291 številka
Ljubljana, petek 19. decembra.
XII. leto, 1879
SLOVENSKI NAROD.
I*buja vsak dan, izvzemši ^umjdeljko m d novo po praznikih, ter velja po pošti prejeman za avstro-ogerske dežele za celo leto 1« gld., za pol luta 8 gl., ■a četrt leta 4 gld. — Za Ljubljano breB pošiljanja na dom sa celo leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. .^0 kr., za en mesec 1 gld. 10 kr.   Za pošiljanje na dom ho računa 10 kr. za mesec, 30 kr. sa četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah in *a dijake velja znižana cena in nicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gld. 50 kr., po pošti prejeman za četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje od eetiristopne perit-vrste 6 kr.j 6e no oznanilo enkrat tiska, 5 kr., če se dvakrat, in 4 kr., če se tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiši Št. 3 „gledališka Btolba". O p r .i v ji i 61 v »i, na katero naj se nlagDvokjo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reči, je v „Narodnej tiskarni"  v Kolmanovej hiši.
v našej deželi,  ne more izogniti se personal nim vprašanjem. Vsaka vlada, katera ne misli na samoumor, mora Bkrbeti, da so organi, ki jim je izvrševati vladne namere, zanesljivi, da podpirajo vladni program,  ne  pa  da ga skrivaj podirajo in vladnim nasprotnikom v roke segajo. Centralistična, Slovanom sovražna nniiisttrstva so bo tega načela vedno držala v obiinej in brezobzirne) meri, zato in le zato so uatavoverci  svojo pozicijo tako nenaravno utvrdili, da je toliko težavno iz železne njihove pesti iztrgati krmilo. Kdaj bi bilo nem-škutarstvo pri nas tako nesramno odebelelo, če bi ga prošle vlade ne bile pitale s skrajnimi sredstvi? Državni uradniki so bili najbolj trudoljubivi agitatorji nadih protivnikov, naj-vernejši oboževalci laži-liberalnega, pangerman-skega malika — ne zastonj, ne ve da: manus manum lavat. Še o poslednjih volitvah za državni zbor bo birokrati v iS jih služeb očitno na sprotovali vladnemu stališču objektivitete. Mej uradniki, ki so se odlikovali te svojim sovraštvom   proti  slovenskoj   narodnosti,  sta se vedno odlikovala finančni prokurator dr. vitez Kaltenegger in ljudskih šol nadzornik Pirker, poslednji se ve da Btoprav od  tistihmal, kar se je porenegatil. Da vlada, ki je svečano za-tvrdila, da v Avstriji morajo vsi narodi imeti jednake pravice, ne  bode pričakovala vestne izvršitve svoj h naročil od tacih služabnikov, ki bo se izkazali tako strastnimi in zagrizenimi protivniki ravnopravnosti: to je jasno vsacemu, celo našim tvrdoglavim nemškutarjeni. Njihovo originalno glasilo je te dni v originalnem dopisu iz Beča duška dalo svojemu strahu, da bi se utegnile zgoditi kake promene, ki bi
/adele v prvej vrsti g. viteza Kalteneggerja n g. Pirkerja. Ali je omenjeni „originalni* lopia res iz Beča ali ne, tega ne vemo, pa mogoče je uže, Baj je — g. Kaltenegger sam nekaj dnij v Beču; vendar je na drugo stran treba konstatirati, da je novica o g. Kalten-eggerjevem odstopu in — njegovem nasledniku dunajskim listom od srede brzojavila 8» iz Ljubljane. Isto tako ne vemo, ali res našim protivnikom žuga tako bridka izguba, toda čudili bi se ne, če bode reB, po naših mislih vlada ne more stvoriti druzega, ako jej gre ozbiljno za umirjenje narodov in — za svoj lastni obstanek.
Drugače sodi „Tagblattov" dopisnik. Prvič trdi, da bi bila grozna krivica in škoda, če bi g. Kaltenegger iz rok dal vrhovno vodstvo deželne uprave, mož za Kranjsko tako zelo zaslužen, čeg*r pravičnosti in strogega poštenja ne more proslaviti. Kar se g. Kalteneggerjeve pravičnosti v političnih stvareh tiče, ne dvomimo, da je bila vrlo po godu njegovim prijateljem, njegove poštenosti pa ne vemo, da bi se bil kdaj kdo dotikal, neumevno nam je torej, čemu jo nTagblattovu dopisnik tako poudarja. Sicer pa vse to nema toliko v sebi, a zanimivo je, ka dopisnik prizna, da na g. Kalteneggerjevo mesto mora priti — naroden poslanec, Bicer nij treba „vzdigniti" g. dvornega svetnika. V istem smislu imenujejo tukajšnji telegrami dunajskim liatom dr. Poki ukarja prihodu i mi deželnim glavarjem. A v jednej sapi „Tagblattov* dopisnik proteatuje zoper narodnega deželnega glavarja, češ, da gre tu za političen princip in da bi bil  naroden   prvosednik   v   zdanjem de-
Vabilo na naročbo.
Ker je novo leto blizu in se ž njim začenja novo naročevanje na „Slovenski NarodH, uljudno pozivljemo vse gg. naročnike, naj blagovole naročnino poslati o pravem času, ker je opravništvu od upravnega odbora „Narodne tiskarne" strogo in pod osobno odgovornostjo naročeno, da se sme list odšle pošiljati samo takim naročnikom, kateri naročnino naprej plačajo.
„Slovenski Narod" velja: Za ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom:
Za vse leto......13 gld. — kr.
Za pol leta......6   „   50 „
Za Četrt leta.....3   „   30 „
Za en mesec .....1   „   10 „
Za pošiljanje na dom se računa 10 kraje, na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja:
Za vse leto......16 gld. — kr.
Za pol leta......8   „   — „
Za četrt leta.....4   „   — „
Za en mesec.....1   n   40 „
Za gospode učitelje na ljudskih šolah in za dijake velja znižana cena in sicer:
Za Ljubljano za četrt leta 2 gld. 50 kr. Po pošti prejeman    „     „   3   „  — „
Denar in vsi dopisi, ki se tičejo administracije, naj se pošiljajo — denar po poštnih nakazilih —
£4p o prav h i šiv u »$lov. Naroda".
