PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo
- Cena 10 lir
Leto XXII. St. 287 (6574)
TRST, petek, 16. decembra 1966
ZDA ŠE DALJE ZAOSTRUJEJO VOJNO V VIETNAMU
U Tant je obsodil bombardiranje Hanoja Moskva se sklicuje na opomin iz Bukarešte
U Tant se zavzema za podaljšanje napovedanega premirja - Izjava hanojske vlade - Peking izkorišča priložnost za nov napad na SZ
NEW YORK, 15. — Glavni tajnik OZN U Tant je obsodil bombardiranje Hanoja. V izjavi, ki jo je izročil tisku, pravi: ((Večkrat je glavni tajnik OZN poudaril, da je prvi korak za mir v Vietnamu prekinitev bombardiranja na severu, ki naj ga spremlja ustavitev vsakega nadaljnjega širjenja spopada. Zaradi tega glavni tajnik obsoja izgubo človeških življenj in poslabša-
nje položaja, ki izhaja iz zaostritve bombardiranja Severnega Vietnama, če bo ta usmeritev trajala, se je treba bati, da bo pripeljala do razširitve vojne z nevarnimi posledicami, ki bi sledile.«
U Tant je izrekel naklonjenost predlogu ameriškega senatorja Mansfielda za ustavitev sovražnosti v Vietnamu in za «zamrznjenje» vojaških ojačen j na obeh straneh v razdobju med božičem in 12. februarjem. Predstavnik Združenih narodov je izjavil, da po mnenju U Tanta ta predlog lahko prispeva k napredovanju za izvajanje načrta treh točk, ki je po mnenju glavnega tajnika OZN potreben za po-mirjenje v Vietnamu. Te točke so: Prekinitev bombardiranja Severnega Vietnama: zmanjšanje vojaške dejavnosti na eni in drugi strani; udeležba narodnoosvobodilne fronte pri mirovnih pogajanjih.
Agencija Tass je objavila izjavo, ki poudarja, da sovjetska vlada in sovjetsko ljudstvo obsojata nova ameriška napadalna dejanja na Severni Vietnam ter obnavljata zagotovilo Hanoju za vso pomoč za nadaljevanje borbe proti ameriškemu
napadu.
Izjava je med drugim tudi odgovor na izjavo sevemovietnamske vlade, ki je bila izročena diplomatskim predstavnikom držav, s katerimi ima Severni Vietnam diplomatske odnose. Izjava Hanoja pravi, da je vietnamsko ljudstvo odločeno nadaljevati borbo, in poudarja znane štiri točke kot pogoj za mirovna pogajanja. Dalje poziva socialistične države, vlade parlamente in narode sveta, naj sprejmejo vse potrebne ukrepe, da se zavaruje pravica vietnamskega ljudstva in da mu pomagajo v borbi. Severnoviet-namsko izjavo je preteklo noč objavila agencija Tass. Danes pa jo v izvlečku objavljajo »Pravda« in drugi sovjetski listi.
((Bombardiranje Hanoja, pooblastilo ladjam ameriškega sedmega brodovja, da napadajo čolne in bombardirajo obale Severnega Viet. nama, nadaljuje sovjetska izjava, so novi zločini, ki še bolj slabšajo mednarodni položaj.« Izjava poudarja, da so Američani nezakonito prišli v Vietnam in s tem kršijo vse priznane določbe mednarodnega prava. Zatem zahteva od vseh poštenih ljudi, naj obsodijo ameriško politiko, ter opozarja, da težnje
in neodvisnosti ne bodo na noben način uklonjene s silo orožja.
Izjava se zaključuje z obsodbo namenov ameriške vlade, da še dalje razširi vojno v Vietnamu, ter jo poziva, naj ne pozabi opozorila, ki so ga lanskega julija izrekle vlade držav članic varšavskega pakta v Bukarešti: Washington mora ustaviti napad, samo vietnamsko ljudstvo ima pravico rešiti probleme svoje dežele.
Bombardiranje Hanoja je izzvalo številna protestna zborovanja v Sovjetski zvezi, tisk pa posveča temu bombardiranju številne komentarje. Diplomatski urednik «Pravde» Viktor Majevski tolmači ta dejanja kot dokaz, da ameriški glavni štab zgublja živce, ker se ni uresničila napoved o nagli zmagi, in ker ugotavlja, da se ameriške izgube v Vietnamu vedno večajo. Majevski poziva mednarodno javnost, naj obsodi zločine Pentagona ter naj neposredno pritiska, da neha ameriška intervencija v Vietnamu.
Sevemovietnamska vlada je objavila sinoči izjavo, v kateri obsoja nenehno bombardiranje severno-vietnamske prestolnice. Izjava pravi med drugim: «Gre za nov in skrajno nevaren korak ameriških imperialistov pri širjenju vojaške dejavnosti in napadov na Vietnam. Dva dni zaporedoma, 13. in 14. decembra, so ZDA poslale več skupin letal, da bombardiranja in obstreljujejo številne hanojske četrti, med
vietnamskega ljudstva po svobodi katerimi tudi četrt, kjer so posla-
			
PO DOLGOTRAJNEM NOČNEM ZASEDANJU
Podpisana nova delovna pogodba za kovinarje zasebnih podjetij
Pogodba predvideva zvišanje plač za 5 odst. - Prekinjena stavka uslužbencev zavarovalnih ustanov - CK KPI o novem vodstvu komunističnega tiska
DANES
I
Potem ko je ves miroljubni svet * ogorčenjem obsodil ponovno ameriško bombardiranje Hanoja, je včeraj to ogorčenje v svoji izjavi tolmačil tudi generalni tajnik OZN L Tant, ki je vnovič poudaril, da Je prvi korak za mir v Vietnamu prav prekinitev bombardiranja Severnega Vietnama, ki naj ga sprem-ija prekinitev vsakega nadaljnjega širjenja spopada. Izrekel se je za Predlog senatorja Mansfielda za Ustavitev sovražnosti in za zamrznjen, jc vojaških ojačenj z obeli stra. hi od božiča do 12. februarja, kar bi prispevalo k izvajanju znanih II fantovih treh točk za pomirjevanjc. Se bolj odločno pa je bombardiranje Hanoja obsodila sovjetska vla-da, ljudstvo SZ pa na številnih zborovanjih. Hanojska vlada je v svoji obsodbi poudarila, da je bilo med bombardiranjem 13. in 14. t. m. ubitih in ranjenih nad sto ljudi in uničenih mnogo hiš. V tej izjavi se dodaja, da je bilo v Severnem Vietnamu sestreljenih nad 1600 ameriških letal. Izjava ponavlja poziv, haj se ameriško bombardiranje pre-neha, naj se ameriške in satelitske Čete umaknejo in naj se spoštujejo Ženevski sporazumi. Kitajski tisk Pa skupaj z obsodbo bombardiranja napada sovjetsko »revizionistično politiko«, češ da je «omogočila nove ameriške zločine«. — Tudi a-hieriška vlada izraža pripravljenost *a razgovore o podaljšanju premirju, ki je določeno dvakrat po 48 ur *a božič in za Novo leto.
Ministri atlantskih držav — brez Francije — so ustanovili stalno komisijo za načrtovanje obrambe in Skupino za jedrsko načrtovanje. Francija je sodelovala samo pri političnem delu organizacije. Govoril je tudi Fanfani, ki je dejal med drugim, da se povsod pojavlja nekak revizijski duh glede posodobljenja atlantskega zavezništva ter da je vprašanje odnosov med Vzhodom in Zahodom eno poglavitnih Vprašanj mednarodnih odnosov. Novi nemški zunanji minister Brandt Je zagotovil: «Skrbno pazimo na gibanje ekstremističnih skupin, ker nas je izučil nauk preteklosti.« Rusk Pa je zagovarjal napadalno vojno v Vietnamu in se izgovarjal na obveznosti iz sporazumov, «ki ne spadajo v pristojnost NATO«. De Mur-ville je rekel, da je Francija še Vedno ostala v NATO, čeprav je zapustila vojaške organizme. Fanfani bo na današnji seji predložil "načrt o tehnološkem razvoju Evrope.«
Vlada SZ je včeraj sklenila zvišati vojaške izdatke za eno milijardo in 180 milijonov rubljev, t.j. na skupno 14 milijard in 500 milijonov rubljev. Vsi izdatki sovjetskega proračuna znašajo 109 milijard in 900 milijonov rubljev.
RIM, 15. — Zjutraj ob 7. uri so v Milanu podpisali med sindikalnimi organizacijami kovinarjev in predstavniki kovinarskih zasebnih podjetij novo delovno pogodbo, ki bo trajala tri leta. Pogajanja so trajala od jutra- nem prJmeru v resnlcl podprli tiste,
ki z maksimalističnimi zahtevami dejansko skušajo sabotirati Izvajanje določenih programskih zahtev. Tudi ta sestanek spada v okvir trenj, ki so nastala v okviru vladne koalicije in ki so prišla do izraza v že nekakih neuradnih posvetovanjih s predsednikom republike Sa-ragatom.
Na današnjem zasedanju CK KPI so razpravljali o vodstvu komunističnega tiska po smrti posl. Ali-cate in so na predlog Longa ustanovili koordinacijski odbor komunističnega tiska, ki ga bo vodil posl. Giancarlo Pajetta. Za ravnatelja «Rinascita» so imenovali Luco Pa-volinija, za ravnatelja «Unitš» pa Maurizia Ferraro in Elio Querci» lija.
BAGDAD, 15. — Neko vojaško letalo se je med vajami zaletelo v avtobus na iraškem ozemlju blizu sirske meje. Pri nesreči je bilo 25 mrtvih: pilot letala, iraške narodnosti, in 24 potnikov avtobusa; v avtobusu se je rešil samo šofer.
njih ur 14. decembra nepretrgoma. Prvi sporazum je bil dosežen zvečer, 13. decembra, ko so se dogovorili za sistem proizvodnih nagrad, kar je omogočilo, da so konstruktivneje govorili tudi o ostalih vprašanjih in tako o plačah kot o ostalih normativnih vprašanjih.
Včerajšnji uradni list objavlja v izredni številki zakonski vladni odlok št. 1069, ki se nanaša na začasno ureditev plač uslužbencev zavarovalnih ustanov. Sindikalne organizacije so v tej zvezi sicer prekinile stavko, vendar pa so istočasno tudi ugotovile, da celotno vprašanje še vedno ni rešeno, ker zakonski odlok velja samo za določen čas in se sklicuje na zakon, ki določa, da lahko prejemajo u-službenci socialnega zavarovanja največ 20 odstotkov višje plače, kot jih prejemajo državni uslužbenci.
S tem pa je tudi bistveno omejena veljavnost draginjske doklade, ki se spreminja v osebno doklado.
Minister za delo Bosco je sprejel predstavnike državnih uslužbencev vseh sindikatov, s katerimi je razpravljal o zakonskem načrtu, ki naj začasno uredi pravni, gospodarski in socialni položaj državnih u-službencev. Gre za prvo fazo posvetovanj, da se reši pereči spor med državo in njenimi uslužbenci.
Nova delovna pogodba predvideva zvišanje plač za 5 odstotkov, poleg tega pa vrsto drugih normativnih ugodnosti, ki v celoti zvišujejo bonitete — izražene v denarju — za 15 odstotkov na sedanje prejemke, pri čemer seveda ne gre za linearna zvišanja
Pogodba predvideva zmanjšanje delovnega umika za pol ure od 1.11.
1967 in za nadaljnje pol ure od 1. 5. 1968. Važne bodo paritetične komisije, ki bodo ustanovljene za reševanje sporov glede akordnega dela m dela v škodljivih okoliščinah. Bistvene so tudi izboljšave glede starostnih doklad, kot tudi določila o vlogi sindikata in notranjih komisij, pri urejanju akordnega dela, delovnih urnikov, počitnic, začasne zaposlitve, socialnega skrbstva in podobnem. Kot smo že dejali, bo nova delovna pogodba veljala tri leta, in to do 31. decembra 1969.
Nova delovna pogodba predstavlja važno dejanje v sedanjem — drugače napetem sindakilnem razdobju in so jo sindikalne organizacije delavcev toplo pozdravile.
Med drugimi je tajnik CGIL Lama izjavil, da predstavlja pogodba zmagoviti odgovor delavcev na zahteve delodajalcev, da se okrne pogodbena sposobnost sindikalnih organizacij.
Danes so se sestali poslanci PSU, ki so razpravljali o vladnem programu in o obveznostih parlamenta. Poročal je predsednik skupine Ferri, ki je ugotovil «globoko nezadovoljstvo zaradi zakasnitev izvajanja programa levega centra«, ki pa je kasneje govoril tudi o omejitvi programa, češ da bi v drugač- j lovati ne pomeni popolnoma uskla
ništva, ter predmestja. Pri tem je bilo ubitih in ranjenih nad sto ljudi in porušenih mnogo hiš. V zadnjih desetih dneh so ameriški napadalci izvršili štiri napade na se-vemovietnamsko prestolnico.«
Izjava pravi zatem, da je bilo v Severnem Vietnamu sestreljenih nad 1600 ameriških letal, in zahteva, naj ameriška vlada ustavi bombardiranje in vsa druga napadalna dejanja proti Severnemu Vietnamu, naj u-makne ameriške čete in čete svojih' satelitov, naj zapusti vsa vojaška oporišča v Južnem Vietnamu ter naj spoštuje osnovne pravice vietnamskega ljudstva, kakor so označene v ženevskih sporazumih iz leta 1954.
Ameriška letala so včeraj drugi dan zaporedoma bombardirala predmestja Hanoja ter železniško križišče Jen Vien deset kilometrov od Hanoja, kakor tudi skladišče vozil osem kilometrov južno od prestolnice.
V Hanoju so povabili tuje časnikarje, naj si ogledajo nekatere kraje, ki so jih bombardirala ameriška letala. Med temi je tudi četrt, kjer so tuja poslaništva. Zvedelo se je, da je bilo poškodovano tudi kitajsko poslaništvo.
Kakor običajno, je tudi to pot a-meriški predstavnik zatrdil, da so vse ameriške bombe padle na prej določene objekte, in je pripomnil, da «nimajo nobenega poročila, ki bi kazalo, da so piloti bombardirali kaj drugega kakor prej določene objekte«. Predstavnik je nesramno trdil, da eksplozije, ki so včeraj in predvčerajšnjim nastale v notranjosti Hanoja, utegnili povzročiti »pokvarjeni protiletalski izstrelki«, ki da so zopet padli na mesto, ne da bi eksplodirali v zraku, kakor tudi izstrelki zrak-zrak, ki so jih izstreljevala letala med zračnim dvobojem.
Pekinški »Ljudski dnevnik« piše, da «kitajsko ljudstvo skrbno spremlja dogodke v Vietnamu in se hkrati pripravlja na popolno podporo bratskemu vietnamskemu ljudstvu«. List odločno protestira proti ameri-
komentar k predlogu demokratičnega senatorja Mansfielda, ki je predlagal premirje, ki naj bi trajalo od božiča do praznika «Tet», to je začetka februarja. Hkrati je Mans-field predlagal nekakšno «zamrznje-nje« ojačevanja na obeh straneh, da bi s tem nastala možnost morebitnih pogajanj.
Premirje, o katerem sta se obe strani načelno sporazumeli, se tiče dveh razdobij po 48 ur, za božič in za Novo leto. Ameriška in južnoviet-namska vlada bi baje sprejeli nadaljnje premirje 96 ur med 8. in 12. februarjem, toda vojaški krogi temu nasprotujejo, češ da to premirje izkorišča osvobodilna fronta za koncentriranje svojih sil in za »pospešitev prihajanja ojačenj in oskrbe na jug«.
Pred Belo hišo je večja skupina ljudi organizirala bdenje kot protest proti bombardiranju Hanoja. Protest je organizirala zveza študentov za mir.
Podaljšana zapora najemninskih pogodb za šest mesecev
RIM, 15. — Poslanska zbornica je podaljšala do 30. junija 1967 veljavne določbe o zapori najemninskih pogodb. Senat bo v prihodnih dneh in vsekakor pred božičnimi prazniki potrdil to podaljšanje in ukrep bo stopil takoj v veljavo.
Zakon ima štiri člene, ki se glasijo:
Člen 1. Rok 31. decembra 1966, ki ga določa prvi odstavek čl 1 zakona od 27. junija 1966 štev. 453, se podaljša do 30. junija 1967 ali do naslednjih običajnih zapadlosti, ki padejo v drugo polletje leta 1967. Do omenjenih datumov še dalje veljajo določbe čl 2 zakona od 17. decembra 1965 štev. 1394 v zvezi s čl. 2 zakona 17. decembra 1965 štev. 1395.
Cl. 2 javne ustanove, ki jih predvideva čl. 4 zakona od 2. marca 1963 štev. 191, so samo država, dežele, pokrajine, občine. Določbe čl. 5 zakona od 2. marca 1963 štev. 191 se uveljavljajo samo v primeru, da je najemodajalec fizična oseba. Poklicno sposobnost v smislu čl. 6 omenjenega zakona mora ugotoviti ministrstvo za turizem in predstave v zvezi s prejšnjo dejavnostjo najemodajalca ali sina, ki bo moral neposredno upravljati hotelsko podjetje.
čl. 3. Določbe tega zakona veljajo za vse pogodbe, ki se še izvajajo na dan njenega vstopa v veljavo.
Cl. 4. Ta zakon stopi v veljavo na dan objave v uradnem listu.
V SOBOTO SE ZAČNE V VELIKI DVORANI KULTURNEGA DOMA
Slovenske kulturno gospodarske zveze
Na sobotnem delu zasedanja bo na dnevnem redu poročilo predsednika Borisa Raceta, tajnika in načelnikov komisij
V soboto, 17. decembra in v nedeljo, 18. decembra bo v Kulturnem domu zasedanje glavnega sveta Slovenske kulturno gospodarske zveze. Zasedanje se bo pričelo v soboto v veliki dvorani Kulturnega doma in bo trajalo dva dni. Na njem bo govora o splošnih perečih vprašanjih Slovencev, ki živimo v Italiji, istočasno pa o načelnih vprašanjih slovenske manjšine, zaradi česar je za temeljitejšo razpravo potreben daljši čas.
Predvideno je tudi veliko število gostov s Tržaškega, z Goriškega, iz Benečije in Kanalske doline, zaradi česar je bilo nujno, da je sobotni del zasedanja v veliki dvorani Kulturnega doma, medtem ko se bo nedeljski nadaljeval v mali dvorani Kulturnega doma.
Na sobotnem delu zasedanja bo na dnevnem redu:
1.	Poročilo predsednika Borisa Raceta :«Pota do vsestranske enakopravnosti slovenske manjšine v Italiji.«
2.	Poročilo tajnika Bogumila Samse: «0 delu zveze in v njej včlanjenih organizacij.«
3.	Poročilo načelnikov komisij:
lllllllllll■lllll■■lllll■lllllllllll■l■l^|llllllllllllllll„, ...................................muh.........
POSLEDNJE ZASEDANJE SVETA MINISTROV NATO V PARIZU
Ustanovljena «skupina sedmih za načrtovanje atomske oborožitve
V skupini sta tudi Zahodna Nemčija in Italija - Francija ni bila navzoča na seji obrambnih ministrov - Fanfani o odnosih med Vzhodom in Zahodom Brandt ni zadovoljen, ker v «prijateljskih državah» govorijo o novem nacizmu
PARIZ, 15. — Ministri atlantskih držav so se poslednjič zbrali v Parizu, da pretresejo vojaške in politične probleme NA TO. Poslovilno pariško zasedanje ministrskega sveta NATO, ka-..	.	. terega sedež bodo prenesli iz Pariza v Bruselj, se je praktično
skernu bombardiranju Hanoja in začelo že z včerajšnjo sejo «ko-
predmestij 13. in 14. decembra. List nadaljuje: »S silo svojih bomb bi hotela Johnsonova uprava ustvariti primerno stanje za mirovna pogajanja.« List dodaja, da je to tudi namen, ki ga Američani imajo s postavljanjem svojih predlogov o božičnem premirju in o prekinitvi bombardiranja. «Vse te taktike, ki hočejo začeti ali vsiliti mirovna pogajanja z bombardiranjem, nadaljuje list, so se pokazale neučinkovite in vietnamsko ljudstvo se ne da ustrahovati.«
Kakor običajno, izkorišča list tudi to pot priložnost za nove napade na Sovjetsko zvezo, češ da je njihova »revizionistična politika« omogočila nove ameriške zločine. Pri tem trdi, da dajejo sovjetski voditelji trojno podporo ameriškemu imperializmu: 1. Prispevajo k ameriški slepariji glede pogajanj. 2. O-mogočajo širjenje vojaške dejavnosti. 3. Pomagajo ameriškemu imperializmu, da vodi protikltajsko kampanjo, katere namen je sabotirati vietnamsko zaledje v odporniški borbi.
Bela hiša je včeraj ponovno izjavila, da so ZDA pripravljene pogovarjati se s Severnim Vietnamom o možnosti podaljšanji novoletnega premirja. Predstavnik Bele hiše Bill Moyers je podal to izjavo kot
misije za načrtovanje obrambe« na kateri so govorili o načrtu ameriškega obrambnega ministra MioNamare o načrtovanju a-tomske oborožitve. Francija, ki je bila izstopila iz vojaške integracije NATO, se ni udeležila tega zasedanja. Navzoča pa je na današnjem sestanku sveta zunanjih in finančnih ministrov, ki obravnavajo politične probleme.
Včeraj so se predstavniki štirinajstih držav sporazumeli o ustanovitvi stalne komisije za načrtovanje obrambe ter o skupini za jedrsko načrtovanje, v kateri je sedem držav članic, med katerimi so štiri stalne (ZDA, Velika Britanija, Zahodna Nemčija in Italija) ter trije, ki jih bodo imenovali ,za dobo osemnajst mesecev. Prvi trije nestalni člani bodo Danska, Holandska in Turčija. Ta sklep pomeni sprejem formule, ki naj omogoča glavnim nejedrskim članicam NATO neposredno udeležbo pri pripravljanju jedrske strategije NATO. Zato se lahko reče, da je pri tem obveljal načrt McNamare, kar je izzvalo v ameriški delegaciji veliko zadovoljstvo.
Na današnji seji ministrov so bili navzoči predstavniki vseh petnajstih držav, torej tudi Francije, ker ta sodeluje pri političnem delu organizacije. Delo se je začelo z govorom danskega zunanjega ministra
tiuuiiiiiiiiiiiiiii mj ...
DEBATA V BONSKEM PARLAMENTU
V Nemčiji neugoden odmev na programsko izjavo vlade
Kiesingerju očitajo, da je izpustil «socialno komponento»
Max Reimann ocenjuje politiko nove vlade kot «prevaro*
BONN, 15. — V Bundestagu se je danes začela razprava o Kiesinger-jevi programski izjavi. Prvi je govoril liberalni poslanec Mischnick, ki je obtožil Kiesingerja, da skuša s spremembo volilnega zakona spremeniti sedanji strankarski sistem v Zahodni Nemčiji in s tem kršiti ustavno določbo o enakosti vseh političnih tendenc pred oblastjo.
Izrekel Je dvom, da bo nova vlada mogla dejansko uresničiti vse, kar je določila, ter je dodal, da namerava liberalna stranka voditi konstruktivno opozicijsko politiko.
Kar se tiče Kiesingerjeve izjave o atomski oborožitvi, je poudaril, da ni jasna, «ker izjavljati, da Zahodna Nemčija noče imeti in uporabljati atomskega orožja, ne pomeni nič novega.«
Govoril je nato voditelj demokrist-janske parlamentarne skupine Bar-zel, ki je izjavil, da je bila velika koalicija potrebna, ker Zahodna Nemčija potrebuje reforme, za katere je potreben parlament z dve-tretjinsko večino. Zatem je izjavil, da stališče demokristjanov in socialnih demokratov ni postalo enako zaradi tega, ker si obe stranki delita odgovornost vlade, in «sode
diti svoja stališča«. Poudaril je na to, da hoče Zahodna Nemčija ohraniti zavezništvo z ZDA in da zagotovitev miru v Evropi in nemška združitev nista mogoči brez Francije.
Tudi socialdemokratski voditelj Smidt je v imenu svoje stranke odobril vladno izjavo. Poudaril je resnost gospodarskega stanja v Zahodni Nemčiji, nevarnost izolacije Nemčije zaradi njene obrambne politike in trdo preizkušnjo pred katero so bili postavljeni odnosi z Wa-shingtonom zaradi valutnih vprašanj v zvezi z vzdrževanjem ameriških čet v Nemčiji.
Nato je Schmidt poudaril, da je najnujnejša naloga nove vlade premagati vladno in finančno krizo. Glede reforme volilnega zakona je izrekel pridržke svoje parlamentarne skupine. Dokončno pa se bo lahko izrekel samo kongres stranke, ki bo leta 1968.
Podtajnik za informacije von Ha-se je danes sporočil, da bo predsednik vlade Kiesinger obiskal Pariz, kjer se bo 13. in 14. januarja sestal z de Gaullom. Sporočil je tudi, da bo angleški zunanji minister Brovvn od 14. do 16. februarja na obisku v Bonnu, kjer se bo po-
govarjal o morebitnem vstopu Velike Britanije v skupno tržišče.
Odmev, na katerega je v zahod-nonemški javnosti naletela Kiesin-gerjeva deklaracija, ni posebno zavidljiv. Tisk poudarja v komentarjih, da kancler lepo govori, hkrati pa opozarja na to, da je tudi bivši kancler Erhard leta 1963 objavil «lepo zvenečo vladno deklaracijo, ki se je razločevala od Adenauerje-vih izjav, samo da se dejanja njegove vlade niso ujemala z lepimi besedami«.
Domači poslovni krogi, delavske organizacije in davkoplačevalci so posebno nezadovoljni z vladno izjavo o notranjih problemih. Med drugim očitajo Kiesingerju, da je v deklaraciji izpustil «socialno komponento« in da ni prišel na dan z nobenimi konkretnimi predlogi in z natančnimi zasnovami o ureditvi državnih financ. Zveza davkoplačevalcev svari pred novim valom davkov, ki je «slab start za novo vlado«.
Po informacijah iz Berlina je prvi tajnik CK KP Nemčije Max Reimann ocenil politiko nove koalicijske vlade v Bonnu kot »prevaro« za ljudstvo ZR Nemčije in kot »začetek še močnejšega pritiska na demokratične pravice ljudstva«.
Kraga. Belgijski zunanji minister Harmel je predložil načrt svoje vla. de za resolucijo, ki naj upošteva, da bo čez dve leti potekla pogodba o zavezništvu, ter naj določi primerne študije glede prihodnjih o-blik zavezništva. Kanadski zunanji minister Martin je podal obširno poročilo o raznih vprašanjih: Odnosi Vzhod - Zahod, razorožitev, Združeni narodi, tehnološko sodelovanje. Angleški zunanji minister Brown je poudaril, da je Velika Britanija odločena vstopiti v skupno tržišče, seveda če bo evropska skupnost ohranila temeljne točke enotnosti bodisi v svojem lastnem krogu, kakor tudi in predvsem, v atlantskem zavezništvu, in torej tudi v sodelovanju z ZDA.
