Uto LIX. številka ZU. ü UoMiani, v soboto 25. septembra 19Z6. Cena Din 1*50 v m ibafa vsak dan po p čudne, uvzemši nadeli a »o raznike. — inserati: -o 30 petit ä 2 D, do 100 vrst Ju 50 p, večji inseiati pctit »ista 4 D; notice, poslano, ziavc, icklame, preklici beseda 2 D. — Popust po dogo. veru. — mseratni davek pose - „Sie-venski Narod1 *elia letno v Jaj?os!av;; 240 D, zz inozemstvo 420 D Oprmvntstvo: Knailova nllca stav. 5f prltllofe. — Telefon štev. 304. Uredništvo- ' nafto va nllca Ü. 5, £. nadstropje — Tele ton 41ev. 34 Poštnina plačana v gotovini. Otimeui UzunculčGvlh izjav v Seoirsdu Ostra kritika v vsem opozicijonalnen predsedniku očitajo omalovaževanje tarizma — Sedanja vlada uživa le z. - U — Ministrskemu ravanje parlamente sama sebe. — — Beograd, 24. septembra. Izjava predsednika vlade Nikole Uzunoviča. ki jo je podal novinarjem, je izzvala živahne komentarje v celokupni javnosti. Opozicijonalno časopisje ostro kritizira Uznnovičeve izjave. «Radikal glasilo Nastas Petrovičeve skupine, napada Uzunoviča in ga vprašuje, ali sme govoriti o zaupanju ob^h u&tavrdli čirireljev, ko je že sam doživel, da je padel v Narodni skupščini in da po padcu ni podal ostavke. «Radikal imenuje to prot:parlamen-.farno in protiustaAno delo in trdi, da znači ro nekak državni udar. «Radikal» vprašuje Uzunoviča, ker sc že hvali z zaupanjem obeh ustavnih čini-teljjv. zikaj »igčc sklicati Narodne skupščine, marveč beži pred njo. 2e parkrat je bilo potrebno sklicati narodno skupščino, Uzunovic pa si tega ne upa žaro, ker «yzfva» zaupanje od obeli u-tavnih činiteljev. kakor se hvali. Tudi <-Rec > napada na uvodnem mestu v poročilu o političnem položaju Uzunoviča in navaja, da pomenijo njegove iziavc ironiziranje parlamentarizma. «Reč» opozarja, da je parlament pomladi izrekel nezaupnico Uzu-novičevi vladi, ki pa je votlim parlamenta slišal z enim ušesom, skozi drugo pa ga izpustil. List meni, da je Uzunovic na vprašanje novinarjev o položaju dr. Nikiča rodal brezdvoma ženijalen izgovor. Opozoril je novinarje, da se klub dr. Nikiča imenuje Hrvatski sel jaški kiub ravno tako kakor Radičev klub: ako se potemtakem dve stvari imenujeta z istim imenom, tedaj sta za Uzunoviča ena stvar. Toda Nikič in Radič trdita, da nista eno. Beogradske Novosti > objavljajo izjavo «Radikala*. ki je glasilo naj-uplivuejših osebnosti rtadikaine stranke, v kateri kritizira izjavo predsednika vlade kot nepolitično. Napram kralju, ki se nahaja izven države, je postopal predsednik vlade v svoji izjavi netaktno. Uzunovičeva izjava je nepolitična, ker so izključene vladne izpremembe, dokler biva kralj izven države. Nesmiselno je govoriti o tem. da vživa vlada zaupanje obeh ustavnih faktorjev. kajti predvsem kralja ni v državi ii; narodna skupščina ne zboruje. Do:žno spoštovanje do kralja nam prepoveduje, da se spuščamo v to, ali vživa sedanja vlada megovo zaupanje in koliko časa b'; to trajalo Član Davidovičeve stranke je izjavil o Uzunovičevi izja\* -Jjdeče: «Uzu-novič trdi, da vživa i upanje obeh vnih faktorjev. Kar »e tiče zaupa-drugega ustavnega činitelja, je zunovič izbral zelo značilen trenu-tek za svojo trditev; trenutek namreč. ; ko se kralj nahaja v inozemstvu in ko i vrši Uzunovic s celo vlado kraljevsko blast. Na ta način dobimo miselno j nasprotje, da vživa Uzunovic zaupanje samega sebe. Kar se tiče parlamenta, je znano, da odlaga Uzunovic sklicanje, ker se ga boji. Zakai Uzunovic ne sklice parlamenta, ako odklanja nove velitve in trdi, da ima vlada veliko po-s!a?» Na koncu je izjavil, da je Uzuncnič tekom svojega zadnjega bivanja ra Bledu govoril pomično z Bleda z dr. Nikičem ter telvfTisk«m potom zahteval njegov odstuD, računajoč, da bo na ta način dosegel svoje cilje. Ica Stanojevic miri radikale Triurna konferenca z ministrskim predsednikom, Maksimovi-čem in Srskicem. — Politično mrtvilo v Beogradu« — Beograd, 24. septembra. Ob 11. dopoldne se je š+esfala po daljšem času seja ministrskega sveta, ki opoldne še traja Na veji ministrskega sveta razpravljajo o poedi-nih resortnih vprašanjih. V Narodni skupščini vlada absolutno mrtvilo. Finančni odbor zaseda v poslopju monopolske uprave, kjer posluša ekspozo načelnika uprave monopolov Todorovica. Anketni odbor se sestane Sele v ponedeljek. Včeraj popoldne je prispel v Beograd stari radikalski prvak Aca Stanojevic. Takoj po svojem prihodu je imel 3urno konferenco s predsednikom vlade Xikolo Uzunovičem. Sestanku sta prisostvovala dlje časa tudi dr. Srskič in Boža Maksimovič. Poučeni radi- kalni krogi trde. da je Aca Stanojevic našel obliko, ki naj omogoči zbližanje in pomir-jenje med obema skupinama, ki obstojata danes v radikalni stranki. Ko je zvečer predsednik vlade Uzunovic zapuščal svoj kabinet, so ga vprašali novinarji o namenu Stanojevičevega prihoda. Uzunovic je odgo voril, da ni pričakovati nobene politične akcije in da je Aca Stanojevic prispel v privatnih poslih. Na vprašanje, ali bo Stanojevic odšel v Cavtat, je Uzunovic odvrnil naj-prvo, da tega ne ve, nato pa je pristavil, da je o tem vprašaj Aco Stanojeviča, ki pa mu je odgovoril, da »ne zna« Misli pa, da Aca Stanojevic no bo sel v Cavtat. Spor mi vlado in Narodno banko Vlada odklanja guvernerske kandidate Narodne banke. — Pripravlja se nov zakon, ki naj omeji dalekosežne privilegije Narodne banke. — Beograd. *24. septembra. Od poučene strani se doznava, da je prišlo med vlado in Narodno banko do načelne.;šega nasprotja, o katerem se mnogo govori v ožjem m-dikalskem krogu. Gre za to, da >e Narodni skupščini predloži zakonski načrt, ki naj iz temelja izpremeni do?edanje odnosa je me J Narodno banko iu državo. Narodna banka uživa danes največje privilegije v naši državi in razpolaga s približno 7 in pol milijardami državnega de-narja, za kar ne plačuje nobenih obresti. Ker upravljajo Narodno banko njeni dosedanji akcijonarji, ki izvajajo zelo močan vpliv na Narodno banko, gre sedaj potem takem za to, da se Narodna banka iztrga iz rok tega vpliva in da se vzpostavijo med Narodno banko in državno oblastjo povsem novi od noša ji, kakor obstojajo do danes*. Kakor znano, je prvi spor med Narodno banko in državno oblastjo izbruhnil radi predlogov, ki jih je stavil upr. odbor vladi glede zasedbe mesta guverner ja Narodne banke. Ti predlogi niso všeč vladi, ki hoče imeti na tem mestu svojega zaupnika. Odbor Narodne banke je predlagal pet predsedniških kandidatov in sicer: dr. Drag. Protica, Al. Srečkoviča, F. M i ha ilovica, M. Savica in A. Radoviča. Vlada doslej ni hotela nobenega predlaganih kandidatov potrditi in forsira imenovanje svojega zaupnika J. Markoviča, ki ga pa sedanji upr. odbor Narodne banke odklanja. zhod Madžarske na Jadran Pogajanja med Jugoslavijo in Madžarsko v Ženevi. — Madžarska dobi punto-franko v Splitu ali pa svobodno cono na Sušaku? — Italijanske spletke. _ Trsi, 24. septembra. «rSera» ob* javlja poročilo iz Ženeve, v katerem poroča o diploma tičnih pogajanjih med Jugoslavijo in Madžarsko. Mad* žarska si poskuša zasigurati izhod na morje. To naj bi se doseglo na ta na* čin, da uredi Jugoslavija na Jadranu svobodno luko ali da prepusti Mad* zarski svobodno cono v kaki svoji luki na Jadranu. V tem oziru sta se pojavila baje dva načrta: 1. da sc v splitski luki do* loci takozvani punto*franko ali 2. da s Sušak proglasi z* svobodno luko. Po poročilu «Sera» so jugoslovenski politični krogi naklonjeni prvi kombi* naciji, to je, da se v Splitu določi svo* bodna cona, dočim ko predlagajo dru» go kombinacijo Madžari. Tej drugi kombinaciji so naklonjeni tudi italijan* ski diplomatični krogi, ki bi hoteli do= seči čim večje koristi za Reko. Pogaja* nja med Jugoslavijo in Madžarsko so stopila v zaključno fazo. Trnmunjske zveze z ljubljansko okolico V najbližji bodočnosti dobimo z okoliškimi vasmi tramvajske ali avtomobilske zveze. — Nova mestna stanovanjska hiša na Bregu. — Mestna ljudska kuhinja« — Regulacija Kongresnega trga. — Razširjenje ulične električne razsvetljave. — Zasilna stanovanja za deložirance ljubljansko in v Ljubljani zaposleno pre- že pred vojno se je vedno znova ponavljala zahteva, naj se razširi ljubljansko tramvajsko omrežje tudi v okolico in predmestja. Po vojni je postajala zadeva vedno bolj pereča, ker se Ljubljana vedno hitreje širi in ker stanuje radi stanovanjske krize veliko število v mestu zaposlenih ljudi v predmestjih in okoliških vaseh. Sedanji jrerentski svet, ki je s svojo \reIikopoteznostjo in agilnostjo uspešno rešil že celo vrsto perečih problemov, se je sedaj enenrič-no oprijel tudi akcije za zvezo Ljubljane z okolico. Zadeva je v toliko bolj komplicirana, ker je ljubljanski tramvaj privatna last inozemske družbe, ki ni kazala in ne kaže nikakega umevanja za življenske potrebe Ljubljane. Z letošnjim letom pa je dobila mestna občina pravico, da tramvaj odkupi. Tozadevna pogajanja so ostala brezuspešna, ker je družba stavila prevelike zahteve, a se nadaljujejo. Od izida teh pogajanj je odvisen način rešitve prometnih zvez mesta s predmestji in okoliškimi vasmi. Ako pride do sporazuma in prevzame tramvaj občina, bo začela čim prej z gradnjo novih tramvajskih prog. Ako do prevzema tramvaja ne pride, bo občina i v mestu samem i v okolici upeljala redne zveze z avtobusi. V poštev pridejo zveze z ViČem. Št. Vidom, Jezico in pokopališčem. V vsakem slučaju lahko torej z gotovostjo računamo, da bomo v najbližji bodočnosti dobili boljše, bodisi tramvajske, bodisi avtomobilske zveze v mestu in z okolico, kar bo za vse i bivalstvo izredne važnosti. j Na Bregu, na južni strani Turjaškega trga. kjer so bile pred leti odstranjene razvaline pri potresu podrte stavbe, bo zgradila mestna občina novo trinad-j stropno stanovanjsko hišo. Stavba bo ■ sezidana v starinskem slogu, da ne bo I kvarila harmonije Turjaškega trga in j Brega. V pritličju bodo v fronti proti Turjaškemu trgu trgovski lokali, v fronti proti Ljubljanici pa prostori za ljudsko kuhinjo, ki jo bo osnovalo mesto. Čim bo končano asfaltiranje Dalmatinove in Tavčarjeve ulice ter okolice, dobe tudi te ulice električno razsvetljavo potom obločnic. Ob enem dobi ob-Iočnice tudi Dunajska cesta še t d kavarne Evropa naprej do železnice. * Regulacija Št. Jakobskega trga se bliža koncu. Razun vrtnarskih del bo regulacijski načrt izveden še pred zimo, vrtnarska dela pa se opravijo pomladi. Po načrtih mojstra arh. Plečnika bo pri-j hodnje leto z robniki in pločniki regu-! liran tudi Kongresni trg. kamor se pred nunsko cerkev prenese spomenik sv. Trojice izpred kavarne Evropa. Nove stanovanjske hiše za Bežigradom, 11 po številu, so se že oddale v uporabo. Pred zimo jih bo gotovih še nekaj, v katerih pa se bodo priredila predvsem zasilna stanovanja za deloži-ranče. Državni svet potrdil občinske volitve v Beogradu Radikalni prizivi odklonjeni. — Beograd, 24. septembra. Danes do-podne jc državni svet nadaljeval s preiskavo nepravilnosti, ki so se baje dogajale pri občinskih molitvah v Beogradu. Za razpravo Državnega sveta ie vladalo v javnosti ve-l;ko zanimanje. 