Političen list za slovenski narod. Po poŠti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 g-Id., za pol leta 8 gld., za četrt leta 1 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr T administraciji prejeman, velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 8 gld.. za en meBee 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. na leto. Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema upravništvo in ekspedicija, Stoini trg št. 6, poleg »Katoliške Bukvarne". A Oznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat; 12 kr.' če se tiska dvakrat; 16 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša* Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. VredniStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, L, 17. Iehaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob '/,6. uri popoludne. V Ljubljani, v četrtek 9. julija 1891. Letnik; XIX. Državni zbor. Z Dunaja, 8. julija. Budgetna razprava. (Osemnajsti dan. [Konec.]) Pri razpravi o tobaku izročil je včeraj poslanec Furnkrnna resolucijo, katera vladi priporoča setev tabaka po vinogradih od trtne uši poškodovanih. Poročevalec Suklje v konečni besedi oporeka tej resoluciji, 6 katero vinorejcem ne bi bilo pomagano, za državo pa bi bila škodljiva, ker bi bilo nadzorovanje jaKo težavno in drago. Tudi nasveti poslanca Wielowieyskega se praktično večjidel ne bi dali lahko izvrševati. Glede podraženja smodk in tabaka poudarja, da se reč zdaj še ne more konečno presojati, da je bilo pa podraženje potrebno, ker so bile državne tovarne, katerih je 28, dospele do najvišje množine, katero morejo sploh izdelovati. Od leta 1888 se niso pomnožili samo dohodki, ampak pomnožilo se je tudi premoženje za 11'/t milijoua goldinarjev. Zoper malo loterijo govoril je razven Roserja še dr. Eraus, ki je vladi priporočal, da naj namesto nje vpelje razredno loterijo, katera bi dona-š»la okoli 5 milijonov gold;narjev dobička. Pri mitnini priporočal je Ghon, da naj se mitnina odpravi tudi pri privatnih mostovih ob državnih cestah; dr. Herbst pa je nasvetoval odpravo mitnine pri Franc Josipovem mostu, ki drži čez Donavo in je v oskrbovanju podonavske par-niške družbe. Češki poslanec Purkhart porabil je to priliko za britke pritožbe zoper vlado in zlasti zoper učnega ministra, spominjajoč se njegovih govorov pri razpravi učnega ministerstva. Prvosednik baron Chlu-mecky mtt seže v besedo: „Pri mitnicah smo, ne pri šolstvu." (Veselost.) Purkhart: „Tudi jaz sem pri mitnicah in hočem le dokazati, koliko vsled mitnic trpi kmetijstva." Začne torej govoriti o slabem stanu kmetijstva in kmetskega prebivalstva na Češkem, ki je po davčnih bremenih preobloženo, pa pri vladi ne najde nobene dobrohotnosti. Oh 1 umecky: „To ni v nobeni zvezi z mitnicami ; zato Vas v drugič posvarim, da ostanite pri stvari." Ker Purkhart še dalje govori o zatiranju češkega naroda, mu Chlumeckj tretjič seže v besedo, rekši, da dvakratni opomin ni nič pomagal, da mu torej po tretjem opominu odtegne besedo. Dohodki in troški za mitniee so bili potem potrjeni in s tem rešen ves proračun finančnega ministerstva. Kazenski odsek. Druga točka dnevnega reda je bila volitev kazenskega odseka, v katerega je bil izmed naših poslancev izvoljen dr. Ferjančič. Ta odsek se je danes sestavil in je bil dr. Herbst izbran za načelnika, dr. Ferjančič pa za njegovega namestnika. Vsled posebne želje in prošnje bil je v ta odsek voljen tudi Lienbacher, ki velja v kazenskih zadevah za prvega strokovnjaka; ali nemški konservativni poslanci so odločno poudarjali in v zapisniku zapisali, da s to volitvijo Lienbacherju nikakor ne izrekajo kake zaupnice, ampak da ga volijo samo zaradi njegovega strokovnega znanja. Lloyd. Obširna razprava se je unela o novi pogodbi z avstrijsko-ogerskim Llojdom, katero je pričel poročevalec Hallwich. Poudarjal je neobhodno potrebo tega pomorskega društva, katero je treba ravno zaradi tega zdatneje podpirati. Dosedanja podpora se ima povikšati za 1,237.370 gld. na leto, ali pomnožile se bodo tudi dolžnosti Lloydove nasproti državi. Tudi to je velike važnosti, da morajo biti po novi pogodbi vsi Lloydovi uradniki avstrijski državljani. Zato priporoča, da naj zbornica sprejme novo pogodbo, ob jednem pa pritrdi resolucijama, kateri nasvetuje v imenu gospodarskega odseka. Prva priporoča vladi, da naj se pri nastavljanju mornarskega osobja v prvi vrsti ozira ua prosilce iz Dalmacije in našega Primorja; druga pa ji naroča največjo strogost pri izvrševanju pravic, kadar bo šlo za Lloydovo preustrojo. Za njim se oglasi cela vrsta govornikov, ki so skoraj vsi ostro grajali Lloydovo upravo in slabo gospodarstvo, ob enem pa tudi priznavali potrebo in koristi tega društva. Prvi je bil dalmatinski posla-neč Borčič, ki je obžaloval, da se sedaj nasveto-vana državna podpora že pred petimi leti ni dovolila Lloydu, ki bi si bil tedaj ž njo opomogel. Zdaj pa ta podpora ne bo zadostovala, ampak potreboval bi kakih 5 milijonov goldinarjev podpore in 10 milijonov goldinarjev posojila, da se opomore. Tudi to ni prav, da naj se upravni svet deli v dva oddelka, katerih eden ima biti v Trstu, eden pa na Dunaju, in da naj imajo pri nastavljenju pomorskih uradnikov prednost aktivni in rezervni častniki c. in kr. vojue mornarice. Ta določba bo uničila trgovsko mornarico, ob enem pa pospeševala ponemčevanje, kateremu ima Lloyd služiti. Tržaški poslanec Stalitz nasprotno trdi, da bo gori omenjena podpora zadostovala, in da je napravil načrt nove pogodbe najugodnejši vtis na tržaške poslance. Jako ostro in med večkratno živahno