Leto LX. Številko 20. V UuMlnnl, v sredo 26. lomicrjo 1921 Ceno Din i Izhaja vsak dao popoldne, izvzemšl nedelje In praznike. — Inserati do 30 petit a 2.— Din, do 100 vrst 2.50 Din, večji inserati petit vrsta 4.— Din; notice, poslano. Izjave, Popust po dogovora Inseratni davek posebej »Slovenski Narod« velja letno v Jugoslaviji 240.— Din. za inozemstvo 420— Din. reklame, preklici beseda 2.— Din. Upravništvo: Knaflova ulica Ste v. 5, pritličje, — Telefon Ste v. 304. Vlado se ie predstavilo parlamentu Danes je bila po počitnicah prva seja Narodne skupščine. — Predlog zakonov o osnovnih in srednjih šolah« — Viharna debata o volilnem terorju« Poštnina plačana v gotovini. Uredništvo: Knaflova ulica štev. 5, L nadstropje. — Telefon štev. 34. Beograd. 25. januarja. Vladna večina finančnega odbora je imela danes dopoldne sejo, na kateri je proučevala proračun notranje«? ministrstva in ministrstva za zunanje zadeve. Diopozicijski fond notranjega ministrstva je bil reduciran od 9 na 8 milijonov. Seja Narodne skupščine je pričela ob pol 12. Za sejo je, čeprav Je bila samo formalnega značaja, vladalo živahno zanimanje, ker se je na njej prvič predstavila rekonstruirana vlada parlamentu. Seja Je potekla živahno in burno. Najprej ie bil pre-čitan ukaz o demisiji stare in imenov nove Uzunovićeve vlade, nato pa čestitke, ki so bile izmenjane med kraljem in predsedni-štvom Narodne skupščine povodom novega leta. Nato je predsednik sporočil Narodni skupščini smrt Nikole Pašića ter orisal v kra.kih besedah zasluge pokojnega za našo državo Vsi poslanci so v znak žalosti vstali s sedežev. Po prečitani ostavki poslanca Koste Kumanudija je minister prosvete predložil »kon o ljudskih šolah in zakon o srednjih šolah. Minister za socijalno politiko je predložil zakonski predlog o tolmačenju člena 108 zak. o invalidih. Skupščina Je odobrila nujnost tega predloga. Nato je bila otvorjena debata o interpelaciji Uube Davidoviča proti volilnemu terorju. Ljuba Davidovič ie protestiral proti terorju, Id so ga izvrševale države oblasti tudi pri sedanjih oblastnih volitvah. Dogodili so se slučaji, da so HiH narodni poslanci dejansko napadeni in pretepeni. Med Davidovićevim govorom ie nastal v Narodni skupščini hud prepir. Poslanci so vpili vsevprek in protestirali proti vladi. V splošnem prepiru in vpitju je predsednik zaključil sejo *er skli. cal prihodnjo za jutri dopoldne ob 10. uri z dnevnim redom: Izvolitev skupščinskega odbora za pretres zakonskega predloga o tolmačenju člena 108 zak o invalidih, izvolitev odborov za pretres zakonskih načrtov o ljudskih in srednjih šolah Ministrstvo notranjih zadev še do danes opoldne ni objavilo rezultatov oblastnih volitev. Podvlzono delo finančnega odbora Na s tj očni seji je finančni odbor sprejel proračuna poštnega in vojnega ministra« — Lepe obljube obeh ministrov* — Vojaški službeni rok bo skrajšan. vojnega ministrstva. Vojni minister general Hadžič je izjavil, da ie še sam reduciral proračun svojega resorja do skrajnosti. V svojem poročilu ie navajal, da je vojska solidno organizirana in da ie prežeta patrijotizma. požrtvovalnosti in discipline. Po končani debati, ki je bila prav kratka, ie vojni minister izjavil, da bo proučil vprašanje skrajšanja vojaškega službenega roka. Kader oficirjev je omejen. Prihodnjo pomlad bo v Kragujevcu dograjena moderna tovarna za vse vrste vojnega orožja. Tovarna letal bo lahko izdelovala 200 letal na leto. Vojaških delavnic v Ljubljani pa zaenkrat ne namerava premestiti v notranjost, dasi priznava da obstoji načrt, da se vse vojaške delavnice odstranijo s periferije države, kjer so v slučaju vojne izpostavljene sovražnim napadom iz zraka. — Beograd, 25. januarja. Na snočni seji finančnega odbora sta bila po kratki debati odobrena proračuna ministrstva za pošte in brzojav ter vojnega ministrstva. Minister pošte ie obljubil zlasti zboljšanje telefonske službe. Projektirana je avtomatična telefonska centrala v Beogradu, nadalje podzemeljski kabel od Maribora do Gjevgje-tije, telefonska proga Kočevje - Sušak j. L d. Na koncu je minister priznal, da so bili dohodki nezadostni. V nato sledeči debati so bile pri poštnem ravnateljstvu v Ljubljani izvršene sledeče redukcije: 6 tajnikov, 3 pisarjev, 3 pripravnikov, 190.000 Din kredita za preureditev telefona in 700.000 Din za poslopje kolodvorske pošte v Mariboru. Za montažo avtomatične telefonske centrale v Mariboru je določenih 300.000 Diru Proračun je bil sprejet z glasovi vladne večine. £e gladkeje je bil sprejet proračun Nov Radićev ultimat vladi Radi volilnih goljufij v Vojvodini zahteva Radić odstop ministra Srskića in suspenzijo vojvodinskih velikih županov. — Drugače razbije HSS vladno koalicijo. — Zagreb, 25. januarja. Stepan Radić je objavil danes nov napad na vlado in zahteva odstop ministra dr. Sr-skiča. Stepan Radič trdi. da so njegovi ministri in narodni poslanci, ki so prisostvovali oblastnim volitvam v Vojvodini, ugotovili ne samo običajne nezakonitosti, marveč naravnost strahovit sistem, ki lahko upropasti i državo i monarhijo. Za predsednike volišč so bili imenovani ijudje, ki so v smislu zakona absolutno nekvalificirani. V Vojvodini so radikali sistematično organizirali glasovanje za mrtve in odsotne. Ministra Pavle Radić in Košu-tić sta se na lastne oči prepričala, da so gostilničarji v Vojvodini točili vino in žgante in da so radikali plačevali volilcem žganje. Skoro vsi čuvarji skrinjic HSS so bili odstranjeni. Nezakonitosti so tako strahovite, da bo klub HSS še tekom tega tedna sklepal o načinu interpelacije, ki jo bo vložil na parlament. HSS smatra, da so bile kršitve volilne svobode tako resne, da je danes očitno, da je bil namen Uzunovi-čevih in Maksimočevih iziav o svobodnih volitvah le preslepiti javnost in narod. Predsednik vlade Uzunovič mora zahtevati takojšnjo demisijo dr. Srskića, Maksimović pa mora brez odlašanja suspendirati velike župane v Subotica in v Somboru. Ako se to ne dogodi, bo HSS storil sklepe, v katerih bo nedvomno izraženo, da HSS odkla-nia vsako skupnost s politiko, ki ve-doma ruši temelje naše države in r onarhije. Naša prisega Ustavi in vladarju ne sme biti prazna formalnost. h*SS bo storila vse. da odstrani volilno korupcijo, ki ie glavno vrelo vse ostale k^.'J^ciie v državi. Minister Košutič ie dodal Rac^čevi f£j«vi o/ 4robn«» mformaclr o zlorabah v Subotici, kjer je baje predsednik volilne komisije dal nekemu volilcu kar tri kroglice, ker ga je zamenjal z radikalnim agitatorjem. Volilec pa je bil radičevec in je tako goljuf i ja prišla na NAZADOVANJE RADIKALOV V VOJVODINI Novi Sad, 25. januarja. Radikali so zelo nezadovoljni z volilnim izidom. Kakor je znano so nastopili skupaj z Nemci in Madžari. Še dan pred volitvami so trdili, da v Bački druge stranke sploh ne bodo dobile količnika. Volitve pa so pokazale, da je opozicija odnesla skoro četrtino mandatov. Ako bi še odšteli nemške in madžarske glasove, bi radikalom ne preostala niti polovica glasov, ki so jih prejeli pri zadnjih skupščinskih volitvah SPREMEMBE V ITALIJANSKI DIPLOMACIJI — Rim. 25. januarja. Glavne spremembe v neralni tajnik zunanjega ministrstva Anto-italijanski diplomaciji, ki eo se izvršile te oni, so: veleposlanik v Moskvi Gaetano de Manzoni dei Conti je prestavljen v Pariz, ge-nio Chinromonte Bordonaro je imenovan za veleposlanika v Londonu, namestnik generalnega tajnika Društva narodov Bernardo Attolico za veleposlanika v Rio de Janeiro, Gmseppe Medici dei Marchesi del Vascello za veleposlanika v Madridu, poslanik v Pekingu Vittorio Cerruti pa Ca veleposlanika v Moskvi Upokojeni so bili pariški veleposlanik baron Camillo Avezzana ter Giulio (>sare Montažna hi grof Giulio Della Torre di Lavagna. na razpoloženje pa je postavljen Pietro Tommasi della Torretta dei prin-cipi di Lanpedusa. MAKULATURNI PAPIR a Din 5— prodaja uprava «Slov. Naroda*, SDS bo zastopana skoro v vseh oblastnih skupščinah. uspehi v Bosni in Hercegovini« Lepi Zagrebška oblast: HSS 70. HFSS 4, SDS 3, Hrv. blok I. delavci 2. Primorsko - krajiška oblast: HSS 28. SDS 30. radikali 3. Davidovič 1. Osiješka oblast: HSS 59. SDS 11, HFSS 3. radikali 2. zemljoradniki 1, klerikalci 1. Sremska oblast: radikali 20, HSS 11, SDS 7, zemljoradniki 1. federalisti!. Splitska oblast: HSS 25. radikali 7, disidenti HSS 4. zemljoradniki 2, federalisti 1, klerikalci 1, neopredeljeni 1, komunisti 1. Dubrovmška oblast: HSS 10, radikali 6. SDS 1. Sarajevska oblast: HSS 3. radikali 11. SDS l. dem. zajednica 14. Mostarska oblast: HSS 10. radikali 9. dem. zajednica 6. Tuzlanska oblast: HSS 5. radikali 7, dem. zajednica 20. zemljoradniki 9, SDS i. Travniška oblast: HSS 11. radikali 6, demokrat, zajednica 8, zemljoradniki 2 SDS t. Bihaška oblast: radikali 3: dem. zajednica 10. zemljoradniki 6. SDS 3. Banjaluška oblast: HSS 6. radikali 12, muslimani 8. zemljoradniki 11. SDS 5, Jovanovičevci l. Zetska oblast: radikali 17, demokra- ti 8, črnogorski federalisti 5. zemljoradniki 3. Mariborska oblast: SLS 42. SDS 6, Radič 10, socijalisti 3, radikali in Nemci 2, SKS 1. Ljubljanska oblast: SLS 40. SDS 6, SKS 4, socijalisti 1, Nemci 1 in HPS 1. Rezultati v Južni Srbiji Beograd, 25. januarja. Rezultati volitev v oblastne občine v južni Srbiji in Makedoniji so po dosedanjih podatkih sledeči: Skopijanska oblast (34 poslancev): 27 radikalov, 7 davidovićevcev. Bregalniška oblast (11 poslancev): 10 radikalov, 1 davidovičevec. Kosovska oblast (37 poslancev); 23 radikalov, 14 davidovičevcev. Bitoljska oblast (37 poslancev): 25 radikalov, 4 jovanovičevci, 8 davidovičevcev. Razmerje glasov med radikali in da-vidovičevci