i $ra s ico a k r o té. * LETO II. - Štev. 8 KOPER, 24. februarja 1951 ICoIiko Biewik nar^Snikov na iISTRSKI TEDNIK« ■ boš pridobil v tekmpvanju na čast desete obletnice ustanovitve OF? Cena Letna naročnina 159 din — za Jugoslavijo 209 din Delavci si bodo sami! upravljali podjetja,’!] Na svoje» drugem rednem zaseda- j nju, ki je bilo v Kopru v začetku tega "? meseca, je Istrski okrožni ljudski od-S bor med drugim sprejel tudi odlok oj upravljanju gospodarskih podjetij poj delovnih kolektivih. Delavci in nameščenci najvažnejših ; podjetij okrožja so že dalj časa zah- » tevali, naj se sprejme tudi pri nas pdlok, podoben jugoslovanskemu zakonu o delavskih svetih, ki daje to-f varne, rudnike, prometna, prevozna,' trgovinska in druga podjetja v u-pravljanje delavcem, po delavskih svetih. Ta zahteva je bila popolnoma upravičena, saj ljudstvo Istrskega o-krožja koraka v socializem, vzporedno z jugoslovanskimi narodi in sprejema 1 po njihovem vzoru vse tiste oblike družbene ureditve, ki pomenijo poglabljanje in razširjanje demokracije. Naši delavci so izrazili to zahtevo V 52-tih resolucijah, z 4824 podpisi. V Obrazložitvi predloga odloka, je tovariš Beltram med drugim dejal, da tako zanimanje našega delavstva vzbuja upravičeno zadovoljstvo, zaradi te ga, ker ljudska oblast vidi in mora videti v tem odločen in pozitiven odnos delovnih kolektivov do svojih podjetij in tovarn. Zato je popolnma pravilno, da izročimo delovnim kolektivom ali delavskim svetom uptavoi podjetij in tovarn. To zahtevo našega delavstva tembolj upravičuje dosedanja praksa in izkušnje v podjetjih Nardone, Arrigoni v Umagu, Ampelea v Izoli in številnih drugih primerih, kakor so jih prikazali delegati v diskusiji o predlogu odloka. Zato je bil predlog na zasedanju tudi enoglasno sprejet. Po sprejetju odloka o upravljanju gospodarskih podjetij po delovnih ko liktivih, ki pomeni revolucionaren korak v smeri uresničenja socialistične demokracije pri nas, mora biti skrb vsega delavskega razreda, da se odlok pravilno in čimprej uresniči. Zato mora vsak delavec in uslužbenec podrobno poznati novi odlok in delati za njegovo čimprejšnjo uresničenje. Na volitve delavskih svetov, ki bodo pri nas od 12. do 25. marca, se morajo še posebno dobro pripraviti posamezne sindikalne podružnice podjetij in tovarn in na svojih občnih zborih, ki so te dni, obširno razpravljali tudi o tem. Posebno odgovorna naloga sindikalnih podružnic pa je, da skrbijo za pravilno izvajanje odloka in vsestransko dvigajo svoje člane, da bodo postali še bolj sposobni in zavedni upravitelji svojih podjetij. Odlok o upravljanju gospodarskih podjeftij po delavcih je tudi poleg jugoslovanskega zakona edinstven v socialistični praksi. V razvoju socialistične demokracije doslej še ni nobena druga socialistična država uresničila stare zahteve delavskega razreda, d'a delavci sami vodijo podjetja. Demokratičnost tega odloka pri nas je izražena v določnah, da imajo delavci po svojih dveh organih — delavskih svetih in upravnih odborih — neposredno kontrolo in vodstvo vsega poslovanja podjetja. Da sta ta dva organa dejansko predstavnika delavcev, nam priča še določba, da morajo biti najmanj tri četrtine članov upravnega odbora delavci v proizvodnji. Omenili smo, da je ta odlok poleg jugoslovanskega zakona edinstven v socialistični praksi, kajti te zahteve delavcev tudi ni uresničila Sovjetska zveza v 32 letih od oktoberske revolu. čije, kajti tam delavci nimajo nobenega vpliva na vodstvo podjetij, ki so v rokah postavljenih direktorjev. Medtem ko gremo pri nas po poti jačanja in širjenja demokracije, v Sovjetski zvezi utrjujejo svoj birokratski aparat. Dejstva naše socialistične izgradnje in jačanja ljudske demokracije so argumenti, pred katerimi informbiro-jevski revizionizem izgublja tla. Njihova lažna in klevetniška gonja je samo dokaz njihove nemoči. Odlok Istrskega okrožnega ljudskega odbora o upravljanju podjetij po delovnih kolektivih je vse naše delavstvo sprejelo z velikim navdušenjem, saj je dejansko izraz naše politične in gospodarske moči in napredka našega okrožja, ter pomeni velik korak v nadaljni poglobitvi socialistične demokracije. Revolucionarne spremembe v načinu upravljanja gospodarstva bodo brez dvoma pomagale, da se bodo še bolj razvile ustvarjalne sile naših delovnih ljudi in da bomo še hitreje - in odločneje napredovali v graditvi socializma. V Bujaii je zasedal JKrajni ljudski odbor V prisotnosti skoraj vseh delegatov je bilo v nedeljo v Bujah okrajno zasedanje ljudske skupščine. Zasedanje je začel tajnik Okrajnega ljudskega odbora. Zatem je govoril predsednik bujskega okrajnega ljudskega odbora tovariš Anton Gorjan, ki je prikazal lanskoletno izpolnjevanje planskih nalog. Dalje je govoril o nalogah za izpolnitev letošnjega gospodarskega načrta v bujskem okraju. Maršal Tilo je govoril na partijski konlerenci gardne divizije Tržaški SI©W®Bt©i si bodo 'Jugoslavija ni več osa za neodvisnost in t IL partijske konference gardne divizije, ki je bila pretekli teden, se je udeležil tudi maršal Tito. Imel je ob štej priložnosti daljši govor, v katerem je obravnaval vprašanja partijske discipline, notranje partijske demokracije in demokratičnega centralizma, nato pa pojasnil, kako Partija uravnava jugoslovansko zunanjo politiko. Poudaril je, da je trenutni smoter jugoslovanske države, da okrepi socialistično) domovino in ustvari socializem, da 'ne dovoli, da bi prišlo do obnovitve kapitalizma in bi država izgubila neodvisnost. Kadar torej Centralni komite določa linijo Partije v zunanjih vprašanjih, upošteva koristi jugoslovanske socialistične države, mir na svetu in mirnejše sodelovanje med narodi. Opozoril je nadalje na že znane okolnosti, v katerih je Jugoslavija prejela od Amerike in nekaterih drugih zahodno evropskih držav pomoč v prehrani. Zaradi suše je grozila lakota. V vzhodnih državah Jugoslavija ni mogla pričakovati pomoči, na zahodu pa so pokažali pripravljenost pomagati. Zakaj? Zato, ker je to tudi njim v prid, ker računajo, da bi se Sovjetska zveza, če bi Jugoslovani podlegli, preveč okrepila in ogrožala tudi njih. Oni pri tem niso imeli samo dobrodelnih namenov, ampak tudi politične. Jugoslavija pa ni ime- Peto plenarno zasedanje CK KP Slovenije V dneh 16. in 17. februarja je bilo V. plenarno zasedanje Centralnega komiteja Komunistične Partije Slovenije. Na dnevnem redu sta bili poročili tov. Franca Kimovca o Problemih ljudske prosvete. Po obširni in temeljiti diskusiji o obeh poročilih je plenum spe je l sklepe o nalogah Parti, je na področju sindikalnih organiza- • cij in resolucijo o ljudskoprosvetnem delu Partije. Obenem je poslal pozdravno brzojavko Centralnemu komiteju KP Jugoslavije in tovarišu Titu. Nov uspeh solkanskih mizarjev la političnih namenov, ampak je prejela pomoč zato, da bi prebrodila krizo v prehrani in se okrepila kot socialistična država. Potem se je maršal Tito dotaknil že prav tako znanega jugoslovanskega stališča do korejskega vprašanja. Dejal je, da so obsodili napadalnost, sedaj zavzemajo stališče aktivne nev- Id si je s svojo dosledno ir pridobila vel ugled posfawili nov Scuff u mi dom goslovani prizadevajo, da bi odvrniR vojno nevarnost od svoje socialistične države, kolikor je pač mogoče in da ne bi bili osamljeni. S pravilno zunanjo politiko se je posrečilo, da niso več osamljeni. Jugoslavija danes zanima ves svet, ne le posamezne vodilne ljudi, ampak široke ljudske množice. Pridobila si je tak ugled, da je tudi najbolj umazana sovražna propaganda ne more več oblatiti. Nato je maršal Tito obrazložil še linijo jugoslovanske Partije v primeru napada na Jugoslavijo. Jugoslovanska Partija, je dejal, je že postavila čvrsto linijo v glavnih obrisih. Določila je smer v primeru napada na Jugoslavijo ju napadalnosti v vsej Evropi, saj je v Evgopi najmanj možna lokalizacija. Tisti, ki si žele takšne _________________________'■ vojne, naj to upoštevajo. Za primer napada je Jugoslavija že podvzela nekaj uspešnih ukrepov, glavna linija Partije pa je, borba proti napadalnosti sploh in proti napadu na Jugoslavijo posebej. Borila se bo samo tedaj, če bi prišlo do napada in če bi šlo za njeno neodvisnost. Oborožuje se s pomočjo domače vojne industrije, ker bi Jugoslavijo še bolj obrekovali, če bi sprejemala od zunaj izdelano orožje. Jugoslovanski narodi pa so si skovali najmočnejše orožje, to je moralno politično ter notranjo enotnost ljudstva in Armade. Informbiro-jevski blok si najbolj želi omajati notranjo enotnost jugoslovanskih narodov. Toda jugoslovanski narodi to lahko preprečijo in bodo tudi preprečili. Kmalu bo minulo trideset let odkar se je zrušil pod udarci divjaškega fašizma Narodni dom v Trstu, simbol in središče slovenskega kulturnega udejstvovanja na Primorskem. Za njim so zaplapolali drugi kulturni domovi, ki so jih naši rojaki postavili s žulji svojih delovnih rok in z od ust pnitrg animi prihranki. Ostala so pogorišča, ki so nemo klicala osveto in čakala dneva, ko bo propadlo nasilje iin dana zopet slovenskemu življu možnost na človeku sposobno življenje. Prišel je dan, ko je-res propadla fašistična tiranija in zatirano slovensko ljudstvo je obisvetila zarja svobode. Sprostili so se ljudje in skušali začeti obnavljati, kar je bilo pred dolgimi leti prekinjeno. V Trstu so se ohranile slovenske kulturne ustanove. Predvsem' slovensko gledališče kot središče našega kulturnega izživljanja. To. da manjkali so , prostori. Oblast ni kazala nobenega razumevanja, da bi popravila vsaj deloma krivice, ki so bile narejene slovenskemu življu, za časa fašistične okupacije. Medtem ko Ankaranski zadružniki bodo gojili to, kar največ izda POSADILI BODO NOVE POVRŠINE S POVRTNINAMI trainasti, to je, da se ne strinjajo v vsakem primeru z ukrepi, ki jih izdaja in dela večina Združenih naro-doav, ker je to včasih v nasprotju z jugoslovanskimi načeli. V tej zvezi je omenil glede Kitajske, da so se jugoslovanski narodi veselili, ko je zmagala tam revolucija, prav tako so se veselili, da je v severni Koreji ljudska republika, ne morejo pa se strinjati z njuno napačno zunanjo politiko, v katero ju je pahnila SZ. Korejski primer pomeni stalno nevarno žarišče za svetovno vojno in to tembolj, ker korejsko vprašanje zapletajo tudi mnoga nerešena evropska vprašanja in groze z vojnim požarom tudi tu. V takih okoliščinah si Ju- Odikar so se prejšnji kodom! in po-lovinarji odločili za skupino gospo-, darjemje, je življenje v Ankaranu in v okolici šlo novo pot. Od tedaj je mimilo že novembra lani dve leti. »Pa vendar nam me gre vse gladko, ka-kar bi kdo mislil«, je pripovedoval zadružnik Vatovec, ko sta s Kocjančičem pred zadružnim poslopjem v vrtu urejevala »konzerve«, kakor sami pravijo toplim gredicam. »Lani nam je suša prizadejala veliko škodo, tako da se zdaj moramo boriti za polento, ki je za nas najtemnejša hrana. Sicer za kruh nismo v skrbeh, mesa in vina nam prav tako ne manjka. Ampak če pri naši hiši ni polente ne gre vse prav«. »To že« je pritrdil Kocjančič, »vendar ni to ta nas največja težava, Več nam zadnje dni nagaja vreme, ki nas o-vira pri spomladanski setvi«. »Ta dež«, je skoraj nejevoijno pokimal Vatovec. »Da bi ga ne bilo, bi V najmodernejši tovarni pohištva »Edvard Kardelj« v Novi Gorici so solkanski mizarji izdelali v 120.ih u-rah novo spalnico, medtem ko so v star.i tovarni potrebovali za isto delo 330 delovnih ur. Ko bodo v tovarni montirali še nadaljne stroje, in dogradili kotlarno, bo proizvodnja pohištva še hitrejša, tako da bodo izdelali novo spalnici že v 80-ih urah. Ko pa bodo v tovarni obratovali z vso zmogljivost jo, bo dala tovarna vsakih nekaj minut novo garnituro, (spalnico, kuhinjo itd.). 3500 sKraskiti mladincev in mlaifink bo delalo pri gradnji nove proge Banjaluka - Poboj Glavna dela na movi progi, ki jo bo letos začela graditi jugoslovanska mladina, se bodo začela v začeto apnila. Ze v marcu pa bo 2000 mladincev iz Basne iin Hecegovine opravilo vsa pripravljalna dela. Po načrtu, ki je toil izdelan im potrjen na sestanku zastopnikov mladinskih organizacij vseh republik, bo na gradnji proge delalo 80 tisoč mladine. Iz Srbije bo delalo do 35.000 brigadirjev, Hrvatska 20.500, Bosna in Hercegovina 14,500, Makedonija 4.800, Slovenija 3.500 iin Crna Gora 1.700. Progo bo .pomagalo graditi tudi 24.000 sredinjošolceiv in študentov, ki bodo delali v Jurijih iin juliju v dveh izmenah, vsaka po en mesec dni. Zadružnika Vatovec in Koci jančič urejata topie gredice naš semenski krompir prav z lahkoto že kalil v zemlji. Bojim pa se, če bo šio tako naprej, da bo aprila še v kleti«, je dodal Kocjančič. Po kolesnicah pa je še stala deževnica, ki je tla niso mogla popiti. »Kaj pa naj počnemo v tem blatu, keir, samo če stopiš s praga, je nevarno, da utoineš«, je prigovarjal Su-beir, zadružni traktorWg,\ kii se je pravkar pridružil dvojici iin grizel, kos kruha is šunko. »Nič ne .pomaga«, je potem še dejal »naravi še ne moremo ukazovati. Pa da bi se vsaj enkrat nadeževalo, toda če stopiš v soncu iz hiše, nisi varen in ne veš ali se boš vrnil suh ali moker, tako je to vreme negotovo«. »Imamo pa kljub temu vedno dovolj dela«, je dodal brigadir prve brigade, kii je pravkar prišel pogledat, kako skrbno urejata Vatovec in Kocjančič tople grede, kjer sta sejala papriko, zelje in paradižnike, da bodo tako ob pravem času lahko presejali sadite, katerih letos nameravajo nasaditi trikrat več kakor lani. Samo paprike, ki jo lani sploh niso gojili nameravajo posaditi nad 50.000 sadik. Se več ipa bodo zasadili paradižnika im zelja, melainican, solate in radiiča ter ostalih po,vrtnim, za katere ima ankaranska zadruga odlične pogoje. Vse to bo zadrugi prinašalo večje dohoidke, kakor je doslej prinašalo žito, koruza, detelja itd. V ta namen bodo kmalu začeli z deli pri reguliranju v »bonlfiki«, kjer bodo zasadili zemljišča z vsemi temi kulturami, Kakor računajo bodo letos u-smerili proizvodnjo pretežno na povr-tniinštvo. Pa tudi žitaric, ki so jih že posejali na okoli 12 ha površine, koruze, krompirja in drugih kultur bodo gojili za svoje potrebe. Vendar posebno skrib bodo letos posvečali po-vrtnimam. »Kar najbolj izda, to bomo goijli«, je dejal naposled brigadir. Med tem pa je Suber že pojedel malico, nato se je hitro lotil popravljanja traktorja. Dejal je: »Ne smem zamuditi niti trenutka, kajti čim se to vreme nekako zjasni, moram s traktorjem na polja in orati za krompir, koruzo itd.