Govorila sta še holandski zunanji minister Luns in norveški zunanji minister Lyng, nato pa italijanski zunanji minister Fanfani. Go. voril je o mednarodnem položaju, pri čemer je ugotovil, da se povsod pojavlja nekak revizijski duh, ki navaja do tega, da je treba z zanimanjem poslušati predloge, ki poudarjajo nujnost konkretnih rešitev glede posodobljenja atlantskega zavezništva.
Poudaril je, da je sektor odnosov med Vzhodom in Zahodom bolj kot vsi drugi primeren, da se pou-j darijo nove bolj politično označene naloge zavezništva. Poudaril je potre;, o podrobne proučitve odnosov med Vzhodom in Zahodom ter določitve smernic, ki naj državam članicam omogočajo pobude v tem smislu. Dodal je, da bi k temu pripomogli tudi delni ukrepi na sektorju varnosti in razorožitve in da bi v tem procesu bila važna tudi konferenca o evropski varnosti. Mnogo lahko pripomore tudi razvoj izmenjave med Vzhodom in Zahodom.
Na koncu je minister Fanfani izrekel prepričanje, da je vprašanje odnosov med Vzhodom in Zahodom eno poglavitnih vprašanj mednarodnih odnosov in tudi atlantskega zavezništva Italijanska vlada je mnenja, da je potrebno realistično in previdno nadaljevati proučevanje tega vprašanja.
Na popoldanski seji je med drugimi govoril zahodnonemški zunanji minister Brandt, katerega je zjutraj sprejel general de Gaulle. Brandt je izjavil, da je polovica še živečih Nemcev rojena po 1. januarju 1930. Ob koncu druge svetovne vojne so to polovico sestavljal mladi ljudje, ki niso še imeli 16 let ali pa niso bili še rojeni. Zagotovil je, da se bo Zahodna Nemčija še dalje zanimala za tiste, ki so bili krivi v nacistični Nemčiji, in to na podlagi zakona. Izjavil je, da namerava Zahodna Nemčija o-stati trdno povezana z atlantskim zavezništvom, ker je prepričana, da »se bodo njene mednarodne naloge lahko dobro izvedle samo s tesnimi vezmi z njenimi zavezniki«.
V zvezi z odgovornostjo nemškega ljudstva za drugo svetovno vojno je Brandt obžaloval, ker »se sliši govoriti o tej obsodbi tudi v prijateljskih državah«. Nato je izjavil, da od blizu pazijo na gibanje ekstremističnih skupin v Zahodni Nemčiji. Pripomnil je: »Skrbno pazimo, lahko računate na to; izučil nas je nauk preteklosti. Ekstremistične skupine se ne smejo precenjevati, toda ne smejo se niti podcenjevati. Sile reda v Zahodni Nemčiji so bolj kakor zadostne, da kljubujejo.«
Brandt je ob zaključku svojega govora omenil izrazito politična vprašanja zavezništva, med kate-
rimi tudi italijanski predlog za tehnološki razvoj.
Ameriški državni tajnik Dean Rusk se je skliceval na prejšnje govornike in poudaril njih karakteristične izjave. Zagovarjal je ameriško vojno v Vietnamu, češ da ima. Jo ZDA na tem področju »obveznosti in dolžnosti, ki izhajajo iz pogodb in sporazumov, ki ne spadajo v pristojnost atlantskega zavezništva«. Govoril je nato o Kitajski in predvsem o odnosih s Sovjetsko zvezo. Pri tem je poudaril, da je kljub težavam in oviram, ki izhajajo iz vietnamske vojne, dobra vo. lja za razvoj odnosov med ZDA in Sovjetsko zvezo.
Francoski zunanji minister de Murville je izrazil zadovoljstvo, ker je zavezništvo premagalo svojo krizo. Francija ki je zapustila vojaške organizme, je še vedno ostala v zavezništvu in želi, da se to obnovi tudi po zapadlosti leta 1969, s tem da se prilagodi novim mednarodnim razmeram.
Delo se bo nadaljevalo jutri. Italijanski zunanji minister Fanfani bo predložil italijanski načrt o tehnološkem razvoju Evrope.
Gorazd Vesel za komisijo za Beneško Slovenijo; dr. Angel Kukanja za komisijo za gospodarstvo; dr. Peter Sancin za komisijo za šolstvo; Edvin Švab za komisijo za kulturo; inž. Stanko Renko za komisijo za tisk; Marko Valtrlč za komisijo za upravno-politična vprašanja; Nadja Pahor za komisijo za doraščajočo mladino; Vito Svetina za komisijo za mladino in šport.
V nedeljo se bo zasedanje glavnega sveta SKGZ nadaljevalo z razpravo o poročilih, o problemih članic in z razpravo o organizacijskih vprašanjih Zveze.
Na zasedanju bodo prisotni gost-je-predstavniki manjšinskih organizacij iz Koroške ter predstavniki Unije Italijanov za Istro in Reko, poleg tega pa predstavniki Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije in Hrvaške. Tajništvo SKGZ je do sedaj prejelo obvestilo, da bo delegacijo iz Slovenije vodil podpredsednik SZDL France Kimovec, delegacijo iz Hrvaške pa načelnica komisije za narodnostna in manjšinska vprašanja pri Soči* listični zvezi Irena Bjelič.
Za zboljšanj« stanja v visokem šolstvu Slovenije
LJUBLJANA, 15.	— »Inflacija
strokovnih kvalifikacij« — tako je neki diskutant imenoval padanje kvalitete m selekcije pri izbiri uni-verzitetnih predavateljev in študentov. To je bil glavni predmet razprave na današnji skupščini ljubljanske univerze. Ugotovljeno Je bilo, da več kot 60 odst. študentov ne konča svojih študij, polovica predavateljev pa nima doktorata. Oboje je najbolj vidna značilnost v slovenskem visokem šolstvu. Skupščina je poudarila, da se mora vloga univerze, vseh samoupravnih ustanov okrepiti, da bi prispevala k večji načelnosti dela pri izbiri strokovnega kadra, pri kadrovskih rešitvah in študijskih vprašanjih. Ugotovljeno je bilo, da se danes skoraj vsi sklepi sprejemajo v malih kolektivih v familiamem vzdušju. Sprejemni izpiti in drugi selektivni ukrepi pa morajo prispevati k boljšim rezultatom študija.
Jugosl. mladino za obnovo Florence
LJUBLJANA, 15. — Skupina mladincev iz Slovenije je danes odpotovala v Florenco, kjer bo sodelovala pri obnavljanju mesta, ki je utrpelo tako veliko škodo zaradi poplav. Predstavniki Zveze mladine Jugoslavije bodo v tej akciji mednarodne mladinske solidarnosti delali skupaj s svojimi tovariši iz Italije in drugih evropskih in izven-tvropskih držav.
Biniiiiiiiiminmmimm,mll(11Ill,linnMIII)1|1|11I(|||11|11)|||||H|n|1|||n)(i(|i(||(iM
Izvršni odbor SZDLS o ostavki i.s. Slovenije
LJUBLJANA, 15. — Izvršni odbor glavnega odbora SZDI, Sloveni je je sinoči razpravljal o aktualnih, vprašanjih v zvezi z odstopom izvršnega sveta Slovenije. Ta odstop je imel velik odmev v javnosti in izvršni odbor je mnenja, da je pozitiven, ker državljani smatrajo, da je težišče akcije preneseno na konkretno reševanje širših vprašanj re. forme na gospodarskem in negospodarskem področju. Nekatere je o-stavka razburila, drugi pa se sprašujejo, ah niso morda člani izvršnega sveta popustili pred težavami prav ob vstopu v najtežje razdobje gospodarske reforme. V nekaterih gospodarskih organizacijah so se pojavila celo mnenja, ki so nasprotna samoupravnim skupščinskim svetom, kakor tudi progresivnim procesom v zdravstveni službi
Člani izvršnega odbora SZDL sn poudarili, da se samoupravni sistem lahko izpopolnjuje samo s krepitvijo vpliva samoupravljavcev in volivcev na delo skupščine. Prav tako je bilo poudarjeno, da niso u-pravicene ocene, na podlagi katerih je socialno zdravstveni svet z zavračanjem predloženega zakonskega predloga glasoval proti reformi. Stališče izvršnega sveta in tudi poslancev socialno zdravstvenega sveta je izraz kritike nekom-pleksnega načenjanja vprašanj strokovne in upravne službe socialnega zavarovanja in zdravstvene službe Izvršni odbor je mnenja, da so dogodki v slovenski skupščini pokazali, da ni več mogoče samo abstraktno in načelno govoriti o samoupravi in reformi.
Pritisk reforme ne dopušča več odlaganja reševanja političnih vprašanj kot so n. pr. nepokrite investicije, primanjkljaj v socialnem zavarovanju, šolstvu in zdravstvu, temveč njihovo hitrejše in konkretno reševanje v okviru reforme in samoupravljanja, za kar se je treba ustrezno organizirati. Za izvaja-
nje reforme in vsklajevanje osnovnih stališč na podlagi že sprejete politike, bi bilo potrebno angažirati vsa družbena, politična in predstavniška vodstva v republiki. Na seji so poudarili, da niso še dovolj navzoča pojmovanja o integralnem družbenem procesu, ki ga je reforma ustvarila na gospodarskem in negospodarskem področju in da še niso premagane kalkulacije, da se reforma ne nanaša — kot bi se lahko na kratko reklo — «ne n* me, temveč samo nate«.
Višji izdatki za vojsko v SZ
MOSKVA 15. — Vlada Sovjetske zveze je sklenila povečati vojaške izdatke tudi v letu 1967. To je sporočil na seji vrhovnega sovjeta finančni minister Garbuzov, ko je predložil proračun za prihodnje leto Zvišanje znaša v primerjavi z letom 1966 milijardo in 180 milijonov rubljev. Izdatki za obrambo dosegajo skupno 14 milijard in 500 milijonov rubljev, r
Garbuzov je opravičil povečanje vojaških izdatkov z zaostritvijo mednarodne napetosti in je omenil, da Sovjetska zveza pomaga in bo še dalje pomagala Vietnamu.
Proračun določa splošno povišanje dohodkov in izdatkov. Prvi znašajo 110 milijard in 108 milijonov rubljev, drugi pa 109 milijard in 900 milijonov rubljev. Garbuzov je izjavil, da je 46 milijard in 900 milijonov določenih za razvoj gospodarstva. Neproduktivni izdatki (šolstvo, socialno skrbstvo itd.) bodo znašali 42 milijard 900 milijonov rubljev.
Zatem je minister navedel, da 51 odstotkov vseh dohodkov v letu 1967 (skupno sto milijard in 300 milijonov) prihaja od prispevkov socialističnega gospodarstva.
Polemična pisma o narodnih manjšinah
Sodelovala sta tudi Boris Pahor in Vrijem Černo
Pod rubriko «Lettere al giornale* je v reviji »Europeo* bilo objavljenih nekaj pisem čitateljev, v katerih so ti vsak s svojega stališča objavili svoja polemična mnenja o vprašanju manjšin v Italiji. Najpoprej je diskusija o tem vprašanju, kot je razvidno iz posameznih prispevkov, oziroma pisem, stekla, zahvaljujoč se prof. Guyu Heraudu iz Strassbourga, ki je moral v kakem predhodnem prispevku v isti reviji, kar je prav tako razvidno iz pisem, načeti vprašanje manjšin v Italiji v dokaj kritičnem duhu. Mnenja či;i-teljev so se glede na njegova izvajanja razdelila, nekateri soglašajo z njim, drugi tudi, toda z do-
tMenim, da bi do določenega napredka, prej ali slej, vendarle moralo priti, zakaj v dobi atomskih bomb se meje za gotovo ne bodo nameravale braniti s pomočjo raznarodovanja tujerodnega prebivalstva, ki na svojo nesrečo tod prebiva.*
Viljem černo: tDragi direktor, že od l. 1866, ko je Furlanija bila priključena k Italiji, so Slovence videmske pokrajine skušali asimilirati; nikoli nam niso bile priznane šole v materinem jeziku, ki je bil tako zasramovan, da se je v tistem, ki ga je govoril, porodil občutek sramu glede na njegovo poreklo in rodno kulturo. V
. .	. .	............ deželi, kakršna je naša, ki se ima
ločenimi pridržki, tretji pa jih ka- | za demokratično, predstavlja to teeoricno zavračam, navaiainč n-i ahsur± Pravim maša*. ker se tu-
Walt Disney je umrl
tegorično zavračajo, navajajoč pri tem stare, oguljene fraze ter opirajoč se na povsem šovinistična stališča.
Senator prof. Paride Piasenti je s profesorjem iz Strassbourga stopil v polemiko v zvezi z vprašanjem nemške manjšine na Južnem Tirolskem. In kolikor se z njegovimi stališči ne strinja, mu očita, da je ali majhen ali pa velik ne-vednež, če mu niso znani številni važni dokumenti, na osnovi katerih naj bi bilo razvidno, kako so pravice in potrebe omenjene manjšine že danes izpolnjene in varovane A to mu očita tembolj, ker gre v primeru Guya Herauda za univerzitetnega profesorja ustavnega prava, ki da je s tem pokazal svojo popolno nevednost.
Toda med drugimi, ki so hoteli o tem, bodisi v zvezi z isto ali kako drugo nerodno manjšino v Italiji, izreči podobna mnenja, naj navedemo kot tipičen izraz stare, okorele šovinistične miselnosti naslednje »učene* rrsli, ki jih je neki g. Vittorio Grillo iz Vidma izrazil v svojem pismu. Takole piše: »Dragi direktor, čitajoč Euro-peo št. 40, mi je padlo v oči pismo prof. Guva Herauda, v katerem omenja tudi 'Slovence iz Vidma' ter se vprašuje, zakaj niso deležni pouka v materinščini. Iz zelo enostavnega razloga, mu odgovarjam, ker so Italijani in je potemtakem italijanščina tudi njihov jezik, čQprav radi med sabo govore narečje, ki je podobno slovenščini onstran meje. Boljše poznavanje furlanske zgodovine pa bi profesorju gotovo preorečilo na-. jati takšne netočnosti. Menim namreč, da je prof. Horaud z nazivom 'Slovenci iz Vidma' mislil na prebivalce Nadiških dolin, ki predstavljajo edino skupino slovanskega porekla v videmski pokrajini. Da bi prof. Heraudu dokazal, cia so Italijani t krajev v vsakem pogledu in že dolgo takšni, se bom oprl na članek furlanskega zgodovinarja P. S. Leichta, objavljen 1. 1919 v reviji In Alto, ki j> izda;a združenje Sorieta aloi-na friulana. »Kdaj je prišlo do tega, da so se Slovani iz ponosnih z ivojevalcev spremenili v stalno r-seljcne prebivalce Mad;ških dolin?*, se vprašuje Leicht. Na to odgovarja: »Zdi sc, da je (...) F ik, zmognva'ec nad Avari 1. 793, a’i na Eberard (...) odstopil zem-l. "šča v obdelovanje Slovanom, obenem pa jih spremenil v poljedelce vojake za varovanje meja proti p »kosom vdora čezalpskih naro-d v...» itd.
Zaradi pomanjkanja prostora se ne moremo še naprej ustavljati pri «zg )do. skem argumentiranju* g. Grilla, ki v nadaljnjem omenja š" prisoe ek beneških Slovencev v borbi za beneško in italijansko ob-la.vt enostavno kot dokaz njihovega italljanstva ter privrženosti Italiji, kar bi moralo — po njegovem — tako prof. Herauda kot vse c' oige prepričati, da je tako.
Silno enostavna pa koristna lo-p'ka: po takšni 'logiki bi kar se da preprosto čez noč bile zbri-8 me vse manjšine in z njimi vred povezana vprašanja (za gospoda Grilla namreč in njemu podobne) nevšečna
Spričo tega je bilo res dobro in koristno, da sta v isti številki revije Europeo bili o istem vprašanju objav,jeni tudi pismi prof. Borisa Pahorja in Viljema čsrnoja iz Brda, in ne toliko zaradi nas, ki nam je vse to dobro znano, kolikor zaradi italijanskih čitateljev Europea, od katerih so, žal, še mnogi o tem popolnoma napačno obveščeni. Objavljamo obe pismi s polnim besedilom.
Boris Pahor: «Spoštovani direktor, poteklo je že okroglih sto let, olkar so se furlanski Slovenci vključili v italijansko državo. Odločili sn se za Italijo, ker so n okviru Beneške republike bVi deležni široke avt > umije. Toda že mesec dni po pleoiscitu, 72. oktobra 1866, je Giornale di Udine zahteval, da se Slovenci poitnlijan čijo. Tri leta zatem je vladni ko misar odposlal županom slovenskih občin okrožnico, s katero je bila prepovedana raba slovenskega jezika, knjig in katekizmov. Takšen je bil začetek. In vendar je bila takratna Italija še polna vuizzini-jevskih idej. Fašizem, kot je znano, pa se ni zadovoljil samo z okrožnicami.
*Bilo je potemtakem logično, da so furlanski Slovenci gojili velika upanja v zvezi z republikansko Italijo, ki naj bi — kot se je govorilo in se še govori — nadaljevala z razvijanjem najboljšega duha preporoda. Pa so spet ostali razočarani. In ob priložnosti nedavnega obiska predsednika republike v videmski pokrajini so nanj naslovili spomenico, v kateri zahtevajo, da se jim priznajo ustavne pravic*.
di jaz imam za Italijana, pripadam italijanski stranki in sem občinski svetovalec v svoji občini.
«Pravijo nam: toda vi ste se vendar bojevali skupno z nami, nastopali ste kot Italijani in pogosto ste se vedli celo kot junaki In s tem? Smo dobri Italijani, ki govorimo slovenski. Ali se morda ustavna določila v prid varovanja naših pravic imajo uporabiti samo v primeru «slabih* Italijanov? Zdi se, da je tako, če upoštevamo absurdni odgovor nekega ministra (Europeo, št. 43) ter nesprejemljive informacije senatorja prof. Piasenti ja.»
Res je neverjetno, kako se nekateri še danes težko privajajo na driočena stvarna dejstva, kako težko g'edajo resnici v obraz in ko orezupno topoglavo še čemijo v greznici smrdečih used*in šovinizma in nestrpnosti, ki jih je za sabo pustil fašizem. Pa še nekaj: ko revija »Europeo* objavlja taka pisma ali prispevke, bi g tovo ne bilo napak, ko bi tudi sama o vprašanju zavzela svoje stališče. Na vzgojo ljudi, na njihova stališča, mnenja in razpoloženja nedvomno v ogromni meri vpliva predvsem tisk. A njegova nalaga bi morala biti prav vtem, da ljudi vzgaja, da jim pojasnjuje, kaj je pravica, kje je resrvca, kaj je dolžnost demokratov in kaj je resnična demokracija. Ta za gotovo ne more živeti samo na papirju državne ustave, pač pa v zavesti ljudi ter življenjski praksi strpnih odnosov tako med posamezniki kot tudi narodi in državami.
BURBANK (Kalifornija), 15. — Walt Disney, slavni «čarovniku filmskih slikanic, je danes umrl v Burbanku v starosti 65 let.
Walt Disney, ustvaritelj Miki miške in drugih znanih živali v njeni družbi, človek, ki je znal čudovito združiti poezijo s trgovskim uspehom, je bil 21. novembra operiran zaradi tumorja v levi polovici pljuč; tumor so mu odstranili. Po operaciji si je opomogel in se je vrnil na delo. Dne 6. decembra pa je spet prišel v St. Joseph's Hospital v Burbanku na pooperacijski pregled. Zdelo se je, da ne bi smelo biti nič kaj hudega. Danes pa je v bolnišnici umrl. Njegova proizvodna družba, ki je sporočila vest o njegovi smrti, pa ni navedla nobenih drugih podrobnosti.
V zgodovini filma je Walt Dis-ney napisal zelo važno stran. Njegova najbolj slavna «osebnost», Miki miška, je postala in je še sedaj na vsem svetu najbolj popularen junak. Filmskih slikanic si ni izmislil Walt Disney, pač pa jih je on privzdignil na umetniško raven, da je te vrste film začel zanimati najbolj kvalificirano kritiko in občinstvo. Svet pravljice je Disney valoriziral z do gometražnimi filmi, ki- j med katerimi je bil prvi zelo po-memben «Sneguljčica in sedem palčkov*. Od leta 1937 do 1941 je bil
JZ TRŽAŠKE KRONIKE
PRED TRŽAŠKIM PRIZIVNIM POROTNIM SODIŠČEM
Ubaldo Indelicato oproščen obtožbe roparskega napada na banko v Nemah
Prvostopno sodišče ga je za to obtožbo obsodilo na 7 let zapora ■ Oprostitev zaradi pomanjkanja dokazov
ni m sodiščem (predsednik Franz, prisebni sodnik Malacrea, generalni pravdnik BaHarini, zapisnikar Sa-limbeni, obramba Borgna) se je sinoči nekaj pred 19. uro zaključila kazenska obravnava druge stopnje proti Uba-ldu Indelicatu iz Ul. S. Sergio, ki je bil obtožen, da je poskušal oropati bančni zavod «Banca Popolare« v Nemah.
Roparski napad v Nemah se je odigral v novembru leta 1964. Bilo je okoli 16. ure, ko so prišli v banko trije zakrinkani moški. Eden je ostal pred vrati, drugi se je -postavil na desno stran, a tretji na levo stran vhodnega prostora. Moški, ki je bil na desni strani, je naperil pištolo na ravnatelja banke, ki Je sedel za mizo. Ravnatelj Muzzolini je bil toliko priseben, da je z roko odrinil pištolo. Trenutek na to je počil strel, toda krogla ni zadela nikogar. Takoj nato se je Muzzolini sklonil, da bi pritisnil na gumb alarmnega zvonca. Ropar, ki je po pričevanju prisotnih visoke rasti in črnih las, je takoj nato oddal strel iz pištole. Krogla se je zarila 3 cm in 2 mm globoko v les pisalne mize, katere pa ni prebila, ker je zadela ob grčo. Takoj nato so jo roparji popihali.
Kdo so bili neznanci? Policija spočetka ni znala ubrati poti, ki bi bila kolikor toliko smiselna. Nekoliko pozneje pa se je raznesel glas, da je rop zagrešil verjetno prav Ubaldo Indelicato. Se nekoliko pozneje so preiskovalni organi poslali znanstvenemu oddelku policije oba izstreljena tulca v banki ...	. , -	. v Nemah, katera so -potem strokov-
ta film prvi na svetovni lestvici ; njaki primerjali s tulci, ki jih je po izkupičkih, nakar ga je v tem j tržaška policija našla pri Sv. Jakopi ■kosil kolos «V vrtincu* (Via col i bu ob priliki spopada med Indell-rento). Sledila je še vrsta raznih\ catorri m policijskimi agenti. Stro-/Umov vendar največ iz sveta ži-vali, ki so bile Disnepu zelo pri
Pred tržaškim prizivnim porot- pištolo «Beretta» kal. 9, ki so jo na-
srcu. Pozneje je kot producent začel delati pustolovske filme za dečke in pa filme o krasotah in skrivnostih narave. Prenehali pa tudi niso dolgometražni slikani filmi (Pepelka, Aliče v deželi čudežev, Peter Pan in drugi ter zadnji Mary Poppins).
VJalt Disney je prejel rekordno število Oscarjev ter raznih odlikovanj in priznanj tudi iz drugih držav. Še dolgo dolgo mu bo moral biti hvaležen mladi svet, pravzaprav pa ves svet.
nikakršen dvom, da so bili tako tulci v Nemah, kakor tudi tisti pri Sv. Jakobu v Trstu odvrženi iz iste pištole. Ugotovili so namreč na kapici tulcev eno in Isto napako sprožene igle.
Medtem je tržaško porotno sodišče v začetku lanskega leta obsodilo Indelicata (ki se je še vedno skrival) zaradi vrste prekrškov in predvsem zaradi strelnega spopada s policisti pri Sv. Jakobu na 13 let zapora. Nekaj časa pozneje, in sicer v marcu lanskega leta, se je policiji posrečilo, da je aretirala Indelicata na njegovem domu. Pozneje so policijski strokovnjaki opravili ponovno vrsto poskusov s
Zakaj pa slovenščine ni?
icšMJaii
. EXCHANfil
COUMTER
<\ SCHAUE*
Tržaški kolodvor so pred nekaj leti obnovili in preuredili. Postavili so seveda tudi nove napisne table v raznih jezikih (v italijanščini, nemščini, angleščini, francoščini itd.) toda zaman pa boste iskali najmanjši napis v slovenščini ali srbohrvaščini. Napisov v slovenščini ali srbohrvaščini ni še postavila železniška uprava, niti turistične ustanove, ki imajo tudi napise v raznih jezikih.
Turistov, ki prihajajo iz Jugoslavije, da ne govorimo o Slovencih, ki tu žive, torej ni? O tem se lahko «preprlčamo» vsak dan, posebno pa smo to «odsotnost» jugoslovanskih turistov opazili od 26. do 30. novem-bra. Se s -posebnimi vlaki so prišli; vse polno Jih Je bilo na kolodvoru. Gledali so napisne table, pa so morali spraševati, kje Je menjalnica, ali kje naj bi shranili svojo prtljago.
Prav tako ni nobenega napisa v slovenščini ali srbohrvaščini tudi na glavni avtobusni postaji, čeprav delujejo redne in izredne avtobusne proge z Jugoslavijo.
Objavljamo dve sliki napisnih ta bel v raznih Jezikih na tržaškem kolodvoru in pričakujemo, da bomo v kratkem videli med drugimi Jeziki tudi slovenščino ali srbohrvaščino, Jezika nekaj kilometrov oddaljene države, če že mi, ki smo tu doma, nič ne štejemo.
Direkcija železnic in vodstva turističnih ustanov že sama dobro vedo za statistične podatke o prihodu jugoslovanskih turistov v Trst, ki ne pridejo samo na ogled mesta, ampak pustijo tu velike vsote denarja za nakupe.

•tri- M P
Na levi: nekaj napisov na tržaškem kolodvoru; napisi so v raznih jezikih samo ne v slovenščini
šli pri obtožencu. Na podlagi teh poskusov so ugotovili, da so bili vsi tulci, in sicer tisti v Nemah, tisti pri Sv. Jakobu in tisti, ki so jih izstrelili pri poskusu, odvrženi iz pištole, ki so jo imeli v svojih rokah.
S tem je bila Indelicatova usoda zapečatena, čeprav so obstajale razne okoliščine, ki niso jasno in natančno dokazovale obtoženčevo krivdo. Pri tem mislimo predvsem na pričevanje raznih oseb, ki so videle roparje v Nemah. Najbolj značilno je bilo dejstvo, da ni nobena priča prepoznala v Indelicatu roparja, ki je vodil podvig. Zgodilo se je celo, da je neka priča ob priliki nekega tako Imenovanega soočenja na ameriški način (v vrsto so policisti postavili pet oseb, med katerimi je bil tudi Indelicato) pokazala moškega, ki je bil karabinjer.
