P. b. b»
JHaš
kulturno - politično glos Ho -
Ogromna izbira platem:
ženskih, moških in otroških.
Neposredno od proizvajalca, zato sedaj še posebno po ugodnih cenah.
Prepričajte se samil Zelo nas bo vese ilo, če bomo tudi Vas postregli.
Trgovina J$lUZCf L I B U Č E, telefon 302
s v e tov ni h in domačih ■■ do go d ko v
Poštni urad Celovec 2 — Verlagspostamt Klagenfurt 2.
Izhaja v Celovcu — Erscheinungsort Klagenfurt
LETO XH./ŠTEVILKA 40
CELOVEC, DNE 6. OKTOBRA 1960
CENA 2.- ŠILINGA
Za mir in prijateljstvo v deželi
Prof. dr. Valentin Inzko, predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev
Te dni bo miimilo 40 let, odkar je bilo pozvano koroško prebivalstvo v coni A h glasovanju. 10. oktobra 1920 je oddalo pri volitvah 22.025 oseb svoj glas za Avstrijo, 15.279 oseb pa za priključitev južnega dela Koroške k Jugoslaviji. Slovenci, ki so oddali svoj glas za Jugoslavijo, so to storili zaradi 'tega, ker so hoteli biti povezani v vsakem oziru z narodno celoto. Za Avstrijo pa je glasoval precejšen del Slovencev predvsem iz gospodarkih nagibov, iz političnih pa v toliko, kolikor je ta del Slovencev odklanjal monarhijo in bil za republikansko 'ureditev države. Večstoletno bivanje v mejah Avstrije je tudi v znatnem delu slovenskega prebivalstva kljub innogim razočaranjem zaradi odrekanja narodnostnih pravic vendarle ohranilo prepričanje, da je pripadnost k Avstriji že po naravi dana zadeva; po drugi strani pa je to na tradicije navezano prebivalstvo z nezaupanjem gledalo na nove držav-no-politične tvoibe, ki so se šele borile za svoj obraz. Doprinos slovenskih — in ne vindišarskih — glasov k izidu plebiscita priznavajo vsi raziskovalci plebiscitne dobe z Martinom Wuttejem na Čelu. To dejstvo je tudi nagnilo merodajne uradne kroge k slovesnim obljubam v prid koroškim Slo vencem na Gosposvetskem polju takoj po razglasitvi rezultata plebiscita.
Namenoma -smo se v glavnih obrisih dotaknili jedra plebiscitne odločitve, čeprav vemo, da je zadeva za marsikoga boleča. To smo storili zato, ker se držimo deklariranega namena plebiscita kot svobodne odločitve. 1/ tega pa izhaja nesporni zaključek. da kakor koli se je kdo v dobri veri odločil, gre tej odločitvi spoštovanje človekovega svobodnega dejanja, ki mu ga nihče mirna pravice- naknadno očitati. Sicer smo pa koroški Slovenci v dejanjih dokazali spoštovanje do izida plebiscita in vselej, tudi v najhujših preizkušn jah, svojo lojalnost do Avstrije.
Ge pregledamo naše narodno življenje zadnjih 40 let, potem ga lahko delimo v tri značilna obdobja.
L V dobo raznarodovanja v prvi republiki med leti 1920—1938, kateremu so Slovenci pogumno in vztrajno kljubovali z zelo razgibanim kulturnim delom v okviru izobraževalnih društev in Slovenske prosvetne zveze.
2.	V dobo slovenske Kalvarije med leti 1938—1945, ko mi bila v deželi prepovedana le sleherna slovenska beseda v cerkvi in medsebojnem občevanju, ampak so bile celo številne slovenske družine izseljene az tlomovine. Rane, prizadete po nacizmu slovenskemu življu na Koroškem, se tudi do danes še niso zacelile iin se poleg vojnih žrtev najbolj odražajo v narodnostni hladnosti nemajhnega dela našega ljudstva.
3.	V dobo po letu 1945. Sovraštvo do vsega, kar je slovenskega v marsikaterih nemških krogih gotovo tudi po drugi svetovni vojni še ni izumrlo. Tako nekateri časopisi in organizacije tudi danes hujskajo proti slovenski manjšini, jo hočejo cepiti ter ji odrekajo osnovne pogoje za narodno Življenje. Vendar je Ob vsem tem treba videti tudi na nemški strani kroge, ki jim je resno na tem, da se zbližata Oba naroda v deželi.
Za sožitje med Nemci in Slovenci so se začeli zavzemati po drugi svetovni vojni na nemški strani predvsem nekateri 'koroški pisatelji, med njimi Josef Friedrich Perkonig, kateri je skušal seznaniti svoje rojake tudi s slovenskim kulturnim življenjem. To njegovo prizadevanje se ne zrcali le iz njegovih lastnih povojnih literarnih del, ampak je pisatelj to dokazal tudi s pre-
vodi iz slovenske literature, predvsem Cankarja in Tavčarja. Marsikomu je bilo na nemški strani Perkonigovo početje nerazumljivo, a pisatelj je dejal: »Kar se nam zdi trenutno nenavadno, bo 'kmalu samo ob sebi razumljivo, kadar merila naše bodočnosti ne bodo narekovali ozkosrčni predsodki, ampak jih Ibo narekovalo mišljenje v smislu svetovljanske strpnosti.«
Dolores Vieser, Otto Maria Polley, Helmut Scharf, Christine Lavant, Michael Guttenbrunner in Hermann Lienhard so nadaljna imena koroških pesnikov in pisateljev, ki jim je Slovenec brat s polno pravico do življenja in skupne domovine, določene Nemcem in Slovencem že od nekdaj. Erich Nussbaumer pa je v knjigi »Duhovni obraz Koroške« stvarno obdelal tudi slovenski delež literarne in duhovne zgodovine dežele.
A ne samo pisatelji, tudi drugi kulturni delavci žele Nemcem in svetovni javnosti prikazati slovenskega človeka v pravi luči. Tako med slikarji Werner Berg, katerega umetnine izžarevajo ljubezen in nepristranskost do slovenske koroške zemlje in njenih prebivalcev. Tudi z uradne strani je bil storjen v okviru kulturne izmenjave marsikateri korak za ?biižanje med narodoma sosedoma. V vrsto tozadevnih priza-devanj duhovnega srečanja obeh narodov spadajo slovenski prevodi romanov in ,po-
vesti pisateljice Dolores Viesčr »Pevček«, »Podkrnoški gospod« in »Hema Krška«, ki jo je pred nekaj leti izdala Mohorjeva družba v Celovcu, Perkonigov roman »Ugrabljena strd«, številni krajši prevodi nemških koroških pisateljev v slovenščino ter dela slovenskih avtorjev, posvečena ideji človečanstva in ideji medsebojnega razumevanja.
Namenoma smo se obširneje ustavili ob prizadevanjih kulturnih delavcev za duhovno zbližanje med obema narodoma. To pa zato, ker žal na 'politični- ravni ta miselnost še zdaleka ni toliko dozorela.
Obletnica plebiscita je deželni praznik, torej praznik vseh deželanov, tudi tistih slovenskega jezika. Iz dejstva pripadnosti h Koroški in Avstriji smo koroški Slovenci izvedli vse nujne posledice. Jasno je, da moremo v skupni deželi in državi živeti le kot enakopravni, enakovredni in na kulturnem, gospodarskem im političnem dogajanju aktivno sodelujoči državljani. Le tako -bosta dežela in držaya skupni dom vsega ljudstva, brez ozira na govorico. Na tem pogoju osnovne enakopravnosti in enakovrednosti pa temelji tudi naša neod-jemljiva borba za priznanje nam pripadajočih in zagotovljenih ustavnih in zakon-- skih pravic ter naših po Bogu in naravi danih posebnosti. Želeli bi le, da bi se ob 40-letnem jubileju plebiscita tega zavedli tudi naši sosedje nemške govorice, kajti oni so večina in oni imajo zato tudi večinsko dolžnost in odgovornost za ustvaritev miru in prijateljstva v deželi.
Trnjeva pot Južnih Tirolcev pri ZN
Pritožba Avstrije proti Italiji zaradi ravnanja z južnotirolsko manjšino gre svojo pot po vijugastih stezah komplicirane procedure v orjaškem nebotičniku iz stekla, jekla in betona v Ncw Yorku, kjer ima svetovna organizacija Združenih narodov svoj sedež.
Avstrijska vllada je poslala v New York na zasedanje Združenih narodov svojo najmočnejšo ekipo z zunanjim ministrom Krei-skim in državnim tajnikom Gschnitzer-jem na čelu; pa tudi Italija ni mirovala, kajti zunanjega ministra Segnija spremljajo najboljši asi italijanske diplomacije.
Toda tako Avstrijci kot Italijani so se morali v New Yorku spoznati, da spričo sedanjega napetega svetovnega -položaja izgublja avstrijsko-italijanski spor o Južni Tirolski na pomenu.
Avstrijski delegaciji je sicer uspelo, da je južnotirolsiko vprašanje prišlo na dnevni red zasedanja, toda šele na 68. mesto. iPa pustimo besedo bolje informiranim. Tako beremo v tedniku »Heute«, ki ima dobre zveze s svojim političnim somišljenikom dr. Kreiskim, naslednje:
»Spričo po Hruščevu baš ob priliki tega zasedanja Združenih narodov izzvanega »vrhunskega sestanka« gospodarjev vseh Moskvi vdanih dežel ter s tem poostrenega temeljnega spora med Vzhodom in Za-padom, se seveda mora svetovni javnosti zazdeti vprašanje Južne Tirolske le kot če bi tik pred otvoritveno predstavo na Broadvvavu (newyorška gledališka in zabaviščna ulica, op. ur.) 14. plesalki na levi Utrgala podveznica (Strumpfband).
Kar se je spričo velike »Vzhodno-Zapad-ne predstave« zdelo svetu kot nekaj povsem odvišnega (južnotirolsko vprašanje), je pa seveda za dotično deklico, Giri Au-■stnia, življenjsko vprašanje. To je pa italijanski impresario (gledališki gospodar) skušal kratkomalo Zanikati, ker mu je zadeva pač neprijetna ...«
Italijanski predstavniki so poskušali omejiti predmet razprave pred Združenimi narodi zgolj na izvršitev dogovora Gruber—
De Gasperi iz leta 1946, dočim je Avstrija zahtevala razpravo o celotnem položaju avstrijske manjšine. Že je vse izgledalo, da bo Italija prodrla, kajti za njo je stal Atlantski blok. Toda takrat se je zgodilo nekaj novega, kot poroča isti list.
Rešitelj v sili
»V tem položaju, ki je za izvenstoječe le težko razumljiv, je le jugoslovanski zastopnik Janez StanoVik (prav Stanovnik, iz Ljubljane, opr. ur.) izrecno poplačal ravno še ipravi čas po avstrijski vladi odobreno ureditev slovenskega manjšinskega vprašanja v Avstriji: Do konca je podprl dr. Kraškega in se izkazal kot edini zvesti sosed: Nemčija in Švica nista članici Združenih narodov, Italija je na nasprotni strani, vzhodni blok pa skorajda negativno nevtralen.«
Načrt zakona o slovenskem uradnem jeziku izročen tudi v politični pretres
Narodni svet koroških Slovencev je te dni po uradni poti prejel zakonski osnutek o slovenskem uradnem jeziku pri upravnih oblasteh na vpogled, da k njemu zavzame stališče. Osnutek je sedaj v študiju. Kot poroča dnevno časopisje, so omenjeni osnutek dobile tudi koroške politične stranke.
-KRATKE VESTI —
Na torkovi vladni seji je ministrski svet na predlog finančnega ministra Heiling-setzerja odobril prevzem državnega jamstva za posojilo zvezne elektroenergijske družbe (Verbundsgesellschaft), ki namerava v letošnjem letu porabiti 2,4 milijarde šil. za finansiranje gradnje več elektrarn, med katerimi so donavska elektrarna Aschach, dravska elektrarna Kazaze (glej poročilo na 5. strani) Zeltweg, Losenstein in druge. Od tega zneska nameravajo 700 milijonov šil. nabrati na domačem kapitalnem trgu in se bo ustrezna podpisovalna akcija kmalu začela. Ostali znesek pa bodo dobili iz sredstev ERP, lastnih kapitalnih rezerv električnih družb ter lani najetih posojil. — Kot* smo že poročali, je bila pred 'kratkim ukinjena zapora javnih 'posojil, ki jo je bil svojčas odredil tedanji finančni minister Kamitz. Ta zapora je sčasoma povzročila pomanjkanje denarja v državnih blagajnah in je zato sedaj morala biti ulkinjena.
Kar 13 milijonov zapadnih Nemcev je šlo na dopust v inozemstvo v poletni sezoni do 1. septembra. Najpriljubljenejši cilj nemških dopustnikov so bile skandinavske dežele, kamor je dotok nemških turistov skokoma narastek
Pomanjkanje učiteljev v Avstriji postaja vedno hujše, poročajo z Dunaja. Konec junija je bilo v Avstriji 17.900 praznih učiteljskih mest, zanje pa samo 1500 prosilcev. Povprečno odpade na onega prosilca 11 prostih mest.
Novega zemeljskega satelita »Courier« so 'izstrelili Amerikanci dz oporišča Cap Canaveral. Tehta 225 kg in ima stožčasto obliko s 130 cm v premeru. Opremljen je s štirimi antenami ter radijskimi oddajnimi in sprejemnimi napravami posebne konstrukcije. Po načrtih bi naj v razdalji 960 km krožil okrog zemlje ter služil za ■prenos poročil. V tem pogledu utegne la poskus biti velikega pomena, kajti satelitovi aparati morejo sprejeti v minuti 68 tisoč besed z Zemlje ter jih potem oddati nacz.aj in sicer na izredno visokem frekvenčnem območju, kjer so magnetne in druge »naravne« motnje Skorajda nemogoče.
Dogovor med Zapadno Nemčijo in Francijo glede skladišč, vežbališč ter letališč za zapadnonemško vojaštvo v Franciji je v glavnem že pripravLjen in bo prihodnji mesec bržkone tudi formalno podpisan. Podobna pogajanja vodi bonnska vlada tudi z Belgijo in Nizozemsko. Svojčas je po vsem svetu zbudila mnogo prahu vest, da se o tem Bonn pogaja s Španijo, nakar so bila na zahtevo Angležev in Francozov pogajanja prekinjena. Žapadnonemška vlada je v svoj zagovor navajala upravičeni razlog, da je njena lega preveč izpostavljena tik ob železni zaVesi in da rabi skladišča v '»zaledju«. Ta skladišča in oporišča bodo jx>d kontrolo vrhovnega poveljstva Atlantskega pakta, katerega sestavni del je tudi žapadnonemška vojaščina. Prti zapadno-nemški podvig v okviru novega sporazuma bodo vojaške vaje v Champagne, francoski ipokrajiini, kjer raislte najbolj slovito peneče vino — šampanjec.
Nigerija - nova 30-milijonska država v Afriki
Commomvealtha, skupnosti Anglije in njenih nekdanjih kolonij, ki temelji predvsem na skupnih gospodarskih interesih. Nova vlada je tudi izjavila, da ji bodo evropski kapitali in strokovnjaki zelo dobrodošli ter potrebni še daljšo dobo.
Britanska kolonialna uprava je že dalj časa skrbno pripravljala domačine na pie-vzem oblasti. Nigerija je po številu prebivalstva največja afriška država in tudi bogata na naravnih zakladih. Brez dvoma bo igrala 'pomembno vlogo v političnem razvoju črnega kontinenta.
