* St. 127 PtiiilM Hfltejm (tim cuiamn a hsU) §*''F>I JSKA ~ List izhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka. Na 6 mesece L 22.— , pol leta L 38.—, celo leto L V L 6 tO vet — Posamezne štepilke 25 stot. — t. ' za I mm prost? v Jirokosti l kolone (72mih): za tisr ske In obrtne oglase 7S stot. za sn rtnice, zahvale, pcslana, vabila - oglase denarnih zavodev L 2.— v T^stiit ¥ lobotet 29, ml« 192«. Posamezna številka 25 stot. LetniK 1.1 Mali oglasi: mi najmanj L 3. EDINOST UredaiiHro in upravnišfrro: Trat (3), ulica S. Fmncesco d'Araid 20. Telefon 11-57. Dopisi naj se poftiljajo izključno uredniitru, oglasi, reklamacije in denar pa upravniitvu. Rokopisi se ne vračajo. Nefrmnkirana pisma se ne sprejemajo. — Ust, založba in tisk TIskarne *Edhrost-Poduredništvo ▼ Gorici: ulica Glosu« Carducci št. 7, L n. — Telet It 977 Glavni ln odgovorni urednik: prof. Filip Peric. Razvoi politike PtiacKeta napram Avstriji František Palacky je — P°le& veličino zgodovinarja — velika pojava v politični zgodovini ne le češkega naroda, ampak tudi avstrijske države v prejšnjem stoletju. To pa radi njegovega političnega razvoja od politika, ki je veroval v močno Avstrijo, do drugačnega naziranja — do naziranja namreč, da, je Avstrija določena za neizbežen padec. Palacky je na nenavadno bister ttiačin že v sedemdesetih letih predvideval grozečo svetovno vojno in avstrij-sko-nemško zvezo. Vzporedno z zgodovinskim delom se je razmahnilo tudi politično delo Pa-lackega, v katerem je prehodil zanimiv razvoj. Kakor vsi slovanski politiki tistega časa, je bil iz početka uverjen, da bi bilo za Slovanstvo najboljše, če bi bila Avstrija poleg Rusije druga država z močno slovansko večino in če bi ti celoti delovali v vzajemnem sporazumu v smeri, da bi bili napram svojim narodom pravični in da bi jim nu-jdili Čim širše pravice. Posebno v viharnem letu 1848., ko je v Avstriji zmar Igal velekonemški program in ko je stvarno šlo za to, kar tudi danes povzroča v srednji Evropi resne spore, to ije: za priključitev Avstrije k Nemčiji [(poznani kongres v Frankfurtu), je Pa^ 'lacky protestiral s poznano spomenico. V tej spomenici je naglašal, da Avstrija, posebno pa slovanski narodi, zdru-jženi v nji, imajo druge naloge in da |ne dovolijo nikdar, da bi mala nemška (manjšina v Avstriji odločevala o usodi vseh ostalih narodnosti — in to skupno z Nemčijo. Ko je Palackv izrekel poznane besede: Ko Avstrije ne bi bilo, bi jo morali narodi v srednji Evropi ustvariti v interesu človečanstva» — se te besede niso točno tolmačile. KaUi Palaeky je ki vseskupnega Slovanstva in kjer je skoraj umirajoč javno spregovoril in podal narodu politični testament, kakor se je izrazil. Mesec dni potem, 26. maja 1. 1876, je Palacky izdihnil. Spremljalo ga je v sprevodu nad 30.000 ljudi, a v špalirjih jih je stalo nad 100.0001 Razprava o italijanski zunanji politiki v senatu Sen. Tolomel o Poadiiju - Širjenje italijanske kulture v inozemstvu - Mnsso-lini o razorožitvi RIM, 28. Senat je pričel danes razpravljati o proračunu zunanjega ministrstva. Senator Barzilai je v daljšem govoru orisal važnost Družbe narodov in locarnskega pakta ter poudarjal, da se bo z vstopom Nemčije v Družbo narodov šele jasno pokazalo razmerje Ženeve do Moskve, s katero je Nemčija sklenila prijateljsko pogodbo. Senator Schanzer je izjavil, da so politični fcrogi prvotno pripisovali lo-carnskemu paktu preveliko važnost m da se danes bojijo posledic, ki bi jih utegnila imeti nemško-ruska pogodba na sistem locarnskih dogovorov. Na vsak način pa bo Nemčija z vstopom v Družbo narodov v veliki meri vezana na locarnski pakt; v nasprotnem slučaju pa bi se vrgla v objem Rusije. Locarnski pakti ne predstavljajo nilskega popolnega varnostnega sistema za Evropo, marveč nudijo garancijo le za rensko me$o. Italija ni zahtevala v Locarnu garancije tudi za svoje meje, ker ni tega potrebovala- Najboljšo garancijo za italijanske meje nudijo o-leg oboroženih sil Italije in nacijonal-ne zavesti itatijanov mirovne pogodbe, ki ne dovolijo spojitve Avstrije z Nemčijo brez privoljenja Italije. Senator Tolomei je rekel, da je v znak prote«ta proti Italiji skoraj tretjina članov nemškega parlamenta in imel na nmu A<. sti "jo., rravično napram nemškega državnega sveta glasovala svojim narodo_ i, Avstrija hi podrejene ii narode ščitila pred nemško poplave"; Kakor pa se je Avtrija v času absolutizma in kasneje v dobi dualizma oddaljevale od svoje naloge — istotako je Palacky vedno bolj opuščal svojo pi-votno koncepcijo. Njegova politika od 60-tih let se ne more več označati za avstrijsko. Četudi je stal na stališču monarhije in ni odnehal od vere, da Slovani zmagajo v nji — vendar je obračal svoje poglede tudi na druge strani. Posebno veliko pomembnost je imelo njegovo potovanje v Rusijo v letu 1867, ko je Palacky — po proglašenju avstro-ogrskega dualizma, kar je pomenilo neprikrito nadvlad je Nemcev in Madžarov nad Slovani v Avstriji — zadel resno dvomiti na obstanku Avstrije. Češki politiki (poleg Palackega je šel v Rusijo tudi drug znameniti politik F. L. Rieger) so bili v Petrogradu in Moskvi navdušeno sprejeti. Posebno pa je sporočilo carja Aleksandra II. češkim delegatom, da Rusija ne bo dopuščala nikdar, da bi v Avstriji izginila le ena sama duša — izzvalo na Dunaju senzacijo, a v Pragi je dovedlo do proglasitve obsednega stanja. Ko je Palacky 'Videl, da se Avstrija ne misli odreči .svojega dualizma, ni skrival svojega nazora, da nemško-madžarski despoti zern pomeni začetek