Političen list za slovenski narod. r* »»fti rrcJeBaa Telja: Za oelo leto predplačan 15 fld., za pol leta 8 fld., u četrt leta i fld., za en mesec 1 fld. 40 kr. T admlnlatraelji prejeuan Teljd: Za celo leto 12 fld., za pol leta 6 fld., za eetrt leta I fld., za en mesec 1 fld. V Ljubljani na dom pošiijan velja 1 fld. 30 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo 7 kr. Haiednino prejema oprsvniitvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške nlioe št. 3, II., 28. Vaznanlla (inserati) se sprejemajo in velji tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat; 13 kr če se tiska dvakrat: 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večletnem tiskanji se oena primerno zmanjša Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. TredniStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17. Izhaja Ttak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob nri popoludne. V Ljubljani, v pc^tek 28. februvarija 1890. Letnilc XrVTJT. Državni zbor. j z Dunaja, 27. februvarija. Hausner t- | Današnjo sejo pričel je predsednik dr. Smolka z naznanilom, da jo poslanec Hausner preteklo noč umrl. Hausner je bil eden najslavnejših poslancev | poljskih in eden najizvrstnejših govornikov poslaniške ! zbornice sploh. Bolehal je že več let in v pozimskem času navadno bival v milejšem južnem podnebji; k letošnjemu zasedanju pa ga ni bilo več, ter seje bil že v pričetku odpovedal predsedništvu budget-nega odseka, za katero je bil namesto njega izbran poslanec Zeithammer. Dr. Smolka se je danes spominjal njegovega marljivega delovanja v državnem zboru in doma in pohvalno omenjal njegovih lepih lastnosti. Glede političnega mišljenja pripadal je k liberalni stranki poljskega kluba ter se je navadno odtegoval glasovanju, kadar je šlo za kako liberalcem nepovoljuo reč. Na smrtni postelji je bil previden s sv. zakramenti, kakor poročajo telegrami v današnjih listih. Kadar človek zapušča svet, marsikatero reč vidi v drugačnem svitu, kakor v življenji. Gališka propinacija. Vsled odkupa propinacijskih pravic na Gaiiškem dobi država precejšnjo denarno svoto. Vlada je zbornici predlagala nasvet, naj bi se za ta denar nakupila posestva na Gaiiškem, ki bi prišla državi v last. Večina budgetnega odseka je pritrdila temu predlogu, manjšina pa priporoča, naj se o tem predlogo prestopi na dnevni red, ter se dotični zneski postavijo v državni proračun, zaradi nakupa posestev pa naj vlada zbornici izroči posebne predloge. Že v budgetnem odseku je bil o tej zadevi obširen razgovor, ki se je danes ponavljal tudi v zbornici. Kronawetter je govoril za nasvet manjšine, katerega je kot poročevalec zagovarjal dr. Russ, Rutovski pa je branil stališče večine, češ, da je prav denar, ki ga plača Galicija, obrniti za nakup posestev v Galiciji. Govorila sta še doktor Gross na levici in generalni govornik Pininski na desnici, Abrahamovič in Kronawetter pa k de-janjskim popravkom; potem je spregovoril nekoliko besed še poročevalec grof Deym, za katerim je Vergani nasvetoval ustno glasovanje o predlogu manjšine glede prestopa na dnevni red. Toda ta predlog ni obveljal, ker se ni našlo 50 poslancev, ki bi ga bili podpirali. Pri glasovanji je s 121 glasovi proti 100 obveljal nasvet poročevalca grofa Deyma, naj zbornica prestopi v posebno razpravo. Toda pri § 1. se je vnela zopet živahna razprava, ker je manjšina priporočala, naj se denar sicer porabi za nakup zernljiščnih posestev, toda ne samo na Gahškem, ampak tudi drugod. Govorila sta na levici Russ in Gross, ki je strastno napadal ministra poljedelstva, češ, da se je oziral na svoje lastne razloge, ker se je v svojih razlogih deloma skliceval na večino, deloma pa na manjšino. Ti napadi pripravili so grofa Falkenhajna, da je odločno oporekal tem napadom na svojo čast in poštenje. Pri glasovanji je bil nasvet odsekove manjšine odklonjen s 126 glasovi proti 93, ter je obveljal dotični zakon, kakor ga je predlagala vlada, oziroma večina budgetnega odseka. Za rešitev tega predmeta porabila je zbornica cele tri ure. Druga točka dnevnega reda so bile nekatere premembe pri davščini od žganja in piva, ki so bile brez posebne razprave rešene po nasvetu dotičnega odseka. Tudi kongrua je na dnevnem redu, pa danes ne pride na vrsto, ker je pred njo še vtemeljevanje samostalnega predloga poslanca Proskovca zaradi posilnega cepljenja goved. Nova šola lepo cvete! Veliko pritožb se je že čulo in čitalo o slabem sadu, ki ga rodi brezverska šola in ki se razodeva zlasti v zaničevanju katoliške cerkve in njenih služabnikov škofov in duhovnikov. Ali kaj tako strastnega že dolgo ni bilo čitati, kakor je bil neki članek pod naslovom „Zu dumm" v strokovnjaškem nemškem šolskem listu „Die Volksschule". V katoliških časnikih so se precej takrat oglasih nekateri duhovniki, ki so živahno oporekali proti strupenim in obrekovalnim napadom omenjenega hsta, poslednji čas se pa objavljajo od vseh krajev taki protesti, ki jih učni minister pač ne bode mogel prezirati. V zadnji seji je reč prišla v razgovor tudi v državnem zboru, ker je poslanec Pscheiden s svojim tovariši izročil naslednjo interpelacijo: V učiteljskem listu „Die Volksschule", katerega izdaje dunajsko učiteljsko društvo ^Volksschule", ' vreduje pa nadučitelj Katschinka, član dunajskega okr. šolskega sveta iu načelnik avstrijske učiteljska zaveze, je bil v št. 5 t. 1. na strani 76, pod na-^ slovom „Zu dumm" objavljen grozno sramotilen članek proti katohški duhovščini, ki nima para z ozirom na sovražnost, surovost in neresničnost. Katoliško duhovščino sramoti ta članek, češ, da ja „stoletja nesrečno vplivala na ljudstva in države"; da duhovniki ,.za svoje