jl&Vm
Posamezna številka 20 stotink
Dr. Anton Požar, ž- "
V Trstu, v četrtek 14. oktobra 1323
Posamezna številka 20 stotink
letnik KLV
'.-!:— Irv.rctršf ponedeljek — PrsnCT i AsfSkega 5tev. 20, I. nadstfu, ««;tvM. -- Nefranklrana pisma se ne spre: izdajatelj odgovorni urednik Štefan G c _..>«. —	huiisorcij-
Edinosti. — Tisk tiskarne Edinost. — Naročnina znaša na mesec L 6.—, poj leta I. 21.— in celo leto L 60.—. — Telefon uredništva in uprave 5tev. 11-57.
Posamezne Številke v Trstu In okolici po 20 stotink. — Oglasi se računnjo v Sirokosti ene kolone (72 mm). — Ogl.isl trgovcev In obrtnikov m« po 10 >tot; osmrtnice, zahvale, poslanice in vabila po L 1.—, oglasi denarnih zavodov mm no L 2. — Mali og'asi po 20 stot. beseda, najmanj pa L 2. — Oglasi, naročnina in reklamacije se pošiljajo izključno upravi Edinosti, v Trst::, ulica sv. FranČtSka Aslškega štev. 20, I. nadstropje. — Telefon uredništva in uprave 11-57.
Plebiscit na KoroSkem i
Tudi včeraj jurtivo juogE — vid juh vsemu j T>r:-zadevaS»ju — debiiti n" kakih konkretnrh in zrnesT/:vih vesti. Pač pa se tukaišn* fc'sii že " ■ a dajejo na zrnati Nemcev ter govore o ka-k:h 60 odst(rtk3i. Pri tem pa prtoiaviS ;ami, -Ja se s'crurnj še vrši in sicer 'ako počasi . ronc&th preteke v cd strani Slovencev. Se-.eda se tudi mi ne moremo (rd-teza'ti spoznanju, da ic ugoden zid za nas zelo dv.rnvriiv in j2 rrerajno biti pripravijen-i na neugodne ve-;H. Na d-c*gi strani .pa je gotovo, da dcflniiiv-rezirhaita ne ve še n'-kde«. Trezna in raz-oseba. deš^a Koroškega, nam zatrn, tla razglasitve defnr tvvnega rezultata je pričakovati še le tekom današnjega s i iutršnje-<ia drve. Ni izključeno pa — ksikor -nio ome-trjaK že včeraj — da razgfosifcev zategne, ?.'kx> bi se plebiscitna komisija cd'očila, da vp:~čo mar&^aki^v glascvahrb neprar*k*ost\ c-n roafasnacii pred"oži- rgizt-oditev družin čini-lel.cm. Svrveda ne pišemo s tem nikakih trditev, ampak govorimo ;e o maSncstib z ozirom sna zapletenost kvari. Kaj1?*, Iz poroči v tu-1 sth san- h, se da sklepat'., da so vloženi pr, .teste tehtni in u,teme';en ter da- so se le huce z'orabe. Pcleg že r.menjene drznosti, da so >1 celo nekateri pred efniki giaso-v?Li;h kem-j dcvc'evali kvarienje glasovnic, naan poročajo, da je pri nekaterih konrsijah glasovalo več ljudi, nego jih je bilo vpisanih. Vrhu vsega je bila velika krivOca v tem, da ic br! sedež cenlTaine 'komisije :<udi za pas A \ es čas v Celovcu, toa-ej v cbme-čju :n na glavični o^njiSču v-enemške ttgMaoe in propagande.
K temit dostavljamo:
P*iZTi< v aoći, .ko i? o 'bile ge rnje vrstice že slav'jene, so nam dospele iz Ljubljane zelo iioj^odne ve?tr o izid« GooroSkega p1eb:scšta, ki sicer n'<o uradne :.n tudi ne navajajo še •končnega uspeha« rkrutinija, vendar pa mora-n>o že dan.es ra-čun a ti z dejst vom,»da je 10. •oktober na Kcro&kem za na- izpadel neugod-a Nočema-se odreči nad:, da r-tvari vendarle i*e -stoje tako čroo. -kafocr bi mcral'. sklepati iz teh vesti, toda ?mstrćtno za s\c»"o dcJ.žrxrsrt, naš narod v zasedenem czeadV-tt, ki ir-eipe-(Jc;e čaka na 'zid te !'udi zanj usi depoine borbe, že danes opozorimo, naj bo .pripravljen na možne-t. Tr. nam narekuje dolžnost radi •tr£a., ker vemo, da b; biLe nevarno, ako bi razburjenje v irsiem ljudstvu ne na.šior pravočasna ventila. Došlo nan: poročilu se £lasi:
LJUBLJANA. 14. -b 2 ponoči. Pri koroškem plebiscitu je bilo oddanih c-koli 40.000 glasov. (V uradno cbjavlienih glasovalnih ime-n.kfh je bilo vpisano s^mo 38.525 g!"tsovalcev, Od kl d ostalih 1500?) Nemci imajo okoli 2000 gls^cv večine. Dc^nano ie, da so se vršila naj-rfczličnejŠa sieparstva z glasovnicami Izid uisino še ni cbjavlien, V Ljubljani in v vsej Jugoslaviji vlada velika razburjenost.
CELOVEC, 13 c»b 3. ipcroči. (Štefani.) Nern-5ko - a\ str! . ki nierodajni krc«ii se na-de:a o, da ^c bilo p:v plebiscita za Nemško Avstrijo nd-dcoih 572 cd 11 oč glasov.
tlo^niM položni [talile
G< '- tt-t koir/sc-T zis prehrani-, So^eri, je pcRv««! dni k sebi fcastopmake t ika, da jim jic-.e, kak«?	sedi-', s prehrano v Itai:f, in
T'a *t> cibra7' i; .preoram, po katerem r.al bi t-: ve!i-ki -iViti v cikom. Pcziva! ;e povimar-je rt' lu-d» oni sodel^ e -o pr-opag-rr.d - tičnr, ca cr'de ćo s:rcž-e discipline v po rat ilaniu živil.
Razlagal je: Vprašar.';c p-ejknbovatr;a z ž.i-ioju :e pctak> le£a\r:e'e v Z3dn;!h dneh. N:e-g;>vi domneva, 'zrečer-a ned- ck> v zfc-.mo: da rekvz'cvc i. i o sr-mo 12 m !"	kvn-
io'cv ž'ita. se uresniči rrsei-da v pc-'n.; meri. Vzrok je v nedc-s'-itr.c vi žcIve n pa tudi v drugih cvrr>h duševne in poft.čne ri3»r?i\-\ (To z\ er.: rek:ko: Irije r.c mo^'o :-n nočejo dajati več.) Vnovič — šc žćvieje :n še topleje — a»pe!u. e na pcl'edel>ko prebivalstvo, r?iaj. v svojem la '.rem rT'.ere-u prjjrv! vse svoje razpo-fožli:-.'c z'— zvzeirsši., «eveda, množice <Jo-točene prducentom — da =e premaga huda kriza.
V svejem zadnjem govoru je Si'eri označi! p LrebščLno r > ž'"ju s 30 miijoni kvintalov za prehrano '"u^- a ter je opozarjal na težko-če dobave. Oč:*ali so mu prcKran pesinrzcjn. Siccr je i"'!a m svel-u, i»'a Je celo v izobilju v Amar'.k:, Avs.u,?u ji n Indiji, in tudi cene se ne1 o r/ižajo. Težava vprašanja za Italijo pa le v pom:.-1/:r\'u fnanciielnih sredstev za n: ' av Tj"n:e ži la; to tein bolj, ker treba za en do1!.- C5 '.'r. doč:m je ^ ed:aj — dcikier ;e nt. opravi prepo\ed iz\ažanja. vel}a\na dru-yoo — možno na-L-avl;:.' !e v se\erni Ame-r ki.
Pre>Wfbljanje z vnan.o v<3.!l o tvori s::'no ie-ža\t , \ar je \zr<\k depresije v vsem narodnem grt podarstvu, ki naij s'luži prehrani s kruhom. F'.nancijs-'ni d-ef'cit pri nabavfj^r.'u kruha iznaša — ob sedanjem slanju va'nute, — sedem milijard! Treba ierej na val; način >n s ka.kršno boci žrtvijo skrčiti uvciz ž'ta kf. Irezem-.tvi sicer; bo breme neznosno za {rž2ivnj z^'-.hd. Pu tein cijju mc-ra stremiti v - e delovanje \lade, zla.s ti z ukrepi z ozirom ua cone krulra. I i ukrepi <se že proučujejo in >e p.edože zborne i pevedom nje sestanka. . Na to e Scleri konkre-no nava jal ta ke na-n'.cr vanc ukrepe, ki pa e vsi združujejo v zalrievc-, -raj? se nianje pc:afclja za človeka in r,a živino. Pać pa se ima pcijcdeL-kim nsdruže-ttjcni dovesti svoboden diskreten uvoz žita za X;t.rcbc živine in se to vpraiaaijie reši- v so-jlasju z tikreipi, iki se izdado giede kruha. Po-tval ie tudi cblaiti, naj strožje	na
Izvajam je odredeb, ki Jim je namen, da se ikrči konsum siad^c, ker se je v zadniih časih jpaiad-a v it en* pogledu neka pepus^vost.