pohvalo skrajnih levičarjev je govoril poslanec P rad e proti novi pogodbi. Dokler država ne podržavi južne že- LISTEK. P.onočni kralj. Francoski spisal A. de Lamothe. (Dalje.) „Ali ni nikakih pripomočkov zoper tč?" „Za Irce je tam ječa", odgovori Harris smehljaje se, „in sodnika imajo tudi, ki ne pozna šale, lorda Plunderja. Vrh tega dobili boste tam pečin, predorov, ktemen», granita in cel6 bakrenih rudnikov; potem izvrstnih rib, podzemljic in mleka — druzega ne!" „Imel bodem druščino lorda Plunderja in samoto za svoje delo, več ne potrebujem." „V okolici so še drugi posestniki, kakor lord Pilferer — žal, da stanuje le redkokedaj v Boses-castle-u." nAli ga poznate?" „Prav dobro. Ima ogromno premoženje in je ud naše družbe za zboljšanje socijaluih razmer v deželi papeževih odvisnikov." „Zanimivo ljudstvo I Plemeniti lord je človekoljub?" „On je — rekel bi lahko", pristavi Harris ponižno, „m i smo udje več človekoljubnih družb, ustanovitelji in dobrotniki ,work-house'-a v Dublinu, — t. j. zavetišče ubogih Ircet, — potem neke bolnišnice za pse in četverih sv. pisemskih družb za spreobrnjenje grešnikov." „Jaz, jaz sem praktičen mož, jaz pa delam le za-se", pravi doktor. „Brez dvoma, brez dvoma!" pritrjuje gospod Harris, „in vsak pameten mož dela tudi tak6." „A vendar" — pristavi doktor. „0 dobro umem to; a dovolite — naslovi ti imajo tudi svoje dobro!" „Potrata časa in denarja!" „Naslovi so naznanila in naznanila neso sto odstotkov. Dalje je ,work-house' le preoblečena ječa, za ljudi — ki bi utegnili biti nevarni. In kar svetopisemske družbe Zadeva, te so le sredstvo v pobijanje Ircev in njih mejsebojnega oboroženja!" „Gospod Harris, vi ste mi pravi učitelj!" pravi tujec in se prikloni, „vi ste v resnici praktičen." — Bankir se dopadljivo smehljiL „Kje stanujete?" vpraša Harris bogatega znanca. „V hotelu Claridge, Brookstreet 42." „Izvrstno! Najboljši bdtel, kojega obiskujejo le plemenitniki. O katerem času naj pridem po vas, da vas predstavim?" rDoločite mi vi uro, moj čas je tu prost." „Ob 4. uri bo moj voz pred vašimi durmi; najprvo pojdeva k lordu Pilferer-ju." nPričakoval vas bodem, a zahvaljujem se vam že naprej na vašej uljudnosti." Gospod Harris pelje svojega znanca zopet skozi kupčijske sobane nazaj, kjer so ga službeniki častno pozdravljali. Saj jim je pokazal kreditno pismo 2,000.000 frankov. — Lord Pilferer skazal se je prihodnjemu sosedu nad vse ljubeznjivega. Povabil ga je v svoj klub, preskrbel mu sedež v parlamentu, predstavil ga je tudi lordu-škofu Pinacle-u, kateri ga je predstavil učenjakom in tako je dr. Irviaghton po preteku jednega tedna že bil Nabob učenosti, povsod čislan, vabljen. Deset pairov angleških stiskalo mu je na postaji Sinston roko — ko je odhajal na Irsko. „Vragovo mesto", mrmral je doktor, ko se je vsedel v samoten voz. „Nadejam se, da te bom enkrat s pomočjo tvojih lastnih otrok sežgal; a najprvo ti moram iztrgati sužnja in mojemu ljubemu Erinu pridobiti — svobodo !" V istem času pa je lord Pilferer govoril svojim tovarišem: „Ta prijazni dr. Irvinghton je vendar najljubeznjivejši plemenitnik svetal Milijone ima, a namesto, da bi je vporabljal, pridobil si prostor v zbornici vvashingtouski, obsodi se k samotnemu življenju v Irski, pretolčuje kamenje — oj, ti uče-ujaki, da, učenjaki!" Od tega časa prebival je doktor v Bantry-u, v samotnej, v podnožju pečin ležeči hišici, ki je imela dva skrita vhoda. Prostorna delalnica imela je na enej strani laboratorij, poln steklenic in steklenčic, malih vrečic z listki in drugih priprav. Na drugi strani bila je biblijoteka naravoznanskih knjig. Vedeli so, da je Amerikauec, a govoril je isto-tako, kakor domači, francoski, nemški, irski jezik. Težje bi bilo določiti, katerega veroizpovedanja bi bil; — niti v protestantsko, niti v katoliško cerkev ni zahajal. ^Daije slidi.) leznice, nima nobenega uzroka, tako zdatno podpirati Lloyd. Še le pred nekaterimi leti je bila z njim sklenjena pogodba, katera ga veže do 1. 1898. Slabega denarnega stanja je sam kri?; vedno so plačevali 4odstotne dividende in visoke nagrade uprav-nim svetnikom. Popotnike so sprejemali brez listkov, prtljago proti samemu potrdilu gospodov kapitanov. Uradnikom LIoydovim ni treba znati nemškega jezika in v kancelijah - njegovih človek na nemško vprašanje ni dobil nobenega odgovora. Državna podpora je prej znašala 1 gld. 44 kr. za morsko miljo, odslej bo znašala 5 gld. 4 kr. Za tako povikšanje ni nobenih splošnih razlogov, ampak zgolj le slabo gospodarstvo. Lloyd bi moral sam nekoliko milijonov obrniti za pomnožitev svojih par-nikov. Tudi se mora država pridobiti pravico, da bode imela v upravnem svetu devet zastopnikov, ne pa samo dva. Najbolje bi bilo, Lloyd podržaviti, ker pa to ne gre, nasvetuje, da naj se načrt v zo-petno posvetovanje vrne gospodarskemu odseku. Za njim se je oglasil baron Kiibeck ter z mnogimi zgledi pojasnjeval, kako malo natančen je bil Lloyd pri svojih vožnjah; ali Lloyd je edina večja pomorska družba in koristi njegove so tako tesno združene z državnimi koristmi, da bi bila za državo velika škoda, ko bi propadla ta družba. Konečno priporoča, da naj se gleda tudi na zdravstvene zadeve malo bolje in da bi morale vse ladije, ki vozijo iz Trsta v Bombaj, iz Kolomba v Kalkuto in iz Trsta v Santos imeti vsaka svojega zdravnika. Trgovinski minister Bacquehem je odgovarjal govornikom in razpravljal uzroke Lloydovega propada. Trgovinski pa tudi domoljubni oziri zahtevajo novo pogodbo, zato se mora odločno upirati nasvetu, da naj se načrt še enkrat vrne odseku, ki je reč temeljito in