1 petek, 4. oktobra 2024 Prva Ča­so­pis ob­či­ne Kamnik, 4. oktobra 2024, leto 9, šte­vil­ka 17 Prva polnilnica izvirske vode brez mikroplastike Nihalka obratuje že šestdeset let V Zdravilnem gaju v Tunjicah pri Kamniku so odprli prvo polnilnico izvirske vode brez mikroplastike na svetu, ki je plod sodelovanja treh slovenskih podjetij. S to tehnološko inovacijo se odzivajo na globalni izziv onesnaževanja s plastiko, hkrati pa prispevajo k dolgoročnemu pozitivnemu vplivu na okolje. Maša Likosar Maša Likosar Tunjice – V Zdravilnem gaju izvira Živa voda, ki velja za eno izmed najkakovostnejših po opravljenih raziskavah in kliničnih testih. Kot je poja­ snila direktorica Zdravilnega gaja Tunjice Katja Jelovčan, so že pred leti sprejeli odloči­ tev, da svojo Živo vodo polni­ jo izključno v steklenice, za­ radi česar se jim je prodaja zmanjšala za 40 odstotkov. »Ljudje se še vedno pogosto zatekajo k uporabi plastike, kar je skrb vzbujajoče, a mi vztrajamo pri steklu, saj nam je skrb za okolje na prvem mestu,« je poudarila. Z željo, da bi njihova voda ostala čista in kakovostna, so v Zdravilnem gaju podali pobudo za postavitev polnil­ nice, iz katere bi pritekla voda brez mikroplastike, kar so uresničili pred kratkim. Prva polnilnica izvirske vode brez mikroplastike na svetu je rezultat sodelovanja med tremi slovenskimi podjetji – Nattura, Aqua Lab in MIK. »Testi pitne vode z različnih delov sveta so pokazali pre­ senetljive ugotovitve – pov­ sod so bila prisotna vlakna oblačil in fragmenti avtomo­ bilskih pnevmatik,« je ob odprtju poudaril Hakim El Khiar, inovator in las­tnik podjetja Aqua Lab, ki se že Ob odprtju prve polnilnice izvirske vode brez mikroplastike na svetu, ki je rezultat sodelovanja različnih slovenskih podjetij in ustanov / Foto: Tina Dokl od leta 1996 ukvarja s filtra­ cijskimi sistemi vode. Pred leti so v njegovem pod­ jetju razvili sistem za filtrira­ nje odpadne vode iz pralnih strojev, nato pa ga nadgradi­ li z detektorji mikroplastike, s katerimi so preverjali učin­ kovitost filtrov. Naključno so senzor namestili tudi na pipo in znova zaznali priso­ tnost mikroplastičnih vla­ ken. Te skrb vzbujajoče ugo­ tovitve so spodbudile razvoj naprednih filtracijskih siste­ mov, ki učinkovito zadržijo mikroplastiko in preprečijo njen vstop v pitno vodo. »Po­ sebni filtri delujejo tako, da mikroplastiko privlačijo s pomočjo elektrostatike,« je pojasnil El Khiar. V Zdravilnem gaju izvira Živa voda, ki jo polnijo izključno v steklenice. / Foto: Tina Dokl Ker mikroplastika v pitno vodo prehaja tudi iz zraka, so se pri snovanju polnilni­ ce povezali s podjetjem MIK, ki je specializirano za rešitve na področju prezra­ čevanja zraka. Filter za vodo je tako nameščen na vhodu izvirske vode in deluje kot mehanska pregrada, med­ tem ko tridelna filtracijska komora zagotavlja sterilni prostor in zmore zamenjati 56 kubičnih metrov zraka na uro. Prav tako so morali zagotoviti stalen monito­ ring, da lahko natančno spremljajo prisotnost mi­ kroplastike. »Ko v zraku ni več vlaken, lahko začnemo polniti vodo,« je pojasnil El Khiar. V polnilnico so vgradili že obstoječi prezračevalni si­ stem podjetja MIK, ki je eden glavnih komponent pri zagotavljanju čiste vode. Fil­ tri v prezračevalnem siste­ mu namreč učinkovito očis­ tijo mikroplastiko iz zraka. »Povezovanje tehnoloških rešitev različnih podjetij in ustanov je bilo ključno pri oblikovanju prve polnilnice vode brez mikroplastike,« je poudaril Vladan Mladeno­ vič, v podjetju MIK direktor za področje Mikroventa in Inštituta dr. Peter Novak. Svetovno inovacijo sta po­ zdravila tudi kamniški žu­ pan Matej Slapar in direktor Zavoda za turizem in šport Kamnik Luka Svetec. Prepričana sta, da bo prispe­ vala k trajnostnemu razvoju občine. »V naši strategiji trajnos­tnega razvoja in tu­ rizma smo močno zavezani ohranjanju naravnih virov in dvigovanju zavesti o po­ menu trajnostnega delova­ nja. Kamnik je z bogatimi vodnimi viri, kot so Živa voda, termalna voda Term Snovik, pa tudi številni gor­ ski potoki in reke, med vo­ dilnimi destinacijami na po­ dročju trajnosti,« je dejal Svetec in dodal, da pridobi­ tev ni le pomemben korak v smeri zelene trajnosti, tem­ več tudi zgled, kako turizem lahko soustvarja odgovorno prihodnost. Katja Jelovčan je ob robu še napovedala, da v prihodnje načrtujejo postavitev večje in avtomatizirane polnilni­ ce, poleg tega tudi poseb­ nih zbiralnikov vode, da bo celoten sistem brez mi­ kroplastike. Filtre namera­ vajo namestiti tudi na vse pipe v glampingu, da bodo imeli obiskovalci dostop do čiste in zdrave vode brez mikro­plastike. OBČINSKE NOVICE KULTURA ZANIMIVOSTI ZADNJA Tršarjev kip znova na svojem mestu Zanimive slike z Velike planine Jubilej lovske družine Prvakinja življenja Po skoraj natančno letu dni, odkar so iz Parka Evropa odstranili spomenik NOB Draga Tršarja, so restavrirano skulpturo vrnili nazaj na njegovo mesto. V prostorih Občine Kamnik je na ogled razstava slik, ki so nastale avgusta letos na 12. Mednarodnem bienalu Velika planina. Lovska družina Kamnik, ki letos praznuje sedemdeset let delovanja, spada med starejše lovske družine v Sloveniji. Šampionski sprejem so Živi Lavrinc, bronasti lokostrelki s paralimpijskih iger v Parizu, pripravili na »njeni« Osnovni šoli Frana Albrehta. stran 2 stran 6 stran 8 stran 16 Leta 1964 je nihalka popeljala prve potnike na Veliko planino in tako približala lepoto Kamniških Alp vsem obiskovalcem. Velika planina – Letos mi­ neva šestdeset let, odkar je nihalka prvič popeljala obi­ skovalce na Veliko planino. Ta dogodek se je v zgodovi­ no zapisal 13. septembra leta 1964, ko je takratni predse­ dnik kamniške občinske skupščine France Vidervol prerezal trak pred vhodom v srebrno gondolo. »Tako je tudi uradno luč sveta ugle­ dala prva nihalka v Sloveniji, ki je takrat predstavljala po­ membno turistično pridobi­ tev,« so poudarili v družbi Velika planina. Nihalka, ki je bila tedaj najdaljša in brez podpornih stebrov, je svojo pot premagala v dobrih pe­ tih minutah, prepeljala pa je lahko trideset oseb. Vsaka nosilna vrv je tehtala 17 ton, za pogon žičnice pa je skrbel 200-kilovatni elektromotor. Zgodba o gradnji nihalke pa se je začela že veliko prej. Kot so pojasnili v družbi Ve­ lika planina, je že leta 1958 zaradi želje, da bi Veliko pla­ nino približali obiskovalcem in zgradili žičnico, arhitekt Vlasto Kopač za OLO Ljub­ ljana izdelal urbanistični program in varstveni režim Velike planine ter tako zava­ roval pastirski del planine. Izdelal je načrt za počitniško naselje na severozahodnem delu planine, ki je nagnjen proti Kamniški Bistrici, in tudi načrte za pet različnih turističnih tipov koč, ki se po obliki, materialu in izvedbi naslanjajo na pastirsko arhi­ tekturo, s čimer je ohranil značilno krajino planine tudi v turističnem delu. Leta 1960 je arhitekt Vlasto Ko­ pač projektiral obe postaji žičnice in hotel Šimnovec, s čimer se je začela gradnja nihalke na Veliko planino. 3. stran Z nihalko se lahko obiskovalci že šestdeset let povzpnejo iz doline Kamniške Bistrice na 1412 metrov nadmorske višine. / Foto: Grega Eržen Gorenjski glas v vsak dom na Gorenjskem 14 dni brezplačnega časopisa Akcija 14 dni brezplačnega časopisa je namenjena vsem, ki Gorenjskega glasa še ne poznate ali ga kupujete v prosti prodaji. Podatke za dostavo pošljite na narocnine@g-glas.si ali pokličite 051/682 217. Po preteku 14-dnevnega obdobja vam časopisa ne bomo več pošiljali, vas bomo pa poklicali, povprašali za mnenje in predstavili pogoje za naročnino. Pridružite se naši veliki družini naročnikov, ne bo vam žal! V akciji ne morejo sodelovati obstoječi naročniki in tisti, ki živijo na istem naslovu kot naročnik. Prav tako ne morejo sodelovati tisti, ki so obdobje brezplačne naročnine v zadnjem letu že izkoristili. Gorenjski glas je najbolj bran regionalni časopis v Sloveniji. 2 petek, 4. oktobra 2024 Občinske novice Koraki k trajnostni mobilnosti Ob zaključku Evropskega tedna mobilnosti je Občina Kamnik organizirala dogodek na parkirišču za Kavarno Veronika. Maša Likosar Kamnik – Letošnji slogan Evropskega tedna mobilnosti je bil Skupni javni prostor – za vse, zato je Občina Kamnik ob zaključnem dogodku parkirišče spremenila v prostor za druženje in izmenjavo idej. Na Glavnem trgu so na ogled postavili tudi Razstavo o pripravi Občinske celostne prometne strategije Kamnik, ki je prikazala utrinke dosedanjega procesa priprave dokumenta in primere dobrih praks prometnih ukrepov ter ureditev drugje po Sloveniji. za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Občine Kamnik ter Domom kulture Kamnik v okviru Evropskega tedna mobilnosti pripravi druženje otrok kamniških šol in vrtcev. V ta namen je potekal Dan brez avtomobila, kjer so se predstavile različne službe in društva, ki med drugim skrbijo za varnost, zaščito in reševanje. »Na področju mobilnosti se soočamo z več izzivi, predvsem pa je ključnega pomena, da v prihodnje usmerimo energijo v zagotavljanje čim več varnih kolesarskih poti in izboljšanje njihove Na zaključnem dogodku so kolesarji imeli možnost pripeljati svoja kolesa na servis. / Foto: arhiv Občine Kamnik Občina Kamnik si prizadeva za čim večje sodelovanje občanov pri oblikovanju nove prometne strategije. V ta namen so pripravili spletno platformo, na kateri so občani na interaktivni zemljevid Kamnika že poleti lahko vnašali izzive, s katerimi se srečujejo v prometu kot pešci, kolesarji, kot uporabniki javnega potniškega prometa ali vozniki avtomobilov. Zdaj pa imajo še priložnost, da na zemljevid vpišejo predloge za trajnostne prometne ureditve, ki bi po njihovem mnenju lahko izboljšale prometno situacijo v občini. Občina Kamnik poleg tega že vrsto let skupaj s Svetom zveznosti v okviru nove celostne prometne strategije,« je poudaril kamniški župan Matej Slapar. Zveznost kolesarskih poti bo ena od prioritet, saj se, kot je dejal župan, na določenih odsekih pojavljajo prekinitve, kar predstavlja oviro. »To bomo rešili tudi s pomočjo celostne prometne strategije. Kolesarske povezave bomo ustrezno označili na cestiščih, kjer dodatna gradnja kolesarskih poti ni mogoča. Prav tako nas veseli, da železniški promet deluje tudi ob sobotah, kar povečuje dostopnost prevoza. Doslej smo postavili že nekaj postajališč ob železnici, kar predstavlja korak v pravo smer.« OdgovornI uredniK: Aleš Senožetnik ales.senozetnik@g-glas.si NAMESTNICA OdgovornEGA uredniKA: Maša Likosar masa.likosar@g-glas.si Oglasno trženje: Mateja Žvižaj mateja.zvizaj@g-glas.si, 041/962 143 Zahvale, osmrtnice, NAROČNINE: osmrtnice@g-glas.si, 04/201 42 47 narocnine@g-glas.si, 04/201 42 41 Tršarjev kip znova na svojem mestu Po skoraj natančno letu dni, odkar so iz Parka Evropa odstranili spomenik NOB Draga Tršarja, so restavrirano skulpturo vrnili nazaj na njegovo mesto. Aleš Senožetnik Kamnik – Aktivnosti za obnovo so sicer v Kamniku začeli po tem, ko je spomladi 2022 pristojna konservatorka s kranjske enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Renata Pamić občinsko upravo obvestila o večjih razpokah v bronastem kipu, ki sicer pripada Tršarjevi seriji Manifestanti. Demontaža, prestavitev in restavratorska dela so stala 130 tisoč evrov (brez DDV). Sredi lanskega septembra so skulpturo nato odstranili in jo predali v roke strokovnjakom, minuli torek pa so jo obnovljeno ponovno postavili na svoje mesto. »V notranjosti je bil spomenik zalit z betonom, kar je bila običajna praksa v času postavitve,« nam je ob ponovni postavitvi obnovljenega spomenika povedala Pamićeva. »Mraz je naredil svoje in razpoke so postale zelo široke. Skulptura verjetno ne bi padla, vendar je bil skrajni čas, da se sanira. Želeli smo celovito obnovo, s ciljem, da se omogočita zračenje in odtekanje vode, tako da korozija in kondenz ne bi ostajala znotraj skulpture,« je še povedala Pamićeva, ki je sicer dodala, da s postavitvijo dela še niso zaključena. »Treba bo še izdelati pokrovno kapo, urediti hortikulturo in pozlatiti napise. Najprej pa moramo počakati, da se skulptura Kip v Parku Evropa je del opusa Manifestanti. / Foto: Aleš Senožetnik stabilizira in da beton doseže potrebno trdnost,« nam je ob postavitvi povedala konservatorka. Spomenik, ki so ga v Kamniku postavili leta 1962, bi moral po njenem mnenju pa več. »Zdaj je notranjost votla, mogoče je odtekanje vode, s tem pa se je podaljšala njegova življenjska doba,« je še dejala sogovornica. Vrnitve spomenika na svoje mesto ob vhodu v park se je »Zelo sem zadovoljna, da je spomenik znova na svojem mestu, saj gre za eno očetovih najlepših skulptur iz opusa Manifestanti,« pravi kiparka in restavratorka Eva Tršar Andlovic. zdaj brez večjih posledic kljubovati vremenskim neprilikam vsaj še enkrat toliko kot doslej, najverjetneje razveselila tudi kiparka in restavratorka Eva Tršar Andlovic. »Čutila sem precejšnje breme in skrbelo me KAMNIČAN-KA (ISSN 2463-8536), ustanovitelj Občina Kamnik, Glavni trg 24, 1240 Kamnik; izdajatelj: Gorenjski glas, d. o. o., Kranj, Nazorjeva ulica 1, 4000 Kranj (sedež uredništva, tel. 04/201 42 00, info@g-glas.si) Časopis Kamničan-ka izhaja dvakrat na mesec v nakladi 14.000 izvodov, brezplačno ga prejemajo vsa gospodinjstva in drugi naslovniki v občini Kamnik in okolici. Tisk: Tiskarsko središče, d. o. o; distribucija: Pošta Slovenije, d. o. o., Maribor Nenaročenih prispevkov in pisem ne honoriramo in ne vračamo. Pisma bralcev so omejena na 3000 znakov skupaj s presledki, pošljete jih lahko na naslov: kamnican@g-glas.si. Časopis Kamničan-ka lahko naročite, naročnina za leto 2024 znaša 37,40 EUR (22 izidov po 1,70 EUR). Časopis Kamničan-ka bo naslednjič izšel predvidoma 18. oktobra 2024, prispevke lahko pošljete najkasneje do četrtka, 10. oktobra 2024. Obnovljeni spomenik Draga Tršarja je znova na svojem mestu. / Foto: arhiv Občine Kamnik je, ali bodo dela uspela. Po zaključku pa se mi je odvalil kamen od srca. Zelo sem zadovoljna, da je spomenik znova na svojem mestu, saj gre za eno očetovih najlepših skulptur iz opusa Manifestanti,« je povedala hči lani preminulega Draga Tršarja, ki je kot poznavalka Tršarjevega opusa, ki ga je imela priložnost spremljati v nastajanju, med obnovo skrbela, da končna podoba obnovljenega spomenika v času restavratorskih del ni izgubila prvotnega izraza. Demontaža, prestavitev in restavratorska dela so stala 130 tisoč evrov (brez DDV). Občina je s strani ministrstva za kulturo pridobila sredstva za interventni ukrep varstva spomenika v višini 47.620 evrov, za sofinanciranje spomeniškovarstvenih projektov na področju ohranjanja nepremičnih spomenikov pa še 50 tisoč evrov za obnovitvena dela. Drago Tršar velja za enega osrednjih slovenskih kiparjev. Rodil se je leta 1927 v Planini pri Rakeku in po vojni študiral kiparstvo pri profesorjih Zdenku in Borisu Kalinu, Karlu Putrihu in Petru Lobodi. S svojim izjemno obsežnim in inventivnim opusom si je prislužil tudi mednarodno priznanje. V Kamniku lahko poleg spomenika v Parku Evropa občudujemo tudi Tršarjev bronasti portret pesnika Franceta Balantiča na Novem trgu. 3 petek, 4. oktobra 2024 Občinske novice Obratuje šestdeset let Odobrena sredstva za kanalizacijo 1. stran Gradnja kanalizacije Stahovica–Črna je zaključena, v Motniku bodo dela stekla prihodnje leto. Hotel Šimnovec, zgrajen ob strmem robu Šimnovca v neposredni bližini nihalke na Veliko planino, so odprli 19. decembra 1964. Nekaj dni prej so opravili tudi prve preizkuse nove sedežnice Šimnovec–Zeleni rob, ki je prav tako začela obratovati v prihajajoči zimski sezoni. »Njena vstopna postaja je bila kar v garaži zgornje postaje nihalke, peljala pa je samo do Zelenega roba. Nižje od zdajšnje vmesne postaje šestsedežnice,« so pojasnili. Zaradi varnosti in dotrajanosti stare strojnice nihalke so jo v letu 2011 zamenjali z novo strojnico. Leta 2020 je bila zamenjana tudi nosilna vrv, lani pa še dvosedežnica Šimnovec z novo, moderno, tiho in trajnostno šestsedežnico, ki je do danes na planino popeljala že več kot 80.000 obiskovalcev. Maša Likosar Ob svetovnem dnevu turizma Svojih začetkov so se v družbi Velika planina spomnili ob svetovnem dnevu turizma, ki ga vsako leto praznujemo 27. septembra. Tomaž Štefe, direktor družbe Velika planina, je poudaril, da je bila turistična pridobitev, kot je bila leta 1964 nihalka, izjemnega pomena. »Poleg številnih delovnih mest, ki jih omogoča panoga turizem, je tudi obisk Velike planine z urejenimi dostopi na neki način omejen in tako lažje nadzorovan, kar pomeni, da je Velika planina lahko trajnostna destinacija, kot takšno si jo tudi vsi želi- Gradnja zgornje postaje žičnice in priprava terena za hotel Šimnovec, ok. 1960 / Foto: arhiv Vlasta Kopača Odprtje nihalke, september 1964 / Foto: arhiv Kamniški občan mo. Velika planina je odličen primer, kako lahko turizem in varovanje naravne ter kulturne dediščine sobivata.