The Oldest Slovene Daily In Ohio
Best Advertising Medium
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
Najstarejši slovenski dnevnik v Ohio
Oglasi v tem listu so uspešni
f^xxil. — LETO XXII.
Racija 35 komuni-®nih poslancev v Franciji
CLEVELAND, OHIO, MONDAY, (PONDELJEK) OCTOBER 9, 1939.
ŠTEVILKA (NUMBER) 235
Rusija bo pričela "naglo in v velikem obsegu" dobavljati Nemčiji surovine
NEMŠKI LETALEC PRED OBLETOM
Nemčija in Rusija sta si izravnali pot, kamen spotike pa je še vedno Turčija, ki noče angleškim in francoskim bojnim ladjam zapreti Dardanel.
MOSKVA, 8. oktobra. —•------------
I Sovjetsko poročilo naznanja, da
, ,11^1 so obtoženi veleiz-^Disltega delovanja. —
^Vni voditelji so najbrž ^^Snili v inozemstvo.
sta se Nemčija iti Rusija spora-
IZ, 8. oktobra. _ Fran- , zumeli \za realizacijo programa
je danes naznanila! ekonomskega sodelovanja, in ^ 35 komunističnih po- sicer s skrajno naglico in v ve-6,1	likem obsegu."
Tass, oficijelna sovjetska a-gencija, naznanja, da je bil zlasti dosežen sporazum za priče-tek takojšnje oskrbe Nemčije
1 kim £lanoV francoskega par-eT ter iviairiin a* ,,+zxrvv,Q_
ter obto;
ri! fcitf'^'.^^vila. da utegne-
Sov, . -JZeni "izdajskib zvez
r%nikoin"
4 se
fT& * smrtjo
kateri presto-V gotovih slučajih kaz-
il ^nistični poslanci, ki so 'jih v Parizu in drugih #Mn,ezele. so zaprti v San Slllci, odkoder pridejo "WW tribunal.
' '""'iijo še vedno no-. 0jnia, ker se skrivajo voditelji, trije po-
A t-.
't? B'
«4t§lavni tajnik komu-
8tir|r!nke' Policija jih je V dni, toda brez uspe-
ie ornen radio J6 Poročal, da ititrem posrečilo
komunistični
lilnerimi SG tudi
^onfl r,S'(:er A. Ramette, Flo-011 te in Maurice Tho-
danimi Uci
" 0kr:
s pomočjo
komunistič-
atlc' jih je 14 iz pari-
^mtrov.
pa iz raznih
I
r, V komunističnih po-t f koal.- •61 "kmečko - delav-
.Yri.
J Sn iUstila komunistično

ko,
I f>?eiljena skupina je 0Uardu Herriotu, c", y , Cornice, "odprto ^ ^ aterem je podpirala • lleinški mirovni ma-
i/
z ruskim materialom in surovi-1 nami."
Komunikej je bil objavljen j po konferenci, ki se je vršila med Molotovom, sovjetskim komisarjem za inozemske zadeve, in nemško trgovinsko delegacijo, ki ji načeluje Kari Ritter, bivši nemški poslanik v Braziliji-
Kljub temu sporazumu pa i-nozemski opazovalci dvomijo, kaj bi mogla Rusija izvažati v Nemčijo še kaj drugega, razen pšenice in lesa.
Sovjetsko časopisje je zavzelo danes ojačeni protiangleški ton, napadajoč angleško politiko in njene cilje.
Pogajanja med sovjetsko vlado in turškim ministrom zunanjih zadev se še vedno nadaljujejo, in sicer doslej brez uspehov za Rusijo, ki zahteva, da Turčija zapre Dardanele angleškim in francoskim bojnim ladjam. Turčija doslej še ni u-godila tem zahtevam, kar je tem značilnejše, ker je baš zdaj v Angliji turška vojaška misija, ki dela z Anglijo sporazume za tesnejše medsebojno! vojaško sodelovanje.
'1
■•S1 "vabi" k sebi
rfnji -—.
W' ^ je "povab-Finske' ki
1)0 v odpisati, kar iC. ^ala Rusija.
^av?^' 7. oktobra. — % žar., a Je pozvala zad-i^'kg > Vrstjo v Moskvo J6- Iti se Ve' Litvinske in klj.0 Pogol^U podpisati
omenjenimi 6t.Jvoj6 . Katerih bo usta-
i) \ H 1etaisva^ke g^rnizijc 1 ? ^a-j ■ 0 mornariške
»vi konferenco v ezentante Fin-ej "povabilu" <-m temveč nazna-Majj ska pozvala pod 6 Rezerve.
Obisk v uredništvu
V našem uredništvu se je zgla-sil Mr. Anton Sustar, doma od Ilirske Bistrice, ki se je nahajal devetnajst mesecev kot prostovoljec v borbi proti španskemu fašizmu. Po končani španski vojni je šel v Francijo, odkoder se je vrnil v Cleveland, kjer je njegov dom. Mr. Sustar nam je povedal marsikatere zanimivosti iz življenja v Španiji, ko se je polni dve leti in pol tako junaško borila proti domačim, ma-rokanskim, italijanskim in nemškim fašističnim armadam, toda je morala končno podleči silni premoči združenega fašizma.
S HITLERJEVIM MIROM NE BO ZA ENKRAT NIČ
LONDON. — Velika Britanija in Francija ne bosta pričeli nobenih mirovnih po-gajaiij z Nemčijo, dokler se Nemčija ne umakne z o-zemelj, ki jih je nasilno zasedla.
Anglija in Francija bosta zahtevali ne samo umakni-tev iz Poljske, temveč tudi iz Češke in Moravske.
Premier Chamberlain je izjavil danes pred nižjo zbornico, da vlada med Anglijo in Francijo popolno soglasje glede ciljev in smotrov, radi katerih sta vstopili v vojno.
WASHINGTON. — Predsednik Roosevela se je vrnil danes v Belo hišo, popolnoma prezirajoč poloficielne nemške sugestije, da bi on nastopil v vlogi posredovalca evropskega miru.
Hitler, ki se nahaja danes v veliki zagati, bi z odprtima rokama sprejel Roose-velta kot posredovalca, toda vladni krogi naglašajo, da ne verujejo, da bi bil Roosevelt pripravljen sprejeti posredovanje, ker je Hitler njegove (Rooseveltove) apele za mir dosledno ignoriral, ko je bila še prilika obvarovati svet pred krvavim klanjem.

Celokupni senat pravi: Roke proč od Amerike!
ZNAČILNE IZJAVE SENATORJEV, KI NASPROTUJEJO PREKLICU EMBARGA
WASHINGTON, 8. oktobra.*-
- Senatorji Zedinjenih držav EkSplOZija Ha hO-naglašajo, da ne bodo pod no-	4 ^
benim pogojem dovolili kršenja pravic Zedinjenih držav v za-padni hemisferi. .
Na sliki vidimo nemškega letalca, otovorjenega z naboji za strojnico, preden odleti na polet nad sovražnikovo ozemlje.
Koncert mladinskih pevskih zborov
Živimo v dobi zločinske poli- dja, zbor in pianistinja ustvar-tike železne pesti, verolomnosti jajo vtis ene same harmonične in črnih izdaj, ko tira brat bra- celote. Pevodja g. Louis Šeme ta sovražniku pod nož in pod izvaja nad celoto absolutno kon-jarem hlapčevanja tujim nasil- trolo, ki je sicer prožna, toda nikom, zato je današnja doba zato nič manj stroga. Ni dvoma, vse prej ko doba sentimental- da so pevoVodji Šemetu znane nosti in visoko letečih nad. To-' do zadnjih potankosti vibracije da od časa do časa se vendar u-' otroške duše, ker sicer iz svo-trne v srcu svetal utrinek, ki jih mladih pevcev ne bi mogel ysaj ga trenutek oW.črnp ti-1je .u^variL mo, ki leži ko koprena smrti in j Kot solistinji sta v zboru na-trohnobe na duhu današnjega | stopili Albina Žnebel, članica (človeka.
Tozadevno svarilo so nagla-šali i prijatelji i nasprotniki ad-m^nistracijske nevtralnostne le-gislacije. • Dočim soglašajo vsi, da se mora preprečiti vmešanje Zedinjenih držav v vojno, pa istočasno naglašajo, da so Ze-dinjene države pripravljene na vojno pod gotovimi okoliščinami.
Senator Pittman, demokrat iz Nevade in predsednik senat-1 nega odbora za inozemske zadeve, je izjavil, da če bi bila katera država tako nespametna, da bi nam napovedala vojno, nam s tem ne bi mnogo škodo-
V A J A
Naznanja se članstvu pevskega zbora "Sloga", da se vrši vaja za opereto v torek 10. oktobra, na odru Slov. nar. doma na St. Clair Ave. Ker bo vse pesmi
Tak svetal utrinek sentimentalnega doživetja je doživela slovenska publika včeraj pri popoldanskem koncertu združenih mladinskih pevskih zborov, ki so ga podali na čast materam ob petletnici svojega obstoja.
Ta, koncert je bil lepo doživetje vsem, ki vedo ceniti nedo-gledne vrednote glasbe in slo-
spremljal orkester, se prosi vse člane in članice, da se za gotovo l^ske pesmi, ki je na včeraj
udeležite te vaje. Vaja se ne točno ob 7. uri zvečer.
Predsednik.
jla iz grl naše slovenske mladine.
Zahvala
Mrs. Olga Schutte, 7303 Lock-year Ave., se najprisrčneje zahvaljuje vsem prijateljicam, ki so jo za časa njene bolezni obdarovale v denarju in s cvetlicami ter jo obiskale v bolnišnici in na domu. — Iskrena hvala vsem skupaj!
Nastop konvencije A. F. of L proti nekaterim odredbam preds. Roosevelta
Tri tisoč milj od rodne zemlje, za katero vadi jajo danes za zeleno mizo hladno računajoči diplomatje, ki jo utegnejo morda že jutri vreči v žrelo za-padnega nasilnika, ki je že pogoltnil bratsko Češkoslovaško, ali pa ustvarijo iz nje nadaljno pokrajino "Mare nostruma", ki si ga lasti sladko priliznjeni zlo-kobnik na jugu.
Konvencija bo razpravljala tekoči teden tudi o svojih sporih s Kongresom za industrijsko organizacijo.