Poštenje in doslednost.
Naši nasprotniki čutijo, da zdanja vlada, če buče uresničiti spravo in jeduakopravnost
0 raju.
Iz slavjanskega bajeslovja.
Češki spis.l v „blavj.nskem Almanahu" za 1879. leto Jim Mac h a I.
(Dalje.)
V podobnih bolgarskih pesnih se drugi grehi navajajo, zaradi kaler h ne more man SV. Petra v nebesa priti.   V jednej očita jej bv. Peter, ka .-o.- krčmarica nij davala beračem čiattga vina,  nego na  pol z vodo /mešano;  ka soč detetom „česna kumau nij obdarovala jih, kakor je to navadno bilo, s „ko-dilko in outvoin" (srajčtco in obleko). Ako ravno je imela mnogo lana in konopelj, vendar je Bauio jeduemu beraču dala pol konoplje Vega povksma; davajoč beračem iuoko, prime fiala je pre polovico pepela,  a soli zopet pol pSBka je pridavala. V drugej pesni jej zopet očitu, ka nij davala miloščine, samo skorjo hleba tri tedne staro. To bo vse grehi, kateri m tičejo miloščine; zato pravi pesen Brbska,
katero slepci beračeči pojo, da miloščina odpira rajaka vrata in duši mesto pripravlja na prestolu Kristovem.
V drugej srbskej pesni navajajo bo ti-le največji grehi, zarudi katerih ue mogo duše v raj Btupiti.
Jedna duša gnješna Kumu na sud vodila, Druga duša griješna S kuiušijom se mrazila;
Treća duša oaj grešnoj a Devojku ju skudila.
Ravno tako v moravakej pesni očita sveti Peter duši grehe, zaradi katerih jej rajskih dverij odpreti ne more:
NedAv&la ona chudym,
Do kostela nechodila,
Na of8ry nediivala,
Patečkv se nopostila,
A svatcčky nasvetila.
V pesni poljskej se zopet gnjev na mater za težek greh smatra:
Niebiosa sie ot\vorzyty, "\Vszystkio duazo rade byty, Tylko jedna smutna byta, Co      na matko zamierzyi*.
Gorze jeszczo zamierzenie, Nizli kijem uderzenio. Jak uderzysz, to sie zgoi, Zamierzysz sie, serco boli.
Hrvatska pesen zopet pripoveda, kako pokoro mora grešnik delati, hoče-li vendar do svetlega raja se dobaviti. D. Marija naložila je grešniku to-le pokoro:
Sedam deset sedam let V ravnom polji klečati, Tiho lloga mol,ti.
Ko je sedemdeset sedem let minolo, prišla je k njemu zopet D. Marija, velevajoč mu ustati; ali on je odgovoril:
Kako bi se ja ustni, Moje su se kolena
V Ornoj zemlji zarasla; A čez moje grlo je Zelen borak pronikal; A črna moja dva oka Gustom mahom slipjena. Kako je na noge stal, Telo mu so razpada, Angel dušu popada Ter ju nosi v svttli raj, Kadi 'o otec b materom.
Stilnem  zboru  in  odbora  — anomalija!
Vi liberalni,  ustavoverni,   parlamentarni poštenjaci, kako je to, da vam naenkrat ne diši taka .anomalija",   ki je pri nas redna bila za deželnih zborov z narodno večino, izimši kratko glavarstvovanje dr. Rizlagovo? Kje pa je bil dozdaj vaš .politični princip" 9 Kaj Hte odgovarjali vi in va$a zaščitniea,  si. „tutavo-verna"  vlada,  če Hmo vam očitali pravemu parlamentarizmu  zoprno   protislovje? likali ste se num in dejali : vsak /ase skrbi ! In zdaj, ko ho bojite, da bi se vam tako nekako ne godilo, zdaj naj bi bilo krivično,  kar je  dos'd bilo pravično?   Je-li to dosledno?   In Vi hočete nas učiti doslednosti! Ct mi karamo pohlev-nortt slovenskega naroda in svarimo pred nepremišljenimi utopijami  posameznih  osob, ki na svojo pest politiko uganjajo, je-li to nedosledno? Mi si na vso moč prizadevamo vzbuditi narodno zavest, narodni ponos svojih rojakov in odločno  obsojamo  tisto popustljivo .dobrohotnost*,  ki  mirno drži hrbet,  da ga tlačitelj obdeluje 16 svojim b.čem; popolnem dosledno je tedaj, da se ustavljamo načrtom, ki bi končno korist prinašali le našim nasprot-kom.   Tako kakor nTagblattu pač ne ume jo vsak doslednosti.   Prej  se je  repenčil /oper bramhno predlogo  in v tist rog trobil kakor skrajna „fortHchritf-Htranka, kajti „Tagblatt" je tako imeniten,  da mora povsodi prvi biti, če ne — ga nihče ne vidi. 7, iaj pa bi ho po malem udal fie celo brez — ministerskega portefeuilla! Na enkrat nij nobeno opasnosti v tem, če se Hprejme brambena predloga na deset let, vsa opasnost je minola, ker je cjsar načelnika liberalnemu klubu poslancev k sebi poklical. Tako namreč se izvija .Tagblatt". Naj bi rajši naravnost povedal,   kar itak ves BVet vd,  da je zanj  opasnost  izginila vsled prijateljskega miglaja iz Buča: dosti je upora, dalje ne grtf, če ne se nam utegne še slabša goditi, nego zdaj!   Kaj  druzega kakor „dostatno"  je,   da  .Tagblatt"   po takem opominu   —  krene na dni;' pot!   Mm daif es mit den herren nicht ganz verderben! To zahteva previdnost, ne — .die klugheitu, pravi BTagblattov" originalni dopisnik iz Biča! Nu, BTngblattw je takoj  razumel,   kaj  da hoče njegov dopisnik, in mu je ustregel na vsako stran.   Dokazal   je,   da   je    „črnou uprav rbelou, in mgljati je začel o pretečoj i/gubi
svojih patroaov, ker ga je dopisnik ofitel, da se nihče ne gane zanje !
1'. ono vtdoli, koliko jim bo to pomagalo 1
O —d.
Politfi&iii ra/^led.