« V sklopu praznovanja 60-letnice, ki jo bodo praznovali daljše obdobje, bodo organizirali številne dogodke, kot so ogledi filmov Velikani Velike planine, čistilna akcija in vodeni pohodi po pastirskih poteh. V družbi so še dodali, da si lokalna skupnost in upravljavci planine prizadevajo za ohranjanje naravnega okolja, obenem pa spodbujajo obiskovalce, da naravo spoštujejo in z njo ravnajo odgovorno. »Na planini veljajo posebni ukrepi za varstvo okolja, kot so urejene pohodniške poti ter omejevanje motornega prometa. Obiskovalce se nenehno osvešča o pomembnosti spoštovanja naravnega okolja, kar krepi odgovornost vsakega posameznika pri ohranjanju občutljivega gorskega območja,« so poudarili. Na planincah luštno biti Velika planina pa je bila po navedbah družbe naseljena že pred našim štetjem, saj najstarejša najdba na Veliki planini sodi v mlajšo bronasto dobo, v obdobje med 13. in 11. stoletjem pr. n. št. Prva najdba, bronasta plavutasta sekira, je bila odkrita leta 1963 v okolici Tihe doline. Tudi kasnejše najdbe dokazujejo naselitev in planšarstvo na območju Velike planine že od prazgodovine. V Medobčinskem muzeju Kamnik, v gradu Zaprice, si lahko ogledate stalno razstavo Na planincah luštno biti, ki prikazuje življenje na kamniških planinah od prvih arheoloških najdb do danes. Na ogled so postavljene številne arheološke najdbe, pastirjeva oblačila in obutev. Razstava poudarja tudi vlogo in delo Vlasta Kopača, ki je zaslužen, da so se ohranila prvotna pastirska selišča na Veliki, Mali in Gojški planini. Zelenemu robu zeleni ključ V družbi pisanih skulptur Williama Sweetlova so na Veliki planini proslavili pridobitev certifikata Zeleni ključ. Aleš Senožetnik Velika planina – Trajnostni certifikat Zeleni ključ je na Veliki planini pridobilo gostišče Zeleni rob. Kot je ob tej priložnosti dejal direktor družbe Velika planina Tomaž Štefe, je certifikat tudi zaveza za prihodnost. »Naša vizija je postati dober primer trajnostnega turizma ter nadaljevati uvajanje inovativnih praks, ki bodo prispevale k ohranjanju narave in dvigu kakovosti ponudbe,« je še povedal. Certifikat sicer pomeni zavezanost podjetij, da spoštujejo stroge kriterije, ki jih je določila Mednarodna fundacija za okoljsko vzgojo. Kot je še dodal Štefe, se je njihova gostilna Zeleni rob zavezala k zmanjšanju okoljskega odtisa z uvajanjem številnih trajnostnih praks, kot so učinkovita raba energije in vode, zmanjševanje odpadkov ter uporaba lokalnih in ekološko pridelanih sestavin, za kar so v minulih letih izvedli tudi nekaj investicij. Priznanje so na Veliki planini proslavili tudi s pisanimi skulpturami živali, ki jih je v okviru mednarodnega projekta Dobre novice! v minulih mesecih predstavljal belgijski umetnik William Sweetlove. Projekt, ki je potekal od pomladi vse do sredine septembra, je poleg del Sweetlova kot prvega imena dogodka postregel še s številnimi drugimi aktivnostmi in razstavami domačih in tujih avtorjev. Na Zavodu za turizem in kulturo Kamnik, ki ob podpori več partnerjev nastopa v vlogi organizatorja, pravijo, da je projekt, ki je bil zamiš- Kamnik – Občina Kamnik je po obsežnem usklajevanju projektne dokumentacije za projekt Izgradnja kanalizacije Motnik in Stahovica–Črna pri Kamniku pred nedavnim prejela pozitivno odločbo ministrstva za naravne vire in prostor o sofinanciranju projekta v znesku 705.574,48 evra. Projekt bo sofinanciran v okviru Načrta za okrevanje in odpornost. župan in dodal, da bi gradnja v Motniku lahko stekla v naslednjem letu. Medtem ko gradnja kanalizacije v Motniku še čaka na začetek, pa je projekt Stahovica–Črna že zaključen. Vzporedno z obnovo regionalne ceste, ki jo je preplastila država, je občina zgradila kanalizacijske cevi. »Na razpisih smo pridobili sredstva za te projekte, ki jih bomo uporabili za nadaljnje ukrepe,« je dodal župan. Občina Kamnik je za projekt Izgradnja kanalizacije Motnik in Stahovica–Črna pri Kamniku prejela pozitivno odločbo ministrstva za naravne vire in prostor o sofinanciranju projekta. Kot je pojasnil kamniški župan Matej Slapar, je za projekt kanalizacije v Motniku občina že pridobila gradbeno dovoljenje, prav tako je bil izbran nadzornik. Naslednji korak bo izbira izvajalca, kar na občini pričakujejo v kratkem. Obenem načrtujejo potrditev investicije v proračunu in zagotovitev potrebnih sredstev. »Predvidoma v naslednjih dveh mesecih bomo v sodelovanju s krajevnimi skupnostmi in političnimi strankami usklajevali proračun,« je pojasnil Kamniška občina se še vedno intenzivno posveča odpravljanju posledic lanskih poplav, ki so povzročile obsežno škodo, zlasti na infrastrukturnem področju. Popoplavna obnova tako ostaja ena glavnih prioritet, ki pa zahteva veliko truda in finančnih sredstev, kar otežuje začetek novih projektov. »Kljub naraščajočim stroškom in podražitvam, vključno s šolskimi prevozi, bomo poskrbeli za nujne potrebe in nadaljevali obnovo prizadetih območij,« je strnil župan. Obnovili odsek proti Črnivcu Aleš Senožetnik Kamnik – Pred kratkim je Direkcija za infrastrukturo zaključila sanacijo državne ceste Stahovica–Črnivec. Pod prelazom so na novo preplastili 2,5-kilometrski odsek od kilometrskih oznak 7,7 do 10,2. Vrednost investicije je znašala 772 tisoč evrov. Tudi v prihodnje na cesti proti Črnivcu država načrtuje obnove. Nekoli- ko nižje, med kilometrskima oznakama 5,2 in 7,7, je namreč predvidena sanacija še enega 2,5-kilometrskega odseka. »Dela bodo zajemala tudi ureditev odvodnjavanja in obnovo prometne opreme ter signalizacije. Ocenjena vrednost gradbenih del znaša približno 718 tisoč evrov,« so nam povedali na direkciji. Kot dodajajo, bodo dela predvidoma izvedli še letos. Ambasador projekta Noah Charney in direktor Velike planine Tomaž Štefe ob pisanih skulpturah na Veliki planini / Foto: Primož Pičulin ljen kot preplet dogodkov sodobne umetnosti, prerasel kulturne okvire in prestopil tudi na področje trajnostnega turizma. William Sweetlove s svojimi deli in pro- jekt kot celota namreč z razstavljanjem tovrstnih skulptur ozaveščajo o pomembnosti ohranjanja zdravega, zelenega in čistega okolja ter pitne vode. Obnovljen odsek ceste Stahovica–Črnivec / Foto: Aleš Senožetnik 4 petek, 4. oktobra 2024 Občinske novice, mnenja Dobrodelni pohod Prihodnost na Sv. Primoža Maša Likosar Sv. Primož – Tretjo septembrsko soboto je ekipa revije Modre novice ponovno organizirala tradicionalni Dobrodelni pohod na Sv. Primoža. Pohod je finančno podprlo vseh pet občin, kjer izhaja revija – Kamnik, Domžale, Mengeš, Trzin in Komenda. Dogodka so se udeležili župan Občine Kamnik Matej Slapar, podžupan Občine Na 12. Dobrodelnem pohodu na Sv. Primoža so pohodniki uživali tudi ob sladkanju s torto velikanko. / Foto: Miha Kokole Na letošnjem dobrodelnem pohodu so zbrali več kot 9200 evrov. V vseh letih so na prireditvi skupno zbrali že več kot 50 tisoč evrov, na letošnjem, dvanajstem pohodu pa več kot 9200 evrov. Zbrana sredstva bodo v sodelovanju z Zvezo prijateljev mladine Slovenije namenili otrokom iz regije, kjer izhajajo Modre novice, za počitnice na morju, del pa bo namenjen tudi prizadetim v lanskih poplavah in zemeljskih plazovih. Domžale Borut Ernestl, župan Občine Trzin Peter Ložar in župan Občine Komenda Jurij Kern, s čimer so podprli dobrodelni namen. Pohod je bil obogaten z zabavnimi igrami za otroke, ki so za uspešen vzpon prejeli medalje, malico in torto velikanko. Za dobro vzdušje so poskrbeli Melisa in Marjan Spruk ter Prebrisani muzikanti, prireditev pa je povezoval Tomaž Okorn. ŠPORTNA DVORANA in VOLITVE V KGZS Mnenje občinskega svetnika Mnenje občinske svetnice kamniške železnice Razvoj športa in športne infrastrukture Matija Podjed, Lista Mateja Slaparja Dragica Požek, Lista Mateja Slaparja V zadnjih mesecih opažamo, da se vse več lokalnih skupnosti odloča za pripravo celostnih prometnih strategij, k čemur smo pristopili tudi v naši občini. Če želimo vzpostaviti učinkovito prometno infrastrukturo, ki ne bo odvisna zgolj od cest, je ključna modernizacija železniške proge Kamnik–Ljubljana. Da bi železniški promet postal resna alternativa avtomobilu, moramo zagotoviti hitrejše, udobnejše potovanje, pogostejše povezave ter enostaven dostop do postaj in dobro povezavo z drugo infrastrukturo, kot so ceste, kolesarske steze in parkirišča. Pomembno je tudi, da z modernizirano železnico razbremenimo ceste tovornega prometa. Z dvotirno progo se bodo povečali intervali vlakov, z modernizacijo pa hitrost in varnost potovanj. Ključno je zagovarjati zunajnivojske prehode za državno in lokalno cestno omrežje, kolesarske steze in pešpoti, kar zagotavlja varnost in pretočnost ostalega prometa. Čeprav je projekt še v fazi priprave strokovnih študij, je pomembno, da spremljamo načrtovanje, spodbujamo širšo javno razpravo in zagovarjamo dvotirnost do Kamnika. Prav tako moramo ohraniti čim več obstoječih objektov ob progah, tir do Barutane ter zunajnivojske prehode na vseh Krajevna skupnost (KS) Duplica je ena največjih krajevnih skupnosti v občini Kamnik, saj zajema okoli pet tisoč prebivalcev različnih starostnih skupin. Da bi vsem tem skupinam zagotovili občutek varnosti in domačnosti, smo se v KS Duplica ob podpori Občine Kamnik odločili poskrbeti tudi za športne dejavnosti. Ena izmed pomembnih pridobitev je urejena sprehajalna pot ob reki Bistrici, ki nudi čudovit razgled na Stari Grad, vas Brezje in vrhove Kamniško-Savinjskih Alp. Poleg tega je na Perovem na voljo urejen grbinasti poligon, športna igrišča pa bodo zgrajena med šolama Frana Albrehta in Toma Brejca. Prav tako se ureja igrišče Virtus, ki bo še dodatno obogatilo športno ponudbo. Občina Kamnik je pred nekaj leti odkupila tudi športno igrišče Vila na Duplici, ki bo namenjeno izvajanju različnih športnih dejavnosti. V lanskem letu smo v prenovljenem prostoru na Duplici že začeli vadbe joge, pilatesa in gonga. Trenutno pa so vse naše misli usmerjene v obnovo kinodvorane, kjer bodo potekale mirne športne aktivnosti, kot so namizni tenis, badminton, ritmična gimnastika in telovadba. V tej dvorani bomo gostili starostnike v starosti nad 80 let ter starše z otroki s posebnimi potrebami. Decembra načrtujemo tudi dogodek za najmlajše, kjer bo otroška folklorna skupina nastopila z gleda- predvidenih lokacijah. Prostorske rešitve, povezane z nadgradnjo železniške proge, bodo del državnega prostorskega načrta. Zato je ključno, da kot občina vključimo čim več predlogov za prilagoditev cestnega omrežja in prostora, še posebej zaradi izgradnje zunajnivojskih prehodov ali premika obstoječega omrežja zaradi širitve železniške trase. Nadgradnja proge Kamnik– Ljubljana bo sicer velik poseg v prostor, vendar predstavlja tudi pomembno razvojno priložnost za prestrukturiranje območij ob progi. To ne bo vplivalo le na promet in mobilnost, ampak bo omogočilo razvoj urbanih vsebin in zelenih površin. Projekt ponuja priložnost za širši razvoj celotnega območja, ki lahko prispeva h kakovostnejšemu življenju v mestu in njegovi okolici. Naloga pred nami je zahtevna in odgovorna, a prinaša številne možnosti za izboljšave na področju prometa in urbane ureditve. V Kamniku modra luč za znakovne jezike Na izredni seji občinskega sveta konec maja smo med drugim obravnavali dokumente za zunanjo športno površino in novo športno dvorano pri Osnovni šoli Frana Albrehta. Ministrstvo, pristojno za šport, je objavilo razpis za izbor sofinanciranja investicij v športno infrastrukturo v letu 2024. Svetnika SDS sva projekt ureditve zunanje športne površine pri novi šoli podprla, nisva pa podprla projekta izgradnje nove športne dvorane. Ocenjena vrednost investicije je znašala dobrih 9 milijonov evrov; od tega bi ministrstvo sofinanciralo do največ 1 milijon evrov, občina bi v letošnjem in prihodnjem letu skupaj prispevala 2 milijona, za dobrih 6 milijonov pa bi morala vzeti kredit. Nova športna dvorana bi ugodila meram predvsem enega športa, saj se lahko ostale športne aktivnosti kot doslej izvajajo v obstoječi, z manjšimi popravki oz. ureditvijo. Svetnika meniva, da bi Kamnik moral imeti športno dvorano na lokaciji, ki bi bila lažje dostopna, predvsem pa, da bi obiskovalci imeli zagotovljena parkirišča, občani pa ne preglavic ob večji prometni obremenjenosti. Upava, da ima občinska uprava pri pripravi nove prometne strategije boljšo vizijo za prihodnost prometa v Kamniku. Forum za kmetijstvo in podeželje SDS je konec januarja v Šmartnem v Tuhinju pripravil okroglo mizo o kmetijstvu. Tako v preteklosti kot danes je vloga slovenskega kmeta neprecenljiva – uživamo lahko kakovostno in doma pridelano hrano. V nedeljo, 6. oktobra, potekajo volitve v Kmetijsko gozdarsko zbornico Slovenije. Na zadnjih volitvah se je le-teh udeležilo manj kot 10 odstotkov volilnih upravičencev. Zakaj? Z udeležbo na volitvah lahko neposredno zastopate interese kmetov, vplivate na odločitve, ki vplivajo na vaše delo in življenje, krepite občutek skupnosti in sodelovanja med kmeti. Dajte, udeležite se volitev in oddajte glas ljudem, ki živijo v sožitju z naravo in jo znajo ceniti. Kamnik – Občina Kamnik se je pridružila pobudi Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije z naslovom Modra luč za znakovne jezike. Stražni stolp Malega gradu in Dom kulture Kamnik so osvetlili v modro – v znak potrditev skupne zavezanosti k solidarnosti s skupnostmi gluhih. M. L. Kamnik potrebuje bolj premišljen pristop k turizmu zdi, da strategija upravljanja turizma v občini ni prijazna do narave. Ena izmed perečih težav je prometna obremenitev zaradi neurejenih prevoznih povezav do Velike planine. Navkljub uvedbi novih voznih redov za avtobuse, ki so namenjeni izboljšanju dostopnosti do priljubljenih turističnih točk, avtobusi ob koncih tedna še vedno ne vozijo do spodnje postaje nihalke na Veliki planini. To pomeni, da se številni obiskovalci, ki bi sicer uporabili javni prevoz, odločajo za prihod z lastnimi vozili, kar povzroča prometne kolapse na ozkih dostopnih gozdnih cestah. Še bolj skrb vzbujajoča je situacija z ravnanjem s komunalnimi odpadnimi vodami na Veliki planini. Kljub temu, da gre za eno najbolj obiskanih naravnih znamenitosti v Kamniku, vprašanje ustreznega ravnanja z odpadnimi vodami še vedno ni