PoStnfna piaJana v gotovini.
I. izdaja
" A7, 193}
Cena Din 1*—
WHog,
Izhaja vaak dan zjutraj razven v ponedeljkih ln dnevih po praznikih. Posamezna Številka Din l’—. lanskoletne 2'—; mesečna naročnina Din 20'—, za tujino 801—. Uredništvo v Ljubljani, Gregorčičeva 23. Telefon uredništva 80-70, 80-69 In 80-71.
Jugoslovan
Rokopisov ne v raSam o. Oglasi po tarifi in dogovoru.
Oprava Ljubljana, GradiSče 10, tel. 80-0S. Podružnica v Mariboru, Aleksandrova cesta St 24, tel. 29-GO V Celju: SlomSkov trg 4. Pošt ček. rač.: Ljubljana 1R.621
St. 263
Ljubljana, ponedeljek, dne 9. novembra 1931
Leto II.
Nobenega dvoma ni bilo, da bo jugoslovanski narod storil svojo dolžnost, kadar ga kliče domovina. Zato ni bilo dvoma, da bo 8. november dan zmage, in sicer dan velike zmage. Toda postal je več ko to, postal je
dan blesteče zmage, kakršne niso pričakovali niti patrioti.
Zopet enkrat se je izkazalo, da je jugoslovanski narod vajen izvojevati samo zmage, ki zadivljajo svet. Zopet enkrat je potrjeno, da je jugoslovanski narod v velikem trenutku tudi velik narod. Zopet enkrat je pred vsem svetom izpričano, da treba jugoslovanski narod ne samo šteti, temveč tudi tehtati. Narod junakov je opravičil svoj sloves.
Pa kakor je velik zunanji pomen volitev, še tem večji je njih notranji pomen. Kajti ne sme se pozabiti, da so se vo-
litve vršile v času, ko je bil spomin na stranke še močno živ in ko so voditelji teh strank glasno klicali k abstinenci. Ta klic je bil tem nevarnejši, ker je donel v času vsesplošne gospodarske krize, ko ni težko pridobiti množice za negativno politiko.
Pa tudi to je treba upoštevati, da je bil volivni zakon nekoliko trd, ker je moral biti trd, če ni hotel, da se zopet razpasejo stari prepiri. Klicarji k abstinenci so tudi na to trdost zlasti apelirali, a je kljub temu narod docela zavrnil njih apel. Zakaj narod je čutil, da gre za velike stvari, da so volivni zakon, bivše stranke in vsi drugi oziri samo malenkosti, kadar gre za življenje in napredek jugoslovanskega naroda.
In zato je zavrnil vse, ki so hoteli preprečiti veliko zmago, zato je nasto-
pil s tako imponujočo silo, da so vsi ugovori in vsi pomisleki strti v prah.
Odločna volja jugoslovanskega naroda, da se ne pusti od nikogar zavesti ocl svoje poti navzgor, je izpričana pred vsem svetom.
Enoten, složen in odločen stoji jugoslovanski narod na braniku svojih pravic in kdor bi le količkaj hotel dotakniti se teh pravic, ta zadene ob odpor vsega jugoslovanskega naroda.
To veliko resnico so volitve potrdile in to je njih veliki in zgodovinski pomen.
Volitve so bile druga majniška deklaracija za Jugoslavijo, volitve so bile plebiscit, ki ga mora priznati tudi tujina.
Ko vse to z zadoščenjem ugotavljamo, pa moramo tudi z vsem poudarkom izreči, da
je troba veliko zmago volitev v polni meri izrabiti. Pričeti se mora ono pozitivno in stvarno delo, ki ga hoče jugoslovanski narod, zavladati mora v vsem javnem življenju ono silno hotenje složnega ustvarjanja, zaradi katerega je šel jugoslovanski narod na volišče, začeti se mora ona velika doba Jugoslavije, ko se bodo pričeli dobro in koristno uporabljati vsi veliki zakladi Jugoslavija, pričeti se mora to, kar je v srcu in volji vsakega Jugoslovana.
Blesteča zmaga je izvojevana, sedaj mora biti prizadevanje in stremljenja vseh nas, da bodo tudi sadovi te zmage blesteči.
Prepričani smo, da bo tudi to doseženo, ker genij jugoslovanskega naroda se je z včerajšnjimi volitvami dvignil k poletu.
m
Časten nastop
rušljiva trdnjava jugoslovanstva
državne misli
r' \
-
P ■
»• *
Minister dr. A. Kramer,
novoizvoljeni poslanec Ljubljane
Ljubljana, 8. novembra. Pri današnjih volitvah v Narodno skupščino so bili nadalje izvoljeni ti-le poslanci: Gajšek Karel, notarski kandidat v Konjicah; Pusto-slemšek Rasto, novinar v Ljubljani, srez gornjegrajski; Klinc Anton, župan v Gornjem Polju, v novomeškem srezu; Urek Ivan, župan in bivši narodni poslanec v Globokem, v brežiškem srezu.
Ljubljana, 8. novembra.
Po dosedanjih rezultatih je smatrati kot izvoljene te-le kandidate v Dravski banovini: dr. Ljudevit Pivko, Maribor, levi breg; Jakob Zemljič, Ljutomer; Lovro Petovar, Ptuj; Ivan Prekoršek, Celje; Vekoslav Špindler, Šmarje; Alojz Pavlič, Laško; Ivan Mohorič, Radovljica; dr. Stane Rape, Logatec; Milan Mravlje, Litija; dr. Albert Kramer, Ljubljana; Janko Barle, Kranj, in Ivan Pucclj, Ko-čevje-Ribnica.
ostale Slovenije — Zmaga po vsej državi
Danes je Ljubljana pokazala svojo popolno politično zrelost in svojo veliko jugoslovansko zavest. — še nikdar v zgodovini ni bila udeležba pri političnih volitvah v Ljubljani tako visoka, kakor pri današnjih plebiscitarnih volitvah našega popolnega edinstva. Polnih 82°/o vseh ljubljanskih volilcev je oddalo danes svoje glasove nedeljivosti velike naše domovine. Pri zadnjih volitvah leta 1927 se je odzvala Ljubljana v strankarski udeležbi samo s 66-77°/o, to se pravi, da leži vsa ona fronta nasprotnikov in abstinentov pogažena na tleh in to za vedno.
Z impozantno manifestacijo je danes naša bela Ljubljana eno-dušno potrdila, da naš narod noče medsebojne nesloge, noče onih ogabnih partizanskih časov, noče diktata raznih strankarskih sodnikov, pač pa, da hoče složnega, jakega in silovitega branitelja, ki jo bo čuval vseh onih sovražnikov, ki so se hoteli do včeraj igrati z njeno usodo. Ljubljana pa je tudi danes na ves glas povedala, da ji tudi v notranjosti niso potrebne več razne politične teorije, pač pa, da hoče in želi koncentrirane akcije, da se premostijo vse težave gospodarskega in političnega značaja, s katerimi se bori danes ves svet. Pri današnjih veličastnih volitvah je Ljubljana ponovno osvežila svojo popolno afirmacijo jugoslovanske misli, ki je bila v njej tradicijonelno utemeljena že v Časih naših dedov-narodnih borcev.
Osmi november bo ostal v zgodovini našega naroda, posebno pa v zgodovini naše Ljubljane zapisan z zlatimi črkami. — Osmi november je za Slovenijo prava majska deklaracija, na čelu katere ponovno stoji naša bela Ljubljana.
Slovenci v zgodovinskih hipih vedno na mestu
Globok vtis
Beograd, 8. novembra. V prvih večernih urah so prispeli prvi aproksimativ-ni zaključni rezultati v vsej državi. Ti rezultati kažejo, da je bila volina udeležba splošno jako dobra, ponekod pa celo ogromna. V Sarajevu n. pr. je glasovalo 78% volilnih upravičencev, v tuzlanskem okraju približno 60%. Beograd ima nekaj nad 60% udeležbe. V Srbiji se je volitev udeležilo med 60 in 80%. Posebno velika
v Beogradu
pa je bila udeležba v Vojvodini. V som-borskem okraju n. pr. je glasovalo od 28 tisoč volilnih upravičencev 24.000. Podobno je tudi v drugih vojvodinskih okrajih.
Situacija na Hrvatskem je zadovoljiva. V Zagrebu je glasovalo približno 50% volilnih upravičencev. V okrajih, kjer je bila abstinenčna propaganda najsilnejša in kjer so propagatorji abstinence trdili, da ne bo niti 10% udeležbe, kakor n. pr. v
Volilni rezultati
	£ ► a 4)	
	is	•gl
Volišče	21	ril Ml (►
	5 2	•2 ij
	► (X £*	¥ J &
I.	627'	520
II.	668	523
III.	648	461
IV.	618	492
v.	635	519
VI.	634	596
VII.	645	538
VIII.	641	467
IX.	624	497
X.	633	490
XI.	652	507
XII.	635	541
XIII.	616	512
XIV.	687	522
XV.	701	595
XVI.	619	478
XVII.	633	490
XVIII.	620	524
XIX.	677	526
XX.	630	562
XXI.	617	507
XXII.	619	494
XXIII.	620	538
XXIV.	591	504
XXV.	579	545
XXVI.	591	543
Skupaj	16.460	13.464
Krapini, je bila udeležba preko 80%. V drugih okrajih je udeležba mnogo ugodnejša, tako da je_ smatrati, da bo Savska banovina prav častno odrezala.
Nad vse častni rezultat volitev v Ljubljani je v Beogradu zbudil živahno zadoščenje in ogromno zanimanje. Pa tudi rezultati, ki se poročajo iz ostalih krajev Dravske banovine, so bili sprejeti * velikim zadovoljstvom. Pokazalo se je spet enkrat, da v važnih nacijonalnih trenutkih Slovenci nikdar ne odrečejo.
