URADNI LIST SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE Številka 34 Ljubljana, .petek 27. novembra 1981_______ Cena 18 dinarjev Leto XXXVIII 1588. 1589. Na podlagi drugega odstavka 196. člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/79) in v zvezi z odlokom o najvišjih cenah za sladkor (Uradni list SFRJ, št. 55/81) in odlokom o najvišjih prodajnih cenah za jedilno olje (Uradni list SFRJ, št. 57/81) izdaja Izvršni svet Skupščine SR Slovenije ODLOK o vplačilu razlik v cenah sladkorja in olja v I 1. člen Organizacije združenega dela in imetniki obrtov iz 4. točke odloka o najvišjih cenah za sladkor (Uradni list SFRJ, št. 55/81) in iz 5. točke odloka o najvišjih prodajnih cenah za jedilno olje (Uradni list SFRJ, št. 57/81), razen proizvajalnih in trgovinskih organizacij združenega dela, ki opravljajo promet na debelo, morajo razlike v cenah, obračunane in evidentirane oziroma prijavljene v slcladu z navedenima določbama, v šestdesetih dneh od uveljavitve tega odloka vplačati na posebej določen račun pri ustrezni podružnici Službe družbenega, knjigovodstva za vplačevanje prihodkov občine, na območju katere je bil opravljen promet. Trgovinske organizacije združenega dela, ki opravljajo promet na debelo, vplačajo sredstva razlik v cenah v enakem roku na žiro račun Zavoda SR Slovenije za rezerve, št. 50101-637-58020. Vplačana sredstva iz prejšnjega odstavka se uporabijo za financiranje blagovnih rezerv. 2. člen Z denarno kaznijo od 10.000 do 100.000 dinarjev se kaznuje za prekršek organizacija združenega dela, će ne ravna po prvem odstavku prejšnjega člena. Z denarno kaznijo od 5.000 do 10.000 dinarjev se kaznuje za* prekršek tudi odgovorna oseba organizacije združenega dela, ki stori dejanje iz prejšnjega odstavka. Z denarno kaznijo od 5.000 do 50.000 dinarjev se kaznuje za prekršek imetnik obrta, če ne ravna po Prvem odstavku prejšnjega člena. 3. člen Ta odlok začne veljati z diffem objave v Uradnem listu SRS. St. 426-03/80-7 Ljubljana, dne 11. novembra 1981. Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije Podpredsednik Vlado Klemenčič 1. i Na podlagi 272. člena zakona o sistemu cj^ržavne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/79) in 69. člena zakona o naravni in kulturni dediščini (Uradni list SRS, št. 1/81) izdaja Republiški komite za kulturo in znanost PRAVILNIK o pogojih za uporabo arhivskega gradiva 1. člen Arhivsko gradivo, ki je v arhivu in ga izročitelj ni označil kot zaupno, je ob enakih pogojih splošno dostopno za uporabo. Uporaba obsega pregled, prepisovanje, kopiranje, snemanje, objavljanje in razstavljanje arhivskega gradiva, predvajanje kopij zvočnih in slikovnih zapisov ter overitev in izdajanje potrdil. Zaupnost arhivskega gradiva preneha najkasneje po 30 letih od njegovega nastanka, razen v primerih, ko je to izročitelj gradiva posebej označil, vendar ta rok ne sme biti daljši kot 50 let od nastanka gradiva. Uporaba arhivskega gradiva ne sme biti v škodo gradivu. 2. člen Zaupno arhivsko gradivo je dostopno za uporabo tudi pred potekom rokov iz prejšnjega člena, če je potrebno za znanstvene raziskave, in sicer na podlagi dovoljenja sveta arhiva oziroma direktorja, kadar gre za. Arhiv SR Slovenije. Pri' arhivskem gradivu, ki izvira od organov, pristojnih za notranje zadeve, mednarodne odnose, ljudsko obrambo in družbeno samozaščito ter organov Zveze ' komunistov, je dovoljenje iz tega člena vezano na njihovo predhodno soglasje. '3. člen Tuji državljani so glede dostopnosti arhivskega gradiva izenačeni z jugoslovanskimi, če ni- z drugim predpisom drugače določeno. 4. člen Kdor želi uporabljati arhivsko gradivo za raziskovalne, študijske ali splošno informativne namene, mora pismeno prijaviti uporabo arhivu. Prijava mora vsebovati podatke o uporabniku in temo, za katero želi uporabnik arhivsko gradivo. Prijava velja za tekoče koledarsko leta Uporabnik mora sproti sporočati arhivu morebitno spremembo podatkov, ki jih je navedel v prijavi. Uporabnik mora dokazati svojo identiteto z ustreznim dokumentom. 5. člen Ce arhiv ne more uporabniku dati v uporabo arhivskega gradiva takoj, mu mora sporočiti rok, v katerem bo dobil gradivo v uporabo. Ta rok je lahko samo izjemoma daljši od treh dni, če je arhivsko gradivo neurejeno ali če je potrebno predhodno opraviti konservatorska oziroma restavratorska dela. 6. člen Arhivsko gradivo se sme pi'egledovati in prepisovati le v za lo določenem prostoru arhiva. Ta prostor mora biti najmanj 30 ur v petih dneh na teden dostopen uporabnikoin, najmanj tri ure v tednu pa tudi v popoldanskem času. Cas, ko Je prostor za uporabo dostopen uporabnikom, določi svet arhiva, oziroma direktor, kadar gre za Arhiv SR Slovenije Pregled in prepisovanje arhivskega gradiva nadzoruje delavec arhiva. Uporabnik lahko dobi v uporabo hkrati samo tolikšno količino arhivskega gradiva, da je možno nadzorovati njegovo uporabo. t Uporabnik mora pri uporabi ravnati z arhivskim gradivom tako, da se ohrani urejenost gradiva in da se gradiVo ne poškoduje ter pn tem upoštevati navodila delavca v arhivu. Delavec arhiva lahko uporabniku prepove uporabo arhivskega gradiva, če uporabnik kljub opozorilu uporablja gradivo v nasprotju z njegovimi, navodili na način, ki ogroža gradivo. O prepovedi uporabe napravita delavec arhiva in uporabnik zapisnik. Ce pride do poškodbe arhivskega gradiva po krivdi uporabnika, mu arhiv zaračuna stroške konservacije oziroma restavracije. 7. člen Arhivsko gradivo se daje v uporabo praviloma v izvirniku, razen slikovnih in zvočnih zapisov, ki se dajejo v uporabo v študijskih kopijah. Ge je arhivsko gradivo v slabem stanju in obstoji nevarnost, da bi se ob uporabi poškodovalo, lahko dobi uporabnik namesto izvirnikov kopije oziroma posnetke arhivskega gradiva. 8. člen Arhiv mora dati uporabniku na njegovo zahtevo naslednje'informacije: — v katerih fondih in v 'katerih delih fondov je pričakovati, da bodo podatki oziroma arhivsko gradivo, ki ga potrebuje ter kolikšen je obseg tega gradiva, — kako so fondi strokovno obdelani, — o popisih, inventarjih in drugih pripomočkih za uporabo arhivskega gradiva, — kateri fondi oziroma kateri deli fonda v skladu s tem pravilnikom niso dostopni za uporabo in koliko časa. Arhiv ne išče za uporabnike podatkov iz arhivskega gradiva, razen za upravne in poslovne namene. 9. člen Arhivsko gradivo izposoja arhiv za razstave na podlagi pismene pogodbe, s katero arhiv in prireditelj razstave določita pogoje razstavljanja, rok vrnitve in način varovanja gradiva. Prireditelj razstave je dolžan pri razstavljenem arhivskem gradivu ali v razstavnem katalogu navesti naziv arhiva, iz katerega je gradivo ter ime ali signaturo fonda in oznako, pod katero je gradivo razvrščeno v fondu. 10. člen Postopek za pregled, prepisovanje in kopiranje dokumentov za upravne in poslovne namene, za overitev ter za izdajo potrdil, prepisov, izpiskov in kopij, se začne na podlagi pismene zahteve (vloge) posameznika ali pravne osebe (v nadaljnjem besedilu: stranka), zahteva pa se lahko da tudi ustno na zapisnik v arhivu. Arhiv mora zahtevo stranke rešiti najpozneje v 15 dneh. ■ 11. člen Arhiv lahko izdaja overjene prepise, kopije ali izpiske iz dokumentov, ki jih hrani. Z overitvijo prepisa, izpiska oziroma kopije se potrdi njena istovetnost z izvirnim dokumentom; z overitvijo po tem pravilniku se ne potrjuje resničnost vsebine v dokumentu. Prepis ali izpisek, ki naj se overi, je treba skrbno primerjati z izvirnim dokumentom, s katerim se mora ujemati tudi v pravopisu, ločilih in okrajšavah. Pečat se označi s kratico »M. P.«, „podpisi, ki so čitljivi, se prepišejo in se doda .kratica »1. r.«, če so nečitljivi, pa se to navede z oznako »Podpis nečitljiv«.. Besedilo prepisa ali izpiska, ki naj se overi, ne sme biti brisano, prečrtano ali popravljeno. Kadar se overi prepis samo enega dela dokumenta ali pa izpisek iz kakega dokumenta, mora biti prepis tako napravljen, da je iz njega razvidno, kateri deli dokumenta so v prepisu izpuščeni kot nepotrebni. Potrdilo o overitvi prepisa, izpiska oziroma kopije se glasi: Potrjuje se, da se ta prepis, izpisek oziroma kopija ujema z izvirnikom, ki je v ............... ............... (naziv arhiva), v fondu ............... pod oznako ..............;..... Taksa za overitev v znesku din ......i....... je plačana in uničena. Sle- dijo datum, podpis pooblaščenega delavca in pečat arhiva. 12. člen ‘ Arhiv izdaja, potrdila o podatkih, razvidnih iz evidenc, ki so v arhivu in ki so jih Uradno vodili: , — državni organi, . — samoupravne organizacije in skupnosti v zvezi ž zadevami, ki so jih opravljali na podlagi javnega pooblastila. Potrdila iz prejšnjega odstavka morajo biti v skladu s podatki uradne evidence. Taka potrdila veljajo za javne listine. 13. člen O podatkih, ki so razvidni iz drugih dokumentov! ki so v arhivu in ki niso uradna evidenca, se izdajajo prepisi, izpiski oziroma kopije dokumentov. Le-ti se izdajajo tudi v primerih, ko se je vodila uradna evi-^denca, p« je besedilo dokumenta slabo čitljivo, posebno glede imen, priimkov, datumov in drugih dejstev. 14. člen Stroške V zvezi z izdelavo kopij, posnetkov, prepisov in uporabo filmskega gradiva krije uporabnik. Tarifo za' stroške iz prejšnjega odstavka'določi svet arhiva oziroma republiški upravni organ pristojen za upravo, kada gre za Arhiv SR Slovenije. Tarifa mora biti objavljena na vidnem mestu v arhivu. 15. člen O uporabi in uporabnikih arhivskega gradiva vodi arhiv evidenco, ki se tčajno hrani. O vlogah strank vodi arjiiv vpisnik, iz katerega morajo biti razvidni datum prejema vloge, ime ip naslov stranke, zadeva ter datum rešitve. 16. člen Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St 63-13/78 Ljubljana, dne 19. oktobra 1981. Predsednik Republiškega komiteja za kulturo ' in znanost dr. Iztok VVinkler 1. r. 1590. Na podlagi 272. člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih .ofgamh (Uradni list SRS, št. 24/79) in 69. člena zakona o naravni in kulturni dediščini (Uradni list Slts, št. 1/81) izdaja Republiški komite za kulturo in znanost PRAVILNIK o odbiranju In izločanju arhivskega gradiva arhivu 1. člen Ta pravilnik določa način in postopek, po katerem morajo družbene pravne osebo in društva ga. Zapisnik podpišeta odgovorna delavca izročitelja in arhiva. 9. člen Arhiv mora vsebovati tajnost zaupnih podatkov, ki so vsebovani v arhivskem gradivu, ki mu je bilo izročeno. Dokumente, ki vsebujejo zaupne podatke, mora izročitelj arhivskega gradiva označiti z oznako »zaupno« in določiti čas trajanja zaupnosti. 10. člen Ta pravilnik se uporablja za. družbene pravne osebe in društva, ki izročajo svoje arhivsko gradivo arhivu v skladu z zakonom in za dokumentarno oziroma arhivsko gradivo, ki izvira iz časa po 9. 5. 1945. Dokumentarno gradivo, ki izvira iz časa od 9. 5. 1945 oziroma — do nacionalizacije 5. 12. 1946 oziroma 28. 4. 1948, kadar gre za gradivo gospodarskih podjetij, — do 18. 7. 1946, kadar gre za gradivo zadrug, ' morajo vse družbene pravne osebe in društva izročiti arhivu v celoti v skladu z zakonom. Na območju, priključenem po mirovnem pogodbi z Italijo k ozemlju FLR Jugoslavije ter na območju, na katerega se je na podlagi mednarodnega sporazuma z odločbo Zveznega izvršnega sveta z dne 7. 10. 1954 razširila civilna uprava FLR Jugoslavije, se podaljšajo roki iz tega člena io dneva, ko so pričeli nu tem območju veljati zakoni FLR Jugoslavije. 11. člen f Z dnem, ko začne veljati ta pravilnik, preneha veljati navodilo o odbiranju arhivskega gradiva iz registraturnega gradiva (Uradni list SRS, št. 9/70). Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 63-13/78 Ljubljana, dne 19. oktobra 1981. Predsednik Republiškega komiteja za kulturo • in znanost dr. Iztok Winkler 1. r. 1591. Na podlagi 272. člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/79) in 27. člena zakona o naravni in kulturni dediščini (Uradni list SRS, št. 1/81) izdaja ftepub-hški komite za kulturo in znanost PRAVILNIK o sestavi in vodenju evidence arhivskega gradiva 1. člen Ta pravilnik določa vrsto in obliko evidence ter zbirne evidence o arhivskem gradivu. 2. člen Enota evidence ter zbirne evidence o arhivskem gradivu je arhivski fond (v nadaljnjem besedilu: fond) oziroma arhivska zbirka (v nadaljnjem besedilu: zbirka), lahko pa tudi čdšovno omejeni del fonda, če je arhiv fond po takih delih prevzel in če ga po takih delih hrani (akcesijski fond). Začasno so lahko enota evidence tudi 'posamezni dokumenti. 3. člen Fond je celota arhivskega gradiva, izvirajočega iz delovanja posamezne pravne osebe ali osebe, ki je po svojem pravnem statusu štela za samostojni pravni subjekt, in pravnih prednikov, katerih delovanje neprekinjeno nadaljuje in pri tem ni prišlo do spremembe njihovega značaja (v nadaljnjem besedilu: organizacija). Izjemoma je lahko fond tudi arhivsko gradivo posamezne organizacijske enote, ki ima posebne lastnosti. Pri delovnih organizacijah je fond celota arhivskega gradiva vse delovne organizacije ne glede na to, ali ima v svoji sestavi temeljne organizacije združenega dela ali ne. Izjemoma je lahko fond tudi arhivsko gradivo posamezne temeljne organizacije združenega dela, ki ima posebne lastnosti. Fond je tudi celota arhivskega gradiva, ki izvira iz delovanja posamezne fizične osebe in njpnih prednikov (v nadaljnjem besedilu: oseba). Arhiv lahko smiselno združuje v celote arhivskega gradiva fragmente fondov ali pa posamezne dokumente, katerim ni mogoče določiti pripadnost fondu. Fond se praviloma imenuje po zadnjem nazivu organizacije oziroma organizacijske enote, od katere izvira. Če v imenu organizacije oziroma organizacijska enote ni vsebovan kraj njunega sedeža, se ta v imenu fonda doda. V imenu fonda se ne sme uporabljati kratic. Fond, ki izvira iz delovanja osebe, nosi njeno ime. 4. člen Zbirka je celota arhivskega gradiva, sestavljena iz posameznih dokumentov na podlagi določenega kriterija (tematike, vrste gradiva itd.), pri čemer so bili ti dokumenti zbrani iz različnih izvirnih celot. Ustvarjanje zbirk v arhivu je dopustno le v izjemnih primerih. Zbirke, ki so jih ustvarili občani, se imenujejo po zbirateljih. Za zbirke se smiselno uporabljajo določila tega pravilnika, ki se nanašajo na fond. 5. člen Arhiv vodi za območje, za katerega je ustanovljen, naslednje vrste evidence: — evidenco arhivskega gradiva, ki ga bo prevzemal, — prevzemno knjigo arhivskega gradiva, — register fondov v arhivu, — register fondov izven arhiva. 6. člen Evidenca arhivskega gradiva, ki ga bo prevzemal arhiv, obsega arhivsko gradivo družbenih pravnih oseb in društev, ki jih je v skladu z zakonom določil republiški upravni organ, pristojen za kulturo, oziroma občinski upravni organ, pristojen za kulturo. Evidenca se vodi po družbenih pravnih osebah oziroma društvih, od katerih izvira arhivsko gradivo. 7. člen Dokumentacija, ki dopolnjuje evidenco arhivskega gradiva, ki ga bo prevzemal arhiv, obsega za posa- t mezno družbeno pravno osebo oziroma društvo zlasti: — podatke o ustanovitvi, statusnih spremembah, prenehanju, notranji organiziranosti in dejavnosti družbene pravne osebe oziroma društva, od katerega izvira dokumentarno gradivo, — navodilo arhiva, na podlagi katerega mora imetnik odbirati arhivsko gradivo iz dokumentarnega gradiva, — dokumentacijo v zvezi z odbiranjem arhivskega gradiva, vključno s popisi odbranega gradiva, — dokumentacijo v zvezi z ugotavljanjem, kako hrani imetnik dokumentarno gradivo, ki ima lastnosti arhivskega gradiva ter dokumentacijo v zvezi z ukrepi, predlaganimi zaradi ugotovljenega uničenja take-> ga'gradiva ali nepravilnosti pri izvajanju varstva. « 8. člen Prevzemna knjiga arhivskega gradiva ima za temelj lond ali posamezne dokumente in se vodi po časovnem zaporedju prevzemov arhivskega gradiva v arhiv. Za vse prevzeto arhivsko gradivo vodi arhiv enotno prevzemno knjigo. V prevzemno knjigo je treba, vpisati arhivsko gradivo najkasneje v 15 dneh potem, ko je bilo prenešeno v arhiv. V prevzemni knjigi se besedilo ne sme brisati, Popravljati ali spreminjati ne glede na to, če je prišlo Pri strokovni obdelavi arhivskega gradiva do sprememb pri fondu ali pa so bili ugotovljeni drugačni podatki o fondu, kot pa ob prevzemu v arhiv. V prevzemno knjigo se ne sme vpisati fondov, ki so bili ob strokovni obdelavi naknadno ugotovljeni. 9. člen ' Register fondov v arhivu obsega gradivo, ki ga je Prevzel arhiv. Register fondov se vodi s karticami po sestavi fondov. Vsaka kartica obsega en fond. V register fondov je treba vpisati arhivsko gradivo najkasneje v 15 dneh potem, ko je bilo prenešeno v arhiv. Ce je prišlo po strokovni obdelavi arhivskega gradiva do sprememb pri fondu ali pa so bili ugotovljeni drugačni podatki kot ob prevzemanju v arhiv, je treba na-podlagi dokumentacije o takih ugotovitvah vnesti v register fondov nove podatke. 10. člen ' Dokumentacija, ki dopolnjuje register fondov v arhivu, obsega za posamezni fond zlasti: — dokumentacijo o prevzemu arhivskega gradiva v arhiv vključno s popisom prevzetega gradiva, —■ podatke o ustanovitvi, statusnih spremembah, Prenehanju, notranji organiziranosti, in dejavnosti organizacije oziroma organizacijske enote, oziroma o življenju in delovanju osebe, od katere izvira arhivsko Sradivd, — dokumentacijo o strokovni obdelavi arhivskega Sradiva, — dokumentacijo o konservatorskih oziroma restavratorskih delih na arhivskem gradivu, — dokumentacijo o mikrofilmanju arhivskega gradiva zaradi varnosti, inventarje in druge pripomočke za uporabo arhivskega gradiva. 11. člen i Register fondov izven arhiva obsega arhivsko gra- 'y°’ ga imajo organi in organizacije na podlagi 2- člena zakona o naravni in kulturni dediščini ter civilne pravne osebe, ki niso društva in občani ter je bilo njihovo dokumentarno gradivo na podlagi drugega odstavka 59. člena istega zakona razglašeno za arhivsko gradivo. Register fondov se vodi s karticami po sestavi fondov, ločeno po imetnikih. Vsaka kartica obsega en fond. 12. člen Dokumentacija, ki dopolnjuje register fondov izven arhiva, obsega za posamezni fond, zlasti: — podatke o ustanovitvi, statusnih spremembah, prenehanju, notranji organiziranosti in dejavnosti organizacije oziroma organizacijske enote, oziroma o življenju in delovanju osebe, od katere izvira arhivsko gradivo, — dokumentacijo o strokovni obdelavi arhivskega gradiva, — dokumentacijo o konservatorskih oziroma restavratorskih delih na arhivskem gradivu, — dokumentacijo o mikrofilmanju arhivskega gradiva zaradi varnosti, — inventarje in druge pripomočke za uporabo arhivskega gradiva, — dokumentacijo v zvezi z ugotavljanjem, kako hrani imetnik arhivsko gradivo ter dokumentacijo v zvezi z ukrepi, predlaganimi zaradi ugotovljenih nepravilnosti pri izvajanju varstva. 13. člen Imetniki, katerih arhivsko gradivo se vpisuje v register fondov izven arhiva, morajo dostavljati arhivu podatke, ki jih potrebuje za vodenje registra. 14. člen Arhiv vodi evidenco mikrofilmov, na katerih je zaradi varnosti posneto arhivsko gradivo; evidenca ima za temelj zvitek mikrofilmov in se vodi v obliki knjige. Mikrofilmi, na katerih je zaradi varnosti posneto arhivsko gradivo, se ne vpisujejo v prevzemno knjigo arhivskega gfpdiva in v register fondov v arhivu oziroma register fondov izven, arhiva. 15. člen Zbirno evidenco arhivskega gradiva vodi Arhiv SR Slovenije na podlagi dvojnikov kartic, s katerimi se vodijo registri fondov v arhivu in registri fondov izven arhiva. Do konca januarja vsakega leta morajo arhivi dostaviti Arhivu SR Slovenije (po stanju 31. decembra preteklega leta) dvojnike vseh kartic iz prejšnjega odstavka, ki so bile v teku leta na novo nastavljene ali pa so bili v njih vnešeni novi podatki. 16. &en Dokumentacija o arhivskem gradivu, ki je izven območja SR Slovenije ter zadeva SR Slovenijo in Slovence in jo vodi Arhiv SR Slovenije, obsega: — popise, inventarje, vodnike in druge pripomočke za uporabo arhivskega gradiva, ki so jih izdelali arhivi, ki imajo tako arhivsko gradivo, — popise arhivskega gradiva, ki so nastali kot rezultat evidentiranja takega arhivskega gradiva, — popis« posnetkov ali kopij (ne glede na način izdelave) takega arhivskega gradiva, ki so bile pri- dobljene zaradi dopolnjevanja gradiva v arhivih ah zaradi drugih družbenih potreb. Arhivi in druge družbene pravne osebe, ki so evidentirale arhivsko gradivo, ki je izven območja SR Slovenije ter zadeva SR Slovenijo in Slovence ah pridobile posnetke ali kopije takega arhivskega gradiva, morajo v roku enega meseca po končanem evidentiranju oziroma v roku enega meseca po pridobitvi posnetkov ali kopij dostaviti Arhivu SR. Slovenije popis po drugi oziroma tretjj' alinei prejinjega odstavka. Popis mora imeti za temelj fond, iz katerega je evidentirano arhivsko gradivo. 17. člen Podatki o arhivskem gradivu, ki je izven območja SR Slovenije ter zadeva SR Slovenijo in Slovence, so splošno dostopni. Arhiv SR Slovenije mora vsako leto objaviti seznam dokumentacije iz prvega odstavka 16. člepa tega pravilnika, ki jo je prejel v preteklem letu. 18. člen Arhivi morajo usklbditi evidenco o arhivskem gradivu iz 5. člena tega pravilnika: T- iz prve in druge alinee, v roku enega leta, — iz tretje in četrte alinee, v roku dveh let, od objave tega pravilnika v Uradnem listu SRS. 19. člen V roku dveh let od objave tega pravilnika v Uradnem listu SRS morajo dostaviti Arhivu SR Slovence: •— arhivi dvojnike kartic, s katerimi vodijo register fondov v arhivu in register fondov izven arhiva, 1— arhivi in druge družbene pravne osebe, ki so doslej evidentirale arhivsko gradivo, ki je izven območja SR Slovenije ter zadeva SR Slovenijo in Slovence ali so pridobile posnetke ali kopije takega arhivskega gradiva, popis po drugi oziroma tretji alinei prvega odstavka 16. člena tega pravilnika. 20. člen Vsakih deset let mora opraviti arhiv pregled vsega arhivskega gradiva, s katerimi upravlja in ugotoviti ali se dejansko stanje ujema z evidenco. O pregledu, ki se opravlja komisijsko, je treba sestaviti zapisnik. 21. člen Evidence, ki so določene v tem pravilniku, je treba hraniti trajno. Obrazci za posamezne vrste evidence o arhivskem gradivu z navodili za izpolnjevanje, ki so objavljeni v nadaljevanju lega pravilnika, so njegov sestavni del. 22. člen Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi ^ Uradnem listu SRS. ( St. 63-13/78 Ljubljana, dne 19. oktobra 1981. \ Predsednik Republiškega komiteja za kulturo ' in znanost dr. Iztok Winklcr 1. r. Priloga —'Obrazci z navodili za izpolnjevanje Evidenca arhivskeffa gradiva, ki ga bo prevzemal arhiv (6. člen pravilnika) Zapo- redna šte- vilka Družbena pravna oseba oziroma društvo ter pravni predniki, od katerih izvira dokumentarno gradivo matična številka zadnji naziv (od leta) prejšnji nazivi (od—do leta) Odbiranja arhivskega gradiva I/.rortitve Organ, ki je izdal akt na arhivskega podlagi OS. oz. 93. člena gradiva arhivu zakona, Št. in datum akta 1 2 3 4 Imetnik Opombe a 9 V stolpcu 2 se uporablja matična številka družbene .pravne osebe oziroma drlištya. V stolpec 5 se vpisujejo datumi, ko so bila posamezna odbiranja zaključena ter končna leta obdobij, v ka'terih je nastalo arhivsko gradivo, ki je bilo odbrano. 5 6 7 V stolpec 6 se vpisujejo datumi izročitev ter končna leta obdobij, v katerih je nastalo hrhivsko gradivo, ki jo bilo izročeno arhivu v celoti Llot datum izročitve se upošteva datum prenosa arhivskega gradiva v arhiv. V stolpcu 8 je treba navesti naziv in naslov imetnika dokumentarnega gradiva. Zapo- redna šte- vilka Dntum prevzema v arhiv / Prevzemna knjiga arhivskega gradiva (8. člen pravilnika) Začetno In končnt^ leto ime fonda obdobja, v katerem je izročitelj nastalo arhivsko gradivo Količina OdaM vnlei v prevzemm knjigi Opombe 12 3 4 5 6 7 8 \ / Zaporedne številke se vodijo neprekinjeno ne glede na leto vpisa. Kot datum prevzema se upošteva datum prenosa arhivskega gradiva v arhiv. Kadar arhiv ne prevzema fonda oziroma dela fonda, ampak posamezne dokumente, se vpiše v stolpec 3 oznaka prevzetega arhivskega gradiva. V stolpcu 5 je treba navesti naziv oziroma ime in priimek ter naslov izročitelja arhivskega gradiva ter njegovo matično številko. Količina prevzetega arhivskega gradiva se navaja v tekočih metrih, kadar pa so bili prevzeti posamezni dokumenti, pa njihovo število. V stolpcu 7 se vpisujejo številke, pod katerimi so vpisani v prevzemni knjigi ■ prejšnji in poznejši prevzemi delov istega fonda v arhiv. Register fondov v arhivu (9: člen pravilnika) Zapo- redna šte- vilka Šifra klasifikacije fonda Številka v prevzemni Ime fonda * knjigi Organizacija, organizacijska enota oziroma oseba, od katere izvira arhivsko gradivo ter čas njihovega obstoja Začetno in končno leto ob.dobja, v ka terem je nastalo arhivsko gradivo Količina 1 2 3 4 5 7 Popisi, Inventarji in drugi pripomočki za Uporabo Opombe 8' 9 * * V stolpcu 3 se vpisujejo zaporedne številke,' pod katero oziroma katerim je vpisan v prevzemni knjig: fond oziroma posamezni dokument. V stolpcu 5 se vpisujejo vsi nazivi oziroma imena organizacije, organizacijske enote oziroma osebe, od katere izvira arhivsko gradivo ter začetno in eventualno končno leto rijihovega obstoja. Če obdobje, v katerem je nastalo arhivsko gradivo, prebega čas obstoja organizacije, organizacijske enote oziroma osebe, od katere izvira arhivsko gradivo, se to označi z navedbo obeh let (stolpec 6). V stolpcu 7 se vpisuje'količina arhivskega gradiva v številu tehničnih enot in v tekočih metrih. Register fondov izven arhiva (11. člen pravilnika) Zapo- Organizacija, organizacijska redna šifra klasi- _ \ enota oziroma oseba, od kafere šte- fikadje fonda Ime. fonda izvira arhivsko gradivo ter čas Vilka . njihovega obstoja Začetno in končno leto obdobja, v katerem je nastalo arhivsko gradivo Količina 2 3 / 4 5 6 Številka in datum pogodbe Popisi, inventarji in z arhivom (102. člen zakona); drugi pripomočki za organ, ki je razglasil doku- Imetnik Opombe uporabo mentarno gradivo kot arhivsko gradivo, št. in datum akta 7 8 »10 Kadar gre za posamezno dokumente se vpiše v stolpec 3 'oznaka arhivskega gradiva. V stolpcu 4 se vpisujejo vsi nazivi oziroma imena organizacij, organizacijske enote oziroma osebe, od katere izvira arhivsko gradivo ter začetno in eventualno končno leto njihovega obstoja. Ce obdobje, v katerem je nastalo arhivsko gradivo, presega čas obstoja organizacije, Organizacijske enote oziroma osebe, od katere izvira arhivsko gradivo, se to označi z navedbo obeh let (stolpec 5). V stolpcu 6 se vpisuje količina arhivskega gradiva v številu tehničnih enot in v tekočih metrih. V stolpcu 9 je treba navesti naziv oziroma ime in 'priimek ter naslov imetnika arhivskega gradiva. Evidenca mikrofilmov, na katerih j« zaradi varnosti posneto arhivsko gradivo (14. člen pravilnika) Zaporedna Oznaka zvitka Ste- mikrofilmov Vilka Ime fonda, iz katerega je posneto arhivsko gradivo Oznaka posnetih delov fonda Število posnetkov Tehnični podatki Opombe 2 3 4 5 6 V stolpcu 6 je treba vnesti podatke o letu in mesecu snemanja, c vrstah mikrofilmskih zvitkov (sre-brohalogenidni, diazo, vesicular) ter o morebitnih lepljenjih mikrofilmskih zvitkov. V stolpcu 7 je treba vnesli podatke o naknadnih izpiranjih mikroflimskih zvitkov. 