Leto V., štev. (O LJubljana, petek, 18. Januarja 1924 Pollnbla pavšnltrmi*. Cena 2 Dtn to»f» oh 4 »ftitnfl. Sttane mesečno 20-— Din ti inozemstvo 30-— , neobvezno Dglui po tarifo. Uredništvo: Miklošičeva cesta št 16/1. Tolefoa St. 72- Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko Upravništvo t LJubljana, Prešernov* ul. it. M. Telet, it 36. Podružnici i Mariber. Barvarska ul. i. Celje. Aleksandrova » Račun pri poitn. čekov, zavodu ilev. 11.812. LJubljana, 17. januarja. Nedeljski shod hišnih posestnikov b drugih gospodarskih intoresontov je bil nedvomno ena naj resnejših manifestacij polpretekle dobe. Argumenti, ki jo jih linesli po svojih govornikih gg. dr. W i n d i s c h e r j u, F r o 1 i h u, F. Ka. S t a r e t u in Joe. Turku, bo tako jaki, da se jim nihče ubraniti ti! mogel. Izvajanja so bila stvarna, !ctudi zelo odločna. Cel shod .je bil ena sama obsodba Javen e politike radikalskega rožima in njegovih eksponentov. Linearno povijanje direktnih davkov za 80 %, ki so ga predpisali radikali, trna nepregledne posledice, zlasti pri najemninskem davku, dohodarini toi posebni pridobim i. S k raja so je mislilo, da g. Stojadinovič ni o stvari bil dovolj informiran [n znana hvalisarska družba radikal-skih in polradikalsklh klakerjnv je prorokovala. da bo takoj umaknil 30% linearni povlSek pri hišnem davku z državnimi doklndami, med koje je radikalski minister seveda hitel uraču-natl tudi inkameriranc deželne doklade. Hišni posestniki pa so ministra natančno informirali in sestavili prav podučno primeTjevnlno tabelo, iz katere tudi lajlk vidi, kam vodi nepremišljena radikalska finančna politika. Gosp. Stojadinovič je najprej rekel, da 1)0 »Študiral*, potem pa, ko je bilo treba preiti k delanjem, je vrgel hišne posostnike ven, češ. da novi davek ostane tndi za bodoče finančno leto! Hujšega udarca Ljubljani in našim mestom in trsom radikale! niso mogli isdati. 2 njim so ud.nrili ne le posestnike k 18, amoak tudi vse stano-a 1 s t v o. V istem času se bra-111 a i njimi dr. Vlad. Ravnihar In dr. Triller ter izjavljata radikalom, da jim na vrvici privajata ljubljanske privredne kroge! Kdor je v nedeljo poslušal govore in njih resonanco na zboru !n v javnosti, vidi, da to ni fstlna. Kdor se v tem rosnem trenotku brati z radikali lu stopa v njihovo stranko (kakor je to za R.iv-iharja o f I e 1 j e 1 n o potrdil dr. Triller, češ. da vstop! v radikal-ki klub), ta predstavlja mišljenje Ljubljančanov očividno tako rožnato, kakor da je tn vse navdušeno za radikalsko finančno ln narodno politiko. Zato je bil nedeliski shod tudi strašen memento za dr. Ravniharja in Triller-ja, ki jih sicer itak v Ljubljani nihče več ne mara. Radikali pa »o Sil Se dalj. Prav po-febno dobrodošel vit za pritisk na na-5e kraje jim je osebna dohodnina. L. 1921. je bil povišan eksistenčni mini mtim, ki je davka prost, na 10.000 K, kar je seveda premalo. Takrat je dolar stal 30 Din. Ko je stal trikrat toliko, so radikali končno pristali na po-višek minlma na 14.000 K, obenem pa po zaostritvi obremenitve še dodali linearno 30 %. Skupno s kratkovidnimi občinskimi očeti v Ljubljani so se lotili družb, ki morajo polagati -javno tačune, tako da vse beži iz Ljubljane. Nedeljski shod je bil nehote, dasi je bil nestrankarski, toliko ostrejša manifestacija proti radikalom, obenem pa »roti vsem onim, ki radikale podpira-o. In tudi SLS ne pomaga mnogo, če pošilja svojega kanonika Sušnika na »hod: 21 tigrov, ki bi ob pametni politiki lahko pomenili nezmagljivo moč, »i znalo v davčnih zadevah rešiti nič. Nasprotno, odkar so klerikali spravili t Markovim protokolom radikale na riado in jim s tem dali davčni vijak v roko, je vsak dan slabše! Radikali se jim zdaj lahko smejijo, tor je SLS prepozno spoznala, kaj ie (torila. Na tej krivdi se nič ne da več premeniti. Za Reko m dobimo ničesar! MEJNIH KOREKTUR V SLOVENIJI NE BO. Rim, 17. januarja, j. Uradna «Ageu« zla Volta» sporoča očividno inspirirana, da vladni krogi obžalujeto prinašanju utopistlčnth vesti ln tendcncioznih in« formacij, ki so jih tc dni ItalijansKl ln Inozemski listi polni. Take vesti povzro« čajo lahkd deželi največjo škodo. Da prepreči pogubni vpliv takih vesti na javno mnenje, jo na mestu, di ugotovi sledeče: 1. da ne bo prišlo do cepitve tnalih aH velikih otokov na Jadranu; 2. da ne bo prišlo do korekture meje v Julijski Benečiji; 3. da so ugodni odnošaji med Italijo in Jugoslavijo urejeni t pri|utr!jsko po* godbo, kije omejena na obe državi ln ne moro povzročati nikjer drugod alarmantnih vesti ln 4. da se bo vrSH sestanek odgovornih ministrov obeh d in* radi podpisa cc« lokupne pogodbe ln podrobnih protoko« lov v Rimu. Beograd, 17. jan. rp. Iz informacij, ki so jih dobili parlamentarni krogi jc razvideti, da to bile vesti o koncesijah, ki jih Je baje dala Italiji za Reko znatno pretirane in deloma popolnoma neresnične. Ugotoviti se da že danes, da ne bodo izvršene nobene pomembnej« še obmejne korekture, da ao govorice o zaščiti narodnih pra« vlc za naše rojake pod italijansko ob> lastjo netočne, da otok I.astovo ostane Italiji, da v Reki ne dobimo nobenih poseb« nih pravic, razun možnosti, da prlsta« jejo naše ladje tudi na molu, ki je prvi od Ba.-oia ter tam Izkrcavajo blago ter da bo kolodvor pod skupno upravo, kar pa je bolj v laškem nego našem ln« teresu, ker je naš lušaškl kolodvor ne« posredno za Barošem brez težav pripre« ven za velike transporte. Opozicija pripravlja ostro protlakcljo ter se te dni sestanejo šefi opozicijo« nulnlh grup na posvetovanje o skupni interpelaciji. Beograd, 17. januarja, p. Danes do« poldne se je v ministrstvu zunanjih del nadaljevala konlercnci o končnovcljav« nI razmejitvi med našo državo in Italijo na podlagi načelnega sporazuma, dosc« ženega med obema državama. Konfe« rcncc so se udeležili zunanji minister dr. Ninčič, poslanik Ljuba Nešlč, na« čelnlk Lazarevič ln admiral Priča ter italijanski opravnlk poslov v Beogradu Summonte in italijanski general Bor« dero, ki so podrobno preštudirali ob« mejno karto vse do Triglava ter iznesli obojestranske zahtevo po korekturah. Da se razprava nc zavleče, je bilo dogo« vorjeno, da se korekture čim najbolj omejijo, na kar je bil dosežen popoln sporazum. Za tem je bila ponovno pre« čitana odločba, ki precizira naša prava za cksploatacijo reškega bazena in dveh pomolov v reškem pristanišču in pa od« redba o reški železniški postaji, ki naj dobi mednarodni značaj. IZIGRAVANJE JUGOSLAVIJE PROTI FRANCIJI. Rim, 17. januarja, j. «Epocha» piše: Italijanska vlada je takrat, ko se jc po« tegovala za jugoslovansko prijateljstvo, Imela pred očmi, da stremi Francija za gospodarsko !n politično hegcn onljo na kontinentu, med tcin ko more ^Italija rešiti sredozemski problem brez vsake hegemonijo. Novi sporazum med obema državama garantira, da se Itallii ni bati napada na vzhodni meji. List je mne« nja, da bo Jugoslovansko « Italijanski sporazum privedcl do tega cilja. Italija bo obrnila ni to tvojo pozornost na ravnotežje kontinenta. Redukcija ministrstev NOVI PROJEKT O CENTRALNI UPRAVI PREDVIDEVA 14 MINI- STRSTEV. Beograd, 17. januarja, p. Danes je minister za izenačenje zakonov poročal vladi o zakonskem načrtu glede centralne državne uprave. Ta zakonski načrt predvideva 14 ministrstev: ministrstvo notranjih poslov, zunanjih poslov, pravde, prosvete, vojne la mornarice, prometa, pošte in brzojava, gradjevin, po-IjoprlvrcJe ln vod, trgovine In Industrije, narodnega zdravstva, šum In rud, ter ver. Notranje organizacije ministrstev se določi s posebnimi uredbami. Načrt pred- videva tudi državne podtajnike, ki pn ne bi smeli biti obenem državni poslanci, Oni b! bili politični pomočniki ministrov ln bi sc smeli udeleževati vseli mlnistr« skih sej. Likvidacija ministrstva za a/« rarno reformo, ki se imela Izvršiti te-kom enega leta, ministrstvo socialne politike naj se ukine v roku dveh mesecev, ministrstvo za Izenačenje zakonov pa v roku 20 dni od dneva razglasitve zakona. Rušenje Baldwinove vlade NADALJEVANJE ADRESNE DEBATE. - NEZAUPNICA BO ODOLA. SOVANA V PONDELJEK. Začetek nove politične kampanje POSVETOVANJA V KLUBIH. — KAJ BO Z RADIČEM. - VPRAŠANJE OPOZICIJONALNEGA BLOKA. — NINCiČEV POLOŽAJ. Posebne dokiade za sodnike Projekt norega sodnljskega zakona. Beograd, 17. januarja, p. V kabinetu Beograd, 17. januarja, p. Politično življenje je zopet v polnem toku. Poslanci vseh strank so prispeli v Beograd In v klubih je že živahno. Olavnl predmeti razprav so sporazum z Italijo, neslguren položaj vlade In vprašanje opozicijonal-nega bloka. Danes so nekateri poslanci obiskali ministra Ninčiča, da se pri njem Informirajo o značaju ln vsebini sporazuma. Ninčlč je dal svoje Informacije s precejšnjo rezervo, povdarjajoč koristnost sporazuma. Demontiral le vesti, tla pogodba predvideva skupen konzorcij za upravo reškega pristanišča ln Baroša, zatrjujoč, da bo baroško pristanišče, kakor tudi oni del reškega bazena, ki nam je dan v zakup, popolnoma pod našo upravo. Kar se tiče obmejnih korektur Izgleda, da bodo razun onih v okolici Reke povsem minimalne. Za jutri dopoldne je dr. Ninčič povabil na konferenco g. Davidovlča, da ga kot šefa naj-jačje opozlcljonalne skupino Informira o sporazumu. O opozlcljonalnem bloku se zopet mnogo govori. Raznesla se je vest, da ]e Radič odločil poslati svoje poslance v Beograd, kjer naj pomagajo zrušiti vlado. Vest dosedaj nI z nobene strani potrjena. O Radlču se vi, da ostane šc do konca meseca ni Dunaju odkoder je prvotno nameraval v Ritn. Sedaj Je ta kombinacija pokvarjena In Radič se je odločil, da se naseli v Švici, kjer hoče počakati — novih volitev. Dr. Korošec, ki Je danes prispel v Beograd, povsod! odločno demantlra, da se bi bil razgo-varjal z Radlčem. Dopoldne le Lj. Da-vldovlč konfcrlral s posl. J. Jovanovl-čem, ki vodi ono (močnejšo) skupino v zemljoradnlškem klubu, katera zagovarja skupno taktiko z demokrati. Popoldne sta se sestala Davidovlč in Korošec. Med radlkalcl se mnogo razpravlja o predstoječlh spremembah v kabinetu. Potrjuje se. da bo Ninčlč vsekakor Izstopil lz vlade. Za 21. t m. je sklicana plenarna seja radlkalskcga kluba, na kateri bo Ninčič podal svoj ekspoze o sporazumu z Italijo. Predsednik Jovanovlč v avdsjencl Beograd, 17. januarja, p. Danes popoldne od 17. do 19. je bil pri kralju v avdijencl predsednik narodne skupščine Ljuba Jovanovlč, ki je kralju poročal o parlamentarni situaciji. Nova proračunska razprava v finančnem odboru RADIKALI PRAVIJO, DA SLOVENIJA LAHKO PLAČA VISOKE narjev in budžet ministrstva prosvete za Beograd, 17. januarja, p. Danea popoldne ob 15. Be jo v pleuumu finančnega odbora pričela razprava državnega proračuna za dobo od 1. aprila 1924. do 1. aprila 1925. Finančni minister dr. Sto-jadinovlč jo najprej utemeljeval, zakaj jo vlada uvedla proračunsko leto ■ počet-kom 1. aprila. V svojem nadaljnjem govoru >e Izjavil, da znaša budžet okroglo 10.400,000.000 Din b dn je doseženo rav-timlstra pravde ee je danes dopoldne' notežje. Dočlm bo be znižale nekatere po-vršila konferenca o zakonskem načrtu za 1 stavke, je v budžet ustavljena postavka sodnike. Konferenco Be Je udeležil tudi Predsednik udruženja sodnikov dr. Milo-rad Popovič. Minister Perič je usvojil nekatere glavne zahteve sodnikov ter Izjavil, da bo bo do skrajnosti angažiral za BaH ki ga v prihodnjih dneh predloži ministrskemu svetu. Po lem zakonskem načrtu bodo imeli sodniki plače, enake kot ostali uradniki, pač pa dobijo poleg ostalih doklad še posebne mesečne doklade, in sicer bo imel predsednik kasaškega sodišča mesečno doklade 2.500 dinarjev, predsednik apelncijskega sodila in sodniki kasacije po 2000 Din, ape-lacljskl sodniki ln predsedniki sodišč stopnje po 1800 Din, ostali Bodnlld pa Do lnno i)i„ mesečne nosebne doklade. v znesku 149 milijonov francoskih frankov za odkup orijertskih železnic, katere nota se Ima Izplačati v roku 10. let proti 7 odst. obrestlm. Dalje je v proračun spro-Jeta postavka v znesku 50 milijonov dinarjev za upokojence, ter 200 milijonov dinarjev za izvedbo uradniškega znkona. Ker Jo bilo že poprej dovoljeno 400 milijonov dinarjev, znaša tedaj skupna vsota 000 milijonov dinnrjev. Dalje Je vne-šena vsota 123 milijonov dinarjev za Izplačilo dvoolatotnlh obveznic za vojno odškodnino. Budžet ministrstva poljoprlvre-de in vod je zmanjšal za 13 milijonov dinarjev, budžet ministrstva vojne in mornarice za 105 milijonov dinarjev, budžet ministrstva orndlovin za 20 miliionov dl- London, 17. januarja, e. Na včerajšnji seji spodnje zbornice je kot odgovor na prestolni govor govoril delavski vodja Tom Shaw. Ostro je napadal vladno politiko, ki Je privedla do tega, da je da-noa milijon ljudi več pod orožjoui kot bi jih bilo troba. Ta politika ee ne sme nadaljevati. Govornik jo prepričan, da nI na klopeh delavske stranko nobenega sovražnika Francije in da žele vsi prisrčnih odnošajev z njo. Anglija želi, da ee Francija pri obravnavanju mednarodnih vprašanj smatra za enakopravno z njo, kar znaiii utrjenje Velike antante. O no-zjikonitosti ruhreke zasedbe, se sedaj več no razpravlja. London, 17. januarja, h. V parlamentu jo danes vodja frakcije Labour-Party Clynes v navzočnosti številnih lordov in prineov Walesa In Yorka protreBal r velikem govoru nezaupnico, ki ostro obtožuje Baldivmov kabinet Clynea je poudarjal, da govori prestolni govor o do- brih odnošajih t dragim! državami, čeprav Rusija šo ni priznana ln čeprav je vpliv Anglije na zunanje zadeve Se vedno majhon. Tudi Asquith, vodja liberalcev, je danos v velikem govoru govoril za odstop sedanje vlado In 60 Izjavil za podporo delavske vlade. London, 17. jamuarja. $. V ipodnjl zbornici je Asqulth sporočil, da bodo liberalci podpirali predlog nozaupnlce delavske stranke. Vsled tega je pora* vlade neizogiben. «Daily Herald* ugotavlja, da bo vlada pri odgl&eovanju nezaupnice ostala s 77 glasovi v manjšini. London, 17. januarja. J. Včeraj je bflo sklenjeno, da pride do razgovora o nezaupnici v pondeljek. Ob 11. uri dopoldne se vrši odločilno glasovanje. V torek bo min. prodsedclk Baldwin vložil svojo domieijo, nakar bo Rameav Macdonald predlagal, da Be spodnja zbornica za 14 dtd, to je do sestave vlade, odgodt 10 milijonov dinnrjev. Demokratski poslanci Voja Veljkorič, dr. Sečerov, in dok tor Kosta Kuinanudi so kritizirali posamezne postavko novega budžeta in so zlasti v vprašanju orijcntsklh železnic poudarjali, da ta odkup nI bil potreben, sploh pa da bi poprej moral biti predložen narodni skupščini na odobrenje. Finančni minister dr. Stojadinovič Be je branil, da je narodna skupščina izglasovala odobrenje za ta odkup povodom odobritve proračunskih dvanajstin za mesece julij, avgust in september. Poslanec doktor Kulovec je navajal, kako je Slovenija preobložena za davki. Radikalec doktor Grgin je to priznal, poudarjal pa Je, da je Slovenija industrijsko najbolj razvila dežela in se zato no moro pritoževati nad večjimi davki. Musliman dr. Behmen je tudi ostro»napadel finančnega ministra, češ, da se sploh nič ne briga za finančno stanje v Bosni in Hercegovini. Zemljo-radnlk Moskovljevid, musliman Behmen in vsi demokratski poslanci so nato zahtevali, nai se razpravo o amandmnnlh od-gn '1 do jutri dopoldne. Na to je finančni minister pristal, odgodil eejo bi odredil orlhodnio za iutrl doooldno ob Pol 10* Obisk kralja in kraljice v Italiji Poaetlta tudi papeža. Rim, 17. januarja, 1. cRbot* Paeae> poroča: Jugoslovanski kralj Aleksander ln kraljica Marija obiščeta italijanski dror t prvi polovici meteca marca. U Rima odideta r Milan, Flrenio, Napol la Pa-lermo. Povodom svojega obiska Dotetita tndi papeia. Ministrski svet Beograd, 17. januarja, p. Nocoj od 19. do 21. ure se jo vršila seja ministrskega sveta, na kateri je minister zunanjih poslov dr. Ninčič poročal o konferenci ok-sekutivne sekcije Lige narodov v Londonu, katera je pretresala vprašanje posojila Madžarski. Minister pravde Perič je rcferiral o zakonskem načrtu o sodnikih. Sklopanje je odloženo na jutrišnjo sejo. Za tem je prišlo na vreto vprašanje zakonskega načrta o tisku. Dr. Po-rič je poročal o ugovorih novinarskega udruženja. Vlada bo tudi o tem vprašiv-nju sklepala na jutrišnji seji. Finančni minister Stojadinovič je poročal o eeji finančnoga odbora ter o ostrem nastopu opozicijo napram vladi '- i r SLABI IZGLEDI ZA MADŽARE. London, 17. januarja, h. Situacija madžarskega zunanjega posojila jo postala da.nes vidno neugodna. Sedanja angleška vlada noče skleniti posojila in nova vlada ee bo šele v treh tednih sestala ln potem gotovo zahtevala garancije za demokratizacijo Madžarske. ZAŠČITA FRANKA. Pariz, 17. januarja. Poinccrč je v da« našnji z veliko napetostjo pričakovani debati v zbornici še enkrat odbil na« pade nasprotnikov in izvojeval provl« zorlčnl uspeh. Zbornica jc sklenila s 394 proti 190 glasovom odgodlti razmo« trlvanje o interpelacijah in pretresti pred tem ukrepe za zboljšanje franco« ; skega franka. Zbornica in tribune so bile nabito polne. NOVE VOLITVE V FRANCIJI. Pariz, 17. januarja, h. V svojem današnjem govoru v zbornici je naznanil ministrski predsednik Poincare, da se bodo vršile volitve v zbornico v maju. Ta ofi-cijelna Izjava o datumu zborničnih volitev je vzbudila splošno lznenadenje, ker so v zadnjem času razni Usti razširjali vesti, da hoče vlada volitve odložiti do jeseni. GOSPODARSKO OLAJŠANJE V NEMČIJI. Berlin« 17. januarja, j. Zadnji teden jc opaziti na delavnem trgu znatno zbolj šanjc. V nekaterih Industrijskih podjetjih je prišlo do novih sprejemov delavcev. Tudi levilo brezposelnih sc Je zelo zmanišalo. Kaj je s Trockijem Dunaj, 17. januarja, g. «Neu« Frele Presse* doznava o pariških vesteb glede arotaclje Trockega lz Informiranih ruskih krocjov, da te vesti ne odgovarjajo resnici in da živi Trockl v svoji hiši v Moskvi, kjer uživa enomesečni dopust iz zdravstvenih oxl-rov. Vesti o njegovi aretaciji da w> razširili caristični emigrantski krogi v Parizu. RUSIJA IN RUMUNIJA. Mllnehen. 