pa je za radikale mnogo manj ugodno. Število radikalnih kroglic je kljub temu, da so imeli radikali v roki policijski aparat in so zato ž njimi glasovali tudi Turki in Arnavti, v Južni Srbiji in Makedoniji povprečno le za 20 % višje od števila demokratskih kroglic. Splošni pregled oblastnih volitev Kljub demantijem vlade je vedno bolj jasno, da so nazadovali i radikali i radićevcL - O jačili sta se obe demokratski stranki. — Volitve so potekle povsod mirno. Zanimanje politične javnosti je danes osredotočeno na rezultate nedeljskih oblastnih volitev CM vseh strani prihajajo poročila o doseženih rezultatih Značilno je, da so z uspehi vse stranke nezadovoljne, četudi je morala fa ali ona vgriznlti v kislo jabolko, ki so ga servirali volići. Točen pregled do danes opoldne še ni podan, ker manjkajo poročila zlasti iz južnih krajev. V celoti pa je že razvidno, da sta obe vladni stranki, zlasti pa radičevci zelo izgubili na terenu, četudi sta zlorabljati silo in oblast Porasle pa so stranke, z jasnim programom, zlasti SDS. ki beleži velike uspehe v vsej državi, *etudi ti uspehi pri razdelitvi mandatov še niso prišli do izraza. Volitve pričajo da politična zrelost širokih mas narašča in da široke mase zapuščajo stran, ke, ki se opirajo v glavnem le na demagoška gesla! V Beogradu je vladalo za oblastne volitve nenavadno živahno zanimanje. V glavnem se je bil boj med demokrati in radikali, ki so tokrat napeli vse sile, da pokažejo, da je zmaga Davidovičevcev pri občinskih volitvah le slučajna ter da ie d.Žavna prestolica radikalna Toda ves trud je bil zaman. Demokrat je so zmagali z veliko veČino. Na zunaj je bila agitacija povsem mirna. Dočim so ob vsakih prejšnjih volitvah bile ulice naravnost preplavljene z letaki in lepaki, jih tokrat skoraj ni bilo nikjer opaziti. Le nezavisni delavci so delili pri svojih agita-cijskih lokalih male letake. V resnici pa je bila agitacija nenavadno živahna ter se je vršila od moža do moža Radikali so operirali tudi tokrat s Pašičevim imenom češ. da si morajo radikali zopet priboriti Beograd, ker je to zadnja želja velikega vodi.elja radikalov. Razen na enem volišču, kjer je prišlo do nekega incidenta med radikali in davidovi-čevci. so potekle volitve popolnoma mirno. Zvečer, ko so bili objavljeni rezultati, so radikali in davidovičevci priredili manifestacije po mes*u Izid volitev v Beogradu je radikale precej presenetil, ker so trdno računali s tem, da bodo dosegli večino. Nasprotno pa naglašajo davidovičevci, da so vo'itve ponovno dokazale, da radikali nimajo več pravice, proglašati Beograd za svojo domeno. Tudi SDS je dosegla v Beogradu lep uspeh; pri občinskih volitvah je lani dobila 691 glasov, tokrat pa 829 Davidovičevci so dobili lansko leto 6537. letos pa 8879 glasov. Radikali so nazadovali za 2000 glasov. Lansko leto so dobili na dveh listah 8349. letos pa na skupni listi samo 6373 glasov. Skoraj enako sliko nudijo tudi vsa vstala mesta v Srbiji ia Crni gori. Povsod je beležiti porast demokratskih in drugih opozicijskih glasov in nazadovanje radikalov. Podoba je. da se mesta vedno bolj izmikajc radikalom, ki so bili Še do itedavna v njih absolutni gospodarji. Nasprotno pa so dosegli radikali na deželi lepe uspehe, zlasti na račun malih strančic, ki so domala izginile. Na podlagi sklenjenih kompromisov z raznimi drugkni strankami, so si osvojili pretežno večino mandatov, dasi pa je tudi na deželi beležiti porast glasov davidovičevih in SDS. Točen izid pa še ni znan. V Dalmaciji, Bosni in Hercegovini se je položaj izza zadnjih volitev precej spremenil Radikali so sicer obdržali svoje pozicije, zato pa je Radič utrpel velikanske izgube. Dalmaciia se mu je v vseh važnejših postojankah izneverila in tam, kjer je bil doslej Radič skoraj absoluten gospodar, ie bilo oddanih veliko število glasov za SDS in druge stranke. Tudi Bosna in Hercegovina, kjer je Radič že na svojem agi-tacijskem potovanju doživel velike neuspehe, je glasovala proti nJemu. V Bosni je dobila SDS 10, v splitski oblasti 8, v Pri-morsko-krajiški pa 25 mandatov. v Vojvodini so radikali, ki so se združili skoraj v vseh srezih z Nemci, pritisnili radičevce tako, da so izgubili skoraj polovico prejšnjih glasov. Kljub koncentričnemu napadu radikalov in radičevcev pa si je SDS, * ki je pri teh volitvah številično zelo napredovala, priborila 12 mandatov. Hrvatska in Slavonija se vedno bolj pbrača od Radiča. Volitve so prinesle veliko nazadovanje radičevskih glasov, ki so jih deloma pobrali federalisti, deloma pa ostale stranke. SDS si je priborila v zagrebški oblasti 3, v osiješki 11 mandatov, kar je tem značilnejše, ker je veliko število glasov propadlo vsled »volilne geometrije. V Sremu, ki voli skupno -40 mandatov, si je priborila SDS 7. Tudi tukai so radičevci zelo nazadovali, mnogo mandatov pa, ki bi jih sicer po številčni moči strank dobila SDS, so si priborili radikali na ta način, da so se zvezali z Nemci. Radičevci so v Sremu nazadovali za 50. mestoma celo za 60 odst. V Sloveniji je kljub zanikanju >Slovenca< število naprednih in protiklerikalnih glasov zopet poskočilo. SDS je dobila po doslej znanih podatkih 26.476 glasov ter je za v eč kot 8000 glasov narasla. Če bi šlo za skupščinske volitve, bi dobila pet mandatov, dočim ima sedaj samo dva. Nasprotno pa je SLS kljub vsemu naporu nazadovala za okrcalo 9000 glasov in bi izgubila 3 skupščinske mandate. Naravnost porazen pa je izid volitev za slovenske radićevce, ki so od 34.859 glasov pri zadnjih volitvah padli na 20.451 glasov ter bi izgubili dva skupščinska mandata. Združeni socijalisti beležijo lep napredek, dasi so si v obeh slovenskih oblasteh pribo-borili samo štiri mandate. Značilno je, da ima SDS izven Ljubljane več glasov, kakor pa slovenski radičevci. Nemci so nastopili s samostojno kandidaturo samo v kočevskem srezu, kjer so n priborili t mandat, drugi mandat pa dobe v Maibom. kjer so jim ga priskrbeli klerikalci samo radi tega, da preprečijo izvolitev demokrata. Državni pregled — Beograd. 35. januarja. Današnja »Politika« računa, da je rezultat oblastnih volitev sledeči: radikali z Nemci. Madžari in disidenti 447 poslancev, radićevcl 2*»4. ra-dićevskl disidenti 6. demokrati 134, Spahov-ci 45, samos ojni demokrad 96, klerikalci 88. zemljoradniki 56. federalisti 14, samostojni Nemci 4, socijalisti in komunisti u frankovci 2. NOVI ŽELEZNIŠKI DIREKTORJI — Beograd. 25. januarja. Današnja »Pravda« poroča, da bo za direktorja državnih železnic v Zagrebu imenovan Peter Protič. dosedanji direktor v Sarajevu. Na njegovo mesto pa bo postavljen ing. Sneler. sedaj pomočnik direktorja v Ljubljani. LIKVIDACIJA IZSELJENI SKIH KOMISARIJATOV — Beograd, 25. januarja. Z ozi-rom na novi proračun ministrstva za socijalno politiko ie minister za socijalno politiko odredil, da se likvidiraju izseljeniški komisariiati v Parizu, New-yorku in Buenos Airesu. Likvidacija se mora izvršiti do 31. marca 1927. Posle teh izseljeniških komisarijatov bodo prevzeli v vseh treh navedenih mestih generalni konzulj naših poslaništev. STAVKA MEDICINCEV V BEOGRADU — Beograd, 25. januarja. Medicinci beogradske univerze so sklenili snoči, da stopijo v dvodnevni štrajk in se s tem solidarizira jo z akcijo svojih zagrebških tovarišev. VSE BORZE DELA UKINJENE — Beograd. 25. januarja. Ministrstvo zu socijalno politiko je sklenilo ukiniti borze dela v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani. Posle teh borz naj po na zi ran ju vlade prevzamejo mestne občine. MASARYK POTUJE V PALESTINO IN EGIPT — Praga, 25. januarja. Prezident Ma-J-ryk, ki je jeseni odgodil svoje potovanje na jug, odpotuje spomladi v Grčijo. PaIe?tiuo in v Egipt. KAZNOVAN DIPLOMAT — Pariz, 25. januarja. Norveško poslaništvo sporoča, da je njegova vlada odpo, klicala poslanika v \Vashingtonu Brvna- kei se baje ni držal njenih navodil. nogavice: z zn amko in žiciotri ~ML J Mit" n/ajbolfse%na/trpcžncjse. itp najcenejše Borzna poročila LJUBLJANSKA BORZA Efekti. 2 in polodst. drž. renta «u vojno škodo denar 351, blago —, 7od«t. in v. posojilo iz leta 1921 83„ —. Celjska posojilnica d. d. 195, 198, Ljubljanska kreditna banka 150, Merkantilna banka 98, 100, Prva hrv. štedionica 900, Kreditni zavod 170, 180. Trboveljska premogokopna družba 350. Zdni-žene papirnice 120, Stvbena družba d. <1 Ljubljana 55, 65, Šešir d. d 104, 4 in polod t. kom. zad. dei. banke 20, 22. 4 in poloi^l. zast. 1. kr. deželne bnnke 20, 22. 7AGRFRSKA UORZA Devize. Amsterdam 22.76, 22.82. Dunaj 799.50, 802.50, Berlin 13.488, 13.518. Italija 243.11, 245.11, London 275.70, 270.50. Newvork cek 56.70, 55.90, Pariš 225.—. 227 — Praga 168.05, 168.85. Curih 10.94, 10.97. Valute. Newyork cek 56.—. 56.20. Efekti. 7odstot. invest. posojilo 1921 82 — 83, 2 in polodst. drž rente za ratnu Stetu 353—353.5. Ljubljanska kreditna 150, Hrv. eskomptna banka 106 — 107, Kreditna banka Zagreb 106 — 110 Hipotekama banka 63 — 64, Juerobanka 101 _ 1025, Praštedio-na 927 _ 930. Drava d. d. Osijek 425, Šećerana, Osijek 535—550, Gutman 270—2SO, Slaveks 112. Slavonija 32.5—33, Trboveljska 360 — 370. Union, paromlin 305. Vevče 120, AgTaria 49 — 50. INOZEMSKE BORZE. — Curih: Beoerad 9.1325, Pari2 20.5T\ London 25.1975, Newvork 519.625, Milan 22.185, Praga 15.3?5, Dunaj 7325. — Trat: Beograd 41.10, London 113.46. Curih 450.25 38 87 tSCOVENSKl NAROD« dne 26. januarja 1927. Ste*. 