1592. Na podlagi 10. in 13. člena odloka o revalorizaciji osnovnih sredstev delpvnih ljudi, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom s sredstvi, ki so lastnina občanov (Uradni list SRS, št. 22-1042/76) in 272. člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24-1149/79) iz- y daj a direktor Republiške uprave za družbene prihodke ODREDBO o revalorizaciji osnovnih sredstev delovnih ljudi, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom s sredstvi, ki so lastnina občanov 1. člen Delovni ljudje, ki z osebnim delom in s svojimi sredstvi samostojno opravljajo obrtne in druge gospodarske dejavnosti oziroma intelektualne ali negospodarske storitve, in so dolžne voditi poslovne knjige, opravijo po stanju na dan 31. 12. 1980 revalorizacijo osnovnih sredstev in ugotovijo novo tržno vrednost po naslednjih skupinah osnovnih sredstev in koeficientih revalorizacije: Skup. Vrsta osn. sred.—opis skupine Leto pridobitve os. sr. do 31. 12. 1979 1980 1 2 3 4 1.07 ■ 1.07 1.07 vmesene stavk* Kovinski hangarji Ostali gradbeni proizvodi 124 100 2.01 Vodno gospodarski stroji in naprave: turbine, vodni kotli, hidrogeniratorji, transformatorji, električni čr-palni in drugi agregati za vodo 121 100 2.04 Stroji za obdelovanje nekovin (za mletje in gnetenje, drobilniki in sita, centrifuge, filtri in drugi) 119 100 2.05 Stroji za obdelovanje kovin: stružnice, brusilniki, skobelniki, dolbniki, rezkalniki, stroji za rezanje kovin, za prebijanje, stiskalnice za kovanje, upogibanje, oblikovanje, valjanje in vlačenje, agregati za varjenje 121 100 2.06 / f a) stroji in naprave za proizvodnjo elektrod, akumulatorjev in baterij, b) stroji in naprave za proizvodnjo gumijevih izdelkov in izdelkov iz plastičnih mas, c) stroji in naprave za proizvodnjo obutve, usnjene in gumijaste galanterije f 119 100 2.07 Stroji in naprave za proizvodnjo gradbenega materia- la: stroji za izdelovanje betonskih elementov in cementnih izdelkov, stroji za mešanje betona in malte 125 100 2.08 Stroji za obdelovanje lesa: jermeniki in žage, stružnice, vrtalniki, brusilniki, skobelniki, stroji in naprave za izdelovanje pohištva, stavbnih, mizarskih in drugih lesenih izdelkov ter drugi stroji in naprave za obdelovanje lesa 119 100 ''2.09 Stroji in naprave za predelavo tekstila: stroji za barvanje preje in drugih surovin tekstilne industrije, stroji in naprave za izdelavo konfekcije 134 100 2.10 Stroji in naprave za predelavo živil: stroji in naprave v mlinih in pekarnah, stroji in naprave za proizvodnjo sladu in brezalkoholnih ter alkoholnih pijač, stroji in naprave za predelavo mesa 114 100 2.11 Stroji in naprave za sitotisk, za izdelovanje nalepk in etiket 129 100 2.12 Stroji in naprave na področju gradbeništva: a) traktorji, buldožerji, rovokopači in ravalni stroji, vibratorji b) mešalniki' za beton in malto, drobilniki in drugi stroji in naprave v gradbeništvu 126 100 2.14 Vozila, ki se uporabljajo za cestni promet: a) tovornjaki, priklopniki tnvorniakov. osebni mobili avto- v 1 2 3 4 b) motorna kolesa, mopedi in kolesa 128 100 2.15 Sredstva in naprave plovbe 127 1O0 2.20 Pisarniški stroji, aparati in potrebščine: pisalni in računski stroji, elektronski računalniki, aparati in naprave za kopiranje in razmnoževanje, registrirne blagajne, knjigovodski stroji 129 100 2.21 Pohištvo ter stroji, naprave in aparati za splošne in posebne namene: leseno, kovinsko in drugo pohištvo na področju obrti, gostinstva in turizma; stroji, naprave in aparati za pripravljanje hrane in posoda za serviranje hrane, štedilniki in peči za ogrevanje prostorov ter štedilniki in peči za kuhanje hrane, hladilne naprave in hladilni aparati; stroji, naprave in aparati za pranje in sušenje perila, pisarniško pohištvo, lese- no, kovinsko in drugo (mize, stoli, omare, vitrine in podobno) ter druga neomenjena sredstva obratnega, po- slovnega in neposlovnega inventarja 135 100 2. člen .Revalorizacijo sredstev opravijo občani najkasneje do 31. 12. 1981, poročilo o opravljeni revalorizaciji osnovnih sredstev pa predlože občinski upravi za družbene prihodke najkasneje do 31. 1. 1982. Pravice in obveznosti iz rezultata revalorizacije tečejo od 1. januarja 1981. 3. člen Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St 428-30/72 Ljubljana, dne 16. novembra 1981. Direktor Republiške uprave za družbene prihodke Zdenko Mali L r. 1593. Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti pravilnika o uporabi sklada združenih sredstev skupne porabe za stanovanjsko izgradnjo organizacije združenega dela Slovenija Avto, dne 12. 11. 1981 odločilo: Razveljavi se pravilnik o uporabi sklada združenih sredstev skupne porabe za stanovanjsko izgradnjo organizacije združenega dela Slovenija Avto, Ljubljana z dne 23. 5. 1975. Obrazložitev 1) Družbeni pravobranilec samoupravljanja iz Celja, je s predlogom začel postopek za oceno ustavnosti in zakonitosti navedenega pravilnika, ker o njem niso odločali delavci na referendumu in ker so neskladne z ustavo in zakonom tudi nekatere posamezne določbe pravilnika. 2) Pravilnik o uporabi sklada združenih sredstev skupne porabe za stanovanjsko izgradnjo v organizaciji združenega dela Slovenija Avto je sprejel delavski svet delovne organizacije dne 23. 5. 1975. S tem pravilnikom so določene osnove in merila za delitev sredstev skupne porabe za stanovanjsko izgradnjo na ravni delovne organizacije za delavce temeljnih organizacij in delovne skupnosti skupnih služb. V njem so, med drugim, določili, da delavec, ki nima tri leta dopolnjene delovne dobe, nima pravice do teh sredstev (5. člen), da o delitvi sredstev odloča odbor za družbeni standard in rekreacijo oziroma delavski svet delovne organizacije, kot skupni organ, na ravni delovne organizacije (10. in 16. člen), da odbor za družbeni standard in rekreacijo predpiše podrobnejše pogoje, ki jih morajo izpolnjevati delavci za dodelitev stanovanjskih sredstev (22. člen), da delavce o odločitvah skupnega organa o zahtevah delavcev obveščajo v internih glasilih (25. člen) in da ima delavec, ki z rešitvijo skupnega organa ni zadovoljen pravico do ugovora v roku osmih dni (26. in 27. člen). V 4., 5. in 6. točki 37. člena pa določa točkovno vrednost kriterijev, kot so strokovnost, socialne razmere in delovna doba, ki so pomembni za določanje vrstnega reda pri dodeljevanju sredstev za stanovanjsko graditev. 3) Delavci lahko združujejo sredstva za skupno porabo v temeljni organizaciji združenega dela s sredstvi za skupno porabo, ki jih upravljajo delavci v drugih temeljnih organizacijah, da bi zadovoljevali potrebe skupne porabe. S samoupravnim sporazumom o združitvi v delovno organizacijo ali drugim splošnim aktom, ki ga sprejmejo z referendumom v skladu z zakonom, delavci lahko določijo skupne osnove in merila in sicer le za urejanje posameznih pravic, obveznosti in odgovornosti, ki izvirajo iz skupnih interesov (118., 180. in 235. člen zakona o združenem delu — Uradni list SFRJ, št. 53/76). Določanje osnov za neposredno delitev sredstev skupne porabe, vštevši pri tem tudi sredstva za stanovanjsko graditev, pa spada po 16. členil' ustave SR Slovenije in 13. členu zakona o združenem delu med neodtujljive pravice, o katerih samostojno odločajo delavci v temeljni organizaciji združenega dela z referendumom (463. člen zakona o združenem delu). V letu 1975, ko Je bil sprejet sporni pravilnik, » delavci v temeljni organizaciji urejali pogoje in način uporabe sredstev sklada skupne porabe po 4. členu Tninraim o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu (Uradni list SFRJ, Št 22/73) s samoupravnim sporazumom. Predlog takšnega samoupravnega sporazuma je pripravil delavski svet temeljne organizacije (5. člen zakona o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu), delavci pa so ga kot predlog določili na zboru z večino glasov vseh delavcev. Samoupravni sporazum je bil sklenjen, ko je 2/3 vseh delavcev pismeno izjavilo, da se z določili samoupravnega sporazuma strinja. Delavci temeljnih organizacij združenega dela in delovne saupnosti združeni v organizacijo združenega dela Slovenija Avto že v letu 1975 obravnavanega pravilnika niso sprejeli na način in po postopku, ki ga je določal zakon o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu. Ta pravilnik tudi niso vskladili z določbami zakona o združenem delu do 11. 12. 1978, to je v roku, ki ga j^ določil zakon o združenem delu v 660. členu, zato ga je ustavno sodišče razveljavilo. Ne glede na to, da je ustavno sodišče obravnavani pravilnik kot nezakonit v celoti razveljavilo, ustavno sodišče še ugotavlja, da tudi nekatere njegove posamezne določbe (5., 10., 16., 22., 25., 26. in 27. člen) niso v skladu z ustavo in obstoječo zakonsko ureditvijo. Pri uresničevanju pravice dela z družbenimi sredstvi delavci v temeljni organizaciji združenega dela skupno in enakopravno ter na način, ki ga določa zakon, odločajo tudi o osnovah in merilih za delitev sredstev za svojo osebno in skupno porabo. Pri tem pravice delavcev do reševanja stanovanjskih potreb ne morejo pogojevati s takšnim ali drugačnim številom delovne dobe, kot je to določeno v 5. členu pravilnika. Delovna doba je lahko uvrščena med kriterije, od katerih je odvisno število točk oziroma delavčeVa uvrstitev na prednostni listi, ne more pa biti od nje odvisna sama delavčeva pravica do reševanja stanovanjskega vprašanja. V uresničevanju posamičnih pravic, obveznosti in odgovornosti delavcev, torej tudi o delitvi sredstev za stanovanjsko graditev po osnovah in merilih določenih v temeljni organizaciji, odloča delavski svet temeljne organizacije oziroma njegova komisija (181. člen zakona o združenem delu) in ne skupni organ na ravni delovne organizacije, kot to določata 10. in 16. člen spornega pravilnika. Sklep, s katerim se odloča o pravici, obveznosti in odgovornosti delavca mora biti delavcu vročen v pismeni obliki (5. odstavek 181. člena zakona o združenem delu). Določba 25. člena pravilnika, po kateri je delavec obveščen o odločitvi glede dodelitve sredstev stanovanjske graditve z objavo v internih glasilih delovne organizacije, ki ne nalaga obenem tudi osebne vročitve takega glasila delavcu, ni v skladu z navedeno zakonsko določbo. Z zakonom o združenem delu (221. člen) je določeno, da mora delavec zahtevo za varstvo svojih pravic vložiti v 30 dneh od dneva, ko je zvedel za kršitev svoje pravice, oziroma od dneva, ko mu je bila vročena odločba, s katero je bila kršena njegova pravica. Določbi 26. in 27. člena pravilnika, ki določata rok 8 dni za vložitev ugovora zoper odločbo skupnega organa o odločitvi glede reševanja stanovanjskih vprašanj delavcev, zato nista v skladu z navedeno zakonsko določbo. Zakon o združenem delu v 463. členu določa, da o osnovah in merilih za delitev sredstev skupne porabe odločajo delavci v temeljni organizaciji z referendumom, zato določba 22. člena spornega pravilnika, ki pooblašča skupni organ — odbor za družbeni standard in rekreacijo — da določi podrobnejše pogoje za dodeljevanje sredstev stanovanjske graditve, ni v skladu z zakonom o združenem delu. Niti ustava niti zakon posameznih kriterijev, pomembnih za določitev vrstnega reda prosilcev stanovanj oziroma stanovanjskih posojil ne razvrščata na bolj ali manj pomembne. Samoupravna pravica delavcev je, da v svojem samoupravnem splošnem aktu sami določijo vrednost posameznega kriterija. Zato določba 37. člena (4., 5. in 6. točka) ni v neskladju z ustavo in zakonom. O navedenih ugotovitvah je ustavno sodišče po 3. alinei 2. odstavka 25. člena zakona o postopku pred Ustavnim sodiščem SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 39/74 in-28/76) odločilo, kot je navedeno v izreku te odločbe. Ustavno sodišče SR Slovenije je sprejelo to odločbo v sestavi: predsednik Jože Pavličič in sodniki dr. Josip Globevnik, Marjan Jenko, Riko Kolenc, Tine Rem-škar, Franc Simonič, dr. Majda Strobl in Olga Vrabič. St. U I 46/81-8 Ljubljana, dne 12. novembra 1981. Predsednik Ustavnega sodišča r ’ SR Slovenije Jože Pavličič 1. r. 1594. Z namenom, da se zagotovi usklajen in hitrejši razvoj kmečkega turizma na območju SR Slovenije, dogovorijo medsebojna razmerja in naloge pri pospeševanju razvoja kmečkega turizma ter njegovo načrtno vodenje in uresničevanje, sklepajo na podlagi 579. člena zakona o združenem delu (Uradni list SFRJ, št. 53/76) in resolucije o dolgoročnem razvoju SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 13/72): Izvršni svet Skupščine SR Slovenije in Izvršni sveti skupščin občin: Brežice, Celje, Cerknica, Črnomelj, Domžale, Gornja Radgona, Kamnik, Kranj, Jesenice, Logatec, Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana Šiška, Ljubljana Vič-Rudnik, Ljubljana Bežigrad, Lenart, Maribor, Mozirje, Murska Sobota, Novo mesto, Ormož, Ptuj, Radlje ob Dravi, Radovljica, Ravne na Koroškem, Slovenska Bistrica, Slovenj Gradec, Slovenske Konjice, Šmarje pri Jelšah, Škofja Loka, Tolmin, Tržič, Titovo Velenje, Žalec, Postojna, Agraria Brežice, temeljna organizacija kooperantov, Kmetijska zadruga Bled, Emona, delovna organizacija kooperantov, Domžale, Kmetijska zadruga Ljubljana, Kmetijska zadruga Logatec, Kmetijska zadruga Čerknica, Kmetijska zadruga »Krka« Novo mesto, Gorenjska kmetijska zadruga Kranj, Josip Kraš, industrija čokolade, bonbonov in keksov, Zagreb, Temeljna organizacija kooperantov Tolmin, Kmetijska zadruga Zadružnik Maribor, Kmetijska zadruga Panonka Murska Sobota, Kmetijska zadruga Slovenske Konjice, Kmetijska zadruga »Sora« Žiri, Gozdarska kmetijska zadruga Srednja vas v Bohinju, Kmetijska zadruga Postojna, Kmetijska zadruga Celje, Kmetijska zadruga Škofja Loka, Kmetijska zadruga Črnomelj, Koroška kmetijska zadruga Slovenj Gradec, Kmetijska zadruga Gornja Radgona, ERA, trgovsko in proizvodno podjetje, temeljna organizacijo kooperantov Šoštanj, Kmetijski kombinat, temeljna organizacija kooperantov Šentjur pri Celju, Kmetijski živilski kombinat Kranj, temeljna organizacija kooperantov Radovljica, Zgornjesavinjska kmetijska za- uruga Mozirje, Kmetijska zadruga Ptuj, Kmetijska zadruga Slovenska Bistrica, Kmetijska zadruga Stična, Kmetijski kombinat Šmarje pri Jelšah, Kmetijska zadruga Savinjska dolina Žalec, Kmetijska zadruga Medvode, Gozdno gospodarstvo- Nazarje, Gozdno gospodarstvo Ljubljana, Gozdno gospodarstvo Bled, Gozdno gospodarstvo Kranj, Gozdno gospodarstvo Tolmin, Gozdno gospodarstvo Novo mesto, Gozdno gospodarstvo Celje, Gozdno gospodarstvo Maribor, Lesna Slovenj Gradec, Združena Ljubljanska banka Ljubljana, Jugobanka Ljubljana, Beogradska banka Ljubljana, Zveza hranilno kreditnih služb Slovenije Ljubljana, Zadružna zveza Slovenije Ljubljana, Turistična zveza Slovenije Ljubljana, Splošno združenje gostinstva in turizma Slovenije, Splošno združenje samostojnih obrtnikov Slovenije, Skupnost slovenskih kmetijskih šol Ljubljana, Medobčinska gospodarska zbornica za Podravje, za Pomurje, za Koroško, za Gorenjsko, Savinjsko — šaleško, za severno primorsko območje, za ljubljansko območje, v Celju, Republiška konferenca Zveze socialistične mladine Slovenije, Planinska zveza Slovenije, Republiška konferenca Zveze tabornikov Slovenije, Zveza organizacij za tehnično kulturo Slovenije (v nadaljnjem besedilu: udeleženci) DRUŽBENI DOGOVOR o pospeševanju razvoja kmečkega turizma v SR Sloveniji 1. člen Udeleženci družbenega dogovora o pospeševanju razvoja kmečkega turizma v SR Sloveniji (v nadaljnem besedilu: dogovor) bodo s pospeševanjem razvoja kmečkega turizma prispevali: — k smotrnemu izkoriščanju potencialnih možnosti za razvoj te pomembne dopolnilne dejavnosti kmetijstva v smislu produktivnega zaposlovanja razpoložljivih delovnih moči in s tem dodatnega dohodka združenih kmetov in njihovemu večjemu vključevanju v družbeno planiran sistem reprodukcije v kmetijstvu, — k omejevanju razkroja kmetijskega prostora, — k ohranjevanju poseljenosti hribovskega in obmejnega prostora, s čimer se zagotavlja pridelovanje hrane tudi na teh območjih, — k izboljšanju gospodarskih, socialnih in kulturnih razmer v kmetijskem prostoru, — h krepitvi obrambne sposobnosti, — k ohranjevanju identitete kulturne krajine, — k zagotavljanju pestrejše turistične ponudbe, — k povečanju celotnih turističnih zmogljivosti. 2. člen Kmečki turizem je dopolnilna dejavnost turistične kmetije, kateri pomeni kmetijska oziroma gozdarska proizvodnja glavno dejavnost. Turistična kmetija je kmetijsko in turistično urejeno kmečko gospodarstvo, ki v svojih stanovanjskih in gospodarskih poslopjih sprejema na prenočevanje goste in jim nudi hrano in pijačo oziroma nudi izletnikom hrano in pijačo. Turistična kmetija ima pravico do zaščitnega znaka, če izpolnjuje pogoje pravilnika o podeljevanju zaščitnega znaka-za kmečki turizem. 3. člen Da se zagotovi pospeševanje razvoja kmečkega turizma, bodo udeleženci sodelovali pri naslednjih skupnih nalogah: — izdelavi in uresničevanju programa celovite družbenogospodarske preobrazbe podeželja, predvsem v tistem delu, ki se nanaša na razvoj kmečkega turizma ; — pospeševanju razvoja kmečkega turizma in njegovemu vključevanju v turistično ponudbo; — usmerjanju in zagotavljanju hitrejše gradnje infrastrukture in rekreacijskih objektov na območjih, kjer so možnosti za hitrejši razvoj kmečkega turizma / večjem obsegu; — zagotovitvi usklajenega in celovitega pristopa k urbanističnemu in arhitekturnemu urejanju podeblja; — prizadevanjih za varovanje naravne in kulturne dediščine, varovanju in oživljanju narodnih šeg in običajev; — usklajevanju kreditne In davčne politike do združenih kmetov, ki se bodo organizirano vključevali v turistično dejavnost; — usmerjanju in spodbujanju načrtnega izobraževanja in osveščanja kmetov in drugih krajanov na območjih, kjer so možnosti za razvoj kmečkega turizma, za varovanje kulturne in naravne dediščine; — spodbujanju in usmerjanju načrtnega izobraževanja in usposabljanja nosilcev turistične dejavnosti na kmetiji; — prizadevanjih za pospeševanje hortikulturne ureditve, označevanje turističnih krajev, ureditve peš poti, vzdrževanje reda, čistoče in podobno; — zagotavljanju in usmerjanju potrebnih aktivnosti, ki so sestavni del celovite turistične ponudbe (prireditve, izleti in tako dalje); — spodbujanju povezovanja organizacij. združenih kmetov kot nosilk razvoja kmečkega turizma z organizacijami združenega dela turističnega gospodarstva zaradi delitve dela in' specializacije ter združevanje dela in sredstev za skupen in usklajen nastop na domačem in tujih turističnih'trgih. 4. člen Organizacije združenih kmetov — udeleženci tega dogovora — bodo same in v sodelovanju z drugimi zainteresiranimi organizacijami združenega dela: — pripravile dolgoročni in srednjeročni načrt razvoja kmečkega turizma, za območje kjer organizacija deluje in kot nosilke razvoja kmečkega turizma skrbele za njegovo dosledno realizacijo; — organizirale in krepile strokovno svetovalno službo in zagotovile ustrezno strokovno službo in združenim kmetom potrebno strokovno pomoč; — odobravale kredite združenim kmetom za preureditev stanovanjskih in gospodarskih poslopij, za novogradnje in notranjo ureditev objektov za potrebe turistične dejavnosti na kmetiji; — spodbujale kmete za ustanavljanje kmečko-turističnih skupnosti; — spodbujale celovito urejanje vasi, ki se razvijajo v turistični kraj; — spodbujale poslovno povezovanje s turističnimi in gostinskimi organizacijami združenega dela zaradi zadovoljevanja skupnih interesov na osnovi samoupravno dogovorjene delitve dela ter združevanja dela in sredstev za skupno ustvarjanje dohodka; — spodbujale skupno in načrtno razvijanje rekreativnih dejavnosti kot sestavnega dela turistične ponudbe; — zagotovile; da se izdelajo ustrezni načrti ža adaptacijo ali novogradnje in programi, tako da bo zagotovljena gospodarnost te dopolnilne dejavnosti na kmetiji. 5. člen Izvršni sveti občinskih skupščin bodo: — pri oblikovanju in izvajanju družbenih planov občin zagotovili usklajeno delo vseh zainteresiranih dejavnikov v celotni družbenogospodarski preobrazbi podeželja; — v okviru prostorskega dela družbenih planov občin opredelili prednostna območja za kmečki turizem in začrtali njegov razvoj; — izvajali takšno urbanizacijo podeželja, ki bo zagotavljala ohranjevanje arhitekturne značilnosti in osnovne namembnosti kmetijskega prostora in tako preprečevali uničevanje identitete naše kulturne krajine; — z različnimi ukrepi pospeševali ohranjevanje osnovnih značilnosti krajinske arhitekture z ustreznimi normativnimi akti, izborom ustreznih gradbenih načrtov, ter ustreznim in učinkovitim nadzorom nad gradnjami objektov v občini; — zagotovili sodelovanje krajevnih skupnosti pri urejanju infrastrukture, pri reševanju proizvodnih problemov intenzivnega kmetijstva in gozdarstva ter vprašanj, ki se nanašajo na razvoj kmečkega turizma; — vodili stimulativno in v okviru republike usklajeno kreditno in davčno politiko do kmečkega turizma, katere smoter bo, da se kmetijski prostor še posebej hribovski in obmejni ohrani živ; — spodbujali z ustreznimi ukrepi gradnjo infrastrukturnih in rekreacijskih objektov v turističnih območjih; — pospeševali razvoj gospodarskih in negospodarskih dejavnosti, ki vplivajo na uspešnost turistične ponudbe; — pospeševali s sprejemanjem ustreznih ukrepov, normativnih aktov varovanje naravne in kulturne dediščine, krajinske arhitekture, oživljanje pristnih šeg in navad ter etnoloških posebnosti, kar veča kakovost turistične ponudbe; — pospeševali z ustreznimi ukrepi izobraževanje in usposabljanje kmetov za turistično dejavnost in izvajanje drugih strokovnih posegov, ki bodo zagotavljali kakovost in gospodarnost te dejavnosti. 6. člen Banke in hranilno kreditne službe, ter Zveza hranilno kreditnih služb bodo: — zagotavljale sredstva za kreditiranje razvoja kmečkega turizma; — s svojo kreditno politiko spodbujale hitrejši razvoj kmečkega turizma, pri čemer bodo upoštevale dejstvo, da so naložbe v kmečki turizem naložbe v kmetijstvo in da imajo kot take z vidika prednosti in pogojev enak položaj in pomen kot naložbe v kmeti j sko.proizvodn j o. 7. člen Zadružna zveza Slovenije bo v sodelovanju z drugimi organizacijami: — sodelovala pri pripravi in izvajanju dolgoročnih in srednjeročnih načrtov razvoja kmečkega turizma; — pospeševala razvoj kmečkega turizma z izobraževanjem kadrov v svetovalni službi; — pomagala zadružnim in drugim organizacijam, ki na svojem območju razvijajo turistično dejavnost na kmetijah, pri uresničevanju njihovega programa razvoja in vodenju te dejavnosti; — pospeševala razvoj kmečkega turizma in iz- dajanje informacijskega in propagandnega gradiva; — podeljevala zaščitni znak turističnim kmetijam. 8. člen Turistična zveza Slovenije bo prek svojih turističnih društev in zvez: — sodelovala pri pripravi in izvajanju dolgoročnih in srednjeročnih načrtov razvoja kmečkega turizma; — skrbela za postavitev kažipotov, ureditev sprehajalnih poti, hortikulturno zasaditev in vse drugo, kar prispeva k ureditvi turističnih krajev; — skrbela v sodelovanju z drugimi organizacijami za organizacije različnih prireditev, izletov, proslav za razvedrilo gostov; — sodelovala pri vzgoji in izobraževanju kmetov za turistično dejavnost; — sodelovala pri informiranju vsega prebivalstva o pomenu kmečkega turizma; „ — sodelovala pri propagandnih akcijah za afirmacijo kmečkega turizma; — sodelovala pri pospeševanju prodaje zmogljivosti na turističnih kmetijah. 9. člen Medobčinske gospodarske zbornice bodo: ' — sodelovale pri uresničevanju dolgoročnega in srednjeročnega programa razvoja kmečkega turizma v svojih regijah; — zagotovile ustrezno povezovanje organizacij združenih kmetov, bank in organizacij združenega dela turistične dejavnosti pri izdelavi programov razvoja kmečkega turizma, delitvi dela, združevanju sredstev za gradnjo zmogljivosti, propagando in ponudbo na turističnem trgu; — sodelovale pri oblikovanju in pospeševanju pro-■ daje zmogljivosti na turističnih kmetijah, pri propagandnih akcijah in informativni dejavnosti. 10. člen Splošno združenje gostinstva In turizma Slovenije bo: — sodelovalo pri uresničevanju srednjeročnega in dolgoročnega programa razvoja kmečkega turizma v* okviru turizma na vasi, kot celovite turistične ponudbe; — zagotovilo ustrezno povezovanje organizacij združenih kmetov, bank in organizacij združenega dela turistične dejavnosti pri izdelavi programov razvoja kmečkega turizma, delitvi dela, združevanju sredstev za gradnjo zmogljivosti, propagando in ponudbo na turističnem trgu; — sodelovalo pri propagandnih akcijah in informativni dejavnosti. 11. člen Zveza združenj samostojnih obrtnikov Slovenije bo sama in prek občinskih obrtnih združenj: — sodelovala pri uresničevanju dolgoročnega in srednjeročnega programa razvoja turizma na vasi, še posebej zasebnega gostinstva in tako prispevala k celovitosti turistične ponudbe; — sodelovala pri ohranjevanju in razvijanju domače obrti in pospeševanju razvoja umetne obrti. 12. člen Izvršni svet Skupščine SR Slovenije bo z ustreznimi ukrepi oziroma predlogi ukrepov v okviru svoje pristojnosti zagotavljal uresničevanje dolgoročnega in srednjeročnega programa razvoja kmečkega turizma v SR Sloveniji. 