Kot smo dejali, pa vse to ni In-dehcatu prav nič pomagalo, saj ga je videmsao porotno sodišče spoznalo za krivega ter ga obsodilo na 6 let in 4 mesece zapora, 240.000 lir glooe, d mesecev pripora ter 80.000 lir denarne kazni.
Proti tej razsodbi sta se pritožila javni tožilec in Indelicato.
Ponovna obravnava pred tržaškim prizivnim porotn.m sodiščem je potekala na sKoraj nepričakovan način. Po poročilu prisebnega sodnika Malacree je obtozenčev zagovornik odv. Borgna zahteval, naj porotniki zaslišijo dve priči. Zapornik Antonio Cedaro je izjavil, da ne pozna indelicata. a da se je srečal z njim na dvorišču koronejskih zaporov. Pred kakimi 25 dnevi se je zagovarjal z Indelicatom ter mu dejal, da je pred kakimi tremi leti našel v neki porušeni stavbi na vogalu ulic del Pozzo in della Guar-dia zavoj strelnega orožja.
Določeno protislovje med Ceda-rovimi m Indelicatovimi izjavami je predstavljam vprašanje točnega Kraja, kjer je bilo shranjeno orožje. Zapornik Vidonis je sicer potrdil vse Cedarove izjave, toda njegovo pričevanje ni bilo pomembno glede ugotovitve kraja, kjer je bilo orožje shranjeno.
Spričo tega je Indellcatov zagovornik zahteval, naj prizivno porotno sodišče opravi sodnijski ogled na Kraju samem. Predvčerajšnjim popoldne ob 15. uri se je ta ogled izvršil. Po Ul. della Guardia se Je najprej pripeljal policijski avtobus v katerem so bili člani sodišča, generalni pravdnik, zagovornik in zapornik Cedaro. Nekoliko pozneje je drugi policijski avtomobil pripeljal na vogalu ulic della Guardia in del Pozzo tudi Indelicata v spremstvu karabinjerjev. Rezultat ogleda je bdi tar Indelicato 1fr tudi Cedaro sta pokazala na isto mesto, kjer je nekoč stala porušena zgradba, ki ima sedaj hišno šufil-ko 27 v Ul. della Guardia.
Obravnava se je nato nadaljevala. Generalni pravdnik je zahteval za obtoženca skupno 18 let zapora. Med drugim je menil, da je bilo Cedarovo pričevanje popolnoma izmišljeno, in sicer zato, ker je šlo za dogovor med zlikovci. Obtožencev zagovornik pa je menil, da je postalo popolnoma jasno, da Inde-licato ni mogel zagrešiti ropa v Ne-mah, ker je bilo pač njegovo orožje shranjeno na takem kraju, kjer 6e ga je lahko polastil kdorkoli.
Po več kot enournem posvetovanju so porotni sodniki oprostili obtoženca zaradi pomanjkanja dokazov. Glede obtožb, ki zadevajo ponareditev osebne izkaznice, nošnje orožja itd., pa so uveljavili ukaz predsednika republike o amnestiji in pomilostitvi.
Tri nesreče v Novem pristanišču
V presledKu ene same ure so se včeraj dopoldne pripetile kar tri nesreče na delu. Ob 9.40 so na nevrokirurški oddelek bolnišnice, kamor so ga prepeljali z rešilnim avtom, sprejeli 25-letnega delavca Franca Ferlugo iz Ul. Revoltella 74, ki se je ponesrečil v podpalubju neke ladje, zasidrane ob skladišču št. 53 v Novem prnstanišču. V podpalubje so tedaj s pomočjo žerjava spuščali tovore vreč polnih riža. Ko je Ferluga odvezal tovor, je kavelj zanihal in ga zadel po obrazu ter mu povzročil rano na nosu z verjetnimi kostnimi poškodbami, če ne bodo nastopile komplikacije, se bo moral zdraviti 8 dni.
Pol ure kasneje so z rešilnim avtom prepeljali v bolnišnico 55-let-nega zidarja Vittorla Raccanellija iz Ul. Orlandinl 47 ter ga sprejeli na prvi kirurški oddelek s prognozo okrevanja v 6 dneh zaradi ran po desnem sencu. Raccanelll je v skladišču št. 74 v Novem pristanišču za
IIIIHIIIMIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIII,',|lllllllllllllllllllllll»IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIilMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHHM(M|ll,l,,,l,,|l,,ll|l,,,,,l,,,,,,l,,,,,,,l,ll,,,ll,,,ll,,,,,,,,,,,,,,,,l,,",HI,,l,,,l
Industrijsko in tehnično sodelovanje med Italijo in SFRJ
Prejšnji mesec Je bilo v Rimu i drugo zasedanje italijansko-jugo-slovanskega komiteja za gospodarsko, industrijsko in tehnično sodelovanje. Kot je znano, je bil ta komite ustanovljen na podlagi sporazuma o gospodarskem, industrijskem in tehničnem sodelovanju med Italijansko republiko in SFRJ z dne 28. novembra 1964.
Sporazum iz leta 1964 je zelo širok in omogoča resno sodelovanje med jugoslovanskimi in italijanskimi podjetji. Na zunaj je kazalo kot da je sporazum ostal samo na papirju, kar pa ni tako. V tem času, to Je od leta 1964. do da. nes, je bilo treba urediti mnogo vprašanj, da bi lahko sporazum zaživel. V prvi vrsti gre tu za financiranje sodelovanja, to Je za ureditev vprašanja kreditov, ki Jih ena in druga pogodbena stranka nudita, da bi se posli v okviru sporazuma lahko nemoteno razvijali. To Je bilo rešeno tako, da Jugoslavija nudi skupno kredit v višini 5 milijonov dolarjev, Ita-
lija pa 25, kar sta obe vladi ratificirali.
Komite je zato lahko na svojem drugem zasedanju že odobril nekaj poslov, skupno šest po številu, med katerimi je dogovor med tovarnama Castor — Rade Končar o kooperacijski izdelavi pralnih avtomatskih strojev. Odobreni kredit jugoslovanski tovarni znaša 800 milijonov lir za razdobje osmih let.
Nadaljnji posel, ki je bil odobren, je sodelovanje med tovarno Aspera Frigo in Obodom, in sicer gre za proizvodnjo električnih motorjev in kompresorjev, pri čemer znaša vrednost dobave 360 tisoč ZDA dolarjev. Nato so bili odobreni posli med Necchi in tovarno Vlado Bagat, ‘'Sacmi Impi-anti ter Progresom Invest in Kosmet Mineral (oprema za proizvodnjo keramičnih izdelkov), posel med Ispra in Bosna Azbest za dobavo orodij, tehnične dokumentacije in drugo za izkoriščanje azbestnih nahajališč in s tem za
razvoj cementne industrije v Jugoslaviji. Končno Je tudi posel med tovarno Zanussi in Gorenjem v Velenju, kjer za razne dobave v zvezi s proizvodnjo pralnih strojev v vrednosti 931 milijonov lir ter za kredit v tej višini, ki mora biti vrnjen v osmih letih.
Delo komiteja na področju odobravanja sodelovanja s tem še ni bilo izčrpa. > in komiteju je bilo predloženih še več poslov v odobritev. Vendar dokumentacija za odločanje ni bila zadosti popolna, da bi komite lahko posle odobril tako, kot Je prejšnje. Pri tem pa je zlasti italijanska delegacija zelo iniciativno predložila več predlogov za sodelovanje na raznih področjih, kot Je na področju proizvodnje energetske opreme, kemične industrije, živilske industrije, ki Je v Italiji zlasti razvita in drugo.
2e na pr'em zasedanju komiteja sta bili ustanovljeni dve delovni skupini, ki delujeta pri nas v okviru Zvezne gospodarske zbornice, v Italiji v okviru ministri
stva za industrijo, trgovino in obrt. Obe skupini sta do sedaj že obravnavali nekatera vprašanja o sodelovanju na področju tekstila, celuloze, rudarstva, papirja in drugih, posebno je treba omeniti sestanek predstavnikov bombažne industrije obeh držav, ki je bil prejš-ni mesec v Milanu z namenom u-gotoviti možnosti tehničnega in industrijskega sodelovanja med tovrstnima industrijama obeh držav.
Sporazum iz leta 1964 daje velike možnosti za sodelovanje in v mnogem pokriva ožje sporazume, ki urejajo podobna vprašanja v okviru maloobmejnega prometa. V tem pogledu Je treba tudi pričakovati napredek, saj bodo po novih deviznih predpisih odprte širše možnosti za sodelovanje, ki ga bo v maloobmejnem prometu u-ravnaval in usklajeval poseben koordinacijski odbor pri gospodarski zbornici in v katerega bo po novem vključena tudi Narodna banka Jugoslavije	—šk—
(Gospodarski vestnik)
Javna skladišča podiral leseno pregrado nekega urada. Nenadoma je z opornika padel tram in ga zadel v glavo.
In še tretja nesreča v Novem pristanišču. Okrog 10. ure je 23-letni delavec Gualtiero Brezar iz Ul. F. Severo 138 pred skladiščem št. 61 raztovarjal blago s tovornjaka. Pri tem je s kasona padla železna plošča in ga zadela v levo stopalo. Brezarja so z rešilnim avtom odpeljali v bolnišnico, kjer se bo moral na ortopedskem oddelku zdraviti ,od 6 do 20 dni zaradi verjetnih kostnih poškodb palca na nogi.
Tatvini v zasebnih stanovanjih
Zadnje čase se je v našem mestu pojavila skupina tatov, ali celo več skupin, ki nemoteno krade v zasebnih stanovanjih. Nedavno smo poročali o dveh tatvinah, pri katerih so tatovi odnesli nad 4 milijone lir plena v ponedeljek pa so neznanci ponovno obiskali dve zasebni stanovanji.
Neznanci so kradli v podstrešnem stanovanju 35-letnega uslužbenca pivovarne «Dreher» Giuseppa Del Sabata na Trgu della Valle 2. Priložnost Je bila zelo ugodna, ker stanovalcev ves dan ni bilo doma. Tako so tatovi s silo odprli vrata in v notranjosti pobrali vse kar jim je prišlo pod roke. Odnesli so magnetofon, transistor, zapestno uro, električni brivski aparat, tri plašče, ženski kostim, dva jopiča, tri pare hlač, moško obleko in dvojno rjuho v skupni vrednosti nad 200.000 lir.
Tatvine se je Del Sabata zavedel zvečer, ko se je vrnil domov in nemudoma odšel na komisariat Starega mesta, kjer je službujočim agentom povedal, kaj se mu je pripetilo.
Na komisariatu na Trgu Dalma-
zia pa se je v torek zglasil upokojenec O,car Lenghi iz Ulic-Ginnastica 46 in povedal, da so tatovi prišli v njegovo podstrešno stanovanje v četrtem nadstropju-Neznanci so tatvino izvršili v urxb ko ni bilo nobenega doma S snu so odprli vrata in odnesli jopič m dežni plašč, ki sta visela na od-šalniku na hodniku. Potem so ta tovi iz spalnice odnesli še dve mo ški obleki, 6 srajc, nogavice, kravate in še več drobnarij v SKUpm vrednosti 60.000 lir.
V obeh primerih so policisti u-vedli preiskavo.
Neroden padec kretničarja
Na železniški postaji na Proseku se je predvčerajšnjim popoldne ponesrečil 34-letni železniški kretničar Luciano Andlavez iz Ul. dei Morerl 170. Ko je prišel iz kretničarske kabine št. 1 se mu je nerodno spodrsnilo, padel je in se pri tem hudo pobil po desni peti z verjetnim zlomom. Andlaveza so s taksijem odpeljali v bolnišnico in ga sprejeli na ortopedski oddelek. Zdraviti se bo moral od 10 do 60 dni.
■v
Želim si pralni stroj, ki bi opravil vse sam, ki bi pral perfektno kar koli...
ki bi bil zelo nežen
z mojim perilom
in ki bi trajal vse življenje!
zahtevam
mar
preveč?
Pojavil se je novi ZOPPAS 570, prvi nadvse avtomatičen, ki pere vse.
Nov po svoji liniji, tako eleganten in funkciorialen, najnovejši po tehnični popolnosti in stopnji svojih storitev! Samo podjetje z izkušnjami, kakršne ima ZOPPAS, vam je moglo dati tak nadvse avtomatičen, nadvse natančen, nadvse moderen, skratka pralni stroj, ki pere nadvse!
3°pptt5
y
Deželni svetovalec dr. Siškovič o slovenskih zahtevah
Številna manjšinska vprašanja
je treba rešiti v celoti
Predvčerajšnjim je na zasedanju deželnega sveta v razpravi o proračunu spregovoril tudi deželni svetovalec KP, Karel šiškovič, ki je poleg drugih problemov obravnaval tudi vprašanja slovenske manjšine v deželi. V tem pogledu je rekel:
V okvir concepta o deželni avtonomiji kot osnovnega vidika deželnega življenja se vključuje čl. 3 statuta in vse, kar zadeva njegovo izvajanje.
Ko se predsednik Berzanti dotika tega vprašanja, nam v svojem poročilu govori o «razumevanju do posebnih zahtev jezikovnih manjšin* in ga tesno povezuje s «po-litiko dobrih odnosov in poglabljanju dobrih odnosov* s Slovenijo in Koroško.
Način, kako predsednik Berzanti v imenu odbora postavlja to vprašanje, nas niti najmanj ne zadovoljuje. Zdi se skoraj, kot bi odbor to vprašanje postavljal v okvir državne zunanje politike in da, potemtakem, v tem primeru zadošča že nekakšno splošno razumevanje, prežeto z željami, ne pa tudi z dejstvi, da bi se izpol nila upravičena pričakovanja važnega dela deželnega prebivalstva.
Morda se motim, vendar se mi podoben način postavljanja tega vprašanja zdi kot izmikanje in ne kot poskus dobre volje, da se to vprašanje reši. V tem smislu proračun za leto 1967 še bolj razočara kot pretekli proračun. V resni ci pa gre za to. kako ga rešiti na ustrezen in demokratičen način. Ne smemo ga zavlačevati, kajti ne smemo pozabiti, da gre za deželo s posebnim statutom prav zaradi tega, ker živi v niej manjšina. Nujno je torej vnraša-r'e oroučiti, da se pripravijo u-f -Azne rešitve, kot tudi ugotoviti katere kompetence prinadajo deželi in katere državi. Pri tem se je Peha onirati na posebni statut. pri čemer ne moremo mimo dejstva, da ie manjšina nosilka pko posameznih kot skupnih interesov.
Če si v naglici ogledamo člene posebnega statuta, lahko ugotovimo, da je mogoče na njihovi osnovi precej dlje od preprostega «razumevanja». Znano je, da sta
tako osrednja kot tudi, pod nje-' ' ' vlada, mne-
nim vplivom, deželna nja, da naj bi dežela ne bila pristojna za vprašanja, ki zadevajo nacionalno manjšino. Za nas je to razlaga, ki je v nasprotju z nekaterimi razsodbami ustavnega sodišča. In če bi ta razlaga obve-
ljala, je docela nejasno, kakšno mesto naj bi pripadlo slovenski nacionalni manjšini v deželnem okviru in kakšen smisel naj bi imele programske določbe ustave in posebnega deželnega statuta, kot tudi, konkretno tiste, ki zadevajo življenje državljanov slovenske narodnosti v tržaški pokrajini.
Nujno je uresničiti rešitev nekaterih vprašanj, oziroma vsaj v splošnih obrisih določiti nujnost potrebe po globalni rešitvi vprašanja slovenske manjšine. Ustanove, katerih naloga je, da se s to globalno rešitvijo spoprimejo, so ■država z vsemi njenimi organi in pa dežela, prav tako tudi z vsemi njenimi organi. Razumi ji; vo je, da morajo za katero koli rešitev biti na razpolago predvsem sredstva ter instrumenti, potrebni za dosego takega cilja in brez katerih bi se vprašanje zapletlo in postalo preveč težavno.
Tako v programu deželne vlade levega centra kot tudi v preteklih proračunih,- vključno v proračunu, ki se o njem razpravlja, pa se ne specificira modus procedendi ve čine do obravnavanega vprašanja. Z >to tudi ni nič čudnega, da niso bila določena niti sredstva niti instrumenti, ki so potrebni za njegovo rešitev.
Med ravnanjem s slovensko manjšino na eni strani ter ostalimi manjšinami v Italiji na drugi, obstaja resno nesorazmerje, obstajajo resne razlike. Isto moremo ugotoviti tudi v okviru same dežeV. in sicer v zvezi s tremi različnimi skupinami iste manjšine (na Tržaškem, Goriškem in Videmskem). V načrtih nekaterih političnih osebnosti pa obstajajo celo določeni diskriminacijski nameni do nekaterih političnih skupin mani.šine (na osnovi razdeli-ive Slovencev na «rdeče» in »demokratične*).
Tako ni moč naprej. V našem svojstvu pripadnikov opozicije, in v želji da bi skupaj z večino »gradili* in ne rušili, kot se nam prepogosto očita, in to v takem dialektičnem odnosu, ki mora vselej obstajati v določeni družbi, temelječi na demokratičnih načelih in zakonu, želimo tudi glede tega vprašanja predlagati nekatere rešitve, da bi se tako našel izhod.
Predvsem, kako uresničiti člen 3 statuta? Obstaja deželni zakon štev. 4 z dne 4. 4. 1966, s katerim je bila pristojnost, ki deželi pripada na osnovi čl. 3, dodeljena predsedstvu odbora. Zatem je predsedstvo odbora to pristojnost z ustreznim pooblastilom preneslo na nekega odborniškega namestnika. Po našem gledanju bi se v zvezi s to pristojnostjo moral u-stanoviti poseben oddelek, oziroma še bolje odsek, ki bi proučil celoten problem in bi rešil vprašanja, ki se postavljajo. Poleg tega bi se morala ustanoviti posebna posvetovalna komisija za vprašanja, in to na osnovi kriterijev, po katerih so bile ustanovljene tudi ostale komisije. Omenjeni oddelek kot posvetovalna komisija pa bi služila tudi vladi, ki ji nikoli ni prišlo na misel, da bi ta problem proučila. Na ta način bi se premaknilo z mesta tudi vprašanje odgovarjajočih pristojnosti bodisi države kot dežele. Tako bi bila odprta tudi pot za ugotovitev, katera so praktična in konkretna
vprašanja, ki izhajajo iz členov 4, 5, 6 in 7 statuta.
1.	Predvsem bi se moralo zagotoviti jeziku slovenske skupnosti določeno mesto v deželnem svetu, njegovih uradih, kakor tudi v deželnem odboru in njegovih uradih.
2.	V deželnih uradih in od teh
odvisnih ustanovah je treba zagotoviti mesto določenemu številu
Slovencev, ki bi lahko uradovali v slovenščini.
3. Kar zadeva odstavek 2 čl. 4
(poljedelstva in gozdovi...), je po-
trebno poudariti da pretežni del neposrednih proizvajalcev pripada manjšini in bi jim zato moralo biti zagotovljeno mesto v različnih že obstoječih komisijah, kakor tudi v tistih, ki bi morale biti ustanovljene (poljedelstvo, gozdu vi, gorsko gospodarstvo, načrtovanje). V pokrajinske nadzorne organe morajo biti vključeni slovenski funkcionarji, posebno v zvezi s tehnično pomočjo (tečaji, predavanja) in pa s propagando zadružništvu.
4.	V zvezi z odstavkom 4 člena 4 je nadalje nujno rešiti vprašamo iosarskih nravic, ki je ne posrednim proizvajalcem povzročilo že toliko težkoč.
5.	Glede odstavka 5 čl. 4 bo potrebno poskrbeti za zakon o ureditvi zemljiških knjig, ki naj o-mogoči dejanskim gospodarjem lastninsko pravico; vprašanje je resno, ker zadeva veliko število obdelovalcev.
6.	V zvezi z odstavkom 8 čl. 4: spodbuditi z neposrednimi posegi in s pomočjo sejme tudi v obmejnih krajih, nadalje omogočiti carinske olajšave recipročnega značaja v primeru kmečkega tabora na Opčinah, kot tudi možnost organiziranja podobnega letnega sejma v Sežani, ki je v tem kraju že tradicionalen.
7.	K odstavku 10 čl. 4: pripomniti je treba, da so na tem sektorju zaposleni številni Slovenci; hkrati pa tudi to, da se jim odvzemajo številne obsežne površine v prid urbanizacije in industrializacije; zaradi tega je potrebno skrbno proučiti možnosti in oblike pomoči v prid Krasa, Brd in Beneške Slovenije, kot je treba proučiti tudi vprašanje njihove prisotnosti v ustreznih organih.
8.	) K odstavku 12 čl. 4: potre-
ben je pravilen urbanistični razvoj slovenskih naselij; dežela naj bi vzela v poštev nekatere zanimive študije in načrte, ki so v teku, kot na pr. načrt «Mczzena in Poldini»; nekaj naj bi se storilo nu(Jwljg za (zlipšgieu. de-vinsko-nabrožinsko področje in področje Padrlč, iri sic'ei*t tako, kakor je bilo to storjeno za področje Conegliansa. •■-■■■	—
9.	K toč. 14 čl. 4: rešiti je treba vprašanje kulturnih, rekreativnih in športnih ustanov, muzejev in knjižnic, ki pa ga ni smeti ob-' ravnavati samo z »razumevanjem*, temveč na enak način kot ustrezne italijanske organizacije.
10.	K toč. 8 čl. 5; Slovenci so v pogledu poljedelskih in obrtniških hranilnic utrpeli zelo resno škodo; s številom obstoječih bi bilo tre-
ba izpolniti področje, kjer jih je bilo prej več; hranilnica v So vod-
nih, oziroma mestnih in poljskih stražnikov vključiti tudi odgovarjajoče število Slovencev
13.	K toč. 15 čl. 5: sar zadeva obrtniško in poklicno izobraževanje, oziroma šolanje, pa ce.otno vprašanje šele čaka na rešitev, v kolikor slovenska manjšina še sploh nima ustreznih šo'
14.	K toč. 17 čl. 5: posvetiti je treba večjo pozornost slovenskemu zadružništvu in prenehati z diskriminacijami na račun Kmečke zadruge v Trstu.
15.	K toč. 19 čl. 5: obnoviti je treba izvirna slovenska krajevna imena.
16.	K toč. 1 čl. 6: rešili je treba celotno vprašanje slovensko šo le, a v zvezi s tem lahko dežela posreduje pri državnih oblasteh; s posebno nujnostjo se postavlja tudi vprašanje tehnične strokovne šole za slovenske potrebe, katere načrt se že nahaja na šolskem skrbništvu v Trstu; dežela bi lahko pospešila rešitev vseh še nerešenih vprašanj slovenske šole in ji nudila znatno gmotno pomoč; prav tako še čaka na rešitev pereče vprašan'e slovenske šole v videmski pokrajini.
17.	K toč. 3 čl. 6: kar zadeva to točko, so nujni ustrezni zaščitni ukrepi v zvezi s Krasom in pa ustanovitev muzeja na Repenta-bru.
18.	čl. 9: če državi ni do tega, da bi rešila vprašanje stolice za slovenščino na tržaški univerzi, pa naj za to pobudo da dežela z ustanovitvijo vsaj začasr.e stolice.
Jasno je, da je vprašanj precej, skušali smo jih na primeren način predočiti tako deželnemu svetu kot odboru. Proračun pa bi moral biti sestavljen ob upoštevanju tudi tega, ker ostane sicer okrnjen in ne predstavlja vse deželne stvarnosti, zahtev in potreb vsega deželnega prebivalstva. Potrebno je, da se začne k vprašanjem pristopati v njihovi celoti, da bi jih tako bilo moč tudi rešiti v celoti, zakaj v nasprotnem primeru se bomo čez leta znašli spet na istem mestu.
—	Ben, Mirne, kej se n zdijo te volitve zdej, ke so vre pasale'!
—	Znaš, jest dosti premi-šlavam jn sm pršu do tega, de be blo treba ta naš volilni zakon reformirat. Zatu ke taku, koker je zdej, pride ven preveč dišpjacerjev jn jeze.
— Pej kej te mote pr volilnem zakoni?
— Vidi, denmo reč, preference! Kadar vo-leš, ne voleš samo ano listo, ma lahko tudi napišeš, katerga kandidata be ti jemu rajši. Jn napišeš zraven jeme al numaro tistga kandidata.
— Ma sej tu je prou. Taku si lahko v olive zbere ne samo listo, ma tudi moža s tiste liste, ke be tou, de be biu zvoljen.
— Znaš, tu se vse lepu sliše. Ma u praksi pride tu še preči drugače. Vidi, denmo reč, ti si kandidat. Si kandidat taku — za figuro. Si napisan tam zdoli pruti konci lište, glih za napuhent prostor. Ma ti se zmisleš jn greš okuli vse tvoje žlahte, stricov, tet, bratrancov, kolegov jn prjatlov jn jem rečeš, naj napišejo zraven tudi tvoje jeme. Jn pole se glih taku zgodi, de skori vsi volivci ne bacelirajo za preference jn volejo samo lišto. Ma tista lišta jema, ku be reč, nosilca lište, ke je napisan ta prvi jn ke vsi mislejo, de bo tudi ta prvi zvoljen. Jn zdej se zgodi, de magari tisti, ke je ta prvi, jema tudi proference. Postaumo reč trideset. Ma tisti, ke je na konci lište jema pej anajntrideset. Jn zdej zastran preferenc je zvoljen tisti ta zadni. Videš, taku je ta reč. Kej bi ti reku, ipe bi biu, postaumo reč, ta prvi na lišti jn de be te pole spodnesu aden, ke ga nanka ne poznaš? Pole, ke si se magari buhvejkaku mar-trau, de boš ja ta prvi — pole ti pridejo tiste frdamane preference, ke ti frderbajo vse. Kej bi ti reku, če be se ti taku zgodilo?
— E, je forte nerodno, ja! Se ostane slabo, a. Zatu ke, bet ta prvi je koker reč: videste,
jest	sm	tisti,	necko glejte
me! Jn pole ti volilna matematika pokaže fige. Je res, je prou za zbezljat!
—	Sej	zatu	pej	pravem,
de be mogli tiste preference	odpravet.	Sej	jemamo	stranke.	Nej	uane od-
ločejo,	kadu	bo	zvoljen	jn	kadu	bo	samo za
figuro. Kej je treba, de pole še volivci mešajo račune!
— Ja znaš, tu je zastran demokracije. Zatu de jemajo tudi volivci kašno besedo.
— Besedo, besedo! Je tolko drugeh reči, dragi moj, ke se nas še bol tiče. Jn tu je zastran tistch Združeneh narodov. Znaš, de so se zdej denile vkep ane države, ke so rekle, de je treba na vsako vižo naredet mejn otrok. Tu, tu je za premislet. Jn tudi tisti njeh tajnik Utant je nečko dekordo. Je reku, de je prou, de ledi je zmiram več jn za jest pej zmiram mejn jn de bo prou treba jamat pilole al se strit operirat.