Zgodovinski dan narodne zavednosti v Ljubljani
Volilno razpoloženje je bilo v Ljubljajni izredno živahno. Na večer pied volitvami je sicer pričelo deževati in je po malem rosilo tekom vse noči, kar pa ni motilo Ljubljančanov, da »o bili popolnoma drugače razpoloženi kot sicer. Mesto 6e je odelo z državnimi trobojnicami in Ljubljančana so bili že na vse zgodaj na nogah.
Začetek glasovanja
Malo 'po 6. uri sta korakali skozi mesto dve godbii, katerih budnice so naznanjale Ljubljančanom pričetek velikega dogodka. Ob 7. uri j)a je 10 topovskih strelov naznanilo otvoritev glasovanja. Kmalu nato se je pričelo po mestu živahno vrvenje. Volilne komisije na 24 vo-lišdih, kolikor jih ima Ljubljana, so začele delovati. Po vseh voliščih je takoj nastal velik naval. Dotok volilcev je od ure do ure vedno bolj naraščal. Kmalu so začela prihajati prva poročala, katera je oddajala ljubljanska »Avala«. Okoli 10. ure se je nad Ljubljano pojavilo letalo, ki Je spuščalo na mesto dn po okolici volilne letake"
Minister dr. Kramer in ban na volišču
Volilna udeležba je bila v Ljubljani naravnost ogromna. Že do 10. ure je preko 4000 volilcev oddalo svoje glasove. Med njimi so oddali svoje glasove kandidat Ljubljane dr. Kramer, iki je volil na XI. volišču v I. realna gimnaziji v Vegovi ulici, ban dr. Marušič na XII. volišču v ženski realni gimnaziji ter pomočnik bana dr. Pirkmajer na X. volišču na Cojzovi cesti. Po vseh voliščih je vladal velikanski naval. Ljudje so stali v dolgih vrstah in na nekaterih voliščih so morali čakati po eno uro, da so prišli na vrsto. Dež je ves čas nalahko rosil, toda kljub temu so ulice izglodale, kakor da bi se podil roj čebel okoli čebelnjaka. Govori se samo o volitvah.
Ginljivi prizori
Na posameznih voliščih so se odigravali geniji vi prizori. Eden izmed prvih volilcev je bil 91-letna korenina g. Prijatelj z Grada, ld je £e pred 7. uro telefoniral na volilni odbor po avto. Naravnost genljivo je bilo, kako so z velikim navdušenjem glasovali tudj oni, katere je bolezen privezala na bolniško posteljo. Železniški upokojenec Josip Paternoster, čeprav hudo bolan, se je dal pripeljati na volišče z rešilnim vozom. Mnogo navdušenja je izzvala naslednja epizoda. Iz Kolodvorske ulice je tresočih korakov prišel na XV. volišče znani ljubljanski siromaček France Jež. Ves navdušen je stopil na volišče v Moškem učiteljišču, kjer so iriu volilca takoj dali prednost. Po izvršena vo-litvi je navdušeno vzklikal Jugoslaviji in njegovim vzklikom so se pridružili vsi volilca. Nastala je prava narodna manifestacija za Jugoslavijo. Na Viču je vzbudil posebno pozornost 80-letni starček, ki je pred volilno komisijo izjavil, da bo dal za Jugoslavijo vedno svoj glas.
Sijajen nastop volilcev
Povsod, kjer so bili nameščeni zvočniki, so se zbrale ogromne množice ljudi, da čujejo prva poročila o poteku volitev. Na volišču v realki je do 11. ure glasovalo že nad polovico volilnih upravičencev. Isto je bilo na voliščih na Coj-eovi cesti in pri Cešnovafju. Velik naval je bil na volišču v Tehnični srednji šoli. Najeijajneje so se odrezali naši Rarjani. M so volili na Vojaškem strelišču na Dolenjski cesti. Do 11. je glasovalo že nad 60% upravičtncev. Mestni dom je zaznamoval nad 50%. Ob 11. je bilo oddanih za državno listo že 2500 glasov več, kakor 60 jih dobile vse liste skupaj na volitvah leta 1927. Vihar navdušenja je povzročilo poročilo o izidih, oziroma poteku volitev v obmejnih krajih, kjer je bila udeležba naravnost ogromna. V Kranjski gori je bila udeležba ekoro 100%, v kamniškem srezu je dopoldne dobil največ glasov profesor dr. Rožič. Iz Celja »o javili sijajno udeležbo. Do poldneva sta glasovali */ volilnih upravičencev. Laški in radovljiška srez sta dosegia 40%, kočevski 72%. Dosedanji rezultati kažejo, da bo vsekakor prednjačila Ljubljana, kjer so se ljudje izkazali kot izredno zavedni. Vsi so bili agitatorji in so vzpodbujali drug drugega.
Priznanje ministra dr. Kramerja Ljubljani
V Ljubljani je udeležba dosegla višek proti poldnevu. Malo po 12. uri je volilo že 8000 volilcev. Ob 12.80 je imel ljubljanski kandidat dr. Kramar nagovor v radiu ter je omenil, da je Ljubljana, kakor vedno, tudi v tem zgodovinskem trenotku pokazala svojo zrelost in svojo zavednost.
Minister dr. Kramer in župan dr. Puc govorita množici
Kmalu po 18. uri je Avala razglasila rezultat volitev v Ljubljani. Ta še ni končen, vendar Je sigurno, da Je od 16.000 upravičencev oddalo nad 14.000 volilcev svoj glas ar. Kramerju, torej nad 86 odstkov. Pred Kazino se Je zbralo več tisoč ljudi, ki so z velikanskim navdušenjem sprejeli poročilo. Na balkonu Kazine je nato stopil minister dr. Kramer ln se je v svojem Imenu zahvalil volilcem za zaupanje. Ugotovil Je, da še prt nobenih volitvah ni bilo doseženih tako ogromno število glasov. Obljubil Je volilcem, da jim bo zaupanje poplačal po svojih najboljših močeh: zrtstoba za zvestobo! Svoj
govor Je končal z vzklikom: Živela Ljubljana! Živeli velika Jugoslavija!
Nato je povzel besedo ljubljanski župan dr. Puc ter naglasil, da je k veliki zmagi doprinesel predvsem mali človek, mali nameščenec, ki je ob tej težki uri dokazal, da zna ceniti zgodovinski pomen 8. novembra. Ljubljana je pokazala, da stoji trdno kakor skala, na kateri je zgrajen naš starodavni grad. Živela Jugoslavija !
Železničarska godba je nato zaigrala državno himno, nakar je zbrana množica dala duška svojim, čuvstvom ter nazdravljala naši lepi domovini, njenemu prevzvišenemu vladarju, nosilcu državne liste Petru Zivkoviču in novemu ljubljanskemu poslancu dr. Kramerju. Nato se Je razvila mogočna povorka, v kateri je korakalo več tisoč oseb obeh spolov.
Povorka je krenila po Selenburgovi ulici, kjer se Je pridružilo veliko število občinstva. Pohod se je nadaljeval po Dunajski cesti, Masarykovi cesti, Sv. Petra cesti na Poljansko cesto preko Mestnega in Starega trga na št. Jakobski most in Bleiweisovo cesto.
Mimo banske uprave
Ogromna množica navdušenega občinstva Je množila veličastno povorko na vsak korak. Patrijotični vzkliki Nj. Vel. kralju, ministrskemu
predsedniku, novemu ljubljanskemu poslancu, Veliki Jugoslaviji itd. so odmevali do neba; iz oken in ulic pa so vihrali v pozdrav robci zavednega ljubljanskega ženstva. Višek navdušenja je prevzel vso ogromno maso, ko je povorka prispela pred bansko upravo, kjer je ma-nifestante pozdravljal sam ban Dravske banovine di\ Marušič. »Živio dr. Marušič! Živel ban Dravske banovine!« in izzvali orkan navdušenza po vsej Bleiweisovi cesti. Povorka je krenila nato po Aleksandrovi cesti in Selenburgovi ulici pred Zvezdo, kjer se je razšla.
Tako impozantnega in spontanega duška svojim patrijotskim čuvstvom Ljubljana že dolgo ni pokazala. Obenem Je Ljubljana silno dokumentirala, da je v resnici narodno zavedna in tudi, da se v polni meri zaveda svoje Jugoslovanske misije, da kot nepremagljiva trdnjava brani naše svete meje proti severu kakor tudi proti zapadu.
Situacija v prvih popoldanskih urah
Posamezna poročila so prihajala tudi iz drugih krajev naše banovine, vendar so bila ta poročila redkejša, ker so bile telefonske proge ves čas zasedene. V Mariboru je do 10 30 glasovalo 50°/o upravičencev. Z Jesenic je prišla vest, da gredo delavci in drugi v strnjenih vrstah na volišče. Poročila iz ostalih delov države so bila redkejša, ker so bile proge večinoma zvezane s prestolico. Na deželi postajajo izgledi posameznih kandidatov čim dalje jasnejši. Ob 15 30 je v Ljubljani glasovalo že nad 11.000 volilcev. Do 15. ure je volilo v Mostah nad 50°/o, v Turjaku-Zelimlje nad 80°/o, v Logatcu in Planini nad 50®/o, v Žireh nad 60%>, na Rakeku nad 70%, v Trzinu 74%, v Zagrebu nad 17.000. Rekord, ne samo v Dravski banovini, temveč v vsej državi pa je dosegla mala kočevska občina Gotenica, kjer je glasovalo vseh 90 upravičencev, torej 100%. Ob 16. uri je v Ljubljani opravilo že nad 11.500 volilcev svojo državljansko dolžnost. Kmalu po 16. uri je oddalo že
nad 75% volilcev svoj glas. Preko 12.000 glasov je oddala Ljubljana, torej za 2000 več, kakor so jih imele leta 1927 vse liste skupaj. V Mariboru je do te ure glasovalo 5000 volilcev, v Murski Soboti nad 8000, torej mnogo več,' kot so znašali leta 1927 vsi glasovi skupno. Tudi v radovljiškem srezu je bilo oddanih že nad 5000 glasov. Ob 17. uri je bila situacija v vseh volilnih okrajih Dravske banovine prav zadovoljiva. Za Ljubljano, ki se bliža že 13 tisoču, se je posebno izkazal Maribor levi breg z nad
10.000	in Murska Sobota z nad 9000 glasovi.