« Kaj pa delajo v Golobovi brigadi? Tudi tam so stalno zaposleni. Ce ne morejo na polje, delajo piri hiši. Tako so pravkar sedeli proti soncu iin o brezovali beke za paradižnike, kajti trte so že obrezali in povezali. Zato bodo te beke, ki so jim ostale, izkoristi za vezanje paradižnikovih podlag, na katere že zdaj računajo, da če jih ne bodo dobro zvezali se bodo sadike polomile, ker bodo preveč obložene. (Nadaljevanje na 2. strani) je imela milijone in milijone za podpiranje italijanskih aštamov, kii se šopirijo po krasnih palačah je bila za Slovence več kot skopa. Tako se je moralo Gledališče skrivati po neod-govarjajočih prostorih, ki nikakor ne odgovarjajo njenemu poslanstvu. Ker se javna uprava ni zavedala svojih dolžnosti so se naši ljudje v Trstu odločili, da sami, kakor so že naredili njihovi predniki, obnove, kar je uničil tuj zavojevalec. Ustanovljen je bil odbor, čigar naloga je bila, da zbere sredstva im ustvari predpogoje ^a postavitev ipož.ga.nega Kultur, nega doma. Toda vmes je prišla nesrečna rezolucija, svoje zle posledice je občutilo tržašiko ljudstvo tudi na kulturnem področju, za katero bi mislili, da bo ostalo izven političnih sporov. Tako je ta odbor životaril, do. kler ni sedaj umrl. Toda žilavost našega ljudstva ni popustila. Zopet so s ezbrali predstavniki našega kulturnega življenja v Trstu in ustanovili nov Odbor z nalogo, da ostvari to, kar je prejšnji zamudil. Prav nič ne dvomimo, da odbor, predstavlja težnje prav vsega slovenskega življa v Trstu, ki si želi lasten dom za prost razmah naše kulture, ki radi pomanjkanja reprezentančnih prostorov niti približno ni mogla doseči tiste stopinje, kot ji v Trstu pritiče. Želimo, da bi tržaški Slovenci čim. preje prišli do «stvaritve svojih naporov. Kakor mam pravijo, so organizacijska dela že zelo napredovala, tako da je pričakovati v najkrajšem času začetek del. Novi odbor seje'o-binnil za pomoč tudi na organizacije Slovencev v tujini, ki še nikdar niso odtegnili svoje pomoči, kadar je, šlo za velike stvari iin kadar je bila ta res umestna. Tako je nej bodo tudi sedaj. Upamo, da se bodo kmalu dvignili temelji Slovenskega kulturnega doma v Trstu. Da bo zgradba rasla iin svetila kot zvezda vodnica vsem našim ljudem, ki bi jih hoteli znova se porajajoči italijanski šovinizem in iredentizem stisniti pod svojo peto. Novi kulturni dom naj bo välobran proti vsem 'takim poiskusim, trdnjava, ki naj kljubuje sovražnikovemu kulturnemu in politečnemu napadu na braniku Slovenstva na zapadu. Naj raste in se razvija Kulturni Dom v Trstu! PREGLED MEDNARODNIH POLITIČNIH DOGODKOV Z okrajne mladinske konference v Izoli Naša mladina bo dala za enoletni plan največ del. sile Res poarebina za našo mladinsko organizacijo je bila nedeljska konferenca naše mladine. Ze dalj časa je mladima koprskega okraja občutila potrebo po njej; V letu 1951. se postavljajo pred mladino nove naloge, zato se mora mladina skupno pomeniti, kako jih bo reševala. Politično-ioiriganizacijski referat je v glavnem povedal, kaj smo naredili in Ha razpolago so vsa potrebna semena in Mi neka} umetnih gnojil ie h prišlo Poverjeništvo za kmetijstvo obvešča, da imajo v Kopru na okrajnem kmetijskem servisu vsa potrebna semena, kj naj jih kmetijske zadruge čimprej dvignejo im razdele prosilcem. Kmetje pa naj si preskrbijo za naprej čimveč semen doma, da ne bi bilo v prihodnjem letu nepotrebnega čakanja in nenehnega povpraševanja po semenih. Poleg tega bomo imeli še veliko korist od tega, če bomo zgojili semena doma, ker bodo sigurni, da bodo našim krajem odgovarjala in se bodo nanje lahko zanesli. Obenem poverjeništvo javlja, da sj te dni začele prihajati prve pošiljke umetnih gnojili in sicer super,fasta1 a in amonsulfata. V naslednjih pošiljkah pridejo še nekatera ostala umetna gnojila. Kontingenti se bodo začeli razdeljevati, čim pridejo. Ribiči so v teh lepih dneh razpeli ja mreže, pripravljajo se dra soncu. Popravljajo barke, krpajo na marčni ribolovi kaj še moramo. Toda njegova precejšnja napaka je bila, da je bil predolg in delegati niso mogli slediti. Diskusija naj bi vodila vsako konferenco, da bomo na podlagi njih lahko sprejemali koristne skleipe. Ze v začetku konference so delegati dobili več pozdravov, posebno predstavniku JA je mladina ploskala. Dejal je, da je cilj armijske mladine teti kot mladine koprskega okraja, zato bo .mladina, ki je v JA tesno sodelovala z mladinsko organizacijo našega okraja. Tov Tilka Pirnat je pozdravila konferenco v imenu slovenske mladine iin CK LMS ter želela ji piolno uspehov, nato so konferenco pozdravile še številne organizacije. Tovariš Aldo Petronio, predsednik Okrajnega komiteja ZAM je v svojem izvajanju poudaril, dia je mladina imela v lanskem letu 228 študijskih sestankov, 36 mladincev je obiskovalo tečaj Ljudske tehnike, 114 mladincev je bilo v šoferski šoli, pod okriljem Ljudske tehnike pa je sodelovalo 410 mladincev in mladink. Mladinska organizacija je skrbela tudi za druge tečaje, kot na primer za sindikalnega, ki >ga je obiskovalo 47 članov, v raznih drugih pa je bilo vključenih 112 mladincev. Tudi po vaseh so bili organizirani razni tečaji, ki so vključevali marksistično literaturo. 1873 mia. V kmečko delovni zadrugi je delalo 17 študijskih krožkov, kjer so proučevali marsističmo literaturo. 1873 .mladincev in mladink je bilo na izleith v FLRJ, Mladima je priredila 107 prireditev in ustanovila dve folklorni skupini, ki imata 36 članov. V raznih bralnih krožkih je sodelovalo 446 mladincev, ustanovljenih je bilo 13 dramskih skupin, trije mladinski godbeni krožki z 42 člani aitd. Tovariš Aldo je nato pohvalil nekatere vaške mladinske aktive, kot na primer aktiv piri Sv. Antonu, ki je organiziral 6 kulturno prosvetnih prireditev, aktiv Puče, k,i je imel 5 nastopov, Ankaran 10, Glem 3, Boršt 3, Sanitarna 3, Nova vas 5. Dobro 'so se izkazali tudi slovenske šole im dijaški domovi v Kopru, Portorožu in PcmorSki itehnikum v Piranu. Pohvali« je tudi treba mladinske aktive v Marezigah, Dekanih in Ankaranu, ki so ustanovili folklorne skupine in pridno vadijo. Mladinski aktiv v Šma- rjah dine pa je vključil 6o članov mla-V svoje prosvetno društvo. Piri uliltainovljanijiu godbenih krožkov pa so se izkazali aktivi v Kortah, Vanganelu, Cezairjih-Pobagiih, kjer vsi tri. je prav dobro delajo. Poleg listov, ki jih dobivajo redni naročniki, je bilo lansko leto prodanih 54.000 izvodov mladinskih časopisdov. Na fiz-kulturmi 'nastop v Kopru na krajevnih nastopih in drugod je nastopilo nad 320 mladincev in mladink. So tudi dejstva, ki jih delegati posebno pa mladinsko vodstvo niso dovolj upoštevali. To je predvsem vpra. Sanje naših pionirjev iin vprašanje mladinskega tiska. « Med važne sklepe te Konference moramo prištevati željo naše mladine, da bi že spomladi poslala na progo Doboj — Banjaluka mladinsko delov, no brigado, in sklep, da se takoj za-lovadin! inasto®. Najvažnejši sklep pa Ine pripravljati na prvomajski te-kvi.ru SIAU največ sodelovala pri pla-je vsekakor ta, da bo mladina v o-nu in da bo dala za dosego planskih nalog največ delovne sile. Posvetovanje zahodnih velesil glede sestanka štirih zunanjih ministrov, izjave Stalina dopisniku moskovske »Pravde«, različno stališče zahodnih velesil glede prekoračenja 38. vzporednika na Koreji in izjave maršala Tita na partijski konferenci gardistov so najvažnejši politični dogodki preteklega tedna. Izvleček govora maršala Tita prinašamo obširneje na drugem mestu. V, tem pregledu pa ne moremo mimo, da ne bi prinesli vsaj delno nekatere komentarje najvažnejših časnikov zahodnega sveta. Poudariti je treba, da so imele izjave maršala Tita v inozemstvu velik odmev. Govor maršala Tita so objavile radijske postaje, listi So ga ,pa na široko ciitiirali in komentirali. Po stari navadi se je inform-birojevski tisk seveda zagnal v ta govor in ga omalovaževal ,toda temu se ni treba čuditi, ker mora tako delati že skoraj 3 leta po diktatu iz Kremlja. Ameriški dnevniki so v svojih komentarjih predvsem poudarili nekatere najznačilnejše dele govora, zlasti tisti del, kjer maršal Tito omenja, da je v Evropi nemogoča lokalizirana vojna in da bi v Evroipi vsaka -agresija pomenila svetovno vojno, torej tudi napad na Jugoslavijo. Zatem listi poudarjajo besede maršala ,da Jugoslavija ni izolirana in da ne bo tudi v prihodnje. ■ To so najvažnejši deli govora maršala Tita, ki jih je ameriški tisk prinesel z velikimi naslovi in jih komentiral. »New York Times« je priobčil maršalov govor na uvodnem mestu. V komentarju pa poudarja, da je jugoslovanska vlada podvzela korake za povečano proizvodnjo orožja, toda ni mogla zaprositi in sprejeti orožja 'iz Zapada. Med drugim list navaja tiste odlomke govora, kjer maršal Tito govori o moralni in politični moči, Jugoslavije V podobnem smislu so pisali o maršalovem govoru tudi drugi ugledni ameriški listi, kot so »New York Herald 'Tribune«, ki je poudaril, da bo Jugoslavija zaprosila za pomoč šele tedaj, ko bo napad neogiben. Z neutemeljenimi i zahteve po slovenski Na ponovno zahtevo kmečke zveze v Trstu inaj Zavezniška uprava ustanovi dvoletno slovensko kmetijsko šo. lo, je ta odgovorila, da ne smatra za potrebno ustanoviti tako šolo. Med razlogi je navedla tudi, da se taki šoli upira tudi poideželjsko ljudstvo. Kmečka zveza pojasnuje, da ta trditev ne' odgovarja resnici, kakor niso utemeljeni vsi drugi izgovori. Kmečka zveza je praiv na podlagi zahteve svojih članov, ki so prikazali nujnost slovenske kmetijske šole in nadaljnih kmetijskih tečajev, zahtevala od Zavezniške vojaške uprave otvoritev dvoletne kmetijske šole. Tako negativno stališče, koit ga zavzema zavezniška vojaška uprava v tem, pvrašaniju, ne odgovarja niiti pravicam slovenskega kmeta na anglo-amelr iškem področju Tržaškega ozemlja. Obenem pa se v tem vprašanju vidi izgovori še vedno odbijao kmetijski šoli v Trsu diskriminacijska politika proti slovenskemu prebivalstvu tega udročja, pov-dariti je, treba dejstvo, da je na an-glo-ameriškem področju 95 % kmetov slovenske n a rodnosti, ki imajo pravico do svoje kmetijske šole. V Trslu je bil izbran odbor za proslavo Prvoga maja V Trstu je bil ustanovljen koordinacijski odbor demokratičnih organizaciji za praznovanje 1. maja 1V51. leta. Ustanovitve odbora so se udeležili predstavniki političnih sindikalnih, kulturnih in športnih organizaciji. Odbor je imenoval za predsednika tov. Bortola Petronia, v tajništvo pa so bili imenovani Turk Danilo, Sorta Giordano, Race Boris, Skaber Marica in Strgar. Miloš. Govor maršala Tita je imel velik odmev tudi v Italiji. Zanimivo je, da je zamolčalo ta govor uradno glasilo demokristjanske stranke »Popolo«, medtem ko so drugi dnevniki, kakor »Quotidiano«, »Momento«. »Giustizia« in drugi prinesli govor v celoti in ga obširno komentirali. Med francoskimi listi in agencijami je najznačilnejši komentar agencije »France Presse«, ki pravi: »Glede vojne na Koreji je Tito dejal, da je jugoslovansko stališče popolnoma nevtralno 'in da Jugoslavija kritizira prav tako neke ukrepe, ki so jih izglasovali v Organizaciji združenih narodov, kakor tudi postopek Ljudske republike Kitajske i,n Severne Koreje, katerega jima je nakazala Sovjetska zveza, brez katere ne bi mogli ničesar podvzeti. Zatem agencija omenja, da je maršal Tito izrecno poudaril zunanjo in notranjo politiko Jugoslavije s tem, ko je izjavil, da Jugoslavija ne bo dovolila povratek v svoji zemlji kapitalizmu, temveč da bo ojačala socialistično izgradnjo ter ohranila neodvisnost v vsakem pogledu. Lahko bi navedli, še številne komentarje drugih listov na Zapadu, a ■menimo, da je dovolj navesti najvažnejše liste, ki so najbolj razširjeni in ki predstavljajo javno mnenje zapad-nega sveta. Svet se zadnje čase zanima tudi za konferenco štirih zunanjih ministrov velesil, ki bi morali rešiti najvažnejša pereča vprašanja v svetu, predvsem pa nemško vprašanje. Predlog za sestanek je dala Sovjetska zveza, toda v predlogu se je .omejila samo na Nemčijo, medtem ko zahodne velesile v svojih notah Sovjetski zvezi poudarjajo, da bi morali razpravljat? tudi o drugih vprašanjih, .ki so vzrok mednarodne napetosti. V svojih odgovorih na sovjetsko noto so zahodne velesile predložile, naj ibi se najprej, sestali namestniki zunanjih ministrov 5. marca v Parizu to naj b; sestavili dnevni red zasedanja zunanjih ministrov. Ce bo Sovjetska zveza pristala na zahtevo Zahoda, še ni znano, toda v zahodnih prestolnicah poudarjajo, da bo Kremelj verjetno sprejel predloge Washingtons, Pariza in Londona glede predhodnega sestanka v Parizu. Z druge strani pa so začeli v ko-minfoirmovskih državah besno kampanjo proti Organizaciji združenih narodov. Kampanjo je začela sama moskovska »Pravda«, .ki velja za službeno glasilo sovjetske vlade. Ta list piše zadnje dni, da je Organizacija združenih narodov postala orodje Amerike in .njene napadalne politike, ker je ta prevzela nadzorstvo nad vsem delovanjem te najvažnejše mednarodne organizacije. Tudi na zasedanju tako imenovanega svetovnega sveta za mir, ki se je sestal zadnje dn.j v vzhodnem Berlinu in ki mu predseduje italijanski kominformist Nenn!,, so si zadali za glavno nalogo poostriti gonjo proti Organizaciji združenih narodov. Takšna je bila politična situacija preteklega tedna v svetu, za katere) pa kljub temu moramo poudariti, (Äs je v svoji prejšnji ostrini popustila in da bo med velesilami prišlo do razumnega sporazuma o vseh najvažnejših mednarodnih vprašanjih. Obveznosti članov SIAU za tromesečno tekmovanje V utrjevanju osnovnih organizacij se zrcali demokratičnost pri upravljanju gospodarsteva Obnovitvena zadruga v Marezigah Razpis tromesečnega tekmovanja na čast'10. obletnice OF In 1. maja je našel velike odmeve med člani SIAl/ Istrskega okrožja. V bujskem akrajij se" prav rilčesar ne obotavljajo, ker hočejo tudii v tem tekmovanju zmagati, kakor so že v zadnjem na čast volitev. Vedar niiti člani SIAU Koprskega okraja nočejo zaostajati. Na sestankih, kjer se pogovarjajo o delu, o boli" organizaciji dela itd. sprejemajo obveznosti, da bi tako na čim boljši način počastili ta velika, za nas zgodovinska datuma. Tako so člani SIAU v KAMPOLINU, p.