Proočrti treba še neko druge vprašaje v obrambo ksnsumentov. To ye podraževanje nekaterih ž:vi4 vel:'ke .porabe: cd svinjs-kega in govejega nvestat. do mlečnih jedi, olfa in maiti. Vzrok -leutu ie gotovo v po&iabšanjfi valute in v njegovem vplivu na vnrtn^e cene. Vendar ni to edini vzrok. Višanje can grozi z nadaljevanjem na vznemirljiv način .Producenti, posredovalci in industrijalci -se ne zavedajo potrebe sodelovanja z vlado, da bi se preprečilo ekscesivoo viia.i>je cen, iki bd moglo- priseliti \iado, da odneha od prehranjevalne polivke, stremeče po svobodni trgovini. Država ne more dopustni, da ibč vsi od nenormalnega položaja prod-ikciije in stanje, valute nastala ne-oprviičena izkoriščani konsumeniov, ter mora udušiiti ekcese špekulacije — toliko iz razlogov gospodarske pravičnosti; kolikor v sled peli t :One po trebe. Zato je določič maksinTalne cene za sviflnrjsiko meso in mast in se uporabi^) sredstva, da se bodo te cene spoštovale. Težc vncjc vnrać^nif rf'ede ^oveiega mesa. Maksimalne ccnc za ži vo govejo živino bi preie odgnale živino -.n ne bi donesle rea-lne koristi. Ce bi še pa višanje cen govedine ne ustavilo, bo morate vlada izdati posebne ukirepe, da prepreči neopravičeno višanje cen temu živilu, lak:cr polrefcnemu za prehrano dežele.
Na tc je govoril Scleri o mlečnih izdeikith in pomarkanju meka vile d velitke porabe za izdelovanje masla :n .sira. Ugotovil je, da produkcija rase pestopno, da pa poroča tudi ■kensum. a se manjša oddajanje mlleika v svrho prehrane. Deikret z dne 18. aprila 1920 daje državi :.n prefeMc.m izdatna sredstva za re-presa-iVe. Za iizva; a/nje teh odredeb se iz d ado Dova nav(jdii*a.	\
Kar ;e tiče oljčnega oj.ja, ie sistem naklad, ki to jim prirejena pc.krasne - pridelovalke, gotovo prlnerzi dudi Deprljčncisti, ker je oviral naravno perarde^vevanje živčl v dežel! na škodo pekrarn kupovalk in na korist dežel pride civcilk. Ta si.-tem bo ferebal resno prclučiita. Ali, zahtevam ,po popolni svobodi -trgovine z cljčnlm o':jem — čeprav je pospeševana cd velikega državnega uvoza o!;a iz semena — se bo m'cgJo ustreči 3e v tol:ka, ikoSikor ne bo špekulacija, ki se že pojavi i a, provzročila na-da!;ne^a in \ečjega p odraze vanj a.
Naglašujoč, da je s-tr^m'ijenje pc isvobodnr trgovini z vsemi ž':'^ izvzemši žilo, brez-dvoir-no pomnožilo prcd!uikci>;o, qe rekel Soleri, da svobodna trgovina ne sme odpirati vrat vsem špekuTac^m :n ner;pir.3»v-:čenemu obre-menja\anju ken^um eni a. Tudi zahtevana svoboda .'izvoza sJra in cijrj zjhleva priimetrao Vi-š no cen ra deželi in zadostno razpoložljiv o množino blaga, ker bi se siter upirali svobodni trgovini po'ltoni razlogi.
Kc-nčno je goivoril Soijeri o šikande&ih, Iti so se razkri1'*: na pc'ju .prehrane, za^gf tavljajoć, da krivce zadenejo \r;e posledice.
Ža' ost n a je s-lic a , .kS ; ~ r!e pod^l generalni kom'^ar o stamju prehrane in o gc^^darekem £n f nanojeJneoi pofožaju dežeie. V Luči njegovih izv?jan' iti u^c'iovi'ev se dre ♦'."eno izraža vsa. po,gubncsit e-^'tec'; l hi'ikarj, ki naravnost -o.v'raro pr'zsdevanja p^^jale1 \ega sporazuma z deie1 ainr. Vi' bi'- mofle s svojimi na ra -, n m,: bogasitvi ofipraivfti m nego J-.a'5m.V.et (zlasti pri prehrani), m.gtešanih od Salen-a, her izdatna ubi^-ž-Mi gciipcdar'ko k. zo ItiCVe. Če bi vsi tšs-ti bojevni,ki in nagan'iči za ne-s~ečr.o politiko Sa'landrcv, Scin'incrv, Orlair.JvV "t d., imeli le n eh c1 ^ o razuma za sedanj': ges-poJarski položaj k veje cieže'e; če bi -mel' le nekoliko zm-sil-?^ kcj .pomenja za držiavno gospodarstvo dejstvo, da ima dirž£:va ^edai samo pri nabavi kr-iha 7 milijard deficita; če bi imeli le nek čilsko u me v? "rja, kake so posledice sedar.'ega s!an:a valute: bi razumeli tudi ko-r.kejja pomer'a za ItaPjo bo v bodočnosilfl dobro sosed Ivo z deželam^ bogatimi na nairav-nih proizvodih, iin ne hi nsiko rovarli proti vsrkemu pc'zkusu. da bi Italrja prišla do pri-is^.eljskeg-a sporazuma z — Jugo slove n»i!
Jadransko vprašanje
JUGOSLOVENSKO STALIŠČE
BELGRAD, 12. »Epcha< pLše med drugim sledeče: Odkrit*<-srčno že'";no, da se na pri-jai*eljsk-: način reši naš spor z Itai'jo in se nadejamo, da se n ti del rV.i.'Crašike delegacije ne bo dal zava'.i?.* od šo-vir.lStičnih elementov. V pojednjem slučju bi na njo padla vsa teža odgovornosti, ako bi ce pogajanja razbila, in ealno ena bi" bila cdgavoma za vse nosled ce, ki bi na^ taie iz tega glede bodečih odn^ajev med obema državama, ki žel:mo, da bi bili kar najboljši. Prof. Sforza ie spomni ilal'jan-skl parlamer t na 500.000 žntev, ki ;'h je v svetovni vojni doprinesla Itai-inas za te žrtve pa ne sme zahtevat?, da bi dala Jugosla^/a 500.000 sužnjev. Kaj bi počepat Italija s te^n živcem, ki ljubi Italno, toriš«če umeinost?, kulture in civilizacije, ik: bi pa bM neizprosen so-\ražnik Italije, ki bi mu postala rabelj? Sicer pa se je ■senator Sforza, sam izboren diplomat, vrhutega cb strar..; razsednega državn'ika, ka-koršen je Giclitti, gotovo prepričal, da se prijateljstvo med obema državama neizogibno raz-K>:e, r>ko bi se zahtevale od Jugosiovenov žrtve, ki jih ne morejo dopr nes-t'. Tudi bi trpeli v tem slučaju dobri gospodarski edno-šaji. Tega pa italijanski delegati ne bodo dor pusliii, da se zgodi, ako resno upoštevajo >interese svoje drža<ve.. Sicer pa ugotavljamo z zadoščenjem, da odvračajo nevarnost teh ne-všečn'n možnosti iskren! glasov^, oznanjevailci miru in sprave, besede, ki jih >e govoril grof Sforza v svojh izv-'srjlh v parlamentu. Seda;., ob rače!':u sklepnih pogajanj med našimi in italijanskimi deiegrt-i, izražamo Italiji žeijo. da ^ trpim o takoj po povoljni reš:svl- našega spora v kar naj^krencise pr^'a-telske, kulturne in gc podarske stike. T'sli državiuit, ivi ba se potopil na bodečem ueslanku kršiti obojestranske življenjske interese, in b* tako onemogočil, da se ti naravnost bleščeči izg'edii ures-
ničijo. bo kriv in cdgo^ cren za vse posledice pred svojim lastnim narodom in pred celim civiliziranim svetom. Navodila, Iti so jih prejeli vugoslovenski delegati, nam niso znatea. Sicer j je pa polno zaupanje niajpratm. našim delegatom neobhodno potrebno. To verno zaupanje vsega nareda naj jih spremlja., spremlja naij jih iskrena želja slehernega Jugoslovana, da bi nas dcved<fa ta pogajanja do prijateljstva in medsebojnega zaupanja v prespeh kulture in blagostanja.«
TRUMBIĆEVA IZJAVA
LJUBLJANA, 13. ^Beogradska štampa..
priobčuje sledečo izjavo jrugode.venskega ministra za, vnanje picisle, Trumibića: Od dneva, ko se >e udiejstvčla nafta držatva, do danes sta vedno zasledovali ravno talko naša vlada kakor j»ugoslovenska delegadja na mirovni konferenci eno edino smernico. Za nas je bil jadranski spor od vsega početka vprašanje, o če-gar nerešljivostl ne dvomi p. i mas nihče. Me-rodajni za nas so »biM vedno ie žtvljenski Interesi naše države, interesi gospodarskega in strategičnega znača^ia. Potrudili se bomo tudi v bodoče, da se brezpogojno varujejo.
KRAJ IN ČAS POGAJANJ
RIM, 13. Po tem, kr piše belgra-sika *Epo-has ie sklepati, <ia! ni glede bas a .'rni kraja bodočih pogajanj padla Se nobena odločitev, ki »se pa pričakuje vsak čas.