17. lanuarja. s. Načrt ru-munsko-ruske konfercnce v Solnogradu se le Izjalovil, ker je Rumunlja odklonila prihod ruske trgovske misije na svoje ozemlje. Poleg tega Je Cičerln mnenja, da je Solnograd središče. Hackcn-krčuzlericv In leži preblizu Monukovo-ga, vsled česar ni pripravljen za konferenco. Ce bo Rumunija spremenila svoje stališče radi trgovske misije, bo Cičerln predlagal za kraj konference Dunaj. VEDNO NOVI POTRESI. Berlin, 17. januarja, j. Vesti iz Bo> gote trdijo, da so v Južni Kolumbiji čutili dva močna potresna sunka, ki sta povzročila po večth mestih mnogo stvarne škode. Človeških žrtev menda tli. Tudi iz Bombaya poročajo o zemeljskih sunkih. V posameznh delih Japonsko so mantšl Dotrcsi na dnevnem redu Inozemske borze 17. januarja. CURIH: Beograd 3.65, New-York 578.28 London 24.81, Pariz 27.25, Milan 25.80, Praga 10.80, Budimpešta 0.0205, Bukarešta 2.87, Sofija 4.12, Dunaj 0.008125. TRST: Beograd 26.15 do 26.45, Par!« .105.50 do 106.50, London 97.80 do 97.60, Ne\v-York 22.75 do 22.90, Curih 894 do 397, Praga 66.50 do 66.85, Dunaj 0.0818 do 0.0323, dinarji 26.20 do 26.50, dolarji 22.70 do 22.85, carinski franki 88 do 88.50, službeni kurz zlate Ure 441.535. DUNAJ: Beograd 815 do 819, Berlin 16.20 do 16.80, Budimpešta 2.41 do 2.51, Bukarešta 354 do 856, London 302.500 do 803.500, Milan 3094 do 8106, New-York 70.935 do 71.185, Pariz 3267 do 3288, Praga 2070 do 2080, Sofija 506 do 510, Curih 12.285 do 12.335; valute: dolarji 70.900 do 71.300, Ure 3060 do 8080, dinarji 808 do 815. PRAGA: Beograd 89.65, Rim 151.75, Tariz 163.25, London 147.925, New-York 34.70. BERLIN (v milijonih): Beograd 48.478, Milan 186.034, Praga 123.690, Pariz 198.004, London 17.955.000, New-York 4.189.500, Curih 731.667. NEW-V')ltK: Beograd 115.50, London 424, Pariz 462.25, Berlin 0 00.000.0023, Rim 436.73, Curlb 17.31, Praga 291.25, Dunaj 0.145, Budimpešta 0.36. Bukarešta 49.75. Vprašanje ljubljanskega mandata rešeno OB POLNOŠTEV1LNI UDELEŽBI NAČELSTVO JDS PROGLASILO RAVNIHAR Ob polnoštevilnj udeležbi in po te-»ifljiti razpravi jo načelstvo JDS proglasilo pogodbo z grupo Triller - Rav-liiliii.r za ugaslo. Včeraj popoldne se jo vršila redna 6cja načelstva J Dri pod predsedstvom dr. Žerjava ob skoraj polnoštevil-ni udeležbi Članov načelstva ir. vseh delov ljubljanske oblasti. Navzočih je bilo 34 Članov načelstva. Po poročilu predsedstva o seji ekse-Tuuive JDS v Zidanem mostu je gosp. dr. Pite podal obširno poročilo o sporu radi ljubljanskega maudata. Prečita! je pogodbo, celokupno korespondenco. izjave udeleženih oseb v zapisnikih iu v časopisju, zlasti pa izvirno zapisnike skupnih sej odbora »Naprednega bloka«. Iz teh podatkov so je tonitatiralo: K«ko jo NNS kršila porjodbo. 1.) Da je bila ob sklenitvi volilnega Sporazuma It", februarja 1023 dogovorjena skupna plačilna dolžnost gledo volilnih stroškov od strani JDS ?u NNS, da jo bila ta plačilna dolino?t tudi po podpisu pismenega dela sporazum!) opetovano priznana od gg. dr. Trillerj.i, dr. Ravniharja in ostalih odposlancev NNS, dalje, da je bil za izdatke skupno sestavljen proračun in da ie zato JDS dala blagajnika. NNS pa likvidatorja. Šele po položitvi obračuna jo NNS začela, tajiti dolžnost plačila in jo odkazala JDS na sodnij- o pot. Ta pa jo poprej in pozneje, izjavljal:!. da pogodbene pravice NNS počivajo, dokler povsem ne izpolni isvoje dolžnosti. Dalje se je konštatira-lo. da je g. dr. Triller tudi po 1. januarju 1024 zanikal vsako obveznost, nato pa ponudil plačilo več kakor dvakratnega zneska, vendar z žaljivo vinkulacljo. Končno se jp ugotovilo, da niti na zadnji odločni opomin NNS svojega odklonilnega stališča glede brezpogojne poravnave stroškov ni popravila. '!.) K on šta tiral o se je nadalje, da je NNS v sporazumu predvideno skupno sejo načolstev JDS in NNS radi posvetovanja o oportuniteti podaljšanja pogodbenega roka odklanjala in jo odklanja ce danes. Ta seja jo v sporazumu kategorično predpisana, ne kot goln formalnost, ampak kot resen in hkren razgovor, je-li stanje uradniškega vprašanja priporoča podaljša-njb mandata, gosp. Reisnerju ali ne. Na nepodpisanem dodatku zadnjega pisma NNS izraženi dostavek, da pride, ir ni drugače, na tako sejo. a le >prn forma* z v naprej vezano izjavo In sklepi, se ni mogel upoštevati, ker bi soia bila le neresna farsa, če ena polovica v naprej izjavlja, da so je udeležuje samo navidez in le zato, da odda negativno izjavo. S.} Iz protokolov skupnih sej Naprednega bloka fo je konštatiralo, da je bila predpostavka oh sklenitvi sporazuma, da dr. Ravnihar, ako postane poslanec, ne more vstopiti v Iclttb stranke, ki je bila v ostrem boju 7. JDS. torej n. pr. ne v klerikalni, ne v radikalski klub. Le vsled slučajne formalne pogreške jo bila radikalska kandidatska lista v Ljubljani neveljavna, in potem, ko so se radikali še zadnji hip pogajali z NSS, da njej dajo glasove, so proglasili abstinenco. Radikali so bili torej proti izvolitvi Reisnerja in Ravniha.rja. Povsod je bila JDS v odprtem boju z radikalnimi listami. Ker se je početkoni marca 1923 razširila vest, da .ie dr. Ravnikar !>: vezan stopiti v radikalni klub, je bila. kakor izhaja iz tozadevnega zapisnika, nanj v skupni seji Naprednega Moka stavljena tozadevna interpelacija. Dr. Ravnihar je zanikal, da bi nameraval stopiti v radikalni klub. Vprašanje in odgovor sta razumljiva le v smislu, da bi sporazum bil IN PO TEMELJITI RAZPRAVI JE POGODBO Z GRUPO TRILLER-ZA UGASLO. nemogoč, čim bi se moglo samo slutiti. da gosp. Ravnihar more iti v radikalni klub. Dr. Ravnlharjeva grupa se jo sploh obnašala tedaj tako, kakor da je jie bolj jugoslovanska in demokratska nego JDS, in kakor da je za politiko krila gosp. DavidovMa, ki predvsem odklanja vsak sporazum z radikali. Dno 28. decomlira 1023 pa jc predsednik NNS gosp. dr. Triller v oficijeineni razgovoru izjavil poslancu Reisnerju, da pojde tir. Ravnikar v radikalski klub. Ta od najbolj konipe-tentne strani podana izjava se ne da z nikakršnimi izbegavanji omajati in je povrh potrjena po najnovejši politični formaciji v Ljubljani, katera povsem dokazuje, da je NNS samo šo navidezno, stvarno ne več obstoječa firma za radikalsko stranko, v katero skuša «v etapah« prepeljati g. Ravnihar pristaše bivše NNS. Predlog poročevalca drja, Puca. Na podlagi toga referata je predlagal gosp. dr. P u c. da načelstvo ugotovi. da jc v veeh treh gori navedenih točkah za volitvfi v Narodno skupščino sklenjeni sporazum kršon od strani NNS tako po svojem besedilu, kakor po duhu v bistvenih točkah in to na način, ki ee ne da več popraviti. Zuto NNS, brez ozira na dej3tvo, da kot politična stranka vsled pomanjkanja vaaktere organizacije in dela dejansko tte obstoji več, nima pravde iz volilnega sporazuma. Soglasni sklep načelstva. Po večurni debati, katore so se udeležili gg, O r ogorka, Jeločnik (Vič), Sultan dr. Karba ("Kamnik'), dr. Kramer, šolski vodja Likozar, župan Lončar (Tržič), Marn, dr. JI. Pire, vseuč. prof. Pleinelj, ravnatelj dr. Rutar, načelnik Ribnikar, tajnik dr. Rape, notar Tav-zos (Logatec), podpredsednik J. Turk. župan dr. Zdolšek (Brežice). trgovec Fr. Zrbal in predsednik dr. Žerjav, je bil predlog poročevalca drja. Puca soglasno sprejet. Zaupnica posl. Reisnerju. Istotako je bila soglasno prof. Reisnerju izrečena zaupnica s pozivom, naj svoj mandat izvršuje nadalje v korist uredništvu in napredni Ljubljani. Po besedilu volilnega sporazuma vezan odložiti mandat, čim mu obe načelstvi naznanita, da se na skupni seji ni mogel doseči sporazum gledo podaljšanja mandata, je prof. R o i s -ner pozval načelstvo JDS, naj mu naznani izid tako predvidene skupne seje, do, potem izvaja konsekvonee. Načelstvo JDS mu sporoča, da ta tre-notek zanj še ni nastopil, ker se seja po krivdi NNS ni mogla vršiti. Reis-nerjeva ponudba, da odloži mandat, je bila istotako soglasno odklonjena. Nadaljnl sklepi odloženi. Skelpanje o nadaljnem predlogu gosp. dr. K r a m c r j a, naj se v poskus premostitve nastalih nasprotij med naprednjaki in v interesu potrebne napredne fronte, sproži sklicanje po 30 zaupnikov izmed volilcev Naprednega bloka, in sicer paritetično od strani JDS ln zaupništva NNS, ki naj vsestransko pretresejo obstoječa nasprotstva in najdejo pot k združitvi zlasti 7, ozirom na predstoječe samoupravno volitve, je bilo z večino glasov odloženo na bodočo sejo. Shod zaupnikov JDS za ljubljansko oblast. Nato je načelstvo odobrilo, da se skliče za 2. in 3. februar shod zaupnikov iz cele ljubljanske oblasti, in sicer naj bo 2. februarja opoldne pred-konferenca delegatov kraj. obl. JDS. 3. februarja nb ti. dopoldne pa velik shod zaupnikov. Nato je bila seja vsled pozne ure odložena. IJJ SAURJE IN LAŠKO SEDEŽA NOVIH SREZKIH OBLASTI. V predsedstvu pokrajinske uprave so Se pričele konference, ki se pečalo z nujno potrebnimi odredbami za likvidacijo pokrajinske uprave. Konferenc se udeležujejo načelnika ministrstva notranjih del dr. Katlč in Fran Svetek ter velika župana Teodor Upom in dr. Plol. Vprašanje prostorov za urade oblastne uprave v Mariboru le ugodno rešeno, vsled česar bo mogla oblastna uprava začeti v polnem obsegu funkcijonlrati, čim se vrne veliki župan dr. Ploj iz Pariza, kamor odpotuje za par dni, da preda svoje posle reparacijski komisiji. w. ■ -,--————————— Invalidsko zborovanje v Celju Občni zbor Udruženja invalidov pod* ružnice Celje, ki se je vršil dne 13. ja« nuarja v Celju, je pokazal, kako krcp> ko jo poglobila podružnica zadnje leto svoje organizatorično delo. Nad 300 čla« nov in članic je prisostvovalo razpra« vam občnega zbora nepretrgoma od pol II. do 14. ure. Kot delegat ljubljanskega Izvršilnega odbora se je udeležil ob« Enega zbora gospod Krušlč, na ka* terega so bila tekom razprave stavljena razna vprašanja. Iz teh jc bilo posneti, ih celjska podružnica ■/. delovanjem iz« t. ršilnega odbora v LJubljani v ruarslka« Icrcm oziru ni zodcivolim« ker jjesret:« Tudi organizacija novih srezov, in sicer šmarskega v mariborski In laškega v ljubljanski oblasti se je pripravila. Kakor čujemo Je za sedež srezkega načelstva v laškem okraju predviden trg Laško, za sedež šmarskega sreza za trg Šmarje pri Jelšah. Končna odločitev ie v rokah ministra notranjh del. Za namestnika velikega župana drja Ploja v Mariboru Je Imenovan tamkajšnji okrajni glavar dr. Vončina, ki bo do povratka dr. Ploja vodil posle oblastne uprave. pri njern v prvi vrsti Inicijatlvnostl. — Poročilo odbora omenja med drugim oddajo raznih trafik, za katere se inva. lidi niso potegovali. Pri novih najemni' kili teh trafik se je doseglo, da odsto« pijo določeni procent od čistega do« bička invalidski organizaciji. Ko se je hotela odpraviti v Celju protezna de« lavnica, jc to preprečila podružnica z ostrim protestom. Energično se jc za« vzela nadalje za reducirano uradnike in invalide. Podružnica šteje nad 700 čla« nov, tudi blagajniško stanjo jo v lepem redu. Radi raznih dobro uspelih prirc« ditev jo bilo mogoče razdeliti med naj« revnejšo Invalide, vdove In sirote i/dat« ne podpore. Poročilo odbor^ sc vzame na predlog nadzorstvenega i-veta s po« hvalo na znanie, Pri volitvah sa izvoli za predsednika tov. Fiužgar, za pod« predsednika tov. Jenko, za odbornike pa tovariši Gandini, Ravnik in Lam« preeht In za namestnike Frajle, Januš, Prelih, v nadzorstveni odbor pa profe« sor Mravljak, Čok in Soštarič. Poročila delegata Krušiča iz Ljubljane so pečajo obširno z usodo invalidskega zakona od invalidskega kongresa od le« ta 1922 dalje. Takrat je minister za so« cijalno politiko dr. Žerjav sprejel vse predloge Invalidske organizacije v to« zadevni svoj načrt ter se je resno trudil da bi prišel ta načrt pred narodno skup« ščino. S padcem koalicijske vlade se je pričela trnjeva pot. Načrt Invalidskega zakona je izgubil svojo prvotno obliko in danes jc lo šo rudiment nekdanjega še precej dobrega osnutka. Vse inter« vcncije pri vladi in skupščini so ostale brezuspešne, radi česar bo treba upo« rabiti proti današnjim mogotcem tudi skrajna sredstva. Izvršilni odbor je in» tervcniral v več slučajih o priliki re« dukcije ter preprečil ukinjenje marši« katere važne institucije. Invalidom preti nevarnost, da pridejo po razpustu ml« nistrstva za socljalno politiko pod voj« no ministrstvo, kar se mora na vsak na« čiti preprečiti Krivda, da se ne dosc« Žejo gotove ugodnosti za člane, leži do« stikrat v članstvu samem, ki sc ne rav« nn po tozadevnih predpisih izvršilnega odbora. Minister dr. 2erjav je a veječa« sno obljubil, da se bo energično zavzel za polovično vožnjo po železnicah. Da« nes smo v tem ozlru na mrtvi točki, ker prometni minister ne dovoli kredita. Zaključi svoje poročilo s patriotlčnim apelom, da invalidi nočejo razbiti svoje domovine, ki so jo priborili a krvjo, pač pa zahtevajo najenostavnejše pravice ln eksistenčno možnost. Pri slučajnostih se je ostro bičalo po« stopanje špecljalne nadpregledne komi« sije invalidov, ki kratkomalo črta vse one vojne žrtve, ki se ne morejo izka« zati z zahtevanimi dokumenti. Tudi In« validska organizacija se strinja s tem, da se izbacnejo iz njenih vrst vsi para« žiti, kruto pa jc, da ae mečejo na cesto in izročajo stradanju člani brez rok in nog, ki jih gotovo niso slučajno Izgu« bili. V tej spccijalni komisiji naj bi bili zastopani tudi invalidi. Priziv proti od« loku komisije tekom treh dni je veči« noma iluzoren, ker se dela tajno in brez obvestitve stranke. Mnogo tega zla bi bil lahko preprečil oblastni odbor. No« vemu odboru sc naroča, da dobi po« trebne informacije glede višine invalid« skega davka in kam gre ta davek, od katerega imajo invalidi bore malo. Italija, Jugoslavija in Grčija V (Journal des Dčbats» je znani pa« riški publicist Auguste Gauvain napisal pod zgorajšnjim naslovom velezanimiv članek, v katerem uvodoma konstatira, da so najnovejše vesti o aranžmanu med nami in Italijo vzbudile sicer splošno odobravanje, zlasti pri onih političnih opazovalcih, ki so zadnje poletje imeli priliko videti v italijanskih mestih in luknh, kako se pripravljajo tam izvestnl vojaški ukrepi. Toda, nadaljuje Gau« vain, zdi se, da naši prijatelji preko Alp, Lahi, nekoliko prenaglo prehajajo iz ekstrema v ekstrem. Evo jih sedaj, kako poročajo o sklenitvi defenzivne zveze med Italijo