-i Sv. Luciji/ sestavil, li plan dela v tromeisečnem tekmovanju. Poleg kulturno prosvetnega der la bodo'V tekmovanju opravili 550 ur prostovoljnega dela in to pri popravilu njih sedečo, ljudskega doma v Sv. Luciji in elektnikaciji vasi. Med ankaranskimi zadružniki (Nadaljevanje s 1. stran.) »Tu je zemlja kapital, na kateri dobro uspevajo taki pridelki«, je pripovedoval zadružnik Rihter, ki je s titolimi škarjami v rokah hitel obrezovati beke. »Obenem pa smo letos na novo izorali nad 6 ha rodovitne zemlje v izsušeni zemlji. Okoli tega zemljišta bo.ho prekopali kanale, tako, da bo žemlja vedno vlažna, tudi v suši.'Ih k'ako b,i potem ne računali? Čeprav nas jet je 30 sl'osobito h moči na več ' kot 70 'ha zemlje, se dela ne ustraffimo. Le poglej,« je Rihtar poka. zai s prstom. »naš, grah kakšen je že. 2e, prejšnji teden smo mu stavili pr.ašče«. Poleg vsega tega pa zidajo zadružni, ki tudi velik živinski hlev za 37 glav goveje 'živine. V tem hlevu bodo redili vso živino im jo tako skrbno negovali. : Nad hlevom pa delajo tudi velik senik, v katerem bodo lahko spravili skoraj vso živinsko krmo. Po- V STRUNJANU so člani SIAU prav tako sprejeli obveznosti in na podlagi teh sestavili obširen tromesečni načrt v katerem se obvezujejo, da bodo organizacijsko utrdili svojo organizacijo. Posvetili se bodo športnemu kulturnemu im Ideološkemu delu. Odprli bodo rdeči, kotiček, formirali šahovsko sekcijo, odprli otroški vrtec in dnugo, S prostovoljnim delom pa bodo popravili nad 500 m lokalnih cest. Bazni odbor SIAU na Sbofijah pa je sestavil plan, ki so ga odobrili; vsi člani SIAU! V njem so se med drugim obvezali, da bodo uredili svoj sedež, pri gradnji zadružnega doma pa bodo pr is.“, evali 1500 ur prostovoljnega dela. Predvsem pa se bodo posvetili reševanju kmečkih vprašanj. Tako bodo zasadili 100 novih trt iin 100 novih breskev. Zemljo bodo v tem času obdelali 100%. Na II. Škofiji pa bodo za počastitev Prvega maja in desete obletnice OF po-av.il.i 2000 m lokalnih cest. V Satjani bodo člani SIAU delali pri naireijavi električne luči, za kar bodo prispevali 300 prostovoljnih ur. V tem tromesečnem tekmovanju je osnovni odbor SIAU v Dekanih sestavil načnt. ki določa, da bodo pokrili novo gospodarsko poslopje za nabavno prodajmo zadrugo, ’postavili knjižnico. posejali ječme,n na 3.000 kvadratnih metrov posadili krompir na 2.000 kvadratnih met ov, koruzo pa na 3.000 kvadratnih metrov.. Dailje bodo zgradili pet novih hlevov za prašičjere-jo, popravili skladišče za odkup sadja in drugih kmečkih pridelkov, or. gauiizt.ali več kmetijskih strokovnih predavanj itd. Na kulturno prosvetnem polju bo vaška dramska skupina imela tri nastope izven vasi, enega pa v vasi sami. V kmetijstvu bodo posadili 600 sadik oljke, 3.000 trtnih 'sadik in 1.000 drugih raznovrstnih sadik. V Piranu so te dni prav tako imeli po bazah množične sestanke SIAU. Vsaka baza je na podlagi obvez posameznih članov izdelala načrt dela po katere bodo tekmoval' posamezno in med bazami. Do zdaj so prevzeli rajvečjo obveznost člani V. in Okrevališče za zavarovance v Savudriji Zavod za socialno zavarovanje v Kopru že dalj časa prip/ravlja svojo okrevališče, ki bo v prihodnjem me. seču odprto na savudrijskem-rtiču. V lo okrevališče bodo prihajali vsi tisti zavarovanci, k, bodo po prestani težji bolezni ali zaradi telesne ali živčne izčrpanosti potrebni okrevanja. III. baze, kjer se obvezujejo, da »bodo v tekmovanju opravili vsaka po 1000 ur P’..0;ilovclj,nega deia. Skupni plan vseh baz, v okviru mesta Piran pa se članstvo obvezuje, da bo opravilo 6000 ur prostovoljnega dela. Dela se bodo posvetili» predvsem na področju komunalne dejavnosti in sicer poprav-]janje raznih cest, vodovodov, mestnega hleva, kanalizacija, popravljanja stavbe za otroški vrtec itd. Poleg vsegà tega *pa bodo v vseh osnovnih organizacijah posvetili posebno obzirnost kulturnemu im ideološkemu delu za utrdi tev, razširitev i,n okrepitev osnovnih organizacij SIAU in. za samostojno reševanje vseh gospodarskih vprašanj na vasi, v mestu, v tovarni itd. v čemer se zrcali najširša demokratičnost pri opravljanju našega gospodarstva. je v petih letih po osvoboditvi 90 novih hiš poručenih od zgradilo nad okupatorja V nedeljo so imeli v tej zadrugi občni zbor Prav dobro se še spominjam, kako so fašisti in Nemci leta 1943 In 1944 požigali naše domove. Ta drhal je prodrla v vsako najmanjšo vas. Grabežljive! so našim oropali vse, kar jim je prišlo prav in nam požgali domove, tako da smo ostali na cesti brez strehe. V mesecu juniju 1946. leta se je osnovala na pobudo ljudske oblasti Obnovitvena zadruga vojnih oškodovancev Marezig z namenom, da dvig-zadruge je bil zelo velik. Obsegala je krajevne odbore Boršt, Marezige, Vanganel, Sv. Anton, Cežarji - Pobegi, ne iz ruševin nove domove. Okoliš te Bertoki, Kamipel-Salara, Dekani, Škofije in preko Tinjana tja do SocerBa. Začetna pot je bila zelo skromna in težavna, toda /naši ljudje se je niso ustrašili. Začeli so s štirimi zidarji in zelo malo vpisanih članov, toda kmalu so se od povsod začeli vpisovati v zadrugo. Ker tokrat niso imeli še kamiona in tudj v okraju jih je bilo še malo, so ljudje ves gradbeni material udarniško zvozili z vozmi. Vidni so prvi uspehi kmečkih delovnih zadrug V PRETEKLEM GOSPODARSKEM LETU Ta dni so im sle kmečke delovne zadruge Pobegi, Vanganel in Šmarje let e občne zbore Povsod še vedno slišimo govoriti, da je bilo leto 1950. slabo. To je tudi res. Suša je uničila nekatere pridelke za več kot polovico. Vse pa vendar ni uničila. Največ je ostalo tam, kjer so znali dobro gospodariti in so vsako najmanjšo stvar izkoristiti. Ma;nj kot kmetje zasebniki so občutili sušo naši zadružniki. To jé jasno, da tam, kje.r jih je več, laže premagujejo težave in je drugi način obdelave, ki omogoča in daje boljše možnosti. Ta teden so imele kmečke delovne zadruge Cežari-Pobegi, Vanganel ter Šmarje zaključne letne občne zbore. Na teh zborih so bili vidni uspehi zadrug in pomanjkljivosti, ki so ovirale dosego še boljših uspehov. Poglejmo, kaj so dalli zadružniki v Cežarjih-Pobegih. Ta zaidruga je še mlada, kljub temu pa je že precej močna. V njej je že nad 40 družin. Njene glavne kmetijske panoge so vrtnarstvo, sadjarstvo in vinogradništvo. Prav iz sadjarstva in vrtnarstva so dobili nad 1 milijon dinarjev. Čistih dohodkov so imeli skupno dva milijona 288.000 dmarjev. Na delovni dan imajo zadružniki iz Cežarjev-Po-begov lo4 din. Kaj pa zadruga Vanganel? V njej so dohedki že manjši. Plačilo za de-lovnT dan je pri njih 130 din. To število nam pove, da ni slabo v zadrugi. Prav sadjarstvo in vrtnarstvo predstavljata tudi pri njih glavni dohodek. Prejeli so od teh dveh panog en mi-lijion 292.000 dinarjev. Paradižnikov so pridelali 164 stotov, črešenj 87 stotov, graha 48 stotov in še razne druge povrtnine. Vina so napravili 210 hi, poleg tega pa so prodali grozdja še 170 stotov. Zadruga ima okrog 50 ljudi, žensk in moških, sposobnih za delo. T.i ljudje * so naredili v 1. 1950 6.562 trudodni. Iz tega je razvidno, da so se vsi zadružniki zelo prizadevali, da bi čim več napravili. Živinorejo so kvalitetno 20 % izboljšali irr povečali za 4 glave. Adaptirali so dva hleva in en svinjak, poleg tega so še popravili 4 stanovanja zadružnikov. ’Delne težkoče so imeli največ pri vprežni, živiiji in kmetijskih strojih. V planu za 1951. leto je razvidno, da bodo vrtnarstvu dali več prostora. Žitarice so zmanjšali za 40 %, to mesto pa bodo zavzemale povrtnine. Šmarje so se z vrtnarstvom že manj bavile, saj imajo od njega le nekaj, tisoč dohodkov, medtem ko iiftata oni dve zadrugi, kakor smo že videli, nad en milijon. Vendar so z drugimi dohodki dosegli MO eliti na delovni dan. Ce pa bi gojili še povrtnine, bi brez dvoma bila vrednost delovnega dne večja. Opazili smo v Šmarjah, da so zadružniki izčrpali" skoraj vse svoje dohodke iz zadruge. To ni povsem dobro in zgleda kakor če bi delavec 20. v mesecu ne imel več dinarja v žepu. To vzbuja misel, da ne znajo posamezni zadružniki pravilno gospodariti. Kakor smo videli, so dohodki in plačilo delovnega dne v vseh treh zadrugah povsem zadovoljivi. Ob polnoči so se nekateri naši kmetje iz vse okolice odpravili z dvajsetimi vozovi in šli iskat les v Her-pelje. S podcbimmi ko’emami voz .so vozili tudi^pesek iz Ankarana. Težavno je bilo, toda trdna volja naših ljudi je vse premagala in tako so že leta 1946 dobili nekateri naši kmetje prve domove. Do „leta 1948 so ljudje s prostovoljnim delom pripravili vse kamenje in opravili vse težkoče deta pri gradnji hiš. Tudi mnoga zidarska dela so bila v začetku udarniško opravljena. V Babičih so prvo hišo, razen mizarskih del, zgradili udarniško. V vsakem naselju, kjer je bilo kaj požganega, so rastle nove hiše in teh je bilo vsako leto več. Vsako leto je šlo bolje, že naslednje leto po ustanovitvi so kupili kamion, 1948. leta pa so kupili motorno kolo. Po tem pa so gradili še s hitrejšim temporri Z lastnim kamionom so na vse gradbišča zvozili ves gradbeni material. Motor pa jim je omogočal hitro nadzorovanje del v tako velikem sektorju. Leta 1948. so zgradili novo mizarsko delavnico v Babičih. V tej delavnici so naredili vse potrebno za hiše, ki jih je zadruga gradila . upravna dela vpdile le tri osebe pod t’ehničnim vodstvom tov. Bellina Gav-dencija. Zadruga je šejnnogo dobrega naredila našim ljućJem. Dajala je tudi raznim kmetom gradbeni material za'manjša popravila. Lani je ta zadruga iz raznih vzrokov prenehala delati. p0 enem letu zastoja se je spet pokazala potreba zadruge. V nedeljo so imeli prvi občni zbor in zadruga bo začela zopet svoje veliko delo. Ljudska oblast ji je dodelila 2 milijona in pol dinarjev za investicije. Priprave so že v polnem teku, tudi gradbeni material že prevažajo. Da bo to veliko delo, ki jo čaka, zadruga dobro opravila, je potrebno, da ji vsi pomagamo. Predvsem pa je potrebno, da bo med člani in odborniki upravnega odbora najboljše sodelovanje. Delati bo treba tako, da bo koristilo vsem, ne pa le nekaterim, kakor se je to pokazalo na občnem zboru. Bellino je dovolj jasno povedal, kje bij morala biti uprava in kje skladišče, da bi bilo z njo najmanj stroškov. Posebno važno je, da se uredi skladišče, kjer je predvideno. Ce bi bila koncentrirana uprava, skladišče in mizarska delavnica, bi delav- Vpišite se v ribiško šolo Ze marca bo v enem izmed naših obalnih mest, najbrž v Izoli ali Piranu odirta enoletna slovenska ribiška šola. V šolo se lahke vpiše vsak mladinec, ki je dokončal vse razrede osnovne šole. Učenci bodo stanovali v internatu in šolanje je brezplačno, zato smo gotovi, da se bo vanjo vpisalo dosti mladine, ki ljubi ribiški -poklic in naše morje. Namen te šole je, da vzgoji mlad ribiški kader na strokovni podlagi in usposobi čim več mladega naraščaja, MILIJON NOVIH TRT Zadružnik Rihter obrezuj? beke leg hleva pa so zgrajeni potrebni vodni reze/rvarji, ki so potrebni za krmljenje. Le s tem se še zadružniki ne morejo sprijazniti, da posamezni kmetje — priyàtniKi, kakor je n. pr. Meto Jerman i.n njemu podobni, še vedno blatijo zadrego, z raznimi/ govoricami. češ da je to'oblika obdelovalne zemlje za lažje izkoriščanje malega kmeta itd. Toda zaradi govoric se zadružniki sploh ne zmenijo. Vedo, da so taki elementi sovražno nastrojeni in da hočejo na vsak način škodovati napredku, pri čemer pa ne bodo uspeli. »To. da nas ne bodo uspeli raz biti, venro-že vnaprej, saj nam o tem pričajo dejstva, kako živimo mi in kako oni. Zatorej vsakdo, ki tega ne verjame, naj, se pri nas izvoli prepričati«. Zadnje dni pa obžalujejo ankaranski zadružniki nenadno sm-t, k.i je pobrala njihovega zvestega tovariša — zadružnika kovača 53-letnega Meljo-ranca Jožeta. »Dober tovariš in zadružnik ter kovač, je bil naš Meijo-ranca, zato vsi zadružniki z ženo in otroci obžalujemo to nenadno izgubo zvestega tovariša. Izpolnjevanje pogozdoval-nega plana v Bujščini Lani so v bujskem okraju pogozdili mnogo goličav , z borovimi sadikami. Lanskoletni načrt pogozdovanja so celo presegli za nekaj tisoč sadik. Pred dnevi pa . sp v bujskem okraju posadili nadaljnjih 50.000 borovih sadik. Včeraj je v Kanegri delalo 53 prostovoljcev .pri izpolnjevanju plana za pogozdovanje Tudi v Momjanu in v Bujah se je udeležilo/ udarniškega dela za. pogozdovanje večje število članov Slovensko-italijanske' antifašistične unije. Tudi po ostalih krajih bujskega in koprskega okraja so prav tako začeli z delom za izpolnitev letošnjega pogozdovalnega plana. Istrski viniCgira/di so v tej zgod.nji pomladi polni novega življenja. Ze v ranih jutranjih urah se razlega po virale h gornicah /pesem vihrajoče mo like, ki globoko med rdečkasto sivo p/rstjo utira pot novemu rod a ki nas bo že v bližnji bodočnost1! obdaril z sladkim in rujnlm vi/ncem. V gospodaskem načrtu za istrsko ok-ožje je določeno, da bomo letos zasadili 1 mil jan novih trt, ozire/na da bomo pripravili zemljišča za nove vinog ade. Do sedaj so zadružnik/ in kmetje že Izpolnili del tega načrta. Naš dopisnik je obiskal Kmečko obete lov a In o zadrugo v Pučah — Ko- jo zadružniki svoje najboljše in najlepše trtne nasa/de. Tu pr. de! a jo dobro-zna/ni istrski refošk, burgundec in še nekatera kvalitetna istrska vina. Vinogradi so lepo urejeni in skrbno obrezani, kar nam potrjuje, da niso zadružniki iz Puč počivali na lavorinah, ampak, da so pridno delali tudi v mrzlih in deževnih dneh letošnje zime. Člani upravnega odbora, se kar po vrstil pritožujejo nad slabim vremenom, ali kljub tem/u upajo, da . bo delo v vinogradih pravočasno opravljeno. »Prihodnji teden bomo pričeli s cepljenem 20.000 novih trt. Naša vinogradniška /površina se bo povečala za približno 3 hektarje« — mi pripoveduje član upravnega odbora. »To je precej važno in odgovorno delo, prepričan pa sem, da bo cepljenje končano že .pred desetim marcem. Jaz se na naše delavce zanesem, kakor na samega sebe, saj tovariše Hrvatin Jožeta, Pučer Ma jama, Brejc Ivana in Pribca Jožefa dobro poznajo tudi izvem naše zadruge! To so pravi mojstri svojega dela. Tovariš Prii/bec Jože je v teh zadnjih letih precepi'! preko 20.000 trt, kar je res rekordno število. Za obrezovamje trt pa smo organizirali -pet delovnih brigad in sicer tri v Pučah ter dve v Koštaboni. V/nrašamje novih trtnih nasadov, je bilo že večkrat na dnevnem rtedu, U-p-avni odbor zadruge /ni proti temu, da za/dru/ga ‘ pridela čim več dobrega refoška, ter da v Bolaši in Cerjah do skrajnosti razširi že obstoječe vinograde. S predlogi se strinjajo tudi zadružniki sami, obstaja pa še vedno težak problem pomanjkanja strokovne delovne sile, ki ga v veliki meri obču.tojo vsi skupaj. Posebno- velike težave so imeli v lanskem letu, vendar pa je še nekako šlo im ob koncu leta so ugotovili, da se z dobro voljo lahko res delajo čudeži. Letos bodo take probleme drugače reševal!, ker stojijo na stališču da se število nasajenih trt v resnici poveča. Izražena želja odbora je tudi želja vseh zadružnikov. »Samo poglejte maše vinograde v dolini Bolaša, v Koštaboni in Cerjah, pa se boste lahko prepričali kakšne so naše možnosti >na polju modeme in smotrne vzgoje novih vino-gradov«, mi je ob slovesu dejal zadružnik. Pri izdelavi pmhodnjega plana bodo te možnosti upoštevali in naši novi vinogradi bodo imeli v nekaj letih 100.000 trt več. Istra je dežela vinogradov, sadja im vrtnih pavrtniim. Razmere, ki so nekoč vladale pod italijansko okupacijo se spreminjajo. Naša oblast nudi vso pomoč, da postane naše kmetijstvo najbolj /napredna panoga našega gospodarstva. da se posveti temu poklicu, ter da s tem ut.rdi našo ribiško flotijo. Naše predelovalnice rib potrebujejo vsak dan več rib, zato je seveda potrebno, da se pomnožijo tudi ribiči, da bodo skrbeli, da se potrebam tovarn zadosti. Zato je potrebno, da se naučimo ribariti po povsem sodobnih načelih, da bo naš ribolov uspešen. Ribiči, ki bodo izšli iz te šole, bodo potem dobili stalni poklic v ribiških zadrugah -in pred njimi bo vstalo povsem novo življenje morja. Gotovi smo, da bo ta vest v našem časopisu razvedrila marsikoga, ki želi postati ribič. Prijave za vpis v ribiško šolo sprejemajo Krajevni ljudski o/dbori in Okrožni, odsek za prosveto, zato naj se vsi interesenti čim-prej javijo na teh ustanovah, kjer bodo dobili potrebna navodila. Seveda zahteva ta poklic predvsem zdravja in pogumne delavnosti, zato naj se predvsem iz vrst starejše mladine odločijo taki, ki žele postati ribiči. Letni občni zbor nabavno -prodajne zadruge v Kopru V dvorani nad Loggio v Kopru je bil v nedeljo redni občni zbor članov nabavno prodajne zadruge v Kopru. Tovariš Primožič Rudi je v svojem glavnem poročilu govoril o poslovanju nabavno prodajne zadruge v letih 1949—1950. V letu 1949 je nabavno prodajna zadruga takole razdelila čiste dohodke: v rezervni sklad je določila 190.800 dinarjev, za kulturnj dom v Kampel-Salari je dala 100.000 dinarjev, za podporo članom, prizadetih pri raznih nezgodah, 50.000 dinarjev, za nagrade ob gospodarski razstavi pa 20.000 dinarjev. V letto . 