Stev. 113 (PoHSRM iievflk* 8 viflarftv.) V Trti«, V Mcl«Uo It. aprili tttt liMh Xllll. 4zhaia vsak dan trmi, tudi ob aedtljah i* praznikih. — Litica »v frtfl^ska Atiikcgi ai 30, I. n»dsif. - OTpšsi *»j tt po*Jt)o 4redm*ivu — *f«fcank!ran« plama s| ne soiefcniajo, rokopis fle «»«10. — feđajatcij In odgavern! »♦fcm Oodina. — lastnik Mita 4E4ino»tle. — Tisk titbarms .fttoiDf!i\ vfrtstJie-zidrttge z omajtaBlm potonem, * 7W ulica sv. naiiciSka A«i#ttega It. S*. — Talefon nredhlStvate m. Il37. - Naročnina zaaia: Z* «el© I*tQ K 31^0, pol !tta K 18;», tri fcesece K 7 W, za nedeljsko Izdajo za etfo teto K &20, pol tet« K 3*0. EDINOST Pottinozae Mtvilk« po S vin., rularelt 10 vin Ogfa§f s* rafunajo na v flhokosti kolon«. Cona: 03*asi trgovcev m obrtnih' +tm po *** 1 ensrtnice, aahvale. postaHce, vtblfr oglasi denarnih ztvode* mm 30 vm: eglMi v tekstu lista do p« vrat K 20,— ; vaoka nadcijn« tMte K *»-. Mi* •gtatf po o vin. beseda, najmanj pa dO vin. Oglasa ^rejuiu Insoratitl edd«!?* .Edinosti*. Naročnine in reklamacije te posilijo uprav t lista. Plačni* ** IskfjuCno te upravi .Edinosti4. Plača in tofi ae v Trsta Uprava iu (paeratat oddate* ae nahajat« v ul.sv. PrančiSka A« V0. PoStnobraniMent ra^m it. 8U b'.J. ZVEZNA ARHAĐHA POROČILA. ; AVSTRIJSKO. DUNAJ, 27. (Kor.) Uradno se raz«laša: bil potopljen neki večji parnik, ki je imel najbrže, na krovu čete. _ - , . - \ 1 NIZOZEMSKA IN NEMČIJA. * - w -------- . 1 HAAG, 26. (Kor.) Na seji druge zbornica $©i*- Na jugozapadu jo slabo vreme ovtralo bmno, zunanH mwiStcr Loudon, da je zbornici zna- delovanje. Načelnik generalnega štaba. NEMŠKO. TtEROLlN, 27. (Kor.) Veliki »lavni stan lavlja: Zapadno bojišče. — Severno Wytschaete smo prodrli do jnžnega dela Voormezeele. Francoske i nangleSke divizije so zauian poizkušale, da bi zopet zavzele Keminei. Na fronti od Dikkebu-scha do Lokerla zjutraj. Iz ozemlja Lokerja do zapadno Draonetra pa zvečer izvršeni napadi so se izgubonosno razbili v našem ognju. Kjer je dospel sovražnik do uačili čet, je podlegel v boju iz »nižine. Severozapadno Mervllla. na južnem bregu i.ysa in pri Givenchyu so se sovražni sunki izjalovili. Med Scarpo in Sommo poizvedovalni boji. Južno Somuie so Francozi v ponovnem navalu pri in Južno Viliers Bretonneau\a krvaveli zaman. Po izialov ljenju močnejših jutranjih napadov severno gozda pri Hangardi«, je zbral sovražnik popoldne svoje siie. predvsem Marokance, k novim sunkom proti gozdu In severno potoka Ltice. Večkrat ponovijeni. z moćno topovsko pripravo uvedeni poizkusi, da bi se prebile naše črte, so se izjalovili. Iz lastnega nagiba so prešli pehotni od-dciki na obeh straneh potoka Luce v napad in očisti!} več strojniških gnezd in ujeli več Francozov. Vzhod. — Poizkusi sovražnika, da bi prebil naše črte pri Lahti proti vzhodu, so se izjalovili. BFROLIN, 27. (Kor.) Večerno poročilo: Anglež! so nam nrepusiHi nadaliae dele ilan-dirAega ozemlja. Nahajamo se na črti jugozapadno Langemarcka—VeHurenhoeka—flooge Zillebeka. I v vi ;enernh;i kvnrlirmfcjster pl. Lndeu^orff. BOLGARSKO. SOrUA. 2S. (Kor.) Zapadno Ohridskega jezera, na trotiii Cervene stene do Bratindola in severno Diiulia je hilo topovsko streljanje ua obeh straneh t«! časa do živahne je. V ozemlja Mogiene povečano poizvedovalno delovanje. Vzhodno Var-drrjj nutnnožeao topovsko delovanje sovražnika. TeVt»*n h^ja v zraku so nemški letalci sestrelili nek? sovražen apnrat, ki je padel v Frespansko jj/To iu uničili dalje jngozapadno Bitolja neki irntic^ski pri vezni balon. SOVRAŽNA URADNA POROČILA. Italijansko poročilo. 26. aprila. — V Valarsi so prekoračile na5e na-p.ivine koio-ic tri \ rste žičnih pregrai in vdrle nc-pru akovauo sprednje postojanke na Morbiji iu Uattu. lijdc so pri tem cne^a oficirja in 18 mož, iv.iuiiic -obrambne naprave daleč na" k rog in se sm vri;.>e. Precej .'ivaluii topovski boji na asiaški \>: uioti iti v dolini Brente. Naš ogenj je povzročil \ sovražnih topovskih postojankah v kotlini Asti-ca in v nižini To/.ze požare in eksplozije. Nad Ctmeglianoni ste bili sestreljeni dve sovražni letali. Francosko p»tročiIo. a *riia pop. — Južno Somme tekom noći sr-i it topovski boi. Francozi so izvršili več napadov 1 :t ■ !/.i:!!i točknfi ironte. posebno vzhodno Lasig-iiya, ;ned Mietro in Aisno. pri Epargesu v Luta-ringiji in v Vogezih. Uieli so_več mož. Sicer ie bila noč mirna. Angleško poročilo. 76. ?prila. — Na fronti od Bailleula do Hollebcke cc verv dan nadaljeval srdit boi z veliko sovražijo premočjo. Čc'e zaveznikov so bile prisiljene, da s., so pinaknile iu se ie sovražnik ustalil nn (j,ori Kemmcl. m**,?*-*** L5EROLIN, 26. (Kor.) Woliiov urad poroća: Boji /a ;.om le v Zcebriigge in Ostende se kažejo vedno bolj kot sijajen uspeh t;ašega orožja proti z vt'iiihiii sredstvi izvršenemu angleškemu zapornemu poizkusu. Naša obalna obramba se je dobro cbne -a. Vsa obrežna artiljerija kakor tudi pehcU bila alarmirana, kakor tiiiro je bila opažena piva ladja. Seveda ie bil od nasprotnika v došedaj šc ne doživljencm obsegu dosežena umetna megla tako go^ta, da ja bilo mogoče videti par sto metrov daleč. Vsled teh okolščin ie bil uspešen ogenj naših baterij megoč šele tedaj. ko so se sovražne ladje že močno približale. Po najdenih operacijskih zemljevidih so hoteli Angleži tri zaporne iadje potopiti tik pred in v za-tvornici. Sovražnik je prebil naše zaporne, naprave pred Zcebriigge s torpednimi streli. Ob zu- no, da se tičejo težkoče znanega vprašanja peska in grušča. Pogajanja niso ravno neugodca, vendar pa se vlada zaveda resnosti položaja. Zbornica je imela nato tajno seio. HAAG, 26. (Kor.) Kakor poroča kor. urad, ni izključeno, da bodo začasno ustavljeni vsi vojaški dopusti. Toda dejstvo, da se ne pripravljajo nobene velike vojaške odredbe, dokazuje, da je politični položaj ugoden. HAAG, 26. (Kor.) Vojaiki dopusti na Nizozemskem so prepovedani. AMSTERDAM, 26. (Kor.) Ob 4 zjutraj je predsednik druge zbornice naznanil časnikarjem, da danes seja ne bo več otvoriena. Zbornica se le odgodila nato do torka. AMSTERDAM, 27. (Kor.) >Haagsche Post« piše: Kakor smo izvedeli, se razširjajo v Berolinu največje bedastoće o stališču naše vlade. Ne izplača se odgovarjati nanje, toda potrebna je sledeča izjava. V Berolinu zatrjujejo, da je 2e sklenila naša vlada v. Anglijo dogovor glede eventualne nemške invazije. Izjavljamo odločno, da nI sklenila Nizozemska z nobeno voittjočo se državo nobenega dogovora ali zveze, ki se tiče vojaške pomočL Novi angleški minister zračnih sil. LONDON, 27. (Kor.) Sir WilKam Weir, kontrolor zrakoplovstva, je bil imenovan-za ministra zračnih sil kot naslednik Lloyda Rothermera. Ameriške vojne odredbe v atlantskih pristaniščih. NEWYORK. 26. (Kor.) Da zavaruje prevažanje čet v Evropo, bo zgradil vojni oddelek v atlantskih pristaniščih vrsto dokov in skladišč in nakupil traibrže tudi več zasebnih dokov. Italijanska zbornica. CUR1H. 26. *Kor.) Italijanska zbornica je sprejela zakonski načrt glede podaljšanja zakonodajne dobe z 247 proti 69 glasovom. Pri razpravljanja aretacije uradnikov mttnicijskega ministrstva kakor tudi potrebe nove ureditve tega ministrstva, je prišlo do glasovanj o predlogih, ker je ministrski predsednik vztrajal pri svojem stališču. Pri prvem glasovanju ie dobila vlada 192 proti 103. pri drugem 235 proti 70 glasovom. CURIH. 27. (Kor.) Italijanska zbornica razpravlja predlogo o razširjenju pravice glasovanja na vse bojevnike, tudi pod 21. letom. Gospodarska pogodba med osrednjima vlastima in Ukrajino. DUNAJ, 27. (Kor.) Avstro-ogrska komisija, ki se je pod vodstvom poslanika grofa Forgacha v- Ki-ieviV skuijiio z nemško delegacijo pogajala giede obojestranske izmenjave blaga, je končala svoje delovanje. Dne 23. aprila je bila podpisana gospodarska pogodba med Ukrajino na eni in Avstro-Ogrsko in Nemčijo na drugi strani. Pogodba obstoja iz vrste posameznih pogodb. Najvažnejši posamični dogovor je oni glede žita, sočivja, krme in semen. Tozadevno je bil sklenjen za enkrat dogovor glede organizacije dobave v Ukrajini. Količina, ki 30 mora dobaviti Ukrajina za Avstro-Ogr-sko, znaša 5 milijonov metrskih stotov do julija, pri čemer _so za posamezne mesece dogovorjeni gotovi delni kontingenti. Izvažanje žita in zmletin se je že pričelo. Na razpotago so večje množine ješprena, pšenice in prosa, ki jih bo mogoče dobiti šele začetkom maja, ker so zaposleni kmetovalci sedaj s pomladansko setvijo. Premagati pa je treba dalje še razne druge velike težkoče, ki so posledica revolucije in seveda še niso odstranjene. Dohoda rednih količin je torej ob največ-jem po.spSeuju prevoza pričakovati približno" koncem maja. Nadaiini važni dogovor se tiče dobav-Ijanja jajc. Ukrajinska vlada se je zavezala, da bo dobavila do 31. julija 1918 več sto milijonov jajec. Ako ne bi bila dosežena mesečna količina žita. živine in jajc, bo zamogla nemško-avstro-ogrska gospodarska centrala potom svojih pooblaščencev samostojno nakupovati živila. Za dobavljanje krompirja, sočivta, suhega sočivja, kislega zelja in repe :e dovoljeno osrednjim vlastim prosto nakupovanje. Dobavljanje Špeha in sladkorja je določeno v posebni pogodbi. Glede dobavljanja surovin iz Ukrajine sklenjeni protokol vsebuje sledeče določbe: Omogočeajc dcbavljanja lesa -za naše industrije. Izmed tekstilnih surovin je zagotovljeno izvažanje iana. Osrednjim vlastim je dovoljeno dalje svobodno nakupo- M1ROVNA POGAJANJA Z ROMUNIJO. DUNAJ, 36. (Kor.) Zunanji minister biroc Bu-rlan in državi* tajnik dr. KChlmaan sta odpotovala zvečer v BukarcSt V spremstvu baroni Buriana sta poslanik barM Mittag in legaclfekt Svetnik grof CoioradOL BUKAREST, 20. (Kor.) Bivši romunski ministrski predsednik Bratiaau |a tekom nekega govora v Jašu izjavit: Zinpalte mL Mi bomo oni. ki bodo pri splošnem miru dosadi *e povečano Romunijo. Položaj za to ja ugoden- i« T v f * ^ .