požrtvovalno pretresal. Za ministrom sta govorila še Gessmann in Neuber, ki sta oba hudo bičala Lloydovo upravo. Gessmann je omenjal, da uprava rabi parnike za lastne namene; trgovci, ki imajo zvezo z upravnimi svetniki, dobivajo svoje blago hitreje in ceneje. Enkrat je eden Lloydovih vodij poslal jabelka v Bombaj ; neki drugi kupec je ravno to storil; obojna so bila odposlana z eno in isto ladijo, ali vodjeva so bila naložena ob ledenici in so se ohranila, druzega kupca so bila nakopičena blizo parnega kotla in so segnila. Vodje si sami sebi pomagajo; na Angleškem so bili naročili ladije, od katerih so si vzeli po pet-odstotno oskrbnino. Neka brošura, ki jo je spisal bivši Lloydov uradnik, tudi pripoveduje, da so predsedniku baronu Morpurgu samemu podarili štiri angleške konje. Mož tej trditvi ni oporekal, kar je pomenljivo za gospodarstvo njegovo. Ni torej čuda, da LIoyd pri ljudeh zgublja veljavo. Tudi agentje niso zanesljivi, zato je treba boljšega državnega nadzorstva. Prav bi torej bilo, da bi se Lloydova direkcija premestila na Dunaj. Govornik tudi želi pre-membo službenih navodil za LIoydove uradnike in večje pravice za državne komisarje. To po tem načrtu ne gre v zadostni meri, zato priporoča predlog Pradejev. Neuber odgovarja predgovorniku, da so koristi Lloydove tesno združene s koristmi dunajske industrije, kar bi moral kot dunajski poslanec vedeti. Za dunajsko industrijo je važno, da more svoje izdelke preko Trsta pošiljati v vnanje dežele; napačno pa je, da Lloyd neče prevažati mnogo reči, ki jih druge enake družbe brez pomisleka sprejemajo. Govornik graja dalje napake, ki se kažejo pri agenturah, kjer še voznine ni mogoče zvedeti, ampak se je treba naravnost obračati do mogotca v Trstu. Konečno prav ostro prijema upravni sovel in zlasti njegovega predsednika barona Morpurga, ki je sam načelnik velike trgovske hiše in se ne more toliko samega sebe premagovati, da bi puščal svoje blago in prej prevaževal drugo. Vsled tega tuje blago dostikrat po več mesecev leži na pomorskem obrežju. Tudi to je obžalovati, da so upravniki mladi Trža-čani, ki drugih zaslug nimajo, kakor samo to dobro, da so sorodovinci predsednikovi. V prvi vrsti je treba torej gledati, da se uprava izroči drugim rokam; L!oydove službe ne smejo biti sinekure, ampak izvrstni možje se morajo postaviti na čelo, potem bo dobro napredoval. V današnji seji govorila sta Lueger in Adamek zoper pogodbo, ki Luegerju sploh ni po volji, Ada-meku pa se dozdeva, da je doba prodolga, za katero se sklepa. Za pogodbo sta govorila poljski poslanec Kranjski in baron Š v e g e 1 j, ki je v obširnem govoru razpravljal koristi Lloydove za državo in vpliv vlade na novo upravo, ob enem pa zavračal govornike, ki so priporočali podržavljenje Lloydovo. Pred konečno besedo poročevalca oglasi se Se P1 e n e r in predlaga glasovanje po imenih. Poslanec Gessmann ga je hotel predlagati za predlog Pradejev, pa se naposled pridruži Plenerju. Pri glasovanju bil je najpoprej z veliko večino odklonjen nasTČt Pradejev, in po ustnem glasovanju s 168 glasovi proti 65 sprejet sklep, da se prične posebna razprava. Zoper to so glasovali antisemitski in mladočeški poslanci, pa Meznik, Lienbacher in Thurnher. Pri posebni razpravi je vpisanih sicer več govornikov, vendar je upati, da bode ta reč danes dovršena. Delavsko vprašanje. Okrožnica papeža Leona XIII. (Dalje.) 21. Delo na dan. Kar zadeva varstvo zemeljskih blaginj delavskega stanu, treba pred vsem konec storiti onemu nedostojnemu položaju, v kateri je delavca zavedla sebičnost in trdosrčnost delodajalcev, ki delavca brezmejno izsesavajo in ž njim ravnajo kot z blagom, ne pa kot s človekom. Pravica in človekoljubje nasprotujeta, ako se zahteva toliko delo, da telo opeša in da duh otopi. Pri človeku ima vsaka stvar svoje meje, tako tudi zmožnost in moč za delo, in nikdo ne more segati čez meje te zmožnosti. Bes je, da delavna moč rase, ako jo vadimo in natezamo, toda le tedaj nam bo zagotavljala v resnici primeren vspeh, ako skrbimo o pravem času za prenehljaj in in počitek. Glede na delavno dobo vsaki dan mora veljati načelo, da ne sme biti daljša, kakor je primerno močem delavcev. Kako dolgo pa da mora trajati počitek, to se ravna po tem, kakšno je delo, in pa po času, kraju ter telesnih močeh. Dela po rudo- in premogokopih zahtevajo, kar je jasno, večjih naporov kot druga ter so tudi zdravju bolj škodljiva, za-nje se mora torej določiti krajša doba za delo. Nekatera dela se v eni letni dobi, kakor je kraj, težko dajo izvršiti v kratkem času, v drugi, dobi pa ne provzročujejo nobene težave. Naposled kar more storiti doraščen čvrst možak, tega ne premoreta žena ali otrok. Posebno človekoljubno skrb zahteva delo otrok. Prav bi ne bilo dovoliti, da bi vstopili otroci v delavnico ali tvornico poprej, predno so duševno ali telesno dovolj godni. Razvijanje moči se namreč zatira pri mladem človeku, ako se prezgodaj vprega v delo, in ako je nalomljen cvet otroške dobe, tedaj žal ni več misliti, da bi se popolno razvil. Jednako je treba strogo paziti, da so marsikatera dela manj primerna ženskam, ki so prav za prav splošno odločena za domača opravila pri hiši. Delo v domači hiši brani ženstvu njegovo dostojnost, zlajša dobro vzgojo otrok in pospešuje družinsko srečo. Splošno pa je gledati na to, da se delavcem zagotovi toliko počitka, kolikor ga potrebujejo, da si pridobi močij, ki so jih porabili pri delu; s tem namreč, da z delom prenebavamo, imamo namen nameščevati svoje moči. Pri vsaki pogodbi, ki se sklene med delodajalci in delavci, mora biti izrečno