Poštnina piefans» gotovini Leto l VII. V Uubltonl, v nedello. dne 6. Isnuarla 1929 Št. 5 2. izdaja st. 3 om
Naročnina
Dnevna izanln
za aržavo SHS mesečno 23 Din polleino ISO Din celoletno 3C0 Oln
za inozemsivo
mesečno 40 Din nede Isttn izdala ceiole no v Jugo-slavili UO Din. za Inozemstvo 140 D
SLOVENEC
S
tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Cene oglasov
1 sio.p peni-vrslo -tali oglasi po 130 nZD,veC|lo«lasl nad mm v Sine po Din veliki po 3 .n 4 Din. v uredn ikrmdelu vršilca 00 10 Dtn □ Pr ^coem o nnro n. : cpust
Izide OO 4 2|ui:q)
razen ponaeliKe in dneva do oraznlKu
lireanlAivo /e v Kaplionevl ulici Al. 6 lil KoHopIaI se ne vračalo, nelranhlrana pisma se ne aprelemafo * Iredniiiua telefon Al. 20S0. upravnIAlva Al. 2328
Političen list sta slovenski narod
Uprava le vKopliarlevt uj.ii.6^tekai>nl račun: C/utn/ana Alev. 10.630 in »0.340 za Inaeiaie. Soia/ei o Al.7303, Zagreb Al. 39.0II, Vraga In tlunal Al. 24.797
Nova vlada sestavljena
Obvestilo dvorne pisarne - Izvenparlamentarna vlada ie imenovana in zaprisežena>
Podrobnosti o poteku konzultacij
Ljubljana, 5. jan.
Obvestilo dvorne pisarne konstatira, da niso privedle konzultacije do nobenega pozitivnega uspeha, ker so nasprotja prevelika in to ne samo glede na rešitev vladne krize, temveč tudi glede končne notranje državne ureditve. Jasno in učinkovito je to obvestilo in brez olepšav pove, kako stoje dejansko stvari V tem odkritem priznanju resnice pa je tudi dokaz sile in to podčrtujemo. Sanjavi optimisti pa bodo seveda kruto razočarani.
Čisto po krivici, ker so na drugi strani dale konzultacije tudi pozitivne rezultate. 2e pot predsednika KDK v Belgrad je bila pozitivno dejanje. Kajti ta pot je pomenila jasno deklaracijo KDK, da ona hoče to državo in priznava pred vsem svetom avtoriteto kralja. Dragoceno priznanje je to in vredno posebne konstatacije. Ne zaradi nas v Jugoslaviji, ker mi nismo nikdar dvomili, da je tudi hrvatski narod v svojem srcu za to državo in da bo v skrajni sili tudi on zvesto storil vso svojo dolžnost v njeno obrambo, temveč zaradi tujine. Pod vplivom tuje propagande je mislil tudi že znaten del nam prijazne tujine, da je Jugoslavija že na robu propada in da je njen obstoj več ko ogrožen. Tej tujini je pot predsednika KDK v Belgrad jasno dokazala njeno zmoto, ker tudi KDK priznava nujnost sedanje države in zato pošilja v Belgrad svojega prvega predstavitelja, da ta razloži njene zahteve in s tem odpre pot za sporazum. Pot dr. Mačka v Belgrad je bila jasna deklaracija, da je ves naš notranji spor le naša notranja zadeva in naj bo še tako oster in, napet. Zato pa bomo tudi ta naš spor rešili le mi sami in zato ne bomo dopustili, da bi tujec bil tisti, ki bi imel od našega nesoglasja dobiček. Zaradi različnega naziranja, kaj je nam dobro, je nastal spor in zato ga tudi ne bomo vodili tako, da bi bil nam v škodo, drugim pa v dobro.
Pomembno in pozitivno dejanje je zato pot predsednika dr. Mačka v Belgrad in že samo zaradi tega uspeha so bile konzultacije upravičene.
Ni pa bil to edin uspeh konzultacij. Niso sicer še privedle do konkretnega uspeha, a zato 80 ga omogočile, ker so razjasnile situacijo. Sedaj šele pozitivno vemo, kaj KDK zahteva in sedaj ve tudi šele KDK pozitivno, kaj more doseči takoj in do katere meje bi mogel iti Belgrad. Ustvarjena je tako realna in konkretna baza za pogajanja in ker so dokazale konzultacije na obeh straneh dobro voljo, je tudi dan glavni pogoj, da pride do sporazuma.
Ta sporazum pa seveda ne more biti ustvarjen kar čez noč in takoj, ker ne gre za kak vsakdanji sporazum, temveč za dogovor, ki naj za vse čase trdno skuje vse Srbe, Hrvate in Slovence v eno državno celoto. Da bo ta veliki sporazum tudi formuliran, pa je treba časa, ker se morajo vživeti Hrvati v srbsko stališče in Srbi v hrvatsko. Ne zadostuje samo razlaga lastnih zahtev, temveč potrebno je tudi razumevanje za stališče drugega.