rešeno. Pomanjkljiva infrastruktura v obliki greznic ter velikokrat vpra- Občina Kamnik, Glavni trg 24, Kamnik; svetniška skupina Gibanje svoboda Slovenska demokratska stranka, Trstenjakova ulica 8, Ljubljana; OO Kamnik GRADIMO SLOVENIJO OO SDS Kamnik, svetniška skupina liško predstavo, obiskal pa jih bo tudi Dedek Mraz z darili. Za zagotavljanje varnosti pri dostopu do vseh teh dejavnosti bo potrebna dodatna osvetlitev prehodov za pešce, zlasti v bližini šol in vrtcev. Ker nekateri vozniki prekoračijo dovoljeno hitrost tudi do 60 km/h, kar je nevarno predvsem za mladino in starejše, bi bilo treba postaviti več elektronskih merilnikov hitrosti. Poleg tega je nujno povečati nadzor s strani Policije Kamnik in redarske službe. Posebno pozornost namenjamo tudi šolski učni poti na hribu »biodiverzitete«, ki jo pogosto obiščejo vzgojiteljice in učitelji z otroki iz Osnovne šole Marije Vere. Na tem območju smo opazili nedisciplinirane voznike štirikolesnikov, ki s hitro vožnjo ogrožajo sprehajalce in motijo živali. Zato bo potrebna tudi okrepitev nadzora redarske službe na tej lokaciji. Na ta način si prizadevamo ustvariti varno in prijetno okolje za vse prebivalce KS Duplica, ne glede na starost ali zanimanje. Kamnik se ob koncu turistične sezone, tako kot večina Slovenije, lahko pohvali z dobrimi številkami. Turistični tokovi se v dobi vse večjih vremenskih ekstremov, zlasti vročine, očitno vse bolj premikajo iz nekdanjih morskih lokacij v bolj alpske kraje. Vendar se za na videz ugodno statistiko skrivajo zaskrbljujoči znaki stihijskega pristopa k turizmu. Kljub povečanju števila obiskovalcev in številnim privlačnim dogodkom se šljiv nadzor nad njihovim praznjenjem predstavljajo resno grožnjo pitni vodi vseh Kamničanov. Z naraščajočim številom obiskovalcev se ta težava le še poglablja, zato je nujno, da se v prihodnjih letih temeljito in predvsem premišljeno pristopi k reševanju te problematike, na kar smo v svetniški skupini Gibanje Svoboda večkrat opozarjali, ker bomo ob takšnih nekontroliranih ravnanjih vsi občani ostali brez čiste pitne vode. Poleg teh infrastrukturnih izzivov pa so med sezono postale očitne tudi razlike v ravnanju z odpadki na različnih turističnih dogodkih v Kamniku. Na eni strani lahko pohvalimo prakse, kot je sistem vračljive kavcijske plastične embalaže na dogodku Kul petki, ki spodbuja odgovorno ravnanje z odpadki in zmanjšuje okoljski odtis. Na drugi strani pa sta dogodka, kot sta Kamfest in Dnevi narodnih noš, še vedno pomanjklji- vo urejena glede ravnanja z odpadki, kar pomeni, da se ustvarja nepotrebna količina odpadkov, ki obremenjujejo lokalno okolje in s kupi odložene plastike za enkratno uporabo precej kazijo lepo mestno središče. Ob zaključku turistične sezone se je treba resno vprašati, ali je trenutni pristop k turizmu v Kamniku trajnosten. Zdi se, da kljub dobrim namenom in prizadevanjem za privabljanje turistov občina ni dovolj pozorna na dolgotrajne posledice stihijskega turizma na naravo in okolje. Če želimo ohraniti lepote Kamnika za prihodnje generacije in hkrati še naprej privabljati obiskovalce, bo potreben bolj premišljen in trajnosten pristop k razvoju turizma. Karla Urh, vodja svetniške skupine 5 petek, 4. oktobra 2024 Aktualno, pisma bralcev Znova v Snoviku Obrodila sladke sadove Maša Likosar Ana Jagodic Dolžan Snovik – Drugo leto zapored so se gorenjski upokojenci družili v Termah Snovik. Na tradicionalnem letnem srečanju, tokrat 31. po vrsti, se je zbralo več kot štiristo članov upokojenskih društev, ki so povezana v pokrajinsko zvezo Gorenjske. Predsednik zveze Robert Plavčak in podpredsednik Zveze društev upokojencev Slovenije Stanko Kranvogel sta se v svojih nagovorih dotaknila aktualnih izzivov, s katerimi se srečujejo upokojenci: inflacije, usklajevanja pokojnin, regresa, pokojninske reforme, zakona o dolgotrajni oskrbi ... Zbrane v prireditvenem šotoru so pozdravili še direktorica Term Snovik Katarina Adam, župan Matej Slapar in predstavnica izolskega hotela Delfin. V Kamnik – Čast letošnjega prvega reza kamniške potomke mariborske Stare trte, ki od leta 2006 raste v Parku Evropa, je pripadla podžupanji Romani Učakar. Škarje je nato predala občinskemu viničarju Miru Sanaborju. Kljub vremenskim izzivom je bila letina dobra, grozdi pa sladki in polnega okusa. Ob tej priložnosti se je podžupanja zahvalila Sanaborju za predano delo, ki omogoča, da kamniška trta vsako leto obrodi, ter izrazila željo, da bi bili tudi prihodnje leto deležni njenih sadov. V začetku srečanja so se po plesišču vrteli člani Folklorne skupine Duštva upokojencev Naklo. / Foto: Tina Dokl kulturno-zabavnem programu se je z odra razlegalo igranje in prepevanje; večji del programa sta pripravila Folklorna skupina Društva Podžupanji Romani Učakar je pripadla čast prvega reza. / Foto: arhiv Občine Kamnik OBČINA KAMNIK AKCIJA ZBIRANJA NEVARNIH ODPADKOV upokojencev Naklo in ansambel Dolomiti, srečanje pa je popestrila tudi mlada pevka iz Tuhinjske doline Manca Poljanšek - Manči. SOBOTA, 12. IN 19. OKTOBER SOBOTA, 12.10.2024 SOBOTA, 12.10.2024 VOZILO 1 Odgovor na pismo, naslovljeno z Za resnico gre Že leta 2014 sem g. Hribarja prosil za kakšno fotografijo zasedbe Kamniktiti in mi jo je tudi prijazno posredoval. Objavljena je bila v moji knjigi Mali besednjak kamniške industrije. Prosil sem ga tudi za posredovanje podatkov o zasedbi, a je sodelovanje zavrnil, češ da se ne spomni ali noče spominjati in da se s tem nima volje ukvarjati. Poslal me je k sočlanu Kamniktitov Frenku Vengustu. Tako je večina razdelka In nato beat v knjigi Veselo v Kamnik nastala na podlagi posnetih in zapisanih pričevanj gospoda Frenka Vengusta ter na podlagi fotografskega in arhivskega gradiva, ki ga hrani. Z gospodom Tomažem Perkom sem se o Kamniktitih pogovarjal po predstavitvi knjige Jožeta Skoka Po poteh zabavne glasbe, ki je bila v Knjižnici Franceta Balantiča v Kamniku na začetku lanskega leta. Na podlagi tega pogovora sem lahko nekaj podatkov v takrat že napisanem tekstu popravil ali revidiral. Če grem po tehtnosti očitkov, najbolj obremenjujoča trditev bi lahko bilo domnevno plačevanje članov Kamniktitov s strani gospoda Gačnika. A če bi pozorno prebrali, bi razumeli, da gre za citat, opremljen z navednicami in številko opombe, v opombi pa je naveden vir, ki sem ga povzel. Gre za članek kamniškega zgodovinarja dr. Damjana Hančiča Položaj Katoliške in pretiravanja. Dajem primer: Po vseh teh letih je seveda težko oceniti, koliko ljudi je prišlo na ples v domžalsko halo. Uradnih dokumentov seveda ni na voljo, vstopnice je prodajal Vengustov brat. In tako je nastala zapisana ocena; tudi če se vam zdi pretirana, vam zagotovo ne škodi in tudi nikomur drugemu ne. Za Perkovo igranje citer še vedno jamči g. Vengust, da se je zgodilo. Mateja Hribarja pa je Frenk Vengust navdušil, res pa, da ne učil. To je pač nekoliko nerodna formulacija, ki nastane pri zapisu pričevanj. Morate razumeti, da preveriš ključne podatke, ne pa vsake malenkosti. Tako se pač tudi ne nameravam po točkah spuščati v vsako podrobnost, ki mi jo očitate. Morate vedeti, da vedno navedemo pričevalca in citiramo literaturo ali arhivske vire, v katerih smo zajemali. In končno: kaj pa je dejansko moja napaka. Gospoda Braneta Hribarja sem nenamerno razglasil za alpinista, čeprav je dejansko planinec. Tu sprejemam polno odgovornost in se na tem mestu globoko opravičujem za spodrsljaj. Tako razstavo kot tudi knjigo sem naredil z najboljšimi nameni in v dobri veri. Že dolgo časa se zavedam, da kadarkoli odstiraš obdobje ali dogodke, katerih priče so še žive, enostavno ne moreš vseh zadovoljiti. Tako po koncu vsakega projekta vedno stoično čakam na napade. In vedno jih tudi dočakam. Pohvale pa zelo redko. Tako je bilo tudi tokrat. Kljub vsemu mislim, da se lahko mirno in dostojanstveno dokončno umaknem iz muzejskih projektov in se vam pridružim v pohodništvu ali kolesarjenju. Seveda vsak po svojih poteh. Marko Kumer, Kamnik VOZILO 2 8.00-8.45 MOTNIK pri pošti 8.00-8.45 VRANJA PEČ pri PŠ Vranja peč 9.00-9.45 ŠPITALIČ pri PGD Špitalič 9.00-10.45 KAMNIK – NOVI TRG pri GSŠ Rudolfa Maistra 10.00-10.45 GOLICE pri Petrolu 11.00-12.45 KAMNIK – FUŽINE pri Domu kulture Kamnik 11.00-11.45 ZGORNJI TUHINJ parkirišče pod cerkvijo 13.00-13.45 VRHPOLJE pri vrtcu Sonček 12.00-12.45 LAZE V TUHINJU avtobusno postajališče pri gostilni Lovec 14.00-14.45 SELA – ROŽIČNO pri PŠ Sela 13.00-13.45 ŠMARTNO V TUHINJU pri OŠ Šmartno 15.00-15.45 SREDNJA VAS pri marketu Tuš 14.00-14.45 PŠAJNOVICA Pestotnik Srečo 15.00-15.45 SNOVIK pri termah Snovik SOBOTA, 19.10.2024 SOBOTA, 19.10.2024 VOZILO 1 VOZILO 2 8.00-8.45 KRIVČEVO pri gostilni Jurček 8.00-8.45 KAMNIK – ZAPRICE pri železniški postaji 9.00-9.45 PODSTUDENEC pri ekološkem otoku 9.00-9.45 PODGORJE pri domu krajevne skupnosti 10.00-10.45 ČRNA PRI KAMNIKU pri trgovini Črna 10.00-10.45 ŠMARCA pri PGD Šmarca 11.00-11.45 STAHOVICA na parkirišču pred podjetjem Calcit 11.00-11.45 ŠMARCA pri gostilni Špajza 12.00-12.45 ZGORNJE STRANJE pri OŠ Stranje 12.00-12.45 VOLČJI POTOK pri domu krajevne skupnosti 13.00-13.45 GODIČ pri domu krajevne skupnosti 13.00-13.45 KAMNIK – DUPLICA Jakopičeva ulica 11 14.00-14.45 MEKINJE pri podjetju Zarja Kovis (ekološki otok) 14.00-14.45 BAKOVNIK Tuš market Bakovnik (Ljubljanska c. 14) 15.00-15.45 TUNJICE pri PŠ Tunjice 15.00-15.45 KAMNIK – PEROVO nasproti Zikove u. 10, pri trafo postaji V OKVIRU AKCIJE LAHKO ODDATE NASLEDNJE NEVARNE ODPADKE: Publikus d.o.o., Vodovodna cesta 97, Ljubljana Prejeli smo cerkve na Kamniškem v obdobju 1965–1975, ki je bil objavljen v Bogoslovnem vestniku leta 2020. S citati iz Hančičevega članka sem ilustriral, na kakšen odnos je naletelo delovanje stranjskega župnika, gospoda Franceta Gačnika. S svojimi prijemi mu je namreč k mašam in ostalim aktivnostim uspelo privabiti vedno več in vedno mlajšega občinstva. To je takratne tako imenovane družbenopolitične organizacije (s Partijo na čelu) iz razumljivih razlogov zelo vznemirilo in so morali ukrepati. Skušali so ga onemogočiti in diskreditirati ter so zato angažirali pripadnike Službe državne varnosti. Tako je sledilo prisluškovanje in nenehno nadzorovanje Gačnikovih poti z avtomobilom in stalno kaznovanje zaradi verskih prireditev na prostem (procesij). Obenem pa so mu tudi podtaknili, da je ustanovil Kamniktite, jih plačeval in da so v cerkvi igrali džez. In to je jedro našega nesporazuma. Vsi glavni in tehtni očitki na moje delo so povzeti v CITATU iz članka, ki samo povzema stališča Partije v tem obdobju. Seveda gospod Gačnik NI ustanovil Kamniktitov. Kot dolgoletni urednik za džez na programu ARS Radia Slovenija seveda vem, kaj JE džez in da Kamniktiti džeza niso igrali. Čisto podtikanje je bilo tudi plačevanje, ta konstrukt je nastal v glavah partijskih sekretarjev. Glede na afirmativno naravnanost mojega pisanja o Kamniktitih bi bile take trditve z moje strani prav absurdne. Drugi sklop trditev, ki se vam zdi problematičen, so zapisi, ki so nastali na podlagi zapisanih ali posnetih pričevanj gospoda Frenka Vengusta, ki pa sem jih seveda povzel cum grano salis. A so kljub temu verjetno ostale kake netočnosti Barve in lake Lepila in črnila Baterije Akumulatorje Motorna olja Jedilna olja Fluorescentne cevi Čistila Kozmetiko Spreje Zdravila Kisline in alkalije Pesticide Topila Fotokemikalije Onesnaženo embalažo 6 petek, 4. oktobra 2024 Kultura Zanimive slike z Velike planine V prostorih Občine Kamnik je na ogled razstava slik, ki so nastale avgusta letos na 12. Mednarodnem bienalu Velika planina. Kulturno umetniško društvo Tone Kranjc, organizator bienala in razstave, je obenem zaznamovalo tudi petindvajset let delovanja društva. Katja Dolenc Kamnik – V sredo, 18. septembra, so v prostorih občinske hiše odprli razstavo slik, ki se nahajajo v vhodni avli in na stenah vseh nadstropij. ljubiteljski, »… s tem, da so slednji že zdavnaj presegli mejo in svoje slikarstvo dvignili na akademsko raven.« Slike so narejene v različnih stilih in tehnikah, motivno zaznamujejo tudi 25 let obstoja in delovanja društva. Za razliko od ostalih likovnih kolonij, ki so v preteklosti na območju občine Kamnik že bile, a po Podžupanja Romana Učakar ter akademski slikar Lojze Adamlje, tudi udeleženec bienala, ob navdušenem ogledovanju slik / Foto: Katja Dolenc Nastale so v času letošnjega bienala na območju Male in Velike planine, saj so bili udeleženci nastanjeni v Črnuškem domu. Skupno razstavlja osemnajst umetnikov iz Bosne in Hercegovine, Armenije in Slovenije: Mustafa Faljić, Anton Buzeti, Bograd Arazyan, Pavle Ščurk, Janez Kovačič, Vinko Železnikar, Vinko Bogataj, Mojca Vilar, Vanja Repič, Lojze Adamlje, Miro Švigelj, Mišo Kokovnik, Jože Potokar, Zdravko Dolinšek, Dušan Štrajhar, Stane Balantič, Štefan Jež, Robert Uranič in Dušan Sterle. Tone Ftičar, predsednik JSKD – območne izpostave Kamnik, ki je povezoval odprtje razstave, je v uvodnem delu povedal, da so slikarji akademski in pa predstavljajo območje Velike planine in njene okolice, ki umetnike zaradi svoje lepote, narave in ljudi vedno znova navdihuje. O razstavi je na odprtju spregovoril akademski slikar Lojze Adamlje, tudi sam dolgoletni udeleženec bienala, ter poudaril: »Slikarska kolonija v vseh teh letih likovno odgovarja na zahteve kvalitete in še marsičesa, kar je pri tej dejavnosti potrebno.