1950 je imela nabavno prodajna zadruga v Kopru čistega dobička, 510.38 dinarjev. Ta dobiček pa so razdelili člani zadruge na nedeljskem občnem zboru za najnujnejše potrebe. I e» - tidäsraes ; Sedež KLO v Borštu, ki pa je zgradila OZ Marezig Od ustanovitve pa do lani so zgradili nad 80 stanovanjskih hiš in šest drugih gospodarskih poslopij. Zgradili so tudi osnovno šolo v Marezigah, prvo v našem okraju, preuredili so hišo v Laborju za ljudski dom, zgladili lep sedež KLO_y Borštu, popravili so še šolo v Borštu, Tinjanu in Babičih i.n hišo v Laborju. Kadar je bilo največ dela, so/ vsa ci, ki že tam delajo, upravljali skladišče in razkladali, kar ne pride vsaic dan. A nekateri Marežgani . iz upravnega o-dboira so rekli, da bodo plačevali magari pet uradnikov in skladiščnikov, samo da pride uprava v Marezige. Takemu začetku ne gre posebna hvala, vendar pa člani zadruge bodo morali skrbeti, da bo šlo najbolje. PISEJO'WAM... Koštabona - Puče Smo vendar uspel! pokriti sedež KLO ’ Po planu bi morali pokriti sedež KLO že kancem decembra preteklega leta. To pa niso izvedli predvsem zaradi neza/dosnega prizadevanja bivšega vodstva podjetja »Konstuktor«, ki sé ni, lahko rečemo, skoraj nič potrudil, da bi na ta ali oni način to izvedli. S:; »CO'd naj postane zaščitnik nagega khikijstva!« Frontna organizaci- ja in SIAU naj bo pri tem pobud-da pravilno raztolmači _ kmetom koristi goz.da in posledice, Si nastajajo tam, kjer ni gozdov. Pri torn moramo zlasti vedeti, da ugodno vpliva gez/d na izboljšanje podnebja in v prvj vrsti padavin, ki so v poletjih pri nas zelo majhne. Od tod tudi slabe letine, kajti gezd povzroča z izhlapevanjem veliko vlage. Saj lahko vidimo: tam, kjer so valiki gozdovi, je tudi več padavin, kjer jih pa ni, je suša. Pri vsem tem, da bo Teden pogozdovanja Uspel čim bolj, naj dajo svojo pomoč tudi referenti za kmetijstvo pri KLO in naj začnejo takoj z delom. Prepričani smo, da kakor so uspele lanske pogozdovalne akcije, tako bodo uspele tudi letošnje in bo tako pogozdovalni plan celo presežen. V uradnem listu I.O.L.O. z dne 30. 12. 1950 sta bili objavljeni dve odredbi, k. bistveno izpolnjujeta našo socijalno zakonodajo. Ti dve odredbi sta: »Od edib/a o ustanovitvi in prenehanju delavnih razmerij« in »Odredba ó delovnih knjižicah«. V pričujočem članku nameravamo podčrtati nekatera važnejša doioòila prve odredbe, to je Odredba o ustanovitvi lin prenehanju delovnih razmerij. Z vseh,no te odred/be se morajo seznaniti vsi delodajalci. Po tej odredbi se štejejo za delodajalca vsia podjetja, gospodarstva im zavedi ljudskih odborov, zadružne organi zac je, javni uradi, ljudske im družbene organizacije, kakor tudi zasebna podjetja ter zasebne fizične in pravne osebe. Nadalje se morajo seznaniti vsi tisti uslužbenci organov javne uprave, ki so poklicani. da nadz'rajo izvajanje pravnih predpisov ter funkcionarji sindikalnih organizacij in končno vsi delavci in nameščenci, katerim je ta odredba namenjena. Ta odredba je izšla prav v času, ko se uvaja v naš/ih uradih, ustanovah, podjetjih itd. več sistematike, večja delovna disciplina in načrtnost. Izšla je v času. ko se vršijo prevedbe javnih uslužbencev, ko je govora o sistemizaciji in končno je izšla v času zgodovinske prelomnice, ko se uresničuje stoletni sen našega proletariata, to je. ko delavci prevzemajo u-pravo podjetij v svoje rake. Omenjena odredba obravnava vrpa-šapje delovne pogodbe. Delovna pogodba je lahko pismena ali ustm izrečna ali ničite sklenjena. Delovna pogodba je lahko individualna ali kolektivna. Kolektivno delovno pogodbo sklepajo sindikalne organizacije. Zelo važno je določilo, ki nalaga delodajalcem dolžnost, da »skrene ustmeno delovno pogodbo s sezonskimi delavci. P tej odredbi se lahko sklene z delavcem, ki ima doma /posestvo delovna pogodba, s katero se delavcu določi v določenem letnem času neplačan don/ust za opravljanje del na njegovem kmetijskem posestvu, in sicer največ do dveh mesecev v enem koi.edanskzm letu. S tem se da delovnim malim posestnikom možnost, da obdelajo svojo zemljo, ne da se zatekajo, k izsiljevanju raznih bolezenskih dopustov. Važno je tudi določilo, da se v pismeno /-ogC/d’vo la-ko vstavi klavzula, da je delavec dolžan povrniti del dejansko pavšalne' izgube v pro/zvo-d.n.tii ki nastane zakadi neopravičenega izostanka delavca z dela. Vse posamezne in kolektivne delovne povodce mn-aio biti registri-■r e v 5 dneh od dneva sklenitve p, oklajni upravi za delovno silo. DeWlajaj.ee lahko premesti delavca ali drugo mesto v istem ali drugem ali dz-i/go mesto v isttm ali drugem ikraju. če s tem glede plače ne krši pogodbe. Delovno razmerje preneha: z istekom dogovorje.ntga roka, z dovršitvijo dogovorjenega dela, z odpovedjo, če je delovno razmerje dogovorjeno za nedoločen čas, z odpustom ali izstopom z dela. s samr/m nastopom dejstev, zapadi katerih po tej odredbi preneha delovno razmerje/ z odločitvi- jo poverjenika za delo I.O.L.O. o novi razvrstitvi delovne sile j po disciplinski sodbi i.n s smrtjo delavca. Pogodbo /Sklenjeno za nedoločen čas. lahko odpove delavec ali delodajalec. Odpovedani roki so vezani na dobo zaposlitve ter gredo od enega do Strnih mesecev. Z delovno pogodbo se lahko določi krajši odpovedani rok, vendar ta rok v nobenem primeru ne mo-e biti krajši od 14 dni. Odpove se vsakega 1. v mesecu, če pa je c/d-ovedmi rok 14 dni, tudi vsakega 15. v mesecu. Ta /določila o od-ovedi so za. nas nekaj novega, S tem so torej delavci iin' nameščenci izenačeni in določila. ki so preje veljala samo ža pameščence, veljajo sedaj tudi za delavce. Treba je to?ej paziti na dan od1 ovedi in na odpovedni - rok. Va/žno je določilo, no kate-em se delavcu ne more odpovedati med boleznijo, ki traja več kot 7 dni. Ce se bolezenski dopust podaljša nad 12 mesecev, mu lahko delodajalec odpove. Povsem novo je za nas to, da vsaka izmed 'poigadbeinih strank, ki se z odpovedjo ne strinja, lahko odpoved izpodbija in zahteva odločbo za delovne ano/re. Take komnsije se ustanovijo pri posameznih podjetjih ali pri operativnem upravnem voditelju, kjer je sindikalna podružnica. Kjer ni sindikalne podružnice gre pritožba na komisijo za delovne spore pri poverjeništvu za delo O.L.O. Zoper odločbo komisije za delovne spore ni pritožbe. S tem določilom se bo bistveno zbo-alnost našega delavstva ter preprečilo fluktuacijo. Čeprav šala se bo imata obe stranki pravico ojrove-. dati, vendar pa bodo te komisije tiste, ki bodo končno odločile ali je razlog za cidpoved dovolj tehten, da se \ie-lovno razmerje lahko razveže. Dalje govori odredba o primerih, ko se od-ove/d// ne more izpodbijati. Nekateri taki primeri so: če je delavec ■za več kot mesec dni razporejen na delo, ki ne ustreza njegovim strokov-n m kvalifikacijam ali fizičnim sposobnostim, če ne prejema redno plače, če ne dob/: dopusta itd. Na drugi strani pa če delavec izostane iz dela več kot. 3 dni, če brez upravičenih razlogov ne izpolnjuje obveznosti iz delovne pogodbe d/td. Delodajalec mora delavca, ki razdere delovno razmerje brez poprejšnje odpovedi, prijaviti pristojnemu O.L.O. Prijavi mora biti priložena delovna knjižica. Tudi to je jamstvo za zboljšanje delovne discipline. Nadalje govori odredba o primerih, v katerih delodajalec lahko odpusti delavca brez poiprejšnje odpovedi (tatvina, obsodba na kazen odvzema prostosti nad 3 mesece itd., kakor tudi v primerih, ko delavec lahko izstopi iz dela brez poprejšnje odpovedi (-e ne .prejema plačo, če se ga sili k storitvi kaznivih dejanj al prekrškov, k nemoralnemu življenju itd.) Odredba določa končno kazni zoDer direkte-je podjetij in delavce oziroma nameščenec. Direktorji se kaznujejo z denarno kaznijo od 500.— din na din 10,000, delavci pa z denarno kaznijo od 100.— do 5.000.— dj:n, ali s kaznijo poboljševalnega dela do e-nega meseca če se pregrešijo zoper določila predmetne od rdbe. Kot smo že uvodoma rekli, bo ta odredba prinesla v naše delovne kolektive zboljšanje delovne discipline, stvar sindikalnih organizacij pa je, da da to odredbo popularizirajo ter se bavijo za njeno pravilno uporabo. Preteklo soboto so v Vanganelu pokrili novo osnovno šolo. Solo gradijo Izključno samo zidarji-vajenci. Za časa Italije so otroci Vanganela in okolice hodili v šolo v Marezige in v Bertoke, to je od 5 do 8 km daleč. Po. osvoboditvi so Sj zasilno uredili šolske prostore pri Sv. Ubaldu. Prihodnje šolsko leto pa bodo otroci prihajali v novo šolo, kjer bodo razredi svetli in prostorni. Sola je zgrajena v centru, kjer ne bo daleč za nobenega. Da bo šola čimprej dokončana, bodo morale tudi množične organizacije Vanganela pomagati s prostovoljnim delom. Tudi v Krkavčah bo kmalu zasvetila električna luč Ze v preteklem planskem letu je bila v planu elektrifikacije tudi naša vas. Toda zaradi pomanjkanja bakrene žice ni bilo mogoče to izvesti. Letos pa smo Krkavčani prepričani, da nam bo pri tem ljudska oblast) pomagala in da bo tako tudi v naši vasi že kmalu zasvetila električna luč. Saj je ta sklep sprejela in ga odobrila okrožna ljudska skupščina. Dela za napeljavo električne luči so v polnem razmahu. Tako so za zgra= ditev transformatorske postaje pripravili že 80 kubičnih metrov zidnega kamenja. Pri tem delu je sodelovalo 20 prostovoljcev — članov SIAU. Z delom, da bo v naši vaši čimprej zasvetila električna luč, pa nočemo zaostajati tudi v tekmovanju na čast desete obletnice OF in Prvega maja/ Tudi Pomjančani nočejo zaostajati S° Ìmeli V PomJanu mno-. 1 sestanel< članov SIAU. V trime-sečnem tekmovanju v čast desete obletnice ustanovitve OF so sklenili, da C ’’ naPrt>vili 2200 ur prostovoljnega dela. Zmenili so se, da bodo de-a 1 VSak po pet dni. V tem tekmovanju so že napravili 300 ur prostovoljnega dela. Največ bodo delali pri gradnji vodnjaka, popravili bodo tudj poljske ceste in razne vodnjake. Zadali so si tudi nalogo, da bodo v tem tekmovanju uredili sedež prosvetnega društva, kjer si bodo namestili knjižnico in čitalnico. Tako bodo imeli urejen prostor za sestanke društva in za pevske vaje. Delovno ljudstvo Jugoslavije MpUtistika n si pridobiva vedno več pravic Nekaj misli o seminarju pedagoških delavcev koprskega okraja Po tem, kako je kak! državi urejena socialna zakonodaja merimo tudi njeno gospodarsko moč in pasto-r.jo nje*>e demokratičnosti. Ce pogledamo nazaj v zgodovino delavskih gibanj v svetu, vidimo, da je bil statarci dei; bo:-:,e za delavske pravice tudi borba za pravično socialno in starostno zavarovanje. Dslavci steri Jugoslaviji so si šele nekaj let pred vojno pridobili pra'ice do rtajostne rokojnine, medtem ko, o okrevališčih, zdr^vilifčh, kakor tedi o r«'mernih it vaFd ^ v času med obema vojnoma skoraj ni ilo govora. Tako je ves čas težkega življenja in frJega de a bde a pred of m' slehernega delavca ttuotte» slika nep eskrbljene starosti in beda. V naj.oljšera 'Himer jw onemogli delavec padel v breme svojim otrokom k so si na prav tako težko služili kroh kot on nekdaj. Zelo garna Guštani Ena izasei mangih žalostnih slik preteklosti Trda borba s krivičnim družbenim redom skozi desetletja je rudarju in kov 1. ,a j i- 'ki sta živela zgolj .od dela svojih rok, izoblikovala miselnost. Neuklonljiva sta stala v prvih v-rstah de-javàkeiga razreda žena in otrok, čeprav šiibika in izmozgana od prezgodnjega dela in tenko rezanega kruha, sta jima bila najboljši zaveznik. Pred. dv-anajsTrri' leti so žene z otroki v naročju in okrog sebe vdrle v gušitanjRko želežai ma terjat pravico do življenja, zarđa-rne- žja, ka je lastniku železarne, grofu Thurau, čuvala premoženje, jie morala kloniti pred neustrašeno voljo množice. Pred strnjeno silo delovnih ljudi v Guštanju je airof T-hiurm moral kloniti: nered, toda moral je delavcem zvišati mezde. To je b.il pa tudi poslednji uspeh delavcev, kjer je v tem, času potujče-na, fašistična klika v tovarni, predvsem mojstri in inženirji, veidno bolj odkrito kazala svoje namere. V Gu-šitam-ju je fašizem vztrajno in neprikrito poganjal korenine. Zato je morala borba delovnih ljudi za svoje pravice niknitii pod zemljo. Pobudniki naprednega delavskega gibam j-a v tovarni so se morali sestajati na skrivaj. Njihov - pokrovitelj in umski vodnik je bil vsa leta trde borbe veliki pisatelj Prežihov Vo-ramc. Njegovo sme je najtesneje no-vezamo s kroniko Železarne v Gustar j,u. Kmalu je kvalitetno guštanjsko jeklo zaslovelo oo vsem svetu. Ker je grof Th-urin živel največ na Češkem, je oremiščal vodstvo tovarne inženirjem .in delovodjem, ki -to bili samt trdi Nemci, ali pa potolčeni domačini. Nifi ,n,i čudnega, če se je Gustano vedno bolj podrejat njihovemu raznarodovalnemu volžvu. Slovenska beseda je jela zamirati, le kmet ,in delavec sta jo ve-noio čuvala ii-n o-hranila vse do danes. po deset, dvajset delavcev odpuščenih. Ostali so brez zaslužka, njihove družine brez kruha! Nemški vpliv nad jugoslovansko industrijo se je širil z bliskovito naglico. Ko je tudi grof Thu-rn opti-ral za staro Jugoslavijo, ki ne bi smela nikdar .napraviti tako grobo napako i,n mu dovoliti povratek, se je potujčevanje koroških ljudi vedno bo. Ij širilo i «krepilo. Temu »vplivu nasproti se je z vso odločnostjo postavila ntoidvisna delavska stfc-anka- v železarni. Tako je potekalo življenje g-ušta-njskih želazarjev, kakor tudi delavcev p,o vsej Sloveniji v nepretrgani borbi za obstoj in skorjico vsakdanje- ga kruha. Toda kdo bo skrbel za njih takrat, ko jim bodo pošle vse moči, kdo bo skrbel za družino onemoglega delavca? Tako so se delavci vsak dan v strahu spraševali. Skrb za delavca je bila v stari Jugoslaviji prazna beseda in o kakem starostnem zavarovanju ni bilo sledu. Od svojh že itak skromnih dohodkov so guštanjsk.i železarji dajali prispevke v -sklad za gradnjo doma za onemogle delavce. Se bolj so zategnili pasove in ga dogradili. Tu so'našli svoj mir tudi ostareli hla"Ci in ^služkinje, ki so bili kakor de’av-ci na sta ost prisiljeni k berače iju. kovinar Franc Mežnar iz guštanj-ske železarne, ki je danes član. upravnega od'-ora, mi je poveda'^jo takratnih časih: »Onemogli .so bili obsojeni na počasno hiranje. Dom. ki smo si ga rostavili 7. denarjem, prit-ganim od ust, nam je kmalu iztrgala občina iz rok. Za svoje varovance pa je kaj slabo skrbela. Dajala jim je malenkostno podroro 100 do 150 d.inariev in krušne kante, s katerimi je bil kruh kaj pičlo odme-.ien. Danes pa se onemogli delavci ne morejo -pritoževati-Izdatno hrano imajo, svetla stanovanja in tisoč dinarjev podpore na mesec.