THE OLDE8T AND MOST POPULAR SLOVENIAN NEWSPAPER IN UNITED STATES OP AMERICA.
amerikanski Slovenec
PRVI SLOVENSKI UST V AMERIKI.
Geslo: Za ▼ero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage!
GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRU2BE SV. DRUŽINE V JOLIETU. — S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGO.
— ZAPADNE SLOV ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH.
(Official Organ of four Slovenian organizations.)
NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH.
STE V. (No.) 129.
CHICAGO, ILL., PETEK. 6. JULIJA — FRIDAY, JULY 6, 1926.
LETNIK XXXVII.
Al SmiM nasprotniki aktivni.-Katastrofalna vročina.
DEMOKRATSKI PREDSEDN KAL VEČ MEST V SVOJ NIJSKI DEMOKRATI Z "SMITH REPUBLICAN"
ISKI KANDIDAT BO OBIS-I KAMPANJI. — KALIFOR-A HERBERT HOOVERJA. — KLUB V ALBANY.
MEHIŠKI "GOOD WILL FLYfcR" V WASHINGTONU. ^
New York, N. Y. — Skupina časniških poročevalcev jo obiskala te dni Alfred E. Smith a, newyorskega guvernerja, katerega so demokrati na konvenciji v Tloustonu imenovali predsedniškim kandidatom. Ko novinarji posetijo predsednika Coolidgoa, morajo stoje pisati kar jim narekuje, drugače je pa bilo pri Smith it, kajti ponudil je vsem sedeže* Poročevalci so guvernerja obsipovali z raznimi vprašanji, na katera je odgovarjal, večinoma v šaljivem tonu. Ko so ga vprašal', če pričakuje, da bo njegova kampanja huda in vroča, je Smith odgovoril, da so vse kampanje hude. Na vprašanje, če se počuti zdravega, je odgovoril, da je zdrav in čil, če bi bilo treba, takoj lahko nastopi kampanjo. Kakor znano, Smith se pripravlja na furo po deželi, prirejal bo govore po vseh mestih. Poročevalci so Smitha vprašali, kaj meni o izjavi Cov. Adam McMullena. republikanca, ki se glasi, da so demokrati pravo struno u-brali ko so se zavzeli za farmarje in jim obljubili pomoč, kar bi bili morali storiti tudi republikanci. Al Smith je odgovoril, če je to všeč Adamu. je tudi njemu po volji.
Dallas, Tex. — Ko bi ne imel Al Smith nasprotnikov v vrstah demokratske stranke, bi njegovo delo bilo lahko. Z nasprotniki, ki spadajo republikanski stranki, bi kmalu obračunal, k temu mu je pripomogel program demokratske stranke, ki je pridobil stranki precejšnjo množino prijateljev. .Ted C. Adams, član demokratskega narodnega komiteja je pričel s črtanjem imen iz zapisnika demokratskih voditeljev, ki so nasprotniki guvernerju. Adams je izjavil, da se bo vršila seja demokratskega izvrševalnega odbora države Texas, na kateri se bo izvolilo zaupne može, katerim se bo poverilo kampanjsko delo za Smitha.
Santa Barbara, Cal. — Posebno aktivni so proti Smithu nekateri demokrati v Kaliforniji. List — Santa Barbara Daily News, demokratski dnevnik, je "skočil s tira" in podpira republikanskega kandidata Herbert Hoovcrja. — Nasprotno pa dobro delajo Smithovi pristaši v Albany kjer se je organiziral "Smith Republican" klub', katerega glavni stan se nahaja v urada Williama A. Humphrey-a, ki je sicer republikanec, a zvest SmitHov prijatelj. Hum prey je izjavil: "M! se ne brigamo, kateri stranki spada, temveč kakšen je mož". Smith je torej mož, katerega bodo podpirali politični nasprotniki.
EKSPLOZIJA°V PEKARNI.
Kansas City, Mo. — Pri Campbell Baking kompaniji je nastal« eksplozija, ki jc poslopje deloma razdejala in ena oseba je priSla ob življenje. Škoda Je precejšnja.
— —o-—
ŠIRITE AMER. SLOVENCA!
VREMENSKE NEZGODE.
Več oseb mrtvih radi vročine. — Viharji in strele povzročile veliko škode. — V jago-z&p&dnih državah imajo nad 100 stopinj nad ničlo.
Chicago, 111. — Tz vseh krajev sveta poročajo o vremenskih katastrofah, ki so zahtevale precejšnje število človeških žrtev in škoda je ogromna. Po nekaterih krajih, tudi v naši stari domovini, je toča in neurje uničilo pridelke, ljudstvo je obupano. — V Ze-dinjenih državah pa vlada zdaj katastrofalna vročina, ki je zahtevala že več Človeških žrtev. Kolikor je znano, je prišlo ob življenje radi vročine sedem oseb v Chicagu, pa tudi iz drugih krajev dežele poročajo o človeških žrtvah. Našli so mrtve osebe na ulicah, pa tudi pri delu jih je že več omedlelo in so morali iskati zdravniške pomoči. — Viharji in jsueie so povzročile precejšnjo škodo. Tekom šestnajst dni, ko je deževalo v Chicagu, 'je udri a voda v več kot 100,000 stanovanj v "basemente".
V torek popoldan je toplomer v Chicagu kazal <HG stopinj, v sredo popoldan pa 65. V Quniey je živo srebro prilezlo do točke 08; v Springfiel-du ic bilo 01 stopinj nad ničlo. Tz nekaterih krajev iz ju-go-zapada porofajo, da je vročina neznosna, kajti toplomer kaže nad 100 stopinj nad ničlo.
Slika nam predstavlja kapitana Emiiio Carranza, mehiškega letalci, ki je prispel na obisk v Washington in je pristal na Boiling letališču, kjer ga je pozdravila tisočglava množica.
PILSUDSKI NOČE POSTATI KRALJ.
Ni mogoče pregovoriti starega revolucijonarja, da bi postal kralj. — Pilsudski je bil vedno proti monarhiji. — Ni enak Mussoliniju.
SLABA LETINA V RUSIJI
Veliko pomanjkanje žita v sovjetski Rusiji. — Iz dežele se je poprej izvozilo velike množine žita, zdaj je eksport ustavljen.
Moskva, Rusija. — Slabo, fca rast neugodno vreme v "Rusiji obeta slabo žetev in iz dežele se več ne izvaža žita, katerega se je vedno poprej v velikih množinah.
Vlada je preskrbela pomoč prizadetim krajem. Rusija je poljedelska dežela, in če žito ne obrodi, se kmalu čuti pomanjkanje. Pred vojno je bil poglavitni del izvoza iz Rusije žito. Zdaj v Rusiji več ne vidiš belega kruKa.
Kmetje, ki imajo kaj več žita, istega skrivajo^ radi tega "pa pridejo večkrat navskriž z oblastmi.
-o-
PIVOVARNA ZAPLENJENA.
New York, N. Y. — Suhaški agentje izvohajo še tako skrivni kotiček, kjer se toči ali prodaja prepovedana pijača. Te dni sg, našli pri Kibs Brewing and Malting kompaniji na 37. cesti in 1st ave. skrivna vrata, skozi katera so kompanijski delavci nakladali na vozove pristno pivo, kakršno se Je varilo še predno je bil uveljavljen Volsteadov zakon. Zaplenil! so pivovarno z vsemi napravami, v vrednosti $200,000.
Varšava, Poljska. — Nekateri prijatelji so poljskega diktatorja Pilsudskija nagovarjali, naj se proglasi poljskim »kraljem. Pilsudski je na tako prigovarjanje zmajal z glavo rekoč :"Knko naj dobimo kralja? Mi nočemo inozemca. Jaz pa tudi nemaram te službe." Dalje je rekel, da je že tako, da mora biti kralj monarhist, on pa da je nasprotnik monarhiji. S tem se je Pilsudski priljubil svojemu narodu, kateremu bo ostal diktator najbrže, dokler bo pri življenju.
Nekateri primerjajo Pilsudskija italijanskemu diktatorju Mussoliniju, a med njima je velika razlika, kajti Pilsudski-jevi najhujši nasprotniki so v vrstah nacionalistov, ki so na skrajni desnici. Pilsudski je revolucijonar.
DRUHAL LINČALA ZAMORCA.
Summit, Mass. — Neki zamorec, ki je bil v tukajšnji o-kolici znan le pod imenom "Shug" McEllee, je bil obdol-zen, da je nameraval napasti neko belo deklico. Okrajne o-blasti so ga zaprle, a druhr.l je premagala stražnike in jim vzela obdolženca ter ga obesila na neko drevo v bližini Summita.
MESTU ZAPUSTIL POL MILIJONA.
Dixon, III. — George C. Loveland, prodajalec zemljišč, ki je te dni preminul v Dixonu, je mestu zapustil pol milijona dolarjev.
FRANCIJA DALA POSOJILO ROMUNIJI.
Biikarešt, Romunija. Tukajšnji lokalni listi so prinesli •vest, da je Francija posodila Romuniji vsoto $12,000,000 za stabiliziranje leva.
KRIŽEM SVETA.
—	New York, N. Y. — Žganje, kakršno se protiaja po skrivnih lokalih, zahteva veliko število človeških žrtev. Statistika pokazuje, da je umrlo v Chicagu leta 1918 za posledicami vživanja strupene pijače 45 oseb, leta 1927 pa 310.
—	Rockford, 111. — Bobbv Clark, star 14 let, je opazil, da sta dve mali deklici zašli v pregloboko vodo v Kishwau-kee reki in sta se jeli utapljati. Ni dolgo pomišljal, skočil je v vodo in s tveganjem svojega življenja rešil obe gotove smrti.
—	Millington, 111. — Charles E. Ilagen, star 23 let, domačin iz Aurore, je stal poleg jame, v kateri je bila voda, o-pazil je bližino kačo, katere se je tako prestrašil, da je padel v jamo in utonil. Ugotovilo se je, da je bila kača vodna in prav nič nevarna.
—	Meadow, S. D. — V tukajšnji bližini so se trije letalci dvignili v zrak, kmalu nato se pa je letalo v zraku vnelo in treščilo na zemljo: vsi trije so bili n?i mestu mrtvi.
—	Chicago. 111. — Henry Schram, star 14 let, 800 Belmont Ave,, je bil aretiran na podlagi obdolžbe, da je pone-veril okrog $20.000 na banki, kjer je bil zaposlen kot po-možni blagajničar. Izpovedal je, da je stavil pri konjskih dirkah in vedno zgubil.
—	Newport, R. I. — Dva mornariška častnika sta prišla ob življenje, ko sta krožila nad tukajšnjim pristaniščem in delala z letalom razne preobrate ter iz visočine 1000 čevljev treščila na zemljo.
-o-
PARADA FRANCOSKE MORNARICE.
DEVET OSEB UTONILO.
Chicago, 111. — Vsako leto zahteva praznik Dan Neodvisnosti več ali manj človeških žrtev. Kolikor je znano, to leto je devet oseb utonilo pri kopanju ali vožnji s Čolnom v okolici Chicaga, ena oseba je prišla ob življenje, zadobila 3e poškodbe pri streljanju s "firercracker".
-o--
Širite amer. Slovencai
Francoski predsednik pregledoval mornarico, obnovljeno po svetovni vojni. — Francija noče zaostajati za drugimi narodi.
—o—
Pariz, Francija. — V bližini Havre se je na morju vršila parada francoskih bojnih bi-dij osemdeset po številu, kfite-rih polovica je bilo šele pred kratkem dograjenih. Poleg ladij je bilo tudi petdeset morskih letal. Pri paradi je bil navzoč francoski predsednik Doumerge.
S tem so Francozi pokazali svojo silo na morju, katero so zdaj obnovili odkar se je končalo svetovno klanje in pokazali ,da nočejo zaostajati za. drugimi narodi v oboroževanju na morju.
Francija ima britke izkušnje, kajti veliko je že izgubila, baš vsled tega, ker ni imela dovolj močne sile na morju. V začetku dvajsetega stoletja, so Zed. drž.. Japonska in Nemčija tekmovale z grajenjem bojnih ladij in pustile Francijo daleč zadej. Istočasno je pa Francija posvečala več pozornosti armadi na suhem in zanemarjala mornarico. Časi se pa spreminjajo in ko je bila no Washington ski konferenci Franciia prizadeta, se je temu uprla in od tedaj kar naprej gradi bojne ladije.
-o-
UREDNIK RUSKEGE MO-NARHISTIČNEGA LISTA UMORJEN.
Kišinev, Romunija. — Mrtvega so našli v postelji na stanovanju Ivana Jakoboviča, u-rednika nekega ruskega ruo-narhističnega lista. Njegov »sostanovalec, tudi Rus, je nežna-nokam pobegnil, oblasti ga zasledujejo, ker je on na sumu umora. i -o
— Ženeva, Švica. — Švedska predlaga, da bi se imenovalo Charles Evans Hughes* naslednikom Dr. John Basset-tom Moore, mednarodnim sodnikom Svetovnega sodišča.
^ Iz Jugoslavije*
MED OČETOM IN SINOM, KI JE PRIŠEL OD VOJAKOV JE PRIŠLO DO SPORA, POSLEDICA JE BILA DA OČE UBIL SINA. _ DRUGE ZANIMIVE VESTI
Oče ubil sina.
Pri baronu Wamboldu, lastniku graščine Hmeljnik pri Novem mestu, je bil uslulbeu Matija Arh in je opravljal s svojo družino posle viničarja. Razmerje med očetom Matijo in sinom Alojzijem, ki se je vrnil pred par leti od vojakov, ni bilo idealno. Prepiri med njima so se množili in sin, ki jf bil na zelo slabem glasu, je grozil očetu menda celo z nožem. Oba sta bila močno uda-na pijači.
Te dni je nestal zopet med obema oster spor, ki se je stopnjeval do take višine, da je udaril oče svoje sina Alojzija zgorjačo z veliko silo po glavi. Sin je z močno zevjaočo rano izginil od doma ter so ga našli šele preteklo soboto v hmeljniškem vinogradu pod nekim grmom mrtvega. Iz raz-rite zemlje okrog mrliča je sklepati, da je bojeval mladi Arh hud smrtni Hoj.
skesano priznala svoj zločin. Rodila je že pet otrok, trije so umrli, šestega, ki je bil na potu, pa se je zbala. Hotela je v Zagreb. kjer so si tudi že druge njene znanke pomagale. Zbrala je svoje prihranke in šla s Pavlo Erlahovo. mesarjevo ženo, v Zagreb. Erlahova jo je peljala k njej že znani babici Vjekoslavi Koler, tam čakala v predsobi, dočim je babica opravila nn Ordančevi svoj zločinski posel. Plačati je morala 200 Din. Nato je šla domov. Slabosti, krvavitev, zastrupi jen je, bolnica — vse to je sledilo eno drugemu. Brežiško sodišče je po tej izpoved-bi osumljene ženske takoj zaprlo. Erlahoav je z detektivom morala v Zagreb in pokazati Stanovanje Kolerjeve. Koterje-va je bila pripeljana v Brežice, kjer je v njej Crdančeva "prav dobro spoznala "gospo iz Zagreba". Tekom nadaljnjih j1 ! dni je Terezija Grdančeva
Ali je povzročil smrt samo v groznih bolečinah zaradi za
očetov udarec, je gotovo pojasnila sodna obdukcija trupla, ki se je izvršila v mrtvašnici v Št. Petru, kamor so ga prepeljali. — Očeta so zaprli.
-o-
Teža šmarnogorskih zvonov.
