Leto IJULTV^ It. 161 TPUlM, s*e** tt. JoB|b 1«H-XIZ **sxL UREDNIŠTVO IN UPRAVNISTVO: LJUBLJANA, KNAFIJEVA ULICA ST. 5. DSKLJUCNO ZASTOPSTVO sa oglase ls Krarjevme Italije tal UNIONE PUBBLIOTA ITALIANA 8. A„ MILANO 10 U — TELEFON: Si-22, 31-23, 31-24, 31-29 tat 31-2*. — Izhaja vsak dan opoldne. Mesečna naročnina C— I* Za CONCESSIONA RIA ESCLUSIVA pcr la pnbbHcita roćilu r*.pisal zash Imanje umikajočih sc sovjetskih čet na področju Pripetskih močvirij. V poročilu je med drugim omenil, da j© bil uje* poveljnik 11. pešadijske divizije general Armoverdov. Sovjetski ueneral je izjavil, da je le ma^o njegovih ljudi ostalo pri življenju. Z njimi si je zaman przade-val,
  • bia^čeržega ministra Madžarske pri Kvirinaro. Princ Piemontski pregledal čete, odhajajoče na vzhodno fronto Rim, 16. jul. s, Nj, Kr. Visočanstvo Princ Piemontski je včeraj dopoldne pregledal oddelek vojske, ki bo poslan na vzhodno fronto. Oddelek je nastopil pred princem v popolni bojni opremi. Čete so sijajno defilirale pred Nj. Kr. Visočanstvom Princem Piemontski m, ki je izrazil poveljnika oddelka svojo pohvalo. Duce padlim junakom Rim, 15. jurija a Duce se je da-vi v spremstva generala Rzra Garibafclija podal na Gianicolo da si ogleda dela na kostnici, kri bo posvečena 3 novembra XX. leta ob ooletnici bitke pri Men tam. Duce se je živo zanimat za stanje del na spomeniku, ki bo stal na Garibaldinskem griča, da spominja na junake, ki so padli za Rim od 1. 1849 do 1870. Duce je ucraznl s#voj© zadovoljstvo s stanjem deL Irska ostane strogo nevtralna Dublin, 16. julija & O priliki razprave o podaljšanju generalnih pooblastil vlatrl je poslanec Mula ca h v na včerajšnji seji zbornice zastavil predsedniku De Val oni vprašanje, kako je mogel predsednik Zedinje-nih držav izjaviti, da bodo Američani dobavili Irski orožje in druge vojne potrebščine le v primeru, če bo ta podala vsa jamstva, da bo to blago uporabljeno izključno le proti morebitnemu nemškemu napadu. De Valera je izjavil, da takih pogojev Irski ni mogoče postaviti, ker se Irska striktno drži svoie popolne nevtralno-srne politike. Poslanec Villon fe prav tako krirrzirai Rooseveltovo izjavo in je menil, da bi morale druge države brez pridržka sprejeti na znanje in upoštevati :rsko nevtralno politiko. Irska je pripravljena z lastnimi silami upreti se slehernemu napadu. Ameriška letala za Kitajsko Lizbona, 16. jul. s. Ameriška vlada ja sklenila poslati Cankajšeku 100 hivalilh letal, ki naj bi ščitila birmansko cesto. r Stran 1 Eksc Visoki Komisar na plavalni tekmi Hirlji je obljubil Ljubljana, 16. julija L«etos smo v sportu prikrajšani za večje športne prireditve, zlasti za mednarodna srečanja, kar je glede na kritične čase. ki jih preživlja Evropa, pač razu:~ iivo. Zaradi tega so naši športniki navezani predvsem na lokalna srečanja in domača medsebojna gostovanja. Kijub temu ne počivajo in so prav pridno na delu. Za nogometaši so pričeli lahkoatleti, a takoj, ko je bilo vreme ugodno, so začeli s treningi tudi plavalci. To se pravi SK Ilirija in ljubi anska plavalna sola, ki nam vzgaja bodoči plavalni naraščaj. Da poka-fc sadove teh treningov in sistematično vzgojo, so snoči priredili domačo plavalno tekmo in čeprav ni bilo konkurence, se je zbralo v kopališču Ilirije okoli 1000 gledalcev. Prireditev je dobila se svoje posebno obeležje, ker jo je posetil Eksc. Visoki Komisar Grazioli s soprogo, navzoča sta bila tudi župan dr. Adlesič in njegova soproga. Eksc Visokega Komisarja sta pred vhodom v kopališče pozdravila predsednik kluba dr. Lapajne in dr. Milan Dular, v kopališču samem pa v imenu plavalcev tajnik plavalne sekcije Kogovšok. Eksc. Visoki Komisar Grazioli se je zahvalil za pozdrav, naglašujoč. da že pozna plodno ln koristno delo SK Ilirije. Obljubil je tudi klubu gmotno in moralno pomoč in dana mu bo in — Rezultati tekem so bili povoljni tudi možnost, da bo lahko tekmoval a Italijanskimi klubi. Z vidnim zanimanjem je Eksc. Visoki Komisar sledil tekmovanju, ki se je naglo razvijalo in je ostal na tekmi prav do konca. Rez^tati snočnjega tekmovanja so pokazali že prve vidne uspehe, saj so bili nekateri skoraj vrhunski, v splošnem pa povoljni, če bi bila konkurenca, bi bili nemara še boljši. Tako je bil odličen čas Di-te na 200 m prsno. Plavala je 3:27. kar Je boljše od bivšeera našega državnega in tudi sedanjega italijanskega rekorda. Tudi Žižkov čas na 200 m prosto 2:22.5 je glede na težko ilirijansko vodo zelo dober. Zal, da je prepočasi začel, kajti prvih 100 m je preplaval samo v 1:09. Zadovoljni smo tudi s Pelhanovim Časom na 100 m hrbtno 1:14.6, kar je za začetek sezone in brez konkurence odlično, prav tako s Hercogom, saj je njegova znamka 3:05.4 za naše razmere tudi prav dobra, zlasti če upoštevamo, da smo imeli pred leti v bivši državi komaj tri ah štiri plavače. ki so dosegli ta čas. škoda, da sta manjkala Cerar in dr. Vilfan, ki sta oba zadržana. Spored je obsegal skoke, plavanje in waterpolo. Tehnični rezultati so bili naslednji: SKOKI Nastopili so trije skakači. Janovskv. Ker-žan in Pribošek. ki so izvedli vsega skupaj okrog 30 skokov, vsak 5 obveznih in 5 Slovar italijanskega jezika Te dni je izšel prvi zvezek tega velikega znanstvenega dela Te dni je izšel prvi zvezek Slovarja italijanskega jezika, obsegajoč črke A. B in C. Njegovi avtorji so člani Kr. italijanske Akademiie Giuiio Bertoni. ravnatelj slovarja. Carlo Formichi. podpredsednik literarnega odseka in Clemente Merlo. ki je pazil zlasti na filološko stran dela. Tudi drugi akademiki so v znatni meri prispevali vsak v svoji stroki z nasveti in prispevki. Vse delo bo obsegalo nad 5.000 strani po dva stolpca. Naslednji štirje zvezki so že pripravljeni za tisk. To r.ijderno delo se pričenja z uvodom predsednika Italijanske Kr. Akademije Luigia Foderzonia. V znanstveni razpravi, ki je obenem kritičen pregled italijanske leksikografije, so našteti in pojasnjeni kriteriji, ki so se jih strogo držali avtorji tega velikega dela. Ena glavnih njegovih karakteristik je ta, da hoče biti navzlic svoji obsežnosti in strogi meiodičnostj poljudno. Delo evropeke leksikografiie lahko delimo v dve skupini. V prvi so tista, ki citirajo, v drugi pa tista, ki ne citirajo primerov velikih avtorjev. Prvi skupini stoji na čelu Vocabolario della Crusca, ki je dajal ton do 18. stoletja, drugi pa Slovar Francoske akademije, dočim so dajali Voltaire in drugi francoski pisatelji prednost v Florenci nastalemu tipu, so bili Man-zoni in drugi avtorji italijanskega Otto-centa prietasj pariškega tipa. Napredek moderne leksikografije je dal prav italijanski smeri in novi slovar citira dobre avtorje načeloma. Med citiranimi avtorji najdemo mnogo takih, ki zaradi toskanske izključnosti niso orišli v VocaL.».ario della Crusca kakor n. pr. San Bernardino. Aie-tino, Marino in vrsta avtorjev 15., 16. in 17. stoletja. Nekaj novega je čitati v italijanskem Slovarju poleg Danteja in Pe- trarce. o katerih so nekoč trdili, da spadata k trem virom (tre fontane) italijanskega jezika, imena pisateljev, ki smo jih vajeni čitati v novinah. Slovar prinaša biografijo vsakega gesla: od česa izvira beseda, kdai in kako je nastala, kdaj je prišla v rabo v italijar^čini, kakšne izpremembe je doživela, dalje in kako je izginila, kako srečo je imela v dialektu ali kako je bila deformirana. Kakšno metodo je treba tu izbrati? Najmodernejše smeri so za etimološko historično metodo, kar pomeni, da postavljajo na čelo razlage prvotni pomen, kateremu slede ostali po kronološkem redu. Toda pogosto se prvotni pomen ne rabi. zato je redek in malo znan. Zato se novi slovar drži nagibov praktične rabe. Izhaja raje iz moderne in žive oblike in Šele tei ^lede vse druge. Tam pa, kjer zgodovinski vrstni red ni mogel biti v škodo lahkemu razumevanju v iskanju gesel, se ga Slovar drži. Slovar ne odklanja dialektičnih oblik, ki so prišle v literaturo potom modernih pisateljev od Carduccia do d'Annunzia, temveč jih smatra za obogatitev jezika, ki se zdaj nc more več držati manzorujavskih florentinskih tradicij, niti toskanskih puristov Treeenta. kajti vsi kraji in vsa mesta, vsa stoletja in v?i pisatelji so oriape-vali k nastanku in oblikovanju narodnega jezika. Z enako pravico so bili sprejeti v slovar tuji izrazi, označujoči nove pojme Izbrisati iz italijanščine danes besedo film ali sport ni več mogoče, kakor včeraj ni bilo mogoče storiti tega s francoskim »giardino« in portugalskim »Flotta«. Nasprotno pa uvaja Slovar italiianski _4cvi-valent takih tujih besed, katerim se lahko italijanščina izoggne. Rdsši križ poroča Naprošamo svojce niže navedenih. da nam takoj prineso domovnice, ki jih bomo poslali na odločujoče mesto za izpustitev vojnih ujetnikov: Polkovnika: Barle Alojz, Cener Vekoslav. Majorji: Kalan Mirko, Kandare inž. Boris, Koprivec Milan, Pire Andrej, Radin Alojz, Tavzes Vladimir. Kapetani: Bahovec Ciril, Beltram Hugo, Gregorič Stevan. Gruden Matevž, Kit Ivan, Koželj Viktor, Krulc Miro, Lenarčič Ivan, Lilek Erik. Mam Rudolf, Novak Josip. Orel dr. Filip, Pehanj inž. Igo, Pečnik Franc, Pitamie Albin. Skublc Jakob. Tur-šič Leopold, Urek Ivan, 2akelj Stanko, Zi-čanik Kazimir. Poročniki: