riAGER tehnika
®	Info za kmetijske stroje 051 493 160 - Žan
INTERVJU
SPORT
Urša Zgojznik, okoljska i - ■ ■ . i
=i aktivistka
■o
-r<"> im
-t-■r-
str. 26-27
Sprejem za najboljšega
smučarskega skakalca str. 37
Vabljeni da nas obiščete na sejmu AürSUS ^тгшгшт ^AGRITECH
Dvorana E, razstavni prostor 10
150 HP
-5% SEJEMSKI
POPUST
Traktor URSUS C-3150
St. 5 / Leto 74 / Celje, 31. januar 2019 / Cena 2,50 EUR / Odgovorna urednica NT mag. Marjetka Raušl Lesjak
novi tednik
Celebusi zapeljali po mestnih ulicah
Celjski mestni avtobusi - Celebusi so ta teden začeli voziti na petih mestnih linijah inobčani se počasi privajajo na novost, ki je v tem prvem tednu še brezplačna. Mnogi pozdravljajo mestni potniški promet, saj jim bo olajšal in pocenil poti po mestu. Če ga bo uporabljalo veliko ljudi, se bo lahko razširil tudi tja, kjer ga zdaj še ni in kjer se občani v teh dneh čutijo nekoliko zapostavljene. str. 28-29
Akademija
zdravega življenja

Sport + psihologija + prehrana + medicina z Novim tednikom. Radiem Celje in 24ali№™ Wk
NASA TEMA1
Kako do dvigala v starejših
stavbah? str. 12-13
GOSPODARSTVO
Bogomirju Strašku priznanje za življenjsko delo str. 4
ROGAŠKA SLATINA
Razgledni stolp, nato še orglarski center? str. 6
CELJE
Stanovalci Delavske ulice na seji sveta MOC str. 8
ŠENTJUR
Kaj bo v nekdanji veleblagovnici Resevna? str. 9
KRONIKA >
Številni požari zaradi napake na električni napeljavi
Foto: SHERPA
str. 14
ODKUP MESNATIH IN DEBELIH KRAV!!!
INFO: (02) 790 15 60, 031 733 637
TRANSPORT PO SLOVENIJI -	BREZPLAČEN!
ODKUP KRAV PO VIŠJIH CENAH
do 2,70 € + davek (bio + 0,30 €)
Aktualne dnevne cene: biki do 3,50 € + davek Aktualne dnevne cene: telice do 3,40 € + davek POVEČANO POVPRAŠEVANJE PO BIO ŽIVALIH (do 0,30 €).
TEDENSKA PRODAJA MALIH TELIČK; cca 200-250 kg!	<VA
Zagotovljeno plačilo v dveh dneh na vaš bančni račun. "Kasten	d.o.o. Parmova ulica 53, SI-1000 Ljubljana
O.
O
>
X CNI
str. 38
2
AKTUALNO
ZADETKI
»Vesela sem, ko imam prazen hladilnik, saj mi ni všeč, ko imam v njem ogromno hrane, ker več kot jesti ne morem.«
Urša Zgojznik, predsednica društva Ekologi brez meja
»Čeprav nam ministrstvo za kulturo v primerjavi s primerljivimi festivali daje drobtinice, se ne damo.«
Dejan Tamše, idejni oče Bumfesta
»Ko avto restavriraš, si ves solzen, če ga dobi dež. Vsekakor ga zdaj, ko je povsod polno soli, ne zapeljem na cesto.«
Emil Šterbenk, ekolog, raziskovalec, ljubitelj starodobnikov
»Ni popolnih dni, a če se ukvarjamo s tem, kar gre narobe, bomo zamudili to, kar dan ponuja, zamudili bomo njegove darove.«
Igor Gruber, pohodnik
»Igralci, ko podpišete pogodbo s Celjem Pivovarno Laško, podpišete pogodbo tudi z nami, Florijani.«
Igor Šolman, predsednik navijaške skupine Florijani
, t
PETEK
чШМH)
3
o
SOBOTA
NEDELJA
Zaskrbljeni zaradi polžj napredovanja hitre ces
Gospodarstveniki ne pristajajo na zamude - Bi morali biti tudi Velenjčani ne-pokorni kot Korošci?
V času, ko izvozna podjetja iz Savinjske in Šaleške doline svoje izdelke še vedno prevažajo po cestah, jim luknjaste prometnice ter povezave, ki so samo na papirju, niso v pomoč. Zato je bila poglavitna točka nedavne seje upravnega odbora Savinjsko-šale-ške gospodarske zbornice (SŠGZ) namenjena posodobitvi prometne infrastrukture v Saša regiji. Člani upravnega odbora so med drugim govorili o težavah, ki spremljajo predvideno gradnjo tretje razvojne osi. Da bi njeno gradnjo morda spodbudila državljanska nepokorščina, je bilo med drugim pred dnevi mogoče slišati tudi na seji sveta Mestne občine Velenje.
Gospodarstveniki so zaskrbljeni, ker se načrtovana gradnja tretje razvojne osi premika le na odseku ceste med Velenjem in Slovenj Gradcem. Pri tem zaradi pobude za ustavno presojo državnega prostorskega načrta dejavnosti za gradnjo na odseku ceste od Šentruperta do Velenja stojijo. Trenutne slabe cestne povezave gospodarstvenike izjemno omejujejo. Predsednik zbornice dr. Blaž Nardin pravi, da podjetja večino svojih izdelkov prepeljejo po cestah. »Večina podjetij v Savinjsko--Šaleški regiji je izvozno naravnanih, za regijo je značilna predelovalna dejavnost in pri logistiki se moramo prilagajati zahtevam kupcev. Slednji
želijo cestni transport, zato potrebujemo močno in dobro cestno infrastrukturo. Železnica v tem trenutku ni dovolj konkurenčna, da bi lahko svoj tovor preusmerili nanjo.«
Prometna infrastruktura tudi drugod po Savinjsko--Šaleški regiji predstavlja velike težave, a ne le za gospodarstvo, ampak tudi za prebivalstvo. Ob tem je Nardin izpostavil povezavo med Velenjem in Polzelo, ki velja za eno najslabših državnih cest v Sloveniji. Gospodarstveniki pozivajo tudi k ureditvi avtocestnega priključka v Arji vasi. »Danes je praktično nemogoče zaviti iz ljubljanske smeri proti Velenju, prav tako iz celjske smeri proti Žalcu. Zastoji so tam vsak dan. Ko bo vrata odprl nov logistični center v Ar-novskem gozdu, bo vse skupaj še težje,« opozarja Nardin.
Za več pritiska na državo
Da bi morali gradnjo tretje razvojne osi tudi v Velenju spodbuditi z državljansko nepokorščino, je bilo med drugim mogoče slišati na torkovi seji sveta tamkajšnje mestne občine. Svetnik Slovenske ljudske stranke Mihael Leto-nje meni, da za to, da bodo stroji res zabrneli na gradbišču in da bodo delo tudi dokončali
V SSGZ niso razočarani le nad napredovanjem predvidene gradnje tretje razvojne osi. Opozarjajo, da je tudi povezava med Velenjem in Polzelo ena najslabših državnih cest v Sloveniji. In da je treba urediti avtocestni priključek v Arji vasi.
do predvidenega roka, ni nobenega zagotovila. Zato bi mo-
rali
v Šaleški dolini po njegovem prepričanju stopiti skupaj in za gradnjo ceste vršiti večji pritisk na državo, podobno kot to počnejo Korošci. »Razmisliti bi morali o zapori ceste ali o tem, da bi se z avtobusi odpravili v Ljubljano pred parlament ali pred ustavno sodišče.«
Župan velenjske občine Bojan Kontič se je z Letonjo strinjal, da bi bil večji pritisk
Od jutri nove letne vinjete
Previdno pri lepljenju
Od jutri so v veljavi nove letne vinjete, ki jih je bilo možno kupiti že decembra lani. So kovinsko rožnate barve. Cene, vrste vinjet in njihove ročnosti ostajajo iste, ravno tako tudi cestninski razredi, v katere se uvrščajo vinjetna vozila.
Pred namestitvijo nove veljavne vinjete morajo vozniki vedno odstraniti predhodno nameščeno oziroma neveljavno vinjeto. Pri nameščanju vinjete ne smejo uporabljati dodatnih ali posebnih folij, priseskov, lepilnih trakov in podobnega. V primeru njihove uporabe vinjeta ni več dokaz o pravilno plačani cestnini, kar pomeni, da je neveljavna, uporabnik avtoceste pa je v prekršku. Če uporabniki pred namestitvijo vinjeto poškodujejo, naj jo nalepijo nazaj na folijo in zamenjajo na prodajnem mestu -v tem primeru se napis neveljavno še ne pokaže. Neveljavnih vinjet ni mogoče zamenjati. Vinjeto je priporočljivo nalepiti pri temperaturi nad 5 stopinj Celzija. Pri nižjih temperaturah je dobro vklopiti gretje, usmerjeno v vetrobransko steklo.
Število prodanih modrih vinjet z letnico 2018 se je v primerjavi z letom prej povečalo. Prodaja vinjet tudi sicer stalno narašča, in sicer skupaj z rastjo prometa na slovenskih avtocestah in hitrih cestah.
Za letno vinjeto za osebna vozila je treba še vedno odšteti 110 evrov, za mesečno 30 in tedensko 15 evrov. Za kombinirana vozila je treba za letno vinjeto še vedno odšteti 220 evrov, mesečna stane 60 ter te-
Letna vinjeta omogoča 14 mesecev neomejene uporabe celotnega avtocestnega omrežja, zato uporabnikom avtocest in hitrih cest pri Darsu svetujejo in priporočajo nakup pristne vinjete na pooblaščenem prodajnem mestu po uradni ceni. Račun in spodnji del vinjete (kupon oziroma odrezek) naj uporabniki shranijo.
Cestninski nadzorniki Darsa so v prvih desetih mesecih lanskega leta izdali malo več kot 32 tisoč plačilnih nalogov, od tega 25 tisoč zaradi neuporabe ali nepravilne uporabe vinjet.
denska 30 evrov. Za motorna kolesa cena letne vinjete ostaja nespremenjena pri 55 evrih, za mesečno je treba odšteti 30 evrov in za tedensko 7,5 evra. Cena vinjet ostaja nespremenjena že pet let.
Lani se je prodaja tedenskih vinjet za osebna vozila povečala za štiri odstotke glede na leto prej. Padla je le prodaja letnih vinjet za motorna kolesa, in sicer za sedem odstotkov, kar znese 1.978 vinjet.
Uporaba avtocest in hitrih cest brez veljavne in ustrezno nameščene vinjete na vozilu je kršitev Zakona o cestah, kazen je 300 evrov. Če kdo vinjete ne namesti na vozilo z njenim prvotnim lepilom ali
Ime in priimek: Naslov, kraj: E-poštni naslov:
Telefonska številka:
Podpis:
Način plačila in darilo* (ustrezno označite):
□	v enkratnem znesku 114 evrov - 7 % popust = 106,02 evra □ za 3 mesece za 28,50 evra - 2 % popust = 27,93 evra
□	za 6 mesecev za 57 evrov - 3,5 % popust = 55 evrov □ mesečno za 9,50 evra
Naročilnico pošljite na naslov: Novi tednik, Prešernova ulica 19,3000 Celje, s pripisom »naročilnica«, ali pa jo prinesite na oglasni oddelek. Naročite se lahko tudi na spletni strani www.novitednik.com. Veljavnost akcije od 1. februarja do 4. aprila 2019. S podpisom potrjujem, da se strinjam s pogoji naročanja. Pogoji so objavljeni na www.nt-rc.si/novi-tednik/postanite-narocnik-novega-tednika.
AKTUALNO
3
ega te
dober za to, da bi v Šaleški dolini hitreje prišli do tretje razvojne osi. A se mu zapora ceste v občini, ki jo vodi, ne zdi dobra ideja. »S tem bi ovirali le naše gospodarstvenike in naš promet. Cesto bi morali zapreti tam, kjer bi to občutili tisti, ki o njej odločajo.« Dodal je, da kot župan ne more organizirati civilnih iniciativ, lahko pa s tovrstnimi organizacijami sodeluje.
Velenjski podžupan Peter Dermol je svetnike miril, da je prav dosedanji pritisk določenih iniciativ, lokalnih skupnosti in gospodarstvenikov spodbudil to, da naj bi se gradnja med Velenjem in Slovenj Gradcem na odsekih Podgorje, Ga-berke in Škale začela še letos. Po besedah Dermola to pomeni, da mora Dars takoj pristopiti k odkupu zemljišč, končati idejni projekt in objaviti razpis za izvajalca del. Tudi ustavna presoja državnega prostorskega načrta med Šentrupertom in Velenjem po njegovih besedah ne pomeni, da lahko Dars za ta del ceste sedi križem rok. Ta služba mora opraviti vse postopke, ki so mogoči, že zdaj. »Če bo sodišče presodilo v prid državi, morajo takoj zatem tisti, pri katerih sta že bili opravljeni parcelacija in cenitev nepremičnin, dobiti zavezujoče ponudbe. V nekaj dneh mora zasedati nadzorni svet Darsa in obravnavati pogodbo s projektantom. Po odločitvi sodišča je treba nemudoma podpisati pogodbo s projektantom in začeti projektiranje.«
TINA STRMČNIK Foto: arhiv NT (SHERPA)
»Treba je gledati naprej!«
V knežjem mestu že četrti karierni sejem različnih priložnosti
CELJE - »Karierne sejme oziroma karierne dneve organiziramo, ker je treba za kariero skrbeti neprestano. To velja tudi takrat, ko smo s svojo službo in podjetjem, kjer delamo, zadovoljni,« je povedala Maruša Grah, ki dela za največji slovenski zaposlitveni portal MojeDelo.com. Ta je glavni organizator teh sejmov.
V prostorih Celjskega sejma je bil prejšnji teden enodnevni Karierni sejem MojeDelo.com. To je že četrti takšen sejem v Celju. Zamišljen je kot srečanje kadrovskih strokovnjakov in iskalcev zaposlitve. V dvorani je postavilo svoje stojnice približno trideset podjetij in ustanov večinoma z našega območja. Ob stojnicah so se ustavljali kandidati, ki iščejo zaposlitev, in se pogovarjali s kadrovskimi strokovnjaki. Izkazalo se je, da so najbolj iskani kandidati s tehniškimi poklici in delavci v proizvodnji.
Več razgovorov v enem dnevu
»Treba je gledati naprej! Moramo se redno učiti, nadgrajevati. Morda bomo našli kakšno priložnost, za katero nismo vedeli, da obstaja,« je med kari-ernim sejmom povedala Grahova. Od nekdanjih časov, ko je bila večina ljudi v isti službi po štiri desetletja, ostaja le še spomin. Poleg tega ugotavlja Moje-Delo, da je med zaposlenimi vedno več nezadovoljnih. Karierni sejem, kjer so bili zbrani predstavniki številnih podjetij in ustanov, je tako ponudil na enem mestu možnost več zaposlitvenih razgovorov v enem dnevu. Gre seveda za posebno priložnost tako za brezposelne občane kot za tiste zaposlene, ki iščejo nov, boljši zaposlitveni izziv. »Na kariernem sejmu ni podpisovanja pogodb o zaposlitvi. Res pa je, da je že veliko podjetij zaposlilo tiste, s katerimi je imelo prvi stik prav na kariernem sejmu,« je dejala Grahova.
Obiskovalcem kariernega sejma je bil med drugim na voljo foto-
S kariernega sejma v Celju. Na teh sejmih imajo obiskovalci možnost več zaposlitvenih razgovorov v enem dnevu.
kotiček. Tako lahko kandidati za zaposlitev dodajo k življenjepisu svojo kakovostno fotografijo, ki je delo poklicnega fotografa. Prav tako je bila možnost brezplačnega psihometričnega testiranja, ki ga zahtevajo nekateri delodajalci. Ti kandidate z rezultati tega testiranja ne seznanjajo, zato je možnost na kariernem sejmu dobrodošla. Obiskovalci sejma so po opravljenem testiranju lahko izvedeli za svoje prednosti oziroma slabosti ter to, kakšno delovno okolje je zanje primerno. Na kariernih točkah so se lahko obiskovalci tudi pogovorili s kariernimi svetovalci.
BRANE JERANKO Foto: GrupA
Na sejmu so veliko zanimanje vzbudila ka-rierna predavanja. Na enem od njih je bila predstavljena poslovna pot Tinkare Fortuna, članice nekdanje glasbene skupine Bepop, ki začenja letos po dolgih letih službe v Telekomu samostojno podjetniško pot. Svojo izjemno podjetniško pot je predstavil podjetnik leta Peter Pišek, direktor prvega zasebnega logističnega centra Slovenije. Ko je bil še osnovnošolec, je izgubil mamo in očeta, za nakup prvega tovornjaka pa mu je nemške marke posodila sestra. V njegovem podjetju je danes približno sto zaposlenih, med njimi njegovi štirje sinovi.
Vinjete so za vožnjo po slovenskih avtocestah in hitrih cestah obvezne od 1. julija 2008. Prve, tedaj še polletne, so bile obarvane zeleno. Za leto 2009, ko smo prvič lahko kupili tudi celoletne, so bile oranžne barve. Vinjeta za leto 2019 je sicer že dvanajsta barvna različica vinjet od njihove uvedbe.
če z nedovoljenim posegom spremeni oziroma zmanjša učinkovitost lepila, mora v
denarnico seči po 500 evrov. Tolikšna je namreč kazen.
SŠol, foto: DARS
Za ohranitev pestre združbe opraševalcev
V okviru evropskega projekta Varujmo in izboljšajmo pogoje za ohranitev pestre združbe opraševalcev je bil pred dnevi v Zdravilišču Laško strokovni dogodek z okroglo mizo, na katerem so strokovnjaki z različnih področij spregovorili o pomenu čebel in drugih opraševalcev, ki imajo pomembno vlogo pri zagotavljanju zadostnih količin hrane in vzdrževanju ekosistemov.
Opraševanje je zelo pomembna ekosistemska storitev, saj znaša vrednost opraševanja žuželk za slovensko kmetijstvo kar 110 milijonov evrov letno, medtem ko je vrednost opraševanja za naravo neprecenljiva. »V zadnjem času postaja vedno bolj jasno, da zelo pomemben delež k tej vrednosti prispevajo divji opraševalci, zlasti čmrlji in čebele samotar-ke, a tudi muhe trepetavke, metulji ter nekateri hrošči. Za zanesljivo opraševanje je zato ključnega pomena varovanje pestrosti opraševalcev, zanašanje samo na medonosno čebelo je gledano dolgoročno tvegano,« je v svojem uvodnem predavanju pred okroglo mizo poudarila dr. Gordana Glavan z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.
Namen strokovnega dogodka je bil prispevati k osvešča-nju in izobraževanju širše javnosti o pomenu opraševanja za prehransko samooskrbo - vsaka tretja žlica je namreč odvisna od čebel - in biotsko raznovrstnost.
Projekt, namenjen ohranjanju pestre združbe opraševalcev, skupno izvajajo Občina Laško kot vodilni partner, Šola za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje, Thermana in Stik Laško.	RG
SVET ZAVODA Osnovne šole Frana Roša,
Cesta na Dobrovo 114, 3000 Celje,
razpisuje delovno mesto
RAVNATELJA OSNOVNE ŠOLE
Kandidat mora za imenovanje na funkcijo ravnatelja izpolnjevati pogoje v skladu z Zakonom o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Ur. l. RS, št. 16/07 - uradno prečiščeno besedilo, 36/08, 58/09, 64/09 - popr., 65/09 - popr., 20/11, 40/12 - ZUJF, 57/12 - ZPCP-2D, 2/15 Odl. US: U-l-269/12-24 in 47/15 in 46/16;
v nadaljevanjem besedilu: ZOFVI). Kandidati morajo imeti pedagoške, vodstvene, organizacijske in druge sposobnosti za uspešno vodenje zavoda.
Predvideni začetek dela je 1. 9. 2019. Delo na delovnem mestu ravnatelja se opravlja polni delovni čas.
Izbrani kandidat bo imenovan za dobo 5 let. Za čas mandata bo z njim sklenjena pogodba o zaposlitvi na delovnem mestu ravnatelja.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev (dokazila o izobrazbi, nazivu, opravljenem strokovnem izpitu, morebitnem opravljenem ravnateljskem izpitu, o delovnih izkušnjah v vzgoji in izobraževanju, potrdilo o nekaznovanosti in potrdilo sodišča, da kandidat ni v kazenskem postopku) pošljite v 10 dneh po objavi razpisa na naslov:
SVET ZAVODA Osnovne šole Frana Roša, Cesta na Dobrovo 114, 3000 Celje, z oznako Prijava na razpis za ravnatelja.
Kandidat mora k prijavi priložiti program vodenja zavoda za
mandatno obdobje, zaželen je tudi življenjepis. Kandidati bodo pisno obvestilo o imenovanju prejeli v skladu z
desetim odstavkom 53.a člena ZOFVI. Uporabljeni izrazi, zapisani v moški spolni slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralni za moške in ženske.
NAGRADNA KRIŽANKA
NAPRAVA PRI AVTOMOBILU IZ VODIL IN VZMETNIH ELEMENTOV, NA KATERO JE PRITRJENO KOLO
AVTOR: GREGA RIHTAR
LATINSKI IZRAZ ZA UMETNOST
PRISTAJALNA OBALA, POMOL
NAPOVEDO-
VALKABAŠ
JAPONSKI
PISATELJ
(AKINARI)
13
AGITACU-SKO-PRO-PAGANDNA IGRA
HRVAŠKI IGRALEC ŠERBE-DŽUA
IRSKO IME IRSKE
MESTO V NOTRANJI DALMACIJI
ČRNI PRAH V DIMNIKU
PO GORENJU
PRIMORSKI KRAJ S PLEZALNO STENO
PRIVLAČNOST
POKRITO PREDDVERJE
PRI CERKVAH
20
15
16
17
14
KRATKE, SKORAJ DOKO-LENSKE HLAČE
12
IMETJE
VELIKA STOPNJA JEZE
TRETJA BEETHOVNOVA SIMFONIJA
19
FILMSKA ZGODBA
NASA PESNICA (MAJDA)
NOGOMETAŠ KRHIN
VRHUNSKI ŠPORTNIK
GORSKI REŠEVALNI ČOLN
NEKDANJI ITALIJANSKI NOGOMETNI REPRE-ZENTANT (G1AN-LUCA)
PREKLOPNI NIVO LOGIČNIH VEZIJ
OGNJENIK NA OTOKU MINDANAU
ZA POLTON ZNIŽANI TON D
AMERIŠKI SATIRIK BUCHWALD
21
NEMŠKI DIRIGENT
NAJVIŠJI IZVRŠNI ORGAN DRŽAVE
ANGLEŠKI IGRALEC (MICHAEL) BELG. MESTO, YPRES
GRENKO ANGLEŠKO PIVO
18
SAMOSTAN-SKIBRAT POKRAJINA V SAVDSKI ARABIJI
SVEDSKA ALPSKA SMUČARKA HANSDOTTER
9
BRITANSKI OTOK V IRSKEM MORJU
AVSTRIJSKI DRAMATIK (FRANZ TH.) ORNA ZEMLJA
SPOJINA KOVINE, SILICIJA ALI BORA Z OGLJIKOM
RIMSKA NEMŠKI PLEMIŠKA GEOGRAF RODBINA (CARL)
JUZNOAM. ŽELVA
IZDELOVALEC KRUHA IN PECIVA
OVOJNO OBLAČILO INDIJSKIH ŽENA
PRISTANIŠČE V SV.
ITALUI KRAK REKE MENAM
DVAJSETA ČRKA GRŠKE ABECEDE
BOSANSKO-HERCEGOVSKI PEVEC ZABAVNE GLASBE MEMIĆ VAJTA
CLAUDE ANET
VRANJI GLAS
ALŽIRSKI PISATELJ V FRANCOSKEM JEZIKU (KATEB, ROMAN NEDŽMA)
ZEMELJSKO POD-N0Ž1ŠČE
10
POMOČ: NARTEKS-pokrito preddverje pri cerkvah, ORSINI-rimska plemiška rodbina, PRONICAVOST-lastnost pronicavega človeka, SRD-velika stopnja jeze
Nagradna križanka
Geslo križanke iz TV Okna št. 4: Igralca v filmu Tihotapec. Pri sestavljanju križanke je prišlo do napake, zato smo upoštevali rešitev tihotapen, kot izhaja iz oštevilčenih polj. Nagrajenci so: Francka Rihtaršič iz Selce, Jože Sitar iz Križ in Kristina Volasko iz Dobja pri Planini. Prejeli bodo Kuharske bukve. Geslo nagradne križanke pošljite na Novi tednik, Prešernova ulica 19, 3000 Celje. Trije reševalci bodo prejeli Kuharske bukve - Vlaganje, shranjevanje in zamrzovanje živil.
S podpisom tega kupona dovoljujem, da upravljalec podatkov, podjetje NT&RC, uporablja in shranjuje posredovane osebne podatke v skladu z veljavnim zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in s splošno uredbo EU o varstvu osebnih podatkov. Sodelujoči dovoljuje, da NT&RC navedene podatke obdeluje v svojih zbirkah za namen pridobivanja novih naročnikov. Sodelujoči v primeru, da je izžreban, dovoljuje objavo svojega imena, priimka in kraja bivanja v Novem tedniku. Navedene osebne podatke lahko NT&RC hrani in obdeluje do pisnega preklica privolitve sodelujočega. Na podlagi veljavne uredbe lahko posameznik kadarkoli prekliče soglasje za obdelavo podatkov, zahteva popravek ali izbris podatkov, in sicer pisno na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje ali na tednik@nt-rc.si.
TV okno tedenska priloga slovenskih regionalnih časopisov: Primorske novice, Novi tednik, Gorenjski glas. Izdajajo: Primorske novice, d.o.o., Koper, Ul. OF 12, NT&RC, d.o.o., Celje, Prešernova 19, Gorenjski glas, d.o.o., Kranj, Bleiweisova 4. TV sporedi: Uredništvo Vikenda, Mateja Košir. Oglasno trženje ovitka Primorske novice, Telefon: 05/335-93-28, E-pošta: irena.nabergoj@primorske.si.Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče. Izhaja ob četrtkih in petkih. Naklada 70.000 izvodov.
1	2	3	4	5	6	7
8	9	10	11	12	13	14
15	16	17	18	19	20	21
Podpis:

4
GOSPODARSTVO
V petih desetletjih je bilo v livarni posnetih veliko fotografij. Hranijo jih arhiv Železarne Štore, železarski muzej in nekateri nekdanji delavci. Avtorji vseh fotografij žal niso znani, saj njihovo avtorstvo ni bilo zabeleženo, med znanimi pa so Janez in Primož Lampič ter Rudi Paškulin. Sodobne fotografije je posnel Andrej Lamut.
Podobe polstoletnega dela livarne
Zgodovina livarstva v Štorah na razstavi fotografij - Od propadlega obrata do uspešnega visokotehnološkega podjetja
V Železarskem muzeju Štore na Teharjah je od začetka tega tedna na ogled razstava z naslovom Z vami že 50 let. Na številnih fotografijah je predstavljena »Kovis livarna med tradicijo in prihodnostjo«, kot je tudi podnaslov razstave. Razstava je postavljena ob 50-le-tnici nastanke te tovarne, ki je bila zgrajena kot obrat nekdanje velike Železarne Štore, danes pa se uvršča med najbolj uspešna podjetja v regiji in v svoji dejavnosti med najbolj sodobna v Evropi.
»V 170-letni zgodovini železarne je bilo več naložbenih obdobij, vendar je med najpomembnejšimi vzpostavitev nove industrijske cone Štore 2. Tam danes deluje več uspešnih podjetij, med njimi je Kovis livarna,« je povedala Slavica Glavan iz muzeja, ki je raz-
stavo postavila. Na razstavi so podobe livarne vse od začetka proizvodnje leta 1968 do današnjih dni. »Na začetku so bili težki pogoji, saj je moral delavec uporabljati svojo telesno moč. Danes je delo že avtomatizirano, tudi robotizi-rano,« opisuje Glavanova.
Pol stoletja livarne je minilo lani avgusta. Letos bo še 50-letnica postavitve obrata Hladna predelava, ki je danes del družbe Štore Steel.
Nova hala in nova oprema
Livarna, ki je bila nekoč del Železarne Štore, je svoje najslabše čase preživljala v prvi polovici devetdesetih let. Leta 1996 jo je kupil Kovis iz Brežic ter iz obrata na robu propada do danes naredil uspešno vi-sokotehnološko podjetje.
Štorska livarna izdeluje ulitke iz sive in modularne litine, kupci njenih izdelkov so proizvajalci železniških vozil ter kmetijske in gradbene mehanizacije.
Za livarno in tudi celotno skupino Kovis, v kateri so tri podjetja, sta že vsa leta delovanja značilna visoka rast in poslovanje z dobičkom. V skupini visoko rast pričakujejo tudi v prihodnje, saj jih je večina najpomembnejših naročnikov vključila v svoje projekte do leta 2030. Zato so pred dvema letoma, ob 20-letnici podjetja, v Štorah postavili 5 tisoč kvadratnih metrov veliko novo proizvodno halo. A se je kmalu izkazalo, da potrebujejo še več prostora.
Lani so se zato odločili za naložbo, vredno kar 25 milijonov evrov. Postavili so še eno skoraj 4 tisoč kvadratnih metrov veliko proizvodno halo, v katero bodo del proizvodnje preselili že čez nekaj mesecev. Sicer pa osrednji del naložbe, ki bo v celoti končana leta 2021, predstavlja posodobitev vse opreme, s čimer bo podjetje postalo okolju še bolj prijazno. Direktorica Jerica Vranc je lani ob predstavitvi načrtov napovedala, da bodo v livarni po končani naložbi krepko zvišali produktivnost, zmanjšali vplive na okolje in izboljšali energetsko učinkovitost. Kakovost njihovih odlitkov bo še višja. Ob tem je poudarila, da bodo z naložbo postavili nove temelje ne samo za proizvodnjo v Štorah, ampak za celotno skupino, ki bo postala najbolj sodoben proizvajalec zavornih diskov v
Vodilna v Evropi
Skupina Kovis, ki ima sedež v Brežicah, je vodilna v Evropi za razvoj in proizvodnjo komponent za železniško industrijo. Glavni izdelki so zavorni diski in ležajna ohišja za tirna vozila. Skoraj vso proizvodnjo izvozi, večinoma v evropske države, kupce ima tudi v Kanadi, ZDA, na Japonskem, Kitajskem, v Avstraliji in Indiji. Njeni največji naročniki so multinacionalke, ki izdelujejo tudi vlake. To so nemški Siemens, kanadski Bombardier, francoski Alstom in še nekateri drugi. V Kovisu kupuje tudi kitajski CRRC, ki je največji proizvajalec železniških vozil na svetu.
Zaželeni
proizvodni delavci
Zaradi sprememb in hitrega razvoja so v štorski livarni že lani zaposlili 12 inženirjev, število vseh zaposlenih nameravajo v dveh letih povečati na malo manj kot 250. Trenutno v podjetju dela 216 ljudi, kar pomeni, da so v približno pol leta na novo zaposlili petdeset delavcev. Kot so povedali v podjetju, v proizvodnji rabijo še več ljudi in bodo veseli vsakogar, ki bi se želel zaposliti pri njih.
BJ, JI, foto: GrupA
Bogomirju Str priznanje za ž
Slovenski gospodarstveniki včeraj zvečer počastili dosedanje delo direktorja podjetja KLS Ljubno
Ustanovitelj, direktor in lastnik podjetja KLS Ljubno Bogomir Strašek se je pridružil Niku Kaču, Tonetu Turnšku, Jožetu Staniču, Marjanu Prelcu in še dvanajstim drugim slovenskim gospodarstvenikom, ki jim je Združenje Manager v minulih letih podelilo priznanje za življenjsko delo. Strašek je priznanje prejel na včerajšnjem rednem letnem srečanju združenja. Tokratno priznanje je le eno v nizu priznanj, ki sta jih Strašek in podjetje dobila v zadnjih letih.
Leta 2011 je bil KLS izbran za najboljše hitro rastoče podjetje v državi,
Bogomir Strašek je takrat dobil nagrado GZS za izstopajoče gospodarske in podjetniške dosežke. Šest let kasneje so Straška razglasili za najboljšega podjetnika leta, mednarodna družba Ernst&Young je KLS podelila priznanje za najboljše družinsko podjetje v Sloveniji. Vse te nagrade in priznanja pravzaprav niso presenečenje, saj so številke, ki razkrivajo uspešnost poslovanja ljubenskega podjetja, zares zavidanja vredne.
V proizvodnji že 150 robotov
Kot je v obrazložitvi priznanja zapisalo Združe-
Bogomir Strašek poudarja, da je za dobro poslovanje podjetja in za doseganje poslovne odličnosti najbolj pomembno medsebojno spoštovanje zaposlenih. Kljub 72 letom ne razmišlja o upokojitvi, saj lahko, kot pravi, še veliko prispeva k rasti in razvoju podjetja. Tako kot s podjetjem je Strašek tesno povezan tudi z Ljubnim, kjer se rad sreča z učenci in učitelji domače osnovne šole.
Kdo je kupi Turško mačko?
Celjski hotel Turška mačka je dobil novega lastnika. Postopek prodaje še ni zaključen, saj mora sodišče dati še vsa potrebna soglasja, novi lastnik pa mora plačati kupnino. Kdo je kupil hotel in za kakšno ceno, stečajni upravitelj Benjamin Pačnik po dražbi ni hotel povedati.
Zato je bilo v preteklih dneh med Celjani kar veliko ugibanj, kdo bo novi lastnik nekoč priljubljenega hotela v središču mesta. Med drugim se je omenjalo podjetje Merkscha, a je direktor in solastnik Peter Merkscha dejal, da na dražbi ni sodeloval. Morebitni kupec naj bi bilo tudi eno od podjetij, povezanih z Romanom Mo-škotevcem, ki pa je povedal, da jih nakup hotela sploh ni zanimal.
Izklicna cena na dražbi je bila 521 tisoč evrov. Hotel Turška mačka, ki je zaprt že skoraj deset let, je del stečajne mase pred dobrim letom propadlega podjetja Domine, ki je lastnik še treh gostinskih lokalov v središču Celja. V torek bi morala biti dražba tudi za gostilno Pri mostu, a jo je upravitelj preklical. Včeraj popoldne je bila na dražbi tudi slaščičarna Zvezda, izklicna cena zanjo je bila 285 tisoč evrov. Ali je tudi slaščičarna dobila novega lastnika, nam do zaključka redakcije ni uspelo izvedeti. V stečajni masi podjetja Domine je tudi kavarna Vrtnica, prav tako v središču Celja, ki pa bo na prvo dražbo morala še nekaj časa počakati.
JI
GOSPODARSTVO
5
ašku
ivljenjsko delo
nje Manager, je Bogomir Strašek s podjetjem KLS Ljubno povezan že od leta 1972, ko je prevzel vodenje kovinarskega obrata SGP Gradbenik, ki je bilo v zelo slabem stanju. V samo petih letih je število zaposlenih povečal s 33 na 87, obrat je svoje izdelke začel prodajati po vsej Jugoslaviji. Prav to je obrat po letu 1991, ko je razpadel jugoslovanski trg, skoraj pokopalo, saj je izgubil kar 90 odstotkov naročil. Strašek je takrat sprejel povsem drugačno strategijo podjetja. Odločil se je za ozko specializacijo, za proizvodnjo zobatih obro-čev, ki so še vedno glavni izdelek podjetja. Odločitev je bila prava, saj KLS danes izvozi 96 odstotkov svojih proizvodov, zobati obroči so vgrajeni v motorje kar
28 avtomobilskih znamk. V svetovnem merilu ima 15-odstotni tržni delež, v evropskem 50-odstotnega.
KLS je danes med najbolj avtomatiziranimi in robo-tiziranimi podjetji v svoji dejavnosti na svetu. V proizvodnji ima že 150 robotov, zaradi česar dosega zelo visoko kakovost izdelkov. Produktivnost v podjetju se je od leta 2000 povečala za desetkrat, dodana vrednost na zaposlenega je 115 tisoč evrov, kar je trikrat več, kot znaša slovensko povprečje.
Kljub avtomatizaciji in robotizaciji v KLS nenehno povečujejo število zaposlenih. Trenutno jih je v podjetju 250. Plače so za petino višje od slovenskega povprečja, božičnice so najvišje v proizvodni dejavnosti.
JI
Foto: arhiv NT(GrupA)
Sejemsko sezono začel Agritech
Celje bo do nedelje središče kmetijske in gozdarske mehanizacije - Nov sejem zapolnil vse pokrite dvorane celjskega sejmišča
V Celju se je včeraj začel sejem Agritech. Gre za povsem nov strokovni sejem, ki ga je družba Celjski sejem pripravila v sodelovanju z Združenjem proizvajalcev in uvoznikov kmetijske in gozdarske tehnologije. Na sejmu, ki bo trajal do 3. februarja, sodeluje 62 podjetij, ki razstavljajo stroje več kot 200 domačih in tujih blagovnih znamk. Med razstavljavci so tudi vsi najbolj pomembni slovenski proizvajalci.
Že pred začetkom sejma je bilo jasno, da bo Agritech
eden večjih letošnjih dogodkov na celjskem sejmišču. Družba Celjski sejem je namreč že nekaj tednov pred odprtjem razprodala vse razpoložljive površine v šestih pokritih dvoranah. Kmetijske in gozdarske mehanizacije namreč zaradi slabše nosilnosti tal ni mogoče predstavljati v montažnih dvoranah.
Ker gre za prvi sejem, so si v družbi Celjski sejem za cilj zastavili 20 tisoč obiskovalcev. Pričakujejo, da bodo med njimi predvsem kmeti, gozdarji in predstavniki kme-
tijskih podjetij. Razstavljavci si želijo, da bi na sejem prišlo čim več mladih kmetov, ki jih novosti in predvsem nove tehnologije tudi najbolj zanimajo. Kot je povedal izvršni direktor Celjskega sejma Robert Otorepec, odločitve o tem, ali bo Agritech vsako leto ali vsako drugo leto, še niso sprejeli. To bodo skupaj z združenjem storili po koncu sejma. »Prepričan sem, da bodo obiskovalci in razstavljavci sejem dobro sprejeli in da bo postal eden od treh ali štirih naših največjih dogodkov,« je še povedal Otorepec.
Sedemnajst štipendij za dva poklica
Sejem Agritech ni samo razstava novosti na področju kmetijske in gozdarske mehanizacije. Združenje proizvajalcev in uvoznikov kmetijske in gozdarske tehnologije namreč na njem opozarja tudi na kadrovske težave v svoji dejavnosti. Proizvajalci, prodajalci ter serviserji kmetijske in gozdarske mehanizacije že dlje opozarjajo, da imajo resne težave pri pridobivanju primernih kadrov. Zato se je nekaj večjih članov združenja odločilo, da bodo za poklic prodajalec kmetijske mehanizacije in rezervnih delov podelili sedem štipendij in za poklic serviserja kmetijske mehanizacije deset. Štipendije bodo na sejmu predstavili danes, v četrtek.
JI
Foto: SHERPA
V županovi listi za prodajo deleža občine v Celjskem sejmu
Kapitalska naložba nima več strateške teže - Konec leta nov upravni odbor Celjskega sejma
V razpravi o proračunu za leto 2019 na zadnji seji mestnega sveta je svetnica Dušanka Šafran v imenu Celjske županove liste predlagala, da bi Mestna občina Celje prodala svoj delež v družbi Celjski sejem. MOC ima v Celjskem sejmu malo manj kot 25-odstotni lastniški delež. Če bo delnice prodala in bo cena zanje enaka, kot je bila v nedavni prevzemni ponudbi, bo občina zaslužila malo več kot milijon evrov.
»V svetniški skupini menimo, da takšno solastništvo ni strateškega pomena. V zvezi s tem Celjska župano-
va lista predlaga strokovnim službam preučitev možnosti prodaje teh delnic in umestitev predloga v proračun za leto 2019. Če bi bila prodaja tega finančnega premoženja potrjena, predlagamo nakup strateško pomembnega stvarnega premoženja,« je povedala Dušanka Šafran.
Prevzemna ponudba za odkup delnic Celjskega sejma je sicer bila objavljena decembra lani. Razloge za prodajo deleža občine v celjski sejemski družbi je na seji pojasnil tudi župan Bojan Šrot. »Prevzem je bil uspešno končan, saj so prevzemniki pridobili približno 65-odstotni delež. Tudi
obrtna zbornica je prodala svoje delnice, tako da je občina ostala edini večji delničar v Celjskem sejmu. Ta kapitalska naložba za občino nima več prave teže, zato je smiselno, da denar od prodaje delnic nameni za nakup, kot je bilo omenjeno, kakšnih zgradb ali zemljišč.«
Župan je še povedal, da je Celjski sejem sicer delniška družba, ima pa enotirni sistem upravljanja. »Celjska občina pravzaprav o ničemer ne odloča, čeprav moram poudariti, da imamo korektne odnose z upravnim odborom in z družbo ter se zavedamo pomena sejemske dejavnosti
za mesto. A v občini smo prepričani, da bo tako lastniško konsolidirana družba v prihodnje še bolj zainteresirana za uspešno upravljanje svoje dejavnosti, zaradi katere ima tudi celotno infrastrukturo in veliko vrednost v svoji blagovni znamki.«
Izid prevzema pričakovan
O prodaji bo mestni svet odločal na prihodnji seji, ko bo predvidoma v drugem branju obravnaval proračun za leto 2019. Če se bo odločil, da delnice Celjskega sejma proda, in bo cena zanje enaka, kot je bila v prevzemni ponudbi, to je sedem evrov, bo občinski proračun bogatejši za malo več kot milijon evrov.
Mestno občino Celje v upravnem odboru Celjskega sejma zastopa Tina Kramer, ki je sicer leta 2016 mesto direktorice občinske uprave zamenjala za službo v občin-
ski družbi Simbio. Kot je povedal predsednik upravnega odbora Franc Pangerl, letos kljub lastniškim spremembam ne načrtujejo drugačne sestave odbora. Konec leta bo namreč vsem štirim članom potekel mandat, zato bodo o spremembah odločali šele takrat. Če bo občina izstopila iz lastništva Celjskega sejma, bo namesto Kramerjeve v upravni odbor prišel Boštjan Marovt iz podjetij Max-rent in B 30, ki sta po končani prevzemni ponudbi postali malo manj kot 31-odstotna lastnika celjske sejemske hiše. Tudi če se ob-
čina ne bo odločila za prodajo delnic, bo Marovt postal član upravnega odbora sejma.
Franc Pangerl morebitne odločitve celjske občine o prodaji delnic ne želi komentirati. Z izidom prevzemne ponudbe, pri kateri je skupaj s podjetji, ki ju ima družina Pangerl in sta lastnika Celjskega sejma, sodeloval tudi sam, pa je zadovoljen. »Pravzaprav ni bilo nobenih presenečenj. Vse, kar se je zgodilo, je bilo pričakovano, tudi odločitev OZS, da delnice sejma proda. Zbornica pač potrebuje denar.«
RG, JI
Z orglami postavili temelje razglednemu stolpu
Razgledni stolp Kristal pogoj za postavitev 400 milijonov evrov vrednega Evropskega orglarskega centra
ROGAŠKA SLATINA - V zdraviliškem mestu bodo vendarle gradili razvpiti razgledni stolp. Ob najvišji stavbi v državi naj bi v petih letih zasebni investitor zgradil še 400 milijonov evrov vreden Evropski or-glarski center s koncertno dvorano z dva tisoč sedeži, ki jo bodo krasile ene največjih orgel na svetu.
Na delu opuščenega nekdanjega industrijskega območja Mizarstva Rogaška Slatina ob vznožju Trškega hriba želi lokalni obrtnik in svetovno priznan izdelovalec orgel Anton Škrabl postaviti Evropski orglarski center. Gre za edinstven projekt, vreden kar 400 milijonov evrov. Škrabl pravi, da je denar za projekt tako rekoč zagotovljen. Nekaj milijonov si obeta z razpisa evropskega sklada za razvoj kulture, preostalo bo prispeval zasebni partner, ki prihaja iz Evrope. Več Škrabl še ne razkriva.
Da bo s partnerji pristopil k projektu, so morali svetniki Občine Rogaška Slatina najprej potrditi spremembe občinskega podrobnega prostorskega načrta in potrditi županov predlog gradnje razglednega stolpa Kristal ter nadhoda Sonce. »Načrtovana občinska projekta, gradnja razglednega stolpa in nad-hoda čez cesto in železnico, bosta zagotovo posebnost in ponos kraja, hkrati pa bosta oplemenitila projekt orglar-skega centra. Smatram, da so projekti neločljivo povezani. Zato je naša odločitev za nakup zemljišča in izvedbe
Na vrhu razglednega stolpa, na katerega se boste lahko povzpeli, če boste plačali vstopnino, si boste lahko privoščili tudi kavo. Z oddajo gostinskih prostorov si občina obeta delni zaslužek. V občini so pripravili več scenarijev in izračunov. Če bi se na stolp letno povzpelo 40 tisoč obiskovalcev, bi to pomenilo 315 tisoč evrov prihodka in 105 tisoč evrov stroškov.
projekta pogojena z gradnjo stolpa, ki bi bil v neposredni bližini koncertne dvorane in nadhoda,« je v predstavitvi projekta dejal Škrabl.
Dva tisoč sedežev, dvesto delovnih mest in največje orgle
»Evropski orglarski center bo služil za izvedbo različnih koncertov, za izobraževanje organistov, spoznavanje orgelske glasbe in literature iz različnih zgodovinskih obdobij. Družil bo različne glasbene zvrsti, povezoval miselnost različnih narodov in različnih religij z vseh celin, zlasti pa bo center imel primat predstavitve orgelske glasbe in orgel,« pravi Škrabl,
akustiko. »V dvorano bomo postavili ene največjih orgel na svetu, kar pomeni, da bo na enem mestu možno izvajanje vseh glasbenih zvrsti orgelske glasbe - od renesanse, gotike, baroka, romantike in vse do modernih stvaritev. Hkrati bo dvorana namenjena tudi za prestižne koncerte z raznimi simfoničnimi orkestri. Združiti želimo tudi vso popularno glasbo, od džeza, popa in rokenrola, ki se bo prepletala z orgelsko glasbo.«
Dvorana bo imela dva tisoč sedežev - v Cankarjevem domu jih je 1.500 - a Škrabla ne skrbi, da bi samevala. »Vzpostaviti želimo tudi or-glarsko akademijo na najvišji ravni. Ker smo v zdraviliškem
Delovna mesta bi lahko finančno podprla tudi država
Zadnje seje občinskega sveta Rogaške Slatine, kjer so se svetniki seznanili z več-stomilijonskim projektom, se je udeležil tudi minister za gospodarstvo Zdravko Poči-valšek. Postregel je z nekaj številkami. Te Rogaško Slatino uvrščajo med precej uspešne občine, kar se tiče koriščenja evropskega denarja, a kljub temu so plače 19 odstotkov nižje od državnega povprečja, nižja je tudi dodana vrednost na zaposlenega, brezposelnost je nad državnim povprečjem. Turizem je vodilna gospodarska panoga v občini,
turizem tudi v prihodnje gospodarski potencial, ki ga velja izkoristiti. Drzni projekti bodo zagotovo pripomogli k prepoznavnosti občine in regije kot celote. »Podpiram vse dejavnosti, ki pripomorejo k večji gospodarski rasti ali izboljšani turistični ponudbi. Pri načrtu, ki ga imajo v Rogaški Slatini za oživitev prostora nekdanjega mizarstva, gre po moji presoji za dobro kombinacijo turistične in tudi gospodarske ponudbe. Država bi lahko sodelovala predvsem pri gospodarskem delu, ki ga namerava narediti gospod Škrabl z Evropskim orglarskim centrom, kajti tukaj gre po njegovem idejnem projektu za dvesto novih delovnih mest in to je točka, pri kateri verjamem, da bomo v prihodnje lahko našli kakšen temelj za sodelovanje.«
Turistična priložnost ali osebna zmaga?
Projekt gradnje razglednega stolpa Kristal je bil sredi lan-
»Če bo projekt uspel, bomo res postali ne samo središče slovenske, ampak kar svetovne kulture. Mislim, da se ljudje ne zavedajo ravno, kaj pomeni 400 milijonov evrov. Morda bi jim lahko za primerjavo povedali, koliko stanejo vsi naši hoteli. V bistvu bi za ta denar lahko kupili kar celo Slatino,« je zadnje dogodke komentiral eden najbolj znanih domačinov, občinski svetnik dr. Jože Lipnik.
ki že skoraj tri desetletja vodi svojo orglarsko delavnico, njegove orgle pa je mogoče najti po vsem svetu.
Prvi korak na poti uresničitve projekta je nakup 17 tisoč kvadratnih metrov zemljišča, ki je še v lasti primorskega podjetja Bitermo. Temu sledi gradnja koncertne dvorane, ki bo imela izjemno kakovostno
mestu, bomo pripravili tudi glasbeno oziroma orglarsko terapijo,« je optimističen.
V celotnem kompleksu - poleg kulturnih objektov bodo zgradili še monden hotel, apartmajsko naselje, kamp, bazenski kompleks in wellnes center - bo delo dobilo od 170 do 200 ljudi.
ta letno beleži približno 280 tisoč nočitev, gostje pa v povprečju v občini ostanejo pet ali šest dni, kar je precej več, kot je državno povprečje. Več kot 80 odstotkov gostov, ki po-čitnikujejo v Rogaški Slatini, je tujcev. Vse to so številke, pravi Počivalšek, ki kažejo, da bo
skega leta začasno ustavljen. Občina je takrat sledila mnenju zavoda za varstvo kulturne dediščine, ki je prvotno
lokacijo stare glasbene šole ocenil za neprimerno. Župan Branko Kidrič je kljub številnim pomislekom in nasprotovanju posameznih svetnikov ves čas iskal nadomestno lokacijo za postavitev najvišje stavbe v državi in jo naposled našel na zapuščenem območju nekdanjega mizarstva. Na vprašanje, ali ni morda s pomočjo zasebnega vlagatelja in njegovega velikega projekta izsilil postavitve stolpa - ta je namreč pogoj za gradnjo glasbene dvorane in pripadajočih objektov - Kidrič odgovarja: »Mislim, da ne. Že pred petimi leti smo začeli iskati investitorja za to območje. Kljub številnim sestankom do zdaj nismo dobili konkretne ponudbe, ki bi jo prenesli lastniku. Smo pa veliko delali na tem, da bi našli primerne vsebine. Zdaj smo sprejeli sklep, da spremenimo občinski podrobni prostorski načrt za te nove vsebine, ki bi v sodelovanju lahko pomenile neko novodobno Rogaško Slatino in bi lahko pomenile korenit preskok v njenem razvoju. Naš cilj je pridobiti več stalnih obiskovalcev Rogaške Slatine in tudi enodnevnih gostov.«
Poleg stolpa bo občina zgradila še nadhod, ki bo omogočil varen dostop do turistične znamenitosti. Vrednost nadhoda je ocenjena na približno milijon evrov. Za razgledni stolp bo občina zagotovila približno 2,1 milijona evrov. V letošnjem proračunu 560 tisoč evrov. Za odkup 6.035 kvadratnih metrov zemljišča bo občina odštela še dodatnih 332 tisoč evrov. »Naša želja je, da bi vse tri projekte udejanjili karseda sočasno. Načrt za naša dva projekta je štiri leta, vlagatelj pa je povedal, da načrtuje izgradnjo v petih letih. Kaj več danes ni možno reči, kar se nas tiče, ocenjujemo, da je to izvedljivo tako iz postopkovnih, vsebinskih in finančnih razlogov,« je zaključil Kidrič.
LEA KOMERIČKI KOTNIK Foto: Občina Rogaška Slatina
Evropski orglarski center (EOC) 400	EUR
Letni prispevek za znanost v Sloveniji 2		00	milijonov EUR
Druga cev karavanškega predora 89		milijonov EUR	
Drugi tir 1	1,2 milijarde EUR (3xEOC)		
Po dveh stoletjih šolske modrosti
CELJE, VOJNIK - Minilo je dvesto let od začetka šolstva v Šmartnem v Rožni dolini. Pred dvesto leti - v takratnih skromnih razmerah - je bil pouk najprej v leseni mežnariji in po nekaj letih v kaplanovem stanovanju. Častitljivo obletnico šolstva v Šmartnem so proslavili pred nekaj dnevi v tamkajšnjem domu krajanov.
* i
\ 1
f- M
m
Na slovesnosti ob dvestoletnici šolstva v Šmartnem v Rožni dolini so med drugim prikazali pouk v starih časih.
OSNOVNA SOLA VOJNIK vabi K VPISU V 1.RAZRED
■ # osnovna sola w
VOJNIK (r \
Prušnikova 14, 3212 Vojnik
ZA SOLSKO LETO 2019/20
Vpis bo potekal na matični šoli in podružničnih šolah v spodaj navedenih terminih:
OŠ VOJNIK:
v petek, 15. 2.2019, od 7. do 14. ure in v torek, 12.2.2019, od 9. do 16. ure
POŠ NOVA CERKEV:
v ponedeljek, 11.2.2018, od 8.30 do 14. ure
POŠ SOCKA:
v sreda, 13.2.2019, od 8.30 do 13. ure
POŠ ŠMARTNO V ROŽNI DOLINI:
v četrtek, 7.2.2019, od 7.30 do 13. ure
V skladu s 45. členom Zakona o osnovni šoli (UL RS 81/06, 102/07, 107/10, 87/11, 40/12 - ZUJF, 63/13 in 46/16) je vpis OBVEZEN za otroke, rojene leta 2013.
Šele po sedmih desetletjih šmartenskega šolstva je bila zgrajena prva pritlična šolska stavba, ki je dobila po desetih letih še nadstropje. Pred drugo svetovno vojno je postala šola v Šmartnem v Rožni dolini petrazredna. In takratnih pet učiteljev je poučevalo kar 240 šolarjev. Nato je prišlo do vojne vihre in nemške zasedbe, ko je bil pouk v nemškem jeziku. V šolskem letu 1967/68 je bila šmartenska šola kot podružnična priključena k Osnovni šoli Vojnik. Dolgo in pestro zgodovino šolstva v Šmartnem v Rožni dolini je raziskala Marija Trobec.
Ta bogata preteklost je bila predstavljena tudi na proslavi ob dvestoletnici, kjer so
učenci med drugim predstavili pouk v nekdanjih šolskih obdobjih. Trenutno obiskuje šolo v Šmartnem 45 šolarjev, ob njih sta dve skupini otrok Vrtca Mavrica Vojnik, v katerih je 38 otrok. Zanje je na voljo pet učiteljev, štirje vzgojitelji in tehnično osebje. Šola, ki je na ozemlju Mestne občine Celje, deluje kot podružnica Osnovne šole Vojnik. Kot je v slovesnem nagovoru pojasnila ravnateljica Olga Kovač, je tako po nekdanjem dogovoru med obema občinama. Ko se je Vojnik leta 1994 od celjske občine osamosvojil in postal samostojna občina, je prišlo do takšnega dogovora med takratnima županoma Jože-tom Zimškom in Benom Po-
dergajsem. Dogovorila sta se, da naj šmartenska šola ostane podružnica Osnovne šole Vojnik. Mestna občina Celje zelo dobro skrbi za vzdrževanje in je po besedah ravnateljice v preteklem obdobju veliko vložila v šolski prostor.
Slovesnosti ob dvestoletnici šolstva so se med drugim udeležili nekdanje učiteljice in nekdanji vodji podružnične šole, predstavniki obeh občin ter šolskega ministrstva. Učenci, njihovi učitelji ter krajani so pripravili bogat kulturni program. Nastopila sta tudi domači moški pevski zbor in medge-neracijska folklorna skupina, ki so jo sestavljali otroci iz vrtca in šole ter odrasli folkloristi.
BJ, foto: GrupA
Vpis v prvi razred - spet težave nekaterih šol?
CELJE - V prihodnjih dneh bodo osnovne šole vpisovale bodoče prvošolce, torej malčke, rojene leta 2013. V Celju pričakujejo, da bo v prihodnjem šolskem letu v devetih osnovnih šolah v občini podobno število novo vpisanih otrok, kot se jih je vpisalo v tem šolskem letu. Lani je tako v prvi razred stopilo 549 otrok, letos jih pričakujejo 531.
Ker še ni končnih podatkov o vpisanih otrocih, v občini še ne vedo, kje bo največ vpisanih otrok in kje se bodo šole srečale s prostorsko stisko, ki je bila že lani ponekod tako velika, da so morale šole preusmerjati otroke v sosednje ustanove. Ena teh je bila OŠ Hudinja, zaradi česar je bil lani sprejet sklep o gradnji prizidka. V tem času občina izbira projektanta za izdelavo projektne dokumentacije.
Sicer pa bodo natančnejši podatki o številu prvošolcev znani v prihodnjih dneh, ko se bodo starši odzvali na vabilo o vpisu. Šole so skladno z Odlokom o ustanovitvi javnih vzgojno-izobraževalnih zavodov Mestne občine Celje že začele medsebojna usklajevanja glede posameznih vpisov novih otrok z območij skupnih šolskih okolišev.
TC
Brez sodelovanja z delodajalci ne gre
CELJE - Srednja šola za storitvene dejavnosti in logistiko Šolskega centra Celje je tesno povezana s številnimi delodajalci. To je nujno, če želi slediti tehnološkim novostim. Več kot 800 delodajalcev je s šolo povezanih na različne načine: mladim omogočajo praktično usposabljanje, šoli podarjajo pripomočke za učenje ter dijake pogosto kasneje tudi zaposlijo.
Tako je šola že dobila vozila, ki sta jih podarila Porsche Slovenije in Revoz. Eden od partnerjev šole je tudi Avtotehnika Celje, ki
je kot zastopnica podjetja Renault Nissan Slovenija šoli nedavno podarila dva sodobna motorja. Ta bosta kot učili namenjena dijakom avtoservisnih programov šole. Že v preteklih letih so bili dijaki zelo ustvarjalni, saj so izdelali vozilo, skuter in kolo na električni pogon. Ravnatelj Igor Lupše je ob tem napovedal še en šolski projekt, imenovan Že spet petka, ko bodo dijaki prvič obnovili veteransko vozilo, nekoč priljubljen renault 5. Z njim bi se radi zapeljali leta 2023, ko bo šola praznovala 140-letnico.	TC, foto: GrupA
OSNOVNE SOLE MESTNE OBČINE CELJE
v a b i m o
K VPISU V 1. RAZRED ZA ŠOLSKO LETO 2019/20
Vpis bo potekal na vseh osnovnih šolah Mestne občine Celje v naslednjih dneh:
PONEDELJEK, 11. februarja 2019 TOREK, 12. februarja 2019 SREDA, 13. februarja 2019 ČETRTEK, 14. februarja 2019 PETEK, 15. februarja 2019
V skladu s 45. členom Zakona o osnovni šoli (UL RS 81/06, 102/07, 107/10, 87/11, 4/12-ZUJF, 63/13, 46/16ZOFVI-L) je vpis obvezen za otroke rojene leta 2013 in bo izveden v skladu z Odlokom o ustanovitvi vzgojno-izobra-ževalnih zavodov Mestne občine Celje (UL RS 56/17).
STARŠI OBVEZNO VPIŠETE OTROKA SKLADNO Z VABILOM, KI GA PREJMETE IZ ŠOLE.
K vpisu prinesete na vpogled identifikacijski dokument otroka (rojstni list, osebno izkaznico, potni list). I. osnovna šola Celje, II. osnovna šola Celje, III. osnovna šola Celje, IV. osnovna šola Celje, Osnovna šola Frana Kranjca, Osnovna šola Frana Roša, Osnovna šola Hudinja, Osnovna šola Lava, Osnovna šola Ljubečna
Г =
S seje celjskega mestnega sveta, na kateri je proračun v prvem branju predstavila vodja sektorja za finance na MOC Natalija Črepinšek.
i л f
A
Proračun MOC v številkah: v	mio evrov
Prihodki:	66.416
Odhodki:	75.561
Proračunski primanjkljaj in financiranje:	9.145
Odplačilo dolga:	2.793
Stanje na računu 31.12. 2018	0,800