A' torej 12. jun. se je komi-sijonelno ugotovila teža posameznih novih šmarnogorskih zvonov, in sicer tehta veliki 3 196 kg, drugi 1736 kg, tretji 1044 kr in mali 682 kg. Vse zvonilo tehta skupaj 6958 kg, torej je to največje po vojni v Jugoslaviji vlito zvonilo.
-o-
Sreča v nesreči.
Na praznik 7. junija popoldne se je nudil na državni cesti pod Čatežem na Dolenjskem očividcem grozen prizor. Po cesti iz Zagreba je pri vozi I avto, za katerim se je zelo močno prašila cesta. Mali petletni sinček čateškega župana se je ob cesti igral z drugimi otroci. Ko je zdrčal avto mimo, je šel v prahu na cesto in ni1 videl drugi avto, ki ga je zmerno hitro vodil zagrebški okrajni glavar dr. Peno Benčič. Vsled gostega prahu dr. Ben-čči ni videl dečka in ga povozil. Šele, ko so pasanti vpili, je avto ustavil in zapazil, da jc avto povozil in valjal pod seboj dečka, ki je bil ves zaprašen, spraskan in okrvavljen. Takoj je dečka zapeljal k najbližjemu zdravniku v Brežice, ki je ugotovil le lahke zunanje uoškodbe m izročil dečka v domačo oskrbo, kjer je že po Štirih dneh popolnoma okreval.
-o-
Tragična smrt žene — pred sodiščem.
Novembra preteklega leta je bila zaradi močne krvavitve sprejeta v krško bolnico Terezija Grdans, najemnikova žena iz Krške vasi. Po par dneh' so jo na lastno prošnjo iz Krškega poslali v bolnico v Brežice, ne da bi se ji stanje zbolj-Salo. Zastrupi jen je je hitro Napredovalo in v očigled bližajoče se smrti je Grdančeva
struni jen ja umrla. Zaradi tega je državno pravdniStvo v Zagrebu tožilo Kolerjevo zaradi odprave telesnega plodu in P. Erlaliovo zaradi napeljevanja k temu. V. petek 8. junija je bila pred sodnim stolom v Zagrebu razprava. Dočim se je Kri ah ova zagovarjala, da se je slučajno peljala z Ordančevo v Zagreb in jo spremila h Ko-lerjevi, je Kolerjeva splot tajila. da bi kdaj bila pri njej Ordančeva ali pa Erlahova. Sodišče je obe ženski obsodilo in sicer Kolrejevo, ki je bila radi sličnega dejanja že kaznovana ter je vsled tega prišla ob svoj babiški poklic, bila obsojena na eno leto in pol ječr\ Pavla "Erlah pa pogojno na tri mesece ječe.
-o-
Umor na cesti v Subotici.
V nedeljo 10. junija v Subotici ob 11 dopoldne neznan človek zabodel poljedelca Josipa Mezeja. Mezej je dobil dva sunka z nožem in je bil takoj mrtev. Morilec je pobegnil, čeprav je bilo na ulici mnogo ljudi.
DENARNA NAKAZILA
ZA JUGOSLAVIJO, ITALIJO, Itd
Vsis denarna pošiljatev bo ▼ starem kraju hitro, zanesljiVo in brez odbitka izplačana, ako se poslužite naše bank«, Dinarje, ozir. lire smo včeraj pobijali po teh-le cenah:
500 Din 1,000 Din 2,500 Din 5.000 Din 10,000 Din
100 Lir . 200 Lir . 500 Lir . 1000 Lir .
3 9.35 18.40 45.75 91.00 181.00
..........$ 6.00
______ 11.50
___27.75
54.50
F.1 večjih avotah poseben popust
Poštnina je v teh cenah le vrat«.
Zaradi nnttinoaH cen je nomogoS* vneprej cene določevati Msrodajna so cen« dneva, ko denar sprejmetao.
Nakazila ao izvršujejo po polti al pf br^oiflviio*
IZVRŠUJEMO TUDI DENARNS POSlLJATVE IZ STAREGA KRAJA V AMERIKp.
Pianu Ia poifljke naslovite Hal i
ZAKRAJ5EK * CESARIC, ~ 415 W. 42nd ST. HEW YORK, E. B
AMERXKANSKI SLOVENEC
a
AMKRIKANSK1 SLOVENEC
Petek, 6. julija 1928.
Pnri in Mjittrajii slovenski lisi ▼ Ameriki. Ustanovljen leta 2MX.
Izhaja Tuk dsn rasun nedelj, ponedeljkov in dnevov po prednikih.
Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO.
Naslov aredniitva in nprave. 1949 W. 22nd St., Chicago, 111.
Telefon: CANAL 0098
Naročnina:
Za celo leto____$5.0f
Za pol leta _?.5C
Za Chicago, Kanado in Evropo:
Za celo leto_______$6.0(
Za pol leta_______3.(X
The First and the Oldest Slovenian Newspaper in America. Established 1891.
Issued daily, except Sunday* Men-
day and tne day after holidays.
Published by: EDINOST PUBLISHING CO.
Address of publication office:
1S49 W. 22nd St., Chicago, 111.
Phone: CANAL 0098
Subscription:
.For one year---———$5.00
-For half a year______2.50
Chicago, Canada and Europe:
*For one year_______$6.00
:For half a year_____________— 3.00
POZOR*—Številka poleg vašega naslova na listu znači, do kedaj imate list plačan. Obnavljajte naročnino točno, ker s tem veliko pomagate listu.
DOPISI važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na ured-niitvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list.—Za zadnjo številko v tedni: je čas do četrtka dopoldne.-—Na dopise brez podpisa se ne ozira.—-Rokopisov uredniitvo ne vrača.
Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office ai Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.
J. M. Trunk:
Mislite z lastnimi možgani.
Na ta izraz naletiš dnevno v časopisih. Ako hoče kdo pokazati svetu in drugim, da nekaj razume, se skliče na mišljenje z lastnimi možgani, še bolj pa se sklicuje, ako hoče druge tlikniti, ker se z njim ne strinjajo. Misli, da jih bo najbolj u-daril in podrl njih mnenje, ako jim zabrusi v obraz, da oni ne znajo misliti z lastnimi možgani. Izraz se pojavlja na raznih poljih pri najrazličnejših dnevnih vprašanjih in razpravah, v polemiki, znanstvu. politiki, sociologiji. Priljubljen je ta izraz pri trenju okoli verskih vprašanj, mnenj, naziranj, pojmovanj in — prepirov. Ure iverec pred vsem se bahato sklicuje na sw>je možgane, in enako prezirljivo loputne na vernika, ker še iti pri-« 1 tako daleč, da bi zamogel mislili z lastnimi možgini. Vernik baje misli le, kar mu drugi sugerirajo, ti drugi pa enako ne znajo misliti a lastnimi možgani, ali pa nočejo, ker jim je na tem. da druge držijo v nevedi, jim ne pustijo misliti, so toraj goljufi, bluff ar j i, varalice.
Mišljenje se vrši po in skozi možgane, to stoji. Ampak, ali zadostujejo samole možgani za pravilno mišljenje? Ali j? inteligenca kakega človeka odvisna le od kakovosti možganov? Materializem trdi nekako tako. Zadeva ne spada v okvir tega članka. Xa kmetijski (agrikulturni) višji šoli državo Colorado so pred kratkim napravili preiskavo, in dognali, da je učni uspeh pri dekletih dosti boljši od uspeha pri fantih. Kaj sledi?
Na prvi hip bi se zdelo, da imajo dekleta boljše možgane, so bolj talentirane, boij sposobno za nauk in pouk. Nikakor ne. Ako gre za talent, nadarjenost, dožene lahko vsaka preiskava. da fantje dekleta prekašajo. Uspeh na strani deklet kaz in dokazuje edinole to, da znajo in razumejo dekleta svoje talente bolj uporabiti, so pridnejše, marljivejše, vztrajni j.s u . . možgani sami pri tem ne igrajo vloge.
Mnogi izmed naših "Amerikancev" so imeii iste možgane prej in so prišli z istimi sem. Možgani se v Ameriki nikakor niso predrugačili. Ampak prav veliko število je takih, ki zdaj v Ameriki strahovito ropočejo in bobnajo v svet, da so se tu naučili z lastnimi možgani misliti. Morda, ako so napredovali v pravem mišljenju, tu bolj porabili duševne zmožnosti; če pa se sklicujejo na lastne možgane, še nikakor ne sledi iz tega, da tudi pravilno znajo misliti, ker je pač za pravilno in dosledno mišljenje potrebno nekaj vet, možgani sami ne zadostuj ejo.
Mišljenja je zmožen le človek. Možgani so podlaga, pa niso misel, ker možgane ima tudi žival. Mišljenje je modrovanje, iskanje zadnjih razlogov, namenov, človek je pri tem neumoren, misli, preiskuje, modruje, dokler ne pride do prvega razloga in zadnjega namena. Modrovanje je del človeškega duha, človeku prirojeno, vsajeno v njegovo srce, upravičeno, naravno, dano mu od Stvarnika. Vse okoli človeka mu vsiljuje vprašanja, da jih reši. Odgovor more dobiti le na ne-čutnem polju mišljenja in modrovanja. Na svoj način modruje kmet za plugom, delavec pri orodju, lopati, krampu; učenjak za mizo. pisatelj pri peresu ali pisalnem stroju.
Kakor nagnenje do premišljevanja in filozofiranja, je človeku prirojeno in urojeno tudi nagnenje do verstva; nekaj ga žene, tla se pripozna odvisnega od prvega začetka in zadnjega namena svojega bitja. Ta naravni čut je bil, ki je človeka privedel do raznih verskih d omisli j.
Tudi na polju vere naj bi človek rabil dani mu razum, ter se podvrgel po razsodnem mišljenju najvišjemu bitju kot svojemu Gospodu, in sicer na način, kakršen je bil od tega
bitja odrejen. Razum pa je slab. Človeku je prišla pomoč v obliki nadnaravnega razodetja, ki podpira urojeni čut in pomaga slabotnemu razumu, da najde resnico in ne zaide.
Ravno v tem pa tiči bistvo izraza "misliti z lastnimi možgani". Skušnja in opazovanja dokazujejo, da ravno tisti, ki se najbolj sklicujejo na mišljenje z lastnimi možgani, navadno najmanj pravilno mislijo. Ako hudo ropotajo, to še ni noben dokaz, da imajo tudi prav. V norišnico zaprejo le najhujše norce, male pustijo na prostem, iri ker je takih malih norčkov veliko, so navadno celo v časti, da razumejo svet, so napredni, svobodoljubni, izobraženi, in kar pač sami taki norčki najraje poudarjajo, da znajo "z lastnimi možgani misliti''.
Dvakrat nihče ne živi. Mnogo je takih, ki niti enkrat ne živijo, ker tako, kakor živijo, življenje ni. Pričakujejo, da bodo začeli živeti, med tem pa je življenja konec.
Z lastnimi možgani misliti pomeni, da ima kdo le svoje nazore za pravilne, edino prave. Izraža se to v nekem prezirljivem posmehu za nazore drugega, češ, ali nima možganov, ali pa jih ne zna raoiti. Ampak razlogi, da bi bilo mišljenje z lastnimi možgani tudi vseskozi pravilno, so le v njegovi glavi, v resnici jih ni, ali niso pravilni. Tako poudarjanje je nadutost prve vrste, če to "mišljenje z lastnimi možgani" ni pravilno, kar je dejstvo v devetindevetdeset od sto slučajev, pred vsem v verskem naziranju in pojmovanju.
Navadno so ljudje, ki se ponosno trkajo na prsa, da znajo samostojno misliti, misliti z lastnimi možgani, brez vsake potrebne temeljite izobrazbe, nimajo niti pojma o temeljnih pravilih in zakonih pravilnega, logičnega mišljenja.
Možgani so možgani, nadarjenost večja ali manjša, a srce, volja je, ki daje smer in odloča uspeh mišljenja. Srce pa je različno po moraličnem razpoloženju pdšameznika, in zato je "mišljenje z lastnimi možgani" tako različno. Enega privede do resnice, drugemu pomnoži — nadutost.
PROSLAVITE SPOMIN SLOV.
APOSTOLOV SV. CIRILA IN METODA.
Le m o ni, 111.
Zadnjo nedeljo je bil pri nas romarski shod. Obhajali smo namreč spomin na obletnico kronanja lemontske Matere božje. Vreme je bilo zelo lepo, zato je prišlo precej rojakov od blizu. Ob desetih je bila peta sv. maša na hribu in med sv. mašo je navdušeno govoril preč. p. komisar o pomenu slavnostnega dneva. Pri sv. maši so pele čč. slovenske sestre.
Velik praznik bomo praznovali v Lcmontu tudi prihodnjo nedeljo, dne 8. julija. Tedaj bomo proslavili spomin slovanskih apostolov sv. Cirila in Metoda. Vabljeni so zlasti člani A postolstva sv. Cirila in Metoda. Shod bo po navadi. Govoril bo pa splošno znani govornik P. Odilo Hajnšek. To nedeljo pridejo v Lemont v velikem številu društveniki sv. Štefana iz Chicage. Rojaki, počastite naša slovanska apostola in u-deležite se slavlja v nedeljtp! Preskrbljeno bo za vas v vsakem oziru.
Julijska Ave Maria. Zopet je izšla nova številka našega nabožno-poučnega mesečnika, ki ga izdajajo slovenski frančiškani. Posebno bogat je to pot Mladinski oddelek, V njem je par zanimivih angleških člankov, nato pa sledijo pisma naše mladine. Naj bi naši sta-riši ne prezrli zlasti te številke Ave Marije in naj bi opozorili mladino nanjo. Pa ne le mladina, tudi odrasli bodo dobili v Ave Mariji marsikaj, kar bo povzdignilo njihove misli od vsakdanjih skrbi. Ave Marijo
naročite v Lemontu pri oo.frančiškanih. Celoletno stane $3.
-o-
VITEZI V WAUKEGANU.
Waukegan, 111.
Prosim, sprejmite ta mali dopis v predale nam priljubljenega lista A. S. — Z delom gre pri nas silno slabo, le "drotov-na" še nekoliko obratuje, drugo je pa vse za nič. Ne svetujem rojakom, da bi hodili semkaj za delom.
Ne mislite pa, da nam je dolgčas in le postopamo. Gibljemo se na društvenem polju in zabave imamo dovolj.
Tem potom naj tudi naznanim, da bo imelo v nedeljo, 8. julija, društvo Vitezi sv. Jurija svoj piknik na "Wire Mill", na prostorih za jezerom. Ta piknik bo nekaj posebnega, n? katerega vabimo vse rojake in rojakinje iz naselbine in okolice. Zabave bo na koše, vsakemu bo žal, kateri se ne bo u-rieležil te prireditve. Vršile se bodo razne tekme med ženskami in moškimi, zmagovali bodo dobili nagrade. Pijače bo več vrst: zdrave pitne vode, "popa", no in tudi Noetove kapljice ne bo manjkalo. Samo ob sebi se razume, da tudi lakote ne bo treba nikomur trpeti, ker bo za vse najbolje preskrbljeno.
Torej na svidenje v nedeljo na pikniku! — Pozdrav!
Frani; Kozina.
-o-
VABILO NA VELIKI PIKNIK Chicago, III.
