Poštnina plačana v gotovini Leto XIII., štev. 178 Ljubljana, torek 1. avgusta 1932 Cena 2 Din Upravmštvo; Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon St 3122. 3123, 3124 3123 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana. Selen-bursova oL i — TeL 3492 ta 2492 Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta št 13 — Telefon 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica št 2 — Telefon št 190. Računi pri pošt ček., zavodih: Ljubljana št 11 842 Praga čisk> 78.180, VVen 5t 10S 241 Naročnina '.naša mesečno LHn 25-—. za tnozem*t~ro Din 40.— UredniStvo: Ljubljana. Rnafljera ulica 5. Telefon žt 3122. 3123. 3124. 3125 Io 3126. Maribor. Aleksandrova cesta 13. Telefon št 2440 (ponoS 2582). Celje Kocenova nt 8 Tel ?t T90. Rokopis' se no vračajo. — Oglasi po tarifu. Francosko-angleška manifestacija za mir Lelhrim, Herriot in angleški prestolonaslednik na grobovih žrtev svetovne vojne Pariz, 1. avgusta AA. Predsednik republike .In predsednik ministrskega sveta Herriot sta se danes napotila v Albert, ki leži ob Sommi. Mesto je bilo med svetovno vojno popolnoma razdejano in ga je francoska vlada dala po končani vojni popolnoma obnoviti. Visokim dostojanstvenikom in gostom. Tri eo si ogledali glavne ulice mesta je prebivalstvo priredili© prisrčne ovacije. Mesto je «edaj lepše i.n tudi večje, kakor je bil« p,red svetovno vojno 1. 1914. Tedaj je Štelo 7500 prebivalcev, sedaj pa prebiva v njem 8500 ljudi. Po ogledu mesta je predsednik francoske republike Lebrun odšel v mestno hišo, kjer je prisostvoval seji mestnega sveta in izročil mestu odlikovanje častne legije. Od tod so vsi odšli na pokopališče v Thiepva-lu, kjer počivajo žrtve svetovne vojne. Pred vhodom v pokopališče je mogočen lok. ki sloni na 14 stebrih. Lok je odprt na vse strani, kjer se je nekoč bila huda bitka Ka pokopališču so pokopani predvsem an-g,pšk: vojaki. Na seznamu pokopanih je 73.367 imen angleških častnikov in vojakov Svečanosti se je udeležil tudi angleški prestolonaslednik, ki je prispel v letalu. Obdan je bil z visokimi čast ml,k i angleške vojske. Sestanek s predsednikom francoske republike Lebrunom je bil prav prisrčen. Nato je angleški predsednik odkrili spominski lok. Svečanem odkri.tjn mogočnega spomenika je prisostvovala ogromna množica iz bližnjih in daljnih krajev. Mnogo udeležencev je bilo tudi iz Anglije in iz Pariza. Po posvetitvi spomenika in po opravljena molitvi za padie vojake je predsednik republike Lebrun imel spominski govor. Dejal je, da so znaki, ki jilh kaže ta okolica, trden dokaz o tem, da prinaša vojna strahoto in razdejanje. Zato je treba sedaj združiti napore za mir morda bolj kakor kdaj prej. T i stil, ki so bili združeni v vojni, naj bodo sedaj zvezani tudi pri delu v miru. Iz tega duha sta črpali sedaj francoska in angleška vlada pobudo in razglasili, da je treba sedajj Izmenjati odkrite misli o vprašanjih, ki se tičejo evropske ureditve in sploh režima v Evropi. Tej pobudi so se pridružile že mnoge evropske vlade. Zato je Francija srečna, ker vidi, kako cenijo drugi in kako uveljavljajo njeno vročo željo po miru. Angleški prestolonaslednik se je r svojem odgovoru najprej dotaknil nekdanjega bratstva med francosko in angleško vojsko. V tej tradiciji!, je nadaljeval, je treba iskati oporo za nove zmage, za zmage mi.ru in mednarodnega soglasja. Svečanost in govori so napravili na vse ptisotne globok vtis. atek naših zmagovalcev iz Curiha Včeraj popoldne so prispeli v Zagreb naši letalci, zmagovalci na mednarodni tekmi letal v Švici, ki so jih zastopniki oblasti in občinstvo nrisrčno sprejeli Zagreb. 1. avgusta, n. V Zagreb so prispeli danes naši zmagoslavni letalci vz Cu- rha. Na letališču so se zbrali mnogi 1 juri^. ki so potrpežljivo čakali na prihod ^na-š h letalcev. Zbralo re je poleg zastopnikov vojaških :n cvvilnih oblasti več tisoč l juri1. V javnosti je danes prvič nastopil tudi novi zagrebški župan prof. dr. Ivan Krhek, ki je izredno lepo pozdravil ouri-ške zmagovalce Ob 16. je prispelo iz Vidma telefonsko poročilo, d", so letalci startali n« tamkajšnjem letališču in da so vremenske razmere uradne. Izračunali so, da bodo letala prispela v Zagreb okrog 17 30. toda ze pred tem časom so se pojavili na ssnu naši letalci, ki jih ie množica burno pozdravljala. Nad letališčem so letalci izvedli nekaj sijajnih krogov lopdngav in drugih vratolomnih vaj, nakar so v sijajnih lokih pristali. K sprejemu so prišli ljudje in predvsem naši mladina z jugoslovanskimi zastavami. Viharnega pozdravljanja skoro ni hotelo hiti ne konca ne kraja. Silne ovacije so prirejali zlasti prvaku Sintiču. Na letališču je b:1a tudi njegova sestra. Ko so letalci podali raport poveljniku namestniku armijskega generala generalu Te*c eši Dam janoviču in komandantu letal- skegfl polka podpolkovniku Naumovicu, so jih dvignili Zagrebčani na ramena ln 'd-nesli pred zastopnike civilnih oblasti. Najprej jih je pozdravil žnipan dr. Kr-bek z lepima narodnima verzoma: »Boj ne bije svetlo oružje, več boi bije srce u junaka,« t?r nagla šal. da zagrebško ljudstvo deli veselje letalcev, ki so pokazali trojno silo. silo. ki jo razvnema osebnost vrhovnega poveljnika naše vojske, vzvišenega m modrega krslia. silo, ki izvira iz organske povezanosti naše vojske in našega naroda, in silo, ki jo kaže naša narodna vojska, ki je miroljubna, a obenem odločna, kadar je treba braniti našo zemljo. Še poseb-jj je župan pozdravil rekorderja Šintiča, ki je Zagrebu še posebno drag. ker je sio sosednega mesta Siska. On ie simbol hrvatske pripravljenosti za obrambo domovine ter dokazuie s svojo osebo in s svojim uspehom, ki ga je dosegel kot zastopnik mlade Jugoslavije in kot Hrvat, da je našlo hr-vatstvo svoio popolnost v jugoslovems^vu. Ideja jugoslovenskega h.rvatstva je za r.as Zagreb že tradioijonailna. Nato ie letalce pozdravil še predsednik zagrebškega Aerokluba, nakar so letalce odneliali v mesto. Zvečer so jim nrre-dili banket v Gradskem pod rumu, jutri ziutrai po odlete ob 7. v sr.ieri proti Novemu Sadu, kjer jim že pripravljajo slavnosten sprejem. Nalv železničarji v Pragi Praga, 1. avgusta s. Danes ob 16. je prispelo v Prago 130 članov udruženja jugo-slovenskih strojevodij. Na češkoslovaško so prispeli včeraj zjutraj ob 1.10. Ustavili so se najprej v Budjejevi^h, posetiLI so Tabor, Benešov in Koneopište, odkoder so odpotovali v Prago, kjer jih je sprejela velika množica, zlasti železničarjev. Za prisrčne pozdrave se je zahvalil predsednik ju gosi oven skih strojevodij, Svetozar Petrovič. Nocoj je bil v Vinohradih banket, železničarji ostanejo na češkem do prihodnjega torka ter se bodo iz Bratislave preko Dunaja vrnili v domovino, češkoslovaške železniške organizacije in jugoslo vensko-češke lige j.im pripravljajo v vseh mest.Ih, ki jih bodo posetili, prisrčne spre- jeme. Ratifikacija dveh pogodb z Rumunljo Beograd, 1. avg. p. Današnje »Službene \ov-ine« objavljajo kraljev ukaz o ra-t.fikaeiji mednarodnih konvencij med našo državo in Rum unijo, sklenjenih na podlaga c 202 in 293 trianonske mirovne pogodbe o splošni konvenciji glede -vodnega režima. Prva konvencija se tiiče plovbe v kanalu in na reki Bečeju. druga konvencija pa 4 odst. posojila, k; ga je najela še bivša avstro-ogrska monarhija za vodne zadruge v našim in rumunskem Banatu. Grški poslanik na Bledu Beograd, 1. avgusta. AA Grški poslanik ra našem dvoru g. Melas je odpotoval na Eled, kier ostane nekaj dni. Meštrovičev umotvor za Francijo Beograd, 1. avgusta, p. Francosko miri s trstvo za lepo umetnost je odkupilo večje delo kiparja Meštroviča »žena s harfo«, ki bo razstavljeno v pariškem Trocaderu. Prvi jugoslovenski zvočni film Beograd, 1. avgusta, p Danes so pričeli na Kalimegdanu snemati p-vi jugoslovenski film »Fantom Durmitorja«, v katerem igra glavno vlogo Ita Rina. Aliehinova zmaga v Berlinu Bern,* 1. avgusta č. Po končnem taldu mednarodnega šahovskega turnirja je bil proglašen za zmagovalca svetovni prvak Aljehi.n. ki si je priboril 12.5 točk. Hudo neurje nad Londonom London, 1. avgusta. AA. Včeraj popoldne se je vlila nad Londonom silna nevihta, ki je v mestu in okolici napravila veliko škodo. Strela je 1 človeka ubila, več pa jih ranila. Nove vesti z olimpijade Lepi uspehi Cehoslovakov Los Angeles 1. avgusta, h. V metu krogle so bili rezultati naslednji: 1. Serton (Amerika) 15.95, 2. Rothert (Amerika) 15.66, 3. Douda (CSR) 15.60, 4. Hirschfeld (Nemčija) 15.565. 5. Grav (Amerika) 15.46, 6. Sie-vert (Nemčija) 15.05, 7. Helas (Poljska), 8. Darany (Madžarska). (Poročilo, ki smo ga prejeli, pravi, da se je Jugoslovan Na-rančič s 14.245 plasiral na 9. mesto. Vendar nam ni znano, da bi Narančič ali sploh kak Jugoslovan startal v Los Angelesu, zaradi česar gre najbrž za pomoto. Op. ur.) Placement v dviganju uteži (težka kategorija) je: 1. Skobla (ČSR), 2. Pšenička (CSR), 3. Strassberger (Avstrija.) V predtekih na 100 m je zmagal Talon (Amerika) v 10.9 pred Almaido, Srimpson (Amerika) v 10.9 pred Page (Anglija) in Englon (ČSR), dalje Jonath (Nemčija) v 10.6 pred Elliotom (Amerika), dalje Luti (Japonska) v 10.8 pred Korningom (Nemčija) in Williamsom (Kanada), Matcalfe (Amerika) pred Pirsonom (Kanada) in Jo-šioka (Japonska) v 10.9 pred Bergerjem (Holandija). — V medtekih na 100 m je zmagal Talon pred Lutijem in Wi.llamsom, Srimpson pred Wrightom in Korningom, Matcalfe pred Jošioko in Elliotom in Jonath pred Joubertom (Francija) in Pirsonom. V predtekih na 400 m lese je zmagal Taylor (Amerika) pred Petersonom (Švedska"), Disdal (Irska) pred Matbrockom (Nemčija), Hardin (Amerika) pred Adel-heimom (Francija) in Pacelli (Italija) pred Burghleyem (Anglija). V finalu na 400 m lese je zmagal Hardin. v 52.8 pred Taylor-jem in Burghleyem. V skoku v višino je zmagal Mac Maugh-ton (Kanada) s 1.96 pred Oselom (Amerika) in Toribio (Filipini). V predtekih na 800 m je Hornpostel (Amerika) zmagal v 1:52.4 pred Williamsom (Amerika) in dr. Peltzerjem (Nemčija). Pri tej točki je bil vložen protest, ker je Ka-nadec Eduard trčil skupaj s Francozom Kellerjem. Po rešitvi protesta je bil placement tale: 1. Genung (Amerika), 2. Eduard (Kanada), 3. Powel (Anglija). Po justifikacifi v Budimpešti Budimpešta, 1. avgusta, č. Kakor poroča »Uj Nemzety«, uprava jetnišnice noče izročiti trupel justifici ranih komunistov Szallaya iin Ftirsta njunim sorodni, kom. Branitelji obeh na smrt obsojenih komunistov so brzojavno pozvali madžarsko pravosodno ministrstvo, naj izda ukaz, da se trupla izročita sorodnikom, ministrstvo pa doslej še ni odgovorilo. PO VOLITVAH V NEMČIJI Papen za sestavo vlade desničarske koalicije — Mednarodno javnost fe presenetilo samo nepričakovano napredovanje komunistov Berlin, 1. avgusta, n. Opoldne je predsednik državnega volilnega odbora objavil naslednji končni volilni rezultat: Narodni socialisti 13,722.748 glasov (230 mandatov), socialni demokrati 7,951.956 glasov (133), komunisti 5,365.666 (89), centrum 4,487.477 (75), nemški nacijonalci 2,184.971 (37), bavarska ljudska stranka 1,202.617 (22), nemška ljudska stranL-a 435.547 (7), državna stranka 373.560 (4), krščanski socialisti 364.686 (4), nemška kmetska stranka 137.090 (2), wiirtemberšl>a kmetska in vinogradniška zveza 76.868 (2), gospodarska stranka 146.107 (1), nemška kmetska zveza 91.389 (1). Skupno število mandatov znaša 607, skupno število glasov navedenih 13 strank pa 36,540.753. Glasovi, ki so jilt dosegle ostale stranke, v tem komunikeju niso navedeni, ker niti ena od njih i ni dobila mandata. Ker je bilo v prejšnjem državnem zboru 577 državnih poslancev, se je število poslancev v novem državnem zboru povečalo za 30. Po računih na podlagi teh izidov bo imela desnica, h kateri se prištevajo narodni socialisti, nemški nacijonalci, krščanski socialisti, gospodarska stranka in nemška ljudska stranka skupno 282 mandatov in ji manjka 22 mandatov do absolutne večine, ki znaša 304 glasove. V splošnem so beležili v vseh volilnih okrožjih veliko volilno udeležbo. Zlasti se je udeležila volitev mladina, ki je bila na novo vpisana v volilne imenike. Če se rezultati včerajšnjih volitev primerjajo z rezultati volitev v deželne zbore, ki so se vršile meseca aprila v nekaterih nemških deželah, se more ugotoviti, da so narodni socialisti pridobili le malo glasov in vsekakor manj, kakvor so sami pričakovali. V posameznih volilnih okrožjih so celo nekoliko nazadovali. Narodni socialisti nimajo niti skupno z nemškimi nacijonalci absolutne večine v novem državnem zboru, čeprav je v njihovih vodilnih krogih prevladovalo prepričanje, da bodo popolnoma zmagali. Ni verjetno, da se bodo narodni socialisti sedr-j pogodili s centrumom in sestavili ž njim vladno večino. Kakor pravijo, je volitve za novi državni zbor izzval vodja nemških nacijonalcev, Hu-genberg, ki je računal, da bo pri volitvah dobil toliko glasov, da bo lahko v zvezi z narodnimi socialisti odločno vpS-val na vso politiko v državi. Hugenberg pa se je vštel in je glede na sedanje politično konstelaciio speljal vodo na Briiningov mlin. Centrum sicer ni pridobil na številu mandatov, pač pa na številu glasov. Tudi socialni demokratje so si nekoliko opomogli. Vso javnost pa je gotovo iznenadil močan porast komunističnih glasov in mandatov. Po odstotkih je dobila skraina desnica, M jo tvorijo narodni socialisti in nemški nacio-nalci, 43 odstotkov vseh oddanih gla-sov. Od teh odpade na narodne socialiste nad 37 odstotkov. Odločilno pa so bile pri včerajšnjih volitvah poražene stranke parlamentarne sredine. Nemška liudska stranka je utrpela še največjo škodo. Deželiio^s^e volitve na Turinškem Istočasno, kakor volitve za novi državni zbor, so se na Turinškem vršile tudi volitve za novi deželni zbor in so dobHi narodni socialisti 396.000 glasov in 26 mandatov, socialni demoktrati 226.000 piasov in 15 mandatov, komunisti 150.000 glasov in 10 mandatov, turinška kmet=ka zveza 6 mandatov, nemški na-cionalci 2, nemška ljudska stranka 1, centmm 1, državna stranka 1, gosno-darska stranka na nobenega. Pri volitvah so po številu mandatov in glasov izredno napredovali narodni socialisti, katerih mandati so poskočili v primeru s poslednjimi dežel nozborskimi volitvami od 6 na 26. socialni demokratje in zlasti gospodarska stranka pa so nazadovali. Adolf Hitler je davi v Munchenu objavil proglas na nacionalno socialistične volilce. v katerem govori o rezultatu včeraišniih volitev ?r, n> postala največja stranka v državi. Svoj uspeh je doseela spričo vztrainesra m pozitivnih stremljenj. ^or>"u noziva svoje Hudi, naj se še nadalje borijo za svoie ideje. Sestanek državnega zbora Berlin. 1. avgusta s. Kakor se doznava Iz vladnih krogov, se bo novo Izvoljeni Hr-žavnl zbor sestal nalbrže med 22. In 26. avgustom. Po ustavi se mora drž zbor sestati naimand 30 dni Po volitvah, tonot. torej najkasneje 30. avgusta. Računajo na. da vlada ne ho čakala do zadnjega dne, V parlamentu bo samo 6 frakcij, narodni socialisti, socialni demokrati, centrum komunisti, nemški nacionalci in bavarska ljudska stranka. Ostale stranke niso tako močne, kolikor je potrebno za samostoino frakcijo. V novi državni zbor so izvoljeni skoraj vsi znani poslanci vseh strank Centrum je skoraj v vseh volilnih okrajih izvolil ±r. Briininga. Izvoljena sta tudi dr WIrth in prelat Kaas. Bivši državni kance lar dr. Marx topot ni kandidiral. Vsi na-rodno-socialistični voditelja so zopet izvoljeni. Med narodno-soci ali stičnimi poslanci ni nobene ženske. »Izmed demokratov nista izvoljena niti bivši finančni minister dr Dletrich, .nitii bivši vodja stranke Koch, pač pa je Ml v Hamburgu izvoljen dr. Stolper. ki je po rodu iz Avstrije. Izmed nemške ljudske stranke ne bodo več v državnem zboru dosedanjj podpredsednik stranke Kardorff. bivši zunanji minister dx. Cur-tras. general Seckt iin drugi. Popolnoma so izginili konservativci Treviranus, grof Westarp in Lindeiner. Tudii vodiitelj gospodarske stranke bivši pravosodni minister Berdt ni bil dzvoltjen. Izmed nemških nacijonalcev je dr. Hugenberg prodrl v več okrajih. Papenovi načrti Berlin, 1. avgusta, d. Čas povolilnega premirja, ki je bil dogovorjen med posameznimi strankami, bo po zanesljivih informacijah državni kancelar Papen izkoristil, da bo poizkušal ustvarili koalicijo meščanskih strank, v kateri bi bili tudi narodni soci-jalisti in tako pripravil ugodna tla za sestavo desničarske koalicijske vlade. K temu ga sili v prvi vrsti porast komunistične nevarnosti, ker so komunisti pri včerajšnjih volitvah dobili proti pričakovanju znaten prirastek glasov. Izgredi hitSerjevcev 11 smrtnih žrtev Berlin. 