—4 i j 11 1 1 • ' • ■■ J " — " - ---*--— nanjem robu pomola se nahajajoče sovražne ladje van5e cun;. za dobavljanje železnih rud je bil i Vi u diet ive i naše težke obrežne baterije vsled sklenjen dogovor, ki zagotavlj megle niso mogle opaziti in je zato tudi niso ob streljevale. Otvorili pa so zato nanjo takoj ogenj naši topovi na pomolih in napravili med mornarji na krovu velika opustošenja. Zato je prišlo tudi komaj -10—50-sovražnikov na pomole, ki pa so bili po srditih bojili iz bližine pobiti. »Vindictive« ie nato zopet odplula in izginila v megli. Bila je seveda močno poškodovana. Proti Ostende zastavljene angleške zaporne ladje in križarke so bile istotako močno poškodovane in so-se potopile daleč ::unaj vhoda. Sovražnik kljub velikim žrtvam ni dosegel svojega cilja, da bi uničil naša j od vodniška oporišča. Čudno pri vsem je Ie to, •Ja je izvršil sovražnik ta poizkus šde sedaj, kar psč dokazuje, da mu teče že voda v grlo. LONDON, 25. (Kor.) Uradno se poroča: Poročilo o n^adn na Zeebriigge pravi, da :.te bili obe stari križarki »Intrcptd« in -Iphigcniac, ki ste bili napolnjeni z betonom, zavoženi tamkaj na suho in sicer ena vzhodno, druga zapadno kauala in ležite tako, da tvorite latinsko črko V. Poročilo pristavlja, da je kanal najbrže uspei.10 za.prl. (Prip-Wolfrovega urada: Opozarjamo tozadevno na uradne objave r.aše admiralitete.) BEROLIN, 27. (Kor.) Naši podvounik; v Sredozemskem morju so potopili zopet 5 parnikov, skupno 24.000 ton. Nadporočnik Docniiz je vdrl v zu-i/rto pristanišče Augusta (Sicilija), napadel tamkaj zagotavlja z 31. julijem izvoz 37,vi milijona pudov (a 16 kg) železne rude. Poskrbljeno je tudi za manganske rude in za staro železo. Vse ostale surovine, ki ne spadajo v protokolarične dogovore, so prepuščene svobodni trgovini in izvozu. Na naše zahteve, ki se iičejo v prvi vrsti živil, so predložili Ukrajinci svoje zahteve glede industrijskih izdelkov, predvsem kmetijskih strojev in orodij, kar se bo upoštevalo predvsem. Ukrajinci zahtevajo dalje dobavljanje takih predmetov, ki jih sploh zamorejo dobavljati osrednje vlasti. Ves blagovni promet med osrednjimi vlastmi in Ukrajino bo do 31. iulija v znamenju obsežne državne monopolizacije. Dalje ie določen do 15. junija -918 za državne blagovne pogodbe preračunjevalni kurs (1 K = 50 kopejk). PRAZNOVANJE CESARICINEGA GODU. DUNAJ, 27. (Kor.) Povodom^ godu cesarice sta cesar in cesarica z ožjim spremstvom prisostvovala tihi maši. DUNAJ. 27. (Kor.) CesariČin god so praznovali tu s slovesnimi službami božjimi. Vojaška slav-n^st je obstojala iz maše, ki jo je daroval vojaški škof Bjelik v votivni cerkvi in ki so ji prisostvovali med drugim tudi nadvojvode Evgen, Friderik in Mbert. Ob 11 dopoldne se je vršila v cerkvi sv. Štefana siovesna zahvalna daritev, ki so ji Demisiia kaeza WMiscbsraetza al sprejeta. DUNAJ, 27. (Kor.) Ceaar ni sprejel demisije predsednika gosposke zbornice, kneza Alireda VVindischgraetza. Vojni mMster Stttser-Steiaer — baro«. DUNAJ, 27. (Kor.) Cesar je podelit vojnemu mi-nistru Stoger Steinerju povodom niegoveea 40 letnega službenega jubilej, baronski stan. OGRSKA KABINETNA KRIZA.^^^ BUDIMPEŠTA, 26. (Kor.) Olasom večernih listov smatrajo v političnih krogih, .da bo Wekerle zopet imenovan za ministrskega predsednika. BUDIMPEŠTA, 36. (Kor.) Desifnirani ministrski predsednik Szterenvi ne i»dpotuje »a Dunaj danes zvečer, ampak prihodnje dni. BUDIMPEŠTA, 26. (Kor.) Ogrski kor. urad poroča z Dunaja: Poljedelski minister grof Serenyi je bil sprejet danes od vladarja v dalJSi privatni avdijenci. Minister ae vrne še tekom nOči v Budimpešto. mm in jaiUflnsH znaftU" TrsM In Primorji. 11. ---o------------'-/1 ..-1-»-». --------- a t . uiviuua »uibJim (.aiifmuu »»» j. un.uleški parnik >Cyclop- (9035 ton) in se vrnil prisostvovali vsi skupni in avstrijski ministri, na- kljub sovražnim protiodredbam poškodovan. I čelniki vojaških in civilnih oblasti Jn številno ob- - Crclop« se je potopil. V Otrarii^kem prelivu je čir tvo. Bivši državni poslanec tržaški dr., Pitacco spada oči vidno v rod tišith, ki sc niso ničesar ua-učili in ničesar pozabili. Mož je sicer sedaj odsoten In se solnči ped jasnim in vedrim-nebom solčne Italije. Ali, to *ga ne opravičnle nimalo, ko se tudi daaes še vrti iti suče v idejnem krogu iz tistih lepih časov vesele vojne proti nam Slovencem, ko so si naSi italijanski politiki iskali lovor-jevih vencev edino-ie v boju proti slovenskemu življu v Trstu in v vsem Primorju, ali, kakor bi rekel dr. Pitacco: za italijanski značaj Trsta in ozemlja ob Adriji. Odkar mora naš Trst pogrešati navzočnost markantne osebe bivšega državnega poslanca, ni le steklo mnogo vode v naš Jadran, ampak dogodilo se je mnogo — mnogo. Ta presledek, ki je prekinil slavnoznano delovanje bivšega državnega poslanca v Trstu in — njegovo antišambriranje po vseh ministrstvih aa Dunaju ter pritiskanje kljuk pri vseh dunajskih eksc&eticab. kar krICeCe kon-trastira s trditvami v njegovi filipiki v Sonnino-vem glasilu proti izjavi češkega poslanca Stranskega ta presledek z vsemi svojimi dogodki na bojnih poljanah In na pozorišču mednarodne politike bi moral prisiliti tudi dra. Pitacco, da bi temeljito revidiral svojo politično ideologijo, vso svojo orijentacijo o razmerah v aašem Trstu in v vsem avstrijskem Primorju. Ali — ne! Dr. Pitacco se ne pušča poučiti tudi od velikih zgodovinskih dogodkov,.ki so se odigrali od tistega časa. ko je on našim pokrajinam, njegovi »Regione Giulia«, obrnil hrbet, in ki so zaorali globoke brazde v dosedanja naziranja in napravili debele črte črez vse koncepte vseh evropskih državnikov. Vsi tr dogodki so šli mimo dra. Pitacca: neopaženi, brez učinka in brez pouka. Zanj enostavno ne obstoji tudi dejstvo, da se pripravljajo velike iz-premembe v medsebojnem življenju narodov. Ne vidi celo dejstva, da so se v precejšnjem delu javnega mnenja iste Italije, kjer je iskal gostoljubia, pričakujoč — bodočih časov, zevolucijonirala na-zirania o — italijanstvu naših pokrajin! On ne vidi nič in ne sliši nič, oziroma, gleda na svojo Regione Giulia skozi iste naočnike, ki jih ie nosil tedaj, ko je prvačil v našem Trstu. Zato ga je spravila iz ravnotežja trditev v de-legacijskem govoru posianca Stranskega, da Trst — nI italijansko mesto. Užaljen je, globoko užaljen po tem »obrekovanju*. Naperil Je proti tej izjavi vso svojo argumentacijo. Ali truditi še mu ni trebalo mnogo: orožje je staro — armatura iz starega arzenala nekdanje italiiansko-liberalne stranke. Postavil Je v boj svoje >razloge«, ki sicer silno lepo zvene, ki pa nič ne dokazujejo in so le lepe fraze, ki se ne morejo vzdržati pred lučjo resnice. »Narava*, -^zgodovina«, »civilizacija«, iumetnost«r, »pravo . narodno gospodarstvo« in»čut< (to ie 5e poseben argument), da sta Trst in ozemlfe ob Adriji italijanska. S tem, da gospod Pitacco »čuti« tako. nI za nobenega mislečega človeka dokaz, da je tudi res! Lahko je pisati zveneče fraze, ali težko ie, ko treba s konkretnimi podatki in dokazi podkrepiti, kar tako lepo opeva — fraza. To čuti tudi dr. Pitacco. Kako naj dokaže, da »narava* govori za italijanstvo Trsta in obadrijanskih pokrajin, ko pa stoji dejstvo, da fe dežela goriška po večini slovenska, da je Istra po dveh tretjinah sloven-sko-hrvatska, Dalmacija po 98% odstotkih hrvatska in srbska! Eklatantno prihaja to dejstvo do izraza v sestavi deželnih parlamentov — in to vkljub vsej volilni leometriji. Glede Trsta pa priznava Pitacco sam ekzistenco močne slovanske manjšine, ko skuša metati krivdo na veliko laž: na zatrjevano, proti italijanstvu naperjeiio >raz-narodovalno delo« avstrijske vlade, ki da mu je edino pripisati uspehe oficijclnega ljudskega štetja! Ta laž je bila Pitaccovemu taboru od nekdaj edino bojno sredstvo v borbi proti Slovanom v teh pokrajinah, torej proti — naravi! Dr. Pitacco beleži sam, da je bilo leta 1910 142.398 Italijanov, vftevšl one Iz kraljestva. Ce odbijemo te poslednje — kakih 40.000 — ostaja 100.000 duš domačega italijanskega živija1 avstrijskih državljanov > političnimi In narodnimi pravicami v tej drŽavi. Nasproti tem je bilo — po Pitaccu _skoro 57.000 Slovencev in 11.856 Nemcev. skupno torej skoro -69.000! 100.000:09.000! Ali ni govoril dr. Stranski resnice, ko je rekel, da Trst ni italijansko mesto?! Seveda ima dr. Pitacco pri rokab izgovor, da je do tega rezultata moglo priti Izključno le po »rar-arodo alaem delovanju vl^de*,. AK tttfthinacijah, iziasti pa po odrejeni revialjif vsklika: ?Ce bi bilo obveljala nerevidirano ljudsko Štetje, bi bil uspeh ves drugačen! O, verujemo radi! Ce bi bile obveljate vse mahlnacije. vse falziftkacije, ki so jih zagre-šall tisti štetveni komisarji, če bi Šteli vsi tisti »Italijani«, ki so jih iz Neitalijanov napravili t! komisarji in njih pomagači — lastniki hiš, administratorji — z grožnjami, strahovanjem, nasilji, o da, potem bi bil uspeh res drugačen, potem bi sc nam »narava* kazala drugačno, ali — potvorjeno. Sicer pa nam Pitacco sam priznava te mahinacije, to falziiikacijo v najvećem slogu, s svojo jezo na izvršeno — revizijo ljudskega štetja! Ta jeza ga ovaja! Kajti, če bi bil ves operat štetja izvršen po občinskih organih res tako pravilno, vestno, neoporečno — Čemu potem vsa ta jeza?! Kdor je kaj pošteno izvršil, se mu ne treba bati nobene revizije. Mi pa segamo 5e dalie in trdimo: če bi bila revizija izvršena resno, točno, strojjo, do zadnjih konsekvenc, bi se nam »-narava- pokazala še v vse drugačnih številkah. Resnica je pač ta, da smo imeli v Trstu res raznarodovalno delovanje vlade, ali, to ni bilo naperjeno proti italijanstvu, ampak proti slovenskemu živliu. Le toliko priznavamo, da je v letu 1910 to delovanje nekoliko odnehalo, nikakor pa ne toliko, da