Po nekaterih hribovitih predelih naše banovine je bila udeležba precej ovirana radi hudega deževja. V teh okrajih so volilne komisije stavile na razpolago vozove in avtomobile in na ta način olajševale volilcem, da so mogli izvršiti svojo državljansko dolžnost. V novomeškem okraju so bile volitve dokončane malodane že v opoldanskih urah.
Volitve v Mariboru in okolici
Pričakovanje, da bo ljudstvo v Mariboru in severnem obmejnem ozemlju izvršilo svojo državljansko dolžnost, se je v polni meri izpolnilo, dasi je dež, ki pada ves dan, posebno v oddaljenih podeželskih krajih znatno oviral udeležbo. S kakšnim navdušenjem so nekateri šli na volitve, dokazuje dejstvo, da so na mnogih hišah v mestu in po deželi izobešene drž. zastave. Vsa protiagitacija, ki se je včeraj in danes stopnjevala do skrajnih mej, ni nič zalegla. Posebno razveseljivo jc, da so se sijajno udeležile volitev podeželske vasi, posebno po Dravskem polju in ob meji. Maribor je pokazal izredno zavednost. Do 15. ure je volilo na vseh voliščih XI. voliščih od 9000 upravičencev preko 6000 volilcev. V V. okraju, kjer je naseljeno po večini delavstvo, je glasovalo do 17. ure okrog 85 odstotkov, prav tako tudi v vsem okraju, kjer je do 16. ure volilo preko
11.000	ljudi. V Krčevini, mariborski predmestni občini, je glasovalo do 15. ure 328 volilcev od 437 upravičencev. V Košakih, drugem predmestju občine, je glasovalo preko 300 volilcev. Izredno so se izkazale tudi obmejne občine. Slabša je udeležba ponekod v Slovenskih go-
ricah.
Posebno se je izkazal tudi Maribor desni breg, kjer je doslej število oddanih glasov za vse tri kandidate precej enako. V Studencih je glasovalo do 16. ure preko 800 upravičencev. Dr. Vauhnik in Kirbiš imata skoraj enako število, drčim ima ravnatelj Krpici tu>• >>j le neznatno število glasov. Na Pobrežju je volilo do tiste ure okrog 500 upravičencev, si.-j-raj vsi dr. Vauhnika. V Slovenski Bistrici je bilo do 15. ure oddanih 500 glasov, večinoma za ravnatelja Krejčija, v Rušah okoli 600 glasov istotako za Krejčija. Po občinah Dravskega polja pa imata večino dr. Vauhnik in Kirbiš. Po številkah, ki smo jih doslej dobili v Maribor, je volilna udeležba v Prekmurju ogromna, v ljutomerskem okraju prav dobra. Najslabši bo najbrže konjiški okraj, kjer je na udeležbo po pohorskih vaseh zelo vplivalo slabo vreme.
V splošnem so današnje volitve pokazale, da je straho-vlade defetističnih elementov v severovzhodnem slovenskem ozemlju za vselej konec. Jugoslovenska stvar praznuje svoj veliki triumf.
Volilni dan v Kamniku
Kamnik, 8. novembra.
Dan 8. novembra bo datum, ki bo ostal globoko zapisan v zgodovini Kamnika. Danes je naše mesto ponovno dokazalo, da čuti jugoslovansko, da hoče s čim večjo volilno udeležbo podpreti poslanca, ki naj ga zastopa v parlamentu.
Že v soboto zvečer so streli in rakete na Malem gradu naznanile, da bo jutri velik dan — praznik naše edinosti in dokaza ljubezni do domovine. Vse mesto se je odelo v zastave, povsod je vladalo svečano razpoloženje.
Ravno ko je danes zazvonila po cerkvah 7. ura, je 8 strelov na Malem gradu naznanilo, da je napočil zgodovinski 8. november. Kamniška godba je pričela z budnico in obšla vse mestne ulice. Ob zvokih veličastnih koračnic so se dvignili meščani in ob 8. uri je bil že ves trg poln občinstva.
Kamniško mestno županstvo je že v petek razposlalo vabila vsem društvom, zadrugam in korporacijam, da se udeleže manifestačnega skupnega odhoda na volišče. Naslovljenci so 6e vabilom odzvali in točno ob 8. uri je krenil izpred gasilnega doma sprevod z godbo in uniformiranimi gasilci na čelu pred šolsko poslopje, kjer je bilo volišče. Navdušenje volilcev je bilo nepopisno.
»Vedno sem bil narodno zaveden, pa bom tako ostal tudi danes,« je zatrdil stari Kamničan, občinski odbornik g. MUchtig, ko je že v prvi uri storil svojo volilno dolžnost. »Moj rod izhaja iz časov celjskih grofov in moj praded se je boril s Celjani proti Habsburžanom. Vsi potomci M3chtigov so kljub nemškemu priimku ostali zavedni Slovenci, vneti za narodno stvar, pa bi se jaz izneveril? Nikdar nelc
Agitacija z lepaki vseh treh kandidatov je bila prav živahna. Po Kamniku in okolici 60 se pojavili zopet nekaki beli letaki s podpisom dr. Korošca. Kamničani in okoličani pa so s svojo zavednostjo in udeležbo pri volitvah dokazali, da odklanjajo take iz!ave bivših politikov o ahstinenci. Najživahnejša pa je bila agitacij od moža do moža. Malodušneži, ki so oklevali, ali bi šli na vciitve ali ne, so sledili zgle-
du ostalih in se glasno izjavili za politiko pozitivnega dela
»Poglej, koliko nas je volilo,« je dogovarjal opoldne, ko je število glasov v Kamniku doseglo že 50 odstokov, star kmečki očanec mlajšemu volilcu, ki se je obotavljal izpolniti svojo državljansko dolžnost, »ali te ne bo sram, ko boš zvečer videl, da 60 šli vsi na volišče, ti si pa ostal osamljen.«
»No, pa pojdem, da ne boste rekli, da sem bojazljivec,« je rekel mlajši in glasno izrekel ime kandidata. »Cererja volim, ki je ravno tako obrtnik kot jaz.«
Proti poldnevu je pričel rositi dež, ki je prekinil živahno živl:enje na trgu. Toda dotok na volišče s tem ni bil zmanjšan. Kamniški avtomobilisti so dali radi na ra-^nolauo svoje avtomobile in od oddaljenejših hiš pripeljali v mesto volilce. Ko so popoldne iz drugih kraiev pričele prihajati vesti o krasni presenetii!vi udeležbi na voliščih in o velikem številu glasov, ki jih dobiva kandidat g. Cerer v k. ti niški okolici in g. dr. Rožič v moravški dolini, se je zanimanje stopnjevalo od ure do ure, dokler ni prišlo končno sporočilo, kdo ie izvoljen.
Novoizvoljenemu poslancu so priredili Kamničani navdušene manifestacije, ki so trajale pozno v noč. Z velikim zadoščenjem so tudi poslušali poročila o sijajni volilni udeležhi v vseh krajih države, veseleč se, da je ideja državne skupnosti dosegla tako krasno zmngo.
Hranilne vloge v denarnih zavodih Jugoslavije
Beograd, 8. novembra, r. Po cenitvi Narodne banke so na podlagi podatkov, ki so jih dala na razpolago društva denarnih zavodov in zveza jugoslovanskih hranilnic, znašale iir.imlne vloge v Jugoslaviji dne 1. septembra t. 1.: na vložne knjižice 10.123 milijonov Din, na teknči račun 3112 miljonov Din, skupno 13.234 mili-jondov dinarjev.
Tu niso vštete vloge pri kreditnih zaJnigfih, čekovni računi pri Poštni hranilnici in žiro pri Narodni banld
Volilni rezultati v Slove-• • • mji
Ljubljana, 8. novemora. V Slovenjgradcu je znašala udeležba 82%. Volilnih upravičencev je bilo 308, volilo pa je 254. Po dosedanjih podatkih je bilo v tem srezu oddanih za dr. Bogomila Vošnjaka nekaj čez 1100 glasov, za kandidata Rupnika nad 700 glasov, za kandidata Mermoljo nad 300 g asov.
Ljubljana, 8. novembra. Volilni rezultati iz posameznih srezov Dravske banovine v celoti še niso uradno zuani. Vendar pa dosedanji rezultati dokazujejo, da je bila udeležba povsod zadovoljiva, ponekod pa je celo presegla pričakovanja. Nocoj so bile znane te-le povprečne številke: srez Celje 7000 glasov,
Črnomelj 2500 glasov,
Dolnja Lendava 4800 glasov,
Gornjigrad 2500 glasov,
Kočevje 5000 glasov,
Kranj 5000 glasov,
Krško 4000 glasov,
Litija 3000 glasov, k Ljubljana-okolica 8000 glasov,
Ljutomer 4000 glasov,
Logatec 3500 glasov,
Maribor desni breg 5000 glasov,
Maribor levi breg 10.000 glasov,
Murska Sobota ‘J000 glasov,
Novo mesto 3500 glasov,
Prevalje 3000 glasov,
Ptuj 4500 glasov,
Šmarje 4000 glasov,
Radovljica 9900 glasov. Skupno število glasov v Dravski banovini znaša 125.000.
V vseh okrajih so bili izidi sprejeti z največjim zadoščenjem. Povsod se pridružujejo veličastnim manifestacijam Ljubljane. V vseh večjih mestih in trgih so bile nocoj bakljade z godbami na čelu in povsod so navdušeno manifestirali za močno in srečno Jugoslavijo.
Beograd, 8. novembra. Pui današnjih v<> fitvah so bili v prestolnici izvoljeni: B» dar Maksimovič, minister prosvete, Ko*. Kumanudi, minister za trgovino in ind strijo, Stanojevič, predsednik industrij« zbornice.