konca za obdonav-sko državo. V 70-tih letih, na predvečer vojne Francije s Prusijo, je zet Palackega, Fr. Rieger, izročil cesarju Napoleonu spomenico o zahtevah Čehov in o češki državi. Borbo Nemčije in Avstrije proti Franciji, in menda tudi proti Angliji in Italji je Palacky dobro predvideval. Na zatonu svojega življenja je v številnih novinarskih člankih ponovno in ponovno izjavljal, da Avstrija — sledeč primerom Nemčije — pripravlja svojo pogubo. Prej ali kasneje pride v Evropo dan, ko proti avstrij-sko-nemški koaliciji nastopi ves evropski svet, ogrožen od nemške ekspan-zivnosti in nadutosti, ter da uniči nem-ško-madžarsko nadvlad je nad slovanskimi in drugimi narodi. Glede bodočnosti svojega naroda je rekel Palacky v teh svojih napovedih mirne besede: bili smo pred Avstrijo, bomo tudi po nji! Te besede so postale v času svetovne vojne eno vplivnih gesel osvobodilne borbe. Kot politik je nastopal Palacky v vlogi poslanca v dunajskem deželnem zboru, a dolga leta v isti vlogi v Pragi. Leta 1848 so mu ponudili ministrsivo prosvete, a je odklonil, ker je bila Avstrija že tedaj krivična napram svojim narodom. Čeprav se v zadnjih 10 letih . svojega življenja ni aktivno bavil s politiko, vendar je imela njegova politična beseda ogromno moč. Ni ga bilo v tistem času v vsem narodu uglednej-šega človeka, nego je bil ta stari zgodovinar. Ko so v letu 16G8 slavili njegov lo ti rojstni dan, so se vršile po vsej Češki, Moravski in Slovaški velike proslave, na katerih so sodelovale tudi druge slovanske dežele. Tedaj je Palackv že bolehal in so ga prepeljali JUa Zofin, da so ga pozdravili zastopni- proti locamskemu paktu. Tega dejstva ne sme ^rezreti italijanski senat. Z ozirom na Stresemannov februarski govor v nemškem parlamentu je dostavil, da temeljijo pravice Italije do Poadižja na zgodovini in zemljepisni legi. Italija ne vrši nasilnega raznaro dovanja v Poadižju, temveč le upravi čeno asimilacijo in želi, da se o tem prepričajo tamkajšnji Nemci. Nadalje je govornik zahteval, da se odstrani Walterjev spomenif v Bolca nu, ki je simbol germanizma, in da se na njegovo mesto postavi spomenik Rimljanu Druzu, ki je odprl Poadižje latinski kulturi. Senator Pais je priporočal vladi čim intenzivnejše širjenje italijanske kul ture v inozemstvu. Pritoževal se je nac francoskim vplivom v Romuniji ter na-svetoval, da naj društvo «Dante Ali ghieri» razvije svoje delo v prid Italije tudi v Romuniji. Kot zadnji govornik je nastopil on Musssolini. Rekel je da se danes zelo mnogo govori in piše o mednarodni solidarnosti, o bratstvu narodov, o pri srčnih odnošajih med državami in o razorožitvi. Vse to so le prazne besede kajti dejstva so drugačna. Vprašanje razorožitve se niora pojmovati pravilno. Razorožitev mora biti popolna, sicer je vse govoričenje o razorožitvi prazna komedija. Dokler ne bodo vse države izvedle popolno razorožitev, se ne more razorožiti tudi Italija, sicer bi tako postopanje pomenilo njen samomor, smrt njene svobode in neodvisnosti. Proračun zunanjega ministrstva so senatorji enoglasno odobrili. Seja poslanske zbornice RIM, 28. Danes se je v poslanski zbornici nadaljevala razprava o proračunu gospodarskega ministrstva. Minister za narodno gospodarstvo Belluz-zo je obširno poročal o delu, ki ga izvršila vlada v svrho povzdige o-darstva v državi. Kot najvažnejši dogodek v italijanski gospodarski poli tiki je Belluzzo omenil žitno bitko, ki se je pričela v Italiji na pobudo prvega ministra Mussolinija. Italijanski gospodarski problem je v sv >j*nn bistvu problem produkcije. Prebivalstvo narašča v Italiji dan za dnevom in radi tega naraščajo tudi potrebe. V prvi vrsti se mora torej v Italiji" dvigniti produkcija. Ta dvig produkcije je tudi potreben radi tega, da se pride okom velikim primanjkljajem, ki jih leto za letom zaznamuje italijanska trgovinska bilanca. Rezultati žitne bitke se bodo videli šele v teku osmih let. Minister Belluzzo je v nadaljnjih izvajanjih poudarjal, da Italijani še vedno uvažajo preveč strojev in druge luksusne predmete iz inozemstva, mesto da bi kupovali doma take izdelke in bi s tem podpirali domačo industrijo. Vlada bo tudi v tem oziru ukrenila potrebne mere, da ne bodo takozvani «gospodarski dezerterji*> bojkotirali domačih izdelkov. Mussolini obiJče Trst prihodnjo Jesen RIM, 28. Danes zjutraj je prvi minister on. Mussotini sprejel v palači Chi-gi rimskega guvernerja sen. Cremone-sija, ki odpotuje nocoj v Trst, kjer bo prisostvoval 9plovitvi parnika «Romo-lo». Načelnik vlade je naprosil sen. Cremonesija, da naj sporoči njegove pozdrave v Trstu ter naj pove Tržača-nom, da bo obiskal Trst prihodnjo jesen, v mesecu novembru ali decembru, ob priliki obletnice premirja ali aneksije Julijske Krajine. Maso Uni je prejel v dar jaguarja RIM, 28. Konsularni agent v mestu Santa Cruz Alberto Seazzola je daroval on. Mussolini ju krasnega jaguarja. Kralj odpotoval v Sardinijo RIM, 28. Nj. Vel. kralj je danes ob 13.40 v spremstvu ministra za kolonije Di Scalea in generala Cittadinija odpotoval v Civitavecchia. Tu se je vkrcal na jahto «Savoia», ki je ob 16.35 od-plula proti Sardiniji. Sklicanje ministrskega sveta RIM, 28. Ministrski svet je sklican v palačo .Viminale za 2. junija. Zračna zveza med Trstom-Beogradom-Dunajem in Budimpešto RIM, 28. Ministrstvo za zrakoplovbo pripravlja načrt za uvedbo številnih zračnih prometnih zvez. Ta načrt predvideva tudi tri mednarodne zračne prometne proge, ki bodo vodile iz Trsta na Dunaj, v Budimpešto in v Beograd. Te