Mi apel:ramo na vse politike in rodoljube, da imajo vedno pred očmi najvišji državni interes in da storijo vse, da pride čimpreje do trajnega sporazuma, ki bo naši domovini pomogel do one veličine in ugleda, ki ga po svoji moči ras'ži.
Ta sporazum mora biti razumljivo, osnovan na najglobljem patriotičnem čustvu naše nerazdružljive državne skupnosti, ki se mora vzdržati za vsako ceno.
Mi smo prepričani, — naj pride katerakoli vlada —, da bodo najvišji odgovorni činitelji vedno našli rešitev, ki bo odgovarjala tei '•Moi
Belgrad, 5. jan. (Tel. Slov.) Z napovedano drugo avdieneo dr. Mačka se je zdelo, da bodo posvetovanja na dvoru trajala dalje, nego se je pevrtno pričakovalo. Dr. Maček je bil danes dopoldne sprejet dvakrat v avdieneo. Obe avdienci sta trajali 40 minut. Dr. Maček je dal časnikarjem o svoji avdienci poseben komunike:
Obvestilo dr. Mačka
»Predsednik dr. Maček je bil sprejet danes ob 10 dopoldne v ponovno avdieneo od Nj. V. kralja, ki je trajala pol ure. Ko je dr. Maček odšel in se vsedel v avtomobil, ga je Nj. V. kralj zaprosil, da pride ponovno k njemu. Dr. Maček se je zadržal še nekaj minut pri Nf. V. kralju. Razgovarjala sta se v kratkem v isti smeri, kot včeraj, to je na podlagi sklepov KDK od 1. avgusta 1928. Ob tej priliki se je dotaknilo vprašanje postopanja in dr. Maček je predlagal sestavo nepolitične vlade, ki uživa kra'jevo zaupanje in ki bi s svojo sestavo nudila jamstvo, da se od dr. Mačka predlagana državna preureditev u:tav-no izvede.«
Dopoldne sta zborovala radikalni in demokratski klub, da zavzameta stališče k predlogu dr. Mačka.
Radikali proti predlogu KDK
Seja radikalnega kluba je trajala od 10 do pol 11 in je bila kmalu končana. Navzočih je bilo okrog 35 poslanccv. Predsednik radikalnega kluba Vukičevič je obvestil klub, da je odbil snoči ob priliki svoje avdience pred-' log dr. Mačka. Klub je to brez debate soglasno odobril. O tej seji se je iz radikalnega kluba izdalo tole oficielno obvestilo:
»Na poziv Velje Vukičeviča, predsednika radikalnega poslanskega kluba, se je danes ob 10 dopoldne vršila konferenca prisotnih poslancev v radikalnem poslanskem klubu. Potem, ko je predsednik kluba obvestil klub, je bilo soglasno sklenjeno, da se predlog dr. Mačka o novi preureditvi naše države odbije brez debate. Zato je bilo sklenjeno, da se ta sklep izreči tudi predsedniku glavnega odbora NRS Aci Stanojevlču po poslancih Stevanu Jankoviču, podpredsedniku kluba, in Milanu Kostiču, tajniku kluba. Iz tajništva poslanskega kluba NRS. 5. jan. 1929.«
Oba poslanca Stevan Jankovič in Milan Kostič sta takoj obiskala Aco Stanojcviča in mu ob 11 izročila sklep radikalnega kluba.
Tudi demokrati proti
Istočasno, in sicer ob 10 dopoldne je otvoril sejo demokratskega kluba Ljuba Davidovič, ki je uvodoma objavil zahteve, ki jih je dr. Maček dal kroni in je o teh zahtevah otvoril razpravo v poslanskem klubu. Nato je poročal, kaj je on predlagal na dvoru v imenu DS. Končno je bil tudi v demokratskem klubu sprejet, in sicer na podlagi debate, predlog, da se DS strinja z Davidovičevim stališčem, da sc namreč dr. Mačkov predlog odkloni. Davidovič je bil pooblaščen, da ta sklep sporoči na dvor.
Komunike o sklepih demokratov se glasi:
»Na današnji seji demokratskega kluba je predsednik Ljuba Davidovič obrazložil potek krize in sporočil stališče KDK. Klub se je solidariziral s predsednikom v mišljenju, da demokratska stranka, vztrajajoč na politiki sporazuma in pri svoji izjavi za reviz'jo ustave, ne more sprejeti stališča in postopanja za njegovo izvedbo, kakor sta jih predlagala predsednika KDK. Pač pa se demokratski klub nadeja, da bi nadaljevanje razgovorov o tem vprašanju zbližalo obojestranske poglede.«
Pogajanja in posvetovanja
Od pol 12 do 12 sta bila na dvoru Aca Stanojevič in Ljuba Davidovič. Stanojevič je dejal, da jo bil poklican na dvor zaradi dr. Mačkovega predloga. Izvedelo se je, da ga je tudi on odklonil. Krožita je verzija, da je Stanojevič nekako neprijazno nastopil proti četvorni koaliciji in proti zadržanju sedanje vlade. Ljnba Davidovič pa je predlagal nevtralno vlado in poročal dvoru o sklepih demokratov. Dopoldne sta se v prostorih 'demokratskega kluba dolgo posvetovala poslanca Dukanac (Davidovičev oristašl in oosl. SDS
Svetislav Popovič. Med razgovorom so se vršili ponovni telefonski razgovori z Ljubo Davldovičem na njegovem stanovanju. Trdilo se je, da je ta sestanek v zvezi z razgovorom s Pribičevičem, ki se je izvršil v tem cilju, da se na Pribičeviča napravi pritisk, da bi on vztrajal pri svojih izjavah, ki jih je dajal v Zagrebu, in ki so bile v nasprotju z dr. Mačkovimi izjavami ter da bi pri tej priliki vztrajal in zahteval samo nove volitve in razpust sedanje narodne skupščine.