—Ma, Mihec moj, premisli: ti si, denmo reč, kmet. Ste štirje u držini jn se martraste jn de-laste jn prdelaste krompirja jn fežula za šest ledi. Jn kar na anbot koštetiraš, de vas je u držini osem. Jn zdej? Kam boš šou po ježu še za druga dva? Videš, tu je problem, ke ledje se bol hitro množijo koker rase prdelavanje živeža. Jn če bo šlo taku naprej, bo lakota na sveti zmiram večja. Jn če bo lakota, je tudi nevarno za vojsko. Kej se ne spouneš, ke je bla tudi ta zadna vojska glih zastran tega? Kej se ne spouneš, ke je Hitler zmiram pravu, de Nemci jemajo premalo prostora jn duče je glih taku neke j govoru o Italia proletaria? Kej si pozabu?
— Jakec, samo ne stoj mi začent spet ses ti-stemi balami! Ke prauc sm vre dosti slišau jn jeh morem še zdej zmiram poslušat. Prou ne nu-cam še tvojeh!
NEKAJ VESTI IZ REZIJE
Ob koncu Pagnuttijeve dobe
Kdor ve, kaj vse je delal župnik na Ravend don Antonio Pagnutti, ki je tal neke vrste nadžupnik vse Rezije, ta se ne bi čudil, kako so bili iznenadenl Rezijane!, posebno njegovi župljani ravenske fare, ko so pred nedavnim zvedeli, da ga je nadškof Zaffo-nato premestil v znano industrijsko občino Manzano. Don Pagnut-ti je bil na Ravend 15 let in Je v teh letih razvil velikansko dejavnost ne samo na cerkvenem področju, ampak v celotnem javnem življenju Rezije. Marsikatera njegova pobuda je bila zelo koristna za prebivalstvo kot npr. profesionalna šola, za katero je zgradil potrebno šolsko poslopje. Na njegovo pobudo je nastala radijska šola z raznimi razredi za srednjo in nadaljevalno šolo. Imel je tesne stike z rezijanskimi emigranti po svetu ter jih je šel obiskat predlanskim skupaj z bivšim županom Lettigom. Prirejal je razne prireditve in celo vodil lokalno nogometno moštvo. Nadaljeval je izdajanje župnijskega lista «All'om-bra del Canin», ki ga je znal zelo dobro pisati v preprostem in lahkem šaljivem tonu. V Reziji se ni dogodila niti najmanjša zadevica, da se ni vanjo vmešal.
To pa seveda ni bilo vsem ljudem, predvsem moškim prav. Posebno zaradi tega, ker je nastopila tudi v Reziji politična dife-
...........................................mmitiiiiiiiiiiiiiiiiiiitii......................................imimiiiii'iimiimmiiifiiiimiiiMiiiiiiiiiiiiMimMimiii....„„„„„............................
IZ RAZVOJA TEHNIKE IN ZNANOSTI
Raziskovalno delo med oblaki
«Stražarji neba» na 315 m visokem stolpu - Veliko naprav
Ljudje so na našem planetu izgradili že številne veličastne objekte Tudi število stavb, ki se dvigajo nad oblake, se je povečalo. Zdaj se je tem v Sovjetski zvezi pridružilo ena najvišjih geofizikalnih opazovališč na svetu.
njah naj bi delovala tudi v Štan-drežu, ustanovila naj bi se tudi v Dolini ali naj bi se dejavnost one na Opčinah raztegnila še na to področje; vse to bi se lahko doseglo s pomočjo ustreznega deželnega zakona; nadalje je treba tudi rešiti vprašanje diskriminacije Tržaške kreditne banke v Trstu ter banke v Gorici.
11. K toč. 11 čl. 5; rešiti je treba vprašanje razlastitev v javno koristne namene.
12. K toč. 13 čl. 5: na slovenskih področjih je treba v službo krajev-
Godalni komorni orkester dubrovniške Glasbene šole je na spored svojih koncertov na sedanji turneji vključil tudi Trst. Nocoj bo nastopil v Kulturnem domu. Vodi ga naš rojak Anton Nanut iz Kanala ob Soči, ki ga vidimo na sliki.

PETEK, 16. DECEMBRA
7.15,
Radio Trst A
8.15, 13.15, 14.15, 20.15 — Poročila - 7.00 Koledar - 7.30 Jutranja glasba - 11.30 Slov. ljudski motivi - 11.40 Radio za šole -
12.00	Orkestri - 12.10 Med tržnimi stojnicami - 12.25 Za vsakogar nekaj - 13.30 Glasbeno potovanje -
17.00	Klavirski duo Russo-Safred -17.25 Radio za šole 17.45 Zabavali vas bodo - 18.00 Ne vse, toda o vsem - 18.15 Umetnost in prireditve - 18.30 Znani dirigenti in skladatelji - 19.00 Johannes Oke-ghem: Pesmi - 19.10 Dr. Jože Pirjevec; «Organizacije visokošol-cev na Dunaju od leta 1900 do 1914». 19.25 Plošče - 20.00 Šport -20.35 Gospodarstvo in delo - 20.50 Zvočna paleta - 21.00 Koncert operne glasbe - 22.00 Zvočna paleta - 22.45 Magija glasbil.
Trst
12.05 Plošče - 12.25 Tretja stran
13.15	Juke box - 13.35 Strauss: »Arabella*.
Koper
6.30, 7.30, 13.30, 14.30, 15.30,
19.15	Poročila - 7.15 Jutranja glasba - 8.00 Prenos RL - 10.15 Pd* sem in ples - 10.45 Turistične beležke - 11.00 Celentanov klan -
11.30	Današnji pevci - 11.45 Glasbeni zmenek - 12.00 in 13.00 Glasba po željah - 13.''O Melodije -
14.00	Popularne skladbe - 15.00 Danilo Švara skladatelj - 15.45 Domači ansambli - 16.00 Kulturni zapiski - 16.20 Današnje teme -
16.30	Simf. koncert - 17.40 Popevke - 18.00 in 19.30 Prenos RL - 19.00 Kitarist Geisler - 22.15 Ritmi.
Nacionalni program
7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 -Poročila - 8.30 Jutranji pozdrav -
Jope'
tivi - 9.20 Strani iz albuma - 10.05 Operna antologija - 10.30 Šola -11.00 Nove pesmi - 11.30 Jazz -11.45 Pesmi, ki so v modi - 13.30 Dva glasova, dva stila - 15.45 Orkester Roulens - 16.30 Simf. glasba - 17.45 T. Piscopo: «L’uomo dalle capriole sulTerba* - 18.30 Komorna glasba - 19.15 Oddaja za delavce - 20.20 Otočje strahu -20.40 Orkester - 21.15 Simfonični koncert.
II. program
7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 19.30 — Poročila - 8.45 Poje Lando Fio-rini - 9.10 Elektronske orgle -9.20 Dva glasova, dva stila - 9.40 Orkester Gatti - 10.20 Ansambel «The Beatles* - 10.38 Kvartet Ce-tra - 11.40 Orkester - 11.40 Orkester - 12.00 Filmska glasba -14.05 Pevci - 14.45 Za prijatelje plošč - 15.00 Nove pesmi - 15;35 Koncert v miniaturi - 16.00 Rapsodija - 16.38 Glasbeno-govorni spored - 17.35 Poljudna enciklopedija - 18.15 Teden dni v New Yorku - 18.35 Enotni razred - 18.50 Vaši izbranci - 20.00 Varietejski spored - 21.00 Znanstvena oddaja
-	22.10 Jazz.
Ul. program
18.30 Gluckove skladbe - 18.45 Politične vede - 19.15 Vsakove-černi spored - 20.20 Revija revij
-	20.40 Milhaudove skladbe - 21.25 Šolohov: «Zgrešena pot* - 21.50 Dokumenti in pričanja - 22.45 Beckett: »Ceneri*.
Slovenija
6.00, 7.00, 10.00, 13.00, 15.00, 19.30 — Poročila - 8.05 Operna matineja - 8.55 Pionirski tednik -9.25 Ansambel A. Sossa - 9.40 Bolgarski nVadinski zbor «Bodra Smjana* - 10.15 Solistična glasba
-	10.35 A. Dumasst: Moji spomini -11.00 Turistični napotki - 11.15 Baročni mojstri 12.00 Na današnji dan - 12.10 Jug. pevci - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Pihalne godbe - 13.30 Priporočajo vam... -
14.05	Odskočna deska - 15.20 Napotki za turiste - 15.40 »Interna 469» - 16.00 Vsak dan za vas -
17.05	Simfonični koncert - 18.00 Aktualnosti doma in po svetu -18.15 Priljubljeni orkestri - 18.50 Kulturni globus - 19.00 Lahko noč, otroci! - 19.15 Glasbene razglednice - 20.00 Zborovske skladbe -20.20 Politični pregled - 20.30 Slov. zemlja v pesmi in besedi - 21.15 Oddaja o morju - 22.10 Iz češke glasbene literature - 22.50 Literarni nokturno - 23.05 Nočni mozaik jazza.
Ital. televizija
8.30—12.00 Šola - 17.30 Dnevnik
-	17.45 Spored za mladino - 18.45 Nikoli ni prepozno - 19.15 Koncert v miniaturi - 19.45 športne vesti in ital. kronike - 20.30 Dnevnik - 21.00 Spaak-Chicchi: «Beli kruh* - 22.35 TV zgodba - 23.00 Dnevnik.
II. kanal
21.00 Dnevnik - 21.15 Birokracija v Italiji - 22.00 »Giochi in fa-miglia*.
Jug. televizija
9.40 in 14.50 TV v šoli - 10.40 in 15.15 Angleščina - 11.00 in 16.10 Osnove splošne izobrazbe 17.35 Poročila - 17.40 Vaša križanka — oddaja za otroke - 18.25 Obzornik 18.45 Filmski pregled - 19.30 Na sedmi stezi - 20.00 Dnevnik - 20.30 Cikcak - 20.35 Ivanovo otroštvo — sovjetski film - 22.00 Sopot 66 — Zabavna glasba na Poljskem • 22.35 Poročila.
Gre pravzaprav za stolp, ki je visok 300 metrov in sloni na eni sami oporni točki. V eni sami minuti potegne dvigalo meteorologe v nebo. Trinajst nadstropij stolpa se kot v obliki stopnic o-slanja na osrednji obelisk, ki celotno gradnjo dviga v višino nad 315 metrov. Stolp stoji nekje blizu Moskve, v njem pa dela vrsta ljudi, ki jih imenujejo »stražarje neba«.
Nebo nam neštetokrat povzroča dokaj neprijetna presenečenja. Meteorologi spuščajo visoko v atmosfero svoje radijske sonde. Obstaja pa tudi plast zraka pri Zemlji, ki ga baloni meteorologov z izredno naglico premerijo, ne da bi jim bilo omogočeno, o-ziroma ne da bi imeli toltfco^ča-Sff, da bi mogli zbrati potreMe podatke. Razen tega je potrebno za odkrivanje nebesnih skrivnosti tudi nebo samo nepretrgoma in kar najbolj natančno opazovati Geofizikalni stolp, o katerem je govora, pa je sam podoben nekakšni velikanski sondi, ki se zabada v atmosfero.
Na vsakem nadstropju so bile nameščene številne naprave, ki v slehernem trenutku natančno kažejo smer in hitrost vetra.
Razen toplote, ki je vir življenja, pošilja sonce proti Zem lji tudi valove radioaktivnih del cev in tako, segrevajoč jo, vpli va na spodnje plasti atmosfere S pomočjo posebnih naprav je moč ugotoviti obseg sončnega žarčenja. Pod streho neke male zgradbe zadnjega nadstropja se nahajajo občutljive in natančne naprave, ki zbirajo in urejajo podatke. Te zatem spremenijo v številke in grafikone, ki jih potrebujejo znanstveniki ter inženirji.
Posebna operativna služba o-pravlja stalno delo opazovanja. Tudi najmanjše spremembe v zvezi z višino vetra ali v pogledu zgornje meje megle so od teh aparatov nemudoma zabeležene. Domala vse delo opravljajo avtomatične naprave, ljudem ne ostane drugega kot to, da nadzorujejo njihovo delovanje.
Razumljivo je, da se delo na tem stolpu ne omejuje samo na opazovanja. Potem, ko so se znanstveniki dvignili nad oblake, se tu ukvarjajo z najrazličnejšimi poizkusi. V najrazličnejših meteoroloških razmerah spuščajo, med drugim, v atmosfero na pr. določene snovi, nakar opazujejo v zraku nastale spremembe. V teku so že zanimivi poizkusi v zvezi z izginjanjem megle in obla-
kov, a v proučevanju sta tudi stopnja in obseg onesnaženja atmosfere. Pred kratkim so začeli uporabljati nekakšen premični sistem merjenja. Naprave, s pomočjo katerih se merijo vlažnost, temperatura in sončno žarčenje, se zdaj, viseč na dolgih kablih, premikajo kar same od sebe.
Kakšne druge prednosti bo, poleg že omenjenih, še nudil ta «laboratorij v oblakih«? Celo njegovi zidovi, oziroma stene, so
pripomoček stalnih opazovanj. S pomočjo naprav, ki so vzidane v samem stolpu, se registrira vpliv vetra, pritiska, temperature in drugih atmosferskih okoliščin na samo stavbo. Takšni podatki pa so potrebni in koristni ne samo nasploh, ampak tudi, in morda predvsem, raznim inženirjem, ki načrtujejo in gradijo zelo visoke objekte, razne stolpnice in antene.
(Iz »Novosti«)
iiiuiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiuiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniHn
modni koliiek

Značilnost novih modnih tkanin: pisani in pestri vzorci
Je moda tista, ki ustvarja tkanine, ali so tkanine, ki ustvarjajo modo? To je vprašanje, s katerim se ob vsaki nov t sezoni ukvarjajo modni eksperti in na katero pravzaprav enotnega od govora še niso našli. Tekstilci m modelisti trdijo eno, modni krea-torji pa drugo. Naj bo že tako ali drugače, res je, da so danes tkanine s svojimi barvami in vzorci glavni element vseh modnih revij ter je njihova vloga tako pomembna in važna, da bi brez njih še tako izdelani kroji in modeli povsem izginili.
Kot v visoki modi, tako se tudi pri tkaninah uveljavljajo različne tendence, ki jim potem modni ustvarjalci v svojih modnih zbirkah sledijo. To je pokazala tudi zadnja modna revija, ki se je pred dnevi zaključila v Milanu in na kateri so največji italijanski tekstilci in modni risarji prikazali modele iz tkanin, ki bodo v modi prihodnje poletje, jesen in zimo. Uspeh te modne revije je bil zelo velik, kljub temu da se je številni kupci iz Nemčije, Avstrije in drugih severnih držav niso mogli, zaradi slabih cestnih in vremenskih razmer, udeležiti.
Predvsem so nove tkanine, ki so jih v Milanu prikazali, izredno živih barv in izredno pestrih vzorcev, tako da je bilo v dvorani, kjer je bilo prikazovanje novih modelov, pravo spomladansko, oziroma poletno razpoloženje in to
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiMiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiii
HOROSKOP
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Danes boste imeli posebno srečo pri premagovanju težkoč. Skušajte biti v najboljših odnosih z vsemi.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Ohranite hladno kri v vseh okoliščinah. Ne sestajajte se z osebo, ki je ne poznate dobro.
DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Vse vam bo šlo izpod rok po načrtu. Skušajte se otresti svojega večnega nezadovoljstva.
RAK (od 22.6. do 22.7.) Stvari bodo napredovale po pravi poti. Ne iščite razvedrila doma, temveč v naravi.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Spretne njene okoliščine vam bodo povzročile precejšnje skrbi. Morali boste prestati resno čustveno preizkušnjo.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Skupno s svojimi sodelavci sestavite dokončen poslovni načrt. Trezno raz-| mislite o nekaterih važnih družinskih vprašanjih.
TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Skušajte se izvleči iz začaranega
kroga iluzij. Disciplinirajte svoja čustva.
ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) Privoščite si tudi kako uro počitka, da bi si pridobili novih energij. Pogoji niso najugodnejši za kake tvegane čustvene poizkuse.
STRELEC (od 22.11. do 20.12.) Odpravili ste vse, kar je v trenutni situaciji nekoristno. Določena količina telesnega dela bi vam ne škodila.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Splošno nezadovoljstvo med sodelavci je predvsem posledica doslej še neurejenih odnosov. Bodite zmernejši v pijači.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Zelo ugoden dan za vse, ki se ukvarjajo s športom. Nepredvidena zmaga vas bo izpolnila z velikim navdušenjem.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Vaš praktični smisel vam bo pomagal premagati izredno težko krizo. Prišlo bo do napetosti med vami in starimi prijatelji.
kljub dejansko izredno slabemu vremenu. Visoka moda za vedno odklanja miselnost, da morajo zimo predstavljati le resne in mrke barve, so izjavili modni ustvarjalci. Naj bo torej veliko svežosti in svetlih barv tudi v zimskih ko lekcijah.
Prvi del modnih kolekcij, ki so jih prikazali v Milanu, je bit namenjem mladim dekletom. Gre za oblačila «beat», namenjena, kot smo poudarile, zelo mladim dekletom, oziroma ženskam z moderno miselnostjo in OKusom. Barve teh oblačil so bile vse izredno močne in poudarjene, barvne kombinacije zelo drzne, vzorci zelo živi in originalni. Med barvnimi kombinacijami so izstopale naslednje: rumena svetlomodra, vijoliča-sta-oranžna. temnomodra oranžna, zelena temnovijoličasta in celo rde-ča-oranžna. Če so predstavljale te barvne kombinacije v letošnjih spomladanskih kolekcijah le red ke izjeme, so bile nove z njimi skoraj preplavljene, kar kaže. da se je začela ta nova modna tendenca med ženskim svetom že močno uveljavljati.
To so potrdile tudi druge kolekcije, prikazane na modnih revijah v Milanu, ki so bile vse v znamenju nekakšne razposajene veselosti ter želje po mladostnem in brezskrbnem videzu. Tudi pri 20 stopinjah pod ničlo se morajo ženske počutiti mlade, vesele in zadovoljne, so izjavili modni ustvarjalci, navdušeni, skupno s tekstilci, nad svojimi novostmi.
In ker so imele tkanine tako veliko besedo, naj omenimo med temi samo nekaj novih tkanin, ki bodo imele v ženski modi odslej dalje vse večjo besedo in pomen. Gre predvsem za razne tkanine iz sintetičnih vlaken, med katerimi tkanine iz liliona. velicrena, e-strella itd. Med najbolj občudovanimi tkaninami naj omenimo na primer tvelicren-elgsee», to je tkanino, kateri prerokujejo modni ustvarjalci izredno velik uspeh.
Vse te tkanine imajo poleg tega, da jih je lahko prati in likati, kot tudi krojiti, še eno dobro lastnost in sicer to, da so v primeri s tradicionalnimi volnenimi in svilenimi tkaninami cenejše, kar bo brez dvoma zelo važno za razne popoldanske in večerne obleke, ki bodo morale biti iz srebrnih ali pozlačenih tkanin, ki so za sedaj zelo drage.
Ker gre za zelo obširno področje v ženski modi, se bomo k tkaninam, ki bodo v prihodnjih sezonah v modi, v naši rubriki še povrnile.
renčiadja ln je obstajal* če ne drugo vsaj močna socialdemokratska manjšina. Za župnika Pagnut-tija so namreč bdle skoro vse ženske. Znal se Je zavzemati za olep-šavanje župnijske cerkve ter je zbral zanjo ogromna denarna sredstva, tako da jo Je popolnoma prenovil. Ljudje so mu dajali obilna sredstva tudi za izdajanje župnijskega glasila. V precejšnjo oviro



mu je bilo. da ni znal rezijanščt-ne ln sploh nobenega drugega Jezika izven italijanščine.
Kot drugim italijanskim duhovnikom v Reziji ali pa drugod po slovenskih duhovnijah Beneške ■ Slovenije, je bila tudi don Pagnut- ; tlju za tolmačioo njegova «perpe- f tua». Koliko odtehta takšno tolmačenje, posebno pa v verskih zadevah, je pa seveda drugo vprašanje in Je zaradi tega trpel pravi odnos, ki mora biti med dušnim pastirjem in njegovimi verniki v verskih zadevah. Nadškof Zaffo-nato je imel do tega še tik pred II. vatikanskim koncilom povsem zgrešeno stališče ln seveda ni mogel in tudi ni hotel ničesar ukreniti, da bi bilo izpolnjeno glavno načelo Cerkve o učenju vernikov v njihovem materinem Jeziku.
Tudi v svojem župnijskem listu 1 «All'ombra del Canin* ni uporabil nikdar nobene rezijanske besede svojih vernikov, izvzemši besedo z «Smamimisa», ki je glavni cerkve- : ni praznik Marije Vnebovzetja dne 15. avgusta, ali po slovensko veliki | šmaren. Takrat Je to moral zaradi j vseh emigrantov, ki se pojavno ' vsaj ta dan v Reziji na obisku svoje drage Rezije.
Priznati pa mu Je treba, da je , z vsem srcem vzljubil Rezijo 1n ■> Rezijane, da Jim Je pomagal kjer- :■

koli je mogel ln da je bil prav- 1 zaprav edino on tista osebnost, ki Je vsaj nekaj napravila za Rezijo, medtem ko so jo oblasti in celo
Karnijska skupnost popolnoma zanemarile.
Zdaj gre don Pagnutti v Manzano, v popolnoma drugačno faro, v Manzano, ki neprestano raste ln se širi, saj Je po vojni njegovo 1 prebivalstvo naraslo za okoli 2000 ljudi, medtem ko Jih je Rez,ja malo manj kot toliko Izgubila. V ji Manzano že hodijo delat beneš«
Slovenci iz Nadiških dolin In prav i
gotovo bo don Pagnutti na svojem novem mestu spravil v službo tudi marsikaterega Rezijana.
Hotel iz lastnih

virov
V glavnem kraju Rezije na Ra-venci Je bilo doslej sedem gostiln, nekatere so bile kar dobre. Se ne-lo majhen hotel «Alle Alpi# z lepimi sobami. Ni bilo pa ničesar podobnega kot imajo nekateri kraji v Karnijl, to je da bi imeli več- I Ji boljši hotel. Niti dežela se d> slej ni dosti zmenila za Rezijo in
je le mimogrede omenila, da bi
Rezija lahko prišla v poštev za turizem in da bi bilo zato potreb- | no zgraditi v Reziji večje turistič- jj ne infrastrukture. Konkretnega pa tudi dežela ni dala nič za turizem. Zato so se podjetni Rezkani sami zganili In začeli že predlanskim graditi kar precejšen ho- J tel, ki je sicer že pod streho, toda ;J v njem še manjkajo manjše notra- ? nje udobnosti ln Instalacije. Kaže, '
dn V« tkuin rvtnrll -it. i,
da ga bodo odprli že v poletni sezoni. Seveda bo ta sam hotel ie premalo, kolikor zaslužijo priznanje lepote vlsoroplaninske retijan. skp doline, toda po letošnjih po-vodnlih le malokdo upa. da bi .-e dežela zganila ln kaj napravila za Rezijo.
Rezijansko folklorno bogastvo


Mogoče, da se vsaj malo prikupijo Reziji, ki so do nje tako mačehovski. so na deželi, po posredovanju deželnega svetovalca Treua, in po naklonjenosti deželnega odbornika Comelllja dali 250 000 lir, kar ni dosti, da bi se obnovila nekdanja folkloristična skupina znamenitih rezijanskih plesalcev. Rezijanski plesalci z izvirnimi rezijanskimi plesi, v starodavni narodni noši In ob spremljavi starodavne rezijanske glasbe so znani svetu že dobri dve stoletji. Najznamenitejši njihov nastop Je bil I pred avstrijskim cesarjem Ferdinandom, prednikom Franca Jožefa. ko je 1838. leta prišel obiskat Furlanijo, ki jo Je komaj dobrih dvajset let prej pridobilo avstrlj- ■ sko cesarstvo po napoleonskih vojskah in po propasti Beneške republike. še v sedanjem povojnem času so rezijanski plesalci večkrat nastopali in želi obilo uspeha. Nekoliko so popustili glede noše modernejšim okusom, kar ni prav. Saj Je v Furlaniji dosti znanstvenih strokovnjakov, ki bi lahko svetovali, katera Je prava izvirna rezijanska noša ln s katero glasbo naj spremljajo svoje starodavne plese.
V najnovejšem času so rimski znanstveni zavod za ljudsko umetnost, dalje italijanska RAI in se etnografsko-foiklorni oddelek pri Slovenski akademiji za znanost v Ljubljani, še bolj razširili pomen in važnost rezijanske ljudske u-metnosti tudi v znanstvenih krogih. Dobro bi bilo, da bi se po-budniki nove folklorne skupine držali znanstvenih ugotovitev ter tako še bolj požlahtnili ln obogatili plesna prizadevanja sedanjih ple-salcev v duhu prave stare rezijanske umetnosti.	A. R.
Vreme včeraj: naj višja temperatura 8.7, najnižja 5.1. ob 19. uri 6.8; vlaga 27 odst., zračni tlak 1017.2 raste, veter 12 km severovzhodnik, nebo jasno, morje mirno, temperatura morja 11.9 stopinje.
Tržaški dnevnik
Danes, PETEK, 16. decembra
Albina
Sonce vzide ob 7.39 in zatone ob 16.22. Dolžina dneva 8.43. Luna vzide ob 11.19 In zatone ob 20.38
Jutri, SOBOTA, 17. decembra
Lazar
DANES NADALJEVANJE POGAJANJ ZA SESTAVO ODBOROV LEVEGA CENTRA v NEDELJO NA opčlNAH
Komemoracija Pinka Tomažiča in tovarišev
PSU, PRI in SS preučujejo osnutek političnega sporazuma s KD o odborih
Na prvem sestanku v sredo so predstavniki PSU, PRI in SS zagotovili, da so na razpolago za dogovore s KD ■ Stališče PRI do Slovencev
Na sedežu Krščanske demokracije v Trstu so se v sredo ob 20. uri sestali predstavniki strank levega centra KD, PSU, PRI in Slovenske skupnosti na prvem razgovoru v zvezi s sestavo novega občinskega in pokrajinskega odbora. Sestanek se je zavlekel do polnoči in člani delegacij štirih strank so se sporazumeli le o dnevnem redu nadaljnjih razgovorov.
V začetku je pokrajinski tajnik KD Botteri izrazil politično voljo Krščanske demokracije za dosego sporazuma, nakar so mu med razgovori predstavniki ostalih delegacij zagotovili, da so na razpolago za dogovore.
Po večerni razpravi so člani delegacij sprejeli sledeči dnevni red bodočih razgovorov: 1. odobritev političnega sporazuma; 2. odobritev upravnih programov za občinski in pokrajinski svet in 3. sestava občinskega in pokrajinskega odbora.
Tajnik KD Botteri je prisotnim izročil osnutek političnega sporazuma, ki naj bi ga sprejeli za bodoče sodelovanje v občinskem in pokrajinskem svetu. Ostale stranke so izjavile, da bodo osnutek proučile. Danes se bodo predstavniki štirih strank ponovno sestali na sedežu KD v Trstu in bodo začeli razpravljati o demokristjanskem osnutku političnega sporazuma.
