azijo je mnogo trpelo vsled letošnje povodnji in prebivalci. katerih je. en milijon, storijo vhe, da .popra vijo (velikansko škodo in odvrnejo sedanjo nesrečo. Mestne ulice, ki so iste. kakor jih je videl Marco Polo pred več utoletji. so pokrite s snežno belo plašijo, s porcelanastin^ prahom. Vreme je sedaj že malo hladnejše in upanje prevladuje, da je kolera dosegla svoj višek. Mnogo tisoč oseb je bilo ceplje. nih proti koleri, toda seruma pri-n*i ter odi I ma jkuje. Domači in misijonarski Ravno v tej točki vidijo Rusi po- peljali vlak v Sioux City. Ko eo | zdravniki so že omagali **led pre - trebo skupnega delovanja med; sprevodniki pobegnili, so se tudi Rusijo in Združenimi drža/vami. GANDHUEV A PRISTAŠINJA V JEČI Bombay, Indija, 23. avgusta. — Miss Madeleine Slade. ki .se je odpovedala \>em dostojanstvom v Angliji, da je m ogla postati osebna služabnica Mahatme Gandhi- Moskva, Rusija, ,23. avgusta. — V Ukrajini se je na poziv lista "Pravda" organiziralo 100.000 kmetov, da požanjejo žito, katerega je mnogo več kot lansko leto. Poročilo iz Harkova pravi, da so se kmetje v velikem številu odzvali poaivu "Pravde", da čim prej pospravijo žito. predno bo nastopilo hladnejše vreme. Japonci so prepričali svet. da odb>čbe v Ženevi ne morejo ovirati njihovih načrtov glede Mandžurije. Ako "Rusija in Amerika ki imate slične interese na Daljnem Iztoku. delujete posamezno, n* mogoče ustaviti Japonske* Ako bi Rusija in Amerika pokazali svetu, da si nista več v sovraštvu, tedaj bi bila Japonska rprimorana odstopili od svojih namer v Mandžuriji in takoj bi bila odstranjena vsaka nevarnost zai vojno v Aziji. Zelo malo je znano širši javnosti o poglavitnem "vzroku, da Zdr. države nočojo priznati sovjetske Rusije. In to je delovanje Tretje Internaeijonale. Sovjetska- vlada vedno zastopa stališče, da sovjetska (vlada nima nikake zveze z Internacijonalo in da tudi ne more preprečiti njenega! delovanja v Združenih državah. Preti no pa bodo Zflružene države priznale Rusijo, bodo prav gotovo zahtevale, da revolucijonarno gibanje 'v Združenih državah ne napornega dela. Njihovo delovanje je sicer rešilo na tisoče življenje, toda taki epidemiji niso kos. Kolera se je prvič pojavila na Kitajskem jeseni, ko so se pričele sovražnosti med Kitajsko in Japonsko. Xato pa je nastopila ve likanska vročina in prišle so ve-like povodnji. Poročila iz Harbina naznanja-Napad Upornikov pri Sao jO. da je država Mančoukuo po- Paulo je bil odbit. -[stavila Visoke pristojbine za uvoz- ry • "t • »no blago, da dobi okoli po4 mili- Zvezno vojaštvo se jej jona (lolarjev K vsoto hoče posluževalo V boju Z u-t olajša*i bedo prebivalstva, kateri je zapadlo vhled kolere in po- farmerji odstranili od vlaka. Okr. oblasti so uvedle preiskavo. VOJNO STANJE V BRAZILIJI pomiki topov. Rio de Janeiro, Braxilija,#23. Krajevna komunistična društva I bf> dobilo finančne podpore iz Ru- na bi rajo najboljše poljske delavce, da bo že•00II Za tnosematro sa eek> «eto_07.00 MOiza po! leU---------------08.80 •sbeerlptlon Yearly 00.00 Aftv it on ent. "Olag Maroda' tdiaja reaifl den lrraemU aeflrtj In prmnttov. bpQMtt ®® Prtobčojejo. Denar naj ee bla-poMUatt po Money Order. Prl eprememb) Jcraja naročnikov tudi prejinje MvaUACe naananl. da bitreje najde- nabooa", tie w. ia«a Telephone: CHelaea t—XS7I Maw Z«t. H X. / f HITLERJEV UMIK Pred državnozborskimi volitvami sta bila vsa Neiii-čija in ves svet polna fantastičnih vesti. Zmagnnosni pohod nemškega fašizma je bil tedaj gotova stvar; če bodo dobili pri volitvah večina, 'bodo "na^iji" prišli na vlado zlepa, če je ne dobe, potem zarila potom državnega udara. Štirinajst dni kasneje se Hitler, kakor vsak drug politik danawnje Nemčije spodobno pogaja z vsemogočnim predsednikom Hindenbnrgoni; bori se pri tem z diiigače sicer tako preziranimi demokratskimi argumenti, češ da predstavlja najmočnejšo stranko v državi. Hitlerjevei izvajajo sicer še vedno huda nasilsfva, *oda vse kaže, da med temi posameznimi dejanji ni nika-ke skupne zveze, ki hi zasledovala enoten, določen cilj revolucionarnim potom j>riti do oblasti. Poboji v Koenigsbergu in rdečih berlinskih predmestjih napadi na opozieionalne voditelje na vse koncili Nemčije, boiribe v katoliških redakcijah iu židovskih sinagogah, vse to so junaška dela vitezov v rjavih srajcah, ki vzbujajo sicer še vedno sirom sveta pozornost toda resolucija to ni. Vodilni krogi sedanjega režima iščejo sedaj vlado, ki bi se lahko predstavila parlamentu in vsaj enkrat dobila zaupnico, potem pa poslala parlament zopet na počitnice. t V normalnih razmerah bi seveda tak kabinet moral obstojati v prvi vrsti iz narodnih socijalistov kot najmočnejše stranke in iz cent ruma. Centrum je že opetovano zahteval, naj narodni so«*i-3alisti'že enkrat tudi na vladi pokažejo, kaj znajo, in je celo izjavil, da bo pripravljen podpirati tako vlado na ta način da bi glasoval zanjo ali pa se vsaj vzdržal glasovanja in s tem osrgural nacionalistom večino. Pridržal bi si, ker se skupen program med nacionalnimi socijalisti