namene pripravljajo človeka s trdovratnim zanikanjem njegove pravice do srečnega svetnega obstanka", da ogledajo z veliko prevzetnostjo s svoje dozdevne visočine na vse človeštvo", da ,le zd-se iščejo dobro življenje", da ^prenašajo materijalizem v najsvetejše reči", da„so bili vedno pod površjem zdravega človeškega razuma", da so „dokazah popolno nezmožnost za vodstvo narodov", da „hočejo vrejevati vse zadeve življenja s stališča omejenega razsodka, brezsrčnega egoizma", da je njihovo geslo: ,Čim neumnejši, tem boljši!" Tudi prečastite škofe ometava članek z besedami: „Ali naj damo naslov „Zu dumm" le njihovim voditeljem kot stopinje doktorstva? Mogoče je, skoraj gotovo, ker morajo svojim mlajšim v duševni slepoti kazati pot. Kdor si je stavil kot na- LISTEK. Izpovedanja bivšega prostomisleca. (Spisal Leo Taxil. Iz francoščine preložil Martin Žiltir.) (Dalje.) Prav za prav so prevratniki posnemali le radi-kalce. Delpech je bil 4. septembra le skromen knjigovodja neke kupčijske hiše. Dne 6. je bil imenovan za podprefekta v Aix-u, in šestnajst dnij pozneje za prefekta ronskih ustij; torej v osemnajstih dneh je prešel vse stopinje administracije, ker je Marseille prefektura prve vrste. In še bolje: ko je na Esquirosovo in njegovo mesto prišel Gent-Delpech ni imel nikoli druzega v rokah, nego peresno držalo in strgalni nožič — je bil vendar imenovan generalom, poveljnikom druge brigade vogeške vojne. (Uboga Francija!) Radikalci tedaj ne morejo očitati prevratni-kom, da so se lahkomišljeno postavljali v najvišje vojaške in upravne službe. Vendar je pričakovala komuna, da bo napadena od redne vojne; mishla je torej pripraviti se na brambo. In poveljnik mlade mestne legije je dobil nalog, da ustanovi vstajni arzenal, ker mestne trdnjavice niso hotele priznati Gastona Cremieux-a in njegovih sodrugov. Dobili so, — ne vem že več, kje in kako, — nekaj topov in krogel, ter so jih postavili na dvorišče prefekture. Oh, kake čudeže smo delali. Pečali smo se celi dan z vožnjo krogel, in bilo jih je prav težkih. Ko smo jih skladali z voza in jih nosili in pokladali v lepe piramide, joj, kako smo se potili! Zvečer po dokončanem delu pa smo imeli zavest, da smo spolnih dolžnost. „Ali bodo gledali Versaillci, če pridejo!" — menih smo se, — ^zadovoljni bodo s sprejemom!.. In naš načelnik mestne legije, naš junaški poveljnik Giraud, ta si je dal opraviti! Nič ni bilo bolj znamenito, nego videti ga, kako se je obnašal v svoji pisarni; bila je v prvem nadstropji na levo, ob strani dvorane. Kakor je trdil, bil je tisti oddelek prefekture, ki si ga je odbral, poln razletljive tvarine. Komaj si stopil v njegovo sobo, skoči s svojega sedeža. „Varujte se!" — je kričal, — ,pozor! ne dotikajte se ničesar! V tej sobi so reči, s katerimi je mogoče ves Marseille pognati v zrak." Ce ste imeli ne.srečo, premakniti, prevrniti stol, bližati se kaki omari, izpremenil je svoj obraz, da je bil ob enem prestrašen in skrivnosten, in Vas je prisilil, da se niste kar nič ganili. Zdelo se je, da bo tisoč bomb se razletelo iz vseh kotov, če se le ganete. ,Ne ganite se! ne ganite se!" — je ponavljal. — ,Ne morete si misliti, kako grozno odgovornost sem tukaj na-s6 vzel!" Po tem, kakor ga je bilo slišati, pripisovala se mu je velika važnost, in na prefekturi so si domnevali, da imajo vsake vrste razdevajočih naprav. Povsod je bil nered, da si enakega ni mogoče misliti. Pariška komuna nam je poslala tri pooblaščence: Megy-a, Amouroux-a in Landeck-a. Ti so hoteli ukazovati, in vsak je za svojo osebo kaj zahteval. Od časa do časa so se med seboj obdelovali kot izdajalci; govorilo se je veliko več, da se bodo po-strelili, kakor pa vredili. Semtertje dali so stražam povelje hipoma, kar pa ni bilo nikakor opravičeno. Tako je neki dan, ne vem kdo, dal stražam ukaz, da ne smejo nikogar ven pustiti brez pisanega dovoljenja. Prvi, ki je hotel skozi vrata, ni čisto nič vedel o povelju. Bil je jeden navadnih govornikov v Alhambri, po imenu Pancin. Meščan, ki je v službi, ga ustavi: „Ne smete skozi!" „Pa jaz sem meščan Pancin." ,Vem to dobro; pa jaz imam ukaz, nikogar ven pustiti brez pisanega dovoljenja." Pancin gre nazaj v prvo pisarno, ki jo naleti, vsame papir, ne meneč se, kakošen je, in zapiše ndnj: , Pustite ven iti meščana Pancina. Podpis: Pancin.* Potem resnobno koraka doli in pod4 straži svoj papir. Meščan bere. »Prav dohro, meši^an, Vi ste v redu," logo življeoi^ da razširja neutnno«t, nikdar je nima dovolj". N^pfliled predbacivajo duliovščini — ker le o njej govori članek — »nevoščljivo^ mačje rave", »goljufijo z lai^o v oblek| mtohUnetva" (t^. in to vse, da »prazni^ drugim Hp«'. Podpisani torej T||IM|ajo ^kseelenaii« gospo^ minis^:| ta t^fo^astj^ ji nauk, notraivj« «tvari pravo|avzoeni: J. Marn (predsednik) A. Bartel, A. Kržič, dr. Fr. Lampe, dr. J. Lfsar, Fr. Leveč, M. Pletersnik, L. RobiS, S. Rutar, Fr. Stegnar, L Šubic, J. Šuman , dr. L Tavčar, L Vavru, Fr. Wiesthaler, A. Zupančič, V. Zupančič, dr. J. Zupanec (odborniki), E. Lah (zapisnikar). Skupaj 19. Zapisnik zadnje odborove seje, ki sta ga pregledala in odobrila prof. Bartel in Rutar, se potrdi brez ugovora. Odbor vzame na znanje, da je v zadnji dobi zboroval tudi književni odsek, in sicer dne 20. decembra 1889. Zapisnik je na ogled. Predsednik se spominja pokojnega, dne 2. febr. (ne 3.) umrlega Davorina Trstenjaka, društvenega ustanovnika, častnega člana in bivšega odbornika, kateremu je »Matica" po odvetniku dr. Temnikarju položila venec s trakovi še le na grob, ker je po neznanem naključju v Stari Trg došel prekasno, in pa naslednika mu v odboru, pokojnega prof. M. Žolgarja, »matičnega" poverjenika za Celje, kojega vdovi se je poslalo iz predsedništva pomilovalno pismo v imenu odborovem. Blagajnik Robič poroča o računskih zadevah. Računski sklep za 1. 