bi se bila pokazala vsa resnica narava v svoii isti-nosti! O politike vlade, sovražni italijanstvu, govori Pitacco! Kako se more vendar tako drzno govoriti — neresnico! Vsa zgodovina političnih bojev v naših krajih skozi desetletja govori o — nasprotnem. Kako bi bilo drugače možno, da ste imeli Ooriška s svojo slovensko većino prebivalstva, in Istra z dvotretjinsko tako večino — italijansko večino deželnem zboru in italijanska deželna glavarja. Taka večina je bila možna zato. ker jo |e vlada hotela. Grenki, trpki so spomini med ifami na razne volitve v Istri, kjer so vladni komisarji dopuščali vse volilne sleparije od strani komisiji. In to — smelo trdimo — po izrecnem nalogu od z?oraj in dogovorno z italijansko stranko! Mari ni vedel ves svet, da se vsa vladna politika v naših pokrajinah uravnava po tistih pro-slulih »viših ozirih« — po ozirih do občutljivosti v Italiji?! Mari ni zgodovinsko dejstvo, da ie Crispi pošilja! Dunaju — ali direktno, ali preko Be-roliua — direktive, kako naj sc vlada v naših pokrajinah?! Mari ni Rim vsikdar rekrimiral. če ie gospodo v Trstu zabolelo kako kurje oko?! Le vladni politiki se je bilo zahvaliti, da ie *vet gledal videz italijanskega značaja teh pokrajin! To so dejstva, notorična, zgodovinska dejstva. Dr. Stransky je govoril resnico, ko je rekel, da Trst ni italijansko mesto. Pač pa je tudi — italijansko. In nadaljna resnica je ta, da so hoteli umetno utisniti temu mestu Izključno italijansko obilježje. Z »naravo«, ki jo je hotel dr. Pitacco dokazati s svojimi številkami, torej ni nič. Istotako ne z »zgodovino«*! Kaj nam more mož povedati iz zgodovine v podkreplienje svojih trditev? Zgodovina beleži sicer res, da ie bilo nekaj našega ozemlja nekdaj pod oblastjo beneške republike. Ali ista zgodovina pripoveduje tudi o neminljivem in ne-ugasr.em tradicionalnem nasprotstvn med našimi pokrajinami in onimi onkraj moria, o krvavih vojnah proti aspiracijam Italije do teh pokrajin; beleži dejstvo, da te pokrajine spadajo že nad pol tisočletja k tej naši državi. Z istim Pitaccovim argumentom bi mogla Avstrija reklamirati Benečijo in Lombardijo. Ali bi zavreščalo po vsej Italiji! Na kar se opira Pitacco. so bile le zgodovinske epizode. In »čut*? To je: želje hrepenenja enega dela prebivalstva, da svet pripoznavaj tak ali tak narodnostni značaj dežele, ne ustvarjajo še — narave, ne izražajo resnice. Sicer pa — ako priznavamo veljavnost tega argumenta — moremo mi proti Pitaccovemu »čutu*, postaviti Čutstvovanje ogromne večine prebivalstva, kf govori, da to niso italijanske zemlje! Nastop Pitacca r Sonninovem glasilu ie tbrej ovenčan s temeljitim neuspehom. Dokazal je le, da je ostal Pitacco iz nekdanjih časov, da ne razume dogodkov, da nima nobenega razumevanja za izpremembe, ki jih sedanji svetovno-zgodovin-ski dogodki pripravljajo za življenje med narodi. Ostal je stari zakrknent strankar — brez vsakega širšega obzorja. In mi bi mu lahko povedali na uho, da njegova filipika v »Giornale d' Italia« ne le da ni umestna, da je neoportuna nesodobna, marveč. da bi mu danes, ako bi Pitacco hotel ali mogel priti semkaj — marsikateri tržaški razsodni Italrir'! naravnost povedal, da ne soKlaša z njego-vim"iiastopom. ker more tržaškemu italijanstvu le — škoditi! Razne politične vesti. Napeta situacija. O raznih dogodkih, ki pa se odigravajo za kulisami in se zato ne morejo pritegniti v javno diskusijo — se je šepetalo tudi včeraj. Gotovega pa se ne more doznati ničesar. Listi prinašajo le namigavanja. Tako pišejo praški »Narodni Listyc: »V tišini se pripravljajo na Dunaju stvari dalekoseznega pomena. V palači kneza Furstenberga, ki se je te dni vrnil iz nemškega glavnega stana, se je vršilo v soboto posvetovanje nemškega plemstva. Istega dne se Je vršilo v neki drugi palači posvetovanje drugih lak t orle v v državi____(zaplenjeno). Na obeh posvetovanjih so razpravljali o istih stvareh: o vzrokih odstopa groia Czernina in o situaciji, ki je nastala vsled njegovega odstopa. Ta okolnost priča, da ni slučajno, ampak, da gre za dogovorjeno paralelno akcijo. Ni dvoma, da so na teh posvetovanjih razpravljali o evcntualijah, ki morejo nastati v no-tranje-političoi situaciji. V resnici je bila predmetom razpravljanja priprava sredstev, po katerih bi bilo poseči v primernem trenotku, a to gotovo ne na korist širokih iu najširših ljudskih razredov, ker za te se gospoda iz fevdalnih palač po vražje malo brigajo; a ravno zato se treba vprašati: proti komu so ti konventi? Posebno danes, v Času nečuvenih možnosti preporoda državnih organizmov in mehanizmov, ki se ustvarjajo s kretnjo ene roke. Knez Fiirstenberg je na posvetovanju v svoji palači obširno poročal o svojem mudenju v nemškem glavnem stanu, o konferencah, ki jih je sam ime!, ter je potem govoril o — »globokem razbur- jeuju uemškega naroda v Avstriji. 1 rdt se, J.< ie je ta posvetovanju izreklo mnenje, da ve>';o plemstvo pri tem ne more ostati ravnodušno in d j treba skupnega postopanja. Proti komu in v kak namen?« — vpra$uiejn -Nsredni Listy« zani čujoč. K orijentaciji utegne nekoliko pripor: vi konstatacija, da se ie od nemške strani govorilo / ozlovoljenjem o tem, da se >nekc:: :i predsedniku svoje -ustavne pomisleke-, ki ku'i nirajo v izrazu strahu za obstanek r.aie zveze / Nemčijk> in pa v bojazni, da bi rogo\iljenje rr !i tej zvezi moglo vplivati na notranje politične razmere. Pri tem zavijajo hinavski svoje oči in hlinijo, Češ. da to ne gre, da r posvečena, nedot;«!;-IJiva in neodgovorna osiba cesarjeva ostaja ne-krita od drugih konstitucijonclnih činiteljev. VI i -da da mora biti odgovorna za politične Izjave 11 čine krone. Hinavci! Kolikokrat ze smo doživJi, da so ravno ti nemški krogi izrabljali in tudi pi-tvarjali kako besedo z najvišjega me^ta, aVo m je to služilo ne Te proti političnim nasprotni 1. ampak tudi proti istočasni, neljubi jim vladi! 1-t junaški g. Seidler ie hitro zdrknil na kolena. / t-trjatoč, da ne more biti govora o vpHvsnju neodgovornih faktorjev na kron«, d.i pa sprti;-n polno odgovornost za vse politične čine ce*-": ' To zagotovilo, ki je je d:«! g. Seidler nemškim >-gotcem, govori mnogo, cele kniige, in je mord:; spevek k vprašanju, proti komu nareriajo 1 i-hauslerji svoie pušice! Značilna in simp':n; t i -m je tudi izjava visokih gospodov, da s temi sv <:>i -pomisleki' nočejo izvali vladne krize. Ce v. m. da se je te dni konstantno govorilo, da so ti v: h gotci razsrjeni proti Seidlerju in da ga hočejo -1--:m slaviti, potem bi ta njihova izjava kaz.da. J:* -o prilili v svoje kipeče vino nekoliko vode — d so se ustrašili eventualnih posledic, da bi nar razvoj stvari vendar mogel ubrati drugačno S' nego ie v njihovih računih----In mi? Zado- smo. Vzroki, ki so vse te telesno in politična site kroge spravili iz ravnotežja, prav get v bi bili nastopili, če ne bi bila politika slovar strank ubrala sedanjih smeri! Naša politika taia svoie efekte. Se ima velikih strmin pr" I boj. ali na pravi poti je----! Nemci in vlada. Z Dunaja poročajo nemški 26. t. in.: Položaj v poslanski zbornici se j:<>!. ma razjasniuje. Vlada se ie odločila na od ', sestanka državnega /bora. da dobi časa. ski predsednik ie prišel k predsedniku pes! zbornice dr. Orossu, da mu sporoči želje Sestali so sc nemudoma v zbornici navzoči , predsedništva. Izid posvetovanja je biLi ougoditev sestanka državnega zbnra za nad/' osem dni. Na včerajšnji seji vodstvenega < nemških strank se. kakor znano, niso stor 'i kakr«ni sklepi o nadaljni taktiki. Predvsem c i/rekla večina proti temu, da so se posamezni n r-lamentarci brez posebnega pooblastila pri:-.H ' gajatl 7. vlado iti ji izročili formulirane predhv-c. M jih ni odobrila večina zveze. Delalo sc ie ' . da bi se ta konfereaca proglasila za nerfbvr-• in novi možje z novimi nalogi poslali k m' skemu predsedniku. Za kandidata za vod;!ni v vodstvenem odseku veljata poslanca Trv :i T11 Dinghofer. Madžari proti Cehom. Po poročilih čeških i mv je madžarska vlada več Cehov izgnala iz O?. V? Ta ukrep utemeljuje madžarska vlada s pp" vistično gonio. Češki poslanci napovedujejo n zaradi tega dogodka store svoje korake pri strijski vladi. __ _ KT. 'm kili :>o- ' a ni- ga ir- L /» Izjava slovenske duhGiitinc na Koroškem, Jugoslovanski klub je prejel sledečo izjavo: Podpisani slovenski koroški duhovniki iziav'-i-mo, da se solidarno pridružujemo državnop t\:ti. deklaraciji Jugoslovanskega kluba z dne 30. T unika 1917 in sicer razumevamo deklaracijo v t n smislu, da zahtevamo združenje vseh dežel ni >-narhije, v katerih prebivajo Slovenci, Hrvat c in Srbi v samostojno, vsakega narodnega vladstva prosto državno tvorbo v okviru bije pod žezlom habsburško-Iorenške vlr.o rodovine. To izjavo podajamo: I. Kot Avstrijci: a) Izjava nai bo odločen ugovor zoper vse ru-naule sovražnike, ki hočejo odcepili Jugos!o; od Avstrije: mi hočemo ostati v Avstnji ter *' celimo jugoslovansko državo v okviru avstrosk. mrKoMskreni domoljubi si želimo vehko. m >-KOčna Avstrijo, ki je ob enem tudi močna zasl n-ba katoliške cerkve.Neprestani narodni prep, , v zadnjih desetletjih so pa pokazal, ,da bo Av .