tJTV1' -tvo obrambe »a!* kile rezerve po-i
k. ^ Hi L bl10 poklicano -	javljeno.
SS

''Hi%v0 ,1Cr)-i odločila po-6 ikAsž )lyšeea premier-
6^i%' k' bo razprav-^ Političnih in e->.) v,tlih med obe-
CINCINNATI,, 7. oktobra. — Vodstvo Ameriške delavske federacije izjavlja svojo močno opozicijo proti new-dealskemu reorganiziranju šiftov, tičočih se delavskih agencij, in pričakuje se, da bo pričelo prihodnji teden z novim bojem za vzpostavitev United States Employment Service-a v delavskem departmentu.
Konvenčni odbor za resolucije se bavi zdaj z osnutkom resolucije, da se priporoči ekseku-tivnemu odboru Ameriške delavske federacije, da stori vse, kar je v njegovi moči, da se zavrže odloke, ki streme za tem, da se razčleni delavski department.
Ta nasvet je naperjen1 proti odredbi predsednika Roosevelta, ki je ukazal reorganizacijo ne-
katerih uradov, s katero bi prišel employment service pod a-gencijo federalne varnosti ter bi se spojil z uradom za brez-poselnostne kompenzacije.
Mesto, da se odvzame te a-gencije delavskemu departmentu, pravi. eksekutivni odbor Federacije, bi bilo mnogo bolj pametno, če bi se transferiralo u-rada starostne zavarovalnine in brezposelnostne kompenzacije od Social Security Boarda k delavskemu departmentu.
Prihodnji teden bo razpravljala konvencija o vseh svojih večjih problemih, tako tudi o sporu s CIO organizacijo ter o nameravani suspendaciji Brewery Workers unije, ki ne priznava avtoritete Ameriške delavske federacije v jurisdikčnih zadevah s tožbo neke zvezne injunkcije.
"Kanarčkov" v Newburghu, ki je v resnici izredna pevska o-sebnost z izredno lepim, barvnim glasom, in še nega pevka, katere itne nam ni znano, in ki je kot solistinja triumfirala.
Pevski program sta po pozdravnem govoru predsednika Mr. Josepha Siskovicha otvori-li s pesmico "Ptičku" ljubki mali plavolaski, sestrici Vidic, pe-denj-ženici, ki bosta pa še en-(Dalja na 2. str.)
iandskem parniku v Rokavskem kanalu
Kapitan parnika ne ve, ali je bil parnik torpediran ali je zadel na mino. — Parnik se je v plamenih po-greznil.
LONDON, 8. oktobra. — Na tovornem parniku Binnendijk, ki je bil last Holland-Amerika družbe, je nastala danes, ko se je parnik nahajal v Rokavskem kanalu, silna eksplozija, nakar se je parnik v plamenih pogrez-nil. Parnik je odplul dne 26. septembra iz New Yorku in je bil vala, dočim bi taka napoved u-1na P^u v Amsterdan.
ničila vlado, ki jo je izrekla, j Posadko parnika je rešil an-
Senator Borah, republikanec iz Idahe, ki zagovarja obstoječi embargo, je izjavil:
"Jaz nisem pacifist. Reči i-
Nov grob
V soboto zjutraj je preminil v Painesville Community _ bolnišnici Joseph Lusin, delavec na Leopoldov! farmi v Madison, O. Star je bil 67 let in doma iz Go-riče vasi, pošta Ribnica. V stari domovini zapušča soprogo Mary in hčerko Louiso ter sina Leopolda. Tukaj pa svakinjo Mrs. Agnes Faletic, 5512 Carry Ave. Pokojnik je bil član društva
. . .. „ ... iMaccabbees, št. 1228. Pogreb se - te zemlje, ki nam jeVa IjJ ^
ba in d^raga domovina, je pel tukaj naš najmlajši rod pesem svojih očetov, pesem svojega uje-dinjenja (Slovenac, Srb, Hrvat), pesem Jadranskega morja (Prešernovega "Mornarja"), pesem naše mladosti (Najlepša
brebnega zavoda na Calvary pokopališče. — Naše sožalje!
Slovenski program
Včerajšnji slovenski program je bil zopet izredno lep, ko je nastopilk Mrs. Mary Ivanusch,
je mladost), pesem slovenskih jki je zapela najprej lepo narodno pesem, zatem pa komplicirano arijo iz "II Trovatore", odlomek vloge "Eleonore." Omenjeno opero bo podal dne 5. novembra pevski zbor "Samostojna
goric (Trtica mila), pesem slovenske ljubezenske omamnosti (Roža na vrtu . . . Delaj dekle pušelc, 'Sinoči je pela), pesem slovenske razigranosti (O ja,
zmiraj vesev. Veseli bodimo, j Zarja", na kar občinstvo že da-Kol'kor kapljic, tol'ko let), j nes opozarjamo.
sploh pesem vsega slovenskega I	,
doživetja in občutja.	i	Zadušnica
V podrobno glasbeno kritiko i Jutri, 10. oktobra ob 8. uri oziroma oceno se ne bomo spu- j zjutraj se bo brala zadušnica v ščali, ker nam primanjkuje za; cerkvi sv. Marije Vnebovzetje to prostora pa tudi strokovne-j na Holmes Ave., za pokojno ga tehničnega znanja, ki ga po-! Mrs. Mary Sodja, rojeno Ku-
sedujejo v dovoljni meri navadno samo glasbeniki in poklicni pevci, lahko pa rečemo, da je bilo prednašanje pesmi iz-borno, harmonično, taktno in blagoglasno.
Zbor je do najmanjših potankosti sijajno treniran; pevovo-
hel, ob drugi obletnici njene smrti. Prijatelji pokojne so vabljeni, da se opravila udeleže.
Seja
Jutri, 10. oktobra se vrši seja direktorija Slov. nar. doma ob 8. uri zvečer v navadnih pro-
storih.
T.
'ajnik.
gleški parnik, katerega je ponesrečena ladja poklicala na pomoč z raketami. Kapitan Moore iz Rotterdama, izjavlja, da se mam samo to; Naj vedo Nemci-1 J® nahajal na poveljniškem moja, Velika Britanija ali katera-	ko je nastala na parniku koli druga sila, da če se prične | nenadoma strašna eksplozija, ki kršiti pravice Zedinjenih držav, 1 Uničila stroje in napravo za če se prične pobijati naše držav- brezžično brzojavljanje. Dejal Ijane ali če se prične napadati j J0, ne more ugotoviti, ali je našo suverenost, si ne bom niti parnik torpediran ali je za-za trenutek pomišljal, da ne bi i ^ na ™n0, Parnik se je poto-glasoval, da se postavijo Zedi- j P ^ ^ve ur' P0 eksploziji.
njene države na bojnem polju j Večina posadke je spala, ko svojim sovražnikom nasproti." !je na parniku nastala eksplozi-
Senator Connally, demokrat!^' Moštvo je naglo poskakalo iz Texasa, ki zahteva preklic 1 v re®'lne čolne, 'nakar se je po-embarga, je izjavil:	Pa^a ^a angleška bojna la-
| dja, ki je vzela moštvo na svoj "Mi ne maramo prepira z ni- krov. Parnik se je kmalu nato komer. Toda ako nas bo kdo
napadel, se bomo branili."
Senator Wandenberg, republikanec iz Michigana, je rekel;
Ako se bo Ameriko kdaj izzvalo, ne more biti dvoma o našem odgovoru. Vsak inozemski tiran, ki je drugačnega mnenja, bo silno razočaran."
pred očmi moštev v plamenih pogreznil.
Sporazum med 1 Rumunijo, Madžarsko in Jugoslavijo
Srečni dobitniki
Na zabavnem večeru šivalnega kluba "Slovenskih žena na St. Clair Ave. so srečni dobitniki: 1. darilo, št. 19 je dobil F. Fende, 19307 Muskoka Ave., namizni prt. 2. darilo, št. 490 je dobila A. Labay, 3515 Scranton Ave., 1. par blazin. 3 darilo št. 765 je dobil J. Baraga, 1160 Addison Rd., 3 male brisače (Guest Towels). Zglasijo naj se za da* rila pri Mrs. M. Mahnic, v delikatesni trgovini, 1130 East 68. St., katere sprejmejo, ko predložijo omenjene številke.
Koncert tamburašev
Prihodnjo nedeljo se bo vršil v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave., koncert, katerega bodo priredili tamburaši, ki pripadajo Du^uesne univerzitetnemu tamburaškemu orkestru. Tamburaši bodo izvajali izključno jugoslovansko glasbo Ta orkester obstoja iz samih jugoslovanskih akademikov ali vseučiliščnih dijakov ter se je s svojo glasbo proslavil že po vsej Ameriki. Dohodki koncerta so namenjeni za šolnino, jugoslovanskih dijakov na Duquesne vseučilišču.
Za važni sporazum in sklenitev pakta si je stekla zasluge jugoslovanska diplomacija.
BUKAREŠTA, 7. oktobra. — Rumunija, Madžarska in Jugoslavija so danes presenetile 1 svet z izjavo, da so sklenile vza-jjemno medsebojno prijateljsko I pogodbo, ki naj tvori prvi ko-irak k nevtralizaciji balkansko-j črnomorskega ozemlja. Sporazum določa, da vse tri države reducirajo število svojih čet, ki so jih strnile na medsebojnih mejah. Dejstvo, da je iz tega pakta izključena Bolgarija, pomeni, da je zdaj konec bolgarskih zahtev po Dobrudži, ki jo zahteva Bolgarija od Rumuni-je. Dalje odstranjuje ta pogodba nevarnost vojne med Rumu-nijo in Madžarsko, ker se je slednja odpovedala svojim zahtevam po Transilvaniji, ki je spadala prej pod avstro - ogrsko monarhijo in ki je zdaj v o-blasti Rumunije.
Da se je doseglo ta spora-je zavzela iniciativo v poravna-zum, je zasluga Jugoslavije, ki* vi spora med Rumunijo in Madžarsko.
BTRAN2
ENAKOPRAVNOST
UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI"
»ENAKOPRAVNOST«
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING AND PCBLISHINQ CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE — HENDERSON 5311-5312 Issued Every Day Except Sundays and Holidays
t'o raznaSalcu v Clevelandu, ta celo leto..............—..................$5.60
tu 6 mesecev....................$3.00; za 3 mesece......................$1.50
5 0 pošti v Clevelandu, v Kanadi In Mežici za celo leto.................$6.00
i* 6 mesecev....................$3.25; za 3 mesece......................$2.00
/» Zedinjene države za celo leto ........................................$4.50
14 0 mesecev....................$2.50; za 3 mesece......................$1.50
Za Evropo, Južno Ameriko In druge Inozemske države:
celo leto...................... $8.00 za 6 mesecev.................... $4.00,