1889., ki so ga presojevalci pregledali in odobrili, potrdi se brez ugovora; istotako bilanca, račun o tujem premoženju in pa proračun za 1. 1891. Odbor vzame na znanje, da je bila pred sejo v navzočnosti predsednika in pa ključarjev škontri-rana blagajnica in da se je našlo vse v popolnem redu. Odobre se nekateri ukrepi hišnega upravlteljstva T zadevi strank in pa postrežbe. Ker se ocena glasi dokaj ugodno in ker se je uadej&ti, da zadobi knjiga ministersko potrdilo kot gulska knjiga za pripravnice, sklene odbor po nasvetu književnega odseka izdati dr. Kosovo »Vzgoje-fi 1 o vj e" kot založno knjigo v 500 iztisih. Tiskala jo bo Miličeva tiskarna. »Matica" izdd za svoje ude letos troje društvenih knjig in sicer: I. Letopis za leto 1890. Vrednik mu bo prof. Bartel. Raznovrstna tvarina je že zagotovljena. Rokopisi so ali že izročeni, ali pa pravočasno obljubljeni. Imel bo podobno sestavo, obliko iu obseg kakor lani. Tiskala ga bo »Ndrodna tiskarna" v 2200 iztisih. II. Dušeslovje (II. del). Spisuje dr. Fr. Lampe. Knjiga bo ob- segaj krog 16 ti«kovnt|i jo ^o »Ka- toliška tiskarna" v 200Q iztisih. )}ovi dob4 ma«to nj« kako drugo ||jigo, n. J. Kril(Qanovo .Slovnico jezika". Vodnikovi itbr^ai pripciTedui spisi, ^tavil in vredil ravna^^ Fr. \Viesthaltr< Knjigo ^ ^bse^a 16 do 18 t^i^ib 1^1, tisk^U bo kot y| «i«tek »Zabavni ^ifti^i«!*' tiskarna ,{ilazuikovi| oi^ednikov" v 2^00 iitisih. Gled^ knjieoveškega dela pritrdi se nasvetu, da društvene (^^i^e v if^iavo j^i^ien tnjigovei, aaložno pa dcug. Vzemo se na znanje nekateri obširnejši rokopisi, ki jih ponujajo društvu, ali so se pregledani vrnili prijateljem. Več društev in posameznikov prosilo je »Matico" zopet v zadnji dobi založnih knjig. Predsedništvo reševalo je uj'h prošnje po starem v »Matici" že običajnem načelu. Po umrlem J. Lipoldu je prevzel poverjeništvo za Mozirje z okolico tamošnji nadučitelj Fr. Praprotnik, po preselivšem se vikarju Fr. Razpetu za Cirkno z okolico tamošuji kapelan Josip Kosec. »Matica" sprejme ponujano jej zameno društvenih knjig z »Bibliotheko imperatorske akademije v Varšavi". Vzame se na znanje, da je potrdilo več društev, s katerimi zamenjuje »Matica" svoja dela, sprejem lanskih društvenih knjig. Poročilo o pripravah za »Slovensko besedo" se odobri in potrdi, da be ima v tej zadevi konečno sklepati v prihodnji odborovi seji. Poročilo o delovanju odseka za nabiranje krajepisnih imen, ki se bavi sedaj z revizijo imenika krajev vojvodine Kranjske, da ga v kratkem predloži c. kr. deželnemu predsedništvu, se vzame na znanje. Zapisnikar poroča še o nekaterih došlih ku-rentnih dopisib in pove, kako so bili rešeni. Prirastek knjižnice znaša ud zadnje dobe 70 knjig, zvezkov in časopisov, in sicer: 18 vsled daril, 52 vsled zamenje; po jeziku največ slovenskih, čeških in ruskih. Za lansko leto je plačalo 1618 letnikov, za letos 324. Lanskih knjig je le še po kacih 30 iz-tisov na razpolaganje. Od zadnje seje so pristopili društvu sledeči člani: A) Kot ustanovniki: Lah Evgen, tajnik »Mat. Slov." in mag. konc. pristav v Ljubljani. Dr. Požar Lovro, c. kr. gimn. profesor v Novem Mestu. Kržič Anton, nunski kapelan in katehet itd. v Ljubljani. Dr. Lesar Josip, semi profesor in konz. svčtnik v Ljubljani. Vrhovnik Ivan, župnik v Št. Gothardu (vsi izmed letnikov). B) Kot letniki: Kramarič Josip, kapelan v Hinjah. Končina Iv., trgovec in posestnik v Gorenji Vasi. Gestrin Franc, gimn. suplent in hišni posestnik v Gorici. Novak Matija, bogoslovec v Ljubljani. Avsec Franc, ka- |)Ua v Metliki Gabrii Aaton, k|pil«Q T Semiču, lievični)^ Alfonz, Pečjak Gregor, Pretnar Prane, bo-foslov(^ v Ljubliani. Pl. Garzarolli Fr^^^, c. kr. sod. pcistav v Metliki. Ažman Jof^n, niitelj na Breznicj. Erjavec Peter, iupnik v '^ovljab. Tomažič Marko, l^elan v Trbovljah. Bog»m Jernej, kapelan Per«i f^ranc, alo^z. pr«f4kt v yi|^^ljani. tl^vne' Matiji^ inpnik v PreloM. Peter, župnik v Dragatušu. Ražun Mttej, bogoslovec v Celovcu. Papež Anton, posestnik v Ceplih na Vran-Ifa^, ks^pelan v Volčah ua Tolminskem. Bolkovi« Anton, kapelan v Lučanah. Kolenko Josip, kapelan v Lučanah. Trstenjak Franc, župnik pri Sv. Duhu. Zelnik Josip, beneficijat na Vačem. čitalnica narodna v Cirknem. Podobnik Peter, župan v Cirknem. Schejbal Josip, kapelan v Cirknem. Občni zbor ima biti junija meseca. Dotlej bo še ena odborova seja, v kateri se bodo konečno dognale zanj potrebne priprave. Ker se nihče več ne oglasi k besedi, zaključi predsednik sejo proti 7. uri. Narodno liiijskaiije. »Zdaj se spoznava, komu so bila ta narodna ščuvanja na korist in komu ua škodo, ko se je vsaj deloma povrnil mir na Češkem med Nemce in Čehe" —- pravi brnski »Hlas" v svojem uvodniku. »Prej je bilo narodovo geslo: ,Vse za Boga, domovino in kralja' ali: ,Vse za vero in narod'. Toda zdaj je postalo geslo edina beseda: narod. Kaj s tem marsikak takozvani narodnjak umeva, hitro poznate po njegovem perji. Marsikdo kriči samo radi tega, da bi se operil, dasi ima lepo perje; nato se pa pojavi z geslom, po kojem se je ravnal vse svoje življenje in koje slove: ,Vse za-me' — in po njem tudi živi." Bodimo odkritosrčni in ozrimo se po vrstah teh najglasnejših narodnjakov, spominjajmo se narodnega delovanja teh mož pred dvajsetimi, desetimi leti. Koliko jih je možato vztrajalo v pošteni narodni borbi? Marsikoga odpihnil je gmotni prospeh med naše največje neprijatelje, marsikdo je postal mlačen v svoji prenapeti gorečnosti, ako ni mogel doseči tega, po čemer je hrepenel. Lahko rečemo, da se jih je