in centrom skoro ne da zamisliti, popolno svobodo, da v vsakem posebnem primeru posebej preudari ali je dotičen predlog v skladu s strankinim programom. Ta večinska kombinacija je pa naletela na zapreke, in sicer v prvi vrsti v sedanjem Papenovem kabinetu, ki bi še nadalje hotel zadržati oblast v svojih rokah. Gospodom ne gre v glavo, zakaj bi ravno sedaj Nemčija morala vztrajati na demokratskih ali celo parlamentarnih načelih, ko se je že celi zadnji dve leti vladala absolutistično s pomočjo čl. 48. ustave. Po njihovem lune-ju bi bila najboljša vlada za Nemčijo v sedanjih razmerah "vlada strokovnjakov", v kateri bi seveda predsedni-fctvo zadržal v. Papen in vojno ministrstvo v. Schleicher, a liitlerjevci bi dobili nekaj Strokovnjakov", takih seveda, ki ne bi imeli odločilnega vpliva na občo državno politiko. Da bi pridobila Hitlerja na svojo stran, je Papenova vlada že ves čas po volitvah proti njemu silno popustljiva, in nič ne ve, kako bi mu dovolj ustregla. Na drugi otra/ni pa tudi ne opusti nobenega ukrepa, da bi mu ne pokazala kako bi bilo brezupno spustiti se z njo z nezakonitimi sredstvi v (borbo za oblast v državi. * Z izjemnimi zakoni je bilo sedaj podaljšano politično premirje in so bile uvedene najstrožje kazni za politična nasilja; ustanovljena so bila posebna izjemna sodišča, ki sodijo za zločine proti javni varnosti brez priziva. ** Vse to služi v svarilo Hitlerju, naj ne poskuša nika-ktti avantur z onimi tisoči svojih pretorijaucev, ki jih je zadnje čaae zbral v okolici Berlina. S tem so Hitlerjevi izgledi, da bi se polastilnedelje-gg gigči g državi^ skoro popolnoma propadli. ^CEW^YORK, WEPKBBDAY, A UGU8T 24. 1932 THE LAIOMT SLOWS DAILY in U. fl. A. V 1 9 ČE NAMERAVATE TO POLETJE OBISKATI DOMOVINO? Pišite nam takoj bo brezplačna navodila in zagotavljamo Vam, da boste po ceni ter udobno potovali. METROPOLITAN TRAVEL BUREAU 216 West 18 Street " Hew York, W. t Iz Slovenije. Požar v Domžalah. 5. avgusta j«* izbruhnil velik ogenj v hiši Marije Flisove, v Domžalah tik kamniške gore. (lo-reti je začelo na podstrešju ppeljan. Smrt ene najstarejših Gorenjk. V nedeljo 7. avgusta .so pokopali na »Srednji Dobrovi pri Pod-nartu menda najstarejšo Gorenj-ko, 03-letno Mino I>ebe! jakovo. Ne dolgo pi*£d smrtjo je še šivala brez naočnikov in upravljala druga lahka dela. Tudi drugi njeni sorodniki i>*o doživeli (visoko starost. Pogreba se je udeležil med drugimi njen 8S4etni brat. ki je bil letos najstarejši med starčki, ki jim je (ljubljanski škof dr. Rozman umival noge. Dve strašni žrtvi fantovskega divjaštva. 8. avgusta okoli 8. je bila reševalna postaja na.prošena iz Luko-viee. naj prihiti z reševalnim avtom v bližnji St. Vid. da prepelje v Ljubljano nekega smrtno nevarno ranjenega delavca, žrtev fantovskega poboja. V Št. Vidu se je odigral v prvih jutranjih lirah pravcati pokol. Xož in kot sta pela ža last no pesem. Rešetvalni avto je pripeljal okoli 0. ure v bolnico hudo ranjenega 26-letnega delavca Vinka Novaka. doma iz Trnovič pri Zlatem polju. Fantovska bitka se je razvila takole: Vzrok je bil sevela alkohol. V nedeljo popolne 7. avgusta lu-kovški (»gasilci priredili veselico, ki je bila dobro obiskana. Na ve-seličnem prostoru .so se zbrali poleg gasilcev mnogi gostje iz raznih krajev kamniškega sreza. Vse je bilo pozno \v noč dostojno in mirno. Vladalo je harmonično razpoložeinje. le nekaka .skupina 10 fantov je po veseličnem prostoru rogovilila in iskala prilike za pretep. Ker se ni nikdo do^tr brigal zanje, so zapustili veselični prostor in začeli tpo cesti razgrajati. Kmalu nato .so zapustili ve-selieo tudi omenjeni Vinko Xo-rva'k, njegov brat in 30-letni posestnik Fran Klopčič, gasilec iz Preroj. Šli so po cesti.v mirnem medsebojnem razgovoru. Nič hudega sluteč so prišli do lupine 10 fantov, ki je na nje navalila s koli in noži. Besni napadalci so napadli najprej Klopčit-a. ki se je kmalu nezavesten zgrudil na tla. Dobil je močan udarec s kolom v desno sence, a z nožem sunek v glavo i^kozi gasilsko čepico. Za drugo žrtetv so si napadalci poteui izbrali Vinka Novaka, ki .so ga prav pošteno zdelali s kolom in nožem. Ivlopčič je kmalu potem, ko so ga prenesli v sosednjo hišo. podlegel poškodbam. Fantje so nato pobegnili. Med stanovalci Št. Vida je naistalo veliko razburjenje. Po poboju so poklicali iz Lukoviee zdravnika dr. Komat a'rja. ki je ugotovil pri JGopčiču smrt zaradi izkrvawitve. Pokojnika .so prepeljali v mrtvašnico. kamor je prišla popoldne sodna komisija z Brda. Smrtnonevamo ranjenega Vinka Novaka je zdravnik dr. Koniatar obvezal in odredil prevoz v Ljubljano. »Novakovo stanje sicer kritično. upajo pa. da bo le še okreval, ker je močne in telesne kon-stitucrje. Vinkov brat Anton je dobil le lažje poškodbe. Tragična smrt starega moža v potočku. 12. avgusta popoldne je utonil v potočku, ki teče skozi va.sico Spodnji Log. 77-let ni rudarski upokojenec Rrbič Martin. Starec je bil v popoldanskih urah s svojo ženo. 7.")