mednarodne proge bodo spopolnili z zračno zvezo med Trstom-Ancono in Rimom. . mm m i Italija zahteva sodelovanje pri reviziji maseškega problema RIM, 28. Z ozirom na francosko-špansko zmago v Rifu piše poluradni «Messagero» naslednje: Italija mora brezpogojno pazljivo zasledovati diplomatske pregovore, ki se bodo pričeli sedaj med Parizom in Madridom v svrho ureditve maroškega vprašanja. Govoriti hočemo jasno: Sleherni dogodek na sredozemskih obalah zadeva italijansko državo. ) S tem mislimo v prvi vrsti na tang¥l*ski problem. Statut za mesto Tanger je bil namreč sestavljen na konferenci, katere se Italija ni udeležila. Da ne odgovarja ta statut mestu Tanger ju, so že večkrat priznavale Francija, Španija in Anglija. Ko se bodo torej pričela pogajanja za preureditev maroškega vprašanja, se bodo morali pritegniti k temu delu tudi italijanski diplomati. «Popolo di Roma» pravi: Francosko-španska zmaga bo brezdvomno spremenila ravnotežje v Sredozemskem morju. — Italija kot sredozemska država ne sme pozabiti, da je bila svoje dni umetno izključena' od reševanja tangerskega problema, na katerem je neposredno prizadeta. Statut, ki so ga narinile Francija, Španija in Anglija Tangerju, niso Italijani nikoli priznali. Fašistovska Italija smatra svoje sredozemske interese za najvitalnejše interese svoje bodočnosti in zahteva, da jo zapadne velesile pritegnejo k ponovnemu reševanju maroškega vprašanja. Seja jDSoslooenske narodne skupščine Izvolitev anketnega odbora, ki bo proučil korupcijske zadeve - Radikali vložili interpelacijo prati dr. Korošca BEOGRAD, 28. (Izv.) Na današnji plenarni seji narodne skupščine je prišlo po prečitanju zapisnika do r>re-rekanja med skupščinskim predsednikom in davidovičevcem Pcr j Marko-vičem. Pri glasovanju pa je skupščina odobrila zapisnik. Prišel je nato v razpravo predlog dr. Žanjića, da bi se vsak teden določili 2 seji samo za interpelacije. Posi«nec dr. Polič je razlaga«, dar je to nujno potrebno, ker je že sedaj vloženih mnogo interpelacij; če pa ministri šole po petih ali šestih mesecih odgovarjajo na interpelacije, potem ni stvar več ak-tuelna. Kot primer je navajal interpelacije glede postopanja državnega podtajnika dr. Pernarja na Radičcvih shodih v Stari Pazovi in v Somboru Ministrski predsednik Uzunović je to zahtevo odklonil, češ da hoče opozicija z interpelacijami le ovirati redno delovanje narodne skupščine. Po Uzu-novićevi izjavi j=i vladna večina odklonila predlog dr. Žanjiča. — Prišel je nato na dnevni red predlog davidovi-ćevcev in zemljerad. za nujno pomoč poplavi j encem v sremskem in valjav-skem okraju. Na splošno začudenje, tudi s strani radikalskih poslancev, je poljedelski minister Pucelj izjavil, da )dklanja nujnost tega predloga, ker da bo pomagal r»onlavljencem iz njemu na razpolago danih kreditov. Pri glasovanju so radikali glasovali za nujnost. Iz delikatne situacije je pomagal skup- dikalskim poslancem raztolmačil, da najbrž niso razumeli Pucljevega slovenskega narečja. Vršilo se je ponovno glasovanje in vladna veČina je odobrila predlog poslanca Puclja in odklonila nujnost. Skupščina je nato izvolila anketni odbor za proučevanje korupcijskih afer. V anketni odbor je bilo izvolie-nih 9 radikalov, ki so večinoma pristaši Nikole Pašića, 4 radićevci, 2 samostojna demokrata, 2 davidovićevca, 1 poslanec SLS, 1 musliman, 1 zemlie-radnik in 1 pristaš Ljube Jovanovića. Anketni odbor se \e ^opoldne sestal k seji in se konstituiral. Senzacijo današnjega dne pa predstavlja interpelacija, katero je vložilo 32 ra/iikalskih poslancev proti dr. Korošcu. Naslovljena, je rta ministra za socijalno politiko in se nanaša na razna naročila in nabave v Ameriki, ki so bile izvršene s privoljenjem dr. Korošca, ko je bil minister. Naslanja se na tozadevno obtožbo L. Davidovića, objavljeno v «Demokraciji» 25. 5. 1922. Davidovič je očital dr. Korošcu, da je nabavil v Ameriki nepotrebno bla<^>, ki ni bilo v nikaki zvezi s prehrano siromašnega ljudstva. Interpelacija zeio obširna in renoroducira poročilo anketne komisije, ki se je že enkrat bavila z zadevo dr. Korošca in ugotovila škodo, ki jo je utrpela država. Komisija je konstatirala, da je bila država oškodovana za 112.740 dinarjev in za 392.832 francoskih frankov, kar bi po današnjem kurzu znašalo kakih 8 milijonov dinarjev. Interpelacija je napravila tem večji vtis, ker sklicuje dr. Korošec baš sedaj shode proti korupciji. Dr. Korošec je novinarjem izjavil, da je zelo zadovoljen, da pride ta stvar končno pred pravi preiskovalni forum, ker se bo tako izpričalo, da on in njegovi sotrudniki niso uganjali nikako korupcije. Radikali zbirajo materijal še za druge interpelacije. V kratkem bodo predložili interpelacijo proti bivšemu trgovinskemu ministru dr. Spahu in proti posl. Hrastici, radi nepravilnega postopanja pri prodaji poslopja vrhovnega sodišča v Sarajevu. Pilsudski prsti parlamentu VARŠAVA, 28. V ponovnem interviewu je maršal Pilsudski izjavil novinarjem, da se mu ne zdi nikakor pametno opredeljevati in razločevati stranke «desnice» in .stranke «levice». «Desnica» in «levica», je rekel maršal, sta si enakovredni, kajti socijalne sile so povsod uravnovešene. In to ravnovesje mora Poljska vzdržati, ker ima premalo materijalnih moči, da bi si lahko privoščila eksperimente. Če smatramo za «desnico» in «levico» dvoje različnih političnih mišljenj, v zvezi s francosko revolucijo, rečem, je nadaljeval Pilsudski, da dosedaj še nisem mogel razumeti, kdo pripada na Poljskem k desni in kdo k