1. avgusta, č. Včerajšnje volitve so po uradnih poročilih potekle relativno mirno, vendar so se davi razširile vesti o spopadih, do katerih je prišlo v raznih mestih med pristaši raznih strank. Policija je sicer vedno energično posredovala, vendar pa ni mogla preprečiti žrtev. Po današnjih vesteh so zahtevali nemiri 11 človeških življenj, mnogo liudi pa je bilo hujše ali lažje ranjenih. V Berlinu samem je bil ubit neki moški, ostale žrtve so padle v drugih nemških mestih. V Lfibecku so se spopadli narodni socijalisti in pristaši državne stranke ter je bil ubit neki narodni socija-list Drug krvav incident se je pripetil v Hassenfeldu blizu Braunschweiga. Tam je neki nacijonalni socijalist zabodel pristaša državne stranke, tako da je bil na mestu mrtev. Do hudih nemirov je prišlo tudi v Ko-nigsbergu. V noči od sobote na nedeljo so nacijonalni socijalisti napadli uredništvo socijalno - demokratskega glasila in soci-jalno - demokratski dom, kjer 90 imeli socijalisti svoj glavni volilni stan- V poslopje 90 pometali večjo količino majhnih stekle-ninc z neko vnetljivo tekočino. Zares so že pričela goreti vrata, a so gasilci ogenj takoj pogasi1 i. Neznanci 90 vdrli tudi v sta-novanie glavnega urednika socialističnega lista in ga hudo poškodovali. Končno so v Konigsbergu napadli tudi bivšega vladnega predsednika Bahrfelda in socialističnega funkcionarja Silbisa. Oba sla bila ranjena. Razen socijalnih demokratov pa so nacijonalni socijalisti napadli tudi komuniste. Z revolverji so streljali na komunističnega poslanca Schfitza, ki ga pa nieo zadeli, zato pa so težko ranili dve dekleti. Proglas dr. Brachta Zaradi volilnega terorja je pruski notranji minister Bracht izdal proglas, v katerem napoveduje, da bo znova uveljavil drakonske varnostne ukrepe, če se v deželo takoj ne povrneta mir in red. Bracht na-glaša v svojem proglasu, da poslednjič opozarja vse ljudstvo, naj se izogiba izgredom. Vlada ne bo oklevala in bo znala energično zavarovati red in spoštovanje zakonov. Končno poziva tudi ves tisk, naj ne razvnema strankarskih strasti. Dokler se ne bo spuščal v brezobzirno in šovinistično strankarsko borbo, bo svoboden. Konigsberg, 1. avgusta g. O torvavilh izgredih narodno-soci ali sti čn.i h napadalnih oddelkov v današnjih jutranjih in dopoldanskih urah poročajo naslednje podrobnosti: V jutranjilh urah je prišlo večje število narodno- socialii stič n i h napadalcev pred hišo nedavno upokojenega vlad. predsednika dr. Bahrfelda ter oddalo več strelov proti stanovanju. Ko se je Babrfeld pokazal na vratih je bil od strelov hudo ranjen. Drugi napad narodnih socialistov je bil namenjen glavnemu urednilku socialno-demo kratske >Volkszeitung« Wyrgatschu. Tudi tega so narodna socialisti napadli v nje govem stanovanju ter ga s streli hudo ranili. Po tem krvavem činu so narodni socialisti! napadli stanovanje komunističnega voditeMa Schiitzeja, ki pa m bil doma. Proti napadalcem je nastopila mlada deklica. ki so io s streli iz najbližje bližine smrtnonevarno ranili. Nato so narodni socialisti odšli k stanovanju komunističnega občinskega svetnika Saufa Komaj se je ta pokazal, ga je že zadelo več strelov. Sauf je bil na mestu mrtev. Kratek čas nato so narodni socialistii na cesti napadli komunista Zierpiusa ter ga s tremi streli ubili. Druga skupina narodno-socialističnih na-padalniih organizacij je vrgla v poslonie so-cialno-demokraitske >Volksze.1tungErre Nouvelle«, v katerem objavlja običajno Herriot svoje članke, pravi v svojem komentarju med drugim: >Nemčija, ki se >e prva obrnila k fašizmu, prehaja sedaj h komunizmu. Po našem mnenju je to zadosten dokaz, da se nahaja sedanja nemška vlada na napačnem potu. Dobro vemo, da se bo glede na dela-nezmožni parlament poizkušalo nadaljevati z diktaturo, vendar pa menimo, da to ne bo uspelo.« London. 1. avgusta, č- Tukajšnji jutranji listi le malo komentirajo rezultate včerajšnjih nemških državnozborskih volitev. Berlinski poročevalec lista >Times< poroča, da je rezultat tak, kakršnega :e pričakovala Papenova vlada. Poslednja velika govora bivšega kancelarja dr. Briininga in sedanjega državnega kancelarja Papena sta zelo pomirjevalno vplivala na nemške politične duhove. »Daily Telegraph« ugotavlja, da število glasov nacijonalnih socijalistov ni bistveno naraslo. Listu pa se zdi čudno, da so komunisti znova pridobili na številu glasov in poslancev. Komunisti naraščajo na škudo socijalnih demokratov. »News Chronicle« ugotavlja, da so se podrli gradovi »tretjega cesarstva«, o katerem so sanjali nacijonalni socijalisti in se nanj že z vso vnemo pripravljali. List meni, da je treba razumeti porast komunističnih glasov bolj kot opozorilo nego kot nevarnost. Papenov kabinet bo imel sedaj lepo priliko, da izkoristi do kraja metode svojega vladanja. s>Daily Herald« pravi prav tako, da so uničene Hitlerjeve nade in da v novem parlamentu ne bo mogel doseči potrebne večine niti s pomočjo Hugenbergovih nacijonalcev. »Morningpost« pa izraža mnenje, da je Papenovemu kabinetu zagotovljen obsta- Italijanski glasovi Rim. 1. avgusta. AA. Časopisje priobčuje o včerajšnjih volitvah v Nemčiji obširne komentarje in ugotavlja, da so te volitve dokaz za mogočen porast Hitlerjevega po-kreta med nemškim narodom, hkratu oa kažejo tudi nazadovanje socijalizma in delni polom weimarske koalicije. »Giornale d' Ttalia« ugotavlja to dejstvo z odkritosrčnim zadoščeniem. List smatra, da potrebuje Nemčija režim močne roke in odgovornosti, če hoče zavzeti med evropskimi narodi mesto, ki ji gre. Na drugi strani pa je imela Italija med pristaši wei-marske koaliciie svoje najliuteiše nasprotnike. To sovraštvo ni nikoli pojenjalo. č-> prav ie Italija v zadnjih desetih letih podala nebroj dokazov svojega prijateljstva do nove Nemčije. Hitlerjev pokret je tudi to pot posvedo-čil, da je samo on prava dinamična sila sedanje Nemčije. Nadaljnji razvoj Nemčije je mogoč le s Hitlerjem. Odmev na borzi Pariz, 1. avgusta, s. Izid volitev na borzi ni povzročil razburjenja, ker odgovarja pričakovanju finančnih krogov. Meni se. da bo Papenfrva vlada ostala na krmilu. Finančni krogi so razmeroma zadovoljni. Današnja čvrsta tendenca na borzi je deloma povzročena po tem razpoloženi«. Youngovo posojilo se je dvignilo od 536 na 567, Dawesovo posojilo pa od 6975 na 7200. ____ Pritožba Gorgulova Pariz, 1. avgusta. AA. Kasacijsko sodišče še ni razpravljalo o pritožbi Gorgulova proti smrtni obsodbi, ker še ni dobilo v roke vseh aktov. Kdaj bo razpravljalo O tem, še ni določeno. Neodločena bitkti Nemški državni kancelar Papen je z izidom nedeljskih državnozborskih volitev v Nemčiji lahko zadovoljen. Prinesle namreč niso večine niti desničarski fronti niti strankam weimarske koalicije in zamotani notranjepolitični položaj v Nemčiji se ž njimi ni prav rtič izboljšal. Ko je Papen na zahtevo hitlerjevcev razpustil prejšnji parlament. se je dobro zavedal, da jim je napravil s tem zelo ceneno uslugo in si ob enem ohranil njihovo naklonjenost. ne da bi preveč rdskiral, saj so vsa znamenja kazala, da je hitterjevski pokret vsaj za enkrat že dosegel svojo kuhninacijo. Zato se mu ni bilo treba bati. da bi desničarji dobili večino, ki bi jiih usposabljala, da vzamejo državno oblast popolnoma v svoje roke. Da \veimarska fronta, ki je v glavnem vodila nemško politiko vsa leta po vojni, ne bo pri vofatvah zmagala, je bilo seveda jasno. Volilni riziko za Papena, ki se lahko drži le. ako in dokler v Nemčiji ni čvrste, delazmožne večine, je bil torej minimalen. Nedeljska volilna bitka Papena ni razočarala. Prinesla ni ne jasnosti, ne pozitivne večine. Res je, da je zaradi komunističnega negativizma kakršnakoli parlamentarna večina brez hitlerjevcev težko mogoča, a ravno tako ni videti možnosti za večinsko koalicijo, v kateri bi bil Hitler absoluten gorotesfirali proti strankarski pristranosti in nasilstvu policijskih organov, ki samovolino razpu«čajo občinske odbore. ki so v rokih zemljedelrev, in na vse mofoče načine delajo neprilike pristašem zemljedelske stranke, pri čemer se ne strašijo niti dejanskih nasilstev. Druga va?na stvar, zaradi katere ie tudi ve1;ko nezadovo'istvo proti vladi med zem-lierf^ci. jp na žitni monopol, ki bi ga de-m^Vratje hoteli odnraviti. dočim ga zemlje-d»M sn«.atraio za nujno potrebnega. Napoved r,a zahtevajo še. da se mora brez od-1 neti, razpustiti sedanji pre=to1-nični občinski svet. v kiterem imaio df>mokratie večino in ta sv>j ugodni položaj, kakor trdijo zemliedeM. zlorabliajo v svoje strankarske in ^'^i osebne koristi. Ker n"c ni verjetno. da bi demokrafi tflko i z! n h V-a dali iz rok take važne postojanke, si ie lahko mi-s!:ti da mora r»rej ali sl^i priti do krize v vladi, k"'- bodo zpmljedelci. ko iim demo-kratje o^h?'>?r> njihove zahteve, brez dvoma odgovorili z ostavko svojih treh mini- Di ie izbruh krize v resnici že pred vrati ie najboljši dokaz, da so se začeli opo-ziHionalni demokrati, oni iz »Demokrati-če=kega Sgovora«. zelo sumljivo smukati okoli vladnih demokratov Tn zgodilo se je celo. da je včeraj dopoldne «am Liapčev po«et;! ministrskega predsednika Mušanova in ostal ori njem celo uro. za njim na je prišel k Mušanovu tudi predsednik druge opozi^ioralne demokratske ločine, Tankov. Liapčev je no svoiem ra/oovoru z Mu-š^novim s^cer izjavil, da je prišel k niemu le zato. da se informira o uspehih bolgarske delegacije v inozemstvu, pri čemer pa je pripomnil, da je bil vedno z vlado in za vlado. Cankov p« ie izjavil, da ie bil pri ministrskemu predsedniku zaradi nekih strankarskih stvari, a obenem se je tudi in- formiral o pogajanjih v Lausanni, Ženevi in Parizu. Že ta dva poseta. še bolj pa izjava Ljap-čeva, da je bil vedno z vlado in za vlado, 9o zelo pomembne stvari. »Sgovoristi«, ki so se naveličali trdega kruha opozicije, pač slutijo, da se krši vladni narodni blok in da bi se po njegovem razoadu dalo najti zanje to-plo mestece za vladno mizo. Po Sofiji se govori že čisto glasno, da v kratkem izstopijo iz narodnega bloka liberali in najbrž del zemljedelcev, na njihovo mesto pa da stopijo v vlado »sgovoristi«. Kateri? »Ljapčevci«' ali »cankovci«? Menda »ljapčevci«, ker zemljedelci vendar ne bi mogli sodelovati z »morilcem bolgarskega naroda«, Cankovim! Da se snuje neka taka izprememba. dokazuje tudi dejstvo, da je Mušanov po raz>-govoru z Ljapčevim in Cankovim posetil Malinova, predsednika svoje demokratske stranke, v njegovem letovišču in ostal dalje časa pri njem. Bolgarski dolgovi Sofija, 1. avgusta. AA. Skupna višina bolgarskih predvojnih državnih dolgov v inozemstvu je znašala 30. junija 9.861 milijonov levov, ne vštevši obresti in amortizacije, povojni dolgovi pa znašajo 5.423 milijonov, prav tako brez obresti in amortizacije. Skupno je torej bolgarska država dolžna v inozemstvu 15.284 milijonov levov. V proračunu za 1. 1932/33 je določenih 267.826.000 levov samo za obresti za predvojne dolgove, za obresti in amortizacijo povojnih dolgov pa je določenih 424.511.000 levov, skupaj torej 692.337.0C0 levov. Amortizacija na predvojne dolgove se ne bo plačala. Odlikovanja Beograd. 1. avgusta, p. S kraljevim ukazom so bili na predlog ministra za telesno vzgojo dr. Kraljeviča odlikovani: z redom Jugoslovenske krone IV. stopnje: Anton Cerer. narodni poslanec v Kamniku; z redom Jugoslovenske krone V. stopnje: Ernest Škof, podžupan v Kamniku, Franc Kuhar, posestnik v Kamniku, Franc Cerer, posestnik v Praprečah. Franc Hribar, posestnik v Mengšu, in Mihael Čolnar, posestnik v Trzinu. Z zlato kolajno za državljanske zasluge: Fran Fajdiga, posestnik v Kamniku, Lovro Rakar, posestnik v Št. Uju, Ferdinand Stare. Franc Štrukelj in Josip Blatnik, vsi posestniki v Dolu. Mihael Luteršek, posestnik v Čemšeniku, Milan Lampič, Matevž Iskra, Janko Grašek in Ivan Glavič, vsi iz Kamnika, Ignac Jankovič, Josip Vahtar in Ivan Novak iz Mengša, Anton Zaje. posestnik iz Dola, Fran Makar, mesar iz Stoba, Fran Gregorin, gostilničar iz Trzina, Fran Gu-banec, posestnik iz Vodic. S srebrno kolajno za državljanske zasluge: Fran Komar, obrtnik iz Kamnika, Jan Patek, posestnik iz Rafolč. Ivan Hribar iz Dola, Anton Kovic iz Zagorice, Mihael Grad iz Dola, Josip Zaman, posestnik iz Dola. Janez Ga-brič. Janez Japel, trafikant in Fran Kočan, posestnik, vsi iz Domžal, Edvard Kofler. čevljar iz Kamnika. Alojzij Janežič iz Mengša, Fran Detela. Fran Jurjevec in Rudolf LTčakar iz Moravč, Jakob Flis, trgovec iz Stoba, Fran Habjan. Fran Habjan star. in Andrej Cankar iz Stoba, Ignac Peme, Anton Kurent in Fran Cankar iz Trzina, Fran Podgoršek iz Kamnika, Ivan Jeraj, Fran Keršič, Ivan Keršič. Martin Traven iz Vodic. Mihael Podbevšek iz Bukovice, Mihael Žitnik in Fran Jereb iz Vodic. Nar. posl. dr. Vidovič, ki so ga ziborovalci nad vse toplo pozdra-rili, je najprej sporočil pozdrave kršne Bosne, posebno še Sarajeva, kjer se že od zgodnje mladosti udejstvuje kot idealen ;n požrtvovalen narodni bojevnik in sokolsKi delavec — dir. Vidovič je tudi starosta sarajevske sokolske župe. Nato je v temperamentnem govoru med drugim izvajal: »Prihajam med vas, da vas zagotovim, da vi, ki stojite na mrtvi straži th-ka, močna in srečna Jugoslavija!« Tisočgalava množ;ca je na obeh »hodiih z navdušenjem sirrrejela te bodrillne, deloma v lepi slovenščini izrečene besede predstavnika južnih pokrajin in mu z dpflgo-trajniim aplavzom izrazila svoie prrtrie-vanje. Predsednik shoda notar g. Tarzes se je govorniku tom"k> zabrrcvlifl. nakar ie navdušeno pozdravljen, stopil na govorniški oder domači poslanec dr. Stane Rape. Med drugim je izvajal1: »Nasprotniki vam skušajo donovodati, da je vs.ik dan slabše in težje živi jen if, da pa bi bilo vse lepše in boljše, če hi bile ostale stare stranke iin bi lahko oni delali taiko. k.ikor so delali popraj. Dobro veste, da mo imeli popolno svobodo v političnem udej-stvovanju, toda ta svoboda je dovedla do tega. da se je narodno premoženje tro5l1o !n'zapravljalo brez haska in koristi za narod in da se je od leta do leta sflaib&al po-lož»j zlasti malega človeka. Prišli smo tako daleč, da smo stali tik pred bankrotom. Da ni bilo modre in pogumne odločitve našega kralja, kdo ve. kanj bi bili zašli Takrat so tudi naši sedanji _politični nasprotniki pozdravili ta vladarjev korak mi so skoraj dve 1eti aktivno sodelovali v i*- verni stavni vladi. Ko pa je bilo ljudstvo pioMicaoo. da sope-1 sodekrje pri vodstvu države, takrat naenkrat ubrali svoja pota in eo storili vse, da bi preprečili slo«o in skim-no de o vsega poštenega prebivalstva. Vorasam vas. kdaj ste vi doma srečni in zadovoljni: ali takrat, kadar se mož in žen a.-bratje in sestre med seboj prepirajo, ali oa takrat. kadaT ste složni in vsi skupaj delate. da čim prej opravite vsa nu^a dela m pridete do žetve in uspehov? Nikogar ni med vami, tudi ne med tisami, ki v dno v nas svoje politične nasprotnike, ki bi rekel, da je bolje takrat, kadar se med seboj prepirate! Ce čutite to na lastnem gospodarstvu potem p«? ne more biti nihče taiko neumen, da bi rekel, d« bo država, ki se sedaj prav tako nahaja v težkih gospodarskih prilikah, srečna in blagoslovljena, če se bomo Slovenci med seboj, povrh pa še Slovenci, Hrvati in Srbi med seboj prt-pirali. Gospodarska kriza, ki ^ to za tek ti. ko smo prevzeli zastopstvo ljudstva, ni zadela samo Jw*oslavi.ie. nego ves svet. Bnš ta kriza ie bila gflasen klic: Jugosloveni, 7tdr»j*).:e se! Delajte in ustvarjali te. kajti oto oni, ki dela. sme pričakovati rešitve! Dolžnost nas vseh je. da primemo za delo. da pomagamo in složno sodelujemo, da^ bi prilike v državi krenile čim prei in s čim manjšimi žrtvami na bolje. Nihče pa ne nore zahtevati od nas, da v kratki dobi šestih mesecev popravimo vse to. kar se Je razrešilo v dolgih desetih letih. Zato tudi oni bivši politiki danes nimaijo pravice, kazati na na« s prstom, ker so ravno oni v največji m Ti odgovorni za sedanie težko sita-pie. Mi pa si sedaj prizadevamo, da s treznim in postervm delom rešimo, knr se še rešiti da. Nikdar ni nobena Narodna skuipšRna r tako kratki dobi sprejela toliko zakonov, kakor sed.in;a. ker so se prej vp-dno prepirali in drw» drugemu pasaiali Mi pa danes ne vrvašarno. kdo Je zakon predložil, nego samo glodamo, ali So ta zakon prinesel Ipidst-viT koristi aH ie.« Govornik ie nato obširno orisal delo Narodnega predstavništva, ki je posvetilo vso skrb zlasti malemu človeku, predvsem pa kmetu. Nato je nadaljeval: »Nihče ni vsega zmožen in vbeyeden. Mirno pa lahko rečem, da bi bila tri za pri nas še mnogo hujša in mnogo več;j, če bi ne bilo sedanjega Narodnega predstavništva, ki si z resno voljo prizadevn, da to krizo zajezi in omili. V marsičem smo že uspeH, mnogo se je že storilo, a čaKa nas vse še mnogo dela. Kakor kmet ne zapusti^ svoje zemlje, če mu eno leto pobijs toča ali uniči poplava posevke, marveč s« ztiov'. loti dela, orje in seje, prav tako tudi mi ne smemo kloniti, marveč moramo krepko prijeti za delo ter graditi na novo. Za vsakim dežjem pride 6once in tako mora tudi sedanje krize biti konec. Seveda pa ne smemo čakati prekrižanlh rok, da bi nas drugi reševali, marveč si moramo pomagati sami s trdim delom. Mi poslanci prihajamo med volilce baš zaradi 'ega, d« bi od njih izvedeli, kaj jim Je sreba, kie je ireba najprej pomagati.