Božič Miroslav, Burja Stanko, Globeinik Edmund Herman Joško, Hribar Boris. Kuhar Josip. Lavrenčič Tone, Lojk Jože. PlIgram Vladimir, Pipan Franc, Po čkar Zdenko. Podboj Stane, Sotošek Ivan. £tante Jurij. Weble Demeter, Volkar Alojz. Zadnik Ljtiban. Zdešar Henrik. Podporočniki: Beniger Viljem, Berton-celj Oskar. Cerar Ciril, Cepljak dr. Lojze, Derkovič Karel. Est Jože, Frantar Vladimir, Gosti inž. Pavel, Horvat Pavel, Jakopič Albert. Kajfež Miha, Dreink Alojz, Polkovnik: Koračin Gustav. Podpolkovniki: Krant Božidar, SIrnik Vladimir, Vizjak Milko. Majorji: Koch Ivan. Normali Ivan. Kapetani: Jerovec dr Leon, Božič Alojzij, Giiha Viktor, Hende Stanislav, Oblak Franc, Omahen Albin, Sašelj Gregor. Poročniki: Grabrijan inž. Dušan. Lušin Lojze. Petkovšek Nikolaj. Pintar Anton, Polajnar Karel, Sovkal Hieronim, Zaje dr. Boris, Zobec Jože. Podporočniki: Korošec dr. Josip, Poč Mirko. Mayr Bog onu*r, Fajdiga Milan, Kalin Viktor, Klemene Stane, Konvalinlca Konstantin, Kramarič Jože, Lavrič Lojze, Lukež Jurij, Martin jak Leopold, Mara inž. Nestor, Medvešček Emil, Miklič Rado. Medic dr. Helodor, Molk Ante, Pavlica Josip, Palčič Branko. Pengov Anton, Pogačnik Boris. Pregelj Božo, Prezclj Boris. Prezelj Marijan, Pucelj Franc, Rozman Miroslav, Rosenstoin Leon. Šivic Pavel, Tratnik Ivan, Trkman Andrej, UrSič Hinko, Verbič Božidar. Prijatelj Marjan. Namesto venca na g ob blagopokojne gospe Hedvike Kallnove, soproge višjega računskega svetnika v p. v Ljubljani, je Rdečemu križu darovala Stavbna družba i d. d. v Ljubljani L 75.—. Za plemeniti dar se Rdeči križ najiskreneje zahvaljuje. poljubnih, med njimi tudi več težjih, se najboljši slog je pokazal Janovskv, dočim Pribošek še ni v polnem zaletu. Tehnična ocena sodniškega zbora je bila naslednja: 1. Janovskv 11.72 točk, 2. Pribošek 110.12, 8. Keržan 102.21. PLAVANJE 200 m pronto gospodje: 1. Žižek 2:22.5, 2. Močan 2:32.5, 3. Loser 2:37.2. 200 m pr*no g°*podje: 1. Hercog 3:05.4, 2. Brozovič II. 3:13. 3. 2igon 3:18.8. 10O m hrbtno gospodje: 1. Pelhan 1:14.6. 2. Grašek 1:26. 3. Petek 1:30.2. Za Pelhana je bila to prešibka konkurenca. 50 m prosto mladina: 1. Sežun 37.5, 2. Cekič 39.8 3. Rudolf 40.6. 50 m hrbtno mladina: 1 Kosoc 54.1. 2. ztgon n. 54.2. 3. Bezjak 1:06 2. 400 m prosto junior ji a: 1. Smrkoli 6:06. 2. Andolšek 6:18.8. 3. Fine Draguša 6:25. 50 m prsno deklice: 1. Koželj 47.8. 2. Lap 52 8. 3. Ferlič 53 4. 200 rn prsno gospodje, pri katerih je tekmovala tudi Dita: 1. Prešern 3:26.7. 2. Dita 3:27. 3. De Gleria 3:48 9. Ogorčena borba med Prešernom in Dito, ki je nastopila prvič po enoletnem odmoru in takoj postavila najboljši čas. 3X100 m mešano gospodje handirap: Prva je bila štafeta v postavi Pelhan. Hercog, Žižek, ki je plavala 3.40 Žižek je plaval 100 m 1.02. Tekmovale so 4 štafete. _ Cenjene stranke vljudno prosimo, da vsebino pisem, ki jih po kurirskem oddelku Rdečega križa pošiljajo v Srbijo, skrčijo na najnujnejše. Obenem opozarjamo, da tudi naša kurirska pošta spada pod cenzuro. — Vljudno prosimo, da gornje upo števate in nam s tem olajšate delo ter odpravite nepotrebne zamude. V pisarni na Miklošičevi c. 22-b naj dvignejo pošto: Bucik Kristina, Bu^er Erna, Cenčič Milivoj. černič Pavel. Krištof Kosana, Ločniškar Franc, Ložar Radoslav, Marchart Henrik, Milutinovič Ela, Mrav-Ijak Ivan. Oblak Frančiška. Kocmut Branko, Osredkar Minka. Smerdu Rado, Tavčar Franjo, škerjanc Ivan. Obvestila o pogrešancih naj dvignejo svojci: Kos Ančka. Llkozar Minka, Ožbolt Lojze. Skupina otrok je priredila akademijo v Stan in domu in je čisti dobiček po srdčnl Mariji Janežič. Tržaška cesta 26, v znesku 43.50 lir poklonila Rdečemu križu. Malim plemenitim darovalcem topla hvala. Chiarimenti per Tapfilica-zione delPordinanza sull'ade-guamento delle retribuzioni L'Alto Commissario per la provincia di Lubiana. a chiarimento di taluni quesiti. posti dalle categorie interessate in ordine dell'applieazione dell'ordinanza del 5 luglio 1941-XIX, n. 60. contenente disposizioni per 1'adeguamento degli stipendi e saiari, pre-cisa: Per la determlnazione delle categorie di retribuzioni e di percentuali di aumento per clascuna stabilite dovranno essere prese in considerazione le retribuzioni lorde Le ritenute per imposte, contributi sin-dacari e di previdenza ecc, vanno effettua-te sulle nuove retribuzioni lorde risultanti. Per ciascuna categoria la retribuzione lorda risultante deirapplieazione della rer-centuale prevista. dovra essere almeno pari alla retribuzione massima. prevista por la categoria inferiore. Oonseguentemente per coloro che percepivano ima retribuzione superiore a 600 Lire, la nuova retribuzione non dovra eseerc inferiore alle Lire 720: per coloro. che percepivano una retribuzione superiore a 900 Liro. la nuova retribuzione non dovra. essere inferiore a Lire 1035; per coloro che percepivano una retribuzione superiore a 1200 Lire, la nuova retribuzione non dovr& essere inferiore a 1344 Lire. e per coloro cke percepivano una retribuzione superiore a Lire 2500. la nuova retribuzione non dovra essere inferiore a Lire 2750. Pojasnila za uporabo naredbe o prilagoditvi prejemkov Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino določa v pojasnitev nekaterih vprašanj, ki so jih postavile prizadete skupine glede uporabe naredbe o prilagoditvi plač in mezd z dne 5. julija 1941-XIX, št. 60. tole: Za določitev plačilnih skupin in pri vsaki teh določenega odstotka zvišanja se morajo upoštevati kosmati prejemki. Odtegljaji za davke, strokovni in zavarovalni prispevki itd. se zaračunavajo po novih kosmatih prejemkih. Za vsako skupino morajo biti kosmati prejemki po določenem odstotku zvišanja vsaj enaki najvišjim prejemkom, določenim za nižjo skupino. Potemtakem ne smejo biti za tiste, ki so dobivali pre- jemke nad (KK> lir, novi piejeujfcl nižji ko 720 lir; za tiste, ki so dobivali prejemke nad 900 lir, ne smejo biti novi prejemki nižji ko 1035 lir; za tiste, ki so dobivali prejemke nad 1200 lir, ne smejo biti novi prejemki nižji ko 1344 lir, za tiste pa, ki so dobivali prejemke nad 2500 lir, ne smejo biti novi prejemki nižji ko 2750 lir. Limitazioni alla circolazione degli automezzi L'Alto Comtssario per la provincia di Lubiana, vista 1'ordinanza commissariale 29 aprile 1941-XIX, n. 13, sulla disciplina della circolazione, ritenuta 1'opportunita di limitare ulteriormente il consumo dei car-buranti e dei pneumatici, ordina: Art. 1. La circolazione degli automezzi, autorizzati ai sensi delTarticolo 5 dell'ordinanza commissariale 29 aprile 194.1-XIX, n. 13. e permessa dalle ore 5 alle ore 23 dei giorni non festivi. Art. 2. Nei časi di constatata necessita. potra essere rilasciata di volta in volta una speciale autorizzazione a circolare in ore notturne o in giornate festive. Agli esercenti le professioni sanitarle, U eui intervento abbia abitualmente caratte-re d'urgenza, e negli altri časi di provata necessita continuativa, potra essere appo-sta dallAlto Commissario una speciale an-notazione sullautorizzazione prevista al-Tarticolo 5 dellordinanza commissariale 29 aprile 1941-XIX. Art. 3. Le autorizzazioni speciali. previste al primo comma dellarticolo preceden-te, sono concesse, su domanda dell'interes-sato, dali Alto Commissariato per la provincia di Lubiana con lindicazione del per-corso autorizzato e del giorno per il quale Taiitorizzazione e concessa. Nei časi di improrogabile urgenza 1'au-torizzazlone pud essere rilasciata, a coloro ehe risiedono nei comuni sedi di capita-nato distrettuale. eselusa la citta di Lubia-a, dai capitani o commissari distrettuali, ^. a coloro che risiodono in comuni diversi, dall'autorita di pubblica sicurezza o dai eomandi RR CC. Art. 4. F. fatto divieto di trasportare per-sone sugll autocarri adibiti al trasporto di merce: sugli stessi potranno prender posto, oltre al conducente. soltanto le perso-ne addette al carico e scarico cd il proprie-tario della merce. i quali devono essere in grado di dimostrare tale loro qualit&. Art. 5. & fatto inoltre divieto alle donne ed ai bambini di circolare nelle autovettu-re private senza la presenza del titolare della licenza speciale di circolazione. Art. 6. Gli automezzi. sia privati che da noleggio, iscritti nella provincia di Lubiana, non possono uscirne senza speciale autorizzazione rilasciata dali"Alto Commissariato. Art. 7. Gli ufficiali ed agenti della For-za pubblica sono incaricati di curare 1'os-servanza della presente ordlnanza e di ac-certarne le contravvenzioni, che sono punite con 1'ammenda da lire 25 a 200. II contravventore & ammesso a pagare immediatamente il minimo dell'ammenda. In ogni caso, pero, Ie contravvenzioni sa-ranno immediatamente segnalate all'Alto Commissario per la revoca della licenza speciale di circolazione. Art. 8. La presente ordlnanza entra in vi gore il 20 luglio 1941-XIX. Lubiana, 12 luglio 1941-XIX. L'Alto Commissario EmJlio Oradoll Omejitev avtomobilskega prometa Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino odreja glede na komisariatsko naredbo cT predpisih o prometu z dne 29. aprila 1941-XIX. št. 13 in ker smatra za umestno, da se še bolj omeji poraba goriva in pnevmatike: čl. 1. Promet z avtomobili, ki Imajo prometno dovolilo po čl. 5. komisariatske naredbe z dne 29. aprila 1941-XIX, št. 13, je dovoljen ob neprazničnih dneh od 5. do 23. čl. 2. Ob dokazani potrebi se lahko izda za vsak posamezni primer osebno prometno dovolilo za promet v nočnih urah in ob prazničnih dnevih. Osebam, izvršujočim zdravstvene poklice, katerih intervencije so navadno nujnega značaja, kakor tudi v drugih primerih dokazane trajajoče potrebe, sme Visoki Komisariat na dovolilu iz čl. 5 komisariatske naredbe z dne 29. aprila 1941-XIX. pristaviti ustrezno pripombo. Ć1. 