Nagradili razpis Moje »odšteicano« mesto
Mirko Tkiš je najbogatejši
Obiščite nas na sejmu DOM, Ljubljana - GOSPODARSKO RAZSTAVIŠČE, halaA2 - 6.3. - 11.3.2007
Mercator ®mm? ©©(p
Opekamiška 9, Celje	'	-
sobota, 10. marec, od 9. do 13. ure Spoznajmo slovensko
mm ".üD.--
UVODNIK
Preveč emancipirane »babeff?
Ja, najbrž je za žensko res že skorajda greh. da napiše takšen naslov. Pa vendarle je moje mnenje, da za nekatere to res velja. Za tiste, ki od jutra do večera zaradi nenehnih obveznosti ne vidijo svojih otrok (zakaj jih potem sploh imajo?), sploh pa za tiste, ki kar ne vedo, česa bi se še lotile, da bi čez rob natrpale svoj planer. Te ponavadi tako ali tako nimajo težav s tem, da bi jim delodajalec po- ROZMARI PETEK stavljal osebna vprašanja v zvezi z obstoječo ali nameravano družino, jim v podpis ponujal listek, na katerem bi morale zapisati, da še vsaj tri leta ne bodo imele otrok, da bi jih doma čakala gora neumite posode...
Zgoraj navedene emancipirane ženske niso del porazne statistike, ki pravi, da je povprečna Slovenka pogosto samohranilka, ob tem nemalokrat brezposelna, večkrat živi pod pragom revščine, ima za 80 evrov nižjo plačo in redkeje ustanovi svoje podjetje. Poleg tega mora to »trpljenje« v povprečja prenašati še 3.3 leta dlje kot moški!. Ne samo statistika, tudi realno življenje pokaže, da imata moški in ženska različne možnosti za uspešno kariero, za boljšo plačo in nenazadnje porabo prostega časa. Če mora ženska veliko časa posvetiti službi (kar postaja že splošna praksa, sploh, če si želi napredovati), želi (ali mora) vsaj del tistega, ki ji preostane, nameniti otrokom in nujnim hišnim opravilom. Jogging, tenis, pijača s prijatelji, v povprečni družini s še malimi otroki postanejo privilegij moških. Ženskim preostane le. da se iz tabloidnih revij učijo, kako se lahko razgi-bavaš z likalnikom ali metlo v rokah. Opravljanje gospodinjskih opravil s slušalko na ušesu pa nam je najbrž bilo že v zibel položeno ...
Vile rojenice gor ali dol! Določene stvari bi se vendarle lahko spremenile. Na primer družinska opravila. Brez bojazni, da boste ozmerjane z zgoraj nave^nim naslovom, lahko od svojih »boljših« polovic zahtevate (ali bolj zvito rečeno, predlagate) porazdelitev družinskih opravil. Dejstvo je, da znajo biti moški odlični kuharji. Ne bi potemtakem mogli osvojiti tudi navodil za uporabo pralnega, pomivalnega stroja, sesalca, Ukalnika? Zagotovo so še enostavnejša kot so tista za uporabo daljinca ...
V boj za denar
Subvencijska kampanja bo trajala do 15. maja ■ okoljske ukrepe
Manj denarja za kmetijsko-
V	ponedeljek se je s 5-dnevno zamudo začela tako imenovana subvencijska kampanja oziroma zbiranje vlog za podpore pri ukrepih kmetijske politike v letu 2007. Vloge |e treba oddati do 15. maja. Mnogi že opozarjajo, da je denarja precej manj in da |e vlada sprejela uredbe za kme-tijsko-okoljske ukrepe, ne da bi jih v zadnje branje do-biU v zbornici in sin^ka-tu. Ne le v teh organizacijah, tudi med kmeti je slišati, da jih je nekdo na državni ravni zadnji hip »odpeljal žejne prek vode«.
V	Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije (KGZS) so v sporočilu za javnost že zapisali, da je vlada na predlog kmetijskega ministrstva spre jela uredbe, ki niso bile usklajene z njimi, in znižala plačila za kmetovanje na območjih z omejenimi dejav-
niki (OMD) ter za uresničevanje Slovenskega kmetijsko-okoljske^ programa (SKOP) in Kmetij sko-okoljskega programa (.KOPJ. Kij ub temu, da se za kmetijstvo vprihodnjem programskem obdobju 2007-2013 namenja več denarja, se bodo plačila za te ukrepe znižala. Že od začetka priprave Programa razvoja podeželja 2007-2013 (PRP) ter predlogov uredb so na KGZS zahtevali, da se za 2. os PRP zagotovi dovolj sredstev, ki bodo omogočala izplačila za ukrepe OMD, SKOP in KOP v višinah, kot so jih kmetje prejemali v preteklih letih.
Kakor so izračunali, bodo okoljska plačOa letos nižja za okoli 40 odstotkov, povrhu bodo upravičenci za okolju prijazno kmetovanje ter za kmetovanje na območjih z omejenimi dejavniki za leto 2007 plačila dobili po formuli n -t- 2, torej z dveletnim zamikom, v uredbi pa je tudi zapisano, da denar za te ukrepe v letošnjem proračunu ni predviden. Sicer je za uresničevanje SKOP predvidenih nekaj manj kot 43 milijonov evrov (državni proračun mora zagotoviti petino te vsote. Evropski kmetijski sklad pa bo primaknil 80 odstotkov).