20 dogodki križem Jugoslaoije V smrt radi neozdravljive boleznL — Grozna nesreča v Bosni. Žena in mož vsled eksplozije sfrčala v zrak« Bolecen je požrešen gost. ki ga težko odpravil zlasti, ako ga ne pričoeš pravočasno Izganjati. Pretežna večina ljudi pa greši s tem, da išče zdravniške pomoči Sele tedaj, ko je že prepozno. Dokter ga bolezen ne ovira pri delu, se navadno ne zmeni mnogo za njo, ko pa postane Že tako nevarna, da mora v posteljo, je navadno zdravniška pomoč prepozna. Kaj čuda, ako se v takem razpoloženju polasti bolnika melanholija in si želi konca. Tako nekako se je godilo tudi žcel krojača Petrišiča v Zagrebu. Pridno je pjma-gala svojemu možu pri Šivanju, ooleg tega pa opravljala tudi vsa gospodinjska dela. Njeno šibko telo pa ni moglo trajno prena. Sati takega napora. Pričela je p'kašUevatl, 2 za to se nI dosti zmenila. Šele, k d je začela bljuvati kri, je poklicala zdravnica, ki je ugotovil tuberkulozo. Kljub prizadevanju moža, Id je žrtvoval sleherni dinar, da reši zdravje svoje žene, je bila vsaka zdravniška pomoč zamanM Žena je hirala cd dne do dne. Končno Je zdravnik nasvetoval, naj spi sama in naj nikar ne jemiie k sebi svojega sedemletnega otroka, ki je prej spal pri njej. Žena se je res umaknila v kuhinjo, toda ločitev ji je Šla tako k srcu, da Je bila popolnoma potrta. Cesto le govorila, da noče več delati napoti a ?n da bo šla v smrt. Tolažili so jo ter ji »rigovarjali in ies je Izgledalo, da se je popom jma umirila. V nedeljo zjutraj pa, ko j 3 njen mož šel na volišče, se je žena zaklenila v kuhinjo iu se obesila. Mož ie skupno s svojim bratom moral vlomiti vrata. Toda vsaka pomoč ie bila že prepozna. Pokucaut zdravnik je mogel ugotoviti le še srr.ru Tragična usoda rcđade in simpatične žene je izzvala v vsej okolici splošno sočutie. Grozna nesreča se je pripetila iiutuiHu-mor ha odruc, ki je zeio prikladna zlasti za podeželske odre. /z gledališke pisarne. Abonente reda B in D opozarjamo, da se je zamenjal to* tedenski dramski repertoar iz tehničnih rs zlogov, ki sicer tako* da imajo abonenti reda B predstavo ^Ugrabljene Sabinke* v sredo 26. t. m., abonenti reda D pa predsta« vo *Pri lepi krčmarici v petek dne 28. t. m. — G. Rudolf Bukšek gostuje v ljubljanski operi danes* v torek 25. t. m., in sicer poje vlogo Sebastijana v D' Albertovi operi «Ni* žava». \a koncertu gojencev konservatorh ja, ki se vrši v sredo, dne 26. t. in. ob 20. v Fimarmonični dvorani* nastopijo poleg vijolinista Rupla še pianisti Valjalo Mara, Lipovšek Marjan in Sivic Pavel, vsi iz šole konservatorijskega profesorja Janka Ravnika, Gojenca Valjalo in Sivic nasto* pita s samostojnima klavirskimi točkami, Lipovšek pa je prevzel razmeroma težko in odgovorno nalogo spremljevalca odnosno izvajalca klavirskega par ta koncert, skladb* ki jih izvaja na vijolini g. Rupel Karel. Na koncertu konservatoristov so na sporedu sledeče skladbe: Tartini: Sonata v g*molu, Saint*Saens: Koncert v h*molu za vijolino in klavir. Chopin: Poloneza v c*molu (kla* vir — Sivic), Smetana: Slavnost čeških kme* tov, Salonska polka (Tel a vir — Valjalo) in Debussy: En Bateau. Dawes: Melodija, Krička: Uspavanka. Predprodaja vstopnic, sedeži po 10 in 5 Din, stojišča po 3 Din- so v predprodaji v Matični knjigarni. Vaša Prihoda je danes eno najslavnejših imen, kar se jih imenuje v svetovnih časopisih Evrope in Amerike. Vaša Prihoda je brez dvoma največji vijolinski virtuoz sedanjega časa in njegovi koncerti pomenijo za vsako mesto, kjer koncertira ta veliki umetnik — muzikalni dogodek posebne vrste. V Ljubljani priredi svoj koncert pod okriljem Glasbene Matice iu sicer 3. februarja 1927 v Unionski dvorani. Prvokrat je oa-stopil v Ljubljani začetkom svetovne vojne ?e kot razmeroma neznaten vijolini*t, absolvent praškega konservatorijs in je že takrat ogrel vse poslušalce, Predprodaja vstopnic ©d torka dalje v Matični knjigarni. Sport Smučarji na Gorenjskem Kljub ugodnemu vremenu je bU v nedeljo obisk smučarjev na Gorenjskem precej pičel; športniki so oFtali doma, da izvrse svojo volilno dolžnost, popoldne pa ?o bili mogoči le krajši izleti. Smuka na Gorenjskem je biki zlasti pri Kranjski gori, Planici in Mojstrani izvrstna. V Mojstrani so otvorili smuško skakalnico, ki so jo s podporo JZSS zgradili požrtvovalni domačini. Skakalnica je brezhibna in bo gotovo trajno privabljala v Mojstrano zimske športnike. Nedeljski prvi skoki so se v vsakem oziru obnesli; 6. februarja se vrši na skakalnici prva letošnja smiiška skakalna tekma. V nedeljo se je vršila pri Planici tudi prva letošnja vojaška smuška tekma. Na startu je bilo 120 tekmovalcev, ki no tekmovali v dveh skupinah, oficirski in podoficirski. Le 2 tekmovalca sta odstopila med tekmo, v=d ostali so prisil v razmeroma kratkem času in tako pogosto na cili. da je nudil publiki obilo zabave in interesa. Proga je vodila od Slatine v Planici do Kranjske gore. V oficirski skupini je bil prvi Ljubomir Šišmanović s časom 32 : 57, v podoficirski skupini pa Anton Kocm&n v času 31 : 12. Ostali so sledili v času tako. da je zadnji prišel v eni uri na cilj. Srednjeevropske pokalne tekme Na Dunaju se je vršila te dni konferen» ca športnih zastopnikov srednjeevropskih držav Avstrije. Češkoslovaške, Jugoslavije in Madžarske, da se dogovore o odigra* nju nogometnih tekem za srednjeevropski pokal. Tudi Jugoslavija* zastopana po &&* veznem delegatu Ugriniču, je pristala na pogoje in se bo udeleževala teh tekem, ki bodo nekaka revija srednjeevropskih nogo« raetnih klubov. Tekme se odigrajo v av* gustu, septembru in oktobru. Odigrajo se po načinu prvenstva brez rezerv in samo z igralci, ki so bili od savezov nominiram najmanj Štiri tedne pred pokalnim tekmo* vanj eni. Vsaka država ima pravico* da po= šlje na tekmovanje svoja dva najboljša Ido* ha Klub, ki se prijavi za tekmovanje in jo tudi nominiran, plača prijavo 30 dolarjev gotovine* t. j. 1.700 Din. Tekme se odgirajo brez podaljšanja, če pa ostanejo dvakrat neodločene, je treba klubu za tretje poto* vanje povrniti potne stroške in dijete. * — Tekme za svetovno prvenstvo v ume i s nem drsanju so se vršile v soboto in nede* I jo na Dunaju. Prisostvovalo jim je do 6 tiioČ gledalcev, dočim udeležba t«ik2X)0\ al cev ni bila posebno velika. Vsa prva mr>i * so odnesli Dunajčanje s svojo slovito prvi kinjo go. Jaxosz*Szabo na čelu. Tekme so vnovič pokazale, da si je Dunaj ohrani! svojo prevladujočo pozicijo v športnem drsanju. >.. Tragična smrt ameriškili športnikov. Blizu mesta Round Ročk v državi Texa-> se je pripetila v soboto strahovita nesreča Brzoviak jc povozil avtobus, v katerem se je peljalo nogometno moštvo Tavlor-jeve univerze na igrišče. 11 študentov je bilo ubitih, 11 pa težko ranjenih. ŠBetežnica KOLEDAR. Danes: To«ek, 25. jan. 1927; kaioučani: Pavel; pravoslavni: 13. Jan. 19?7. Tati jr v Jo trt: Sreda. 26. jan. 1927; katoličani. Polikarp: pravosla\Tii: 13. jan.. Jermilo. DANAŠNJE PRIREDITVE. Gledališča: Drama: zaprto. — Opera: »Nižava-^. Kinematografi: Mazica: * Veseli murn-ček«. — Dvor: »Ljubezen je slepa-. — Ideal: -Slepec od Sv. Martina... Predavanja: ob 20. v Mestnem domu: Literarni večer Antona Podbevška. — Ob 90. v dvorski knjižnici: Predava £. Breščak o temi: *Soewalizem-komimi7ern. nacljnnali-zem-iašizem_*t Tatjan in večer ob 20. v Lalom DEŽURNE LEKARNE. Danes: Piccoli. Dunajska cesta, rJ^Tcar-čič, Karlovska c. Solnce zaide danes ob vri de juTri ob 7.37 in zaide ob 16.39. Matildi Klemenčičevi Tilkay zakaj ta nenadni, pretresljivi disakord o veliki pesmi najinega prijav teljstva?--- Za nama so tihe ure lepega ščebe^ tanja, za nama je medsebojno razode\*a nje sorodnih si dtts — s naenkrat si mi odšla. Okrog Tebe je ledeni hlad več= nosti in temne sence dežele smrti... Pred par dnevi pri nas v razkošju dovtipov in smeha — danes z večnim molkom na ustnih med cipresami in plameni sveč v mrtvašnici... Tilka, ali m čuješ obupnega plaka-nja Tvojih sirot in naših tožbd? — — Odšla si od nas vseh brez slovesa. Vneta za vso lepoto si ljubita umeU nost in živela v njenih sferah. Koliko lepih ur sva priživeli skupaj v kramljanju o poe&iji! Koliko lepih verzov mi ie citirala Tvoja pesniška duša! Pisala sU ali le nekaj drobnih pesmic st priobčila. In vse one nenapisane pestmi, ki si mi jih tako lepo prednašala na najinih večeritih izprehodih, vse one pesmi so odplavale s Tvojo blago dušo v naročje večne Poezije. Božansko dobre so bile Tvoje roke, kajti tuje gorje je bilo tudi Tvoje gorje in marsikdo plaka skrivaj za Teboj. O, dobra Matilda* zakaj si odšla? — Ovekovečena nisi le kot ^Slovenska Madona* in v drugih delih svojega sO' proga* ampak ovekovečana si v duši nas vseh, ki smo Te bližje poznali.' Bodi srečnejša nad zvezdami! Ljubljana, 25. januarja 1927. MARA Zdravstvena predavanja Prosvetni odsek Delavske zbornice bo priredil v prihodnjih Štirih tednih ciklus zdravstvenih predavanj za ljubljanske delavce in nameščence. Predavanja se bodo vršila redno vsak ponedeljek ob pol &. uri zvečer v veliki dvorani Mestnega doma in sicer v sledečem vrstnem redu; I. v ponedeljek, 24. jan.: cZdrav in nezdrav dorrr*, 90 sikioptičjiih slik, predavatelj g. dr. Pire; 2. v ponedeljek, 31. jan.: «Tuberkuioza.*-, film v treh dejanjih, predavatelj %. dr. Vt-tovec; i v ponedelje, 7. tebr.: Prva pomoč v sili>, 46 skioptičnib slik, predavatelj «. dr. Pire; 4. v ponedeljek, 14. febr.; -Spolne bolezni*, tilm v dveh dejanjih, predavatelj g dr. Vrtovec; 5. v ponedeljek, 21. febr. ^Alkoholizem---. 