-let no Rozalijo na domačem travniku. Žena je odšla zatem na bližnjo njivo trgat fižol, njen mož pa' je vzel steklenico in se je odpravil k studenčku po vode. Žena se je že vrnila r- polja domov, moža .pa še ni bilo od nikoder. Rozalijo je zaskrbelo in je poslala svojo nečakinjo D-letno Pavlo z naročilom, naj poišče deda. Kjo se je dekletce vrnilo, je povedalo, da- čepi oče pri potočku in da se za njene klice ni prav nič brigal. Domači so šli k potočku. kjer so našli očeta Martina klečati ob strugi, z glavo nagnjenega v nizko vrnlo in mrtvega. ■Kakor so skle.pali po okoliščinah. je Martin pokleknil, da zajame visteklenico vode. Bržkone ga je pri tem popailla slabost, saj je bil zaradi .starosti že ves onemogel. pa je z glavo omahnil v vodo. ki je v potockti zaradi suše globoka le 15 cm in se zadušit. Pokojni Martin Ribič je bH dolgo vrsto let uslužben pri zagorskem rudniku. Ko je prišel v vi-aoka leta in ni mogel več opravljati rudarskih poslov, so ga upokojili. Dobival je siromak le po 3.50 Din mesečne pokojnine. Krsto za nesrečnega utopljenca je poslala uprava zagorskega rudnika. Smrt pri kopanju. 8. avgusta se je kopal v Kavi 22-iletni čevljarski pomočnik Vinko Ratej v družbr svojega brata in svakinje. Hotel je preplavati Sap'o proti južni strani na Kranj- DENABNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO ZANESLJIVO IN TOČNO KAKOR VAM POKAŽE NA STOPNI SEZNAM V JUGOSLAVIJO Dllt 300 __________________ % 4.— Din 300 ..............$ 540 Din 400____________________$7 JO Din 500_____________$ 9.50 Din 1000 ________________ $18.50 Din 5000 ________________$91.50 V ITALIJO Ur 100 ..........................t, 5 JO Lir 200 ______________________$11.40 Lir 300 _____________________.$16.60 Ur 400 ......................$22.— Ur 500 ...............—J$Tt.— Ur 1000 . Za laplaeilo votjlh zneskov kot soočaj navodono. bodla) v dinarjih ali Urah dovoljujemo to boljo pogoja. IZPLAČILA V AMERIŠKIH DOLARJIH Za lsplačllo $ 5.00 morate poslati__$ 5.70 " " $10.00 " "__$10 JO " •» $16.00 " "__$15JQ " " $30j00 " "__$31 JO '» " $40 JO " » ___$41.10 " " $50.00 " 4 - ____$51.30 Prejemnik dobi ▼ staram kraj« taplaCUo ▼ dolarjih. Nujna nakaaHa lavrftwjomo pa CABLI LITTKH aa prlatojhlno BI. METROPOLITAN TRAVEL BUREAU aid wkst tatu •TRKtt P» NlW VOMK. M. V. sko, looma-j pa je bil pat metrov od brega, je nenadoma onemogel in se .pričel potapljati. Brio je to v bližini Orehovega pri Sevnici. Iz vode ga je kmalu potegnil neki kopalec, ki se je kopal v bližini, vendar pa je bil že mrtev. Odpeljali so ga v mrtvašnico na- sev-niškem pokopališču. Uslužben je bil na Krškem, doma pa iz Ledine pri Sevnici. Smrt oficir ia v Dravi. 12. avgusta popoldne je zahtevala iDra-va' novo žrtev. Pri klanju je utonil okrog 14. blizu državnega molili podporočnik 45. pehotnega polka Aleksej Terevič. S tovarišem podporočnikom Dimi-čem sta se med opoldanskim odmorom kopala v Koferjevem kopal išču Terevi«" je zaplaval do sredine reke. ko je priplaval do državnega mostu, je glasno zakli-ea'l in nai to na mali izginil v vodi. Za »trenutek se j<» zopet pokazal na površju, nato -pa so ga pogoltnili deroči valovi Drave. Prizadevanje reševalcev je bilo zaman. Z vilami zaboden. Te dni se je mudil »v Hrastavči vasi pri Tržiču z nekim svojim tovarišem brezposelni rudar 23. letni Orpič Anton iz Mladatičcv. Ko se je zvečer vračal-proti domu je bil napaden od 6 fantov, oboroženih z vilami. Pri napadu je ti ob i l dva uboda v lov o .strmi prsi, predrto ima tudi levo roko. Sunek je bfl tako silen, da napadalec (ni mogel potegniti vil iz Orpičeve roke. Ranjenec je moral poiskati zdravniško pomoč v bolnici usmiljenih bratov v Novem mestu. Ciganka Kata je čarala ia Jesenicah. Cijranka Kata 'Xikem neobičajno bleda, kakor mi je pozneje povedala soseda. — Nato mi je rekla naj ji prinesem sveže jajce. Pogledala ga je in govorila : — Ena žcn*ka je umrla za jetiki. Xjeno oko tebe. kuraica. zasleduje. Princsi krožnik. — Xa4o je čarala, jajce razlila in govori I ai: — Oko te ženske te zasleduje. Dokler >e njenega pogleda ne boš znebila, toliko časa boš trpela na bolezni. Priča je nato opisala ves hoku-;-pokus z jajcem. Pravi, da je "res vodela človeško oko", ki je potem izgintlo. Oko je ciganka potem dala v blagoslovljeno vodo. Zlila ge oko zopet nazaj na krožnik, pokrila ga i- prtom in pomaigala sem iprt potegniti. Očesa ni bilo več. Nato je rekla, da bom kmalu ozdravela. Slične čarovnije je delala ciganka s kokošjo. Pričo je bilo kar grozui. Kokoši jc ciganka govorila : — 'Pokaži, kako bi trpela kumica. če je no bi ozdravila. — Kokoš je nagn«Ia glavo, močno zazijala, kakor da lovi sapo. in poginila . . Bruhnila je celo kri... . — Jaz sem od groze bnliia oči . . . Perje je letelo na vse strani. Kokoš se je .stegnila z nogami in {>e-ruti. .. Jaz sem še danes prepričan« da je kokoš re« poginiJa Nato mi je ciganka rekla : — Hvalo Bogu. sedali si rešona ! Pri.