« Razstavljena dela po njegovem omogočajo, da podoživimo tisto, kar lahko nudijo Velika planina in senzibilni ustvarjalci. Člani KUD Tone Kranjc so ob tem ponovno izrazili zahvalo vsem podpornikom, ki so na kakršen koli način podprli letošnjo prireditev, ter pojasnili, da z razstavo določenem času žal prenehale delovati, se jim je uspelo obdržati do danes. Seveda to brez pomoči in delovanja številnih dolgoletnih članov društva in podpornikov ne bi bilo možno, zato je Dušan Štrajhar, predsednik KUD Tone Kranjc in glavni »motor« bienala, podelil posebne zahvale Robertu Uraliču, Dušanu Strletu, Tonetu Ftičarju in JSKD, območni enoti Kamnik, ter Občini Kamnik, za katero je zahvalo prevzela podžupanja Romana Učakar, ki je nato nagovorila tudi vse zbrane slikarje in ljubitelje umetnosti ter odprla razstavo. Prireditev je z glasbo popestril pianist Simon Skalar, ki je predstavil dele svoje simfonije, posvečene kamniškim planinam. Odkup – posek – spravilo in prevoz lesa I Odkup biomase 051 358 368 I info@megales.si I w w w.megales.si Preveč mene v svetu Izvrstni plesni solo Anamarie Bagarić Preveč mene se skriva v svetu, Preveč sveta se skriva v meni. Odlično uprizarja nezavedno stanje človeka, ki dopušča, da v njem in skozenj deluje zunanji svet, ter posledice. Katja Dolenc Kamnik – Septembra je bila v Kreativni četrti Barutana ponovitev plesnega sola Preveč mene se skriva v svetu, Preveč sveta se skriva v meni, ki je bila premierno prikazana junija letos na isti lokaciji. Uprizorila ga je Anamaria Bagarić iz Ljubljane, ki ga pripravlja skupaj z nekaterimi ustvarjalci iz Kamnika. Ljubezen do plesne umetnosti jih povezuje še iz študentskih časov, podporo pri umetniškem izražanju pa je dobila tudi v KUD Oksimoron iz Kamnika, ki je bil organizator obeh predstav v Kamniku. Pri junijski premieri sta sodelovala Gašper Selko z avtorsko glasbo in Aljoša Rebrača s poezijo, v septembrski ponovitvi pa Pavla Zabret s poezijo in govorjeno besedo. Avtorsko glasbo je tokrat predvajala Ida Hiršenfelder iz Ljubljane. »Predstava je živa in se stalno razvija, vključuje pa različne soustvarjalce,« pojasnjuje Anamaria Bagarić, diplomirana plesalka in koreografinja ter avtorica predstave. »Sestavljati sem jo začela lani decembra, potem ko sem v Celju videla grafit, ki sem ga izbrala za Anamaria Bagarić je z različnimi gibi izvrstno uprizorila delovanje zunanjih sil v notranjosti človeka. / Foto: Blaž Plut naslov predstave. Napisala ga je Eva Kokalj, ki piše tudi poezijo. Ker je v sozvočju s predstavo, sem jo vključila,« je povedala in dodala, da je pri plesu izhajala iz besede entropija. Entropija je eden od fizikalnih zakonov in pomeni spremembo na slabše, v manjšo urejenost, kompleksnost, razpad sistema in je merilo za negotovost. Ta proces deluje na nas skozi celo življenje in se sčasoma povečuje, če ga prepustimo slučajnosti. V človekovi psihi se posledično povečujeta nemoč in tesnoba. Ta dva občutka sta Anamario vodila pri oblikovanju plesnega sola, v katerem skozi mojstrsko izve- den gib ne samo celega telesa, temveč tudi mišičnega, kostnega in organskega tkiva v njem, ob igri svetlobe reflektorjev in sence prostora, izbrani poeziji ter glasbi prepričljivo upodobi proces, ki se v tem primeru odvija v človekovi notranjosti: nezavedno dopuščanje, da se zunanji svet naseli v njem, ga oblikuje in skozenj deluje, čeprav to nanj deluje nenaravno, ga hromi in mu ustvarja stisko in tesnobo. V tem svetu se skriva in dopušča, da se vanj skrije svet. Vse dokler se ne začne zavedati, kaj se mu dogaja. Predstava je intimne narave in se uprizarja pred majhnim številom gledalcev. Bralna priporočila iz Knjižnice Franceta Balantiča Kamnik Začetniško branje mora biti zabavno Barbara Petrušić V prejšnji številki Kamničanke je Sabina pisala o bralnem semaforju, ki je temeljna zasnova našega knjižničnega kotička Berem po korakih. Slednjega smo v letu 2015 postavili v sodelovanju s kamniško specialno pedagoginjo in avtorico knjig Katarino Kesič Dimic. Poleg označenega gradiva, ki je primerno za posamezen korak bralnega semaforja, v kotičku najdete tudi informativne zloženke z opisi bralnih korakov in praktičnimi nasveti, ki so kratki povzetki iz knjige z naslovom Priporčnik o branju zgoraj omenjene avtorice. Poleg napotkov, kako pristopiti k učenju branja, lahko v knjigi najdete tudi napotke, če ima otrok pri branju težave. V članku iz prejšnje številke Kamničanke je Sabina naštela že nekaj kakovostnega gradiva za začetnike branja, zato naj tokrat omenjam le izbrane novosti. Prva, po kateri lahko skupaj z otrokovim prstom potujete od sličice do besede, je zbirka slikopisov avtorice Slavice Remškar z naslovom Kdo je pomagal zajčku. Naslednja, primerna za prvi korak, je slikanica z domiselno preoblikovanimi motivi starih otroških pesmi v sodobne slikopise Baba sede v balon avtorice Barbare Hanuš. Paul Kropp v knjigi z naslovom Vzgajanje bralca (2000) piše o pomenu predvidljivosti prve knjige, ki jo otrok prebere sam. Imeti mora pravilen ritem, ponavljajočo se stavčno zgradbo ali ponovljene verzne sklope (npr. pripev v pesništvu), da laže s pogledom prepozna besede ali izgovarja napisano. Ko otrok že bolj pogumno potuje od črke do črke, za samostojno branje lahko izbere slikanico španske avtorice Anne Obiols - Subi z naslovom Mamut. Katja si v kratki zgodbi predstavlja, kako bi bilo, če bi imela orjaškega velikana za hišnega ljubljenčka. Predlagam tudi tretjo knjigo dogodivščin zvedavega fanta Tarasa avtorja Slavka Pregla z naslovom O fantu, ki je iskal muco. Za suverene bralce malih tiskanih črk pa predstavljam dva naslova priljubljene serije Hej, Jaka!, in sicer knjigi z naslovoma Razredna zabava ter Skrivnostni vrt. Začetniško branje mora biti zabavno. Kropp v svojem priročniku poudarja, da ima otrok veliko časa, da se nauči prepoznavati besede, nasploh pa je to šele prva stopnja celotnega procesa. Za učenje branja ne obstaja čaroben urnik. Vse, kar naj storijo starši in drugi vključeni v učenja branja, je, da otroku z užitkom berejo. 7 petek, 4. oktobra 2024 Kultura O nas, o ženskah Bralni kotiček Dom kulture Kamnik je gostil kamniško premiero plesne predstave Patricije Crnkovič in Tjaše Bucik z naslovom O nas. Kamnik – V času letošnjega Kamfesta je imela Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik enoto na odprtem, in sicer na dvorišču Rojstne hiše Rudolfa Maistra. Vroči popoldanski dnevi so bili rezervirani za družine. Starši so brali dnevno in tedensko časopisje, si izbrali kakšno knjigo, si ogledali razstave: Veronika nekoč in danes, ilustracije kamniških striparjev in razstavo ilustracij Eve Mlinar iz knjige Maistrovih 30. Poleg omenjenega smo imeli digitalni kotiček in zainteresiranim predstavili novo aplikacijo COBISS Ela, ki vsakemu članu splošne knjižnice v Sloveniji omogoča hiter in učinkovit dostop do elektronskih knjig ter nemoteno branje na osebnih e-napravah. Predstavili smo igro Kamniški spomin na pesnika (Maister in sodobniki): igra za radovedne bralke in bralce. Obiskovalci so lahko kupili igro Spomin na pesnika. Družinsko igro je možno še vedno kupiti v knjižnici. Zelo obiskani so bili pogovorni večeri s kamniškimi striparji (Miha Hančič, Martin Ramoveš in avtor kamniškega stripa Urmal, mamutov prijatelj Jože Urbanija) ter pogovor z mladimi kamniškimi literarnimi ustvarjalci Ano Schnabl, Pio Prezelj in Pinom Pograjcem. V letu Rudolfa Maistra je KFBK izdala knjigo Maistrovih 30, uredila jo je Breda Podbrežnik Vukmir, ilustrirala Eva Mlinar, spremno besedo napisala dr. Urška Perenič. Predstavitev knjige je vodil Vlado Motnikar, sodelovala je Alenka Juvan, vodja Rojstne hiše Rudolfa Maistra. Zadoneli so pesni- Alenka Brun Kamnik – Predstava O nas v ospredje postavlja lokalne ženske arhetipe. Poglablja se v različne vidike ženskosti, da bi razvozlala družbeno pogojenost in razkrila prvinske resnice izven okvirjev moškega pogojevanja. Predstava raziskuje arhetipe, ki prevladujejo v različnih življenjskih obdobjih in najdejo izraz v psihologiji in gibanju, ter jih abstrahira na oder. Ta predstavlja identitetni medprostor, prostor fantazij, obžalovanj in družbenih pritiskov, ki sooblikujejo ženskost. Seksualnost, v odrski kombinaciji z ženstvenostjo in senzibilnostjo, je eden od prepoznavnejših motivov, ki skozi telesnost razkriva zapletenost ženskih položajev, kako ženske doje- Uprizoritev raziskuje ženske stereotipne arhetipe. / Foto: Alenka Brun majo same sebe v vsakdanjem življenju, intimi in družbenih razmerjih. O nas je uprizoritev, ki prepleta Ukvarja se z zapletenostjo ženskih položajev. / Foto: Alenka Brun pripovedi z utelešeno intenzivnostjo dotika, diha in intime, ki jih občasno solistični impulzi vlečejo narazen, v individualizem in osamljenost, a vmes poseže skupnost – skupnost razumevanja, izkušenj in človečnosti. Skupnost ženskosti. Gledalec skozi plesno predstavo s pomočjo ženskega giba, diha, zvoka, glasbe, igre svetlobe in senc, velikega rekvizita – ogledala na odru lahko spozna ali vsaj začuti večplastno naravo ženske izkušnje. Verjetno jo nekateri gledalci zaznajo hitreje kot drugi. Spet tretji odkrijejo v prikazanem nekaj, kar vzbudi njihovo razmišljanje. Tako Patricija Crnkovič kot Tjaša Bucik sta plesalki, koreografinji in pedagoginji. Crnkovičeva je leta 2020 diplomirala iz plesa in uprizo- ritvenih umetnosti na akademiji Codarts v Rotterdamu. Redno sodeluje z domačimi in tujimi koreografi. Tjaša Bucik pa je ravno tako že sodelovala z različnimi koreografi in v več predstavah. Skupaj plesalki ustvarjata od leta 2022. Ustvarili sta predstavo v virtualni resničnosti TEBI (2022), predstavo Od blizu (2022) ter miniaturo VERT, ki je bila del več mednarodnih festivalov in tekmovanj. Tokratna plesna stvaritev pa nosi letnico 2024. Nastala je v produkciji Adrian Film in koprodukciji Zavoda En–Knap. Idejna zasnova, avtorstvo, koreografija, glas, gib – pod vse to se podpisujeta obe, Patricija Crnkovič in Tjaša Bucik; na odru kamniškega Doma kulture pa so O nas soustvarjale še Ema Skaza, Alenka Dereani in Enja Mladenović. Zehra Bećiragić Naša uporabnica Julija Gams Novak je iz lego kock sestavila mamuta. / Foto: arhiv KFBK kovi verzi v izvedbi Katje in Simona Skalarja, ki sta jih tudi uglasbila. V devetih dneh nas je obiskalo veliko družin, posameznikov, uporabnikov in privržencev. V skrivnem Maistrovem kotičku smo se družili brez elektronskih naprav, starši so čas preživeli brez telefonov, otroci so ustvarjali iz lego kock; otroci so sestavljali zgodovinske in literarne like ter prizore iz ponujenih knjig. Predloge so pripravile naše knjižničarke. V KFBK sledimo družbenim tokovom in s tem novim tehnologijam, ohranjamo pa svoje osnovno poslanstvo, to je širjenje bralne kulture. Čeprav forma navsezadnje ni pomembna in ne more preseči vsebine, želimo bralcem čim več sproščenih trenutkov brez pametnih telefonov in e-zaslonov, trenutkov, ki jih bodo kakovostno preživeli z ljudmi, resničnimi ali tistimi iz knjig. V knjižnici sobivajo starodobne in nove tehnologije; na Kamfestu zlagamo klasične lego kocke, v letošnjem tednu otroka pa bomo preizkušali lego robote. Lira vstopa v novo pevsko sezono Kamnik – Prvo slovensko pevsko društvo Lira iz Kamnika vstopa v novo pevsko sezono. V prejšnji sezoni smo pridno delali in realizirali vse, kar smo si zadali, in še kakšen nastop več. Sedaj nas čaka nova sezona 24/25, v kateri imamo kar nekaj izzivov. Poleg že vnaprej znanih nastopov, kot so božični koncert na sv. Primožu, sodelovanje na reviji v Kamniku, komemoracije, letni koncert in še kaj, bomo sodelovali tudi na regijskem tekmovanju pevskih zborov. Ob 100. obletnici začetka prve svetovne vojne pripravljamo koncert fantovskih pesmi, kjer bomo zapeli pesmi iz dežel, ki so v tej vojni sodelovale na našem ozemlju. Prav tako se želimo s koncertom zahvaliti našemu umetniškemu vodji prof. dr. Andreju Missonu, ki Liro vodi že 25 let. Seveda pa se vedno zgodijo tudi nepredvideni nastopi. Čaka nas precej dela, ki ga bomo lažje opravili, če se nam pridružite tudi tisti, ki vam je zborovska pesem blizu in bi želeli biti del te zgodbe. M. P. 2008 BONUS PEUGEOT FINANCIRANJE 1.000 € KASKO ZAVAROVANJE 1 € peugeot.si Poraba v kombiniranem načinu vožnje po WLTP ciklu: od 4,8 do 6,5 l/100 km. Izpuh CO2: od 119 do 147 g/km. Emisijska stopnja: EURO 6. Vrednost specifične emisije dušikovih oksidov NOx: od 0,0181 do 0,0531 g/km. Emisije trdnih delcev: od 0,00029 do 0,00090 g/km. Število delcev: od 0,09 do 1,46. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov. PRIPOROČA Ponudba velja za vozila Peugeot 2008, ki so opremljena z opcijo J6KX. Za vozila, ki nimajo te opcije, stranka prejme popust v višini 550 EUR (z DDV). Ponudba velja za vsa prodana (podpisana prodajna pogodba) in dobavljena vozila do 31. 12. 2024. Primer informativnega izračuna finančnega leasinga Peugeot Financiranje za vozilo Peugeot 2008 ALLURE 1.2 PureTech 100 STT €6.4 - mesečno odplačevanje; maloprodajna cena z DDV in vključenim bonusom (v ceni je obračunanih 1.000 EUR popusta v primeru financiranja Peugeot – pod pogojem vsaj 36 mesečne dobe financiranja) je 22.690 EUR; mesečni obrok je 229 EUR pri pologu v višini 6.850 EUR in ročnosti 96 mesecev; višina pologa je pri akciji omejena od 10 % do 50 %, doba financiranja je vezana na ročnost od 36 mesecev do 96 mesecev; DDV je obračunan v obrokih; EOM na dan 1. 9. 2024 znaša 9,00 % in se spremeni, če se spremenijo elementi izračuna; izračun temelji na osnovi fiksne obrestne mere s skupno letno obrestno mero 7,9 %; financirana vrednost 15.840 EUR; skupni znesek za plačilo 28.421 EUR; stranka v primeru Peugeot Financiranja prejme tudi kasko zavarovanje za 1 EUR za prvo leto, kjer pa si Peugeot Financiranje pridržuje pravico do izbire zavarovalnice. Za podrobnosti o ponudbi se obrnite na vašega prodajalca vozil Peugeot. Prvo slovensko pevsko društvo Lira iz Kamnika / Foto: arhiv društva RODEX d.o.o., Rova, Rovska cesta 2, 1235 Radomlje, tel. 01 729 92 00, www.rodex.si P-2008-BONUS-september-koncesionarji-210x148-SAJ-v6.indd 13 2. 9. 24 09:20 8 petek, 4. oktobra 2024 Zanimivosti Telo v ravnovesju Na konvenciji v Mekinjah so se srečali učitelji Aleksandrove tehnike. Aleš Senožetnik Mekinje – V Samostanu Mekinje je konec avgusta potekala konvencija Alexandrove tehnike, ki je v Sloveniji sicer še manj znana metoda, ki pomaga prepoznavati in sproščati napetosti v sedimo, stojimo, hodimo in se gibljemo, ki na koncu pripeljejo do učinka. Le če smo pozorni, se zavedamo svojih navad in jih zavestno spreminjamo, lahko pridemo do rezultatov,« nam je pojasnil Repanšek, ki je sicer s strokovnim pregledom pomagal Aleksandrova tehnika v praksi. Na fotografiji Žiga Repanšek. / Foto: Aleš Senožetnik vratu, ramenih in hrbtu. Pri nas že nekaj let njeno prepoznavnost tudi s takšnimi dogodki širi Kamničan Žiga Repanšek. »Gre za neinvazivno, zelo nežno tehniko, brez hitrih manipulacij, ki nam pomaga umirjati živčni sistem in s tem sproščati mišično napetost,« pravi Žiga Repanšek in dodaja, da učitelj Aleksandrove tehnike človeku s težavami pomaga prepoznavati navade, ki se jih sam ne zaveda in z leti pripeljejo do prevelike napetosti. »Gre za spreminjanje navad, kako k slovenskemu prevodu knjige Znova v ravnovesju Richarda Brennana. Avtor knjige, sicer pa tudi Repanškov mentor, je bil gost konvencije v Mekinjah, kjer je cel teden znanje na predavanjih in delavnicah delilo tudi več drugih svetovno priznanih učiteljev iz Irske, ZDA, Avstralije in okoliških držav. Del popoldanskega dogajanja je bil odprt tudi za širšo javnost, tako da so se z metodami Aleksandrove tehnike lahko spoznali tudi obiskovalci. Lepota in marljivost v likovnih delih Vesna Markoč Ljubljana – Letos praznujemo 290. obletnico rojstva Antona Janše (1734–1773), akademsko izobraženega slikarja in začetnika modernega čebelarstva. Sredi septembra nam je v prireditvenem prostoru Knjižnice slepih in slabovidnih Minke Skaberne v Ljubljani Verena Štekar - Vidic predstavila njegovo življenje in delo. Potem smo odprli razstavo z naslovom Umetnost čebel: Lepota in marljivost v likovnih delih, ki so jih ustvarile likovne ustvarjalke iz MDSS Kranj. Nekatera dela smo lahko potipali. Razstava bo odprta do 31. oktobra. Z njo smo želeli predstaviti in pokazati, kaj osebe z okvaro vida zmorejo. Veliko je zmot o tem, da so slepe osebe tiste, ki ne vidijo popolnoma nič, se ne morejo udeležiti gledaliških predstav ali se umetniško udejstvovati. Z razstavljenimi umetninami razbijamo mite in predsodke, ki jih morda nekateri še vedno imajo. Umetnice, ki se predstavljajo na razstavi, so: Ana Šter, ki biva v Lešah pri Tržiču, Janka (Jana) Kus z Jesenic, Marija (Meri) Tišler z Brezij pri Tržiču, Milka Jug iz Škofje Loke, Natalija Žitnik Metaj, prav tako iz Škofje Loke, in Vesna Markoč iz Kamnika. Njihov mentor je Ivan Žibert, ki biva na Visokem pri Kranju. Jubilej lovske družine Lovska družina Kamnik, ki letos praznuje sedemdeset let delovanja, spada med starejše lovske družine v Sloveniji. Kamniški lovci nadaljujejo tradicijo prednikov in skrbijo za ohranjanje raznolikosti živalskega sveta. Maša Likosar Zgornje Palovče – Uradni vpis Kamniškega lovskega društva sega v leto 1905, že leto kasneje pa so izdali Pravila in lovski red. Po drugi svetovni vojni, ko so se ustanovile lovske družine, je Lovska družina Kamnik prejela v zakup lovišče. Po reorganizaciji lovskih družin leta 1954 je dobila v zakup lovišče v današnjem obsegu, zato to leto štejejo kot leto uradne ustanovitve družine. Arhiv družine hrani obsežno zbirko pisnih virov o lovu na njihovem območju, med drugim so tu lovile številne pomembne osebnosti, od kronanih glav do visokih državnikov. Območje je poznano