2e snoči so krožile vesti, da bo državni svet odklonil pritožbe, ki so prispele od radikalne strani. Proti poldnevu se je doznalo, da ie državni svet potrdil občinske volitve v Beogradu. S tem je v zadnji instanci odobrena lista sedanjega predsednika občine dr. Kumanudija. Priprave za Pašičev sprejem — Beograd. 24. septembra. V hotelu Pariz se ie vršila daljša konferenca met Simonoviče-n, Linbo 2ivkovičem in njihovimi političnimi prijatelju Na konferenci so razpravljali o načrtu za svečan sprejem Nikole Pašiča. Bavši kandidat za predsednika beogradske občine ing. Bobič je predlagal, naj b! starega premierja počakal na postaji del pristašev Srnao z godbo. O prihodu naj bi se občinstvo opozorilo s posebnimi plakati. Po mestu naj bi se inpro-viziral obnod do hotela Pariza, kier bi Pa-šič govoril občinstvu. Nato bi pristaši spremili Pašiča do njegovega stanovanja. Prosvetni minister v Zagrebu — Zagreb, 24. septembra. Minister pro-6vete Miša Trifunovič je tekom svoje dvodnevne inšpekcije obiskal skoro vse prosvetne ustanove v Zagrebu. Danes ob 9. je sprejel v prostorih prosvetnega, inšpektorata na velikem županstvu rektorja, prorek-torja in dekane zagrebške univerze. Gospodje so mu obrazložili razne potrebe zagrebške visoke šole z ozirom na nov državni proračun. Po konferenci z zastopniki zagrebške univerze ga je na hodniku nagovoril poročevalec »RiječU ter ga vprašal, ali ima njegov obisk v Zagrebu tudi kak političen cilj. Minister Trifunovič je odvrnil, da njegova pot ni v zvezi s politiko in da je samo hotel stopiti s predstavniki zagrebških prosvetnih ustanov v stik, da spozna njihove potrebe in želje pred sprejetjem državnega proračuna. Pozneje je minister pro* svete sprejel upravnika zagrebških gledališč Julija Benesiča in dr. Bora niča, člana komisije za izenačenje terminologije. Ob 12.40 je minister prosvete Trifunovič odpotoval v Beograd. NOVA GRŠKA USTAVA — Atene, 24. septembra. Admiral Kon- duriotis ie podpisal novo grško ustavo, ki jo je izdelal parlamentarni odbor. Peseben člen te nove ustave proglaša, da je Narodna skupščina razpuščena. Obisk čeških poslancev — Praga, 24. septembra. Vsled tennic-akih težkoč radi otvoritve češkoslovaškega parlamenta bo poset češkoslovaških parlamentarcev v Jugoslaviji skrajšan za par dni. Poset bo trajal od 2 do 10. oktobra. Češkim parlamentarcem se pridruži tudi senatni nrezident Klofač. Izenačenje srednjih šol Načrti prosvetnega ministrstva. — Beograd, 24. septembra. Predstavniki glavnega odbora Profesorskega društva so pred odhodom na profesorski kongres v Novi Sad posetili pomočnika ministra pro» sveto Drag. Obradoviča. Predstavniki Pro» fesorskega društva so obrazložili pomočni* ku stanje srednjega šolstva ter mu predlo= žili svoje stanovske želje in smernice. Pomočnik ministra prosvete Ohradovic" jc izjavil, da bo zakon o srednjih šolah še tekom tega šolskega leta predložen Narox!= ni skupščini. S tem zakonom bo izenačen srednješolski pouk po celi državi. Ministr= stvo je že izdalo odredbe, s katerimi iz* enačuje srednješolski pouk v nižjih razre= dih že s sedanjim šolskim letom, dočim bo pouk v višjih razredih izenačen leta 1927— 1928. Minister prosvete namerava razširiti predvojni srbski zakon o . srednjih šolah na vso državo. Med drugimi je nadalje od* ločeno, da bodo tudi žene lahko postavljcs ne za direktorje srednjih šoL NJa Profesorskem kongresu v Xovcrn Sadu bo ministra prosvete zastopal pomoč* nik ministra, Drag. Obradovič. Masarvk - edini kandidat Švehla odklanja kandidaturo. — Praga, 24. septembra. Svehla je izjavil novinarjem, da prihaja za volitve predsednika republike, ki se bodo vršile prihodnjo pomlad, kot kandidat edino Masarvk v poštev. Švehla bo odklonil kandidaturo. Francoske finančne težkoče Pred novo politično krizo? — Pariz, 24. septembra. Veliko skrb v gospodarskih krogih vzbuja dejstvo, da so se Izkazali Poincareievi ukreni za stabilizacijo franka kot nezadostni. Od prej^-r.Jega tedna zopet pada francoski frank. V finančnih En gospodarskih krogin vlada prepričanje, da more sporazum z Nemčijo reSiti frank pred neizbežno katastrofo. Ponovni padec fr. franka ni ostal brez vpliva na politični položaj. Ako bo Poincare s yvoiimi prijatelji ugovarjal Briandu radi njegove politike napram Nemčiji, lahko pride do krize in bi v tem <\ i*r»jn novo vlado sestavila Herriot in Briand. :zveiia sporazum z Nemčijo in s tem dosegla sanacijo franka. Volitve v Zbornico Pregled trgovskih glasovnic končan. 8a - ie volilna komisija Zboruje zu ir^ovino, obrt in industrijo končata pregled glasovnic in legitimacij zu trgovski odsek. Danes ob 8. z jutra.i je komisija izvedla se končno revizijo glasovnic. Revizija je trajala nad dve uri. Po izvršeni skontraciji je bilo ugotovljeno, da je bilo oddanih: za F. kategorijo 288, za iL kategorijo 1061 za III. kategorijo 1051 In za IV. kategorijo 4661 veljavnih glasovnic. — Razveljavljenih je bilo v trgovskem odseku skupaj 169 glasovnic. Celokupno je volilo 7J32 upravičencev. Glasom volilnega imenika je btio vseli volllcev v trgovskem odseku 9514. Od teh odpade na f. kategorijo 337, 11 kategorijo 1229. ilf. kategorijo 1305 in na IV. kategorijo 6643 voMeev. Okoli 11. dopoldne je pričeta volilna, komisija s pregledom glasovnic obrtniškega odseka, katerih je prispelo 17.124. Do opoldne je komisija pregledala okoii i000 glasovnic med katerimi je bilo 30 neveljavnih. Popoldne komisija nadaljnje svoje delo. ki bo I trajalo gotovo se tudi jutri cel dan. NOVE TELEFONSKE ŽICE ZA SLOVENIJO Brugrad. "2J. septembra. .NJinislr^lvi I«oite in brzojava je sklenilo, da izmeni:' telefonske iu brzojavne proge v Sloveniji, ki so opremljene z železnimi žicami. Proge bodo dobil'- bakrene zke. Tozadevni kredi1 i -o že odobreni. (Je res tudi skrajni čas!) KOKAINSKI PROCES V ZAGREBU Zagreb, 24. septembra. Danes m e j nadaljevala razprava proti trgovcem s Ku-| kainom in falslfik'-torjem bankovcev. Sod;-I >jc jc zaslišalo lölernega natakarske^*« ! \ ufencaJosipa Kasuna. Ta je izjavil, du '.c i stopil kot pikolo v službo pri glavnem ob-| tožencu Josipi: Kralju, kjer se J« hote! iznčlti v svoji obrf:. Nadalje je izjavil, d* je misli!, da £.re za Kraljev izum novih električnih baterij. Med zasliševanjem Ka-suna sc ie začel razbujati glavni obtožen-v Kralj, Ki je opetovano vzkliknil rapram sodnikom: »Jaz govorim resnico, prevzj-mam vse nase. obsodite me, deta! sem sam, oni so nedolžni!* AVSTRIJA : ČSR — Dunaj, 2-1. septembra: Wgomeiui -ma-vgz je postavil za tekmo pro'i OeihaalefaBd sledeče moštvo: Saft, TangHr. Blum, leichter, Resch, Nietsch, Wessel v, Ortmaiui, sjindelar, Klima. Siegel. Potem takem je izpadel v visoki formi se Dohajajoči ijoal-et ter Uredil, Beogradski novinarji : zdravniki 0 : 3. — Beograd, -4. septembra. Včeraj »e j«» vršila nogometna tekma med zdravniki [a novinarji. Kon&da je E zmago rdnivnilov v razmerju 3 : 0. Borzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA. Mick t i: 2 in pol odsi. drž. renut za vojno škodo 307, 310, 7 odst. inv. pos. i/ L 1921 72, 73.50. Celjska posojilnica d. d. 193, 196, Liublj. kredirn. banka 165, 17u, Merkaatilna banka 92, 9*1 92, Prva hrvatska štedlonica S66, N7u, Kreditni zavod 165, 175, Slavenska banka 12, Strojne iovarne in livarne 112, Združeno papirnice 104, Stavbna družba d. d. v Lju-blj. 55, 65. Šežir d. d. 104,104, 1U4. 4 in pol odst. kom. zad. de?., banke 2D, 22. 4 in pol odst. zast. 1. kr. de*, banke 2d 22. ZAGREBŠKA BORZA Devize- Amsterdam 22.651, 22.7110, Wien 796.50, 799.50, Berlin 13.47, (&SQ, Budimpešta 792.5i). 79530, italiu 206.42. 208.42, London 274.40. 275.21*. Newyork kabel 56.5S, 56.7$, Newyork ček 36.454, 5 92. Prn?te-dicna 865—067.50, Slavenska banka 12—13, Eksploatacija 7—10, Drava d. d. Osijek 2f>i>. Secerana, Osijek 350—360, Isis d. d. 50—51. Gutman 215—235, Slavek.s 115, Slavoni 30 in pol d«; o 1.5» Trboveljska 290—3Ö0, Union, paromlin 310, Vevče 105—115, A.;-41—43. INOZEMSKI BOEÄE. Curih: Beograd 9.1475, Pariz 14.2jv London 25.1175, Newyork 517.50, Mih a 18.96, Praca 15-325, Dunaj 73.03. Trst: Beograd 47.80—45.30. Pariz 75 d-> 75.50. London 131 .SO—132.20. Newyork 27.15—27.25, Praga SO.25—90.75. C ti riti 534 do 527. Dima j 382—385, «S LOVEN SKI NAROD» dne 25. septembra 1926. Ste w. 217. Kriza f češkoslovaški narodno m. stranki Kako je bil Izključen poslanec Stfibrny. — Oporo ima ie v »trakovnih organizacijah« — Težavno stališče posL Točnega. Praga. 21. sept Vsa Seska politična javnost stoji pod vplivom sobotnega in nedeljskega kongresa češkoslovaških narodnih socijall-stov v Brnu in zlasti pod vplivom izključitve poslanca Stfibrnega iz stranka. Saj je bil Stibrny doslej podpred-nik stranke in eden njenih glavnih voditeljev. Prvotno se Je zdelo, da pomena glasovanje o izključitvi razkol stranke, ker je od 187 delegatov glasovalo n izključitev samo 95, dočim jih je 42 glasovalo proti, 50 pa se jih abstiniraJo. Šele včeraj se je izvedelo, da je bil predlog za izključitev predložen tudi zborovanju zaupnikov, ki se je vršilo v nedeljo. Zaupniki so bili izvoljeni nalašč za brnski kongres in so torej bolj pravilno predstavljali razpoloženje širokih množic stranke, kakor pa dele-gati-člani glavnega odbora, ki so bili izvoljeni že na lanskem kongresu in si Je zato tekom leta lahko pridobil Stfi-bnry med njimi več somišljenikov. Nedeljskega zaupniškega zborovanja se je udeležilo 850 zaupnikov. Od teh jih je okrog 800 glasovalo za izključitev Stfibrnega in njegovih tovarišev in le 50 glasov je bilo proti. Seveda pa so bili med temi številni zastopniki strokovnih organizacij, med katerimi ima Stfibmy veliko zaslombo. Zato njegove afere nikakor še ne gre smatrati za zaključeno. Ako bo Stfibmy nadaljeval borbo, bo ravno v strokovnih organizacijah našel krepko oporo. In kapituliral najbrž ne bo, ker vlada v stranki še vedno mnogo več ali manj načelnih nesoglasij, ki jih brnski kongres ni izgladiL Malo čudna je tudi vloga, ki jo je v aferi Stfibrnega igral drugi podpredsednik čsl. nar. soc. stranke posl. Tučny. ; Tudi on je podpisal proglas, ki ga je i pred kongresom izdalo načelstvo stranke proti Stfibrnemu. Na kongresu samem pa je nastopil proti izključitvi Tako se je zameril obema strankama in bi i obsedel med dvema stoloma. Senator ; Klofač pa ga je za vsako ceno hotel ob-i držati v vodstvu stranke in je zahteval, j da se naj o kandidatni listi, ki jo je on I predložil, glasuje en bloc. Na ta način ■ je bil tudi Tučny kljub odporu zopet I izvoljen. Dogodki sirom Jugaslaoije Falzifikaiorska afera v Vršen