Rupenska tovarna Kemica odprla vrata Dan kulture Slavističnega društva v Trstu Soči: Deskar Košir priboril Sloveniji osmo kolajno Primorski št. 44 (20.977) leto LXX. sledi nam na . 1 ___• _ PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 @primorskiD ČEDAD - Ul. Ristori 2B - Tel. 0432 131190 Renziju pripada začetni kredit Dušan Udovič Toliko, kot se v zadnjem času, pri nas doma in v svetu preliva črnila o Matteu Renziju, se je pred časom samo še o Berlusco-niju. Neka logika je v tem, če se že kar udomačuje definicija, da je Renzi »levi Berlusconi«, kariz-matičen lider, poln ambicije, politične energije in hitrega jezika, ki vso pozornost koncentrira predvsem nase. Razlika je v tem, da je Renzijeva parabola še na začetku, kolikšen pa bo njen časovni lok, je zaenkrat popolna uganka. O Renziju se mnenja značilno polarizirajo. Eni njegove nagle poteze ocenjujejo kot vratolomno in tvegano vožnjo, drugi se navdušujejo in vidijo ali vsaj upajo, da bo to pot k rešitvam kočljivih italijanskih vozlov, ki jih doslej nihče ni bil sposoben presekati. Te dni se mi je zdela posrečena prispodoba nekega komentatorja, češ, če je bil Letta kot politik šahist, je Renzi izrazit pokeraš, poker pa je, kot vemo, pogosto sinonim za hazard. Marsikdo je predsinoč-njim ugibal, kaj si je moral misliti priletni predsednik države Napolitano, ko se je glede sestave vlade pogovarjal z mulcem, ki bi lahko bil njegov vnuk. Vlada, ki je včeraj prisegla, je bila sestavljena v značilno Renzi-jevem slogu in v njej je premier izrazito dominantna osebnost. Tako kot je nonšalantno »odpihnil« Letto s položaja predsednika, je na kratko opravil z nekaterimi dosedanjimi ministri, ki so kar po telefonu v zadnjem trenutku zvedeli, da jih ni več. Malo se je moral pogajati z Alfanom, čeprav slednji ni bil v položaju, da bi lahko odnesel kaj več, kot je. Vsekakor je vlada prenovljena in dodatno pomlajena. Tako kot njen predsednik je najmlajša v zgodovini italijanske republike, poleg tega pa je v njej kot še nikoli doslej upoštevan ženski element. Bo to zadosten propulzivni naboj za ekipo ministrov, med katerimi jih je kar nekaj skoraj povsem teščih, kar zadeva delo v državnih in mednarodnih institucijah? Upajmo. Vse te značilnosti vlade na prvi pogled vzbujajo simpatijo, govorijo o smelosti, veliki motivaciji in volji do konkretnih sprememb, ki so v italijanski družbi neobhodno potrebne. Koliko bo ta vlada v resnici zmogla zahtevne naloge, ki jo čakajo, je drugo vprašanje. Renzi je veliko obljubil, obljube pa, kot se ve, delajo dolg in ustvarjajo pričakovanja. Med najbolj eklatantnimi je napoved, da bodo uresničili po eno reformo na mesec. Nadaljevanje na 2. strani dnevnik Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - D.L. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS NEDELJA, 23. FEBRUARJA 2014 1 ,20 € 9 , , I I t-, uuuuu , italija - V Palači Chigi ne ravno prisrčna predaja poslov Nova vlada je prisegla Renzi zdaj v parlament RIM - Na Kvirinalu je včeraj dopoldne zaprisegla nova italijanska vlada (na sliki ANSA) pod vodstvom tajnika Demokratske stranke Mattea Renzija. 39-letni Renzi, ki je tako postal najmlajši premier v zgodovini italijanske republike, vodi 16-člansko ministrsko ekipo, v kateri je kar polovica žensk. Renzi in njegov kabinet sta zaprisegla pred predsednikom republike Giorgiom Napolitanom. Nova vlada bo morala sedaj prestati še glasovanje o zaupnici v obeh domovih parlamenta, ki bo o tem odločal v naslednjih dneh. Pred prvo sejo nove vlade je v Palači Chigi prišlo do uradne predaje poslov med novim predsednikom in njegovim predhodnikom Enricom Letto. Primopredaja s tradicionalnim zvončkom je bila vse prej kot prisrčna in je izzvenela zelo formalno oziroma birokratsko. Letta očitno še ni »prebavil« nezaupnice svoje stranke, ki mu je pravzaprav čez noč obrnila hrbet in na njegovo mesto postavila Renzija. Waltritsch novi vodja Slovencev v DS Na 3. strani Na Tržiškem izsledili dva pohlepna goljufa Na 10. strani SCVG Emil Komel praznoval 60-letnico Na 12. strani V Kobaridu večer z Beneškimi Slovenci Na 3. strani opčine - Od včeraj Ulica Baden-Powell Prva tržaška ulica z dvojezično oznako OPČINE - Pot, ki povezuje nekdanjo državno cesto 202 in Marijino svetišče na Vejni, se od včeraj imenuje po ustanovitelju skavtskega gibanja Robertu Ba-denu-Powellu, prvič pa je tržaška občinska uprava namestila dvojezično tablo, za izdelavo katere so z nabirko prispevala tržaška skavtska združenja. Včerajšnje dvojezične slovesnosti z odkritjem table so se poleg predstavnikov oblasti udeležili tudi številni krajevni skavti - tudi Slovenske zamejske skavtske organizacije -prisotni pa so bili tudi skavti iz Slovenije. trst - Resolucija Kdaj bodo ulice na Krasu poimenovane? TRST - Predsednik tržaške mestne skupščine Iztok Furlanič in občinski svetnik Slovenske skupnosti Igor Švab sta predložila resolucijo, v kateri zahtevata, naj Cosolinijev občinski odbor uresniči sklepe treh odlokov Illy-jeve uprave iz leta 2001 o poimenovanju ulic na Opčinah, na Kon-tovelu in na Proseku. Številne ulice naj bi bile poimenovane po slovenskih osebnostih. Na 4. strani Z odlokom z dne 31.01.11 je Ministrstvo za Infrastrukture in Promet pooblastilo tudi upokojene zdravnike za izdajo zdravniških potrdil o psihofizični sposobnosti za vožnjo. II Dr. Giuseppe CARAGLIU torej izdaja zdravniška potrdila za podaljšanje veljavnosti vozniškega dovoljenja z novim spletnim postopkom, še vedno v ul. Rossetti 5, vsak dan od 10h do 12h in od 15h do 17h. Ob sobotah pa od 10h do 12h. Po potrebi, pokličite na tel. št. 339 6931345. m GOSTILNA IN PIVOVARNA MAH NIC GOSTILNA MAHNIC NA KOZINI Rezervacije: +386 (0)5 680 0I 00 PIVOVARNA MAH NIČ Naročila: +386 (0)5 680 Ol 00 www.mahnic.si GOSTILNA MAH NIC V PARKU ŠKOC|ANSKE |AME Rezervacije: +386 (0)31335 0I5 9771124666007 2 Nedelja, 23. februarja 2014 ITALIJA, SVET / ■ ■ k l^n I I V_ l\UI I I -J I IU pi V„U Ul W pVJIV/V i— I— I II I \J I I I LV.IIV Nova Renzijeva vlada je prisegla Jutri jo čaka zaupnica parlamenta RIM - Na Kvirinalu je včeraj dopoldne zaprisegla nova italijanska vlada pod vodstvom tajnika Demokratske stranke Mattea Renzija. 39-letni Ren-zi, ki je tako postal najmlajši premier v zgodovini italijanske republike, vodi 16-člansko ministrsko ekipo, v kateri je kar polovica žensk. Renzi in njegov kabinet sta zaprisegla pred predsednikom republike Giorgiom Napo-litanom. Nova vlada bo morala sedaj prestati še glasovanje o zaupnici v obeh domovih parlamenta, ki bo o tem odločal v naslednjih dneh. Renzi bo svojo vlado jutri predstavil v senatu, v torek bo na vrsti poslanska zbornica. Takoj zatem bo premier imenoval še vladne podtajnike in namestnike ministrov. Renzi po zaprisegi ni dajal izjav, se je pa prek twitterja zahvalil vsem za sporočila podpore. Zaveda se, da je pred njim težka naloga, vendar je prepričan, da jo bodo skupaj uspešno izpeljali. »Naša zaveza: ostati takšni, kot smo, svobodni in preprosti,« je "za-čivkal". Renzi je sestavil vitko vlado, ki šteje 16 ministrov oziroma pet manj kot prejšnja, v njej pa kar polovico položajev zasedajo ženske, kar se je prav tako zgodilo prvič v zgodovini države. Povprečna starost ministrov in ministric je 46 let, najmlajša v ekipi pa je 33-letna ministrica za reforme Maria Elena Boschi. Ključno mesto gospodarskega in finančnega ministra je prevzel glavni ekonomist pri OECD Pier Carlo Padoan, ki bo prisegel v naslednjih urah po vrnitvi iz Avstralije. Notranji minister ostaja Angelino Al-fano, sicer vodja Nove desne sredine, ki pa se je moral odpovedati položaju podpredsednika vlade. Radikalka Emmo Bonino je na položaju zunanje ministrice presenetljivo nasledila Federica Mogherini iz Renzijeve Demokratske stranke in strokovnjakinja za zadeve EU. Tudi obrambni resor bo vodila ženska in sicer Roberta Pinotti, ki je bila podtaj-nica v prejšnji vladi. Pravosodje prev- Nadaljevanje uvodnika Predaja poslov med starim in novim predsednikom vlade ni bila ravno prisrčna, bolj sproščena pa je bila prva seja Renzijeve vlade ansa zema dosedanji minister za okolje Andrea Orlando. V vladi ostajata tudi minister za infrastrukturo Maurizio Lupi ter zdravstvena ministrica Beatrice Lorenzi iz vrst Alfanove desne sredine. Renzi je mandat za sestavo nove vlade dobil v ponedeljek, potem ko je «r ^ J ErH i i- 1 _ v političnem boju znotraj Demokratske stranke minuli teden porazil dosedanjega premiera Enrica Letto. Slednji se je zato umaknil in odstopil s premierskega položaja po vsega desetih mesecih vodenja vlade. Renzi sicer napoveduje ambiciozne reforme. Ze februarja napoveduje spremembe volilne zakonodaje, marca želi pod streho spraviti paket za delovna mesta, z državno birokracijo bi opravil aprila, maja pa bi bila v ospredju davčna reforma. Pred prvo sejo nove vlade je v Palači Chigi prišlo do uradne predaje poslov med novim predsednikom in nje- govim predhodnikom Letto. Primopredaja s tradicionalnim zvončkom je bila vse prej kot prisrčna in je izzvenela zelo formalno oziroma birokratsko. Letta očitno še ni »prebavil« nezaupnice svoje stranke, ki mu je pravzaprav čez noč obrnila hrbet in na njegovo mesto postavila Renzija. (STA-CR) kijev - Ukrajinski parlament razpisal predsedniške volitve za 25. maj Julija Timošenko včeraj osvobojena Janukoviču onemogočili pobeg v Rusijo KIJEV - Ukrajinska obmejna policija je ukrajinskem predsedniku Viktorju Janukoviču preprečila, da bi odpotoval v Rusijo. Predsednik se najverjetneje »skriva« nekje na vzhodu Ukrajine, je včeraj po poročanju francoske tiskovne agencije AFP sporočil novoizvoljeni predsednik parlamenta Oleksander Turčinov. »Poskušal se je vkrcati na le- Volilna reforma, reforma dela, brezposelnost sociala, davki, sodstvo, državna uprava, birokracija, pa še kriza povrh ... to so, poleg drugih, veliki zalogaji, pri katerih se v italijanski družbi desetletja vse zatika. Je mogoče, da se bo ta klobčič zdaj začel odvijati z ritmi, kot jih napoveduje Renzi? Če bi mu uspelo, bi bila to prava revolucija in najbrž v Italiji ni človeka, ki si ne bi tega želel. Toda Renzi mora v svoji zagnanosti računati na desnosredinske zaveznike, brez katerih ne more, tako kot je pred njim moral računati Letta. Alfano rabi čas, da utrdi svojo frakcijo, ki se je odcepila od Berlusconija. Zato mu, in gotovo ne edinemu, odgovarja Renzijeva napoved, da bo vlada operativna do konca mandatne dobe, se pravi do leta 2018. A taka napoved je velik hazard in razumljivo vzbuja splošen skepticizem, vanjo najbrž v resnici niti sam Ren-zi ne verjame. Poleg vsega je tu še parlament, ki o reformah izreka odločilno besedo in kjer je lahko predvidevati, da se bo marsikaj zatikalo in zataknilo, tudi v vrstah »njegove« demokratske stranke. Res je Renzi na primarnih volitvah prevzel in prevetril vodstvo stranke, a če ne bo upošteval njenih ocen in različnih duš, tvega izgubo zaupanja dobršnega dela lastnih ljudi. Opozorila Civatija in drugih predstavnikov stranke so le vrh ledene gore nelagodja, ki ga v vrstah stranke povročajo Renzijeve metode. Tu je še opozicija, ki Renziju ne bo dala miru in ga bo stalno lovila na šibkih točkah. Neprestano mu bo očitala, da je prišel na čelo vlade brez volitev, prav on, ki je iz ljudske legitimacije na primarnih volitvah naredil mit. Nanj bo prežal zlasti njegov privilegirani sogovornik za reforme Berlusconi, ki ga son-daže dajejo v vzponu. Če bi bile jutri volitve, bi združena desnica skupaj z ligo zmagala, to je dejstvo. Severna liga bo tudi z evropskimi volitvami na vidiku udrihala z vse bolj ksenofobnimi toni. Svojega populističnega tigra bo jahal tudi Grillo, ki je na posvetovanjih z mandatarjem še enkrat dokazal, kakšno je njegovo pojmovanje demokratičnega dialoga. Štiri svoje parlamentarce, ki so se mu upali oporekati, je na svojem blogu izpostavil linčanju, prav tako, kot so v srednjem veku priklepali hudodelce na sramotilni steber sredi trgov. Renzijeva pot bo vse prej kot lahka, toda res mu je želeti vso srečo, kajti alternativ za Italijo ta trenutek niti približno ni videti, razen možnosti, da pride ponovno na oblast Berlusconijeva desnica. Začetni kredit Renziju vsekakor pripada, kako ga bo znal vnovčiti, pa bo odvisno predvsem od njega samega. Dušan Udovič talo za Rusijo, a mu je to preprečila obmejna policija. Trenutno se skriva nekje na območju Donetska,« je še dejal Turčinov. Ukrajinska opozicijska voditeljica Julija Timošenko je bila medtem včeraj izpuščena na prostost. Timošenkova, ki je bila obsojena na sedemletno zaporno kazen, je že zapustila bolnišnico v Harkovu, kjer se je zdravila zaradi težav s hrbtenico.Timošenkova je pomahala svojim privržencem, medtem ko se je v avtomobilu odpeljala iz bolnišnice, kjer je bila pod nadzorom v času zdravljenja. Več sto njenih privržencev je ob tem vzklikalo »Svobodna Julija«. Tik po prihodu na prostost je Timošenkova za rusko tiskovno agencijo Itar-Tass dejala, da namerava nastopiti na prihodnjih predsedniških volitvah. Ukrajinski parlament jih je včeraj razpisal za 25. maj. Ukrajinski parlament je pred tem prav tako včeraj glasoval za takojšnjo izpustitev Timošenkove, ki je bila oktobra 2011 obsojena v spornem sodnem procesu, ki ga je mednarodna skupnost ostro kritizirala. Dan po podpisu dogovora med predsednikom Viktorjem Janukovičem in opozicijo so bile razmere na kijevskih ulicah dokaj mirne, zato pa so se hitre politične spremembe odvijale v parlamentu. Ta je v odsotnosti Janukoviča, sprejel več novih imenovanj in zakonov. Ukrajinsko vodstvo medtem vse bolj izgublja nadzor v državi. Vodja pro-testnikov Andrej Parubij je na Majda-nu sporočil, da imajo protestniki nadzor nad parlamentom, sedežem vlade ter predsedniško palačo. Na stran ukrajinskega ljudstva sta se postavila tudi policija in vojska. Notranje ministrstvo je sporočilo, da policija stoji ob strani ukrajinskemu narodu in si prav tako želi hitrih sprememb. Ukrajinski parlament je namreč pred tem za novega predsednika ver-hovne rade izvolil Oleksandra Turči- Julija Timošenko pozdravlja iz avtomobila po osvoboditvi, spodaj razkošna rezidenca predsednika Janukoviča ansa nova, imenoval pa je tudi novega začasnega notranjega ministra, ki je postal Arsen Avakov. Oba veljata za tesna sodelavca Julije Timošenko. Turčinov je na položaju zamenjal Volodimirja Ri-baka, sicer tesnega Janukovičevega sodelavca. Ribak naj bi odstopil iz zdravstvenih razlogov, tako kot Janukovič pa naj bi se zatekel v Harkov. Avakov je na položaju nasledil Vi-talija Zaharčenka, ki ga je parlament razrešil v petek in s tem izpolnil eno od zahtev opozicije. Zaharčenku pripisujejo odgovornost za krvavo nasilje nad protestniki, ki je v minulih dneh zahtevalo najmanj 77 smrtnih žrtev. Poslanci verhovne rade so že v petek glasovali za dekriminalizacijo člena kazenskega zakonika o zlorabi oblasti, po katerem je bila Timošenkova obsojena na sedemletno zaporno kazen. Voditeljica oranžne revolucije leta 2004 je obtožbe na svoj račun vedno zavračala kot politično motivirane. O razmerah v Ukrajini sta se že v petek zvečer pogovarjala tudi predsednika Rusije in ZDA, Vladimir Putin in Barack Obama. Putin je ob tem poudaril nujnost hitrih ukrepov za stabilizacijo razmer v državi. Oba pa sta se strinjala, da je treba dosežen sporazum čim prej uresničiti. (STA) / ALPE-JADRAN, DEŽELA Nedelja, 23. februarja 2014 3 politika - Izvolitev na skupščini v Doberdobu politika Aleš Waltritsch novi vodja Slovencev v DS Tajnica DS predstavila svojo ekipo GORICA - Aleš Waltritsch je novi deželni koordinator Slovencev v Demokratski stranki. Izvoljen je bil na petkovi skupščini v Doberdobu, ki so se je med drugim udeležili poslanka Tamara Blažina, deželni svetnik Stefano Ukmar in nova strankina deželna tajnica Antonella Grim. Waltritsch, ki se je na nedavnih primarnih volitvah opredelil za Giannija Cuperla, je bil edini kandidat, njegova izvolitev je sad sporazuma med vsemi notranjimi dušami DS. Novi deželni koordinator (poleti bo dopolnil 51 let) zapolnjuje dolgo obdobje praznine, ki je v slovenski komponenti nastala po odstopu Andreja Gergoleta. Slednji je svoj čas nasledil Štefana Čoka, ki je sedaj tržaški tajnik DS in hkrati pokrajinski svetnik. V prejšnji mandatni dobi je bil Wal-tritsch goriški občinski svetnik in član deželne posvetovalne komisije za slovensko manjšino, na lanskih volitvah je v goriškem okrožju kandidiral za deželni svet, a ni bil izvoljen. V kratkem bo slovenska komponenta imenovala tri svoje pokrajinske koordinatorje. Waltritsch začenja svojo novo nalogo v za slovensko manjšino precej kočljivem in tudi razburkanem političnem trenutku. Njegov nastop sovpada z nastopom nove deželne tajnice DS in bližajočimi upravnimi volitvami, v katere slovenska komponenta - kot pravi Waltritsch - ne bo direktno posegala, saj sodijo volitve v pristojnost krajevnih krožkov oziroma pokrajinskih tajništev. Pač pa se bo novi koordinator trudil predvsem za tesnejše sodelovanje med slovenskimi upravitelji in izvoljenimi predstavniki. Na skupščini so govorili tudi o aktualnih vprašanjih slovenske manjšine, začenši z naraščajočimi trenji v odnosih med SKGZ in SSO. Ukmar se je zavzel za »umiritev položaja« ter pozval pristojne, da čim prej najdejo primerno rešitev za Tržaško knjigarno. Slovenska komponenta DS bi morala po njegovem oblikovati predlog za drugačno, bolj smotrno porazdelitev javnih finančnih prispevkov za manjšino. Uk-mar je tudi predlagal direktno izvolitev deset slovenskih članov posvetovalne komisije FJK. Predsedstvo skupščine slovenske komponente DS (Stefano Ukmar, Tamara Blažina in Aleš Waltritsch) posluša poseg Luise Gergolet foto bonaventura Antonella Grim TRST - Nova deželna tajnica Demokratske stranke Antonella Grim je včeraj predstavila svoje najožje sodelavce. Gre za novo strankino tajništvo, ki ga sestavlja pet žensk in pet moških. Deželno tajništvo DS je takole sestavljeno: Francesco Foti (komunikacija), Rita Maffei (kultura), Cristina Manfrin (šolstvo), Francesco Martines (gospodarstvo), Nerio Nesladek (zdravstvo in sociala), Elisabetta Pian (Evropa in čezmejni odnosi), Adele Pino (delo), Lorenzo Presot (javne uprave) in Moreno Puiatti (okolje). trst - Na seji tudi o težavah Tržaške knjigarne SKGZ bo deželnemu odborniku Torrentiju predlagala nov sistem financiranja manjšine TRST - Izvršni odbor Slovenske kulturno gospodarske zveze je na petkovi seji ponovno obravnaval krizni položaj Tržaške knjigarne in se zavzel za to, da se uresniči načrt za njeno rešitev, o katerem potekajo pogovori med založbami. SKGZ bo v kratkem naslovila na deželnega odbornika Giannija Torrenti-ja, ki predseduje slovenski posvetovalni komisiji, predlog za spremembe v sistemu financiranja slovenskih organizacij. Na sejo so bili vabljeni tudi predstavniki vseh članic. Kot je uvodoma povedal predsednik krovne organizacije Rudi Pavšič, so v pripravi predloga upoštevali nekaj pomembnih predpostavk. Izhodišče je nastalo na podlagi dokumenta o financiranju slovenske narodne skupnosti, ki ga je SKGZ sprejela leta 2010. Ob tem je krovna organizacija v zadnjih dveh mesecih organizirala vrsto srečanj in soo- Rudi Pavšič in deželni odbornik Gianni Torrenti foto d@amjan čanj s članicami ter upoštevala smernice, ki jih je s tem v zvezi nakazal sam odbornik Torrenti. Dokument želi prispevati k razpravi znotraj deželne posvetovalne komisije, da bi čimprej prišlo do potrebnih sprememb v sistemu financiranja in da bi se tako nadgradilo vlogo in delovanje naših organizacij in ustanov, piše v sporočilu SKGZ. V razpravi, ki je potrdila izbire in predloge vodstva SKGZ, so prišla do izraza nekatera vprašanja, ki v prvi vrsti zadevajo same organizacije in njihovo vlogo ter potrebo po točno opredeljenih prioritetah. Prisotni so se strinjali z ugotovitvijo, da bo potrebno resno premisliti tudi vlogo same posvetovalne komisije, ki mora postati središčna. Obenem bi se morale njene pristojnosti razširiti, kot je zapisano v samem deželnem zaščitnem zakonu. SKGZ in njene članice so prepričane, da Slovenci sami najboljše poznamo svojo organizirano stvarnost in zato je potrebno zaupati komisiji tako pomembno nalogo, kot je prerazporeditev sredstev, ki jih naši narodni skupnosti namenja rimska vlada. Izpostavljena je bila tudi potreba, da Dežela FJK primerno osmisli deželni finančni sklad, ki je zapisan v deželnem zaščitnem zakonu iz leta 2007. Ta je namreč v zadnjih letih večkrat ostal brez dotacije. kobarid - Prireditev v Domu Andreja Manfrede Vloga Benečije v slovenskem prostoru Spoznavni večer Slovencev na Videmskem je povezoval načelnik tolminske upravne enote Zdravko Likar - Danes gledališka predstava Govorniki na petkovem večeru v Domu Andreja Manfrede v Kobaridu foto novi matajur KOBARID - Pogled na Benečijo in njene vezi s Posočjem nekoč in danes: s temi besedami bi lahko povzeli petkov večer, ki ga je povezoval načelnik upravne enote Tolmin Zdravko Likar, v Domu Andreja Manfrede v Kobaridu, kjer so v sklopu tradicionalne prireditve »Benečija v skupnem slovenskem kulturnem prostoru« predstavili delček beneške stvarnosti. Predsednica Inštituta za slovensko kulturo Bruna Dorbolo je povedala, da je pred petimi leti Inštitut nastal, da bi združil »glas vseh dolin«, da bi društva, ki so aktivna na Videmskem, delovala bolj usklajeno, predvsem pa da bi bila močnejša v odnosu do inštitucij. Rezultat tega je tudi vključitev v evropska projekta ZborZbirk in Jezik_Lin-gua, v okviru katerega so odprli sodoben in interaktiven muzej SMO, Slovensko multimedialno okno. Manjša »okenca« naj bi odprli tudi v Reziji, Terski in Kanalski dolini, ter zakaj ne, tudi v Posočju, s katerim si obeta vse večje sodelovanje, je še povedala Dorbolojeva. Donatella Ruttar, ki je zasnovala muzej SMO, je povedala, kako jo je pri pripravi tega centra vodila želja, da bi bil to nek dinamičen, živ, aktiven prostor, v katerem obiskovalec ni pasiven gledalec. Giorgio Banchig je spregovoril o številnih poskusih zatiranja Slovencev na Videmskem. Namera, da bi to skupnost uničili, je bila javno nakazana že leta 1866, pritisk nad Beneškimi Slovenci pa se je z Gladiom nadaljeval tudi po koncu fašizma. Banchig je tudi omenil, kako je Carlo Po-drecca že leta 1884 predlagal, da bi imeli v Nadiških dolinah dvojezične šole, v Čedadu pa licej, kjer bi bil eden od predmetov slovenščina. Če izvzamemo partizanske šole v obdobju Kobariške republike in tečaje slovenskega jezika, je Benečija svojo dvojezično šolo dočakala šele leta 1984. Lucia Trusgnach je med predstavitvijo letošnjega Trinkovega koledarja »dala glas« Rezijanski, Terskim in Na-diškim dolinam, ko je prebrala nekaj narečnih pesmi iz te publikacije. Poudarila je, kako je Trinkov koledar postal neke vrste velika družina, saj ga soustvarjajo številni stalni sodelavci, katerim so se letos pridružili tudi novi, predstavljena pa je bila tudi italijanska skupnost v Istri in slovenska na Koroškem. Beneška kulturna delavka je še spregovorila o natečaju za šole, ki so ga priredili ob 150-letnici rojstva Ivana Trinka. Prireditev »Benečija v skupnem slovenskem kulturnem prostoru« se bo zaključila danes, ob 18. uri, ko bodo v kobariškem Kulturnem domu uprizorili komedijo Beneškega gledališča Hipnoza. (T.G./NM) 4 Nedelja, 23. februarja 2014 SPORED APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu občina trst - Resolucija Iztoka Furlaniča in Igorja Švaba Poimenovanje ulic v vaseh na Krasu: bo Cosolini izvedel Illyjeve sklepe? V sredo, 19. februarja, je minilo trinajst let, odkar je Illyjev tržaški občinski odbor na predlog takratnega podžupana in odbornika za kulturo Roberta Damianija odobril tri sklepe, vknji-žene s številkami 133, 134 in 135, ki so predvidevali poimenovanje ulic na Opčinah, na Kontovelu in na Proseku. Nekaj mesecev pozneje je na občinskih volitvah zmagal Roberto Di-piazza, njegova desnosredinska uprava je »pozabila« na tiste tri sklepe, ki so obstali v občinskih predalih. Prav na dan obletnice sta jih predsednik mestne skupščine Iztok Furlanič in občinski svetnik Slovenske skupnosti Igor Švab obudila iz upravno-biro-kratske pozabe v resoluciji, ki poziva župana in pristojnega odbornika, »naj upoštevata smernice vključene v treh sklepih iz leta 2001 v zvezi z novimi poimenovanji ulic na Opčinah, na Konto-velu in na Proseku« in naj »čim prej izvedeta to, kar sklepi predvidevajo.« Vprašanje poimenovanja ulic v vaseh na Vzhodnem in Zahodnem Krasu se vleče že več desetletij. Illyjeva uprava se je v svojem drugem mandatu odločila, da zadosti zahtevam rajonskih svetov. Občinska toponomastična komisija, katere član je bil tudi slovenski pesnik Miroslav Košuta, je izdelala seznam ulic, ki naj bi jih poimenovali na Opčinah, na Kontovelu in na Proseku. Občinski odbor je nato leta 2001 predloge toponomastične komisije vključil v sklepe št. 133, 134 in 135 in jih odobril. Na Opčinah so poimenovanja zadevala ulice štirih območij: okrog Brdine, okrog Bazoviške ulice, ob Ul. Salici in Doberdobske ulice in ob Ul. Erma-da, Ul. Ricreatorio ter nekdanji trbiški cesti. Za ulice na območju Brdine so bila izbrana stara ledinska imena, imena svetnikov, imena nekaterih zaslužnih osebnosti, pa tudi datum bombnega napada na vas 20. aprila 1944. Za stranske ulice ob Bazoviški ulici so bila izbrana imena pisateljic, pisateljev in književnikov. Med njimi so tudi Marica Nadlišek, Andrej Budal in France Bevk. Za dve ulici ob Ul. Salici in Doberdobski ulici sta bili predlagani imeni dveh značilnih rastlin; za ulice ob Ul. Ermada, Ul. Ricreatorio in nekdanji trbiški cesti pa so ob ledinskih imenih izbrali imena umetnikov in letalcev. Na Proseku naj bi pokrajinsko cesto, ki pelje skozi vas v smeri od Opčin proti Križu, poimenovali pa Primožu Trubarju, ulico, ki pelje s Kontovela do Kržade pa po Ivanu Cankarju. Na Kontovelu naj bi stopnišče, ki vodi s Ključa proti cerkvi, dobilo uradno ledinsko ime Reber Regenti, ulico, ki pelje od Pilja proti cerkvi, naj bi poimenovali po kontovelskem dramatiku Jaki Štoka, ulica Pod Pitku bi dobila uradno ime Ul. Stanko Vuk, cesta, ki pelje s kontovelskega hriba do Dolanje vasi, Mlake in do Upuke, bi postala Aškerčeva ulica, v vasi pa bi poimenovali še sedem ulic po slovenskih in italijanskih osebnostih, dve ulici pa naj bi dobili le-dinsko ime (Kaluna in Lokva). Furlanič in Švab sta - s tem, da sta v občinskih predalih izbrskala trojico Il-lyjevih sklepov, ki je v njih dremala celih 13 let - storila svoje. Sedaj je na potezi Cosolinijeva le-vosredinska uprava. M.K. [ PROSEK r>L is^m is ' (1 v: D? » KONTOVEL ž Zgoraj Iztok Furlanič in Igor Švab; desno zemljevid Kontovela in Proseka z ulicami, ki bi jih morali poimenovati 1. Ul. Ivan Cankar 2. Ul. Anton Aškerc 3. Ul. Saša Šantel 4. Ul. Jaka Štoka 5. Reber Regenti 6. Ul. Giannino Marchig 7. Ul. Stanko Vuk 8. Ul. Kaluna 9. Ul. Sergio Miniussi 10. Ul. Zorko Jelinčič 11. Ul. Carolus Cergoly 12. Ul. Lokva 13. Ul. Primož Trubar 4 8 7n p/ -v: 2 9 |10| -r- mM £ •C' » }fj ar- k/ - --■ •■ /T- . :_ Ulice na Opčinah Cona A: v zgodovinskem jedru okrog Brdine_ 1. Trg Brdina - ledinsko ime 2. Ul. 20. aprila - obl. bombardiranja l. 1944 3. Ul. Andrea Zink - 1870 -1950, openski župnik 4. Ul. Sokol - športno društvo 5. Ul. S. Valentino - drugi zavetnik Opčin 6. Ul. Drnjača - ledinsko ime 7. Ul. S. Bartolomeo - openski patron 8. Ul. Pugled - ledinsko ime 9. Ul. Cisterna - ledinsko ime 10. Ul. Locanda - ledinsko ime 11. Ul. G. Colnhuber - 1760-1825, arhitekt 12. Ul. Kalič - ledinsko ime 13. Ul. Franul de Weissenthurn - družina 14. Ul. Mariana - ledinsko ime 15. Ul. Mercendol - ledinsko ime 16. Ul. Lanišče - ledinsko ime Cona B: ob Bazoviški ulici_ 17. Ul. Ida Finzi - 1867-1944, pisateljica 18. Ul. G. Martinuzzi - 1844-1925, novinarka 19. Ul. W. Dias - 1872-1956, pisatelj 20. Ul. Ricarda Huch - 1864-1947, pisateljica 21. Ul. Marica Nadlišek - 1867-1940, pisateljica 22. Ul. Andrej Budal - 1889-1972, pisatelj 23. Ul. G. Manzutto - 1861 -1933, glasbeni kritik 24. Ul. France Bevk - 1890-1970, pisatelj 25. Ul. Alberto Catalan - 1874-1960, pesnik Cona C: na območju Ul. Saliciin Doberdobske ulice 26. Ul. Corniolo 27. Ul. Felce Cona D: na območju Ul. Ermada in Ul. Ricreatorio 28. Ul. Francesco Baracca - 1888-1918, letalec 29. Ul. De Banfield - 1890-1987, letalec 30. Ul. De Henriquez - 1909-1974, ust. muzeja miru 31. Ul. Lubiana 32. Ul. Peter - ledinsko ime 33. Ul. Dovček - ledinsko ime 34. Ul. Camillo Jona - 1886 -1947, arhitekt 35. Ul. Gianni Pavovich - 1897-1982, violinist 36. Ul. Plehuta - ledinsko ime občina trst - Po zaslugi tržaških skavtov Via - Ulica Robert Baden Powell: prva tržaška ulica z dvojezično oznako Prva tržaška ulica z dvojezično oznako je poimenovana po ustanovitelju skavtskega gibanja foto damj@n »Via Ulica Robert Baden-Powell - 22/2/1857 -8/1/1941 - Fondatore del movimento scout mondiale - Ustanovitelj svetovnega skavtskega gibanja«: tako piše na tabli, ki so jo včeraj popoldne nasproti sedeža open-skih gasilcev ob začetku poti, ki bivšo cesto 202 povezuje s svetiščem na Vejni, odkrili ob prisotnosti oblasti in množice članov skavtskih organizacij s Tržaškega, pa tudi iz Slovenije (prisotni so bili člani stega iz Ankarana in Škofij). Prav zasluga skavtov je, da je v skladu z zaščitnim zakonom za slovensko narodno skupnost tržaška občina prvič poskrbela za uradno dvojezično oznako kake ulice. Obenem je to tudi prvi primer, da je kaka občinska uprava omogočila postavitev table z odločilnim doprinosom zasebnikov, ki so denar za tablo zbrali sami. To je bilo med drugim poudarjeno na včerajšnji slovesnosti, ki je sovpadala z Baden-Powellovim rojstnim dnem, ko skavti praznujejo dan spomina, med drugimi pa so se je udeležili tržaška podžupanja Fabiana Martini (le-ta je prejela tudi skavtsko ruto), občinski od- bornik za gospodarski razvoj Edi Kraus, prefektinja Fran-cesca Adelaide Garufi, podpredsednik Pokrajine Trst Igor Dolenc in predsednik vzhodnokraškega rajonskega sveta Marko Milkovič. Govornika, Federica Degli Iva-nissevich za organizacijo Cngei in Ivo Jevnikar za Slovensko zamejsko skavtsko organizacijo, sta med drugim poudarila sporočilo Roberta Badena-Powella skavtom, naj postanejo dobri državljani, pripravljeni v vsakem trenutku služiti skupnosti ter pustiti za sabo nekoliko boljši svet od tistega, ki so ga našli. Ob tem je Jev-nikar včerajšnjo slovesnost označil za nadgradnjo sodelovanja med skavtskimi organizacijami na Tržaškem, odnosi med katerimi v preteklosti res niso bili odlični, a so se izboljšali tudi s skupnimi pobudami. Ob govorih so v slovenščini in italijanščini prebrali poslednje sporočilo Badena-Powella ter prisluhnili posnetku njegovega govora, medtem ko je skavtski pevski zbor pod vodstvom Stefana Lapela zapel italijanske in slovenske skavt-ske pesmi, slišali pa so se tudi značilni klici številnih krajevnih skavtskih skupin. (iž) 13 6 12 / TRST Nedelja, 23. februarja 2014 5 trst - V kavarni San Marco večer Slavističnega društva ob prazniku slovenske kulture Prešerna in Merkuja združuje smisel za humor »Vsega kar sem v življenju dosegel, ne bi bilo, če ne bi bil vseskozi radoveden. Z dobro voljo lahko človek naredi ogromno.« Na tak način je letošnji Prešernov nagrajenec skladatelj in jezikoslovec Pavle Merku mdr. opisal svoja življenjska vodila na večeru, ki ga je v petek zvečer v kavarni San Marco priredilo Slavistično društvo Trst-Gorica-Videm ob prazniku slovenske kulture. »Mi je žal, da nisem osebno spoznal Franceta Prešerna, marsikaj bi si lahko povedala. Ravno tako mi je žal, da nisem spoznal Srečka Kosovela, ki je za Prešernom naš najbolj genialen pesnik,« je še dejal Merku. Njegove besede nas navezujejo na njegov govor na osrednji Prešernovi proslavi v Ljubljani, saj je mu-zikolog publiki čustveno zaupal pomembne trenutke svojega življenja. Spominjal se je,kako je v Nediških dolinah iskal stik z ljudmi in zapisoval ljudske pesmi ter se učil narečja. To so bili zanj nadvse lepi časi. Čar vsega, kar ti kraji v sebi skrivajo, je prišel do jasnega izraza z Merkujevimi skladbami, ki jih je na violino zaigral Felipe Kopušar Prenz. Ravno zaradi Merkujevega dolgoletnega dela in prizadevanja je marsikdo spoznal, da so beneške in rezijanske pesmi ravno tako kvalitetne kot tiste v knjižnem jeziku. Predsednica Slavističnega društva Marija Pirjevec, ki je srečanje povezovala, je prisotnim povedala, da je ravno v tem duhu tudi sama pre- Marija Pirjevec in Pavle Merku med večerom v kavarni San Marco fotodamj@n vedla poezije pesnice Silvane Paletti s pomočjo Milka Matičetovega. Predočila je različne aspekte Merkujeve ustvarjalnosti: »Pavle Merku je človek, ki združuje v sebi umetnika in znanstvenika. To predstavlja dragocen in redek binom za našo stvarnost. Njegov raziskovalni opus je utrdil in potrdil identiteto Slovencev Italiji.« Svoje navdušenje je vedno znal posredovati tudi drugim, saj je po naravi odprt in dostopen človek. aktualno - Soočenje na facebooku Zamisel za rešitev Tržaške knjigarne »Jaz bi predlagala, da bi se odprlo neko sredisče Slovencev v Trstu, v katerem bi imele svoj prostor knjigarna, knjižnica, info točka, lahko tudi redakcija Primorskega dnevnika, druge ustanove, društva, neke vrste to, kar je bil Narodni dom pred sto in več leti. Ostale stavbe (v Ul. Sv. Frančiška, Ul. Donizetti itd.) bi prodali in s tem denarjem bi upravljali to stavbo. Organizacijsko breme bi morali seveda prevzeti krovni organizaciji. Verjamem, da je zamisel zelo komplicirana, a mislim, da nam morda manjka nek center, kjer bi se vsi počutili kot doma,« je na facebooku napisala Jadranka Cergol kot uvod v oblikovanje odprte skupine z naslovom Rešimo Tržaško knjigarno-Salviamo la Libreria triestina. Njena pobuda je doživela velik odmev in raznorazne odzive, ki vsi po vrsti potrjujejo kako je vprašanje zelo negotove usode Tržaške knjigarne zelo občuteno med Slovenci in ne samo med njimi. Predlog Cergolove je v glavnem doživel pozitivne odzive, marsikdo pa ga je dopolnil in dodal svoje sugestije, nekateri pa tudi opozarjajo na hudo gospodarsko krizo, ki v tem trenutku ne dovoljuje ambicioznih načrtov, kot je ta. Majhne knjigarne se zelo težko preživljajo, prihodnosti Tržaške knjigarne ni mogoče obravnavati le skozi »očala« finančne ra-čunice. Seveda pa ni postransko kdo bi upravljal knjigarno, če slovenske založbe ali pa tudi zasebniki, ter kdo bi »kril« finančne izgube. Zanimivih odzivov je bilo, kot rečeno, do včeraj pod večer kar nekaj. Padel je tako predlog, da bi za knjigarno in za projekt, ki ga omenja Cergolova, ustanovili zadrugo, saj je prav zadruga pred leti npr. rešila Primorski dnevnik pred finančnim polomom. Nekdo predlaga, da bi »nova« knjigarna poslovala tudi v večernih urah, mogoče na lokaciji v središču Trsta (zakaj ne tudi v Kulturnem domu), kjer bi bil prostor tudi za glasbo ter za družabnost. Označuje ga še velik smisel za humor. Tega je imel tudi France Prešeren, kar dokazujejo njegove hudomušne in satirične pesmi, izbor katerih sta podala gledališka igralca Nikla P. Panizon in Danijel Malalan. Smeh navzočih ob poslušanju teh podčrtuje, da Prešeren ni pesnil le žalostnih pesmi o nesreči, brezupu in tragiki, temveč da je znal na vseh ravneh vedro in hudomušno z občasnim pridihom robatosti in agresivnosti zaobjeti napake svojega časa. Tokrat smo lahko sop-znali njegov manj poznani del osebnosti. Prešernove prešerne niso prizanesle nobenemu, niti njegovim najbolj tesnim prijateljem. O Matiji Čopu je npr. zapisal, da je »dihur, ki noč in dan žre knjige od sebe pa ne da najmanjše fige.