ča je nato drastično opisovala. kako je ciganka izvabljala od nje razno obleko, perilo in drugo. Vse sta povezali v sveženj. Xa ta sveženj pa naj bi se priča po noči vlegla. O polnoči naj bi morala nest i kokoš na pokopal išče. Predsednik : — Kam je izginila kokoš Priča rli trt-h letih smo bili pa ž«- vsi večji ali manjši mojstri. Moj učitelj je hil doma dalje z Juga. iz kršm- Da>lmaeije. Stari Samojlo je imel običaj venomer ponalvl jati: — Vino je bolj<- n«-go Jiog. Ce fi vino pamet vzame, fi jf» naslednjega dne vrne. če ti jo pa Bog vzame, je nikdar več ni>i deležen. ■Izza onega časa ga prešam za dom in potrebo, včasi nekoliko manj. vča.si nekoliko vi-č. in pri tem znam tako preračunati, da mi gjii okoli svetega Jakoba vedno zmanjka. Edino lani mi ga ni.. Lani «fm ga imel .prav do svetega Martina. Lani mi ga je namreč pomagal dela* i sosed Amerikanec. Možak se je bil že navelieal homebrewa in drugih blagoslovov prohibieije pa me vprašal nekega dne. kako da se (vino napravi. — Tega se ne da povedati — mu odvrnem. — To je treba videti. da je pijača kot se spodobi. Do jeseni počakaj. In res je potrpežljivo čakal do lan-ke jeseni ter je bil ve> navdušen. ko so mi znoj+rli v klet tiste pol toniee grozdja. Xajprej sva zmJela. ter v%ak dan dvakrat ali trikrat pomešala. Četrti dan sva odlila "župo" in narahlo sprešalfcr. na trnipine sva ]ia vode nalila in malo •> sladkorjem poftresla. da bi imHa »-tvar boljši f»Uns. Povedati moram, da napravijo newyorski rojaki tudi takozvano drugo vino. ki je prarv okusna pijača. posebno v poletnih mesecih. En sva napolnila z župo. drugi sod pa z drugim vinom, toda n* dnu kadi je ostalo še za dva ali tri prste tekočine. Dva soda -ta bila še prazna eden za pet. eden }>a zat petdeset ga Ion. Ker s»» mi je mudilo z doma. mu rečem: — Pa še ti tisto stisni in spravi v sod. Malo eukra prideni in (vode doli. da bo poln. In storil je. kakor sem mu u-kaza*l — lira v do lan-kega svete-gai Martina *em mu slavo in hvalo pel. Toda\lava in hvala sta se šele poleti pričeli, naslednjega dne sem namreč preklinjal kakor Tol-minec. A'li me ni sosed prav razumel, ali ni videl malega sodčka za pet galon. oda, (Mfetaviin samota ra-huvcga doma ne spoznal. N'e .spo-;ilio. V mojih otroških lotih še ni /lifll bi zakoncev Novobogat inovili.' bilo o njem duha ne sluha, lejn. prosim, a zdaj skoraj nimamo Spremenil. Zdaj n»- kupuje vet-' strehe brez antene in če gre človek za dr«K denar starinskih predmetov, .slik in umetnin, vtem pogodu m* je dorela ohladil, ker je prišel do N|tammij«, da t« roba ne nene obroti in ne *kae je najraje sukala po kuhinji in če je že r» hip prisedla h gostom v .salonu je eedela liki li|»ov lw»g in niti besedice ni erhnilu. da bi ?>e ne zaletela in izdala. Poznala se je dobro in pazila je. da bi vpričo go-ne hleknila k%i nerodnega. Izpremenila sta «e naša mila zakonca Novobogatinova! Oh, kako sta so izpremenila! Ca* vse izpremeni, tudi čase.... V teh defect ill letih je že moral človek kaj ujeti v družbi. Saj je prečit« I a cele ku|»e novin. In kohko gledališč je oblezla .koliko prispevkov plačal« v rudnih družabnih krožkih, klubih in društvih! Zd*.j je p« drugače, ('as vse izpremeni, tudi čase.... Zadnjič, ko je bila pri X>vol>o-gatinoxih velika družba in m praznovali konec prcdpusta. je got*pa Nežka že kaj *amobitno zabavala go«te: I »o ce.sti. sliši malone >kfle.i v.saicn okno nekakšen amphijon. In vae to za bore tri zlite mesečno. In kdo je izumil ta radio* Nihče drugi ne- jeo ,|Mtlj.skh žena____ \o. kako se že piše. da bi jo šment ?.... Ta gr*spa SladkoHxka v Parizu.... So, mar nimam prav? Ali vzemimo obleke, ženske obleke. Ko sem bila j»r dekle, smo .se ohladile tako, da *e je videl f-amo ikk vse drugo j«- moralo biti skrito. Zdaj so pa obleke tako inteligentne, da lahko tnoški že od daleč vidi v>e. kar ga zanima. In zo-|M't je t« poljska žena, ki se zna tako galantno oblačiti. In ko je začel nekdo izmed gostov hitro govoriti o tej preklicani | •LrotspodHi-ski kru'.i. je go^pa Nežka j tudi v ta p<»govor junaško pose-J gla. rekoč: — To so |k» mojem mnenju prazne čenče.... V starih časih, ko je hodil po svetu še Mojzes, je živel mogočen kraj in ta vam je imel dolarjev, funtov, draguljev in vsakršnih zakladov, da bi jih človek svoj živ dan ne preštel. Imenoval se je ta mogočni in Ik>-«ati kralj Kri/.Ls in vsi >o mu zavidali. Ime Krizis s.* ga je |>a prijelo, ker je- bil najl»ogatejši mož na svetu.... A zdaj. gospoda moja. imenifjejo ljudje krfzfcs jmi-maujkanje gotovine in brezposelnost in bedo.... Mar ni to narobe svet! Saj ni čuda. da je zdaj na svetu tako hudo. ko so pa ljudje |N>stavili vse ua glavo. In g«»»pa Nežka Novobtrgafitiova se je zmasrmlavno <»»rla po svojih go-till. Nihče ji ni ugovarjal. MRLIČI SE GIBLJEJO Znana pariška revija "Je sais tout" priobčuje zanimiv sestavek o pojavu, ki je sam po sebi čisto navaden, vendar pa zaradi slabega opazovanja ljudi razburja Ijud-ko domišljijo in ustvarja legende. < i rt- za dejwtvo. ki se večkrat jh>-kaie pri izkopavanju mrličev. Cesto .st> primeri, da najdejo truplo v grobu v drugačni legi kakor .so ga bili položili pred pokopom v rakev. Xeuki ljudje, ki ©pazijo takšno .spremmebo. sie-veda raz-vP'j'*j0 