13. člen Skupnost kmetijskih šol bo: — zagotavljala izobraževanje kmetov za vodenje kmečkega turizma v okviru rednega šolanja za poklic kmetovalec-kmetovalka; — organizirala v sodelovanju s kmetijsko pospeševalno službo dislocirane oddelke na območjih, kjer se razvija kmečki turizem. 14. člen Republiška konferenca Zveze socialistične mladine Slovenije, Planinska zveza Slovenije, Počitniška zveza Slovenije, Republiška konferenca Zveze tabornikov Slovenije, Zveza organizacij za tehnično kulturo Slovenije bodo: — z mladinskim prostovoljnim delom, strokovnimi n tehničnimi rešitvami sodelovale pri izgradnji in josodabljanju infrastrukturnih naprav, sanaciji kme-ijskih poslopij in prostorov, rekreacijskih objektov in tabornih prostorov, sodelovale pri delu na kmetiji ter pripravi programov in seminarjev za izobraževanje in usposabljanje kmetov za turistično dejavnost glede na orogramsko usmeritev posamezne organizacije. 15. člen Udeleženci tega dogovora se zavezujejo, da bodo >ripravili načrte svojih aktivnosti za izvajanje dogovora, jih medsebojno uskladili v odboru udeležencev dogovora ter na tej podlagi v okviru odbora pripravili skupen program s časovno dinamiko in po nosilcih posameznih nalog. Program uresničevanja dogovora se izdela praviloma za srednjeročno obdobje. 16. člen Udeleženci dogovora so dolžni enkrat letno, praviloma po poteku koledarskega leta, poročati odboru udeležencev o izvajanju dogovora. Na podlagi teh poročil pripravi Zadružna zveza Slovenije poročilo o izvajanju dogovora, ki ga posreduje vsem udeležencem dogovora. 17. člen Za spremljanje izvajanja tega dogovora se oblikuje odbor udeležencev dogovora: V odbor udeležencev imenujejo: — kmetijske zadruge in organizacije kooperantov skupaj 3 delegate, — izvršni sveti skupščin občin skupaj 3 delegate, — Izvršni svet Skupščine SR Slovenije skupaj 1 delegata, — bančne organizacije skupaj 1 delegata, — Zveza hranilno kreditnih služb Slovenije skupaj 1 delegata, — Zadružna zveza Slovenije skupaj 1 delegata, — Splošno združenje gostilistva in turizma Slovenije skupaj 1 delegata, — Zveza obrtnih združenj skupaj 1 delegata, — Turistična zveza Slovenije, skupaj 1 delegata, — Medobčinske gospodarske zbornice, skupaj 3 delegate. Sedež odbora udeležencev je pri Zadružni zvezi Slovenije, ki tudi opravlja strokovno-administra-tivna in tehnična dela za odbor udeležencev. 18. člen Odbor udeležencev zlasti: — na podlagi usklajenih načrtov posameznih udeležencev sprejema program uresničevanja dogovora, — na podlagi poročil udeležencev in poročila Zadružne zveze Slovenije spremlja izvajanje dogovora, — daje predloge posameznim udeležencem za sprejem ukrepov za hitrejši razvoj kmečkega turizma, — usklajuje mnenja in stališča udeležencev dogovora glede izvajanja dogovora, — oblikuje predloge za spremembo in dopolnitev dogovora. 19. člen Zadružna zveza Slovenije pripravi predlog organov oziroma organizacij in skupnosti, ki določijo delegate v odbor udeležencev, upoštevajoč pri tem načelo zastopanosti vseh območij in načelo razvitosti kmečkega turizma. 20. člen Pobudo za spremembo in dopolnitve dogovora lahko da vsak njegov udeleženec. Spremembe in dopolnitve dogovora se sprejemajo na način in po postopku, po katerem so udeleženci sprejeli dogovor. , 21. člen K temu dogovoru lahko naknadno pristopijo pod enakimi pogoji še druge družbenopolitične skupnosti, organizacije združenega dela, zveze in združenja ter druge zainteresirane samoupravne organizacije in skupnosti s področja, ki je predmet dogovora in sicer na podlagi pismene izjave, da sprejemajo pravice in obveznosti, ki izhajajo iz dogovora. 22. člen Ta dogovor je sklenjen, ko ga podpišejo vsaj dve tretjini pooblaščenih predstavnikov udeležencev. 23. člen Trije podpisani izvodi dogovora se hranijo v arhivu Zadružne zveze Slovenije. Seznam udeležencev dogovora s podpisi pooblaščenih oseb je sestavni del dogovora. 24. člen l Ta dogovor začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. 1595. Na podlagi 2., 113., 120. in 159. člena zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 1/80), 17. člena zakona o stanovanjskem gospodarstvu (Uradni list SRS, št. 3/81) in 13. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije (Uradni list SRS, št. 12/76) samoupravne stanovanjske skup--nosti občin v SR Sloveniji, Samoupravna stanovanjska skupnost mesta Ljubljane, Zveze stanovanjskih skupnosti- Slovenije, Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji ter Izobraževalna skupnost Slovenije sklepamo SAMOUPRAVNI SPORAZUM o temeljih plana Zveze stanovanjskih skupnosti Slove-niJe za obdobje 1981—1985 1. OSNOVE SPORAZUMEVANJA 1. člen Udeleženci samoupravnega sporazuma o temeljih plana Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije tv nadaljnjem besedilu: udeleženci) s tem samoupravnim sporazumom opredeljujemo usmeritve in ooveznosti pri zadevah skupnega pomena, ki so pomembne za vse delovne ljudi v republiki za uresničevanje ciljev, usmeritev in nalog razvoja stanovanjskega gospodarstva v srednjeročnem obdobju 1981—1985, , 2. člen Usmeritve, ki se nanašajo na uporabnike so: — obseg stanovanjske graditve za srednjeročno obdobje po strukturi stanovanj; — prostorske možnosti in komunalno opremljanje zemljišč za stanovanjsko gradnjo; — finančni viri in namen porabe sredstev .za stanovanjsko gradnjo; — pogoji in način združevanja sredstev za stanovanjsko gradnjo, način uporabe ter upravljanje s temi sredstvi; — vzdrževanje, prenove in nadomestitve stanovanj ; — upravljanje s stanovanji in stanovanjskimi hišami; —- stanarine in najemnine ter uporabo teh sredstev; — vzajemnost in solidarnost v stanovanjskem gospodarstvu; — namen, obseg in pogoji vzajemnostnega in solidarnostnega združevanja sredstev; — način porabe in upravljanja z vzajemnostno in solidarnostno združenimi sredstvi; — pogoji in merila za reševanje stanovanjskih vprašanj. Usmeritve, ki se nanašajo na izvajalce so: — osnove in merila za oblikovanje cen stanovanjske gradnje; — tehnologija gradnje stanovanj; — tipizacija elementov; — obveznosti in zmogljivosti gradbenih izvajalcev za uresničevanje planiranega obsega stanovanjske gradnje; — ukrepi za racionalizacijo na področju gradnje, vzdrževanja in prenove stanovanj in stanovanjskih hiš v družbeni lastnini. 3. člen Obveznosti se nanašajo na: — obseg sredstev za solidarnost na ravni republike ter namen in način uporabe teh sredstev; — naloge in ukrepe s področja splošna ljudske obrambe in družbene samozaščite; — delovanje in naloge Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije; — naloge in sredstva za financiranje znanstveno raziskovalnega dela na področju stanovanjskega gospodarstva; — medsebojne pravice in obveznbsti v primeru odstopanja od sprejetih planskih aktpv. 4. člen Pri določanju osnov srednjeročnega plana upoštevamo udeleženci: — cilje in potrebe na stanovanjskem področju v SR Sloveniji in njenem širšem migracijskem območju; — razvojne možnosti širše družbene skupnosti ter analize možnosti razvoja SR Slovenije za obdobje 1981 do 1985; — temeljne usmeritve urbanističnega planiranja in racionalno izrabo prostora v SR Sloveniji; — varstvo, razvoj in izboljšanje bivalnega okolja glede na ohranitev naravnih in z delom pridobljenih vrednot; — cilje in naloge na področju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. 2. OBVEZNOSTI UDELEŽENCEV PRI URESNIČEVANJU USMERITEV RAZVOJA STANOVANJSKEGA GOSPODARSTVA 2.1. Obseg, struktura, vrsta In kvaliteta stanovanj 5. člen Na osnovi elementov usklajen program stanovanjske graditve bomo udeleženci realizirali v letih 1981 do 1985 po naslednji strukturi:' Tabela 1 Stavilo stanovanj 1931—1935 •/. I. Stanovanjska gradnja 1. Družbena gradnja 44.177 66,3 — družbena najemna 27.524 41.3 — sodilarnostna 8.644 13,0 — etažna zasebna 8.009 12,0 2. Individualna gradnja (enodružinske, hiše) 22.503 33,7 Skupaj 66.680 100,0 II. Prenova 4.048 • III. Studentski domovi 6.130 postelj 6. člen Glede dinamike Stanovanjske gradnje v naslednjem planskem razdobju predvidevamo, da bo le-ta v prvih letih manjša kot v zadnjih letih obdobja 1981 do 1985. V ■ planirani stanovanjski gradnji predstavljajo večino zgrajenih stanovanj dvo in trisobna stanovanja. ■ 7. člen Z gradnjo novih stanovanj in prenovo stanovanj se bo povečala poprečna površina stanovanj in izboljšala kvaliteta stanovanj, zaradi boljše opremljenosti stanovanj z instalacijami, kvalitete gradnje idr. 8. člen Planirano število 66.680 stanovanj je skupna obveznost vseh samoupravnih stanovanjskih skupnosti, konkretne obvežnosti posameznih samoupravo h stanovanjskih skupnosti pa so .razvidne iz Tabele I., ki je sestavni del tega'sporazuma. 2.2. Prostorske možnosti in komunalno opremljanje zemljišč za stanovanjsko gradnjo 9. člen Udeleženci bomo skrbeli, da bomo med seboj in tudi v drugih oblikah samoupravnega interesnega /.druže vanj a določali in uresničevali tako zemljiško politiko, ki bo omogočala načrtovano stanovanjsko gradnjo za vse strukture, dinamiko in kvaliteto. Stanovanjsko gradnjo bomo usmerjali predvsem na površine, ki so neprimerne ali manj primerne za kmetijsko proizvodnjo in kjer bodo tudi stroški komunalnega urejanja zemljišč čim nižji. 10. člen Udeleženci bomo sodelovali s stavbno zemljiškimi skupnostmi, komunalnimi skupnostmi in občinskimi skupščinami z namenom, da bi bila ustrezna zemljišča pravočasno pridobljena in komunalno opremljena za izgradnjo planiranih 66.680 stanovanj. 2.3. Merila in pogoji oblikovanja ccn stanovanjske graditve 11. člen Udeleženci bomo upoštevali veljavni družbeni dogovorov o oblikovanju cen stanovanjske graditve v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 8/78) in ga pospešeno izpopolnjevali ter dograjevali, tako da bo čimprej doseženo realno razmerje v cenah stanovanjske gradnje. 12. člen Udeleženci bomo skrbeli, da se bo metodologija določanja cen stalno uporabljala in dopolnjevala, tako da bo stimulativno vplivala na zniževanje vseh vrst stroškov na vseh področjih njihovega nastajanja v stanovanjskem gospodarstvu. 2.4. Finančni viri in namen porabe sredstev za stanovanjsko gradnjo 13. člen Stanovanjska gradnja bo v obdobju 1981—1985 financirana iz naslednjih virov: — sredstva iz čistega dohodka temeljnih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti, ki obsegajo: -— sredstva za vzajemnost v stanovanjski skupnosti in med stanovanjskimi skupnostmi, — sredstva iz čistega dohodka temeljnih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti glede na lastne potrebe; — sredstva iz dohodka organizacij združenega dela in delovnih skupnosti, ki so namenjena za stanovanjsko gradnjo; — denarna sredstva delovnih ljudi, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom, s sredstvi v lasti občanov in sredstva pri njih zaposlenih delavcev ter delovnih ljudi, ki samostojno kot poklic opravljajo umetniško in drugo dejavnost; — sredstva sklada skupne porabe organizacij združenega dela iz sredstev za investicije, namenjenih za stanovanja novo zaposlenih delavcev;. — lastna udeležba, upoštevajoč tudi kredite na Privarčevana sredstva; — sredstva amortizacije stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini; — sredstva Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji; — bančni krediti; — sredstva družbenopolitičnih skupnosti; — sredstva a nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča; — prosta sredstva odpravljenih občinskih stanovanjskih skladov; — sredstva odplačanih anuitet od kreditov, ki so bili dani za razreševanje stanovanjskih vprašanj borcev NOV; • ' — druga sredstva. 14. člen V srednjeročnem obdobju 1981—1985 bodo sredstva za stanovanjsko gradnjo oblikovana po namenih Uporabe iz naslednjih virov sredstev: 1. Viri sredstev Za gradnjo, nakup in prenovo družbenih in zasebnih stanovanj in stanovanjskih hiš: — namenska sredstva za stanovanjsko gradnjo v skladih skupne porabe temeljnih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti; — sredstva vzajemnosti temeljnih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti, iz čistega dohodka; — anuitete združenih sredstev ter na dan uveljavitve zakona o stanovanjskem gospodarstvu neuporabljena sredstva iz 13. člena zakona o programiranju in financiranju graditve stanovanj (Uradni list SRS, št. 5/72, 54/72, 24/73, 15/76 in 13/77); — del investicijskih sredstev temeljnih organizacij združenega dela, ki so potrebna za rešitev stanovanjskih vprašanj novo zaposlenih delavcev zaradi razširitve materialne osnove združenega dela, upoštevajoč vsaj zadovoljevanje minimalnih življenjskih standardov; — del amortizacije stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini; — sredstva vzajemnosti iz čistega dohodka iz dejavnosti delovnih ljudi, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov in iz čistega dohodka iz dejavnosti delovnih ljudi, ki samostojno opravljajo kot poklic umetniško ali drugo dejavnost; — sredstva čistega dohodka kmetov in drugih delovnih ljudi, ki jih pridobivajo z združevanjem dela in sredstev v kmetijskih zadrugah in drugih oblikah združevanja kmetov, ki so družbeno pravne osebe; — lastna' sredstva delavcev, delovnih ljudi in občanov ter lastnikov stanovanj; — sredstva družbenopolitičnih skupnosti; — sredstva za nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča; — sredstva bank. 2. Viri sredstev za solidarnostno graditev stanovanj : — sredstva solidarnosti temeljnih organizacij združenega dela in delavnih skupnosti iz dohodka; — sredstva solidarnosti iz dohodka iz dejavnosti delovnih ljudi, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov in iz dohodka iž dejavnosti delovnih ljudi, ki samostojno kot poklic opravljajo umetniško ali drugo dejavnost; — sredstva lastne udeležbe upravičencev do stanovanj, zgrajenih iz sredstev za solidarnost; — sredstva Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji; — del prostih sredstev odpravljenih občinskih stanovanjskih skladov, — sredstva bank. 3. Viri sredstev za gradnjo in prenovo stanovanj, namenjenih reševanju stanovanjskih vprašanj borcev NOV ter za kreditiranje prenove stanovanjskih hiš in stanovanj kmetov-borcev NOV; — sredstva sohdarnosti temeljnih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti iz dohodka; — sredstva solidarnosti' iz dohodka iz dejavnosti delovnih ljudi, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov in iz dohodka iz dejavnosti delovnih ljudi, ki samostojno kot poklic opravljajo umetniško ali drugo dejavnost; — sredstva lastne udeležbe upravičencev do stanovanj ; — sredstva odplačanih anuitet od kreditov, ki so bili dam za razreševanje stanovanjskih vprašanj borcev NOV; — del prostih - sredstev odpravljenih občinskih stanovanjskih skladov; — sredstva Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji; — sredstva bank. 4. Viri sredstev za gradnjo domov in stanovanj za upokojence: — sredstva solidarnosti temeljnih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti iz dohodka; — sredstva solidarnosti iz dohodka iz dejavnosti delovnih ljudi, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov in iz dohodka iz dejavnosti delovnih ljudi, ki samostojno kot poklic opravljajo umetniško ali drugo dejavnost; — sredstva Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji; — sredstva bank; — druga namenska sredstva. 5. Viri sredstev za gradnjo samskih domov za delavce: — namenska sredstva za stanovanjsko graditev v skladih skupne porabe temeljnih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti; — sredstva vzajemnosti iz čistega dohodka iz de- javnosti delovnih ljudi, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov in iz čistega dohodka iz dejavnosti delovnih ljudi, ki samostojno opravljajo kot poklic umetniško ali drugo dejavnost; » — sredstva vzajemnosti zainteresiranih temeljnih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti iz čistega dohodka; skladno z lastnimi plani; — del investicijskih sredstev organizacij združenega dela, ki so namenjena za rešitev stanovanjskih vprašanj novo zaposlenih delavcev, zaradi razširitve materialne osnove združenega dela; — sredstva bank. 6. Viri sredstev za gradnjo stanovanj, namenjenih reševanju stanovanjskih vprašanj kmetov kooperantov: — lastna sredstva kmetov; — sredstva čistega dohodka in dohodka kmetov in drugih delovnih ljudi, ki jih pridobivajo z združevanjem dela in sredstev v kmetijskih zadrugah in drugih oblikah združevanja kmetov, ki so družbeno pravne osebe; — sredstva vzajemnosti, združena v stanovanjski skupnosti; — posojila iz sredstev, ki jih po načelu vzajemnosti temeljne organizacije združenega dela in delovne skupnosti združujejo v temeljnih bankah; — posojila na privarčevana sredstva kmetov; — sredstva hranilno kreditnih služb in sredstva bank. ' t 7. Viri sredstev za gradnjo družbenih stanovanj, namenjenih deficitarnim kadrom v manj razvitih občinah, manj razvitih območjih in manj razvitih obmejnih območjih: — sredstva temeljnih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti iz čistega dohodka, združena na podlagi samoupravnega sporazuma o temeljih plana Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije za obdobje 1981—1985; — sredstva vzajemnosti iz čistega dohodka iz dejavnosti delovnih ljudi, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov in iz čistega dohodka iz dejavnosti delovnih ljudi, ki samostojno opravljajo kot poklic umetniško ali drugo dejavnost; — sredstva bank, namenjena za razvoj manj razvitih obmejnih območij. 8. Viri sredstev za gradnjo domov za učence in študente za obdobje 1981—1985: — sredstva temeljnih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti iz dohodka, združena na podlagi tega samoupravnega sporazuma ter na tej podlagi združena sredstva iz dohodka iz dejavnosti delovnih ljudi, ki samostojno opravljajo dejavnost s sredstvi v lasti občanov in iz dohodka iz dejavnosti delovnih ljudi, ki samostojno kot poklic opravljajo umetniško ali drugo dejavnost. 9. Viri sredstev za ureditev bivalnih pogojev udeležencev mladinskih delovnih akcij: — del sredstev anuitet odpravljenega republiškega stanovanjskega sklada; — sredstva temeljnih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti iz dohodka, združenega na podlagi samoupravnega sporazuma o temeljih plana Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije za obdobje 1981 do 1985. 15. člen . Samoupravne stanovanjske skupnosti bodo pri bankah najemale kredite za gradnjo poslovnih prostorov deficitarnih dejavnosti s področja osebnih storitev in storitev gospodinjstvom. Te prostore bodo stanovanjske skupnosti dajale v najem organizacijam združenega dela drobnega gospodarstva in občanom za opravljanje navedenih dejavnosti za najemnino, ki omogoča enostavno reprodukcijo poslovnih prostorov. 16. člen Udeleženci se sporazumemo, da bodo samoupravne stanovanjske skupnosti planirale in uporabljale tudi del stanovanjskih sredstev, ki se oblikujejo v Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji. Ta sredstva bodo namenjena: — za gradnjo in prenovo družbenih stanovanj za tra j no > uporabo upoko j encev; — za kreditiranje prenove stanovanj v 'lasti upokojencev. Pravice in obveznosti za planiranje in uporabo teh sredstev se določijo s samoupravnim sporazumom med skupnostmi pokojninskega in invalidskega zavarovanja in samoupravnimi stanovanjskimi skupnostmi občin oziroma mesta. 17. člen Samoupravne stanovanjske skupnosti določajo pogoje in načine združevanja sredstev za stanovanjsko gradnjo, način uporabe ter upravljanje s temi sred- stvi v svojih’ samoupravnih sporazumih o temeljih planov. 18. člen udeleženci bomo v teKoćem srednjeročnem obdobju uvajali usmerjeno stanovanjsko gradnjo ludi v zadružno ih druge oblike individualne stanovanjske gradnje 19. člen Udeleženci bomo v obdobju 1981—1985 v skladu s samoupravnimi sporazumi o temeljih planov in plani samoupravnih stanovanjskih skupnosti zagotavljali oblikovanje potrebnih sredstev za kontinuirano stanovanjsko gradnjo, prenovo in modernizacijo stanovanj, gradnjo dijaških in študentskih domov, delno nadomeščanje stanarin, vračilo lastne udeležbe in sofinanciranje kadrovskih stanovanj. 2.5. Gospodarjenje s stanovanji in stanovanjskimi hišami v družbeni lasti 2.5.1. Vzdrževanje, prenova in nadomestilo 20. člen V srednjeročnem obdobju bo prenovljenih 4.048 stanovanj. 21. člen Udeleženci se sporazumemo, da bomo v skladu s potrebami, opredeljenimi v samoupravnih sporazumih o temeljih planov in planih samoupravnih stanovanjskih skupnosti, preusmerjali del sredstev za stanovanjsko gradnjo za prenovo ter pri tem upoštevali naslednje ekonomske kriterije: — prenavljali bomo kulturno nezaščitene objekte, kadar stroški prenove za 1 m2 ne bodo večji od 80 °/o cene 1 m2 novozgrajenega stanovanja, — prenavljali bomo kulturno zaščitene objekte, kadar stroški za 1 m2 ne bodo višji od cene 1 m2 novozgrajenega stanovanja in kadar bo zagotovljeno pokritje stroškov, ki bodo presegli 100 %> cene 1 m2 novozgrajenega stanovanja iz drugih virov. 22. člen Udeleženci se sporazumemo, da se del sredstev za vzdrževanje stanovanjskih hiš, ki se oblikujejo iz sredstev stanarin v skladu z metodologijo za določanje in evidentiranje stanarin vzajemno združi in v skladu s potrebami razporedi na posamezne hiše. Način razporejanja, porabo in obseg sredstev za vzdrževanje določijo samoupravne stanovanjske skupnosti ^ letnih in srednjeročnih planskih aktih. Pri tem v samoupravnih stanovanjskih skupnostih uskladijo dinamiko. in obseg izvajanja vzdrževanja, financiranje, vzajemno združevanje sredstev, način porabe in medsebojne odnose pri vračanju vzajemno združenih sredstev. 2.5.2. Upravljanje s stanovanji in stanovanjskimi hiSami 23. člen Zveza stanovanjskih skupnosti Slovenije in stanovanjske skupnosti bodo sodelovale pri preobrazbi samoupravne organiziranosti stanovanjskih skupnosti in uveljavljanju ter razvijanju hišne samouprava. 2.5.3. Stanarine 24. člen Udeleženci se sporazumemo, da bomo do leta 1985 Postopoma uveljavili ekonomske stanarine, ki bodo omogočale materialno osnovo za ohranjevanje ne-/zmanjšane realne vrednosti družbenih stanovanj. Stanarine bodo določene po enotni metodologiji za določanje in evidentiranje stanarin v SR Sloveniji. Način obliKovanja stanarin, pogoji delnega nadomeščanja stanarin, način uporabe amortizacije, sredstev za vzdrževanje, sredstev za upravljanje in sredstev za funkcionalne stroške bomo opredelili v samoupravnih sporazumih o temeljih planov občinskih samoupravnih stanovanjskih skupnosti. Udeleženci bomo dinamiko (letne stopnje povišanj) in druge kriterije postopnega prehoda na ekonomske stanarine, opredelili v' planih samoupravnih stanovanjskih skupnosti za obdobje 1981—1985. 2.6. Vzajemnost in solidarnost » 25. člen Udeleženci se sporazumemo, da bomo v srednjeročnem obdobju vzajemnostno združevali sredstva za nasledn j e. namene: — gradnjo, nakup in prenovo družbenih in zasebnih stanovanj in stanovanjskih hiš, — za gradnjo samskih domov za delavce tistih organizacij združenega dela, ki se bodo med seboj za to sporazumele, — za gradnjo stanovanj, namenjenih reševanju stanovanjskih vprašanj kmetov kooperantov. 20. člen Udeleženci se- sporazumemo, da bomo v srednjeročnem obdobju solidarnostno združevali sredstva za naslednje namene za: — Solidarnostno gradnjo stanovanj, —• delno nadomeščanje stanarin, — vračilo lastne udeležbe, — vračilo namenskih kreditnih sredstev. 27. člen tldeleženci se sporazumemo, da bodo: — hamen, obseg in pogoji vzajemnega in solidarnostnega združevanja sredstev; — način porabe in upravljanja z vzajemnostno in solidarnostno združenimi sredstvi; — merila in kriteriji vračanja vzajemnosti sredstev, opredeljeni v samoupravnem sporazumu o temeljih plana samoupravnih stanovanjskih skupnosti.' 2.7. Pogoji in merila za reševanje stanovanjskih vprašanj * 28. člen Lastna udeležba za pridobitev družbenega stanovanja bo znašala do 20 V« vrednosti stanovanja. Lastna udeležba se pri pridobitvi nadstandardnega družbenega najemnega stanovanja na lastno željo, zviša za celotni del cene stanovanja, ki presega standard. 29. Člen Udeleženci se sporazumemo, da bomo v Samoupravnih stanovanjskih skupnostih, temeljnih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih, uveljavili lastno udeležbo: — pred vselitvijo ozirpma preselitvijo, — po vselitvi, če so občani oziroma družine v težkem gmotnem položaju, s tem, da se zavežejo namensko varčevati pri banki za lastno udeležbo, za kar dovolijo tudi administrativno prepoved na osebni dohodek. 30. člen Lastna udeležba za pridobitev družbenega stanovanja je vračljiva, vplača se za dobo 10 let. Višina lastne udeležbe je odvisna predvsem od ekonomskega in socialnega položaja občana in njegove družine in se vrača v enkratnem znesku s 3 %> obrestno mero. • 31. člen Udeleženci bomo podrobneje opredelili obveznost plačila lastne udeležbe v pravilniku samoupravne stanovanjske skupnosti in v pravilniku o razreševanju stanovanjskih vprašanj temeljnih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti. 32. člen Udeleženci se sporazumemo, da bomo v srednjeročnem obdobju pri dodeljevanju družbenih stanovanj upoštevali naslednje normative: — enemu družinskemu članu pripada do 32 m2 stanovanjske površine, — dvema družinskima čldnoma pripada do 45 m2 stanovanjske površine, I — trem družinskim članom pripada do 58 m2 stanovanjske površine, — štirim družinskim članom pripada do 70 m2 stanovanjske površine. Za vsakega nadaljnjega družinskega člana se pripadajoča stanovanjska površina poveča za največ 15 m2. 