S 101 topovskimi streli je minulo soboto nastala nova država v Afriki, kjer so v Lagosu, setležu nekdanje britanske kronske kolonije Nigerije, ob prisotnosti angleške princese Aleksandre kot zastopnice kraljice slovesno sneli angleško zastavo »Union Jack« in razobesili uradno zastavo nove neodvisne države Nigerije. Nad milijon ljudi se je zbralo v glavnem mestu in prebivalstvo je od veselja plesalo kar po ulicah skozi vso noč. Nikjer ni prišlo do izgredov proti Evropejcem. Nova vlada je izjavila, da namerava Nigerija ostati v sklopu
Politični teden
Po svetu ...
Svetovni teater v New Vorku gre naprej Gledalci iz vsega sveta so tudi minuli teden imeli uprte poglede v New York, kjer se odigrava redno letno jesensko zasedanje Združenih narodov. Vendar je letos zasedba glavnih in stranskih vlog izredna. Namesto diplomatov, 'ki so ponavadi doslej zastopali svoje države na tem svetovnem •posvetovalnem parlamentu, se tega zasedanja udeležujejo vrhovni politični šefi vzhodnega bloka s sovjetskim ministrskim predsednikom Hruščevom na čelu. Spričo tega seveda tudi vrhovni zapadni državniki niso mogli ostati doma. Nevtralci (Tito, Naser, Sukamo) z Balkana, Azije in Afrike so pa prihiteli v New York z upanjem, da se v 'tem velikem sporu med atlantskim in vzhodnim blokom zmanevrirajo vsaj za nekaj časa do vidnejših vlog v svetovni poli-itiki. V dosedanjih številkah smo že poročali o dosedanjem poteku te svetovne igre, vendar o kakem višku doslej še ni bilo moč poročati. Se manj pa o kakem razpletu sedanjega zamotanega svetovnega položaja.
Državniki so mnogo govorili, vsak pač tako kot je vajen doma. Ameriški predsednik Eisenhower mirno in dostojanstveno, Niki ta Hruščev je pribijal svoje besede z udarci pesti, angleški ministrski predsednik Mc Millan je govoril skoroda tiho, a zato zelo tehtno, mnogo bobnečih fraz pa je bilo slišati iz ust »nevtralcev«. Se razume, vsakdo je v marmornati sejni dvorani skupščine Združenih narodov potegnil iz rok že pripravljen recept za ohranitev miru na svetu in vsak je proglašal svojega za edino zveličavnega. Vsi hočejo mir, raz-orožitev, ublažitev mednarodne napetosti in večno prijateljstvo med narodi. Toda vsak na svoj način in zaradi tega je razdor med njimi ostal prav tako globok kot je bil doslej. Ostala je tudi ločitev med oba velika svetovna bloka in ostala je grožnja — atomske vojne.
Pomen Združenih narodov vendarle raste Kljub dosedanjim 'pičlim rezultatom tega najbolj reprezentativnega zasedanja Združenih narodov pa ima dejstvo, da so se predstavniki Skreganih držav in blokov, ali še točneje, politični in s tem vrhovni vojskovodje obeh front »hladne vojne« znašli skupaj na enem kraju ter da se razgovar-jajo, bodisi javno in direktno, bodisi prek posrednikov, že samo na sebi pozitivno. Poleg uradnih zasedanj se namreč v New Yorku vrstijo eden za drugim »privatni« sestanki državnikov. In 'ti so morda 'pomembnejši od javnih nastopov na odru sejne dvorane Združenih narodov. Hruščev je med drugim predlagal reorganizacijo Združenih narodov. Generalno tajništvo Združenih narodov, ki v resnici opravlja vso dejansko delo, bi naj prešlo iz rok enega tajnika na tri, ki bi naj bili iz različnih političnih blokov, a bi za vsako njihovo dejanje v imenu Združenih narodov bila potrebna soglasnost. To seveda pomeni praktično omrtvičenje te organizacije, ki je kljub svojim hibam in napakam vendar marsikaj koristnega naredila v povojni dobi. Vzhodnemu bloku predvsem ni všeč dejavnost sedanjega generalnega sekretarja Hammarskjblda glede Konga, kjer mu je doslej uspelo preprečiti, da bi novo nastala država postala novo torišče »hladne vojne« med obema svetovnima blokoma. To so tudi V Moskvi spoznali, in ker Združenih narodov ne morejo izrabljati za svoje politične cilje, bi jih hoteli vsaj omrtvičiti. Kljub temu pa vprav sedanje zasedanje v New Yorku dokazuje, da so postali Združeni narodi že tako pomembna mednarodna ustanova, da mora vsakdo z njo resno računati.
Izg led a pa, da rokoborske in razbi jaške metode Hruščeva niso rodile tistega uspeha, kot si ga je mož obetal. Pri evropskih državah s tradicionalnimi pojmi o mednarodni vljudnosti in manirah že sploh ne, pa tudi med predstavniki večine mladih afriških in azijskih držav ne, kajti te so po svoji konstituciji šibke in se zavedajo, da tisti, ki rad 'tolče s pestjo po mizi, ponavadi rad tepta z nogo tudi pogodbe.
vojnimi zavezniki dogovorjenega položaja Berlina. S tem je dala komunistični vladi Vzhodne Nemčije možnost, da kontrolira promet med zapadnim Berlinom in Zapad-no Nemčijo. Zapadni zavezniki v Berlinu se nahajajo v zelo neprijetnem položaju, kajti njihovo mestno področje, ki je del Zapadno nemške zvezne republike, je od vseh strani Obdano od vzhodnega ozemlja in po njem gredo tudi vse prometne zveze. Ta korak Moskve ima namen, da izvaja pritisk na zapadne velesile, ki so leta 1945 v lahkomiselnem zaupanju v sovjetsko zvestobo pogodbam šli v Berlin, ne da bi si zagotovili zadostno ozemlje za dostop do mesta!
Zapadna Nemčija je odgovorila z odpovedjo trgovinske pogodbe z Vzhodno Nemčijo. Poprej se je posvetovala z atlantskimi zavezniki, ki so ta njen korak sicer odobrili, niso pa pristali na 'bonnski predlog, da hi tudi oni storili isto. O kaki dalekosežni uspešnosti tega zapadnonemškega koraka ni moč govoriti, kajti zapadnonemški izvoz v Vzhodno Nemčijo tvori samo 11 odstotkov zunanjih nabavk slednje in jih bo lahko nadomestila z nakupi drugod, teore-'tično — pa morda tudi praktično, iz kakih drugih zahodnih držav? Sicer pa postane odpoved veljavna šele čez tri mesece.
Vsekako pa je 'svetovni položaj zaradi rastočega prepada med obema svetovnima blokoma zelo resen, je v svojem zadnjem nagovoru ugotovil papež Janez XXIII. v Rimu in pozval katoličane vsega sveta, da molijo za mir.
... in pri nas v Avstriji
Proračun — smodnik pod že itak razmajano koalicijo
Pogajanja za 'državni proračun za leto 1961 še vedno niso zaključena in razdalja med zahtevami posameznih ministrstev ter razpoložljivim državnim denarjem le še narašča. Finančni minister dr. Heilingsetzer je moral minuli teden zapustiti proračun-. siko bojišče na Dunaju, da kot zastopnik * Avstrije sodeluje na letnem zasedanju Mednarodnega monetarnega fonda ter na seji guvernerjev Svetovne banke v New Yorku. Upanje, da se bodo med njegovo odsotnostjo prizadeti ministri dogovorili glede »popustov«, ki bi jih naj vsak sprejel glede zahtev svojega resorja, se niso uresničila. Posamezna ministrstva zahtevajo okoli 4 milijarde šil več kot meni finančni minister, da bi mogel zbrati od davkoplačevalcev.
Draginja raste — povišanja plač? Draginja pa raste iz dneva v dan in nekatera zvišanja postajajo neodložljiva. Tako so se pristojni uradniki prizadetih ministrstev že dogovorili glede zvišanja prejemkov državnih nameščencev. V zadnjem času je med mladimi ljudmi namreč zelo padlo zanimanje za javne službe. Vse tišči v privatne, 'bolje plačane službe. Po njihovem predlogu bi se naj začetne plače javnih na-
meščencev zvišale, da bi znašale: Skupina E (pomožna služba) od 1020 na 1220 šil., skupina D (pisarniška služba) od 1060 na 1360 šil., skupina C (strokovna služba) od 1100 na 1460 šil., skupina B (višja strokovna služba) od 1390 na 1865 šil., akademiki od 1900 na 2500 šil. Zvišanje bi naj stopilo v veljavo dne 1. novembra, če bosta koalicijski stranki temu predlogu dali sVoj že-gen.
Judje dobe odškodnino
Sicer bo pa državna blagajna imela še več drugih izdatkov. V New Yorku je zunanji minister Kreisky obljubil predstavnikom svetovne židovske organizacije 24 milijonov šil. kot odškodnino za premoženjske izgube, iki so jih Judje utrpeli pod nacizmom. Judovski predstavniki so ponudbo Kreisikega sicer sprejeli, vendar so ponujeno vsoto označili kot povsem nezadostno in jo bodo smatrali le kot akontacijo v pričakovanju nadaljnje in popolne odškodnine. Vsakokrat kadar se kak avstrijski minister pojavi v Združenih državah, ima opravka z Židi, ki protestirajo in stavljajo Avstriji za zgled Zapadno Nemčijo. Ta je namreč že velikopotezno oškodovala Žide.
Doslej so avstrijski ministri obljubam izbegavali, toda sedaj, ko stoji južnotirol-sko vprašanje pred Združenimi narodi, je avstrijski zunanji minister smatral za,primerno, da pride na dan s konkretnimi ponudbami. Židje so namreč v Združenih državah zelo močni in imajo posebno velik vpliv na časopisje, ki ustvarja javno mnenje. Tako si poskuša avstrijska vlada s prislovičnim »krivičnim m anionom« pridobiti prijateljev, ker jih sedaj nujno rabi. Ponudba je le nekoliko pozna in judovski predstavniki so spregledali njen prozorni namen. Res je namreč, da bi morali vprašanje odškodnin žrtvam nacizma, vključno judovskih in tudi... slovenskih, že davno biti rešeno. (Več o južnotirolskem vprašanju na prvi strani.)
Socialisti proti Otonu
Toda denar ni edino vprašanje, ki vznemirja koalicijo. Iz tedna v teden se zapet pojavlja v listih vprašanje vrnitve Otona Habsburškega ter vrnitev habsburškega premoženja nekdanjemu lastniku. Dočim OeVP vztraja na svojem stališču, da je treba Otonu omogočiti povratek, ako izpolni po ustavi in zakonu predpisane pogoje, to je, ako se formalno odpove zahtevam po prestolu, pa se odklonilno stališče socialistov vedno bolj podkrepljuje. Tako je minuli teden podkancler dr. Pitter-mann izjavil, da ima socialistična stranka možnost preprečiti Otonu povratek tudi v primeru, ako bi podpisal odpovedno izjavo, kajti iz knjig, ki jih je spisal Oton Habsburški ter iz njegovih javnih govorov v zadnjem času jasno izhaja, da si mož še vedno prizadeva vrniti plemstvu vodilno vlogo ter da se zavzema za monarhično državno ureditev, kar je pa vse v nasprotju z avstrijsko republikansko ustavo in državno ureditvijo, ki odreka plemstvu sleherne privilegije. Zato socialisti v iskrenost odpovedne izjave, ki bi jo podal pač samo zato, da bi se mogel vrniti v Avstrijo, ne verjamejo.
Dve pomembni obletnici
150-letnica revije »Carinthia« in 50-letnica celovškega mestnega gledališča Leto I9(i() je leto obletnic. Med temi sta tudi minljivi umetnosti.
Napetost zaradi Berlina narašča
Med tem ko narašča ploha besed v New Yorku, pa narašča tudi napetost na raznih .kritičnih točkah hladne vojne. Težišče tega l>oja se je zopet pomaknilo v Evropo. Sovjetska zveza je praktično odpovedala veljavnost dosedanjega med nekdanjimi
obletnici dveh kulturnih ustanov, ki vsekakor zaslužita pohvalno omembo: sta to 150-letnica časnika „Carinthia” in 50-letnica celovškega mestnega gledališča. Tema dvema dogodkoma je bila posvečena tiskovna konferenca, ki jo, je priredil ravnatelj deželnega muzeja univ. prof. dr. Gotbert Moro. Ob tej priložnosti je bilo izročenih javnosti več kultumoznanstvenih publikacij.
Zgodovini celovškega gledališča je posvečena knjiga Othmarja in Helniarja Rudana „I)as Stadt-theater in Klagenfurt”. Ovitek krasi, okusen akvarel Pepa Grabnerja, knjiga sama pa je brez. dvoma elegantno in luksuzno delo. To priča že na prvi pogled fin papir, bogastvo ilustracij in umetniška oprema. Knjiga je pa tudi po svoji vsebini tehten dokument koroškega kulturnega življenja. Vsebuje obilico zanimivega zgodovinskega gradiva, je pa obenem spričo gladkega in tekočega sloga, prijetno čtivo za vsakega prijatelja Talijinega hrama. Najprej na kratko prikaže razvoj celovškega gledališkega življenja od ,JPall-HauBa” v 16. stoletju pa do danes. Knjiga je razdeljena po vsebini v dva dela; v dobo pred letom 1910 in dolio po njem. To je namreč mejnik v celovškem gledališkem življenju. Takrat je bilo slovesno odprto novo gledališko poslopje, sedanje mestno ^Jubilejno gledališče”, zgrajeno za jubilej (60-lctnico) cesarja Franca Jožefa. Zgrajen za jubilej mogočnega, a minljivega človeka, pa danes obhaja Talijin hram v Celovcu lastni jubilej, 50-lctnico službe ne-
Posebna odlika knjige je, da ni zaslediti v njej nestrpnosti in prenapetosti. Popolnoma pravilno poudarjata avtorja človečansko, vlogo gledališke umetnosti in njen pomen za zbližanje narodov. Kot vestna kronista sta avtorja objektivno za!>c ležila tudi stike celovškega gledališča s sosednjimi narodi ter gostovanja gledališč iz Italije in Slovenije. Moremo s polnim srcem pritrditi zaključni ugotovitvi: „Vsako gledališče v obmejni deželi je velik kulturni faktor in zaradi tega mora mestno gledališče v Celovcu kot najjužnejše gledališče nemškega jezikovnega področja vršiti visoko nalogo. Na zgodovinskem trikotniku treh dežel, kjer se stikajo kulturni krogi nemškega, romanskega in slovanskega jezika, po eni strani gledališče v Celovcu v svojem občinstvu iz mesta in dežele ohranja in krepi občutek skupnosti in navezanosti na lastni krog, po drugi strani pa s svojim bogatim programom, ki velika odrska dela različnih narodov ustrezno upošteva, v znatni meri prispeva k povezavi med narodi.” Bogati material je s trudapolnim a vztrajnim, drobnim zbiralnim delom pripravil mladi, žal prezgodaj umrli Helmar Rudan, dokončno obliko pa je knjigi dal njegov oče dr. Othmar Rudan, sedanji šef urada za kulturne zadeve pri Koroški deželni vladi. Brez dvoma sta izvršila pomembno kulturno dejanje.	a. 1.
O ostalih publikacijah, posebno pa o reviji »Carinthia« bomo ob priliki še spregovorili.	ur.
SLOVENCI
doma in po svetu
Argentinski škof spodbuja slov. mladino
Vsako leto praznujejo v farni cerkvi Sama Rosa, v argentinski pokrajini Mendoza, praznik svete Roze Limanske, zaščitnice Južne Amerike. Na povabilo ondotnega župnika, Slovenca I. Tomažiča, se poleg predstavnikov oblasti z guvernerjem na čelu, odzove tudi ondotni slovenski pevski zbor, ki ga vodi g. ravnatelj Bajuk. Slovenski zbor je med cerkvenimi obredi, ki jih je opravil mendoški škof msgr. Alfonz Maria Buteler, prepeval latinske in najlepše slovenske Marijine in evharistične pesmi. Ker je bil božji hram premajhen za veliko množico ljudstva, so obrede in petje prenašali po zvočnikih po širnem trgu pred cerkvijo. Po opravljeni birmi se je škof Buteler še posebno prisrčno zahvalil slovenskemu pevskemu zboru z naslednjimi besedami: „Naj bi posebno vas mlade, ki vas tukaj mnogo vidim, rad opozoril. Ohranite vedno svoje lepe narodne navade! Čeprav se boste morda popolnoma prilagodili tukajšnji deželi, ne smete nikdar pozabiti svojih narodnih tradicij, najmanj pa svojega jezika. Vsak jezik je veliko bogastvo; materini še toliko večje. Ohranite ga torej, ker bo vašim dušam prinašal mnogo dobrega!”