vsak takšen primer kot pokop živega mrtveca, ki si ob času pogreba ni mogel pomagati, da bi dal od sebe življenjski 'nak in o-pozoril druge na svoje Manje. l*o svetovni vojni pa je to nazira-nje nekoliko spremenil**, in nicer predvsem pri tistih, ki so imeli priliko opazovati lego trupel u-smrčeirih tovarišev v strelskih jar-j ~u j. kili. V |M>sebno esktremnih sluča-' Če se morje v bližini Londona nekoliko razburka, mečejo valovi na suho na stotine in stotine golobov — žrtve katastrofe, kateri je nedavno zapadlo 50.000 ptic te vrste. Angleški gojitelji golobov so namreč priredili tekmo z golobi čez Rokav.sk i preliv in so v ta namen odposlali v Francijo golobe, katere so pomalem izpuščali. Začetek tekme je bil dober. Vsi so si od prireditve obetali sijajen u-speh. Toda toliko obetajoči zaee tek tekmp .se je sčasoma spremenil v nesrečo. Se preden so golobi do-.segli angleško obalo, so /ablodili v gosto meglo, i/, katere se jih je rešilo samo nekaj. Ostali so poginili in angleški gojitelji golobov imajo .s to katastrofo veliko škodo. Me<| tisoči golobov so bili tudi takšni, ki so predstavljali vrednosti do 750 dolarjev, li^jitelji -o močno oškodovani, k<-r se j»* primerilo. <|;i se pri nekaterih od !?0 ptie. ki *-«» jih posl.-ili na tekmo, ni vrnila domov niti ena. Istočasno kak >r tekma golobov iz Francije v Anglijo se je vršila .-dična ptičja tekma i/ Škotske na Angleško. Tudi ta prireditev k«nčala ne>re«-n«i /n prireditelj^ BflBJfl VflS CLARA VTEBIG 3Q Šlo je proti desetim zvečer — soparna, temna poletna noč; po lahnih podplatih je-.šla eez vežo. Na nebu svetijo zvezde, medlo, da .slednjič popolnoma izginejo za neprodanimi o'blaki. Gore si je mogoč samo misliti; povečane v neskončnost, se stopijo v eno z oblaki, ki se dvigujejo na robu hribov in drzno gledajo v dolino. Kot črna roparska ptica z razprostrtimi peniti visi gozd nad vasjo, pripravljen, da pade in uboge prebivalce pokrije s svojim bremenom. Samo va nekaterih oken koč v Kitel-Sf-hmittu s i je jo svetlobni žarki. Xajbolj lent' žene sjk«. manj lene s<> se nekoliko delale. Počasi se je vlekel dan. zato je mora! mrak nadomestiti. Dolgo ne bo ve, ko se vrnejo možje. V kaki koči je še katera prala za <>kni, ki so bila zagrnjena s starimi »-unjami. V dru. ptie. Golobi so zašli takisto v me-j»* hiši je zopet druga pntepala otroke ir: glo in h< opešali pred ciljem. Ti-'jim ubi jala v glavo, da morajo biti pridni. pa >o i.t-Niiiii kadar pride oče ter je kričanje zadušila .-tem. da jim je vrgla težko odejo čez glavo Vendar je kazala ta priredit«7d^ j Tal11 ^ Z"»M*T >e(,elu 1,llaila Žt?lla P" ti manjše izgul»r» kakor tekma j 1,0 plapolajoči sveči in si je šivala rdeče v Anglijo. j 1 »mlveze za nogaviee, ker je nameravala iti sti. ki st> ga oosegii, cele iliicw okrpjr in keh pri- na ide^ jih se je namree prin»erilo. da so n.(ntve valijo ■ • ■ ' . i>rif^ad«'ti činitelji mrtveci i»o nastopu dviga- nu ^ _____, .... . . , 1 ' - na angleško zrakoplovno imiii.str- takšnj li rok«-, jih prekrižali, ali pa celo popoln nnH spremnili l<*go svojega telesa. In še strašnejše: trupla, ki ^o bila že osem ali več dni |>okrita z zemljo, so nenadoma |M»molila noge ali roke .-ko*i tenko plast zemlje. ki jih ■ zasula. V resnici igra v vseh takšnih okoliščinah odločilno vlogo nastop 'odrevenelosti. ki 111 pri vs"h udih in mišicah enakomerna i 11 je torej podvržena različni napetosti, zavisi pa tudi od pritiska plinov, ki se razvijajo zaradi gnitja in drugih procesov na kožni površini. Knjigarna "Glas Naroda" 216 West 18th Street POVESTI in ROMANI iTUo*in "<* rex. mala Izdaja _____ Splošna Knjižnica: 1 (Nadaljevanje.) New York, N. Y. ZBIRKA SLOVENSKIH POVESTI -t.— fit. 21». Tarzan sin apte _____________jM _ Tarsan sin ipie. trdo ves....1.20 *r. XI. Raka roke ..........................25 At. Ti. Živeti ____________ j Izrabljeni milijonar ................ 1.29 ' V krrmpljlh tnkvtzleije .............1JS9 V robstvu < Mati^lč i _____________________1.25 V carskem zakotju .............................35 At. an. (Ooj SaluHtij Krlupl Vojna t J uru rt o, | m« lor. Ant. Dokler. 12TI ■•rani, broA................... At. 30. (Knarer Meskoi listki. 144 at rani ______________________ ..25 -50 .65 At. 37. I tarnate tlvall ....................M At. a*. Tarzan bi net__________1.— ftt*». 3D. I ji Roheme .....................Ji At. 47 Mlsterlj 4uV _______________ Atee. 48. Tarzanov« tivall ............JH Ate» 40. Tarzanov sin. trd ves ____1.20 At BO. Silka De firaye .............1.20 At. SI. Slov, balado In rnonanre_____80 At. 54. V meteiu ____________________ At. 55. Namišljeni bolnik ...............M At 56. To la onkraj Sot le...............J3% At. 57. . rez At. 58. Tarzanom Glad (Rami trd i> _____ At. 50. (Dootojorukl) jortTefa doma. I. del....................V— At. «0. (Dostojevski) Zapiski la Mrtvega doma. II- del----------W At. 01. < Golar) Brstje la aeotre.....75 At. «2. Idi jo«, I. del (Dootojevkl M At. «2. Idi jot, II del _________________M At «4. Idi jot. III. del _____________M At. «3. Idi J*. IV. e ni dalo oklepati na takšne usodne posledice. Angleži so po pravici o?or-<"eni zaradi te nesreče. Xjen pomen nam postane jasen šele tedaj, če jKiniislimo. da je na Anjrleškeni kakšnih 10 milijonov iz> lih jro-lohov. V.