SLOVANSKI SVET
RUSKO - POLJSKI MIR
CURIH, 13. Agencij »Wo;!?« fcv'ija <z Riige, da je bil mir med Rusi čn Poijaiki podipisan noči ob 6 uri 20 -minut.
Poljske čete pod vodstvom generala Vala-koriča zasedle Minsk
VARŠAVA, 13. Doznava se, da so konjeniški od'delki generala Va'a.kcvfča zasedli Minsk; (ta oddelki, sestopajo iz r irskih pro-to-\o5rcev, 'ki se borijo na poijisk: frenti in so v zveza s če ta,m i generala Wra-nigla ,potom, tako-zvanega ruskega političnega edbera ftz Varšave, karteremu predseduje Savinkcv. 'Nii čudnega bi ne bilo, če bi zasedba ^Vmoka priprav-ljal.a podjetje, slično zasedbi Vi*ne po četa'h generala Zell-kovskega.
Zasedba centralne LltvinAe po četah generala Zelikovskega
VARŠAVA, 12. Neka< raliiobnzojavka cv>-vešča vlado o zasedibi centralne Liti vinske s strani čet iz kov no vske ptcikraijOne, kr j'm poveljuje general ZeL'flvOvslćj "n o; ses tavi upravne komisije, ki izv ršu je c v i'no oclaLvt. Ista brzojavka pre-i .poljsko vlado, "ki v^Hed po-gcdeb, sklenjenih z zavezr^i, r.is nisre držati obljube, ki jo je dal generrl Pi' -Ji lo č~e 21. januarja 1919., na<j bi priznala cibfe.'t:, ki so b:Je poslane cd upr2tvire kcmu'.Je jn nai tbi podpirala prncip; samoodločbe, ki jo zahteva prebivalstvo cenrralne LMvlnske.
PARIZ, 12. Pcljski mlm'oier Zar.oy^i, je v Parizu izdavil Leygnesu, rain^strfikenvj predsedniku in m'n:3»t. a za vnar.'e zadeve, da poljska vlrda nikakor ne odobrava postopanja generala Zel'ikcvvkega in da ukrene vse odredbe, da prlp. avr zopet v deželo če ie, ki so vkorakale v Vl'no. Lev^aes je nemudjma spe-:oči5 izid takega koraka Leonu Bourgeoisu, predsefn'ku erveta Zveze narcdciv, ki je brzo-javil po4k:o\-niku Ch-3rd'niiy.'Li, načeT'ku uTs-je Zveze narodov v V vini, Č2t mu pohidi točnost informacij glede ^tali&ča pcijiske vlade.
Demobilizacija na daljnih tieh letnikov na Letonskem
RIGA, 13. NadaHj-evaje v svcijem prog umu demobiiizac:ije je letonska vlada odpcsiala iz vojaške službe Jefinike 1888., 1889. in 1890.
LitTinska delegacija odpotuje v Pariz in Rim
LONDON, 12. SclevejteVk, načelnik IvtvCn-s'k^a odposlanstva v Lcndcinu, je lz.jav.il, da bodo Liitvinci s a na? začoli jnicija:t:vo, da c d-pravi-jo ,pevsko zasedbe, v skičaju, da ci Zveza narod'cv ne prjšia na pomoč. ScCeve]-teh ik <je razu-n lega Izjavil, da odvde čez par dni 1 tvinska delegacija v Par z in Rim, kjer se bodo delegati pogaijalt z zastopniki Zveze narodov; 'skušal: bodo ludi priti v st'<k z člani Haićanske in francoske v!?de.
Izmen jara ruskih in nemških ujetnikov
RIGA, 13. Odibcfe- medtnarodmega rdečega kr^ža ie pcslai nekoliko svoijrh za topnikov v RV*o, kjer se bedo prgajali z letonsSco vlado o vpraSatoju izmenjave nemških ojjetnikov v Ru&ijL Let antika vlada je v splošnem sprejela predloge odposlancev mednarcidaega rdečega križa. Vsak teden se bo l*r.':o izmenjalo 8000 uieln'kov.
PARIZ, 12. Kakcr po:cč?ro listi se vrši med francosko in rlr:£;ef'kc vlado precej ž:va iiz-uien.java -ststi-šč ^lede dc^oc'ka v VilnL London in Pariz soglašata v mnenju, d^a r.f, cdgovcir-nost varšavsike vr.ade ni&rfcor vezana; angleška 'In francoska -vlada men-te, da zahteva dogodek koropeteatncist Zveza narodov. Vendar pa sta sklenili Au.g^ja in Francija odpcslati PoJ;ski nota v kateri svetujejo zmernost glede zadeve o mejah.
Zatre t je angleških krogov v sled zasedbe
PARIZ, 12. Reuterjevia agencija poroča, da je zasedba Vilne s strani poljakega generala Beni g C: visa zatrla angleške 'kroge, ker sta an-iglelka in francoska vlada opozorili varšavsko vlado na težke neprilike, ki bi jih bila ustvarila zasedba Vilne.
SOVJETSKA VLADA ŽELI MIR Z GENERALOM WRANGLOM
LONDON, 13. Iz Varšave prihajajo v-esti, ki pa še niso uradne potrjene, da je sklenila so-vjesska vlada pogajati se z generalom Wran-glom, in da so pcslaii v ta namen delegate v glavni vojni stan na Krimu. *Evening Standard« pcro»ča. dia je kmečka pobuna v južni
Rusrji zadobila obseg, ki bi znat ?ovjetsV. via-di delati preglavice.
Sovjetske organizacije zapuste Kijev
CARIGRAD, 12. Vesti iz R-u^Jje pravijo, da je moskovska vlada ukazala vsem sovjetskim organizacijam, naj '•zpr?<znejo mesto Kijev.
Dva ruska boljševika s 72 milijoni ruskega denar]« aretirana
LION, 12. Na tukajšnjem kolodvoru sta bitla aretirana dva ruska boljševika, došla iz Moskve; v dveh kovčegSh sta ime! a skritih 72 milijonov rubljev in ruskih vredinostnic.
Razne brzojavne vesti
Preiskovalna komisija za proučevanje izgredov na bolgarsko - grški meji
SOFIJA, 12. Neko uradno poročilo pravi, da je grška vlada vsfled korEikov, ki jih je naredila bolgarska vlada, dala ukaiz za umik onim grškim četam, ki so prekcračiile mejo južno od Ortaikoja. Razen tega je sprejela grška vlada bolgarski predlcg za imenovanje mešane preiskovalne komisije za proučevanje izgredov, k/i so se pripet li na meji, in za derločitev ukre-
fagnam'.. Poikodovaruri dobe 300 postelj 50 velikih plaht, mncjgo obleke in perila ter rja-no pohištvo. Podtajnišfrvo trgc\rnske mornaj-i-ce, ki se sedaj naha)a v Carigradu, ,je odre^Klc. da se omenjeni materijah pošlje brezplačno v Italijo s parnikom, Id odide prvi iz Cariijjrad«:.
Madžarska zahteva odškodnino od Romunijo v zlatih kronah
BUDIMPEŠTA, 12. MadeatJId koreapoa-denčni urad pravi, da je ugcCovift madža^kt likvidacijski urad škode, povzročene po romunski zasedbi, ter dostavlja, zalitega Madžarska odškodnino v zlatih krcnah.
Sinniajnerci napadli vojašnico v Londooderry
BELFAST, 11. V treh okrajih mesta je izbruhnilo žVo streljanje s puškami; bilo je mnogo ranjenih. V Lendonderry Oo o'nnfajnerci napadli vojašnico; čete so nasadile bajonete. V bližini Kenturjrja so vstaffi napadli vojaški av-tomobi?; med (konfliktom je blJ en vo;aik ublt: mnogo pa ijih je b lo ranjenah.
Politike vesti
Balkanska zveza. Pariški vOrient Illuslrc« t« poslal raznim politikom in finančnikom vpraJanja
pov, ki se morajo cdrediiti s strani obeh vlad1, P	.....
da se taki Izgredi ne ponovrjo rjo da bi ne ovi-! ° moz^st[	razne odtfo
' ? , ,	j - •	_ j i^T„,:vore' od katerih so najvažnc)Si sledeči. Urednik
rali vzpcstavr.tev dobrih odncsa]ev med tema vJournala , Macasse? je odt,ovori!: Kakor j. rnanc.
državama.	...... "
Krvav spopad med klerikalnim shodom na Slovaškem
POŽUN, 12. V Nemesztu na Slovaškem so med nekim slovaškem klei'likalnlm shodom pr.citestirali nekateri vejaik: preti govoroma duhovinDka Hlinke In .senatorja K'imika. Množica ie razjarjen«.1 napadla vcijaike, kalerih 7 je smrtno ranila. Nato so pr'.hi tele vojaške čete, kat«rre so ustrelile 2 demonstranta.