in Jugoslavijo! Riin« ski kabinet bi torej po teh poročilih bil ureditev reškega vprašanja postavil v drugo vrsto ter rajše posegel po sploš« nem trgovsko » političnem sporazumu, glasom katerega bi samostojna kralje« vina SIIS nekako prišla v italijansko odvisnost? Saj je Mussolini pri slovesni otvoritvi novih uredniških prostorov li« sta «Popolo d' Italia« dne 24. dcc. 1923 sam pozival fašiste, naj no zadremajo na dosedanjih lavorikah, marveč da naj se zavedajo velike usode, ki jo name« njena domovini, kajti če se bodo vsi fašisti tega vedno zavedali, bomo ustva« rili domovino veliko in silno, da bo ne« koč mogla stopiti svetu na čelo! Odtlej so fašlstovski in drugi listi tekmovali v očitanjih, naperjenih proti Franciji. O priliki podpisa francosko>češke pogodbe je vse laško novinstvo ostro pisalo proti francoski hegemoniji. Sklicevalo se je na Anglijo, kakor da »ta Curzon In pa Baldvvin Italijo rešila iz krfskc zadrege in kakor da jc Poincarč poslal brodovje na demonstracijo pred Jonske otoke. Mi Francozi smemo biti zadovoljai, če je prišlo do spremembe dosedanjega napetega položaj. Tudi če je res tako, kakor mislijo fašisti, se nc smemo raz> burjati. Naša želja je, da sc Italija in Jugoslavija iskreno sporazumeta, in zelo bi obžalovali, če bl se za takšnim spo« razumom prikrival načrt, ki ga ena obeh strank Ima in ki bl bil vznemirljiv. Ce pravilno čitomo med novinskimi vrsta« mi laških kolegov, si oni žele svobodne roke za akcijo proti Albaniji in Grčiji. V njihovih očeh naj bi pogodba z Ju« goslavljo le=to tudi obvezala k nevtral« nostl, če bl Italija pod kterokoll pretve« zo postala Inlcijativna na obalah Jon« skega morja. Predstavljajo sl, da se ja« dransko vprašanje sploh ne more dru« gače rešiti, kakor na ta način. In v Ita. lijansko korist Kolika zmotal Žlvljen« ski Interes Italije je, da sl najde prija« telje na drugi obali in da najde v dobrih odnošajih t njimi tisto legitimno sigur« noat, katero si želL Prepotenca v ktert« koli obliki, aneksija, prikrito jerobstvo, vojaška zasedba ali karkoli sllčnega bo neizprosno vodila le k združenju na« uprotnikov. V palači Chigi morajo torej evoj naj-up\:eiši nai'1-ciek š,'elo rcnliairatL Priznali so, da je tudi napram Jugoslaviji prijaznost boljša, kakor nasilje. Kaj bo pa z Grško? Od rešitve takšnih vprašanj Je odvisna ureditev Orienta ln cele Evrope. Na Grškem se pripravlja plebiscit. Grki morajo pozabiti na svojo razcepljenost, nn pokrajinice, na strankarska nasprotja. Konstantlnska zmaga Jim jo že odvzela oni del stare Ileladc, katero so dobili v sšvreškl mirovni pogodbi. Nove homatlje bl Jo utegnilo vreči nazaj v poiožaj, kakršen je bil leta 1807. Svojim prijateljem kličemo: , na Koroškem pa stranko der »deutschfreundllchen Slo-wenen». Po celi Sloveniji so z dobrimi službami in raznimi podkupninami lovili neznačajtieže, da so kot nemškutarji služili njihovim protiljudskim in proti-narodnim interesom. Vsi oni, ki bi pri nas postali nemškutarji, čim bi v svetovni vojni zmagala Avstrija In Nemštvo se sedaj zbirajo okoli radlkalske stranke. Na žalost je pa med njimi tudi Še marslkak dober človek, ki je le zapeljan in sc ne zaveda, kako resnično Je, da se vragu vpiše, kdor se zapiše radikalijl. On ne greši le sam rud seboj, ker slej ali prej pride dan, ko bo od radlkalccv kakor citrona Izmczgan obležal na ccsti, marveč greši tudi nad vsem dobrim in poštenim nad vsetnl -onimi, ki momenta-no in začasno trpe pod terorjem In korupcijo NRS. Podoben je alkoholiku, ki bl mislil odstraniti zlo s tem, da se vanj potaplja. Postati radikal značl danes toliko kot nekdaj postati nemškutar. Značilno Jc, da dr. Ravnikarjev list svetuje našemu uradnlštvu naj gre v radlkalljo. Prav tako so delali v Avstriji Stajercl-Jancl, ki so vabili med numškutarje. Se bolj značilno kot za NNS pa ie tak poziv v listu, ki Je obenem glasilo tako-zvane narodno sociaVstično stranice, za gospode Dcržlča, Rrandnerja, Tavčarja in Juvana. Da bo njihov list že po 14. dneh odkrito vabil državne nameščenec med radikale, tega svojim pristašem gotovo nikdar niso povedali. Iz NSS, SKS, NNS In NRS rlčeta, ki se vari v rctortl •Jadranske banke« bo kmalu skuhana čista radlkallja. 4- Blok narodnostnih manjšin. V času vsestranskih blokot io sc pričeli gibati tudi vojvodinski Madžari, ki Sfi razdeljeni v več strank, čutijo med na-rddnostnlml manjšinami najbolj Izolira rane v korlstolovstvu, In propagiraj«, ustanovitev »bloka narodnostnih mafij. šln». Motivacija je enostavna: narodne manjšine v naši državi vodijo Isti cilji, Iste zahteve. Dočim so sl Nemci znali v parlamentu ustvariti povoljen položaj, niso Madžari mogli Iztisniti ničesar. Di. skuslja se vodi med »Delbdcskot In no. vosadsklm »Deutsches Volksblattom«, ki Izjavlja, da bl res kazalo ustanoviti eno. ten blok. Predvsem pa se morajo Madžari sporazumeti sami med seboj, na-kar bl se odločilo, ali naj snubijo radi. kale ali pa snujejo blok narodnostnlli manjšin. -f Črnožoltl In sporazum o Reki «Rclchspost», glavni organ avstrijskih klerikalcev, razpravlja o Jugoslovensko-italijanskem sporazumu, a se v glavnem obrega le ob Malo antanto, ki JI poseb-no težko leži v želodcu. Poglavitni »misel Izdaja . V Zagorju ob Sari predava g. Stojan Bajlč <0 socijallzmu v teoriji ln praksi> ob 2. url popoldne v Sokolskem domu. V Hrastniku se pa vrši predavanje ob 8. url popoldne v osnovni iolL Predavi dr. Bape <0 političnih ciljih socijallzma> Poselite IV. Slovanski večer 19. januarja 1924 JNAD »Jadran" O iov v Sodišče § Bože sačuvaj... Pred ljubljanskim deželnim sodiščem. »Torej, stopili ste v vlak * listkom 8. razreda, na katerem ste spremenili Ul. v 1L razred«. — 'Bože eačuvaj, gospodfoie predsjedniče, ji toga nikad nišam učinio!« — »Tako, tako. Nato ste v Žirovnici Izstopili in m podali s tovarišem peš na pot, dokloi niste srečali voza, na katerem je sedel 13-letni Franceljček. Sedli ste na voz tet vzeli dečku vajeti iz rok, ker je zavozil domov na dvorišče. Hoteli ste se peljati na Jesenice, da zasledujete nekega oeuni ljenca ln ste zahtevali od fantiča, d» vaju popelje tja?« — »Bože sačuvaj, go-spodine predajedniče — nikad I« — «Da-Tako. Potem se je približal oče fantiča, ki ni vedel zakaj gre. Spoprijela sta se — vrgli ste ga v sneg ln potolkli P" glavi. Utekel vam je v hlev in prinesel s seboj vilo, da vaju odžene. Medtem 1» sto potegnili revolver in streljali proti kmetu?« — vedli v oaijeike upore, Je Ml preoej ozobeL Postregli so mu i čajem In cigaretami, da jč in pije, toda v okovih. Na vsa vprašanja je Jovo spočetka molčal, dole čez čas jo prUtal, da bo vse priznal »po duši in srcu«, prosil je le, n&j ga 110 vodijo več na konfrontacije po Slavoniji. Zcnira ga publika, ki drvi okrog njega, ako ga le pokažejo... Poleg njega, poglavarja, se v oslješklh M porih nahaja doslej devot glavnih članov njegovo tolpe, ki so sodelovali pri glavnih tolovajstvih. So večinoma lesni delavci, IJČani, z žage v Andrijevc.ih. Sodeč po najnovejših zasliševanjih Caruge in pajdašev, sa zdi, da ni dvignjeno niti še pol zavese nad zločinstvl, ki jih je izvršila ta »družina«. Mreža organizacije Je bila široka, b.nje Je segala celo do Crae gore. Da se vidi, kako organizirane so bile njene zveze, dokazuje sledeče: ko jo Caruga bil v škripcih orožni štva, toda Se kot »Nikola Drezgič«, to njegovi paj-daM hitro spravili v Javnost, da Je Jovo Caruga pobegnil Iz Slavonije ln da je najbrž že preko moje, na Madžarskem. Obmejna oro&nlška poveljstva so naglo začela prežatl za njim, četudi je Jovo sam te bil v rokah orožništva, iti samo še nI vedelo, s kom ima opravka. Pajdaši so na ta način hoteli svojemu poglavarju olajšati beg ali vsaj zabrisati o rožništvu oči, da no bi verjelo, da ima v rokah Carugo, temveč le zmernega goljufa Nikolo Drezgiča... Pajdaši, zaverovani v Carugovo silovitost, sploh niso mogli verjeti, da bi on, veliki njihov poglavar, mogel kdaj priti v zapor. Ko se je to vendar zgodilo, Je telo razumljivo, da je njegovim pajdašem upadlo vso junaštvo in so šli za njim kakor ovce v ogenj. V ostalem je orožništvo menda samo prepričano, da je Caruga od samega vraga. Čuva ga močna straža, on, ha-rambaša Jovo pa v celici čita roman... Dopisi KRANJ. Kolo jugoeL sester, ki Je za Božič obdarilo 85 siromašnih otrok ln gimnazijcev ■ perilom, nogavicami, čevlji In toplimi jopicami, ee najlepše zahvaljuje vsem darovalcem v Kranju In Tržiču, ki so prispevali k obdaritvi. Hvaležen je odbor tudi vsem požrtvovalnim gospem, ki io perilo krojile ali šivale. Vsem, ki ete pripomogli do veselih trenutkov ▼ revnih hlSah, naj bodo v plačilo radostna otroška lica. Obdarovanje rovno deco po dožoil šo ni zaključeno zaradi odsotnosti naših poverjonlc in odbornio ter se nadaljuje 3e ▼ Januarju. NOVO MESTO. Za dopolnitev dohodninske cenilns komisijo za politični okraj Novo mesto so »e za volitve dne 20. januarja združili Gromlj trgovcev, SKS In druStvo hišnih posestnikov za sledečo skupno kandidatno listo: Edmund Kasteile, trgoveo v KandiJI ln Rudolf Fnlcskini, posestnik in opekarnar v Dol. Straži ko! član?, za namestnika pa Anton Podpadcc, mlinar v Kamnom potoku in Karel Barborič, trgoveo v Novem mestu. ZAGORJE OB SAVI. Prav redkokdaj prodre v javnost kak glas o prosvetnem delu v naši dolini in vendar tega primeroma ni malo. Na odru tukajšnjega Sokoiskega doma smo imeli priliko, vldoti žo marsikako igro, ki bi dolala čast tudi večjim odrom, da omenimo le Ganglove-ga »Sina«, Cankarjevo »Hlapco«, Gogo-Ijevega »Revizorja«. Roko v roki delujeta Sokol in Glasbeno društvo tor se medsebojno spopolnjujcta, ne menoč se za razna nasprotovanja, ki imajo evrj izvor zgolj v osebnih kapricah posameznih. Ko smo dna 2. doc. 1928, vidoli telovadno akademijo Sokola, kjor so bilo vse točko izvajane B preciznostjo, ki priča o vztrajnem In Bmotrenem deiu prod-njačkega zbora, jo 13. januarja priredilo Glasbeno društvo godbemi večer s 15 točkami sporeda in Bicer tamburaškega zbora, seksteta na Vok In orkestra. ▼»« točke to zelo ugajale ln sledil je navda.' Sen aplavz navzočega občinstva. Oodbe-i niki ao po veliki večini rudniški osla*-' bancl, ki posvečajo skoro vse svoje priw ste večere glasbi. Požrtvovalni in neumorni vodja god banih odsekov, f. grafiko Godina, je prejel na tem večera od društvenega upravnega odbora malo daJ rilce ▼ znak priznanja u ajegove deloJ N« da bi se spuščali v podrobno kritlJuj posameznih komadov, ki Jim Je prisodi no občinstvo sledilo z vidnim ranima-nJem, bodi omenjeno, da je ugajal zlasti odlomok iz opere (»Seviljski brivec* —^ sokstet), »U počinl« (tambur&li) in »Slovenski biseri« (orkester). Tupatam, zlasti pri narodnih pesmih in pri opernih odlomkih, ki so več ali manj znane arije, jo bilo opaziti neko okorelost v Izvajanja. Zelo pa je obžalovati, da Je bil obisk tega večera, sa Zagorje gramotmo pičel, kar dokazuje, da še nI dovolj raiumeva, nja za stremljenje in resno delo kulturnega društva, ki taelužl pač večje podpore. Pogrešalo se Jih je mnogo, U U so morali čutiti vsaj moralno dolžni, po. sečatl take prireditve. Upamo pa, da društva to ne bo oplašllo v njegovem stremljenju ter želimo slišati kaj kmalu tudi njegov pevekl ibor i odra Sokol, doma. Končno bodi ie omenjeno, da m io splošno vrlo težko čaka, kdaj prične Sokol zopet t dramatičnimi predstavami na prenovljenem odru ter upamo, da sa bo ta želia v kratkem Izpolnila. S0DRA6ICA. Prosvetni odsek Sokola priredi v nedeljo due SO. januarja ob 8. uri popoldne igro »Španska muha«. Uljudno vabimo. Zdravo! CERKNICA. V dohodninsko komisijo za Logatec-Loi so predlagani od trgovcev, obrtnikov m posestnikov sledeči kandidati: člani: Stanko LenarSift, Nova vas, Milan Kravanja, Cerknica; namestnika: F rano Poje, Vrhnika pri Lotu 1» Frane Plečnik, Logatec. ŠOŠTANJ. Redni občni »bor Sokoiskega društva se Je vtJII o prav lepi udeležbi dne 9. Jan. Poročila raznih funkcionarjev so dokazala, da Je društvo krepko delovalo ln se čvrsto razvijalo, zvesto eokolsklm načelom. Udeleževalo te je vseh obvoznih ln raznih neobveznih izletov in priredilo doma več sokol«kih akademij s član!, (Slanicami, deco ln ra-raščajem obojega spoli. V glsvnem psi Jo osredotočilo Bvoje delovanje v zidav« Sokoiskega doma, ki smo ga spravili srečno pod streho. Naloga bodočega odbora bo, da se za po če to delo konča hi izroči stavba do Jeseni v uporabo so-kolskim in drugim narodnim delavcem. Vemo, da bo ie mnogo truda, dela, Už-koč In zamer, vemo pa tudi, da bomo s dokončanjem lastnega doma mnogo koristili našim zanamcem in narodni stvari. Zato, bratje in sestre, krepko naprejl V odbor BO livoljeni sledeči: starosta Martin Vrečko, učitelj; podstaroet* Jak. Volk, krojač; predsednik prosvetnega odseka zdravnik dr. Korun; načelnik VI. Porckar, učitelj; načelnica Ela Horvato-va, poštarica; odborniki: Zidar, veletr-govac; Zavadlav, uradnik; Presečnit, čevlj. pomočnik; Cilka Trobejeva, učiteljica; Novak, kmetski Bin; Goričnikova, uradnica; Rihtarič, živinozdravnik; Pe-roveo, rudar, Stor, čevljarski mojster; Fuchs, dimnikarski pomočnik. Preglodo-valca računov: trgovca Fr. Vrečko in Ivan Senica. Poleg tega je bilo Izvoljenih šo 7 članov v gradbeni odsek in sicer 4 iz odbora, trije (Ivanka Senica, soproga trgovca, lekarnar Vrabič ln po-stajenačelnik Zupan) Izven društvenega odbora. SREDIŠČE. Obilno društvo v Središču priredi svoj leto&njl obrtni ples, zdru žen s srečolovom, v nedeljo dne 20. januarja v tukajšnjem Sokolskem domu. Ker jo celotni čisti dobiček prireditve namenjen i* vzdrževanje Središke obrt-no-madaljevalne Sole, se nadeja odbor obiloga obiska. Skladatelj Jurij Mihevec V delno pojasnilo, kdo je bil Georg *lilieuz ( (Das Klnd der Fee), . S tem zagotovilom, Iti gotovo Znači prav lep uspeh, se je dr. Cimič v predo zvečer vrnil v Zagreb. * a o! češkega tiskovnega urada g. Cer-tnsk, ki 69 je mudil povodom konference Male antante v Beogradu, je prispel včeraj v LJubljano, kjer ostane par dnL * Kov fraukovski organ. Mesto »Prava-fa», ki ga je prošlo soboto ustavila poll-lijska oblast, začuejo zagrebški Frankov-:i Izdajati svoj novi organ »Hrvatsko Pruvo>. * Nove pristojbine na univerzah. Po novem zakonu o taksah veljajo odslej ua lutiverzah v naši državi naslednje prisloj-Line: vpis v semester 6 Din, prošnje za pripustitev k izpitu 20 Din, prošnja za pripustitev ouih, ki eo v prejšnjem roku odstopili, 60 Din. — Te pristojbine je radikaltka vlada uvedla brez dvoma zato, ker člen 16 ustave določa: »Državna to nastava daje bez uplsuine, skolarine i drugih taksa*. * Iz državne službe. Vladni tajnik Fran tovičnik, doslej eksponent politične upra-vu v Gornji Radgoni, je vpoklican v službovanje pri velikem županu mariborske i oblasti v Mariboru. — Ministrstvo za notranje zadeve je prevzelo Antona Fortiča, bivšega pisarniškega pristava pri oddel-, ku za socljalno politiko, v etalež pisar-1 niških uradnikov politične administracije, i iu sicer v lastnosti pisarniškega pristava 0. čiuovnega razreda. — Dr. Otokar Chu-rain je podal ostavko na službo okrožnega zdravnika v LukovicL — Jurij Cop, pomočnik direktorja poštne direkcije v Splitu, je trajno upokojen. * Nova odredba o kupovanju in prodajanju orožja in streliva. »Uradni list* objavlja razpis vsem političnim in policijskim oblastveni I. stopnjo o kupovanju in prodajanju orožja, smodnika, dinamita in drugih raznesilnlh snovi, nakar opozarjamo hiteresento. • Nove sodno takse. Danos priobčuje-mo nadaljnjo podalko ankete glede uporabo novih sodnih taks, in sicer takse za civilrto-pravduo postopanje. Opozarjamo ua nje vse interesirance. • Smrtna kosa. V sredo ponoči je umrl v Ljubljani v starosti 79 let g. Josip Din-ter, slikarski mojster, častitljiv mož stare, poštene generacijo. Pokojnik je posvetil vse svoja življenje požrtvovalnemu delu za ljubljansko gasilstvo. Bil Je član društva ža od lota 1882., dolgo časa četni poveljnik in odbornik, leta 1914. Je poslal društveni podnačelnik, leta 1920. pa jo bil izvoljen za načelnika. Vsled starosti in onemoglosti pa je moral žb čez dve leti odložiti društvene funkcije. Gasilci so ga imeli za svojega očeta in >o ga izvolili tudi za častnega