zavzema vedno večje dimenzije. — Boj zoper tajno prostitucijo v Zagreba. — Poskusen rop otroka v Beogradu. Falzffikatorska afera, ki so jo odkrile oblasti v Vršcu. zavzema vedno v\č-je dimenzije. Izgleda, da je imela družba svoje zaupnike in razpečevalce ne le v Vršcu in okolici, temveč po vsej Voj-vodin in Hrvatski. Celokupni policijski aparat je na delu. da odkrije vse zveze, ki so jih vzdrževali falzifikatorji s svojim poverjeniki. V vseh večjih krajih Vojvodine je bilo tekom zadnjih daj izvršenih več aretacij. Policija je zaprla celo vrsto osumljenih oseb in bo sedaj naloga preiskave, da dožene. V koliko so soudeležene pri tej aferi. O poteku preiskave čuva policija še vedno najstrožjo tajnost, tako da ni mogoče doznati niti najmanjših podrobnosti. Zatrjuje se, da je prišla policija tekom preiskave na sled senzacijonalnim stvarem ter da je v interesu preiskave potrebno, da javnost ne zve predčasno za podrobnosti, ker bi bili s tem razni elementi, ki so snmljeni, pravočasno opozorjeni. Aretirani mehanik Schmid je bil zaposlen pri tvrdki Seidl ter je bil na glasu kot prvovrstna moč; opravljal je le najfinejša mehaniška dela. Nekateri aretiranci se vedejo zelo drzno. Tako je eden izmed njih izjavil na vprašanje, v kake namen so falzificirali bankovce, da so hoteli s tem pomagati državi, ki se nahaja v vednih finančnih stiskah. Policija napoveduje za prihodnje dni še več senzacionalnih aretacij. * Tajna prostitucija tvori tudi v Zagrebu problem zase in dela policiji mnogo preglavice. Po razpustu javnih hiš se je strahovito razpasla tajna prostitucija, ki je tudi z najstrožjimi odredbami ni mogoče zajeziti. Te dni je prišla zagrebška policija na to, da nekateri nočni lokali to zlo naravnost pospešujejo. V več takih lokalih je policija ugotovila, da so nastavljene ženske moči navidezno kot natakarice, v resnici pa ne prejemajo nikake plače, marveč žive izključno od tajne prostitucije V nekaterih takih lokalih so se celo pri belem dnevu vršile pravcate orgije. Pri zdravniški preiskavi se je ugotovilo, da so skoraj vse te ženske spolno okužene. Policija je sedaj izdala obsežne naredbe da vbodoče tako početje prepreči, lastniki takih lokalov pa bodo strogo kaznovani. Kakor smo poročali, so pred par dnevi poskušali cigani ukrasti v Beogradu nekega otroka. Včeraj pa se je pripetil v eni najživahnejših ulic sMčen slučaj: vendar pa v tem slučaju ne gre za tatvino tujega otroka, ampak za epilog nesrečnega zakona. Znani beograjski zdravnik dr. de Bella je svojčas obdolžil svoj ženo. da ga je hotela zastrupiti. Vršila se je dolgotrajna razprava, ki je dovedla do ločitve zakona osumljena žena pa je vrhu tega tožila svojega moža radi natolcevanja. Dr. De Bella je bil pred par dnevi zato obsojen na 15 dni zapora. To ga je silno ujezilo in se ie zato hotel svoji ženi osve-titi. Včeraj dopoldne krog 10. ure se je pripeljala gospa de Bella s svojim 4 letnim sinčkom v lastnem avtomobilu po Knez Mihajlovi ulici, kjer stanuje dr. de Bella. Ko jo je ta zapazil, je takoj pri-hitel s svojim slugom na ulico, ustavil avtomobil in skušal ženi iztrgati otroka. 2ena se je obupno branila, pomagal pa ji je šofer. Sredi ulice se je razvil za otroka ljut boj. Ur. de Beda je skušal svoji ženi s silo odvzeti otroka, zavedajoč se, da bi jo tako najhujše zadel. Po ljutem boju pa se je ženi posrečilo, da se mu je iztrgala in šofer je naglo odpeljal. Prizoru je prisostvovala velikanska množica, ki je simpatiziraia z ženo in morda bi se bilo dr. de Belli slabo godilo, da ni takoj izginil. Zadeva je bila izročena policiji in tako ima beograjska družba zopet novo senzacijo in dovolj tvarine za opravljanje v saionih in na ulicah. Kakor mnogo Bosancev, si tudi Gju-ro LazLč iz Banja Luke služi kruh v tujini. Že več let roma po Nemčiji ter kaže svojega ukročenega medveda. Na njegovem »svetovnem< potovanju ga spremlja njegov stričnik, stasit, ^3-Ieten mladenič. Lazič je nedavno prišel domov, da bi si zopet ogleda) svoj domači kraj, ob enem pa je hotel poiskati svojemu stričniku. ki trpi zelo na do-motožju, primerno družico iz domačega kraja Več dni se je oziral po lepih devojkah pa ni našel nič primernega. Pot ga je nanesla tudi k njegovemu staremu znancu Vlasi Vasiljkoviču v Slatin. Tu je opazil njegovo lepo. 16-letno hčerko in brez oklevanja je razložil prijatelju, da bi jo rad odvedel za svojega stričnika v Nemčijo. Vasiljkovič je malo pomislil, potem pa pristal na ponudbo, toda ie pod pogojem, da mu plača za hčerko tt.000 Din. Lazič si je »blago« še enkrat dobro ogledal, nato pa brez odloga potegnil listnico, naštel osem »metuljev« m kupčija je bila gotova. Cez par dni Je odpotoval in odvedel s seboj mlado dekle, ki se je moralo brez ugovora pokoriti očetovi volji. Med vožnjo je dekle ves čas jokalo in končno nekemu železničarju razložilo svoje gorje. 2elznlčar je o tem takoj obvestil orožništvo. ki je v Sunjl čuden par iz-vagoniralo ter predalo Laziča sodiSču, dekle pa poslalo zopet domov. Ker Lazič ne more dokazati, kaj ie nameraval z dekletom, se sumi, da se je bavil tudi s trgovino z dekleti. Uvedena je stroga preiskava, Sport Dempsey premagan! Velika športna senzacija. — V desetih krogih neodločena borba. — Zmaga priznana Tunneyu po točkah. — 130.000 gledalcev. — FUadelfja, 24. septembra. Sinoči se je vršil v veliki areni mednarodne razstave bdksmatch za svetovno prvenstvo težke kategorije med Jack Dempseyem ki Qenne Tunneyem. V prvih petih krogih je bil Tunney v premoči, po drugih petih krogih, ko Je borba ostala Se vedno neodločena, pa je komisija prisodila zmago Tunneyu po točkah. Borbi je prisostvovalo 130.000 gledalcev. • Zanimanje vsega športnega sveta je bfilo včeraj koncentrirano na Plladelfijo. kjer se je vrlila gigantska borba za svetovni Satnpijonat v boksu. Jack Dempsey, svetovni prvak težke kategorije, ki je sedem let uspešno branil naslov svetovnega prvaka, ie stal včeraj v krogu proti Genne T u n n e y i u, ki ga je tezval. Poročali smo že na kratko, da je bil za ta boj v Flladelfiji zgrajen poseben sta-dijon, ogromna arena s 100.000 sedeži in 50.000 stojiSči. Dasi so cene varlrale od 5 do 50 dolarjev, je bila do včerajšnjega dne skoraj vsa arena razprodana. Borba bi se morala prvotno vrSiti v Newyorku. Ker pa se Je Dempsey črncu Harry Will.su» ki ie bil njegov najresnejSi nasprotnik, spretno izmikal ter le le kasneje sprejel izziv Genne Tunneyja, je new-yorska boksarska federacija proglasila nad njim bojkot in rmi preprečila vsak nastop v Newyorku. Toda spretni promoter Tex Richards si Je znal Iz zadrege pomagati. Določil je Filadelfijo za mesto srečanja, zasigural Dempseyu 450.000 dolarjev, Tunneyu pa 150.000 dolarjev. Naravno Je, da se Je zanimanje za gigantsko borbo stopnjevalo od dne do dne. Stave so se glasile 5:1 za Dempseya, vendar pa Je bilo mnogo optijnistov, ki so verovati v zmago Tunneva. Mnogi so dvomili nad udarej Dempseya, č"gar pest je baje, odkar se Je poročil z glasovito filmske divo Estelo Taylor, precej opešala. V zakonu si Je dal Dempsey «olepSati» in «popraviti» tudi svoj nos, kl je pri boksu menda njegova Ahilova peta. Listi poročalo, da bi Dempseya njegov nos kmalu pokopal povodom borbe z Louisom Firpom 1. 1923. OrjaSki Firpo, splošno na-zvan «bik», je dal svetovnemu prvaku že v prvem krogu tako silen udarec v brado, da je Demp«ey zleteJ iz krotra fn priletel v m?zo, kjer so sedeli novinarji. Res Je sicer, da je v drugem krogu Dempsey svojega nasprotnika gladko odpravil s silnim knock-out-udarcem, toda mnogi so bili takrat mnenja, da Dempsey ni zasluži zmasre. Prvič le bilo nepravilno, da so ga njegovi sekundanti in partnerjj sami nesli nazaj v krog, kar n! dovoljeno: tudi je nepravilno, da je med tem časom preteklo več nego 10 sekund. Po pravilih bi moral zmagati Firpo. Vse to, zlasti pa še dejstvo, da je Qenne Tunney hitrejSe opravil s Gbbsonom, katerega je knockoutlral, a Dempsey premagal samo po točkah, precej govori v prilog Tunneya. Tunney je eden onih boksačev, ki je Dempseyu najbolj nevaren In Je v naravnost sijajni formi. Navzlic temu pa bi poraz Dempseya presenetil vse mojstre. Domneva pa se, da je Dempsey sam povzročil poraz, da na ta način ustrefe želji svoje Žene, kf se boil za njegovo življenje in Izogne srečanju z Harry Willsom. Bal se Je. da zaigra simpatije ameriškega na- roda, če izgubi kot zastopnik belega plemena naslov svetovnega prvaka, Id bi na to prešel na črno pleme, Zato mu Je bilo ljubše, da prepusti to vlogo drugemu, ki bo postal ujegov naslednik. V slučaju, da bi Dempsey včeraj zmagal, potem bi moral stopiti v krog s črncem Willsom. Ce zmaga Tunney, potem bo moral on braniti čast belega plemena. V ostalem je tudi v Ameriki bivajoči prvak Evrope Paolino izzval zmagovalca včerajšnje borbe za naslov svetovnega prvaka. Nogomet Primorje - Jadran V nedeljo se nadaljujejo nogometne prvenstvene tekme jesenske sezone. Zrcb je topot izbral za nasprotnika Primorje in Jadrana ter Hermesa in Slovana. Ilirija je v nedeljo prosta in igra v Mariboru. Pr* venstvena tekma med Jadranom in Primor» jem je do sedaj vedno nudila izvrsten šport, zakaj med obema kluboma vlada precejšnja rivaliteta. Zanimivo ie dejstvo, da je v prvenstvenih te1 «nah Jadran doslej vedno zmagal nad Prim-^T Wem, nasprotno pa Primorje nad Jidranor* v prijateljskih in pokalnih tekmah. Pričakovati je napete tekme, ker bo pač Primorje skušalo reha» bilitrrati svoj zadnji poraz v pomladni se* zoni, Jadran pa bo nudil najtrši odpor. Več Sans za zmago ima topot PrimoTJc, ki ima tehnično in Icombmaeljslco popolnejše mo> Itvo. Jadran se bo pač boril s svojo znano borbenostjo in elanom Prognoza za izid tekme je zato precej negotova. Tekma se vrSi ob 16. na igrišču Primorja. Pred to tekmo absoJvlrata boi za točke Hermes in S/ovffn. ki sta si enakovredna. Hermes je sicer tehnično boljše moštvo, zato pa igra Srovan precej ambicijozno. Ta tekma se vrši ob 14.30. i — U sekcij© Z. N. & (Službeno.) Za tekme dne 26. t. m. se delegirajo: Igrišče Primorja ob 9 Slovan rez. : Hermes req. g. BoStjnnČi?. ob 10.SO Primorje rez. : Jadran rez. S1ovenskeN* delolc Avtor apelira na vse one. ki bi mu hoteli pom^T^ti dvigniti nivo nogometnega spori* v Mariboru. Nadalje vsebtre >S^ortc ohSfma noročila o vseh zadnjih pportnih prireditvah, nogometu, haze-ni, lankofrtletiki in Članek o boju za svetovno prvenstvo v boksu itd. >£"fovenski Sporte se naroča, Ljubljana, Rimska cesta 10, in stane Četrtletno 20 Din. — Nogometne tekme um igrišča Ilirijo 26. t. m. popoldne: ob 16.30 Ilirija rez. : Krakovo. — Prediekmi: ob 14. Mladika : Svoboda, Moste, ob 15.15 Krakovo rez. r Panonija rez. mca Prosueta Ii ljubljanske gledališke pisarne. Jutri gostuje v vlogi Scarpije v Pucclnijevi operi >Tosea< g. Rudolf Bukšek, baritoni »t