« Narodni poslanec dr. Rape je nato obširno razpravljal o perečih gospodarskih problemih, potrebi javnih del v wrho zaposlitve brezposelnih ter orisal tudi tei-koče, ki se pojavljajo v pogledu potrebnih finančnih sredstev. Poslušalci so z velikim zanimanjem in razumevanjem sl-jJili njegovim izvajanjem in ga često Drekiniali s pritrjevanjem. Ko je omenjal rovarjenje znanih krogov, ki so skušali celo omajati vrednost dinarja, je bilo slišati iz vrst poslušalcev ogorčene klice in zahteve, naj se tem hujskarijam napravi konec z energičnimi ukrepi. Govornik je zaključi: »Ne seimo več sovraštva, marveč si v ljubezni in slogi podajmo roke in skupno zastavimo vse sile, da pomagamo našemu človeku! Vsakomur, ki je pošten in isicren, je odprta pot sodelovanja, s hinavci pa bt nto čim prej pometli! Mi se ne bomo ustavili na pol pota. Delo, ki smo ga priči'i, bomo nadaljevali vse tako dolgo, dokler se razmere ne izboljšajo, dokler ne bo za vi a.in lo po vsej državi blagostanje in zadovoljstvo, Vi pa ne poslušajte hmkk ;čev, nego mislite s svojo g'avo in svojim lazirmom. ki vam bo sam rekel: Delo, sloga, bratstvo, enakost, v tem je naša rešitev!« Viharno pritrjevanje, ki je sledilo besedam poslanca dr. Raipeta. je bilo ddkaz, da je govoril vsem iz srca. Zelo toplo so zborovcloi ua obeh shodih sprejeli tudi govor zastocnifka Južn* bije, nar. posl. g. Sokoloviča, ki je r "tepem govoru poudaril, da mis-H narod na skrajnem jiugfu in vzhodu ptrav tako kakor tu na skrajnem zapadu ta- vidi somo y slogi in delu rešitev in rzhod iz sedanjih težkih časov. Ljudstvo povsod vse bolj outi in irvideva, da nam je potrebna enotna, močna in velika država. Poslanci sedanje Narodne skupščine so nekaki apostoli nove vere, vere v bodočnost jugoslovenskega naroda in države, nror»o-vedniki samozavesti. Marsikaj mora i o povedati, kar ljudje ne slišijo radi; odkrito morajo govoriti o težavah, ki nas tarejo, ker »mo vsa prejšnja leta videli, da se s praznimi obljubami nič ne doseže. Z^to tudi nihče od sedanjih narodnih poslancev ničesar ne obljubuje, pač pa so vsi trdno odločeni, da s poštenim delom store »ar največ mogoče, di se ljudstvu pomaga. »Kakor pa v zasebnem ži-viljen ju, tako je budi v politiki: en sam le malo zabže; pravo moč ima šele oni. za katerim stoji ves narod. Zato je potrebno, da se vsi, ki pošteno mislipo in ki hočejo delati in pomagati, združijo r močno organizacijo. Tako organizacijo imamo v JRKD. ki ne obsega samo dravske banovine, marveč vso državo. Njen pokret je danes v polnem razmahu prav taiko doli na jugu, kakor tu pri vas, kjer ste organizacijo že v podrobnosti izvedli. Posebno me veseli, ko vidim to vašo mogočno armado tudi zaradi lega, ker se je po Beogradu mnogokrat govorilo, da ne more priti v Slovenijo nihče, komur ne da kl juča g. Korošec. Mi pmo danes sami videli, da je vse to neresnica. Enako pa ste lahko prepričani, da je tudi v dragih krajih tako. Mi, ki smo preromali vso državo, smo se prepričali, da bijejo na jugu in vzhodu, na severu in za padu naše države prav tako iskrena jugoslovenska srca. kakor tu pri vas v logaškem srez«. Napočila je nova doba, r kateri smo prekinili z vsem onim starim, kar ni bilo dobro. Že naša navzočnost na tem lepem shodu je dokaz, da smo izravnali vse, kar nas je rekoč ločilo, in na naših shodih ni več samo Srbov, samo Hrvatov ali samo Slovencev, marveč nas vedno in povsod vidite složne na skupnem deliu. Lahko vam zastavim svojo besedo in besedo vseh svojih tovarišev, da ne bomo nikdar več dopustili, da bi se povrnile one stare pr-like, razprtije in prepiri. Za nas je to viprašanje enkrat za vselej rešeno. Vsa t naj bo zase Slovenec, Srb ali Hrvat, vm skupaj pa smo ena celota, vri smo Jugo-sloveni Srbska majfka bo še nadalje /eia svojemu detetu srbske narodne pesmi, ;n pripovedovala zgodbe s Kosova in Kuima-nova, hrvatska bo svoje dete lahko tudn šo nadalje spominjala na svetlo hrvatsko zgodovino in slovenska mati bo tudi v bodoče učila svoje dete najprej slovenščine. Voe to ostane tudi nadalje naša svetinja v skupni hiši, r katero ne sme nihče 4i-ra-ti. vse pa druži eno, to je jugoslovm-stvo, Jugoslavija. Kljub temu pa, da smatramo vse te stvari že za končno ureiene. s« 5e vedno najdejo ljudje, ki rovarijo dalje in sejejo seme razdora in mržmje. Nekateri bivši politiki, ki so trgovali z narodovo kožo, ki 6o napravili iz parlamentarizma in politike trgovino, da ui sc obdržali na oblasti, bi radi danes zopet delalo tako. Mi tega ne bomo nikdar več dopustili. Mnogo važnejše stvari so. ki jih imamo mi na programu. Naša država ima mnogo priročnega bogastva, ki ga je treba dvigniti. Naše gospodarstvo moramo urediti tako, da bomo lahko vsi zadovoljni. Začetek ie storjen in bodite prepričani, da bomo šli odločno dalje. Prosim vas pa, Ja daste svojemu poslancu dr. Ra.petu potrebno oporo v organizaciji, da bo mogel ke uspešneje sodelovati pri izvaianju tega programa. Politika se da uspešno voditi samo s pomočjo močnih organizacij. Da- ne« imamo trfeo organfcsrofjo, ki nastop« isti cilj in isti program prav taiko ou pn vas, kaker tam doli pri nas. Če boste vsi sodelovali, Če boste vsi pomagali, potem ste lahko prepričana, da ni več daleč čas ko bomo vsi srečni in zadovoljni, živel kralj! Živela Jugoslavija!« Množice na obeh mogočnih zbor h *o poslušale vse govore z veliko pozornostjo tn jih ponovno prekinjale z viharnim p.1o-bravanjem in priznanjem. Vse tri govornike pa so ob zaključku nagTadile z dolgotrajnimi ovacijami. Ob2 veličastna shoda sta še globlje zakoreninila državno -n narodno misel med našim obmejnim l.ud-6tvom in obenem navezala nove prisrčne 6tike med prebivalstvom in njegovimi 6topniki. ■ Poročilo t ponedeljskem »Jutru* o sprejemu v Dolenjem Logatcu je treba izpopolniti v toliko, da je poleg župana gospoda Tršarja izrekel došlim narodnim poslancem dobrodošlico podpredsednik p' vladuje visoki pritisk. Anticiklon ima več centrov. Zaradi tega ee pričakuje, da bo narasla oblačnost, da se bodo pojavili vetrovi in da bo postalo še boli vroče. V splošne-n je pritisk nekoliko padel, in sicer za 0.5 do 2.5. bolj na severu nego na jugu. Temi>"rntiire so ostale ali nespremenjene ali pa so narasle za približno eno stopinjo, zlasti v severnih krajih države. Dunajska vremenska napoved za torek: 3o nenadnih nevihtah najbrž hladnejše za-padno vreme. /-■''•f< ' iV ' /H*'. '."-vi Samo še danes! Popularna, nepozabna opereta skladatelja Johanna Straussa flETOPIR Anny Ondra — Svetlslav Petrovič Georg Aleksander, H. Junkermann Ob 4, tn %10. zvečer Jutri »Kongres pleše44 Elitni kino Matica Telefon 2124 Mladi zmagovalci v plavanju Zmagovalno enosedežno letalo fcapetana Zlatka Sintlča, s katerim si Je ▼ Svid priboril zlati pokal kapetana Echarda. Posnetek Je z letališča Dfibendorfa pri Carihu, kjer si je zmagovalno letalo ogledala množica občinstva. Letalo je lovski aparat tipa Focker z motorjem Roils-Royce Llcejke so šle letovat v Martinsčico ©troci iz revirjev in iz Ljubljane gredo po zdravje Protltuberkulozna liga Je včeraj spet odposlala tri skupine revnih otrok na počitnice — Slovenski otroci iz Trsta se vračajo domov Ljubljana, 1. avgusta. Danes dopoldne je bil na vrtu in v prostorih državne šolske poliklinike zraven učiteljišča živahen vrvež. Iz mesta in iz okolice ter iz Hrastnika, Trbovelj in Zagorja so prihajali bedni, bolehni otroci, da jih na polikliniki zdravniško preiščejo, preden se odpeljejo na letovanje. Prinašali so svoje bedne kovčege, torbe in zavitke, posedali na njih in čakali, da pridejo na vrsto. Kakor vsako leto, je tudi letos Proti-tuberkulozna liga poslala na letovanje in okrevanje lepo število otrok, nagnjenih k tuberkulozi, in sicer je šlo danes 20 deklic v Lukovico fiz Kočevja, Ljubljane in Kranja), 62 otrok na Rakitno (iz Ljubljane in okolice, iz Kočevja, Hrastnika, Trbovelj, Zagorja, Kranja in Domžal) ter 7 otrok z Viča. v Medvode. Otroke, ki gredo letovat, je izbral delo- ma ljubljanski Protitjiberkulozm dispanzer, katerega šef dr. Prodan jih je vse leto zdravniško opazoval ki izbral izmed njih tiste, ki so najpotrebnejši, deloma pa šolski zdravniki s sodelovanjem krajevnih lig. Vse dopoldne so na šolski polikliniki malim letoviščarjem pod vodstvom ge. dr. Lunačkove preiskovali pljuča in srce, ugotavljali, za kakšne počitniške napore je kdo sposoben, jim merili težo in višino, pritisk levice in desnice (moč v rokah), vitalno kapaciteto, prsne obode pri vdihu in izdihu itd. Podobno natančne zdravniške preglede vrši poliklinika še ob njihovi vrnitvi s počitnic in ponovno še čez dva meseca, da ugotovi zlasti, koliko krivde za bedno zdravstveno stanje ima pomanjkljiva prehrana. Otrokom, pri katerih se izkaže, da bolehajo prav za prav samo zavoljo stradanja, skuša potem Frotituberkulozna lir- kjer si je ogledal vse zanimivosti mesta ter kulturne ustanove. Posebno ga je zanimal obnovljeni Kuršumli Han, kjer je nameščen muzejski lapidarij z novim oddelkom sadrenih odlivkov. Pot ga je vodila dalje v okolico Skoplja in si je najprej ogledal stare samostane v Skopski črni gori ter na reki Treski, obenem pa je fotografiral noše, kmečke hiše in običaje. Dialjša je bila pot na jug. Obiskal je Teto- Kraljeva družina na izletih Poset kraljeviča Petra in kneza Aleksandra v skavtskem tabora — Nj. Vel. kralj in kraljica na lovu v Kamniški Bistrici Bohinj, 1. avgusta. I sta ob slovesu kaj prisrčno pohvalila mar- 1 1*___ _ 1__ 2 J1 ..A i,^, U n ■■ ■■! Jlr <-v ^n« tn cn Wa obali Savice za hotelom Zlatorogom tabori že par tednov skavtska četa »Vladimir Gortan« iz Zagreba. Ti skavti, dijaki srednjih šol, so bili 26. julija počaščeni z obiskom kraljeviča Petra in kneza Aleksandra, sina Nj. Vis. princa Pavla. Taborišče je bilo dopoldne obveščeno z dvorca Nj. Vis. princa Pavla o visokem obisku, popoldne ob 15. pa sta s spremstvom prišla v taborišče visoka in mila mlada gosta. Poveljnik taborišča Holjac ju je pričakal ter •vodil v taborišče, kjer je bila s svojo zastavo zbrana vsa četa. Kraljevič Peter je pozdravil skavte z lepim pozdravom: »Povozi Bog!« Skavti so strumno odzdravili: »•Bog ti pomogao!« Z velikim veseljem in zanimanjem sta si £osta ogledala taborišče, povpraševala sta poveljnika taborišča in razne tabornike o načinu življenja v taborišču in o skavtskih običajih in ko sta dalje časa ostala pri ta-bodškem ognju, sta si s posebnim zanimanjem ogledala tudi lepo zastavo tabora. V kuhinji sta okusila tudi sveže pečen kolač. to taborišču sta hodila dobrih 40 minut in ljive in iznajdljive tabornike ter red in snago v taborišču. Taborniki so spremljali nekaj časa visoka gosta, potem pa so se vrnili v taborišče, ki jim je postalo še dražje zaradi tega visokega poseta. Vsem bo ostal ta obisk za vedno v najlepšem spominu. • Po Kamniku m Kamniški Bistrici se je že v nedeljo raznesel gLas, da se Nj. VeL kralj odpravlja na lov v planine. Ljubljanska učiteljica ga. Marija Herenova je baš na tej lovski poti davi prva srečala Nj. Vel. kralja in kraljico. Ob mostu pred planinsko kočo v Kamniški Bistrici je čakalo več osedlanih konj, pripravljenih za Nj. Vel. kralja in njegovo spremstvo. V spremstvu adjutanta in dveh lovcev sta ob pol 9, zjutraj prispela Nj. Vel. kralj in kraljica. Nj. Vel. kraljica je odjezdila prva, za njo pa Nj. Vel. kralj. Učiteljica je zaklicala: »Živela kraljica, živel kralj!« Tedaj je Nj. VeL kralj ustavil konja in se zadržal z gospo Herenovo v prijaznem pomen-ku. Lov je potekel v krasnem vremenu kar najidealneje. ga priskrbeti na šolah primerne južine. Opoldne je liga na polikliniki malim popotnikom postregla z mlekom. Največja, rakitniška skupina se je odpeljala s popoldanskim vlakom do Preserja. Otroke so prišli na postajo spremljat deloma njihovi svojci, slovesu pa so prisostvovali tudi predsednik lige ravnatelj OUZD dT. Bohinjec, dr. Prodan in ga. dr. Lunačkova. Otroci so se z veseljem basali v dva vagona, in dasi je bolehnemu otroku zmerom malo težko pri srcu, je vladalo med njimi prav živahno razpoloženje. Veselo so razvijali zastavo Protituberkulozne lige, mali harmonikar, ki je bil ž njimi, pa je za slovo igral vesele melodije. V vseh kolonijah lige bodo ostali mesec dni. Na Rakitni je Higijenski zavod sezidal za polikliniko planinski dom z dvema barakama, z jedilncc, kopalščem in z vsem, kar je za takšno letovanje potrebno. Tu bodo otroci živeli pod stalnim zdravstvenim nadzorstvom in po smotrnem zdravniškem redu. Vsako jutro vstanejo ob sedmih zjutraj, opravijo dihalne vaje. se umi-jejo, zajtrku jejo, potem pa gredo na iz-prehode, kopanje in sončenje. Po kosilu najprej dve uri počivajo, potem pa nadaljujejo z izprehodi, igrami itd. Po večerji, ki je ob polsedmih, jim sestre kaj zanimivega pripovedujejo ali pa se otroci igrajo, ob devetih pa morajo spat in v koloniji zavlada popoln mir. Na Rakitna je z otroki pet sester. Medtem ko »o se ti otroci odpravljali na vlak, je pod vodstvom ge. Megličeve in g. Venturinija prišlo 35 slovenskih otrok iz Trsta, ki so čez julij letovali v Šmartnem na Pohorju in so zdaj prišli čakat vlaka za pcvratek. Poslalo jih je Žensko podporno društvo jugoslovenske kolonije v Trstu, letovanje pa jim je uredilo mariborsko Društvo za zaščito otrok in mladine. Tržaški otroci so se vračali s precej lepimi spomini, obžalovali so samo, da niso ob pravem času zaprosili za bivanje v lepem Domu kraljice Marije na Pohorju. Otroci so bili vsi iz slovenskih družin v Trstu in so razumeli slovensko, med seboj pa so se sporazumevali samo v italijanščini, kar daje žalostno sliko o tragičnem položaju naših mladih generacij pod Italijo. Počitniške kolonije teh otrok bi morale biti skrb vse naše javnosti. Z večernim vlakom ob 18.20 se j« t soboto odpeljala skupina dijakinj ženske realne gimnazije v Ma/rtinšeioo, kjer bodo r koloniji Jadranske straže ostale ves avgust Kolonijo ie kakor vsa prejšnja leta tudi letos vzorno organiziraj ravnatelj Jug. Letovišeark je 38, za nadzorstvo pa bodo skrbeli ga. prof. Jelenčeva in profesor Kelari s soprogo. Za 800 dinarjev, v katerih je vra cunj ena tudi vožnja, bodo li-cejke preživele vesele dni ob morju in se navžile vseh dobrot in lepot življenja ob sinjem Jadranu. Letovišoairke bodo mele na razpolago več čolnov, tudi motorne. Poleg pogostih manjših in pol dnevnih izletov imajo v načrtu tudi celodnevno vožn;o po morju z ladio. Železniška uprava jin je za prevoz dala na razpolago udoben pul-manov vagon, ki so ga v Zaigtrebu priključili na brzovlak za Sušak. Pri odhodu je biilo prav slovesno. Manjkala ni niti vofe-šlka godba, ki je svira/la našim južnaJSkim fantom, ko so se po odslužen ju kadrovskega roka z istim vlakom vračaili domov. Študijsko potovanje dr. Vybirala po Jugoslaviji Zrnand prijatelj našega naroda dr. Bohuš Vybiral, ravnatelj Studijske biblioteke v Olomoucu, je tudi v letošnjih počitnicah posetil Jugoslavijo z namenom, da prouči njen kulturni napredek in spozna pokrajine, ki mu doslej niso bile dovolj znane. Že pred dvema letoma, ko je prvič posetil Skoplje, je sklenil prepotovati Južno Srbijo, ki nudi slavistu toliko zanimivega zgodovinskega in etnografskega gradiva- Gosp. Vybiral se je najprej nastanil v Skoplju, Brat in sestra Pretresljiva tragedija v Sc Sevnica, 1. avgusta. Danes v hudi popoldanski vročini se je zateklo mnogo kopalcev v Savo in sta sc v večji družbi kopala tudi 30-letni Franc Vovk in njegova deset let mlajša sestra Marija. Brat in sestra sta z drugimi kopalci prebredla Savo na plitvem mestu in potem sta se na kranjski strani napotila ob kraju struge navzgor. Kakor nekateri drugi, sta se tudi onadva nasproti nekdanje schulvereinske šole spustila v vodo, ki pa je tam precej globoka in deroča. Kraja najbrž nista poznala, drugI pa tudi niso mislili na to, da bi ju posvarili. Marija sploh ni znala plavati in se je kmalu začela potapljati. Brat, ki je plaval naprej, se je obrnil, zgrabil sestro ter skušal tako obremenjen doseči obrežje. Bilo pa je predaleč. Zagrabil ga je vrtinec in oba so naglo zagrnili valovi. Od drugih ko- utonila v Savi niči — Zajel }u je vrtinec palcev sta dva sicer hitela na pomoč, takoj, ko sta opazila nesrečo, bilo pa je že prepozno, ker »o močni valovi brez sledu odnesli brata in sestro. Alarmiranim kopalcem se Je k mahi po* srečflo najti blizu broda Marijo Vovkovo, ki Jfe bila že mrtva, kar sta ugotovila tudi dva zdravnika, ki sta prihitela ix Sevnice. Franca Vovka pa so pol ure pozneje našli kakih sto metrov nižje seveda tudi že mrtvega. France Vovk je bil kovač pri tvrd3d »Jo-gotanln« v Sevnici Zapustil je majhnega otroka, njegova nesrečna vdova pa je ▼ blagoslovljenem stanju. Sestra Marija j« bila šivilja m je živela na domu svojih staršev v Sevnici