Leta 1927. je bilo oddanih 59.000 glasov, pri današnjih volitvah je glasovalo nad 60% volilnih upravičencev.
Poročila iz drugih banovin
Tudii poročila, ki prihajajo iz drugih krajev Jugoslavije, so bila ugodna. V Sarajevu so glasovali Muslimani korporativno. V Južni Srbija in v bivši Črni gori je bila udeležba volilcev ogromna. V pokrajrinah ob Jadranskem morju je ves dopoldan 9iLno deževalo. Kljub temu so ljudje trumoma prihajali na volišča. V Beogradu je bil naval tako velik, da so Ljudje morali dolgo časa čakati, preden so priSlj na vrsto.
Zagreb, 8. novembra. Pri današnjih volitvah sta bila v Zagrebu izvoljena za poslanca Narodne skupščine bivši minister Juraj Deinetrovič in ing. Šega.
Zagreb, 8. novembra. Od celokupnega števila 55.499 volilnih upravičencev v Zagrebu je danes voiilo državno listo predsednika Zivkoviča •23.204 volilcev ali 42%. Od tega je dobila lista dr. Demetrovica 14.401 glas, lista dr. Miškulina pa 8803 glasove.
Beograd, 8. novembra. Moravska banovina: V srezu žubskom je izvoljen dr. Do-brivoje Popovič, minister v p. iz Beograda, dunavska banovina: v Novem Sadu (mestu) je izvoljen dr. Milan Sekulič, odvetnik iz Novega Sada; v srezu žabeljsko Miloš Kovačič, prota iz Zabija, v vardarski banovini: v srezu štipskem je izvoljen Mihajlo Karamatenovič, predsednik občine iz Štipa, v dunavski banovini: v srezu moravskem je izvoljen Lazar Radivojcvič, prometni minister, v srezu Kovačič Mihajlo Živančevič, direktor »Vremena«, v srezu Veliki Kikin-di Stevan Budišim, ekonom iz Velike Ki-kinde; v srezu apatinskem dr. Teodor Ni-kič, pomočnik prosvetnega ministra v p.; v srezu kulskem dr. Stcvan Kraft, predsednik Osrednje zadruge v Novem Sadu, v vardarski banovini: v srezu Ovčje polje dr. Miroslav Stojadinovič, predsednik beograjske občine, v srezu Krakovskem Teodozije Lazarevič, kavarnar iz Strumire, v moravski banovini: v srezu parafinskem Božidar Pavlinski, bančni ravnatelj iz Parafina.
Zagreb, 8. novembra. V Belovarju ie bil izvoljen mestni načelnik Šiftar s 1129 pasovi. Njegov protikandidat dr. Belobrk ie dobil 306 glasov. Skupaj je bilo oddanih 1435 glasov; glasovalo je točno 50% volilnih upravičencev.
Beograd, 8. novembra. V zetski banovini je bil izvoljen za narodnega poslanca v srezu Andrijevci Miljutin Jelič, profesor v pokoju, v moravski banovim za srez krajinski Milan Stefanovič, v drinski banovini v srezu moravskem dr. Velimir Lukič, odvetnik iz Beograda, v donavski banovini v posavskem srezu Radivojf Joffič, odvelnik v Beopradu, v srezu zemunskem Svctislnv Popovič, bivši minister, v srezu sombor-skem dr. Kosta Popovič, odvetnik iz Beograda.
Ing. Klinar Anton, Ljubljana, Fock Makso, Kranj,
Medic Franc, Ljubljana,
Ing. Schleimer Vladimir, Maribot,
Širca Stanko, Ljubljana, Pivec Rupert, Maribor,
Dr. Ahačič Kozma, Tržič,
Ing. Toma Anton, Ljubljana.
Zahvala novoizvoljenega poslanca g. Pavliča
Trbovlje, 8. novembra. Poslanec Alojzij Pavlič pošilja svojim vo-lilcem to-le zahvalo:
»Prebivalcem laškega okraja! Klicu vladarja in domovine ste se rade volje odzvali. V našem okraju je zmagala jugoslovansko orijentirana mlada generacija, idealizem, poštenost, požrtvovalnost in sporazum vseh stanov. Hvala volilcem za zaupanje! Vedno bom med vami, ves vaš!
Vso svojo energijo in sposobnost bom posvetil vsem, ki so me volili, pa tudi onim, ki niso imeli vame zaupanja. Zahvaljujem se rudarjem, železničarjem, kmetom in vsem kulturnim delavcem. Volitve so končane. Zmagal je 6. januar in z njim nova jugoslovansko, socijalno in kulturno orijentirana mlada garda. — Lojze Jan Pavlič, upokojeni profesor.«
Zadružno vnovčevanje goveje živine na Češkoslovaškem
Nova Zbornica T0I v Ljubljani
Ljubljana, 8. novembra. Kraljevska banska uprava Dravske banovine
razglaša:
Gospod minister za trgovino in industrijo je e odlokom z dne 4. novembra t. 1. II. št. 28357, na podlagi člena 3 zakona o odlaganju volitev
V trgovske, industrijske in obrtne zbornice z dne 30. aprila 1929 odredil, da se razrešijo vsi člani in njihovi namestniki zbornice za TOI v Ljubljani in postavijo:
za predsednika zbornice Jelačin Ivan, trgovec v Ljubljani; za podpredsednika Elsbaher Konrad, trgovec
V Laškem, Engelbert Franchetti, brivski mojster in predsednik obrtne zveze v Ljubljani, in Hribar Dragotin, industrijalec v Ljubljani.
Za člane omenjene zbornice *a trgovinski odsek:
Jelačin Ivan, trgovec v Ljubljani,
Elsbaher Konrad, trgovec v Laškem,
Stergar Anton, trgovec v Kamniku,
Ceh Franc, trgovec v Murski Soboti,
Vidmar Stane, trgovec v Ljubljani, Brudermann Leopold, trgovec v Konjicah. Berjak Franc, trgovec v Kranju,
Kavčič J. Josip, trgovec v Ljubljani,
Bahovec Ivan,	trgovec	v	Ljubljani,
Pinter	Ferdo,	trgovec	v	Mariboru,
Lenarčič Stanko, trgovec v Novi vasi pri Rakeku,
Stermecki Rudolf, trgovec v Celju,
Lavtižar Josip, trgovec v Kranjski gori,
Kljun Janko, trgovec v Prevaljah,
Kastelic Edmund, trgovec v Kandiji-Novo mesto,
Senčar Milko, trgovec v Ptuju;
Za nfhove namestnike:
Verbič	Anton,	trgovec	v	Ljubljani,
Pavlin	Vinko,	trgovec	v	Trbovljah,
Fursager Leopold, trgovec v Radovljici,
Kos Ivan, trgovec v Slovenski Bistrici, Kuharič Ludovik, trgovec v Ormožu,
Umek Anton, trgovec v Brežicah,
Spom Josip, trgovec v Ježici,
Lukas E. Franc, trgovec z likerjem v Celju, Smerkolj Albin, trgovec v Ljubljani,
Berdajs Viljem, trgovec v Mariboru,
De Gleria Anton, trgovec v Logatcu,
Rom Matija, trgovec v Kočevju,
Fabijani Pavel, trgovec v Ljubljani, Kostanjšek Janko, trgovec v Smartnu (srez Maribor),
Divljak Josip, trgovec v Ribnici,
Cvenkel Anton, trgovec v Sv. Petru v Sav. dolini.
Za člane zbornice za obrtni odsek:
Kavčič Franc, gostilničar v Ljubljani, Zadravec Jakob, mlinar v Središču ob Dravi, Honjec Franc, mesar v Mariboru,
Engelbert Franchetti, brivski mojster v Ljubljani,
Vrečar Ivan, mizar v Sp. Domžalah,
Bricelj Ivan, stavbenik v Ljubljani,
Volk Jakob, krojač v Šoštanju,
Bureš Franc, urar v Mariboru,
Litrop Štefan, čevljar v Turnišču,
Ambrožič Josip, obrtnik na Ljubnem,
Golčar Jernej, sodar v Celju,
Krapež Milko, urar v Ljubljani,
Rebek Josip, ključavničar v Ljubljani,
Holi Josip, brivec v Brežicah,
Oset Andrej, gostilničar v Mariboru,
Češarek Alojzij, ključavničar v Ribnici;
Za njihove namestnike:
Zupančič Leopold, Ljubljana,
Kralj Andrej, Brežice,
Berlinčič Josip, Ptuj,
Pust Franc, Ljubljana,
Lumpert Franc, Krško,
Kemsič Ivan, Ljubljana,
Hmelina Karol, Slovenj gradeč,
Lešnik Mihael, Maribor,
Volčič Josip, Maribor,
Perdan Jernej, Ljubljana,
Dolšak Franc, Celje,
Dolinar Franc, Ljubljana,
Geyer Rudolf, Ljubljana,
Lasič Vinko, Maribor,
Zavodnik Franc, Glince,
Hohnec Miloš, Celje.