V predsedništvu vlade so med tem imeli konferenco dr. Korošec, Velja Vukičevič, dr. Behmen in Stjepan Barič.. Medtem se je raznesla vest. da bosta popoldne sprejeta v avdieneo vseučiliški profesor Slobodan Jova-novič in znani belgrajski industrijalec Savčič. Ta vest je vzbudila mnenje, da se bo sestavila nevtralna vlada. Trdilo se je, di je bil Slobodan Jovanovič v resnici v avdienci in da je šel na dvor nekaj minut po 1.
Dr. Korošec v avdijenci
Ob pol 5 popoldne je bil v avdienci, Id je trajala nad eno aro, predsednik vlade dr. Ant. Korošec. Ko je odhajal iz dvora, je obljubil komunike, ki <?a je predsedništvo vlade tudi v resnici izdalo.
Predlogi posameznih skupin
Iz komunikeja, ki ga je izdalo predsedništvo, se najbolj jasno vidi, kakšno stališče zavzemajo posamezne skupine in podaja rezultat dosedanjih posvetovanj na dvoru. Obvestilo predsedništva vlade se glasi:
»Ob priliki avdience, ki sta jo imela 4. in 5. januarja dr. Maček in Pribičevič v Imena KDK, sta v imenu KDK izjavila, da se ima izvršiti popolna revizija ustave, s katero bi •• vzpostavile zgodovinske dežele z legislativno in izvrševalno vlado. Zaradi tega naj bi se sestavila nepolitična vlada, ki bi uži-vala kraljevo zaupanje in ki bi mogla po svoji sestavi jamčiti, da bo pristopila k zgoraj na« vedenlm vprašanjem. Zaradi tega naj bi s« narodna skupščina taVoj razpustila in takoj razpisale volitve za ustavotvorno skupščino. Ko so se zastopniki ostalih političnih strank in klubov seznanili z zahtevami KDK, so izjavili, da jih ne morejo sprejeti. — Iz kabineta ministrskega predsedništva, S. januarja 1929.«
Z ozirom na ta komunike je v političnih krogih prevladovalo mišljenje, da so konzultacije na dvoru zaključene, češ, vsi so pove« dali svoja mišljenja in položaj je sedaj povsem jasen. Ta • š';enja so bila točna, kajti že ob šestih je bilo izdano iz dvorske pisarne obvestilo,
Komunike dvorske pisarne
Ker vsa prizadevanja dragega ustavnega faktorja In vseh onih, Id so odločno za državno edinstvo, niso imela uspeha in je bilo po končanih korznltacljah gotovo, da med parlamentarnimi skupinami ni mogoč sporazum, so bili v dvor poklicani še drugi odlični predstavniki javnega življenja.
Po vseh teh konzultacijah je dvorska pisarna izdala sledeče obvestilo:
»Povodom ostavke kraljeve vlade so bili konzultirani od Nj. V. kralja na predlog skupščinskega predsednika zastopniki vseh strank in parlamentarnih skupin. Rezultat posvetovanj je pokazal, da obstojajo med parlamentarnimi skupinami popolnoma nasprotni po« gledi glede na rešitev današnje krize. Ta razlika v pogledih se javlja celo v presoji vprašanja državne ureditve. Zaradi tega ni nobene možnosti za kakšno parlamentarno rešitev, ki bi dala jamstvo za popolno ohranitev narodnega in državnega edinstva.«
*
To obvestilo dvorske pisarne se je bli- 1 in dr. Hrasnico. S teh posvetovanj je dr. A.
skoma razneslo po mestu in Izzvalo razumljivo senzacijo. Krožile so najrazličnejše verzije in kombinacije o novi izvenparlamentarni vladi.
Med so se vTŠila v predsedništvu vlade posvetovanja med dr. Korošcem, Vakičevičem
Korošec odšel v avdieneo.
Zvečer ob pol 9 je bil v dvor poklican poveljnik kraljeve garde general P e r a 2 i v • k o v i č, nato pa še razne ngledne vojaške in civilne osebnosti, ki se ob uri še nahajaj? v dvoru.