iz teb vrst, in zlasti izmed onih, ki delajo za narod samo z jezikom iu ne tudi v dejanji. v nekoliko letih mnogo zgubilo, kakor mehurčki od mila. Dasi se tak mehurček v toplem zraku krasno in žarnimi bojami blesti, ostane vendar — pena. Istotako se marsikak narodni apostol popenja na perotih ljubezni do domovine, šopiri se raznovrstnimi frazami za ta mili mu narod, ko pa pride do čina, ko se mu ne spolnijo vse njegove kruhoborne nddeje, utihne, zgine, in skoro ga necega dne slišiš in vidiš pohajati v taboru naših nasprotnikov. O tacih ljudeh velja rek: „Na ustnih ta človek pač nosi Jehovo, A srce le Mamona moli njegovo!" In pusti ga oditi. Ta priprosta, pa resnična dogodbica, če tudi neverojetna, bo zadostovala kot dokaz, v kakošnem blatu je gazila komuna. Dne 4. aprila zjutraj je bilo vse iznenadeno, ko so videli vojake taboriti na več krajih mesta. Da bi se polastila prefekture redna vojna, ne bilo bi jej treba druzega, kakor priti pred vrata in notri iti. Ne vem, kakošna poročila je dobival general Espizent. Gotovo je, da, če so ta poročila kazala na V8ttynike, kakor da imajo groznih pomočkov, niso bila resnična. Ne bodem pripovedoval o tem dnevu, ker se je to že mnogokrat zgodilo. Le nekatere osebne spomine hočem omeniti. Ko se je streljanje pričelo, hiteli so k poveljniku Giraud-u, ki je tolikrat obetal, da bo sovražnika potrl v prah. Poveljnik pa obstane, da, če je go-*oril, kakor je bilo povedano, se je to zgodilo le, da bi v teh, ki so k njemu prišli, obudil spoštovanje do komune. Odpro omare njegove pisarne, tiste gla-sovite omare, v katerih je bilo toliko bomb; v njih ni bilo nič najti. Grod6 ua dvorišče prefekture, postavijo top za brambo in ga hočejo nabasati. Oh, res da, nemogoče je dobiti kroglo, ki bi mogla vdnj. Premer teh krogel, s katerih vožnjo smo se mi toliko trudili, je bil večji, kakor pa širjava votline topov. Nikomur ni prišlo na misel, da bi preiskal, ali so pripeljane prave krogle za topove. To je bilo neizmerno smešno; samo da so se jeze smejali. Kaj storiti? Kateri so imeli veselje do boja, preostalo jim ni druzega, nego streljati po ulicah izza dveh ali treh barikad v mestu. Pri tem sklepu je ostalo, in celi dan je bila prefektura, namesto trdnjava, bolnišnica, kamor so nosili ranjence obeh strank. Z griča »de la Garde" in iz trdnjavice sv. Nikolaja so dežile granate. Na lepovidu prefekturne ure sta moj tovariš Elija Deveze in meščan Panzin stanovitno držala do štirih popoludne beli prapor, da bi izprosila ustavljenje bombardovanja. Pa granatni dež se je polegel še le ob solnčnem zahodu. Med dnevom, ko sem odjedel o poludne doma, grem za trenotek na prefekturo, kamor se je moglo priti na lastno odgovornost in nevarnost, ker šlo se je čez trg skozi točo krogel, ki so padale iz sosednih hiš, zasedenih od vojakov. Strankarjev komune ni bilo več mnogo. Nekoliko starih meščanov stražilo je admirala prefekta, ki so mu pridružili kot zastavljenca še županovega sina. Dvorane so bile izpremenjene v vojaške bolnišnice; neka mlada ženska in ranocelnik, ki nista držala z^nobeno stranko, sta vstajnike kakor tudi ranjene vojake obvezovala. V več pisarnah, katere je prevratna vlada izpremenila v skladišča vojaške oprave, je bilo dobiti še obleke prostostrelcev in Garibaldovcev. S tremi legijskimi tovariši nategnem na-se platnene hlače in višnjev jopič in gremo ustrelit nekaterikrat iz pušk prav zraven na barikado, kije bila na vogalu ceste Montgrauel iu trga St. Ferreol. Odtod smo merili slabo ali dobro na uarodne gardiste, ki so s svoje strani nam pošiljali krogle s stopnjic sodnijske palače. Nazadnje ti pripeljejo top][in nam pošljejo nove poklone v podobi topovskih krogel, ki so provzročile, da je ena hiša nasproti se razpočila. Takrat smo sodili, da stranke niso več enake in zapustimo barikado; hitro se vr-nivši na prefekturo odložimo izposojeno obleko in oblečemo svojo. Proti peti uri ležem na grič, »de la Garde", da bi videl, kam streljajo naši nasprotniki. Bilo je ondi nekaj radovednežev; pa vojaki nam prepovedo ondi stati. Poslednjič, ko se je naredila noč, pridejo mor-ščaki fregate »la Couronne", ki so bili nastavljeni na borzi ter so čakali ugodnega trenutka pred pre-fekturno palačo, ki so jo vstajniki že zapustili, da zlezejo skozi okna vanjo. Niso dobili druzega od zastavljencev, katerima pa ni nihče žalega storil. Po marseillski komuni je bilo. (Dalje sl^di) I najboljše strari, ako so zlorabljene, so sramotne. Poznali smo človeka, ki je hodil vsak dan T cerkev, rad hodil za pogrebi in odkrit na romanje, da bi pokazal, kako je pošten in pobožen; za tem se je v jednem slabem trenotji prelevil v velicega bogotajca, avidevši, da mu ljudje vendar ne verjamejo. Ako se more zlorabiti vera, najdražji človeški zaklad, zakaj bi se tudi narodnost ne? Zaradi same narodnosti marsikdo često pozablja na Boga, da, on zabi tudi na blaginjo naroda. Zaradi same narodnosti voli katoliško ljudstvo v deželni zbor može, kojim je vera, če ne privesek, pa saj na posmeh. Zaradi same narodnosti se kriči, naj se podpirajo ljudje, koji žalijo verski čut ljudstva. Zaradi same narodnosti se rinejo v popredje ljudje, koji nimajo nobene vere. Zaradi same narodnosti katolik Slovan s katolikom Nemcem ne izpregovori ni besedice, da, bodi mu največji sovražnik in mičoj ga gmotno! Vera stopila je v ozadje za narodnost. Katoliško mišljenje gine in pe£a zarad samih sicrbij za narodnost. A vendar edino vera more povzvesti narode, pomiriti je in združiti k skupnemu namenu, k po-zemskemu in dušnemu blagru. Kaj pomenja narodni čut brez vere, to vidimo na Češkem. Ondi se je zaradi same narodnosti narod razdvojil v