MUZEJSKI ravnatelj St. 50 Ljubljana jugoslavij (O. c. OM IA »Mta) v ntdilio, 27. fibraaria 1>Ž7, številka M Utiilk Ul rmmA^jkm NinUui mm. t Uto L ▼ In——*io •trt. — Ojfrmmm ia I mi m L vaba« L LSO. ogUM O^ul a* prri strani L 2 EDINOST Ur^oUtro in uprmvaittvo: Trst (3), ulic* S- Franc.«.. d'A«W 20. Te* lcfon 11-51. Dopisi naj s« poiiK). i»MVutao uredniHvu, »ilmrni, rekla« m—H* In d«.ar pa Rakopfai m ne Trm^afo. N»ipanJrirana plm K ne - Last, z»la*a in Usk Tisk«.. .EilaosU roian^— ▼ O o r i c I : ulica Carducci it. 7, I. n. — Telef. it. 321 Gfarr« h od<«T*rai urWbik: prof. FiHp Peric. Hala kriza Kdor je v sadnjih tednih patr H4vo zasledoval dopisa iz raznih krajev nade de tele, je opazil, da ■e čedalje bolj množijo resni o-pomini na naslov vseh krogom in stanov našegra naroda, da je treba končno le začeti misliti na korenit preustroj našega, življenja, čo nočemo postati v najbližji bodoCnosti narod popolnih beračev. Ti glasovi so tem pomembnejši in tem resnejši, ker nam prihajajo direktno iz naših vasi in trgov, iz ljudstva samega. Ljudski glas je torej, ki &e dviga in kliče: Skrajni čas je, i da uberemo drugačno pot! Enoglasna tožba naših dopisnikov je, da so po vojni popolnoma zgrnile skoro povsod vse on- ,1eb Ain lastnosti naših ljudi Ki ^o jifc dolale pred vojno nepremagljive in naravnost ne-ftloirMive. Mislijo naši dopisniki v s jih opozorilih ono umno, varčno gospodarjenje, ono strogo računanje, ono skrb, ono veetno obračanje vsake stotinke, vse one gospodarske lastnosti, l:i so bile pred vojno prava dika vseb stanov našega naroda in radi katerih. si je steklo naše ljudstvo sloves enega najtesnejših in naj*olidnejših gospodarskih činiteljev. Tedaj — pred vojno — so bile, j c splošno znano, življenjske prilike iruiogpo lažje nego sedaj. Nacravsa bi bilo misliti, da se ne rajo gori omenjene železne gospodarsko lastnosti tom bolj uveljavljati, čim težje so življenjske možnosti. Toda izkušnja nas uči »koro neizpodbitno, da je Zal ravno naeprotno. Čim težje so življenjske prilike, tem rajša se razpase — kot vse kaže — nevarna in }x>gubna gospodarska lahkomišljenost. Čim težje pride človek do lire, tem lažje in rajtt se jo — lahko re-čamo — tudi «odkriža». Na& dopiišuiki, ki bičajo in žigosajo }>ijaiičevanje, lahkomiselno potrato, /.apra vijanje in druge slične iaustnoati, se do-tikago s svojimi opomini in s svojim rotenjem bistva one stvari, ki jo lahko imenujemx> našo kronično povojno krizo in bolezen. In ta stvar je skrajno re«ia. Vse nafce nadaljnje življenje bo odvisno od tega, ali bomo mali premagati to najnevarnejšo krizo. Premagali pa jo bomo le tedaj in le pod pogojem, če bomo znali premagati sami sebe, če bomo znali urejevati naše potrebe tako, da ne bo spravljala njihova zadovoljitev nikdar v nevarnost naše gospodarske trdnosti in trdnosti naših domov. Spričo resnosti vprašanja se bomo k stvari še povrnili. Za danes se hočemo omejiti na to, da objavimo v naslednjem zopet en glas iz ljudstva, zopet en dopis, dopis, ki se tiče skrajno važne, obenem pa tudi skrajno zapeljive gospodarske navade. Tem potrebnejši in umestnejši je ]H)sehno v tem pogledu, t. j. v pogledu kredita, resen in dobro mišljen opomin. Naš dopisnik piše: Ako hočemo razpravljati o kreditu, njegovih posledicah in dobrih in slabih straneh, si mo ramo najprej biti na jasnem, kaj je to kredit. Kredit je zaupanje v poštenost in možatost jemalca. Poštenost, to je prvo, na kar gleda tisti, kateri daje na Kredit. Ako ne vidi poštenjaka pred sabo, ne kreditira, ker mu ne zaupa. Kaj pomaga dotičnomu premoženje, ako ni pošten? Drugo, na kar je treba gledati, je možatost prosilca. Možak mora biti tisti, ki prosi kredit. Njegova beseda mora veljati in jo mora tudi držati. Kredit ima svoje dobre in tudi slabe posledice in učinke. Naše načelo naj bo: čuvaj si kredit in ne rabi ga, ako nisi v skrajni sili. Kredit ali na upanje mora biti za nas vse skrajna rezerva, katera se bo rabila, ko so vsa sredstva pošla. Samo lahkomiselni možje izrabljajo kredit in zaupanje ob vsaki priliki. Kaj počnejo takšni možje, ko .--o v skrajni sili? Sredstev ni in kredita tudi ne. Kako potem joče in prosi, a povsod najde gluha ušesa. Tedaj se spomni in mu je žal svoje lahkomiselnosti. A se ne da več popraviti. Prod:-mora, da zadosti svoji rr . nostim in da se lahko %>• .. » zemimo samo en pri-r. iJv a sio p i ta v zakon in si .udi vari ia skupno življenje. Vsak, ki napravi ta korak, si mora b*ti na gotovem, da bo vsa) en mesec lahko preživljal sebe in svojo družico. Ta mesec mu ni treba kredita, ker ima prihranjeno in tudi dela. ^ On lahko sproti vse plačuje in s tem, da plafcuje, dobi tudi ceneje, ker on lahko reče, nočete dati po tej ceni, grem drugam. Ta par lepo in po ceni izhaja in si varuje dobro ime in kredit, ker on nikoli ne ve, ali ga bo kdaj rabil ali ne. Vzemimo drugi slučaj: zopet zakonca, ki si ustvarita skupno ognjišče, katera takoj prvi dan gresta na upanje v trgovino. Izgovarjata se zini raj, bo že dal in na koncu tedna ali meseca mu bom plačal, ne misleč na možnost, da lahko ne bo mogel poravnati. Gre že drugi teden Kupček ra*te in raste, dokler ne odpovejo kredita. Kaj potem začeti ? Bolezen v hiši, sredstev in kredita ni. Zadnje zatočišče prodamo to, ono, dokler ne vsega prodamo. Kako žalostno je gledati mlade žene, ko gredo v trgovino in, mesto da bi prinesle domov za obed, morajo slišati grenko besedo «ne moremo več». Kaj to pomeni, ve samo tisti, katerega je to zadelo. Iz teh dveh primerov se lahko razvldijo vse posledice lahkomiselnosti pri nekaterih ljudeh. Za tistega, ki im kredit, je skoraj isto, ko da bi imei densr na posojilnici. Denar iz posojilnice se vsame, ko je prava potreba in ni mogoče drugače, ravno tako hoditi na upejije bi moralo biti samo v skrajni sili. So še druge siahe strani kredita. Vedi, tisti, ki jemlješ na upanje, da vedno dražje plaču ješ, kot bi plačal takoj. Ker trgovec mora takoj plačati, ako hoče dobiti po ceni. Ako daje na kredit, mora tudi kupiti na kredit in s tem dražje plačati. Čim dražje kupuje, pa tem dražje prodaja. To ni vse. Nali lahkomiselni možje ne hodijo na upanje samo v trgovino, ampak pijejo tudi na «kr©do». Vsak pa iz lastne imkušnjo ve, da na ta na-Čin več popije in več zapravi. T »ki 1 i ud je ne žive, kot bi morali živeti, ampak čez mero. Na ta način mora gospodarstvo propadati in mora iti na boben. Varčen in pameten mož se bo čuval kredita in gpa ne b« zlorabi]*!. Ob se ga peeicSejs samo y na^ikr&jsejša sili. Da ponovim. Tisti, ki jemlje na upanje, mora 1.) draiio kupovati; 2.) čez mero zapravlja; 3.) Čez mero pije; 4.) v gotovih slučajih strada; 5.) mora na boben; 6) zgubi zaupanje in možatost. Zato varujte se kredita kot bobna pred hišo! Poslužujte se ga samo v najskrajnejši sili in stiski, ker samo tako boste možje zaupanja in možatosti. Ne bo vmm treba. jemati klobuka v roke in moledovati, boste lahko nosili glavo pokoncu in si rekli: ne potrebujem, lahko plačam; ker plačam, vzamem tam, kjer je ceneje. Nisem navezan na nikogar. Daš po tej ceni, vzamem, ne da£, smo vseeno prijatelji... (Mfltitev proračuna ministrstva za Iivna dem M bo Novi odloki (Iz Tidnefa lista) RIM, 26. (Izv.) Današnja «Gaz-zetta Ufficiale* prinaša kraljevi dekret-zakon z dne 13. februarja 1927., ki vsebuje ukrepe za ublaženje posledic prvega uporabljanja italijanskih davčnih zakonov v novih pokrajinah. Nadalje