Hotrtanf^ debele.
V Ljubljani 18. decembra. fm tts/><>*/* ';n zbornica ima dones hojo. Na vrsti posvetovanja je postava o živinske) kugi.
Kakor nam je včeraj telegram \r. mj§»t§g$fjm '"•.•V** sporočil, vojaška postava BO pat
nij dobila potrebnih dveh tretnn glasov. Tedaj pride zdaj na zadnje mesto, — v komisiio, Ho.stoječo iz udov zbornice poslancev in gospodske zborn ce.
L e g i t i m a c, i j s k i odsek je izdal poročilo o izvolitvi Ofenheimovei, ki obsegi same njegove Kreho, ter predlaga, naj zbornica ovrže to volitev.
ho ho sešle dno 16 t. m na   Dunau.   s.-j■»  cislo lanske   delegacije je otvonl naš vnanji minister baron llavmerle. Schmerling |e kot najstarejši ud prevzel pred sedništvo,   in   formalno  pozdravil delegacijo. Pot .'m   so   se   vršile volitve   prelsednika in podpredsednika  '/1 predsednika je bil izvol|en Schmerling s 30 glasovi, 20  Klasov  je dobil knez Czartoiy<ki.   Glede podpredse Inka ho ba|e  centraliHti  ponujali avtonomistom kompromis,  katerega  pa ti mjso hoteli sprejeti. Volili so centralisti Hvoieg.i pristaša W nfruma z 31 glasovi, 27  glasov je dobil dr. Smolka Schmorlmg zahvaljuinč m« za častno zaupanje, je   dejal,   da   moru|0  delegacije   skrbeti za zboljšanje imrodnogo-podarstveudi razmer. Oziral  se je  v svojem govoru  nadnljd  na to, da bi se kmalu rešilo diplouiutsko vprašanju ziistran H snu in II rcegovine,   in  da mora|o dilegacije  dovoliti   sredstva v obrambo cire-vme.    Vršde  bo  se  še volitve zapisnikarjev, rcdarnikov in v*>r<fi'<atoriev. Potem pa je baron II viiierlu predložil .-. u u i rii budžet ali proračun za I. 1880, proračun izrednih troškov /.a 15mn m Hercegovino, končni račun skupnega državnega gospodarstva v 1 1877. Skupm proračun za leto 1880 je poitavljeo na 110,665 150 gold.; od teh se bode 4,710400 gl pokrilo s colnimi dohodki od oatalih  114,945.640 gold. plača ci-Hlejtanska državna polovica 78,852.709 in Ogfi 85 002.081 gld. Proračun za vaaoje minister Nt-o znaša za leto  I SMO 3.o2G(>l() gold. za 126.640 gld. meni neg.) 18711. U-ta; nasproti pa vojiio ministerstvo potr biiie 45 887 gold več nego lani,  to je H7.-1 ">G 12'.i gold. skupno fin* urno mniKt THt.vo potrebuie /a bodoče leto l 870 088 to je his7 gld. me a j nego prejšnje >etO  Za izvenredno troške m oku pur. jO B I n •
in Hercegovine je v proračunu za 1880 leto 8 045.000. Vseh naznačenih predlog pa letos lelegacije ne bodo m-igla reš ti, za to h">d# s'iupna vlada predložila indemnitetnn pre llogo za prve tri mesec * bidočeg* leta. Knsz Aut-sperg je predlagal, da se vse t^ vla Ine predloge izročo fiiančiiemu olseku, ki se im-i voliti. Potem pak se je volilo v bulg.«tni in pe-t'cijski odsek. V prvi o hek ho bili vobeni: pred'»»In,k dr. RchbuiT, podnred M dnik baron Hiihner, potem H n h e n w i r t K I a j Č, lr. Rieger, knez Jq n\ C i ■ r 10 ry < k i, erof VaUenliRvn, Wi it. "rst'-n dr. K ier, dr. Stiirm I) iti"I, Kiirandii. Sahdnhnrg, knat, baron \Vehle, dr. G oss. \Vi fum, dr Kim V potic iski odsek ho iz 'olvolieni J   baron   H''o,
baron Felder, baron Scharsohmiad, baron Hip-
pol ti dr. Šrorn, kne/. Konstantin C'.arforyski, dr. Ofuer, Kux, in Rtter. Z« predsednika j« izvoljen baron H in, za namestnika Schir-sclimied, in perovodjo dr. Kux.
driur/v lins * poslanik v Berlinu Oibril pride za poslanika v Be6, Nivikov iz B ča za ruskoga poslanika v Carigrad, V B«r|in pride Saborov, zdaj poslanec v Atenah Onhril, pred ijo pride v Beč, na svoje bo ločo mesto, še pojde v Berlin, da lastnoročno odda carju pismo, ki ga prestavlja na Dunaj.
SthMKi minister pravosodja Mati1 je lemisijoniral.
Btulit<ttt*lctw zbornica je brez debate potrdila enoglasno kupčiisko pogodbo s Srbijo.
V Vttf »t/ i-firf« je ved na borba mej Said pašo in M ihmu I Nedim pašo. Poslednji je sultanu predložil finaneijalne, Bodnijske in administrativne reforme, ki jih je izdelal na pOdllgt poročil neke anglofrancoske komisije, obstoječa iz ulov Ilarrison, Forster, Tncon in M^rcet Mahmud ba'e poskuša s pomočjo tujih l»oslaništev postati veliki vezir, zato se pogosto dogorarja z angleškim in franciskim poslanikom.
V fV<«ftOO#Ieej) zbornici je IiO('ker"y interpoliial jUSfčnagS ministra o 'lidnein npo-trebljeriji postave o nojiopolnej amnestiji. Očital ie vladi, da to postave ne tavrtuje po nazor h zbornico in da mnogih, ki nijso nobenega hudodelstva storili, kakor H u h firta n'j po-milostila vlada da se tako ubrnni njih izvolitvi. Pravosodni minister odgovori, da ta in-terpelactjt ie protivna ustavi. Pomiloščenje je stvar republikanskega prvosednikn, ki je izvršuje brez vse vladne kontrole. Mm ster ugo-varpi odgovomesti vlade v tej za levi in prebere več pisem, obsegnjočih razŽHljenje predsednika, in manifest 28 nepoindo*čenih. Le-royer pravi, dl so u lie komune ravno tako Odgovorni, kakor vlada, in da so mnogi mn-utstijo hoteli za politična manevre porabiti, |>a so ho s tem le osmešili, t! dmenceau očita
Podobnega ohHega ;e moravska pripovedka o pokorečem se razbo|inku, po katerej je Mrben ilož.il prekrasno pesen .'/lihi fovo lože".