ali na tihem pogojeno, da je zgoraj omenjeni dvojni počitek delavcu zagotovljen. Kaka zaveza brez tega pogoja bi nravno ne bila dopuščena, ker nikogar ne moremo siliti in nikdo ne sme dopustiti, da bi se kdo odrekel dolžnosti do Boga in do samega sebe. 22. Pogodba za delo. Zdržema na to omenimo vprašanja posebne važnosti, pri katerem je mnogo na tem, da se prav razume, ker bi se sicer lehko grešilo ali na eno ali na drugo stran. — Ker delavec prejema plačo, zdelo bi se morda, da delodajalec po izplačanem zaslužku nima več nobene nadaljne dolžnosti. Morda bi kdo mislil: Le tedaj se zgodi kaka krivica, ako bi ali delodajalec pridržaval del zaslužka, ali pa ako bi delavec popolno ne izvršil svojega dela in da bi bila edino v teh slučajih državna oblast opravičena posredovati, da namreč dobi vsakdo svoje. — Toda tako sklepanje ne more dobiti popolnega priznanja; pri razvijanju teh mislij namreč nekaj manjka, ker se prezira bistveno v to spadajoča stvar. In ta je: Delati 6e pravi, truditi se, da si pridobivamo živež in oskrbujemo vse časne potrebe. „V potu svojega obraza boš moral služiti svoj kruh." Delo torej hrani v sebi dve lastnosti; delo je osebno, ker sta rabljena moč in trud osebna last delavčeva; in delo je potrebno, ker nam mora oskrbovati življenje in ker delo ukazuje naturna dolžnost, namreč ohranitev življenja. Ako si torej pri delu le mislimo, da je osebno, tedaj ne moremo tajiti, da ima delavec na prosto voljo, privoliti v vsako tudi zelo nizko nastavljeno plačo; on se namreč osebno odloči za delo in se more zadovoljiti tudi z majhno plačo ali se odpovedati vsaki plači. Drugače se pa stvar pokaže, ako ob enem uva-žujemo tudi drugo neločljivo lastnost dela, da je namreč delo potrebno. Nujna dolžnost vsacega človeka je ohranjati si svoje življenje. Ako ima namreč vsakdo po natori pravico poiskati si živeža za življenje, mora revež zato neobhodno navezan biti na delo svojih rok. Dasi se torej pogodba med delavcem in delodajalcem na obe strani izvršuje, prosto, vzlasti z ozirom na plačo, vendar ostane še vedno v veljavi natorna pravica z zahtevo: Plača ne sme biti morda tako nizka, da bi ne dajala skromnemu in poštenemu delavcu potrebnega živila. Ta velevažna zahteva je odvisna od proste volje delodajalcev in delavcev. Recimo torej, da bi se delavec v posebni sili ali da uide še hujšemu stanju, uklonil pretrdim pogojem, katere mu naklada delodajalec ali podjetnik, tedaj se to pravi silo trpeti in pravica se ustavlja takemu nasilstvu. Da pa pri takih vprašanjih, kadar treba določiti čas za delo na dan pri raznovrstnih delih ali določiti varstvena določila glede na nevarnost zdravja in poškodovanja vzlasti po tovarnah, državna oblast preveč brezozirno ne posreduje, svetovati je vsekako z ozirom na razliko časovnih in krajevnih razmer, da se taka vprašanja predlagajo odborom, o katerih bomo Mi pozneje govorili bolj natanko, ali da se v obrambo koristi delavcev nastopi kaka druga pot, kjer po potrebi oblastva sodelujejo in vodstvo imajo. (Dalje sledi.) Politični pregied. V Ljubljani, 9. julija. Sotrasjc deiele. Poljaki. Sedaj je dognano, da se poljski klub v večini strinja tudi z grotom Pininskim. To razvidimo iz dopisa, kateri je poslal grof Pininski „Neue Freie Presse". Predsednik poljskega kluba Jaworski je pregledal Pininskega govor in našel, da se popolnoma vjema s programom poljskega kluba. Politika Poljakov pa nam sedaj vendar ui nič bolj jasna. Javvorski, Madejski in Pininski, vsi trije govorili so v imenu poljskega kluba in z njih govori strinja se popolnoma poljski klub, a kako različne vtise napravljajo ti govori. Poljaki najbrž še sami neso jasni o svojih namerah in čakajo, kako se stvari razvijo. Jezik zemljiške knjige. Pravosodna uprava je poučila predsednika nadsodišča v Levovu, da vpi-sovanjo v zemljiške knjige ni notranjo uradno poslovanje. Zaradi tega se . mora v zemljiško knjigo vpisovati v poljščini, rusinščini in nemščini, t j., v katerem jeziku je pisana vloga. Poljakom ta odločba seveda ne ugaja, ker jezikovne ravnopravnosti za Galicijo ne pust6 veljati. Boj£ se, da bodo zemljiške knjige nov dokaz, kako razširjeni so Rusini po Galiciji. Poljski listi poživljajo poljski klub, da bi se uprl ministrovemu ukrepu. Postopanje Poljakov se nam zdi čudno, ter je neopravičeno. Njih listi se vedno pritožujejo, kako jih zatirajo v Rusiji, ali sami v narodnem oziru nič lepše ne delajo z Rusini. Reforma uprave na Ogerskem. Generalna debata o reformi uprave na Ogerskem je končana in začne se specijalna. Kako dolgo bode podrobna razprava trajala, se ne v£. Misli se pa, da skrajna levica ne bode napela vseh sil, da bi stvar zavlekla, ker so že skoro vsi poslanci trudni. Skrajni levičarji mislili so stvar tako vravnati, da bi jih le nekaj bilo v zbornici, drugi bi pa odšli domov. S časom bi se menjavali. Ta njih Damen je pa preprečil predsednik, ko jim je dijete ustavil. Sedaj, ko je svet zvedel, kako malo se udeležujejo zborovanja, ne bodo se upali razprav tako zavlačevati, temveč bodo tudi gledali, da se zborovanje kmalu zaključi. Večina poslancev bode s tem zadovoljna, ker so že jako trudni, posebno tisti, kateri se zborovanja zares udeležujejo. Vročina v Budimpešti tudi že postaja neznosna. Vnanje driarr. Katoliški 8hod se je sešel v Ratiboru v pruski Šleziji. Došlo je mnogo odličnih katoliških mož iz vse Šlezije, mej njimi tudi več poslancev. Kardinala Furstenberg in Schonborn ter nadškof Kopp so poslali pismene pozdrave. Shod je predsednikom izvolil grofa Strachwitz-Bertelsdorf-a. Prvi dan so govorili general