Za člane zbornice za industrijski odsek:
Bonač Franc, tovarnar v Ljubljani,
Krejči Anton, ravnatelj tovarne za dušik, Ruše,
Lenarčič Josip, idustrijalec, Ljubljana-škofja Loka,
Hainrihar Franc, industrijalec, Ljubljana-Skofja Loka,
Hribar Dragotin, industrijalec, Lubljana,
Ing. Dračar Oskar, tovarnar v Mariboru,
Sire Franc, tovarnar v Kranju,
Rojina Anton, tovarnar v Ljubljani,
Pogačnik Josip, član upravnega odbora TPD, Ljubljana,
Ribnikar Adolf, predsednik Delniške tiskarne, Ljubljana,
Dr. Rekar Ernest, industrijalec na Jesenicah, Ing. Jelenc Jože, stavbenik v Mariboru, Florjančič Ignac, ravnatelj pivovarne Union v Ljubljani,
Pogačnik Hinko, industrijalec v Ru*ah,
Ing. Kobi Joško, industrijalec v Bregu pri Borovnici,
Westen Avgust, tovarnar v Celju;
Za njihove namestnike:
Dr. Pavlin Ciril, Ljubljana,
Sodnik Julij, Sv. Pavel pri Preboldu,
Majdič Fran ml. Vir pri Domžalah,
Ing. šuklje Milan, Ljubljana,
Naglas Viktor, Ljubljana,
Marinko Ivan, prokurist elektrarne Češenj, Tacen, fietlna Tilek, Jarše,
Rus Ivan, Loški poto^,
»Jugoslvant je že enkrat na tem mestu priobčil članek o zadružnem vnovčevanju goveje živine, kd je posebno razširjeno v Nemčiji; danes pa smo prejeli poročilo Češkoslovaške zadružne zveze, kj obširno razpravlja o organizaciji in delovanju zadružne vnovčevalnice goveje živine na Češkoslovaškem.
Že ob pričetku Češkoslovaške republike se je pričelo resno misliti na zadružno vnovče vanje goveje živine na Češkoslovaškem in že takoj v prvi dobi samostojnega državnega življenja je bilo upostavljeno večje število vnovce-valmic goveje živine kakor tudi večje število za-družnic klavnic, ki so, sicer v omejenem krogu, vendar po intenzivnem delu vršile narodno gospodarsko delo in pomagale producentu do lažjega vnovčevanja produktov, konzumetu j>a do cenejše nabave mesnatih izdelkov. Da bi se smotri delovanja teh vnovčevalnic že bolj pospešila, je bila v letu 1921 vpostavljena posebna posvetovalnica za zadružno vnovčevanje goveje živine.
Leta 1927. je bila ustanovljena v Pragi glavna Zadružna zveza za pospeševanje vnovčevanja goveje živine. S posebno intenzivnostjo se je delovanje te ziveze vršilo v nemško govorečih predelih Češkoslovaške republike. Naloga zveze je bila posvetovanje poljedelstva v vseh vpra-šainjih živinskega prometa, zastopanje lastnih interesov v pogledu živinskega in mesnatega prometa napram državnim in pokrajinskim oblastem ter napram javnosti. Zveza pa se ukvarja tudi s posredovanjem plemenske in delovne živine kakor tudn z opazovanjem vsakokratne situacije na živinskih tržiščih. V letu 1929. je bil pri državni Centrooperativi postavljen poseben odbor za vnovčevanje goveje živine, kateremu se je 1. januarja 1930 priključil še poseben referent. Po izvedbi vseh potrebnih priprav se je v juniju 1930. ustanovila poljedelska vnovčevalnica goveje živine, družba z o. z. v Pragi, kateri pripadajo poleg Centrooperative tudi češkoslovaška in nemška zadružna zveza v Pragi kakor tudi češkoslovaški in nemški poljedelski svet v Pragi in živinorejske zveze kot družabniki. V septembru leta 1930. se je usta-
novila v Pragi zadružna prodajalna klavne živine, v decembru istega leta pa enaka prodajalna v Ustju.
Z začetkom meseca oktobra t. 1. se je zaključilo prvo leto zadružnega vnovčevanja goveje živine. V tem prvem letu izkazuje bilanca sledeči promet:	3372	goved,	17.790 prašičev.
941 telet, v skupnem znesku ca 70.000.000 Din. Prodaja se vrši pod vodstveni poslovodij z lastnimi prodajalci. Dobavo klavne živine preskrbujejo posebni zaupniki, ki jih imenujejo poljedelske okrajne in živinorejske zveze, ki prejemajo kot nadomestek svojih izdatkov in za svoj trud za vsak rep živine približno 15 Din in za vsako glavo drobnice ca 4-50 Din, od Centralne zadružne zveze. Prodajni izkupiček se v največ slučajih nakazujejo i pomočjo denarnih oddelkov zadružnih zvez, ki jih izplačujejo pristojnim posojilnicam. Kot zaupniki fungirajo največkrat umni poljedelci, v dveh okrajih pa se nahajajo kot zaupnika dva živinozdravnika.
Vnovčevanje ee vrši izključilo v komisiji, fiksne kupčije se načelno odklanjajo, ravnotako tudj prevzem goveje živine 8 strani mesetarjev in podeželskih mesarjev. Zaupnikom ee dostavljajo potrebna navodila in tiskovine, tako da se nakup kakor tudi tovorjenje vrši z vso paž-njo. Pri veliki živini se dosedaj še ni dogodila nikaka transportna poškodba, le pri prašičih se je v vročih poletnih dneh dogodilo nekaj primerov rdečice. Tudi obračunavanje se je moglo kljub majhnemu in tudi še mlade rim upravnemu aparatu vršiti brez vsakih neprilik. Radi gospodarske krize in nazadajoče uporabe mesa in tudi radi delovanja prekupcev na tržiščih so se večkrat vršile težave pri iskanju primernih kupcev za dobavljeno klavno živino. Posebno še dz razloga, ker se vsako kreditiranje kupcem s strani zveze principijelno odklanja.
Lepi napredek zadružnega vnovčevanja goveje živine na Češkoslovaškem dokazuje, da se je vsa organizacija kar najbolje obnesla. To je zopet en dokaz več, da bi bilo tudi pri nas čas, da pričnemo misliti na slične zadružne ustanove, kij bodo v veliko korist živinorejcem in kon-sumeintu.
Novi poslanci v Dravski banovini
Ljubljana, 8. novembra. Za srez Murska Sobota je bil izvoljen pri današnjih volitvah za narodnega poslanca Josip Benko, industrijec, za srez Maribor desni breg Anton Krejči, tovarniški ravnatelj, za srez Ljubljana-okolica Albin Koman, posestnik.
Ljubljana, 8. novembra. Pri današnjih volitvah v narodno skupščino v srezu Ljub-ljana-okolica je dobil kandidat Albin Koman 5676 glasov, prof. Evgen Jarc 2045 glasov, Pavel Pavčič 1164, Franjo Zebal 1464 in Rudolf Šinkovec 193 glasov. Skupno je glasovalo 10.541 volilcev, kar pomeni 55%. Volihiih upravičencev je bilo 19.149.
Ljubljana, 8. novembra. V Srezu Kranj je glasovalo 7018 volilcev.
Niš, 8. novembra, ponoči. Nikola Uzuno-vič, minister brez portfelja, je v niškem srezu dosegel največ glasov med vsemi sreskimi kandidati v državi.
Skoplje, 8. novembra, ponoči. V vsej Južni Srbiji je bila udeležba pri današnjih volitvah naravnost rekordna. Dosegel se je najvišji odstotek udeležbe.
Sijajna udeležba v Logatcu
Logatec, 8. novembra. Zavedni obmejni Logatec je bil pri današnjih državnozborskih volitvah nad vse pričakovanje častno zastopan. Na volišče je dospedo preko 75 odstotkov volilnih upravičencev. Okrog 6. ure je gornjelogaški župan pripeljal večje število volilcev z godbo na čelu v Spodnji Logatec, da se pridruži manifestacijam za kralja in domovino, ki so po razglasitvi volilnih rezultatov dosegle višek navdušenja med prebivalstvom Logatca.
Nedelja brez nesreč
Ljubljana, 8. novrbra.
Kadar je v Ljubljani deževno vreme, nimamo navadno kakih posebnih dogodkov. Športniki so volili in niso imeli nikakih prireditev. Avtomobilskih nesreč, katerih smo se v poslednjem času že privadili, dunes ni bilo. Rešilni avto je moral pomagati v enem slučaju. Pri zgradbi nove slavbe poleg Lukmanove hiše v Gradišču se je odtrgalo dvigalo in udarilo po desnem boku zidarja Janeza Prešerna iz Zgornje šiške 216. Dobil je notranje poškodbe.
Policija je imela mir. Od sobote na nedeljo so navadno na »dnevnem« redu kaljenja nočnega miru. Radi volitev je pa demon alkohol za tri dni pod ključem, kar je koristilo denarnici in olajšalo službo stražnikom. Tatvin in vlomov ni bilo nobenih.
■Darovi za Belo Krajino. G. Verbič Josip, kat. inšpektor, 50 Din; g. dr. Smole Albin, odvetnik v Ljubljani, je izročil za Belo Krajino 200 Din, kateri znesek je plačal g. K. V. v neki kazenski zadevi. G. Julijan Kocmut, viš. okr. zdravnik v p., 100 Din. G. Lovšin Evgen 200 Din mesto venca pokojnemu šaši Knezu. G. Lovšin Evgen 100 Din po dr. L. Sajovicu.
■ Kuski večer.. Kakor čitam v dnevnikih, nam postreže radiopostaja v torek 10, t. m. s prijetno zabavo. Ruski večer je na programu, torej večer ruske glasbe. Po pevcih sodeč, bo večer res lep glasbeni užitek. Štefanijo IJduar-dovno Frankovsko-Vuk smo slišali že večkrat. Njen lirično-dramateki sopran je begat in zvočen, istotako De Makejev bariton. ( ra »Rus-lan in Ljudmila« od Glinke je ena najlepših pristnih ruskih oper in slišali bon > na tem ruskem večeru arijo iz te opere, ^"l omistaja nam je zopet enkrat prretno ustreza.
Odklonjen predlog o avtonomiji poljske Ukrajine
Varšava, 7. novembra. AA. Pat poroča, da je parlament na včerajšnji seji odklonil socijali-stični predlog o uvedbi avtonomije za nekatere oblasti vzhodne Male Poljske, kjer tvorijo del prebivalstva Malorusi. V diskusiji o tem predlogu so govorniki večine naglasili, da ta predlog ni v skladu s stvarnimi potrebami prebivalstva in da sami predlagatelji vidijo v njem zahtevo Židov ter da predstavlja samo politično demonstracijo.