Cerkveno pevsko društvo "Jevero" priredi v soboto, 14. julija piknik na John Vidmar-jevem Grovu v Willow Springs, 111. Na piknik prav uljudno va-
bimo rojake in rojakinje iz Chicaga in "okolice in se jim priporočamo, da nas v prav velikem številu posetijo. Gotovo je še vsakomur v spominu piknik, ki ga je to društvo imelo lansko leto. Zakaj? Zato, ker so se vsi udeleženci izrazili, da je bil to eden izmed najboljših izletov, kar jih je še kdo doživel. Zdaj smo že tudi prejeli pismo od nekega udeleženca pri lanski prireditvi, ki vpraša, če je pevsko društvo "Jezero" umrlo letos, da se nič več ne oglaša ob kakih prireditvah ali zabavah. Drugo pismo smo pa dobili od dobro znanega farmarja, ki redi prašiče, katerega smo že na lanskem pikniku prosili, da bi nam tudi za letos zredil tako lepega ščetinca, kakor lani. Z veseljem nam je obljubil, da bo preskrbel še boljšega in obilnejšega. Zdaj i nas pa že poziva, da naj kar j hitro pridemo po prašiča, da je že preveč rejen in narazen leze. Zatorej prosimo vse Slovence in Slovenke, posebno pa člane cerkvenega pevskega društva Adrija, da nas po možnosti obiščejo, za kar se vam že naprej zahvaljujemo.
Kako se pride tja, namreč do Vidmarjevega grova, je vsakomur znano. Kdor bi se hotel peljati s truckom, naj se zglasi najkasneje do 12. julija pri Mr. Štefan Vagnerju na 2020 W. 23rd St. Kaj več o tem boste čitali na tem mestu drugi teden.
Na veselo svidenje! Vabi vas uljudno	Odbor.
-o-
IZ URADA DRUŠTVA SV. CIRILA IN METODA ŠT. 144 K.S.K.J.
Sheboygan^ Wis.
Naznanjam članom našega društva, da se udeležimo v nedeljo, 8. julija, korporativno z zastavami in regalijami prve sv. maše ob 8. uri, ne pa ob 10. uri, kakor je bilo poročano v Glasilu zadnji teden. To pa zato, ker bo prva sv. maša peta, druga pa tiha. Torej bodite vsi v dvorani 15 minut pred osmo uro. — Pozdrav!
John Udovich, tajnik.
-o-
POMENLJIVI DNEVI V COL-
LINWOODU.
Cleveland-Collinwood, O.
Zidava nove farne šole je izzvala veliko zanimanje po celi collinwoodski naselbini. Že pri licitaciji lopate so se pokazali elevelandski Slovenci., da stoje krepko na braniku, kadar se gre za koristi in pravice kato-iiške mladine; viharji navdušenja so se dvigali, ko je prva lopata zarezala zemljo in naredila velik predgovor velikemu dejanju. Izmed tisočere množice, ki je tekmovala za lopato med seboj, je bil najmočnejši Mr. Jakob Hribar, ki je položil na lopato 375 dolarjev za novo šolo. Njemu je tedaj pripadla čast, da je zasadil prvo zrno velike stavbe v zemljo. Drugo lopato je prejela Mrs. Ivančič in izročila velikodušen dar $250 ; tretjo lopato je dobil Mr. Anton Grdi-na, gl. predsednik KSKJ. ter položil na njo $200; četrta je pripadla Mr. John
gl. odborniku KSKJ. Ob tej pri banketu.
priliki je daroval Mr. Satkovič $100 in nabral okrog stoječih še $62. To so tedaj oni, ki so prvi započeli plemenito delo in zasejali prva zrna v vrtu, ki je namenjen mladini. Pri tem niso samo dejansko pokazali svojo požrtvovalnost, ampak dali so dober vzgled in bili v vzpodbudo številnim sorojakom, ki so se vzdramili in se pridružili skupni akciji. Hvaležno gleda naselbina n?i svoje odličnjake in kliče vsem sodelavcem: le vztrajno in pogumno do zmage!
Ne doigo za draženjem lopate smo praznovali slavnost blagoslovi jen j a v o g e In e g a kamna. Slavnostna procesija se je vila iz cerkve proti slavnostnemu prostoru. Spredaj so šli ministranti, zatem društvene zastave, šolska mladjna, farani in čč. duhovščina. Slovesnost je opravil kanonik Msgr. Červe-
Domači farani, kakor tujci, so ob času moje 201etnice dobili velikanski vtis, kaj pomeni slovenska župnija sv. Cirila in Metoda v Sheboyganu. Hvala za dar društvu Kršč. mater in Slov. Ženske Zveze za njih dar. Zahvala društvu sv. Cirila in Metoda in Kraljica Majnika za lepi cerkveni plašč in pluvi-jal, ki je bil poklonjen meni in ostane cerkvi za spomin.
Rev. J. Cherne.
-o-
SMRTNA KOSA.
Sheboygan, Wis. Na dan moje 201etnice je u-mri moj dobri prijatelj Frank Gore ne, 10. junija 1928, v starosti 55 let. Njegov pogreb, 13. junija, je bil eden najlepših pogrebov, kar smo jih imeli v Sheboyganu. Bilo je nad 150 avtomobilov s pogrebci. ki so ga spremili k zadnji mu počitku. Kot oče svoje družine je bil ny ter čestital faranom in jih \ on priljubljen nad vse. Težko vzpodbujal k vztrajnosti in so-j je najti družino, ki bi tako spo-delovanju za novo šolo. Za njim je govoril newburski žtip-
'štovala svojega očeta, kakor so ga njegovi otroci. Zato je bila
nik Rev. J. J. Oman. V svojem govoru je povdarjal, da katoliška cerkev ni samo učila moliti. ampak je vedno gojila vedo in omiko. Govornik je temeljito dokazal veliko važnost in potrebo katoliških šol in zakaj smo mi katoličani dolžni podpirati katoliške šole. Olj sklepu govora je Rev. Oman želel, tla bi nova šol:i rodila stotere sati o ve.
Nato je šolska mladina zapela narodno himno in slovesnost se je končala. Zvečer je bil banket v Slov. Domu na Holmes Ave.; priredilo ga je dramatično društvo "Adrija" v korist nove šole. Velika dvorana je bila napolnjena do zadnjega kotička. Grobna tišina je vladala po dvorani, ko so govorniki navduševali in bodrili zbrane rojake. Govorili so pomožni župnik Rev. Slaje; Mr. Anton Grdma, gl. predsednik KSKJ.: Mr. John Zulich, gl. odbornik KSKJ.: Mr. Toma-zich; Mr. A. J. Žužek.
Nato je cerkveni zbor ped vodstvom Mr. 31. E. ilakarja zapel celo vrsto slovenskih pesmi, ki so donele po dvorani in segale marsikomu v dno srca.
Tako se je slavnost končala, a ni se končala naša skrb in dolžnost podpirati novo katoliško šolo. Karol Skebe. -o-
ločitev tem težja. Rojen je bil na Trebelnem na Dolenjskem, in zapušča tukaj svojo ženo in otroke Frank, Jože, Mary, Ivana. Naj v miru počiva v tuji zemlji!	Rev. J. Cherrre.
PRED ODHODOM
v staro domovino se še enkrat oglasim in pozdravljam vse svoje rojake, znance in prijatelje v v. ej ameriški Sloveniji. Živeli, do svidenja! Rev. Eenvenut Winkler, OFM.
S POTA V DOMOVINO.
Regrča vas.
Buchsu smo
15.
j-umja.
čakali k;ike
ZAHVALA OB MOJI 20LET-NICI.
Sheboygan, Wis.
Pred vsem me veže dolžnost, da se zahvalim našim gospem, katere so priredile lep banket za duhovnike, moje prijatelje in farane. Pod spretnim vodstvom Mrs. Frank Simonich, Mrs. Frank Fale, Mrs. G. Eržen in Mrs. J. Repenšek in s pomočjo Mrs. Frank Suša, Mrs. J. Drol, Mrs. A. Ribič, Mrs. C. Mohar, Mrs. J. Melavc, Mrs. J. Turk, Mrs. J. Goličnik, Mrs. A' Brezovnik, Mrš. L. Koro. ec, Mrs. Fl. Mešnik, Mrs. A. Slap-nik, Mrs. J. Casl in drugih. — Zahvala tudi našim vrlim dekletom za njih postrežbo med banketom. Zahvala cerkvenim Zulichu, pevcem in pevkam v cerkvi in
1 f PODLISTEK * 1
tri četrt ure. Vlaku o dali drugo lokomotivo in potegnili smo preko švicarsko-avstrijske meje okrog ene popoldne. Pol od tu vodi zopet po ozkih dolinah med visokimi gorskimi velikani, ki se nahajajo po gorati in. si^iio hriboviti Tirolski. Te de/ line med visokimi hribi so podobne bolj grabnom, kakor dolinam. V sled silne visokosti hribov so na vrhu hribov in gorski-! grebenov . same prazne skale. Do gotove višine rasle drevje, ki je podobno nekakim borovcem, nato pa nastane sama golota, pokrita z večnim ledum. Med velikimi hribi opaziš gorske .struge, po katerih se pretakajo in padajo gorski hudourniki. Za ljudi, ki gora in hribov niso navajeni, je to vrlo interesantno in se teh naravnih krasot kar ne morejo nagle-dati.
Približno tako pot smo imeli vseskozi do Inomosta na Tirolskem, kamor smo dospeli nekako ob 4. uri popoldne. Tu sta nas pričakovala preč. g. pater Kazimir Zakrajšek. ki je ameriškim Slovencem dobro znai. in preč. g. Peršič, župnik v Pre-serju pri Ljubljani, katera si-i se vračala iz Lurda. Veselo smo se pozdravili in čez kake pol ure smo nadaljevali našo pot naprej. Ob kakih 8. zvečer smo dospeli v Schwarzach, mala tirolska vas, ki sc nahaja na koroško-tirolski meji in ,ie važno železniško križišče. Tu gre (Dalje na 5. strani.)
Stefan Lazar:
TITANA.
Roman,
Gledala sem te, o gospod, in sreča se je svetlikala na mojem obrazu.
Nad Nagasakom se je prikazala velikanska bela zastava, v sredini rdeč krog, proti nebu leteči grb države "Vzhajajočega solnca" . . .
Visela je malo pipo. Cev je bila tanka, srebrna, na koncu majhen pokrovček. Ali smem? Med konce dveh prstov je prijela ko svilo tanek tobak, užgala ga je, parkrat potegnila, prikaže se srebrni krog dima in uživanja je konec. Kopp — kopp—kopp.... S tremi majhnimi, hitrimi gibi je iztreala
vedne oči na razmišljajočega gospoda.
Mrzli Mutsuhito Dsainov obraz se je razjasnil.
—	Gotov sem!
—	Fuminoid je sestavil.
—	Kaj je to na vrhu? — se je nagnilo tja "dekle.
—	Števec za stopinje.
—	Čemu je.
—	Daljavo merim z njim.
—	In to, ko daje zemljevid . . .
—	Karta Amerike.
—	In te zelene vajeti — kače?
—	So so spojniki . . .
Vijaki. Žiče. Plošče. Drobne krogljice. Sto različnih strojnih delov. Dekle je začudeno gledalo.
—	In kaj vodi strelo?
—	Zrak.
—	Zrak? O. Ama-Teras-Omi-Kami . . .
—	Dekle, vidiš ono temno točko? — je zrl v daljavo.
3*daj na robu hribov, tam daleč, se je dvigala temnorjava točka. .V nebo se dvigajoča mrzla glava, ki se tudi v smrti bori z vremenom. Velikanska skala, ki s srdito zakrknjenostjo dviga glavo zoper Kwan-
BOBK m m m
—	Vidim, je kimalo dekle. — Najvišji gorski vrh . . .
—	Zbrišem ga s površja zemlje — ga je gledal nepremično.
. . — ji je — Preže-
nad stroj
— O, Ama-Teras-Omi-Kami — je plosk-' —* Bog!
Dekle je pazilo.
—	Verujem v te in te prosim . pretresel mala bleda usta vzdih, ni iz glave ljubega temne misli.
Mutsuhito Dsain se je sklonil in j6 prijel za spojnik.
—	Operi mu dušo, kakor opere reka Ka-mo telesno nesnago in . . .
Šum se sliši. Stroj tiho zacvrči, a je vendar tak, ko da so se stresle stene. Zabliska se, zlatozelen žarek . . . Mutsuhito Dsain napeto zre v daljavo in hripavo vzklikne:
nilo dekle z rokami. — Zoper boga se dvigaš?
In je zgrabila Znanstvenika za roko. — Idi in moli pred Budo — je rekel Mutsuhito Dsain. — mene ali oni hrib ... ■ Dekle je šlo ven, a nemirno j*? čakala za bombaževo zaveso. Sfcozi Utknjico je gle-
— Mutsuhito Dsain je razgrnil eno ste* dala v sobo. Mutsuhito	je iaweril da-
no verande. V solncu se je kop&la pred ljavo in je nastavil fudminoid. Na obrazu njih krasna daljava, zlatosiva panorama mu je sijal ntffliremski sijaj in je mrmral
,	,	'	- -------— -—----» —----- -- i'"""*	»»« j	iiq$4£CiiiBn.i »i„
iz pipe pepel in je uprla mandljeve rado- dalekih hribov nad svetlozelenimi gozdovi, neko nerazločih* molitev.
Stena je zaškripala in dekle se je zgrudilo pred njega.
—	V tebi živi ... — je zajokala yeselo.
—* Kje je hrib? Izginil je. Na rpbu obzorja se je dvignil črn oblak prahu, potem pa je zasijalo solnce in se je razlilo nad razvalinami kamenja.
XIV. /
—	Strašno I -— je počil profesor Brinkley z rokami. — Kpk glas je to?
—	Kaj se je zgodilo? — je vstopila
A i ice z Overtonom. Preplašeno je zrla v o-četov bledi obraz.
—	Nič — je mrmral stari znanstvenik. — Antene v laboratoriju so ujele en radio-brzojav . . .
—	Odkod? — je vprašal Overton.
, Brinkley je molčal. Pred hčerjo ni hotel govoriti. Alice je to opazila.
-t- Vem, — se je stresel. — Na Japonskem je bil oddan . . .
—	Da, — je prikimal Brinkley. — Iz Nagasaki je priletel . . .
Overtonov obraz se je zmračil.
—	Kaj hoče Mutsuhito Dsain? — se ga je lotila neka huda slutnja.
—	Ljuba hčerka, ali bi naj naju pustila na samem? — jo je pogledal profesor. —-Tebe se itak ne tiče ....
. —.P.ač, ^e je smejalp dekle. — Zato si tako,bled..Očka, jaz sem tvoja hči in se ničesar ne zbojim. Zakaj si tako nemiren? . — Skrbi me, — je mrmral, j .
—	Kaj hoče Japonec? — je silil v njega tudi Overton.
Petek, 6. julija 1928.
AMERIKANSKI SLOVENEC
StrSE 9
Atom:
Vi ( i OT
krščanskega socialista.
KDO VODI ČLOVEŠTVO, IDEJA ALI MATERIJA?
"Zgodovina vse dosedanje družbe, je zgodovini razrednih bojev," tako pravi Marks v svejem komunističnem manifestu. Hotel je Marks s tem reči, da je vse, kar pojmujemo pod imenom zgodovina, ves razvoj človeštva v verskem, tehničnem, znanstvenem oziru tako rekoč posledica boja za potolaženje lakote in žeje. Resnična je ta trditev v toliko, ker pove, da je zelo važen del zgodovine oni del, ki govori o gospodarstvu in vsakdanjem življenju človeštva, kako se je ono razvijalo in se razvija, in kaj nas uči za bodočnost.