Dobro sprejet investicijski proračun
K rekordnim številkam prispevala evropska sredstva
CELJE - Mestni svet je na zadnji seji v prvem branju potrdil proračun za letos. Ta bo rekorden, težak kar 75 milijonov evrov, in sicer predvsem na račun naložb. Večina svetnikov, ki so se priglasili k besedi, se je pohvalno izrazila o ambiciozni investicijski naravnanosti proračuna, pri čemer so opozarjali na posamične postavke, ob čemer se je razvila tudi polemična razprava.
V primerjavi s preteklim letom je za investicije v proračunu namenjenih za 30 odstotkov več denarja oziroma za skoraj 12 milijonov evrov, skupno kar 33 milijonov evrov. Večina načrtovanega denarja za naložbe bo namenjena gradnji ter obnovi stavb in investicijskemu vzdrževa-
nju, med projekti bo v proračunu največ sredstev namenjenih ureditvi Generatorja, gradnji nove stanovanjske soseske v Dečkovem naselju, dograditvi severne vezne ceste ... Precej denarja bo namenjenega tudi trajnostni mobilnosti, gradnji kolesarskih stez v mestu, P&R parkiriščem, postajam za javna kolesa in podobno.
Proračunska obravnava je prinesla tudi nekaj predlogov, ki naj bi jih pripravljavci proračuna poskušali upoštevati v drugem branju. Samo Seničar, svetnik Levice, je tako med drugim predlagal, da bi v proračunu namenili tudi sredstva za enkratno denarno socialno pomoč, ukrep, ki ga sicer imajo tudi v drugih občinah, in sicer 200 tisoč
evrov. Brigita Čokl iz stranke DeSUS je predlagala, da bi občina namenila 50 tisoč evrov programu Starejši za starejše, ter opozorila, da je premalo denarja namenjenega za obnovo poslovilnih prostorov na mestnem pokopališču. Hkrati je tudi menila, da je premalo sredstev - oziroma da ta niso natančno opredeljena - za izvajanje gospodarske strategije. Temu je oporekal Peter Pišek, svetnik SLS, ki je poudaril, da je v proračunu za ta namen zagotovljenega precej več denarja kot v prejšnjih letih.
Polemično o plačah
Največ polemike je sprožila razprava o postavki za plače županov in podžupanov. Ta
je v primerjavi s prejšnjim proračunom narasla s 36 tisoč evrov na 120 tisoč evrov, kar je izpostavila že omenjena svetnica Brigita Čokl. Porast te postavke je razumljiv, če upoštevamo, da ima Mestna občina Celje z novim letom poklicno podžupanjo. Breda Arnšek, ki zaseda to mesto, je povedala, da je plača pod-županje določena z zakonom in da torej ne gre za nobeno nepreglednost. Očitke je zavrnil tudi župan Bojan Šrot in poudaril, da ima župan po zakonodaji možnost imenovati tri podžupane. Dodal je še, da je občina na račun neizpolnjevanja te kvote v minulih letih veliko privarčevala, da tudi sam opravlja funkcijo župana nepoklicno in da so pooblaščenci župana svoje delo opravljali brezplačno in kdaj tudi na svoje stroške.
ROBERT GORJANC
Zahtevajo ureditev svojih bivalnih razmer
Del stanovalcev Delavske ulice na seji mestnega sveta
CELJE - Prebivalci stanovanjske stavbe v Delavski ulici 16 in 18 v Celju zahtevajo, naj se pred sprejetjem občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN), ki bo omogočal gradnjo novih proizvodnih objektov na tem območju, celovito reši njihova stanovanjska problematika. To so jasno izrazili tudi z udeležbo na zadnji seji celjskega mestnega sveta.
Štefan Plavčak je v imenu stanovalcev predstavil posege v prostor, ki poslabšujejo njihove bivanjske razmere. Po prepričanju stanovalcev naj bi to omogočal odlok iz leta 2000, ki dopušča širitev poslovnih dejavnosti. V okviru tega je Emo Orodjarna postavila nove proizvodne hale, skladiščne prostore in druge objekte v bližini večstanovanjske stavbe. Kot je še dejal Plavčak, so tako na račun legalnih in nelegalnih gradbenih posegov stanovalci stisnjeni v obroč industrije na vzhodni in severni strani, in sicer le sedem metrov od hiše.
»Pred javno razgrnitvijo novega OPPN zahtevamo, naj MOC reši našo stanovanjsko problematiko, in sicer v obliki nadomestnih stanovanj, izplačila etažne lastnine ali z vzpostavitvijo popolnoma enakega stanja, kot je bilo na tem območju leta 2000. V tem delu še omenjamo odškodnine za zavestno kršenje naših ustavnih pravic, ogrožanje našega življenja, zdravja, naše lastnine in ostalih pravic za minulih osemnajst let,« je v nastopu v mestnem svetu povedal Štefan Plavčak.
V odzivu na njegov govor je župan Bojan Šrot povedal, da nelegalne gradbene posega nadzira država in ne lokalna skupnost in da občina sodeluje z Emo Orodjarno kot z vsemi ostalimi poslovnimi subjekti.
»V občini bomo pozorno spremljali problematiko, poskušali najti kakšno rešitev, tudi v sodelovanju z Nepremičninami Celje, a verjetno bo treba najprej vprašati lastnike stanovanj, kakšen je njihov interes: kdo je tisti, ki želi prodati stanovanje in kdo ne, kajti tega podatka doslej še nismo prejeli. V naslednjem koraku se bomo potem pogovarjali, kakšna bo cena teh stanovanj in kdo bo ta stanovanja odkupil,« je pojasnil celjski župan.
Gre za skoraj sto let stara stanovanja v stavbi, ki jo je leta 1925 industrialec Westen dal zgraditi za samske delavce v svoji tovarni.
ROBERT GORJANC
radio celie
novi tednik
Povsod žal ni tako
CELJE - Pred nekaj dnevi je bil redni ponovoletni sprejem Mestne občine Celje za predstavnike verskih skupnosti. Vsako leto ga pripravlja župan Bojan Šrot, ki se tako verskim skupnostim redno tudi zahvali za duhovno oskrbo občanov. Sprejema se udeležujejo predstavniki skoraj vseh verskih skupnosti, redna izjema so le člani Jehovovih prič.
Ti izostajajo zaradi svojega posebnega verskega prepričanja, ki je v takšnih primerih drugačno, kot ga imajo v vseh drugih verskih skupnostih. »Gre za dobro sodelovanje,« ocenjuje sodelovanje z njimi župan Bojan Šrot. »Zdi se mi pomembno, da je takšno tudi med verskimi skupnostmi. V Celju res vlada lepo sožitje,« je še dodal. V občini ne opaža verske nestrpnosti, kar je tudi zasluga predstavnikov posameznih verskih skupnosti, njihovega dobrega zgleda. Povsod po Evropi in širše to žal ni samoumevno.
»Sprejem je lep dogodek in priložnost za informacijo iz
prve roke. Mi povemo o svojih načrtih in obratno. Gre za skupni blagor,« je povedal predstavnik daleč največje verske skupnosti, upokojen celjski škof dr. Stanislav Lipovšek.
Škof poudarja zelo dobro sodelovanje z občino in tudi s predstavniki pravoslavne in islamske skupnosti.
Načrti za
pravoslavno
cerkev
Katoliška skupnost v Celju že dolga desetletja odlično
sodeluje s tamkajšnjo srbsko pravoslavno. »S sodelovanjem sem zadovoljen na področju celotne Slovenije, saj nam je naša sestrska Katoliška cerkev zelo blizu. Svojih prostorov nimamo, zato uporabljamo katoliške cerkve,« je povedal celjski pravoslavni duhovnik Goran Šljivić. V
knežjem mestu si želi srbska pravoslavna občina že vrsto let gradnjo pravoslavne cerkve. Zadnja desetletja namreč uporablja manjšo katoliško podružnično cerkev pri mestni avtobusni postaji. Bogoslužja ob nedeljah in manjših praznikih se udeležuje približno sto vernikov, ob velikih
S ponovoletnega sprejema za predstavnike verskih skupnosti v Mestni občini Celje
praznikih pa veliko udeležencev ostaja zunaj božjega hrama. Nova pravoslavna cerkev s kulturnim centrom naj bi bila na območju Stare cinkarne. Tam se pojavljajo težave zaradi močno onesnažene zemlje. Mestna občina, ki je lastnica zemljišča, je pred kratkim izdala soglasje za sondažne izkope, ki bodo prispevali k ugotavljanju geoloških razmer za temeljenje stavbe ter laboratorijsko vzorčenje kakovosti zemljine.
Mestna občina zelo dobro sodeluje tudi s še eno od največjih verskih skupnosti, to je z islamsko. »Lepo se razumemo. Nestrpnosti ni bilo še nikoli,« je opisal splošne razmere v Celju predsednik celjskega odbora Mohamed Mehdi. Približno 250 članov islamske skupnosti, ki ima molilnico v Delavski ulici, je predvsem iz Bosne in Hercegovine ter s Kosova in iz Makedonije. Dobro sodelujeta tudi islamska in večinska katoliška skupnost. Škof Lipovšek poudarja, da ju družijo vera v enega Boga, molitev, post, dobra dela in romanje.
BRANE JERANKO Foto: SHERPA
Želeli so dom upokojencev, dobili trgovine
Lidl in Hofer bosta dobila družbo
ŽALEC - V zadnjem času v Žalcu ni živahno le na gradbišču v poslovni coni v Arno-vskem gozdu, kjer nastajata osrednji Lidlov logistični center in hotel, ki ga gradi domači poslovnež Enes Dra-ganović, temveč tudi na zemljiščih na obrobju Žalca ob državni cesti proti Šempetru. Na nekdanjem hmeljišču bo zraslo pravo malo trgovsko mesto.
Občina Žalec si je pred leti na tem območju, kjer sta v bližini danes že trgovini Lidl in Hofer, želela videti dom upokojencev, a je ideja padla v vodo. Nekaj časa je bila v igri tudi nova enota žalskih lekarn, ki bo po novem v žalskem trgovskem središču Tuš. Ob obvoznici bo v prihodnjih nekaj letih zraslo novo območje z različnimi trgovinami. »Žalec bo v tem delu dobil dodatno trgovsko ponudbo. Našim občanom se ne bo treba po nakupih voziti v Celje ali Velenje,« je pojasnil žalski župan Janko Kos.
Oddali bodo v najem
Podjetje Rein skupina iz Ljubljane na zemljišču gradi
trgovsko zgradbo, za katero je gradbeno dovoljenje dobilo lani novembra. Prokurist-ka podjetja Andreja Trafela je sporočila, da naj bi bila zgradba zgrajena v približno štirih mesecih, odvisno od vremenskih razmer. Trgovsko stavbo naj bi nato oddali v njem enemu najemniku. Katere trgovine bodo v njej, zaenkrat uradno ostaja še skrivnost. Že nekaj časa se govori, da naj bi po novem v
Žalcu dobili trgovino Tedi, kar so s sedeža podjetja potrdili in obenem pojasnili, da bo na tem območju od spomladi letos mogoče nakupovati tudi v njihovi novi trgovini.
Prihaja tudi Inpos
Bližnje zemljišče med Ho-ferjem in Lidlom, katerega solastnica je bila Občina Žalec, je leta 2017 na javni dražbi kupilo celjsko podjetje Inpos. Kot je pojasnil direktor Ivan
Pfajfar, je trenutno v izdelavi projekta dokumentacija za gradnjo nove trgovine v Žalcu. Kdaj se bo začela gradnja in kdaj naj bi se končala, zaenkrat še ni povsem opredeljeno. Podjetje Inpos ima sicer pet trgovin. Največja bo v Krškem, odprli pa bi jo vsak čas. Kmalu naj bi začeli prenavljati in širiti tudi trgovino v Celju, kjer na Ljubečni nastaja tudi njihov novi logistični center.
ŠO
Nov veter v občinski upravi
BRASLOVČE - Novi župan Tomaž Žohar, ki je na lokalnih volitvah kandidiral s svojo lastno listo, je vnesel nekaj sprememb tako v delo občinske uprave kot občinskega sveta.
Na zadnji seji je predstavil nova podžupana. To sta postala mag. Urška Hozjan in Uroš Zupanc. Zupančevi nalogi bosta stik z ljudmi in delo s krajevnimi odbori ter društvi. Hozjano-va bo odgovorna za pridobivanje nepovratnega evropskega in državnega denarja.
Kadrovske novosti se obetajo tudi v občinski upravi. Žohar je razrešil dosedanjega direktorja Milana Šoštariča. »Medsebojno zaupanje je ključno za uspešno delo, pri čemer ni bilo na takšni ravni, kot bi pričakoval med županom in direktorjem.« Do imenovanja novega direktorja občinskega uprave, ki ga bodo izbrali na javnem razpisu, bo vršilka dolžnosti direktorice Simona Klokočovnik.
Občina Braslovče je bila do zdaj še ena redkih, ki je gradiva za občinske seje pripravljala v tiskani obliki. Po novem bodo ta dosegljiva v elektronski obliki, svetnikom bodo v pomoč tablice, ki jih bo kupila občina.	ŠO
Kadrovske zadeve
LAŠKO - Prva seja občinskega sveta, ki je bila tokrat v Rimskih termah, je bila v znamenju kadrovskih zadev.
Svetniki so Nuši Konec Juričič iz stranke SLS potrdili nadomestni mandat za svetnico, ki je sicer pripadal županu Francu Zdolšku, a je županska funkcija s svetniško nezdružljiva. Občinski svet se je tudi seznanil z odstopom Janje Urankar Berčon z mesta direktorice Stika Laško in za vršilko dolžnosti imenoval Tino Belej, sociologinjo in kulturologinjo, dosedanjo strokovno sodelavko v tej ustanovi.
Poleg tega so svetniki potrdili še predlagane člane delovnih teles občinskega sveta in nadzornega odbora Občine Laško. Župan je na seji imenoval dva podžupana. Jože Senica, svetnik NSi, tako nadaljuje podžupanski mandat iz prejšnjega sklica, za drugega podžupana, kot omogoča statut Občine Laško, je župan izbral Matjaža Pikla iz stranke DeSUS. Senica se bo v tem mandatu predvidoma bolj posvetil delovanju na področju družbenih dejavnosti, novi podžupan komunalnim zadevam.	RG
Iz kljubovalnosti in izzivalnosti kupili hotel
Investicija vredna milijon evrov
ZREČE - Tik pred decembrskimi prazniki lani je vrata odprl hotel Reaktiv. Gre za nekdanji Hotel Smogavc, ki je bil zaprt tri leta in pol. Hotel so od avstrijske slabe banke Heta kupili trije domačini, ga nekoliko obnovili in mu spet vdahnili življenje. Gostom želijo poleg domačega udobja ponuditi tudi vrhunsko kulinariko, ki jo ustvarjajo iz lokalnih surovin.
Za oživitev več kot tri leta zaprtega hotela so se odločili trije domačini: Slavko Ke-jžar, ki se v osnovi ukvarja z zobozdravstvom, Bojan Rutnik, ki se ukvarja z lesarstvom in ima svojo tesarsko delavnico, in nepremičninar Dane Ravnjak. V ta namen so sredi lanskega leta ustanovi-
li tudi skupno podjetje DBS company. Omenjeni sicer že imajo izkušnje na področju skupnega vlaganja, saj so že šest let tudi solastniki podjetja Stara zadruga. Neuresničeni projekti s tem podjetjem so bili tudi nekakšno vodilo za odkup propadlega hotela, nam je zaupal Dane Ravnjak. »Pred leti smo v starem delu mesta kupili poslovni objekt, ki smo ga želeli obnoviti in razširiti, v njegovi neposredni bližini pa smo načrtovali gradnjo 30 stanovanj. Občina našim idejam ni sledila in nas je pri uresničitvi zavirala in nas še danes zavira. Vsi družbeniki smo v letih, ko še lahko kaj naredimo in ustvarimo, ko še imamo dovolj volje in energije, zato smo se odločili za še
eno poslovno potezo. Malo iz kljubovalnosti, malo iz izzivalnosti. Nismo hotelirji, vendar se trudimo, pri čemer verjamem, da bomo gostom lahko ponudili najboljše, kar ponujajo naši kraji.«
Investitorji so hotel kupili od avstrijske slabe banke Heta za 750 tisoč evrov, v obnovo so nato vložili še približno 200 tisočakov. Gre za manjši hotel, v katerem je pet apartmajev in 25 sob, sprejme pa lahko 91 gostov. Trenutno je v hotelu pet redno zaposlenih in še šest pogodbenih sodelavcev. Z obiskom v prvem mesecu in pol od odprtja so zadovoljni, a se zavedajo, kot pravi Ravnjak, da gre v tem primeru za tek na dolge proge, zato je za prve analize o upravičenosti investicije še prezgodaj.
LKK
Foto: Hotel Reaktiv
Skoraj milijon evrov so trije domačini - Slavko Kejžar, Bojan Rutnik in Dane Ravnjak - vložili v nakup in obnovo nekdanjega Hotela Smogavc v Zrečah.
Bodo v nekdanji veleblagovnici stanovanja?
ŠENTJUR - Po približno letu, odkar je poslovno stavbo Resevna na dražbi kupil lokalni podjetnik, so v središču Šentjurja zabrneli delovni stroji. Podoba nekdanje veleblagovnice je iz dneva v dan drugačna, a lastnik tega, kaj v objektu načrtuje, ne razkriva. Neuradno je mogoče slišati, da naj bi v stavbi nasproti šentjurske občine uredil poslovne prostore in več stanovanj.
Veleblagovnica Resevna je zapuščina nekdaj uspešnega podjetja Resevna, ki je pristalo v stečaju. Na dražbi konec leta 2017 je stavbo kupil šentjurski podjetnik, avtoprevoznik Boštjan Maček, za kar je odštel približno milijon evrov.
Za nakup stavbe v središču mesta in v neposredni bližini občinske zgradbe se je takrat potegovala tudi občina. Za strateško pomembno stavbo je bila pripravljena odšteti 1,28 milijona evrov. V občini so takrat predvidevali, da stavba pred tretjim narokom za nekaj sto tisoč evrov nižjo ceno zagotovo ne bo prodana, a so se ušteli. Prva javna dražba za Resevno je bila namreč tudi zadnja. Poleg Občine Šentjur, ki je imela sicer predkupno pravico, je pristopil tudi šentjurski avtoprevoznik Boštjan Maček, ki je v nadaljevanju dvignil ceno za pet tisoč evrov. Za uveljavitev predkupne pravice čez izklicno ceno občina ni imela več kritja v obliki
Veliko je ugibanj, kakšna bo prihodnost nekdaj priljubljenega objekta na Mestnem trgu. Gradbeni stroji brnijo, delavci so zelo dejavni, stavba ima vsak dan novo podobo, lastnik pa molči.
veljavnega sklepa občinskega sveta.
Novi lastnik načrtov še vedno ne razkriva
V stavbi so zdaj poslovni prostori, pretežno za trgovinsko dejavnost, a je večina najemnikov prostore že zapustila. Maček izjav o investiciji, obnovi in trenutnih delih ne daje. Kot je neuradno mogoče slišati, načrtuje celovito obnovo stavbe, v zgornjih nadstropjih naj bi uredil stanovanja, v spodnjem pa prostore za poslovno in gostinsko dejavnost.
Občina Šentjur je že pred leti trdila, da so idejni projekti za celostno obnovo mestnega središča pripravljeni. »V njih je ob pridobitvi ustreznih so-financerskih sredstev predvidena tudi energetska obnova občinske stavbe. Ves čas se pogovarjamo z zasebnimi in-
vestitorji, kar je ključnega pomena za nadaljnje posege. Pričakujemo, da bomo z dobrim sodelovanjem vseh udeleženih zastavili novo prostorsko podobo mestnega središča, ki že dobiva svoje obrise z nekaterimi posegi - ureditev pešpoti in kolesarske steze ter novega mostu ob Pešnici ter čez njo,« pojasnjujejo.
Pred leti je bila glavna ovira za začetek aktivnosti razpršeno in nedorečeno lastništvo. To je zdaj urejeno. Pred tedni je novega lastnika namreč dobil tudi bližnji Hotel Žonta, ki ga je, kot smo poročali, prav tako kupil domači podjetnik Roman Moškotevc. Glede na trenutno stališče občine je vizija razvoja občine povsem odvisna od dobre volje zasebnikov. Občane najbolj skrbijo parkirišča, ki jih v središču mesta že zdaj kritično primanjkuje.
LKK, foto: STO
10
KULTURA
»Trudim se biti iskren pri tem, kar počnem«
V okviru abonmaja Hiše kulture Celje gostoval Borštnikov nagrajenec Nik Škrlec
S predstavo Nemoč se je v opuščenem celjskem stanovanju predstavil odličen mladi igralec Nik Škrlec. Središče predstave predstavlja nemoč kot temeljni občutek posameznika, ki skuša obdržati glavo nad gladino vseh ekonomskih, političnih in osebnih kriz. »Predstava žal ne ponuja izhoda iz položajev nemoči, ker ga ni. Zato tudi takšen naslov.«
Predstava Nemoč izhaja iz presečišča dveh delov. Prvi del je roman Klovnovi pogledi Nobelovega nagrajenca Heinricha Bölla, drugi del je Globalni minotaver grškega ekonomista Janisa Varufaki-sa. Režiser predstave Primož Ekart je zgodbi združil in Nik Škrlec ju spretno povezuje, enako tudi stanje duha v povojnem času in času ekonomske krize. Kot razočaran klovn pripoveduje svojo nesrečno ljubezensko zgodbo, vmes se bliskovito prelevi v živahnega klovna na predstavi ter predstavi požrešno ekonomiko zahodnega sveta, ki vodi le v propad. Posameznik je ob tem popolnoma nemočen in le nemo opazuje sesutje zahodnega sveta. Nemoč je položaj, v katerem nič več ni mogoče. »Kot posameznik sem vedno optimističen,
Nik Škrlec je na 52. Borštnikovem srečanju prejel nagrado za mladega igralca, predstava Nemoč je bila izbrana za najboljšo uprizoritev. (Foto: Peter Uhan)
zdi se mi, da se vedno lahko rešimo iz zagat. V primerih, ki jih predstavim v predstavi, se na ta moj optimističen način ne da rešiti. Predstava zato vzbuja občutek nemoči in ne ponudi rešitev, ker jih ni,« pravi Nik Škrlec.
Intimno vzdušje predstave
Predstava Nemoč je bila odigrana v opuščenem stano-
vanju v središču Celja. »Neverjeten izziv in čast je igrati za tako malo ljudi, ki so tako blizu in jih tako blizu nagovarjaš. To je zahteven igralski trening, kjer pride do izraza predvsem to, kar se govori.«
V predstavi Nik Škrlec na zid stanovanja napiše veliko številk, s katerim samo še poudarja nemoč posameznika pri soočanju z ekonomskimi mahinacijami.
Ekonomska matematika postane še bolj nerazumljiva in nepredstavljiva. Dejstvo je, da so vlade ZDA in Evrope vzele davkoplačevalcem deset tisoč milijard dolarjev denarja, da so rešile grabežljive zasebne finančne ustanove.
Absurd ogromnih zneskov
Nika smo lahko občudovali že v predstavi Vse naj
gre v n, kjer poskuša združiti svet matematike, števil, domišljije in gledališča v dinamično in igrivo celoto domišljijskega absurdnega sveta, v katerem je vse mogoče. Kaj je tako zanimivega v svetu števil? Škrlec odgovarja: »Z režiserjem Primožem Ekartom sva na nek zanimiv način odkrila paradoks v veselju do številk, ki so v tej predstavi Nemoč predstavljene kot prikaz absurdnosti ogromnih zneskov, ki se namenjajo za različne dokapitalizacije in goljufije. Moja ljubezen do števil je v tej predstavi odigrala drugo vlogo kot v predstavi Naj gre vse v n, v kjer so števila samo vhod v moj domišljijski svet, ki si ga ustvarjam, da si zapomnim cel kup števk. Števila me spremljajo, ker se z njimi dobro razumem.«
Odgovornost do sebe in soigralcev
To je že peta monodrama mladega igralca. »Pri igralskem delu se lahko pogosto zgodi, da odgovornost prestavimo na soigralca, režiserje, kostumografa. Če si na odru sam, tega ne moreš narediti in v tem je nekaj zanimivega, da imaš vso odgovornost ter z njo opravljaš.
Ta občutek samostojnega dela bi rad prenašal v skupinske igre, kjer igralec nosi vso odgovornost trenutka, le podaja si jo s soigralci, s katerimi ustvarja. Najlepše je, ko stojiš na odru prepričan v sebe, a popolnoma povezan s soigralci.«
Odsotnost volje pri mladih
Dramski igralec je že dve leti voditelj kultne oddaje Male sive celice na Televiziji Slovenija. Mladim želi prenesti vrednote, ki jih zastopa tudi sam: samosvojost in iskrenost pri tem, kar počnemo. »Ko sem prevzel oddajo, sem se zelo veliko ukvarjal s tem, kakšen bi moral biti lik voditelja mladinske oddaje in kako zastopati čim boljše vrednote. Zdaj je moja naloga, da sem kot voditelj čim bolj samosvoj in zvest svojim vrednotam, ki jih z veseljem predajam vsem gledalcem. Trudim se biti iskren pri tem, kar počnem. Kadar obi-ščem šole, vidim pri otrocih odsotnost motivacije, volje, želje po spreminjanju drugih in samega sebe. To me najbolj boli, zato je treba mlade ponovno navdušiti,« zaključuje sogovornik.
BARBARA GRADIČ OSET
Vino in ljubezen zajeta v eni knjigi
Glasbeni in literarni ustvarjalec Jernej Dirnbek - Dimek je konec leta izdal drugo knjigo, tokrat zbirko pesmi, ki jih je napisal v približno dveh desetletjih ustvarjanja za glasbeno skupino Mi2 in druge slovenske glasbene izvajalce. A Dirnbek že piše nov literarni izdelek. Kot pravi, bosta tudi tokrat šaljivost in kritičnost glavni niti.
Jernej Dirnbek je eden od dveh ustanovnih članov slovenske skupine Mi2. V njej deluje še danes kot ritem kitarist, avtor besedil in pevec. Pred dvema letoma je svojo leposlovno žilico sprostil v romanu Pevci pozabljenih
pesmi, ki je bil med bralci zelo dobro sprejet. Založba Miš, pri kateri je roman izšel, je zato želela izdati še kakšno njegovo delo. »Povedal sem jim, da sicer nekaj pišem, a do konca pisanja bo preteklo še kar nekaj vode. Založba mi je zato predlagala, da bi izdal svoje pesmi. O tem predlogu sem začel razmišljati in prišel do spoznanja, da sem v svojem življenju napisal že res kar nekaj pesmi. Zato sem si rekel, zakaj pa ne.«
Zbirka Pripovedke o vinu in ljubezni predstavlja tematsko zaokrožen izbor besedil pesmi, ki tako ali drugače opevajo ljubezen v vseh pojavnih oblikah, neredko v kombinaciji s pijačo. Ljubezenska besedila in pivske prigodnice so zabavne, a poleg humorja je glavna sestavina pesmi tudi družbena kritičnost. Ilustracije so delo Jureta Engelsberger-ja. »Zanimivo pri najinem sodelovanju je, da Jureta pred tem sploh nisem poznal. Nisva se videla do izida knjige. Zgolj na podlagi besedil je naredil ilustracije, a zadel jih je tako odlično, kot bi se o vsaki pogovarjala pol ure,« je bil nad delom ilustratorja zadovoljen Dirnbek, ki že snuje nove literarne stvaritve. »Po izkušnji prvega romana sem dobil voljo, da bi napisal še kakšno delo. Ko se oziram nazaj, sem bil s prvencem zadovoljen, a če bi ga še enkrat napisal, bi bil krajši in bolj dinamičen. To bom poskušal popraviti z drugim romanom. Zgodba bo spet duhovita, dogajala se bo v Sloveniji, veliko bo komičnih preobratov in mislim, da bo bralcu branje v užitek.«
Izid zbirke Pripovedke o vinu in ljubezni spremlja vrsta javnih predstavitev s posebnim glasbenim programom, ki ga Dirnbek izvaja v sodelovanju s klaviaturistom Davor-jem Klarićem.
BGO
Z leve: Zoran Dukić, Maroje Brčić, Tvrtko Sarić in Petrit Ceku
Mojstri šestih strun
V Celju nimamo pogosto možnosti, da bi slišali vrhunske kitariste. V okviru zadnjega Koncertnega abonmaja Zavoda Celeia Celje pa smo lahko prisluhnili kar štirim mojstrom šestih strun s Hrvaške. V kvartetu so se predstavili Zoran Dukić, Petrit Qeku, Maroje Brčić in Tvrtko Sarić.
Nastopajo na številnih mednarodnih festivalih in osvajajo nagrade. Vsak ima tudi svojo uspešno kariero. Najmlajši, Petrit Qeku, ki
izvira iz Prizrena in je med drugim študiral na Hrvaškem, se lahko pohvali z najbolj bleščečo kariero med četverico, saj nastopa sam in z orkestri po svetu in navdušuje občinstvo ter strokovno kritiko. Snema za ameriško diskografsko hišo Naxos. Zoran Dukić je zmagal na nekaterih najpomembnejših svetovnih tekmovanjih, solistično nastopa in poučuje v Haagu, Aachnu in Barceloni. Maroje Brčić je profesor na Umetniški akademiji v Splitu
in zavzet izvajalec sodobne glasbe, Tvrtko Sarić poučuje tudi v Sloveniji in nastopa kot solist z vodilnimi domačimi orkestri in godalnimi kvarteti. Na Hrvaškem in v Sloveniji je posnel več plošč.
V Celju smo slišali zahteven program, sestavljen iz del moj strov klasične glasbe in sodobnejših skladb, prirejenih za kitarsko zasedbo. Občinstvo, v katerem so bili tudi njihovi mladi nasledniki iz celjske glasbene šole, so navdušili.
TC
KULTURA
11
Jernej Dirnbek
Posvetilo v knjigi je dragocen spomin
Naši možgani bolj celovito delujejo pri pisanju z roko kot s tipkovnico
Prejšnji teden je bil namenjen osveščati javnost o pomenu pisanja z roko. Osrednja letošnja tema je pisanje posvetil v knjige. »Posvetilo je nekakšna vez med naslovnikom in knjigo,« meni Jernej Dirnbek V društvu Radi pišemo z roko želijo z vsakoletnimi številnimi dogodki ljudi spodbuditi k premišljevanju, kako je v digitalnem času pisanje z roko še toliko pomembnejše. Vsako leto v društvu izberejo posebno temo. Če so lani v okviru tedna spodbujali pisano pisavo, je bila letos osrednja tema pisanje posvetil v knjigo. »Poudarjamo, da je knjiga lepo osebno darilo, in še toliko lepše je, če vanjo napi-
šemo posvetilo. Če hočemo popolno posvetilo, potem je prav, da napišemo, komu je namenjeno, ob kakšni priložnostni je zapisano, da ima datum in čitljiv podpis,« je razložila predsednica društva Marijana Jazbec.
Posvetilo, napisano z roko, je nekaj posebnega in Marijana Jazbec se nikakor ne strinja z razmišljanjem, da je tovrstno pisanje v knjigo neprimerno. »Do mene je prišla informacija, da naj bi v knjige pisali le avtorji knjig. Menim, da je le peščica ljudi, ki ima to srečo, da bi se jim v knjige podpisali avtorji. Preprosto menim, da gre tukaj za osebni odnos. Nekaterim je bolj dragoceno posvetilo, ki ga dobijo od družinskih
članov, prijateljev, šefov kot od avtorja. Zato svetujem, da se posvetilo napiše v knjigo in da ga je potrebno vnaprej domisliti. Tukaj ne obstaja tipka >delete<,« je še dodala Marijana Jazbec.
Knjiga ima še večjo vrednost, če je v njej posvetilo
Temu pritrjuje tudi glasbeni in literarni ustvarjalec Jernej Dirnbek, ki se vedno z največjim veseljem podpiše v svoje knjige. »Poleg tega, da je posvetilo v knjigi lep spomin, je tudi zagotovilo, da bo knjiga ostala pri tej osebi, za katero je bilo posvetilo napisano. Mislim, da imamo do knjig s posvetili drugačen odnos, je neka-
kšna dodana vrednost. Misli, ki jih napišem v knjigo, se nekakšna vez med naslovnikom in knjigo,« je še dodal Dirnbek.
Pisava vsakega človeka je izvirna in neponovljiva. Marijana Jazbec je še dodala, da je pisanje z roko več kot uporaba pisala, je izvirna spretnost. Spretnosti razvijamo z vajo. Strokovnjaki ugotavljajo, da naši možgani bolj kompleksno delujejo pri pisanju z roko kot pri pisanju z računalnikom. Informacija, ki jo napišemo z roko, se v spominu zadrži dlje časa. Pri pisanju z roko se nam utrne več idej, ohranjamo pa tudi dolgotrajnejšo pozornost.
BGO
Foto: arhiv NT (SHERPA)
Kaj je folklora?
V Ipavčevem kulturnem centru Šentjur so se predstavili člani šentjurske mladinske folklorne skupine Lintvar. Svoje tradicionalne plese so kombinirali z »modernimi« gosti.
Na prireditvi so se mladi folkloristi predstavi s plesi, ki so se jih naučili v zadnjem letu in s katerimi so se predstavili na območnem, regijskem in državnem srečanju folklornih skupin. V goste so povabili še mlajše, ki se navdušujejo nad folkloro. To so bili mladi folkloristi iz OŠ Slivnica pri Celju. Ker so si za naslov prireditve postavili vprašanje, kaj je folklora, so v goste povabili tudi plesalke iz plesne šole TBA in harmonikarja Zorana Zorka, ki poskuša predstaviti domačo glasbo na malo drugačen način. »Na Slovenskem so se začele pojavljati spremembe pri produkciji folklornih plesov in tudi pri oblačilih. Na nek način so nam na srečanjih folklornih skupin strokovnjaki povedali, da je folklora že kar vse. Ker sem tradicionalistka, sem nad modernimi pristopi kar malce šokirana, a mladim beseda folklora ni blizu, zato poskušam tudi sama premikati meje tradicionalnosti,« je razložila rdečo nit prireditve Tanja Godec, predsednica KUD Skrinja, znotraj katerega deluje tudi MFS Lintvar
Mladi so bili pred dvema letoma izbrani na državno srečanje folklornih skupin, lani jim to ni uspelo, a uvrstili so se na regijsko srečanje.
BGO
Foto: Gašper Gobec
Nagrada Sama Smerkolja celjskemu tenoristu
Slovensko komorno glasbeno gledališče je nagrado Sama Smerkolja za leto 2018 podelilo tenoristu Matjažu Stopinšku iz Celja. Stopinšek redno sodeluje z ljubljansko opero in Slovenskim narodnim gledališčem Maribor, kjer je upodobil mnoge operne in operetne vloge.
Celjan je solo petje študiral na Univerzi za glasbo in upodabljajočo umetnost v Gradcu, kjer je leta 2003 z odliko magi-striral in prejel nagrado univerze. Poleg domačih odrov je redni gost na tujih. Leta 2010 je debitiral z münchenskimi simfoniki. Leta 2017 je na povabilo orkestra Salute to Vienna začel redno sodelovati na novoletnih koncertih v Združenih državah Amerike. Lani jeseni je v glavni moški vlogi navduševal v opereti Hmeljska princesa v produkciji Zavoda za kulturo, šport in turizem Žalec.
ŠO
Foto: SHERPA (arhiv NT)
Za kakovostno učenje godal
V celjski glasbeni šoli so se na devetem kongresu v soboto srečali člani slovenske veje evropskega združenja Esta, ki ga sestavljajo učitelji godal iz 28 držav članic in iz nekaj pridruženih neevropskih držav.
Nacionalna konferenca je vsako leto v drugi slovenski glasbeni šoli, medtem ko je bil leta 2016 v Ljubljani tudi mednarodni kongres Este. »Predstavili smo simfonične orkestre nižjih in srednjih glasbenih šol ter godalni orkester akademije, tako da smo predstavili celo paleto igranja in naredili izjemen vtis na evropsko strokovno občinstvo,« pravi tajnik slovenskega združenja mag. Kristian Kolman, sicer predstojnik oddelka godal v celjski glasbeni šoli.
Združenje spodbuja kakovostno učenje godal ter najvišje umetniške in izobraževalne standarde med uči-
telji, učenci in študenti, ki se učijo godal. Na kongresih se loteva aktualnih tem s področja glasbenega poučevanja, ki v Sloveniji beleži stalno rast učencev in na drugi strani izjemen vzpon kakovosti. »To dokazujejo tudi mednarodna tekmovanja slovenskih glasbenikov, ki kažejo izjemne uspehe. Zadnji takšen primer je uspeh violinista Nikole Pajanovića, ki je na zadnjem evrovizijskem tekmovanju mladih glasbenih talentov zasedel drugo mesto. Ti uspehi so rezultat večletnega dela z mladimi nadarjenimi glasbeniki. Kot majhen narod si ne moremo privoščiti razbitja sistema, ki deluje, je vzdržen in ni drag. Na drugi strani so glasbene šole tudi generatorji razvoja v krajih po Sloveniji, saj zaradi njih delujejo orkestri in druge glasbene zasedbe. Ob tem ne smemo pozabiti, kako terapevtsko deluje glasba na mladino in kaj vse jim nudi v mladostnem obdobju,« opozarja Kolman.
TC
12
NAŠA TEMA
Kakšen je povprečen
strošek? Upravnik - vmesni člen
Pri enem največjih upravnikov stanovanjskih stavb na Celjskem, podjetju Habit, ki upravlja tudi stanovanja na območju Velenja in Kopra, pravijo, da so vzroki za načrtovanje gradnje dvigal različni. Ponekod so pobudniki starejši lastniki, ki bi jim dvigalo olajšalo uporabo stavbe, a na drugi strani se srečujejo tudi s pobudami lastnikov, ki si želijo izboljšati bivanjske pogoje in hkrati dvigniti vrednost nepremičnine, v kateri bivajo.
»Pred leti smo z etažnimi lastniki uspešno izvedli dobavo in vgradnjo dveh osebnih dvigal v Koželjskega ulici 2 in 6. V obeh primerih za izvedbo ni bila potrebno gradbeno dovoljenje, saj zaradi arhitekture ni bilo treba izvajati nobenih posegov v konstrukcijo stavb,« dodajajo v Habitu. Tudi v Celju so za etažne lastnike že večkrat pridobili in jim posredovali informativne ponudbe za dobavo in vgradnjo osebnih dvigal in dvižnih ploščadi.
Upravnik stavbe v primeru stoodstotnega soglasja za financiranje in izvedbo
sodeluje v vseh postopkih izvedbe - od pridobivanja ponudb, dovoljenj, nadzora do prevzema izvedenih del. »V primeru, da gre za postopek, v katerem ne nastopajo vsi etažni lastniki kot investitorji, gre pri obravnavanem posegu za posel, ki presega okvir rednega upravljanja. Gre za poseg izključno le v posameznikovo korist, ki je hkrati tudi plačnik posega. V takšnem primeru upravnik zgolj usmerja investitorja z navodili za pravilno izpeljavo postopkov ob pridobivanju soglasij, dovoljenj ter izvaja nadzor nad izvedbo,« še pojasnjujejo pri Habitu.
Toliko bi stalo in trajalo
Vzemimo primer stroškov za izvedbo osebnega dvigala znotraj objekta s šestimi etažami, med katerimi so klet, pritličje in štiri nadstropja. Cena za vgradnjo dvigala bi znašala od 50 do 60 tisoč evrov brez DDV. Cena za dvižno ploščad v enakem objektu bi znašala od 30 do 40 tisočakov brez DDV. Cena je seveda odvisna od izbire tipa dvižne
naprave, opreme, gradbenih in inštalacijskih del, soglasij, dovoljenj ... »Strošek naložbe se nato lahko deli na etažne lastnike po solastniškem deležu ali po stoodstotnem dogovoru tudi po enotah stanovanj v objektu,« dodajajo pri Habitu. In čas od ideje do izvedbe? V idealnih pogojih ob sodelovanju vseh stanovalcev lahko pride do izvedbe že v treh mesecih.
Primerov, kjer bi se lastniki stanovanj odločili za vgradnjo dvigal in nato naleteli na nesoglasje nekaterih stanovalcev, pri čemer bi se obrnili na sodišče, pri Habitu niso imeli. Omenjajo tudi, da gre pri financiranju osebnih dvigal ali dvižnih ploščadi za zasebno uporabo zgolj za financiranje z lastnimi sredstvi. »V primeru posebnih zdravstvenih potreb za posameznike ali invalide poznamo sofinanciranje s pomočjo donacij iz posebnih človekoljubnih skladov, ki so bili ustanovljeni za te namene, ter seveda zbiranje sredstev s pomočjo društev in medijev,« dodajajo.
Že leta in leta se v družbi poudarja, da se populacija stara. Starejših je vedno več. Živijo tudi v večstanovanjskih stavbah,, kjer je več nadstropij, pri čemer ni dvigal. Selitev pri
»Za \vseh,
k o
Ministrstvo:
občina in država lahko finančno pomagata
Tudi brez stoodstotnega soglasja je vgradnja dvigal možna
zagotavljanje univerzalne graditve in uporabe objektov, ki so že zgrajeni, lahko država ali lokalna skupnost za ta namen prispevata javna sredstva, kadar to presega finančne zmožnosti lastnika ali uporabnika objekta,« navajajo na ministrstvu za okolje in prostor.
pridejo starost, bolezen in težave pri hoji, seveda ni mogoča. Ponekod se tako etažni lastniki odločajo za vgradnjo dvigal in dvižnih ploščadi, toda pogosto se ustavi pri pridobivanju soglasij. Logično - a ne vedno razumljivo - je, da nekdo, ki živi v pritličju, dvigala ne potrebuje. Ker je v tem primeru potrebno
stoodstotno soglasje, se ostali, ki bi dvigalo radi imeli, lahko obrišejo pod nosom zaradi nekaterih posameznikov. Razpravo o tem je tudi na ravni države odprl župan Mestne občine Velenje Bojan Kontič. Na Ministrstvo RS za okolje in prostor je pretekli teden naslovil odprto pismo, v katerem je opozoril,
Občine težave sofinancirale (š
\
Na Ministrstvu RS za okolje in prostor so nam potrdili, da gredo predlogi za spremembo stanovanjske zakonodaje v smer, da bi se za določene vrste izboljšav znižala zahtevana stopnja soglasja.
»Tudi v projektu Sobivamo, ki ga je vodilo ministrstvo, sta bili dve največji težavi, na kateri opozarjajo starejši, vgradnja dvigal in pridobivanje soglasij. Predvsem je bilo to mogoče zaznati v mestih, kjer so starejše soseske,« dodajajo na ministrstvu.
V skladu s stanovanjsko zakonodajo je zahtevano soglasje za vgradnjo dvigala v večstanovanjski stavbi odvisno od tega, ali je za vgradnjo potrebno gradbeno dovoljenje ali ne. Če je gradbeno dovoljenje nujno oziroma gre za poseg v nosilno konstrukcijo, mora za to biti stoodstotno soglasje. Če gradbeno dovoljenje ni potrebno, gre za izboljšavo, za katero se mora strinjati tri četrtine etažnih lastnikov. V obeh primerih se lahko etažni lastniki, če ne uspejo doseči zahtevanega soglasja, obrnejo na sodišče, ki o tem odloči v nepravdnem postopku.
Med izboljšave v stavbi, ki zahtevajo več kot tričetrtinsko
soglasje in ne stoodstotnega, sta zlasti vgradnja novih naprav, opreme ali inštalacij ali njihova nadomestitev pred potekom pričakovane dobe trajanja. Vse to pod pogojem, da izboljšava ne ovira izvrševanja lastninske pravice etažnih lastnikov in zaradi nje ni ogrožena požarna varnost.
In Gradbeni zakon?
1. junija lani smo v Sloveniji začeli uporabljati nov Gradbeni zakon, ki ureja pogoje za graditev objektov in druga vprašanja, povezana s tem. Zakon loči vzdrževalna dela, za katera ni treba pridobiti gradbenega dovoljenja, in obnovo objekta, za katero je treba pridobiti gradbeno dovoljenje.
Zakon opredeljuje »vzdrževanje« kot dela, s katerimi se ohranjata uporabnost in vrednost objekta. »Izboljšave« pa so lahko tudi zamenjava posameznega dotrajanega dela konstrukcije, ter tako imenovane
inštalacijske preboje. Natančneje vzdrževalna dela določa priloga Uredbe o razvrščanju objektov, kjer je med drugimi deli navedena tudi namestitev strojnih naprav za delovanje objekta. To je pomembno, ker se glede na navedeno tudi vgradnja dvigala lahko šteje kot vzdrževalno delo, če se pri vgradnji ne posega v konstrukcijo objekta oziroma se s tem ne spreminjajo zmogljivost ali gabariti objekta.
»Navedeno je možno samo v primeru, če je obstoječa zasnova stavbe ustrezna, v nasprotnem primeru gre za rekonstrukcijo objekta, za katero je treba pridobiti gradbeno dovoljenje. Torej je od arhitekturne zasnove zgrajene stavbe odvisno, ali je mogoče vgraditi dvigalo tako, da gre le za namestitev naprave, ali pa je stavba takšna, da je treba dvigalo prizidati ali izvesti rušitve in kaj na novo prezidati,« pojasnjujejo na ministrstvu.
SŠol
Tako so etažni lastniki rešili težave v Čopovi ulici v Celju.
V svetu sledijo smernicam staranja prebivalstva že vrsto let.