Mnogi menij o. da bo letoš-nje leto odločilno za slovensko kmetijstvo, saj se bo (zaradi sprememb v kmetijski politiki in prvega leta novega proračunskega obdobja EU) v veliki meri krojila domača pridelava hrane vsaj za naslednjih sedem let. Letošnja razdelitev tako imenovanih plačilnih pravic bo za ve-
šen vzorec do leta 2013 ali še dlje. Ob tem je treba povedali, da proračunske podpore predstavljajo že okoli polovico dohodka kmetijs-marec 2007 -
Kmetje oziroma nosilci kmetijskih gospodarstev lahko vloge vnašajo sami, vendar v celjski izpostavi ne pričakujejo, da se bodo kmetje množično odločali za elektronsko varianto. Kmetijska služba sicer brezplačno svetuje, nudi pomoč pri izpolnjevanju zbirne vloge in preostalih zahtevkov ter organizira in izvede elektronsko izpolnjevanje vlog. Če kmetijski svetovalec sam izpolni vlogo ali-posamezen zahtevek, je strošek za kmeta 12,52 evra na uro. Seveda se je treba za svetovanje predhodno naročiti, kmetje pa verjetno sami vedo, kaj vse potrebujejo za vložitev zahtevka.
tva. Zato mnogi trdijo, da se po skoraj treh letih članstva v EU uresničevanje kmetijske politike vse prevečkrat zapleta in da bi država morala nekaj storiti- Da kmetje ne bi imeli občutka, da jih nekdo iz leta v leto vleče za nos.
Na Celjskem po načrtih
v Sloveniji ima urejene Gerke kar 70 tisoč kmetij -torej pričakujejo tudi toliko zahtevkov, med njimi pa bo osem tisoč kmetov, ki bodo letos prvič vlagali zahtevke. V Kmetijsko gozdarskem zavodu Celje, ki pokriva občine Savinjske regije in nekaj koroških občin, bodo kmetijski svetovalci po podatkih vodje Oddelka za kmetijsko svetovanje Vesne Cuček pomagali pri izpolnjevanju 10.600 vlog. «V prvih dveh dneh, tudi na podlagi izkušenj, še nismo naročili toliko kmetov, ker se tudi letos pojavljajo težave z računalniškim delom aplikacije,« je povedal Mitja Dimec, vodja celjske izpostave, kjer pričakujejo približno tisoč vlog. Dimec glede na izobraževanja v Ljubljani in dejstvo, da svetovalec pomaga pri izpolnjevanju 6 do 7 vlog dnevno, pričakuje, da bodo letos delo pravočasno opravili - če seveda ne bo prihajalo do problemov. Tudi zato v zavodu upajo, da se bodo do
konca tedna računalniške težave uredile in da bo delo normalno steklo.
Ob tem Dimec pravi, da se kmetje sami mnogokrat težko odločajo za nekatere nove ukrepe: »Prosijo nas, naj se mi odločimo, kar je seveda težko.« Gre za razliko med SKOP in KOP, oba pa sta vezana za obdobje petih let. Če pogodbo prekineš, je treba denar vrniti, ob tem da se pri teh subvencijah ne gre obnašati preveč po domače. Zadaj so namreč kontrole, preverjanje verodostojnosti in tudi sankcije. »Ljudje se res težko odločajo, saj je preveč dilem,« pravi Dimec in dodaja, da so ostale stvari precej jasne. Med drugim tudi to, da bodo odločbe o odo-
vih n
isecih prihodnjega leta.
Seveda se zna vmes, kot smo očitno že navajeni, še marsikaj zaplesti. »Na srečo razumni ljudje poznajo delo in vidijo, da problemi ne nastajajo pri nas,« je glede na izkušnje iz preteklih let, ko si bili za marsikatero težavo po krivem obtoženi svetovalci, omenil Dimec. Naj povemo, da je po dosedanji praksi večina zahtevkov pozitivno rešena. Seveda pa se najdejo tudi kmetije, ki, laično povedano, preprosto »ne gredo skozi«.
URŠKA SELIŠNIK

Od kaktusov in poroke do čebel kje so maši poslanci?
čakanje na pokrajine
Od prihodnjega četrtka do nedelje bosta na celjskem sejmišču sejma vrtnarstva, cvet-Učaretva in krajinske arhitekture Flora in Poroka ter čebelarski posvet s prodajno razstavo.
Že dvanajstemu sejmu Flora bo letos namenjala tudi dvorana K, kjer bo vse dni sejma razstava bonsajev, vrtnih nasadov in cvetličnih aranžmajev, Novost pa je razstava kaktusov, ki je v Celju ni bilo več kot-desetletje. Poudarek letošnje Flore bo na trendih v vrtnarstvu in urejanju okolice, veliko zanimanja pa je pritegnilo tekmovanje Sestavimo si vrt.
za katerega je bil potreben žreb.
S^em Poroka letos ponuja Grajsko poroko vživo, tri modne revije poročnih in svečanih oblek, bodoči vrtnarji in cvetličarji iz srednjih šol Slovenije in Hrvaške bodo na ogled postavili poročne šopke in aranžmaje na mizi mladoporočencev. Na šestem sejmu Poroka bo letos tudi trikrat več zlatarjev kot lani.