Vendar pa moramo priznati, da je Marks prepovršno motril zgodovino človeškega rodu, pravtako, kakor jo večinoma prepovršno motrijo moderni zgodovinarji, ki pač na dolgo in široko opisujejo zgodovino raznih vojska, vojskovodij in vladarjev, medtem ko vso kulturo in njene ideje, katere so najvažnejše nositeljice zgodovine, odpravijo na par straneh.
človeške zgodovine ne vodijo zgolj generali in vladarji, kakor to trdijo mnogi sodobni zgodovinarji, ne vodi je zgolj borba za potolaženje lakote in žeje, kakor trdi to Marks v svojem manifestu, ampak vodijo jo ideje, ki niso druzega kakor rastoče spoznanje človeštva. Kakor so razvija otroški razum do razuma odraslega človeka, prav tako se razvijajo ideje ali misli človeškega rodu in vsaka njegova doba nrinaša nov prTrasJr-k in večjo jasnost.
Kdorkoli opazuje življenje, lahko vidi kolik vpliv imajo v političnem življenju eastila-komnost. hrepenenje po moči in slavi, hrepenenje po svobodi in prvenstvu, pa tudi čut dolžnosti. Podobno vidimo v u-metnosti in znanosti. Veselje iznajditelja, veselje nad spoznanjem resnice in lepote, to so nagibi, ki vodijo umetnika in znanstvenika. Kolikrat pruv umetniki in pisatelji trpe lakoto in pomanjkanje, ker so si izbrali poklic, ki gospodarsko
darskih razmer, ampak bodočih. Videla sta pač bedo teda njega delavstva in proletarija ta ter sta razmišljala, kako bi se temu dalo odpomoči in »ad njunega mišljenja in čuta za socialno pravičnost je bil manifest, ne pa sad tedanjih gospodarskih razmer. Te gospo darske razmere, ki so stiskale ljudstvo, sta hotela predruga-čiti s svojimi idejami. In to je bil ves njun pomen. In čim bolj te njune ideje rastejo, to se pravi, čim več jih je, ki jih priznavajo za resnične, tem bolj raste njihov vpliv.
Pogrešena torej in le deloma resnična je trditev Marksova: Zgodovina vse dosedanje družbe je zgodovina razrednih bojev. Radi priznamo, da je velik del človeškega delovanja nastal zaradi gospodarskih, ali če hočete ekonomskih vzrokov, toda nikakor ne ves. Z enako pravico lahko trdimo, da je velik del člov^gjtega delovanja bil povzročen po drugih negospodarskih vidikih, veljavo priznamo verskemu
MR. IN MRS. HERBERT C. HOOVER.
Pouk o tem in onem.
«rvt U
Na sliki vidimo republikanskega predsedniškega kandidata Herbert C. Hooverja in so-čutu, ki je. progo. Hoover bo te dni podal resignacijo kot trgovski tajnik.
storil veliko po pričevanju zgodovine, veljavo " priznamo Čutu lepote in njegovemu delo-j vanju in hočemo celo, da si ga( privzgoje tudi proletarci. ve-, Ijavo priznamo človeškemu nagonu po spoznavanju resnice, bodisi na umskem ali na tehničnem ali naravoslovnem!
To in ono iz širokega sveta. ^
PODMORSKE POŠASTI.
Državniki in diplomati skli-
.	_ .	i cujejo dolgočasne in dolgo-
polju ker vemo, da je naloga! trajne razorožitvene konferen-
človeštva, gospodovati zemlji
i ce, države pa tekmujejo v o
in njenim silam. Prav takoj boroževanju! Tri največje ve-priznamo v pravih mejah ve-| j€sile se posebno skušajo
ljavo vsem nagonom človeške narave, ker vemo, da po svoje vsako veliko vpliva na človeško delovanje. Podlaga in temelj vseh teh nagibov človeškega delovanja pa je ideja. Ideja socialne pravičnosti je temelj gospodarskih vzrokov in bojev, ideja ljubezni in resnice podlaga verskemu čutu, ideja večne harmonije podlaga umetnostnemu čutu, ideja resnice podlaga vsemu znan-stvu. Da je vse to resnično, dokazujejo marksisti sami, ki svoje ideje podajajo v komunističnem manifestu in poton teh idej skušajo doseči zmago.
nikakor ni usmerjen, da bi to-i Ne vodijo torej človeka go-lažil njihovo lakoto in žejo in I apodarske razmere, Čenrav že-
lih oprostil pomanjkanja. Kako zmotna je marksistična trditev. da so tudi vere nastale i7. gospodarskih vzrokov, je razvidno iz golega dejstva, dn ostane vera trdna tudi tedaj, ko ima za posledico izgubo vsega premoženja, izgnanstvo, marterništvo in smrt. Zgodovina katoliške cerkve ima za to dosti dokazov. "Z vso svojo u-metnostjo," pravi po pravici Barth o marksistih, "ti misleci enega dejstva ne morejo razložiti, zakaj pripadniki raznih veroizpovedi tudi tedaj ostanejo zvesti svoji veri, kad/ir to škoduje njihovemu gospodarskemu interesu, od katerega edinega se po nauku marksistov dajo voditi."
Najboljši dokaz, da niso gospodarske. materialne razmere. ki vodijo človeštvo, ampak ideje, nam nudi marksizem sam. Nihče, ki pozna zgodovino socialnih bojev v dobi Mar-ksa in Engelsa, ne bo mogel tajiti, da njune ideje, tudi recimo komunistični manifest, nikakor ni slika tedanjih gospo-
lo nanj vplivajo, ampak človek vodi nje. Kdor hoče spremeni-
zgradbi podmornikov, ki zaslužijo ime podmorskih pošasti. Ti novi podmorniki bodo mogli pluti mnogo tisoč milj, ne da bi morali dopolnovati kurivo. Vsak bo vozil s seboj tudi zložljiv zrakoplov.
Združene države grade tai-nosten podmornik minonosec V-4. Podmornik bo mogel pod vodo ploveč položiti 60 min. Gradbeni stroški znašajo 24.6 milijona mark lai skoraj 5 milijonov več nego angleški podmornik X 1, ki je veljal doskj kot največji na svetu. Se popolnejše bosta zgrajeni in o-premljeni podmorski križarki V 5 in V 6, ki jih sedaj grade.
Britanska podmorska kri-žarka X 1, ki ima 121 mož posadke, stane približno 20 mi-
ti nevzdržne gospodarske raz-, lijonov mark. Marsikaj je še
mere, mora najprej spremeniti pogrešeno miselnost ljudi in širiti ideje krščansketra socializma. Čim več ljudi bo spre-ielo te ideje za svoje, tem preje bo slavila zmago socialna pravičnost.
DVE UČITELJICI ŽRTVI
STRAŠNEGA ZLOČINA.
V okolici Karlsruhe so našli razmesarjeni trupli dveh učiteljic sestra iz Manheima, ki sta se mudili na dopustu. Zločinec je žrtvi onečastil in oropal. Policija je uvedla obširne poizvedbe, toda doslej brez u-speha. Policijskih psov niso mogli uporabiti, ker je po zločinu zelo deževalo. Sum pa pada na nekega 30—40 letnega moškega, ki so ga bili videli v družbi obeh učiteljic in ki je poslej izginil. V hotelu se je bil vpisal kot računski revizor Schmid, kar je pa izmišljeno.
-o-
ŠIRSTF. AMER. SLOVENCA I
tajnega o njem. Tako se pripoveduje, da more ostati dva in pol dneva neprestano pod vodo in da znaša njegova brzina 22 vozlov .
Tudi Japonska gradi podmorske križarke, ki bodo X 1 še prekašale.
V posameznih državah grade, nameravajo zgraditi in že imajo ,tačas naslednje število podmorskih ladij: Združene države 127, Japonska 84, Francija 83, Anglija 60 in Italija 20. — Zanimive so številke o novih angleških bojnih križarkah "Rodney" in "Nelson", katerih vsaka je stala 150 milijonov mark in katerih vzdrževanje znaša letno 8.6 milijonov mark. Salva iz enega samega stolpa s 40.6 centimetrskimi topovi stane 14,000 mark. Strel iz 40.6 centimetrskega topa, ki jih je na vsaki ladji 9, more iz razdalje 10 km prebiti 43 cm debelo oklopno ploščo ."Rodney" more brez
škode prenesti štiri podvodne torpedne zadetke.
-o-
ŽIVLJENJE — ČAKANJE.
Nekdo čeblja v "Germaniji":
Življenje ni nič drugega nego vedno čakanje, od zibeli pa do groba.
Dojenček čaka, da bi ga nahranili, otroci čakajo, da bi bili veliki, mož čaka na uspeh, žena na uspeh v poklicu in na moža!
Zjutraj čakamo na solnco, na denarnega pismonošo ali na naše najmilejše. . . Čakamo na presenečenja, ki nam bi jih mogel prinesti dan. In ta presenečenja si vedno predstavljamo kot vesela. Toda drži se nas večinoma smola in presenečenja, ki jih doživimo v teku 24 ur niso vesela. A kaj zato — saj začnemo takoj zopet čakati kaj novega in seveda veselega.
Ljudje čakajo na zlato in o-bilje, na dobra spričevala in nagrado, na slavo in čast, na glavno srečko ali na povišanje v službi, na malo ljubezni in malo zvestobo. Vsak dan dvakrat čakajo na jed in pijačo, dalje na podlistek svojega lista, na novo številko strankinega lisi in na najnovejše športne Vv.. v.. Čakajo na prosti čas, na popoldansko kavo in na sestanek, na gledališče, . koncert in kino. Navadno pridejo povsodi prepozno.
To je sploh človeška usoda: da vedno pridemo prepozno. Posebno pa, kadar čakamo na kako službo ali stanovanje ali enostavno na srečo: vedno nas prehite drugi. Ali pa ni čakanje ob sebi že — košček sreče? Vsaj napetost je in s tem kapljica medu v časi grenkosti.
Nazadnje čaka Človek na smrt. In ta mu pride vedno — mnogo prezgodaj. To je edino Čakanje, pri katerem imamo potrpljenje. -o
ŠIRITE AMER. SLOVENCA!
ČISTO MALO JE MANJKALO. . .
Da Čisto malo je manjkalo, da se ni v londonski poslanski zbornici zgodilo nekaj nezaslišanega. V tej zbornici je ka-f j en je od pamtiveka prepovedano in nikdar še ni nihče te prepovedi kršil. Zadnjič pa bi se bilo skoraj zgodilo. . . Govoril je Colonel Vaughan, govoril o zelo dolgočasnih stvareh in nehati ni znal. Škotski poslanec Rugald Cowan, vse-učiliški profesor v Glasgowu, se je v tem nekam zamislil in v zamišljenosti potegnil iz žepa svojo pipico jo natlačil s tobakom, stisnil med zobe in že prižgal vžigalico — — ko je njegovo grozno nakano o-pazil njegov sosed, skočil in plamenček upihnil. Tako se je v zadnjem trenutku posrečilo preprečiti nezaslišano dejstvo, da bi bil spodnjo zbornico onečastil tobačni dim. Poslanec Cowan šam je bil ves odreve-nel, ko se je zavedel svojega ravnanja. Kasneje je izjavil, da mu je bilo v tem trenutku tako, kakor bi se bil v sami srajci znašel na plesu.
-o-
SLEPCI POSTAVIJO SPOMENIK — PSOM.
Topot se ni mogoče zgražati, če se nameraza izkazati čast, ki jo je drugače deležen le človek, živali. Marsikakemu slepcu je pes edini prijatelj in vodnik, ki nosi z njim vso revščino in zapuščenost in mu o-mogočuje zvezo s svetom. Berlinski slepci so .sklenili, da o-vekoveČijo svojo hvaležnost do svojih četveronogih dobrotnikov s tem, da jim v Berlinu postavijo, spomenik. Protekto-rat je prevzel berlinski nadžu-pan Boess, darove zbira Društvo za varstvo živali, a načrt za spomenik napravi kipar prof. O. Richter.
-o-
Naročajte najstarejši slovenski list v Ameriki "Amerl kanski Slovenec 1"
Mr. I. Knowltt ty*rrr	*
By Thornton Fisher
štvo,«John C. Fremont, je propadel na volitvah. Abraham incoln je bil prvi zmagovalec na republikanskem " tiketu" 1. 1860. Od tedaj je republikanska stranka zaporedoma zagospodovala. Predsedniki Združenih Držav so bili od tedaj vedno pristaši republikanska stranke, razun v razdobjih 1884, 1888, 1892, 1896 in 1912-1920.	'
Osnovna načela republikanske stranke vsebujejo poudarjanje jake zv zne vlade in vrhi ovn osti federalne konstituci-je, visoke carine v zaščito domače industrije pred inozemsko kom peticijo, konservativno upravo narodnih financ in odporno stališče napram temu, čemur pr,avijo "foreign entanglements" (inozemski za-pletljaji). Republikanci nasprotujejo ameriški vdeležitvi v Ligi narodov, vzlic dejstvu da je ravno ameriški predsednik, Woodrow Wilson, I> 11 resnični ustanovi itelj Lige.
Republikanska stranka je dejanski bila na vladi za dobo
POLITIČNE STRANKE V ZDRUŽENIH DRŽAVAH.
Kaj je politična stranka? Edmund Burke, veliki angleški politični filozof, je označil politično stranko kot "skupino ljudi združenih v svrho, da potom svojega skupnega delovanja pospešujejo Interese naroda na podlagi kakega posebnega načela, glede katerega oni vsi soglašajo". Bistveni značaj stranke ne obstaja le v tem, da skupina ljudi goji iste nazore glede gotovih političnih teorij, marveč tudi v tem, da je ta organizirana skupina pripravljena prevzeti odgovornost upravljanja vlade. Zato politična stranka imenuje svoje kandidate za eksekutivna in zakonodajna mesta in deluje za njihovo izvolitev.
Stranke so nastale iz po vsem naravnih nesoglasij med ljudmi glede politike. Takoj potem, ko so si Združene Države priborile neodvisnost in je bila vlada organizirana, so ljudje začeli biti drugačnega mnenja glede vprašanja: "kateri zakoni so najbolj ugodni i 15 Jet. Uvedla je protektivno za deželo?". Aleksander Ha-j carino, vzakonila je Ilome-milton, zakladnični tajnik v j stead Law, ki je odprla zapad Washingtonovem kabinetu, je kolonizaciji, je odgovorna za zastopal nazor, da bi bilo tre-1 izgradnjo ameriške mornarice ba napraviti zvezno vlado jako j do take more. da je ta postala močno. Thomas Jefferson, te-jena izmed najmogočnejših danji državni tajnik, pa je ho-j mornaric na svetu, in je oblast tel, da bi posamezne države in j Združenih Držav razširila čoz občine imele čim večjo samo-j Alasko. Portorico, Guam, Ha-upravo. Ta razlika političnega waii in Filipinske otoke, naziranja je postavila temelj Thomas Jefferson, ustanovi-za obojico večjih političnih strank v Ameriki. Pristaši ITa-miltona so se nazivali "federa-listi". Oni ki so soglašali s Jof-resonom, so si nadeli ime "republikanci". Kasneje so pristaši močne centralne vlade zasloveli kot "republikanci" dočim Jeffersonovi pristaši so prevzeli ime "demokratje".
Republikanska stranka.
V rani zgodovini Združenih Držav so bile ljudje politično razdeljeni približno tako kot na Angleškem. Republikanci so bili politični nasledniki p-meriških Tories (konservativcev), dočim so Whigs (liberalci), ki so zagovarjal osebno svobodo in nasprotovali centralizmu, postali "demokrat-je".