št. 103. Tragična smrt brata in sestre je vzbudila mnogo obžalovanja. Posebnega sočutja je deležna mlada vdova, ki je tako nenadoma izgubila dobrega, skrbnega moža. | m, Gosti raj b Oplčului ČarSjskrm življenjem, Mavrovo, potem je krenil po soteski Radike do Debra, ob Drimu v Strugo in Ohrid. Velika množina srednjeveških umetnostnih spomenikov, ki so deloma v zvezi s prvim slovanskim krščanstvom, so zbudili go-stovo občudovanje prav tako, kakor lepota jezera in pestro življenje ribičev. Obiskal je stari samostan sv. Nauma ter se potem podal v Bitolj, kjer je videl nekaj zasebnih zbirk antičnih izkopin. V okolici se je pomudil v Suvodolu, kjer skopski muzej izkopava antično mesto, nato pa je obiskal Markovo varoš pri Prilepu ter Sto-bi in se vrnil čez Veles v Skoplje. V svojih izjavah je dejal dr. Vvbiral, da je izredno zadovoljen z dobljenimi vtisi, da je zelo obogatil znanje o Jugoslaviji in da bo svoje potovanje obdelal ne samo literarno, ampak ga bo tudi uporabil za povečanje svojega predavalnega repertoarja. Ker je na poti mnogo fotografiral, bodo ta predavanja s projekcijami gotovo zelo zanimiva in za našo turistično propagando ne malega pomena. Dr. Vvbiral je odpotoval iz Skoplja v Sarajevo in Dubrovnik, od koder bo potoval v Slovenijo in tu zaključil svoj letošnji obisk Jugoslavije. Avtomobilska nezgoda beograjskih izletnikov Gozd, 1. avgusta. V nedeljo popoldne se je zgodila blisu Gozda—Martuljka ob cestnem kamnu 696-5 km avtom-obiHska nesreča. Vreme, ki je bilo ves dan izredno lepo, je privabilo poleg turistov in planincev tudi mnogo avtomobilistov na gorenjsko stran. Avtomobili so brzeli proti Kranjski gori in dalje pod planine. Iz Beograda je prišla s svojim avtomobilom na izlet tudi vefiia družba, ki je biHa namenjena v Kranjsko goro. Baiš na oviniku, kjer cesta prekriža železniško progo, je avtomobil, znamke Chevrolet, nekaj mirnuit po 15. uri z veliko siiio udaril v železno cestno ograjo. Sonek ;e bil tako močan, da je a/vto izdrl velik betonski kamen, drug betonski steber pa je prelomil. Sreča je bila, da avto ni zdrknil v Savo. Potniki so ostali nepoškodovani. Avto, ki je bil skoraj nov in je imel številko 1—817, se je tako razbil, da skoraj ni več za rabo. Beograjčani so se z vlakom odpeljali domov, šoferja pa so pustili pri razbitem avtomobilu. Iz Kranjske gore je na mesto nesreče prihitela patrulja orožnikov. Avto bodo odpeljali v Kranjsko goro in ga od tam poslali v Beograd. Pri boleznih želodca, črevesja in pre-snavljanja privede uporaba naravne »Franz Josefove« grenčice prebavne organe do rednega delovanja in tako olajša tok hranilnim snovem, da preidejo ▼ kri. Zdravniška strokovnjaška izvestja poudarjajo, da se »Franz Jsoefova« grenčica zlasti koristno izkaže pri ljudeh, ki se malo gibljejo. »Franz Josefova* grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijahi in špecerijskih trgovinah. Muholovec AEROXON polovi vse muhe! Se mnogo posname //t # Tbre/ zahtevajte izrecno „ Aeroxon" Kakor Je ponedelj-pko »Jutro« obširneje poročalo, sta ge vršila v nedeljo na Notranjskem 2 veličastna manife-stacijska shoda JRKD, in sicer v Žireh in v Dolenjem Logatcu. Na obeh teh shodih so govorili nar. poslanci dr. Rape, dr. Vidovič iz Sarajeva in N. S o-k o 1 o v ič iz Južne Srbije. Dodatno k poročilu v pone-deljskem »Jutru« deljskem »Jutru« --. , , objavljamo danes na 2. strani glavno vsebino njihovih govorov. Tako na shodu v Zireh kakor v Dolenjem Logatcu je bilo mnogo nad 1000 ljudi. Slika kaže pogled na množico na shodu v žireh. Iliri Janska zmagovalna družina po za&IjnEkn prvenstvenih tekmovanj. V sredi Lam-pretova b priborlenim pokalom »Novosti«, ki ga Je doslej imela »Viktorija« s Sošaka Draško Vilfan (Primorje) in L»k» Ciganovič (Jng, Dubrovnik) naša najboljša jnniorska plavača JUUUUUUUUULH..n H I P SANATORIJ DR. SCARPATETTI Wetzelsdorf bei Graz za živčne in notranje bolezni ter rekonva-lescente. Moderno urejen, s centralno kurjavo, tekočo mrzlo in toplo vodo. Zdravilišče in trebušne kopeli, diatermija itd. Ugoden kraj za odpočitek. Cena od 9 S naprej. 9423 «.■ * H B« H H 8II rm mmn Od leve na desno: Nada Lampretova* ZOrka Bradačeva (obe SK Ilirija) in Medaničeva (Viktorija, Sušak) najboljše jugoslovenske plavači ce. Prvenstvo pa gre Lampret o vi, lq si je na tekmovanju priborila največ prvih mest in dosegla nov jugoslovenski rekord (100 m hrbtno L5S:4) omace w ♦ Cenjenim naročnikom. V zadnjih Jneh so bile »Jutru« priložene položnice, da morejo obnoviti naročnino oni, katerim je potekla ob koncu julija. Prosimo, da jo vplačajo zaradi reda v prvih dneh avgusta. Kdor pa ima kak zaostanek, naj blagovoli poravnati tudi tega, da ne ugasne pravica do »Jutrovega« zavarovanja, katerega pogoj je redno plačevanje naročnine. Kdorkoli izmed cenjenih naročnikov menja svoje bivališče, naj ne pozabi javiti upravništvu premembe naslova. Pri tem blagovolite navesti svoj stari in bodoči novi naslov. Uprava »Jutra«. ♦ Priprave za vseslovanski kongres narodnih ncš, ki se bo vršil v začetku septembra v Ljubljani, zelo lepo napredujejo in je prijavljenih že mnogo udeležencev ne le iz Jugoslavije, marveč tudi iz ostalih slovanskih držav. Delovali! odbor se je reorganiziral in mu predseduje g. senator ■dr. Rožiič. Odbor naproša vse, ki so prejeli njegove okrožnice, da jih čimprej izpolnjene vrnejo. Razen učinkovitih prireditev v Lj-ubljani bo posebno privlačen izlet s posebnim parnikom vzdolž jadranske obale, ki bo z vso oskrbo vred veljal v K. razredu 3e 750, v III. pa celo le 550 Din. Prijave sprejema pripravljalni odbor do 12. t. m. na naslov: Ljubljana, veselejem, aLi pa tudi' >Putni'k« v Ljubljani. ♦ Organizacija jugoslovenskih emigrantov v Laškem priredi v nedeljo zlet Ju-■goslovenov iz Julijske Krajine, ki se ga udeležijo poleg zastopnikov raznih vabljenih emigrantskih organizacij iz dravske ba-novtine in ostalih delov naše države gotovo tudii mnogo ostalih Primorcev in slasti primorske mladine. Zlet bo trajal ves dan. Udeležencem je ministrstvo za promet dovolilo popust za pot po železnici. Zaenkrat ge dovoljena polovlična vožnja, a se zdi, da bo ministrstvo dovolilo celo četrtinsko Poleg Orjema v Laškem bo sodelovalo pri tom zletu zlasti že znano emigrantsko društvo 'z Ljubljane j.Tabor« s svojimi pevci, man:!o!-:nis'i'i in recitatorji. Sodeč po pripravah in p j sporodr. aleta, bo imela ta ipiircditev velik uspeh. Na sporedu .je maša za vse žrtve fašističnega nasilja v Julijski Krtini, veliko manifestacijsko zborovanje v zdravilišču, poklon emigrantskih delegacij velikemu Aškercu v Senožečah •p^i Rimskih Toplicah in .popoldne vokalni in mandolin i stični koncert. ♦ Akademija ia mednarodno pravo v Haagu, ki je bila ustanovljena 1. 1332 s sodelovanjem Carnegiejeve ustanove za meddržavni mir, praznuje letos svoj deseti letnik. Predavanja se vrže od 4. julija do 27. avg. v dveh odsekih, od katerih traja vsak po 4 tedne. Na drugi odsek predavanja pridejo tudi zastopniki Rotary-klubov vsega sveta. Ti klubi pošljejo tja vsako leto tudi mlade pravnike z dovršenimi študijami kot stlpendiste Jugoslovenski di-strikt Rotary-klubov je letos podelil štipendijo dr. Gorazdu Kušeju, kii je že odpotoval v Haag. + Vojaške vesti. Z naredbo ministra vojske in mornarice so pri ■deljen i na službovanje: intendantski poročnik Adolf Zupančič kot vršilec dolžnosti intendanta komandi zetske dltvrlzijske ob.las.ti; nižji vojaški uradniik Mirko Plaveč kot vršilec dolžnosti intendanta komandi sav. div. obl., peh. kapetan 2. r. Rudolf Hvala kot vršilec dolžnosti intendanta komandi dravske divizijske obLasati; nižji vojaški uradnik 1. razr. ekonomske stroke Fran Brus kot vršilec dolžnosti kontrolorja komandi potiske divizijske oblasti;, nižjil vojaški uradnik 1. razr. Valentin Kurent kot vršilec dolžnosti kontrolorja komandi dunavske divizijske oblasti; nižji voj. uradnik 3. r. ekonomske stroke Fran Deželak kot vršilec dolžnosti kontrolorja komandi zetske divizridske oblasti; konjiški kapetan 1. raz. Pavel -Šeti-ra kot vršilec dolžnosti kontrolorja ma-terijalnih računov zavodu Obiličevo; nižji vojni uradniik 2. razreda ekonomske stroke Jaroslav čerin kot vršilec dolžnosti kontrolorja zr akopto vno-t ehničn emu zavodu intendantstoi podporočnik Bogu.mll Lonča-rič kot blagajnik 21. pehotnemu polku; in-tendantskii podporočnik Rudolf štrukelj kot blagajnik 1. polku trdnijavske artiljerija; intendantski podporočnik Miroslav Franci k kosovskemu municijskemu skladišču; intendantski podporočnik Veko si a v Logar kot, mamipulant materijala inten-dantskemu skladišču v Pančevu, v^olaški uradnik 4. Jakob Piskač kot manlpulant materijala cetinjskemu intendantskemu skladlišču; intendantski podporočnik Dijaški dem v Ptuju lnterr*t za u«e??se realne gimnazije Ker je obstoj celotne realne gimnazije zasiguran, sprejema Dijaški dom gojence za vse razrede in jim nudi poleg popolne oskrbe vestno nadzorstvo pri učenju. Sprejemne pogoje in vse informacije daje vodstvo Dijaškega doma v Ptuju Vremensko poročilo Meteorološkega zavoda v Ljubljani številke za označbo kraja pomenijo: 1, čas opazovanja, 2. stanje barometra, 3. temperatura 4. relativna vlaga v %, 5. smer ln brzina ve+ra, 6. oblačnost 1—10, 7, vrsta pa-lavin. 8 pa.davlue v mm Temperatura: prve številke pomenijo najvišjo, druge najnižjo. 1. avgusta Ljubljana 7, 764.2, 17.0, 70, SW1, Jasno, _, _; Ljubljana 13, 761.6, 28.0, 50, SSW1, 2, _, Maribor 7, 762.4, 20.0, 80, mimo, jasno, —; Zagreb 7, 763.3, 21.0, 70, SE1, jasno, —, —; Beograd 7, 763.0, 20.0, SO, mirno, jasno, —, —; Sarajevo 7, 764.7, 18.0, 70, mirno, jasno, —, Skoplje 7, 763.1, 22.0. 60. mirno, jasno, —, —; Split 7, 762.1, 26.0, 60, mirno, jasno, —, _; Kumbor 7, 760.8, 23.0, 80, mirno, jasno, —, — Temperatura: Ljubljana 33.0, 15.0; Maribor 26.0. 17.0: Zaereb 30.0, 18.0; Beograd _, 17.0; Sarajevo 27.0. 13.0; Skoplje 31.0, 13.0; Špirit 30.0, 2.0; Kumbor 20.0 Sonce vzhaja ob 442, zahaja ob 19.28. Luna vzhaja ob 2.51, zahaja ob 19.33. Bruno Čeh kot manipulant materijala čakovskemu intendantskemu skladišču vojaški uradnik 3. razr. Franc Herg pa kot arhivar glavnemu municijskemu skladišču štev. 3. ženitev je dovoljena letalskemu poročniku Joahimu žitniku z gdč. Edilto Helm-bodovo, hčerko lekarnarja iz Bele Cerkva ♦ Promocije. Za rudarskega dnženjerja je bil diplomiran na montanistični visoki šoli v Leobnu g. I. Vrečar iz znane narodne rodbine v Voj.niku pri Celju. Za doktorja vsega zdravilstva je promoviral na graški univerzi g. Josip Hafner, sin škofjeloškega župana, čestitamo! ♦ V inženjersko podofioirsko šolo v Mariboru se sprejme letos do 60 mladeničev iz civila in vojske. Prosilci morajo biti n-a--ši državljani v starosti 17 do 21 let, do-voljno pismeni ter morajo prošnje za sprejem izročiti ali po pošti priposlati najkasneje do 15. septembra. Dne 1. oktobra pa se morajo osebno zglasiti pri komandi šole v Mariboru, šola traja dve leti. Gojenci, ki z dobrim uspehom dovršijo šolo in zadovoljivo služijo kot podčastniki, imajo po zakonu pravico, da pozneje polagajo izpit za oficirja. Interesenti se opozarjalo na tozadevni natečaj v 26. številki 2,Vojn&-ga lista«. ♦ 58 let v aktivni službi. V Ivanlčgradu v savski banovini, je v soboto umrl Giuro Blaži.mič, ki je 58 let opravljal službo občinskega tajnika. Kot aktivni uradniik je še •pred mesecem dmj opravljal svojo službo, Ker je začel bolehati, je šel na dopust k nekemu sorodniku, kjer ga je dohitela smrt Vse prihranke je zapustil revnim šolskim otrokom in gasilnemu društvu v »Ivanlčgradu. g ♦ Zagrebški najemniki zahtevajo zakon o znižanju najemščine„ V Zagrebu se Je v nedeljo vršila plenarna seja Organizacije stanovanjskih najemnikov. Soglasno ie bil storjen sklep, naj se vladi predloži prošnja in zahteva, da se na dnevni red parlamenta kot nujni predlog stavi načrt zakona o znižanju najemnin za stanovanja ln lokale. Sprejet je bil tudi predlog, nai se poda v Beograd delegacija stanovanjskih najemnikov, ki najj poseti predsednika vlade ter ga naprosi, da se načrt zakona o znižanju najemnin že 5. t. m postavi na dnevni red Narodne skupščino. ♦ Nov grob. V Mostah je umrla t 55. letu gospa Marija J a r č e v a, soproga železniškega upokojenca in posestnika v Zelenil jami 5. Pogreb blage žene in predobre matere bo danes ob pol 18. Blag ji spomin! ' Novo šolsko leto na banovinsRi kme-tijsko-gospodinjski šoli v Št. Juriju ob ni železnici se prične 1. oktobra in bo trajalo 10 mesecev. Sprejme se 20 učenk, v prvi vmsti kmetska dekleta. Prosilke n o-rajo biti zdrave, najmanj 16 let stare, ki so dovršile vsaj 4 razrede osnovne šole. Mesečna oskrbnina znaša 400 Din. Resnejšim dovoljuje kr. baraska uiprava delne štipendije: tudi sreSki kmetijski odbori ta podeželske posojiltniee dajo podporo. Za to naij se prosilke obrnejo pravočasno s prošnjo na te. Lastnoročno spisane pro snjje je vložiti do konca avgusta. V prošnji je treba navesti velikost posestva ter položiti krstni list, domovniioo, zadnje šolsko spričevalo, nra/vnostno spričevalo, zdravstveno spričevalo in obvezo staršev, da bodo krili stroške. One pa, ki prosijo za štipendijo, morajo priložiti uibožno spričevalo ali premoženjski iiZkaiz z uradno navedbo višine zemljiškega davka ter gospodarskega stanja. Naproša se učiteljstvo in žtnslcB društva, da opozore kmetska dekleta na ta razpis. ♦ Odbor šole za sestre vzgojiteljice Rdečega križa v Beogradu (Dellgrad&ka 33) sprejme v novem šolskem letu 20 gojen k, ki so z uspehom dovršile najmanj 4 razrede srednje ali meščanske šole. 10 učenk sprejme šola proti plačilu 800 Din mesečno, 10 učenk pa proti plačil ln 400 Din. O višini plačila odloča odbor šele na podlagi davčnega izkazila. gola traja 3 leta in se zaključi z diplomskim izpiitom. Učenke morejo poslati na svoj račun tudi občine. Nanatančnejše podatke in pogoje morejo reflektanti dobiti pri kr. banski upravi, odd. VI. ali pa pni šoli direktno. Prošnje najkasneje do 10. t. m. na odbor šole. ♦ Izlet iz Ljubljane na Gorjance. DruStvo »Krka« In ekskurzlljski odsek JUU priredita v nedeljo 7. t. m. celodnevni izlet iz Ljubljane preko Novega mesta na Gorjance. Iz Ljubljane do Novega mesta ln nazad se bodo vozili Izletniki! z izletniškim vlakom. Odhod iz Ljubljane ob 5.25, pailhod v Ljubljano ob 22.10. Ves Izlet s .prehrano ln nad 40 km vožnje z avtobusi iz Novega mesta in nazaj stane 90 Din, kil (Jih je vplačati pri prijavi. Prijave sprejemata odbor društva »Krke« v Zvezni knjigarn! nasproti glavne pošte v Ljubljani in tajništvo JTJTJ v Učiteljski tiskarni. Frančiškanska ul. 6 do vštevšl 5. t m. Prijave se bodo upoštevale po vrstnem redu, ker je število sedežev v avtobusih omejeno. ♦ Izlet Hrvatskega planinskega društva v Slovenijo. Planinsko društvo v Petrinjl priredi v bližnjlih dneh izlet v Slovenijo. Izletniki posetijo z avtobusi najlepše kraje Slovenije, zlasti pa našo Gorenjsko. ♦ Z motorjem na Kofce. G. Ed,} Stran-sky, predilniški nastavljenec v Tržiču, je doma v vseh vrstah športa. Daleč naokoli je znan kot odličen vozač motornega kolesa ki je obredel že skoro vso Evropo, čisto na tihem se je nedavno odločil, da z motorjem naskoči planil no Kofce. Ob pol petih zjutraj je odropotal proti Ankeletu, kjer je zavil na desno. »Puch« je puhal in ropotal, da je vse skupaj letelo in g. Edi je bil kmalu pri Matlzovcu. Tu je duškal kake pol ure ln počakal na Ankeletovega Rika. ker je vedel, da ga čaka ravno nad Matrt-zovcem oreh, ki ga bo težko streti. No, oba Junaka sta prijela motor za roge in pomagala stroju čez jame in Ilovnate kotanje. Hitro sta bila na Matizovčevd planini, kjer se je Edd spet sam vsedel na motor dn od-brzel kar povprek po pašniku k FroncovI koči, kjer so ga vsi začudeni pozdravili z navdušenjem Ne da bi se ustavil, je peljal g. Edii dalje, vse gori na čep pod same čeri, kjer gre pot na Veliki vrh. Dosegel Je s tem višino 1750 m to postavil gotovo svoje vrste rekord v alpskih vožnjah. Ko se je malo razgledal, je mahnil nazaj in se pripeljal v eni sapi do Planinskega doma na Kofcah, k j ar so ga sprejeli drugI občudovalci. G. Edi Stransky, ki pozna precej sveta lin gora, pravi, da Je vožnja na Kofce dosti težja kakor ona na Golico. ♦ O nesreči na Veliki Planini, M Jo je zabeležilo ponedeljkovo »Jutro«, nam poročajo: Jože Gerkman, po domače Kosov, 21 letni kleparski pomočnik iz Kamnika, Je bil v večji družbi Kamnilčanov, ki je že v soboto zvečer prišla na Veliko planino. Kis za vlaganje sočivja v zalogi v drogeriji KANC, Židovska ulica V nedeljo zjutraj že ob 5. je odšel proti jugozapadnemu pobočju planine, proti Plah-•tanu po planinke, ki rasteOo tod v precejšnji množini. Plezal je po 30 m vilsoki steni Sredi stene je sezul čevlje ln se bos dvigal kvišku. V višrLni kakih 16 metrov se mu je odtrgala skala pod nogami ln Jože je zgrmel na tla. Imel je srečo, da prti pad-vu ml zadel z