-ak-* leto se vrše v tej deželi jrolohje tekme, na katerih razdelijo med zmagovalce do 500 tisoi" nagrad. Velike železniške družhe v Angliji imajo za prevoz golobov posebne vozove. Stutistik« tudi kaze. da >e v Angliji vsako leto prevodi po železnicah nad 10 milijonov golobov. Kako razširjena in \ pravem pomenu hesede ljudska J*' reja t«* živali priča «lej>tvo. da se celo angleški kralj -I liri j V. o- V razpokah krhkega zidu so mrgoleli šrurki. v hlevih jt» mukala živina. Zaspano je meketala ko/a. mladir ji j«* nagajal, pes je godrnjal — na?o vse tiho, zatopljeno v n«»e. ►Slišati je hill. ino?k poletne iio«'i. Zdaj pa se je prirelo nekaj gibati med gniiovjeni, ki je omejevalo ozko stezo d«> Moffartove koee. Ob grmovju je šumelo, in divje rastore veje so prasketale. I>ve temni po.sta\i previdno stopale po stezi; slišati je bilo zadušeno šepetnnj«' in nato svarilen "pst. pst!" A' majhni razdalji se pomikate š<- dve postavi, radovedno jdazite zadej. — Ali jt* l-est — govori tiho Krumseheid svojemu spremljevalni ua uho. — Ali ste ^•hno /anima golohe. t« r jih go-j ; prepriraui o tem. gospod Sehmitz i — Je ji na svojem posestvu v Sandring-iiamu. Njegovi go|*»bt že ponovno pri javnih tekmah fnlne>li prve nasfrade. kar je bilo kralju v največje zadoščenj«*. SMRT IZ VESELJA NAD SVIDENJEM Nh budimpeštan^ki postaji >e je primeri!« te dni nenavadna tragedija. 22 letni uradnik Karel Pe+ricz je pričakoval pri vlaku svojo mlado ženo. s katero .se je •po premagan j'1 velikih težav ]K>r»>-čil pred nekaj meseci. Žena se je res pripeljala r. vlakom, h kateremu je prišel Petriez na postajo, ko pa je izstopila in je pohitela proti njemu, je možu nenadoma postalo slabo in se je pričel tresti. V nekaj minutah .-e je zgrudil mrtev na tla. Poklicali so postajnega zdravnika, ki je ugotovil, da je Petricca zadela kap od prevelikega veselja nad svidenjem. Pokojnikova žena ima šele 19 let in je zelo ljuhka prikazen. CENA DR. KERNOVEGA BERILA • JE ZNIŽANA . Angleško-slovensko Berilo (ENGLISH SLOVENE BE*OEZl |VM NanClte l> Ft KNJIGARNI 'GLAS NARODA' 21« West UUk Street t - - #. Hgv Xer žeš, Marija, Jožef nas Petfrrek! — On j«'. — odgovori preeej glasno in odloeno »Srhniirzov glas. — Ali mislite da hi šel drugaee naravnost v Wittlieli in bi naznanil i Ta falot. osel — — Pst! — svarila prva dva. Prepozno! Ze so se <»d znotraj tnlprla zadnja vrata Mofftrtove k ore in svetli žarek jK»sveti v temo. In >redi svetlobe s«, prikaže postava. — Peteivek. — ki sklonjen posluša in kot preplašena divja žival gleda na vse strani. Možem zastane sapa, še bolj se stisnejo v grmovje. — Kdo je tam! — ztrkliee Peter. Njegov glas je razburjen. — Pniiaruha, klial Erika. Svinčeno težko so .se vlekli dnevi. Skrbela je zase in skušala je na nič misliti, da izbriše zadnje sledove svoje bolezni. Zopet je hotela lepo izgledati. In ko je konečno prišel daan. se z največjo skrbjo obleče. Imela je novo obleko, katero dr. Grom še ni vklel — lahno sive barve, z Zobča*timi našivi, kar je zelo povzdignilo lepoto njenega stasa. S podobo v ogledalu je mogla biti zadovoljna — pazno se je ogledovala in pri strogem opazovanju našla, da se more pokazati tudi pred najbolj stroge oči. Ko m potisne na glavo svileni klobuk s peresi rajčiee, postoji ?h trenutek v premišljevanju — ali ne bi odpovedala in ostala doni«. Njen ponos ji je to zapovedoval. Toda njeno srce in njeno hrepenenje je bilo večje in posebno še zahtva, da se pojasni, od kod ta nepojasnjena, ne razumljiva odtujenost med njima. Nikdar se ni težje šla po stopnicah do njegovega stanovanja kot danes Vedno je imela občutek, da bi .se vrnila. Konečno stoji pred njegovo sprejemno sobo. Vrata so bila še zaprta. 'Nobenih ne-potrpežljivih rok. ki bi ji že prej odprla vrata. Mora pozvoniti. In zopet omahovanje, predno bojazljivo pritisne s prstom beli gumb. Zvonec je zazvonil samo tiho, boječe in Erika se strese. Njeno srce je plahutalo kot plaha, vjeta ptica. Konečno se od-pro vrata in tedaj stoji pred njo njen ljubi; in srce ji utriplje še močnejše, da ni mogla izgovoriti nobene besede. Rado ji poljubi roko. — Hvala ti za tvoj prihod, Erika! — Erika —! 