Republikanska stranka, kakršna je sedaj, je bila ustanovljena L 1854 in je bila posvečena "borbi proti razširjenju človeškega suženjstva". Njen prvi kandidat za predsedni-r ■ I "TH-r~ I ■	r—V——-
telj demokratične stranke, kakor se ta sedaj imenuje, je bil tretino stoletja njen neoporečen! vodja. Veroval je v pravico in sposobnost ljudstva za samovlado, in je bil zato odločen zagovornik državnih samouprav, takozvanih "State Rights" in vzdrževanja državne suverenitete proti vmešavanju s strani federalne vlade.
Demokratična stranka je v svoji platformi vedno nasprotovala imperijalizmu v zunanji politiki, ker je mnenja, da isti vedno dovaja do despotizma v domači politiki, obsoja republikansko politiko glede Porto-rica, Hawaii in Filipin. Kar se tiče carinske politike, demokratična stranka zagovarja stališče, naj carine služijo le v svrho pokrivanja vladnih stros. kov. Stranka zagovarja revizijo in znižanje uvoznih carin in brezcarinsko uvažanje onega blaga, ki dela konkurenco (Dalje na 4. str )
Denar v Jugoslavijo brzojavnim potom?
MI RAČUNAMO:
Za dinarje i 200 Din_____$ 4,45

Za ameriike dolarje;
* 5.00 _______9 <L1B
19SP----- 1X25
15.00 _______ 10.85
20.00 _____ 21.45
2540 ______ 26.50
85.00 ______ 86.70
50.00 _____ 51.99
75.00 ______ 77.50
100.00 ______ 108,60
200.00 ........ 204.50

800.00 400.60 600.90 606.00 706.00 806.00 900.00 1000.00
806.60 407.50 609.06 610*50 712J6Q 818.00 914.00 1016.66
500 Dto_____
1000 Din_____
1500 Din .. 2*00 sm
4960 Dfn 5TF90 Din 10600 Din
S? ~
Din__
15000 »ta —
20006 Din ____
86666 Dim___
46660 Jftm
yem fttt
60000 Din 76660 Din 80000 Db 90060 Din
9.80 1A90 28.00 8T.00 56.40 78.50 91JQ 182.00 27*00 ftfflba
-	548.06
: SSS
-	1082. aa ~ 1360.00
-	14410» . 162MB.
Za pošiljk« po peitt m epn* Orders, American Express ček, aH pa bančni draft, Oeobnih čekov po poitf n«
Nobenih dragih pristojbin ba nobenih odbitim* S
Metropolitan State Bank
2201 WEST 22nd STREET, CHICAGO, DA
Mo pt
od 9100 njoftmj Ob taUk in aobodb 4m liSO
KAPITAL IN PRKBffEK«
jS jr
PROMET IN VIRI NAD 6^500,000,60
___
%
Krili t
AMERIKANSKI 3L0V£N£Č
POUK O TEM IN ONEM. (Nadaljevanje i 3. strani.)
produktom trustov, kar nai preprečujejo privatne monopole pod krinko carinske protek-cije.
Demokratična stranka je po svoji tradiciji obvezana braniti neodtujljive pravice posameznikov in lokalno samoupravo.
Od. 1. 1860 le dva demokratična kandidata sta bila izvoljena predsednikom Združenih Držav: Grove Cleveland 1881 in zopet 1. 1892. in Wood-row Wilson 1. 1912 in 1916.
Druge politične stranke.
Polejr obeh večjih političnih strank je še več drugih strank, aktivnih v narodni, državni ali lokalni politiki .
Prohibici jonistična stranka je bila organizirana 1. 1869 kot posebna politična organi-
legitimacije, niti inozemci, pri-puščeni kot dijaki. Le priseljenci v pravem pomenu besede bodo jo dobivali. Legitimacijo bo izdajal ameriški konzul istočasno z vizo, ali je ne bo izročal priseljencu, marveč prilagal priseljeniški vizi. Ino-zemec bo dobival legitimacijo še le po uspešni eksaminaciji s strani priseljeniške oblasti ob prihodu, ko bo za stalno pripuščen v Združene Države.
Kaj bo na izkaznici?
Na'eni strani izkaznice ali legitimacije (identification card x l>o fotografija priseljenca, kakor tudi neki podatki o njem: njegovo ime, rojstni kraj in n irodnost, rojstni dan, ameriška luka, v katero je prišel, in ime parnika, s katerim je prišel. nadalje dan njegove pripustitve in da-li je bil pripu-ščen kot priseljenec v kvoti ali izven kvote. Glede telesnega le barva oči bo navc-
nice.
zaciia, na sprotitjoča opojnim pijačam. Ta stranka ni nikdar {popisa, dobila mnogo glasov za svojejdena. Tudi podpis priseljenca predsedniške kandidate, ven-J mora biti na tej strani izkaz-darle sprejem osemnajstega a-mendmenta ustave, ki prepoveduje izdelovanje in prodajo opojnih pijač, je v veliki meri pripisati delovanju te stranke.
Socijalistična stranica je sedaj stara nekoliko čez čotrt stoletja. Segala ie aktivno v a-meriško politiko, zagovarjajoč med drugim nacijonalizacijo narodnih prirodnih bojratstfr". od pomoč proti nezaposlenosti, proporeijonalno zastopstvo v zaščito manjšinskih pravic, starostne pokojnine itd.
Tudi Socralist Labor Parfy postavlja svoje kandidate za narodno volitve.
Vsled razkola v republikanski narodni konvenciji 1. 1912 je bila organizirana Progresivna stranka pori vodstvom Theodora TCoosevelta. Platforma je zahtevala ''socijalno in in-dustrijalno pravico, ki naj se zasigura potom zakonodaje". Program stranke je zagovarjal tudi razne vladne reforme kot pravico inicijatlve (da sme
šala dobivanje istega.
Tudi v pogledu nove določbe zakona, ki daje prednost v kvoti ženi in otrokom onih ino-zemcev, ki so bili zakonito pri-puščeni v Združene Države, bo izkaznica olajšala dokaz o zakonitem prihodu. Treba poudarjati, da izkaznice ne bodo brezpogojno potrebne v to svr-ho, marveč bodo le olajševale dokaz o zakonitem prihodu. Dandanes imajo jako natančne zapiske o prihodu vseh ino-zemcev in je lahko izvedeti iz zapiskov, kdaj in kako je kdo prišel. Nekdaj je bilo drugače. Imamo mnogo inozemcev, ki se ne spominjajo natančno, kdaj so prišli, radi česar ne morejo dokazati, da so prišli zakonito. Današnji novodošleci pa ne bodo nikdar imeli teh sitnosti, ko je toliko zapiskov o njihovem prihodu. Izkaznica bo le olajševala in skrajšala o-bičajne poizvedovanje. Resni ugovori proti uveden ju legitimacij. Nova odredba priseljeniške Ameriški konzul, ki izda to j oblasti, s katero se uvajajo
ljudstvo samo predlagati zakone), pravico volilccv do opo-zivania (recall) izvoljenih u-radnikov in referendum (odo-brenje zakonov potom lir.dskc-ga glasovanja). Stranka jc prenehala 1. 1916.
Farmar-Labor Partv ii Wori -ers' Party (komunistična stranka) sta najnove jši politični organizaciji, ki stopata s! svojimi kandidati pred ameriški volilce.
Strankina pripadnost.
Državljani, ki ne spadajo k nikaki politični stranki, so toliko na slabšem, ker nimajo ni-kakega vpliva na izbiranje kandidatov, ali na politična programe, kajti to se vrši le potom strank. Njihov vpliv je Zato malenkosten, kajti nimajo sredstva, da bi se izjavljali razun potom glasovnice na volilni dan.
Da-li naj pristaš stranke sledi stranki v vsakem slučaju, je jako sporno vprašanje v politični etiki. Dočim stroga strankina disciplina to zahteva, vendarle mnogi pristaši bolj neodvisnega značaja si rezervirajo pravico do nesoglasja v slučaju posebnih točk ali kandidatov. Tako je 1. 188 1 velik del republikanske stranke pod vodstvom Henry Ward F»ee-cher-ja in Kari Schurz-a odrekel podporo republikanskemu kandidatu James G. Elaine. Mnogoštevilni vzhodni demo-kratje, vštevjji C!rover Cleve-landa, so odrekli podporo Bryanu 1. 1896.
-o-
LEGITIMACIJE ZA INO-ZEMCE.
Dne 15. junija je bila objavljena odredba namestnika generalnega priseljeniškega komisarja, glasom katere bo, začenši od 1. julija 1928, izdajala legitimacija ali isto-vetnica (card of identification) vsakemu inozemcu, ki bo od tedaj naprej pripuščen za stalno v Združene Države. Ne-priseljenci, namreč osebe pri-puščene začasno radi posla ali zabave, ne bodo dobivali take
'zkaznico, izpolni večino podatkov. Podatke glede prista--všča. parnika, dne pripustitve n priseljeniškega statusa pa izpolni priseljeniška oblast v pristanišču prihoda. Priseljenec podpiše izkaznico še le, 1" > 1 o končno pripuščen, v prisotnosti priseljeniškega urr^'-, Ta tudi podpiše izkaznico in jo i—oči pripuščenemu priseljencu.
Na drugi strani izkaznico blo ime konzulata, ki je izdal priseljeniško vizo, številko ist? i n d a n.
Izkaznica se izda v dvopisu. Original se izroči priseljencu po rori navedenih formalnost ib..- Prepis se priloži priselje-
zgoraj opisane izkaznice ali legitimacije, je vzbudila veliko zanimanja in kritike in tudi mnogo odločnih protestov. >Tnegi so mnenja, da ni to nič drugega, kot poskus vpeljati registracijo naredbenim potom. mesto zakonodaje. Neka-teri kongresniki, kot La Guar-dia, Dickstein in Coller, so izjavili svoj protest.
Zastopniki delovnega de-partmenta so baje presenečeni nad temi protesti. Oni zatrjuje je jo, da je bil sistem izkaznic uveden le v svrho, da se pomaga inozemcu dokazati svoj zakoniti prihod. Trdijo, da novi načrt ne vsebuje nika-kega nadziranja inozemcev,
ni. ki vizi in ostane v arhivu [kot bi to bilo v slučaju regi-•'nturalizacijskega urada. Ako i stracije. Ne bo nikakih odtis-
ni se original izgubil, bi ino-
niec lahko dobil duplikat.
V čem bo izkaznica koristna za inozemca?
Ni dvoma, da izkaznica, vkolikor tvori dokaz o zakonitem prihodu, utegne biti koristna za inozemca v mnogih VčajHi. Večinoma r.e sedaj ne izdaje "prvi paoir", dokler • n dokazan zakoniti prihod. To pom en ja, da mine nekoliko tednov, prodno se to poizveduje. Izkaznica bi to odpravila. r 'S je sicer, da navadno ta odlog no provzroča nikakih sitnosti, razun v slučaju kjer delodajalec zahteva, da delavec pokaže svoj "prvi papir". Ihidi za inozemee, ki hočejo odpotovati v inozemstvo, 1 ji ta i kaznica imela neke ugodnosti. Dandanes tak inozemec zaproša za "permit" in, kadar e mnogo potnikov, treba dostikrat počakati nekoliko tednov, predno ga izdajejo. Izkaznica bo bržkone nadome-stovala "permit" ali vsaj olaj-
kov prsti in inozemec ne bo moral naznanjati vsako spremembo svoje a d rese.
Oitf, ki nasprotujejo uvedbi takih izkaznic, so mnenja^ da v stvari tiči velika nevarnost, ki od dr-leč odvaga vse mogoče koristi. Oni se zlasti sklicujejo na nekatere izjave namestnika generalnega priseljeniškega komisarja, objavljene v časopisih, in tudi na besedilo na-redbe, kakor je bilo objavljeno v United States Daily. V tem se pravi, da bo moral inozemec pokazati svojo izkaznico, kadarkoli bo kasneje kak zastopnik priseljeniške oblasti to zahteval. Naredba govori o načrtu kot "dalekosežnem v svojih mogočih posledicah". Radi teh izrazov nasprotniki se bojijo, da utegne izkaznica postati vir spijonaže in zatiranja. Nekemu časnikarju je namestnik general priseljeniškega komisarja izjavil, da bo izkaznica jako olajševala delo glede poizvedovanja in zasa-
čevanja inozemcev, ki so tukaj nezakonito. Tudi ta izjava 96 smatra kot vsebujoča pretečo
nevarnost.	/
Le inozemc|j ki pridejo po 1. juliju 1928, bodo dobivali te izkaznice. Vprašalo se je, kako neki bodo uradniki znali razločevati med inozemci, jp so prišli pred tem datumom, in onimi, ki so prišli potem. Zmešnjave in neprijetnosti u-tegnejo nastati, ako bi kdo zahteval izkaznico od človeka, ki je prišel pred 1. julija 1928, saj ta ne bi mogel takoj dokazati, da je prišel poprej in da zato nima izkaznice. Neki zastopniki delovnega departmen-ta so temu odgovorili, da se ni bati nikakih neprijetnosti v tem pogledu, češ da vsak zna razločevati "novodošleca" od onega, ki je tukaj že nekaj let. V tem pogledu pa so mnogi drugačnega mnenja in trdijo, da današnji priseljenci njso glede svoje zunanjosti toliko različni od povprečnih Ameri-kancev„ kot mnogi izmed onih, ki so prišli sem pred mnogimi leti in so vedno živeli v svojih priseljeniških "kolonijah",
Kongresnik Coller trdi, da izkaznice niso potrebne ; priseljeniški zapiski zadostujejo. "Inozemec je noče, niti tujeje-zični časopisi. Ti se bojijo, da bodo izkaznice provzročale graft in sitnarije". On opozar ja na slične izkaznice, ki so se uvedla za Kitajce. "Zgodovina kitajske registracije je polna trpljenja in zla za priseljence,' on trdi.
Po njegovem mnenju je no va naredba nezakonita. Priseljeniški zakon, kakor trdi ta kongresnik, ne daje priseljeniški oblasti nikake pravice do izdanja take naredbe.
-o-
ČESA SE NAJVEČ PRODA.
V pogovoru s prodajalci slada (malt) med našimi rojaki bo vsakdo trdil, da proda največ izdelka, ki pride iz tovarne Anheuser - Busch kompanije, katera zadnje čase veliko oglaša svoj "Bohemian Hop Flavored Barley, Malt Syrup". Nek trgovec je celo trdil, da proda zdaj dvakrat več, kakor je poprej, dokler ni imel izdelka o-menjene kompanije.
Na vprašanje če ve povedati, zakaj zdaj toliko proda, pravi, da so ženske prišle do prepričanja, da je uporaba "Budwei-ser Malt Syrupa" za kuhinjo velike vrednosti. Slad se je poprej rabil le za gotove stvari, sedaj pa dobre kuharice in peki finega peciva, kakor tudi kruha, ne morejo biti brez njega. Domalega vse, kar skuhajo
ali spečejo, napravijo bolj o-Jtusno, če pridenejo nekoliko ■'£»4W?j#er Malt Syrupa".
V	lftih je "Budweiser
Quality Malt Syrup" postal v Zediftjenih državah izmed »ličnih izdelkov najbolj popularen in se ga največ proda. To pa zato, ker je njegova kvaliteta neprekosljiva.
Velikanski kapital je naložen v podjetju, - ki izdeluje o-menjeni sirup. Nad 40 milijonov je vredna naprava in poslopja, kjer se izdeluje.
-o-
Slabi
Zdravnik: "Vi preveč pijete, pa premalo jeste." Bolnik: "Ja, za oboje pa ne nese."
Hc ♦ #
Samospoznanje.
Slikar pred stojalom: "Zlom ka vendar, da ne morem slami naslikati tako, kakor jo iman v glavi."