72 skiopiičnih slik, predavatelj g. ofictlal Puhar. • M. J. Magog: 20 Borbi 13 lira To rekši si je segel z rokami nad Slavo, se oprijel vrvi, na kateri je visel in se pripravi da bi splezal kvišku. — Stojte! je kriknil tnister Gingle. Vaše početje je brezumno! Jahta bo vsak hip zletela v zrak. Toda rešiti vas hočem tudi proti vaši volji. Pozor! Zdajle prerežem vrv! Konopec je zahreščal pod rezilom. Vlakno za vlaknom se je pretrgalo, kolikor jih nož ni dosegel, pa $o se pola-goma udajasa pod Jamesovo težo. ln-stoktivno se je igralec ozrl kvišku in s tesnobnostjo sledil trganju vrvi. Bilo je nesmiselno, da bi še nadalje protestiral proti Cnnglovemu početju. Rezignirano se je udal v usodo. — Pripravite se! je viknjl Gingle. Zdaj! Vrv se je udala in Jamesa je prevzel neprijeten občutek padanja v globino. S poslednjim naporom svojih moči se je sredi padca pognal, se z nečloveško silo vzvrnll in padel z glavo navzdol v valove. XL poglavje. Vratolomna dirka. Ko sta priplavala do obrežja, mladi milijarder že ni več misli! na avanturo, ki ga je skoro stala življenje, — Kaj pa zdaj? je vprašal detektiva. Z zgovorno kretnjo je pokazal mi- ster Gingle na gručo hiš. ki so oznanjale bližino pristana, ter na dvojico, trojico ribičev, ki so prihajali v smeri proti njima. Gingle jim je še! nasproti. — Prijatelji, jih je nagovoril brez uvoda, ste - Ti videli tod v bližini neki Čoln? Velik možak z zakrinkanim obrazom je sedel v njem in dvoje mladih dam. — Da, gospod, je vljudno odgovoril eden od ribičev. Videli smo čoln, ki ga imate v mislih. Na nabrežju je čakal nanj majhen Črno oblečen gospod in vsa družba ie potem odšla k Izposoje-valcu avtomobilov. James se ie stresel od veselja. Hotel je že spregovoriti, a ga je mlster Gingle orehitel. — Ali bi naju hoteli povesti k njemu? fe vprašal. Ribič je radev oljno ustregel neznancu in vsi trije so se napotili v s*elo. James je bil nestrpen In ie komaj čakaL da bi zvedel od ribiča kaj več. žili, da bi bila melanholična, niti ni sama nikdar tožila. Bila ie vedno vesela in zadovoljna in tudi s svojim ljubavnikom je živela v najlepši slogi. Kaj je torej mlado dekle gnalo v smrt, je zavito popolnoma v tajnost. Volitve v Kranju Kaj vse lahko naredi mala nedolžna besedica! Objavili smo včeraj poročilo o krasnem uspehu Naprednega bloka v Kranju. Podčrtali smo dejstvo, da je treba ta uspeh tem boli ceniti in uvaže- vati, ker so nasprotniki brezvestno zlorabljali afero Slavenske banke ter govorili o nesreči, ki da 5e zadela pri tem tudi kranjsko Mestno hranilnico. Pomotoma je v stavku izostala besedica »da< in tako se je čitalo o nesreči, ki ie zadela Mestno hranilnico. Nasprotniki vseh barv, ki so si edini le v strupenem sovraštvu proti demokratom in pripravljeni povzročiti največjo škodo tudi splošnosti in docela neprizadetim, ako upajo, da bodo s tem vsaj malo udarili tudi demokrate, — torej ti ljudje, ki so baš v zadevi Slavenske banke povzročili že toliko hudega, so našo tiskovno napako seveda z veseljem pograbili, češ: Glejte, zdaj po volitvah sami priznavajo, da smo imeli prav. Pa ni tako! Iz enostavnega razloga, ker ne more nihče ničesar »priznati«, česar bi že ne vedeli vsi. Res je, da je imela tudi kranjska Mestna hranilnica gotove terjatve napram Slavenski banki. A znano le tudi. da so te terjatve do zadnje pare deloma že poravnane, deloma docela krite. Da je prebivalstvu Kranja to dobro znano, so pokazale nedeljske volitve, ko so se napredni volilci hujskanju nasprotnikov le smejali in oddali v demokratsko skrinjico toliko število kroglic, kakor menda še nikdar poprej. 4 Prosveta Repertoar Narodnega gledališča v Ljubljani. DRAMA. Torek, 25.: Zaprto. Sreda, 26.: Ugrabljene Sabinke». Red B. Četrtek, 27.: Zaprto. Petek, 28.: «Pri lepi krčmarici*. Red D. Sobota, 29.: ^Slaba vest*. Delavska predstav va pri znižanih cenah. Izv. OPERA, Torek. 25.: «Nižava». Gostuje gosp. Rudolf Bukšek. Red A. Sreda, 26.: «Figa«rova svetba*. Red C. Ctetrtek, 27-: zaprto. Petek. 28. *PIes v maskah*. Red E. Opera „Carmen" Pri nedeljski popoldanski predstavi smo po daljšem presledku slišali vedno enako ljubeznjivo Bizetovo «Cannen». Naslovno vlogo je pela ga. Thierry*Kavčnikova moč* no umetniško podčrtano in z žarkim tempe* ramenrom. Lahko rečem, da je iz vloge iz* tisnUa vse* kar se je dalo in Še preko tega. Vsakega drugega pevca bi moral njen ogenj zažgati. G. Knittla (Jose) pa je komaj ne* koliko ogrel. Zdel se mi je nekam duševno odsoten in se niti vzadnjem aktu ni razvnel. Izvrstno se zna hraniti* falsetira skoro vse visoke tone; no. navzlic temu vzbuja pri naivnih poslušalcih vtis sijajnega pevca. Za vlogo Jose j a pa je še nekoliko prekomoden. Micaela ge. Ribičeve je v okviru nase pred* stave popolnoma zadovoljiva. Prijetno jo le poslušati. Bukšekov E^camillo ni šel pre* ko običajnih torerov. Ker pa smo doma, k a* kor so vidi, v zadregi za to vlogo, nam je bil dobro dosel. Prav lepo naštudiran je bil a. pr. tihotapski kvintet, dalje kartni tercet (ge. Poličeva, Potnčkova in Kavčnikova), čeden balet in še marsikaj. Zbor je bil v hitrici postavljen na oder. Režija običajna. Orkester pod taktirko g. Poliča se je zlasti odlikoval v med igrah, ki bi pri publiki za* služile več zanimanja. Predstava je bila raz* merama dobro obiskana. —č. Gledališki Jubilej. Poročajo nam: Letos praznuje 251etnico svojega umetniškega delovanja na odru gosp. Pavel Rasberger, član mariborskega gledališča. Jubilant je rudi Ljubljančanom gotovo še v dobrem spominu, saj je bil pred leti eden naših najbolj simpatičnih dramskih in operetnih igralcev. Za svojo jubilejno predstavo si je Izbral klasično Straussovo opereto: »Cigan baron«. Jubilej se bo vršil v kratkem In Mari- Toda Gingle ni dovolil spraševanja. Mladi milijarder se Je vdal. Nekam čudno se mu je zdelo, da so bili ribiči tako uslužni in niso kazali nikake radovednosti- Streljaj od obale je zletela jahta v zrak; ribiči niso mogli preslikati silnega poka, a vendar jim ni padlo na misel, da bi povprašali neznanca, kaj se ie zgodilo. Saj jim je moralo biti jasno, da sta morala tujca, ki sta priplavala na suho, kaj pobližje vedeti o katastrofi. Nikakor ne, si je sam pri sebi ugovarjal James. Dejstvo, da ne kažejo ribiči nikake radovednosti, nikakor še ne utemeljuje moiega nezaupanja. Saj so najbrž že dovoljno izoraševall John-sona in njegovi spremljevalki, ko so jih spremljali do izposojevalca avtomobilov. Da. da, tako bo in nič drugače, je zaključil James, zadovoljen, da je našel rešitev zagonetke, ki ga je baš začela vznemirjati. Ko je priplaval na površje, je zagledal mistra Gingla, ta* je plaval proti njemu. — Ozrite se. ga je opozoril detektiv težko sopeč. Stvar je, bogme, vredna pogleda. Naimani dvajset tisoč dolarjev leti v zrak! Strahotna ^^nloT"*^ je pretresla ozračje. Nekaj vozlov od obeh brodo-Iomcev se je pogrezala jahta. — Perle! je zaihtel James na glas. Nesrečna Perle! Jahta je izginila v morju in valovi so se zgrnili nad njo. Jamesu se ie iz-vil presunljiv krik. Zbogom. ljubljenka, zbogom za vedno! Tedajci je začutil roko na plečih. Bil je Gingle, ki ie bil priplaval do njega. — Ne tugujte. James Oldsilver! Zagotavljam vas, da ni tako hudo kakor si domišljate!... Perle ie rešena! Nad dvajset minut bo že. kar je ostavila ladjo!... Da. rešena je... Mož s krinko jo je vzel v čoln. nio in Calinetto, ter je z njima pobegnil... Izposojevalec avtomobilov je stal na pragu pred svojo hišo ter Čakal na odjemalce. Mister Gingle se je hitro pogodil ž njim. Privlekel je iz kavču-kaste vrečice, ki jo ie imel privezano okoli vrata liki talisman, par bankovcev ter jih pomolil businesmanu pod nos. Preden je poteklo oet minut je že stal na cesti lep avtomobil, pripravljen da sprejme naša junaka pod svoje okrilje. Detektiv in igralec sta se žurno vrgla v šofersko obleko, si nadela očala in usnjeno kapo ter stopila v avto. Iz- posojevalec jima je povedal v kateri smeri je izginil Mož s krinko In njegovi lepi spremlievalkL —Kdaj so se odpeljali? je lakonično vprašal mister Gingle in pogledal na svojo žepno uro. — Kakih dvajset minut bo tega. ie odvrnil možak. — OhoT je vzdihnil detektiv. To se pravi, da so najmanj svojih petindvajset kilometrov pred nama. Kai menite, ali jih bova došla? — Ne verjamem, je skomignil izposojevalec. Vaš in njegov avtomobil sta iste znamke in vozita z Isto hitrostjo. — Zasledovanje je torej brez izgleda! je vzkliknil detektiv in se pripravil, da stopi iz voza. James je prebledeL — O, nikakor ne! je povzel izposojevalec. Cesta je izpeljana navkreber. Strmina je precejšnja; ko dospete na vrh, boste zagledali pod seboj serpentine, po katerih pridete zopet v dolino. Serpentin je dobrih dvajset kilometrov; zbog hudih ovinkov se sme po njih voziti le počasi in z veliko previdnostjo. Najspodnejšo serpentino loči od najvišje jedva oet sto metrov. — Dovolj! Je kriknil Gingle in divje oograbil za vodilo. 73 tev. 20 %SCOVENSKl NAROD> dne 26. januarja 192?