33. člen Lastna sredstva pri nakupu in prenovi etažnega Stanovanja ter gradnji in prenovi stanovanjske hiše bodo taka, da bo znašala maksimalna vsota kreditov: — največ do SO*/« pri nakupu etažnega stanovanja, — največ do 75“/» pri zadružni stanovanjski gradnji, — največ do 60 V» pri gradnji stanovanjske hiše v zasebni lasti izven zadružne gradnje, od predračunske vrednosti oziroma od končne cene po kupoprodajni pogodbi, upoštevaje standardno stanovanjsko površino za etažno stanovanje in za stanovanjsko hišo v zasebni lasti. Maksimalna vsota posojil naj bo pri blokovni zadružni gradnji enaka kot pri nakupu etažnega stanovanja. f 34. člen Udeleženci se bomo zavzemali za naslednje osnove in merila stanovanjskega kreditiranja: — najdaljša doba vračanja posojila 20 let, — naj nižja obrestna mera 4 “/», — najkrajša doba varčevanja 24 mesecev. ♦ *■ 35. člen Udeleženci se sporazumemo, da bomo dodeljevali družinam stanovanja in stanovanjske kredite po enotnih osnovah in merilih: — Oceno stanovanjskih razmer, v katerih živi delavec In njegova družina, — socialni in materialni položaj delavca In njegove družine, — delovni prispevek, — skupno in posebno delovno dobo delavca, — zdravstvenu stanje delavca in njegove družine, — udeležbo v NOV. Spodbujali bomo skupno reševanje vprašanj družinskih članov, ki so zaposleni v različnih organizacijah in skupnostih. Spodbujali bomo namensko varčevanje mladih delavcev za reševanje svojih stanovanjskih vprašanj. Udeleženci bomo skrbeli, da bodo organizacije in skupnosti dodeljevale družbena kadrovska stanovanja izven določenih kriterijev samo tedaj, ko bodo s planom predvideli v ta namen potrebna sredstva. 36. člen Udeleženci bomo opredelili izhodišča za pogoje in merila-za pridobitev pravice uporabe stanovanja, zgrajenega iz sredstev solidarnosti in za delno nadomeščanje stanarin, v samoupravnih, sporazumih o temeljih planov občinskih samoupravnih stanovanjskih .skupnosti. 37. člen Udeleženci si bomo prizadevali, da bodo v pravilnikih temeljnih organizacij združenega dela jn delovnih skupnostih, sprejeti poenoteni kriteriji za reševanje stanovanjske problematike delavcev, z vzajem-nostno združenimi sredstvi temeljnih organizacij združenega dela in delovnih skupnostih in da bodo v samoupravnih stanovanjskih skupnostih sprejeti pravilniki s poenotenimi kriteriji za porabo vzajemnostno in solidarnostno združenih sredstev v samoupravnih stanovanjskih skupnostih. 2.8. Izvajalci 38. člen Udeleženci bomo skrbeli, da bodo: — izvajalci zagotavljali , zmogljivosti za uresničevanje predvidenega obsega stanovanjske gradnje, prenove stanovanj in vzdrževanje stanovanjskega skla-dahiš; — izvajalci pri gradnji stanovanj dosegali tako kvaliteto, da bodo bistveno izboljšane možnosti vzdrževanih, — izvajalci pri projektiranju novogradnje, prenove in sami gradnji, upoštevali ukrepe varčevanja z energijo, — z izvajalci dosežene take cene stanovanjske gradnje, ki bodo v skladu z družbenim dogovorom o oblikovanju cen stanovanjske graditve v SR Sloveniji in metodologijo določanja cen. 39. člen Udeleženci bomo pri uresničevanju programa stanovanjske gradnje upoštevali sprejete ukrepe za varstvo človekovega okolja in naloge in ukrepe s področja splošne ljudske obrambe ih družbene samozaščite., 40. člen Udeleženci bomo skrbeli, da se bodo v srednjeročnem obdobju izvajala dolpčila družbenega dogovora o racionalizaciji stanovanjske gradnje. ' 41. člen Udeleženci bomo/ skrbeli, da bodo osnovne usmeritve izvajalcev gradbene dejavnosti in 'industrije gradbenega materiala naslednje! — intenzivhejši razvfaj pioduktivno.stj dela; — ukrepi za kompleksno varčevanje z energijo v nacionalnem merilu in istočasno zmanjšanje onesnaženja okolja; — tippoinitev regulative in posodobitev sedanje tehnifne regHlaUve, Hi se nanaša na projektiranje in gradnjo stanovanj, vkljuetip ^ družpppt) verificiranim smernicami; — večje upoštevanje eksploatacijskih stroškov ia ukrepi za trajnost sestavnih delov in materialov v stanovanjski gradnji; 1 — realizacija že v tekočem planskem razdobju sprejetih ukrepov gtede razvoja instalacijskih in 3»-kl j učnih del; — boljše organiziranje In povezava proizvajalee\ . stanovanj z uporgbpiki y smishv pasjovnega vključevanja proizvajalcev na t^meljo vnaprej dogovorjena in enotnih kriterijev; ' . — Jtftrejšj prehod na samoupravno organiz.ran. dejitev dela, vlaganj in riz,ka; • — nadaljevanje ter intenzifikacija začetega 'procesa industrializacije; ♦ — nadaljnji razvoj industrije gradbenega- materiala kot pomembnega faktorja za hitrejšo, cenejšo in racionalnejšo gradnjo: — vključevanje projekt Ive stanovanjskih zgradb v dolgoročni pročes posodabljanja, tako primarnega sistema konstrukcije, kakor tudi sekundarnih siste-* mov finalizacije stanovanjskih zgradb in doseganje večjega družbenega vpliva na to področje; — načrtovanje in gradnja stanovanj, ki dopuščajo z enostavnejšimi pogoji prilagajanje fonkeio-nalnostl stanovanj potrebam v različnih starostnih obdobjih družin oziroma stanovalcev; — temeljni racionalizacijski ukrepi in tehnološki razvoj: « — delna nadomestitev betonov z vplikofovmatni-mi opečnimi paneli in z izrabo etektrofiltrskih pepelov, — zvišanje poprečne kvalitete armature, — večji delež lahkih, agregatov za beton, -r- varčevanje z le^om, — povečanje proizvodnje in asortimana termoizolacijskih materialov, — prehod na večslojne okenske zasteklitve in kvalitetnejše tesnenje ohen in vrat, , — proučevanje optimalne suhomontažne' izvedbe podov in predelnih sten, — standardiziranje in prefabriciran.ie celotnega sklopa instalacij. 3. medsebojne OBVEZNOSTI UDEI.EZENCEV SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA 4 t 3.1. Solidarnost In vzajemnost ha ravni republike 42. člen 1 Udeleženci bomo zagotovili združevanje sredstev v višini 0,32% na bruto osebne dohodke udeležencev samoupravnih sporazumov o temeljih planov samoupravnih stanovanjsHih skupnostih, za sofinanciranje vzajemnosti in solidarnosti na ravni republike. Ta sredstva bodo namenska in se bodo zbirala: , — za gradnjo domov za učence in študente 0,292 % POD iz dohodka, po programu, ki gp sprejme odbor Podpisnikov, ki ima sodež pri Izobraževalni skupnosti Slovenije, — za sofinanciranje kadrovskih stanovanj v manj razvitih 'občinah, manj razvitih območjih in manj razvitih obmejnih območij 0,025 % HOD iz čistega dohodka, — za bivalne pogoje MDA 0,003% BOD iz dohodka , 43. člen Udeleženci se sporazumemo, da bomo v srednjeročnem obdobju 1931—1985 nepovratno vzajemnostno združevali sredstva za sofinanciranje kadrovskih stanovanj v višini 0,025 % BOD iz čistega dohodka. Za nepovratno vzajemnostno združevanje sredstev se udeleženci sporazumemo zato, ker so ta sredstva za udeležence sporazuma sorazmerno majhna in bi bili stroški, ki bi z vračanjem nastajali sorazmerno veliki in zato tudi taka oblika združevanja ne bi imela pravega ekonomskega učinka. 44. člen Udeleženci se sporazumemo, da bomo ob morebitnih naravnih nesrečah In drugih izrednih razme- / rah v stanovanjskem gospodarstvu, zagotavljali sredstva s posebnim samoupravnim sporazumom v okviru samoupravnih stanovanjskih skupnosti oziroma , združenega dela v SR Sloveniji. 3.2. Splošna ljudska obramba in družbena samozaščita 45. člen , Udeleženci bomo 'pri Izvajanju plana stanovanjskega gospodarstva na področju graditve, prenove in vzdrževanja upoštevali navodila za vključevanje ukrepov in nalog s področja splošne ljudske obrambe in > družbene samozaščite v obrambne in druge načrte v stanovanjskem gospodarstvu. . 3.3. Delovanje in naloge Zveze stanovanjskih’ skupnosti Slovenije 48. člen Program dela Zveze, stanovanjskih skupnosti Slovenije (v nadaljnjem besedilu: zveza) v obdobju 1981 do 1985 bo tisklajen z namenom, določenim v samoupravnem sporazumu o ustanovitvi zveze in se ng-naš-a na: A. Naloge Zveze in njene delovne skupnosti, ki Izhajajo iz samoupravnega sporazuma o ustanovitvi zveze in vsakoletnih programov dela zveze. B. Izvedbo posebnih nalog zveze: — raziskovalna dejavnost, — sprejem normativov In standardov za gradnjo in opremljenost stanovanjskih sosesk in standardov za graditev stanovanj,’ —, gradnja domov ža učence in študente, — reševanje stanovanjskih problemov kadrov na manj razvitih območjih, in manj razvitih obmejnih območjih, — bivalni pogoji udeležencev mladinskih delovnih akcij, — organizacija akcije za reševanje stanovanjske problematike v primeru naravnih nesreč in drugih izrednih razmerah. ' »■ . 47. člen Glede na povečanje obsega del delovne skupnosti zveze v obdobju 1981—1985, zlasti na področju planiranja, standardizacije in energetike, bo zaradi zaposlovanja svetovalcev za ta področja število zaposlenih v delovni skupnosti naraslo, vendar ne bo večje od 13 delavcev. 48. člen Udeleženci se sporazumemo za naslednjo porabo razpoložljivih sredstev odpravljenega republiškega stanovanjskega sklada: Stran 2074 URADNI LIST SRS Št. 34 — 27. XI. 1981 Tabela 2 Namen uporabe Viri sredstev — odprav. rep. stan. sklada - 1981 1982 1983 1984 1986 1. Vzdrževanje in razširitev materialne osnove dela zveze; stroški poslovanja čenih nalog v okviru k skupno dolo- 3.000 2.000 1.000 2. Raziskovalna dejavnost 10.000 11.000 12.000 14.000 15.000 3. Bivalni pogoji udeležencev MDA 5.000 5.000 5.000 4.000 3.000 \ 49. člen 5. KONČNE DOLOČBE Za osebne dohodke in skupilo porabo delavcev delovne skupnosti zveze, vzdrževanje in razširitev materialne osnove dela zveze in stroškov poslovanja v okviru skupno določenih nalog, sta predvidena dva vira: — prosta sredstva odpravljenega republiškega stanovanjskega sklada po tabeli 2, — združevanje sredstev samoupravnih stanovanjskih skupnosti po dbgovorjenem ključu do planiranega letnega obsega sredstev, ki ga bo sprejela skupščine zveze vsakoletno, na osnovi letnega programa dela, razčlenjeno po področjih. '3.4. Znanstvenoraziskovalno delo i 50. člen Udeleženci se sporazumemo, da bomo združevali sredstva za raziskave, zlasti naslednjih področij: — samoupravni sistem na področju stanovanjskega gospodarstva, — družbenoekonomski odnosi v stanovanjskem gospodarstvu, • — planiranje in projektiranje naselij in sosesk, — proizvodno-dohodkovni odnosi, — racionalizacija v gradnji in uporabi: a) racionalizacija gradnje, b) racionalno ravnanje z energijo, — revitalizacija in prenova, — informacijski sistem v stanovanjskem gospodarstvu, ' / — dolgoročni razvoj stanovanjskega gospodarstva, ' , — tekoče strokovne raziskovalne naloge. 51. člen Sestavni del samoupravnega sporazuma je tabela I, iz katere so razvidne konkretne obveznosti posameznih udeležencev samoupravnega sporazuma. „ 52. člen Udeleženci pooblaščamo izvršilni odbor skupščine Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije za tekoče spremljanje izvajanja in uresničevanja ciljev in nalog, opredeljenih s tem samoupravnim sporazumom in za povratno obveščanje udeležencev samoupravnega sporazuma. 53. člen Z dnem, ko začne veljati ta samoupravni sporazum, preneha veljati samoupravni sporazum o temeljih plana Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije za obdobje 1981—1985 (Uradni list SRS, št. 12/81). 54. člen Ta samoupravni sporazum je sklenjen, ko ga sprejme večina udeležencev in začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Udeleženci: samoupravne stanovanjske skupnosti občin: Ajdovščina, Brežice, Celje, Cerknica, Črnomelj, Domžale, Dravograd, Gornja Radgona, Grosuplje, Hrastnik, Idrija, Ilirska Bistrica, Izoia, Jesenice, Kamnik, Kočevje, Koper, 1 Kranj, Krško, Laško, Lenart, Lendava, Litija, Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Center, Ljubljana Moste-Po-Ije, Ljubljana Šiška* Ljubljana Vič-Rudnik, Ljutomer, Logatec, Maribor, Metlika, Mozirje, Murska Sobota, Nova Gorica, Novo mesto, Ormož, Piran, Postojna, Ptuj, Radlje ob Dravi, Radovljica, Ravne na Koroškem, Ribnica, Sevnica, Sežana, Slovenj Gradec, Slovenska Bistrica, Slovenske Konjice, Šentjur pri Celju, Škofja Loka, Šmarje pri Jelšah. Tolmin, Trbovlje, Trebnje, Tržič, Velenje, Vrhnika. Zagorje ob Savi, Samoupravna stanovanjska skupnost Ljubljana, Zveza stanovanjskih skupnosti Slovenije, Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji, Izobraževalna skupnost Slovenije. Plan obsega in strukture stanovanjske gradnje ▼ obdobju 1981—1985, po občinah Tabela 1 Občina 1 L Ajdovščina 2. Brežic« 3. Celje 4. Cerknica Družbena gradnja 114 250 71 38 144 78 12 1.700 100 5 # 7 363 722 40 283 515 40 400 2.200 254 462 60 ' > 1 ) 2 3 4 5 6 7 5. Črnomelj 158 126 260 544 12 6. Domžale 302 130 300 i 500 1.232 75 7. Dravograd 108 32 • 96 236 75 8. Gornja Radgoha 171 51 8 ŽOO 430 45 9. Grosuplje 200 50 100 700 1.050 100 10. Hrastnik 300 20 10 60 390 10 11. Idrija 300 ’ 60 10 200 570 100 12. Ilirska Bistrica 190 60 230 480 13. Izola 235 35 130 200 600 50 14. Jesenice 644 130 75 410 1.259 50 15. Kamnik 300 330 430 400 1.460 30 16. Kočevje 220 60 20 300 600 80 17. Koper 1.000 180 250 450 1.880 100 18. Kranj 1.353 375 422 ' 1 200 3.350 110 19. Krško 400 333 ^ 733 105 20. Iraško 208 , 117 15 120 460 180 21. Lenart 73 52 375 500 50 22. Lendava 200 60 • 20 300 580 23. Litija 180 35 35 250 500 ' 24. Ljubljana Bežigrad 25. Ljubljana Center 26. Ljubljana Moste-Polje 27. Ljubljana Šiška 28. Ljubljana Vič-Rudnlk 24.—28. Ljubljana 6.775 2.050 3.393 2.128 14.346 690 29. Ljutomer 160 75 15 \200 450 17 30. Logatec 100 50 75 . ,275 500 31. Maribor 2.317 1.283 400 1.250 5.250 250 32. Metlika 72 28 33 200 333 159 33. Mozirje 96 85 6 210 397 66 34 Murska Sobota 400 250 100 1.150 1.900 150 35. Nova Gorica 544 .138 300 656 1.638 55 36. Novo mesto 732 189 128 802 1.851 37. Ormož 79 39 2 100 220 8 38. Piran •235 »90 327 322 974 64 39. Postojna 400 120 20 360 900 40. Ptuj 373 215 12 600 1.200 41. Radlje ob Dravi v 167 35 ‘ 200 402 50 42. Radovljica ' 431 130 148 401 1.110 10 43. Ravne na Koroškem , 855 125 10 268 1.258 98 44. Ribnica 80 35 10 75 200 45. Sevnica 120 85 40 250 495 97 46. Sežana 388 100 25 400 913 35 47. Slovenj Gradec 250 90 25 200 565 50 48. Slovenska Bistrica 200 120 500 820 50 49. Slovenske Konjice 324 80 400 804 40 50. Šentjur pri Celju 164 52 200 416 32 51. Škofja Loka 478 64 478 680 1.700 189 52. Šmarje pri Jelšah 217 81 370 668 40 53. Tolmin 95 125 20 113 353 40 54. Trbovlje 636 143 10 150 939 12 55. Trebnje 105 40 16 250 411 20 56. Tržič 80 70 70 200 420 50 57. Velenje 1.080 200 220 500 2.000 314 58. Vrhnika 100 80 110 200 490 25 59. Zagorje ob Savi 215 125 10 220 570 60. Žalec. 478 142 25 789 1.434 185 Skupaj 27.524 8.644 8.009 22.503 66.680 ' 4.048 1596. Na podlagi 93. Člena zakona o stanovanjskem gospodarstvu (Uradni list SRS, št. 3/81) ter skladno z zakonom o pospeševanju skladnejšega regionalnega razvoja v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 29/75 in 30/80) in odlokom o obmoCjih, ki se štejejo za manj razvita območja v Socialistični republiki Sloveniji v obdobju od leta 1981 do leta 1985 (Uradni list SRS, št. 10/81) je na podlagi 13. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije (Urad- ni list SRS, št. 21/78) ter 28. člena samoupravnega sporazuma o temeljih plana Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije za obdobje 1981 — 1985 (Uradni list SRS, št. 12/81) je Zveza stanovanjskih skupnosti Slovenije na X. seji skupščine dne 11. novembra 1981 sprejela PRAVILNIK o pogojih in merilih za odobravanje nepovratnih sredstev in posojil, namenjenih za reševanje stanovanjskih potreb kadrov v manj razvitih občinah, manj razvitih območjih in manj razvitih obmejnih območjih I. SPLOŠNE DOLOČBE L člen S tem pravilnikom se opredeljuje namen združevanja sredstev za reševanje stanovanjskih potreb kadrov v manj razvitih Občinah, manj razvitih območjih in manj razvitih obmejnih območjih (v nadaljnjem besedilu: manj razvitih Območjih), vire sredstev za odobravanje nepovratnih sredstev in posojil, upravičence za pridobitev nepovratni^ sredstev in posojil, natečajni postopek ter pristojnosti odbora za sofinanciranje kadrovskih stanovanj v manj razvitih območjih (v nadaljnjem besedilu: odbor za kadrovska stanovanja). II. NAMEN ZDRUŽEVANJA SREDSTEV 2. člen Sredstva za sofinanciranje kadrovskih stanovanj v manj razvitih območjih so namenjena za reševanje stanovanjskih potreb kadrov v temeljnih organizacijah združenega dela in delo.-t:ih skupnostih s področja gospodarstva, ki so pomembne za gospodarski razvoj v mai j r«zv.uh območjih, kakor tudi organizacijah in delovnih skuprost h s P'-dročja šolstva in zdravstva v teh območj'h. III. VIRI SREDSTEV ZA ODOBRAVANJE NEPOVRATNIH SREDSTEV IN POSOJIL 3. Člen Sredstva za odobravanje nepovratnih sredstev in posojil, namenjena za reševanje stanovanjskih potreb kadrov v manj razvitih območjih v SR Sloveniji se zagotavljajo iz dveh virov: — samoupravne stanovanjske skupnosti v SR Slo- veniji kot udeleženke samoupravnega sporazuma o temeljih plana Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije za obdobje 1981—1985 zagotavljajo nepovratno vzajemno združevanje sredstev za sofinanciranje kadrovski!) stanovanj v višini 0,025 °/o BOD. iz čistega dohodka, kar so opredelile v svojih samoupravnih sporazumih 6 temeljih planov za srednjeročno obdobje 1931—1985; ( 1 — temeljne banke v SR Sloveniji v sestavu Ljubljanske banke, Združene banke zagotavljajo dopolnilna denarna sredstva v obliki posojil. IV. UPRAVIČENCI ZA PRIDOBITEV IfEPOVRATNIH SREDSTEV IN POSOJIL . 4. člen Upravičenci za pridobitev nepovratnih sredstev in posojil so temeljno organizacije združenega dela In delovne skupnosti s področja gospodarstva na manj razvitih ^območjih ter organizacije in delovne skupnosti s področja šolstva ih zdravstva na manj razvitih območjih, ki gradijo stanovanja za kadre na manj razvitih območjih za potrebe skladnejšega razvoja na teh območjih. 5. člen ' Za manj razvita območja se po tem pravilniku štejejo: 1. območja občin: Lenart, Lendava, Ljutomer, Ormož, Šentjur pri Celju in Šmarje pri Jelšah; 2. kot sestavni deli geografskih območij naslednje krajevne skupnosti: v občini Gornja Radgona: Apače, Crešnjevci, Ivanci, Kapela, Negova, Spodnja Ščavnica, Stogovci, Videm ob Ščavnici v občini Maribor: Korena, Ruperče, Velka v občini Ptuj: Desternik, Juršlnci, Polenšak, Trnovska vas, Vitomarci in Dolena, Cirkulane, Leskovec,« Majšperk, Podlehnik, Ptujska gora, Stoperce, Zavrč, Žetale v občini Slovenska Bistrica: Laporje, Makole, Studenice v občini Laško: Breze, Jurklošter, Vrh nad Laškim v občini Sevnica: Blanca, Zabukovje v občini Krško: Zdole v občini Brežice: Artiče, Bizeljsko, Globoko, Kapele, Pečice-Križe, Pišece, Sromlje v občini Metlika: Podzemelj v občini Črnomelj: Adlešiči, Dragatuš, Griblje, Stari trg, Tribuče, Vinica v občini Kočevje: Draga, Kočevska Reka, Kostel, Osilnica, Poljanska dolina, Struge, Stara Cerkev (k. o.: Stari log, Smuka, Mala gora) v občini Novo mesto: Hinje, Žužemberk v občini Trebnje: Dobrnič, Knežja vas, Sela pri Sumberku v občini Grosuplje: Ambrus, Krka, Muljava, Vi-dem-Dobrepolje, Zagradec v občini Cerknica: Cajnarje-Žilce, Nova vas v. občini Ilirska Bistrica: Dolnja Bitnja, Harije, Hrušica, Jelšane, Koseze, Novokračiric, Ostrožno brdo, Podgrad, Pregarje, Prem, Rečica, Starod, Topole, Zabiče v občini Postojna: Dolnja Košana, Suhorje v občini Sežana: Artviže, Barka, Gradišče, Materija, Misliče, Obrov, Rodik, Slivje, Tatre, Vreme. 3. kot krajevne skupnosti, ki se nahajajo pretežno v desetkilometrskem pasu ob državni meji, naslednje krajevne skupnosti: v občini Tolmin: Borjana, Bovec, Breglnj, Čezsoča, Dolje, Drežnica, Idrsko, Kal-Koritnica, Kamno, Kred, Livek, Log pod Mangrtom, Most na Soči, Soča-Trenta, Srpenica,' Tolminski Lom, Trnovo ob Soči, Volarje, Volče, Vrsno, Zatolmin, Žaga v občini Mozirje: Luče ob Savinji, Solčava v občini Dravograd: Dravograd (brez dela k. o. Dravograd, ki leži na levem bregu Drave) v občini Radlje oh Dravi: Muta, Ožbolt ob Drpvi, Podvelka, Radlje ob Dravi, Remšnik, Vuhred v občini Maribor: Selnica ob Dravi, Bresternica-Gaj (del, ki obsega k. o. Gaj nad Mariborom, Šober, Žavcarjev vrh), Kamnica (del, ki obsfega k. o. Šober) . v občini Murska Sobota: Bodonci, Bogojina, Brezovci, Cankova, Cepinci, Gedorovci, Gornji Petrovci, Grad, Hodoš, Križevci, K^uzma, Mačkovci, Petroča, Prosenjakovci, Puconci, Rogaševci, Ratkovci, Selo-Fokovci Šalovci, Tešanovci. 6. člen Območje,, ki se je po odloku o. območjih, ki ? (v Temeljni vodni skupnosti Mozirje 55®/o) od vodnih prispevkov, določenih v 1. točki tega sklepa. 3 Člani Območne vodne skupnosti Savinja—Sotla, ki opravljajo svojo dejavnost na območju krajevne skupnosti Rogaška Slatina, plačujejd namensko za izgradnjo čistilne naprave s kanalskim zbiralnikom v Rogaški Slatini še poseben dodatni vodni prispevek v višini 100 %> od vodnih prispevkov, določenih v L točki tega sklepa. 4 Člani Območne vodne skupnosti Savinja—Sotla, ki opravljajo svojo dejavnost na urbaniziranem območju Laškega, plačujejo poseben dodatni vodni prispevek v enaki višini, kot ga plačujejo Temeljni vodni skupnosti Laško, to je v višini 40°/o od vodnih prispevkov, določenih v 1. točki tega sklepa. 5 Ta sklep začne veljati takoj, uporablja pa še od 1. januarja 1981. Predsednik izvršilnega odbora Območne vodne skupnosti Savinja—Sotla Dušan Janežič, dipl. inž. el., L r. ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI ism. Na podlagi 12. člena zakona o zaposlovanju in o zavarovanju za primer brezposelnosti (Uradni list SRS, št. 8/78) in 15. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Samoupravne interesne skupnosti za zaposlovanje mesta Ljubljane je skupščina Samoupravne interesne skupnosti za zaposlovanje mesta Ljubljane na svoji seji dne 28. maja 1981 sprejela STATUT samoupravne interesne skupnosti za zaposlovanje mesta Ljubljane , I. SPLOSNE DOLOČBE 1. Men Samoupravno interesno skupnost za zaposlovanje mesta Ljubljane (v nadaljnjem besedilu: mestna skupnost) so ustanovile samoupravne interesne skupnosti za zaposlovanje Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Center, Ljubljana Moste-Poljej Ljubljana Šiška, Ljubljana Vič-Rudnik (v nadaljnjem besedilu: občinske skupnosti) zaradi urejanja skupnih interesov in učinkovitega in celovitega oblikovanja in izvajanja politike zaposlovanja na območju občin mesta Ljubljane. • 2. člen Pravice in dolžnosti občinskih skupnosti opravljajo na območju mesta Ljubljane občinske in mestna skupnost. Občinske skupnosti v mestni skupnosti usklajujejo interese, dogovarjajo skupne aktivnosti, sprejemajo skupne naloge in usmeritve. Občinske skupnosti se v mestni skupnosti dogovarjajo o skupnih ukrepih in enotnem izvrševanju pravic in dolžnosti občinskih skupnosti. Občinske skupnosti v mestni skupnosti zagotavljajo principe solidarnosti in vzajemnosti pri izvrševanju svojih nalog. • ‘ 3. Men Mestna skupnost je zveza občinskih skupnosti. Njeno delovanje temelji na načelih samoupravljanja, svobodne menjave dela, družbenega dogovarjanja in samoupravnega sporazumevanja. 4 4. člen DejaVnost mestne skupnosti je zasnovana na ustavi, zakonih, družbenih dogovorih in samoupravnih sporazumih in drugih samoupravnih aktih. Svoje interese sooča z interesi drugih skupnosti in družbenih dejavnikov v mestni skupnosti socialnega varstva in preko nje v Skupščini mesta Ljubljane, se sporazumeva in dogovarja za družbene akcije, sodeluje pri sprejemanju in izvajanju raznih usmeritev, stališč in sklepov Skupščine mesta Ljubljane. 5. Men * Mestna *skupnost je pravna oseba s pravicami, obveznostmi in odgovornostmi, ki jih ima na podlagi ustave, zakonov, samoupravnega sporazuma o ustanovitvi, tega statuta ter drugih samoupravnih splošnih aktov skupnosti. Predstavlja in zastopa jo predsednik skupščine mestne skupnosti. Ime skupnosti je: Samoupravna interesna skupnost za zaposlovanje mesta Ljubljane. 6. člen Mestna skupnost ima pečat okrogle oblike z besedilom: Samoupravna interesna skupnost zav zaposlovanje mesta Ljubljane — Ljubljana ter štampiljko pravokotne oblike z enakim besedilom'. Sedež mestne skupnosti za zaposlovanje je v Ljubljani, Parmova 32. II. NALOGE MESTNE SKUPNOSTI 7. člen Občinske skupnosti v mestni skupnosti oblikujejo in določajo skupne osnove politike zaposlovanja v Ljubljani in usmerjajo načrtovanje razvoja zaposlovanja. V ta namen mestna skupnost: — ugotavlja razpoložljive vire zaposlovanja z ozirom na stopnjo delovne in strokovne usposobljenosti, enotno in celovito za mestno območje, — usklajuje potrebe po zaposlovanju, ki jih izkazuje združeno delo preko občanskih skupnosti in zaposlitvenimi viri, kot so izkazani na celotnem območju mesta Ljubljane; — obravnava, sprejema in spremlja plan zaposlovanja za mesto; \ — spremlja in analizira uresničevanje plana zaposlovanja za mesto ter s svojimi ugotovitvami seznanja Skupščino mesta Ljubljane. 8. Men Občinske skupnosti bodo v mestni skupnosti zagotavljale usklajeno izvajanje svojih nalog pri uresničevanju: — družbenega dogovora o oblikovanju in izvajanju kadrovske politike na območju ljubljanskih občin; — samoupravnega sporazuma o pogojih zaposlovanja in minimalnih standardih za življenjske in kulturne razmere pri zaposlovanju delavcev na območju ljubljanskih občin; — samoupravnih sporazumov o štipendiranju na območju ljubljanskih občin. 