Anglija svetuje Franciji sklicanje pripravljalne komisije v Kolnu
PARIZ, 12. Reutenjeva ageneva pereča: Upoštevajoč ■ težavnost za nadaiijevaruje politike, ki »o je razvijala Francka na sestanku v Spa svetu;e angleška ccta, ikj ie bila izročena po angleškem delegatu Derbyju francoskemu minrslrstvu za ncfcrarje zadeve, naj skliče francc<ska vlada prlpr a vijačno 'konferenco v Kolrni, katere bi se morali udeležili 'tudi nemški izvedenci v svrho proučevani;a aktualnih tehniških prcfolemcv. Jako i=pravljiv francoski odgovor bo objavljen in preučen cid angleške vlade. Pcgaj-nja dala povoda do ni kakega •Incidenta in niso 'pcivza-očiial nobenih nespora-zumJjenj med Anglijo 'iin Francijo.
Necdvisni socijalisti so glasovali proti pristo-pitvi k III. interna cijonali
HALLE, 12- Kongres neodvisnih sccijaiistov je odklenil z 251 glibovi .proti 174 pristo-pitev k tretji mevkevski interaacljonali.
Delovanje sveta Zveze narodov. — Svet se sestane 20. t. m.
PARIZ, 12. Agenciji »Havals« brzcjavljajo iz LcncTcna: Svet Zveze naccdev, ki se sestane 20. t. ni. v Bmseljiu, bo preučeval načrt o ustanovitvi permanentnega ir.odnarodtnega sodišča ter o sklep li permanen ae posvetovalne kombije za vcija ške, pciniictrisike ;n zrakoplovne stvari. Vrhu te |a določi' isive.t Zv>eize nairod-ov program za cmej'tev oberežene ^i'e v raznih državah, ki so prosile za udeležitev pri Zvezi narodov; omenjeni svet >se bo ba»vi4 tudi z mandati in bodečo UGlavo Armen'je in z mednarodni posojilom v prid Arimeniji. Kcnčno bo preučeval načrt ea finasčno r'n gospodarsko organizacijo in se bo bo'e bavil tudi s
spevom med 'Polj-ko in Litviniko.
PARIZ, 12. Bourgeois je brzojaVM vejaški misiji Zveze narodov na PoVsfkem, da ni odobrila pomika \lada čtna generala Zel'kovskega in ozjalvfila, da odrede potrebne ukrepe, k: bi m.clgči rešiti obžalovanja vredni incident.
Ustanovitev Šestih komisij Zveze narodov
MILAN, 13. V raznih dvoranah tkrajijeve palit" ■> 5(3 bi.!e danes sestavljene tkem'- "'e, katerem :e pove..:ena r.alc-ga, da prouče probleme, ki so se poverili pircpagafr.dfcremu; kcagresu za Zvezo n ~i;.cidov. Prvi komisiji, ki se ibo bavila z rcVranj1 m ustrojem Zveze, predseduje sir Dick??oii, poročevalec »Henesse«, član francoske delegacije; predsedniik v drugi kcun'"siji, ki iprr-j-čuje primerne ukrepe za razširjanje namen o-v in dedovanja Zveze narodov, je Aulard, poročevalec pa profesor Feure :z Ženeve; trel;1 kom:sifi za organizacijo mednarodnih pravic predseduje D ena; za predsednika v četni 'komisiji za meija\^anje sankcij mednarodnega znač?Ca ?n za vojaške ukrepe, iki moralo privesti db raizctroiMve, je bil tavo'ijen Apel, profesor na pariški urlverzi, za poročevalca pa polkovnik Marzcchelll; pred<eda'k v peti kom i;:, ki ptrouču«je sredstva z? organizacijo g: rpeda-fike solidarnosti, je Godard, poročevalec sen. G'.r ia. Šesta kcm'siia se bavi s poli lačnimi vprašanji in z raznmi zadevami Zveze narodov; prsf-.edirje j t Br:andcha;eau poreče vaJac je B;»ghet. Posamezne kcanisitje 5 o že začele svoja dela.
Francoske banke vzamejo madžarski železnice v najem
DUNAJ, 12. »Sctsn- und Mccvlag-zeltung iav!;% da je bila 14. septembra podpisana med Francijo in Madžarsko no-»a pcigodib«, po kateri dovoljuje neka francoska, bančna skupina madžar&iki vlaii pcs&jil'o 300 milrcmov frankov po 6% za 15 let. Kc-t cdiSkcdn no pa vzamejo fiancoigke banke vse madžarske železnice v najem za dobo 20 let. Razen tega dovoljuje francoska vlada madžarski, da ima pod orožjem bolj številno vojsko nego je bila dovoljena od mirovne pogodbe
Darilo ameriškega rdečega križa Italijanskemu rdečemu križu
RIM, 12. Ameriški rdeči križ <?e darova* italijanskemu rdečemu križu zadostna množi;.'-o sanitarnega materijala, kateri naj bi se določil zdi poškodovance pri z a dni eni potresu v Gar-
je bil 19. vek karakteriziran kot vek nacijona. lizma, in v vseh vojnah tega veka je zmagal nac!-jonalizem. AH v zadnjih desetletjih 19. veka »e to pojavil po Evropi internacionalni pokret, ki pi nosi le vedno znake nacijonalizma. Po vseh znakih soditi, tudi v današnjem veku ne more zmagati intcrnacijonalizem. Politika mora vzeti d.tnea popolnoma nove smeri in jaz mislim, da je ključ te politike Carigrad s svojim izrednim zemljepisnim položajem, s svojo pomorsko bazo, s .svojimi zvezami do Belgrada, Albanije, Egipta, na vzhodu do Tiflisa, a na severu do Moskve. Prva točka ki jo more danes sprejeti v svoj program bodoča Zveza narodov, je stvarjenje velike ekonomske baze na vzhodu, katere center bi bil Carigrad. Šele potem, ko se oživotvorijo ti principi, je mogoča močna balkanska konfederacija. — Francoski poslanec in referent v odboru zunanjih stvari fran-cosega parlamenta, Andre Leon, je izjavil: Zadnji dogodki na Balkanu nosijo znak ekonomskih pro blemov. Do balkanske konfederacij« pridemo !• potom trgovskih pogodb. Ta pot naleti alcer na ve-liko zaprek v današnji j>olrlični konstataciji balkanskih držav, ali vendar se najde skupna pot. ker so vse te države v prvi vrati poljedelska in ne moreju zadovoljiti svoje indu*lrii*ke potreb« z lastno industrijo. Zaradi tega bodo le drfave prisiljene, da se obračajo na zahod ia da fce na ta način vrši izmenjava med balkanskimi produkti poljedelstva in industrijskimi produkti zapeda --Urednik »Journala des Debata,« Avgust Gajvain, piše: Jaz sem že veliko razpravljal o raznih projektih balkanske konfederacije, tvda v-rdno tem prš£el do zaključka, da je crilvotvoricnje balkan ske konfederacije danes Še iako prob!sm^tičr.o.
Pred bankerotom v Avstriji. Finančni «vctnik Emers priobčuie v »Rundschau* Studije o gospodarskem stanju v Avstriji in dokazuje, du je to slanje nevzdržno, ker vsi državni dohodki ne doae-zajo svote, ki bi jo morala država izplačali državnim uslužbencem. V svoji študiji konstatira ia ima Avstrija, ki ima komaj svojih Sest rniiijono* prebivalcev, čez 2 milijona državnih uslužbencev, a kje so pa še občinski in drugi zasebni uradniki? Mesto Dunaj, ki šteje 1,800.000 prcbivalcav, ima v svoji službi 200.000 mestnih uslužbencev, med temi je 57 tisoč uradnikov, vpokojencev In udov. Po mišljenju dr. Emcrsa &la dve tretjini teh uslu*-benccv odveč. Tako je na primer pri tramvaju brezposelnih okoli 5000 ljudi, ki nimajo nobenega deli vsled zmanjšanega tramvajskega prometa, pri državni policiji na Dunaju je. čez 2000 stražnikov nepotrebnih. Dunajska cestna železnica, ki že nekaj let ne vozi, ima v svoji službi še vse nckd.inje uslužbence, ki ne vrše nobenega dela, ampak famo vlečejo plačo. V okrajnih dunajskih bolnišnicah, ki imajo vsega skupaj 900 posteli, ie 750 u-službenccv, a poprej jih je zadostovalo 180. V kaznilnici v Mollersdorfu j bilo pred vojno 12 u-službencev, danes jih je 830. — Taki politika — pravi dr. Emers — ne vodi samo v gospod trski polom, ampak v revolucijo, ker lepega dne država ne bo mogla več izplačati svojih uslužbencev, ki jih postavi r.r. ccslo, a kam to vodi, nas uči zgo> do v ina!
Mala ententa. Na poti skozi Pariz v London se je rumunski minister zunanjih stvari Take Joneacu razgovarjal z urednikom »Intransegcnta* ter rektl: Povdarjam, da jc ideja male entente v moralnem oziru zmagala. Sporazum med Romunijo, Češkoslovaško in Jugoslavijo je gotov, tudi Poljska t>t nam pridruži, kakor hitro bo sklenjen mir z Rusijo. Francoska vlada je našo entento pozdravila jako simpatično, a prepričan sem, da tudi v Londonu najdem isto razumevanje potrebe male entente. Pet mladih in močnih držav bo tvorilo najmočnejši faktor v srednji in vzhodni Evropi, naša zveza bo segala od Sredozemskega morja do Baltiškega morja. Mi gledamo s polnim zaupanjem v bodočnost, ker vemo, da najdemo med zavezniki močna opore. Naš program je v prvi vrsti garancija miru in točna izvedba vseh mirovnih pogodb od strani naših sovražnikov.