pl. Gliszczynski, župnik Hot-man, okrožni vikar Dinder in kurat Kral. Poslednji je govoril poljski, drugi pa nemški. Evropski poloinj. Stari francoski državnik Barthčlemy St. Hilaire, ki je sodeloval še s Tbier-! som, se je s sodelavcem časopisa „Gil Bias" po- govarjal o položaju. Ta mož, ki je že bil poslanec, senator, minister vnanjih zadev, ima veliko skušenj in se zatorej njegovim besedam mora pripisovati nekaj pomena. Rekel je, da bode trodržavna zveza kmalu se premeuila v štiridržavno, ker angleški in-. teresi zahtevajo, da se Anglija pridruži srednjeevropski državni zvezi, katera ima pred vsem namen Rusijo ovirati proti daljšemu razširjevanju, Trodržavna zveza je naperjena v prvi vrsti le proti Rusom, nikakor ne proti Francozom. Poslednje bodo vse pustili na miru, če se ne bodo vmešavali, ko pride do vojne. On želi, da bi Francozi zopet pridobili Al-zacijo in Loteringijo, ker sta ti dve deželi Franciji potrebni, da zapre na vzhodu meje svoje. Za zvezo z Rusijo pa on ni. Če bi Rusija in Francija bili tepeni, bi njiju nasprotniki razdelili Francijo, če bi pa zmagali, bi res Francija dobila Alzacijo in Lo-- teringijo, ali morda celo ves levi breg Rene, ali za to bi pa postala popolnoma odvisna od Rusije. On je zatorej za to, da Franciji ostane neutralna. Drugi francoski listi pa tega razgovora ne omenjajo, in se vidi torej, da jim ne ugija. Večina francoskega naroda o stvari tako trezno ne sodi, kakor omenjeni državnik. Rusija. Car je zaukazal, da se osnuje carska pisarna za finske zadeve. Najbrž hočejo zopet omejiti finsko avtonomijo in bodo mnogo stvari, katere so dosedaj opravljali Finci sami, izročili tej pisarni. V Rusiji vedno bolj omejujejo svobodščine. Guber-nijam vzeli so skoro vso samoupravo in Fincem so jo že tudi precej prikrajšali. NemSki socijalni demokratje. Mej nemškimi socijalnimi demokrati se prikazuje razpor. Vodja bavarskih socijalistov, bivši častnik pl. Vollmar, neče več poslušati Bebla in drugih berolinskih vodij. V zadnjem času je v dveh govorih hudo napadal vodje socijalno-demokratske stranke, ki se drže le teoretične politike, v praksi pa za delavce ničesa ne store. Odločno se je pa izrekel za tro-državno zvezo, dočim drugi socijalni demokratje neso za to zvezo, ki je naperjena tudi proti Franciji. Pl. Vollmar se postavlja bolj na nemško narodno stališče, nego drugi socijalni demokratje, ki nečejo ničesar vedeti o narodnosti. Izvirni dopisi. Iz kočevskega okraja, 7. julija. V ponedeljek, dn6 6. t. m., sklicana je bila tukajšnja okrajna učiteljska konferenci ja v Koprivniku z naslednjim vzporedom : 1. Otvoritev zborovanja ob 9. uri dopoldne v šolskem poslopju; 2. volitev dveh zapisnikarjev; 3. volitev treh udov v deželno učiteljsko konferen-cijo; 4. poročilo književnega odbora; 5. volitev novega odbora, in 6. volitev stalnega odbora. — Kolikor mogoče o pravem času dospeli smo učitelji iz razprostranega in hribovitega šolskega okraja, da se po dveletnem preteku zopet zberemo pri konfe-renciji. Okoli 10. ure otvori zborovanje preblag. g. dr. pl. Th o man n, c. kr. okrajni glavar in predsednik c. kr. okrajnega šolskega sveta — s primernim nagovorom, v katerem je izrazil svoje mnenje pri pregledovanju nekaterih šol, katere je on — v pomanjkanju c. kr. okrajnega šolskega nadzornika — nadzoroval. Potem ste bili volitvi dveh zapisnikarjev (gdč. Roth iz Stare Cerkve in g. Petrič iz Ribnice) io treh zastopnikov v deželno konferencijo. Vsled harmoničnega in kolegijalnega sporazumljenja bila sta izvoljena nper acclamationem" g. F. Golmajer, nadučitelj v Loškem Potoku (kot zastopnik slovenskega dela našega okraja), in g. F. Spi n tre, nadučitelj v Kočevju (kot zastopnik nemškega dela našega šolskega okraja); tretji zastopnik volil se je tako, da sta se izbrala dva učitelja, jeden iz nemškega in j&den iz slovenskega dela okraja, potem pa je z žrebom izvolitev zadela g. M. Mandelca, nadučitelja iz Sodrft-žice. Četrta točka obsegala je poročilo knjižničnega odbora, po katerem je imela okrajna učiteljska knjižnica dohodkov 150 gld. 34 kr., izdatkov 148 gld. -54 kr. Volitev novega knjižničnega odbora bila je „per acclamationem" jednoglasna; izvolili so se stari udje, in sicer: g. A. Lapa j ne, učitelj v Eibnici. gdč. Ana K a i s e r , učiteljica v Ribnici, Mih. Ver bič, učitelj v Sodražici; le namesto dveh udov, katerih jeden ni več v okraju nastavljen, a drugi se je odpovedal — prišla sta v odbor g. F. Zupanec, učitelj v Velikih Poljanah, in g. J. P e t r i č , učitelj v Ribdici. Zadnja točka dnevnega reda bila je kratka. Izvolitev stalnega odbora, kateri še je „per acclamationem" volil soglasno — na ta način, da je stari odbor znova bih izvoljen. — Po kratkem ogovoru gospoda predsednika na presvetlega cesarji, kot Najvišjega zaščitnika ljudskega šolstva, bila je konferencija okoli 11..ure zaključena. Gdso. Spintrč zahvalil se je g. c. !kr. okr. glavarju za izvrstno vodstvo konferencije, ua kar so se potem dijete izplačale. Opoldne sledil je skupni obed na Bpošti" — dokler se nismo kmalu popoldne zopet na razne kraje sešli, da se po težavnem potu čez goro Bsv. Ane" vsak na svoje službeno mesto vrnemo. Iz ptujske okolice, 3. julija. Mnogo veselih dni doživela je že slavna ptujska dekanija, a najstarejši ljudje ne pomnijo, da bi bila v okolici ptujski kedaj vladala tolika splošna radost, kakor v drtigi polovici minolega meseca junija, ko so Ptuj in sosedne župnije prvikrat obiskali milostljivi vladika lavantin-ski, dr. Mihael Napotnik. Dne 13. m. m. popoldne dospeli so v spremstvu preč. g. Herga v starodavni Ptuj, ki je pa žalibog tudi