Dvorana E bo prihodnjo soboto in nedeljo gostila 50 čebelarjev iz Slovenije, Hrvaške, Avstrije, Češke in Francije na 30, čebelarskem posvetuin prodajni razstavi, >>Na sobotnem
strokovnem posvetu bomo govorili o novostih davčne zakonodaje, čebeljih boleznih in trženju čebeljih izdelkov ter izvolili novega predsednika čebelarske zveze,« pravi Anton Tomec, tajnik Čebelarske zveze Slovenije. V nedeljo bo govora tudi o čebelarskem turizmu in apiterapiji ter kakovosti slovenskega medu, »ponujala« se bo medena tržnica.
V Celju med četrtkom in nedeljo pričakujejo okoli 230 razstavljavcev iz Slovenije in tujine, sejem pa bodo dopolnjevale sprernljajoče prireditve. Cene vstopnic za obisk sejmov se gibljejo od 2,5 evra za učen-
ce, dijake in študente do 4 evrov za odrasle, vstopnina za en dan oblika mednarodne čebelarske prodajne razstave znaša 7 evrov.
MATEJA JAZBEC

Cmarjenje slovenskih pokrajin se vleče že več kot desetletje, ta teden pa je velenj-slii poslanec Bojan Kontič (SD), ki velja za enega od pobudnikov odcepitve zgomje-savinjsko-šaleške Saše od savinjske regije, od predsednika vlade Janeza Janše želel izvedeti, ali bodo pokrajine vendarle zaživele do konca sedanjega mandata vlade in parlamenta.
Po Kontičevih besedah je vlada namreč sprejem petih zakonov, ki so potrebni za ustanovitev in začetek delovanja pokrajin, načrtovala za konec lanskega leta, naslednji datum je bil 18. januar. Ko je minil tudi ta, je velenjski poslanec na prejšnji seji dr&vnega zbora (DZl pobaral ministra za lokalno samoupravo in regionalni razvoj Ivana Žagarja, kako mu gre pisanje zakonov odrok. Žagar je napovedal, da bodo predstavljeni v nekaj dneh, minil pa je spet nov mesec. »Želimo si, da bi bila pokrajinska zakonodaja sprejeta, hkrati pa se zavedamo, da bomo v časovni stiski, če bi radi, da zaživi do konca tega mandata. Nočemo, da nas zaradi te časovne stiske postavite v kot in enostavno rečete wzemite to, kar smo pripravili<,« je v začetku tedna opozoril Kontič,
Omenjeni zakoni bi bili v vladi že sprejeti, če opozicija ne bi zahtevala, da je zraven tudi zakon, s katerim bomo določili, koliko pokrajin bo in kje bodo njihovi sedeži, je premier Janša vrnil žogico in krivdo za zamujanje prevalil na druge. «Dejstvo je, da je skrajni čas za ustanovitev pokrajin, in dejstvo je, da so tudi razmere za to sedaj primerne. Lahko vas potolažim, da se bomo tega oreha lotili vsi skupaj. Če bi ga vlada jemala zgolj kot svoj projekt, bi koalicija to lahko mimo naredila že v začetku jeseni,« trdi Janša.
Po premierovih besedah so bili zakoni o pokrajinah, njihovem financiranju, volitvah v pokrajine in postopku za njihovo ustanovitev pripravljeni že kmalu po spremembi ustave lani julija. Peti zakon o določitvi pokrajin, območij pokrajin in sedežev pokrajin takrat še ni bil do konca pripravljen, Janša pa dodaja, da so ga zaradi njegove predvsem politične in ne toliko strokovne oziroma vsebinske narave želeli usklajevati posebej. Poleg ga mora potrditi dve tretjini poslancev. »Sedaj imamo

pač skupen paket in je treba počakati še ta zakon,« trdi premier.
Ta je v delovni verziji že pripravljen, predvideva pa 12 pokrajin, kar pomeni, da Saše ne bi bilo. To je seveda mdi napoved hudega boja in lobiranj, ki se jih bodo morali lotiti Sa-šini poslanci - poleg Kontiča tudi Drago Koren (NSi) .Jakob Presečnik (SLS) in Mirko Za-mernik (SDS). "n-enumo je paket pokrajinskih zakonov v drugem krogu medresorskega usklajevanja na vladi, iskre pa se krešejo pri delitvi denarja in pristojnosti. Rešitve o prenosu pristojnosti na pokrajine so namreč bistvene in morajo biti sprejete pravočasno, da bo financiranje pokrajin vključeno v proračun za leto 2009. Vlada hkrati še vedno načrtuje volitve v pokrajinske organe hkrati z državnozbor-skimi leta 2008.
Ob delitvi pristojnosti je v ospredju vprašanje, ali bo v okviru pokrajin delovala tudi državna uprava ali pa bodo vzporedno dosedanje upravne enote preoblikovali v od pokrajin ločene upravne okraje. Janša o tem ter o podrobnostih prepuščanja vladnih pristojnosti in denarja pokrajinam ni želel govoriti, ker noče vplivati na to, katera stran bo pri usklajevanjih med ministri na koncu prevladala. »Predlagali bomo najbolj racionalen sistem, če bo smiselno, bomo do rešitve morda prišli v dveh korakih, ne samo v enem, saj gre za eno največjih notranjih reorganizacij v novejši zgodovini Slovenije,« pravi Janša.