Glavne osebnosti nove vlade
Po avdijencah Pere Zivkoviča, komandanta kraljeve garde, dr. Korošca, dr. Švrljuge in drugih, so bili nenadoma pozvani v dvor vsi navedeni.
Ker se je večina v avdijenco pozvanih odpeljala v dvor v zaprtih avtomobilih, ni bilo mogoče do sedaj ugotoviti vseh imen. Pozno zvečer pa so se po Belgradu razširile vesti, da je nova vlada zaprisežena in sestavljena takoi
Predsednik nove vlade je g. Pera Ž i v k o v i č, dosedanji komandant kraljeve garde, ki je obenem zastopnik notr. ministra.
V njegovem kabinetu so nadalje še: dr. A. K o r o š e c, kot železniški minister; naš dosedanji poslanik na Dunaju B oš ko Je tt i č kot zunanji minister; dr. Svrlju ga, znani hrvatski gosp. strokovnjak kot Knančni ministerf gen. Kalaiatovič, bivši komandant dravske divizije kot vojni minister; dr. S r skic in drugi.
Hrvati zahtevajo lastno vojsko
Zagreb, 5. jan. (Tel. Slov.) »Narodni val« prinaša članek »Mi hrvatski kmetje smo pripravljeni«. V njem pravi med drugim, da Hrvati zahtevajo popolnoma svobodno Hrvatsko v verigi jugoslovanskih federativnih držav, svoj sabor, svoje zakonodajstvo in izvrševalno oblast. Kot jamstvo za vse to pa tudi svojo vojsko. — »Na-rodni val« prinaša končno vesti o uspehih avdi-jenc dr. Mačka.
Kriza bolgarske vlade
Soiija, 5. jan. (Tel. »Slov.«) Po odstopu vojnega ministra Vlkova nastala kriza vlade se je komplicirala s tem, da pristaši Cankovt s podporo Burova silijo na to, da bi bili zopel sprejeti v vlado. Veliko zanimanje povzroča izjava ministrskega predsednika Ljapčeva, da bi bil pripravljen k osebnim žrtvam, če bi se kriza mnrfla s tem končnnveliavno odnraviti.
Citaite podrobnosti v ..SLOVENSKEM LISTU"!
Težke zmote
g. Pribičeviča
O. Pribičeviču gre dvomljiva čast, da med vsemi jugoslovanskimi politiki govori največ. Kdor mnogo govori, kdor vsak dan producira dolgo izjavo, ta naravno tudi marsikaj pove, kar ne vzdrži niti čisto rahle kritike. Zato ni nič čudnega, če izjave g. Pribičeviča le prepogostokrat naravnost izzivajo k odgovoru in to k takemu, ki ne bi bil za g. Pribičeviča vedno prijeten. Ce kljub temu ne doživlja g. Pribičevič težke poraze v polemiki, je pač vzrok v tem, da je njegovih izjav že toliko, da so postale že premalo interesant-ne celo za polemiko. Baš iz tega vzroka tudi nismo reagirali na vse te izjave, pa čeprav bi nam bilo zelo lahko dokazati, kako na napačnih nogah je zgrajena vsa politična stavba g. Pribičeviča.
Je pa v Pribičevičevih izjavah nekaj težkih zmot, ki se stalno ponavljajo in ki so danes jedro vse Pribičevičeve politike in te kardinalne zmote je treba vedno znova pribiti. Eno teh težkih zmot odkriva g. Pribičevič, kadar z napačnim ponosom nastopa, kakor da bi šla njemu pravica, rta presoja., kdo je pravi zastopnik srbskega naroda in kdo ne. To mišljenje g. Pribičeviča ni samo neiaktno, temveč tudi nad vse napačno. Kdo zastopa srbski narod, o tem odloča le srbski volivec. Kdor si na volitvah pridobi v Srbiji poslanski mandat, ta je e tem tudi zastopnik srbskega naroda. Cisto vseeno pa je, če so ti poslanci g. Pribičeviču všeč ali ne, ker njemu v tem ne tre beseda, temveč le srbskemu volivcu.
O tem, kako je bil izvoljen, je umestna beseda le v verifikacij a debati. Ko pa je la dovršena, je za ljudi, ki ne klepetajo vedno e t are stvari, dovršena tudi debata o volitvah. D nr ga če namreč ne morejo napredovati parlamentarni posli, kar mora uvideti tudi g. Pribičevič, kajti tudi o pridobitvi poslanskih mandatov njegove slranke je bilo slišati v ve-rifikacijskih debatah že prav lepe stvari.
Prav taka zmota je, če misli g. Pribičevič, da je baš on poklican, da govori o svobodnih volitvah. Kdor je bil v vladi takrat, ko se je najbolj brezobzirno gazila volivna svoboda, temu pač ne pristaja, ponašati se z zahtevo svobodnih volitev. Še manj pa je mogoče, da bi tak politik smel vodili volitve, ker samo čisto pozabljivi ljudje izročajo vodstvo volitev onim, ki so enkrat že dokazali, da znajo svobodne volitve prav temeljito spremeniti v nesv obodne.