« In še to mi je povedal, da v vseh dva hrtih letih med obema svetovnima voi-a-ma rii bil z.graie.n v železarni nit' en sam nov otoat Edino kar so gradili, so bili zapori v Prevaljah! pffll £«B ' «tv - ' a mTM IISäl» ■f s ' -*J '■ . -, ■ ;j Äpffen * «'-v mm m jpV NOVA Jugoslavija je guštanjsko železarno izročila delavcem |p||fe i « trav-#? m Nedvomno mi me bo nihče oporekal, da smo pedagoški delavci koprskega okraja na svojem seminariju od 12. do 15. februarja ogromno pridobili. K takšnemu uspehu pa .niso pripomogla samo zares kvalitetna predavanja, ampak tudi interes, ki, moramo priznati, je vladal prav med vsemi navzočimi. Največja slabost tega semina-rija pa je bila vsekakor pomanjkanje časa. kar je ne samo okr-njevalo predavanja po globini, temveč tudi zmanjšalo število diskutan-tov. Na semuier-iju sm,o lahko ugotovili, da je nedelavnost sindikata prosvet-rih so prišli proučujoč probleme v zeli v naših vrstah. Te vrzeli se izražajo predvsem v vzgoji našega članstva, pa naj bo to političnega ali strokovnega. Mnoge šole so, lahko rečemo. životarile iz dneva v dan s svojimi starimi prakticističnimi metodami. Na ta način se je rahljala zavest članstva, kakor tudi izgubljala jasna perspektiva, ki bi jo morali imeti pri vsem našem šolskem in izvenšols-ke-m delu. Iz diskusije po političnih referatih lahko posnemamo tudi. da individualni vzgoji ne posvečamo dovolj pažnje, čeravno imamo za to vse pokoje. Neupoštevanje psihologije otroka se je do neke mere zakoreninilo tudi pri nas, kar je našlo izraza v raznovrstnih togih oblikah dela, ki pa bi jih bilo treba temeljito proučiti, se z njimi spoprijeti in uvesti namesto teh širše in demokratičnejše forme. Taka pi.ee. ijemtac.ija ne bi smela capljati na repu razvoja, ki se uvaja in čuti v političnem in gospodarskem oziru. Smelejši koraki v tej smeri bodo le izboljševali -pogoje za n.aše*uspešn-ejše delo. Slišali smo rezultate dela I. polletja, s katerim nikakor nismo zadovoljni. Problem/ so bili s strani poverjeništva za prosveto dovolj jasno nakazani, nismo p-a jih .analizirali in s tem temeljiteje, začrtali pot našega dela v prihodi.njosti. Borba za večje z-nanje je borba nais vseh, vsega našega ljudstva, zato je treba, da se prenese ta borba, na širšo -podlago. Naš tisk In radio -naj bi o tem več raw ayU-’T, tudi organizacije, vkolikor so pri tem angažirane, naj bi se s tem spoznale. Ne-kateri naši tovariši, pa ne samo na -ped-agofike-m področju, prav radi povedo, da imamo mi tu posebne specifične pogoje, zaradi katerih se naša orientacija v delu od časa di časa iz-preminja. To je dejstvo, preko kate; re-ga seveda nikakor ne moremo. Tudi ostali ipredeili Slovenije se po svojih specifičnostih močno- razlikujejo, a to še ne pomeni, da zà njih ne veljajo neke s-kupne smernice, dó katerih so prišli proučujoč pro-blemee v celo-ti. Koledar OF tržaškega ozemlja Z A LETO 1951 Seve na stena Mojstrovke Dnevno 10 ali ves žele-žarjev na odpustni listi Tako je bilo v Guštanju d-o prve svetovne vojne, ko je bilo podjetje vkljiučein-o v vojno industrijo in so guštianjski železarji začeli izdelovati granate za avstro-og-rs-ko vojsko in mornarico. Ob kon-c-u prve svetovne vojne je -bila g-uštamijska železarna finančno močno prizadeta, ker večji del dobav avstroo-g.-sga. vojska ni plačala. Tako je železarna le še životarila. Nes-ta-In-c-sit in šibkost tovarne so najbolj čutili delavci sami. Ni skoro minil dam v teh časih, da ne bi bilo * 10 Danes -pa so v železarni dogradili objekt v vrednosti 168 milijonov dinarjev. Za delavce -gradijo -nova stanovanja v , vrednosti 61 milijonov dinarjev. Morda ne boste verjeli, pa je dala vsem tistim- delavcem, ki hočejo imeti svoje hišice, na razpolago gradben,i material in danes že stoji nekaj desetin lepih enodružinskih hiš, last guštamijskih železarjev. V pičlih petih letih -so -g-uštanjski železarji mehanizirali livarno, dali v obrat prvo električno peč v Guštanju, zgradili so desettonsko žerjav.no progo za ingote, zgradil.i so energetsko centralo z vsemi napravami v gradnji pa so še številni novi objekti. Z novim zakonom je ljudska oblas-t i-zr-očila tovarne delavcem v last in upravljanje. Tako so tudi guštanjski železa,rji dne 9. septembra 1950. prevzeli -podjetje v svoje ro-ke. Zbrali s-o se pred upravnim -posjioip-jjemi,; k-j-e-r jim je rire-dstavni-k oblasti s- simboli-činrrn aktom izročil ključe tovarne. O-bra-z-i stanili -delavcev, ki ji-m je tovarna postala drugi dom, prej pa jim je bila temna ječa, so bili nad vse svečani. Zazrti so se nekam v davnino, katere tema se ji-m je ’predila v svetlo sedanjost: Po-le-g nj-ih, ramo ob ramo stojijo mlajši tovariši, ki komaj -vedo za njihovo bo-rbo pred leti. Ti danes ustvarjajo s starimi revolucionarji boljše življenje sebi in novim po-kole-n j etn. Delavec v Titovi Ju-gslav-iji ne pozna strahu pred bodočnostjo, mirno in predano dela ob svoje-m stroju, -ker zaupa v svojo državno vodstvo, ki skrbi za njega in njego, o družino, v času bolezni pa mu daje na razpolago zdravilišča in mu zagotavlja dostojno pokojnino. Jeseniški železničarji niso le med najboljšimi strokovnjaki in delavci • i s i.irm ’ ic . temve' je vedila med njimi tudi priz-nanii-h športnikov- pomeni soc. zavarovanje za brezplačno zdravljenje in udobno starost Novi zakon ne pozna no-benih razlik. Vsi ljudje, ki v Jugoslaviji delajo so socialno zavarovani. Država sa-ma plača celoten prispevek za vsakega zavarovanca, tako da delavci in nameščenci -od svoje plače ničesar -ne utrpe in so se z uvedbo novega zakona plače po-viša-le. Koiriistii socialnega z-ava-rovanja uživajo državljan,i. v -različteh oblikah. V času bolezni ji-m je zagotovljeno brezplačno zdravljenje, zdravniška pomoč tudi na doma. brezplačna zdravila, v času okrevanja pa možnost bivanja v zdravilišču d-n kopališčih. Me-d boleznijo -prejema zavarovanec polno plačo z dodatki v-re-d. 2e.ne -so v času trimesečnega porodnega dopiu-sta. pred porodom in po njem popoln-o-ma pre-s-krbljene. in prejemajo dodatno hran-o zase i-n za dojenčka. Delavec, ki postane za delo nesposoben zaradi bolezni ali nesreče, prejema invalidnino za ves čas delovne nesno-sobno-sti. Za starost je vsem delavcem in nameščencem določena pokojnina v višini polne zadnje plače in sicer mo. Slovenskipisatelj Lovro Kuhar - Prežihov Voranc 1920) v -mežiški dol-ini in na Koro. šk-em sploh. ‘ V domovino se je Voranc vrnil leta 1940. Istega leta je izšel nje-go-v »D-oberdob«. V tem času je Voranc snoval že tudi svoj tretji velik roman »Jamnica«, ki pa je zaradi dru-ge svetov-ne vojne izšel šele leta 1945, V NOB je tudi Voranc sodeloval na političnem in kulturnem področju, za kar je prebil od leta 1942 do 1945 vse trpljenje v okupatorskih ječah, zlasti v zloglasnih taboriščih v Sachsen-ha-uiseinu in Ma-uithause-nu. Po osvoboditvi je V-ora-n-c izdal še četvero knjig: Le-ta 1945 Zbornik potopisov »Od Kotelj do Belih v-od«, 1946. leta »Avtobiografske črtice »Borba na t1 • ji h tleh«, isto leto je izdal knjigo-motiv iz narodna osvobodilne ho »Naši mej, rki«, 1949. pa mladinsko knjigo »Solzl-ce«. Visoko umeibniško delo Prežihovega Vora ìca je priznala šele nova domovina, ki ga je nagradila za »Jamnico« i-n za »Solzice«. Ena izmed bistvenih potez duševnega obraza Prežihovega Vo-ranca kot človeka i-n umetnika je bil za resnico. Ta boj ga je na političnem področju privedel v vrste dela-vs-kega gibanja, na umetniškem -področju pa do realistične književne m-e-tode. To mu je tudi omogočilo, da je ustvaril svoja pomembna dela, ki so že zdavnaj prestopila meje slovenske dežele i-n -postala las-t v-se-h jugoslovanskih narodov. Ob prvi obletini-ci njegove smrti objavljamo eno izmed -njegovih črtic »Dobro jutro«, ki 'je izšla v mladinski knjigi »Sojz’ce«. V -tej nam Prežihov V-ora-n-c otpisuje raznarodovalno po-litiko na Slo-ven-s-kem Koroškem in borbo Slovencev za ohranitev svoje narodne zave-s-ti. ški-m po petintridesetih letih, ženskam po tni-de-setih letih -službe. Družina ,preje-ma po zavarovančevi smrti pokojnino, ki se more povečati do zneska zavarovančeve pokojnine, če umrli zapusti pet ali več nepreskrbljenih družinskih članov Ce pa izgubi zavarovanec življenje zaradi nesreče pri ditta, -do-bi družina pokojnino ne glede na to, koliko časa je bil ponesrečenec v službi. O-dir-ocj uživajo pokojnino do 17 leta starosti, če se pa šolajo, do konca šolanja, vendar -najdlje do 24 leta. Kako skijo v kominforistlili dilavali io obolelega delavca V jugo-sio-va-l.-skem -.zak-tMite.i«SQcjal:: '. nem zavarovanju je važno to, da traja zdravstvena preskrba -obole-ga delavca to-li-ko časa, dokler je potrebna, tako za zavarovanca, kot ža. njegovo družino, ne glede na to, kol-iko čas-a je zavarovanec v službi. Torej zdravstvena služba sploh n-i omeje-na. -Prav v tej točki pa se jugoslovanski zakon bistveno razlikuje od zakonov v ostalih socialističnih državah. V Sovjetski zvezi na primer, dobi oskr-be-ne-c poln-o gmotno preskrbo v primeru bole-zni šele po šestih letih neprestane zaposlitve v istem podjetju. Na Poljskem traja zdravstvena in gmotna preskrba največ 26 tednov, člani družine pa imajo pravico do brez-plačne-ga zd.avljainja največ trinajst ted-nov v en-em letu. V Romuniji .n-ima niihče pravice d-o bolezen-s-kega zavarovanja, če ni najmanj tri mesece v službi. Na Češkoslovaškem zavarovanci ne morej-o dobiti zdravstvene hrana-rine enak-o dejanskemu zaslužku in pokojnina ne more presegati 85 % pov-prečenga zaslužka. Iz vsega navedenega je jasno, da more tako socialno zavarovanje kot je v Jugoslaviji uzakoniti le država, ki je .notranje trdna in urejena, ki dosledno izvaja demokratična načela i-n stoji, na trdnih go-sned. temeljih. Jugoslovanska -narodi so lahko, upravičeno ponosni, da so sprejeli tak zakon. v ča.su na-jhu-jše protiijiu-gosl-ovan-ske gonije zlasti s tiste strani, od koder so upravičeno r-ričako-vali bratsko pomoč iin sodelovanje. alpinistov. Kajti Jesenice leže v najlepšem, planinskem predelu Slovenije in so izhodiščna točka za neštete najbolj zanimive, lepe a tudi težavne gorske ture. 2e pred sedanjo vojno je o-bstajaia n-a Jesenicah, podružnica plezalskega kluba »Skala«, po osvoboditvi pa so bili jeseniški alpinisti nekaj časa, do. kler ni zrasla mlada povojna generacija alpinistov, celo v-odilni v državi. V, if-tih po osvoboditvi je bila v Jugoslaviji velika po-treba po strokovnem železničarskem kadru, zato so bili mnogi strokovnjaki iz jeseniške železarne premeščeni v druge tovarne, kar se je občutno pozna-lo tudi pri al. pinističnem športu. Mnogi so- se tudi za-ra-dii brezposelnosti odpovedali športu, kljub vsemu temu pa je tudi danes alpinistični odsek na Jesenicah še vedno močan uspešen i-n delaven. Lani so preplezali znane smeri v Triglavski steni. Spi-ku, Jelovcu, Travniku in drugod. V Martuljku so lani Jeseničani postavili in opremili novo gorsko zavetišče. Lani zgrajeno zavetišče pod Sten-arjem v višini 2000 m pa so letos lepo opremili. V gradnji i-majo še več gorskih zavetišč. V poletnih mesecih so s prostovoljnim de-lo-m popravili' več gorskih -poiti. Jeseniški al-pinisti so kot predavatelji in. inštruktorji vodih in sodelovali pri mnogih tečajih. Tako so vodili teča-j Jugoslovanske armade v Vratih ter sodelovali pri tečajih alpinističnih odsekov v Mariboru, Domžalah, Slovenski Bistrici, na Gornjah itd. Gregorčičeva založba v Trstu je izdala tudi letos »koledar osvobodilne fronte slovenskega naroda za tržaško ozemlje«, ki predstavlja zanimivo čitanko. Koledar je zelo raznolik; pri vsakem mesecu ima tudi za-piske, sno. minske dneve, razne pregovore in nasvete za naše kmete. N-ekoledairski del priinaš-a večje število člankov i-z političnega, gospodarskega iin kulturnega življenja, pa tudi precej leposlovja ter raznegia drugega zabavnega im poučnega gradiva. V uvodnem čla-nku piše Branko Babič o 10. obletnici OF, Franc Stoka pa o bombii tržaškega ljudstva za demokracijo. Julij Beltram je prispeval članek »V istrskem okrožju se gra-di socializem«, za n.j!m sledi članek o borbi Slovencev v Italiji in spominske vrstice ob 10. obletnici ustrelitve Pi-n-ka Tomažiča in tovarišev. Leposlovje so prispevali Fra-n-ce Bevk ('»-Zadnji dnevi«), Jože Pahor (Berto Martinetti in njegov sin) Jadran (»Trava«), Rade Pregare (»Nona Marika«), Andrej Budal (»Ob nalivu«) In Vladimir Bartol (Martimsti in njegov sin) Jadran (»Trava«), Rade Pregare (»Nova Marika«), Andrej Budal (»Ob nalivy«) in V-ladimiir Bartol (»Čarobna koprena«), Andrej Budal je tudi prevedel znano novei-o »Voli prihajajo«, ki jo je napisal istrski književnik Drago Gervais in je služila za scenarij jugoslovanskemu filmu »Barba Zvane«. Prav za-nimiv je tudi tisti del koledarja, ki je posvečen kulturnemu živ_ lj-euj-u na Tržaškem in v Jugo-sliav.iji. Zadnji -del koledarja prinaša gradivo z ražinih p-o-dročij. Stanko o-blak obravnava v-prašanje kmetijstva na tržaškem ozemlju, France Kavs pa tamkajšnjo sindikalno borbo. V tem delu so -tudi članki -o premoženju tržaških Slovencev ob italijanski zasedbi, o letovanju tržaških otrok v Sloveniji, o delova-n-ju Zve-ze društev za telesno vzg-oj-o v letih 1949-50, o planinskem društvu v Trstu v preteklem letu, -o pra-vični bor,bi demokratičnih tržaških ženia iin o delu'Zveze an-tifaišiistfčine mladine v preteklem letu. O svetovnih dogodkih piše Miram Ogiri.n. o Kitajski iin Kitajcih pa dr. Dušam Savnik. Janko Jarc se spominja prvega leta osvobodilnega boja Ljubljane, univ. prof. Milko Kos pa je primeval zanimiv i.n tehten članek »Prihod Slove-nicev«. Kakšno je življenje na morskem dnu. o tem piše Miroslav Zei, -o porabskiih Slovencih p-a Miroslav Ravbar, v ostalem dtlu je še nekaj stia-t'stike o nre-bivalstvu v Jugoslaviji in nekaj podatkov o Svobodnem tržaškem ozemlju, k,oris,trn,i napotki za kmete, mali vodiž no Tržaškem in med drugimi, zamejskimi Slovenci ter zabavni del s Pavlihovo kroniko, nagradno kri- • čarko in šalami. Koledar je bo-gato Ilustriran (nad 100 slik) S svojo zanimivi, aktualno in tehtno vsebino predstavlja čitanko trajne vrednosti, ki je v čast založnici. Društvo za proučavanje istrske zgodovine v Pulju V Pulju so ustainov-ili novo društvo za proučevanje Isitr-ske zgodovi-ne in kulture. Društvo b-o imelo svoj čas-nik, organiziralo bo številne 'ko-nfe,renče, razstave iin znanstvene ekskurzije, za zbiram,je podatkov iz starih časov istrskih p-redelov. :.:q.. ••••••••••••••••••••■•••••t••••••••••••••••. •V • ..?7.: \ ••s KA T KŠN E SO BILE 1 vil PRVE * 1 * * slo \ veni $ k e solske knjige , ! 