člana, mestna občina ljubljanska pa ga je imenovala v priznanje njegovih zaslug ua gasilskem polju za svojega meščana. Vsled poštenja in solidnega dela je bil Dinter čislan tudi kot obrtnik. Pogreb se bo vršil danes ob 4. popoldne iz Ulice ua Grad št. 5. Zaslužnemu gasilskemu delavcu bodi ohranjen trajen spomin! • Poroka. V BeogTadu se je poročil ar-tlljerijslci kapetan I. razreda gospod Gvi-doa Boniger, z gospodično Micl Laurea-čak iz Ljubljane. Bilo srečno! • Kovanje zlatega in srebrnega denarja. Iz Beograda poročajo: V finančnem ministrstvu ae razmotrfva vprašanje kovanja zlatega in srebrnega denarja, ki naj bi Be koval v Kremnlci v Češkoslovaški. Najprej nnj bi se dali v promet dukati po 10 in 20 Din, in aicer ue kot zakonito plnčilno aredstvo, temveč kot prosti trgovinski predmet. Finančno ministrstvo upa s temi merami nadalje okrepiti dinar. • V album našim duhovnom. Pišejo nam: Preteklo nedeljo se je vršila v Murski Soboti lepa cerkvena svečanost Evan-geličanl so praznovali posvečanje svojih novih zvonov, ki ao jih dobili ta avojo cerkev v Murski Soboti. Dopoldne ao bila cerkvena opravila, popoldne predatave, govori, petje, koncert, zvečer pa prosta zabava. Te slovesnoati se je udeležilo in Je delovalo vse, od najvišjega do najnižjega. Bili so vsi kakor eua družina. Udeležba ogromna. Na vsakogar ao napravile te im-pozantne priredlve veličasten vtis. Govoril sem z mnogimi udeleienei o tem, kako da vas sodeluje ln ae raduje, no pa kakor pri naa, kjer ao velik del vernikov zadrži pasivno. Dobil 8cni aoglaaen odgovor: »To je pri naa mogoče, ker duhovniki ne izrabljajo vere v etronkarake avrhe, ker je tudi cerkveno življenje urejeno demokratično; pri Vas pa imate kle-rikalizem, zato peša tudi Vaša vera. Krivi so tega Vaši duhovni*. In govorili ao veliko resnico, to čutimo mi, ki vidimo cerkveno življenje pri naših evangell-čanih. • Novo podjetje r Trbovljah. O. J. Kle- novšek v Trbovljah nam aporoča v pojasnilo javnosti, do so veatl, da ae mu namerava oddati poslopje bivše Zadružne elektrarne v najem, brez podlage. • 8rtev alkohola. Na večer pred Sv. Tremi kralji si je Anton Oril v občini Drtija privoščil preveč dobre kapljice. Domov grede je obtičal v. anegu in zmrznil. Iz Ljubljane u— Stavka na tehniški fakulteti. — Stavka slušateljev na tehniški fakulteti, ki je izbruhnila v pondeljck, traja da. lje. Včeraj so so vršila ves dan med rektorjem, dekanom in dijaki pogaja, nja, ki pa še niso dovedla do pozitlv. nega rezultata. u— Veselični davek v LjubljanL Ve. ljavnost naredbe o pobiranju občinske« ga vcselienega davka, oziroma o zviša, nju veseličnega davka za predstave v kinematografih je z naredbo velikega župana podaljšana za koledarsko leto 1924. u— Podraženje v kavarnah ln goatll« nah. Ljubljanski kavamarji ao podražili svoje Izdelke za dve kroni. Tudi goatil« nlčarjl, ki so pavšalirali svoje izdatke za državne plačilne listke, so pri jedilih poskočili s cenami, obojni seveda znat« no več, kakor znašajo takso za plačilne listke oz. pavšalirani zneski. u— Umrli v Ljubljani. Zadnja dva dneva so bili prijavljeni sledeči amrtnl slučaji: Albinu Avsec, žcua žel urad« nika, 27 let; Karol Simončič, železničar« jev sin; Frunčiška Mlkuž, zaaebnica, 41 let; Anton Birk, posestnikov aln, 8 let; Ivan Veber, zlatar, 30 let; Anton Bra« daška, cerkveni slikar, 49 let; Frau Roj« nik, trg. zastopnik, 56 let. u— Dober prijatelj. V gostilno «Prl Dalmatincu* sta prišla včeraj popoldne dva dobra prijatelja, Alojzij Plesič iu Franc Zupan, delavcc iz Loke. Plesič je Zupana v dobri volji napajal, ko pa se jc za hip odstranil mu je Zupan se« gcl v žep suknje, ki Jo Je pustil ua stolu in mu izmaknil 200 dinarjev. Plesič je tatvino takoj opazil in zahteval deuar nazaj. Zupan je seveda tajil, a mu ni nič pomagalo. Komaj so namreč pre« inuknill nekoliko mizno ploščo, sta padla ukradena »metulja« na tla. Prljatcljatvo se Je aeveda trenotno temeljito ahla« dilo. Poklican je bil stražnik, ki je od« vedel Zupjno na policijo. u— Sumljiv« jame. V zadevi tatvine cinka v livarni zvonov Samaaaa, o kate« ri smo poročali včeraj je bilo doalej are« tiranih šest oaeb. Glavni krivec je že včeraj navedeni Ivan Supan, njegov brat Alojz, nadalje zldarakl pomočnik Koamlna Alojzij in ključavničar Stanko! Hočevar, doma iz Trata. u— Predavanje v društva «So2a». V soboto 19. t m. predava v salonu pri Levu univ. prof. g. dr. Metod Dolenc o temi: »Kulturne zablode iz pravnega življenja*. To poljudno predavanje bo obsegalo pravno življenje glede kultur« nih pojavov iz pradohe t j. 3000 let pr. Kristom pa do današnjih dni. K temu zelo zanimivemu predavanju vabimo vse člana, prijatelje in posebno tudi dame, ker ae bo predavanje tudi tikalo žen« akega pravnega življenja v prazgodovini do danea. Začetek ob pol 9. uri zvečer. Vatop vsem prost. 129 u— Narodna Čitalnica v Spod. Siškl javlja, da priredi njen dramski odsek v dvorani pri Valjavcu dne 19. in 20. t ra. dramo »Spavaj moja deklica«, na kar opozarja odbor alavno občinstvo. Začetek vsakokrat ob 8. uri zvečer. 131 u— Sokol na Viču priredi v nedeljo, 20 t. m. ob 8. uri zvečer v Sokolakem domu telovadno akademijo a pestrim sporedom. Po akademiji družabni ve« čer a plesom, koncertnimi točkami itd. Vabimo vse prijatelje Sokolstva k mno« gobrojnl udeležbi. Zdravol 134 u— Ceski obee. Tuto aobotu večer o 7 % hod. vybo rovi schuze, a o 8 Va hod. achuzka ilenstva a rozdivini vy« ročnich zprdv. V nedeli odpoledne dl« vadlo loutkovč: Kašpdrek dvornim ie« kafem. V aobotu dne 26. ledna večer valnA hromada v NAr. dome. 136 u— Plesni odbor maturantov tehnlč« ne arednje šole naznanja, da se zaključ« ni plesni venček ne vrši v torek 22. t. tn. temveč drugi torek 29. t. m. V torek, 22. t tn. ie vrši redna plesna vaja. Pro« simo za točen in polnoštevilen obisk. Iz Maribora a— Mariborski drobiž. Pri občnem zboru zadruge aprovizacljskih obrtov v Mariboru Jo bil t« dni Izvoljen predsednikom Nemec Johann Pelikan. Slovenci ao se morali zadovoljiti a podpredsedniškim mostom, katero jo zavzel g. Miha Vah-tar. — Oblastno načelstvo za mariborsko oblast priredi v času od 11. do 15. februarja v Mariboru politično šolo za mariborsko oblaat. — Umetniški klub Grohar je imel r nedeljo občni zbor, pri katerem je prišlo do konflikta z opozi cijo zaradi postopanja napram slikarju Trstenjaku o priliki njegove zadnje razstave. Ker ui prišlo do sporazuma, je nektij članov Izstopilo iz kluba. — Javna varnost po mariborskih ulicah je uprav idilična. V torek je n. pr. na Alo-ksandrovi cesti padlo z bivšega hotela »Stadt Wien» ua ceato okno zaradi pro-perolostL a— Mariborsko društvo za podporn revnih učencev ima v nedeljo dne 27 januarja ob 11. uri v Soli v Cankarjevi ulici avoj prvi redni letni občni zbor, Ogiomnl uspehi, ki jih jo društvo det« glo že v prvem letu svojega delovanja, •oolužijo največjo zanimanje javnosti za to važno Bocialno ustanovo ln jo torej želoti dobi o udeležbe na občnem zboru. fta ta koneort vstopnice žo v predproda-ji, ker je vsled sodelovanja čelista Tkal-čiča vsekakor pričakovati velik poset. Prcdprodaja vstopnic v Matični knjigarni. Ahnanah »Jugoslavija 1924.», veliki harodni koledar v izdaji zagrebškega »Naveza dobrovoljaea, so jo letos sicer tnalo zakasnil, kar je z ozirom na težke okolnosti, ki jib v predgovoru navaja njegov urednik Predrag Mitrinovič, docela oprostljivo. Zato pa almanah sam po svoji prvovrstni ureditvi, solidni opremi in obilici vseskozi interesantnih prispevkov zasluži pažnjo vsakega nacionalista. sleherne narodne obitolji. Da le v kratkem pokažemo mnogobrojnost gradiva, navajamo naslove prispevkov; Milan Marjanovi?, »Tdeolozi, učitelji 1 poiitiSari«; Predrag Mitrinovič, »O osnovama našeg nacionalizma«; Lazar Gru bič, »Hram kulturo«; vseuč. prof. V. To-tomljanz (Praga), »Novi horizonti zadru-garatva«; Mihajlo Avramovič, »Zadru-garstvo i nastava«; dr. Oavrllo Kojič, »Zadružna načela i zdravstvene zadrtt-dr. Emil Popovio-Pecija, »O radu ) uspjesima moderne poljoprivredo«; L. Zimbrek, »Mi i fnostranstvo«; prof. dr. Kran Opihajmer, »Veliki posed i socialno pitanje«; dr. Uroš Krulj, »Higijensko vaspi tanje«: Charles Richet, »Sta je civilizacija«; N. M., »Vodena snaga i elektrifikacija zemlje«; Stcvo Oaterman, »Pri rodna anaga našog Jadrana«; pomorski poruOnik R. Crnič, »Jugoslavija kao pomorski faktor u kolu ostalih pomorskih caroda«; M. N. Tugau-Baranovski, »Glad ievso zadruearetvo;« phartoa Gide. trošačko zadruge«; prof. dr. Edgar L. Collis, »Utiraj industrije na alkoholizem«; dr. Pavle MitroviS, »Zakonska ograniče-nja alkoholizma«; dr. M. Talor, »Opada-nje poroda i seksualnog morala u našem narodu«; M. M., »Toško prilike naših književnika«; Andrija Milčinovič, »Naše knjižaratvo i prodaja knjiga«; P. Slijep-čovič, »Uioga žene u naSoj kulturi«; dr. V. Vouk, »Neko misli o popularizaciji prirodnih nauka«; dr. V Tkalčič, »Muzeji kao sredstvo pučke prosvjete«; dr. Emil Petrovič, »Značaj Vojvodine za na-piedak naše poljoprivrede«; Ivan Črnko, iHistor. poglod na problem demokracije«; Henry Ford, »SvotskI mir«; dr. Ivo Belin, »Ishrana naših pa8ivnih krajeva«. Drugi del tvori »Narodna čitanka« a pesmimi, črticami, med katerimi 60 posebno zamimive reminisoence iz življenja bivših logionarjov, poljudno pleani sestav ki ter posebna priloga za deco. V tekstu samem je obilica slik. Almanah »Jugoslavije 1924.« moremo lo priporočati. Naroča ae pri »Savezu dobrovoljaea«, Zagreb. Arn« Garborg t. Dne 14. januarja je zadela norveško literaturo težka izguba: umrl je alavni pisatelj Ame Garborg, ki je dosegel starost 78 let. Garborg je bil rojen 25. januarja 18"J. leta v Thiemu v južnozapadni Norvoglji, domovini Bjtirnsona in Ihana. Sprva so je Izšolal za ljttdskošolakega učitelja, poz-nejo pa jo odšel na univerzo. Dokončav-šl Studijo, ne je posvetil plaat'!V-v-»nju. Sprva jo pisal majhne akice 'a d-obno črtice. Pozneje aa ia lotil veSiih del uatvarii več romanov, ki ao kmalu zasloveli po svetu. Znana so njegova dela »Kmečki študentje«, »Pri mamici«, »Trud ne duše«, in dalje znamenita trilogija Mir«, »Učitelj«, »Izgubljeni oče«. V mladih dneh jo bil Garborg velik svobodo-misloo in pridigar bohemske morale. Pozneje je postal čist kristjan Tolslojevske smeri. Zadnja leta svojega življenja je preživel v miru in harmoniji. BU je torej po tej strani pravi antipod svojemu velikemu rojaku Bjflrnaonu. Na stara lota se je lotil prevajanja tor je svojemu narodu podaril dovršeno prestavo Odiseje. Slovenci, žal, nimamo prestavljenega nobenega njegovega večjega dela. Za Slovane ima Garborg pomen posebno zaradi toga, ker ao nekateri njegovi romani tvorili miselno izhodišče za nekatere važne Masarykove študije. Maaa-ryk je bil z Garborg o m tudi v osebni korespondenci. Ljablinnska drama. Petek, 18.: Zaprto. Sobota, 19.: »Othello«. Izv. Nedelja, 20. ob 15.: »Mogočni prstan« Izv. Ob 20.: »Hamlet«. Izv. Pondeljek, 21.: »Mogočni prstan«, B. Ljubljanska opera. Pstek, 18.: »Notredamskl zvonar«. P. Sobota, 19.: »Oosposvetskl sen«. D. Nedelja, 20.- Suzanina tajnost, Mozart in j Sallerl, Oianni Schlcchl. Izv. iPondeljek, 21.: Zaprte. Mariborsko g!cdali£>. Petek, lflu »LumoftcU-vajtabutld*/ E. ' 178 182 187 50 10 20 100 400 144 145 20 20 10 80 178 174 175 80 80 70 150 800 800 Nove sodne takse v clvilno-pravdnem postopanju Nova tiir. SUlua ])OBta\l;a prl«t. 1.) Vloge robISe (opozoritve, proSnJe, predlogi, zahteve), pisme- oiu ne aH protokolarne, ne glede ua število in velikost pol 1 5 Pripomba: Tem vlogam se prištevajo n. pr. odgovori na tožbo, pripravljalni spisi, opominjovalno prošnjo, upori zoper plačilna povelja, ugovori po §§ 518., 557., 558., 562., 567. c. pr. r. Od Btrank donešenl nadaljnji izvodi vlog, tožb, pravnih aredslev (drugo-, tretje pisl itd.) so prosti tak6e. 2.) Vloge (prošnje, predlogi, zahteve, izjave) plamene ali protokolarne, ki so obremenjene a posebno večjo takse: a) izjava o odklonitvi sodnika (§ 22., odsl. 1. sod. pr.) za vsakega sodnika po b) predlog na postavitev skrbnika odsotnemu, katerega slanovališče je neznano c) prijava postranske udeležbe (§ 17. e. pr. r.) ali poziv na nadomeščanje (g 21., odst. 2. e. pr. r.): pred prvim narokom na prvem ali po prvem naroku, toda pred prvo sodbo sodišča prve atoplnje po prvi sodbi aodišča prve atoplnje d) predlog na predložitev naroka, tzvzemšl v primerih iz tretjega odstavka pripombe k tar. poet. 188. g 184., I t. 1, 2, 8 e. pr. r.): ta preložitev prvega naroka za preložitev vsakega nadaljnjega naroka ve? po 188 e) pooblastite* ali odpoved pooblaatltve pred lodiščem (§§ 80, 80, 484, 451, t. 2 e. pr. r.) t) odpoved pooblastitve, ie se obvesti pooblaščenec * odlokom Pripombe: k b) Za primer razglasa v »Uradnem listu* tudi oglasna taksa po tar. poat. 882. k d) Tar. poat. 188 velja tudi u uradne preložitve, nastale zaradi Izveatnega postopka pravdne atranke, ako ne gre za primer Iz tretjega odstavka pripombe k tej tar. post (9 184. t 1, 2, 8 e. pr. r.). 8.) Toibe (vštevšl opomlnjevnlne, mandatne, menične tožbe in odpovedi zakupnih ln najemnih pogodb): A. V aporih o ocenljivem apornetn predmetu po vrednosti spornega predmeta: a) za papir, naloge, odločbe in sodbe; do vStetlh 600 Din nad 500 Din do vltatih 1600 Din nad 1500 Din do vStetib 10.000 Dia nad 10.000 Din do vitetih 60.000 Dii nad 50.000 Din b) aporna taksa (v naprej na tožbi) B. V sporih o neocenljivem predmetu C. V sporih o prednostni pravici odkupa (§ 1072. obč. dr. z.) dvakratna taksa iz tar. poet. 178, 174, glaaom prip. 8 k tar. poat. 174. D. Za nasprotne tožbe kakor pod A. a, b, ali pod B. glaaom prip. k tar. poet. 177. E. V v&akem zakonekem sporu na raz vod (razporoko) zakona 810 <00 Pripombe: °rl ocenitvi spornega predmeta za odmero takse ae poatopa po predplalh §§ 5-1 do 60 aod. pr., odnoano gg 14, 15, cea. nar. z dne 15. aeptembra 1015., drž. tak. št. 279 ln prlpom. 1 k lar. poat. 174. Sospornost nima upliva na takeo. K D.) Od napovedi nasprotne terjatve v pobotanje kompenzacijo g 411 e. pr. r.) ae ne pobira nobena taksa. K E.) Za tožbe na ločitev zakona se pobira taksa po tar. post 178, 174. V aporih, v katerih Je postopanje počivalo, tožbe pa bo bile vložene pred 15. novembrom 1928., ae pobira ta predlog na povzetje poetopanja taksa po tar. post. 1. (5 Din) in taksa, ki je eedaj predpisano za tožbe, zadnja po vrednoati, ki jo ima sporni predmet ob času predloga na povzetje postopanja. 4.) Pravna eredatva: a) Prlzlvi, rekurzi v civilnih aporih o predmetih v vrediloatl: do 5000 Din nad 6000 Din do 10.000 Din in o neocenljivih predmetih nad 10.000 Din do 100.000 Din 176 nad 100.000 Din do 1,000.000 Din nad 1,000.000 Din b) prizivnl odgovori 1 e) revizije, revizijski rekurzi v civilnih aporih o predmetih v vrednoati: do 5000 Din nad 5000 Din do 10.000 Din ln o neocenljivih predmetih nad 10.000 Din do 100.000 Din 176 nad 100.000 Din do 1,000.000 Din nad 1,000.000 Din d) revizljaki odgovori 1 G.) Zapisniki: a) V kolikor nadomeščajo pod 1 do 4 navedene vloge, ka- kor te vloge, b) razpravni zapisniki, dalje zapisniki o sprejemanju do- kazov izven pravde in val drugi zapisniki ao prosti takae. 6.) Priloge ne glede na število m velikost pol, za vsako 2 2 Pripomba. Za v nepotrjenem prepiau priložene priloge, prepieane na enem ali več listih, se pobira taksa 2 Din po številu prepisanih originalov (tar. post. 2, prip. 1 in čl. 84 pravilnika t. 2). 7.) Duplikati (tripllkati itd.) aodnih izdatkov kakor potrjeni ali overjeni prepisi listin po tar. post. 42 in 48 (prip. C, lar. poat. 43). 8.) Prepisi, ki Jih sodišče napravi strankam, od polovične pole po Številu polovičnih pol Izvirnika U 10 Pripomba. Ce izvrši prepla privatna oaeba, ae pobira od polovične pole po tar. poet. 42 po 2 Din. Za potrditev ali overitev listin ee pobira taksa po tar. poet. 48. 11.) Sodne odločbe (razaodila, sodbe, sklepi) veeh stopinj In sodne poravnave, aklenjene v teku civilne pravde glede ta gornjo točko 8 0 0 Pripomba. Za plačilna povelja na podlagi opominje-valnlb prošenj in za sodne poravnave, sklenjene po S 43& c. pr. r. in v kazenskem postopanju o znsebno-provnih zahtevah ae pobirajo dosedanje pristojbine po tar. post. 6 C (plačilna povelja) in 8 (poravnave) cea. nar. z dne 15. aeptembra 1915. drl z. št. 279 z cea. nar. z dne 15. aeptembra 1915., drž. z. št 279 v zvezi a ČL 15 zakoua o taksah in uristoibinah z dno 87, lunlje 1931, .Ur, l 81, 259,. " "*' 25 50 100 200 400 5 50 100 200 40(! 