3. Posebno dovolilo iz prvega odstav- • ka prednjega člena izda na interesentovo prošnjo Visoki Komisariat za Ljubljansko pokrajino z navedbo dovoljene proge in dneva, za katerega velja dovolilo. V pri-rih neodložljive nujnosti smejo izdajati taka dovolila osebam, ki bivajo v občinah, kjer je sedež okrajnega načelstva, izvzem-ši mesto Ljubljana, okrajni načelniki oziroma komisarji, osebam pa, ki bivajo v drugih občinah, oblastva javne varnosti ali poveljništva Kr. Karabinerjev. Cl. 4. Prepovedano je prevažati osebe na avtomobilih, prirejenih za prevažanje blaga; na njih se smejo voziti razen vozača samo osebe za nakladanje ln razkladanje in lastnik blaga, ki pa morajo po potrebi dokazati to svojstvo. ČL 5. Prav tako je Ženskam ln otrokom prepovedano se voziti z zasebnimi avtom o- Malo italijanščine za vsak dan 20 »Danes sem se pa v pisarni že lahko malo postavil s svojo italijanščino!« se je pohvalil gospod Piškur, preden so začeli z lekcijo. »Vedo che siete contento!« je rekel Bolči. »Vedo — ?« »Vedo — vidim. Vedere — videti. Čakajte, se bomo pa nocoj posvetili temu nepravilnemu glagolu.« »O jej!« »Ni drugače. Ravno nepravilni glagoli so namreč tisti, ki jih največkrat potrebujemo ...« »Žalostno!« »Pa resnično!« In je začel Bolči kar pisati. Presente Vedo — vidim, vedi — vidiš, vede — vidi; vediamo — vidimo, vedete — vidite, vedono — vidijo. »Saj se vse skoraj po slovensko slili!« je rekel gospod Piškur. »Kai ne?« Imperfetto Vedevo — videval, videvala sem. ve-devi — videval si, vedeva — videval je, vedevamo — videvali, videvale smo, vedevate — videvali ste, vedevano — videvali so. Passato remoto Vidi — videl, videla sem. vedesti — videl si, vide — videl je, vedemmo — videli, videle smo. vedeste — videli ste, videro — videli so. »Tu vas opozarjam na posebnost, ki jo boste lahko opazili tudi pri drugih nepravilnih glagolih. Prva in tretja oseba ednine ter tretja oseba množiue imajo drugačno osnovo kakor ostale osebe! 1. in 3. edn. in 3. mn. imajo osnovo vid-, ostale pa nedoločniško osnovo ved-. To je zelo važno!« »E dunque mćlto — važno?« »Import an te.« »Si, e dunque m61to import an te« »Sicuro, mćlto importante.« Futuro Vedro — videl, videla bom, vedrai — videl boi, vedra — videl bo; vedremo — videli, videle bomo, vedrete — videli boste, vedranno — videli bodo. »Zopet nova posebnost! je rekel Bolči. »2e spet!« »Pričakovali bi po vzgledih: parl-ero, tem-ero, cred-ero, part-iro. fin-ird, da se bo glasil prihodnji čas: v e d e r d. Pa ni tako. V predzadnjem zlogu .e' izpade, tako dobimo samo .v e d r 6'. Isto se zgodi seveda tudi v pogojniku!« Condizione presente Vedrei — jaz bi videl, videla; vedre-sti — ti bi videl, videla; vedrebbe — — on bi videl, ona bi videla: vedremmo — mi bi videli, me bi videle; vedreste — vi bi videli, ve bi videle: vedrebbero — oni bi videli, one bi videle. Presente del congiuntivo Ch*io veda — da vidim, che tu veda — da vidiš, ch'egli veda — da vidi: che n6i vediamo — da vidimo, che voi vedi&te — da vidite, ch'essi vedano — da vidijo. Imperfetto del congiuntivo Vedessi — jaz naj bi videl, vedessi — ti naj bi videl, vedesse — on naj bi videl; vedessimo — mi naj bi videli, vedeste — vi naj bi videli, vedessero — oni naj bi videli. Imperativo Vedi! — vidi! Veda! — naj vidi! Vediamo! — vidimo! Vedete! — vidite! Vedano! — naj vidijo! Participio passato Veduto, -a in visto, -a — videl, -a (ter: viden, vidna). Sestavljeni č as i z ,avere' (passato prossimo: hd veduto, ali hd visto, trapassato prossimo: avevo veduto, ali: avevo visto itd.) »Kaj pa se pravi: itd.? Ali jih je še kaj?« »O. še, še. Recimo, v indikativu: trapassato remoto in futuro anterićre.« »Za sveti božji čas, kako pa, da jih ie toliko?« se je skoraj križala gospa Pi-škurjeva. »No, trapassata rem6ta v pogovoru ne boste nikoli rabili. 2e pridevek .remoto' spominja na —— passato remoto! Po pomenu je prav za prav enak predpreteklemu času — trapassato prossimo, samo da ga tvorijo s passatom re-motom pomožnika. Recept bi se torej glasil: passato remoto pomožnika pretekli deležnik. Na primer: ebbi parlato, ebbi temuto, ebbi creduto, ebbi finito — in fui par- ben ne oa nt nfl navau£ nuefculk posebnega prometnega dovolila. čl. 6. Motorna vozila, tako zasebna kakor taka, ki se dajejo v najem, registrirana v Ljubljanski pokrajini, ne smejo Iz ta pokrajine brez posebnega dovolila Visokega Komisariata. Čl. 7. Dolžnost uradnikov in agentov javne varnosti je skrbeti, da se ta naredba ^upošteva in ugotavljati kršitve te naredbe, ki se kaznujejo v denarju od 25 do 200 lir. Kršitelj sme plačati najnižji znesek denarne kazni takoj. V vsakem primeru je treba prekrške nemudoma prijaviti Visokemu Komisariatu zaradi odvzema posebnega prometnega dovolila. čl. 8. Ta naredba stopi v veljavo dne 8, julija 1941-XIX. Ljubljana, dne 12. julija 1941-XIX. Visoki Komisar Emilio GrazioU Disciplina dei consumi Proseguendo lazione intesa a disciplina-re la distribuzione dei generi di prima necessita alla quale 1'Alto Commissariato dediča tanto interessamento, col 16 corr. entra in vigore il razionamento dei grassi alimentari e dello zuccbero per tutti i cit-tadini, convivenze collettive civili e pub-blici esercizi che non siano in possesso di seorte. Inoltre e in corso di pubblicazione loi^ dinanza che stabilisce particolari norme sulla distribuzione e sulla vendita delle carni. Ureditev potrošnje Prehranjevalni zavod za Ljubljansko pokrajino nadaljuje z delom, ki naj pravično uredi razdeljevanje najpotrebnejših živil. Temu vprašanju posveča Visoki Komisariat vso pozornost. Dne 16. t. m. stopi v veljavo racioniranje hranilnih maščob in sladkorja za vse občane, civilne zavodske družine in gostinske obrate, ki nimajo zalog. Razen tega bo v kratkem objavljena odredba, ki vsebuje posebne predpise o razdeljevanju in prodaji mesa, Un brillante successo della R. Questura Lubiana, 15 luglio 1941-XIX A seguito di accurate indaginl, la R. Questura ha arrestato Luigi Janežič di Lui-gi e di Luigia Koren, nato il 6-6-1914 in Lubiana, quale autore della uecisione della bambina Danica Plevanič di anni 10 il cui cadavere e stato rinvenuto il 1 luglio nei campi di grano nei pressi di via Vodnikova, L'arrestato e stato deferito all'AutoritA giudiziaria. Odličen uspeh naše Kvesture Ljubljana, 15. julija. Po izrednih skrbnih preiskavah je Kvestura aretirala Alojzija Janežiča, sina Alojzija in Alojzije roj. Koren, rojenega 6. junija 1914 v Ljubljani, kot krivca umora deklica Danice Plevani-Čeve, stare 10 let, katere truplo so našli 1. julija na polju v žitu v bližini Vodnikove ceste. Aretirani Janežič je bil izročen sodni oblasti. $&qIq\h iea KOLEDAR Danes: Sreda, 16. julija: Marija Karmelska DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Polnočni čar Kino Sloga: Peklenska pošast Kino I ii i o 11: 2elezna maska Veseli teater: ob 21. v Delavski zbornici O P t, K A Začetek ob 20. uri. Sreda, 16. julija: Ero z onega sveta. Red Sreda. četrtek, 17. julija: Pri treh mladenkah. Red četrtek. DEŽURNE LEKARNE Danes: Dr. Piccoli. Tvrševa cesta 6, Hočevar, Celovška cesta 62, Gartus, Moste Zaloška cesta 47. Nesreče Ljubljana, 16. julija. NTa Turjaškem klancu sn učitelj Ludvik Snudorl so se morali zateči v bolnico, dočim so bili drugi nepoškodovani. — Podgoršek Florijan, 131etni posestnikov sin iz Cerkelj pri Kranju, je padol s kolesa in si zlomil desno ključnico. Vel-kavrh An^tvn, državni cestar iz Ljubljane, je na Tržaški cesti opravljal svoje delo, pri čemer ga je podrl neki avtomobMist. Poškodovan je bil po vsem telesu in so ga morali prepeljati v bolnico. — Bratina Vinko, delavec državnih železnic, je padel s kolesa in ai zlomil levico. Vse ponesrečence so prepeljali v bolnico. tito, -a, fui ritornato, -a, mi fui cori-cato, -a .. .c »In praviš torej, da ga rabili — ?c » — ne boste,« je hitro dopolnil Bolči. »Samo zapomnite si ga, da se ne boste čudili, če ga boste brali.« »Potem si pa še enega imenoval?« »Da, to je pa p r e d p r i h o d n j i čas, il futuro anteriore. Z njim izražamo neko dejanje, ki se bo v prihodnosti izvršilo pred nekim drugim. V slovenščini ga nimamo .. .« »Ha! Kdo to pravi? ,Ko bom bil doma, se bom odpočil!' Kaj pa je ,bom bil' drugega, kakor predprihodnji čas? Seveda, v slovnici ga res ni!« »No, če je tako, mi ga ni treba razlagati. Tvorimo ga z navadnim futurom poriožnika in preteklim deležnikom. Recept je tale: futur pomožnika + pretekli deležnik. Za primer: avro parlato, avro temuto, avrd creduto. avro finito — « »Da, in: saro partito, -a, sar6 sortito, -a, saro ritornato, -a, mi saro cori-cato, -a!