glavo v neko skalo, ki je štrlela iz stene. Padel je na kup grušča in se valil še naprej po strmem bregu kakih 50 metrov, nakar je obležal. Dobil je 8 ran in nešteto prask ter se ije tako pretresel, da se ni mogel ganiti s tal. Njegovo plezanje dn padec sta opazila neki turist in pastir. Iz koče se je odpravila večja družba-turistov, ki je Jožeta po 3 in pol urnem velikem naporu spravila v kočo. Tam so mu izmili rane (Ln ga obvezali, nato pa prenesli v Kamnik k zdravniku. Jože bo moral dalj časa ostati v postelji, njegove poškodbe na glavi pa niso tako nevarne, kakor se je prvotno mislilo. ♦ Huda nesreča sedemletnega dečka. V splitsko bolnico so predvčerajšnjim pripeljali sedemletnega dečka Pavla Vukovtiča, ki se je kopal v morju, ko je nekdo vrgel mimo na ribe. Mina je dečku odtrgala levo roko ter ga poškodovala po truplu in licu, vendar pa mu je ostal vid ohranjen. ♦ Dve nezgodi na Grosupljem. Po cesti (lz Novega mesta proti Ljubljani se je v nedeljo popoldne peljal zdravnik dr. Fur-lan na motornem kolesu. V bližini Grosupljega pa je nenadoma zgubil ravnotežje in padel z vozilom vred po tleh. Pri padcu je dobil več poškodb na glavi in so fz. morali prepeljati v ljubljansko bolnico. Na Grosupljem se je v nedeljo ponesrečil tudi sin trgovca Ivan Kic dz Ljubljane. Pri hudem padcu si je zlomil desno nogo /i dobil tudi resne notranje poškodbe. ♦ Ogrožen vlak. >.Iutro» je nedavno poročalo o zlikovcih na Dolenjskem, ki so povzročali opasne ovire avtomobilistom na cestah. Primerilo pa se jo, da so našli siič-r.e ovire tmdi na železniški progi Nedavni večer se je vlaku, ki vozi 'iz Trebnjega v §t Jani, domala pripetila huda nesreča; le srečnemu nakilijiuč,j.u se je zahvaliti, da ni vlak skočil s tira. Bila j« temna noč. Vlak je pridrvel na postajo Mokronog-Biistriioa. Mado preden je strojevodja vlak popolnoma ustavil, so oni, ki so bili na postaji, zagledali, da je pod kolesi vefik hrastoiv prag, katerega je viak rinil pred seboj po tračnicah. Kakiih 50 metrov od .postaje vodi cesta preko železmitSkegai tSra. Kakor se je kasneije doznalo, so na tem mestu vrgli nepoznani zJiikovci preko tračnic hrastov hlotd. Strojevodja je pred postajo hitrost nekoliko zimanjišal in to je rešilo pred veliko nesrečo Vlak in potnike. Ce bi vlak votziJ z večjo brzino, ba se gotovo iztiril. Ob istem času, kakor je prihajal vlak, se je vračali na svojem kolesa domotv tudi Uporabljajte pri sončenju samo SOLElJV emulzijo Lefesma TKNKOCZT, 9305 ^.fabljana. železniški ouvaj tirovat po cesti, lri pelje iz H rast o vi c v Mokronog. Kakih 500 m od kraia, kjer so vrgli zlikovci tram preko tračnite, je tudi Hrovatta doletela nemila usoda. Preko ceste je bil zavalljen velik h'1-otd, v katerega se j>e z vso močjo zaletel s kolesom Padefl je s kolesom vred preko Moda in se močno poškodoval; posebno po hrbtu je dobil občutne poškodbe. Takoj je bilo splošno mnenije. da so preko železniškega tira in preko ceste zavalMli hlode isti zlikovci. Neumornemu prizadevanj« mokronoških orožnikom se j« v zeflo kratkem čas« posrečilo natjti krivce v osebah Ludvika L. im Ferdinanda Š. iz Puščave pri Mokronogu. OdvodiH so jn v Mokronog, odkoder sta bila prepeljana v novomeške zapore. Z eksemplaričnimi kaznimi je treba zatreti takšno početi e. Življenska va rnost potnikov je preresna zadeva za »■Šale« zlobnih ljudi. ♦ Hranilnica v Daruvaru okradena. V noči od 29. na 30. Julija so doslej neznani zlikovci vlomili v blagajno hranilnice v Daruvaru ter iz ene blagajne odnesli 75.000 Din. dočim večje blagajne, kjer je Mlo milijona dinarjev, niso mogli odpre*! Stražnik je na svojem obhodu opazil luč v hranilnici ter je alarmiral ostale stražnike medtem pa so vlomilci že izginili v temno noč. Sreča v nesreči pa Je, da 1e eden izmed vlomilcev na begu izgubil listnico, v kateri je bilo 37.000 Din, torej polovica, vlomilčevega plena. V listnici je bila tudi legitimacija nekega trgovca, kar utegne znatno olajšati nadaljnja polzvedovania. ♦ Delavci obtoženi poneverbe. Kakor smo nedavno poročali, sta pri kopanju te-milja za vilo pirotskega trgovca Milana Gjorgjevlča delavca Mirko Randjelovič in Stevan Mllič naletela na lončen vrč, poln zlatnikov lz dobe cesarja Konstantina in raznega zlatega lepo ti čj a. Delavca sta delo takoj odpovedala in najdeni zaklad vzela s sebod. Za zadevo pa se je Jelo zanimati državno oblastvo. Delavca sta bila pozvana na zaslišanje to sta priznala, da sta res Tvrdka Singerfevi šivalni stroji se je preselila v Gajevo ulico št. 3 poleg nebotičnika 9389 «•&§!«, zlato ln ga _ kakor pravita — prodala za 540 Din. Kupca nista poznala. Državno tožilstvo je sedaj oba delavca obtožilo zaradi poneverbe na škodo države, ker po zakonu del najdenine pripada državi. Pri preiskavi na stanovanju delavca Milica so sodni organi našli na vrtu za-zakopanih še 45 zlatnikov. Domnevajo, da sta delavca našla mnogo več zlatnine, kakor sta pri zaslišanju priznala. ♦ Silno potrebno je abecedno urejeno kazalo k novemu obrtnemu zakonu ne le za juriste, urade in združbe, ampak tudii za obrtnike. Tako skrbno urejeno, natančno Po §., odstavkih ln straneh določeno, po dzdajl tega zakona, ki ga je založila to ponatisnila tiskarna Merkur v Ljubljani, sestavljeno kazalo izide v kratkem, ako se oglasi dovolj naročnikov. Kazalo Istega formata kakor ponatis zakona, bo veljalo 4 Din in se naroča po dopisnial na naslov: Marolt Fran, učitelj v p., Ljubljana, Topniška ulica 10. ♦ Kakor zahteva današnja moda lepo telesno linijo, talko zahteva zaradi harmonije tudi dražestno obliko dečje frizure. To harmonijo doseže moderna žena najlažje z redmo nego las s Pixafcmoim Pena tega priietno dišečega mila za pranje las da lasem prožnost, ki omogoči najlepše frizure. Laisie pa dobijo poteg tega še na.Hepši sijaj in da tako nega s tem sredstvom elegantni dami važen del or.e mikavosti, ki je deležna dandanes tolike pozornosti. ♦ Lysoform — prijatelj ženi. ♦ Tovarna Jos. Reich sprejema mehko In škrobljeno perilo v najlepšo Izdelavo. Is Ljubljane o— Smrt znanega kavarnarja In re«tav-r a terja. Kdo v Ljubljani ga ni poznal? Po samem svojem krstnem imenu je znan g. Leon Pogačnik, enako tudi! njegove kavarna in restavracija v Kolodvorski ulici. Nekdaj krepki ]n vedno podjetni mož Je zadnje mesece hudo bolehal in v nedeljo zvečer se je preselil v večnost. Bil je iz znane kropnfiške rodbine, rodil pa. se Je v Ptuju leta 1878. Ko se rje izučil pri Kra-pežu v Ljubljani, se je šel izpopolnjevat v inozemstvo. Mnogo sveta in ljudi je preizkusil pa tudi naučil se Je mnogo. Kot samostojen mož je nato imel gostilno v Florijanskl ulici ln kavarno na Starem trgu, dokler sri ni uredil lastne hiše v Kolodvorski ulici!. Zapušča vdovo, kS cin $e bila vedno najboljša družica in pomočnica, ter več otrok, ki jim je omogočil prav lep obstanek v življenju. Pogreb bo danes ob 16. izpred vhoda v njegovo hišo tik Delavske zbornice. Naj mu bo zemlica lahka! Nijegovi družini izrekamo iskreno sožalje! u— 25 let naje>mnik iste gostilne Je z današnjim dnem znani g. Gregor Hab-jan v Spodnji šiški. Prejšnji lastnik hiše je bil trgovec Vodnik, danes pa so Knezovi dediči. G. Gregorju in njegovi ljubeznivi ženki Micikd čestitajo vsi gostje in zarand. u— Pokroviteljstvo veselic« na Borštnikovem trgu, katero priredi Dvorska knjižnica pod naslovom »Ratfanje pod staro M-po«, je blagovolil prevzeti bivši predsednik Dvorske knjižnice dn ljubljanski župan g. dr. Dtnko Puc. o— Smolo Je imel. Po Ljubljani je hotei v nedeljo poveseljačfiti biiivskl pomočnik "Viktor K. lz Zagreba Na evojem pohodu po mestu Je kmalu našel različno družbo, med katero so Mile tudi sumljCve ženske. Z druS-bo Je obiskoval razne lokale tn se zadržal ▼ kavarn/1 pozno v noč. Ker Je zaradi zavžite pijače že dkoro popolnoma obnemogel, »o ga tudi dz kavarne postavili na hladno, nakar se je zatekel nekam na Prule, kjer je obležal na travniku. Zdudil ga. ie šele stražnCk ln to proti Jutru, nakar Je Streznjeni mladenič ugotovil, da mu (je dzglnila srebrna ura to pa listnica s petimi stotaki a_ Vsiljivec. V neko hišo na Goepoevet- sM cesti je prišel včeraj na vse zgodaj mlajši prosjak, ki Je zahteval od stranke 5., naj mu .postreže b zajtrkom Tega Je res dobil, nakar je odšel. Proti poldnevu pa se je zopet vmil in zahteval še kosllilo. Dejali so mu, naj si poišče kosilo drugod, česar pa mladi prosjak nikakor nI hote® razumeti. Pričel je rentačiti ter so ljudje, ki so se zbirali na hodniku kmalu ugotovili, da je vsiljivec popolnoma obseden od alkohola. Mož je Janez P., po poklicu stru-gar, doma nekje z Gorenjskega. Ker je začel groziti, eo poklicali stražnika, ki je mladega lzzivača kmalu ukrotil ln ga odvedel na stražnico. Janez Je že znan po svoji nasilnosti, zato ga bodo po prestani kazni najbrž izgnali iz mesta. za Slatinske tablete hujšanje odstranijo vso preobilno to&čo in Vas napravijo vitke, mladostne in lepe. Apoteka BAHO^VEC, Ljubljana zadnje dni »tanje poslabšalo, so ga peljali v Celje, a je že med vožnjo od Zavodne do Cankarjeve ceste izdihnil. Truplo to prepeljali v mrtvašnico na bolniškem pokopališču. e— Statistika umrlih. V juliju je umrio r Celju 22 oseb, izmed teh 4 v me^tu m 18 v javni bolnici. e— Policija je aretirala 36 letnega Alojzija Grčarja, ki se je izdajal za agronoma ter izvabljal od raznih ljudi v Celju in v gornjegrajskem in kamniškem srezu denar. V okolici Gaberja je celo v nekaterih gostiln ah jedel in pil ter odšel z izgovorom. da bo račun poravnal neki znani ;n-ženjer. — Včeraj zjutraj so našli v Celju v neki ulici nezavestnega moškega. Z reševalnim avtomobilom so ga prepeljali v bo'.nioo. Ker ga tam niso sprejeli, ga spravili na policijo. Trm so spoznali v njem 27 letnega čevljarskega pomočnika Aloiza Ograjenška, pristojnega v Št. Ilj pri Velenju. ki ga oblastva zasledujejo zaradi raznih goljufij. DR. VOLAVŠEK zopet ordinira. 10733 u— Ne more pozabiti LJubljane. Ema D. je bila večkrat zaposlena v Ljubljani, kjer pa se nd nikoli navduševala za delo. Ko Je našla prvo priliko, se je pričela vdajati lahkomiselnemu življenju, zaradi česar Je prišla v konflikt s policijo. Ker »e Je družila z raznilmi kriminalnimi tipi, so jo po prestani kaznd izgnali iz mesta. Ema pa se je spet vračala in so Jo predsinočnjlm opazili v neki kavami možje postave, ki »o jo odvedli na policijsko upravo. Tamkaj »e je Izkazalo, da je Ema tudi kaj drzna že-parica ter je policija dobila med tem tudi več zadevnih pritožb od strani različnih moških. Mlado grešnico so Izročili sodišču. u_ Državnim uradnikom priporočamo nakup blaga na obroke le po Kreditni zadrugi detajlnih trgovcev, Trgovski dom. u— Došli so novi internacijonalni prvovrstni artisti v hotel »Tivoli«. u_ Parno in kadno kopališče v hotelu »Slon« je zopet otvorjeno. fe Cella e— Udeleženci dramskega tečaja soko*-* ske župe v Celju naj se javijo v sredo 3. t. m. ob 9. dopoldne v rudarski soli, kijer se bo tečaj vršil. Vsakdo naj pnne6e e seboj nekaj pol papirja. Udeleženci bodo dobili prenočišče v rudarski šoli, udeleženke pa v Zdravstvenem domu. e— Žalostna obletnica. Drevi bo minilo leto dni, odkar ie postali g. Janko Lešnifiar, ravnatelj zadruge za kmetijski kredit v ČupHiffi na povratku z dopusta, ki »a je bil prebil v Celju žrtev eksplozije neklen-skega stroja v vlaku pri Zetmunu. Nepozabnega Janka Lešničari* bomo ohranili v Eastnem In trainem spominu! e— Smrt med prevozom v bolnico. V nedeljo so peljali 20 letnega posestnikove-ga sina Ivana Lipovška iz Repuš pri Slivnici z vozom v celjsko bolnico. Lipovše-k se je pred tremi tedni nri delu pretegnij in je dobil notranje poškodbe. Ker se mu je a— Obiščite »Mariborski teden« v času od 6. do 15. t m Gozdarsko-tetmična in zgodovinska razstava, ratzstava vezenin, brezmotomega letalstva in kosnj. Na sporeda so tudi vel&ke glasbene prireditve: »Izdana nevesta« na Tngu svobode, konjske dirke, cvetHičnSi ko rs o avtomobilov, svojevrstna prireditev na Mariborskem otoku itd. Legitiimacil]!8 Din, ta sicer dohodki? uvoza 3,461.704. Izvma pa 9244 Din. a— Nezgoda pri streljanju z možna:-?!. Ob priHiki neke nove maše v Slovenskih portcah je s^^Ifed r rrr^arji vmiCar Janez Roje ir Partrrm. Ravnal pa je pri tem pos'u tako neprevidno, da je možntr eksplodiral predčasno. Nabita masa je vini-čarju bu&rila v cbmz m mu ga hudo poškodovala. Poškodovane« so morali spraviti v mariborsko IvAivčnico. a— Ponesrečen koledar. Na Alefcsand-o-vi cesti je padel s kolesa ključavničar Jože Strapjšek tako ne.crefir>o, da si ie pri padcu zlomil desno ključnico in obležal na cesti. Z rešilnim avtom so ponesrečenca prepel jali v bolnišnico. a— Pogrešan vajenec. Že nekaj rtra pogrešajo 15 L tapetniškega vajenca Albina Žunka. V noči od petka na soboto ie bil še v dTuižbi tovarišev, od trenutka, ko jih je zapustil, pa ga niso videli več. Njo-gov oče, Matevž Zunko, posestnik pri Sv. Miklavžu na Dravskem polju, je r hodih skrbeh zaradi njega. a— Obup nad življenjem. Včeraj dopoldne so našli v stanovanju v Klavni5ki uFci obešenega 75 letnega vratarja Matijo Kav-8i5a, usktžbeaiega pri frvrdki Freud. Mož ;e bil zadnje dni precej pofcrt, domačim pa je večkra.^ deial. da si bo končal živPenje, vendar niso j ran aH n jegovih besed preveč tragično Ko so ga rišh, je bil že mriev. a— Uboj v Košakih. Preteklo nedrdjo zvečer je v postiln: Kekec v Košakih popivala vefija družba delavcev, ki se jim je pridružB! tudi 24 letni hlapec Peter Kos. Prišlo je do prepira in oretepa. Ko« je udaril delavca Alojzija Kukovca po glavi, Ka-kovčevega brata Franceta pa je to tako ujezilo, da je potegnil nož m prerekal Kosu vrat. Nesrečni Kos se je zgrudil in izkrvavel. L!biirdr*c im njegov brat sta odhitela na reševalno postajo, kjer je Alojzij Kukovec iskal pomoči zaradi manjše rane na glavi. Na reševalni postaji ju je aretirala policija in odvedla na orožni§!^o postajo. France Kukovec je dejanje priznal. a— Požar v Zgomlem Dupleku. Preteklo soboto zrvečer ie izbruhnil požar v gospodarskem poslopftu posestnika Jakoba Potočnika. Začelo je goreti v skednju, ki je bil poln sena in ker je bilo posWe krito s slamo, je biilo v hmpu vse poslopje v ognju. Na pomoč so prihiltdi okoliSki gasite*. ki so prepreči« nevarnost Ker ie gospodarsko poslopje pogoreflo do ta! i« škoda precejSnija rn je le delno krita z zavarovalnino. Ogenj je zanetila zločinska roka. a— Brftle 2, striženje 4 Din »iPranteo«, Molinska S. Vsak naročnik ,,Jutra" je zavarovan za 10.000 Cinf Požari in požigi v naših krajih Velika katastrofa na Dolenjskem Novo mesto, 1. avgusta V nedeljo okrog pol 21. je pričelo goreti v vasi Stavčah, občina Dvor pri Žužemberku. Požar, ki je uničil 8 hiš in nad 30 gospodarskih poslopij je po vsem videzu zanetila zločinska roka. Sicer so bili na kraju požara takoj gasilci iz Žužemberka, Šmihela, Zagrad-ca, Toplic in Novega mesta, a so zaradi hudega vetra le z največjim naporom požar omejili, da ni postala vsa vas žrtev plamenov. Mnogo posestnikov je hudo prizadetih, ker jim je zgorelo tudi precej denarja, Id so ga hranili doma. Goreti je pričelo v listnjaku posestni-ce Julijane Kužnikove. Takoj, ko je ogenj švignil iz listnjaka, je opazil posestnik Fabijan nekega moškega, ki jc zbežal v smeri proti Žužemberku. O sumljivem moškem so bili takoj obveščeni orožniki, ki so pričeli s poizvedovanjem. Vse predmete, katere se je posrečilo rešiti iz ognja, so vaščani s pomočjo gasilcev znosili k obrežju Krke, kamor ogenj ni več segal. Na pogorišču so se prisotnim nudile grozne slike. Okoli na-gromadenega kupa pohištva, opeke in druge drobnarije, ki so jih znosili skupaj iz ogroženih hiš, katerih se ogenj ni polastil, je bilo videti mrtvo truplo 14 dni starega deteta, pri katerem je čepela in krčevito plakala njegova mati. Ob straneh mrlička pa so brlele svečke. Na pogorišču, ki meri nad 50.000 kv. metrcv, so imeli gasilci zaradi vetra naporno delo. Komaj so ogenj na eni strani za silo udušili, že je na drugi strani švignil velik ognjen zubelj kvišku in spet so morali cevi vlačiti in usmerjati na drugo plat. Štiri brizgalne so črpale vodo iz vodnjakov in pol kilometra oddaljene Krke. Kužnikova domačija, kjer je ogenj nastal, je stala nasproti podružnične cerkve na levi strani vaške ceste; cerkev ni bila od požara prizadeta, kakor so poročale prve vesti. Značilno za sedanjo denarno krizo je dejstvo, da je več posestnikom pogorelo precej denarja, ki so ga shranjevali doma. Tako je Kužnikovemu sinu Francu zgorelo 3000 dinarjev, ki jih je hranil v nekem praznem sodu v kleti, iz katere pa so sicer rešili vse polne sode. Drugemu pogoreleu Janezu Jarcu pa ie z vsem drugim zgorelo tudi 8000 dinarjev v bankovcih, ki jih je hranil na podu med žitom. Požig pri Sv. Ani Tržič, 1. avgusta. Vas Sv. Ana je menda najdaljša vas v dravski banovini. Začne se koj nad Trži-čem in jenja vnh Ljubelija, torej je dolga n.ad 10 km. Tik pod znano Ankeletovo gostilno ima svoj dom Pstotarjev Peter, priden invalid brez leve noge, ki preživlja svojo dosti številno družino deloma s »me-torvaojem, deloma s prevažanjem lesa. Redi petero živine in nekaj svinj. Ravno ie pospravil seno v gospodarsko poslopje, ko ga je zadela nesreča. V nedeljo zjutraj ob po-1 dveh se je pokazal rdeči petelin nad gospodarskim poslopjem. Zaradi nenavadne svetlobe so se bližnji prebivalci zbudili m začeli klicati na pomoč. V trenutku je bilo vse pokonci. Šentanski gasilci so bili s s-vo-jo motorko čez par minut na mestu. Kmalu je tudi zatulila tržaška požarna sirena in že v 10 minutah so tudi tržičSki gasilci Tr+eii na pomoč. Le vzorni organizaciji na-•?:h gasilcev gre hvala, da ni požar zajel Pst0« fro Ljubljana, plačljivo v 30 dneh po 305 — 310; banaška »0« fco. Ljubljana, plač. v 30 dneh po 310 — 315; koruza (slovenska postaja. plačljivo v 30 dneh): baška. po mlevski voznini -- 175 do 177.50. pri navadni voznini po 180 do 182.50. + Norosadska blagovna borza (1. t. m.) Tendenca za pšenico čvrsta, za ostalo žito nespremenjena. Promet 55 vagonov. — Pšenica: baška. okol. Novi Sad. »rednje-baška, gornjebaška. ladja Begei, 79 kg in baška, okol- Sombor. >3 ks 157.50—162.50; baška potiska in ladja Tisa. 79 kg 162.50 do 167.50: gornjebanatska. 