'Ne planinska roža. kot jo je navadno klical? In nobenega poljuba na usta? O, v.se te majhne in vendar ta-ko pomenljive podrobnosti, kako, težko ih razočarano so ji padale na srce! — Ali ne bi odložila * • — Nimam mnogo čana. — Vendar p» toliko, da mi boš pri skodeljici čaja povedala, kako se počutiš in kako si se imela na letovišču. rijtidno in kot najbolj tuj gospod ji pomaga sleči jopič. Pri tem ni bilo nobene sladke besede, nobene Ijubeznjivosti. Stopita v sobo — v sobo, ki je skrivala toliko njenih spominov. — Ali nisi nekaj izpremenil! — ga vpraša, ko se ozre po sobi. —- Miza — Težka, hrastova miza. ki je prej stala sredi sobe na težki perzijski preprogi, je bila potisnjena tv kot. kar r-e ni prav nič prilegalo z drugim pohištvom. Toda Ivanka Tičarjeva je tako hotela, ker ji je bila pri plesanja na poti. Kajti rada je plesala za iRada. da je nato dobila plačilo — njegovi darovi so ji bili vedno dobrodošli. Kot navadno je Erika skuhala čaj. Na prevozni mizi je našla vse. kar je potrebovala. Pazljivo, s hladno čistimi očmi gleda njene kretnje. Videl je tudi njeno razburjenost, ki jo je tresla in jo hotela "lisniti. Njen glas je bil negotov, ko mu na njegovo vprašanje popisuje svoio bolezen. — Zdaj mi je zopet dobro. Zdi se mi. dai »i še nekoliko utrujena. AJi pa je barva obleke, vsled česar si tako bleda. — Ali ti ne ugaja? < O«, da. obleka je zelo lepa. To je tvoj dobri, mirni okus, — s pogledom *prel H i njeno postavo — ali nisi postala močnejša? Živahno ga zavrne; — Motiš se. Kado. Ceio shujšala' sem za nekaj funtov. — Nobena žena ne sliši tega rada. Ca j je bil gotov. Zanj pripravi skodeljico dišeče pijače po njegovem okusu. Cdobno sedeč na svojem stolu, uljudno vzame iz rok čaj. Bilo je kot vedno in vendar vse drugače. Govorila sta o različnih stvareh. Ko mu pripoveduje o nekem veselem doživljaju, se sjuna nasmeje. In vendar so ji tičale solze v grlu in jo davile. Toda njena družabna izkušnja ji pride na pomoč, da se je mogla premagati. četudi so brli njeni živci napeti, da bi skoro počili. Poteklo je pol ure; težke pol ure. Erika pogleda na zapestno uro. — Zdaj pa moram iti, ker imam še marsikaj preskrbeti. — Kako boječe je to rekla ! — Ali se ti tako mudi? — Rado pogleda skozi olfno. — Poglej, kako naglo i*e je stemnilo. Takoj bo pričelo deževati ali snežiti in mokra boš Lepo pomladansko vreme! Izgleda, kot bi hotel sv. Peter ponesrečeno zimo nekoliko popraviti. Zimski športniki niso imeli mnogo od letošnje zime, * Z velikimi očmi ga pogleda. Njene ustnice se tresejo. Ali je b:la zato tukaj, da se bi razgovarjala o tvremenu? Erika v?«tane in pogleda skozi okno. — Erika, res še nimaš vzroka pritoževali se. Saj skoro izgleda, kot bi s tfvojo mladeniško zunanjo*>tjo hotela koketirati s svojo sta-dostjo? Nikdo ti ne bi prisodil. V velikih, vodenih kosmih pada sneg. Zelo slabo vdeme je bilo, da se je v lepo zakurjeni sobi v prijetni družbi zdelo človeku dvakrat prijetnejše. Eriko je gnalo proč. Pod nogami so ji gorela tla. Vendar pa jo je s tisoč vezmi držalo nazaj, ker je hotela biti na jasnem in vendar ni imela duvolj poguma za prvo besedo — tega se je bala. Le s težavo se vleče pogovor med njima. Že davno je imela občutek, da njena navzočnost ni zaželjiva in celo nadležna in to jo je trlo. In vendar se ni ireogla odločiti, da bi šlai. S svojim hladnim in zaprtim obratom, kadeč eno cigareto za drugo, je sedel Rado. tako da je bila soba polna sivomodrega dima. Rado zaduši zdehanje. Erika je/videla popolnoma jaisno. O, kako jo je to ponižavalo — zdehati se, ko je bila pri njem! Mogla bi se vreči nanj; zgrabila bi njegov ljubljeni obraz z >bema rokama in bi ga oko v oko vprašala: — Zakaj si postal žaljivo brezbrižen za mene? Kaj sem ti narc- • lih Rado pogleda na uro. Erika opazi. Ivot sunek ji gre skozi src" — tega prej ne bi bil nikdar napravil. — Ali te motim? — vpraša Erika. — Gotovo moraš še delati? — Nič 'potsebnega ! Toda kakor veš, sem vedno zelo zaposlen — — In zaradi mene tsi se sedaj zamudil! — Jaz sem te zadrževala ! — O, prosim! — in zamahne z roko Napetost v njeni notranjosti postame neznosna. Zbrala je ves svoj pogum. Vstane in stopi predenj. — Rado! Skoro se je prestrašila svojega lastnega glasu, tako hripav je bil. (Dalje prihodnjič.) MED NORIŠNICO IN GILJOTINO Koso Gorgulovu prečitali smrt- obsojenih in čaka svojo usodo. Vse no obsodbo, je zaklical. da želi kaže_, da bo kasacijsko sodišče čim prej umreti. V zadnjem hipu potrdilo smrtno obsodbo in da je pa le podpisal prošnjo za po- Gorgulov ne pojde v umobolnico, milostitev in tako se je usmrtitev Edino predsednikova jHunilostitev zavekla. P.sihijatrj si še sedaj ni- bi ga še lahko rešila. Raje je proso na jasnem, ali je Gorgulov pri sila za pomilostitev sama Doumer-zdravi pameti ali blazen. Trije' jeva tsoproga. Gorgulov presedi znameniti psihijatri so še pred ob-1 po cele dnevse za mizo med čita-raivnavo izjavili, da dvomijo, da njem in pisanjem, lioke ima pro-bi bil Gorglov pri zdravi pameti, ste, noge pa v okovih, tako da Poziv! Izdajanje lista je ▼ zvezi z velikimi stroški. Mno go jih je, ki so radi slabih razmer tako prizadeti, da so nas naprosili, da jih počakamo, zato naj pa oni, katerim je mogoče, poravnajo naročnino točno. TJprava "G. H." VZROKI NESREČ PRI KOPANJU V pismu, ki ga je poslal glavni j»sihijater dr. Legrain Gorgu!oveni u zagovorniku, dr. Legrain pravi. da ni nobenega dvoma. da. je Gorgulov blazen. Tik pred atentatom je mnogo pil. naslednjega oti<,nik iz ]>oseW vrste stekla mem. ee so v možganih doticne-1 gfAlo je fak-ne kak()VOsti (la r;v,_ lahko dela samo kratke korake. Prosil je, naj mu prineso Dostojevskega roman 'Zločin in kazen*. Hrano