« je pohitel gospod Piškur. »Ampak zdaj imamo pa vseh dobrot zvrhano mero!« »Pa naj bo dovolj za nocoj!« je odločil Bolči. Bter. 1(51 MS 1 Od Ljubljane do premogovnika na Orlah len Golovcu do novega HubljoiMfcega letovišča — Crne črešnje „Sprehod" po senčm In črn premog Ljubljana, 16. julija. Ljubljančani so letos odkrili Dolenjsko in Notranjsko; se več! Začeli so celo ceniti Golovec, eno najlepših sprehajališč v neposredni bližini mesta. Prav za prav sprehajališče, ki se začne v mestu in konča ie precej daleč na Dolenjskem. NAMESTO PROTI KOLODVORI" . . . Prejšnje čase so meščani hiteli ob nedeljah zjutraj v več ali manj popolni turi-stovski opremi proti kolodvoru. Zdelo se je, da je Ljubljana veliko središče ter izhodišče turistov kakor kakšno švicarsko planinsko mesto. Največ meščanov, ki so ob nedeljah zapuščali mesto. je obiskovalo planine. Tudi številni kolesarji so družili svoje izlete s planinstvom: vožnja s kolosom na Gorenjsko, včasih že ob sobotah, je bila hkrati trening za plezanje po skalovju. Zdaj pa meščanom ob nedeljah ni treba več prenašati težkih nahrbtnikov. Na-mestu proti kolodvoru se usmerjajo mnogi proti Golovcu. Vendar hočejo vsaj živeti v Iluziji, zato nekateri Še vedno obuvajo težke gojzerje in opremljeni so s turistovski-mi palicami, kakor da so se namenili na Triglav. Ne smeli bi se jim čuditi, če bi bili opremljeni celo z derezami in plezalnimi čevlji. PROMTTNADNA POT Med hipermodernimi vilami drži tlakovana cesta precej strmo na Golovec. Tura se začne že. ko smo v mestu, čim smo pa zapustili zadnjo vilo. že prehaja široka cesta tako rekoč v naravo, med gozd. Na tem prehodu med mestom in >naravo« se nam nudi se lep razgled na Ljubljano proti severu tja do meje Ljubljanske pokrajine. Ta_ko smo poplaC-ani za trud ie po prvih turistovsldh korakih. Vendar poslej, čim smo prispeli na greben Golovca, ne moremo več govoriti o turi. kajti na lepi prome-nadnl poti smo. Gozd diši in prijetno hladno je. da se človek počuti že na letovišču. Komaj četrt ure od mr^ta si. a že pozabiš nanj. na prah, zatohle ulice, čenče in psihoze. POTI AE PREVEČ Marsikdo, ki pozna Golovec le lz Ljubljane, se ne znajde tako lahko na njegovih grebenih, številnih poteh in križiščih. V starih dobrih časih, ko smo Golovec cenili mnogo manj. se jo marsikomu pripetilo, da je zašel po skrbno markirani poti do dobre gostilne bodisi na Rudniku ali v štepanji vasi. Mnoge poti so bile markirane, a vse enako in izletniki so bili zadovoljni, če so jih markacije privedle do dobrega prigrizka, In pijače. Zidaj je pa dobro markirana pot, ki drži proti Orlam. Vendar moraš biti pazljiv, četudi si pot že nekajkrat prehodil, kajti še vedno se lahko znajdeš na stranski poti tn čez nekaj časa v Stopanji vasi ali na Rakovniku. Poti je preveč in vse so prHope. Na številnih križiščih ne smeš prezreti markacij, da se izlet prehitro ne konča kje na področju ljubljanske obči-ie. ZAKAJ NI RAZGLEDNIH STOLPOV* Zdi se. da je Golovec zvit, presulcan ter preoblikovan po posebnem tujskem prometnem načrtu, nalašč za sprehode in razglede. Razgled se čudovito menjava: zdaj imaš pred seboj na desni skoraj vse Barje s Polhograjskimi dolomiti in Krimom v ozadju, a ie po nekaj sto metrov poti se razgled odpre na nasprotno stran, proti severu do Karn.nlških planin. Ljubljansko polje se ti pokaže neštetokrat v raznih perspektivah, zdaj vidiš Ljubljanico na polju, zdaj na Barju. Dobro uro že hodiš, a še vedno se odpira od časa do časa pogled na mesto skozi drevje, zdaj na severni del. pa zopet na južni. Nekajkrat zagledal Rožmk, kakor da visi .sam zase na zelenem ozadju hribovja, ki sega proti Polhograj^kim dolomitom. Se mnogo lepši bi bil razgled, če bi bili na posameznih krajih postavljeni razgledni stolpi. Toda na Golovcu ni niti enega razglednega stolpa in da bi bili tam potrebni na to najbrž nI nihče nikdar mislil. Golovca, kot tujsko prometnega terena doslej nI še nihče izkoriščal. Nekaj časa je bila v vili nad Hradeckega cesto, na zelo lepem razgledišču restavracija, a je kmalu napala* PLEZALNE TIRE NA ORLAH Pot na Orle vsekakor ni navadna promenada, kajti vleče se nekoliko predolgo: zeli se, da se Golovec šc vedno suče nad Ljubljano in Rakovnikom, čeprav hodiš že ure. Ali najdete še kje tako dolgo, senčno, razgledno pot? Golovec je bil za nekatere meščane v resnici posebno odkritje. Vendar pa ima tomanje na Orle Že tradicijo. Orle namreč že dolgo slove po svojih češnjah. Vsako leto so hodili Ljubljančani na Orle nad češnje. V starih časih so bile v navadi tudi plezalne ture — na češnje, navadno ponoči. Vaščani so morali stražiti drevesa ponoči, a »rabutanja« vendar ni bilo mogoče vselej preprečiti. Tatovi so delali največjo škodo, ker so lomili veje. češnje na Orlah so pravi invalidi. Večina dreves je polomljenih in mnoga zaradi tega tudi iz-hirana, kakor da je divjala na Orlah besna bitka. Orle imajo izvrstno lego za sadno drevje, a dr.^v^pa marsikje rast o po sili. LTmni sadjarji bi lahko dosegli zelo lepe uspehe, Ln'BMA\>:KO LETOVIŠČE Prejšnje čase so Ljubljančani zahajali na Orle v večjem številu le v sezonah črešenj in kostanja med tem ko zdaj ta vasica postaja letovišče. Hotelov na Orlah res ni in tudi gostilna je samo ena. Tudi pravih le-toviščarjev ne srečuješ, pač pa prihajajo meščani na Orle »letovat« ob nedeljah. Toliko jih je kakor jih je bilo prejšnje čase pri sv. Katarini in na šmarni gori. Mnogi ostanejo skoraj ves dan na Orlah, bodisi v senci sadnega drevja na tratah ali v gozdovih na mahu med borovnicami. Vaščani goste prijazno sprejemajo, saj radi prejemajo tudi lire. Doslej so še vedno prodajali črešnje. Skoraj pred vsako hišo so bile črešnje vabljivo razstavljene v košarah. Kmetje so čakali ob drevesih, da so nabirali sadje tudi po naročilu. Meščani so radi posegali po črešnjah. čeprav niso bile nič cenejše kakor v Ljubljani — po 3 do 4 lire liter. Meščani so se pa zanimali tud: za druge ^->brote tega sveta, zlasti po jajcih, toda letoviščarjev« je več kakor ko-koši- NE LE ČREŠNJE. TO>I PREMOG Orle so pa zadnje čase zaslovele še posebej zaradi svojega črnega premoga. Med črešnjami, če so črne ali rdeče, ne delamo razlike. Pomembna razlika pa je med rjavim in črnim premogom, črnega premoga ni bilo mnogo tudi v bivši državi. Jugoslavija je uvažala črni premog za svojo industrijo, že prejšnje čase so bile Orle znane mnogo bolj zaradi črnega premoga kakor zaradi svojih črešenj. Celo v šolah smo se učili, da je na Orlah premogovnik črnega premoga. ZAPOSLF.MH OKROG 10 DELAVCEV Po slovesu, ki ga uživa ta premogovnik, bi morda kdo sodil, da je tam velik obrat. Toda premogovnik, ki se skriva v dolini na južnovzhodni strani vasi. je tako majhen, da ga težko najdeš. Odprt je le en vodoravni rov, navpičnega jaška z dvigalom in obratnimi napravami, s stroji Itd., sploh ni. Ob rovu stoji le skromna baraka in nakopičenega je nekaj premogovega prahu fm kamenja. Rudnik so izkoriščali že pred 15 leti. potem je pa delo počivalo do lani. i Vas Rudnik, sosedno naselje, je menda dob'la ime po rudnem bogastvu, ki je bilo znano 2e v starih časih). Premog je izvrsten in najbrž si ležiSča dovolj bogata za večje 'Lkoriščanje. Odprta žila je debela 2 do 3 metre V zapuščenem rovu so začeli delali l:ini nerca. Zaposlenih je še vedno le okro^ deset df-avcev za vsa dela. tako da zdaj obral nima niti še industrijskega značaja. Ali bo kaj več razumevanja in kapitala za z- Klade te ?emlje. ki je sicer na zunaj precej revna V Okoliško prebivalstvo se zelo ^nima. ali bodo začeli delati v večjem obsegu. Premogovnik je last ljubljanskega denarnega zavoda. L1UBL3AKISKI KINEMATOGRAFI Predstave danes ob 16., 19. in 21. ari! KINO UNION TELEFON tt-tl Napet film po Dumasovem romanu ŽELEZNA MASKA Borba dvojčkov za francoski prestol Film v celoti opremljen s slovenskimi napisi KINO MATICA ILLKFON 22-41 Sarah Leander kot žena, mati in umetnica v globoki drami »DOMOVINA« po znanem Sudermannovem romanu MEVNE VESTi — Bolgarski poslanik pri dr. Paveliću. Poglavnik dr. Pavelić je v ponedeljek sprejel novega bolgarskega poslanika v Zagrebu Mečkarova. ki mu je izročil po-verilne listine. Avdijenci je prisostvoval tudi zunanji minister Lorkovič. — Hrvati se vrnejo v Makedonijo. V Skoplje je prispela te dni hrvatska komisija, da prouči možnosti povratka v Makedonijo tam naseljenih Hrvatov, ki so se bili začasno preselili na Hrvatsko. — Nemški list v Beogradu. Včeraj je izšla v Beogradu prva številka nemškega lista »Donau-Zeitung«, ki naj postane vodilno politično in gospodarsko glasilo vse jugovzhodne Evrope. — Poštni paketi iz Nemčije na Hrvatsko. Uradno je bilo razglašeno, da bo od 24. julija dalje dovoljeno pošiljati iz Nem-fcije na Hrvatsko poštne pakete brez navedbe vrednosti. — Ura na mariborskem magistratnem poslopju popravljena V stolpu mariborskega magistramega poslopja je velika ura, ki je njen urnik obrnjen proti trgu. Eksplozija ob razstrelitvi državnega mostu je biia tako močna, da je stlačila urnik. Kazalci so se potem pomikali naprej nad praznim prostorom. Zdaj je umik popravljen. Kmalu pridejo tudi kazalci nazaj na svoje mesto in ura bo zopet v