prinaša današnja «Gazzetta Ufficiale» kraljevi de-kret-zakon z dne 12. decembra 1926., ki vsebuje ugodnosti v prilog nemških podanikov glede njihovih podjetij v novih pokrajinah. Končno prinaša ministrski dekret z dne 16. februarja 1927., katerim se odobrujejo tarifi za zavarovanje proti nezgodam pri kmetskem delu v tekočem letu. Italijanski emigranti pozivajo na boj proti fašizmu RIM, 26. (Izv.) Kakor poroča agencija «La Recentissima» pri-občuje švicarski tisk naznanilo, da je nek centralni antifaši-stovski odbor s sedežem v Ba-selu naslovil na vse sindikate, delavske politične stranke in vse športne in kulturne organizacije delavstva vabilo, naj se združijo za skupno borbo proti fašizmu. K tej vesti dodaja a-gencija «La Rečentissima*, da bo to borba brez ui>a zrnate. Pr&ednja se|a vršila ▼ RIM, 26. (Izv.) Takoj po otvoritvi sejo je prešla danes poslanska zbornica naravnost k nadaljevanju razprave a proračunu ministrstva za javna dela. Poročevalec poslanec on. Vas-sallo pojasnjuje politiko, katero zasleduje vlada v zadevi javnih del in pa najvažnejše proračunske postavke. Poročevalec se izraža pohvalno o skrbeh fašistov-ske vlade za zi>oljAenje življenjskih oogojev državljanov, zlasti v južni Italiji, za katero se s ta? ko vnemo zavzema minister on. Giurati. Ker govori že v tretjič pri proračunski razpravi kot minister za javna dela, pravi on. Giurati takoj uvodoma, da bo zeio kratek, ker noče ponavljati svojih pojasnil in izjav. V proračunu je določena za njegov resort postavka v znesku treh milijard in 82 milijonov lir. Ta znesek bo omogočil njegovemu ministrstvu izpolniti vse obveznosti, katere je prevzel. V svojih nadaljnjih izvajanjih razpravlja minister o cestah in njihovi melijoracijl, o želaeniških gradnjah in hidro-električnih napravah. Minister si je v svoeti, da je izpolnil svojo dolžnost, v kolikor so mu to dopuščala razpoložljiv« sredstva- Seda* so v teku javna dela za 8 milijard lir. pripravlja in proučuje pa se nadaljna dela sa 6 milijard lir. Ko bo dovolj denarnih sredstev na razpolago in ko bo vodja izdal povelje, tedaj bo njemu poverjena armada dosegla še mnogo lepih zmag in uspehov. (Čestitke ministrov in poslancev). Poslanec on. Joea predlaga in utemeljuje sledeči dnevip red: «Ker je prepričan* o veliki koristi poljskih cest, izraža poslanska zbornica željo, da bi vlada podvzela potrebne mere za ustvaritev posebnega polj-kega ceetnega omrežja- Po ministrovem govoru preha>a zbornica k podrobni razpravi o proračunu, ki je nato- odobren. Predsednik zaključi sejo ob 17.35. Prihodnja seja poslanske zbornice se bo vršila v sredo dne 2. marca. V prvi polovici marca meseca bo poelanska zbornica odobrila že znaten del državnega proračuna. Zato se domneva, da bo sklicana v najkrajšem tudi visoka zbornica k pomladanskemu zasedanju. Po vsej verjetnosti bo senat sklican na dan 15. marca in bo zasedal do velikonočnih praznikov. De Wneđo prispel g Ris lil Jinelro BAHIA, 26. Letalca De Pine-da, ki je pristal v našem mestu, so sprejeli tukajšnji častniki, guverner, italijanski konzul in zastopniki oblasti. Takoj po prihodu se je izvršil na konzulatu svečan sprejem, nakar se je De Pinedo udeležil slavnostne prireditve nekega tukajšnjga športnega kluba. Na razna vprašanja novinarjev je drzni letalec odgovoril, da ga je brazilijanska obala naravnost očarala; obala sama in izlivi rek so tako ustvarjeni, da bi se italijanski hidroplani tipa «Savoia» tam izborno obnesli. Tekom pristanka v Bahiji se je eno krilo letala nekoliko pokvarilo, ker je zadelo ob neki čoln Vendar pa so bile poškodbe prav malenkostne in so mehaniki letalo že popravili. De Pinedo je imel mnogo lar skavih besed za brazilijanske pomorske oblasti, ki so mu šle v vsakem oziru na roko. Izjavil je, da bo odletel ob 6.50 proti Riu de Janeiro, do kamor bo rabil največ osem ur. Ponoči je De Pinedo natančno pregledal motor in ugotovil, da je letalo v najboljšem stanju. RIO DE JANEIRO, 26. Davi ob 7.5 (po brazilijanski uri) je De Pinedo odletel iz Bahije proti Riu de Janeiro. Razdalja med obema mestoma znaša 1250 kilometrov. Vreme je ugodno. Ob 9. je «Santa Maria^ plula nad mestom Cannavieiras. RIM, 26. (Izv.) De Pinedo je prispel v Rio de Janeiro ob 14.4* i (po brazilijanskem času). Iz Bahije v Rio de Janeiro je rabil sedem ur, kar pomeni da je letel s povprečno hitrostio 178 km na uro. Najbrž bo že Jutri nastopil svoj nadaljnl polet proti Bue-nos Airesu, kjer mu pripravljajo veličasten sprejem. V Bue-nos Aireau si bo privoščil daljši odmor, katerega bo uporabil tudi za natančno pregledanje letala in motorjev. Kakor se predvideva, ostane De Pinedo v Buenos Airesu približno 10 dni. ob 15. v prostorih mi- int^nki ifiii Drsite sairia* Nja«ovo talovamje v Rimu RIM, 26. (Izv.) Včeraj uri se je sestal nistrstva za narodno gospodarstvo gospodarski odbor Družbe narodov, ki je imel svojo prvo "Sejo pod predsedstvom čehoslo-vaškega Člana odbora Ibla. Odbor je takoj pričel s svojim delom in sicer z razpravo o prepovedi uvoza in izvoza. Danes je sprejel minister za narodno gospodarstvo on. Bellužeo člana gospodarskega odbora Družbe narodov in uradnike odborove-ga tajništva. Minister se je zanimal zm razna vprašanja, s katerimi se bo odbor ukvarjal tekom svojega rimskega zaseda nja in na koncu je Želel odboru obilo uspeha pri njegovem delu. inHjnuU Titi« film ; Bravaapešma gwN» RIM, 26. (Izv.) Pred dnevi je bila objavljena vest, da je kongres teveroameriikib Združenih držav odklonil načrt za spremembo izseljeniške kvote, kakor je bila določena doslej. Neglede na to pa prihajajo vsafe dan na izšeljenidki komite prošnje za vpia v kvoto za bodoče poslovno leto. Nekatere izmed prošenj so priporočene od občinskih načelnikov in od drugih organov, ki se na zavedajo absolutne nezmožnosti, da bi se mogle podobne prošnje sploh vzeti v pretres. Občinski načelniki in druge oblasti napravi koristno delo, ako odločno od »vetu jo jo onim, ki se nadejajo, da bodo dobili dovoljenje za vstop v Ameriko, sleherno misel na to, ker so vse podobne prošnje bre«uspeš*ie. KonfimacAJa wm ia izko- rfittftevalc« žoask RIM, 26. (Izv.) Predsednik vlade in minister za notranje zadeve je razposlal prefektom okrožnico, v kateri jih opozarja na člen 16. zakona o konfinaci-jah, ki ga naj uporabljajo proti oderuhom, ženskim izkoriščevalcem in prodajalcem kokaine. Incident mad čožatsklmi ribiči in jiifoslorensko ifna&čno stražo RIM, 26. (Izv.) Vsled incidentov, ki so se odigrali med ribiči-čožoti in jugoslovensko finančno stražo je poslal beneški faši-stovski pokrajinski tajnik Ca-selatti generalnemu tajniku fa-šistovske stranke sledečo brzojavko: «Beneški faiiiaU, ki so z ogorčenjem sprejeli na znanje vest o novem nasilju, ki je bilo izvršeno od jugosiovenske finančne straže proti tovarišem čoSotskim ribičem. Drzni v disciplini, ki je močnejša nad vsako duševno razburjenostjo, prosijo Vašo ekscelenco, da blagovoli posredovati pri kompetentnih oblaetvih za čim prejšnje re-paracijsko dejanje*. Velik lov NEAPELJ, 26. (Izv.) Vsled neumorne preiskave orožništva se je posrečilo odkriti na aver-sanskem polju obširno prestopno organizacijo, ki se je delila v tri kategorije. Aretiranih je bilo 79 oseb. Hipredovonje Kinioncev Zavzetje Snn-Kianga - Cang-Tso-Linov predlog za razdelitev Kitajske ŠANGHAJ, 26. (Izv.) Japonski konzulat potrjuje, da so kantonske čete zavzele