* Stran 3. Dnevne vesti. Ti LJubljani, dne 25. januarja 1927. Prednaznani lo: Pariške podgane velemestna drama. — V glavni vlogi: Emil Jannings Elitni Kino Matica Resolutna Marija noče podpisati protokola. — Stara pesem o uničenem življenju. — Tatvine svinca in cina. — Vlomilci, ki hočejo na volitve. Policijska kronika je bila v dnevih prohibicije nenavadno suhoparna in brez značilnejših dogodkov, ki bi vzbujali splošno senzacijo in napetost. Pać so se na policiji odigravali prav idilični prizori. Pred pol. nadzornika, kateremu pravijo oče. je stražnik privedel korpulentno ženščino, čruolasko in peklensko zareCih oči, iz katerih je sijala sama strast in škodoželjnost. Gospod nadzornik jo je nagovoril: Na vsa ta vprašanja je đebeluškinja Marija dajala resolutne odgovore, navedla pa je napačno ime. Nadzorniku je venomer gostolela: «Jaz nisem ona i\La-rija. ki je v protokolih zapisana. Nisem, pa nisem! Basta, gospod komisar!v . Poljski delavec, 23Ietni France Kositi rlj iz Sodra žice. se je včeraj po nesreči obstrelil v levo nogo z vojašTrim revolverjem. Igral se je ž njim in ga ogledoval od vseh strani, pri Čemer sc mu je revolver sprožil ter ga je krogla zadela v levo nogo. Kje je revolver dobil, noče povedati. Hlapec pri lesnem trgovcu Mihaelu Piršu v Kamniku, 23Ietni France 2e-bac. ie včeraj vozil hlode iz gozda. Na zmrzlih tleh v gozdu mu je podrsnilo in je tako nesrečno padel, da ga je v Oz težko poškodoval po glavi. Prebilo mu je lobanjo in so poškodovani tudi možgani. Bori se s smrtio. V nedeljo sta se začela sredi vasi v Kandršah pri Litiji prepirati posestnika J. S. in A. V. Beseda je dala besedo in ves razjarjen in razburjen je eden izmed njiju potegnil revolver ter ga nameril na svojega nasprotnika. Sprožil je, k sreči pa je krogla zadela nasprotnika le v levo roko. Kaj je bil predmet strastnemu prepiru, še nt dognano. — Novo poslopje tehnične iakultete v Beograda. Za zgradbo monumentalnoga poslopja tehnične fakultete v Beogradu je postavljenih v osnutek proračuna prosvetnega ministrstva za L 1927-38 7 milijonov dinarjev kot drugi obrok kredita za zgradbo poslopja. — Proračun oslješke občine, Mestna občina v Osijeku je pristojnim finančnim in x> liti enim oblastem predložila v odobrenje proračun za leto 1927, kf znaša 37 milijonov dinarjev. — Zakon o univerzah. Presveta« mini-strsTvo i* izročilo novi načrt zakona o univerzah državni tiskarni v tiskanje Čim bo zakon dotiskan, bo takoj izročen Narod, skupščini v pretres. — Učni načrt za osnovne šole. V prosvetnem ministrstvu prične ta teden glavni prosvetni svet razpravljati o predlogu Udruženja jugoslovanskih učiteljev glede dopolnitve in spremembe učnega načrta za osnovne sole. Jugoslovenski učitelji zahtevajo, da se izpopohii načrt slede nacionalnih predmetov. Spremenjeni načn odobri nato prosvetni minister. — Svetosavsko zabavo na Dunaju prirede 27. t m. vsa dunajska iugoslovenska ćrnšfcva pod protektoratom našega poslanika dr Milojeviča. zabava se vrjU v razkošnih prostorih znanega Schwar?enhergkazina. Na akademiji sodelujejo med drugimi operni pevec Nikolu Zec, violinistka Marija Mibaj-loviceva. operna pevka Kornelija Miletiče-▼a in ruska baletna skupina Izačenko. — Poroka. V soboto se je poročil v Ljubljani g. dr. Hinko Lučovuik, asistent na juridični iakulteii ljubljanskega vseučilišča, z gdč. Vero Praunselsovo v Ljubljani. Bilo srečno! — Polovična vožnja za izlete zimskih športnikov. Prometno ministrstvo je dovolilo vsem zimsko-sportulm društvom polovično vožnjo na vseh progah drž. železnice. Ta ugodnost pa velja le t eda i, ako sc vrše ^kupci izleti. — Polovična vožnja za posetnike vinsko razstave v Središču. Ministrstvo je dovolilo za posetnike vinske razstave, ki jo priredi dne 25. t. m. vinska zadruga »Lju-tomerčan« v Središču, polovično vožnjo. Za potovanje v Središče je treba kupiti ce.o vozno karto* ki velja potem rudi za vožnjo nazaj. — Stanovanja za železniške uslužbence. Prometno ministrstvo je zahtevalo od po ]-rejenih oblasd točne Informacije glede stanovanjskih razmer železniških uslužoenccv. Z ozirom ua to, da se stanovanjska zaščita s l. novembrom t. L ukine, hoče ministrstvo pravočasno poskrbeti, da ue bodo *e-ezniški uslužbenci na cesti. Korak prometnega ministra je sicer vse hvale vreden, vprašanje pa je, ali mu bo vlada dovolila potrebne kredite za zgradbo stanovanj, ki no potrebna za železniške uslužbence. Malo -v eri etno je, da bi se v enem leta dalj nadomestiti to, kar se le tekom šestih let zamudilo. — Strogi ukrepi zoper tatvine ua vlakih. Ker se v zadnjem času zopet množe t&rvinc na vlakih, ie prometno ministrstvo izda'o ponovno zelo stroge odredbe, da se te tatvine kar najbolj preprečilo. Vlakovno osob-c trna strog nalog, paziti na potnike. Vsak prevodnik in vlakovodja. ki bo imel tekom 1 meseca 2 tatvini pri svojih vlakih, bo odstavljen od osebnih vlakov. Nadalje je strože zabranjeno vsako krošnjareaje po va-kih, čudi če dotičnik plača vozno ceno. Ob enem se poveča kontroia železniške policije. — Joie Tekaveic* f. Včeraj je preminul v Mokronogu deželni sodni svetnik g. Jože Tekavčič iz znane narodne rodbine Te-~\?včičeve, ki se po svojih članih tako uspešno udejstvuje v našem kulturnem življenju, zlasti na ftiridičnem polju. Pokojni je bil Ural dvornega evetnika g. Ivana TekavČica in odvetnika dr. Frana TekavČica. V službi >*edno vesten in marljiv, v privatnem življenja pa poln zdravega humorja, je bil pokojni splošno priljubljen in spoštovan. Pogreb bo v sredo ob treh popoldne na domače pokopališče v Mokronogu. Bodi vrfememu možu ohraujea blag spomin! Žalujoči rodbini uaše i štreno sožalje! — Podružnica Jugoslovenske Matice v Kranjski gori vabi svoje članstvo na občni mor, ki se vrši 12. februarja t. L ob. 30. v hotelu * Razor« s sledečim dnevnim redom: Poročilo odbora. Volitev novega odbora, slučajnosti. — Stalne naročnice ^Gospodinjskega kolanja* Jugoslovenske Matice opozarjamo. ia bo koledar za leto 1927 kmalu popoino-nj -azprodan. zato naj si ga še pravočasno 3 racijo. — Samomor našega rojaka v Newyorku. v a Silvestrovo je izvršil y Newyorku sa-tnomor rojak Fran Habjan. Skočil je raz ikro drugega nadstropja in dobil tako težke poškodbe, da je na Novega leta dan unir-. Pokojni fiabjan je bil star 43 let, oženjen in oče dveh otrok. Že več mesecev so opažali na njem znake duševne zmedenosti in v takem staniu je tudi Izvršil samomor. — Drzen roparski napad v Novem Sadu. V nedeljo zvečer je vdrl v stanovanje trgovca Maksa Hajoša v neki vili v Futoški tilid maskiran ropar ter z napetim samokresom prisilil njegovo ženo, ki ie bila -'učajao sama doma, da mu je izročila ves 3enar in nekaj zlatnine. Pri odhodu it je r.^s?ojnik še zagrozil, da jo umori. Če bo P.e*i I uro zapustila stanovanje, Prestrašena ženska je res čakala celo uro in je Šele nato odhitela na policijo, kjer je zadevo prijavila. Policiji doslej še ni uspelo, da bi izsledila drznega roparja. Napad Je izzval v vsem mesta veliko razburjenje. _ Zopet težka železniška uesreča. Na postaji Medak pri Gračacu v Dalmaciji se ie pripetila minulo nedeljo težka Železniška nesreča. Splitski osebni vlak je trčil z za-jrebskhn mešancem. Radi goste mogle strojevodja zagrebškega mešanca nI opazil signala ter je z vso naglico prlvozll na postalo, kjer je stal splitski osebni vlak. Obe lokomotivi in več vozov je bilo vsied hudega udarca popolnoma razbitih. Strojevodja ter kurjač zagrebškega vlaka in 11 potnikov je težko ranjenih, mnogo potnikov pa je odneslo lažje poškodbe. Ponesrečencem so nudi'i na postaji prvo pomoč, nakar so jih odpravili v bolnico. — Nesreča vsled neprevidnega ravnanja z orožjem. V Zagrebu je v nedeijo neka Dragica Skvorc hotela svojega brata, slikarskega pomočnika Franca Skvorca, prestrašiti. Vzela je njegov «aamokres in mu rekla, da bo izvršila samomor. Misleč, da je samokres prazen, je najprej pomerila v svojega brata in sprožila. Strel ie počii in brat se je težko zadet zgrudil na da V obupu je nato Dragica res sprožila tudi proti sebi, vendar pa se je ranila te na levem komolcu. Oba ranjenca so takoj prepeljali v bolnico, kjer so jima nudili prvo pomoč. Rani nista smrtnone varni. — Žrtev lastne neprevidnosti. V Zagrebu je včeraj prišel vodja zemljiške knjige Mijo Kinder pod voz cestne električne žeiezrice. Kljub strogi prepovedi je skočil z drvečega voza. Pri tem je padel ter prišel z obema nogama pod kolesa- Težko ranjenega so ga prepeljali v bolnico. Ker je nesrečo z^knvil sa^m, bo moral rudi sam nositi vse Djsiedice. — iz zločinskega albuma, iz zavoda za prLsilDG delo v Stari Gradiški v Slavoniji, kjer je zelo nezdravo podnebje, je pobegnil na tri leta v prisilno delo obsojeni usnjarski pomočnik Rudolf Vozlič i:s Sušancev pri Ptuju. Vse delomrzneže namreč sedaj iz Slovenije pošiljajo v Staro Gradiško, kjer so velike kazemate. — Oblasti zasledujejo drznega roparja, bolgarskega begunca Dimitrija Dimitrova-Vasiljeva, ki je oropal v Novem Sadu trafikantinjo AugeUno Agrimo ter ji odnesel 22.000 Din. Varnostne oblasti v Sloveniji zasledujejo Jožeta Mi-količa z Blatnega Vrha pri JurkloŠtru, ki je otoljuial graščino Planino in 15 delavcev za 10.000 Din ter pobegnil Mikolič je z delavci prevzel sekanje gozda. ; si ie denar za delavce pridržal. «ITO» zobna pasta najboljša. Iz Ljubljane —li V društvu »Soča« predava v soboto 29. t. m. v restavraciji Ljubljanski dvor primorski rojak g. prof. M. P resi. nadzornik obrtnih šol. priznani strokovnjak o temi: s Ctbrt, industrija in Slovenci.- Predavanje bo zelo zanimivo in podučno, ne samo za strokovnjake, ampak tudi za vse, ki hočejo imeti upogled v obrtne in industrijsko gibanje v Sloveniji Vabimo člane in prijatelje društva k obilni udeležbi. Začetek predavanja ob pol 9. zvečer. Vstop vsem prost. —tj Splošni tečaj češkega jezika, ki se je vršil ob sredah v Srednji obrtni soli, se bo odslej vršil ob istem Času v dekliški meščanski šoli pri Sv. Jakobu. Prihodnjo sredo, dne 36. i. m. s* torej vrši potik že pri sv. Jakobu —lj Vidovičev klub v Ljubljani sporoča obiskovalcem tečaja, da bo v torek 2S t- tu. prvi dve uri zemljepis in zgodovina in v sredo 26. t m. pa matematika —I? Predprodajo vstopnic za lovski ples je prevzela tvrdka Anton Schuster, Mestni trg 25. Istotam je dobiti še nekaj lož. —tj Veliko maskerado priredi piesni odsek v soboto dne 29. t tn. na Strelišču pod Rožnikom. Začetek ob S. zvečer. 63-n —Ij Sokolsko društvo v Šiški priredi v torek 2 febrtiarjn maskerado na BeUevue. 