« Valentina Vodnika pa je označil kar tako: »Preblečen sem menišič bil, in rad sem pel, še rajši pil.« Ko retorično sprašuje »al prav se piše kaša ali kasha« (Zabavljivi sonetje), ali ko v poeziji Nova Pisarija vzpozstavlja igrivi dialog med učencem in pisarjem, opozarja na nasprotovanje utilitarističnemu in moralističnemu tipu književnosti. Pošalil se je tudi na račun askeze menihov, ki bežijo pred ljubeznijo, a so hkrati v njo ujeti. Marija Pir-jevec je obrazložila podane pesmi in opozorila, kako so bili Prešernovi sodobniki dobsedno zgroženi nad njegovimi »nespodbnimi provokacijami«. Če bi se France Prešeren in Pavle Merku lahko spoznala, bi se gotovo nasmejala do solz, saj jih združuje radoživ smisel za dojemanje realnosti z veliko mero nekonvencionalnega humorja. (vpa) Iskala ga je Romunija Pretekli večer je tržaška mejna policija pri Fernetičih aretirala 26-let-nega romunskega državljana D.S.F., za katerim je romunsko sodstvo januarja letos izdalo evropski zaporni nalog. Mladeniča, ki se je nahajal na romunskem avtobusu, ki je iz Francije peljal v Slovenijo, je namreč Romunija iskala zaradi storitve kaznivih dejanj združevanja v zločinske namene in ponarejanja elektronskih plačilnih sredstev. Zdaj se nahaja v koronejskem zaporu v pričakovanju izročitve romunskim oblastem. Motor v plamenih V noči na včeraj so v Ul. San Marco neznanci zažgali motor znamke yamaha XT 600. Tako menijo policisti tržaške kvesture in gasilci, ki so prišli na prizorišče, po po-gasitvi plamenov pa so med motorjem in rezervoarjem za gorivo opazili prisotnost številnih časopisov. Motor so zasegli. Hrane ni plačala Policisti letečega oddelka tržaške kvesture so v petek ovadili 60-let-no Tržačanko. Gre za uslužbenko veletrgovine Coop v trgovskem središču Torri d'Europa, ki je s polic vzela prehrambne izdelke v skupni vrednosti 35 evrov, skozi blagajno pa je šla, ne da bi plačala, zato jo je ustavil varnostnik in poklical policijo. Čigav je voziček? Na opozorilo dveh občanov je osebje letečega oddelka tržaške kve-sture blizu nekega bančnega avtomata v bližini hišne številke 17 v Ul. Coroneo našlo otroški voziček v dobrem stanju, v katerem sta bila tudi plahtica in kapica. Kdor ga je tam pozabil, ga lahko dvigne v Uradu za splošno preventivo in javno pomoč (Ufficio prevenzione generale e soc-corso pubblico) na tržaški kvesturi od ponedeljka do sobote med 8. in 14. uro ali pa lahko pokliče telefonsko številko 040-3790785. prometnice - Pobuda SKP in krajevnega odbora »No Tav« Spet ne hitri železnici Vzporedno s tržaško so se podobne pobude včeraj odvijale v 40 italijanskih mestih Povorka proti hitrim železnicam pred županstvom na Velikem trgu foto d@amjan Tudi v Trstu, kot v ostalih štiridesetih italijanskih mestih, se je včeraj odvijala demonstracija proti hitri oziroma hitrim železnicam. Na Borznem trgu so se popoldne zbrali pristaši Stranke komunistične prenove, levih gibanj in t.i. odborov »no tav«. Osrednja demonstracija je bila v Tu-rinu, kjer je zaradi gradnje hitre železnice v Dolini Susa problem še kar občuten. Pobudniki včerajšnjega tržaškega protesta so prepričani, da bi morebitna hitra železnica popolnoma razdejala Kras, tudi gospodarsko gledano pa bi bila nerentabilna in nepotrebna. Dovolj bi bilo posodobiti sedanjo železniško progo, pravijo. To zamisel podpirajo vse tukajšnje občine, z izjemo tržaške, ki načelno ne nasprotuje novi železnici, se pa zaveda, da je projekt tudi za- radi gospodarske situacije zelo težko izvedljiv. Deželna uprava ima o tem vprašanju protislovna stališča. Debora Ser-racchiani se je kot evropska poslanka zavzemala za hitro železnico, kot predsednica Dežele pa je dosti bolj previdna, ker ve, da je ta načrt danes kot danes zelo težko izvedljiv. Tudi v Furlaniji tamkajšnje občine podpirajo posodobitev sedanje železnice med Benetkami in Trstom. 6 Nedelja, 23. februarja 2014 SPORED nabrežina - Nagradili avtorja najboljših skladb v okviru razpisa za priredbo Puntarske Zmagovalca sta Andrej Makor in Andraž Skalan Krstna izvedba že spomladi na goriškem Travniku? Mlada skladatelja Andrej Makor s Škofij in Andraž Slakan iz Celja sta zmagovalca natečaja za zborovsko priredbo pesmi Puntarska v uglasbitvi Rada Simonitija na besedilo Mileta Klopčiča, ki ga je pred časom na pobudo Občine Devin-Nabrežina razpisal Moški pevski zbor Fantje izpod Grmade iz Devina, da bi s tem tudi v devinsko-na-brežinski občini obeležili tristoletnico znanega tolminskega punta, ki je leta 1713 zajel tudi Devin. Nagrajevanje je potekalo včeraj dopoldne v sejni dvorani na nabre-žinskem županstvu, kjer je srečanje uvedla občinska odbornica za kulturo Marija Brecelj, medtem ko odločitev za podelitev dveh prvih nagrad (Makor je nagrado prejel za priredbo Puntarske za mešani zbor, Slakan pa za priredbo za moški zbor) utemeljila predsednik MoPZ Fantje izpod Grmade Aleš Brecelj in predsednik ocenjevalne komisije ter profesor na Jadranskem zavodu združenega sveta Stefano Sacher. Po njunih besedah vsaka od nagrajenih skladb izpričuje svoj osebni zborov- Z leve: odbornica Marija Brecelj, predsednik komisije Stefano Sacher, nagrajenca Andraž Skalan in Andrej Makor ter predsednik in dirigent MoPZ Fantje izpod Grmade Aleš Brecelj in Herman Antonie foto damj@n ski stavek, avtorja pa sta pokazala dobro poznavanje harmonije in kon-trapunkta. Skladbi je dodatno razčlenil dolgoletni zborovodja Janko Ban, medtem ko je nagrajencema v imenu Zveze cerkvenih pevskih zborov iz Trsta, ki je sodelovala pri pripravi natečaja, čestital njen predsednik Marko Tavčar, ki upa, da bo prišlo do krstne izvedbe obeh skladb že ob priložnosti spominske maše za žrtve tolminskega punta (točneje za usmrčene voditelje le-tega), ki bo predvidoma spomladi na goriškem Travniku. pustovanja - V Kulturnem domu Happy Carneval 1. marca na Proseku V prostorih Kulturnega doma na Proseku bo v soboto, 1. marca, zaživelo pustno vzdušje za mlade in manj mlade veseljake. Pobudnik je KD Promokras, ki je novembra lani ob priliki martinovanja uspešno organiziral Vinski dom. Tokrat pa se je porodila ideja za Happy Carneval, na katerem napovedujejo, kar nekaj zabavnih presenečenj. Najprej je treba omeniti glasbeno skupino Bellami, ki zna z liderjem Petjanom Jermanom ustvariti pravo plesno vzdušje: glasba 80-ih let, zimzelene melodije in balkanski ritmi so razpozavna značilnost prekaljenih glasbenikov, ki že vrsto let nastopajo na raznih zabavah in študenstskih žurih. Ob plesnih ritmih pa so si člani društva Promokras omislili še nagrajevanje najlepših in najoriginalnejših mask, ki ga bo vodila in komentirala s svojimi nevsakdanjimi prevodi priljubljena radijska prevajalka Berta Bertoki oziroma Tjaša Ruzzier (na sliki) v družbi radijske- ga voditelja in urednika Borisa Devetaka. Maskam bodo na razpolago zelo vabljive nagrade od pršuta do žlahtne kapljice, zato organizatorji pričakujejo polnoštevilno udeležbo. Poskrbljeno bo tudi za garderobo, okrepčilo pa bodo ponujale simpatične natakarice že od 21. ure dalje. rajonski svetnik - Po tragediji Ostrouška: postojanka ■ 9m V« • - IV V hitre pomoči v pristanišču Tragična smrt pristaniškega delavca Valeria Colaricha v tržaškem Novem pristanišču je izzvala nujno vprašanje rajonskega svetnika Samostojne mestne liste Adriana Ostrouške. Območje Novega pristanišča spada pod rajon Novo mesto, Nova mitnica, Sv. Vid, Staro mesto. Ostrouška se je v vprašanju obregnil ob vprašanje varnosti v pristanišču in nudenju hitre pomoči na delovnem mestu delavcem in vsem, ki delujejo v Novem pristanišču. V slednjem je dnevno zaposlenih več sto delavcev, med njimi so tudi številni šoferji tovornjakov. Pretovor različnega blaga je nevaren, obstaja možnost nesreč pri delu. V preteklosti se je v pristanišču zgodilo že veliko nesreč, nekatere tudi s tragičnim izidom. Sindikalne organizacije so že večkrat zahtevale, naj pristojne oblasti zagotovijo večjo varnost in zaščito zdravja tistih, ki delajo na tem območju. Ostrouška, poklicni bolničar, pa je ugotovil, da v pristanišču nimajo stalne postojanke prve pomoči, z zdravnikom in bolničarskim osebjem, ki naj bi ob potrebi takoj posegli in nudili prvo pomoč v primerih slabosti ali nesreč pri delu. Zato je od župana, kot odgovornega za zdravje občanov, zahteval, naj skupaj z občinskim odbornikom za socialna vprašanja zahteva srečanje s pristaniško oblastjo, z zdravstvenim podjetjem in sindikalnimi organizacijami, da bi se skupno odločili za ureditev stalnega mesta hitre pomoči v Novem pristanišču, z ustreznim zdravniških ib bolničarskim osebjem. V DSI Študijski center za narodno spravo Jutri bodo sodelavci Študijskega centra za narodno spravo iz Ljubljane v Društvu slovenskih izobražencev v Trstu predstavili tri nove knjige. V knjigah avtorja dr. Damjana Hančiča z naslovoma »Revolucionarno nasilje na vzhodnem Gorenjskem« in »Revolucionarno nasilje na osrednjem in zahodnem Gorenjskem«, predstavljata pregled dramatičnega dogajanja v času druge svetovne vojne na Gorenjskem. Namen študije je predstaviti, v kolikšni meri se je izvajalo »oboroženo politično-ideološko nasilje Komunistične partije Slovenije z namenom utrjevanja in prevzema oblasti že med okupacijo, točneje, kako in v kolikšni meri je KPS oz. enote pod njenim vplivom že med vojno izvajal eliminacijo političnih nasprotnikov med prebivalstvom (tako med civilisti, nasprotnimi partizanskemu gibanju ali nevtralnimi kot tudi med simpati-zerji partizanskega gibanja in celo partizani ter partizanskimi dezerterji).« Z nasiljem nemškega okupatorja in njegovih sodelavcev se ta raziskava podrobneje ne ukvarja in je zgolj okvir, v katerem se je vzporedno odvijalo tudi revolucionarno nasilje in se omenja, če je bilo delovanje revolucionarnih enot povezano z neposrednimi okupatorjevimi povračilnimi ukrepi, ki so prizadeli civilno prebivalstvo. Večer v Peterlinovi dvorani se bo začel ob 20.30. Otroška oddaja Klepetulke »Zima, zima bela«. Kot vsako zadnjo nedeljo v mesecu, si bodo lahko najmlajšji gledalci Slovenskih Programov Rai tudi nocoj ogledali polurno televizijsko oddajo v družbi razigranih Klepelutk. Druščina klepetavih papirnatih bitij, z mavričnega travnika v Papirku Papirku, bo otroke pozabavala z dogodivščino o »snežni svatbi«, v kateri bodo spoznali nevsakdanjo zgodbo o zaljubljenem paru snežakov. Klepelutke so zaživele v interpretaciji Nikle Panizon, Gregorja Geča, Romea Grebenška, Vesne Maher in Maje Aduše Vidmar, vlogo pripovedovalca je prevzel Jan Leopoli. Zamisel in scenarij podpisuje Deva Pincin, lutke in sceno pa je izdelala Magda Martinci. Terenski prispevek o pastirskih hišicah na Krasu je pripravila Živa Pahor, v sodelovanju z lanskimi petošolci COŠ Pinko To-mažič iz Trebč. Televizijska otroška oddaja, z naslovom »Snežna svatba«, bo na sporedu danes zvečer ob 20.00, s ponovitvijo v soboto 1. marca ob 20h 50. Pogovor z Viljemom Černom na Radiu Trst A Radio Trst A bo danes ob 12. uri predvajal pogovor z beneškim kulturnim delavcem, profesorjem Viljemom Černom , ki je ob letošnjem Dnevu slovenske kulture prejel visoko priznanje, ki ga podeljujeta krovni organizaciji SKGZ in SSO. Kot so zapisali v utemeljitvi, je 75-letni terski Čedermac vse svoje življenje posvetil delu za ohranitev slovenskega obraza in slovenske duše ljudi, ki živijo v obmejnem pasu videmske pokrajine. Za svoje dolgoletno delo je prejel številna priznanja in je eden izmed najzaslužnejših ljudi, da je slovenska narodna skupnost na Videmskem dosegla zakonsko priznane pravice. Pogovor s prof. Čer-nom bo vodila urednica Ines Škabar. Ponovitev oddaje bo na sporedu v pone-deljek,24.t.m., ob 14.10. Slovenki film: Dokumentarec mama Evropa Danes ob 20.50 bo na Slovenskem programu RAI na sporedu dokumentarni film režiserke Petre Seliškar z naslovom Mama Evropa. Gre za intimen dialog med materjo in hčerkico Terro, za doživljanje evropskega prostora skozi oči dekletca, rojenega na Balkanu očetu kubansko-makedonskih korenin in materi slovenskih korenin. Vzgojena kot prebivalka sveta se Terra hitro nauči kaj meje so in jih spozna tistega trenutka, ko se zave, da je avtomobil njene družine njena dnevna soba. Potovanje s starši po južni Evropi je priložnost za Terro, da predstavi svoj edinstveni pogled na svet. Film so med drugim predvajali na lanskem filmskem festivalu v Portorožu in na letošnjem Trieste film festival. Ponovitev dokumentarca bo na sporedu v četrtek 27. februarja ob istem času. Društvo Marij Kogoj vabi na proslavo ob dnevu slovenske kulture Veselo na pot od Narodnega doma do Marije Miot Slavnostna govornica je dr. Bogomila Kravos. Pri programu sodelujejo učenci Nižje srednje šole Sv. Cirila in Metoda od Sv. Ivana. Proslava bo danes, 23. februarja, v dvorani Marijinega doma pri Sv. Ivanu v Trstu s pričetkom ob 17. uri. Včeraj danes Danes, NEDELJA, 23. februarja 2014 MARTA Sonce vzide ob 6.54 in zatone ob 17.43 - Dolžina dneva 10.49 - Luna vzide ob 1.42 in zatone ob 11.21. Jutri, PONEDELJEK, 24. februarja 2014 MATIJA VREME VČERAJ: temperatura zraka 14 stopinj C, zračni tlak 1015 mb ustaljen, vlaga 85-odstotna, veter 15 km na uro severo-vzhodnik, nebo oblačno s padavinami, morje rahlo razgibano, temperatura morja 10,4 stopinje C. OKLICI: Andrea Benich in Fiordaliso El Hadj, Giorgio Gerin in Caterina Vre-mec, Paolo Bova in Rosalia Valerio, Giuseppe Carbone in Licoris Lelli, Sa-sa Marinkovic in Oltjona Mucaj, Cor-rado Giona in Cristina Difazio, Carlo Gasperutti in Alessandra Paolini, Mai-col Hudorovich in Dalida Hadzovic, Roberto Gellici in Rosa Anna Pepe, Fabrizio Postogna in Donatella Mališa, Andrea Invidia in Federica Di Maio, Marco Zullo in Paola Sabrina Sabia, Massimo Quadrelli in Sabina Scanna-pieco, Davide Stocca in Caterina Ca-vicchi, Nicolo' Capus in Diana Bisbano, John Ede in Happy Succeed, Massimi-liano Longo in Pasqua Sblendorio, Gianfranco Conti in Eliana Decarli, Andrej Sustersic in Lisa Gruber. Drage bralke in bralci! Zamisel, ki se je pred nekaj leti rodila kot poletno vabilo, da na počitnice odnesete tudi izvod Primorskega dnevnika in se z njim fotografirate, je doživela nepričakovan uspeh in prerasla meje najtoplejših mesecev. Z veseljem opažamo, da nam mnogi med vami ob vseh letnih časih pošiljate fotografije, na katerih je upodobljen tudi naš dnevnik. Zato smo za vas pripravili novo rubriko: Moj vsakdan s Primorskim dnevnikom. Pošljite nam svoje fotografije, zelo veseli bomo posnetkov z vašim in našim Primorskim dnevnikom! Pošljite svoj posnetek na naš dnevnik direktno iz spletne strani preko rubrike Fotografije bralcev ali po elektronski pošti na tiskarna@primorski.eu (Fotografijo lahko dostavite tudi osebno v uredništvih v Trstu in Gorici). / TRST Nedelja, 23. februarja 2014 7 CI3 Lekarne Nedelja, 23. februarja 2014 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Ul. Mazzini 43, Ul. Fabio Severo 122, Ul. Combi 17, Žavlje - Ul. Flavia 39/C, Fernetiči - 040 212733. Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Ul. Mazzini 43 - 040 631785, Ul. Fabio Severo 122 - 040 571088, Žavlje - Ul. Flavia 39/C - 040 232253, Fernetiči -040 212733 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Ul. Mazzini 43, Ul. Fabio Severo 122, Ul. Combi 17, Žavlje - Ul. Flavia 39/C, Fernetiči - 040 212733 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Combi 17 - 040 302800. Od ponedeljka, 24. februarja, do sobote, 1. marca 2014: Običajni urnik lekarn: od 8Ko do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Trg Ospedale 8 - 040 767391, Ul. Commerciale 21 - 040 421121, Milje -Lungomare Venezia 3 - 040 274998, Opčine - Proseška ul. 3 - 040 422478 -samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Trg Ospedale 8, Ul. Commerciale 21, capo di Piazza Mons. Santin 2, Milje -Lungomare Venezia 3, Opčine - Pro-seška ul. 3 - 040 422478 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 capo di Piazza Mons. Santin 2 - 040 365840. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. M Izleti " COMUNE DI S. DORLIGO DELLA VALLE OBČINA DOLINA (TRIESTE - TRST) obvestilo o sprejetju »ne bistvene« variante št. 27 k splošnemu občinskemu regulacijskemu načrtu ODGOVORNI OP ZA TEHNIČNO URBANISTIČNO PODROČJE Po pregledu 5. odstavka 63. člena D.Z. št. 5/2007 ter 17. člena OPDO št. 86/2008, SEZNANJA, da je bila sprejeta s sklepom občinskega sveta št. 5/c z dne 31.1.2014, "ne bistvena" varianta št. 27 k Splošnemu občinskemu regulacijskemu načrtu. V smislu 17. člena OPDO št. 86/2008 bo sklep o sprejetju variante z vso zadevno dokumentacijo na razpolago v občinskem uradu zasebnih gradenj od 26.2.2014 do vključeno 8.4.2014, od 9. do 12. ure, tako da si ga lahko vsakdo v celoti ogleda. V tem obdobju, do 8. aprila 2014, lahko vsakdo predloži na Občino svoje pripombe. V istem obdobju lahko lastniki nepremičnin, ki jih obvezuje sprejeta varianta, predložijo svoje ugovore. Dolina, 14. februarja 2014 ODGOVORNI OP ZA TEHNIČNO URBANISTIČNO PODROČJE dr. inž. Massimo Veronese POGREBNO PODAJE t/ - " trenutku žalosti. ...in tradicija OPČINE - Proseška Ulica 18 TRST - Ul. Torre Bianca 37/a TRŽIČ - Ul. San Polo 83, Zelena številka: 800 860 020 Na razpolago za prevoze pokojnikov iz bivališča ali doma starejših občanov. ZELENA ŠTEVILKA (soo 833 233 Tel. 345 2355013 Nudimo še pomoč pri dedovanju in pokojninah PRIDEMO TUDI NA DOM! Vpisovanje in informacije na društvenem sedežu, Ul. Cicerone 8, II. nad., tel. 040-360072. Ü3 Obvestila DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV v Trstu v sodelovanju s Kru.tom vabi v petek, 7. marca, ob praznovanju dneva žena na obisk Sejma cvetja in vrtnarstva v Porde-nonu. Na razpolago je še nekaj mest! NŠK - Oddelek za mlade bralce v Narodnem domu, Ul. Filzi 14, je odprt ob ponedeljkih in torkih, od 9. do 13. ure; ob sredah, četrtkih in petkih, od 14. do 18. ure. Vabljeni! OPENSKA PUSTNA SKUPINA vabi vse pustarje, ki bi radi sodelovali s skupino na letošnjem Kraškem pustu, da se zglasijo v večernih urah v kletnih prostorih Prosvetnega doma. KRUT in Društvo slovenskih upokojencev v Trstu v sodelovanju s Co-munita di Sant'Egidio FVG vabijo v ponedeljek, 24. februarja, ob 17.30 na predstavitveno konferenco priročnika »Starostnik na svojem domu«, z Barbaro Fabro, ki je vodnik pripravila. Publikacija je koristen pripomoček za orientacijo med službami in pri spoznavanju možnosti, ki jih nudi tržaški teritorij starejšem. Konferenca se bo odvijala v italijanščini na sedežu krožka Kru.t, Ul. Cicerone 8, 2. nadstropje, Trst. Informacije in prijave (mesta so omejena) na tel. 040360072, krut.ts@tiscali.it. OB 69. OBLETNICI smrti Eugenia Curiela bo delegacija ANPI -VZPI, ANED in ANPPIA položila venec pred njegovo obeležje v Parku spomina pri sv. Justu, v ponedeljek, 24. februarja, ob 10.30, da s svojo prisotnostjo potrdijo ideale za katere je daroval svoje mlado življenje tržaški antifašist in partizan Eugenio Curiel. MATEMATIKA ZA VSAKOGAR bo na sporedu v torek, 25. februarja, ob 17. uri v prostorih Slovenske prosvete, Ul. Donizetti 3. Vabljeni! TPPZ P. TOMAŽIČ obvešča, da bo v torek, 25. februarja, ob 20.45 na sedežu na Padričah, redna pevska vaja. SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, sklicuje redni občni zbor v sredo, 26. februarja, ob 19.30 v prvem in ob 20.00 v drugem sklicanju. DELAVNICA MOLITVE IN ŽIVLJENJA - vabimo na uvodno srečanje »Učimo se moliti, da se bomo naučili živeti«. Delavnica molitve in življenja (DMZ) po metodi br. Ignacija Lar-ranaga bo v četrtek, 27. februarja, ob 20. uri v Finžgarjevem domu, Dunajska cesta 35, na Opčinah. Info: 3403864889. YEN - evropsko združenje mladinskih manjšinskih organizacij prihaja na sestanek v Trst. Organizatorji MOSP in Mladi SSK, vabijo vse mlade in po srcu mlade manjšince in večince ter vse kulturnike, ki jim je pri srcu vpetost naše manjšine v evropski prostor, da nas obiščete med 26. februarjem in 2. marcem v depandansu Lipa v Bazovici in da se udeležite uradnega odprtja in družabnega večera z našimi evropskimi gosti v četrtek, 27. februarja, ob 18.00 v gostilni v Bazovici. Kontakt: ylctrst@gmail.com, FB -stran TudiMiSmo YEN. OBČINA DOLINA sporoča, da bo do petka, 28. februarja, možno predložiti prošnje za dodelitev denarnega prispevka za povračilo stroškov za nakup, v š.l. 2013-14, učbenikov / individualnih učnih pripomočkov / vozovnic za lokalni javni prevoz v tržaški pokrajini v korist šoloobveznih učencev (osnovne šole in nižjih srednjih šol in prvih dveh razredov višjih srednjih šol), s stalnim bivališčem v občini Dolina. ODBOR KRAŠKEGA PUSTA obvešča, da na petkov pustni defile' »Morski svet« se lahko vpišejo vsi od 0 do 100 let preko spletne strani www.kraski-pust.org ali na dan prireditve, 28. februarja, od 18.30 do 19.30 v Prosvetnem domu. SKLAD MITJA ČUK, v sodelovanju z Rdečim križem Slovenije, zbira denarna sredstva za pomoč družinam in posameznikom pri odpravljanju posledic snežne ujme z žledom. Denar zbiramo na sedežu Sklada Mitja Čuk, Proseška 131-133, do 28. fe- bruarja, od ponedeljka do petka, od 9. do 19. ure. FOTOVIDEO TRST80 vabi na Foto Extempore za 47. Kraško pust na Opči-nah. Pravilnik na www.trst80.it ali informacije na tel. 0039-3294128363 (Marko). SKD RDEČA ZVEZDA v sodelovanju z vaditeljem Janom, organizira tečaj yo-ge na Krasu. Lekcije se odvijajo v telovadnici osnovne šole v Saležu ob ponedeljkih in četrtkih od 18.30 do 19.45 in od 20.00 do 21.20. Vabljeni na sprostitev. KD FRAN VENTURINI - otroški pustno rajanje z ansamblom Remix v nedeljo, 2. marca, od 15.30 do 20.00 in v torek, 4. marca, od 16.00 do 20.00 v domu A. Ukmar - Miro pri Domju. Toplo vabljeni! LJUDSKI DOM v Podlonjerju (Ul. Ma-saccio 24) vabi v ponedeljek, 3. marca, od 16. ure dalje, na otroško pustno rajanje. SKD VIGRED vabi otroke na tradicionalno pustno rajanje, ki bo v ponedeljek, 3. marca, od 16.00 do 19.00 v spodnjih prostorih stavbe Albina Škerka v Šempolaju. PUST V NAŠEM SPOMINU - v društvenem baru SKD France Prešeren n' G'rici v Boljuncu je do 4. marca na ogled razstava starih fotografij o pustu, ki so jo pripravile članice Skupine 35-55. Vabljeni. IZREDNI OBČNI ZBOR SKD F. PREŠEREN: prvi sklic v torek, 11. marca, ob 20.00; drugi sklic v sredo, 12. marca, ob 20.30 v zgornjih prostorih občinskega gledališča Boljunec. Dnevni red: odobritev spremembe statuta. MFU - Magna Fraternitas Universalis -Kulturni dom Dr. D. Ferriz - Olivares prireja telovadno uro za otroke od 6. do 12. leta v soboto, 15. marca, od 16.30 do 17.45 »Yoga telovadba: sprostitev in koncentracija« na sedežu, Ul. Mazzini 30, 3. nadstropje. Info: 0402602395. MOSP IN SLOVENSKI KULTURNI KLUB razpisujeta ob prazniku slovenske kulture literarni natečaj (vezna nit so motivi iz del Alojza Rebule). Namenjen je mladim od 15. do 25. leta starosti. Pobudo bogati projekt s predavanji in delavnicami umetniškega pisanja in govora. Nagrajevanje zmagovalcev in recital njihovih del bo sredi aprila v Peterlinovi dvorani, Ul. Donizetti 3. Zapustil nas je naš dragi Vladimir Furlan Žalostno vest sporočajo žena Graziella, sin Dimitrij in hčerka Erika z družinama ter ostalo sorodstvo. Od njega se bomo poslovili v torek, 25. februarja od 11.00 do 12. ure v ulici Co-stalunga. Sledila bo sveta maša ob 12.30 v cerkvi sv. Martina v Dolini ter pokop na vaškem pokopališču. Dolina, 23. februarja 2014 Pogrebno podjetje Alabarda Ob boleči izgubi dragega bratranca Vladimirja izrekamo Grazielli, Eriki, Dimitriju in sestri Boži iskreno sožalje Adriana in Franko z družinama V spomin na tovariša Vladija upokojenke in upokojenci SPI CGIL iz Trsta izrekamo iskreno sožalje družini. Ob boleči izgubi dragega očeta, nonota in pranonota BRUNA sočustvujemo z našim odbornikom Andrejem in družino vsi pri KD Slovan s Padrič H Šolske vesti JASLI V SLOVENSKEM DIJAŠKEM DOMU »Srečko Kosovel«: pričeli so se vpisi otrok od 1. do 3. leta za š.l. 2014/15. Info in vpisi v pisarni Dijaškega doma, Ul. Ginnastica 72, od pon. do pet., od 8. do 15. ure. Tel. 040-573141. OBČINA DOLINA sporoča, da bodo potekala, za š.l. 2014/15, vpisovanja v otroške občinske jasli v Dolini - slovenska in italijanska sekcija (Dolina št. 200) do petka, 28. februarja. Zainteresirane osebe bodo lahko, v spremstvu vzgojnega osebja, obiskale občinske jasli v Dolini ob torkih v mesecu februarju od 10. do 11. ure. Dodatne informacije in vpisni obrazci na www.sandorligo-dolina.it. ZAHVALA Iskrena hvala vsem, ki ste se udeležili pogreba in na katerikoli način počastili našega Draga Legišo Posebna zahvala duhovnikom Gianni-niju, Markuži in Kodelji za verski obred, zboroma Fantje izpod Grmade in cerkvenemu zboru za ubrano petje ter časnikarju Juriju Paljku za poslovilne besede. Svojci Devin, 23.2.2014 ZAHVALA Ob smrti naše drage Olge Mahnič vd. Ban se iz srca zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali in na katerikoli način počastili njen spomin. Posebna zahvala naj gre gospodom Dušanu Jakominu, Francu Pohajaču in Jožetu Bajzeku, pevcem zborov Sv. Jernej z Opčin in ZCPZ iz Trsta, zborovodju Ediju Racetu, organistu Vinku Škerla-vaju ter pevcem zbora Igo Gruden iz Nabrežine. Družina Trst, Sesljan, 23. februarja 2014 Pogrebno podjetje Sant'Anna-Nabrežina ZAHVALA Rosalia Tul vd. Tul Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam bili ob strani v tem težkem trenutku in ki ste pospremili našo drago na njeni zadnji poti. Svojci Pogrebno podjetje Alabarda 23.2.2013 23.2.2014 Vida Strnad por. Ban Vedno v naših spominih. Mož Aldo z družino 8 Nedelja, 23. februarja 2014 SPORED Danes praznuje okrogli jubilej naša odbornica in prijateljica Alenka Vazzi 'Na zdravje!' ji kličemo Županja in sedanji in bivši odborniki Občine Dolina ¿1 Čestitke Draga mama ALENKA, danes tvoj okrogli rojstni dan slaviš, z nami vsemi se veseliš. Vsi mi se bomo ob tebi zbrali, ti voščili, zapeli in zaigrali. Radi te imamo, nobenemu te ne damo. Tvoj Samo in vsa žlahta. Okrogla leta naša TATJANA danes slavi: vse najboljše ji klapa Ia-ia-o kriči in tudi domači vsi. Danes bo ugasnil prvo svečko na torti naš UROŠ. Zdravja, veselja in samih srečnih dni mu želijo nonoti, stric Boštjan, pranonoti in vsi, ki ga imajo neizmerno radi. Med kontovelsko mlako in morjem nona MARIJA domuje in danes z nami vsemi slovesen rojstni dan praznuje. Da zdravje, sreča in vedrina spremljali bi jo še veliko let, to želja je vseh njenih deklet. Živijo nona! Jana, Mateja in Petra. U Kino AMBASCIATORI - 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Sotto una buona stella«. CINEMA DEI FABBRI - 16.30, 21.30 »Il mistero di Dante«; 18.15, 20.00 »Una domenica notte«. FELLINI - 15.00, 16.45 »Belle & Sebastien«; 18.30, 20.30, 22.20 »Smetto quando voglio«. GIOTTO MULTISALA 1 - 16.10, 18.30, 19.50, 21.00, 22.10 »12 anni schiavo«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.00, 17.45, 20.15, 22.15 »A proposito di Davis«. GIOTTO MULTISALA 3 - 15.50, 18.00 »I segreti di Osage County«. KOPER - PLANET TUŠ - 14.00, 16.00 »Lego film 3D«; 15.00 »Lego film«; 14.20 »Pločevinko«; 17.00 »Divja salsa«; 18.20 »12 let suženj«; 15.20 »Ameriške prevare«; 19.50 »Batler«; 16.20, 18.00 »Justin Bieber: Believe«; 18.40 »Neskončna ljubezen«; 18.15, 20.20 »Pompeji«; 15.50 »Purana na begu«; 14.40, 16.40 »Purana na begu 3D«; 21.20 »Robocop«; 17.40 »Vam-pirska akademija«; 20.00 »Volk iz Wall Street«; 21.00 »Zimska pripoved«; 19.00, 20.45 »Varuhi zapuščine«. KOSOVELOV DOM SEŽANA - 18.00 »Maček Muri«; 18.10 »Sprehod z dinozavri 3D«; 20.00 »12 let suženj«. NAZIONALE - Dvorana 1: 11.00 »Khumba«; 15.50, 17.50, 20.00, 22.10 »Monuments Men«; 11.00, 15.00, 16.45, 18.30, 20.30 »The Lego movie«; Dvorana 2: 11.00, 15.30, 17.40, 19.50, 22.10 »Disney's saving Mr.Banks«; 17.50, 22.15 »Storia d'inverno«; Dvorana 3: 11.00 »Belle & Sebastien«; 15.50, Darujte za sklad Bubnič Magajna m www.primorski.eu/bubnicmagajna/ SKD TABOR Prosvetni dom - Opčine OPENSKA GLASBENA SREČANJA danes ob 18. uri EVA TOMŠIČ, harfa in ZARI PERCUSSION DUO -DENIS ZUPIN & ALEX KURET, tolkala 20.00, 22.10 »Lone Survivor«; Dvorana 4: 11.00 » A spasso coi dinosauri«; 16.00, 18.00, 20.10, 22.00 »Pompei«. SUPER - 15.30, 17.00 »Khumba«; 18.30 »La grande bellezza«; 21.00 »The Wolf of Wall Street«. THE SPACE CINEMA - 10.50, 13.30, 16.10, 18.50, 21.30 »12 anni schiavo«; 11.10, 13.30, 15.10, 15.50, 17.55, 19.50 »The Lego movie«; 13.20, 22.00 »The Lego movie 3D«; 11.00, 20.00 »Pom-pei«; 13.15, 17.45, 22.10 »Pompei 3D«; 11.00, 12.50, 15.50, 17.25, 20.00, 21.00, 22.15 »Sotto una buona stella«; 13.15, 15.00, 18.05, 19.40, 20.05 »Monuments Men«; 17.15, 19.40, 22.05 »Storia d'inverno«; 11.10, 15.30, 17.40 »Belle & Sebastien«; 11.10, 13.10 »Khumba«; 11.00 »A spasso con i di-nosauri«; 16.00, 18.45, 21.30 »American Hustle«; 16.10, 18.50, 21.30 »The Butler«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 14.45, 16.30, 18.20 »The Lego movie«; 20.15, 22.10 »Sotto una buona stella«; Dvorana 2: 15.00, 18.00, 21.00 »12 anni schiavo«; Dvorana 3: 15.30, 17.30 »Sotto una buona stella«; 20.20 »The Lego movie 3D«; 22.15 »Storia d'in-verno«; Dvorana 4: 15.15 »Belle & Se-bastien«; 17.10, 19.50, 22.10 »Monuments Men«; Dvorana 5: 15.45 »The Lego movie 3D«; 17.50, 20.00, 22.00 »Pompei«. 0 Prireditve FOTOVIDEO TRST80 vabi na ogled fotografske razstave »Zima« Radivoja Mosettija v gostilni v Zgoniku (Zgo-nik 3). DRUŠTVO MARIJ KOGOJ vabi na proslavo ob dnevu slovenske kulture: »Veselo na pot od Narodnega doma do Marije Miot«. Slavnostna govornica je dr. Bogomila Kravos. Pri programu sodelujejo učenci Nižje srednje šole Sv. Cirila in Metoda od Sv. Ivana. Proslava bo danes, 23. februarja, v dvorani Marijinega doma pri Sv. Ivanu v Trstu s pričetkom ob 17. uri. KD KRAŠKI DOM - Prešerno skupaj vabi danes, 23. februarja, ob 17. uri v kulturni dom na Colu na Pesem prijateljstva. Program bodo oblikovali MePZ Logatec, Sežana in Repentabor. KD RDEČA ZVEZDA vabi na ogled filma o pohodu »Od morja na Triglav 2013«, danes, 23. februarja, ob 17.30 v društvenih prostorih v Saležu. L'ARMONIA IN ZADRUGA KULTURNI DOM PROSEK KONTOVEL bo predstavila gledališko komedijo v tržaškem narečju »Tre done un marca, quattro una fiera« danes, 23. februarja, ob 17. uri v kulturnem domu na Proseku. MLADINSKI DOM BOLJUNEC vabi danes, 23. februarja, ob 17. uri na veseli nedeljski popoldan. Po ogledu dokumentarca o antičnem mestu Per-zepolis, bo nastopil rokohitrc Nejc Kravos. Vabljeni! NA KRILIH... sopevci zbora Primorec - Tabor se spominjajo prijateljice Claudie Cotič z razstavo njenih slik in s pesmijo danes, 23. februarja, ob 17. uri v Ljudskem domu v Trebčah. Razstava bo odprta od 17. do 20. ure. Vabi SPD Krasje! SKD IGO GRUDEN vabi od prazniku slovenske kulture na Zborovski koncert MePZ Postojna, vodi Mirko Fer-lan, danes, 23. februarja, ob 17. uri v KD Igo Gruden v Nabrežini. SKD Igo Gruden ob prazniku slovenske kulture ZBOROVSKI KONCERT Mešanega pevskega zbora POSTOJNA vodi Mirko Ferlan Danes, 23. februarja 2014 ob 17. uri Kulturni dom Igo Gruden v Nabrežini SKD TABOR - Prosvetni dom, Opčine - Openska glasbena srečanja: danes, 23. februarja, ob 18. uri Eva Tomšič (harfa) in Zari Percussion duo - Denis Zupin & Alex Kuret (tolkala). VZPI-ANPI - SKD SLAVEC Ricmanje -Log vabita danes, 23. februarja, ob 18.00 v galerijo »Babna hiša« v Ri-cmanjih, na srečanje z domačinom Josipom Deponte. V dogodek nas bo pospremil krajši filmski posnetek in kulturni program. DSI vabi v ponedeljek, 24. februarja, v Peterlinovo dvorano, Donizettijeva 3, na večer s predstavniki študijskega centra za narodno spravo iz Ljubljane. Predstavili bodo tri nove publikacije. Začetek ob 20.30. UMETNIŠKA ŠOLA UNINT, MFU -Magna Fraternitas Universalis, vabi v ponedeljek, 24. februarja, ob 17.30 na predavanje umetnika Leonarda Calva »Razumeti umetnost - od renesanse do sodobnikov (2. del)«. Knjigarna Centro Borsatti, Ul. Ponchielli 3, Trst. KI NOATELJE vabi v sredo, 26. februarja, na srečanje z nagrajenko Nagrade Darko Bratina. Poklon viziji, doku-mentaristko Ruth Beckermann v kavarni San Marco ob 11. uri. Ob 20.30 bomo vrteli dokumentarni film »Paper Bridge« v gledališču Miela. NŠK - Oddelek za mlade bralce v Narodnem domu v Ul. Filzi 14 vabi na pravljično urico, ki bo v sredo, 26. februarja, ob 16.30 za otroke iz vrtca, ob 17.30 pa za osnovnošolce. Pravljico bo pripovedovala Biserka Cesar. ZTT bo v sredo, 26. februarja, ob 17.30 v muzeju Revoltella v Trstu predstavila monografijo Memorabilia o Franku Vecchietu, ki je izšla ob istoimenski razstavi. Vabljeni! NŠK - ODDELEK ZA MLADE BRALCE v Narodnem domu, Ul. Filzi 14, vabi na srečanje z mladinskim pisateljem Žigo X. Gombačem v četrtek, 27. februarja, ob 11.00. SKD ŠKAMPERLE, Š.Z. BOR IN VZPI-ANPI vabijo na ogled razstave »Ko je umrl moj oče«. Odprta bo vsak dan od 9. do 21. ure, do 28. februarja. SKLAD MITJA ČUK vabi na ogled razstave Jasne Merkù »Trine«, v Bambi-čevi galeriji na Opčinah. Urnik: od ponedeljka do petka, od 10. do 13. ure ter od 17. do 19. ure, do 28. februarja. MFU - Magna Fraternitas Universalis -Kulturni dom Dr. D. Ferriz - Olivares prireja v četrtek, 6. marca, ob 17.30 »Bralni krožek«, tj. interaktivno srečanje z branjem odlomkov in medsebojno izmenjavo misli in razmišljanj na temo »Miti in skrivnosti Furlani-je Julijske krajine« z avtorico Gabriello Chmet, moderator dr. Guido Marot-ta, knjigarna Centro Borsatti, Ul. Ponchielli 3, Trst. DRUGI KONCERT REVIJE KRAŠKIH PIHALNIH GODB v organizaciji ZSKD in JSKD ter v sodelovanju s SKD Lonjer-Katinara bo v nedeljo, 16. marca, ob 17. uri v Športno kulturnem centru v Lonjerju. Nastopajo GD Na-brežina (dir. Sergio Gratton), PO Breg (dir. Edvin Križmančič) in Brkinska godba 2000 (dir. Tomaž Škamperle). H Mali oglasi IŠČEM DELO kot pomočnica ostarelim osebam ali kot hišna pomočnica. Možnost premikanja z lastnim prevoznim sredstvom. Tel.: 333-4970923. Dt it Hi w ifa ri" Mi A rfr j; itôni i tmetv vabi jutri v Pelerhnovo dvora no^ Dortizetiijevj 3, Mfl Vtiff z predstavniki študijskega centra za na rod ri o spravo iz LJubljdh& Gouor bo o najnou^iih publikacijah cenUo Začetek ob 20 .SO £ P D T ■ m SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO TRST vabi na 60. redni občni zbor v petek, 14. marca 2014 ob 19. uri v prvem sklicanju in ob 19.30 v drugem sklicanju v prostorih SKD Barkovlje Ulica Bonafata 6 r KD Fran Venturini «N ^ o 3— O ■M T Z. fi» Nedelja, 02.03, od 15.30 do 20.00 in torek, 04.03, od 16.00 do 20.00 v Centru Anton Ukmar-Miro pri Domju z ansamblom Remi» ' Toplo vabljeni! D DAJEM V NAJEM stanovanje na Lo-njerski cesti, 2 sobi, kopalnica. Cena: 400,00 evrov mesečno. Tel.: 040576116. GOSPA srednjih let, Slovenka s priporočili, išče delo kot pomočnica ali negovalka bolnih in ostarelih ljudi. Tel. št.: 331-1711096. NA PROSEKU dajemo v najem stanovanje z veliko kuhinjo, dve veliki sobi, shramba, balkon in klet. Tel. št.: 040-251336 ali 333-2283256. ODDAJAM V NAJEM samostojno hišo z vrtom pri Banih. Tel. št.: 3387121253. POMAGAM PRI UČENJU in pisanju domačih nalog dijakom nižjih in višjih srednjih šol. Tel.: 345-9264496. PRODAM 4 ALUMINIJASTA PLATIŠČA originalne bmw, mera 16, 5 lukenj, z gumami. Mere: 225-55-16. Cena: 200,00 evrov. Tel.: 348-5443289. PRODAM diatonično harmoniko končan, uglasitev v do, fa, si bemolle, s tremi poltoni. Cena po dogovoru: Tel.: 00386-41554239 ali 340-4678850. PRODAM zazidljivo parcelo v središču Boljunca. Tel.: 334-9438101. Turistične kmetije SZ BOR, ŠPORTNA S0LA TRST in SKD ŠKAMPERLE , .. vabijo na Otroško pustno rajanje V nedeljo, 2. marca in v torek, 4- marca 2014 od X5.30 do 19.OO na Stadionu 1. maj VSTOP PROST za otroke v spremstvu staršev!! LOTERIJA ANIMACIJA PLES z ANSAMBLOM POPUSTI VZPI-ANPI in SKD SLAVEC RICMANJE-LOG vabita danes, 23. februarja ob 18.00 v Galerijo 'Babna hiša' v Ricmanjih na srečanje z domačinom, partizanom Josipom-Pinom Depontejem AGRITURIZEM ŠTOLFA SALEŽ Loterija 22. februarja 2014 46 je odprt do 23. februarja. Bari 45 32 37 34 62 Tel. 040-229439 Cagliari 5 78 77 11 14 Firence 39 61 38 57 58 Genova 66 21 72 48 5 Milan 5 78 53 3 40 KMEČKI TURIZEM RADETIC SI- Neapelj 48 63 21 50 3 DONJA v Medji vasi je odprt ob Palermo 50 75 24 67 22 sobotah, nedeljah in praznikih do Rim 1 4 71 2 24 4. maja. Turin 70 59 41 69 50 Tel. 040-208987 Benetke 61 16 82 2 58 Nazionale 46 24 10 25 73 HI Osmice St. 23 DRUŽINA CORETTI je odprla osmico v Lonjerju. Toplo vabljeni. Tel. št.: 340-3814906. DRUŽINA DEBELIS je odprla osmico na Kolonkovcu. Vabljeni! Tel.: 3473648603. FRANC IN TOMAŽ sta v Mavhinjah odprla osmico. Vljudno vabljeni! Tel.: 040-299442. IVAN PERNARČIČ ima odprto osmi-co v Vižovljah. Vabljeni! Tel.: 040291498. OSMICO sta odprla na cesti za Slivno Corrado in Roberta. Tel.: 3383515876. OSMICO sta odprla Nini in Stano v Medji vasi št. 14. Tel. 040-208553. PRI DAVI DU v Samatorci št. 5 je odprta osmica. Vabljeni! Tel. št.: 040-229270. 