redu merila čas. — »Arbeitsdienst« v Srbiji. Državni tajnik v srbskem ministrstvu za socialno politiko Petrovič je novinarjem izjavil, da bo tudi v Srbiji ustanovljena iz Nemčije znana organizacija »Arbeitsdicnst«. — Poletna vročina vedno boli pritiska. Pasji dnevi šele pridejo, a vročina je od dne do dne hujša. Vsak dan vidimo na nebu nekaj oblakov, ki jih pa pripekajoče solnce hitro prežene. Vročina postaja že neznosna. Se nekaj takih dni. kakor so bili zadnji štirje, pa bo pritisnila suša. Žito bo sicer že pospravljeno, pač bi pa povzročila suša veliko škodo na koruzi, ajdi. fižolu, krompirju in sočivju. Upajmo, da nam bo tudi suša letos prizanesla, kakor so nam v splošnem prizanesle uime. Iz Ljubljane — lj l"s»p-s-la razstava »lik Eda. Deržaja se bliža koncu. Zato znova vabimo vse. ki ai n egovih del še niso ogledali, da to čim prej store. Posebno še vabimo ljubitelje naših lepih umetnosti, ki morejo z odku-pom katerega razstavljenih del nagraditi slikarja za njegovo prizadevanje. Razstava slik v palači Bata je odprta dnevno od 9. do 12. in od 15. do 18. ure. Vhod skozi trgovino. Vstop je prost. Razstava bo zaprta nepreklicno v soboto 19. t. m. —lj Rdeči križ, sekcija za socialno pomoč ponovno opozarja vse priseljence, ki so se naselili v Ljubljani, da se morajo prijaviti Rdečemu križu v roku 48 ur. Sekcija posluje v Frančiškanski ulici 6-1., od 8. do 13. ure. —lj Na prijavo surove ali žgane kave v zrnu mestni preskrbovalru urad spet opozarja vse trgovce na drobno in debelo, vse zadruge, civilne zajednice, pensione, restavracije, gostilne, kavarne in podobne obrate, da morajo po odredbi Visokega Komisarja z dne 7. t. m. gotovo izročiti te prijave najkasneje do 16. julija v II. nadstropju Mestnega doma. — lj 2e precej huda suša. Naši zelenja-darji m kmetje že tožijo nad sušo. Zemlja ni bila dobro namočena že nekaj tednov. Sicer še ni dolgo, odkar je deževalo, a tedaj je bilo dežja premalo. Zelenja-darji v mestu si pomagajo z zalivanjem' vsak večer, a zalivajo lahko le vrtove, ne pa tudi njivic, ki so preveč oddaljene od vodovoda in vodnjakov. Vendar suša žito, rž in pšenica, da je lepo poletno vreme tudi koristno. Prihodnji teden bodo že začeli žeti riž in čez dober teden dni bo zrela tudi pšenica. . —lj Drugi zvezek dr. A. Grad, Italijanski tečaj za Slovence je izšel in se dobi v knjigarni Tiskovne zadruge. Šelenburgova ul. št 3. (—) —lj Italijanski čelist Arturo Bonucci bo izvajal na svojem koncertu v ponedeljek 21. t m. v veliki filharmonični dvorani naslednji spored. Prvi del: Sammartini: Largo in Giga; Boccherini: Andante af-fettuoso in Allegro rustico iz koncerta; Havdn: Adagio in Tempo di minueto iz Sonate v d-duru. Drugi del: Dvorak: Koncert v h-molu, op. 104. Tretji del: Respi-ghi: Adagio in variacije; Alfano: Ples v c-duru; Guerrini: Legenda; Casella: Tarantela Na klavirju bo spremljala umetnika pianistka Maria Luisa Faini. Začetek koncerta bo točno ob pol 9. zvečer. Pred proda j a vstopnic v knjigarni Glasbene Matice. DANES VESELI TEATER Z NOVIM SPOREDOM? —lj Razdeljevanje masti, olja, slanine in sladkorja. Mestni preskrbovalni urad obvešča vse trgovce na drobno, da bo za drugo polovico meseca julija nakazoval mast, KINO SLOGA TELEFON 27-30 Danes premiera! »PEKLENSKA POŠAST« (Po Wallacovem romanu) Film misterioznih in senzacionalnih doživljajev od refenaga, tar f& letina. Domačih hrušk doslej še nt bilo prodaj. oiie. slanino in sladkor po naslednjem raz-poreau: v sredo 16. julija trgovcem od začetne črke A—J, v četrtek 17. julija od sa-četn* čike K—O in v petek 18 julija od začetne <"rke p-^£ v II. nadstropju Mestnega doma soba št. 7 od 7.30 do 13. ure. Trgovci naj se natanko ravnajo po tem razporedu, da ne bo nepotrebnega navala. Potrošniki pa bodo dobili na živilske karte vso količino maščob in sladkorja za drugo polovico julija pri svojem trgovcu najkasneje od sobote 19. t. m. dalje. Trgovci naj v uradu dobljene prošnje, vložene za sladkor in maščobe, vrnejo mestnemu preskrbo-valnemu uradu najkasneje do sobote 19. t. m. Obenem obvešča mestni preskrbovalni urad vse one, ki so prosili za dodelitev masti in sladkorja po 8. juliju in še niso dobili kart. da bodo te živilske nakaznice dobili neposredno na mestnem preskrboval-nem uradu v I. nadstropju Mestnega doma v sredo in Četrtek 16. in 17. julija od 7,30 do 14. ure. —lj Knjižice za meso bodo vsi mesarji dobili pri svojem združenju, prav tako pa mestni preskrbovalni urad obvešča tudi vso javnost, da bodo vsi odjemalci mesa ali družinski glavarji nabavne knjižice za nabavno ceno dobili pri svojih mesarjih. Za nabavno knjižico za meso, ki brez nje nl-kdo ne bo mogel kupiti govejega mesa, bodo torej stranke mesarju povrnile stroške, -likor bo knjižica veljala mesarja. —lj V««e p. n. naročnike na dr. A. Gradov Italijanski tečaj za Slovence opozarjamo, da je danes izšel II. zvezek. Cena zvezku je Lir 5.70. Vse ljubljanske naročnike, ki so naročili Italijanski tečaj bodisi v naši knjigarni ali potom akviziterja, prosimo, da dvignejo zvezek v knjigarni Tiskovne zadruge v Ljubljani. Šelenburgova ul. 3. Kdor še ni dobil I. zvezka, na i ga dvigne z II. zvezkom skupaj. (—) Plago in cene na živilskem trgu Sočivje in zelenjava se pocenjufeta — Domačega sadja še ni Ljubljana, 16. julija. Zelenjava In sočivje sta bila na našem živilskem trgu poleti in jeseni tudi v letih največje draginje vselej naprodaj po zmernih cenah. Tudi zdaj je upanje, da bo kmalu dovolj vseh vrst vrtnih in poijsklh pridelkov poceni, Čeprav so bile cene doslej precej visoke. Povrtnine poslej ne bo treba več uvažati iz drugih pokrajin. Med uvoženim blagom je zdaj še precej stročjega fižola in paradižnikov. Kmalu bo naprodaj tudi toliko domačega stročjega fižola, da uvoženo blago ne bo moglo več konkurirati. Nizkega domačega fižola je že precej, a po kakovosti se še ne more kosati z uvoženim, ki nima niti. L'voženi fižol je po 4 L kg. domači pa po 3 do 4 L. Najlepši uvoženi paradižniki so po 5 L. Med uvoženo povrtni-no so najdražje jajčnice (melancani) in paprika, po 12 L kg. Tudi krompirja nam poslej ne bo treba več uvažati. Domači krompir je zdaj že cenejši od uvoženega. Cena domaČega krompirja je maksimirana na 1.9 L. Upati smemo, da se bo krompir prihodnje tedne še precej pocenil, zlasti še, ker ga letos meščani ne bodo tako kupovali, kakor prejšnja leta, ker ga sami mnogo pridelujejo. V primeri z drugim blagom je zdaj krompir že najcenejši, čeprav se nam zdi še drag. Cenejša je pa seveda solata, a samo relativno, saj pač ni tako redilna kakor krompir. Domači grah se je pocenil na 3 L. Kumare so v splošnem še vedno po 4 L kg. Cvetače je vedno več, a letos je gospodinje ne kupujejo mnogo, menda zato, ker je maslo precej drago, a cvetača je najboljša na maslu. Precej se je pocenila domača čebula; zdaj je je že dovolj naprodaj po 2 L kg, med tem ko je uvožena še vedno po 4 L Gospodinje niso še nikdar s tako vnemo kupovale borovnic kakor letos. Nekatere zgodaj predvsem povpraševati po borovnicah, čeprav je borovnic še vedno precej naprodaj, so vselej razprodane že v prvih urah. Cena je maksimirana. 2 L liter, a mnoge gospodinje bi bile pripravljene plačevati tudi več. Da gredo borovnice zdaj tako v denar si moramo razlagati s tem, da letos nadomestujejo marsikomu sadje, ki je zelo drago. Razen tega tudi gospodinje zelo vkuhavajo borovnice, ker je vku-havanje borovnic najcenejše, saj zanj ni treba sladkorja. Domačega sadja še ni naprodaj, a uvoženo se ne bo najbrž več mnogo pocenilo. Ne moremo pričakovati, da bodo cenejše breskve ali marelice, ki so po 8 do 14 L .i6 16.16 Logar - Kurešček 7.04 19.49 6.33 16.33 Turjak 6.47 19.32 6.40 16.40 Rašica 6.40 19.25 6.50 16.50 Velike Lašče 6.30 19.15 7.02 17.02 Karlovlca 6.18 19.0S 7.28 17.28 Nova vas - Bloke 5.52 18.37 7.44 17.44 BloSka polica 5.S6 18.21 7.50 17.50 Lo* 5.30 18.15 7.5S 17.58 Stari trg 5.27 18.12 8.00 18.00 Iga vas 5.20 18.05 8.20 18.20 1 BABNO POLJE a 5.00 17.45 PODJETJE: IMPRESA: PEčNIKAR ANTON — Ljubljana, Dolenjska cesta — telefon 49-28 Albert Jean: Modra hostija Ni je poročil, ker je bila hroma. V prvih tednih njune ljubezni se je silil gledati samo bledi okrogli obraz, katerega oči so bile olivne barve in katerega usta so krvavela kot počena lupina granatnega jabolka. Toda v drugem mesecu zaroke je začel trpeti, ko je, nasičen od tolike ljubkosti, gledal grbo ln strasno skrajšano nogo. Hroma ženska v hiši! Pomislil je. kakšen nered bi vladal doma. Gospodinjstvo bi bilo v rokah služkinje! In pregnal si je misel Šepave soproge, ki bi visela na njegovi roki v nedeljo na promenadi, kjer je toliko lepih, zdravih deklet. Vzel je besedo nazaj, ki jo je bil dal temu dekletu. Brez usmiljenja je stri njeno srce. In ker je pred njim ponosno obvladala svojo bolest in svoj stud. si je dejal, ko je odhajal proč: »Vzela je to laže. kakor sem si mislil.