Slovenska poroka v New Vorku
V cerkvi slovenske fare sv. Cirila in Metoda v Nevv Vorku v Združenih državah sta si obljubila večno zvestobo gospodična Cvetka Saksida in prof. Janez Mahnič. Poročne obrede je opravil župnik č. g. Rihard Rogan, poročni priči pa sta bila prof. Oton Muhr in njegova soproga Sonja, ki je nevestina sestra. Ženin je po dovršenih študijah na univerzi v Ljubljani odšel leta 1944 službovat na Primorsko, kjer je v Gorici poučeval na takrat obnovljeni slovenski gimnaziji pod vodstvom pokojnega ravnatelja in znanega slovenskega pisatelja dr. Jožeta Lovrenčiča. Po koncu vojne je nadaljeval vzgojiteljsko delo na slovenskih srednjih šolah v Gorici in Trstu pod anglo-ameriško vojaško upravo. Prof. Mahnič je bil eden izmed pionirjev slovenskega šolstva med našimi primorskimi rojaki, in to v najbujših časih medvojne in povojne zmede. Brez ozira na grožnje z leve in desne je vršil svoje {>oslanstvo. In izkazalo se je, da je bilo to zadržanje peščice pogumnih slovenskih šolnikov edino pravilno, kajti lepo razcvetelo šolstvo je postajalo temelj razveseljivega narodnega preporoda po razdejanju, ki sta ga ondi povzročila fašizem ter vojna. Leta 1949 se je preselil v Kanado, kjer deluje kot profesor za francoščino in zgodovino.
Nova mednarodna zveza med Jugoslavijo in Italijo
Po 13. letih presledka je bil obnovljen železniški promet med Gorico (v Italiji) in Novo Gorico (v Jugoslaviji). Potem ko je po mirovni pogodbi med zavezniškimi silami in Italijo mesto Gorica pripadlo Italiji, je bila meja potegnjena ozko ob mestni meji, da je ločila nekdanji glavni in severni kolodvor. Na jugoslovanskem ozemlju pa je nastalo novo mesto, imenovano Nova Gorica. Z znatnimi stroški je bila sedaj proga med obema mestoma obnovljena in vsak dan bodo vozili trije pari rednih potniških vlakov in po potrebi dva para tovornih vlakov. Posebne zasluge za obnovitev te zveze si je stekla Trgovinska zbornica v Gorici. — Na Koroškem pa proga med Pliberkom in Spodnjim Dravogradom še vedno čaka zapuščena.
Dva zlafomašnika
V	Ljubljani je obhajal zlatomašniški jubilej pre lat univ. prof Andrej Snoj, ki je spisal vrsto cer-kvenoznanstvenih del.
V	Avčah pri Kanalu ob Soči pa je ob veliki udeležbi ljudstva zapel zlato mašo tamošnji dolgoletni župnik č. g. Franc Močnik.
Filozof prof. Veber - 70-letnik
Dr. France Veber, bivši profesor filozofije na ljubljanski univerzi,, je slavil 2«. septembra svojo sedemdesetletnico. S svojim delom na univerzi je začrtal globoko sled v razvoj slovenske filozofije, saj je bil poleg Aleša Pšeničniku gotovo najvidnejši oblikovalec filozofske misli na slovenskih tleh. V dobi med prvo in drugo svetovno vojno je izšlo lepo število njegovih del in študij. Ni bil znan samo doma, ampak je zanj vedela tudi tujina; bil je delegat ljubljanske univerze na proslavi Descartesa na Sorboni v Parizu in je bil tudi med predavatelji oziroma sodelavci. Ob koncu druge svetovne vojne so ga razmere v domovini odrinile, moral je zapustiti svoje mesto na univerzi, niti pokojnine mu niso priznali in ko ga je univerza v Gradcu povabila na Meinongovo stolico, so mu oblasti to preprečile, ker mu niso dale potnega lista. — Za sedemdesetletnico se je prof. Vebra spomnila Slovenska kulturna akcija v Buenos Airesu v Argentiniji, ki mu je posvetila svoj 10. kulturni večer.
Kaka ima msii Ufa 2.000 ?
Če človeštvo ne bo uničilo same sebe, kot se boji sivolasi angleški' filozof Bert-rand Russel, bodo mnogi med nami, gotovo pa naši otroci, doživeli leto 2.000. Stara lastnost ljudi je pa radovednost. Ljudje so seveda danes popolnoma drugače radovedni kot nekoč, kakšna bo bodočnost. Danes se jim zdi že vse mogoče. In tako si marsikdo zastavlja vprašanje: Kako bomo živeli na pragu leta 2.000?
Po statistiki Svetovne zdravstvene organizacije vemo, da bo takrat na svetu okoli 5 milijard ljudi, ki bodo hoteli vsi jesti in piti in biti oblečeni in imeti streho. Za prehrambene strokovnjake nastajajo nova vprašanja, človekov smisel za lepe reči se stalno razvija, zahteve so zmerom večje in leta 2.000 bodo morda hoteli živeti na zemlji sdmi lepi ljudje.
Na razna zanimiva vprašanja o tem, kako bomo živeli leta 2.000, lahko odgovorimo že danes. Ne s fantazijo, ampak z logičnim razvojem človeškega znanja, tehnike in raziskovanja. Vse, kar bomo navedli v današnjem pomenku, sloni na dosedanjih uspehih tehnike, biologije in astrofizike.
Vsaka družina lasfno hišo
Leta 2.000 bo imela vsaka družina svojo lastno hišo, vendar brez kleti, brez nad-stropij, brez električnih žarnic in ogrevalnih naprav. Vse hiše, v katerih živijo ljudje, imajo klimatične naprave in okna, ki jih ni mogoče odpreti.
Mesta niso več nakopičena z ljudmi ih s stanovanji, človek se je iz velikih mest umaknil v okolico. Za promet med celinami skrbijo hitra letala, bližnji obmorski kraji so povezani z rednim iprpmetom podmornic. Posebne rakete omogočajo redno radijsko zvezo z Mesecem in raznimi planeti.
Človek se da lahko zdravniško preiskati na daljavo, če se v svojem stanovanju vključi v povezavo s preiskovalnim zavodom, kjer mu preberejo diagnozo na avtomatični napravi. Ponoči mu ni treba spati več kot uro ali dve, posrečilo se je namreč nevtralizirati sile, ki povzroča utrujenost in izčrpanje v krvnem obtoku, v krvi in v živčevju.
Množična in osebna vozila se ne gibljejo več na gorivo, ampak na visokofrekvenčni pogon, katerega omrežje teče pod vsemi večjimi cestami. Službo taksijev so za večje razdalje prevzeli helikopterji. Letala za dolge polete preletijo 5000 kilometrov na uro.
Naš planetni sistem je do leta 2000 raziskano in človek dela že načrte za izlete v sisteme drugih osončij.
Zemljo so navrtali že 12.000 metrov globoko. Pod Grenlandijo so predori v ledu. Brez nevarnosti za Evropo so odtajali velika področja Arktike. Žičnice oskrbujejo promet po Sahari.
Zanimivo je, da se ves ta razvoj danes nikomur ne zdi neverjeten. V Strokovnih krogih so prepričani, da bo v času med 1960 in 2000 poletel človek v vesoljstvo z raketo.
Za 21. stoletje napovedujejo konstrukcijo umetnih sonc, katerimi bodo lahko ~ ustvarili lepo vreme, če ga ne bo hotela dati narava sama. Ta orjaška sonca bodo uporabljali 'tudi za vplivanje na vreme, s čimer je treba začeti že v Arktiki in Antarktiki. Nadziranje vremena bo teoretično mogoče Že leta 1970, čeprav zadevna pripravna dela sedaj ne veljajo toliko naprav-Ijanju vremena kot morebitni uporabi vremena v vojne namene. Profesor Houghton, glavni meteorolog Tehnološkega zavoda v Massachussettsu, pravi: »Gorje človeštvu, če bo kdaj ena dežela lahko poslala na drugo deželo trajen dež in meglo«.
Leta 2000 bodo lahko preprečili vremenske katastrofe, pravočasno sprožili hurikane fn tajfune, prekinili hude zime in suše, skratka, ddlali bodo tako vreme, kot si ga danes želimo le v sanjah.
Dani so torej vsi pogoji za silen razvoj človeštva. Toda človek mora biti zadosti pameten, stvaren in človeški, da ne bo vsega tega napredka uporabil za uničenje.
Kaj bomo pa jedli? če pogledamo, s čim se je človeštvo hranilo tisoče let, vidimo, da v vsem item dolgem času človeku ni padlo na um bogvekaj novega. Vedno je jedel trave in njihova semena, iz katerih je ]X)zneje razvil žitarice, ter'zelenjavo, ki jo je iskal skupno z živalmi in iz katere je razvil sočivje. Kot razne živali je tudi človek klal druga bitja in jedel njihovo meso.
Hranili se bomo s kvasom
'Kanadski znanstvenik dr. Miller je s 300 sodelavci raziskal izglede za prehrano v letu 2000. Raziskali so vsa sedanja živila in končfio prišli na dve novi vrsti hrane, ki bi bili poceni in bi ju lahko pridelovali v velikih količinah.
Izdelal je takoimenovano »torulo«, nenavadno obliko kvasa, ki jo je moč pridobiti iz mikrobov. Vsebuje sladkor in beljakovine. Iz nje je moč delati tudi vse stranske proizvode navadnega kvasa. Na Jamajki je postavil tovarne, ki proizvajajo do deset ton torule dnevno skoraj iz niča.
Druga stvar, ki je zbudila njegovo zani-mainje, je »chlorela«, rastlina, ki raste v vodi brez korenin in listja in je tako majhna, tla stoji lahko 30.000 chlorel na bučkini glavi. Vsebuje pa polno beljakovin, maščobo, sladkorja in vitaminov. Kljub temu, da nima niti korenin niti listja, se chlorela razmnoži 40.000 krat na dan.
Če bi se posrečilo torulo in chlorelo sistematično gojiti, bi lahko na površini nekaj kvadratnih kilometrov pridelali beljakovine za vse človeštvo. Na Japonskem že danes pravijo, da je chlorela postala polno-
vreden tekmec soje. Vsekakor pa človek leta 2000 ne bo več poznal množične prehrane s krompirjem, katerega pridelovanje je prezamudno in predrago.
Znanstveniki že nekaj desetletij stojijo z eno nogo v bodočnosti, to je v letu 2000. Njihovi načrti se ne ukvarjajo s sedanjostjo, ampak z dnevom, ki pride jutri ali pojutrišnjem.
Že danes poznamo metode, ki bodo čez nekaj let običajna stvar. Že danes obstajajo posebni saloni, ki neverjetno hitro tako temeljito spremenijo zunanjost človeka, da ga ni moč več spoznati.
Prvi ljudje, ki so razdelili dan v določene dele, so bili najbrž Asirci pred več 'tisoč leti. O njih je znano, da so uporabljali ure na vodo. To so bile kovinske posode, napolnjene z vodo, ki je kapljala iz njih tako, da so morali posodo v enem dnevu šestkrat napolniti.
Vodne ure v Ninivah so polnili istočasno, ko je dal znak paznik v mestnem stolpu in je tropa izklicevalcev naznanjala po vsem mestu posamezne ure dneva.
Vodna ura je bila poleg sončne, ki kaže čas po dolžini sence, dolgo edina merilka časa. V Aleksandriji so vodno uro izpopolnili s časovno razpredelnico in kazalcem.
V starogrški dobi je bil Egipt glavni do-bavljalec ur. Te izdelke so Egipčani prodajali po najvišjih cenah v vse dežele sveta.
Ob zmagoslavni vrnitvi vojskovodje Pompeja v Rim, leta 62. pr. Kristusom, so kot najdragocenejši plen nosili v sprevodu vodno uro iz zakladnice pontijskega kralja. Ta velikanska posoda, ki so jo napolnili le enkrat na dan, je bila vsa iz zlata. Kazalci so bili posuti z rubini, številke pa so bile vdelane s safirji.
Te ure so prišle v prvih stoletjih srednjega veka popolnoma v pozabo, dokler ni bagdadski kalif Harun al Rašid podaril Karlu Velikemu dragoceno uro na vodo. To tehnično čudo tedanjega časa je bilo iz brona z vdelanim zlatom. Imelo je kazalec in je bilo. Ustrezno število kroglic je pa-
Rim — Agencija »Italia« — Nedavno objavljeni letopis anglikanske cerkve posveča posebno poglavje papeštvu ter vabi vernike, naj. naglo odgovore na prisrčnost novega svetega očeta. Letopis najprej kritizira katoliški nauk o pravici Petrovih naslednikov do vodstva v krščanski Cerkvi, potem pa poudarja, da kaže Janez XXIII. težnjo po prenovitvi v svojem stališču do kristjanov, ki niso združeni z Rimom. Njegove zamisli seveda zadevajo na nasprotovanje, toda anglikanci morajo naglo sprejeti vsako preosnovo, katero 'izvedejo v Rimu. Morajo se pa zavedati, da je to vpra-
•Za leto 2000 napovedujejo specialisti v zvezi s tem sledeče:
Izumili bodo kemično sestavino; tri kroglice te sestavine bodo zadosti, da postane vse telo lepo zagorelo. Barvo las bodo lahko poljubno spreminjali s posebnimi glavniki, ne da bi lasem kaj škodovali. Sivih las ne bo več. Z injekcijami hormonov, vitaminov in fermentov bodo tako povečali odpornost telesa, da bo vsakdo živel najmanj 80 let, pri tem pa ostal lep. Seveda, če se človeštvo ne bo samo prej uničilo ali pa si z vojno prizadejalo taka razdejanja, da bo padlo pa tisočletja nazaj.
dalo v kovinsko posodo in naznanjalo ure.
V istem času je nemški menih Luitband, ki je na novo odkril izdelovanje stekla, izumil peščeno uro in cesar Karel Veliki si jo je dal prvi napraviti. Vsakih dvanajst ur so to napravo morali obrniti.
Na Kitajskem, ki se ponaša s tolikimi starimi izumi, je že mnogo poprej zvezdo-slovec Hang sestavil uro, ki je kazala tudi mesece, tedne, dneve, tek sonca, lune, petih premičnic in druge pojave na nebu.
AFRIŠKI KOLEGIJ V RIMU
Kot protiutež »Univerzi prijateljstva«, ki so jo 1. septembra odprli v bližini Moskve z namenom, da bi se v njej šolala bodoča duhovna elita iz dežel Azije, Afrike in Latinske. Amerike v komunističnem smislu, naj bi odprli v Rimu kolegij, kjer bi se vzgajala mladina bodočih vodilnih plašiti v Afriki v katoliškem duhu.
Papež Janez XXIII. si je ustanovitev tega kolegija zaželel kot darilo katoliških laikov vsega sveta za svojo 80-letnico, katero 'bo obhajal 25. novembra 1961. V kolegiju naj bi stanovali mladi afriški študentje, ki študirajo na rimsddh visokih šolah. Kot je slišati iz vatikanskih krogov, je upravičeno pričakovanje, da bodo laiki iz vsega sveta pomagali po svojih močeh pri uresničitvi tega načrta, saj njegovo važnost še potrjujejo zadnji dogodki v Kongu.