levi. «Desnica» navadno podpira izvrševal-no oblast, pri nas pa skuša zagotoviti nadvlado parlamenta v državi in spraviti ek-sekutivno oblast ob vsako mo. Jaz, osebno, nisem hotel biti nikoli ne član «desnice», ne član «levice», pripadati nisem hotel nikoli nobeni stranki in sem bil zmerom proti nadvladi strank v državi. Na tozadevno vprašanje je maršal izjavil, da ni hotel pri prejšnjih Volitvah kandidirati za predsednika republike, ker je ustava dajala parlamentu toliko privilegijev in toliko sredstev za oviranje dela vlade, da je bil državni predsednik obsojen na pravcato mučeništvo. Poslance in senatorje treba prepričati, je rekel Pilsudski, da morajo sedaj odnehati od svojega počenjanja in da ne smejo več metati vladi polena pod noge. Mislim, da se bosta sejm in senat uklonila zahtevi javnega mnenja, ki se je že preobjedlo vsegamogočnosti parlamenta, ter da se bosta za nekaj časa razšla in se odpovedala svojim privilegijem, ki kakor Damokle-jev meč ogrožajo vsako delovanje vlade. Aretirani poljski generali VARŠAVA, 28. General Rozwadow-ski, Zagorski in Izinski, ki so se bojevali na strani Witosove vlade, so bili prepeljani v ječo v Vilni, kjer bodo postavljeni radi raznih deliktov, ki so jih izvršili, pred vojno sodišče. Brland dobil zaupnico v poslanski zbornici PARIZ, 28. Ministrski svet je včeraj sklenil zahtevati na seji zbornice odgo-ditev vseh interpelacij o finančnem predlogu ter debate o volilnem zakonu v okrajih do torka. Ta sklep je v zvezi s sklepi socijalistične zbornične frakcije, ki je na svoji dopoldanski seji stavila zahtevo po takojšnji razpravi interpelacije o finančnem položaju in o valutni krizi. Kar se tiče interpolacij o Maroku, se je socijalisiična frakcija zadovoljila z odgoditvijo 8 do 14 dni. Celokupna levica od komunistov in socijalistov, socijalističnih republikancev do radikalov je zahtevala, naj se takoj prične debata o finančnem položaju, čeprav je Briand opozoril na škodo posledic, ki bi lahko nastale iz debate v sedanjem trenotku. Poleg tega je tudi izjavil, da bo v kratkem predložen sanacijski načrt. Končno je Briand stavil vprašanje zaupanja k dnevnemu redu, na katerem naj bi bila mesto razprave o finančnem položaju debata o volilni reformi. Pri glasovanju je zbornica s 320 proti 209 glasovom izrekla vladi zaupanje. Od radikalov je glasovalo 73 poslancev proti vladi. Kongres francoskih socijalistov PARIZ, 28. Socijalistični kongres se je izrekel proti sodelovanju v sedanji vladi. Predlog za oddajo kapitala je bil sprejet z 2249 proti 166 glasovi, medtem ko se je 685 delegatov vzdržalo glasovanja. Za obrambo franka PARIZ, 28. V svrho zaščite franka je izdala vlada sledeče devizne naredbe: 1) Vsi krediti na tekočem računu v korist osebam ali družbam, ki imajo sedež ali delujejo v inozemstvu, se ukinejo. 2) Vsi izvozniki so dolžni naznaniti od 5. junija mesečno stanje svojih deviz. Atentat na kitajskega generala v Moskvi LONDON, 28. Kakor poročajo, je bil na kitajskega generala Fengjuhsianga, ko je posetil arzenal v Moskvi, izvršen aten^t. General je ostal nepoškodovan, atentatorji so bili aretirani. Mesto zgorelo MOSKVA, 28. V mestu Kotelniču, v Viat-ski guberniji, razsaja že tretji dan strahovit požar. Ker so hiše večinoma iz lesa, se je ogenj radi vetra takoj razširil po vsem mestu. Vse hiše so zgorele. Nad 700 prebivalcev je sedaj brez strehe. Število človeških žrtev ni bilo dosedaj še mogoče dognati, sumijo pa, da je mnogo ljudi našlo smrt med plameni. Škodo cenijo na več milijonov rubljev. Medparlamentarna trgovinska konferenca LONDON, 28. Medparlamentarno konferenco je o tvori l angleški trgovinski minister Cunliffe Lister in poudaril, da je največ problemov sedanjega časa gospodarske narave. Konferenca se mora pečati z najrazličnejšimi gospodarskimi panogami: plovba, premogarstvo, poljedelski krediti in trgovinska zakonodaja. Dr. Hilferding je v imenu nemške delegacije izjavil, da hoče njegovo zastopstvo z iskrenim sodelovanjem pospeševati cilje konference. — Vojna leta so razdrla vse zveze in čas je že, da narodi zgrade nove mostove in se združijo k delu za gospodarsko obnovo. — Nemška delegacija upa, da svet ne bo več videl take nesreče, kakršno je morala doživeti sedanja generacija. Konferenca je izvolila komisijo, ki naj prouči svetovno trgovino premoga in o tem poroča na prihodnji konferenci. Prihodnja konferenca se bo vršila leta 1927. v Braziliji. Sobranje odobrilo prijateljsko pogodbo s Tnrčijo SOFIJA, 28. Sobranje je ratificiralo prijateljsko pogodbo, sklenjeno med Bolgarsko in Turčijo. Potres ln povoden) PARIZ, 28. Iz Tokija poročajo, da se je radi močnega potresa podrl včeraj v Hako-dake nasip; voda je že podrla kakih petdeset hiš. 18 oseb je utonilo. Prebivalstvo je prestrašeno bežalo na polja. Eksplozija v tvornici. STOCHOLM, 28. V tovarni eksplozivnih snovi v Granesbergu je nastala eksplozija. Ubitih je bilo šest mladenk in en delavec, ranjenih pa deset oseb. mogoče prekoračiti to mejo. Vse države bodo pozvane, da predložijo načrt neobhodno potrebne oborožitve z vsemi osebnimi in materijalnimi podatki. Komisija je priložila svojemu programu tudi načrt o splošni kontroli oboroževanja in kako bi se preprečila vojna s kemičnimi sredstvi oziroma kakšne mednarodne sankcije bi bile po-ščinski predsednik Trifkovič, ki je ra- trebne za dosego tega smotra. VpraSani« razorožitve Delo pripravljalne komisije LONDON, 28. Predsednik angleške delegacije v pripravljalni komisiji za razorožitveno kon/erenco lord Cecil je zapustil