pri tej priložnosti le prejasno pokazal, da se je odtujil ne le majki Slavi, ampak tudi krščanski omiki. V vašem listu že omenjen in dostojno ocenjen sklep mestnega odbora, da ni več času primerno, škofa slovesno vsprejemati in mu skazovati posebno čast, je in ostane jeden najostudnejših madežev v zgodovini ptujskega mesta. S toliko večjo častjo pa je došlega višjega pastirja na Florijanskem trgu vsprejela domača in sosedna duhovščina z učenci in veliko množico ljudstva. Po kratkem, a srčnem pozdravu, kateremu so se tudi veterani pridružili, spremljali smo svitlega kneza v veličastno mestno cerkev sv. Jurija, pred katero je stal velikanski slavolok, okrašen z venci, zastavami in napisom: „EXVLta faVsta greX! ECCe saCerDos MagnVs Venlt." Po blagoslovu s presv. Rešnjim Telesom vršilo se je izpraševanje meščanskih učeneev. Milostljivi knezoškof, ki so tudi sami izpraševali, so se lahko prepričali, da so otroci v resnicah svete vere vseskozi prav dobro podučeni; — laskava pohvala, katero so h koncu izrekli gg. veroučiteljem, je bila torej celo zaslužena. Drugi dan — v nedeljo — so vladika po opravljeni sveti maši oznanovali ogromni množici radovednega ljudstva z izvanredno gorečnostjo in nedosegljivo, le njim lastno zgovornostjo besedo božjo, priporočivši vsem zlasti trojni mir: mir z Bogom, sam seboj in bližnjim. Splošna ginjenost, katero si lahko opazoval tudi na obrazih meščanov, kazala je, kak vtis so napravile višjega' pastirja krepke, mile in prepričalne besede. Z njim so si vladika precej pridobili srea vseh poslušalcev, ki so glasno obsojevali zgoraj omenjeni žaljivi sklep občinskega sklepa. Po pridigi opravljale so se molitve za rajne, potem pa je 400 otrok prejelo zakrament sv. birme. H koncu so višji pastir z mitro na glavi iu s škofovsko palico v roki izpregovorili še izpred al-tarja nekatere besede zlasti birmancem, botrom in starišem, to pa tako prisrčno in milo, da ni nobeno oko suho ostalo, potem pa so pooblaščeni od svetega Očeta podelili vsem pričujočim sveti papežev blagoslov. Popoldne podalj so se milostljivi vladika v samostansko cerkev minoritov, kjer njih je z navdušenim petjem častitljivo sprejelo slovensko ljudstvo. Tudi tukaj so drugi dan služili sveto mašo in s toliko vnemo pridigali o patronih cerkve, sv. Petru in Pavlu, prispodabljajoč prvega svitlemu solncu, drugega pa luni, da so bili VBi do solz ginjeni. Po pridigi so izpraševali odraščene, opravili molitve za rajne, birmali 620 otrok in slednjič po primernem kratkem nagovoru izpred oltarja podelili sv. papežev blagoslov. V torek (16. junija) sc z isto gorečnostjo delovali v Vurbergu, kjer je bilo birmanih 199 otrok. V sredo za rana napotili so se s Ptuja k sv. Urbanu. Povsod, koder so ee peljali, stali so v vaseh, ob razpotjih in križih mlaji in slavoloki, okinčani z venci, zastavami in primernimi napisi, ljudstvo pa se je zbiralo pri križih in kapelah, da bi prejelo višjepastirski blagoslov. Ne smemo zamolčati, da so milostljivi vladika povsod, kjer se je pri kakem križu ali kapeli več ljudi zbralo, postali, izstopili, med verne pokleknili in po molitvi se z otroci in odra-ščenimi prijazno pogovarjali, potem pa blagoslav-Ijaje dalje odrinili. Po hribih in dolinah se je razlegalo veselo petje, vmes pa so pokali topiči, da se je zemlja tresla. Ko so milostljivi vladika dospeli vrh hriba in se bližali snežnobeli cerkvi sv. Urbana, zadoneli so tudi ubrani zvonovi in oznanjevali hvalo višjemu pastirju, ki je prišel v imenu Gospodovem obiskat svoje ovčice. Splošno radost, ki je navdajala Urbančane in v njihovi sredini tudi milostljivega vladika, ogrenila je j žalibog nemila smrt, ki je na predvečer škofovega ' prihoda na mrtvaški oder položila umirovljenega ' župnika Mihaela Grabarja. S pretresajočimi besedami spominjali so se vladika v svoji pridigi rajnega ter , ga priporočili blagemu spominu in molitvi vernih. Po končani sveti birmi, katero-je prejelo 379 otrok, podali so se, dasi zel6 utrujeni, še v hišo žalovanja, da bi ondi molili in truplo njim drsgega dušnega pastirja i blagoslovljeno vodo pokropili. (Konec sledi) Dnevne novice. (Vesel glas.) Od preč. gosp. Jurija K o e n i g a, župnika na Vinici, došlo je naslednje pismice:n Delajte, dokler je dan! Ad maiorem Dei gloriam, -sal-vandas animas propulsandosque pseudo-illuminati saeculi errores pošljem tu „Katol. tiskovnemu društvu" sto goldinarjev". — Skoraj ob istem času došel nam je v isti namen pa isti velikodušen dar — 100 gld. — z lepe Gorenjske, iz rok preč. gosp. Antona Klemena, župnika v Šmartnem pri Kranju. Bog obilo povračuj blagima dobrotnikoma I (Matica Slovenska.") V včerajšnji seji se je upravništvo za dSbo 1891/2 tako-le osnovalo: Predsednik : Josip M a r n ; I. podpredsednik: F r a n c Leveč; II. podpredsednik: PeterGrasselli; blagajnik in hišni upravitelj: dr. Josip S t a r 4 ; pregledovalec društvenih računov: dr. Jernej Zupanec; ključarja: Anton Kržič in Andrej Praprotnik; overovatelja sejnih zapisnikov: Anton Bartel in Simon Rutar; pravdni zastopnik: dr. Ivan Tavčar. Gospodarski odsek: dr. H i n k o Dolenec, Peter Grasselli, dr. Anton Jarc, dr. Josip Stare, dr. I. Tavčar in Ivin Vilhar. Književni odsek: A. Bartel, Anton Koblar, Anton Kržič, dr. Josip Lesar, Franc Leveč, Maks Pleteršnik, dr. L o v r o Požar, Simon Rutar, Ivan Šubic, Ivan Tomšič, F r. Wie8thaler, Anton Zupančič in Vili-b a 1 d Zupančič. (Dr, Bleiweisova slavnost.) Vstop na slavnostni prostor bode dovoljen le proti vabilom, katera so se poslala društvenikom vseh narodnih društev ljubljanskih. Edor je člen kacega narodnega