* * *
Nekaj o tobaku.
Slavni berlinski profesor dr. Friedrichs je šel nekoč z nekim kolegom obiskat bplnika. Grede je stopil v trafiko ter si kupil zavojček nosljanca. Par-krat je dobro potegnil tobak v nos, nato pa zavojček vrgel proč. Ne daleč od tam je zopet stopil v prodajalno tobaka, kupil zavojček in vrgel proč, kakor preje. V teku četrl ure je to trikrat ponovil. Spremljevalec ga začuden vpraša, zakaj ne nosi seboj tobačnice. "Jaz? Ne, nikdar,' odvrne profesor prepričevalno, "kajti potem bi se gotovo nosljan ju privadil."
*	-V- M:
Starost mumije.
"Koliko je stara ta mumija?" je vprašal obiskovalec slugo v muzeju. "5017 let," ta odgovoril. "Kako pa da veste to tako natančno." "Ko sem v to službo stopil pred 17 leti je bila mumija stara 5000 let,
torej je sedaj stara 5017 let."
*	* *
Lahka služba.
Nekdo je prišel k železnici vprašat za službo. Načelnik ga je vprašal, kam bi bil najraje prideljen. Ta pa je nekvj časa pomišljal, nato pa povedal, da bi rad hodil okoli va-
Petek, 6. julija 1928. ,.ii'M '	i)
Pioneer Livery Stable
John K. Ryan, Prop.
POGREBNI ZAVOD — SLUŽBA NOČ IN DAN.
Cor. 6tb & Portland Stra. Tel. 25
CALUMET, MICH.
SUPERIOR FUNERAL SERVICE Edward Schmidt, Funeral Director
THE BALLHORN FUNERAL TEMPLE
Uporaba mrtvašnice brezplačna. — Cdprto noč in dan.
Phone 439. 8th Street in St. Clajr, Sheboygan, Wis.
JJ ' ' ' i " n u	-Litjiu hm
JACOB GEHEND FURNITURE CO. 704.7QS Weft 3th Street, Sheboygan, Wis.
Priporočamo na« pogrebni zavod. Dobite nas podnevi in ponoči. Imamo tudi vsakovrstno pohištvo po zmernih cenah. __Tel.: 377-J — 4080-W.
" v....."fW„r.H,. ..................


On «e Cor. fth Str, and New York avg„ Sheboygan. Wi».	«
^— i ..............
KQ-OOQ-O-tX^OOO
Merchants & Miners Bank
GAUMtffT, ^SSF* MICHIGAN
Glavnica $200,000	Preostanek $200,000
Ne del jeni dobi Jefe $190,000.
GORDON R. CAMPBELL prednik T&OMAS; HVATSOV, podprsfrednik WUANK J. KOSLH4A8, V. F, in blag.
H. MANGER, pomofni b|ftgajnik W. G. CUDJJp, pomofini blagajnik PET® T4WBNTUKQ,	blatnik.
l£Vft£UJC V*4 RAttČN* fipSLA ZA* ESLJJVO.
gona z onim, ki tolče s kladi-; "Ni šlo lahko," je dejal, mo-vom na kolesa in mu pomagal ral sem se res truditi, preden poslušati. sem toliko zapil. Mnogokrat * * * sem si zelo glavo pretresel, ko Ni slo lahko. sem bil pijan. Vprašali so nekega pijanca,__
ki je zapil dve posestvi, kaka,	AMER° SLOVENCA!
je mogel to storiti.	2>ikii*. amlk. 5LUVL«LAi
-lULJ.
iictweiser
Prava kvaliteta sladnega sirupa
Preoiije se dobijo na
v
£00
i^Jž-JIl.
Stroški za sirovi materijal, ki ;-ie rabi pri izdelovanju JJudweiser ilt Syruj) ne dovolijo, da bi daj- li premije. —Naše premije so kvaliteta, kali i ni nobena druga enaka — in je uključena v v vsaki kangli Budweiser Malt Svrup, ki jo kupite
Za fin okus in zavečjo hranilno vrednost, se poslužujte sladnega sirupa, če pečete kruh,
potice ali knj enacega.
ANHEUSER-BUSCH, St. Louis - Western Sales Corporation -
1525 Newberry Ave. Distributors '	Chicago, 111.
BM-73
oo C-O OO ->C>CK)00 Q O OO OO OOOOOOC-OOO CKKK>OOOOt>COOOOOOOOOO'
Phone Canal 6138
Phone Crawford 4124
2107-1! V.T37 22nč STREET, CHICAGO, ILL.
4 k
Domača trgovina za vsako-vr 1.2 hišne potrebščine"
"PRIDITE, DA SE SAIvU PREPRIČATE".
Sedaj je čas, da si ogledate našo zalogo, če rabite le malenkost, ali jtakino veliko stvar, pri nas dobite vse. —-Uljudno vas vabimo, da pridete v našo trgovino vsak čas. Zelo borr^o vpostevali vaš obisk, kot sosedi.

••• n
A' i
V sobi, kjer prebivate in kamor peljete tfosta, imate ra4i> da je čedno. I^i imamo veliko zaiogo pohištva* ki bo odgovarjalo vašim zahtevam. Leseno ali prevlečeno. Garantiramo, da boljšega ne dobite za to ceno.
Naša zaloga otročjih vozičkov je popolna, izdelava krasna in moderna, zadnje novosti od 1. 1928. Ponos vsake matere jc, da svojega malčka pelje na sprehod v lepem vozičku.
PRIDITE POGLEDAT, DA SE SAMI PREPRIČATE.
Armstrong's Linoleum
for Every Floor in the House,	r
Za tla imamo velifco zalogo kaipetov in drugih preprog. Tukaj označeni Armstrong linoleum prednjači v Ameriki in afpo ponosni, da ga tudi mj imamo v zalogi, da lahko postrežemo občinstvu z najboljšim. —
"GOVORIMO VSE INOZEMSKE JEZIKE".
Petek, 6. julija 1928.
AMČJllKANSltl SLOVENEC - " ■ j i—i—
flVSflf

>00000000000000«
Družba
0000000000000000
>ooooooooooooooo<
sv. Družine
XXXHJOOOOOOOOOOOC
(THE HOLY FAMILY SOCIETY)
VSTANOVLJENA 29. NOVEMBRA 1914.
"SK^ES? Sedež: Joliet, 111.
Naie geslo: "Vse za vero. dom in narod; vsi za enega, eden za vse." GLAVNI ODBOR: Predsednik: George Stonich, 815 N. Chicago St., Joliet, III
I.	podpredsednik; Filip Živec, 507 Lime St., Joliet, 111.
II.	podpredsednik: Mary Kremesec, 2323 S. Winchester Ave., Chicago. Glavni tajnik: Frank J. Wedic, 501 Lime Street, Joliet, 111. Zapisnikar: Paul J. Laurich, 512 N. Broadway, Joliet, 111. Blagajnik: John Petrič, 1202 N. Broadway, Joliet, 111.
Duhovni vodja: Rev. Joseph Skur, 121 — 57th St., Pittsburgh, Pa. Vrhovni zdravnik: Dr. Martin J. Ivec, 900 N. Chicago St., Joliet, 111.
NADZORNI ODBOR: Andrew Glavach, 1941 W. 22nd St., Chicago, 111. Jakob Štrukel, 1199 N. Broadway, Joliet, 111. John Gercar, 1022 McAllister Ave., No. Chicago, 111.
POROTNI ODBOR; Anton Štrukel, 1240 — 3rd St., La Salle, 111. Joseph Pavlakovich, 39 Winchcll St., Sharpbrug, Pa. Joseph Wolf. 508 Lime Str., Joliet, III.
URADNO GLASILO: "Amerikanski Slovenec*', 1849 W. 22nd St., Chicago, I1L
Do dne 1. jan. 1926 je D. S. D. izplačala svojim članom in članicam ter njihovim d.dičcm raznih podpor, poškodnin in posmrtnin v znesku $53,779.83.
--o-
Zavaruje se lahko za 3250.00, $500.00 ali $1000.00. Od 16. do 40 leta se lalro zavaruje za $1000.00. Od 40, do 45. za $500.00. Od 45. do
55. leta se zavaruje le za $250.00.
P.OJAKI, PRISTOPAJTE K DRUŽBI SV. DRUŽINE!

ooooo o oo ooooooo ooooo o <x> oo oooooooooooooo<m>oo<kk>oooooo
IMENIK
in naslovi krajevnih društev Družbe sv. Družine.
Št. 1. Društvo sv. Družine, Joliet, . 111.: — Predsednik (jcorne Stonicii, 815 N. C hicago Str., tajnik Louis Martimicli, 1410 Center St.: blagajniki Joseph Gcrsich, 401 Hutchinson S t. \ Vs>i v Joliet, 111. Seja se vrši vsako.
Malck, P. O. Box 1198 East Pitts-bubrgh, Pa. Tajnik Peter Bendekovic,
P. O. box 536, East Pittsburgh, Pa. Blag. Math Maglay 115 Main Street East Pittsburgh, Pa. Seja se vrši vsako drugo nedeljo v mesecu v Hungarian Hall, 338 Beech St.
št, 15. Društvo sv. Srca Jezusa, Ottawa, 111.: — Predsednik Nick Ko-zarich. 825 W. Washington St.. tajnik in blag. Joseph F. Medic Sr., Box 263 Vsi v Ottawa, 111.. — Seja se vrši vsako drugo nedeljo v mesecu v Joseph Madicovih prostorih.
Št. 16. Druitvo sv. Terezije, Chicago, 111.: — Predsednica Miry Kremesec, 2323 S. Winchester St., tajnica Mary Anzelc, 1858 W. 22nd Street: blagajničarka Agncs Zunic, 1848 W. 23rd St. Vse v Chicago, 111. — Seja se vrši vsako četrto nedeljo v mese-cu, v cerkveni dvorani sv. Štefana.
Št. 17. Društvo sv. Terezije, Ottawa, 111.: — Prcdstdnica Kathrine Ba-vtik, 528 Lafayette St., tajnica Josephine Bradish, 804 Jackson St., blagaj-ničarka Mary Lekan 800 W. Jackson Street. Vse v Ottawa, 111. Seja sc vrši vsako tretjo nedeljo v dvorani Math Bay uka.
St. 18. Društvo sv. Družine, Springfield, 111. — Predsednik Math Barbo-
rich, 1504 So. 15th St.; tajnica in bla-gajničarka Agnes Barborich, 1504 So. 15th St. Vsi v Springfield, 111. Seja se vrši vsako četrto nedeljo v mesecu, v Slovenski dvorani, 15th in Laure St.
OPOMBA:
Ta imenik se priobči v listu po enkrat na mesec- Ako kateri izmed u-radnikov spremeni svoj naslov, naj to naznani na glavni urad D. S. D. po društvenem tajniku. Ravno tako naj se naznani ako kateri najde kako pomoto, da se ista popravi.
-O-
zadnjo nedeljo v mesecu, v dvorani stare sole sv. Jožefa, ob 1. uri pop.
Št. 2. Društvo sv. Družine, Mount Olive, lil.: — Predsednik Mike Golda-
iicu tajnik in blagajnik Sam (lolda-sich, P. O. Box <j56, V»i v Mount Olive, lil. .Seja sc vrši vsako dru^o'
nedeljo v mesecu.
Št. 3. Društvo sv. Družine, La Salle, 111.: - • Predsednik Andrej Urbane, 1036 — 4th St.. tajnik Ant. Kastigar, 114o — 7th St., blagajnik John Set 1142 — 5th St. Vsi v La Salle. 111. Seja se vrši vsako drugo nedeljo v mesecu, v šolski dvorani sv. Roka. ob 1. uri popoldne.
Št. 4. Društvo sv. Družine, Bradley, 111.: — Predsednik George Krall, P.O. Box 4<)2, tajnik John Zaje, P. t). Bon 55. blagajnik Dcniel Raich, P.O. Box 2K-1. Vsi v Bradley ,111. Seja se \ rši vsako drugo nedeljo v mesecu.
Št. 5. Društvo sv. Družine, Ottawa, 111.: - - Predsednik Jakob Simonič, li>24 N". Pine Strict, tajnik Frank Po-lančich Jr., 1021 Mulberry St.. blagajnik Math. Bavuk, 528 l.afavett St. Vsi v Ottawa ..111. Seja sc vrši vsako sredo i»< tretji nedelji v mesecu, v Math Bayukuvi dvorani, ob pol 8. uri zvečer.
Št. 6 Društvo sv. Družine, Wau-
kegan, 111.: — Predsednik Frank Sc-benik, 'Ml Commonwealth Ave. Wan. kej;an. III.: tajnik Joseph L. Drašler ml., (»o Tenth St., North Chicago, 111.; blagajnik [oseph Drašler, 66 Tenth St. North Chicago, 111. Seja se vrši vsako prvo nedeljo v mesocu ,v novi šolski dvorani na Tenth St. ob 1. uri popot.
Štev. 8. Društvo sv. Družine, Rockdale, 111.: — Predsednik John Panian, 416 Bcllvicvv ave. Tajnik in blagajnik Anton Anzelc, 32J Moen ave. Vsi v Rockdale, III. Seja se vrši vsako prvo nedeljo v mesecu. Št. 9.
Društvo sv. Družine, Chicago, 111.: — Predsednik Louis Duller, 2241 So. Lincoln Street, tajnik Tohn Falle, P>37 \V. 22ud St.. Chicago. II!., blag. Joseph Lašich, 1847 W. 22ud St. Vsi v Chicago, III. Seja se
POZOR!
vrši vsako četrto nedeljo v mesecu, v cerkveni dvorani sv. Štefana, vogal S. Lincoln in 22nd Place.
Št. 10. Društvo sv. Družine, South Chicago, 111.: — Predsednik in blagajnik Frank Chernc, 2672 E. 79th St.. tajnik Anthony Motz, 9630 Avenue "L". Vsi v South Chicago, 111. Seja sc vrši vsako četrto nedeljo v mesecu.
Št. 11. Društvo sv. Družine, Pittsburgh, Pa.: -— Predsednik Joseph
Pavlakovich, 39 Winchcll St., Sharps-
burg, Pa., tajnik John Flajnik, 5156 Carnegie Ave., Pittsburgh, Pa., blar gajnik Mathcw Balkovec, 5641 Car-negie Ave., Pittsburgh, Pa. Seja se vrši vsako tretjo nedeljo v mesecu, po
osmi sv. maši v K. S. Domu, 57. cesta.! Št. 12. Društvo sv. Cecilije, Joliet,'
111.: — Predsednica Marie Klepec, 901;
Scott St., tajnica Rose Iiahor, 809, X. Broadway Street, blagajničarka Jennie Nemanich 1015 Raynor Ave. Vse v Joliet, III. Seja se vrši vsako !ntgo nedeljo v mesecu, ob 2. uri popoldne v dvorani stare šole sv. Jožefa.
Št. 13. Društvo sIvana Krstitela, Chicago, 111.: — Predsednik Ignatz Krapetz. 5331 S. Sacramento ave., tajnik Sieve Foys, 1929 W. 22nd PL, blagajnik .-\ndrew Glavach. 1941 W. 22nd St. Vsi v Chicago, lil. Seja se vrši vsako četrto nedeljo v mesecu v cerkveni dvorani sv. Štefana, vogal So. Lincoln St. in 22nd Place.
Štev. 14. Društvo sv. Lovrenca, East Pittsburgh, Pa.: — Predsednik Peter
FOTOGRAFIČNI APARAT KOT PAST ZA TATOVE.