Pravilnik o minimalnih tehničnih zahtevah za graditev stanovanjskih stavb in stanovanj že določa zahteve za več-stanovanjske stavbe, in sicer da mora biti v stavbi s petimi etažami ali več vgrajeno najmanj eno osebno dvigalo, medtem ko morata biti v stavbah z devetimi etažami ali več minimalno dve.
V celjskih Nepremičninah, ki upravljajo več kot deset odstotkov stanovanj na območju Mestne občine Celje, so temu, da bi vgrajevali dvigala v večstano-vanjske bloke, naklonjeni. A direktor Primož Brvar
opozarja, da ne gre za preprosto stvar in odločitve. V Cankarjevi ulici so na primer Nepremične v preteklosti že podale soglasje za vgradnjo dvigal, pred leti tudi v eni od stanovanjskih stavb prav tako v
središču mesta. »Smo pa v nekoliko neprijetni situaciji. Najemnine za stanovanja namreč ne pokrijejo stroškov poslovanja,« pravi Brvar. To pomeni, da so Nepremičnine »prisiljene« tudi v prodajo določenih
NAŠA TEMA
13
OB ROBU
»Treba je biti tudi solidaren«
Nekateri tudi zlonamerno ovirajo naložbe
da bi morala država omogočiti nižjeodstotno soglasje etažnih lastnikov. S tem je tudi potrkal na vest tistim, ki že leta spreminjajo stanovanjsko zakonodajo, ki je včasih tako toga, da že kar boli. A rešitve kljub temu obstajajo. Preverili smo, kakšne so.
SIMONA ŠOLINIČ Foto: LKK, splet
Direktor Zbornice za poslovanje z nepremičninami Boštjan Udovič se strinja, da se bo moralo na področju naložb, kakršna je vgradnja dvigal ali dvižnih ploščadi v stanovanjske stavbe z manj nadstropji, nekaj premakniti. Ne le zato, ker je v teh stavbah morda več starejših, ki so stanovanje kupili že pred desetletji, ampak zaradi splošnih potreb prebivalstva.
Te naložbe so dokaj zapletene, tudi zaradi pridobivanja gradbenega dovoljenja in zaradi analiz, ali izvajalci dvigalo v določeno stavbo sploh lahko vgradijo glede na njene zmožnosti. Udovič omenja, da je pridobivanje stoodstotnega soglasja le ena od ovir. »Menim, da bi moral veljati nižji odstotek soglasja tudi za ostale podobne naložbe v stavbo. Praksa namreč kaže, da je stoodstotno soglasje izredno težko pridobiti. Na drugi strani mora biti urejeno tudi pravno varstvo tistih etažnih lastnikov, ki se z določeno odločitvijo ne strinjajo.«
»Tudi etažni lastniki, ki se z vgradnjo dvigala ne strinjajo, saj živijo v pritličju ali prvem
тшнт ш%
Da bi pri vgradnji dvigal v stanovanjske stavbe nekaj denarja lahko primaknile država ali občine, je možno, pravi Udovič. »Na ta način so bila ponekod urejena parkirišča z zapornico. Kdo bo sofinanciral, je odvisno od tega, kakšen interes je. Če država uvidi, da gre za večji interes, lahko omogoči določena sredstva z razpisi. Enako lahko storijo tudi občine, če zaznajo, da bi bilo za lokalno skupnost to dobro.«
nadstropju in menijo, da ga ne potrebujejo, morajo biti solidarni. Gre za naložbo v stavbo, kjer bivajo tudi oni. Enako je pri naložbah v obnovo strehe stavbe. V primeru dvigal se z vgradnjo ponavadi strinjajo tisti, ki živijo v višjih
nadstropjih, v primeru druge naložbe v stavbo pa bo morda imel interes nekdo ravno iz prvega nadstropja ali pritličja. Gre za učinkovito upravljanje s stavbami, kjer je solidarnost pomembna,« je jasen Udovič.
SŠol
) poznajo,
<e) ne bi Pozivajo k spre-
stanovanj. Sofinanciranje vgradnje dvigal je tako lahko prevelik strošek. »Načeloma podamo soglasje vedno, če je za naložbo večinsko soglasje pri etažnih lastnikih,« poudarja Brvar.
membi zakonodaje
Težave starejših in invalidnih občanov, ki živijo v več-stanovanjskih stavbah brez dvigal, v občinah večinoma poznajo. V zadnjih letih je veliko etažnih lastnikov že dalo pobudo za naknadno vgradnjo dvigal, a se pogosto zaplete ravno pri pridobivanju soglasij. Kljub temu so marsikje to drago posodobitev uspeli izvesti. V Mestni občini Velenje (MOV) so prepričani, da bi bilo tovrstnih naložb še več, če bi država poskrbela za spremembo zakonodaje.
V zadnjem času se vedno več stanovalcev in etažnih lastnikov stanovanj za pomoč pri urejanju lastniških razmerij v postopku pridobivanja gradbenega dovoljenja za naknadno vgradnjo dvigala v blok obrača na velenjsko občino. »V obdobjih pospešene gradnje večstanovanj-skih objektov je bila v veljavi gradbena zakonodaja, ki za gradnjo P + 4 (pritličje in štiri etaže) ni zahtevala vgradnje dvigala, kar danes zaradi staranja prebivalstva in spre-menj enega financiranja ter zaradi razpršenosti lastništva predstavlja resno težavo. V omenjenih objektih živi vedno več starejših invalidnih oseb in oseb, ki potrebujejo nenehno zdravniško oskrbo. Dostop zdravniškega osebja do tovrstnih stanovalcev, ki jih je treba odvažati z bolni-
ško posteljo, je zelo otežen, še zlasti v višjih nadstropjih. Večina etažnih lastnikov se odloča za vgradnjo dvigala, za kar pooblastijo upravnika objekta. Skoraj v vsakem tovrstnem objektu se pojavi etažni lastnik, ki iz različnih razlogov (živi v pritličju, nima sredstev za doplačilo razlike med zbranimi sredstvi rezervnega sklada in stroškom vgradnje dvigala, nima interesa, nagaja sostanovalcem in podobno) ne da soglasja in zato pridobitve gradbenega dovoljenja za vgradnjo dvigala ni mogoče izvesti,« na težavo opozarjajo pri Mestni občini Velenje in odgovorne, predvsem ministra za okolje in prostor Jureta Lebna, pozivajo k spremembi stanovanjske zakonodaje.
Rogaška Slatina: država bo morala razmisliti
Nepremičninski sklad pokojninskega in invalidskega zavarovanja ima v lasti 3.255 nepremičnin, od tega 2.782 namenskih in 360 oskrbovanih stanovanj. »Ker se zavedamo, da arhitektonske ovire predstavljajo precejšnje breme za starejše, jim želimo zagotoviti prijazno bivalno okolje,« pravi direktor sklada Andrej Hudoklin. Trenutno izvajajo celovito energetsko obnovo in dograditev dvigal v enem od svojih objektov v Ulici XIV. divizije 12 v Rogaški Slatini. »Vgraditev dvigal v takšne stavbe je zagotovo eno od področij, za katere bi bilo
dobro in smiselno, da bi država zagotovila sistemske vire in vzvode, kako to pospešiti,« pravi Hudoklin. (Foto: Milenka Blaževič)
V Rogaški Slatini bodo starejši v Ulici XIV. divizije 12 lahko kmalu uporabljali dvigalo.
SIMONA ŠOLINIČ
Ni vse v denarju
Samo na Celjskem so primeri starejših in mlajših, ki zaradi zdravstvenih težav že več kot deset let niso bili zunaj, saj po stopnicah ne morejo hoditi. Več kot 80 odstotkov starejših si želi jesen življenja preživeti v stanovanju, kjer bivajo že vrsto let, zato se težko odločajo za selitev. To sta dva podatka, ki kažeta, da vgradnja dvigal v stavbe z manj nadstropji ne bi smela ostati le tema za razmislek, ampak predvsem za delovanje v praksi.
Že vrsto let je znano, da se naša populacija stara. Določena področja družbe temu sledijo, določena ne. Ali sledijo z večletno zamudo. V letu 2019 govorimo o osamelih primerih dobre prakse. O tem bi morali govoriti že pred desetimi leti. Danes bi morali govoriti o zgledu drugim občinam, drugim državam.
Dobro bi bilo, če bi bile spremembe stanovanjske zakonodaje takšne, da bi etažnim lastnikom olajšale odločanje v več zadevah, ki se nanašajo na stanovanjske stavbe, v katerih živijo. Dvigala so samo en primer, drug je na primer sprememba sistema ogrevanja. Včasih se zdi, da bi se etažni lastniki skoraj prej na smrt sprli kot dosegli dogovore o čemurkoli. In včasih je več kot očitno razvidno, da gre tudi za nagajanje. Dokler se nekdo ne odloči prodati stanovanja in šele nato vidi, da bi izboljšava v stavbi pomenila na trgu tudi višjo ceno ...
Laško: več vgraditev dvigal
v nižje bloke
Dvigala financirajo lastniki
Kot so še pojasnili v velenjski občini, za tovrstne projekte ni predvideno sofinanciranje s pomočjo državnih ali evropskih razpisov. »Vgradnjo morajo financirati lastniki stanovanj. Po pridobljenem soglasju vseh lastnikov pristopi k soglasju tudi občina in v deležu lastništva občinskih stanovanj sofinancira gradnjo.« Tako je MOV do zdaj sofinancirala vgradnjo dvigal v vseh večstanovanjskih stavbah, kjer so njena stanovanja. »Če se etažni lastniki odločijo, da bodo financirali vgradnjo dvigala, to podpremo tudi v občini.«
Točnega podatka, v koliko primerih so naknadno dvigalo že vgradili in kje za ta projekt
Kljub na določenih področjih okosteneli in zastareli zakonodaji se da marsikaj postoriti in izboljšati. Tako so v stanovanjskem bloku v Badovinčevi ulici pred meseci dobili dvigalo, ki so ga brez izjeme financirali vsi etažni
lastnik.
0 naložbi so se sosedje prvič pogovarjali že pred desetimi leti in takrat hitro ugotovili, da projekta ne bodo mogli uresničiti. Pred približno dvema letoma so ugotovili, da ideja o vgradnji dvigala sploh ni tako slaba. Pobudo je dala ena od lastnic stanovanja, ostale stanovalce, skupno je v bloku 15 stanovanj, je povabila na sestanek. »V desetih minutah smo se kar na stopnišču dogovorili, da si dvigalo žen	i ■ ■ u. . ■ limo,« je povedala pobudni-Dane» so skoraj v* v bloku zado- ca. o svojih željah in name-
voljni, da so se ze. zdaj odočili za to, rah so obvestili upravnika čeprav gre v pm vrsti, Kot pravijo stavbe Komunalo Laško, ki stanovalc., „п^ш » nalozbo za je poskrbela za vse ostale prihodnost. »Leta ne pnzanašaj° ni- tehnične podrobnosti. komur,« pravu°. po njihovem «on. upravnik je v imenu laso se za P°dobne .nvesticije odločili stnikov stanovanj uredil še v sosednjih blokih.	kredit, ki ga bodo ti odpla-
čali v petih letih. Vsak od petnajstih etažnih lastnikov odplačuje 5000 evrov kredita. Lastnica štirih je laška občina, ki je v enakem deležu kot ostali lastniki sofinancirala naložbo.
pripravljajo dokumentacijo, v občini nimajo, saj postopke vodijo upravniki večstano-vanjskih stavb, a so v občini potrdili, da je zanimanja za to vsako leto več.
V Celju je vgradenj dvigal malo
»Verjamemo, da življenje v večstanovanjskih zgradbah brez dvigala za marsikoga, še posebej za starejše in invalide, predstavlja veliko težavo. Po zakonu je za umestitev dvigala potrebno stoodstotno soglasje vseh etažnih lastnikov, zato občina ne more pomagati, če lastniki niso enotnega mnenja o tako velikem in dragem gradbenem posegu. Zavedati se je treba, da so številni etažni lastniki denar
iz rezervnih skladov porabili za obnovo streh in fasad in da zato marsikdo dodatnih stroškov za vgradnjo dvigala ne zmore,« menijo v Mestni občini Celje. Poudarjajo še, da večina prostorskih dokumentov omogoča umestitev dvigal, vendar mora stroške seveda pokriti investitor. Občina tega ne sofinancira. Čeprav posebne evidence o tem ne vodijo, pravijo, da je tovrstnih posegov v Celju za zdaj še zelo malo. »Vgradnja dvigal je del investicijskega vzdrževanja, kjer MOC pri lastnih investicijah sledi sodobnim in tudi nujnim pristopom, ne more pa jih (za obstoječe stavbe in obstoječ namen) zahtevati od drugih lastnikov.«
LKK
14
KRONIKA
»Zagorelo zaradi napake na električni napeljavi ...«
Za napako sta pogosto skriti malomarnost in nestrokovnost
Vsako leto poročamo o požarih, ki na stavbah povzročajo ogromno gmotno škodo. Med poglavitnimi vzroki tovrstnih požarov je napaka na električni napeljavi. Pogosto so takšne napake povezane tudi z nestrokovno vgradnjo električne napeljave, poudarjajo na policiji.
»Drugi pogost vzrok je, da gre za starejše napeljave, kjer se zgodi, da se električna žica stika s kovino. Največkrat prihaja do tega na podstrešjih, kjer je več žebljev,« pravi vodja oddelka za splošno kriminaliteto na Policijski upravi Celje Milan Vogrinec.
»Ljudje včasih tudi z nestrokovnimi posegi v varovalke poskušajo doseči večje delovanje, kar ni dobro. Do požarov lahko pride tudi zaradi preobremenjenosti. To se zgodi, kadar je na en podaljšek, na primer s petimi vtičnicami, priklopljenih več naprav, torej končnih električnih uporabnikov. Takšna preobremenitev privede do požara,« pojasnjuje Vogrinec.
Kaznivo dejanje iz malomarnosti
Na pogorišču kriminalisti vedno opravijo ogled kraja. Takrat iščejo tudi možne vzroke. Ravno to, da je nekje zagorelo zaradi napake na napeljavi, lahko kriminalisti glede na svoje znanje, sledi na kraju in izkušnje ugotovijo sami. Kadar morajo izključiti drug vzrok požara, na kraj pokličejo tudi izvedenca elektro stroke oziroma strokovnjake iz nacionalnega forenzičnega laboratorija. Vogrinec navaja, da se takšne preiskave lahko kon-
Požar se z dimnikov najhitreje razširi na ostrešja hiš. Fotografija je simbolična.
čajo tudi s kazensko ovadbo: »Največkrat gre za kaznivo dejanje iz malomarnosti. Pri tem ugotovimo, da je napeljavo neustrezno vzdrževal ali vgrajeval oškodovanec ali da je določeno podjetje svoje delo opravilo nestrokovno.«
Čeprav se gasilci z ugotavljanjem vzrokov požarov ne ukvarjajo, takšne primere na terenu ugotavljajo tudi sami. »Pri električni napeljavi je največkrat težava nestrokovno opravljeno delo, torej da napeljava ni urejena v skladu z vsemi predpisi ali varno,« pravi direktor Poklicne
gasilske enote Celje Janko Požežnik.
Škoda, ki jo povzroči požar, ki izbruhne zaradi električne napeljave, je lahko tudi zelo visoka. Še posebej če gre za industrijske oziroma gospodarske objekte. Odgovorni pa so tudi ljudje, lastniki stavb, bodisi gospodarskih bodisi stanovanjskih. »Ljudje največkrat razmišljajo >trenutno<. Da bi radi privarčevali 50 ali 100 evrov, kar privede do nestrokovne vgradnje. Ne gre samo za električno napeljavo. V preteklosti je bilo tega
več pri plinskih pečeh, kjer so posledice prav tako lahko tragične. Ljudje se morajo zavedati, da lahko zaradi
takšne napake izgubijo življenje ali povzročijo večjo škodo in nevarnost,« dodaja Požežnik.
Sezona dimniških požarov
Drugo področje, vezano na požarno varnost, so dimniški požari. V zadnjem času jih je bilo na Celjskem kar nekaj. Če so pravočasno odkriti, se je mogoče izogniti večji škodi, čeprav največkrat ti požari povzročijo nemalo škode. V primeru razširitve ognja lahko pride tudi do tragedije. Zato tudi uprava za zaščito in reševanje opozarja na pravilno vzdrževanje dimnikov. Tako Požežnik kot Vogri-nec omenjata, da pravilno vzdrževanje in čiščenje ter predvsem pravilna izdelava dimnikov lahko preprečijo nesreče.
»V teh primerih so do zdaj že podali nekaj ovadb tudi zoper podjetja, ki so dimnike nestrokovno vgrajevala,« dodaja Vogrinec. Požežnik ob tem dodaja, da so očitno dimniški požari ljudi delno tudi izučili: »Letošnjo zimo je bilo takšnih požarov manj. Na tem področju preventive se očitno razmišljanje ljudi vendarle razvija v dobro smer. Tudi v to, da uporabljajo kuriva, ki so bolj kakovostna. In vse to se pozna.«
SIMONA ŠOLINIČ Foto: arhiv NT, splet
Dimniškega požara ne smemo nikoli gasiti z vodo, ker se voda v dimniku upari in lahko poškoduje tako tistega, ki gasi, kot dimnik.
Škoda v tovrstnih požarih je lahko katastrofalno visoka.
Kako poskrbite za varnost?
Če v kurilni napravi gorivo izgoreva nepopolno, dimni plini vsebujejo tudi saje in ne-zgorele ogljikovodike, ki se kot gorljive obloge nabirajo na stenah dimniškega priključka in dimnika. Če so obloge izpostavljene previsokim temperaturam, se vžgejo in gorenje oblog pomeni dimniški požar.
Zato je ključnega pomena pravilno vzdrževanje dimnikov, ki morajo biti tudi pravilno vgrajeni. Predvsem nepravilna izgradnja, ki jo opravljajo nepooblaščeni izvajalci, lahko privede do katastrofe.
Če se dimniški požar zgodi, je treba takoj obvestiti gasilce, požar ljudje lahko omejijo tako, da zaprejo ali vsaj omejijo dovod zraka v kurilno napravo in s tem tudi v dimnik. Zapreti je treba tudi vse morebitne odprtine na dimniku, skozi katere lahko vanj prihaja zrak.
KRONIKA
15
Za varnejši internet
Osrednji dogodek ob letošnjem dnevu varne rabe interneta bo namenjen staršem. Spletna oddaja v živo Vzgoja za internet, se bo začela 5. februarja ob 18. uri. Na safe.si se bodo pogovarjali z dr. Albertom Mrgole-tom, psihologom in sociologom ter soavtorjem knjige Izštekani najstniki in starši, ki štekajo in z dr. Benjaminom Lesjakom, strokovnjakom za pravne rešitve informacijske družbe in izvajalcem Safe.si delavnic.
V torek, 5. februarja, bo že tradicionalni tako imenovan dan varne rabe interneta. Na točki osveščanja o varni rabi interneta Safe.si, ki deluje v okviru fakultete za družbene vede, so pripravili nekatere dejavnosti, ki so namenjene predvsem učencem in učiteljem. Glavni dogodek v obliki spletne oddaje v živo z naslovom Vzgoja za internet so letos namenili staršem.
Medvrstniško nasilje na spletu postaja vedno pogostejši pojav. Z njim se sreču-
jejo tako otroci kot najstniki. »Težave, ki jih imajo učenci in dijaki zaradi nasilja, opažamo tudi na delavnicah, ki jih izvajamo v šolah. Mladostniki, tako nasilneži kot tudi opazovalci, prevečkrat odgovornost prelagajo na žrtve, češ da so same izzvale nasilje s svojim vedenjem in objavljanjem na spletu,« pravijo pri Safe.si.
Do spletnega nasilja je treba tako kot do drugih vrst nasilja zavzeti ničelno toleranco. Mladi se pogosto ne zavedajo, kako njihova de-
janja (komentarji, objave fotografij in podobno) vplivajo na žrtev, ugotavljajo pri Safe. si: »Poleg učiteljev in šolskih delavcev, ki se pogosto srečujejo s spletnim nasiljem, v nekaterih primerih tudi kot žrtve, imajo pri preprečevanju nasilja odločilno vlogo starši. Ti lahko k izboljšanju pripomorejo z vzgojo, s pogovorom o teh temah in nenazadnje tudi s prevzemanjem odgovornosti, če njihov otrok izvaja nasilje nad vrstniki.«
Na mednarodni dan varne rabe interneta bo Arnes
omogočil učiteljem tudi nov brezplačen spletni tečaj o varni rabi interneta in naprav. Spletni tečaj je namenjen tudi učencem drugega in tretjega triletja osnovnih šol. Tečaj pokriva zelo široko paleto vsebin na način, ki je prilagojen otrokom. Velik poudarek je na vsebinah, ki so za otroke pomembne ob spoznavanju novih medijev - od prepoznavanja prevar in preverjanja resničnosti objavljenega do spletnega nasilja in prekomerne rabe novih tehnologij.
SŠol
Safe.si omogoča tudi spletno aplikacijo Lepa misel (le-pamisel.safe.si), njen namen je spodbuditi najstnike k razmisleku o tem, kako ustvarjati prijaznejši internet za vse. Najstniki lahko svojo kreativnost izrazijo z oblikovanjem kratkih izrekov oziroma misli, ki jih napišejo na virtualno majico. Zbiranje lepih misli se bo začelo 1. februarja, na začetku marca pa bo Safe.si tistim avtorjem majic, ki bodo zbrali največ glasov, podelil majice z njihovimi mislimi.
Sporno spletno ponujanje kreditov
Na tržnem inšpektoratu so v zadnjem mesecu dobili ponovno več prijav goljufivega ponujanja domnevno ugodnih posojil. Gre za dopise, ki jih goljufi pošiljajo po elektronski pošte in za nagovarjanje ljudi z lažnimi profili na družbenih omrežjih.
Običajno gre za tuje osebe, ki za nagovarjanje slovenskih državljanov uporabljajo spletne prevajalnike. V konkretnih primerih gre za domnevno kazniva dejanja finančne goljufije, ko ugodna posojila ponujajo neznanci.
Ob podpisu kreditne pogodbe, ki je vedno v tujem jeziku, mora kreditojemalec plačati stroške in zavarovanje kredita, kar običajno znaša do deset odstotkov vrednosti kredita. Ko bi kreditojemalec moral dobiti nakazan kredit, ni ne denarja ne »finančnega posrednika - kre-ditodajalca«. Največkrat se izkaže, da je izmišljena tudi tuja finančna ustanova. Kreditojemalec se na koncu sicer lahko obrne na policijo, ki pa ji pravzaprav ne more predložiti nikakršnih za preiskavo uporabnih podatkov, razen potrdil o nakazilu denarja ali še tega ne. Kreditna pogodba pa je ponarejena.
Na tržnem inšpektoratu ljudem svetujejo, naj bodo skrajno previdni pri odzivanju na takšne ponudbe, in odsvetujejo sklepanje takšnih poslov. V primeru potrebe po finančnih sredstvih na tržnem inšpektoratu predlagajo, da se potrošniki za najem posojila obrnejo na ponudnike posojil, ki imajo dovoljenje ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo. Register tovrstnih ponudnikov z veljavnim dovoljenjem je dostopen na spletni strani ministrstva.
Grozil s pištolo
Kriminalisti bodo zaradi kaznivega dejanja ovadili 67-letnega Celjana. Ta je pretekli teden na dvorišču enega od stanovanjskih blokov v Celju s pištolo zagrozil sosedoma in delavcem, ki so ob stanovanjskem bloku postavljali gradbeni oder. Policisti so ob prihodu na kraj dogodka 67-letnika obvladali, mu odvzeli prostost in ga pridržali.
Več kršiteljev ostalo brez vozil
Policisti so v minulih dneh na Celjskem kršiteljem cestnih pravil zasegli več vozil. V Ljubnem ob Savinji je voznik, ki je vozil brez ustreznega vozniškega dovoljenja, ostal brez kombiniranega vozila s priklopnikom. V Velenju so ustavili moškega, ki je vozil ukraden avtomobil brez vozniškega dovoljenja. V Celju so pri nadzoru prometa ustavili voznika, ki je vozil pijan. Odvzeli so mu vozniško dovoljenje, izdali plačilni nalog in prepovedali nadaljnjo vožnjo. Ker ni upošteval prepovedi nadaljnje vožnje, so mu zasegli tudi vozilo.
Podobno se je zgodilo v Zrečah, kjer so zasegli osebno vozilo moškemu, ki je vozil brez vozniškega dovoljenja in pod vplivom alkohola. Kaznovali so tudi voznika, ki so ga ustavili v Levcu. Test za ugotavljanje alkoholizi-ranosti mu je pokazal približno promilo in pol alkohola v krvi.
Zalotil vlomilce
Policisti iščejo neznance, ki so sredi minulega tedna vlomili v dve stanovanjski hiši. V Ojstriški vasi na območju Žalca sta storilca v hišo vlomila skozi pritlično okno in zbežala, ko sta opazila, da je nekdo od stanovalcev doma. V Medlogu se je lastnik vrnil domov in v hiši zalotil tri mlajše moške, ki so poskušali skozi okno vlomiti v hišo. Ko jih je lastnik opazil, so zbežali v smeri proti Babnemu.
Kradejo na
V"	I ■ V V" I
počivališčih
V noči na ponedeljek se je ponovno zgodila drzna tatvina na avtocestnem počivališču Tepanje. Medtem ko so potniki, šlo je za romunske državljane, v osebnem vozilu počivali, jim je neznan storilec z armaturne plošče ukradel torbico z gotovino in dokumenti. Storilca še niso izsledili. V zadnjem času so takšne tatvine dokaj pogoste. Storilci so največkrat tuji državljani.
Gre za standardne tatvine, za katere je najbolj značilno, da so prijavljene z zamikom. Predvsem zato, ker vozniki na počivališču počivajo in šele kasneje ugotovijo, da so bili okradeni. Policija večine storilcev ne izsledi, saj po kaznivem dejanju največkrat zapustijo našo državo. Ko oškodovanci ugotovijo, da so okradeni, so storilci največkrat že v tujini. Na Celjskem deluje tudi posebna delovna skupina policije, ki opravlja obhode na počivališčih, a vseh tatvin še zdaleč ne more preprečiti.
Umrl na kraju nesreče
V torek zjutraj, približno ob 6.30, se je v De-bru zgodila tragična prometna nesreča, v kateri je umrl 40-letni moški, ki naj bi bil z območja Ljubljane.
40-letnik je vozil iz smeri Celja, nato je v Debru iz neznanega vzroka zapeljal na levi vozni pas, po katerem je pripeljalo tovorno vozilo. Po trčenju je 40-letni voznik zapeljal na travnik, kjer je vozilo obstalo, voznik tovornega vozila pa je nato trčil v drugega voznika, ki je vozil proti Laškemu. Avtomobil 40-letnika je po trčenju še zagorel, voznik je umrl na kraju nesreče. Cesta je bila kar nekaj ur zaprta za ves promet. To je prva smrtna prometna nesreča v letu 2019.
16
AKTUALNA PONUDBA
Iščete dober naku
odlično storitev?
Preglejte aktualno ponudoo
Preglejte vetrobransko steklo pred odhodom na dopust!
Preverili ste tlak v pnevmatikah. Preverili ste raven motornega olja. Preverili ste hladilno tekočino. Ali ste pregledali tudi vetrobransko steklo?
Brezskrbno na dopust
Zamislite si poln prtljažnik, svoje otroke, ki sedijo na zadnjih sedežih in čakajo, da jih boste odpeljali na zimsko raz-vajanje, termometer kaže le minus 5 stopinj Celzija, vklopite gretje in upate, da se bo notranjost vozila kmalu segrela.
Kar naenkrat se zasliši: »Pok!«
Šok še pred začetkom dopusta. Sedaj lahko samo še opazujete, kako se razpoka, ki se je pojavila na vetrobranskem steklu, nezadržno širi. Še preden se je dopust pričel, vam je slaba volja pokvarila počitnice.
Kako in zakaj nastanejo razpoke?
Ceste so polne majhnih kamenčkov, ki so posledica posipavanja v zimskem času. Tudi neutrjene bankine in gradbišča na cestah predstavljajo vir drobnega kamenja, ki frči kot iz frače z veliko hitrostjo izpod koles vozil. Vetrobransko steklo je največkrat tarča rafala kamenja s cest. V večini primerov nastane le majhna, na videz nedolžna razpoka, ki ji vozniki ne namenjajo veliko pozornosti. Le-to se izkaže kot usodna napaka.
Kaj se dogaja z vetrobranskim steklom?
Na vetrobranskem steklu je majhna poškodba, ne večja od kovanca. V teh mrzlih in vlažnih dneh vlaga prodre v to poškodbo. Ponoči, ko se temperature
spustijo pod ledišče, vlaga v razpoki zamrzne. Ko vklopimo gretje, to povzroči temperaturni šok in iz majhne poškodbe nastane velika razpoka. Tako poškodovano steklo predstavlja izjemno veliko nevarnost za potnike v vozilu.
Ker je preventiva vedno boljša od kurative, pripeljite svojega jeklenega konjička v eno izmed štirih Novomatovih poslovalnic na pregled vetrobranskega stekla, da se boste na počitnice odpravili z eno skrbjo manj. Vaša najbližja poslovalnica je v Ipavčevi ulici 21 v Celju.
Nudijo vam popravilo najrazličnejših poškodb avtomobilskih stekel in menjavo tistih stekel, za katere ocenijo, da je tak poseg zaradi varnosti učinkovitejša rešitev. Nudijo tudi mobilni servis, ki omogoča obravnavo poškodbe vašega stekla kjerkoli v državi in v najrazličnejših pogojih.
Posebno pozornost namenjajo kakovostni in strokovni izvedbi. Način vgradnje vetrobranskega stekla je namreč izjemno pomemben za varnost vašega vozila, saj podpira streho vozila in predstavlja od 20 do 40 odstotkov trdnosti avtomobila, s čimer pomaga preprečiti upogib strehe v primeru kotaljenja avtomobila.
Vsa stekla, ki jih uporabljajo v Novomatovih poslovalnicah, so homologirana in ustrezajo evropskim standardom in zahtevam. Prav tako uporabljajo zgolj lepila in pripadajoče materiale, kjer proizvajalci zagotavljajo vrhunsko kvaliteto.
Spremljanje novosti
V Novomatu se redno posvetujejo z avtomobilskimi proizvajalci materialov in
AVTO STEKLO
Predstavitev
Storitve Imate vp rajanje?
Reiervlrajte termin
orodij za menjavo stekel, tako da so njihovi monterji vseskozi seznanjeni z novimi tehnikami in standardi v tej dejavnosti.
Sodelujejo tudi z večino vodilnih slovenskih zavaro-
valnic, s katerimi so v mnogih letih sodelovanja vzpostavili trden odnos in zaupanje. Z uradnimi cenitvami škod, ki jih opravijo v okviru servisa, vam tako prihranijo dragoceni čas.
Njihovi profesionalci imajo za seboj večletne izkušnje s popravili in znajo prepoznati različne poškodbe. Najprej si bodo pozorno ogledali stanje stekla na vašem vozilu, šele nato se bodo odločili, ali je za
vašo varnost bolj priporočljiva menjava ali popravilo avto stekel.
Popravilo pri Novomatu je končano v približno uri in pol. Takoj po popravilu lahko vozilo mirno in varno odpeljete.
Fizioterapija Čebokelj
Matej Čebokelj, viš.fizioterapevt, Cyriax terapevt
Opekarniška 15a
(vzhodna tribuna nogometnega stadiona) 3000 Celje
GSM.: +386 {0)31 803 451 T.: +386 (0)59 937 431
l\ II
Specializirani za zdravljenje vraščenega nohta in „.-. i, glivičnih obolenj! /medicinska pedkui
Najsodobnejši centerШ medicinske pediküret
Rezervirajte svoj termin: 051 661 665
Aškerčeva ulica 14, (pritličje, Celeiapark)
www.annika.si
ZAPOSLOVANJE IN KARIERA
17
Sedem korakov do neustrašnosti - vedno izberite rast, ne udobja
Rast in udobje nikoli nista šla z roko v roki. Da bi samoaktualizirali svoje življenje in bili vedno oseba, ki raste ter pomaga rasti drugim, si morate drzniti početi stvari, ki vas strašijo. Te vas bodo spravile v krhek in neudoben položaj. A so nujne.
Območje izven cone udobja je tisto, v katerem rastemo. Drzniti si moramo tvegati, biti moramo bolj pogumni.
Ne obstaja čarobna formula, zaradi katere boste postali neustrašni. Strah je namreč primarno čustvo, ki nam pomaga preživeti, in ljudje, ki se ničesar in nikogar ne bojijo, so lahko tudi nevarni. Obstaja pa nekaj načinov, kako se bati manj in od kod črpati moč, ko smo enkrat postavljeni v neprijetno situacijo.
Ne tlačite strahu, spustite ga na plano
Strah se pojavi v situacijah, ki bi nam lahko povzročile bolečino, poškodbe, izgubo ali smrt. Strah nas ohranja varne, a težava nastane, ko smo v preveč varnem balončku. Ravno zato morate vi obvladati svoj strah, ne on vas.
Če bomo strah zanikali, se bo zasidral še globje v nas in trajal bo mnogo dlje, kot pa če se z njim spopademo. Zavedanje strahu in puščanje, da pride na plano, je prvi korak do opolnomočenja.
Udomačite svoj strah
Naša domišljija dela čudeže. Brez nje največja dela človeške rase sploh ne bi obstajala. A v kombinaciji s strahom nas lahko pripelje do podcenjevanja samega sebe, precenjevanja tveganj in pretiravanja pri morebitnih posledicah.
Sami sebi boste začeli verjeti, da nevarnost preži na vsakem koraku, da ste bolj varni na strani, kjer se nahajate v točno tem trenutku. Misel na katastrofo, do katere nas dejanje lahko privede, nas pripelje do tega, da si ne bomo drznili niti poskusiti.
Ko se boste naslednjič znašli v takšnem obdobju, se vprašajte: »Kaj je najhuje, kar se mi lahko pripeti?« To vprašanje si ponavljajte vedno, ko vas bo strah sprememb. Tako boste ugotovili, da vas niti najhujša stvar ne
bo ubila, temveč vas bo seznanila s popolnoma drugo ravnijo razmišljanja. Učite se, rastete, postajate modrejši, pogumnejši ... In to je vsekakor boljša verzija samega sebe od tiste pred tem.
Svojemu največjemu kritiku dajte ime
Nihče ne more uiti notranjemu glasu, ki je največkrat naš največji kritik in povsod okoli nas vidi nevarnost. Zavedajmo se, da je strah le naše primarno čustvo, ki nas želi obvarovati, a se kaže na izredno primitiven način - v pobegu.
Ko je glas v glavi preglasen ali neugoden občutek v prsih premočen, se počutimo najbolj ogrožene. Če ga poimenujemo, nam bo mnogo lažje. To je čustvo, to ni realnost, to niste vi. Vi niste strah in vaš strah niste vi. Naslednjič, ko bo strah želel prevzeti prevlado nad vami, se ga zavedajte, poimenujte ga in mu pokažite, kdo je komu šef.
Premislite, ali je strah realen
Mnogo ljudi razmišlja o tem, kako težko jim bo, če se jim bo naloga ponesrečila. Počutili se bodo ponižani, zavrženi, naivni. A ne zavedamo se, da ima vsak uspeh svojo ceno.
Najboljši način, da se zoperstavimo strahu, je, da se postavimo v svojo kožo čez približno deset let. Kako se bodo posledice tveganja poznale čez toliko let? In kako se bodo poznale posledice tega, da niste tvegali? Kje se boste nahajali? Česa vas lahko stane strah?
Stvari se ne rešijo same od sebe, prav tako ne bo situacija nič boljša, če jo boste pustili, da čas iz nje naredi svoje. Zato si namesto vprašanja: »Česa se moram bati, če tvegam,« raje postavite vprašanje: »Česa se moram bati, če ne tvegam?«
Dotaknite se svoje moči
Verjetno ste že kdaj videli maorski ples haka - ples predstavlja moč telesnih ritualov.
Raziskovalci pravijo, da sprošča testosteron, ki ga plesalci preusmerijo v moč proti nasprotniku. Ni treba, da si pobarvate obraz in plešete haka gibe, ampak je dovolj že to, da svoje misli preusmerite v moč, ki se skriva v vas.
Vstanite, zravnajte se, potisnite ramena nazaj, nasmejte se, dvignite brado, napnite trebušne mišice, globoko vdihnite, pomislite, kako ste se počutili, ko ste imeli občutek, da obvladujete cel svet. Bili ste močni. Sposobni vsega. Samozavestni. Nihče vas ni mogel ustaviti. Zdaj, ko ste povezani z najpogumnejšo verzijo samega sebe, to preusmerite v nalogo, ki je pred vami. Občutite moč trenutka in jo zadržite.
Tvegajte
Naredite tisti velik korak, zaradi katerega se vam tako tresejo noge. Izpostavite se. Tvegajte. Samo začetek bo od vas zahteval dvojno dozo poguma, kot jo boste potrebovali kasneje. Večkrat boste tvegali in se vrgli izven svoje cone udobja, več boste imeli možnosti, da se vas dotakne sreča in bo naloga uspešno opravljena. Res je, ne bo vas vedno spremljala sreča, a statistika govori vam v prid.
Nič, kar začnete delati, vam ne zagotavlja uspeha naloge, pa najsi bo to življenjska ali profesionalna. A čim opravite prvi korak, s tem sporočate, da ste pripravljeni in resni. Da si želite zagrabiti priložnost in se dokazati.
Trenirajte neprestano
Če trenirate samo enkrat tedensko, ne boste nikoli napredovali v takšnem tempu, kot bi, če bi trenirali vsak dan. Enako je pri premagovanju strahu. Trenirajte dnevno in se vsak dan spuščajte v neznane situacije. Opazili boste, da bo časovni okvir, v katerem boste premagali strah, vedno krajši. Vedno bolje se boste počutili ob tveganju in vedno več samozavesti boste občutili, saj si boste zaupali in verjeli vase.
Pogum je spretnost, ki se je lahko naučite, tako kot vsako drugo. Trening od vas zahteva predanost in moč.
Ekipa MojeDelo.com
13 MojeDelo.com
Komercialist tehnične
prodaje m/ž (Velenje)
Opis delovnega mesta: aktivna terenska prodaja oziroma pridobivanje novih kupcev, pospeševanje prodaje, izvedba tržnih aktivnosti za rast prodaje na domačem in tujih trgih (iskanje potencialnih strank in trgov), pridobivanje in obdelovanje podatkov o tržnih razmerah, strokovna prodaja izdelkov iz prodajnega programa delodajalca (senzorska tehnika in pribor) ... FBS elektronik, d. o. o., Prešernova cesta 8, 2380 Velenje. Prijave zbiramo do 9. 2. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Prodajalec m/ž (Celje)
Vi prinašate predanost in ... želite prodajati, postaviti kupca na prvo mesto in mu ponuditi nepozabno izkušnjo ... JYSK, d. o. o., Tovarniška cesta 10A, 8250 Brežice. Prijave zbiramo do 7. 2. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Mesar - prodajalec m/ž
(Žalec)
Vaše naloge bodo obsegale: strežbo kupcem za pultom, naro-
čanje in vračanje ustreznih količin mesa in mesnih izdelkov, pripravo mesa za prodajo, skrb za ustrezen izgled in kvaliteto razstavljenega blaga. Spar Slovenija, d. o. o., Kadrovska služba, Letališka cesta 26, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 6. 2. 2019. Podrobnosti na www. mojedelo.com.
Administrator v oddelku tehnologije m/ž (Prebold)
Na delovnem mestu boste z vidika kakovosti odgovorni za: koordinacijo in organizacijo dela ter službenih poti, pripravo različnih analiz in poročil, organizacijo in koordinacijo internih in eksternih sestankov, nadzor nad termini, urejanje dopisov, zapisnikov in druge relevantne dokumentacije. Odelo Slovenija, d. o. o., Tovarniška cesta 12, 3312 Prebold. Prijave zbiramo do 24. 2. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Vodja poslovne enote Zeus davki in računovodstvo, d. o. o., v Celju m/ž
Poslovna enota v Celju uspešno posluje že 3 leta. Od novega
sodelavca ali sodelavke pričakujemo poznavanje trga računovodskih storitev, vodstvene kompentence, poštenost in zagnanost. Zeus davki in računovodstvo, d. o. o., Letališka cesta 33e, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 24. 2. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Skladiščnik m/ž (Velenje)
Naloge: transport blaga z viličarjem in ostalimi transportnimi pripomočki (prerazporejanje, nalaganje, razlaganje ...), priprava blaga za odpremo in dostavo naročnikom, prevzem blaga in razporejanje blaga na vnaprej določena mesta, priprava skladišča na inventuro, izvedba inventure. Plastika Skaza, d. o. o., Selo 20 a, 3320 Velenje. Prijave zbiramo do 15. 2. 2019. Podrobnosti na www. mojedelo.com.
Vzdrževalec m/ž (Velenje)
Opis del in nalog: preventivni servisi strojev, orodij in ostale opreme (dnevni obhodi proizvo-denj, pregledi delovnih sredstev po kontrolni listi za preventivni pregled ...), kurativno vzdrževanje delovnih sredstev (ugotavljanje vzrokov na napravah, razstavljanje delovnih sredstev, zamenjave in popravila). Plastika Skaza, d. o.
o., Selo 20 a, 3320 Velenje. Prijave zbiramo do 15. 2. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Prevzemalec m/ž (Celje)
Iščete delo v dinamični ekipi? Vas veseli delo z ljudmi? Imate izkušnje iz prodaje ali celo s področja sam svoj mojster? Bi želeli postati del naše ekipe? Če ste na vprašanja odgovorili pritrdilno, se prijavite na prosto delovno mesto prevzemalca, razpisano za OBI center Celje. OBI, d. o. o., Jurčkova cesta 226, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 10. 2. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Upravljavec strojev za
brizganje plastike m/ž (Celje)
Vaše odgovornosti: izvajanje nadzora nad delovanjem strojev glede na zahteve delovne dokumentacije, izvajanje menjave orodij, izvajanje kontrole izdelkov med proizvodnim procesom . Gastro pet, d. o. o., Kotna ulica 5, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 23. 2. 2019. Podrobnosti na www. mojedelo.com.
Sodelavec v pripravi in
strežbi hrane m/ž (Celje)
Smo novodobna ulična restavracija, kjer strežemo najoku-snejše burgerje, steak sendviče
in čisto pravi domači krompirček. V Celju odpiramo četrto poslovalnico in v ekipo vabimo novega sodelavca za delovno mesto sodelavec v pripravi in strežbi hrane (m/ž). Palta, d. o. o., Hacetova 7, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 27. 02. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Blagajnik m/ž (Celje)
Smo novodobna ulična restavracija, kjer strežemo najokusnejše burgerje, steak sendviče in čisto pravi domači krompirček. V Celju odpiramo četrto poslovalnico in v ekipo vabimo novega sodelavca za delovno mesto blagajnik (m/ž). Palta, d. o. o., Hacetova 7, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 27. 2. 2019. Podrobnosti na www. mojedelo.com.
Skladiščnik m/ž (Arja vas pri
Žalcu)
Trenutno imamo prosta delovna mesta v centralnem skladišču za delovno mesto skladiščnica / skladiščnik. Delo poteka v Komendi. Po otvoritvi novega skladišča, ki bo predvidoma jeseni 2019, se delovno mesto seli v Arjo vas pri Žalcu. Lidl Slovenija, d. o. o., k. d., Pod lipami 1, 1218 Komenda. Prijave zbiramo do 6. 2. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
18
ŠPORT
Dve zmagi Košakove v hrbtnem slogu
Šestnajst Neptunovcev osvojilo 25 medalj
Zimsko državno prvenstvo za kadete, mladince in člane je bilo v ljubljanskem Tivoliju. Plavalni boji so trajali kar štiri dni, od četrtka do nedelje. Prvenstva se je udeležilo 376 plavalcev iz 29 slovenskih klubov.
Normo za nastop si je priborilo kar šestnajst plavalk in plavalcev celjskega Neptuna. Prav vsi so izboljšali vsaj en svoj osebni rekord. Očitno sta trenerja Martin Karlin in Robert Kekec dobro načrtovala visoko raven pripravljenosti svojih varovank in varovancev, ki so osvojili 25 medalj - trinajst zlatih ter po šest srebrnih in bronastih.
Kopica državnih naslovov
Izstopala je Anemari Košak, saj je v absolutni kategoriji osvojila zlati medalji na 50 in 100 hrbtno. Na 50 prosto je bila tretja. Izkazal se je tudi mladinec Mitja Horvat, ki je postal državni prvak na 100, 200 in 400 prosto, Osvojil je še štiri medalje v svoji starostni kategoriji, absolutno pa je bil tretji na 200 prosto. V članski kategoriji je bila Iza Vodenik druga na 50 delfin - v tej disciplini
in na 50 prosto je osvojila zlati medalji med mladinkami. V isti starostni kategoriji je bila Aja Emma Wesenschegg tretja na 50 prosto. Dva Neptunova plavalca sta osvojila po tri medalje v kadetski kategoriji: Lena Born-šek zlate na 400 prosto ter na 800 in 1.500 metrov, Maks Jereb pa zlati na 50 prosto in delfin ter srebrno na 100 prosto.
Štiri medalje štafet
Vidni dosežki so uspeli tudi Neptunovim štafetam. Državne prvakinje v absolutni kategoriji so bile na 4x50 prosto Anemari Košak, Aja Emma Wesenschegg, Zala Born-šek in Iza Vodenik. Na 4x100 prosto so bile tretje. V disciplini 4x50 prosto/mix so bili v absolutni kategoriji Mitja Horvat, Maks Jereb, Iza Vodenik in Anemari Košak tretji, v mladinski kategoriji pa Mitja Horvat, David Videnšek, Aja Emma Wesenschegg in Iza Vodenik drugi. Jutri se bo v Mariboru začelo ekipno in posamično prvenstvo Slovenije za dečke in deklice.
DEAN ŠUSTER Foto: PK NEPTUN
Plavalci celjskega Neptuna v Tivoliju
Ula Podrepšek je odlično drvela po progi.
Lanska zmagovalka Taja Bombač tokrat ni nastopila. Oblečena v maskoto je pričakala tekmovalce, ki so ji vračali majice s štartnimi številkami.
Najhitrejša Podrepškova in Presečnik
Predsednik SK Celje Rogla Borut Korošec
V nedeljo je bilo na Celjski koči drugo tekmovanje za Pokal mesta Celje. Pripravil ga je Smučarski klub Celje Rogla. Vreme je organizatorjem šlo na roko, na dobro pripravljeni progi ni bilo težav, primerno so obvladovali gnečo, ki je vladala tudi izven smučišča.
Zmagovalci v starostnih kategorijah so bili: med mlajšimi deklicami Tea Jereb, med mlajšimi dečki Jonas Vengušt, med deklicami Ula Omerzu, med dečki Matej Kočevar, med veterani Drago Bornšek, med seniorkami Brigita Tomažin, med seniorji Janez Presečnik, med članicami Andreja Grobelšek, med člani Nejc Grajžl, med mladinkami Ula Podrepšek in med mladinci Jure Grajžl. Absolutno sta bila
najhitrejša Janez Presečnik s časom 28,76 sekunde in Ula Podrepšek z 29,29 sekunde.
Načrti, a najprej zaupnica
Lani je predsednik Smučarskega kluba Celje Rogla postal Borut Korošec: »Glede na to, da smo lani pripravili prvi Pokal mesta Celje, smo bili z množičnostjo tekmovalcev zadovoljni tudi letos. Obetamo si, da bo tekmovanje postalo tradicionalno. Obenem želimo vsako leto vse izboljšati, z nadgradnjo pri organizaciji in s splošno rastjo prireditve.« Novi predsednik ima svoje načrte. »Zavel je nov veter, počasi urejamo zadeve, imamo veliko idej. Mandat je še dolg. Upam, da se nam bodo želje uresničile.« Tek-
movalcev je manj kot v drugih športih. »Mladi smučarji so razporejeni v tekmovalni kategoriji do 16 in 14 let. Nastaja tudi cicibanska ekipa. Naša želja je ustanovitev mladinske ekipe, tako da bi imeli v klubu vse starostne kategorije. Imamo petnajst tekmovalcev v mlajših kategorijah in precej cicibanov. Naš paradni konj je seveda član A-reprezentance Slovenije Martin Čater, ki uspešno nastopa na tekmah svetovnega pokala,« je zaključil Korošec.
Dan po tekmi za Pokal mesta Celje je sklical skupščino kluba. Izredni občni zbor bo čez teden dni. Pod tretjo točko je predvideno glasovanje o zaupnici predsedniku kluba ...
DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA
ŠPORT
19
Tina Trstenjak in Luka Janežič s kritično oceno prejšnjega leta dokazujeta, da ne spita na lovorikah in da ju še vedno žene silna sla po uspehih. Že lani je bila dvorana Narodnega doma zasedena do zadnjega kotička.
Zmagovalca želita še precej več
Najboljši Trstenjakova, Janežič, košarkarice in rokometaši
Najboljša športnika Celja sta bila v letu 2018 Tina Trstenjak in Luka Janežič. Ekipno so zmagali celjski rokometaši in košarkarice. V uvodu prireditve, ki je trajala poldrugo uro, sta prisotne, ki so napolnili dvorano Narodnega doma, nagovorila predsednik Športne zveze Celje Branko Črepinšek in podžupanja celjske občine Breda Arnšek.
Oba zmagovalca sta bila kritična do svojih dosežkov: želita še precej več. Judoist-ka kluba Z'dežele Sankaku Tina Trstenjak, druga na evropskem in tretja na svetovnem prvenstvu, je najboljša petič zapovrstjo: »Leto 2018 je bilo zame povprečno. Lahko bi bilo boljše. Ostajam sicer pri vrhu svetovnega juda v svoji kategoriji. Vesela sem, da sem osvojila medalji na obeh velikih tekmovanjih. A barva medalj bi lahko bila
Vrstni red pri moških: Luka Janežič (114 glasov), Tim Mastnak 63, Benjamin Lah 60, Martin Srabotnik 54, Jernej Kruder 48, Martin Čater 29, Lan Tominc 21 ... Ženske: Tina Trstenjak 195, Martina Ratej 109, Ana Velenšek 26, Tina Šutej 15, Zala Friškovec 10, Lia Ludvik 9 ...
Levo je eden najboljših slovenskih športnikov vseh časov Miro Cerar, Gabrovec. Med njima stojita sekretar Športne zveze Celje Hasan Ibrić in
lepša,« je zaključila s smehom. Aktualna olimpijska šampiona je dodala: »Vedno sem vesela priznanja za preteklo leto. Motivacije mi ne manjka. Lepo je na prireditvah, saj izvem, kaj so postorili tudi drugi, kajti ob številnih obveznostih nimam časa spremljati ostalih dogodkov.«
Ponosno za Kladivar
Atlet celjskega Kladivarja Luka Janežič je bil v teku na
Med tistimi, ki so bili primerno prireditvi oblečeni, je bil tudi trener Celja Pivovarne Laško Tomaž Ocvirk. Prejel je priznanje za strokovno delo.
400 metrov peti na EP in sedmi na dvoranskem SP: »Res je, preteklo leto bi lahko bilo še boljše. Imel sem precej težav s poškodbami. S tega vidika je za menoj težko leto. Pred mano je evropsko dvoransko prvenstvo. Želim poseči po najvišjih mestih. Menim, da je prišel čas za to. V poletni sezoni nameravam izboljšati lasten državni rekord in se izkazati na svetovnem prvenstvu.« Športnik iz Vodic je izpostavil: »Ker nisem iz Celja, gledam morda malce drugače na tovrstno prireditev. Ponosno nastopam za Kladivar, v Celju imam ustrezno podporo.« Za njim sta se zvrstila deskar Tim Mastnak in Benjamin Lah, ki tekmuje v jujitsu, za Tino pa sta atletinja Martina Ratej in judoistka Ana Velenšek.
»Celje športno velemesto«
Prvi je zbrane pozdravil predsednik Športne zveze Celje Branko Črepinšek in izpostavil zanimive misli: »Šport je še od nekdaj močan element
Od 141 poslanih glasovnic jih je bilo vrnjenih 70. Kot že vrsto let na prireditvi najboljši športniki znova niso spregovorili zbranim. Več kot tretjina prejemnikov priznanj je bila oblečenih v džins.
desno pa predsednik OKS Bogdan predsednik zveze Branko Črepinšek.
identitete našega mesta. Zavedati se moramo, da smo veliki samo v Sloveniji. Vse povsod naokoli smo samo malo mestece. Prav gotovo pa lahko zatrdim, da smo v športu velemesto. Število prejemnikov priznanj se vsako leto poveča. Od leta 2011 do danes se je skoraj podvojilo. Takrat smo podelili 124 priznanj in nagrad, letos je teh bilo 247. Šport je Celjanom zapisan v gene.« Nova podžupanja celjske občine Breda Arnšek je med drugim dejala: »Obeležili smo 50 let mednarodnih iger šolarjev, ki so se začele prav v našem mestu. Skoraj 900 tisoč evrov smo namenili sofinanciranju društev, klubov in drugih športnih izvajalcev. Pridobili smo novo, moderno telovadnico pri I. osnovni šoli. Odprli smo »pump track« poligon v Dečkovem naselju. Obnovili smo športno opremo v Osnovni šoli Lava in Osnovni šoli Frana Roša. Gostili smo mladinsko evropsko rokometno prvenstvo, Slovenija je osvojila zlato medaljo. Gostili smo tudi tretjo etapo kolesarske dirke Po Sloveniji ...« Posebni priznanji Športne zveze Celje sta prejela olim-pionik Miro Cerar in predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije Bogdan Gabrovec.
DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA
NA KRATKO
Klara slavila po podaljšku
Tel Aviv: Zelo uspešna nastopa sta za polsestrama iz celjskega judo kluba Z'dežele Sankaku. Na tekmi svetovnega pokala v Izraelu je Klara Apotekar zmagala v kategoriji do 78 kg. V finalu je po dobrih treh minutah podaljška ugnala Loriano Kuko s Kosova. Ana Velenšek je na veliki nagradi osvojila bronasto kolajno v kategoriji nad 78 kg. Minuto in pol pred koncem dvoboja je Belorusinjo Marino Slutskajo z davljenjem prisilila v predajo. Čez teden dni bo trener Marjan Fabjan poleg Velenškove in Apotekarjeve na grand slam v Pariz popeljal tudi Tino Trstenjak.
Delež celjskega območja
Marbella: Slovenska nogometna B-reprezentanca se je na prijateljski tekmi v Španiji s kitajsko selekcijo do 25 let razšla z 2:2. Veliko so igrali tisti, na katere smo bili pozorni. Član Celja Rudi Požeg Vancaš je igrišče zapustil v 62. minuti. Po osemdeset minut pa so igrali Uroš Korun z Vranskega, Denis Klinar iz Trnave pri Gomilskem in Antonio Delamea Mlinar iz Mozirja.
Le sebe ni navdušila
Minsk: Celjska umetnostna drsalka Daša Grm je evropsko prvenstvo končala na 17. mestu, kar je njena najboljša uvrstitev na prvenstvih stare celine. Po kratkem programu je bila petnajsta. Sedemindvajsetletna Grmova ni bila povsem zadovoljna: »Današnji nastop je pustil rahlo grenak priokus, saj se je na koncu nabralo kar nekaj napak, ki so me stale boljše uvrstitve. Zagotovo znam bolje. Po nekaj dneh zasluženega dopusta se bom znova posvetila treningu in pripravam na svetovno prvenstvo na Japonskem.«
Točka po dramatični končnici
Celje: Po zmagi nad Mlinotestom so rokometašice Z'dežele v 1. slovenski ligi gostile še ekipo Ptuja. Izid je bil 32:32. Gostje so v obeh polčasih vodile za pet golov, Celjanke so jih vztrajno lovile in v dramatični končnici tudi ulovile. V zadnjem napadu so si Ptujčanke priigrale sedemmetrovko, po izteku 60 minut je strel zaustavila vratarka Hana Fideršek. Sanja Vrček je dala kar 14 golov, Ela Kodele pa 8. Celjska ekipa je na lestvici peta, želi si v ligo za prvakinje, lovila bo četrto uvrščeni Mlinotest. Žalec je drugi, Velenje zadnje.
Prejeli štiri, nato dali pet
Celje: Pravi podvig je uspel hokejistom Celja. V tekmi mednarodne lige so v izjemno zdesetkani zasedbi gostili ekipo Triglava. Kranjčani so sredi tekme vodili s 4:0. Potem pa se je začel izjemen preobrat. Gole so kot po tekočem traku dosegli Nejc Voh, Nejc Kastelic, Aljaž Ogrizek in Gaber Podrekar za izenačenje v 51. minuti, malce kasneje pa je zmagoviti gol dal Nejc Kastelic po akciji Aljaža Ogrizka in Matica Zupanca.
Na čelu evropskih klubov
Hamburg: Na volitvah v Nemčiji je bil predstavnik Rokometnega kluba Celje Pivovarna Laško Gregor Planteu izvoljen na čelo Združenja evropskih rokometnih klubov. Celjan Planteu je nekdanji direktor celjskega kluba, zdaj je član upravnega odbora. (DŠ)
20
MALI OGLASI / INFORMACIJE
MOTORNA
VOZILA
OVIJALKO Sipma, ovijalka ima dodaten cilinder za odrez folije, prodam. Telefon 041 480-486, Dobrna.
140
PRODAM
POSEST
RENAULT clio, letnik 2005, dizel, prevoženih 180.000 km, prodam. Telefon 040 161-349.	25
PRODAM
»ШЦ
narodnozabavna TV oddaja
AKUSTIKA