društva in ni prejel vabila, obrne se naj do kustoza narodne čitalnice. Društva z zastavami in deputacija društev naj se zber6 do V, 12. ure v čitalnici, kjer bode „SokoI uredil sprevod. Odbor. (Vstopnice za banket pri Bleivveisovi slav-nosti) dobe se v čitalnični trafiki. Ker se mora gostilničarjem najdalje do 10. t. m. zvečer naznaniti število udeležencev pri banketu, naj se precej zglasi za vstopnico, kdor hoče biti tudi pri tem delu slavnosti. Banket se priredi v veliki dvorani čitalnični, katera bode dostojno okinčana. Ker se slavi spomin moža, katerega so Slovenci po pravici imenovali „očeta", pričakuje se, da se bodo njegovi častilci v obilnem številu zbrali pri banketu. Odbor. (Čuden agitator za nemški „sch ulverain.") S Koroškega se nam piše: Povodom občnega zbora nemškega nschulvereina" v Celovcu, poslal je župnijski upravitelj v Koprivniku na Kočevskem, g. Anton Krei ner, pismo, v katerem pozdravlja zbo-rovalce ter piše mej drugim: „V Kočevju kakor drugod je zasluga „schulvereina" (??), da se otroci v veronauku podučujejo v njim umljivem jeziku . . . Hvala in čast „schulvereinu" I Vsegamogočni po-dšli mu svoje varstvo in svoj blagoslov!". —Temu dostavimo: Bog mu odpusti, ker ne ve, kaj dela! On ne v4 ali noče vedeti, da nemški „ schulverein" nima druzega namena, kakor da ponemčuje nenemške otroke, on ne ve, da šolska oblastva sama predobro skrbe za nemški poduk. Osobito pa naši Kočevci nimajo povoda, pritoževati se v tem oziru, najmanj pa g. A. K r e i n e r. — Drug tak zagrizen pragerman(!) je župnik v Weitensfeldu na Koroškem, g. Askanij Zucco pl. Cucagna, ki je iz svojega nagiba v dokaz svojega nemškoliberalnega mišljenja ustanovil podružnico nemškega ,schulve-reina' v Strassburgu. To je oni gospod, ki se je ! pri zadnjih državnozborskih volitvah nemškim Ii-; beralcem ponudil za kandidata. (Propalost hrvatske starčevičanske omladine.) Čud nim potom posrečilo se je peščici dijakov-Star-čevičijancev na Dunaju, dobiti večino v odboru aka-demičnega društva „Zvonimir". — Prvi čin, s katerim so se proslavili ti junaki, bil je ta, da so list „Obzor", kateri se je društvu pošiljal brezplačno, vrnili, češ, da v listu ne najdejo „ništa drugo do nepatriotičnoga nabacivanja na najgorljivije zatočnike hrvatske misli i izvračanja istine". — Drugi hero-stratični čin je bil, da so odstranili ti nadebudni Hrvati (?) ii •druftsenih prostorov sliko — Stross-mayerjevo H, kakor pravi poročilo: „Strossmayera jpreživjelog' odnssoše — u arkiv!" — Taka je današnja mladina, ki se da nerazsodna trapiti od pouličnih političnih kričačev. Ako pomnimo, da je stranka prava jako liberalna stranka, tedaj se ne čudimo, da tem liberalnim hrvatskim prava-šem ne ugaja narodno delovanje prvega Hrvata in največjega dobrotnika hrvatskega naroda. — Katoliški škofje liberalcem niso pogodu nikjer, tako tudi ne pri Hrvatih in ne pri Slovencih. (Strela) je udarila danes zjutraj ob 7. uri v skedenj posestnika Perjana v Vašah pri Medvodah. Ogenj se ni razširil, ker je dež neprestano lil; tudi kolodvorska brizgalnica je pripomogla, da se je ogenj ustavil. (Ni oslepela.) Včeraj smo poročali, da je oslepela soproga kneza Liechtensteina. To poročilo ni bilo ritinito, pač pa je bila kneginja nevarno zbolela na očeh, a se ji je zboljšalo. (S strupom zavdan.) Pri Veliki Nedelji v ormoškem okraju umrl je 1. t. m. *ojak Jožef Šo-štarič, ki je bil doma na dopustu. Preiskava je pokazala, da je bil ostrupljen z arzenikom. Mačeha se je vdala, da mu je ona namešala arzenika med jed in sicer, kakor pravi, iz maščevanja, ker je tudi sin poprej poskušal njo umoriti. (Iz bolnišnice nšel.) Iz opazovalnice v bolnišnici v Gradcu nšel je dne 2. t. m. 38letni delavec Karol Sajovec, doma iz Motnika v kamniškem okraju. Prijeli so ga zaradi hudodelstva zagroženega javnega nasilstva; zdravniki pa so spoznali, da ni pri zdravi pameti in zato so določili, da naj se odvede v norišnico. Telegrami. Dunaj, 8. julija. Trgovski minister je odredil sedemdnevno opazovanje za ladije, prihajojoče iz zaliva alexandrettskega in iz pristanišč Rudečega morja. Ogerski trgovski minister odredil je jednake naredbe. Dunaj, 8. julija. Regentstvo srbsko je vprašalo, če bi ugajalo cesarju, da ga obišče kralj srbski. Na to vprašanje je regentstvo dobilo prijazno pritrdilo. Ker misli cesar tedaj biti v Isclilu, bode kralja Aleksandra ondi vsprejel. Kralja bodeta spremljala Ristič in Pasie. Dunaj, 9. julija. Pri izrednem občnem zboru družbe državnih železnic naznanil je predsednik, da se je zastran tarifov na avstrijskih progah doseglo meritorično spora-zumljenje z ogersko vlado. Občni zbor vsprejel je predloge upravnega sveta, s katerimi se je potrdila pogodba z ogersko vlado. Vsprejela se je tudi potrebna prememba pravil. Gradec, 8. julija. Jožef Robert Godel, kontrolor v tukajšnjem c. kr. novčnem uradu, se je pri Gratweinu prekucnil v Muro. — Na Pohorju je bila strašna nevihta in toča. Vinski pridelek je uničen. Peterburg, 9. julija. Ruski agent v Bohari poprosil je po emirovem naročilu rusko vlado, da dovoli bivati emirju v Rusiji. To se je tudi dovolilo. Emir pride v oktobru z velikim spremstvom v Peterburg. L»a ne nastanejo nemiri, ko emirja no bode doma, bodo ruski vojaki skrbeli za red. Pariz, 8. julija. Zastopniki držav se skušajo sporazumeti za skupne korake zastran nemirov v Shanghai-ju, ko se je pokazalo, da dekreti kitajskega cesarja niso imeli nobenega vpliva. Windsor, 8. julija. Pri včerajšnjem velikem banketu, ki je trajal do polnoči, imel je cesar Viljem veliko uniformo gardnega voja. Kraljica, ki je imela vse rede in malo dijamantno krono, vsprejemala je goste v modri dvorani. Po banketu napil je princ Waleski na povelje kraljice nemškemu cesarju in nemški cesarici, cesar Viljem je pa na to napil kraljici. Obe napitnici sta bili navdušeno vsprejeti. Potem se je zaigrala narodna himna. Žf Piccoli-jeva tinktura za želodec iž 3fcsr je mehko, toda ob enem uplivno, delovanje pre-3SJT bavnih organov vrejajoče sredstvo, ki krepi želodec, iOiS" kakor tudi pospešuje telesno odptetje. — Ona *£K stcklenici 10 kr. (800—131) "SJO Tujci. 