Sanje treba urediti z angleškimi katoličani. Odnošaji med temi in med anglikansko Cerkvijo so bili v preteklosti precej težavni in tudi danes še niso zadovoljivi. Treba se je zavedati, da se katoličani še vedno spominjajo preganjanj, katerih so bili deležni v Angliji, prav tako dolgega izključevanja iz javnega življenja. To ni nič manj važno kakor bojazen, ki jo- anglikancem vliva Rim. Toda vse to,ne izključuje možnosti za združitev z njim. Anglikanci tega ne smejo izgubiti izpred oči in morajo sprejeti sleherno priliko za sodelovanje.	'
Anglikanska cerkev fer združitev z Rimom
0 času Ut ucaU
FRAN ERJAVEC:	288
koroški Slovenci
(III. del)
Čeprav so spričo teh ulkrepov ljudje izprva precej godrnjali, so jim pa prinesli vendarle velikansko korist, kajti razvrednotenje avstrijskih bankovcev je šlo v Avstriji, torej tudi na Spodnjem Koroškem, še*mnogo dalje, tako da je stal končno en srebrni goldinar 17 papirnatih. Ko pa ni mogla Avstrija s svojimi financami več ne naprej in ne nazaj (izdanih je bilo že za 1060 mili-johov bankovcev), se je odločila končno za — bankrot. Dne 15. III. 1811 ob 5. uri zjutraj so razglasili, da so sploh vsi stari bankovci postali neveljavni, a za vsakih 100 goldinarjev v starih bankovcih dobi vsak za 20 gld' novih (teh so izdali za 212 milij. gld), obenem so pa znižali na polovico tudi vse ustanove, javne obligacije in obresti, dočim so državnim upnikom (‘torej predvsem velikim kapitalistom) priznali polno vrednost njihovih posojil, ‘tako da se državni dolg ni prav nič zmanjšal, a za preračunavanje zasebnih dolgov so upoštevali zniževanje vrednosti bankovcev od 1. 1799. dalje. Močno so znižali tudi vrednost bakrenega drobiža. Ti ukrepi so seveda do dna pretresli vso avstrijsko trgovino in javni kredit, propadli sij premnogi bogataši in fondi, marsikatera rodbina je pa prišla sploh čisto na beraško palico.
Čeprav je vladala v dotedanjem avstrijskem davčnem sistemu silna nepreglednost in zamotanost, zlasti glede neštetih indirektnih davkov, so vendarle obdržali Francozi v Iliriji še vse leto 1810 vse pri starem, le k dotedanjim avstrijskim kolkom za listine, trgovske knjige. menice, koledarje, karte, lepotičja, časopise in za še nekatere druge stvari so uvedli še posebne kontrolne
kolke, zato so pa takoj po sklenitvi schdnbrunnskega miru prenehali pobirati • vojne kontribucije. Ker so prejšnji vojni, dogodki do dna pretresli vse gospodarstvo in je avstrijski denar hitro izgubljal svojo veljavo, je imelo to seveda tudi porazne posledice za javne finance. Za 1. 1810 je izkazoval ilirski proračun (s stroški za vojaštvo vred) blizu 19 milij. frankov stroškov, dohodkov pa le dobrih 12 milijonov.10
V teku 1. 1810 so izvedli zgoraj navedene valutne preureditve in so potem za 1. 1811 lahko preuredili tudi ves dotedanji avstrijski davčni sistem v glavnem po francoskem vzorcu. Odpravili so celo vrsto prejšnjih avstrijskih davkov, uvedli pa nekaj novih francoskih. Na-
io) Podrobno je pokazoval ilirski proračun za 1. 1810 naslednjo sliko:
,	stroškov ................ 18,809.000 Fr
dohodkov ................ 12,475.000 Fr
primanjkljaja ................6,334.000	Fr	9
(>d navedenih vsot je prispevala koroška provinca k dohodkom 1,143.000 Fr, tako da je prišlo torej na vsakega prebivalca povprečno po 8.27 Fr davka (najmanj ga je odpadlo na glavo v revni Dalmaciji, namreč po 5.21 Fr, največ v Trstu—Tržiču, namreč po 74.27 Fr). Od vseh izdatkov je šlo za vojaštvo 8 milij., za upravo 6 milij.. za šolstvo 767.000 Fr itd.
Za 1. 1811 je bil proračun ta-le:
izdatki .................... 20,693.000	Fr
dohodki ..................... 12,913.000	Fr
primanjkljaj .............. 7,780.000 Fr
Med izdatki je zavzemalo seveda vojaštvb vnovič najvišjo postavko. med dohodki so pa izkazovali: zemljiški in osebni davek 6 milij., obrtni davek 0,4 milij., registracije 22 milij., carine 3.5 milij. in dohodki Vojne krajine 0.8 milijonov.
Kakor torej vidimo, je bila Ilirija pasivna. Napoleon je sicer še dne 21. XI. 1810 naročil: ..Sporočite dubrovniškemu knezu (t. j. Marmontu), da ne more iz Francije pričakovati niti pare", vendar je za uravnovešen je ilirskih financ končno le dovolil, da naj bo plačana ilirska armada deloma iz francoskih sredstev.
poleon je izrečno zahteval, da morajo biti davki pravično porazdeljeni ua vse sloje prebivalstva. Plačevali so davke seveda v francoskem denarju, t. j. v frankih, zaradi česar se je za davke med našim 'ljudstvom tudi udomačil izraz » f r o n k i «.
Za podlago zemljiškega davka so vzeli jožefinsko davčno 'regulacijo iz 1. 1785 (itega davka je bilo za vso Ilirijo predpisanega 4bl> milij. frankov), glavarino in osebni (dohodninski) davek so pa v smislu' patenta o realnih in osebnih davkih z-dne 16. Vil. 1810 določili po izkazanih dohodkih obdavčenca. Uvedli so v 7 razredov razdeljeni obrtni in patentni davek, katerega pa so bili oproščeni mali prodajalci živil po trgih, obrtni dninarji, umetniki, notarji, uradniki, zdravniki in babice. Vsak trgovec je moral plačevati za pravico trgovanja po 74 frankov. Jako visok je bil pa davek na stanovanjske hiše, ki je zijašal tolikokrat po 2 Fr, kolikor je bilo peči v hiši, razen tega je bilo ,pa 'treba plačati še za vsako okno ali vrata (razen notranjih vrat v stanovanjih) po Va—2 Fr (višina je bila odvisna od važnosti in velikosti kraja), ki so ga plačevali navadno hišni najemniki. Namesto dotedanjega kolkovnega davka so uvedli jeseni 1. 1811 za vse vrste javnopravnih listin in pravnih iposlov kolkovni uradni papir. Razen občinskega užitninskega davka so obstajali še monopoli za sol, tobak, smodnik in solit*er. Monopola za tobak in sol sta bila izprva v zakupu, od 1. VII. 1812. dalje ju je pa vodila vlada v lastni režiji, monopola za smodnik in soliter sta bila pa uvedena z dnem 17. XII. 1810. Jako razširilo se je tedaj tudi loterijsko igranje, ki je vrglo v Iliriji (brez Dalmacije) 1. 1812 celih 202,984 Fr dohodkov in so se ti potem še poviševali. Na ta način so že za 1. 1811 ilirske iinance vendarle nekako uredili, niso jih pa še mogli uravnovesiti. Veliki dohodki idrijskega rudnika in državnih domen so šli pa naravnost v francosko in v ilirsko blagajno.
PLIBERŠKA KATOLIŠKA MLADINA
JE SPET VESELA
Prišlo je pismo od prevzvišenega g. škofa za našega gospoda kaplana Mihorja: dobili so dekret, da morajo na čisto nemško faro Himmelberg. Ravno 'tiste dni so bili na počitnicah.
V nedeljo zjutraj so nam s prižnice preč. g. 'KuJmež naznanili to žalostno novico. Sla mi je globoko do srca in to ne samo meni, ampak skoraj vsem faranom. Hudo je bilo vsem, posebno pa naši katoliški mladini. Bili smo prepričani. Če izgubimo našega voditelja katoliške mladine, ki so nas tako skrbno vodili po pravi poti, bi se izgubili tudi mi kakor jagnjeta brez pastirja.
Že prvi teden, ko so. bili prišli k nam, so g. kaplan Mihor resno prijeli za delo. Posvetili so vso skrb mladini. Prevzeli so mladinske sestanke za dekleta kakor tudi za fante. Dan, ko imamo sestanek, res z veseljem pričakujemo. Zberemo se dekleta cele fare in smo kot ena družina. Tam slišimo mnogo potrebnega in koristnega za krščansko življenje. Zelo rade tudi prepevamo, gospod Mihor pa nas spremljajo s harmoniko ali s kitaro in če zmanjka glasu, priskoči še klavir na pomoč. Prirejali smo tudi igre in druge poštene zabave.
Čeprav je prišlo povelje od prevzvišenega, se ga mi, katoliška mladina, nismo ustrašili, posebno ne naši pogumni fantje. Prepričani, da tudi oni nekaj zmorejo, so se odpravili na pot na škofijstvo. Uspelo jim je, da so prišli osebno do škofa. Tam so prosili, da bi gospod Mihor še naprej ostali voditelj katoliške mladine pri nas. Fant je so uspeli in se vrnili veseli, ker jim je bila prošnja uslišana.
Zato čestitamo v imenu katol. mladine našim fantom za njihov pogum. Prečastiti gospod Mihor ostanejo pri nas! Bog jih ohrani še mnogo let med nami! Zahvaliti pa se moramo tudi ljubemu Bogu, da je uslišal našo molitev in naše prošnje! M.
SELE
Blagoslovitev temeljnega kamna za novo
cerkev
Prva gradbena dela za novo cerkev so toliko napredovala, da so v nedeljo, 25. septembra, škofov zastopnik mil. g. kanonik Aleš Zechner mogli blagosloviti temeljni kamen. Pri pridigi v cerkvi so pohvalili versko vnemo Selanov, ki se kaže v tem, da so se lotili gradnje prostornejše hiše božje, že mnogo darovali v blagu in denarju in da tudi z delom in vožnjo pomagajo pri gradnji. Obrazložili so obrede blagoslovitve in njih pomen.
Po maši je šla dolga vrsta ljudi v procesiji na stavbišče, kjer je duhovščina o-pravila dolge in pomenljive obrede pred velikim križem in ob temelju. Ob koncu slovesnosti je iz vseh grl zadonela zahvalna pesem.
Po fari je ppaziti neko veselo navdušenje. Prej so pač nekateri dvomili, če se bo namera sploh mogla uresničiti. Res je bilo treba premagati veliko težav in ovir. ■Kako so farani zavzeti, posebno »pričuje tudi to, da so že iz vse fare, od Saj de do Zvrh. Kota vsak dan zdaj eni zdaj drugi prihajali prostovoljno opravljat razna dela, akoravno je marsikateri težko pustil svoje delo doma. Ta pripravljenost in požrtvovalnost je vse hvale vredna. Na ta način se bodo tudi stroški zidave znižali. Bog naj nam nakloni še lepo sončno vreme, da bo delo laže šlo izpod rok in se bodo zidovi sušili!
Cesta na Ravno
Pet posestnikov na Ravni je le vztrajalo in si zdaj s pomočjo subvencije gradi novo cesto, ki jim bo mnogo olajšala tako težko vožnjo po Ledenci. Težava je v tem, da ni mogoče dobiti zadosti delovnih moči. Sčasoma pa že pojde! Ko bo cesta gotova, se bomo na Ravno vozili z avtom.
Poroka
V počitnicah se je poročila naša učiteljica g. Barbara Puašunder s carinikom Siegfriedom Hojo. Preselila sta se v hišo carinarjev n;i Zgor. Bajtiše.
Če se ti moreš, se morem tudi jaz! Tako si je mislil naš drugi učitelj, domačin To-nej Hribernik. S svojo izvoljenko Edijo Užnik, ki je trgovska pomočnica pri svoji materi pri Trklu, je v ponedeljek, 26. septembra stal pred oltarjem kot ženin ob nevesti. Drug drugemu sta nataknila poročne prstane in izjavila, da hočeta biti zakonca. Oba sta kot cerkvena pevca zaslužila, da so jima pevci s pesmijo ugladili pot v novi stan. Bilo srečno!
ŠT. VID V PODJUNI
28. avgusta je bila v Rikarji vesi poroka Cirila Šterna, Plesnikarjevega v Kortah, in Marice Artač. Ženin in nevesta bivata na Dunaju, kjer ženin študira na univerzi.
Popoldne istega dne je bila v št. Primožu poroka Jožefa Mohar, Butejevega v Na-gelčah, in Jožefine Konrad iz št. Primoža. Novoporočenim želimo obilo sreče na novi življenjski poti!
18. avgusta smo pokopali Ignaca Starc, Starčevega očeta na Proboju, ki je umrl v
75. letu starosti. 4. septembra pa je bil pogreb stare Kebrove matere na Veselah. Rajnima želimo večni mir, žalujočim sorodnikom pa izrekamo naše toplo sožalje.
MOHLIČE
(Švicarsko odlikovanje Wernerju Bergu)
Na gradu Gampiross v mestu Frauenfeld v Švici so nedavno odprli mednarodno grafično razstavo, ki jo je priredilo švicarsko umetniško društvo »Ars felix«. Avstrijo zastopa na tej razstavi slikar Werner Berg, ki živi in dela na Rutarjevem v Mohličah. Ob tej priložnosti je umetniško društvo »Ars felix« imenovalo Wernerja Berga za svojega častnega dopisnega člana.
ŠKOCIJAN V PODJUNI (Bilo je le lepo)
»Škoda, da je sezona končana« je nekdo vzdihnil. O, hvala Bogu, da je pri kraju« mu je odgovorilo mlado dekle. Za končano sezono žalujejo menda taki, ki niso bogve kaj delali in si le bolj žepe polnili. Resno, naporno delo le utrmii človeka. Sam sem videl uslužbence, kako naporno je bilo njihovo delo. Od jutra do poznega večera. Kako so bili plačani mi ni ravno znano. Upam, da pravično.
Tukajšnja sezona ne traja dolgo. Dva do tri mesece. Najbolj naporna sta meseca julij in avgust. Začetek je bil bolj klavrn in skromen. Mnogi, ki so pričakovali ne vem kaj, so bili celo v skrbeh, kaj bo? Kaj je bilo vzrok tej zakasnitvi? Govorilo se je, da so bile pretirane cene in zato so šli letoviščarji raje v inozemstvo, kjer se živi 'bolje in ceneje. Karkoli, zastonj ni ne tu ne tam.
Kdor si kaj privošči naj tudi plača. Tukajšnje ljudstvo je šlo gostom vedno na roko. Odstopili so jim najboljše stanovanje ter se sami umaknili začasno gostom na ljubo v hišno zakotje. Precej je bilo Stalnih gosltov za 2 ali 3 tedne- Tudi eno-dnevnikov ni manjkalo. Prišli po se kopat v jezero proti večeru so pa zopet izginili. To se je opazilo posebno ob nedeljah, ko so navalili štajerski izletniki.
Kolikor sem opazil za časa mojega bivanja, so bili gostje večinoma i/ Nemčije. Avtomobilske znamke so to povedale. To je samoobsebi razumljivo, ker njihova dobra valuta ima povsod vrata odprta. Ustreženo je s tem dvema: njim ker z malimi stroški dobijo veliko in tukajšnji okolici, ker dobe dobro valuto.
Za razvedrilo je bilo tudi preskrbljeno. Premnogi so se cele dneve dolgočasili v vodi, ležali na blazinah, obrnjeni proti soncu z namenom, da jih čimbolj in čimpreje porjavi in tako |x>stanejo moderni. Boli so pa taki, ki so se zanimali za Okolico. Za izlete čez mejo, za naskoke na visoke gore. Celo visoki Obir jih je več previdno speljal na svojo plešasto glavo. Peca, bližnja soseda, tudi ni samotarila.