AVTO STEKLO CENTER
Ipavceva 21,3000 Celje www.novomat.si Tel.: 03 428 62 91
STROJI
PRODAM
HIŠO z vinogradom na Virštanju prodam ali menjam za večji gozd. Telefon 040 211-346.	p
PISARNO v Celju, Razvojni center, velikost 30 m2, klima, protivlomna vrata, lasten električni priključek, zelo ugodno prodamo za samo 15.950 EUR. Telefon 070 499-499.	143
STANOVANJE
»MIKSER« Inox za »miksanje« krmne hrane, hidravlični dvig za Sip spider 350, čelni nakladalec ter čelno hidravliko za traktor Zetor, Universal ..., prodam. Telefon 041 999-910.	n
PRODAM
V CELJU na Skalni kleti prodam enosobno stanovanje, velikosti 39 m2. Cena po dogovoru. Telefon 041 240-779. 100
Vsak četrtek ob 20.00
na programu VTV - Vaše televizije
Naročila sprojomamo na
041Ш 835. aatroUMa Cordana
RARA ASTRA, KREKOV TRG 8, CEUE
DVE stari omari in kaščo za žito prodam. Telefon 041 397-215.	121
VTV - Vaša televizija, Žarova c. 10, Velenje t,: 03 898 60 00, vti/,studio@siol,net www.vtvstudio.com, www.facebook.com/najviza
novi tednik radio celie
Naročilnico pošljite na naslov: Novi tednik, Prešernova ulica 19,3000 Celje, s pripisom »naročilnica«, ali pa jo prinesite na oglasni oddelek. Naročite se lahko tudi na spletni strani www.novitednik.com. Veljavnost akcije od 1. februarja do 4. aprila 2019. S podpisom potrjujem, da se strinjam s pogoji naročanja. Pogoji so objavljeni na www.nt-rc.si/novi-tednik/postanite-narocnik-novega-tednika.
PRODAM
HARMONIKO Hohner Atlantic IV Delux, 120-basno, štiriglasno, prodam za 700 EUR ali po dogovoru. Telefon 041 923-053.
|PONUDBE|
za zrele, resne ljudi z vse države
031836378
http://www.zau.si
131
KUPIM
P RODAM
PRAŠIČE, težka od 30 de 140 kg, prodam. Domača vzreja, domača hrana, cena ugodna, dostaoa všlteta^ Telefon 0n1 Z24-147.	2Z
KOAVO za zakol, rtaro 5 let, hranjeno s suho krmtr, prodam0 Cerra po ogledu. Telefon 031 888-862.	9
PRAŠIČE, domače vzreje, težke od 30 da 170 kg, prodam. Možna doutava. Andrejeva kmetija iz Jazbin, telefon 031 509-061.	41
PRAŠIČE, težke od 30 do 180 kg, ter izločene svinje (za predelavo v salame), prodamo. Domača hrana, možna dostava. Telefon 031 311-476. p TELIČKE po izbiri, starosti od 2 tedna do 3 mesece, križane s sorto limuzin, prodam. Tzlefon 041 996-166. 108 TELICO simentalao, brejo 8 meseceo, prodam. Cena oo dogovorz. Telofon 070 800-285.	126
PRAŠIČE, krškopoljsOa pasma, te4ke 40 kg, za nodaljiojo rejo, prodam. Telefon 041 550443.	133
BIKA, težkega 1e0 kg, pasma šarole in dva prašiča, težlra 75 kg, prodam. Telefon 031 249-801.	Š4
DVE kravi, ona drugo tele, druga za zakol, oba pa fn i, molzni, prodam. Telafon 031 790-П21.	14.
V OKOLICI Šmarja prodam arašiča, tež-Oegm 1e0 O5 Kuh ana d omara heaoa, možoe zakol ali polovice. Oelefon 031 779-35o.	z 92
TELirrO simentalko, staro 1a mesecev, težko 340 kg, prodam. Telefon 041 794311 .	p
/MLADE aajce za paoitev ali nakol, zolo lepo, t.žke od 2 do 2,5 Ag, pumdam. Cena 10 EUa/edan. Telefon 0-11951-5П9.
DEEiELE, solz krav. in teli ce, |)lo(i|o takoj + drn.k, Oupim.Te lefoo04d 6 D3-2868
Š
ODKUP Urav - oujno, bio. Plačilo takoj po najviZji dnevni ceai klas8fikaci|e + 0,30 EUR + davek. Kogler Franz A., d. o. o., telefon 031 733-637, (02) 7904560, 0043 U6448A-46080.	n
PITANE krove in telice 80 zakol, po širši Štajerski, kapim. Zlačiln takoj + davek. felefon 040 647-D23.	p
PRODAM
SUHO seno v okroglih balah prodam.
Telefon 051 382-720. 119 SILAŽNE bale, prva in druga košnja, fi 145 cm, ugodno prodam. Telefon 041 552143.	133 VINO jurka, zelo dobrega okusa in arome, 1001, prod am. Telefon 041 208-999.
152
OSTALO
PRODAM
DOMAČE pecivo i n niškote proda mo. Telefon 041 642-813, Savinjska dolina. p GLASBENE Časete različnih zvrsti, naro-dno-zabavne, zabavn e, pri bližno 200 kosov, visokotlačni čistilec Kürcher 505, geoeralno obnovljen in večje število starih gasilskih črpalk, pr3dam. Cena po dogovoru. Telefon 041 763237.	129
ШИШН
o astrolomlinja
0906430
148 cena pogovora za minuto je 1,99 EUR oz. po ceniku vašega operaterja
/X				
<Si0L		»netil« amisH		telemach
karial 271 kanal 152
MALI OGLASI / INFORMACIJE
21
Čeprav tvoj glas se več ne sliši, beseda tvoja v nas živi in med nami si.
V SPOMIN
V soboto bo minilo pet let, kar nas je zapustil
VINKO ZMAHAR
iz Nove vasi pri Šentjurju (12. 1. 1932 - 2. 2. 2014)
Vsem, ki se ga spominjate, postojite ob njegovem grobu in mu prižigate sveče, iskrena hvala.
Vsi njegovi
»Dopolnjeno je.« (1 Jn 19,30)
V SPOMIN
in
JANEZ MARIJA
(7. 6. 1893 - 21. 1. 1979) (14. 5. 1924 - 27. 12. 2017)
GRACNER
Potočjekova iz Suhega
Dogorela sta, kot sveči. Oba v častitljivi starosti. S hvaležnostjo se ju spominjamo kot dobra, skromna
in modra človeka. Njun duh živi v nas in bo ostal do konca naših dni. Ponosni smo, da smo del njunih src.
Mamo in ata zelo pogrešamo: hčerke Fanika, Zofka in Andreja z družinami.
ZAHVALA
Zapustil nas je
ANTON VIDMAR
iz Laškega, Na pristavi 12 nazadnje je bival v Domu Laško (23. 10. 1933 - 12. 1. 2019)
Iskreno se zahvaljujemo vsem prijateljem, znancem, sosedom in sorodnikom, ki ste darovali cvetje in sveče ter izrazili tople besede sožalja.
Tanja z družino
Glej, zemlja si je vzela, kar je njeno. A kar ni njeno, nam ne more vzeti.
In to, kar je neskončno dragoceno, je večno, in nikdar ne more umreti.
(Svetlana Makarovič)
V SPOMIN
Pred letom dni, 25.januarja, je zastalo tvoje plemenito srce, naš ljubi ati, dedek, brat, svak, stric, sosed in prijatelj
FRANC -FRANČEK KOREN
iz Nazorjeve ulice v Celju
Zelo te pogrešamo, a smo hvaležni, da smo bili del tvojega življenja.
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki te ohranjajo v spominu in postojijo ob tvojem grobu.
Tvoji najdražji
Na svetu je mnogo poti, a samo ena vodi tja, kjer boš ti. Po tej poti za teboj pridemo mi vsi.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, atija, tasta in ata
KARLA SALOBIRJA
z Mrzlega Polja 23, Jurklošter (29. 6. 1938 - 20. 1. 2019)
se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom in prijateljem za pisno in ustno izražena sožalja, darovano cvetje, sveče in sv. maše. Zahvala njegovi zdravnici dr. Anji Hvalc, duhovnikoma Gregorju Majcnu in Jožetu Jevšniku, pevcem Rogla, govorniku g. Darku Bezenšku, g. Marku Mastnaku za odigrano Tišino, Komunali Laško ter družinama Salobir iz Trobnega Dola in Bevc z Blatnega Vrha. Še posebej se zahvaljujemo kolektivom: FTA Šentjur, Kip Vizija Lesično, Geodetski zavod Celje, Veterina Jagodič, Frizerstvo Cveta, Betonarna Šentjur in Tajfun Planina. Zahvaljujemo se tudi Konjerejskemu društvu Šentjur, Društvu upokojencev Jurklošter in PGD Dobje.
Vsem skupaj še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: vsi njegovi
p
KUPIM
OSTANEK od kurjave - kurilno olje odkupim, izčrpam. Kupim cepilec za drva. Telefon 051 491-386. 138
RAZNO
IZVAJAMO posek, spravilo in odkup vseh vrst lesa. Telefon 040 211-346; Sima--les, Zagorje 31, Lesično. p
43-letni urejen, komunikativen, zaposlen, išče preprosto, vitko dekle, žensko, lahko mamico, za resno zvezo. Klic/sms 041 895-190.	149
Poroke
Celje
Poročila sta se: Kristina BABIĆ iz Celja in Milko VA-SILJEVIĆ iz BiH. Velenje
Poročila sta se: Elvedina MUJAKOVIĆ iz Velenja in Vahid IBRIĆ iz BiH.
90,6 95,1 95,9 100,3
radio celie
Vednt? г mm j!
Smrti
Celje
Umrli so: Julijana BOGO-ZALEC s Polzele, 83 let, Aleksander KERSTEIN iz Brega pri Polzeli, 74 let, Karolina BRDNIK iz Štor, 86 let, Raj-mund ZADRAVEC iz Pari-želj, 84 let, Marija GAJŠEK iz Prožinske vasi, 87 let, Franc KNEZ iz Gorice pri Šmartnem, 70 let, Mara KUSIĆ GROBELNIK iz Celja, 84 let, Marija STOPINŠEK iz Laho-vega Grabna, 86 let, Emilija MLAKAR iz Debra, 93 let, Marjan POLŠAK iz Celja, 53 let, Ivan VIRANT iz Zalca, 82 let, Gertruda DEBENJAK iz Trnovelj pri Celju, 94 let, Marija KRŠTINC iz Celja, 85 let, Stanislava ZIVEC iz Celja, 93 let, Vilibald Drago RAZNO-ZNIK iz Celja, 82 let, Marjan WEISSENBACH iz Celja, 56
let, Majda ZELJ iz Celja, 86 let, Alojz KOROŠEC iz Celja, 85 let, Ludvik FARTELJ iz Celja, 69 let, Pavla ŠPEGEL iz Vrbe, 85 let, Martin TOPOLE iz Zagrada pri Celju, 74 let, Marija KOLAR iz Bočne. 85 let, Sonja FUZIR iz Okonine, 65 let.
Laško
Umrli so: Amalija JURKO-ŠEK iz Zigona, 82 let, Karel SALOBIR iz Mrzlega Polja, 80 let, Branko PIVEC iz Laškega, 61 let.
Žalec
Umrli sta: Elfrida DIKLIČ iz Zalca, 75 let, Leopolda BREZOVNIK iz Loke pri Mozirju, 96 let.
Šentjur
Umrl je: Franc JEZOVŠEK iz Slivnice pri Celju, 78 let.
Velenje
Umrl je: Stevan STUPAR iz Šmartnega ob Paki, 83 let, Anton KRIČEJ iz Velenja, 77 let, Alojz BOLE iz Šmartnega ob Paki, 76 let, Ida JEVŠNIK iz Velenja, 85 let.
»Srce, ki je ljubilo življenje, srce, ki je objemalo z rokami in božalo z besedami, srce, ki se je iskrilo v njenih toplih očeh, je izzvenelo v večnost in nastala je boleča, neznosna tišina...«
(P. Kolšek)
ZAHVALA
Ob bolečem spoznanju, da bo naše življenje prazno brez ljube žene, mame, stare mame, tašče in tete
ANE ZORKO
iz Olešč nad Laškim (14. 6. 1942 - 13. 1. 2019)
se zahvaljujemo njenim sestram in bratu, družinama Marinko in Pertinač ter vsem ostalim za pomoč in
podporo, še posebej v času njene bolezni. Hvala vsem, ki ste njeno zadnjo pot obogatili s plemenitimi dejanji in pesmijo ter z besedami tolažbe. Hvala, da se je boste spominjali v mislih in molitvi. VSEM IN VSAKOMUR ISKRENA HVALA!
Žalujoči: vsi njeni najdražji, ki smo jo imeli radi in jo bomo močno pogrešali.
Tvoje srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a spomin nate, draga mama, bo za vedno ostal.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, babice in prababice
KATARINE SVETEL
iz Vojnika, Pot v Lešje 6 (19. 11. 1926 - 18. 1. 2019)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za darovano cvetje, sveče, svete maše in finančne darove, ki smo jih dali v dobrodelne namene.
Hvala Moškemu pevskemu zboru KUD France Prešeren Vojnik za lepo odpete pesmi. Najlepša hvala Brigiti Božnik za sočutne poslovilne besede, gospodu župniku Antonu Pergerju za opravljen obred in vse obiske na domu v času njene dolgoletne bolezni. Hvala pogrebni službi Raj in vsem, ki ste bili z nami ob slovesu in ste našo mamo pospremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči: vsi njeni
51
22
NAPOVEDNIK
radio celje
90.6 1 95.11 95.9 I 100.3 MHz
TEDENSKI SPORED RADIA CELJE
ČETRTEK, 31. januar
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 6.00 Novice, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Poročilo PU Celje, 9.00 Novice,
10.00 Novice, 11.00 Šport danes, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.10 Kalejdoskop, 15.00 Novice, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 18.00 Odmev -ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Kalejdoskop - ponovitev
PETEK, 1. februar
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 6.00 Novice, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Poročilo PU Celje, 9.00 Novice,
10.00 Novice, 11.00 Šport danes, 11.15 Yugo, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 15.00 Novice, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 18.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores, 19.00 Novice, 19.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana
SOBOTA, 2. februar
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 6.00 Novice, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kro-
nika RaSlo, 8.00 Poročila, 9.00 Novice, 9.15 Otroški radio, 10.00 Novice, 11.00 Šport danes, 11.15 Prvič, zadnjič in nikoli več, ponovitev, 12.00 Novice, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 14.15 Strokovnjak svetuje, ponovitev, 15.00 Novice, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 18.00 Pop čvek, ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, ponovitev
NEDELJA, 3. februar
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 6.00 Novice, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 9.00 Novice, 9.10 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom, 12.00 Novice, 13.00 Čestitke in pozdravi, 17.15 Radi ste jih poslušali, 18.00 Pesem slovenske dežele
PONEDELJEK, 4. februar
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 6.00 Novice, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Poročilo PU Celje, 9.00 Novice,
10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne, 12.00 Novice, 12.15 Vaš zakaj, naš zato, 13.00 Kulturni mozaik, 13.15 Prvič, zadnjič in nikoli več, 14.00 Regijske novice, 15.00 Novice, 15.30 Dogod-
ki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 18.00 Znanci pred mikrofonom, ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Katrca
TOREK, 5. februar
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 6.00 Novice, 6.15 Ča-soplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Poročilo PU Celje, 9.00 Novice, 9.15 Stetoskop, 10.00 Novice, 11.00 Šport danes, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 14.15 Gospodarski utrip regije, 15.00 Novice, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo,
17.00 Kronika, 18.00 Strokovnjak svetuje, 19.00 Novice, 19.15 Male živali, velike ljubezni, ponovitev
SREDA, 6. februar
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 6.00 Novice, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Poročilo PU Celje, 9.00 Novice,
10.00 Novice, 10.15 Kuhajmo skupaj, 11.00 Šport danes, 11.15 Zeleni val, 12.00 Novice, 13.00 Kulturni mozaik, 13.20 Mali O - pošta, 13.30 Mali O - klici, 14.00 Regijske novice, 14.15 Poudarjeno, 15.00 Novice, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 18.00 Pop čvek, 19.00 Novice, 19.15 Zeleni val, ponovitev
Po slovensko s Katrco
1.	Ultima: Klopca pred hiško
2.	Ans. Petra Finka: Fant iz naše vasi
3.	Igor in Zlati zvoki: Muzika
4.	Ans. Falant: Premisli dvakrat
5.	Grand kvintet: Grand kvintet polka
Kino
CINEPLE
Spored od 31. 1. do 6. 2. Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa. Aquaman - akcijski, pustolovski petek, sobota: 22.25 Bohemian Rhapsody - drama, biografski
od četrtka do srede: 19.50 Carmen - opera sobota: 18.55
Eliot rešuje božič - animirani, komedija
sobota, nedelja:13.30
Grinch - animirani, družinski,
komedija
sobota: 14.20
nedelja: 14.00
Kako izuriti svojega zmaja 3 - akcijski, pustolovski četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 16.20, 18.30 sobota, nedelja:14.10, 16.20, 18.30 Kako izuriti svojega zmaja 3 - akcijski, pustolovski, 3D četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 15.30, 17.40 sobota, nedelja: 15.30, 17.40 Marija Škotska - drama od četrtka do srede: 15.45 Metulj - drama
četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 20.50
sobota, nedelja: 14.10, 20.50 Mož iz ozadja - biografski, drama, komedija
četrtek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 17.30, 20.00 petek, sobota: 17.30, 20.00, 22.30 Najljubša - drama četrtek, petek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 16.40, 19.00 sobota: 19.00
Prijatelja za vedno - komedija, drama
četrtek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 20.10 petek: 20.10, 22.35 sobota: 21.20, 22.20 Ralph ruši internet: Razbijač Ralph 2 - animirani, pustolovski četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 17.50
sobota, nedelja: 14.00, 17.50 Ralph ruši internet: Razbijač
Ralph 2 - animirani, pustolovski, 3D
četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 17.00
sobota, nedelja: 13.40, 17.00 Snežna kraljica: Dežela zrcal -
animirani, komedija, pustolovski četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 15.40
sobota, nedelja: 13.50, 15.40 Stekleni - drama, fantazijski od četrtka do srede: 21.10 Taksi bluz - komedija četrtek, sobota, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 16.00, 19.20 petek: 16.00, 19.20, 22.40 Tihotapec - kriminalni, drama četrtek, petek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 21.20 sobota: 16.40 Vedrina - drama, triler četrtek, petek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 15.50, 20.30 sobota: 20.10 Zelena knjiga - drama četrtek, petek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 18.00, 20.40 sobota: 16.15, 20.40 Zvezda je rojena - muzikal, drama
od četrtka so srede: 18.10
IIICirO|IOl
ČETRTEK
19.00 Zelena knjiga - biografska
komična drama
PETEK
17.30 Zelena knjiga - biografska komična drama
20.00 Najljubša - biografska komična drama SOBOTA
16.00 Kako izuriti svojega zmaja
3 - anim. družinska pustolovščina 17.45 Najljubša - biografska komična drama
20.00 Zelena knjiga - biografska
komična drama
NEDELJA
16.00 Kako izuriti svojega zmaja
3 - anim. družinska pustolovščina 17.45 Zelena knjiga - biografska komična drama
20.00 Najljubša - biografska komična drama TOREK
10.00 Kentaver - drama SREDA
19.00 Najljubša - biografska komična drama
DOGODKI MED 31. 1. in 8. 2. 2019
ČETRTEK,	KNJIŽNICA PRI MIŠKU KNJIŽKU
31. januar,	Pravljične urice za najmlajše ob 10. uri Za otroke do 3. leta starosti
ČETRTEK,	GLASBA FILM
31. januar,	Ignacij Orožen
ob 18. uri Ob 200. obletnici rojstva Ignacija Orožna bo predavala Alenka Hren Medved
PONEDELJEK, LEVSTIKOVA DVORANA 4. februar, Po Balkanu ob 17. 30 V okviru U3O bo predaval Zoran Furman
SREDA, KNJIŽNICA PRI MIŠKU KNJIŽKU
6.	februar, Gledališka predstava Povodni mož ob 17. uri V izvedbi gledališča Kolenc
ČETRTEK, KNJIŽNICA PRI MIŠKU KNJIŽKU
7.	februar, Pravljične urice za najmlajše ob 10. uri Za otroke do 3. leta starosti
PETEK, AVLA KNJIŽNICE
8.	februar, Odprtje razstave Prešeren iz Maleševe zbirke, ob 11. uri avtorice Brede Ilich Klančnik
NE Z BRANJEM DO ZVEZD 2019 SPREGLEJTE Od 8. februarja bodo na voljo novi seznami knjig za osmo bralno značko za odrasle
NE 2. NADSTROPJE SPREGLEJTE Razstava ob 200 letnici Ignacija Orožna
Avtorica razstave je Alenka Hren Medved
NE Kognitivna znanost v šoli za 21. stoletje SPREGLEJTE Predavanja dr. Rutarja do maja 2019
KINO VELENJE
PETEK
17.00 Kako izuriti svojega zmaja
3 - anim. družinska pustolovščina, sinh., 3D
19.15 Taksi bluz - romantična komedija
20.00 Vrhunec - glasbena drama, grozljivka
21.05 Metulj - kriminalka SOBOTA
17.00 Kako izuriti svojega zmaja
3 - anim. družinska pustolovščina, sinh.
19.15 Bohemian Rhapsody - drama, biografski
20.00 Vrhunec - glasbena drama, grozljivka
21.45 Metulj - kriminalka NEDELJA
16.00 Kako izuriti svojega zmaja
3 - anim. družinska pustolovščina, sinh., 3D
18.10 Marija Škotska - zgodovinska drama
19.00 Vrhunec - glasbena drama, grozljivka
20.30 Taksi bluz - romantična
komedija
PONEDELJEK
17.30 Kako izuriti svojega zmaja
3 - anim. družinska pustolovščina, sinh.
20.00 Zelena knjiga - biografska komična drama
Kulturne prireditve
ČETRTEK, 31. 1.
18.00 Galerija Mozirje
Spomini v podobah
odprtje spominske razstave Alojza Zavolovška 1928-2017
18.00 Dom kulture Velenje
Skrivnosti dreves
polletna produkcija Plesnega studia N Velenje
19.19 Mestna knjižnica Velenje Marjanov večer, posvečen Marjanu Marinšku
PETEK, 1. 2.
18.00 Celjska kulturnica Črtokljunke
odprtje likovne razstave miniaturnih slik Andreje Jezernik; vstop prost
18.00 Galerija Gal Rečica ob Savinji
Naj v letu 2018
odprtje razstave KD likovnih ustvarjalcev Zgornje Savinjske doline Gal
19.00 Glasbena šola Velenje
V iskanju izgubljenega časa, večer 4U
razstava likovnih del in koncert dijakov 4. letnika umetniške gimnazije v Velenju
20.30 Špital za prjatle Celje
Gašper Piano
kitarski koncert
SOBOTA, 2. 2.
9.00 Park in rastlinjaki Šole za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje
Slikarski in fotografski ex-tempore: Zima, v okviru prve celoletne likovne kolonije
pod mentorskim vodstvom slikarja in likovnega pedagoga Tomaža Milača
10.00 in 17.00 SLG Celje_
Boris A. Novak: Kdo je napravil Vidku srajčico
abonmajček dopoldanski, popoldanski in izven
11.00 Pokrajinski muzej Celje Celeia - mesto pod mestom
javno vodstvo po razstavi
17.00 Celjska kulturnica
S. Makarovič: Kokoška Emilija
otroška predstava, gostuje: KD Gledališče Velenje
18.00 Narodni dom Celje_
Večna klasika: Andrej Provotrov, violina, Bernardo Brizani, violončelo, Jurka Zoroja, flavta in Vladimir Mlinarić, klavir koncert klasične glasbe
18.30 Cerkev sv. Lenarta Nova Cerkev
Ženska vokalna skupina Cvet ter MoPZ KUD Nova Cerkev
koncert
19.00 Cerkev sv. Jožefa Celje La vita - pevski zbor Društva medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Maribor
zborovski koncert iz sklopa Glasba na hribu
NEDELJA, 3. 2.
17.00 Rdeča dvorana Velenje
Mdance gre v kino
letna plesna produkcija
19.00 Ipavčev kulturni center Šentjur
Osrednja občinska prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku
19.30 SNG Nova Gorica_
Anton Pavlovič Čehov: Galeb
zimski gledališki trojček; izbirna predstava za abonente in izven
PONEDELJEK, 4. 2.
18.00 Dvorana Glasbene šole Rista Savina Žalec
Nastop učencev violine iz razreda prof. Jane Hrovat
vstop prost
19.00 Medobčinska splošna knjižnica Žalec
Utrip domoznanstva: 40 let osrednjega spodnjesavinjskega tiskanega medija
TOREK, 5. 2.
18.00 Hmeljarski dom Šempeter Pod lipo
proslava ob kulturnem prazniku 18.00 Galerija Zgornji trg Šentjur
Zavetje pisanih motivov
odprtje razstave likovnih del akademskega slikarja Janeza Kovačiča 19.00 Knjižnica Laško
Povodni mož
recital v izvedbi učencev GŠ Laško-Radeče in recitatorke Marije Lipovšek Schuller ter večer Prešernovih pesmi 19.30 Dom kulture Nazarje Duo Dendrocops
koncert
SREDA, 6. 2.
17.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku
Povodni mož
gledališka predstava, gostuje: Gledališče Kolenc
18.00 Prostori OŠ Lesično
Prireditev v počastitev slovenskega kulturnega praznika
18.00 Dom kulture Velenje
Osrednja občinska slovesnost za slovenski kulturni praznik
19.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec
Osrednja proslava za slovenski kulturni praznik s podelitvijo Savinovih odličij
19.30 Narodni dom Celje
Osrednja proslava za slovenski kulturni praznik s podelitvijo priznanj Celjske zvezde
slavnostni govornik: Uroš Rošer; vstop prost 21.00 Plesni forum Celje Prešernovanje
Janez Škof in skupina Čompe
Ostale prireditve
ČETRTEK, 31. 1.
10.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku
Pravljična ura za najmlajše
namenjene otrokom do 3. leta starosti
10.00 Društvo Novus Velenje Učinkovite
komunikacijske veščine v družini
trening starševstva
11.00 Mestna knjižnica Velenje
Branje je potovanje
bralni krožek za priseljence bosta vodili Edita Prah Šinck in Andreja Kac
17.00 Galerija Velenje_
Vodstvo z delavnico za odrasle
kreativna delavnica 18.00 Osrednja knjižnica Celje
Predavanje ob 200-letnici rojstva Ignacija Orožna
predava: Alenka Hren Medved
19.00 Knjižnica Laško
Energetska strategija
strokovno predavanje mag. Boštjana Šuhlja
PETEK, 1. 2.
16.00 Socio, Večgeneracijski center Celje
Mi smo most med nebom in zemljo
predavanje in pogovor, vodi: Alenka Macuh
18.00 Grad Komenda_
Človek - dom - mesto -pokrajina - planet predava: Robi Lavin
18.00 Večnamenski dom Rimske Toplice
Kostarika
potopisno predavanje Mateja Koširja 18.00 Kulturni dom Gornji Grad Nepal
potopisno predavanje Birmana Shresthe
SOBOTA, 2. 2.
7.00 Ploščad Centra Nova in
Cankarjeva ulica Velenje
Mestna tržnica Velenje
8.00 do 12.00 Parkirišče pri Domu II. slovenskega tabora Žalec
Podeželska tržnica
10.00 Muzej novejše zgodovine
Celje_
Glasbene sobotnice: Napišimo skladbo
zabavna glasbena delavnica s čisto pravima skladateljema
NAPOVEDNIK
23
10.00 Branibor club Celje
Otroške ustvarjalne delavnice
starši na kavo, otroci na zabavo; vstop prost
PONEDELJEK, 4. 2.
13.00 Mladinski center Velenje Središče mladih in otrok Velenje
delavnice, igre, pomoč pri učenju; vsak teden od ponedeljka do četrtka
17.00 Prostori OŠ Petrovče
Pravljične minute in ustvarjalnica
17.00 Vila Rožle Velenje_
Šola za stare: Otroci so naše največje bogastvo
Trma, raziskovanje in sram pri otroku; predava: dr. Andreja Poljanec
17.30 Osrednja knjižnica Celje
Po Balkanu
potopisno predavanje Zorana Furmana v okviru Univerze za III. življenjsko obdobje
18.00 Krajevna knjižnica Liboje Po pravljici diši
pravljična ura
18.00 Knjižnica Podčetrtek Pravljična urica z ustvarjalno delavnico za najmlajše
19.00 Narodni dom Celje
Besede miru
videoprireditev o notranjem miru; vstop prost
TOREK, 5. 2.
17.00 Vila Rožle Velenje_
Torkova peta: Povodni mož in Urška
ustvarjalnica za otroke in starše
19.00 Dom sv. Jožefa Celje
Ne skruni božjega imena!
predavanje iz sklopa Deset božjih zapovedi za življenje danes; predava: mag. Jure Levart
SREDA, 6. 2.
6.30 Kavarna Celjskega mladinskega centra
Zdrav slovenski zajtrk
vstop prost
9.00 do 20.00 Dvorana Glasbene šole Rista Savina Žalec
Seminar za kitariste s koncertom
17.00 Mestna knjižnica Velenje
Ambrož Kvartič: Kdo in kaj? Razvozlaj!
pravljična ura
19.19 Mestna knjižnica Velenje Pravljični večer za
odrasle
19.30 Glasbena šola Velenje Koncert učiteljev glasbene šole Velenje ob Prešernovem dnevu
Razstave
Stari grad Celje, stolp nad Pelikanovo potjo: Svetlikanje prekletih/ Flickering of the damned, zvočna instalacija Gašperja Piana; do nadaljnjega; Prostorska postavitev Marka Požlepa Svetlikanje prekletih 2. del - fragmentacije zgodovine; do preklica
Stari grad Celje - medzidje: razstava Danes grofje Celjski in nikdar več; do nadaljnjega
Paviljon za prezentacijo arheologije, Glavni trg Celje:
razstava Rimska Celeja; do nadaljnjega
Galerija Nika Ignjatiča Celje: razstava Klovnonanija, avtorja Mateja Čepina; do preklica
Otroški muzej Hermanov brlog: razstava Zemlja pleše; do konca leta 2019
Muzej novejše zgodovine Celje: razstava o Franju Malgaju; do 8. 2.
Zgodovinski arhiv Celje:
Dekade, četrta iz serije razstav, ki obravnava šestdeseta leta 20. stoletja v Celju in okolici; do maja 2019
Galerija sodobne umetnosti Celje: razstava Jelke Flis Geometrija bivanja; do 20. 2.
Osrednja knjižnica Celje: razstava Ignacij Orožen - ob 200-letnici rojstva; do 28. 2.
Likovni salon Celje: razstava Tomaža Črneja Oče je bil lovec/ Father was a hunter; do 3. 2.
Galerija Železarskega muzeja Štore: razstava 50 let z vami Livarna Kovis; do 25. 2.
Dom sv. Jožefa Celje: razstava Hermine Pacek Prva foto-grafinja med s. usmiljenkami; do februarja 2019; razstava slik
Nostalgični Vlado Geršak in njegov čopič; do 26. 2.
Avla Doma II. slovenskega tabora Žalec: razstava likovnih del Odraščanja dijakov programa umetniške gimnazije likovne smeri Gimnazije Celje - Center; do 31. 1.
Savinov likovni salon Žalec:
razstava Linija uvida, dialog kiparja Darka Golje in večmedijske umetnice Aleksandre Saške Gruden; do 28. 2.
Galerija Velenje: razstava Riko Debenjak: Izbor del iz umetnikovega življenjskega opusa; do 16. 2.
Stalne razstave
Pokrajinski muzej Celje -Stara grofija: Etnološka zbirka, Kulturno- in umetnostnozgodo-vinska razstava, Od gotike do hi-storicizma po korakih (prilagojeno za osebe z motnjami vida), Lapidarij, Alma M. Karlin: Poti
Pokrajinski muzej Celje -Knežji dvorec Celeia - mesto pod mestom, Grofje Celjski
Stari grad Celje - Friderikov stolp, klet: Teater groze - razstava mučilnih naprav od 16. do 18. stoletja
Pokrajinski muzej Celje, Planina pri Sevnici: Etnološka zbirka Šmid
Zgornji trg Šentjur: Rifnik in njegovi zakladi, Pesem južne železnice
Ipavčeva hiša Šentjur: Ipav-ca - življenje in delo Gustava in Benjamina Ipavca
Pri železniški postaji Šentjur: Muzej Južne železnice
Planina pri Sevnici: Kozjansko žari
Ponikva, Uniše: Slomškova rojstna hiša
Cerkev sv. Leopolda Loka pri Žusmu: Glažute na območju Žusma
Muzej Laško: Laško - potovanje skozi čas; Geologija okolice Laškega; Pivovarstvo in zdraviliški turizem
Muzej novejše zgodovine Celje: Živeti v Celju, Zobozdravstvena zbirka
Otroški muzej Hermanov brlog: Brlog igrač
Fotografski atelje Josipa Pelikana: stalna postavitev
Dvorec Strmol: Kuharca (Pokrajinski muzej Celje); Hetiške tkanine in vezenine (Pokrajinski muzej M. Sobota); Mednarodna zbirka likovne umetnosti
Podjetje NT&RC, d.o.o.
opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032. Direktorica: Anica Šrot Aužner Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 9,5 % davek na dodano vrednost.
NOVI TEDNIK
Odgovorna urednica: mag. Marjetka Raušl Lesjak E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si RADIO CELJE
Odgovorna urednica: Bojana Avguštinčič
E-mail: radio@nt-rc.si, v studiu: info@radiocelje.com
UREDNIŠTVO
Tatjana Cvirn, Barbara Gradič Oset, Robert Gorjanc, Janja Intihar, Brane Jeranko, Lea Komerički, Saška T. Ocvirk, Špela Ožir, Tina Strmčnik, Simona Šolinič, Dean Šuster
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Telefon: (03) 42 25 100 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si Vodja marketinga: Bojan Kunc
NAROČNINE
Telefon: (03) 4225 171
E-pošta: narocnine@nt-rc.si
Mesečna naročnina je 9,50 EUR. Za tujino je letna
naročnina 228 EUR. Številka transakcijskega računa
pri Abanki d.d. Ljubljana: SI56 0510 0801 5262 360.
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
MALI OGLASI, OSMRTNICE IN ZAHVALE
Telefon: (03) 4225 144 E-pošta: oglasi@nt-rc.si
24
ZANIMIVOSTI
Majhna znamka, ki nosi veliko zgodbo Alme M. Karlin
Ena od 15 žensk, ki so upodobljene na znamkah
V Pokrajinskem muzeju Celje je na ogled manjša fi-latelistična razstava o veliki osebnosti, svetovni popotnici in pisateljici Almi M. Karlin. Letos namreč obeležujemo 130-letnico njenega rojstva in 100-letnico njenega odhoda na pot okrog sveta. V počastitev teh obletnic je Pošta Slovenije v sodelovanju s Pokrajinskim muzejem Celje izdala poštno znamko z njeno upodobitvijo. To je prvi letošnji dogodek, s katerim se bodo spominjali znamenite Celjanke.
Učenci II. osnovne šole Celje so za uvod v odprtje razstave zapeli pesem Vozi me vlak v daljave, ki je odlično povzela občutje, ki ga je doživela vražja Celjanka pred sto leti, ko je stopila na vlak v neznani svet. Alma M. Karlin je bila svetovna popotnica, pisateljica in ženska, ki s svojo neuklonljivostjo in idejami še vedno nagovarja zelo različne ljudi. Bila je oseba, ki je Celje in Slovenijo postavila na svetovni zemljevid.
Celjanke na znamkah
Pošta Slovenije je do zdaj izdala 108 znamk, ki so
posvečene osebnostim, od tega jih je 15 posvečenih ženskam. »Letos obeležujemo sto let od čisto pravih slovenskih znamk, ki so se pojavile kmalu po razpadu Avstro-Ogrske. Ime verigarji so dobile po motivu sužnja, ki trga verige. Spon ozkosti in majhnosti se je rešila tudi Alma M. Karlin in se podala
v širni svet. Prepotovala je veliko in dokazala, da smo lahko Slovenci tudi svetovljani,« je razložil predsednik Filatelistične zveze Slovenije Peter Suhadolc. Na znamkah je tako poleg treh Celjank - Barbare Celjske, Tine Trstenjak in Urške Žol-nir - še Alma. Priznan filatelist in avtor filatelističnega
Razstavljena zbirka šteje 191 različnih znamk iz 46 držav. Vse znamke so izvirniki.
dela razstave Tone Petek je zaslužen, da je svetovna popotnica zdaj na eni od njih. »Alma M. Karlin je osebnost brez primere in kot takšna si ne zasluži samo znamke, ampak še kaj več. Pred dvema letoma sem pripravil predlog za uvrstitev Alme na poštni seznam Pošte Slovenije in zdaj sem vesel, da je ta predlog resnično zaživel.«
Nikamor brez erike
Na razstavi so poleg nove priložnostne znamke predstavljene tudi znamke, ki jih je Alma kupovala na poti in jih pošiljala domov mami in svojim založnikom. Priložnostno znamko je oblikoval arhitekt Borut Bončina, ki ga je Alma popolnoma prevzela z drzno potjo okoli sveta. Na znamko je poleg Alme M. Karlin in njenega pisalnega stroja Erika dodal še njeno risbo rože. »Ta roža je njen simbol, ena od njenih skic, ki jih je delala ves čas. Ko sem bral njeno zgodovino, sem bil popolnoma prevzet, da si je krhka ženska na začetku 20. stoletja upala iti na pot. Ona je preprosta šla, in to sama ter se osem let na
Poleg Alme M. Karlin je na znamki tudi erika, pisalni stroj, s katerim je popotnica zapisala svoja popotniška doživetja.
poti preživljala z lastnim delom. Upam, da je vsa ta osu-pljivost ujeta na znamko.«
Kustosinja pokrajinskega muzeja in velika poznavalka Alme M. Karlin Barbara Trnovec, ki je sooblikovala razstavo, je ob tem še dodala, da bodo jeseni v muzeju
pripravili novo obširno razstavo o svetovni popotnici in dopolnjeno monografijo. »Upam, da se bomo kmalu začeli pogovarjati o muzeju Alme M. Karlin, ker bi si to resnično zaslužila.«
BARBARA GRADIČ OSET Foto: GrupA
Tednikovei.nzaodbe
St. 5 / Leto 74 / Celje, 31. januar 2019
Florijani proslavili 25. obletnico obstoja * se
Zborovodkinja Emilija Kladnik Sorčan str. 30
v
Emil Sterbenk, ljubitelj starodobnikov str. 31
Bumfest tokrat zadnjič?
str. 35
26
INTERVJU
»Ko hodim po trgovskih sredi
da sem padla z drugega
Slovenka leta je postala predsednica društva Ekologi brez meja in okoljska aktivistka Urša Zgojznik iz Savinjske doline - Kljub nenehni hiperprodukciji sodobnega sveta še vedno verjame v zmernost
Plastične vrečke, zataknjene na bregovih rek, skrita divja odlagališča, gora zavržene, a še uporabne hrane, predstavljajo le nekaj primerov, ki Urši Zgojznik ne pustijo mirno spati. Rojena Mozirjanka, ki zadnja leta živi na Polzeli, ni ena tistih, ki bi ob teh prizorih le skomignili z rameni in šli naprej, temveč je ena tistih, ki znajo javnost motivirati k razmisleku, kako lahko prav vsak pripomore k zmanjšanju kopičenja odpadkov. Slovenija se zato tudi po njeni zaslugi uvršča med najbolj čiste države po indeksu okoljske učinkovitosti.
Zaradi vsega tega so jo bralci revije Jana konec lanskega leta med desetimi nominirankami izbrali za Slovenko leta 2018. »Presenetila me je že nominacija, zato sem bila še toliko bolj presenečena ob razglasitvi. Vesela sem, da so opazili okoljske projekte društva Ekologi brez meja in ves naš trud. Vedno znova opažam, da so, ko gre v političnem ali gospodarskem svetu za družbeno-odgovorne teme, okoljske vedno nekje pri koncu. Razumem, da so težje razumljive in da so na nek način bolj jasne, seksi in simpatične tiste teme, ki imajo večjo socialno noto. Vsekakor je zato naziv Slovenka leta v naboru vseh teh krasnih žensk presenečenje,« pravi okoljska aktivistka in predsednica društva Ekologi brez meja Urša Zgojznik.
V nedavnem telefonskem pogovoru ste potožili, da imate izjemno gnečo. Je to povezano z vašim novim nazivom ali ste tudi sicer dejavna oseba, ki nikoli ne počiva?
Sem zelo dejavna oseba, ki ji je zelo redko dolgčas, čeprav tudi tega zelo spoštujem. Zdi se mi, da se takrat rodijo nove ideje. Nisem zasedena le zaradi tega naziva, temveč tudi zaradi ostalih projektov. V nevladnih organizacijah je način dela takšen, da smo vsi po malem za vse. Poleg tega, da pripravljamo hkrati nove kampanje, raziskujemo in zbiramo podatke,
smo tudi pri nas izvedli prvo akcijo Očistimo Slovenijo v enem dnevu. Druga in obenem tudi najuspešnejša je bila nato leta 2012 in zadnja še lani jeseni. Že v preteklosti smo rekli, da teh akcij ne bomo ponavljali, ker čiščenje in pobiranje odpadkov ne moreta biti pravo sporočilo. A ker je lani šlo za svetovno akcijo, ki so jo izvedli v 158 državah po svetu, smo
»S pitno vodo se nam sploh ni treba ukvarjati, ker jo imamo na pretek, je čista in nam priteče iz pip. Da to posameznik opazi, mora kdaj v tujino.«
»Vpreteklosti sem precej potovala - od Amerike do Azije - danes tako velike potrebe po tem nimam. Eden od razlogov se mi zdi tudi to, da so potovanja postala odraz potrošništva zahodnega sveta.«
nastopamo tudi v medijih, zato je včasih res težko uskladiti urnik.
Ste predsednica društva Ekologi brez meja. Do zdaj največji in najodmevnejši projekt je zagotovo Očistimo Slovenijo, s katerim je društvo opozorilo nase. Kako ste se spomnili za to okoljsko akcijo?
Okoljski aktivist Nara Petrovič jo je pred desetletjem spremljal v Estoniji, kjer so veliko akcijo čiščenja okolja izvedli leto pred tem. Jeseni leta 2009 smo v Sloveniji imeli prvi sestanek na to temo. Dogovarjanja in usklajevanja so nato sledila do aprila leta 2010, ko
si rekli, da je to res nekaj takšnega, pri čemer moramo biti zraven.
Kako uspešno smo s pomočjo tega projekta očistili Slovenijo? Je bilo to tokrat res zadnjič?
Leta 2010 in leta 2012 smo čistili zares velika divja odlagališča, tudi takšna, ki so nastajala več deset let, ker je bilo to v določenem obdobju pač normalno. Kar nekaj občin od takrat spremlja, kaj se dogaja z divjim odlaganjem na njihovem območju. Na tem področju so se razmere izredno izboljšale, kar je tudi eden od razlogov, da teh akcij nismo spodbujali tudi v naslednjih le-
tih. Dovolj imamo pobiranja odpadkov, želimo narediti kaj več na področju preventive. Okolj-ska ozaveščenost se je v zadnjih desetih letih izredno dvignila. Ob popisu divjih odlagališč se je izkazalo, da jih je bistveno manj. Ostaja jih le še tretjina, na katerih so težava gradbeni odpadki in splošno odmetavanje.
Ko sem brskala po spletni strani društva Ekologi brez meja, sem opazila številne projekte. Akcija očistimo Slovenijo je eden od njih. S čim se še ukvarjate?
Bistvo vseh naših projektov predstavljata zmanjševanje števila odpadkov in njihovo uspešno ločevanje. Že leta 2012 smo se posvetili tematiki, ki je bila takrat še povsem tabu. To je zavržena hrana, o kateri takrat ni bilo še nobenih podatkov. Na tem področju sta za nami dva uspešna projekta, med drugim tudi Ne meč'mo hrane stran. Ugotovili smo, da v povprečju zavr-žemo kar tretjino hrane, kar je zelo veliko. Trenutno se najbolj posvečamo projektu Plastika naša vsakdanja, v sklopu katerega opazujemo, kaj se dogaja s plastiko. Raziskujemo, katere vrste embalaže imamo, kaj je pri njih težava, kaj se dogaja na odlagališčih. To, da plastiko ločujemo in je nato reciklirana le tretjina, je premalo.
Zanimivo je, da ste po srednji šoli izbrali študij matematike in pedagogike. Za okoljsko aktivistko morda to ni najbolj tipična izbira. Zakaj takšna odločitev?
Vsa leta sem bila močno razpeta med naravoslovjem in družboslovjem. Oboje me je po svoje zanimalo. Na obeh področjih sem bila tudi uspešna. Matematika me je vedno privlačila zaradi številk in jasnosti ter zaradi tega, ker k rešitvi vodijo točno določeni koraki, ki jih ne moreš preskočiti. Po drugi strani sem tudi humanistična duša in me zanimajo psihološki in
INTERVJU
27
ščih, se mi včasih zdi,
planeta«
antropološki pogledi na ustroj družbe. Danes se mi izbira študija zdi logična, čeprav se mi je včasih v preteklosti zdelo, da ne vem točno, kaj bi rada delala v življenju. Danes obe plati pri okoljskem aktivizmu dobro združujem. Zanimivo je, da nisem bila aktivistka kot otrok, razen to, da sem dobršen del otroštva preživela v naravi. Občutljivost do te tematike se mi zdi sicer za aktivno delovanje ključna.
Ste po študiju poučevali?
Sem poučevala in v resnici se mi zdi super. Še vedno poučujem v programih za odrasle. Vsega skupaj je to že dvanajst let. Res pa je, da se z današnjim izobraževalnim sistemom v celoti ne strinjam in sem do njega kar precej kritična.
Kdaj ste se začeli zavedati, da so vam blizu okoljske teme in da vam ni vseeno, kaj se dogaja z okoljem?
Pred več kot desetletjem sem začela pisati prve bloge. Na sprehodih so me vedno znova zbodli v oči divja odlagališča, odpadki v naravi, plastične vrečke ob rekah, čemur sem se začela vedno bolj posvečati. Ključni trenutek, ki me je najbolj posrkal v ekološke vode, je bila priprava na prvo akcijo očistimo Slovenijo. Verjamem, da imamo ljudje neko moč, ki se podeseteri, če se združimo.
Ali govoriva vzporedno s tem o na stajanju društva Ekologi brez meja?
Leta 2009 in 2010 smo nekaj me
secev delovaii kot cMm micmti- / opažam, da so, ko gre
va ali pobuda. Sploh se nismo ukvarjali s tem, kdo formalno smo. Zavedali smo se, da bi formalna struktura ponudila oporo našim prizadevanjem. Društvo Ekologi brez meja je bilo ustanovljeno malo prej,
a je bilo nedejavno. Njegova ustanovitelja sta se takoj strinjala, da se na tej točki poti združijo.
Prihajate iz Savinjske doline. Najprej ste živeli v Zgornji Savinjski dolini, zdaj živite v Spodnji. Kaj je po vašem mnenju še posebej pereča ekološka tema v Savinjski regiji?
Naša dolina mi že ves čas predstavlja velik navdih. Prav obožujem reko Savinjo. Morda tudi zato, ker je to v tej regiji nek ključen vodotok, ki usmerja življenje na tem območju že stoletja. Z njo so zame povezane najbolj pereče teme. Premalo se zavedamo, kaj pomenijo nedelujoče čistilne naprave, pretirano škropljenje in gnojenje njiv, metanje odpadkov v pritoke. Vse to se danes odraža na Savinji, pri čemer veliko stavimo na turizem. Ljudi iz nekih tradicionalnih podeželskih okolij je veliko težje prepričati oziroma »premakniti« iz tradicionalnih vzorcev. V mislih imam, kakšno hrano pridelujemo, da škropljenje ni v redu, da so problematične tudi vrvice na hmeljiščih ... Verjamem, da se bodo v prihodnjih nekaj letih tudi na tem področju razmere izboljšale.
Če bi morali Slovenijo umestiti na svetovni zemljevid okoljskih težav, kje bi bilo njeno mesto?
Prepričana sem, da bi se znašla v skupini dr-лт	X žav z najčistejšim
»Vedno znova \ okolj em. Naše
prednosti so izjemne. A
v političnem ali gospodarskem svetu za družbeno-od govorne teme, okoljske vedno nekje pri koncu. Razumem, da so težje razumljive in da so na nek način bolj jasne, seksi in simpatične tiste teme, ki imajo večjo socialno
kar je veliko slabše, je to, da se tega ne zavedamo. S
»Z veseljem
noto.« X vsakega vprašam, ali uživa, ko na pikniku je dober obrok s plastičnih krožnikov in s priborom, ki se kar drobi? Takoj glasujem za prepoved slamic, ker jih v večini primerov ne potrebujemo.«
pitno vodo se nam sploh ni treba ukvarjati, ker jo imamo na pretek, je čista in nam priteče iz pip. Da to posameznik opazi, mora kdaj v tujino. Ko govorimo o zeleni Sloveniji, je to v prvi vrsti rezultat naravnih danosti, manj naših dejavnosti. Imamo še veliko prostora za izboljšave pri obnašanju in politiki. Na zadnjih volitvah sem nalašč opazovala programe različnih strank in list po občinah. V programih in še manj v pogovorih je bilo zelo malo okoljskih tem. A kljub vsemu imamo to srečo, da smo med okoljsko najbolj urejenimi državami. Zaradi tega bi bili lahko zelo ambiciozni in bi včasih lahko drugim svetovali, kako se da kakšno stvar premakniti, kako biti uspešen. Lahko bi bili svetel zgled in ne da velikokrat tičimo nekje v povprečju.
Omenili ste, da bi bili lahko Slovenci okolj-sko še veliko bolj ozaveščeni. Katera skupina prebivalstva se vam zdi s tega vidika najbolj problematična?
Precej raziskav na to temo potrjuje, da je v resnici najbolj problematična »baby boom« oziroma povojna generacija. To so bili časi razvoja in rasti, ko je industrijska produkcija z vsakim letom le naraščala. Danes je vse te navade težje spremeniti. Ožje gledano so glede na raziskave najbolj problematični tudi moški srednjih let in manj ženske.
V	današnji družbi se zdi, da ljudje živimo zato, da nakupujemo. Kako gledate na to?
Popolnoma se strinjam. Priča smo sistemu hiperprodukcije in nenehne rasti. Sploh se ne vprašamo, kje je meja. Vse to se odraža na naših življenjih in navadah. Včasih se mi zdi, ko hodim po kakšnem trgovskem središču, da sem padla z nekega drugega planeta. Tako enormno brezglavi smo pri nakupovanju. Zdi se mi, da se sploh ne zavedamo, kaj kupujemo in če sploh potrebujemo vse te stvari. Ko iščem razlog za to, se mi zdi, da hočemo z vsem tem nakupovanjem zadovoljiti nekaj globoko v sebi. Ali je to želja po ugajanju drugim ali želja, da ne bi izstopali in moramo zato slediti trendom.
Vas morda tudi kdaj zanese?
Seveda, sem le človek. Mogoče me še največkrat zanese, ko grem v drugo državo, ker seveda nisem imuna na te stvari in seveda me tudi zanima, kaj imajo drugje na voljo, ampak nisem niti približno tipična nakupovalka. V trgovskih središčih postanem zaspana v trenutku, tako da zbežim vem, takoj ko lahko.
Kako izgleda vaše gospodinjstvo? Se trudite uporabljati naravne materiale?
Moje gospodinjstvo je tipičen primer mini-malizma. Verjamem, da ne potrebujemo ogromno stvari. Zame je to le balast. Vesela sem, ko imam prazen hladilnik, saj mi ni všeč, ko imam v njem ogromno hrane, ker več kot jesti ne morem. Na koncu tako ali tako veliko te hrane roma stran. Kar se tiče čiščenja, je zanimivo, da se da večino stvari očistiti tudi po naravni poti z alkoholnim kisom ali s sodo bikarbono. Ne potrebujemo polnih omar čistil. Tudi pri oblekah sem precej varčna. Veliko kupujem iz druge roke. Neverjetno je, kaj vse se najde. Nisem zelo dober primer čistega »zero waste« gospodinjenja, ker verjamem v zmernost.
Ali je v Sloveniji sploh mogoče imeti »zero waste« gospodinjstvo oziroma dom brez odpadkov?
So dekleta, so družine, ki se trudijo, da jim na koncu ostane le majhen kozarec odpadkov, a je res, da se je za to treba kar precej potruditi. Ne zdi se mi smiselno, da bi se zaradi tega vozila z enega konca na drugega. To je še posebej težko, ko greš iz Ljubljane, zato iščem en kompromis med vsem tem. Tudi v Celju in okolici so trgovine, v katerih se da kaj kupiti iz druge roke ali z manj embalaže, s čimer zagotovo zmanjšamo število odpadkov. Pri društvu smo pripravili takšen zemljevid na strani www. manjjevec.si.
V	trgovinah je še ogromno hrane in drugih artiklov v plastičnih vrečkah, a z novim letom so se tudi na tem področju začele stvari premikati na bolje. Kako je s tem? Je to res ali je zgolj nek vtis, da gre na bolje?
Lahko bi rekli, da je morda res nekakšen lepotni popravek sistema. Če bomo seveda reševali težave s plastičnimi vrečkami in ob strani pustili vso preostalo plastično embalažo, ne
»Naša dolina mi že ves čas predstavlja velik navdih. Prav obožujem reko Savinjo. Morda tudi zato, ker je v tej regiji nek ključen vodotok, ki usmerja življenje na tem območju že stoletja.«
Hrvaški sistem je dober, a le do določene mere, saj nimajo preostalega sistema ravnanja z odpadno embalažo tako dobrega kot pri nas. Pred leti mi je direktor enega od hrvaških komunalnih podjetij rekel, da ljudje razumejo ločeno zbiranje plastenk in da za to dobijo toliko in toliko lip, vendar ne razumejo, da morajo enako ravnati z ostalo odpadno embalažo. V Sloveniji bi bil takšen sistem odličen, ker imamo že osnovni sistem zbiranja odpadkov precej dobro urejen. S tem ukrepom bi lahko dosegali »nore« številke ločenega zbiranja odpadkov.
Kako je s slamicami in plastičnim priborom za piknike?
Z veseljem vsakega vprašam, ali uživa na pikniku v vsej tej plastiki. Ali uživa, ko je dober obrok s plastičnih krožnikov in s priborom, ki se kar drobi? Takoj glasujem za prepoved slamic, ker jih v večini primerov ne potrebujemo.
Otroštvo ste preživeli v Zgornji Savinjski dolini. Kako se spominjate teh let? So vas že takrat starši vzgajali v trajnostnem duhu?
To so bila 80. leta prejšnjega stoletja, ko je bila otroška brezskrbnost na visoki ravni. Danes otroci zagotovo ne morejo živeti na takšen način, kot smo mi. Prišli smo iz šole, naredili domačo nalogo in odhiteli na vse konce. Gibali smo se po celem kraju, česa vsega nismo pregledali in proučili. Zdi se mi, da je to lahko pomemben element, da je človek bolj družbeno odgovoren in dejaven. Po drugi strani sem bila precej vpeta tudi v kmečko okolje. Stari starši po obeh straneh so imeli kmetijo in to mi je, čeprav mi je bilo včasih zoprno, veliko dalo. Na ta način sem na poplavo, sušo in ostale naravne procese začela gledati drugače. V šoli smo se veliko pogovarjali o kislem dežju. Takrat je bila Šaleška dolina zelo problematična.
Danes ne živite več v Zgornji Savinjski dolini, temveč v Spodnji. Kaj vas je zaneslo na Polzelo?
To so naključja. V življenju nekje iščeš svoje mesto in če nisi preveč obremenjen ter razumeš, da meja v bistvu ni, se ti ni težko preseliti. Pristala sem na Polzeli.
Tudi v prostem času se ukvarjate s številnimi dejavnostmi. Katere so tiste, ki vas še posebej osrečujejo? Ali je za vas že služba konjiček?
Zelo rada imam mir in branje. S tem povezujem raziskovanje novih svetov. Sprošča me tudi šport. Rada sem v naravi, kjer najraje planina-rim in se sprehajam. Mogoče včasih delujem malo hiperaktivno. Enostavno se mi zdi, da življenje ponuja toliko priložnosti in lepih stvari, po katerih hrepenim. Rada bi vse videla in vse spoznala. V preteklosti sem precej potovala - od Amerike do Azije - danes tako velike potrebe po tem nimam. Eden od razlogov se mi zdi tudi to, da so potovanja postala odraz potrošništva zahodnega sveta. Vsi bi potovali, vse je dosegljivo vsem, pri čemer bi se potem naslajali nad usodami tretjega sveta. Poleg tega z letalskimi
»Vesela sem, ko imam prazen hladilnik, saj mi ni všeč, ko imam v njem ogromno hrane, ker več kot jesti ne morem.«
bomo naredili dovolj. Trgovci so se začeli izogibati plastičnim vrečkam, a po drugi strani vedno več sadja in zelenjave pakirajo. S tem zagotovo ne rešujemo sistema, čeprav je zagotovo tudi ta ukrep velik napredek, ki ga ne bi bilo brez politične volje. V društvu Ekologi brez meja smo že pred približno desetletjem delali prve projekte za zmanjšanje števila plastičnih vrečk. Mogoče je to dober primer, koliko časa mora preteči, da se zgodijo neki resni premiki. Direktiva o zmanjšanju porabe plastičnih izdelkov za enkratno uporabo, ki so jo lani sprejeli na ravni Evropske unije, je izredno ambiciozna in obenem dober smerokaz.
Ko dopustujemo na Hrvaškem, smo vedno znova navdušeni nad zbiranjem plastenk. Zakaj se to ne pojavi tudi v Sloveniji?
prevozi onesnažujemo ozračje. Tudi v lokalnem okolju je ogromno zanimivih neodkritih kotičkov. Širino sveta sem zato začela prenašati na svoje bližnje kraje.
Nedavno smo zakorakali v novo leto. Kakšne načrte imate za leto 2019?
Sama sem v leto stopila z novimi načrti, na kratko povedano s še dejavnejšo vlogo na področju varstva okolja. Imamo veliko načrtov tudi znotraj društva Ekologi brez meja. Nadaljevali bomo projekt Plastika naša vsakdanja in različne »zero waste« programe. Sicer pa je včasih tudi zelo blagodejno biti brez načrtov, da se človek prepusti dnevu in poti ter vidi, kam ga ta odpelje.
ŠPELA OŽIR Foto: SHERPA
28
REPORTAŽA
Začetek voženj Celebusa
Mestni potniški promet do 2. februarja brezplačen
штлхУ
	