Sung-Kiang. Gubernator Šan-Tunga je i>ostal sedaj vsled odstopa šanghajske-ga gubernatorja neomejen gospodar Sanghaja. Gubernator je izdal proglas, v katerem izraža svojo odločnost, da se bo boril proti kantonskim četam do poslednje kaplje krvi. LONDON, 26. V Trstu, dne 27. februarja 1§27. Mado»ln$Ro ozadje upraSa-njo nemSklh utrdb na vzhodni meli Glavno oviro pri rešitvi vprašanja nemške razorožitve, kot predpisuje versailleska mirovna pogodba, so tvorile, kakor znano, nemške utrdbe na vzhodni meji, utrdbe, radi katerih se je poljska javnost upravičeno razburjala, tako da se ©dnošaji med Poljsko in Nemčijo niso mogli nikakor izboljšali, kot bi bilo v interesu locarnske politike in evropskega miru »ploh. Nemci so pač z utrjevanjem evoje vzhodne meje pokazali, da ne gojijo preveč ponižnih namenov napram sosedni poljski državi in da še zmerom računajo z revizijo nemško-poljske meje. Zgodovina nemških vzhodnih utrdb še ni bila napisana in brez dvoma, je v tem oziru še mnogo nepojasnjenega in zanimivega. Ker so mnoge reči, ki so s tem vprašanjem v zvezi, znane samo nekaterim vojaškim izvedencem, se moramo za enkrat zadovoljiti samo z onim, o čemer so predvsem poljski in nemški listi razpravljali v zadnjem času. Graditev trdnjav s strani Nemčije je pomenila kršitev določb versailleske mirovne pogodbe; do tega; zaključka so prišli tudi na konferenci, ki se je vršila pred nedavnim v Parizu. Nemški politiki so se tega očitka branili z vsemi štirimi prav do zadnjega in skušali so dokazovati, da niso v nikakem oziru nepravilno postopali. Sklicevali so se na čl. 180 versailleske pogodbe, ki določa, da bo sistem nemških utrdb na vzhodu in na jugu Nemčije ostal v «do.seda-njem stanju», t. j. v onem stanju, v katerem so se te utrdbe nahajale 28. junija 1919. Nemški vojni strokovnjaki so izrabili besedo «sistem» in so dokazovali, da se z moderniziranjem utrdb ta sistem nikakor ne izpremi-n ja, kajti moderniziranje za>-htevajo nova doba, duh časa, moderni način vojskovanja itd. V tem smislu sta se tudi brar-nila general van Pavels in svetnik Forster, nemška delegata na pariški konferenci. Z graditvijo novih utrdb so Nemci pričeli leta 1920. in so se tega dela, lotili z veliko vnemo, kar v Evropi ni bilo znano. Razširjenje fortifikaeij v Koenigs-bergu pa je proti koncu 1. 1920. zadobilo že tako ogromne dimenzije, da jih ni bilo mogoče zatajiti pred inozemstvom in Nemci so bili takrat prisiljeni opustiti svojo podvodno politiko. Načelniki nemške državne brambe so pričeli brez prikrivanj govoriti o vojnih sposobnostih Nemčije, nacijonalisti pa so celo v listih in na javnih zborovanjih utemeljevali potrebo, da sc vzhodne meje dobro utrdijo, češ da preti nevarnost s poljske strani. Naglašali so celo, da bodo nemške vzhodne trdnjave igrale veliko vlogo v bodoči nemško-poljski vojni in da je Koenigsberg most, ki vodi v Litvo in v Rusijo. Tako se je zgodilo, da se je tudi inozemski tisk pričel razburjati radi tega vprašanja, ki je pa stopilo v vsem svojem obsegu pred evropsko javno mnenje šele tedaj, ko se je 1. 1925. Nemčija pričela pripravljati, da vstopi v Družbo narodov kot njena svobodna in enakopravna članica. Po locarnski konferenci, kjer je Briand poskrbel predvsem za to, da zagotovi varnost in mir na francosko-nemški meji, se je pozornost morala obrniti na nemški vzhod; vse je namreč izgledalo, kakor da se Nemci resno pripravljajo na «korekturo» nemško-poljske meje. Ko je prišlo meseca decembra lanskega leta v Parizu do pogajanj za odpravo medzavezniške vojaške kontrole nad Nemčijo, je gneeral Focli postavil Nemce pred odločitev: vojaška kontrola bo ukinjena 31. januarja tega leta, če bo Nemčija do tedaj ustavila izvoz svojega vojnega materijala v Rusijo in Če bo porušila svoje nove utrdbe na vzhodni meji. Nemci so se znašli pred alternativo: ali ukloniti se in se izreči za nadaljevanje locarnske politike, ali pa kljubovati in si nakopati novih skrbi. Na prvih sestankih v Parizu so nemški delegati izjavljali, da ne morejo popustiti. Tedaj pa je prišel iz Varšave, ki je bila v tej stvari najbolj zainteresirana, odločen protestni glas zunanjega ministra Zaleskega, ki je izjavil, da opazuje Poljska z naraščajočim razburjenjem nemške vojaške priprave; pripravljena je pa tudi braniti do zadnje kaplje krvi svoje sedanje meje. Ta izjava je prišla baš o pravem času in napravila je v Parizu giobok vtis; to tembolj, ker so francoski vojaški izvedenci zatrjevali, da so nemške vahodne utrdbe take, da zamorejo resno ogrošati evropski mir. Tako so se Nemci uklonili. Dr. Stresemann je nemškim delegatom poslal potrebna navodila, da so podpisali vojni pro- tokol, s katerim se je Nemčija obvezala, da bo porušila . na vzhodni meji 34 utrdb in sicer 22 v vzhodni Pruski, 12 pa na levi obali Odre pri Kostrinu in Hlo-hovu. Medzavezniška kontrola je taa ta način končala svoje delo v Nemčiji in nemški politiki bodo sedaj lahko začeli, z večjim upanjem na uspeh, svojo akcijo za izpraznitev Porenja, kar je pač sedaj eden izmed glavnih ciljev nemške zunanje politike. DNEVNE VESTI JL T Alekslj Rafael Rejic V soboto zjutraj ob 5. uri je umrl v visoki starosti 83 let dr. Aleksij Rafael Rojic, bivši večletni deželni poslanec. Doma je bil iz Zalošč občina Dornberg. Poznala ga je vsa dežela, posebno starejši rod. Bil je silno priljubljen pri ljudeh nele kot javni delavec, marveč tudi kot izvrsten zdravnik. Njegova, nedavno (1924. avgusta meeeca) pokojna hči Melita je bila znamenita slikarica. Njegovo politično delovanje pada v dobo, ko še ni bilo razcepitve duhov radi načelnih nasprotij. Skupaj z dr Tonkli-jem starejšim je vodil boj za jezikovne pravice Slovencev. Deloval je kot javni delavec neposredno po dobi taborov, našega prvega narodnega probu janja ?n besed po naših prvih narodnih Čitalnicah. Ni se znašel v razburkanem političnem boju devetdesetih let in čeprav zvest pristaš novo nastale ljudske stranke ter dr. Antona Gregorčiča, ni kazal nikdar one strankarske zagrizenosti kot njegovi mladi politični tovariši. Kot človek se je pokazal dobrosrčnega in je brezplačno zdravil svoje dni vse revnejše slovenske dijake. Njegova preprosta domača tclaž-ljiva beseda mu je privabila klijentelo iz cele dežele. V časih, ko še niso bila razvita prometna sredstva, je hodil po težkih in nevarnih poteh obiskovat bolnike daleč na okoli in pri teh težavnih poteh zamudil po več dni. Rad je pripovedoval o raznih pripetljajih, ki so se mu pri tem zgodili. Z g. dr. Rojcem lega V grob eden izmed prvih borcev na; še narodne ml&dosti. Ako bi mu bilo dano da zopet vstane med nami poln mladeniškega navdušenja in razboritosti, bi moral na žalost pričeti znova. "Velika in vztrajna je bila ljubezen pokojnika do slovenske šole ter ga je vodila v neprestani nikdar nehajoč boj za slovensko šolo skozi desetletje. Zavzemal se je za seznanjenje arstja narodovega — mladih otrok s slovenk. jezikom. Ustvaril je prvi slovenski vrtec v ulici sv. Klare. Slovenska ljudska šola v Gorici je imela v njem krepkega, vstrajnega pobornika in ni njegova krivda, da je edina slovenska šola dovoljena od mesta dobila svoj sedež v odročnem Sv. Roku. Že takrat v zgodnjem razvoju naše-ga mladega nadepolnega šolstva je bil dr. Rojic v prvih vrstah na delu za srednje šole, za paralelke, učiteljišče i. dr. Ta njegova neugnana ljubezen do slovenske "šole ga je dovedla v ostre spore s krajevnimi oblastmi. Pa