UREDNIKOVA POSTA
Nekoliko zgodovine dr. Lunder-Adamič, štev. 20 S. S. P. Z.
William Candon
POMEN DEMOKRACIJE
V naslednjem priobčamo v
najboljši primer, kar jih imamo v sedanjem času, o kakem koraku napram svetovni gospoda r-i ski demokraciji. Žalibog se da-
-tatered as Second Class Matter April 26th, X918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879.
4^^104
Service napisal James T. Shot-well, profesor na univerzi Co-1 lumbia, ameriški zgodovinar Leta 1908 je bilo kritično za činstva, pa bodisi, da je prire-l ^narodnega slovesa ter po-Slovence v Avstriji. Nemci in dilo dramsko predstavo ali ples.! bornik za mir in mednarodno i nemčurji so postajali bolj in Zato je imelo članstvo veselje bolj objestni in začeli bolj in do dela. Občinstvo je cenilo njih bolj šikanirati naš narod. Spo- delo in društvo je od seje do i minjamo se izgredov, ki so iz- seje kar vidno naraščalo.
prostem prevodu članek o po- j nes države vsled grožnje vojne menu demokracije, ki ga je za i brigajo za svojo sigurnost Foreign Language Information j-ot za svoje blagostanje; posledica je, da demokratična trgovinska politika Združenih držav ni imela mnogo prilike za uspeh.
DELAVSKA STRANKA IN DANAŠNJI
POLOŽAJ
Dne 4. oktobra je imela ameriška delavska stranka (American Labor Party) v New Yorku svojo konvencijo oziroma letno sejo. Koncem svojega zasedanja je sprejela s Tanka s 605 glasovi proti 94 resolucijo, v kateri je najostreje ožigosala "izdajo interesov delavstva vsega sveta j o Stalinu in njegovi boljševiški kliki v Moskvi." Sodelovanje Sovjetske Rusije s Hitlerjem in vojaški napad ra Poljsko je delavska stranka označila z "jasnim od-1.rit jem antihumanitarnega, antidemokratskega, antiso-dalističnega in delovnemu ljudstvu sovražnega karakterja Stalinove diktature."
Vsa znamenja kažejo, da je Stalinova politika zadala : mrtni sunek komunizmu v Z edin j enih državah. Masa delovnega ljudstva v državi New York je s to resolucijo odločno odklonila vsak morebitni bodoči vpliv komunizma v svojih vrstah.
* * *
Izza rusko-nemškega sporazuma prihajajo ameriški komunisti iz ene osebne zadrege v drugo, in kljub živahnemu zanikavanjii strankinih voditeljev, prihajajo v časopisje vesti o silni nevolji, ki se pojavlja v vrstah preprostega članstva komunistične stranke. Pretekli teden je izstopil iz stranke Granville Hicks, znani ameriški avtor in predavatelj na Harvard- vseučilišču in uredniški člankar komunističnega tednika "The New Masses," od katerega je tudi odstopil. Hicks je označil opravičevanje Stalin-Hitlerjevega pakta-od strani strankinih voditeljev kot "pomanjkanje jasnosti in logike."	^
Druga važna osebnost, ki je iztopila iz stranke, je George Wishmak, biyši business manager oficijelnega komunističnega organa v Zedinjenih državah, dnevnika "Daily Worker."
Tožena od zunaj in zbegana od znotraj, predstavlja komunistična stranka danes veliko in jasno tarčo strelom kongresnega odbora za preiskavo neameriške aktivnosti. William Z. Foster, predsednik komunistične stranke, je izjavil pred tem odborom, kateremu načelu je Martin Dies, da on ne bi podpiral Zedinjenih držav v tej vojni v slučaju, če se zapletejo vanjo. Dies, ki ni pozabil, da je francoski ministrski predsednik Daladier razpustil komunistično stranko v Franciji, je "nasvetoval, naj se tudi v Zedinjenih državah razpusti stranko in razžene njeno članstvo.
To se doslej sicer še ni zgodilo, toda kdo ve, kaj utegme prinesti jutrišnji dan.
Koncert mladinskih pevskih zborov
j bruhnili v Ptuji, Celju in Mari-1 boru. Potem je zavrelo v beli, l Ljubljani, kjer je nastopilo vo- j j jaštvo in podilo ljudi po ulicah, j Padli so tudi streli in zahtevali i I človeške žrtve. Streli nemškega! j vojaštva so zadeli dva mladeni- i j ča — Lundra in Adamiča, j Lunder, mlad tiskar po pokli-
(Dalje sledi.)
Francoska poročevalska služba v vojni
vzajemnost. —
Foreign Language Information Service je dobro pogodil, ko je izbral naslov za ta članek. Kajti izziva pisatelja, naj se ' izogne blestečim frazam, ki se i po navadi rabijo, kadar se raz-| pravlja o vzvišenih idejah. De-j mokracija je nekaj, kar je v j duši človeka, pa tudi oblika : človeškega udruženja. Sega doli i v najskromnejše življenje, pa | tudi gori, kjer je državna ob-
AJi te razmere ne bodo trajne. Demokracija kot izraz prosvet-jenega samo-interesa mora končno zmagati.
To objasnjevanje velike ideje je le delno in nepopolno. Njena osnovna načela ostajejo resnič-
9. oktobra,
ŠKRAT
4
Delavec: "Prosim vaS| spod ravnatelj, vzemite ®
na tako v vojni kot v miru.!službo. Delal vam bom z3 ip
Francoski uradni list je ob ___o.__j ._v.8PH.JM-
cu, je padel, ko se je, nič hude- javjj uredbo o poročevalski služ-1 last izražena v činiteljih vlade. 1 sluteč, sprehajal s svojo za- ^ iz katere posnemamo nasled- i Saj končno merilo vrednosti : rocenko. Enaka usoda je zadela nja giavna določila:	i vsake oblike človeške družbe je,
: srednješolskega dijaka Ivana Uradne brzojavke imajo pred-: da-li je možno dajati ali pospe-Adamiča, ko je bil na poti proti. nost pred vsemi drugimi. Olajša-' ševati izraz onih idealov, ki svojemu domu. Njegove zadnje, ve za tuje vlade v pogledu di-1 največ pomenjajo v življenju besede so bile: "O mama moja. ,piomatskega občevanja se lah- ljudi, kateri cenijo elemente kul-
r Krik nedolžnih žrtev je od- ^ jc0 ukinejo z ministrsko odred-
jeknil tudi tostran morja. Svetlo, se je zgražal nad barbarstvom
Uporaba šifre ali tujih jezi-avsh'ijske soldateske proti Slo- ^ov je prepovedana. Zasebne 1-vencem. Kmalu nato se je vr-
ture in zagovarjajo dostojno spoštovanje za mnenja človeštva.
Demokracija je prijateljsko
in sosedno ravnanje z drugimi ljudmi, raztegnjeno na celotne
nozemske brzojavke morajo bi-I nil z obiska v stari domovini ^ pregledane ob oddaji in ob
j rojak Jakob Hočevar, ki je bil postavitvi; isto velja tudi gle- narode med seboj. V najboljšem priča krvavi tragediji. S seboj, domačih zasebnih brzojavk.
je prinesel podatke o tragediji, | Pregled izvršujejo policijski ko-ki se je odigrala na ljubljanskih | -pisarji, kar velja tudi za Alžir
Preizkušajo se sedaj, kot morda nikdar poprej, v Evropi in v Aziji in neposredni izid nas »utegne morda razočarati, kajti zmožnost uničevanja je velika v rokah militaristov. Ali, karkoli naj se zgodi sedaj, o končnem izidu ne more biti dvoma. Zmage, ki jih diktatorji dosegajo, so po sami naravi stvari začasne in dozdevne. Ne morejo biti stalne, kajti civilizacija ne more trajati na nikaki drugi podlagi kot na podlagi pravičnosti in pravičnost more uspevati le tam, kjer so pravice in dolžnosti navadnega človeka najvažnejše stvari v ravnanju in mišljenju človeštva in kjer je toliko ravnanje kolikor mi-