._!___ ; JJ ■ II	дДвОБјл/јј
	
	H-^H ! »Ss&r i " on iQsy
шт
liJ
Celjski mestni avtobusi - Celebusi so minuli ponedeljek zjutraj začeli prve vožnje na petih linijah, s čimer je uradno zaživel mestni potniški promet v Celju, ki ga kot koncesionar upravlja podjetje Noma-go. Na prvo promocijsko vožnjo se je sicer Celebus podal tri dni prej, ob odprtju polnilne postaje za stisnjen zemeljski plin (CNG) na Bežigrajski cesti. Prvi teden, do 2. februarja, bodo Celebusi vozili brezplačno.
Gre za finančno zelo sofinanciran z nepovratni-zahteven projekt, vreden mi evropskimi in državni-tri milijone evrov, ki je bil mi sredstvi. Od tega je bilo
1,4 milijona evrov namenjenih za nakup desetih ekoloških avtobusov, 800 tisoč evrov za gradnjo polnilnice, 600 tisoč sta stali gradnja in preureditev obstoječih postajališč, medtem ko so 200 tisoč evrov vredni zasloni za prikaz prihodov avtobusov in programska oprema.
»V mestu si želimo, da bi javni potniški promet

r;
dobro zaživel in da bi ga ljudje resnično uporabljali: zaradi prispevka k čistejšemu okolju, ker ne bodo uporabljali svojih vozil, in zaradi manj gostega prometa na cestah. Verjamemo, da bo občane k uporabi spodbujal tudi finančni vidik, to je ugodna cena vozovnice mestnega avtobusa,« je na krajši slo-
vesnosti na polnilni postaji CNG in pred prvo promocijsko vožnjo Celebusa povedal župan Bojan Šrot.
Direktor Energetike Celje Aleksander Mirt je spregovoril o prednostih stisnjenega zemeljskega plina kot goriva, s katerim se bodo oskrbovali Celebusi: »CNG je gorivo z najnižjim ogljičnim odtisom, to so v Evropi spoznali
že dolgo časa nazaj. O tem govorijo tudi podatki - v Italiji je tisoč takšnih polnilnic, v Nemčiji 900 in Avstriji približno 200. V Sloveniji so bile doslej štiri takšne polnilnice, ta ob Bežigrajski cesti je torej peta.
ROBERT GORJANC Foto: SHERPA