„ia le mogočna edina in velika, ako bo zdruzev,4 v sebi svobodne in enakopravne narode, ki se rc diferencirajo kot gosposki netlačeni narod.. bolj velja to po volski, v kateri so narod, korak::!! kot 1'udske armade na bojišča in tam prelivali por toke krvi za ono Avstrijo, v kateri naj velja vsem narodom enaka pravica, kakor je to obljubil nas presvitli vladar Karel I. v svoji nastopni pr- -domačiji na svoie narode. II. Kot Jugoslovani: Ravno Jugoslovani se niso dali prekositi p.v nikomur v tej voski glede požrtvovalnosti za .v-strijo in za cesarja in zaradi tega pričaku mo da se bodo mogli svobodno razvijati v svo> d..E jugoslovanski državi ki bo kot taka na jutu -:«j- Mran H. .EDINOST- štev. 113 V Trstu ilii« aprila It IS i močnejša obramba xoicr sovražnike avstrijskt monarhije. Vsaki« osumljenie našega patrijctizra.u fcakor da bi od .w.dkaa jugoslovanska dr-ia\na tvorba bila- mipecjena proti Avstriji, naj-odi očne j t *ik In njanior III. Knt koroški Slovenci: V zgodovinski uri preureditve vse Avstrije stopamo skupmvs svojim dol;:o teptanim narodom v javnost in zahtevamo rešitev kuro^kesa pro blema v smislu jugoslovanske deklaracije. Sto letne skušnje so namreč izučila nas koroške Slo vence, da sta miren razvoj in tioljša bodočnost edino le mogoča, ako se otresemo nemške centralistične birokracije in si moremo ustvariti lastno slovensko uradnistvo in razumništvo. Slovenci stojijo vsled pritiska birokracije na . razvalinah svoje narodne kulture. a) Slovenskega razumništva razun duhovščine na Koroškem takorekoc ni. Slovenskih uradnikov, profesorjev, učiteljev, zdravnikov itd. v državni, deželni ali privatni službi je. k večjemu 0*1 % namesto 25—30%. b) V deželnem Šolskem svetu, v deželnem odboru. v trgovski zbornici, v deželnem kulturnem svetu ni slovenskega zastopnika, v državnem zboru so zdaj Slovenci brez zastopstva, kajti e-dini koroški državni poslanec je bi! med vojsko uničen; v deželnem zboru jim ostane zdaj en sam zastopnik izmed 43. c) Slovenci nimajo nobene srednje in meščanske Sole. ostala Iim je kot kuriozum še ena sama slovenska Javna ljudska šola. d) Po uradnem ljudskem štetju je padlo Število koroških Slovencev v dobi 1S80—J910 od 102.000 na 82.000. dočim bi se bilo moralo dvigniti število Slovencev v razmerju z naravnim ljudskim pri-raščanjem na 120.000. To so katastrofalne številke, ki kažejo na uničenje našega naroda. e) Vsaka slovenska beseda mora v danih razmerah izginiti iz vseh uradov, iz vseh uradnih dopisov, iz vseh šol, iz celega javnega življenja. IV. Kot katoliški duhovniki in dušni pastirji: a) Odstranitev narodnih prepirov bi bila. največjega pomena za mirno vršenje dušnega pastir-stva. Pravilna ločitev Slovencev in Nemcev bi na mah končala narodne prepire. b) Dolgoletna brezpravnost Je poniževala koroške Slovence In jim zapustila želin pesimizma, kar je v silen kvar kućanstva, ki hoče vcepiti v človeSko dušo duh vesele delavnosti, in ki obsoja nasilno raznarodovanje kot krivico. c) Dejstvo, da slovenskemu ljudstvu niti v ljudskih šolah na Koroškem ni dauu priložnost, se izobraziti v materinem jeziku, zelo ovira slovenske dušne pastirje, tako da ne morejo nuditi ljudstvu temeljite krščanske Izobrazbe. d) Dejstvo nadalje, da se na Koroškem vsled sistematičnega naseljevanja nemških uradniških družin (nemški sodniki, politični, davčni In finančni uradniki, železniški in poštni uradniki, učitelji) ustvarja na umeten način v slovenskih župnjah dvojezičnost, silno otežkočuje dušno pastirovauje v šoli In v cerkvi. Ob koncu pa izjavljalo slovenski duhovniki slo-.vesno. da s svojo izjavo ne nameravajo kršiti niti najmanjše pravice drugih narodov; geslo samoodločbe pa nal se uporabi le v toliko, v kolikor je v popolnem skladu z moralo katoliške cerkve. 6. marca 1918. Slede podpisi. Iz zavoda vojnih slepcev. Nepopisne so rane, ki jih je vsekala sedanja grozodejna vojna, nepopisno ie gorjč, ki ga Je za-sejala, neizmerna so upostošenja, katera je povzročila. Neprecenljive žrtve na blagu In Imetju bi se dalo s časoma nadomestiti, oziroma preboleti, za človeške žrtve pa ni blažila In ne nadomestila in za ono, kar je posameznik na svojem telesu izgubil, se pač težko najde primerna odškodnina. Kakor je neizmerno gorjč, katero je povzročila ta svetovna katastrofa, tako neizmerna je naloga, katera čaka človeštvo v ublaženje in poravnanje vseh grozot in nesreč. In ali bo tej velikanski nalogi kos sedanji od strasti, sovraštva in bojnega razpoloženja raz vneti rod? Težko! Milijone žrtev bo, ki bodo klicale na pomoč in zahtevale odškodnine za vse prebite boli in izgube. Vojniške sirote, vojniške vdove, ubogi starši, katerim je bila odvzeta z deco morda edina opora za sfare dni, In tisoči In tisoči vojnih invalidov, ki se bodo s težavo in muko preživljali, kot del nekdanjega Človeka — razvalina nekdanje krep-kosti in moči — za vse te skrbeti ter jim pomagati. iim lajšati gorje je Haloga bodočnosti — res ogromna naloga. Da bt nam vsaj zažarela zvezda pravega, trajnega, pravičnegn miru in sprave, mi j rn, kateri bi prinesel izmučenemu. Izčrpanemi, človeštvu poiem pravega človečnnstva, ter odstranil vsako liadvladje, objestnost in zatiranje — tedaj bi bilo mogoče dvigniti potrto In uničeno človeštvo, in pomagati ter voljno prenašati zle nasledke te morilne vojne. Le v tem slučaju bo mo goče uspešno vršiti težavno nalogor katera nas Caka v bodočnosti, drugače ne. Pogled na vojne rcvalide z njihovimi proteza mi, bergljami, palicami in raznovrstnimi aparati v nadomestilo njihovih udov in izgublienih delov tet esa bo opomin na velik dolg, katerega invimc do teh revežev. JDa bi le ta opomin Imel trajen odziv za pomoč ter da bi zanimanje za te nesrečneže ne utihnilo z bojno vihro, marveč se še bolj utrdilo in pomnožilo p o n 1.1 s T E K. Piisfoiovčevi zapiski. Roman. Iz francoskega prevedel A. R. Marcijal se ie moral precej truditi, preden je odklenil zarjavelo ključavmro. Ouprl je nato vrata, jih pustil odprta in se vrmT proti hiši. Stopil je pa v lopo. kjer je bilo shranjeno razno vrtno orodje, in vzel tamkaj lestvico, ki jo je vedno uporabljaj za svoje sestanke z Luizo. Toda tokrat lestvice nI prislonil na balkon, temveč jo Je zelo previdno postavil pod knjižnično okno.. Ko je opravil to, je prižgal svetiljko-slepico, se slekel napol in obledel potem namesto fraka spalno suknjo in nateknil namesto čevljev papuče, si ovil okoli glave velik robec, vzel Iz pisalne mize dve pištoli, ki ju je nabil in položil na nočno mizico, in razno orodje ter se končno splazi! po stopniicah v knjižnico. Tu Je postavil svetiljko na pisalno mizo, se splazil po prstih do vrat niarkije-ve spalnice in pritisni! uho k vratom. Enolično in pravilno hrčanje je kazalo, da stari gospod mirno spi. Zmagodobiten smešek je zaigral tedaj okoli K. Nihče bi mu ne bil mogel več dokazati, da )• on tat. Storiti pa je hotel še več. Vzel je pištoli in pohitel na vrt in zaCel kričati: — Tatovi, tatovi! Na pomoč! Za prehrano Trst«. Prva seja meščanskega delovnega odbora. Trst, 27. aprila. SnoČl se Je vršila prva seja*na Četrtkovem shodu Izvoljenega meščanskega delovnega odbora, ki je izvolil za predsednika drž. poslanca Olivo, g. Brunnerja In dr. Pnecherja za podpredsednika, dr. Willana pa za tajnika. Sedanji položaj. Prometni vodja aprovizaciiske komisije, Be-nardon. je poda! sliko položaja. Včeraj je prišlo 10 vagonov koruzne moke, danes 6. Ce ne pride takoj pšenica, potrebna za peko kruha, prihodnji ponedeljek ne bomo Imeli kruha. Po posredovanju namestništva smo sedaj dobili 2 vagona pšenice od vojne mornarice, ki dospeta menda jutri. En vagon je odšel danes z -Dunaja za Trst, drugI odide jutri. Danes je dospelo 60 kvintalov maščobe, kar morda zadostuje za to, da se razdeli prihodnji teden po 3 dkg na osebo. Javljeni so 3 vagoni solčničnega ofja Iz Ukrajine, eden je fe na potu, ne vemo pa. ali je olje očiščeno alt ne. Maščob se je naročilo veliko, toda ni dosti upati nanje. Dobava jajec se zboljšuje Težava pa Je z redilno moko; moralo se je ustaviti razdeljevanje, ker ni pšenične moke. Kar se tiče pšenice, si veliko upati do srede majnika. Slaba je tudi s krompirjem: ne dohaja zaradi prevoznih težav: nedostaja voz. delavcev In dobrih dovoznih cest do železnice. Mesno vprašanje. Na vprašanje, ali se res uvede mesna Izkaznica (20 dkg na teden) Je odgovarjal dr. Abram, da Je mesa sedal dovolj, samo d? so cene silno visoke. Mesto oskrbuje z mesom večinoma aprovizarijska kmnirslla. tu sc ta>tduj ufc namerava uvesti izkaznica za meso. ker se ne zdi potrebno. Dr. Puecher je pojasnil, da aprovizacijska komisija proučuje boljšo ureditev prodaje mesa z uredbo odjemalsklh seznamov, kakor je stvar urejena za kruh. Gnar-rlnl (zveza zadrug) se je pritoževal, da bi bil ne^cl tržaški trgovec rad kupi! deset klavnih konj, da p; se le kupčija podrla, ker je namestništv^ni svetnik zahteval .prenizke prodajne cene. Zahteva se, da naj se konjsko meso prodaja po Isti ceni kot lanjskega Julija. Toda "kako naj se prodaja v mesnicah konjsko meso po 6 K kilogram, ie stane prodajalca 9 do 9 K? Nalvtije ceno. « Dr. Abram Je pojasnil, da je aprovizacllska komisija (odelek za meso) predlagala namestništve-nemu svetovalcu, da naj se odprav! najvišja cena za konjsko meso. ali pa da se prilagoja dejaniskim cenam. Drugače sploh ne bo več mogoče dobiti klavnih konj. Vit. Alborf: Naivlšje cene delajo edino !e zgago; zaradi njih tejfinJa blago s trga. Be-n^rdon: NalvISje cene so ovira preskrbe Trsta z živili. Določiti morejo pač za ono, kar .proizvaja mesto, a to pa vendar vemo. da Trst ne proizvaja ničesar, aJf ps za take stvari, ki jih je dovolj za redno in enako razdeljevanje med vse prebivalstvo. Ce »e danes držimo najvišjih cen, pač zadostimo zakonu, a mesto jiogine za lakoto. Chiuss! je poudarjal, da Je pač resnično, kar se trdi glede najvišjih cen, a da ie zato treba tudi zvišati metde, ker delavstvo ne more zmagovali sedanjih cen. Carls je trmeJija, da naj bi se določil namesto najviite cene najvUji dobiček, da se onemogočijo preveliki dobički in oderuštvo. Glavni urednik Passlgii (za Časnikarsko društvo) je poudarjal, de sedaj peč -ni čas za razpravo o potrebi ali nepotrebi najvišjih cen, kar bi se moglo zgoditi pač tedaj, če bi imeli dovolj živil na razpolago in bi Slo samo za določitev cen; toda danes gre za odločno akciio, ki gre za tem, da se spiob dobe živila. Položaj je silno resen. Prej sta se vzela mleko in redilna moka velikemu