Kakor nemška VValhalla in grški Kysium nijsta občno selo vseh umrlih,  nego samo iz voljenih junakov, ravno tako nijso pri Slavja-lih vse du'e v raju, nego samo duše istover sikov; diugoverci ne prnleio v nebo, temveč samo na zeleno loko,  katera  ho pred rajem riupro.it i m. in o katerej Često naš ljud govori. Kamkteristično je,  da  do VValballe dospeti mogo samo hrabri  bojevniki;  pri  Grkih to zavisi na prijaznosti bogov, kajti sam Achilles p tuje le po aHfodelovej  loki;  pri Slovanih p k ue dela samo razloček  mej  istoverci in drugoverci. Blžje se s zeleno loko seznanimo po nrbskej povedki.   Pred  smrtjo  objavil je prorok Muhamed,   da vsakega,  kdor se mu bode klanjal,  uvede v raj,  umrc-li  iut dan, kakor on.   Ko je Muhamed umrl, ubili so se mnogi Muhamedovci v Moki,  da bi le s pro rokom v raj Btopiti mogli.   Z veliko množico častilcev prišel je tedaj Muhamed k rajskim vratom,   katera  bo bila  zaprta; Mohamed
n lan   t-6   svoj m   DttldO anoui   na   vrata in v/klikne:   Knstja.i Peter!  otvori vrata, da v i uju stBti morem na Htig (tepih), katerega so Hine liiiris »■ (Ivi-soi «v rajske) natkale. OiOVa se mu sv. Peter in vpraša: K lo pak za runa tako trka na rajska vrata?   Jaz huih to, odgovori   mu   Mohamed,   kuj   me   ne poznaš? Peter mu odvrne: Pičikaj malo, da probudim Krista in ga povpraAum, kajti brez njegovega dovoljenja ne smem nikogar sem (ništiti, kdor nij našinec. Muhamed sede pred vrata, izvleče čibuk (pipo) iu vpra&a:   Iinu-li kdo i/moj vas kresalo, da bi si /dpalil?  Uuzkrešejo mu vs< derviši in uleme. Pufteč in dolgo čakajoč n če jim :   Slišali ste kriHtjana Petra, da mi nehče otvoriti vrat?   .laoj,   prevari - li  me, oHvetim (uiaščujeiu) so mu Ae denes v raju.   V tem sv. Peter odpre   vrata   in  reče Muhamedu: Pozdravlja te Km iu <  in rekel mi je,  da bi ue pustil nikogar  druzega iz tvoje družine v raj, razen tebe samega.   Razgnjevi se Muha med in reče: Nu ! povej uiu, da sem odločno obljubil privesti jih v raj vse;  kako morem postati lažnik v oči evojiin vernim častilcem ?
Za Boga, gospod, odgovori mu Petar, jaz na vem druge pomoči; hočeš-li, pojdi, sicer zaprem. Nu, ker ne pojile moja družinu, ne pnidem niti jaz. Uleme vprašajo: kaj počnemo gospo-lar? Olvrne j m: ker nijsino mogli v raj, pojdimo v rajski vrt pod drevo, katero je sam Alah zame zasadil; kadar pravi Turčin umre in podnjo sede, česar koli si želi, tega mu se da. Končno je to tudi ugodno, kajti tu bodemo Turci sami brez drugega naroda, ko ie v raju velika množica različnih narodov. Ruski Htaroverct imajo zopet prislovico, da se breibrmdi v raj ne puščajo; ravno tako tudi l»ravijo, da, kdor pije čaj, rešenja ti|>ati no sme.
Na poseben načio prihajalo nirote in 1|U-bimci v raj. Po sirote pošilja Bog v slovaškej iiripovedk: svojega poslanca. Poslanec božji je jedno noč trdno spanje privabil na prsi tem dvanajstim detetom in v tem trdnem spanji, sam <io pod n »i.; zna kako, pobral iz niih dušice in jih prinesel v nebo pred Boga Gospoda. Gospod Bog pa jih je položil takoj kot male zvezdice na nebeški oblok, kder se še zdaj maj drugimi  sirotami  bliščijo v jasnej
vladi, da proti mioisterstvu od 16. maja ni j pustila sodniiskega postopanja, več sto repu blikancev pa zadržuje v pregnanstva, Dali* je očtal uenisterstvu, da časopise po Rtro-gih zakon h cesarstva zat'ra, in da nič ne Btori za zjednienje republikancev in rekel Va-zaje na GambfttO! „Nova vlada potreb.ije novih mo*.44 Na to je VVaddington odvračal napade od min sterstva.
Notrane razmere na fipttMjMlfvm so baje joko neugodne,   a  je malo mogoče izve deti, ker vlada strogo nad/ornje telegraf Pa-rišk časnik ie i/.vedel po ovinkih, da je manj-Sina v zborn c in občinstvo zasmehovalo mini aterskega prvnsednika,   ko  je razlagal vladno politiko zastran Kube.   Nazaduju  ie zavolio prevelikega krka se moralo zborovanje prt nehati.   V senata sta se pa dnovas in Mir tirne Cunpos  prepirala  ravno   o   tej st.vHri. Canovas je v tem prepiru  r«'kel, da vlada h Kubo ne more bol|6 postopati kakor z drugimi provinci |»un   države,   ('e   pa   Kubanci žele vojne, jo bodo imeli.  Nezadovoljni s tem mi nisterstvom so posebno vojaški dostojanstveniki.   Težko,   da bi to ministerstvo imelo Ae dolgo bodočnost.
I lopi
HI.