Na regije se je posredno nanašalo tudi poslansko vprašanje poslanca SNS in trboveljskega župana Bogdana Baro-viča o izbiri različice poteka tretje prometne osi. Barovica je seveda motila, ker v resoluciji o nacionalnih razvojnih programih Trbovlje niso omenjene v okvira tretje razvojne osi, čeprav tri z evropskim denarjem plačane študije predvidevajo, da bo ta Šla skozi Zasavje. Janša je zagotovil, da ni razloga za slabo voljo, saj trasa tretje hitre ceste, ki bo hrbtenica tretje razvojne osi, še ni izbrana in obstaja več različic. Korošci (in Šalečani ter Savinjčani) pa kljub pomirlji- . vim tonom predsednika vlade niso pozabili njegovih lanskih obljub, ko je na Preva-Ijah zagotovil, da se bo gradnja hitre ceste začela leta 2008.
SEBASTUAN KOPUŠAR

lntern6t@cetabel.nel

Danes sadra, nekoč rudnik zlata - Novi krajani prinašajo še večje izzive
Krajev, ki bi jih na Šentjurskem lahko obiskali, nam zlepa ne bo zmanjkalo. Zagotovo ste jo na poti iz Celja v Šentjur ali v obratni smeri kdaj urezali kar skozi Proseniško In vsaj za hipec občudovali tamkajšnje ribnike ali graščino. Tudi zato smo obiskali KS Blagovna, od koder smo prišU bogatejši za številne zgodbe o znamenitih krajanih ter pestri zgodovini teh krajev.
»Zagotovo bodo mesto našle v posebni monografiji, ki jo pripravljamo. Zbiramo materiale, uspelo nam je najti tudi izvirni Fischer-jev bakrorez z motivom ^aščine na Blagovni. Sokra-jan, kustos v celjskem pokrajinskem muzeju Jože Ra-taj, bo poskrbel za zgodovinski pregled, dr. Viktor Majdič, slavist, ki se je pred nekaj leti iz Ljubljane vrnil na domačijo, za jezikovni vidik. Želimo nekaj več kot le turistični letak,« pove Jožef Mastnak Marjan, predsednik KS. Od jesenskih volitev jo vodi nova in zagnana ekipa. Ravno pravšnja, da nam razgrne ambiciozne razvojne načrte.
Od
degradiranega območja do KS v razcvetu
Kraj po imenu Blagovna : boste zaman iskali na zemljevidih. »KS Blagovna je bila ustanovljena pred 42 leti, in sicer kot odškodninsko območje celjske cinkarne. Gre
Podali smo se na slikoviti otoček na ribniku - z leve: Franc Korenjak. Jožef Mastnak Marjan, Mateja Berglez, Edi Peperico in Jože Gajšek.
namreč za degradirano območje, kjer je žveplena kislina precej načela okolje, predvsem gozdove. Še vedno imamo odlagališče sadre, pa tudi odlagališče odpadkov v Bukovžlaku je na naši meji oziroma sega celo čez njo. KS je nekoč v razvoju precej zaostajala, v zadnjih letih pa se lahko pohvalimo z razcvetom,« pravi Mastnak. Roko na srce, priznavajo sogovorniki, na račun sadre kane tudi kakšen evro več v proračun, «Tudi v primeru Bu-kovžlaka bi bili upravičeni do finančne injekcije, sicer pa nam večjo skrb predstavlja onesnaževanje. Gradnja centra za ravnanje z odpadki, upamo, pomeni, da se območje za odlaganje ne bo več širilo, da torej ne bodo potrebne nove površine,« dodaja Edi Peperko.
Načrtov imajo v KS ogromno, za različne pro-
jekte bodo tako namenili vsaj 2 ali 3 milijone evro v. »Vsekakor bomo prednost dali širitvi šole in vrtca. Potrebujemo še eno učilnico, začasno je pouk tudi v prostorih vrtca. Glede na povpraševanje bi tudi v vrtcu potrebovali še en oddelek,« pojasnjuje podpredsednica KS Mateja Berglez. »Načrtujemo še manjšo dvorano za različne prireditve, dokončno ureditev zunanjega igrišča, želimo pridobiti tudi prostor za društva in mlade, ki jih je v kraju veliko, a nimajo lokacije za svoje aktivnosti.« Nekaj malega naj bi primaknila občina, večina sredstev bo na plečih KS. Društev imajo kar nekaj; poleg prostovoljnih gasilcev so organizirani mdi čebelarji. Rdeči križ, konjeniki in upokojenci. Slednji so izrazili željo po svojem balinišču v sklopu igrišča.
Ogromno bo treba postoriti tudi na področju prometne varnosti. Cesta skozi Proseniško je izjemno obremenjena. Obnove cest so potrebni Cerovec, Proseniško, Lokarje, Dole, Goričica, Zgornja Goričica, Primož in Zlateče. »Poskrbeti
: varnost otrok, tora za promet v okolici šole. Cim prej bi se moral končati tudi projekt izgradnje kolesarske steze in pločnika od Dol do Pro-seniške^. Z občino se bo treba lotili posodobitve cest Proseniško-Bukovžlak in Proseniško-Žepina,« našteva Berglezova. »Verjetno bomo ohranili tempo iz prejšnjih let, ko je letno približno 800 metrov cest dobilo novo asfaltno prevleko, ceste so namreč stare že več kot 30 let. Še naprej bomo urejali ekološke otoke ter obnavljali avtobusna postajališča,« dodaja podpredsednik KS Franc Korenjak.
Mimo icrajeimili znamenitosti
KS Blagovna, ki premore le še nekaj res velikih kmetij, beleži porast prebivalcev Krajani se na delo večinoma vozijo v Celje in Šentjur.