po izjemni raznolikosti divjadi. Kot posebno zanimivost je Marjan Tušak, predsednik Lovske družine Kamnik, navedel gnezdenje črne štorklje v dolini Soteske in Podgorju. Lovska družina Kamnik danes upravlja 4241 hektarov površin, od tega 3594 hektarov lovnih površin, pri čemer več kot polovico pokrivajo gozdovi. Najpogostejša divjad na njihovem območju je srnjad, poleg nje pa gospodarijo še z gamsom, divjim prašičem in občasno jelenjadjo. Prav tako skrbijo za malo divjad, vendar so populacije fazana in prepelice v njihovem lovišču skoraj izginile. Združujejo 50 članov različnih starosti, razpon njihovih let je od 19 do 91 Lovska družina Kamnik je sedemdeseti jubilej zaznamovala s proslavo, kjer so podelili tudi plakete. / Foto: Simon Podgoršek let, pri čemer bi si želeli še več mladih. Skrb za naravo Tušak je poudaril, da je Lovska družina Kamnik skozi vsa leta uspešno skrbela, da interesi posameznikov niso nikoli ogrozili njenih temeljev. »Pojmovanje lova se je skozi čas spreminjalo, danes pa je osrednja vrednota lovstva skrb za naravo in spoštljiv odnos do vsega živega, kar nas obdaja. Etični kodeks slovenskih lovcev ureja odnose do narave, divjadi in drugih živali, do okolja, lovskih tovarišev in ne nazadnje do lovskih psov,« je pojasnil Tušak. Ob tem je opozoril, da so v sodobni družbi mnenja o lovu vedno bolj nasprotujoča in pogosto zmedena. »Mestni ljudje, ki so vedno bolj odtujeni od narave, nas velikokrat ne razumejo in nam tudi škodujejo. Lovci Lovske družine Kamnik zato s svojimi predstavitvami večkrat obiščemo najmlajše in jim nazorno prikažemo divjad našega področja in s tem celovito skrb za naravo,« je dejal. Plakete in razstava Lovska družina Kamnik je sedemdeseti jubilej zaznamovala s proslavo, kjer so podelili tudi plakete. Bronasto plaketo so prejeli Franc Skok, Franc Zobavnik in Damjan Trebušak. Srebrno plaketo so si prislužili Irena Podgoršek, Tone Podjed in Franc Hočevar. Zlato plaketo pa je prejel Vido Vrhovnik. Ob tem so na ogled postavili tudi začasno lovsko razstavo v lovski koči Lovske družine Kamnik v Zgornjih Palovčah, ki prikazuje divjad njihovega okolja. Razstavo je pripravljalo več članov lovske družine pod budnim očesom Janeza Klemenca Ivkota. »Naš Ivko je skozi bogato lovsko kariero zbiral in zapisoval dogodke, povezane z Lovsko družino Kamnik. Pri svojih 85 letih je aktiven na vseh aktivnostih lova, lovske kulture kot tudi ohranjanju lovskih šeg in navad. Še nedolgo nazaj je s svojim lovskim rogom, ki ga je grof Born pred več kot sto leti poklonil lovcem na Kamniškem, trobil na žalostnih in veselih dogodkih. Še posebej pa je med lovci širom Slovenije poznan kot rezbar podložnih deščic za lovske trofeje in kipov svetega Huberta, zavetnika lovcev,« je kot zanimivost dodal Tušak. Vranov let v svobodo Letos mineva osemdeset let od osvoboditve okoli sto zavezniških vojnih ujetnikov, nameščenih v taborišču vojnih ujetnikov in delovnih taboriščih v Mariboru. Jože Arko Golice – Osvobojeni so bili 30. in 31. avgusta 1944 v Ožbaltu in na Bistriškem Pohorju. Ob spremstvu slovenskih partizanov so v težkih razmerah čez okupirano ozemlje in čez Savo prehodili 273 kilometrov dolgo pot do partizanskega letališča Otok pri Metliki, od koder so bili z letali Dakota DC-3 prepeljani v zavezniško bazo Bari v Italiji. Pripadniki Slovenske vojske izvajajo pohod po mednarodni spominski poti zavezništva Vranov let, od Ožbalta do Otoka pri Metliki. S pohodom se ohranja tradicija prijateljstva in medsebojna podpora z zavezniškimi državami. Pohod organizirata Društvo za ohranjanje spomina na reševanje zavezniških vojakov med NOB in Zveza slovenskih častnikov. Po naših »koncih« so pri organizaciji pomagali člani ZŠČ Kamnik in Domžale. Pot je načrtovana po zemljevidu, ki ga je objavil Ralph F. Churches v svoji knjigi Vranov let v svobodo, in je enaka poti, ki so jo prehodili zavezniški vojni ujetniki pred osemdesetimi leti. Na drugem delu pohoda so se jim pridružili predstavniki vojsk nekaterih narodov osvobojenih ujetnikov (Avstralije, Nove Zelandije, Velike Britanije in Združenih držav Amerike) ter predstavniki Zveze slovenskih častnikov. V soboto, 28. septembra, je bila na Otoku pri Metliki sklepna slovesnost. Poklon padlim v Gornjem Gradu / Foto: Jože Arko Dolžine dnevnih poti so bile okoli 25 kilometrov. Na etapi od Gornjega Gradu do Tuhinja smo se vojakom pridružili tudi člani ZSČ Kamnik Komenda Jože Goltnik, ki je opravil še eno etapo, Tone Sušnik in Jože Arko. Vojake na poti, okoli trideset, so prijazno postregli pri družini Lipovšek v Golicah. 9 petek, 4. oktobra 2024 Mladi Flota miru in tolerance V tednu od 14. do 21. septembra sta Ana in Ilhana, učenki Osnovne šole Marije Vere, sodelovali na mednarodnem humanitarnem projektu Flota miru in tolerance – Mirno morje 2024. Celje – Učno podjetje TEAM, ki deluje na Srednji šoli CIRIUS Kamnik že od leta 1995, redno sodeluje na mednarodnih sejmih učnih podjetij, kjer dosega vidne uspehe. Zaradi vseh teh dosežkov smo bili izbrani za posebno udeležbo na Mednarodnem obrtnem sejmu v Celju, ki je pogosto imenovan kot sejem vseh sejmov. Na letošnjem sejmu, ki je potekal pod sloganom Skoči- / Foto: arhiv šole ci pridružili še trije učenci in učiteljica iz Osnovne šole Duplek. V šestih dneh smo se naučili veliko novega in spoznali veliko prijateljev. Sodelovali smo v različnih aktivnostih, ki so se odvijale na kopnem in morju. Učili smo se jadranja, vezanja vozlov, metanja vrvi, orientacije na morju. Obiskali smo otok Hvar in v Starem Gradu imeli skupni spoznavni dan slovenske flote ter »palačinke party«. V marini Kaštela smo imeli piknik na plaži, poučne delavnice in skupni večer vseh udeležencev. V četrtek smo vse jadrnice imele skupno regato v Kaštelanskem zalivu. V znak prijateljstva, miru in tolerance so vse jadrnice dvignile zastave in razprle jadra. Po regati so se jadrnice razšle v okoli tisoč, nameščeni so na sto plovil. Jadralsko izkušnjo smo začeli v marini Kaštela pri Splitu, kjer so se nam na jadrni- mladih po raziskovanju poklicev sem se odločil, da tudi v šolskem letu 2024/2025 pripravim serijo različnih predstavitev poklicev. Predstavitve bodo trajale od oktobra do konca marca, v tem času pa bomo z različnimi strokovnjaki in sodelavci mladim približali določene poklice. Vseh poklicev ne bomo predstavili, saj jih je več, kot je dni v koledarskem letu, bomo pa pripravili čim bolj raznolika področja dela. Vse predstavitve so popolnoma brezplačne in brez kakršnih koli obveznosti. Na spletni strani Pro-MIND se je treba le prijaviti na prijavnem obrazcu. Ob prijavi lahko učenci in dijaki postavijo vsa vprašanja, ki jih zanimajo v povezavi z določenim poklicem. Prijavljeni dobijo povezavo na dan predstavitve, približno dve uri pred samim dogodkom. HAUSMART d.o.o., Sv. Duh 139, Škofja Loka Karierna orientacija Kamnik – V zadnjih petih letih sem za številne dijake po Sloveniji pripravil brezplačne predstavitve različnih študijskih programov in poklicev pod imenom Pro-MIND. Namenjene so bile predvsem dijakom zaključnih letnikov, ki se odločajo o svoji nadaljnji poti. V zadnjem letu so dijaki ob evalvaciji pogosto omenili, da je škoda, ker takih predstavitev niso imeli že v osnovni šoli. Dejstvo je, da mladi relativno slabo poznajo različne poklice, saj se pri odločitvi o svoji prihodnosti bolj zanimajo za vzdušje na sami fakulteti kot pa za to, kakšen poklic jim v praksi ponuja določen študijski program. Zaradi zelo dobrega odziva na predstavitve študijskih programov in zaradi potrebe (Post)rehabilitacijski praktikum in iz vzgojnega programa enote Dom ter rože iz krep papirja, ki bodo v letošnjem šolskem letu osrednji del asortimana našega učnega podjetja. Pri predstavitvi nam je pomagala spremljevalka Dragica Vrhovnik, ki je svoje znanje izdelave cvetja umetelno posredovala tudi dijakom. Poleg predstavitve izdelkov je dogodek omogočil tudi mreženje s potencialnimi delodajalci, kjer bi lahko naši dijaki opravljali praktično Spoznali smo veliko prijaznih in dobrosrčnih ljudi, s katerimi smo preživeli veliko časa. Na mednarodnem humanitarnem projektu Flota miru in tolerance sta sodelovali tudi učenki Osnovne šole Marije Vere. / Foto: arhiv šole Miha Indihar Na povabilo Centrale učnih podjetij Slovenije smo se v četrtek, 19. septembra, udeležili 56. Mednarodnega obrtnega sejma v Celju. Tomaž Bojc, Rok Kralj, Zvezdana Hribar Rajh Katarina Komatar Kaštela – Projekt Mirno morje se je razvil iz zamisli Christiana Winklerja iz Spodnje Avstrije, ki je otroke iz vojnih območij nekdanje Jugoslavije združil na isti jadrnici, da bi se znebili predsodkov in se naučili strpnosti. Letos projekt šteje že trideset let in se prišteva k najuspešnejšim socialnopedagoškim mirovniškim projektom v Evropi za otroke in mladostnike iz socialno ogroženih okolij in mladinskih domov ter ustanov za otroke z motnjami v telesnem in duševnem razvoju. V projektu sodelujejo otroci in mladostniki iz Avstrije, Nemčije, Slovenije, Bosne, Ukrajine, Srbije, Hrvaške ter Kosova. Iz Slovenije prihaja okoli 150 udeležencev iz osnovnih šol, šol s prilagojenim programom, zavodov, društev. Vseh udeležencev Mirnega morja pa je Na obrtnem sejmu želji, da se naslednje leto ponovno srečamo. V Milni na Braču smo jedli najboljši sladoled. Čeprav je bilo vreme zelo muhasto, smo izkoristili vsak sončni trenutek za kopanje. Spoznali smo veliko prijaznih in dobrosrčnih ljudi, s katerimi smo preživeli veliko časa. Zelo smo veseli, da smo lahko doživeli to izkušnjo, ki je ne bomo nikoli pozabili. V tem tednu smo spoznali, da je pomemben čisto vsak izmed nas in da nam je še lepše, če si med seboj pomagamo in sodelujemo. Skupaj smo preživeli res čudovit teden, za katerega se ne moremo dovolj zahvaliti vsem našim radodarnim sponzorjem, ki so ga omogočili. CIRIUS Kamnik v Celju / Foto: arhiv CIRIUS te iz okvirjev, je sodelovalo 650 razstavljavcev iz 26 držav. Naša predstavitev ni bila omejena zgolj na predstavitev Učnega podjetja TEAM, ampak smo priložnost izkoristili tudi za širšo promocijo CIRIUS-a Kamnik in Srednje šole. Obiskovalcem smo predstavili prednosti in posebnosti naše institucije, pri čemer so lahko informacije dobili tudi neposredno od naših dijakov in dijakinj. Na stojnici smo predstavili izdelke dijakov iz programa usposabljanje z delom. Povezovanje učenja z delom in vključevanje oseb z dodatnimi potrebami v družbo na vseh nivojih je eno glavnih poslanstev našega centra. Verjamemo, da je individualen pristop k obiskovalcem sejma nanje pustil dober vtis. Naš nastop bomo, čeprav na nekoliko drugačen način, ponovili na Mednarodnem sejmu učnih podjetij Slovenije, ki bo potekal 12. marca 2025, prav tako v dvorani Golovec v Celju. 10 petek, 4. oktobra 2024 Šport Na dvajsetem srečanju Začela se je nova kegljaška sezona Na nogometnem igrišču z umetno travo Športnega parka Virtus v Šmarci je v torek, 17. septembra, potekalo 20. srečanje športnikov in medijskih osebnosti Slovenije. Ta konec tedna so kamniški kegljači odigrali že drugi krog nove sezone državne lige. Gašper Pirman Kamnik – Kegljačice, dvakratne zaporedne državne prvakinje, so tudi tokrat glavne favoritinje za osvojitev naslova državnih prvakinj. Moška ekipa z novim trenerskim štabom ostaja sestavljena izključno iz domačih igralcev in obenem najmlajša moška ekipa v prvi državni ligi. Jože Arko ci postavil osvojitev naslova državnih prvakov. Trenutno zasedajo tretje mesto. Šmarca – Skupaj s podporniki in pokrovitelji je srečanje organiziralo Društvo Dogodek Kamnik. Zbrane je pred začetkom nogometne tekme pozdravil in se jim zahvalil za prisotnost direktor Zavoda za turizem in šport Luka Svetec. Prisotni so se s trenutki tišine spomnili na preminula udeleženca srečanj Lada Vavpetiča in Simona Lorberja. Gostje so se pomerili v nogometu. V ekipi A, ki je nastopila v modrih dresih Lespal in jo je vodil Andrej Lanišek, so igrali: biatlonec Klemen Bauer, skakalec Ernest Prišlič, nogometaši Gregor Židan, Xavier Ju- Dober vstop v sezono Tudi za preostalimi tremi kegljaškimi ekipami je dober vstop v sezono. V prvem krogu so zmagale prav vse kamniške kegljaške ekipe, v drugem pa je to uspelo še drugi ženski ekipi. Druga moška ekipa bo letos zopet ninho, Simon Zupančič, športna novinarja Anže Bašelj in Rok Tamše, župan Vodic Aco F. Šuštar, glasbenik Matej Kregar, svetnik Robert Prosen, predstavnika zavoda za turizem in šport Kamnik Luka Svetec in Franci Kramar. V ekipi B, ki je nastopila v rdečih dresih Golgeter, so igrali: polkovnik Tomaž Strgar, nogometaši Robert Englaro, Nani Matjašič, Kliton Bozgo, Suad Fileković, Zoran Kaloper, Matic Funtek, biatlonec Peter Dokl, pevec Gorazd Ademovič, občinski svetnik Sandi Uršič, vaterpolist Matjaž Ul, menedžer FIFE Tilen Strgar, podjetnika Rok Omovšek in Matic Funtek. Tekmo so spremljali: biatlonca Andrej Lanišek in Lovro Planko, trener skakalcev Jani Grilc, nogometaš Darko Domadenik, tekači na smučeh Jani Kršinar, Jože in Janez Klemenčič, tekač Bojan Galin, športni delavci Dušan Papež, Milan Grzinčič, Mitja Letnar, trener vaterpola Darko Homar, gostitelj Tomaž Hrovat, bivši in sedanji župani Tone Smolnikar, Tone Zakrajšek in Bogo Ropotar, glasbenika Stane in Matej Kregar, podjetnika Andrej Omovšek in Matjaž Funtek, predsednik KS Šmarca Matjaž Šporar, organizator Jože Arko. Srečanje je bilo zanimivo in kvalitetno, kar je zaradi nogometnega znanja reprezen- tantov razumljivo. Srečanje se je končalo z rezultatom 5 : 5. Strelci golov so bili: Juninho, Strgar, Kregar, Zupančič, Prišlič, Bozgo, Ul, Funtek 2, Matjašič. Za napovedovanje, odlično vodenje in zabavni program je poskrbel Franc Pestotnik Podokničar. Sodnik tekme je bil Janez Burnik. Ozvočenje je pripravil Damjan Krmavnar, za ureditev prizorišča in pogostitev ob igrišču pa so poskrbeli Branko Bezovšek, Božo Pilej, Jani Berlec, Darko Domadenik, Franc Rezar in Božo Zupančič. Srečanje so dokumentirali Dušan Letnar, Jože Zupin in Jan Uršič. Po končani tekmi je udeležence gostil Tomaž Hrovat. Kegljačice, dvakratne zaporedne državne prvakinje, so tudi tokrat glavne favoritinje za osvojitev naslova državnih prvakinj. / Foto: arhiv kluba ciljala na preboj v 1. B državno ligo. V tretji moški ekipi, ki nastopa v tretji ligi, pa se bodo kalili predvsem mladi kegljači. Letos ekipo sestavljajo že trije, dva petnajstletnika in en trinajstletnik. Izkušnje v državni ligi jim bodo vsekakor koristile pri nadaljnjem razvoju kegljaške kariere. Je pa dobra forma ženske ekipe odlična popotnica za prihajajoči nastop v svetovnem pokalu sredi oktobra. Gre za najmočnejše evropsko kegljaško tekmovanje in odlična priložnost za dokazovanje širši evropski javnosti. Udeleženci dvajsetega srečanja športnikov in medijskih osebnosti Slovenije / Foto: Dušan Letnar, Jože Arko Trofej Tamiša v Beogradu Sredi septembra je v dvorani Šumice v Beogradu v Srbiji potekalo prestižno mednarodno tekmovanje Trofej Tamiša, ki se ga je udeležilo več kot sedemsto judoistov iz 79 klubov in 13 držav. Katarina Kumer Rdeči križ Slovenije OZ Kamnik, Bleiweisova cesta 16, 4000 Kranj Branjenje naslova državnih prvakinj so kamniške kegljačice začele zelo zanesljivo. V prvem krogu so premagale igralke Tržiča, ki so lansko leto osvojile drugo mesto in so tudi letos največje konkurentke Kamničankam v državni ligi. Tudi v drugem krogu so brez težav zmagale in se zavihtele na vrh lestvice. Odličen začetek sezone je tudi za moško ekipo, ki je v prvem kolu premagala Postojnčane in v drugem remizirala na zelo težkem gostovanju v Kočevju. Ekipo je pred začetkom sezone prevzel 28-letni Uroš Poljanšek in si za cilj z domačimi igral- Beograd – Tekmovanje je bilo izjemno dobro organizirano, vrhunec pa je sledil v nedeljo, ko je potekal judo camp z evropskim prvakom Aleksandrom Kukoljem. Judo klub Ippon Kamnik je na tekmovanju zastopalo sedem borcev, ki so pokazali veliko borbenost in dosegli naslednje rezultate: Nastja Drakšič Koštomaj 2. mesto, Stepan Kholodov 5. mesto, Teo Bizjak 7. mesto, Aleks Kolenko 7. mesto in Pavle Ilić 7. mesto. Za naš klub je odlično nastopila Nastja Drakšič Koštomaj, ki je brezhibno premagala vse nasprotnice do finala, kjer je po napeti borbi proti izkušeni tekmovalki iz Bolgarije osvojila drugo mesto. Kljub tesnemu porazu je njen nastop navdušil in dokazal njeno pripravljenost za najvišje stopničke. JK Ippon Kamnik je na tekmovanju zastopalo sedem borcev, ki so pokazali veliko borbenost. / Foto: arhiv kluba Stepan Kholodov je zabeležil tri zmage, vendar se je v boju za bron poškodoval, ko ga je nasprotnik pri metu drop seoi nage zadel s kolenom v glavo. Kljub poškodbi je nadaljeval borbo, kar je pokazalo njegovo izjemno borbenost in predanost. Njegov mlajši brat Zakhar Kholodov je bil prav tako borben, vendar je žal po sporni sod- niški odločitvi izgubil borbo proti tekmovalcu iz Crvene zvezde Beograd. Aleks Kolenko je suvereno dobil dve borbi do četrtfinala, kjer se je poškodoval pri udarcu v komolec. Zdravnik mu zaradi poškodbe ni dovolil nadaljevati bojev za medaljo. Teo Bizjak je prav tako zabeležil dve zmagi, vendar sta v obeh borbah odločali zlati točki, kar mu je tokrat preprečilo uvrstitev na stopničke. Leon Adrović, ki je veljal za našega kandidata za medaljo, je bil na dobri poti do zmage, a je po vodstvu padel v prijem nasprotnika iz domačega kluba Tamiš. Ker njegov nasprotnik ni napredoval do polfinala, Leon žal ni imel možnosti za repasaž. Pavle Ilić je po suvereni zmagi v prvi borbi v drugi zaradi napake izgubil priložnost za boj za kolajne. Vsekakor je bilo tekmovanje izjemna izkušnja za vse naše tekmovalce, ki so se borili z močnimi nasprotniki in pokazali veliko volje ter znanja. Nedeljski judo camp z evropskim prvakom Aleksandrom Kukoljem je bil vrhunec konca tedna. Udeležili smo se obeh tehničnih treningov in randori borb, kjer so naši tekmovalci pridobili dragocene izkušnje. 