9. člen Občinske skupnosti bodo v mestni skupnosti usklajevale in koordinirale svoje delo na/ področju: — sprejemanja letnih, srednjeročnih in dolgoročnih programov dela; — zaposlovanja in zavarovanja za primer brezposelnosti; — prekvalifikacij in dokvalifikacij delavcev; — medrepubliškega zaposlovanja; — usposabljanja in zaposlovanja invalidnih oseb; — vračanja delavcev, ki so na začasnem delu v tttjkii; — poklicnega usmerjanja in svetovanja; —• enotnih minimalnih standardov dejavnosti in s tem izenačevanje pogojev ter možnosti pri uveljavljanju pravic delavcev na področju zaposlovanja in zavarovanja za primer brezposelnosti. ID. čkn Na lastno pobudo ali na pobudo mestne skupnosti socialnega varstva, Skupščine mesta Ljubljane, družbenopolitičnih organizacij in drugih organizacij se dogovarja mestna skupnost o vseh aktualnih vprašanjih politike zaposlovanja' v Ljubljani in na tej osnovi usklajuje delovanje in interese občinskih skupnosti. . HL ORGANI MESTNE SKUPNOSTI 11. člen Delovni ljudje in občani Ljubljane uresničujejo svoje pravice in obveznosti v mestni skupnosti preko delegatov občinskih skupnosti v organih mestne skupnosti. i Mestna skupnost ima naslednje organe: — skupščino mestne skupnosti — odbor samoupravne delavske kontrole ' Skupščina mestne skupnosti ima naslednje organe: — predsedstvo skupščine — odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito -r- druge organe, za uresničevanje določenih nalog Skupščina mestne skupnosti 12. člen Skupščina je organ upravljanja. Skupščino mestne skupnosti sestavljajo delegacije občinskih skupnosti Vsaka delegacija ima sedem delegatov, ki jih za vsako zasedanje izvolijo skupščine občinskih skupnosti 13. člen Skupščina mestne skupnosti opravlja zlasti naslednje naloge. ' — sprejema letne, srednjeročne in dolgoročne plane v skladu s svojimi pristojnostmi in ob upoštevanju načela medsebojne usklajenosti planskih dokumentov; — sprejema plan zaposlovanja v mestu Ljubljana in usklajuje plane zaposlovanja ljubljanskih občin; — sprejema program skupnih nalog, ki jih izvaja mestna skupnost in za katerega se dogovorijo občinske skupnosti; — ugotavlja gibanje zaposlovanja v Ljubljani in sprejema sklepe, priporočila, pobude in ukrepe za uresničevanje dogovorjenih usmeritev na področju zaposlovanja v družbenem planu mesta Ljubljane; — oblikuje skupna izhodišča, pobude in predloge za uresničevanje določb družbenega odgovora o oblikovanju in izvajanju kadrovske politike na območju ljubljanskih občin občinskih in mestne skupnosti za zaposlovanje; — spremlja uresničevanje samoupravnega sporazuma o pogojih za zaposlovanje in o minimalnih standardih za življenjske tu kulturne razmere pri zapo- slovanju delavcev na območju ljubljanskih občin ter daje pobude za učinkovito uresničevanje sporazuma; — oblikuje izhodišča, pobude in predloge za uresničevanje štipendijske politike v Ljubljani; — v skladu s pooblastili sprejema sklepe in ukrepe s področja ljudske obrambe in družbene samozaščite; — sprejema finančni načrt, periodični obračun in zaključni račun mestne skupnosti; — sprejema družbene dogovore in samoupravne sporazume, katerih udeleženec je mestna skupnost; — sprejema poslovnik o delu mestne skupnosti; — sprejema obrambni načrt mestne skupnosti; — sprejema statut in druge samoupravne splošne akte mestne skupnosti; — voli predsednika in podpredsednika skupščine; — voli predsedstvo skupščine, odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito in. druge organe; — imenuje in razrešuje sekretarja mestne skupnosti; — obravnava in sprejema poročilo o delu predsedstva mestne skupnosti in drugih organov skupščine; — obravnava na osnovi pobud druga vprašanja skupnega pomena za mesto, ki zadevajo zaposlovanje. 14. člen Skupščina deia na se^ah na podlagi svojega delovnega načrta. Sestaja ce glede na potrebe, vendar najmanj štirikrat letno. Seje sklicuje in vodi predsednik skupščine. * ■ 15. člen Predsednik skupščine je dolžan sklicati sejo skupščine Uidi na predlog: — občinske skupnosti; — predsedstva mestne skupnosti; — odbora samoupravne delavske kontrole; — skupščine mestne skupnosti sociplpcga varstva; r-Mestne konference SZDL; — Skupščine mesta I.jubijane. če predsednik skupščine ne skliče seje v osmih dneh po vloženi pismeni zahtevi, jo lahko skliče predlagatelj. > 16. člen Predsednik skliče sejo skupščine s pismenim vabilom in z navedbo dnevnega reda seje. Vabilu za sejo mora biti priloženo tudi gradivo k posameznim točkam dnevnega reda. . Vabilo in gradivo za sejo skupščine mora biti poslano občinskim skupnostim praviloma najmanj 20 dni pred zasedanjem. O vprašanjih, ki zahtevajo zelo Hitre odločitve in ko seje zaradi opravičenega razloga ni mogoče sklicati v skladu s prejšnjim odstavkom tega člena, se lahko skliče sejo s skrajšanim rokom, vendar ne krajšim od lO^dni pred sejo. V vabilu za sejo mora biti posebej obrazloženo, zakaj je seja sklicana v krajšem roku. • 17. člen Predsednik skupščir^p lahko povabi na sejo predstavnike družbenopolitičnih in drugih organizacij, skupnosti in upravnih organov, ki s svojo dejavnostjo spremljajo delo msstnp skupnosti, oziroma stalno ali občasno sodelujejo v delu skupščine In njenih organov. Predsednik skupščine povabi na sejo skupščine tudi predstavnike drugih samoupravnih organizacij, skupnosti ali društev, vodjo in strokovne delavce Strokovne službe samoupravnih skupnosti za zaposlovanje Ljubljana, če lahko prispevajo k uspešnejšemu delu skupščine. Udeleženci seje iz 1. in 2. odstavka tega člena imajo pravico enakopravno razpravljati o vseh tpčkah dnevnega reda, nimajo pa pravice odločanja. v 18. člen Skupščina mestne skupnosti je mesto dogovarjanja, pri čemer delegati enakopravno in sporaziftnno oblikujejo politiko na področju zaposlovanja in sprejemajo program dela in razvoja ter odločajo o drugih skupnih zadevah, ki so določene v samoupravnih aktih mestne skupnosti. 19. člen Skupščina sklepa veljavno, če je na seji navzoča večina delegatov vsake delegacije občinske skupnosti. V skupščini se sprejemajo sklepi s samoupravnim dogovarjanjem in sporazumevanjem oziroma z odločitvijo z večino glasov vseh delegatov na seji skupščine. Ko skupščina odloča o statutu mestne skupnosti, o programu skupnih nalog, sporazumu o zagotavljanju sredstev za delovanje mestne skupnosti, poslovnem poročilu in zaključnem računu je potrebno soglasje vseh delegacij. Vsaka delegacija ima en glas. 20. člen Če soglasje ni doseženo, skupščina mestne skupnosti izvoli petčlansko komisijo iz vsake občinske skupnosti po enega delegata, ki opravi usklajevalni postopek med delegati tako, da usklajuje vsebino neizglasovanega predloga. Če tudi po tem usklajevanju, ki se opravi takoj po prekinitvi seje, a največ po 30 dneh, ni doseženo soglasje, se odločitev o zadevi odloži do naslednje seje, s tem, da se zadeva vrne občinskim skupnostim' z dopolnilnimi obrazložitvami in utemeljitvami ter z novim predlogom sklepa. * 21. člen > Podrobnejši postopek o delu skupščine mestne skupnosti določa poslovnik skupnosti. Pravice in dolžnosti delegatov 22. člen Funkcija delegata je družbena in častna. Delegat ima pravico in dolžnost, da se udeležuje sej samoupravnih organov mestne skupnosti v katere je izvoljen ali imenovan. 23. člen Pri zavzemanju stališč o vprašanjih, o katerih odloča skupščina, ravnajo delegati v skladu s smernicami in temeljnimi stališči občinskih skupnosti, ki so ■ih ejelegirale, upoštevajoč skupne in splošne družbene potrebe in inlerese. "O 'delu skupščine mestne skupnosti in o svojem delu v njej je delegacija dolžna obveščati občinsko skupnost in ji je odgovorna iia svoje delo. 24. člen Delegat ima pravico in dolžnost: — odločati o vseh vprašanjih, ki jih obravnavajo organi mestne skupnosti; — predlagati skupščini, naj obravnava določena vprašanja; .— predlagati skupščini, naj obravnava vprašanja v zvezi z ..-.polnlcvanjcm samoupravnih splošnih aktov mestne skupnosti, «r. aelonv predsedstva • skupščine in d’ ugih organov skupščine; — da je obveščen o vseh vprašanjih, ki so v zvezi '■ opravljanjem njegove funkcije v mestni skupnosti; — do vpogleda v gradivo, ki ga pripravlja ali zbira strokovna služba. 25. člen Delegat lahko postavlja vprašanja in daje predloge ustno ali pismeno. Na vprašanja je po možnosti potrebno odgovoriti na isti seji skupščine, če to ni mogoče, je, potrebno pripraviti odgovor za prihodnjo sejo. Predsednik skupščine • 26. člen Skupščina ima predsednika skupščine in podpredsednika. Mandat predsednika in podpredsednika skupščine je dve leti, in. ne moreta biti ponovno izvoljena. 27. člen Evidentiranje in kandidiranje za predsednika in podpredsednika Skupščine mestne skupnosti se izvede v skladu s postopki, ki jih za vodilne funkcije v samoupravnih interesnih skupnostih v mestu opravlja Mestna konferenca SZDL. 28. člen Volitve za predsednika in podpredsednika skupščine mestne skupnosti se izvedejo z jaynim glasovanjem. Za predsednika oziroma podpredsednika skupščine je izvoljen kandidat, za katerega glasuje večina delegatov skupščine mestne skupnosti. 29. člen Predsednik skupščine opravlja zlasti naslednje naloge: — predstavlja in zastopa mestno skupnost; — sklicuje in vodi seje skupščine; — skrbi, da dela skupščina v skladu s poslovnikom skupščine; / — podpisuje sklepe in druge akte, Iri jih sprejema skupščina; — usklajuje delo skupščine z delom njenih organov; — skrbi za sodelovanje skupščine z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi in z organizacijami, s katerimi se povezujejo naloge mestne skupnosti; — skrbi za učinkovito delo organov skupščine; ’— opravlja druge naloge, ki mu Jih poveri skupščina. Predsednik' skupščine je za svoje delo odgovoren skupščini. 30. člen Podpredsednik skupščine nadomešča predsednika skupščine z vsemi pooblastili, ko le-ta ne more opravljati svoje dolžnosti, ter opravlja druge naloge, ki mu jih zaupa predsednik ali skupščina. - Predsedstvo skupščine mestne skupnosti 31. člen Predsedstvo skupščine je organizator in koordinator dela organov mestne skupnosti Predsedstvo skupščine mestne skupnosti šteje sedem članov. Predsedstvo skupščine mestne skupnosti sestavljajo praviloma predsedniki občinskih skupnosti, predsednik ih podpredsednik skupščine mestne skupnosti Predsedstvo skupščine imenuje skupščina na prvi , seji novo konstituirane skupščine mestne skupnosti' Mandat članov predsedstva skupščine traja 2 leti. Nihče ne more biti več kot dvakrat ‘zapored izvoljen v predsedstvo skupščine. 32. člen Predsedstvo skupščine mestne skupnosti opravlja zlasti naslednje naloge: — skrbi za izpolnjevanje sklepov skupščine; — skrbi za izpolnjevanje programa mestne skupnosti; — oblikuje predloge o vprašanjih in zadevah, ki jih obravnava in o katerih sklepa skupščina; — skrbi za izvajanje samoupravnih splošnih aktov mestne skupnosti; — zagotavlja izvajanje sprejetih sklepov skupščine mestne skupnosti; — sodeluje in koordinira 'delo z organi pbčinskih skupnosti; ! — odloča o načinu dela mestne- skupnosti in njenih organov y primeru neposredne vojne nevarnosti ali vojnega napada; — opravlja druge naloge, ki mu jih poveri skupščina in ki sodijo v skladu s samoupravnimi splošnimi akti mestne skupnosti v njegovo pristojnost. Predsedstvo skupščine je za s^oje delo odgovorno skupščini ter je dolžno poročati o svojem delu med dvema zasedanjima skupščine. 33. člen Predsedstvo skupščine dela na sejah. Seje so sklepčne, če je navzočih več kot polovica članov. Predsedstvo sprejema sklepe na osnovi usklajevanja stališč. Izjemoma člani tudi glasujejo o sklepih, kadar ni doseženo soglasje vseh članov, pa problematika zahteva takojšnje ukrepanje. Šklepi se sprejemajo z večino glasov vseh članov predsedstva. Glasovanje na sejah predsedstva je javno. 34. člen Seje predsedstva sklicuje in vodi predsednik skup- • ščine, v njegovi odsotnosti pa podpredsednik. Seje se sklicujejo po potrebi. Vabilo s predlogom dnevnega reda ter z gradivom za sejo mora biti poslano članom predsedstva praviloma sedem dni pred sejo. Izjemoma lahko predsedstvo na seji dnevni red dopolni, če problematiko ni mogoče odložiti na naslednjo sejo. Komisije in druga delovna telesa skupščine 35. člen Za proučevanje, obravnavanje in uspešnejše uresničevanje svojih nalog imenuje skupščina stalne ali začasne komisije. 36. člen Stalne in začasne komisije se ustanovijo za obravnavanje posameznih vprašanj oziroma za pripravo predlogov za seje skupščine mestne skupnosti. S sklepom o ustanovitvi stalne ali občasne komisije določi skupščina sestavo, naloge, rok izpolnitve naloge in druge zadeve, ki so pomembne za njihovo delo. Predsednike in člane stalnih ali občasnih komisij imenuje skupščina mestne skupnosti. 37. člen Stalne ali občasne komisije skupščine so za svoje delo odgovorne skupščini mestne skupnosti; Sekretar meštne skupnosti 38. člen Mestna skupnost ima sekretarja mestne skupnosti. Sekretarja mestne skupnosti imenuje skupščina mestne skupnosti. Sekretar mestne skupnosti je imenovan za dobo 4 let in je lahko po izteku tega časa ponovno imenovan. Pri ^zbiri oziroma imenovanju sekretarja mestne skupnosti bo skupščina mestne skupnosti upoštevala oz. izhajala iz načel in meril kadrovanja za opravljanje najodgovornejših nalog in funkcij, opredeljenih v družbenem dogovoru o oblikovanju in izvajanju kadrovske politike na območju ljubljanskih občin. 39. člen Sekretar mestne skupnosti zlasti: — opravlja strokovna dela in organizacijska opravila za izvajanje stališč ,in sklepov skupščine in njenih organov v sodelovanju z ustrezno strokovno službo, ki opravlja strokovna, administrativna in druga pomožna opravila za mestno skupnost; — odgovarja za pravočasno pripravo gradiva za seje skupščine in njenih organov; — skrbi za pripravo osnutkov samoupravnih splošnih aktov in posamičnih odločitev mestne; skupnosti; — sodeluje s predsednikom skupščine in predsedniki drugih organov mestne skupnosti pri oblikovanju dnevnih redov skupščine mestne skupnosti in njenih organov; — sodeluje s tajniki občinskih skupnosti za zaposlovanje Ljubljana; • — sodeluje s tajniki drugih samoupravnih inte- resnih skupnosti, ki se vključujejo v samoupravno interesno skupnost socialnega varstva na območju mesta; . — opravlja druge naloj' za katero ga zadolžijo ali pooblastijo skupščina mestne skupnosti in njeni organi v okviru dejavnosti mestne skupnosti. Sekretar mestne skupnosti je za svoje delo odgovoren skupščini mestne skupnosti in njenim organom. IV. LJUDSKA OBRAMBA IN DRUŽBENA ZAMOZASCITA / 40. člen Za opravljanje nalog s področja ljudske obrambe in družbene samozaščite imenuje skupščipa odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito. 41. člen Odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito ima predsednika, podpredsednika in pet članov. Po svojem položaju so člani odbora predsednik skupščine in sekretar mestne skupnosti. 42. člen Odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito opravlja na področju ljudske obrambe naloge v skladu z zakonom o ljudski obrambi, zlasti pa opravlja naslednje naloge: — spremlja in dopolnjuje obrambni načrt meštne skupnosti; — pripravlja obrambne elemente razvojnega načrta in drugih splošnih aktov ter ukrepov s področja ljudske obrambe; — usklajuje svoj načrt delovanja v. izrednih razmerah z obrambnimi načrti občinskih skupnosti; — organizira in pripravlja vse možne oblike in načine izvajanja nalog in ukrepov ljudske obrambe na področju dejavnosti mestne skupnosti glede na predvidene vojne razmere; — v soglasju ' s pristojnimi upravnimi organi Skupščine mesta Ljubljane določa člana odbora za opravljanje posebno zaupnih del pri pripravah za ljudsko obrambo. 43. člen Odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito je za svoje delo odgovoren skupščini mestne skupnosti. 44. člen V primeru neposredne vojne nevarnosti ali vojnega napada prenehajo veljati določila tega statuta. Način dela mestne skupnosti in njenih organov določi predsedstvo, če o delovanju organov mestne skupnosti ne odločijo organi družbenopolitičnih skupnosti. Po prenehanju nevarnosti ali napada je potrebno takoj sklicati sejo skupščine, predsedstvo pa ji mora poročati o delu v tem času. » V. PLANIRANJE IN SPREMLJANJE PLANOV 45. člen Skupščina mestne skupnosti oblikuje, spremlja in skrbi za izvajanje letnih, srednjeročnih in dolgoročnih planskih usmeritev v skladu s svojimi pristojnostmi in ob upoštevanju usklajenih planskih dokumentov. /46. člen Plan mestne skupnosti temelji na samoupravnih sporazumih o temeljih plana občinskih skupnosti, na dogovoru o temeljih družbenega plana mesta Ljubljane in upošteva dogovore v okviru medobčinskega sodelovanja ter določila dogovora o temeljih družbenega plana SR Slovenije. 47. člen Mestna skupnost sprejema letni izvedbeni akt resolucije o družbenoekonomskem razvoju plana zaposlovanja v mestu Ljubljani, ki usklajuje vire zaposlovanja v Ljubljani z izkazanimi potrebami združenega dela. VI. ZDRUŽEVANJE SREDSTEV ZA DELOVANJE MEStNE SKUPNOSTI 48. člen Sredstva za delovanje organov mestne skupnosti zagotavljajo občinske skupnosti, s svojimi plani. Sredstva mestne skupnosti so sredstva za funkcionalne in materialne stroške ter osebne dohodke. Ce sredstva, ki jih planirajo občinske skupnosti za delovanje mestne skupnosti ne zadoščajo za realizacijo načrtovanih nalog mestne skupnosti, se občinske skupnosti dogovorijo o dodatnem združevanju sredstev za mestno skupnost in sprejmejo v ta namen poseben sporazum. 49. člen Finančne dokumente mestne skupne«ti podpisuje Predsednik skupščine, v njegovi odsotnosti pa podpredsednik skupščine in sekretar mestne skupnosti. 50. člen O načinu in pogojih porabe sredstev, ki jih združujejo občinske skupnosti za delovanje mestne skupno-sti odloča skupščina mestne skupnosti za vsako koledarsko leto posebej s sprejemom finančnega načrta, ki temelji na programu dejavnosti mestne skupnosti VII. OPRAVLJANJE STROKOVNIH, ADMINISTRATIVNIH, POMOŽNIH IN TEM PODOBNIH DEL ZA MESTNO SKUPNOST 51. člen Strokovna, administrativna in druga pomožna opravila za mestno skupnost opravlja strokovna služba^ občinskih skupnosti za zaposlovanje Ljubljana. VIII. RAZMERJA MED MESTNO SKUPNOSTJO IN DRUGIMI SAMOUPRAVNIMI SKUPNOSTMI 52. člen Mestna skupnost sodeluje z drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi ter organi družbenopolitične skupnosti in družbenopolitičnih organizacij v mestu ter z njimi usklajuje svoje delo pri opravljanju zadev skupnega pomena. 53. člen Mestna skupnost se v skladu s samoupravnim sporazumom o njeni ustanovitvi neposredno vključuje v mestno skupnost socialnega varstva. V njej sldipaj z drugimi udeleženci usklajuje delo na področju zaposlovanja invalidnih oseb in pri uveljavljanju načel ter uporabi enotnih osnov in meril za zagotavljanje socialne varnosti delovnih ljudi. IX. JAVNOST DELA MESTNE SKUPNOSTI 54. člen Skupščina mestne skupnosti skrbi, da je o njenem delu in odločitvah ter o delu njenih organov obveščena javnost, posebnp pa delegati v organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, ki sestavljajo delegacije za skupnosti za zaposlovanje. V ta namen skupščina mestne skupnosti določa načine in oblike ter sredstva za javno objavljanje informacij o svojem delu in odločitvah, ki jih sprejema. Delegati skupščine mestne skupnosti morajo o delu skupščine in o svojem delu obveščati občinske skupnosti, ki so jih delegirale. 55. člen Skupščina mestne skupnosti zagotavlja, da je širša javnost seznanjena s predlaganimi in sprejetimi programi dela, z njihovim izpolnjevanjem ter z višino in namenom porabe sredstev. Informacije se opravlja prek biltena in glasila medobčinske skupnosti za zaposlovanje Ljubljana »Občani in delo«. 56. člen" Predstavniki organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti, družbenopolitičnih skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti, družbenopolitičnih organizacij in društev ter predstavniki sredstev javnega obveščanja in občani imajo pravico prisostvovati sejam organov mastne skupnosti in sodelovati v razpravi, nimajo pa pravice odločanja. Vsak ima pravico do vpogleda v aagšmfli» sej organov mestne skupnosti. X. SAMOUPRAVNI NADZOR NAD DBaOM MESTNI! SKUPNOSTI 57. člen Odbor samoupravne delavske kontrole šteje 5 čl«- « nov, pri čemer vsaka občinska skupnost delegira oziroma izvoli po 1 člana. Mandat fiatov odbora traja 4 leta in je skladen z mandatno dobo skupščine- Delegat ne more kiti dvakrat zaporedoma izvoljen v odbor samoupravne delavske kontrole. , _ 58. člen Člani odbora samoupravne delavske kontrole izvolijo izmed sebe predsednika odbora. 59. člen Odbor samoupravne delavske kontrole sklepa veljavno, če je prisotna večipa članov, Odbor sprejema sklepe z večino glasov vseh članov odbora. 60. člen Predsednik odbora samoupravne delavske kontrole sklicuje in vodi seje odbora. Predsednik odbora samoupravne delavske kontrole je dolžan sklicati sejo odbora, če to zahtevajo: — najmanj trije člani odbora; — skupščina mestne skupnosti; — predsedstvo skupščine. Prvo sejo odbora skliče predsednik skupščine mestne skupnosti. 61. člen Odbor samoupravne delavske kontrole nadzoruje: — izvajanje samoupravnega sporazuma o ustanovitvi mestne skupnosti, statuta in drugih'samoupravnih splošnih aktov mestne skupnosti; • — izvajanje samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov, ki jih sklepa mestna skupnost; — izvajanje sklepov organov mestne skupnosti in skladnosti teh aktov in sklepov s samoupravnimi pravicami, dolžnostmi in interesi delavcev, delovnih ljudi in občanov; — odgovorno ter družbeno ki ekonomsko smotrno uporabo družbenih sredstev in razpolaganje z njimi; -7- obveščanje o delu in poslovanju organov mestne skupnosti; — izpolnjevanje drugih samoupravnih pravic, dolžnosti in interesov delavcev, ki jih uresničujejo v mestni skupnosti. , 62. člen • Odbor samoupravne delavske kontrole se sestaja po potrebi, najmanj pa dvakrat letno, da oceni delo in poslovanje mestne skupnosti, 63. člen Organi mestne skupnosti in drugi organi ter strokovna služba, ki so pristojni za posamezne zadeve iz 60. člena tega statuta, so dolžni skrbeti za to, da je odbor samoupravne delavske kontrole obveščen in seznanjen z odločitvami in stanjem na teh področjih. Mnenja, pripombe in predlogi odbora samoupravne delavske kontrole je pristojni organ oziroma služba dolžna obravnavati in sporočiti svoja stališča. 64. člen O svojem delu in o Stališčih mora odbor samoupravne delavske kontrole sproti obveščati skupščino mestne skupnosti, o ugotovljenih pojavih in svojih stališčih pa tudi orgape in strokovno službo, ki jih zadevajo ter organe, ki imajo pravice in dolžnosti, da odpravijo ugotovljene pomanjkljivosti, Najmanj enkrat na leto odbor samoupravne delavske kontrole predloži poročilo o svojem delu hkrati z ugotovitvami in z oceno stanja skupščini mestne skupnosti, ki je to poročilo dolžna obravnavati. 65. ilep Pri uresničevanju svpjjh nalog ima odbor samoupravne delavske kontrole pravico, da Se obrača na skupščino družbenopolitične skupnosti, na družbenega pravobranilca samoupravljanja, na službo družbenega knjigovodstva, na organe inšpekcije- ip na druge orgape družbenega nadzora in kontrole, k} so pristojni za nadzorstvo nad zakonitostjo dela mestne skupnosti, ter na sindikat, in imajo pravico z njimi sodelovati pri uresničevanju svojih nalog. Odbor samoupravne delavske kontrole obvešča organe iz prejšnjega odstavka tega člena o ugotovljenih pojavih V primerih, ko sp le-ti v mejah svojih pristojnosti dolžni .ukrepati po zakonu. 66. člen Strokovna služba je v mejah svojega delovnega področja dolžna dati odboru samoupravne delavske kontrole podatke in poročila, ki so pomembna za uresničevanje nalog samoupravne delavske kontrole in mu s tem v zvezi omogočiti tudi vpogled v listine, spise in poročila. Strokovna služba je dolžna zagotavljati pogoje ter nuditi ustrezno strokovno in drugo pomoč za nemoteno in učinkovito delo odbora samoupravne delavske kontrole. 67. člen Za delo odbora samoupravne delavske kontrole sc smiselno uporabljajo določila o delu skupščine, določena v poslovniku o delu skupščine. / XI. SPREJEMANJE STATUTA MESTNE SKUPNOSTI ' 68. člen Preden skupščina mestne skupščine sprejme statut, mora predsedstvo skupščine mestne skupnesL zagotoviti javno obravnavo v vseh skupščinah občinskih skupnosti, 69. člen . > Ko predsedstvo skupščine mestne skupnosti oblikuje predlog statuta, katerega osnutek so Obravnavale vse skupščine občinskih skupnosti, je dolžno obravnavati vse predloge, pripombe m mnenja, ki se jih posve-' dovale občinske skupnosti ter. v obrazložitvi predlega navesti katerih pripomb oziroma predlogov ni upoštevalo in zakaj. 70. člen Spremembe in dopolnitve statuta se sprejmejo pr postopku, ki velja za njegov sprejem. 71. člen , Obvezno razlago statuta mestne skupnosti daje skupščina mestne skupnosti. XII. PREHODNE IN KOLCNE pOLOCEK 72. čjen Prvo sejo skupščine mestne skupnosti skliče koordinacijski odbor samoupravnih skupnosti za zaposlovanje Ljubljana. 73. člen Prvi mandat organov mestne .skupnosti teče do naslednjih volitev občinskih skupnosti za zaposlovanje. 74. člen Ta statut je sprejet, ko ga sprejme skupščlha mestne skupnosti, veljati pa začne osmi dan po javni objavi. t.iuhUsnf). dne 28. maja 1981. ! Predsednik skupščine Mestne skupnosti Ljubljana Zvone Žagar l.ir. 1600. Na osnovi 53. iii 135. člena ustave SRS, 68. in 69. člena zakona o skupnih osnovah svobodne menjave dela (Uradni list SRS, št. 17/79), zakona o zaposlovanju in o zavarovanju za primer brezposelnosti in 20. ter 22. člena statuta mesta Ljubljane sprejemajo samoupravne interesne skupnosti ža zaposlovanje občin Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Center, Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana Šiška, Ljubljana Vič-Rudnik SAMOUPRAVNI SPORAZUM o ustanovitvi samoupravne interesni skupnosti za zaposlovanje mesta Ljubljane , I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen S tem samoupravnim sporazumom samoupravne interesne skupnosti za zaposlovanje občin Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Center, Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana Šiška, Ljubljana Vič-Rudnik (v nadaljnjejm besedilu: občinske skupnosti) urejamo skupne interese in cilje zaradi učinkovitega in celovitega izvajanja , politike zaposlovanja na območju mesta Ljubljane. 2. člen Občinske skupnosti se sporazumemo, da bo samoupravna interesna skupnost za zaposlovanje mesta Ljubljane delovala kot zveza občinskih skupnosti. Občinske skupnosti uresničujejo vse svoje naloge na osnovi zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti, upoštevajoč mesto kot posebno družbenopolitično skupnost,- Zato se sporazumemo, da je interes za ugotavljanje, usklajevanje in načrtovanje virov za zaposlovanje enoten in celovit za celotno območje mesta. . 3. člen Ime skupnosti je: Samoupravna interesna skupnost za zaposlovanje mesta Ljubljane v (nadaljnjem besedilu: mestna skupnost). Mestna skupnost je pravna oseba. Sedež mestne skupnosti je v' Ljubljani, Parmova 32. * II. NALOGE MESTNE SKUPNOSTI 4 5 4. člen V skladu z opredelitvijo v drugem členu tega samoupravnega sporazuma se občinske skupnosti sporazumemo, da bomo v mestni skupnosti zagotavljale naslednje primarne in originarne naloge: — ugotavljanje razpoložljivih virov za zaposlovanje z ozirom na stopnjo delovne in strokovne usposobljenosti, enotno in celovito za mestno območje, — usklajevanje potreb 1 po zaposlovanju, ki jih -zkazuje združeno delo preko občinskih skupnosti in zaposlitveni viri, kot so izkazani na območju celotne-3a mesta, — izdelavo, obravnavo, sprejem in spremljanje zaposlitvene bilance za mesto tako, da bo ta upoštevala skupne'demografske vire mesta in usklajene potrebe po kadrih kot izhajajo iz občinskih bilanc zaposlovanja. 