17 19 28 34 38 82 jolly 40 Nagradni sklad 4.315.074,31 € Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami -- € 5 dobitnikov s 5 točkami 58.555,05 € 941 dobitnikov s 4 točkami 314,15 € 34.472 dobitnikov s 3 točkami 17,06 € Superstar 62 Brez dobitnika s 6 točkami -- € Brez dobitnika s 5+1 točkami -- € Brez dobitnika s 5 točkami -- € 8 dobitnikov s 4 točkami 31.415,00 € 146 dobitnikov s 3 točkami 1.706,00 € 2.238 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 13.736 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 29.350 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € Tovarna Kemica, ki obratuje v Ulici Bratov Rusjan v sovodenjski občini, naj bi se marca končno priključila na omrežje zemeljskega plina. Priključitev tovarne na plinovod je pozitivna novica, saj bo občane bližnjih vasi osvobodila motečega piskanja, ki je povezano s čiščenjem peči na kurilno olje, ter bo hkrati zmanjšala emisije, ki so odvisne od delovanja kurilne naprave. S temi in drugimi novostmi so se seznanili udeleženci dneva odprtih vrat, ki ga je vodstvo družbe Kemica včeraj priredilo v sodelovanju s sovodenjsko upravo. Na vabilo se je odzvalo kar nekaj ljudi, predvsem domačinov, za katere je sobivanje s tovarno, ki se nahaja v bližini njihovih hiš, že leta vir nevšečnosti in tudi skrbi. Da so te odveč, je poudaril poverjeni upravitelj družbe Gerardo Di Napoli, po katerem Kemica zelo pozorno spoštuje okolj-ske in varnostne predpise. Pojasnil je, da je delniška družba, ki je del nemške skupine Poli Tape, prevzela tovarno v Rupi leta 2009, od takrat pa je za razne izboljšave vanjo vložila preko milijon evrov. Družba je uspešna - lani so zabeležili 5-odstotno rast, letos naj bi presegla 10 odstotkov - in prodaja svoje proizvode po vsem svetu. Zaposlenih je trenutno 29, v prihodnje pa bi se lahko to število še povišalo, kar v teh kriznih časih zveni skoraj neverjetno. »Pobudo občine, da bi priredili dan odprtih vrat, smo z veseljem sprejeli, zato da bi javnosti lahko pokazali, kaj sploh tukaj proizvajamo,« je povedal Di Napoli, ki je skupaj z inženirjem Filippom Turatijem, odgovornim za varnost Francom Agliarolom in drugimi uslužbenci pospremil obiskovalce na ogled tovarne. Udeleženci pobude so ugotovili, da je ime Kemi-ca precej zavajajoče. V tovarni namreč ne izdelujejo kemičnih snovi, ampak pvc lepilni trak za grafični in oglaševalski sektor. »Zanj potrebujemo silikonski papir in pvc folijo, med katerima je lepilo. Teh prvin ne proizvajamo v Rupi, tu jih enostavno združimo v zvitke. Lepilo, ki ga uporabljamo, je neke vrste "vinavil", razredčen z vodo,« so povedali predstavniki tovarne, po katerih med sušenjem razredčenega lepila nastaja para, ki uhaja skozi dimnike, kjer so merilne naprave za preverjanje koncentracije škodljivih snovi. Le-te so prilagodili pred dvema letoma, ko je goriško sodišče zaradi tehničnih pomanjkljivosti zaseglo tovarno. Predstavniki družbe so poudarili, da izpušča tovarna v ozračje samo paro in dim kurilne naprave, drugih izpustov ali odplak, ki bi nastajale med proizvodnjo, ni. »Ko tovarno čistimo, shranimo odplake v posebne posode, ki jih nato odpelje specializirano podjetje,« so pojasnili. Ob izpustih je obiskovalce zanimal tudi problem zvočnega onesnaževanja. Piskanje, ki ga je slišati vsake tri ure in traja nekaj sekund, je povezano s čiščenjem kurilne peči. Sirena ponoči praviloma ne deluje: v nočnem času zapiska le po izpadih elektrike, so pojasnili predstavniki Ke-mice. »Ta problem bo odpravljen s priključitvijo na plinsko omrežje, na katero čakamo že poldrugo leto,« je povedal Di Napo-li, županja Alenka Florenin pa je pojasnila, da za zamude ni kriva občina, ampak upravitelj omrežja. Kemica bo zaradi omejitev novega občinskega akustičnega načrta morala namestiti tudi pregrade za zmanjšanje hrupa, ki nastaja med proizvodnjo. Le-ta poteka 24 ur dnevno, od ponedeljka do sobote zjutraj. »Tudi za pregrade bi že poskrbeli, a čakamo na dovoljenje krajinske komisije. Birokracija je v Italiji res zelo velika ovira,« je poudaril Di Napoli. Po besedah Floreninove je uprava dan odprtih vrat predlagala, ker se zaveda ne- Včerajšnji dan odprtih vrat v tovarni Kemica bumbaca lahkega sobivanja med tovarno in občani. »Informiranje in dialog sta za reševanje težav nujna. Zatiskanje oči ne pomaga: tovarna, ki ima žal "nesrečno" lego, ima pravico obratovati, ker spoštuje zakonska do- ločila, po drugi strani pa imajo občani pravico do čim boljših življenjskih pogojev. Zato nameravamo na poti iskanja skupnega jezika nadaljevati,« je povedala Floreninova, ob kateri sta udeležence nagovorili tudi po- krajinski odbornici Ilaria Cecot in Vesna Tomsič. Slednja je spomnila na pomen okolju prijaznejšega gospodarstva in inovacij, za katere so podjetjem na voljo tudi evropska sredstva v okviru programa Horizon. (Ale) rupa-peč - Domačini na dnevu odprtih vrat Ostajajo zaskrbljeni Robert Marušič: »Iz dimnika uhaja dražeč dim: poleti ne moremo odpirati oken« Prebivalci Rupe in Peči, ki živijo v bližini tovarne Kemi-ca, ostajajo zaskrbljeni. Ob robu včerajšnjega dneva odprtih vrat so novinarjem povedali, da kljub vsem informacijam in zagotovilom, ki so jih prejeli, niso zadovoljni, saj se bojijo, da bi lahko dim tovarne Kemica škodil njihovemu zdravju. Nekateri izmed njih so se tudi spustili v dokaj »vročo« izmenjavo mnenj s poverjenim upraviteljem tovarne Gerardom Di Napolijem, ki je zatrjeval, da tovarna uporablja skoraj izključno snovi na vodni osnovi in da je zato zaskrbljenost neutemeljena. »Ničesar si ne izmišljamo, saj nismo nori. Z domače terase sem fotografiral dim, ki se dviga proti hišam. Gre za dražeč dim, ki povzroča solzenje oči in vnetje grla. Poleti zaradi tega sploh ne moremo odpirati oken,« je povedal Robert Ma-rušič in nadaljeval: »Vodstva tovarne ne krivim, da proizvaja škodljive snovi; rad bi le vedel, ali ta dim škodi zdravju.« Dim, ki najbolj skrbi prebivalce Rupe in Peči, je po vsej verjetnosti tisti, ki nastaja pri delovanju kurilne naprave. Priključitev na plinsko omrežje bi morala ta problem omiliti, kljub temu pa ostaja dejstvo, da so tovarno pred desetletji zgradili na območju, ki ni najbolj posrečeno. Domačini so verjetno tudi pod vtisom dogodkov iz bolj oddaljene preteklosti, ko so - tako pripovedujejo - na njivah v bližini tovarne rumeneli listi posejanih rastlin. Zaradi zračnega onesnaževanja in nezakonitega ravnanja z nevarnimi odpadki se bo moral aprila pred sodiščem skupaj z dvema uslužbencema agencije ARPA in dvema načrtovalcema zagovarjati tudi bivši pravni zastopnik podjetja Kemica d.o.o. Walter Mohren, ki je vodil tovarno v Rupi pred nastopom družbe Kemica d.d. »Mi smo tovarno prevzeli leta 2009 in ne moremo odgovarjati za to, kar se je dogajalo nekoč. Lahko pa zagotovim, da danes spoštujemo predpise,« je o tem povedal Gerardo Di Napoli. (Ale) Kulturni center Lojze Bratuž ■ '■' p■ Gorenjski Muzej — Mohorjeva Celovec Vljudno vabijo na odprtje razstave VROČE SLEDI HLADNE VOJNE Prehod Slovencev čez železno zaveso 1945-1991 Razstavo bo predstavil zgodovinar Jože Dežman Glasbeni poklon MoPZ Chorus 97 Recitacija; Paul Eluard - Svoboda Skupina mladih KD Stanko Vuk Kulturni center Lojze Bratuž Petek, 28. februarja 2014, ob 18. uri Ob 17. uri bo v komorni dvorani projekdja dokumentarca Vroče sledi hladne vojne / TRST Nedelja, 23. februarja 2014 APrimorski ~ dnevnik 9 gorica Ruth Beckermann Štiriindvajset ekranov za sodobne nomade V prihodnjih dneh se vrača v medregijski prostor med Slovenijo in Italijo monografski festival »Nagrada Darko Bratina. Poklon viziji«. Kinoatelje od leta 1998 v spomin na svojega ustanovitelja podeljuje nagrado vizualnim ustvarjalcem, ki svoje estetske vrednote dopolnjujejo s posebno pozornostjo do zgodovinskega in družbenega okolja ter se zavzemajo za medkulturno komunikacijo. Letošnjo nagrado prejme vsestranska avstrijska ustvarjalka Ruth Beckermann, avtorica številnih dokumentarnih filmov, knjižnih izdaj in av-diovizualnih instalacij. Rdeča nit njenih del je odnos med individualnim in kolektivnim spominom, ki zrcali vprašanje večkulturne evropske identitete. Odlikuje jo poglobljeno raziskovanje družbe, tako kolektivnih idej (ameriški sen) kot tudi zgodovine in običajev judovske entitete, kateri tudi sama pripada. Podelitev nagrade bo v četrtek, 27. februarja, v Gorici, kjer se bo čez dan odvijala strokovna delavnica pod mentorstvom Ruth Beckermann z gostujočimi predavatelji. V uvodu bo Hans Kitzmul-ler, germanist in pisatelj, spregovoril o več-kulturni Gorici in sledeh avstrijske in judovske kulture na tem prostoru. Soustanoviteljica in programska direktorica dunajskega Sixpackfilma bo predstavila dobre prakse promocije avstrijskega avtorskega filma. Goriški program se bo zaključil z odprtjem avdiovizualne instalacije Europamemoria ob 18.30 v Trgovskem domu. Štiriindvajset obrazov na štiriindvajsetih ekranih, razseljenci, sodobni nomadi, potepuhi, ki so se naselili v Evropi. Instalacija govori o migracijah, ki so zaznamovale evropsko zgodovino zadnjega stoletja. Europamemoria je bila pre-mierno postavljena v Gradcu ob praznovanju evropske kulturne prestolnice leta 2003, od tam je potovala na Dunaj in v Pariz. V Gorici bo na ogled do 28. marca. Monografski festival se sicer začenja v sredo, 26. februarja, s projekcijo filma Papirnati most ob 20.30 v gledališču Miela v Trstu. Film, ki zariše avtoričino družinsko zgodovino in nas obenem popelje po kolektivnem spominu, povezanim z judovsko kulturo Srednje Evrope, bo predstavljen tudi publiki v Ljubljani, v nedeljo, 2. marca, ob 18. uri v Slovenski kinoteki. Avtorica bo v soboto, 1. marca, ob 20.30 v Izoli predstavila svoj predzadnji film Ameriška potovanja, v katerem raziskuje fenomen »ameriških sanj«. Med seboj zelo različni kraji in njihovi prebivalci povedejo avtorico in kasneje publiko na asociativno potovanje po Združenih državah Amerike takoj po izvolitvi predsednika Obame. Film Ameriška potovanja, opremljen z italijanskimi podnapisi, bo v petek na ogled tudi v Vidmu. Kinoatelje razvija monografski festival v sodelovanju s številnimi filmskimi in kulturnimi inštitucijami medregij-skega prostora. Prireditev so finančno podprli dežela Furlanija Julijska krajina, Fundacija Goriške hranilnice, mestna občina Nova Gorica, goriška pokrajina, Slovenski filmski center, Banca di Civi-dale-Kmečka Banka in družba KB1909. Celotna prireditev bo potekala v slovenščini in italijanščini. Na vse dogodke je vstop prost. 10 Nedelja, 23. februarja 2014 GORIŠKI PROSTOR / foljan-tržič - Finančna straža ovadila dva goljufa Stranke opeharila za 800.000 evrov D.C. se je izdajal za zavarovalniškega agenta in finančnega posrednika, Tržičan pa se je pretvarjal, da je kreditni svetovalec gorica - Karabinjerji prijavili moškega Skrival hašiš 39-letnemu Italijanu z bivališčem v Sloveniji so zasegli 60 gramov mamila Nezakonito sta si prilastila zelo visoke vsote denarja, še najhuje pa je, da sta za nos vlekla in oškodovala ljudi, ki so bili v stiski. Goriško poveljstvo finančne straže je ovadilo moška iz goriške pokrajine, ki sta se izdajala, da sta finančna izvedenca, medtem ko sta bila v resnici le navadna goljufa. Prvi malopridnež, ki živi v občini Foljan-Redipulja, si je protizakonito prilastil približno 800.000 evrov. Najmanj 25 ljudi je prepričal, da je finančni posrednik, čeprav ni bil nikoli vpisan v uradni register. Svojim strankam je lažni »broker« svetoval različne naložbe, denar, ki so mu ga investitorji izročili, pa je spravljal v žep. Ogoljufan-cem, ki so bili prepričani, da so lastniki delnic, nepremičnin, ipd. je izdajal tudi dokumentacijo in potrdila, ki niso seveda imela nikakršne vrednosti. D.C. pa se ni samo pretvarjal, da je finančni posrednik. Številnim ljudem se je namreč predstavil kot zavarovalniški agent, čeprav njegovega imena finančni stražniki niso zasledili v registru zavarovalniških posrednikov. Ljudem, ki jih je zavedel, je prodajal lažna zavarovanja različnih zavarovalnic, po podpisu pogodbe pa je vse premije obdržal zase. Podobno goljufijo si je zamislil tudi Tržičan P.A., ki ga je finančna straža prijavila na prostosti zaradi goljufije v obtežilnih okoliščinah, saj je izvajal poklic kreditnega svetovalca, čeprav ni imel potrebnih dovoljenj. Skupaj z dvema pajdašema, ki so ju finančni stražniki prav tako ovadili, je ljudem ponujal in svetoval zelo ugodna posojila. Žrtve so goljufi izbirali med ljudmi v hudi finančni ali socialni stiski, ki so v številnih primerih nasedli. Ko so jim izročili gotovino, ki naj bi služila za sprožitev postopka kreditiranja, so goljufi preprosto izginili. Zaseženi hašiš gorica Prijeli vinjena vandala Stanovalci goriškega mestnega središča so v petek pod noč poklicali interventno številko 113, potem ko na ulici opazili tri mlade vandale. Na kraj je prihitela patrulja letečega oddelka, ki je prijela dva izmed vandalov; 23-letni A.G. in 22-letni T.C.D. (oba sta italijanska državljana) sta pijana sedela pred cerkvijo sv. Ignacija. S pomočjo videokamer so policisti ugotovili, da sta dvaindvajsetletnik in triindvajsetletnik skupaj s še z enim mladeničem poškodovala več avtomobilov in pobrala eno kolo z dvorišča stanovanjskega bloka. Policisti so mladeniča prijavili zaradi povzročitve škode in kraje ter ju oglobili zaradi pijanosti. štarancan - Tatovi spet na delu Z dvorišča ukradli izvenkrmni motor V Štarancanu je spet prišlo do kraje izvenkrmnega motorja z dvorišča ene izmed tamkajšnjih hiš. Tokrat so se tatovi v noči s petka na soboto odpravili v Ulico Antonio De Curtis, kjer so z dvorišča hiše Vladimirja Dejusta ukradli iz-venkrmni motor čolna, ki je med zimo na suhem. Dejust, ki je po poklicu policist, pojasnjuje, da je doživel že dve kraji. »Prvič so mi motor ukradli s čolna, ki je bil zasidran ob privezu, zdaj so svoje delo opravili celo na dvorišču za hišo,« poudarja Dejust in opozarja, da so tatovi pravi izvedenci za izvenkrmne motorje. S čolna so ga odstranili v nekaj minutah, nato pa zbežali neznano kam. Dejusta so oškodovali za nekaj tisoč evrov, še bolj pa ga jezi to, da nisi več varen niti na svojem domu. Tatovi so januarja ukradli še en iz-venkrmni motor v Ulici Vidussa v Šta-rancanu, kjer so ga ravno tako pobrali s čolna, ki je med zimo na dvorišču tamkajšnje hiše. V začetku februarja so motor na isti način ukradli še v Dobji, kar sedem pa so jih januarja odpeljali iz nav-tičnega središča Falconmariner v Tržiču. Ukradeni motorji so vredni dvajset tisoč evrov; da so jih lahko naložili na kombi, so tatovi porušili celo nekaj metrov zidu med dvoriščem trgovine in parkiriščem marketa Lidl. Goriški karabinjerji so v minulih dneh vložili ovadbo zoper 39-let-nega italijanskega državljana z bivališčem v Sloveniji, ki je v osebnem avtomobilu prevažal večjo količino hašiša. Moškega so karabinjerji ustavili med nadziranjem prometa v bližini mejnega prehoda pri Štandrežu. A.D., ki se je z avtomobilom znamke Škoda felicia peljal proti Sloveniji, je karabinjerjem izročil vozniško in prometno dovoljenje. Karabinjerji so ugotovili, da sta bila dokumenta veljavna, vendar jim ni ušlo, da je bil moški zelo živčen. Odločili so se za temeljitejšo kontrolo, pri čemer so kmalu ugotovili, da so 39-letnega A.D. v preteklosti že prijavili zaradi kaznivih dejanj, povezanih s prepovedanimi drogami. Moškega so zato odpeljali na sedež poveljstva na Verdijevem korzu, kjer so mu zasegli šest ploščic hašiša. Zaseženo mamilo je skupno tehtalo 60 gramov. Moškega, ki ostaja na prostosti, so prijavili goriškemu sodišču. Proslava in kurentovanje Prosvetno društvo Štandrež, kulturno društvo Stanko Vuk Miren-Orehovlje in društvo Zarja Bilje prirejajo proslavo ob kulturnem prazniku z naslovom »Tje bomo našli pot...«, ki bo danes, 23. februarja ob 17. uri v župnijskem domu Anton Gregorčič v Štandrežu. Slavnostna govornica bo direktorica Goriške knjižnice Irena Škvarč. Po proslavi bo na trgu pred cerkvijo kurentovanje s Ptujskimi kurenti. Zasegli lesne pelete Uslužbenci goriškega carinskega urada so v Tržiču zasegli 1610 vreč lesnih peletov, vrednih 3700 evrov. Na vrečah s peletom je pisalo, da so prihajali iz Hrvaške, v resnici pa so jih proizvedli v Bosni-Herce-govini. Predstavnika podjetja, ki je pelete vložil, so prijavili zaradi kršenja določil o izvoru blaga. Proizvodnje selijo v Belluno Na petkovem srečanju na deželi so predstavniki vodstva ronške tovarne Detroit potrdili, da namerava družba De Rigo Refrigeration proizvodnje seliti v Belluno. Hkrati so se obvezali, da bodo poiskali kupca za ronški obrat. Spričo tovrstne napovedi so delavci in sindikalisti upravičeno nezadovoljni, zato pa pozivajo deželo, naj tudi sama pritisne na podjetje De Rigo, da bo res držalo dano besedo. V petek so se na deželi dogovorili tudi za podpis solidarnostne pogodbe, ki bo veljala do konca leta, hkrati bodo imeli delavci tudi možnost, da se prostovoljno odločijo za mobilnost. Expomego še danes Na goriškem sejemskem razstavišču je še danes med 10. in 20. uro mogoče obiskati vzorčni sejem Expomego; hala, v kateri ponujajo golaž po raznih receptih, je odprta do 22. ure. Obnovili županstvo v Foljanu V Foljanu so včeraj predali namenu obnovljeno županstvo. Prenovitvena dela so stala 1.042.000 evrov, začela so se pred dvema letoma. Poslopje, v katerem domuje županstvu, so zgradili leta 1905, več let je bila v njem osnovna šola Filippo Corridoni. gorica - Jutri v Feiglovi knjižnici Po lisjaku in goski pravljična urica z dijaki Mladinska soba goriške Fei-glove knjižnice je bila tudi v ponedeljek, 10. februarja, polna razigranih otrok. Čeprav zelo majhni, so Martini Šolc glasno povedali, kako je potekala pravljica na prejšnjih uricah in z zanimanjem sledili razpletu zgodbe o lisjaku in prebrisani goski, ki mu je srečno pobegnila. Tokrat je goska povedala pravljico Moj dežnik je lahko balon. Skupaj z Martino so ob zaključku pripovedi malčki narisali in pobarvali pisane klobuke ter se veselo igrali. Radovedno in zavzeto so brskali po policah in si izposo- dili izbrane knjige, da jih doma pridno preberejo. Jutri ob 18. uri si bodo lahko ogledali lutkovno igrico z naslovom Neke zimske noči. Nastopali bodo dijaki humanističnega liceja s slovenskim učnim jezikom Simona Gregorčiča Giovanna Iacu-min, Alessia Zavadlav, Matteo De Rose, Ilaria Medvedich in Jasmin Butkovič. Lutke in scenografijo so izdelali dijaki, ki so v prejšnjih dneh že uspešno nastopili na osnovni šoli Peter Butkovič Domen v Sovodnjah, kjer so navdušili vse navzoče učence. gorica - V torek bo skupščina članic Slovika Dosežki in težave »Kljub težjim splošnim pogojem poslovanja smo izvedli vse načrtovane dejavnosti, čeprav so bile nekatere okrnjene« V goriškem KB Centru bo v torek, 25. februarja, skupščina članic Slovenskega izobraževalnega konzorcija, med katerimi so organizacije Slovencev v Italiji, podjetja in visokošolske institucije iz Slovenije, in sicer Univerza v Novi Gorici, Univerza na Primorskem, Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani, Gea College, IEDC-Po-slovna šola Bled. »Naloga skupščine je, da odobri bilanco za preteklo leto, se seznani z delovanjem in poda osnovne smernice za nadaljnji razvoj konzorcija,« pojasnjuje znanstvena direktorica Slovika Matejka Grgčič in pojasnjuje, da so lani kljub težjim splošnim pogojem poslovanja izvedli vse načrtovane dejavnosti, čeprav so bile nekatere okrnjene. Poseben poudarek so dali razvoju mladih kadrov, od dijakov do študentov, za katere potekajo izobraževalni programi v sodelovanju s šolami, univerzami ter obema slovenskim Dijaškima domovoma v Italiji. Posebno pozornost so namenili tudi Multidisciplinarnemu programu, ki je namenjen univerzitetnim študentom, znotraj tega programa so priredili kakih petnajst predavanj in delavnic, poleg tega pa še oglede podjetij in delovno prakso; mladim so ponudili tudi možnost obiskovanja mednarodnih poletnih šol. »Drugi pomemben segment Slovikove dejavnosti je "jezik": zaradi specifike okolja, v katerem živimo, in skupnosti, kateri pripadamo, so vse dejavnosti povezane s spodbujanjem potrebe po rabi slovenskega jezika v vsakodnevnih sporazumevalnih okoliščinah,« poudarja Grgičeva in nadaljuje: »To področje zavzema kar dober del naše dejavnosti, vanj vlagamo veliko organizacijskih energij in znanj; zavedamo se namreč, da se sposobnost rabe slovenskega jezika v tako specifičnem okolju, kot je naše, ne razvija Matejka Grgič na podlagi nekega občega navdušenja, ampak s strokovnostjo, res- je Matejka Grgič. nostjo in profesionalno doslednostjo.« Tretji segment delovanja je kadrovsko svetovanje. »To dejavnost šele razvijamo, vendar smo izvedli že nekaj projektov pri pomembnih podjetjih, ki so člani našega konzorcija; gre za vzpostavitev sistema upravljanja s človeškimi viri, ki je sicer v svetu že močno uveljavljen, pri nas pa bolj redek. Na pomen dobrega upravljanja s človeškimi viri želimo opozoriti tudi študente: lani smo zanje v sodelovanju s Pedagoško fakulteto Univerze na Primorskem izvedli tri predavanja dr. Sare Brezigar z naslovom Sodobna kadorvska služba,« pravi Grgičeva in pojasnjuje, da pri vseh teh dejavnostih sodelujejo z zunanjimi svetovalci, ki so strokovnjaki za posamezna področja in k nam prinašajo nova znanja in izkušnje iz mednarodnega okolja. »Kot partnerji in izvajalci sodelujemo tudi pri evropskih in drugih projektih, trenutno na primer pri projektu Nuvolak, katerega vodilni partner je Fakulteta za management Univerze na Primorskem,« pravi Grgičeva in priznava, da imajo na Sloviku veliko uspehov in razvejano dejavnost, po drugi pa tudi nekaj težav. »Financiranja iz javnih virov, ki naj bi zagotavljala kontinuirano dejavnost na deficitarnih področjih - torej na tistih področjih, ki niso "tržna', kot so delo z dijaki in študenti, dejavnosti za širšo javnost, promocija slovenskega jezika, so absolutno neprimerna in nezadostna. Lani smo s tega naslova tako prejeli skupaj 15.500 evrov. Zaradi prenizkih dotacij smo se morali odpovedati izvedbi tečaja za kadre slovenskih ustanov v Italiji (uspešno smo ga izvedli ga v letih 2011 in 2012) in foruma s predstavitvijo slovenskih univerz zamejskim dijakom in študentom (forum smo izvedli v letih 2011 in 2012, v sodelovanju z Generalnim konzulatom Republike Slovenije v Trstu),« zaključu- / GORIŠKI PROSTOR Nedelja, 23. februarja 2014 1 1 gorica - Jutri v centru Bratuž Parole, parole Briljantno komedijo postavlja na odre Gledališče Koper Ljubezenski trikotnik, sredozemski temperament, kabaretne poteze in zimzelene sanremske uspešnice so sestavine briljantne komedije, ki bo jutri dopolnila program gostujočih predstav goriškega abonmaja Slovenskega stalnega gledališča. »Parole, parole ali Ni bila peta, bila je deveta« je komedija o nenavadnih premenah sovraštva in ljubezni, v kateri si samoljubna in nesrečno poročena tovarnarjeva žena Eva prizadeva vzpostaviti ljubezensko zvezo z moškim, Brunom, ki ga po naključnem in nič kaj prijetnem srečanju potisne najprej v ječo in nato v norišnico le zato, da sama sebi reši kožo. Ko se nesrečnik - po njeni zaslugi obdol-žen, da je zakrivil hudo prometno nesrečo - večno zasledujoče in ljubezenskih izlivov polne Eve že skorajda otrese, tudi sam spozna, da se je vanjo zaljubil. Toda ker je Eva poročena in ju na poti do popolne sreče loči le še dobrodušni in simpatični Evin mož Mario, se Eva odloči, da se ga je treba radikalno znebiti. Komedijo je podpisal italijanski komediograf Aldo Nicolaj, režijo uprizoritve Gledališča Koper pa Jaka Ivanc, ki je zgodbo postavil v milje zlate dobe italijanske popevke. V predstavi igrajo Igor Stamulak, Lara Jankovič in Rok Matek. Pianist je Davor Herceg. Predstava bo v Kulturnem centru Lojze Bratuž s pričekom ob 20.30 in bo opremljena z italijanskimi nadnapisi. Abonenti in obiskovalci iz goriške pokrajine bodo kot običajno lahko izkoristili brezplačni avtobus, ki bo odpeljal ob 19.30 iz Doberdoba. Naslednje postaje bodo Tržič (19.45), Štivan (19.50), Jamlje (20.05) in Gabrje (20.15). CI3 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI PROVVIDENTI, Ul. Oberdan 3, tel. 0481-531972. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU LUZZIDAVERIO, Ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170. DEŽURNA LEKARNA V MOŠU MORETTI, Ul. Olivers 70, tel. 048180270. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. NICOLO', Ul. I Maggio 92, tel. 0481790338. DEŽURNA LEKARNA V RONKAH ROMJAN (ALLA STAZIONE), Drevored Garibaldi 3, tel. 0481-777446. À Gledališče GLEDALIŠKA REVIJA »A TEATRO CON LARMONIA«: danes, 23. februarja, ob 16. uri v gledališču Sv. Nikolaja v Ul. 1. maja 84 v Tržiču »Trie-ste, un omo, una guera«, nastopa skupina Ex allievi del Toti iz Trsta. V GLEDALIŠČU VERDI v Gorici: 24. februarja, ob 20.45 koncert organista Camerona Carpenterja; informacije pri blagajni (tel. 0481-383601). V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V TRŽIČU: 24. februarja ob 20.45 iz niza »'900&oltre« igrajo klarinetist Ales- Parole, parole doberdob Pri Jezeru ob dnevu žena skeč in razstava Pri kulturnem društvu Jezero v Doberdobu so pred časom izpeljali občni zbor; na njem je bil izvoljen nov odbor, ki ga sestavljajo predsednica Zulejka Devetak, podpredsednica Magda Prinčič ter odbornici Katja Frandolič, ki je tudi predsednica ženskega pevskega zbora Jezero, in Barbara Jelen. V nadzornem odboru pa so po novem Luisa Gergolet, Janko Gergolet in Viljem Gergolet. Januarja je ženski pevski zbor priredil koncert v domači cerkvi, nastopila sta moški pevski zbor Sabo-tin iz Štmavra in otroški pevski zbor Fran Venturini od Domja. V nabito polni cerkvi so ljudje uživali ob slovenskih in tujih melodijah. 25. januarja je bil na društvenem sedežu dan včlanjevanja, na katerem so gostili skupino žensk iz Štandreža s ske-čem, ki je v hecnem načinu obravnaval Alzheimerjevo bolezen. V soboto, 15. marca, ob 20. uri pa na društvenem sedežu prirejajo praznovanje ob dnevu žena. Nastopili bosta Tatjana in Valentina iz Boljunca s ske-čem. Ne bo manjkalo glasbe, po večerji bo tombola. V zgornjih prostorih bo na ogled razstava ročnih del šestih domačink. sandro Carbonare, violinistka Elisa Eleonora Papandrea, pianist Monal-do Braconi, recitira igralec Paolo Bu-glioni; informacije in predprodaja vstopnic pri blagajni gledališča v Tržiču (tel. 0481-494664). V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU NOVA GORICA: 24. februarja ob 20. uri »Kdor sam do večera potuje skoz svet (Simon Gregorčič)« v režiji Nede R. Bric; informacije na blagajna.sng@siol.net in po tel. 003865-3352247. U Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 14.30 - 16.15 -18.10 »The Lego Movie«; 20.00 - 22.15 »Monuments Men«. Dvorana 2: 15.30 - 17.45 - 20.15 -22.15 »Sotto una buona stella«. Dvorana 3: 15.45 »Monuments Men«; 18.00 - 21.00 »12 anni schiavo«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 14.45 - 16.30 -18.20 »The Lego Movie«; 20.15 - 22.10 »Sotto una buona stella«. Dvorana 2: 15.00 - 18.00 - 21.00 »12 anni schiavo«. Dvorana 3: 15.30 - 17.30 »Sotto una buona stella«; 20.20 »The Lego Mo-vie« (digital 3D); 22.15 »Storia d'in-verno«. jazbine - Danes čezmejna prireditev Kultura brez meja Po odprtju dveh razstav prepletanje pesmi, glasbe in plesa - Pobudniki prireditve so občinske uprave petih briških občin »Da bi izgovorjeno bilo poslušano, poslušano dojeto, dojeto sprejeto, sprejeto zadržano, zadržano obdržano in obdržano vgrajeno v naše vedenje, mora biti sporočilo izgovorjeno z ljubeznijo«. Ta pomenljiva misel je v dvojezični obliki natisnjena na vabilih, ki so bila te dni razposlana na vse strani in se nanašajo na čezmejno prireditev Kultura brez meja. Le-ta bo potekala danes, 23. februarja, na dveh lokacijah: najprej bo ob 15. uri na Bukovju v Šte-verjanu odprtje fotografske razstave Vasje Lebana iz Vitovelj v Vipavski dolini, ob 16.30 uri pa odprtje likovne in fotorazstave v kleti kmetije Gradisc'iuta na Jazbinah. Fotorazstavi bo pripravil fotoklub Skupina75, likovni prikaz pa Društvo likovnih ustvarjalcev Dablo iz Šmartnega v Brdih. Pol ure kasneje, ob 17. uri, se bo v omenjeni kleti pričel osrednji del kulturnega popoldneva. S spletom klepeta, pogovorov, odkrivanj, spoznavanj, ki povezujejo srca preko meja, bodo na prizorišče stopili mešani pevski zbori Mirko Špacapan iz Pod-gore, F.B. Sedej iz Števerjana, Ludvik Zorzut iz Medane, Rado Simoniti z Dobrovega in Coral Lucinis iz Ločni-ka. Glasbeni utrinek prireditvi bodo prispevali učenci slovenskega centra za glasbeno vzgojo Emil Komel iz Gori- ce, glasbene šole Pro muzika Dobrovo in pihalni orkester Brda. Za prijetno vzdušje bo poskrbel glasbeni ansambel Briški kvintet ter pevci-solisti in plesalci Martina Kocina, Nikolaj Pintar, Mirjam Špacapan, Rosana Volk in Monika Zajšek. Napovedovala bo Mai-rim Cheber, medtem ko je bila režija prireditve zaupana mladi Jasmin Kovic iz Števerjana. Omeniti velja, da gre za prireditev, ki je lani doživela krsto izvedbo v zadružni kleti na Dobrovem, pobudniki pa so občinske uprave petih sosednjih občin - Brda, Števerjan, Gorica, Krmin in Dolenje. ' /'.O Pokrajinska predsednica d^ ZSKD za Goriško sklicuje 7. pokrajinski svet vTumovi dvorani KB Centra, Korzo Verdi 51, Gorica v nedeljo, 9. marca 2014 ob 8. uri v prvem sklicu in v ponedeljek, 10. marca 2014 19.30 v drugem sklicu NOV URNIK TAJNIŠTVA PRIMORSKEGA DNEVNIKA V GORICI Dvorana 4: 15.15 »Belle & Sebastien«; 17.10 - 19.50 - 22.10 »Monuments Men«. Dvorana 5: 15.45 »The Lego Movie« (digital 3D); 17.50 - 20.00 - 22.00 »Pompei«. JUTRI V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 16.15 - 18.10 »The Lego Movie«; 20.15 - 22.15 »Sot-to una buona stella«. Dvorana 2: 18.00 - 21.00 »12 anni schiavo«. Dvorana 3: »Kinemax dAutore« 17.30 - 20.30 »Arrugas«. JUTRI V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 16.30 - 18.20 »The Lego Movie«; 20.15 - 22.10 »Sot-to una buona stella«. Dvorana 2: 18.00 - 21.00 »12 anni schiavo«. Dvorana 3: 17.30 »Sotto una buona stella«; 20.20 »The Lego Movie« (digital 3D); 22.15 »Storia d'inverno«. Dvorana 4: 17.10 - 19.50 - 22.10 »Monuments Men«. Dvorana 5: »Kinemax dAutore« 17.45 - 20.00 - 22.00 »La mia classe«. S Izleti V NARAVNEM REZERVATU OTOKA CONA bodo danes, 23. februarja, med 10. in 15. uro vodiči družbe Rogos vodili dva ogleda v odkrivanju zanimivosti in navad sivih in beločelih gosi, kreheljcev in vseh drugih vrst, ki so otok Cona izbrale kot zimsko zatočišče; mesta so omejena, obvezna prijava po tel. 333-4056800 ali info-rogos@gmail.com. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV ZA GORIŠKO za Goriško sporoča udeležencem izleta v hrvaško Istro, da bo v soboto, 8. marca, odpeljal avtobus št. 1 ob 6.45 iz Gorice s trga Medaglie d'oro/z Goriščka, nato s postanki pri vagi, v Podgori pri telovadnici, v Štandrežu pri lekarni in na Pilošču. Avtobus št. 2 bo odpeljal ob 6.45 iz Štandreža s Pilošča, nato s postanki v Sovodnjah pri lekarni in cerkvi, na Poljanah, v Doberdobu, Jam-ljah in Štivanu. Udeleženci morajo imeti veljaven osebni dokument. Organizatorji priporočajo točnost. Društvo obenem sporoča, da je za izlet še nekaj razpoložljivih mest. Vpisujejo po tel. 0481-882183 (Dragica V.), 048120801 (Sonja K.), 0481-884156 (Andrej F.), 347-1042156 (Rozina F.). □ Obvestila morjem in Sočo«. Tatjana Rojc bo predstavila dela pisatelja in esejista Alojza Rebule, uvodne besede bo podala Rudica Požar Manfredini ob glasbeni spremljavi Eduarda Zottija. AŠKD KREMENJAK in vaška skupnost vabita na pustni ples s Štefanom in Ivano v torek, 4. marca, ob 21. uri v večnamenskem centru v Jamljah, Prvomajska ulica 20. 