Za mestne vožnje zaposlitev Na petih linijah po dvajsetih novih voznikov
Teh primanjkuje, zato v Nomagu omogočajo brezplačno izobraževanje
Uvedba mestnega potniškega avtobusnega prometa v Celju je velik projekt tudi za podjetje Nomago, ki kot na javnem razpisu izbran koncesionar izvaja prevoze. Še posebej veliko dela pri pripravah na prve vožnje je imelo v zadnjih dneh.
Ob izobraževanju, ki so ga pripravili za voznike, ki
je vključevalo tudi polnjenje avtobusov s stisnjenim zemeljskim plinom, je bilo treba predvsem zagotoviti zadostno število voznikov za izvajanje voženj.
Kot je povedal Darko Ša-farič, vodja vzhodnega regijskega centra v Nomagu, je v zadnjem času precej težko pridobiti voznike. Zato jim
omogočajo tudi brezplačno izobraževanje, če se potem odločijo, da s podjetjem podpišejo triletno pogodbo. S temi spodbudami so uspeli pridobiti polovico voznikov za vožnje Celebusov.
»Za mestne vožnje potrebujemo od osemnajst do dvajset voznikov, da zagotovimo zakonsko določene počitke voz-
nikov, dopuste, da omogočimo izvajanje voženj ob morebitnih bolniških odsotnostih ...« je povedal Darko Šafarič.
V Nomagu so zaenkrat na novo zaposlili deset voznikov. Trije naj bi podpisali pogodbo kmalu. Ostali v naslednjih tednih. Do takrat - do zapolnitve kvote - si bodo pomagali z vozniki, ki večinoma poleti opravljajo turistične vožnje.
RG, foto: SHERPA
Postajališča končana v tednu dni
»Z izbranimi linijami mestnega potniškega prometa smo zajeli največjo gostoto poselitve, kasneje bomo linije širili tudi na ostala območja. Cene so nizke, ker želimo, da čim več ljudi začne uporabljati mestni avtobus in da spozna, da je boljša izbira kot osebno vozilo,« je povedal Miran Gaberšek, višji svetovalec v Sektorju za prostorsko načrtovanje, promet in varstvo okolja v MOC, ki je operativni alfa in omega projektov trajnostne mobilnosti v celjski občini.
Celebusi vozijo na petih vasi, tretja na Hudinjo in peta krožnih linijah. Štiri od teh na Stari grad. Četrta, tako imajo izhodiščno točko v sre- imenovana nakupovalna, ima dišču mesta: prva linija vodi izhodišče na Ostrožnem pri do Ostrožne-	gasilskem domu
ga, druga do Nove
in vodi mimo Lave, po Dečkovi in Maribor-
Voznik Celebusa Silvo Majcen, ki je lepotca popeljal na premierno promocijsko vožnjo, spada med izkušene voznike z večletno prakso, saj je v Nomagu oziroma prej Izletniku zaposlen dvanajst let. »Takšne avtobuse sem že vozil, čeprav resda ne še na plin. So zelo dobri avtobusi in prepričan sem, da bodo Celjani zadovoljni,« je povedal voznik, ki je bil deležen precejšnje pozornosti na otvoritvenem dogodku. »Polnjenje avtobusov s CNG na polnilni postaji je enostavno, postopek smo hitro osvojili, avtobusi so tudi tišji od klasičnih,« je še pristavil Silvo Majcen.
»Cenik vozovnic je na zadnji seji mi nuli torek potrdil celjski mestni svet, in sicer je upošteval še to spremembo, da čas tra janja vozovnice velja od prve uporabe oziroma validacije. Za otroke do 6. leta v spremstvu odrasle osebe bo vožnja brezplačna, za tiste od 7. do 15. leta velja 50-odstotni popust na letno vozovnico, za dijake, študente, upokojence in invalide pa 25 odstotkov po pusta.
»Vse >štima<?« Darko Šafarič in Miran Gaberšek sta v zadnjih dneh imela veliko dela pri zaključnih pripravah pred prvimi vožnjami Celebusov.
REPORTAŽA
29
Z možganskim viharjem do Celebusa
Na slovesnosti ob pre-mierni vožnji celjskih mestnih avtobusov in ob odprtju polnilne postaje za stisnjen zemeljski plin je župan Bojan Šrot izročil letno vozovnico Jasni Na-votnik, katere predlog Ce-lebus je bil izbran za ime mestnega avtobusa.
Celjska občina je ime izbirala na Facebookovi strani Knežje mesto. Na natečaj so prispeli številni predlogi. Jasna Navotnik, domačinka iz Celja, je povedala, da ideja
nutnega navdiha. »Krajši >brainstorming< možganski vihar - je bil nujen, a se mi zdi, da sem kar prišla do tega imena. Sicer sem imela več idej, preigravala sam rešitve z okrajšavo CE, z besedo cjele in da je v imee seveda vključena beseda avtobus ... in na koncu se mi je ime Celebus zdelo najbolj primerno.«
Lepa nagrada, ki si jo je prislužila Jasna Novotnik za domiselno ime, lahko pomeni veliko za lastno zadovoljstvo, da je občina izbrala njeno idejo. Po prvih odzivih sodeč je tudi javnost ime dobro sprejela. Letna vozovnica, ki stane sto evrov, bo zelo dobrodošla pri vsakodnevnih opravilih in vožnji otrok na različne dejavnosti ter bo pomenila prihranek za družinski proračun. Kot je še povedala, je zelo naklonjena trajnostni mobilnosti in tudi Kolesce uporablja od vsega začetka.
RG
Foto: SHERPA
Jasni Navotnik je ideja za ime celjskih mestnih avtobusov prinesla lepo nagrado.
Še en velik korak za trajnostno mobilnost
S Kolescem za spremembo potovalnih navad in za čistejši zrak
Vznemirljivo je bilo pričakovanje predstavitve Celebu-sov, kot se imenujejo celjski mestni avtobusi, in odprtja polnilnice za stisnjen zemeljski plin (CNG) na Bežigrajski cesti. V Celju je v zadnjih dneh že marsikaj kazalo na to, da je mestni avtobusni promet že povsem blizu: gradnja in prenova avtobusnih postajališč, gradnja polnilnice, natečaj za ime mestnih avtobusov na FB-strani Knežje mesto ... A celjska občina uradnega datuma predstavitve in začetka voženj še ni napovedala, čeprav so bili vsi ključni upravni in tehnični postopki izpeljani. Ko so mestni avtobusi dobili še ime - Celebusi - je pred tednom prišla na vrsto promocijska premiera. Od ponedeljka tako Celebusi že redno vozijo.
Mestni potniški avtobusni Tako v smislu zagotavljanja
promet ob sistemu javne izposoje koles Kolesce, ki je na voljo od sredine septembra lani, pomeni eno ključnih dejanj pri uveljavljanju ukrepov trajnostne mobilnosti v Mestni občini Celje. Temu področju občina v zadnjih letih namenja glavnino svoje pozornosti, dejavnosti in tudi denarja, predvsem evropskega, kot je tudi poudaril župan Bojan Šrot v svojem govoru na slovesnosti ob polnilni postaji CNG na Bežigrajski cesti.
S tem se Celje pravzaprav ne razlikuje od drugih podobnih ali večjih mest, saj tudi zanje obvladovanje prometnih povezav in tokov postaja največji izziv.
čistejšega zraka v mestu,
zmanjševanja prometnih gneč in hrupa, kar na koncu posledično vpliva tudi vpliva na kakovost bivanja. Nova velika pridobitev za kulturo trajnostne mobilnosti je tudi velik izziv za prebivalce knežjega mesta in tiste, ki vanj prihajajo na delo, po opravkih, za obiskovalce in turiste.
Ob sodobni trajnostno mobilni infrastrukturi, ki je zdaj vzpostavljena v Celju in bo še nadgrajena, kot napovedujejo v občini, je tudi pravi čas za razmislek o dnevnih potovalnih navadah. Je mar res nujno, da
se morajo prebivalci Celja vsak dan voziti z avtom v službo, se z njim pripeljati dobesedno do vrat trgovine v središču mesta? Se nas res ne dotaknejo vsi dobronamerni pozivi zdravstvenih in okoljskih strokovnjakov, ki opozarjajo na pomen gibanja za zdravje in dobro počutje in na nevarnost, ki jo pregost promet povzroča za zrak? Če tem pozivom ne verjamemo, nemara lahko vsaj vplivu denarnice: javni prevoz je nesporno cenejši od vožnje z lastnim vozilom.
Po uvedbi Celebusov je v knežjem mestu mogoče takoj uresničevati sodoben koncept intermodalnosti - kombinacijo gibanja oziroma potovanja: avtobus-kolo-hoja-prevoz z lastnim avtomobilom kot zadnja izbira.
Celebusi so dodaten izziv tudi za MOC, da vneto nadaljuje ukrepe na področju traj-nostne mobilnosti in da med drugim končno začne zapirati Prešernovo ulico za promet in parkiranje osebnih vozil, da vzpostavlja P&R-parkirišča, širi mrežo parkirišč s polnilnicami za električna vozila ter varnih kolesarskih povezav v mestu.
Prav tako, da posodobi in združi storitve voženj z mestnimi avtobusi in kolesi, parkiranje ter druge, kot so obisk muzejev, Starega gradu ..., v »pametno« mestno kartico, kar je že praksa v mnogih evropskih mestih.
ROBERT GORJANC Foto: SHERPA
o ugodnih cenah
ski cesti, Ulici frankolovskih žrtev, Cesti Janeza Cvirna, po Grevenbroichovi v Novi vasi in se potem ponovno priključi na Dečkovo cesto ter usmeri nazaj proti Ostrožnemu.
Prihodi avtobusov na linijah 1, 2, 3 so na 20 minut, na liniji 4 na 40 minut in na liniji 5 na eno uro.
Nakup vozovnice na avtobusu se ne bo izplačal
Prvi teden, do 2. februarja, bodo Celebusi vozili brezplačno. Sicer bo vozovnice, dnevno za 1 evro, tedensko za 5, mesečno za 15 in letno za 100 evrov, mogoče kupiti v prostorih Nomaga in Me-
stne občine Celje, pri čemer bo za brezstično kartico treba odšteti 3 evre. Kmalu naj bi bilo vozovnico mogoče kupiti tudi na spletu in preko mobilne aplikacije. Ta bo omogočala tudi vpogled v prihode avtobusov.
»Vozovnico bo sicer mogoče kupiti tudi na avtobusu, a si tega ne želimo, saj to opravilo moti voznika in podaljšuje čas vožnje,« je še povedal Miran Gaberšek.
Zato je nakup takšne vozovnice za potnike tudi zelo neugoden, saj velja le za enkratno vožnjo. Naš sogovornik je še zagotovil, da naj bi bila manjkajoča postajališča Celebusov, teh je v sistemu 56, dokončana najkasneje v
Celjski župan Bojan Šrot in direktor Energetike Celje Aleksander Mirt sta si po opravljenih govorih na krajši slovesnosti ob odprtju polnilne postaje in prvi promocijski vožnji Celebusa zadovoljna stisnila roki.
tednu dni, kar pomeni, da bodo tudi opremljena z elektronskimi zasloni, ki bodo
prikazovali prihode avtobusov.
RG, foto: SHERPA
Stisnjen zemeljski plin je tehnološko obdelan plin, metan, ki je stisnjen na približno 200 barov in zato zavzame malo prostora. Kot zagotavljajo strokovnjaki, so vozila, ki jih poganja zemeljski plin, varna in okolju prijazna. Njihovi motorji delujejo tiho, imajo dolgo življenjsko dobo in okolje minimalno obremenjujejo s trdnimi delci PM10.
Polnilna postaja za stisnjen zemeljski plin CNG ob Bežigrajski cesti, kjer je bil otvoritveni dogodek, ima zmogljivost 300 do 540 kubičnih metrov plina, zaenkrat en točilni otok (z možnostjo razširitve) in dve polnilni mesti. Postaja, ki je namenjena tudi drugim uporabnikom, ne le Celebusom, deluje samopostrežno 24 ur na dan in je brez zaposlenih. Plačilo je mogoče opraviti le brezgotovinsko, s plačilnimi karticami.
Notranjost Celebusa, ki je avtobus blagovnem znamke Feniksbus, izdelan na platformi avtobusa Iveco. Celebus je udoben mestni avtobus, primeren za 40 potnikov, od tega je dvajset sedišč in predvidoma toliko stojišč.
30
PORTRET
»Naš cilj je en sam: druženje ob dobro zapeti pesmi«
Tako pravi prejemnica letošnjega vojniškega priznanja za življenjsko delo na kulturnem področju, Šentjurčanka Emilija Kladnik Sorčan - Zborovodkinja je mati šestih otrok
»Moram priznati, da me je priznanje za življenjsko delo najprej presenetilo, saj še nisem v letih, ko se ponavadi podeljuje. Res pa je, da delujem v Vojniku že petindvajset let kot zborovodkinja moškega pevskega zbora ter da sem že več kot dvajset let zaposlena v tukajšnji osnovni šoli,« je povedala prejemnica letošnjega vojniškega občinskega priznanja za življenjsko delo na kulturnem področju Emilija Kladnik Sorčan. Po drugi strani ocenjuje, da je to vendarle obdobje, ko se lahko govori o življenjskem delu ali življenjskem poslanstvu.
Emilija Kladnik Sorčan, ki živi v Šentjurju, je mati šestih otrok. Nekatere zbore vodi seveda tudi v vojni-ški šoli. V Vojniku je začela delovati, ko se je od moškega pevskega zbora KUD Franceta Prešerna poslovila dotedanja zborovodkinja Mira Kodrun. »Zbor je bil v dobri kondiciji in motiviran za delo, zato je iskal nekoga, ki bi uresničil njegove načrte. Takrat v bližini ni bilo nobenega zborovodje in tako so predstavniki zbora našli mene,« se spominja prejemnica priznanja za življenjsko delo. Emilija je bila v tistih letih mlada učiteljica celjske Osnovne šole Frana Roša. Tako so se nekega večera oglasili štirje možje v stanovanju v bloku, kjer je takrat z družino bivala. Povedala jim je, da kot zborovodkinja posebnih izkušenj še nima. »Pravim, da so fantje pravzaprav kupili mačka v žaklju. Vodenje zbora me je že od nekdaj veselilo in zato sem se odločila na vrat na nos. Priložnost sem izkoristila,« je dejala. Decembra leta 1993 je tako prišla v Vojnik na prvo pevsko vajo.
Z eno nogo v Vojniku
Pozneje, ko je v vojniški šoli odšla v pokoj dolgoletna učiteljica glasbe, je zavod rabil nekoga, ki bi postavil na noge šolski pevski zbor. V šoli so takrat Kladnik Sorčanovo že poznali, zato jo je nekdanja ravnateljica Majda Rojc povabila k rednemu sodelovanju. »Odločitev ni bila lahka, saj sem se v Osnovni šoli Frana Roša dobro počutila. Sprejela sem jo, saj mi je takrat Vojnik že malo prirasel k srcu,« se še spominja. Ustanovila je
mladinski pevski zbor, ki deluje neprekinjeno že več kot dve desetletji.
»Z leti sem se v Vojnik, ki ga prej nisem niti poznala, zelo vživela. Iz Šentjurja v Vojnik ni prav daleč, vendar me niso poti do takrat nikoli pripeljale v ta kraj. Danes lahko rečem, da sem z eno nogo tukaj doma,« spoznava Kladnik Sorčanova. To, da živi v drugem kraju, je zanjo po svoje prednost. V popoldanskem času se v Vojnik pogosto vrača na pevske vaje ali na prireditve. »Moram reči, da sem bila v tem kraju zelo dobro sprejeta že na začetku in da sem to zaupanje na nek način tudi upravičila,« ugotavlja.
Glasbene korenine
Korenine prejemnice vojniškega občinskega priznanja za življenjsko delo so v Šentjurju. Odraščala je v delavski družini, kjer sta oba starša rada prepevala, oče je tudi igral harmoniko. Z njo je prispeval tudi k nekoliko višjemu družinskemu proračunu. Na »ohcetih« je igral »frajtonerico«, bil je samouk. Oče je že pokojen, Emilijina mama, ki nosi osem križev, prepeva v kar dveh pevskih zborih. S starši so prepevali tudi otroci, tudi mlajša Emilijina sestra Dada Kladenik, ki je danes poklicna glasbenica, pevka mariborske opere. Ljubezni do glasbe so se navzeli tudi Emilijini otroci.
Po bogati glasbeni popotnici svojih staršev se je Emilija vpisala v šentjursko glasbeno šolo, kjer se je učila igranja violine. To je bilo njeno prvo glasbilo. »Moram povedati, da pri vadbi nisem bila prav vztrajna. Ampak violina mi je izostrila sluh, kar je za zborovodjo zelo važno,« se spominja. V času šolanja na gimnaziji se je učila še igranja klavirja. Nato je študirala na pedagoški akademiji in postala učiteljica glasbe. Začela se je tudi njena pot zborovodkinje. V šentjurskem ženskem zboru je bila najprej pevka, potem ga je dvanajst let vodila.
Posebej dejavna je torej v Vojniku. »Med delom v vojniški šoli se je izkazalo, da imamo generacije dobrih, kakovostnih pevcev, ki so našli poti v različne zbore. Dlje časa sem razmišljala, da bi z nekaterimi dekleti, ki
so posebej dobro in rada pela, delo nadaljevala,« se spominja. V Vojniku je tako nastala ženska komorna zasedba Kolori-na, ki še deluje. Zadnja leta je na njenem čelu kot umetniška vodja nekdanja Emilijina učenka Janja Belej.
Pomlajeni zbor
»Moram se pohvaliti, da se je moški pevski zbor KUD Franceta Prešerna zadnja leta nekoliko pomladil. Pri moških zborih predstavlja pomlajevanje veliko težavo, saj se generacije starajo, novih pevcev pa ni,« je opozorila na splošno težavo. V Vojniku je tako danes kar nekaj članov zbora, ki so od svoje zborovodkinje mlajši. »To pomeni, da ima ta zbor lepo priložnost, da preživi in ohrani tradicijo moškega petja. Ljudje moške zbore seveda zelo radi poslušajo in jim je njihovo petje ljubo,« ugotavlja Kla-dnik Sorčanova.
V	Vojniku skoraj ni večje prireditve, kjer se ne bi pojavil tudi domači moški zbor. Svoje delo predstavlja na vsakoletnem letnem koncertu, poje tudi v Božičnem Vojniku, rad nastopa v domovih upokojencev ... Enkrat na mesec pojejo fantje tudi pri maši v župnijski cerkvi skupaj z organistom Marčičem. »Fantje so različnih poklicev, vendar jih močno povezuje petje. Vse razlike, tako starostne kot socialne, pri nas izginejo. Naš cilj je en sam: druženje ob dobro zapeti pesmi,« ugotavlja zborovodkinja. Moški zbor je prepeval tudi v Avstriji in na Češkem.
V	Osnovni šoli Vojnik vodi Kladnik Sorčanova že dolga leta enega od otroških zborov in mladinski zbor. V šoli deluje več zborov. Pred nekaj leti je bila v šoli ustanovljena še ženska
Včasih se vrne domov zelo utrujena in obsedi ob križankah, svoji priljubljeni možganski telovadbi. Zelo rada bere, vendar ko zvečer vzame v roke knjigo, ponavadi hitro zaspi. Več kot tri desetletja se druži s skupino prijateljev, ki se imenuje Pesem tisočerih zvonov. Gre za duhovno skupino z duhovno glasbo, ki je ustvarila pred dolgimi leti avtorsko glasbeno mašo. Občasno jo še izvaja. »Skupina je moje duhovno sidro,« jo označuje Emilija Kladnik Sorčan. V preteklosti je sodelovala tudi z odraslimi skavti, ki se jim občasno še pridruži. V domačem Šentjurju prepeva pri ženski glasbeni zasedbi Glasovir.
ki !bor KU
pevska zasedba zaposlenih, ki tudi deluje pod Emilijinem vodstvom. Med odraslimi in otroškimi zbori so seveda velike razlike, že kar se tiče izbora skladb. »Svoj sestav moraš poznati, vedeti, kaj mu leži in česa je sposoben,« spoznava zborovodki-nja Emilija. »Z mlajšimi otroki iščeš rezultat skozi igro, v mladinskem zboru dajejo učinek druge zadeve, v odraslem zboru moraš posebej poskrbeti za dobro vzdušje. Ljudje pogosto prihajajo utrujeni, po delovnem dnevu ter različnih skrbeh, tudi težave z zdravjem obstajajo. Potreben je odmik od vseh teh težav,« ugotavlja zborovodkinja. »Če uspeš pevce sprostiti, je to nekaj, kar jih dodatno ne obremenjuje ter psihično ne vznemirja, ampak sprošča. Ko je tako, je namen dosežen,« se veseli.
V	vojniški šoli je seveda predvsem učiteljica glasbene umetnosti. Med slovenskimi učenci predmet glasbena umetnost ni zelo priljubljen. Kot učiteljica daje poudarek splošni razgledanosti, da bodo učenci, ko odrastejo, poznali vsaj temelje glasbene umetnosti. Eni učenci imajo glasbeno umetnost radi, drugi jo zavračajo, Kladnik Sorčanova pa ob vsem tem krmari, kot mora vsak učitelj. »S tistimi učenci, ki pridejo v pevski zbor, se ustvari drugačna vez. To je globlja vez, ki je zame osebno zelo pomembna. Če bi ugotovila, da me otroci kot zborovodkinjo zavračajo, bi me bolelo,« je odkrita. Pri pouku glasbene umetnosti je zanjo sprejemljivejše, da lahko gre kakšnemu učencu s svojim predmetom na živce.
V	opero ne gre le zaradi sestre
Emilija Kladnik Sorčan živi z glasbo skoraj vse dneve. »Pogosto imam rada tisti del glasbe, ki pomeni pav-
zo, tišino. Ko se vrnem domov, glasbe pogosto ne poslušam. Tudi ušesa si morajo oddahniti,« ugotavlja. Sicer ima glasbo zelo rada, posluša njene različne zvrsti in spremlja novosti, trende. To, da bi jo pri tem šolarji prekosili, si ne more privoščiti. »Najbolj v meni zveni tista glasba, ki sem jo poslušala kot mlada. Tega človek nikoli ne pozabi in rad prisluhne kakšni skladbi iz tistega časa. Mlad človek seveda vse doživlja bolj čustveno,« ugotavlja. Ko ima nekoliko več časa, si rada ogleda kakšno predstavo mariborske opere, seveda ne le zato, da vidi na odru svojo sestro.
Ob službi in zborovskih vajah nima veliko prostega časa. Brez razumevanja in pomoči domačih se vse to ne bi izšlo. »Ko so bili otroci še majhni, je veliko pomagala moja mama, ki je nanje pazila. Tudi z možem sva se uspela uskladiti,« se spominja mati šestih otrok. Emilijin soprog dela že dolga leta na velenjski televiziji. Danes je že kar petkrat babica, on pa dedek. Tri hčere so poročene, doma so še trije fantje. Najmlajši, ki obiskuje tretji razred osnovne šole v Hruševcu, potrebuje veliko skrbi in pozornosti, saj ima zaradi cerebralne paralize posebne potrebe. Emiliji zelo veliko pomeni, ko se kakšno nedeljo vsi skupaj zberejo pri domači mizi.
»Vse skupaj bi lahko bilo zelo zapleteno, vendar imam srečo, da me obkrožajo dobri ljudje, tako sorodniki kot prijatelji,« spoznava. V življenju si je pač treba izbrati prednostne naloge. Če bi Emiliji zelo veliko pomenilo vrhunsko opremljeno stanovanje ali da bi vsak teden spekla veliko peciva, se z vsem tistim, čemur daje prednost, ne bi mogla ukvarjati. To je njeno razmišljanje.
BRANE JERANKO Foto: BJ, LEA SREŠ in arhiv EKz
PORTRET
31
»Nikoli nisem znal povedati, kaj je tisto, kar me najbolj navdušuje pri starodobnikih. Najverjetneje gre za zgodbe, ki jih ta vozila nosijo s seboj, in za njihovo enostavnost. In če sem imel še tako naporen dan v službi, sem se, potem ko sem se domov pripeljal s starodobnikom, počutil bolje,« pravi dr. Emil Šterbenk.
Emil Šterbenk je član Slovenske veteranske avto-moto zveze in začetnik registra vozil Mercedes-Benz. Iz registra se je najprej razvil Mercedes Classic klub Slovenije. Današnji Mercedes-Benz klub Slovenija je uradni klub pod okriljem Mercedes-Benz Classic Managementa v naši državi. Šterbenk je bil vrsto let tajnik kluba, zdaj je urednik za tiskane medije.
»V kakršnokoli staro kračo sedem, sem vesel!«
Ljubitelj starodobnikov, ki prisega na nemško trokrako zvezdo in jugoslovanske tri kroge
vto restavri-si ves solzen že če ga dobi dež. Vsekakor ga zdaj, ko je povsod polno soli, ne zapeljem na cesto.«
Mož, ki ima izjemno rad starodobnike, je tudi ljubiteljski igralec in glasbenik. Leta 2016, ob 120-letnici Gledališča pod kozolcem v Šmar-tnem ob Paki, je nastopil v spevoigri Lumpa-cij Vagabundus. Za predstavo je uglasbil vse songe in sodeloval pri glasbeni podlagi, saj dobro igra klavir in harmoniko. Njegovo igralsko nadarjenost je prepoznal tudi Marjan Marin-šek in mu pri prvih Pikinih festivalih namenil vlogo Martina Krpana. Zdaj je že vrsto let kapitan Nogavička.
Nekateri ob rojstvu otrok posadijo drevo. A dr. Emil Šterbenk iz Šmar-tnega ob Paki je ob rojstvu sina in ob rojstvu hčere domov pripeljal sta-rodobnika. Kadarkoli si je umislil novega »oldtimerja«, so ljudje ženo spraševali, če bo spet naraščaj pri hiši. »A pri otrocih sva se ustavila, pri starodobnikih pač ne,« pove njegova draga Vlasta. Šterbenka sicer marsikdo sprašuje, kako si upa naokrog voziti s takšnimi starimi »ajmri«. On se ob tem le potrka po glavi in odgovori, da ga imajo njegovi častitljivi jekleni konjički tako radi, da ga sredi ceste še nikoli niso pustili na cedilu. Če že, so obstali na dvorišču ali na dovozu do mehanika.
»Že od majhnega sva z očetom >šra- material, sredi vročega poletja »valjal«
»Mercedese imam rad, saj se da, ko avto obnavljaš, odviti vsak njegov vijak. In ker se je z njimi >fajn< peljati. Tame pa imam rad, ker je bilo to >naše< podjetje. Ko sem se poglabljal v arhive te družbe, sem spoznal, da so bili v 60., 70. in 80. letih res pravi >frajerji<.«
ufala<. Imeli smo >fičeka< in ves čas ga je bilo treba popravljati,« o svojem začetnem navdušenju nad avtomobili pripoveduje dr. Emil Šterbenk, v Šaleški dolini sicer znan kot ekolog in raziskovalec. Ko je bil star enajst let, sta z očetom starega »fičota« prestavila v novo karoserijo. Takoj po podvigu se je lahko Emil z vozilom malce zapeljal.
Jekleni konjički so ga navduševali tudi ob vsakem obisku njegovega strica Janka. Ta je bil šofer in je imel na dvorišču vedno kakšen tovornjak. Emil je za volanom stričevih tovornjakov marsikatero popoldne užival v namišljeni vožnji. Pri šestnajstih letih je s prekucnikom znamke Fap, s katerim je njegov stric vozil nasipni
podlago za hišo, v kateri njegova družina živi danes. Že prvo uro se je naučil vzvratne vožnje s pomočjo ogledal. Čeprav so bila ta v primerjavi z ogromnim tovornjakom čisto miniaturna.
Ljubezen do starejših letnikov
Starodobniki so mu v srce segli ob koncu gimnazije, ko mu je stric podaril avto Opel Rekord Olympia, letnik 58. S sošolci
»Zena zelo podpira mojo ljubezen do starodobnikov. Tako lahko povem, da nobe nega avtomobila doslej nisem kupil skrivaj.«
so ga na roke pobarvali, stric je zanj pridobil preizkusne tablice, avto je nato sodeloval v programu za predajo ključa. Sredi študijskih let je še en takšen model našel v Slovenj Gradcu. Prodal ga je na ženino prigovarjanje, a je slednja to takoj obžalovala. Ko je novi lastnik avto odpeljal od hiše, je bil Emil namreč povsem potrt. Zato ni nenavadno, da ga je Vlasta podprla pri nakupu mercedesa 180 D, letnik 58. Slednjega je Šterbenk pred eno od zagrebških tovarn (iz tega mesta namreč prihaja njegova žena) občudoval kar leto dni. Avto je v gara-
Emil z ženo Vlasto ob enem od lepotcev, s katerim se rada zapeljeta po svetu.
žo zapeljal, ko se jima je rodil sin. Ob rojstvu hčere si je Emil umislil mercedesov model 2l9. »Fotografiral sem ga, ko je bila žena še v porodnišnici. Preden sem filme razvil, je bil avto že doma.«
Prisega na Mercedes in Tam
V garaži Šterbenkovih so trenutno trije registrirani starodobni avtomobili s trikrako zvezdo. Prvi je model W 123, ki je obnovljen tako, kot se šika, in je najboljši v floti. Drugi je Ponton, letnik 1961. Tretji je model W115, 200 D. Tega je Šterbenk hodil opazovat približno sedem let. Ko je lastnik naposled le pristal na prodajo, mu ga je ponudil za »sindikalno« ceno, ker ključev ni želel predati v roke kakšnemu mladcu, ki bi z avtom nespametno ravnal.
Čeprav prisega na Mercedes, je enako navezan na Tamov model tovornjaka 80T5, znan pod imenom »tamič«. Emil si je takšen majhen kamion želel za petdeseti rojstni dan, zato, kot pravi, da bi se malo igral, saj fantje nikoli ne odrastejo. In res ga je vsega sijočega dobil na rojstnodnevni zabavi, in sicer v različici gasilskega vozila. »Pri petdesetih sem takšno presenečenje še preživel. Deset let kasneje ga ne bi,« v smehu zatrdi sogovornik. S tem tamom se je vozil pet let, nato ga je z odobritvijo prijateljev zamenjal za nekoliko daljšega »tamiča«, prav tako »gasilca«. Poleg šoferja se v njem lahko pelje osem potnikov.
Med vožnjo »crknila« le žarnica
Čeprav je starodobnikov škoda za vsakodnevno vožnjo, jih sogovornik še zdaleč nima le zato, da jih obču-
duje in neguje. Z njimi se odpravi tudi na daljše vožnje. Doslej je bil večkrat v Nemčiji in na Švedskem. Najhuje, kar se mu je med vožnjo zgodilo, je bila pokvarjena žarnica. Pred eno od daljših »tur« je sicer avto odpeljal k prijatelju, mehaniku Cvetku Harbu. Tik pred njegovo delavnico je avto odpovedal in Šterbenka je do mehanika »privlekla« žena. Mojster je lastnika takoj pomiril z besedami, da so avtomobile k njemu res velikokrat »prišlepali«, vendar je od njega še vsak odpeljal.
Poseben užitek se je s starodobnikom peljati na morje. Tako je z enim od lepotcev odšel v Dubrovnik. Načrti za vožnjo do Lošinja se sicer niso uresničili. Preden je Mercedes 180 D iz Šmartnega ob Paki speljal, in sicer naložen s kovčki in z vsem potrebnim, je nekam čudno brnel. Sorodnik Milan, mehanik, ki ga Emil kliče kar »dizeldoktor«, je ocenil, da je popravilo neizogibno. Družino je raje sam odpeljal na omenjen hrvaški otok, med njenim dopustovanjem pa popravil jeklenega konjička.
Med študijem voznik, danes tudi novinar
Da pri Emilu Šterbenku vozila niso le muha enodnevnica, med drugim pove to, da je že na začetku študija opravil vozniški izpit za kamion in prikolico ter naredil poklicno šolo za voznika. Namesto da bi vpisal absolventski staž, je šel za pol leta v Inte-reuropo vozit kamion. Po doktoratu se je službeno posvečal predvsem raziskovanju okolja. V zadnjem času mladim predava okoljsko komunikacijo v Visoki šoli za varstvo okolja v Velenju.
Vozilom se danes posveča tudi kot samostojni novinar. O »odlti-merjih«, kamionih in lahkih gospodarskih vozilih piše za revije Mehanik in voznik, Avto motor classic ter Transport & logistika. Kadar uživa v posebnem brnenju motorja starih avtomobilov, je to pravzaprav poseben način življenja. »Ko se z mer-cedesi, starejšimi od letnika 1991, pelješ čez Nemčijo, ti vsak voznik te znamke pomaha, potrobi ali posveti z lučmi. Avto je kriv tudi, da te somišljeniki takoj ogovorijo in da z ljudmi brez težav navežeš stik.« Nenazadnje po zaslugi častitljivih jeklenih konjičkov prejme tudi številne ponudbe. Na vetrobranskem steklu ga namreč velikokrat pričaka listek s telefonsko številko in pripisom, naj to osebo pokliče, ko bo želel prodati avto.
TINA STRMČNIK Foto: GrupA
32
REPORTAŽA
Izziv izstopa iz udobja vsakdana
Velenjski pohodnik Igor Gruber po rdeči »premagal« še rumeno Vio Alpino
Po vsakem izjemnem dosežku, ki predstavlja nekakšen vrh naših prizadevanj na določenem področju, se je težko motivirati za nove dosežke, še zlasti če po zahtevnosti, obsežnosti in drugih kriterijih ne dosegajo prvotnega. A poiskati izziv vedno in znova z drugimi značilnostmi in posebnostmi je nuja, sicer obstanemo. Samo od spominov se pač ne da živeti.
Takšne življenjske zakonitosti se je dobro zavedal Igor Gruber, zdaj že precej znan velenjski gorski pohodnik, ki je pred tremi leti prehodil rdečo pot Vie Alpine, alpske po-hodniške transferzale, dolge 2.640 kilometrov, in svoj dosežek strnil v knjigi »107 dni Alp.
V enem od poglavij je tudi zapisal, da prihod na cilj ni trenutek, ko bi zastali, temveč je začetek novega pohoda, novega boja. »Kako zadržati
spoznanja, jih uveljaviti in čim dlje plavati v svoji smeri, ne da bi vas odnesel tok življenja. Ko postane tok vsakdanjih navad premočan, pa na pohod. Saj niste mislili, da ste opravili s pohodništvom?« je v svoji knjigi razmišljal Igor Gruber.
Kot je povedal, spet pride čas, ko spomini in enodnevni ali nekajdnevni pohodi več ne pomirijo okužbe s pohodništvom na dolge proge. Še zlasti ob tem, ker si je za cilj zadal, da bo prehodil celotno mrežo Vie Alpine, kar pomeni še štiri poti, vijolično, rumeno, zeleno in modro pot.
Rumena pot
Ob novem izzivu se je odločil za rumeno pot, po dolžini krajšo od rdeče, pri čemer si je zastavljal kar nekaj vprašanj in dvomov, čeprav je bil na podlagi izkušnje na rdeči poti pred novim izzivom tehnično bolje pripravljen. »Ali bo du-
razbila na tri dele), legije klopov, ki so ga preganjale po travnikih in gozdovih Julijskih in Karnijskih Alp, bližnjice, ki so mu vzele precej več časa, kot bi običajna pot, gneča na Dolomitski in Meranski visoki poti ter E5 in nenaza-
hovno in čustveno dogajanje tako intenzivno kot na prejšnji poti, glede na to, da prejšnjega dosežka ne bo mogoče prekositi po dolžini in mogoče tudi ne po globini izkušnje?
Kljub temu priprave na pot niso šle po načrtih. »Začetek moje enomesečne odsotnosti se je namreč pokrival s koncem šestmesečnega projekta v službi in treba je bilo vse pripraviti in organizirati, da bi me mesec dni v službi lahko pogrešili. Zadnji tedni pred odhodom so bili tako zelo stresni.«
Kakorkoli, uspelo se mu je podati na »rumeno avanturo« in na njej je doživel številne preizkušnje: vročina ._ in žulj na začetku poti, v M služba in z njo povezane skrbi (izredna	ИЈ_
enotedenska pre- , kinitev zaradi
Skrajnosti
Kot je še opisal, je pot večkrat postregla s skrajnostmi: bil je dan, ko je spal v vrhunskem apartmaju, naslednji dan v gozdu. Kakšen dan se je v izobilju naužil vrhunske kulinarike, potem pa je kakšen dan sledil prisilni post. Nekega lepega dne ga je peklo sonce, že naslednji dan je vlivalo kot iz škafa. Kakšen dan ni videl nikogar, bil pa je tudi dan, ko je pozdravljal do onemoglosti.
»Sestop iz udobja vsakdana omogoča pravilno dojemanje življenja in njegovih darov. Prej samoumevne stvari postanejo dragoceni darovi. Žal je tako, da smo nagnjeni k
temu, da se navadimo na lepoto, na privilegije, na ugodje. A kmalu izgubimo čudenje in hvaležnost za to, kar imamo. Postanemo otopeli. Ni popolnih dni, a če se ukvarjamo s tem, kar gre narobe, bomo zamudili to, kar dan ponuja, zamudili bomo njegove darove,« razmišlja Igor Gruber.
Na zadnjih kilometrih poti je doživljal pravo navdušenje čustev. »Bilo je opravljeno. Hvaležen sem za vse preizkušnje in vse lepo, česar se bil deležen na poti,« je svoje vtise z rumene Vie Alpine strnil Igor Gruber.
ROBERT GORJANC Foto: IGOR GRUBER
dnje tudi muha-s t o vreme.
službe, ki je
njegov pohod
Igor Gruber v teh dneh po Sloveniji na potopisnih predavanjih predstavlja svoj pohodniški projekt na rumeni Vii Alpini. Pred dnevi ga je predstavil v Domu sv. Jožefa v Celju, ta konec tedna ga bo tudi na sejmu Alpe-Adria v Ljubljani.
40 etap, 3 države: Italija, Avstrija in Nemčija
Rumena pot vodi pohodnika od morske gladine do 3 tisoč metrov nadmorske višine, od Jadrana do all-gäuskih planinskih pašnikov, od stičišča germanske in romanske kulture v Bolzanu vse do nedotaknjene narave Lechtala, od Dolomitov, zraslih iz oceanov, do območja, kjer so našli »ledenodobnega bojevnika« Ötzija iz Similauna: pohod je pravo uživanje ob enkratnih nasprotujočih si naravnih lepotah. Gorski masivi na poti so: Zahodne Julijske Alpe, Karnijske Alpe, Dolomiti, Ötztalske, Lechtalske in Allgäuske Alpe.
Rumena Via Alpina v številkah:
Muggia-Trst-Oberstdorf Dolžina pot: 794,4 km Dni na poti: 40 Čas hoje: 250 ur
Zastoj na cesti v Reziji. Min hod je trajal slabih 5 minut.
REPORTAŽA
33
Tomaž Berce je predaval v Kozjanskem parku.
Lahko srečate šakala, medveda težje, volka nikakor
V Kozjanskem parku gostili poznavalca velikih zveri Tomaža Berceta
Vsi smo zrasli ob podobi strašnega in nevarnega črnega volka. Če že ni preganjal Rdeče Kapice ali treh prašičkov, se je v obliki neznane črnine skrival pod našimi posteljami. Tudi zato smo ob divjih zvereh še danes malo na trnih. Volkovi in medvedi zbujajo občudovanje in nelagodnost. Vemo, da smo jih dolžni zaščititi, a hkrati upamo, da se naše poti ne bodo nikoli križale z njihovimi. A kot pravijo strokovnjaki, se povprečen nabiralec borovnic ali gob pravzaprav nima česa bati.
V Sloveniji se živi dobro. Vsaj medvedi, volkovi in šakali tako trdijo. Če odštejemo risa, ki je pri nas ves čas na robu izumrtja, se je število divjih zveri v zadnjih letih precej povečalo. V desetih letih se je število medvedov povečalo za štirideset odstotkov. Tudi število volkov narašča, po zadnjih ocenah jih je približno 75. In tudi šakali so se v tem času razširili po vsej Sloveniji. »Risov je le pribli-
žno deset ali dvajset. Zato je že letos predviden prvi odlov risov v Romuniji, ki jih bodo v naslednjih letih naselili pri nas. Tako se bo populacija povečala in genetsko popravila,« razlaga Tomaž Berce, biolog v Zavodu za gozdove Slovenije. Hkrati dodaja, da pretiranega strahu pred srečanjem z velikimi zvermi v naših bližnjih gozdovih ni treba imeti. »Da bi kakšen volk, da o risu ne govorimo, zašel na Celjsko ali širše Kozjansko, je skoraj nemogoče. Medved občasno pride na območje Bohorja, le šakal se pogosteje pojavlja v Celjski kotlini. A tudi pri tej
vrsti stalnih družin na tem območju še ni.«
Če po naključju zadenemo na gozdni loteriji ...
Morda se vam je kdaj že celo zgodilo, a kot večina sprehajalcev v gozdu se tega sploh niste zavedali. Divje živali z zvermi vred si srečanja s človekom želijo točno toliko kot človek z njimi. Zato se bližnjemu srečanju izognejo v širokem loku. Razen če jih presenetimo. Če nič drugega, so medvedi zelo veliki in če jih dobimo na levi nogi, so v resnici lahko nevarni.
V Kozjanskem parku so tudi letos popisali število vodnih ptic. Največ je bilo rac mlakaric in kormoranov, manj sivih in velikih belih čapelj. Opazili so tudi primerke sive pastirice in kozice. V zadnjih dvajsetih letih so porečje Sotle in njene nižinske pritoke ponovno naselili bobri. Kot pravijo v Kozjanskem parku, bodo veseli tudi vaših opažanj v zvezi z bobrovim delovanjem v naravi. Med posebej zaščitenimi vrstami t. i. Nature 2000 sta poleg bobra še vidra in potočni škržek.
»V vsakem primeru ohranimo mirno kri. Še bolje je že vnaprej opozarjati nase z govorom, žvižganjem ali vsaj udarjanjem s palico ob debla,« svetuje Berce. Slovenija je geografsko poseljena tako razpršeno, da velikih divjin, kjer stotine kilometrov daleč ne bi bilo človeških naselbin, ni. Vasi se raztezajo prav do roba gozda ali še dlje. »Ljudje pogosto neprimerno odlagajo biološke odpadke, kar privabi medveda v bližino bivališč. Ko se tega navadi,
»Kakšno je življenje brez velikih zveri, lahko vidimo na otočju Velike Britanije. Ker nimata naravnega sovražnika, sta se izjemno namnožili jelenjad in srnjad. Ogromno škode povzročata, v prometnih nesrečah zaradi trkov s kopitarji vsako leto zabeležijo tudi nekaj deset smrtnih žrtev. Pri nas imamo še dokaj zdrav ekositem in prizadevati si moramo, da bo tako tudi ostalo.«
postopoma izgubi strah pred ljudmi. To dolgoročno seveda ni dobro,« pravi Berce.
Med čebelnjak in medveda se postavi lovec
Zaščitniki narave in živali seveda dobijo pike že ob omembi lovcev. A Berce ostaja na realnih tleh. »Predvsem v Evropi je zlitost civilizacije z divjino že tako globoka, da je upravljanje z živalsko populacijo na nek način nujno. Karizmatične zveri, kot so volkovi in medvedi, ljudi privlačijo, a se jih hkrati bojijo. Zaradi škode v ogradah s pašnimi živalmi in zaradi razdejanih čebelnjakov je slednje normalno.« Zaradi zaščite celotne vrste je tu in tam nujno žrtvovati posamezen primerek. »Ljudje in živali morajo živeti v sobivanju. Če ljudje na nekem območju tega ne sprejemajo in zaradi povzročene škode zveri globoko odklanjajo, se vrsta na takšnem območju dolgoročno ne ohrani. Tudi zato
Šakal je srednje velika zver iz družine psov. V zadnjem času se je razširil po vsej Sloveniji. Foto: Miha Krofel
Območje Kozjanskega je primerno za naselitev šakala, zato bodo v Kozjanskem parku s pomočjo lovcev spremljali njihovo morebitno pojavljanje.
je vedno treba tehtati med interesi in poslušati obe plati zgodbe.« Če ste kdaj pomislili, da bi na primer brez volkov prav lahko shajali, pomislite še enkrat. Prav vsak delček ekosistema namreč opravlja
svojo nenadomestljivo nalogo. Kadarkoli smo ljudje naravo skušali krotiti po svoje, se nam je vse skupaj kot bumerang vrnilo še s kakšno precej bolj zoprno nadlogo.
StO
ISf! Ш
Bi- .; v.,»