IkimmI NtlsiOHte lfi. decernbr.1. |Izv. ■đop.] o vedno o Abendrothu. ) Mnogo emo uže pisali o tem možu, Se več se pa čuje ustmenih pritoŽeb po kraiih, kjer so od I • .Šibe" zadeti j vsak poskuša po svojej moči in vednosti razjasniti, na kak način da je ta imenitni slepar toliko tisdft goldinarjev izmaknil iz rok pridnih >n marliivdi gospodarjev, zvestih avstrijskih državlmnov, ki svtee davke, s tako krvavo teško zasluženim denarjem morajo plačevati. Naš g. državni poslanec se je z gg. tovariši obrnil na dotično mesto, da bi se ta, za nas tako nesrečno zamotana Mrena uže enkrat odmotala, za kar moramo naiim zastopnikom naitoplejšo hvalo izreči, a kljubu vsem objavam, vsemu pisanju in po Vpraševanju še zdaj ta švin lel in njega oče Abendroth mjsta na pravem svitu. Treba nam je torej še ve Ino poročati o več ali monj važnih pojasnilih.
V interpelaciji, kojo je stavil g. drž. posl. Obreza h tovariši do ministra za deželno hrambo, je naveden konto korent mej vojnim erarom in Abundrothom, a kje so pa računi ki jih je poslednji   imel   s  privatnimi stran
kumi, pri kojih je gotovo še več zaslužil, nego od j »Vara samega? To ie gotovo malo komu znano, | zaradi tega nii bilo mogoče v internelacip kaj o tem omeniti. Tako je nekemu podjetniku, inženirju Scharmannu, ki je Imel sila dosti dela v Mostaru, kajti zidal ie velike in lepi zaloge, strahovito mnogo blaga, gotovo toliko če ne več, kakor i- ini samemu iz tvega in dru-zega kraja v Mostar 00vata], Da i« pa pri tem več zaslužil, kakor nri e.riru, to smelo tr'im; imol ie namreč ž njim neki« prav ugodno pogo Iho zaradi vozarine in škoda pri transportu ali prevažan j1 bila ie zdo neznatna, kait«: cement, deske, transi, železnm* in enako blago, koie se ie Srhnrmnnnu dovažalo, se n>i tako rudo zgubilo, kakor pa: vino, špeh, p'škot ali sabor, riž, moka, oves itd , kar He je navadno za erar vozilo; dostikrat bil ie voznik wled lakote in žeje primoran uživati, kar ie imel na vom.
Zaradi tega n'j treba možu od milosti koga dtUlfffl živet'. Abendrntb se ie uže dobro proskrbal, na račun toliko oholih trpinov. Njemu jo pnč lehko v pest smiiati se; za vse kar ie spravil v žep, nij skoro ni*, trpel, pač pa dobro se pri tem zabavni: iel je raz bogato obložene mize, pil jo dobra bnteljika vina niti finega šnmpan-ca mu nii manjkalo; ležal i« na mehkih b'azinah itd., mej tem je pa marsikateri priden, zaslužka željen gosno-dar in oče mnegočiselne obitelji trpel mraz, lakoto, žejo in drugo pomanjkanje, ter živel slabele nego nniubožnejši prosjak! A za vso to prestanu veliko muko, za ves niegov trud in neznosno trpljenje mu dru^ga nij ostalo, kakor grenka solza, ko vid', da zaradi grde sleparske prevare mora zapustiti dragi dom in ognjišče, ter ko svojo gladno družinieo ki mu je nad vse driga, iti s trebuhom za kruhom, pa — kam ? V nebo up;je gorje*, katero je sleparski Abendroth tobkim in tolikim ubogim gospodarjem učinil. Ne verujem, niti mogoče nij, da bode |1, vlada to v nemar pustila, ter prezrla, nngo trdno upam, da bode krivičnega na odgovor poklicala pred so Inika, kar je tudi njena h veta dolžnost.
Prenehati pa no smemo vedno in vedno apelirati na gg. državne poslance, kojim je znano naše ubogo stanje, naj se kolikor le mogoče trudiio, da nam pridobe krvavo za-
služeni denar, a katerim bi sa ote'* mnoga potrta eksistenci, katerej žuga pogibelj.
llinko
lK I* obti rlslta 15 decembra, [l/v. dopis j (Altora par«.) Črez dolge tri mesece se je vendar spet nekaj slišalo iz tega kraia, pa bi bilo bolje, da bi se Ae tri mesece ne bilo nič hUShIo. Morda ie g. dopisnik ▼ resnici tako okoren, ali pa no po?.nii kraj-nib razmer, da more tako pisati.
Nij res, g. „O'ornež", da smo brez ža-pnnn, imamo ga So le, ali nn biva zdaj na svojem novem posestvu v Gorici. V četrtek 4 t. m. bile so voMtve /a starešinstvo, (čeravno pravite, vi, da sede v zastopu t^ki možie, kateri no zaslužijo, da vodijo občinske zadeve, b;li no vendar vsi stsri na novo volieni, kar ie gotovo dokaz, tla so Ani svoj posel dobro opravljali, ker drugače bi jih ne bili zopet volili. Na Vprilanht, koca hi za župana volili, odg'vor nii tako težak, kakor vi mislite. V trgu imnmo dovelj razumnih mož. kateri prav lehko to mesto prevzamem, čeravno BO bili, z malo iziemo le v ljudskih šolah, a nobeden ne na vseučilišči, razen /danjega župana. Ako hi na res v trgu no bilo moža za ta posel sposobnega, imamo iih dovolj v okolici. To pa je gotovo, g „0'<nrnežu, da nobeden, kdorkoli He izvoli za župana, ne bode toliko preklinjan, kakor je zdanji.
Oltalpfca ie ros zaMa novo življenje, a da se presoli na trg nij Se gotovo. To tudi nii res, da se io vpisalo mnogo novih udov, veliko pa se iih hod* Kakovšne časopise ima čitalnica, nai nobenega ne btfgs, ona bo uže gledala, da udreže vsem udom. Vi pravite, da občani ne umejo tniih i*1/, kov, pridite torej Hem jn vprašajte enega ali rlrUttga izmej trža-nov, prepričali se bodete, da vam skoraj vsak lehko dft, odgovor v najmani treh jezikih. fDa te — to pa nij«o Salel Ur.) Čitalnica napravi v kratkem besedo. Ta bode izpadla mirno, kakor je vsaka do zdaj, razen ene. Stare reči naj pa le mrzle ostanejo, ker po pogretih rad trebuh boli; take starine nas malo brigajo. Naposled prosim vas, g. „Okor-než", da bi mi raziamili, kedaj je bila učiteljska pripravnic i prekrščena v — univerzo? S cer pa vam priporočam, kadar boste Se kedaj kaj p!sati hoteli, pridite prej  na Krn,
noči.   1/, grobov ljubimcev   pak v:-.raste lep« roža in bela lilija,  kateri spojivši se v jedno raseta v svetli raj.  O tem poje nam sloven :ika pesen:
Z njegovega groba jo /.rasla
Lepa tola gartroša)
Z njenega pa Je groba srasla
LepS bela lilija.