0 Mali oglasi IŠČEM DELO v gostinskem sektorju; dolgoletna izkušnja kot upraviteljica in kuharica. Tel. 333-7168949. KRUT obvešča, da se začenja spomladanski ciklus skupinske vadbe in plavanja v termalnih bazenih v Gradežu. Ponudba vključuje vodeno vadbo v bazenu, avtobusni prevoz in spremstvo. Datumi: ob torkih 11., 18., 25. marec; 1., 8., 15., 22., 29. april; 6., 13., 20., 27. maj. Vabljeni stalni in novi člani, vpisovanje v goriški pisarni na Kor-zu Verdi 54 vsak torek od 9. do 12. ure ali po tel.0481-530927. ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE sporoča, da bo redni letni občni zbor v torek, 25. februarja, ob 12. uri v prvem in ob 20. uri v drugem sklicu v sejni sobi Kulturnega centra Lojze Bratuž v Gorici. 0 Prireditve KULTURNO DRUŠTVO KRAS DOL-POLJANE prireja danes, 23. februarja, ob 18.30 projekcijo filma o bratih Rusjan na sedežu društva na Palkišču. FORUM GORIZIA GORICA GURIZA vabi v torek, 25. februarja, ob 18. uri na sedež v Ul. Ascoli v Gorici na predstavitev publikacije zgodovinarja Roberta Spazzalija z naslovom »Pola operaia (1856-1947)«. OKROGLA MIZA O ŠPORTU V ZAMEJSTVU »Kam pluje naš šport« bo v sredo, 26. februarja, ob 18.30 v Kulturnem domu v Gorici. Sodelovala bosta profesorja Andrej Vremec in Ivan Peterlin, predsednik ZSŠDI-ja, povezoval bo Albert Voncina. KINOATELJE vabi na otvoritev audio-vizualne inštalacije in podelitev nagrade »Darko Bratina. Poklon viziji« dokumentaristki Ruth Beckermann v četrtek, 27. februarja, ob 18.30 v Trgovskem domu v Gorici. SKUPNOST DRUŽIN SONČNICA -PREDAVANJA 2014 v domu Franc Močnik v Svetoivanski Ul. v Gorici (ob cerkvi sv. Ivana) ob 20. uri: 27. februarja Helena Jeriček Klanšček in Drago Klanšček »Postenje duše in telesa: zakaj in kako?«. DRUŠTVI JADRO IN TRŽIČ TER ZDRUŽENJE STARŠEV ROMJAN vabijo v petek, 28. februarja, ob 18.30 v občinsko knjižnico v Tržiču na večer slovenske kulture »Med Krasom, Prispevki V spomin na dragega Maria Perica namesto cvetja na grob darujejo Lina Peric in družine Lavrenčič, Croselli, Cej in Radetti 170 evrov za vzdrževanje spomenika v Dolu. Namesto cvetja na grob Maria Perica darujeta Renata in Jožko 50 evrov za sekcijo VZPI-ANPI Dol-Jamlje. Pogrebi JUTRI NA PEČI: 14.00, Jožef (Pepi) La-vrenčič (iz goriške splošne bolnišnice ob 13.45) v cerkvi in na pokopališču. JUTRI V RONKAH: 11.00, Alice Budai vd. Troiano s pokopališča v cerkev Marije Matere Cerkve in na pokopališče. Drage bralke in bralci! Zamisel, ki se je pred nekaj leti rodila kot poletno vabilo, da na počitnice odnesete tudi izvod Primorskega dnevnika in se z njim fotografirate, je doživela nepričakovan uspeh in prerasla meje najtoplejših mesecev. Z veseljem opažamo, da nam mnogi med vami ob vseh letnih časih pošiljate fotografije, na katerih je upodobljen tudi naš dnevnik. Zato smo za vas pripravili novo rubriko: Moj vsakdan s Primorskim dnevnikom. Pošljite nam svoje fotografije, zelo veseli bomo posnetkov z vašim in našim Primorskim dnevnikom! Pošljite svoj posnetek na naš dnevnik direktno iz spletne strani preko rubrike Fotografije bralcev ali po elektronski pošti na tiskarna@primorski.eu (Fotografijo lahko dostavite tudi osebno v uredništvih v Trstu in Gorici). 12 Nedelja, 23. februarja 2014 GORIŠKI PROSTOR / gorica - SCVG Emil Komel praznoval šestdesetletnico delovanja Silvan bi bil zadovoljen Ko bi Silvan Kerševan prisostvoval jubilejni prireditvi ob 60-letnici slovenskega centra za glasbeno vzgojo Emil Komel, bi bil upravičeno ponosen na prizadevanja vodstva in profesorjev, ki skrbno ohranjajo duh in nadaljujejo poslanstvo goriške glasbene šole, ki ji je on dal zaznamujoči pečat. Pravzaprav pa je v petek v nabito polni dvorani Kulturnega centra Lojze Bratuž marsikdo zaznal, da je njegova odsotnost vsebinsko napolnila prireditev z živo navzočnostjo jasne usmeritve, hvaležnega spomina, vztrajnega zaverova-nja v moč glasbe in lepote, v priložnosti odprtih obzorij. Ob njegovem rojstnem dnevu mu je šola »z ljubeznijo« posvetila dogodek, s katerim je počastila šestdesetletno prisotnost organiziranega glasbenega šolstva v Gorici. Predsednica centra Mara Černic je sprejela številno publiko (med njimi so bili generalna konzulka RS v Trstu Ingrid Sergaš, predstavniki deželne politične in kulturne stvarnosti ter ravnatelji glasbenih šol iz Italije, Slovenije in Avstrije) s priložnostnim govorom, s katerim je prehodila glavne etape v zgodovini šole in je poudarila povezavo z dediščino Emila Komela, spomin na osebnosti, kot je bila Ljubka Šorli, kot tudi poslanstvo in vlogo vzgojiteljev v najpomembnejši fazi razvoja otrok in mladostnikov. Slavnostna jubilejna prireditev se je pričela v veži Kulturnega centra, kjer so bile na ogled fotografije in publikacije iz zadnjega desetletja dejavnosti. V dobrodošlico je zaigrala skupina harfi-stov, ki jo je pripravila docentka Tatia-na Donis. Po teh notah so ubrano zaplesale baletke skupine, ki jo vodi Mirjam Špacapan. Njihovo prepletanje klasičnih in sodobnejših prijemov je simbolično prikazalo mladosten značaj šole, ki z odprtostjo in radovednostjo skuša delovati v sozvočju s časom. V dvorani je koncertni program odprl del suite iz filma Charlie in tovarna čokolade, ki so ga suvereno podali mini orkestraši malega godalnega orkestra šole pod vodstvom Noemi Cristiani. Z bistvenim doprinosom sta zvok orkestra dopolnila še pianist Peter Soban in tolkalist Tine Lestan. Starejši glasbeniki šolskega orkestra, v katerem so ob tej praznični priložnosti igrali bivši in sedanji učenci in profesorji, pa so pod vodstvom Luigija Pi-storeja muzikalično podali poklon prenovitelju operne govorice Christophu Willibaldu Glucku ob letošnji tristoletnici rojstva. Poleg plesa blaženih duhov, pri katerem je apolinično solistično vlogo prevzel flavtist Fabio Deve-tak, je iz mojstrovine Orfej in Evridika zazvenela še najbolj znana arija Orfe-ja, ki jo je s komornim izrazom zapela Govor Mare Černic in ostale fotografije na www.primorski.eu Utrinki s prireditve ob 60-letnici SCVG Emil Komel bumbaca Mara Černic bumbaca mezzosopranistka Martina Kocina. Pevka je bila tudi ena od prejemnikov štipendij sklada Silvan Kerševan za nadarjene učence, ki so jih za študijske in umetniške presežke prejeli še uveljavljeni pianist Giuseppe Guarrera, tro-bentačica Elisa Gerolimetto, ki je bila sprejeta na rimski Akademiji svete Cecilije in je prva trobenta mladinskega orkestra rimskega opernega gledališča, ter kitarist Jakob Murovec za obetavne dosežke. Utemeljitve je prebrala bivša učenka šole Sanja Vogrič. Spodbujanje umetniških presežkov, posluh za nove ustvarjalne izzive, ekipno delo, posledični občutek pripadnosti veliki družini so značilnosti, po katerih je šola podobna svojemu bivšemu ravnatelju, kot je povedala tudi sedanja ravnateljica Alessandra Schet-tino, ki je skupaj s profesorji sestavila program slovesnosti z mislijo na vsebine, ki so bile Silvanu najbolj pri srcu. Med temi je tudi pozornost do slovenske literature in do umetniškega potenciala domačih ustvarjalcev mlajše generacije. Poudarila jo je izvedba ven-čka slovenskih ljudskih pesmi, ki jih je za zbor in orkester priredil Patrick ABONMA ZA GORICO 1 1 -h Gledališče Koper Aldo Nicolai jO í v Quaggiato. S pevskim nastopom so se zanesljivo in prepričljivo izkazali pevci mladinskih zborov Emil Komel in Veseljaki, ki sta jih pripravila David Bandelj in Lucija Lavrenčič. Prireditev se je na glavnem odru zaključila s prijetnim presenečenjem oz. z efektno izvedbo krajšega programa za dva klavirja štiriročno. Pri zahtevni preizkušnji usklajenega igranja osemročno so se odlično odrezali že omenjeni Guarrera, Alexander Gadjiev, Neva Klanjšček in tudi sam profesor Sijavuš Gadjiev, ki je s svojim delom ustvaril na centru Ko-mel referenčni oddelek, v katerem se izoblikujejo zelo perspektivni pianisti. Z navdušujočo točko »klavirskega orkestra« se je zaključil uradni del večera, ki se je v sproščenem, družabnem tonu nadaljeval v bližnji telovadnici s krajšim nastopom ansambla na-rodnozabavne glasbe SCGV Emil Ko-mel, medtem ko je zaradi bolezni v ansamblu odpadla napovedana jazzovska »jam-session«. Rossana Paliaga sovodnje - Priprave na pustni čas Voz je že zgrajen Pustarji iz kulturnega društva Sovodnje se danes odpravljajo na goriški sprevod T režija: Jaka Ivane PAROLE, PAROLE ALI NI BILA PETA, BILA JE DEVETA jutri, 24.februarja ob 20.30 v Kulturnem centru Lojze Bratuž z italijanskimi nadnapisi Vozni red brezplačnega avtobusa za abonente in gledalce: Doberdob-na trgu sv. Martina ob 19.30 Tržič-ulica San Polo pri bolnici ob 19.45 Štivan-pri križišču na avtobusni postaji ob 19.50 Jamlje-na avtobusni postaji ob 20.05 Gabrje-na avtobusni postaji ob 20.15 www.teaterssg.com več fotografij na www.primorski.eu Sovodenjski pustni mojstri pred svojim letošnjim vozom bumbaca Pustni voz kulturnega društva So-vodnje je že zgrajen, tako se danes z njim sovodenjski pustarji odpravljajo na goriški pustni sprevod. »Letos smo imeli težave s prostori za gradnjo, saj smo morali poiskati nove. Tako smo si uredili lopo v Sovodnjah, pod katero smo nato zgradili voz,« pravi v imenu sovodenj-skih pustarjev Luca Pisk, ki je sicer tudi predsednik društva Karnival. V tej vlogi nam je zaupal, da v Sovodnjah že stoji pustni šotor in da so v polnem teku priprave na sovodenjsko tridnevno pustovanje, ki se s plesom z Dj-ejem začenja v petek, 28. februarja. V soboto, 1. marca, bo zaigrala skupina Studio 80. Za popestritev petkovega in sobotnega ve- čera bodo po lanskem prvem uspešnem nastopu tudi letos poskrbele Karnivali-ne. Vrhunec Sovodenjskega pusta bo v nedeljo, 2. marca, ko bo z začetkom ob 14. uri tradicionalni sprevod pustnih vozov in skupin. Ob zaključku pisanega mimohoda bo nagrajevanje pod ogrevanim šotorom, kjer bo za ples in zabavo poskrbela glasbena skupina Happy day. Sovodenjski pustarji se bodo s svojim vozom danes udeležili pustne po-vorke v Gorici, v soboto, 1. marca, jih čaka Kraški pust na Opčinah, v nedeljo, 2. marca, pa pustni sprevod v Sovodnjah. V ponedeljek, 3. marca, se bodo podali po vasi, v torek, 4. marca, pa bodo pustni »tour de force« zaključili v Tržiču. Danes pustni sprevod v Gorici V Gorici bo danes ob 14. uri pustni sprevod. Udeležili se ga bodo vozovi Sciacca, Orehovelj, Šempetra, Sovodenj, Medje vasi, Štmavra, Grionsa, Štarancana in Gorice ter skupine iz Gradeža, Opatjega se-la, Villanove, Tržiča, Selc, Fossalona, Re-manzacca, Romansa, Romjana in Mede-je. Sprevod se bo začel Boccaccio, nato bo obšel ulice Oberda, Roma, De Gasperi, Sauro, XXIV maggio ter po Korzih Italija in Verdi. Zaključek bo na Trgu Battisti. / KULTURA Nedelja, 23. februarja 2014 1 3 san vito al tagliamento - Prireditev 30 let zborovske federacije Feniarco 2700 pevskih zborov praznuje letos tridesetletnico ustanovitve državne federacije Feniarco, ki jih povezuje s skupnimi pobudami, festivali, tečaji, založniško dejavnostjo. to daje članom priložnost, da dejansko pridejo v stik s sorodnimi skupinami, prejemajo ažurirane informacije in spodbude za svoje umetniške projekte in gostovanja. V to združenje so preko deželnega združenja USCI in Zveze slovenskih kulturnih društev vključeni tudi številni slovenski zbori iz naše dežele. Federacija, ki je v tem trideset-letju bistveno spremenila pristop italijanskih pevcev do zborovske glasbe in je tako postala vedno bolj prepoznavna v mednarodnem merilu z aktivno vključitvijo v mrežo evropskih sodelovanj (leta 2012 je nosila odgovornost evropskega pred-sedništva in organizacije izjemno uspešnega mednarodnega festivala Europa Cantat v Turinu), ima svoj sedež v naši deželi, zato se je osrednja prireditev ob otvoritvi jubilejnih praznovanj odvijala v Palači Altan v San Vitu al Tagliamento. Državnega srečanja so se udeležili vodilni predstavniki in simpatizerji federacije iz cele Italije, ki jih je uvodoma pozdravil predsednik deželnega združenja USCI FJK Franco Co-lussi. Državni predsednik Feniarco Sante Fornasier je izčrpno orisal zgodovino in dosežke federacije, ki podpira nujni koncept državne kot tudi mednarodne mreže sodelovanj (v katero se zdaj vključujejo tudi cerkveni in šolski zbori), je podčrtal pomen izobraževanja in inovacije in je hkrati poudaril, da bi organizacija s tako razvejano in odmevno dejavnostjo zaslužila večjo inštitucionalno podporo, tudi na osnovi njenega vzornega upravljanja denarnih sredstev. »Razmišljaj globalno in delaj lokalno« je bilo v teh letih vodilno geslo organizacije, ki je bila na začetku med najšibkejšimi na evropski sceni in je v teh desetletjih pridobila ugledno mesto in reprezentančno vlogo na pojoči celini, kot sta poudarila podpredsednika Feniarco Alvaro Vatri in Pierfranco Semeraro. Strokovna analiza opravljenega dela se je prepletala z emo-cijami tudi v besedah državnega tajnika Lorenza Benedeta, člana umetniške komisije Piera Montija (ki je vodja zbora opernega gledališča v Pa-lermu), urednika državne revije Cho-raliter Sandra Bergama. Voščilo evropskega zborovskega društva Europa Cantat je podal njegov podpredsednik Carlo Pavese. Trud federacije pri spodbujanju transverzalnih stikov na celotnem državnem teritoriju je s pevsko obogatitvijo slovesnosti, zgledno potrdil novoustanovljeni kvartet La Rosa dei Venti, ki ga sestavljajo člani Državnega mladinskega zbora (med katerimi je tudi tržaška zborovodkinja Petra Grassi). Prisotni predsedniki raznih deželnih združenj so prejeli spominsko ploščo, vsem prisotnim pa je bil namenjen večerni koncert v zgodovinskem gledališču Arrigoni. Poleg gostujočega moškega zbora Melos iz Veneta, so koncert oblikovali predstavniki deželnega zborovstva in sicer mešana zbora Polifonica friulana Jacopo Tomadini in Citta di San Vi- Poleg gostujočega moškega zbora Melos iz Veneta, so koncert oblikovali predstavniki deželnega zborovstva in sicer mešana zbora Polifonica friulana Jacopo Tomadini in Citta di San Vito ter otroški zbor Fran Venturini pod vodstvo Suzane Žerjal (na fotografiji) to ter otroški zbor Fran Venturini. Zbor Suzane Žerjal se je izkazal z navdušenim nastopom, ki je programsko prikazal tudi vrednost založniške dejavnosti federacije. Feniarco Day je bil začetek celoletnega pevskega praznovanja, ki bo obsegalo najpomembnejše prireditve včlanjenih zborov, a tudi igrive pobude kot je na primer vabilo k snemanju priložnostnih pevskih video-spotov v neobičajnih lokacijah kot so na primer avtobusne postaje ali kavarne, ki se morajo zaključiti z zborovskim voščilom: Vse najboljše, Feniarco! ROP izola - V Mestni knjižnici Bakrene reliefne slike razstavlja Nivea Mislei r Konec januarja je bil v čitalnici Mestne knjižnice Izola lep in zanimiv večer z gostjo iz zamejstva, Niveo Mislei, ki ima v prostorih knjižnice do konca februarja razstavo bakrenih reliefnih slik, ki jim zadnjih 13 let posveča večino svojega časa. Med obiskovalci večera so bili tudi učenci iz osnovne šole Livade, ki se prav zdaj pri likovnem pouku učijo o obdelovanju kovin. Prišli so v spremstvu profesorice likovne vzgoje Ingrid Knez. Iz Trsta in okolice pa so prišle gimnazijske sošolke gospe Nivee, njene prijateljice in prijatelji. Večer je z igranjem na kitaro obogatil učenec glasbene šole Izola, Tadej Časar. V pogovoru z gostjo smo lahko izvedeli marsikaj iz njenega otroštva v Barkovljah in o njeni kasnejši umetniški poti. Posebno galeb - Januarska številka V svetu narave Z novim koledarskim letom je izšla tudi januarska številka revije Galeb, v kateri lahko mladi bralci preberejo marsikaj zanimivega in poučnega. Obiščemo lahko svet živali, pokukamo lahko v naravo in mnoge domove, kjer živijo prav posebna bitja. Januarsko naslovnico pa je prispeval Leonard Kalc, učenec OŠ Pinko Tomažič v Trebčah. Na prvi Galebovi strani je tokrat Pesmica Srečna sreča, ki je nastala pod peresom Zvezdane Majhen. Poučno pesmico je zasanjano naslikala Mojca Cerjak. V letošnjih Galebih so svoj prostor našle tudi pesmi iz Rezije. Pesem Januar je napisala Paola Coss, ilustrirala pa jo je Paola Moretti. Za ljubitelje pesmi pa je ravnopravšnja in zelo simpatična pesem Sanje Širec Rovis z naslovom Prijateljstvo. Bistvo prijateljstva je lepo upodobila Helena Vol-pi. Tako kot vsak mesec, sta nas tudi tokrat obiskala medvedek in miška, ki sta na vesoljski postaji. To zgodbo lepo dopolnjuje tudi poseben kviz. V obliki stripa pripovedovano pripoved pripravlja Majda Koren, za ilustracije pa skrbi Bojan Jurc. Stripovsko je napisana še ena zgodbica; in sicer zgodba, ki pripoveduje o Glavku in Lučki, ki se potepata po zasneženi pokrajini. Klarisa M. Jovanovič nam letos ne prinaša prispodob tako kakor v lanskem šolskem letu, ampak skrbi za slikovite besedne zveze. V tej številki se navezuje na hudiča, ki je lahko črn ali grd, predrzni ljudje pa se ne bojijo ne hudiča in ne biriča, je zapisala avtorica prispevka. Uporabniki revije Galeb zelo radi prebirajo tudi zgodbice. Teh Naslovnica Galeba je kar nekaj, zelo simpatična pa je zgodbica o žabi Poloni, ki je s prijateljem čričkom postala zvezda večera. Zgodbico je ilustrirala Katerina Kalc. Marjeta Zorec je za januarski Galeb pripravila nadaljevanje rubrike Od drevaka do rakete, govori pa o razvoju ladij. Bralci bodo s pomočjo tega prispevka spoznali, kakšne so bojne ladje in kje se je bila največja pomorska bitka na Jadranskem morju. Ste vedeli, da je ta bitka potekala leta 1866, spopadli pa sta se italijanska in avstrijska mornarica? V tej bitki za Vis je avstrijski mornarici, ki je v boju zmagala, poveljeval admiral Viljem Tegetthoff, ki se je rodil v Mariboru. O njem so kasneje pisali pesmi, nastala so tudi številna umetniška dela, ki so upodabljala vi-ško zmago in admirala. Avtorica Maja Furlan je prispevala zgodbico o Velikanu in Marku, ki ni hotel zdravila. Čarovnica Češminka, ki je plod domišljije Tatjane Kokalj, pa je v šoli začarala prav vse knjige. Hodomušno pripoved je ilustrirala Daša Simčič. Vesoljsko vsebino ima zgodbica Jožeta Se-vljaka, ki je napisal pripoved Vesoljček Ož - Čarovnik Luka. Skrivnostno pravljico je likovno upodobi Štefan Turk. Kot spodbudo za vzgojno-iz-obraževalno delo so ustvarjalci revije objavili tudi dopolnjevanke, uganke ter dve zanimivi delavnici. Ena je povezana s čiščenjem, saj nam daje napotke za izdelavo naravnih čistil. Zajfek nas tokrat uči pripravljati limonino čistilo, s katerim lahko očistimo pipe in druge umazane površine. Za pripravo čistila pa potrebujemo le limono ali ci-tronko, razpršilko in vodo. Ob koncu delavnice je avtor Marko Gavrilovski omenil še Zajfkovo opozorilo, ki pravi, da moramo vsa domača čistila pripravljati s starši oziroma drugimi odraslimi osebami. Druga delavnica, čeprav teoretična, pa nas uči, kaj pomeni zdrava prehrana. Tokratna rubrika se posveča sladkorju. Vsebino Galeba sestavljajo tudi naravoslovne in književne rubrike. Prva je tokrat posvečena odkrivanju Kambodže, v drugi pa Berta Golob predstavlja Ziga Zoisa, mecena, ki je v začetku 19. stoletja gmotno, razumsko in srčno podpiral slovenske izobražence in njihovo prizadevanje za kulturo, materni jezik in literaturo. Čisto na zadnjih straneh pa je rubrika Naši šolarji pišejo in rišejo. Osnovnošolci osnovnih šol v Trebčah in Križu so upodobili Jurija Murija v Afriki ... (sč) zanimivo je bilo, ko je praktično prikazala, kako nastane bakrena slika. Ob koncu pa smo bili vsi povabljeni na klepet ob domačih dobrotah, ki jih je gospa Nivea pripravila v svoji kuhinji - od raznih vrst sladkega peciva do mišk s sardinami, ki so spe-cialiteta iz njenih krajev. Gospa Nivea Mislei se je rodila leta 1945 v Barkovljah pri Trstu. V rojstnem kraju je zaključila osnovno šolo, gimnazijo pa pri Svetem Jakobu v Trstu. Z možem sta imela obrt vse do upokojitve. Gospa Nivea je že v otroštvu rada risala. Nekoč sta s sestro celo steno v kuhinji porisali z marjeticami! Ukvarjala se je tudi z različnimi ročnimi deli, od pletenja in šivanja naprej. Ko sta se njena sinova poročila, prevzela očetovo obrt in se osamosvojila, je imela Nivea veliko več prostega časa za ustvarjanje kot prej. Na začetku svoje umetniške poti je slikala v akvarelni tehniki. Kasnejša iskanja so jo vodila preko slikanja na les, platno in porcelan. V vseh teh tehnikah je najraje upodabljala naravo in različne krajinske elemente. Ko je osvojila neko tehniko, je želela raziskovati še naprej. Tako se je leta 2000 na Univerzi za 3. življenjsko obdobje vpisala na tečaj oblikovanja bakrenih reliefnih slik. Njen mentor je bil gospod Giusto Bianco. Oblikovanja bakrenih reliefnih slik se je lotila z navdušenjem in prineslo ji je veliko veselja in zadovoljstva. Učila se je hitro in kmalu ugotovila, da ji je ta tehnika pisana na kožo, da je to tisto, kar je tako dolgo iskala in kar jo zdaj izpolnjuje kot umetnico. Na začetku je oblikovala enostavne slike, za katere je navdih iskala tudi v knjigah. Kasneje so postajali njeni izdelki vse bolj umetelni. Po zaključenem tečaju oblikovanja bakra se je na isti univerzi vpisala še na tečaj risanja s tušem. Materiale kupuje v specializiranih trgovinah Ljubljani. V Trstu v trgovini Tedesco kupi bakrene plošče na metre. Te potem izreže na želeno velikost, nato se loti oblikovanja. Orodja za delo ji je izdelal mož in so podobna izvijačem. Za sliko formata A4 porabi tudi do tri tedne časa. Nivea Mislei ima za seboj kar lepo število razstav v treh državah: Italiji, Avstriji in Sloveniji. Večkrat je razstavljala v različnih tržaških kavarnah, knjigarnah in galerijah. Razstave je imela tudi v galeriji ljubljanske Univerze, v avstrijskem mestu Gnesau, na gradu blizu Celovca, v Naborietu v Kanalski dolini, v Krmi-nu, Škocjanu pri Soči, v Kulturnem domu Igo Gruden v Nabrežini, v Naravoslovnem didaktičnem centru v Bazovici in drugod. V Izoli razstavlja prvič v Mestni knjižnici. V tem letu bo na povabila različnih galeristov razstavljala še v Vodnikovi domačiji v Ljubljani, v Do-brovem v Goriških Brdih, v Novem mestu in v Avstriji. Postala je prava mojstrica oblikovanja v bakru in že tri leta skupaj s svojim nekdanjim mentorjem Giustom Biancom svoje znanje prenaša na 24 učencev na Univerzi za 3. življenjsko obdobje v Trstu, kjer se je začela njena pot z bakrom. Za kratek čas izdeluje tudi bakren nakit, od prstanov do ogrlic. Špela Pahor, Mestna knjižnica Izola 14 Nedelja, 23. februarja 2014 LIKOVNA UMETNOST vasilij kandinski Premišljeno iskanje novosti Sta lahko Claude Monet in Richard Wagner «sokriva» za rojstvo abstraktne likovne umetnosti? Sta. Ko se je 30-letni ruski pravnik Vasilij Kandinski zagledal v mojstrovino francoskega impresionista in so ga prevzele note Wagnerjevega Lohengrina, je bilo konec njegove obetavne pravniške kariere. Odločno je izstopil iz svojega dotedanjega življenja in se ves predal li-kovnosti. Prehoditi je moral dolgo pot, da je prišel do abstrakcije in svetovnega uspeha. O tem priča obsežna razstava v milanski palači Reale. Dragoceni eksponati, gre za skoraj 100 del, prihajajo iz prestižnega centra Pompidou. Izjemnost razstave nadalje potrjuje dejstvo, da nekatere mojstrovine Kandin-skega doslej niso prestopile francoske meje. Vasilij Kandinski je namreč veliko let preživel v Franciji in je postal tudi francoski državljan. Sicer pa je bilo njegovo življenje nadvse razgibano. Dokaj umirjeno je bilo samo začetno obdobje: rodil se je v obdobju je slikal predvsem krajine. Bil je tudi organizator in teoretik: ustanovil ali soustanovil je več skupin in tudi šolo. Zelo pomembna je bila izkušnja skupine Blaue Reiter (1911-1914), ki je zagovarjala osebnostno govorico in premoč notranjega videnja nad vizualnim. Njegova dela so se začela zelo vidno spreminjati od leta 1908, prešla so od umirjenih krajin do kaotičnih kompozicij. Dela in pogledi Kandinskega so postali v obdobju 1911-1913 vse bolj poznani, h čemur so prispevale odmevne razstave in objava knjige O duhovnem v umetnosti (1911). To srečno obdobje je pretrgal izbruh prve svetovne vojne, Kandinski, ruski državljan, je moral zapustiti Nemčijo. Vrnil se je v Moskvo, kjer se je poročil s precej mlajšo Nino, ki mu bo stala ob strani vse do smrti. Zaradi nesoglasij z rusko oblastjo, ki je zavračala abstraktno umetnost, se je Kandinski leta 1921 spet znašel v Nemčiji. Iz zagate ga je rešil Walter Gropius, ki ga je vključil v znamenito šolo Bauhaus. V tistem obdobju so nastala predvsem dela v strogem geometrijskem slogu. Nato so prišla črna leta: leta 1933 so morali zapreti Bauhaus, leta 1936 pa je nemška nacionalsocialistična vlada tudi Kandinskega uvrstila med «degenerirane umetnike». Umetnik se je z ženo zatekel v Francijo in v zadnjem Moskvi decembra 1866 v premožni družini, ki ga je vsestransko izobrazila in ga namenila pravu. Izpolnil je družinske želje, se primerno poročil in se uveljavil kot univerzitetni profesor prava. Vse je potekalo «normalno» do usodnih srečanj z Monetovo in Wa-gnerjevo mojstrovino. Leta 1896 se je odpravil v München, ki je bil tedaj eden centrov evropske umetnosti. Najprej se je vpisal v zasebno šolo Antona Ažbe-ta, nato pa prešel na münchensko umetnostno akademijo. V tistih letih je tudi spoznal mlado umetnico Gabrie-lo Munter, s katero je po ločitvi od žene pet let potoval po Evropi. Po vrnitvi na Bavarsko, je Kandinski začel intenzivno delati in raziskovati. V tistem Ko rečemo Milan, mislimo na osrednje italijansko ekonomsko središče. V splošni predstavi, ki so jo sicer številne korupcijske afere močno zameglile, ostaja glavno mesto Lombardije zapisano predvsem gospodarski panogi. Vendar pa je Milan tudi pomembno kulturno središče. Ob samoumevni pripombi, češ da brez denarja ni kulture, pa gre številnim osebnostim, ki so in ki še delujejo v tem mestu na različnim področjih kulturnega snovanja, zahvala, da je bil Milan najsodobnejše italijansko mesto. Ne samo na področju uporabne umetnosti in obrti, kamor lahko uvrstimo pomembno panogo mode. Na primer na področju gledališke umetnosti. Zadnje čase to mesto, v katero se po nakupih zgrinjajo petični in zapravljivi tujci, ljubitelji «made in Italy», poskrbi tudi za odmevne razstave. Večinoma jih gosti Kraljeva palača - Palazzo Reale, bližnja soseda slovitega Duoma. Praviloma so namenjene prikazu del mo- dernejše in sodobne umetnosti. Organizatorji, med temi je v vrsti milanska občinska uprava, lahko računajo na zanesljive s zorje in ugledna sodelovanja. V jesensko-zimskem obdobju so lačo Reale namestili kar pet zanimivih razstav, od teh so prip li tri v soorganizaciji z grupo 24 ore. Dve so tudi združili pod s ni klobuk Ameriške jeseni. Gre za precej obsežna prikaza del zelo znanih in povsem različnih umetnikov in njihovih sopotn Prvo so odprli razstavo, namenjeno Warholu in pop umetnost september 2013 - 16. februar 2014). Točno mesec kasneje s< na ogled dela Pollocka in njegovih «jeznoritih» somišljenikov lock and The Irascibles (24. oktober 2013 - 9. marec 2014). I tega poklona ameriški likovni inovativni ustvarjalnosti pa je h mage začetniku abstraktne umetnosti: Kandinski in abstra umetnost (17. december 2013 - 27. april 2014). obdobju (umrl je leta 1944) svoji abstraktnosti dal svobodnejše in lahkot-nejše obrise. Na slikah: levo ob naslovu slikarjev portret; pod naslovom Ru-meno-Rdeče-Modro (1925); v sredi Modro nebo (1940); spodaj pa Park Saint-Cloud (1906). warhol in pop art Umetnost je postal T f upovati je veliko bolj ameriško kot misliti in jaz sem ze-' ' A ^lo ameriški.« Ironija pa ni doma v Ameriki. Tam, natančneje v industrijskem Pittsburghu, se je češkim staršem rodil Andrew Warhola (1928 -1987). Očetu je bilo (še) ime Andrej, mati je bila Julia. Nanjo je bil Andrew, ki je nato postal Andy, kot si je tudi skrajšal priimek, Warhol, vseskozi navezan. Smisel za ironijo pa je nedvomno črpal iz svojih čeških korenin. Ko je že bil Andy Warhol in svetovno slaven, je zapisal uvodni stavek. Bolj kot samokritiko, Warhol je bil namreč kompulzivni na-kupovalec, gre stavek umestiti v «filozofsko» tolmačenje umetniškega in mar-ketinškega delovanja Warhola in njego- LIKOVNA UMETNOST Nedelja, 23. februarja 2014 15 ' prvi ;pon-v pa->ravi-ikup-dveh likov. :i (24. 3 dali : Pol-[zven hom-iktna vih. Z njim je v letih 60 in 70 prejšnjega stoletja kultura postala ljudska - popular: rodil se je fenomen pop art. Po abstraktnem ekspresionizmu, s katerim so ameriški likovni ustvarjalci nekako Evropi prevzeli žezlo «visoke», elitne kulture, je Warhol odprl vrata masovni kulturi. O sebi je med drugim pravil, da hoče biti stroj. Stroj, ki ne ustvarja unikatov, temveč kopije. Vendar so v njegovi obdelavi tudi kopije dejansko enkratne. Kaj to v konkretnem pomeni, se je mogoče prepričati na milanski razstavi v palači Reale. In obenem primerjati dela, misli in poglede predstavnikov abstraktnega ekspresionizma, ki so na ogled v istem razstavišču. In še nekaj je zanimivo. V Milanu se je sklenila Warholova umetniška pot. Leta 1987 je predstavil svojo videnje oziroma predelavo slovite Leonardove Zadnje večerje, kmalu nato je v New Yorku umrl za posledicami dokaj banalne operacije. Ta dela tudi zaključujejo tokratno razstavo. Na njej je na ogled okrog 160 eksponatov, last Fundacije Brant. Peter Brant je bil namreč ustvarjalčev prijatelj in velik mecen. Nad Warholovimi deli se je navdušil že leta 1967, za relativno skromne vsote, nekaj tisoč dolarjev, je npr. kupil portrete, ki so danes neprecenljive vrednosti. Andrew je risal že kot otrok. Leta 1945 so ga v rojstnem mestu sprejeli na ugledno šolo Carnegie Institute of Technology. Štiri leta kasneje se je kot Andy Warhol preselil v New York. V glavnem je risal, uveljavil pa se je s tehniko blotted line. Prvi pomembnejši angažma mu je ponudila modna revija Glamour, za katero je risal modele ekskluzivnih obuval. Tako se je začela njegova nadvse uspešna kariera ilustratorja in reklamnega grafika. Takrat je začel delati tudi na sebi in iz precej medlega mladega človeka ustvaril ikono. Novembra 1963 se je preselil v svojo «tovarno»: v Factory so ustvarjali, delali, družili, zabavali ... Tam se je tudi začela zgodba pop arta. Na slikah: nad naslovom War-holov avtoportret; ob njem Flowers (1964); pod naslovom Blue Shut Marilyn (1964); desno pa Campbell's Soup Can (1962). pollock in the irascibles Uveljavitev inovativne likovne govorice »made in USA« New York, maj 1950. Metropoli-tanski muzej je želel predstaviti sodobno ameriško umetnost. Brez predstavnikov abstraktnega ekspresionizma. Odločitev muzeja je sprožila protest skupine likovnih ustvarjalcev, ki so se iz izključenih prelevili v «upornike». 