DomaSe vesti
Čudna obramba. Z ozirom na dogodke minole nedelje povodom razvitja zastave tukajšnje sekcije železničarskega sindikata — ki bi bili skoro do-vcdli do težke posledico zaustavitve železniškega in pomorskega obrata — objavlja /'Zveza bojevnikov« v tukajšnjih listih pojasnilo, ki naj bi bojevnike razbremenilo od vsake krivde, ki pa v resnici zveni nekam čudno, ker bolj priznava, nego pa odvrača krivdo. Pojasnilo pripoveduje; xMed drugimi socialističnimi udruženji so došli tudi oni od vCircolo di eoltura* od sv. Vida. K sprejemu je prišlo zastopstvo sindikata italijanskih železničarjev z rdečo zastavo. Razvrstil sc je sprevod, kt je štel kakih petdeset oseb. Ko jc sprevod dospe' do vhoda v ulico Teatro, se je nekaj fascistov — vsega skupaj pol tucata — postavilo ob sprevod« zahtevajoč, naj zavijejo zastave, če hočejo nadaljevati svojo pot. Prišlo je do živahnega prerekanja, med katerim je prijel Iz vrst socijalistov klic: »Snemite jo, vi, prodanci buržoazije!« Vsled takega žaljenja so fascistl reagirali nasilno. Eden fascistov je iztrgal zastavonoši zastavo ter jo odnesel na sedež »Zveze bojevnikov«. Med tem Je spopad nadaljeval, dočim je mnogo socijalistov, predstavljajoč se za agente javne varnosti, potegnilo revolverje, postavivši se v pozicijo obrambe. DoSlo je številno orožnikov, ki so ločili nasprot-
nike, na kar je sprevod Sel dalje. Med spopadom so nekega bivšega častnika arditov pretepli s palicami po hrbtu. Zastava, raztr. na kose in z zlomljenim drogom je bila kmalu na to izročena kve-storju na njegovo zahtevo. — Tako opisuje dogodk« pojasnilo« Zveze bojevnikov. Toda pripovedka je nekam šepava. Pred vsem se nam ne zdi posebno verjetno, da bi se »pol tucata« mladih fascistov upalo zapovedovalno nastopiti proti desetkrat većemu številu nasprotnikov, tudi če navedeno število oseb v sprevodu odgovarja resnici. Pisci pa se le obtožujejo s priznanjem, da so »bojevniki« zahtevali, naj se zastave zavijejo, da so torej oni dali povod za prerekanja in spopad. Kar sc pa tiče odijozne obtožbe, da so se socijalisti predstavljali za policiste, jc na socijalistih, da odgovore in odbijejo to obtožbo, če je neosnovana.
Stavka uslužbencev pri tramvaju traja dalje že 11 dni, in kakor kaže ne neha še, vkljub ponovnim prizadevanjem od raznih strani. Znano jc, da je stavko povzročil tisti znan napad bojc%nikov na tramvajske uslužbence, nahajajoče se v službi, baje tudi zato, ker tramvaj ni vozil v nedeljo, ko so imeli fascisti v Bošketu svojo veselico. Glavni \zrok, da stavka nadaljuje, jc v tem, da tramva-jevci neomahljivo vstrajajo pri svoji zahtevi, da jim ravnatelstvo preskrbi orožje v obrambo proti na-daljnim morebitnim napadom. To zahtevo opravičujejo, skliccvaje se na dejstvo, da oblasti nico zaščitile njihovih ranjenih tovarišev, dasi so sc nahajali v službi na odgovornih mestih zaviračev in' sprevodnikov. Razen tega zahtevajo uslužbcnci, da jim ravnateljstvo izplača zaslužek za dneve stavke,! ker jc bila stavka izzvana od drugih. Slednjič zahtevajo tudi. da ne bodo nosili več številke na čepicah, ker smatrajo to za poniževalno in ker za slučaj kakih pritožb od strani občinstva zadostuje številka voza. Hudo prizadeti so od te stavke posebno naši ljudje iz okolice in z dežele, ker stavkata tudi tramvaja k sv. Soboti in oni na Opčine. Vendar se vsakdo udaja z ozirom na razmere. Smo pač v marsičem potisnjeni v nemilost, ko o tram-\ aju ni bilo še duha, ne sluha. Vsekako pa bi bil čas. d.i činitelji, ki Hi sc morali zavedati svoje odgovornosti napram koristim javnosti, najdejo že enkrat pravo pot, da bo prebivalstvo rešeno lakih nadlog.
Manifcstacijsko starko v prilog sovjetski Rusiji
so proglasili socijalisti na 14 t. m. ob 3 popoldne. Stavka bo trajala od 3. do 5. popoldne. Vršili sc bodo shodi, na katerih bodo manifestirali «odrugi »pioti reakciji in za sovjetsko Rusijo.« Oklic, ki ga je izdala socijalistična stranka pravi ined drugim: >Danes ima zapadna buržoazija svojo »kupno fronto. Angleško-francoska in italijanska ententa, ki jc maskirala svojo impcrijulistično in grabežljivo vojno s plaščem svobode in pravice, kaže danes v vsej nagoti svoje zločinsko udruženje, zato proč s svetovnim kapitalizmom!« (K tem besedam pripomnimo, da bi imeli socijalisti tu v najbližji bližini obilno hvaležnega posla, ako bi jim šlo re?nc za pravico in resnico.) — Tudi poštni in brzojavni sindikat se jc izjavil solidaren. Poštni in brzojavni uslužbenci zapustijo delo ob 3. pop. do 5. pop. Železničarji sc siccr tudi udeleže manifestacij. železniški promet pa ostane nemoien.
Oh, kako ste veliki! Prejeli smo: Člankar »Dela« in čisnkar Edinosti« sta dva. ki se osebno nista nikoli poznfcla, niti se ljubila, niti sovražila. Vendar je člankar Dela*, trdno prepričan, da je pravega zgrabil za ušesa. »Polemika dveh strank izpade vednov v sovraštvo dveh oseb,« tako zagotavlja z vso resnostjo. Da jc kaj takega možno, da sc včasih tudi dogaja; lega jaz ne tajim. Vendar sem daleč od tega. da bi strankarskega nasprotnika osebno sovražil in mu hudo želel. Do tega pojma ste pri-šel, prijatelj diagi, podobno kot do komunizma; z revolucionarnega stališča, ki še daleko ni znanstveno. Jaz, ki sem pri stvari udeležen, vem n. pr. pozitivno, da ni en sam. ki v »Edinosti- piše proti komunizmu; tisti pa. ki ga Vi prijemate, je v to afero prišel kot Poncij Pilat v vero. Sploh jc pa j Vaše stikanjc po piscu podobno razburjenju ti- J stega komisarja iz Istre nekje, ki je s kolom in roo- | tiko zagrozil uredniku * Edinosti.« če mu ne »zda j dopisnika. \ tej stvari niste veliki, roko na srcef; — Izkušnje nas uče, da so služili ideali vedno ti» ! stim, ki so jih zamislili, človeštvo pa je šlo ena- ! komerno svojo pot.... Zopet bom ostuden podlež, čc Vaš nauk aplicirani takole: * Ideal komunizma, «luži tistim, ki so ga zamislili, človeštvo pa gre ena-j komerno svojo pot... Ta zaključek ni nobeno hu-j dobno zavijanje; vsak čitatelj lahko sam sodi. Će . bo kdo zmajeval z glavo nad Vašo legiko, se nikar; ne razvnemajte nad mano. še inanj nad onim dru-t gim. ki ne more zabraniti meni, da pišem. Sodite j .«ami po vzgledih svoje logike, čc je vredno, da s*, delate velikega?! — Ce miilite, (da gremo dalje), da je polemika Edinosti* bobneči ogenj na "Vašo osebo, sklepam iz ttga, da ste malo verziran v| časnikarskih polemikah. Če ne priznavate smeri lista, ki vanj pipete, bi se morali podpisovali, da prevzamete osebno odgovornost za svoja izvajanja; v nasprotnem slučaju polemizira list z listom in esebna občutljivost jc torej neumestna. V borbah za ideale je velik listi, ki na ^vojo osebo — porablja! V tem šc niste popoln borec. — Korak dalje. Pravite, da smo -Edinosti vzeli liberalno podlago in zdaj da je padla v blato. Človek, v lelu 1920, vendar nc boste hodil v javnost 3 prepričanjem. da jc- liberalizem kakšna podlaga za karkoli Lajno uspešnega! Liberalizem je podlaga a-moralizma, prava pe;ti, oderuškega kapitalizma, revolucije. Da je bila -Edinost« v minolosti boljša od svoje podlage,* je vzrok baš v tem. da ni bila dosledno in trdno liberalna, kakor n. pr. -Piccolo.« Će sle tudi študiral kaj v«.č. nego najnovejše Lrj-šure o ruski revoluciji, morate znali, da je tudi tr.aksizcm naraven produkt liberalizma. Zalo dane:, vse dere v komunizem, kar ne more na drugi pol zgodovine. Ta drugi pol je tisti, ki se ga vi drugi komunisti bojite, in po pravici. Ta drugi pol ostane ko vaše garde že odkorakajo za vsemi drugimi iz'ni« s svetovne pozornice. Razumljivo je, da vam drugim nc more ostati kri hladna ob tem pojavu. 7ato morate psovali in boste brezpogojno psovali. Mi va:i žc vnaprej podeljuje jemo vesoljno odvezo.