6. junija. Pri Maliču-. Kohn, potovalec; Schulte, Frankel, Feifen-berger, Valovič, Weiss, Foriichel, trgovci, z Dunaja. — Honig-man iz Kočevja. — Jeršan iz Unca. — Benedik, župnik, z Brezovice. — Poženel iz Bistre. — Zeller, trgovec, iz Augs-burga. — Hofstatter s soprogo s Tirolskega. — Bolim, trgovec, iz Heba. — Pavlovič, višji nadzornik; dr. Damaška, odvet. koncipijent. — Staricha, dekan, iz Pazna, Pri S'ona -. Albin in Josip viteza Schneid, grajščaka; Robiček z Dunaja — Legana, potovalec z Rakeka — Ivančan, župnik iz Zapog. — Urbančič, kupovalec iz Gradca. Rumpret s Krškega — Jereb z Bleda. — Stern, tovarnar, in Arko, trgovec, iz Zagreba.— Coninghi R. in A., in Kronfeld, trgovci, iz Trsta. — Miklavčič, župnik, iz Žminj, Adler iz Plzna. — Pattay. posestnik, s soprogo, iz Pazina. — Sedlak nadinženžr, iz Beljaka. — flamer, trgovec, iz Žatea. — Stermoli, poštni oficial, iz Gorice. Pri avstrijskem caru: Repinc, trgovec, iz Prema. Wittman iz Oelja. — Modrič, posestnik, z Brda. — Prosekar s Plešivca. Pri bavarskem dvoru-. Krisol iz stare Loke. — Menner, gostilničar, iz Lienza. — Godel, inženčr, iz Gorice. — Nasemben, zidar, S Pontabla. Pri Južnem kolodvoru: Reiche, trgovec,; Alfred Ehrenfest, z Dunaja. — Strobl, potovalec, iz Berna. — Ma-jerle, uradnik, iz Gradca. Umrli »o: 5. julija. Franc Peterca, delavčev sin, 17 inesc., Kurja vas 16, božjast. 6. julija. Leopoldina Tratnik, pasarjeva hči, 5 mesc., sv. Petra cesta 27, božjast. — Matija Weber, uinir. uradni sluga, 78 let, iiabjak 6, spridenja obiati. — Ivan Dolžan, delavčev sin, 8 meso. Tržaška cesta 26, katar v črevih. — Ana Gerkman, učiteljeva žena, 68 let, Poljanska cesta 12, marasmus. — Ivan Goreč, uradnega sluge Sin, 5 min., Križevnlške ulice 3, asphyxie. 7. julija. Franc Zatlef, klepar, 31 let, Dunajska cesta delavske hiše, jetika. Tremeniiko »poročilo. č.. opazovanja 8 7. u. zjut. 2. a. pop. 9. u. zvee. Stanje ir.kom.r. T mm 1WW 73 38 "J333 toplomer. po Celzija 15 2 204 160 V » ter si. szapad si. svzh. Vreme ~~3iT- oblačno a 3 i— -g* £ >3 M o 26'0 dež 11 H Srednja temperatura 17-3°, za 1'5° pod normalom. (Rmicli-ciisc - ISille-ts) na Dunaj in nazaj po gld. 11 in višje, se dobiva v {3—1) Jos. Paulin-ovi potovalni pisarni, tukaj. Ravnokar je izšel prvi zvezek lične knjižice z naslovom: Povesti slovenskemu ljudstvu v poduk in zabavo. Sestavil in uredil A. Kalan. * urednik »Domoljuba —o Poanti« iz „DomolJaba'i I. zvezek. — Cena 20 kr. Obseg: Zlati lasje. — DedŠčina. — V zametih pokopan. — Veronika. — Sama smola! — Trojni sveti večer. — Božič na sv. Gothardu. — V valovih življenja. — Lovski tat. — Luč na, oknu. — Po viharju svetlo solnce. — Požar. — Lepi pirhi. — Marusnik. — Ob- hajilo v ječi. JEST Dobiva se v „ Katol. Bukvami" in pri H. Ničmanu v Ljubljani. i r x i i X . I - X. X Z zzzzzzzz Sargova glicerinova zobna crema. Izvrstno sredstvo za lepe svetle zobe. Po kratki rabi neobhodno potrebno sredstvo za čiščenje zob. Kalodont. Od zdravstvenega urada potrjeno. Prav prlllčno na popotovanji. Dlieče okrepčevalno. Neškodljivo celo ga najneinejše »obe. V Nemčiji, Franciji itd. se rabi že z največjim vspehom, nadalje na dvorih, v najvišjih krogih, kakor tudi v navadni družini. Dobiva se v lekarnah in parfumerijah itd. Komad 85 kr. (40) I -XX X X X X X X X X J X X X I Z X .3 33 u n a j 8 k a borza. & Dni 9. julija. Papirna renta 5%, 1*5% davka Srebrna renta 5%, 16% davka 92 gld. 60 kr. Papirna renta 5%. davka prosta . . Akcije avstro-ogerske banke, 600 gld. Kreditne akcije, 160 gld. . . . ' . London, 10 funtov stri........117 Napoleondor (20 fr.)...... Cesarski cekini ........ . 92 „ 65 ., . 102 n 75 „ . 1032 . 296 . 117 n 40 .. 9 „ 31 r „ 59 „ 67'/, „ Dne a. julija. Ogerska zlata renta 4<&....... Ogerska papirna renta 5 %...... 4 Kreditne srečke, 100 gld....... St. Genois srečke, 40 gld. ...... 105 gld. 20 kr. 101 .. 60 „ 133 M 75 „ 149 - »0 „ 179 97 „ 20 „ 100 „ 60 „ 18« 50 „ 60 75 „ Ljubljanske srečke, 20 gld....... 20 gld. 50 kr. Avstr. rudečega križa srečke, 10 gld. . . 17 n 50 Rudolfove srečke, 10 gld....... 20 „ n Salmove srečke, 40 gld........ 61 „ — Windiscbgraezove srečke, 20 gld..... 49 „ 50 „ Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . . 159 „ 25 M Akcije Ferdinandove sev. želez. 1000 gl. st. v. 2740 „ — rt Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . 103 „ 50 M 1 „ 30 M Laških lir 100.........i 46 „ 50 ifmenjarnična delniška Najkulantnejše se kupujejo in prodajajo v kursnem listo navedeni vrednostni papirji, srečke, valute in devize. W Razna naročila izvršč se liajtočncjc. Za nalaganje glavnic priporočamo: 4% g&llike proplnaoijake Kadolžnioe. 4zastavna pisma peitanske ogerske komer- oljonalne banke. 47,% komunalne obveznioe ogerske hlpotetae banke z 10* premijo. Na te papirje daje posojila avstro-ogereka banka in podružnice njene. 1860. leta srečke. Serijsko žrebanje že dne 1. avgusta. Pro in oso ni !!!■ .....gld' 11V* } in 50 kr. kolek. na petino srečke..... „ 4 i Glavni dobitek gld. 800.000 avstr. velj. Premijsko žrebanje dni 2. novembra. m