79 kg 155—160; banatska, par. Vršac. 78 k? 155—157.50; baška. sremska nova. 76 kg 145 — 150; banatska nova, 76 kg 142.50 — 147.50; baška nova potiska, 76 kg 150 _ 155. Oves: baški voni 120 — 125. Koruza: baška, sremska 123—125- baška. okol- Sombor 124—126; banatska 121—123; srem. okol. Šid 126—128. Moka: baška. banatska »0g< in >0gg« 240 do 255, »2« 220—230: »5« 200—210; >6« 185—190: »7« 150—155; »8« 100 do _ 105. Otrobi: baški, sremski, banatski 80—85. v petek zvečer, sodeluje sedem klubov, in sicer Jug, Bob, Victorija, Ilirija, Primorje, Jadran in KSU. Ruzultati, ki se bodo dosegli na seniorskem prvenstvu, bodo merodajni tudi za sestavo jugo3lovenske plavalne reprezentance za meddržavno tekmovanje za Avstrijo dne 13. in 14. avgusta v Millstadtu na Koroškem. Prve vesti iz Los Angelesa Kakor smo že včeraj med brzojavkami poročali, se je v soboto na svečan način otvorila X. olimpijada v Los Angelesu. Američani so ukrenili vse potrebno, da bodo olimpijska tekmovanja res prava atrakcija, že ob pnčetku iger je bilo v Los Angelesu zbranih okoli 100.000 tujcev, ki so se seveda takoj pobrigali, da so pravočasno dobili vstopnice za posamezna tekmovanja. Plavalni stadion je bil takoj za ves teden do zadnjega prostora razprodan. To pomeni, da bo samo pri plavalnih tekmovanjih dnevno navzočih 40.000 gledalcev. Tekmovanja so se pričela v nedeljo cb 14. uri ali pa ob 23. uri srednjeevropskega časa. Prvi dan se je vršilo samo dviganje uteži. Avstrijci so polagali velike nade na svojega zastopnika Hannsa Haasa, ki si je na amsterdamski olimpijadi priboril zlato medajlo. V nedeljo pa ni mog?l ponoviti svoje zmage. Zasedel je le drugo mesto. Rezultati v lahki kategoriji so bili: 1. Douverger (Francija) 325 kg, (nov olimpijski rekord), 2. Haas (Avstrija) 307.5 kg, 3. Pierini (Italija) 302.5, 4. Gabetti (Italija) 300 kg. Srednjelahka kategorija: 1. Hostin (Francija) 265 kg (nov olimpijski rekord), 2. Olsen (Danska) 360, 3. Duey (Amerika) 350 kg. V nedeljo je poljski lahkoatlet Januš Kusoczinski zmagal v teku na 10.000 m v rekordnem času ~11:10.4 in prekosil prejšnji Nurmijev rekord za nekaj sekund. V semi-finalnih tekmah' z zaprekami na 400 m je prvo mesto zavzel Američan Hoding s časom 52.8 sekund. V metu krogle in skoku v višino so vsi Francozi izpadli. Športni dan v Celju. Celjski SK Olimp je priredil v nedeljo športni dan, v katerem so sodelovale vse khibove setc ;i je. Na predvečer, v soboto, se je vršil skozi mesto 6itafetni tek, pri katerem je zmagala štafeta Olimpa pred štafeto Atletikov z naskokom dobrih 30 m. V dvorani v Samostanski ulici se je nato vršil klubov interni težikoatletski miting. V nedeljo cd 9. do 10. dopoldne se je vršil koncert celjske železničarske godbe pred kolodvorom. Ob 10. je krenili izpred kolodvora po mestu sprevod sodelujočih z godbo na čelu. Dopoldne se je vršil tek na 400 in 500 m in srtefetai tek. Ob pol 18. se je začela na igrišču pri Skalni kleti prijateljska nogometna tekma med SK Olimpom in SK Že-lezjničarjem iz Zagreba. Z boljšo in požrtvovalno igro je zmagal SK Olimp v razmerju 4 : 2 (3 : 2). V predtekmi je premagala o jačena rezerva Atletikov rezervo Olimpa z rezultatom 4 : 0 (0 : 0). Službene objaVe LHP. Seja u. o. jutri ob 20.30 v damskem salonu kavarne Emona. Atena in Ilirija se pozivata, da postavita za začetek 4. t. m. po eno družino 9 igralk v svrho poizkusne tekme po osnutkih novih hazenskih pravil. Obe družini se morata javiti na igrišču Ilirije točno ob 18. s kompletno opremo. SK Ilirija. Plenarna seja uprav, odbora danes ob 20.30 v damskem salonu kavarne Emona. Na dnevnem redu so poleg običajnih tajniških in blagajniških poročil mesečna poročila sekcijskih načelstev. Odborniki naj se udeležijo seje točno in pol-noštevilno. z življenja in sveta Ameriški vojaki zažigajo taborišče veteranov Končno se je ameriška vlada odločila k strogim ukrepom proti bivšim frontnim bojevnikom. Vojaštvo je napadlo s tanki njihovo glavno taborišče blizu Washingtona in ga zažgalo. Več veteranov je dobilo pri tem hude poškodbe. Spodaj levo: General Mac Arthur, poveljnik čet, ki so nastopile proti veteranom. V sredi: Zborovanje bojevnikov v taborišču. Desno: Predsednik Hoover Prvi »solarij" Skavti v Los Angelesu z 58 zastavami raznih narodov ob otvoritvi olimpijade Ponarejevalec Salaban pred sodniki Sončne kopeli so postale po vsem svetu inoda, ki je pa sicer znanstveno popolnoma utemeljena. Umetne sončne kopeli pozimi 6i lahko privošči vsak prebivalec velikih mest, a zdaj so v Aix les Bainsu na Francoskem otvorili prvi, znanstveno urejeni solarij. Na 12 m visokem valjastem stolpu stoji rzka, kabini podobna konstrukcija, tako da je videti solarij od daleč podoben črki T. Konstukcija v kateri je prav za prav večje število kabin se s pomočjo posebnega mehanizma r-iača po soncu. To je že nekaj. a prava posebnost so naprave, ki sončno svetlobo »korigirajo«. žarke, ki jih n. p. požrejo oblaki, je mogoče takoj umetno nadomestiti. Ultravioletni žarki n. pr. Bolnica, kjer Je umrl predsednik Doumer, na prodaj Pariška bolnica, v kateri je izdihnil umorjeni predsednik republike Doumer, je zdaj naprodaj. Bolnica je zasebna klinika, ki jo je sredi 18. stoletja zgradil finančnik Nicolas Bsaujou. Zgodovina te stavbe je po mnogih dogodkih v.zvezi z zgodovino Francije. Sedanji lastniki klinike prodajajo bolnico zategadelj, ker hočejo name. stu nje zgraditi večjo in modernejšo zgradbo, ki bo v vsem odgovarjala najsodobnejšim pridobitvam medicine in higiene. lahko prodirajo tudi skozi oblake, infrardeče pa v tem primeru proizvajajo s posebnimi žarnicami. Znanost je končno dognala, da Je tako zvana »pigmentacija« (zagorevanje) kože, ki jo imajo ljudje tako radi, v mnogih primerih škodljiva in ovira učinkovanje sonca na telo. V solariju se ta neugodni vpliv pigmentacije onemogoči s sistemom posebnih svetlobnih sit (filtrov). Razume se samo po sebi, da se da moč sonca v solariju poljubno ojačiti ah oslabiti, kakor je pacientu pač najprimernejše. Ker takšen solarij razmeroma ni drag, mislijo na Francoskem zgraditi že v kratkem več podobnih. Pri ljudeh, bi so potrti, preutrujeni, za delo nezmožni, povzroči naravna »Franz Josefova« grenčica prosto kroženje krvi in poveča duševne in delovne sposobnosti. Vodeče klinike izpričujejo, da je »Franz Josefova« voda odlične vrednosti tudi za duševne delavce, živčno oslabele in ženske kot dobro odvajalno sredstvo. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in specerijskih_tr-govinabu Izgubljeni raj pred 6000 leti V Tepe Gavri v severni Mezopotamiji so odkrili lončeno tablico, na kateri je zari-^ san prizor, ko sta bila Adam in Eva pregnana lz raja: Mož in ženska odhajata s sklonjenimi glavami, za njima pa se plazi kača. Tabla dokazuje, da je bila bajka o Adamu in Evi znana že pred več nego 6000 leti, obenem pa v zvezi z drugimi izkopi-nami tudi kaže, da Ur ni najstarejše mezo-potansko mesto, temveč da je Tepe Gavra najmanj za 1000 let starejše. Te dragocene izkopine hrani muzej vseučilišča Pennsyl-vania v Ameriki. Kralj in prestolonaslednik skavta Romunski kralj Karol in prestolonaslednik Mihael v krogu romunskih skavtov Razstava v malmaisonskem gradu Stota obletnica smrti Redchstadtskega vojvode je dala Parižanom in francoski vladi priliko, da so zbrali v malmaisonskem gradiču majhno razstavo spominkov in svetinj na Napoleonovega sina. La Malmaison je bil bivališče cesarice Josephine. Tukaj je prebil Napoleonov sin kratek čas svojega življenja. Po ruski vojni je prišel tjakaj Napoleon z njim, da bi ga predstavil svoji prvi ženi. Sedanja razstava, kateri bo sledila v jesenskih mesecih nova in večja, je zbirka spominov na najnežnejša leta Reichstadt-skega vojvode. Razstavljen je krstni kamen rimskega cesarja iz pozlačenega srebra, poleg njega stoji zibel iz brestovega lesa za grad St. Cloud. Zibelka je obita z izcizeli ranimi bronastimi okraski. V spomin na stoletnico smrti so jo okrasili z vi-oličastimi rožami. V razstavnem prostoru stoji tudi miza sevreškega porcelana, ki je bil prvo+no namenjen za darilo Napoleonovi materi in kaže malega cesarskega princa, kako izteza oprt na roke svoje matere, ročico proti kipu, ki predstavlja njegovega cesarskega očeta. V posebni stekieni omari so spravljene obleke Napoleonovega sina, v drugi vitrini so njegovi šolski zvezki, popisani z nemškimi in francoskimi besedami. Razstavljena je tudi zbirka porcelana iz Sevresa, ki so ga po Napoleonovemu naročilu izdelali nalašč za malega princa. Neka stena prikazuje slikarije in čečkarije rimskega cesarja. Med temi risbami pa visi slika, slovita risba barona Crosa »Napoleon izroča svojega sina varstvu narodne straže«. Med razstavljenimi predmeti so tudi prinčeva ura, igrače, zlati top, ki ga vlečeta dva konjiča iz slonovine, pisma, ki jih je pisal mladi vojvoda, poprsja, portreti, izdolbe-nine ter dve miniaturi od Isabeya, predstavljajoči rimskega kralja. Te dve miniaturi sta spremljali Napoleona v pregnanstvo in cesar se ni ločil od njih do svoje smrtne ure. 30 dni hočeta ostati v zraku Zakonski par Bruce je startal k 30-dnevne-mu nepretrganemu poletu, da pridobi za Anglijo ameriški vztrajnosti rekord. Na sliki: mož poljublja drzno ženo po njenem poletu Anglija—Japonska Beli ovratniki v Rusiji Vseruska konferenca mladih komunistov, ki se je vršila te dni v Moskvi, je dala mladim komunistom oficialno dovoljenje, da smejo nositi bele ovratnike in pisane ovratnice, češ da so se časi izboljšali in da ne bo nihče v Rusiji smatral človeka za intelektualca samo zato. ker nosi bel ovratnik in se mu tudi rogal, kakor je bilo Se pred dvema letoma... V Berlinu so obsodili na pet let ječe in lOletco izgubo pravic enejta najnevarnejših ponarejevalcev zadnjih časov Kornelija Selaibena, njegovo ženo, ki miu je pri tem posliu pomagala, pa na 1 leto ječe — vendar pa bo ta kazen bržflcone pogojna. Salaban je bil silno nevaren in spreten ponarejevalec. Od novembra 1929 do svoje aretacije je razipečal okrog 40.000 ponarejenih bankovcev po 2 marki in ti bankovci so bili tako spretno posneti, da jih niso spoznali za ponarejene niti pri uradnih blagajnah. Že 1923. se je morail Salaban, ki je bil rojen v Černovicah, v Berlinu in pozneje v Hamburgu zagovarjati zaradi ponarejanja izvoznih listin, a takrat so ga oprostili, češ da ni odgovoren Ameriške jetnišnice V jetnišnici v Jacksonvillu na Floridi so našli"obešenega mladega jetnika. Jetniška uprava je raztrosila vest, da se je bil obesil zaradi nesrečne ljubezni. Toda preiskava je dognala strašno resnico, ki je v ameriški javnosti zbudila vihar ogerčenja. Mladenič se je bil nekaj pregrešil zoper hišni red m so ga obsodili na disciplinarno kazen, ki je obstojala v tem, da so ga z verigo priklenili k steni celice in postavili v primerni daljavi od njega jedi in pijače, ne da bi mogel do njih. Ko se je zgrudil ves obnemogel, so ga tepli s palicami. Zadušil se je z verigo, ki jo je imel okrog vratu bržkone pri poskusu, da bi zagrabil kozarec z vodo, ki je bil v njegovi bližini. Preiskovalna komisija pa je dognala, da so se v tej jetnišnici dogajali še drugi podobni primeri, kajti »samomori« so bili na dnevnem redu. Listi zahtevajo, naj bi odgovorne uradnike jacksonvillske jetnišnice postavili zaradi umorov te vrste pred sodnike, tako da jim preti električni stol. Obenem zahtevajo, naj bi se vse jetnišnice in poboljševalnice postavile pod kontrolo javnosti. Šaljapinov proces Pariško vzklicno sodišče je potrdilo razsodbo prve instance v zadevi šaljapin proti sovjetski Rusiji. Priznalo je tožilcu pravico do 10.000 francoskih frankov odškodnine. Razsodba je utemeljena s tem, da je sovjetska vlada izrabila šaljapinove spomine v svojo politično propagando. Budimpeštanki Nemci Madžarski statistični urad v Budimpešti je izdal zanimiv pregled, ki kaže. da se nemški element v madžarski prestolnici naglo in močno kr«. V zadnjih 50 letih je padlo število budimpeštanskih Nemcev od 43 2% na 3.8%. Pred petdesetimi leti se je smatra Ho za Nemce 360.000 prebivalcev v Budimpešti. Zadnjič so jih našteli na milijon ostalega prebivalstva samo še 38.000. Nfuhalna doza za 200.000 Din Pri tvrdki Christie v Londonu je bila pred dnevi dražba draguljev in dragocenosti. Izdražili so med drugim tudi tobačno dozo za njuhanjs iz zelenega jaspisa. Kupec je plačal zanjo čedno vsotico 200.000 Din. Redek samomor V Deibreczinu se je obesil 9! letni komercialni svetnik Emanuel Bechert. ki je bil prei visok nameščenec madžarske Narodne banke. Samomor v tej starosti je pač zelo redek in ga morejo izzvati le težke materialne skrbi. za svoja dejanja. Tudi sedaj so ga hotcTf njegovi zagovorniki predstaviti za duševno bolnega, pa so se sodni medicinski izvedenci odločno izjavili proti tej trditvi in so ga spoznali za odgovornega. Da ni čisto normalen, pa je pokazal to- a.trailni način, kako se je hotel za^ruprrt med razpravo. S-topil je k svoji soobtoženi ženi, jo nenadoma poljubil na čelo ?n se obrnil med ploho besed k izvedencem ter jih vprašal: »Ali vam nisem dejal, da tega ne preživim?« In je potegnil iz žepa več tablet nekega belega praška ter jih požrl. S silo so ga morali spraviti iz sodne dvorane, a so kmalu ugotovili, da sr» bili praški precej nedolžne vrste. Kari TT. Avstrijski V Inomostu so aretirali nekega brezposelnega spedicijskega nameščenca, ki se ie 1 hotel pod imenom Karel II. proglasiti ^ za avstrijskega cesarja. Pri njem so našli be-ležnico, v katero si je bil natančno in naobširno zapisa1, koga bo vse sprejel v avdienco med časom svojega vlankaja. Med tečni »srečneži« so vsi sedanji vplivni avstrijski politiki. Prva seja njihovega »ministrskega sveta« bi se morala vrš.ti ponoči od 10. zvečer do 4. zjutraj in v odmoru od pol ene do ene bi ministri ne smeli — piti alkoholnih okTepčil ... V be-ležnici je še mnogo takšnih stvari, ki kažejo preočitno, da mož pod streho ni normalen. In vendar so ga v Inomostu nnme-stu v bolnico poslali — pred sodnike... ANEKDOTA Martin Zickerl je pred nedavnim inscenl-ral novo komedijo v enem največjih berlinskih gledališč. Med skušnjo se je eden izmed igralcev zazrl v temni prostor za gledalce, ki mu ni bilo videti konca. »Never-jetno, kako velika je ta dvorana.« je vzkliknil igralec, »kadar je prazna!« — »To ni še nič!« je odgovoril Zickerl, »Poglejte jo šele zvečer!« Vsak rian ena »Kdaj pa vas lahko obiščem, da si ogledam vaša dvojčka?« »Pridite takcle ob dveh ponoči — takrat sta najbolj živahna!« (>Vart Hem«X K smrtni obsodbi v Budimpešti Komunista Emerik Sallei in Aleksander Fiirst izstopata iz policijskega avtomobila gred sodiščem, ki ju je obsodilo na smrt Pogreb Gunterja Groenhoffa Žalna svečanost na frankfurtskem glavnem pokopališču. Nad katafalkom se ziblje jadralno letalo v počaščenje tragično preminilega letalca Kornelij Salaban (s črno očesno prevezo) in njegova žena Mlcfacl Zčvaco; 107 Pardaillanov sin Zgodovinski roman. Zadovoljen, da je razbistrM to podrobnost, se je lotil dirugega vprašanja. »Saetta! Kdo je ta Sačta? ~ . Nu: ko sem zasledoval Ma«rever- ta, ki je bil pobeg-nil v Italijo, se spominjam nekega Florentinca, učitelja borjenja;; iznašel je bil poseben sunek, ki ga ie skromno imenoval ,saetta": blisk! Pha! Sunek je bil kaij šolarsiki, razložil sem Si ga že prvikrat, ko sem ga videl. A priznati moram, da je bil mož še dosti dober borilec. Kaj če bi bil Saetta, ki ga omenja to pismo, moj mečevalec Az Florenoe? Nu, zakaj ne? Pismo pravi: pretepač, razbojnik, vsega zmožen. Odkar ga nisem videl, se je utegnilo zgoditi marsikaj takega, da je lahko postal navaden razbojnik in pretepač.