5. člen Zaradi« nujnosti zagotovitve sistema „socialnega-varstva v mestu se občinsko skupnosti sporazumemo, da se mestna skupnost vključi v mestno skupnost socialnega varstva Ljubljane. V ta namen bo mestna skupnost skupaj z drugimi 'nterosnirM skupnostmi v mestu usklajevala in skup- no urejala naloge na področju zaposlovanja invalidnih oseb tčr uveljavljala načela in enotna merila pri zagotavljanju socialne varnosti delovnih ljudi in občanov Ljubljane. . 6. člen Občinske skupnosti se sporazumemo, da bomo v mestni skupnosti usklajeno, delovale pri uresničevanju: — družbenega dogovbra o oblikovanju in izvajanju kadrovske politike na območju ljubljanskih občin, — samoupravnega sporazuma o pogojih za zaposlovanje in o minimalnih standardih za življenjske 'in kulturne razmere pri zaposlovanju delavcev na območju ljubljanskih občin, — družbenega 'dogovora o štipendijski politiki v SR Sloveniji, 7. člen Občinske skupnosti se sporazumemo, da bomo v mestni skupnosti usklajevale in koordinirale svoje delo na področju: sprejemanja letnih, srednjeročnih in dolgoročnih programov dela, ' — zaposlovanja In zavarovanja za primer brezposelnosti, v — prekvalifikacij in dokvalifikacij delavcev, — medrepubliškega .zaposlovanja, — usklajevanja in zaposlovanja invalidnih oseb, — vračanje delavcev, ki so na Začasnem delu v tujini, — poklicnega usmerjanja in svetovanja, — enotnih .minimalnih standardov dejavnosti in s tem izenačevanja pogojev ter možnosti pri uveljavljanju pravic delavcev na področju zaposlovanja in zavarovanja za primer brezposelnosti III. SAMOUPRAVNA ORGANIZIRANOST MESTNE SKUPNOSTI 8. člen Občinske skupnosti uresničujemo svoj,e pravice in obveznosti v mestni skupnosti tako, da sprejemamo samoupravne sporazume in odločamo preko svojih delegatov v organih mestne skupnosti. 9. člen Organi mestne skupnosti so: — skupščina mestne skupnosti, — odbor samoupravne delavske kontrole. Skupščina mestne skupnosti Imenuje: — predsedstvo skupščine, — odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, — druge organe, ki jih ustanovi »kupččira s posebnim oklepom za uresničevanje doJočenUk nalog. ' 10. člen Skupščina je samoupravni organ mastne skupnosti. Sestavlja jo pet delegacij občinskih okopnoetL Vsaka delegacija ima sedem delegatov, ki jih za vsako zasedanje izvoli skupščina občinske skupnostL Predsednik in podpredsednik skupščine mestne skupnosti sta vedno v sestavu delegacije občinske slnuemefl U. člen • Skupščina mestne skupnosti odloča o vseh vprašanjih, ki izhajajo iz nalog mestne skupnosti, opredeljenih v tem sporazumu in planov dela mestne skupnosti. .Skupščina mestne skupnosti sprejema statut in druge samoupravne akte, voli in razrešuje svojega predsednika in podpredsednika, odbor za ljudsko obrambo iti družbeno samozaščito, druge organe in imenuje ter razrešuje sekretarja mestne skupnosti. 12. člen Predsedstvo skupščine mestne skupnosti šteje sedem članov. Praviloma ga sestavljajo predsedniki skupščin občinskih skupnosti, predsednik in podpredsednik skupščine mestne skupnosti. 13. člen Odbor samoupravne delavske kontrole šteje pet članov. Odbor za ljudsko obrambo in družbeno samo-/ zaščito šteje sedem članov. 14. člen Mandat delegatov v organih mestne skupnosti traja štiri leta, prvi mandat pal teče do naslednjih volitev. Ista oseba je lahko delegat v istem organu največ dva mandata zapored. 15. člen N Dolžnosti, pravice in pristojnosti skupščine, njenih organov, Voljenih in imenovanih funkcionarjev podrobneje uredi statut mestne skupnosti. \ IV. PLAN MESTNE SKUPNOSTI 16. člen Skupščina mestne skupnosti oblikuje, sprejema in skrbi za izvajanje letnih, srednjeročnih in dolgoročnih planskih usmeritev v skladu s svojimi pristojnostmi in ob upoštevanju usklajenih planskih dokumentov. Plan mestne skupnosti opredeljuje temeljne cilje Zaposlovanja, pomembne za področje celovitega me-- sta in pravice ter obveznosti občinskih skupnosti za zagotovitev enotnosti izvajanja politike zaposlovanja v Ljubljani. Mestna skupnost sprejema letni izvedbeni planski akt — bilanco zaposlovanja v mestu Ljubljana, ki usklajuje demografske vire v Ljubljani z izkazanimi potrebami združenega dela 17. člen Plan mestne skupnosti temelji na samoupravnih sporazumih o temeljih plana občinskih skupnosti, na dogovoru o temeljih družbenega plana mesta Ljubljane in upošteva dogovore v okviru medobčipskega sodelovanja ter dogovor o temeljih družbenega plana republike. V. RAZMERJA MED MESTNO SKUPNOSTJO IN DRUGIMI ORGANIZACIJAMI IN SKUPNOSTMI 18. člen Mestna skupnost sodeluje in usklajuje svojo dejavnost z drugimi samoupravnimi skupnostmi in organizacijami ter organi družbenopolitičnih organizacij pri uresničevanju svojega plana dela. % I ■ 19. Sen Za uresničevanje nalog iz 5. člena tega samoupravnega sporazuma, mestne skupnosti voli delegacijo v skupščino mestne skupnosti socialnega varstva. Delegacija je sestavljena tako, da so v njej zastopani delegati vseh petih občinskih skupnosti. VI. SREDSTVA ZA DELOVANJE MESTNE SKUPNOSTI 20. člen Sredstva za delovanje mestne skupnosti zagotovijo občinske skupnosti s svpjimi plani, o čemer po potrebi sprejmejo poseben sporazum. Sredstva mestne skupnosti so sredstva za funkcionalne stroške, materialne stroške ih osebne dohodke. • 21. člen Finančno in materialno poslovanje mestne skupnosti podrobneje urejuje statut mestne skupnosti. « \ VII. STROKOVNA SLUŽBA ZA OPRAVLJANJE DEL SKUPNEGA POMENA 22. člen Mestna skupnost poveri opravljanje strokovnih, administrativnih in drugih pomožnih opravil ustrezni strokovni službi. ' 23. člen Medsebojne obveznosti, pravice in odgovornosti med njiestno skupnostjo in strokovno službo se uredijo s posebnim samoupravnim sporazumom. VIII. JAVNOST DELA MESTNE SKUPNOSTI 24. člen ' Javnost dela mestne skupnosti se zagotavlja tako, da so seje skupščine in njenih organov javne in preko informativnih sredstev mestne skupnosti. Javnost dela mestne skupnosti podrobneje ureja njen statut. IX. SAMOUPRAVNI NADZOR NAD DELOM MESTNE SKUPNOSTI 25. člen Samoupravni nadzor nad delom mestne skupnosti in njenih strokovnih služb opravlja odbor samoupravne delavske kontrole. Pri svojem delu imajo člani odbora pravico in dolžnost, da so seznanjeni z vsemi pomembnimi dogajanji v mestni skupnosti. Delegat ne more biti dvakrat zaporedoma izvoljen v odbor samoupravne delavske kontrole. Statut mestne skupnosti podrobneje uredi naloge odbora samoupravne delavske kontrole in n a čip izvolitve -članov X. NAČIN SPREJEMANJA SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA 28. člen Samoupravni sporazum mestne skupnosti se sprejema tako, da ga pooblaščeni podpisniki skupščin občinskih skupnosti po predhodnem sprejemu v občinskih skupnostih podpišejo v enakem besedilu In da k njemu soglasje Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane. XI. KONČNE DOLOČBE 27. člen Spremembe In dopolnitve tega samoupravnega sporazuma se sprejemajo na enak način kot je bil sprejet samoupravni sporuzam. 28. Člen Ta samoupravni sporazum je sprejet, ko ga podpišejo pooblaščeni predstavniki vseh občinskih skupnosti in velja osmi dan po javni objavi. Podpisniki: Samoupravna skupnost za zaposlovanje Ljubljana Bežigrad, Samoupravna skupnost za zaposlovanje Ljubljana Center, Samoupravna skupnost za zaposlovanje Ljubljana Moste-Polje, Samoupravna skupnost za zaposlovanje Ljubljana Šiška in Samoupravna skupnost za zaposlovapje Ljubljana Vič-Rudnik. ______ BREZICE 1601. Na podlagi 11. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78) je Izvršni svet Skupščine občine Brežice na seji dne 11. novembra 1981 sprejel SKLEP o javni razgrnitvi novelacije zazidalnega načrta Hrastina — severni del 1 Na javni vpogled se za trideset dni od dneva objave tega sklepa v Uradnem listu SR Slovenije razgrne novelacija zazidalnega načrta Hrastina — severni del. 2 Novelacijo zazidalnega načrta za Hrastino — severni del je izdelal Projektivni biro Region Brežice v oktobru 1981 pod številko 1066/A-81. 3 V času javne razgrnitve lahko k predlogu poda svoje pripombe in predloge vsak občan ali zainteresirana delovna ali druga organizacija. 4 Novelacija zazidalnega načrta za Hrastino — severni del je javno razgrnjena v prostorih Komiteja za družbeno planiranje in gospodarstvo SO Brežice in Krajevni skupnosti Brežice vsak uradni dan od 7. do 15. ure. St 350-7/81-4 Brežice, 11. novembra 1981. Predsednik Izvršnega sveta / Skupščine občine Brežice Stane Ilc 1. r. CELJE 1602. Skupščina občine Celje je na podlagi drugega odstavka 36. člena zakona o stanovanjskem gospodarstvu (Uradni ist SRS, št. 3/81) na ločenih sejah zborov dne 17. novembra 1981 sprejela ODLOK 0 prispevku za solidarnostno gradnjo stanovanj in delno nadomeščanje stanarin v letu 1981, ki ga plačujejo zavezanci, ki niso sklenili samoupravnega sporazuma 1 1. člen Zavezanci za prispevek za solidarnostno gradnjo stanovanj in delno nadomeščanje stanarin, ki niso sklenili samoupravnega sporazuma o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Celje za obdobje 1981—1985, plačujejo prispevek za solidarnostno gradnjo stanovanj in delno nadomeščanje stanarin v letu 1981 iz dohodka po stopnji l,60-°/o od bruto osebnih dohodkov. Sredstva prispevka se zbirajo pri Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Celje za namene, ki so določeni s samoupravnim sporazumom o temeljih plana te skupnosti. 2. člen Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o določitvi obveznega prispevka za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu (Uradni list SRS, št. 1/81). 3. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. ' ^ St. 420-24/81 Celje, dne 17. novembra 1981. Predsednik Skupščine občine Celje Jože Marolt 1. r. 1603. Na podlagi 20. člena zakona o stanovanjskem gospodarstvu (Uradni list SRS, št. 3/81) in 5. člena družbenega dogovora o skupnih merilih za zagotavljanje in usklajevanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 15/81) sklenejo Samoupravna stanovanjska skupnost občine Celje ter Samoupravne stanovanjske skupnosti občin Laško, Mozirje, Ptuj, Slovenska Bistrica, Slovenske Konjice, Šentjur pri Celju, Šmarje pri Jelšah in Žalec POSEBNI SAMOUPRAVNI SPORAZUM o razdelitvi združenih sredstev za namene solidarnosti v stanovanjskem gospodarstvu za delavce, ki se dnevno vozijo na delo za obdobje 1981—1985 I. SPLOSNE DOLOČBE 1. člen S posebnim samoupravnim sporazumom o razdelitvi združenih sredstev za namene solidarnosti v stanovanjskem gospodarstvu za delavce, ki se dnevno vozijo na delo za obdobje 1981—1985, se Samoupravna stanovanjska skupnost občine Celje (v nadaljnjem besedilu: sedežna stanovanjska skupnost) in Samoupravne stanovanjske skupnosti občin: Laško, Mozirje, Ptuj, Slovenska Bistrica, Slovenske Konjice, Šentjur pri Celju, Šmarje pri Jelšah in Žalec (v nadaljnjem besedilu: domicilne stanovanjske skupnosti) zavezujejo uveljaviti načelo zakona o stanovanjskem gospodarstvu, izraženo tudi v družbenem dogovoru o skupnih osnovah za zagotavljanje in usklajevanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva v SR Sloveniji, da sedežne stanovanjske skupnosti, ki združujejo sredstva za solidarnostno graditev stanovanj in delno nadomeščanje stanarin, urejajo medsebojne odnose z domicilnimi stanovanjskimi skupnostmi s posebnim samoupravnim sporazumom, s katerim urejajo tudi združevanje sredstev za tiste delavce, ki se dnevno vozijo na delo v sedežno občino iz domicilnih občin. 2. člen S posebnim samoupravnim sporazumom o razdelitvi združenih sredstev za namene solidarnosti v stanovanjskem gospodarstvu za delavce, ki se dnevno vozijo na delo v obdobju 1981—1985 opredeljuje sedežna stanovanjska skupnost Celje ter domicilne stanovanjske skupnosti iz 1. člena tega samoupravnega 'sporazuma zlasti: — narAen posebnega samoupravnega sporazuma, • — zagotavljanje sredstev, — kriterij za opredelitev delavcev, ki se dnevno vozijo na delo, — način ugotavljanja števila delavcev, ki se dnevno vozijo na delo, — obseg solidarnostnih sredstev v sedežni občini namenjenih za prelivanje v domicilne občine, — način delitve prelitih solidarnostnih sredstev po posameznih domicilnih občinah, ‘— način obračunavanja prelitih solidarnostnih sredstev, — nadzor nad prelivanjem sredstev, — razreševanje sporov. II. NAMEN POSEBNEGA SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA 3. člen Sedežna stanovanjska skupnost Celje ter domicilne stanovanjske skupnosti sklepajo ta posebni samoupravni sporazum z namenom zagotoviti enakopraven položaj delavcev, ki v sedežni stanovanjski skupnosti ustvarjajo in zagotavljajo sredstva za solidarnost s pomočjo dela sredstev za solidarnost pa v domicilnih stanovanjskih skupnostih razrešujejo stanovanjske probleme delavcev, upravičenih do solidarnostnih stanovanj in do delne nadomestitve stanarine, s tem pa tudi prispevati k policentričnemu razvoju urbanih naselij v SR Sloveniji. III. ZAGOTAVLJANJE SREDSTEV 4. člen Sredstva za izvedbo tega posebnega samoupravnega sporazuma zagotavljajo delavci v temeljnih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih na območju sedežne stanovanjske skupnosti, ki namenjajo za solidarnost v stanovanjskem gospodarstvu prispevek iz dohodka na osnovi bruto osebnih dohodkov po stopnji 1,305 °/o. Prelita sredstva za solidarnost se v domicilnih stanovanjskih skupnostih uporabljajo za gradnjo stanovanj v družbeni lastnini, za delno nadomeščanje stanarin, za vračilo lastne udeležbe za pridobitev stanovanja, zgrajenega iz sredstev za solidarnost ter za vračilo namenskih kreditnih sredstev, pridobljenih v domicilni stanovanjsiri skupnosti za potrebe solidarnosti od temeljne banke. IV. KRITERIJI ZA OPREDELITEV DELAVCEV, KI SE DNEVNO VOZIJO NA DELO 5. člen Sedežna stanovanjska skupnost Celje ter domicilne stanovanjske skupnosti upoštevajo pri opredelitvi delavcev, ki se dnevno vozijo na delo naslednje kriterije: — da sedež občine, iz katere se delavec dnevno vozi na delo (domicilna občina) ni oddaljen več kot 70 km od občine, kjer ima sedež temeljna organizacija združenega dela oziroma delovna skupnost, v kateri delavec združuje delo (sedežna občina), — medsebojno kompenzirajo število delavcev, ki se dnevno vozijo na delo v sedežno občino oziroma iz sedežne v domicilno občino ter pri izračunu upoštevajo saldo delavcev ne glede na njihovo število. V. NAČIN UGOTAVLJANJA ŠTEVILA DELAVCEV, KI SE DNEVNO VOZIJO NA DELO 8. člen Sedežna stanovanjska skupnost Celje ter domicilne stanovanjske skupnosti upoštevajo pri ugotavljanju števila delavcev, ki se dnevno vozijo na delo statistične podatke Zavoda SR Slovenije za statistiko. VI. OBSEG SOLIDARNOSTNIH SREDSTEV, ZAGOTOVLJENIH V SEDEŽNI OBČINI, NAMENJEN ZA PRELIVANJE V DOMICILNE OBČINE 7. člen Sedežna stanovanjska skupnost Celje ter domicilne stanovanjske skupnosti upoštevajo pri letnem izračunu obsega solidarnostnih sredstev, zagotovljenih v sedežni občini, ki se preliva v domicilne občine, statistične podatke o realizaciji bruto osebnih dohodkov po občinah v letih 1980 do 1984, ki jih zbira Zavod SR Slovenije za statistiko in Zavod SR Slovenije za družbeno planiranje, kakor tudi podatke o številu delavcev, ki se dnevno vozijo na delo v sedežno občino iz domicilnih občin, upoštevaje tudi korekcije iz 5. člena tega posebnega samoupravnega sporazuma. Sedežna stanovanjska skupnost Celje ter domicilne stanovanjske skupnosti izračunavajo obseg solidarnostnih sredstev, namenjenih za prelivanje v domicilne občine v višini sredstev solidarnostnega prispevka, ki ga delavci iz domičilnih občin združujejo v sedežni občini Celje, kar predstavlja 17,999 Ve od skupnih zbranih sredstev solidarnosti sedežne občine. Postopek za izračun navedenega odstotka je razviden iz tabele I, ki je sestavni del tega posebnega samoupravnega sporazuma. VII. NAČIN DELITVE PRELITIH SOLIDARNOSTNIH SREDSTEV PO POSAMEZNIH DOMICILNIH OBČINAH 8. člen Sedežna stanovanjska ski^pnost Celje ter domicilne stanovanjske skupnosti upoštevajo pri delitvi prelitih sredstev solidarnostnih sredstev po posameznih domicilnih občinah statistične podatke o številu delavcev, ki se iz posamezne domicilne občine dnevno vozijo na delo v sedežno občino, na podlagi katerih izračunajo obseg sredstev za solidarnost, ki jih v sedežni občin: ustvarjajo oziroma zagotavljajo delavci posamezne domicilne občine. Izračun odliva sredstev iz sedežne stanovanjske skupnosti v domicilne stanovanjske skupnosti na podlagi števila delavcev iz pripadajočega odstotka, je razviden iz tabele II., ki je sestavni del tega posebnega samoupravnega sporazuma. VIII. NAČIN OBRAČUNAVANJA PRELITIH SOLIDARNOSTNIH SREDSTEV 9. člen Sedežna stanovanjska skupnost Celje ter domicilne stanovanjske skupnosti opredelijo načela združevanja solidarnostnih sredstev mod stanov miskrnii skupnostmi v samoupravnem sporazumu o temeljih plana stanovanjske skupnosti, kakor tudi v drugih srednjeročnih in letnih planskih dokumentih stanovanjske skupnosti, ki zadevajo zagotavljanje, uporabo in združevanje oziroma prelivanje sredstev za solidarnost. Sedežna stanovanjska skupnost kakor tudi domicilne stanovanjske skupnosti opredelijo odliv oziroma priliv solidarnostnih sredstev v letnih finančnih načrtih. Sedežna stanovanjska skupnost bo domicilnim stanovanjskim skupnostim posredovala potrjene finančne načrte, kakor tudi poročila o poslovanju s sredstvi za solidarnost v roku 30 dni po sprejetju finančnih sredstev oziroma zaključnih računov. Sedežna stanovanjska skupnost se zaveže obračunati in nakazati pripadajoči delež solidarnostnih sredstev na žiro račun solidarnosti domicilnih stanovanjskih skupnosti trimesečno, najkasneje v roku 15 dni po roku za predajo periodičnega oziroma zaključnega računa. IX. NADZOR NAD PRELIVANJEM SREDSTEV 10. člen Sedežna stanovanjska skupnost ter domicilne stanovanjske skupnosti opravljajo hadzor nad prelivanjem sredstev s posredovanjem finančnih dokumentov po 9. členu tega posebnega samoupravnega sporazuma in obravnavo finančnih podatkov o prelivanju sredstev ob sprejemanju zaključnih računov in finančnih načrtov, po potrebi pa lahko sedežna stanovanjska skupnost ali ena izmed domicilnih stanovanjskih skupnosti predlaga, da se prelivanje sredstev solidarnosti prouči na skupni seji predstavnikov komisij za samoupravno delavsko kontrolo vseh stanovanjskih skupnosti, ki sklepajo ta posebni samoupravni sporazum. ' ■■ X. SPREMEMBE IN DOPOLNITVE 11. člen Sedežna stanovanjska skupnost Celje in domicilne stanovanjske skupnosti: LaSko, Mozirje, Ptuj, Slovenska Bistrica, Slovenske Konjice, Šentjur pri Celju, Šmarje pri Jelžah in Žalec bodo ta posebni samoupravni sporazum spreminjale oziroma dopolnjevale v primeru, da Zavod SR Slovenije za statistiko objavi nove statistične podatke o številu delavcev, ki se dnevno vozijo na delo iz domicilnih v sedežno občino oziroma po pridobitvi drugih statističnih podatkov, ki vplivajo na obseg prelivanja sredstev solidarnosti v predvidenem roku dva meseca po objavi podatkov. Spremembe in dopolnitve tega posebnega samoupravnega sporazuma predlaga lahko vsaka izmed zainteresiranih stanovanjskih skupnosti, sprejemajo pa se na enak način kot ta posebni samoupravni sporazum. XI. REŠEVANJE SPOROV 12. člen Sedežna stanovanjska skupnost ter domicilne stanovanjske skupnosti bodo morebitne spore reševale najprej na skupni arbitraži, kolikor pa sporazumna poravnava ne bi bila možna, je za odločanje o morebitnih sporih pristojno sodišče združenega dela, od 1. 1. 1983 dalje pa posebno sodišče združenega dela pri sedežni stanovanjski skupnosti. XII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 13. člen Sedežna stanovanjska skupnost Celje ter domicilne stanovanjske skupnosti upoštevajo v letu 1981 za izračun obsega solidarnostnih sredstev, potrebnih za prelivanje v domicilne občine zlasti »Statistične podatke po občinah« zvezek XVI, 1979, ki jih je izdal Zavod SR Slovenije za statistiko. 14. člen Ta posebni samoupravni sporazum je sklenjen, ko ga sprejmejo zbori uporabnikov skupščin sedežne in domicilnih stanovanjskih skupnosti, velja in uporablja pa se od 1. januarja 1981 dalje. 15. člen Ta posebni samoupravni sporazum se objavi v Uradnem listu SRS. Celje, dne 11. novembra 1981. Podpisniki: Sedežna stanovanjska skupnost: Samoupravna stanovanjska skupnost občine Celje; Domicilne stanovanjske skupnosti: Samoupravna stanovanjska skupnost občine Laško, Samoupravna stanovanjska skupnost občine Mozirje, Samoupravna stanovanjska skupnost občine Ptuj, Samoupravna stanovanjska skupnost občine Slovenska Bistrica, Samoupravna stanovanjska skupnost občine Slovenske Konjice, Samoupravna stanovanjska skupnost občine Šentjur pri Celju, Samoupravna stanovanjska skupnost občine Šmarje pri Jelšah in Samoupravna stanovanjska skupnost občine Žalec. Tabela I Osnova izračuna sredstev solidarnosti (podatki o BOD so od Zavoda SR Slovenije za družbeno za čas od 1. 1.—31. 12. 1980) 1 planiranje (v 000 din) 1. a) Realizacija prispevkov na BOD od 1. 1. do 31. 12. 1980 po sedežnem principu, sedežna občina Celje b) Od tega odštejemo 3,399 %> za BOD delavcev iz drugih republik (34.677 — 33.498 = 1.179) c) Ostane BOD za vse delavce iz SRS, realizirati v sedežni občini č) Od tega odštejemo realizacijo BOD (družbeni in zasebni sektor) v letu 1980 po domicilnem principu (podatek za Celje) dl Razlika med masama BOD (C-C), ki predstavlja obnovo za izračun priliva sredstev solidarnosti v občine stalnega prebivališča delavcev 6,087.930 — 206.928 5,881.002 — 4,520.479 1,360.523 2. a) Od skupnega števila delavcev iz SRS zaposlenih v sedežni občini Celje b) Odštejemo število delavcev, ki delajo in prebivajo v sedežni občini Celje (24.840) c) Razlika, ki predstavlja število delavcev iz SRS, ki delajo v sedežni občini, imajo pa stalno prebivališče v občinah SRS izven sedežne občine Celje č) Od tega števila se odštejejo še delavci, ki delajo v sedežni občini, imajo pa stalno prebivališče v občini, ki je do 70 km oddaljena od sedeža (glej tabelo II) že kompenzirano d) Razlika, ki predstavlja število delavcev iz SRS, ki delajo v sedežni občini, imajo pa stalno prebivališče v občinah, ki so oddaljene več kot 70 km od sedežne občine oziroma se jih vozi na delo v sedežno občino manj kot 100 3. a) Odstotek delavcev z SRS (2. d), ki delajo v se- dežni in imajo stalno prebivališče v občinah, ki so več kot 70 km oddaljene od sedežne oz. jih je manj kot 100 od skupnega števila delavcev iz SRS, ki delajo v sedežni občini in imajo stalno bivališče v SRS izven sedežne občine (2. c) 19,46 °/o b) Upoštevajoč odstotek delavcev (3.a) izračunamo, za koliko se zaradi njih zmanjša osnova za izračun priliva sredstev solidarnosti iz sedežne občine Celje v občine stalnega prebivališča delavcev (delež v BOD) — 19,46 33.498 — 24.840 8.658 6.973 1.685 1,360.523 246.758 1,095.763 4 Podatek f3. b) je osnova za izračun deleža sred- Izračun je naslednji: štev priliva v skupnih sredstvih BOD po sedežnem principu (1. a). 1,095.765 : 6,087.930 = 17.99889 «/o Tabela II Izračun odliva sredstev solidarnosti iz občin« Celje v občine stalnega prebivališča delavcev (Podatki za #tevilo delavcev so od Zavoda SR Slovenije za statistiko z dne 31. 12. 1976, XVI. zvezek, Ljubljana, avgust 1979) Število delavcev Delež v */• v Občina v Celju 1e Celja Saldo (Od 6.973) stvih solidarnosti občine Celje Laško 871 189 682 v 9,781 1,7605 Mozirje 141 18 123 1,764 0,3175 Ptuj 137 2 135 1,936 0,3485 Slovenska Bistrica 107 — 107 1,534 0,2761 Slovenske Konjice 404 113 291 4,173 0,7511 Šentjur 2.494 228 2.266 32,497 5,8491 Šmarje pri Jelšah 1.694 38 1.656 23,749 4,2745 Žalec 2.221 508 1.713 24,566 4,4216 Skupaj: 8.069 1.096 6.973 100,000 17.9989 Opomba: Iz računa Izpade podatek za Velenje, ker se izkaže, da se iz Celja vozijo v Velenje 403 delavej, v Velenje pa iz Celja 221 delavcev. Zato je podatek in izračun kot sestavni del posebnefia sporazuma za odliv občine Velenje. CERKNICA 1G04. Na podlagi 4. točke 1. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi, ki ogrožajo vso državo (Uradni list SFRJ, št. 43/76), 37. in 38. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18/77 in 2/78), 6. člena pravilnika o ukrepih za zatiranje in izkoreninjenje stekline pri živalih (Uradni list SFRJ, št. 34/80) in 208. člena statuta občine Cerknica je Izvršni svet Skupščine občine Cerknica na seji dne 17. novembra 1981 sprejel ODREDBO o ukrepih za preprečevanje stekline v občini Cerknica 1. člen Območje občine Cerknica se proglaša za okuženo s steklino. 2. člen Da bi se preprečilo nadaljnje širjenje stekline, se na okuženem območju izvajajo naslednji ukrepi: 1. zapiranje živali za katere se sumi, da so zbolele za steklino, 2. zapiranje psov, ki še niso stari 4 mesece in zapiranje mačk, 3. psi morajo biti privezani ali zaprti, zunaj bivališča morajo biti na vrvici in z nagobčnikom, 4. nadzorovanje psov in mačk, pri čemer morajo biti psi označeni s pasjimi znamkami, mačke pa zaprte, 5. promet s psi in mačkami je prepovedan, 6. vrši se preverjanje o tem, kako ravnajo imetniki živali ter o tem ali je okužena žival morebiti prišla v stik z ljudmi ali z drugimi živalmi, na katere se lahko prenese steklina, 7. obvezno je zaščitno cepljenje psov, ki dopolnijo 4 mesece starosti, vrši se tudi cepljenje mačk, ko dopolnijo 3 mesece starosti in če je potrebno tudi drugih za steklino dovzetnih živali, 8. pobijanje necepljenih psov in mačk, kakor tudi vseh potepuških psov in mačk, 9. ubijanje lisic, gledalcev in druge škodljive divjadi, 10. ubijanje živali, ki so zbolele za steklino in živali, ki jih je ugriznila obolela žival, 11. ubijanje živali, za katero se sumi, da je zbolela za steklino ter se obnaša drugače, kot je značilno zanjo ali cepljenje teh živali oziroma njihovo zapiranje za 3 mesece v karanteno, 12. prepovedano je odnašanje živalskih proizvodov, živalskih surovin ter predmetov s katerimi se lahko prenese steklina iz okuženega dvorišča in od drugod, 13. prepovedano je odpiranje trupel psov, mačk, lisic ter drugih dlakastih živali, 14. na območju občine je treba pokončati vse pse ib mačke, katerih posestniki ne upoštevajo predpisanega kontumaca, 15. zaščitno cepljenje psov proti steklini opravljajo delavci Veterinarskega zavoda »Krim« Grosuplje, delovna enota Cerknica, 16. člani lovskih organizacij in veterinarsko-hi-Sienske službe so dolžni pokončevati: I' — neregistrirane in necepljene pse, — pse brez znamk, — pse, ki niso privezani ali zunaj bivališča niso na vrvici in z nagobčnikom, — mačke, ki niso zaprte, — zveri in pižmovke. Lastnikom navedenih živali ne pripada odškodnina za pokončane živali. 