tudi drugim perečim problemom dežele je iskal neumorno rešitve. Odločno in jasno je zvenela njegova beseda proti načrtu takrat gradeče-ea pokopališča na Grčini v močvirnatem zemljišču. Zdravnik - poslanec je odločno zahteval premestitev umobolnice iz dušljivih ozidij bolnice usmiljenih bratov v ulici Alvarez. V svojem skromnem ambulato-riju je stotinam našega preprostega ljudstva razsipal skrbi in našel vedno prikladno besedo za najrazličnejše težave in bridkosti vseh betežnili, ki so se k njemu zatekali. _ IZ NAŠE OKOLICE S Prošeka nam pišejo: Skoraj nas je sram, ker se oglašamo tako pored k oma v naši «Edinosti». Seveda, ko nam kraška burja močno zapiše okoli ušes, tedaj pa iščemo zavetja. — Mnog^o imamo pisati, ali le kar je najbolj siljenega, hočemo povedati. Kmalu bo tri leta, odkar so začeli gTaditi električno razsvetljavo, in še se nahajamo pri starih «fa^asih». Ne vemo, komu bi hoteli očitati; najbrž naši občini. Smatrati se moramo, da smo zadnji v tem oziru. Cas bi bil, da bi se delo enkrat končalo. Vsake tri ali štiri mesece se vidi kaka novost V zadnjih štirih mesecih so obesili električne luči po vsej vasi. To je najbrž v zabavo burji, da jih nosi z ene strani na drugo. Kdaj bodo grorele, pa ne vemo. Še nekaj moramo povedati. V naši vasi so ustanovili nekako vojaško pripravnico. Mnogo domačih mladeničev se je vpisalo v omenjeno šolo. Ne vemo, iz kakega vzroka so opustili nadalj-ni pouk. Eni se izgovarjajo tako, drugi tako, da morajo delati ves teden in da v nedeljo ne morejo obiskovati pouka. Kaj hočemo reči k temu? Komu hočemo verjeti, ne vemo. Mladeniči! predno napravite kak tak korak pomislite dobro da šola ni — «šala». Kdor se je obvezal za vojaški pouk, naj ga obiskuje. K vsej tej zadevi bi lahko molčali ali ne moremo, ker so naša društva zelo prizadeta pri tem. Najbolj je prizadeto naše Športno društvo. Nekateri gospodje so se izr razili, da je naše Športno društvo krivo, da noče obiskovati mladina v nadalje vojaške šole. Mi pa jim odkrito povemo, da naše Športno društvo ni ničesar zakrivilo v tej zadevi. Vsak član društva se mora držati društvenih pravil, v zunanje zadeve posameznega člana se ne vmešava. Izven društva je vsak svoj gospodar. S tem hočemo končati in upamo, da ne bodo trpela naša društva radi nekaterih oseb. Radi bi videli, da se zadeva reši v najkrajšem čsusu. Potem bomo videli, kdo je kaj zakrivil! Drugič kaj več. v Trstu leze in gre... Zadnji dan življenja — veselega življenja dvorane «Tina di Lorenzo», umirajoči pust — lepa vabila, obetajoča se zabava, vse to na vse pretege nevzdržno vabi. Nasvidenje torej v dvorani «TTha di Lorenzo* danes točno ob osmi uri zvečer! — Ako ne najdete prostora, obrnite se name l — SLarent. Lz nnlfl HL dr. Msnt 9 Trsiu PA ČE O TRGOVSKIH KAVCIJAH Oprostitev prav malih trgovcev od kavcije. Minister za narodno gospodarstvo Belluzzo je izdal novo okrožnico o trgovskih kavcijah, v kateri priporoča občinskim komisijam, naj v uvalevanja vrednih slučajih oproste od kavcije one male tr-govčiče, ki prav res nimajo potrebnega denarja za plačilo kavcije, ker bi morali sicer pustiti trgovino in se lotiti beračenja. Oproščeni bi lahko bili po tej obrožnici revni krošnjarji, vojni invalidi, ki se pečajo s prodajo malih predmetov, revni mlekarji male branjev-ke, oni, ki prodajajo na stopnicah (štantih) in sploh take vrste prodajalcev, ki od drobne prodaje le životarijo. Vse take nesrečne male prodajalce, ki so že misiili opustiti svoje prodajanje, ker niso zmogli kavčiie opozarjamo na to ministrovo okrožnico. Obrnejo naj se s prošnjo do občinske komisije, da jih oprosti kavcije. «XAš GLAS*. Druga, februarska številka »Našega Glasa« je izšla pred par dnevi in je večinoma že razposlana. Kdor se še ni naročil na to lepo družinsko revijo, naj se podviza, kajti januarskih številk je še prav malo na razpolago. Naročnina je malenkostna: 16 lir za celo leto (Inozemstvo 20 lir). NaroČila in dopise treba pošiljati na sledeči naslov: cNaš Glas» — Trieste Casella postale 348. _ Dopolnilo k našemu poročila o banketa v čast Makse Cotlču. V poročilu o banketu v čast g. Maksu Cotiču, kjer je govor o udeležencih, treba čitati: g. Iveša, bivši urednik «Istarske Riječi». Tiskarski škrat je namreč besedico bivši ... požrl. Sedanji urednik «1. R.» je, kakor znano, g. Ivo Mihovi-lovič. _ „Vox Italica" Tak ho naslov novega novinarskega organizma, ki se ustanovi v Rimu. To bo dopisen u-rad, ki si je pos-tavil za cilj obveščati o italijanskih stvareh one inozemske liste, ki radi katerihkoli vzrokov nimajo v Italiji svojih posebnih poročevalcev. Sodelovanje z omenjenimi listi se bo vršilo v obliki tedenskih člankov in pregledov, ki jih bodo prispevali najodli&aej-ši italijanski pisatelji in novinarji. V teh sestavkih se bo slikala Italija* kakršna je danes v političnem, umetnostnem, književnem in gospodarskem pogledu. Članki se bodo prevajali v jezike onih dežel, v katere se bodo pošiljali. Ravnatelj novega dopisnega urada bo Carlo M. Caretta, dopisnik novega milanskega dnevnika «La Notte» in lista «11 Tor-chio», glavni urednik lista «Go-struire» in bivši ravnatelj list« «La Voce di Mantova*. Uradi nove agencije so v Rimu, Piazza di Trevi 100. Leopold Jenke, Borec: Radi pokrajinske pompe tence obrnite se na Politično društvo «Edinost» v Gorici: via G. Carducci, št. 7-1. Marija vd. FtilpčU - Trst: Prinesite nam overovljen mrtvaški list pokojnega vojaka. Katerima t«L ltrio - Slana: Vaša stvar se nahaja še vedno v preiskavi, ker slumsko županstvo, kljub večkratnim požurnicam, ne pošlje manjkajočih listin. Matej Perepai od Antena - Lani-S£e: Z ministrskim odlokom št. 24696 od 3. 2. 1925. je bilo likvidirano sirotam nakazilo Lir. 1250.— + Lir 300.— počenši od 12^. 1922. in pokojnina Lir 1242.— + lir 825. od 1. 7. 1923. dalje z rezervo obroka za vdovo. V januarju t. I. so bile zahtevane neke listine, da bi se likvidiral omenjeni obrok vdovi. Danes smo te listine urgirali. Knjižica št. 13426 se nanaša na provizoriftno podporo, ki je prenehala z definitivno likvidacijo pokojnine. Ivin KoeJanMS pok. Ivana - Ki- bed 2: Z ministrskim odlokom št. 47932 od 8. 7. 1926. Vam je bila priznana pokojnina. Plačilni urad je tudi ukrenil vse potrebno (pož. št. 1013942); potemtakem stvar tiči na zakladni delegaciji v Puli. Obrnite se tjakaj!* Andrej Kozlovič - čeptč: Zadeva je v preiskavi. Dne 31. 1. 1927. je bilo stavljeno vi§ji zdravniški komisiji vprašanje, naj izreče mnei nje glede obolenja, če ima to namreč zvezo z vojaško službo. Isgui ftavron. - UKia 7: Zadeva je bila zaključena z negativnim odlokom št. 387087 od 20. 10 192G. radi nedokazane pravice do pokojnine. Praprotnik - Lokev: Dobili smo premalo podatkov, pa se nam je vendar posrečilo izslediti akt Alojzija Mljač-a Josipova (ne Miljača) iz Prelož št. 17. Akt ni še izpopolnjen, manjka družinska pola. Stopite osebna na županstvo, naj Vam izdajo omenjeno listino na predpisani tiskovini (Mod. 29.), pa pošljite jo nam. Ima BurlS - Baderma: Zadeva je v preiskavi. Čakajo se zahtevane listine od Vašega županstva. Požurite še osebno. Ivan Božič - Socerb: Zadeva je bila zaključena s priznanjem pokojnine v meri letnih Lir 243, ker je pokojni voiak bil oženjen. Aadrljaiič Marija - Odda: Je v teku! 11. 9. 1926. je bil predložen pokojninski načrt likvidacijskemu odboru v odobrenje; smo požurili. Ivan Ban - Bača: Dne 1. 2. 