Težka zmota g. Pribičeviča je tudi v tem, dn ne zna preceniti svoje pozicije. Nastopa veduo tako, kakor da bi bil voditelj največje stranke in kakor da bi imel pravico do prve besede. V resnici pa je položaj g. Pribičeviča čisto drugačen. Je samo vodja stranke, ki je v parlamentu po svojem številu na četrtem mescu, po svojem pomenu pa na šestem. G. Pribičevič je samo vodja stranke, ki sploh ne more odločilno poseči v razvoj jugoslovanskih dogodkov, ker ne tvori nikjer večine in ker ni nikjer odločujoča. Če n. pr. sklenejo sporazum glede državne ureditve radikaina, radičevska, naša SLS in muslimanska stranka, je to alsoluiuo popoien sporazum, ker bi ga sklenila večina Srbov, Hrvatov in Slovencev in vrhu tega še večina pravoslavnih, katolikov in muslimanov. Ce bi bil sporazum med temi strankami sklenjen, bi bilo absolutno vseeno, kaj bi si mislil g. Pribičevič in Jugoslavija ne bi doživela niti ene rahle krize in naj bi bil g. Pribičevič tudi večno v najbolj ostri opoziciji.
Vse diugače pa je, če ni pri sporazumu soudeležena ena, od omenjenih večinskih strank. Ce ni radikalne stranke, potem je odprto srbsko vprašanje, če ni HSS, je odprto hrvaško in če ni SLS, je odprlo slovensko. NosLeljice jugoslovanske politike so zato ta tri stranke in zato je g. Pribičevič lahko samo hospitant, ne pa voditelj. In danes je tudi v KDK g. Pribičevič le hospitant, ker merodaj-no je le to, kar pravijo zastopniki HSS.
Zato pa bi g. Pribičevič silno dobro storil, če bi malo opustil svoje dikatorske nia-nire, ker je za take manire mnogo preslaboten. Tudi naj epusti dajanje lekcij, ker do-knzujejo vse vijuga in vse nedoslednosti njegove politike, da je sam lekcije — in prav poSleue — najbolj potreben.
Na teh glavnih zmotah pa je zgrajena vsa politika g. Pribičeviča. Ali je čudno, če ima ta politika vedno manj uspehov in če vse vidi, kako je g. Pribičevič pri reševanju sedanje krize le še peto kolo? Ali more priti Iz zmot sploh drug rezultat?
Protest hrvatskih književnikov
Zagreb, 5. jan. (Tel. Slov.) Snoči »e je vršil zbor Društva hrvatskih književnikov, ki je sprejel resolucijo, v kateri se ostro protestira proti postopanju ministra Grola radi premestitve Milana Begoviča, ravnatelja hrvatskega gledališča. V resoluciji se pravi, da se je Begoviča premestilo brez stvarnega razloga, ker je dosleden v svoji obdelavi Senoinega romana »Hrvatski Di-ogenes«.
Dunajska vremenska napoved: Najprej ob!r'no, na vzhodu Alp morda še sneg, mraz |*a bo postal večji.
Pred izredno fašistovsko sodišče
Kemperle in tovariši odpeljani uhlenjeitl v Rim
p.
Rim, 5. jan. (Tel. Slov.) Včeraj so bili pripeljani v tukajšnje zapore Z. Kemperle, urednik ustavljene »Goriške Straže« in sotrpini Rejc, bivši župan v Cerknem, štrukelj iz Sv. Lucije, Stanič iz Kanala in šofer Poljanšek iz Idrije. Že v goriških zaporih so te »zločince« uklenili in jih uklenjene v spremstvu številne, do zob oborožene straže pripeljali v tukajšnje zapore, da tamkaj počakajo na obravnavo pred izrednim sodiščem. Za sodna in politična oblastva tli položaj gg. Kemperleta, Rojca in Staniča jasen, ker ne smatrajo izjave šef. Poljanška za resnične. Šofer vztraja še vedno pri prvotni izjavi, da je bilo tistih 98 nabojev, ki jih je policija našla v njegovem avtomobilu, s katerim so se po nesreči vozili ostali arctiranci, namenjenih rieki Osebi, ki bi prišla ponje v Božičkov« gostilno v Idriji; naboje je Poljanšku izročila v Gorici neka oseba, katere imena šofer noče izdati. Oostilni-
čar Božiček Je bit na podlagi Poljanikovih trditev aretiran, a so ga pozneje oblasti Izpustile. Ker niso mogla oblastva priti na sled osebam, o katerih govori Poljanšek, je ostala zadeva zanje nerazčiščena. V današnjih razmerah je um-Ijivo, da bi se rada naprtila krivda tudi na g. Kemperleta in druge tovariše. Prav radi tega tt« marajo krajevne oblasti v Gorici priznati, da gre za navaden kontrabant, pri katerem niso imeli gg. Kemperle, štrukelj in Stanič nič opraviti. Zdaj ostane na izrednem sodišču, da odloči. Policija se naglblje k temu, da dokaže, da je Slo za zbiranje orožja, ki naj bi služilo v prevratne namene! Upanje je, da ne pojde izredno sodišče na led. Občinstvo v Gorici, neglede na narodnost, se Čudi, kako je mogla priti tako nedolžna in povsem jasna zadeva pred revolucionarni tribunal.