Narodnega gledališča v Osijeku in dober znanec ljubljanskemu občinstvu iz prejšnjih let, ko je še deloval z največjo vnemo na našem odru. Iz Ljubljane je bil angažiran g. Bukšek na zagrebško opero, od koder je odšel začetkom sezone 1919—1920 v Osijek. V Osijeku je pel vse večje bari tonske partije v uprizorjenih operah ^Nižava«, »Večni mornar*, >Faust«, sToeca«, »Ri-goletto*, >Traviata«, »Aida«, >Figarova svatba«, »Carmen« itd.). G. Bukšek je ponovno gostoval v Zagrebu ter koncem lanske in v začetku letošnje sezone tudi v Beogradu, kjer je med drugim pel naslovno vlogo v Wagnerjevi operi »Večni mornar«. G. Bukšek je eden najzaslužnejših naših domačih umetnikov, ki je letošnjo spomlad ßlavil na osiješkem odru, kjer je pri vsej publiki izredno priljubljen, tudi 251etnico svojegn umetniškega delovanja. Predstava se vrši zn abonente reda D, predprodaja vstopnic v operi. KOLEDAR Danes: petek, 24. septembra 1926; katoličani: Gerard in Marija: pravoslavni: 12. septembra, Avtonom; musiir*ani: 16. rebi-ul-eve4a 1345; židje: 16. tišri 5687. Jutri: Sobota, 25. septembra 1936: katoličani: Pacilik; pravoslavni: 12. septembra, Avtonom; musliman:: 17. rebi-ul-evela 1345; židje: 17. elula 56S7. DANAŠNJE PRIREDITVE. Ktno Marica- cjMlada kri»; Ljubljanski dvor: «Charleyeva tetka»; Kino Ideal: «Strah pred zakonom>. DEŽURNE LEKARNE. Danes: Bohinc, Rimska c, Levstek, Res-ljeva c. Jutri: Piccoli, Dunajska c; Bakarčlč, Karlovska c. a Solnce zaide danes ob 17.56, vzide Jum ob 5.49 in zaide ob 17.54. Mesec vzide danes ob 19.47, zaide ob 8.43 in vzide Jutri ob 29.19. Izpred sodišča DROBIŽ IZ »SPET IRC IM K A . Celo dopoldne je bilo danes živahno; prizori so se hitro menjavali in vedno nove osebe so nastopale Evo par »lik: Kristan, po imenu posten Slovenec, rojen pa Würtemberzan, govori samo nemško. Na nekem predmestnem ovinku je trCil ■ kolesom v kolesarico, Dosesrnikovo hčerko A. A- is Dobrim j. Dekle je ostalo nepoškodovano, pac" na je stala poprava kolesa t OS Din. Ker je sodnik ugotovil, da je zakrivil Kristan nesrečo s tem, da je vozil po napačni ctrani, pa je obsodil, da si zapomni naše cestnopoÜcijske predpise, na globo 200 Din. Fant je kazen sprejel, segel v iep in takoj plačal dekletu odškodnino, ostalo pa bo poslal po položnici. Nastopi ižanski voznik opeke. Ta pa jo imel svoj voz tako nerodno porajkljan, da je molelo pol metra droga od voza v stran. In zgodilo se je, da mu je pripeljal nasproti ljubljanski izvoSoek. Ker je cesta ozka in obdana na obeh straneh z globokim vodnim jarkom, «e izvošček ui mogel zadostno umakniti in tisti nesrečni drog mu je razbil svetilko na kočiji. Da ei bo voznik opeke zapomnil, da mora upoštevati na cesti m predpise, bo plačal 50 Din kazni in pa vso stroške, tako da bo moral parkrat zaradi te nerodnosti zastonj peljati opeko v mesto. > Saro o z »gajzlicor sem ga malo ocvrk-DÜL tega paglavca, gospod. Seno mi je kradel in videl »em ga, ko ga je nesel tja na pašo, kjer si je zakuril ogenj.c — FantiP^k pa pravi, da to ni res in da je bilo seno njo-govo in pa da je bila tista >gajzlicat precej težka. Tudi ta mož bo plačal 50 Din globe, fantiču pa 50 Din za bolečine, po vrhu pa seveda še sodne stroške. Nato pokličejo v dvorano gluhega stari-narja. Ko je mož prav blizo sodnika, mu pravi ta: :-OČe, vi ste pa kupili ukradeno obleko. Invalid vam je prodal obleko iz invalidskega doma le — >E, gospod,« pravi mož, *,jaz ljudi ne poznam, ta je imel obleko na sebi in kdo vraga bi si mislil, da ni njegova, ker obleko, če je ukradena, zavijajo tatovi rajši dvakrat kot enkrat.« — No, in eodnik je mehi veriel in ga je oprostil, opozoril pa ga je. da bo imel še sitnosti s policijo, ker nima v redu nakupne knjige, v katero mora vpisati vsak starina r, kaj in o i koga kupi. Nato pripelje jecar mladega fanta v kazenski uniformi. V dvorani pa ga pozdravi mlada pastaričica in skupno se postavita pred sodnika. Za njima pa stopi miad ljubljanski fotograf. Bila je to precej čudna s*> rija. Fotograf je nabiral med kopalci na Savi slike nagih kopalcev in je baje rudi ta dva proti nagradi (vsakemu po dva kovača) slikal kot Adama in Evo. Fotograf je bil že obsojen, danaSnin obtoženca pa sta odločno tajila, da bi se bila kdaj pustila fotografirati >taka;. Ker tudi fotograf nI mogel ugotoviti, če ?ta ravno ta dva stala pred njegovim aparatom — ploiea ie namreč fe razbita — iu je sodnik oprostil in poučil, naj se hodita od sedaj naprej v Tomačevo k Savi res kopat in ne — fotografirat. RUMUNSKI KRALJ OBOLEL — Bukarešta, 23. septembra Rumun-ski kralj Jc obolel na hudi mrzlici. V Sinau sc je zato vrSll sestanek zdravnikov, ki so ugotovili, da boleha kralj na hudi oteklini žile dovodnice. Na kralju je bila izvržena lažja operacija, k! je popolnoma uspela. Kralj sc sedaj počuti dobro. Maurice Boue: 16 «lllllll¥ll 9fl Roman. Neznanec je prihajal vedno bliže. Toda ko je zagledal na tleh ležeča prijatelja, je postal in prislonil puško. Strel je zagrmel v tiho noč — Napadalec je omahnil, zakrilil z rokami in padel: to pot je bil ustrelil Morton. — Ranjen na smrt! vzklikne Noisy, ki je skočil k zadetemu zločincu. Mlaka krvi je pojila zemljo okrog trupla. — Krogla ga je zadela blizu srca, odvrne Morlon, preiskujoč ranjenca. Smrt mora nastopiti vsak hip. —- Kdo je neki ta človek, ki naju je napadel brez povoda? — Brez povoda? Možak je sicer oblečen po ribSko, toda njegova glava in roke pričajo, da imava opravka s poklicnim zločincem aH celo z gusarjem. — Iz česa to sklepaš? — Poglej to brazgotino na čelu in jedva zaceljene rane na rokah. Rbare-nje ne ostavlja teh sledov. — Prav imaš. A počemu neki je streljal na naju? — Spomni se svarila, Id nam ga je poslal takozvani »Strahovaleč duplin«! Spoznali so naju!... — Bogzna, kaj se je med našo odsotnostjo pripetilo v Morgatu... — Bogzna, res ... Požuriva se, da sva čimprej doma! V naglici prekoračita slikar in njegov prijatelj samotne ulice in dospeta pred hišo. Mrzlično steče Noisy proti ateljeju, toda jedva je odprl vrata, ko je osuplosti obstal kakor pribit. Nered je pritiklina umetnosti, je včasih šaljivo dejal Noisy: toda nered, ki se je v tistem trenutku nudil njegovim očem, ni bil umetniške sorte. Pohištvo je bilo vlomljeno in razbito, orodje razdejano in razmetano križem kražem, slike razrezane, stoli prevrnjenL Bilo je, kakor da je ciklon vdrl v hišo. Ostale sobe niso bile nič prijaznejše. — Evo ti prizora, pravi Morlon, ki ti utegne še dobro služiti, če se ti bo kdaj zahotelo upodobiti »Barbarstvo Vanda-lov« ali pa »Triumf ikonoklastov.c — Tebi je lahko govoriti, Morlon. Vse moje študije in osnutki so uničeni.. — Hm, zgodilo se ti je, kakor si zaslužil. Predolgo si zanemarjal svojo muzo, zdaj pa se je maščevala nad teboj in te ostavila ... Noisy je z veliko skrbnostjo jej postavljati svoje stvari v red. Ta nenadna ljubezen do reda je takoj obrodila dober sad: opazil je na tleh neki predmet, ki se dotlej ni nahajal na listi njegovih potrebščin. Bila je neotesana, kmečka pipa, s kakršno bi se jedva zadovoljil prediluvijalni človek, če bi seve v tistih predzgodovinskih časih že poznali tobak. — Ph>a! vzklikne Morlon, dragocen dokazilni materijah Glej, glej, se začudi nato motreč pozorneje Noisyjevo najdbo, še topla je! Neovržen dokaz, da še ni dolgo, kar je bilo vlomljeno — Torej se vendar nisem motil: ko sva se namreč bližala hiši, si mi je zdelo, da so se človeške sence plazile v temi... — Da, tebe ni tako lahko prevariti, meni Noisy napol v resnem napol v ironičnem tonu. — šalo v stran in pot pod noge! Mo-rav najti sledove teh banditov. Vzemi orožje seboj! Morlon je nabasal svojo karabinko, pograbil revolver In planil na prosto. Slikar mu je počasi sledil. Jelo mu je že presedati to življenje in neprestani strah pred banditi nI vplival baš po* mirjevalno na njegove živce, j — Kam pa zopet zdaj? vpraša vzne-voljeno. — Tja, kjer je padel prvi strel Noisy zavzame tragično pozo. — Morlon. prijatelj, kaj si zblaznel? — Ne razumem te. Mar se bojiš zame? — Dovolj mi je že tvoje ljubezni do nevarnosti. Jaz sem tega že sit. Ce bi že samo mene napadali... ali da so se zdaj lotili še moje umetnosti... — Kakor hočeš, dragi moi Noisy. Toda kar velja zate. zame ne velja. S slikarstvom se ne pečam, s te strani mi torej ne preti nevarnost, da bi mi uničili umetnine... Drugih opasnosti pa se i oe bojim. To rekši krene Morlon naprej. V zdvojenosti, ali naj ostavi prijatelja samega ali naj se ukloni njegovim razlogom, se slednjič Noisy odloči, da mu sledi. Prijatelja sta bila jedva še dvesto korakov od »Kozjega rtiča«, ko se v temi pojavijo sence — Evo jih! Klikne Morlon. nastavi puško in ustreli. Sence so vhipu izginile v noč. Zaman je Morlon napenjal oči v tmi-no, zaman je stikal po obrežju in iskal čolna — vse njegovo prizadevanje je bi- j lo brezuspešno. Odločil se je končno, da se vrne domov. Noisyja pa je tedajci spreletela slutnja: ostavil je bil v ateljeju zaboj brez varstva In zbal se je. da ga ni med tem tajinstvena roka ugrabila. Mrzlično sta prijatelja stekla domov: kamen se jima je odvalil od srca. ko sta videla, da ni bilo nikogar v njuni odsotnosti v hiši in da je bil zaboj Še vedno na mizi kamor ga je bil Noisy potožil. S strahom sta dvignila pokrov: nobena dragotina ni Izginila. — BUa je še sreča, zamrmra Morlon. da so banditje vdrli v hiša ko naju ni bilo doma. Če bi počakali le en dan« bt zabojčka ne bilo več. — Ni nesreče brez sreče! si oddahne Noisy. Ker prvič niso našli ničesar, naju bodo bržčas pustili nekaj časa v miru* Do takrat pa se bo že vrnil Duroy.... in upam, da bo pripeljal seboj četo orožnikov ... — Upajva! ... Če nam bodo še dolgo viseli na vratu toli drzni sovražniki, nam bo pomoč oblasti le dobrodošla. Zdaj pa pojdiva k počitku. Zaslužila sva ga pošteno. — In zabojček? Kam ga naj spraviva? — Pustiva ga, kjer je! Jutri pa, ko bova Čakala na povratek Duroya, si bova ogledala grofičin dnevnik. PreorLan sem, da bova v njem našla rešitev vseh zagonetk ter razkrila tajno^:. ki obdaja »Gospo v črnem«. V »Strahovalec duplin,« — Izdajica! Mulja! — Gospodar!... — Voli: vrv ali bodalo! — Gospodar! zaječi ja Yvon ves ti od groze. — Hočeš, da te pahnem raz Raž' pečino, da ti niti kosti ne bodo osta cele? — Gospodar! ponavlja Yvon tres se po vsem telesu. — Ali pa ti je ljubše, da ti s krogi razženem možgane? — Milost! zaječi možak in se zgrudi na kolena. Razbojnik ga besno sune z nogo. — Loic! krikne nato. Majhen, čokat možak razmršenih las in v razcapani obleki se pojavi In spoštljivo obstoji pred poglavarjem. 