0315679(Leon). petek, 4. oktobra 2024 Šport V boj za šesti zaporedni naslov Opravil kraljevsko etapo Kamničan Boštjan Erjavšek je pretekel 120-kilometrsko traso na letošnji preizkušnji Julian Alps trail run. Mateja Živoder Kranjska Gora – Kamničan Boštjan Erjavšek - Beli je uspešno zaključil še eno ultra trail preizkušnjo. Septembra se je podal na kraljevsko etapo Julian Alps Trail Run po stezah na obronkih Julijskih Alp. Trasa, dolga 120 kilometrov z več kot 5000 metri višinske razlike, je kombinacija tehnično zahtevnejših gorskih poti in dostopnih stezic v bližini najmogočnejših slovenskih očakov. Tekma se je začela v petek ob 21.30 v Radovljici, cilj pa so tekači dosegli v sobotnih popoldanskih urah v Kranjski Gori. Pot je tekače vodila čez Jelovico, mimo Blejskega jezera, na Pokljuško planoto, skozi Žirovnico pod vrhove Kara- Odbojkarice Calcita Volleyja bodo v novi sezoni, ki se bo zanje začela jutri, ko bodo ob 17.30 gostile Ankaran, lovile svoj šesti zaporedni naslov državnih prvakinj, kar do zdaj ni uspelo še nobeni slovenski ženski ekipi. V njihovi ekipi bo po dveh letih spet Zala Špoljarič, ki je bila s Kamničankami že dvakrat državna prvakinja. Miha Štamcar Kamnik – Dvaindvajsetletna Špoljaričeva je po svojem drugem osvojenem naslovu za nekaj časa celo prekinila svojo kariero, saj se je želela popolnoma posvetiti študiju fizioterapije, toda predlani je le prevladala ljubezen do odbojke. Pridružila se je drugi kamniški ekipi, ki je igrala v 1. B ligi, že lani pa je prvi ekipi Calcita Volleyja pomagala v ligi prvakinj. »Veliko zaslug, da sem se vrnila na odbojkarsko igrišče, je imela trenerka Tjaša Gadža, z večino igralk pa sem tako ali tako igrala že v mlajših klubskih kategorijah. Ob vrnitvi sem kmalu spoznala tudi, da sem resnično pogrešala ta šport, ki je tako rekoč postal del moje osebnosti, mojega obstoja. Še bolj je to prišlo do izraza v minuli sezoni, v kateri smo osvojile prvo mesto v 1. B ligi, v njej pa se je dokončno prebudila ljubezen do odbojke,« je svojo vrnitev na odbojkarska igrišča pojasnila prosta igralka Kamničank, ki je priznala, da je imela pred začetkom letošnjih priprav tudi nekaj treme. »Normalno je, da je bilo prisotno nekaj dvomov in treme, vendar je vse skupaj izginilo že po prvem treningu. V veliko pomoč mi je bilo, da praktično vse igralke poznam, prav tako sem v lanski sezoni dobro spoznala strokovno vodstvo, tako da se mi je bilo lažje vključiti v ekipo. Vesela sem, da mi je trener Bruno 10 10 Zala Špoljarič / Foto: Klemen Brumec Najdič ponudil priložnost, da se dokažem v domačem klubu pred domačimi navijači. Občutki so za zdaj odlični in upam, da bo tako tudi v nadaljevanju.« Ob njej je v prvi kamniški ekipi še kar nekaj igralk, ki so svoje prve korake naredile v Calcitu Volleyju. »Mislim, da vsaka mlada igralka sanja, da bo lahko nekoč kot članica zaigrala za svoj domači klub. Te sanje so se pri meni začele v četrtem razredu osnovne šole, ko sem še kot igralka mini odbojke vedno hodila na članske tekme,« se novih izzivov veseli Špoljaričeva, ki se zaveda, da bodo imele s soigralkami vse prej kot lahko delo, da bi se ob koncu sezone veselile skupaj že devetega naslova državnih prvakinj. Ob tem jih tudi letos čakajo tekme v ligi prvakinj. »Cilji za sezono so jasni, in če bomo dobro delali, nam z malce sreče lahko uspe čisto vse. Temelji za to so posta- vljeni in mislim, da so tudi dovolj trdni,« je pred začetkom sezone optimistično razpoložena igralka, ki je bila pred nekaj leti zelo uspešna tudi na igriščih za odbojko na mivki. Za uvod z državnimi prvaki Nekoliko bolj iz ozadja bodo novo sezono začeli kamniški odbojkarji, ki jo bodo začeli v zelo pomlajeni zasedbi. Vendar to ne pomeni, da ne razmišljajo o visokih uvrstitvah. V pripravljalnem obdobju so varovanci Gašperja Ribiča, ki so minulo soboto slavili na turnirju v Kranju, dobro delali, kako dobro, pa bo delno pokazala tudi jutrišnja uvodna tekma državnega prvenstva. Njihov nasprotnik v ljubljanski dvorani Tivoli bo ACH Volley, ki bo v letošnji sezoni edini favorit za naslov državnih prvakov, Kamničani pa bi bili zadovoljni že z uvrstitvijo v polfinale končnice. Osolin je s prvim mestom na Sljemenu potrdil skupno pokalno zmago. dirki je član kamniškega Calcit Bike Teama Matej Osolin s prvim mestom po- tje mesto. Za finale sem imel nekaj rezerve, ki sem jo nato izkoristil in pripeljal do prvega mesta v kategoriji do 19 let. Med vsemi tekmovalci sem na tekmi dosegel tudi drugi najboljši čas dneva. Današnji rezultat mi je prinesel tudi prvo mesto v skupnem točkovanju za sezono 2024. Z rezultati sem zelo zadovoljen,« je bil zadovoljen Osolin. Na Hrvaškem so dirkali še trije calcitovci. V kategoriji do 17 let so bili Gabriel Nosan 12., Miha Mihelič 13. in Aljaž Šav 20. vank. Sledil je zahteven, blaten spust do Dovjega, nato pa še nekaj vzponov čez Gozd - Martuljek do ciljne črte v Kranjski Gori. Na startu je bilo 437 tekačev, cilj jih je doseglo 369. Erjavšek, član Calcit Extreme Runninga, je traso pretekel prvič in osvojil 26. mesto. Celotno razdaljo je premagal v času 16 ur, 4 minute in 29 sekund. Julian Alps Trail Run je edini slovenski tekaški dogodek, ki je del serije UTMB World, združenja najelitnejših trail tekaških dogodkov na svetu. 2024/25 2024/25 2 024/25 Vpis abonmaja je možen na dan prve predstave v soboto, 12. oktobra 2024, med 16.30 in 18.30 ali po dogovoru. TERMINI PREDSTAV: TERMINI PREDSTAV: Za rezervacijo in ostale informacije smo dosegljivi na tel. 031 561 791 (Leon). Pridržujemo si pravico do spremembe programa. KS Mekinje, Cankarjeva cesta 37, Kamnik Sljeme – Na Hrvaškem Sljemenu se je končala sezona slovenskega pokala v spustu z gorskimi kolesi. Na zadnji trdil skupno zmago v točkovanju tekmovalcev do 19 let. Osolin je na koncu za 52 tisočink prehitel Juša Ažmana in se veselil tako zmage na dirki kot seštevka slovenskega pokala 20chocolate Downhill Cup, ki je štel šest preizkušenj. »Sezono tekem v spustu smo zaključili z tekmo na Sljemenu. Proga mi je bila že od prejšnjih let všeč. Na treningu sem se na progi počutil dobro, saj je bila hitra in strma. Kvalifikacije sem odpeljal lepo in dosegel tre- Kamničan Boštjan Erjavšek / Foto: Metod Močnik Cena abonmaja za šest (6) predstav je 55 €. TERMINI PREDSTAV: Cena vstopnice za posamezno predstavo je 15 €. Osolin potrdil skupno pokalno zmago Kristijan Erjavec 11 Cena abonmaja za (6) šestpredstav (6) predstav Cena abonmaja za šest je je 5555€.€. Cena vstopnice za posamezno predstavojeje15 15 €. €. Cena vstopnice za posamezno predstavo Vpis abonmaja je možen na dan prve predstave v soboto, Vpis abonmaja je možen na dan prve predstave v soboto, 12. oktobra 2024, med 16.30 in 18.30 ali po dogovoru. 12. oktobra 2024, med 16.30informacije in 18.30 smo ali po dogovoru. Za rezervacijo in ostale dosegljivi na tel. Za rezervacijo in ostale informacije smo dosegljivi na tel. 031 561 791 (Leon). si pravico do spremembe programa. 031 561Pridržujemo 791 (Leon). Pridržujemo sisipravico spremembe programa. Pridržujemo pravicododo spremembe programa. 12 petek, 4. oktobra 2024 Zanimivosti Purgarjevi – Drolčevi iz Motnika Društvo sv. Jakoba je pripravilo zanimiv večer, na katerem je Marina Drolc govorila o obsežni domoznanski knjigi, v kateri je predstavila družinsko kroniko in zapuščino Purgarjevih – Drolčevih iz Motnika. Posebno poglavje je posvetila pokojnemu bratu, prof. Francu Drolcu, ki je bil bibliotekar, publicist, urednik, prešernoslovec in pesnik. Katja Dolenc Kamnik – Marina Drolc iz Motnika je v četrtek, 12. septembra, v dvorani Frančiškanskega samostana predstavila obsežno knjigo z naslovom Družinska kronika in zapuščina Purgarjevih – Drolčevih, ki je izšla pred dvema letoma, ob deseti obletnici smrti brata, prof. Franca Drolca. Napisala jo je v zahvalo za vse, kar so njeni predniki storili, ter da bi z njo ohranila spomin na Drolčeve. Ljubezen do domačih ljudi in domačega kraja Marina Drolc je do upokojitve leta 2000 delala v Banki Slovenije, nato pa začela potovati, tudi z bratom Franetom, s katerim se je čutila najbolj povezana. Skrbela je za svoje domače in do zadnjega za domačijo v Motniku. Ker ni nobenega potomca, je ostala sama. Zdaj ne zmore več. Dr. Marjeta Humar, predsednica Društva sv. Jakoba, je v uvodu po predstavitvi avtorice poudarila: »Živela je in še živi z Motnikom, čeprav se bo iz njega morala umakniti. S Franetom sta izdajala časopis Naš utrip, Občasnik iz Motnika, v katerem je tudi po Franetovi smrti objavljala spomine na ljudi in kraj ter pogovore s starejšimi Motničani. Iz ljubezni do domačega kraja in ljudi še vedno zbira stare razglednice in fotografije Motnika. Z namenom, da se ne bi pozabilo.« Dolgoletno zbiranje gradiva Gradivo je pravzaprav začela zbirati že po smrti brata Franeta leta 2012, ko najprej začela urejati njegovo bogato literarno zapuščino, ki jo je že izdala v dveh knjigah. Mnogi, še posebej prof. France Pibernik, ki je s Franetom skupaj urejal zbirko Prešernova pot v svet, so jo spodbujali, naj urejanje zapuščine razširi tudi na druge prednike. Začela je zbirati podatke, stare dokumente in fotografije, se pogovarjati z ljudmi, ki so se še spomnili njenih prednikov, ter pisati družinsko kroniko. Poseben zagon je dobila, ko je v enem od očetovih predalov našla debelo mapo z obsežno dokumentacijo, kar je izdatno pripomoglo k slikovitemu zapisu in prikazu bogate družinske zapuščine. Ob tem je marsikaj tudi sama spoznala in izvedela povsem na novo, kar jo je še bolj prepričalo, da napiše knjigo. Vsebino je razdelila na dve poglavji, vsakega od članov vljenje. Na oder je postavil okrog šestdeset gledaliških predstav. Bil je režiser, igralec, masker. Vsi otroci smo igrali v predstavah.« pa predstavila s fotografijami, z besedilom, ki opisuje njegovo življenje, delo in vlogo v družini in družbi ter dokumentacijo. Posebno pozornost je posvetila pradedu Jožefu Bervarju in očetu Francu Drolcu (Franc II.), največ pa bratu Franetu Drolcu. Drugo poglavje v celoti o bratu Franetu Predniki in člani družine Prvo poglavje je posvečeno vsem prednikom, začne pa se s pradedom Jožefom Bervarjem, ki se mu je v dveh zakonih – najprej z Jožefo, nato z Marijo – skupno rodilo kar osemnajst otrok, a jih je preživelo le šest. Med njimi tudi njena babica Jera Bervar, ki se je poročila s Francem Drolcem (Franc I). »Jožef je leta 1869 začel graditi hišo, v kateri smo živeli številni Bervarji in Drolčevi. Bil je pomemben Motničan, saj je bil organist, cerkovnik in priznan mizar. Bil je zelo sposoben in razgledan. Doma je hranil številne stare fotografije, dokumente, pisma ter predmete, ki danes predstavljajo neprecenljivo zapuščino,« z zanosom pripoveduje Marina, ki svojega pradeda še danes občuduje. Sledijo predstavitve ostalih prednikov, nazadnje pa predstavi svojo družino: očeta Franca Drolca (Franc II.), Ob koncu predstavitve knjige: Tomaž Plahutnik, Marjeta Humar, Marina Drolc in Tone Ftičar / Foto: Katja Dolenc mamo Frančiško, sestro Cveto, brata Marka in nazadnje sebe. Pravi, da so bili izjemno povezani in vpeti v kulturno in siceršnje dogajanje Motnika: »Naš oče Franc je bil spoštovan mož. Bil je vodja motniškega krajevnega urada in matičar. Skoraj štirideset let je vodil Prosvetno društvo Motnik in organiziral krajevno kulturno ži- Brat Frane, prof. Franc Drolc, je bil zelo cenjen profesor slovenščine na štirih tujih univerzah, dolgoletni ravnatelj in bibliotekar Študijske knjižnice v Kranju, tesen sodelavec Franceta Pibernika, pesnik in strasten prešernoslovec, ki je kar 29 let zapored ob Prešernovem dnevu govoril ob pesnikovem grobu. Objavljena je dokumentacija, kot so spričevala, diploma, osebni dokument in korespondenca z njegovih lektoratov v Krakovu, Zagrebu, Trstu in Celovcu. Popisano je službovanje v kranjski knjižnici, njegovo kulturno delovanje v Kranju in v rodnem Motniku. Na koncu so objavljene še njegove pesmi, ki jih Drolc ni vključil v zbrano delo z naslovom Meseci globoke rose. Nekatere med njimi je ob koncu predstavitve knjige ob glasbeni spremljavi Tomaža Plahutnika na citre prebral Tone Ftičar, predsednik JSKD, območne enote Kamnik. Bilo je nekoč v Kamniku (24) Petruška s Šutne Alenka Juvan, Medobčinski muzej Kamnik Je še eden od Maistrovih sosedov iz otroštva in pozneje skupine slavnih (kamniških) prijateljev. Njegovo polno ime je Radivoj Peterlin Petruška, na ljubljanski nižji gimnaziji pa ga v šolskih po- Radivoj Peterlin Petruška, 1910 / Foto: MMK ročilih najdemo kot Franceta Peterlina. Nenavaden mož v spominu večine svojih someščanov nima kakšnega posebnega mesta. Pa bi si ga zaslužil. Bil je nemiren duh, ki se je zgodaj začel ozirati čez obzorja domačega mesta. Na spominski plošči na njegovi rojstni hiši na Šutni je zapisano, da je bil »slovenski pesnik in pisatelj in slovanski romar«. Na plošči pa (še) ni zapisanega Radivojevega brata Alojzija (menda zato, ker je umrl pet let za bratom?!). Tudi Alojzij je pisal in objavljal, predvsem poezijo, sicer pa je bil duhovnik in učitelj. Kot izredni član je celo sodil v znamenito ljubljansko dijaško društvo Zadruga, iz katerega so pozneje izšli glavni ustvarjalci slovenske literarne moderne. Radivoj Peterlin Petruška, ki ga štejemo med Maistrove prijatelje in literarne tovariše, se je rodil kar nekaj let za generalom (1879), zato se v Kamniku zagotovo nista poznala. Po podatkih iz njunih biografij pa bi lahko sklepali, da sta se srečala v Ljubljani, najbrž po letu 1894, ko se je Maister vrnil iz dunajske vojaške kadetnice. Skoraj gotovo pa sta vedela oz. slišala drug za drugega že prej, saj je bil Radivoj zaradi brata Alojzija povezan z Zadrugo, katere izredni član je bil tudi mladi Rudolf. Marsikaj od tega lahko preberemo v prispevku Ljubljanska dijaška zadruga, ki ga je leta 1949 v Slavistični reviji objavil literarni zgodovinar dr. France Koblar. Bogat in barvit zapis o Petruški najdemo še v Slovenskem biografskem leksikonu in Kamniško-komendskem biografskem leksikonu. V obeh je zapisano, da je Petruška odšel od doma že v rani mladosti in v Ljubljani obiskoval nižjo gimnazijo. Iz Ljubljane se je preselil v Novo mesto, kjer se je vpisal na višjo gimnazijo in se leta 1896/97 pridružil Kettejevi Zadrugi. S Kettejem se je tudi tesneje povezal, leta 1899 pa pri- Spominska plošča na rojstni hiši na Šutni / Foto: MMK jatelja zadnjič, tik pred smrtjo, obiskal v ljubljanski cukrarni. O tem je pisal v članku V stari cukrarni, ki ga je leta 1935 objavil v Kroniki slovenskih mest. Leta 1902 je Petruška pobegnil iz avstro-ogrske vojske in odneslo ga je daleč po svetu, najprej v Rusijo, kjer je bil med drugim domači učitelj in knjigovodja; prehodil je vso zahodno Rusijo. Nato se je čez Malo Azijo odpravil v Palestino, obiskal je tudi Skandinavijo, prekolesaril Nemčijo, Holandsko, Belgijo, Francijo … Svoja doživetja in razmišljanja je prenesel v pesmi, potopise in spomine, ki jih je objavljal v časopisih, literarnih revijah in knjigah (Ahasverjeva kronika: K matuški Rusiji, 1936; pesniške zbirke: Po cesti in stepi, 1912; Znamenje, 1925 …). S svojih boemskih popotovanj se je leta 1919 vrnil v Ljubljano, opravljal je delo uradnika, novinarja, nato pa urednika revije Odmevi, pri kateri sta se kot literarna tovariša spet srečala z Maistrom. Petruška je umrl leta 1938 v rojstnem Kamniku. 