Onidve sta dorasli
Zraven bele cerkvico, Tam pa Hta no oSčpili,
No rasli v sveto nebo, Podobnega   obsega  je   druga slovenska pesen:
Iz. njenega groba /.raso Llmbai fitst m lepo bol, Iz. ujcgov'ga groba pa bo
Gorem gartrot Jo začel.
Kanti Hta na kvišku jola, Po vrh cerkve in naprej; Vrlin eerkvo He objela, Zrasla gori v SVOtU raj. ('usta V roj )e zelo   I    a. na   in   I rojeva; za to poje moravska pesen:
ito do nebo je oesta uiu&ka
•lak do Aatuej jalioliekv iiflka. Priličnu v narodnih pripovedkah je vhod k steklenemu gradu zelo nevaren, in smrtelnik
more k njemu jedino s pripomočjo dobrih duhov dospeti.
V srbskih in bolgarskih povestih in spe vih omenja se često poseben most, po katerem vodi cesta v „raj, ta most je pre 70, drugder 75 dnij hoda dolg in oster kakor britva. Včasi jo izgotovljen samo od laneuega povesma in raspet nad propast jo pekla ; katera duša nij dosti s pob>žno*tjo napolnena, pade na sredi v pekel. Turci tudi pravijo, da kdor ta most preide, je pravi Turčin in tega odneso huriske na rokah ravno v raj Tub v H .Utnp je Zarathustra učil, da dušo ločivSe so od telesa tretjo noč po smrti, kadar svetlo sobice vzide in zmagovalni Mthra v čistem lesku na gore sede, korakajo črez 11 hm Ilttre-zaiti po mostu Tsinavat (poplači), kateri vodi h Garon-manu, b vališču svetlih bogov. Duše, katere strahu polne in bolne na most pridejo, ne napleio tu nikakega prijatelja in hudobni duh Vizuresho odvede jih zvezane v selo hudobnih, v bivališče Drushov. O mostu, kateri vodi na drug svet, pripoveda tudi slovaška pravljica; most ta varuje silen zmaj, pod njun I skrit in vsakega, kdor neprevidno nanj pride,
lol do propast vrže.   V srbskej pesni zopet prevažata sv Nikola in sv. lbja na ladji duše s tega na on svet.    Sv. Hija pride  do Hredi raja, kder pod ol|ko na krasnem prestolu počiva sv. otec N<knla, in mu pravi: „Ta ostani, Nikola t Ha idemo u goru, l>n pravimo kniub«, Da vozimo dušice S ovog iveta na onaj." Al' besedi Nikola: BOkSn1 <ier so, Hija,
IDronosni vojvodo I
DaaSS jeste m dolja, IT njoj h' nilta nedelja, Već se kruti i venca, Kuho k oho čoAljaju, Belo Uoa umiva." Opet veli Hija MirouoHiii vojvoda: ,. I >t..i gOrO, Nikola!
iei Idemo n gum,
Da pravimo knrabo!" M untado Nikola, OtietašO u goru, NapraviAe korabo,
Praveaase nuHoa
S ovog Hvcta na onaj. i Kui.ee priti.)
da se — malo ohladite: Vaša kri je vse prevroča 1 Prostak.
Ifonmtt   'hi v ari
— (Tudi i Hsrefi'.) Včeraj pcpoludn* je povozil to voi m vlak na lužoe) ielaaa c 50 korakov od atražn cn pri KoIlStjjJ — lepvga psa, pudeljoa, ter mu popolnoma gla-o odtrgal.
— (Medved.) S Črnega vrha nad Polhovim gradcem ae nam piše: V soboto duo 22 m. m. poioludte -o ljudje videli vel kan akega medveda, ki je logotuo koracal črez njive pod cerkvi|0 io pi tem v bližnjem gozdu zginil. Naglo -e /luni štirje lovci in ga za-aledujejo. Nijso še do go hodili, kar ga lovec Sovov France, Btoječ ua meter vi.-okej skali, zagleda komaj dobrih 10 korakov pted sobo) ležečega za grmom. Vesel malo zaknči po domače: aJe uzu Ki !u, da bi prihiteli še drugi lovci. Na ta vsklik medved vzdigne glavo, vstane in — pogledata se s Francetom. Le-ta. akorauio res junak, se ga, kakor sam pravi, ustraši in — pozab', da ima puško! G edal ga je ne da bi .-treljal. Ko zver sliši prihajati Francetove tovariše, se še tedenkrat obrne, potem pa k«kor pošaat ubtgae po gozdnem bregu in po potu od jeie I. mi debele veje n mala drevesa, da je bilo slišati, kakor bi skale pokale in se valile. Zbrani št..rje lovci vržejo Od sebe suanju, se spuste v tek za medte dom in ga pode do poljanskih go/dov nad Loko; večkrat ga nže od daleč zagledajo, a ved trud je bil ta dan brez uspeha. Drugi dan za rana so se spet vzdignili  za  nnm  in mu
prišli na sled, pa ker je sneg kopne!, so sled izgubili.   Pravijo, da se je kosmatin  i trni I nazaj proti Ornemu vrhu in zdaj pričakujejo la se bo z nova  tnkaj   pukszal,  a  do zdaj ■a      nij  bilo.   Na  raznih  krajih  blizu h. Ornega vrha je videti, da je medved po njivah ki pil in korenja iskal, p d drubnicami in tepknim   drevjem pa obbzale hrušae pobiral Velikosti je baje take kakor velik pfaAiC, ki tehta nad 200 kil. —   Ljubjanski gospodje lovci bi se pač  ra/veseldi  tacega  gosta na Rožniku,  mnugukateten.u bi se pa tudi hlače tresle,  če  bi  mu iznenada samemu medved zobe pokazal na komaj 10 korakov, kakor jih |e našemu Sovovemu Francetu.
i tajaTAt
17. dtcembra: Pri »ii.nu   Joli,  Scharach, Schiiffer, Brandt
iz I >un.-J a.
t-n rinil» i: Hpeil iz Dunaju. — Reistutiller iz Kočevja. — Ih m i s.-hck iz Dunaja. — Dekluva i/, tiradca. — VVenigcr iz Dunaja. — Kurzthaler 1'. Domžal. — Kas; it it. i ulja. — Mikacb, Hajarui, Franki \>. Gradca.