73 CL ^tev. 217 Onevne vesti. \> Ltubuani. int 24. septembra (92bm Iz Ljubljane — Naši državljani, ki so posestniki hiš v Avstriji, s»e pozivajo, da nemudoma ali pa vsaj do 13. oktobra naznanijo Pokrajinski zvezi društev hišnih posestnikov za Slovenijo v Ljubljani, Saiendrova ulica št. 6, svoje naslove In pa kie in kakšne hiše imajo v Avstriji. Pokrajinska zveza društev hišnih posestnikov za Slovenijo je ukrenila vse potrebno po svojih Zvezan na Dunaju, da se ustanovi Varstvena zveza (Schutzverband) za jugoslovenske državljane, ki so lastniki hiš v Avstriji. Ta varstvena Zveza, pri kateri bodo sodelovali prvi strokovnjaki, ima namen, rešiti kar je mogoče pri hišah jugoslovenskib državljanov pod avstrijskim stanovanjskim varstvom m nJega odredbami V Interesu vseh prizadetih je torej, da takoj naznanijo Pokrajinski zvezi društev hišnin posestnikov za Slovenijo svoje naslove in izjavijo, da pristopilo k omenjeni organizaciji, ki bo imela sedež na Dunaju. V Nemčiji imajo svoje »Schmzver-bande« že daljši čas inozemski j;i>ni lastniki. — Naia trgovinska mornarica. Pomorska prometna direkcija v £>pi;iu jf izdala te dni knjigo »Trgovinska mornarica SriS«, v kateri jc statistika našega trgovinskega bredovja koncem leta 1925. Po tej statistiki smo imeli koncem leta 1925. skupno 10.573 ladij, jadrnic In čolnov s skupno tonažo 28.951 ton 25.705 mož posadke In 2206 motornih konjskih sil Število parnikov znaša 147 in imajo 97.597 ton in 1S53 mož posadke Celokupna tonaža vseh prevoznih sredstev naše trgovinske mornarice znaša 127 260 ton. V trgovinski mornarici je zaposlenih 27.SS6 mornarjev. Za veliko plovbo je sposobnih 37 parnikov. za veliko obalno plovbo S ladij, za manjši obaiui promet 822 ladij. Po pomorskih okrajih stoji v veliki plovbi na prvem mestu Dubrovnik s 24 parnfki, Sušak z S ladjami in Split s 5 ladjami — Novinarska uredba. Ko je lani vladna večina s tako silo forsirala tiskovni zakon, kj nalašč poklicnim novinarjem naravnost kruta bremena, je na ponovno zahtevo Novinarskega udruženja naposled kot malo odškodnino za ta bremena sprejela v zakon rudi pooblastilo, da sme minister za izenačenje zakonov izdelati uredbo, ki naj z zakonsko močjo uredi odnosa je med novinarji In lastništvi listov ter vprašanje starostnega zavarovanja. Kakor rdeča nit se je vlekla skozi vse novinarske akcije po sprejemu tiskovnega zakona zahteva po tej uredbi Vlada je vedno z nova odlašala, a zdaj je postala zadeva pereča, ker se z oktobrom ministrstvo za izenačenje zakonov likvidira. Zato je minister dr. Srskič pred 14 dnevi naposled uredbo res Izdelal in podpisal. Naletela pa je na precejšen odpor pri nekaterih beogradskih lastnikih listov Zato so se te dni vršila pri ministru dr. Srskiču v Beogradu nova posvetovanja z zastopniki lastništev in poklicnih novinarjev. Kakor poročajo iz Beograda, je prišlo pri tem do -popolnega sporazuma in tako bo uredba šc ta mesec objavljena v ^Službenih novinah» in bo stopila takoj v veljavo. — Učiteljska vest. Za srez Šmarje pri Jelšah je sisteraizirano in bo v kratkem razpisano mesm stalnega sreskega pomožnega učitelja z ui dnim sedežem v Šmarju. — 33. konferenca mednarodnega dela. Urad dela v Ženevi je poslal centrali industrijskih korporaeij v Beogradu povabilo na 33. zasedanje Sveta mednarodnega urada riela, ki se bo vršilo v dneh 13. in 14. oktobra t. 1. v Ženevi. Mednarodna organizacija delodajalcev bo imela predhodno dne 11. in 12. oktobra v Ženevi posebuo konferenco, na kateri bo razpravljala o delovnih razmerah v evropskih državah. Našo državo bo na tej konferenci zastopal glavni tajnik cen trale industrijskih kerporacij v Beogradu g. G joka Cur čin. — Tudi hrvatski rudniki morajo znižati cene premogu. Prometni minister je po doseženem sporazumu z velikimi rudarskimi podjetji, ki zalagajo državne železnice, sedaj zahteval tudi od manjših rudniških podjetij na Hrvatskem in v Slavoniji, da morajo znižati cene premogu. Po dvodnevnih pogajanjih je bil dosežen sporazum, tako da bodo sedaj vse cene premoga znižane za povprečno 15 odstotkov. — Ureditev delovnega časa v beogradskih trgovinah. V Beogradu kakor v mestih v južnih krajih države so bile doslej trgovine poljubno odprte. Tako so nekateri trgovci Imeli svoje trgovine odprte pozno v noč, drugi zopet ves dan brez odmora Ministrstvo trgovine je že svojčas izdalo naredbo glede enotnega delovnega Časa, ki pa se je izvajala samo pr? nas. Sedaj je beogradska občina v svojem delokrogu ponovno izdaja strogo naredbo, ki določa, da smejo biti trgovine odprte samo od 7 do 12. in od 2 do 7. ure. — Ponovno znižanje štipendij? Prosvetno ministrstvo doslej še nI otvorllo kreditov za izplačilo štipendij za tekoče šolsko leto. Na tozadevuo urgenco s strani prizadetih je ministrstvo odgovorilo, da se bodo krediti otvorili še le po sprejetju novega proračuna. V proračunu so vnesene vse potrebne postavke, obstoja pa tendenca, da se te postavke zuatno znižajo, kar bo ime i o seveda za posledico tudi znatno redukcijo števila in zneska stipen-dii. — Komisar za agrarne operacije v nariborski oblasti. Minister za poljedelstvo in vode je postavil z^ komisarja za agrarne operacije v mariborski oblasti g. Tvana Pokorna, ki ie že prevzel uradne posle. Uradm sedež komisarja ostane začasno v Ljubljani, Turjaški trg 3, imel bo pa počenši z oktobrom t. I. stalne uradne dneve v Marfboru, v palači Velikega župana, soba št 0, in sicer vsak prvf četrtek v mesecu ud 10 do 13 ure. Stranke, ki imajo bližje v LjtriVjano, se morejo zgla-siti v navadnih uradnih urah tudi v Ljubljani — Kongres U druženja slovanskih planinskih društev Lani v septembru je bilo ustanovljeno po inicijaiivi kluba čeških turistov v Pragi udrutženje slovanskih planinskih društev, a kateremu so pristopila vsa slovanska planinska društva, med njimi tudi SPD v Ljubljani. Ko je bil ustanovljen Savez planinskih društev v Jugoslaviji, je Slovensko planinsko društvo kot ustanovitelj predlagalo, naj bi prevzelo njegove funkcije Savez naših planinskih društev. Namen udruženja je pospeševati turistiko v slovanskih planinah, graditi in vzdrževati planinske koče in pota. Letošnji kongres se bo vršil od 25. do 27. septembra v Pragi. Na dnevnem redu je med drugim tudi predlog predsedstva o uvedbi enotnih legitimacij In predlog SPD o tem, naj bi stopil na mesto SPD Savez planin-skh društev SHS. V Imenu SPD se udeleži kongresa g. Maki o H rova t in. Nalezljive bolezni v mariborski oblasti. Po uradnih statističnih podatkih je bilo v mariborski oblasti od 5.—14. septembra tifuznih bolezni novih slučajev 5, od prej 18, griže 2, od prej 2, šena 1. od prej 2, škrlatinke 8, od prej 33, davice 1, od prej 5, dušljivega kašlja 3, od prej 17. Novih slučajev krčevite odrevenelosti in vraničnega prisada ni bilo. — Živalske kužne bolezni v mariborski oblasti. Dne 20. septembra je bilo v mariborski oblasti zabeleženih 5 slučajev vraničnega prisada, 4 slučaji konjskih garij, 45 slučajev svinjske kuge, 7 slučajev svinjske rdečice, 1 slučaj tuberkulozne govedi in 9 slučajev čebelne gnilobe. — Nepričakovana sreča siromašne perice. Pred dvajsetimi leti je odpotoval v Ameriko delavec Ivan Tcrnik iz Šolnika v Baranji. zapustivši ženo z dvoie dece brez vseh sredstev. G*d tega časa naprej se ni več javil in žena je bila prepričana, da je umrl v daijni tuji zemlji. Preživljala se je s pranjem in je vseh dvajset let živela skromno. Te dni pa je prejela od ameriških oblasti obvestilo, da je tam nedavno umrl njen mož ter jo v svoji oporoki imenova za dedinjo svojega precejšnjega premoženja. Tako je siromašna perica čez noč postala milijonarka Pcdščina nnmrcč znaša 30 m iijonov dinarjev. — Knjižnim ?a slepe. Že dlje Časa so naši sotrpini žrleli in pogTešali primernega čiiva v Brailovi pisavi, da bi se izobr.»zevali in s tem tuli krajšali čas. Ta žeija pa se jim ni mogla Izpolniti, ker nimamo doseuaj primernih sredstev za nakup tipkarskega stroja. Zato pa so si nadele slovenske požrtvovalne dame jx>d vodstvom ge. pro*. Min-ke Skabernetove težko nalogo izpolnili slepim njihove želje Pričele eo same tiskali ročno s tablicami. To je seveda zelo napor-.10 in počasno. Izvršile so dosedaj 62 knjig. Vsebina je zelo raznovrstna. Zastopani so Hau najboljši slovenski pisatelji kot: dr. Prešeren, Cankar, dr. Tavčar in dr. To knjižnico so dale v oskrbo Podpornemu društvu slepih, ki bo pričelo takoj s poslovanjem. Bodi izrečena vsem požrtvovalnim damam, zlasti pa ge. prof. M. Skaberneto- vi v imenu vseh sotrpinov najiskreuejsa hvala. — Podporno društvo slepili, Ljubljana, Wolfova 12. — Smrtna kosa. Dne 21. i. m. je v Karlovcu preminul \ visoki starosti 73 let g. Ignac V' a h c v i č, magistratni uradnik in oče uglednega brivskega mojstra g. Vlahoviča v Ljubljani. Blag mu spomin, preostalim iskreno sožalje! — Morilec Reszely izvaja gladovno stavko. V znani osiieški aferi je bil aretiran med drugimi tudi lastnik tovarne pil Josip Reszely, ki je osumljen, da je soudeležen pri umoru železniškega uradnika Reichherzerja. Reszely je nedavno vložil na Stol sedmorice prošnjo, da se ga proti primerni kavciji izpusti iz zapora. Ker prošnja še vedno ni rešena, je začel te dni izvajati gladovno stavko. Izjavil je, da tako dolgo ne zavžije nobene hrane, dokler ne br rešena njegova prošnja. Preiskovalni sodnik ga je poskušal pregovoriti, da opusd ta svoj sklep, toda Reszely se ne da omajati in sedaj res že tri dni odklanja vsako hrano. — Samomor radi nesrečne ljubezni. Te dni je izvršil v Brusnicah pri Novem mestu nek vojak samomor. Prišel je na dopust in je ob te* priliki zvedel, da mu Je postalo med tem, ko je on nosfl vojaško suknjo, njegovo dekle nezvesto. To ga je tako užalosrilo, da s? je sam končal življenje. Nastavi, je puško na prsa in se ustrelil Težk." ranjenega so ga pripeljali v kandijsko bolnico, kjer pa Je kmalu na to izdihnil — šola za voditeljice brezalkoholnih gostiln v Curihu (Švica) je na prošnjo :>Brezalkoholne produkcije-. rezervirala 4 mesta za udeleženke iz naše države. V poŠte v pridejo v kuhanju in navadnem gospodinjstvu izvežbane, zadostno izobražene osebe, ki bi bile eventualno pri pravi jene po absolviranju te enoletne šole sodelovati pri organizaciji brezalkoholnih gostiln v Jugoslaviji. Reflektantinje za ta mesta naj se javijo po dopisnici >Brezalkoholni Produkciji* v Ljubljani, Poljanski nasip 10. — Tečaj »Brezalkoholne Produkcije« v Celju se je moral radi tehničnih ovir preložiti na nedeljo dne 10. oktobra t. 1. — Slovenskim pevskim društvom In zborom! Na mojo okrožnico uljudno prosim odgovora točno do 1 oktobra. — Prelovec. — Premog po znižani ceni deli v soboto dne 25 in ponedeljek 27. t. m. od 3. do 6 vojnim invalidom ln vdovam, svojim revnim članom «Udruienje vojnih invalidov, vdov in sirot, Krajevni odbor v LJubljani*. Zglasiti se je točno ob navedenem času v društveni pisarni. Odbor. 873/n Nakit — «Poglejte ono damo s krasno ogrlico. Bisere ima od mene.» «Tako? Pa vidite tudi obroče okrog oči? Te ima pa od mene.» —Ii Ljubljanski gledališki abonma. Priglasi za abonma za sezono 1926/27 se še vedno sprejemajo in sicer v pisarni gledališke uprave, vhod v Gradišču, dnevno od 9.