Le tega ne priznavamo, da je velik, kdor ▼ jezi
išče krepkih psovk.
Zdaj pa ie ocvirek na žgance. »Izvolite sprejeti izraz našega največjega spoštovanja, s katerim imamo čast zagotoviti Vaši Ekscelenci največjo udanost.« Tako je zaključila »drhal« svojo spomenico Giolittiju. Gospod člankar! Gotovo si predstavljate take avdijence, kakor so si predstavljali Krpanovi rojaki cesarski dvor. N. pr., če poH. Ales-sandri vodi deputacijo delavskih zastopnikov k ministru, se to odigrava takole: ?Ti prokleti fašist, zdaj smo prišli, da ti eno zagodemo, da ti bo šumelo po ušesih! Kaj ti, zgaga buržoazna, boš naše ljudi zapiralo, ti boš zabranjevalo naše shode, po-kveka namalana, ti boš delalo politiko proti nam, ki nas je kot listja in trave?! Čakaj, spetka, ti že pokažemo, kaj smo mi!« — Spomenico bi moral nesrečni Wilfan zaključiti n. pr. tako-le: »Zdaj, o GiolUti, pliunem še enkrat nate in na Tvoje fašiste in Te pozdravljam čez hribe in doline, čez strma pečine, čez gadove jame, vrag naj te vzame!« To bi bilo nekaj krepkega in uspešnega; škoda zamujene prilikci Vi, nasprotni mi člankar. pa se lahko pobobnate na prsi: »To sem pa jaz pogruntal!«
ČiČ.
Optimistom in pesimistom. Prejeli smo: Ravno tc dni se mi zdi umestno, da napišem par besedi na naslov tistih, ki hočejo v političnih stvareh vse
najboljše videti in vedeti, kakor tudi tistih, ki vidijo vse črno, ali najslabše. : Edinost« je zadnje čase prinašala vesti, prihajajoče iz Slovenije in po teh posnetkih jc vsaj večina ljudi sodilo, da je na Koroškem za našo stvar vse najboljše! »Edinost« jc morala pisati, oziroma posnemati lake vest: zato, da ljudstvo nc obupa žc pred bojem, kar bi gotovo, ako bi listi pisali, da jc za nas brezupen vsak boj itd. Jaz. kot izkušen agitator nisem verjel vsega, kar sem čitaL Upal sem sicer na zmago, ali re z vso gotovostjo kakor so morda oul, ki imajo lc malo izkusiva v takih stvareh. Ko to pišem, nt vem še, kak jc resnični uspeh glasovanja. Pravim pa: naj izpada glasovanje, kakor hoče, mi ne smemo kloniti duhom! Svet se radi glasovanja na Koroškem nc podere. Saj so bili Korošci — kakor tudi mi— stoletni sužnji Nemcev, in vendar na» niso mogli požreti, da-si so nam prizadejali zelo hudih udarcev. Kar ne gre danes — pojde pozneje! Ako zmagajo Nemci, dosežejo to zmago s pomočjo slovenskih glasov, kar so že sami priznali v praških listih. V coni A je večina Slovencev in fi morajo prej ali slej postati del Jugoslavije!! — Da se nc bo slepo obsojalo agitatorjev, ki so deloval: na Koroškem, hočem navesti par slučajev iz lastne izkušnje. Dogaja sc, da agitatorji porečajo neresnico, nc da bi sc jim moglo tako poročanje šteti v zlo. Svojcčasno mi je pok. prof. M. Mandić rekel: Peljitc se do Kopra in tam najmite si koč:;o. Poznavajoč zvijače nasprotnikov, sem prigovarjal načinu potovanja, ker so me v Kopru poznali in sem vedel, da skoraj obvestijo Pirance o mojem pohodu. Poveljnik je ostal pri svojem in jaz sem uhoga!. V" družbi krkovškega g. dekana in šmarn-skega g. župnika smo uredili stvar tako, da je bilo skc-..j ••"otovc. dr zmagamo. Po Koprčanih obveščeni Piranci pa so bili takoj na licu mesta in so z denarjem spreobrnili eno celo vas! In zmagali so nasprotniki. Drugi slučaj: Neki župnik je sporočil v Trst, da zmaga v dveh razredih, ako pride takoj iz Trsta zaupnik. Šel sem in pregledal volilni imenik v navzočnosti domačih agitatorjev. Ugotovil sem, da jc zmaga popolnoma — nemogoča! Zaupniki, ali belje rečeno: izvestni agitatorji so le hoteli sleparskim potom priti do denarja — zmaga pa je bila nasprotnikova na vsak način! Tako se lahko vara tudi pošten agitator ali zaupnik! — Le naravno je, da človek sporoča svoje vtise in naravno jc, da tc vtise tudi objavlja; gotovost pa jc le tedaj, ko jc proglašen izid! Gotov sem, da je vsaj velika večina narodnih delavcev na Koroškem storila svojo dolžnost; in naj bo izid kakeršen noče, jim kličemo: Hvala za trud in požrtvovanje!
Stari agitator.
Uradne vesti
Povratek beguncev: Generalni civilni komisarijat razglaša: 1. Na podlagi zakona z dne 31. dec. 1917, drž. zak. št. 15 se proglaša, da so od dne razglasitve pričujočega odloka vojnim beguncem dostopne vse občine Julijske Benečije, v katere jc bil do-sedaj povratek zabranjen. Izplačevaujc stalnih, v omenjenem zakonu in temu sledečih naredbah določenih podpor preneha z dnem 31. dec. tekočega leta. S tem dnem mora prenehati vsako nadaljno izplačevanje vzdrževalnih prispevkov, določenih v zakonu in vsako naknadno izplačevanje za preteklo dobe. 2. Beguncem, ki imajo svoje bivališče v tem ozemlju, in se vračajo v domovino, sc izplača poleg proste vožnje enkratno izredno podporo v znesku podpore za dva mcseca. V nobenem slučaju se ne izplača več begunska podpora. — 3. Tekom prvega polletja 1921. sc fcodo dovoljevale izvanredne ubožne podpore in drugč pomeči beguncem, ki so sc povrnili na svoj dom ali pa tudi nc, ako sc nahajajo v taki revščini, da dohodki ali delavski zaslužki posameznih družinskih članov ne zadostujejo za najnujnejše živ-Ijcnskc potrebe. 4. Od ubožne podpore so izvzeti vsi oni, ki so žc dobili predujme na račun vojne odškodnine. 5. Ubožne podpore razdeluje okr. civilni komisarijat ubožmm beguncem, ki sc nahajajo v njegovem območju, po ugotovitvi položaja be-gunccv, in v mejah tozadevnih kreditov, danih mu na razpolago od glavnega civilncga komisarijata. 6. Civilni komisarji morajo položiti konccm vsakega mescca podrobni račun glede izdanih podpor glavnemu civilnemu koniisarijatu.
Iz triaSkcfla življenja
Poizknšen n—ornem Orasch Marija, 50 let stara, stanujoča v Androna Riborgo Št. 2., je bila prodajalka slaščic, ki jih je nosila po gostilnah in javnih lokalih. Konečno se ji jc to življenje pristudilo in poviila je veliko količino octovc kisline v samomorilnem namenu. Zdravnik rešilne postaje ji je dal prvo pomoč, nato pa jo je poslal v mestno bolnišnico.
si je nogo. Učenec ljudske šole. Bruno Miheluci, 7 let star, bivajoč v Rojanu št. 567, je drvel po stopnicah, zabava, ki jo dečki ljubijo. V prevelikem diru mu je spodletelo, in padci je tako nesrečno, da si je revček zlomil desno nogo. Sprejeli so ga v bolnišnico v IV. oddelek.
Zmečkal ga je vlak. Rossitti Just. železničar, stanujoč v Skednju št. 4G9, jc včeraj zjutraj pripenjal železniške vozove. Pri svojem delu je bil nepreviden, in zašel je med odbijača. Zmečkala sta mu levo stegno in roko ter desno nogo. Pripeljali so ga v bolnico v X. oddelek, kjer sc nahaja v jako o-pasnem stanju.
Oj ta presneti babji jezik. Neka Julka Kalir, stanujoča v ulici Solice št. 8, bi bila drugače dobra ženica, ako bi ne imela navade brusiti svojega jezika, in sc vtikati v možke zadeve. Ali kaj hočemo! Ženske imajo žc to navado, da govorijo kar tja v cn dan. Tako se je zgodilo včeraj, da sta se prepirala s možem. Možu se ni dalo včeraj nič kaj »prejedati-' z žensko. Nabil jo jc tako neusmiljeno, da je mcrala iskat pomeči na rešilni postaji.