800 5 .«JUTRO* Št. 1« B -= Petek 18. 1. 192* ziv in sveta Amerikanske zanimivosti Najlepše o5l. — Einsteinova teorija pred 2000 leti — Originalna zakon-ska pogodba. — Dragi poljubi. — Ropi ln zabave. Amerika stoji od novega leta naprej v znamenju tekmovanj za lepe oči. Pred kratkim se Je namreč nekaterim gospodom pri gledališki družbi Rowland it Clerk v Pittsburgu porodila originalna Ideja tekme za najlepše oči. Tekma le bila razpisana in k njej se jc priglasilo nad 700 tekmovalk. Med njimi so bile oniožene gospe In dekleta Iz vseh slojev. Vsaka tekmovalka je morala predložiti posebno fotografijo, ln posebna jury, obstoječa Iz gospodov In dam. Je razsodila, da ima med 700 tekmovalkami lepe oči samo 14 nežnih bitij, ki prl-uclo v poštev za nagrado. Teh 14 je bilo pozvanih pred komisijo, ki ie prisodila nagrado za najlepše oči mlss Hau-nah Clure. Ta je projela znesek 400 dolarjev ostale tekmovalke pa so se morale zadovoljiti s konstatacijo, da Imajo lepe oči, ln da bodo lahko zopet tekmovale, kadar umre miss. Haunah Clure, £e do takrat ne dorastejo nove ženske, ki jih bodo s svojimi očmi lahko Izkon-kurirale... Harvardova univerza Je svoj čas poslala znanstveno ckspedicljo v Yukata-na, kraj v ccntralni Ameriki. Ekspedlcl-ja se |e sedaj vrnila ter Je z nekaterimi rezultati svojih znanstvenih proučevanj osupnila ameriško Javnost. Iz njenih beležk namreč Izhaja, da pozna rod Majev, civiliziranih prebivalcev centralne Amerike že nad 2 tisoč let Einsteinovo relatlvitctno teorijo, katera Je znana Evropejcem šele par let. Maji imajo na podlagi te rclatlvltetne teorije sestavljen koledar, ki datira že Izza 1. 613 pred Kristusom. Podrobnejši podatki o tem znamenitem plemenu, ki prekaša po modrosti ln Iznajdljivosti Evropo, In severno Ameriko, so na razpolago pri Imenovani univerzi. Kdor se zanje zanima, naj piše ponje. Ncwyorški glumec Schapiro Je pred Kratkim stopil v zakonski stan s svojo koleglnjo miss Connor. Kot pametna človeka sta Igralca sklenila, da se najprej poučita o majhnih vprašanjih vsakdanjega življenja, radi katerih se zaljubljenci tako čestokrat razldejo. In sta napravila ženitno pogodbo, ki se glasi: § 1. Zavezujeva sc, da ne Izostancva nikdar izven doma po 11. zvečer. § 2. Nihče ne ane brez predhodne odobritve svojega zakonskega druga pokusitl alkohol. § 3. Zakonca dovoljujeta drug drugemu letno po en mesec zakonskih počitnic. § 4. Zakonca se zavezujeta, da si bosta vedno Iskrena. § 5. Mož bo predstavil ženi vsako Igralko, ki nastopa ž njim na odru. § 6. 2ena ne bo nikdar odložila poročnega prstana. Itd, Itd. Originalna pogodba pa Je pomanjkljiva v toliko, da pogreša najvažnejšo točko, točko o kazni, ki zadene tistega zakonca, ki se Izneveri določbam v pogodbi. Torej sporazum ne bo držal... Nadvse dragi so v Ameriki poljubi. Poljubi med zakonci so sicer dovoljeni in ne stanejo nič, v kolikor ne nasprotujejo razpoloženju moža In žene. Drugače pa je z ukradenimi poljubi. Zdravnik dr. J. L. Mlttchell v Chlcagu Je nedavno okusil materljelno grenkobo ukradenega poljuba. Strast ga Je zapeljela tako daleč, da Je pritisnil poljub na rožnate ustnice svoje pacijentlnje, 18 let stare deklice. Dekle Je na podlagi .zakona za moške, zdravnika citiralo pred sodišče ln doseglo, da Je bil revež obsojen na 10 tisoč dolarjev globe. Toliko torej stane ukraden poljub v Ameriki. Rop ln tatvina napolnjujeta dnevno rubrike ameriškega časopisja. Iz statistike za leto 1923 Izhajajo sledeči zanimivi podatki: v Newyorku so bili ljudje v prošlem letu okradenl za 1,390.000 do- larjev. S posebno urnostjo ln spretnostjo se vršijo ropi nad bančnimi uslužbenci. Napadi nanje se vrše na zelo raflnl-ran način In storilci po večini zbežijo, ker znajo uporabljati vsa tehnična sredstva. Amerlkancl se pridno zabavajo. Lani je dobila država skoro 800 milijonov dolarjev davka od vesellčnlh prireditev. Ta denar Je državna blagajna kaslrala od gledališč, kinematografov, koncertov, cirkusov, nogometnih in boksarskih prireditev ter od konjskih dirk. Tako odrine ameriški državljan obulus od svoje zabave državi ne da bi pri tem pačil obraz. Je pač človek drugačne mentali tete kakor mi Jugoslovani.., Prilizo vanje Prilizovati se pravi, pripisovati komu izmišljene ali pretirane vrline. Naj bo prilizovanje fino ali neokretno, pošten možak ga zaničuje. Ako se bogatinu odkrito laskamo zaradi njegovih novcev, odličniku zaradi njegovega plemenitega rojstva, učenjaku zaradi njegove učenosti, tedaj je prilizovanje še nespodobno. Hudo mora biti domišljav, komur ugaja tako sladkarije. Vsem tem pa se lahko prilizujemo na fin način, če hvalimo njihov razum, dobroto, plemenitost, da «e jim približamo in črpamo iz njih korist. Oni, ki jih prilizovale! slepe, so šibki, domišljavi In nečimernl ljudje, oni pa, ki se poslužujejo prillzovanja, da dosežejo svoje samopašne namere, so pa hinavci ali zvite buče. — Taki ljudje skuša jo najti slabo stran drugih ljudi, skušajo odkriti njihove strasti In težnje, da uravnajo po njih svojo delo. Vsak pošten človek se sramuje ceh suma, da bi bil prilizovalec, ki izkorišča Blepoto svojega bližnjega. 2e izrazi, ki jih uporablja-mo pri takih ljudeh, nam svedočljo o zaničevanju, ki ga čutimo napram njim. — Prilizovalec je petoliznik, zajedaleo, človek brez hrbtenice, človek, ki leze v čro-va. Ali more biti kaj sramotnejšega od teh imen? Nihče ne zavida prllizovalcov za dobiček, ki si ga pridobo na ta način. Ako pa jih kdo zavida, pokaže sam prav tako nizkotno dušo ln je v nevarnosti, da se Jim pridruži. Svoje imetje si je prisladkal ln prllaskal, govorimo o ljudeh, ki so prišli do blaga na omenjo-ni način; s tem menimo, da pravičnik tako pridobivanje blaga obsoja. Prilizovalo« pravi, da je vse lepo in dobro na možu, ki ee mu hoče laskati in ki od njega pričakuje koristi. Prilizovalec poudarja hvalevredno kreposti in jih povzdigujo do absurdnosti. Vsako napako ln pomanjkljivost zna sprotno obrniti. Prilizovalec meni, da jo nečimornoat častiljublje, ponos resnosti in pomenljivost, pustolovstvo in pohot-nost veseloat ln jasnost, skupoštvo varčnost in gospodarčnost, krutost in ostrost — pravičnost. Priliznik zna najti povso-di lepo stran, ki jo ve spretno uporabiti, da prešestnajsti svojo žrtev, največkrat svojega dobrotnika. Prilizovalec se vedno strinja z mišljenjem svojih promcev in jim ugovarja le, da si potem s priznanjem njih »sposobnosti, pribori novo do-padenje. Z zvito spretnostjo si zna pomagati, kakor da bi bil povsod neobhodno potreben. Vsa ponižanja prenaša potrpežljivo, samo da doseže svoj cilj. S prilizovanjem ne smemo zamenjavati prijaznosti, uslužnosti ln dobrotljivosti, s katerimi si tudi pridobivamo naklonjenost bližnjih, ne da bi s tem škodovali resnici ali žalili iškrenost ln odkritosrčnost. Marsikoga obtožujejo prillzunstva, dasi je v istini le uljuden ln prijazen človek. Zavidajo ga oni, ki sami nimajo teh darov. Uslužen, ljubezniv, prijazen človek dela vse, kar stori, Iz čuta dolžnosti, iz čistih nagibov, ne da bi za to pričakoval plačila; tudi se s svojimi dejanji ne pozvellčuje pred drugimi, pač pa jih v umestnih slučajih zamolči. Pri prllizovaleu je stvar drugačna. Njemu je vseeno, na kakšen način doseže svoj namen. On ne služi resnici, zato je vreden, da ga obsodimo. Nepojasnjena tajnost Od Darvvina dalje znanost neumorno proučuje živalstvo. Generacije znanstvo nikov so v skupnem delu dognale mar« slkatere vrste razvoja ln marsikatere medsebojne zveze In vzročnosti, ki so se popreje zdelo nepojmljive, čudežne. Vendar pa se še vedno najdejo po« javi, ki jih znanost doslej ni znala raz« ložiti. Ti pojavi so zares docela zago« netnl ln čisto svojevrstni. V Virginijl na primer raste neko ko« renje z botaničnim imenom Lachnan« thes, uporabljivo za proizvajanje barv. Bell prašiči, ki na paši požro to kore« nje, poginejo. Črni pa niti ne obole, murveč se ob tej hrani prav tako zrede kakor ob drugi. Zakaj io kako to, — ne vemo še. Pa tudi naš kmet pozna tako zago« netko. Spominjam se, da me je pri sv. Antonu v Slov. Goricah še kot študenta moj dedek vpraševal, kako to, da ne ekslstirajo mački (moškega spola), ki bi Imeli štiri barve krzna. Neki tamošnji posestnik je svoječasno, pred 50 do 60 leti, razpisal In daleč naokrog pri farah razglasil, da plača 25 šmarnih petič na« grade, če mu kdo prinese pokazat tak Snega mačka. Nagrada je bila Ja tisto dobo uprav bahaško visoka In od Lju« tomera do av. Trojice so vsi sejmarj! lo dangube govorili o njej, zaslužil Je pa nikdo ni, dasl so tekom dveh let po« lovili vse prleške mačke in jih raziako« vali. Temu pripovedovanju dedka aem se v svoji študcntovskl učenosti smejal. Iu vendar je res: Bell mački (moškega spola), ki Imajo obenem plave oči, so vedno — gluhi. In pa: Mačke z žolto« belo«črno«lIsastlm krznom so vedno ženskega spola, ravnotako mačke s kr» znotn, ki je v štirih barvah progasto. Zakaj tako? Tudi tega še ne vemol ženski kongres. Iščejo ie primerne prostore, v katerih se aestanejo po organizacijah izvoljene poslunke. Na kongresu žensk bodo razpravljale o vseh javnih vprašanjih, debatirale, glasovale ln Bkle-pale. Ženske hočejo dokazati, kako treba pamotneje delati za jnvni blagor. Žensko bo dosegle v zadnjem času velik uspeh proti špekulantom s sladkorjem, ki so Je zelo podražil. Izvršile bo bojkot Bladkorja, knr Je z ozirom na žensko ljubezen do vsega, kar je sladkega, vsekakor lmponujoč čin. Celo otroci so morali ostati brez cukra in bonbonov. Cene sladkorju so res takoj padle, proti dražilcem pa Be sodno postopa. Dognalo so je, da se je na plantažah nalašč mnnje pridelalo sladkorja in nalašč manjo uvažalo. SpekulnntJo so pač povsod enaki lopovi. Energične ženske eo prisilile vlado k odločnejšim ukrepom. Sladkorja so je v Ameriki ogromno užilo ln Jo prišlo baje po 102 funta na osebo. X Železniška katastrofa v Galiciji. V noči od pondeljka na torek sta trčila na progi Lvov-Zdombanovva dva osebna vlaka. Posledice so bile strahovite: 14 oseb Je bilo mrtvih, okrog 80 več ali inanj težko ranjenih. X Minister In senator sta molzla za Stavo. To se Je seveda moglo zgoditi samo v Ameriki, pa tudi tam Je vzbudilo mnogo veselostl. Ameriškega poljedelskega ministra VVallaca J« pozval senator M. Johnson Iz Mlnesote, da bi molzel z nJim za stavo. Senator Jo namreč trdil, da minister niti nalmanj ne razume praktičnega poljedelstva In zato nI vreden, da bl bil minister za to Vroko, ter ga Je pozval, da bl tekmoval z nJim v molzenju krav. Wallace so je temu odzval ln tekma se Je vršila v zad. jlli dneh v Wasliingtdhu ob veliki udeležbi občinstva. Izbralo se le v ta namen dve močni kravi holšlajnskega plemena. Med veliko veselostjo ln dovtlpl občinstva sta sedla častita gospoda vsak k svoji kravi In tekma sc je začela. Oba sta se dobro držala, zmagal pa jc vendar minister VVallacc. V njegovi golidf so ugotovili razsodniki četrt litra mleka več. Gospod Johnson ne bo mogel odslej več tajiti poljedelske avtoritete ministra Wallaca. Po slovanskem sveta Žensko gibanje v Ame riki O Amerlkankah se sliši redkokdaj kaj pametnega. V poslednji dobi smo Čltali, da vlada v najboljših amerikansklh ženskih krogih nečuvena potratnoat, v sred-ujlh in nižjih ženskih slojih pa uprav Lora plesna epidemija. V tako zvanlh maratonskih plesnih tekmah se bore Amerikanke za prvenstvo v trajnem plesanju. V Ncw-Yorku je plesala neka plesalka brez odmora 27 ur, v Clevelandu pa neka Helena Mayr celo 52 ur in 10 minul. A moški plesalci bo jo prekosili. Nekaj tekmovalk in tekmovalcev je umrlo alt zblaznelo. Toda manija so je nadaljevala. Zdaj misli vlada prepovedali pleBe, ki bl trajali vzdržema dalje nego 12 lir tekom 24 ur. Prestopki se bodo kaznovali z globami in zaporom. Dotlej pa plešojo naprej In rekordi bo višji in višji. Najvišji je bil 44 ur, a je baje že prekošen s 107 urnim neprestanim plesom. Seveda dobivajo tekmovalci nagrade in bo . Amerikanske žensko organizacije bo sklenile, da dokažejo možem, da so vsaj tako modre kakor moški, ako ne modrej-še. Kongres žen. organizacijam ne im-ponira, zato hočejo imeti v Washingtonu Kronanj e Velikega kneza Nikolaja V francoskih listih čitamo: V Parizu ln okolici živi mnogo bivših ruskih velikih j knezov, ki so zbrali okoli sebe precej ljudi, da Jim igrajo vlogo dvorjanikov.1 To njihovo spremBtvo se drži posebnega eeremonljola, kot v dnevih carskega go-•podstva v Rusiji. Z ruskimi velikimi knezi Je v stalnih stikih tudi mnogo bogatašev francoske prestollce. TI prirejajo v svojih hišah svečanosti ln obede, na katere vabijo tudi te bivše ruske veličine. Takšna svečanost, na kateri se morajo prlBotul obnašati strogo po predpisani etiki, se je vršila nedavno v vili velikega kneza Borisa v Salnt-Cloudu v okolici Pariza. Ta svečanost pa nI bila zanimiva ie radi običajnega ceremonijela, ampak radi tega, ker Be je vršila v največji taj-nostL Okna hiše eo bila dobro zaprta in pokrita z debelimi zavesami Poleg velikih knezov pariške ruske kolonije so bili povabljeni samo njihovi najintimnejši prijatelji, kajti na svečanosti Be Je Imel izvršiti svečani akt kronanja velikega kneza Nikolaja za carja vioh Rusov. Izgleda, da so hoteli ruski veliki knezi, ki bivajo v Parizu, ■ to akcijo preprečiti namere velikih knezov Kirila in Dimitrija, ki sta menda tudi prav resna pretenden-ta za ruski prestol. Kakšen bo odmev kronanja v Salnt-Cloudu v ruskih monarhističnih krogih, bo pokazala bližnja bodočnost. Za enkrat Je gotovo samo to, da je novi oji zame in mi ponavlja: ♦Boj se žensk! Živi počasi, da se ne 'asopeg in da no omagaš prezgodaj!« Zelo modra je moja mama. Toda za Zaljubljenca, ki hrepeni, koprni po tiražestnl ljubici, liubezniželjni ženi, so tako modri nauki bob ob steno. Razmišljala sva le o tem: kje bl se BeSla na urico, dve . . . sama, nemočna, udobno, lepo na gorkem . . . Končno sem io naSel — sobico, toplo, polno mehkih proprog in blazin. Svojo sobo! Treba je bilo le odstraniti mateT. A *am S nio. da io vsa! dve uri na bo domov? S posetov se vrača vselej že prod večerjo. Potem se ne gane nikamor več. •Pošlji jo k »Hamletu.!