—12. in od 3.-5. popoldne. —lj Začetek šolskega teta na Greml-jalni trgovski šoli v Ljubljani bo dne 4. oktobra t. 1. ob 2. uri popoldne. Vsi vajenci in vajenke naj se zglasljo točno ob določeni url na Ledini. Pouk se bo vršil ob pondeljkih In torkih popoldne. Podrobnosti so razvidne na šolski deski v veži šole na Ledini —lj Vidovičev klub v Ljubljani ponovno opozarja vse člane in irtere^e:::*; na otvoritev tečaja, ki se vrši nocoj ob 7. uri v šelf na Ledini. Prijave za tečaj sprejema do 5. ure tajnik kluba g. Vladimir K:a* os v Narodnem domu Prijaviti se imajo tudi vsi lanskoletni obiskovalci, ki nameravajo obiskovati tndi letošnji tečal Izlemne prijave bo sprejemal tajnik pol ure pred otvoritvijo v Sol! na Ledini. —lj Pevsko društvo « Ljubljanski Zvon*. Danes vaja fonskega zbora. » —lj Brez dela ui uspehov Tudi zdravje si moraš zaslužiti. Da ti pa skrb za zdravje rs bo le težko delo, temveč zabava, skrbijo tečaji švedske gimnastike TKD c Ateno». Iz Celja Kanalizacija Celja in okolice. Toplo vreme zadnjih dni je imelo za posledico, da so sc skoro popolnoma izsušili v*i inanjši potoki okrog mesta, med temi i udi Sušni ca. ki teče tik za mestom. V strugah pa ee je nabralo precej nesnage, ki razširja ob solneniii dneh prav neprijeten duh. Iz higijeuičnih ozirov bi bilo izčiščenje teh etrug nujno priporočali. — Tstolnko jo tudi kanalizacija celjske okolic^ zelo pomanjkljiva. Mestna občina bi bila pripravljena kanalizacijo izpopolniti, pravega interesa pa za to ni v okoliški občini V meetnem kaualizačuem omrežja su se pomanjkljivosti našle ie pred vojno. Opažati je büo, da jo voda iz kanalov naenkrat izginila pod zemljo. Tega pojava si ni bilo možno takoj tolmačiti. Nekaj podvzetih izkopin, katere je pod vzel takratni mestni inzenjer Wessely, je dopeljalo do mteresantnega odkritja. Pod sedanjim kanalskim omrežjem so se našli ostanki rimskega kanalskega omrežja, v katerega je izginjala veda. Pri izkopavanju so se našli tudi rimski norci. Umestno bi vsekakor bilo, da bi mestna občina ta izkopavanja nadaljevala in izboljšala mestno kanalizacijo, ker se bo gotovo pri tem delu naletelo še na najdenine iz rimskih časov. —c Hmeljske cene znašajo v Savinjski dolini cd 115 do 120 Din za kg. —c Iz katoliške cerkve je izstopil trgovec Maks Plautz v Uaberju in prestopil v evangeljsko cerkev. —c Umrl je v celjski bolnici višji tehnični uradnik pri direkciji za zidanje železnic v Beogradu g. Niko Balančevič v starosti 39 let. Pokopan je bil na mestnem pokopališču. N. v m. p.! 12 Maribora —m Pameten sklep. Ker je v Mariboru mnogo »pevčeve, ki imajo sicer dober glas in kažejo veliko zanimanje za petje, a ne poznajo not in zato ne morejo sodelovati v nobenem pevskem društvu, je vodstvo Glasbene Matice sklenilo, da uvede za take interesente brezplačen pouk v notah in petju. Tozadevni tečaji se bodo otvorili v najkrajšem času, ako bo dovolj interesentov, ter se bodo vršili vsako nedeljo dopoldne. Brez dvoma je, da bo ta sklep mnogo pripomogel k povzdigi lepega petja v Mariboru. Kako vneti pevci so Mariborčani, priča dejstvo, da ima Maribor daues že 15 samostojnih pevskih društev in zelo veliko pevskih odsekov razulh izobraževalnih društev. —m Hrvatski turisti na Pohorja. Hrvatsko planinsko društvo »Sljemet priredi v nedeljo dne 3. oktobra večji skupinski izlet na Pohorje. Izleta se udeleži krog 30 planincev, ki dospejo v Maribor že v soboto zvečer. Zanimanje Hrvatov, zlasti pa Zagrebčanov, za naše Pohorje je v zadujem leto zelo uarastlo in vsaka količkaj ugodna uedelja jih pripelje na zelene pohorske vrhove, ki jim zelo ugajajo. m— Za Bcttetov koncert, ki se vrši due 28. t, m. ob 20. uri v veliki Götzovi dvorani, vlada veliko zanimanje. Za Maribor je to še prav poseben dogodek. Maribor do danes namreč še ni imel prilike, slišati najboljšega slovenskega pevca. Na sporedu *o pesmi slovenskih in ruskih skladateljev. Na glasovirju bo spremljal g. Balatka, operni kapelnik v Ljubljani, ki bo igral tudi dve samostojni točki iz Sukovego cikla »Spomlad:. Ker je pričakovati velik uaval na večerno blagajno, priporočamo nabavo vstopnic v predprodaii pri Zl. Brišnikovi v Slovenski ulici. 2e danes pa opozarjamo občinstvo, da bo koncert pričel točno ob napovedani uri ter bo dvorana med izva- i janjem zaprta, da zamudniki ne bodo motili. —m Osebna vest. Vodja policijskega ko-lnisarijata v Mariboru, policijcki nadsvetnik g. Vekoslav K e r š e v a n, eden uasih najboljših kriminalistov, je danes odpotoval v Berlin, kjer bo zastopal našo državo na mednarodnem policijskem kongres i. — m Prvo predavanje na Ljudski univerz" v Mariboru jo v ponedeljek 27. sepieiuLvu. ob zvečer v mali kaziuski dvorani o zelo aktualnem predmetu »O razvoju in pomenu mednarodnega jezika . Predava g. dr. Winterhalter. Mariborska porota Zadnja razprava. Dne 19. julija t. I. so zasačili Marijo Grahovo iz Vidomcev pri Murski Soboti, ko je odnesla v vreči več predmetov \i m> be pri sosedu Rodeku. Te predmete je za* nesla v bližnji gozd. Obtoženko so zasačili še istega dne pri posestnici Ani Bedek iz Gornje Lendave, ki je bila njena teta. Ob; toženka, ki je spala na hlevu, j j začela mi* hati z rokan! okoli sebe, ko so jo vzbudili, govorila je :>opol:ioma zn)P Jpiio in delala vtis blatne, še istega večer:, ie zaiolo goreti v skednju pri posestniku Rodeku. Skedenj jc pogorel do tal. Ogenj je bil očividno podtaknjen in zato je bila dejanja takoj osumljena Grahova, ki jc bila opažena, ko je odnesla iz hiše razne predmete. Verjetno je, da je s požigom hotela prikriti tatvino in odvrniti sum od sebe. Grahova jc pri včerajšnji razpravi zanikala, da bi eažgala pri Rodeku, priznala pa je tatvino. Porot= niki so potrdili vprašanje glede hudodc!= stva tatvine i$' zanikali vprašanje glede hudodelstva požiga, nakar je bila obtoženka obsojena na šest mesecev ječe. S tem ie bilo jesensko porotno '/ase* danjc tudi v Mariboru zakliuČcr.o. Obr&v* navalo [e 13 slučajev raznih hudodelstev. Dve razpravi sta bili prcIo/en:, v ostalih pa je bila izrečena sodba. 6Lupno je bh\-> obsojenih 15 oseb na skupno 33 let deset mesecev težke ječe, 2 na dosmrtno ječo, 2 obtoženca sta bila oproščena, eden pa, Štefan Markuxzi, je bil obsojen na smrt na vešalih. Največji odstotek zločinov od* pade zopet na Prckmurjc, kjer vladajo naj« žalostnejše socijalne razmere. Gospodarstvo" ~ Ljubljanski in Današnji trg jo primerno -založen. Dovoz sadja ruhiinuderL Cene zadnji čas neiz-premenjene, le pri nekaterih živilih kažejo padajočo feudenco. Cene sadja: čošplje domače in bosanske 2.50 do 4. hruško 4—o, jabolka 3—4. breskve 6—0. grozdje 8—10. Prihodu je da i je pričakovali vetji izvoz suiederevskejia grozdja. Krompir na drobno t.2o do 1.50, na debelo 1.25. Krompirja primanjkuje. Bru-nice, po katerih je precejšnja povpraševanje, 6 do 9 Din. Gob zelo primanjkuje. Zelnate glave kg 1 Din. Včeraj so bile zelnate glave na debelo po 50 par. Kislo zelje 3 — 3.50. Tendenca jV, da se morajo cene kislemu zelju znižati. Kisla repa 2.50 do S\ Jajca 1.25 do 1.50. Cene gredo kvišku. Ribji trg je bil danes običajno založen. Osne: ščuke 20—30, postrvi oO—60, cerkniški šlajni (lini) 20—25, klini 15—20, pečenke 10—15. I i pa ni 45-50. Stanje Narodne banke dne 15. septembra 1926. Razlika v primeri s stanjem dne 8. septembra Aktiva: Kovinska podlaga 420.045 posojila 1,518,5 IS račun za odkup kronskih novčanic 1J51.9?.* račun začasne raz- meniave o51,?8S državni dolgov j 2,966.355 vrednost državnih domen 2,138,377 saldo raznih računov 363,205 7.422 1,304 335 95,194 Skupaj 8,909,714 Pasiva: Od glavnice izplačano 30,000 rezervni fond S,013 uovčanice v obtoku 5,635,559 državni račun začasne razmerjavc 31,2SS državne terjatve 71,785 razne obveznosti 588,634 državne terjatve za zastavljene domene 2,138,377 ažijo za kupovanje zlata 83,055 -H — 226 -- 12,083 -I- 335 - - 36,519 4- 40,744 Skupaj 8,909,714 Obrestna mera ostane neizpremcujeua. Obtok novčanic se je zvišal od zadnjega izkaza za 12,083.090 Hin. m —g Podaljšanje J»*ž;am je ponovno posrečdo prinesti film, ki ga vsa publika želi, Sijafna in nepiekosijfva je v ttm imenitnem fimu ljubljenka vse kino-publiKe, temperamentna L Y A de PUTTI Predstava se vrie ob: 4., pol 6., pel 8. in 9. ur* V nedeljo 20. IX. prinašamo novo bombo, novi veseli Slager-film £1 tnl kino Matica, najbolj obiskani kino v Ljubljani. Telefon 124. M L A D A i stv;;. Odredba stopi v veljavo i t. okt>»-br »m. —g Vprašanje kateije za ^;i^<»*:-kor smo že ßtM&ali, jo železniška upi v a nedavno pristala na zahti ekateiih ta* oustrijskih | >«ijcti:, da - ■ jh-i dovoiijo olajšave pri polaganju kavcija z;i vagona in sicer v riueajih, kadar gre z.> velika, solidna podjetja. Ta ukrep pa ui zadovoljil vseh zainteresiranih krogov. Nekatera zagrebSkn podjetja namreč zahh vajo. naj bi veljala piti polaganju kavcije sa vagone predvojna praksa. Kavcijo naj bi polagala samo oni jKHijeija, ki železniškim organom niso znana kot ronooiirane in ^Udnc tvrdki —g Tovarna cementa in aluminija v >j beuiku. Neki konzorcij ameriških kapital i« = tov uamerava baje ustanoviti v šibcniUa tovarno cemeu'a in .dumiuija. Xova tovarna bi predelavah« za cement ve? bauk^i*. ki ni poraben za izdelovanje aluminija in ki je v Dalmaciji zelo mnogo. Pole^ te^a bi se ustanovila v ^Ibeiuku ali v blizoji mesta tovarna sa aluminij, ki bi pridelovala res bauksif. i;i pa z taj izvaža Dalmacija v An-prlijo, Holandsko In severna nemška priaU nisča. Spočetim bi izdal »vala novi tovarna samo aluminijeve plošče, poaneje, pa tuü pO?0:!t'. —^ l'iuu.'-ia našega tobaka. Kakor znano, je ministrski &vet odklonil projektirano konvencijo med upravo državnih monopolov in Companie Generale du Tabac jilede privilegija pri prodaji našega tobaka v inozemstvo, zdaj pa sope! si.ijo vesli, da skuša dobiti omenjena družba potom tvoj*!' r^eutov posredništvo za izvoz uaSe^.i tobaka v inozemstvo. Finančni in trgovinski minister. prouŠavata zdaj finančni efekt te koncesije. Pole£ tega =e je ponudil upravi monopolov tudi noki eglptaki trgovec, ki bi prevzel prodajo našega tobaka v Egiptu, Siriji im Palestini. Baje ima francoska druSba izglede na uspeh, dočim bo ponudba ocipt-skega trgovca odklonjena, —g Klavnica v Subotui. V Subotici s.' ima zgraditi velika klavnica in triisJoa. Pogoji za eveutuelni zakup kTävniee in tržnice so interesentom na vpogled pri Zborni"i za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. —g Naša trgovina z Belgijo. Naša delegacija, ki >e je pogajal:i v Bruslju z belgijsko o definitivni trgovi iski pogodbi, je končala svoje delo ln pogodba je parafirana. —g Izvoz «a-c^a tobaka, hmelja ll svile. Po cenitvi gospodarskega kongresa bo izvozil;: Jugoslavija od 1. septembra 1926 do 1. septembra 1927 tobaka S milijonov kilogramov v vrednosti 250 mil. Din. opija 60 tisoč kg za 50 mi!., hmelja 280 tisoč k^ z< 290 mil., zdravilnih rastlin 000 tisoč kg za 7,150.000. svilenih kokonov 835 tisoč kg üa 17,500.000, svežih rib 700 tisoč k? za 10 milijonov, suhih sliv 73 tisoč kg za 4.500.000 in maraske 75u tn*oč' kg za 7,500.000 Din. —g Težko?