« Ime ji je bilo Filomena: ime. ki je obenem zaljubljeno in bolestno. On je bil Sebastien. izvošček . . Filomena in Se-bastien! Kolikokrat je hromo dekle mislilo, kako lepo bi spadali te dve imeni skupaj v poročni knjigi na županstvu. življenje pa je izbrisalo eno teh imen kakor z radirko in ga nadomestilo z drugim: Tecla, v poročni knjigi: Tecla in Sebastien. Zaradi te spremembe se pa vaško pričakovanje prav nič ni spremenilo. Oznanili so poroko izvoščka Sčbastiena. Tega je malo brigalo, ali se poroči s Teclo. hčerko vrvarja. ali Filomeno, hčerko prodajalca olja. kajti ženltovanje bi tako bilo v obeh primerih enako. Nekaj dni pred poroko se je Filomena skrila k enemu svojih stricev, ki je trgoval z breskvami v gorovju. Silila se je hoditi v delavnico, kjer so dekleta z rokami, ožganimi od sonca, zavijala trdo sadje v lesene zabojčke. Duhala je močni vonj, ki jo je opajal ko toplo vino. S silo je skušala živeti z vsemi čuti, kakor žival, brez vsake misli. Toda, ko ji je živ spomni prešinil glavo, je z obema rokama stiskala srce, ki ji je divje bilo pod steznikom. Ko se je Filomena vrnila v dolino, sta bila novoporočenca odšla na poročno potovanje. Njene tovarisice ji niso ničesar pravile o potankostih pojedine, na katero je bilo povabljenih osemdeset gor*ov, in ki se je vršila pred Sebastienovimi hlevi. In polagoma so starši zapuščenega dekleta začeli misliti, da se je rana njihovega otroka zacelila in da pozablja... Pozabila je na mota, pozabila na ljubezen, toda ni pozabila sladkega upanja bodočega materinstva, za katero jo je vero-lomnež v svoji podlosti prevaral. In Filomeno je grizla žalost, da bo za vedno ^ma otrok. Nekega večera so se bile njene tovarisice zbrale pri njej, okoli ognja, na katerem so gorele korenike trt in v katerega je Filomena od časa do časa vrgla pest olivnih lupin, da ni ugasnil. Bilo je proti koncu zime. Dekleta so se ukvarjala z ročnimi deli in kramljala. — Cuj, Terezinka, kaj pa delaš tu? je vprašala Filomena eno svojih prijateljic, ki je pridno pletla poleg nje. — Saj vidiš: jopič! je odvrnilo dekle. Sicer se mi pa ne mudi. Dete ne bo prišlo na svet pred koncem maja. — A! ... čigavo ? — Teclino. Neprevidni ca si je grizla ustnice. Filomena je naslonila tilnik na naslonjalo stola in zaprla oči. Postala je tako bleda, da so se vsa dekleta dvignila. — Filomena? Položili so jo na kanape, medtem ko ji je mati pripravljala posteljo. Tedaj pa je mrzlica zagrabila to Izmučeno telo. Začelo se ji je blesti in sedla je na svojem ležišču. Blažen nasmehljaj ji je zaigral na obrazu. Mrmrala je: — Da jaz sem... tvoja mamica! Ne boj se... Jaz sem tu in pazim nate! In ujčkala je blazino v rokah ko malo dete. Pomlad je prišla v deželo in zdravje se ji je obrnilo na bolje. Vsak dan so jo nosili na vrt, kadar nI bilo vetrovno. Zamolčali so JI. da je Tecla povila krepkega dečka* Bil je krasen majski popoldan. Filomena se je naslanjala na svoj vrtni stol. — Cuj! je dejala materi. Topu veter je prinašal veselo zvonjenje. — čhaj, je nadaljevalo hromo dekle, kako lepo zvoni! . . . Krst je! — O ne. ji je skušala ugovarjati mati... Zvonijo, ker bo jutri praznik. — Ne, ne! . .. Za krst tako pozvanjajo! Obraz hrome se je bolestno napel. Občutila je resnico: — Čigavo dete bo krščeno? je vprašala svojo mater. — Ne vem! — Lažeš: Ničesar mi nočeš povedati, da mi ne povzročiš bolesti! . . . Danes je krst Tčclinega otroka! In v vetru sta bili zaječali obe veliki tuji, ki sta dajali senco balkonu pred hišo prodajalca olja. — Poglej! je zamrmrala hroma. In pokazala je s prstom ogromno modro hostijo, ki je letela po zraku. Z zvonjenjem jo je prinašal mlačni veter. — Modra hostija! V katalanski deželi imajo namreč navado, da na dan krsta mečejo otrokom z bonbončkl in sladkarijami tudi velike modre, rdeče in rožnate hostije, ki jih potem veter raznasa. — Zakaj si me skušala prevariti? je vprašala Filomena svojo mater. In z očmi je sledila hostiji, ki jo je veter nesel naprej, nedosežno visoko, kot nedosegljivo srečo. Btran 4 >SLOVINSKl JJt HM Žalostne razmere v Južni Ameriki 96 % zemlje je v rokah veleposestnikov, Id p* Po južnoameriških mestih je se vedno mnogo ljudi, ki lahko nernoteng uživajo vse sladkosti življenja, doč*im jih je rta podeželju zelo malo. V Južni Ameriki vladajo na kmetih Se fevdalne razmere, zemljo imajo v rokah bogati poedinci. Po več tisoč hektarjev zemlje imajo poedini bogati farmarji. Ti ljudje imajo krasne velemestnim podobne palače sredi prostranih parkov in lahko bi jih primerjali z bivšimi evropskimi knezi Zemljo jim pa obdelujejo najemniki in malonajemmki takozvani col on os. Med temi si mnogi z dobrimi letinami in ugodnimi cenami opomorejo, večina pa zasluzi komaj toliko, da se more pre/zivljati. In colonos so še na dobrem v primeri s poljskimi delavci, ki delajo zdaj tu zdaj tam, zdaj na bombažni plantaži, zdaj zopet v pragozdu kot drvarji. Cim dalje greš proti severu, pa naj si bo proti Argentini ali Braziliji, tem ostrej-& je prehod iz kolonijalne dobe. tem bolj spominja poljedelski sistem na gospodarstvo Bolivije ali severnih dežel na zapadni obali, zasnovano na delu Indijancev. Na severu so tudi mesta redkejša, večinoma španskega izvora iz prvih časov kolonizacije in štejejo le po nokaj tisoč prebivalcev. »Vasice« so raztresene po širni krajini, oddaljene med seboj po 30 ali več kilometrov. V njih je le po nekaj bornih koč. V Santiagi; del Estero, pokrajini s prostranimi gozdovi in visoko razvito lesno industrijo, v Riu in Ca tarna rcu, kjer se razprostirajo vinogradi ter sadni in olivni vrtovi že kot oaze, med peščenimi in solnimi pustinjami vidiš samo še koče na štirih koleh s slamnatimi strehami. To so v Argentini pokrajine, kjer delajo delavci, odvisni od velikih posredovalcev, ker so pri njih zadolženi. Najemajo jih veleposestniki, lastniki sladkornih plantaž ali lesni trgovci in sicer navadno kar v večjih skupinah. Po potrebi jih pošiljajo tudj v druge pokrajine in njihovi novi gospodarji jim navadno ne izplačujejo mezd v gotovini, temveč v nakaznicah, za katere lahko dobe blago samo v njihovih skladiščih, ti ' ozvanih almacenes. To so siromašne pokrajine Argentine in Brazilije, kraji, kjer še zdaj umira mnogo otrok radi pomanjkanja hrane, kjer si ljudje ne morejo privoščiti mesa in kjer m no;:: ne vedo kakšen ie bil kruh. To velja zlasti za Brazilijo. Toda prav ti siromašni kraji daleč v notranjosti dežele, te samotne vasice, ta zaostala mesteca, ki še zdaj krijejo v sebi kulturne in arhitektonske zaklade kolonijalne dobe. so še vedno zibelka pesništva in slikarstva. Iz mestec in vasi prihajajo kakor iz oaz z blagoslovljeno vodo sredi širne pustinje veliki pesniki in slikarji, odkrivajoči melanholične narodne pesmi z sanj Juan Mendoza, iz Catamarce in Jujuy. Te pesmi spadajo med najlepše, kar jih je rodila anonimna poezija argentinskega ljudstva. Iz njih izžareva toplo solnce argentinskega severa, ki žge na glinaste stene njihovih ranč gozdove in gore. V njih se pomikajo osli in mezgi v večni lepoti po skalnatih stezicah, te cesmi pripovedujejo o globoki melanholiji njihovega življenja, o bedi in trpljenju, o suši. ki vsako leto zadene te kraje, kier je sploh malo vode, govore o lakoti in žeji. pripovedujejo o tem kako pogine na tisoče glav goveje živine, kadar solnce izsuši livade In ko ljudje zapuste svoje koče, 1 potijo tja, kjer je še kaj vode, kruha. Kako je vse to mogoče v tako bogatih deželah, kakor so v Južni Ameriki, tem najbogatejšem delu sveta? Zares ta dežela izdeluje in prideluje vse kar potrebuje In pridelovala bo še več, če bodo njeni zakladi odkriti. Predeluje lahko vse, ne samo žito. meso. bombaževino. volno, kavo, sadje in vino. temveč tudi srebro, zlato, cink. železo in premog. Braziljska ležišča železne rude spadajo med največja na svetu a južnoameriško petrolejsko bogastvo je znano samo deloma. V mnogih deželah kakor v Boliviji, Paragvaju, Braziliji in Peru, kjer ie izkoriščanje naravnih bogastev še neznatno, bi se gotovo našli še mnogo bogatejši viri blagostanja. Toda za izkoriščanje teh neizmernih naravnih zakladov je potrebna v prvi vrsti dobra organizacija, dovolj kapitala, boljše prometne zveze in preskrba z vodo. Ce ne bo sistematičnega namakanja zemlje, kar je tehnično lahko izvedljivo, če ne bo pametne agrarne reforme, ne bo nobena teh dežel dajala ljudem vsega kar hrani v sebi. V Chile pripada 96% zemlje (veleposestnikom, ki pa predstavljajo samo 18° o prebivalcev, dočim si mora ostalih 82° o deliti preostale 4°/o zemlje. Samo s širokopetezno ureditvijo teh vprašanj bi bilo mogoče odstraniti sedanja velika protislovja v Južni Ameriki, da bi dobilo ves ta del sveta novo, boljše in lepše lice. Sedanje razmere v Južni Ameriki so pa za ogromno večino prebivalstva zelo težke, v marsikaterem pogledu naravnost neznosne. Dve zanimivi podzemni Jami na Dolenjskem Prva je pri vasi Podturn blizu Dolenjskih Toplic« druga pa pri kočevski vasi Kunčen Novo mesto. 