Ženevo in odpotoval v London. .Sporazum je bil dosežen le v postranskih vprašanjih, pač pa je komisija določila načrt nadaljnjega delovanja. Potek ženevskih posvetovanj je dokazal, da je sestanek razorožitvene konference pred koncem prihodnjega leta nemogoč. Pripravljalna komisija je sprejela kot kriterij za razorožitev mirovno stanje oborožitve ter je naročila tehničnemu pododboru, da ugotovi, ako je plozija, ki je zahtevala precej žrtev. Ubitih bilo sedem oseb, ranjenih pa 23. Parnik so odpeljali v Gcorgestown. Vojaška vstaja na Portugalskem PARIZ, 28. Agenciji Ilavas poročaio iz Lisbone: V severnih in južnih krajih republike se je uprlo vojaštvo. Pri vstaji sta udeleženi dve diviziji. Vlada je gotova, da se ji bo posrečilo udušiti upor. _ Eksplozija na parniku LONDON, 28. Ob obali Britanske Guyane se je pripetila na angleškem parniku «Essequibo» strahovita eks- Velik požar pri Parizu PARIZ, 28. Ob 13.45 je v tovarni avtomobilov Rainault in Villancourt izbruhnil v skladišču bencina strahovit požar. Iz vseh gasilskih postaj v Pari '.u so prihiteli ognjegasci, ki skušajo omejiti ogenj « EDINOST* V Trstu, dne 29. maja 1926. DNEVNE VESTI j «Capodi»tria» s« bo začela ob 4.30 popoldne. Ob« take člane črtali iz članskega imenika. Toliko na znanje članstvu. — Odbor. TRSTEN1SKO IGRIŠČE Jutrišnja tekma med «Valom» in močno četo četi polaga ta na to tekmo veliko važuost. Koprska četa bo skušala oprati nedeljski madež radi poraza s .Ponziaao», Valaši pa se bodo potrudili, da dokažejo tudi tej četi, da niso bile dosedanje zmage »Vala-, le slučajne ampak sad smotrenega dela na nogometnem polju. Kdor pride jutri na Trstenik, bo imel pa še poseben užitek. Trctemika godba pripravlja vsem športnikom lepo iznenade- Srečko Kosovel Kakor smo na kratko javili že včeraj, je umrl v četrtek zvečer na svojem domu v Tomaju g. Srečko Kosovel, cand. phil. na ljubljanski univerzi. S pokojnikom je ugrabila kruta smrt našemu rodu zopet mlado in mnogo obetajoče življenje. Dasi je učakal le 22 let starosti, je vendar že stal na odličnem mestu med mladimi slovenskimi književniki Sodeloval je priinjć. Vsem je še v živem spominu tekma med 1 iublian«*kem Zvonu, Mladiki, Grudi, I«Valom, in goriško «Sparto». Tudi tedaj je tmte-J.JUDljan^Kfiii * flvn:imJ niška godba pomagala... igrati- Vse kaže, da bo ženskem svetu m Miauim m * V"'1"" jutri TYste.uk poln in zadovoljen, feljtoni tudi v dnevnem časopisju. 1 Pokojni Kosovel se je rodil 1. 1904. v Sežani. Šolal se je v Ljubljani, kjer je končal realko. Nato se je vplisal na univerzo in se posvetil študiju moderne filologije (slavistiki in romanistiki). V marcu mesecu je nevarno zbolel na influenci. fto jo je prebolel, je odšel k roditeljem v Tomaj, da si tu utrdi svoje zrahljano zdravje, toda kruta bolezen se mu je povrnila, nastale so komplikacije in končno je moral biti operiran. Ali bolezen ni hotela odnehati, in mlado življenje ji je končno podleglo. Pokojni Srečko Kosovel je bil sotrud-nik tudi našega lista. Čitateljem «Kdi-nosti» je poklonil v božičnih in velikonočnih prilogah nekoliko krasnih pesmic. Pogreb se bo vršil danes popoldne ob uri popoldne v Tomaju. Naj mu bo lalika toli ljubljena kraška zemljica! Borba proti klatvln! Borba proti kletvini je bila te dni prenesena tudi v poslansko zbornico. Poslanec Macarini Carmignani je vložil vprašanje na pravosodnega ministra, ali ne misli vlada, da bi bilo primerno, da bi se v novi kazenski zakonik sprejela tudi določba, s katero bi se proglasila kletvina za zločin. Veliko občin da je že na svojo roko izdalo odloke za pobijanje kletvine. Poleg tega. da {je kletvina velik greh, je obenem tudi znak slabe vzgoje ter žali čustva vernikov in oskrunjuje lepoto jeeika. Pravosodni minister je dal na to vprašanje sledeči odgovor: «Vlada, dosledna svojemu programu moralne in civilne povzdige, pi*iznava potrebo pobijanja kletvine ter zagotavlja vprašujočega poslanca, da bo kazenski zakonik, ki se pripravlja, smatral klctvino kot zločin». Poročile o delovanju sodnij v L t9Z5 Prejeli smo «Poročilo o upravi justice za 1. 1925», ki ga je sestavil kr. generalni pravdnik Giuseppe Facchinetti. Brošura vsebuje zapisnik občnega zbora prizivnega dvora za Julijsko Krajino v Trstu, statistične podatke o vodstvu — civilnem in kazenskem , poglavje o «rabi italijanskega jezika in protidržavnih agitacijah", o ustavnih reformah in razne tabele s statističnimi podatki. Natančneje o tej brošuri — posebno z ozirom na poglavje o rabi jezika v sodni dvorani — bomo poročali v eni prihodnjih številk. Predavanje g. prof. Urbanaz-UrbanL Kakor smo že javili, bo danes 29. t. m., oh 21. uri predaval prof. Urbanaz-Urbani v dvorani zasebne šole Battisti-Galilei, Via Cesare Battisti 10/1 o bosanskem pisatelju Silviju Str. Kranjčeviču. O velikem pesniku, ki ga morda marsikateri naših sodobnikov niti ne pozna, je pisal češki profesor Karasek v letu 19CKi sledeče: «Si!vije Str. KranjČević, na katerega so gledali sodobniki kot na moža globokih misli in ga navajali kot prvega med modernimi, se prikazuje kot utrujena duša, pesimist, skeptik, je nesrečen nad ničnostjo tega sveta; njegove misli so kakor pogrnjene s pajčola-nom, včasih nejasne, oblika pa lepa. Skuša uporabljati neobičajne sMke in slučaje, med temi je tudi «Noč na foru» (forum ro-manum) ter «Prvi grijeh« (oratorij).