« pri izvozu jajc. Trgoviua z jajci zavzema v našem izvozu zelo važno vlogo. Ta izv^z. je letos žal nazadoval in sicer radi padca francoskega franka. S tem smo francosko tržišče malone povsem izgubili. Da bi mogli naši trgovci jajca plasirati v inozemstvu, bi bilo treba izvozno cariuo znižati vsaj za 75 odstotkov. Sedanja carina znaša približno 91 Din od zaboja, prevoz do Jesenic pa okrog 65 Din. Temu je treb-. prišteti še vozarino do kupne postaje, ki znaša za vsak zaboj 20 do 30 Din tako, da je treba plačati od vsakega zaboja jajc okrog 185 Din. S tem se naša jajca zelo podraže. Sokol Finančni uspeh vsesokol-i skesa zleta Prihodnji teden ige sestane v Pragi prireditveni odbor VIII. vse^okolskega zleta. da razpravlja o finančnem efektu velike fv>-kolske prireditve. Govoriti vnaprej o dohodkih, ki jih je imela COS od vsesokol-skega zleta v polnem obsegu, ni mogoče. Eno pa je gotovo, da ostane namreč nedotaknjen članski davek, ki je znašal okro«; 2,500.000 K5. Na razpolago bodo tudi vsi d> hodki od zletnih znakov. Ti dohodki znašajo nad 2 milijona Kc. Cisti dohodki vs^sokol-skega zleta bi znašali torej približno 6 milijonov Kč. Ta denar ie namenjen v prvi vrsti dograditvi TvrJevega doma v Pragi, kjer jo še 5 milijonov dolcrn. VII. vsesokolski zlet je vrgel Čistegn (» milijonov Kč. Ta denar se je porabil za Tyrsev dom in za stalno telovadno šolo. Po VIII. vsesokolskeio zletu so dosegli prispevni ?a Tyrsev dom 22 milijonov K?. Poedini zletni odbori bodo v kratkem koue.'li svoje delo. Odbo»- za tuje udeležence pošlje vsem odličnim zunanjim udel -žencem vsesokolske^a zleta II. povečana izdajo zletne s;>ompni<'-.\ ' i Izšla le dni kot prva izdaja v 15.000 izvodih. V Bre«ani pri Ji m-uit ah (»>b hrvaško - slovenski meji) se bo vršil 3. oktobr i sokolski zlet, ki ga priredi zagrebška župa. Tega zleta *=e bosta udeležili tudi župi Ljubljana in Celje. Sestanek župnik statističarjev in pro-svetaxjev JSS se bo vršil 24. oktobra v Beogradu pod vodstvom saveznega stat i-tica rja in prosvetarjn. Pri lahkoatlct-kih tekmah /upe Tuz-zla, ki so se vršile 20. t m. ob priliki velikih in impozanlno uspelih svečanosti v Tuzli, je zmagalo sokolsko društvo v Bjeli-ui, ki je doseglo 332 točk. Nagrajeno i" bilo z diplomo in prejelo je župni prapor v Čuvanje do prihodnje tekme. Med naraščajem ie zmagala vrsta naraščajuikov so-kolskega društva v Kreki. Tekma je obse-gala: 1. Proste vaje, 2. metanje fcrocrle, 8. skok v daljavo. 4. skok v višino, o. tek na 100 jardov. Natopilo jt ;:i tekmah 10 vrst članov, 12 članic (kot poedinke) in o vrste naraščaja, :-kupaj oŠ članov. 12 članic in 17 moškega naraščaja. Tekmam, ki so se pričele že ob 6. zjutraj, sta prisostvovala med mnogobrojnim občinstvom tudi kraljev odposlanec general Tli ja Petkovič in starosta JSS br. Gangl. Isla. -Kaj ti je? Zakaj imaš zavezano oko?» «Poleg mene je stanovala v hotelu mlada lepa dama, pa mc 1e zbodla z dolgo iglo.* ccKako to? Po nerodnosti?* «Da, skozi !djučavnico.» r Im. mm •SLOVENSKI NAROD, dne 25. septembra 1926. btev 217 To m ono film v štirih epohah Koncem julija so se pojavili v raznih listih inserari, v katerih je nekdo rjal javnost, da namerava Propa-a-film v Brnu angažirati 200 film-igralcev. Takoj se je priglasilo ogo nadebudnih mladeniče v in deklet, so priložili pismom tudi manjše zne-e kot nekako kavcijo. Pisarno tega filma, je vodil 20 letni Rudolf Bata. ki je Habral v enem mesecu nad 5000 čeških *ron. Potem se je filmska produkcija zavlekla, ker ravnatelj ni imel denarja, ne aparatov. To je bila prva epol^. Ko ni šlo s filmom jc začel Bata izvabljati kavcije od oseb. ki so iskale službe. Temu je obljubil najrazličnejša mesta, v resnici pa nihče ni dubil službe. Svoje klijente je pošiljal z naslovi raznih trgovskih in drugih podjetij na vse strani. Ko so do-tična podjetja zagrozila Bati, da ga ovadijo, je nehal vrteti ta film in spravil v žep 1500 Kč. To je bil konec druge epo-he. Tretja cpoha se jc pričela zopet s kavcijami, ki jih jc znal Bata izvabiti raznim klijentom češ. da ustanovi solidne podružnice svojega dobičkanosnega podjetja. Ta epoha je bila prav kmalu končana. Brnska policija je prekinila njegovo filmsko delovanje in začela navijati četrto epoho sama. Vtaknila je sleparja pod ključ in zdaj lahko mirno študira filmsko umetnost. V 38 minutah okrog sveta Največji danski dnevnik «Politi* ken> je priredil minuli četrtek zanimivo tekmo, kakršne menda še ni bito na avetn. Tekmovalca sta bila samo dva — navadni brzojav in radiotelegram. Dasi sta bila tekmovalca nevidna in dasi nihče na svetu ni niti slutil, da drvita ta dva moderna tekača morda tik nad njegovo glavo, je vladalo ven* dar za tekmo veliko zanimanje. Dve moderni napravi sta morali dokazati svojo hitrost in zanesljivost. V četrtek ob 1. popoldne sta bili brzojavki odda« ni v Kodanju iz pisarne ravnateljstva državnega brzojava. Čez 7 minut sta bili žc na potu okrog sveta. Prvo brzo* javko je prevzela glavna danska radio* postaja, ki ima zvezo z Whealstonovim aparatom. Ta aparat jc vtisnil besede na ozek papirnati trak. Trak so polo* žili v aparat, ki prenaša besedilo avto-matično na kabel. V trenutku, ko je trak padal iz aparata, je sprejemal br? zojavko angleški telegrafist v Newcast> lu. Ta je oddal brzojavko avtomatični centrali v Londonu. Tu je bilo treba brzojavko prvič običajnim potom oddati neposredno v Newyork. Ameriški telegrafisti so iz-borni športniki in zato so takoj raz* umeli, da gre za čast naprave, ki velja splošno za zastarelo. Napeli so torej vse sile, da pripomorejo prvemu tek* mecu do zmage. Ker se zemlja vrti od zapada proti vzhodu, je ameriški tele* graf ist sprejel brzojavko kljub temu, da je prispela v Newyork ob štirih z ju* traj. y naslednjem trenutku hiti brzo* javka dalje in o polnoči je že na Ha* vajskih otokih. Od tod drvi naravnost v Šanghaj, kamor dospe ob devetih zvečer. Pot okrog sveta se v največji naglici nadaljuje in popoldne je brzo* javka že v Sibiriji. Končno dospe v Moskvo in čez 38 minut je zopet v Ko* danju. Ob 13.7 je bila oddana iz ko* danjske centrale, ob 13.57 je bila zopet na ravnateljev! mizi. Čez četrt ure je dospela Še korektura, ker je bilo prvot* no besedilo v dveh besedah nekoliko nejasno, kar pa smisla ni motilo. Bese* dilo je bilo angleško in je štelo s pod* pisom U besed. Zanimivo je, da je radiobrzojav pri tekmi na celi črti podlegel. Radiobrzo javko so poslali preko Lyngba in Var šave v Italijo. Na Holandskem je nis-prestregli in zato so zvečer vprašali po radiju, kakšna usoda jo je zadela, da ni dosegla cilja. Zdi se, da je obtičala nekje v tropičnih pokrajinah, najbrže na Javi, kjer atmosferne prilike zelo ovirajo zvezo. Tekma je pokazala po* leg zanesljivosti običajnega brzojava tudi to, da brzojavna pot okrog sveta ni draga. Brzojavka po kablu je velja* Ia 11 danskih kron, radiobrzo javka pa osem. Popoln poraz so doživeli cesto oni, k< ne g't dajo tudi na u anjosti. Treba si omisliti Krasen jesenski površnik, ali raglan ki lih na ikra sne j5e izdeluje in najcenejše prodaja Drago Schwab, Ljubljana. Ljudje - dvoživke t V znanstvenih krogih je vzbudila nedavno splošno senzacijo teorija, ki jo jc razvijal na antropološkem kon* gresu v Solnogradu berlinski profesor dr. Westenhöfer. Po njegovi teoriji ie med vsemi živimi bitji na zemlji naj* starejši sesavec človek. S to trditvijo je nastopil dr. Westenhöfer odločno proti Darvinovi teoriji o postanku člo* veka. Svojo trditev opira nemški uče* njak na temeljite študije anatomičnih in bijoloških pojavov pri pojedinih ljudeh in celih plemenih. Po dolgoletnih študijah je prišel dr. Westenhöfer do zaključka, da je imel človek v svo* jem prvotnem življenju telo prisposob* ljeno tudi za življenje v vodi, v kateri je živel dolga rtoletja svojega začet* nega razvoja. Trditev berlinskega profesorja ni povsem nova, zakaj raziskovalci tajin* stvene Afrike so že davno naleteli na ljudi*dvoživke. Leta lb88. je potoval po Afriki geolog grof Teleki Mudil se je v pokrajini med naselbinama Kenya in Uganda. r: u je ostal de!j časa, ker ga je zelo zanimalo jezero Basso Narok. To jezero obdajajo visoki gorski gre* beni. Teleki Je naletel v tej močvirnati pokrajini na originalno pleme, čigar pripadniki so mogli vzdržati na suhem kvečjemu eno uro, sicer so pa živeli v jezeru ter plavali pod ali na vodi kakor ribe. Ko je hotel Teleki zadržati enega delj časa na suhem, je opazil, da mu ustnice otekajo in krvave. Druga ple* mena so nazivala to pleme Ehmolo. Malo pleme šteje zdaj samo 100 članov in živi zelo bedno. Hrani se z ribami in vodnimi rastlinami. Slepi poglavar tega plemena Alberto je neomejen gospodar. Pleme je v nevarnosti, da izgine. 3 X X X X X X X X veletrgovina z orožjem in municijo Glavna zastopstva tvornic: = Pilonf, Bayard, Walther, Mauser, Forgeoo ===== Veliko skladišče orig. angleške tvrdke šiber. — Opravljamo vse vrste popravila in montiranje daljnogledov Trgovci, lovska in strelska društva posebne cene Zahtevajte novi cenik! Narodna tiskarna izvršuj* vsa « tiskarsko stroko spadajoča dala kakor računa, kuverte, cenika, uradna ttksovtne. poimrtnlce. hranilna in tadrui. knjižica, poročna naznanila, etiketa, zavitke, časopise In barvotlske od preproste do naj flnelie Izvršitve točno, okusno ki cano x Telefon Mil 304 > LJubljana. Knaflieva ul. 5 ker se ne more uspešno braniti s so* sednimi divjimi plemeni. Koliko je resnice na tem, da žive v Afriki ljudje*dvoživke, je seveda dni* go vprašanje. Dvoživk je med ljudmi mnogo, samo ne v bijoroškem pomenu. Zračna zveza Madrid - Buenos Aires Uspeli polet Z. R. III. iz Evrope v Ameriko, ki je bil pravi triumf zračne plovbe, je bil povod za še večje pospeševanje zračnega prometa in nadaljevanje poskusov prekooceanskih poletov. Moderne države, njim na čelu Nem-ija. Anglija in Amerika, so pričele graditi ogromne avione in vodljive zrakoplove za prekooceanske polete. V Angliji se točasno gradi ogromen vodljivi rakoplov, ki bo po obsegu znatno pre-ašal Z. R. III., istočasno pa je prejela nemška tovarna za zrakoplove v Frie-drichshafnu poziv iz Madrida, da zgradi ogromnega zračnega kolosa za zračno zvezo Madrid—Buenos Aires. Družba je obenem prejela subvencijo 30 milijonov peset in koncesijo za zračni promet na omenjeni progi. V Friedricnshafnu so že pričeli z gradnjo tega zračnega velikana, ki bo obsegal 135.000 kubičnih metrov. Proga Sevilla—Buenos Aires je dolga približno 10.000 km, vendar pa računajo, da bo vožnja iz Španije v Argentinijo trajala samo 4 in pol dni. Najhitrejši parnik velikih prekooceanskih linij potrebuje za to progo najmanj 20 dni. Predvidevanih je najprej 12 poletov tja in nazaj. Španska vlada bo za vsak polet prispevala 500.000 peset. Delavnica v Friedrichshafnu bo zgradila več vodljivih zrakoplovov, ki bodo vsi za najmanj 50 odstotkov večji od ZR III. Svojo ljubico pognal v zrak V Parizu je bil te dni izvršen zlo* čin, kakršnega pač še niso zabeležili v analih pariške Kriminalne kronike. Na vogalu prometne ulice Rue Botzaris je neki mladenič z dinamitno patrono po* gnal svojo ljubico v zrak. Dogodek, ki je dal povod precejšnjemu razburjenju pasantov. se je odigral na sledeč način: V ponedeljek zjutraj okoli 10. so bili pasantje priča živahnemu prepiru mladega parčka na vogalu omenjene ulice. Prepiru je prisostvovala tudi tretja oseba, mlad študent, ki je pri* govarjal mlademu možu in ga skušal pomiriti. Prepirajoči pa se je nenado* ma okrenil proti študentu in napravil tako grozečo kretnjo, da se je ta ja* drno odstranil. Naslednji hip je mla* denič zakričal nad svojo spremljevalk ko: «Prisla je ura obračuna!