15. julija Slikovita Dolenjska s svojo prikupno in vabljivo naravo ima nebroi znamenitosti in naravnih lepot ki so še vse premalo znane. Krivda ie deloma na Dolenjcih samih, ker v svoji ponižnosti niso znali privabiti letoviščarje, niti odkriti lepote dolenjske narave. Zato Dolenjska dolgo ni mogla slediti drugim pokrajinam. Ker pa postaja v zadnjem času tudi Dolenjska predmet zanimanja in jo obiskuje vedno več letovišča rjev, ne bo odveč, če odi vri-jemo Še nekatere njene vse premalo znane naravne lepote in zanimivosti. Pred tedni je »Slov. Narod« priobčil članek o podzemski jami nad vasjo Straža pri Novem mestu. Tudi blizu zdravilišča Dolenjske Toplice, in sicer pri vasi Podturn je podzemska jama »Rožek«. pred katero je prijazna senčna tratina, ki je še pred desetletji služila topliškim kopališkim gostom za prijetno zabavišče, kjer so ob mrzlem pivu in dobri kavi prebili mnogo veselih ur. Vhod v jamo zapirajo v skalo vdelana vrata. Ko je bila še pred leti v Soteski knez Auerspergova pivovarna, je podzemska jama v Rožeku služila za skladišče piva. Za vbodom se jama kmalu razširja v veliko in malo dvorano. Velika jama zavije v ozek prehod, v katerem se blišči nebroj kapnikov. Tla v prehodu so mokra in spolzka. Po približno 60 m se jama konča v gladko dimniku podobno votlino, v katero je mogoče priti le po lestvi. Po tej votlini se pride po ozkem predoru v veliko podzemsko dvorano, v kateri je vse polno kapnikov. Predor v stranski steni vodi v končno manjšo dvorano. Jama je bila že večkrat preiskana in zadnja preiskovalca profesor Hintner in knez Auerspergov gozdni inženir ter vodja gozdnega urada v Soteski Pavel pl. Zhuber sta krstila oba podzemska dela votline v Minkin in Albin dom Profesor A. Beiar pa je meseca avgusta leta 1899. meril toploto. Zunaj v senci je bilo 22.4° C, v vhodu 19.3° C, v prvi jami 11.3° C. v drugi 9.4° C, na razpotju 10.5° C. katera toplota ostane potem po vseh podzemskih prostorih enaka. V jami žive tudi razni jamski hrošči, kobilice in druge žuželke, ki zanimajo prirodoslovce. Jama Rožek je dobila ime po bližnjem gradu »Rožek«. ki je sedaj že popolna razvalina, a je nekdaj igral veliko vlogo v topliski okolici- Od gradu je dobro ohra- njenega le še nekaj zidu, toda vedno se še vidi obsežnost in mogočnost nekdanje velike stavbe. Tu so nekdaj gospodje »Ro-žeski« (Herren von Rossev) in pozneje pL Reu^enberg gospodovali med topliško okolico, katerih oblast so pozneje prevzeli knezi Auersperg. O grajskih stanovalcih kroži med preprostim ljudstvom nebroj zanimivih pripovedk. Kjer so bili še pred 200 leti lepi vinogradi in sadovnjaki, je danes z visokimi smrekami zaraščen gozd. Za razvalinami je globoka jama, strma dolina, v kateri se celo v vročem poletju dobi še led in sneg. Posebna znamenitost Dolenjske, ki je še prav malo znana, pa je »Ledena jama« pri vasi Kunčen v kočevskem ozemlju Pot do jame vodi od več strani, a najprimernejša je od Dolenjskih Toplic do Podturn a. od tu po gozdni cesti mimo gori omenjenih »azvalin gradu Rožek v kočevsko vas Podstenica, kjer je velika lesna industrija in urad državne uprave razlaščenih veleposestev kneza Auei-sperga. Iz Podstenic se vije proti vasi Kunčen med visokimi smrekami in debelimi bukvami samotna gozdna pot. Tla pokriva gost, zelen mah. visoka trava in razne gozdne cvetice. Oko se ustavlja nad nebrojeni dreves raznih oblik, velikosti in starosti, in bele skale, pokrite z mahom, majhne senožeti s pisanimi cveticami krajšajo samotno gozdno pot Blizu vasi Kunčen se gozd zjasni in uzre pogled na daljne hribe. Na severni strani vasi se še vidijo razvaline gradu Kunčen, ki je bil last grofa Kunt, in je dobila tudi vas po njem svoje ime. Od tu vodi pot po dolinah in jarkih k ledeni jami. Ob robu so velika, naravno obokana vrata, skozi katere se vidijo skale in kosi ledu. Steza v jamo je zelo strma in gladka. Jama je 101 m dolga, 80 m široka in 57 m globoka. Ob potresu 1. 1895. je padlo veliko skalovja s stropa na tla in zamrznilo v led. V njej se dobe tudi stara, z mahom poraščena drevesna debla, med katerimi se blišče kosi ledu, in se tu pa tam vidijo tudi kapniki. Na le\~i strani je lesketajoče se zamrznjeno jezero, v katerem leži mnogo debel, zadaj pa so na steni naslonjene različne podobe in kapniki, za katerimi se sveti in leskeče ledeni zastor. Za zastorom vodi majhna ledena steza pod ledeno jezero, kjer je med ledom veliko z zamrzlim mahom poraščenih debel. Pol ure od tu je vas Rdečkamen, ki je dobila ime od apnenca, ki se s svojimi kremenčevimi žilami lepo sveti. Od tu vodi precej strma in kamenita pot v Toploreber, med katero je hrib Sv. Peter ter s cerkvico. To je najlepša razgledna točka dolenjskega gričevja. Odpre se pogled na Julijske Alpe in Karavanke, na Snežnik, na štajersko in dolenjsko hribovje, spodaj pa se vije med zelenimi travniki in rodovitnim poljem lena in počasna temnozelena Krka. Lep je razgled na trg Žužemberk in Novo mesto. Indijski pregovori Slon, velik kakor vrh mogočne gore, slon, ki je prej igraje pulil drevesa s koreninami, se da mirno privezati h kolu, če ga obide neumna želja dotakniti se slonice. — Na svet ne pride nihče bogat in obdarovan s svojimi vrlinami, tudi noben bog, da bi posebno dolgo vzdržal na zemlji: čarobna luna stoji ot> ščipu na nebu samo eno noč, — Pri žrtvi, pri svatbi, ob nesreči, za uničenje sovražnika, za storitev slavnega čina, za podporo prijateljev, zaljubljeno žensko in za siromašne sorodnike: v teh osmih primerih človek nikoli ne potroši dovolj denarja, — Ženske se delajo v začetku prijazne, toda samo dokler vidijo, da moški še ni navezan na nje. Cim pa opazijo moškega, ki se je ujel v mreže ljubezni, ga potegnejo iz nje kakor ribo, ujeto na trrflc, — Kdo je še kdaj videl na svetu snažno vrano, poštenega kvartopir-ca, prizanesljivo kačo, po ljubezni nehre- penečo žensko, pogumnega evnuha, resnico iščočega pijanca ali kralja kot prijatelja? Haydn o Mozartu V zgodovini glasbe je zabeleženih mnogo primerov, ko se je star mojster z ljubeznijo oklenil mladega sodobnika in mu pomagal, kjer je le mogel, priznavajoč njegovo veliko nadarjenost. Najlepše izpričuje to pismo, ki ga je pisal Haydn leta 1787 svojemu praškemu prijatelju, ki ga je bil naprosil, naj napiše za praško gledališče opero. Haydn piše: Prosite me. naj napišem opero Zelo rad vam ustrežem, če hočete imeti katero izmed mojih oper zase. Ce pa naj bo vpri-zorjena v praškem gledališču, vam ne morem ustreči, ker so vse moje opere mišljene za naš zbor na Ogrskem. Poleg tega bi pa nikoli ne mogel doseči tistega učinka, ki sem ga določil glede na krajevne razmere- Stvar bi izpadla drugače, če bi bil deležen redke sreče, da bi smel komponirati za ondotno gledališče čisto nov libreto. Toda tudi v tem primeru bi bilo moje početje preveč drzno, ker se težko kdo postavi kraj velikega Mozarta z upanjem na uspeh. Ce bi mogel edinstvena L* Al to Conimissario ha visitato, in ooeasione del NO giro della Carnlola Centrale, hi m ostra del hestiame di razza a Stari trg di eni ha eapresso il suo compiaciniento. — Visoki Komisar na razstavi plemenske živine v Starem trgu, katero si je z zadovoljstvom ogledal ob priliki nedeljskega obiska Notranjske. Mozartova dela vcepiti v dušo prijateljev glasbe, zlasti pa vseh mogočnežev tega sveta, tako globoko in s takim razumevanjem njihovih glasbenih vrednot in s tako globokim občutkom, kakor jih razumem in čutim sam. bi narodi tekmovali med seboj, da bi si mogli pridobiti tak dragulj. Praga naj si prizadeva obdržati takega moža, pa tudi nagraditi ga. Drugače je namreč zgodovina velikih mož žalostna in daje potomstvu malo pobud za nadalj-no prizadevanje. Zato žal toliko nadebudnih duhov ohromi. Jezim se, da ta edinstveni Mozart še nima primerne službe na cesarskem ali kraljevskem dvoru Oprostite, da sem krenil v stran, toda moža imam preveč rad. Le maggiorazioni per la vendita al minuto L'Alto Commissario per la provincia di Lubiana, visto 1'aiticolo 6 del bando del Duce 17 maggio 1941-XIX, vista 1'ordinan-za banovinale 14 gennaio 1941, ritenuta la urgente necessita di rivedere le percentua-li massime di maggiorazione consentite ai comercianti per la vendita al minuto, or-dina: Art. 1. Per la vendita al minuto sono consentite le seguenti maggiorazioni massime in percentuale sul prezzo dt costo del-la mesce franco magazzino del dettaglian-te: 1) orzo, miglio 159r; 2) caffe erudo 187c; 3) cafre tostato 20%; 4) cacao 20%; 5) tč 20%; 6) olio di zucca 15%; 7) olio di coc-co 15%; 8) candele e cera 15^; 9) lana industriale 12%; 10) lana grezza 18%; 11) lana di lavoro a maglia 18%; 12) cotone grezzo 10%; 13) filo 12%; 14) filato di cotone per lavoro a maglia 12%; 15) juta grezza 12%; 16) tessuti di tutti i generi 20%; 17) ferro in stanghe, ferro modeila-to TJ e T 14%; 18) ferro modellato, ad ec-^cezione di TJ e T 15%; 19) lamiera bianca 15%; 20) filo di ferro 15%; 21) accette, pale, erampe, zappe, aratri 15%; 22) falcl 15%; 23) mattoni 107ć; 24) calce, cemente 12%; 25) raffia 18%; 26) manila 18%; 27) verdure e legumi 20%; 28) semi di ce-drangola, trifoglio, bietola e veccia di tutti 1 generi 20%; 29) fiore di zolfo 15%; 30) cilindri dl lanterne e vasi di vetro 20%; 31) vetro di finestra 20%; sacehi di canapa 15%; 33) sacehi di juta 15%; 34) solfato di rame 15%; 35) prodotti di gorama 20f£; 36) tubi di gomma 20%; 37) cuo-io e euole di pelle di tutti i generi 15%*; 38) calzature di tutti i generi 20%; 39) conciml artificiali 15% ; 40) macehine da cucire 20%; 41) macehine da serivere 20%; 42) avaeai e roba di legno in g en ere 20%; 43) sapone dl toaletta 15%. Art. 2. Per le merci, non indicate