* mi je predlagala dražestna ljubica, »Pred pol-dvanajsto se ne bo mogla vrniti.. »Ce le ne uide poprej?, sem pomlS-ljal. »Nikakor! Duhovi, ki lazijo po strehah in si dajejo sestanke na pokopališčih . . . kralji in kraljico, ki se morč, zastrupljajo . . . princese, lei blaznA, prepevajo pikantne kuplete in se utapljajo . . . princi, ki se pretepajo po odprtih grobovih ... nič zanimivejšega za stare dame solidnega okusa!, jo dejala. »Reci ji, da ni noben detektivski ali dvorni roman napetejši, groz-nejši, pretreeijivejši. In pojde!» Pa sem ji res rekel ln jo pregovoril. Mati je šla gledat »Hamleta*. Še ni sedela v gledališču, ko je sedela moja ljubica že na divanu, obložena s svilenimi blazinami, v moji topil sobici. Vse žarnice sem prižgal na lestencu... naloži! v peč dovolj drv ... pred divan sem pomaknil mizico ln jo pokril z delikatesaml. Sam sem bil nakupil ribic, sirov, kaviarja, peciva, sladkarii, surovega masla, nekai buteljk sladkega vinca in kup najfinejših cigaret. Lepo som pripravil krožničkov, villo, nožev, čaš ... O, dosti dela sem Imel, da wm mogel sprejeti ljubico in da nama ni nedostajalo prav ničesar . . . Tako sva uišivala . . . Končno sem sam skuhaj na samovarčku če izvrstnega čaja. Ah, bilo je krasno! In ljubica Je bila sladka, vesela, prijazna, da se mi je točilo v glavi »Da bi bilo večno taJco! Nikoli bi ne hotela od tebe!, je vzkliknila končno, vstala s preproge in blazin tik divana ter stekla k zrcalu. Hitela si je ravnat frizuro, ki sem ji jo raz-drl docela, da je bila kakor blazna Ofelija. «Cemu?» sem ugovarjal. »Pusti vendar, saj si z razpletenlmi lasmi najbolj dražestna!. »Vem. Celo moj mož trdi teto . . . ampak enajst je minilo . . . mama se vrne!, je odgovorila smehljaje ln se odpravljala. Neverjetno! Debele tri ure »o mi minile kakor pol urico! Jo.imene nesrečnika, ki se mora poslavljati, prav ko je postajalo čim dalje lepše! Toda ura je resnično kazala že četrt na dvanajst. Še en obem ... če en poljub ... pa šc en objem ... pa še en poljub: »Zbogom, dušica sladka! Hvala ti, hvala til. Spremil sem jo do vežnih vrat, 5e poslerlnjič objel, poljubil, vzdihnil ter stekel po stopnicah nazaj v svojo sobico. Urno sem otvoril okni, da sobo prezračim, izpustim dim cigaret . . . poravnal sem napmbančene preproge, uredil razmetane in zgnečeno blazine, odmaknil mizico, zapri klavir, ugasnil žarnice do dveh, zavil in iioakril ostanka naJineca Etpčja .. . notem na sem Sel v kuhinjo umivat 6aSe, krožnike, vilice i. dr. ... jih »pravil v kredenco in koško ... oh, hitel sem, delal, delal, da ml je curel pot s čela . . . Končno som celo s cunjo odrgnil tla v sobi. Parketi so se svetili zopet . . . Tako. Odstranil sem vsak sled za svojim opojnim obiskom. »Ha,, sem se oddehnil, »mati ne bo mogla niti slutiti . . .» Upehan sem sčdel za mizo in položil predse knjigo. Okni sta bili že zaprti in peč je znova razgrcvala sobico. Pred seboj na steni sem zazrl očetovo sliko. »Oh, otec, varal sem majko!» sem razmišljal. »Ne bojim se žensk! Zivlm prehitro ... saj vidiš, kako sem zasopel ln saj slišiš, kako mi bije srce!. Pa so ini jc zazdelo, kakor bl preko očetovega lica švignil poreden nasmeh tn kakor bi čul besede: »Sinko, vsi moški varamo ženske; ženske pa nam morajo lc odpuščati od Adamovih časov doslej. Sladke so vedno, burk in mile, v ježi in ljubezni. Zalo le ljubi ženske, sinko, ln živi, živi hitro, saj je življenje tako strašno kratko!. Tedaj je vstopila mati: »Še pokonci? Kaj si počel ves večer? — Oh, strahovito dolga je ta igra!, jo dejala. »čital sem . . . glej, velezanimiv.t knjiga. In si zadovoljna, kaj? — Ro-goz junak, kaj? ln Šarička sladka, mila. ne? Pa Medvedova. Imnozantna? — Kralj — temperament? Lipah originalen dečko, mar ne? ,. . .» Ni so ji ljubilo dosti več razgovar-jati. Kmalu so je poslovila: »Zelo sem zadovoljna . . . Prav je, da si mo spravil po dolgem času zopet enkrat v gledališče . . . Sam/i predolgo je pa vendarle . . . Lahko noč!. Šla je spat in takoj za njo sem b!.' tudi sam v postelji. »Ha! Ničesar ne slutil Vse je zabrisano . . . Dobro sem jo izvozil,, sem premišljal ln zaspal. Močno utrujen, kajpada. Gospodinjski posli so me unl' čili. kajpada ... Naslednjega jutra se ml je mudilo v pisarno. Hitro som pozajtrkova/1 in bas hotel oditi. Tedaj'— o strah! — zagledam naenkrat ua divanu boo! Pomislite, krasna boa je obležala na divanu! Seveda ljuhičina boa! Planil sem nanjo, jo zgrabil, zvil iti stekel ž njo k svoji omari. Pravkn-sem jo stlačil med perilo, ko so se odprlo duri materine spalnice. Nervozno sem zaloputnil vratca omarina ln jih zaklenil. »Cemtt zaklepai! omaro?, jc vprašala mati. »No vem . . . Kar tako . . . Al! meni so že silno mudi!, sem še za jecljal, po-1 t ognil ključ iz vratc in odhitol iz sobe po stopnicah. »na. rešen!« sem so oridihaval n.i ulici. »V zadnjem hipu! Le še trene-tek. in mama bl bila boo seveda tako i «JUTRO» It. Jff * Petek 1». L f*M Razširjenje poštnega pov«tja 'noj w se aJvoiu. v Poitno« prometa z inozemstvom • ^Z^^ZJ^t^ V prihodnjem zasedanju sc ima poleg ! stojimo v trgovskih stikih, tfcugih konvencij in pogodb predložiti Madridska mednarodna poštna kon« naši skupščini v ratifikacijo tudi med« | vencija obsega tudi važne načelne do« narodna poštna konvencija, ki je bila !oibe S^de sklepanja posebnih športu sprejeta od zastopnikov držav, ki soj*umov « olajšanje postnega prometa včlanjene pri svetovni poštni zvezi na ,med posameznimi sosednimi m bližnjimi poštnem kongresu v Madridu leta 1920. Pri tej priliki bo našim poslancem dana možnost, da se zavzamejo za razširje« nje poštnega prometa med našo državo in inozemstvom, ki je sedaj Sc zelo okrnjen. Mednarodna poštna konvencija obse« fia poleg splošne konvcncije posebno konvencijo o mednarodni izmenjavi po« štnih paketov, sporazum glede medna« rodne izmenjave vrednostnih pisem in zavitkov, konvencijo o mednarodni iz« menjavi poštnih nakaznic in konvencijo o mednarodni službi poštnih virementov. Poleg tega so bili sklenjeni na kon> grešil še tudi sporazumi glede posredo« vanj« pošte pri predplačilih in poštne publikacije glede mednarodne službe v plačevanju in uterjovanju računov. Mednarodni poštni promet med našo državo in inozemstvom je bil dovoljen po prevratu samo za navadne pisemske pošiljatve, promet s priporočenimi pi« smi se je otvorll dokaj pozneje a med« narodni poštno-paketni promet pa je I mescca aprila preteklega leta vpeljan«, cer hmelj iz leta 1922. po 3000 do 3050 ■...........Kč, iz leta 1921. pa po 2200 Ki za 50 kg. Končno razpoloženjo skrajno čvrsto, cv ne rastočo. državami. Ta možnost je za nas tem uktuclncjša, ker s» v letošnjem letu po vseh predznakih bližamo polagoma sklo« panju trgovskih pogodb 7. državami, ki v največji meri participirajo na pro« metu v naši zunanji trgovini. Trgovske pogodbo sterni državami bi bile nepo« polne, ako se istočasno ne sklenejo tudi sporazumi glede olajšave poštnega, br« zojavnega in telefonskega prometa. — Frankaturc za inozemski promet, znaša« jo v trgovini danes zelo visoke svote, ker se določajo pristojbine po ekviva« lentu zlatega franka v moneti posamez« ne države. Čchoslovaška republika je n. pr. žo s celo vrsto inozemskih držav sklenila toke sporazume in dosegla za svoje gospodarske kroge znatno zniža« nje mednarodnih poštnih pristojbin in želeti bi bilo, d« tudi naša poštna upra« va polagoma začne likvidirati stanje so« danie naše izoliranosti. Sporazum glede obmejnega poStncga brzojavnega in telefonskega prometa z Avstrijo je bil predviden že na dnevnem bil dovolien komaj na začetku 1. 192"» rcdu oktoberskih konfcronc za ureditev Tudi mednarodna poštna konvencija je 'vP™šanj obmejnega pasu, vendar tam stopila pri nas v veljavo šele s 1. janu« i urjera 1922, toda ne v celoti marveč sa« mo splošna mednarodna pogodba in po« godba o izmenjavi poštnih paketov. Vse ostale konvencije pa za našo dr« Javo zaenkrat še ne veljajo, ker naša poštna uprava denarnega prometa z na« kaznicami in poštno-čekovnega prometa in ostalih zgoraj naštetih služb, za en« krat še nc dopušča. Z novim letom je bii sicer kot nekak pni poskus otvor« jen poštno>nakaznični promet med nošo državo in Scvero.emeriškimi Združeni« mi državami, kar je za denarne pošl« Jjatve in nakazila naših izseljencev iz Amerike izredne važnosti. Obenem se je vpeljal v omejenem obsegu tudi pro« met z denarnimi pismi med našo državo ln večino evropskih držav. Omejevanje mednarodnega poštno« Žekovnega prometa jc za naše gospo« darske stike z inozemstvom velika ovi« ra in zato bi bilo želeti, da naša poštna uprava čim preje likvidira sedanje sta« nje in o tvori mednarodni promet pošt« nih nakaznic. Ovire, ki so v prejšnjih lotih otežkočevale mednarodni poštno nakaznični promet so že po večini od« stranjene, naša valuta se jc napram va« lutam za nas najvažnejših importnih in eksportnih inozemskih držav tako štabi« lizirala, da prinašajo dnevne oscilacije medsebojnih paritet teh valut Ic manj« še diference, ki ne morejo izključevati tega prometa. Zato bi bilo želeti, do se na podoben način, kakor Scvero«amcri« Skim Združenim državam otvori pro« met poštnih nakaznic tudi z Avstrijo, Italijo, Cehoslovaško, Švico in Francijo. Za trgov, in obrtniške kroge bi bilo tudi zelo važno, da se upclje dopustnost povzetij v mednarodnem poštno=piscm-. skem in paketnem prometu, da bi mogli interesenti dobivati iz inozemstva na« ročeno blago na povzetje in ne bi imeli ni prišlo do sklepanja v tej zadavi. Pose' -m) nujno je tudi, da se nai te« lefonski promet z inozemstvom razširi Skoro neverjetno je, da sedaj v šestem letu naše države še nimamo telefonske« ga prometa, na primer s Trstom, preko katerega gre največji del našega izvoza in uvoza. — Da pod takimi pogoji naša zunanja trgovina nc more napredovati in se razviti, jc jasno. Narodna banka SHS Stanje 8. januarja 1924. Aktiva (v milijonih dinarjih; v okle« pajih razlika napram stanju 31. dccem« bra 1923): kovinska podloga 460.1 (+ 21.3); posojila 1524.1; račun za odkup kronskih novčanic 1199.7; račun začas« ne razmene 387.8 (+ 25.0); državni dolg ' 2961.6; vrednost državnih domen, zalo« ženih za izdajanje novčanic 2138.3; sa!« do raznih računov 1873. Skupno 8859.3. Pasiva: vplačani del glavnico 22.1; rc« zervni fond 5.3; novčanic« v obtoku 5860.8 (+ 70.6); državni račun začasne razmene 387.8 (+ 25.0); državne terjat« ve po raznih računih 26.5 (— 65.9); ra« zne obveznosti 369.1 (-f- 2.1); terjatev države za založene domene 2138.3; na« davek za nakup zlata za glavnico in fonde 49.1. Skupno 8859.3. Tržna poročila Novosadska blagovna borza (17. t. m.) Pšenica: baška, 79 do 80 kg, 2 odst., 4 — Cenovnlk za zavarovanje valute Harema odborov« seja M vrši dne 27. januarja 1024. ob 9. uri dopoldne v Savezni pisarni s sledečim dnevnim redom: I. poročilo iturešlnava, II. poročilo T. O., III. poročilo odsekov, IV. določitev časa in kraja glavne skupščine JSS., V. iz- .1 prav pridno trenirali ln Je upad, da bo klub do prihodnjega leta ustvaril kal der dobrih smučarjev. Tudi sabljaška sckclla nI mogla do. cela Izvršiti svojega programa, zlasti vsled pomanjkanja primernega prostora, volitev kandidatskega odseka za sestavo, Ko sc odstranijo obstoječe zapreke, bo kandidatske listo za starešinstvo ia glav- tudi ta sekcija tnogla mnogo doprlnesj no skupščino, VI. slučajnosti. Sokol v Brežicah sklicuje svoj redni r . V, - , I , ;?,;. Z S Občni zbor 23. L m. ob 8. zvečer v posebni pri Izvoz« živine in mesa, veljaven od ^ Narodnega doma 15. do 81. jan.: St. 16.) Konji za klanje, 100 kg, 000 Din. 17.) Konji, težki za. vprego, komad, 6000. 18.) Konji, lahki za vprego, komad, 5000. 19.) Konji, hribovski, majhni (macedonskl), komad, L'000. 20.) Osli, komad, 1000. 81.) Mezgi, komad, SOOO. 22.) Kravo, komad, 2500. 23.) Voli In biki: par do 700 kg, komad, 3000; par od 700 do 900 kg, komad 4000; par od 900 kg dalje, komad 5000. 24.) Teleta do 70 kg, komad, 1000. 25.) Ovni, komad, 200. 20.) Jagnjsta, komad, 100. 27.) Svinje: par od 140 do 220 kg 2500; par od 220 kg daljo 8500. 28.) Koze, komad, 200. 29.) Mast, 100 kg, 8500. 30.) Suho svinjsko rnoso, 100 kg, 8200. 81.) Salame (poletno), 100 kg, 2300. 82.) Sv lamo (zimsko): it debelo razsekanega mesa, 100 kg 6500; iz drobno razsekane-ga mesa 8000. 83.) Slanina, nasoljena, 100 kg, 3200. 34.) Slanina, sveža, 100 kg, 3800. 85.) Slanini, povo ji na, 100 kg, 8200. 36.) Gnjat!, 100 kg, 1500. 37.) Svinjsko meso, sveže, 100 kg, 2000. 88.) Govejo meso, sveže, 100 kg, 1800. 39.) Domačo mo3iie klobase, 100 kg, SOOO. 40.) Krvave, jetrne klobase, 100 kg, 2000. 41.) Bohi slanine: prešani, 100 kg, C00; nepre-šani, 100 kg, 2000. 42.) Kozjo meso, nasoljeno, 100 kg, 1200 Din. (Coli cenov-uik, po katerem so moro vršiti zavarovanj« valute ob izvozu blaga, je objavljen v »Uradnem listu. št. 4 z dne 17. januarja). = Izvozna carina na prag«. Na predlog carinskega sveta je finančni minister predpisal izvozno carino na hrastove ln borove prage, ki s« plača s 25 odst. y naturi. >c Spor države s francosko družbo za gradnjo železnic; Iz Beograd« javljajo, da so posctlll to dni prometnega ministra zastopniki franooslto-srbeke družbe, ki gradi progo Valjevo-O«eč!na-Niš-Morda-ra in Kragujevao - Kraljevo - Raška. Ker se je zaradi vojne prekinila gradnja teh prog, zahtovajo zastopniki, da se jim povrnejo stroški za začetna dola. Ta spor bo rešilo posebno razsodišče, ki bo obstojalo Iz treh članov: enega zastopnik« države, enega od družbe, a trotjoga člana bo določil mednarodni tehniški biro v. Bcrnu. k razširjenju In napredku tega športa. Zelo aktivno bilanco Izkazuje po k« maj enoletnem obstoju kolesarska sekcija. Požrtvovalni člani, med katerimi Domače borze 17. januarja. ZAOEB. Na efektnem tržišču ten« dcnca nespremenjena. — Na deviznem tržišču je bila zopet slaba tendenca. — Vsi tečaji so napravljeni na nizki bazi razen Pariza, ki ee jc nekoliko popravil. Tudi London je bil proti koncu borze nekoliko čvrstejši. Promet srednji. No Sokol Dolenja Lendava. Občni iboi stojijo v pivi vrsti gg. Kosmatln, Hval,, so vrši 27. t m. z običajnim dnevnim l!\ nmogoobetajočl začetnik redom. Pridite vsi I Sokol t Brcganl ima svoj redni letni občni zbor v nedeljo 20. t. m. ob pol 16. v društveni dvorani. Za Članstvo in članice udeležba obvezna. Odbor. Šport S. K. Primerja v preteklem letu S. K. Prlmorje, ki Je pred kratkim imel svoj občni zbor, o katerem smo žc poročali, je Imel v zadnjem letu 3 častne, 20 ustanovnih, 201 rednega člana, 58 rednih članic in 720 podpornih članov. Klub je Imel nogometno, plavalno, moško in žensko lahkoatlctsko sekcijo s hazeno, kolesarsko, zimskosportno ln sabljaško sekcijo. Tajniško poročilo se je pritoževalo nad nadrejenimi športnimi organizacijami, ki da so ovirale napredek kluba. Kot velik uspeh beleži poročilo nastop članov Prlmorja Perparja In Valtriča na mirovni oihnpljadl v 05-teborgu. Uspehi, ki sta Jih dosegla na daljnem švedskem ta dva jugoslovenska športnika morejo veseliti vsakega zaved nega Jugoslovena, saj je prvič zaplapo-lala v lepi Švedski ob priliki športnih tekem na visokem drogu naša državna - . - - „. , „ ,. . ,, zastava. Imenovana športnika sta bila ^ kl so s Češkoslovaško v prijatelj. sklh odnošajlh. Seja upravnega odbora LLAP se vrši danes v petek ob 18. zvečer v športni zvezi. S. K. Prlmorjt v Ljubljani. Sestanek nogometne sekcije v soboto 19. t m. točno ob 19.30 v restavraciji .Novi svet. (Prešernova soba). Vsled važnosti sestanka je dolžnost vsakega rednega čla-na sekcije, da se Istega točno ob napo-vedar.I url udeleži. Za načelnika nogometne sekcije. Z. S. kapetan. T. K. Skala v Ljubljani. V petek 18. t m. ob 8. sestanek tekmovalcev In tekmovalk za prvenstvo Slovenije v zadnji sobi Narodne kavarne. Olavlč, so starta!! v 4 mednarodnih 8 domačih prvenstvenih in prijateljskih tekmah. Dosegli so 6 prvih, 4 druga, ( tretje, 4 četrt«, 1 peto, 1 sedmo !n l de. seto mesto. Skoraj dve tretjin! teh mest je zasedel znan! Kosmatln, ki jc izšel kot zmagovalec pred mednarodnim dirkačem Kfittlom z Dunaja tudi v dirki Oradec-Cmurek-Oradec. Klubovo prveu. stvo si je ob priliki skupne tekme s ko. lesarsko Ilirijo priboril Olavlč. Kosmatia Ima tudi gorsko prvenstvo Slovenija, Sekcija šteje 16 članov, od teh 6 rednih, Majhno število, k! pa deluje intenzivno za procvit našega kolesarskega športa.. O ostalih sekcijam bomo poročali o cnl prihodnjih številk. • IrvršIM odbor za VIII. olimpijado bo zastopal pri zlmskosportnl olitnplja. d! v Chamonbcu univerzitetni proiesoi v Zagrebu dr. Hadži. Praška Sparta v Španiji. Sparta jg igrala 12. In 13. t. m. dve tekmi v Llz. bon!. In sicer proti Deneflco s 6 : 0 (2 : 0) In proti Sportlng Club de L!ssaboq z 2 : 2 (2 : 1). Mednarodni vojaški zlmskosportnl miting na Češkoslovaškem. Od 14. do 17, februarja sc bodo vršile v Sumavl na Češkem mednarodne vojaške zimsko, športne tekme, na katerih bodo razpisana tudi vojaška prvenstva. K tem tekmam. bodo povabljene vojske onih dr. bogato obdarovana od švedskega prestolonaslednika. Prlmorje si Je v letu 1923 Izvojevalo nastopna prvenstva: v moški lahkoatle-tlkl za Slovenijo, prvenstvo Jugoslavije v ženski lahkoatletlkl, v plavanju vedno prvenstvo za Slovenijo, v nogometu pa zavzema klub prvo mesto II. razreda. Clanl-kolesarj! so si s svojimi krasnimi uspehi priborili mednarodni sloves. Tajnik g. Kuret Je na občnem zboru sprožil tudi vprašanje, ali naj se stopi z ozirom na pozive klubov iz Italijo tudi s temi v stike. Občni zbor Je temu v načelu potrdil, prepustil pa Jo odločitev LNP. Klub si Jc letos ustanovi! tudi zimskosportno sekcijo, v katero se je vpisalo 21 članov. Sekcija Ima precej težkoč,ker manjka predvsem zadostna In dobra oprema. Vendar p« so nekateri člani Lastnik In Izdalatell Konzorcij »Jutra«, Odgovorni urednik Pr. Brozovlt Tiste Delniške tiskarne, d. d. v LJubllanl letajo! JLij-aLl>lja.xs.l Od srede na četrtek je prenočilo v Ljubljani skupno 131 tujcev. Od teh sc je nastanilo v hotelih 100 in sicer: UNION: Bargate Jurij, inženjer, Me: v.coni ™ Ar, 1.17 < t . - , ,, 13280, Dunaj 0.122 do 0.124, Bruselj 362.5 do® 68 ko 1t „„s m ' 367"5' Budimpešta 0.31 do 0.34, Bu« do 68 kg. 1.5 vagona 290; banatski, 2 k(,rc5ta 43.5 do 465> ita,.ja ^^ 381.25 do 384.25, Ček 380.25 do 383.25, «eo; Brckovič Vekoslav, ravn.. Zagreb; tri, Beograd; Košir Franc, Iesotržec, Lo> tirale _so devize: Amsterdam 3250 do | Ebe;,spangcr Saraliel> trgoveCi Zagreb; 5ki potok; Nossek Leopold, Inž.. Di, Galllano Franc, trgovec, Sampierdarcna; Hcller Josip, potnik, Dunaj; Jerman I, trgovcc, Radomlje; Kocbek V., podpo« ručnllc, Maribor; Konstantinovič Dimi« vagona 270. Oves: baški, 1 vagon 265; sremski, 2 vagona 240. Turščica: baška za marc«april, duplikat kast, 10 vago« nov 265—267.5; januar « februar « marc april, duplikat kasa, 23 vagonov 252.5 do 265; pariteta Bosanski Brod, 1 va« , - - , - ........