« Vstop je brezplačen. Društvene vesti Šolsko diuStvo podružnica pri Sv. Ivanu vabi na redni občni zbor, ki se vrši danes v otroškem vrtcu oh 21. uri. Kdor ima kaj smisla za stvar, se bo občnega zbora gotovo udeležil. Vsi oni, ki se občnega zbora ne udeležijo, tudi nimajo pravice kasneje zabavljati. — M. D. P. Trst. Danes v soboto ob 20 sestanek nogometnega odseka. Važno! — Jutri ob 7 lahkoatletični training. Načel. D. K. N. To m m a se o. Danes točno ob .19.15 redni društveni sestanek, Poživljamo „vse člane, da se tega sestanka udeleže. — Odbor. SPOST -OBZORA* uri nastopita Tommasco- 1GRIŠČE Jutri, 30. maja, ob 14. Jadraš. Tekma bo najvažnejšega pomena za obe četi. Dvomimo sicer o izidu te tekme, vendar pa že lahko rečemo, da bo rezultat kazal le maio razlike v nadvladovanju ene čete nad drugo. Obzor - Gorica. Pričetek ob 16. uri. Dva kolosa 1. divizije, ki ae bosta v zadnjič borila za svoja mesta. Občinstvo dobro pozna odločni in taktni tempo obeh čet, ki bosta jutri razvijali svojo najboljšo igro za dosego cilja — častne zmage! Magdalena - Višava. Poleg omenjenih tekem se vrši ob 18. uri med omenjenima četama tekma, na katero Magda lenćani polagajo največjo važnost. • Magdalena- bo v nedeljo res pravi nasprotnik dosedaj nepremagljivega «Tommasca». Občittilvo, ozri se na naš športni razvoj! S tem, da poseča& tekme, podžigaš mladino k nadaljnetnu ospešnemu delovanju!!! D. K. «N. Tommasco > V nedeljo se morajo zbrati na igrišču «Obzora» ob 13. uri in pol, vsi nogometaši I. in II. čete. Proti odsotnim se bo postopalo z vso strogostjo. — Načelnik. S. D. «Primorie. Danes zvečer točno ob 21, uri važen sestanek vseh nogometašev. Naj ne manjka nihče. Obenem opozarjamo vse ono članstvo, katero ni še poravnalo svoje članarine, naj jo čim prej poravna in to do 1, junija, kajti drugače bomo iz tržaškega življenja PO DVOJNEM SAMOMORU NA OP6INAH Odvratna tragedija na Opčinah je vzbudila v našem mestu mučen utis.Toda grozni konec prešestnega para ni naiel med ljudstvom tistega pomilovanja, ki so ga navadno deležni junaki ljubezenskih dram. Ljudska sodba je bila v splošnem zelo pikra in kot taka popolnoma upravičena, kajti ozadje drame je tako ogabno, da mora navdati slehernega človeka z zgražanjem. Tisti, ki v tem slučaju pač v polni meri zaslužijo sočustvovanje, so Cernilogarjeva žena, nedolžna otročiča in nesrečna mati Karmele Cepirlo. O vzrokih groznega dvojnega samomora smo zvedeli še nekatere podrobnosti, ki osvetljujejo v zelo medli luči preteklost prešestnega para. Predvsem naj omenimo, da je prešestno ljubezensko razmerje med Cernilogarjem in Karmelo Cepirlo trajale? že več let. Še kot 12-letna deklica je Cepir-lova, kakor je ob neki priliki sama priznala — občutila do Cernilogarja neko posebno simpatijo, ki jo nikakor ni mogla zatre-ti. Tekom let je ta simpatija narastla in se razvila v odvratno ljubezen, ki ni pri Cer-nilogarju, moralno šibkemu možu, našla zadostnega odpora. Vendar pa se prešest-nika dolgo nista izdala; hranila sta svojo zablodo v tajnosti, dokler je pač bilo mogoče. Cernilogarjevi ženi so se sicer odnošaji med možem in sestro zdeli nekoliko preveč prisrčni, a šele pred dvema letoma, ko je nekoč zasačila moža v strastnem objemu s Karrnelo, ji je poet&lo vse jasno. Po tem žalostnem odkritju si je vedno prizadevala, da hi spravila moža in sestro na pravo pot, a vedno zaman. Istotako brezuspešno je bilo tudi prizadevanje Karmeline matere, ki je rotila malovredno hčerko, naj ji ne dela take sramote. Cernilogar in Kar-mela sta ostala gluha za vsa očitanja in prošnje. Pač ni treba poudarjati, da so te razmere zastrupile odnošaje med Cernilogarjem in Karmelo na eni strani ter njunimi sorodniki na drugi. V zadnjem času sta Cernilogar in Karmela zašla v svoji odvratni zablodi celo tako daleč, da sta predlagala Cernilogarjevi ženi, da bi si v treh skupno delili zakonski krov! Pri tem nesramnem predlogu sta odločno poudarila, da je edinole pod tem pogojem sprava mogoča! Cernilogarjeva žena je seveda nesramni predlog ogorčeno odbila. Od tedaj se je prepad nesreče in sovraštva med prešestnikoma in njunimi sorodniki tako poglobil in razširil, da ga ni bilo več mogoče premostiti. Cernilogar in Karmela sta se naposled tega zavedla in sklenila sta, da v skupnem samomoru poiščeta izhod iz svoje ogabne ljubezenske zablode. Včeraj sta bili trupli prešestnih samomorilcev fotografirani in raztelešeni. Na odredbo prefekture se bo pogreb vršil najbrž danes zjutraj ob 5. uri, v strogo zasebni obliki; udeležba bo omejena le na sorodnike. _ — i Otrok pil JodoTo tinkturo. Medtem ko si je mati obvezovala prst, v katerega se je vrezala pri delu v kuhinji, je 2-letna Vera Sila, stanujoča v ulici S. ServoTo št. 11, včeraj predpoldne vzela z mize stekleničico z jodovo tinkturo, s katero si je mati prej namazala rano, in jo v svoji otročji nevednosti nesla k ustom; misleč, da je v steklenici bogvekako sladka pijača, je enkrat krepko potegnila iz nje. To je v zadnjem hipu zapazila mati, ki se je tedaj vrnila iz sobe kamor je bila šla po obvezo; vsa prestrašena je prenesla malo Vero v bolnišnico, kjer ji je zdravnik iz-pral želodec. Ker je bila ubožica precej hudo zastrupljena, je morala ostati v bolnišnici. Ako ne nastopijo kake komplikacije, ^bo ozdravila v 8 daeh. Prva nezgoda ▼ življenju. Komaj v tretjem letu svoje mladosti, pa že je 3-letna Avrelija Gerin, stanujoča v ulici Coroneo št. »29, morala izkusiti, da je življenje polno trpljenja. Pri igri pred hišo kjer stanuje, je v svoji otročji brez-skrbnosti stekla čez cesto, po kateri je ravno tedaj prlvozil jclniški voz. Voznik je sicer naplo ustavil, a bilo1" je Že prepozno; ubogo dekletce je prišlo pod voz in pri tem zadobilo številne poškodbe na raznih delih telesa ter si tudi pretreslo možgane. Voznik je prenesel malo ponesrečenko na rešilno postajo, kjer je dobila prvo pomoč; nato je bila mala Avrelija prepeljana v mestno bolnišnico. Okrevala bo, ako ne nastopijo kake komplikacije, v 8—10 dneh. kov tm dTMBih itn, mgtlj, kraljevič Ja lovac. Vodja zbora te orkestre ja 0O-ipoi Emil jfl; i »Ifcm t- J**t Košuta. Ooriftkl ftmzni trf ▼ patak 2f. t. m. Cene »o bile sledeče: POĐGORA 2opet nov ndarec delavskemu slana. — 29 odstotkov delavk na cesti Vodstvo podgorske Brunnerjevc tvorni- _ ce lahko vzdržuje radi gotovega pritiska .in lastnega strahu ducate raznih polirjev - . » \ i * ofiA -i in delovodij, katerih mnogi za mastno pla- {7s^!wk!) P? °čo razkazujejo pred delavci svojo nezmož-3.00, Črešnje črne od L 3.