Pariški raznašalec listov Raoul Lefour je zelo štedljiv mož. Od svojega revnega zaslužka je dan za dnevom nekaj prihranil in spravljal denar v svojo zaklenjeno miznico. Zadnji čas je pa opazil, da se kupček na nepojasnjen način niža, najsi on tudi vedno enako redno štedi in prilaga. Kdo bi bil tat? Lefour je pritrdil fetografični aparat nasproti mizi in ga maskiral. Nato ga je pa na bistroumen način z nitmi zvezal z miznico tako, da se je moral tat, čim je odprl miznico, sam fotografirati. Trud se mu je popolnoma izplačal ; zvečer je našel na plošči GGletno sosedo, ko s prestrašenim obrazom z vitrihom odpira miznico, drugo roko pa drži za ušesom, da bi ujela vsak šum. Žensko so takoj zaprli.
-o-
Dobro zavarovana.
Agent-: "Torej boste dali vso pisarniško opravo zavarovati ?' Šef: "Da, samo stenske ure ne, na to tako vsi pazijo." -o-
Naročajte najstarejši slovenski list v Ameriki "Amerikanski Slovenec1"
12 SLOV NASELBIN. •
(Nadaljevanje z 2. strani.)
proga iz Inomosta na Dunaj; proti jugu pa vozi železnica iz Monakovega v Nemčiji do Carigrada. Je torej vsled tega zelo važno železniško križišče. Tu morajo potniki za Jugoslavijo presesti, oziroma odklenejo vagone za Jugoslavijo in nato iste pripno vlaku, ki privozi iz Monakovega šele ob 2. uri ponoči naslednje jutro. Je treba torej še čakati skoro šest ur v tej mali gorski vasici.
Udobno bi že bilo, ko bi vsaj v Parizu dali potnikom za Jugoslavijo skupni vagon. Pa nam ga niso dali, dari je bilo nas Slovencev domalega za dva vagona. Presedati smo morali v Baselnu, v Buchsu in nato še pozno v noči v Schwarzach n^ Tirolskem, kjer je nam posta-jenačelnik vzel vagon, ki je bil nam obljubljen v Buchsu, da se bomo vozili v njem direktno do Ljubljane. Za ljudi, ki potujejo z družinami in večjimi kov-čeki, je to večno presedanje in prenašanje kovčegov od Pariza naprej prava muka. Vse zgleda, da to Nemci nalašč delajo, da s tem ozlovoljajo potnike v Jugoslavijo. Tako lepe pokrajine, kakor je naša Gorenjska s svojim krasnim Bledom, ni za vsakim vogalom. Toda, kako naj prihajajo turisti v Sloveni-\ jo, ko pa ima ista tako slabo in žalostno železniško zvezo. Moralo bi se pa že kako urediti, da bi imela Jugoslavija svoj en direkten dnevni vlak iz Pariza do Ljubljane. Pri tem trpi Jugoslavija veliko škodo.
Vlak iz Monakovega je imel
vedno zabavne Mrs. Ahčan iz Chicage, bi se vsi res prav kislo držali. Ona pa je delala take zabavne opazke in pripombe, da smo se morali pri največji nevolji držati za trebuhe in smejati, da bi kmalu vsi od smeha popokali. Ne veste, kaj je nam očitala, namreč, da smo lokomotivo zapili in da bomo morali iz Schwarzach naprej sami riniti vagon. Drugi je zopet predlagal, da naj gremo po par volov, pa bomo ž njimi fu-rali proti beli Ljubljani . . .
Malo pred 4. uro v jutru 28. maja smo odrinili iz Schwarzach naprej. Vlak vozi nato še en čas po gorskih planotah, nato pa začne polagoma voziti navzdol. Zavornice začno cvi-liti in ječati in čez kake dve ure smo bili v dolini. Nato smo vozili skozi Beljak in po kratki vožnji nato v Podrožco, zadnja postaja pred jugoslovanske mejo na Koroškem. Tu vlak zopet ustavi, zdaj pridejo jugoslovanski carinarji, da pregledajo prtljago, nakar potegne vlak skozi predor, preko katerega teče avstrijsko-jugoslov. meja. Ko privozi vlak iz predora, smo na slovenskih tleh na Jesenicah, ki se nahajajo v kotu v vznožju tamošnjih gorskih velikanov. Tu začuješ prelepe milodonečo slovensko govorico. Neko posebno navdušenje te objame, ko stopiš na rodna slovenska tla. Osemnajst let ie minulo, kar sem jo zapustil in v tem času se je mnogo spremenilo.
Da, doma smo, na domačih tleh! Še Mrs. Ahčan, ki se je nekam kislo držala do Jesenic, je zopet oživela in veselo pripomnila v svojem gorenjskem narečju: "Tukaj pa tukaj, vsaj
zamudo. Nato je pa še moral čakati na naš vagon, ki po ga našo "špraho" spet slišim

GOSPODINJE V JOLŽETII
so prepričane, da dobijo pri meni najboljše, najčistejše in najcenejše
MESO IN GROCERIJO
V zalogi imam vedno vsake vrste sveže ali suho prekajeno meso ter vse predmete, ki spadajo v mesarsko in grocerijsko obrt.
JOHN N. PASDERTZ
COR. CENTER & HUTCHINS STS„
Chicago Telefon 2917.
Nove patentirane harmonike
imajo 36 basov s kromatični "škali", z njimi lahko igrate vse ravnotako kot na velike orgle ali piano.
Te nove harmonike ne pokvarijo melodije "pesmi", kot italijanske harmonike, na katere ne morete igrati nobenega komada tako kot je napi-Bano. Torej če se zanimate za pravilno igranje, je to edina harmonika, ki igra pravilno, pa nobena druga ne.
Jaz tudi podučujem na te harmonike in imam tudi učencev, ki so že sposobni za ta posel.	^
Cena tem harmonikam je od $290.00 naprej, harmonike si naročite, Piano ali Kromatična .kovčeg in knjigo dam brerplačno.
PETER AHACICti
2250 So. H#m)ia	Cbte»*o.
Vaši prihranki
zloženi pri nas, so vedno varni. Vi živite lahko v katerikoli izmed naših držav, in vendar sle lahko vložnik na naši banki, prav kakor bi živeli v našein mestu. Pišite nam za pojasnila in dobili boste odgovor z obratno pošto v svojem jeziku. Mi plačujemo po 3 od sto obresti na prihranke, in jih prištejemo h glavnici dvakrat na leto ne glede na to ali vi predložite svojo vložno knjigo ali ne.
Naš kapital in rezervni sklad v vsoti več kot $74Q,OQ0 je znak varnosti za vsi detw.
j	rtltrinctva	a torn m 11
Naš zavod uživa najboljši ugled od strani občinstva, kateremu ima nalogo nuditi najuljudnpjŠo postrežbo, in od kaetrega prejema najizrazitejšo naklonjenost.
JOLIET NATIONAL BANK
CHICAGO & CLINTON *TS.
JOLIET, ILL.
Wm. Redmond, predsednik Chai G Pierce, kisir Joseph Dund*, pomožni kasir = ~-,1,	m i	I i .i
EHSw
šele tedaj začeli iskati, ko je privozil vlak iz Monakovega. Malo manj kot eno uro smo morali potniki za Jugoslavijo čakati na prostem, kar na železniški progi v mrzli noči.
Ko bi ne imeli v svoji sredi
V IN IZ
JUGOSLAVIJE
prek)' Cherbourg?, in Bremena
na največem in najhitrejšem nemškim parnikom
COLUMBUS
ali r kakšnim drugim paro-hrotlom r men jene črte.
Samo 7 dni preko morja.
Izvrstne kabine tretjepa razreda, samo nobe. TIKETI ZA SEM IN TJA PO ZNI2ANI CENI Zn informacijo vprašajte: 130 N. La Salle St., Chicago, III. ali pri kakšnih drutrih atrentih
NORTH GERMAN
LLOYD,
Po dobri uri in pol smo do-
.speli iz Jesenic v Ljubljano. Z
The Will County National Bank
OF JOLIET, ILLINOIS
Prejema raznovrstna denarne vloge, ter pošilja denar na v»e dele sveta-
Kapital in preostanek $300,000.00.
C. E. WILSON, predjed
VICICH & MUHA
1842 W. 22nd Str., Chicago, 111. Phone Canal 0384
Furniture — Upholstering & Repairing. (Tapeciranje)
Rojakom se uljudno priporočava pri nakupu pohištva, vse kar se rabi za dom. — Oi 25 do 50 odstotkov prihranite. — Parlor suit napravimo po naročilu. — Popravljamo vse v to stroko spadajoča dela.
Pridite ali pokličite, pridemo na dom—Qdprto do 10. zvečer.
SLOVENCI V JOLIETU IN OKOLICI POZOR!
Nove hiše
Rojakom Slovencem in bratom Hrvatom se priporočamo, H&d&r potrebujejo stavbinskega kontrak-torja. bodisi za hiše ali kaka druga poslopja. Preskrbimo načrte in vse, kar je potrebno za zgraditev vašega doma. Delo jamčimo. Gradimo nove moderne hiše, kakoršnokoli želite in si je izberete. — Ako nameravate zidati in postaviti si novo hišo,, ali pa staro prenoviti, pokličite nas in vprašajte nas za ceno in nasvet. Se javnosti priporočamo!
Mathew Gregory & Bros.
1222 BROADWAY STR£BT
Telephone* 3343
JOLIET, ILL.
vlaka smo vsi ameriški potniki z največjo radovednostjo ogle-davali našega gorskega očan-ca Triglava in druge gore. Vozili smo skozi in mimo lepih gorenjskih vasi, mest in trgov. Ko smo dospeli v Ljubljano, smo na postaji še enkrat imeli pregled prtljage, nakar smo, kakor svobodni ptički poleteli vsak v svoj mili rojstni kraj, k svojim dragim in ljubim domačim.
Naša skupna pot se je končala in od tu smo ubrali vsak svojo pot v svoje kraje. Kaj smo videli v domovini, na do-maiih tleh, kaj se je nam do-padlo in kaj ne in sploh o vsem drugem pa bom pisal in dragim čitateljem predočil, ko se vrnemo nazaj čez lužo. I)o tedaj pa zdravstvu j te in pozdravljeni !
KQT SAM SVOJ QOSPOD NA VSEUČILIŠČE.
Raymond Koger v Bridge portu, država Connecticut, je kot 191eten mladenič vstopil v neko banko in kot poraben u-radnik hitro napredoval. Oženil se je in si v osmih letih kljub temu prihranil 250.000 dolarjev. Sedaj hoče Koger nastopiti šele pravo pot svojega življenja; pustiti hoče svojo službo in se vpisati na Harvard univerzo. Pravi, da se mu zdi življenje, tekom katerega bi samo hodil dan na dan na en in isti posel v banvo, pren?-umno. Zato si hoče pridobiti a-kademično izobrazbo in si potem izvoliti nov, zanimiveši poklic. Kot dijaku mu ne bo sile, ker si bo sam nakazoval vzd •-ževalnino.
-o-
John Jerich. SlRITE "AMER. SLOVENCA'
Sredpoletni izlet v Srednjo Evropo
s parnikom
S. S. LEVIATHAN X
(preko Chcrbourga)
iz New Yoika odpiuja 4. AUGUSTA, 1928
pod osebnim vodstvom E. H. SHA'RPA, zastopnika United States Lines.
Posebno pripravni parobrod opremljen z vsemi ugo-i nostmi do vaše domovine, ki je last IJnited States floti!«?, j
Izkušeni zastopnik prevzame vso skrb na sebe do vašega doma tako za vas kakor za prtl jago. Potovali bost ; z vašimi rojaki v čednih kabinah in boste čez teden dni po odhodu iz New Yorka prispeli čez morje.
Ne pozabite! Kupite vozni listek za tja in nazaj. Vprašajte vašega parobrodnega agenta za podrobnosti, ccno itd. ali pa pišite na:
United State Lines
110 So. Dearborn St., Chicago, 111. 45 Broadway, New York City, N.Y.
Phones: 2575 in 2743.
Anton Nemanidi & Son
PRVI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V JOLIETU IN AMERIKI.
USTANOVLJEN L. 1895.
Na razpolaso noč in dan. — Najboljši avtomobili z■ poc-c-be, krste in ženitovanja. — Ce ic zmerne.
1002 — N. CHICAGO. ST.
JOLIET. JLL.
RAZPRODAJA KNJIG
• v
po znizam ceni.
Skupina devetih knjig za
2*00
1.)
2.)
3.)
4.)
5.)
ZABAVNIK. Zbirka družabnih iger, "trikov" in."črnih umetnosti", s katerimi se lahko ure in ure zabava celo družbo. Cena......................65c
NA NEGOTOVIH POTIH. Mična in' zanimiva povest iz ameriškega življenja. Cena............30c
SADJE V GOSPODINJSTVU. Pouk in navodila gospodinjam, kako se da navadno sadje, surovo ali kuhano, pripraviti v okusna jedila. — Cena ................................................................75c
Za krščanski socijalizem. Edino socijalizem bo
rešil človeško družbo propada. A ne svobodomiselni socijalizem, ampak socijalizem na krščanski podlagi. Ta knjiga vam nudi jasen pogled v njega bistvo. Cena..^............................50c
PET KNJIG GORIŠKE MOHORJEVE DRUŽBE ZA L. 1928. Izmed teh ste dve povestni knjigi dve poučni in en koledar. Cena ............$1.10
SKUPAJ....................$3.30
Ako naročite skupaj vseh navedenih devet knjig naravnost iz nase knjigarne in pošljete denar naprej, jih dobite za znižano ceno
$2.00
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 WEST 22nd STREET,
CHICAGO, ILL.

______
I
^Džungla iH
— ROMAN IZ AFRIŠKIH PRAGOZDOV. —	j
Angleiki spisal C. R. Burr ought. — Prevedel Paulus.
nRERItXHSKl SLOVENEC
Petek, 6. julija 1928.
Pridivjal je tudi pred Trzanov hotel. Gruča gospodov je sedela na verandi, med njimi
tudi Trzan.
Sirovo kričaje je planil črnec po širokih stopnicah, vse je seve skočilo po koncu in prestrašeni so zbežali gospodje v notranje prostore. Le Trzan je mirno obsedel.
Tuleč in z dvignjenim nožem se je zaletel črnec v Trzana, mislil je pač, da tukaj vsaj si bo na lahek način ohladil svojo jezo. Izza varnih oken in vrat pa je gledalo par tueatov plašnih oči in čakalo, kedaj bo silni črni orjak zaklal ubogega gospoda Johna.
Pa silni črni orjak se je topot hudo zmotil.
Z mirnim smehljajem na licu, kot bi šlo za prijetno zabavo, je pričakal Trzan divjaka. Že je bil trdo pred njim, sedaj bo sunil
dolgi nož. —
Tedaj pa je Trzan po bliskovito vstal, jeklena pest je prestrigla črncev zamah, daleč je odletel nož, silne mišice so dvignile črnega orjaka od tal in nesrečni napadalec je zletel kakor žoga po zraku in črez pregrajo verande ter v prelepem polkrogu pljusknil v reko, da je visoko prhnila voda na vse strani.
C,lasen živijo je zadonel, bojazljivi gledalci so prišli bliže in krohotaje gledali, kako se je črnec trezen, ohlajen in ves moker kobacal iz vode ter se urnih pet pobral iz območja strašnih mišic.
Ob neki drugi priliki je bil Trzan s številno družbo na obisku pri nekem bogatašu. Njegovo posestvo je ležalo zunaj mesta na robu pragozda.
Beseda je nanesla na leve.