— , gon 285; iztovorna postaja, 5 vagonov z nakazovanjem denarja Se posebnih i 262.5; Klcnak, 2 vagona 270; stara, ba« stroško* Samoumevno bi se moral ves ška in sremska, 3 vagoni 250 do 255. — ta promet, kakor tudi nakazovanje de« Moka: «6», 1 vagon 302;«7», pol vago« narj« potom poštnih nakaznic v ino« na 192.5; ječmenova, 7.5 vagona 300. zemstvo vršiti v okvirju primerno do« Otrobi: v papirnatih vrečah, pariteta polnjenih določb o deviznem in valut« ~ ' ----- nem prometu. Pripomniti moramo, da ie nerazumljivo, da naša poštna uprava šc ne dovoljuje dopustnosti povzetij, ki so pri mednarodnem železniškem prometu med našo državo in Avstrijo, Češko, Madžarsko in Nemčijo že od opazila na dlvanu . . . Joj, joj, kolika sreča! Vse sem pospravil uredil, pomij, poimetel ... le boo sem — Čudno, čudno! — popolnoma prezrl . . . Lo kaj storim zdaj z boo? Kako jo vrnem ljubici? Ka kakšen način jo i-ztihota, pim iz omare? — No, glavno je, da tem jo še skril pced matom imi očmi!« Ob dveh sem se vrni! domov. Smehljaje se nekam hudomušno ml Je mati stregla pri obedu in molčala, kakor bi jo mučila neka miseL Pri kavi pa se je naslonila na stol, me poredno pogledala in dejala: •Sinoči si imel tu ljubico!« 'Ali, mati! Prisegam . . .!» •Nič ne prisogaji Poznam moške prisege . . .» Ozrla se je na očetovo sliko . . . »Imel si tu ljubico ... nadejam so, da te je vredna . , .?» »Ali ne, mati, veruj mil . . . Kako moreš misliti vendar kaj takega?« »Ali, sinko, čemu pa si potlej s tako nervoznoetjo zaklenil v svojo omaro >— m o jo b oo?» — Pomislite! Materino boo sem skril pred materjo! Kajpada nato priznal vse . . . ce, sa nO skoraj vsa Ko pa sem so ozrl na očetovo sliko na sten! pred mizo, sem s« spomnil Htiočnjih očetovih besed: tžerv :o nam morajo le odpuščati. A sladk« so vedno . . Za.to Io ijnbi Konske in živi, Sivi urno, saj je naše življenje tako strašno kratko!« In polni bil sem mamici roko . . , Entoutcaa. Zemun, 1 vagon 165. Tendenca nespre« menjena. Ljubljanski živinski sejem (16. t. m.) Dogon 176 konj, 95 volov, 41 krav, 4 te« let« in 2 plemenska prašička. Cene za kg žive teže v Din: govedi I. 14, II. 12.50, III. 11, buše in" slabša živina 10 do 10.50, krave za klobase 6.50 do 9. Kupčij« je bila precej živahna. Dunajski živinski sejem (17. t. m.) — Goveja živina: Dogon 501 komad. Od tega iz Jugoslavije 202. Promet miren. Cene nespremenjene. — Svinje: Dogon 530 komadov. Notirajo za kg žive teže: mesnate 24.000 do 26.000 aK. Cene de« belim nespremenjene. Zagrebška vinska borza (16. t m.) Ponudbo so bile precejšnje, povpraše« vanj in zaključkov pa nobenih. Noti« rajo: belo kmečko vino, 9 odst., iz Konj« ščine, postavno Zagreb, 500 hI, 3.75; staro belo, 11 odst., s Subotice, franko Zagreb, 6.25; novo Velo, 11.5 odst., Iz Vršca, postavno "agreb, 4.75; staro be« Io, 8.5 odst., iz Vršca, postavno Zogrebi 4; črno dalmatinsko, 11 do J 3 odst., mo« lo Bakar, po maligandu, 3.55; belo da!« matlnsko, 11 odst., molo Bakar, po mali« gandu, 3.55. Zateški hmeljsk! trg (12. t. m.) Hme« Ijarsko društvo za Slovenijo poroča: V minulem tednu je trajalo v Zateškem okolišu (Čchoslovaška) neprenehoma povpraševanje po hmelju. Dnevno se je prodajalo po 20 do 50 bal srednjedo« orega hmelj« po 3950 do 3980 Kč z« V kg; prvovrstno blago p« se Je tržilo po 4000 do 4040 Kč. Na kmetih se je tudi vse pokupilo, k«r se je dobilo po 3900 do 3950 Kč. Sedaj se pod 4000 Kč ne dobi nič. Danes se Gibljejo ccue tu na trgu za prvovrstno blagi) od 4000 do 4050 Kč, za srednje blago pa o-i 3950 do 4000 Kč z« 50 kg; vrhu tega plačujejo kupci dva odstotka prometnega davka. Tudi slabo blauo sc ic nrodaialo. in ai« Kristijanija 0 do 1250, London izplačilo 370 do 373, ček 369.5 do 372.5, New York ček 86.75 do 87.75, Pariz 410 do 415, Praga 252.5 do 255.25, Švica 1508 do 1518, Varšava 0 do 0.003; valute: dolar 85.75 do 86.75, aK 0.122 do 0.124, Kč 251 do 0; efekti: Eskomptna 165 do 166, Hipo 93 do 94, Jugo 157 do 158, Ljubljanska kreditna 210 do 212, Pra. štediona 992.5 do 995, Slavenska 107 do 108, Etno 97 do 100, Drava 400 do 425, Šcčcrana Osijek 1750 do 1760, Gutmann 1810 do 1820, Slavonija 232 do 236, Str. tovarne in livarne 130 do 0, Trbovlje S80 do 890, Vevče 167.5 do 170, 7 odst. investicijsko 65 do 66. Engcl Artur, potnik, Dunaj; Fiirst Ga« i naj; Obradovič Božidar, trgovec, Marv šper, trgovec, Koprivnica; I-irt Josip, ibor; Okrctlč Karol, inženjer, Zagreb; ------ ... ;>reg;jck Franc, trgovec, Zagreb; Rus Ivan, trgovcc. Loški potok; Turteltaubcr ravnatelj, Dunaj; dr. Glancr Marcel, ravnatelj, Zagreb; Gjetvej Božo, gco» meter, Zagreb; Jclinck Emst, potnik, Dunaj; Kmet Mihaei, župnik, Ortnek; Rudolf, tovarnar, Dunaj; Trobisch M., baletni mojster, Dresdcn; Tomaslnl A, Ocena osnntkov za sokolski naraščaj-ski znak. Jury, ki je imela nalogo oceniti osnutke za naraščajski znak, vposlane vsled natečaja Jugoslov. Sokolskemu Sa-vezu v Ljubljani, je imela Bvojo sejo v soboto dne 12. januarja t. 1. Sestavljena je bila Iz zastopnikov Saveznega starešinstva in tehničnega odbora tor iz zastopnika zagrebško sokolske župe. Umetniško oceno o osnutkih je podal odbor Strokovnega udruženja jugoslovensklh obllkujočih umetnikov že prej. Natečaju odgovarjajočih osnutkov v mavcu je bilo vposlanih 20, vrhu tega pa Se 14 slik, ki fia pri oceni niso prišle v poštev niti v formalnem, še manj pa v umetniškem oziru Jury je prisodila nagrado v znesku 600C Din osnutku pod Stfro J K., v nakup pa priporoča Saveznecm stnreSin-' e'vu osnutke pod gesli: Sarajevo, Plamen, Triglav 1., Sokol-zmagovalec, A. S. I., A. S. n., 11.-12. 28. Zvestoba in Bodočnost. — Ker so tudi umetniki prisodili Istemu osnutku razpisano nagrado je bila odločitev lahka. Jury Je sprejela tudi nasvet umetniškega udruženju, da se osnutek tehnično nekoliko izboljša, predno se uporabi za naraščajski znak. Nato Je Ju-ry konstatiraln, da je sprejeti osnutek Izdelal Ilija Kolarovič, kipar v Para-činu v S.-biji let tudi za ostalo osnutke določila imena umolnlkov, ltl •■> Iz Ljubljane, Maribora, Sarajeva in Splita. — Nagrado 5000 Din je darovala Soltolslta žn-pa v Znerebu. ! Korn Sicgmund, trgovec, Dunaj; K!ose trgovcc, Milan; Vidakovič Belibor, tr« govcc, Beograd. JU2NI KOLODVOR: Kren Rudolf, ravnatelj, Gabernik; Ravnikar Vekoslav poštar, Sarajevo; Valušnik Marija, za. scbnica, Turuitz; 2ivko Ludvik, pod« častnik, Maribor. LLOYD: Curl Davorin, trg. potnik, Zagreb; Cuderman Josip, župnik, St Lambert; Dolinšek Elo, uradnica, Ra« kek; Ivkovič Konstantin, pol. detektiv, Sarajevo; Žnidaršič Anton, kaplan, St. Log- SOČA: Kotzbek Teodor, trg. potnik, Gradec; Leiler Josip, šofer, Mežicc; 0< sredkar Alojzij, trgovcc, Domžale; Ton« dolo Gvido, posestnik, Škofljica. TRATNIK: Aganagič Šalih, trgovce, Sarajevo; Bolič Muho, trgovec, Bosan« ski Petrovac; Fiket Pavel, trgovec, Polj' čane; Maggi Mario, geometer, Trst; Smattosch Ivan, inženjer, Vevče; Weli !er Emil, trgovec, Celje. ŠTRUKELJ: Bizjak Josip, uradnik, Zagreb; Brozovnik L., trgovski posle vodja, Vojnik; Pengov Roža, zasebnicu PJata; Prešern 'van, trgovec, Cirče pri Kranju; Vintar Franc, Iesotržec, Straža; Waišel Franjo, šofer, Žiri; Vanosi Jos., kavarnar, Kamnik. Poleg tega je prenočilo v gostilnah: De Schiava 11, Stari tlšlar 8., Ravnik 4, Amerikancc 3, Kajfež 2 in Lozar 1. Viljem, direktor, Dunaj; Krick Viljem, trg. potnik, Dunaj; Kessler Oskar, trgo« vec, Dunaj; Kiss Aleksander, trgovcc, Zagreb; Lohbcrgct Julij, direktor, Gra« dec; Maroni Ccsare, trgovcc, Varcse; Mishover Bernard, trgovcc, Zagreb; Mahlcr Maks, potnik, Dunaj; Morovvctz Adolf, potnik, Dunaj; Neuroni Alojzij, trgovcc, Varese; Newehlowsky Karol, ravnatelj, Leoben; Neufcld Edmund, trgovec, Dunaj; Pctschauer Ivan, pose« stnik, I?oljčane; Pckny Ivan, trgovcc, Dunaj; Pick Josip, trgovcc, Dunaj; Pu« sebenjak Alojzij, trgovcc, Zagreb; Rab« maurcr Friinkel, trgovec, Leipzig; Ro« senbaum Tone, trgovec, Fiirth; Ružič« ka Klement, direktor, Brno; Smolčič V., bančni uradnik, Split; Spochta Franc, trgovec, Dunaj; Schwatzer Emil, trgovcc Dunaj: Schwartz Lavoslav, trgovski pot« nlk, Zagreb; Taussig Oto, direktor, Za« greb; Verdnik Franc, tovarnar, Maribor; Vigryn Bohumil, direktor, Praga; 2u« gcc Mirko, trgovec, Zagreb. SLON: Brcyvogel Viljem, trgovec, Trst; Baumruck Karel, trgovec, G;Wr>->z Brovet Jurij, trgovec, Brežice; Balllon A., trg., MIlan; Bcgaininl A., trg., V. Križ; Cermak E„ direktor, Pragr- Erga M., trg., Sibenik; Edelstein Oto, trgo« vco, Dunaj; Fost Danilo, profesor. Go« rica; Frangcš 1'ran'o. tov. ravnatelj. Ma« ribor; Grubišič Mijo, trgovec, Sibenik; Ljubljana 17. januarja 1924 Ljubljana 306 nad morjem Kraj ob Zračni Zračna Veter Oblačno Padavino opazovanja tlak temperatur« 0-10 mui Ljubljana . 7. 764 4 0-8 brezvetra dež 4-6 I Ljubljana . 14. 765 9 1-8 oblačno —- Ljubljana . 21. 7668 1-7 0-7 Zagreb . . 7. 7641 -40 Beograd , 7. 764-3 -60 » — Dunaj . , 7. 7619 -2-0 Jug. vih. — 1'raga . . 7. 7R0-6 -50 brezvetra mogla 03 lnomost , 7. 758-4 -10 zapad pol obl. — V Ljubljani barometer višji temper. višja. Solnce vzhaja ob 7-89, zahaja ob 16-12 Di:?.2fsko vremensko poročilo: V Srednji Evropi se jo pojavil včeraj zvečer gorkcjšl tok. Mraz jo vladal le še i alpskih dolinah. Izsledit, d« so ha toplejše vreme držalo. Napoved za jutri: Večinoma oblačno, toplo, južni vetrovi. Vsaka beseda dO par Mala soba Buo« vsaka beaeda 60 par. Za ..Dopisovanje" in -Ženitve" se rakuna vsaka beseda 1 Din. - Prtobčujejo aa le mali oglasi, ki •o plačani v napraj Pla6a m lahko tudi v snamkab Na vprašunja odgovarja uprava le. fte Jo vprašanju prllofena znamka aa odgovor tor manlpulacljska pristojbina (2 Din). Pouk in konverzacijo dajo v nemšCInl ln francoščini. Na3lov pove uprava ,.Jutra". 1468 (dobe) Trgovski pomočnik (pomočnica) ir.ešane stroke, prvovrstna moč, se sprejme. Ponudbe pod šifro ..Meato" oa upravo ..Jutra". 1410 Učenec damsko ln moško kro-laltvo, samo Ljubljančan, se iprejme takoj Konfekcijska trgovina, Prešernova ulic U» 0. 1372 Dekle fripravno za vsa gospodlnj-ika opravila v hiti, dobi takoj dobro službo pri maujšl rodbini v Ljubljani. Prednost Ima ona. ki Jo vajena poslov pri kakem boljšem gospodinjstvu na deželi. Pismene prijave pod šifro: ..Snažna, pottena ln pridna" ua upravo ,.Jutra" v LJubljani. 1462 Mizarski poslovodja 26 let star. soliden ln energičen z obrtno šolo, 201etuo prakso v splošnem mizarstvu tudi v inozemstvu, dober pri vseh strojih, dober organizator, zmožen voditi obrat Ba-mostojuo, reflektira na stalno elužbo pri boljbem ln večjem podjetju. Pismeno ponudbe na ,.Zvezo delovodij In lu-duatr. uradnikov" t Ljubljani 1477 Kočija odprta, elegantna, z gumijastimi obroči na kolesih ter v najboljšem stanju se nahajajoči voz, se proda. Polzve se: Cesta na Kodeljevo 8. 1380 Dobro izurjena Šivilja gre na dom Šivat, upravi ,.Jutra". Naslov v 1483 Primorec — vajenec želi vstopiti t trgovino z Jcstvlnami. v katorl se Je že leto ln pol učil. Ponudbe pod ,.Močan" ca upravo .Jutra'. 1514 Primerne službe leti absolventinja dvorazredne trg. šole s par mesecev prakso. — Cenjene dopiso na upravo ,,Jutra" pod šifro ..Absolven-tlnja". 1401 Prodajalka lzučena koufckclje, Išče me' sta v kakršnikoli stroki zi takoj ali poaneje. — Ponudb« pod „P. U." na upr. .Jutra'. 1603 Trgovskega pomočnika ttanufakturlsta ln galante-rlsta, mlajšo moč, sprejme takoj tvrdka Krlžnj & Kaste- trgovskega tečaja, Išče mesta T rt »a _ Dnniilhn m nMlbl llru lil Inin nt nlunrnifthn Absolvcntinja Hc, Logatec. — Ponudbe lahtevo plačo ln allko. 1445 MlajSa služkinja 6 gospodu z večjim otrokom r LJubljani. Pisma pod šifro „Dobra služba" na upravo .Jutra" v Ljlibljanl. Nazna-olto: kedaj ae moreto zgladiti in kedaj nastopiti slu?.bo. 1521 Več agil. kolporterjev sprejme za ponedeljskl list. Zglaaiti ao Jo v Slomškovi ulici 2. 1530 praktikantlnje za pisarniško moč ali blagajničarke. nnj-rajo v Ljubljani. Gro 2—3 mesece brezplačno. Naslov i upravi ..Jutra" pod ».Brezplačna". 1511 Strugarja »prejme ▼ delo takoj Pro-luktlvna zadruga za lesno Industrijo v Celju, Maribor-»ka cesta št. 2. Reflektlra samo na prvovrstno moč. Sprejme se tudi vajenca aH "Čenča za Izdelovanje okvirjev in za pozlatar3ka dela. 1508 Pletarice »e »prejmejo v službo takoj Pisalni stroj znamko NUaderwood" se pro- | da po smerni ceni. Nuslov pove uprava ,.Jutru.". 1555 Čevljarski stroj dobro ohranjen, se takoj proda. Kje, pove uprava .Jutra'. 1550 Pisalni stroj velik, znamke Romlngton, od-govarjoč novim, prodam za 7000 dinarjev. Naslov pove uprava „Jutra". 1543 gfa&rt Pisalna miza ln pisalni stroj, dobra ohranjeno, se kupi. — Ponudbo z navedbo ceno na upravnlštvo „Jutra" pod ..Miza", 1422 fileg. opremljena soba v sredini mesta, z električno razsvetljavo, strogo eoparlra-uinj vhodom ln z ev. porabo klavirja. I3če za 1. februar odličen gospod. Ponudbo z navedbo cene ua upravnlštvo .Jutra' pod šifro ..Inženjer", 1500 Veliko sobo aH 2 manjši prazni, te Išče v sredlul mesta. Ponudbe na upravo ,.Jutra" pod značko ..Februar". 1403 s kuhinjo ta 2 osebi, ko Išče za 16. februar. Kor sem Izurjena šivilja, bi naredila gospodlujl tudi kaj brezplačno. Naelov pove uprava ..Jutra" 1651 Sprejme se (lijak na stanovanje s saj trkom. — Naslov pove uprava ..Jutra". 1431 Za pisarno se lščo 1 večja ali 2 manjši sobi v sredini mesta z elektr. razsvetljavo io separatnim vhodom. Ponudbe r. navedbo cene pod ,,Januar" na Aloma Company. Ljubljana. 1381 Trgovski lokal majhen, vzamem v najem v bližini železnice. — Ponudbo pod ..Promet" na upravo ..Jutra". 1414 Prazen kabinet z elektr. razsvetljavo, parket, v bližini Taboru, se odda. — Dopise ua poštni predal 103. 1517 Lepa soba to odda boljši gospodični. — Naslov pove uprava ..Jutra". 1539 5C9 Din nagrade dobi tisti, ki ml preskrbi malo stanovanje e kovačijo v najem ali v nakup v kaUoin prometnem kraju. 2eleti bi bilo, ako mogoče, pridnega ln poštenega k o 1 a r J a za skupno delo. Javi naj so do konca januarja t. 1. na naslov: Milko K r a p c t, urar. Jurčičev trg 8. 14C2 (Ljubljanski Zvon> lepo ohranjene letnike: 1808, 1911, 1916. 1918 ter ,.Dom ln Svet" 1896, kupim. Event. tudi druge letnike ..Ljublj. Zvona" — Ponudbo pod šifro ..Ljubljanski Zvon" na upr. „ Jutra". Mladenič star 14 lot. zdrav ln močan, ee Želi Izučiti ključavničarsko obrti pri boli«em mojstru. Hrano In stanovanje bi moral Imeti v hiši ter bi bo ista v začetku fvent. plačevala. — Cenjene ponudbe na upravo ,.Jutra" pod značko ..Ključavničar". 1626 Mladenič 18 let star, Išče službe kot sluga, vratar ali kaj primernega. Ponudbo naj se pošljejo pod ..Zanesljiv" na upravo „Jutra". Spalna oprava z trdega lesa, temnordeče po- . . .. _______ ______ Utirana, se po ugodni ceni ta Izdelavo nogavic, Jopic Itd. proda. Alojzij Udlr, mizar v na ročni atroj. Z glase nnj se Preddvoru. 1442 Pisrncno ali osebno pri r«op. Aleksandru 8tlbilju, pletllnl-ja. Celje, 8podnja Hudinja Jt. 64. Stanovanje na ra7no- »aso, 1523 (iščefo) Primerne službe pCeta 2 gospod lčn!-Hrvat!c! *°t pisarniške moči. Ponudbe P°d »1. maj" na upravnlštvo -Jutra". 