13 petek, 4. oktobra 2024 Zanimivosti Veselo s Poljanški Kamniški sudoku sudoku_LAZJI_24_kam_17.xls NALOGA LAŽJI SUDOKU Koncert Veselo v Kamnik (50 let Ansambla bratov Poljanšek) je Športna dvorana v Kamniku gostila septembra dvakrat na isti dan in obakrat je bila dvorana razprodana. Z glasbo so se poklonili tudi pokojnemu Rudiju Poljanšku. 7 8 4 1 7 8 1 2 7 3 4 3 2 5 7 9 6 8 5 9 4 7 2 6 3 5 4 8 8 9 6 5 sudoku_LAZJI_24_kam_17.xls NALOGA 1 3 1 9 9 6 8 8 1 7 4 5 9 3 6 2 2 4 9 4 7 3 9 5 2 7 5 sudoku_TEZJI_24_kam_17 NALOGA ODVETNIŠTVO št ni n a TROPSKAGRM Z PALMA LEŠNIKI KAMNITA GMOTA SNOV, JEZERO VMATERIJA SEVERNI 3 KAMNITA GMOTA TROPSKA PALMA ORANJE (STAR.) 3 SNOV, NADLEŽNA MATERIJA ŽUŽELKA NADLEŽNA OLIVER ŽUŽELKA OTTO FUNK OTTO FUNK ČUTILO ZA SLUH OLIVER (KRAJŠE) 4 OPIS, OČRT ČUTILO ZA SLUH 4 13 LESEN PLUG 13 www.gorenjskiglas.si 1. nagrada: bon OBI v vrednosti 20 EUR 2. in 3. nagrada: blok in kemični svinčnik Gorenjski glas 7 STOPNJA PRIDEVNIKA 10 TINA NOVAK OPIS, OČRT + po Če želite, da vam jo pošljemo po pošti, se poštnina zaračuna po ceniku Pošte Slovenije. 7 PTIČ GRM Z LEŠNIKI 10 VELIK PTIČ TEKAČ S PISANIM PERJEM EUR Knjigo lahko kupite na Gorenjskem glasu, Nazorjeva ulica 1 v Kranju, jo naročite po tel. št.: 04 201 42 41 ali na: narocnine@g-glas.si. STOPNJA OKRASNI PRIDEVNIKA (KRAJŠE) LESEN PLUG 3 6 JEZERO V SEVERNI ITALIJI GRŠKI JUNAK, AJAS 15 Število strani: 164 strani, 17 x 23 cm, trdo vezana STOPNJA KAKOVOSTI PLAVALKA KLANČAR OKRASNI PTIČ 11 PRIPADNIK LEVITOV TINA NOVAK 5 4 8 7 4 9 3 5 3 Buče 2vsebujejo 6 1 veliko hranil, 1 zato 5jih je2treba8 čim bolj okusno 7 izkoristiti. 3 1 9 S pomočjo 2 knjige, 7 kjer4je 6 60 receptov, 9 sepripravljati 6naučimo 59 4 6 vrst 8buč:9cukete,2 patišonko, 8 čajoto, 1 hokaido, 7 3 sweet dumpling, STOPNJA KAKOVOSTI MERILNA PRIPRAVA ITALIJI NIŠTVO 1 8 7 4 6 9 3 5 2 SILVA NOVLJAN PLAVALKA KLANČAR 11 KRONIKA, LETOPIS STOPINJA V SNEGU ODVET- sudoku_TEZJI_24_kam_17 16 REŠITEV STOPINJA V SNEGU 7 5 1 8 9 6 4 2 3 GEORGE CUKOR 8 3 6 2 1 4 5 9 7 PRIPADNIK LEVITOV 4 9 2 5 3 7 6 8 1 VELIK PTIČ TEKAČ S PISANIM PERJEM 16 2 6 9 3 5 8 1 7 4 OBVESTILO V NAPREJ 14 GR. JUNAK Z ITAKE OBL. IMENA NEVENKA JUTRANJA PADAVINA 5 4 3 1 7 2 9 6 8 JUTRANJA PADAVINA 1 8 7 4 6 9 3 5 2 KRONIKA, LETOPIS 2 6 9 3 5 8 1 7 4 19 14 6 2 4 9 8 3 7 1 5 maslenko, blukuri, sweet mamo in muškatno bučo. MESTO STARLETAALBANIJE ČRN PRAH V DIMNIKU OBL. IMENA NEVENKA SNEŽENI MOŽ OBVESTILO V NAPREJ 3 7 5 6 2 1 8 4 9 BREZKUŽNOST STARLETA MULEJ 18 6 2 4 9 8 3 7 1 5 19 SILVA NOVLJAN BREZKUŽNOST GR. JUNAK Z ITAKE GLAVNO 18 VRHNJE SNEŽENI MOŽ 9 1 8 7 4 5 2 3 6 POZIV MULEJ OBLAČILO MERILNA PRIPRAVA 6 8 ŠPORTNI REZULTAT GLAVNO MESTO ALBANIJE POZIV NEZAVEST PREDEL OB PASU GRŠKI JUNAK, AJAS 5 15 ČRN PRAH V DIMNIKU MUSLIMANSKI BOG KRAJ PRI PODNARTU RIBJE OLJE VRHNJE OBLAČILO 6 TESARSKA SEKIRA8 ILOVICA (STAR.) OLJE KURJA GOLŠA GLAVNO MESTO LATVIJE ILOVICA (STAR.) KRAJ PRI PODNARTU NEZAVEST 3 7 5 6 2 1 8 4 9 KEMIJSKI DISAHARID DOMIŠLJAVOST ŠPORTNI REZULTAT 5 15 GLAVNO MESTO LATVIJE 17 SKLADATELJ KOGOJ REŠITEV izmed odebeljenih devetih kvadratov. Pripravil B. F. TESARSKA SEKIRA MUSLIMANSKI BOG VIKTORIJA (KRAJŠE) 2 MATEMATIČNA NEZNANKA GEORGE CUKOR NASILNA TATVINA 1 STAREJŠI MODEL VOZILA SEAT POMIRJEVALO STANE BELAK NASILNA TATVINA EDEN OD ČUTOV Rešitev: 9 1 8 7 4 5 2 3 6 RIMSKA BLAMAŽA LJUBLJANA PISATELJICA ŠIROVNIK PREŽVEKOVALEC TOBAKA 17 SLADICA, KI OČARA SKLADATELJ KOGOJ LETALSKI PREVOZ NA OSNOVI POGODBE PREDEL OB PASU PREŽVEKOVALEC 12 TOBAKA NIZ. PO- NEKDANJA 1 PAPEŠKA KRONA EDEN OD ČUTOV TKIVO OB VIKTORIJA ZOBEH (KRAJŠE) 2 BRITANSKI IGRALEC (JEREMY) sudoku_LAZJI_24_kam_17.xls SL. PISEC (DRAGO) 9 ČRT LIPNIK KURJA GOLŠA IZBOR SESTAVIL: VOJAŠKA KALAN TRGOVINA IZBOR RIMSKA BLAMAŽA LJUBLJANA RIBJE BRITANSKI IGRALEC (JEREMY) DRAMATURGINJA RATEJ NIZ. POMORŠČAK (ABEL) MORŠČAK (ABEL) KEMIJSKI DISAHARID MRAK POTREBA SLADICA, KI OČARA ZDRAVILNA IRONS STROK. ZA RASTLINA NATAL TIPOGRAVULKANSKI FIJO SAHAROZA IZBRUH REŠITEV 1 2 3 9 4 6 8 7 5 VID TURICA MATEMATIČNA NEZNANKA MRAK kova voditelja Nina Cestnik tudi sam dopolnil štirideset Pavlič in Nejc Drobnič. Po let. Članom ansambla je izkoncu drugega koncerta je ročil posebno čestitko, v nasledila še veselica z Ansam- govoru pa se je spomnil tudi blom Jureta Zajca. Glasba je Rudija Poljanška. Poleg v svojo družbo privabila tega, da je bilSTAREJŠI izreden človek, PISA- tudi POMIRSESTAVIL: NEKDANJA STANE MODEL DOMIŠLJAPAPEŠKA Mateja TELJICA Slažupana se mu je zahvalil tudi za izjeJEVALO KALAN Kamnika BELAK VOZILA VOST KRONA ŠIROVNIK parja, ki je sredi septembra mne glasbeneSEAT stvaritve. TKIVO OB ZOBEH ZDRAVILNA LETALSKI IRONS RASTLINA STROK. ZA PREVOZ NATAL TIPOGRANA OSNOVI VULKANSKI FIJO POGODBE SAHAROZA IZBRUH 9 6 7 8 5 1 4 3 2 ANTIČNA ZGRADBA V PULI TENIŠKI LOPAR ZAPISNIK (ZASTAR.) MESTO V BRAZILIJI 5 8 4 7 3 2 6 9 1 ČRT LIPNIK 2 1 6 5 8 7 9 4 3 tom pridružili Ansambel Poljanšek, Skupina Špica in humorist Denis Kregar v vlogi Toneta Serpentinška. Nastopili so Tuhinjski fantje, zaigral je Urh Poljanšek, DRAMAVID VOJAŠKA TURGINJA RudijevPOTREBA vnuk. Oba koncerta TURICA TRGOVINA RATEJ sta povezovala sicer Veselja- UVOD (KNJIŽNO) MESTO V BRAZILIJI 4 5 8 1 9 3 7 2 6 Urban in Maks Kresnik, Forti Hribernik, Miro Poljanšek, Danilo Poljanšek / Foto: Alenka Brun SL. PISEC (DRAGO) BOMBAŽNA TKANINA 9 3 6 2 7 2 5 8 3 6 4 7 9 4 2 3 5 9 1 9 4 7 3 5 4 1 8 5 6 2 2 1 4 2 5 9 5 8 6 7 4 7 3 9 4 6 1 3 3 2 1 9 5 7 8 9 2 7 1 6 1 9 8 9 3 6 5 4 5 3 8 9 4 3 7 2 8 1 6 3 6 5 2 1 7 9 8 6 1 4 7 8 6 1 8 5 2 4 9 3 7 Navodilo za reševanje: v kvadrate vpišite števila od 1 do 9 tako, da sudoku_TEZJI_24_kam_17 se ne bo nobeno število 7 9ponovilo 4 ne8v vrstici 6 ne3v koloni 1 ne2v enem 5 REŠITEV STROK. NA PODROČJU 9 ZDRAVJA ZAPISNIK (ZASTAR.) 7 3 9 2 6 4 1 5 8 PRENOSNA NAPRAVA ZA DVIG VOZIL 6 7 5 3 1 9 2 8 4 BOMBAŽNA TKANINA NAŠA IGRALKA (MILENA) 3 4 2 6 7 8 5 1 9 NALOGA TEŽJI sudoku_LAZJI_24_kam_17.xls SUDOKU 12 GORENJSKI GLAS 8 Rešitev: STROK. NA PODROČJU ZDRAVJA UVOD (KNJIŽNO) 7 1 8 9 1 4 2 5 3 6 7 GORENJSKI GLAS 4 1 2 7 3 4 3 2 5 7 9 6 8 5 9 4 7 2 6 3 5 4 8 8 9 7 6 5 sudoku_TEZJI_24_kam_17 Alenka Brun Kamnik – Čeprav je Ansambel bratov Poljanšek na začetku glasbene poti deloval tudi v kvintetovskem sestavu, ga širna Slovenija še danes pozna kot instrumentalni trio z diatonično harmoniko in večglasnim fantovskim prepevanjem. Prvič se je ansambel formiral leta 1971, a ker v času korone niso mogli praznovati petdesetletnice delovanja, so se člani ansambla odločili, da v sodelovanju z Veseljakom praznujejo okrogli jubilej letos. Bi pa morali letošnji koncert ob abrahamu ansambla imeti že spomladi, a ga je preprečila bolezen Rudija Poljanška, ki je potem meseca maja preminul. Koncert so tako prestavili na septembrski čas in ga posvetili Rudiju ter njegovemu izPRENOSNAprispevku slovenjemnemu NAŠA ANTIČNA NAPRAVA TENIŠKI IGRALKA ZGRADBA ski glasbeni zakladnici. ToZA DVIG LOPAR (MILENA) V PULI VOZIL krat so se na odru jubilan- 8 KRAJ PRI KRAJ PRI DOMŽALAH ORANJE (STAR.) DEČEK DEČEK Rešitev križanke – geslo na kuponu – lahko pošljete po pošti na naslov Gorenjski glas, Nazorjeva ulica 1, Kranj, ali jo oddate v nabiralnik na tem naslovu. Rešitve pa lahko pošljete tudi po e-pošti. To storite tako, da z mobilnim telefonom slikate kupon z geslom in ga pošljete na naslov krizanke@g-glas.si. V elektronsko sporočilo ne pozabite napisati svojih osebnih podatkov. Rok za oddajo je petek, 11. oktober 2024. 1 1 8 2 2 3 3 9 8 9 15 15 1616 10 4 4 10 11 5 5 11 12 12 DOMŽALAH EL. MERSKA EL. MERSKA ENOTAENOTA 17 17 18 18 6 6 19 19 13 7 7 13 14 14 14 petek, 4. oktobra 2024 Prireditve, zahvale Prireditve od 4. do 18. oktobra Koledar prireditev pripravlja Zavod za turizem in šport Kamnik. Če želite, da je vaša prireditev omenjena na tem mestu ali v elektronskem mesečniku Kam? V Kamnik!, izpolnite elektronski obrazec www.domkulture.org/vpisdogodka Torek, 15. oktober Nagrajenci križanke Ob 18. uri, MC Kotlovnica Predavanje za starše – Vzgoja za samostojnost Nagrajenci križanke iz časopisa Kamničan-ka št. 16 so: Miha Kočar iz Kamnika, Evgen Ličen iz Domžal in Darja Zajec iz Motnika. Geslo je bilo Doma se najboljše kuha. Čestitke! Brezplačno Ob 19. uri, Galerija Doma kulture, Dom kulture Kamnik Tomaž Berčič: Mojstri besede, Foto klub Kamnik Brezplačno Številne druge prireditve v občini Kamnik najdete na uradni spletni strani Občine Kamnik www.kamnik.si pod rubriko Koledar dogodkov ter tudi v elektronskem mesečniku. Prijave preko obrazca Ostanimo v kontaktu na dnu spletne strani www.visitkamnik.com. Petek, 4. oktober Ob 17.30, Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik, pravljična soba Antični bralni večer Brezplačno Ob 20. uri, MC Kotlovnica Kotlovniški standup: Open mic Brezplačno Sobota, 5. oktober Ob 9. uri, Samostan Mekinje AEQ delavnica: Zavestno iz kroničnih bolečin Cena: 70 evrov Ob 9. uri, Arboretum Volčji Potok Sreda, 16. oktober Ob 17. uri, Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik, pravljična soba Pesniški krožek s Pinom Pograjcem in Sanjo Podržaj Brezplačno Ob 18. uri, Rojstna hiša Rudolfa Maistra Zahvala Brezplačno Mnogo prezgodaj nas je zapustil naš dragi sin, brat in stric Maistrov večer: dr. Urška Perenič: Nov pogled na generala pesnika Maistra Petek, 18. oktober Igor Markuš Ob 17.30, Zdravilni gaj Tunjice Delavnica čiščenja črevesja Cena: 30 evrov Ob 18. uri, Galerija Pogled Iskrena hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zad­nji poti. Hvala gospodu župniku Luki Demšarju za lep pogrebni obred. Hvala Majdi, Janezu in Metodu za ganljivo glasbeno popotnico. Hvala vsem za svete maše. Hvala vsem dobrotnikom, ki ste nam pomagali. Odprtje razstave kamniške slikarke Jerce Šuštar Brezplačno Ob 20. uri, Velika dvorana, Dom kulture Kamnik Komedija: Domen Valič: Žigolo s.p. Vstopnina: 16 evrov Vsi žalujoči September 2024 S kolesom po kulturnih poteh v okolici Arboretuma Brezplačno Torek, 8. oktober Pred vami je edinstvena zbirka receptov, namenjena vsem, ki nimate dovolj časa za pripravo sladkih zalogajev. Vsebuje 200 enostavnih in hitrih receptov za okusne slaščice, ki se jim nihče ne more upreti. Ob 18. uri, MC Kotlovnica Delavnica analogne fotografije Brezplačno Ob 18. uri, Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik Osebno o literaturi: Krošnja z neznanimi sadeži, Helena Koder Brezplačno Sreda, 9. oktober, in četrtek, 10. oktober Ob 18. uri, MC Kotlovnica Delavnica instant videoprodukcije Brezplačno Sreda, 9. oktober Ob 18. uri, Medobčinski muzej Kamnik Muzejski večer: ddr. Verena Vidrih Perko: Kaj nam bo dediščina, saj imamo nakupovalne centre! Brezplačno Ob 19. uri, Velika dvorana, Dom kulture Kamnik Koncert: Sirene spet pojejo Vstopnina: 15 evrov Od srede, 9. oktobra, do srede, 23. oktobra Ob 19. uri, Galerija Foto kluba Kamnik Ilona Mrgole: Roots! – fotografska razstava Brezplačno Vezava: špirala, dimenzije: 20 x 15 cm, 216 strani 1490 EUR Knjigo lahko kupite na Gorenjskem glasu, Nazorjeva ulica 1 v Kranju, jo naročite po tel. št.: 04/201 42 41 ali na narocnine@g-glas.si. + po št ni n a Če želite, da vam jo pošljemo po pošti, se poštnina zaračuna po ceniku Pošte Slovenije. Življenje – niso dnevi, ki so minili, temveč dnevi, ki smo si jih zapomnili. (P. A. Pavlenko) Poslovil se je Anton Čop 1956–2024 Hvala vsem, ki ste bili del njegovega življenja, ga imeli radi, se z njim radostili in ga pospremili na njegovi zad­ nji poti. Vsi njegovi VLEČNE KLJUKE Zahvala Tako tiho, skromno si živela, takšno tudi si življenje imela. Zdaj si rešena vseh skrbi, VLEČNE za tabo bo ostal boleč, a lepKLJUKE spomin. Četrtek, 10. oktober Ob 17. uri, Velika dvorana, Dom kulture Kamnik V 90. letu starosti se je a in poslovila naša mami etn aža Abonma Kam'nček | Gledališče FRU-FRU: Sneguljčica Vstopnina: 5 evrov V knjigi je zbranih več kot sto novih receptov (za juhe, zelenjavne jedi, meso, ribe, rižote, testenine in sladice). Opremljeni so z več kot petsto fotografijami, ki nazorno prikazujejo potek priprave jedi, tako da se boste priprave lahko lotili tudi kuharski začetniki. Ob 18.30, Velika dvorana, Dom kulture Kamnik in a n t ža la ite onta Kv a m r hit Abonma Kam'nček | Gledališče FRU-FRU: Sneguljčica Vstopnina: 5 evrov Petek, 11. oktober Ob 20.30, Športna dvorana Kamnik Tekma 3. SKL: Calcit Basketball – Hrastnik Brezplačno Sobota, 12. oktober Ob 9. uri, Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik Robotsko-tehnološki dan Brezplačno Ob 18.30, Velika dvorana, Dom kulture Kamnik Predstava: Na stežaj zaprta vrata Vstopnina: 12 evrov Nedelja, 13. oktober Ob 10. uri, Arboretum Volčji Potok Ujeti trenutki v naravi: Čuječa fotografija v Arboretumu Volčji Potok Cena ene delavnice je 30 evrov na osebo, cena dveh delavnic pa 50 evrov na osebo, poleg tega se plača vstopnina v park. Ob 18.30, Velika dvorana, Dom kulture Kamnik Predstava: Na stežaj zaprta vrata Vstopnina: 12 evrov 246 strani, trda vezava Knjigo lahko kupite na Gorenjskem glasu, Nazorjeva ulica 1 v Kranju, jo naročite po tel. št.: 04/201 42 41 ali na narocnine@g-glas.si. Če želite, da vam jo pošljemo po pošti, se poštnina zaračuna po ceniku Pošte Slovenije. 