3 3. člen Trupla pokončanih zveri in pižmovk morajo člani lovske organizacije takoj zapakirati v neprepustno vrečo in z označbo kraja in dneva odstrela oz. najdbe akoj poslati Veterinarskemu zavodu »Krim« Gro-suPlje, delovni enoti Cerknica. Veterinarska organizacija poskrbi za laboratorijski pregled možganov ta-v® živali, veterinarsko-higienska služba pa za neškodljivo odstranitev trupla. 4. člen Pse je dovoljeno uporabljati za lov, če so bili dvakrat na leto zaščitno cepljeni proti steklini, če imajo pasjo znamko in če so imuni proti steklini. 5. člen Prepovedano je odirati trupla zveri in pižmovk in jemati lovske trofeje te. divjadi. 6. člen * Lovska organizacija mora prijaviti občinskemu organu veterinarske inšpekcije odstrel divjadi, ki se je vedla nenavadno in ravnati s truplom v smislu 3. člena te odredbe. 7. člen Sveti krajevnih skupnosti in štabi enot civilne zaščite so dolžni na svojem območju sodelovati z veterinarskimi delavci in lovci pri izvajanju določil te odredbe. Občani so dolžni o gibanju živali navedenih v 2. členu in drugih živali, ki bi se nenavadno vedle, nemudoma obvestiti Veterinarsko organizacijo. Lastniki psov in mačk morajo ravnati v smislu 2. člena te odredbe in prilagoditi število psov in mačk nujnim potrebam. Nadzorstvo nad izvajanjem te odredbe opravlja pristojni organ veterinarske inšpekcije. 8. člen Po 62. in 64. členu zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18/77) se v primeru prekrška te odredbe kaznujejo organizacije združenega dela in druge pravne osebe z denarno kaznijo 10.000 ali 200.000 din. Z denarno kaznijo od 500 do 10.000 din se po 65. členu istega zakona kaznuje posameznik, ki se ravna v nasprotju s to odredbo. 9. člen Z dnem uveljavitve te odredbe preneha veljati odredba o ukrepih za preprečevanje, zatiranje in izkoreninjenje stekline, objavljene v Uradnem listu, SRS, št. 9/81. 10. člen Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 322-9/77-2/5 Cerknica, dne 17. novembra 1981. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Cerknica Frane Sterle 1. r. IDRIJA 1605. Na podlagi 15. člena zakona o pokopališčih (Uradni list LRS, št. 49/55), 23. člena pravilnika o izvrševanju zakona o pokopališčih (Uradni list LRS, št. 26/56) in na podlagi 207. člena statuta občine Idrija, je Skupščina občine Idrija na seji zbora združenega dela dne 11. novembra 1981 in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 11. novembra 1981 sprejela ODLOK o spremembi in dopolnitvi odloka o pokopališkem redu za pokopališče na območju občine Idrija 1. člen 31. člen odloka o pokopališkem redu za pokopališča na območju občine Idrija (Uradni list SRS, št. 26/80) se spremeni tako, da se glasi: »Z denarno kaznijo od 100 do 1000 din se kaznuje upravljalec pokopališča: — če ne vzdržuje pokopaliških poti, zgradb in drugih objektov (20. člen), — če krši katero izmed določil 24. člena tega odloka. Z denarno kaznijo od 1.000 do 30.000 din pa se kaznuje upravljalec pokopališča: — če ne preskrbi vozila za prevoz mrliča (12. člen), — če dovoli odstopanje od določil 8. člena tega odloka, — če ne zavaruje vrednostnih predmetov, ki jih najde ob prekopu grobov in jih ne izloči upravičencu (26. člen). Odgovorna oseba pravne osebe se za iste kršitve kaznuje z denarno kaznijo od 500 do 3.000 din.« 2. člen Za 31. členom se doda nov 31. a člen, ki se glasi: »Z denarno kaznijo od 200 do 4.000 din se kaznuje posameznik, če krši katero izmed določil 29. člena tega odloka.« 3. člen 32. člen se spremeni tako, da se glasi: »Delavec milice, pristojen inšpektor in komunalni redar, lahko takoj na mestu izterjajo od posameznika denarno kazen v znesku 500 din, če odlaga smeti in odpadke izven prostora, ki je za to določen, onesnažuje pokopališki prostor in vežico, poškoduje grobove, vežice, nasade in druge naprave na pokopališkem prostoru, ali si prisvaja predmete s tujih grobov, iz vežic ali iz ostalega pokopališkega prostora (29. člen).« 4. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 352-5/79 Idrija, dne 11. novembra 1981. Predsednik Skupščine občine Idrija Cveto Sulgaj 1. r. 1606. Na podlagi drugega odstavka 7. člena zakona o ukrepih v živinoreji (Uradni list SRS, št. 17/78) in 207. člena statuta občine Idrija je Skupščina občina Idrija na seji zbora združenega dela dne 11. novembra 1981 in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 11. novembra 1981 sprejela ODLOK o umetnem osemenjevanju krav in telic ter prirodnem pripustu krav, telic, svinj in kobil 1. člen S tem odlokom se urejajo posamezna vprašanja iz področja uresničevanja ciljev smotrnega izkoriščanja osnovne črede živali upoštevajoč naravne in gospodarske razmere v občini Idrija, realizacijo sprejetih selekcijskih programov, izvajanje najvažnejših rejskih ukrepov in preprečevanje nenačrtnega parjenja v sorodstvu ter vprašanja zagotavljanja enotne cene oplojevanja živali na območju občine Idrija. 2. člen Organizacijo in izvrševanje umetnega osemenjevanja opravlja Kmetijsko veterinarski zavod Nova Gorica. Imenovani zavod je dolžan skrbeti za zadostno število bikov —: plemenjakov in njihovo pravočasno zamenjavo na posameznih plemenilnih postajah ter za nemoteno umetno osemenjevanje. 3. člen • Redno oplojevanje krav in telic se opravlja z umetnim osemenjevanjem na celotnem območju občine Idrija razen na območjih, določenih za naravni pripust. 4. člen Naravni pripust govejih plemenic se opravlja na območjih plemenilnih postaj: Vojsko, Čekovnik, Ma-sore, Sebrelje, Zakojca, Police, Kanji dol, Kanomlja, Zavratec, Idrijske Krnice. Umetno osemenjevanje na teh območjih se opravlja samo na poziv posameznega živinorejca. 5. člen Ne glede na določbe prejšnjih členov lahko Izjemoma osemenjujejo govedo v odročnih hribovitih predelih tudi ustrezno strokovno usposobljeni rejci živali. 6. člen Z naravnim pripustom se opravlja oplojevanje svinj na plemenilnih postajah Vojsko, Gorje, Cerkljanski vrh, in Gorenja Kanomlja, oplojevanje kobil pa na plemenilni postaji, ki jo določi konjerejsko društvo vsako leto posebej. 7. člen Ob vsaki osemenitvi ali pripustu goveda, svinje ali kobile izda osemenjevalec oziroma rejec plemenjaka potrdilo, ki mora vsebovati podatke o datumu osemenitve ali pripusta, ime in evidenčno številko plemenjaka ter druge podatke, ki so pomembni za ugotavljanje in spremljanje plemenske vrednosti in plodnosti živali ženskega spola, ki se oplojujejo ter njenega potomstva. 8. člen Za oplojevanje se smejo uporabljati le ocenjeni, odbrani in priznani plemenjaki s preverjenim rodovnikom. Za osemenjevanje se lahko odberejo in uporabljajo le plemenjaki, ki so potomci preizkušenih očetov, mater z nadpovprečno plemensko vrednostjo ali plemenjaki, ki so preizkušeni glede svojih proizvodnih lastnosti ter v določenih primerih tudi glede lastposti potomstva. 9. člen Ocenjevanje, odbira in priznavanje plemenjakov se opravlja letno. Ocenjevanje in. priznavanje plemenjakov opravlja komisija, ki jo imenuje občinski upravni organ pristojen za kmetijstvo. 10. člen Oddaja plemenjaka iz posamezne plemenilne postaje ni dopustna tako dolgo, dokler ni zagotovljeno oplojevanje z novim plemenjakom. Izločene plemenjake je treba nadomestiti v roku, ki ga določi komisija za priznavanje plemenjakov. 11. člen Osemenjevanje in pripuščanje plačajo lastniki ple* menic ob opravljeni osemenitvi oziroma pri pripustu. Cene umetnega osemenjevanja in naravnega pripusta se določi vsako leto posebej. Cena se določ' na osnovi kalkulacije stroškov osemenjevanja organizacije, ki opravlja umetno osemenjevanje in predloga Živinorejske poslovne skupnosti Slovenije, evidentira pa občinska skupnost za cene. 12. člen Kmetijsko veterinarski zavod mora ob osemenjevanju zagotoviti ugotavljanje brejosti, odkrivanje in zdravljenje plodnostnih motenj plemenic. 13. člen Nadzor nad izvajanjem določb tega odloka oprav- ' Ijata v svojih pristojnostih občinska organa kmetijske in veterinarske inšpekcije. 14. člen Za neizvajanje določil tega odloka se smiselno uporabljajo kazenske določbe 38. člena zakona o ukrepih v živinoreji. • 15. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St 320-18/81 Idrija, dne 11. novembra 1981. Predsednik Skupščine občine Idrija Cveto Sulgaj 1. r. 1607. Na podlagi 8. člena zakona o referendumu in o drugih oblikah osebnega izjavljanja (Uradni list SRS, št. 23/77), 24. člena statuta občine Idrija in 8. člena statuta krajevne skupnosti Dole, je skupščina krajevne skupnosti Dole na seji dne 9. novembra 1981 sprejela SKLEP o razpisu referenduma za izdvojitev naselij Potok in Zavratec Iz krajevne skupnosti Dole in ustanovitvi nove krajevne skupnosti Zavratcc 1 Skupščina krajevne skupnosti Dole razpisuje na območju dela krajevne skupnosti Dole, ki obsega naselja Potok in Zavratec referendum za izdvojitev dela te krajevne skupnosti v novo krajevno skupnost Zavratec. Območje nove krajevne skupnosti je določeno na Podlagi predloga, ki ga je potrdil svet krajevne skup-hosti in družbenopolitične organizacije krajevne skupnosti Dole na seji dne 9. novembra 1981. 2 ■ Referendum bo v nedeljo, dne 20. decembra 1981 °d 7. do 19. ure na volilnih mestih, ki jih določi komisija za izvedbo referenduma krajevne skupnosti Dole. 3 Za izvedbo referenduma se smiselno uporabljajo določila zakona o volitvah in delegiranju v skupščine. Za tehnično izvedbo referenduma skrbi komisija za izvedbo referenduma krajevne skupnosti Dole. 4 4 Na referendumu se glasuje tajno z glasovnico, na kateri je naslednje besedilo: Glasovnica Na referendumu dne 20. 12. 1981 delovni ljudje in krajani Potoka in Za vratca odločajo o izdvojitvi območja teh naselij iz krajevne skupnosti Dole in ustanovitvi nove krajevne skupnosti Zavratec. glasujem za proti Glasovalec izpolni glasovnico tako, da obkroži besedo »za«, če se strinja z izdvojitvijo, če pa je. proti izdvojitvi, obkroži besedo »proti«. 5 Ta sklep začne veljati takoj. Sklep se objavi na krajevno običajen način. Dole, dne 9. novembra 1981. Predsednik skupščine krajevne skupnosti Dole Marica Rupnik 1. r. LAŠKO 1608. Na podlagi 16. člena samoupravnega sporazuma o temeljih plana samoupravne stanovanjske skupnosti občine Laško za obdobje 1981—1985 in 13. člena statuta Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Laško, je zbor uporabnikov skupščine stanovanjske skupnosti na svoji VII. seji, ki je bila 25. septembra 1981, sprejel PRAVILNIK o uporabi sredstev, ki jih združujejo podpisniki samoupravnega sporazuma o temeljih plana stanovanjske skupnosti za obdobje 1981—1985 za reševanje stanovanjskih problemov deficitarnih kadrov v občini Laško 1. člen S tem pravilnikom je določeno za katere namene se lahko uporabijo sredstva, ki jih združujejo podpisniki SSTP — 1981—1982, za reševanje stanovanjskih problemov deficitarnih kadrov, ki so večjega družbenega pomena za občino, upravičence do teh sredstev, posamezne namene In način zbiranja oziroma ugotavljanja potreb in organe, ki odločajo o njihovi dodelitvi. 2. člen Sredstva iz prvega člena ugotavlja samoupravna stanovanjska skupnost občine Laško s finančnim načrtom za posamezno koledarsko leto. Stanovanjska skupnost razporedi s finančnim načrtom sredstva za posamezne namene skladno s tem pravilnikom (in na podlagi zbranih potreb ▼ preteklem letu). 3. Sen Sredstva za reševanje stanovanjskih problemov deficitarnih kadrov se lahko uporabijo za naslednje namene: — za dodelitev posojila za nakup družbenega stanovanja, — za dodelitev posojila za nakup zasebnega etažnega stanovanja ali za gradnjo zasebne stanovanjske hiše, — za nakup kadrovskega stanovanja. Sredstva se prvenstveno uporabijo za namene iz prvih dveh alinei tega člena. Za nakup kadrovskega stanovanja se porabijo le, če je delovna skupnost, katere član ima stanovanjski problem, vsa namenska sredstva sklada skupne porabe uporabila skladno s SSTP stanovanjske skupnosti, pa brez širše družbene pomoči ne more rešiti stanovanjskega problema delavca. 4. člen Posojilo za nakup družbenega stanovanja lahko dobi tista delovna organizacija oziroma delovna skupnost, ki nima dovolj lastnih sredstev in tudi ni uspela le-teh zagotoviti v zadostnem obsegu iz združenih sredstev vzajemnosti pri stanovanjski skupnosti. 5. člen Posojilo za nakup zasebnega etažnega stanovanja ali za gradnjo lastne stanovanjske hiše lahko dobi delavec, ki je v smislu tega pravilnika deficitaren kader, ki ni uspel zagotoviti dovolj lastnih sredstev, kredita v DO in DS in kredita iz sredstev vzajemnosti pri stanovanjski skupnosti za nakup oziroma gradnjo. Pri dodelitvi posojila v ta namen veljajo glede višine posojila, roka odplačila, obrestne mere in lastne udeležbe določila pravilnika o pogojih in merilih za pridobitev posojil iz združenih sredstev vzajemnosti občine Laško (Uradni list SRS, št. 22/81). 6. člen Kadrovsko stanovanje kupi samoupravna stanovanjska skupnost v okviru organizirane in družbeno usmerjene stanovanjske gradnje, če ugotovi, da je izpolnjen pogoj iz drugega odstavka 3. člena tega pravilnika. 7. člen Deficitarne kadre, ki so večjega družbenega pomena za občino, opredeli za celotno srednjeročno obdobje koordinacijski odbor za kadrovska vprašanja pri predsedstvu OK SZDL Laško. 8. člen Samoupravna stanovanjska skupnost skladno z vsakoletnim finančnim načrtom razpiše natečaj za dodelitev posojil po 1. in 2. alinei 3. člena tega pravilnika oziroma oddajo stanovanja kupljenega za reševanje stanovanjskih problemov deficitarnih kadrov. Natečaj posreduje tistim DO in DS, ki zaposlujejo kadre, ki so opredeljeni kot deficitarni s sklepom koordinacijskega odbora za kadrovska vprašanja pri predsedstvu OK SZDL Laško. 9. člen Za natečaj se primeroma uporabijo določila pravilnika o pogojih in merilih za pridobitev posojil iz združenih sredstev vzajemnosti občine Laško in pravilnika o reševanju stanovanjskih vprašanj iz sredstev solidarnosti v stanovanjskem gospodarstvu. Natečaj mora vsebovati zlasti: — natečajno vsoto, — pogoje za pridobitev posojila oziroma kadrovskega stanovanja, — višino lastne udeležbe, — zahtevo, da DO oziroma DS poda jamstvo, da bo stanovanje dodeljeno delavcem tistih profilov, ki so opredeljeni v smislu tega pravilnika kot detficitami kadri, — rok v katerem je treba vložiti vloga M. čkm Vloge udeležencev natečaja zbirajo strokovne službe samoupravne stanovanjske skupnosti, ki jih po preteku roka kompletirane z analizo in predlogom o konkretni dodelitvi IS SOb Laško posredujejo izvršilnemu odboru samoupravne stanovanjske skupnosti v dokončno odločitev. 11. člen Ta pravilnik začne veljati, ko ga sprejme zbor uporabnikov skupščine samoupravne stanovanjske skupnosti občine Laško. Pravilnik se objavi tako, da ga stanovanjska skupnost pošlje vsem podpisnikom samoupravnega sporazuma o temeljih plana samoupravne stanovanjske skupnosti občine Laško za obdobje 1981—1985. St. 509/81-1/1 Laško, dne 15. septembra 1981. Predsednik Skupščine SSS občine Laško Franc Perše, Jur. L r. 1609. Na podlagi 18. člena zakona o stanovanjskem gospodarstvu (Uradni list SRS, št. 3/81), 58. člena družbenega dogovora o skupnih osnovah za urejanje družbenoekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva (Uradni list SRS, št. 15/81) 9. člena SSTP Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Laško in 13. člena statuta SSS občine Laško je zbor uporabnikov skupščine skupnosti na svoji seji, ki je bila dne 25. septembra 1981 sprejel PRAVILNIK o reševanju stanovanjskih vprašanj iz sredstev solidarnosti v stanovanjskem gospodarstvu I. SPLOSNE DOLOČBE 1. člen S tem pravilnikom ureja Samoupravna stanovanjska skupnost občine Laško: — vire sredstev solidarnosti in namene za katere se ta sredstva lahko porabijo; — kategorije upravičencev do solidarnostnih stanovanj in splošne pogoje, ki jih morajo izpolnjevati vsi upravičenci ter posebne pogoje za posamezne kategorije upravičencev; — evidentiranje upravičencev in merila za sestavo prednostnih list upravičencev (sistem točkovanja), postopek za sprejem prednostne liste upravičencev ii pristojnost organov SSS pri dodelitvi solidarnostnih stanovanj; — stanovanjske standarde solidarnostnih stanovanj; — lastno udeležbo kot pogoj za pridobitev solidarnostnega stanovanja; — zamenjavo solidarnostnih stanovanj, — merila za delno nadomeščanje stanarin in pogoji, ki jih morajo izpolnjevati upravičenci do delnega nadomeščanja stanarin; — pristojnosti drugih organov pri skupnem reševanju stanovanjskih vprašanj s področja solidarnosti; — izjemno reševanje stanovanjskih vprašanj iz sredstev solidarnosti in — prehodne ter končne določbe. H. VIRI IN NAMEN SREDSTEV SOLIDARNOSTI 2. člen Viri solldamcstl v stanovanjskem gospodarstvu občine Laško so: — sredstvo, ki jih izdvajajo TOZD in DS iz dohodka po stopnji dogovorjeni s samoupravnim spora--zumom o temeljih plana, — sredstva iz dohodka samostojnih obrtnikov in delovnih ljudi, ki samostojno kot poklic opravljajo umetniško ali drugo dejavnost, — sredstva lastne udeležbe upravičencev do solidarnostnih stanovanj, — sredstva skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji predvidena za reševanje stanovanjskih vprašanj upokojencev in invalidov v obdobju 1981—1985, — prosta sredstva odpravljenih občinskih stanovanjskih skladov, — anuitete, ki jih plačujejo .pdeleženci NOV za dobljena posojila in druge anuitete danih posojil iz sredstev solidarnosti, — namenska kreditna sredstva temeljnih bank, — sredstva pridobljena s prodajo solidarnostnih stanovanj in s plačilom razlik v vrednosti pri zamenjavi novih solidarnostnih stanovanj z drugimi družbenimi stanovanji, — priliv sredstev solidarnosti v občino iz občin, v katere se delavci dnevno vozijo na delo in — druga namenska sredstva. 3. člen . Sredstva solidarnosti se lahko uporabijo za naslednje namene:' — za gradnjo (oziroma nakup) stanovanj v družbeni lastnini za delovne ljudi, občane in družine z nižjimi dohodki, ki živijo v težkih materialnih razmerah, — za gradnjo in prenovo stanovanjskih hiš in stanovanj udeležencev NOV in kmetov -r- borcev NOV prvenstveno iz anuitet prej danih posojil v ta namen in sredstev SPIZ, — za gradnjo domov in stanovanj za upokojence, — za prenovo stanovanj in stanovanjskih hiš, če se bo, če. gre za družino in sicer od povprečnih čistih osebnih dohodkov delavcev v SRS v letu pred natečajem za solidarnostna stanovanja; — delovnih ljudeh iz vrst mladih družin (najmanj en otrok, starša do 30 let starosti in največ 5 let od sklenitve zakonske zveze) 70% mesečnega povprečnega čistega osebnega dohodka delavca v SRS v letu pred natečajem, — pri občanih in družinah, ki nimajo pogojev, da bi rešili svoje stanovanjsko vprašanje v TOZD in DS ter upokojencih in invalidih, če ne gre za stano- vanja,, kupljena iz sredstev SPIZ, 60°/o če gre za samske oziroma 40 % če gre za družino od povprečnih čistih osebnih dohodkov delavcev v SRS v letu pred natečajem za solidarnostna stanovanja. V prvem odstavku tega člena navedeni odstotki se uporabljajo dokler mejnega zneska skupnega dohodka na člana gospodinjstva ne bo določila občinska skupnost socialnega varstva. Le-ta bo znesek ugotovila po enotni metodologiji na podlagi elementov, ki bodo usklajeni v skupnosti socialnega varstva v SRS. V. EVIDENTIRANJE l/PRAVlCENCEV IN MERILA ZA SESTAVO PREDNOSTNIH LIST UPRAVIČENČEV 8. člen Evidentiranje upravičencev se opravi na podlagi javnega razpisa. Javni razpis se objavi najmanj 3 mesecev pred dograditvijo solidarnostnih stanovanj, razen, če število kupljenih solidarnostnih stanovanj ne presega števila že prej evidentiranih upravičencev, ki še nimajo ustrezno rešenega stanovanjskega vprašanja. \ Dodatni razpis se opravi, če je kupljenih stanovanj več kot evidentiranih upravičencev. Vrstni red upravičencev iz prejšnje prioritetne liste se ne spremeni, če evidentirani upravičenci še vedno v enaki-meri izpolnjujejo splošne in posebne pogoje za pridobitev solidarnostnega stanovanja. 9. člen Upravičenci do solidarnostnih stanovanj vložijo utemeljene vloge: ■ , — v TOZD oziroma DS, kjer združujejo delo, — pri DU ali društvu invalidov čigar člani so, — pri krajevnem združenju borcev, Čigar člani so, — pri občinskem sindikalnem svetu, če so zasebni obrtniki ali delavci zaposleni pri zasebnem obrtniku, — pri občinskem centru za socialno delo, če so upravičenci do družbene denarne pomoči. 10. člen Vloga mora vsebovati: — osebne podatke prosilca in članov, njegovega gospodinjstva (priimek in ime, sdatum in« kraj rojstva, naslov stalnega prebivališča, poklic in zaposlitev, čas bivanja in čakalna doba na primerno stanovanje), — vpis stanovanjskih in ekonomskih razmer. Stanovanjska skupnost z razpisom določi katera pismena dokazila mora upravičenec priložiti vlogi. 11. čleh ' Organizacije iz 9. člena zberejo vloge svojih delavcev oz. članov in jih s predlogom svojega ustreznega organa (odbor, svet) pošljejo Samoupravni stanovanjski skupnosti v razpisnem roku. 12. člen Vse sprejete vloge pregleda pristojna komisija, ki izloči prepozne In nepopolne vloge ter vloge tistih udeležencev natečaja, ki niso upravičeni do solidar-. nostnih stanovanj v smislu tega pravilnika (splošni in posebni pogoji). , Komisija pripravi predlog prednostnega reda upravičencev upoštevaje naslednja merila. — oceno stanovanjskih razmer v katerih živi upravičenec in njegova družina; 1 — socialno materialni položaj občana in njegove družine ter — skupni dohodek občana in njegove družine. Navedena merila ovrednoti z naslednjinj številom točk: '* '-N A. Ocena stanovanjskih razmer ' toCk 1. Stanovanjski status a) nima stanovanja (to je sam stanuje v samskem domu, oziroma z družino stanuje pri starših ali sorodnikih v stanovanju, ki po stanovanjskih normativih odgovarja le za potrebo stdršev oziroma sorodnikov ali je podnajemnik) se točkuje s 150 za vsako leto bivanja v samskem domu oz. pri starših (sorodnikih) oziroma kot podnajemnik se število točk pdveča za 10, vendar ne več kot 100 točk / b) stanuje v stanovanju VI. oziroma VII. kategorije,: provizoriju ali baraki 120 za vsako leto bivanja v teh pogojih se število točk poveča za 10, vendar skupaj največ do 100 točk c) stanuje kot sostanovalec (ima odgovarjajočo odločbo) 100 bivanje pri starših se ne točkuje pod točko c. Za vsako leto bivanja v teh pogojih se število točk poveča za 5, vendar skupaj največ za 50 točk č) imetnik stanovanjske pravice na neprimernem stanovanju vsako leto bivanja v neprimernem stanovanju se število točk poveča za 5, vendar največ skupaj do 50 točk Opomba: za stanovanja navedena pod b), se lahko točkuje tudi ena od možnosti pod c) ali č), ne-more pa se točkovati bivanje v neprimernih stanovanjih, ki se dodatno lahko točkuje še — bivanje v vlažnem — mračnem, kletnem ali podstrešnem stanovanju 100 — bivanje v'vlažnem stanovanju 80 — bivanje v kletnem ali podstrešnem stanovanju 60 2. Stanovanjska poviš.rin, ki odpade na enega člana gospodinjstva: — do 4 m* 100 — od 4—10 m2 80 — od 10—14 m2 60 — od 14—18 m2 40 — nad 18 m2 20 3. Stanovanje brez posameznih delov oziroma njihova souporaba: a) stanovanje brez kuhinje ' 40 b) Souporaba kuhinje 20 c) souporaba spalnice 20 č) souporaba WC (če' vsi uporabniki niso družinski člani) 10 d) souporaba WC, če je v hiši, vendar izven stanovanja 20 e) souporaba WC (WC izven hiše) 30 f) stanovanje brez kopalnice. 20 g) souporaba kopalnice (če vsi uporabniki niso družinski člani) 10 h) v stavbi ni vodovoda • 20 i) v stanovanju ni vodovoda ž-10 j) (Utesnjenost v primernem stanovanju — dve družini v istem stanovanju 40 — tri družine v istem stanovanju 60 Opomba: točkuje se ena od možnosti utesnjenosti v primernem stanovanju 4. Funkcionalnost stanovanja: — visoki stropovi 10 — vhod v stanovanjski prostor iz hodnika, ki je v souporabi 20 — vhod v posamezni stanovanjski prostor je iz dvorišča ^ 30 — slaba sončnost (majhna okna) , 20 — stanovanje je nefunkcionalno (preveliko) 30 točkovanje po zadnji alinei velja za zelo stara stanovanja B. Socialnomaterlalni položaj I. Prosilca a) zdravstveno stanje: — težja invalidnost ali duševna obolelost 60 — druga trajna obolenja na katera vpliva neprimerno stanovanje 40 b) samohranilka (samohranilec) Opomba: status samohranilke se opredeli po »pravilniku o pogojih za pridobitev pravice do denarnih pomoči«, ki ga je sprejela Zveza skupnosti otroškega varstva SRS, Uradni list SRS, št. ■ 1/79 (člen 12). c) upravičenec do stalne družbene denarne pomoči 50 č) udeleženec NOV (kolikor se njihovo stanovanjsko vprašanje v celoti ne rešuje v občini Po ustreznem odloku skupščine občine) 80 d) doba bivanja v občin , kjer ima prosilec stalno bivališče: za vsako leto nad 3 let bivanja se točkuje po 5 točk, vendar največ skupaj' do 100 točk e) skupna delovna doba prosilca: za vsako leto nad 5 let delovne dobe se točkuje po 5 tQ,čk, vendar največ -skupaj do 100 točk II. Socialno materialni položaj družine prosfca (oziroma članov njegovega gosnodinjstva) d) zdravstveno stanje otrok — duševna oziroma telesna prizadetost ot- rok (vrste bolezni še upoštevajo le po 11. členu Pravilnika navedenega V. točki BVI-b) 60 — trajne ali ponavljajoče se bolezni dihal . 40 — ostala trajna ali ponavljajoča se- obolenja 20 b) zdravstveno stanje ostalih odraslih članov družine (gospodinjstva) ss točkuje kot je navt deno pod BT-a. d) ločeno življenje staršev in otrok 30 (se, točkuje le v primerih ko center za socialno delo obči-e potrdi, da bodo starši po preselitvi vzeli ptroka v domačo vzgojo in oskrbo) č) za vsakega od odrašlih članov 'družine (gospodinjstva ki je za delo nezmožen) 50 (delovno nezmožnost ugotovi center za socialno dolo v občini) d) dobe trajanja zakonske zveze (se točkuje samo zp mlade družine, ki izpolnjujejo ostale Pogoje) — od 2 do 4 let 20 — od 4 do 6 let < 40 Posebno težki socialno materialni pogoji, ki niso zajeti v točkovanju pod B. se na poseben predlog občinskega centra za socialno delo točkujejo še z dodatnimi točkami, in sicer od 10 do 50 točk glede na težino teh pogojev. III. Skupni dohodek prosilca in njegove družine (gospodinjstva) Ce znaša mesečni povprečni čisti skupni dohodek na člana družine (gospodinjstva) v primerjavi s povprečnim mesečnim čistim osebnim dohodsom v SR Sloveniji v letu pred razpisanim natečajem, i se vloga prosilca točkuje s točkami — nad 35 do 40 %> 60 — nad 30 do 35 °/o 30 — manj kot 30 %> 10O Pri enakem številu točk ima prednost pri dodelitvi stanovanja prosilec, ki ima najnižji povprečni čisti skupni dchociek na člana družine, ki je dalj časa v neustreznem stanovanju, ki ima večje število mladoletnih otrok, in prosilec, ki je dalj časa zaposlen v občim. 