Več uradnih podatkov o prvem sestanku ni bilo mogoče zvedeti. Kljub temu pa se zdi, da so republikanci na seji umaknili nekatere svoje pridržke do Slovenske skupnosti, ki so jih izrazih na svoji skupščini takoj po volitvah, češ da SS ni mogoče imeti za stranko levega centra, marveč za neko neenotno slovensko politično skupino, ter da bi bilo potrebno, da bi se najprej sestale stranke levega centra v vsedržavnem okviru, se pravi KD, PSU in PRI. Republikanci so na sestanku priznali Slovensko skupnost kot enakopravnega partnerja in kot politično skupino levega centra v krajevnem merilu. Poleg tega pa so baje tudi izjavili, da nimajo in da niso imeli nikoli ničesar proti Slovencem. S tem stališčem republi. kancev so bili odstranjeni njihovi dosedanji pridržki do SS, kar bo gotovo olajšalo nadaljnje razgovore.
Slovenska skupnost je stavila preliminarne pogoje, ki se tičejo nekaterih vprašanj slovenskega šolstva, razlaščevanja, sprejema v Rimu in predsedstva turistične ustanove za Devin in Sesljan. V zvezi s tem sta bili ustanovljeni dve komisiji, ki se bosta sestali v soboto In ponedeljek. Prva bo obravnavala šolska vprašanja, druga pa razla-ščevanje.
Sicer pa bodo ta vprašanja prišla baje na dnevni red predvsem ob razpravi o političnem sporazumu glede sodelovanja štirih strank v občinskem in pokrajinskem odboru, ki se bo začela na današnjem sestanku.
V	zvezi z razgovori med stran kaml levega oentra za sestavo občinskega in pokrajinskega odbora, Je Socialistična stranka proletarske enotnosti (PSIUP) objavila sporočilo, v katerem pravi, da PSIUP obsoja odkrito zasmehovanje najosnovnejših .demokratičnih pravil v zvezi z bodočo sestavo občinskega in pokrajinskega odbora. Sporočilo .poudarja, da medlem ko zadevna odbora lahko imenujejo samo svetovalci, hočejo tajništva vladnih 6trank vnaprej določiti občinski in pokrajinski odbor s podtalnimi razgovori. Poleg tega, pravi sporočilo, se ta pogajanja ne oslanjajo na določene politične in upravne programe, marveč le na razdelitev stolčkov in mest v vladi v senci v korist političnega razreda, ki ga je javnost že obsodila.
V	zvezi s temi spletkami, zaključuje sporočilo PSIUP, ki se že mnogo let ponavljajo in ki močno vplivajo na zaupanje Tržačanov v demokratično ureditev, PSIUP zahteva takojšnje sklicanje novega občinskega in pokrajinskega sveta.
Tržaška federacija KPI pa sporoča, da se Je sestala skupina komunističnih pokrajinskih svetovalcev, ki je razpravljala o položaju pokrajinske uprave po nedavnih volitvah.
Komunistični pokrajinski svetovalci so odločno obsodili nedovoljeno ravnanje izredne pokrajinske komisarske uprave, ki je sestavila in odobrila proračun za leto 1967 tik pred začetkom zasedanja novega pokrajinskega sveta. To predstavlja, pravijo komunistični svetovalci, omalovaževanje izvoljenega sveta in njegovih nalog, kar Je v pogledu demokracije in avtonomi-
je krajevnih ustanov nedopustno.
Komunistični svetovalci so ugotovili, pravi sporočilo, da na ta način ni mogoče reševati vprašanj pokrajinske uprave, saj so volitve jasno pokazale, da je propadel poskus utrditve levega centra, in da je danes bolj kot kdaj koli potrebna politika, ki bo napravila konec diskriminaciji proti komunistom in omogočila nove odnose med večino in opozicijo.
Skupina komunističnih svetovalcev, nadaljuje sporočilo, meni, da mora o proračunu za leto 1967 razpravljati in ga odobriti pokrajinski svet in da se lahko prepreči komisarska uprava na pokrajini, ker bi predstavljala veliko škodo za Trst in za prihodnost celotne pokrajine. To je mogoče preprečiti, pravi sporočilo, če bo odstranjeno vsako zaprtje na levo ter če se začne z ustvarjalno razpravo, začenši z najnujnejšimi gospodarskimi vpra-
šanji mesta in pokrajine ter o potrebi in možnosti skupnega napora za gospodarski in socialni razvoj, za polno enakopravnost slovenske manjšine, za utrditev deželne avtonomije ter za okrepitev vloge pokrajine v okviru avtonomne dežele z obširno decentralizacijo vloge pokrajinske uprave na osnovi deželnega statuta. Ob zaključku sestanka je bil Mario Colli imenovan za načelnika svetovalske skupine.
Seja glavnega odbora Sindikata slovensko šole
Danes ob 17. uri ho na sedežu Sindikata slovenske šole seja odbora. Prosimo točnost.
Tajništvo
Ob 25-letnici ustrelitve Pinka Tomažiča in njegovih tovarišev ho v nedeljo ob 15. uri komemoracija na strelišču na Opčinah. Govorili bodo Eugenio Laurenti, Jelka Grbec in dr. Bruno Pincherle. Komemoracijo priredi združenje ANPIA s sodelovanjem združenj ANPI, FIAP in Združenja bivših političnih deportirancev.
Zaradi razgovorov v Rimu odložena stavka
Sindikalne organizacije so v preteklih dneh zapretile s stavko, če ne bodo pristojna ministrstva v Rimu nadaljevala s predstavniki o-srednjih in krajevnih sindikatov posvetovanj glede izvajanja sklepov CIPE o preosnovi ladjedelstva. Sedaj so se v Rimu po dveh mesecih končno le zganili in povabili osrednje sindikalne organizacije ter predstavnike kovinarjev iz Trsta na razgovore, ki se bodo pričeli danes. V imenu FIOM je odpotoval iz Trsta tajnik Giuseppe Burlo, v imenu kovinarjev Delavske zbornice pa dr. Pabricci. Tudi CISL je poslala v Rim svojega predstavnika.
SINOČI V LJUDSKEM DOMU V UL. MflPONNINA
Svečanost ob 25-letnici smrti Pinka Tomažiča in tovarišev
Proslava je bila včeraj tudi v šoli «Pinka Tomažiča» v Kopru
Ob prisotnosti matere in najož- | razne novosti v delovni pogodbi
			
SEJA DEŽELNEGA SVETA
Odv. Škerk in Jarc sta obravnavala vprašanje uresničenja pravic Slovencev
Včeraj je poseglo v razpravo osem svetovalcev, skupno doslej pa 18 ■ Danes nadaljevanje razprave
V deželnem svetu se je včeraj zjutraj nadaljevala razprava o proračunu za leto 1967. Prejšnje dni je poseglo v razpravo 18 svetovalcev, včeraj pa jih je spregovorilo še osem, in sicer Bergomas (KPI), Co-cianni (KD), Morelli (MSI), Mo-schioni (KPI), Volpe (PSI), Romano (KD), Jarc (KPI), Škerk (SSi. Na predvčerajšnji seji je namreč precej na dolgo govoril dr. šiško-vič (KPI) zlasti o slovenski manjšini, o čemer obširno poročamo na drugem mestu. Nadalje so posegli v razpravo Dulci (PSDI), Coghetto (KPI), Cogo (KD), Angeli (PSI) in Zanin (KD), o čemer pa nismo poročali zaradi stavke.
Komunist Bergomas je včeraj predvsem kritiziral gospodarski del izjave predsednika Berzantija, češ da je preveč optimistična, kar se tiče Furlanije - Julijske krajine.
Ostale vesti iz tržaške kronike berite na 2. strani.
Navedel je pri tem številne podatke o brezposelnosti, ki vsekakor ne morejo vzbujati optimizma. Rekel je, da so smotri, ki jih je treba doseči, jasni, toda niso tako jasni sredstva in poti, po katerih se hočejo ti smotri doseči. Predvsem se je Bergomas vprašal, kakšno pobudo bo sprejela dežela, da se ustavi izseljevanje. Podrobno je nato obravnaval gospodarski položaj v goriški pokrajini ter vprašanje go-riške proste cone in izrekel zahtevo, da bi se ohranila.
Cocianni (KD) je dejal, da bo leto 1967 najbolj važno za deželno avtonomijo. To leto se bo namreč uresničil program, zakoni bodo začeli učinkovito delovati in avtonomija se bo v uresničenjem izvršilnih določb popolnoma uveljavila. Poudaril je mednarodno vlogo dežele ter rekel, da bo treba sprejeti takšne zakone, ki se bodo med seboj dobro izpopolnjevali. Nadalje je poudaril, da vzbujajo nove gospodarske pobude v Trstu lepe upe (naftovod, središče za sadje in zelenjavo v pristanišču itd.).
Morelli (MSI) je dejal, da ni kaj reči glede tehniške plati proračuna, medtem ko je treba kritizirati njegovo programsko, politično in gospodarsko plat. Novi odbor ni prenesel nobenih sprememb. Kar se tiče proračuna, je dejal, da je tog. Dodal je tudi, da načrt CIPE o ladjedelstvu ne rešuje vprašanja Trsta.
Moschioni (KPI) je polemiziral s poročevalcem večine Mizzauom (KD) ter je dejal, da je skupina KPI predložila glede proračuna stvarne predloge. Dejal je nadalje, da bi morala država dati deželi čim širša pooblastila, za obnovitev javnih del, ki so jih uničile poplave. Rekel je nadalje, da bi bilo treba
..............H.........................
TISKOVNA KONFERENCA NA PREFEKTURI
Med bližnjimi prazniki skrb za varnost na cestah
Kampanja, pri kateri bodo sodelovali vsi pristojni oddelki javne varnosti, bo od 22. dec. do 7. jan.
Na prefekturi je bila v sredo tiskovna konferenca, ki jo je sklical vladni komisar dr. Cappellini o varnosti na cestah med bližnjimi božičnimi in novoletnimi prazniki. Konference so se udeležili tudi pod-prefekt dr. Miceli, pokrajinski komisar dr. Pasino, poveljnika karabinjerjev in mestnih stražnikov, zastopniki Avtomobilskega kluba, u-prave cest itd.
Dr. Cappellini je najprej spurocil, da je ministrstvo za javna dela. na podlagi izkušenj kampanje za varnost na cestah za veliki šmaren, sklenilo, da se tudi za bližnje praznike, in sicer od 22 decembra do 7. januarja, izvede kampanja za varnost na cestah, ker bo velik avtomobilski promet, vremenske razmere pa se lahko poslabšajo. Zaradi tega bodo v omenjeni dobi okrepili varnostno službo na cestah in bodo pri tem pomagali prometni
policiji tudi karabinjerji, financar,-ji ter mestni stražniki. Med počit-rmami in še prej pa bodo razdeljevali avtomobilistom letake z opozorili in navodili za varno vožnjo.
Predvsem se priporočajo avtomobilistom velika previdnost, počasna vožnja, gume v dobrem stanju, zlasti če so slabe vremenske razmere. Avtomobilist, ki se pelje na izlet, naj pomisli, da z neprevidno vožnjo lahko pokvari praznike sebi, svoji družini in drugim.
Preden se odpeljete na izlet preglejte gume. Če so izrabljene, jih zamenjajte z novimi. Če se boste odpeljali v gorske kraje na smučanje, vzemite s seboj verige. Ne mrzlično, praznično razpoloženje naj bo za praznike na cestah. Avtomobilist bo voščil vesele praznike in srečno novo leto avtomobilistu z vljudnostjo na cesti, s previdno vožnjo.
izboljšati socialnozavarovalni sistem kmetov, da bi se preprečilo izseljevanje s podeželja.
Socialist Volpe je poudaril pozitivne plati proračuna ter je predlagal zlasti posege na zdravstvenem in socialnem področju glede poučevanja defektne dece, cestne pomoči, gradnje šol itd.
Romano (KD) je orisal vrsto resolucij svoje stranke glede ustanovitve kakšne fakultete v Vidmu, glede študentovskega doma, ki ne zadošča potrebam, glede pristaniške ustanove ter glede tovarne za predelovanje bakra na področju Aussa-Como.
Svetovalec Jarc je precej obravnaval vprašanje slovenske narodne manjšine ter dejal, da bi se morale izpolniti vse obveznosti do nje. Orisal je tudi resolucijo KPI, s katero se zahteva, da se izdajo norme za izvajanje člena 3 deželnega statuta, tako da se natančno določi, kakšne so pristojribsti' dežele in pristojnosti države. Omenil je tudi položaj Slovencev v Beneški Sloveniji in rekel, da so se pred 100 leti vsi izrekli za Italijo, a da kljub temu še sedaj niso dosegli nobenih pravic.
Zadnji je spregovoril svetovalec Slovenske skupnosti odv. Škerk, ki je zelo obširno obravnaval vprašanje slovenske manjšine. V začetku svojega govora je omenil škodo, ki so jo povzročile poplave in rekel, da bi morali pohiteti s postopkom za odškodnino poplavljencem. Izrekel je tudi željo, po ukrepih, ki naj bi zaustavili izseljevanje prebivalstva iz Nadiških dolin. Kar se tiče potreb Trsta, je zlasti poudaril, da bi morali za pospeševanje prometa v tržaškem pristanišču, čimorej dograditi avto cesto Trst-Benetke ter postaviti drugi tir na delu železniške proge Trst-Benetke, ker ga še ni. Del njegovega govora, ki izčrpno obravnava vprašanje slovenske manjšine, bomo objavili na drugem mestu, kakor smo že storili z govorom dr. Siškoviča (KPI).
Po svojem govoru je dr. Skerk orisal tudi tri resolucije. V prvi ugotavlja, da je treba praktično uresničiti to, kar določa člen 3 deželnega statuta, ki zagotavlja ohranitev in zaščito narodnostnih in kulturnih značilnosti narodnih manjšin na našem ozemlju. Z resolucijo zadolžuje deželni odbor, naj upošteva zahteve in potrebe slovenskih kulturnih, športnih, socialno - skrbstvenih, podpornih in drugih ustanov, kar se tiče razdelitve prispevkov in tudi drugih posegov.
Nadalje je predložil resolucijo, v kateri ugotavlja potrebo, da se poveča kmetijska dejavnost na našem področju ter da se da večji poudarek raznim raziskavam in tehniški pomoči kmetijstvu v živi; norejski, vrtnarski in cvetličarski panogi. Zato naj poskrbi deželni odbor za ustanovitev kmetijskega pouka, preizkuševalnega centra za cvetličarstvo, vrtnarstvo in za živinorejo na tržaškem ozemlju.
S tretjo resolucijo se poziva deželni odbor, naj se zavzame, da se s posebnimi prispevki pripomore k ureditvi zemljiških knjig ter vknjižbi zemljišče lastnine, tako da bo dejansko stanje tudi pravno potrjeno.
Oddaja javnih del
Pri pogodbenem uradu oddelka vladnega komisariata za javna dela so bila 10. t.m. na zasebnih dražbah oddana naslednja javna dela: izredno vzdrževanje mestne kanalizacije (II. skupina del — 1966) na osnovi izklicne cene 24.915.000 lir podjetju Mari in Mazzaroli iz Trsta za ceno 21.775.710 lir;
asfaltiranje nekaterih cest, vključno tistih v prvi coni na področju tržaške občine na osnovi izklicne cene 50 milijonov lir podjetju GI-MES iz Vidma (z legalnim sedežem v Tarantu) za ceno 43.175.000 lir;
asfaltiranje cest v drugi coni tržaške občine na osnovi izklicne cene 50 milijonov lir podjetju Calci-sonzo iz Gorice za ceno 43.100.000 lir.
jih sorodnikov narodnega heroja Pinka' Tomažiča, je bila sinoči na sedežu Avtonomne federacije KPI svečana proslava 25-letnice mučeni-ške smrti Tomažiča, Bobka, Vadnala, Kosa in Ivančiča, kateri so prisostvovali tudi gostje iz Kopra, predstavniki ljudskih organizacij, tovariši Tone Ukmar, Leopold Ca-harija, Rado Pišot in Mimica Bergman.
Na včerajšnji proslavi sta uradno govorila poslanka Marija Ber-netič in senator Giacomo Pellegri-ni, in orisala like Tomažiča in njegovih tovarišev. Obenem sta se govornika spomnila na 40-letnico ustanovitve zloglasnega fašističnega Posebnega sodišča, katerega delovanje so še posebno krvavo občutili antifašistični borci v naših krajih.
Po uradnem delu komemoracije, sta nastopila člana Slovenskega gledališča v Trstu Miranda Caharija in Danilo Turk. Mlada igralka je z zanosom prebrala Tomažičevi pismi «Staršem» in ((Zaročenki«, na kar je recitirala Kosovelovo ((Starko za vasjo«, Danilo Turk pa je prebral pismo ((Tovarišem« in recitiral Kosovelovo «Bori». Vsa tri pisma, ki jih je Tomažič napisal nekaj ur pred ustrelitvijo na strelišču na Opčinah, so nato v italijanščini prebrali člani malega gledališča «Della Baracca« Giusi Tleri, Licio Carrara in Mundes Tieghi, ki so obenem zrecitirali še Alfonsa Gatta pesem «Za mučenike Trga Loreto« in Paula Eluarda ((Gabriel Perl«.
Na koncu proslave je nastopil moški pevski zbor «Vesna» iz Križa, ki je pod vodstvom Vojka Devetaka in Frančka Žerjala zapel pet partizanskih pesmi: ((Domovini«, ((Partizansko slovo«, «Bolen mi leži«, ((Komandant Stane« in «Naša vojska« ter na splošno željo še ((štirinajsto divizijo«.
Prisotno številno občinstvo je vse izvajalce nagradilo s toplim aplavzom, prireditelji pa so Tomažičevi materi podarili šop rdečih nageljnov.
HOTEL «MANT0VA» - Vrhnika
prireja silvestrovanje. Informacije tel 70120.
naslednje olajšave: za okrasne razsvetlitve, povezane z obstoječo napravo, 10 odst. popusta na podlagi osem ur dnevnega izkoriščanja zmogljivosti instalacije, in sicer ža vse dni izredne razsvetljave; za o-krasne razsvetlitve s posebnim števcem popust 15 odst. za vso dobo praznikov.
Pri tem Acegat opozarja na možnost, da se za razsvetlitev s posebnim števcem lahko zaprosi za posebno tarifo (lir 0,60 wat. dan) namesto tarife na podlagi števca. Tudi v tem primeru bo veljal popust 15 odst.
Za razsvetlitev, povezano z obto-ječimi napravami, je treba v prošnji označiti število žarnic, njihovo jakost ter datum začetka in konca priključitve.
Za dosego prej omenjenih popustov morajo interesenti vložiti posebno prošnjo na vodstvo Acegata najkasneje do 28. decembra.
iiiiiiiiiiiiiiiiiinniuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiui
V šoli v Kopru, ki nosi ime po narodnem heroju Pi-nku Tomažiču, je bila včeraj dopoldne svečana pro slava ob 25-letnici mučeniške smrti Tomažiča in tovarišev, kateri je prisostvovala herojeva mati. Na proslavi je spregovoril tov. Vremec. Proslava Je bila v šoli pri Belve-derju in prisostvovali so ji vsi učenci, ki so včeraj imeli šole prost dan.
Sestanek FILCA-CISl
V preteklih dneh se je na sindikalnem sedežu v Ul. Carducci 35 zaključila vrsta sestankov FILCA-CISL, na katerih so obravnavali
gradbene stroke. Na koncu sestankov so delavci pooblastili tajništvo, naj sestavi seznam zahtev, ki jih bodo v pokrajinskem merilu postavili za sklenitev dopolnilne pogodbe.
V preteklih dneh je bilo v Vidmu zasedanje zastopnikov FILCA iz Vidma, Gorice, Pordenona in Trsta. Delavce iz Trsta sta zastopala Fa-vento in Degrassi. Na zasedanju so razpravljali o sklenitvi nove delovne pogodbe za gradbeno stroko in o dopolnilrtih pogodbah ter se domenili, kakšne zahteve bodo postavili na pokrajinski ravni. Na koncu zasedanja so tudi sklenili, da bodo posredovali pri pristojnih oblasteh, da se začnejo javna dela, ki so že v načrtu,* tako da se zagotovi zaposlitev gradbenih delavcev.
niiiiHiimiiiiiimiiiiiiiiiiimiiimiiHimiimiimiiiiii
Kje bomo
silvestrovali ?
PARK HOTEL GORICA - NOva
Gorica, tel. 21442—21462, prireja v vseh prostorih veliko silvestrovanje. — Restavracija silvestrovski menu Din. 8.000 — Bar s programom Din. 20.000 — Sprejemamo rezervacije.
HOTEL CENTRAL RIVIERA
Portorož - vas vabi na prijetno silvestrovanje, ki bo tudi v GRIL BARU — Rezervacije sprejema recepcija.
HOTEL SLON - Ljubljana prireja
dne 31. decembra 1966 VELIKO SILVESTROVANJE v vseh prostorih restavracije, kavarne, v klubskih prostorih in v baru. Za razpoloženje ob koncu leta 1966 bodo skrbeli štirje plesni ansambli, v baru pa še posebej mednarodni artistični program. Informacije po telefonu 20641 do 20645. Priporočamo se za obisk!
GLASBENA MATICA V TRSTU
prifedi danes, 16. t. m. ob 20.30 v mali dvorani Kulturnega doma
koncert
orkestra Glasbene šole iz Dubrovnika
Dirigent ANTON NANUT Program G. F. Haendel —
Koncert v g-molu za oboo J. K. Jamovič —
Koncertantih kvartet v F-duru L. E. Larsson —
Concertino za klarinet, op. 45 št. 3
A. Vivaldi — štirje letni časi
Vstopnice so na razpolago eno uro pred začetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma.
SAK JADRAN
vabi akademike, da se v čim večjem številu udeležijo nocojšnjega koncerta Glasbene matice, na katerem bodo izvajali program gojenci glasbene šole iz Dubrovnika.
* * *
V sredo, 21. dec. bo v baru Kulturnega doma govoril dr. Karel Ferluga o «zgodovini predvojnih akademskih društev in o tedanjih akademskih navadah.«
Začetek ob 20.30. Vljudno vabljeni akademiki in drugo občinstvo.
Odbor
Gledališča
HOTEL SIDRO - RESTAVRACIJA
PUNTA " in nočni bar «TRI PAPIGE« prirejajo silvestrovanje s programom — Bogat silvestrovski menu. Rezervacije sprejema recepcija hotela SIDRO PIRAN.
HOTEL «LEV» -
Ljubljana prireja
veliko silvestrovanje, — Informacije tel. 310555.	llEVf
SMRTNA PROMETNA NESREČA
A vtomobilist do smrti povozil samotnega pešca nad Montebellom
Ni znano, če je priletni pešec hodil ob robu ceste ali pa jo je prečkal - Vespist hudo ranjen ob trčenju v taksi
Znižana tarifa za okrasne razsvetljave
Občinsko podjetje Acegat sporoča, da daje za okrasno razsvetlitev javnih lokalov in trgovin ob božičnih in novoletnih praznikih lastnikom
Trbiška cesta nad Montebelom v neposredni bližini križišča ceste, ki pelje na Katinaro, je bila včeraj popoldne prizorišče hude prometne nesreče, ki je žal imela smrtne posledice za 74-letnega upokojenca Francesca Landekerja iz Ul. sv. Vida 5. Ni znano če je Landeker hodil ob strani ceste, ali jo je prečkal. Tega agenti cestne policije niso mogli ugotoviti. Dejstvo je, da je Landeker okrog 17. ure hodil po trbiški cesti v trenutku, ko je navzdol po omenjeni cesti, z avtom fiat 1100 TS 46706, privozil 25-letni Mario U-sco s Trga sv. Jakoba 11. Tisti odsek je precej v temi in Usco je v zadnjem trenutku zapazil samotnega pešca pred seboj. Nemudoma je pritisnil na zavore, toda bilo je že prepozno in trčenje je bilo neizbežno. Usco je z vso silo treščil v Landekerja in ga podrl ter zagnal nekaj metrov naprej.
Hudo ranjenega Landekerja so z rešilnim avtom odpeljali v bolnišnico, kjer so ga nujno s pridržano prognozo sprejeli na nevrokirurški oddelek zaradi udarcev in ran po glavi in obrazu. Žal so vse zdravniške nege bile zaman, ker je nesrečnik tri ure po sprejemu v bolnišnico podlegel hudim zadobljenim poškodbam. Njegovo truplo so prenesli v mrtvašnico, kjer je na razpolago sodnim oblastem.
Tudi na trgu Baiamonti se je sinoči pripetila huda prometna nesre ča, katere žrtev je postal 20-letni Ennio Marussich iz Ul. Pitacco 20, ki se je na vespi TS 25254 peljal proti Ul. Salata. Prav tedaj je iz Istrske ulice s taksijem TS 79008 privozil 24-letni šofer Marino Rossini iz Ul. Cattaruzža 2, ki ni pravočasno opazil vespista in je za čel zavijati na levo, namenjen na Trg Valmaura. Rossini je že zavil na levo, ko je privozil Marussich in z vso silo treščil v taksi.
Zaradi silovitega sunka je Maruš sicha vrglo z vespe, da je obležal nekaj metrov stran od trčenja. Mimoidoči so ponesrečencu priskočili na pomoč in poklicali rešilni avto RK. Marussicha so odpeljali v bolnišnico, kjer so ga pridržali na ortopedskem oddelku. Zdraviti se bo moral tri mesece, ker si je zlomil desno stegnenico. Na kraju nesreče so potrebne formalnosti opravili karabinjerji.
nik objavil pismo, ki ga je pod- Primorskega dnevnika objavljene pisal neki »Natančnejši slov. izob- obtožbe pojasni in dokaže.«
JUdma uledttišlm
Prejeli smo:
«Dne 7. t.m. je Primorski dnev-
raženec«, v katerem smo med drugim brali tudi stavek, ki označuje revijo Most kot «protislovensko in protijugoslovansko strupeno«.
Kljub temu, da se nam zdijo te besede smešne ter povsem neosno-vane in absurdne, menimo, da je taka obtožba za uredniški odbor ter za vse sodelavce Mosta izredno žaljiva. Nedopustno je obtoževati nekoga na splošno, ne da bi pri tem navedli konkretne ter utemeljene dokaze.
Omenjena obtožba nas, žal, spominja na preživele metode, ki jih je obsodil sam brionski plenum Zveze komunistov Jugoslavije in jih odpravlja vsakodnevni napor jugoslovanskih narodov za demokratizacijo. Pa ne, da bi bil «Natančnejši slov. izobraženec« proti sklepom brionskega plenuma?
Dovolite, dragi gospod urednik, samo nekaj vprašanj.
Je mar Most «protislovenski» zato, ker se je konkretno in brez fra-zarjenja lotil nekaterih problemov, ki zadevajo Slovence v zamejstvu ter v matični domovini ter zavzel do njih kritično stališče?
Je mar zato »protislovenski«, ker zagovarja strpnost med zamejskimi Slovenci, mirno sožitje med narodi ter med pripadniki raznih ideoloških nazorov?