18 likovnikov, med katerimi je bil tudi Jackson Pollock, je napisalo pismo predsedniku muzeja Red-mondu in ga poslalo tudi New York Ti-mesu. In rodili so se «The Irascibles», kot jih je poimenoval Herald Tribune. Da so znali biti izvirni tudi v protestu, potrjuje še fotografija Nine Leen, ki jo je leta 1951 objavila revija Life: 15 od 18 «jeznih», med katerimi kot edina ženska (vizualno) izstopa Hedda Sterne, se je obleklo v «ugledna» oblačila bančnikov. Tem »jeznim« ustvarjalcem, ki so prevetrili ameriško oziroma svetovno likovno sceno, milanska palača Reale namenja privlačno zasnovano razstavo. S svojim vitalnim slikarstvom so namreč predstavniki abstraktnega ekspresionizma, delovali so predvsem od srede 30 do 60 let prejšnjega stoletja, zaznamovali obdobje, ko je bila Evropa v splošnem precej izčrpana, Amerika pa zagnana. Tudi z doprinosom številnih evropskih umetnikov, ki so se iz političnih ali drugih razlogov zatekli v ZDA. Na milanski razstavi, ki so jo pripravili v sodelovanju z newyorškim muzejem Whitney, so največ pozornosti namenili Jacksonu Pollocku (1912 -1956). Med 49 razstavljenimi deli je tu- di slovito Pollockovo olje Number 27, ki ga je bilo zaradi velikosti izredno težko prenesti. Pollock, rojen v ruralnem Wyomingu, se je leta 1930 preselil v New York. Svojo prvo veliko priložnost je leta 1935 dobil v okviru obširnega projekta Works Progress Administration (WPA), namenjenega gradnji in valorizaciji pomembnih javnih del. Mladi umetnik je lahko eksperimentiral in živel od svojega dela. Leta prvih uspehov (1942-1944) pa so bila tudi leta prvih psihiatričnih terapij. Leta 1945 se nikoli ni povsem odpovedal figuralni umetnosti. Hans Hofmann (1880 - 1966), rojen na Bavarskem, je zaslovel predvsem kot pedagog. Povabili so ga v New York, kjer je leta 1934 ustanovil lastno šolo. Postala je referenčni center za številne pripadnike abstraktnega ekspresionizma, Hofmann pa osrednja osebnost skupine »The Irascibles«. Kot slikar je razvil zelo osebno likovno govorico, velja za začetnika ameriškega abstraktiz- je Pollock poročil s slikarko Lenore Krasner, ki je svoje ime spremenila v «nevtralno» obliko Lee, da ne bi bilo takoj razvidno, da gre za žensko. Par se je kmalu nato preselil na Long Island, kjer si je Pollock v bivšem seniku uredil atelje. Tam je slikar začel ustvarjati z drugačno tehniko: platno je položil na tla, on pa je stoje s čopičem kapljal ali brizgal barvo na platno. Temu postopku se pravi dripping. Pollocku je ino-vativni način, večkrat izvajan zelo fizično, prinesel velik uspeh, ki ga je spremljal vse do tragične smrti. Zanj ima veliko zaslug tudi njegova žena, s pomočjo katere se je prebijal skozi faze depresije in skušal premagati posledice pijančevanja. Ni ji povsem uspelo, saj se je Pollock, pijan, smrtno ponesrečil s svojim avtomobilom. Med ostalimi sodelujočimi na milanski razstavi gre omeniti vsaj še pet slikarjev. Willem de Kooning (1904 -1997), rojen na Holandskem, se je preselil v New York leta 1926. Tudi njega so vključili v projekt WPA. Nanj je vplivalo gibanje Action Painting, čeprav se Franz Kline (1910 - 1962), rojen v Pennsylvaniji, je bil vključen v skupino abstraktnih ekspresionistov zaradi navidezne abstrakcije, ki so jo izražala njegova dela. Vendar pa se je slikar razlikoval po svojstvenem načinu ustvarjanja, ki se mu je »razodel«. Prijatelj de Kooning ga je prosil, naj na steno pro-jecira skice svojih del in takrat je Klina prešinilo, da bi lahko posamezen element postal celota. Prenesel jih je na velika platna, v glavnem samo v črno-be-lem, včasih je dodal več barv. In tako so nastala njegova tipična dela. Bernett Newman (1905 - 1970), Newyorčan judovskih korenin, se ni takoj posvetil slikarstvu. V umetnost so ga potegnile mojstrovine evropskega ekspresionizma, odločilno pa je bilo prijateljevanje z nekaterimi predstavniki abstraktnega ekspresionizma. Newman je razvil zelo svojstven stil, ki ga označujejo vertikalne črte, poimenovane »zip«. Mark Rothko (1903 - 1970) se je kot Marcus Rotkowitz rodil v Latviji. Leta 1924 se je preselil v New York, kjer se je najprej izobraževal, nato pa so ga vključili v projekt WPA. V okviru skupine The Ten je iskal izrazne možnosti, ki bi stilno povezovale abstraktizem in ekspresionizem. Znan je po barvnih kombinacijah, katere je premišljeno vnašal na velika platna. Na njegovi uspešno umetniški poti ga je stalno spremljala depresija: februarja 1970 si je Rothko v svojem newyorškem ateljeju vzel življenje. Na slikah: levo zgoraj najslavnejše Pollockovo delo Number 27 (1950); ob njem slikarjev portret; pod velikim Pollockovim oljem slavna fotografija 15 od 18 »Irascibles« (1951); desno pa olje Marka Rothka Brez naslova (Modro, Rumeno, Zeleno in Rdeče, 1954). ma. 16 Nedelja, 23. februarja 2014 SPORED ■ Tri imena bodo zaznamovala letošnjo, že 45. izvedbo revije pevskih zborov Primorska poje: Rado Simoniti, Stane Malič in sloviti pesnik Krasa - Srečko Kosovel. Od rojstva zadnjih dveh letos mineva 110. leto, le deset let mlajši pa je bilSimoniti. Te tri osebnosti so pustile globok pečat v primorskem in nasploh slovenskem zborovskem življenju, dva zaradi svojega skladateljskega in zborovodskega doprinosa, eden pa zaradi pesmi, ki uglasbljene še danes donijo v koncertnih dvoranah po Sloveniji. Stane Malič, tržaški glasbenik, zborovodja in skladatelj je po glasbeni izobrazbi v Ljubljani deloval v Italiji, točneje na Opčinah in v Trstu. Vrsto let je tu vodil cerkveni pevski zbor, pisal pa je skladbe za pevske zbore, solo speve, cerkveno glasbo in skladbe za mladino. Skladatelj in dirigent Rado Simoniti je bil ustanovitelj partizanskega pevskega zbora Srečko Kosovel; po vojni je bil dirigent v ljubljanski operi in filharmoniji. Leta 1976 je prejel Prešernovo nagrado za življenjsko delo, zapustil pa je obsežen opus, ki šteje več kot 600 samospevov in zborovskih pesmi. Uglas-bil je tudi nekaj Kosovelovih pesmi. Primorska poje je po več kot štirih desetletjih postala stalen zmenek v letnem koledarju naših zborov. To srečanje zborov in pevcev v organizaciji (o njegovi velikosti pričajo tudi številke v okvirčku) je vsakoletni opomnik, ki širšo javnost seznani s pomenom zborovskega gibanja v naših krajih. Za organizacijo revije so poskrbeli Zveza pevskih zborov Primorske, Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, Zveza slovenskih kulturnih društev, Zveza cerkvenih pevskih zborov in Zveza slovenske katoliške prosvete. BRANIK kulturni dom ŽeVS Kvintet Anike MePZ Duri Col MoVS Oktet Rožmarin Kostanjevica na Krasu MoPZ Pergula MePZ Slavec Solkan MoVS Oktet Sotočje Črniče Komorni zbor Grgar Nova Gorica BILJE dom krajanov MeVS Val Piran ŽePZ Ivan Grbec Škedenj Mo Oktet Vidus Podnanos MeVS KD Borjač MoVS Klapa Škvadra Neverke MoPZ Justin Kogoj Dolenja Trebuša DOBROVO grad Dobrovo MoPZ Ciril Kosmač Koper MoPZ Sveti Štefan MoVS Šumljak Budanje MoPZ Šempeter ŽeAPZ Pedagoške fakultete UP Goriški komorni zbor Nova Gorica MePZ Postojna BAZOVICA cerkev sv. Marije Magdalene Združeni zbor ZCPZ Trst MePZ Sveta Lucija Portorož MoPZ Mirko Filej Gorica MoPZ Pobje Črni Vrh Župnijski MePZ Šempeter MePZ Vrtojba MePZ Stanko Premrl Podnanos PIVKA osnovna šola ŽeVS Glas Bilje MoPZ Kraški dom Repentabor MoPZ Triglav Trenta MePZ Fran Venturini MoVS Godoviški oktet MoVS Fantje s'pod velba Goče MePZ Obala Koper DOLENJA TREBUŠA kulturni dom ŽeVS KUD Iris Bukovo MoPZ Matajur ŽeVS Šmihel MoPZ Tabor Opčine ŽeVS Danica Sovodnje ob Soči MoPZ Pevsko društvo Bori IZOLA kulturni dom ŽeVS Dekleta s Škofij MePZ Faros Portorož MoPZ Janez Svetokriški Vipavski Križ MoPZ Anton Klančič Miren ŽePZ Vogrinke Vogrsko ŽePZ Stu ledi Trst MePZ Adriatic Hrvatini IDRIJA osnovna šola MePZ Žaga MoPZ Skala Gabrje ŽePZ Marjetice Podkraj MePZ Primorje Ajdovščina MoPZ Vinograd Vrtovin MoPZ Barški oktet Bardo TRST Marijin dom, ul. Risorta 3 MePZ DU Cerkno MoPZ Fantje izpod Grmade Devin ŽePZ Kalina Il. Bistrica Župnijski zbor Sv.Urbana Godovič Komorni dekliški zbor Vox Ilirika Il. Bistrica MoVS Idrijski oktet MoZP SvJernej Opčine CERKNO osnovna šola Lovski PZ Zlatorog Vipava MePZ Klasje Bukovica-Volčja Draga MoPZ Kazimir Nanut Kanal ŽePZ Prem ŽeKZ Iskra Bovec MoPZ Kras Opatje selo MePZ Cominum Komen GRAČIŠČE dvorana Gračišče MePz Alojz Kocjančič Koštabona MePZ Rupa-Peč MePZ Sežana MoPZ Izola ŽePZ Korte MePZ Studenec Pivka MePZ Obalca Koper TRBIŽ Občinski kulturni center ŽePZ Obirčanke Obirsko Pevke ljudskih pesmi KD Kraški šopek Sežana DU in DI Večernica Ajdovščina MePZ PD Sele MePZ Župnije Zavratec MoPZ SPD Valentin Polanšek Obirsko MoPZ KD Provox Renče ŠTANDREŽ cerkev sv.Andreja Duhovni MePZ Slovenski dom Zagreb MePZ Brnistra Sv.Anton MePZ Mačkolje MePZ Zvon Ilirska Bistrica ŽeVS Vinika Brda MePZ SvJernej Opčine ŽeVS MPZ Barkovlje Komorni zbor Ipavska Vipava MAREZIGE kulturni dom TPPZ Pinko Tomažič Trst MePZ Varda Orehek ŽePZ Tuščak Bač ŽePZ OŠ Kanal DePZ Mavrica Postojna Lovski oktet Javorniki Rakitnik DeVS Bodeča Neža Vrh Sv.Mihaela VRTOVIN osnovna šola MoPZ Dragotin Kette Il. Bistrica ŽePZ KD Mandrač Koper MePZ Georgios Piran MePZ DU Idrija S DeVS Liška dekleta Lig MoPZ Tabor Lokev PAZ Vinko Vodopivec Ljubljana JASEN vaški dom ŽeVS Grlica Budanje MoPZ Vesna Križ MoVS Lipa MoPZ Lopar MePZ Bazovica Reka MoVS Chorus '97 Miren MoVS Sraka Štandrež HRPELJE-KOZINA kulturni dom MoVS Fantje pod latnikom Boljunec ŽePZ Roža Portoroža KoPZ Zveze Slovencev Monošter MoVS Košanski oktet MoPZ Valentin Vodnik Dolina MePZ Igo Gruden Nabrežina MoVS Goldinar Postojna GORICA Kulturni center Lojze Bratuž MoVS Kantadore Brezovica MePZ Rečan Lesa ŽePZ Ivan Rijavec Črni Vrha nad Idrijo MePZ Haliaetum Izola MePZ Senožeče MoPZ Vasilij Mirk Posek-Kontovel MePZ Frančišek Borgija Sedej Števerjan PODNANOS kulturni dom MoPZ Jagodje-Dobrava MoPZ Lig MePZ Naše vasi Tipana ŽePZ Pristan Univerze za 3. življenjsko obdobje Koper -§ MoPZ Lijak 1883 Vogrsko " MePZ Divača MePZ Hrast Doberdob ■ Primorska poje v številkah 100. obletnica rojstva Rada Simonitija 110. obletnica rojstva Staneta Maliča 110. obletnica rojstva Srečka Kosovela 45. izvedba 31 prizorišč (Italija, Slovenija, Hrvaška, Madžarska) 213 zborov: 4585 46 ženskih 75 moških 79 mešanih 5 komornih 4 dekliški 4 lovski pevcev in pevk KNEŽAK osnovna šola Žene iz Dornberka MePZ Volče ŽeVS Drežnica Slovenski lovski PZ Doberdob ŽeVS Rožmarinke Pivka MoPZ Franc Zgonik-Branik MoVS Dornberški fantje POSTOJNA kulturni dom MePZ Maestral Koper MePZ Tončka Čok Lonjer MePZ Rado Simoniti MoVS Slavna Slavina ŽeVS Jezero Doberdob MePZ dr. Frančišek Lampe Črni Vrh MePZ Zdravko Munih Most na Soči NABREŽINA cerkev sv.Roka MePZ Angelski spev Otlica MoPZ Kromberški vodopivci Kromberk MePZ Slovenski dom Zagreb MePZ Gorjansko VoS Pod Lipo Špeter MePZ Jože Srebrnič Deskle MePZ Jacobus Gallus Trst ŠEMPAS kulturni dom MoPZ Štmaver ŽePZ Žarek Šentviška Gora ŽePZ Prešernovke Šibenik MePZ Repentabor Dol pri Vogljah ŽePZ Sinji galeb Du Izola MeKOPZ Musica Viva Tolmin MePZ Tabor Kalc Knežak PORTOROŽ avditorij MePZ DU Avgust Šuligoj Ilirska Bistrica MoPZ Srečko Kumar Kojsko MePZ Štandrež MePZ Triglav Split MePZ Encijan Pulj MoPZ Poljubin ŽeVS Korala Koper BAZOVICA športno kulturni center MoPU DU Bertoki-Prade MePZ Pobegi Čežarji MoPZ Razpotje Col MoPZ Fran Venturini Domjo MoPZ Slavnik Kozina MePZ Mirko Špacapan Podgora MePZ Lojze Bratuž KRIŽ Ljudski dom MePZ Starši Ensamble Ronke MePZ Skala-Slovan Gropada MoPZ Oktet Pr'farci Sp. Idrija MoPZ Napev Batuje ŽeVS Art Vocalis Koper MePZ Ciril Silič Vrtojba MoPZ Pivka PULA dom Hrvaških branitelja ŽeVS Unica Planina MoVS Quercus Quintet Kojsko ŽePZ Rože Nova Gorica MoVS Zgun Nadanje selo MoVS Hrušiški fanti Hrušica MePZ Lipa Šempas MePZ Lipa-Bazovica KOBJEGLAVA kulturni dom MoPZ Upokojencev iz Brega MoPZ Fantje s'pod Karlovice Pregarje MoPZ Jezero Doberdob ŽePZ Prosek-Kontovel MePZ Slovenec-Slavec Ricmanje-Boršt ŽeVS Ubeljsko MoVS Klapa Semikanta Pobegi DOLINA Dolga Krona ŽePZ Društva Žena Miren-Orehovlje MoVS Jesenski pevci Jasen ŽePZ Justin Kogoj Dolenja Trebuša ŽePZ Sanje Nova Gorica MoPZ Golobar Bovec DePZ Kraški slavček-Krasje Nabrežina Lovski pevski zbor Dekani TRENTA info center TNP ŽePZ Cerklanke ŽePZ Sožitje Podmelec Kneža MePZ Portorož MoPZ Lipa Ravnica MoVS Nonet Primorsko Mačkolje MoVS Vocal Bača Podbrdo ZAVARH, Cerkev sv. Florijana MePZ DU Postojna MePZ Coro tre Valli/ Tri doline Šentlenart ŽePZ KD Spodnja Idrija MePZ Košana MePZ Canto Ergo Sum Breg MePZ Planinska roža Kobarid MePZ Rdeča zvezda Salež POZOR: Prosimo, vse do nastopa bodite pozorni na morebitne spremembe programa, do katerih lahko pride iz objektivnih razlogov. Informacije dobite na www.zpzp.si / KMETIJSTVO Nedelja, 23. februarja 2014 17 RADIČ - REGUT, VSE REDKEJŠA POSLASTICA Z GORIŠKIH NJIV »Goriška vrtnica« brez konkurence Toni Gomišček (tekst in fotografije) Prodam ga, kolikor ga dnevno uspem dobiti,« se je zadovoljno muzala ena izmed branjevk na goriški tržnici, ki v zimskem času ponuja goriško vrtnico, »la rosa di Go-rizia«. Sloves tega posebnega radiča je v zadnjem času presegel vsa pričakovanja. Čeprav je bil dolga leta v senci sorodnika iz Trevi-sa, so zdaj, vsaj krajevni žarometi, uperje-ni vanj. Gostilničarji, ki dajo kaj na dobro ime, ga ponosno ponujajo na zimskih jedilnikih. Za peko na žaru je »spadone« iz Veneta sicer primernejši, toda za pripravo izvrstnih zimskih solat je prav goriški najlepši in najslastnejši. Da je tak, se moramo zahvaliti našim kmetom, ki so s tekmovalnim duhom odbirali korenike najlepših rastlin in tako vzgojili radič, ki nam ga danes vsi zavidajo. Tako zelo, da ga največje semenarne že uvrščajo v svoje kataloge. Toda pustimo ta del zgodbe, ki odpira preveč vprašanj o usodi krajevnih pridelkov v času svetovne globalizacije, in vrnimo se k naši zadovoljni branjevki z goriške tržnice. Pod pultom skriva seznam naročil in zjutraj sta ji dva redna dobavitelja prinesla vsak po osem kilogramov lepo očiščenega radiča. Dovolj za zadovoljitev rednih strank, pa še nekaj za druge ga bo ostalo, modruje. In tako zabojček z goriško vrtnico umesti med treviškega in belgijskega, s katerima ni težav pri nabavi. Seveda, tam je gojenje zimskega radiča postalo že skoraj industrija, pri nas pa ostaja vezano na nekaj zanesenjakov, ki so šli skozi ogenj in pekel, da so ga ohranili pri življenju. Če bi uspeli zavrteli kolo zgodovine za dobrih sto štirideset let nazaj, bi nas na goriški tržnici pričakala vse kaj drugačna podoba. Vipavski rojak Rihard Dolenc je leta 1885 takole pisal v Kmetijskih in rokodelskih novicah: »Na Francoskem in Italijanskem kul-tivira se radič uže od nekdaj po vrtih kakor rastlina za salato služeča, kultivira se pa tudi v kaj veliki meri na slovenskem Primorskem, okolo Gorice in v Vipavski dolini. Da Primorci pridelujejo radič na polji, cele njive imajo z radičem obsejane, in ako se pride v zimskem času, to je, od sv. Martina pa noter do velike noči na goriški zelenjadni trg, vidi se lahko verbas pri verbasu najlepše rumene in rudeče pisane radičeve salate. Ra-dičeva salata je po svoji zunanjosti kaj vabljiva, ona je pa tudi po okusu istinito fina, in zaradi prijetne grenkobe, katero obdrži, tudi kaj zdrava, prebavljenje podpirajoča jed. Ako človek za večerjo radič je, čuti sledeče jutro odločno lakoto.« To je bil sicer že drugi Dolenčev tekst; prvega je objavil v Kmetovalcu, listu slovenskim gospodarjem v poduk, že leta 1876. Dolenc, ki je bil ravnatelj kmetijske šole na Slapu pri Vipavi, je ta prvi zapis umestil v daljši članek o posebnostih nekaterih poljščin in vrtnin, ki uspevajo v naših krajih. Strokovno opisan potek pridelave je napisan z jasno izraženo željo, da bi se območje gojenja razširilo z Goriške tudi v druge slovenske kraje. Kasneje so to misel povzemali zapisi o zimskem ra-diču objavljeni v Slovenskem gospodarju, listu za pospeševanje kmetijstva v Slovenskem Primorju. Tam lahko beremo, da »daje rus radič nekaterim posestnikom na Goriškem mnogo denarja. Naši kmetje po deželi bi ga morali zato povsod zasajati.« Sledijo navodila o pridelavi bledenga ra-diča, ki veljajo še danes. Krajevni italijanski viri iz tistega časa radiča ne omenjajo. Cesarsko-kraljeva kmetijska družba je na predstavitvi v Londonu leta 1962 izpostavila pridelovanje vina, pšenice, koruze in svile. Lekarnar iz Ločnika Giuseppe Ferdinando della Torre, ki je pisal setveni koledar Contadinel, radič sicer omenja, vendar takrat še kot rast- Radičev cvet dokazuje pripadnost cikoriji lino, ki raste samoniklo; podobno kot zvečine še danes regrat. Predlaga, da ga novembra kar na njivi pokrijemo z zemljo ali listjem. Dolenc v svojih člankih omenja tudi to tehniko in izpostavi, da tako dobimo predvsem odlično pomladansko solato. V Gospodarskem listu iz leta 1872 pa nam zapis o pomenu kolobarjenja da vedeti, da je gojenje radiča takrat že postalo običajno, saj ga avtor uvršča med korenstva, ki zelo izmolzejo zemljo. Kako hitro so kmetje iz okolice Gorice osvojili tehniko bledenja radiča v hlevu, tega žal ne vemo. Prav tako ni niti najmanj jasno, zakaj se uporaba tega postopka, sicer poznanega že v antiki, oživljena pa v tridesetih letih devetnajstega stoletja v Belgiji, ni širila kot oljni madež, ampak bolj kot skakač na šahovnici. Legenda pravi, da je nek kmet iz Shaerbeeka med belgijsko revolucijo (1830) skril v hlev korenike ci-korije, ki so jih takrat uporabljali predvsem za pripravo kavnega nadomestka. Ko do se razmere umirile in ko se je vrnil po ciko-rijo, je ugotovil, da so iz korenik zrasle bele in izjemno okusne glavice. Glas o njih je prišel do vodje bruseljskega botaničnega vrta Frangoisa Bresiersa, ki se je v tamkajšnjih kleteh posvetil skrivnosti gojenja chiconov, kot so glavicam rekli francosko govoreči Belgijci, medtem ko so jih Flam-ci imenovali witloof, beli list. Od odkritja do predstavitve na tržišču je sicer moralo preteči še nekaj vode, vendar so kmetijski strokovnjaki kmalu spoznali, da imajo v rokah pridelek izjemne vrednosti. S selekcijo cikorije, ki bi dala najboljše witloofe, so se začeli ukvarjati na univerzi v Gandu/Gentu, ki jo je v tistih letih obiskoval tudi mladi Francis Van den Borre, ki je prišel v petdesetih letih devetnajstega stoletja urejat beneške vile, leta 1860 pa se je naselil v Trevisu. Prav on naj bi opazil krajevni radič, ki pozimi na njivi potemni, in ga podvrgel siljenju v temi. Kako prijetno je moralo bilo presenečenje, da je z bledenjem radič razvil rdeče liste! Šele takrat je postal cenjena zelenjava, prvič vredna omembe v setvenem koledarju LAgricolo za leto 1862! In kako je prišlo do preskoka na Goriško? Treviso je takrat spadal pod Avstro-ogrsko, ki je segala do Gardskega jezera. Leta 1866, po mirovnem sporazumu, ki je sledil avstrijsko-pruski vojni, se je Dunaj moral odreči velikemu delu zahodnih ozemelj in meja se je premaknila skoraj do Gorice. Skupaj z vojaki se je umaknil tudi del gospode, kak trgovec in mogoče tudi nekaj kmetov, ki so s seboj prinesli radičeve seme in znanje o pripravi bledenega radiča. Eden od pribežnikov je bil tudi baron Karl Czernig von Czernhausen (1804-1889), ki se je v Gorico tako zaljubil, da je začel zbirati vse možne podatke o mestu in deželi. Na Solkanskem polju Goriška vrtnica Čiščenje radiča v zimskih večerih je še vedno družabno dejanje Leta 1873 je objavil obsežno knjigo Das Land Görz und Gradisca, ki ji je naslednje leto sledila tanjša Die Stadt Görz Zunächst Als Climatischer Curort. Prav v tem dodatku, govoreč o vrtninah in poljščinah, omenja da na Goriškem gojijo poleg drugega tudi rimsko širokolistno rdečkasto ci-korijo, ki jo jeseni dajo v hleve, kjer je izpostavljena toploti goveda in gnoja in ki je zelo cenjena na tržnicah. Baronu se je zapisalo rimska cikori-ja, Dolenc pa je svetoval vsem vsem, ki bi radi sejali radič, naj vprašajo v goriški semenarni Patacki po semenu za bolonje-škega. Teh kultivarjev danes nihče ne pozna, zato si lahko mislimo, da poimenovanje temelji na isti logiki kot je koruza za nekatere turščica (granoturco), čeprav ne izhaja iz Turčije. Kakorkoli že, priljubljene sorte rdečega radiča kot chioggia in verona so nastale šele v dvajsetem stoletju, med prvimi na novo vzgojenimi sortami pa je tudi bledikavi castelfranco, ki ga odlikujejo drobne rdeče in zelene pikice. Večina se jih ponaša z zaščito porekla in poimenovanja (IGP in DOP), vendar je seme na razpolago vsem, saj ga semenarne na veliko tržijo. V katalogih semenarne L'orta-lano je že nekaj let tudi najbolj čislana vrsta goriškega radiča, ki jo (trenutno) ponujajo slovenskemu trgu z imenom solkanski radič, italijanskemu pa »la rosa Isontina«. Tisti, ki so seme sejali, so ugotavljali, da gre zgolj za približek idealu, ki usmerja delo kmetov iz okolice Gorice. Pri tem velja še omeniti, da je ime »la rosa di Gorizia« za goriški radič predlagal Carlo Brumat - Lucio iz Gorice, ki je eden od večjih pridelovalcev in tudi pobudnik zaščite te vrtnine, obdelovalne površine pa ima na solkanskem polju ali Bregu, v okolici goriških kazermet, kjer z družino vodi tudi priljubljeni agriturizem. Pridelava radiča je mukotrpno in celoletno delo. Z nekoč najbolj osovraženim obrivanjem radiča, to je čiščenjem strniš-ča po žetvi žita, se danes ne ukvarja (sko- raj) nihče, ker radič sejejo kot samostojno kulturo. Je pa potrebno skrbeti, da radič poleti ne zbezlja v cvet, zato ga večkrat pre-žanjejo. Namakanje bi bilo v sušnih dneh dobrodošlo, pravijo kmetje, toda le malokdo ima to urejeno. Pozno jeseni ali v začetku zime, ko njive dvakrat ali trikrat pobeli slana, sledi izkopavanje (ali izoravanje) radiča. S korenik otresejo odvečno zemljo in jih zložijo na kup, kasneje še povežejo po 15 do 20 rastlin v snop, snope pa zložijo in delno zagrebejo v razor na njivi. V naslednjih tednih in mesecih te snope postopno spravljajo domov in postavijo v kak temen kot hleva ali namensko pripravljene zoril-ne grede, kjer začno stari listi odmirati, iz korenik pa odženejo slastni rdeči listi z belo žilo, ki se držijo skupaj kot v popku. V tem času je potrebno skrbeti za pravo vlažnost in temperaturo: zgolj ob pravšnji bodo listi primerno obarvani in oblikovani, sicer so lahko prebledi ali predolgi, vsekakor pa ne podobni kardinalsko rdeči vrtnici, ki je s časom postala lepotni standard goriškega radiča. Korenike, razen odbranih za seme, kmetje zavržejo. Nekoč so jih otroci zbirali, jih očistili in prodajali, da bi tudi sami kaj zaslužili. Pravijo, da so veljale za dietno prehrano, po kateri so najraje posegali bolniki, čeprav so bile všeč tudi drugim. In prav zaradi korenike, bogate z inu-linom, je bila cikorija od nekdaj na spisku zdravilnih rastlin. Med prebiranjem starih knjig in časopisov nam takoj postane jasno, da je bil goriški radič iskana zimska zelenjava. Veljal je za drago specialiteto, zato se je njegova pridelava lahko razmahnila šele z rastjo Gorice in gradnjo železniških prog. Zahvaljujoč hitrim vlakom za prevoz rib, sadja in zelenjave s Primorske v Ljubljano, Graz in Dunaj, težav s prodajo »primicij in de-licij« ni bilo. Mogoče prav zaradi tega tudi nikoli ni nastalo kako združenje pridelovalcev radiča, tako da lahko o nekdanjem obsegu pridelave le ugibamo. V solati je enkraten Med prvo svetovno vojno so bile njive, kjer so uspevale poljščine in vrtnine od špargljev in zgodnjega graha ali krompirja do radiča, spremenjene v eno samo bojišče, ljudje razseljeni stotine kilometrov naokrog, domačije porušene. Po vojni je bilo ozemlje priključeno Italiji, trg se je zaradi revščine in vdora pridelkov z juga podrl. Začela se je obnova, toda Gorica ni bila več ljubljena »avstrijska Nica«, ampak je postala strateško italijansko obmejno mesto in prav sredi njiv so gradili največje vojašnice. Vzgoja zimskega bledenega radiča je sčasoma oživela, vendar nikoli več v nekdanjem obsegu. Nova tržna niša so bile predvsem potniške ladje tržaškega LLoyda, saj je bil radič, ki je ostajal svež dolgo časa, dobrodošel na jedilniku v prestižnih salonih. Po drugi svetovni vojni so čez njive potegnili državno mejo med Italijo in Jugoslavijo, začeli graditi Novo Gorico in širiti Gorico. Najprimernejši prostor za gojenje radiča se je krčil, saj so se politiki bolj kot s cvetočim kmetijstvom ponašali s hitro urbanizacijo in industrializacijo. Na goriški tržnici ni bilo več mnoštva verbasov radiča, kmalu so ga ponujale le še redke bra-njevke. Novemu zanimanju zanj je botrovala podelitev priznanja žganjarne Noni-no Risin d'aur (Zlata vitica) združenju pridelovalcev radiča La rosa di Gorizia iz Gorice, v Novi Gorici pa so skoraj istočasno izpeljali projekt Goriški radič - od vrtnine do umetnine, ki je bil deležen podpore evropskega sklada za razvoj podeželja LEADER. In zdaj je zanimanje že tako naraslo, da ga začenjajo pridelovati tudi izven tradicionalnega območja, čeprav poznavalci hitro ugotovijo, kateri je pravi in kateri ne. Pravi mora biti dejansko podoben vrtnici, zaobljenih lopatastih listov, kompakten, kardinalsko rdeč, z eno samo belo hrustljavo žilo... In sladkastega okusa. Samo ta ustreza opisu za goriško vrtnico oziroma za solkanski radič, krajevno sukenski regut, ki velja za kralja med vsemi. 1 8 Nedelja, 23. februarja 2014 MANJŠINE / Ob 26. februarju, svetovnem dnevu maternih jezikov Glasen poziv k učenju domorodnih jezikov Združenih držav Amerike in Kanade Ob 26. februarju, svetovnem dnevu maternih jezikov, so predstavniki domorodnih narodov Severne Amerike in znanstveniki, ki se ukvarjajo z ohranjanjem domorodnih jezikov, objavili poziv k učenju teh jezikov, ki so ga povzeli tudi nekateri evropski spletni portali, ki se ukvarjajo z manjšinsko problematiko. Vsakih 14 dni umre en jezik. To je podatek, ki ga posredujejo jezikoslovci, ki do prepričani, da bo v tem stoletju izginila polovica od 6 do 7 tisoč jezikov, kolikor jih obstaja na svetu. Razlog za to je treba seveda iskati v kolonialni politiki prejšnjih stoletij, pa tudi v globalizacijski perspektivi kapitalizma in religij svetovnih razsežnosti. Za do-morodna ameriška ljudstva in znanstvenike, ki raziskujejo njihove jezike, so perspektive naravnost porazne. V Ameriki je dolgo vladalo načelo »ubij Indijanca, rešil boš človeka«, po katerem so oblikovali izobraževalne programe v šolah in danes Indijanci, še zlasti, kadar govorimo o njihovih jezikih, dejansko izumirajo. V tem izumiranju ni nič romantičnega, nič literarno spodbudnega, kot so to pred desetletji prikazovali pesniki in pisatelji ter celo raziskovalci. To je dejansko posledica genocidne dejavnosti nenasitne Amerike, kjer ljudje v moderni dobi dejansko izgubljajo svojo identiteto. Politika oblikovanja družbe, v kateri je angleščina edini jezik in kjer se tudi evropski priseljenci bojijo razglašati za pripadnike manjšin, čeprav so po lastnih izkušnjah in tudi po statistiki dejansko manjšine, je domorod-ne Američane spremenila v siromašne, zasužnjene, razlaščene in marginalizi-rane državljane. To ni nekakšno tekmovanje, koga so globalizacijske okoliščine potisnile nižje, katero ljudstvo je bilo prisiljeno v etnično najslabše stanje. Gre za vprašanje zaupanja, ki ga mora uživati oblast, torej še zdaleč ne samo za vprašanje denarja, zakonodaje ali celo morebitnih opravičil. Države šw vedno ne odpirajo svojih vrat jezikom domo-rodnih Američanov, ki niso v nobeni državi uradni jeziki. To bi se moralo zgoditi in bi se lahko zgodilo, če bi državo vodila usmiljena človeška bitja, ki se zavedajo zgodovine in človečnosti, vendar je za to potrebno veliko truda in dolgo časa. Potrebni so izredni napori za ohranjanje jezikov domorodnih severnoameriških prebivalcev, da bi lahko navdihnili to prebivalstvo, na katero pritiska masovno bombardiranje angleščine. Ko čakamo, da bi do tega res prišlo, pa se stalno srečujemo s klišejski-mi gesli o neizogibni usodi, pa z igno-ranco in prevzemanjem kulture v obliki seksualnosti in raznih oblik sodobne glasbe, videoposnetkov in modnih pojavov. Ampak vse to je dejansko samo slepilo v nekakšni tekmi za gradnjo modernosti z namenom, da bi prišlo do družbenih sprememb. Le v nekaterih majhnih skupnostih prihaja do povrat-ka k maternemu jeziku in povezovanja med ljudmi, ki govorijo isti jezik in pripadajo isti kulturi. Če sedaj preidemo h konkretnemu vprašanju, lahko rečemo, da so prav vsi domorodni severnoameriški jeziki izredno ogroženi. Nekaterim pripisujejo izginotje že v prihodnjem desetletju, nekatera ljudstva vlagajo velike napore v ohranjanju števila otrok, ki se učijo svojega starega jezika in ga tudi govorijo. To ni vsedržavna kriza, in to tudi nikoli ni bila; to je krajevna tragedija, s katero se soočajo maloštevilne skupine ljudi; ko pa jezik umre, je vse izgubljeno, poti nazaj namreč ni več. Khaajakhwti, starešina indijanskega naroda Tlingit, ki se sicer uradno imenuje Walter Soboleff, je dejal: »Ko ljudje vedo, kdo so, se sami ne bodo ubili«. To je pomembna izjava, če pomislimo, da imajo na Aljaski najvišji odstotek samomorov v ZDA, še zlasti med mlajšimi prebivalci. Vsi morajo to vedeti: odstranjanje jezikov in kultur ter njihovo nadomeščanje z nečim drugim dejansko ljudi ubija. Če jih je ubijalo v preteklosti, jih ubija tudi danes in jih bo prav tako ubijalo v prihodnje. Ko govorimo o severnoameriških jezikih, moramo vedeti da sta postala samomor in genocid zamenljiva pojma. Ljudje, ki se sami odločajo za samomor, predstavljajo kulture, narode in skupnosti, ki se odločajo za jezikovni samomor. Za to se malokdo zanima. Obstajajo jezikoslovci, ki skoraj herojsko opozarjajo na ta problem, med katerimi sta Michael Krauss in Leanne Hinton, da navedemo le dve imeni. Obstajajo ljudje, ki noč in dan neutrudno delajo z namenom, da bi tekoči jezik vrnili v domove in med otroke. Še najbolj zaskrbljujoče pa je, da pri številnih domorodnih Američanih opažamo obup, da enostavno opuščajo svoje jezike. Tu je potrebna velika previdnost, čeprav človeku gre, da bi rekel, da smo v tem času priča največjemu genocidu v zgodovini človeštva. V treh stoletjih se je število domorodnih prebivalcev Severne Amerike zmanjšalo s 60 milijonov na komaj nekaj več kot milijon. Veliko žrtev je bilo že ob prvem stiku z osvajalci, v času prvih generacij. Do tega genocida je prihajalo z zatiranjem jezikov, nasiljem nad otroki, spolnim nasiljem, posegi v okolje, sterilizacijo in pokoli. Vendar to domorodnim Američanom ne sme biti izgovor, da se razglašajo za žrtve. To so narodi, ki ne smejo čakati na heroje, pa tudi ne, da Amerika razglasi, da je večjezična nacija. V državah, ki ju poznamo kot Združene države Amerike in Kanada je bilo prisotnih približno 500 jezikov, in sedaj jih lahko preštejemo samo še približno polovico, pa še med temi je veliko takih, ki so v prihodnjih dveh desetletjih zapisani izginotju. Vsaka od teh smrti je končni rezultat začetne želje ali potrebe po poboju celotnih narodov. Zakaj o tem tako malo govorimo? Zakaj ni nekega vsedržavnega gibanja, ki bi si prizadevalo za spremembo načina, kako Američani gledajo nase kot na nacijo? Brez teh smrti se Amerika ne bi mogla roditi, ampak to ne pomeni, da se zdaj ne sme spraševati o lastni identiteti. To velja za slehernega posameznika. Prav vsakdo je soodgovoren za izginotje, če se odloči, da ne bo naredil ničesar, ampak bo dopustil, da ti narodi izumrejo, in to velja tem bolj za tiste, ki sami pripadajo ogroženim jezikom. Domorodni Američani bi morali, kot pripadniki narodov in kultur, govoriti svoje jezike. Z namenom, da bi prekinili njihovo umiranje, bi jih morali predvsem govoriti: doma, z otroci. Med seboj, na svoji zemlji. Tako bi tudi bolje definirali svojo identiteto in to bi bil največji možni izziv, ki si ga je mogoče zamisliti za prekinitev preteklo-sti,ki je samo pobijala. Ameriški domorodci bi se morali redefinirati kot večjezična ljudstva in postati vodilne osebnosti v svojih skupnostih. Učiti bi se morali čim več jezikov svojih prednikov pa tudi spoznavati svojo preteklost, svoje prednike in svoje okolje, ter vse prenašati novim generacijam. V filmu Mi še živimo tukaj (We Still Live Here - As Nutayunean) pripovedovalec pravi, da ljudje sprašujejo svoje starše, zakaj izgubljajo svoje je- zike. Prejmejo odgovor, da se niso izgubili jeziki, ampak so se izgubili ljudje. Ni mogoče nadaljevati po poti jezikovnih samomorov in narod se ne sme utapljati v jezikovnem genocidu. Nasprotno, ljudje morajo biti uzrti naprej, želeti morajo postati narod, ki odgovorno in z veliko stopnjo pripravljenosti odgovarja na izziv, da se kot narod dokopljejo do pozitivnih sprememb, tudi z ohranjanjem jezikov, ki so dediščina teh krajev. Za ameriško okolje ni nič bolj naravnega od ameriških domorodnih jezikov in nič jih ne more nadomestiti, če bodo nekoč izginili. Če se bodo pač ljudje odločili, da jih ne bodo več govorili, kar se dejansko dogaja, ker tega procesa nihče ne zaustavlja, potem se bodo mladi ljudje še vedno izgubljali. Ljudi lahko plačaš, da se učijo in da po- učujejo jezike in lahko jih plačaš, da izpolnjujejo obrazce, prosijo za prispevke, čistijo pisarne in upravljajo programe. Ampak vse to niso vrednote, narodi se morajo sami odločati o svojih vrednotah. Če se Amerika odloči, da bo nadaljevala po dosedanji poti in se ne bo odločila za dejansko pomoč tistim, ki jih je poskusila uničiti, pomeni, da jo vodijo potomci velikih morilcev in ra-znarodovalcev Indijancev. Potreben je velik premik, ki pa ni mogoč brez korenitih korakov za zaustavitev velikega poboja,ki se še vedno nadaljuje. Pokazalo se je, da dosegajo večjezični otroci višje rezultate v kognitivnih testih, večjezični odrasli pa so na stara leta odpornejši do degenerativnih možganskih obolenj. Otroke je torej treba učiti, vliti jim je treba dejanske- ga znanja o izročilu, ki izhaja iz krajev, v katerih živijo, na način, ki bo zares udejanjal programe, ki so zapisani v izobraževalnih dokumentih. Ameriški otroci bi se lahko učili veliko bolje, kot se dejansko učijo danes. In nešteto razlogov je, da ameriške jezike utirijo na novo pot. Največja nevarnost pa je, da ljudje prenehajo govoriti svoje jezike in v tem vidijo nekakšne znake napredka. To bi bilo tako, če bi nekoga zadušili in potem razložili, da pač ni mogel dihati. Kdorkoli se je ukvarjal z ameriškimi do-morodnimi jeziki ve, da je zamisel o znanju enega samega jezika vezana na koncept, da je ena rasa višja od drugih. Kdorkoli pa v razredu prisostvuje večjezičnemu pouku, bo lahko sam ugotovil, da gre za oživljanje, ki bi lahko bistveno izboljšalo zgodovino človeštva. Francoski poslanci o evropski listini Za regionalne jezike, pot do cilja pa je še dolga Potem ko so se zadnjih petnajst let s tem ukvarjale skoraj vse francoske vlade, se je vprašanje Evropske listine za regionalne jezike spet pojavilo na dnevnem redu pariških poslank in poslancev. Poslanska zbornica je začela obravnavo osnutka zakona, katerega namen je, da bi omogočil ratifikacijo listine, ki bi zagotovila priznanje in promocijo »regionalnim in manjšinskim jezikom v javnem življenju« Navidezno to ni nič posebnega, vendar ni mogoče mimo dejstva, da je ustavni svet že enkrat preprečil to ratifikacijo in da se je o tem že negativno izrekel tudi državni svet, poleg tega pa so, razen ekologistov, vse stranke razdeljene glede tega vprašanja. Listino je, kot znano, leta 1992 sprejel Evropski svet, ustanova, ki se v Evropi ukvarja s človekovimi pravicami, vse države članice - teh je 47 - morajo ratificirati. Jospinova vlada jo je podpisala leta 1999, vendar je takrat ustavni svet preprečil ratifikacijo. Potrebna je bila torej ustavna sprememba. Nicolas Sarkozy med svojim mandatom ni hotel »obremenjevati ustave s tem vprašanjem«, François Hollande pa je med volilno kampanjo obljubil ratifikacijo. Decembra, ob podpisu Pakta za Bretanijo, so Hollanda spomnili na obljubo in tako je bil bretonski poslanec Jean-Jacques Urvoas zadolžen, da pripravi osnutek zakona. V čem so bile pravzaprav težave? Državni svet je leta 2013 ocenil, da bi ratifikacija listine vnesla v zakonodajo veliko nedoslednost z ustavo. Po mnenju ustavnega sveta, ki je o tem odločal že leta 1999, naj bi bila listina v nasprotju z »načelom nedeljivosti republike« in enakosti vseh državljanov »ne glede na izvor, raso ali veroizpoved« ter tudi z 2. členom ustave: »Jezik republike je francoščina«. V parlamentu je korziški poslanec Paul Giacobbi vzrojil proti »institucijam, ki se ukvarjajo s politiko, namesto s pravom« in dejal, da je trditev, da obstaja v Franciji en sam jezik, velika neumnost. Urvoas se je pravno zavaroval s tem, da je svoj zakonski osnutek opremil z »in-terpretativno izjavo«, v kateri je navedel, da besedilo ne zagotavlja nobenih »kolektivnih pravic« ljudem, ki govorijo te jezike. »To je kot hoja po jajcih«, je ocenil eden izmed zagovornikov ratifikacije, kateremu ni bila všeč previdnost, s katero se je parlament lotil tega vprašanja. Kljub tej previdnosti nasprotniki še vedno zavračajo ratifikacijo listine. Med Francoski dnevnik Franced Ouest je objavil to preglednico regionalnih jezikov v Franciji. socialisti nekateri opozarjajo, da gre za »drobitev« Republike, v desnici, ki se je skoraj enoglasno izrekla proti, se je ob tem vprašanju oglasil poslanec Henri Guaino. Pač pa je sredinski poslanec Marc Le Furn opozoril, da »večina mojih kolegov nič ne ve o tem vprašanju, tisti, ki prihajajo iz regij, v katerih govorijo te jezike, pa so za ratifikacijo listine.