dobiva po želji in tudi kaditi tsme. Vstane ivsak dan ob 6. in se sme eno uro izprehajati po dvorišču. Pred njegovo celico stoji noč in dan paznik, ki strogo pazi nanj. K obsojencu smeta za>-hajarti njegova žena in njegov zagovornik. * Gorgulova žena prihaja k možu skoraj vsak dan. V kratkem bo porodila. Najstrajšnejša je njena usoda. Kot priprovdova moža. ki je končal svoje burno življenje pod giljotino. Najmanj je pa še mogla slutiti, da se bo to zgodilo v času. ko porodi prvega otroka. NEBOTIČNIK IZ STEKLA — Seveda — vreme ni pe stanovalci zgradbe poleti nobene vročine. Name.stu steklenih stopnic ima Corhussierova palača dvigala. toiiniiiiKCTUMniMftii^ jniiiiroiiimiMiM I METROPOLITAN TRAVEL BUREAU 216 WEST 18th STREET NEW YORK, N. Y. PIŠITE NAM ZA CENE VOZNIH LISTOV, REZERVACIJO KABIN, IN POJASNILA ZA POTOVANJE SHIPPING NEWS Kopanj«^ in plaivanje imata svoje nevarnosti ki jih je treba poznati, da se izogneš nesrečam. Običajno menimo, da povzroča smrt zaradi utopitve srčna kap. a neredko je pravi vzrok povsem drugje. Malokomu je znano, da je n. pr. luknja v bobniču zelo nevarna plavaču. Skozi takšno luknjo lahko pride mrzla /voda v ušei-no duplino, kar razdraži organe notranjega ušesa, plavač izgubi čut za ravnovesje, napade ga omotica in utone. Mnogi so ljudje, ki ne vedo, da imajo takšno luknjo v bobniču, ki jini lahko pripomore tudi do vnetja v srednjem ušesu. Zato ni pretirana skrb. če si damo preiskati uho. preden se spravimo v vodo. A kdor se noče navzlic luknji v bobniču odpovedati užitkom vode. naj si uho zamaši z vato in naj u-poraiblja vrhu tega gumasto čepico. ki zakriva ušesa. Včasi komaj opazno bolezni srca in knvnega obtoka so isto tako zahtevale že mnogo žrtev pri kopanju in zato bi se moral dati vsakdo vsaj enkrat v letu zdravniško preiskati. Veliko vlogo pri nenadnih smrtnih primerih imajo živčni napadi in refleksni učinki. Tako se dogaja. da se mladi, zdravi ljjudje takoj po skoku iv vodo ali po prvih zamahih pogreznejo brez glasu. Nenaden strah, da utegneš u-toniiti. pomanjkanje duševne prisotnosti in drugi duševni vzroki so lahko povod za utonitev. Mišični krči, zlasti krči v me-"•ali, so znan vzrok za nesreče pri kopanju. Večinoma pa gro/.i smrt le ljudem, ki se preveč prestrašijo in razburijo, hladnoknvno zadrževanje v vodi večinoma pomaga. da krč kmalu preneha, zato bi s emoral vsakdo naučiti mirnega ležanja na vodni površini, kar nikakor ni težko. Stanje kože tudi ni majhen vzrok za srečo in nesrečo v vodi. (V je koža pregreta, tem večji je reflektni dražljaj mrzle vode in tem prej se lahko primeri krč ali kaj podobnega«. Zato bi se moral vsakdo najprvo ohladiti na zraku aLi pod prho, preden zaupa svoje življenje vodi. 26. avgusta: Cnnte Hiancama no V Genovo > lonw-ri.- v Cherbourg Weeternlanrf v Hi. »re 27. avgusta: !!«* de France v Havre Minnewaska v Cherbourg Kolterdam v Cherbourg in v Boulogne iiir Mer 30. avgusta: Lrf'iathan v Cherbourg 1-ifayetfe v Havre Pres. Harding v Cherbourg In v Ham-burn iliemen v Cheibourg In v Bremen 31 avgusta: Olympic v Cherbourg A'luitania v Cherbourg Ruma v Genovo 1. septembra: Generla v. StuHien v Bremen New *Vork v Cl.e* Lnurg In Hamburg 2. septembra: 1'arls v llare Minnetonka v Ilavr* 3. septembra: Veen^am v Boulogne »ur Mer 6. septembra: V L" I. C ANI A V T UST 7. septembra: Maj:-i*lie v Cherbourg w Manhattan v Havre 8. septembra: Berenuaria v Cherbourg Hresden v Cherl«ourg in Br.inen Albert Balin v Cherbourg in Hamburg 9. septembra: Kvrojra v Cl>prb<>urg in v Brenied France v llavre Pennland v Havre 10. septembra: Contf; Gr-uvle v flenovo Statendam v l>oul' v Ch-rl>ourg \V«-»t.rnland v Havre 24. septembra: SATCK.NIA V TI>T I^tfayette v Hitre Potterdam v l!ou!ogne sur .Mi, Cleveland v Clicrt«. urg in « Hamburg 25 septembra: Kuro pa v Cherbourg in v Bremen Wcsternlaiid v llavre 28. septembra: Pres .Harding v Havrs 29. septembra: It-reiiR ria »• Cheibourg * len. v. St<-i|i„ n Kremen New York v Cherbourg in v Ilamhu g '.0. septembra: Ib m«-ri<- v ' *li -rboi rg M i ui: L-tonka v liavre 1. oktobra: I le de l-'ran'-e v Havre firemen v Cb. rbourK in v Br«-m»n Milwaukee v • "herbourt; in v Hamburg Koma V < ii*nn<'n Veeruliim v tloclorre sur M«r ——■www POZIV NAROČNIKOM Vse naročnike, ki se ni-| so odzvali na poslane] jim opomine prosimo, da po možnosti takoj po | ravnajo naročino. Ko mur to začasno ni mogo | če, naj nam spdroči. Vsem onim, ki se ne I bodo odzvali, bomo pri-morani vstaviti nadaljno | pošiljanje lista. I Uprava "Glas Naroda" 9 _ POCENI, UDOBNO in HITRO bodo potovali v stari kraj oni Slovenci. ki se bodo udeležili JESENSKEGA IZLETA na najnoveišem, najudobnejšem in najmndcrnej^-n; parmku Francoske Linije "CHAMPLAIN" 4. Oktobra 1.1. NIZKE CENE III. RAZREDA iHavre s.iiio ...... $ Železnica H,«.\r»- d<» Ljubljane 1 J 7:s !».> Have najuij samo .... 123'i" i >o i.jlblj.iP ■ in naz.Lj tfani".. I.".'.'"" i I»; \« k do-latno. i y,i vsa l-ojasnila o fiirniku, t>"lnJh list iii. perti' lih, itn objavili važne zgodovinske dokumente, ki se nanašajo