Jugoslavija in sovjeti
Zadnji vzrok Litvinove akcije
London, 5. jan. (Tel. Slov.) Kakor piše diplomatski sotrudnik »Daily Telegrapha«, je Litvinov s svojo ponudbo, stavljeno Poljski in Litvi, hotel doseči priznanje Rusije po češkoslovaški in Jugoslaviji. Dr. Beneš je bil za to, da se prizna današnja Rusija, v Jugoslaviji pa no bili demokrati in Hrvati pristaši za to, d i se prizna Sovjetska Rusija, radikali pa so bili odločni nasprotniki. Litvinov upa, da bi s tem, če
Francoski Usti o naši
krizi
Pariz, 5. ja.n (Tel. »Slov.«) Pariški politični krogi zasledujejo z vedno večjim interesom potek vladne krize V Jugoslaviji. Listi izražajo prepričanje, da je končna ureditev od-nošajev med Srbi in Hrvati najnujneje potrebna. »Petit Parisien« piše, da je v tem trenutku prišel za Srbe in Hrvate čas, da se končno sporazumejo na formulo, po kateri bi bilo edinrivo Jugoslavije zagotovljeno. »Le'Oeuv-re« poroča, da so vse narodnosti Jugoslavije sodelovale pri ustanovitvi države, da pa so Srbi poskušali druge narode tlačiti. Če ne pride do sporazuma, se bo kraljestvo razdelilo na tri dele: na Srbe, Hrvate in Slovence. Sedaj je pričel čas, da odločilno nastopi kralji Kralj naj nastopi kot ra,zsodnik in naj stvar, privede c'o pravilne odločitve. Gotovo se vedno lahko najde parlamentarna forma, po kateri bi se lahko vladalo brez Hrvatov. To pa ne bi moglo ostati trajno. Vidine, da niti Srbi niti Hrvati nc vedo, kaj hočejo. Samo kralj lahko reši krizo, ker je nad strankami. Seveda pa bi moral pri tem dobiti potrebno podporo v Zagrebu in Belgradu.
Noiranle - političen program irancoshe vlade
Pariz, 5. jan. (Tel. »Slov.«) Francoska vlada se že od petka bavi s pripravami za sestavo velikega notranjepolitičnega programa,, ki naj se predloži neposredno po veliki inter-pelacijski debati prihodnji teden. Tako je bila danes popoldne pod predsedstvom Poincareja v finančnem ministrstvu konferenca, katere so se udeležili finančni, notranji in trgovinski minister ter več državnih podtajnikov, iz česar se sklepa, da vlada namerava sestaviti program gospodarskih in socialnih reform.
Aman Ufah se pomiril z delom vstašev
London, 5. jan. (Tel. »Slov.«) Poročila iz Indije javljajo, da je kralj Amanulah sklenil mir z enim delom vstašev, dočiin se od plemena Saha Sakao pričakuje nov napad. Afganistanske oblasti so aretirale angleškega polkovnika Laurencea, ki jc baje v zvezi z vstaši.
Hlinka solidaren
s post Tuko
Praga. 5. jan. (Tel. »Slov.«) V »Slovaku« protestira odločno poslanec Hlinka preti aretaciji poslanca Tuke, s katerim se njegvoa stranka izjavlja solidarno. Hlinka pozivlje Tuko, naj nikomur ne prizanaša in naj poleg sebe posadi na ohlo?no klop vso korupcijo češkoslovaške politike.
Madjarska dobita prvi obrok švedskega posojih
Budimpešta, 5. Jart. (Tel. Slov.) Madjarski narodni banki je bil dines nakazan prvi obrok posojila švedskega trusta za vžigalice, kateremu se je odstopil na MadJfrskem monopol za vžigalice. Prvi obrok 500.000 dolarjev. Dfttgi r-brok v 2nesku 15 milij. dolarjev zapade 31. nnrea.
Dunai, "5. jan. (Tel. Slov. Hči z ■' t ruskega meniha Marija Ra»mt>t!n bo n . pila v dunajskem velikem cirkusu, kar ctiianja cirkus z .veliko reklamo.
bi sklenil mirovno ali nevtralnostno pogodbo z Jugoslavijo in Češkoslovaško, mogel na Romunijo kot članico male antante vplivati tako in jo prisiliti, da bi pristopila k sllčni pogodbi celo z velikimi žrtvami. Litvinov pa je pri tem pre/rl, da pogodba male antante že sedaj ne zagotavlja Romuniji nobene oborožene pomoči proti Ru siji.
Madjarsko-turška pogodba o nevtralnosti
Budimpešta, 5. jan. (Tel. Slov.) Madjirski zunanji minister Valko in turški poslanik Behid bej sta danes podpisala madjarsko-turško pogodbo o nevtralnosti, poravnavi medsebojnih sporov in razsodišču, ki ima osem članov in dodaten protokol.