Prometnih nesreč tukaj letos ni zaznamovati, kar je za vse tolažljivo. Graje vredno pa je, in to so gostje sami obsojali, pohajkovanje nekaterih na pol golih oseb po okolici in cestah. Da, celo v gostilniške Jokale so se vrinili. Pol metra blaga na dostojnem človeku je Je premalo.
Dozdeva se mi, da postaja vedno bolj
moderno bivanje na prostem ali mednarodno izraženo: camping. Seveda taki cam-pingi so pa prijetni le ob lepem vremenu. To je bilo povod, da smo v najboljšem času sezone še vedno videli napise: »Zim-mer zu vermieten«.
Namen mojega letovanja ni samo odmor, počitek, ampak tudi izobrazba, spoznavanje sveta, narodov itd. V hiši, kjer sem, stanoval, sem naletel na dve izobraženi leto-viščarsk i družini. Postali smo si kar domači in vsemogočem razpravljali. Nerazumljivo
jim je bilo dejstvo, da slovenski starši govorijo s svojimi otroki v tujem jeziku in ne v materini govorici, kar je najbolj naravno. Dobro je, da človek posebno dandanes zna več jezikov. Teh se nauči seveda v šoli ali pa v družbi. »Kaj 'takega mi Nemci ne poznamo,« so dejali, »in tudi drugod nismo opazili. To vidimo prvikrat tukaj na Koroškem.«
Čudili so se mi, da tako dobro obvladam nemški jezik. Slovenci se lahko učite tujih jezikov, kljub temu se takoj pozna, kdo je Slovenec, če nemško govori. To me je presenetilo. Radoveden sem. vprašal: »Kako neki? Prav rad bi vedeli.« Vse je pravilno, odgovarjajoče slovnici, le premehko izgovarjate. Glej no, tega pa nisem vedel.
Da, da, tako je, je pritrjeval nekdo izmed njih.
'Prijaznost tega okoliša mi je zelo pripomogla in olepšala moje dneve odmora. Okoliš zelo vpliva na razpoloženje človeka. še bi radi bivali med takimi, so mi dejali ob slovesu. Bili so porenski Nemci.
Za letos je moja sezona tudi končana. Prijazni Škocijan se vrača v mirnejše življenje. Obenem z lastovkami smo tudi mi zapustili naše kraje. Hladni jesenski dnevi zopet vabijo meglo, ki vsako jutro stiska Okolico in jo dela žalostno. Menim, da bomo vsi zadovoljni: letoviščarji ob spominih na lepe preživele dneve in domačini, ko bodo šteli in zopet šteli, koliko jim je prinesla sezona. Morda še na svidenje!
GLOBASNICA
V začetku avgusta je v Celovcu preminul v 73. letu svoje starosti Franc Seifritz, bivši gostilničar in trgovec v Globasnici. Pokojni je bil doma na Miklavčevem veleposestvu in se je pred prvo svetovno vojno priselil v Globasnico, kjer je postavil veliko novo hišo. Kot prvi si je nabavil v občini že pred desetletji tovorni avto, s katerim pa se je ponesrečil in je radi tega /asel v velike neprilike. Bil je dolgo časa na vasi edini strokovnjak v knjigovodstvu, pa ne samo zase, vedno je rad pomagal tudi sovaščanom. Sploh je bil pokojni človek dobrega srca in plemenitega značaja.
Pred kratkim smo dobili na vasi priprost, a lep spomenik padlih vojakov in žrtev iz obeh svetovnih vojn. Ob priliki blagoslovitve spomenika je daroval mašo /adušni-co domači g. župnik in v pridigi, ki jo je navezal na nedeljski evangelij o usmiljenem Samaritanu, pozval zbrano množico, da naj goji povsod mesto sovraštva in tnrž-nje medsebojno ljubezen. Tudi govor zastopnika Zveze vojnih žrtev je izvenel, če smo prav razumeli — v željo, da bi bili obvarovani bodočih vojn.
'Kakor drugod tudi pri nas veliko gradimo. Cesta iz Male vesi lx) kmalu na obdh straneh pozidana s hišami.
Tam je po vojni zrasla kar cela nova vas. Kar napravi posebno lep vtis, je cvetje, ki obdaja mnoge hiše, tako da se ti zdi, da se nahajaš v kakšnem cvetličnem parku. Sredi Globasnice pa je jxxljetni Štefan Sadjak, mladi Falander, postavil lepo, moderno enonadstropno zgradbo. Tudi Podroje bo kmalu povezano z Globasnico. Tam gradijo več hiš, najbolj hitel z delom pa je štef. Cirgoj, vojni invalid, ki ima že 'Vse pod streho.
Umrl je pisatelj Fran Erjavec
Minulo nedeljo je po daljši in težki bolezni, ki jo je Bogu vdano prenašal, v 68. letu starosti umrl v Ljubljani ugledni slovenski šolnik, pisatelj in zgodovinar Fran Erjavec, naš dolgoletni sotrudnik, avtor »Zgodovine koroških Slovencev«.
S Franom Erjavcem je odšla v večnost ena izmed markantnih osebnosti slovenske kulturne in politične zgodovine našega časa. Kot šolnik se je v dobi med obema vojnama povzpel do naj višjih mest v slovenski in jugoslovanski šolski upravi, poleg tega pa je spisal vrsto učnih in zgodovinskih knjig. Udejstvoval se pa je tudi kot prevajalec leposlovnih del. Posebne /usluge za slovensko kulturo pa si je stekel s svojimi zgodovinskimi deli. Prvi je orga-nično obdelal zgodovino katoliških shodov na Slovenskem. Kot odločnega protikomunista in zavednega Slovenca so ga med vojno okupacijske oblasti aretirale in odvedle v kbnfinacijo v Italijo. Tam je ostal še nekaj let po vojni, nakar se je preselil v Pariz.
Dolga leta je prebil v neumornem študiju koroškega zgodovinskega gradiva, poleti pa je za več mesecev prihajal na Koroško, da izpolni še morebitne vrzeli ter se kraje, ki jih je obravnaval, na lastne oči ogleda. Iz tega vestnega študija je v Parizu nastalo njegovo največje zgodovinsko delo, ki ima trajno znanstveno vrednost za celotno slovensko kulturo. Je pa obenem najlepše darilo gorečega slovenskega rodoljuba nam koroškim Slovencem.
Pred kratkim, ko so ga začele telesne moči zapuščati in je slutil bližajočo se smrt, se je vrnil v domovino. Bodi mu lahka domača zemlja, kateri je posvetil svoje živ-Ijenje.
JlLUidiucL imhU
Dijaški misijonski krožek vabi vse prijatelje misijonov od blizu in daleč na
misijonska prosiaoo,
ki bo 23. oktobra ob 2. uri popoldne v Kolpingovi dvorani v Celovcu.
DJEKŠE
(t Ana Varaš)
Blagor imi, ki se spočije, v črni zemlji v Bogu spi. lepše sonce njemu sije, lepša zarja rumeni.
Po hudi in mučni bolezni je umrla Ana Varaš, po poklicu šivilja. Dne 28. septembra smo jo ipokopali. Dopolnila je 54 let. Nekaj časa se je zdravila v celovški 'bolnici, a brez uspčha. Raka zdravniki še ne znajo ozdraviti. Bila je zvesta naročnica »Našega tednika«. Umrla je dobro pripravljena na smrt. Sin Lipej študira na PleŠivcu. Na )x>greb sta prišla tudi gosp. ravnatelj Mar-janišča in prefekt g. Hackl. Imela je lep pogreb. Naj ji sveti večna luč! Žalujočim naše sožalje!
Zvezne konjske dirke v St. Vidu ob Glini
Deželna zveza jahačev in vozačev (Lan-desverband landlicher Reiter und Fahrer) priredi dne 8. in 9. oktobra zvezne konjske dirke v št. Vidu ob Glini. Kljub napredujoči mehanizaciji na podeželju pa je ljubezen do konjereje in konjskega športa celo narastla, o čem pričajo novonastale ja-haške skupine po raznih krajih Avstrije. Doslej se je za tekme prijavilo 150 jahačev s svojimi konji iz Gradiščanske, Nižje-avstrijske, Solnogra.ške, Tirolske, Štajerske in Koroške. K tekmam v raznih športnih disciplinah bodo pripuščeni konji toplokrvne, noriške in haflingerske pasme. Tekem se bo udeležila tudi zvezna vojaščina s skupino haflingerjev.
Prireditev, katere spored je zelo bogat, je ]x>d pokroviteljstvom zveznega ministra za obrambo g. Grafa, koroškega deželnega glavarja g. VVedeniga in predsednika Koroške kmetijske zbornice g. Gruberja. Začetek v soboto dopoldne. Glavne tekme pa se začno v nedeljo ob 2. uri popoldne. i
Obiščite mojo stalno razstavo o gospodarstvu, poljedelstvu, gospodinjstvu in tehniki (prispeli novi kmetijski sUoji, pralni stroji, radioaparati iul.)
JOHAN LOMŠEK
ŠT. LI PŠ, TI H O J A, P. Dobrla ves
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiuiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiitiiiiiiiiiiiHttii
Starši, ki želite dati svojemu sinu ne le dobro gospodarsko izobrazbo, ampak predvsem tudi dobro vzgojo, morete poslati svojega sina le v
kmetijsko Solo v tinjah
Pohitite s prijavo na naslov: B. Bildungshof, Tainach.
Pouk se začne po Vseh svetih.	Priporočajte to šolo tudi drugim!
iiuiiiiiiiiiiiiimiiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiimiiiiiiimiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimiimiiimiiii
Dravske elektrarne
Največji proizvajalec električne energije v Avstriji
Minuli četrtek in petek so »Avstrijske dravske elektrarne dd.« (Osterreichische Draukraftwerke A. G.) v Celovcu v sodelovanje z osrednjim tiskovnim uradom za posojila (Pressestelle fiir Anleihen) na Dunaju priredile tiskovno konferenco in ogled dveh energijskih veleprojektov, ki sta v gradnji: kalorično elektrarno v Zeltwegu na Štajerskem in rečno elektrarno Kazaze (Edling) na Dravi.
Pdokurist dr. techn. Kurzmann je podal novinarjem, ki so se zbrali iz vse Avstrije, pregled o razvoju »Avstrijskih dravskih elektrarn«, ki so se iz skromnih začetkov leta 1948 na temelju 2. zakona o podržav-Ijenju razvile v največjega proizvajalca električne energije, v Avstriji in bodo tudi v prihodnjih letih ostale eno izmed vodilnih podjetij te vrste v naši državi. Obenem so Is 4 milijardami šilingov vrednim’ premoženjem največje gospodarsko podjetje na Koroškem. Od skuipnih 13 milijard kwh proizvedene energije za zvezno omrežje (Vefbundsnetz) prispevajo letos »Avstrijske dravske elektrarne« 2 milijardi kvvh. Z graditvijo novih elektrarn se bo pa proizvodnja v naslednjih letih povečala za še 1 milijardo kvvh letno. Poleg že omenjenih elektrarn (Zeltvveg ,s kapiciteto 130.000 kw in Kazaze s kapaciteto 70.000 kw), ki bosta začeli obratovati že v letu 1962, pa ima podjetje v načrtu še gradnjo 7 novih elektrarn na Dravi od Kazaz pa do Beljaka.
Nove elektrarne: Bistrica in Rožek
Tehnični načrti za veleelektrarni pri Bistrici v Rožu in pri Rožeku so že v pripravi, komercialni oddelek podjetja pa že tudi pripravlja načrt za financiranje teh dveh podvigov. Kasneje pa nameravajo gori do Beljaka zgraditi še pet manjših zapor, tako tla bo vodna sila Drave povsem izkoriščena. Kot je dejal predstojnik oddelka za načrte dr. techn. Magnet, predstavlja Drava v raznih pogledih izredno ugoden in naravnost dragocen energijski vir za Avstrijo. Vodni režim Drave je namreč 'povezan s taljenjem snega v alpskem visokogorju, obenem pa nanj bistveno vplivajo vremenske razmere na Severnem Jadranu. Posledica tega je, da ima Drava mnogo vode takrat, kadar ostale avstrijske reke uplahnejo. Zato služijo že sedanje avstrijske elektrarne na Dravi (Labud, Žvabek) kot izvrstno dopolnilo celotnemu avstrijskemu elektroenergijskemu gospodarstvu. Gradnja elektrarn na Dravi pa ima še to od narave podarjeno prednost, da namreč ta glavna koroška reka ne teče po osrednji ozemeljski vdolbini dežele, ki jo predstavljata Vrbsko jezero s celovško kotlino, ampak da si utira pot proti jugovzhodu, skozi Rož. Ker teko prometne zveze '(ceste in železnice) v glavnem po prometno najugodnejšem terenu, t,o je po vrbsko-celovški kotlini, je ito za gradnjo elektrarn na Dravi ugodno predvsem zaradi tega, ker odpadejo zelo drage premestitve prometnih zvez. Povrh tega si je pa Drava v stoletju svojega toka skopala povečini globoko strugo, zaradi 'česa so po ustvaritvi umetnih jezer prizadete sorazmerno male ploskve visokovredne rodovitne zemlje.
Obisk v Zeltvvegu nas je prepričal, da dela dobro in naglo napredujejo ter, da bodo v predvidenem gradbenem roku že dovršena. Mogočni železobetonski bunker za premog že stoji, 'tudi zgradba za stroje in druge naprave je v glavnem že gotova. Kot ostale termične elektrarne Družbe bo-
do v Zeltwegu kurili parne kotle z domačim rjavim premogom (prah), ki bi sicer ostal neuporabljen. Kot je dr. Kurzmann poudaril, je bilo Družbi naročeno — iz višjih državnogospodarakih vidikov — da zgradi elektrarno na pogon z domačim premogom, da tako vsaj nekoliko olajša težki položaj avstrijske premogovne industrije, ki je odmev ves svet obsegajoče krize te panoge. Cenejši zemeljski plin in petrolej namreč izpodrivata premog. Za vsak primer pa so kalorične elektrarne tako opremljene, da .jih je moč z manjšimi preured-bami spremeniti na uporabo drugih goriv. To za primer, da bo moč premogovno krizo oz. vprašanje rudarjev, kako drugače rešiti.
V Kazazah vse živo
Ko smo obiskali Kazaze, smo našli na razsežnem stavbišču šumno vrvenje. Kot morete s slike na desni sami razvideti, so gradbena dela mogočno napredovala in že se kažejo dokončni obrisi nove elektrarne, ki bo dajala avstrijski energijski mreži 360 milijonov kilovatnih ur letno. Gradbena dela in stroški za stroje bodo znašali 670 milijonov šil.
Del jeza, v katerem so tri mogočne zapornice, je le zgrajen. Je to mogočni železobetonski orjak, ki bo dvignil gladino Drave za 22 metrov. Temelji te zgradbe so zasidrani v živo skalo okrog 16 metrov pod najnižjo vodno gladino. Skupno so morali izkopati okrog 330.000 kub. m. zemlje in skalovja. To je že izvršeno. Za gradbene naprave so doslej že porabili 70.000 kub. m. betona, to je polovico od skupne količine 150.000 kub. m. Podali smo se na dno za-tvornice. Vsaka izmed treh zatvornih odprtin, ki bodo zadrževale vodo Drave ter jo usmerjale na turbine, meri 15 metrov v širino in 17 metrov v višino. Vanje bodo montirane jeklene zapornice, ki bodo največje v Evropi. Morale bodo vzdržati vsaka 2240 ton vodnega pritiska. Pod mogočnimi železobetonskimi oboki smo šele prav spoznali orjaške mere te naprave.