1927. je bila določena zdravniška ugotovitev pri zdravniški komisiji v Trstu. V kratkem boste pozvani. Kmet Josip - Z dren j: Na podlagi višje zdravniške komisije je bil izdan negativen odlok, češ da oboljenje ni v zvezi z vojaško službo. Štefanija vi. Ferrara - Trst: Smo požurili. Za podrobnosti pridite ob priliki v urad. Ivan Sever - Rojen: Vaša stvar je že rešena Vam v prilog; pridite v urad po navodila. M. Petek - Trst: Tudi za Vaše varovance je ugodno- rešeno; pridite v urad po navodila. Alojzija Bajt - Ponikve: Pokojnina Vam je bila likvidirana z dnem 1. 7. 1923 (II. kat. razpredelnice A.) V meri letnih 2160.— glasom kr. odi. 12. 7. 1923, št. 1491. Pokojnina citiranega odloka znaša letnih lir 2400.—, ampak bivšim a. o. državljanom je vsaka pokojnina glasom člena 69 znižana za 1/io. ŠTOBJE: Plačajte; bomo povrni lil Marko Meglica - Vab riga: Zadeva je bila zaključena z odklonilnim dekretom, ker za časa smrti Vašega sina niste dosegel petdeseto leto oziroma niste še šestdeset-1 etnik in je tudi ugotovljeno, da niste nesposobni za koristonosno delo. Tajništvo. pričan, da se je Allicheva le norčevala z njim. To namero, ki je ni prikrival ne Allichevi sami in niti njeni sestri, je zavrnjeni zaljubljenec izvršil sinoči. Ko se je Allicheva okoli 21. ure razgovarjala na ulici pred hišo, kjer stanuje, z nekim moškim, je nenadoma planil iz veže, kjer je č^kal, skrit v temi, ugodni trenetek, proti njej ter jo začel obdelovati a nekim ostrim rezilom po obrazu. Mož je bil silno razkačen in bi bil bržkone ranil ANichevo do smrti, da ni v zadnjem hipu prihitel iz veže neki mladenič, ki je besneža pahnil v stran. Cevtar se je nato spustil v divji beg in izginil, dočim je mladenič, kateremu so se pridružili tudi nekateri mimoidoči, priskočil na pomoč Allichevi. ki je bila vsa oblita s krvjo. K sreči je tedaj privorila tam mimo neka javna kočija, s katero je bila ranjenka prepeljana v mestno bolnišnico. Tam je zdravnik dognal, da je Allicheva zadobila 7 cm dolgo rano na desnem sencu in še štiri druge rane na obrazu; vse rane so bile precej globoke, a k sreči niso bili poškodovani važni organi. Po prvi pomoči je bila nesreč-nica sprejeta v kirurgični oddelek; ozdravila bo, ako ne nastopijo kake komplikacije, v kakih 2 tednih, a obraz ji bo ostal trajno spačen. O dogodku so bili obveščeni policijski organi na komisarijati v ulici Vespucci, ki sedaj marljivo iščejo vročekrvnega zaljubljenca. jo za prvenstveno tekmovanje rezerv. Danes bosta torej na igrišču v-Rocolu dve nadvse zanimivi tekmi. Vsi tisti, ki ljubite našo mladino. in sport, pridite danes. — Kam? Na igrišče v Rocol. S. D. «Adria» Danes ob 12.30 naj bodo pri ro-; janskih obokih sledeči igra)cii Rupena II, Cesar, Počkaj, Vrt££ELCU Od 30—iO.OOO lir škode je naredila nesreča v naši vasi dne 23. t. m. Izbruhnil je požar, ne ve se točno kako, toda v hipu je zajel hlev Jerneja Renota in skladišče mizarja Jakoba Loharnarja, ki sta si soseda, in ju uničil popolnoma. Pri Loharnarjevi hiši so na izpostavljeni strani zgorela okna in vrata ter strešna perot, sicer sta obe hiši brez večje škode. V popolni meri gre zasluga za to občinstvu, ki je iz bližnje in daljne okolice prihitelo ter res z veo vnemo in požrtvovalnostjo krotilo besneči element. Ce bi U pomoč ne bila tako hitra in temeljita, bi danes tudi obe kiši moleli le golo zidov je v zrak. Posebno neustrašeno so nastopili nekateri gasilci iz Kneže, za kar jim vsa čast. Prispela je tudi požarna bramba iz Grahovega, ki pa ni imela več veliko dela. Omeniti pa moram, da so gasilci vrlo disciplinirani, nnh pomoč je bila na mestu črez vsako pričakovanje hitra. Priznanje tudi njim! Vesti iz Istre OPATIJA. Kako doznajemo biti če na zadnji dan poklada, utorak 1. III u Zori Velika športna reduta. IZ DEKANOV. Čital sem večkrat v «Edinosti» razne članke o pijančevanju in njega zlih posledicah ter se odloČil, da podam tudi jaz nekoliko iz svoje vasi o tej pogubonosni bolezni, katera se kljub slabim sedanjim razmeram vedno bolj razširja. Kot da bi ne bilo zadosti raznih nadlog, ki nas sedaj tepejo, kot na primer slabe letine, toča in davčni vijak. — je treba, da še sami pomagamo svoji gospodarski propasti in to s popivanjem in kvartanjem po dva tri in celo tudi Štiri dni v tednu. Kakor po drugih vaseh take in še v večji meri imamo tudi mi v naši vasi razne kvar-tače in pijance, katerim ni zadosti ne nedelja ne pondeljek, in dostikrat tudi ne torek. Dosti je takih slučajev, ko žena dela, skrbi, in se muči za sebe in družino, mož pa v gostilni po ves dan in še več kvarta za vino in denar ter s tem zapravlja ne samo denar, ampak tudi zdravje in s tem sam sili v svojo pogubo. Koliko gorja pride iz tega! BISTRICA Naš trg ima precej pestro življenje in ne sodite * 'to zve-sto molčimo, da j • o enolično in vsakdai plesa smo n. pr. že sreči »sali», upamo, da bomo . tjega. Bilo srečno, saj je 5 vse «v redu». Majhna rska megla zavija sicei is, a razmeroma smo š€ na boljšem od našega t - ti je naravnost v obupni lirskih stiskah. In to b - : naii z vso resnostjo upo -n, ker naše življenje sloni še vedna na starem ali boljše: na večno novem zakonu: «Najprej jesti, nato modrovati.« Če nepristranska sodimo, bomo zaključili ravne tam, kjer se danes, v tem resnem čaeu, tako strašimo, da je med našo duševnostjo in onim nizkim človekom preokorne zunanjosti visok kitajski zid. Da ne gre naša duševna potreba iz te vsakdanje tesnosti, da res ne moremo iz plesne dvorane malo višje in tudi globlje! Že zgolj materijalni nagib bi nas moral prepričati, da gTedo naše naloge par korakov naprej, četudi za/-htevajo malo črto čez udobnost. To velja posebno mladini, ki bi morala izobličiti svojo dušev-nost z bolj moderno snovjo. Prva kaplja ustvarjanja se iztisne iz preprostega zrna na polju, spo poln jen je klije iz kruha, a te-g-a je danes tako malo. — Kakor je naš rojak pesnik Ivan Bile (1839.-1906.) prispeval po svojih močeh k probujenju naroda, tako in še več moramo storiti tudi mL — «Slikal sem noč, vso pusto in sivo---> da bi oko tem silne je zakoprnelo po luči,» tako pravi Cankar. i* Z vedro jasnostjo, okrepljen s svetotajstvi je odšel je davi zarana iz srede ljubljenih svojcev na zadnjo skrivnostno pot zdravnik in bivši deželni poslanec v starosti 82. let, po kratkem boju z boleznijo. V pondeljek 28. t m. ob 11. uri dopoldne prepeljemo truplo dragega pokojnika iz Wše št. 5 v ulici Con-tavalie na domače pokopališče v ploščah pn Dorn-bergu GORICA, 26. februarja 1927. Užaloftena hčerka in ostali sorodniki. Prosi se za tiho sožalje. Venci se hvaležno odklanjajo! ZAHVALA Vsem, ki so nam ob priliki amrti naše ljubljene matere m vdove GmIbi stali ob strani s pomočjo ali tolažbo, vsem, ki 6o pokojnico spremili na njeni poslednji poti ali so na katerikoli načm počastili spomin drage pokojnice, izrekamo našo najprisrčnejio zahvalo. Še posebno se zahvaljujemo č. g. kanoniku Mons. Antonu Berlotu v Gorici, č. g. Venceslavn Bele, župniku v KanaiU dalje se zahvaljujemo zdravnikoma g. Dr. Luigi Cannoniere v Kanalu in g. Dr. Justa Bačarju v Gorici kakor tudi kanalskemu pevskemu zboru. Vrh nad Kanalom, 25. februarja 1927. ŽALUJOČI OSTALL POROČNE SOBE, masivne, parjen bukov les 1760; druge posebno močne, s psiho in ogledalom do tal ali z umivalnikom po cenah, ki so edine v Trstu S Lazzaro 10. Pozor na naslovi 136 IERLITZ-P60L vodi v vseh jezikih. Via Fabio Filzi 23, pouk in pre-237 TRTE, cepljene, kraški refoik, franki-nja, sladčica, gr ganja, briska glera, kla-renca, divje btlfe in razna sadna drevja prodaja trtnica R. Tavčar, Ivanjigrad P-Komen. __._274 VRČE za mleko, rabljene, v dobrem sta-nju, proda Kmetijsko-trgorvvko Dru&ivo, Trst, Raffineria 4 273 ČIST ČEBELNI VOSEK kupuje »Slovenska čebelarska zadruga* v Gorici, Via S. Giovanni 6/1 in ga plačuje po ka- 272 kovosti do L 18 za kg. D03A0IB0ČA PEKARNA IN SLAŠČIČARNA s prodajo likerjev in finih vin, na drobno in na debelo, se proda radi drugih poslov. Naslov: Via Concordia št. 7, Canarutto. GOSPA srednjih let išče mesta kot pomoč hišni gospodinji ali kot samostojna gospodinja. Zmožna »slovenskega, italijanskega in nemškega jezika. Dopisi na tržaško upravruštvo pod «Veščaj> 276 EGIPTOVSKI grafolog pove preteklost in bodočnost in značaj. Gorica, Via Maz-zini 3. IL__277 SOBICA (in brana) m odda gospodični Naslov pri tržaškem upravništvu. 