Pojasnilo
V prejšnji številki se nam je ob predstavitvi Zidanega Mosta v podpis pod zgodovinsko podobo kraja zapisalo, da posnetek sega pred leto 1830. To seveda ne drži, saj je videti tudi železniški most, ki pa so ga z^a-dili dve desetletji kasneje.
Kmalu bo v soseski Grajski log na voijo še dodatnih 23 zazidljivih parcel. »Šentjur in Celje se tako aii tako lahko širita le še v našo smer, v zadnjih letih beležimo porast števila krajanov, šola in vrtec sta polna, vedno več družin si naše kraje izbere za svoj dom,« pravijo sogovorniki.
Ravno zato želijo obiskovalcem in krajanom ponuditi čim več. Dolgoročni projekt je ureditev turistično-šport-ne poti po krajih. Ob tem, da bo za marsikoga zanimiv sprehod po poteh razbojnika Guzeja (rojen je bil v Primožu), bo gotovo koga presenetila zgodba o nekdanjem rudniku zlata v Zlatečah, Že zdaj se sprehajalci radi peš podajo do idiličnih cerkvic sv. Primoža in sv. Rozahje ali v okolico številnih ribnikov, še posebej do tistega z otokom. Dobro je obiskana tudi lepo urejena partizanska bolnica Zima, mogoče je videti dvorec Blagovna... »Vse skupaj bi radi zaokrožili kot celoto v smiselno zgodbo in predstavili pestro ponudbo,« razmišljajo sogovorniki.
»Sicer pa ste vabljeni na katero od naših veselic,« povabi predsednik PGD Lokarje Jože Gajšek, pred časom tudi naj gasilec po izboru naših bralcev. Seveda veselice niso
NaVUEDMIK
v vašem kraju
v ospredju, društvo, ki deluje že od leta 1900, je eno najbolj aktivnih. »V novem domu imamo dobre pogoje za delo, smo solidno tehnično opremljeni, letos bomo priskrbeli še vozilo za prevoz moštev in otrok. Veliko damo na strokovno izobraževanje in dobro sodelujemo s šolo, tako ; da podmladka ne bo zmanjkalo,« pravi Gajšek. Peperko , predstavi še razmeroma mlado konjeniško društvo, katerega : tajnik je. »Imamo približno 40 članov s 60 konji. Načrtu- ■ jemo aktivno sodelovanje pri :, pripravi različnih dogodkov, še posebej zanimivo bo ob prazniku KS in ob spomladanski blagoslovitvi konj v Go-,» ričici, ki vsako leto pritegne več radovednežev in ljubiteljev konj,« pravi Peperko.
Še marsikaj bi se dalo zapisati, KS Blagovna je namreč prava zlata jama raznolikih : zanimivosti. Za pokušino bo dovolj, od sogovornikov pa smo se poslovili z obljubo, da se zagotovo še srečamo in skupaj podamo na lov za zakladi krajev.
POLONA MASTNAK Foto: GREGOR KATIČ
V akciji NOVI TEDNIK V VAŠEM KRAJU bomo obiskali VIRŠTANJ, Našega novinarja bo^ našli v ponedeljek, 12. marca, ob 16.30 v tamkajšnjem kulturnem domu. kjer mu boste lahko zaupali zanimivo zgodbo ali mu predstavih problem. Če želite, da pridemo tudi v vaš kraj, -nam pišite ali nas pokličite!
Dvorec Blagovna, v lastni dnižine Gologranc. je da zgrajen pa je bil med 1618 in 1624 ter bil sedež pi gospoščine.


SOS javnega zdravstva
Konjičani proti rušenju zdravstvenih domov - Za pravičen sistem in ohranitev solidarnosti
»Predlagam, da zdravniki ljudem, starejšim od 65 let, ne bi več predpisovali zdravil. Tako bi uspešno rešili tako našo zdravstveno kot pokojninsko blagajno,« je sarkastično predlagala Marta Herlah Šelih, ena od udeleženk okrogle mize na temo Ohranimo javne zdravstvene zavode, ki jo je v torek v Slovenskih Konjicah pripravilo Gibanje za ohranitev javnega zdravstva. Prišla je, tako kot še marsikdo, »ker je to edini način, na katerega lahko protestiram«.
Okrogla miza je nedvoumno pokazala, da so ljudje zaskrbljeni. Starejši se bojijo, kako bodo lahko, ko jo bodo potrebovali, dodatno pla-čevaK zdravstveno nego v do-I movih, mlajši za svojo eksi-I	stenco, če bodo doživeli nez-
j	godo pri športu (vsak šport
j	je lahko adrenalinski) ali na
I	domačem praznovanju (0,5
odstotka alkohola v krvi hitro pridelamo, bolj kot niž-I	je bolniško nadomestilo pa
!	skrbi predlog, da bi zdravs-
tvena blagajna pokrila samo I	do 60 odstotkov zdravljenja).
Zdravstveni dom je naš!