« Poslanec ekologistov Paul Molac pa je poudaril, da je nasprotovanje večjezi-čnosti sestavni del genov ljudi, ki, ki niso sposobni sprejemati različnosti. Sicer pa prva parlamentarna razprava ni zadovoljila niti zagovornikov ratifikacije. Veliko jih ocenjuje, da je besedilo preskromno. Listina vsebuje 98 opcij, vsaka država pa jih mora pri ratifikaciji izbrati najmanj 35. »Francija jih s tem zakonom sprejema 39, kar je res zelo malo,« je obžaloval Marc Le Fur. Bojijo se predvsem, da ne bi zakon, ki tako močno poudarja primarno vlogo francoščine, dejansko oviral promocije regionalnih jezikov. V zakonu tudi piše, da so »uradne osebe in zasebniki pri opravljanju javnih storitev dolžni uporabljati francoščino«. Paul Molac je dodal, da ne želi, da v prekomorskih ozemljih raba francoščine ne bila predpisana samo uradnim osebam, ampak tudi državljanom pri odnosih z javnimi upravami, ne da bi lahko govorili v kreolšči-ni in napovedal amandma, s katerim bi pojasnil to dvoumnost. Tudi Marc le Fur soglaša, da je »do določilo preveč restriktivno, saj tvegamo, da sprejmemo zakon, ki je dejansko proti regionalnim jezikom«. Sicer pa je jasno, da se zakonu ne obeta lahka parlamentarna pot. Za odobritev ustavne spremembe so potrebne tri petine članov parlamenta. Vlada je glede tega zelo previdna in poslancu Jan-Jacquesu Urvoasu je naložila, naj preveri, ali ta možnost dejansko obstaja. V primeru, da bo odgovor pritrdilen, bo moral vložiti ustrezno besedilo in takrat se bo ponovno začela parlamentarna razprava, preden bodo poslance in senatorje povabili v Versailles. Skratka, do cilja bo pot še zelo dolga. / GOSPODARSTVO Nedelja, 23. februarja 2014 19 ar groza me je, ko vidim napisano made in china in si mislim, kako le naj pridemo blizu,« reče Katja Zrimšek, tehnična direktorica v Odeji Škofja Loka. Tekmo s transnacio-nalnimi korporacijami, ki zmagujejo zaradi sužnjelastniškega odnosa, s katerim držijo za vrat delavke in delavce »tretje-svetovnih držav«, bi tekstilno podjetje, v katerem je zaposlenih manj kot 100 ljudi, najbrž hitro izgubilo. So se zato predali? So dvignili roke tudi zaradi manjših, po navadi ilegalnih tekstilnih delavnic, ki so se pred desetletji začele pojavljati v državah Evropske unije in v katerih garajo predvsem tuji emigranti, največkrat brez urejenih papirjev in zato tudi brez vseh pravic? (Mimogrede: spomnimo se, da je samo v Toskani na področju med Firencami in Pratom na stotine, celo na tisoče delavcev, ki živijo težko suženjsko življenje.) Sploh ne! Čeprav je slovenska tekstilna industrija le še bled odsev tega, kar je bila v času Jugoslavije, je kar nekaj podjetij, ki so uspešna na zahtevnih trgih. »Mi ne konkuriramo s cenami in tudi ne želimo z njimi konkurirati, mi se želimo postavljati ob bok italijanskim, nemškim predilnicam,« je odločna Vida Vu-kovič, direktorica Predilnice Litija. Udobje, polom in vzpon Po osamosvojitvi smo v Sloveniji pristali v popolnoma tuji deželi, žal prepričani, da jo poznamo do obisti. Od plansko tržnega gospodarstva razvajene tovarne niso vedele, kaj pomeni konkurenca. Jugoslovanski trg je bil velik, delitev dela optimalna. Mura je skrbela za težko konfekcijo, Jutranjka za otroke, Labod za ženske, Pik Maribor za bluze in srajce ... Zdaj se le še starejši spomnimo imen tovarn, ki so zaposlovale po več tisoč ljudi, tiste, ki jih poznajo mlajši, povezujejo s katastrofo. Tekstilna industrija, včasih ponos slovenskega gospodarstva, je zaposlovala na začetku tranzicije 80.000 ljudi. Število zaposlenih je hitro padalo. Leta 2006 je bilo le še približno 24.000 tekstilnih delavcev, zdaj jih je manj kot 8.000. »Težava ni bila v tem, da nismo potrebovali tekstilne industrije ali pa, da nismo imeli dovolj znanja, da o kakovosti izdelkov sploh ne govorim, saj smo bili vedno med prvimi,« zelo prepričljivo zagotovi oblikovalka Sanja Veličkovič, ki je zaposlena na Fakulteti za strojništvo na oddelku za tekstilne materiale in oblikovanje. Poleg tega kreira in izdeluje unikatna oblačila. In tako si je v teh časih, ko velja, da krojaštvo jemlje vrag, na Ptuju, v središču mesta, ki se vsaj pozimi sprazni že ob prvem mraku, omislila svoj atelje. Prijeten prostor, opremljen z udobnimi naslanjači, spominja na dnevno sobo. Plašči, hlače, krila, bluze visijo po prostoru v premišljenem redu kot umetnine v galeriji. »Izkoriščali so nas, mi pa smo se z veseljem pustili. Vsi smo bili srečni.« Prepričana je, da so naše velike tovarne pokopali dodelavni posli. Iz tujine so dobili materiale, kroje, zapovedali so jim tehnološki postopek. »Bili smo črnci, ponosni na to, da smo šivali za Bossa. To je bila zgolj potrditev, da so šivilje dobre, nič drugega. Svojo glavo smo pustili, adi-jo, crknil je naš razvoj, crknila je naša konfekcija.« Dr. Barbara Simončič, profesorica za področje tekstilstva na Naravoslovno-tehniški fakulteti v Ljubljani na razmere v tekstilstvu gleda še širše: »Evropa je sama izbrala žrtveno jagnje in med nekaterimi industrijskimi panogami z nizko dodano vrednostjo žrtvovala tudi tekstilno industrijo, ki se je v zadnjih letih zaradi cenovnih pritiskov v zahodnem delu sveta močno okrepila v azijskih državah. Na žalost v Sloveniji proces ni tekel dovolj počasi in preudarno, zato so se uspeli iz te krize rešiti oziroma reorganizirati zgolj redki izmed večjih tekstilnih koncernov.« Pa vendar so se nekatere tovarne uspele uvrstiti med tehnološko najrazvitejše. »Dobro delajo in so konkurenčne na evropskem in svetovnem trgu,« pravi dr. Simončičeva. Sevnica je mestece s približno 5000 prebivalci. Tam ima sedež tovarna Lisca, TUDI SLOVENSKA TEKSTILNA PODJETJA SO USPEŠNA V TUJINI Vedno v akciji, iskati nove izdelke in poti Meta Krese (tekst in fotografije) v Sloveniji sinonim za perilo, čeprav šivajo tudi druga modna oblačila. Zadnja leta dodelavni posli niso več opcija, njihovi blagovni znamki Lisca in Cheek sta dovolj prepoznavni. V tujini imajo 7 podjetij: vseh zaposlenih je 650 ljudi, samo v Sloveniji 250. Njihove izdelke šivajo v Ba-bušnici v Srbiji, kjer so 60-odstotni lastniki podjetja, pa tudi v Bolgariji, Turčiji, Romuniji in na Kitajskem. Lisca ima več kot 100 lastnih in franšiznih trgovin, od tega je krepko večji delež lastnih trgovin. Podjetje je pretežno vezano na izvoz. Nekaj več kot 20 odstotkov kupcev najde doma, vsi drugi so razpršeni po več kot 20 državah. »Hrvaška je na prvem mestu, takoj za njo je Nemčija, prodaja se izrazito dviguje v Italiji. Na to smo še sploh ponosni, saj v Italijo priti s svojo blagovno znamko ni enostavno«, pove direktorica razvoja Dragica Gantar. V Predilnici Litija je bilo v osemdesetih letih prejšnjega stoletja zaposlenih več kot 1200 delavk in delavcev. Ze pred razpadom Jugoslavije je v predilnici nastopila kriza in v devetdesetih so kljub več kot stoletni tradiciji (ali pa prav za to) začeli vse na novo. Danes je zaposlenih približno 300 ljudi. Vida Vukovič meni, da je včasih veljalo delo v proizvodnji, torej tevnejše programe. Razvili so celo vrsto prej, kjer je pomembna odpornost na udarce, pa ognjevarna vlakna za gasilce, za delavce na naftnih ploščadih, inovacije iščejo tudi na drugih področjih. »Leta 1991 smo pokrivali 90 odstotkov našega jugoslovanskega trga, danes izvažamo skoraj 99 odstotkov proizvodnje,« pove Vida Vukovič. »V Jugoslaviji smo imeli ime, v Italiji, mogoče kje drugje še toliko bolj, sem pa že težko razložila, kje je Slovenija. Poiskali so nas le tisti, ki so hoteli na hitro zaslužiti v državi, kjer znajo samo delati. Najprej smo naredili preboj v Italiji in Nemčiji. Raziskovali smo tudi ameriški in azijski trg, vendar smo se odločili, da ostaja naš glavni trg Evropa.« Filc je bila leta 1991 majhna tovarna, pravzaprav so prav tega leta nabavili eno prvih večjih novih proizvodnih linij in začeli s prodorom na tuji trg. Prej jim je bila dovolj Jugoslavija. Njihova proizvodnja je povezana predvsem z avtomobilsko in gradbeno industrijo. Izvažajo približno 95 odstotkov izdelkov, večinoma v evropske države. Zdaj osvajajo obe Ameriki, širijo se na ruski trg. Imajo pa tudi nekaj udarnih izdelkov, s katerimi želijo biti prisotni po celem svetu. Tudi manjše delavnice so morale prehoditi enako pot. Nataša Pristov je lastnica šivalnice Prina. Približno 5 ljudi ima zaposlenih, a so vseeno leta 2010 sprejeli tako veliko naročilo, kot je šivanje in tiskanje štartnih številk za vse tekmovalce za zimsko olimpijado v Vancouvru in ga tudi uspešno opravili. Družinsko delavnico v Radovljici je prevzela leta 1991 in doživela popoln šok, popoln polom, kot sama pravi. »Ko se je Slovenija osamosvojila, je bilo najtežje. Nisem štartala iz nu-le, ampak iz minusa,« se spominja. Kako jim uspe? ? delo v realnem sektorju, kot delo za nesposobne. Bilo je razvrednoteno ne samo v materialnem, temveč tudi v družbenem smislu. Struktura izobrazbe zaposlenih se je v predilnici zelo spremenila: še pred 10 leti je imelo 70 odstotkov delavcev nedokončano osnovno šolo, danes ima 50 odstotkov vsaj prvo strokovno stopnjo, 14 odstotkov visoko izobrazbo. Iz njihovih prej so uniforme marsikatere vojske na Zahodu, tudi vojakov Nata, Hrvaške in Madžarske, slovenske pač ne, čeprav so poskusili najti skupni jezik tudi s slovensko vojsko. A uniforme so le en segment proizvodnje. Vključujejo se v vedno zah- Nataša Pristov sicer nadaljuje z več kot štiridesetletno družinsko tradicijo z izdelovanjem dresov za nogomet, košarko, odbojko, rokomet, in seveda tekmovalnih številk, a se je ne oklepa in tudi približno ne prisega nanjo: »Od takrat sem popolnoma posodobila tehnologijo; šivanju sem dodala še digitalni sublimacijski tisk in predvsem spremenila način razmišljanja. Narejena sem za ta čas.« »Mi nismo predstavniki tipične tekstilne industrije in zaradi tega veljajo za nas drugačne zakonitosti in tudi drugače funkcioniramo. Tekstilna industrija velja za delovno intenzivno panogo. V našem primeru pa ne, mi smo kapitalno intenzivni. Za nas je pomembno, da imamo zelo dobro strojno opremo in seveda znanje. Le tako lahko delamo dobre izdelke in da smo cenovno ugodni, si ne moremo privoščiti majhnih količin za majhen, omejen geografski trg. Evropa je za nas še tisti najmanjši trg,« pojasni Karla Kač Kališnik, raziskovalka v Tovarni Filc. »Če hočeš biti konkurenčen, moraš biti inovativen, drugačen od drugih, vedno nastopati z nečim novim,« je prepričana Dragica Gantar. »Brez močnega razvojnega oddelka skupaj z uspešnim trženjem in marketingom dejansko ne moreš funkcionirati.« Njihov razvojni oddelek, ki šteje 50 ljudi, je najbolj vitalen del podjetja. Katja Zrimšek je prepričana, da lahko pri tistih podjetjih, ki iščejo kakovostne izdelke z dodano vrednostjo, mirno konkurirajo Avstrijcem, Nemcem, pri kupcih, ki jih zanima velika masa, pa so že postavljeni na globalni trg, kjer morajo tekmovati z Madžari, Estonci in konec koncev s Kitajci. Tu pa zares nimajo kaj iskati. In tudi nočejo. Sogovornice, ključne igralke v uspešnih slovenskih tekstilnih podjetjih, so bile enotnega mnenja, da so na svetovnih trgih zaradi inovacije, ustvarjalnosti in fleksibilnosti proizvodnje, torej elementov, ki zahtevajo znanje, sposobnost, velikokrat tudi odrekanja. In seveda vizijo. Fotografije od zgoraj navzdol: 1. Direktorica razvoja Dragica Gantar, v ozadju oblikovalka Klementina Kranvogel. 2. Oblikovalka Sanja Veličkovič 3. Šivilja Agata Majnik in tehnična direktorica Katja Zrimšek 20 Nedelja, 23. februarja 2014 RADIO IN TV SPORED ZA DANES ^ Rai Tre / bis SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 20.00 Tv Kocka 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Dok.: Mama Evropa, sledi Čez-mejna Tv: Dnevnik Slo 1 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Show: L'arca di Noe 14.00 Show: Do-menica Live 18.50 Kviz: Avanti un altro! 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 Paperissima Sprint 21.10 Nad.: Il Segreto 23.30 Talk show: Matrix O Italia 1 ^ Rai Uno 6.30 Show: Uno mattina in famiglia 7.00 8.00, 9.00 Dnevnik 9.55 Maša 11.30 A Sua immagine, sledi Angelus 12.20 Linea Verde 13.3016.30, 20.00 Dnevnik 14.00 Show: L'Arena 15.30 Show: Domenica In 20.40 Igra: Affari tuoi 21.30 Nad.: Braccialetti rossi 23.30 Speciale Tg1 7.35 Nan.: $#*! my dad says 8.15 Nan.: Padre in affitto 8.55 Film: Aloha, Scooby Doo! 10.30 Film: Un poliziotto a quattro zampe 2 12.25 Dnevnik in šport 14.00 Superbike: VN Avstralije, WSBK, 1. dirka 15.00 Superbike: VN Avstralije, WSBK, 2. dirka V^ Rai Due 7.00 Film: George re della giungla 2 8.25 Dok.: Inside the World 9.05 Serija: Il nostro amico Charly 10.30 Dok.: Cronache Ani-mali 11.30 Show: Mezzogiorno in famiglia 13.00 20.30 Dnevnik 13.45 Quelli che aspettano... 15.40 Show: Nicola Savino in Quelli che il calcio 17.05 Dnevnik in šport 18.10 Športna rubrika 90° minuto 19.35 Serija: Squadra Speciale Cobra 11 21.00 Serija: NCIS 21.45 Serija: Hawaii Five-0 22.40 Športna rubrika: La Domenica Sportiva ^ Rai Tre 7.00 Nad.: La grande vallata 7.50 Serija: Il fidanzato e lo scapolo 8.00 Film: C'e un sen-tiero nel cielo 9.45 Correva l'anno 10.45 Te-leCamere 11.10 Tgr Estovest 11.30 Tgr RegionEuropa 12.00 Dnevnik in rubrike 12.25 Tgr Mediterraneo 12.55 Rai Educational 13.25 Fuori Quadro 14.00 Dnevnik 14.30 In \\u00BD Ora 15.05 Kilimangiaro 18.55 0.05 Dnevnik, deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Rubrika: Blob 20.10 Che tempo che fa 22.45 Masterpiece (J Rete 4 7.20 Media Shopping 7.50 Superpartes 8.30 Dok.: Mondo sommerso 9.25 Don Giussa-ni 10.00 Sv. Maša 10.5012.00 Rubrika: Pia-neta mare 11.30 Dnevnik 13.00 Ricette all'italiana 13.55 Donnavventura 14.45 Film: Ursus nella Terra del fuoco 16.30 Film: Uomini d'amianto contro l'inferno 18.55 Dnevnik in vremenske napovedi 19.35 Nad.: Il Segreto 20.30 Nad.: Tempesta d'amore 21.15 Film: I due superpiedi quasi piatti 23.35 Film: Sognando l'Africa 15.55 Film: Twister 18.15 Serija: Love bugs 18.30 Dnevnik 19.00 Nan.: Cosi fan tutte 19.30 Film: X-Men (fant.) 21.30 Lu-cignolo La 7 LuA 7.00 7.55 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 9.45 L'aria che tira - Il diario 10.55 Otto e mezzo 11.40 Film: Un tocco di classe (kom.) 13.30 Dnevnik 14.00 Kronika 14.40 Film: Salomone e la regina di Saba (zgod.) 17.15 Serija: The District 18.10 Serija: L'ispettore Barnaby 20.00 Dnevnik 20.30 Nad.: Mondo senza fine 23.00 La7 Doc 23.50 Šport ^ Tele 4 6.30 Ricette di Giorgia 6.50 Italia economia e prometeo 7.00 Voci in piazza 9.45 Dnevnik 10.00 Maša 11.00 23.15 Rotocalco Adn-kronos 11.15 Aktualno: Musa Tv 12.30 19.45 Qui studio a voi stadio 18.00 23.50 Trieste in diretta 18.20 Tanta salute 19.00 Cartellino rosso 23.00 Dnevnik 23.30 Trieste in diretta 5 Canale 5 {p Slovenija 1 6.00 Pregled tiska 7.55 Promet, vremenska napoved in dnevnik 8.50 Le frontiere del-lo spirito 10.15 Dok.: Il grande Nilo 11.30 Le storie di Melaverde 12.00 Melaverde 7.00 Risanke in otroške nanizanke 10.15 Nad.: Najboljša prijatelja 10.45 Prisluhnimo tišini 11.15 Ozare 11.20 Obzorja duha 12.00 Odd.: Ljudje in zemlja 13.00 Poro- CS Nedelja, 23. februarja Rete 4, ob 23.35 Sognando ¡'Africa ZDA 2000 Režija: Hugh Hudson Igrajo: Kim Basinger, Vincent Perez, Liam Aiken in Eva Maria Saint Celovečerec, ki ga je avtor povzel po avtobiografskem romanu Kuki Gallmann, pripoveduje o življenju prikupne beneške ženske. Njeno mladost je zaznamovala serija nesrečnih dogodkov in ne ravno najbolj naklonjene usode. Gallamannova se je po hudem avtomobilskem ka-rambolu, v katerem je njen fant izgubil življenje, odločila, da se izseli v Kenijo, kjer si je z možem uredila novo življenje. Izbira do katere je prišlo na začetku 70. let se je kmalu izkazala za drzno, saj je njihov družinski vsakdan označevala serija nevarnosti. V teku nekaj let je strupena kača pičila avtoričinega sina, moža pa je usmrtila zver. čila, šport in vremenska napoved 13.25 Slovenski pozdrav 14.45 Slovenska polka in valček 2008 15.10 Film: Devetošolci ne jočejo 17.00 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 17.20 Legende velikega in malega ekrana 18.20 V spomin - Ajda Ka-lan 18.40 Risanke 18.55 22.55 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 19.25 Zrcalo tedna 20.00 Nad.: Oblast 21.10 Intervju 22.10 Dok. serija: Village folk 22.20 Dok. odd.: Moj pogled na znanost: Prof. ddr. Nataša Golob 23.35 Dok. serija: Tito, zadnje priče oporoke |r Slovenija 2 7.45 Olimpijski studio 7.55 Smučarski tek - 50 m (m), prenos 10.45 Bob - štirised (m), 3. vožnja, vključitev v prenos 12.00 Nogomet - kvalifikacije za EP 2016, žrebanje skupin 13.05 Hokej na ledu: finale (m), vključitev v prenos 15.30 Bob - štirised (m), 4. vožnja, pon. 16.15 Sočijada, večerna olimpijska oddaja 17.00 Zaključna slovesnost, prenos 19.45 Žrebanje Lota 19.55 Rokomet - pokal Slovenije: finale (ž), prenos 21.30 Dok. odd.: Duša naroda - Pisanje ameriške zgodbe 23.00 Aritmija 0.05 Arit-mični koncert |r Slovenija 3 9.25 17.45 Kronika 11.00 Utrip 11.45 14.50, 20.25 Na tretjem... 13.30 Prvi dnevnik 16.50 Država, politika, civilna družba 17.30 Poročila 19.00 Dnevnik 19.55 Sporočamo 20.00 Tedenski izbor 21.15 Tedenski napovednik 21.35 Žarišče Spored se sproti prilagaja dogajanju v Državnem zboru Koper 12.50 Dnevni program 12.55 Hokej na ledu: finale (m) 15.30 Čezmejna Tv - Deželne vesti 15.40 Smučarski teki (m): 50 km 17.10 Avtomobilizem 17.25 Najlepše besede 18.00 Ljudje in zemlja 18.50 Serija: Village folk 19.00 22.15, 0.05 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 ZOI - Zaključna slovesnost 22.30 Alpe Adria 23.00 Koncert 23.35 Sredozemlje Tv Primorka 11.0014.00, 16.30 Tv prodajno okno 11.30 14.30 Videostrani 15.00 Požen' Evropo -Hrana za zdravje in delovna mesta 15.40 Kralj Trnovec 17.00 Rad igram nogomet 17.30 ŠKL 18.30 Besede miru 19.00 Pravljica 19.10 In memoriam Dušanu Terčelju 19.30 Oglarjenje na Trnovski planoti 20.00 Kmetijska oddaja 21.00 Predstavljamo -Študij na Univerzi v Novi Gorici 21.30 V globinah z Monstroso 22.10 Glasbeni večer, Tv prodajno okno, Videostrani pop Pop TV 7.00 Risane, otroške in zabavne serije 10.30 Film: Nevestina skrivnost 12.25 Nad.: Beverly Hills 90210 13.25 Jamie -obroki v pol ure 13.55 Serija: Čari molekularne kuhinje 14.55 Serija: Kuharski mojster 15.55 Odd.: Enostavni obroki Rachel Allen A Kanal A 6.00 Risanke 7.00 Serija: Očetje pod krinko 8.05 Serija: Uresničite sanje 8.35 Serija: Igrače za velike 9.10 16.50 Serija: Akcija 9.40 ŠKL - Šport mladih 10.35 Tv Prodaja 10.55 Astro Tv 12.40 Serija: Montevideo, bog te je videl 15.15 Film: Policijska akademija 7, Misija - Moskva 17.15 Serija: Rubikon 18.15 19.40 Pazi, kamera! 19.05 Serija: Živali na delu 20.00 Serija: Top Gear 21.05 Film: Terminator (zf) 23.05 Svet -Povečava 23.35 Film: Brez skrivališča 16.25 Film: Alvin in veverički 3 18.05 Odd.: Zabeljeno po ameriško 18.55 24UR - novice 20.00 Film: Kar si dekle želi 21.55 Film: Samo tu ne RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.20 Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 ; Sv.maša iz župne cerkve v Rojanu; 9.45 Pregled slovenskega tiska; 10.00, 10.50, 14.10 Music box; 10.15 Iz domače zakladnice; 11.10 Nabožna glasba (pripr. Ivan Florjanc); 11.40 Vera in naš čas; 12.00 Intervju s prof. Viljemom Černom; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.15 Istrska srečanja; 15.30 Z goriške scene; 16.00 Šport in glasba; 17.30 Z naših prireditev; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 5.00 Jutro na RK; 5.50, 8.45, 9.00 Radijska Konika; 6.40 Pesem tedna RK; 7.00, 9.00, 19.45 Jutranja Kronika; 7.30 Kmetijska oddaja; 8.00 Vremenska napoved; 8.30 Jutranjik; 9.10 Prireditve danes; 9.30 Torklja; 10.30 Poročila; 10.45 ZOI; 11.00 Primorski kraji; 11.30 Humoristična odd.; 12.00 Glasba po željah; 12.30 Opoldnevnik; 14.30 Na športnih igriščih; 15.30 DIO; 17.30 Vreme in ceste; 19.00 Dnevnik; 20.00 Okrog osmih; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Crossroads. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; 7.15, 8.15, 10.30, 12.30, 17.30, 19.30 Dnevnik; 8.00, 14.30 Pesem tedna; 8.30 Il giornale del mattino; 9.00 Vi-vere il vangelo/Fonti di acqua viva; 9.30 Sonoramente classici; 10.00 Glasba; 10.45 Sigla single; 11.00 Osservatorio; 11.35 Ora musica; 12.00, 20.00 Feligz files; 13.00, 20.30 La rosa dei venti/Detto tra noi in musica/La radio a modo nostro/I magni-fici 22; 14.00 L'alveare; 15.00 Ferry sport; 17.45 Pesem tedna; 18.00 Album charts; 19.00 Saranno suonati; 21.30 Sonorica-mente Puglia, 22.00 Extra extra extra; 23.00 Pic nic electronique; 0.00 Nottetempo. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.10 Rekreacija; 6.15 112, 113 - nočna kronika; 6.50 Duhovna misel; 7.00 Jutranja kronika; 7.15 Obvestila; 8.05 Igra za otroke; 9.30 Medenina; 10.10 Sledi časa; 10.40 Promenada; 11.05, 12.10 Pozdravi in čestitke; 12.05 Na današnji dan; 13.10 Osmrtnice in obvestila; 13.20 Za kmetovalce; 14.30 Reportaža; 15.30 DIO; 16.30 Siempre primeros (pon.); 18.15 Violinček (pon.);19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.40, 22.20 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 (Ne)obvezno v nedeljo; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd. v angl. in nem.; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 6.40 Športna zgodba; 6.45, 7.30 Vremenska napoved; 7.00 Jutranja Kronika; 7.55 - 19.30 ZOI; 8.25 Vreme, temperature, onesnaženost zraka; 8.45 Koledar prireditev; 8.50 Napoved sporeda; 9.15 Naval na šport; 9.35, 16.08 Popevki tedna; 10.00 Nedeljski izlet; 10.45 Nedeljski gost; 11.35, 14.20 Obvestila; 12.00 Centrifuga (pon.); 13.00 Športno popoldne; 13.10 Predstavitev oddaje s pregledom novic; 15.30 DIO; 17.00 Soči, ZOI, zaključna slovesnost; 18.50 Napoved večernih sporedov; 19.00 Dnevnik; 19.30 Generator; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Prihod zlate olimpijke Tine Maze; 23.00 Drugi val. SLOVENIJA 3 6.00, 11.00, 14.00, 18.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.20 Napoved sporeda; 7.22 Dobro jutro; 8.00 Lirični utrinek; 9.00 Sredi večnosti; 9.30 Musica sacra; 10.00 Evangeličansko bogoslužje; 11.00 Evroradijski koncert; 13.05 Arsove spominčice; 14.05 Humoreska tega tedna; 14.35 Nedeljsko operno popoldne; 15.30 DIO; 16.00 Sporedi; 16.05 Musica noster amor; 18.05 Spomini, pisma in potopisi; 18.25 Serenade; 18.40 Sedmi dan; 19.00 Obisk kraljice; 20.00 Vokalno-instru-mentalna glasba; 22.05 Literarni portret; 22.30 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek (pon.). RADIO KOROŠKA 6.00-9.00 Dobro jutro - Guten Morgen; 9.00-10.00 Zajtrk s profilom; 12.00-13.00 Čestitke in pozdravi; 15.00-18.00 Vikend, vmes Studio ob 17-ih; - Radio Agora: dnevno 13.00-15.00 Agora - Divan; 18.00-6.00 svobodni radio; -Radio Dva: 10.00-12.00 Sedmi dan (105,5 MHZ). HOROSKOP_ & OVEN 21.3.-20.4.: Lotil se vas bo večji delovni zanos. Pazite, da v zasledovanju lastnih ciljev ne poste pozabili na ljudi, ki vam več pomenijo. S partnerjem si privoščita izlet v neznano. m^l BIK 21.4.-20.5.: Predajali se boste lepim spominom iz preteklosti, zato boste zasanjani in odtujeni. Neodločnost na delovnem mestu vam lahko po nepotrebnem vzame veliko časa. ±1, DVOJČKA 21.5.-21.6.: Na delovnem mestu boste zelo občutljivi. S kolektivom ne boste dobro sodelovali, svojeglavost pa vas lahko drago stane. Če se niste počutili dovolj dobro, pričakujte izboljšanje. RAK 22.6.-22.7.: V vaše ži-«« vljenje bo vstopila oseba, ki ji na začetku ne boste popolnoma zaupali. Ne dovolite si, da bi vam nezaupanje uničilo priložnost. Pazite, ker se bo ta, oseba, pokazala v pravi luči. y^ LEV 23.7.-23.8.: Umirjen vi-(^^r kend bo podaljšek brezskrbnega tedna za vami. Lagodnost vam bo zlezla pod kožo, počutili se boste lenobno. Vaš imunski sistem se počasi krepi. DEVICA 24.8.-22.9.: Kljub ^^ dobremu občutku glede nekega sodelavca bodite v stikih z njim previdni. V sredini naslednjega tedna lahko vsakdanjo rutino začinijo manjši prepiri s partnerjem. VTV TEHTNICA 23.9.-22.10.: ^ ^ Sproščenost v kolektivu bo odlično vplivala na splošno počutje. V odnosu s partnerjem ste lahko včasih preveč svojeglavi. Naučite se bolje poslušati želje najbližjega. ŠKORPJON 23.10.-22.11.: Veliko vam bo pomenil čas, preživet z najbližjimi. Do prijateljev boste razumevajoči in preudarni. Opravljali boste obveznosti, ki ne bodo pomenile večjega izziva. STRELEC 23.11.-21.12.: Ta teden vam bo pisan na kožo. Poglobili se boste vase in spet našli ravnotežje. Splošno počutje bo dobro, manjše zdravstvene težave so lahko posledica stresa. KOZOROG 22.12.-20.1.: Od osebe, ki vam je blizu, boste prejeli neprijetno novico. Ta bo v prihodnjem tednu vplivala na potek dogodkov. V službi boste odtujeni. Vzemite si nekaj dni prostega časa. f « VODNAR 21.1.-19.2.: Odprla se vam bo nova priložnost, na področju strokovnega izobraževanja. V njo bo treba vložiti veliko časa in energije. Včasih ste nestrpni do najbližjih. Vzemite si nekaj časa zase. RIBI 20.2.-20.3.: Prihodnji teden bo za vas precej umirjen. Na delovnem mestu se odločajte odgovorno in preudarno. Če bo kdo od bližnjih zaprosil za vašo pomoč, ne oklevajte z odgovorom. / RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI Nedelja, 23. februarja 2014 21 Rai Tre bis SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 20.30 Čezmejna Tv: Primorska Kronika Deželni Tv Dnevnik, sledi Čez-mejni TV-Dnevnik SLO 1 ^ Rai Uno Rai Due 21.10 Serija: Rex 22.55 Serija: The Good Wife 23.55 Razza Umana ^ Rai Tre 16.55 Show: Pomeriggio cinque 18.50 Kviz: Avanti un altro! 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 Show: Striscia la no-tizia - La Voce dell'irruenza 21.10 Nad.: Il tredicesimo apostolo - La rivelazione 23.30 Film: Houdini - L'ultimo mago O Italia 1 6.45 Aktualno: UnoMattina 7.00 8.00, 9.00, 11.00 Dnevnik 9.05 Dok.: I Tg della storia 12.00 Show: La prova del cuoco 13.30 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Show: Ver-detto finale 15.20 La vita in diretta 16.50 Dnevnik 18.50 Kviz: L'eredita 20.00 Dnevnik 20.30 Igra: Affari tuoi 21.10 Nad.: Non e mai troppo tardi 23.20 Talk show: Porta a Porta 6.55 Nan.: Friends 7.40 Nad.: Una mamma per amica 9.30 Serija: Everwood 11.25 Serija: Dr. House - Medical division 12.25 Dnevnik in šport 13.40 Risanka: Futurama 14.05 Risanka: Simpsonovi 14.30 Dragon ball GT 14.55 Nan.: The Big Bang Theory 15.45 Nan.: Due uomini e mezzo 6.40 Risanke 8.05 Protestantesimo 8.35 Nad.: Desperate Housewives 10.00 Rubrike 11.001 fatti vostri 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 Detto fatto 16.15 Serija: Cold Case - Delitti irrisolti 17.45 Dnevnik in šport 18.45 Serija: Squadra Speciale Cobra 11 20.30 Dnevnik 21.00 Nan.: LOL - Tut-to da ridere 16.40 Nad.: Nikita 18.15 Serija: Love bugs 18.30 Dnevnik 19.20 Serija: C.S.I. 21.10 Film: Lo spaccacuori 23.25 Tiki taka - Il calcio e il nostro gioco La 7 LA 7.00 7.55 Omnibus 7.30 Dnevnik 9.45 Coffee break 11.00 L'aria che tira 13.30 20.00 Dnevnik 14.00 Kronika 14.40 Serija: Le strade di San Francisco 16.40 Serija: The district 18.10 Nan.: Il commissario Cordier 20.30 Otto e mezzo 21.10 Piazzapulita ^ Tele 4 6.00 Dnevnik 7.00 Tg Regione - Buon-giorno Italia 7.30 Tg Regione - Buongior-no Regione 8.00 Talk show: Agora 10.05 Rai Parlamente - Spaziolibero 10.15 Aktualno: Mi manda RaiTre 11.15 Elisir 12.00 Dnevnik 12.45 Pane quotidiano 13.10 Rai Educational 14.00 Deželni dnevnik in Dnevnik, sledijo rubrike 15.10 Nad.: Terra Nostra 16.00 Dok.: Aspettando Geo 16.40 Dok.: Geo 19.00 0.00 Dnevnik, Deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.15 Sconosciuti 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Presa diretta 23.10 Nad.: Hotel a 6 stelle K Rete 4 6.10 Media Shopping 6.25 Serija: Chips 7.20 Serija: Miami Vice 8.15 Serija: Hunter 9.40 Nad.: Carabinieri 10.40 Sai cosa man-gi? 10.50 Ricette all'italiana 11.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 12.00 Nan.: Detective in corsia 12.55 Nan.: La signora in giallo 14.00 Lo sportello di Forum 15.30 Serija: Hamburg distretto 21 16.30 Serija: I delitti del cuoco 18.55 Dnevnik 19.35 Nad.: Il Segreto 20.30 Nad.: Tempesta d'amore 21.15 Aktualno: Quinta colonna 23.55 Terra! 5 Canale 5 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.45 La telefonata di Bel-pietro 8.50 Show: Mattino cinque 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: Centovetrine 14.45 Talk show: Uomini e donne 16.10 Nad.: Il segreto 7.00 8.30 Deželni dnevnik 7.25 Aktualno: Salus Tv 7.40 Dok.: Italia da scoprire 8.05 Dok.: Borgo Italia 12.40 Aktualno: Musa Tv 13.00 Ricette di Giorgia 13.20 Dnevnik 13.45 23.30 Košarka 16.30 Dnevnik 17.00 19.00 Trieste in diretta 18.00 Calcio.Pun-tozero 19.30 20.30 Dnevnik 20.00 Happy Hour 21.00 Il caffe dello sport 22.30 Il caffe dello sportivo 23.00 Nočni deželni dnevnik in vremenska napoved (t Slovenija 1 6.20 Utrip 6.35 Zrcalo tedna 6.55 Dobro jutro 10.40 Otroške oddaje 11.35 Infodrom 11.50 Film: Vikend 12.00 Nad.: Mali Leonardo 13.0015.00 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.35 Polnočni klub (pon.) 15.10 Dober dan, Koroška 15.40 18.40 Risanke in odd. za mlade 16.45 Dobra ura 17.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 18.30 Infodrom 18.55 Dnevnik, kronika, vremenska napoved in športne vesti 19.30 Slovenska kronika 20.00 Tednik 21.00 Studio city 22.00 Odmevi 22.40 Vreme, Kultura, Šport 23.05 Umetni raj 23.35 Knjiga mene briga (t Slovenija 2 7.00 Otroški program: OP! 9.00 Otroški kanal 9.45 23.10 Zabavni kanal 10.30 Dobra ura 11.45 Dobro jutro 14.35 Ljudje in zemlja 16.05 Na lepše 16.30 Intervju 17.40 Dober dan, Koroška 18.15 Dok. film: Odiseja 5200 - Kolo, ki je zavrtelo svet 18.45 Prava ideja! 19.10 22.20 Točka 20.00 Nad.: Dediščina Evrope 20.50 Serija: Quirke (t Slovenija 3 6.00 9.00, 21.55 Sporočamo 6.35 Poslanski premislek 6.45 Svet v besedi in sliki 8.00 9.30, 10.30 Poročila 9.05 Ozadja 9.40 Tedenski izbor 10.25 Iz dnevnega reda DZ, DS, EP 12.00 56. izredna seja DZ, prenos 17.5019.35 Kronika 19.00 Dnevnik 19.40 Slovenska kronika s tolmačem 20.00 Aktualno 21.30 Žarišče 21.45 Kronika Spored se sproti prilagaja dogajanju v Državnem zboru Koper 13.55 Dnevni program 14.00 23.20 Cez-mejna Tv - Deželne vesti 14.20 Vsedanes - Vzgoja in izobraževanje 14.50 Ciak Junior 15.20 Koncert 16.00 Vesolje je... 16.30 Tednik 17.00 Avtomobilizem 17.15 Glasba zdaj 17.25 Istra in... 18.00 23.00 Športel 18.35 Vremenska napoved 18.40 22.40 Primorska kronika 19.00 22.00 Vse-danes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Sredozemlje 20.30 Artevisione 21.00 Meri-diani 22.15 Kino premiere 22.30 Športna mreža 23.45 Infokanal Tv Primorka 8.35 9.00, 11.00, 14.00, 17.00 Tv prodajno okno 8.45 Pravljica 9.30 17.30 ŠKL 10.30 11.30, 14.30 Videostrani 18.30 Med nami 19.30 Rad igram nogomet 20.00 In me-moriam Dušanu Terčelju 20.20 Predstavljamo: Srednja šola Veno Pilon Ajdovščina 20.50 Požen' Evropo - Hrana za zdravje in delovna mesta 21.20 Spomini 1915 -2005 22.00 Glasbeni večer pop Pop TV Kanal A 6.50 Risanke in otroške serije 8.15 16.35 Serija: Kako sem spoznal vajino mamo 8.40 19.00 Nan.: Veliki pokovci 9.10 13.05 Serija: Alarm za Kobro 11 10.05 17.05 Serija: Nikita 10.55 Astro TV 12.25 Tv prodaja 13.50 Serija: Najbolj zeleni domovi sveta 14.20 19.30 Serija: Prijatelja pod odejo 14.45 Film: Znova v koloniji 16.30 18.00, 19.55 Svet 20.05 Film: Zbiralec kosti 22.15 Nad.: Lov na morilca 23.05 Film: Smrtni zadetek RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Prva izmena; 9.00 Maša; 10.00 Poročila; 10.10 Zbori v gledališču; 11.00 Studio D; 13.20, 17.10 Music box; 13.30 Kmetijski tednik; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Intervju s prof. Viljemom Černom; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.30 Odprta knjiga: Francis Scott Fitzgerald: Veliki Gats-by - 20. nad.; 18.00 Hevreka; 18.40 Vera in naš čas; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 14.30 Poročila; 5.30 Jutranja Kronika; 5.50, 8.45 Radijska Kronika; 7.00 Jutranjik; 8.00 Pregled tiska; 8.10 Pogovor s sinoptikom; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.20 Prireditev danes; 11.00 Pesem in pol; 12.30 Opoldnevnik; 13.30 Zeleni planet; 14.00 Aktualno; 15.30 DiO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Radijski dnevnik; 20.00 Sotočja; 21.00 Gremo plesat; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Metalmorfoza. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 8.00 Calle degli Orti Grandi; 8.05 Horoskop; Ponedeljek, 24. februarja Raimovie, ob 23.10 VREDNO OGLEDA Pulp fiction ZDA 1994 Režija: Quentin Tarantino Igrajo: John Travolta, Samuel L. Jackson, Uma Thurman in Tim Roth Pulp fiction je film, ki je dobesedno spremenil prihodnost filmske umetnosti in vplival na celo vrsto drugih režiserjev, razlog za to so izredni dialogi a tudi glasba, ki zagotavlja filmu neverjeten ritem. Celovečerec sestavljajo tri zgodbe, povezane v eno. Honey Bunny in Pumkin sta mlada kriminalca, ki se ukvarjata z manjšimi ropi, a bi se rada lotila česa večjega. Vincent Vega in Jules Winnfield lovita na drugem koncu mesta amaterske prevarante, ki so pobegnili s skrivnostno aktovko. Njun šef je Marcellus Wallance, ki ima opravka še s tretjim parom: obetajočim bokserjem Butchom Coolidgem in njegovo francosko prijateljico Fabian namerava odleteti v toplejše kraje. A ker se Butch ne drži obljubljene stave, mora noro bežati pred Marcellusom... Tarantinovo delo, ki si je zagotovilo zlato palmo v Cannesu in oskarja za najboljši scenarij, je stalo 8 milijonov dolarjev. V dvoranah pa jih je na koncu zaslužilo 200. 6.00 Risanke 7.35 12.50 Serija: Naša mala klinika 8.25 9.35, 10.45 Tv Prodaja 8.40 16.45 Nad.: Želim te ljubiti 9.5015.45 Nad.: Prepovedana ljubezen 11.00 17.55 Nad.: Divja v srcu 11.55 Serija: Opremljevalci v zasedi 12.50 Serija: Opremljamo za najemnike 13.45 Film: Kar si dekle želi 17.00 24 ur popoldne 18.55 24UR - vreme 19.00 24UR - novice 20.00 Film: Pod krinko! (kom., i. M. Cyrus) 21.50 24UR - zvečer 22.20 Serija: Gasilci v Chicagu 23.15 Serija: Zaščitnik 8.10 Appuntamenti; 8.40, 15.00 Pesem tedna; 9.00 La traversa; 9.35, 22.30 Storie di bipedi umani e non...; 10.15, 19.15 Siga Single; 10.25 Programi; 10.35, 20.30 Glocal; 13.00 Ballando con Casadei; 13.35 Ora musica; 14.00 Evropa; 14.35 Saranno suona-ti; 16.00 Pomeriggio ore quattro; 18.00 Sconfinando; 20.00 La musica scelta da Radio Capodistria; 23.00 Osservatorio; 0.00 Nottetempo. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.10 Rekreacija; 6.15 112, 113 - nočna kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled slovenskega tiska; 7.40 Varčevalni nasveti; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Dobra glasba, dober dan; 9.30 Junaki našega časa; 10.10 Med štirimi stenami; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.ih, Iz sporedov; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 14.30 Eppur si muove; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.40 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sotočja; 21.05 Naše poti; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Iz sporedov; 22.29 Informativna odd. v angl. In nem.; 22.40 Etnofonija; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 6.30, 17.30 Novice; 5.30, 7.00 Jutranja kronika; 6.00 Novice, promet; 6.15 Vreme po Sloveniji; 6.40 Športna zgodba; 6.45, 7.30, 8.25 Vremenska napoved; 8.00, 9.05, 11.00, 11.45 Ime tedna; 8.45 Koledar prireditev; 8.50 Napoved sporeda; 9.15, 17.45 Na val na šport; 9.35, 16.33 Popevki tedna; 10.10 Botrstvo; 11.35, 14.20, 17.35 Obvestila; 11.45 Ime tedna; 13.00 Danes do 13.00; 13.30 Spored; 14.00 Kulturnice; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivuje; 15.30 DIO; 16.10 Sopotnik v (post)delovno popoldne; 18.20 Vse najboljše - iz pogovora s sinoptikom; 18.50 Sporedi; 19.00 Radijski dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite; 19.50 Košarka: Olimpija - Buducnost, jadranska liga; 20.00 Na piedestal; 21.00 Razmerja; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 V soju žarometov. SLOVENIJA 3 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.20 Spored; 7.25 Glasbena jutra-njica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Kulturna panorama; 12.05 Ar-sove spominčice; 13.05 Pogled v znanost; 13.30 Ženske v svetu glasbe; 14.05 Ars humana; 15.00 Medenina in patina; 15.30 DIO; 16.15 Svet kulture; 16.30 Nove glasbene generacije; 17.30 S knjižnega trga; 18.00 Iz slovenske glasbene ustvarjalnosti; 19.00 Literarni nokturno; 19.10 Medigra; 19.30 Mali koncert; 20.05 Koncert Evroradia; 22.05 Radijska igra; 23.00 Jazz avenija, 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.0017.