« Z vrinil se je vzmak, se zagledal v strop in nadaljeval: »To ni nič nemogočega. Saeta bi mi po tem takem lahko povedal tisto, česar ne vem. Videli bomo. Vsekako mi je to pismo pokaralo sled. Šel bom do kcm-ca — ni vrag, da ne bi česa dognal! Treba je torej, da najdem Saetto, ako še ni umrl. Tudi to bi bilo mogoče. Ako pa še živi, ga najdem, in če ga najdem, mi bo moral povedati, kaj se je zgodilo z mojim sinom — ako ne.« Globok zamišljen je mehanično ponovil: »Z mojim sinom!... Čudna reč: še nikoli me ni ta beseda tolikanj presunila kakor v tem trenutku. Zakaj neki?« Pomolčal je in nadaljeval: »Ta mladi človek mi je čisto zmešal glavo... Pa se mi je vendar že mnogokrat pripetilo, da me je navdalo do človeka, ki sem ga komaj poznal, nenadno in nepremagljivo prijateljstvo. Zakaj se mi zdi to, čemur se nisem nikoli čudil, v tem najnovejšem primeru toli nenavadno?« Nagrbančil je obrvi in se spet zamistrl. »Morda zato, ker mi je mladi človek tako čudno podoben — duševno, mislim. Kadar ga poslušam in gledam njegovo počecje, mi te, kakor da bi videl samega sebe, ko mi je bilo dvajset let. Kar v zadrego me pripravlja ta podobnost... In bogme, že nekajkrat sem se vpraševal, zakaj ne bi bil prav on moj...« Pahnil je naslanjač od sebe in jel razburjeno hoditi po sobi. »Rajši ne mislim na to,« s/i je rekel nazadnje. »Ce ima fant očeta, ne more biti moj sin. To je jasno... In vendar!« Vrnil se je k mizi ter položil roko na drugi list. A vzel ga ni. »Dvajset let sem živel, ne da bi se bil zmenil za tega otroka,« je zamrmral. ».Favstin sin!' sem govoril sam pri sebi. ,Če je le količkaj podoben materi, se z očetom gotovo me bo ujemal. Morda je najbolje, da nikoli ne vidiva drug drugega.' Zdaj pa, odkar poznam tega Jehana...« Obstal je: »Še nekaj je čudno: ime mu je Jehan - kakor meni.« A že se je otresel misli, ki so bile navalile nanj, in končal: »Dvajset let se nisem zanimal za svojega sina. Morda ga ne bom nikoli našel. A prav tako je mogoče, da ga najdem prej, nego sm-tiim, iin bom takisto zaljubljen vanj, kakoT je bil moj ubogi oče zaljubljen vame. Vse je mogoče — in potrpljenje je božja mast. Čakajmo.« Sedel je v naslanjač, iz katerega je bil vstal, in si rekel: ' »Poglejmo, kaj pravi dragi papir.« Drugi papir je bil izmed trotih listkov, ki so bili popisani v, neznanem jeziku in so bili zaradi tega pripravili gospo Collino v tera večjo radovednost. Po motjem mnenju je bia vse to latinščina. In res je bilo pasa ije, ki ga je bila dala Perfektu Goulardu, latinsko. To, ki ga je držal Pardaillan zdajle v roki, je bilo pa sestavljeno v španskem jsz.ku. Pardaillan, ki je bil večkrat v Italiji in na španskem, je dob-o govoril oba jezika. Pazljivo je jel brati, mrmraje sam s seboj: »Res čudno! Papir, ki ga ima Concini in ki mi ga je pokazal, čeprav nerad, je dobesedni prevod tegale. Vse navedbe se ujemajo. A vendar, tristo vragov! Vendarle vem, da so te navedbe krive. Dobro vem, da milijoni niso tam zakopani! Kaj pomeni to? Ni dvoma, da je treba brati na kak poseben način. Biti mora še nekakšen ključ, kaj vem, kaj... Iščimo.« Iskal je dolgo in potrpežljivo. Mnogokrat je prebral pai^ik obračal na vse načine, ga ogledoval od blizu in daleč, ga držal pi^i luči in poizkušal, ali ne bi tako zasledil kake skrite pisave. Razgrel ga je nad svetilko in ga pomočil v vodo, češ, ali ni morda popisan z nevidnim črnilom? Toda vse je bilo zaman. Pardaillan ni odkril ničesar. Naveličan je zložil oba papirja in ju spravil v omaro na poseben kraj. »I^kal bom še in Se,« je rekel sam pri sebi. »Ne bom odnehal, dokler ne najdem!« Nato je jel spet hoditi po sobi in tiho žvižgati staro popevko. Očividno je bil zamišljen in v skrbeh. KULTURNI PREGLED »Ljubljanski Zvon" o sodobni Ameriki Pravkar je izšla dvojna številka »Ljubljanskega Zvona«, ki jo je urednik mi obisk pisatelja Louisa Adamiča v domovini posvetil sodobni Ameriki. Na uvodnem mestu je tiskan obširen, temeljit Adamičev članek »Kriza ameriškega individualizma«, v katerem pisatelj ostro analizira miselnost moderne ameriške družbe in po Dos Passosu označuje individuaH-zem Američana v dobi strojev za individu-alizem, »v okrilju katerega se je samo ir.ajhna peščica ljudi povzpela do velike gospodarske in politične moči, medtem ko se brezuspešno naprej stremeče množice lokavo terorizirajo in držijo v redu.«. Na koncu svojih zanimivih izvajanj, ki jih je podprl s številnimi nazornimi primeri iz življenja, primerja pisatelj današnjo Ameriko r. dobo pred ameriško revolucijo leta 1776. — Od istega avtorja je v reviji še iskreno, prostodušno, prav za prav za ameriško občinstvo napisano kramljanje »Američan v svoji 6tari domovini«, v katerem Adamič šesavo izpoveduje svojo začudeno ljubezen do rodnega kraja; med Književnimi poročili pa je še njegova kritika Zupančičevega prevoda zanimive Duhamelove knjige o Ameriki »Prizori iz bodočega življenja*:, ki je nedavno izšla v založbi Tiskovne zadruge. Izmed člankov, ki se bavijo z vprašanji god ob n etra ameriškega življenja, je treba omeniti še izčrpno študijo Ludwiga Lewi-sohna o Sinclairju Lew"su in njegovih dveh svetovno znanih romanih »Babbitt« ter »ArTowsmith« in pa G. W. Condita prav aktualno poročilo o »Brezposelnosti mladih izobražencev v Ameriki«. V literarnem delu sta najprej dve noveli, ki obe pričata o silnem bogastvu mlade in najmlajše ameriške literature. Posebno čudovita ie psihološka in eocijalna črtica mlade Meridel Le Seir? »Oznanjenje«. Tu se človeku odkrivajo sveto novega sveta. Skoraj enakovredna ji je »Osveta« Georgea Milburna- — Vse te ameriške prispevke je živahno prevedel Griša Koritnik. — Mile Klopčič objavlja prisrčno lepo pesem o mali slovenski Američanki »Mary se piedsta-vi«, potem t>a še celo vrsto ust>elih prepesnitev iz črnske lirike, med katerimi je neka1 redkih, presunljivih biserov (Conntee Cullen, »Črnec govori črnki«, Langston Hughes. »Naša dežela«. »Novo dekle v kabaretu«). — V tem delu Zvona je tudi nekaj zanimivih odlomkov iz knjige »Pisma iz Amerike«, ki jo pripravljata Božidar Ja-kac in Miran Jarc. Poleg vsesa tega pestrega, Ameriki posvečenega gradiva prinaša Zvon še dve domači noveli, ki krepko pričata o afirmaciji mlade slovenske proze: Miško Kranjec, :Sreča na vasi«, in pa Ivo Grahor, >Sveta Marina«. V Obzorniku pa so še referati P. Strmška o Štreklju kot pesniku in prevajalcu ruskih povesti — z zanimivo korespondenco, Ocvir-kova »Pisma s Parnasa«, Vidmarjev? ocene o Kozakovem »Šempetru« in Pregljevih »Idilah in groteskah«. Zwittrova o Spek-torskega »Zgodovini socijalne filozofije«, Furlanova o Wilfanovi brošuri »Die Orga-nisierung der Volksgemeinschaft«. Boršni-kove o »Jenny« Sigrid Undset Na koncu objavlja Strmšek še zanimiva Aškerčeva pisma Štreklju. Janko Samec graia literarno poročanje v »Vodniku po Mariboru«, tri pisma župnika Ivana Vrhovnika in Vinka Košak* pa zaključujejo pravdo o Koledarju CMD. Fri. Novosti o Jankn ©laserju. ZasTebške »No- vo-tk od nedelje prinašajo pod zaglavjem »Mariborski literati« simpatično pisan čla-nok o ppsniku našega Pohorja Janku Gla-ser!,,. ^ (L. žimbrek) je poleg Ive Mihoviloviča najmarljivejši informator hrvatske javnosti o pojavih slovenskega literarnega in kulturnega življenja, kar je v luči _ jugoslovenskega kulturnega sodelovanja in skupnosti prav hvale vredno delo. Človek bi želel samo. da hi bila takšna poročila za spoznani« iz^rpneiša in globlja. Iran Olbrarht o Podkarpatski Rusiji. Ivan 'Jbr. cht je v Pragi pravkar izdal knjigo sodobne reportaže o Podkarpatski Rugrji, iz katere je doma, pod naslovom »Zeme beze jmčna- Zanimivo je. da skuša Olbraeht za to pokrajino, ki po vojni zaman išče svoie ustaljeno, splošno veliavno ime _ Madžari so jo L 1918. krstili Ruska krajina, veli-koruski slavjanofili Zakarpatska Rusija, Ukrajinci Zakarpatska Ukrajina, saintger-mainska pogodba Podkarpatska Rusija — uveljaviti naziv »Podkarpatsko«, kakor go- BB^nBnBHBnHHiil^HBHBHHnBBi eča mesta je izredno napet fantastičen roman. Citaj-te ga, ne bo Vam žal. — NaroČite ga pri upravi »Jutra« za Din 20.—, vezan Din 30.—. vore ljudje v pokrajini sami. »Narod si lahko da ime samo sam,« pravi llbr ,-cht.< Kako se dandanes prodajajo knjige. Klub nezavisnih književnika v Beogradu je pretekli teden sporazumno z založnikom Gezo Konom priredil posebno propagandno razprodajo del pisateljev, ki so člani kluba. Izložba Konove knjigarne je služila smotrno urejeni razstavi knjig nezavisnih književnikov in pozornost občinstva se }e toliko aktivirala, da je knjigama prodala za petdeset odstotkov več njihovih knjig kakor običajno. Razstave se je udeležilo 30 pisateljev. Doseženi uspeh je prireditelje vzpodbudil, da bodo s podobnimi razstavami in razprodajami nadaljevali. Izvleček iz programov Torek, 2. avgusta. LJUBLJANA 12.15: Plošče. _ 12.45: Dnevne vesti. — 13: Cas, plošče, borza. — 18: Otroški kotiček. — 18.30: Salonski kvintet — 19.30: Espersntska ura. — 20: Plošče. — 20.30: Prenos koncerta iz Zagreba. — 22.30: Čas. poročila, plošče. Sreda, 3, avgusta. LJUBLJANA 12.15: Plošče. _ 12.45: Dnevne vesti. — 13: Čas. plošče, borza. — 18: Salonski kvintet. — 19: Nasveti za domači vrt. — 19.30: Literarna ura. — 20: Prenos iz Salzburga: koncert moderne francoske glasbe- — 22: Čas, poročila, salonski kvintet,. BEOGRAD 12-06: Radio - orkester. — 19.35: Narodna glasba. — 20: Prsnos koncerta z Dunaja. — 22.50: Lahka godba. — ZAGREB 12.30: Plošče. — 20: Prenos koncerta z Dunaja. — 22: Lahka glasba. — PRAGA 19: Godba na pihala- — 20.15: Violinski koncert. — 20.45: Plošče. — 21: Slu-hoigra. — BRNO 19: Godba na pihala. — 20: Koncert iz Prage. — 21: Sluhoigra. — VARŠAVA 18.20: Lahka in plesna glasba. — 20: Odlomki iz zvočnih filmov. — 21.05: Arije in pesmi. — 21.30: Komorna glasba na ploščah__22.10: Grške pesmi. — 22.50: Plesna glasba. — DUNAJ 11.30: Godalni kvartet. — 16.30: Muzika iz zvočnih filmov. — 18.35: Zborovske pesmi. — 20: Prenos orkestralnega koncerta iz Mozartea. — 22.05: Lahka godba. — BERLIN 20: Mešan plesni in operetni program. — Orkester mandolin. _ K6NIGSBERG 20.05: Plesni večer—22.30: Zabaven program.— MČHL-ACKER 20: Večerni koncert. — 20.45: Sluhoigra o Goetheju. — 22 45: Nočni koncert. — BUDIMPEŠTA 18.45: Mešan program. — 19.45: Orkester. _ 21: Lahka godba. — Ciganska godba. — RIM 17.30: Instrumentalen in pevski koncert. — 20.45: Opera »Boris Godunov«. Iz Hrastfillsa h— Izolirnica v Hrastniku obstoja kot občinska ustanova že preko 20 let, ni pa še dolgo tega, ko smo čitali v »Slovencu« nekak protest proti zgradbi dveh vzolimic v naši občini, če bi se hrastniška sedanja izolirnica, ki je nastanjena v Inetovi graščini za Savo, kjer je tudi občinska uibož-nica, prodala, bi se morala iz i-zikupiSka graditi za našo dolino pač nova izolirnica. S tem ne bi dobili nekaj novega, temveč bi obdržali le to, kar že imamo. Bile so pri nas že hude epidemije in kadar zapade n« vrhu Sv. Marka visok sneg, kar se zgodi marsikatero zimo, je pretrgan promet med trboveljsko in našo dolino in ni mogoče spravljati naših bolnikov v trboveljsko'boli m ko, ki naj bi bila po mnenju »S'ovem-čevega« dopisnika edina za vso občino. h— Vodovodna uprava trboveljske občine je že pričela z instalacijo vodomerov ramo vrsten, a Im, takoj pri Matek & Mikeš, Ljub-ljana, poleg botela Štrukelj 7639 mssasaaam Delo ▼ teh hudih Saših lahko vsakdo dobi najbolje » tem, da si nstanovj na domu domalio plet-ar-no. Damo vsakomur tekoče delo s tem, da smo mu odjemalci za ixgo-tovljeoe pletenine, dobavljamo mu tudi prejo in izplačujemo mezde za pie-temje, kar izpričujejo mnoge ra hvalnice. Pišite Se da-nes za grati&pro-sfpekte na tvrdko Domača pletarska industrija — oddelek 6, Josip Kališ. Maribor, Trubarjeva ulica itev. 2. 256 Na/norela aluiinika pa- H t«tna železna zelo praktična aložljira postelja a, tapeciranim madracora _ praktična za vsaku hiiu, .hotele, za putujuč« oso-be in nočne službe. Stane Din 390—. Razpošiljam postom in 2el«zni> com po povzetju^ Engleski atoli vi patent ctolci. Stoji Din 148- spaljnt poleni fotel} stane oib 1300 Liefcstuhl praktičan Z« lelanic-ia sedenje. Stane Din 130. ILO št. 1 Ker so se v zadnjem času dogodile zlorabe, opozarjamo cenj. odjemalce, da se v DRAVSKI BANOVINI dobi Zaštičeni žig iz originalnih sodov SAMO pri tvrdkah: Bled . Brežice Celje . »»*»»* * b * s a i • » a a a a po tem imam-čist čohano perje kg Din 48.—, čist oelo gosje kg Din 130.—, čisti puh kit Din 230.—, modroci punjeni z volnom Din 750.—, iične mreže aa postelje Din 150.—, o toni sni Din 650.—. L. BROZOV1Č, ZAGSE3 ILICA 82. Celje a • « I ■ a a Celje • • a p a a ■ Kamnik , . , a « a Kandija . , Kranj . B m Kranj . , , Krško . • R Laško . . » Lesce-Bled . Lesce-Bled . Ljubljana . Ljubljana „ Ljubljana, . Ljubljana « a a ■ a pasa ■ a a a t a a a s • a b a i . a, b a b a a a i e a BBC* a a a * a a a a Ljubljana . „ « ■ ■ Ljubljana * « a « a Ljubljana. ..... Ljutomer-Mala Nedelja Marenberg . . , a a J. Pretnar, J. Vidmar Celjska auto- in strojna delavnica, Ivan Ravnikar, F. Zanger, Kregar in Fajdiga, Franc Kastelic, »Merkur« Peter Majdlč, Franc Majdič Rupert Engelsberger, And. Elsbacher, Andrej Jeglič, Tosip Prešern, »American Motors« d.zaL, A. Goreč d. z o. »Jugoauto« d. i o. l, Alojz Kimesvenger, garage »Lojze«, I. Knez, Josip Stupica, »Triumph-Auto« d. z o. zn Franc Senčar,-Josip Langerdek, Maribor . Maribor . Maribor . Maribor . Maribor , ■ a b B a a a a b Maribor . Maribor . Murska Sobota Murska Sobota Murska Sobota Murska Sobota Murska Sobota Ptuj -a ■ t • Ptuj ... a Ptuj Prlstava-Mestinje a ■ B Rogatec . Rogadka Slatina. > , , Slovenska Bistrica . ■ ■ Slovenjgradec . . . « a St. Vid nad Ljubljano . . Trbovlje « a a ■ ■ a a ■ t a b • a a b a a a a a a a t a a * b • a a . asa* American Import Comp. »Kemlndustrija« Kari Golefl, Motors Sales Ltd., Branko Sučevič, »Triumph-Auto-MagneK>«, Ing-. Peter Keršič, Alojz Ussar, Garag-e Volker, B. Ascher in sin, Ceh Franc, A. Ftirst in sin, Samuel Kohn, Štivan Emeat, Rudolf Tonejz, VaL Spruschina, Franjo Sirec, Eduard Suppanz, A. Preaz, B. Lfischnigg, Viktor Maček, Ivan Rojnik, S. J. Rozman, Vilibald Toman, To opozorilo stopa takoj d veljavo tn velja do izdaje novega. Ne kupujte olje brez originalnega računa Mobfigs Račun Ikm O« C ¥ACUUM Za nakup olja iz sodov pod naštm imenom pri drugih tvrdkah v Dravski banovini NE PREVZEMAMO NOBENE ODGOVORNOSTI, da je to res naš originalni izdelek. Kupec, ki se hoče prepričati, ali Je olje, ki mu je prodano kot naš proizvod, res naše, naj pošlje našemu tehničnemu oddelku vzorec 1 lit na brezplačno ANALIZO. Omenjene tvrdke imajo na zalogi TUDI ORIGINALNE ROČKE, pri ostalih pa ZAHTEVAJTE LE ORIGINALNE ROČKE. Prt nakupu teh dobro pazite na to, da je PLOMBA NEPOŠKODOVANA, Zagreb, 1. avgusta 19S2. OIL COMPAM1 D. D. ZAGREB - BEOGRAD v Hrastniku m je treba stroške takoj poravnati. Vodomeri se odajajo po nabavni ceni, stroški pa se zaračunavajo po pogrebnem delu in po uponabi materijala. h— Stavbena delavnost zaostaja zaradi splošne gospodarske krize in se izvršujejo le najnujnejša stavb i ruska dela. SK Rudar pa bo vendarle dobil svoj društveni lokal v novem gospodarskem poslopju g. Logarja. h— Zdravnik g. dr. Neuberger 6e je vrnil z oddiha in je začel ordinirati 1. t. m. i. . ' V- , '• % ''-•v ••i. * - - i • 1 Občina Ljnbtj«M Mestni pogrebni zavod t • m ift ti Cifer Kdor ni čitaJ tega romana in ljubi napeto in fantastično štivo, naj ga takoj naroči pri upravi »Jutra« za Din 30.—, vezan Din 40.—. Globoko užaloščeni javljamo, da nas je zapustila po kratkem trpljenju v 69 letu starosti naša predobra soproga, mama, stara mama, sestra, tašča itd., gospa tfarec roj. Torelli soproga železniškega upokojenca in posestnlca. Pogreb preblage se bo vršil ▼ torek ob y26. uri popoldne Iz njenega doma, Ulica ob Zelmi jami št. 5. Moste, dne 31. julija 1932. Ivan, soprog; Janko, Štefan, Ernest, sinovi; Marija, por. Stamač, Karolina por. Stojkovič, Bika por. Krašovec, Fani por. Pavšič, Tinca por. Porenta, hčere; zeti, sinahe, vnuki, vnukinje in ostalo sorodstvo. 10732 Tužnim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš ljubljeni soprog, preblagi oče, brat in tast, gospod jCectt (Pogaeniše gostilničar, kavarnar, posestnik in meščan ljubljanski danes, dne 31. julija 1932 po težkem, mukapolnem trpljenju, previden s tolažili sv vere, Bogu vdano preminil. Pogreb nepozabnega pokojnika se bo vršil v torek, dne 2. avgusta t 1. ob 4. uri popoldne izpred hiše žalosti, Čopova ulica-Miklošičeva cesta, na pokopališče k Sv. Križu. Prosi se tihega sožalja. Ljubljana, dne 31. julija 1932. 10717 Žalujoča žena z otroki in ostalo sorodstvo. \ Cene malim oglasom Tenltve (n dopisovanja; vsaka beseda Dtn 2*— ter enkratna prt-teojbina sa iifro ali sa dajanje naslova Din 5.