Ravnatelj: "Kako to?
Delavec: "Za ženo, za 01 in za sebe!"
Starejša gospodična zd1* ku: "Gospod doktor, 11 čudno se staram zadnj6 Kadarkoli se pogledam dalo, opazim nove znake nja. Kaj mi proti temu jete?" —	'mk
Zdravnik: "Razbijte % lo!"
--.
Knjigovodja Saldin . sklenil, da se ne dotakne kohola, čeprav se ga . branil.	v
Pa pride nato enkra ^ varno. Natakarji so ga
''Dalje 6 1. 'iti.)
krat celi pevki. Predstavil je tudi troje važnimi osebnosti tega zbora: pevovodjo g. Semeta, pianistinjo Elsie Artel, in neumorno tajnico Ančko Traven, ki se vsa žrtvuje mladinskim zborom. Omenil je tudi, da jt slovenski umetnik g. G. H. Pe-rusek poklonil ob tej priliki mladinskim zborom krasno sliko.
Dasi so slovenski mladinski pevski zbori največjega in najvažnejšega pomena, za ohranitev naše slovenske pesmi in slovenske besede v Ameriki, je bila udeležba pri včerajšnjem prelepem in pomembnem koncertu tako pičla, da to dejstvo ne dela slovenski elevelandski javnosti nobene časti. Če bi bili prišli na koncert samo roditelji mladih pevcev in pevk in nekateri njihovi sorodniki, kar je najmanj, kar se more pričakovati, bi morala biti udeležba večja.
Oba slovenska lokalna Usta sta koncert dovolj priporočala in oglašala, torej pomanjkanje oglašanja ne more hiti krivo. Če bomo tako brezbrižni naprim našim mladinskim pevskim zbo-
rom, ki so med našimi najvažnejšimi, ker se v njih vzgaja lajboljši naraščaj odraslih pev-kih zborov in solistov, bodo ti zbori kmalu stvar preteklosti, samo še lep sen nekdanje slovenske zavesti. Zdaj, ko smo videli, česa je razumevajoč učitelj zmožen ustvariti iz naše mladine, bi bilo skrajno žalostno, če tej lepi in plemeniti ustanovi z našo lastno brezbrižnostjo izkopi jemo grob. Iz stotin nekdanjih pevcev je danes ostal le še silno razredčen zbor, ki tvori sicer res sol pevskega materiala, toda številčno ni izdaleka tak, kakršen bi moral biti. Zato bo treba poiskati in odstraniti vzroke ter se pognati z novo vnemo in z ljubeznijo do pre-koristne stvari zopet na delo.
Z moralnega stAšča in s stališča duševnega užitka je bila petletnica obstoja mladinskih zborov krasen uspeh, za katerega so si stekli zaslugo mladi pevci, njihovi zavedni starši in njihov neutrudni, vešči in za to plemenito ustanovo vneti u-čitelj, g. Louis Šeme. Naj bi še dolgo, dolgo opevali trpljenje in radosti ljudi, ki govore našo be jsedo in nosijo slovensko ime!
: ulicah in spisal igro, kateri je dal naslov "Krvava noč v Ljubljani." S pomočjo par rojakov se je ustanovilo novo dramatično društvo, ki si je nadelo ime padlih žrtev — Lunder in Adamič. V aprilu 1909 je bila nova igra prvič vprizorjena. Igra je bila sijajen uspeh. Ob prvi vprizoriti je moralo na sto-! tine ljudi domov, ker ni bilo I več prostora v dvorani. Igra j je bila naslednjo nedeljo ponov-: I jena in zopet je bila ogromna : vdeležba. Pozneje je bila vpri-j zor jena še park rat.
Društvo Lunder-Adamič je dobilo ugled med naseljenci. To-l da že pri drugi predstavi se je ! pojavil nekak nesporazum, ker ! so nekateri igralci zahtevali pla-| eo za svoje delo. Dalekovidnejši i izmed članov so takoj spoznali, I, da bo treba podvzeti drugačne ' korake, ker sicer društva ne bo i mogoče ohraniti. Da se torej o-|hrani ugled in ohrani društvo i pri življenju, je bilo takoj na 1 prvem sestanku, ki se je vršil po drugi predstavi, sklenjeno, da ; se priklopimo h kaki podporni i organizaciji. Večina članstva je i zmagala in dobila še par novih članov in tako se je društvo
šljenje zadobilo obliko v trajnih 'da si rad privošči kaj
i krf
n vsa kolonialna posestva.
S posebno uredbo se ureja tudi telefonski promet. Tudi v telefonskih razgovorih imajo prednost civilne in vojaške oblasti, za katere pa velja še poseben vrstni red prednosti.
Na vsem ozemlju doma in v kolonijah so dopuščeni zasebni telefonski razgovori le iz kontroliranih kabin in le na podlagi legitimiranja. Odstranijo se vsi telefonski aparati na neavto-riziranih mestih, kar velja zlasti za vse javne aparate v kavarnah in drugih javnih lokalih. Mednarodni telefonski promet v zasebne namene je ukinjen na vseh linijah.
V obmejnih conah in v vojaških pasovih izdajo lahko vojaška poveljstva posebne lokalne omejitve zasebnih telefonskih razgovorov.
Interurbanske zveze smejo zahtevati osebe ali organizacije, katerih vloga v narodnem gospodarstvu ali v državni obrambi je pomembna. Te osebe dobe posebno izkaznico in imajo pred-
slučaju pomenja udejstvovanje ustanovah. To ravno tako velja socijalne pravičnosti, v najslab- za mednarodne odnošaje, kakor sem zanemarjenje socijalnih do-! za narod sam.
stojnosti. Mi, ki živimo pod njo, i	--
moramo radi tega neprestano OTROCI UPRAVLJAJO KMEČ
čuvati, da bo ta domači način življenja prav sigurno pošten način in da se pravice drugih merijo po tem, kar sami zahtevamo za-se.
To pomenja, da osnovno načelo demokracije je zlato pravilo ravnanja z bližnjim. Pomenja, da izrabljanje je bistveno nedemokratično, naj se vrši na škodo drugih narodov, ali pa doma. Zgodovina nas pa uči, da ne moremo pustiti, da se te sile same udejstvujejo, marveč da moramo imeti ustanove, v katerih naj bodo shranjene kot svetinje, obvarovane napadov. To jo razlog, zakaj demokracija cvete v onih narodih, ki so imeli najdaljšo izkušnjo z zastopniškim načinom vladanja in z odgovornim pravosodjem.
Resnična demokracija kliče za ojačanje teh instrumentov vladanja, ali istočasno jih mora neprestano brzdati ž neumorno pažnjo. Velika je skušnjava, da
broječe skupaj 13 članov pri- j strogemu vojaškemu
klopilo k Slovenski svobodomi-jstvu-solni podporni zvezi, ki je bilo | ^e v nekaterih kolonijah je ustanovljeno isto leto kot dra-} izj^moma- dopuščen tudi domač matično društvo Lunder-Ada-^ezl^'
mič. Društvo je dobilo številko' ^se radijske oddajne postaje, 20, katero še danes s ponosom ne odgovarjajo
nosti, ki so določene za zasebne I ^ prepustili probleme vlade po-razgovore. Vsi razgovori se mo-' ''ličarjem, ki so^vedno na delu, rajo obvezno vršiti samo v fran- i a'' Pa strokovnjakom, ki te pro-coskem jeziku in so podvrženi I kl^rne najbolj razumevajo, ali
nadzor- koncem koncev narod, ki drugim prepušča svojo kontrolo
KO POSESTVO
Natakar: "Želite, P10 Saldin: "Gaj!" Natakar: "S konjak brez?"
Saldin: "Brez ja!"
brez
Norveška vlada je sklenila podpreti neko posestvo v Sam-nangerju z mesečno iwdporo. ^
Posestvo upravljajo namreč tn-	v pre|e.
je otroci v starost, od 10 do 15,d v Ljubljani znarlca:
Petričev žane je znaA koga "napumpa", ne T ; potlej na posojilo še .
let. L. 1928 je umrla mati teh
otrok in pred dvema letoma je : umrl še oče. Od tega časa skr-1 ^ otroci sami za gospodar-
"Janez, posodi mi st0hji ^ Denarnico sem P0