13. člen Na podlagi ovrednotenih meril sestavi pristojna komisija stanovanjske skupnosti osnutek prioritetnega reda po posameznih kategorijah upravičenčev. Osnutek pošlje v javno razpravo in sicer organizacija iz 9. člena tega pravilnika ter. ga objavi na običajen način. Rok za objavo oz. zbiranje pripomb je 3(1 dni. Po zaključku razora ve komisija predlog uskladi z upravičenimi pripombami in sestavi predlog prioritetnega reda, k. ga predloži zboru uporabnikov skupščine skupnosti. Ko 2bor uporabnikov, prioritetni red sprejme je le-ta dokončen. Prioritetni red se objavi na način, ki ga določi zbor uporabnikov skupščine skupnosti. 14. čien Prioritetni redi se sprejemajo za vsako krajevno skupnost v kateri je organizirana gradnja solidarnostnih stanovanj skladno s planom stanovanjske skupnosti. , V prioritetni red so uvrščeni praviloma upravičenci, ki stalno prebivajo v teh krajevnih skupnostih, izvzemši, če zaprosijo za uvrstitev v prioritetni red druge krajevne skupnosti iz utemeljenih razlogov. Za ‘utemeljen razlog še razen oddaljenosti od kraja zaposlitve in zdravstvenih ustanov šteje tudi,, če gradnja v domicilni KS ni planirana. ’ ' 15. člen - Prioritetni red je stalen kar pomeni, da se upra-• vičencem stanovanja dodeljujejo dokler ni prioriteta izčrpana. Pogoj pa je, da evidentirani upravičenci ob vsakokratni dograditvi solidarnostnih Stanovanj še vedno izpolnjujejo splošne in posebne pogoje določene s tem pravilnikom. Izpolnjevanje teh pogojev preverja pristojna komisija stanovanjske skupnosti. Kolikor evidentirani občan ne izpolnjuje več pogojev za pridobitev solidarnostnega stanovanja, komisija predlaga da se črta iz prioritetnega reda. Kolikor so se spremenila merila po katerih je bil uvrščen v prioritetni red, komisija skladno z novim točkovanjem predlaga uvrstitev. Vse spremembe prioritetnega reda sprejema skupščina. 16. člen Komisija lahko izjemoma, brez odločitve zbora uporabnikov skupščine, sama odloči o spremembi prioritetnega reda pred ponovnim evidentiranjem, če nastopi nujen stanovanjski problem, ki ga je potrebno nemudoma rdšiti (potres, požar, povodenj, neposredna življenjska ogroženost prosilca ipd.) Izjemno spremembo prioritetnega reda mora komisija naknadno predložiti zboru uporabnikov skupščine skupnosti v potrditev. * 17. člen Skladno s sprejetim prioritetnim redom dodeljuje stanovanja upravičencem pristojna komisija stanovanjske skupnosti, komisija dodeli v vsaki kategoriji stanovanja v takšnem odstotku, kot je kategorija udeležena v skupnem številu vseh evidentiranih prosilcev. Vsak upravičenec, ki mu skladno s 1. odstavkom tega člena pripada stanovanje mora dobiti pismeno odločbo o dodelitvi stanovanja z označbo kraja, objekta, nadstropja, strukture in opisom stanovanja. Odločba izdana skladno s sprejetim prioritetnim redom je dokončna. VI. STANOVANJSKI STANDARD ZA SOLIDARNOSTNA STANOVANJA 18. člen Pri dodeljevanju solidarnostnih stanovanj komisija upošteva naslednje površinske standarde Če se vselitev zavleče stanovanjska skupnost znova zahteva potrdilo o višini povprečnega mesečnega dohodka na člana gospodinjstva. 22. člen V osnovo za izračun skupnega čistega dohodka gospodinjstva se štejejo vsi dokazljivi dohodki, krpo za-, konu o davkih občanov predstavljajo osnovo za, davek iz skupnega dohodka občanov. V skupni čisti 'dohodek gospodinjstva se ne štejejo: — OD za dplo preko polnega delovnega časa, — dodatek za nočno delo, — povečanje OD obračunanega za delo na dan državnega praznika, — nagrada ob delovnem jubileju, — odpravnina ob odhodu v pokoj, — štipendija in vajeniška nagrada, — otroški dodatek in posebni otroški dodatek. 23. člen V primerih, ko se ocenjuje, da živi družina v težjih razmerah, pridobi stanovanjska skupnost pred določitvijo višine lastne udeležbe mnenje občinskega centra za socialno delo.: Skladno s tem mnenjem lahko upravičenca tudi popolnoma oprosti plačila lastne udeležbe v izredno težkih socialnih razmerah. Šteje še, da član družine živijo v izredno težkih socialnoekonomskih oziroma zdravstvenih razmerah če: Število družinskih članov 1 2 3 Stanovanjske površina do 32 m2 45 m1 2 3 4 58 m2 — so člani družine upravičenci do stalne družbene pomoči, — je kateri od otrok duševno ali telesno prizadet (upoštevajo se bolezni navedene v 11. členu pravilnika o pogojih za pridobitev pravic do denarnih pomoči, Uradni list SRS, št. 1/79), 4 _ 70 m2 Za vsakega nadaljnjega člana družine (gospodinjstva) se stanovanjska površina poveča največ do 15 kvadratnih metrov. 19. člen Komisija lahko odloči o dodelitvi stanovanja ne upoštevaje normative iz prejšnjega člena: — če to terjajo razmere v gospodinjstvu upravičenca kot npr. več generacij v družini, bolezen ki terja trajno nego ipd., • — če upavičenec sam zaprosi za manjše stanovanje kot mu po normativih pripada. VII. LASTNA UDELEŽBA, KOT POGOJ ZA DODELITEV SOLIDARNOSTNEGA STANOVANJA 20. člen Vsak upravičenec do solidarnostnega stanovanja mora zagotoviti lastno udeležbo. Lastno udeležbo mora vplačati pred vselitvijo oziroma preselitvijo. Lastna udeležba se izračuna v odstotku od pogodbene vrednosti za novo stanovanje oziroma revalorizirane vrednosti starejšega stanovanja. Za starejše stanovanje, ki je ocenjeno z manj kot 80 točkami se lastna udeležba ne plača. 21. člen Višina lastne udeležbe je odvisna od skupnega čistega dohodka na čldna gospodinjstva v letu pred razpisom natečaja. — je eden od staršev duševni bolnik ali težji bolnik, invalidnost se obravnava tudi v primeru, če gre za samskega občana, — je jden ali več odraslih članov gospodinjstva (družine) že več let težji bolnik in zaradi tega ni zaposlen oziroma je dalj časa odsoten z dela zaradi bolezni brez upanja, da bo v kratkem okreval (po oceni zdravnika specialista oziroma zdravniške komisije), — ima gospodinjstvo (družina) iz razlogov navedenih v zgornjih alineah oziroma zaradi drugih vzrokov po oceni centra za socialno delo občine izjemno povečane izdatke, ki so vezani na zadovoljevanje osnovnih življenjskih pogojev. Popolna oprostitev lastne 'udeležbe je možna, če družina izpolnjuje dva ali več od navedenih pogojev. 24. člen Ne glede na višino čistega dohodka na člana gospodinjstva se solidarnostno stanovanje lahko dodeli brez lastne udeležbe: — upravičencu do solidarnostnega stanovanja, ki se mora preseliti zaradi rušenja starega stanovanja, — če upravičenec do solidarnostnega stanovanja, ki je imetnik stanovanjske pravice, stanovanje zamenja za manjše oziroma manjvredno, — upravičencem katerih skupni Čisti dohodek na člana gospodinjstva ne presega 20 »/# povprečnega osebnega dohodka v SRS v letu pred dodelitvijo stanovanja, — če je občanu oziroma njegovim družinskim članom družbena denarna pomoč edini vir za preživljanje, oziroma če upokojenec dobiva varstveni dodatek. 25. člen Višina lastne udeležbe se določi skladno z naslednjo tabelo: Skupni povprečni mesečni dohodek na družinskega člana izražen v odstotku na povprečni mesečni osebni dohodek v SRS v preteklem letu Vi udeležbe občana na nabavno vrednost stanovanja za družine z , dvema in več ' člani */t za samske občane do 20 nad 20 do 25 nad 25 do 30 nad 30 do 35 nad 35 do 40 do 30 nad 35 do 40 . nad 40 do 45 nad 45 do 50 nad 50 do 55 brez udeležbe 1 > 2 3 4 26. Člen Višino lastne udeležbe skladno s kriteriji določenimi s tem sporazumom določi posameznemu upravičencu pristojna komisija stanovanjske skupnosti, ki je dolžna izdati pismen sklep in ga posredovati upravičencem. Pismen sklep se izda tudi v primeru, če je upravičenec oproščen plačila lastne udeležbe. 27. člen Denarna sredstva lastne udeležbe za solidarnostna stanovanja se vplačujejo na poseben račun sredstev solidarnosti Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Laško. Skupnost je dolžna vrniti lastno udeležbo po desetih letih v enkratnem znesku s 3 °/o obrestno mero. . 28. člen Občani in gospodinjstva (družine) v težkem gmotnem položaju in mlade družine v smislu tega pravilnika, ki na podlagi kriterijev ne morejo plačati lastne udeležbe pred vselitvijo lahko plačajo lagtno udeležbo tudi po vselitvi v stanovanje. Pogoj za odložitev plačila lastne udeležbe, ki mora biti dovoljena pismenima sklepom pristojne komisije je, da se zavežejo namensko varčevati za lastno udeležbo ter v ta namen dovolijo administrativno prepoved na osebni dohodek. Višina lastne udeležbe je v tem primeru določena v znesku in po kriterijih, ki veljajo na dan ko nastopi pogoj plačila. Občan lahko plača lastno udeležbo tudi s posojili pridobljenimi pri poslovnih bankah. VIII. ZAMENJAVA SOLIDARNOSTNIH STANOVANJ 29. člen Samoupravna stanovanjska skupnost lahko na Predlog pristojne komisije za dodeljevanje stanovanj dovoli zamenjavo solidarnostnih stanovanj: — ostarelim in bolnim občanom oziroma njihovim družinam iz zdravstvenih razlogov, in sicer za približno enako stanovanje, predvsem zaradi ustreznega nadstropja, uporabe stopnic in načina ogrevanja; — občanu in družini, ki živi v izredno težkih gmotnih razmerah, za pridobitev starejšega stanovanja z nižjo stanarino (ki so družbena, last), , — občanom, ki imajo stanovanje nad določenimi standardi za manjše solidarnostno stanovanje. Vse zamenjave se dovoljujejo v skladu z določili rakona o stanovanjskih razmerjih. Komisija pa mora predložiti vsako leto zbor uporabnikov skupščine skupnosti' poročilo o dovoljenih zamenjavah. IX. POGOJI IN MERILA ZA DODELITEV DELNE NADOMESTITVE STANARIN- 30. člen Delna nadomestitev stanarine je razlika med dejansko plačano oziroma obračunano in znosno stanarino. Znosna stanarina predstavlja stanarino, ki jo gospodinjstvo zmore plačevati brez omejevanja osnovne družinske potrošnje. Znosna stanarina se določi v odstotku od dokazljivih dohodkov gospodinjstva, po posebni tabeli za ugotavljanje znosnih izdatkov za stanarino, za posamezne tipe gospodinjstva glede na višino njihovih dohodkov za posamezno koledarsko leto. Dokazljive dohodke gospodinjstva predstavljajo čisti letni osebni dohodki iz delovnega razmerja, redni prejemki iz naslova socialnega zavarovanja, ne štejejo pa se vanje tisti dohodki, ki so navedeni v 22. členu tega pravilnika. Imetnik stanovanjske pravice je. uprij-^en do delne, nadomestitve stanarine, če je letni odstotek stanarine izračunan od dokazljivih dohodkov gospodinjstva višji kot je v tabeli naveden odstotek znosne letne stanarine. Ne glede na dokazljivi, dohodek gospodinjstva mora vsak imetnik stanovanjske pravice plačevati najmanj 20 V* stanarine. Najmanjši znesek do katerega se delna nadomestitev stanarine še prizna, določi vsako koledarsko leto komisija za dodeljevanje stanovanj pri stanovanjski skupnosti. 31. člen Imetnik stanovanjske pravice je upravičen do subvencije le za tolikšno stanovanje, kakršno mu po standardih določenih s tem pravilnikom pripada glede na število članov gospodinjstva. Površinski standard je pri nefunkcionalnih stanovanjih starejših od 50 let za 30 V* večji. 32. člen Imetnik stanovanjske pravice ni upravičen do subvencije v naslednjih primerih: — če je imetnik lastnik vseljivega stanovanja ali če le-tega daje prostovoljno v najem; ■ — če imetnik stanovanjske pravice oddaja družbeno stanovanje v najem ali del stanovanja v podnajem, — če imetnik stanovanjske pravice ali drug član gospodinjstva uporablja stanovanje ali njegov del v poslovne namene; — če je imetnik stanovanjske pravice ali drug član gospodinjstva lastnik vikenda ali drugih predmetov večje vrednosti (avtomobil; razen avtomobil za invalide, motorni čoln ipd.), — če je imetnik stanovanjske pravice ali drug član gospodinjstva lastnik še druge v^čje nepremičnine. 33. člen Pravica do delne nadomestitve stanarine se lahko prizna tudi imetniku stanovanjske pravice pri katerem je letni odstotek stanarine izračunan Od dokazljivega dohodka gospodinjstva nižji, kot je v tabeli naveden odstotek znosne stanarine za določen dohodkovni razred, če imetnik živi v izredno težkih gmotnih razmerah. l Gmotne razmere imetnika oceni skupna komisija, v kateri so-predstavniki stanovanjske skupnosti, centra za socialno delo in pristojnega organa krajevne skupnosti. Skupna komisija imetnika po presoji gmotnega položaja uvrsti v ustrezni dohodkovni razred in mu določi delno nadomestilo stanarine. Ista skupna komisija lahko na podlagi dokumentiranih' dokazov In ugotovitev proSnjo za delno nadomestitev stanarine zavrne občanu, ki sicer formalno izpolnjuje vse pogoje, dejanske okoliščine pa kažejo na to, da je njegov materialni položaj boljši od formalno dokazanega. Pri ugotavljanju dejanskih razmer v katerih živi imetnik stanovanjske pravice komisija sodeluje z organizacijami združenega dela, hišnimi sveti, krajevnimi skupnostmi, centrom za socialno delo občine in službo družbenih prihodkov skupščine občine. Subvencija se priznava za eno koledarsko leto. Postopek za uveljavitev pravice do subvencije je predpisan s posebnim pravilnikom o načinu uveljavljanja in izplačevanja delne nadomestitve stanarine upravičencev v občini Laško. Pravilnik določa način uveljavljanja in dokazila, ki jih mora vsak prosilec predložiti v postopku. I X. PRISTOJNOSTI ORGANOV STANOVANJSKE SKUPNOSTI IN DRUGIH ORGANOV NA PODROČJU REŠEVANJA SOLIDARNOSTNIH VPRAŠANJ V STANOVANJSKEM GOSPODARSTVU 34. člen V postopkih za uveljavljanje oblik solidarnostne pomoči v stanovanjskem gospodarstvu nastopa komisija za dodeljevanje stanovanj in subvencij, ki jo izvoli skupščina Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Laško. Njene naloge oziroma pristojnosti so razvidne iz 4 prejšnjih poglavij tega pravilnika. Zbor uporabnikov skupščine skupnosti pa je pristojen zlasti za sprejemanje finančnih načrtov s katerimi se razporejajo sredstva solidarnosti za posamezne namene iz tega pravilnika ter za sprejemanje prioritetnih redov ter vseh Izvedbenih splošnih pravnih aktov s področja solidarnosti (pravilnik o delni nadomestitvi stanarine ipd.). - Organi stanovanjske skupnosti pri reševanju stanovanjskih problemov solidarnostnih upravičencev in upravičencev do delne nadomestitve stanarine sodelujejo z občinskim centrom za socialno delo, hišnimi sveti, ustreznimi organi krajevne skupnosti, društev upokojencev in invalidov, delovnih organizacij, DS itd. XI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 33. člen Solidarnostna stanovanja zgrajena pred sprejemom tega pravilnika se dodeljujejo družinam in občanom, ki so uvrščeni na prednostno listo po prejšnjih kriterijih. Mlade družine, ki so prejele stanovanja po določilih zakona o družbeni pomoči se do iztekov garancijskih rokov obravnavajo po prejšnjih zakonskih določilih in skladno s pogodbami, ki so jih bodisi sami, bodisi njihove DO ali DS sklenile ob dodelitvi stanovanj. 36. člen Z uveljavitvijo, tega pravilnika preneha veljati pravilnik o vrstah in načinu nudenja družbene pomoči pri gradnji in pridobitvi stanovanj, v občini Laško iz sredstev enote, za. družbeno pomoč pri Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Laško, ki ga je sprejela skupščina skupndšti 26. decembra 1975. , 37. člen Ta pravilnik začne veljati, ko ga sprejme zbor uporabnikov skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Laško. Uporabljati pa se začne osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 321/81-1/1 Laško, dne 25. septembra 1981. Predsednik skupščine SSS občine Laško France Perše, iur. 1. r. LITIJA 1610. Na podlagi 8. in 16. člen? zakona o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja (Uradni list SRS, št. 23/77) in'27., 28., 29 in 30. člena statuta krajevne skupnosti Jevnica je. skupščina krajevne skupnosti Jevnica na 15. seji dne 29. oktobra 1981 sprejela SKLEP o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka na območju krajevne skupnosti Jevnica 1 Za območje krajevne skupnosti Jevnica se razpiše referendum za uvedbo krajevnega samoprispevka za sofinanciranje izgradnje lokalnega vodovoda Jevnica —Kresnlške Poljane, orodišča za opremo civilne zaščite in gasilskega društva, telefonskega omrežja za Golišče in Zgornjo Jevnico in TV pretvornika Gori-šča. 2 Samoprispevek bo uveden za dobo 5 (pet) let in sicer z uveljavitvijo od 1. januarja 1982 do 31. decembra 1986. 3 Za uresničitev naloge iz 1. člena tega sklepa bo potrebno zbrati 13,000.000 din. S samoprispevkom bomo zbrali približno 3,000.000 din. Način zagotovitve ostalih sredstev je razviden iz investicijskega programa krajevnega samoprispevka.. 4 Samoprispevek bodo plačevali zavezanci: — po stopnji 1 %> od neto* OD iz delovnega razmerja, vključno z nagradami, dopolnilnim delom in delom na domu, — po stopnji 1 »/o občani, ki imajo dohodek od obrti, drugih gospodarskih dejavnosti in intelektualnih storitev od davčnih osnov, — po stopnji 1% osebni, invalidski in družinsk-upokojenci, — po stopnji 2 % delovni ljudje in občani od katastrskega dohodka iz kmetijske dejavnosti. 5 Plačevanja, samoprispevka so oproščeni občani pd dohodkov, ki j!h določajo veljavni predpisi. ' 6 Vsak obveznik samoprispevka je dolžan poravnati zapadlo obveznost iz samoprispevka v roku, ki je določen s tem sklepom, sicer se ga bremeni z zamudnimi obrestmi po veljavnih predpisih. 7 '♦ Za delovne ljudi.in občane, ki se bodo v obdobju plačevanja samoprispevka stalno naselili na območjp krajevne skupnosti Jevnica, veljajo določila 4. člena ' tega sklepa. 8 Sredstva samoprispevka se bodo zbirala na žiro računu krajevnega samoprispevka KS Jevnica št. 50150-842-022-500822. 9 Na referendumu imajo pravico glasovati vsi ob-' čani, vpisani v splošni volilni imenik ter zaposleni občani stari več kot 15 let. v 1 10 Referendum bo v nedeljo, 22. novembra 1981 od 5. do 19. ure na glasovalnih mestih, ki jih določi svet KS Jevnica. Izvede ga volilna komisija krajevne skupnosti Jevnica, za postopek o glasovanju na referendu-' mu pa se uporablja zakon o volitvah in delegiranju v skupščine. 11 Na referendumu glasujejo volilci neposredno in tajno z glasovnico. Na glasovnici je naslednje besedilo: Krajevna skupnost Jevnica Glasovnica Na referendumu, dne 22. novembra 1981 za uvedbo krajevnega samoprispevka v denarju za dobo 5 let, io je od 1. L 1982 do 31. 12. 1986'za območje krajevne skupnosti Jevnica za sofinanciranje izgradnje lokalner ga vodovoda Jevnica—Kresniške Poljane, orodišča za opremo civilne zaščite in gasilskega društva, telefonskega omrežja za Golišče in Zg. Jevnico in TV pretvornika Gorišča v skladu s sklepom o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka na ob-rnočju krajevne skupnosti Jevnica glasujem za proti Tisti, ki glasuje, izpolni glasovnico tako, da obkroži »za« če se z uvedbo samoprispevka strinja,’ oziroma »proti« če se z uvedbo samoprispevka ne strinja. 12 Za zbiranje sredstev samoprispevka je odgovoren svet KS Jevnica. 13 Sredstva za izvedbo referenduma zagotovi krajev-na skupnost Jevnica. 14 Ta sklep začne veljati po objavi na krajevno obi- -čajen način. Jevnica, dne 29. oktobra 1981. Predsednik skupščine krajevne skupnosti Jevnica Ivan Rus 1. r. MOZIRJE 1611. Skupščina občine Mozirje je na podlagi določil 152. člena statuta občine Mozirje (Uradni list SRS, št. 20/79) ter drugega odstavka 39. člena zakona o sodiščih Združenega dela (Uradni list SRS, št. 38/74) na seji družbenopolitičnega zbora dne 12. 11. 1981 in zbora združenega dela ter zbora krajevnih skupnosti dne 13. novembra 1981 sprejela 'L ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o povračilu stroškov, izgube na dohodku in nagradi 'sodnikom porot-nikom Temeljnega sodišča v Celju 1. člen Odlok o povračilu stroškov, izgube na dohodku in nagradi sodnikom porotnikom Temeljnega sodišča v Celju (Uradni list SRS, št. 3/79) se v naslovu dopolni tako, da se za besedami »v Celju« črta pika in doda -še naslednje besedilo: »in sodnikom Sodišča združenega dela v Celju«. ^ 2. člen. Za 9. členom odloka se doda novi 9.a člen, ki se glasi: 9.a člen Določila tega odloka, razen določil v 4. členil, se smiselno uporabljajo tudi za sodnike Sodišča združenega dela v Celju, ki nimajo lastnosti delavcev v združenem delu pri tem sodišču. Predsednik sodišča združenega dela pri tem z odredbo, ob upoštevanju mnenja zbora sodnikov, določi tudi osnove in kriterije za priznanje nagrade tistim sodnikom, ki sicer nimajo lastnosti delavca v združenem delu pri sodišču, a opravljajo dolžnost predsednika senata. Ta nagrada pa sme znašati za enkratno opravljanje dolžnosti'predsednika senata najmanj 4 Vo in največ 6«/o, neto akontacije osebnega dohodka sodnika, ki ima lastnost delavca v združenem delu pri sodišču združenega dela. 3. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. I Št. 010-28/81-0 Mozirje, dne 13. novembra 1981. ✓ Predsednik Skupščine občine Mozirje Hinko Cop L r. POPRAVEK V odloku o zazidalnem načrtu za območje zazidanih otokov ŠS-1, ŠS-2, ŠS-3 ŠP-2 šmarca —Kamnik (Uradni list SRS, št. 32-1535/81), 'se naslov odloka, pravilno glasi: »Odlok o zazidalnem načrtu za območje zazidalnih otokov ŠS-1, ŠS-2, SS-3, ŠP-1, SF-2 Šmarca — Kamnik.« Št 020-40/81 Kamnik, dne 18. novembra 198L Sekretarka ' Skupščine občine Kamnik Marija Gorjan L r. * > POPRAVEK V sartioupravnem sporazumu o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kočevje za obcjobje 1981—1985, objavljenem v Uradnem listu SRS, St. 11-654/81 z dne 14. IV. 1981 se besedilo v drugi vrsti 20. člena..., »pod pogoji iz 14. člena«.,, nadomesti z besedilom ... »pod pogoji iz 19. člena« .. Predsednik izvršilnega odbora Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kočevje Alojz‘Eržen 1. r. VSEBINA Stran izvršni svet skupščine sr Slovenije 1588. Odlok o vplačilu razlik v cenah sladkorja in olja 2055 REI’UHLISKI UPRAVNI ORGANI IN ZAVODI 1589. Pravilnik o pogojih za uporabo arhivskega gradiva' 2055 1590. Pravilnik o odbiranju in izločanju, arhivskega gradiva arhivu 2057 1591. Pravilnik o sestavi in vodenju evidence arhivskega gradiva 2058 1592. Odredba o revalorizaciji osnovnih sredstev delovnih ljudi, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom s sredstv’, ki so lastnina občanov 2062 ustavno sodisce sr Slovenije 1593. Odločba o razveljavitvi pravilnika o uporabi skla- > da združenih sredstev skupne porabe za stanovanj- sko izgradnjo organizacije združenega dela Slovenija Avto 2063 DRUGI REPUBLIŠKI ORGANI IN ORGANIZACIJE • 1594. Družbeni dogovor o pospeševanju razvoja kmečkega turizma v SR Sloveniji 2064 1595. Samoupravni sporazum o temeljih plana Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije za obdobje 1981—1985 2067 159C. Pravilnik o pogojih in merilih za odobravanje nepovratnih sredstev in posojil, n a nu* v jen ih za reševanje stanovanjskih potreb kadrov v manj razvitih občinah, manj razvitih območjili in manj razvitih obmejnih območjih 2075 Stran OBMOČNE VODNE SKUPNOSTI 1597. Sklep o ugotovitvi veljavnosti samoupravnega spo- razuma o temeljili piana Območne vodne skupnosti Savinja—Sotla za obdobje 1981—1985 2078 1598. Sklep o tarifah vodnega prispevka, veljavnih v letu 1981 (Savinja—Sotla) 2078 ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBClNi 1599. Statut samoupravne interesne skupnosti za zaposlovanje mesta Ljubljane 2079 1600. Samoupravni sporazum o ustanovitvi samoupravne interesne skuposti za zaposlovanje mesta Ljubljane £03^ 1601. Sklep o javni razgrnitvi novclacije zazidalnega načrta Hrastina — severni del (Brežice) 2087 1602. Odlok o prispevku za solidarnostno gradnjo stano- vanj in delno nadomeščanje stanarin v letu 1981, ki ga plačujejo zavezanci, ki niso sklenili samoupravnega sporazuma (Celje) 2087 1603. Posebni samoupravni sporazum o razdelitvi zdru- ženih sredstev za namene solidarnosti v stanovanjskem gospodarstvu za delavce, ki se dnevno vozijo na delo za obdobje 1981—1985 (Celje) 2087 1604. Odredba o ukrepih za preprečevanje stekline v občini Cerknica 2090 1605. Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o pokopališkem redu za pokopališča na območju občine i Idrija 2091 1606. Odlok o umetnem oseihenjevanju krav In telic ter prlrodnem pripustu krav, telic, svinj in kobil (Idrija) ‘ 2092 1607. Sklep o razpisu referenduma za i/.dvcjitev naselij Potok in Zavratec Iz krajevne skupnosti Dole in ustanovitvi nove krajevne skupnosti Zavratec (Idrija) 2093 1608. Pravilnik o uporabi sredstev, ki jih združujejo podpisniki samoupravnega sporazuma o temeljih plana stanovanjske skupnosti za obdobje 1981—1985 za reševanje stanovanjskih problemov deficitarnih kadrov v občini Laško 2093 1CD9. Pravilnik o reševanju stanovanjskih vprašanj iz sredstev solidarnosti v stanovanjskem gospodarstvu (Laško) 2094 1610. Sklep o razpisu referenduma za uvedbo krajevne- ga samoprispevka na območju krajevne skupnosti Sevnica (Litija) 2100 1611. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o po- vračilu stroškov, izgube na dohodku in nagradi sodnikom porotnikom Temeljnega sodišča v Cerju (Mozirje) 2101 — Popravek odloka o zazidalnem načrtu za območje zazidalnih otokov SS-1, SS-2, SS-3, SP-2 Smarca— Kamnik ' 2101 — Popravek samoupravnega sporazuma o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kočevje za obdobje 1981—1985 2102 OBVEŠČAMO VAS, da bosta zaradi priključitve na novo centralo naši klicni številki od 29. novembra naprej: 224 323 (sedaj 20 701) 224 337 (sedaj 23 579) 211 814 (sedaj 24 482) ČZ URADNI LIST SRS Izdaja časopisni zavod Uradni list SRS — Direktor in odgovorili urednik Peter Juren — Tiska tiskarna Tone Tomšič, vsi j v Ljubljani — Naročnina za leto 1981 460 din. Inozemstvo 600 din — Reklamacije se upoštevajo le mesec dni po izidu vsake številke -r- Uredništvo in uprava Ljubljana, Gradišče 14 — Poštni predal 379/VII — Telefon direktor, uredništvo, sekre tar, šef računovodstva 224 323, prodaja 224 337, računovodstvo, naročnine 211 814 — Žiro račun 50100-603-40323 — Oproščeno prometnega davka po mnenju Republiškega komiteja za informiranje št. 421-1/72 # \ )