S 'posebno konstruiranimi bazeni z valovitim dnom iz železobetona, katerih površina je obložena z masivnimi granitnimi kockami, bodo strli odvišno moč skozi zapornice deroče dravske vode, da bo .potem ukročena mirno tekla naprej. To je potrebno zategadelj, da ne bi deroči vrtinci, ki nastajajo po vsakem vodopadu, spodjedali rečnih tal in bregov.
Nekako sredi januarja nameravajo skozi nove zatvornice že spustiti Dravo. Nato bodo 'potegnili nasip preko cele širine ter jo tako povsem prisilili v novo strugo. Ko bo dovršena stavba strojnice, ki je tudi že zelo napredovala, bo prišel čas, ko se bo začela za jezom nabirati voda. Zrastlo bo novo umetno jezero, ki bo dolgo 21 km ter Obsegalo 12 kv. km. površine. Nastalo bo novo koristno delo človeškega duha, ki si je s svojim umom in voljo podvrgel sile narave, da mu služijo.
Med publikacijami
Za proslavo 40-letnice plebiscita je izSlo več slavnostnih publikacij, ki meti drugim obravnavajo tudi razmerje do manjšine. Slavnostna'*številka revije „Kultumachrichten aus Karntcn”, ki jo ureja prof. H. P i u k prinaša poleg izjav vodilnih političnih predstavnikov dežele in države tudi nekaj zanimivih dokumentov iz plebiscitne dobe ter poleg nekaterih bojevniških reminiscenc, ki bi brez škode za sedanjo slavnostno priložnost sredi mirne dobe lahko izpadle, tudi več tehtnih prispevkov s kulturnega področja.
Zvezni kancler ing. K a a b pravi v svoji izjavi, tla si Avstrije brez Koroške z njenimi naravnimi krasotami sploh ni moč misliti ter |>outlarja go-spttdarsko in kulturno vrednost dežele. Tudi manjšini te zvezne dežele bi naj bila omogočena ne le „ohramtcv njenih narodnostnih svojstvenosti”, ampak tudi ,,st »delovanje pri gospodarskem napredku, ki ga je deležna celotna Avstrija.” Deželni glavar F. W e d e n i g pa naglaša, da naj ne obhajamo spomina na zgotlovinske dogodke pred 40 leti z namenom, tla bi »odpirali stare rane, temveč, da naj rešujemo razlike mnenj med ljudmi in narotli z. orožjem demokracije”.
Slovensko vlogo v koroškem kulturnem življenju ustrezno označuje E. Nussbaumcr v članku o li-
terarnem življenju na Koroškem, kjer v zvezi z Urbanom Jarnikom pravi, da „je romantika prebudila tudi koroške Slovence in v njih razvila smisel za lastno svojstven ost, preteklost in kulturo”. Z razumevanjem in prepričljivostjo pa je pisan prispevek H. Scharfa o pisatelju J. F. Perkonigu in njegovih prizadevanjih za zbližanje med obema narodoma. Končno velja še omeniti izvrstne fotografske posnetke južnokoroške (»okrajine (Belšak, Kt>-gelnigg in drugi).
Tudi „KELAG-Nachrichten”, glasilo deželne električne družite so plebiscitni obletnici posvetile posebno številko, ki obravnava delo družbe na Južnem Koroškem v olzšimi, toplo pisani reportaži. Iz nje je razvidno, kako zelo je bilo „nc po lastni krivdi” zaostalo južno področje naše dežele, saj so bili Podjuna, Rož in Gurc po letu 1948 resneje elektrificirani. Razveseljivo je, da namerava družba, kot je razvidno iz njenega elektrifikacij-skega načrta, glede elektrifikacije krajem v južnem delu tležele, "kamor doslej še ni prišla elektri6ia luč, posvetiti posebno pozornost. Ovitek krasi lej* jzosnetek cerkvice sv. Heme pri Slovenjah.
OSTERREICHISCHE
DRAUKRAFTWERKE
AKTIENGESELLSCHAFT
Hauptvervvalfung: Klagenfurt, Baumbachplatz 2
plant, baut und befreibi GroBlcraftwerlce, vor allem in Karntens Grenzland.
Geplant sind:
Weitere Draukraftwerke im ehemaligen Abstim-mungsgebiet zwischen Villach und Edling sowie ein Winterspeicherwerk »Inneres Maltatal-Kolbnitz«.
Kraftwerke in Bau:
Dampfkraftwerk Zeltweg
130.000	kW installierte Leistung
Draukraftwerk Edling
70.000	kW installierte Leistung
360 Millionen kWh Jahresarbeitsvermogen
Kraftwerke in Betrieb:
Draukraftwerk Lavamiind
24.000	kW installierte Leistung
138 Millionen kWh Jahresarbeitsvermogen
Draukraftwerk "Schtvabeck
60.000	kW installierte Leistung
350 Millionen kWh Jahresarbeitsvermogen
Winterspeicherwerk ReiBeck-Kreuzeck
mit der hochsten Fallhbhe der Welt, 1771 m!
132.100 kW installierte Leistung
305 Millionen kWh Jahresarbeitsvermogen
Dampfkraftwerk St. Andra
mit dem derzeit modernsten und grbfiten Maschinensatz Osterreichs 177.500 kW installierte Leistung
Dampfkraftwerk Voitsberg
125.000	kW installierte Leistung
Die Gesellschaft verfugt als einziges Energieversorgungsunter-nehmen Osterreichs iiber alle 3 Kraftwerkstypen, namlich Lauf-kraftwerke, Dampfkraftwerke und ein Winterspeicherwerk. 1959 wurden bei einer installierten Gesamtleistung von 503.100 kW, 1.715 Millionen kWh erzeugt. 1960 wird die 2-MilliardengTenze erreicht werden.
Baustelle Edling
PO FOERSTERJU:
V tebi je silna moč!
Moderna znanost je v zadnjih letih odkrila strašne naravne sile, ki povzročajo mnogo skrbi državnikom in grozijo vsemu človeštvu. Treba je samo, da kak brezvesten mogočnež sprosti te neizmerne sile in V par urah je lahko uničen človeški rod. Ta strašna sila je skrita v atomski in vodikovi bombi, ki je v človekovi oblasti.
Še pred dobrim desetletjem pa je veljala za največjo moč na svetu elektrika in dejansko je danes prav ona tista sila, ki žene moderno industrijo v današnjem silnem zagonu. Dokler je bila elektrika še povsem sproščena in je kot strela uničevala človeške naselbine, je človek pred njo trepetal. Toda posrečilo se mu je, da jo je ujel in poveza], da mu je v službo. Tako je postal človek gospodar nad njo.
Katera je torej tista sila, ki daje največjo moč? Misel ali ideja človekova je ustvarila že čudovita dela; saj bi brez nje še bila elektrika sproščena in atom bi še vedno mirno čakal budilca. Pa vendar se tudi misel utrudi in onemore. Tedaj pa ji pride na pomoč še silnejša sestra, ki jo spodbuja: naprej in ne odnehati! Ta moč, ki tudi utrujeno misel pokrepča, se imenuje volja.
Veliko težkega dela se da opraviti z neomajno močjo volje, toda povsod, kjer je treba dovršiti zares kaj težkega, je treba poklicati na pomoč še vztrajnost. Nekdo je takole zapisal o čednosti vztrajnosti: Če bi
jo moral slikati, bi naslikal skromno postavo z bledim Obličjem in prečutimi očmi in s tenkimi belimi prsti.
S tem slabotnim telesom je gradila piramide v Egiptu in vse ogromne cerkve in najveličastnejše umetnine. Saj so vsa ta ustvarjanja vendar stala umetnike toliko obupnih noči in vedno novih poskusov! Da — prav ona edina je zmogla to nadčloveško delo, ko je gradila in ustvarjala; saj bi brez nje graditelji in umetniki že zdavnaj vrgli dleto v kot. Le njej smo dolžni hvalo za vsa velika odkritja in iznajdbe.
Kolumbovi mornarji so rekli po štirih tednih plovbe po brezkončnem morju: »Zdaj nam je pa dovolj tega, vrniti se hočemo!« Pri Kolumbu pa je bedela potrpežljivost in mu dala moč, da je vztrajal, dokler se ni nekega jutra končno prikazala sinja obala. Vztrajnost je odkrila Ameriko; radovednost in lakomnost bi tega nikoli ne zmogli. —-Znano nam je vobče, da je romski kanonik Kopernik odkril, da se zemlja vrti okrog sonca. Manj pa nam je znano, da je neutrudno vse svoje življenje računal, dokler ni na smrtni postelji dokončal svojega dela z uspehom.
njim zadovoljen. Ko ga je pa preiskoval pri zadnjem pregledu, mu je zdravnik stavil razna vprašanja, kajti pri možaku so se pojavile razne motnje. Priznati mu je moral, da se mu delajo črne pege pred očmi, razni predmeti se premikajo sem in tja, včasih so ljudje v njegovih očeh tako čudno popačeni in podobno. Zdravnik ni nič več ugibal in je kar brž vprašal: »Koliko televizijskih programov gledate vsak dan?« Moral je priznati, da jih sploh ne šteje; saj gleda redno program za programom. Ko se zjutraj zbudi, odpre televizijski aparat; zajtrk, obed in večerjo ukaže vedno prinesti pred aparat. Če ga kdo vpraša, koliko je ura, odgovori, da manjka še toliko in toliko do naslednjega programa.
Zdravnik je rekel, da ne more nič pomagati. Drugih zdravil ni, kot da se za-
Pr o teklo nedeljo — kvatrno — smo se spomnili v domači druščini posebnega dogodka v gostilni na naši vasi. Preteklo je od tega dogodka že dokaj let. Med tem se je obračal svet in tudi ljudje, ki spreminjajo prepričanja in nazore in vero po mili volji in po vetru. Takrat se je kvatrna nedelja Obhajala v spoštovanju, s postom in v strahu božjem. Takrat je beseda, lepa in dobra, še nekaj veljala, nasvet starejših Ljudi je bil spoštovan in po takih nasvetih modrejših ljudi so se mnogi tudi ravnali — toda ne vsi.
Ta dogodek, ki ga hočemo opisati, je povsem resničen. Očividci še živijo in so pripravljeni pričati.
Na kvatrno nedeljo — nekega leta, pač, ko smo bili še mladi mi, ki smo danes že visoko v letih — se je zbrala gruča fantov pred našo vaško gostilno ob cesti, ki pelje proti Peci. Francelj se oglasi pri blagi, debelušni materi gostilničarki z zahtevo, da mu da ključ za kamro, kjer so bili shranjeni keglji s kroglami za kegljanje.
»Kaj pa boste s ključem, pobje?« — je mamica vprašala.
»Kegljali bomo!« je bil odgovor.
»Ne, pobi, to pa ne! na kvatrno nedeljo pri nas ne boste kegljali! Imate drugih prilik dovolj,« — se je branila dati ključ. Francelj pa je silil v njo:
»Oj mati, dajte, dajte ključ!«
»Ne dam ga, pa je!«
Francelj, ne bodi ga len, sname ključ s znanega klina, svojevoljno odpre kamro in že so keglji in krogle rajžale s fanti na kegljišče pod košatim kostanjem. Vse je bilo koj nared postavljeno.
Vsem seveda ni bilo povsem dobro pri duši, že radi užaljenosti dobre matere — in, kvatrna nedelja je le kvatrna nedelja — pa kaj hočeš, strast je strast, je tudi past.
Francelj seveda prvi prime kroglo, da poskusi srečo. Oči vseh navzočih so se zapičile v kroglo v Francetovi roki'in jo
kolne, da ne bo več gledal televizije. Prav kakor za pijanca ni zdravil, razen podobna zakletev. Dal je pacientu naslov organizacije, ki take zakletve sprejema in skuša o-zdraviti televizijske pijance.
Mož je šel in se vpisal. Dali so mu recept za zdravljenje skozi sedem dni, on pa je moral narediti zaobljubo, tla se bo držal recepta.
Ozdravljen in svoboden
Kakor je obljubil, tako je tudi storil. Po sedmih dneh je bil ozdravljen in je veselo vzkliknil: Zdaj sem zopet svoboden in neodvisen človek! Neverjetno dobro se počutim. Po dolgem času sem spet enkrat videl ženo in otroke [tri belem dnevu ... Moje oči so zopet zdrave in dobil sem nazaj nekdanjo službo.
Morda zares ne bo več dolgo, ko bo z vso resnostjo ogrožala ta nalezljiva družabna bolezen tudi našega človeka. Saj nismo več daleč, ko bo v vsaki družini stala poleg ra-dio-aparata tudi televizijska naprava. Že radio je prinesel v družinsko skupnost mnogo tujega, razkrajajočega; z vdorom televizije v družino pa se bo to, kot kaže primer Amerike, razbohotilo kot nova družabna bolezen: televitis:
spremljale do vogelnega keglja — in glej čudo — kegelj, ki ga je krogla zadela, se. postavi prav na svojo glavico in tako obstoji, krogla pa tik njega. Francelj na in vse gledalce je obšla groza in mršavica jih je stresla po vsem telesu. S strahom in spoštovanjem so se bližali čudni stvari. Nato so vsi zaporedoma lastnoročno poskušali isti kegelj, postaviti tako, kot se je sam postavil od sunka krogle — na glavo, da se prepričajo, kako je bilo to mogoče, a ni šlo in ni šlo. Tedaj je Francelj snel klobuk z glave, g apoložil pred kegljiščem na tla, se globoko priklonil in prisegel:
»Kakor je danes kvatrna nedelja — na ta praznik ne bom nikdar več kegljal!« Ves bled je odhitel domov. Pa je tudi držal besedo.
Ta dogodba naj bi bila tistim današnjim pivcem, kvartopircem in kegljačem v pouk in svarilo, ki jim ni mar ne petek ne Svetek in postavljajo na glavo praznik in šege, zapovedi in postavo.	a. n.
DCegljaei
Kaj boš meril v keglje, vrzi vraga v plamke! da ne vzameš cele banke s kupa našega na tleh.
Kroglo spremlja smeh — ker zadela je le planke.
Vrag nastavil zanjke je, tla kletvico bi sprožil.
Fant je novec z žepa v kupček spet položil in zaklel je »vrag!« — moja krogla šepa —.
Ne odneham z lepa, špas je preveč drag.
Vsi, ki denar lovijo, sc vraga ne bojijo.
n. a.
JjdmUs ati Uiemdiska bolezen
Še kot študent sem nekoč bral članek socialnega pisatelja dr. Udeta o avtomobilizmu, ki je že takrat v Ameriki zahteval več smrtnih žrtev kakor kužne bolezni v minulih stoletjih; saj je po statistikah zahteval visoke procente smrtnih žrtev. Samo nekaj let je preteklo in avtomobilska kuga se je pojavila z Vso krutostjo tudi pri -nas in zahteva dnevno tako številne žrtve. Danes s prav isto zaskrbljenostjo rešujejo to težko vprašanje v Ameriki kot v Evropi; saj je postal v vsem civiliziranem svetu prav avtomobilizem že pravo bojišče, kjer se za življenje in smrt bojujeta tehnika in človek.
Nova ameriška bolezen
Pred kratkim pa sem čital v nekem ame-riškepi listu poročilo o novi ameriški bolezni, ki pa vedno bolj grozi tudi Evropi. Ta bolezen bi se lahko imenovala »televitis ali televizijska bolezen«. Iz naslednjih pripovedovanj bomo z lahkoto spoznali, v čem je ta bolezen in kako se ji naj človek postavi v bran, da ji ne bo kot slabič podlegel.
Nekdo pripoveduje o sebi, da ga je televizija tako navezala nase, da ji je bil ves vdan; vsak prosti čas je prebil pri svojem televizijskem aparatu. Celo med jedjo je bil ves zaverovan v televizijski program. Za nobeno drugo reč ni imel več časa.