Klavijature za božič.
Vsako leto se ob tem času objavijo svctoznane klavijature g. J. H. Heller v Brnu in potem tisoč miz kinčajo ob božičnih praznikih. To ju naravno, ker g. Heller tako odlične fabricira, da se nobeden z njim meriti ne moro, in da Vlak, kdor jih jo videl, ai tudi rad eno ali več sam kupi. Kai inoro mož ženi, ženin nevesti, prijatelj prijatelju lepšega in odličnejšega podariti? llellerjova klavijatura spominja, na lepe uro, ki smo jih preživeli, nas sili k smehu iu radosti, preganja žalost in dolg čas, jo najbo'jši tovariš in drug, razveseljuje trpečega in bolnega, ki mora vedno doma ostati — zato ne sme manjkati v nobenem Balonu, pri nobenej bolnikovej postelji, sploh v nobenej dobrej hini. (514—Z)
Za oštirje nij boljšega sredstva, kot te klavi-
jature, goste trajno pridržati. Kdor jih je uže omislil se še nij nikdar kesal, a kmalu sklenil še večje omisliti, videvši njih korist. Zato, kdor jih še rreina, naj Jih kupi, boljšega mu no moremo svetovati.
Ml le fio omenimo, da so posamezni deli naj-skrlmejše zbrani, tako, da so vkup sestavljene najbolj priljubljene opere in operete, plesi in petni v najlepšem redu. (i. Heller j« liferant večjim dvorom in odlikovan na mnogih razstavah, HI svojim bralcem in bralkam toplo priporočamo brzo naročiti Hellerjove klavijature. Cen k z mnogimi podobami pošlje g. Heller lastoaj in Iranko na /.ahtevanje.
Ali vsacemu priporočamo, naj se tudi za najmanjšo klavijaturo obrne direktno ua g. Hcllcrjevo tovarno, ker se drugod drujre slabše klavijature za llellerjeve prodajajo. Vsaka Hcllerjeva klavijatura mora imeti tiskano ime fabrikama, če ne nij prava.
Dunajska borza 18. decembra.
■.milni dri. dolg v bankovcih	«8	prid. 65		
Enotni dri. dolg v srebru	70	fl	20	
'.lata renta	80	f)	90	
860 drž. posojilo	lat	n	—	_
kkuije narodne banke	850		—	
Kreditne akcijo	S>84	n	20	
,<>ndon	. H6	ff	75	■
	—	1»	—	n
tfapol.....	. 9	fl	30 V,	n
G. kr. cokini	6	n	Ba	n
Državne nnarke .	57		70	m
Kot dacar
išče službe v tej stroki uže 18 let delujoč mož z dobrimi spričevali. 1'onudhe naj se pošljejo pod K. S it. 25 v Kamniku, poste restante. (584)
§——————————————»
i Za božična in novoletna s darila
t>      priporočam najnovejše fn najpripravnejšo
• galanterijske stvari in igrače
!J po jako nizlcej ceni.
f (586-i) Vaso Petričič.
»————————i—
Lekarna ,,pri sv. Leopoldu" na Dunaji,
(520-5)
Stadt, Ecke dar Planken- und Spiegelgasse,
FILIPA RiEUSTBIrVA
9
priporoča p. n. občinatvu colo Trato pravih zdravilnih in toaletnih nrcdrtlev, ki bo io vnelej kot izvratna izkazala in gotovo ozdravila.
Tli-m-   H 11 r l. i-v :l I  jo   | H ilrjlljejo.
F. n. občinstvo ae proai, da aamu one Nperijnlltctc ca pravu MprcJ«'lita, ki M z iihno lirmo zaznamovano.
Neu8leinove posladkorjene pile sv.1 Elizabete za čiščenje krvi )$5?. i
kri, in injmi škodljivo; dobro punc lino pri boleznih v spod- ' njih organih, ziniici, boleznih pranih organov, kozo in ocij, otrok in zonak , odpravijo zapretjo, pravi vir največ bol«-/.-nij. Ta pila jo najboljai in iiujcenejii izdolek to biro. 1 valar, ti akatljic, a 12U pil.mu, atauo 1 gld., poaumuzno ftkatljico IT. kr.
Odlikovane nu te  pil« z Jako  «-nst eei m h|>r i< i \ lilom liiiiiinuii n\«!tOValca |ir<il   l*i I lin.
Beauiue' Girome, Uvmno "dr*«viiokr" O'obl,,,°-Brownova pomada,
dajo i..- . m prvotno barvo. Velik i....... atano IZ gld., majhen 1 gld. _
Dr. (Jallnianna lasno barvilo, S^SSSU
du oaivoieiiiu i i ii vaako barvo teruo, rujavo, rumeno). :t gld.
Orijentalni prah za dame, £Ja2?Ž
melikunl, m., i., ali ruz.j, a 1 gld. m a (io kr.
Daniascenska cvetlična creine " X»-
kost kozu gli>. 1. Hi.
Demascensko cvetlično milo
GUŠlll   tlllll    nuJuolJ*o aredatvo proti guli (krofu).
Ijao ilo
Dr. Fremonta prerodilni liker,
in avoiilo. ~ gld.
Prsne cigarete iz smrekovih igel,
najboljše aroditvo zopor naduho. '2b koaov 1 gld.