9* : ■ • • c?......... •..................... !•••••••••••••••«••»•0•••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••! /....q-•• : ..............* •„> : ................ (Nadaljevanje iz prejšnje številke) V poglavju o rastlinstvu najdemo o krompirju naslednje zanimive podatke: »Posebno imenitne so podzemljice ali krompir, ker so za vsaciga dobra jed, in revnim namesti kruha. Ce se zdrobi, se dajo z moko zmehiti in v kruh peči. Franc Drake je v leti 1586 perve podzemljice iz severne Amerikk v Ev. ropo nemesi!; v leti 1623 so persie v Irland, od tam v Anglijo, in tako da-laj na Nemško in v našo domovino.« Pisec tega poglavja povdarja, da ima vsak košček naše zemlje nekaj, kar je za človeka važno in, da se zaradi tega laho povsod živi. Piše takole: »Vsak kraj naše zemlje ima kake koristi in dobrote, ki jih drugi nima, kteri tedaj prebivalcem tisto namestijo, kar jim od druge strani manjka . . .« V poglavju o fiziki najdemo o luni naslednji jedrnati stavek: »Kakor luna svojo osvitleno stran bolj ali manj proti nam obrne, imamo mlaj, pervi krajic, šip, zadnji krajic.« Reikii smo že, da se je krepitev našega šolstva izražala do neke meje tudi v krepitvi avstrijskega državnega 18. februarja je poteklo leto dni od smrti slovenskega rfeatelja Lovra Kuharja, ki je nadel pisateljsko ime Prežihov Varane, Rodil se je 10. avgusta 1893. leta kot sin najemnika grofa Thuir-na v Podgori, v župniji Kotle, v tistem delu Koroške, ki je po sain.tge.rmasfci pogodbi pripadla Jugoslaviji. Družina se je vseskozi borila za obstanek. Njeni člani iso imeli le dvoje poti: obdelovati kot najemniki grofovsko zemljo, ali pa iti v nemške rudnike, rave.nj.sko jeklar,no. Prvo ali drugo se je obe-talo tudi mlademu Vorancu. Toida Voran-c nli str-pel do-ma. Iskal si je dela najprej v Trstu, izobraževal se je v Ljubljani. P-rva svetovna vojna ga je zajela kot političnega osumljenca. Končino se je naselil v Guštanju, kjer je aktivno delal v raznih delavskih društvih in ustanovil celico KP. Pred šesto-jainua-nsiko diktatu-o je Voramc pobegnil leta 1930'v Avstrijo. Od tam je kasneje p-r-eipotoval velik del Evrope, bil je v Berlinu, v Pra gi, v Parizu, -na Norveškem, več ko' leto d-ni je politično delal v Romu ■niji, -potoval kot delegat KP na kongres v Moskvo. Na Dunaju je leta 1934. doživel februarsko vstajo dunajskega delavstva zoper »D o1 fu so v -režim«. Ob -neki policijski raciji je bil arotirain, -prebil nad leto dni v ječi kjer je napisal skoraj cel roman »Doberdob« in zasno-val svoja najboljša dela. Od leta 1935. ponija svoje 1-iterar ine pris.nevke predvsem v revijo »Sodobnost«. S Poveš- m-i. ki so -kasneje izšle nod/ naslovom »Samorastniki, s-je pisatelju poš-efHo sm~- siovens-kega realizma. Leta 1939. je Voranc dal Slovencem svoj prvi ro- !... »Pr-ganica«, mogočno povest o prevratnih in plebiscitnih letih (1918- IHIIiilllllHilHIIIIIIIIIIIlilllllllllllllllllllllillllllllillllllllllllllllllllllllltlllllllllllllllllllllllllllllillllllllillillllllllliillllllllllllliJIlllHliilllllllllilllllillllllllllllillllllllillllllllllllllilllllllllllllllllllilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllillllll llllllllllllllllllllllHllllllllllllillilllllMillllllllllllllliillltlllllllllilllllllllllinilllllllllllünilllNIintlllHNlIinUHlIhNIIIIÜI'WliniMUlMUUIMUlUIHMUtHHI si -nisem upai pogledati za «jim Ko ______________ __________________ ________________ ___________________________________________________________________________ _-^=r_ maj sem čakal, da so’ njego-vi koraki Prežihov ~ “ Tt-idii ipr-i na,s je bila utira-kvist-ična "ola, to' se p-ra-v-i, dvojezična šola, v 'kateri je bil,a slovenščina v prvem razredu učni jezik, medtem ko; je od drugega razreda daljp bila učni jezik nemščina. Slovenščina je ostala e še učn-i -predmet. To pa je bila le takrat ,ako se je zanjo priglasilo dovolj učencev. Aiko učencev nii bilo Jovolj, tedaj je dvojezičnost ostala le la papirju. Učitelji na naši šoli so bi. i večinoma ne-m-čurji, nemški hla-p-c,i, rato so skrbeli za to, -da za pouk slovenskega jezika ni bilo dovolj učen-ev. Pouk na šoli se je nehal navadno »b šit'-rih popo-’idne, slovensko uro pa to dali od štirih do petih. Učenci so 'o domov na pašio ali ma kako drugo 'Mii že 'izmučeni, mnogim se je mudi-'le-lo i-n zato se niso prig lasali za slo-en-sko uro. Zato se je večkrat zgodilo, da sem 'H -piri slovenski uri edini učenec. Moj -oče mi je namreč zabičeval, da moram breapoigoij-no k slovens,ki uri. ško ga ne b,i ubogal, bi me bil nabil. Z er-''m sami,m učencem se pa učitelj ni hotel ukvarjati. Tako je dvojezičnost aše šole največkrat -sama po sebi -emehala in oblast je dosegla svoj moter. Nekega dne smo dob-li novega uči-'ja, ki ni znal aU ni hotel znati slo-•wtW, dasi ravno je imei slovensko me. Dotrhmal sm-o otroci v šoli slo-en-ski molili, slovenski pozdravljali, prihodom tega učitelja na -se je vse to nehalo. Najprej smo se mo-rali nau-iti nemški moliti ored poukom -in po iem. V nekaj d-n eh smo to že znali. ■m iv m .smo začeli učiti nemškega pozdravljanja. Imeli -sm-o dolge vaje: »Dobro jutro — Guten Morgen!« »Dober dan — Gutem Tag!« »Dober večer — Guten Abend!« Hodili smo mimo učitelja i-n ga po-vd-ravljali v n-emšči-n-i. Ko nam je to Voranc DOBRO JUTRO že gilaidko šlo, nas je -pohvalil i-n rekel: »No, zdaj ste šele posta-l-i ljudje.« Na cesti mam pa nemško pozdravlja, nje ni šlo tako gladko iz ust, kakor v šoli. Učiteljstvo smo seveda takoj vsi nemški pozdravljali. Drugače pa je bilo, ka-dar smo srečavali domačine in, znance. Piri teh srečavam j ih nam nemška beseda nikakor ni hotela iz ust. Bilo nas je skoraj sram nemškega pozdravljanja. Počasi pa se je nemško pozd-ravl-janje le udomačilo. Jaz sem sam -imel s to rečjo sila težaven položaj. Doma mi je oče spet zabičeval, da na cesti -nikakor ne smem nemški pozdravljati, ampak slovenski. Grozil m« je s iprizeminikovce-m, ako ga ne bom uboga}. »Na cesti učitelj in-itna kaj ukazovati!« s-e je drl nad menoj. »V šoli ga u-bogaj, na cestii pa ga ni treba.« V šoli me j-e pestil pa učitel-j, ki je takoj zvedel, če ga na cesti kak šolar ni ubogal. Imel je na žalost že med učenci take, ki so se mu prilizovali in mu no-sili pošte. Kratko i-n malo, šola je imela le uspeh. Cez kakega pol leta je -naša šola vsevprek pozdravljala nemški, čeprav je bil naš kraj popolnoma slovenski in sta tu živeli le dve .nemški družiin-i. Ce je kak tujec prišel v naš kraj, je moral dobiti vtis, da je prišel v nemški kraj. Tudi meni se je ta šolska novotarija naposled oprijela kljub temu, da je doma oče rohne-l proti njej na vse prete-ge. Bil sem že toliko razvit, da sem ljudi poznal, kdo izmed domačinov drž-i z Nemci kdo pa s Slovenci. Ce sem srečal ina cesti kakega Slovenca, sem ga pozdravil po slovenski, če sem srečal pa kakega nemškega Li.i-vrženca, sem ga redn-o pozdravljal po nemški. Tako sem tudi jaz postal človek in koroška šo-la je imela uspeh na celi črti. Tedaj sem na poiti pred seboj nenadoma zagledal prikazen, ki se je nisem prav nič razvesel-il. Ta prikazen ni bua nič drugega, kakor gosposko o-bilečen človek, ki je imel ogrnjen dežni plašč iin mi je počasi korakal naproti. Srečati gosposkega člov-eka ob tej zgodnji uri, je bilo res več ko nenavadno. Kdo ve, kaj ga je prignalo sem? Ali je nameaje-n mogoče k nam? Zaman -sem skušal razsoditi, kaj mi je vrglo na ipo-t tega gospoda. Nisem pa še dobro končal s temi mislimi, ko me je začelo grizli nekaj drugega; Tega človeka bo treba pozdraviti. Na vsak način pozdraviti! Toda kako, slovenski ali nemški? Tako sita se v moji notramj-ščiin-i začeii boriti m-ed seboj šolska vzgoja in do. mača vzgoja. Tujec je bil po vsej svoji -podobi Nemec. Mogoče je bil iz bližnjega letovišča i-n se sprehaja že ob tej zg-odnji uri. Saj letoviščarji niso vsi p,ri zdravi pameti. Toda kaj, če bi tujec bil Slovenec? Kaj naj torej storim? Ni-sem se mogel odločiti, ker me je navzlic šolski vzg-o.ii le bilo še sram nemški pozdravljati. Razdalja med tujcem im meno,j je bila vedno ina-ijša. Postai sem vedno ne,mirnejši, čimbolj se mi je tujec pri- bliževal. Zakaj ni-se-m takoj pocedil pod cesto v grmovje, brž ko sem ga zagledal, sem si očital. Zdaj je bilo na žalost že p-repo-zno in bi ne b-ilo poseremo olikano, ako br to storil. Tedaj sem upal, da se bo v zadnjem hipu še izognil žiivmi, toda tudi to upanje mi j-e splavalo po vodi, za-kaj tujec se ži_ vini ni izoign-i-1, pač pa se mu je živina izognila v ve-like-m ovinku. Sedaj sva , bila že čisto blizu sikupaj. Mene je spreletavala vročina. Vrhu tega sem imel še grozen občutek manjvrednosti, tujec je biil le-po oblečen, medte,m ko sem sem bil jaz sirotej in še bos. Gotovo sem b-il ves -rdieč v lice, ko sva prišla vštric. Tedaj mi je prišlo iz ust kar samo od sebe: »Gut Morgen . ..!« Moj glas je bij svečan, podlo-žniški in srce mi je -pri pozdravu zelo močno utripalo. Tujec bo go-tovo zelo zadovoljen in neko top-lo čustvo me je navdajalo. : Toda nenadoma se je pred menoj zrušil ves svet. Tujec j-e zasukal alavo proti meni, da sem mogel videti, njegove oči. Te oči so bile ponižujoče, obsojajoče. Z močnim, značilnim glasom je tujec odzdravil po slovenski: »Dobro jutro, mali gospod!« Vse. kar sem v naglici mc-gel za. panasti, je bilo zame udarec p-o glavi. Mahoma se m je od doživete sviate stemnilo pred očmi. Bil sem tako neznansko ponižan, da bi se bil najrajši pogreznil na dno pekla. Lovil sem sapo kake ■ filo 'j n-ec. Tujec je Sel dalje, po poti in jaz utihnili, pc-d bregom, ki se je nagibal pretti domači hiši. Takoj me je zaskrbelo, če tujec mo retiti le ne gre k nam po kakih o-pra-vkih i-n bo očetu povedal, da sem ga -po nemfik-i -pozdravil. To bi me staio nekaj udarcev s pr- z-emni-kovicem. Toda sramota, ki sem jo doživet i bila mc-č elsa od .strahu pred očetom. Priznal sem si, da sem kazen celo zaslužil, če tv. me -doletela. Pravkar doživelo ponižanje me je temeljito i-n na mah poučilo, kako prav je imel moj oče, ko je rohnel proti vpeljavi nemškega pozdravljanja v šoli. Sprevidel sem, da sem tej potuj-čcvalrt! ricv-ctariji tudi jaz podlegel. Spoznal s-em, da sem v važnem, trenutku zatajil : samtga sebe, svoj rod in svoj dom. Ce bi t-gga ne bil sto-i' in bi ubogal, očeta, bi te velike sramote -nikdar ne d,oživel. Moje dejanje je bilo grdo. Tega me je naučil tujec, ki ni bil tujec, ampak človek našega -rodu. ki se ni sram-oval sIoveMkega pozdrava, čeprav je bil nedeiljno oblečen. Ko sem vse to č-is-fo jasno spoznal, sem si globoko oddahnil i-n v m-oj! notranjosti s-e j-e odluščilo nekaj težkega in ogabnega in odplavalo od mene. Sedaj sem dihal mnogo laže. Ko se-m -stisnili iz'Srca zadnjo, tesnobo, sem začel peti in se v mislih zareke!: Moj rod. nikdar več v življenj-U te ne bom izdal . . . !« ■ Pri tei rrisegi je vstajalo na vz hodni strani svetlo jutro, ki je bilo zam-e, kljub veliki sramoti, katero se-m bil pravkar doživel : stokrat sveileji-e in stokrat veličasn«J?e. kakor so bila vsa maja jutra dotih-mal. aparata. Zanimivo je, d’a se na zelo mnogih mestih v berilu povdarja, da je javna oblast potrebna, da jo jo tre. ba spoštovati itd. Berilo daje učencem v tem pogledu tudi takle nauk: »Per vsaki hiši in vsaki soseski moia ukazovati, kdaj in kako naj se kaj opravi in stori, kar je potrebniga za hišo ali sosesko . . . Ravno tako, in še veliko bolj je za vso deželo, kjer toliko družin, toiiko sosesk in toliko tisoč . .. Stavek, ki ga tu navajamo, jasno kaže, da so postale šole sestavni del držav-rega a-arata, ki je v rokah nemške buržoazije. Sole so postale sijajnoj sredstvo za širjenje take miselnosti, ki je vskladu z interesi vladajočega azredda. Favno tako kakor je potreb-a neka »skupna« oblast, naj bi bili otrehni tudi neki skopni dfavki, kar e izraža v trditvi: »To, kar ima vsak-teri podložnik k potrebam domovine omagati se imenuje dača ali davek.« Na liniji krepitve takozvane državljanske discipline, so tudi nekateri raegovori. Zanimiv je v tem pogledu a pr. naslednji pregovor: »Postave so potrebne, hudobnike krote, Postave nas ljubezni, pravičnosti uče, Kod’ vsak, kar hoče, smel storiti, Kdo nek bi mogel srečen biti.« V zadnjem delu berila se povdarja, da je človeku nadvse potrebno zdravic. Pisec berila zaradi tega priporoča: »Navadite se kma!o k počitku hoditi, zjutraj pa vzgodaj vstajati. Zgodna damica prionim zlatica.