Po dolgem času je nekoč pogledal dnevni časopis, ki je sicer vsako jutro prihajal v hišo, pa so ga rabili samo za kakšno zavijanje ali kaj podobnega. Nekako' slučajno je torej tisti dan pogledal naslovno stran časopisa in opazil zanimiv naslov. Vendar tisti dan ni bral drugega kakor naslov; ves njegov ostali prosti čas je bil
zopet posvečen televiziji. Drugi dan je bral že nekaj poročil v dnevniku in potem vsak dan več. Končno se je lotil tudi knjige in jo prebral do zadnje strani. Z veselo samozavestjo zatrjuje, da se mu je to posrečilo zopet enkrat po dolgih letih. Ko je s tem uspel, je začutil, da je ozdravljen od bolezni »televitis« in se mu je zdelo potrebno, da to razglasi po vsej Ameriki.
še bolj pa je zanimivo pripovedovanje nekega Amerikanca o izkušnjah s televizijo v družini. Tako pripoveduje:
Milijoni Amerikancev so dandanes sužnji televizije. Po izjavi zdravnikov si je že dve tretjini naših ljudi nakopalo to bolezen. Ti siromaki žive neprestano pod vtisom, da nekam potujejo. Vsi stoli v njihovi sprejemnici so obrnjeni v eno smer, prav tako kot v avtobusu ali v vlaku, če so ti ljudje oženjeni in imajo družine, zlepa ne vidijo žene in otrok drugače kot nekake sence, ki se premikajo v poltemi pred televizijskim aparatom. Pa to še ni vse. V Ameriki je na razpolago več programov, vendar vseh ni moč hkrati gledati. Tako mož hoče gledati svoj program, žena zahteva svojega, otroci pa zopet svojega. V prepiru seveda zmaga navadno mož, pa za ceno solz, ki jih pretakajo otroci. Nevoljni se nato razbeže in puste očeta samega. y Pa so nekoč, ko je bila televizija šele na pohodu, na dolgo in široko obetali, kako bo televizija pripomogla, da bo ostajal sklenjen družinski krog vsak večer pod streho hiše ene. ..
Učinkovito zdravilo
Nekega dne pa se naš prijatelj napoti k zdravniku, da ga preišče. Dosjej je bil zdrav kot riba v vodi in zdravnik je bil vedno z
Narodni svet koroških Slovencev ter uredništvo »Našega tednika-Kronike" sporočata vsem svojim somišljenikom in bralcem, da je v nedeljo, dne 2. oktobra, v Qospodu zaspal pisec zgodovine koroških Slovencev, gospod
FRAN ERJAVEC
v 68. letu svoje starosti po dolgi, z velikim potrpljenjem prenašanj bolezni.
Pogreb pokojnega je bil v torek, dne 4. oktobra, v Ljubljani.
Vsem udom in prijateljem sporočamo, da je Vsemogočni poklical k plačilu našega požrtvovalnega sodelavca pri izdajah dobrih knjig, zgodovinarja, gospoda
FRANA ERJAVCA
\
ki je umrl v nedeljo, 2. oktobra 1960,v Ljubljani in bil tam pokopan, čjospod mu daj večni mir in pokoj!
Sorodnikom izrekamo prisrčno sožalje. Vsem pa pokojnega pisatelja priporočamo v molitev.
Družba sv. Mohorja
,	v Celovcu

! p * j * 5 * /\ * N * O * B * R * /\ * N * J * E
Ota M/ieu bi a met'ju
(Še nekaj spominov na Dalmacijo. Piše Alojzij Vauiti, selski župnik.)
cu
Ne pečem se več na toplem južnem son-in ne hladim se plavajoč in čofotajoč v morju, a'se vendar oglašam pod istim napisom kakor prej s počitnic. Zakaj? Zato, ker sem od raznih strani, n. pr. od Kru-šičeve matere iz Vclinje vesi, Hauptma-nove mame z Otoža, gospoda Naceja z Djekš in še nekaterih drugih prejel nekako priznanje in pobudo, naj še kaj pišem za naš tednik. Gospod Nace pravi: »Za večino bralcev so osebni spomini, potopisi, opisi doživljajev nedvomno mnogo bolj zanimivi kakor izmišljene povesti ... Torej ustreza bralcem in listu ...«
Teden dni sem rabil, prodno sem doma spet prišel v stari tir in se vživel v Sele. Vedno sem v mislih še bival tam na jugu, med priprostimi seljaki na Pašmanu ali v družbi sobratov v Lovranu. Torej natresem naj še nekaj spominov v naš'list!
V Ugriničih sem sedeč na terasi, večkrat opazoval, kako so se ribiči odpravljali na lov ali se vračali s plenom. Mojega prijatelja nadučitelja je ribolov tako zanimal, da se je ribičem pridružil. Na Rabu sem svojčas videl ribje mreže, Obešene po ko-leh za sušenje, na Pašmanu pa mrež nikjer nisem opazil. Tam love ribe menda le na parangal. Parangal je okoli 500 — 700 m dolga vrv, v presledkih po dva metra o-premljena s trnki. Zvijejo ga v velik zvitek in se z njim podajo na široko morje. Tam nataknejo na trnke kose razsekanih ribic ali kake druge vabe. Parangal spustijo v morje, na enem koncu ga pritrdijo na morska tla, da ga valovi ne odnesejo, drugi konec pa drži na površju plutovina {= drevesna skorja, iz katere izdelujejo zamaške). Dobro si zapomnijo mesto, kjer je parangal nastavljen. Čez en dan ali dva se peljejo tja po plen. Koliko rib se ujame, je različno. Včasih je plen bogat, včasih zelo pičel, včasih imajo ribiči srečo, včasih smolo, včasih se jim delo splača, včasih je trud zaman. Neko dopoldne sem videl zadovoljne obraze. Poleg precejšnje množine drugih rib so ujeli tudi več morskih golobov, to je ploščatih širokih rib, ki imajo obliko netopirjev, pa so zelo dobre in jih ribiči nasušijo za zimo. Pozneje enkrat se je ribičem na poti po plen pridružil naš mladi Gustl. Peljali so se daleč preko Tko-na, morje je bilo bolj nemirno, čolni so se gugali, Guština se je lotevala morska bolezen. Ujeli so pa le dve večji ribi, jih grede prodali in — zapili! Parangala se seveda oprimejo tudi druge morske živali, n. pr. peterokrake zvezde, ki se prisesajo nanj. Užitne niso, pač pa jih marši,kak tujec rad kupi kot nekaj izrednega za spomin.
Mnogo je v morju raznovrstnih školjk" razne velikosti. Ena vrsta je posebno velika, do dve pedi dolga. Ima obliko pahljače, spodaj- okrogla v debelosti mojega palca, se navzgor razširja, ima na zunanji strani za obrambo ostre bodice, na zgornjem
robu je malo nazobčana in je prijetne ru-meno-roza barve. S spodnjim koncem se drži morskih tal. Skozi prozorno čisto vodo jo je moč videti in ribiči jo s posebnimi grabljami zajamejo in potegnejo kvišku. Cele jerbase so jih imele ženske v malem pristanišču, jiih trle bodice, jih odpirale in trebile. Živalica, iztrgana iz oklepa, je videti kakor razmazan polž. Skoro studile so se mi. A ženske so mi zatrjevale, da so dobra jed, posebno one, ki jiih dobijo pozimi. Iztrebljene in nekoliko oglajcne školjke nosijo na prodaj letoviščarjem. Cena je različna. Včasih zahtevajo za komad 200 din, če pa ne gre drugače, ga pa dobiš tudi za 20 din. Menda se dajo uporabiti za male električne svetilke.
Pa še nekaj o ženskem svetu: vse ženske se oblačijo v obleko črne barve. Devojkc imajo krilo črno, bluzo belo. Omožene vso obleko črno, ruto na glavi belo, vdove pa tudi ruto črno. Tako že lahko na prvi pogled po obleki sklepaš na njih stan.
Čudno je, da je ta noša ravno v vročih južnih krajih v navadi. Črna obleka vendar vroče sončne žarke pije, bela jih odbija. Zakaj se Hrvatice oblačijo v črno?
Lani ali predlanskim mi je nekdo to stvar takole razlagal. Hrvatska rodoljuba grof Peter Zrinjski in Frankopan sta v 17.
stoletju hotela Hrvate osvoboditi iz oblasti Habsburžanov in zopet ustanoviti samostojno Hrvatsko pod lastnim kraljem. Vsi Hrvati so bili navdušeni za ta pokret. Toda avstrijska sila je bila močnejša, oba hrvatska voditelja so ujeli, zaprli in obglavili v Dunajskem Novem mestu. Vse Hrvate je takrat zajela globoka žalost, vse se je odelo v črna oblačila in jih v znak žalosti še naprej nosijo. In ženske so jih ohranile še do današnjih časov.
V koliko je ta razlaga pravilna, ne vem. Priprosti ljudje, ki sem jih vprašal, o tem niso nič vedeli.
Prehrana navadnih Seljakov je precej priprosta; tako vsaj smo se prepričali, ko smo videli, kako skromno živi domača družina: bakica Stoša, njena snaha Pavica in Vnukinja Marija. Zajtrk je bil navadno kruh, ki so ga pomakale v olje. Opoldne in zvečer si tudi niso mnogo dale opraviti s kuho. Ob času nabiranja smokev jih niti prod večerom ni bilo domov; njihovo kosilo in večerja so bile smokve, použite pri obiranju, če so kdaj spekle nekaj rib, je bilo že kosilo boljše vrste. Za večerjo so tudi včasih jedle prevrele vrtne polže. Z leseno iglo so spretno izvlekle mehko živalco iz hišice in jo prinesle v usta. Pa nihče izmed nas ni imel poguma pokusiti to »delikateso«. Redno pa so pri jedi imele na mizi manjši vrč z vinom. Vino pa je bilo razredčeno z vodo v taki meri, da je bilo še vino z vodo in ne .povinana voda.	(Dalje prihodnjič)
Rene Koch:
V TEMNI SOBI
V hiši je bilo nešteto vrat. Elodil sem od enih do drugih in čutil, kako so me tista prekleta vrata naposled zmedla.
Če sem ponoči ležal v postelji in nisem mogel spati, nisem v temi videl nič drugega kot vrata. Če pa sem prižgal luč in se zagledal v strop, so na njem začela plesati vrata. Če sem zaprl oči, spet vrata in samo vrata. Ko pa sem zdaj stal pred temi vrati, bi jih bil najrajši razbili.
Buljil sem v špranjo za pisma, ki je bila izrezana v vratih, aktovka v mojih rokah pa se mi je zdela težka in strašansko velika. Pritisnil sem na zvonec.
Notri se ni nič ganilo. Pozvonil sem znova. Ropotanje zvonca mi je prešinilo vse telo. Najrajši bi jo bil popihal, vrgel aktovko v kak kot in se ne zmenil več zanjo.
Tisti dan je bil eden izmed tistih dni, ko se človeku ne posreči nič in v katerem se človek počuti, bogve zakaj, nesrečnega, ne da bi pravzaprav vedel za vzrok.
Zopet sem pozvonil. Toda ko Šem že hotel oditi, sem zaslišal korak.
Ključ je bil v vratih. Stopil sem korak nazaj. Nekdo je zavrtel ključ. Nasmehnil sem se poslovno in začutil, kako so postali moji ustni kotički otrpli in težko gibljivi.
Nato so se vrata oprezno odprla.
Rekel sem: »Dober dan!«
V predsobi je bila tema, dn trajalo je nekaj časa, preden sem opazil, da je bila gospa:, ki mi je odprla, videti še precej čedna, čeprav ni bila več mlada. Povedal sem ji, kaj hočem, nato pa me je spustila v predsobo.
Gospa je vrata za menoj zaprla in jih zopet zaklenila.
»Bodite, prosim, tiho,« mi je nato rekla.
»Da,« sem rekel tako, kakor bi bil sedel v zdravniški čakalnici.
Ker sem jo hotel ukaniti, da bi bila kupila od mene nekaj knjig, sem storil vse, kar je od mene zahtevala. Hodil bi bil celo po rokah, vse drugo mi .ni bilo nič mar.
»Moj otrok je bolan,« je dejala in njen glas je v temni predsobi zvenel močno nenavadno.
»Zelo mi je žal,« - sem rekel s svojim čakalniškim glasom. »|e kaj hudega?«
»Hvala Bogu, ne. Zdravnik je rekel, da potrebuje mir.«
»Je deček ali deklica?«
»Deček.«
Zrak je bil zatohel in slab, kakor bi ne bila okna že leta odprta. Romaj sem dihal, toda mislil sem na svoj posel in zato je bilo vše drugo brez pomena.
»Teži, tu, v sobi?«
. »Da. Ga hočete videti?«
»Ga n@»bova motila?«
»Ne, on rad vidi nove obraze.«
»Moj obraz ni več tako nov,« sem dejal, toda ona šale ni razumela.
Odprla je vrata in vstopila.
»Pridite,« je rekla nato tiho, jaz pa sem šel za njo v sobo, ki je bila še temnejša kot predsoba in kjer je bil zrak še slabši.
Obstal sem pri vratih. Soba je imela dva okna. Pred okni so visele črne zavese. Ena zavesa je imela majhno luknjico, skozi katero je prihajalo v sobo za ščepec svetlobe.
»Spilš?« je vprašala gospa. »Gospod prodaja knjige.«
Ob steni je stala postelja, ki pa je bila prazna.
»Naj ti kupim knjigo?«
»Za otroke nimam ni kakih knjig,« sem rekel.
»On bere tudi kaj drugega. Ni res?«
Prazna postelja ni odgovorila.
»Pokažite mu, prosim, vaše knjige,« mi je nato rekla.
Odprl sem aktovko in vzel iz nje nekaj knjig.
»Lahko vidiš knjige?« sem vprašal prazno posteljo in se čutil v notranjosti še bolj praznega. Postelja mi ni odgovorila.
»Jaz mu vedno prebiram knjige. Kakšna knjiga ti ugaja?«
Nič . ..	.
V moji glavi se je začelo vrteti.
»Zmerom mu jih prebiram.«
Molčal sem.
»V četrti razred hodi.«
»Res?«
»Da. — Hočeš to? Prav. To bom vzela,« in mi je vzela knjigo iz rok. »Da, midva že greva, ti pa lahko spiš.«
Sel sem k vratom. Sklonila se je nad posteljo, jo pogladila in poljubila blazino.
Nato sva odšla v kuhinjo. Tam je bilo svetlo.
Knjige ni več izpustila iz rok in trajalo je precej časa, preden sem ji pojasnil, da pri meni lahko samo naroči. Medtem ko sem ji to pojasnjeval, sem napisal naročilnico. Vzela je moje nalivno pero in se (»odpisala.
Potem je stopila z menoj do vrat. Oba sva molčala. Odklenila .je vrata in mi podala roko.
Bil sem vesel, ko sem bil zopet na hodniku, in sem rekel:
»Hvala lepa, gospa in na svidenje ter pozdrav vašemu sinu.«
»Hvala.«
»Upam, da bo kmalu zopet zdrav.«
»Gotovo, da, gotovo.«
Nato sem odšel.
Vrata je zaklenila dvakrat.
Spodaj sem srečal gospo, ki je stanovala v isti hiši in sem ji ponudil svoje knjige. Pripovedovala mi je, da je sin zgornje gospe umrl pred petimi leti. ■
Spravil sem zopet svoje knjige dn šel. Naročilnico .tiste gospe zgoraj sem zvečer strgal dz naročilne knjige in jo uničil.