dela otrok sedej »e vzame redilna moka vsem otrokom, starcem m bolnikom. Posledice bodo najtežje. Glejmo, da se kolikor mogoče zboljša sedanji žalostni položaj. Določi saj se najmanHa količina 21- Nato Je ustrelil s pištolama, t eno za drugo. Hipoma Je bilo ▼ hiši vse pokoncu, in Mareljal je pripovedoval potem policijskemu komisarju, katerega so poklicali, da ga je zbudi! neki sumljiv šum na vrtu. -^sled česar da je vstal, odprl okno in pogledal na vrt. Zagledal pa je dva možaka, ki sta plezala po lestvi navzdol. Pograbil Je pištoli in skočil za lopovoma. Ker pa in ni mogel dohiteti, je streljal za njima In klical na pomoč. Vsem se je zdela stvar popolnoma verjetna. Policija je ugotovila tatvino, in vse je hvalilo Mar-cijala zaradi njegove pomamnosti In odločnosti. Marki pa se Je lahko potolaži! zaradi tatvine z mislijo, da Je Mla njegova sreča, da se nI zbndil in morda khcal na pomoč, ker bf se lopova najbrž potem ne Mla prestrašila niti umora, da bt sakrila svojo skrivnost - - Vi. Gospod Pabofeus. Ko je marki, katerega so posledice razburjeni še trdneje privezale nn naslanjač, naslednje opoldne narekoval tajniku -^voje spomine, je služabnik na srebrnem krožniku prinesel pravkar do«la pi-sma, katera je marki povrSno in raztreseno pre-^iedovaL Ko n;; ie v-iTni /:-«£iiieuiu, in zastaviti je treiut^jtse moči, da se doseže ta miui-rnuai. Povedati je treba odkvuo ^ladi. ua sedaj ž: viino od tihotapstva, potem pa. da se mora naš. aprovizacijska komisija dajati daviti po špekulantih, da more, in to ne vedno, da tj one home tri i deke maščobe na teden. Ce vlada ne more dati [.živil, ker jih nima ali ker jih ne more dobiti, nrj nam da sredstva, da jih bomo kupovali -»ni. Ne vemo, česa moremo pričakovati od nove letine, gotovo pa Je, da dane> nimamo nikakanili rezerv, da je vsak dan huj.M" od prvjšnjega, da tako n-. moremo več dalje. Treba je složnega iu odločneg.i dela. Podajmo vladi konkretne predloge in zahte-vajmo odločno njih izpolnitev. Predložimo te predloge atudi namestniku in zahtevajmo njegove podpore. Vse se pa mora zgoditi takoj : en sam dan zamude bi nam mogel zadati največjo škodo. — Vit. Albori, Brunncr in dr. Puecher podpiralo Passiglijev predlog glede eksistenčnega minlma. Od nikoder nič! Ponižne zahteve! Benardon poudarja, da je treba natančno pojasniti naš dejanski položaj. Naše mesto ne proiz vaja ničesar in si moramo od zunaj preskrbeti vse do zadnje slarnice. Tz Istre in Goriške ni pričakovati ničesar. Lanjsko pomlad ni bilo prav čisto nit zelenjave in sočivia in vse. kar je bilo. se je mo ralo za drag densr dobiti iz Ogrske. Vlada mora poskrbeti, da dobimo vsaj nekoliko zelenjave m sočlvja iz Štajerske in Kranjske, kjer se obojega prideluje v izobilju. Ce nI mogoče dati fižola, krompirja, nal se da. kar Je, kar se more dobiti: samo da naj »e toliko, da ne poginemo. Leopold Bruiraer Je Izvajal, da so te zahteve zelo skromne. In je vendar treba splošno prizna i njih upravičenost; saj se zahteva od vlade edino le, da naj ne pusti mesta poginiti za lakoto. In absolutna dolžnost vlade je. da najde vsa sredstva za to. da nam zagotovi Življenjski minimum. Vlada Je upraviteljica države in njena dolžnost je, d;i poskrbi za prehrano prebivalstva. Ne sme biti vlade, ki bi upravljala državo tako, da bi pustila umirati celo prebivalstvo. Kako le treba poskr beti. je posebna stvar vlade. Ce misli vlada, da pretiravamo, naj pošlje semkaj svoje odposlance In bo videla, da smo zelo zelo skromni in da v ničemer ne Izprevračamo resnice. Dr. Puecher je na shodn v dvorani Fenice navedel tako tehtne dokaze. da rrt treba navajati drugih. Dr. \Yilfan: Iz Ljubljane prihaja vest, da se niti na Kranjskem niti na Primorskem ne bodo Izvajale na kmetih, nameravane rekvizicije. To potrjuje, da ne moremo ne s Primorskega ne s Kranjskega pričakovati nikakršnih nakazil. Rasteill je opozarjal na to, da se nahaja v tržaških bolnišnicah okoli pet tisoč oseb, katerim se v velikem številu ne more dajati samo polenta. In tisti, ki so v bolnišnici, nimajo ne prilike ne sredstev, da bi kupovali živila od oderuhov. SKLEPI. Po zaključenju razprave se je sklenilo: 1. Sestavi se spomenica, ki določa eksistenčni živilski minimum za mesto Trst; 2. ta spomenica se izroči kar najpreje namestniku In ministrskemu predsedniku; 3. ministrski predseInik se brzojavno ponči o ni a sem strahovitem položaju. Sestava spomenice se je poverila gg. Benardo-nu. dr. Puecherju in Vlslntlniju. Spomenico Izroče namestniku In ministrskemu predsedniku tržaški državni poslanci in član gosposke zbornice vit. Escher ter 8 zastopnikov raznih meščanskih kor-poracij. Namestniku se izroči spomenica Jutri -ob 11 dopoldne, ministrskemu predsedniku pa takoj, kakor hitro se dobe potna dovoljenja. KISLA kt^A- I (en) kg kisle repe po I'60 kllonram. KISLO /l L JE. en četrt kg kislega zdi* po K Z'20 Wlogr; -n Priporoča se strankam, da naj prlne^o s seboi posodo za kislo re;>o in kislo zelje, ker komisija ne more dajati papirja za tc dve stvari, ker so na tržaškem trgu popolnoma po*!e papirnate vrečice SOL eno osminko kg soli na osebo in teden po 3P ▼ kg. MAST. Na vsakih 6 odrezko\ oficijelne izkaznice m maščobe, veljavnih od ?«>. aprila do 5. majnik,- e dobi ob predložitvi izkaznice za živila izkazn .i št 39 za slanino, na katero se dobi do sobote 11. majnika v vseh prodajalnicah svinjine 3 (tri) dkt masti po 2? K kilogram. Cena za neimovlte sloje (rdeče prečrt;.ne izkaznice) 10 K kilogram. Tzk /:-niče št. 3$ so veljavne do sobote. 4. majnika DODATNE IZKAZNICE ZA M VSCOBF Dotične osebe, ki opravljajo težko delo imajo zato pravico do dodatne izkaznice za !n do dodatne izkaznice za maščobe z odrezk znamenovanimi s Črko S. dobe proti izročit rezkov ta poslednje izkaznice, veljavnih za čas »d .79. aprtla do 5 majnika dodatno Izkaznico ftev 67 ter morajo nanjo do vštete sobote II. majnika v običajni!; prodajalnah dobiti po 3 dkg slanine — Izkaznice štev. 66 veljajo do sobote A. majnika. IZKAZNICE ZA SVINJINO. Objavi se posebej, kedaj stopijo v veljavo izkaznice It. 46 za nakup svinjine, kl jih strank« že imajo. IZKAZNICE EA GOVEDINO. Ruzdele se Izkaznice St. 36 za govedino Kamo za neimovlte sloje. REDILNA MOKA IN KONDENZIRANO MLEKO ZA STARCE, POL NIKE IN OTROKE. 1 zavoj redilne moke (250 g) po K 1'— zavoj in kondenzirano mleko po K 7*30 kg (40 dkg stane 3 K). Tekom tega razdeljevanja se preščlpne št. V. rumenih izkaznic za otroke (80 dkg) In 5t. IL sivih izkaznic 'za starce in bolnike, — 40 dkg), veljavnih za meseca april in majnik. Lastniki izkaznic za nnrnvno mleko imajo pravico samo do 1 zavoja redilne moke proti pre^člpnjenju št V. izkaznice za n?ravno mleko. * * * SLADKOR. Prodala sladkor« za mesec majnik s« prične f.t Jutri, v ponedeljek. 29. t m., na izkaznice, veljavne za mesec majnik. A9re¥3s«t«UsSm stvari. KAJ DOB'MO TA TEDEN? Ta teden, od 29. aprik; do A. majnika (30. razdeljevanje) se bodo mo?la proti preščlonjenju številke 30 Izkaznice za žhila dobiti nasledn'a fivlla In drugi predmeti aprovizceljske komisije in sicer na osebft in teden: KORUZNA MOKA. " H koruzne moke po K 1*— kllopram KORUZNA MOKA NAMESTO KRUHA. 650 g {65 dkg) koruzne moke, oziroma nadaljnin 1 700 c (70 dkg) koruzne moke za delavce pri tež- | kih delih. Dodatni odmerek koruzne moke se bo izročil proti izročitvi odrezkov dodatne izkaznice za kruh. veljavnih od 29. aprila do 5. majnika 1918. Danes, v nedeljo, 28. t. m., bodo prodajalnice aprovizacijske komisije odprte za občinstvo od 7 zjutraj do I popoldne, da bodo mo^li oni, ki ne morejo ročakati za nakup koruzne moke do dneva, ko redno dobivalo živela, nakupiti koruzno moko že danes, a dane*. OVSLK1 JEvMEN. . *h (eoa osminka) ovsenega ječmena po K 1'— V?-JAJCA. 4 jajca na oiebo in teden po 7$, vin., z d manj i*io* i te (rdeča črtal po 50 vin. KAVNA ZMES. >4 zave n kavnr- zmeii (z;.voj po K kg) na osebo In teden po K 4'— J.g; (J4 zevoja = */. Vg) 50 vin. Kavna zmes "se tnora Wap*ti obenem z drugimi živih. proti predložitvi ^nske izkaznice, kl se pre-ščipne na št. 30.. in proii izročitvi H odrezka oficijelne izkaznice za kava veljavnega od J. aprila do 31. majnika t L, za vtake^a H zavoja. ClKORi IA. • %U kg cikorije na osebo in teden po K 9*60. Prodala kuriva. Oglje na rumene Izkaznice, lt) kg. Staro mesto: 1481—1680 (ob. St. 6), 29. 4.. ul. Mura 13, po 84 vin. kg. OK'Je na modre Izkaznice. 10 kg Novo mesto: š*. 181—400 (ob. Št. 60) 29. 4 . uL Valdirivo 7, 84 vin. za k«. — Stara mitnica: št. 861—1450 (ob. it. 60) 29. 4., ul. Madonnina po 84 vin. za kg — Nova mitnica: St. 1—400 (ob. At. 60), 29. 4. ul. S. Francesco 2, Št. 401 N00 (ob. M. 60) 29. 4. ul. Aeque 20, 84 vin. za k«. — Sv. Jakob: št. 401—530 (ob. št. 60) 29. 4. ul. (liullari 12, št. 531—860 (ob. it. 60) 29. 4. ul. P. Pfacono c. 861—1145 (ob št. flO), 20. 4. ul. Ouardia 42, 84 bi kg. — K jarbola z«.: št. 1—3 29. 4., ul. Bivio 8. 86 vin za k*. 250—430 (ob. ^ 60) 29. 4., ul. Concordia 5. 84 vin. /a kc. — Ko-lonla: št. 1—161 (ob št. M>) 29. 4 ul. Scussa 12. 84 vin. za kc — Pocol: 4., ul. Setteforvtane 13, 84 vin. za kg. Premos na modre Izkaznice. 20 kg. Stara mltniea: 1121—145'» (ob. 0 (ob t.« 31) 29 4., ul Cancellleri 110. K 1'66 za 10 kv -Skedei.i: St. 592 -693 (ob. St. 14) 20. 4., Skede ij 129, K 1'66 za 10 kg — Sv. M. M. zjsornja: -t. 86—1*0 (ob št. 23) 229. 4 . ul. Bivio 8, K 1*60 10 kg — Sv. M. M. spodnja: št. 101—323 (oH i« 15) 29. 4., ul. S. Marco 38, K 1'66 za 10 k (t. — Po-jan: št. 271—350 (ob. št/ 13) 29. 4. ul. N. rti 17, K l'6fi za 10 k*. Koks na modre Izkaznice; 10 k*. Staro mesto: št. 91—210 (ob. St. »4» 29. 4., d Mura 12, 20 vin. za kc. Koks na rumene Izka/nice, »0 k*. Nova mitnica: 5t. 1—170 (ob. št. 42) 29. 4, ul. L. Ricci 4, 20 vin za k*. — Sv. M. M. Spodnja: St 1—100 (ob. st. 16) 29 4.. ul. S. Marco 3S. 20 vin. za k* — Rojan: ŠL 351-380 (ob. it. 13) 2*>. 