uporabljali
bijo
stvo in niso nikoli druge pomoči.
Do danes je to nenavadno go
Žane:
čevalo davke, seveda pa je o-'si mi ti res pravi Pr'|a^tr^
H	$
iz lastne moči čudeže. Posestvo j vaj in. skoči domov P je v vzornem redu. Vodstvo ima petnajstletni deček, ISletna deklica pa kuha in skrbi za živali.

Janez: "Res ti ne &
soditi, a lahko ti drugac m gam-" .
spodarstvo še vedno točno pla-1 Žane:' "No, saj sen^te]j, ' trokom še posebno težko delati. imaš dinar in petdeset
co;
POSLEDICE NOVEGA BRATSTVA
HAARLEM, Nizozemska, 2. oktobra. — Nacijsko - sovjetski pakt je dobil danes svojo paralelo v tukašnjem pobegu iz ječe. Trije nemški komunisti in' dva
DRŽAVE ZAVRAČA^ DELITEV P0L F
LONDON,
oktobra- gf
zojavka iz Angore, Tu1" ■ jM roča, da je turška v a stila poljskega posla

d*
Turčija ne priznava in podjarmljanja	J-
V Stockholmu Pa
11 ijc iitriiisn.1 nviiiuiUDU 111 uvct *	i ^ f - w
nemška nacista, ki so bili zaprti i vlada obvestila P0^8 pr ^
vlade, izgublja svojo izdatnost, ker nima prilike razvijati svoje sposobnosti, reševati stvari z lastnim razmišljevanjem. Nika-ka vlada, pa naj bo še tako spo-
zaradi manjših prestopkov, so sklenili zvezo, premagali ječar-ja, mu vzeli ključe, ga zaprli v svojo celico ter tiho pobegnili.
nacionalnim
nosi In je do današnjega S^trebam. se nkinejo. Radijsko največje društvo SSPZ.
Obvestilo, da smo sprejeti i ; organizacijo, smo prejeli mese
ca junija 1909. Takoj smo iz-; jstimi pogoji kakor v mirnem • volili odbor za 1909 — predsed-, času, vendar sme vojaška ob-i nika, tajnika, blagajnikarja in last odvzeti sleherni aparat, a-j zapisnikarja. Na prihodnji seji, ko to zahtevajo narodni intere-■ se je izvolil nadzorni in veselič- si.
j ni odbor. Tekom meseca junija i Zasebna radijska telefonska I smo pridobili nad 20 novih čla- služba se ukinja. Tudi v tej je
'oddajo oskrbujejo samo držav- tičnega razmišljevanja privatne postaje. Zasebni radijski »ih državljanov. To je zlasti res
sprejemniki se puščajo v nače- v dnevih moderne znanosti, ko lu v uporabo njih lastnikom pod se novi in nepričakovani položaji neprestano pojavljajo pred nami. V teh časih potrebujemo pomoč vsakega mislečega državljana; ne moremo prepuščati odrešenja rokam vladnih uradnikov.	• Demokracija je dandanes o-
štvo štelo 33 članov. Tako je rastlo društvo mesec za mescem in kmalu postalo eno največjih pri SSPZ.
Društvo je gojilo dramatiko do leta 1918 ter prirejalo vsako sezono po dve do tri igre, katere so vsakikrat prav izvrst-
no v, tako da je prvi mesec dni- prepovedana uporaba šifre ali Rrožena posebno v delokrogu
tujega jezika. Radijske brzojav-' mednarodnih odnošajev. Samo-ke morajo biti prav tako, kakor ; lastne avtarhije, ki planirajo navadne, "podvržene pregledu svoje gospodarstvo le z ozirom ob oddaji in ob prevzemu. j na svoje lastne potrebe, imajo
--—	i nagon, da se končno zatečejo k ;
ŽRTEV PROTILETALSKE nasilju, ker se njihove potrebe, VAJE	' protivijo potrebam drugih in I
NORMANDIE V NEW YORKU
NEW YORK, 8. oktobra. — Normandie, najlepši in največji parnik na svetu, je bil danes "spravljen v shrambo, da ga molji ne požro."
Francoski parnik Normandie, ki odriva 83,423 ton vode in ki je stal 50 milijonov dolarjev, je priplul v New York dne 28. avgusta in zdaj bo po vsej priliki tudi tukaj ostal.
' Luksuzno pohištvo parnika so zavili in spravili, pri čemer so > porabili 14 sodov tako zvanih; "mothballs" ali krogljic zoper | molje, ki so jih nasuli med po-1 hištvo.
nika, da tudi švedska	%
va razdelitve in ropa^Z %
OGLAŠAJTE V i
"ENAKOPRA^
VSE kaRK^^ S
potrebuje se oJ
S0^
sy
bodi izvlečenje zob. r v zcb in enako lahko '>c ^ ^ še polno zadovoljstv'0j. ^
Župniku, ne da bi z?u dosti časa. Vse delo y kadar vam čas priPuS ni naslov:	e.
6131 St. Clair ^ vhod na 62. c ^ „ pj Knausovo V 0 51
i
NAJDENO ŽENSKO TRUPLO
ORANGE, N. y., 3. oktobra. V bližini Livings tona so na-
V Jassyju na Rumunskem so one ne marajo priznati tega no izpadle. Občinstvo je komaj imeli te dni protiletalsko vežbo.' dejstva in pobotati se. Tajnika šli v gozdu golo truplo neke čakalo, kdaj bo zopet predstava Nesreča je hotela, da se je po- -Hull-a prizadevanje, da bi se približno trideset let stare žen-društva Lunder-Adamič. Resni- skusna bomba razpočila in je zoperstavil tendenci diktator- ske. Truplo, kije moralo ležati ca je, da je imelo društvo po- hudo ranila tri podpoveljnike j skih držav s tem, da nudi vza- v gozdu že približno tri mesece, sebno srečo pri prireditvah, gpsilske čete. Vse tri so morali jemne trgovinske dogovore vse- so prepeljali sem v svrho obduk- ^ Dvorana je bila vselej polna ob- odpeljati v bolnišnico.	mu svetu na podlagi enakosti, je cije.
Zavarovali''11'1;
proti f|y
ognju, tatvini, 5 ^ bilskim nesreč*1*
preskrbi |j
Janko N.
6208 Schade Av^
Pokličite* .n
ENdicoft 071
-sasaK
H 1939.

STRAN 8
Društveni
October
bra. sobota. — Ples dr. Okolice št. 442, SNPJ •D- na St. Clair Ave. °bra' sobota. — Friend-wrove' W. C., ples v Slo-'.i ^ Savskem Domu na
^sobota — Ples Žum-
ettoa Sobota — Ples, ka-iv. edi Dom Zapadnih na 6818 Denison
ie
t pk^' netlclja — Koncert H ^ ^ustrialne Rad. Or-r0' Sue'36 V na St .Clair
»».nedelja. - Cleve-
^ Hd	na Water-
^ kbra p0l^n program. S6 'Tv »edeljo. — "Že
-1^'
vi
priredijo na Recher
%
sobota. — Dr. Lun-
ik30,lc'.št- 20, SSPZ ob-e nico s programom

• Clair A-Ve'
%• t,Sobota — Društvo
IpI Ss' Ples v Sloven-avskein dmu, Water-
''"fa,
ifii

pobota — Pies Bun jom ub v T\vi-Light tk '' St- Clair Ave
i	— Koncert
^i^ioga" v SND,
h.
"Sioga'
We.
'^trtek. — pies dr.
J
1
80th St.
30. oktobra, torek — Outdoors-men Club, ples v SND. na St. Clair Ave.
NOVEMBER 4. novembra, sobota. — Združene Slovenke, SDZ., ples v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Road.
4. novembra, sobota. — Ples Buckeye Stars v Twi-Light Ballroom na St. Clair Ave.
4.	novembra, v soboto. — Ples Progresivnih Slovenk krožek št. 6 v Slovenskem narodnem dornu na St. Ciair Ave.
5.	novembra, nedelja. — Slov. Ženska Zveza, št. 41, prireditev v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd.
5. novembra nedelja — Koncert mladinskega pevskega zbora "Kanarčki" v Slovenski delavski dvorani na Prince Ave. 5. novembra, nedelja. — Opera Samostojnega pevskega zbora "Zarja" v S. N. D. na St. Clair Ave.
5. novembra v nedeljo — Dramsko društvo "Naša Zvezda" priredi igro "Divji lovec" v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave.
10., 11. in 12. novembra. — Razstavi del učencev Jugoslovanske šole Moderne umetnosti SND in ročna dela Progresivnih Slovenk od America v Slov. nar. domu na St. Clair Ave.
11. novembra, sobota — Plesno veselico priredi dr. Vipavski Raj, št. 312 SNPJ v Slov. Domu na Holmes Ave. 11. novembra, sobota. — Ples društva "Slovenec" št. 1, SDZ v Slov. nar. domu na St. Clair Avenue.
11. novembra, sobota — Collin-wood Hive, TM, ples v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd.
11. novembra, sobota. — Ples "Cvet Hrvatske Sestare v Twi-Light Ballroom na St. Clair Ave.
11.	novembra, v soboto — Društvo Sv. Križ, št. 214 KSKJ priredi plesno veselico v Slovenskem zapadnem domu na 6818 Denison Ave.
12.	novembra, nedelja. — Društvo "V Boj", št. 53, SNPJ, prireditev v Slovenskem delavskem >domu na Waterloo Road.
12. novembra, nedelja. — Koncert Blaue Donau, v S. N. D., na St. Clair Ave. 18. novembra, sobota. — Statuettes klub S. D. D., ples v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Road. 18. novembra, sobota. — Ples Young Ladies Sodality SVS v Twi-Light Ballroom na St. — Kon- Clair Ave.
25-letnice 19. novem nra sobota. — Ples v SND na E. Royal Hi Hats v SND, na St.
št- 40, SDZ v S.
Maškerad-
Ns
Acv~
St, ivoo "Carmola tis c ^-he Macabees m' St- Clair Ave.
W Dotnu Zapadnih ^ 6818 Denison
ni i
Domu
i h^dsv — Ples dr. ^ ^ S. L^venci, št.
na
lb, St.
19 ^ Mes — Local No. Slovenskem de-
%