svobodomisleče, neverniku, katoličane in evangelike. Da je čut in ljubezen do naroda močna, to nam dokazujejo cele vrste za narod požrtvovalnih mož; da je pa ljubezen do Boga in vere močneja, to nam zopet dokazuje zgodovina. Narodni čut sebični ljudje uporabljajo v svoj prospeh, v razburjenje ljudstva. Kako nevarna je ljubezen do naroda brez Boga, dokazujejo nam zopet narodna ščuvanja na Češkem. Ta ddba bode za narod napisana na črni strani upadka in narodnih strastij. Ljudstvo je nabujskano. Zakaj? Ker neče graditi spomenika Husu. Govoriči se, da se s tem ne netijo verski razpori, temveč proslavlja samo narodnjak. A vendar so na čelu družbe za zgradbo spomenika ljudje, kojih glasi,o („Ndrodni Listj") neprestano zasramuje katoliško vero, ljudje, koji so brez vere. E njim se družijo zakleti neprijatelji katolicizma: protestantje. Jednemu prigovarjajo: Daj za spomenik velicega Ceba! — tako odkritosrčnim katohškim narodnjakom. Drugemu zopet pravijo: Daj za spmenik krivoverca! — to pa tem, koji so brez vpre, ali so pa sovražni katoliški veri. In tako pe povsodi love ljudje na limanice svobodomiselnih narodnih kričačev. Kam vedejo narodna ščuvanja? K upadku naroda. V deželnih zborih, kjer grš tudi za gmotno korist naroda in njega potrebe, pozablja se zaradi samega govoričenja, da ljud gine, da peša kmetijstvo, delavski in obrtni stan, da pešajo tri vrste: meščanska, delavska in rokodelska. Vsi ti trije stanovi trkajo na duri deželnih zborov in državne zbornice ter prosijo zboljšanje neznosnih razmer. Na vrata trita socijalno vprašanje, državni zbor naš bavi se pa z drugimi stvarmi. Cemu je neki narod prosjakov? Kaj pomaga Tsa narodna zavednost, če pa narod sam ostane ubog, ako padajo stanovi njegovi v suženjstvo, v zavisnost kapitala? Zaradi tega treba skrbeti za po-fidigo gmotne blaginje in ne pozabljati zaradi narodnosti na gmotno okrepljenje ljudstva. Oim imo-▼itejši je narod tem veljavnejši je glas njegov, tem ttočneji je! Bus Y svojem iu sedanjem času. XV. Drugo vprašanje je to: ah je bilo to gibanje Hnsovo in tovarišev opravičeno, aU z drugimi be--••dami: alt j» bik) v cerkvi in drž*vi na Češkem .res toliko slabega in gnilega, da so bih pametni možje nrAvao prisiljeni upreti se taki korupciji, in «li 80 bila ta pota in sredstva prava do tacega namena? Od namena j« odviano vse drago, ker po namena se t«vn^o scedstv« in pomočki in iz narave •reditev ja mdii skkspati n» kakovost konea, koder Bi očitno postavljen. K^bofea napien j« imel Hus? Hb» je Ml sin revnih kmečkih staiiiev, j« feorno se preživil v Pragi, zato je naravno, dt si je želel priti kmalu do kruha in sicer do dobrega l^rnhft. To je sam povedal, d* vsor njegove mladosti je bila dobra sluiiba. Ker je npal prej priti do kcuba, če vstopi na polje prostih ved, kot v bogo-elovja, iivohl si je prvo, ker pa je ."spoinal, da bi mn utegnila pomagati tudi teologija, je še to pri- vzel. In res vidimo, da je postal profesor prostih ved in pridigar na češki betlehemski kapeli. Prva želja se mu je izpolnila. Ali je Hus hrepenel še po višjih boljših službah, ni dokazano, — govoril je sicer zoper dobre službe vsaj proti duhovnikom, nasproti pa je gledal ostati v dobrem soglasju z dvorom, kjer so se tedaj oddajale dobre službe, torej vsaj popolnoma ni hotel si vrat zapreti. Ker to ni dokazano, ne moremo na tej podlagi dalje sklepati. Poiščimo drugi namen Husovega nadaljnega delovanja. Nemci in Cehi so se ravsali med seboj. To je čutil tudi Hus najprej na univerzi in potem zunaj, in ker je bil med onimi, ki ne odjenjajo, rastel je razpor. S prva je bil znanstven, potem praktičen za službe in ustanove in nazadnje političen za glasovanje in gospodstvo. Zunaj so se prepirali Cehi z Nemci. Nemci 80 prihajali številneje in so pobirali boljše službe. Zoper to so že prej se vzdigovali Cehi in Husa smo videh le stopati v stopinje svojih prednikov. Ker pa vendar ni bilo to tako strogo ločeno, da bi bili samo Nemci imeh bogate prihodke in Cehi samo slabe, zato je bilo treba za boj v cerkvi še ene druge podlage in to je našel Hus v Wiklifovih spisih. Kaj je pobral Hus iz Wiklifa? "VViklif je pomagal Husu. Ta John Wiklif je bil Anglež, 1360 — 1384 profesor v Oksfordu, nasprotnik ubožnih redovnikov. Načelnik škofovega kolegija je izpodrival mendikante (frančiškane in dominikane), ti so ga zatožili in škof ga je odstavil. Wiklif je imel dobre službe in milost na kraljevem dvoru. Po stari pogodbi je Angleška plačevala papežu na leto 1000 mark, na ta dolg so Angleži večkrat pozabili in ko ga je 1. 1365 papež Urban V. zopet tirjal, niso ga hoteli plačati, in Wiklif je rekel, da imajo prav, in da ima država pravico cerkvi vse premoženje pobrati. Wiklif je podpiran od dvora vedno huje govoril proti mendikantom, proti škofom in proti papežu, ki denar stiska iz ljudi. Wiklif je učil, da mora biti pridigar po apostolsko ubožen; on ni bil tak, od drugih pa je to tirjal. Skofie so skušali Wikhfa kaznovati, pa ga niso mogli, ker je imel potuho pri vojvodi Lan-kasterškem. Tako za silo je bil Wiklif nekaj se podal, a v resnici je počel, kar je hotel. Preložil je sveto pismo po svoje in ga po svoje razlagal. Pridigovati to je prva dolžnost duhovnikova, vse drugo je manj važno. Krivo je učil o sv. maši, o Bogu, o milosti božji, o odrešenji, o cerkvi, o hudem principu na svetu, o sv. pismu, odpustkih, o eekvenem premoženju. — Wiklif je trdil, da cerkev ne sme imeti časnega blaga, — noben predstojnik, ne svetni ne duhovski, nima oblasti čez podložnike, kadar je v smrtnem grehu, duhovniki smejo pridigovati brez dovoljenja škofovega ali papeževega, noben škof ne sme koga izobčiti, dokler ne ve, da je tndi od Boga