aJTar-ticolo 1, la maggiorazione masama non puo superare quella praticata al 15 maržo 1941-XIX, salvo i časi di autorizzazione speci ale. Art. 3. Le disposizionl den'art. 1 non si applicano alle merci comprese nei listini dei prezzi m as si m i ai sensi deirordinanza 9 maggio 1941-XIX, ed a quelle soggette a disciplina particolare di vendita. Art. 4. I contravventori alla presen to ordinanza, che sostituisce ogni altra dispo-sizione con essa incompatibile, sono puniti, quando 11 fatto non costituisce piii grave reato, con l'ammenda. fino a 5000 lire e, nei caM piu gravl. con 1'arresto fino a tre mesi. £ inoltre disposta la confisca deila merce e, secondo la gravita, la sospensio-ne temporanea o la revoca definlUva della licenza d'esercizio. Art. 5. La presente ordrnanza errtra tn vigore 11 giorno 14 luglio 1941-XIX. Lubiana, 9 m grlo 19 41-XIX. L Alto Comirilssario Einfllo Grazlofl Pribitki v prodaji na drobno Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino na podlagi člena 6. Ducejevega razglasa z dne 17. maja 1941-XIX, glede na odredbo banske uprave z dne 14. januarja 1941 in ker smatra za nujno potrebno spremeniti maksimalne odstotne pribitke, dovoljene trgovcem v nadrobni prodaji, odreja: Člen 1. V nadrobni prodaji se dovoljujejo naslednji maksimalni pribitki v odstotkih na nabavno ceno blaga franko skladišče trgovca na drobno: 1. ječmen, kaša 15° o, 2. kava surova 18°/», 3. kava žgana 200 ■'©, 4. kakor 20 °/o, 5. čaj 20 «/o, 6. bučno olje 15 %, 7. kokosovo olje 15 •/•, 8. sveče in vosek 15 •/•, 9. volna industrijska 12° o, 10. volna surova 18%, 11. volna za ročna dela 18 °/», 12. surovi bombaž 10 0 o, 13. sukanec 12°/©, 14. bombaževa preja za ročna dela 12 V«, 15. surova juta J20/o, 16. tkanine vseh vrst 20%, 17. železo v palicah, železo fasonirano U in T 14° o. 18. železo fasonirano, razen U in T T 15°/o, 19. bela pločevina 15°/o, 20. žica 15 °.'o, 21. sekire, lopate, krampi, kopače. plugi 15 %, 22. srpi in kose 15 23. ope- ka 10%, 24. apno, cement 12%. 25. rafija 18%, 26. manila 18%, 27. zelenjava tn sočrrje 20.%, 28. seme turške detelje, detelje, pese in grahorice vseh vrst 20%, 29. žveplov cvet 15%, 30. cilindri za svetilke in steklena posoda 20 %, 31. steklo za okna 20%, 32. vreče iz konoplje 15 ft, 33. vreče iz jute 15 %, 34. modra gaHca 15 •/•, 35. izdellcl ix gume 20 S6. aovi iz gume 20 %, 37. usnje in podplati !* usnja vseh vrst 15 Va, 38. nogavice vseh vrst 20%, 39. umetna gnojila 15%, 40. Šivalni stroji 20 %; 41. pisalni stroji 20 *S 42, orodje in leseni izdelki vobce 20 43. toaletno milo 15 % Člen 2. Pri blagu, ki ni navedeno v členu 1., maksimalni pribitek ne sme btti večji, kakor je bil dne 15. marca 1941-XIX, izvzernsi primere, ko se posebej dovoli. Člen 3. Določbe člena 1. se ne uporabljajo na blago, ki ga navajajo maksimalni ceniki po naredbi z dne 9. maja XIX in ne na blago, čigar prodaja je posebej urejena. Člen 4. Kršitelji te naredbe, ki nado- mestuje vse druge njej nasprotujoče določbe, se kaznujejo, če dejanje ni huje kaznivo, v denarju do 5000 Ur, v hujših primerih pa z zaporom do tren mesecev. Poleg tega se odredi tudi zaplemba blaga in se obrtna pravica po stopnji dejanja začasno aH dokončno odvzame, Cien 5. Ta naredba stopi v reljavo dne 14. julija 1941-XIX. Ljubljana, dne 9. JvdTJa r941-X!X. Visoka Komisar Emalio Grarfoll Tito A. Spagnol: 37 IZDAJALSKA PUNČKA Roman Polastil se je orožja, odšel iz svoje sobe. vstopli v kabinet svoje matere in jo zabodel. Potem je odpri oknice in odšel. Vrnil se ni v svojo sobo, temveč je šel doli v park, kjer Je blodil, dokler ga ni slučajno našel hišnik. Ta čas se je bilo njegovo razburjenje že poleglo in mirno se je pustil odvesti nazaj v hišo, kjer so ga odvedli v sobo, v kateri je ležala njegova mati že mrtva. Morda se mu je ob tem pogledu za hip zjasnil um. Kmalu po tem se je pa vrgel z vrha stopnic in si tako končal življenje. Inspektor je molčal in se oziral naokrog, kakor da bi pričakoval, da bodo navzoči to potrdili. Potem je pa segel v žep po cigaro, jo prelomil čez pol, ne da bi jo prižgal in znova je povzel besedo: — Vem prav dobro, da ima moja teorija tudi slabe strani in da ta ali ona podrobnost ni pojasnjena. Ali pa niso morda prav taka protislovja značilna za dejanja duševno bolnih? Vsekakor jih hočemo našteti. Najprej pismo, ki ga je morala pisati grofica, ko je bila napadena. V žepu njegov« pižame so našli zmečkan košček papirja, docira © ostalem pismu ni bilo mogoče najti nobenega sleda. Zakaj je en košček spravil, vse drugo pa uničil? Tisoč let lahko preiskujemo, ne da bi odkrili ta razlog, ker ga oči vidno sploh ni. Najbolj verjetno je, da je držala grofica pisnu v roki, ko je vstopil, in da je morda instinktivnr dvignila roko, da bi se branila. Blaznež ji ga je v svoji besnosti iztrgal, zmečkal v roki ali raztrgal in vzel s seboj. En košček je vtaknil v žep in kdo ve, kam je spravil ostanek. Morda ga je vrgel v stranišče ali pa sežgal. Vsekakor ni nikjer rečeno, da sta grofičino pismo in njen umor v kakršnikoli zvezi. Drugič orožje. Čudno orožje. Bodalo ali bolje rečeno nož za rezanje papirja, kakršne izdelujejo vojaki v vojni iz granat. Noben grofov sostanovalec ga ni nikoli videl in zato trdijo vsi, da takega noža sploh nikoli ni imel. Zato mislim, da je treba tu razlikovati. Prav lahko je mogoče, da ni nikoli nilče videl tega orožja pri grofu Silviu. Sluga, kateremu je zaupal, trdi to povsem odločno, toda pozabiti ne smemo, da je ta sluga šele tri leta pri Caminovih, to se pravi, da je vstopil v službo mnogo pozneje, kakor je grof zapustil umobolnico. Kdo more trditi, da ni imel grof tega orožja že iz časov, ko je služil v mornarici? In da ga ni imel pri sebi, ko se je poslovil, da ga m pustil kje v kovčegu, kakor stori človek s tolikimi nepotrebnimi stvarmi. Morda ga je našel v kovčegu šele pred kratkim in ga spravil ▼ žep. V sobi v drugem nadstropja stoji nekaj kovčegov grofa SSlvia, polnih predmetov vojaške opremo in druge robe, ki je m nihče nikoli videl. Morda je bilo pa tudi bodalo med to ropotijo in morda ga je vzel s seboj, ne da bi bil kdo kaj opaaL Spomnimo se, da se je vedno izpre- hajal po vsej hiši brez nadzorstva, da se ni nihče zmenil za njegovo početje, ker so ga bili vsi vajeni in ker so ga smatrali za povsem mirnega in pohlevnega. Tretjič ta, recimo, ranjena punčka. Ta podrobnost je vzbudila zanimanje mojega spoštovanega kolege poročnika Karabinjerjev, kar sem spoznal iz njegovih prvih zasliševanj. Izpovedl>e zaslišanega sluge o veliki skrbi, ki jo je posvečal grof Sil-vio svojim punčkam, so napravile globok vtis na poročnika Marsica. Za svojo teorijo, da je postal tudi grof žrtev neznanega morilca, vidi poročnik argument v tem, da je bila vržena punčka v raztrgani oblekici na divan. Po mojem mnenju je pa to prazna fantazija. Ce hočemo pojasniti, kako in kaj je bilo s punčko, lahko sežemo po mnogo bližji domnevi, namreč zopet po napadu besnosti duševno bolnega, ki ni napadel samo svoje matere, temveč tudi punčko, čeprav je bila dotlej predmet njegove zavestne nežnosti To je vendar jasno. Inspektor je obmolknil in se zadovoljno nasmehnil, držeč še vedno neprižgano cigaro med palcem in kazalcem, kakor da se hoče prepričati, kakšna je. Nihče ni mislil na to, da bi odslovil strica Polda. Zato je bfl slednji ostal in slišal je inšpektorjeve besede. Ta razlaga je bila v njegovih očeh izhod iz vseh skrbi, ki so ga mučile zadnje dni — To mi je priznal in tako sem prvič slišal njegovo priznanje, da je precej močno dvomil o ne-dolžnosti grofa Piera ali enega izmed članov rod- bine S tam pa, ker mu je bil dobro znan položaj teh ljudi. Teorija generalnega inšpektorja, ki je valil krivdo na grofa Silvia, bi pomenila, če bi jo oblasti priznale, razjasnitev zagonetne tragedije v vili Da Ca-mino. V tem primeru bi ne prišlo do nobenega mučnega procesa proti temu ali onemu rodbinskemu članu. Tako bi bil preprečen sleherni škandal in prizadet naj bi ne bil nihče razen spomina ubogega pokojnika. Razumem dobro, da bi bil moj stric vesel takega razvozijanja, saj bi bilo v skladu z njegovo trdno vero v božjo pravičnost in z njego\irni dvomi o človeški pravičnosti. — Zdi se mi nekoliko prezgodaj priti do apodik-tičnega zaključka, — je odgovoril državni tožilec inšpektorju. Gotovo je vaša teorija iz nekaterih vidikov sprejemljiva, vendar se mi pa zdi pametno na'daljevati preiskavo, čeprav ne moremo pričakovati nobenega drugega rezultata. — Gotovo! To je dolžnost sodnikov in nočem jih ovirati pri tem. Toda kot rečeno, ostane neomajno moje prepričanje, ki ga že poznate in jaz za svojo osebo bi s tem zaključil preiskavo. Generalnemu inšpektorju je bila menda nekoliko neprijetna rezerviranost, s katero je bil sprejel državni tožilec njegovo razlago. Toda moral se je pač ukloniti. — Za vaše dragoceno sodelovanje sem vam zelo hvaležen, — je dejal državni tožilec in iz njegovega glasu je odmevala skrbno prikrita ironija. Inspektor je sklenil prižgati svojo polovico cigare in skozi oblak dima je odgovoril: Urejuje Jcslr Zoran čl? 7 Za Narodno tktMiMi Fran Tissu 2 9a »grajo za liiiicmitiil dal Usta Vlad. ftegallv U Vsi x LJubljani