— do 3.50, črešnjg ' J 3 drobne od L 1.20 do 1.70, grah od 2.00 do 2.20, šparglji 9.00 do 3.20. Iver radi bližnje nedelje ne more biti v nost. Na cesto pa vrže sedaj 20 odstotkov zaposlenih delavk. Preostale se pa bodo morale zadovoljiti s samo 5 delavniki ter skrčenim urnikom od H ur na 5 ur na dan. petek nakupljene» blago oddano pravočasno :Ker jc plaCa od ure že faJto *ramotno ni>_ na konsummn tržiščih, je Dila seveaa mno- ,-ka> se jih polažča obup kako se preživeti žina pripeljanega blaga kot navadno v pe- s tako bedno mezdo> Večina tek manjša kot prejšn e dni. Pa tudi giedo bre ,enoflti že Uak v]ja tlružin'.ke vipavke h koncu in prihaja natrg le kasno posle v hiši, sedaj se jim pridružijo še zoreče blago ter iz višjih leg. Crešenj je bi- brezposelne ženske pravi ja na intenzivno delovanje. V to j-vr-ho si je pripravila v Križničevi dvorani nov oder, ki ga je naslikal umetnik Car-go povsem okusno, posebno pa zunanji o-kvir. Ta oder je prvi to vrste v Julijski Krajini.Na gledalca napravi že na prvi pogled jako dober vtis. Iz njega diha svežost in pomlajenje, sinteza in plastika. V tem oziru naj bi i druga podeželska društva to posnemala in si uredila svoje kulturne hrame predvsem okusno in dostojno, kot je to storila kanalska «Cita!nira». Bodi ji zato izrečeno laskavo javno priznanje. DAROVI io na trgu približno 400 kvintalov. Tendenca cenam je bila ista kot smo jo opisali prejšnje dni, stalna in trdna, pa čeprav ni Naša šolska RENČE mladina priredi bilo skoro nič blaga odposlanega za izvoz!dn? t. m. ob 4 veselico /. raznovrstnim i—__i _ a.____i__i-__i____■ i •_________ii___ V7nnr*i1nm Kor in namanion i /* i L- I i /I aKI^«!' Mesto cvetja na krsto blagopokojne Ivane Cink iz Brji pri Rihemberku daruje go-; < čitku našega nepozabnega FRANA VOUK izrekamo tem potom najsrčnejšo zahvalo. Posebna zahvala veljaj preč. g. župniku, g. županu in občinskemu odboru VELIKO POLJE, 21. maja 1926. (635) ŽaSujoča družina VOUK, Izlet dne 30 maja se ne vrši. Obisk šolske mladine pokopališča v RedipttljL V sredo se je desettisoč šolske mladine poklonilo spominu padlih vojakov, pokopanih v neizmernem pokopališču Redipu-lja. Večina mladine je bila iz slovenskih krajev goriške dežele. Kamijoni ter posebni vlaki so jo pripeljali na cilj. Ker so plačali le dve liri na vsakega Šolarja so se lahko udeležili spominske svečanosti tudi šolarji iz oddaljenih goratih krajev dežele. Prvi v resnici poletni dan s pripekajočim solncem, silna množica ter kot običajno v takih slučajih nepopolna organizacija izleta so povzročile obilo omedlevic med šolarji, katerim je nudil nekoliko oddaljen rdeči križ svojo pomoč. Pripravljalo se je prepevanje znane nagi obnice «Blagor mu», katere italijanski prevod je priskrbel g. profesor Loranzoni. I\i pa nam znano, ali se je pesem izvajala. Za nedeljo 30. t. m. se pripravlja ponovno romanje šolske mladine. Opozarjamo stg- V - Borama VALUTE Milan, 28. maja. Landon 130.40, Pariz 89, Švica 518, Berlin U30, Praga 79^, Beograd 47.50, Amsterdam 10.80, Bruselj 82.75, Madrid 415, New York 20.85, Bukarešt 10.55. Vofnoodikodrdnske obveznice (Trst, 28. maja) 69. MALI OGLASI Poslano) «GoriškaTStraža» št. 38. od 21. maja t. I. je prinesla v oddelku «Kaj je novega na deželi?« dopis iz naše vasi, kjer se sumničim raznih protizakonitih dejanj, osobito se mi očita, da ni bilo svoj čas pri aprovi-zaciji vse v redu, da nisem vodil kot župan prav občinskih poslov in da sem napravil pri tem velikanske dolgove. Dalje hvali do-dopisnik, kako je sedanji občinski odbor veliko prihranil, in pravi, da hrepenim sedaj zopet po tem, da bi postal poteštat. Dolžnost moja je, da se v javnosti opravičim. Po večini me Crnovršci že poznajo, kdo in kaj sem. Resnično je, da so bile zadnje občinske volitve precej viharne, ker se je bilo na vse strani. Tačas so bili pri nas še nekateri Susteršičjanci, ljudje so se begali in bili so zraven tudi taki elementi, ki so delali le zgago, nič pa za narod. O tem bomo lahko še drugič govorili. Glede aprovizacije moram reči: ker smo imeli ta čas izvrstno načelstvo pri idrijski aprovizacijski centrali, smo Cmovršce dobro, kolikor je bilo pač mogoče, ohranova-li, cene je pa nastavljal v Idriji g. obč. komisar Briganti. Račune aprovizaci je v naši občini je vodil naš sedanji nadučitelj g. S2P9IIT7 Hflfll Via Torrc biauca 21, pouk in DLRL« 1 iTdCIroUL prevodi v vseh jezikih. (789 TRGOVSKI visokoiolec, diplomiran na dunajski visoki šoli, s poznanjem slovenskega, nemškega, francoskega in italijanskega jezika išče mesta. Ponudbe na upravništvo pod »Vesten®. 833 DVE Hiši, gostilno in tobakarno prodam. Naslov pri upravništvu. 