Hišna preiskava. Dne 9. t. m. so preiskali orožniki stanovanje Ivana Baumgartnerja v ulici Gcppa št. 18. V njegovem stanovanju so našli celo zalogo •ikradenih stvari, ki so obstojale iz 64 svedrovih konjic, 5 medenih petelinčkov, 11 kosov štanjola, 56 jeklenih pil, 80 litrov petroleja. 4 plinovih cevi, 2 stiskalnic, 300 nabojev, 2 bajoneta, enega avlo-mc-bilskga magneta in raznih drugih stvari. Blago vredno nad 16.000 lir so orožniki zaplenili, Baum-gartnerja so pa odpeljali na kvesturo, kjer je bil zaslišan. Bauir.garlner je izpovedal, da je dobil o-menjeno blago od nekega Karla Sindmana, stanu-jrčega v ulici Guido Rcni št. 6. Ko so pripeljali Sindmana na kvesturo. je izpovedal, da je kupil blago pred enim mesecem pri neki tvrdki na Dunaju. Kasneje je pa izjavil, da jc ukradel blago v tovarni Spangher, ki sc nahaja v ulici Campo Mar-zio. Sindman jc bil zaposlen pri Spangherju kot vratar, kjer jc imel 300 lir tedenske plače. Sindmana so aretirali.
Poizknšen samomor. Včeraj je bil pozvan zdravnik rešilne po5lajc na stanovanje Angele P. v ulici Donota. Zdravnik, dospevši na licc mesta ugotovi, da je popila Angela P. večjo množino karbolnc kisline. Spravil jo jc izven vsake nevarnosti.
Društvene vesti
Ljudska knjižnica v Barkovljah prosi vse ouc, ki imajo izposojene knjige, da jih prinesejo v nedeljo od 10. do 12. ure v društvene prostore.
Telovadno društvo »SokoI'< v Vrdeli ima danes zvečer, točno ob 8. uri, odborovo sejo. Vsi odborniki so naprošeni. da sc jc gotovo udeležijo, ker gre za jako važne zadeve, tako, da je navzočnost vseh neobhodno potrebna.
Porofno sodflle
Predvčerajšnjim in včeraj jc porotno sodišče obravnavalo zicčin ubojstva.
Na zatežni klopi je sedel Josip Gržina. Obdol-žen je ubojstva Jožefa Bizjak, sina davčnega sluge v Trnovem. Omenjeni Bizjak je bil skoro ves čas v vojni. Nekaj mesecev predno mu jc Gržina pre-strigcl nit mladega življenja, sc je vrnil od vojakov domov. Bil je pri svojih prijateljih kakor tudi pri drugih ljudeh jako priljubljen.
Kritičnega dne je bil šel s svojimi prijatelji v bližnjo vas Bukovco na ples. Take veselice se skoraj vedno zaključujejo s tepežem. in tako tudi v tej vasi ni izostala ta žalostna programna točka. Ko so bili fantje vinjeni, sc je začel prepir. Ni dolgo trajalo prerekanje, in začeli so sc tudi pretepati. Žrtev pretepa je postal tudi ubogi Bizjak. Gržina ga je udaril s kolom po glavi s tako silo, da sc jc na mestu mrtev zgrudil na tla. Porotno sodišče je hudodelca — oprostilo!? (Družini Bizjak izrekamo ob izgubi sina Jožefa še enkrat najglobokeje sožaljc. — Op. ured.)
Dopisi
Iz Podgrada. Že dolgo nismo poslali nobenega glasu v široki svet. Novic pa je, in še kakšnih. Aprovizacijo so stražili vojaki vsako noč, p* vkljub njihovi ncutrudljivi čujcčnosli je zmanjkalo kave in sladkorja na vreče. Čuje se, da je škode okroglo 23 tisoč. Oblasti so prišle na sled nekim sumljivim družbam in zaprle par civilnih oseb in tudi več bersaljcrov — zveslih čuvajev. Med o-sumljenimi civilisti so tudi laki, ki jih ni gnala potreba, ampak umazanost; občinstvo iz srca privošča in zahteva, da se krivci občutno kaznujejo po zakonu, ker s svojim početjem podražujejo živila, potrebna vsej občini. — Vodovod jc padci — v suho jamo; v vodo ni mogel, ker jo ni. Bilo je nekaj nepotrebnega stroška; skušnja je draga šola. Zakaj niso koj skraja začeli raje kopati dveh večjih vodnjakov? Stalo bi manj in bi se res naredilo. Visokolcicče misli niso za Podgrad. To je dežela Bazetov. — Čitalnici dohaja »Edinost« neplačena. To ni prav. Ali naj se odpove, ali plača. In če hodi na naslov -Čitalnice,* bodi vsem na razpolago.
T© isi oro
Ameriška, deklica prodana za i000 dolarjev. Iz Čikagc poročajo, da jc prinesel neki list v Oaku cglas, da sc proda lepa 4letna deklica za tisoč dolarjev. Oče je potreboval denar, da plača neki dolg v Čikagu. Drugače si ni mogel pomagali nego tako, da je prodal svojo lepo hčerko.
Koliko je stala Ameriko vojna? Guverner Cox, eden izmed kandidatov za predsedstvo, je nedavno govoril v Ohiu, koliko jc stala Ameriko vojna. Vsaka ura vojne je slala nad 1 milijon dolarjev, vseh stroškov je bilo nad 22 milijard dolarjev. Ako primerjamo to s stroški prejšnjih vojen, moramo reči, da bi bil ameriški boj za svobodo s tem kapitalom mogel trajati nad 1000 let.
Drevo, ki bo gorelo eno leto in pol. Avstralski listi poročajo, da najbolj počasi gori les Sheoaka (ženskega hrasta), ki raste v Avstraliji. Na nekem pašniku gori tako drevo že tri mesece, pa ga jc
PODLISTEK
Branka. na)
Avgust Šenoa.Posl. M- C—&
C cz nckclrivo trp j v, pa se zategne mreža -na-d mer."j glavo. Kraj vsega pa ni došlc šc do ka-U-Lrefe, do formalne ->jave ljubezni. Ta deklica sc jc vedla sramežFjrvo ;n sJaomno, dasi je t>i:a nelvC'I'ko vznemirjena. Sirotica nc ve nič o svetu, sem si govoril, paik ji je -težko pri fcreu. Jaz pa, ki <b» bil moral po praV.lLh pri-stojnesti na vsak aiacin razkriti dekle'u svo>o IjufoezcMi, sem bij v te} stvari do ik.*aja nespreten to nevešč. Tatk mlakf t>jb:mec je v resnici kot mlad medved. No, led <se }e metra! prebita postajal sem vedno ncstrjpSjiveip. Nekega dne sem se prestavil Lccacrnemu sitrtcu, ki me je sprejel jako prijamo. Grofica vdo»va {e zevala od ra*Jesti -ter me ticnc u4 a, na« si c&e-dam Leonorn .krasni vrtjč. Šel sem v vrt. Vdova rm .jc pokazala samo pot in ni Sla z m«no>. Iz prvega se je noga
Hkratu sem cpaz;4 med rožnim grmcivlem — belo krito — Lco-n-c.ro — -rrcn mil: obraz Srce mi je v^trepctalo slovito, kri mi je udarila v glavo, pohitel sem med rož'no grmovje, dekle je vAlakniTo, jaz — :"az sem nekaj govoril, motal, ali ne spominjani se toda po posledicaii sem videl, da jc mcrala bMi to nekaka izjava ljubezni. Pcškai se mi je iz^rožrla prej, nego sem hote}. Lecmora — to se spominjam: — me jc gledala dcJ^a — doTgo s svojimi div nim očesem, gledaia me resno, kaskor da mi hoče pogledati na dno duše- Na to se je resaest razplinikt v blažen smehljaj, v 'katerem sem pezdrarvil zoro -svojega življenja. Kloni .vsi na meja prsa, mi je pofconila ibelo ro^no rcž'co in žarek puEdb rdeč?h utten. Črez dva dni sva bila; zaročena cb silnem Vškižkanju materi ki sta z mesta najele \<se možne krojače, šivilje, tapetarje lai mizarje, iker se je imela pordka vršitž čimprej. T:®Li čas md je m'nevai kot zlata doba. B3 sem vzneien od prve ljubezni, (ki ne pozna oblačka na svojem nebu. Leonora fe prikrivata svoja črutstva s trtfiko ^amežl^vostjo, s bdi^o devrSko umer«
■cnc-'ic, da sem jo sm:0-£l aa svetnico, angela, In b:!y mi je večfkrat, fb; padel v prah pred tem vzorem čistet-i. Čebrajala sva kot ptice v gnezdu, sascvala sva zJate sanje, a jaz sem pisat -svojemu oskrbnika v Jaiševo, nagrad na novo uredi kakor trefoai, ker da take-po poroki odpotujem z grofico v Jcf§evo. Nekega večera sem bil dogcivc-rr! sestanek v kazinu z mftadim baronom iM.t svojim ce&dan im -bov aifišem v tzav.ctciu, iki je <bii prjš-el na Dunaj iz Pistge, svojega rojstnega mesta- Sedela sva v kotu salona, jaz in moj Jar i sla v, a okc&u oaj-u sc je bila zbrala gruča mladih ariotctkralov na priiateVnikl -razgovor. Ugibalo se je o marsičem in, naravno, tudi o meji ženitvL Jae sem opisoval Jo roslav u sv-oCo zaročn:.co kx vse n;ene vrline in to z vsem v z točnim ža^om; posebna sem općsoval na široko njeno deviško mnlino-ki .krasi to ženo. Jaroslav mi je vsaik bžip čestital, drugi so pa pobožno poslušaii; samo grof Lavinski je natezal svoj obraz v kaj neumen fpc*meh in idregndJ svojega soseda v rebra, kadar ko!? sera omenja) ideviške iriiMne Le-omorine.
zgorelo Ie Je malenkost. Strokovnjaki so izračunali, da bo drevo gorelo Še eno leto in tri mesece.