4., ul. Mirti 17, 22 vin. za k*. Briketi na tummt Izkaznice. 10 kg. Sv. Jakob: št. 801 1145 (ob. St. 33) 29. S. Marco 38 ft. 1—60 fob št. 34) 20 4.. Marco 3«. vir. za k«. Prerr-oj; za indnstrlje. Vse one industrije I. in II. razreda (rdeč«e dobavnice), ki so na temelju z.^dnie objave zapre».!• za tridesetdnovno talono premoga kot železno rezervo. dobe prihodnje dni pismeno poblastilo, n& podlagi katrega dobe pri svojih običajnih dobaviteljih pristoječo Jim količino premojia. Opozarjajo 4., nI. ul nil. Pismo je kazalo t*o*tni pečat Orleans, potem velik pečat z grbom In »e Je glasilo: »Grad Boistracy, 4. marca 1803. Dragi brat! Ce hočeš reči svoji stari sestri zadnjikrat zbogom na tem svetu, prid! hitro, kajti davi sem se vlegla. !n naj ml tudi pravijo kar hočejo. čutim, da ne zapustim več postelje drugače, kot da jo zamenjam z drugim počivališčem, s katerega se ne vstane več. Revolucija mi Je ubila telo, ko mi je strla srce, toda ne tožim, kajti živela sem dosti dolsro in ob- j žalujem le, da me Bog hoče poklicati k sebi. preden bom videla, da njegovi mirni In pokoro' pritožniki zopet posade na prestol njegovo veličanstvo Lndovlka XVII!.. kralja francoskega in na- j varskega. Ker pa mi nebo odreka to srečo, se morom vdati. Svoje posvetne stvari sem uredila popolnoma in zapuSčam vse svoje premično in nepremično imetje svoji ljubi netiakinji Lu^zi de Basseterre. tvoji hčiri. Ne preostaja ml torei drupo. kot da uredi: svoj račun z Bo«om. in Ce ozreT. nazai v svr-c i minulo življenje, upam da bo to lahko Pričakujem te. drag; brat. Ce bi taradi važnih okolnosti, katerih ne [norem predvidevati, ne mo odpotovati, b! te oro- sila, da pride namesto tebe moja ljuba nettakinia Luiza. 2eHm pač in čutim potrebo, da bi Imela pri sebi koga od mole robdlre, da mi zatlsne oči Povei svoji ljnH soprogi, da bo mo'.i ?adnhi misel posvečena njej In tebi. To pismo ti pISe v mojem imenu, ker Je mri« roka preslaba, da b! držala pero moj poštfnl upravitelj Josip. Podvizaj sc, ljubi brat kajti m^M dnevi so šteti. morda celo tudi moje ure ..... Tvoja Te ljubeča sestra grofica Artem'zi'? de Rs>':t",or''f kanonlsa plemiške ustanove v Remiremontu.« Podpi* se 'e koma! da! Čitati. Kar.onisa, np:«tarei, ki ie b'la prece1 starejša od n'em, ni zannšč.-tla n'ki" »r o-jeca posestva in ni vide'n svoiecn brata od,!?l, kar jo je mimogrede pnseti! ob svolem povrvku na Francosko. — Umrla bo!>— Je rekel sam pri >šebi. ko Jc re-čital pismo. — In pričakuje me. kiiOc me k b-bl. Da me mora zadrževati ta nesrainiu putika!. Ubo-gn sestra, tore! tc ne boni mogel » " ti ve ! i o je preveč, prevefc! Marki sT je zakril obraz z ruKJ»mi in Marcijal ic. videl kako mu jc debela solza zdrV^ tla po H.u. # x ;r«',u. tine 28. »prHa 1918. EDINOST« «t. 113. h!ran m. "t r ponovno. da do'. -ie.il uai ;esi!iišivene p^lovidnjce za kurivo. Dobi se izki« *«•»'.• le premos in nikakršno drugo kurivo, kukor koks itd. SLOVENSKO GLEDALIŠČE Danes, 28. t. Hijene suMnke. p. M. Burka v štirih dejanjih. — Spisala Fr. in Schonthan, poslovenit E. Gangl. — Režiser OSEBE: Martin GolvI«, profesor.......g. Von&na Friderika, njegova soproga . . gdč. V. fceleznikova Pavla, njiju" hči.......gdč. L GradiŠatjeva Dr. Novak............ g M. Goijmp KarijHDa uj. soproga.....gdfi. I. Kavčičeva Matej Bramen.........g D. Bnkovnik Mile "Brumen, imen Z^ezrlan, iy. sin g. E. Kralj Borivoj Špinčič. gled. ravnatelj . . g. A. Pofc&r t rfia, hišna pri Golvtčevih . . . *** Avgusta, hišna pri Novakovih ..... Ma/arec. šolski slu a......g J. Bukovnik Kraj: malo mesto na Slovenskem. L, III. in IV. dej »e vrši v stanovanju prof. Golviča. II. pa pri doktorju Novaku CENE: Lože po 10 K, sedeži v pritličju od I.—V. vrste po 2'50, od VI.—X. po 2 K, XI.—xV. po 1*50 K. Sedeži na galeriji 2 K. Stojišča v pritličju in na galeriji in vstopnino v lože (>0 vin. šm irestf. smejo te zaloge dotekniti samo pomisleki jemljejo tudi drugi« poeurn. nas oropajo dobre volje in veselja do dela In »K ne Itortedjo. Treba iih ie zavreči in spoditi iz slave kakor škodljiv mrčes, ki razjeda našo 4ek>vno ailo. Turist ki pleza na goro, mora gledati le naprej, ne sme se ozirati na/^ii. da se mu ne zmoti v glavi; le tako _ , bo prišel do cilja. Orač. ki drži za plus. »« ~ j gledati nazaj, ampak ie pred se, naprej. Ne smemo in Ob 4l/» popoldne se vdajati čustvom bojazni, strsbu. dvomov, it- lostl. obupa. Naša reč je prava in dobra, dobro le premišljena in prevdarjena, zato nas ne sme več begati lastna malodušnost, ne zunanja na-sprorstva. Dolgo smo čakali, se obotavljali. trpeli, dvomili, obupovali, zdai smo »e odločili :n poznamo samo eno besedo: naprej! Dr. Krek Je rekel: »Moje načelo je, v važnih rečeh zmeraj mirno Id tiho čakati, se vsemu ukloniti, vse potrpeti — a ko pride pravi trenutek, takrat pa »udaril« —> naj se zastavi vse — če gre potem dobro ali slabo — na življenje in smrt.« — Pravi trenutek ft prišel, gre nam za življenje ali smrt. Ml hočemo življenje, zato naprej z vsemi močmi! Dr. Korošec je dejal v Ljubljani, ko so mu izročili 200.000 podpisov xa deklaracijo: *Jaz se ne bojim, niti trenutek se ne bojim več, da se ne bi uresničilo, kar hočemo.« In gdč. Cilka Krekova je govorila pri isti priliki: »Predragi, ne vprašajmo se. ali bo kai iz tega, ali ne bo. kaiti vsak izmed nas je delal z vsemi močmi na to, da bo, ker to mora biti! Trdno zaupamo v moč pravične jugoslovanske ideje.« V našem zaupanju v rmago naše pravične stvari, v našem poguma, v naši volji je naša moč. Strah, malodušnost, bojazen bi bile naša poguba. »Doslej je vlado imela zaprto majhna sknpina ljudi, katerih imena ste poznali, katere pregnati pa amo smatrali za nemogoče. TI ljudje so moča! Is, kolikor se Uh bojimo,« tako je pisal v neki knjigi še pred vojno sedanji ameriški predsednik. Mi hočemo vlado nad seboj Imeti v svojih rokah, mi sami z našim cesarjem Karlom. Pravica mora smagati nad silo. prostost nad suženjstvom, enakopravnost nad predpravicami. Tudi mi moramo napraviti obljubo, kakor so jo 13. t. m. storili Čehi: »Nad grobovi padlih obljubljamo v mogočni edinosti naših duš danes in za vso prihodnjost: Mi ostanemo, kjer stojimo, zvesti v delu, zvesti v boju, zve-stiv življenju do groba! VztrajalPbomo, dokler ne zmagamo, vztrajali bomo, dokler ne ustanovimo samostojnost našega ljudstva! — -Mir*. Opozarjamo na današnjo ponovitev velezabavne burke »Ugrabljene Sablnke«, ki je ob prvi ponovitvi uspela res kar najbolje in vzbujala v občinstvu toliko smeha, kakor redkokedaj kaka druga igra. Naše občinstvo, ki je bilo doslej, če se je hotelo nekoliko pozabavati, navezano le na razna malovredna Italijanska zabavišča; Ima sedaj priliko, da se pozabava v našem lastnem Narodnem domu ob res dobro uprizorjenih veseloigrah in burkah. Današnja predstava se prične že ob 4H popoldne, kar je posebno ugodno za naše okoli-čansko ljudstvo, ki se more po končani predstavi že o mraku vrniti iz mesta. Cene so znatno znižane. Upamo torej, da bomo drevi imeli zopet polno dvorano; zato naj si občinstvo preskrbi vstopnice, kolikor mogoče, že tekom dopoldneva, da ne bo zvečer pri blagajni prevelikega navala ili ae bo mogla predstava pričeti pravočasno. Poštni urad v KaprivL Z dnem 26. aprila t 1. se vpelje pri peštnem uradu v K&privi promet z vrednostnimi pismi in z zavitki. Najvišja teža za zavitke znaša 10 kg. Označba vrednosti pri zavitkih, ki se oredajajo v Kaprivi in v ostalem Primorju. ie omejena na 100 K. Mestna zastavljanlea. V ponedeljek, 29. t. m., dopoldne se bodo prodajali razni nedragocerj predmeti (razno perilo brez izkaznice in druga oblačila), zastavljeni meseca avgusta leta 1917. na zastavne listke serije 142 in sicer od 5t. 9201 ŽIVNOST3NSKA BANKA PODRUŽNICA v TASTU lita PiiiHim mrtfcfli Ima. - lam wUjl &vri*e JaMune mH 1 Cešku Baidjevička ReMavracUa CBos6- fcova uzorna Češka gostilna v Trsta) se nahaja v ttl. (1 Galatti (zraven glavne poste.) SJoven&ka iv^strciba m slovenski jedilni listi. OGLASI 9e računajo »o S atot. bcaede. — besede se .račun ai«^ eakrat več. :—: pristojbom tnafe til Hettn^ tiskane fiče pri. xaa perfektno konverzacije Fonvdbe pod Ins. odd. EdiooaM. Gospodična remom. goepodičn«. veMa perfektno strojepisja. a popolnim poznavanjem hrva- ~ h in laškem ieaka u okanio. IKe sc kega ter nemikiga in laškega Pravica -do ponudbe po ye. llesdčna pUta K 185. Pismene Ti& Ins. odd. Edinosti. a velika okenska stekla v vrednosti kakih 40.000 K. po Selenburgovi in Prešernovi ulici na Glavni trg ter je pri več prodajalnicah in kavarnah razlila okna. Opoldne ie bilo poklicano vojaštvo, • uda demonstracije in razdejanja so sc nadaljevala tudi popoldne. Udeleževali so se izgredov tud: bolje oblečeni nedorastli 'dečki In deklice s slovanskimi znaki in pojoč nacijonalne pesmi. Policijsko ravnateljstvo ie z lepaki prepovedalo zbiranja občinstva in odredilo, da morajo biti hitšna rata zaprta zvečer ob 8. gostilne in kavarne pa ob 9.« — Sobotna »Tagespost« objavlja tudi to poročilo, toda s pripombo, da je bilo enako poročilo v njeni petkovi večerni števflki zaplenjeno, in dostavlja, da bi vendar rada vedela, po ka-\ ih načelih se ravna cenzura. — Ljubljanski listi .sploh ne pišejo ničesar o teh dogodkih in zato nam re znano le po pripovedovanju ljudi, ki prihajajo i.-: Ljubljane, da je .. Najboliil in najuspeSnejii pripomoček sa čiščenje krv*. Lekarna Codermats. nI. Riborgo 17. _ Karla Stoka št. 2y. priporoča svojo salogo r»zno-eistnih likenev. Ulica štadion 3108 vrataHa ln lolskc^n slnge je oddati v mim ftoli .irnžbe »v. Cirila ia Metoda 2 ui. Giuliaui 44. Teč pri vodstvu &ole. * 2109 P^dom dober klavir za K 400 Ins. odd. Edinosti. Naaiov K 've 111 Zneslo prre Yrste pioda ali hm Tvrdlre sauoenja s Sive-r>ollinar, Trst, <3f0si 16. 