I	še bolj kot posledic pred-
videnih sprememb zakona o
zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju pa se Konjičani bojijo posledic zakona o koncesijah. »Ljudje potrebujemo Širok spekter uslug, ki jih zdaj dobimo v zdravstvenem domu. Ce se to podre, se lahko zgodi, da bo kdo tudi ob življenje.« (Drago Alenc) »V Slovenskih Konjicah imamo dobro zdravstveno osebje, zdravstveni dom pa je na razpotju. Ne vemo, ali bo še lahko funkcioniral ali ne več. Stavbo smo zgradili s samoprispevkom, delali smo solidarnostne sobote in ni nam vseeno, da nas zdaj nihče ne posluša. Bojim se, da bo šlo v zdravstvu tako kot v gospodarstvu. Ko se enkrat začne privatizacija, je nič ne more ustaviti.« [Milica Dabano-vič) Na velika vlaganja občanov v zdravstveni dom in razvoj zdravstva so opozorile tudi Heda Vidmar Šala-mon, Teri Kokalj in Marta Šmalc: »Nerazumljivo je, da občina ne more določiti niti pogojev, pod katerimi bi posameznik lahko dobil koncesijo.«
S tem se strinjajo tudi v Skupnosti slovenskih občin, na odgovornost lokalne skupnosti do primarnega zdravstvenega varstva pa sta opozorila tudi Željko Cigler iz
Člani Gibanja za ohranitev javnega zdravstva. Druga z leve direktorica konjiškega ZD Mihaela Pugelj, dr. med.
Celja (»Skupaj s postopnim razpadanjem zdravstvenih domov razpada sistem javnega zdravstvenega varstva.«) in konjiški župan Miran Gorin-šek: »Ne zanima me, če je zdravnik koncesionar ali zaposlen v javnem zavodu, zanima me dejavnost. Kaj bo z rentgeni, kaj z laboratoriji, kaj z ... Nesmiselno je, da
sprejemamo spremembe samo zaradi sprememb, da spreminjamo hišo, ne da bi vedeli, kako bo izgledala. Zakon o koncesijah ne razrešuje vprašanj zdravstvene službe, ampak samo status posameznikov, zasebnikov. V občini bomo zato z nadaljnjim podeljevanjem koncesij počakali (zanjo so zaprosili 4 od še 7 zaposlenih zdravnikov v primarni zdravstveni službi v ZD Slovenske Konjice, 6 zdravnikov je že kon-cesionarjev). Skupaj z zreško in vitanjsko občino smo se dogovorili, da pred odločanjem izdelamo strategijo razvoja zdravstvenega varstva na tem območju.« Tudi njemu se zdi nesprejemljiv predviden način podeljevanja koncesij, po katerem je občina dolžna pripraviti javni razpis, o ključnih vprašanjih pa odloča minister.
Sporen sistem, ne
iconcesionarji
Oglasila sta se tudi zdravnika koncesionarja. Starosta koncesionarjev Jože Hlačer, dr. med., ki ima koncesijo
že od leta 1993, in Aleksandra Kosevskl Kolar, dr.
med., ki ima koncesijo v Zre-čah- Oba sta poudarila, da zdravniki ne glede na status skušajo naredili za paciente največ, kar morejo, in med njimi ne delajo razlik. Kon-cesionarji v Slovenskih Konjicah se vključujejo v dežurno in urgentno službo v okviru zdravstvenega doma, za samostojno pot pa se nikakor niso odločih zaradi profita. »Zavarovalnica financira določen obseg dela. Če ga presežemo, smo v izgubi, ki nam je ne krije nihče. V zdravstvenem domu se še vedno lahko denar preliva in to nekako pokrijejo,« je opozorila Aleksandra Ko-sevski Kolar. »Največja napaka je bila narejena z ukinitvijo konkurenčne klavzule. Bolje kot da pacienti iz svojih žepov plačujejo zdravnikom iz javnih zavodov, ki popoldne delajo kot zasebniki, bi bilo, če bi vsi plačevali vertikalno. Bojim se, da s prejemom kapitalističnega sistema polzimo na nevarno območje,« je povedal Jože Hlačer.
Privatizacija solidarnosti
»Privatiziramo solidarnost, zato se bojim za bodoče generacije,« je povzela bistvo vrste razprav Anja Cerjak Kovačec. Udeleženci okrogle mize namreč niso ocenjevali, da jih predstavniki Gibanja za ohranitev javnega zdravstva zavajajo, kot je že nekajkrat javno dejal minister za zdravje, nasprotno. Strinjali so se, da zaradi koncesionars-tva ničesar ne pridobi ne
bolniki, j
blagajn, istem zd a pa s
matično spreminja. »Cilj zdravstvenega sistema mora biti izboljšanje zdravja, ne pa dobički. Nesprejemljivo je, da bo postalo naše zdravje odvisno od debeline denarnice! Mi, ki plačujemo, bi morali o tem soodločati,« je bilo slišati. Ali gre pri tem za preživelo logiko samoupravljanja ali novodobno logiko kapitala, pa sploh ni pomembno.
MILENA B. POKLIC
NOVO: SALON CELJE
Brez pregledov kljub cepljenju ne gre (^matON
_ VßX www.malon.»i
Odkar je v Sloveniji na voljo cepivo proti raku materničnega vratu, }e tudi to eden od načinov zmanjševanja obolevnosti za to vrsto raka. V Zavodu za zdravstveno varstvo (ZZV) Celje so začeli cepiti januarja letos, pri čemer se je v mesecu dni cepilo že prvih 13 oseb. A ker na ta način ni mogoče preprečiti vseh obolenj, ostajajo preventivni ginekološki pregledi še ved-
Na veliko obolevnost za rakom materničnega vratu na Celjskem ponovno opozarja ZZV Celje. Ker je to ena od
redkih rakavih bolezni, ki jo je mogoče uspešno preprečevati z zgodnjim odkrivanjem in zdravljenjem predra-kavih sprememb, bodo v zavodu v sodelovanju z Registrom Zora, ki deluje na onkološkem inštitutu, intenzivno pristopili k nekaterim ukrepom za zmanjševanje te obolevnosti.