1499 EUR + po nt alit Kv ra mo hit Ana Versnik z Duplice pri Kamniku Iskreno se zahvaljujemo sosedom, prijateljem, znancem za izrečena sožalja in za podarjene sveče. Hvala župniku g. Luku Demšarju za lepo opravljen pogreb in pevkam za ganljive pesmi. Hvala tudi osebju DSO Kamnik in KPK Kamnik, ki so jo spremljali na njeni zadnji poti. Vsi njeni Hernec, d. o. o. Spodnje Pirniče 52c 1211 Ljubljana Šmartno T: 01 362 10 11 VLEČNE KLJUKE a in etn ntaža alit Kv ra mo hit št ni n a www.hernec.si info@hernec.si 15 petek, 4. oktobra 2024 Zahvale Časopis januarja 2021, leto 6, Prenovlje postaja inna končna nov vlak šte vilka 1 Zgodovin sk vaterpoli i uspeh stov v časopisu Kamničan-ka! Sredi dec em slovenske bra je iz Kamnika v železnice zato, ker prihajajo Ljubljano pripelja so jeseni l do konca per leta 2022. nov Stadlerjev vla vozi tudi k, prv ob sobota on na končni pos Kamnik so h. taji temelji za prvo vož i od dvainpetdese to prenov Jasna Pal ili. Vlak na njo na ministrstv tih, ki na adin u izb relaciji Kam nik–Ljubl rali tudi Kamnik – jana odslej Min frastrukturo istrstvo za in- Kamniški vat prvič v zgo erpolisti kluba Cal dovini pos cit Waterp Slovenije, olo so tali saj so v veli članski pokaln i prvaki premagal kem fina i več lu suvere no rezultatom ne tekmece AV K Triglav 10 : 5 (5 : Kranj z 1, 2 : 1, 2 : 2, 1 : 1) Aleksa nder Sok pos taja lišč se je prenove ler ben, kjer a Kam nik Gra najb oljš i Kamnik so – makadamsk bili peroni prej Aleš Kom slov ens ki tren er ber 2020 Dvajseti decembo lani in jo i, lotilo oktobra ekipo še elj. V bazenu je mi zap isan z zlatimi črka dod novembra. zaključilo konec v zgo dov - prekaljeni atno usmerjal kamnišk Obn 41-letni ino Mat ega kluba. ovili tira v dolž veteran ej Nas na ekipa Pre ini 350 metso dva kluba Cal kalje- rimi goli tran, ki je bil s štizgradili rov in terpolo je 5,5 cit Watudi najb z ron, ki je metra širok peoljši stre lec ekip konkurenc zmago v članski e. V vrat mn i uresnič upo rab nik ogo prijaznejši ih je vse presene goletne sanje po ila dol- je z odlitil Gašper Žurbi, star ejši m om , pre dvs em članskeg ki čnimi obr a naslova osvojitvi načel Opremljen in inv alid om ambami . mo Kam . ralo nas niški stre šnic o je tudi z nad pro Gole so začeli silo igralci so tekmo prispevali tnika. ter z zvo vito svetlobn Briški tri, čno in še Blaž 1 : 1 so nare . Po začetnih o signalizacijsignalizacijo ter Stele dva kapetan Martin 4 : 0 in takodili delni rezultat in četk u leto o za slepe, v zavak enega. Sebastjan Nože po prvi tini vodili Za Trig s 5 : 1. V nad četr- trik rat bodo v signšnje ga leta pa nju so tekm nat anč en lav je bil alje še približn alizacijo vložili o nadzira va- Pušavec, mladim po enkrat And raž li in ko kran kov, tako o šeststo tisočapa MarGostič in listom niso jskim vaterpoda bo pos Jan Justin. mnik Gra dila sta taja Sose razigral dopustili, da bi Bor ben daljinsk Kai dena s pos Matjaž Hom is Margeta in o vov svojo kori in tekmo obrnili nova per taje Kamnik. Pre me d dru ovec. Tekmo je Na finalni st. ona je sice dober mil tudi TV Tržgim i pre naš ala no odli čnotekmi je kot ved ijon evro r stala Nov Stadlerje ič. v. pu druge delo opr v vlak, s faze pren V sklo- odstotkov avlj al katerim bo namestili ove bodo kraj poto ši, na prenovlj valn tudi urbano mo in eni železniš i čas po navedb 410. stran oprepod ah Slovens ki postaji skladišče. rli ods luž eno kih železnic Kamnik Gra do deset ben / Foto: Vlaki v letu A prenovlj Jasna Palad eni peron in časa sam je nekaj spremenj 2021 v Kamniku eval voz ene Ljubljana tniški pro , saj je javni polani na Slo m voznem redu. ijo po met zara in obratno kon mije zast di epide. Ob ven ca »Do leto čina je nam ske železn al, prvi dan pobudo, slovenskihšnjega leta bo po ga znova ice več reč da delno spro , ko so vlakov, do tirih vozilo 25 decembr stili – 15. tudi ob sob bi vlak iz Kamnik krat podala a– a v Lju ota pa jih bo konca leta 2022 ljeno kon pa je na prenov- žel sku eznice so h in v večernih ura bljano vozil 21 na dize pno 52, od tega mnik Gra čno postajo Kah. Sloven letom 202 pobudi prisluhni ske elek trič ni lski pogon, 21 na nov Sta ben pripeljal še le in tako 1 uvajajo dler jev pog on nov odh z vlak pre dvonadstro in des et poznavno e ure pri odov. Vla hodov in ki bodo elek trič ni pnih vlakov na katerega modre barve, na v soboto, so ob delavn po novem vozili tud najsodobne pog on. Gre za znic dolg uporabniki žele ikih pa uva - v večern o i em gionalne jše vlake za reTega vese nestrpno čakali. jajo dodatn lega in celo Kamniški (Ljubljana– času, in sicer ob e linije namo proge, kot jih poz vinskega zgodovaterpolisti 21.1 v tem delu trenutka so postali (Kamnik– Kamnik) ter ob 22. 5 in 22.15 so se ude ki dosega ležili tudi Evrope, članski pok jo žup Lju 18 hitr an Mat bljana). in ob 23. osti do alni prva kilo met rov par, min 07 ki. ister za infr ej Slana uro . 140 ponujajo turo Jern astruk- ni Vla ki ej vse čakali vrst bje, so pril potrebno udo raln i dire Vrtovec in geneo let. ago je železnic »Ka jeni za de in ima železnic ktor Slov ens kih o dobil leta mnik ško pos Dušan Mes jo dovolj invaliko tajo jo 189 je ,« 1, za sem se z novim pro je deja , ki so tnik kolesa,« prip in se zah je ob tem stora valil min l župan lem Alojz Pra eljal podjepeljali prot vlakom tudi povese dog istrs Slov šnik odk tvu ens osemdes ar. Kot je najpi Ljubljani. etih let smo Sredi milijon kim železnicam ter tor Slovens u povedal direkvlake, kih železnic rej poudari za šan sko dob pan, gre Mes l žu- Sara ki so bili prepelja ili niško prog naložbo v kam Du- V Kam za - struktur , minister za infr jeva, to dan ni iz niku bo bitev, na zelo veliko pridoVeč sto o. a- tes es pa je nov o Jernej katero so mejnik, mil Vrtovec pa Kamniča ga je dop tiranje na vsaj še danes mo žava vlož ijonov pa je dr- vlak in saj smo dobili nov olni ila tudi prenovljeno še nadalje l, da bo država kamniškem okužbo z novim goče hitro novih vlak v nakup vala inve železnikoronaviru ov, zdravstve žele stic ki bodo voz zniško infr ije tud i na som. nem AKTUALN ili astrukturo. v tudi na začete rela ciji k množične domu se priprav V Kam nik – O ljajo ga cepljen Aleš Sen KULTURA Sezono bo ja. ožetnik 45. stran treba razširiti na MLADI ment in kart Coprnije celo leto Kam nik – zaž ga zavarova ico zdravstvene Družba Veli ilustracijah ivele v nih drugihTako kot v številZA nja. Na ka DN O rezultati planina š Kamnik JA bodo ude kon ca je tudi v krajih po državi h , prostor leženci sep tem bra ima od Miha Kam mn obv test Han vodstvo. niku ogi ešče iranj čič nov o brezplačno Vsako leto h obrazo ni možno Nad mi opremil je z ilustracijav odvzema v dveh urah od znova vršilca dolž zorniki so za mi antigentestiranje s hitriV avli brisa. Kot navdušijo ti Coprijan monografijo Sve skimi test jajo v Zdr opo imenovali nosti direktorja - ogled Občine Kamnik je okužbo z avstvenem zarMarka Anž cij, ki so . Razstava ilustrarazs na Vsa novim koro i na dr. Juli kušenega domu ka vas, som. Hitr ja Polc naviruNaš Kam tava z naslovom poslovneža,urja, iz- kamnišk jo nedavno odprli nik, prostor gativen izvi a Kamnik, nekakšnega kraj pri nas ima od tork o testiranje pote ga glavna v i kate knji zov režnic d jasličarja, naloga je obraavtorja ka da a dalje v i, pa je še do konca net i z strategijo trenutno testa pomeni, pri ki preseDomu kuljanuarja ture Kam 25-letneg Urha Wiegeleta, razs razvoja druž praviti tudi na v brisu viru na ogled nik, a zaznav tančnostjo, ežn ostj o, naspletu. be. s ni no opravit test pa je mož arhitekture.magistra inženirja - občutkaen, kar naj ne jaslic. Jasl tematiko svojih daje tek, med i še danes, v pelažne varn ičarji so svoj 8. lahko do osti umetniki, evrstni meru inte in 14. uro, v priokužbe prid , saj ki resa pa bod že kmalu lja ne zma jim idej in vese tni termini o dodapo testirane tudi njka. Tud na prim volj niškem ni i na Kamju. V eru o prihodnjih tudi še v poz nič drugače. pa sta potr itivnega izvida Na odvzem dneh. ebn a takojšnja mo izol acij sapredhodno brisa se ni treba osebnem a in obv esti lo žiti pa je naročati, predlou zdravnik treba oseb u. ni doku42. stran V 91. letu nas je zapustila draga mama, sestra, babica in prababica 24 urna dežurna služba Časopis Kamničan-ka brezplačno prejmejo vsa gospodinjstva Marija Stankovič Kamnik - Komenda - Cerklje zd Kavči č iz Mekinj mnik, 8. Oglašujte Zahvala Nosimo te v srcih svojih, v njih naprej živiš, tudi ti nikoli nas ne izgubiš. občine Ka v občini Kamnik. stran 5 Testiranje v Kamnikutudi Pokličite 041/962 143, Mateja Žvižaj stran 7 stran 9 stran 16 KPK KAMNIK, d.o.o.., Cankarjeva cesta 11, Kamnik Vsi njeni Zahvala Zahvala S svojim smehom vsakega osrečiti si znal, a pred usodo sam nemočen si ostal. Ni te več ob hiši ne v hiši, nič več glas se tvoj ne sliši, če lučko na grobu upihnil bo vihar, v naših srcih je ne bo nikdar. V 69. letu starosti se je mnogo prezgodaj od nas poslovil mož, oče in dedi Stane Rak z Duplice Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, cvetje, sveče in darove, g. Janezu Gerčarju za lep pogrebni obred in Mariji za lep poslovilni govor. Še posebej se zahvaljujemo vsem sose­ dom za vso pomoč. 041 634 948 Foto: Gora Zahvaljujemo se sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, sveče in cvetje. Posebna zahvala osebju DSO Senecura Komenda za vso skrb in nego. Zahvala župniku Pavlu Piberniku za lepo opravljen obred. Hva­ la tudi pevkam za čustveno zapete pesmi. Iskrena hvala vsem, ki ste našo drago mamo pospremili na njeni zad­ nji poti. Zahvala V 79. letu se je nepričakovano od nas poslovil naš ata, brat, stric in prijatelj Albin Pirš V 93. letu starosti nas je zapustil dragi ata in stari ata Peter Špruk st. p. d. Zadnikarjev Bine z Lok v Tuhinjski dolini Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, bivšim sodelavcem, prijateljem in znancem za izrečene besede sožalja, za podarjene sveče, cvetje in svete maše, za vso podporo in prijazna dejanja. Iskrena hvala vsem, ki ste ga v velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala g. župniku Ediju Strouhalu za zares lepo opravljen pogrebni obred. Posebna zahvala cerkvenemu zboru, zboru Mavrica in Ljudskim pevcem za ubrano za­ pete pesmi, ki so nas povezale. Zahvala tudi pogrebni službi KPK Kamnik in Andreji, Angeli in Manji za tople besede slovesa. Hvala vsem, ki ste ga imeli radi in ki ga boste ohranili v lepem spominu. iz Kamnika Iskrena hvala vsem, ki ste ga imeli radi. Hvala vsem za lepe misli, besede sočutja, stiske rok in tople objeme. Dragi ata Peter, za vedno boš ostal v naših srcih in spo­ minih. Vsi njegovi žalujoči Vsi njegovi Zahvala Svojo življenjsko pot je v 88. letu sklenil naš dragi oče, dedek, stric in tast Maks Hančič iz Soteske pri Kamniku Prazen je dom in dvorišče, naše oko zaman te išče. Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, a ostala je praznina, ki močno boli. Zahvala Bremena v življenju te niso zlomila, a bolezen iz tebe vso moč je izpila. Za tabo ostala je velika praznina, ki s spomini in mislijo nate se bo polnila. Utrujen od bolezni se je v 85. letu poslovil dragi oče, dedek in pradedek Avguštin Mohar iz Šmartna v Tuhinju Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijate­ ljem in sodelavcem za izrečene besede sožalja in njiho­ ve darove. Posebna zahvala medicinskemu osebju NMP Zdravstvenega doma Kamnik in medicinskemu osebju UKC Ljubljana za takojšnjo nesebično pomoč, nego in lep odnos. Hvala pevcem za ganljivo petje. Hvala go­ spodu župniku Luki Demšarju za lep obred. Hvala tudi vsem, ki ste našega dragega očeta pospremili na njegovi zadnji poti in se ga boste spominjali. Ob njegovem slovesu se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izre­ čene besede tolažbe, stiske rok, darovano cvetje, sveče in spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala tudi zdrav­ stvenemu osebju, g. župniku Ediju Strouhalu za lepo opravljen pogrebni obred, pogrebi službi ter pevcem kvarteta GRM za sočutno zapete pesmi. Žalujoči vsi njegovi Žalujoči vsi njegovi V 82. letu nas je tiho zapustil ljubljeni mož, oče, dedek in pradedek Janez Trebušak po domače Nacetov Janez z Bele pri Motniku Ob boleči izgubi našega ata Janeza se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in sodelavcem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, nam kakor koli pomagali in z nami sočustvovali. Osebju Hemodializne­ ga centra Nefrodial Črnuče pod vodstvom dr. Natalije Kunc Rešek se zahvaljujemo za večletno strokovno oskr­ bo. Posebna zahvala velja tudi osebju 24-urne bolnišnice IPP UKC LJ za izjemno umirjenost in sočutje v njego­ vih zadnjih dneh. Iskrena hvala PGD Motnik, Svetu KS Motnik in DU Motnik - Špitalič za pripravo žalne seje ter vsem gasilcem in praporščakom za izkazano spoštova­ nje na njegovi zadnji poti. Hvala župniku Nikolaju Štol­ carju, govornikoma, pogrebcem, pevcem in trobentaču za častno in ganljivo pogrebno slovesnost. Hvala vsem, ki ga boste ohranili v lepem spominu. Zahvale, osmrtnice Za objavo osmrtnice ali zahvale v Kamničan-ki pokličite 04 201 42 47 ali pišite na e-naslov: osmrtnice@g-glas.si. www.gorenjskiglas.si Zahvala Žalujoči vsi njegovi September 2024 Žalujoči: žena Stanka, hčere Janja, Bernarda in Helena z družinami Bela, september 2024 16 petek, 4. oktobra 2024 Zadnja Prvakinja življenja Šampionski sprejem so Živi Lavrinc, bronasti lokostrelki s paralimpijskih iger v Parizu, pripravili na »njeni« Osnovni šoli Frana Albrehta. Aleš Senožetnik Kamnik – Po tem, ko se je kamniška lokostrelka Živa Lavrinc s paralimpijskih iger v Parizu vrnila z bronasto medaljo, ki si jo je priborila v mešani ekipni tekmi skupaj s sotekmovalcem Dejanom Fabčičem, so ji bučen sprejem, kakršen se za šam- pionko spodobi, pripravili v njeni nekdanji Osnovni šoli Frana Albrehta. V avli nove šolske stavbe jo je pričakal pester program, ki so ga pripravili učenci in dodatno začinili člani kamniške folklorne skupine. »Le nekaj mesecev je minilo, odkar smo se pred olimpijskimi igrami družili v Živa Lavrinc z učenci / Foto: Aleš Senožetnik naši športni dvorani,« je spomnila ravnateljica Monika Glücks Donko in dodala: »Takrat smo obljubili, da bomo močno navijali, kar smo tudi storili, in danes smo tudi mi ponosni na vašo medaljo!« Kot je še povedala ravnateljica, je njen športni uspeh navdih ne le za njene športne kolege, temveč tudi za mlajše generacije, ki jo povsem zasluženo gledajo kot vzornico. »Z vami se učimo, da nikoli ne smemo odnehati in da vztrajnost premaga vse prepreke in so tudi najdrznejše sanje lahko uresničljive,« je še povedala ravnateljica in zaključila z mislijo, da Živa Lavrinc ni le bronasta olimpijka, ampak tudi prvakinja življenja. Tem mislim se je pridružil tudi kamniški župan Matej Slapar. »Olimpijska medalja je ponos tudi za Kamnik. Spisali ste vrhunsko zgodbo, ki je navdih vsem nam,« je dejal župan. Besedo je dobila tudi Živa Lavrinc, ki se je spomnila tekmovanj v Parizu, med drugim tudi boja za bron z indijsko ekipo lokostrelcev. »Ob zadnjem obisku ste mi napisali želje za Pariz, ki sem jih znova prebrala in jih večer pred tekmo položila pod blazino, saj verjamem, da se tudi tako lahko prenesejo pozitivne misli. Prepričana sem, da ste mi vsi skupaj tudi na ta način pomagali do uspeha, zato hvala iz srca,« je mladim povedala Živa Lavrinc in se spomnila tudi posamične tekme, na kateri se je že spogledovala z odličjem, a ji je višjo uvrstitev odnesel zadnji strel. Zato je z učenci delila lekcijo: »Naučila sem se, da vedno ostanemo v tistem trenutku in ne razmišljamo, kaj bo potem ali kaj je bilo prej. Samo tako bomo lahko nalogo opravili najbolje, kar se da.« Živa Lavrinc na sprejemu v domačem Kamniku / Foto: Aleš Senožetnik Učenci so vzornici pripravili bučen sprejem. / Foto: Aleš Senožetnik Ministrstvo za obrambo, Vojkova cesta 55, Ljubljana