278 MOŠKE obleke, nove, so na prodaj od L 180,— naprej. XX settembre 87/U, desno 271 JAKOB BEVC urar na In itatern Trst, tempo S. OtsKMM S Zlito kupuje v vsaki množini po naj- Tišjih cenah. Krena plačuje višje kot vsi drogi 156 Z a losa raznovrstnih ur in zlateniae SEDLARJU Radi izselitve je na prodaj dobro ohranjen stroj za skubljenje volne in ži&e. Poizvedbe pri Andreju Kline, Gaberče pri Senežečah. 279 NOV AVTO za prevažanje pohištva si je nabavil Gošper Hvalič, špediter v Gorici, Via Vittorio Alfieri št. 5. 280 POZOR! Naznanjam, da sem prevzel od € Vinarske zveze* v Gorici ul,. Fonnica št. 1. na Komu zalogo -vina pravih domačih pridelkov kakor tudi kraškega terana iz lastnih vinogradov, Pristnost zajamčena. Postrežba točna in zmerne cene. Pirec Jožef. 281 100 LEPIH hrastovih debel, pripravnih za vsako vporabo, proda Franc Skapin, VeHko Polje p. Št. Vid pri Vipavi. 282 PRVOVRSTNA šola za šivanje in krojenje. Odpre t je 5. marca. Donda Klampfe-rer, Via Lavatoio 5. 275 IZURJEN poslovodja za trgovino jestvin išče službe. Naslov pri Goriški upravi. 258 PRODAJALKA, spretna moč za manufakturo, in učenec se sprejmeta tako; v trgovino špecerijsko in manufakturno jpri Fr. Repiču v Ajdovščini. _263 ZEMLJIŠČE ob cesti, pri postaji v Štanjelu, pare. št. 914/3, 914/4, pripravno za stavbišče, se proda. Pojasnila se dobijo ▼ restavraciji Stare v Štanjelu._268 ELIZiR CHINA. Jako okusen. Vzbuja tečaost in je najboljše zdravilo proti želodčnim šibkostim in za rekonvalescen-co. Steklenica L 6.— Dobiva se samo v lekarni Castellanovich, Via Giuliani 42. 230 SAMO potom energičnega zdravljenja z Glvkolom s« ozdravi gluvobol, šibkost, ma'»krvnost. cbnemoflost Izdelek lekarne Caslclla novic i«, Trst, Via dei Giu-Haai 42. 229 KVAS najboljše vrste Soc. Ugure Lom-barda po L 5.30 kg. pri F, Raubarju v Ajdovščini. 256 MOTOCIKLISTSJ V novoodprti prodajalni Cremascoli. Via S. Lazzaro (za cerkvijo »v. Antona) dobite vse po'erebščiae. Motocikli Guzzi, Bianchi, Gilera, Har-lev-Davidson in Harlette (motor Puch). 17 BABICA, diplomirana, »prejema noseče. Madennina 10/11._260 BABICA avtorizirana sprejema noseče. Govori slovensko. Slavec, via Giulia 29. 265 BABICA* avtorizirana, diplomirana, sprejema noseče, Adele Emerschitz-Sbaizero, Farneto 10 (podaljšana Ginaa-stica), lastna vila, tel. 20-64._211 BABICA, diplomirana, sprejema noseče. Govori slovensko. Bedulich Ana, Ma-donna del Mare 19. II.___234 BABICA, diplomirana sprejema noseče. Govori slovensko. Bodulich Ana, via Madenna del Mare 19/11. 269 F.lli MONTARULI Trst, Via Genova it 10 (ex Via Campanile) tal 1016 Velika zaloga jestvin s prodajo na drobno In deteclo. Rtž I. vrste .... po L 2•— kg Paradižniki dvakrat kondenziran r- . - 9.1K v knčkih po pol Kg 1-95 Gališki fižol .... . . 2*25 m * { ^g 3 45 Napoljske testenine .... 3*55 . Bosanske češplje 335 iz bera suhega sadja, marmelade, čaj«, kave, biikotov, čokolade, tu- In Inozemskih likerjev, vina v steklenicah itd. po najnižjih cenah. (296) Govori se slovenstd. Govori se slovenski. » -1-: \ ZUCNE mim REKLAMNE CENE ZA VSAKOVRSTNE PREPROGE Preproge za hodnike, predposleljniki, zavese, blago za pohištvo, blazine, trliž itd. OGLEJTE SI IZLOŽBENA OKNA ! V. DROBNIG - Trsoolnn zsleznln In mm Trst — Via S. Carlo 2 — Telefon 267 Brzojavke: IMSkO Plošče železne črne, žlebaste in kotle. — Zavornice za vozove in kočije. — Vsakovrstne potrebščine. — Železni drogi. - Svinčene cevi. Pipe in zaklopnice. — Cevi Mannesmann. (273) FERRO CHINA PISUTU OkrepČevalno sredstvo, predpisano od zdravniških avtoritet proti MALOKRVNOSTI, BLEDICI in za OKREVANJE lf.O LEKARNA ZANETTI - TRST - Via Hazzini Vladni patent zajamčen v 8 do 15 dneh Bilikovasa iMin Bita avMilska iola za tiercikle spepotoitev Trst, Via S. Francesco 10 3is Tečaji od L 100.- naprej. Hitri tečaji L 150.-. Tečaji za reklute po posebnih cenah \ SESOB Naznanjamo vsem zvestim odjemalcem našega slovitega izdelka, da ta ne nosi več znamke SCH1CHT z jelenom, pač pa ime Mžlo ILrCO z znamko škaf se izdeluje po istem načinu in iz istih surovin, ki smo jih do sedaj uporabljali za izdelovanje mila Schicht-jelen in je vsled tega popolnoma slično prejšnjemu izdelku. Gospodinje, ki ste preizkusile dobroto in učinkovitost našega izdelka, rabite od sedaj naprej izključno Samo z rabo tega mila bodete prihranile na trudu na lasu in na denarju. Z največjim spoštovanjem JUH . I. LEVI & Co., FiUME. :BDg PODLI3TE (63) v. I. KRI2ANOVSKA: EMEZA boman Etien je bil že pri vratih, ko gu je Samuel poklical nazaj. — Počakaj, nisi mi še povedal, kje in na kakšen način se bo izvršila zamenjava. — Nič ni lažjega od tega: kneginjine sobe so v prvem nadstropju; okna spalnice in sosedne sobe gledajo na vrt; iz buduarja vodijo polžaste stopnice na majhno teraso, ki je obdana z grmovjem. Marta je že odprla vratca v obzidju, skozi katera hodijo vrtnarji: skozi ta vratca pridem na teraso. Marta me bo tam čakala na vrhu Btopnic in na dogovorjeno znamenje mi prinese faaežiča. — Dobro, pojdi in vrni se takoj! Ko je Etien odšel, je vzel Samuel iz omarice drugo stekleničico, ki je bila podobna prvi, jo taknil v žep telovnika ter se podal v Rutino sobo. V sobi, ki je ležala ob spalnici, je sedela za mizo babica, debela ženska dobrodušnega obličja. Na mizi pred njo je stala posoda za kavo in ko- šek s pecivom. Ko je vstopil gospodar, je vstala in se v zadregi opravičevala: — Baronesa in dete spita; prišla sem semkaj pit kavo, ker nočem delati tam ropota, in da slišim, če bi me kdo pozval. — Le pijte, pijte, dobra gospa Sauf, vi potrebujete moči, — je vljudno rekel Samuel: — prišel sem po listnico, ki sem jo pustil tu zjutraj, ko sem se oblačil; ker pa moja žena spi, ne poj dem tja; bodite tako prijazni in pojdite vi ponjo; tankoj jo boste našli: je to rdeča safjanova listnica s srebrnimi ogli. Babica je naglo šla*, in komaj se je skrila za zaveso, ie bankir naglo vlil v čašo a kavo nekaj kapelj uspavalnega sredstva. — Oprostite, gospod baron, na noben način nisem mogia najti listnice, — je rekla t zadregi vmivša se babica — Torej pojdem sam; imam v listnici opravilne listine, — je odgovoril Samuel in se tiho podal v spalnico, ki je bila slabo razsvetljena s nočno svetilko, in previdno stopil k postelji, poleg kamere je stala zibelka pod čipkastim zagri-njalom; bleda in izmučena Ruta je spala; na1 posteljni omarici je stala čaša s pijačo; Samuel jo je vzel v roke in tudi vanjo vlil nekaj kapelj uspavalnega