Afera Ehrenfest
Dunaj, 7. novembra d. Uradno poročajo, da so nekdanjemu ravnatelju Kreditnega zavoda Frideriku Ehrenfestu dovolili tako zvano >var-no spremstvo«, če založi varščino v višini enega milijona šilingov.
To odločitev pravosodnega ministra komentira >Wiener Allgemeine Zeitung« tako-le: Ob tej mamutski kavciji se bo javno mnenje pač zopet orientiralo v tem smislu, da povratek g. Elirenfesta iz najrazličnejših vzrokov ni zaželen. Najbrž da ima prav tisti visoki funkci-jonar, ki je izjavil: Razvitje Ehrenfestove afere je identično z zgodovino avstrijske korupcije iz preteklega desetletja.
Maniu se za stalno izseli
Bukarešta, 7. novembra, n. Bivši šef kmečke narodne stranke Maniu bo za stalno odpotoval v inozemstvo, da odstopi mesto bodočemu načelniku stranke. Naseliti se namerava baje v jui-ni Franciji.
Odkritje spomenika Malmgreenu
Stockholm, 7. novembra. AA. Tu »o odkrili
spomenik švedskemu učenjaku Malmgreenu, ki je izgubil življenje pri Nobilovi odpravi na Severni tečaj. Odkritju so prisostvovali člani vlade in druge politične osebnosti.
Pred energično akcijo DN proti Japonski
Japonska vlada se javno obtoži, da ,ie kršila pakt o Društvu narodov — Države članice DN odpokličejo svoje poslanike iz Tokia
Ženeva, 8. novembra, n. V dobro poučenih krogih trde, da se bodo na sestanku Sveta Društva narodov, ki se bo vršil v Parizu, sprejeli konkretni sklepi, po katerih naj Društvo narodov započne energično akcijo za likvidacijo japonsko-kitaj-skega spora. Po službenih izjavah, ki jih je dala japonska vlada Društvu narodov, je jasno, da Japonska ne bo do 16. t. m. umaknila svojih čet iz Mandžurije v pas okrog železniške proge. Japonska opravičuje to odlaganje evakuacije s tem, da Kitajska ni sprejela japonskih pogojev, ki so obseženi v znanih petih točkah japonske note od 29. oktobra. Ta japonska zahteva je neopravičena; kajti v znani resoluciji sveta Društva narodov so točno popisane modalitete za ureditev kitajsko-japonske-ga spora in določen rok za evakuacijo. — Svet Društva narodov bo zato moral obsoditi postopanje Japonske, kajti jasno je sedaj, da si Janonska prizadeva dati zasedbi Mandžurije stalen značaj, čeprav je v začetku trdila, da je izvršila zasedbo samo v ta namen, da zaščiti interese japonskim državljanom v Mandžuriji in da je zasedba samo začasna.
Trde, da bo Svet Društva narodov proučil položaj na temelju členov 15. in 16. pakta o Društvu narodov in potem sprejel sklep, da se proti Japonski započne akcija na tale način: 1. Japonska se s posebno deklaracijo obtoži pred svetovno javnostjo, da ie kršila pakt o Društvu narodov; 2. v Mandžurijo se odpošlje mednarodna anketna komisija; 3. diplomatski zastopniki držav, ki so članice Društva narodov, se odpokličejo iz Japonske; 4. store se ukrepi za uporabo gospodarskih sankcij proti Japonski.
Tokio, 8. novembra n. Agencija Nipon prinaša vest, da so čete kitajskega generala Maha izvršile napad na japonski konzulat v Cicikani in pri tej priliki ubile tamkajšnjega japonskega generalnega konzula.
Pariz, 8. novembra, d. Nota, s katero odgovarja Japonska na noto zunanjega ministra Brianda od 29. oktobra, pravi med drugim: Japonska se popolnoma strinja s pripombami zunanjega ministra Brianda, da odločitev Društva narodov od 30. septembra ohranja svojo popolno silo in svoje učinke. Japonska poudarja vnovič svojo odkrito željo, da umakne svoje čete v pas, ki je doiločen, v najkrajšem roku. Ob sedanjem stanju napetosti pa je nemogoče upati, da bi po umiku Japoncev sledila stalna mirna vladavina pod zaščito Kitajske. Japonska vlada je uver ena. da se pokorava popolnoma odločitvi Društva narodov od 30. septembra.
Francosko-nemška pogajanja
Pariz, 8. novembra, d. Francoski poslanik v Berlinu Poncet je danes dopoldne prišel v Pariz in ostane tam kaka dva, tri dni. V tem času se ho posvetoval z Lavalom in Briindom. Kakor znano, je imel poslanik zadnje dni večkrat razgovore z Briiningom. Kakor piše ».lournak, so francoskemu poslaniku pri teh razgovorih predložili zelo važne in podnbue načrte, zaradi česar je smatral za umestno, da odpotuje takoi v Pariz. Baie gre za konkretne predloge v vprašanjih, ki so bili svoj ča9 predmet posvetovanj francoskih in nemških ministrov v Berlinu.
Atentat na fašistovskega tajnika v Messini
Rim, 8. novembra, n. Iz Messine javljajo, da so neznani napadalci na ulici napadli tamoš-njega pokrajinskega tajnika fašistične stranke dr. Calalana in ga težko ranili na glavi. Dr. Catalano je padel onesveščen na tla in obležal na ulici. Priskočilo mu je na pomoč več fašistov, ki 60 ga spravili v bližnjo hišo in ga obvezali. Zdravnik je ugotovil, da je rana težke narave, vendar pa ne smrtnonevarna. Napadalcev še nieo priieli
Zanahka banica kraljevine Jugoslavije a. J.
Dunajska cesta št. 31 (hiša Zidarjevih ded.)	|*OOlT112fllca Ljubljana
Račun poštne hranilnice št. 14.003 • Telefon 30-20
Centrala: Beograd
Glavna podružnica: Zagreb
Podružnica Savaievo
Daje menične in kredite v tekočem računu obrtnikom, vsem kreditnim zadrugam, ki pogojujejo tudi obrtnikom, in lombardira državne vrednostne papirje. — Sprejema hranilne vloge z in brez odpovedi. — Otvarja tekoče in žiro račune. — Izdaja kavcije in garancijska pisma. — Kupuje in prodaja devize in valute za račun obrtnikov in obrtnih kreditnih zadrug. — Izvršuje vse ostale bančne posle.
Organizacija izvoza lesa v Dravski banovini
V poslednjem času se je v strokovnih glasilih, pa tudi v dnevnem časopisju mnogo debatiralo o ureditvi izvoza lesa iz Dravske banovine, ki jo je pripravljala Osrednja sekcija lesnih trgovcev pri Zvezi trgovskih gremijev za Slovenijo v Ljubljani. Culi so se glasovi za in proti.
Vse lesno trgovstvo v Dravski banovini je edino v tem, da je treba vrste ljudi, ki se pečajo z lesno trgovino, razčistiti. Vsa mala in srednja trgovina, ki mora računati z režijo, velikim rizikom itd. je podvržena danes na zunanjem tržišču obaranju cen od strani raznih prekupčevalcev, inozemskih agentov in »slučajnih trgovcev«.
Te prilike v naši lesni trgovini so rodile potrebo po strokovni organizaciji, ki se je dejansko tudi osnovala na gremljalni podlagi in v okviru statutarnih določb trgovskih gremijev.
Osrednja sekcija lesnih trgovcev je načela zato, zlasti ko se je v južnih pokrajinah pojavilo gibanje za karteliranje težke lesne industrije, obsežno akcijo, ki je imela namen konsolidirati prilike v lesni trgovini v Dravski banovini in zaščititi trgovstvo pred izkoriščanjem od strani nepoklicanih.
Naša lesna trgovina je nadalje podvržena zlasti na nekaterih zunanjih lesnih tržiščih velikim šikanam. Blago se postavlja na razpolago, ne radi tega; ker kvaliteta blaga ne bi odgovarjala, marveč radi tega, da mora naš iz-Vbzhik znižati cene.
Edino ti razlogi, zaščititi našo solidno in feelrio lesno trgovino so napotili Osrednjo sekcijo, da je pričela akcijo za ureditev izvoza lesa.
Pri proučevanju vprašanja, kako preprečiti, da bi inozemski zastopniki in prekupčevalci izvažali les v inozemstvo brez posredovanja naših trgovcev, je zavzela Osrednja sekcija stališče, naj se s pravilnikom o izvozu lesa osnuje »Organizacija lesnih izvoznikov Dravske banovine«, ki bo izdajala upravičenim podjetjem izvozna uverenja.
Končno pa je nastalo vprašanje, kako preprečiti ostro medsebojno konkurenco na zunanjih tržiščih, ki povzroča velik padec cen, kako dvigniti poslovno moralo in kako izogniti se velikim izgubam, ki jih utrpe naši lesni tr-• govci, sicer mnogokrat tudi po lastni krivdi. Po podrobni debati v gremijalnih sekcijah, v ožjem odboru Osrednje sekcije in končno po generalni debati na seji Osrednje sekcije lesnih trgovcev, ki se je vršila 30. oktobra t. 1. v Ljubljani, je bil soglasno odobren sledeči osnutek pravilnika, s katerim naj bi se uredil izvoz lesa iz Dravske banovine;
<51. 1. Odredbe tega pravilnika veljajo za vse izvozne vagonske pošiljke, ki se odpremljajo Iz železniških postaj v Dravski banovini in sicer za vse vrste lesa, ki so navedene v čl. 2 tega pravilnika. Vagonske pošiljke vseh vrst lesa v notranjost države, so izvzete od odredb pra-vilnika.