izobčen; kdor ima kesanje, temu izpovedi treba ni. Iz teh stavkov je Hus posnel zd-se, kar mu je ugajalo. Videl je Hus, da se je Wiklif ljudem najbolj prikupil, ker je nčil, da morajo biti duhovniki revni, vladi pa se je prikupil s tem, da je vladi prilastoval vso oblast čez cerkveno premoženje. In ravno tako je učil in delal Hus. Videli smo, da so že pred Husom nekateri ostro govorili proti bogati duhovščini, zato ni Hus ravno kaj novega trdil, ampak le druge je posnemal, s početka bolj rahlo, potem pa vedno ostreje. Na Angleškem je bilo prišlo do vstaje in ropanja in na Češkem ravno tako. Wiklif se je vselej potegnil za vlado zoper cerkev in to mu je vlado naktenjeno ohranilo, enako je ravnal Hus. Vselej je stvar tako zavil, kakor da škof ali papež škodujeta kraljeatvn, če je priila kaka preiskava ali kazen na preširne ratgrajalce in krivoverce. Tudi Hus si je ohranil kralja m dvor naklonjena, in to mu je vseskozi koristilo. Politični pregled. v Ljubljani, 28. februarija. Kotraml« Naučni minister je izdal naredbo, da bode vlad« prevzela srednje šole, katere vzdržne mesto Dunaj. Ta naredba je za Dans) jako vatna, ker dunajsko mesto je plačevalo za srednje šole skoraj polovico milijona. ČeSka. »Prager Abendblatt" poroča, da so že imenovani člani od obeh narodnih strank za komisijo, ki bode omejila sodniške okraje po narodnosti. Cehe bodeta v komisiji zastopala dr. Skarda in dr. Zatka, Nemce pa dr. Waldert in dr. Schle-singer. Ogeraka. Ministerski predsednik Tisza noče odstopiti, opozicija pa nadaljuje v proračunski debati svoj boj proti njemu. Skrajni opozijonalec Ečitvos je v nadaljni debati trdil, da Tisza ne more več služiti kroni in narodu. Zahteval je, naj vlada razpufcti zbornico, v nadi, da bode opozicija močnejša prišla v zbornico. Domahidi je obsojal postopanje opozicije, ki naj bi pobijala vladna načela, ne pa osebe. Grtlnnwald od zmerne opozicije ja naglasil, da je prijatelj mirnega posvetovanja, vendar je odklonil budget, ker Tisza ni pravi posredovalec med krono in prebivalstvom. Tnanje držare. Srbija. Dne 24. t. m. so prijeh bivšega načelnika v Belgradu, Glišo Djordjeviea na podlagi dokazov o izneverjenji, zlorabi uradne oblasti, ponarejanja denarja, zapisnikov in listin. Ta dogodek je iznenadil vse kroge. Gliša Djordjevic je igral važno vlogo, veljal kot ,persona gratissima" kralja Milana in imel veliko zaupanje pri liberalni stranki. Pritožbe se še množe in prebivalstvo radovedno pričakuje preiskave. Bolgarija. Zmerom se bolj kaže vpliv Rusije v Paničevi zaroti. »Kolnische Ztg." poroča: »Komisija, ki preiskuje zaroto Paničevo, dokazala je 'Z pisem in telegramov, da so zarotniki prosili Rusijo, naj jim pošlje energičnega generala, kateremu je Bolgarija povsem znana, ki naj bi odstranil vlado ter sam prevzel vodstvo. Ruski general s spremstvom druzega generala je bil že ua potu nekaj dnij, predno so zaprh zarotnike. Dokazalo se je, da je poslala Rusija tega generala na zahtevanje zarotnikov. Nadalje se poroča iz Sofije: »Vlada se obotavlja izročiti vojnemu sodišču, katero bo sodilo Pa-nico in njegove pristaše, zasačene listine in pisma, ker vse to jasno govori o sokrivdi ruskega poslanika v Bukareštu, g. Hitrova. Mnoge države so baje odsvetovale Stambulovu objaviti vse dokaze, katerih vsebina bi bila Busiji močno neugodna in razžaljiva. Italija. V mnogih večjih mestih po Italiji prebivalstvo javno obsoja brezobzirnost vlade, ki je zaplenila »dedščino revežev ali pobožne ustanove". Tako je bil te dni v Napolju shod boljših stanov, kateremu je predsedoval mestni odbornik Parlati, ter je sklenil naslednjo resolucijo: »Napoljski me-ščanje, ki so se v mnogem številu sošli dn6 16. februvarija t. 1., izražajo državnemu senatu željo, naj bi soglasno odklonil postavo o preosnovi »pobožnih ustanov", katero .je sklenila zbornica poslancev, ker ne ugaja blagru. Žali namreč lastninske in društvene pravice, ruši voljo ustanovnikov iu nasprotuje verskemu čutu velike večine italijanskega prebivalstva." Sicer je malo upanja, da se bode senat oziral na take želje in opravičene zahteve, vendar je to jasen dokaz, da velik del prebivalstva ne odobrava vladne politike proti cerkvi in njenim ustanovam. Francija. Francija se skoro gotovo vdeleži berohnske konference o delavskem vprašanji in sicer z različnimi pridržki, kakor Anglija in Belgija — Za preiskavo afere generala Hubert-Casteia določena komisija obstaje iz generala de Gallifeta (predsednik), Costa, Deverdierja, Guicharda, Repuauda. — Iz Pariza se poroča »Pol. Corr.", da se ne vjemajo prerano objavljeni izpiski spisa polkovnika Stoffla z mislijo izvirnika. Polkovnik Stoffel ne svetuje Franciji zveze z Nemčijo, temveč le poudarja, ali je mogoča taka zveza, in navaja pogoje. Spis njegov je resen in zanimiv, pisan v istem duhu, kakor spis »Pred nemško-francosko vojno*. Polkovnik Stoffel m4ni, da je zveza z Rusijo bolj umestna. — Francoska vlada je v veliki zadregi zaradi pomiloščenja princa Orleanskega. Kakor se je namreč dognalo, bili so v prvi vrsti za pomiloščenje predsednik Carnot, ministerski predsednik Tirard in minister vnanjih stvarij Spuller, akoravno so se upirali ostali ministri. Ker pa 80 radikalci v zbornici stavili predlog za pomiloščenje mnogih delavcev, ki so zaprti zaradi političnih prestopkov, predrugačili so ministri svoje mnenje ter odložili pomiloščenje. Vsled tega zmerni republikanski listi opravičeno očitajo vladi, da se je udala radikalni manjšini. Tako piše »Temps*: »Ministri niso imeli pravice, omejevati predsedniku repubhke pravico pomiloščenja, še manj se spodobi tbornici kratiti pravico, katero ima predsednik republike po ustavi." Se ostreje piše »Journal des D^bats": »Ministerstvo se pokori ukazom manjšine. Zato se mnogi boj^, da so vlada, večina in zmerni republikanci le sredstvo radikalne stranke.