na Waterloo
Zadruž-
domu
a^.4av55
1.^1;Ave'
Ba'1"1
„,,,, /S Sja- — Water-
Mm
"»St i'SDZvS. N.l " h^ir Ave
— Ples A-
Clair Ave.
19. novembra, nedelja. — Ples dr. Sv. Ane, št. 4, SDZ v S. N. Domu na St. Clair Ave.
19. novembra v nedeljo — Koncert in ples, priredi pevski zbor "Adria" v Slovenskem društvenem domu na Recher Avenue.
19. novembra, nedelja. — Pevski zbor "Jadran", koncert v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd.
19. novembra nedelja. — Koncert mladinskega pevskega zbora "Kraljički" v SND v Maple Heights.
22.	novembra, v sredo. — Ples St. Paul Church v Twi-Light Ballroom na St. Clair Ave.
23.	novembra v četrtek. — Ples Cleveland Workers No. 9 SDZ v Twi-Light Ballroom na St. Clair Ave.
23. novembra. (Zahvalni dan). Koncert Soc. Zarje v avditoriju SND.
25. novembra v soboto. — Ples Mary Prisland Cadets v Twi-Light Ballroom na St. Clair Ave.
25. novembra, sobota — Ples dr. "Comrades", št. 566, SNPJ v Slovenskem narodnem domu, na St. Clair Ave.
25. novembra, sobota. — Društvo "Svoboda", SNPJ, prireditev v S. D. D. na Waterloo Rd.
25.	novembra, sobota. — Dru.št. VeM.it, št. 544 SNPJ proslava 35 letnice v Domu Zapadnih Slovencev na 6818 Deni-scp Ave.
26.	novembra, nedelja. — Pred-dinski pevski zbor, koncert v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd.
26. novembra, nedelja. — Mla-stava in ples dr. "Abraševic", v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave.
26. novembra, nedelja. — Mladinski pevski zbor Slovenskega delavskega doma na Waterloo Road, priredi koncert v avditoriju Slovenskega delavskega doma.
29. novembra, sreda — Ples In-ter-Lodge League v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave.
29.	novembra, sreda. — Plesno veso-jco priredi Dramsko društvo "Anton Verovsek" v S. D. Domu na Waterloo Rd.
30.	novembra, četrtek. — Slov. Dobrodelna Zveza, prireditev
v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd.
DECEMBER
1.	decembra, v petek. — Ples društva "Spartans" v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave.
2.	decembra, sobota. — Ples, Variety Club v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave.
2.	decembra, sobota. — Ples društva "Lira", v Twi-Light Ballroom na St. Clair Ave.
3.	decembra, nedelja. — Obletnica in ples dr. Pioneers, H. B. Z. v SND na St. Clair Ave.
3. decembra nedelja — Koncert Slovana v Društvenem Domu na Recher Ave.
3. decembra, nedelja. — Društva "Združeni bratje", št. 26, SSPZ, ples v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Road.
8.	decembra, sobota. — Domačo zabavo priredi društvo "Mir" v Slovenskem delavskem domu.
9.	decembra, sobota. — Društvo "Strugglers", SNPJ, ples v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd.
9.	decembra, sobota. — Ples dr. Janeza Krstnika, št. 37, JSKJ v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave.
10.	decembra, nedelja. — Predstava dramskega društva "I-van Cankar" v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Avenue.
10. decembra, nedelja. — Klub "Oreški", prireditev v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd.
10. decembra, nedelja. — Društva S. N. P. J. v Euclidu proslavijo 35 - letnico S. N. P. J. v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave.
16.	decembra, sobota. — Božič-nica v obeh dvoranah Slovenskega narodnega doma — National Screw Mfg. Co.
17.	decembra v nedeljo. — škr-jančki priredijo Božičnico in koncert v Slov. društ. domu v Euclidu.
23.	decembra, sobota. — Ples Svob. Slovenk, št. 2, S. D. Z. v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave.
24.	decembra, nedelja — Božič-nica in ples Slov. Mlad. šole v Slovenskem narodnem domu, na St. Clair Ave.
, 25. decembra, ponedeljek — So-
citlistični klub št. 49, ples v Slovenskem delavskem domu, na Waterloo Rd.
,31. decembra, nedelja. — Pevski zbor "Jadran", ples v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd.
31. decembra, nedelja. — Silvestrov večer, S. N. Doma in Klub dr. SND v avditoriju S. N. Doma na St. Clair Ave.
31. decembra. — Silvestrovska zabava pevskega zbora "Slovan" v Društvenem Domu, na Recher Ave.
31. decembra v nedeljo — Praznovanje starega in novega leta v Slovenskem narodnem domu v Maple Heights.
194 0
27. januarja v soboto. — Ples Rostabout Club v Twi-Light Ballroom na St. Clair Ave.
20. januarja sobota — Ples društva "Lira" v Twi-Light Ballroom na St. Clair Ave.
3. februarja, sobota. — Ples dr. "Kranj" v Twi-Light Ballroom na St. Clair Ave.
10. februarja v soboto. — Ples Amigos Club v Twi-Light Ballroom na St. Clair Ave.
18. februarja nedelja — Dram. društvo "Anton Verovšek" priredi igro v Slov. del. domu na Waterloo Rd.
30. marca, sobota. — Ples društva "Lira" v Twi-Light Ballroom na St. Clair Ave.
Mož z železnimi živci
"Whitehall 8440" je nedvomno tista telefonska številka, ki jo danes najbolj kličejo. Pogovor s to številko more v najkrajšem času spremeniti sliko sveta na vseh celinah. To je namreč številka Foreign Officea, angleškega zunanjega urada.
Posebno te dni je telefonska številka angleškega zunanjega urada zasedena kakor nikoli prej. Neprestano sprejema glasove iz vseh strani zemlje, ki potujejo po podmorskih kablih in žicah tisoče kilometrov daleč, da se končno sestanejo na pretikalni plošči, ob kateri sedi zelo ljubezniv gospod, Mr. E. i G. Horton.
Gospod Horton ima drugače tisto tradicijonalno mirno in bi rekli neizrazito zunanjost, kakršno imajo redno tisti ljudje, ki opravljajo v britskem imperiju najvažnejše posle. Svojo kariero je začel pod sirom Regi-naldom Hallom v "Inteligence Servicu". Nikoli ni bilo slišati ničesar o tem njegovem delovanju, biti pa je moralo vseka-ko izredno, saj so mu poverili eno izmed najvažnejših nalog v ministrstvu zunanjih zadev.
Kot prvi zve za najbolj senzacionalne vesti, nikoli pa ga ne morejo spraviti iz njegovega popolnega mira. Niti najbolj
dramatična vest ne more niti za trenutek razburiti njegovih živcev. Z enakim mirom spaja lorda Halifaxa s Parizom, kakor Chamberlaina z Rimom ali generala Ironsidea s Singapur-jem. Njegovo življenje je drugače kaj enolično. Oženjen ni, nikoli ne gre v noben klub ali gledališče, v svjoem uradu celo spi in obeduje.
Po kritičnih septembrskih dneh lanskega leta je britska vlada sklenila, da se uvedejo direktne telefonske zveze z vladami tujih dežel. Samo v prav izrednih primerih vlada torej lahko u-porabi kurirje, drugače uporablja neposredno telefon.
Telefonski aparat Whitehall 8440 se seveda bistveno razlikuje od vseh drugih telefonskih aparatov.
Podoben je bolj radijski oddajni postaji. Kdor govori, ima slušalke na ušesih in govori v telefon, da bi se ne utrudil z dr-žanjem slušalke v roki, saj u-tegnejo ti pogovori trajati tudi po celo uro.
Ob aparatu je diktafon, ki ves razgovor točno zabeleži. Ta aparat je v vsej Britanski edini, ki ga ne morejo kontrolirati iz ministrstva za notranje posle. Vanj je vgrajena naprava, ki avtomatsko prekine razgovor, šim bi se priključila kakšna tretja oseba.
UUCHtH
1 hI	new WOn('er ~
better, permanently
lustre' wott't •tal'1.
N	L4"* ea*tr. lasts longed. ' /
V V^^th. Try It in your \ V • y ^ ina, t^e bett dcmonstra-k. 0' 'ho economy and
cooking wars. . SEE IT TODAY AT
1*
%
\i s. ^i-
ftlOR HOME SUPPLY
03 SUPERIOR AVENUE.