« Pisec berila '-ripoveduje še: »Posebno dober per--omoček zd-avje ohraniti, je delo. Z deinm se obrani in pomnoži telesna moč, Na-adite se tedaj dela-mi biti. Le v a-o va ti se morate prevelike teže nosit', aii prehude telesne vade se podstopoti.« V debi, v katero sega naša šolska knjiga, ne more biti govora o neki dovršeni 'vzgoji. Je' pa ta knjiga ven-da-oe rfokaz da ie bilo med Slovenci že tedaj dovoli sposobnih in zdra-ih -ii. da postavijo našemu šolstvu tako tedne temette, da je to lahko rodilo najine sadove. Prav v času, ko so se slovenske šolske knhge tiskale tudi v Trstu, jr tržaški zgodovina- Kandier še vedno širil svojo nesramno kleveto, da slovenski jezik ni sposoben za pisano besedo in, da se ga- zaradi tega v taki obliki ne poslužuje niti avstrijska država. VS NAŠIM eCMCTOVALCEM oooooooooo = oooooooooo ^ IF D ZIRQJ LTTGJ IRÀ 'n SIPOJRTT Z agrotehničnimi ukrepi dvigamo rodovitnost zemlje V nàSern listu je bilo že govora o naturo, Mako dvigniti kmetijsko produkcijo z razdelitvijo našega ozemlja na pasove in rajone. Omenili smo obenem, kaj ovira dvig kmetijske produkcije in sicer prevelika razkosa-,10st parcel,' individualno nenačrtno gospodarstvo itd. Danes bomo načeli vprašanje, kako z .raznimi agrotehničnimi ukrepi lahko dvignemo produkcijo 10 s tem v zvezi donosnost (rentabilnost) našega metlijstva. PlOdofefl. Pod piodoredom razumemo sledovanje rastlin na isti parceli skozi več let. Vsak kmetovalec dobro ve, da imajo različne rastline različne zahteve po hranilnih snoveh. Nekatere rabijo več druge manjše količine določenih hranilnih snovi. Nekatere rastline prodrejo globlje s svojimi koreninami, druge črpajo hranilne snovi iz gornjih .plasti obdelane zemlje. Nekatere rastline izčrpajo popolnoma zemljo, druge izboljšajo njeno fizično stanje, nekatere pa (stročnice in to’ so n. pr. grah, fižol, lucerna in detelja) obogatijo zemljo na glavni hranilni snovi — dušiku. Lahko rečemo, da naši kmetje ne upoštevajo tega dejstva. Dogaja se, da gojijo iste rastline dve in mogoče več let na isti njivi. Ne držijo se v tem reda, ki je uveden povsod v naprednih kmetijskih deželah. Predvsem moramo urediti rastlinsko proizvodnjo. Izdelati moramo podroben načrt, kje, kdaj in kaj bomo sadili. Dobro moramo .izdelati načrt, kateri rastlini bomo gnojili s hlevskim gnojem (okopavine: krompir, kapusnice) katerim bomo gnojili s' kofnpostom n. pr. gomoljnicam in čebuli) ter kottčno s katerimi umetnimi gnojili in v .kakšni količini bomo gnojili. Ko dobro spoznamo zahteve posameznih skupin rastlin, lahko določimo njihovo mesto v plodoredu, torej njih vnstnii red na isti parceli sközi več let. Menjanje posevkov na isti njivi pa imenujemo kolobarenje. Ne bomo omenjali ploido.redov v drugih deželah. Zanima nas predvsem, kkkšen plOdored bi morali uvesti pri rrais. Lahko rečemo, da na našem p-7/emlj.u do sedaj nimamo še p.ravega plodoreda Večkrat se zgodi — posebno v bujščini, da kmetje sejejo n. pr, pšenico dve leti zaporedoma na isti njivi. V koprščiini pa se dogaja ista stvar z raznimi .povrtninamii ali vsaj to, da rastline ene skupine sejejo na iti njivi več let zaporedoma. Kolobarenje z okopavinami (krompir ali koruza), nato sledi pšenica za pšenico pride ponovno ena od okopavin. Kot strniščni posevek pridejo v poštev kapusnice, korenje, koruza činfc.van-tin ali koruza za zeleno krmo (pitnik). Stročnice (grah, fižol,) pridejo v poštev kot vmesne kulture. Tem se ima- mo zahvaliti, da se zemljišče preveč ne izčrpa. Glavne rastline krmilne stročnice (detelje in lucerna), ki edine Izboljšajo zemljo, gojijo več let — mogoče preveč let — po njivah neu-pošitevajoč plodarecl. Glavna pomanj-kljlvoat našega kolabaremja je, da ne pride po določenem času redno na isto njivo ena od poslednjih rastlin. Naš kmet se torej ne drži' nobenega plodoreda. Vsak kolobari za sebe. Ce ga vprašaš, zakaj ne uvaja pravilnega kolobarenja, omenja, da ima premalo zemlje in da mora večje komplekse zemljišča dodeliti žitaricam ali glavnim povrtnm&m. To drži le do neke mere, ker smo že omenili, da po nekaterih .njivah rase detelja in lucerna, dokler sama ne izgine in ne izumre — degenerira. Zakaj ne bi gojili lucerno na njivi le 4 leta in deteljo 3 leta in nato sejali koruzo ali krompir? Omenili smo, da edino stroč. nice izboljšujejo zemljo. Obogatijo jo na dušiku (ker te rastline črpajo du-šiki z zraka) ,in izkoriščajo s svojimi globokimi kor amin ami hranilne snovi iz doljnih plasti zemlje. Ostale rastline imajo bolj plitve korenine in izkoristijo le gornjo plast orne zemlje. Z druge strani je znano dejstvo, da stročnice pustijo za seboj zemljo brez plevela in to je zelo važno pri nas, kjer se kmetje borijo leto za letom proti nadležnemu in ■ škodljivemu plevelu. V naslednjem članku bo govora o »izboljšanju fizične kemijske in mikrobiološke lastnosti zemlje. J. Mlsiimo- ze seda( na čebulček za prihodnje leto Pridelek oljk v koprskem okraja Lani je bi.lo v koprskem okraju na. branih 1.017.461 kg oljk, od katerih je bilo pridelanega 142.362 kg olja. V primeru s proizvodnjo oljk v letu 1949. je lanska proizvodnja za 40% manjša. To pa predvsem zaradi suše, ki je prizadejala ogromno škodo celotnemu našemu gospodarstvu. Na nezadovoljiv pridelek oljk je veliko vplivala tu-di oljčna mušica, proti kateri niso odgovorni organi in kmetovalci sami pödvzeli nikakršnih ukrepov, da bi jo odločneje zatirali. Vsako leto se nahajamo v kritičnem položaju glede čebulčka. Semenski če-bulček. ki bi ga lahko sami pridelali, moramo uvažati. Nastanejo težkoče z uvozom — čebulček pride prepozno |n seveda kmetje obtožujejo kmetijska poverjeništva, keir miso pravočasno prietakiribela. čahullčka. Veak naš! kmetovalec dobro ve, da so pri nas podnebne razmere take, da lahko razmnožujemo čebulo s sadikami, kii jih lahko sami doma vzgojimo in na® ta način vzgoje čebule stane dosti manj. Z druge strani pa si lahko sami doma vzgojimo čebulček n.e samo za domačo .porabo, temveč tudi za izvoz. Vsaka KDZ, Kmetijska šola im razna podjetja bi lahko vzgojila čebulček za svojo .potrošnjo in za vse ostale, ki se jim ne ljubi tega delati. Semema imamo letos 'dovolj. Ne preostane nam drfcgo, kot odločiti se. Seme za vzgojo čebulčka sejemo v gredice (.seveda ma prostem) v mesecu maju, juniju i,n lahko tiudii pozneje. Prezgodnja setev ni pri nas priporočljiva, ker je nevarnost, da čebulček požene v cvet. Tudi zemlja ne sme biti prercidoviitna, da' se čebulček pre. naglo ne razvije. Paziti pa moramo, da je zemlja dobro opleta. Na 10 .kvadratnih metrov gredice posejemo približno 15 dkg semena, kar zadostuje za njivo od približno 400 kvadratnih metrov. Torej za 1 ha zemlje zadostuje približno 3—3.5 kg semena. V času razvoja rastline večkrat opto« in razredči. Čebulček dozori, ko stebla porumenijo. Čebulček obiramo v suhem vremenu ter ga pove- Sončen dan je privabil mlade učence na kmetijski šoli, da so šli precep- ljat jablane Še je čas za cepljenje sadnega drevja prahom in zato, če je tako, ne rodijo. Le dve različni sorti se lahko med seboj oplojujeta, a še ti dve morata i-meti dober cvetni prah. Da bodo te jablane .rodile, u' inči šole preceplja-jo vsako sedmo drevo z drugo sorto in se obenem praktično vadijo v precepljanju. Tak primer ni samo na Kmetijski Soli. Najdemo jih po celotnem Istrskem okrožju. Kdor ima v sadovnjaku drevje, ki mu slabo rodi ali pa sploh me rodi i/n to jablane, hruške in črešinje ter vidi, da drevje rodi enak sad ali da enako raste, naj vsako sedmo do deseto drevo precepi s sorto, o kateri ve, da ima dober cvetni prah. Ce ne ve za sorto, naj pride ■rta Kmetijsko šolo ali na OLO — Poverjeništvo za kmetijstvo, ki mu bosta dala nasvet. Sadjarji! Precepite tudi slabo rodovitno drevje. Sedaj je čas zato! — D. J. Letošnja pomlad je želo zgodna, Tudi sadno drevje se je začelo prebujati iz zimskega spanja. Zdaj je čas s precepljanjem sadnega drevja, ko so se sokovi začeli pretakati v drevju. Na sliki vidite precepljanje jahlan na Kmetijski šoli v Škocjanu pri Kopru. Dosedaj je za oplojevanje teh jablan Skrbelo sosedno jabolčno drevje. Ker so bile ostale jablane zaradi posušitve odstranjene, je ostalo samo drevje ene .sorte. Jabolka se ne morejo oplodiifbi sama z lastnim cvetnim „ ... , , i i ekip še precej znani in tudi čislani. Velika udeležba ìnozemsKin Ta dejstva potrjuje tudi številna va. skakalcev na letošnjem planiškem bila, ki jih dobivajo trenerji raznih . 1 jugoslovanskih ekip, da bi se udej- leonu p tv ovali V tujimi. Tako je finska te- lovadna organizacija,. zaprosila jugoslovansko, .maj bi dovolila Milici Sepa, znani jugoslovanski teldvadni strokovnjakinji, da bo do Olimp jade trenirala finsko vrsto. To je v kratkem času četrto povabilo tujih federacij, da prosijo jugoslovanske trenerje. Za Prvakom ter Harangozom, bo odpotoval te dni še Miodrag Stefanovič, kii bo v Avstriji predvidoma sedem mesecev treniral avstrijsko košarkaško raprezen.tanco. Jutri bo zanimivo telovadno srečanje v Piranu med Beograjčani in Tržačani Jutri bo v Piranu v telovadnici Pomorskega tehmikuma zanimiv telovadni dvoboj med žensko in moško vrsto Trsta, ter Beograda. V moštvu Beograjskega Zeležničarja .nastopajo priznani atleti, ki so nastopili že na prvenstvu Jugoslavije, zato bo seveda borba tem težja. Prav tako bo jutri zvečer v piranskem gledališču telo- *■" * , r„ --o-‘ ‘—; . " ~~ 7. - Se neka; o kurji kugi Neki tovariš mi je povedal naslednje: Dòtaii Sem cepivo in vse potrebno zft cepljenje kokoši proti kurji kugi. Cepil sem svoje kokoši in še dveh sosedov. Ker mi je ostalo še nekaj cepiva, sem se .ponudil tudi drugim sosedom, da jim cepim kokoši. Eden od teh sosedov se mi je ironično nasmehnil in dejal, da nima zaupanja v cepljenje kokoši, ker da so lansko ali predlansko leto poginile kokoši celo v Kmetijski šoli, kljub temu, da so bile cepljene, . Druga soseda pa ni dovolila, češ, da se ji okošl smilijo, če bi jih zbadal z iglo. Drugi so mi pa rekli, če bodo crkavale, jih bomo pa pojedli. K tem izgovorom bi hotel omeniti, da je res, da včasih cepivo rte pomaga, posebno ne pomaga pri kurah, ki so že okužene. In to je bil primer enega Kurnika v Kmetijski šoti. V tem kur-rtiku, kjer so kokoši bile najbrž že okužene, so kljub cepljenju poginile. V drugih kurnikih iste šole so se pa kure zdržale. Zapomniti si je treba tudi to, da rti vsako cepivo za vse bolezni, marveč .samo za gotovo vrsto bolezni, za druge bolezni so potrebna druga zdravila. Da se ne dovoli cep.iti kure zaradi neumne sentirne,ntalmosti, je pa naravnost zločin, kot je slab izgovor, Na razpolago so sadne sadike Obveščamo kmetovalce, da je prispelo večje število sadnega drevja in to .predvsem črešenj, kakijev, breskev. Posebno opozarjamo na divjake črešenj, ki so prispele Iz višjih predelov (Brkinov), ..Creäpje nam že nekaj let izumirajo ih, če ne bomo skrbeli, da nadomestimo izgube, bomo prišli kmalu ob vsa sadna drevesa te vrste. V pomladi posajene divjake lahko cepimo na speče oko že v avgustu in septembru ali prihadnje leto na razpoko. . Kmetje ne zamudite prilike, ker je skrajni čas da začnemo z obnovo naših .sadovnjakov. Oblast gre v tem ppgledu zelo na roko sadjarjem. Kdor sadi sadno drevje, pripravlja najboljšo »doto« svojim otrokom. Uredništvo in uprava »Istrskega tednika« v Kopru — Odgovorni urednik: Srečko Vilhar — Tiskala tiskarna »Jadran« v Kopru češ, če bodo crkavale, jih bomo pa pojedli. Kurja bolezen, je velik udarec za naše gospodarstvo, Kajbi s tem, da so prizadeti posamezniki, je prizadeto tudi celokupno gospodarstvo. Dolžnost vsakega posameznika je, da čuva narodno imovino in napravi vse, da se ista zaščiti. Ce naši kmetovalci ne bodo imeti kokoši,' ne bo jajc, ki ji,h je bilo tudi pred kugo težko dohiti in so že tedaj bila druga, pomanjkanje kokoši pa bo še povečalo krizo jaj.c in zmanjšalo tudi prehrano na vasi. brez ozira na to, da bo pri tem močno prizadeto tudi naše narodno gospodarstvo. žemo v kite in položimo na zračen in šuh prostor, da se dovolj posuši. Ce primerjamo visoko ceno čebulčka Ceri .semena čebule lahko pridemo do zaključka, kakšne gospodarske važnosti je če, ka>r sami doma pridelamo tč, za Kar moramo izdajati večkrat điViize. Dr. J. KMETIJSKI SVETOVALEC ODGOVARJA V.prašanje: V neki reviji sem bral, da DDT .preparati uničujejo mrčes. Moje govedo je ušivo in zato prosim .pojasnila, če DDT preparati uničujejo tudi uši in kako bi jih uporabljal? Odgovor: DDT preparate dobimo v iprašnati ali tekoči obliki. V, prašinati obliki pride v trgovine pod Imenom pantakan, peipeimx in gesa-rol. V tekoči obliki pa pod imenom Pantox. Izvrstno deluje proti ušem. Seveda uničuje samo uši, ne pa tudi njihova jajčeca - gnide. Najboljše je v ta namen uporabljati DDT v praš-nati obliki. Usi se zlasti zadržujejo v repu in v dlaki nad rogovi. Pod temi dlakami kožo temeljito potrosimo s praškom ,in smo lahko sigurnu da bo ta uničil uši. DDT prašek se da tudi zelo dobro uporabiti poleti proti muham, ki kot je znano zelo silijo v hleve. 2ivi.no pošljemo iz hleva ter ves hlev teemljlto naprašimo s DDT praškom. Ko se je prah malo usedel, še zunaj celo živino poprašimo z njem in in jo damo v hlev. Večino muh na ta način uničimo. Ker pa DDT ne deluje trajno, moramo to večkrat ponoviti v določenih razdobjih. S tem tufli zmanjšamo število muh v stanovàri'j-skih prostorih, ker mi dotoka ndvfh muh iz hleva. Proti ušem bi lahko še uporabili drugo sredstvo. Lahko vzamete žvepleni cvet in svinjsko mast v razmerju 10 : 100, to dobro zmešate in živino dvakrat teemljlto natrite z .imenovanim sredstvom. To mazanje po 5 do 8 dnevih ponovimo. Potem vse skupaj dobro izmijte z vročo vodo in milom. Ce boste držali poleg tega l\lev čiist in živjino dobro krmili, se vam uši ni potrebno bati. D. J. iiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Čitajte in širite «7sUsld tednik» Od 7. do 13. marca bo tradicionalni »Teden Planice«. Doslej so se prijavili skakalci in smučarji naslednjih držav: Zapadne Nemčije, Italije, Avstrije, ZDA in Svice. Sedaj se nadaljujejo tudi pogajanja za sodelovanje tudi švedskih in norveških smučarskih atletov. Finska se teh smučarskih tekem ne bo udeležila iz tehničnih razlogov. Menijo, da se bodo udeležili teh smučarskih tekem tudi nekateri ameriški smučarji, ki so sedaj v Evropi in nekateri turški, ki tekmujejo v Avstriji Razpored tekem predvideva med drugim tudi skakanje ,na 100 metrski skakalnici. Organizacijski odbor predvideva tudi, da se bo smučarskih tekem v Planici udeležilo nad 30 tisoč gledalcev. Izolanski boksarji v Puli V tem tednu je bil v Pulju v gledališču »Beograd« boksarski dvoboj med športnima društvima iz Pulja in ; športnim klubom iz Izole. Zmagali so boksarji iz Puljja z rezultatom 6 : 2. Čeprav so bili Izolani poraženi, je treba priznati, da so precej dobro zastopali svoj športni klub pred takimi prvaki, kakor je Banovac, ki je v svoji 12. rundi premagal Izolana Chiec-ca. Banovca so nedavno izbrali za trenerja jugoslovanske -boksarske reprezentance, ki se bo srečala maja meseca v Milanu na boksarskih tekmah za evropsko prvenstvo. JugoslovansKi trenerji se uveljavljajo v tujini Znano je, da uživa jugoslovanski šport zaradi svojih uspehov, tudi v tujiihli lep ugled, zato je jasno, da so tudi trenerji jugoslovanskih športnih lestvica nogometnega prvenstva fi skupine tržaškega ozemlja Rezultati po 15. dnevu SO naslednji: Arrigoni 14 12 i 0 39 5 26 Piran 13 9 1 3 32 11 19 Aurora 13 8 2 3 27 14 18 Medusa 14 8 2 4 24 16 18 Buje 13 3 5 5 15 23 10 Novigrad 13 4 0 8 17 29 8 Brtonigla , 12 2 3 7 15 29 7 Umag 13 2 1 U 16 40 5 Strunjan 13 2 0 11 17 36 4 OB-JA-VE ADI jugoslovanske cone Trsta PREGLED ODDAJ V TEDNU OD 24. II. 51. DO 1. II. 51. Poročila v slovenščini vsak dan ob 7.00 (ob nedeljah ob 7.30), 13.00, 19.30 in 23.05. Pregled tiska v slovenščini vsak dan (razen nedelje) od 14.45. Jutranja glasba vsak da,n ob 6.30 in 7.15 (ob nedeljah ob 7.00. in 7,45). SOBOTA: 24. II. 51. 