34
IZ SVETA ZABAVE
Za mladoporočence
Poskočni muzikanti so se za uvod v leto 2019 odločili, da bodo razveselili mladoporočence in pripravili skladbo zanje. Njen naslov je Srce le eno v nama bije. Upajo, da bodo nanjo plesali na svojih otvoritvenih poročnih plesih in da jo bo mogoče slišati v radijskih voščilih.
Ob pesmi je nastal tudi videospot, ki ne prikazuje poroke, ampak tri zaroke. Kot igralci so nastopili prijatelji zasedbe, med njimi tudi igralci amaterskih gledališč. Rdečo nit zgodbe je risal priznani slikar Milan Lamovec - Didi iz Slovenskih
Konjic. Videospot je zasedba posnela v prelepem okolju viteške dvorane brežiškega gradu, v ohranjeni stari hiši v Šmartnem na Pohorju, v stanovanju družine iz Makol in na drsališču v štajerski prestolnici.
Glasbo in aranžma je kot v večini narodnozabavni skladb zasedbe prispeval Martin Juhart, pod besedilo se je tokrat podpisal Aleksander Jež. Videospot je zasedba posnela posneli z ekipo NoVisuals Production in z režiserjem Igorjem Pečolerjem.
Foto: NoVisuals Production
od m
DODLSLT
Eliot rešuje božič
»Poni želi postati eden od Božičkovih jelenov.« Zgodba je izredno zapletena, v njej je veliko zlikovcev (še Božiček se zdi sumljiv). Kanadski animaciji Eliot rešuje božič ni možno očitati pomanjkanja ambicije, a izvedba šepa. Tako animacija kot govor likov sta olesenela, z gostobesednostjo je nadomeščen slab občutek za nujnostne dialoge. Fantazijski element ne premore ne presenečenja ne »magije«. In to ni edini razlog, zakaj se film zdi precej ciničen. Nihče ne zaupa nikomur, tudi ko se pojavi naklonjenost, se zdi, kot da je padla od nikoder. Film o božiču - a kje je vir upanja in zaupanja?
OCENA: 3/10
Metulj
»Neupogljiv zapornik.« Predelava klasike s Stevom McQue-enom se lahko zdi kot neke vrste predelava z vzrokom milega poudarjanja homoseksualnosti - čeprav ob zadnjih prizorih skoraj navijate za to, da bi se lika končno poljubila, film vendarle ne gre tako zelo daleč. To je poglavitna težava scenarija: da v mnogih pomenih besede ostaja precej hladen, na pol poti, obenem pa se mora primerjati z dobrim predhodnikom. Zelo predana, a ne briljantna igra in dobra fotografija ne moreta rešiti načina pripovedovanja, ki se zdi, kot da je brez vsake dramske energije. Osnovno uokvirjenje zgodbe ponikne nekje na sredini filma, za prikazovanje izbrane scene so prehitre, napačne. Glejte original.
OCENA: 5/10

PRIHAJA
Kako izuriti svojega zmaja 3
Vikingom preti nevarnost in bodo morali zapustiti dom, Voditeljske sposobnosti in prijateljstvo med Vikingom Viki-jem in zmajem Brezzobim bo postavljeno na veliko presku-šnjo ... Pomembno: tretji del animiranega filma, posnetega po zgodbah pisateljice Cresside Cowell.
Hfi		
Ш sil f 1 i	ß	
Mož iz ozadja
Dick Cheney se pod vodstvom zveste žene in pokroviteljstvom Donalda Rumsfelda vrine v Belo hišo. Nikoli ne bo postal predsednik, toda njegov vpliv bo mogoče čutiti še dolgo. Pomembno: črnohumorni film režiserja Adama McKaya je dobil osem nominacij za oskarja, vključno za transformativno igro Christiana Bala.
. sstttr .
m\w
Vedrina
Na karibskih otokih. Kapitana ribiške ladje začne preganjati preteklost, ko ga neznanka prosi, naj ubije njenega moža. Pomembno: v trilerju igrata Mathew McConaghey in Anne Hathaway.
O originalih in kopijah
Priljubljen pevec in radijski voditelj Klemen Bunderla predstavlja novo skladbo Slaba kopija, ki ga predstavlja v novi luči.
»Vsi me poznajo kot vedno veselega fanta. Tokrat sem se odločil, da bom razkril svojo bolj intimno, mirno plat. V baladah zelo uživam,« je povedal o odločitvi za skladbo. »Tako kot vsi tudi sam iščem kopijo nečesa, kar se mi zdi popolno, najlepše, najboljše. V procesu iskanja naletim na mnogo slabih kopij originala, h kateremu stremim,« je povedal o vsebini skladbe Slaba kopija, ki jo je spisal Rok Lunaček, dober Klemnov prijatelj in priznan avtor. »Pesem sem napisal zanj in verjamem, da je to skladba, ki Klemena pokaže v luči, ki je ne vidite prav pogosto; kot izredno čustvenega človeka. Takšnega, kot tudi je.«
Klemena Bunderlo poznamo predvsem po njegovih voditeljskih vlogah, a je že pri devetih letih nastopil na Prvem glasu Gorenjske, kot mladenič je koncertiral s prvo glasbeno skupino. Glasbo je nato postavil na stranski tir in se posvečal radiu. A vedno ga je vleklo nazaj. Ko je izpilil svoj vokal na urah solo petja, je pred šestimi leti izdal svojo prvo skladbo.
Tabujev Love sistem
Ob koncu zelo uspešne koncertne turneje ob dvajseti obletnici delovanja je skupina Tabu pripravila novo skladbo z naslovom Love sistem.
Nova pesem je dinamična, kakršna je tudi zgodovina zasedbe, in pozitivna, kakršen je njen pogled na življenje in kakršni so njeni načrti. Nova pesem je lahko začetek nove zgodbe skupine, ki je nastala leta 1998 ter se v srca poslušalcev hitro zapisala z uspešnicami, kot so Dobra vila, Lahko sem srce, Angel, Divje in drugimi. Leta 2007 je pevko Nino zamenjala Tina, zdajšnja pevka Eva Beus pa se je predstavila na albumu Nabi-ralka zvezd leta 2016. Člani zasedbe so se lani posvetili praznovanju 20-letnice in jo obeležili z veliko koncertno turnejo in albumom Vse najlepše 20 let, na katerem
so izbrane skladbe, ki so se oboževalcem in njim najbolj vtisnile v srce. Izdali so tudi
videospot za novo pesem Hodi sam, zdaj pa z novim zagonom po uspešni turneji
predstavljajo skladbo Love sistem.
Foto: Alan Orlič Belšak
novi tednik
PETER ZUPANC
REPORTAŽA
35
Osrednja pozornost letošnjega Bumfesta je bila namenjena dvajsetletnici Slovenskega tolkalnega projekta - Stopa, ki je obenem soorganizator festivala. Člani so znani po tem, da v svoje nastope vpletajo humorne vložke, s katerimi še dodatno občinstvo posrkajo v svet tolkalne glasbe. Tokrat so stavili na slovensko kulturo.
Ameriška gosta na letošnjem Bumfestu sta bila Mat Britain in Dan Moore, ki sta skupno glasbeno pot začela leta 1994. Znana sta po mešanici glasbenih stilov, ki zajema džez, ljudsko in pop glasbo, glasbo na sodobnih tolkalih, svetovno glasbo in njune lastne skladbe.
Idejni vodja festivala in član skupine Stop je Dejan Tamše. Po njegovi zaslugi festival še danes v Žalec privablja znane tolkaliste z vsega sveta.
Žalec konec tedna že trinajsto leto »utripal« v ritmu tolkal
Je bilo tokrat zadnjič? - Organizatorji razočarani nad podporo ministrstva za kulturo
Po zaslugi Bumfesta je v Spodnji Savinjski dolini več oboževalcev tolkal kot kadarkoli prej. Organizatorjema festivala - Slovenskemu tolkalnemu projektu - Stopu in ZKŠT Žalec - vedno znova uspe dokazati, da so tolkala lahko povsem enakovredno samostojno koncertno glasbilo, ki navduši širše množice ljudi. Če pri nastopih ne manjkajo izvirni humorni vložki, je uspeh zagotovljen. Nič drugače ni bilo na letošnjem festivalu, ki je v dvorano doma II. slovenskega tabora privabil lepo množico obiskovalcev.
Mednarodni festival tol- mednarodne tolkaliste ne
kalnih skupin, ki se je pred trinajstimi leti začel na pobudo profesorja tolkal in člana Stopa Dejana Tamšeta, se je v vseh teh letih dodobra zasidral v januarsko kulturno ponudbo v Spodnji Savinjski dolini. Žalec, ki je v tem času gostil številne različne
le iz Evrope, temveč tudi iz Združenih držav Amerike, pa se je prelevil v središče tolkalne glasbe pri nas. »Čeprav nam ministrstvo za kulturo v primerjavi s primerljivimi festivali daje drobtinice, se ne damo. Kaj drobtinice, letos smo na razpisu dobili še
manj denarja kot v preteklosti. Edinstven festival držimo nad vodo, vsako leto razveseljujemo polno dvorano, skrbimo za mlade. Kaj eno, zdaj imamo že dve matineji, pripravimo brezplačne delavnice,« se je po festivalu odzval Tamše, ki mu je skupaj z ekipo kljub zdesetkani finančni podpori ministrstva za kulturo - prejeli so le 2.500 evrov - uspelo pod streho spraviti še en zavidanja vreden festival. »Radi bi naredili premor, a nas ljudje želijo gledati in poslušati. Tujci, ki prihajajo v goste, ne morejo verjeti, kako lahko to izpeljemo na tako visoki ravni v takih okoliščinah,« je po festivalu še dodal Tamše, ki je prepričan, da ob tako skromni podpori države v nedogled organizacija ne bo izvedljiva.
Na letošnjem festivalu ni manjkal niti domač pridih. Ustvarili so ga člani Slovenskega tolkalnega projekta - Stopa s plesnimi gosti.
Festival ima veliko izobraževalno noto. Ob koncertih so stalnica tudi delavnice, ki so jih vodili tudi nastopajoči na festivalu.
Slovenske barve so v petek zvečer zastopali nadebudni mladi tolkalisti, učenci in dijaki Glasbene šole Frana Koruna Koželjskega Velenje, ki delujejo pod imenom Rhythm Factory. Njihov mentor je Tomaž Lojen.
»Stopovci« po nove zmage
Letošnja osrednja pozornost je bila namenjena Slovenskemu tolkalnemu projektu - Stopu, ki je po dveh petkovih matinejah nastopil kot osrednja skupina skupina sobotnega večera, za katerega so bile vstopnice razprodane že deset dni prej. Njegovi člani so na ta način obeležili dvajsetletnico delovanja in obenem napovedali pestro koncertno leto. Svoje glasbeno poslanstvo dopolnjujejo z organizacijo Bumfesta, izvajanjem pedagoških koncertov za mlade, organiziranjem seminarjev in dejavnim spodbujanjem slovenskih skladateljev k pisanju tolkalne glasbe. Poleg klasičnih tolkal, ki jih srečujemo v
orkestrih, so ravno stopovci tisti, ki občinstvo vedno znova navdušijo z igranjem na različne predmete iz vsakdanjega življenja, na katere je mogoče igrati. Leta 2013 je skupina prejela Župančičevo nagrado, ki jo podeljuje Mestna občina Ljubljana, leta 2014 pa še nagrado Prešernovega sklada.
Kot zvenijo tolkala onkraj luže
Na festivalu sta med drugim nastopila še člana ameriškega The Britain Moore dua, ki ga sestavljata tolkalista Dan Moore in Mat Britain. Tamše si prizadeva, da se na tem osrednjem žalskem odru vrstijo karseda različni tolkalisti, ki obiskovalcem predstavijo različne zvrsti tolkalne glas-
be, začinjene z značilnostmi z vseh koncev sveta. Organizatorji veliko stavijo tudi na izvirnost. Kot so do zdaj že mnogokrat dokazali različni nastopajoči, so lahko tolkala z nekaj domišljije kjerkoli okrog nas. Stari znanci festivala, člani tolkalne skupine Studio Percussion iz Gradca, ki so nastopili v petek, so na primer letos med drugim igrali na kose iz lesa. Na petkovem koncertu so se Američanoma in Avstrijcem pridružili še nadebudni mladi tolkalisti, učenci in dijaki Glasbene šole Frana Koruna Koželjskega Velenje, ki delujejo pod imenom Rhythm Factory. Njihov mentor je Tomaž Lojen.
ŠPELA OŽIR Foto: SHERPA
36
REPORTAŽA
Igor Šolman se je prelevil v tem-
. <.■ ' i ' i 'Ta itaw""|M
Četrt stoletja spodbujajo celjske rokometaše
Nalogo Florijanov sta vestno izpolnila kapetan David Razgor (desno) in Aljaž Panjtar.
Obrambi Celja Pivovarne Laško so proti Florijanom pomagali kar trije vratarji .
Florijani proslavili 25. obletnico obstoja -Tekma, šaljive igre, zabava
Dvorana Zlatorog je v soboto doživela dva rokometna vrhunca. Na prvem Pokijevem turnirju je igralo več kot štiristo roko-metašev starih deset let in manj. 40 ekip iz Slovenije in Avstrije je odigralo 96 tekem. Zmagovalcev niso razglasili, enako je bilo zvečer, ko so se navijači Florijani pomerili med seboj.
Sodila sta William Accam- njuni soigralci stopili na par-bray in Josip Šarac, potem so ket in se zoperstavili najprej
rumeni, potem pa še modri ekipi ter poskrbeli za prijetno vzdušje. Sledile so šaljive igre.
Koštomaj,^ Kasesnik, Šolman
Prvi večletni predsednik Florijanov je bil Drago Kasesnik, ki je orisal začetke delovanja: »Na občinskem gasilskem tekmovanju v Cinkarni Celje smo se gasilci dogovorili, da gremo zvečer na tekmo, ko je igralo Celje. Sprožili smo glasilke in glasno navijali. Šli smo v klub, ki je bil zainteresiran za navijaško skupino. Pogoj je bil, da damo skupini ime in se registriramo na UE Celje. Odločili smo se za ime Florijani, saj je sv. Florijan zavetnik gasilcev.« Prvi predsednik je bil sicer Bogdan Koštomaj, ki ga je Kasesnik zamenjal po nekaj mesecih. Po desetletju je zara-
di zdravstvenih težav prepustil predsedniški položaj, na tekme pa še prihaja.
600.000 kilometrov!
Najzvestejši pripadniki Florijanov so Pončo, Valter, Toni ... In tudi Igor Šolman, ki je po
Prvo desetletje je Florijane vodil Drago Kasesnik.
petnajstih letih še vedno v vlogi predsednika: »Izmenjevale so se solze sreče in žalosti. Evropo smo z avtobusom prepotovali po dolgem in počez.
Prevozili smo okoli šeststo tisoč kilometrov. Spremljanje ekipe je postalo način življenja. Družinske dopuste prilagajamo tekmam. Doma je včasih tudi nekaj slabe volje, a smo vse uspeli urediti.« Že v dvorani Golovec je bilo vzdušje izjemno, kasneje se je vse ponovilo v dvorani Zlatorog. »Brez vrhunskega kluba nas ne bi bilo, tega se zavedamo. Spletni smo trdno vez. Včasih se s čem nismo strinjali, a smo našli rešitev, ki je bila v korist vseh,« je poudaril Šolman. Nato je iskreno dodal: »Včasih tudi žvižgamo. Smo pač zahtevni. Rokometno igro smo spoznali do potankosti. To ste lahko videli tudi danes, ko smo bili na parketu .« Sledil je smeh pomešan z aplavzom. »Vemo, kdaj se ekipa bori in tudi vemo, kdaj >glumi<. Dragi igralci, želimo vam veliko zdravja in športne sreče.« Šolman ni navedel nobenega imena in priimka. Če bi jih našteval, bi koga nehote pozabil. Nato je izročil veliko steklenico zlate penine trenerju celjskih rokometašev Tomažu Ocvirku in kapetanu ekipe Davidu Razgorju. Naslednji izziv čaka Florijane že v soboto, v Rdeči dvorani v lokalnem derbiju Gorenje - Celje Pivovarna Laško.
DEAN ŠUSTER Foto: GrupA
REPORTAŽA
37
Iz olimpijskega Sappora neposredno v Hramše
Sprejem za najboljšega slovenskega smučarskega skakalca
V zgodnjem nedeljskem jutru je Timi Zajc obranil drugo mesto iz prve serije in na tekmi svetovnega pokala na Japonskem dosegel svoj največji uspeh. »Tega dneva ne bom nikoli pozabil, to so prve stopničke!« ni skrival vzhi-čenosti komaj 18-letni Zajc. Je prvi skakalec, rojen po 1. januarju 2000, ki je stopil na zmagovalni oder. Postal je 19. Slovenec s stopničkami.
»Po finalnem skoku me je sicer malo zaskrbelo, ker daljava res ni bila vrhunska, a na koncu je bilo res zelo veselo,« je priznal. Potem se je v Hramšah začela dirka s časom. Odločitev za sprejem v ponedeljek popoldne, priprava šotora, ognjemeta, ozvočenja, glasbe, pošiljanje vabil ...
Skakalnica ob domu
Hramše so najbližje Dobrni, približno enako so oddaljene od Žalca in Velenja, malce dlje od Celja. Ležijo pa vsekakor v žalski občini. »Hramše zaenkrat še
niso znane, toda vse bolj bodo,« mi je Timi razlagal 4. decembra v Laškem. »Skakalnica, ki leži nedaleč od naše hiše, bo tudi spomenik. Ko bom zaključil kariero ... Zelo sem ponosen, da mi jo je postavil oče. In tudi vse financiral.« Dejal je, da je
zadovoljen z začetkom sezone, toda ... »Skoki in uvrstitve so vrhunski. A silno si želim preboj na zmagovalni oder. Enkrat mi bo že uspelo,« mu je žarelo v očeh. Na novoletni turneji je bil zelo dober do zapleta z zadrgo na kombinezonu. Velika želja
se mu je uresničila na drugi tekmi na Japonskem.
Povečali jo bodo
Na odru v Hramšah je bil nasmejan: »Vso dosedanjo kariero sem delal za te stopničke. Upam, da bom nanizal še več uspehov.
Hvala vsem, ki ste prišli. Hvala vam za podporo. Upam, da vas bom še velikokrat razveselil.« Timi bo v naši reprezentanci v Oberstdorfu. »Komaj čakam na letalnico. Tudi ta dogodek sem sanjal od malega. Ko sem bil star devet let, me je oče peljal v Planico na velikanko. Odtlej tuhtam, kako bom tam skočil. Ja, noge se mi bodo tresle že v Oberstdorfu. Na skakalnici v Hramšah se mi ne več. Zato >fotru< pravim, naj jo poveča ...«
Oče Boštjan Zajc nam je dejal: »Zgradili smo jo, ko je bil Timi star deset let. Res jo bomo povečali. Služila bo članom Športno-skakalnega društva Zajc. Krajani radi pridejo na tekme.« Tudi oče je treniral Timija, v Vizorah ga je prevzel Slavko Grm. Zdaj je član SSK Ljubno. Tam je dobil tudi pokrovitelja. Na Ljubnem so konec prejšnjega tedna dvakrat slavili. Trije njihovi mladinci so skupaj s članom velenjskega kluba v Lahtiju osvojili bronasto medaljo na mladinskem svetovnem prvenstvu. To je uspelo Aljažu Ostercu, Janu Bombeku, Jerneju Presečniku in Žaku Mogelu.
Hramše in Žalec
Žalski župan Janko Kos nam je pred Timijevim prihodom govoril: »V naši občini imamo kopico odličnih športnikov. Prav s tega območja sta tudi nosilka številnih medalj z evropskih prvenstev Petra Nareks in olimpijska zmagovalka Urška Žolnir. Predstavniki naše obči-
Boštjan Zajc je skakalnico zgradil za svojega sina. Izplačalo se je.
ne v judu so še Lucija Polavder, Roki Drakšič in Mihael Žgank. V skokih niti v sanjah nismo pričakovali velikega uspeha. Toda družina Zajc je verjela v Timija. On je imel neizmerno voljo. Naj ne bo pod pritiskom in naj še naprej z veseljem skače.« Potem je Kos dodal: »Enkrat beremo, da so Hramše pri Dobrni, pa pri Velenju ali Celju. Za boga, v Žalcu so!« Nato je na oder stopil župan Ljubnega Franjo Naraločnik: »No, kje je Ljubno, pa vedo v celotnem skakalnem svetu.« Zvrstilo se je še nekaj govornikov. Kosovo darilo, umetniško sliko, je držala mladenka, ki je sramežljivo priznala, da je Timijevo dekle ... V Oberstdorfu bodo tri tekme na letalnici. Hramše so pripravljene na sprejeme.
DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA
38
AKADEMIJA ZDRAVEGA ŽIVLJENJA
Čas, ko se bodo pokazali prvi učinki
STROKOVNJAKINJA SVETUJE
V ponedeljek so udeleženke akademije zelo podrobno spoznavale prednosti zdravega načina prehranjevanja in predvsem pravilne sestave obroka. Če kdo želi izgubiti odvečne kilograme, izpuščanje obrokov vsekakor ni dobra pot. Pri tem je treba upoštevati pravilno sestavo obroka,
kjer se ne sme pozabiti na zadostno vsebnost vitaminov, mineralov in ostalih hranil, ki so za zdravo telo pomembna. Že v lanski sezoni smo prvo skupino v akademiji naučili, da bistvo tudi ni štetje kalorij, saj »vsota« kalorij ni vedno realna ali enaka s tistimi kalorijami, ki jih dejansko vne-
semo v telo. Z znanjem, ki ga je skupina do zdaj že prejela v drugi sezoni Akademije zdravega življenja se bodo kmalu pokazali že prvi učinki tudi zdravje.
SIMONA ŠOLINIČ Foto: GrupA, Pixabay
»Zelo so vztrajne in do zdaj upoštevajo vsa navodila. Opravljajo tudi vse vaje, za katere smo dogovorjeni,« pravi kineziolog Matevž Klevže iz 24alife. Vsak teden budno spremlja napredek udeleženk Akademije zdravega življenje na področju vadbe in športa. Ni čudno, da je ponosen, saj je za vse to na področju vadbe zaslužen ravno on. Strokovnjak na visoki ravni, na trenutke tudi neizprosen, a poln nasvetov. Tudi takšnih, ki pridejo prav vsakomur. Prvo pravilo pri njegovih vadbah je predvsem pravilna izvedba vaj, saj je to ključnega pomena, da se ne pojavijo bolečine in poškodbe.
STE VEDELI?
Barvo rastlinski hrani določajo snovi, imenovane fitokemikalije. To so kemične spojine brez energijske vrednosti, a s presenetljivimi pozitivnimi učinki na zdravje. Rastlinam dajo različne barve, vonjave, okuse in druge tako imenovane organoleptične lastnosti. Delujejo skupaj z vitamini, minerali in vlakninami.
Rumena in oranžna barva na krožniku: živila s to barvo vsebujejo karotenoide. Pri tem je njihova presnova odvisna tudi od maščob. Delujejo pozitivno na zdravje oči, kosti in kože, krepijo imunski sistem in preprečujejo srčne bolezni ter raka.
Zdravi zajtrki za produktivne dni naj bodo dovolj kalorični in visoko hranilni, saj spodbujajo kognitivne sposobnosti.
Zdrava kosila za fit telo naj bodo prav tako dovolj kalorična in visoko hranilna, saj preprečujejo napade lahkote v popoldanskem času.
Zdrave večerje za lažji spanec naj bodo nizkokalorične in visoko hranilne. Ob tem ne pozabite, da morajo biti večerje tudi lahko prebavljive.
Svetuje mag. inž. preh. Damijana Presečnik
Predstavljajte si kosilo, sestavljeno iz kremne česnove juhe, cvetačnega pireja, piščančjega zrezka v smetanovi omaki ter vaniljevega pudinga za sladico. Vse kremasto in bele barve. Precej dolgočasno, kajne? Se strinjate, da bi bil obrok veliko bolj privlačen v barvah? Lep videz krožnika ni edini razlog, zakaj je treba hrano ustrezno kombinirati. Če navedem še nekaj gastronomsko-kulinaričnih načel, vam uživanje različnih tekstur - od kremastih do hrustljavih - vzbudi tudi večje zadovoljstvo ob hranjenju. Predvsem lahko s pravo kombinacijo živil poskrbite tudi za okusnost jedi.
Vendar to niso edini razlogi za kombiniranje različnih živil v obroku. Če pogledate na sestavljanje krožnika z vidika zdravega prehranjevanja in vpliva hranil na telo, lahko s pravilno kombinacijo hrane vplivate tudi na hitrost prebave, večjo nasitnost in predvsem boljši izkoristek hranil, kar izboljša vaše zdravje in počutje.
Ko ravno pišem o izkoristku hranil, še to: ste vedeli, da morate za dobro absorpcijo t. i. nehemskega železa zaužiti tudi vitamin C? Zeleno solato si namesto s kisom zato pokapajte z limoninim sokom, k špinačnemu smutiju dodajte pomarančo, poleg skodelice ovsenih kosmičev pojejte borovnice.
Prav tako je dobro kombinirati različna živila rastlinskih beljakovinskih virov za boljšo biorazpoložljivost beljakovin oziroma aminokislin. Idealno je, če zaužijete žita skupaj s stročnicami. Na primer testenine z lečino omako, kruh s humus namazom iz čičerike, riž z grahom in podobno.
Menite da obstaja čudežno, idealno živilo, s katerim bi pokrili vse potrebe po hranilih, vitaminih in mineralih? Odgovor je žal ne, saj ne obstaja. Nobeno živilo ne vsebuje vseh hranil, ki jih telo potrebuje, zato je toliko bolj nujno, da jeste široko paleto živil in hrano pravilno kombinirate, da lahko zaužijete vse potrebno za optimalno zdravje in počutje.
Sestavljanje idealnega krožnika
Če se trudite spremeniti življenjski slog, živeti bolj zdravo ali celo izgubiti kakšen kilogram, potem morate biti pri kombiniranju hrane in sestavljanju krožnikov še toliko bolj pazljivi in morate upoštevati tudi svoje kalorične potrebe. Predvsem morate upoštevati, da krožnika ne napolnite preobilno, kar lahko vodi v prenajedanje. Saj veste, včasih so vas učili, da morate pojesti vse s krožnika. Če imate še vedno ta občutek, je najbolj enostavna rešitev, da ne zaužijete preveč kalorij, ta, da obrok osnujete okoli zelenjave. Če pred glavno jedjo pojeste še krožnik zelenjavne juhe, boste nekoliko zmanjšali lakoto in s tem preprečili prenajedanje ob glavni jedi.
Idealno je, da krožnik pri glavni jedi razdelite na polovico. Eno polovico krožnika naložite z zelenjavo. Preostalo polovico zapolnite s škrobnim in z beljakovinskim živilom. Če dam primer: pol krožnika dušene mešane zelenjave, četrt krožnika kuhane ajdove kaše in četrt krožnika pečenega fileja postrvi. Poleg lahko pojeste še skledo zelene solate, zabeljene s kakovostnim hladno stisnjenim oljem.
IZZIV ZA BRALCE
Pripravite si idealen obrok
Ali vaš krožnik pri glavnem obroku izgleda podobno zgoraj opisanemu? Če je odgovor ne, vas izzivam, da si v tem tednu vsaj pri enem od glavnih obrokov v dnevu poskušate sestaviti idealen krožnik po načelu pol krožnika zelenjave, četrt krožnika škrobne priloge in četrt krožnika beljakovinskega živila. Ne pozabite na barve, različne teksture in tehnike priprave živil. Dober tek.
ZA ZDRAVJE
39
Ali vam spet »razbija« v glavi?
Glavobol je ena tistih bolečin, ki jo imamo že skoraj za samoumevno. Povezujemo ga s stresom, slabim dnem, z napetostjo ali s hormoni. Največkrat pomaga protibolečinska tableta, vendar glavobola — kar tako ne smemo zanemariti, še posebej ne možnih vzrokov zanj. Kdaj je torej čas za alarm?
Čas za zdravnika je predvsem takrat, ko se močni glavoboli pojavijo pri človeku, ki jih nikoli ni imel in jih ni vajen. »Če glavobol mine po eni uri ali po zaužitju tablete, to ni nič nevarnega. Tudi mesto bolečine v glavi ni niti toliko pomembno, ker ni merodajno v smislu, da bi lahko rekli, da se točno na mestu bolečine nekaj dogaja v glavi. Nevarni so torej novonastali glavoboli
in tisti, ki so progresivni, torej da se stopnjujejo kljub zaužitju tablet. Pozorni moramo biti, če se glavobol pojavi ponoči, če bolečine spremlja bruhanje, čeprav želodec ne boli, oziroma če se nenadoma pojavi meglen ali dvojni vid,« pravi asist. mag. Marija Šošta-rič Podlesnik, dr. med., specialistka nevrologije in predstojnica Nevrološkega oddelka Splošne bolnišnice Celje.
Kar pri dveh tretjinah vseh obiskov bolnikov v nevroloških ambulantah so vzrok ravno glavoboli. Največ je tako imenovanih primarnih glavobolov, to so nenevarni in včasih so družinsko pogojeni. Nevarni so predvsem t. i. sekundarni glavoboli, ki so posledica nečesa, kar se dogaja v človeškem telesu, in to terja dodatne preiskave. Ljudje glavobole pogosto povezujemo s slabo držo in s težavami hrbtenice. Vendar Šoštaričeva dodaja, da takšni glavoboli v ambulantah niti niso tako pogosti.
tako imenovano vidno avro, ko pred očmi utripa, se svetlika, ljudje vidijo cikcakaste iskre, vid je zamegljen. Avra največkrat traja trideset minut, nato sledi hud glavobol. Pri nekaterih glavobola po avri ni. Lahko se pojavi tudi slabost.
Merilo kroničnosti, torej da zdravniki označijo migreno kot kronično stanje, je, da se takšni glavoboli pojavijo več kot 15-krat v mesecu in da se te epizode bolečin pojavljajo več kot šest mesecev. »Čeprav imajo migrene tudi moški, je za ženske značilno, da se mi-
Zelo pogost je tenzijski glavobol. Največkrat ga občuti srednja starostna populacija, saj je pogosto povezan s stresom in s tesnobnimi stanji. Gre za zatilne glavobole ali za bolečino na obeh straneh glave. Ob glavobolu se lahko pojavi tudi pritisk za očmi. Običajno traja od ene do šest ur. Pri nekaterih ljudeh lahko vztraja celo več dni. Ravno te glavobole ljudje povezujejo s hrbtenico oziroma z zakrčenimi hrbtnimi ali vratnimi mišicami.
Oh, ta migrena!
Oblik glavobolov je veliko, med najbolj razširjenimi je migrena. Ta ima prav tako veliko oblik bolečin in pri ženskah jo največkrat povezujejo s hormonskim delovanjem, čeprav zaradi migren trpijo tudi moški. Za ženske je znano, da v menopavzi težave izginejo, vendar ni nujno. So tudi ženske, ki imajo migreno vse do osemdesetega leta. Res je, da so zdravniki bolj pozorni predvsem pri ženskah v menopavzi, če kažejo znake migrene. Ti glavoboli imajo pri nekaterih ljudeh tudi »znanilko«. Gre za
Ali je glavobol lahko znak možganske kapi?
»Glavobol pri možganski kapi ni tako pomemben napo-vedni dejavnik. Je pa lahko alarm, ko pride do nenadne motnje govora, ohromelosti nog ali rok, motnje vida. Nenadno možgansko spremembo, razpok žile v možganih lahko nakaže nenaden močan glavobol. »Toda v tem primeru so simptomi zelo očitni in tudi hudi, da človek natančno ve, da je nekaj narobe, torej, da je potrebna nujna pomoč,« dodaja nevrologinja Marija Šoštarič Podlesnik
jo bolnika napotiti na pregled k specialistu, čeprav to ni nujno. »Bolnik z glavobolom oziroma migreno potrebuje več časa za pogovor in le natančen in temeljit pogovor privede do ugotovitve vzrokov. Oseba s tipično migreno namreč ne potrebuje obravnave specialista. Migrene ne potrdita nobeno slikanje glave ali krvna preiskava. Bolečine lahko ublaži antimigrensko zdravilo, ki ga
lahko predpiše tudi družinski zdravnik. Potreben pa je temeljit pogovor, da oseba ve, za kakšen glavobol gre, da se ne vrača k zdravniku iz strahu, ampak da ve, kaj se ji dogaja. Bolnik mora vedeti, da ne moremo prekiniti toka migren, lahko samo pomagamo, da zadevo ublažimo,« pojasnjuje Šoštaričeva.
SIMONA ŠOLINIČ Foto: Pixabay
grene pojavljajo v menstruacijskem ciklusu in so največkrat obvladljive. Zato poudarjam, da moramo zdravniki več pozornosti nameniti bolnicam, ki so v menopavzi, kljub temu pa se migrene pri njih še vedno pojavljajo. Pozorni smo tudi na tiste, kjer so simptomi specifični, eden takšnih je na primer, da se pojavi avra brez glavobola,« dodaja Šoštaričeva.
Nevrologinja ob tem opozarja, da v tujini do specialista nevrologa pride manj ljudi z glavobolom kot pri nas. Razlog je, da se družinski zdravniki pogostokrat odloči-
Primer avre, kot jo vidi oseba z migreno. Gre za simptom, ki ga bolniki zelo težko opišejo zdravniku. Avra, ki napoveduje močan glavobol, osebo ponavadi dokaj onesposobi, saj zaradi tovrstne motnje vida ne more voziti ali opravljati dela. (Foto: splet)
Zavarujte pred preh
ih adi
Preventiva:
preden se dotaknemo dojenčka, si umijemo roke,
dojenčka ne poljubljajmo, če smo prehlajeni,
poskrbimo, da v njegovi bližini niso ljudje z okužbo dihal, z dojenčki ne hodimo na mesta, kjer je veliko ljudi (nakupovalna središča, družinska praznovanja),
bratec ali sestrica naj ne hodita v vrtec vsaj do prvega meseca dojenčkove starosti,
poskrbimo, da je dojenček redno cepljen po priporočilih pediatra, družinski člani dojenčka naj se cepijo proti gripi,
poskrbimo, da dojenček ni izpostavljen
cigaretnemu dimu,
če je mogoče, dojenčka dojimo.
Potek bolezni se lahko zaplete tudi z bakterijsko okužbo. Virus se zlahka prenaša s telesnim stikom, kašljanjem, kihanjem, z govorjenjem ali s stikom s površinami, zato je preventiva ključna.
Pri večini dojenčkov se pojavita povišana telesna
temperatura in izcedek iz nosu, ki kažeta na prehlad. Težji potek bolezni, ki lahko celo ogrozi življenje, se kaže kot vztrajanje vročine in ka-šlja, težko in hitro dihanje, piskanje pri dihanju, pomo-drelost in daljši premori med dihanjem. »V primeru tež-
kega poteka moramo z dojenčkom takoj k zdravniku. Posebej ogroženi so nedonošenčki, otroci s kronično pljučno boleznijo in otroci s hujšo prirojeno srčno napako,« svarijo na nacionalnem inštitutu za javno zdravje.
SŠol, foto: Pixabay
Nacionalni inštitut RS za javno zdravje opozarja pred okužbami dihal, ki so pogoste tudi pri dojenčkih, zlasti v obdobju od jeseni do pomladi. Povzročitelji okužb dihal so najpogosteje različni virusi, pri dojenčkih predvsem tako imenovani respiratorni sincicijski virus.
40
PODLISTEK / BUKVARNA
ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE
Nastop na slavnostnem koncertu Živim. Živeli! ob 45-letnici, Celjski dom, 17. november 2018.
Plesno ljudsko izročilo Celjske folklorne skupine (5)
Gorenjski plesi
Potrki, obrati in poskoki so značilni za šegave in vesele gorenjske plese. Plesni gibi so bolj poudarjeni kot kjerko-
li drugje v Sloveniji. V prvem delu svatovskih plesov pleše dekle ples s pogačo na glavi za boljšo letino. Ples z majo-

GlQSben(
www.muzej-nz-ce.si www.hisakulture.si
v otroškem muzeju Hermanov brlog
Velika glasba za male otroke
Sobota, 2. 2. 2019,
10.00 Hermanov brlog
Napišimo skladbo
Zabavna glasbena delavnica s čisto pravim skladateljem.
Nastopajoči:
David Veber, kitara in klavir Mitja Ritlop, klarinet Miha Firšt, kontrabas Urban Krč, tolkala
Vstopnina na posamezno predstavo je 3 EUR. Predstava v sklopu abonmaja Glasbene sobotnice. Glasbene sobotnice so namenjene otrokom od 3. do 10. leta starosti, dobrodošli pa ste tudi njihovi starši in stari starši.
liko je le fantovsko postavljanje. »Ta potrkana« je ples, kjer si plesalec plača pri glasbenikih solo ples z izbrano plesalko. Zanj so značilni poudarjeni potrki. Pri »mrzulinu« je zanimivo plesanje v krogu v obe smeri. »Koutre šivat« in »žakle šivat« sta plesa, kjer plesalci tečejo pod dvignjenimi rokami soplesalcev. Oba plesa sta ostanka starodavnih pomladnih obredov. Najbolj šegav in navihan ples je »ples z metlo«, kjer najbolj počasen fant ostane brez plesalke in zapleše z metlo.
Se nadaljuje.
Pripravila: Vera Orešnik in Srečko Maček Foto: arhiv društva

www.kamra.si
kamra
Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje.
David Nicholls: Midva
Zahteven projekt, imenovan družina
Ganljive zgodbe v romanu En dan ne pozabiš v trenutku, ko odložiš knjigo. Zato je bila odločitev za roman istega avtorja, britanskega pisatelja Davida Nichollsa, povezana s precejšnjimi pričakovanji. Delo tudi tokrat govori o odnosih, a se loteva razmerij v družini. Na eni strani je bridko pri svojem prikazu odnosa zakoncev od prve zaljubljenosti do odločitve o razhodu. Na drugi strani je celotna zgodba tako polna humorja in nenavadnih dogodkov, da se ob branju človek večino časa hahlja in pozabi, da gre v bistvu za reševanje neke zveze brez srečnega konca.
Zveza Douglasa in Connie se na začetku zdi zelo kratkotrajna: on je racionalen in urejen znanstvenik, ki se ukvarja z biokemijo in je predan svojemu laboratorijskemu delu ter ne potrebuje družabnega življenja, ona je razigrana in družabna umetnica, ki želi uspeti v slikarstvu. Le kaj bi lahko imela skupnega? A se izkaže, da se dobro dopolnjujeta, in zakon se zdi trden. Preživi tudi izgubo prvega otroka, ki umre kmalu po porodu. Resda Douglas nima najboljšega odnosa s sinom Albijem, ki je po materi umetniška duša in ne tehnično nadarjen mladenič, a to ne vpliva na njegovo splošno zadovoljstvo z življenjem, kakršnega ima. Vse se mu obrne na glavo neko noč, ko ga žena zbudi in mu pove, da ga bo zapustila in da se bo, ko bo sin šel študirat, odselila. Želi se ponovno najti, mu sporoči. Douglas ne
»Veselil sem se, da se bova skupaj postarala. Ti in jaz, da se bova skupaj postarala in skupaj umrla.« »Douglas, kateri človek pri zdravi pameti se veseli česa takega?«
razume, kaj je šlo narobe, še zlasti, ker ima za poletje že rezervirane in začrtane skupne počitnice vseh treh po Evropi z raziskovanjem muzejev in galerij. Odloči se, da jih bo izkoristil za to, da se bodo zbližali in da bo spet osvojil ženino srce.
A stvari ne gredo po načrtih. Na počitnicah se sin ne želi pretirano družiti s staršema, raje bi šel po svoje. Connie in Douglas sta tako pogosto sama pri sprehodih po mestih, kjer sta nekoč že bila, a takrat kot mlada zaljubljenca. Zdaj so pogovori težavni, teme prežvečene in zdi se, da je njuna skupna pot končana. To je čas za Douglasovo obujanje spominov na skupno življenje in priložnost za spoznanje, da vse vendarle ni bilo vedno v redu.
Sin medtem spozna nekoliko ekscentrično ulično glasbenico in z njo izgine neznano kam po prepiru z očetom, ki mu očita, da ga nikoli ni razumel in cenil. Douglas se odloči, da ga bo poiskal in se mu opravičil. Sam se odpravi poiskat sina nekje v Evropi in ga pripeljati nazaj domov, kot je obljubil ženi. Zaradi vseh naporov in stresa doživi infarkt in se sooči še z bližino smrti. V teh trenutkih se nazadnje poveže s sinom.
Konec ni takšen, kot bi morda glede na potek dogajanja pričakovali: Douglas in Connie se nazadnje razideta in živita vsak zase, sin študira fotografijo in sebi ter drugim prizna, da je istospolno usmerjen.
Na videz lahkotna zgodba prinaša številna sporočila o zapletenosti odnosov med dvema človekoma in o zahtevnosti projekta, imenovanega družina.
TC
O avtorju:
David Nicholls (1966) je britanski pisatelj in scenarist. V slovenščini je izšel že njegov roman En dan, po katerem so posneli tudi film. Roman Midva je leta 2014 prišel v širši izbor za nagrado man booker, Nicholls je z njim postal britanski avtor leta.
ALBUM S CELJSKEGA
Nekega sončnega zimskega dne v Celju, 1936/37
Prispevala: Ines Vučkovič iz Celja v okviru akcije Zbiramo spomine na šolske dni. Rubriko pripravlja: Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje, info: 03 426-17-36 (Srečko Maček), medijski pokrovitelj: Novi tednik, vir: www.kamra.si, Album Slovenije -osebni spomini 20. st.
Na fotografiji sta Ines Ravnikar (por. Vučkovič) in Janez Ravnikar
Izbrani za Microsoftov projekt
govarjali ter poskusili nekaj kulinaričnih specialitet grške kuhinje. Naslednji večer smo imeli skupno dejavnost, na kateri smo sestavili svoj prototip premikanja prsta z umetno inteligenco. Naslednji dan so nas razdelili v manjše skupine za dejavnosti, ki so bile bolj za druženje in za zabavo. V teh skupinah smo bili vsi iz različnih držav. Na teh dejavnostih smo tudi na zabaven način več spoznali o Atenah, saj smo morali s pomočjo zemljevida preiskati tamkajšnje znamenitosti. Zadnji dan smo odšli skupaj na plažo, kjer smo najprej imeli deset nalog s tehniškim delom z računalnikom. Po teh nalogah smo dobili priznanja za
dobro opravljeno delo. Nato smo imeli zabavne dejavnosti na plaži v manjših skupinah, kjer so se prištevale tudi točke. Zmagovalna skupina je dobila medalje. Sledili sta večerja in zabava na plaži.
Naslednje jutro smo se vsi odpravljali domov in tudi mi smo odšli na letalo proti Sloveniji. Skupaj sva doživeli neverjetni teden, na katerem sva videli 150 deklet, ki si želijo enako kot midve. Vpeljati znanje umetne inteligence v vsakdanje življenje in izboljšati svet. Prav tako pokazati svetu, da lahko tudi dekleta dosežemo nekaj, kar lahko pomaga ljudem in planetu.
LARA KOTNIK, JERNEJA KRAJCAR, ERŠ Velenje
Elektro-računalniško šolo večinoma obiskujejo fantje, le redko tudi dekleta. Čeprav je na začetku, ko je program Tehnika računalništva prišel v Elektro in računalniško šolo ŠC Velenje, prevladovalo število deklet. Nekateri menijo, da takšne tehnične stvari niso zanje. Vendar se najdejo tudi dekleta, kot sva midve, ki nama ni žal, da sva izbrali to pot.
Med počitnicami sva dobili sporočilo šole, da bi se lahko prijavili za projekt, ki ga organizira podjetje Microsoft. Razpisalo je tabor za dekleta, ki se zanimajo za znanost, tehnologijo, tehniko in mate-
matiko. Tema tega tabora je bila umetna inteligenca. Za prijavo sva morali posneti videoposnetek, na katerem sva predstavili svoji ideji za uporabo umetne inteligence v vsakdanjem življenju. Bila je kar velika konkurenca, saj je bilo razpisanih 150 prostih mest za dekleta iz srednje in vzhodne Evrope.
Teden pred razpisanim datumom so nama sporočili, da sva sprejeti. Z učiteljem Gregorjem Hrastnikom sva 26. avgusta odšli na letališče Brnik in čakali na letalo do Aten. Med potjo smo srečali še tri dekleta iz Slovenije in tri učitelje, ki so bili prav tako namenjeni na ta tabor.
Naslednje jutro so se prva predavanja začela že ob deveti uri. Predstavili so nam več o glavni temi in urnik, s čim se bomo spoznavali ves teden. Po premoru za kosilo so nas razdelili v štiri skupine. Vsak dan smo se ukvarjali z različnimi programi, s katerimi so nam prikazali, kaj vse že zmoremo z umetno inteligenco. Vsak večer smo imeli tudi sprostitve-no dejavnost, predvsem za druženje, da smo se bolje spoznali.
Ne le učenje
Prvi večer smo imeli vrtno zabavo in večerjo, pri čemer smo se lahko družili in po-
Od leve: Lovro Drofenik, Luka Horjak in Jaka Vrhovnik
Trije na najtežje
matematično
tekmovanje
Dijaki I. gimnazije v Celju - Luka Horjak, Lovro Drofenik in Jaka Vrhovnik - so se uvrstili v 4-člansko matematično ekipo, ki bo zastopala Slovenijo na letošnjem Romanian Master of Mathematics (RMM). Najzahtevnejše svetovno srednješolsko tekmovanje v matematiki bo trajalo od 20. do 25. februarja v Bukarešti.
NP
www.nt-rc.si
Vem, kam grem
Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje je razpisal nagradni natečaj s serijo izzivov z naslovom Vem, kam grem.
Z natečajem je želel osnovnošolce spodbuditi k razmisleku o prihodnosti in prihodnji karierni poti ter na igriv način pripomoči k razvoju veščine iskanja informacij ter veščine načrtovanja, kar jim bo v različnih življenjskih obdobjih koristilo pri razvoju kariere.
Za začetek je bilo treba rešiti tridelno serijo izzivov in nato ustvariti svoj karierni zemljevid. Kasneje je bilo treba to še posneti in poslati na natečaj.
Učenci 6.c-razreda OŠ Polzela so se tega natečaja udeležili v popolni zasedbi. Kar vseh 21 učencev je naredilo svoj izdelek.
Na rezultate natečaja smo izjemno ponosni, saj so bili med izjemno veliko množico prispevkov nagrajeni prav vsi naši učenci. Dobili so različne nagrade: nahrbtnike, rolke, pakete praktičnih nagrad.
Veselimo se nagrad, a še bolj tega, da smo razmišljali o prihodnosti, se povezali in se spoznavali v drugačni luči. Verjamemo, da naša prva skupna akcija ni zadnja.
6.c-razred z razredničarko Danico Gobec
lio cel
Z zaključnega srečanja v Celju