Kampanja za "Cankarjev glasnik sedaj v teku.
CANKARJEV GLASNIK
mesečnik za leposlovje in pouk ima.sedaj kampanjo za nove naročnike!
AKO ŠE NISTE NAROČNIK TE VAŽNE REVIJE POSTANITE ŠE DANES!
NAROČNINA JE:
za celo leto $3 — za pol leta $1.50 — za 4 mesece $1
Kdor tekom kampanja pošlje en dolar direktno na urad Cankarjevega glasnika mu bo naročnina kreditirana za pet mesecev.
CANKARJEV GLASNIK
6411 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio
SPOMIN NA STARO DOMOVINO


Naši Kraji
ZBIRKA 87 SLIK iz vseh krajev Slovenije. V finem bakrotisku na dobrem papirju, v velikosti 3x7 */2 inčev
Ta krasna zbirka, vas stane samo
SPADA V VSAKI
SLOVENSKI DOM
Nalvečja zaloga slovenskih knjig v Ameriki! i
V, knjlgarnlfcjGlaslt N a r odavJl ahk o
dobitelvsakovrstne ;slovenskelKnjige:
.	v >*- M - -< •'*%	. <1
naših priznanih pisateljev z Cankarja?
Tavčarja, Jurčiča, JPregija. Kmetovih
Milčinskega, itd.^f^V^alogitimamo
prevode del svetovnoznanih mojstrov?
■»»M* ■H«!	. If;
Gospodarske, gospodinjske^in poucnej
Ljubitelji lepe knjigarna j pišejo
WKODA
Trgovci in obrtniki
Sedaj je čas, da si naročite vaše koledarje za ■j
• Pri nas imamo veliko izbero vseh vrst koledarjev, ki vam bodo gotovo ugajali. Imamo letos posebno lepe vzorce. Izplačalo se vam bo, da si ogledate naše vzorce predno naročite navadne, slabe koledarje od druge družbe.
Obdarite letos vaše odjemalce, ki so vam bili naklonjeni celo leto, s koledarji. Pridite si ogledat vzorce sedaj, ko je zaloga popolna in izbera nenavadno dobra.
Oglasite se v uradu ali pokličite HEnderson 5311 ali 5312, in
zastopnik pride k Vam.
ENAKOPRAVNOST
6231 St. Clair Avenue
BTRAK 4
ENAKOPRAVNOST
n. oktobra

VERIDICUS
35
VERA IN LJUBEZEN
GOSPODA SVETLINA
Roman po ustnih, pisanih in tiskanih virih
K sreči je vstopil Janezek, ki nisem. Prej me je bil sam žulj se je vrnil s paše. Od sreče se mu je svetil obraz, ko je pristopil in mi hotel poljubiti roko:
"O, gospod striček, kako pridna je moja koza! In zdaj bo celo mladega imela! Potlej vam pa lahko pošljem kozlička, da vam ne bo dolgčas ..
"Da, Janezek, bolje je, da s kozami, kravami in konji me-šetariš, nego da postaneš gospod ... V lemenat ne smeš iti, pa če bi te z ognjenimi šibami gonili vanj!" je dejal očka.
Vrnil se je tudi Jože iz tovarne.
"Spite, očka! Počivajte, preveč se trudite, ko toliko govorite," je rekel in me potegnil za seboj v svoje stanovanje. "Gospod Grčar je pisal," je pravil. "Oče vedo vse, kako se ti godi. Prišel si z dežja pod kap. Niti k očetu, ki je smrtno bolan, te niso pustili. Grdo je, strašno . . . Bal sem se že, da te sploh ne bo."
"Ušel sem — skrivaj, ponoči . .
Zamislil se je, pomolčal, nato je dejal:
"Pusti vse skupaj, Janez, poišči si novo službo — dovolj si študiral, marsikaj znaš: lahko si najdeš boljšo službo ... Za začetek imaš denarja dovolj. Tvoj boter Križaj je slutil, da boš dediščino še krvavo potreboval. Vzemi jo, kolikor je je še. — midva s Tonetom sva preskrbljena!"
"Tudi ti tako govoriš ?" — Objel sem Jožeta strmeč. "Ti — kakor oče ..."
"Za duhovna nisi. O tem govorimo ves čas, odkar si v klo-štru," je pripovedoval. "Samo lumpom in hinavcem se dobro godi, Zdražbom, Torkarjem, Smoletom . . . Postani torej še sam lump ali hinavec, ali pa jim obrni hrbet . . . Tudi v vsakem drugem poštenem poklicu lahko živiš po božjih in cerkvenih zakonih. Ako ne tukaj, svet je velik in odprto ti je na vse strani."
"Odkod te misli, Jože?"
"Odkod? Nisem pač več bohinjski drvar. Gledam, poslušam, berem in mislim. Prej tega
in želodec, — zdaj imam tudi možgane in srce. In neumen nisem, saj sem tvoj brat. .
Tako so odpadle torej tudi moje skrbi in vse bojazni, kaj poreko moja brata in oče, ko storim usodni korak. Divja gonja po klerikalnem novinstvu odpira oči tudi ljudstvu. Maščevalna politika klerikalnih prvakov loči duhove. Moji dragi pa so' doživljali ob meni vse strahote cerkvenega teorja in ubijanja...
Pri obedu sem že sedel v svoji civilni obleki. Tik Minke. Janezek je bil nad menoj navdušen, češ- da sem "lepši" nego v kuti. Minka me je še zmerom vikala, pod mizo mi je stiskala roko in se blaženo smehljala, kadar sem s komolcem dobrikaje pobožal njenega.
Baš smo bili z obedom gotovi, ko je prišel tudi brat Tone. Lep mladenič, po amerikanskem običaju brez brk in cel gospod. Toliko let ga nisem videl in objela sva se prisrčno radostno. Ko se mi je zahvalil za pomoč pri ustvaritvi lastnega podjetja, pa je dejal:
"Ampak, ko sem te zdajle zagledal tik gospodične M^cike, sem res mislil, da vidim lep in srečen zakonski par!"
Vsi so se zasmejali, jaz pa sem prijel Minko za roko in rekel resno:
"Nisva, a bova! — Vedite torej, da se v samostan ne vrnem več, da odložim svojo kuto za vselej, da izstopim iz duhovniškega poklica in si poiščem novega. Mink& pa poj de z menoj in se vzameva pred Bogom in pred ljudmi, da bova srečen zakonski par."
Kakor bi okameneli, so strmeli vame.
"Kako bo to mogoče?" je vprašala Urška".
"Ljubezni je vse mogoče," sem odgovoril. "Nisem prvi niti zadnji, ki to stori. A nikomur se me ne bo treba sramovati :■ poročiva se v krščanski cerkvi. Različne so vere, a Bog je en sam. Njemu sem služil doslej in njemu bom služil tudi poslej v civilni obleki. Soglašaš, Minka?"
Odprl sem svoje naročje in Minka mi je joka je od sreče padla okoli vratu . . .
Takoj popoldne sem pisal p. provincijalu in p. prior ju, da izstopam iz samostana, in knezo-škofu, da izstopam iz duhovniškega poklica ter se odrekam vsem blagoslovom. Nato sem zavil svojo kuto, vrvico, molek s križem ter sandale v veliko škatlo ter poslal vse skupaj p. prior ju. Zvečer pa sem pisal obširno se prijateljema Benediktu in Grčarju. Poskrbita, naj, da se mi vrne moj klavir, knjižnica in dnevnik.
Tako: za mano! Odvalila se je z mene cela gora in zdaj sem končno svoboden.
Svoboden! Svoboden kakor po maturi.
A zdaj ? "Nazaj ne smem, naprej ne vem . . ." Toda srce je polno poguma, duša polna nade in sreče. Janko Svetlin, drvarjev sin, porojen iz žuljev in znoja, se ni dal doslej. Nikomur! In ne da se niti poslej. Sem, kakršen sem: tu sem in ne morem drugače, a Bog mi pomaga kakor mi je ... Z Minko roko v roki začenjam znova. Znova! Fanfara doni zopet k naskoku:
"Allons!" — Naprej !
Greva. In vse mi pravi, da greva h končni zmagi . . .
III.
Obračun
Prav tistega popoldne, ko je Svetlin-Kajetan končno premagal vse pomisleke in je v Ljubljani zlagal svojo kuto v škatlo, da jo po pošti vrne samostanu, je pritekel k p. Benediktu brat redovnik:
"Neka starka je tu. Nujno prosi, naj pride p. Kajetan pre-videt gdč. učiteljico v Dobu . . . Pravi, da bo umrla. A p. Kaje-tanova cela je zaklenjena. Morda veste vi, kje je p. Kajetan?"
"Pater je zadržan. Ne pravite tega nikomur! Jaz pojdem namesto njega."
P. Benedikt je pustil note in klavir ter hitel po stopnicah in hodnikih v cerkev. Urno je oblekel roketo, si obesil štolo in vzel ciborij. Spremljal ga je brat redovnik.
Pred cerkvijo je stala stara ženica in se neprestano usekova-la. Jokala je.
RECIfE MI: MOŽ ZA VAŠE POHIŠTVO
Ko je zagledala p. Benedikta, je vzkliknila:
"O, gospod, ne zamerite: p. Kajetana si želi gospodična —" "P. Kajetan prav sedajle ni doma . . ."
"— ali pa vas, gospod ... 'P. Kajetan naj pride, ako pa njega ni, naj pride p. Benedikt!' je rekla gospodična. "Pa hitimo! Bojim se, da ne bo prepozno . . ."
P. Benedikt je začel glasno moliti ter je stopal kolikor m o-
lT«jj
"Umira!" je šinilo patru sko-1 "Ni se vam mogla več izpo-j zmedel srce in možgane. ^ zi možgane. Hitro jo je mazilil | vedati. Nesrečnica! Kako zna-1 bi je ne! Naivna je bila w s poslednjim oljem, a še ni bil čajna je bila! Do zadnjega hipa j jela mu je. Saj ji je priseg' gotov, ko se je iztegnilo telo,1 je molčala. A pravkar je pove-1 pusti svoj stan, da P^ea .j glava se je nagnila na stran in dala meni vse. Vedite torej, go-! pravoslavje in se oženi z "I'
— izdihnila je.
"Končano. Mir njeni duši!" je dejal Benedikt gospodu in pokazal na mrliča. Bila je krasno, visoko, črnolaso dekle.
"Končano! Nesrečnica — ti žrtev! Ubožica!"
spod: njen morilec je pater Danijel!"
"Za božjo voljo!"
"Da, ta lopov jo je zapeljeval ^ . zapeljeval v spovednici me- ■ , sece in mesece ... po polju, na ! izprehodih jo je zalezoval . . . Kakor bi ga vrglo ,je padel seinkaj v šolo je prihajal. Lepa! goče naglo, šli so preko polja, | gospod ob postelji na kolena in'je ta moška zver) p^vijo, in mimo malega smrekovega goz- ; zaihtel.	| g^dko zna govoriti ... In zgo-l
da, zavili z glavne ceste na stran-, "O Bog, da nisem niti slutil,' gg jg y samostanski grob-! sko pot m ze so se bhžah Dobu. | kam sem te pustil, otrok moj!",^ sta imela sestanke ... za-1
Tik pred vasico je stala čedna j je govoril. "Da, gospod čestiti, g^^jil jo je popolnoma pritčna biča; vsa okna so bila j kakor lastno dete sem jo ljubil.
polna nagel nov, ki so svoje buj-i A bila je hčerka edinka mojega ne rdeče cvetove globoko skla- najljubšega prijatelja. Njen vanj ali po steni. To je bila šola; ruh sem bil. Skrbel sem zanjo
"Pa čemu je umrla? (Dalje sledi.)
OGLAŠAJTE V —^
"ENAKOPRAVNI