1546 Za 181etno gospodično JcuBena šivilja, ISčem mesta Pn boljši rodbini, da se Izuči Kuhanja. Naslov povo uprava »••Tutra". 1502 Mesta kontoristinje * mertu al na deželi, teli ROHpodlčna z dveletno prakpo, veščo vseh nloarnlšklh del. nnožno slovouskega In nem-Jkega Jezika. Nastopi takoj. Naslov pora onruva „Jutra" Pletilni stroj štev. 8 (40 cm), prodam. — Zatlška ulica št. l/I, desno. 1426 Lepo posestvo tri četrt ure od Celjs ob okr. cesti, obstoječe iz dobro zidane hiše. na novo prenovljene s petimi Bobnmi ln kuhinjo, 4 orale najbolj rodovitne scmlje, dva sadonosnl-ka. začasno gostilna, prekinjena radi preselitve, se poceni proda. — Ponudbe na poStno ležeče Celje štev. 25. 1323 Na brano in stanovanje ee sprejme dijak pri buljfil rodbini v bližini obrtno šole ln realke. Naslov pove uprava ,.Jutra". 1637 Pisarna in skladišče. Pisarna (lokal) v LJubljani na prometni ulici, lepa in svetla, z veliko Izložbo ln suho ln veliko skladišče blizu gl. kolodvora, so oddasta. Ponudbe pod ..Pisarna" na i upravo „Jutra". 1207 Znanja želi dobro sltulron. akad. Izobražen mlad gospod u simpatično lepo damo Iz dobre družbe, no preko 26 let staro, v fcvrho skupnega krajšanja dolgih večernih ur lu nedeljskih Izletov. —• Dopise pod ..Dlikret" na upravnlštvo ..Jutra". 1501 .Tanko Era.. r Dvignite pismo no dogovorje-nfctn kraju. — „8voboda". 1520 Dva invalida' s stalnimi dohodki, v staroHtl 20 in 30 let. se želita snzna-nlti v svrho ienitve z dvema gdč. dobrega srca in nekaj premoženjem. Prednost imajo šivilje. Pisma e sliko, katera se takoj vrne. Je poslati pod „čas žcnltbo" na upravnlštvo „Jutra". 60.000—70.000 Oln posojila Iščem proti vknjižbi na p^aestvo na prvo meato, plučam dobro obresti. AH p;i vzamem kompanjona z lato vsoto s sodelovaujem. Ponudbe prosim na upravuištvo ,,Jutra" pod ..Veletrgovina". 1607 10.000 Din posojlja IŠ6«» dobrosltulrun privatni nameščenec proti 35 odst. obrontl za pol leia aH proti odplačilu 1500 Din me sečno Ponfdb« pod ..sigurno" na upruvo »Jutra" 155'2 100 odst. zagotovljeno Pismene ponudbe pod 760 tisoč dlnaijev na podružnico .,Jutri.", Maribor. 302 Zaloga klavirjev In planlnov, najboljših tovarn Ddsondorfer. Czapka. Ehr-bar, Schvelghofer, Original Stlngl Ud. Jerica Hubad. roj. Dolenc, LJubljana, Illlšurjeva ulica 5. • S •Sekstot ali tamburata priporoča drufttvom za sodelovanje pri prireditvah Glasbeno društvo v Zagorju. — Zmeren honorar. 1541 Deklico 4 leta staro, odda za svoj« revna služkinja. Naslov pov« uprava ..Jutra". 1417 Damska ura se je našla. — Dobi se Pod Truučo 2/111, dtMno. 1550 Glosovir dobro ohranjen, se proda. — Ogleda so lahko od 9.—12. In od 3.—3. uro v Nunski ulici št. 17/1, desuo. 1505 Premog (Trboveljski) <« Ds-^a trda in mehka, taginain cepljena, .talno » talogi. frovftff in ilrva dot.lamo tudi t vrečah. Naročil« sprejem« H. Petrii LJubljana Gospo* ve taka o. 16. Telefon 345. Lepa nova hiša % velikim vrtom, .obsojenim u sadnim drevjem, z elektr. razsvetljavo, na lepem kraju v trgu ob cesti, je naprodaj za 40.000 Din. Priporočljivo za Amcrlkance. Naslov pove uprava ..Jutra". 1533 Lepa trinadstr. hiša v Mariboru z več lokalov za trgovine, se po ugodul ceni proda. Naslov pri podružnici ..Jutra" v Mariboru. 1534 Spalno opremo za 1 osebo, kredenco, stensko ogledalo, 8 podobe ln Japonski album, se proda. Naslov pove uprava ..Jutra", 1516 Nov damski plaSč se po nizki ceni proda. — Naslov pove uprava ..Jutra". 1529 Trapistovski sir I a pr> SO Din franko postaja sil pofcta Slovenijo. — Bor. Shll, Kočovje. 879 Lipovih hlodov lepih. 4 m dolgih, ee proda 3 vagone po ugodni ceni. — Polzvo se: Andrej Kregar. Vlimurjc-St. Vid pri Ljub-•• • 1216 1200 | Uaui, Dvonadstropna hiSa v B a k r u Jo naprodaj radi odpotovanja v Ameriko za 400.000 Din. Hiša jo nova in 10 let davka prosta ln Ima v pritličju 2 skladišča, eden 12. drugI 5 m dolg In 4 m širok. V prvem nadstroplu velik prostor za pekarno, prodajalno In kuhinjo. Izdeluje dnevno 250 k(j kruha — hahko se pa porabi za kako drugo trgovino. — V drugem oadstr. 4 »obe, kuhinja, Jedilna shramba In veliko podstrešje. Ponudbe pod ,.777" na upravo .,Jutra". 1522 Hiša v Planini 144 pri Rakeku s sadnim vrtom ln ujlvo. so proda. Pripravna za manjšo obrt, v sredini trga, v dobrem stanju. Na željo tudi gozdna parcela £ Johe. -- Ponudbe na: Jakob Šenčur, Polhov gradeč. 840 Hi5a s trgovino a mešanim blagom v večjem trgu na štajerskem, se po ugodni ceni produ. Ponudbe pod ..Ugodno" na upravo ..Jutra", 1230 == 7 ■ na, preobilica oseb razbije enotnost v tnozaik. Cigar črte se vijugajo neredno. Mnog lik ostane nelzenaCen, neizpolnjen. Za polovico podrobnosti manj, nekoliko manj filozofije, ponekod nekoliko manj inateriallzma, In roman bi morda postal «naS roman.. Kakršen Je, je ostal Ic poizkus, sllčcn onim zabavnim romanom, kakor jih v serijah po več tucatov Izdaja Ullsteln: «Dle goklene Kette., Itd. Spomniš se tudi na .Oeschlecht u. Ge-sellschaft«. Prav zabavni so takšni romani, mnogih problemov se lotijo, gladko sc Citajo ln publika jih rada kupuje. Prebrani gredo zopet na polico, ne zapu-ste nikakršnega globljega utlsa. Kot slika naše dobe pred vojno je pa roman enostranski. Puberteta, prostitucija, nagonsko življenje, alkohol, — to so gotovo važne komponente življenja. Individualnega ln socialnega. Niso pa Izključne. Sc daleč ne. V tem romanu Je pa le malo strani, kjer bi se oglasila še kakšna druga struna. Zato bo ostal ta roman lc v lekturl poldorasllh v stalnem konzumu, ker bo pri njih našel naj-Jačjo rezonanco. Slovcnci še vedno čakamo na sodoben roman In na roman, ki bo pokazal naše probleme. Spolnost je en problem naše mladine, v neki dobi glavni, pa nikdar Izključni. To pozabljajo medlclticl kakor Kraigher, In psihologi analitiki kakor Freud. V naši literaturi ni .Mlada ljubezen, nlkakšcn mejnik. »Kontrolor Skrobar. Je bil idejno večji in boljši. Imel Je tendenco. •Mlada ljubezen« je enostranska, prav kakor »školjka., in spada v ono serijo, ki Jo Je otvorll Oovekarjev roman »V krvi«. »Tina Oraniontova. Je prinesla v žlahto nekoliko sentimentalnosti, »Mlada Kraigherjeva »Mlada ljubezen" Kraigherjeva »Mlada ljubezen» In Baudelaira »Pesmi v prozi» (v Karllno-vem prevodu). Večjega kontrasta si ne morete misliti. »Mlada ljubezen. Je dober naslov, kratek. obetajoč. V nJem Uči obljuba I rcsl-pilranemu starcu, I kratkokrilkl, 1 ženi v najboljši moški dobi. V romanu Je sicer več, kakor si vsi ti pričakujejo. Avtor Je poskusil dati tudi nekaj zaplctlja-ja; več, poskusil je staviti probleme In podati socialno sliko naše mladine v Ljubljani Izpred 1914. Kritika je bila sila laskava, ko je roman prvikrat Izhajal v »Zvonu., in na videz ne mnogo manj laskava, ko Je lani Izšel v ponatisu. Vendar drugič nI prihajala Iz globin ln Je kaj naglo utihnila. Vendar »Mlada ljubezen« ne zasluži usode »Školjke«. Mno-50 slmpatlčnejša je od vsebinsko ponesrečene drame. Roman Ima pretenzlje, čeprav niso prav vse upravičene. Kraigherjeva sila je njegova epika, njegov neoporečni talent, da plastično predstavi živahne sccne, da spretno režlra velike prireditve. »Veselica v Zvezdi, se jednako kakor štajerska prlmlclja (v .Skrobarju.) sme meriti z najboljšimi sllčnlml slikami svetovne literature. Tudi mnogo drugih manjših mest Je, kjer raa Kraigher mojstrsko predočltl skupl-pe In njih valovanje. Režiser Je Krai- gher, to se mora pri nlem naglasltl, ker Je v režiji njegova moč. Tudi namen mu nI bil slab. »Olej, taki smo, ljubica, mil. Kdor hoče moralo, naj si jo dcduclra sam. Kraigher le s prstom kaže: Olejte, vse le seksus, vir vsega dobrega In vsega zla. Pari nastopajo: Tomo In Mira, Tomo In Vera, Vera In notar, Vera In ne vem kdo, Helena In Klančar, Mira In Javor, Mara In Andrej, Silva in Turk, Breznik, Žitnik, Javornik, Bogdan, Zgončck, Magda, Dana, Nada, In še nekaj parov. Vmes natakarice, dekle, štacuna; Amerika, en dvoboj, en samomor, ena sifilis, nazadnje samomor na dokaj originalen način. Okužena Mira šoflra z avtom v Qru-berjev kanal, njen zapcljlcev se reši. To je moderna verzija Urške In povodnje-ga moža, ljubljanski lokalni mltos. Ta obilica oseb In zapletljalev le odveč. Vkljub spretni režiji ne more prikriti, da se je roman razširil In da Je okvir preohlapen za sliko. Nalahno jc nakazana praznota moderne slovenske mlade družbe, površna filozofija brez vsebine, cinizem In plehka šala; simpatične so le tri osebe, mati Helena, neizdelan karakter, njen sin Tomo, glavni Junak, In Vera. Ta dva sta Idealizirana, ponekod ne docela iskrena, a vendar simpatična, ter koncipirana kot prototip Idealne mladine, ki se nc spodtakne nad seksom. Ubl tu Cajus, ibl ego Čaja. Nekje v romanu nečesa nedostaje. »Mlada ljubezen. nI dovoli konccntrlra- . .. Peten ljubezen, pa medicine in filmski konec, za LJubljano neverjeten. Naša haute voleč ne skače v Oruberjev kanal čc je obolela, — kdor Ima avto, še manj. Ce bi ne bilo lokalne Urške, bl tudi tega avto-skoka ne bilo. Tako pa smo domačim penatom doprinesli llttrarno In lokalno historično žrtev In odlagani« knjigo nazaj na polico. Vera je učiteljica v predmestju, Tomo Je napravil svoj Izpit, mati se je hotela mladima vsa posvetiti. Stara rezlgnlra, oba mlada pa si bosta kupila «Hyglene», eventuelno »Dle VerhUtung. Itd. To bl bilo zadnj« nenapisano poglavje, v stilu nekaterih 18. I. 1924 » mest romana. Le nekaterih, to nagl.v šam. Pa kar jih je, so preveč, tako da je pokvarjeno še ostalo. Za okus širše publike seveda ta primes nc škoduje, marsikomu bo ugajalo... Tem bolj obžalovanja vredna je avtorjeva enostranost, ker se vidi lz vsake vrste, s koliko ljubeznijo Je gledal v vrtinec pred seboj in opazoval. Vsega pa le nI opazil. »Mlada ljubezen, tako nI niti roman, niti popularna seksualno psihološka študija v obliki romana, od vsacega nekaj, nobenega dovolj, obojega preveč. Lektira za pollzubražence. TI bodo seveda navdušeni. Pridobitne sloje opozarjamo na Oni carinsko talil« U sta jo priredila dr. Franjo GoapoAaetl6, Inšpektor gen. direkcije carine. In dr. Konrad Šmld, na* telnlk gca. direkcijo carine. Knjiga, ki obsega 5*0 reiikib atrani In ki rclja Tezana Din 880-—, s poštnino Din 838 — naroča pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani Froiernova ulloa 64. «JUTRO» St. 1« ! Zgodovinski roman Iz dob® španske Inkvizicije Cena 30 Din, po poŠti 1-50 Din več. Naroča se pri upravi »Jutra, v Ljubljani, Prešernova ul, 54. Centrala: I U1IBUSM Zastopstva v vsoti vetjih Inozemskih mestih Zastopstva v vseh vetjih Inozemskih moeUti «JUTRO» Št. 16 95 Ona privzdigne glavo. Nasmehneta »1. In Laurenee je zopet pomirjena, solze ji ne tečejo več in « zanosom iz-pTegovori: »Premagal ri ga, Lucflerja! . . .» «0, bo,' ne, So ne!» zavpije Nycta-lope . . . /nova začne tamifiljen koraka/ti po eobi jrori in doli. »Kakor sem vam dejal: Lucifer ni nit': več kakor Slovele. Napako ima, da, preveč govori in da na« »vari! Rekel je, da bo njepova moč neomejena ln nezlomljiva Sele 10. junija, ko bo njegov Teiedjnamo dokončan . . . Dime« Kino 23. maja. Cnaa Imamo fr sedemnajst dni. Malo Je ta In on izrablja fas. Ou dela, dela i v»eml svojimi silami, z vseimi svojimi mislimi, z vso svojo voljo. Potem ko so je prikazal vini. I jure, ln tebi, Alokp, potem ko jc usmrtil, ne vem, n« kak način, Mathi&sa Narbonua, se je vrgel znova n;; dolo. Edino trudajpolno delo, ki ga ima b (tvojimi pripravami, ga je moglo preteklo dni ovirati, da ni mislil na Ber-mudo, demonsko delo, kovanje orotija, i katerim namerava osvojiti svet!...» Siiiiiclair obstoji pred Laurenco, r.ourmelom in Prillantom, sedečimi v polkrogu okoli mize. iu jim govori: •Razumete zdaj? Lucifer ne misli, ne more misliti na nne! On miell edino na Teledjmamo! In mi Brno svo-iiodiii. dii delamo, odhajamo in prihajamo, mislimo in upamp, kakor na« je ■volja! . . . Zelo verjetno je, da bo to trajalo di> osmega, devetoga aJI oel6 do desetega junija! Ali zdaj razumet«, kaj je naga naloga teh Štirinajst, petnajst, Šestnajst dni? . . .» »Delati!« krikne gospod Lourmel. »Boriti &e!» zavpljo gospod PrilLvtt. »In zmagati!« dopolni Palli. m — Mehanična delavnica in livarna medenih izdelkov ^^a^^^^B^o^Bjn"®®^!,*!^,*! Karel Dragar in drug v Zgornji Šiški, Kosova ulica št. 96 sprejema vsa nova dela In popravila, Izdelana v lastni režiji, kakor stavbinska dela. Iztlkala za rouloznpore. Izdelovanje medenih ležISt (Lager) v lastni livarni, prevzema montaže transmlslj ln strojev, Izdeluje vodovodne armature ia kleparje ln razne pipe iz med! po najnižjih konkurenčnih cenah. lesena barijera in visoka steklena stona z vratml is okoncem, katera se lahko poljubno montira in je vpo-rabna rjt predelilev pisarno, trgovine eto. Naslov v u« pravi tega lista. 2Gb V Liliji večji prostor m e Enodružinska VILA, obstoječa iz 5 Bob, kuhinje, predBobe, kopalnice, pralnice in drugih pritiklin (v vili centralna kurjava, električna razsvetljava in vodovod, zraven 1000 m" stavbeno parcele), se po ja!:o nizki coni in ugodnemu plačilu Kupcu vsa vila takoj na razpolago. — Naslov in pojasnila od 1. do 'J. ure popoldne pri Anončnem in reklamnem j " zavodu „APOLO(i, Ljubljana, Stari trg 19/11.! » odprti lokal v sredini mostu ali dve sobi v I. nadstropju. Plačam dobro. Pismeno ponudbe nod „Večji 2483" na ALOMA CUMt'ANY, Ljubljana. žti-i Večja zavarovalna družba išče rafnega zastopnika za Štajersko. V nobeni knjiž- ® niči ne sme g manjkati | Naročajte, čitajte in razširjajte ji m- dnevnik „JUTRO"! -m | Rcllektira fo na večje tvrdke, oziroma gospode, ki so v zavarovalni stroki voizirani. — Ponnibo pod „I2ksiatonoa" na Aloma Company, Ljubljana. g Uredil g | dr. J. Glonar g' a Vu. 87 Dlo, brci. 10 Dla, B ~ polt. 1-40 Sta B S H | Naroča se pri ® f Tiskovni zadrugi * y v Ljubljani §j ian8aaBBBBI3«SBBl EVGEN LOVŠIN in Ljubljana, Miklošičeva cesta 6t. 15. Generalna zastopstva: Ka balkanske irfive: The Cestni Eanprsa Mlnju Lti., MeBea. Zt kraljevino SHS: Ketaična tovarna v Mostah »rt LJuMJaiL Za ta- ta iuozemstvo: Cinkarna d. d., Celje. Telefon It. 870 (dostavi: Rude). Vedno » zalogi: mežl»kl svlnee, ivinčenl izdelki, žvcpleno - kisla gU»», aluminijev hidrat in Rlinozem, sirovi ia ralinirani eink, einkova pločevina, einkov prah, katran, modra palica, bania-ela. Kupujemo po najvISiih cenah: stari buker, stari svinec, remelted• eink ko v in ust« ostanke itd. £3 Zbirka političnih, gospodarskih in socialnih spisov. Dr. Bogdan Derč: Dojenček. BroS. 7 Dln, po pošti 50 p več. St. Sasadin: Naš sadašnjl ustavni položaj. Broš. 7 Din, po pošti 1 Din 25 p vci. Leotiid Pitamic: Pravo ln revolucija. Broš. 5 Din, po pošti 50 p vel. Dokumenti o jadranskem vprašanju. Broš. 7 Din, po pošti 1 Din 25 p veC. Alb. Ojcris: Borba za jugoslovansko državo. Broš. 15 Dln, po pošti 1 Din 25 p več. VI. Čorovič: Rasa in vtra v srbski prošlostl. Broš. Din 7, po pošti 50 p več. Pr. Goršič: SoclSalna zažčlta dceo ln mladine. 15 Din, po pošti 1 Din 50 p več. Dr. J. Tičar: Boj nalezljivim boleznim. 18 Dln, po pošti 1 Dln 50 p več. Hobhouse: Liberalizem. 30 Dln, po pošti 1 Din 50 p več. Naročila na TISKOVNO ZADRUGO Naročite takoj Ljubljanski Zvon za leto 11)24, V novem letniku bo izhajal v»a leto Široko zasnovani in zelo zanimivi roman Šentpeter. Dejanje romina se godi v polpretekli dobi t ljubljanskem ientpetrskem predmestja ter je prepleteno z zgodovinskimi dogodki one dobe. Roman je bil odlikovan 1 nagrado. Poleg „Šentpetra" Izidejo v Ljubljanskem Zvonu 5e razne druge zanimive povesti, pesmi in eseji, zlasti odlomki i« Veronike Deseniške, nove velike Župančičeve tragedije. Ljubljanski Zvon, kl Uhaja mesečno, velja vselotno a poštnino vred Din no*— (za Inozemstvo Din 140-—), poluletno Dln 60'—, u naroča pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani, Prešernova ulica, nasproti glavne poŠte. S£ontortstin;a z desetletno prakso, popolnoma samostojna v kuj igo vodstvu ln vseh pisarniibib opravilih, • snanjem slovenskega, srbohrvatskega in nemškega jezika v govora in pisavi, želi premoniti službo Dopisi pod ,Samostojna' na upravo »Jutra«. 263 Modni atolije M. Sare Plesne toilete Takojšna Izvršitev -: Najfinejši matorljal na : . . razpolago -« ; Kongresni trg 4/1 i jubijani, Prescnova ulica 54.