Je mar »protislovenski« zato, ker je negativno ocenil rezultate, ki nam jih je dala v zamejstvu tako imenovana «fratellanza»? Morda zato, ker je dokazal, da je razlaščanje naše zemlje slovenstvu škodljivo? (O vsem tem so pisali A. Lokar, V. Vremec, B. Berdon itd.).
Uredniški odbor Mosta meni, da je revija skušala po svojih močeh vršiti svojo nalogo z dostojnostjo in pogumom, kar priča tudi priznanje, ki ga je bila deležna v tujem tisku, kot so časopisi: Weltwoche, Die Furche, D Corriere della Sera, Trieste itd. Zajel je krog sodelavcev, v katerem so ugledne mednarodne osebnosti (W. Daim, F. Heer, J. Dittrich), vrsta naših pisateljev (predvsem Rebula) ter italijanskih osebnosti (B. Marin, Ramani, Botteri itd.).
Resnost in pogum Mosta sta naletela na posebno pozornost v slovenski prestolnici, saj sodelujejo v njem tudi pisatelji ter kulturni delavci iz Ljubljane. Je mar zato naša revija »protijugoslovanska«?
Iskreno želimo, da nam »Natančnejši slov. izobraženec« (seveda s polnim podpisom!) ali uredništvo
Za uredniški odbor Mosta (Drago Štoka, odgovorni urednik) Trst, 12. decembra 1966.
Kulturni dom
Danes v mali dvorani koncert glasbene Sole iz Dubrovnika.
VEHDI
Pri blagajni gledališča se nadaljuje prodaja vstopnic za prvo predstavo VVagnerjeve opere «Tanhauser», ki bo danes ob 20.30 za red A v vseh prostorih. Opera bo izvajana v izvir, niku. V glavni vlogi bo nastopil Ernst Kosub, v ostalih pa: Thomas 0’Lea-ry, Hugh Beresford, Hermann Win-kler, Heinz Boršt, Georg Koch, Wal-ter Hagner, Ditha Sommer, Herta Fischer in Liane Dubtn. Orkester in zbor gledališča Verdi. Zborovodja Al-do Danieli. Dirigent Hans Wallat.
*
TEATRO STABILE
.	..	•	*	■ i
Danes zvečer ob 20,30 v Avditoriju «Macbeth» s Trnom Buazzellijem v glavni vlog: ter Paolo Mannoni, Nanijenrl 'Bertoreillljem', Gutdom Laz-zarinijem, Egistom Marcuccijem in Robertom Paolettijem v ostalih vlogah. Režija Tino Buazzelli. Ponovitve do sobote 17. t.m. ob 20.30, v nedeljo 18. t.m. dve predstavi: ob 16.30 in ob 20.30. Rezervacija in prodaja vstopnic v galeriji Prottl.
Razstave
Pod pokroviteljstvom pokrajinskega protituberkuloznega konzorcija bo v ponedeljek 19. t.m. ob 19. uri v dvorani v pritličju pokrajinske pa. lače na Trgu Vittorio Veneto 4 o-tvoritev ((razstave božičnih okrasitev« po zamisli in opremi ge. Fulvie Co. stantinides, v korist 28. vsedržavne protituberkulozne akcije.
Slovensko gledališče v Trstu
KULTURNI DOM Grimm • Martinuzzi
«OBUTI MAČEK*
otroška igra v dveh delih
v nedeljo, 18. dec. ob 16. uri
Uprava Slovenskega gledališča sporoča cenj. občinstvu, da je otroška predstava izven abonmaja.	—
Prodaja vstopnic v Kulturnem domu vsak dan od 12. do 14. ure ter eno uro pred priček-tom predstav. Rezervacije na telefonu 734265.
Nazionale 14.30 21.45 «11 dottor Ziva-go« Metrocolor iz romana Borisa Pasternaka. Geraldine Chaplin, A-lec Guinness, Omar Sharif.
Excelstor 16.00 «Che notte ragazzl« Technicolor. Phiiippe Leroy, Marisa Mell, Alberto Lionello.
Fenice 16.00 «Un mjlione di anni fa» Technicolor. Raquel Welch.
Eden 15.00 «Chi ha paura dl Virginia VVoolf« Elizabeth Taylor, Richard Burton. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Grattacielo 16.00 »La truffa che pia-ceva a Scotland Yard» Technicolor. VVarren Beaty, Susannah York.
Ritz (Ulica San Francesco 10) 16.00 «La dolce pelle di Yvonne» Miche-le Morgan. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Alabarda 16.30 «Se spari ti uccido« Technicolor. Edmund Purdom, Fer-nando Sancho.
Filodrammatico 16.30 »I 7 monaci d’oro» Technicolor. Magda Konop-ka, Mark Lavvrence, Raimondo Via-neillo.
Cristallo 16.30 «SSS Sicarlo Servizio Speciale« Technicolor
Aurora 16.30 «Beau Geste«.
Garibaldi 16.30 »Le sette vipere« — Franco Franchi, Ciecio Ingrassia. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Capitnl 16.00 »Tutti insleme appassio-natamente« Todd A-O Technicolor. Julle Andrews.
Impero 16.30 «Paradlso Havvaiiano«.
Moderno 16.30 «Per M gusto di ucci-dere« Technicolor. Craig HM, Dana Martin, Fernando Sancho.
Vittorio Veneto 16.00 »Come sposare un primo ministro« Technicolor. Petite Pascal, Jean Claude Brialy.
Ideale 16.00 »S 077 spionaggio a Tan. geri« Technicolor.
Astoria (Ul. Zoruttl, Globus št. 1) 16.00 «Tognazzi e la minorenne« U-go Tognazzi, Raimondo Vianello.
Astra 16.30 «Qualcuno verrž«.
Abbazia 16.00 »Le soldatesse« Lea Massari, Thomas Milian. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Darovi in prispevki
Op. ur.: Objavljamo gornji dopis, kljub temu, da smo stališče uredništva pojasnili že v torkovi številki našega dnevnika. Kaj bo povedal na to tisti natančnejši izobraženec, pa ne vemo. — Dodajamo le, da priznanja neki reviji v nemškem in ital. tisku še niso dokaz, da taka revija mrši svojo nalogo z dostojnostjo in pogumom».
Včeraj-danes
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
V dneh 14. In 15. decembra 1966 se je v Trtsu rodilo 19 otrok, umrlo pa je 26 oseb.
UMRLI SO: 76-let.ni Guglielmo Mia-ni, 80-letni Argentino Poli, 79-letna Anna Gislono vd. Allegretto, 84Jet-na Caterina Palese vd. Galeano, 72-letni Giuseppe Babuder, 87-letni Francesco Gembrini, 62-ietni Francesco Ukovic, 68-letna Giuseppina Fegic, 80-letna Maria de Braunizer vd. Con. tin, 53-lctna Ludmilla Santini por. Smith, 78-letna Anna Maria Slglian por. Simonit, 77-1 etn a Maria Dvomi-cioh vd. Piscanc, 7 0-1 e t n a Ecminia Rosso, 704etni Giuseppe Lanza, 67-letni Beno Ritossa, 75-letni Ernesto Merilni, 65-letna Ermelimda Mattarel-11 por. Tomasi, 88-Ietna Enea De Carli vd. Damiani, 55-letna Alba To-scani vd, Galluccio, 64-letna Teresa Dobriila por. Cocoiani, 61-letni Gero-lamo Lavagnini, 59-letna Enrica Mi-liani por. Frandoli, 61-letna Carmela Tome por, Berti, 88-letna Anna Par. tenic vd. Gailli, 89-letna Eufemia Sor-garello vd. Fabbro, 90-1 etn a Giovan-na Lazzani vd. Comici.
Razna obvestila
Izplačevanje 13. pokojnine
Za ipiačevanje trinajste pokojnine državnim upokojencem bo urad na Trgu Liberta št. 3 podaljšal svoj urnik v dneh 16. in 17. t. m. do 18. ure.
SLUŽBA OBČINSKEGA ZDRAV NIKA. Za poklic v prazničnih dneh v primeru, če ni mogoče najti drugega zdravnika, je treba telefonirati na št. 90-235.
Mali oglasi
URARNA In zlatarna Plson, Via Ta-
rabocchla 1 — prodaja zlato 18 kara tov-čistlna (titolo) 750.
Namesto cvetja na grob pok. gospe Dore Martelanc darujeta M Hči In Pe-pi 1000 lir za Dijaško matico.
Ob 15. obletnici smrti Romana Pahorja daruje Marija Mijot 1000 lir za Dijaško matico.
Ob 15. obletnici smrti Romana Pa. horja daruje sestra Draga 1000 lir za Dijaško matico in 1000 lir za sklad Sergija Tončiča.
Namesto cvetja na grob pok. Ludvika Trampuža darujeta Silvan in Fani 2000 lir za Glasbeno matico. V i-stl namen darujeta Nino in Elda 1000 lir za Dijaško matico.
Ob 25. obletnici junaške smrti našega dragega Pinka Tomažiča daruje družina Emila Colja 2500 lir za Športno združenje Bor.
V	počastitev spomina pok. Ludvika Trampuža daruje Spacal-Kocman 3000 lir za Dijašeo matico.
V	zahvalo za spominsko svečanost ob 15-letnici smrti Romana Pahorja darujejo žena in hčerki 5000 lir za Slovenski klub.
Namesto cvetja na grob in v počastitev spomina pok. Ludvika Tram puža darujejo Franc Pipan, Mario Durnik in Karel Rogelja 3000 lir za Športno združenje Bor in 3000 lir za Dijaško matico.
V	počastitev spomina dragega sva ka Ludviča Trampuža daruje Ivanka Colja z družino 1000 lir za Športno združenje Bor.
Namesto cvetja na grob pok. Ludvika Trampuža darujeta Olga in Pino Lakovič 2000 lir za Dijaško matico,
V	počastitev spomina ob 25-letnici tragične smrti dragega sina Pinka daruje Ema Tomažič 5000 lir za Dijaško matico in 5000 lir za Glasbeno matico.
Namesto cvetja na grob svaka Ludvika Trampuža daruje Ema Tomažič 5000 lir za sklad Sergija Tončiča.
V	počastitev spomina pokojnega svaka Ludvika Trampuža darujeta Olga in Edi 5000 lir za Diiaško ma-
I tico.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure)
Giusti, Ul. Bonomea 93 (Greta); dr. Rossetti, Ul. Combl 19; dr. Si-gnori. Trg Ospedale 8; Tamaro In Nerl, Ul. Dante 7.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30)
Godina, Čampo S. Giacomo 1; Al-la Minerva, Trg S. Francesco 1; Ai Due Mori, Trg Unitži 4; Nicoli, Ul. di Servola 80 (Skedenj).
Smučarski odsek SPDT priredi smučarski izlet 26. t.m. v Kranjsko goro skupaj z udeleženci zimovanja. Vpisovanje v Tržaški knjigarni do 21. t.m.
Sporočamo žalostno vest, da nas je po dolgi in mučni bolezni zapustil naš dragi mož, oče in nono
RUDOLF PISCANC
Pogreb nepozabnega pokojnika bo danes, 16. t. m. ob 13.45 iz hiše žalosti, Ulica Sottomonte 37 (Piščanci).
Žalujoči: žena IVANKA, sin RUDI z ženo, hči ELVIRA z možem, vnuki in drugi sorodniki Trst, Dubrovnik, 16. dec. 1966
12. t. m. nas Je nenadoma zapustil naš dragi
LUDVIK TRAMPUŽ
K zadnjemu počitku smo ga spremili 14. t. m. Vsem, ki so na kateri koli način počastili spomin pokojnika, prisrčna hvala.
ŽALUJOČA DRUŽINA
Trst, Kostanjevica, 16. dec. 1966
ZAHVALA
Zahvaljujemo se vsem, ki so na kateri koli način pomagali ob izgubi našega dragega očeta, tasta in starega očeta
ANTONA KRIŽMANČIČA
(Kovačičev)
Posebna zahvala d. g. župniku, pevskemu zboru, darovalcem vencev in cvetja ter vsem, ki so pokojnika spremili k večnemu počitku.	Družini Kralj in Križmančič
Bazovica, 16. dec. 1966
IG. decembra 1965
VESTI Z ONSTRAN MEJE
Trgovinska izmenjava v 10 mesecih presegla vrednost 14 milijard lir
V primerjavi z lanskim razdobjem se je vrednost v trgovinski izmenjavi med obmejnimi področji povečala za 18 odsL
V Kopru se je sestal koordina- j Priredili so ga v počastitev 100-cijski odbor za izvajanje sporazu-1 letnice Jugoslovanske akademije mov o trgovinski izmenjavi med | znanosti in umetnosti v Zagrebu in sosednimi področji Jugoslavije in I ob 75-letnici ustanovitve rovinjske-Italije. Predstavniki izvozno-uvoznih j ga inštituta za morsko biologijo, podjetij Primorske so ugotovili, da ~ je trgovinska izmenjava v prvih devetih mesecih presegla 14 milijard lir v obeh smereh. V primerjavi z enakim razdobjem lani se je povečala za 18 odst. Na zasedanju so sprejeli več predlogov za pospešitev izvoza mesa in mlečnih izdelkov v sosedno republiko.
* * *
Na Koprskem se nadaljujejo prizadevanja za modernizacijo krajevne telefonske mreže, kakor tudi za modernizacijo telefonskih zvez z notranjostjo Jugoslavije in s tujino.
Dela na poštnem poslopju v Postojni lepo napredujejo in bo pošta začela obratovati predvidoma spomladi. Stroški bodo znašali o-krog 600 milijonov starih dinarjev.
Glede povezave tega področja z linijo Beograd-Zagreb-Ljubljana in naprej do Trsta so stvari precej napredovale. Že za prihodnje leto predvidevajo zgraditev koaksialnega kabla do Postojne, v prihodnjih letih pa bodo kabel podaljšali do Kozine in do Trsta s tem, da bo šel poseben odcep pri Kozini do Kopra. Seveda tu gre za veliko investicijo okrog dve milijardi in pol s. dinarjev in zato ne moremo govoriti o skorajšnji rešitvi tega vprašanja.
Na obalnem področju je razen tega zelo pereče vprašanje novih naročnikov, zlasti v okoliških nase-
Na seminarju, ki se ga je udeležilo okrog 120 znanstvenikov iz Jugoslavije, italije, Avstrije in Češkoslovaške, so prebrali nad 30 znanstvenih razprav.
DOPIS IZ RABLJA
Nagraditev rudarjev za zvestobo na delu
Kot vsako leto smo tudi letos praznovali naš rudarski praznik na dan sv. Barbare. V noči od 3. na 4. dec. je bil v kino dvorani ples ob veliki udeležbi ljudi iz vse Kanalske doline, 4. je bila maša pri jašku Klara, ob 11. uri dopoldne
imiiiiiiiiimiiiiHiiiiiiiiimiiMiiiimiiiMiHHumuiimiiiniiimiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiumiiiimiiiii
SREPI DNEVA V UL. PEL RIV0
Dva drzna roparja pobrala študentu iz žepa 28.000 lir
Ped pretvezo, da mu bosta prodala ameriške cigarete, sta ga zvabila v Ul. del Rivo, kjer sta ga izropala
pa je bilo nagrajevanje rudarjev za zvestobo na delu. Letos Je bilo nagrajencev zelo veliko, kar 52 z nad 20 leti službe in med nami eden, ki ima že 35 let službe. Vsi nagrajenci smo se z Ribijevim avtobusom odpeljali v Trbiž v hotel Nabucco, kjer je bilo slavnostno kosilo, po letih službe najstarejšega delavca pa Je sam ravnatelj prepeljal z osebnim avtom v Trbiž in nazaj. Slavnostnega kosila so se udeležili tudi pretor iz Pontebbe, župan iz Trbiža, orožniški poveljnik iz Rablja, finančni poveljnik, rudniški kaplan in poleg direktorja še drugi predstavniki rudnika.
12. t.m. se je začela v rudniku 72-urna stavka, ki je trajala do 6. ure včeraj. Stavkali smo zaradi obnovitve delovne pogodbe kot velja za vso Italijo.
T. C.
POGOVOR l ŽUPANOM OBČINE STEVERJAN
Prizadevanja občinske uprave da bi znižala tarifo za vodo
Na njeno višino vpliva cena, po kateri prodaja vodo občina Gorica (40 lir), in visoki stroški za pogon črpalk
zasedene. Nekoliko pa se bo položaj AlbertaeGuiotta iz Cordenonsa (VI-lzboljsal ze puliodnje leto, ko bodo ^ ul. Mazzini 60 ter mu s silo centralo povečali za tisoč novih	-
priključkov.
ka pri Gorici, ki je bila obtožena, da je skušala umoriti svojega brata.
V občini Gorica plačujejo potrošniki vodo po 33,30 lir kubični meter, v občini števerjan pa je tarifa trikrat višja ter se suče okoli 100 lir. Pri županu občine Stever-jan Slavku Klanjščku smo se pozanimali, zakaj tolikšna razlika in kateri razlogi vplivajo na ceno, Po-vedai nam je, da prejema občinska uprava v Steverjanu vodo od občine Gorica, ki jo prodaja v rezervoarju na Oslavju po 40 lir kub. m. števerjanska občina, ki je zgradila svoje vodovodno omrežje, ga je povezala z goriškim s cevjo, ki je speljana od Oslavja v števerjan. Potiskanje vode od Oslavja v števerjan podraži vodo za nadaljnjih 60 lir; nekako polovica od tega poviška gre na vodo, ostala polovica pa za potrošnjo električne energije.
Ker morajo števerjancl plačati tako visok odstotek vodarine za pogon črpalk, je bilo docela naravno, da Je občinska uprava začela razmišljati, kako bi zmanjšala stroške za plačevanje električnega toka. župan je s tem v zvezi povedal, da Je že navezal stike z uradom UMA v Gorici, ki je pripravljen pregledati možnosti, da bi priznali tudi občinski upravi tiste ugodnosti, ki Jih imajo kmetje, kadar trošijo električni tok za pogon električ-
izkazati ravno v zimskem času, ko so posebno števci v veliki nevarnosti, da zmrznejo in se pokvarijo, škodo za nadomestilo z novim trpi potrošnik sam, istočasno pa bo moral plačati še vodo, ki mu bo stekla v jašek.
Ko bo goriška občinska uprava imela svoj vodovod, bo po načrtih, ki so že pripravljeni in odobreni, zgradila glavni rezervoar na Kalvariji. Ležal bo v tolikšni višini, da bo voda brez dodatnih črpailk pritekla na Oslavje, kar pomeni, da Gorica ne bo več zahtevala dosedanje cene 40 lir za dobavljeno vodo.
V drugi fazi povezovanja štever-janskega vodovoda z goriškim, za katero pa ni še načrtov in bo poteklo precej let, preden se bodo dela lotili, pa bi speljali po Grojni vodovodno cev, s katero bi napajali celotno omrežje na Jazbinah, Vale-rišču, Bukovju, pri Ušjlh in na Kr1-žišču, ker bi bilo pod višino podgorskega vodohrama Le za zgornji del vasi bi se morali posluževati že zgrajenih črpalk in omrežja.
nega tožilca in zagovoru
_____	____ , grane spoznalo žensko za krivo na-
iz. žepa izvlekla 23.000 lir. Po izvr- rnernih telesnih poškodb z obtežil-šenem ropu sta neznanca urno zbe- njmi okoliščinami ter jo obsodilo
**** *s | jrsgfS. Giotto 1
"Of Uusa" r Bar'/ic J® n», ed" Inal premišljeno in previdno, ker se upoštevalo, je tista, ki se nanaša Likovni Konfeienci odgovarjal na mu sjcer ne bj ničesar pripetilo, i na Ozko sorodno vez med obtožen-vprasanja novinarjev, ^	1 Predvčerajšnjim ZVečer je šel na i ko in njeno žrtvijo. Ker so porot-
g.eae cest na koprski oban. Znano večerj0 v gostilno «Da Vittorios v 1 niki priznali obsojenki pravico do
Ul. Carducci 30 in se v gostišču za- 2 let pomilostitve, bo Flora Miyc držal do poznega. Bilo je okrog 1.30,! prestala kazen 4. januarja prihod-
ZtusTJuzzrte. - — kFSsH«
je, da ceste že zdavnaj ne ustreza jo več zmeraj močnejšemu turistič-in zmeraj večjemu
n m a prometu m zmeraj večjemu k() sta v gostiino prišla dva mlade- njega leta, ker je v zaporu že od t	niča, se približal. Guiottu in mu 4 julija lani.
soJ4l Tzvezni skupldni tudi^vez kazala ‘^et. rek,a *ta “ da sp, ožil v zvezni skupscim tudi_ zvez ^ .jh hoce jmetl mora prltl z njl_
m poslanec tega področja Jože Er maJv 0, de, Riv0i kjcr jih imata
zen'	...	I: hranjene.
, .. .	.	...	. ! Zelo verjetno sta neznanca opazi-
V ponedeljek se je pripetil v vasi , la> da ima Ouiotto pri sebi prečejš;
Cerej pri škofijah pretresljiv zlo-. - vsoto denarjai zato sta se takoj cin, za katerega pa so pristojni or- j dJomenila kako bi mu ga pobrala, gam pozno zvedeli ker stoji hiša, lzmislila sta si kupčijo s cigaretami samem, lega dne je Benedikt . jn zahvaiiti se morata samo štu-Olenik s kladivom in nožem ubil svojo ženo Marijo, nato pa se obesil v hlevu. Pred zločinom je deni.. napisal poslovilno pismo, v katerem opisuje družinske razmere.
Zakonca sta bila stara 30 let in med njima je že bila v postopku razvezna pravda. Tragedijo je opazila njuna sedemletna hčerka Ves-
Obvestilo štandreškim direktnim obdelovalcem
Društvo neposrednih obdelovalcev zemlje v štandrežu sporoča vsem svojim članom, naj se zglasijo v nedeljo 18. t. m. od 10. ure dalje v Lutmanovi gostilni na trgu v štan-dentovi naivnosti, če sta svojo na- drežu, da bodo poravnali svoje ra-
tr.ero izpeljala do konca. Guiotto je i.amreč pristal, zato sta ga mladeniča povabila v avtomobil;./( ki je 'bi: ustavljen pred gostilno in zapeljala v Ul. del Rivo, kjer je Guiotto mislil, da oo dobil cigarete. Toda zelo se je motil. Komaj sta ma-.. .	...	,	, . lopridneža pripeljala svojo žrtev v
na, ki je odšla na mejni prehod m jj| dej jGv0i je eden izstopil in od-sporocila tamkajšnjim miličnikom, -ej v b]jznj0 vežo. Med tem sta da lezi mati mrtva v hiši.	I Vstopila tudi Guiotto in drugi paj-
* * *	daš. Samo nekaj trenutkov nato je
Za postojnsko občino se je tudi jz veže prišel prvi neznanec in na-ilirsko-bisti iška občina odločila, da mesto cigaret je imel v rokah dol-bo s samoprispevkom reševala pe- g0 palico, s katero je začel groziti reče probleme šolstva. Referendum študentu. Oba roparja sta zahteva-o tem, ali naj uvedejo samoprispe- |Ui naj jima izroči ves denar, ki ga vek ali ne, je bil v nedeljo. Za je jma pri sebi, ker pa se je Guiotto glasovalo 54,6 odst. volilnih upra- J obotavljal, mu je neznanec segel v vicencev, proti pa 45,4 odst. S sa- zep plašča in iz njega potegnil 28 moprispevkom bodo zgradili novo tisoč lir.
osnovno šolo v Knežaku ter obno- Ko sta roparja imela denar v ro-vili več šolskih poslopij.	kah, sta hitro skočila v avto in se
čune in obveznosti do društva. Ob tej priliki Jim bodo odborniki lahko posredovali tudi pojasnila o društvenih in o splošnih kmečkih zadevah
nov; za drsališče v Ločniku 10 milijonov; za razširitev šolskega igrišča na Rojcah 31.5 milijona; za košarkarsko igrišče v Ul. Orzoni 4 milijone; za otroško igrišče v dolini Korna 3.5 milijona; za gradnjo telovadnice v Štandrežu 37 milijonov in telovadnic v Ločniku 38 milijonov; za šolsko telovadnico na šoli v Drevoredu XX. septembra 40.3 milijona ter za telovadnico pri šoli v Drevoredu Virgilio 31.5 milijona in končno za pokrit plavalni bazen v Drevoredu XX. septembra 10 milijonov.
.....„„................................■■■■■■.m......i...................................................im
IZPRED OKRAJNEGA SODIŠČA V GORICI
V torek so se na sedežu prosvetnega društva «Ivan Trinko» v Ce. dadu sestali člani delegacij Socialistične zveze delovnega ljudstva občine Tolmin in Slovenske kulturno gospodarske zveze, ki so se pogovarjali o vprašanjih obojestranskega interesa, še prav posebno pa o prizadevanjih za okrepitev na-rodne zavesti v Beneški Sloveniji.
Na sliki so člani obeh delegacij pred sedežom društva
Danes stavkajo zdravniki OPP
rati za molžo, žage, mlini, stroji za spravilo sena itd. če bi se dale te ugodnosti uveljaviti, tedaj bi plačevali samo po 4 lire za kilovatno uro namesto sedanjih 32. V takšnem primeru bi se strošek za porabljeno elektriko znižal za osemkrat ter bi znašala vodarina pri potrošniku nekako po 60 lir kubični meter.
Pri sedanji tarifi pride na povprečno družino po dva do tri tisoč lir vodarine mesečno, kjer pa imajo dosti živine in v javnih lokalih pa je strošek višji in znaša tudi po 6—9.000 lir na mesec. Zaradi tolikšnega izdatka je povsem nujno, da potrošniki varčujejo z vodo, predvsem pa pazijo, da ne teče brez potrebe. Vsi pa niso tako skrbni, če se na primer komu primeri, kot se je zgodilo prav v zadnjem času, da cev pušča za števcem in okvare hitro ne popravijo, tedaj se cena ob koncu dvomesečja, ko občinski obhodnik prinese račun, zlahka suče okoli 25 tisoč. Ni drugega kot da Jih potrošnik odšteje. Takšni primeri narekujejo skrb potrošnikov za vodovodne cevi, ki se mora
Zadeva prodaje nad 16.000 hi vina zaključena z aplikacijo amnestije
Vinski trgovec Curci pa je vseeno vložil proti razsodbi priziv
K splošni državni stavki zdravnikov umobolnic so se pridružili včeraj in danes tudi zdravniki pokrajinske umobolnice v Gorici. V posebnem pismu, ki so ga poslali predstavnikom oblasti, političnim strankam in sindikatom, so obrazložili svoje stališče, svoje zahteve in vzroke, ki so jih privedli do stavke.