*, istočasno pa je sledila strahovita detonacija. Šipe oken v soseščini so popokale, na tleh pa je ležala v mlaki krvi po* polnoma razmesarjena mladenka. Tudi atentator sam je bil težko ranjen, imel pa je še toliko moči, da je naglo po= tegnil iz žepa samokres in si pognal dve krogli v glavo. Par minut kasneje je rešilni avto prepeljal dva mrtveca v mrtvašnico. Policija je ugotovila identiteto mla* dega atentatorja v osebi 291etnega za* sebnega uradnika Marcela Huacid Amonda. Kdo je nesrečna mladenka, ki ima okoli 22 let, zaenkrat še ni ugo* to vi j eno. Katastrofa v Ameriki Najnovejša poročila s Floride vzbujajo nado, da število mrtvih ni tako veliko, kakor se je prvotno mislilo. Prezident Coolidge je prejel od angles škega kralja brzojavko, v kateri mu slednji izreka povodom katastrofe na Floridi sožalje. Orkan je zadel tudi mesto Encarnacion v državi Paraguay, kjer jc do tal porušil dva velika hote= la, carinsko poslopje in dve veliki bančni palači. Električna centrala je porušena tako, da je ostalo mesto brez razsvetljave. V mestu Asuncion so oblasti v znak žalovanja prepovedale vse javne prireditve. Nesrečn* mu prebivalstvu mesta Encarnacion jc poslala ameriška vlada !va vlaka z živili, zdravniki in usmil .lkami. ki bo* do stregle ranjencem. Orkan je divjal tudi zapadno od Floride, osobito v Alabami, Mississippi in Louisiana V Alabami je orkai. podiral drevie in brzojavne droge te; odnašal strehe. Prebivalstvo se je skri valo v kleteh. Vlaki, ki vozijo iz Mis-sissipi in Lousiane, so polni beguncev. V Encarnacionu je bilo ubitih 150 prebi* valcev, ranjenih pa 500. Mnogo ladij na reki Parana se je potopilo. Škoda znaša samo v tem mestu 1 milijon do* larjev. Ženske v službi sovjetskega vohunstva Politični vohuni so igrali v Rusiji vedno važno vlogo in tudi pod boljševi-škim režimom se njih število ni skrčilo, pač pa povečalo. V sovjetski Rusiji je toliko vohunov, da so redke rodbine, v katerih bi ne vladalo medsebojno nezaupanje. Oče ne zaupa sinu, sin gleda na prste očetu, brat se boji brata, skratka v ruskem družabnem in rodbinskem življenju je zavladala neznosna atmosfera, ki izključuje vsako iskreno občevanje. Sovjetska politična policija (črezvičaj-ka), ki jo je vodil zadnja leta pokojni Džerdžinski, je strah in groza vse Rusije. Vodstvo črezvičajke je najelo mnogo žensk, ki se morajo sukati okrog ofi-cijelnih gostov sovjetske Rusije in izvleči iz njih čim več informacij o razmerah v drugih državah. Običajno opravljajo vohunsko službo ženske, ki obvladajo več jezikov. Največ dela pa imajo sovjetske vo-hunke v inozemstvu, kamor jih pošiljajo s točnimi navodili. V Londonu. Parizu in Newyorku jih je vse polno. Na razpolago imajo bogate fonde tako. da lahko zahajajo v najboljšo družbo. Poročevalec nekega angleškega lista je bil predstavljen v Moskvi lepi mladi dami Mariji L. Živela je v največjem razkošju. Krasen avtomobil ji je bil noč in dan na razpolago. Slučajno je angleški novinar izvedel, da je njegova znanka plačana vo-hunka III. internacijonale. Šest tednov pozneje je zagledal isto damo na Avenue d L* Opera v Parizu. Spremljal jo je gospod z visokim francoskim odlikovanjem na prsih. Novinar je hotel svojo znanko nagovoriti, toda vohunka mu je obrnila hrbet in izginila v palačo, pred katero je stal njen avtomobil. V inozemstvu sovjetske vohunke nikoli ne izdajo svojega pravega poklica. Iz Moskve potujejo običajno s sovjetskimi diplomatskimi listinami in ko pri-spo v določeno mesto, dobe ponarejene potne liste. Vsak sovjetski vohun mora pri vstopu v službo svečano obljubiti, da se ne bo izneveril bolisevikom. Crez-vičajka ima zelo dolge prste in gor vohunki. ki bi jo izdala. Nekoč je poslala HI. internacijonala v neko evropsko prestolico mlado vohunko z važno politično misijo. Kmalu po prihoda v dotično mesto se je vohunka zaljubila v nekega mladeniča, ki seveda ni imel pojma, da občuje z vohunko. Sirota je podie.J.i ljubavnemu opoju in ni storila svoje dolžnosti. Načelnik črezvuajke je luna« lu izvedel, da se ukvarja njegova uslužbenka v inozemstvu s srčnimi zadevami, mesto da bi delovala po njegovih navodilih. Nekega dne je prejelo dehJe iz Moskve brzojavko, v kateri jo načelnik črezvičajke vljudno vabi. naj se takoj vrne v Moskvo češ. da ji je poverjena druga, neprimerno važnejša misija, ki ji bo tudi več nesla. Naivna mladenka se je dala preslepiti. Vrnila se je v Moskvo, kjer so jo ustrelili. Boljševiške vohunke so večinoma zelo lepe in mikavne. Nekemu francoskemu novinarju je hotel načelnik črezvičajke predstaviti v Moskvi lepotico Olgo. Ko se ie novinar pozno v noč vrnil v hotelsko sobo, je zagledal lepo Olgo. ki je sedela v naslanjaču in kadila cigareto. Govorila je perfektno angleško. Prijazno je pozdravila mladega Francoza, ki ji pa ni nasedel. Povedal ji je, da mu je znan njen poklic, in tako sta se kot dobra znanca ločila. najbolfšc,naj{rpežne:še^ zoto najcenejše, • Komu služijo oddajne postaje v Ameriki? \z obširnega seznama ameriških oddajnih postaj je razvidno, da sluzi 94 po-i staj šolam in železnicam, 73 postaj radio-j elektrotehničnim podjetjem, 65 postaj drugim industrijskim podjetjem, 64 postaj cerkvam in drugim verskim ustanovam, 35 postaj novinara in založništvom, 30 postai tovarnam za elektrotehnične potrebščine. 18 postaj državi in občinam, 12 postaj izključno radio - podjetjem, 15 postaj bankam in drugim denarnim zavodom. 12 postaj pa hotelom. — Spomenik neznanemu vojaku t Soiiji. ^Državen Vestnik< v Sofiji je 2. t. m. objavil sklep ministrskega »vet;, s katerim se pooblašča vojni minister, da izda 1 milijon 239.000 levov za zgradbo spomenika neznanemu vojaku. Obenem je ministrski svet mmiästra pooblastil, da stopi v stik i kiparjem Andrejem NIkolovom, da napravi ' načrt za ta spomenik. KakSen bo ta s-;->-menik, še ni znano. Bolgarski časopisi zahtevajo, da se razpise natečaj za ta spomenik, katerega koukurza naj bi se udeležili vsi bolgarski arhitekti in kiparji, iu ostro napadajo vlado, ki b.~>če brez natečaja oddati postavitev spomenika kiparju Xikolovu. X X X X m X X X X X x X X X X I Premog — drva «ILIRUA». Kralja Petra trg 8. Tel. 220 53/T Prodajalka izučena manufakturistka, vešča slovenskega in nemškega jezika — išče službo v večji trgovini v Ljubljani. — Ponudbe pod «Prodajalka/2749» na upravo «Slov. Nar.». Trg. pomočnik vojaščine prost, dober prodajalec mešane stro» ke — išče službo v me* stu. — Ponudbe pod »Takojšnji nastop/2733» na upravo «Slov. Nar.». Foto-aparate, risalna orodja strokovm popravlja mehanična de Iavnica Anton Kozina Ljubljana, Cegnarjeva ulica 12. 2538 Putnika za Sloveniju, koji se razumije u dug* meta od kamenog oraha (Steinnussknöpfe) traži novoo^novana industrija. Ponude na Rudolf Sur« m a, Zagreb, .Martičeva 14—-d samo pismeno uz naznaku referenca. 2750 Inštrukcijo iz matematike in nem» ščine — prevzame učite* Ijiščnik. — Ponudbe pod «Uspeh/2748» na upravo «Slov. Naroda*. Tečaji jezikov! Nemščina, angleščina, francoščina, italijanščina sc poučuje v skupinah in posamezno po Berlitzovi metodi. Vpisovanje vsak dan od pol 6. do pol. 7. v Beethovnovi ulici št. 7, pritličje, levo. (zgradba čekovnega urada). — S. Jeras, profesor. 2747 Ivan Magdic krojač LJUBLJANA, Gledališka u! 7 se piiporo'a za jesensko se ono 143-t Poverjeni prodajalec srečk državne razredne loterije Drag. R. KoIakovl6 BEOGRAD prodaja na veliko in malo. Na;-boije urejena poslovnica te vrste Daje najugodnejše pogoje za prodajo srečk. Službeni načrt z na-vodiom pošljem vsakemu brezplačno. 142-T Popravila klobukov vseh vrst sprejema in iz* vrši takoj — Stuchlv* Maske, Ljubljana. 145/T Proda ali zamenja se graščinsko posestvo 100 oralov pri Celju, za posestvo, podjetje aH hišo v Avstriji — Karol Breznik. Doigo polje 1. :7I6 Delikatesna trgovina vinarna išče izurjeno prodajalko, isotam se spre me učencoka — Ponudbe pod .Oktober-2731* na upravo »Slov. Naroda". 2731 cocz-iLJUt jr ii icrnnn^anGGnn Modeli ravnokar došli v mod= nem salonu StuchlysMa= ške, Ljubljana, Židovska ulica. 144/T Stanovanje v prvem nadstropje, ob* stoječe iz štirih sob, ku* hinje, jedilne shrambe in dveh drvarnic — se od* da takoj proti triletnemu plačilu vnaprej. — Na« slov pove uprava «Slov. Naroda*. 2746 Knjigovodja- bilancist ter katkulant sedaj zapo >ien v velikem industri). s. kern podjetju, zmožei >amostonega pisarniške ga vodstva, želi preme o iti mesto. — Cen j. po nudbe na upravo «Slov Naroda« pod «Zanesljr 2658». Prometni zavod za premog d. d. v Ljubljani prodaja i. :: premog :: iz slovenskih premogovnikov .seh kakovosti, v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo uporabo kakor tudi za industrijska podjetja in razpečava na debelo inozemski premog in koks vsake vrste in vsakega izvora ter priporoča posebno prvovrstni češkoskovaški in angleški koks za livarne in domačo uporabo, kovaški premog, črni premog in bnkete PROMETNI ZAVOD za PREMOG d. d. v Ljubljani Miklošičeva cesta 15 I Naslov J JHHEElEEEOSEEElEiaEEaSElEE NAJBOUSI BRNSK1 BLAG QU! Zajamčeno 6istovolnene moške — — in damske blagove — — — — zadnjih novosti — — za — iesensko in zimsko sezijo - razpošilja najbolj renomirana zaloga tvornic« sukna SIEGEL• IMHOF. Brno Palackeho t*. 12 Majvečja izbira. Najnižje tvorn ške cene. Naj?olidnejša 'zvrsilev vseh naročil — Ha zahtevo vzorci zastonj ln poštnine preste Tudi privatnim J Urejuje: Josip Zupančič. — Za «Narodno tiskarno*: Fran JezerSck. — Za inseratni del lista: Oton Christof. — Vsi ▼ Ljubljani 34