Podatki iz Registra Zora namreč kažejo, da se v celjski regiji ženske manj odzivajo na ponujene preventivne preglede, na katerih je mogoče odkriti spremembe celic materničnega vratu še preden bi lahko postale rakave. Če so
spremembe pravočasno odkrite, je mogoče bolezen s preprostim zdravljenjem ustaviti in preprečiti. Ženske zato pozivajo, naj se odzivajo na vabüa, ki jih prejmejo od izbranega ginekologa ^i iz centra Zora.
Marca bodo v zavodu organizirali strokovno srečanje ginekologov celjske regije. Seznanili jih bodo s proble-mariko in cilji projekta ter jih povabili k sodelovanju. Sledilo bo strokovno srečanje medicinskih sester, zaposlenih v ginekoloških dispanzerjih, ki jim bodo prikazali primere dobrih praks s po-- Št 20-9.
Po podatkih Registra raka v Sloveniji vsako leto umre zaradi raka materničnega vratu od 50 do 60 žensk, na novo pa jih zboli okrog 200, največ na Celjskem. Po zadnjih podatkih tega registra zboli za rakom materničnega vratu v celjski regiji 24,5 žensk na 100 tisoč prebivalk, medtem ko v Sloveniji v povprečju 19,2 (v večjem delu Evrope manj kot 10!).
dročja vključevanja čim večjega števila žensk v preventivne preglede. MBP marec 2007 -

REHflU
□nHSTRAL/
«KCJ«. 6 K0M«HI.P-M!L « aW{j-.ORKEG«
SLIKOPLESKARSTVO ^ INPOUGiUIJEPODOV IZPUSntNIHMAS INPARXink
DARSTVO
C cetis
Ali lahko delodajalcu rečeš ne?
Je podatek o zakonskem stanu in številu otrok nujen podatek za delodajalca ali diskriminatoren? - »Neprijetna« vprašanja v večini zastavljajo ženskam
Pred tremi meseci je Urad za enake možnosti začel z akcijo Ni treba povedati delodajalcu, lahko poveš nam, s katero so želeli osvestiti tako delodajalce kot delojemalce. Po
:akoni
I delo-
nih I
Delovna mesta, za katera so bila na ra^o-vorih za delo vprašanja iz zasebnega življenja najpogosteje postavljena.
(Vir: Urad za enake možnosti) delovno mesto__________________ženske (v %)
merjih namreč delodajalec od kandidata ali kandidatke ne sme zahtevati podatkov, ki niso v neposredni povezavi z delovnim razmerjem. Pri tem gre tudi za takšna vprašanja, ki jih ljudje pogosto zapišemo že v preprosti prošnji za delo.
Za akcijo so se na Uradu za enake možnosti odločili predvsem zato, ker so v zadnjih letih na brezplačni in anonimni številki 080 12 13 beležih vse več klicev o tem, da kandidate za zaposlitev delodajalci na razgovorih sprašujejo o načrtih glede družine, nosečnosti, številu oirok, zakonskem stanu, ki jih po Zakonu o delovnih razmerjih ne bi smeli zahtevati, zato so že-leh priti do konkretnih podatkov, kohko se v praksi krši 26. člen Zakona. «Tak-
pisarniška dela in administracija	27
trgovec	24
proizvodnja	5
storitve 19	
naTäRarT^ca	6 ^
komerciala	5
šni podatki za sklepanje zaposlitev namreč v večini primerov niso potrebni,« opozarja direktorica Urada Tanja Salecl, »zato nanje kandidati niso dolžni odgovar-
^^Lahko kandidat ali kandidatka, ki na razgovoru ne žeh povedati osebnih podatkov, sploh pričakuje zaposlitev? Sploh, če zaposh-tev iščete v majhnem kolektivu, kjer je že nekajdnevno bolniško odsotnost težko nadomestiti? »V praksi vem, da je težko, saj si kandidat zaposlitev želi, odkla-
»Vedno svetujemo, da se pogovor, tudi, če gre v smeri osebnih vprašanj, preusmeri na zahteve o delovnem času, pogojih dela, ali je kdaj potrebno delati preko polnega delovnega časa, so nujna službena potovanja,« opozarja Tanja Salecl. »Da se torej pogovarjaš o tem, ne pa, kakšne so tvoje zasebne obveznosti. Sam kandidat ali kandidatka bo nato ocenil, ali bo lahko to delo izvajal
njanje takšnih vprašanj pa zanj pomeni dodatno izpostavljanje. Priporočam, da se pogovor, tudi če gre v smeri osebnih vprašanj, preusmeri na zahteve o delovnem času, pogojih dela, ali je kdaj potrebno delati preko polnega delovnega časa, so nujna službena potovanja,« pravi Tanja Salecl, »Da se torej pogovarjaš o delu, ne pa, kakšne so tvoje zasebne obveznosti. Prav pa je tudi. da se delodajalca na neprimerna vprašanja vljudno opozori. Mislim, da je ravno ta akcija moč, da se z naše si zarja, kaj je in kaj ni Ijeno,« Ce so že vprašanja
veliko po-opo-
■. In
podatko-
ah;
loseči te biti, T< 1 predvS'
ti kdaj n
tako kot se od njega pričakuje.«
;zdi, skem
kar sklepa čcnc delov polnjeval.«
Kaj sodi v prošnjo za delo?