Ctuebracho izlecek ir,i,"r"tiiu ,,r Suo,la ,,a
gonti zopur naduho a gld.
n.iji iu dr. I vi i. 1.1 .t v l.i i .n ;
> it
S o c/j Z,
cd p> ti
to-hkn zo-
Elektro-motoricni vratni trak,
i.iiij. uiruk, najboljai n-1 ■>■ 11 ■ glil. bo kr.
Viciona zobni prah, S Ž
jodino dobro arodatvo proti izpadanju laa iu odpravljonju luakin.   1 gld. HU kr.
El Bemto,
Guaco - prilepek
ran. a gld.
liuaco - tinktura *Z°: K^r^
nje v žolodci itd. Uld. i.;>o, 2.."io, I.—
Guaco - mazilo, ^ yZ?TT\^
■ iiiiuužo. a gld.
Guaco - esenca TSVt^Č'lffJS* flallerjeve jodne pastile "SS T!IX:
aalo. Tu jodno paatilo ozdruviju bramorje, zaatart'lu aipiiilni, bolečino v glavi, žlezah in ua oeoh. 1 akriujiua (tO kr.
Injecuon uadelle. ŠiS^^^SSl
tok) broz alubih uaaludkuv. 1 gld. 4lO kr.
Albuminat od železa, ŠŠoS?^ioS|
aooutoiu in bolnim ua iivuih Ud. , uiu čroz malo duij ae čuti, kako albuminat od zolez.i vpljiva. 1 gld. .»i> kr.
Dr. Heiderjev zobni prah, »»
rCllTTIV*4     nujlioljio arudbtvo zoper alabo preliavljenju, dri
»ko,  i......i... v ,i nj i  iiuicij, bhujaavauju iu auaioi.
Couu jeduej akloiuei flU kr.
MulltVi in     najbuljao zdravilo za žolodcc, potolaži krč, Jlioll bil lil,   Hu  r„i,i  tudi  kot zobna  tmkturu   iu uatnu voda. AO kr.
Margantte - bonboni zoper kašelj,
»O kr.__
I 11.«.! i I I f\t, dobro 7.ii|nir vho umuhiiu bolozni, proti gluho-UimilUJi,    8tl) Biiiii.iiju Itd. 7« kr.
Odoiitin zobna pasta, irlr^r!
JJ _ y. _ jz Kine priui'Ht'ii, olajaa t.ikuj najliujao migreno JtU - IlUj   ju hulecillu v gluvi. 1 gld.
Dr. Bayer;a pravi pulherin g^g^fS
por milje, daje kii/i lilijuo m roiiiu barvo, a 1 gld. (IO kr.
tn h so kr.__
Roverjevo hemerojidalno mazilo,
puioceuo, katero homorojidu nadlegujejo. 1 gld. (tu kr.
Salvcil-antiSiUtin, r^TnišT* r,,k kSd.lycilno milo, ""J,,t,,Jiu"' Sciirieruve zobne pile, JStorax-creme, "n VBUh k,,/"",
AA/linei litiivir« i""" nahodu, pranemu kataru, pro-W 11US1 * jJctJJli,  [dajanju v vrata In otipi.
1 gld. MU kr.
I Imul ul m luln  aok-       MOMJiih Ivlonrekih idu-
UlUObtJlJllliSlki   BUJ1,   nlntUh   zeliae;    olajaa takoj vauk i. .■ i ,j in i i -1111 bulezeii. TO kr.
AromaLicen duh zoper trganje po
prlporOOin vaom, ki iiu..jo putiko ali ruvmatizuin.
Vodno v MioerJ je:    h.....li usu...... h\i<-iiiKk<>  nii.-l,..   . oft kr.   MOStlCjOV l» olrmjii moka ii no kr.   I»r. 4ioll|«'V Ji-tliloi |irali i\ »i kr.    l»«i |> po \ u  ti nn i <■ i i n i u u
UHlna voda a l gld. -tu kr.   l.l«-l»lu;ov ■iivr.ni ckslrukt jodon čotrt funtu bo kr.   l>r. 1*I*-1I»tiiiiiniiova sohnn' |it«hlu   a l gld. '26 kr.   PUltOVM  ri-scilnu  i.........In
' _ _a 1 Hlil. i,u kr.________
Veliko llrlldllOi |iurl«-m«-rij, mila, pumiul Itd. prvih pariških firm. — (okolade fraiitoako kolonije ud UO kr. do 'J gld. funt. — Pravi niNlti čaj a 1 gld. jeden . .trt funta. — Kkladiaeo vaakojakib iliKl roiii«-nl«i\ za zdravljenje, ki.ki.r hitntok lini I it. IhI'kiiIiik • . InmOuir«' Od. Jaku cehu. — Velika zaloga aiokilili krlat-lO, siiiiol. in ilrugili lonl.liilli r«>4'l. — 1'MlKirueamo p. n. ubčinatvu salravlla v |l«iNlmlkor)«-ilf oliliai. kakor kinin, knpaiva, dovnrski jirali, zole/.o, jotrno ulje, bromkali, jodkali, raltarbar, dvujuo ogljoiiokiala aoda, magnezija itd. po najniijoj coni. — .Najznauejau nperijalitctt' lamiai-iju in |tarlt>int>rije,  Iranconk«, aiiKl«'Nko, amt-rlHlif. iiemskc, s\aJt-arMko
in a«Hlrl|Nkt' ao pri naa vodnu dobivaju
\ a»i ni i, ki »padaju v   l.iriu.ieiju, parfmuorijo in k tu.ileti parinke i.i/^l.m-  h;n, dobivajo ne tu, m  He i-einln i ki /.antuuj rii/pomljaju
jrujomo poauO
knjigo; „l>r. HoII'h Neliiiulu ili,, onil tit'Niiuaii**ilN|.IIOKt;
I*l%o od m-l.-y.it. boljau in zdravujao, nogo vai drugi aladoi izdelki, krepi in redi zdrave, rekonvalescente, iu liulue. ."»O kr.
Ml ruzi»OMilJaiiio uli pr..ll -<.«.. m m uli i.....m.....        |mw« iju lu pri eu>|(ruN unkupu dajemo velik« ii»i»i»i« .
izUkLKij m uieuuiM Mukal) Aruiic.
LaritUlUn,   ID   UtitL   „lN.ilO.lUt T,lrth.unieU.