Predvsem gre zato, da niso bile sprejete njihove zahteve, naj veljajo nove določbe za zdravniške prejemke, ki jih Je izdalo zdravstveno ministrstvo za zdravnike civilnih bolnišnic, tudi za zdravnike po u-mobolnicah. V pismu se pritožujejo, da prejemajo za svoje delo tudi mnogo manj, kot pa zdravniki po ambulatorijih bolniških blagajn, ki prejemajo najmanj po 4000 tisoč lir za vsako uro dela. Zato se priporočajo, naj bi vsi pristojni organi podprli njihove zahteve.
oVr
iiiiimnn mimn iinmiiMiinMmnnn""iiiiiiiimiiniiii um iii iiiii m m im m miimm m ii n n iii iiiiimi im iii
VESTI IZ DOBERDOBA
Visoko priznanje naporom domače godbe na pihala
Finančna sredstva za poučevanje novih mladih godcev
Prejšnji teden je bil v Rim vsedržavni kongres AMBIMA, ki zdru-,	...... ... . , žuje vse godbe na pihala v Italiji.
i naglo odpeljala. Guiotto je bil tako Kot edjnj deiegat za deželo Furla-
Kmetovalci v koprskem obalnem presenečen, da ni utegnil niti raz-pisu letos, nima jo sreče. Poleg vso brati številke evidenčne tablice. Nega drugega je slaba letina priza- kaj časa potem se je zglasil na le-ojta tuui oljke. Po ocenah kmetij-! tečem oddelku policije, kjer je rop skih strokovnjakov bo letošnji pri- J prijavil. Povedal je samo, da se je delek za 50 odst. slabši od lanske- i peljal v precej starem avtomobilu
ga in predlanskega. Na slabo letino je vplivala oijcna muh3, ki je precej prizadela nasade, pa tudi zadnje neurje je oklestilo precej sadežev. Kmetje bodo v glavnem pridržali pridelek doma, manjše količine pa bodo prodali po odkupni ceni 900 starih dinarjev za kilo-gr-m. Letošnji pridelek oljk v Slovenski Istri cenijo na 50 vagonov olik, kar je približno 80 tisoč kg olja.
« « *
V Rovinju se je končal mednarodni simpozij o biologiji Jadrana.
in da se je vse zgodilo tako naglo, da se ni utegnil niti braniti.
PRED TRŽAŠKO POROTO
Obsodba zaradi poskusa bratomora
Včeraj se je pred tržaškim porotnim sodiščem (predsednik Rossi, tožilec Pascoli, zapisnikar Strippoli, obramba Filograna) zaključila obravnava proti Flori Miyc iz Ločni-
BOŽIČNO DARILO najlažje nabavite v
TRŽAŠKI KNJIGARNI
UL. SV. FRANČIŠKA 20
kjer imate na izbiro lepe slovenske knjige in izdelke
jugoslovanske folklore
Ji
~~~~ -r - .t
trčenja, pri katerem je Hladnik dobil poškodbe.
nija - Julijska krajina je bil na tem kongresu navzoč tudi član do-berdobske godbe Ermano Gergolet. Med kongresom Je naš predstavnik navezal stike z raznimi prisotnimi delegati, ki so pokazali živo zanimanje za našo godbo, ki predstavlja slovensko manjšino v tej organizaciji. Topel sprejem, ki ga je bil naš delegat deležen, je razviden tudi iz tega, da je bil najprej izbran za predsednika volišča, potem pa še Izvoljen v 16-članski upravni odbor in v 8-člansko komisijo, ki nadzoruje račune tega združenja. Za predsednika je bil ponovno izvoljen dr. Semeraro, za podpredsednika pa turinski senator Mlssau.
Podrobneje Je o poteku kongresa poročal Gergolet na sestanku v prostorih prosvetnega društva. Na tem sestanku Je povedal, da so dobili potrdilo ministrstva za kulturo In prosveto, da bodo prejeli iz sklada godb na pihala sredstva za petletni tečaj, ki bo trajal po 9 mesecev. Za tečaj bo godba prejela po 59.000 lir mesečno. Pogoj za pridobitev tega zneska pa je obvezno učenje po 12 ur na teden za tistega, ki se bo prijavil in se ho-tel naučiti glasbe. Tečaj se bo pričel januarja, glasbila ln drugo opremo za vaje pa bo godbeno društvo nudilo s pomočjo drugih takšnih godb brezplačno, brezplačne bodo tudi lekcije. Tečaj bodo lahko obiskovali mladeniči iz okoliških vasi.
Vest Je zelo razveseljiva za vse mlade ljubitelje glasbe na plh*la. Doslej se je prijavilo že več mladeničev. Na voljo je še nekaj prostorov, vendar naj tisti, ki Jih to zanima, pohitijo, ker je število mest omejeno.
]»
Avto zavozil s ceste: štirje potniki ranjeni
Včeraj ponoči okrog 2. ure Je 62-letnl Antonio Ceschi iz Pierisa vozil fiat 1300 po Ul. I. Maggio v Tržiču. Iz neznanih vzrokov Je zgubil kontrolo nad vozilom, zavozil s ceste in treščil v drog električne napeljave. Pri tem je bil ranjen sam in njegovi trije sopotniki.
Ceschiju so v tržiški bolnišnici ugotovili udarec na glavi ter so ga pridržali za 20 dni na zdravljenju; 29-letni Antonio Ponos iz štaran-cana bo ostal v bolnišnici 10 dni zaradi rane na glavi; 56-letni Bruno Armandi iz Starancana ima zlomljenih nekaj reber in se bo zdravil 20 dni. Samo prvo pomoč pa so nudili Ruggeru Bertossiju prav tako iz Starancana
Prispevki podpornega društva za reveže in šolsko mladino
Odbor podpornega društva za Goriško je imel pred dnevi sejo, da bi za bližnje praznike in ob zaključku leta sklepal o podporah, ki naj bi jih dali iz razpoložljivih sredstev našim revežem in šolski mladini.
Po poročilu predsednice in tajnice so proučili prošnje za podporo ter nakazali 8 prosilcem skup. no 38 tisoč Ur podpore za bližnje praznike.
Poleg tega so proučiU tudi proš nje nekaterih otroških vrtcev in drugih šolskih ustanov ter določili naslednje podpore:
Za slovenski otroški vrtec v Pev-mi 10 tisoč lir; za otroški vrtec v Št. Mavru 20 tisoč; za Slovensko sirotišče v Gorici 30 tisoč; za Slovenski dijaški dom v Gorici, Ul Montesanto 40 tisoč ln za Slovensko srednjo šolo v Gorici 50 tisoč.
Skupaj so porazdelili 188 tisoč Ur in tako precej olajšali društveno blagajno, ki nima drugih dohodkov kot prispevke, ki jih nabere pri svojih članih in prijateljih. Tako je podporno društvo še enkrat pokazalo korist svojega delovanja, da z zbranimi sredstvi priskoči na pomoč tam, kjer je ta najbolj potrebna.
Izmed cele vrste procesov, ki so biU včeraj dopoldne na vrsti za obravnavo pred okrajnim sodiščem v Gorici, so zaključiU samo enega, ki pa se je že vlekel dolgo mesecev in so o njem razpravljaU najmanj petkrat.
Gre za trgovca z vinom 69-letne-ga Giacoma Curcija, ki ima svoje skladišče in laboratorij v Gorici, Ul. P. Diacono 100.
V obtožnici, o kateri smo pisali tudi prejšnji mesec, je rečeno, da je v času od i. marca 1964 pa do 10. marca 1965 postavil v prodajo pod raznimi imeni navadna vina iz raznih krajev; med imeni, ki jih je dajal za taka navadna vina so imena tipičnih vin kot so merlot, caber-net, tokaj, verduc itd. Gre za precejšnjo koUčino ali točno 16.842.04 hi vina, kakor je navedeno v obtožnici. Dalje navaja obtožnica, da je Curci to vino dobavil svojim odjemalcem z navedbo kraja proizvodnje, ki ni odgovarjal (dejanskemu izvoru.
Tudi včeraj je sodnik dr. Bassi
I IRORNE LnlZLM > PRNE
* gEDMIRI^
rpCT viale XX Settembre 18 I"81	tel. BSO"
NABREŽINA (center) SESUAN l center)
ZLATI /A SRERRNI OKRASNI PR KOM K Tl
Mopedist iz Števerjana trčil z avtom v Gorici
Včeraj zvečer ob 20.40 so pripe-ljaU v goriško civilno bolnišnico 18-letnega Bogdana Hladnika iz Števerjana, Sovenca 2. Zdravniki menijo, da si je zlomil desno roko v zapestju, vendar so ga pustili domov, danes pa mu bodo napraviU rentgenski pregled. Hladnik je povedal, da se je malo prej peljal z mopedom od železniške postaje proti središču mesta. Pri Ul. Buo-narroti pa je iz te uUce prišel fiat 1300 in med obema je prišlo do
Iz goriške bolnišnice
Včeraj popoldne nekaj po 13. uri se je peljal 61-letna Angela Mozetič, vd. Ceščut, doma iz Sovodenj, Ul. Impero 36 po Ul. Fatebenefra-telli v Gorici v smeri proti Štandrežu. V bližini hiše št. 15 v isti uUci pa Jo Je z avtom fiat 1300 hotel prehiteti 55-letni Primo Zorze-non, ki stanuje v isti uUci na št. 17. Pri tem pa je od strani zadel v moped ter povzročil padec žene. Odpeljali so Jo v goriško bolnišnico, kjer so Ji nudili prvo pomoč zaradi udarca na prsni koš. Okrevala bo v 5 dneh.
Dopoldne ob 10.30 se je na italijanski srednji šoli v Drevoredu Vlr-gilio med šolskim odmorom ponesrečil 15-letni dijak Furio Digoi, ki stanuje v Mihaelovi ul. št. 269 v štandrežu. Zdravniki v civilni bolnišnici so pri pregledu ugotovili, da si Je fant zlomil levo roko v zapestju. Pridržali so ga za 30 dni
Pri čiščenju oken je padla z lestve in se pri tem ponesrečila okrog 11. ure dopoldne 27-letna Annama-ria Blason, por. Rossi, iz Ul. Giu-stiniani 63. Pri padcu se je odrgnila po nogah.
Nove izkaznice ENAL
S 1. decembrom so začeli razdeljevati nove izkaznice ENAL, ki nudijo številne olajšave. Izkaznica stane 600 lir, znamkica pa 300. Izkaznice razdeljuje pokrajinski urad v Gorici.
Podaljšanje urnika gostincev za praznike
Tisti lastniki javnih lokalov, ki bi želeli imeti dalj časa odprte svoje lokale za bližnje praznike, naj vložijo zadevno prošnjo na kolkova-nem papirju za 400 lir in priložijo še kolek za 400 lir.
Lastniki javnih lokalov iz Gorice naj se v ta namen obrnejo na kvesturo; oni iz predmestij in drugih podeželskih občin pa naj se obrnejo do svojega policijskega komisariata ali do karabinjerjev. V tej zadevi posreduje tudi zveza trgovcev na svojih uradih v Gorici, Tržiču in Gradežu.
Podaljšanje obratnega umika se lahko zaprosi za 24., 25., 26. in 31. decembra ter za 1., 5. in 6. Januar ja 1967.
da bi mu dala še nekatera pojasnila v precej zapleteni zadevi. Zaslišali so tudi Curcljevega sina in še nekaj drugih prič. Končno pa so razpravo le zaključili in državni tožilec odv, Giannattasio je zahteval, naj sodnik obtoženca oprosti zaradi pomanjkanja dokazov.
Po daljšem proučevanju obtožnice in drugega materiala je sodnik izrekel naslednjo razsodbo: za prvi del obtožbe se prekine sodni postopek zaradi aplikacije amnestije; za drugi del pa je obtoženca zaradi 2300 hi vina obsodil na plačilo globe 800 tisoč lir in plačilo sodnih stroškov. Vendar je zaradi amnestije tudi ta kazen odpuščena. Razsodbo bodo objavili na stroške obtoženca v nekem krajevnem listu.
Čeprav se je zadeva zaključila za obtoženca ugodno, pa je ta vendar vložil proti razsodbi priziv.
čarji, dalje peki, mesarji itd. ki želijo pomoč, naj se v ta namen obrnejo na omenjeno zvezo, kamor naj prinesejo svoje obrtnice in druge potrebne dokumente za obnovo.
Obnova trgovskih obrtnic
Pri pokrajinski zvezi trgovcev v
_____________j ^	__________ _________ Gorici so začeli z obnovo trgovskih
ponovno zaslišal ‘ obtoženca in nje-1 in gostinskih obrtnic za leto 1967. govega zagovornika odv. Pascolija, Tisti trgovci, kramarji in gostilni-
nllUlHllllllH^!l•llllllHlllllllllllllll•n»llll•lllml,»m,lmMm,••|,,mll,M,•^»|,,,••,,,«,,,,,,,,,,,,,m,,,,,,,,•,,,,,,,,
GOSTOVANJE IZ NOVE GORICE
Z zabavno komedijo so gostje pritegnili številno občinstvo
V Gorici si želijo bolj pogosla gostovanja tudi gledaliških igralcev iz Trsta
Goriško gledališče Us Nove Gorice je preteklo nedeljo popoldne ponovno gostovalo v Prosvetni dvorani na Verdijevem korzu v Gorici. Za to priliko so gostje nastopili z Man-zalijevo komedijo «Mrtvi ne plačujejo davkovi).
Delo je zreiirala kot gost Marija Semetova od RTV iz Ljubljane in sceno je ustrezno pripravil Vladimir Rijavec pravtako od RTV. V posameznih vlogah so nastopili Stane Leban kot glavni junak komedije Marko Vecchietti, njegova žena Amalija je bila Marija JelaCin, tašča Gertruda Berta Ukmarjeva; hotelirjevo hči Marjelo je predstavila Metka Ferrarijeva, iupana je podal Andrej JelaCin. V ostalih vlogah so nastopili še Aleksij Pregare, Tone Solar, Ernest Zega, ki ga v Gorici poznamo še odkar je bil pri gledališču v Trstu, dalje Aleksij Pregare, Janez Lavrih in Marijan Kovač.
Igralcem se je z naravno in učinkovito igro že od samega začetka posrečilo navezati stik s številnim občinstvom, ki je skoro napolnilo dvorano. Ta stik se je stopnjeval z razvojem igre in ob zaključku vsakega dejanja so nagradili igralce z živahnim ploskanjem, ki je prišlo
do vrhunca ob zaključku igre.
Delo samo ima predvsem namen zabavati občinstvo in v tem smislu so igralci v celoti dosegli svoj namen. Prav gotovo bi pri ponovitvi dosegli še večji obisk, ker bi nedeljski gledalci privabili še druge.
To je v kratkem času že drugo gostovanje gledališča iz Nove Gorice v tej dvorani. Tako z delom «Pesem s ceste» kot s tem zadnjim so ugajali občinstvu in pripomogli, da se naša gledališka publika, ki jo Slovensko gledališče iz Trsta vse preveč poredkoma obišče zaradi pomanjkanja primerne dvorane, pred. vsem pa primernega odra, ne bi preveč odtujila od gledališke umetnosti.
Vprašali so vodjo gledališča Andreja Jelačina, kdaj bodo zopet prišli v Gorico in kaj bodo takrat prikazali. Zagotovil nam je, da v okviru danih možnosti prav radi prihajajo k nam v goste, saj smo blizu in tudi meja je sedaj tako odprta, da ne predstavlja kakih težjih ovir. Kot prvo namerai>a)o prirediti Gradnikov večer s primernimi recitacijami iz njegovih del. Ta bo po vse) verjetnosti prihodnji mesec v Gregorčičevi dvorani.
Po Andrejevem sejmu se Gorica normalizira
Včeraj so na Travniku, Trgu Battisti in okrog Ljudskega vrta v Gorici razstavili še zadnja zabavišča in mestno središče je po dvotedenskem hrušču in trušču, ki spremlja tradicionalni Andrejev sejem, zopet dobilo danes svoj običajni videz. Danes zjutraj so odpotovali s svojimi hišami na kolesih še zadnji predstavniki Lima parka in s tem olajšali promet po nekaterih obrobnih ulicah, ki so bile do polovice zatrpane z njihovimi nomadskimi domovi. Na splošno so organizatorji sejemskih prireditev z uspehom zadovoljni, ker so imeli tudi vreme še kar dobro, zlasti če upoštevamo sedanjo sezono.
Kino -
Gorica
VERDI. 16.30: «La cassa sbagliatan, J. Mills m P. Seilers; barvni film.
CORSO. 17.00; «Per pocchi dollari ancoraii, G. Gemmo in S. I. Dau-mier. Kinemaskopski film v barvah
MODERNISSIMO. 17.15—22.30: «Co-me utilizzare la garsogner-i, B. Bedford in J. Sommars. Ameriški kinemaskope v barvah.
VITTORIA. 17.15-21.30: uPugni, Pup-pe e pepite«, J. Wayne in S. Granger. Ameriški kinemaskope v barvah.
CENTRALE. 17.15: «Agente 077 — spionaggio intemazionale«, R. Mitchum in R. Thulin. Ameriški barvni film.
Iršič
AZZURRO. 17—22: (iTecnica dl un omicidioii, F. Nero in J. Valene, kinemaskop v barvah.
EXCELSIOR. 16—22:	«Uccidi o
muori#.
PRINCIPE. 17.30—22: «Una truffa che piaceva a Scotland Yard», W. Deatti in S. Jork, kinemaspop v barvah.
S. MICHELE. 19—22: «Zorro e i ire moschettieriu, G. Scott in J. Stuart. Barvni film.
DE2LRNA LEKARNA
Danes ves dan in ponoči je odprta v Gorici lekarna SORANZO, Vedijev korzo St 57. tel. 28-79.
TEMPERATURA VCKl’ • ‘
V Gorici najvLja 8.8 stopinje ob 15.20 in najnižja —3 ob 8. uri Povprečna vlaga 70 od sto.
Gradnja športnih naprav v Gorici
Pokrajinski urad deželnega od-bomištva za krajevne ustanove v Gorici je na svoji zadnji seji med drugim odobril tudi naslednje pred. loge goriške občinske uprave za gradnjo občinskih športnih naprav na njenem področju:
Za gradnjo novega športnega centra na Rojcah 212.5 milijonov; za košarkarsko igrišče v Ločniku 4 milijone; za ograjo pri nogometnem igrišču v Podgori 2.1 milijona; za otroško igrišče v Ločniku 3.5 milijona; za telovadnico na občinskem zemljišču v Ul. Cipriani 141 milijo-
V SOBOTO, 17. DECEMBRA
SC BI ODPRLA NOVA POSLOVALNICA
vittadello
GORICA - CORSO ITALIA 82
OBLAČILA ZA MOŠKE,
Lastnik G. CONTIN
ŽENSKE IN OTROKE
trgovina, kjer GOTOVO PRIHRANITE
ZATO BLAGO
Na tisoče kosov bo na prodaj na dan otvoritve
PO TOVARNIŠKI CENI IZ NAŠIH 7 TOVARN DO KUPCA
vittadello
STANE MANJ
— 6 —
decembra 1966
V četrfinalu PEP Inter-Real Madrid
Izida tekem za pokal evropskih prvakov, ki so ju odigrali predvčerajšnjim, sta naslednja:
V	Madridu: Atletico Madrid — Vojvodina (Novi Sad) 2:0 (2:0). Ker so jugoslovanski nogometaši zmagali v prvi tekmi s 3:1, je stanje izenačeno, zaradi česar bo potrebna tretja tekma.
V	Liverpoolu: Liverpool — Ajax Amsterdam 2:2 (0:0). Ker je Ajax zmagal v prvi tekmi s 5:1, se je uvrstil v četrtfinale.
Včeraj so izžrebali pare četrtfinala, ki so naslednji: Inter — Real Madrid, Atletico ali Vojvodina — Celtic Glasgow, Linfield Belfast — CSKA Sofija, Ajax Amsterdam — Dukla Praga.
* * •
POKAL POKALNIH PRVAKOV
V	Liegeu:	Standard — Chemie
Leipzig 1:0 (0:0). Prva tekma se je zaključila z 2:1 za Chemie. Ker na tujem doseženi goli veljajo dvojno, se je Standard uvrstil v četrtfinale.
— Real Zaragoza, Rapid Dunaj — Bayem Muenchen, Servette ženeva — Slavija-Sofija, Vasas Gyoer — Standard — Liege.
* » »
POKAL SEJEMSKIH MEST
V Kilmamocku: Kilmarnock — Gantoise (Belgija) 1:0 (1:0).
Prof. M. Kranner inštruktor FIDAL
Profesor telovadbe na slovenskih srednjih šolah v Gorici Martin Kranner je z uspehom opravil izpit za lahkoatletskega inštruktorja FIDAL. Prof. Kranner je edini slovenski profesor med 30 v državi, ki je napredoval v to kategorijo. Poleg tega je državni odbojkarski sodnik, trener, kronometrist in- po
jesianaarauvTsuivceirainaie.il,—e“ četrtfinale bo potekal po nasled- krajinski delegat FISI. K napredo-njem razporedu: Glasgovv Rangers I vanju čestitamo.
Trener peterke Mivar Mari podal ostavko
Nadomestil ga bo Mario Oveglia - Ojačenje na vidiku?
Tržaška peterka Mivarja gotovo ni v sijajnih vodah. V nedeljo je morala tržaška ekipa kloniti proti skromni peterki Stande iz Ferrare. Srečanje je bilo odločilno za obstanek v ženski A-ligi in nedeljski poraz bo po vsej verjetnosti drago stal bivše Marijeve igralke. Bivše, kajti tudi sam Ma-
ri, tehnični vodja moštva, je dal ostavko. Nedvomno je to hudo prizadelo vse tržaške košarkarske kroge, kajti Mari je veljal za najbolj podkovanega tehnika, ki je vodil kako tržaško košarkarsko moštvo. Razlogi te ostavke niso povsem znani in tudi sam trener ni hotel dati o stvari nikake pripombe. Zato smo se obrnili do najsposobnejšega organizatorja moštva Frizzatija, da bi nam objasnil zadevo.
«Resnica je,» je pristavil Frizza-ti, «da je Mari slabo razumel besede, ki mu jih je pred tekmo
...............................
III. AMATERSKA KATEGORIJA
•v
Se nepremagana Vesna sama na vrhu lestvice
Zamujena priložnost nogometašev Brega
Nedeljsko kolo prvenstva III. amaterske kategorije nam je prineslo nekaj presenečenj. Proseško Primorje Je doživelo poraz, zaradi česar ostaneta v skupini L brez poraza samo kriška Vesna in Roianese.
Križani so zabeležili v nedeljo blestečo zmago nad Aurisino. Že v prvem polčasu si je Vesna zagotovila z goloma R. Košute, ki je bil glavni protagonist srečanja, rezultat, ki ga je v nadaljevanju ne le branila, temveč je vztrajala v napadu. V nedeljo so Križani popolnoma zadovoljili in pokazali česa so zmožni. S celotnim izkupičkom tekme z nabrežinsko enajsterico se je Vesna vsidrala na vrh lestvice, kjer trenutno sameva.
Primorje je v nedeljskem za-vrtljaju zaigralo zelo slabo, že po nekaj minutah igre so se Proseča-ni znašli z žogo v mreži in žal niso znali odgovoriti. V nadaljevanju so zgrešili taktiko zaradi česar so morali poraženi brez olajševalnih okolnosti z igrišča. Posledica neuspeha pa je, da je Primorje zdrknilo na drugo mesto lestvice.
Tudi Primorec je ostal praznih rok in na zadnjem mestu razpredelnice z eno samo točko.
Lestvica
Vesna	5	4	1	0	10:1	9
Primorje	5	3	1	1	10:3	7
Tecnoferramenta	4	3	0	1	7:3	6
Libertas Bare.	5	2	2	1	5:3	6
G. Viani	4	2	1	1	6:2	5
Libertas Pros.	5	1	2	1	3:10	4
Roianese	3	0	3	0	1:1	3
Coop	4	1	1	2	3:7	3
Aurisina	4	1	0	3	3:6	2
Gretta	4	0	2	2	2:7	2
Primorec	5	0	1	4	2:10	1
V skupini M so Rosandra Zerial, S. Sergio in Virtus še vedno ohranili nepremagljivost. Virtus je v nedeljo igrala z Bregom in Je bila že na robu poraza. Žal so si Brežani zapravili edinstveno priložnost za osvojitev obeh točk. Vodili so namreč že 2:0, ki so popustili in dali možnost tekmecem, da so se zbrali in spravili v mrežo Baloša, pa čeprav s pomočjo ne preveč gotovega sodnika, ki je prav v zadnjih minutah neupravičena dosodil enajstmetrovko, dve žogi in s tem
rešili točko.						
Lestvica						
Rosandra Z.	5	4	1	0	9:1	9
Campanelle F.	5	4	0	1	11:5	8
Virtus	4	3	l	0	8:2	7
S. Sergio	4	3	l	0	7:3	7
Flaminio	4	1	l	2	10:4	3
S. Anna	4	I	l	2	2:7	3
Don Bosco	5	0	3	2	0:6	3
Muggesana B	3	1	2	2	6:6	2
Breg	4	0	2	2	5:8	2
Union	4	0	1	3	1:4	1
Esperia	4	0	1	3	1:14 B. R.	1
DISCIPLINSKI UKREPI disciplinske komisije deželnega odbora FIGC.
Globa 2000 lir Bregu zaradi nekorektnega vedenja občinstva (globa je zmerna zaradi povoljnega vedenja igralcev).
Kazni izključenim igralcem
5-dnevno prepoved igranja — Roberto Menon (Libertas Barcolana B) zaradi žalitev sodnika in poskusa napada.
2-	dnevna prepoved igranja zaradi grobosti med ustavljeno igro — G. Jeloscek (Lib. Barcolana), L. Za-nier (Coop), D. Zaccardi (S. Anna), R. Rodriguez (Don Bosco).
1-dnevna prepoved igranja zaradi grobosti — M. Degrassi (Muggesa-na) in D. Gherghetta (S. Sergio).
Kapetan GS Coop Mario Covi ne bo smel igrati vse dokler ne bo vodstvo kluba sporočilo komisiji ime igralca, ki je s kolenom udaril ob koncu tekme sodnika.
Kazni na igrišču opominjanih igralcev
3-	dnevna prepoved igranja zaradi grobega vedenja do sodnika ob koncu tekme: R. Fantuz (Coop),
Benevoli (Coop.).
1-dnevna prepoved zaradi žalitve sodnika ob koncu tekme: B. Baloš (Breg).
Opomini: G. Bubnich (Breg) zaradi nekorektnega vedenja do sodnika ob koncu tekme; B. Rudež (Aurisina) zaradi grobe igre.
Kazni voditeljem
Diskvalifikacija do 16. 5. 1967:
G. Barnafi (Muggesana) zaradi protestov, poskusnega napada sodnika, grožnje, žalitve in opljuvanja sodnika ob koncu tekme.
Diskvalifikacija do 16. 1. 1967: L.
De Gravisi (Muggesana) zaradi hudih žalitev sodnika.
Opomin: K. Ota (Breg), ker ob koncu tekme ni nudil podpore sodniku.
* * *
Odbor je delno sprejel pritožbo Aurisine glede tekme Viani - Aurisina z dne 4. 12. 1966. Odbor je znižal kazen kapetanu Aurisine Mariju Cancianiju na 1 dan prepoved igranja in je preklical opomin voditelju kluba L. Trobcu.