Visoška kronika
K>.	Dr. Ivan Tavčar
Hlapec Lukež se je znova oglasil: »Nekdaj si s platnom kupčevala.«
Pobahala se je:
»Kupčujem tudi še. Od tega živim sebe in vnukinjo-siroto, ki nli je edina tolažba v starosti.«
Porogljivo je nadaljevala:
»Pa nisem tako. nespametna, da. bi nosila platno po gorah alf pa še celo denar, s katerim ga plačujem. Pasaverica je poštena in Pasaverico pozna vse pogorje. Vsa moja trgovina gre skozi roke Jeromna Oblaka iz Žirov. Kar sem kupila, prineso ljudje v Loko, kadar pride Oblak tja s svojim tovorom. Ta prevzame in plača, ker so moji denarji vsi pri njem založeni. Potem mi pa stovori blago do Donave, do nemškega Pasava. Oj ne, nisem taka kravica, da bi denar po teh gozdovih s sabo vlačila!« Tu je zmagonosno pogledala mlajši svoji tovarišici, katerima se je kar videlo, kako pazljivo vlečeta vase njeno besede.
Tedaj se je prebudila skakavka. Spela Ocepkovka. Nekam kalno je pogledala okrog sebe, vzela v roko leseno skledico, si natočila vanjo vode ter jo izpila.
Ciganka jo je radovedno vprašala:
»Kaj je bilo?«
Slabe volje je odgovorila Spela:
»Kaj naj bi bilo? Nič ni bilo! Noge me bole in hudo žejo imam, — to je vse.« Nato je govorila sama sebi:
»Bog ni več z nami, Bog nas je zapustil in obljubljena dežela je ostala za nami! Iskati mi bo zemlje, v katero naj bi se pogreznila. — Nekdaj, ko si skakala, ko si plesala, da so ti kosti pokale, in ko nisi na drugega mislila ko na ljubega Jezusa, se ti je, če si od plesa omedlela in obležala na zemlji, ljubi ta Jezus vselej prikazal. Sedel je na zlatih oblakih in okrog njega so sedeli srebrni angelci. Gospod pa nam je govoril: Tukaj mora stati moj tempelj! In kako smo jih postavljali tempeljne! Sto in več smo jih postavili, dokler-niso prišli ti peklenski služabniki, ti hudobni škofje, ter nam upepelili streho za streho. Da bi jih dal ljubi Jezus na sodni dan do krvi bičati! Ko so bili požgani tempeljni, izostal je naš ljubi Jezus in nikdar več se nam ne prikaže. Hov! Hov!«
Žalostna je bila in zajokala je:
»Kako naj potemtakem uboga ženska živi? Pobiram sicer za Mekinje in gospa mati mi je dala pismo z velikim pečatom. Ali nihče nič ne da. Ti kraji so trdi in usmiljenja ne poznajo. Na Kras pojdem — tam žive še dobri ljudje.«
Tu jo je hlapec Lukež nekoliko podražil:
»Ko So ti prodali moža benečanski Rebeki, ti je vendar še nekaj ostalo? Nikar Ne ne delaj, gotovo imaš všitih še nekaj cekinov!«
Pozneje mi je Lukež razložil, da je bil Špele Ocepkovke mož obsojen v dolgoletne zapore in da so ga visoki stanovi, ki vse modro premislijo, prodali za trideset dukatov benečanski republiki. Ta ga je z verigami prikovala na galero, da je moral goniti težka vesla. Tako je nastal dvojen blagoslov: hudodelec je moral delati, nedolžni rodbini pa se je izplačalo, kolikor niso vzeli visoki stanovi od tistih dukatov. Res malo je dežel, kjer bi tako skrbeli za prebivalce, kakor skrb e za nas kranjski deželni stanovi, katerim ne odide nebeško plačilo!
Ali beneški dukati so Ocepkovo grdo razkačili.
>Ti pes ti!« je vpila. »Ti lajaš name, ko ti vendar nisem nič naredila! Ti garjev pes ti! Stara sem, pa upam, da vendar še doživim, ko te povlečejo na Gavžnik, da te obesijo! če Bog da, ti prej še odsekajo roko in odrežejo tvoj hudičev jezik!«
Lukež je postal bled pri vpitju starerča-rovnice. Nekako zamolklo je odgovoril:
»Le kriči, nič se te ne bojim, hudičeva mati! Kadar pogineš, že poskrbimo, da te s kolom prebodemo prej, ko te zakopljemo za plot! Potem pa glej, kako boš uhajala iz groba, ti ostudna coprnica!«
»Prej ko misliš,« se je togotila Špela, »te bodo žrli črvi, veliki, beli črvi, ker si se lotil dekle pravega Boga!«
Nato se je s prijazno besedo obrnila k meni:	,
»Ti si pameten! Ti boš dober gospodar na Visokem in veliko boš pridelal. —- Tvoja bisaga je široka in nabasana. Morda imaš kaj žganja v nji? Privošči mi ga par požirkov!«
Res sva imela žganje pri sebi, in da si ne nakopljem njene jeze, sem ga ji natočil v leseno skledico, iz katere je prej pila vodo. To skledico sem napolnil skoraj do polovice s pekočo pijačo. In sedaj sem se čudil, kako urno in kar v eni sapi je izpila natočeno žganje. Takoj sem vedel, da ga je v življenju že obilo popila.
Hvalila me je in klicala name vse milosti izvcličavnih skakalcev, ki so nekdaj na svetu postavljali tempeljne in plesali v čast ljubemu Jezusu.
Kaj sem tudi hotel storiti? Lukež je sicer grdo gledal, ker se tudi sam ni ogibal žganja. Ali taka ženska, ki ima gotovo zveze s hudičem, nam lahko veliko škoduje, bodisi da nam zagovori brejo kravo, bodisi da nam napravi črne oblake in točo, katera potem vse razbije, kar je bilo sejanega.
(Dalje prihodnjič)
Zahvala za dobro delo
MESTNO GLEDALIŠČE

Katoliško žensko gibanje za krško škofijo (Katholische Frauenbevvegung der Dio-zese Gurk) nam piše:
»Svojčas ste bili tako prijazni, da ste v Vašem listu opozorili na družinski postni, dan za gladujoče po svetu ter pozvali bralce k sodelovanju pri nabiralni akciji za darove. Tako je tudi z vašo pomočjo letošnji družinski postni dan zelo lepo uspel, kot je razvidno iz priloženega poročila. V imenu obdarovancev, predvsem na Koreji, in v imenu Katoliškega ženskega gibanja, ki te akcije prireja, se vam za sodelovanje pri tem velikem delu iskreno zahvaljujemo!«
Kot je iz podrobnega poročila razvidno, je nabiralna akcija po vsej Avstriji prinesla 6,917.725.— šil., kar predstavlja 60-od-stotno povečanje v primeri z lanskim letom. Je to znamenje, da med avstr, ljudstvom kljub rastočemu blagostanju še živi
SLOVENSKE ODDAJE V RADIU
PONEDELJEK, 10. 10.: 14.00 Poročila, objave, Pregled sporeda. — Lepa naša domovina ... (Dvojezična). — J. F. Perkonig — Rok Arih: Ugrabljena strd. (2). - TOREK, 11. 10.: 14.00 Poročila, objave. — Koroške pesmi pojejo koroški zbori. — SREDA, 12. 10.: 14.00 Poročila, objave. — Za ženo in dekle. — Kar želite, zaigramo. — ČETRTEK, 13. 10.: 14.00 Poročila, objave. — Hišna imena v okolišu nekdanje Humpcrške graščine na Koroškem (Dr. Anton Feinig). — Domače pesmi. — PETEK, 14. 10.00 14.00 Potočila, objave. — Otroška oddaja: Kresničke (1). - SOBOTA, 15. 10.: 9.00 Od pesmi do pesmi, od srca do srca. 18.20 Brž skrbi, nadloge v kraj.
čut za tiste, ki morajo po svetu še 15 let po koncu vojne lakoto 'trpeti, ki so brez doma ali jih tarejo bolezni. Zbrani denar je namenjen za Korejo, kjer zaradi 'političnih dogodkov stiska posebno velika.
filmi
Bistrica v Rožu
Sobota, 8. 10.: Der Faulpelz (IVb). — Nedelja, 9. 10.: Ja, so ein Miidchen mit 16 (III). — Ponedeljek, 12. 10.: Dic Bcstie von Pariš (IVa).
Borovlje
Sobota 8. 10.: Nacht fiel uber Gotenhafcn (IV +). — Nedelja, 9. 10.: Zvvblf Miidchen und ein Mann (III.) — Ponedeljek, 10. 10.: Hcimat — deine Lie-der (Ha). — Torek, 11. 10.: Abbott und Costello treffen Frankenstein und Dracula (IV). — Četrtek, 13. 10.: Au&tand der Gladiatorcn (IV).
Pliberk
Sobota in nedelja, 8. in 9. 10.: Peter schieBt den Vogel ab (III). — Torek in sreda, II. in 12. 10.: Miidchen fitr die Mambo-Bar (IVb).
Št. Jakob v Rožu
Sobota in nedelja, 8. in 9. 10.: Wetterleuchten um Maria (IV). — Sreda, 12. 10.: Strasse der Schan-de (IV).
Ugodno prodam Puch motor 150 cm, modre barve, s teleskopoma, generalno obnovljpn (serija 1952). Cena 2.500 šil. Dopisi na upravo lista.
Prodajam po zelo ugodni ceni rabljeno, a dobro ohranjeno B-POZAVNO. Primerna za kakšno godbo za bas-spremljavo. Ponudbe pošljite na naslov: Karl Bohm, Celovec, Vdlkermarkter Strasse 5.
Trgovina z železnino išče vajenca. Ponudbe na naslov: Andrecz Stephan, Karfreitstr. 9, Celovec.
STROKOVNA TRGOVINA ZA DEŽNA OBLAČILA		Največja izbira blaga !
Ballon-Popeline, loden-plašči za moške, dame in otroke v največji izbiri! Gumijasta		Zelo znižane cene I
oblačila. Vsakovrstna popravila izvršimo takoj.		Letno blago in perilo !
VAL. TARMANN		
KLAGENFURT, VSlkermarkter Str. 16		L. Maurer
		
Mg.	Najbolje kupite ure, nakit in drugo pri /pjUKA	urarskem mojstru		KLAGENFURT, ALTER PLATZ 35
		
Gottfried Anrather		Strokovna trgovina za umetne cvetlice, mirte in
—								damske klobuke
Klagenfurt Paulitschgasse 9 Popravila takoj in solidno. Kupite ali zamenjate lahko zlato in srebro (strto zlato)		
		KLAGENFURT, Alter Platz 34
		
„Ali že veste?
Najbolje kupite pri
LODRON-u"
Zato si nabavite zavese, preproge, žimnice in odeje le v strokovni trgovini
Lodron
V I LL A C H, Lederergasse 12
Šivalne in pletilne stroje
pri
Grundner
KLAGENFURT, VVIENER GASSE 10 POLEG MESTNE CERKVE
Najnovejše kmetijske stroje, štedilnike, pralne stroje. Gospodinjske po-trebrme
ugodno in na obroke pri
I
HANS WERNIG
KLAGENFURT. Paulitschgasse (Prosenhof)
izbira
Bluz
Krila
Obleke
Klagenfurt, BahnhofstraBe 9
Petek, 7. oktobra ob 19.30 uri: Grafin Mariza, opereta (premiera). — Sobota, 8. okt. ob 19.30 Uri: "VVilhelm Tell, drama (zaključna predstava). — Nedelja, 9. okt. 20.30 uri: VVilhelm Tell, drama (zaključena predstava deželne vlade). — Ponedeljek, 10. okt. ob 15.00 uri: VVilhelm Tell, (poslednjič). — Sreda, 12. okt. ob 19.30 uri: Don Giovauni, opera. — četrtek, dne 13. okt. ob 19.30 uri: Grafin Mariza, opereta. — Petek, 14. okt. ob 19.30 uri: Die 12 Geschworenen, drama (premiera). — Sobota, dne 15. okt. ob 19.30 uri: Don Giovan-ni, opera. — Sobota 16. okt. ob 15.00 uri: Frafin Mariza, opereta.
KOMORNI ODER
Sobota, dne 9. okt. ob 15.00 uri: „Manfred und die Luge, igra. -r Ponedeljek, dne 10. okt., sobota, 15. okt., nedelja 16. okt. vselej ob 19.30 uri: Manfred und die Luge, igra.
MALI OGLASI
Pletilni aparat, nov!
Duomatic z vgrajenim avtomatom za-vzorčkanje — najboljši Pas-sap pletilni aparat, kar jih je sploh doslej bilo! Plete debelo in drobno volno ter nit. Gladko, narobe, patentno, okroglo, z zatiko, perlfang, jacquard, večbarvno itd. Vse brez grebenice in brez uteži. Prepričajte se sami pri domačem strokovnjaku, Sattler ma Heuplatiz, Klagenfurt.
Prodam ugodno knjižnico, lepo zbirko slovenskih leposlovnih, znanstvenih, šolskih ‘in zabavnih knjig, novejših in starejših avtorjev (med drugimi Slovenčeva knjižnica, knjige Mohorjeve družbe, stari izvodi Dom in Sveta redki primerki). Tudi posamezni izvodi. Okoli 1000 knjig. Dopisi na upravo lista.
Perlon-plašči
za dame in gospode že od
263.- S
W A L C H E R
Klagenfurt, 10. OktoberstraBe
if.Sekerte
Klajjanfurt,
lO.-Okteber-Straf!«
! GOnstige Feldstecher Angebote
STADLER
Was gibt es Neues!
Die herrlichen Abende sollten Sie zu einem naheren oder weiteren Spaziergang niitzen — als Ziel schla-gen wir vor: Unsere Schaufenster mil wohnfertig aufgestellten Mobeln. Und weil uberall die Preise dabeistehen, konnen Sie auf dem Nach-Hause-Weg Plane schmieden. Wir schicken Ihnen aber audi gern umfangreiches Bildmaterial zu, wenn Sie uns fhre VVunsche auf einer Postkarte schreiben; das ist aenau so unverbindlich wie ein Schaufensterbummel.
Die Gasttreundschaft aehSrt zu den pulen Eigen-schaften unseres Lebens. Zu solchen Treffen am .runden Tisch* paflt die ideale Eckgarnifur.
■	Unsere beste Reklame ist die stiindig steigende Zalil zufriedener Kundcn.
■	Die Auswabl ist unilbertroffen.
H VVir ftihren nach wie vor das giinstigstc Volks-Schlaf-zimmer.
d Besichtigcn Sie unsere neue Teppich- und Vorhang-stoffe-Abteilung.
■	Beratung durch unsere Architekten und Zustcllung mit eigenen Mobelautos kostenlos.
g Kreditgewahrung zinsenfrei durch Eigenfinanzierung und SVV-Krcdit bis 30 Monate.
Diese Vorteile bietet Ihnen Ihr
Haus der guten Mobel
KLAGENFURT, Theatergasse 4 . Tel. 50-24,52-62
Radio aparati Šivalni stroji Kolesa
V VELIKI.IZBIRI
(TZadl&kaiu
KERN
Klagentun. Burggane
Ugodna plačila na obroke
italf mvrta ia posUrta!
Zalo pernice, Hanelnasfe rjuhe,	v trgovini s preprogami
volnene odeje	Q ^ Jj^ Y
VILLACH. Postgasse
in vse za Vaš do
m v

Klagenfurt, Alter Platz 30
Tel. 58-46	58-47


Zavarujte pri
Karntnerische Landes-Brandschaden-Versicherungs-Anstalt
List izhaja vsak četrtek. — Naroča se pod naslovom: „Naš tednik — Kronika”, Celovec. Viktringer Ring 26. — Naročnina mesečno 7.— šil., letno 80.— šil., za inozemstvo 6 dolarjev letno. — Lastnik; in izdajatelj: Narodni svet koroških Slovencev, — Odgovorni urednik: Janko Tobnajer, Radiše, p. Žrelec. — Tiskarna Družbe sv. Mohorja, Celovec, Viktringer Ring 26. — Tel. štev. uredništva in uprave 43-58.