* Dogodek princa Orleanskega je zopet dokazal slabost vlade in nejedinost republikancev. Nemčija. Iz različnih volilnih okrajev prihajajo vesti, da narodni liberalci ne bodo volih tam, kjer bodo socijahsti in centrnm prišli v ožje volitve. Prostomišljaki so sklenili podpirati javno socijaliste tudi v mestih Darmstadt, Hameln, Stade in Wart-burg. Potemtakem bodo ti še veČ mandatov potegnili na-s^. — Na Radenskem utegnejo biti ožje volitve ugodne la centrom. — »Frankfurter Zeitung* piše o tem: Demokratskim, prostomislečim ia soci-jalnim volilcem v volilnih okrajih Konstant, Mabl-tieim, Freibnrg, Lahr in Offenbnrg ne osUje drugega, nege poganjati se si kandidate centruma. — St&ra dunajska .Presse" se čudom čudi temu poročilu. — Postavni načrt o uporabi denarnih glob pride baje kmalu v deželni zbor. Iz odgovora ministra Herfnrtba v zbornici poslancev se d4 sklepati, da vlada še dolgo na bode predložila novega občinskega reda. — Iz Monakovega se poroča: .Odločilni obrat je nastal v cerkveno-političnih bojih. Vlada je baje sklenila, da ne bode več poslušala prošenj ultramontancev, češ, da utegne politična koncesija želje ultramontancev le povečati in slabe nasledke imeti." — Torej bode liberalna bavarska vlada rajši podpirala socijaliste, ki ji že sedaj rasto čez glavo. Anglija. .Times" poročajo, da je Nemčija obljubila Angliji odstaviti z dnevnega reda berolin-ske konference vprašanje o delavni dobi. To vprašanje pa je ravno za delavce prevažno. Brazilija. Zloglasna brazilijska republika namerava skovati novo upravo. Uprava .združenih brazilijskih držav" bode — kakor poroča .Kolu. Ztg." v glavnih točkah ta-le: 1. Vsaka stara provinci'^ bo samostojna država v zvezi z Brazilijo; 2. ako dovoli zavezna vlada, smete se spojiti dve ali več provincij v jedno državo; 3 one provincije, ki nimajo vsled premalih dohodkov ali malobrojnega prebivalstva dovolj moči in se ne spoje z drugimi državami, bode pod imenom ^teritorije" pod direktno vlado združenih držav. Dnevne novice. (V bndgetnem odseka državnega zbora) je dne 26. t. m. poslanec dr. vitez Tonkli grajal slabe ceste na Goriškem. Goriška dežela je s Koroško zvezana le po državni cesti skozi soško dolino, in s Kranjsko skozi Vipavo. Obe te cesti pa ste jako slabi. Stavil je resolucijo: .Država naj prevzame v svojo upravo konkurenčno cesto od državne ceste od Čiginja skozi sv. Lucijo do Cerknega na eni strani in na drugi do Idrije." Govornik dalje dokazuje važnost ceste od Gorice do kranjske meje pri Ajdovščini ter priporoča potrebne poprave. Poslanec Nischelvvitzer je navajal potrebne poorave ceste po zilski dolini, poslanec Kraus je zahteval, naj se prično dela v varstvo savskih bregov pod Brežicami. (Beda na Kranjskem.) Poročali smo zadnjič da se je c. kr. ministerstvo odločilo, za Kranjsko predložiti državnemu zboru načrt zakona, s katerim se vladi dovoli kredit v podporo stradajočim. Do danes še ni državnemu zboru predložen obljubljeni načrt zakona, nddejamo pa se, da se to zgodi v kratkem, ker sila je velika. Deželni odbor naročil je namreč do sedaj že 21 vagonov turšice, katera je deloma že odposlana na one kraje, kjer se ima dehti stradajočim. V metliško - črnomaljskem okraji pokazalo se je k sreči, da je število stradajočih le malo in da bode tja namenjena podpora deloma dobro došla v druge hujše prizadete kraje. Do sedaj še niso došla poročila od vseh krajev, in z veseljem se prepričava deželni odbor, da je prav mnogo teh poročil ugodnih, ki se glasč: .Hvala Bogu, pri nas ni bede; bodemo že shajali z lastnimi pridelki, akoravno so bili nekoliko pičlejši." — Vkljub takim mnogobrojnim poročilom pa so neugodna poročila prepogostna in je število stradajočih v deželi znašalo že sredi minolega tedna nad 35.000 oseb. Ako se s tem od dne do dne rastočim številom primerjajo sredstva, ki so v ta namen na razpolaganje, kaže se pač tužen pogled, ker čas, do katerega je še skoro nemogoč vsak zaslužek, je še predolg, — in kaj pomaga revežem podpora nekaterih soldov I Ako bi se hotela vsa deželna podpora 20.000 gld. razdeliti za živež stradajočim, pride] na glavo komaj 50 kr., s katerimi naj bi se prežive vsaj nad mesec dnij; pa misliti je, da čaka še po-menljivejši del podpiranja, namreč razdelitev semenskega krompirja in žita; v ta namen treba bo obrniti večji del dovoljenih podpor, seme se mora preskrbeti ljudem, sicer tudi letošnje leto ne morejo pridelati živeža in bi jim tako pretila nova neizogibna d6ba bede. Pri takih razmerah nadejamo se od strani vlade izdatnejše podpore in pa posebne pozornosti v tem smislu, da se pridnim našim ljudem podd prilika zaslužka z osuševalnimi deli ljubljanskega močvirja, z vredbo vipavskih hudournikov in potem tudi z zgradbo dolenjske železnice, tako, da si zaceli posebne ljubljanska okolica in pa dolenjska stran one rane, katere so ji prizadele ne-agodoe letine in nesrečne razmere zadnjih let. „No?ice". (Poštni fllijali) se odpro, kakor smo že poročali, jntri, io sicer št. 1. ,Pred škofijo" in št. 2. na Starem trgu. Vsprejemali bodete vse denarne po-šiljatve do 500 gld. io druge pošiljatve do 5 Lg. (Bolniška blagajna mojstrov v Ljubljani) ima letni občni zbor v nedeljo, dne 2. marca 1890, ob 10 uri v mestni dvorani. Dnevni red: 1. Letno poročilo. 2. Predlogi odbora. 3. Dopolnilna volitev odbora. 4. Volitev nadzorovalnega odbora. 