Največ)« jabolko je bilo razstavljeno na kmetijski razstavi v Melbournu. Težko je bilo 1 kg, obseg je znašal 45 cm.
Delavski generalni štab na Angleškem. Kongres angleških strokovnih delavskih organizacij v Port-smouthu je sklenil, da postavi delavski generalni štab, ki bo nadziral vse delavske industrijalne pokrete ter dajal direktivo za enotni nastop v vseh delavskih vprašanjih.
Političnih beguncev je na Dunaju po izkazu policijskega ravnateljstva 100.000, največ jc Ukrajincev in Rusov, Madžarov je 5C00.
Za tlsKounl sklad „Edinost!"
Družba zanesljivih 35 L, ob priliki krsta malega Dušana daruje Simončič 5 L, Besednjak 5 L, mali Zvonko, ker ima bratca 5 L, in mali Stanko, ker ima tudi bratca 5 L., N. N. 5 L. Dosedaj izkazanih L 15.8C2'90; v današnjem izkazu L 60'—. Skupno L 15^62*90.
ERNA AUSPITZ
zobozdravnica (isc)
naznanja slav. občinstvu, da izvršuje svojo
prakso na Opčinah 174. Izvršuje v to stroko spadajoča dela, kakor plombe v porcelanu, zlatu in srebru, po-1 teze v kavčuku in zobovje v zlatu po najnižjih cenah. — Sprejema od D-12-14-16
ZASTOPSTVO JUŽNE ŽELEZNICI
Za Cirii-Metočovo družno
Za družbo Sv. Cirila in Metoda za Istro nabrala vesela družba v Medolinu L 17'35. Denar jc bil izročen blagajniku.
Prodaja voznih listkov iz Logatc za vse postaje južne železnice, v Ju goslaviji in Nemški Avstriji v potnišk pisarni „COSULICH", Societa Triestin;
di Navigazione via Milano 10, pritličje
__(18-
ItJUGOSiovEHHl JADRANSKA BANKS
Zbirajte pridno za „TISKOVNI SKLAD EDINOSTI",
Borzna poročila.
Tečaji:
i
V Trslu, 13. oktobra 1920.!
Jadranska banka
Cosulich
Dalinalia
Gerolimich
Libera Triestina
L!oyd
Lussino
Marlinclich
Occania
Pretnuda
Tripcovich
Ampelea
Cement Dalmatia Cement Spalato Krka
Uel. glav.: K 3:\0iK).000. Rezerve K 10,000.000 Belgrad, Celje, Dubrovnik, Dunaj, Kotor, Kranj, Ljubljana, Maribor, Metković, Opatija. Sarajevo, Split, Šibenik, TRST, Zadar, Zagreb
Obavija vse v bančno stroko spadajoče vosle.
Sprejema vloge
na hranilne knjižice ter jih obrestuje po 3:/z'/ a v baneogiro prometu po 8'/».
Vloge, ki sc Imajo dvigniti samo proti predhodni odpovedi, sprejemi po posabno »-.godnih pogojih, ki sc pogodijo od sfućaja do slučaja.
Dnje v najem varnostne predale (safes). Bančni prostori v Trstu se nahajajo : ul. Cassa di Risp&.'mle, ul. S. N!colc
Teleron : 5tev. 14(?:J, 1791, JtJTU
Blagajna posluje od 3 do 13
Tuja valuta na trž^ikem trgu:
V Trstu,	13. oktobra	1920.
Ncprepcčatenc krone	T-	7'50
avstrijsko-nemške kron®	7'25—	7'73
češkoslovaške krone	33'	34' -
dinarji	76'	77'
leji	45"-	46*—
marke	39'	39'50
dolarji	25'--	25'10
francoski franki	165'--	165'50
švicarski franki	400"	405'
angleški funti, papirnati	88'-	88'25
angleški funti, zlati	104'	105'
rublji	25'-	26'—
napolconi	84'	85'
NALI OGLASI
se računajo po ZZ slotink beseda. — N«;manjSa pristojbina L 2.— Debele črke <0 slotink beseda Na{mani4a pristojbina L 4.—. Kdor iččc službo plača polovično ceno.
VOZ za vsako težo sc proda. Šturjc 123.
414
V LOKVI na Krasu pri Divači št. 72 sc proda nepokvarjen avtomat po primerni ccni. Avtomat igra 16 komadov.	413
ms.
»ml HI
v TrsSiž
registrovana, zadr, z neomejenim jamstvom
lilija Fler Laigi tiii Palšstrina št. 1.
m$M hranilne uiote
od L 1 dalje.
Navadne vloge obrestuje po
4 1 o -----
2 O--
večje po dogovoru
Trgovcem otvarja tekoče* čekovne račune. — Posoja hranilne pušice na dom. — Rciitni davek plačuje il svojega.
Dsjg pssojiia
po najugodn- jših pog jili na vknjižbe, I na osebno poroštvo, na	j
rastave vrednostnih listin.	■
Uradne ure vsak dan izvzemši ' nedelj in praznikov od 8 do l. j
DVE SAMOSTOJNI GOSPODIČNI z dežele, srednjih let, želita znanja z izobraženim gospodom v starosti 35—45 let. Lc resne ponudbe na naslov: »Resnica* — r Značaj«.	412
PLESKA
ŠOLA
PRED ODHODOM v Ameriko pošiljam zadnje j pozdrave vsem kneškim dekletom in fantom. V j ponedeljek odpotujem ob 10. uri predpoldne. j Vičič Anton iz Knežaka, sedlar v Trstu. 411 '
SPREJMEM dcklico, poštenih, krščanskih starl-šev, staro 14—15 let, s primerno Šolsko izobrazbo, kot učenko za trgovino z mešanim blagom na deželi. Ponudbe naj se pošljejo na Marijo Kopatin, trgovko v Št. Vidu pri Vipavi.
402
Akademija, prof. Leon Tisminieil
ul o S. Luda št. 4, {. nadstr.
Poučujejo sc vsi moderni plesi Za <Sii zine po senne ugodnosti. Pospeševalni te<'aj; .\ odrasli Posanie/nc lekcije s popolnim trenjem pravi modernih p'esov. — 7a infoMra. J > od 11-13 i od 15 naprej. Govori sc slovenski. (19'
msm
\B:TUR1JENT VI. razreda išče primerne službe. Ponudbe pod »Pero« na upravo.	403
MEBLIRANO ali prazno sobo z uporabo kuhinje,! iščeta dve solidni gospodični, po mogočnosti j v Rojanu ali kje v bližini. »Ponudbe pod *Scba« j na upravo.	406
UEL1KD SKLADIŠČE KLGBUKGU
dežnikov, beliti in pisanih, žepnih robcev, inožkih nogavic itd.
K. MIKE, Trst. tom II. i III. štev. R,
ZA ZLATO, srebro in krone plača najvišje cene j Pertot, urar. Ulica S. Francesco st. 15. II. 26-3
TA^rJrr^ "- mmm amicu di mm u Trstu
328 t
(Lastna palači'-.	Ustacovlh-na leta 183i*
Zavoro v. proti škodi, povzročeni po cznju. stre/ ia eksplozijah. Zavarovanja steklenih plošč pro razbitju. Zavarovanja proti tatvini z v i omam. Zu varovanju pošiljatev na inorlu in do suhem. Z\ vl*en}3ka zavarovanja v najrazličnejših komhina cijah — Zastopstva v vseh deželnih slavnih me stih in važnejših kr-j»h.
MODISTKA se priporoča cen}, damam v mestu in v okolici. Ulica Alessandro Volta 2. V. (pri ljudskem vrtu).	212
KLOBUKI ZA GOSPE. Po pravih konkurenčnih cenah se dobivajo najkrasnejši damski klobuki najnovejše mode na trgu Garibaldi št. 28. Sprejema naročila in poprave. Modni salon Morgutti-Corti.	387
KRPE mešane po 40 ccnt., nove odrezke in tkanino kupuje Fonda, Scalini 3.	384
VINOGRADNIKI! »Trtnica« Forčič i. dr.. Komen razpolaga z več tisoči cepljenk in raznih ameri-kan - bilf in kolči. Cepljenke so najboljših vrsi goriških in istrskih in furlanskih. Naročila po dnevnih cenah sc sprejemajo takoj za jesen in pomlad.
FOTOGRAF A. JERKIč, Trst, ul. Roma 24. Goric* it. 36 na dvorišču.	P 711
Županstvo v Rihemberku
razpisuje	(207>
službo občinskega tajnika.
Plača po dogovoru, eventuelno stanovanje. Nastop neobvezen — čimpreje — tembelje. S tajništvom v zvezi so tudi postranski zaslužki. Reflektuje se edino na moč, ki je popolnomn izvežbana v vseh strokah občinske uprave. — Prošnie do 31. t. m.
r:
„CROACir
Zavarovalna zadruga v Zagrebu.
Ustanovljena leta 1884.
Poifruinlca v Trsta t LsvaloloUI.ii.
prevzema zavarovanja stavb, premičnin, poljskih pridelkov, sena, slame in živine proti škodi po požarju In streli in zavaruje stekL šipe proti škodi po razbitju.
Sposobni krajevni zastopniki in akviza-torjl se sprejemajo po najugodnejših pogojih.

J