834 NOGAVICE, brisaće, prti v veliki izberi, po konkurenčnih cenah se prodajajo v Viale Venti mc t -tembre 66, I. desno. 835 GLYCOL. Jako učinkovito sredstvo posebno v poletnem času in v vročini. Kdor se čuti šibah na živcih in trpi na glavobolu, naj uporablja edino le «Glycol», ki stane najmanj in ozdravi v najkrajšem času. Cena steklenici L 7'20. Za celo zdravlje-, nje zadostuje 8 steklenic. Dobiva se le v lekarni Castellanovich, Trst, Via Giuliani 42 (Sv. Jakob). 8 * BRIVNICA, dobro upeljana, na prometnem kr«.ju, na deželi, se proda. Naslov pri upravništvu. 781 FIAT (Dunaj) 40 q v dobrem stanju, prodam ali zamenjam z autom, Gostilaa, Via Sapone 5. 821t DRUŽABNIKA ali družabnico z iščem. Dam sobo, hrano, službo z litev dobička. Kapital v lastnih pod »Družabnik > na upravništvo. 20 do 30 tisoč odstotki ali dc-rokah. Pcnudbe 823 KNJIGARNA in papirnica v Ljubljani, stara, dobro vpeljana, se proda. Ponudbe na i»pravn:štvo pod *Dobra ekzistcnca*. 830 POSTREŽNICA k bolnikom se ponuja pod znit-mi-mi zahtevami. Aleksa Skork, Campo S. Giacotno 19/1. 832 PosknSen samomor. Preteklo noč okoli 1. ure jev svojem stanovanju v ulici M. Luzzatto št. 45 skušal .končati z življenjem ofi-letni kovač Silvij Maraldo; z velikim kuhinjskim nožem se je porezal na zapestjih in si zadal široko rano na vratu. Na lice mesta poklicani zdravnik je podal Maraldu prvo pomoč, nato ga je dal prepeljati v mestno bolnišnico. Njegovo stanje je precej resno. Zdi se, da je nesrečni kovač hotel v smrt radi brezposelnost; iti bede. Vesti z GoriSkega Goriške mestne vesti SNEGULJKA Opozarjamo na današnjo In jntriinjo dobrodelno priredtter Sploinoga slovenskega ionskega drnStra ▼ Gorici, pri kateri sodelujeta Pevsko in glasbeno In Dramsko drnitro. Predstava so priCne danes ob 21, jntrl pa ob lt. ari. Osebe, ki nastopajo ▼ spevoigri so: Snegaljka, kraljte* zrcalo, zbor palč- I UUlUIIjV ' --- ~ M. - • * I - --- -----------J - ------- .v, . j O • riše, da dobro opremijo svoje otroke z zi- j Tratnik. One knjige so vsakemu še danes na vili ter posebno s pijačo (mrzlo kavo i. dr.) ; razpolago v pogled in vsakdo se lahko pre-katere pomanjkanje so naši malčki tako priča iz zaključka računov, da je bilo ne- silno občutili pri romanju v sredo tekočega tedoa. ___ SOLKAN Izlet tukajšnje čitalnice se bo vršil v nedeljo 30. t. m. nepreklicno po določenem programu. Zbirališče točno ob 5. uri zjutraj pri prenovljeni tehtnici. Od tu odhod na Banjšice in od tam na vlak v Kanal. Citalničarji in ljubitelji naše lepe banj-ške planote, na svidenje v nedeljo, če ne bo dež! __,.,._ V1POLŽE V BRDIH. V «Edinosti» smo pomotoma javili, da se vrši prireditev, ki bi se imela vršiti dne 23. maja, dne 30. maja. Občinstvu javljamo, da se na ta dan ne vrši v Vipolžah nobena prireditev in zlasti ne Vrtčeva. Toliko v po jasnilo! Natančneje javimo pravočasno. 6RNI VRH NA IDRIJO. V nedeljo dne 30. maja se ponovi pri nas Ganglova drama v štirih dejanjih «Sin». Začetek točno ob tretji mri popoldne v «Ga-silnem domu». Ker nam je na binkoštni pondeljek deževno vreme odgnalo marsikaterega gledalca, upamo, da nam bo v nedeljo narava bolj mila, in se nadejamo, da nas Idrijčani in okoličani Črnega vrha posetijo v obilnejšem številu. — Priredi- Itelji. _ VIŠNJE VIK V BRDIH. Prireditev aaftega prosvetnega društva v nedeljo Mu t. m. se ne mere vrtlti še to nedeljo Iz sledečih dveh razlogov: 1. Ker niso dali orožniki v Kojskem potrebnega nulla osta, češ da nimajo na razpolago potrebnih orožnikov, ker morajo Iti razpoložljivi orožniki nadzorovat isti ples v Kozani. 2. Ker mora na podlagi nove okrožnice goriške podprefekture posebna komisija, obstoječa iz zastopnika županstva, enega inženirja in pa policijskega uradnika ko-lavdirati borjač na katerem bi se imela vršiti prireditev. BABICA, avtorizirana, sprejema slovensko. Slavec. Via Giulia 29. noseče. Govori 6t>8 kaj stotakov preostanka in sicer znesek L 945.96. Ta čas je pa bilo v zalogi še okoli 900 kg špehar plačanega po L 11.60, ki se je pa potem prodal idrijskemu soc. društvu po L 5.00. Tukaj se razvidi, kakšen dobiček sem jaz imel pri aprovizaciji, pač pa sem imel približno L 0000 izgrube. Dalje pravi dopisnik, da je našel sedanji občinski odbor občinske račune v takem neredu, da jih ni mogel potrditi.. Računi za časa mojega županovanja so bili vsako leto potrjeni in to: 25. IV. 1920., 3. VII. 1921. in 2. III. 1922., ti račuui so se pregledali od revizorja dne 31. III. 1922. in so se našli v popolnem redu, za to jamčita podpisa g. revizorjev. Kam je županstvo sedaj dalo račune v pregled, ne vem, mislim si pa, da gotovo par domačim možakarjem iz tabra bivše slov ljudske stranke, koje pristaš sem bil tudi jaz pred par leti. Dopisnik h van tudi današnje poslovanje občine! Vsa čast g. županu in tajniku! Najmanj so pa vredni hvale nekaterniki, ki pripadajo v nasprotni tabor. Dolgov pri občini nisem jaz napravil, iste sem prevzel od prejšnjega g. župana, ki pa ni bil kriv, da je dolg nastal, bila je vojna, bile so razne dajatve, rekvizicije, voditi ni l ilo .mogoče v vojnih razmerah proračunov in zato so bile krive izredne razmere, ne pa jaz niti moj prednik. Kako se dopisnik hvali s preostankom pri občinski blagajni! Ali ne ve, da smo imeli v proračunu g. ži-vinozdravnika ter občinskega zdravnika, prvi je začel dobivati kasneje plačo, a zad- j nji še do danes ni ničesar dobil, občina pa le dobi na leto toliko dohodkov, k I jih ne ; uporabi v gotove namene, s tem pa izkazuje dopisnik preostanek. Ako drugič kaj pišeš, podpiši so! Crnivrh, 25. maja 192 B