Transsaharska železnica
Pariz, 5. jan. (Tel. »Slov.«) Sedaj je dogo-tovljeno poročilo kolonialnega instituta o transsaharski železnici. Železnica »e začne v pristanišču Oran in gre od tam natančno v južni smeri mimo Čadskega jezera proti velikemu loku reke Nigra, od tam pa proti belgijskemu Kongu v vzhodno Afriko, kjer bo dobila zvezo z žoleznico Kairo-Kapetown. Namerava se opremiti lokomotive z Dieslovimi motorji ali pa jih prirediti po možnosti na električni pogon.
Snežni zameti
Praga, 5. jan. (Tel. Slov.) Na češkoslovaškem, posebno v goratih krajih, še vedno sneži neprestano. V češkem lesu radi nemož-nosti prometa grozi lakota.
Milan, 5. jan. (Tel. »Slov.«) 2elezniška proga Terranova-Cagliari na Sardiniji je popolnoma zatrpana s snežnimi plazovi. Trije potniki so ponesrečili.
Velikanski požar v Pireju
Atene, 5. jan. (Tel. Slov.) V Pireju j;1 nastal strahovit požar, ki je uničil 250 lesenih hiš, ki so bile pripravljene za stanovanja grš'< '.i le-guncev iz Male Azije. Stvarna škoda znaša 50 milijonov drahem.
Problem narodnih manjšin
>Daily Telegraph« poroča, da nameravajo nekatere države, ki imajo v Nemčiji narodne manjšine, oficielno načeti vprašanje, kako se postopa z narodnimi manjšinami v Nemčiji. To naj bi bil odgovor na dr. Streseman-nov nastop v Svetu Društva narodov. Poljska in Češka bosta Morila vse potrebne korake, da se doikaže netočnost nemške agitacije o zatiranju nemških manjšin in bosta obenem zahtevali, da se preišče tudi stanje narodnih manjšin na Madjarskem in v Avstriji. Intere-santno bi bilo, pravi list, če bi se načelo tudi vprašanje o stanju nemške manjšine v Italiji.
Drobne vesti
L:. *,on, 5. jan. (Tel. »Slov,«) Zdravniško poročile, ki jc bilo izdano dopoldne, ugotavlja, da je imel kralj mirno noč in da se je njegovo zdravstveno stanje nekoliko zboljšalo.
Madrid, 5. jan. (Tel. Slov.) Radi konflikta v častniški artilerijski soli v Segoviji je bilo odpuščeno nadaljnjih šest praporščakov in dva kadeta. Pričakovati Je, da bo radi neposlušnosti odpuščenih še petnajst gojencev.
London, 5. jan. (Tel. Slov.) Najmlajši sin angleškega kralja vojvoda Glcucesterskl je imel včeraj smolo, da ga je vrgel konj raz sebe. Imel je pri tem srečo, da se ni poškodoval. Sicer pa jc imel princ Wa!eški že večkrat tako smolo.
Sofija, 6. jan. (Tel, »Slov.«) V Berlinu se bodo 11. januarja zopet začela pogajanja z nemško diskontno družbo.
Berlin, 5. jan. (Tel. »Slov.«) V i. 1928. je bilo v Nemčiji več kot 2 milijona nezgod, med njimi Bi.000 ?inrtnih.
Mndjnrski j;rn- osodni minUtfif Pesti je potrdi! svoj sklep, da bo v najkrajšem času | deini*V.niral, da prevzame \ddstvo zavoda, ki jo bil iiflaliovJjen za financirani«* oararne re- | forme.	'
Zagreb malodušen
Zagreb, 0. Jan. (Tel. >Slov.<) Z dr. Mačkovim odhodom jO v Zagrebu nastalo zatišje. Kljub temu pa so se zadnja dva dni z nenavadnim zanimanjem spremljali dogodki v Belgradu, posebno pa dr. Mačkovi avdiencl. Zagreb upa, da bo mandat za sestavo nestrankarske vlade dobil Slobodan Jovanovift. Tako piše tudi časopisje KDK.
Nekateri krogi KDK so mnenja, da je dr. Mačkova zahteva, predvsem pa znani brzojav kralju in Pribičevičeva izjava časnikarjem, v kateri na jasen način grozi, ako se ne sprejmejo njihove zahteve, poslabšala položaj KDK in da je njena borba r bodoče brezuspešna.
Značilno je, da je Pribičevičeva »RijeČc čutila to dejstvo. Danes obširno komentira dr. Mačkovo in Pribičevičevo izjavo o preureditvi države. Iz Belgrada priobčuje vest, da so bel-grajski listi popolnoma napačno razumeli zahtevo KDK. »Riječ« pravi, da zahteve KDK nikakor ne pomenjajo zahteve po federaciji.