20 do št. 12.30U. Cr vbake vrste "capaje grande 20. Babič Fran fiolinv 2017 Teleta in preSiče kupnjo in dobro plača Hotel Balkan, Piasra Oas^rma Trst. fninAMHE Anton Jerkič poslnic v svojom ateljeju rOIOSrOI v Trstu. Via dslle Poste Bt. 10. 40 VELIKO TRŽAŠKO SKLADIŠČE (SRANDE HA5AZZIH0 TRIEJTIKO) Trsi — Trg Pono dM Mara 3 — Trat Iimonov nadomestek...................aabojček K 1. Diana Franoovo ftg^njo ............ « . . IjyBoform ...................•»•*••••• Kolonjska vode „Maria Farina" Krema Diana .........••••>•.*•* rema Derdiedas . . Krema Jes Prah za lepoti I o Diana , > Jes ijeichneij ov masten prah Dišeča vazeHna . . . . Zobu* krema * • • • • • • • • • . « • t . • • • . • a • • etekleniea K 7.80 steklenica K 3.40—»,® steklenica K dO . . lonček K I.— tt.— . . Ion* k K 6.50 . . looče': K 7.— 10.— . . ftkadja k a.eo . . ikstlja K 3/30 7.80 , . ikatija K 1— v.80 lonček K 1,— cerčiea K 2.—, A.80 naprej XK>oua ..............................— Različne dišave I vrsto od......j . . . • . - • • • • ••• £ T*** 7 Žoaiet o milo Jea po različnih cenah. — se- stev, vrednostnih papirjev ali proti zaznambi na službene prejemke. Vračajo se posojila v 7V„ 16 ali 221/, letih v odsekih ali pa v poljubnih dogovorjenih obokih Kdor želi posojila, naj se obrne oz pisarno v LJu*»l*ai* št. t i3. ^ d«c 2«. aprUU t^liL Stlridcsctlotulca gledališča »Politeaiua RussettU.. tY proslavo štiridesetletmcc obstanka gledališča »Politcanin Rossetrit se ie vršil v petek slavnostni koncertni večer, čigar spored so izvajali štirje jržaški domači umetniki: baritonist Karlo Ivlć, j koncertna pevka Toinon I nenkel, pianistka Alice \ndricta-Florio ter kut spremljevalec obeh solistov mojster Evzibij Curcllicb. O. Ivić ie s svojim dobro šolanim, oblim, v vseh legah cnakobarvnim, krepkim baritonom z Wolirantovo arijo iz Wag-aerjevega Tanhauserja« in Valentinovo iz Gou-nodovega *I?austa« žel toliko odobravanja, da jc dodat še znano arijo *Lasciatemi raerir« iz Monte-verdijeve opure »Arianne«. — Gospića Knenkel te ljubljenka tržaškega občinstva, katero >0 je tudi že ob prvem nastopu z najživahnejSiin ploskanjem. Pela je par ljubkih pesmic starejših skladateljev, ki so tako ugajale, da ie dodala Še Mozartovo »Uspavanko*. Beethoven. Mozart, Brahms, Dcbussv, Tosti in Rihard Ftransš: pevki ne dela nobeden tf lave, pa bodi največji klasik, ali najmodernejši sedanjik. Občinstvo je bilo tako vzhi-ćeno, da pevke kar ni hotelo pustiti z odra. — Gospa Alice Audrlch-Florlo Jc tudi ljuba znanka tržaškega glasboljubnega občinstva In zasluži v polni meri ime prave umetnice. Za petkov večer si je izbrala program, v katerem Je mogla pokazati vse svoje vrline. Paderevvskega Varirani tima« je delo, ki zahteva, da se izvaja teli z vso svojo dušo zamisli vanje, in tako ie izvajateljica tudi popolnoma izčrpala vse njegove lepote. V Scarlattijev^m menuetu je pokazala svojo izborno tehniko, v Paradiesovem preludiju z virtuozno lahno igro vso milino dela. a v Lisztovi deseti rapsodiji prav tako točno in do vseh podrobnosti dovršeno izvajanje. Občinstvo se ii ie zahvaljevalo z obilnim odobravanjem. Obema damama so izročili tudi darove v cvetju. Ve^er je bil prav lep, ies umetniški, vreden svojega namena. Pomladansko zborovanje »Lčit. društva za Trst in okolico v Trstu« --e bo vršilo v nedeljo, 5. majnika t. 1., ob 10^ prcdpoldne v Ferdinandovi dvorani pri Lovcu« po sledečem sporedu: 1. Pozdrav. 2. Priroda v bogočastju in baieslovju primitivne-;a človeka . Predava tov. šol. vod. Ferdo pl. K!einmayer. 3. Morsko okrevališče. 4. Razno. — V slučaju dežja se bo zborovalo v mestu v ulici Torretite 12 v prostorih zaposlovalnih tečajev goriškega učiteljišča ob 10 dopoldne. K obilni udeležbi vabi odbor. Semena. Tržaška kmetijska družba nazuanja, da ima še sledeča semena: kolcrabce. peteršiM, raznovrstne solate, čebulno seme, čebulčke, česen, korenje, korenček za juho. buče. zelje, krmilno peso, deteljo Iucerno, travno mešanico z deteljo, mesečne redkvice, majsko repo. paradižmke, motovileč, salatno peso (erbete), črni koren, hroklje itd. Semena se delijo \ >ak dan od 8 in pol predp. do poldneva v njenem uradu id. Vienna št. 10, 1. Knictovalci, požurite se po semena, da ne ostanete brez njih! V nedeljo, 5. majnika t. I. priredi naša podružnica Glasbene Matice s svojim mešanim zborom, ii šteje sedaj nad SO članov v veliki dvorani Narodnoga doma koncert, pri katerem sodeluje tudi najboljša slovenska solistinja gospa Pavla Lovše-Bjietova. Lepi in zanimivi spored — o katerega posameznih točkah bomo govorili tekom tedna- — sestoji s sledečih točk: 1. A. Nedved: >Nazai v planinski rajr, šestcroglasen mešan zbor. 2. a) A. Thomas: Arija iz opere »Mignon«, b) J. Strauss: Pomladni glasi , koloraturni koncertni valček; ;>oje g. Lov šetova s spremljevalnem klavirja. 3. a) E. Adamič: »Fantu , b) Dr. A. Schv/ab: »Zdrava Marija«, cl 5. Premrl: Prešernova zdravica«, meš. zbori. 4. .1. Pavčič: 1/ Župančičevega Cicibana: a) .'Mehurčki , b) »Uspavanka If., c) ^Ci-ciban-Cicituj , poje nospa LovŠetova s spremlje-vafijem klavirja. (10.minut odmora). 5. Slovenske narodnu pesmi*: a) O. Puv: Gozdič jc že zelen....c b) M. Nubad: »Je pa davi slanca pa-* !;»____.: c) M. Hubad: škrjanček poje žvrgoli...« mešani zbori. 6. a) E. Adamič: Pri studcncu , b) I. pl. Zaje: Domovini i ljubavi*, poje go^pa LovŠetova s snremljevanjcm klavirja. 7. Dr. A. Sciivvab: »Dobro jutro , koncertni valček za mešan zbor s sprcmljevahjcm klavirja. Sedeži, lože in vstopnice za nedeljski koncert nase Glasbene Matice so od danes naprej v pred-prodaji pri. vratarici Narodnega doma gospe Bičck-Razbornikovi. Kakor navadno, prosimo tudi sedaj, da si cenjeno občinsivo že v preuprodaji preskrbi sedele pa tudi stojišča. Cene: lože a 25 K, sjdeži v pritličju od I.—V. vrste a 4*50 K. od VI. X. vrste a 3*50 K od XT. vrste dalje & 2'50 k': na galeriji A 2 K: stojišče v pritličju 1*20 K na galeriji 70 vin. Knjižnica Marijine družbe pri Sv. Ivanu prosi vse one, ki imajo knjige izposojene Že dalje časa, da jih čim preic vrnejo, da se bo mogla knjižnica /opet urediti. Žolezna trgovska in Industrijska delniška družba Greinitz. Pod predsedstvom predsednika komer-:ijskega svetnika Ivana pl. Dettelbacha se je 20. ..prila t. I. vršila XI. redna glavna skupščina. Po -prejetju poslovnega poročila in poročila pregla-dovalćev računov se je sklenilo enoglasno, da se od čistega dobička 1,853.367*S0 K po primerni do-■ a c ili rezerv in izločitvi davčnega zapostavka ^00.000 K razdeii delničarjem dividenda 12% (10% leta 1916.) in ostanek 5^.610*15 K vpiše na novi račun. Oba v smisla § 15. pravil izstopajoča upravna svetnika, komercijški svetnik Ivan pl. Dettel-baeh in ravnatelj Ivan tioehndorf, sta bila zopet izvoljena. V seji Upravnega sveta je bil dolgoletni ravnateljev namestnik v Trstu, gospod Anton Jurtgl imenovan za ravnatelja za tržaško okrožje in gospod Fran Miihrlnger za družbenega proku- >\t v Trstu. Trgovska hiša Greinitz dovrši letos sto let svojega obstoja. Iz Skopega. Nam ne gre v glavo, zakaj se je pri tukajšnji aprovizacijski komisiji delilo kislo zelje po 4 krone za kg v Trstu pa po 2 K 20 vin. Krompir je ta teden po K 1*90. Od kod ta velika razlika v cenah? Popravljamo. V včerajšnjo politično notico pod naslovom »Kaj ie više ime ali stvar?« se ie url-nilo par pomot, da je smisel pokvarjen. Citati treba: »Ce zametska resolucija protestuje proti temu, »da bi sc razcepil jugoslovanski narod na svoja poedina plemc-na s tem. da se mu vsili z neke strani pretvezna .Velika Hrvatska« — ni (it; ne, kakor je bilo včeraj natisneno: In je) nastopila proti hrvatstvu in hrvatskemu imenu; je odklonila le tisto »veliko Hrvatsko«, s katero mantijo svet Stadlerjevci in Frankovci.« — Za stavkom, kjer naglašamo, kako politično zrelega se je pokazal sedaj slovenski narod, je izostal včeraj — in zato manjka vez — naslednji stavek: I »Ravno zato lahko izjavimo v njegovem imenu, j da se ne bo prerekal za Imena, marveč bo zahte- val in sc boril za ujedinjenje našega troimencEa naroda na jugu monarhije.- Tržaške podr. Slov. plan. društva naznanja, da priredi v četrtek dne V. maja. na praznik Vnebo-liod«, popoldanski društveni izlet v sledeči smeri: skozi Kolonio do železniškega mostu, na levo po poti do Trcbenskeg* sedla, potem po senčnati gozdni poti grobena cez Majev vrh na Vttavo (Konkonel). Odmor. Povrat po stari oper.ski cesti, skozi Skorkljo v Trst. ?*ataueneii spored izleta sledi. Vojno - pnmožn! urad političnega društvu »Edinosti« posluje v prostorih >TržaSkgga podpornega in bralnega društva« v ulici Cartatia št. 39. I. nad..' na levo, in sicer, tevzemši nedelje in praznike, vsak dan od 9 in pol dop. do 12 in pol pop. Ob tem času je nrad na razpolago strankam za vsakovrstna pojasnila In sestavljanje vlog v vojno-eskrbnih In raznih drugih zadevah. V slučajih potrebe bo poslujoči uradnik za stranke tudi osebno posredoval na pristojnih mestih Žensko vojno prispevanje. OJavne nablralk« so vabljene uljudno na sestanek, ki se bo vršil jutri v ponedeljek, dne 29. aprila od 4—6 pop. v Slov. čitalnici (Narodni dom). Zlasti so še naprošene vse one nabiralke, ki so bile zadnjič zadržane, da gotovo udeleže sestanka. Alessandro Moissi v Verdijevem gledališču. • Alessandro Moissi, svetovnoznani dramski umet- i nik — Tržačan — nastopi 4. mainika t. j. v Trstu ! v Verdijevem gledališču. Sedaj gostuje že dalje: Časa na dunajskem Ljudskem odru pred popolno- j ma razprodanimi hišami v-velikih ulogah svojega' dramskega repertoarja. , * LISTNICA UREDNIŠTVA. Ga. Antoniia v d. Tornlv. Reian. Prosimo na-taiićnejšili podatfcpv o Vaše« sinu: kedai j« MI ranjen in uje*. toda? i* odkod «te debila od njega zadnje pismo? Rokavice in modu* potrebščine. IT. VENttft * Unmp. Corso 14. Meda« potreb-im ia4«WTUQ« rokarie. »fiSCenja in poprav-ljanje rokavic. Gaaa /jnatao. >310 Trgovina festvin IVAN BIDOVBC, Tre*, ni. CanpMil* 13 (£tg PonteroaM). Ima v zalogi: č^. paradižno k«n-servo, mnoga vwt koek »a jnho, ieal in tudi blago aprovizacijske-tomfcije. Priatai Jamaika min, konjak Mart t, vennontn, maHajree, sliroree ter rti vrst mineralnih rad. Vso pa »maznih eenah 414 Mehanična delavnica. ODLIKOVANA liVARNICA OSVALDELLA. Via Madia 26. Iwialoranje in poprav« atrojev in motorjev. Proračuni. Knjigoveznica PIFiTRO PtPFAN, Trst, ulica Valdiaro 19. Arti-stiča* vezava. Žepni koledarji lastnega izdelka-— Vpisniki (regiatz& posabaaga sistem*. 