12.00 Operna gilasba; 13.15 Poje sopranistka Anica Ščuka; 19.45 Pesmi borbe in dela; 20.00 Hrvatski kulturni pregled; 21.00 Veder sobotni večer (slov.). NEDELJA; 25. II. 51. 8.3Q Kmetijska ura (slov.); 9.00 Glasbene slike; 10.00 Folklorna glasba; 10.45 Oddaja za Bujščino (hr.); 11.15 Znani solisti pred mikrofonom; 11.45 Glasba po željah (slov,); 13.30 Pionirčka ura: Domače pravljice (slov.); 14.45 Glasba po željah (ital.); 17.00 Oddaja za podeželje: Kersnik: Kako je stari Molek iskal tatu (slušna igra), Reportaža: Med našimi kamenarji (slov.); 18.30 Igra pianist Rubinstin; 19.455 Naši zbori; 22.00 Športna poročila; PONEDELJEK; 26. II. 51. 13.40 Dr. Mirteo Rupel: Pogovori o jeziku in podobe iz slovenskega slovstva ( 17. nadaljevanje) — (slov.); 17.30 Sportini preg.ler (slov.); 19.45 Simfonični .plesi; 21. 15 Zborovske pesmi slovanskih narodov; 20.45 Iz istrskega okrožja (slov.); 21.00 Iz simfoničnih del Petra Iljiča Čajkovskega; 22,00 Večerno branje: Šorli (slov.). TOREK: 27. II. 51. 13.15 Pester opoldanski spored; 13,45 Glasba po željah (ital.); 19.45 Kulturni pregled (slov.); 20.00 Mascagni: Prijatelj Fritz, opera v 3 dejanjih. SREDA: 28. II. 51. 12.00 Bodrich Smetana: Dve sinfo-nični pesnitvi; 13.45 Gospodarski pregled (slov.); 14.00 Odlomki iz Char-pentierove opere »Luiza«; sodeluje orkester Radi« Ljubljana p. v. Jakova Cipc.ija in solisti opernega gledališča; ZA NAŠE PIONIRJE DRAGOTIN KETTE: Rešitev Takrat ko sta hodila Sé pò zemlji sv. Peter in njegov tovariš sv. Pavel, je živela tam nekje v deveti deželi zelo skopa ženica Suholja. Za vsak krajca,rček se je tresla, vsakega ^berača je odpoidila od hiše. Kadar pa je zopet Spravila do enega cekina, tedaj je šla, odvezala nogavico, ki jo je imela vedno skrito pod vzglavjem, irt trepetaje in vanno spustila vanjo svoj cekin. Nekoč pa prideta sv. Peter in Pavel tudi mimo injene koče. Takrat pa je bila skopulja baš nekoliko bolna im je ležala v postelji. Silno se prestraši, ko zasliši trkanje od zunaj, in hoče hitro skriti svojo ljubo nogavico, toda v tem že vstopi sveti Peter, in jo začne prositi za kak božji dar. »Kje ga bom pa vzela?« zagodrnja starka. f Ali tudi nobenega koščka kruha nimaš?« jo vpraša Peter. »Vedi midva sva zelo zdelana, kajti ves božji dan sva ,že na potu!« »Tudi .kruha nimam,« zarenči staruha, >:saj vesta, da bolezen vse požre.« »Res je,« pravi nato Peter žalosten, »bolema vse ,požre; pa imaš morebiti kaj drugega? Glej kaj pa imaš v tej nogavici?« »Eh, to so same luskine . . .« '..Same luskine? Bog ti jih blagoslovi!« pravi nato Peter in gre s svojim tovarišem. . Ko sta svetnika odšla, se je zvito nasmejala hudobna starka, češ pa sem vaju opeharila; In hitro je spet razvezala svojo ljubo nogavico, da- bi štela svetle cekinčke. Toda joj! V nogavici 'ni bilo več cekinov, ampak same bele luskine. Tako je lažnica sama sete opeharila. Pravijo, da se ji je 'od žalosti im strahu kar zavrtelo. Križanka 1 2 3 4 5 ili 6 ilii 7 8 9 Ü 10 11 iiii 12 13 Ü u 15 ■■DB amata ■HM ■■■■ 16 17 fili lili * 19 20 1 iisi Vodoravno: 1. del sončnega seria,va; 6. večji robec; 7. predlog; 8. polovica plana; 10, Sovjetska zveza; 12. steza v snegu; 14. organ za veni; 16. grška mladinska organizacija; 13. vod.i.i fizkultumik; 20. črta, ras; Na v pòrno: 1. predstolnica Češke; 2. spremljevalec zemlje; 3. pot brez začetka; 4. osebni zaimek; 5. kazalni zaimek; 8. neobut; 11. spet; 13. došli, mnogo; 15. osebni zaimek; 17. o-tek v Dalmaciji; 18. pir. brez sredine; 19, pogojni veznik. Vodoravno: 1. dam; 4. oče; 6. padar; 8. SN; 9. mp: 11. ro; 12. GAP; >15. lp; 17. rudnik; 20. nakovalo; 23. è,n; 24. ojunačiti se; 26. pokrajine; 28, MTP; 30 renesansa; 32. ACO; 33. jo; 34. skat; 35. n.v; 36. pokoj; 39. Avar; 41. dok. Navpično: 1. da; 2. Adrijansko; 3. na; 4. cin; 5. en; 6. pod; 7. rg; 8. spačenka; 10. plasman; 11. runo; 13. anans; 14. potrata; 16. pletev; 17. repa; 18. nore; 19. kuje; 21. ki; 22. vi; 25. niš; 27. krap; 29. po; 31. Sava; 37. od; 38. ok; 40. Ra. Križanko je pravilno rešil kljub napakam Pucer Celestin iz Nove Vasi £t. 7. Orel in srna Na visoki iskali je stala skočna srna. Ko jo ugleda požrešni orel, prileti k .nji ih ji takole pravi: »Pač res, da si skočna, c,j srna; vendar nebi hóté.1 zamenjati svojih peroti za tvoje noge.« »jaz pa svojih nog ne za tvoje peruti,« se mu odreže srna ponosno. »Hm,« de nato orel zaničljivo, »pa Skoči, čez tale pr,epa,d, ko se tako hvališ s svojimi nogami. Bomo videli, kdo bo prej čezenj, ti ali jaz!« Srno ujeze te besede. Hitro se požene in zaleti čez prepad. Toda ta je preširok in sr,na trešči vanj tako nesrečno, da pri priči mrtva obleži. Orel se pa veselo sp-usti nizdol in si odnese Svoj plen brez truida v gnezdo. »Dà, da,« pravi še, ogledujoč mrtvo žival, »kaj bi sam ugonabljal, ko vas pogubljajo častihlepnost in jeza!« 18.15 Komorna glasba italijanskih in španskih skladateljev; 19.45 Vedra glasba; 20.30 Obzorja 1951 (ital.); 21.00 Literarna oddaja:, Miroslav Krleža: »Stotnik J ab lanski« (slov.). ČETRTEK: 1. III. 51. 13.15 Pomladanske glasbene slike; 14.00 Komorna ura del Mitja Milo-jeviča; 19.45 Glasba po željah (ital.); 20.10 Dr. Mirko Rupel: Pogovori o jeziku in podobe iz slovenskega slovstva — 17. nadaljevanje (ponovitev) (slov.); 20.30 Poje tržaški komorni zbor p. v. U.balda Vrabca; 21.00 Obzorja 1951 (slov.). ZAHVALA Družina zadružnika Jermana iz Bertokov se toplo in iskreno zahvaljuje vsem zadružnikom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so 19. t. m. spremljali na zadnji poti k večnemu počitku mamo in ženo, blagopokojno Jerman Francko. Izšel je nraSnl list VUJÄ Dne 15. februarja je izšla prva številka uradnega lista Vojaške uprave Jugoslovanske armade, ki prinaša odredbo št. 1. komandanta Vojaške uprave JA za jugoslovansko cono STL o zamenjavi registrskih tablic motornih vozil in prikolic ter odredbo štev. 2 o mejnih -prekrških na demarkacijski črti med britansko-ameriško in jugoslovansko cono STO in na meji med jugoslovansko cono STO in FLRJ. OBVESTILO LASTNIKOM MOTORNIH VOZIL Registracija itn zamenjava dosedanjih evidenčnih tablic motornih vozil V smislu Naredbe Komandanta Vojne Uprave JA štev. 1. z dne 5, februarja 1951 Se bo vršila v času od 5. III. do 15. III. 1951 med 8 i-n 12 ter 13 in 17 Uro po razporedu, ki je objavljen v razglasu. Na dah registracije morajo lastniki, oziroma .imetniki motornih vozil pripeljati vozilo ob določeni uri pred poslopje Upravnega oddelka VUJA v Kopru — Trig Brollo, kjer bodo po izvršeni registraciji prejeli novo evi- ! dentino tablico in prometno knjižicv.. Iz pisarne Upravnega oddelka Vojne uprave JA v Kopru štev. 148-51 z dne 20 februarja 1951. IZGUBLJENA OSEBNA IZKAZNICA Fakin Ida iz Petrov,ije št. 93 pri Umagu je pred desetimi meseci izgubila na poti v Trst ali v Trstu svojo osebno izkaznico. Ker se ni oglasil noben najditelj, jo proglaša za neveljavno. OBVESTILO ŠAHISTOM Šahovsko društvo Koiper vabi vse šahiste, da se udeležijo kvalifikacijske, ga turnirja za peto kategorijo, ki bo začel 26. februarja. Prijave se vršijo vsaki dan ofd 19. do 20. ure v prostorih društva (Dom kulture), ki bodo hkrati dobili vsa pojasnila. KUPIM DOBER FOTOAPARATT Kupim dober fotoaparat In ga plačam polovico v metrolirah. Naslov na Uredništvu Istrskega tednika! Lado Janovsky je med najboljšimi v moški telovadni vrsti tržašega ozemlja vadna akademija obeh vrat Beograjčanov in Tržačanov, ki bodo nastopili tudi s posebnimi točkami, zato pa naj športniki ne zamudijo tako lepe prilike, ko bodo gotovo videli res lepo telovadbo! NEDELJSKI REZULTATI SO NASLEDNJI: Arrigoni _ Aurora 0 : 0; Brtonigla -Buje 3 : 3; Medusa . Umag 2 : o; Strunjan - Novigrad 4 : 0; Počival pa je Piran. i Na nedeljskih tekmah 25. februarja bodo tekmovala za prvenstvo STO-ja naslednja moštva Lige A: Medusa - Arrigoni, Novigrad . Piran, Buje - Strunjan in Brtonigla -Aurora. Moštvo Umaga pa bo počivalo, vaškega zdravnika ali pa živinozdrav- 6. Maja bo pričakovano nogometno srečanje med Jugoslavijo in Italijo Poročajo, da, bo pričakovana mednarodna tekma, ki bi morala biti med jugoslovansko i>n italijansko reprezentanco 8. ali 15. apnila, šele 6. maja. V ta namen so se v Benetkah že začela pogajanja med odvetnikom Mau, rom 2a italijansko zvezo i,n dr. An-drejevičem za jugoslovansko. Srečam,j e bo najbrž v kakem mestu sev*r,ne Italije, ineka/ter.i pravijo, da bo celo v Milanu. F/zkufturrie vesti. m Na sestanku padalske podkomisije mednarodne federacije v Haagu so sklenili, da poverijo Organizacijo tekem za svetov.no prvenstvo v padalstvu Jugoslaviji. Padalske tekme se bodo začele 23. avgusta na Bledu. Voditelj jugoslovanske nogometne zveze je izjavili dopisniku Atija, da se bosta italijanska in jugoslovanska nogometna reprezentanca srečali 6. maja maja v nekem severno-italijanskem mestu, verjetno v Milanu. Zagrebško nogometno društvo »Dinamo« bo organiziralo od 1. do 8. maja mednarodni mladinski nogometni turnir. Na ta turnir so bila povabljena italijanska, francoska in britanska moštva. Za vsakogar nekaj ..............? . . . KLO Bertoki, Samtoma plačuje iz svojega proračuna potrošnjo luči in vode vseh potrošnikov. Potrošniki pa ravnajo z lučjo in vodo po mili volji. Pipe so po njivah po cele noči odprte kljub temu da pade iz oblakov vode še preveč. Kaj to kmete briga, če plača za nje KLO. ... je .podjetje »BOR« obvestilo OZ Marezige, da naj pridejo s kamionom v pristanišče po les ob 13. uri in njihov nameščenec je prišel komaj ob 15. uri. Kdo bo plačal dve uri stojni-n.e kamiona i>n delavce, ki so tam čakali. Vodstvo Bora naj se zaveda da v bodoče ne dela brepotrebnih stroškov. . . . ElJTE ni terjal nilti enega potrošnika električnega toka v Marezi-gàh že skoraj dve leti, to je odkar so dobili elektriko. Monda mislijo, da ljudje rajši plačajo velike vsote hkrati. ... nameščenci KLO Sv. Peter zelo pogostoma neredno prihajajo v službo. Kje je ljudska inšpekcija na vasi, da bi napravila pravi red na KLO. Zakaj rte opozori Celipo Angelo i.n druge, ki prihajajo v službo in odhajajo kakor se jim zljuhi. pum V SOLI Učitelj: »No, Janezek, sedaj mi boš pa razložil nekaj besed v ednini, dvojimi i.n mino-žimi. Na primer: hlače?!« Janezek (nekaj časa premišlja): »Hlače so spodaj dvojina, v pasu pa ednina, tovariš učitelj-« RAZLIČNA MNENJA — Sovjeti pravijo, da so proti vojni, razen proti osvobodilni. — Vidiš, narodi se pa zadnji čas boje vsake vojne, . najbolj pa take, ki jo Rusi -imenujejo osvobodilna... PRIORITETA — Atek, kaj pa jelo: prioriteta? — Kako naj ti razložim? To je pač predneit. Vidiš, nekateri ljudje, dajejo'prednost takim izveniplanskim delom, kii bodo plačana z jedili — klobasami, jajci ., . — Oh, atek, potem je pa prioriteta zelo koristna stvar! — Je, za kogar je! ... Lepo vreme Je privabilo tudi malčke iz koprskega otroškega vrtca na sprehod, Ustavili so se ob vodnjaku in pljuskajo z vodo To se ne bo dobro končalo Ta se je rodila med idrijskimi rudarji, ki radi jedo dobre prašičje klobase, vendar je dobra tud iza nas Neki kmet je kupil mladega pre-šiča im osla. Nastanil je oba v skupnem hlevu, kjer je osel v svoji »modrosti« kmalu spoznal, da nekaj n.i prav. Ta — ni prav — je bilo naslednje: r-fJUJ Vsako jutro je kmet nakrmil prašiča in osla, katerega je nato vpre-fcel ; im z njim ves dan vozil. Zvečer je osla privezal v hlev ter nakrmil prašiča in njega. Osel je ves nejevoljen, ugotavljal: Jaz moram vez dan voziti im dò-bim prav tako jesti kot prašič, ki nič ne dela. To se -nikakor ne bo dobro končalo. gg To stanje je trajalo vse poletje do kasne jeseni. Osel je bil vedno bolj suh in vedno pogosteje ugotavljal: To se nikdar ne bo dobro končala. Neko jutro je videl, kako so z gospodarjem vstopili v hlev še trije možje. Prijeli so prašiča, ki se je bil zelo z debelil ga izvlekli skozi vrata na dvorišče i.n tam zaklali. Tedaj je osei ves vesel id zadovoljen ugotovil: Saj sem vedno pravil, da se to ne bo dobro končalo. Iz opekarne „Rada” Opekama »Ruda« pri Bandelu se je polastila raznih zemljišč za gradnjo svojih objektov ne da bi z lastniki zemlje sklenila pogodbo, kakor je to na primer z zemljišči Stete Jožeta. Z drugimi lastniki je naredila pogodbo ni se .pa sploh več približala, da bi poravnala odškodnino. Vodstvo opekarne »Ruda« bi moralo vedeti préd vsem to, da preden se polasti tujega zemljišča, je treba z lastnikom, pa naj bo to KLO zadruge ali zasebnik, napraviti pogodbo in mu poravnati odškodnino. Po tujem Pri bonifikaicijskih delih v Sičijolah se je Poverjeništvo za krnetijstvo poslužilo za prehod na objekt dela zemljišča Grbca Albina, ,ne da bi z njim napravilo kako pogodbo i,n plačali odškodnino. Kar so zagrešili ,proti Grbcu naJ brez odlašanja poravnajo, kar mu tudi pripada. ■ .. 1 rf! li 4 VPRAŠANJA IN ODGOVORI DREJA: Povej mi, Pepče, zakaj mora v Kopru obleteti več uradov, preden nekaj dobiš? PEPCE: Vsak urad ima dovolj đela. Med ostalo delo spada tudi pošiljanje stranke iz enega urada v drugega. NEPROPORCIONALNOST CEN KMETIJSKIH PROIZVODOV DREJA: Raztolmači mi, Pepče, zakaj je cena peteršilju nižja od ostalih po,Vrtnin, na primer dd cvetače? PEl^CE: Saj to je razumljivo. Peteršilja vendar porabiš le majhno količino.