sredstva; komaj jo je pqptavil zopet na prejšnje mesto in spravil stekleničico v Zep, se je Ruta zbudila in njene velike, črne oči so se začudeno uprle v moža. Da ne bi vzbudil v njej kakega suma, se je bankir sklonil v k njej in jo vprašal: — Kako se počutiš, Ruta? Bila si tako slaba danes, da sem bil v skrbeh. Žarek radosti se je pokazal na obličju mlade žene. — Ah, Samuel! Ce bi bilo res, kar govoriš, bi mi zadostovalo, da. bi se mi povrnilo zdravje. IMjela je moževo roko in jo nesla k svojim imfamtn, — če bi me ti vzljubil, — je pristavila, — bi posvetila vse svoje življenje tvoji sreči! V sobi je vladal polmrak, zato ni Ruta opazila prisiljenega nasmeha na bonkirjevih ustnih. Vendar pa se je sklonil in poljubil Seno, nato je sedel k njej na posteljo in dejal prijazno: — Umiri se, Ruta; ti si zelo racburjenat sli hočeš p*ti? Na njen pritrdilni odgovor je dvignil ženino glavo, nesel k njenim ustoom pripravljeno čafto ter JI dal izpiti nekaj potokov tekočine. — Zdaj spM — je pristavil in ljubeznivo Sel m roko po njenem Čelu. — Hvala! Zdaj se pučutlm prav dobro, — je zacepetala s hvaležnim usmevom Ruta ter zaprta oči. tNo, za nekaj ur sem prost njunega nadzorovanja, je zadovoljno pomislil bankir in se vrnil v svoj kahinet. Več kakor dvajsetkrat je z mrelično nestrpnostjo pogledal na uro, dokler se ni končno pojavil Etien.' — Hitro, gospod baron, prinesite otroka; \»e je pripravljeno, ne smemo izgubljati tama. Pri teh besedah je vzel izpod plašča c ulico in jo položil na pisarilo mizo: — Tu je Marta poelala srajčico, čepico in plenice s kneževskim grbom, da oblečete otroka v. to perilo; zdaj ni mogoče odlašati: grofica An« tuaneta bi mogla nepričakovano priti v sobo. — Dobro, pripravi mi pla&č, dokler ne pridem z otrokom. Ko je Samuel vstopil v ženine sobe, je videl babico naslonjeno vznak na hrbet naslanjača. Spala je trdno. Tudi Ruta je spala. Bankir je zaprt s ključem oblačilnico, stopil k zibelki in previdno vzel otroka iz zibelke. Z Etienovo pomočjo je oblekel malčka v prineseno perilo, gpa pokril z lahko odejo, ga skril pod svoj plašč ter šel z Rtie-nnm po skrivnih stopnicah v vrt. Ril je tako zaslepljen s sovraštvom, da je njegova vest docela zamrla; niti žilica ni vztrepe--fr^ifr, v njem, ko je izvrševal svojo zločinsko namero ter izročil usodi bitje, ki je po njem zadobilo življenje. IV. ▼ Trato, dn« 27. Mrmarja 192F. TRNOVO PRI BISTRICI Trnovski posestniki so odstopili okrajni kmet. zadrugi okrog 120 ha zemljišča «V gorah* za napravo zadružnega planinskega pašnika, oziroma so naredili zakupno pogodbo za 20 let. Zadruga. zgradi Že letos hlev za 150 glav goveje živine, gnojno jamo in napajališče. To pa je le del njenega načrta, ker pozneje namerava zgraditi hlev za mlečno živino in svinjake, kjer bi s posnetim mlekom redila mlade prašiče. Načrti podjetne zadruge so vse hvale vredni in njih u-dejstvitev bo blagodejno vplivala na kmetijstvo, posebno na razumno živinorejo naše in sosednih občin. Podrobnosti o tem zanimivem načrtu bomo poročali v prihodnjih- dneh. Pred par dnevi je kupil posestnik Benigar št. 66 20-meseč-nega čistokrvnega bika sive Švicarske pasme. Kmet. urad v Reki je prispeval tretjino kupne cene. Žival je precej lepa, mišič-nata, lepega života in kaže biti dober plemen jak. A ni vse v tern in kmetovalci ne smejo zahtevati od živali čudežev. Treba je računati tudi s pravilno vzgojo telet, z lastnostmi krave-matere itd. Tudi se ne bodo krave ubrojile, dokler so bolne na spolovilih. Gotovo jih je c.-kužrnih nad 80%. Treba bi bilo korenitega in splošnega zdravljenja, drugače bomo zaman govorili o umni živinoreji. V to je prvi poklican obč. živinozdrav-nik, ki je plačan od občine, in živinorejska komisija, pred vsem pa živinorejci sami, ki prav lahko izračunajo velike gospodarske zgube, ki jih povzroča ta bolezen. Gospodarstvo SEM SNA, E.MET. POTREBŠČINE Tržaška kmetijska dra£ba v Trsfn ima v zalogi: Semena, vrtna in poljska, dospela i/. Nemčije. Trave ia detelje zajamčene zadnjega pridelka, detelje brez prede-nire. Runo kmetijsko e&9&y*i ročno in vprežno; j^ocirukano žico za vinograde, šape okolic aneeljane umetniške stopnice, ki bodo vodile naravnost v krematorij. Okolica krematorija bo okra-šena s kipi in z umetnimi ribniki. Krematorij bo zgrajen po predpisih najmodernejše tel oike. Mrtvaške krste bodo dvigal^ posebnim dvigalom najprej ^dvorano, kjer se bo vršil zadnji mrtvaški obred, nato jih bodo spuščali z dvigalom naravnost v električno peč. Peč je zgrajena tako, da je mogoče videti v njono notranjost. Pokojnikovi sorodniki bodo lahko prisostvovali sežiganju mrliča v posebni sobi, bi bo imela okence, skozi katero se bo videlo v peč. Sežiganje bo trajalo približno eno uro. Nato bodo uslužbenci krematorija pobrali pepel pokojnika, ga spravili v posebno posodo ter ga izročili sorodnikom. Dra^ftecu ablrka Stari nos lovec lord Carnarvon, ki je v novembru leta odkril v druSbi ufc^njaka Carterja grobnico faraona Tutankarnena iz osemnajste dinastije in ki je kmalu nato umrl — pičila ga je bila strupena žuželka — je zapustil kr&ano zbirko, vredno 80.000 funtov šter-lingo-v (skesaj devet milijonov lir), To dragoceno zbirko je kupil te dneve mestni muzej v New Yorku. Lotarljsko itivlft« iz arofc-ma da« 2S. Mbrvuja 1927. BARI 40 41 85 33 54 FIRENZE 82 36 65 77 3 MILANO 20 11 52 86 21 NAPOLI 61 66 56 7 32 PALERMO 29 27 40 34 4 ROMA 55 35 70 11 1 TORINO 21 65 18 IG 33 VRNEZIA 18 75 80 13 56 J52ICNIK: iz ripfvske Mm Upam. da ne nastane sedaj še novo pohujšanje radi naslova iefra članka. Saj se bo hitro razumelo, ko pravim pohujšanje iz vipavske doline, da ne mislim pohujšanja, ki bi res prihajalo iz te naše lepe in poštene doline. Mislim marveč pohujšanje nad jsziko»lovnim razpravljanjem o imenu vipavtkafa potoka Hublja v Edinostih od 9., 11. in 23. jan. in od 1.. 3. in 10. t. m, V vipavski dolini je torej samo nedolžni posredni vzrok pohujšanju, prava krivca sva pa bila midva^ Jos. Jarca in jaz. A od naju dveh sem gotovo jez večji krivec. Prvič ker nisem pridržal za se svojih pomislekov proti čisto postranskim opombam g. Jurce o nastanku in pomenu imena našega Hublja. Povrh se skrivam pod krivim imenom, kakor da se zavedam, da je moje «jezičenje» pobuj-šljivo. In ker sem bolj kriv, čutim morda tudi večjo potrebo, da bi se opravičil: namreč da prav za prav ni bilo treba, da bi se radi javnega razpravljanja o imenu Hublja tako zelo pohujševali, ne tisti, ki so ga potrpežljivo sledili, ne oni, ki so nestrpno preskakovali dotične Članke. V svojo opravičbo torej in, če mi g. Jurca dovoli, tudi v njego-opravičbo, dasi je on prav nič ne potrebuje spričo svojih zanimivill in pou&nih člankov, bi se drznil vprašati takole. Ali se vam ne zdi, častiti pohujlanri, da je v tem jezikoslovnem prizadevanju okoli naših imen nekaj, kar je umestno in koristno radi nas vseh vkupaj, ki nam je ta dežela prav naša ljuba domača dežela? Ali se vam, častiti pohujšanci. ne zdi torej prav, da se udeležujete tega prizadevanja tudi vi vsaj kot posiušavci in brav-ci? In končno, Če se po tem prizadevanju eno ali druflro naših imen še bolj pojasni in dokaže kot zares na&e, ne zdi li se vam, kakor da bi v ljubljenem licu spet ena poteza več postala bolj izrazita in prikupna, ko se nam v njej pojavi ista prvotna pristnost ki jo čutimo v svojem jeziku? Če vas je zares treba vsega tefa vprašati, Častiti pohujšanci, kako se mi zdite kratkega vida in hladnega srca! Razpravo med g. Jurco in menoj je pa vendar treba zaključiti, ne zato da bo konec pohujšanja — iz vipavske doline, nego zato, ker sva že povedala vsak svoje, g. Jurca svoje razloge in jaz svoje dvome, in ker ne kaže, da bi se najino mišljenje o razlaganju imena Hublja vsaj za sedaj moglo spraviti v Se večji sklad. Sedaj, ko je g. Jurca v svojem zadnjem članku končno izpričal, da se tudi v domači govorici sklanja Hubelj, Hublja, Hub-lju, ne morda Hubeljna, Hubeljnu, je ustreženo poglavitnemu mojemu pomisleku proti njegovi metodi j in je hkrati, s tem morda bolj ko s njegovim razlaganjem, dokazano, da je Hubelj pristno slovensko ime._^ DAROVI Družina Cokova «Pušen» iz Lo-njera daruje Š. D. lir 20.