ODTUINTAM
Ferraro rekel predsednik društva (ki se zares zelo zanima za ekipo). Colavecchio je namreč povsem prijateljsko in brez hudobije namignil Mariju, da bi bilo dobro, če bi ekipa osvojila nedeljsko zmago in bi tako lahko upala na obstanek v A-ligi. Mari je te besede napačno razumel in je mislil, da predsednik ne zaupa več vanj. Toda to ni edini razlog Marijeve o-stavke. Predvsem je trenerja tržaškega moštva razburilo dejstvo, da ekipa še vedno ni asimilirala njegove sheme. Po mojem mnenju pa so bile te sheme nedojemljive za naše igralke in za vsako drugo italijansko košarkarsko žensko peterko. Poleg tega pa je bil Mari precej truden, saj je za ekipo žrtvoval vse.»
Brez trenerja je vaš položaj precej kritičen.
Frizzati:	«Nedvomno je za nas
velika zguba. Toda Marijevo mesto je prevzel podjetni Mario Oveglia, ki gotovo nima takih tehničnih sposobnosti kot naš bivši trener, toda ne manjka volje. In poleg tega se je tudi solidno izkazal v vodstvu naraščajnic.*
Vaš program torej ni njen.
«Nitl za piko. Naš cilj je obstanek v A-ligi. Nasprotno, še z večjo vnemo se bomo vrgli v borbo in predvsem bomo gojili individualno tehniko posameznic, kar se je prej precej prezrlo. Sedaj smo se ojačili z dvema novima igralkama Barbierijevo in Brombaro. Poleg tega pa se pogajamo za nakup še dveh novih igralk, o katerih pa ne smem povedati imena. Kot vidiš, naš položaj ni brezupen.#
Po nedeljskem porazu s Stando iz Ferrare z rezultatom 32:45, čaka novega trenerja Oveglio težka naloga. Pripraviti igralke za najbolj zahtevno srečanje prvenstva, in sicer proti Recoaru iz Vicenze, ki trenutno vodi skupno s Stando iz Milana z dvanajstimi točkami. Naloga bo toliko težja, kajti Tržačanke bodo morale za nepremagljivo igrišče v Vicenzi. Na zmago seveda Mivar ne more misliti, toda zadovoljiv nastop bi dal celotni ekipi več poguma za bodoče srečanje in seveda tudi veliko zadoščenje za novega trenerja Maria Oveglia.
—edson—
spreme-
V nordijskih panogah kar 97 tekmovanj
Poleg 156 tekmovanj v alpskih panogah vsebuje koledar letošnje zimske sezone tudi številne nastope v nordijskih disciplinah ki lih bo 97.	' J
Razpored je naslednji:
Skoki
30. decembra 1966 — Oberstdorf 1. januarja 1967: Garmisch - Par-
KOŠARKA
MILAN, 15. — Povratna tekma prvega kola turnirja za pokal evropskih košarkarskih prvakov Sim-menthal - Torpat Pojan se je zaključila 90:80 (45:29) v korist italijanskih prvakov, ki so se uvrstili v nadaljnji del prvenstva.
• * *
VICENZA, 15. — Povratna tekma turnirja za ženski evropski košarkarski pokal Reacoar-Medina (Španija), se je končala 56:30 v korist igralk iz Vicenze.
■■■■■■■■■■B
iHF d>R >1! IMBKMf
MILAN, 15. — Predsedstvo FIGC je določilo datume tekem prvenstva A in B lige, ki so jih morali odložiti zaradi megle. Tekmi Spal -Milan (A liga) in Reggiana - Messi-na (B liga) bodo odigrali 27. t. m., 5 novembra odloženo srečanje Fio-rentina - L. Vicenza pa 4. januarja prihodnjega leta.
* * •
FIRENCE, 15. — šest od devetih članov izvršnega odbora Fiorentlne je podalo ostavko. Posebnemu komisarju kluba Nellu Bagliniju so ostavko utemeljili «z različnimi pogledi do organizacije kluba.#
NEW YORK, 15. — Jutri ob 22. uri bo v Madison Square Gardenu zadnji dvoboj za svetovni naslov letošnjega leta. Na ringu se bosta spoprijela za krono najboljšega v srednjetežki kategoriji Jose Torres (Portoriko) in Dick Tiger (Nigerija). Portoričan, ki bo že četrtič branil svoj naslov, je favorit v razmerju 3:1.

ŠAH
Po 15 kolih se je 7. t. m. zaključilo 63. prvenstvo Tržaškega šahovskega kluba (Societk scacchistica Triestina). Zmaga je pripadla mojstru dr. Božu Filipoviču, ki je premagal vse nasprotnike brez izjeme. Drugo mesto je osvojil drugokate-gomik Alberto Ierco, tretje pa dr. Gioulis. Na končni lestvici sledijo v naslednjem vrstnem redu: Boni-facio, Iasnig, Messere, Caprio, Bua, Fonda, Menossi, Stantig, Hrvatin, Rudi, Massaro in Toso sen.
Tržaški šahovski klub organizira ob zaključku leta 4. brzotumir. Turnir se bo začel na sedežu kluba, Ul. Giulia 4, v nedelja 18. t. m. ob 15.30 in se ga lahko udeležijo vsi šahisti naše dežele.
Nagraditev dveh Dobcrdobcev
V prostorih bivšega «Zlatega pajka# v Ronkah so razdelili nagrade balincarjem. Ob navzočnosti voditeljev UBI so podelili nagrade vsem tistim, ki so se na pokrajinskem tekmovanju uvrstili od prvega do tretjega mesta, in to v najmanj eni ~d treh kategorij.
Člani doberdobskega društva Gra-dina so se kar dobro odrezali, saj so prinesli domov dve srebrni medalji. Eno si je priboril Marino Gerin v C kategoriji za posameznike, drugo pa Stanko Marušič v kategoriji tolkačev. Po končanih svečanostih je pokrajinski odbor UBI povabil vse navzoče na zakusko.
J.
MOŠKA A, ŽENSKA A IN MOŠKA B LICA
ŠTIRI DRAGOCENE TOČKE ZA MOŠKO ŠESTERK0 BORA
Dekleta v plavem dresu klonile najmočnejšima ekipama prvenstva
SZ BOR
namerava ustanoviti nov odsek za motociklizem. Odbor vabi ljubitelje tega športa, da se javijo za vpis in pojasnila na sedežu, Vrdelska cesta 7, v petek, ponedeljek, torek in sredo od 21. do 22. ure.
V prejšnjem tednu so v italijanskih odbojkarskih prvenstvih odigrali dve koli: eno v četrtek, drugo pa v nedeljo. Ta dvojni turnir je prinesel v prvi moški ligi do razčiščenja na vrhu lestvice, kjer je v vsej luči zablestela zvezda sedanjega prvaka, Virtusa iz Bologne. Ta je v nedeljo gostoval v Firencah
in gladko odpravil svojega najnevarnejšega tekmeca za državni naslov. Domači Ruini se je uspešno upiral le v drugem setu, v ostalih nizih pa je Virtus z odlično igro povsem nad-krilil nasprotnika.
Veliko presenečenje pa je prišlo v četrtek iz Genove, kjer je tamkajšnja Italia Navigazione porazila s 3:1 Olimpijo, ki je do sedaj skupno z Virtusom in Ruini jem delila prvo mesto v lestvici.
Omeniti treba še zmago tržaških gasilcev na domačih tleh. Njihova _____________________žrtev je bila ekipa Italsider iz Ge-
..........................................................„„„„„„„„„
KOLEDAR 1966-67
SMUČANJI

j:::::::::::::::::::::::::::::::::::


z Mussolinijevim podpisom v «Enciclopedia italiana#. Bila je pa že takrat javna tajnost, da je izpod peresa Gentileja. Ta je razvil ono vejo Heglove filozofije, ki je ustvarila bazo prusov-ski državi in državi Viljema II. (O tem glej Fascismo e Anti-fascismo l.-c., F. Catalano, LTtalia dalla dittatura lc, str; 201.) Prav Franco Catalano sodi, da se je razvila Mussolinijeva diktatorska oblast, «osebni cezarizem#, ga je nato po padcu fašizma imenoval fašist Grandi, šele 1932-1933, nekje pod vplivom firerjeve osebnosti Hitlerja. Zato začenja s to dobo novo obdobje, za dobo fašistične diktature, naj bi sledila doba Mussolinijevega cezarizma. Mogoče ima Grandi prav, če hoče povedati, da se je po 1932-33 dučejeva diktatura uveljavila, toda kdor natančneje pregleda izredne fašistične zakone, opazi, da je že tam dana vsa pravna osnova ne samo za diktaturo fašistične stranke, pač pa za diktaturo dučeja samega. Saj duče ni bil vezan niti po fašističnem velikem svetu niti po statutih fašistične stranke; na njegov predlog je kralj moral menjavati ministre, duče je predlagal imenovanje prefektov, kvestorjev, podestatov, on sam je zamenjaval na pr. tudi fašistične tajnike od najvišjega do najnižjega itd.
Kakor zmaguje fašizem s silo in samo s silo nad notranjimi nasprotniki, tako se začne tudi v zunanji politiki v tej dobi uveljavljati ostrejši kurz, ki že z vidika imperialističnih pozicij gleda predvsem na Balkan. Svojo doktrino je tu fašizem sprejel od nacionalistov, kateri so se zlili s fašistično stranko in katerih glavni predstavnik je bil večkratni minister, nato kot Grandi 1942-43 nasprotnik Mussolinija, Federzoni. Ne pozabimo, da so bili 1914-1915 nacionalisti glavni pobudniki vojne proti Avstro-Ogrski, da je njih doktrina v svojih temeljih slonela na nauku nemških nacionalistov in vojaške prusovske kaste: Moč je pred pravom. Mussolini je na temelju tega reka skoval svojega, da ima tudi Italija pravico dobiti svoj prostor na soncu. Da pri tem' pravice drugih narodov, narodnosti ne igrajo vloge, ne bom dokazoval, omenim le zadržanje tržaških
tenkirchen
3.	jan.: Cortina d’Ampezzo
6.	jan.: Innsbruck 8. jan.: Bischofshofen 5. marca: Chamonix
27.	marca: Planica Teki (A kategorija)
7.	-8. januarja: Bohinj (Jug.)
29. jan.: Val d’Aosta Nordijska kombinacija 21.-22. jan.: Le Brassus (Sv.)
28.	-29. jan.: Reit im Winkl (Zah. Nemčija)
4.	-5. februarja: Breitenwang (Av.)
Teki (B kategorija)
•15. januarja: Ronzone (It.)
8.	-9. aprila: La Dole (Sv.)
Druga tekmovanja
26. decembra 1966: Skoki v Salnt Moritzu
20.-22. Januarja 1967: Falun, švedske igre
29.	jan. - 5. februarja: Teden skokov švedske zveze v Unterwasserju, Saint Moritzu, Gstaadu in Le Loclu
25.-26. februarja:	Garmisch - Par-
tenkirchen, Pokal Kurikkala in Pokal Berauer
25.-26. februarja: Gstaad, Pokal Kongsberg in Pokal Montgomery
24.-25. februarja: Lahti, zimske igre
3.-5. marca: Holmenkollen
5.	marca: Teki v Wasi
17.	-19. marca: Zakopane
18.19. marca:	Kuopio, zimske
igre
18.	in 19. februarja bodo državna prvenstva v nordijskih panogah Avstrije, Zahodne Nemčije, Finske, Francije, Italije, Jugoslavije, Švice in Švedske.
V Grenoblu pa bo predolimpijski teden z naslednjim razporedom:
8.-13. februarja: nordijske panoge v Austransu
10.-13. februarja: biathlon v Au-transu
16.-19. februarja: alpske panoge v Chamroussu.
• * •
VAL DTSERE, 14. — Francoz Jean Claude Killy je zmagal v veleslalomu Kriteriuma prvega snega, s katerim so otvorili letošnjo smučarsko tekmovalno sezono. Za njim so se uvrstili Rossat . Mignit (Francija), Bruggmann (Švica), Lacroix (Francija), Perillat (Francija) Au-gert (Francija), Prinzing (Nemčija), Kaelin (Švica), Lindstroem (Švedska), Rohlen (švedska) itd.
Tekmovanje se bo zaključilo v nedeljo.

V veleslalomu za ženske je prvo mesto osvojila Francozinja Florence Steurer pred rojakinjami Annie Famose, Ingrid Lafforgue, Isabelle Mir in Brit Lafforgue. Na šesto mesto se je uvrstila Angležinja Fe-licity Field, za njo Nemka Christl Laprelle, Švicarka Adolf Ruth itd.
Jutri bo slalom za moške.
3:0
nove. Z osvojenima točkama so si rdeči precej popravili položaj na lestvici.
Izidi 9. kola:
CIAM — ‘Ravalico (15:12, 17:15, 15:8)
*Salvarani — Italsider (15:9, 15:5, 15:13)
‘Virtus — B. Brummel (15:5, 15:5, 15:13)
Ruini — ‘Termoschell (15:13, 16:14, 15:7)
CSI — ‘Mlnelli
(18:20, 15:5, 15:7, 17:15)
‘Italia Nav. — Olimpia
(8:15, 15:8, 16:14, 15:10)
Izidi 10. kola:
‘Ravalico — Italsider (15:8, 15:13, 3:15, 15:10)
‘OSI Milano — Oiam (15:12, 15:3, 15:7)
Virtus — ‘Ruini (15:8, 8:15, 15:9, 15:9)
Salvarani — ‘B. Brummel (15:3, 12:15, 15:5, 15:12)
Italia Nav. — ‘Mlnelli
(15:8, 15:6, 11:15, 13:15, 15:7) ‘Olimpia — Termoschell (15:10, 15:8, 15:7)
LESTVICA
3:1
3:1
3:1
3:0
3:1
3:2
3:0
---...
IZ ŠPORTNEGA ŽIVLJENJA NA PRIMORSKIM
Za piranske rokometaše konet turnirja za jugoslovanski pokal
Aleksander Lukež dobil plaketo Jadralne zveze Hrvatske
Moška in ženska ekipa piranskega rokometnega kluba sta iz-padlJ,12 "a,dalinjega tekm°vanja za jugoslovanski pokal. Moški so izgubili s trboveljskim Rudarjem s 14:15. Vsekakor uspeh za Piranča-
V prvi ženski ligi je bila tokrat vrsta na Boru, da je v dveh dnen odigral kar dve tekmi. Tako so Plave v soboto klonile najprej ekipi Edizioni Panlni iz Modene (ex Mi-nelli), v nedeljo zjutraj pa so jih porazile državne prvakinje Max Mare. Nastopa Borovih odbojkaric lahko ocenimo kot pozitivna le z vidika, da sta bila nasprotnika zelo močna, rekli bi lahko nepremagljiva za slovenska dekleta, ki pa so preveč statično zaigrala in predvsem v drugem setu zapravila izredno priložnost, da bi ga osvojile. To se je dogodilo na sobotni in na nedeljski tekmi. Poglavje zase so servisi. Borovke so namreč zgrešile izredno veliko število servisov, kar upamo, da je le začasnega značaja.
Izidi 7. kola:
Cabassl — ‘Bergamo	3:0
‘Ed. Panini — Sestese	3:0
•Max Mara — Virtus	3:0
Izidi 8. kola:
Ed. Panini — ‘Bor	3:0
(15:6, 16:14, 15:9)
Max Mara — ‘Bor	3:0
(15:5, 15:13, 15:5)
Ed. Panini — ‘AGI	3:0
(15:5, 15:4, 15:7)
Bergamo — ‘Virtus	3:0
(15:11, 16:14, 15:11)
Cabassi — »Fari Modena
Virtus	9	9	O	27	3	18	(15:12, 7:15,	15:13,		15	10)		
Olimpia	9	8	1	25	6	16	Lestvica						
Salvarani	9	7	2	22	9	14							
Ruini	7	8	1	19	5	12	Ed. Panini	8	8	0	24	0	16
CSI Milano	9	5	4	16	16	10	Max Mara	8	7	1	21	7	14
Italia Nav.	9	5	4	16	19	10	Cabassi	7	5	2	15	9	10
Italsider	9	3	6	13	20	6	FARI MO	6	4	2	15	9	8
Thermoschell	9	3	6	12	19	6	Virtus	7	3	4	9	15	6
CIAM	10	3	7	16	23	6	UISP Sestese	5	2	3	9	11	4
Ravalico	7	2	5	8	16	4	Bergami	7	2	5	8	16	4
B. Brummel	9	2	7	11	21	4	Bor	5	1	4	5	12	2
Mlnelli	10	0	10	7	30	0	FARI PA	7	1	6	8	20	2
							AGI	6	0	6	3	18	0
ne, saj je Rudar član zvezne lige. s Selcami s 6:7. Vmes so vsekakor slabe priprave. Ne glede na vse to, pa je Piran še zmeraj eden izmed najpomembnejših slovenskih rokometnih centrov, ki razpolaga z vrsto odličnih igralcev in igralk. E-dina slaba točka je pomanjkanje prostorov za zimsko vadbo. Ce se bodo stvari uredile (v načrtu je gradnja telovadnice), potem lahko Piran upa tudi na kaj več kot samo na republiško tekmovanje.
• * *
Po dolgoletnih prizadevanjih je Koper končno dobil prostore za šahovsko udejstvovanje. Občinska zveza za telesno kulturo je koprskemu šahovskemu klubu odstopila veliko dvorano v nekdanjih prostorih koprskega Radia. Otvoritvene slovesnosti sta se udeležila tudi predsednik koprske občine Dušan Barbič in predsednik občinske zveze za telesno vzgojo Vladimir Jenko. Z novimi prostori bo možno v klubu posvetiti neprimerno več
Preseneča pa poraz ženske ekipe
pozornosti mladini, pionirjem ter kvaliteti igre. Ker v Kopru primanjkuje kadrov in literature, je obljubila pomoč Šahovska zveza Slovenije. Med drugim je poslala nekaj knjig in brošur, januarja pa bo gostoval velemojster Parma.
Ob otvoritveni slovesnosti sta se pomerila v brzoturnirskem dvoboju Koper in šahovski klub Tomos, ki bo odslej deloval v okviru šahovskega kluba Koper. Kakor je bilo pričakovati, so zmagali šahisti Kopra.
• * •
Znani koprski jadralni, delavec Aleksander Lukež je prejel od Jadralne zveze Hrvatske spominsko plaketo v znak zaslug kot vodja naše jadralne ekipe na evropskem prvenstvu v jadranju v razredu Snipe. Kakor je znano, sta Jugoslovana Grego in Nikolič letos osvo. lija na evropskem prvenstvu prvo mesto.
Prihodnje kolo (17. in 18. dec.)
Ed. Panini — Fari Modena, Fari Palermo — AGI, Max Mara — UISP Sestese, Cabassi — Virtus, Bergamo — Bor.
* * •
V moški B ligi so Borovi odbojkarji spet na nogah. Obe srečanji prejšnjega tedna so si namreč priborili v svojo korist. Negotovost pa je se s strani federacije, ki mora izreči dokončno odločitev glede sobotne tekme, v kateri so nasprotniki odklonili nastop.
Tudi drugi tržaški drugoligaš si popravlja svoj položaj. Lebertas je v soboto zvečer nastopila v Padovi in je po petih razburljivih setih zmagala in osvojila točki, ki so ji življenjske važnosti za obstoj v drugi ligi.
Izidi 7. kola:
‘Casadio — Pagnin	3:1
Menegola — ‘Cemab	3:1
Bor — ‘Libertas	‘ S 2
‘Gramsci — Robur	3:2
Izidi 8. kola:	
Libertas — ‘Pagnin	3:2
‘Cemab — Codognato	3:1
Bovoli — ‘Robur	3:0
‘Bor — Gramsci	3:0
Lestvica	
Casadio	7 7 0 21	1 14
Menegola
Bovoli
Bor
Pagnin
Cemab
Libertas
Robur
Gramsci
Codognato
13
14
13
15 8 9
10
5
2
18.
7	:
10	I
11	I
15	i 11 -
13	•
16	•
14
12	I dec.
Prihodnje kolo (17.
Casadio — Cemab Spray, Libe tas — Menegola, Gramsci — Pi gnin, Codognato — Robur, Bovi Ii — Bor.
f. v.

IVO JUVANČIČ	2.
PRED ŠTIRIDESETIMI LETI...
(Izredni fašistični zakoni, diktatura, obkroževanje Jugoslavije...)
V ta čas pade razpust vseh antifašističnih strank, nato vseh strank sploh, prepoved opozicijskega časopisja. Slede nato razpust ali fašistična komisarska uprava gospodarskih in zlasti finančnih zavodov in društev antifašistične smeri. Pri nas je zadelo kulturna, telovadna, mladinska društva celo prej nego gospodarska.
Pri vsem se pa moramo zavedati, da je treba nastope proti manjšini presojati v zvezi s temi fašističnimi ukrepi, ki so zadeli vse poštene, demokratične Italijane, zlasti še pristaše levičarskih stranic, komuniste v prvi vrsti ob socialistih. V takem okviru Je treba gledati našo dosedanjo literaturo (na pr. L. Čermelja, Radetiča itd.).
Sele ko se fašizem polasti vse oblasti, začne graditi neko svojo novo državo. Na mesto predsednika države stopi duče z naslovom «capo del govemo# (nov. 1925, glej Documenti diplo-matici italiani, serie 7, 1922-35 dok. 189 str. 137), kateremu so podrejeni vsi ministri. Njegova oblast, kljub velikemu fašističnemu svetu, ki ima besedo celo glede prestolonasledstva, je diktatorska Njemu je podrejena direktno milica, fašistična stranka. Iz tega zraste znano reklo; II duce ha sempre ragione — Duče ima vedno prav. Novi fašistični državi je dal znani filozof Gentile njeno pravno formulacijo, ki naj bi nakazala njeno nalogo in njeno etiko in jo je kratko zajel v formuli: «Nič izven države, nič nad državo, nič proti državi«. Formulacija je izšla
in istrskih nacionalistov iz let pred in med I. svetovno vojno: Imena Tamaro, Pitacco, Fauro govore zadosti. Ti so začrtali usodo Slovencev in Hrvatov pod Italijo in fašizmom že v letih pred I. svetovno vojno: asimilacija je bil cilj.
Vse tja do tistega časa, ko je začel Hitler stegovati roko po srednji Evropi, po Avstriji, Češki, je Mussolini gledal prvenstveno na Balkan, okrog tega je spletal svoje mreže; drugotno vlogo so imele njegove zahteve «za pravice Italijanov v Tunizu in Alžiru#, nad katerima je vladala Francija. S to je fašizem sicer v precejšnjem stalnem nasprotju, saj so se tu sem zatekali vsi italijanski antifašisti od komunistov do socialistov in naprednih italijanskih demokratov, kot sta bila Nitti in Sforza. Francoske levo usmerjene stranke so bile zelo vroče fašizmu, toda tudi francoska desnica mu je bila gorka, saj je čutila, da ji ta konkurira proti Nemčiji, da jo hoče spodnesti v srednji Evropi in na Balkanu, kjer je Jugoslavija z Romunijo po mali antanti bila vezana na Francijo. O vsem tem so zgovorna priča diplomatski dokumenti italijanskega zunanjega ministrstva, katerih pri nas v tej luči ni še nihče zadostno ocenil. In še nekaj nam ti izdajajo: Angleški konservativci, ki v tem času vladajo, stoje lepo za in ob strani fašistični politiki. Francija jim je bila premočna... žal je ceno te fašisto-filske politike angleških lordov, finančnikov in velikih magnatov podjetij plačeval prav Balkan. Os Balkana pa je bila nova Jugoslavija, ali SHS, kot se je takrat še imenovala, in pa Albanija. Nujno, saj je fašizem na ti dve državi mejil. Ko je prišel na oblast, je že našel tu neko ureditev, ki Jo je rad ali nerad moral sprejeti.
Osnovo italijansko-jugoslovanskih odnosov tvori rapalska pogodba (12.11.1920). Mussolini jo je takrat sprejel. Bil je na začetkih svojega gibanja, pravijo, da je imel pri tem zaslugo sam ministrski predsednik, stari lisjak Giolitti, ki je 1915 nasprotoval, da bi Italija šla v vojno. Giolitti je zunanjo politiko svoje države vedno ocenjeval z vidika notranje politike, zato
..........
bo{ Iti,!:-SOlinija 192° USmeril tudi v notran-f° Poetiko, v iašisE n„ n i mU °, pripomogel' da 50 1921 stopili prvi rhimn 1 ku* 1 V rJmSki Parlament. Mussolinija je hotel ?	Ž“« s (.strankami reda# (Tako Valeri l.c.) S tem
ga i . očl1. od D Annunzia, ki je na svoj način tudi polagal
OH naT u SV0J!,Sa /ašizma na Reki (° tem Slej I. Juvančič, Od nacionalizma do fašizma, Naša sodobnost 1958; N Valeri
DAnnunzio davanti al fascismo 1. c. in še isti v Fascismo e Antiiascismo, članek Pohod na Rim).
Z Rapallom je povezanih več zgodovinskih netočnosti ki se vlečejo kot rdeča nit skozi italijansko literaturo po II. sve-tovni vojni. JFudl italijanski antifašisti jih ali ne poznajo, ali pa obrnejo. Trditve, da ta «ni prekoračila mej pravičnosti#, da citiram le klasično in prvo delo (Salvatorelli e Mira, Storia del fascismo 1. c. str. 583) slone precej na Sforzovih memoarih. ki je kot zunanji minister podpisal rapalsko pogodbo Ne govore pa o pritisku Francije in Anglije na Jugoslavijo ne govore o notranji situaciji novo nastale države, o napetostih
meutin^enimi narodi’ ° nekje nujni hegemoniji Beograda ki je bil pač edini zmagovalec v I. svetovni vojni (O tem glej le podatke v Slovensko Primorje in Istra — zbornik «Rad Beograd in še zbornik Oko Trsta).
Italijanski demokrati in antifašisti bi pa morali prebrati vsaj to, kar je Sforza zaupal Ojettiju (I Tacuini. Firenze 1945), pa bi spoznali, da Rapallo ni bil v mejah pravičnosti: Bahal se je, kako je pritiskal na Beograd.
Druga netočnost je v trditvi pogodbe same, da je «ustano-vitev Jugoslavije, izpolnitev enega najvišjih smotrov vojne, ki jo je vodila Italija#. Ni tu mesto, da bi dokazoval, kako je zunanj lminister Italije Sonnino zaviral ustanovitev nove Jugoslavije, kako je skušal ohraniti okrnjeno monarhijo, o tem nam pa še le danes lepo jasno, piše Valiani v svoji zadnji knjigi letos (La dissoluzione dell’Austria-Ungheria).
(Nadaljevanje sledi)
”em““'.ST!V?S0 T“STpoll.S' »“ra^CSlM„.IIf75E^NS?R5Mw”.ireS iJSTl mS	SSbfflnSSi, m"«no"'lo“dto 'tim000. tam	pStnl S	iTm
AD,T’ — st“ * jkjtl »pp"~	ssr,=s»