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sol in poper. (105,5 MHZ). APrimorski ~ dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2014 230,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2014 230,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 22% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS - Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 22 Nedelja, 23. februarja 2014_PRIREDITVE, KRIŽANKA GLEDALIŠČE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Slovensko stalno gledališče Velika dvorana V petek, 14. marca, ob 20.30 / Anton Pavlovič Čehov: »Striček Vanja« / Režija: Ivica Buljan. / Ponovitve: v soboto, 15., ob 20.30, v sredo, 19. ob 14.30, v četrtek, 20. in v petek, 21. marca ob 20.30. Mala dvorana V torek, 4. marca, ob 20.30 / Nebojša Pop-Tasic: »Marlene Dietrich« »Režija: Primož Ekart. Stalno gledališče FJK il Rossetti Dvorana Generali Danes, 23. februarja, ob 16.00 / Oscar Wilde: »l'importanza di chiamarsi Er-nesto«. V četrtek, 27. februarja, ob 20.30 / Kabaret / Nastopa: Maurizio Battista. V petek, 28. februarja, ob 20.30 / Ettore Petrolini: »Il padiglione delle meravi-glie« / Režija: Massimo Verdastro / Ponovitve: v soboto, 1. marca ob 20.30 in v nedeljo, 2. marca, ob 16.00. V sredo, 5. marca, ob 20.00 / Arthur Miller: »Erano tutti miei figli« / Režija: Giuseppe Dipasquale / Ponovitve: v četrtek, 6. marca, ob 16.00 in ob 20.30, v petek, 7. in v soboto, 8. ob 20.30 ter v nedeljo, 9. marca, ob 16.00. Dvorana Bartoli V torek, 25. februarja, ob 21.00 / Enrico Luttmann: »Una« / Režija: Marco Casazza / Ponovitve: od srede 26. do petka, 28. februarja ob 21.00, v soboto, 1. marca, ob 21.00, v nedeljo, 2. marca, ob 17.00, od storka, 4. do sobote, 8. marca ob 21.00 ter v nedeljo, ob 17.00. VIDEM Novo gledališče Giovanni da Udine Danes, 23 februarja ob 17.00 / Ulf Stark: »Piccolo Asmodeo« / Režija: Fabrizio Montecchi. _SLOVENIJA_ NOVA GORICA SNG Jutri, 24. februarja, ob 20.00 / Neda R. Bric: »Kdor sam do večera potuje skoz svet (Simon Gregorčič)«. / Ponovitev: v torek, 25. februarja, ob 11.00. V torek, 25. februarja, ob 20.00 / »Postani obcestna svetilka (Srečko Kosovel)«. V četrtek, 27. februarja, ob 20.00 / Aleksander Nikolajevič Ostrovski: »Gozd«. V soboto, 8. marca, ob 18.00 / Ken Ludwig: »Sleparja v krilu«. LJUBLJANA SNG Drama Veliki oder V četrtek, 27. februarja, ob 19.30 / Se- neka: »Medeja«. / Ponovitev: v petek, 28. februarja, ob 19.30, v soboto, 1. marca, ob 20.00, v ponedeljek, 3. in v torek, 4. in v sredo, 5. marca, ob 19.30. V četrtek, 6. marca, ob 19.30 / Dušan Jo-vanovic: »Boris, Milena, Radko«. V petek, 7. marca, ob 17.00 / Fran Levstik: »Martin Krpan«. Mladinsko Gladališče Ljubljana Veliki oder V sredo, 26. februarja, ob 15.00 / Komedija / William Shakespeare: »Ukročena trmoglavka« V petek, 28. februarja, ob 19.30 / Satirična drama / Friedrich Dürrenmatt: »Fiziki«. GLASBA FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Slovensko Stalno Gledališče V torek, 25. februarja, ob 21.00 / Ples / »Electric city«. Stalno gledališče FJK il Rossetti Dvorana Generali V sredo, 19. marca, ob 20.30 / Muzi-kal / »Cats« / Režija: Trevor Nunn / Ponovitve: V četrtek, 20. in v petek, 21. ob 20.30, v soboto, 22. in v nedeljo, 23. marca, ob 16.00 in ob 20.30. Gledališče Miela V petek, 28. marca, ob 21.30 / koncert / Nastopa skupina Sacri Cuori. V soboto, 1. marca, ob 21.00 / koncert / Nastopata: Clara Rivieri in Juri Dal Dan octet: »In the Still of the Night«. V soboto, 8. marca, ob 21.00 / koncert / Nastopajo: Promised Land: »Spiritual gospel an' songs«. Tetris V petek, 28. februarja, ob 21.30 / Koncert / Nastopajo alternative rock band Alaska (NL) V soboto, 1. marca, ob 21.30 / Koncert / Nastopata: Phinx in Hate Boss. V soboto, 8. marca, ob 21.30 / Koncert / Dan žena v znamenju sludge / stoner metala s skupino Glory Owl. V torek, 11. marca, ob 21.30 / Koncert / Nastopa Kanadska post metal / hardcore sludge skupina iz kanade, Alaskan. V soboto, 15. marca, ob 21.30 / Koncert / Nastopa hard rock bend King Mastino. LONJER Športno kulturni center - Lonjer V nedeljo, 16. marca, ob 17.00 / »20. Revija kraških pihalnih godb« / Ob 20. obletnici prireditve nastopajo: Godbe-no društvo Nabrežina (dir. Sergio Gratton) / Pihalni orkester Breg (dir. Edvin Križmančič) / Brkinska godba 2000 (dir. Tomaž Škamperle). VIDEM Novo gledališče Giovanni da Udine. V ponedeljek, 24. februarja ob 20.45 / Koncert / »Filarmonica della scala« / Daniel Barenboim - dirigent in klavir solist. GORICA Kulturni dom V četrtek, 27. februarja, ob 20.30 / Ples / Nastopa Državni ansambel pesmi in plesa Rusije »Voroneška dekleta«. _SLOVENIJA_ LJUBLJANA SNG Opera in balet Ljubljana V petek, 28. februrja ob 19.30 / Opera / Giuseppe Verdi: »Rigoletto«. Kino Šiška V četrtek, 27. februarja, ob 20.30 / Koncert / Nastopa Anna Calvi. V petek, 28. februarja, ob 21.00 / Koncert / Nastopa zasedba Chilli Space 10. MGL Mala scena V torek, 25. februarja, ob 19.30 / Mju-zikel - komedija / Andrej Rozman -Roza, Coco Mosquito: »Lizistrata«. / Ponovitve: v sredo, 26., v četrtek, 27. in v petek, 28. febuarja, ob 19.30. RAZSTAVE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Muzej Revoltella: je na ogled razstava tržaškega grafika, slikarja in kiparja Franka Vecchieta »Memorabilia«. Prirejata jo Slovenska kulturno-gospodar-ska zveza in Društvo za umetnost Kons. Razstava bo na ogled do 30. marca. Rižarna pri Sv. Soboti: nacistično koncentracijsko uničevalno taborišče, fotografska razstava in knjižnica. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. Skladišče idej bo do 2. marca 2014 na ogled razstava, ki je nastala pod okriljem Pokrajine Trst in postavlja v ospredje pomen zbirateljstva. Manlio Malabotta je bil notar, pesnik, pisatelj, kritik, raziskovalec in navdušen fotograf, ki je s svojo zbirateljsko občutljivostjo zapustil pomembno zbirko slik, revij, knjig in dokumentov. -/ GORICA V galeriji Kulturnega doma v Gorici (ul. I. Brass 20 - Italija) je na ogled, vse do 28. februarja, čezmejna skupinska likovna razstava »Soča brez meja - Isonzo senza confini«, na kateri sodelujejo naslednji slovenski, furlanski in italijanski likovni umetniki: Alda Antoni (Tržič), David Cej (Ronke), Stanka Golob (Tolmin), Lidija Gruntar (Nova Gorica), Ida Kocjančič (Miren), Zdravka Komic (Vo-garsko), Tiziana Millo (Sredipolje), Mariadolores Simone (Gorica), Cristiano Vernole (Tržič) in Dea Volarič (Tolmin). _SLOVENIJA_ ŠTANJEL Galerija Lojzeta Špacala: stalna razstava grafik v galeriji Lojzeta Špacala. Urnik: med tednom, od 11.00 do 14.00, v soboto in nedeljo od 10.00 do 17.00, v ponedeljek zaprto. TIC Štanjel: stalna razstava o življenju in delu arhitekta in urbanista Maksa Fa-bianija. KANAL V Melinkih na št. 5 je na ogled stalna razstava etnološko-rezbarske zbirke Franca Jerončiča. TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka, od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 1915-1918«. Urnik: vsak dan, od 9.00 do 18.00. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan, od 10.00 do 18.00. LJUBLJANA Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. SLIKOVNA KRIŽANKA - Svetovna književnost REŠITEV V NASLEDNJI ŠTEVILKI NA STRANI RADIO IN TV SPOREDOV BERI PRIMORSKI DNEVNIK VELIKA, ČLOVEKU PODOBNA OPICA ODPRT ŽELEZNIŠKI VOZ, VAGON TANJA ROMANO OCET KDOR RAD IŠČE OČE FRANCOSKI PISATELJ (EMILE) NAŠA NOVINARKA PERTOT RIBIŠKA MREŽA TEPCI, BEBCI, SLABO-UMNEŽI ZAKLJUČEK MOLITVE KAR PRIZADENE ČAST, UGLED KOGA TRZAJ TRGOVSKI NAMEŠČENEC OBČINA PRI VIDMU SERGEJ VERČ NAJMANJŠE ŠTEVILO VRATNICE ITALIJANSKA DEŽELNA TAKSA NIKOLAJ KOPERNIK PTICA PEVKA SREČKO KOSOVEL KUFERSIN ZA PRIJATELJE DEL LETALA VZHOD (ANGL.) PLIN ZA GOSPODINJSTVO UČITELJ AHILA / KANON ZRAK V RIMU IN MILANU NEDOTAKLJIV PREDMET POTREBU-ŠINA SIN ODISEJA IN PENELOPE DELO KNJIŽEVNIKA NA SLIKI PTIČESLOVEC REKA V ITALIJI AFRIŠKA DRŽAVA PRIMORSKI DNEVNIK, TVOJ DNEVNIK PRISTANIŠČE VJEMNU MARTIN EDEN KANAL (REDKO) NICOLAS SARKOZY RIM. BOGINJA PLODNOSTI AM. PESNIK IN PISATELJ GAŽA BREZ VOKALOV RUSJANOVO LETALO JAPONSKO PRISTANIŠČE POST SCRIPTUM JELEN ALI SRNJAK Z ZNAČILNIMI ROGOVI SPOLNI ORGAN ZA RAZVOJ PORODA NAŠ ALPINIST IN PUBLICIST ŠVAB MESTO V MAKEDONIJI GOJITEV ŽIVALI NEZNANI LETEČI PREDMET NEBESNA MODRINA ILKA VAŠTE REKREACIJSKA DEJAVNOST ITALO SVEVO MOČNA BAZNA TEKOČINA HRVAŠKI KONCERN SAMUEL ADAMS CIGAN ORGANSKE KEMIČNE SPOJINE ŠP. SPOLNIK SLOVENSKI SKLADATELJ SOSS PRISTANIŠČE V KALIFORNIJI AM. IGRALEC PACINO PREDJAMSKI VITEZ JUPITROV SATELIT ODŽAGAN KOS DEBLA KEM. ZNAK ZA BAKER OBLIKA VLADAVINE, CESARSTVO CEPLJENJE RASTLIN NA OKO / VALENTINO ROSSI ZA PRIJATELJE SLOVENSKI PISATELJ (JANKO) NEM. NACISTIČNI ZDRAVNIK VON VERSCHUER SLOVENSKI ALPINIST (TOMAŽ) SLOVARČEK - IRAP = italijanska deželna taksa • KAČ = slovenski pisatelj • KIRON = učitelj Ahila in Herakleja, tudi Hiron • MSTA = reka v evropskem delu Rusije • OTMAR = nemški nacistični zdravnik in biolog von Verschuer w / TRST Nedelja, 23. februarja 2014 23 Rugby: Italija tretjič KO RIM - Italijanska reprezentanca v rugbiju je doživela v 3. krogu Turnirja šestih narodov že tretji poraz. Tokrat jo je v Rimu z 21:20 premagala tudi Škotska, potem ko je že podlegla Walesu in Franciji. Po prvem polčasu je včeraj že vodila s 13:3, gostej pa so se zdeli povsem nebogljeni. Škoti pa so »azzurre« v drugem polčasu le ujeli in zmagali z dropom v izdihljajih tekme. Škotska je v gosteh Italijo premagala šele tretjič v osmih nastopih. Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorski.eu APrimorski ~ dnevnik Tržaški rokometaši končali na 3. mestu Rokometaši tržaškega moštva Pallamano Trieste so redni del A1-lige končali z zmago v Mezzocoroni. Tamkajšnji Metallsider so premagali s končnim 30:28 (15:9), redni del pa končali na 3. mestu. Čez dva tedna jih v končnici čaka prvi dvoboj s Pressanom. Strelci: Radojkovič 3, Oveglia 1, Dapiran 6, Anicin 4, Pernic 2, Cunjac 6, Sirotic 8. Ostali izidi: Brixen - Bozen 23:31, Meran - Oderzo 31:19, Cologne - Pressano 26:35. Vrstni red: Bozen 45, Pressano 38, Pall. TS 35, Meran 26, Mezzocorona 19, Cassa-no Magnango 18, Forst Brixen 17, Cologne 15, Oderzo 3. nogomet - Roma zmagala v Bologni Ne popušča BOLOGNA - V vnaprej igrani tekmi A-lige je Roma sinoči z 1:0 zmagala v Bologni proti ekipi, ki se bori za obstanek. V rimskem moštvu prevladuje pravi moštveni duh, zmago so si priigrali z dobri igro v prvem polčasu, v drugem je bila nevarna tudi Bologna, ni pa dosegla gola. Sinoči: Bologna - Roma 0:1. Strelec: Nainggolan v 37. min. Vrstni red: Juventus 63, Roma 57, Napoli 50, Fiorentina 44, Inter 39, Parma, Torino in Verona 36, Milan in Lazio 32, Genoa 31, Sampdoria 28, Udi-nese in Atalanta 27, Cagliari 24, Bologna 21, Livorno 20, Catania 19, Chie-vo 18, Sassuolo 17. Danes: ob 12.30 Livorno - Verona, ob 15.00 Chievo - Catania, Inter -Cagliari, Sampdoria - Milan, Udinese - Atalanta, ob 18.30 Juventus - Torino, ob 20.45 Lazio - Sassuolo; jutri ob 19.00 Parma - Fiorentina, ob 21.00 Napoli -Genoa. ŽREB - V Nici bo danes žrev kvalifikacijskih skupin za nogometno EP 2016. TRIESTINA - D-liga: danes ob 14.30 v Trstu proti ekipi Dro. ATLETIKA - Martina Ratej, slovenska rekorderka, je na zimskem državnem prvenstvu v metih v Domžalah kopje vrgla 62,70 metra in dosegla četrti izid sezone na svetu. «V zelo slabih pogojih, v dežju in šestih stopnjah Celzija, je zelo dobro začela sezono,» je pojasnil njen trener Andrej Hajnšek. POŠKODBA - Štirikratni najkoristnejši igralec košarkarske lige NBA LeBron James ima zlomljen nos, zato bo bržkone moral izpustiti nekaj naslednjih tekem branilcev naslova prvaka Miami Heat. REKORDER - Vratar škotskega prvoligaškega nogometnega moštva Celtic Glasgow Fraser Forster je postavil nov škotski rekord, saj ni prejel zadetka kar 1215 minut. Dosedanji rekorder je bil nekdanji vratar Aberdee-na Bobby Clark, ki v sezoni 1970/71 ni prejel gola 1155 minut. VATERPOLO - Moška A2-liga: Pallanuoto Trieste - Brescia 10:7. To je bila četrta zaporedna zmaga, zdaj so sami na 3. mestu. KOŠARKA - Ženska A2-liga: Cal-ligaris TS - Genoan 48:58, Torino -Querciambiente Milje 61:55 (Borroni 12, S. Cergol 8). ROKOMET - Velenjsko Gorenje je v tekmi zadnjega, 10. kroga v evropski ligi prvakov na domačem igrišču izgubilo z nemškim Flens-burgom s 23:28 (9:15). Slovenski prvaki so se navkljub porazu uvrstili v osmino finala v tem tekmovanju. PRIMORSKI SMUČARSKI POKAL 150 danes na startu Na prvi tekmi letošnjega Primorskega smučarskega pokala bo nastopilo 150smučarjev iz 10 klubov. Brdina je prijavila 50, Devin in SPDG 22, Mladina pa 15 smučarjev in smučark. Udeležbo iz Slovenije pogojuje zimske počitnice. V Forniju, prizorišču tekme, je zapdlo od 20 do 50 cm svežega snega. odbojka - Moška B2-liga: Sloga Tabor v Ceseni Časten poraz Fenice Cesena - Sloga Tabor Televita 3:0 (25:22, 25:20, 28:26) Sloga Tabor Televita: Cettolo 5, Je-rončič 9, Mirko Kante 2, Vasilij Kante 16, Ambrož Peterlin 9, Princi , Matevž Peter-lin (libero), Bolognesi 4, Iaccarino , Privi-leggi 0. Trener Gregor Jerončič Sloga Tabor Televita je v Ceseni, kot je bilo tudi pričakovano, izgubila, vendar ima ta poraz povsem drugačen pečat od tistega izpred tedna dni v Repnu: Cesena je odlična ekipa, bori se vsaj za uvrstitev v play off (če že ne za direktno napredovanje) in je svoje ambicije z včeraj predvajano igro tudi upravičila. Slogaši so se domačinom zelo dobro upirali. Kljub napornem dolgem potovanju in izredno veliki telovadnici (zaradi izjemne višine ostanejo v igri tudi žoge, ki bi se v »normalnih« telovadnicah dotaknile stropa), so nastopili odločno in zrelo. Sprejem je tokrat deloval zelo solidno, napad je bil raznolik, dobro so se Slogaši odrezali tudi v Trener in igralec Sloge Tabor Gregor Jerončič fotodamj@n bloku, kjer so dosegli 14 direktnih točk (Cesena 8!), velikokrat pa omilili nasprotnikove napade. Pozitivno dejstvo predstavlja tudi povratek poškodovanih igralcev: Vasilij Kante je odigral vso tekmo, na igrišče je šel tudi Bolognesi in zgleda, da bo kmalu povsem nared. Skratka, ekipa je tokrat delovala nadvse pozitivno, žal pa je bil nasprotnik tokrat zelo dober, v odločilnih trenutkih pa imel tudi več sreče, ki se običajno pač nasmehn boljšim ekipam. Vsi trije seti so bili povsem izenačeni. V prvem je Sloga Tabor vodila z rahlo prednostjo do 20.točke, v drugem je po začetni izenačenosti našim igralcem uspelo skoraj povsem nadoknaditi zaostanek 13:18 in so klonili v razburljivi končnici (za razburjenje je poskrbela tudi zelo nezanesljiva sodnica, ki je s svojimi čudnimi odločitvami spravljala večkrat v krizo igralce obeh ekip). Najbolj izenačen je bil zadnji niz, v katerem so spet z rahlo prednostjo vodili Slogaši, v končnici je Cese- 1. moška divizija: Briški Naš prapor v derbiju boljši od valovcev Prevenire - Olympia 3:2 (12:25, 26:24, 25:20, 28:30, 16:14) Olympia: Boschini 8, Štekar 0, Mucci 11, Černic 12, Cotič 12, Čavdek 24, Frandoli (L), Polesel 4, Crobe, I. Kom-janc. Olympia je prav v zadnjem krogu prvega dela doživela svoj drugi poraz proti Tržačanom, ki so s svojim nastopom ugodno presenetili. Goričani so gladko osvojili uvodni set, v drugem so že vodili s 24:19, a ga nepričakovano izgubili, odtlej pa se je razvnel hud boj, ki se je končal s tesno zmago gostiteljev. Olympia je vsekakor končala prvi del na visokem drugem mestu in na dobri poti, da postane goriška ekipa, ki bo napredovala v D-ligo. Naš prapor - Val 3:1 (25:20, 17:25, 25:23, 25:22) Naš prapor: Bajt 1, Feri 17, Juretič 9, Rutar 12, Peršo-lja 8, Medeot 1 Barbera (L), E. Fajt 0, J. Fajt 5, Oliva 0, Va-lentinčič 0 Fogari, Gabrijelčič (L2) Val: Faganel 15; I. Devetak 1, Nanut 12, Braini 2, Bran-dolin 5, R. Devetak 3, Sfiligoi 2, Juren 16, Frandolič (L) 1; Brici so odigrali sovjo doslej najboljšo tekmo, z zmago pa Val tudi dohiteli na lestvici. »Tokrat v naši igri ni bilo dosedanjih pavz,« je povedal trener Našega praporja Walter Mikluz, Gonilna sila ekipe so bili Valentino Juretič, Luka Feri in Kris Rutar, v zadnjem setu pa je odločili prednost priboril na servisu Sebastijan Valentinčič. Razočaran nad razpletom pa je bil trener Vala David Corva. »Celotna ekipa je igrala slabo. Pristop ni pravi.« Val je vsekakor igral brez svojega cenra Mattio Fedriga. Vrstni red: CUS Trieste 14, Olympia 13, Val in Naš prapor 7, S.Andrea in CGS 6, Prevenire 4 (Val in S. Andrea s tekmo manj) 1. ŽENSKA DIVIZIJA Zalet Sloga - Olympia 3:1 (25:15, 25:27, 25:20, 25:21) Zalet Sloga: A. Goruppi 9, Pertot 10, Kralj 16, Valič 9, T. Spangaro 15, Cabrelli 3, Barbieri (L1), I. Goruppi (L2),Jarc 0, Venier, Starec, A. Spangaro. Trener: Erik Calzi Zalet Sloga je osvojil pomembne tri točke in povečal prednost pred svojimi nasprotnicami. V prvem setu je Olym-pio poserviral, v drugem pa začetni udarec ni bil več dovolj oster in več je bilo tudi napak, tako da je zmaga pripadla nasprotnicam. V ostalih dveh nizih so zaletovke spet boljše ser-virale, izboljšale pa so tudi napad in blok. Za igro na mreži zasluži pohvalo Nikol Kralj. (T.G.) Zalet Breg - Poggi 2:3 (25:23, 23:25, 25:21, 21:25, 12:15) Zalet Breg: Pertot, Grgič 5, Košuta 15, Klun 4, Mar-tincich 5, Richiardi 5, Spetič 9, Stepančič 18, Virgilio 15, Gior-gi, Piccinino (L), De Rota. Trener: Franko Drasič Zalet Breg je tudi tokrat igral v okrnjeni postavi in v napeti in izenačeni tekmi prepustil dve točki Poggiju, za katerega igrata tudi Ingrid Sancin in Katja Vodopivec. Kljub borbeni igri v polju so zaletovke na splošno naredile preveč napak na servisu in na lahkih žogah. (T.G.) Prevenire - Zalet Kontovel 0:3 (17:25, 6:25, 22:25) Kontovel: Bukavec 14, Ghezzo 9, Pertot 9, Zuzič 2, Anr-tognolli 2, Is. Cassanelli 1, Il. Cassanelli 7, Zavadlav, Micus-si (libero), Pestrin. Skromni Prevenire varovankam trenerke Zuzičeve razen v tretjem setu, ni povzročal težav. V drugem je Carol Ghezzo celo servirala petnajstkrat zapored in dosegla tudi štiri ase. V zadnjem so domačinke vodile do 21. točke, ko so zaletovke uredile vrste in z dobrim sprejemom in napa- dom osvojile še ta set. Tokrat je kot podajalka namesto An-tognollijeve igrala Isabel Cassanelli. (T.G.) Zalet Kmečka banka - OMA 3:1 (15:25, 25:18, 25:22, 25:19) Zalet Kmečka banka: Costanitni, KJalin, Klobas, Ko-janec, Moro, Pertot, Rauber, Vattovaz, Zonch, Barut (L), De Walderstein (L). Kljub slabi igri so mladinke projekta Zalet dosegle pomembno zmago. Po slabem prevem setu so si opomogle, v bistvu pa je zmagala ekipa, ki je tokrat manj grešila. Na Goriškem Soča Pizzeria Frnažar - Mossa 2:3 (14:25, 25:23, 25:13, 23:25, 13:15) Soča: Cotič 17, Černic 3, Devetak 16, Malič 13, Gerin 5, Brisco 0, Dellisanti (L), Abrami, Petruz 1, Berlot, Celin-kovic, Cajic. Pri Soči so zadovoljni z osvojeno točko, s kančkom več športne sreče pa bi jih lahko osvojili celo več, a so dekleta v zadnjih dveh setih reagirala nekoliko prepozno, da bi nadoknadile zaostanek. Poleg nosilk igre se je tokrat v napadu z nekaj udarci višje ravni Sara Devetak, Iris Petruz pa je dosegla odločilno točko v drugem setu. ACLI Ronchi - Govolley 3:0 (25:20, 25:19, 25:22 Govolley: Princi, Černic, Bressan, Valentinsig, Povšič, Bandelj, Mosetti, Devetak, Terčič, Winkler, Za-vadlal, Paulin. Proti vodilnemu so igrala naša dekleta s prevelikim strahospoštovanjem, sicer solidno a ne na višku svojih moči, tako da so izkušene in uigrane nasprotnice niso imele pretežke dela. na povedla s 23:21, nakar je Sloga Tabor dosegla tri zaporedne točke, imela prvo zaključno žogo in nato še eno pri 26:25, na koncu pa so bili domačini pač prisebnej-ši in onemogočili Slogašem, da bi osvojili set, ki bi si ga po prikazani igri prav gotovo zaslužili. ŽENSKA C-LIGA Zalet - Villadies Farmaderbe Vivil 3:1 (12:25, 27:25, 25:21, 25:21) Zalet: Babudri 20, Balzano 1, Cris-sani1, Gridelli 11, Spanio 7, Štoka 8, Pre-stifilippo (libero), Costantini, Cvlbar, Grgič 5, Kojanec, Preprost 0. Trener Edi Božič Zaletovke so se Vivilu oddolžile za poraz iz prvega dela prvenstva. Začetek sicer ni obetal takega razpleta, saj so v prvem setu zaigrale res slabo, od rok jim ni šlo nič in Vivil je do uspeha prišel na res prelahek način. Tudi v drugem so vodile gostje vse do 17:13, ko je v vrstah Zaleta končno prišlo do odločne reakcije: naše igralke so poostrile servis, Petra Ggič je v ekipo vnesla mladostno svežino in začel se je boj za vsako žogo. V končnici so prevladale Zaletovke, ki s z dobro igro nadaljevale tudi v preostalih dveh setih in takoj zatrle vse poskuse gostinj, da bi rezultat obrnile v svojo korist. Šlo je, skratka, za resnično značajno zmago, pri kateri pa sta imeli veliko zaslug neustavljiva Tania Babudri in Elena Pre-stifilipo, ki se je v vlogi libera spet odlično odrezala in bistveno pripomola k lepi zmagi svoje ekipe. (INKA) MOŠKA C-LIGA Soča ZBDS - Mortegliano 0:3 (21:25, 17:25, 16:25) Soča: Russian 2, Waschl 9, Lupoli 3, Manfreda 7, Cobello 5, Čavdek (L1), Cor-si 5, K. Komjanc nv. Trener: Markič. Okrnjena Soča je na domačih tleh izgubila proti izkušenemu Morteglianu, z igro pa sploh ni razočarala. Kljub temu, da so zadnji hip zboleli Simon Komjanc, Margarito in Franzot, so se Corsi in soigralci lepo borili in se izkazali tako v bloku kot tudi na servisu. Poleg tega so v določenih akcijah odlično zaustavili nasprotnikove najboljše adute. V ključnih trenutkih pa so storili nekaj naivnih napak v sprejemu. Kljub porazu je mlada ekipa trenerja Markiča nedvomno storila korak naprej. (av) MOŠKA D-LIGA Ausa PAV - Sloga Tabor3:1 ( 19:25, 25:20, 26:24, 25:15) Sloga Tabor: Antoni 7, Cettolo 8, Mi-lič 8, Taučer 9, Trento 10, Žerjal 2, Rauber (libero), Felician 0, Guštin 1, Marke-žič. Trener Danilo Berlot Sloga Tabor je doživela nepričakovan, a povsem zaslužen poraz. Naši od-bojkarji so igrali res slabo. Prvi set so sicer sorazmerno lahko osvojii, v nadaljevanju pa so začeli grešiti in v bistvu s svojimi napakami podarili domačinom drugi set. Tretji je bil sicer izenačen, a se je našim odbojkajem izmuznil v končnici. To jih je povsem spravilo s tira, da v zadnjem niso bili več zmožni odreagirati. Slogaše čaka nov nastop že danes, ko se bodo ob 19.00 na Opčinah pomerili z vodilnim Travesiom. 24 Nedelja, 23. februarja 2014 ŠPORT / nogomet - Elitna liga Kras do zmage v 93. minuti! Cjarlins Muzane - Kras Repen 1:2 (1:0) Strelca za Kras: Spetič v 63. in Žlogar v 93. min. Kras Repen: Calligaro, Simeoni (od 46. Giani), Co-lavetta, Capalbo, Arčaba, Božič, La Pasquale, Grujic, Spetič, Žlogar, Maio (od 63. Modolo). Kras se z gostovanja v Carlinu vrača s težko pri-borjeno, zato pa zelo dragoceno zmago. Po težkih poškodbah Kneževica in Corvaglie je trener Zupan pomanjkanje prave špice rešil tako, da je v konico napada postavil Luko Spetiča, ob njem so se v akcije izmenično vključevali drugi igralci. Toda koncept se je porušil že v prvi minuti, prav-zapravprav po tridesetih sekundah, ko so gostitelji pre-stregli žogo na sredini igrišča in po diagonalnem strelu z roba kazenskega prostora premagali vratarja Krasa. To je bila za goste prava hladna prha, od katere si v prvem polčasu v bistvu niso opomogli. Na težkem igrišče se nikakor niso znašli in Cjarlins Muzane bi lahko celo podvojil, Kras pa si je priigral le nekaj pol priložnosti. Vse drugače je bilo v drugem polčasu, ko je na dan prišla precej boljša telesna pripravljenost gostov. Tekma se je ves čas odvijala enosmerno, Kras je popolnoma prevladal. Tonči Žlogar je po visoki podaji v kazenski prostor neposredno pred golom z glavo poslal žogo v out. Pritisk pa je vendarle obrodil zadetek, ki ga je v slogu pravega napadalca, po obratu v kazenskem prostoru, dosegel Spe-tič. Kras se z delitvijo točk ni zadovoljil in je še naprej pritiskal, da bi podvojil. Vodo na njegov mlin je v 75. min. predstavljala izključitev nasprotnikovega branilca zaradi prekrška kot zadnji mož. Dobri priložnosti sta se ponudili Spetiču in Capalbu. V izdihljajih tekme sta dva igralca domačega moštva zrušila Žlogarja v kazenskem prostoru, a je sodnikova piščalka ostala nema. Ko je že kazalo na delitev točk, je Žlogar lepo izkoristil podajo Ca-palba v globino in mimo vratarja zatresel mrežo za 15. letošnjo zmago Krasa, ki ostaja na vrhu lestvice elitne lige. Anton Žlogar arhiv Športel o Istrskem maratonu V jutrišnji oddaji Sportel (18.00) se bodo podali na prvi Istrski maraton. V studio bosta pritekla člana organizacijskega odbora Mojmir Kovač in Venčeslav Ja-pelj. Iz zamejstva bosta svojo misel o maratonah in hitri hoji podala Peter Verč in Fabio Ruzzier. Zanima jih tudi, ali bo Istrski maraton delno oškodoval tržaško Ba-viselo? Pa še: kako se je končal nogometni derbi med Sovodnjami in Bregom; so Zaletovke prepričale navijače; je Jadranova armada spet utišala nasprotnika) Aktivno se boste lahko tudi vključili v nagradno igro Škrtoc. košarka - Na Opčinah padel tudi direktni tekmec San Vendemiano Jadran spet kot stroj Jadran Franco - San Vendemiano 63:52 (10:11, 34:25, 46:39) Jadran: D. Batich 4 (1:2, 0:2, 1:6), Ban 25 (9:9, 8:10, 0:4), De Petris 7 (3:4, 2:6, 0:1), Franco 9 (0:1, -, 3:8), Malalan 5 (1:2, 2:4, -), M. Batich 3 (0:2, 0:1, 1:2), Slavec 6 (-, 0:2, 2:5), Marusic 4 (2:3, 1:3, -), Žer-jal, Leghissa n.v. Trener: Mura. PON: Slavec in M. Batich. Izgubljene žoge: 13, pridobljene žoge 7, skoki: 36 (11 v napadu in 25 v obrambi). Jadran Franco se pritiska in vloge favorita pred »tekmo leta« ni prestrašil in dokazal, da tačas ne pozna ovir. Na Opčinah je padel tudi San Vendemiano, tretja sila prvenstva, ki proti pozorni in učinkoviti obrambi jadranovcev nikakor ni našla rešitve. Ravno obramba je bila ključ osmega zaporednega uspeha Jadrana, ki nasprotniku nikakor ni dovolil, da bi si priigral odprte mete. Franco, Malalan in ostali so dobro omejevali visokega Carlessa, enega izmed najboljših centrov lige, prevladali pa so tudi v igri pod košem. Ravno obramba je bila tokrat odraz želje in borbenosti ja-dranovcev, ki jim je na koncu glasno zaploskala (tokrat!) številnejša publika. Odločilen naskok so si jadranovci priigrali v prvih petih minutah druge četrtine, ko so z delnim izidom 13:1 povedli 26:12. Deset minut so namreč potrebovali, da so pridobili pravi ritem v obrambi, še posebej pa v napadu, ki je bil tokrat nasploh slabši kot na prejšnjih nastopih (20:54 (37 %) iz igre) . Visoko prednost pa je neutrudni San Vendemiano dvakrat razpolovil: še pred odmorom se je približal na 9 točk (34:25), najvišjo prednost Jadrana (plus 15, 43:28) pa je pod vodstvom Carlessa drugič zmanjšal pred koncem tretje četrtine (46:39). Kazalo je, da bo končnica še zelo napeta, a je Jadran znova pokazal, da zna ohraniti mirno kri in dovolj moči za preudarno igro v zadnjih minutah. S posredovanji Malalana v obrambi in koši Bana je Jadran vzpostavil začetno razmerje sil, pet minut pred koncem spet povedel na plus 14 (55:41), do konca pa razliko le še upravljal. V trenerskem taboru Jadrana so bili z zmago zadovoljni, nastop Jadrana pa bi bil lahko boljši. »Preveč je bilo naivnih napak, tako da verjamem, da je še veliko možnosti napredka,« je po tekmi povedal Mura. Pri San Vendemianu pa je trener Fabio Volpato obžaloval, da so med prvo in drugo četrtino zmanjšali intenzivnost igre: »Tako je Jadran prisobil deset točk, ki jih do konca ni zapravil. V tretji in četrti četrtini smo bili po učinkovitosti enakovredni, a je Jadran igral boljše.« (V.S.) Trener Mura sinoči med minuto odmora fotodamj@n PROMOCIJSKA LIGA Pepelka ugnala Dom Dom Gorica - Olimpia 65:66 (10:21, 30:32, 43:51) Dom: Voncina 5, Sanzin nv, Terčič 2, Zavadlav M. 5, Zavadlav G. 5, Collenzi-ni 6, Abrami 15, Graziani, Kos 12, Berne-tič 15, Ventin nv, Gaggioli nv. SON: 19. 3T: Zavadlav M., Abrami, Kos 1. Trener: Eri-berto Dellisanti. Domovci so ponovno poskrbeli za grdo predstavo in poraz proti pepelki prvenstva. Za Dellisantijeve varovance sta bila tokrat usodna dva »blackouta«: prvi na začetku prve četrtine, drugi pa v prvih minutah tretje četrtine. Kos (najboljši mož na igrišču) in soigralci pa so tudi obakrat odreagirali in ponovno ujeli nasprotnike. Zelo napeto je bilo v zadnjih trenutkih, ko je Abrami imel na razpolago dva prosta meta pri izidu 64:66 tri sekunde pred koncem tekme. Zadel je prvega, zgrešil drugega, žoga pa se je dotaknila nasprotnika in šla v avt. Abrami je imel met za zmago, a se je žoga iz težkega položaja odbila od obroča. (av) Domači šport Danes Nedelja, 23. februarja 2014 NOGOMET PROMOCIJSKA LIGA - 15.00 v Štandrežu: Juventina - Valnatisone; 15.00 v Križu: Vesna -Ronchi 1. AMATERSKA LIGA - 15.00 v Dolini: Breg -Sovodnje; 15.00 v Turjaku: Fogliano Turriaco -Primorec 2. AMATERSKA LIGA - 15.00 v Trstu, Ul. Locchi: Sant'Andrea San Vito - Zarja 3. AMATERSKA LIGA - 15.00 v Rudi: Ruda -Primorje; 15.00 na Padričah: Gaja - Fiumicello; 15.00 v Doberdobu: Mladost - Audax Sanrocchese DEŽELNI NARAŠČAJNIKI - 10.30 v Repnu: Kras -Bearzi NARAŠČAJNIKI - 10.30 v Podgori: Juventina -Aquileia; 10.30 v Sovodnjah: Sovodnje -Pradamano NAJMLAJŠI - 8.45 na Opčinah, Ul. Alpini: Opicina - Kras; 10.30 v Pierisu: Pieris - Sovodnje; 10.30 v Korenu: Virtus Corno - Juventina ODBOJKA UNDER 19 MOŠKI - 11.00 v Trstu, Volta: Triestina - Olympia; 16.00 v Repnu: Sloga Tabor - Win Volley Pordenone UNDER 18 ŽENSKE - 18.00 v Trstu, 1.maj: Zalet Barich - Olympia UNDER 16 ŽENSKE - 11.00 v Sovodnjah: Soča Lokanda debetak - Eat Volley UNDER 15 MOŠKI - 116.00 na Opčinah: Poggivolley - Sloga Tabor; 18.00 v Pordenonu: Win Volley PN - Olympia KOŠARKA UNDER 17 ELITNI - 12.00 v Miljah, športna palača: Arcobaleno - Jadran ZKB UNDER 15 ELITNI - 11.30 v Codroipu: Jacuzzo Pneumatici - Jadran ZKB Jutri Ponedeljek, 24. februarja 2014 ODBOJKA MOŠKA C-LIGA - 19.30 V Guminu: VB Gemona -Olympia UNDER 14 ŽENSKE - 18.45 v Trstu, Ul.Miani: Virtus - Sokol KOŠARKA DEŽELNA D-LIGA - 21.00 v Nabrežini: Sokol -Ronchi UNDER 19 ELITNI - 20.30 pri Briščikih: Jadran ZKB - San Vito UNDER 19 DEŽELNI - 19.00 v Gorici, Kulturni dom: Dom - Goriziana; 21.00 v Miljah, športna palača: ZKB - Bor Tretji polčas Vsak ponedeljek med 9. in 10. uro je na Radiu Trst A odmerjen čas športni oddaji Tretji polčas. Tokrat bodo najprej šli v tabor nogometašev Brega, ki so na vrhu 1. AL, sogovornik bo načelnik nogometne sekcije Giuliano Prašelj. Potem bodo na vrsti igre olimpijske igre v Sočiju. Pogovarjali se bodo s Samom Kokorovcem, ki je bil večkrat strokovni komentator koprske televizije. Kar nekaj slovenskih strokovnjakov je dobilo delo v ruskih reprezentancah, eden med njimi je Samo Fur-lan v ruski alpski smučarski ekipi. košarka - Deželna C-liga Odvzem točk motiviral Breg 36 točk A. Grimaldija proti Foglianu - Bor Radenska bi skoraj presenetil - D-liga: Se Kontovel poslavlja od play-offa? Breg - Fogliano 82:70 (24:18, 43:30, 67:48) Breg: M. Grimladi 19 (1:2, 6:8, 2:4), Tul n.v., Co-retti n.v., Semec 4 (2:2, 21:1, -), Spigaglia 2 (2:2, 0:1, 0:2), Cigliani 12 (2:2, 2:6, 2:6), Kos 9 (4:4, 1:3, 1:5), Gori n.v., A. Grimaldi 36 (12:13, 12:18, 0:1), trener Vatovec. Po sinočnji zmagi v Dolini proti Foglianu je bil Bregov trener Walter Vatovec vidno zadovoljen in nas je zaprosil, da pred komentarjem zapišemo: »Vsi igralci Brega in ves strokovni štab posvetimo to zmago našemu sijajnemu načelniku košarkarske sekcije Borisu Salviju, ki je ogromno dal in še daje Bregovi košarki.