— v počastitev spomina fiastitega g. Antona Čoka. V počastitev spomina blagopokojnoga prečastitega gospoda Antona Cok-a daruje g. Rado Sre-botnjak - Lokev Lit 10.— za »Šolsko društvo». Priposlovilnem večeru g. Frana Ladica, učitelja v Šmarjah, je darovalo omizje Lit 67.40. Srčna hvala! " LISTNICA UREDNIŠTVA. «*Jorski»: Obrnite se do našega poduredništva v Gorici, kjer boste dobili pojasnila po navodilih glavnega urednika. SIlfMSllfi deisvski. oMfltO, kiflsusčo in §is9tifirsko društvo Jairoi" vpisana zadruga z omejenim poroštvom Trt. Cfttaii ipiji, litetria 16 (Sv. m) vabi lia XXI. redni oKni zbor ki se bo vršil v m«d*ljo 28. marca 1.1. ob 16. oži v društvenih proatorih DNEVNI RED: 1. Pozdrav predsednika. 2. Poročilo tajnika. f & 3. Poročilo blagajnika. 4. Čitanje revizijskega poročila za 1. 1926. 5. Odobrenje letnega računa za 1. 1926. 6. Volitev odbora. 7. Volitev načelnišiva. 8- Volitev za likvidacijo društva. 9. Slučajnosti. (315) ODBOR. TRST, dne 27. februarja 1927. Ako eto določeni ari ne bi bile navzoče zadeetno število članov, se bo vršil občni zbor ura pezneje in bo sklepal ©b vsakem Številu navzočih. u Sram un Trst — ¥1« XXX ittthre It. S/l D«speli so ne v! psaladtuki vzorci iz svile. Danes 27., jutri 28. t. m. in v sreće 1. nrarca VELIKA RAZSTAVA (odprta ve« 4an) Navadni klekuki L ; Obnove L »— Um žstts posteljno psrie 1 kg: paij«eeL25 bal}*e L 33.— nseki« L M.-, 4«.- in 53.-bolji« Trsta L 65 in 73 Puh L 115.— Potiijaive cerine in posktiae prosto po jK>Tzei*» od L 75.- * up rej. Vzorci brezplačno. Vr»sitet in zamenjava dovoljena. BmĐIKT SACHSBL 237 Plsai,.L&b«« it. 7 (Čavko) se na javni dražbi v paodeljtk, dna 7. EžAT^a i827 ob 9. ura dopoM&e, v AjdOTtičiisi, na sodišču, posestvo, obstoječe iz hiše Stev. 64 v Ajdovščini, z gospodarskimi poslopji in drua© liiše v Ajdovščini štev. 78, to je stavbeni parceli 152/1 in 89/1 d. o. AjdovSCina ter gozd, parcela 1047/2 d. o. Lo-kavec in travnik, parcela 668 d. o. Ustje. Hiša stoji na glavnem trgu v Ajdovščini in je pripravna za gostilno in mesnico, kateri obrti se v njej izvršujeta. Cenilna vrednost obeh hiš zna£a L 151.200.—, goada L 3100.—, travnika L 35.900.—, najmanjši ponudek sta hiie L 75.600.—, za gozd L 2060.—, za travnik L 23.930.—. Dražbeni pogoji so na vpofdod pri kr. Preturi v AjdorSčtni. Pojasnila daje tudi odvetniška pisarna dr. Fornazarič-a v Ajdovščini. (316) Z&ozfrivnISk! imknMortJ Trs«, Vi« StlttfMtM« i od 9-1* In od 15-20 ob nedeljah in prazalh od 10-12 Dtžalanl dobijo popust za potne stroške. Ljudske cMe. 2t3 Ljudske cene. □□□□□□□□□□□□□ Ako imate ZA POPRAVITI URE IN ZLATE PREDMETE, okrnite se k tvrdki N. BORSATT/ & F/GL/O V TRSTU ki ima lastno delavnico nad 40 leL Največje jamstvo, poštene cene. Velika Inbtra ur. zlatenine. Kupuje in prodaja slalo in srebro. Govori se slovensko. 270 Pazite na ime N. BORSA TTI& Figlio CORSO VITT. EM. III N. 47 bliza lekarne Rovis (Piazza C. Goldoni □nnnnnnnnnnno Je pohlepen in misli; Kaj bi dal, da bi se mi povrnile glisto. Tedaj mi bi dala niđnio ČOKOLADNI BONBON a li 8 i b A PROTI GLISTAM, ki ima tako izboren okus in uniči vse gliste. V zelenih zavitkih po L. i. -Prodaja se v vseh lekarnah. ČOKOLADNI BOaSCH PSfTI GUITCM Kcml£R»-iek«»iiki tavod .AH« M»4««ta Salul«* • C«*. R«ff- GoJinj ■ Trt«st«. S. Otacomo. OUni laslepaU ia sal«2alk ta U«J]J® b« koloo^c! AMfo Cccfccl - Trieste. Via S Nlcal6 ti HA MORJU. V HRIBIH IN NA LETOPlSĆU IMEJTE PED NO NA RAZPOLAGO ..rfKRIBO" 2A ZDRA9JE PASIH OTROK. z mazilom FARMACiA SPONZA Trst - Via Tor S. Ptero 10 Pazite na poairedbd Dobiva se v vseh lekarnah PCMA4A PMZm mraiAUvKttt iKAikhM i; 4t Htcu£wiw m AfiOAATT&RvVOftl msmmc\ viaCorooeo-25 RajDft csne pisčujsni za 136 luia, zlati«. Us>c, di-h»Jii>. vldar. jaaik«- cmm. nu£k, vevsric, krt«T. dtrjMt in do- S*r«,etnafo »e mačih sajcsT itd. itd. po«1J«ive p® posti. B. »iUspacIi - Trst Via Casare BtMUi 1«, II. nsd., vrata 15 Iirtblig.lWillliigildi J« prtitUla svojo dobro založeno skladišče poljedelskih strojev ssa Piazza Goldoni lO Plugi znamka «divji prasec» in druge vrste vsake številke. Plužna telesa za lesene gredlje. Brana, lahke in težke, na dve alf tri vrste. Slajnoreznlce in noži. Mlin za gnojila (mletje nitrata) i. t. d. (313) Velikanski dohodi dunajskega POHIŠTVA navadne in flnejše vrste ki se bo prodajalo po starih, nizkih cenah. Na drobne. Hm debelo. Največj'e jamstvo. R. CAMPONOVO Vlale XX Settembre 33 - Trst Tel. 793 133 Mete imeti zlit pridelek? m semena A COMP irti:! 290 Trst — Via Macchiavelli štev. 20 — Trst Dobili smo tudi če£ki cves rs seatc. - Na željo pošiljamo breplačno letožnji cenik. ZENNARO & GENTILU TgffT Sklidii^a: Via P. L. da Pa'astrina 3. tel. 223. Pradaja na drobno I RJI a Piazza in Via Renato Imbrianl, tel. 2689. Prosta iuka: Skladih« 4 NajveCJa skladišča julijske Krajine tu ženskega percelaaa stare in odlikovane tovarne R1C11ARD-G1NOR1 Doccia (Firenze) s akUdišći za transi ia izo. Potrebš4i*e TRST, Vte Mtftfa vtCCMfi 3 Napeijave z motor. r nem. Popravila. ttrespla^a p«ajk w v«x»mJm travniška in cvet- JCmetovatci in vrtnarji, Pozor/ Prist«a in zaj«mčewo kaljiva poljska, vrtna, lična semena dobite le pri tvrdki ,;mmmr v mć, fm ^ia mm $i. 4 Vsi stalni in večji odjemalci dobijo zastonj poučno knjižico iz vrtnarstva, ki jo je izdaia tvrdka. Lastnik: JUST UŠAJ, agronom .S Poročna sobs iz masivnega lasa Jedilna soba lakirane kuhinja Possmszttt Ks'^šiva Žeiszno pohištvo g&msmm&o mm ^insi.trst Via Rečtori 1 — Via iVIaieaiieOii 7-13 TBOOSK9 CBRTtlA ZASRSS« 0 Vili registravan« zadruga z neomejenim jamstvom U« m*M 20, pritličja ivs&al XXX ottobre) - Tel. 1G-04 -o d a o Obrestuje hranilne vJoge po 5°f0 Veije vlog«, vasmi« na odpoved, po dogovoru. Davek na obresti plačuje zavod sam. TtfitVCEM IN etflTItJKOM OTVARJ« TEKOČE ČEKOVNE RAUJKE. Sprejema tudi vloge na tekoči račun v DINARJIH ter jih obrestuje najugodnejše. — Daje posojila na menično poro5tvo in zastavo vrednostnih papirjev ali dragocenosti. Eskomptira trgovske efekie. Uradne ure oal 9-127» tiop. In od 27>-4 pojs. i?o irr UUBUMmiUk ^HEĐSTNA B&NM PODRUŽNICA U TRSTU Kaniti ii iwn Surin fit.SN.3U Tolefon 5—18, 22—98 CENTRALA V LJUBLJANI Klavaiu ia rtzem ĐissiN &MM8.- Tetefon 5—18, 22-93 Obrestuje vloge na vložnih knjižicah po % na tekočih računih po 5%, vezane vloge po dogovoru. - Prejema DINARJE na tekoči račun in jih obrestuje po dogovoru. Izvršuje vse v bančno stroko spadajoče posle. 122 Podružnice: GORICA, Brežice, Celje, | Ćernomelj, Kranj, Logatec. Hajprikladnejša zveza z Jugoslavijo. Blagajna i« odprta od 97s-127> In od 1472-16 Podružnice: Metković, Novi Sad, Ptuj, Maribor, Sarajevo,