Cl. 2. Z izvozom v tem pravilniku navedenih vrst lesa se morejo bavltl:
a) Lastniki lesnih podjetij, ki bodo osnovana po uveljavljenju pravilnika, kakor ga določa čl. 14., ki dokažejo petletno zaposlitev pri Izvoznem podjetju kot praktikanti ali manipulanti, odnosno dokaz o absolviranju višje strokovne ali šumarske šole, kateremu mora slediti vsaj dveletna praksa v kakem izvoznem lesnem podjetju.
b) Strokovne usposobljenosti, kakor Jo določa točka a) ni treba dokazati ob uveljavljenju pravilnika že obstoječim podjetjem.
c) Da je podjetje po veljavnih predpisih trgovsko protokolirano.
č) Ob uveljavljenju pravilnika že obstoječa podjetja morajo dokazati, da so dosegla v enem izmed let 1928 pa doslej, sledečo kapaciteto:
1. v mehkem lesu 2000 m’ ali
2. v mehkem tesanem lesu 3000 m! ali 1. v mehkem rezanem lesu 2000 m' ali
3. v drvih 150 vagonov.
Lesna industrijska podjetja, ki predelujejo les do finalnega Izdelka (zaboji, parketi in slično) in podjetja, ki Izvažajo trdi les, so oproščena dokaza v točki č) določene kapacitete, vendar pa morajo v celoti doseči v notranji prodaji in izvozu denarni ekvivalent ene v točki č) navedenih enot.
čl. 3. V svrho organizacije izvoza lesa po določbah čl. 2 tega pravilnika se osnuje za področje Dravske banovine »Organizacija lesnih izvoznikov Dravske banovine«. Ta organizacija ima nalogo: 1. da po določbah pravilnika pozove vsa lesna podjetja v Dravski banovini, da ji predlože dokaze navedene v čl. 4 tega pravilnika.
čl. 4. »Organizacija lesnih izvoznikov Dravske banovine« mora sprejeti kot člana vsako lesno podjetje, ki predloži organizaciji:
a) izpričevala o petletni zaposlitvi v izvoznem lesnem podjetju, odnosno izpričevalo o absolviranju strokovne ali šumarske šole in dokaze o absolviranju šole sledeči dveletni praksi ▼ kakem Izvoznem podjetju odnosno dokaze o vsaj dveletni zaposlitvi v kakem lesnem izvoznem podjetju v svojstvu prokure, ravnateljskega ali vodilnega mesta.
b) Pred uveljavljenjem pravilnika obstoječa lesna podjetja, obrtni list.
č) Vsa lesna podjetja — protokolacijsko listino.
č) Podjetja, ki so obstojala pred uveljavljenjem pravilnika po Osrednji sekciji lesnih tr-govceh overovljen dokaz, da so dosegla v enem poslovnih let, navedenih v čl. 2 kapaciteto v smislu čl. 2, točka č).
Čl. 5. »Organizacija lesnih izvoznikov Dravske banovine« izdaja na osnovi dokazil, navedenih v čl. 4 izvoznim podjetjem izvozno uve-renje.
čl. 6. Izvozno uverenje je veljavno za dobo enega leta in se more po preteku te dobe zopet podaljšati za eno leto.
Čl. 7. Vsako pri »Organizaciji lesnih izvoznikov Dravske banovine« izdano izvozno uverenje mora predložiti izvoznik obmejni carinarnici, ki zabeleži podatke, ki jih vsebuje Izvozno uverenje. Carinske oblasti morajo na osnovi predloženega Izvoznega uverenja odpremljati vagonske pošiljke, vso dobo veljavnosti izvoznega uverenja.
čl. 8. Nadzorstvo nad poslovanjem »Organizacije lesnih izvoznikov Dravske banovine« vrši kr. banska uprava Dravske banovine.
Čl. 9. »Organizacija lesnih izvoznikov Dravske banovine« se pooblašča: 1. da v smislu čl. 4 tega pravilnika izdaja izvoznikom izvozna uverenja; 2. da skrbi za enotno poslovanje po tem pravilniku ter izdaja v tem zmi^lu navodila in pojasnila izvoznikom; 3. da vodi evidenco nad poslovanjem izvozničarjev.
Ta način ureditve izvoza lesa iz Dravske banovine bo brezdvomno le v korist vsemu lesnemu gospodarstvu v naši banovini. Vsa dosedanja podjetja bodo, kakor sledi iz določb pravilnika, zaščitena, kajti organizacija izvoza lesa bo prinesla notranjo konsolidacijo sedanjih nezdravih prilik in prav gotovo v zadovoljstvo vseh lesnih podjetij olajšanje sedanje težke situacije.
Ljutomer
Smrtna kosa. Umri je po daljši bolezni gosp. Franc Zidarič, zasebnik, v starosti 49 let. Bil je svak davčnega inšpektorja g. Lovra Kuhariča. Pokopali so ga ob veliki udeležhi znancev in prijateljev. — Na Krapju pa je preminul v starosti 61 let g. Alojz Sagaj, prevžitkar. Eden njegovih sinov je župnik v Breznu, drugi pa je umrl še mlad v Sevnici ob Dravi, kamor se je bil priženil in deloval kot vnet Sokol. Pokojnik se je v prejšnjih letih zelo zanimal za konjerejo. Podlegel je srčni kapi. — Prizadetim rodbinam naše sožalje!
Komorni koncert, ki ga je pretekli četrtek priredil v Strasserjevi dvorani godalni kvartet Glasbene matice iz Ptuja (gg. Logar, Hasl, Pavletič in Šedlbaur) je dobro uspel. Občinstva sicer ni bilo preveč, ker je volilni čas za umetniške prireditve manj primeren. Cetvorica godbenikov je nudila poslušalcem izreden užitek. Že prvi zvoki Haydnovega kvarteta v D-duru so nas prepričali, da imamo pred seboj resne, ambicijozne umetnike, ki jim moramo prerokovati še lepo bodočnost. Osobito moramo poudarjati točnost in jasnost njihove Igre, lahkoto tona ter samostojnost vsakega posameznika, ki pa se je s popolnim razumevanjem podrejala zahtevam celotne skladbe. Posebno nas je očarala milina njihove kantilene, ki se je izživljala v obeh drugih stavkih omenjenega Haydnovega in potem Mozartovega kvarteta op. 8, posebno pa še v prav ruskem Andante cantabile Čajkovskega (op. štev 11), ki nam je bil najbližji, ker je slovansko širok in -sanjav. Tudi Čajkovskega skladbi Allegro non tante in Dvoršakovi »Alla polka sta popolnoma ugajali. Topel aplavz je nagradil godbenike za užitek, ki so ga nudili, in splošna je bila želja, da bi jih slišali še večkrat.
Občinska seja se je vršila pretekli teden. Obravnavale so se najprej upravne zadeve. Glede ustanovitve bolnice v ljutomeru, za katero je pripravljene tudi nekaj gmotne podlage, je kr. banska uprava sporočila, da na to sedaj ni misliti, kajti obstojajo že bolnice v Murski Soboti, v Ormožu, Ptuju tn Mariboru. Ker pa «o te bolnice vedno prenapolnjene in se je našemu srezu pridružila občina Štrigova s 6000 prebivalci, bo mestna občina nadaljevala akcijo za bolnico. Čuje se sicer, da nameravajo usmiljeni bratje zopet obnoviti svoje delo za bolnico, vendar le v manjšem obsegu; štela bi le kakih 35 postelj. — Mestna občina bo nadalje sprožila predlog, naj prispevajo v bodoče za vzdrževanje kontrole sodov v Ljutomeru vse občine sodnega okraja. Nato je odbor vzel odredbo kr. banske uprave glede olajšav pri tlaki na cestah in navodila za občinski proračun na znanje. V novo Zvezo mest in trgov Dravske banovine pa bo vstopila mestna občina 3lcupno s članicami sedanje Zveze mestnih, trških in zdraviliških občin. Razna vabila na naročbo in prošnje za podporo je moral občinski odbor odkloniti, ker so se dohodki mestne občine zelo skrčili. — V gospodarskem delu seje je odbor določil cene zn mošt iz mestnih vinogradov ter sklenil, da bo o priliki vinskega sejma meseca decembra priredil licitacijo občinskega vina, ki je vse prvovrstno. Z ozirom na proračun je tudi odklonil raz
no prošnje za znižanje najemnin, nato pa je odobril ukrep županstva, ki je nastavilo gosp. Andreja Štrakla za drugega nočnega čuvaja. — Med gradbenimi zadevami je omenjati pralnico pri novih občinskih hišah, za katero se bo zahteval proračun, nadalje paviljon na Glavnem trgu, ki ga bo lastnik dal sporazumno z mestno občino v najem, in naposled bivše spravišče gasilnega orodja, ki ga želi uprava za shrambo zarubljenih stvari, pa ga občina sama potrebuje. — V domovinsko zvezo je bil sprejet g. Strh Franc, mlinar v Kranjčevem mlinu, nakar je odbor rešil nekatere ubožne zadeve, in naklonil nekaj podpor. Glede vprašanja nekega trgovca o ceni bivše elektrarne je odbor sklenit, da se zadeva odloži, dokler se ne reši vprašanje občinske klavnice.
Litija
Žalostna smrt lisice. Gdč. Lojzka Z. si je vzredila srčkano lisičko. Lisička pa je postala lisica in je pred mesecem dni pobegnila od svoje gospodarice. V spomin nanjo pa je nosila še dalje lepo rudeč trak okoli vratu. No in včeraj je storila žalostno smrt — povozil jo je v Ponovičah osebni vlak. Enako nesrečno smrt je storila istega dne divja kokoš, ki se je iz Sitarjevca zatekla nad Golobovim domom v električno žico. Tok jo je seveda na mestu ubil.
Smrtna kosa. V petek je preminula na stavbah ga. Adlerjeva, mati g. A. Adlerja, nadmoj-stra v litijski predilnici. Pogreb se je vršil_ v soboto popoldne na Savo. N. v m. p.! Žalujočih naše sožalje!