66-n —lj Prvi reprezentančni ples slušateljev univerze neprek'icno 16. februarja 1927 v Unionu. Z razpošiljanjem vabi! se prične tekom prihodnjega tedna 67-n —ij Prva seja celokupnega dainskega komiteja za 1 reprezentančni ples slušateljev ljubljanske univerze se vrši v petek 38. januarja ob 16. v damski snbf kavarne 'Fmone.« 68-c rSokol L vabi bvoje etanol v o na redni letni obeni zbor, ki bo v soboto 29. t, m. ob pol S. uri zvečer na Taboru (gornja stranska dvorana ob skorji ulici — vhod s severno strani) z obiČaimm dnevnim redom. — Zdravo I Odbor. 50-n a - Izjava. Vsled zavisti, da moderno napredujem v svojem obrtu, se trosi lažnjl-va govorica glede trojnega kotiranja las. Ta povzročena škodoželjnost ie le spodbuda večjega zanimanja. Povzročitelju te podle laži Pa hvala! M. Podkrajšek, Irizer za dame in gospode. Sv. Petra cesta 12. —lj Drobna policijska kronika. .Aretiran fB bil neki Lojze radi razgrajanja in pijanosti. Xa Vidovdanskj ce^ti je pravaliraL Dobil je štiri dni. Prijeta ie bila dalje neka ženska radi postopanja. Prijavljena je neka služkinja Minka. ker je brez odpovedi zapu-f-tila službo ter gospodinji odnesla 105 Din. Dalje je prijavljenih par gostilničarjev radi prekoračenja policijske ure. Gosti niso hoteli o polnoči iss gostilo, ker so čakali, da preneha prepoved točenja alkoholnih pijač. Po polnoči so takoj naroČili litre vina in policijska ura je bila prekoračena. --H Zaplenjeni komunistični letaki. Organi političnega oddelka na poL ravnateljstvu so zaplenili v nedeljo več komtmižtičnih letakov, ki so bili razširjeni in nabiti po pred mest jih. —lj Tatvina masti. Xa Dunajski cesti je stražnik prijel Lovra G., ker je bil ranljiv, da nosi ukradene stvari v nahrbtnika. Izkazalo se je, da je bil sum opravičen, kajti Lovro se je bil založil pri mesarju Lojzetu Breceljniku v Zgornji SiSki z mastjo, klobasami in prekajeoo slanino. Pridržan je bil v zaporu, aretirana pa je bila tudi njegova žena Marija, ki je služila pri omenjenem mesarju ter je stvari ona ukradla in jih d*la možu, —lj Vreme. Vfeeraj 24. t. m. je ob 21. kazni barometer 7H9.2. termometer 2£ stopinj C. Dane? ob 7. zjutraj barometer 772, termometer —4 stop. C. opoldne barometer T7& termometer — 1 stop. C. —B Tradicijonami radarski »Skok preko kote« se bo vrtfl 15L februarja v veliki dvorani na Taboru. — Odbor. 26L Iz Cdja —c Ljudsko vsenčittšča. Včeraj je na Ljudskem vseučilišča predaval vladni svet g. Em, Lilek. Govoril je o Fordovem pojmovanju Židovske politike, katero razlaza v svoj j knjigi »Mednarodni Zid*. Kakor vsa predavanja g. svetnika, Jc bilo tudi to zelo zanimivo In so mu poslušale! sledil* s zanimanjem. —c Občni zbor Kraj. zaščite dece in mladine v Celja se je vršil minuli četrtek v Narodnem domu ob precej pičli udeležbi. Društveni funkcionarji so podali poročala o poslovanju v minulem poslovnem letu, katera so navzoči sprejeli z odobravanjem na znanje. Iz Istih je bilo razvidno, da je Zaščita v minulem letu prav lepo delovala, Pri volitvah je bil predsednfltom izvoljen g. Toško Bizjak, šolski upravitelj. —c Smrtna kosa. V javni bolnici je umrla edčna. Marija Dvofak, sestra nadzornika proso v Rimskih toplicah. N. v m. p.! Iz Maribora —m Av to-promet Maribor-Roše. Ruše postajajo vedno važnejši Industrijski center, ki nujno potrebuje primerne zveze z Mariborom. Ker pa železniške zveze niso preveč ugodne, se :e že dalje časa razpravljalo o uvedbi avtoprotneta. Ta načrt bo v kratkem izveden. Znani mariborski podjetnik g. Voiker namerava že v prihodnjih dneh uvesti na tej progi preko LLmbuša in Bistrice reden avioproraet Avtoomnibus bo vozil trikrat dnevno in sicer ob Času, ko ni železniške zveze. Ker bo voznina 1 Din za km zelo nizka, ne bo nobenega dvoma, da se bo avtopromet tudi na tej progi dobro obneseL —m Prosta stanovanja. Pri mariborskem stanovanjskem sodišču so razpisana sledeča prosta stanosanja: Aleksandrova c 46 (4 sobe), Tattenbachova ulica 16 (1 soba in kuhinja), Tezno 46 (soba ki kuhinja). — Prošnje je vložiti najkasneje do 27. t m. opoldne pri stanovanjskem uradu na Slomškovem trgu 5 —m Mestno kopališče zaprto. Radi čiščenja parnih kotlov in drugih naprav ostane mestno kopališče v Mariboru do četrtka 26. t m. zaprto. —m Suh mraz ie nastopil po zadnjih toplih in deževnih dneh Že v nedeljo Jc zavladal oster mraz. ki se CrH že tri dni in bo po napovedi vremenskih prerokov trajal vse do konca tega meseca. Na Pohorju je zaradi tega zopet zelo živa lin o. Smučarj! prihajajo od blizu in daleč, da se uavžijejo rimsko iepete našega Pohorja. Mariborska in Ruska koča sta dobro obiskani. Tudi na Kozjaku je precej planincev, \eadar pa Kozjak radi pomanjkanja primernega terena orma tako številnega obiska. Doma se zopet pridno drsamo, ker sta oba ribnika zmrznila in ie povsod lep in gladek led. —m Svetosavska proslava. Mariborska pravoslavna cerkvena občina priredi, kakor vsako leto, tudi letos ua dan sv. Save v O6tzo\i dvorani svetosavsko proslavo s sodelovanjem pev&kega zbora r.Drave«, kvinteta ge. Braudlove, pianisunje ge. Api-hove, opernih pevcev g. Burja,-NeraUča ter gdč. Kocuvanove. Program je zelo pester ia bo nudil izreden umetniški ulitek. Po koncertnem delu se VTši ples, za godbo pa bo skrbela mariborska vojaška godba. Znanost v službi policije Prav tako iznajdljivi, kakor razni prefrigani viomiici, morilci in razni drugi zločinci so tudi naši kriminalisti. Odkar pa se je tudi veda in znanost postavila v službo javne varnosti, je tudi marsikakenro zločincu, ki se je prej smatral za nedosegljivega, sedaj odklenkalo. Najmanjši najneznamejši odtis prsta, roke ei noge zadostuje, da se lahko zločincu dokaže njegova krivda. Navadno so ti znaki in odtisi tako neznatni, da jih lajik niti s povečal« nim steklom ne opazi, toda strokovnjak -daktilograf zna s pomočjo fotografičnih in rxrvecainih aparatov točno ugotoviti identiteto teh odtisov. Zato se ie daktilografija uvedla v vseh kulturnih državah. Vsak zločinec, ki pride v roke polidie. se takoj fotografira, razentega pa še napravijo njegove odtise in ga premerijo in popišejo po dolgem tn počez. Zato se včasih marsikomu zdi naravnost čudno, kako more policija kljub pomanjkanju vsakih dokazov ugotoviti krivca Siičen primer beleži te dni zagrebška policijska, odnosno sodna kronika. Pred več tedni je bilo vlomljeno v neko trgovino. Kot storilca je aretirala policija na licu mesta nekega ruskega Zida, večnega Ahasverja, ki je prepotoval že ves svet. Prvo tatvino je priznal, ni pa hotel priznati tatvine, ki je bila izvršena par dni prej v stanovanju neke gostilničarke. Za storilcem je manjkala vsaka sled. Le na stanovanjskih vratih je policija ugotovila odtis desne reke. odnosno desne dlani. Odtis, ki je bil za prosto oko neviden, je policija fotografirala, ah kakor pravrio daktilograrlrala. Na podlagi te daktilografične slike so sedaj dokazali zločincu, da je oa storilec Napravili so odtis njegove desne dlani ter ga nato primerjali z daktflografrčno sliko, narejeno po odtisu na vratih. Daktilogra-fični strokovnjaki so ugotovili, da fmata oba odtisa uič manje kot 45 popolnoma enakih potez. Ker Je daktflograffčna veda dokazala, da nimata na svetu iHti dva človeka popolnoma enakih potez na dlani, je s tem nedvomno dokazana identiteta zločinca. Za to zadoetnje že deset enakih potez. Dasi ni bMo nobenih dragih dokazov, je zločinec na vse zadnje le priznal, da je on izvršil vlom. rt pa se mogel dovoli načuditi polici«, k! le to na tako lahek na^fn ugotovila. Sosnodorstvo g. .Vov menični zakon. Strokovna ko=> misija v pravosodnem ministrstvu je izde; lala osnutek novega meničnega zakona. Osnutek se uaslanja v glavnem na odredbe, sprejete na zadnji mednarodni konferenci v Haagu. Z novim zakonom dobe vse po* krajine enotno menično zakonodajo. —g Proračun beogradske občine. Fi* nančna sekcija beogradske občine je šesta* ■vila novi proračun, ki izkazuje 119,S63.000 dohodkov in istotoliko izdatkov. —g Izredni kredit za bosanske rudnike. Ministrstvo za šume in rudnike je odobrilo izredne kredite za livarno in rudnik v Va* resu* kakor tudi za ostale bosanske rudni* ke. Kakor smo že poročali, so bili krediti za te rudnike izčrpani, tako da bi morali cbrat kmalu ustaviti. Vsi reducirani rudarji bodV> znova zaposleni. Z izrednimi krediti j t- obrat rudnikov zagotovljen do 1 aprila 1927. —g L'.*fsnovni občni zbor delničarje\* Obrtne banke. Kakor smo že poročali, se bo vršil ustanovni občni zbor delničarjev Obrtne banke 20. februarja v Beogradu. — Predsedoval mu bo predsednik Obrtne ban» ke, Milan Stojanovič, Med drugim >e bo na občnem zboru razpravljalo tudi o pri« četku poslovanja nove banke. Tzvoljen bo upravni odbor, kj se bo pozneje konstiru* iral. Ustanovni odbor Obrtne banke bo imel te dni plenarno sejo, na kateri bo raz* pravljal o znižanju števila vpisanih delnic. Ker so obrtniki vpisali preveč delnic, jih je treba reducirati, in sicer tako. da ne bo prikrajšana nobena pokrajina, —g Nova banka v Zaječarfu. V Zaje* carju je začela poslovati nova banka pod imenom trGene^alna banka «Raikovlć in Srojkovič d. d. Za je čar*. Delniška glavnica znata 5 mil. Din, razdeljenih na 500 delnic po 10.000 Din. ■ —Z Adresar področja trgovske in obrt-nfelte zbornice v Zagrebu je izdal informativni oddelek zbornice. Adresar vsebuje po strokah porazdeljene naslove industrijskih in trgovskih podjetij, izvoznih tvrdk, obrt-alških podjedj. denarnih zavodov L d. v področju zagrebške zbornice. Adresar stane !00 Din in se naroča samo pri zbornici v Zagrebu. —g VIII. mednarodni trgovsk1 semenj v Bruslju se vrši letos od II. do 25. aprila. »• Železniška mreža nase kraljevine. Dne 31. t. m. bo bo vršila v Beogradu konferan* ca delovnega odbora, ki jo izdelal načrt železniške mreže za vso našo državo, a K februarja bo plenarna seja vseh delegatov, Iri bodo razpravljali o načrtu, katerega je izde lal delovni odbor. —Z Dobave. Direkcija 'državnih železnic v Ljubljani sprejema do 29. januarja t. i. ponudbe za dobavo 15.000 kg livarskega peska Z3 sivo litino; do l. februarja t. 1. za dobavo 340 raznih lopat ter za dobavo 4.50 kg raznega okroglega ir. kvadratnega železa; do 4. februarja t L za dobavo 260 kg raznih azbesmih vrvic in vlaken; do 8. februarja t L za dobavo 10 ton bukovega oglja. Predmetni pogoji so na vpogled pri ekonomskem odelenju te direkcije. — VrHle ;-e bodu naslednje ofertaine licitacije: §tev. Dne 22. februarja t L pri direkciji držav, železnic v Ljubljani glede dobave 7,000.000 izvodov kartonskih voznih kart. — Dne 25. februarja t. 1. pri direkciji drž. žtl&zmc v Zagrebu glede dobave 30 kom. plinskih retort; pri direkciji državnih železnic v Ljubljani pa glede dobave raznega elektro-matcrijala (žice, kablovi končniki, svetlljke itd.-. — Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani interescutt*n oa vpogled. — Pri generalni direkciji poreza v Beogradu se bo vršila 3. februarja t J. (in ne 28. jatiuarja u L, kakor le bilo prvotno določeno in objavljeno) ofertalna licitacija glede dobave 7600 kom. letnih bluz in 7600 parov čevljev za finančno kontrolo. 0753 47 Stran 4. •SEOVFNSK I NAROD* dne 26. januarja 1927. Ste v 0 M. Zamik: 10 Narodni mučenik Pepe škrjanc Pohleven epos v 18 različno dolgih spevih. Končno je zidarka zagrebla deset prstov v Štefino kodeljo ter dekleta vlekja kakor cizo v kolobarju mimo hvaležnih gledalcev, ki so navdušeno zaploskali. Še drug dan se je v pesku poznala od Štetinih peta vijugasta lini* ja, ki se je vračala v sebe samo. Žen* ske so si jo hodile kazat, dokler je otroci niso izpopolnili v igralno polje za «ris=tanc». Pri tej drsalni promenadi in ko je zidarka izpustila na tla šop izpuljenih las, se je policaju zazdelo, da bi bilo zadosti. Leno, kakor cezar v areni, je dvignil roko in odpravil občinstvo. Samcata je na tleh obsedela Štefi v pozi »Umirajočega Galca» in kuštri so ji zakrivali povešeno lice. Od nosa so ji kapljale v prah rdeče zvezdice, ka* tere je podzavestno preštevala in nas lahno premikala glavo, da so se iz njih delali mični vzorci. Prišla je pa še oslovska brca. Nek« daj s pomijami oblita «cubringarca» se je z rokama ob bokih razkoračila pred Štefko in z ljubljanskim kozjim glasom zameketala: «Saj sem zmiraj rekla, da hodi punca v Štatvald štrikat». Tako vmešavanje pa je zidarki, ki je bila že v kuhinji, razkačilo rodbin* ski čut in je pri oknu z glasnim «eee—» iztegnila proti ženski svoj jezik. Taji je vrnila milo za drago. To pa je po"o% žgalo zidarjeve otroke, da so se zgnetli okrog mame in z večglasno ubranim «eee—» pokazali, kar je bilo sploh je* zikov pri miši. Bila je slika vzorne rod* binske ljubezni. Ker ni mogla ženska na dvorišču pos kazati tudi še več jezikov, se je pri* klonila, segla za boke po svoje krilo in nudila zidarjevim «rzadnji» pozdrav, ka* kršen jc sicer v navadi in velja za vljudnost le med mandrili. Konec koncev je bil pljusek kropa, ki je babnici priletel ob razkrinkano fasado, da je držeč se za oskrunjen' del svojih ženskih čarov najurnejših krač odgalopirala v svoje stanovanje. Vse to je povzročil Pepetov ka* men. ki je šipo razbil! V škatljico. iz katere si je najpre* je pobral jestvine in cigarete, je Pepe, ko ni bilo ničesar več videti, položil listek, na katerega je nekaj zapisal. Ko ga jc Štefi zvečer, iskajoč zaman ljubljenca, našla v prazni škatlji. ga je v luninem svitu prebrala in raztr* danega vrgla proč. Veter je pobral kose in le eden se je ohranil z besedo cc Sol daška — —». Raziskovalcem bo raditega ostal konec Pepetove prve in zadnje ljubezni za vekomaj nepojas* njen. Odtlej namreč Pepe ni nikdar več ljubil, nego se je le dal ljubiti, če je tanesla prilika, in je pri tem izvrstno vozil. Kot pravi rodoljub, junak in Ju* gosloven sploh ni spoštoval bab. Neposredno po velikem dvorišč« nem prizoru je za vedno zapustil gvo* jo kamro. Ne zadaj in skrivaj, nego je na stežaj odprl vrata ter jih glasno za so boj zaloputnil. Žvižgaje sokolsko koračnico je z rokama v žepu kora« kal mimo Štefi. Dekle je dvignilo lice, ga milo pogledalo z velikimi očmi in si pritisnilo celo roko na srce. Pepe pa tega ni mogel videti, ker je bil za« verovan v roj kavk pod oblaki. Za spomin si je iz novin izrezal dve notici.. Eno iz «Laibacher Zeitung», ki se je glasila: «Ein nachtlicher Bu* benstreich»; drugo iz »Slovenskega Naroda«, in ta se je glasila «Smola nočne -ptičice*. Tam je stalo, da je ne* znani zlikovec» (tako pišejo nasi re* porterji slovensko še danes) ubil ofi* cirju okno, a je policija potem iz Mar« tove ga naročja potegnila nežno de* vojko v kruto špehkamro. Sledilo je še mično premišljevanje, kako se mno* že znaki, da postane i Ljubljana sko* ro «uprav» veliko mesto. Poročevalec je bil naravnost oduševljen, da se «tu* di že pri nas» dogajajo take nemoral« ne senzacije. Na Zeleni poti, kjer rasto murve v dolgem drevoredu, «čez par dni sta se srečala, prav milo v stran pogledala«. On je siknil: «Nočna ptičica«. Ona pa mu je razpraskala obraz in bila voi* joča vržena v mokri travniški jarek. Zatulili so psi vjetniki v bližnji mest* ni konjačnici. — To srečanje je znal Pepe pozneje v stihih peti k harmo* niki. XII. Potem je Pep*" izginil iz Ljubljane. Nekteri menijo da se je podal na Karlovačko univerzo. Kajti po letih je nekoč prišel z daljšega potovanja po sinji Adriji domov, z otoka Krfa, in je v odgonskem listu stalo zapisa* no, da je frizerski pomočnik. Ni ga pa zasačil nihče kdaj v vršitvi tega časti* vrednega obrta. Pojavljal se je v zemlji domači od* slej le časoma, za nekaj mesecev. Sre* čaval si ga pa rudi v Trstu, v Gorici, v Maribonj, Zagrebu, v Gradcu in celo na Dunaju. Tudi v Benetkah ga je kdaj zasačila slovenska družba, oziroma on njo. Kajti v tujini je tem silneje pla* polalo njegovo narodno srce. Če je za* čul domači jezik, je vzhičen zaklical: aSlovan povsod brate ima!» in se ni dal potolažiti, dokler mu nagovorjeni ni nudil možnosti, da izpije na čast milemu našemu narodu količino vina. kakor ie taki zadevi primerna. Našel si ga dostikrat tudi v Kranju, Kamniku, v Novem mestu, v Mozirju, če je bila tam večja narodna veselica. Stregel je gostom. Zlasti se je rad pri* ključeval izletom, ki sta jih ponavadi skupno delala Ljubljanska Čitalnica in Ljubljanski Sokol ob nedeljah; na Vrhniko, v Kamno gorico, na Grosup* Ije. Tam ie bil pol natakar, pol gost. Vedno pa eden najbolj navdušenih na* rodnjakov, ki je v poznejših urah vča* sih zlezel celo na pivski sodeč in dvig* nil svoj glas v čast milemu narodu. Tukaj hočemo vplesti čin. s kate* rim je Pepe pravzaprav vstopi! v aktiv« no politiko. To in ono Originalna šala angleških študentov Slušatelji univerze v Glasgou-u so si dovolili sporazumno z domačim tiskom imenitno šalo. Listi so objavili te dni senzacijonalno vest, da ie odplavala iz Newyorka neka mlada Američanka, ki namerava preplavati ocean in stopiti v Glasgowu na suho. Dan za dnem so prinašali listi poročila o zdravstvenem stanju Junaške Američanke. V poročilih je bilo točno navedeno, kje se Američanka nahaja. Končno so listi napovedali njen prihod v GlasfcOW. V pristanišču se je zbralo nad 30.000 radovednežev, ki so hoteli prisostvovati zgodovinskemu dogodku. Neka glasgovvska študentka ie skočila skrivaj v morje in se pokazala radovednim meščanom na razdalji 500 metrov od obale. Vsi so mislili, da vidijo pred se-boi Američanko. Med množico je nastalo nepopisno navdušenje. Študenti so porabili to priliko in začeli zbirati med občinstvom prispevke za svoj dobrodelni fond. Nabrali so toliko, da je fond za več let dobro preskrbljen. To je bil edini čili njihove šale. Ljudje so sicer godrnjali, ko so izvedeli, da so jih študenti tako imenitno potegnili za nos, toda pomagati si niso mogli. Namen posvečuje sredstva. Izgubljeni potniki in pozabljeni zavoj Izgubil sem svoje potnike, v avtomobilu je ostal samo zavoj in ročni kovčeg — tako ie tarnal te dni pred policijskim komisarjem v okraju Sante Margueritte v Parizu šofer avtotaksa. Včasih se sicer pripeti, da zastonjkarji med vožnjo šoferju uidejo, toda v takih primerih ostane avto prazen. Zato se je pariška policija zanimala najprej za zavoj in kovčeg, ki so ju pustili originalni potniki v avtomobilu. V zavoju so našli velike množine kokaina in opija. Poleg tega je bila v zavoju fotografija neke pariške igralke in več drugih fotografij, namenjenih neki ge Scotijevi. Ko je policijski uradnik pregledal vsebino zavoja, si je bil takoj na jasnem, da potniki ne pridejo po svojo prtljago. Policija je zaslišala igralko in go. Scoti. Obe sta izjavili, da fotografije niso njena last Toda policija se s tem ni zadovoljila. Policijski komisar je odredil preiskavo v stanovanju igralke ki je stanovala s svojim Ijubčkom, 401efnim Vevradierjem. Parček je zagotavljal policijskega uradnika, da zavoja, ki je ostal v avtomobilu, nikoli ni videl. Uradnik pa ni verjel, da sta zaljubljenca tako nedolžna. Začel je brskati po sobi in kmalu je na- šel 20 zavojčkov kokaina. Veyradier je uvide!, da nima pomena lagati in zato je priznal, da trguje s kokainom. Kokain mu je dobavljala neka tvrdka v Bordeauxu. Policija je ugotovila, da zaljubljeni parček nI pozabil svojega zavoja, marveč da je Vevradier pred neko kavarno izginil iz avtomobila skozi ena, njegova ljubica oa skozi druga vratca. šofer je mislil, da je ostala dama v avtomobilu in zato je vozil do ulice, ki mu jo je označil Vevradier. šele tu je