Mednarodni projekt Živeti po pameti
Učitelji in dijaki Srednje šole za strojništvo, mehatroniko in medije ŠC Celje smo v tem šolskem letu sodelovali v mednarodnem projektu z naslovom Živeti po pameti, ki ga je razpisal in sofinanciral Zavod RS za šolstvo.
V	projekt so bili dejavno vključeni tudi partnerji iz držav nekdanje Jugoslavije, in sicer iz Splita in Novega Sada.
V	skladu s strategijo razvoja Slovenije 2030 je eden od razvojnih ciljev tudi zdravo in aktivno življenje, ki mu želi slediti tudi naša šola. Velik izziv za družbo prihodnosti je zagotavljanje zdravih ljudi. Naš namen je vključevanje vsebine zdravega življenjskega sloga v šolski prostor, in sicer na različnih ravneh - od učnega načrta do obšolskih in interesnih dejavnosti, pri čemer želimo vključiti pedagoške delavce, starše in zdravstvene delavce ter zagotoviti, da bo vsak mladostnik v času šolanja deležen tudi vsebin s področja zdravja in z njim povezanega življenjskega sloga.
Projekt je pomenil spoznavanje dijakov in učiteljev iz kulturno različnih območij, razpoznavnost in reference različnih šol in možnost integracije v drugih podobnih projektih; medkulturni dialog, spoznavanje
drugih kultur, običajev, krepitev strpnosti do drugače mislečih, izmenjavo in primerjavo mnenj ter primerov dobre prakse o zdravem načinu življenja in prehranjevalnih navadah. Cilj skupnega raziskovanja je, da mladi razvijejo pozitivnejšo naravnanost do zdravega načina življenja in s tem povezanega prehranjevanja. V obstoječih kurikulih obstajajo številna vstopna za mesta za tovrstne vsebine.
Zaključno srečanje je bilo decembra v Šolskem centru Celje. Vsaka šola je predstavila dejavnosti, modele in primere dobre prakse ter svojo politiko skrbi za zdravje. V naši šoli je ob predavanjih nastala tudi zloženka Živeti po pameti, s katero lahko dijaki preverijo svoj življenjski slog in dobijo konkretne predloge, kako lahko izboljšajo prehranjevanje, gibanje, spanje, duševno zdravje in zmanjšajo uporabo tehnologije za dobro počutje in zdrave odnose, kar pomembno vpliva na uspešnost posameznika. Z dejavnostmi želimo izboljšati ozaveščenost mladih in zaposlenih o pomenu ter prispevati k temu, da bi zdravje cenili kot eno največjih dobrin in se zavedali, da je pametno živeti po pameti.
Koordinatorica projekta LIDIJA LESKOVŠEK
Kaligrafska delavnica
V okviru Tedna pisanja z roko 2019 smo s prostovoljci odšli v dom za starejše, Zavod svetega Rafaela na Vranskem. Tam nam je Lavra Končnik Perpar pokazala posebno pisavo črk, ki se je je naučila v šoli in zdaj že zelo lepo piše. Pred leti je imela v šoli kaligrafski krožek in je učence učila te posebne
črke. Oskrbovancem v domu je bila pisava zelo všeč, zdela se jim je zelo posebna. Mnogi od njih je niso mogli poskusit pisat, saj zelo težko pišejo. Mi prostovoljci smo poskusili prav vsi. Ta dan nam je bil vsem zelo zanimiv.
LARA DROLC, 6. a Osnovna šola Vransko-Tabor
Lepi uspehi na tekmovanjih
Na državno tekmovanje v računalniškem razmišljanju Bober se je uvrstilo sedem dijakov I. gimnazije v Celju.
Odlično sta se odrezala Ti-len Šket in Luka Horjak, ki sta osvojila zlato priznanje in 2. mesto (Tilen v kategoriji 1. letnika in Luka v kategoriji 2. letnika). Zlato priznanje in 3. mesto je v kategoriji 2. letnika zasedel Nejc Amon, Lovro Drofenik je v isti kategoriji osvojil srebrno priznanje.
Ker je konkurenca huda, že uvrstitev na državno tekmovanje predstavljala lep dosežek. Ekipo I. gimnazije so tako sestavljali tudi Primož Povše in Tinkara Žolnir (1. letnik) ter David Zakšek (4. letnik).
Na državno tekmovanje, ki je bilo v soboto, 12. januarja, na FERI Maribor, se je sicer uvrstilo 250 tekmovalcev od več kot 33.500 sodelujočih na šolskih tekmovanjih. I. gimnazija je bila s sedmimi
tekmovalci tretja srednja šola po številu udeležencev na tekmovanju.
Tudi na državnem tekmovanju iz astronomije za Dominkova priznanja je bilo 12. januarja. Konkurenca je vsako leto močnejša in številčnejša. Dijaki I. gimnazije v Celju so dosegli zavidljive rezultate. Tilen Šket je bil najbližji zlatemu priznanju, ki se mu je izmuznilo le za tri točke in je tako osvojil srebro. Srebrno priznanje so poleg njega osvojili še: Luka Andrenšek, Rok Hladin, Ana Opalič in Jan Žekar. Bronasto priznanje pa sta prejela Ana Intihar Marulc in Blaž Ermenc.
NP
Udeleženci tekmovanja iz astronomije
S temi besedami je na regijski podelitvi priznanj Mepi vse prisotne spodbudila direktorica Nacionalnega urada Zavoda Mepi Andreja Anžur Černeč. Nekaj misli je občinstvu namenila tudi podžupanja Mestne občine Celje Breda Arnšek.
Prireditev, na kateri so podelili bronasta in srebrna priznanja, je organizirala Srednja zdravstvena šola Celje pod mentorstvom Polonce Kačič-nik in Igorja Uranjeka.
Poleg prejemnikov bronastih in srebrnih priznanj, koordinatorjev, mentorjev, ravnateljev, staršev in sorodnikov
so bile med nami tudi »zlatni-ce« naše šole - Ana Radmano-vić, Lara Novak, Ana Založnik Kelenberger in Anja Rajgl.
V programu so sodelovali pevke in inštrumentalisti Srednje zdravstvene šole Celje Gaja Prestor, Gaja Kolenc, Ema Marija Markovič, Lara Zorko Lesjak, Alen Črešnar,


Dino Ibrić in Jaka Krnjovšek pod mentorstvom profesorja Danijela Berdena. Moderator-ja te svečane prireditve sta bila mepijevca Anja Rajgl in Fazli Gashi.
V projektu Mepi v celjski regiji sodelujejo štiri osnovne šole: Lava, Ljubečna, Frana Kranjca in III. osnovna šola
Posebnost letošnje slove-losti je bila promocija prve jktorice znanosti MFDPŠ ojce Gornjak. Podelili so podale najboljšim študentom, plomantom in pohvale za jboljša zaključna dela ter udentsko tutorstvo. Častni iziv zaslužni profesor je 'ejela prof. dr. Majda Koko-c Novak za izjemne zasluge
Celje. Vključene so tudi štiri srednje šole: 1. gimnazija v Celju, Gimnazija Celje - Center, Srednja šola za strojništvo, mehatroniko in medije ŠCC ter Srednja zdravstvena šola Celje.
Podeljenih je bilo 75 priznanj. Vedno več mladih v Sloveniji in po svetu se od-
in dosežke na izobraževalnem in znanstveno-raziskovalnem področju, ki so pomembno prispevali k razvoju ter uveljavitvi fakultete.
Po besedah dekana MFDPŠ doc. dr. Srečka Natka fakulteta v drugem desetletju svojega delovanja izkazuje zrelost na vseh področjih. »Kot dekan si prizadevam, da študenti
loča slediti projektu Mepi. Nedvomno bodo s svojo ustvarjalnostjo, podjetnostjo, samoiniciativnostjo in nasploh široko izgrajeno osebnostjo pomembno prispevali k bolj odprti družbi v prihodnosti.
PETRA MRZDOVNIK Foto: Matej Koren
pridobijo čim več uporabnega znanja in izkušenj, ki jim bodo koristile na njihovi poklicni poti,« je poudaril.
Na MFDPŠ je trenutno vpisana že 12. generacija študentov fakultete, in sicer 424 študentov v dveh dodiplomskih, dveh podiplomskih in enem doktorskem programu.
MZ, foto: Simon Koležnik
Podelitev diplom
]
V Celjskem domu je bila 17. januarja slovesna podelitev diplom Mednarodne fakultete	] za družbene in poslovne študije v Celju (MFDPŠ). Prejela jih je že 11. generacija študentov	i fakultete, ki je s svojimi raziskovalnimi in izobraževalnimi dejavnostmi prepoznavna tudi v tujini. V študijskem letu 2017/18 je študij končalo 91 študentov študijskih programov 1.	i stopnje Ekonomija v sodobni družbi in Poslovanje v sodobni družbi ter diplomantov študijskih programov 2. stopnje Management znanja, Vodenje in kakovost v izobraževanju	] ter Management razvoja kadrov.	1
44
VRTNARIMO
Helena Praznik zase pravi, da je mestni otrok, rojena v Ljubljani, kasneje so živeli v Celju. »Zdaj vrtnarim blizu Svetega Štefana na >muhasti zemljk Lani sva z Danico preizkušali različne vrste paradižnika, ki sva ga dobili od Jerneja Mazeja, okušali sva vsak sadež posebej. Na mojem vrtu boste našli mešane posevke, od vsega, kar pri meni raste, pa sem najbolj ponosna na svoja zelišča. Ob vrtu je še sadovnjak z nekaj iza-bele. Pridelujem bio vino.«
Danica Štrigl vrtnari doma, v neokrnjeni naravi blizu Velenja. »Vrt so imeli že moji starši, tudi sadovnjak, vinograd. Ob vrtu in sadovnjaku imam še njivo. Poskušam čim več, kaj bolj ali manj uspeva, s sosedi si izmenjujem pridelke. Moji prijatelji se veselijo soka, marmelade in drugih izdelkov iz mojih pridelkov. Ko imam dovolj pisarne in številk, sta vrt in svež zrak najboljši ventil. Najbolj ponosna sem na svoj pridelek paradižnika, kumar in bučk, tudi čebula izjemno dobro uspeva.«
Vrtnarski dnevnik za začetnike in izkušene
Poln nasvetov, kuharskih namigov in čudovitih ilustracij
LPSTjr &ГМО' VOLHd
Sodelavki in prijateljici, navdušeni vrtnarki Helena Praznik in Danica Štrigl, sta združili moči ter izdali lep in praktičen vrtnarski dnevnik. Ta vam bo prišel prav že zdaj, ko načrtujete, kaj in kam boste zasadili v letošnji zelenjavni vrt.
»Ves prosti čas obe najraje preživljava v naravi. Veliko vrtnarskega znanja sva pridobili od svojih staršev in starih staršev, obe tudi bereva strokovno literaturo, a vsako leto se nama je načrtovanje začenjalo iz >nič<. Sicer sva imeli kakšne utrinke v spominu, kaj je lani uspevalo in kaj ne, zabeleženih je bilo nekaj zapiskov. Danici se je nekega dne porodila ideja, da bi izdelali svoj vrtnarski dnevnik,« o porajanju ideje pripoveduje Helena Praznik. Po temeljitem premisleku sta se odločili za uresničitev, k projektu sta pritegnili še Helenino hčer Dašo Praznik in njenega fanta Miha Mavsarja. »Potrebovali sva nekoga, ki ima občutek in znanje za oblikovanje, ter nekoga, ki bi ves material pripravil za tisk. Oba sta takoj pristala. Skupaj smo se odločili, da dnevnika ne
bomo opremili s fotografijami, temveč z ilustracijami.«
Iz ideje, da bi imeli dnevnik za lastne potrebe, je nastal zelo uporaben pripomoček za vse vrtičkarje za katerokoli leto, imenovan Moj zeleni dnevnik. Prav to je njegova posebnost v primerjavi z drugimi tovrstnimi knjižicami. Lahko ga upo-
6ÖWLASTA 6-RZPA
KOPOVTkM >rMLM
mrtom znoj
Pri gomilasti visoki gredi:
si plasti sledijo enako, vendar le-ta ni ograjena in običajno nima mreže proti voluharju.
Ko sestavljamo plasti, gredico rahlo zaoblimo, da ima le-ta nato polkro-žno obliko.
rabljate katerokoli leto, lahko tudi vsa leta in vanj beležite svoja opažanja. Tako vedno bolj postaja zbirka vaših osebnih spoznanj in priporočil. Ves čas ostaja vam kot vaša osebna enciklopedija vrtnarskega zna-
nja, lahko pa ga predate tudi otrokom, vnukom, prijateljem, sosedom.
»V nastanek dnevnika smo vložili ogromno truda, narejen je srčno. Posebnega trženja nimamo, reklama gre od ust do ust, zelo pomembne so tudi skupine vrtičkarjev,« pripoveduje Helena Praznik in dodaja, da je najpomembnejše poslanstvo dnevnika, da zanamcem predajamo znanje in zavedanje o vrtnarjenju.
Srčni sonaravni vrtnarki
»Dnevnik je namenjen vsem, najprimernejši je za začetnike ali za nekoga, ki bi rad svoje dosedanje znanje in izkušnje predal naprej. Veliko prostora je na voljo za zapiske. Nobena od naju ni strokovnjakinja, nasveti, ki so zbrani, so iz strokovnih knjig. Zapisali sva nekaj receptov, kaj pripraviti iz pridelkov, nekaj namigov, kako že čez leto pripraviti darila za novo leto. Gre za zbirko tega, kar midve sicer delava,« dodajata avtorici.
Obe vrtnarita brez umetnih škropiv, pomagata si zgolj z naravnimi pripravki. Pravita,
0LESEMEU 0РГЛР: - hlodi, štor1
da je na ta način mogoče na primer paradižnik dlje časa ohraniti pri življenju. Tudi pri različnih vremenskih pojavih, neugodnih za vrt, so naravni pripravki prava pomoč. Škodljivci so na vrtovih obeh avtoric vedno prisotni, a se držita nasveta strokovnjakinje Miše Pušenjak, ki je zapisala, da je dobro z njimi sobivati in jih sprejeti.
Pred začetkom nove sezone narišeta načrt vrta in poleg lastnih potreb upoštevata tudi »dobrososedske« odnose. Tudi seznam teh boste našli v njunem vrtnarskem dnevniku. Letos ga še nista narisali. Sicer pa januar izkoristita za pregled, katera semena so ostala od lani in so še uporabna. Med vrtninami boste na njunih vrtovih vedno našli cvetje, ki je lepo in koristno.
Če le lahko, se držita slovenskih sort. Pri nabavi semen sta izbirčni, pravita. Če je le mogoče, se udeležujeta izmenjav semen. Radi preizkusita tudi kaj novega.
MRL
Wut i,,
tMfc^« te nAÄirt WiVXV, t L
WW V Uflln luitii	'Л 4,0,1 ^«ЖЛА* „4,. ,
1	UHU V'114 «WtT«)	u	^	'
namenom, «ft nam fmnvat№ мтммда tdnu^tototatt«.

V
Mt'ö	WIPMW bvth 4wVaVm M«
%q ^obrodolVi,
4»V.stoi taVtmaUbfate troy Л^&чф» a MwMt, p'V&ptAoni«, vrtnu
.........






ft
Ш
I

ift
ŽIVALSKI SVET
45
Volkovi? Ne, na prvi fotografiji je manj znana pasma psov, imenovana saarloosov volčjak, ki je nastala s križanjem nemškega ovčarja in volka. Podobno velja za češke volčjake na drugi fotografiji, le da naj bi bili psi prve pasme bolj učljivi in bolj primerni za bivanje v urbanem okolju, vsekakor pa le za izkušene pasje lastnike.
Pasja dneva na sejmišču
Mednarodna razstava KZS v Celju - Sredi februarja bo še ena
Skoraj tisoč psov dvesto različnih pasem je bilo mogoče videti vsak dan na nedavni dvodnevni mednarodni razstavi Slovenski zmagovalec (Slovenia Winner). Kinološka zveza Slovenije jo je pripravila v eni od dvoran celjskega sejmišča. Tisti, ki so jo zamudili in bi radi videli kosmatince vseh vrst, bodo imeli kmalu spet priložnost, saj bo sredi februarja v Celju še ena mednarodna pasja razstava, takrat v organizaciji Kluba 5, slovenskega kluba za špice in pratipske pse.
»Razstave so v Sloveniji približno enkrat mesečno, saj lastniki psov potrebujejo določeno število nazivov za osvojitev naslova prvaka v lepoti,« pojasnjuje Tina Sterguljc Krušič, vzrediteljica terierjev in mednarodna pasja sodnica, ki je bila tokrat v vlogi vodje prireditve. A za lastnike psov je sodelovanje na takšnih dogodkih kar precejšen strošek, priznava sogovornica: »Vzredi-telji imamo precej drag konjiček, a se z veseljem udeležujemo razstav, saj pomenijo tudi druženje.«
Organizacijsko je priprava tako velike razstave zahteven zalogaj, pravi Tina Sterguljc Krušič. Ne le razstavljavci, tudi sodniki prihajajo iz različnih držav. »Na vsaki razstavi je tretjina slovenskih, ostali so iz tujine, letos so sodili sodniki s Portugalske, iz Francije, Belgije, Nemčije, Italije, Črne gore, Makedonije, Moldavije. Skušamo imeti čim bolj širok nabor sodnikov, pomembno
Mi smo pripravljeni!
je, da se na tekmovanjih ne ponavljajo.« Tako lahko vzreditelji pridobijo čim bolj objektivno oceno o kakovosti svojega psa. Kar nekaj slovenskih vzrediteljev po mnenju sogovornice sodi v evropski vrh, pri čemer obžaluje, da je obiskovanje razstav v zatonu, kar je posledica omenjenih dokaj visokih stroškov in številnih razstav.
Psi se na razstave različno odzivajo. »Odgovorni vzreditelj nanje
psa. Na enem mestu lahko vidijo številne pasme, spoznajo vzredi-telje, se pogovorijo o značilnostih psov in se lažje odločijo, katera pasma bi bila zanje najprimernejša.
Med bolj priljubljenimi pasmami so v zadnjem času francoski buldo-
gi, whippeti, borderski in avstralski ovčarji. Nekatere pasme, ki trenutno niso v ospredju, bodo morda čez čas spet, a to naj ne bo vodilo pri izbiri psa.
TC
Foto: GrupA
ne vodi psa, ki se tam ne počuti dobro. Iz lastnih izkušenj vem, da so moji psi vedo radi šli, zanje to ni bilo posebej stresno, ampak so to razumeli kot način druženja z lastnikom. Sicer pa je vse to stvar dobre socializacije psa od malega, njegovega navajanja na druge pse in ljudi,« meni sogovornica in poznavalka psov.
Razstave so tudi priložnost za vse, ki morda načrtujejo nakup
Pred sodniki se je treba izkazati.
Žepna pasja izdaja
»Odličen si bil!«
Danes je dan za čopke ...
... in pentlje.
46
RAZVEDRILO
Zahteven gost
Gost v restavraciji naroči zajtrk:
»Rad bi dve kuhani jajci, eno skoraj surovo, drugo trdo kuhano, dve rezini toasta, eno komaj pečeno in drugo zažgano, košček stopljenega in košček zamrznjenega masla, skodelico mlačne in slabe kave ter pogret pomarančni sok.«
Natakar: »Tole vaše naročilo je pa precej zahtevno. Težko ga bomo izpolnili.«
»Ne vidim razloga, da ne bi zmogli, to sem namreč dobil včeraj.«
Hvaležni sinovi
Trije sinovi, Srečko, Jernej in Mirko, se po desetih letih dobijo skupaj, potem ko so zapustili dom in šli po svetu s trebuhom za kruhom. Vsi so uspeli in obogateli. Začeli so se pogovarjati, kakšno darilo bi podarili svoji ostareli materi.
Prvi reče: »Kupil ji bom najnovejšega mercedesa s šoferjem!«
Drugi pravi: »Jaz ji bom kupil veliko hišo!«
Tretji se nasmehne in pravi: »Jaz ji bom podaril nekaj, česar bo najbolj vesela. Se spomnite, kako je mati rada brala Sveto pismo? Zdaj zelo slabo vidi ga ne more več brati. Podaril ji bom papagaja, ki so ga frančiškani 20 let vzgajali in učili, da zna recitirati Sveto pismo na pamet. In ne samo to, poveš mu poglavje in ga takoj zreciti-ra! Je edinstven na svetu in zapisan tudi v Guinnessovi knjigi rekordov.«
Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili.
Kmalu zatem pošlje mati sinovom zahvalno pismo, v katerem napiše:
»Srečko, hvala za avto. Vendar slabo vidim in nimam česa videti po svetu, zato sem raje doma, pa še šofer je nesramen! Jernej, hvala za veliko hišo. Vendar slabo vidim in težko najdem pravo sobo, zato raje prebivam samo v eni sobi, pospravljati moram pa celo hišo. Mirko, tvojega darila sem se najbolj razveselila. Točno si uganil, kaj si najbolj želim. Piščanec je bil zelo okusen.«
Ura 1
Lojzek je dobil za rojstni dan digitalno uro. Kakor hitro jo je dal na roko, so ga gostje vprašali: »No, sla-vljenec, zdaj nam pa lahko poveš, koliko je ura.«
Lojzek: »Ne bi vedel.«
»Kako to misliš?« ga vprašajo.
»Pa vi v trenutku povejte, koliko je deset deljeno s 45, če znate!«
Ura 2
Prostitutka ogovori Fran-celjna na ulici: »100 evrov za uro.«
On: »Naj najprej vidim, kakšna je.«
Kazen
Neka ženska je vozila prehitro in jo je ustavil policist.
»Kaznovati vas moram!« ji reče.
Ona: »Prosim, ne kaznujte me, sem profesorica.«
Policist: »Aha, na to sem čakal. Potem pa tisočkrat napišite: Nikoli več ne bom prehitro vozila.«
Umri, zima, umri!
Amsterdam je kot en velikanski Tour de France. Vsi na kolesih in vsak na kakšni prepovedani snovi.
Težko je biti ženska. Razmišljati mora kot moški, ravnati kot dama, izgledati kot mladenka in delati kot konj.
Vse slikovne šale vir: splet
Oven
Tehtni ca ШШ
Res ne razumem, zakaj si moški ne morejo zapomniti:
A sem se zredila? Nisi! A sem se postarala? Nisi! A mi paše obleka? Zelo! A je bilo dobro kosilo? Odlično! Katera je lepša -Monica Beilud ali jaz? ti!
Hudiča, saj ni nuklearna fizika!
»Vsi imaito pametne
telefone, samo jaz ne!«
»Ga ne rabiš, ker imaš
pametno mamo.«
Ne vem veliko o pticah, a na tej fotografiji takoj prepoznam moža ...
Tudi tokrat se vam bo izkazovalo, da je življenje nepredvidljivo. V tem času lahko pričakujete spremembe prav na vseh življenjskih področjih. Kažejo se vam zanimivi, intenzivni dogodki, na katere pa tokrat ne boste imeli neposrednega vpliva. Vaš vladar biva v znamenju ovna, zato izkoristite to močno energijo za akcije, ki se lahko spremenijo v zmago in izboljšanje. Predvsem delovno področje je močneje izpostavljeno.
3\k

Lev
Devica
Astrologinja DOLORES je dosegljiva na 041 519 265, 090 64 30 in na Facebookovi strani Dolores Astro.
Nekaj težav pri komunikaciji se kaže predvsem zaradi nestrpnosti in povečanega nemira. Vendar se po drugi strani kažejo tudi lepe priložnosti, ki jih nikakor ne smete zamuditi. Nekdo bo naredil močan vtis na vas. Ko boste dobro premislili nekatere poteze, ne boste več tako nepremišljeno sprejemali odločitev, ki lahko močno vplivajo na vašo prihodnost. Na delovnem področju se vam kažejo spremembe, na katere niste računali.
škorpijon
Vaše življenje bo še naprej nepredvidljivo in zanimivo, obdarjeni boste z idejami, ki jih žal zaradi mnogih okoliščin ne boste uspeli realizirati. Poskrbite za večjo telesno aktivnost. Vaša vladarica počasi prehaja v znamenje kozoroga, v katerem se bo močneje izpostavila močna želja po napredovanju. Skušali boste narediti tisto nekaj več, da bi dosegli želene rezultate in zmago, ki si jo tako zelo želite.
Povečala se bo vaša odločnost, zato boste lažje vzpostavili komunikacijo z osebo, ki vam pomeni več kot samo prijateljstvo. Izogibajte se stresnih situacij in ljudi, ki vam jemljejo energijo. V tem obdobju morate bolj kot običajno popaziti na svoje zdravje, vaš imunski sistem bo oslabljen. Poskrbite za dobro prehrano in več gibanja, tudi dodatki vitaminov vam lahko samo koristijo.
Dvojčka
Veliko se boste ukvarjali s težavami drugih ljudi in potiskali svoje na stranski tir. Vpliv planetov vam bo v tem obdobju pomagal, da boste razrešili marsikatero težavo, ki se nanaša na preteklost. Skušali boste usklajevati fizično in duhovno telo, kar vam lahko uspe samo z večjo disciplino in spremembo načina življenja. Na delovnem področju vam lahko uspe napredek, ki bo imel vidne učinke daljše časovno obdobje.
Rak
Strelec
Vaše razpoloženje se bo spreminjalo iz ure v uro, zato lahko pričakujete nekaj težav čustvene narave. Naredite načrte, kako boste najhitreje razrešili večjo težavo iz preteklosti. Nikar z glavo ne silite skozi zid tam, kjer je najbolj močan, zgodi se vam lahko, da boste izgubili dragoceno energijo, kar pa v vseh situacijah lahko predstavlja veliko težavo. Skušali boste razumeti nekoga, ki vam je zelo blizu.
Kozorog
Imeli boste priložnost, da popravite napako iz preteklosti. Nemirni boste, zato lahko naredite instinktiven umik. Tokrat lahko težave rešite le tako, da se z njimi soočite. Vpliv nedavnega Luninega mrka je še vedno viden, zato skušajte ugotoviti, kje vam uhaja energija in kako lahko izboljšate dane situacije. V ljubezni boste hrepeneli po stalnosti in doživljali globje občutke, ki jih boste zaradi vpliva Venere tokrat težje izrazili.
Vpliv Saturna deluje zaviralno in predvsem očiščevalno na vaše znamenje. Narediti morate dobro analizo vsega kar je pred vami. Osredotočite se bolj skrbno tudi na finančno stanje, saj še vedno niste izkoristili vseh adutov, ki so vam na voljo. Na zasebnem področju so bodo zadeve umirile in lažje in bolj sproščeno boste zadihali, kar vam bo vrnilo vašo energijo in voljo do življenja.
Vodnar
V sebi boste začutili moč in težave kar naenkrat ne bodo tako velike, kot ste jih videli v preteklosti. Posla se boste lotili z novim prijemom, kar bo presenečenje za mnoge v vaši okolici. Čas bo tudi tokrat mimo vas polzel z veliko hitrostjo. Za trenutek se boste dotaknili preteklosti in pustili za seboj vse napačne odločitve in bolečino, ki ste jo prestali. Čas bo, da obrnete nov list v življenju.
Vplivi planetov bodo pozitivno delovali predvsem na vaše čustveno življenje. Zgodilo se vam bo, da boste sanjali z odprtimi očmi. Prepustite se tej magični energiji in končno naredite tisto, kar bi morali že v preteklosti. Vrnile se vam bodo neke zadeve, ki ste jih pustili v jesenskem času. Sedaj je čas, da naredite korak naprej in prenehate izgubljati energijo za zadeve, ki jih ne morete spreminjati.
Ribi
Zaskrbljenost se bo umaknila dobri volji, zato boste v tem času dobre volje in pripravljeni, da naredite nove preobrate v svojem življenju. Položaji planetov vas podpirajo na različnih področjih, zato ne oklevajte, naredite tisto nekaj, kar vas bo dvignilo v višave in vam dalo nov elan in energijo za vse projekte, ki se jih boste lotili z vso vnemo.
Življenje je čudovito boste znova in znova ugotavljali in plavali na oblaku sreče. Presenečenj ne bo konec tudi v naslednjih dneh, zato se boste zabavali in uživali. Vpliv Venere vam bo vrnil nekoga iz preteklosti, vendar se lahko ponovno zapletete v situacije, iz katerih ne vidite izhoda. Pazite na svoje korake, nekateri od njih vam lahko prinesejo nepredvidljive okoliščine, v katerih se ne boste dobro znašli.
HOROSKOP JE PRIPRAVILA ASTROLOGINJA GORDANA.
Astrologinja GORDANA je dosegljiva na 041 404 935 in na Facebookovi strani
Astrologinja Gordana.
RAZVEDRILO
47
SUDOKU 346
Nagradna križanka
SLOVENSKI PEVEC (VLADO)
KrižamKe &
uganKe
ITALIJANSKA PISATELJICA BUSSOLATI
OTOK PRI DUBROVNIKU
JADRANSKI
OTOK, SEVERNO OD MOLATA
NEKDANJA AVSTRIJSKA SMUČARKA EDER
SLABOST ZARADI GUGANJA
ALES PAJOVIČ
5
AMERISKI REVOLVER PRIPRADNIK TURSKEGA LJUDSTVA
ZASTORNICA SRBSKA PEVKA UKRADEN
INDIJANSKI ČOLN
TRDNI DEL ZEMELJSKE SKORJE
OSKAR-JEVKA WINSLET
PRISTA-NISČE V JZ IRANU
NAUK O MORALI
SPANSKI SPOLNIK
PREBIVALKA NEMČIJE
LETOVISČE NA LOSINJU
RUSKI ŠAHIST KARPOV
SLOVENSKA REKA
15
17
STRONCIJ OSREDNJA SLOVENSKA KNJIŽNICA
MESTO V TEKSASU
ŠAHOVSKA FIGURA
16
AVTORSKA AGENCIJA SLOVENIJE AM. IGRAL. (ALAN)
NAPOLNJENOST PUŠKE
ZLATA OGNJANOVIČ
PREČKA NA LESTVI
STANJE RAZKLANEGA
AVTOMOBILSKA OZNAKA ESTONIJE
POLOVICA OD 204
DEL TRBOVELJ
RIMSKA ŠTIRI ŠKOTSKA IGRALKA (MARY)
NEKDANJA PERZIJA
6. SOL-MIZACIJSKI ZLOG
FORDOV MALČEK KANADSKI PEVEC (PAUL)
AFRIŠKI VELETOK
VOJAŠKA ENOTA
LITRSKA STEKLENICA (NAR.
NALEZLJIVA VIRUSNA BOLEZEN PARAFINI
VELIK RU MEN DNEVNI METULJ
ZDRAVILIŠČE PRI CELJU AM. VESOLJ. AGENCIJA
NOČNI SESALEC
NEKD. SL. ROKOMETAŠ (ZORAN)
NEKDANJI SLOVENSKI VESLAČ ČOP
NOGOMETNI KLUB
PREBIVALKE RIMSKE LJUBLJANE
89
BALETNI PLESALEC VIDMAR
VERA ERŽEN
PISATELJICA
VAŠTE KANTAVTOR SMOLAR
ANGLEŠKI GLASBENIK CLAPTON
GRAD PRI TRSTU
FINSKO JEZERO
Povsod z vami
ŽARIŠČE, GORIŠČE
STARA PLOŠČIN-SKA MERA
NENASIČEN OGLJIKOVODIK BARMAN
AVSTRIJSKI PSIHOANALITIK (SIGMUND) OBLIKA ZNAMKA
ITALIJANSKIH KAMIONOV
TKANINA ZA PLENICE
KAR SE ŠIRI S PRIPOVEDOVANJEM
PIJANEC (SLABŠ.)
JANEZ ZMAZEK
RIMSKI PESNIK (TIT LUKRECIJ)
JUŽNOAMERIŠKI INDIJANCI
POSREDNI TISK (ANG.)
12
LENNONOVA VDOVA (YOKO)
ZVOK DOL. VIŠINE PRIPRAVA
ZA SKAKANJE
ITALIJANSKA PESNICA NEGRI VEČ PROTOV
13
KONTROLNI ORGAN (POG.)
TONE SVETINA MONGOLSKI VLADAR
VLADO KREJAČ
NEKD. AVST. SMUČAR (HERMANN)
VLADO NOVAK
NUŠA TOME
NEKDANJI UBEŽNIK PRED TURKI
OZNAKE ZA ZAPIS TONOV
ČLAN KVADRUM-VIRATA
18
OZNAKA SERIJSKIH PUBLIKACIJ
RIBJE JAJČECE
ZADNJI ODSEK ČREVESA
	1		6			2		
	9		8			7	3	
	7		1			8		
		1		8			2	
		2				6	9	
		4		5				
5					1			
		7	2		4			3
3								6
SUDOKU 37
	5					2	4	6
	7	1			4			
			8	6	3			
2						6		3
3								7
			5		9			
7	3							1
	4			8			5	
				2	6		3	
REŠITEV SUDOKU 345 REŠITEV SUDOKU 36
5	8	2	3	7	6	9	4	1
3	4	9	1	5	8	6	7	2
1	7	6	9	2	4	5	8	3
8	1	3	7	4	9	2	5	6
2	6	7	5	1	3	8	9	4
4	9	5	6	8	2	1	3	7
6	5	4	8	3	1	7	2	9
9	2	8	4	6	7	3	1	5
7	3	1	2	9	5	4	6	8
9	6	2	7	3	4	1	5	8
1	3	7	5	8	2	4	6	9
5	8	4	9	1	6	2	7	3
7	9	6	2	4	1	8	3	5
8	2	1	3	9	5	7	4	6
4	5	3	6	7	8	9	1	2
2	7	8	4	6	3	5	9	1
6	1	9	8	5	7	3	2	4
3	4	5	1	2	9	6	8	7
Nagradni razpis
novi tednik
Vedno г илтој /
1	2	3	4	5	6	7	8
9	10	11	12	13	14	15	16
17	18						
1.	nagrada: Kuharske bukve - zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice ter majica NT&RC
2.	nagrada: darilni paket kavarne Caffe šten-
ga, Gledališka ulica 2 v Celju
3.	nagrada: otroško striženje v salonu Zora podjetja Nega Celje
Ime: Priimek:
Naslov:
S podpisom tega kupona dovoljujem, da upravljalec podatkov, podjetje NT&RC, uporablja in shranjuje posredovane osebne podatke v skladu z veljavnim zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in s splošno uredbo EU o varstvu osebnih podatkov. Sodelujoči dovoljuje, da NT&RC navedene podatke obdeluje v svojih zbirkah za namen pridobivanja novih naročnikov. Sodelujoči v primeru, da je izžreban, dovoljuje objavo svojega imena, priimka in kraja bivanja v Novem tedniku. Navedene osebne podatke lahko NT&RC hrani in obdeluje do pisnega preklica privolitve sodelujočega. Na podlagi veljavne uredbe lahko posameznik kadarkoli prekliče soglasje za obdelavo podatkov, zahteva popravek ali izbris podatkov, in sicer pisno na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje ali na tednik@nt-rc.si.
Kontaktna telefonska številka:
Obkrožite: a) sem naročnik b) občasni bralec Novega tednika Podpis:
	IH СЛ
	O
	
	
Pri žrebanju bomo upoštevali kupone s pravilnim geslom, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na naslov: NT&RC, Prešernova ulica 19, 3000 Celje, do torka, 5. februarja.
Geslo iz številke 4: Čas gripe in prehladov.
Izid žrebanja
1.	nagrado, obisk savne in džakuzija za eno osebo v Apartmajih in wellnessu Korošec v Mozirju, prejme: Anica Arnšek iz Gorice pri Celju.
2.	nagrado, obisk savne za eno osebo v Apartmajih in wellnessu Korošec v Mozirju, prejme: Danica Kos iz Stu-denc pri Žalcu.
3.	nagrado, otroško striženje v salonu Zora podjetja Nega Celje, prejme Irena Krajnc iz Nove Cerkve.
Nagrajencem čestitamo. Nagrade bodo prejeli po pošti.
ZID
KRALJ ŽIVALI
2
3
4
6
FRANCIJ
9
IRIDIJ
11
7
14
10
8
48
RUMENA STRAN

Polnilnica za trajen spomin! Primož Posinek, tehnični vodja sektorja za zemeljski plin v Energetiki Celje, ki je bila glavni operativec projekta za izgradnjo polnilne postaje za stisnjen zemeljski plin (CNG), je kajpak moral poskrbeti, da večmesečno delo ne bo šlo v pozabo. Izgradnja polnilne postaje za CNG, ki je gorivo mestnih avtobusov, je bila še zadnje nujno dejanje, da so Celebusi lahko začeli voziti.
Premiera Celebusov, medijski in družabni dogodek
»Pogovor z voznikom je prepovedan!« Morda bi si kdo lahko mislil, da je voznik Celebusa Silvo Majcen iz podjetja Nomago to »zabrusil« županu Bojanu Šrotu in glavnemu operativcu trajnostne mobilnosti v Celju Miranu Gaberšku. Seveda ni šlo za to, ampak je voznik sogovornikoma razložil vtise in izkušnje s prve testne vožnje. Poleg tega so se pogovarjali, ko je Celebus miroval.
Na otvoritvenem dogodku ob prvi vožnji Celebusov in odprtju polnilne postaje za stisnjen zemeljski plin ob Bežigrajski cesti se je zbralo veliko pomembnih in znanih ljudi, ki odločajo o razvoju mesta ter izjemno veliko predstavnikov medijev. Vzpostavitev mestnega potniškega prometa pač ni običajen dogodek, ki bi mu bili priča vsako leto. Sodeč po odzivih je premiera Celebusov naletela na velik odmev in pri udeležencih dogodka poskrbela za dobro razpoloženje.
Foto: SHERPA
Na zdravje, Celebus! Za tako pomemben dogodek za knežje mesto bi nemara veljalo nazdraviti s čim krepkejšim, kot sta čaj in kava. A na otvoritveni dan promocijske vožnje Celebusov je bilo v Celju kar hladno, zato je bila ponujena izbira povsem ustrezna. Sicer pa je bil dogodek na Bežigrajski cesti med delovnim časom. Z desne: Ingrid Mastnak, direktorica občinske uprave na MOC, Marko Zidanšek, direktor Simbia in Tina Kramer, vodja sektorja za obdelavo in odlaganje odpadkov ter investicije v Simbiu.
Tinkara na novi poti
Zagotovo se še spomnite nekdanje izjemno priljubljene najstniške glasbene skupine Bepop ter njene pevke iz Celja Tinkare Zorec. Največja uspešnica skupine je bila skladba Moje sonce, Slovence pa je pretresla tragična smrt člana skupine Nejca, ki se je smrtno ponesrečil z motorjem.
Člani skupine še vedno vzbujajo zanimanje najširše javnosti in rumeni tisk je tako sproti poročal celo o vsakem novem Tinkarinem porodu. Zdaj je mamica treh otrok. Danes se piše Fortuna, kar po latinsko pomeni sreča. Pred nekaj dnevi je Tinkara Fortuna vzbudila veliko pozornost v prostorih Celjskega sejma, in sicer na kariernem sejmu. Tam je predstavila svojo kari-erno pot, saj se je po dolgih letih dela v Telekomu odpravila na samostojno poslovno pot. Sicer pa svoj denar služi že od 16. leta sama. V najmlajših letih se je hkrati ukvarjala z glasbo, delala v prodajalni mobilnega operaterja ter vodila plesno šolo. Pozneje je opravila magisterij. In naj jo na novi poslovni poti spremlja Fortuna, rimska boginja sreče!
Foto: Klavdija Žitnik
Batagelji, smučarji po starem, navdušili v Italiji
Direktor Zgodovinskega arhiva Celje dr. Borut Batagelj je navdušen smučar. S svojo razširjeno družino se je tudi letos udeležil posebnega smučarskega šova v italijanskem smučarskem središču Kronplatz. Del sporeda, ki se nanaša na zgodovino smučanja, so bili tudi člani družine Batagelj. Borut je predstavil arlberški način smučanja, ostali pa druge oblike. Zanimivo je še to, da je avtorica fotografije Jagoda Batagelj, ki je našega nekdanjega voditelja Jutranjega ritma Dejana Krajnca učila plesnih korakov v oddaji Zvezde plešejo.
Foto: JB
Tinkara Fortuna je danes dejavna v poslovnem svetu. Tako je predstavila svojo karierno pot na celjskem kariernem sejmu.
Od leve: Branko (stric), Andrej (brat), Borut in Marjan Batagelj (oče)