« In res: odvzem štirih točk na lestvici je dodatno motiviral Bregove košarkarje, ki so sinoči igrali eno svojih boljših tekem v tem prvnstvu, vsaj v prvih treh četrtinah. Po tesnem vodstvu v prvi četrtini so se Bre-žani razigrali in s čvrsto obrambo in natančnimi napadi povečali vodstvo ob polčasu na 13 točk. Še boljše so igrali v tretji četrtini, ko so dosegli navjišjo prednost 20 točk. V zadnji četrtini so nekoliko popustili, gostje so se jim približali na 10 točk, niso pa jim ogrozili zmage. Če je za sinočnji uspeh zaslužna vsa ekipa, pa je Alberto Grimaldi tokrat poskrbe za pravi šov. Odlično je vodil ekipo, poleg tega je dal kar 36 točk. (Lako) Bor Radenska - Romans 72:77 (18:23, 33:33, 50:55) Bor Radenska: Bole 9 (-, 3:5, 1:3), Madonia (- , 0:1, -), Meden 18 (2:2, 2:8, 4:8), Contento 4 (-, 2:2, -), Bevi-tori 15 (4:7, 4:12, 1:1), Bocciai 6 (- , 3:4 , -), Favretto 3 (1:2, 1:2, 0:2), Pizziga 12 (4:6, 4:11, -), Daneu 5 (1:2, 2:2, 0:1), Kocijančič nv, Vittori nv, Pertot nv. Trener: Dean Obre-dan. SON: 24; PON: Bole (39. min.), Contento (39. min.) Skoki: 27 (16 v obrambi, 11 v napadu). Bor Radenska bi skoraj razveselil svoje navijače, na žalost pa je varovancem trenerja Oberdana zmanjkalo moči v končnici. Poleg tega pa je Borovcem zmešal štrene tudi sodniški par, ki je 52 sekund pred zvokom sirene, pri izidu 68:7, po nešportnem prekršku gostov, dosodil Boru samo dva prosta meta, ne pa tudi posest žoge. Košarkarji Bora so tokrat pričeli s pravo nogo. Z dobro skupinsko igro so takoj povedli 13:4, kar je ogrelo navijače v športni dvorani Bojana Pavletiča. V nadaljevanju so se sicer gostje predramili in z bivšim slovenskim A-ligašem Mušičem (odkar je v dresu Romansa, goriška ekipa ne pozna poraza: tri zmage v treh tekmah) zaostanek nadoknadili in celo prešli v vodtsvo. V nadaljevanju se je nato vnel boj za vsako žogo, za vsako točko. Nobena od peterk pa si ni priigral odločilne prednosti, tako da se je srečanje odločilo v zadnjih sekundah. Škoda, ker je bila tekma dopadljiva in po dolgem času smo na Stadionu 1. maja znova gledali lepo košarko. (RAS) MOŠKA D-LIGA Kontovel - Perteole 48:60 (14:11, 29:27, 37:44) Kontovel: Škerl 14 (0:4, 4:7, 2:5), J. Zaccaria (-, 0:1, -), Gantar 2 (-, 1:5, -), S. Regent n.v., D. Zaccaria 8 (-, 4:8, -), Majovski n.v., Bufon (-, -, 0:2), Starc 9 (1:2, 1:4, 2:3), Lisjak 10 (1:4, 3:16, 1:2), G. Regent 3 (3:4, 0:4, -), Hrova-tin 2 (-, 1:4, 0:1), Zoch n.v., trener Švab. Kontovel je izgubil lepo priložnost, da bi doma premagal drugo uvrščeno ekipo Perteole in si tako priigral predragoceni točki v boju za play-off. Perteole je sicer solidna ekipa, ki v svoji sredi ima nekaj visokih košarkarjev, je pa bila v dometu našega moštva. Kontovelci so namreč pet minut pred koncem srečanja zaostajali za gosti le za eno točko (43:44), nakar so nerodno zapravili nekaj žog in izvajali mete iz neizdelanih pozicij. Varovanci tenerja Švaba so v prvem polčasu še kar solidno igrali in v 15. minuti povedli z devetimi točkami razlike. To je bila tud največja prednost naše ekipe. Odtlej je bila tekma zelo izenačena. Kontovelci so si srčno želeli novih točk, v preveliki želji po zmagi pa so si proti koncu tekme zapravili vse, kar so si dotlej s požrtvovalno igro prislužili. Do konca regularnega dela manjkata še dva kroga. Po tem porazu pa bo uvrstitev v končnico zares težka. (lako) / ŠPORT Nedelja, 23. februarja 2014 25 nedeljski intervju - Giorgio Oveglia »Potoval sem po Sloveniji, da bi kradel njihovo znanje« Spomenike večinoma postavljajo politikom, bojevnikom, znanstvenikom in književnikom. A če bi tovrstno čast pogosteje izkazovali še športnikom, bi Giorgio Oveglia nekje v Trstu najbrž že imel svoj kip. V dresu tržaškega rokometnega prvoligaša je osvojil trinajst državnih naslovov in pet italijanskih pokalov, zdaj pa je v rokometnem klubu trener in deklica za vse. Na spletu lahko vidimo fotografijo, na kateri nosite majico z napisom »nati per vincere« (rojeni za zmago). Se še spomnite dneva, ko ste jo oblekli? Da. Zmagali smo pred 4000 gledalci in osvojili šestnajsti državni naslov v zgodovini našega kluba. Za tisti napis smo se odločili, ker smo bili generacija, ki je dominirala v Italiji, a se je tudi v Evropi dobro odrezala. To je bilo leta 2001. Tista finalna tekma je bila tudi moja zadnja v karieri. Lahko bi rekli, da se je takrat končala neka dolga zgodba ... Zagotovo se je zaključila moja igralska zgodba. A ne samo. Bil je tudi konec dolge serije uspehov tržaških rokome-tašev. Ne povsem, ker je naslednje leto Trst osvojil še en naslov. Potem se je začela velika kriza. Motto, da smo rojeni za zmago, pa ni nehal veljati. Ekonomskemu zlomu smo vendarle kljubovali, in čeprav gospodarska slika je vse prej kot dobra, danes v našem klubu vzgajamo celo trumo mladih. Rokomet je skupinski šport, v katerem je Trst dosegel daleč največ uspehov. Zakaj se potemtakem dogaja, da mora tržaški rokometni klub neprestano delovati v denarnem pomanjkanju? Zapustili so nas veliki pokrovitelji in donacij je vedno manj. Dokler smo še dobro shajali, smo si lahko privoščili pet poklicnih igralcev in dva dobra tujca. Sčasoma smo se morali prilagoditi vse manjšemu dotoku denarja, vse do tega, da smo sestavili ekipo z zgolj tržaškimi mladimi igralci. Na veliki skok, povratek na nekdanjo raven, smo pripravljeni, moraš pa imeti denar za nekaj okrepitev od zunaj. Naš edini tujec, ki sicer prihaja od zelo blizu, je Slovenec, to je solidni Aleš Cunjac. Zakaj je slovenska skupnost v Trstu vselej prispevala bolj malo ro-kometašev za Pallamano Trieste? Kdo ve, morda po naši krivdi - ali morda po krivdi koga drugega - nam ni nikoli uspelo priti v slovenske šole, kar pa nam je lepo uspelo drugje. Kaj mislite, ko pravite, da ste z rokometom prišli v šole? To pomeni, da šole v pouk telesne vzgoje vključijo rokometno vadbo. Letos se na raznih tržaških šolah uči rokometa kar 1.500 otrok v razponu od drugega razreda osnovne šole do petega. To, da nismo prodrli v slovenske šole, je žal hendikep. Škoda. Prepričan sem, da bi med Slovenci gotovo dobili nekaj perspektivnih fantov. Je pa tudi res, da ko govorimo o dvoranskih športih, je med mladimi Slovenci v Trstu prav gotovo bolj priljubljena košarka. Ne samo med Slovenci, to velja za cel Trst. A tako kot nismo nikomur sto- pili na prste v Trstu, tudi v slovenski manjšini ne bi nikogar izpodnesli. Rokomet bi bil le še ena možna izbira v športni ponudbi. Pravite, da košarkarjem niste nikoli stopili na prste, kaj pa oni vam? Niti. Mi smo pač vedno imeli svoj vrtiček, ki smo ga pridno negovali. Z nikomer ni bilo težav. A rokometaši ste serijsko osvajali državna prvenstva, tržaški mediji pa so vseeno posvečali več pozornosti košarki in nogometu. Vam ni nikoli šlo na živce? Krivda ne tiči v Trstu. Ko bi italijanski rokomet proizvedel pet ali šest vrhunskih igralcev, ki bi bili uspešni na svetovni ravni, potem bi bilo drugače. li, tudi to mesto je zajela gospodarska kriza. Tudi pri nas so težave na področju dela, brezposelnost med mladimi je velika in tudi na področju storitev čutimo pomanjkanje. Kako naj ne bi bil tudi rokomet v primežu tega? To so taki časi, finančne zmogljivosti so, kar so. Če bi bilo več denarja, bi na primer naš klub lahko najel nekaj poklicnih igralcev. Toda tudi v najboljših letih tržaškega rokometa niste bili ekipa samih poklicnih rokometašev. V ekipi ste na primer imeli tudi šoferja avtobusov. Kako se zdaj godi vašim nekdanjim soigralcem? K sreči smo vsi zaposleni. Ti, ki živijo v Trstu, so preskrbljeni. Dokler je tako, je že dobro. Od kdaj ste torej rokometaš? Od leta 1974 ali 1975. Po dolgoletnem igranju na visoki ravni je bilo potem naravno, da ste šli še v trenerstvo? Nikakor. Nikoli me ni prešinila misel, da bi postal trener. To se je zgodilo šele pri 38 letih, ko sem - najbrž prepozno - končal svojo igralsko kariero. Istočasno je z igranjem nehal tudi Claudio Schina. Ozrla sva se po našem klubu in se zavedela, da ni pomladka. Zato sva se s Schino odločila, da pomagava ustvariti soliden mladinski sektor, ki je bil takrat na psu. Moram se pohvaliti, da nama je v desetih letih uspelo opraviti dobro delo. Osvojili smo šest mladinskih državnih prvenstev, trenutno imamo 250 registriranih roko- Giorgio Oveglia verč Če bi bila italijanska rokometna reprezentanca uspešna na evropskih in svetovnih prvenstvih, potem bi bilo veliko več pozornosti za rokomet po vsej Italiji. Poglejte, košarka je v Trstu še vedno popularna, čeprav tržaško moštvo ne igra na najvišji ravni. To pa se dogaja, ker mladi gledajo košarko po TV in spremljajo Belinellija v NBA ligi. Če bi se kak italijanski rokometaš izkazal v rokometni ligi prvakov, bi bilo tudi za rokomet več zanimanja. Na račun Trsta nimate pripomb. A košarkarski trener Matteo Boni-ciolli je decembra v Primorskem dnevniku svojemu mestu namenil kar nekaj krepkih, češ da to mesto sta-gnira predvsem zaradi lenobe in omejenosti svojih prebivalcev ... Zaljubljen sem v Trst, zato boste z mano težko slabo govorili o njem. Tukaj sem zrasel, moji starši in dedki so vsi rojeni v tem mestu in tu so tudi vedno delali. Zato ne bom nikoli žalil Trsta. Je pa res, da lahko marsikaj izboljšamo. Potencial tega mesta je neizkoriščen, za kar so odgovorni Tržačani, morda pa je nekaj krivde tudi pri drugih. Kakorko- Kolikšna je bila najvišja plača, ki ste jo prejeli od rokometnega kluba? Tam okrog 15.000 evrov. Za celo sezono? Da. Kolikšno plačo pa so imeli ro-kometaši, s katerimi ste merili moči v Evropi? Igrali smo na primer proti Kielu, kjer so igralci prejemali po 200.000 ali celo 800.000 evrov na sezono. Nemčija, Slovenija, Danska, Francija in predvsem Španija so države z izrazito profesionalnimi klubi. Sredi teh velikanom nam je takrat uspelo priti v ligo prvakov. V rokometu je bil Trst kot neka oaza v puščavi. Kako ste vi prišli v to oazo? Po naključju. Plaval sem, zatem sem poskusil še vaterpolo. Pri enajstih ali dvanajstih letih pa sem videl neko tekmo rokometnega moštva Duina in moj takratni profesor na srednji šoli Silvia Benca me je prepričal, naj poskusim z rokometom. Odtlej nisem nikoli zapustil rokometnega sveta. metašev, nastopamo v petih italijanskih prvenstvih in treh slovenskih prvenstvih ... Seveda, postal sem trener, ker sem obiskoval razne tečaje, a veliko mi je pomagalo, da sem potoval po Sloveniji in »kradel« tamkajšnje rokometno znanje. Marko Šibila in Tone Tišelj, ki sta bila nekaj let trenerja v Trstu, sta mi odprla vrata v slovenski prostor. Zlasti Tišelj je bil dragocena opora. Če je rokomet v Italiji maloda-ne pepelka, je že čez mejo, na primer v Sežani, bistveno drugače. Koliko sodelujete s Slovenijo? Naše sodelovanje s Slovenijo je »totalno«. Sodelujemo s Sežano, z Izolo, s Koprom, z Novo Gorico, z Ajdovščino, veliko s Kozino ... Moram se zahvaliti Marku Šibili, ki nam je pred 12 ali 13 leti pomagal, da smo lahko prišli do slovenske rokometne zveze. Tja smo šli po prstih nog, da bi jih prosili za sodelovanje. Sprejeli so nas zelo ljubeznivo. To, da nastopamo v slovenskih ligah, je za nas bistvenega pomena. Za mlade od 14. leta navzgor še dobimo nekaj kakovostnih turnirjev v Italiji, a za mlajše kategorije je to težje. Merjenje moči s slovenskimi rokometnimi klubi je torej bistvenega pomena za rast naših rokometašev. To, da nimaš enakovrednih nasprotnikov, je največja težava. Želim si, da bi bilo v Trstu in njegovi okolici več rokometnih društev. Na Opčinah je pravkar nastal nov rokometni klub. Vem, da so tam prizadevni ljudje. Večji je delokrog rokometa, večji bodo naši rezultatski dosežki. Kakovostne nasprotnike iščete v Sloveniji. Kako daleč v Italijo pa morate potovati, da odigrate dobro trening tekmo? Mar do Južne Tirolske? Ne, k sreči so kar kvalitetni klubi tudi v naši deželi: Campoformido, CUS Udine, Sanvitese ... Nekaj se počasi premika. Ponavljam, želimo si, da bi bilo čim več dobrih klubov v naši okolici. Idealno bi bilo, ko bi v Trstu nastali novi klubi. Kaj vem, eden recimo na Pesku, drugi pa pri Svetem Jakobu. Ko ste na začetku prejšnje sezone prevzeli vodenje članske ekipe, ste napovedali, da boste iz sezone v sezono boljši, ker bodo mladi igralci vedno boljši. Dejstva dokazujejo, da je vaša napoved pravilna. V A-skupi-ni italijanske prve lige ste trenutno na tretjem mestu. Kam lahko meri Trst? To je trenutek preloma. V nasled-nih letih lahko dosežemo še več, lahko pa tudi nazadujemo. Vse sloni na teh 19- in 20-letnih fantih. Mi jim pomagamo pri izboljšanju telesnih sposobnostih, oni pa morajo trenirati tako, kot smo mi. To se pravi po petkrat ali šestkrat na teden. A zaradi skromnih financ smo v začaranem krogu. Za bolj kakovostne treninge bi potrebovali več kakovostnih igralcev v našem kadru. Dobre rokometaše pa lahko najameš, samo če ga imaš veliko pod palcem ... Kako pa ste zadovoljni s svojim športnim objektom? Nimam pripomb. Tu na Čarboli so vadbeni pogoji zelo dobri, od treh do devetih je dvorana naša. Pred nekaj leti so nam tudi postavili nov parket. Športno dvorano na Čarboli ste si do devetdesetih let delili s košarkarji. Kako ste se kaj razumeli z njimi? Ni bilo težav. Bili smo prijatelji, z nekaterimi še vedno gojim prijateljske stike. Spomnim se recimo Borisa Viteza ali Francesca Fischetta. Ste se morda košarkarji in ro-kometaši kdaj pa kdaj skupaj veselili zmag? He, he ... Kar se je včasih dogajalo zunaj telovadnice, naj ostane skrivnost. Kako pa se spominjate Jadrano-vih košarkarjev, ki so prav tako igrali na Čarboli? Ne spomnim se jih. Tukaj so igrali premalo časa. Razkrite, prosim, še zadnjo skrivnost. Ko vas nekdo pokliče, se v telefonu sliši pesem Somewhere over the rainbow. Zakaj ste nastavili tak odzivnik? Delam na Telecomu. Podjetje mi je to vsililo. Torej ne gre za nobeno načrtno izbiro, ki bi jo lahko povezali z mot-tom rojeni za zmago? Kje pa! Pesem meni sploh ni všeč. Peter Verč 26 Nedelja, 23. februarja 2014 ZIMSKE OLIMPIJSKE IGRE / Finska ponižala ZDA Finska hokejska reprezentanca je v tekmi za 3.je mesto s 5:0 (0:0, 2:0, 3:0) premagala ZDA in ponovila uspeh z iger v Vancouvru, toda po odlični predstavi v malem finalu se Finci lahko le sprašujejo, kaj bi bilo, če bi tudi v polfinalu branil njihov vratar Tuukka Rask. Zaradi bolezni je polfinale izpustil, včeraj pa je spet blestel in ohranil mrežo nedotaknjeno. V napadu pa je bil močno orožje 43-letni Teemu Selanne Najboljši nastop Slovenije Uroš Velepec, glavni trener slovenskih biatloncev, je nastope ocenil kot izvrstne, saj je v centru Laura Teja Gregorin osvojila prvo slovensko medaljo na OI v tem športu, bila še četrta, to mesto je zabeležil tudi Jakov Fak (na sliki), šesta pa je bila včeraj moška biatlonska štafeta Peter Dokl, Fak, Klemen Bauer in Janez Marič. »V boju za stopničke smo bili do zadnjega streljanja Mariča. Vse to je fantastičen izid.« SOCHI alpsko smučanje - Slalom pravi rodeo, Mario Matt hitrejši od Hirscherja o Veteran pred favoritom Zadnja preizkušnja v alpskem smučanju, moški slalom, je poskrbela za kar nekaj presenečenj. Finalna postavitev hrvaškega trenerja Anteja Kostelica se je izkazala za pravi rodeo, v katerem se je najbolje znašel avstrijski veteran Mario Matt, najhitrejši že na prvi progi. S 34 leti 319 dnevi je postal najstarejši olimpijski zmagovalec v alpskem smučanju. Glavni favorit, deset let mlajši Marcel Hirscher, je osvojil srebro. Hrvaški trener je v finalni vožnji poskrbel za zelo zahtevno postavitev, zaradi katere so smučarji kot po tekočem traku delali napake. Končni vrstni red se je zato precej spremenil - Slovak Adam Zampa je s 26. mesta napredoval na šesto, Norvežan Henrik Kristoffersen pa s 15. mesta na oder za zmagovalce. Osvojil je bron kot najmlajši smučar sploh. Eden od žrtev zahtevne tekme je bil tudi Italijan, 27-letnik iz Bocna Stefano Gross, tretji po prvi vožnji, ki je na koncu na 4. mestu ostal brez kolajne za pet stotink sekunde. To je bila za italijansko odpravo zadnja priložnost, da bi osvojila zlato medaljo, pokazalo pa se je, da slalomi-stom ne gre, saj je tudi zmagovalec iz Vancouvra 2010 Giuliano Razzoli po zgolj 16. mestu iz prve vožnje odstopil in potrdil, da doživlja težko rešljivo kri- zo, ki se vije že nekaj let. Patrick Tahler je odstopil že v prvi vožnji, Manfred Moelgg pa v drugi, a oba sta bila daleč od zmagovalnega odra. Tako bo Italija na olimpijskih igrah prvič po 34 letih ostala brez odličja naj-žlahtnejšega kova. Sicer se Italijane na igrah drži tu- tina maze - Črnjanka razmišlja o nadaljevanju sezone Norveška smučarska tekačica Marit Bjoergen med včerajšnjo tekmo na 30 km ansa Marit Bjoergen postavila mejnik Norveška smučarska tekačica Marit Bjoergen, ki se je z zmago v teku na 30 kilometrov v prosti tehniki v Sočiju zapisala v zgodovino zimskih olimpijskih iger, se z rekordnim izkupičkom medalj z zimskih iger med ženskami še ni zadovoljila. Kariero namerava nadaljevati najmanj do svetovnega prvenstva v Falunu leta 2015. Bjoergnova je včeraj osvojila že tretjo zlato kolajno, skupaj pa jih ima že šest. Poleg treh s teh iger ima tri že od prej, obenem pa še tri srebrne in eno bronasto. Z novim mejnikom je na lestvici «večnih» zimskih olimpijcev prehitela Rusinjo Ljubov Jegorovo in se pomaknila na tretje mesto, med ženskami pa je prva. Ali bo nastopila tudi na olimpijskih igrah v južnokorejskem Pjeongčangu leta 2018, še ne ve. «Mislim, da so štiri leta dolga doba, ne bom mlajša in razmišljam tudi o tem, da bi imela družino,» je dejala 33-letnica. »Azzurro« Stefano Gross, tretji po prvi vožnji, pristal na nehvaležnem 4. mestu. Po 34 letih Italija na OI brez zlate kolajne. »Četrto mesto ne pomeni nič,« je bil kritičen do sebe ansa di smola, saj so zasedli celo vrsto 4. mest. Včeraj sta se morala z leseno kolajno, poleg Grossa, sprijazniti deskarja March in Boccaccinijeva, v preteklih dneh pa smučarki Nadia Fanchini in Daniela Me-righetti, kombinatorec Alessandro Pittin, biatlonka Karin Oberhofer in ekipa umetnostnih drsalcev in drsalk. Mitja Valenčič: »Ante se je podpisal« Edini uvrščeni Slovenec na slalomu Mitja Valenčič, ki je osvojil 11. mesto, je s prvo vožnjo kar zadovoljen, medtem ko se je na drugi progi mučil od starta do cilja. Zahtevno finalno postavitev hrvaškega trenerja Anteja Koste-lica je komentiral z besedami: «Napo-vedovalo se je, da se bo Ante podpisal.» Valenčič je po 11. času na prvi progi v drugi vožnji v cilj prišel kot šesti, na koncu pa je na račun napak drugih tekmovalcev tekmo končal na 11. mestu, kar je njegova najboljša uvrstitev letos. Za Mattom je zaostal 2,30 sekunde. «Tekma je bila zelo težka. Ze prvi tek na tej podlagi ni bil lahek, drugi tek pa je bil s to postavitvijo še toliko tež-ji,» je dejal 36-letni Valenčič. kolajne Država Z S B Skupno Rusija 11 10 8 29 Norveška 11 5 10 26 Kanada 9 10 5 24 ZDA 9 7 11 27 Nizozemska 8 7 9 24 Nemčija 8 6 5 19 Švica 6 3 2 11 Belorusija 5 0 1 6 Avstrija 4 8 5 17 Francija 4 4 7 15 Poljska 4 1 1 6 Kitajska 3 4 2 9 Južna Koreja 3 3 2 8 Švedska 2 6 6 14 Češka 2 4 2 8 Slovenija 2 2 4 8 Japonska 4 3 8 Finska 3 1 5 Velika Britanija 1 2 4 Ukrajina 0 1 2 Slovaška 0 0 1 Italija 0 2 6 8 Avstralija 0 2 1 3 Latvija 0 1 2 3 Hrvaška 0 1 0 1 Kazahstan 0 0 1 1 Globus še ni oddan Tina Maze, nesporna kraljica minule sezone svetovnega pokala alpskih smučark, je na olimpijskih igrah v So-čiju z dvema zlatima medaljama najboljša smučarka iger in tudi najboljša športnica v slovenski zgodovini. Čeprav so bile prav OI v Rusiji njen osrednji cilj zime, pa še ni opustila misli, da lahko ubrani veliki kristalni glo-bus.«Sedaj, ko sem na OI naredila to, za kar sem trenirala in po kar smo prišli, mi bo lažje steklo v svetovnem pokalu. Stvari so še odprte in to je pomembno. Še bolj pa to, da bom še naprej dobro smučala. Globus je še vedno v dosegu mojih rok. Imam še možnosti, da z ekipo pridemo čez ta vrata, ki so odprta kot motivacija za zaključek sezone,» je v pogovoru za STA povedala Mazejeva. Na petem mestu v skupnem seštevku pokala ima 754 točk, vodilna Nemka Maria Hofl-Riesch pa je doslej edina, ki je presegla 1000 točk (1079). Devet tekem pred koncem ima Maze-jeva 325 točk zaostanka. Mazejeva je bila v boju za odlič-ja v vseh petih disciplinah kot edina med vsemi alpskimi smučarkami, v So-čiju je imela tridesetletnica le dan premora. Kako je zdržala te napore? «Saj nisem, včeraj mi je na slalomu zmanjkalo. Moje telo ni pustilo več, da bi dala vse od sebe. Bila sem kar utrujena. Bil je naporen ritem in je bilo težko zdržati do konca.» Dve zlati medalji, poleg «bazi-čnega» veleslaloma tudi v kraljevskem smuku. «Ze smuk je bil izjemen, ko sem prvič stopila na najvišjo zmagovalno stopničko. Moraš imeti mirne živce v tej disciplini, v kateri sem v zadnjih letih zelo napredovala. Zato se mi je bilo tudi lažje boriti za najvišja mesta. Še pred nekaj leti je bila to le iluzija.» V Vancouvru dvakrat srebrna olimpijka bo Soči zapustila kot dvakratna olimpijska zmagovalka. «Ta pika na i mi je manjkala po prejšnji rekordni sezoni v svetovnem pokalu. Bila je moja edina motivacija, ta želja, da se vrhunsko pripravim na OI. Sedaj lahko mirno povem, da so bile OI moja edina želja, ki me je vlekla, da sem vztrajala. Sedaj sem dosegla vse ambicije v športu.» ALPSKO SMUČANJE moški slalom: 1. Mario Matt (Avt) 1:41,84; 2. Marcel Hirscher (Avt) + 0.28; 3. Henrik Kristoffersen (Nor) 0,83; 4. Stefano Gross (Ita) in Fritz Dopfer (Nem) 0,88; 6. Adam Zampa (Slk) 1,44; 7. Markus Larsson (Sve) in Mattias Hargin (Sve) 1,76; 9. Sebastian-Foss Solevaag (Nor) in Ivica Kostelic (Hrv) 2,27 ; 11. Mitja Valenčič (Slo) 2,30 DESKANJE paralelni slalom, ženske: 1. Julia Dujmovits (Avt); 2. Anke Kartstens (Nem); 3. Amelie Kober (Nem); 4. Corinna Boccacini (Ita); 5. Marion Kreiner (Avt); 6. Ester Ledecka (Češ); 7. Julie Zogg (Svi); 8. Ina Meschik (Avt); 23. Gloria Kotnik (Slo). moški: 1. Vic Wild (Rus); 2. Žan Košir (Slo); 3. Benjamin Karl (Avt); 4. Aaron March (Ita); 5. Lukas Mathies (Avt); 6. Patrick Bussler (Nem); 7. Nevin Galmarini (Svi); 8. Roland Fischnaller (Ita); 12. Rok Marguč (Slo); 22. Rok Flander (Slo) BIATLON moški, štafeta 4 x 7,5 km: 1. Rusija 1:12:15,9/8;) 2. Nemčija + 0:03,5/2; 3. Avstrija 0:29,8/7; 4. Norveška 0:54,4/6; 5. Italija 0:59,6/11; 6. Slovenija 1:27,2/5; 7. Kanada 1:30,3/11; 8. Francija 1:30,5/7; 9. Ukrajina 2:05,2/7 10. Svedska 2:16,1/5. SMUČARSKI TEK ženske, 30 km (klasično): 1. Marit Bjoergen (Nor) 1.11:05,2; 2. Therese Johaug (Nor)+ 2,6; 3. Kristin Stoermer Steira (Nor) 23,6; 4. Kerttu Niskanen (Fin) 1:21,7; 5. Eva Vrabcova - Nyvltova (Češ) 1:21,9; 6. Aurore Jean (Fra) 1:22,3; 7. Coraline Hugue (Fra) 1:24,3; 8. Emma Wiken (Sve) 1:26,4; 9. Seraina Boner (Svi) 1:29,8; 10. Laura Orgue (Spa) 1:32,1; 31. Barbara Jezeršek (Slo) 4:40,6. HITROSTNO DRSANJE ekipno zasledovanje, moški: 1. Nizozemska 3:37,71;) 2. Južna Koreja + 3,14; 3. Poljska 4,23; 4. Kanada 5. Norveška 6. Rusija 7. ZDA 8. Francija. HALO SOCI Ledena zabava V olimpijskem parku v Sočiju je z različnimi atrakcijami poskrbljeno tudi za zabavo. Najvišja med njimi je 17-me-trski ledeni stolp, namenjen prostemu plezanju. Na treh stranicah ledenega stolpa so plezalne smeri, primerne za začetnike, četrta stranica pa je namenjena profesionalcem. Na ledeni stolp vsak dan spleza več kot 200 obiskovalcev. 30 jezikov Prostovoljci v Sočiju govorijo 30 različnih jezikov. Največ jih govori angleško, med najbolj eksotičnimi jeziki, ki jih govorijo prostovoljci, pa so hin-dujščina, urdu, punjabi, afrikanščina in katalonščina. Med prostovoljci v Soči-ju je sedem odstotkov tujcev, in prihajajo iz 66 različnih držav po svetu. Največ jih je starih med 18 in 33 let, trije odstotki prostovoljcev so starejši od 55 let. Med najstarejšimi je 72-letnica iz St. Peterburga. Rekord v glasnosti Ruski navijači so na tekmi v štafeti hitrostnih drsalcev na kratke proge dosegli akustični rekord. Glasnost njihovega navijanja za domačo ekipo je namreč dosegla kar 110 decibelov. Njihovo navijanje je očitno učinkovalo, saj je ruska ekipa osvojila zlato kolajno. Razočarani Nemci Nemci so nad dosedanjim razpletom v Sočiju razočarani. Tako vsaj pravi predsednik nemškega olimpijskega komiteja Alfons Hörmann, ki je povedal, da niso izpolnili cilja. Trenutno imajo 16 medalj, pred štirimi leti v Vancouvru pa so jih skupno osvojili 30. ZIMSKE OLIMPIJSKE IGRE Nedelja, 23. februarja 2014 27 Videmčanka četrta Videmska deskarka Corinna Boccacini (na fotografiji ANSA) je nastope v paralelnem slalomu zaključila na nehvaležnem 4. mestu: v spustu za 3. mesto je zaostala za Avstrijko Koberjevo. Deve-tindvajsetletnica je sicer lahko z uvrstitvijo več kot zadovoljna, saj se letos ni prebila dlje od 16. mesta. V finalu je Avstrijka Julia Dujmovitsova tesno premagala Nemko Anke Karstens. Rusi že porušili svoj rekord po številu osvojenih kolajn Ruski olimpijci so v Sočiju osvojili že devet zlatih kolajn, deset srebrnih ter sedem bronastih kolajn, torej skupno 26. S tem so izboljšali nacionalni dosežek z olimpijskih iger v Lilleham-merju, ko jih je Rusija osvojila 23, med katerimi kar 11 zlatih medalj. deskanje - Žan Košir v slalomu osvojil osmo slovensko kolajno ob Srebrna igra stotink SOČI - Slovenija se od Sočija poslavlja z osmimi kolajnami. Zadnjo je v paralelnem slalomu osvojil deskar Žan Košir, ki je bil bronast že na veleslalomu. Boj za sam vrh je bil zelo napet: deve-tindvajsetletni Tržičan je klonil samo za olimpijskim prvakom v veleslalomu ameriškim Rusom Vicom Wildom, do zlata pa mu je na koncu zmanjkalo le 11 stotink. »Želel sem si finale z Vicom Wil-dom, s katerim sva prijatelja in tekmeca. Mislil sem, da bom še bližje, a jaz take linije kot on nisem zmogel. Bal sem se velike napake in zasluženo je zmagal,« je po tekmi ocenil Košir. Rusko-sloven-ski dvoboj je bil res pravi finale: oba tekmeca sta bila najhitrejša že v kvalifikacijah. V prvi vožnji finala je bil ameriški Rus hitrejši na slabši oziroma bolj razriti progi, v drugo pa se je Slovenec odločil, da napade na vso moč. »Res sem napadel na vso moč, kot se za finale spodbo-di, tudi če bi takoj odstopil, se ne bi ničesar očital. Pred zadnjo vožnjo smo tudi zategnili vez, zato sem bil hitrejši. Če ne bi bilo napake, ko me je zasukalo, bi se finale lahko končal tudi drugače,« je menil Košir. V spustu za 3. mesto je Avstrijec Benjamin Karl gladko premagal Južnotirolca Aarona Marcha. Občutki v cilju so bili sicer mešani: Košir se je druge kolajne seveda veselil, saj je dokazal, da je še napredoval, jezilo pa ga je, da je v finalu spet storil dve napaki, pa še vezi so se mu iz vožnje v vožnjo mehčale. »A ne bi iskal izgovorov, enostavno ne bi smel toliko stiskati, tako da lahko rečem, da sem naredil napako v taktiki. To so le olimpijske igre in treba se bo zadovoljiti s srebrom. Vendarle je spet ena stopnička višje v mojem napredku, do najvišje pa bom očitno moral počakati do naslednjih iger. Za motiv je vsekakor srebro boljše od zlata,« je dejal Košir. Wildu je zmago tudi privoščil, saj sta velika prijatelja. Obožuje njegovo življenjsko zgodbo, muke, ki jih je moral prestajati preden je prišel v Rusijo, te naj bi bile podobne Koširjevim, ki se že dolgo časa mukoma prebija čez ta šport: »Pa nimam finančnih problemov. Nekako zberem 70.000 evrov, kolikor me stane sezona. Težave so drugje. Sam treniram, na f Slovenci z več osvojenimi ® © $ olimpijskimi kolajnami zlato srebro bron skupaj Leon Štukelj (gimnastika) 3 0 1 4 Tina Maze (alpsko smučanje) 2 2 0 4 Miro Cerar (gimnastika) 2 0 1 3 Iztok Čop (veslanje) 1 2 4 Luka Špik (veslanje) 1 1 3 Primož Kozmus (atletika) 1 0 2 Rolando Pušnik (rokomet) 0 1 2 Rajmond Debevec (strelstvo) 0 1 2 Urška Žolnir (judo) 0 1 2 Josip Primožič (gimnastika) 0 1 1 2 Matjaž Debelak (smučarski skoki) 0 1 1 2 Vasilij Žbogar (jadranje) 0 1 1 2 Peter Prevc (smučarski skoki) 0 1 1 2 Žan Košir (deskanje na snegu) 0 1 1 2 Stane Derganc (gimnastika) 0 0 2 2 Sadik Mujkič (veslanje) 0 0 2 2 doping - Po aferi Teja Gregorin napredovala na 4. mesto Bavarska zvezna kriminalistična policija je v petek preiskala dom biatlonke Evi Sachenbacher-Stehle, ki je bila pozitivna na doping testu, in biatlonski center v Ruhpoldingu, kjer športnica trenira. Dodali so, da ne preiskujejo biatlonke, ampak za zdaj neznane ljudi, ki so farmacevtske izdelke za doping spravili v obtok. Po besedah vodje nemške delegacije v So-čiju Mihaela Vesperja naj bi Sachenbac-her-Stehlejeva uporabljala prehransko dopolnilo, v katerem je bilo prepovedano poživilo. Tako trdi tudi športnica sama. Vendar pa je Mednarodni olimpijski komite (Mok) nemški biatlonki zaradi pozitivnega dopinškega testa, ki je potrdil prepovedan metilheksatamin, že odvzel četrto mesto z biatlonske tekme s skupinskim startom, nova četrta je tako postala Slovenka Teja Gregorin. Na doping testu je včeraj padla tudi ukrajinska smučarska tekačica Marina Lisogor. treningih sam postavljam vratca, vse delam sam. Praktično mi je najlažje priti na tekmo. Tukaj za vse poskrbijo drugi, postavijo kole, posnemajo in poslikajo. Kosati se s svetom ni enostavno,« tarna nad razmerami prvi tržiški dobitnik kolajn. Slovenec Rok Marguč je izpadel v osmini finala in bil na koncu 12, Rok Flander in Izidor Šušteršič pa sta obstala v kvalifikacijah, Flander je bil prepočasen, Šušteršič pa je odstopil. »Nisem prestopil k Rusom, da bi imel lažjo pot« Vic Wild (lenik 1986) se nazaj ne bi vrnil. Svojo tekmovalno pot je začel še kot član ameriške izbrane vrste, od leta 2011, po poroki z deskarko Aleno Zavarzino (bronasta na veleslalomu), pa je pridobil rusko državljanstvo in zamenjal ekipo. »Če bi ostal v ZDA, bi najbrž sedel doma, delo pa bi bilo gotovo nezanimivo in enolično. Vedno pa sem želel nekaj drugačnega. Nekateri najbrž mislijo, da sem še vedno Američan. Vendar nisem ameriški fant, ki se je odločil, da bo nastopal za Rusijo izključno zato, ker tu deskanje ni razvito. Pot je bila težka in vztrajal sem do konca.« Danes KONČNE ODLOČITVE (3) 8.00 SMUČARSKI TEK 50 km skupinski start (prosto), moški 10.30 BOB štirised 3./4. vožnja 13.00 HOKEJ NA LEDU moški, finale Švedska - Kanada 17.00 zaključek XXII. olimpijskih iger >« O t» rt ® ¡2 pr I »Pogled nanjo, kako je lebdela nad ledom, njena lepota in gracioznost sta me navdihnili.« Zmagovalko slalo-i1 ma Mikaelo Shiffrin je navdihila ruska drsalka Adelina ^ Sotnikova. M I »Zagotovo bova to storili, očitno bo treba počakati na konec Tinine kariere. Na ta dogodek novinarji zagotovo ne boste povabljeni, saj bi pokvarili sproščen dogodek.« Petra Majdič se je s Tino Maze dogovorila, da tekačica odvozi progo v Cortini, smučarka pa v bližini Cortine preteče določeno razdaljo. Stave oziroma dogovora še nista izpolnili, kot pravi Majdičeva, za to ni bilo časa. I »Kramljala sva tri, štiri minute. Neverjetno, bil je seznanjen z vsemi slovenskimi kolajnami, imel je sicer dobrega prišepetalca, predsednika Mednarodnega olimpijskega komiteja Thomasa Bacha. Za odlične predstave hokejistov pa je vedel sam, potrdil je, da so namučili tudi Ruse.» Predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije Janez Kocijančič je bil po pogovoru na slavnostni večerji z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom dobesedno vzhičen. Kocijančič (OKS): »Zdaj drugače gledajo na nas« Predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije (OKS) Janez Kocijančič letos odhaja s položaja. Tudi zadnji olimpijski uspehi ga niso prisilili, da bi si premislil, decembra ne bo kandidiral za nov mandat. «Jaz bom sicer vedno pripravljen pomagati. Pri 73 letih, kot jih bom imel, ko bom zapustil to mesto, je trenutek, ko je treba oditi.« Kot sam pravi, pa odhaja s ponosom, prav njegove zadnje igre so bile za Slovence daleč najuspešnejše, predsednik meni, da jih bo težko ponoviti. «Naši športniki so v Sočiju naredili ogromno. Čestitkeprihaja-jo iz vseh strani, res se čuti spremembo pogleda na nas. Nekateri, ki so nas še pred časom gledali z viška, nas imajo zdaj za enakopravne. Res je bilo lepo zadnje dni v Sočiju biti Slovenec. Upam, da bomo vse to znali izkoristiti, kot prvo pri lobiranju za organizacijo svetovnega prvenstva v nordijskem smučanju leta 2019 v Planici,» je Kocijančič ponosen na športne dosežke slovenskih športnikov. Predsednik noče delati razlik med dosežki slovenskih športnikov, a je vseeno prepričan, da so veliko vlogo pri povečanju ugleda slovenskega športa odigrali hokejisti: «Ho- kejisti so za promocijo Slovenije naredili ogromno, uvrstitev v četrtfinale in enakovreden boj z velesilami tega športa je velikanski uspeh, čeprav nočem delati diagonalnih primerjav, ker se mi zdi, da hitro narediš krivico. Tudi uspehe Tine Maze in Petra Prevca so opazili.» OKS je športnikom, ki so osvojili kolajne, obljubil denarne nagrade (zlato naj bi bilo vredno 20.000 evrov bruto, trenerji dobijo 80 odstotkov tega zneska), obljubo namerava držati, kljub slabemu finančnemu položaju. «Mi obljube vedno držimo. Športnike bomo nagradili z veseljem in z zavestjo, da so si to zaslužili,» meni Kocijančič, ki si ni nikoli mislil, da bi Slovenija na olimpijskih igrah kdaj lahko osvojila toliko kolajn. «Po pravici povedano, nisem pričakoval, da bi lahko Slovenija kdaj zabeležila tak uspeh. Pa ne samo zaradi kolajn, ampak tudi zaradi četrtih, petih, šestih mest, ki prav tako izvrstni in pohvale vredni dosežki. Težko jih bo ponoviti, a ta generacija je dokazala, da se s predanim delom to da, zakaj ne bi to dokazala kakšna naslednja. Zagotovo pa tega ne bo ponovila pod mojim vodstvom, saj decembra odhajam s položaja.» outsiderji - Silje Norendal Matej Lupine navijal za norveško deskarko in se veselil Tininih zmag Mateja Lupinca na igrah navduševale predvsem športnice Matej Lupinc živi na Opčinah, kot podiplomski študent arhitekture pa se muči v Vidmu. Kdo je bil vaš najljubši outsider na iztekajočih se olimpijskih igrah v Sočiju? Norveška deskarka Silje Norendal. Zakaj ste izbrali prav njo? Kot prvo, ker je zelo dobra de-skarka, in kot drugo, ker jo odlikuje prijeten videz. Žal ni osvojila odličja, mislim pa, da se je vseeno dobro odrezala (zasedla je 11. mesto v disciplini slo-pestyle, op. ur.) in izkazala. Ko pravite, da se je izkazala, ali to mislite tekmovalno ali estetsko? Oboje. Katere so še druge udeleženke ZOI, za katere bi rekli, da so čedne? Všeč so mi Julia Mancuso, Anna Fenninger, nekaj deskark in tudi v smučanju prostega sloga je bilo nekaj lepih deklet. Razen lepih dekletih po čem si boste še zapomnili olimpijske igre v Sočiju? Gotovo po neizmernem veselju ob zmagah Tine Maze. Lahko povem anekdoto: naučil sem se, da je Tina uspešna takrat, ko ne gledam njene druge vožnje. Zato nalašč nisem gledal njenega drugega veleslalomskega spusta. Kaj bi kot študent arhitekture povedali o športnih objektih, ki so jih zgradili Rusi? Prevzelo me je predvsem to, kar sem slišal, in sicer da so ljudje prišli v Soči, tam pa ugotovili, da hotela, kjer bi spali, še niso dogradili. Kje bodo naslednje zimske olimpijske igre? V Južni Koreji. Vaša izbranka Si-lje Norendal bo takrat veliko bolj izkušena, zato lahko cilja na medaljo ... Tako je! (p. v.) 2 8 Nedelja, 21 februarJa 2014 VREME / vremenska slika Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda Republike Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7. in 13. uri. C 970 Fronta, ki se je zadrževala nad deželo, se je pomaknila nad Hrvaško in srednji Jadran. Na zahodu Evrope se bo okrepil anticiklon, ki bo nad Italijo do torka dovajal suhe severne tokove. Po celotni deželi bo vreme lepo z možnostjo poledic tudi po nižinah. Ponoči in zjutraj bo po nižinah in v nekaterih dolinah možna megla, ki pa se bo hitro razkadila. Lokalno bo možnost nastajanja talnega ledu. V vzhodni in v delu osrednje Slovenije bo zmerno do pretežno oblačno, kakšna kaplja bo možna ponekod v krajih ob meji s Hrvaško. Precej jasno bo v večjem delu zahodne polovice Slovenije in tam bo zjutraj po nekaterih kotlinah megla. Na Primorskem bo pihala šibka burja. Po celotni deželi bo vreme lepo z jasnim do pretežno jasnim nebom. Ob morju bo dopoldan pihal burin. Na Primorskem in v visokogorju bo sončno, drugod pa zmerno do pretežno oblačno. I ¡2 Sonce vzide ob 6.54 in zatone ob 17.43 □ Dolžina dneva 10.49 Luna vzide ob 1.42 in zatone ob 11.21 Splošna vremenska obremenitev bo čez dan postopoma oslabela. Tudi nekateri bolezenski znaki bodo okrepljeni. Priporočamo do-q sledno upoštevanje morebitnih predpisanih 5 diet in odmerkov zdravil ter večjo previdnost. Danes: ob 2.35 najvišje 24 cm, ob 10.51 najnižje -25 cm, ob 18.53 najvišje 10 cm, ob 22.49 najnižje 3 cm. Jutri: ob 4.36 najvišje 23 cm, ob 12.35 najnižje -35 cm, ob 19.29 najvišje 21 cm cm. LU če Morje je rahlo § razgibano, tem- peratura morja 10,4 stopinje C. Na Zlebeh...........670 Vogel ................330 Kranjska Gora.........75 Krvavec..............195 Cerkno...............100 Rogla ................145 Piancavallo...... . . . .420 Forni di Sopra .......380 Zoncolan............450 Trbiž .................340 Osojščica ............180 Mokrine .............450 r> MODRI PROGRAM eVolution Dance Theatre ELECTRIC CITY v sodelovanju z Artisti Associati Circuito Danza Friuli Venezia Giulia koreografska zamisel: Anthony Heinl VELIKI ODER v torek, 25. februarja ob 21.00 SV.OM www.teaterssg.com www.iobimbofriuli.it ZDAJ ALI NIKOLI V£C izjemne cene za zaip vae iztMke d 22. februarja do 22. marca! REANA DEL ROJALE - VIDEM, ITALIJA, Drž. cesta Pontebbana 13, km 138 - ob trgovskem centru Sorelle Ramonda nasproti trgovine Mediaworld, ODPRTO OB NEDELJAH POPOLDNE (15.00 - 19.00) T