ji
V blag spomin
i ob drugi obletnici, ^ preminila naša ljubl,č"
hči in sestra
Isce se
Išče se dekle za hišno delo.
MARY
Kuhel tintt
enorazrednica: na levi učilnica, i od njenega dvanajstega leta, jo ^ora	izkušnje, ^ in ostati |	rojena
na desni soba za učiteljico, za- izšolal, ji poskrbel službo v tem mora ^ez nov^- ~7	^ v<^0 ,
daj kuhinja in sobica za šolsko krasnem kraju ... A tukaj je $2" Za več^pojasnila, pokličite Dve leti dolgi sta z«11
i odkar si zapustila naS\ žalostni sedaj so dn*vl ^ ker pozabit Te ne ^
služkinjo.
postala žrtev, strašna žrtev naj- CLeanvater 3060 J.
i podle j šega lopova."
Brat redovnik je stopil v sobo. Gospod ga je opazil.
Ko je p. Benedikt vstopil, je zagledal pred seboj orjaškega gospoda z dolgo sivo brado.
"Hvala, prečastiti! Moje imel "Naj odide gospod! Vi pa, ali, je Golob, uradnik v pokoju," je! morete ostati pri nama?" je, dejal gospod. V očeh pa se mu vprašal patra. Benedikt je priki-| je bliskala jeza, vse mišice naj mal, slekel roketo in odložil što-i bledem obrazu so mu drgetale. lo.
in nemo je pokazal na posteljo "Idi! Vzemi s seboj! Vrnem v kotu. In kakor bi nosil nežno- se sam," je dejal bratu. In brat
Sprejme
se na hrano in stanovanje dva ali 3 poštene fante. — Lahko tudi samo za spati. — Naslov se izve v upravništvu tega lista.
je odšel. Ostala sta sama. Gospod pa je dejal;
HIGHWAY ENEMY
NPI f
THE STOP SIGN PASSER
I
Ravnokar je izšla ...
velepomembna knjiga
n
"THE SLOVENES: A SOCIAL
mmr
o o
n
spisal Dragotin Lončar
prestavil v angleščino Anthony J. Klančar
Ta knjiga bi morala biti v vsaki hiši kjer je tu rojena mladina, da se mladina seznani z zgodovino Slovencev.
o o
><
Steve Trebeč Jr.
sno težko breme, je omahnil skozi vrata ter potegnil starko za seboj.
Benedikt je pomignil tudi bratu redovniku, naj ju pusti sama.
Potem se je približal bolnici. Mižala je, drhtela in šepetala nerazločno. Nežno jo je pozval,
naj se izpove. A odgovorila ni,
nego šepetala. Bila je v nezavesti. Vzel je kozarec vode in ji brizgal kapljice v obraz. Niti zdrznila se ni, a razločno je izgovorila besedo:
"Danijel! Danijel!"
Potem je začela drgetati, oči so se ji odprle, a videlo se je le belo kakor pri božjastniku, prsi so se ji težko dvigale in hipoma ji je zastajal dih . ..
/«3S3t3SSCS3SSS36JS3tStSX3SSSSl>3f?6S38SS3SSS3SJ£SSX3S3tSSSS3SX365SXJt3S3SJt363tSS3SS6SSS6S£S£38^
MfloT iz prvovrstnega concord grozdja
iilUO , sod ali sode za $50
TED MANDEL — 20171 Nicholas
KEnmore 3^5
VX$X36X3e3tXS636X36X3t5Cie$S£3t36$XX$S636S83eX3636X363tS636363636363t3t3t3tX36$3e3eXy
POHIŠTVO IN POSTELJNINA
PREPROGE, KARPETI in PEČI na lahka mesečna odplačila vas stane manj
KUPITE DIREKTNO OD
STEVE TREBEČ, JR.
S)t3eSt3ČX$*3e$96iese3e$$S30B63<363e363«
ALI VAŠ RADIO DOBRO DELUJE?
Strokovnjaško povprav-1 j an je radio aparatov. Pokličite ENdicott 3880 za približni račun. Vse delo garantirano.
.ACME HARDWARE 7002 St. Clair Ave.
Dom naš poprej
veselje in sreča je
K.
ii'
žalost se je naselili odkar si nas Ti zapi'^'
Spavaj mirno — Snivi Žalujoči
Mary KuheL 1,18 bratje in sesf6
9. oktobra, 1939, Cleve' • ^

FURNITURE MART INC.
Vzamemo vaše staro pohištvo v zameno
15428 WATERLOO RD.
v Collimooodu, nasproti S. D. D. ODPRTO VSAK DAN OD 9. DO 6. Odprto zvečer v ponedeljek, četrtek in soboto do 9.

ssanmn
O 8
Knjiga je vezana stane $1
D
O
Dobi se v uradu Enakopravnosti, 6231 St. Clair Avenue
OE
IOE301
iCEaoi
I
i I
666 M i i i
i
m	m
iE	m
#	«
i	i
#	*
M	#
M	i
Lično delo
Za društvene prireditve, družabne sestanke, poroke in enake slučaje, naročite tiskovine v domači tiskarni, kjer je delo izvršeno lično po vašem okusu. Cene vedno najnižje.
Enakopravnost
Hi
m	M
w	rn
#	M
t	i
S	2
i	$
S	S
I	ii
S	2
$	i
W	to)
®	M
i	ii
M	M
m
6231 St. Clair Ave., HEnderson 5311 -5312 | Hi
NAZNANILO IN ZAHVALA
Žalostni in potrtega srca naznanjamo vsem ^ nikom in prijateljem, da je kruta smrt iztrgala srede, ter je zavedno zaprl svoje blage oči naš J soprog in oče
ADAM BIIKIC
n
. vršil
Umrl je 2. oktobra in pogreb se Je ,^i oktobra iz A. Grdina pogrebnega zavoda na ^ri | pokopališče, kjer smo izročili njegovo trupi0 zemlji.
Pokojni je bil rojen v Galoviču na Hrvašken1- je
V dolžnost si štejemo, da se tem potom ^ ^ zahvalimo vsem sorodnikom in prijateljem za ^ s" vence, ki so jih položili k njegovi krsti, vsem ^ | darovali za maše, ki se bodo brale za pokojnega,
tudi onim, ki so dali svoje avtomobile v poslug0^ j
Ti, dragi ljubljeni soprog in oče počivaj ^ ti in lahka naj ti bo ameriška zemlja. Spominj^ | bomo vedno z ljubeznijo, dokler ne pridemo tja kjer ni ne solz in ne bolesti.
Žalujoči ostali
MAGDELINA, soproga ANDREW, KATHERINA, FRANK, BARBARA in JOHN, otroci.
9. oktobra, 1939, Cleveland, Ohio.
NOVICA...
ki jo izveste bo gotovo zani^11 ^ druge. Sporočite jo nam pismeno pokličite HEnderson 5311 — ^ son 5312.
Lahko jo sporočite našim zastopnikom---
JOHN RENKO 955 East 76th Street
JOHN STEBLAJ 1145 East 169 Street	KEnmor«
S

JOHN PETERKA
1121 East 68 Street
ENdico'
U