opazil, da sta oba potnika izginila. Babjeverstvo 20. stoletja Pred sodiščem v Melunu v Franciji se je vršila te dni razprava proti takozvanim ilagelaitfom. verski sekti «Naša preljuba solzna gospa*. Slučaj, ki je priča kulturne zaostalosti in bab-jeverstva XX. stoletja, je vzbud 1 lansko leto v Franciji veliko senzacijo in je splošno znan. Bivša hišnica Mesniinova je prinesla nekoč iz Lurda mal kip Madone, ki se jc baje solzil. Prismojena babnica je bila seveda prepričana, da gre za čudež in zbrala je okoli sebe množico verskih privržencev, ki so ustanovili versko sekcijo «\Taša preljuba solzna gospa*. Sekta je kmalu narasla na 3000 članov in kip so svečano prenesli v okrašeno dvorano palače na Bulvar-dti Bauscat Gospa Mesminova ie postala nekega lepega dne svečenica. Za zadevo so se začele zanimati tudi cerkvene oblasti in poslale so v Bombol svečenika Desnoyera. Ker je ta razkrinkal početje Mesminove za goljufivo, je prismojena ženska nahuj-skala svoje pristaše na svečenika. Zagrizeni verski fanatiki so nekega dne v Bordeauxu Desnovera izvabili v zakristijo, ga tam zaprli in strahovito pretepli. Hoteli so iz njega izgnati hudiča, od katerega je bil baje obseden. Poleg Desnoyera, čigar poškodbe so bile tako težke da je 6 mesecev visel men življenjem in smrtjo, so ti verski fanatiki krvavo pretepli tudi kanonika Saponagija, ki je prišel v Bordeaux ter izrazil sum. da je vse skunaj sleparija. Po tej temeljiti lekciji, ki so mu jo dali flagelanri, je mož že drugi dan izginil iz Borđeauxa. Epilog te afere se je sedaj odigral pred sodiščem. Vsi obtoženci so sicer priznali svoje dejanje, fanatično pa so se zagovarjali, da so morali iz svečenika izgnati hudiča, ki ie žalil Devico Marijo. Sodišče je obsodlo S obtožencev vsakega na 8 mesecev ječe, dva pa na dva meseca ječe. Sodišče je upoštevalo kot olajšilno okolnost dejstvo, da je bila večina obtožencev že priletnih — najstarejši je b'l star 71 let Zanimivo pa je. da je bilo med njimi cela vrsta intelektualcev, med drugimi neki bančni uradnik, neki klavirski učitelj in neki policijski funkcijo- nar. Obtožence le zagovarjal sloviti pariški odvetnik Maurice Gawon, znan pori imenom «Advocatus diaboli Jagadis Bose umrl V Kalkuti je umrl v soboto znani indijski fiziolog Jagadis Cliundra Bose, Pred leti je predaval Bose na Karlovi univerzi v Pragi o svojih odkritjih in si pridobil med češkimi znanstvenik: mnogo prijateljev. Bose ie začel svojo znanstveno karijero koi fizik m vsem njegovim poznejšim uspehom na znanstvenem polju se je poznala fizikalna erudicija. Njegova dela se odlikujejo z izredno metodično točnostjo in preciznostjo. Glavni predmet njegovega raziskovanja je bilo življenje rastlin. Na tem polju ie dosegel pokojni presenetljive uspehe. Njegov aparat kreskograi zaznamuje kretnje rastočega rastlinskega telesa v tako povečanem obsegu, da lahko doslovno vidimo, kako rastlina rase. Bose ie prvi ugotovil, da iinajo rastline srce, podobno živalskemu srcu. Splošno pozornost so vzbudila tudi niegova raziskovanja električnih iz-prememb v delujoči rastlinski celici. Bose je ustanovil na lastne stroške v Kalkuti takozvani ^Bose Research Institute«, kjer je zbral mnogo učencev in dosegel na polju fiziologije lepe uspehe. Poleg tega ie zgradil v gorah več manjših opazovalnic. Potoval je opetovano po Evropi in predaval o svojih uspehih. Povsod so ga sprejemale univerze kot učcnlaka svetovnega slovesa. Evropski znanstveniki so napram nekaterim njegovim teorijam skeptični. Ni dvoma, da se evropski prirodoslovce težko vživi v orijentalsko men-taliteto, ki skuša doumeti naravo neposredno. Kljub temu ie Bosel dosegel tudi v Evropi velik uspeh. Ko je predaval v Oxfordu o rastlinskem srcu. ni zadostovala ogromna predavalnica prirodoznanstvenega muzeja za vse poslušalce. Bose je nameraval svoj zavod v Kalkuti razširiti, da bi lahko sprejel tudi znanstvenike iz Evrope in drugih delov sveta. Na predavanju v Oxfordu je izjavil, da hoče obnoviti kulturno gostoljubnost kakor je bila običajna v pradavni Indiji. To bi bil vrhunec njegove življenske misije, ki ga pa žal ni dosegel. Kljub temu ostane njegovo ime tra«no zapisano v zgodovini znanosti. X Zife izgubila foibo radi draguljev. Iz Pariza poročajo, da je bivša cesarica Žita definitivno izgubila proces proti dregu* Ijarjem Bienenfeld. Tožba sc je vlekla |c dve leti. Tvrka Bienenfeld je kupila svoi čas del cesarskih dragocenosti od bivšeg p cesarja Karla. Žita je pa izjavila, da so bile dragocenosti prodane brez vednosti njenec1 'oproga. Zato jih je zahtevala nazaj. Sodišče je njeno zahtevo odklonilo in Žita br> morala plačati poleg sodnih stroškov tvfd ki bratov Bienenfeld še odškodnino. Zahvala« Ker nam je bilo »zrečerega mnogo sožalja ob prerani smrti našega nam predragega in nepo zabnega s«na, soproga, očeta, brata, svaka in strica, gospoda KARLA SIMA in še za nebromo cvetje in izredno veliko udeležbo na n egovt zaJnji pot' ne moremo vsakomm posebno zahvalit, naj spreime;o vsi prijatelji, so rodn ki in znanci tem potom našo odkritosrčno ■s a livado Posebno se zahval u jemo čč duhovščini, gasilnemu društvu iz Pekla,. Mar Dora, Konjic, Loč riismce in Ž ce, Grem* u trgovcev in Narodn čitalnici. Tisočera hvala vsem! 17>9 Žalujoči ostali. Lekarna dr G Piccolu Liubliana, Dunajska ce« sta št 6 — priporoča želodčno tinkturo, katera krepča želodec in učinkuje odvajalno. — Naročila se točno izvr« šujejo. 183/T Stanovanje dveh sob s kuhinjo išče mirna, snažna, skoro ves dan odsotna stranka. Pla= ča 300—400 Din mesec« no. — Ponudbe pod «Ta= koj ali 1 marca/186» na upravo «Slov. Nar.». fV vsaki hiši je «BRAZAY» FRANCOSKO ŽGANJE Z METOLOM neobhod* no potrebno. {s>\kx zase ■ 30—40.1 Din brezobrestnega posojila na prvo mesto dam do* tienemu. ki mi da stan o vanje dveh sob in kuhi« nje. — Ponudbe pod «Si» 0urno mesto/187» na upr. «Slov Naroda*. tfres posebnega afcveetila Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je naš nad vse ljubljeni in predobri brat, stric in svak, gospod Doze Tekavčič deželni sodni svetnik včeraj ob 20. uri po kratki, težki bolezni za vedno zatisnil svoje blage oči. Pogreb dragega pokojnika se vrši v sredo dne 26. t. m. ob 15 uri na domače pokopa išče v Mokronogu. MOKRONOG - LJUBLJANA 25. jaguarja 1927. Pranja Vencajz roj. TekavtK, sestra, Karo*. Ivan In dr. Franc TekavCIt bratje Frj notranjih slabostih, glavobolu, zoboboiu je treba samo nekoliko kap« Ijie. Vzeti BRAZAY FRAN* COSKO 2CANJE in ta« koj se bolečine olajšajo; posebno pa proti reumi in trganju. Po masiranju se počutite kakor poziv* ljeni. Dobi se v vseh lekar* nah. drogerijah in večjih trgovinah. Gen. zastopstvo in depot za SH& DESTILAT J. D. ZE* MUN za Slovenijo in Medjimurje pri A. SA* RABONU, LJUBLJA* NA. Domačo fabr točijo Vam uiedimo. Trajna m za esijiva e s;stenca aH pestra sk zasiuzek. Posebnih prostorov ni treba. ► o asnila brezpla no tka htlUsttl lah.: R. ■Ow*i»sr Zet Avlsdorf Ivan Bricelj. UMaia najstarejša slovenska pleska« ska in ličatska delavnica teniska cssta D a SMMINllii t» i ■*c pfiooroča. — zvršitev točna cene zmerne 87-1 »MM0...................... *>atmo se danas l Samo se danes i Samo Se danes t Veseli murnček zvrstila veseloigra, ki se ie z velik nskim uspehom o e dva jala pri popolnoma ra£» p odan h piedbtavah, se predva a dam s nepr klicno zadnjik at. V glavnih vlegan izb a.ia elita doDro znanih igialcev Lya Mara Harry Liedtke bagnv Servaes, Y.iei, Rud Klein Rrgge itd. Os gu ajte si >>r vocasno vstopnic , da ne zamudite ogledati si to Medno uspilo šaloigro. — Pieds ave ob 4., pol b, pol 8. in tt. uri. Prednaznan lo. JO»EPH ME BAKER najlepša fcrfolka, za katero nori ves Pariš Elitni kina Matica — Na le >š kino v L ubijani. — Telefon št. 124 VABILO na 1L redi oKni M Kmetske posojilnice na Vrhniki M v četrtek, 3- svečana 1 27 ob S pop « >adružni pisarni na Vrhnlsl. DNEVNI RED: l. Po očilo iavna<< 1 st a. 2 Pvroč io i ad*.jf t a 6. Potrjen e len* ga računa. 4 SkiefOttte o razdelitvi doD»čka. S. Vol tev ravnateljstva m nadzorstva. 6 Či anje revizijskega poročila. /. S panje o valor zaci j inve- stte j. 8. Slučajnosti. K obilni vdeleibi vabi RAVNATELJSTVO Iščemo za takojšnji nas stop KUR1LN1SKEGA. odnosno kotlar skega mojstra za nadzorstvo ob ratova* nja kotlarne v vevških papirnicah. Prosilci naj z navedbo svojega doseda* njega službovanja in za« htevkov ter prepisi spri« Ceval o dosedanjem sluz« boranju m o dovršenih strokovnih izpitih sporo* če svoje naslove tajni* šrvu Združenih papirnic d. d., Ljubljana, Dunaj« ska cesta 1. 19S OCARINJENJE 'Set; uvoznih, /.voznih in tranzitnih pošiljk osKrot umu skrbno in po naimžjt tarifi Raj ko Turk, carinski josrednik, LJUBLJANA, Masarvkova cesta 9, nasproti annarmce Revizija pravilnega zaračunavanja carine po meni deklariranega blaga «n vse informacije brezplačno. Hokuloturni papir kg d Din S- «22 proda a oprava „Slov. Naroda" Ondulacija ?odnr onduiacij* striže* nje. barvanje ?as> nn*ni< kura — naj ne je se tz* vršu je v damskem salo au — *KELS!N» Ljub. t Jana. Kopitarjeva ul 2. L Miktiš las tt 0 p. »joTifj mit otep Sila t kov to tataru** km tar tpr»h*jaio> pat. kaak a tarMid Ms k oHn* Tnni irifTTnnnro n v. w co Znižane oenel POZOR: Znižane cene: Radi opustitve moje zaloge pohištva na Goipo-»ve t« ki cesta IS (Kollaej) se vrši dne 24.. 25. in 3& januarja 1027 prostovoljna razprodaja Hitiva In tapetniških i; Cene znatno znižane pod nabavno ceno. Ugodna prilika za nakup. PETER KOBAL, Kram vsega po del Kov. Urejuje; Josip £upaoć*& — Zs eNatodso uskarooe; I?ras Jezerack. — Za tnaeratal de| lista: Oton Chn&toL — Val v Izubijani