Gospodje, po večini lovci, so bili različnih misli o levovi srčnosti. Nekateri so celo trdili, da se lev človeka boji, vsi pa so si bili edini, da je najbolje prijeti za dobro zanesljivo puško, če se kje v bližini oglasi rjoveči kralj živali.
"Gospod Trzan še ni povedal svojega mnenja", je dejal eden gostov. "Človek, ki je leta preživel v osrčju Afrike, — vi, gospod, ste bili tam, kolikor sem Cul, — tak človek, pravim, mora gotovo tudi imeti izkušnje glede lova na leve, kajne?"
Glede Trzanove preteklosti sta se prijatelja že pred prihodom v mesto domenila, da o njej ne bodeta govorila, razen kolikor jc bilo nujno potrebno. V vsej družbi je torej le edini Arnot je vedel, kako vajen je Trzan divjih roparic džungle.
"Ne manjka mi izkušenj," je odgovoril Trzan suho. "Vsaj toliko lahko rečem, da so vaša mnenja glede levov pravilna, ena ko druga, pa le glede takih levov, ki ste jih vi srečali ali vi videli. Toda po par zgledih ne smemo celega rodu soditi, prav kakor ne moremo reči, da so vsi črnci divjaki, ker je podivjal tisti orjak oni teden, — ali pa da so vsi belokoži ljudje bojazljivci, ker so nekateri pokazali onidan, da jih je strah pijanega črnca.
Levi in levi so različni, gospodje, prav kakor so tudi ljudje različnega značaja. Danes na primer naletite na leva, ki je plah in bo-
ječ, pobral se bo s poti, ko vas zagleda. Jutri pa utegnete srečati njegovega strica ali pa brata — in vaši prijatelji se bodo čudili, zakaj se ne vrnete iz džungle.
Jaz sem bil, če že hočete zvedeti moje mnenje, vedno take misli, da je vsak lev krvoločen. Zato me pa nobeden ne more napasti nepripravljenega."
"To bi imeli malo veselja pri lovu", je dejal gost, ki je začel pogovor s Trzanom, "če bi se bali divjačine, ki jo zasledujemo!"
Arnot se je nasmehnil. Trzan — pa bi se bal!
"Ne vem, kaj mislite, ko pravite, da bi se bal!" je odvrnil Trzan. — "Zame je pri lovu to največje vevelje, če vem, da je meni žival prav tako nevarna kakor jaz njej.
Če bi šel nad leva s tucatom pušk in z dvajsetimi/onjači, bi pač ne imel lev nobene prilike da bi ušel ali se branil in moje veselje nad takim lovom bi bilo tem manjše, čim manj bi bil lev nevaren zame."
"Torej bi gospod Trzan," se je gost dobrodušno smejal, "najrajši napadel leva golih rok ali pa kvečjemu z žepnim nožičem ?"
Iz njegovih besed je donela komaj slišna zbadljivost.
"In z vrvjo," je dodal Trzan kratko —.
Ni bilo dolgo pa je zagrmel iz džungle rjoveči glas leva, izzivalno in divje, kot bi klical na boj pogumno družbo belih lovcev.
"Poslušajte!" je vzkliknil nagajivi gost. "Prilika se vam nudi!"
"Nisem gladen! Drugega vzroka pa nimam, da bi šel nadenj", je mirno odgovoril Trzan.
Vsi so se smejali, le Arnot ne. On sam jo vedel, da je postava džungle govorila sko?.i usta Trzanova.
"Pa gotovo bi se bali, iti nad leva oboroženi, kakor ste prej pravili, le z nožem in vrvjo!"
"Ne! Pa vzroka nimam. In brez vzroka pameten človek ničesar ne stori."
"Pet tisoč frankov, to bi bilo vzrok\ dovolj, kaj ?" je dražil gost. "Pet tisoč frankov stavim, da ne ubijete leva z nožem in vrvjo!"
Trzan je pogledal Arnota in pokimal.
"Napravita za deset tisoč!" je predlagal Arnot.
"Dobro! Stavim deset tisoč frankov!"
Trzan je vstal.
"Deset tisoč frankov dobim, če napadem leva z nožem in z vrvjo. Velja?"
"Velja i — Pa še ta pogoj stavim, da nam morate privleči ubitega leva na rob džungle. Tam vas počakamo."
"Dobro. Pa pojdimo !t
Vsi so osupnili. Do zadnjega trenutka nobeden ni verjel, da bi Trzan zares šel na leva.
"Pa saj ne pojdete nadenj nocoj, po noči — ?" ga je zadrževal gost, ki je stavo ponudil.
"Zakaj ne?" je vprašal Trzan. "Numa hodi po noči na sprehod. Po noči ga je najlažje najti."
(Dalje.)

"Najboljše delo za manj denarja"
Nobenega izgovora za slabe zobe.
Časi o bolečinah pri zdravljenju in popravljanju zob •o minuli, pa tudi rtroiki za dentistovo delo so tako malenkostni, da bi no smeli delati zapreko. Tudi oko Imate lo on sob, ali več, Id so pokafceni, no odla-lajte, da bodo io slabil, Pridite takoj jutri In zavarujte si svoje splošno zdravje z zdravimi zobmi.
C. V. McKinley, D. D. S.
fietUdmik Burrerrs sobosdranrika D* Akt poslopje, 2. nadstropje .«• u*. »obe 204
CHICAGO IN VAN BUREN STREETS
* JOUW.M, h ^
Preiskava Ia
BREZPLAČNO
ionska postretnio*
Odprto i od i. si u t raj do 8.
V nedelj« Jd 10. ajtttra; o«. 12. opoladno
A. Grdina & Sons
TRGOVINA S POHIŠTVOM IN POGREBNI ZAVOD
6017-19 Sa. Clair avenue in 1053 — E. 62nd St., ...	Cleveland, Ohio.
TELEFONSKA SLU2BA DAN IN NOCl
Randolph 1881 ali Randolph 4550
PODRUŽNICA: 15303 — Waterloo Road — Phone Eddy S849
^ 0<H>0<><>0<X><><>CK>0^	O ^ fi J]
J PISANO POLJE ||j
QOOOOOOOOOOO& _ jyj^ Trunk <kkkkmxkk>ooo >
- Columbia ^ Records
Made the New Way ~ £fectricctiiy
Vira tonal Recording - The RccorJs without Scratch
Naznanilo!
Da ustrežemo mnogim našim odjemalcem, kate.i so povpraševali po COLUMBIA ploščah, smo sprejeli v prodajo tudi plošče te firme. S tem naznanjamo vsem, ki j:h žele dobile, da jih od danes naprej lahko dobe pri nas.
NEKATERE IZMED NAJNOVEJŠIH ST.OVKNSKIH COLUMBIA PLOŠČ.
25082—Bod* moja, bod* moja
Nebeška ženitev, Anton
Shubel bariton....
T? rt.

25088—Še kikelco prodala bom
Gor čez jezero, Anton Shubel bariton......................75c
25071—Regiment	po cesti gre, s petjem
Sebelska koračnica, harmonika ................................75c
25072—Štajerska
Moj prijatelj, polka, moški kvartet.........................75c
25074—Sokolska koračnica
Kje je moja, harmonika in kitare
.....75c
25075—Slovenske pesmi
V slovo, ženski duet in klavii
_75c
25076—En let* in pol
Ljubca moje, ženski duet in klavir
. 75c
mmmm
25077—Dolenjska	polka
Štajerski Landler, godba ........\...............................75c
25078—Dunaj	ostane Dunaj
Neverna Ančka, harmonika in kitare ......................75c
75079—Danici
Domače pesmi, ženski duet in klavir........................75c
25080—Oberštajeriš
Slovenski poskočni sotiš, godba ................................75c
25081—	Nemški valček
Černiška polka, godba ..............................................75c
25083—Čez	Savco v vas hodiš
Sladki spomini, ženski duet in klavir...
25084—Nočni	čuvaj
Pevec na note .....................................
75c
. 75c
25085—Cingel congel
So ptičice zbrane, ženski duet in klavir..................75c
Za vse druge plošče nam pišite po cenik.
t
Pri naročilih za manj kakor 5 plošč, je poslati za vsako ploščo 5c več za poštnino. Za poštno povzetje (C. O. D.) računamo za stroške 20c. V vašo korist je toraj, da pošljete de-;ar naprej in ai prihranite te stroške.
Pri naročilih od več kakor 6 plošč damo za vsakih 5 plošč 100 igel brezplačno.
Knjigarna Amerifcanski Slovenec
1849 WEST 22nd STREET
CHICAGO, ILL.
Ne misli, pa bo učil — misliti, j da hi pojasnil Al Smith, ki ve
Dlaka kosmata, ali hoče nas'vse in reAi vs0' Neka-» ta fajmoster potegniti, kakor! vem tudl -»az- Delavcl ,z mesa potegujejo klerikalci vse, ki 1!1 krvi bo(,° Potem za0eli ~ nočejo in nočejo postati rdeči, mwlltl- To prednont imajo. Te-
levox ne bo nikdar mislil, pa naj ii š« tako izkoriščan. Živi ljudje bodo mislili.
Zato je bil televox potreben! Ameriški delavec začne mi-rliti. kadar se znajde pod ka-pom in kadar bo toča bobnala po njegovi glavi. Takrat se zamisli — in kadar začne pošteno mislili, bo šlo sto milj na uro. Look out, lastniki televo-xuv!
Televox je ali nVht Tek vox je najboljši revolucijonar. Tri-de et milijonov jih je treba, pa bo Amerika na pravem konju."
Razumem šalo in sarkazem glede gl. odbornikov jednot. >. -kdo je prav pod Molekovim nosom nekoč govoril o nekih i trojih, zdaj g. Molek pokazu-je - prstom na tak'1 — stroje. FuIver und Blei. pi-nofati mu je dal.
Par malo bolj resnih. Tele-vox bo pripomogel, da bodo zaceli amerikanski delavci misii-ti. učil bo toraj misliti. Tudi Arthur Brisbane zelo popaca robo mišljenja in opozarja na to, ko je neki morski volk po-kozlal živo želvo, ki zdaj plava v lir v vorškrm muzeju, i.: je prerok Jona začel strašiti.
Ne misli, pa bo učil misliti, je prav, ampak g. Molek pravi. bo učil revolucionarno mislili, jaz pa pravim: Xr>k Tu greva narazen in se ne Jvinja-v:i.
Amerikanski delavec naj misli, še več naj misli, uči naj se misliti, socialno naj misli, prisili naj kapitaliste, da bouo tudi oni socialno mislili, misli:: naj se uči magari tudi od moži-celjna, ki ne zna misliti, ampak rdeče, revolucionarno pa amerikanski delavec nc bo mislil. kakor upa g. Molek, ker dozorela mu bo prava misel, da poleg nekaj socialnih idej rdeče, revolucionarno mišljenje ni — pravilno mišljenje.
Televox bo učil misliti, pa bo g. Molek s tem mišljenjem tako malo zadovoljen, kakor je z mojimi odgovori na njegova vprašanja, o katerih prav:. da jih ni, ker ne grejo v njegov zakol j. Tacol.
-o-
— Atene, Grčija. — (1. Ka-finančni mini-
s svojimi limanicami? Misliti
zna ali ne more, pa bi učil misliti — ta je predebela. Le počasi, drugače karleš, da ne znaš misliti, ;n bo:'1 moral v šojo tega, ki ne misli, da se od njega naučiš, ali pa bo pela pa-Jiicr.
Moč.'m .".vrniti krivde ■/. \ nn-\ dežno kolobacijo na koga drugega, niti najmanj na g. Moleka, dasi je roba nekako iz njt govega duševnega zel inika ima neko dobro stran, a bo tež-ro kaj iz te moke mišljenja ter bodo upi ostali brez upa zmage.
Gre za nekega možakarja, ki nikakor ni tjavendan. Časopisi so in šo pišejo o možicelj-nu. jaz sem spisal poseben članek. in g. Molek je tudi pisal v Pi (»sveti o "Mr. Televoxu", kakor mu pravijo. Sreča je. da s i mi ni tr?ba prav z nikomur preairati pri tem škricu. ne glede možganov, niti glede kake tniše, naj m:: n j, kakor omenjeno, glede pameti ali mišljenja, dalje ne glede evolucije, porodne kontrole, svetovnega nabiranja . . ., ker v vsem tem c lo / g. Mo'ekom strinjava. m.»si ho mož ikar govoril, in bo prišlo med g. Molekom in mojimi jezuitskimi triki zopet na-\	k.ii<: !•". Molek trdi, da
ie pamet ie posledica govorice. in utegne škric. ki se ne misli, sčasoma začeti vendarle misliti, jaz pa v svoji Aristotelov! nkošeenosti in pri starove-: kem narr.-lr.;r.štvu ostanem trdovratno >ri tem, da mora najprej biti pamet, potem šele ; ride govorjenje ali jezik.
Alston, roba robasta, je strinjanje, pa zopet ni strinjanja.
Vsa i malo prideva z g. Molekom navskriž pri Mr. Televoxu — mehaničarju, novem človeku, in v laseh sva si radi — mišljenja.
Mehaničar, Mr. Televox, je st»-oj, ni kak človek, naprava inženirju R. J. Wensleyja
'4 7i
** fi-^i
155
Schenectedvja. N. Y., in ta otroj bo govoril, kar je že stara roba, prodajal, kar je bolj novo, in učil — misliti, kar pa je najnovejše.
G. Molek ima besedo. Takole gunca:
"Nekdo je radovedno vpra-' fundaris, grški šal, kako morejo taka dela o pravljati stroji, ki ne mislijo. Hm, čudno vprašanje, je odgovoril drugi nekdo — mar ni v Ameriki nekaj milijonov delavcev, pravih ljudi, ki tudi ne mislijo???
Morda se bo dal televox porabiti tudi pri naših jednotah. zlasti pri onih, katerih gl. odborniki, ki mislijo, imajo težko stališče — baš zato, ker mislijo samostojno ... V par letih ne bo treba gl. odborov. Jednota kupi dva televoxa, ki opravita vse delo v gl. uradu brezplačno in brez diktature . . .
Kapitalisti nočejo mislečih delavcev, zato jih boljinbolj nadomestijo z električnimi roboti. V par letih bodo televoxi delali vse, tudi karikature risali, kuhali šnops, šofirali limo-zine, pudrali dame— sploh vse prijetno in grdo delo bo v njihovih rokah.
Kaj bodo počeli delavci iz kosti in mišic, je uganka. Mor-
'ster je resigniral, kar je dalo povod, da je odstopil ves kabinet.
ŠIRITE AMER. SLOVENCA!
PREVOZ - DRVA - KOLN
Rojakom se priporočamo z« naročila za premog — drva in prevažanje pohištva ob času selitve.
Pokličite Telefon: Rootevelt 8221.
LOUIS STRITAR
2018 W. Zlst Plača. Chicago. Hi
Vsaki iaa in minuto
dobite nas na telefon. FRANK £. PALACZ, pogrebnlk LOUIS J. ZEFRAN, pomočnik 1916 W. 22nd Street
Phone: Canal 1267, Stanovanjski Rockwell 4882 in 8/4«.
KOSE!
KOSE!
KOSE!
Ravnokar sem dobil zopet veliko zalogo importiranih kos — Vulkan in zmaj. Znano je, da so to najboljše kose, kar jih izdelujejo v Avstrij in Jugoslaviji. Vsaka je garantirana.
Kosa stane. $2.50; kosišče $1.75 in brusi so po 75 centov. — Za nakup se priporoča:
MATH STONICH, 303-1. Avenue, ChUholm, Minn.
k