—. Oglasi trgovskega tn reklamnega značaja: vsaka beseda Din L—v. Po Din I.— za besedo se vračunajo nadalje vsi oglasi, ki tpadajo pod rubrike »Kam pe kam*, »Auto-moto*, »Kapital*, »V najem*, »Posest*, »Lokali*, »Stanovanja odda*, »Stroji*, »Vrednote*, »Informacije*, mžtvali*, »Obrt* In »Les* ter pod rubrikama »Trgovski potniki* bt »Zaslužek*, če se Z oglasom nudi zaslužek, oziroma, če se išče potnika. Kdor ti pa pod tema rubrikama iiče zaslužka ali tlužbe, plača za Za odgovor v znamkah vsako besedo 50 par. Pri vseh oglasih, ki te zaračunalo po Din /.— za besedo, se zaračuna enkratna pristojbina Din i.— tu iifro aH za dajanje naslova Vsi ostali oglasi socialnega značaja se računajo po 50 par za vsako beseao. Enkratna pristojbina z* hfro ali za dajanje naslova pri oglasih, k1 te zaračunalo po 50 par ta vsako besedo, znaša Dm 3.—, NajmanJSi znesek pri oglasih po 50 par za besedo, je Din 10.—» %rl oglasih po I Din za besedo os Din 15.—. Vse pristojbine za male oglase fe plačati prt predaji naročila, oziroma lih le vposlati v pismu obenem t naročilom. Službo dpbi L. Vastk« be*ed« 50 par: u dajanj« naslov« »H iifro pa S Din. (1) Služkinjo M tu k ti h a tj im opravljati gospodinjska dela. iščemo. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 30001-1 Trg. sotrudniku H razoolaza t gotovino od ar>_30.tji)0 Din, odsto-j)-m radi odpotovanja svoj ■delež v dobro idočem pod jetjn. Ponudbe pod mačko »Edino v Sloveniji« na oglasni oddelek »Jutra«. __ 29178-1 Korespondentinio s znanjem slov., srbohrv. in nemškega jezika, stenografije ter strojepisja, sprejmom takoi. Naslov v ■oglasnem oddelku »Jutra« 29576-1 Pridno pisar, moč S perfektnim znanjem hrvaščine, slov. im nemščine ter stenograSje im strojepisja, išče za takojšen nastop veliko industrijsko podjetje. Lastnoročno pisan« ponudbe z navedbo plačilnih pogojev na ogl. odde'«k »Jutra« pod šifro »Pridna moč«. 29800-1 Brivskega pomočnika femrVm-g* v delu in do-bresra bab; štucerja sprej-jipm takoi ali po dogovora. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Dober brivec«. 30257-1 Služkinjo ki sna opravljati vsa hišna dela in nekoliko kuhati, spre/imem takoj na deželo. NasTov pove oglasni oddelek »Jutra«. 30260-1 Tovarna čevljev 'ŠSfe delavce za vse vrste strojev, pomidbe na osrl. oddelek »J-utra« pod šifro »Cevlj.it. 30237-1 Posredovalca m>-etnega. poštenega, energičnega in legalno oodko-vanec:«. ki bi uredil moj zairVeten aktivna finančni •noioiaj. iščem. ponudbe na o?! a s. oddelek »Jutra« pod iifro »Spor v fa milili«. 302404 Prodajalca (ko) »a živila na trffn iščem z« aipsta Ptuj, Celje, čako-vec, Varaždim. K ari ovac. 5n Sušak. Kavcra po. trebna. zaslužek dober ii stalen. Dopi«» r>"d T. P. isa oglas™ oddelek Jutra. 29978-1 Plačil, natakaria mrožneea za bar, sprejme hotel Tivoli. 30396-1 Več šivilj, učenk in pomočnic srrejm-.e modra atelje Jopama Molam. Lju'bl!iana, Krekov tTg 14. 30288-1 Pisarniškega praktikanta n-1 verrta štirirazT. meščanske šol e. z znanjem nemščine, mar? 'ivega in spretnega sprejmem takoj O-ebno se je predstaviti pri firmi F. Eifler. Dunajska cesta 7o. 303B4-.1 Zobotehniškega praktikanta (učenca) s predpisano šol-ftVo iz-obraizbo spr" :'Tri o »Jiit.rac, Limbljana VII, pod šifro »Poštena m nesrečna«. 30294-2 Gospodična stara 34 let., vešča samo-stojmega g« spodim isit.va — ieli mesto gospodinje pri samostojnem gospodu. — Cenj. dopise prosi na po-dniižmioo »Juitra« v Mariboru pod šifro »Varčna kiuiharioac. 30296-2 Kje M bila dobrosrčna oseba kii bi vsaj začasno omogočila s kakiršnimikoJi za-poslenjem živjj«nje poštenemu, krepkemu i.n dela-Ijuihnemin mladenič« — dhrtmiiku. Ceinj. od®iv prosim na ogl. oddeleik J»t.ra pod zmačkio »Tra.jiiKi hvaležen«. 30276-2 Absolventinja trgovske šole perfeSctna v slov. im nem-ščiini, slov. in nemšiki site-nografijd im 9tro'e7«i«jTi — išče kjerkoli službo. Dopise pod šifro »Začetnica« na oglasni oddeleik Jutra. 30274-2 Hlapec ve55 vseh kmečiki'h d«»l v vinogradu rn na po4'jn — išče služfco za, takoj. — Franc Beilia.. Rožipcuh 168. poŠta Maribor. ' 30(290-2 Šofer-mehanik neoSenjem, z zmainjom nenv-Skega jeizika im večleitno prakso, išče shvžibo h ka-kršmemlkoiii aivtoimohllu. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 30S04-2 Kuharica vajena samostojmega go-sipodinjsitrva, z večletinnim* spričevali, išče meisito pri samo-stoijneim gospcdiu ali manj® diruiziirsi. Nasi'iw v oglasnem oddelku »Jurtra« 30806-2 Beseda 1 Dia; >& dajanj« naslov« aH ia šifro 5 Din. Dijaki, ki iščejo i® atrakcij«, p!a-6ajo vsako besed« 50 pjr; ia šifro aii ia da-Kinj« naslova 3 Din. (4j Dijakinja tehniške šole, želi dobiti mesto inštruktoric-e sošolkam. orir. sošolcem — osnovnih a.li mrečan. šol h kaki boljši družini, za stanovanje in hrano. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 29816-4 Iščem profesorja za latinščino na Goren;skeim ali Dolenjskem, kd bi me v najkrajšem času pripravil za ma-turitetaii izpit. Ponudbe na o?las. oddelek »Jit.tra« pod šifro »Navedba 'honorarja« 30226-4 Edgar Rice Burrou~hs: Tarzan, DRUGI DEL Potriiki Kdior išče mesto potnika, plača u vsako bosedo 50 par; ta d*, janj« naslova »li za šifro 8 Din. — Kdor sprejema potnike, plača besedo po 1 Diiij Za dajanj« naslova ali za šifro pa 5 Din. (5) Potnik z lastnim avtomobil.oim — vetšč slov. in nemškega jezika, z lepim nastopom, itče zastopstvo koloni.al-ne, železne aJi kem. stroke. Cenj. ponudbe na ogi. oddelek »Juitra« pod šifro »Ypelja>n«. 30300-5 Kdor išče zaslužka, plača za vsako besedo 50 par; za aaslov ali šifro 3 Din. — Kdor nudi tasiužnk, pa za vsako besedo 1 Din. za dajanj« naslov« ali za šifro pa 5 Din. (3) Kdo ve d'obe.r nasvet. do vzmet ih ter dva mala vozička na štirih kolesih prodam. Arito-n Petkov-šek. Dol. Logatec. 29917-6 Kožni svrabež preid« i nporabo »Neoder m3«. Razpošilja irogerija Nada, Subotica. 264 Čevlji »Tempo« na obroke Ljubljana. Gledališka olica št. 4 (n«S}>roa fflperel. 23001-6 Prodam: železmo blagajno, ročno železno, 3 u,re, emo s tremi uitcrži, omaro za obleko s šitiriani predali, 2 lepi nemški kmijligi in še lep površnik. Naslov v oglas, oddelku »Juitra«. 30220-6 Pohištvo dobro ohranjeno in Štedilnik po nizki ceni naprodaj na Dolenjski cesti 88. 30250-6 Gramofon, plošče od 15 Din — kakor budi gramofone od 300 Din prodaja »S5a-ger«, Aleksandrova št. 4, prehod »Vdkitoria« palače. 254-6 i z« dajanj« Bosiova ali j ia šifro pa 5 Din. (10) Prestavo, sklopko in verigo rabi Jon Os od lažjega mo-tocvkla kmpi Fr. Glažar. Fuižin-e-Žiri. 30020-10 Ford limuzino s štirimi vrati, skoraj no-\v> prodam takoj za 33.000 Wm. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Limuzina«. 3026o-10 Prikolico za desno smer vožnje, k 1200 cc.m Ha.rley-Davdds.on motorju kupim. Nmjme ponudbe na Publicitas, Zagreb, rlica 9. pod značko »Bcsiivagim-rechts 31063«. 30338-10 Uglasi trg. značaja |K> 1 Dm bnseda; za dajanj« nasiov« aii u šifro 5 l>io. — Oglasi socialne?« značaja vsa ka b«seda 50 par; t« dajanje n&slora ali za iifro pa 3 Din. (7) Potni kovčeg o?nja.t. lepe oblike, dobro ohranjen, kupim. Pv> ali s* iifro pm S Sin. (SU) Stanovanje obstoječ« iz 4 sob. predsobe, sobe za služkinjo, kopalnic«, jedilu« shrambe in drugih prit.klin, oddamo s 1. avgustom v palači Vzajemne posojilnice na Miklošičevi cesti štev. 7. — Pojasnila daje tajništvo Vzaiemne posoj®nice med 9. in 13. uro. 29859-21 Trisob. stanovanje s kopalnitoo in vrtom oddam s septembrom, ozir. novembrom na Miriu. Mar-montov trg, vila Sunčarica 30256-31 Dvosob. stanovanje oddam s 1. septembrom v Ilirski ulici 22. pritličje. Vprašati na Sv. Petra cesti štt. 24/1. 30264-31 Stanovanje tri- ald šrtlirisobno. i v«e-md pritik.limamo, v sredmi mnsta oddamo s 1. novembrom. Nasloiv v oglasnem oddelku »Jutra«. 30279-21 Trisob. stanovanje z vsemi pripada.iočinni pri-tiklinami. v centru mesta oddamo takoj ali s 1. septembrom. — Nasloiv pove oglasni oddelek »Juitra«. 3ceeo-3i Trisob. stanovanje lepo in šolnino oddaim s 1. novembrom v vili na Vrtači. Naslov pove oelasni oddelek »Jutra«. 297M-21 Trisob. stanovanje s pritiklinami oddam z novembrom. Naslov pov« oglasni oddelek »Jutra«. 30282-31 Stanovanja Vsaka beseda 50 p«r; m daj«}« oasJor« ali aa KU* S Dia. (21-*) Dvosob. stanovanje išče za avgust ali november dvočlanska družina. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Solventen«. 30281-21/8 Dvosob. stanovanje tudi več j« sob« im kabime-ta. t kuhinjo im pritklina-mi išče s 1. septembrom mirna tričlanska stranka v Šiški ali Bežigradu. Pod-pritlična Izključena. Ponudbe t navedbo cen« n« oglas, oddeleik »Juitra« pod šifro »Ugodna lega«. 39936-31'» Dvosob. stanovanje ali z eno sobo, kabinetom :n vsemi pitiklinam: iščem za takoj ali za september. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« p>od »Ne kletno stanovanje«. 30100-21/a Stanovanje dvo- d*o trisobno, z tmv. vembro.m išče mala obitelj Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Točna plačnica — mirna stranka« 30-91-31/a Dvosob. stanovanje m.vhno, išče dvočlanska družina za septem.b«r aii november. — po.nmdbe na ojrlas. oddelek »Jutra« pod zmačikio »Drlaivni uradnik«. 30314-211/a Sobm&dm Va»ka beottd« SO par : j m dajanje naata*« > «a f a« tib* S Dia. (2J) | Zračno sobico poceni »ddam gospodični na Resijevi cesti. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 29569-23 Lepo in svetlo sobo enemu al! dvema gospodoma trikom oddam na Poljanski cesti &t. 13/11. 29914-23 Opremljeno sobo i eMktriko in posebnim vbodom oddam blizu Tabora im koiodvoTa. Naslov v oglasnem oddelkiu Jutra 30325-33 Veliko sobo v ka-tero s« lahiko postavi Štedilnik, oddam takoj v Idrijski ulici šteiv. 3. 30347-23 Lepo sobo v ©c»vt.rn mesta tafroj oddam. Nafifocv v og:asneim oddedlkn »Juitra«. 30023-23 Opremljeno sobo z MektiričiTno raaisvetijaivo, s hrano affi brez takoj oddam v Go-sposkd nliei 10/1 302:53-23 Sobioo v novi vili opremljeno m s pose.tm.im vhodom tako(j oddam. Po-izv« se v točilnici Bežigrad IS. 30267-33 Sobo t pospfcmim Vbodom t«>od oddam. Naslov pove cgl. oddelek »Jutra«- 302*52-23 2 solnčna kabineta v w>vi vili, ozir. kuhimjio im kabinet oddam takoj solidni dami. Naslov pove oglasna oddelek »Jntra«. 30231-23 Sobo z uporabo kopalni« oddam na Mirim. Nasloiv v oglasnem oddelku »Jutra« 30238-33 Sobo sa 1 ? osebi tafcoi oddam v Eireki ulici lfVT. 303111-23 Opremljeno sobo separirajM), Ssitio in solmč-»o, ngodno oddam boiljše-mu giospodn a!d gospodičn! Cesta v Ročno dolino 44/11 30313-23 Sobo separtramo takoj oddam v Bpethovmoivi ulicii štev. 16 d<«ne stoipojiice, vrata 17. 30310-23 Opremljeno sobo s posebnima, vhodom — v centru mesta oddam boljši osebi. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. 30303-33 Sobo lepo opresnijenio, z elektriko im parketi oddam. Naslov pov« oglasna oddelek »Juitra«. 30269-23 2 gdč. ali dijakinji z vso oskrbo in uporabo klavirja sprejmem kot sostanovalki v bližini obrtne šoie. Naslov v oglasnem oddelkm »Juitra«. 30275-23 Dva gospoda ali dijaka sprejmem po zmerni ceni v vso oskrbo na Miklošičevi cesti. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 30277-28 Opremljeno sobo s kopalnico oddam bldizu pošte. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. 30285-28 Oprem Meno sobo leipo, s posebnim vhodom oddam 8 1. septembrom na Miklošičevi cesti. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 30318-23 Letoviščarji! Opremljeno sobo s kopalnico oddam blizu Ljubljane. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 30331-38 Pension Zanier S T. Pavel pri Preboldu Dravska banovina Zračne sobe, izvrstna hrana. solnčno zračenje ter vodm« kopel ji v Savinji, tenis, smrekov gozd. izleti v Savi.njsk« planine. Cena penziji od 40 do 55 Dim. Na željo prospekt. 30189-38 Letoviščarji! Deset minut od centra Rogaške Sla.tine. v krasni legi oddam sobe. event. z oskrbo. Informacije daje slaščičarna Novotny v Ljubljani, Gosposvetska 2. 30317-38 Vsaka befteda 50 m dajanje oaslor« a šifro 8 Dm. (23-«) Lepo sobo z vhodom s stopnji c in upora-bo ko;>a:n.ice išče dama samo za mesec avgust. Ponudbe z navpdbo cen« na oglasni oddelek »Jutra« pod »Elegantno«. 30:77-23.'a V Mika 1 Dia: t» dajanj« naslova a šifro p« 6 Dia. (20) Lepe stavb, parcele pod Rožnikom zelo agnd no prodam. Event. knjižica Mr-stne hranilnice. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 29565-20 Več stanovat! j. hi?o v sredini m<^ta kupim. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Lična«. 29799-20 Gozdno posestvo večje in lepo, z nekoliko lepimi njivami in travniki kupim na Gorenjskem. — Ponudbe na og.as. oddelek »Jutra« peO0 m1 dobre zemlj«. s hišo ki ima 6 soi), hlevom, šupo rbd. Cena zelo zmerna. — Pojasnila daj« Livnjakovid Marko, Banja Luka. 29679-20 Manjše posestvo na Dolenjskem ob Krki. ca 5 jiohov, od tega 2 tretjimi lep sad^mosnik, vrt in njiiva. stanovanjska hiša ob prometni cesti, pripravno za obrtnika ali upokojenca, ugodno naprodaj. Naslov v oglasnem oddeSkn »Jutra« 29958-20 Vrt ut fjem aa trcrov¥dk*> vrtnarstvo, prodam. Informacij« da.j« Varšak, Vič 84. 301U1--20 Travnik prod am. Informacije daje Varšct, Vič St. 84 301113-20 2 hiši v Zagrebu ma.5hmi — x branjarijo rn prodajo drv, prodam z inventarjema in blagom za 55.000 Din. Obrtni list n! potreben. Poj-smila daje lastnik hiše v Zagrebu. Prišlimsfca 1«. 30244-20 Stavbne parcele pri glavni cesti v R.udmiku prodam. Ponudbe na ogl. oddelek »Juitra« pod šifro »Rudnik«. 30287-20 Novozidano hišo s 4 sobama, kuhinjo in vrtom. med trmovsko eerkvi-jio in Kolezijio prodam za 1SO.OOO Dim. Vzamem toda hranilo« kinjSHice. Naslov v oglas, oddelku »Juitra«. 8027)1-20 Enonadstropno hišo z gostilno prarv na dolbri točiki. radi družinakSh razmer po zelo ucodni ceni prodaim. Naslov pove podruž. »Jmtra« v Maritnom! 30397-20 Enodružinska hiša novozidana. z leipim vrtom poceni naprodaj. Pobrežje. Delarvska 3. 30298-20 Vsak« beseda 1 Din, aa dajanje uaelmr« aii sa šiti» 6 Din. (10) Trgovski lokal oddam v Ljubljani na Sv. Petra cesti. Ponud.be pod »Lokal takoj« na oglasni oddelek »Jutra«. 29S04-19 Pisarniške lokale (5 sob) reprezentančne prostore v I. nadstropju palače na Miklošičevi cesti oddamo uradu, zavodu ali trgovskemu podjetju. Informacije v ogl. odd. »Jutra«. 30093-19 Priložnostni nakup Kompletno urejena tovarna perila t novim električnim pogonom, ustanovljena pred 2 leti. v obratu 13 najnovejših speci-jalndh strojev z vsem pripadajočim inventarjem zelo ugodno naprodaj. — Na ogled v Mariiboru, Dravska ulica 10. 30333-19 Lokal z imvenitarj—m. za m*' Tn- faV. :.urno trgovino, v sredini Ljubljane od.iam takoj ali po,zne.ie. — ponudbe na oglasni oddr!>k »Jutra« pod aifro »Loka:« »&S&-.9 > 9' t k t "i 11 UiLkkd Vsa.ki iaina je rji ( Mt.-n ps 5 D.o. (1T)J Klet za zalogo vina v^amrmo takoj v najem. Prednost Imajo kleti blizu kolodvora. Ponudbe na la-slov »Klet« na ocl. rd-delek »Jutra«. 3C057-17 Gostilno na lepi točili oddam v najem prr*ti odikuf-u inventarja. Na*emn:'a nizka Na=-!ov v oglasnem oddelku »Jutra«. 3IJ352-17 Skladišče veiMkio in suho, v centr« mesta zelo poceni oddam v najem — tudi dedoma. Vpraiati telefon št. 21-17. 30306-17 Vsaka beseda za dajanje nas! za S *«> p« 5 Dw. 1 D»n; g lova a S >». (26) I Krasno harmoniko b»iio, trivrsitno, z lcpimt glasovi, takoj p-odam. — Naslov v oglas®*™ oddelku »Jutra«. 30230-Č6 Gramofon skora.) nov za 400 Ka prodana. Na^ov pov« ocrl. oddelek »Jutra«. 30320-26 V»a.k» beeeda 1 Ki; J za dajanje vislov« tS '1 u iifro p« e Dim. (27) I Več zlatih fazanov (m/ladih) proda Joisip De-vetafe, Ljubljana, Seleniliur-g^r.a ulica 4. 30(258-27 vsafca beseia 1 Din. I za -lajanje n««ova »j- 1 za šifro 5 Din. (29, | šivalni stroj in kolo »Puioh« poceni rvatpK.iia.i na. 5v. Peitra cesiti štev. 47. 30200-29 Vsaka beseda S Din. dajanje ttasiev« šifre pa 5 Din. (5>i) Z ar ne osečate toiiko trpi žaioorso Siroč® zbeg Vašeg 6utan::a?! 30333-94 Vsak« besed« g Din: za aj.janje oaskt?« di šifre pa 5 Dia- (25) Za damo z rento iščem poznanstvo iovbra^e— nega gospoda sredajoh let, v svrho ženiitve. Dopise pod »Dobra partija« na oglasni oddelek »Jutra«. 29609-25 Vsaka bfaeeda 1 DLo: za dajanje riaaiov« ali za šifro pa 5 Dia. (37) Malinovec prtst en in naraven, a čistim sladkorjem rkuhan, »e dobi na mak» in veliko v lekarni dr. G. Picooli Ljubljana, Dur>»..-ska cesta 6. 233 Trgovin« g kurivom IV. SCHUMI Menjska e. Tel. 2951 Frsm©g. j motorna kolesa kljub dveletni garanciji v Jugoslaviji najcenejša — 3 5 0 :cm same 1 2.7 5 0 Din. — H. REND V, Ljubljana, Mestni t rz 216 II drž. razr. loterije boste težko dosegli. Dobite jo v Zadružni hranilnici r. z. z o. z., Ljubljana, Sv. Petra cesta 19. Urejuje Davorin ftavijea. izdaja za konzorcij >Jutra« Adoll itibnikai. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiska mar ja Franc Jezeršek. Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. Vsi v Ljubljani.