V zvezi s tem se v vseh krogih Ugotavlja, da se je ob tej priliki dokazalo, da so v političnih naziranjih med strankami KDK popolnoma nasprotujoče si razlike. Dr. Maček namreč že dalj časa, v najnovejšem času pa v izjavi milanskemu dopisniku >Corriere della Serat, zahteva federativno ureditev države, da bi bilo sedem federativnih držav. Samostojni demokrati pa odklanjajo federacijo.
Slovenci v Matiji
Kdo kuje sovraštvo? Pod naslovom »Po povratku iz Ljubljane« je »Popolo d' Italia«, glavni organ fašistovske stranke priobčil vtise nekega U. F. o Ljubljani. Dopisnik je prvič zapustil Italijo, a ko je enkrat videl »mrzlo« Ljubljano, }e zahrcpenel po solnčni Italiji. Ljubljana, piše »Popolo d' Italia«. Ljubljana, ljubljeno mesto. Mesto, kjer se sovraži Italija. Vse intelektualno življenje se suče okoli tega bistvenega ogla, tega »raison d' čtre«, okoli sovraštva, ki je edina življenska podlaga tolikih oseb, strank in društev. Čudno mesto to Ljubljana! Nar.unaj ledeno, mrzlo kakor njeno ostro podnebje, znotraj žerjavica sovraštva in strasti. Slovenci so razdeljeni v dve stranki, ki se med seboj strahovito pobijata. Edino sovraštvo do Italije druži Slovence. V Ljubljani vse politizira, ker vsak intelektualec — in Ljubljana je polna intelektualcev — misli, da se edino potom politike povzpne. Sovraštvo do Italije se umetno vzgaja s širjenjem izmišljenih vesti o »krvoločnosti Italije, fašizma in duceja proti Slovanom v Italiji«. Občinstvo kar srka te vesti, a rado srka tudi dobro vino. In tako se »fabricira« sovraštvo, tako *e vbrizgava strup proti Italiji. Skoro vsa društva so politična in njihov glavni smoter jc sovražiti Italijo. Italijani morajo v Ljubljani tiho govoriti, ne smejo se shajati, ne smejo nagovoriti na cesti nobenega Jugoslovana, sicer je ta pri policiji takoj o»umljen(!) — Člankar popisuje nato potovanje iz Ljubljane do meje. Cc'o njemu se zdi italijanska kontrola na meji preostra in našteva: »karabiner, miličnik in finančna straža ... preiskava in kontrola. A človek vse rad stori...« Srečen je, ko prispe v Trst ln stopi v »graciozno kopel italijanstva«.
To je vendar nekaj povsem originalnega! Sovraštvo proti Italiji se torej »fabricira«! In še v Ljubljani. Torej ne v Italiji, ne na Primorskem! Neresnične vesti se Širijo v Ljubljani o »krvoločnem« postopanju Italijanov proti Slovencem v Italiji! Tudi konfinacija desetih Slovencev je izmišljena, da omenimo le najnovejša nasilja? Članek v »Popolo d' Italia je simptomatičen. Fašisti se torej vendar zanimajo, kaj svet misli o njihovem počenjanju? Zanimajo se torej tudi za ugled Italije v svetu? Priznati pa nočejo, da sami kujejo sovraštvo proti sebi in proti državi, ki jo predstavljajo. Priznati nočejo, da so si z nekulturnim postopanjem proti narodnim manjšinam v vseh civiliziranih državah zelo škodovali.
Pet aretacij. V Grahovem so karabfnerjl 20. decembra aretirali Franceta Droleta, ki je nosil Večjo množino jugoslovanskih listov s seboj. Pri njem so našli 130 izvodov »Slovenca« in »Jutra«. Droleta so karabinerji odvedli v zapor in nato nadaljevali preiskavo. Aretirali so še štiri druge fante. To so: Torkar Angel, Golob Franc, Kenda Maks in I. Šturm. Vse so odpeljal: v goriške zapore. Obdolženi so, da so tihotapili in širili prepovedane liste. Karabi-nerji trdijo, da je hotel Drole streljati Iz revolverja proti njim, ko jih je ugledal.
Radi Kogejevcga umora. Goriško državno pravdništvo je izročilo vse aretirance radi umora policijskega konfidenta Kogeja izrednemu sodišču v Rimu. Aretirancev.ni nič manj kakor 22; med njimi sta dve ženski. Uradnik Vilhar, ki ga je hotel zloglasni maršalo Pa-lombo spraviti na vsak način pred revolucionarni tribunal, je bil izpuščen.
Smrt. V noči med soboto in nedeljo je umrl v Gorici katehet č. g. Andrej Tabaj. Pokopan je bil v pondeljek popoldne.
Zopet aretacije. V Baški dolini so kara-binerja aretirali šest fantov. Obdolženi so, da so razširjali »Primorski glas«. Čaka jih težka kazen.
Biltena darila otrokom. Za bofcič so hodili po Vipavski dulLni podešb.t, zdravnik in obč. tajnik od hiše do hiše nabirat denar za božično darilo otrokom v otroških vrtcih, čemu rabijo ta darila, je znano. Kmeti« so se posmehoval! temu počenjanju.