5. Predlogi članov. (Kačičev spomenik.) Kakor znano, prepovedala je dalmatinska vlada minolo leto odkritje Kačičevega spomenika v Makarski, ker so bili na podstavu slovanski grbi brez cesarskega orla. Iz Zadra pa se sedaj poroča, da je ministerstvo razveljavilo prepoved dalmatinske vlade in da se bode odkritje vršilo dne 26. avgusta t. 1. (Vojska zalegi gosenic, hroščev in drugih škodljivih mrčesov.) Kakor smo že naznanili, izdala sta kranjska vlada in magistrat ljubljanski razglas, uaj zemljiški posestniki čistijo drevje zalege gosenic in drugih mrčesov. V mnogih krajih je zopet letos mnogo take zalege po sadnem drevji. Sedaj je čas, da se pokonča ta zalega, sicer bode na pomlad drevje zopet brez listja in na jesen brez sadja. (Zmrznil) je predzadnji Četrtek 791etni cerkovnik P. Ključevšek s Kuma. Šel je v Zagorje ter se popoludne vračal domov. Dolga in težavna pot je starega moža tako utrudila, da se je že blizu svojega doma v legel v sneg, kjer so ga drugi dan našli mrtvega. (Podružnica sv. Cirila in Metoda) se snuje za .Priblovas in okohco" na Koroškem. V nedeljo, dn^ 2. marca, bo ustanovni zbor v Kazazah pri Ilgu. (V tiskarni družbe sv. Mohorja v Celovcu) je ravnokar izišla lična molitvena knjižnica: „Hoja za Marijo Devico" ali posnemanje njenih čednostij. Po P. Sebastijanu Zajler-ju, premonstratencu, posnel B. Bartol, duhovnik. Z dovoljenjem vis. čast. krškega knezoškolijstva. Na svetlo dala in založila družba sv. Mohorja. Drugi natis. — Cena mehko vezanemu i^tisu za ude 40 kr., za neude 50 kr. Veznina stane še posebej za popolnoma v prtu vezan iztis 40 kr., v usnji z rudečo obrezo 50 kr. in v usnji z zlato obrezo 60 kr. Po pošti prejet iztis 10 kr. več. Tele^mi. Dunaj, 28. febi-uvarija. V odseku za postavo zoper anarhiste je izjavil grof Taaffe, da bode vlada z ozirom na mirnejši značaj sooijalistiškega gibanja deloma preklicala na-redbe zoper socijaliste s pogojem, da bode vsprejeta postava zoper socijaliste. Vseh na-redb pa vlada ne more preklicati, ker soci-jalistiško gibanje še vedno utemeljuje nevarnost izgredov. Praga, 27. februvarija. „Hlas Naroda" poroča, da bode dne 6. marca prva seja komisije, ki ima razdeliti sodniške okraje. Rim, 27. februvarija. „Agenzia Štefani" poroča iz Londona, da je nemška vlada že razposlala vabila na berolinsko konferenco, ki se snide 15. marca. Niča, 28. februvarija. Prijeli so potnika; kakor trdi, je inženčr iz Zagreba z imenom Contin. Sumljiv je ovaduštva. govori dobro nemški in francoski ter je po vnanjem višji italijanski častnik. Po drugem poročilu se imenuje Della Croce. Tremensko sporočilo. ]>nnajiika borza. (Telegraflčno poročilo.) 38 februarija. Papirna renta 5* po 100 gl. (s 16* davka) 88 gld. 40 kr. Srebrna . 5* . 100 . „ 16 % . 88 . 45 » 5* avstr. zlata renta, davka prosta . . .HO „ - - „ Papirna renta, davka prosta......101 . 9."; . Akcije avstr.-ogerske banke...... 929 . — „ Kreditne akcije ..........318 „ 50 . London.............119 „ 60 „ Srebro ............. Francoski napoleond.........9 „ 46 „ Cesarski cekini...........6 „ 60 . Nemške marke ..........58 „ 50 „ Shžh cerkoT&ika is organisia se oddd o sv. Jurji t KreNiiicali. Več se izve pri farnem uradu v Kresnicah ob južni železnici. (2-i) Cerkvene ure, ure za šole, vojašnice, tovarne in druga javna poslopia, za industrijske naprave m kolodvore izdelujem trdne in z vsemi najnovejšimi popravami in iznajdbami po najnižjih cenah. Cerkvam in občinam dovoljujem ugodne plačilne pogoje. p" Cenike razpošiljam na ieljo brezplačno.' jI Ca» Stanje J g —-—T- Veter Vreme JS;* i _____ir»koni«r» toplomrm o opazovanja ^ „„ S g ~ 7. a. qut. 7311 —brezv. jasno 27 2. n. pop. 732 0 5-C m. vzh. „ 0 00 9. u. zvec. 734 3 —0 8 sr. vzh oblačno Srednja temperatura —0 9* za 2 2° pod normalom. Stolpnih ur in mehanična delalnica (12-1) Rihard Iiiebing ^ipeiHiug pri Duiiaji, Hauptstrasse 66. P. n. prijatelji! Kot sosedinja prosila uljudno milega dani iz ljubezni do bližnjega za dve vsled dobrotljivosti propali osebi v župniji Kolovratu, občina Briže, Juriju in ^Marijo JPi-ejfo^. Mož je star 89 let ter je vjel 27 vider, sedaj pa že 10 tednov leži vsled slabosti. Njegova sestra, 76 let stara, je vedno bo-lehna in je bila minolo leio dvakrat v bolnišnici. Imata le stanovanje, preživlja ju že nad dva meseca občina, sedaj pa se bojita najhujše revščine. .Mili darovi naj se pošiljajo Ivani Lewlcki, pošta Izlake pri Zagorji na Kranjskem. f3—2) « (dlphthB- ritis), vsem katarom dihal imamo v katranovih pastilak lekarja Pioooli-ja v Ljubljani izvrstno sredstvo, ki jih ozdravlja in človeka varuje pred njimi. Škatljica 25 kr. Vnanja naročila izvršujejo se z obratno pošto. (i2) Pošilja naročeno blago dobro »pravljeno in poštnine proito I Vlsokočastltl duhovščini priporočam se vljudno podpisani v napravo cerkvenih posod in orodja iz čistega srebra, klneSkega srebra in iz medenine najnovejše oblike, kot Ud. Itd. po najnižji ceni. Zadovoljim gotovo vsakega naročnika, bodisi da se delo prepusti mojemu ukusu, bodisi da se mi je predložil načrt. Stare reči popravim, teV jih v o^t^i pozlatim in posrebrim. Na blagovoljna vprašanja rado-voljno odgovarja. (52—9) Teodor Slabai^ja, srebrar v Gorici, ulica Morelll štev. 17. Pošilja naročeno blago dobro tpravljeno in poštnine pr' -toij Lepota zdb. 00000000000000004 Po krati rabi neobhodno potrebno sredstvo za čiščenje zd b. Nova ameriška zobna glicerin-creme (preskuSena od zdravstvene oblastnije) ALODONT'«®®^ Dobiva BO pri vseh lekarnah in parfumerljah itd. 1 komad 35 kr. V Uubljanl pri lekarnarjih Eraimu Blnchllza, VII). Ma»wi«. Gabrljil« Pleeolljti. 1». Svobodi, pl. Trnkicivju, dalje pri C. Karingerju, iotipu Kordlnu, Petru Lamiku, M. F. Suppanu, Antonu Krliptrju. (B^-31) latUjatvlj: Htlijt Kttar. Odgovonl vndnlk: IfaMli Žltofli. Tiik .Katoliške Ti»k»nie" v LjubljanL