Ivanjkovci
Vinski sejem. Vinarska zadruga »Jeruzalemčan« v Ivanjkoveih priredi svoj VII. vinski sejem in razstavo dne 10. decembra 1931. Pri-puščena so le vina izključno iz ormoško-ljuto-merskega vinarskega okoliša. Letošnji pridelek, ki je bil obilen, je prvovrsten in tako bo imel priliko vsakdo nakupiti prvovrstnega ljutomerčana direktno od producenta. Na razpolago pa bodo tudi najizvrstnejša sortna vina. Mošt lepo dozoreva in bo takrat ravno primeren za nakup za prvi pretok. Cene so izredno ugodiie. Vsi producenti ormoško-ljutomerskega okoliša, ki imajo vina na razpolago in se hočejo sejma udeležiti, naj to prijavijo zadrugi najkasneje do 1. decembra t. 1.
Trbovlje
Dve nesreči rudarjev. Dne 5. novembra t. 1. okrog 10. ure dopoldne sta bila kurjač A m e r-š e k Robert in njegov tovariš M a j n a r d i Alojz na progi od Terezije proti Gvidi zaposlena z dviganjem iztirjenega vozička, ki je napolnjen s premogom in priklopljen k vlaku iztiril na tej progi. Pri dviganju pa je Ameršku nenadoma spodrsnilo,pri čemer je padel med tračnice, tako da ga je drugi voziček pritisnil na levo ramo ter mu zlomil ključnico. — Dne 6. novembra ob 7. uri zjutraj pa se je pripetila nova nesreča v novem savskem polju pri ustju Pleske proge. Tam je bil s tremi
svojimi tovariši zaposlen kopač Vodopivec Franc pri dovlačilnem motovilu na električni pogon, katero služi za odvoz polnih vozičkov k žičnici Sava rova. Pri pogonu dovlačilnega motovila se je pri tej priliki poslužil lesenega droga, s katerim je uravnaval vrv, da se je pravilno navijal. Na enem mestu, kjer je vrv vezana, pa mu je drog izbilo iz rok s tako naglico, da je pri tem prišel z levo roko med vrv in boben, tako da mu jo je težke poškodovalo.	____________________
‘iofecfsfVC
■ Koledarček za sokolsko mladino je izšel te dni v založbi Jugoslovanske Sokolske Matice. Kakor vsa leta ga je tudi letos uredil prvi pod-starosta Saveza SKJ br. Gangl. Koledarček ima poleg koledarja, pesmico »Moje veselje«, članke: Desetletnica vladanja našega kralja, dr. Miroslav Tyrš, dr. Josip Scheiner in dr. Jindrich Vaniček. Koledarček krasi 5 lepih slik Nj. VeL kralja s prestolonaslednikom Petrom, dr. Miroslava Tyrša v moški in detinslci dobi, dr, Schei-nerja in dr. Vaničlca. Sokolski mladini koledarček , ki stane 2 Din prav toplo priporočamo.
V koliko izvodih se tiskajo sokolski listi v COS. Po poročilih iz »Vestnika Skolskega«, glasila ČOS so se v letu 1931 tiskali sokolski listi, ki jih izdajajo za članstvo, naraščaj in deco COS v tej nakladis Vestnik Sokolsky v 41.585 izvodih, Čvičitel v 9.368, Cvičitelka 7.711, Vzde-lavatel v 4.609, Sokolske Besedy, list za naraščaj v 21.575 in Vzkrišeni, list za deco v 44 tisoč 884 izvodih. Poleg tega izhaja še nebroj župnih in društvenih glasil, med katerimi, zavzema odlično mesto sokolska revija »Sokol«, ki jo je ustanovil dr. Tyrš ter jo izdaja praški Sokol. Naročnikov ima ta revija okoli 10.000.
Raznoterosti iz telovadnega sveta. Za X. mednarodno tekmo Evropske telovadne zveze v letu 1934 se potegujejo Poljski Solmlski Savez, Finska in Madžarska. Končna odločitev kje se bo vršila prihodnja mednarodna tekma bo padla drugo leto ob priliki vsesokolslcega zleta v Pragi, ko se bo vršila seja tehničnega odbora ETZ. — Prosvetni odbor ČOS bo imel svoje zasedanje v dneh 7. in 8. novembra t. 1. v Pragi. — Orlov-stvo na Češkoslovaškem je imelo v letu 1930 1186društev s 112.629 pripadniki in sicer: 15.723 dečkov, 14.635 deklic, 7319 gojencev, 8.346 gojenk 14.696 članov, 11.228 članic — 72.037 telovadečih in 40.592 podpornikov. — Pri ordnih tekmah švicarskih telovadcev si jo priboril prvo mesto Mack, II. Steineinann, III. Miez, ki je bil na mednarodni tekmi v Parizu sedmi, Haenggi najboljši švicarski telovadec v Parizu in Brullmann si delita 9. mesto, dočim je zasedel 4. mesto Walter, ki je bil v Parizu 15. — Pri orodnih tekmah francoske telovadno unije, katere so se udeležili belgijski, italijanski, luksemburški, švicarski in francoski gimnasti si je priboril prvo mesto znani francoski tekmovalec Leroux, četrti na mednarodni tekmi x Parizu.	,	n
Preveč trgovin, kavarn, gostiln...
Gospodarska struktura naših mest iekriva, da vlada draginja kljub nizkim cenam pridelkov in izdelkov na debelo
Pred dnevi smo poročali o razmotrivanjih v beograjski »Politiki« glede neopravičene in nevzdržljive draginje v Beogradu. V petkovi
številki tega lista isti avtor trdi, da je gospodarska struktura Beograda večinoma kriva, da je življenje onih 80% prebivalcev, ki žive pod standardskiin minimumom, tako težko. Beograd je uradniško in delavsko mesto. Okoli 17.000 prebivalcev živi s povprečnim mesečnim dohodkom 2.100 Din. Okoli 49.000 prebivalcev s' 3000 Din, okoli 89.000 prebivalcev s 1400 Din in okoli 20.000 prebivalcev s 720 Din povprečno na mesec. Zaradi tega sledi, da živi 80% Beograjčanov pod standardnim minimumom, katerega računa dr. Bajkič nad 3000 Din za uradniške rodbine, za delavske pa po podatkih Delavske zbornico na 1900. Dandanes pa te številke ne drže več, kajti zaslužek in plače so čedulje manjše. Zaradi cenene delavske sile dežele in zaposlitve žensk, so padle plače od 10 do 30%. Zaradi krize v obrti in trgovini uporabljajo vedno več neplačanih delovnih moči, t. j. učencev, kar vpliva neugodno na plače pomočnikov in drugega kvalificiranega bsobja. Podjetniki plače še vedno znižujejo. Leta 1929 izkazuje statistika neplačanih obvez 3 do 15%, danes jih je neplačanih 25—30%. Povprečni mesečni dohodki so z drugimi besedami čedalje manjši in redno plačevanje čedalje bolj otežkočeno.
Velika povojna konjunktura je privabila množico iz vseh družabnih slojev z dežele v prestolnico Beograd. Prebivalstvo mesta je v zadnjih 10 letih naraslo skoro za 140%. Največji je prirastek javnih in zasebnih uradnikov, delavcev in potem trgovcev in obrtnikov, Velik je porast tudi trgovskih in produkcijskih podjetij, ki služijo samo krajevnim potrebam. Odprli so mnogo kavarn, bufetov, ljudskih kuhinj, delikatesnih trgovin, brivnic, pekaren, mesarij in drugih trgovin za živi j enako potrebščine. Vsi ti podjetniki so računali ur veliko plačilno moč beograjskega prebi-
valstva.
V času najboljše konjunkture in visokih plač ni bilo videti tega nenormalnega razvoja trgovine in obrti v Beogradu. Vsi so imeli dovolj dela in zaslužka. Ko pa je nastala kriza, so nastale težkoče pri raznovrstnih trgovskih in drugih podjetjih, ki računajo samo s kupno močjo prebivalstva. Z analizo gospodarsko strukture Beograda je dr. Bajkič potrdil, da jo Beograd pasiven pri izmenjavi dobrin, in se v, tem razlikuje od vseh velikih evropskih mest, ki so industrijsko izvoznega ali trgovsko posredovalnega značaja. Proatolniška industrija je neznatna, Obsega komaj 20 podjetij, in mnogo več uvaža kot izvaža. Od 7417 delodajalcev jih dela 4362 gamo z enim delavcem, 1152 s dvema, 432 s tremi, 303 s štirimi, 178 s petimi, 159 s šestimi, 265 s sedmimi do desetimi delavci. Samo nekoliko je delodajalcev, ki zaposlujejo 400 do 1000 delavcev. Na 210.000 prebivalcev pride’350 pekaren, v hotelih, kavarnah in gostilnah je zaposlenih 3700 oseb, od katerih je 6amo 1160 samostojnih. V brivnicah je zaposlenih 587 oseb. Po mnenju dr. Bajkiča dokazujejo te številke, da Beograd razpolaga zelo razkošno s človeško delavno hiočjb, kar Je značilno za primitivno gospodarstvo'. Za 'kott-zum beograjskega prebivalstva je v Beogradu preveč trgovin' In V njih zaposlenega ošobja in to je eden najbolj važnih vzrokov draginje in nevzdržljivpsti te draginje. Tisoči trgovin, ka* varen, hotelov, pekaren itd., ki prodajajo blago po pretiranih cenah, ubijajo še bolj že tako majhno kupno moč večine beograjskega prebivalstva, katerega dohodki so itak pod stan-darskim minimom. Razumljivo je, da tako naprej ne bo šlo in da bo treba temeljito reorganizirati prekupčevalski sloj v Beogradu. Kaj je treba zboljšati in odpraviti* nam povedo rezultati raziskovanja o vzrokih, ki povzročajo draginjo kljub padanju cen. Gotovo isti vzroki povzročajo neupravičljivo draginjo tudi v Ljubljani in v Mariboru!
Izdaja tiskarna »Merkur«. Gregorčičeva ul 23. — Za tiskarno odgovarja Otmar Michilek. — Urednik Milan Zadnek. — Za inseratni del odgovari’	K»«man.	Vsi	v	Ljubljani.