3tT Majolične peči in štedilniki M. ZEPPAR, «1.6. Giovanni « in 12. Najboljša Ia4»-lovanja ia njjpofolac^to vrsta. Gene zmerne, 2*2 SlooBnd, SlooanHe! Nepopisno je gorje, ki »e sedanja vojska prizadejala nailm goriškim rojakom! Malo Je dežela, ki hi bile v vojni toliko trpele, kakor ta našemu srcu najbližje stoječi del slovenske domovine! Sovražnik je že davnaj moral zapustiti deželo in goriški rojaki se polagoma vračajo iz begunstva v svojo domačijo. Z vročim hrepenenjem so pričakovali to srečni čas..vrnitve. Toda, doma jih čaka žalost razočaranje, obup! Domovja so jim razrušena, cvetoča polja, rodovimi Vinogradi in travniki opustošeni, gozdovi uničeni, vse poljedelsko in drugo orodje ter oprava uničena, ali ugrabljena. Nimajo živil, nimajo orodia, nimajo vprege, nimajo strehe ali — zemlja kriči po obdelovanju! Toda, kako naj delajo praznih rok?! Pomaga naj vlada, kakor je njena dolžnost! Ta pa dela tako počasi in nezadostno, da vračajoči se begunci obupavajo. Utegne se zato zgoditi, da začno razprodajati svoja zemljišča tuicem. Slovenci! Naša dol/.nosi je, da takoj pomagamo in Goriško ohranimo svojemu narodu! V pomoč Goriški se je osnoval Kranjski pomožni odbor za obnovitev Goriške s sedežem v Ljubljani, "ki si je svoje delovanje razdeli! v tri odseke: a) kmetijski, b) stavbni, c) iinančni odsek. Za danes stopa pr£d slovensko javnost »Kmetijski odsek« z nujno prošnjo: Darujte kmetijsko orodje, pa tudi pri stavbnem delu in v gospodinjstvu potrebno orodie in opravo! Marsikje imajo tega orodja več, nego ga doma rabiio. Kdor more, naj to daruje, tudi če je nekoliko poškodovano. Odbor že poskrbi, da se tako orodje popravi. Kdor pa ne more podariti orodja, naj je pa da na razpolago za primerno ceno. ki naj vposteva dobrodelni namen Odbora. . Kdor ne more darovati orodja, naj daruje v denarju, da sc omogoči oddajanje nakttpljeuega o-rodja po znižani ceni. • Razdelitev nabranih predmetov se je poverila Goriški zvezi gospodarskih zadrug in društev v Gorici«, ki bo v tein oziru postopala dogovorno z vsemi gospodarskimi organizacijami na Goriškem. Po možnosti naj se darujejo, ali ponudijo v nakup sledeči predmeti: razni lahki plu^i. lahke hrane rovnice, različne motike, krampi, lopate, gra-blie. vile, koso, srpi, osle iu klepala, sekire, žage, vejnlke, krivce, «k.trje za drevje in trte. škaii. golide. polovnjaki, kadi in druge vinske posode, kletarsko orodie. gospodinjske potrebščine in sploh vse, kar sc da rabiti v kmetijskih gospodarstvih. Slovenci, Slovenke! Velika so bremena, ki nam jih nalaga današnji čas. vendar naj se nihče ne odtegne delu za pomoč težko preizkušeni solnčni Goriški, Ki je pretrpela svoje gorie za nas! ZH-sti nujno prosimo, da se zavzamejo za stvar čč. gg. duhovniki in učitelji ter županje in občinski predstojniki, ki naj blagovoliio v svojem okolišu organzirati zbiranje in odpošiljanje darov. Orodje naj se pošilja na naslov: Gospodarska zveza v Ljubljani. Denar naj se pošilja z označbo: Goriški* na naslov: Zadružna zveza v Ljubljani. Ljubljana, 15. aprila 1918. C. kr. kmetijska družba za Kranjsko, Gospoutrska zveza v Ljubljani. Zadružna zveza v Ljubljani, Zveza slov. zadrug v Ljubljani, Zadru/na zveza v Celju, Zadružna centrala v Ljubljani, Goriška zveza- gospodarskih zadrug v Gorici, Goriško kmetijsko društvo v Gorici. Hotel Continental Trat. ulica Saa Nieold St. 25 (bliza CoM»i.,Prene-ČišSa z« vajake. Dvigalo. Cena zmerne Po«trelba tečna. m Papir- i VELIKA ZA LOGI A PAPIRJA » »ritke papirna-l tih Tre.Sia lastna torama. — Valčki raznih barr i in velikosti. Cena zmarae. — Gaatona I 'ollinar, j Trst, Via dai ©etal 16. _ if Damska krofačnica : A HI LG-KB, Trst, alica Conynsrciala d. IzJslnja 1 vsakovrstna oblaka po nagležkana ia francoskem j kroju, plespa oblaka, oblaka za poroke, bluze ' za. gledališča iti. t?ene zmerne. 357 Mer ZOBOTEHNIK sprejema ed 9—8 9 Trstu,al. nadeojeeft Josipa (Ex Caserma) št 13 IISSSRSS&S! Mestno gledališče (TEATRO COMUNALE) T ♦ ♦ ♦ ♦ Od 4.-7. maja Oedipus, Romeo in Julija, Duhovi, Hamlet. Uudska hranilnica in posoillnica v Trstih ulica Carinila Ii 1» daje posojila na osebno poroštvo in proti 2*stavi neprimičnin, otvarja tekoči račun s kreditom, oboje po zelo ugodnih pogojih; vloge na knjižice obrestuje po 47® brez odbitka za rentni davek. Uradna ura blagajne od 9. do 12., za pojasnila tudi od 3. do 5. ure. Prodajalna vsakovrstnih ženskih oblek ^ G. JESS - Trst ulica Bflrrlznt ueedilfl 15. Izgotovljene ženske obleke B spodnja krila, bluze, halje, obleke za delavce i. t. d. NB. Vse blago se proda po nizki ceni, ker se bo zaprla prodajalna. Josip Struckel Tnt vagal m Karlu Tereso-S. Caterina Novi dohodi volnenega blaga za moške in ženske. Veiika izbera kožuhovine, nogavic, volnenih srajc (maje} bar-hanta, svilenega in volnenega bljga za bluze, £ipko-vih ovratnikov in okraskov. kondenziranega mleka: sestavljen po uzorcu „Famel" najuspešnejše j sredstvo proti kašlju, i i kataru In bolezni, d!-! ^bs5" hahtik organov, izdeluje In prodaja le- > karna RAVASIN1, Trst, Piazza Stazione 5. MI Tnt - V!a Stadion 10 - Trst Odprt od V_2 imtnapraj lina K 2 ZOBOZDKAVNiK Dr. J. Cermžk v Trstu, itlka Poste vecclile 12 vo^al ulice Uelte Posfe. Izdiranja zobov brez bolečin. — Plombiranje, — UMETfll ZOBJE tro^u MpH m 01011 Trst - Corso štev. M - Trst Rastlinice v platinu. Specijaliteta : ^ike v barvah, fotosehizzi. Gabinot, o i visjt, povečanja, reprodukcije vsake j § ** g, slike. — Električna raza veti/a va, — g o n ! cigaretni papir in druge potreb-§!ščip.e za toba!rar:ie dobi se v ve-g liki zalogi ANTONA SIARY, t rst, N ulica deli' Istria 5t. 12 g,— Pošiljatve na de/elo po povzetju. — n iDDMataaanocnačegcaoaanoooacsO H©rmafigil<5i TRST, ulico Borrlero veccnia 8 ima veliko zalogo mrtvaških predmetov Venci iz porcelane in biserov, vezani z medeno žico,, iz umetnih cvetlic s frakovi in napisi. Slike na porceianastlh ploščah za grobne spomenike itd. itd. Najrrilj« konkurenčne (MnHdiOSrsfiftii etfcHs Trs!, ulica m Rlw it. 42 (pjlttKie) Tfsl DAROVI. — Učiteljski zbor slovenske ljudske šole v Bar-kovljah daruje v spomin pok. g. Bogomila Schei-merja za barkovljanski otroški vrtec K. GAHBRIHOS I vsaki veter * • ob 9'/, | velita m\M predstava.s ^ WW Vstopni »a K t-- ^J s IVSM K?IŽE - - Trst 2 □ Piaiz« Sen Gievsnni 1. ^ □ kuiiinjikili iu Jiietanfiih potreb- q ♦ LUi'jp ^čla l«a !n pletenin, Škafov. ♦ 2 brent, ćebrov in kaa. sodčkov, lopat, re- 3 □ Set, sit in vsakovrstnih koSev, jerbasev In a ♦ metel (er mnogo drugih v to stroko spa- g dajoiiu predmetov. - PRIPOROČA svojo X O trgovino s knkinj»k<* posodo vsake vrste o U bodi od poreelane. zemlje, emarla. kosi- d g tarja aH cinka, nadalje pssaoiantorje, kletke ^ ^ Itd gostilnMarJe kroglje, sesutje c □ ln stekleno posodo za vino I. t. d. (. t. d. C? Oglasi, osmrtnice, zahvale in vsakovrstna naznanila reklamne vsebine, naj se po^i-ijajo na »la^eratui oddelek Edinosti t — Izvršuje T«iiko fotografirao Avlo kakor tudi razgledi, p^aa'Jt«. notranjost lo!n!ov, poreel.ittajl'g plA^žo iL* v^kovr^t. «po:ia«rii'v'» m tftAK«: FOTC^flA^Uli m Hudi udobaodU god^ uaru^ti« kov b'prejoma naročbd ia jih hi vršujo u.t duom. o v. tudi z. n most, j>o najxinern">j4ih c^uh i V94 tO* ! Trst Bi. M m 112'J. 42 v Trst« se Je prs$eŠUa na Corso if, 15 v blvSo 2}ilarnhfo (1 S F!f|h«. Vdikfc iibera srebrnih fn ur, uhanov, prstanov, verlžte sid. One itueFiie. Ceue zinirae. Vsaka ženska nal čita velszanimiM navodilo moderna gojitev prs izhuies samt ni oslabelosti ii poi&caikasju Krcpkosii. , Pišite z polnim zaupanjem na IDO KRAUS, Morg M) Sciianzstrasse 2 M. 19 Nt stani me i No stana niči Ljubljanska krmilna fearska h-Podružnica v Trstu —— Ulico Cssenna šte». 11. Uredne ure od $-1 Kupuje in prodaja vrednostne papirje vsake vrste, srečke, i uje zlate in papirnate novce in de vire. Daje predujme na vrednostne papirje in blago in izvršuje v .se v bančno stroko spadajoče tranzakcije. tflogs m Knjižice o&rsstaje 4 % nstfs «iose na lekofi in žiiu-račun nal^ljo po CoScuoth. s Obavija nakadia VQ«n«T» ujefei«^. ■ i i« Poslovalnica c. Ser. raire^fta l^ariie. JADRANSKA BA Kapital In rezerva K 33,500.000.— FIL1JALKE: Dunaj Tegethofstrass* 7-9, Dubrovnik, Kotor, Ljubljana, Metković, Trst, VSa Cassa cS5 Risparmio Itv, 5 Kc^liai in rezerv a K 23,300,000.— Opatija, Spit, Šiber.ik, Zadar. KUPUJE IN PRODAJA: vrednostne papirje, rente, obligacije. zastavna pisana, prijoritete, delnice, srečke itd. VALUTE IN DEVIZE. PREDUJMI na vrednostne papirje in blago ležeče v javnih skladiščih. SAFE - DEPOSITS PROMESE. Brzojavi: JADRANSKA. _MENJALNICA" = VLOGE NA KNJIŽICE m" 3 % °i. od dneva vloge do dneva vzJiga. Renini davek piacuje banka od svojega. Obrestovr nji vlog na tekočem in žiro-računu po dogovoru. — Akrrfuiiiri, ia sakazaice na vsa tu- in Inoztni?ka tržeča. Prod^i^ srečk razredne loteri'e. Zavarovanje vsa ko vrsnih papirjev proti kurz ii izgubi, revizija žrebanja srečrc itd | breipb.čno. M vbn; kaditi, rembour-k-edi i. Krediti prot< ; dok-.Tie:ita:n ukrcania. — Rcrma naročila. — Inkasc. U T'-1T-------:. t tat . ^ Telefoni:' 1463, 1793 in 2671 C ssnji- • V3 n 4 „ i romkvi; Wf?5S 13-1 pop.