Tanja Salecl, Urad za enake možnosti: »Podatki o zakonskem stanu, številu otrok, načrtih glede družine niso stvar prijave, zato teh podatkov v prošnjah in življenjepisih ni potrebno navajati. To je praksa iz preteklosti, ko smo bili navajeni, da v prošnji za delo napišemo vse, tudi iz zasebnega življenja. Včasih, še v prejšnjem sistemu, nam je to celo koristilo pri pridobitvi službe, danes pa mishm, da opisi iz zasebnega življenja absolutno niso potrebni, niti umestni.«
Jožica Kolar, podjetje Etol: »Opažamo, da večina kandidatov že v prošnjah za zaposlitev in življenjepisih poda vehko osebnih podatkov. Vloge za zaposlitev so namreč vedno bolj obširne in praviloma predstavijo kandidate kompleksno, to je od izobrazbe (formalne in dodatnih znanj), opisa delovnih izkušenj, statusa (poročen, število otrok), do predstavitve svojih hobijev. Tako na samih razgovorih teh vprašanj niti ni potrebno posebej postavljati.«
REKLI SO
Urad je v treh mesecih pre-jel 304 prijave, od tega so jih le slabih 12 odstotkov poslali moški. Dve tretjini žensk je bilo starih od 21 do 30 let, torej vnajbolj rodni dobi, več kot petina pa je na osebna vprašanja morala odgovarjati tako na razgovoru kot tudi na posebnih vprašalnikih. Kršitve so se v večini primerov dogajale v zasebnem sektorju, nekaj tudi v javnem. Glede na sektor dejavnosti se največ prijav nanaša na trgovska podjetja (eno kar z dvanajstimi prijavami), med poklici pa so se na vrhu seznama znašla pisarniška in administrativna dela.
so sporna, saj nanje velika večina odgovori že v poslani prošnji za delo ah vsaj pripetem življenjepisu. Tanja Salecl meni drugače. »Želimo poudariri, da mora delodajalec sam predstaviti, kakšna je narava dela, kakšne so zahteve delovnega mesta, kandidat ali kandidatka pa nato pri sebi oceni. ali izpolnjuje te zahteve. V pr.
iri, delodajalec ah boš ti dolo-ic obveznosti iz
ROZMARl PETEK
Alenka Pregelj, vodja kadrovske službe pri Cinkarni Celje: »Mi se držimo pravil iger in odkandidatoviivemo osebne podatkelevprimeru,čejihsam pove. Pogostokrat se zgodi, da mu postavimo vprašanje, vezano na delo, kandidat pa se nato razgovori tudi o zasebnem življenju. Pogosto takšne podatke zapišejo tudi v sami prošnji, o nekaterih pa lahko sami zelo enostavno sklepamo. Če je na primer kandidatka stara 28 let, potem je jasno, da bo prej ali slej želela imeti otroka, kar pa za naše podjetje z več kot 1100 zaposlenimi ne pomeni nič obremenilnega. Pri toliko zaposlenih se namreč že najde kdo, ki )polapa< delo delavke na porodniškem dopu-sm. Sicer pa je pri vsakem razgovoru za delo osnovaizobraz-ba, nato praksa in reference. Že preko takšnih podatkov izveš veliko o kandidatu.«
Hilda Tovšak, direktorica Vegrada: »Sama se iskanju odgovorov na nekatera osebna vprašanja, na primer o načrtovanju družine, izogibam, saj se mi zdijo moralno sporna. Po drugi strani pa so nekatera osebna vprašanja takšna, ki jih je dobro poznali, da jih lahko bolje, predvsem v njihovo korist, razporediš na delovna mesta. Mi imamo izjemno mlad kolektiv in nikoli, ko sprejemam mlado inženirko, ekoi
ne razmišljal saj ta pa še n bo šla kmalu Ravr
stko.pra
;rilu aha, rodila, torej porodniško.
n tedni
vedela za dve n ci v podjetju in prav veselim se tega. Zdi se mi, da to občutijo, zato ti tvoje odobravanje, potem ko pridejo nazaj, vrnejo z dobrim delom.«
Alpos prodaja hčerko
Nadzorni svet Alposa je na podlagi ocen o primernih pogojih v branži prcazvajalcev c^re^ me za ti^ovine minuli teden potrdil predlog uprave o začetku, postopka prodafe stoodstotnega poslovnega deleža v hčerinski družbi Alpos oprema trgovia, ki zaposluje okoli 22 ljudi.
Finančne učinke iz prodaje namerava Alpos vložiti v uadalji^e povečevanje obs^. poslovanja svoje osrednie dejavnosti na podroi^u ce-varstva. Podjeqe je namreč v pre-teldih letih veliko vlagalo, zgoli lani je za naložbe namenilo 840 n-soč evrov, pn .čemet je .pTed\^em žlo za prevzeme podjetij v tujmi ter posodobita tehnologiie. Več o nameravam prodaji bo uprava javnost obvestila po uspešno zaklm-čenem postc^iku.	RP
Od Triglava do Gevgeiije
Termam Olimia, ki imajo na Balkanu velike turistične načrte, najboljše kaže v Makedoniji. V Gevgeliji, na grški meji, ki se razvija v igralniško središče, nameravajo zgraditi velike terme ter bi konec leta začeli z gradbenimi deli. Načrtovana naložba v Srbiji, kjer načrtujejo gradnjo term v Indjiji, je zaenkrat bolj oddaljena.
V Gevgeliji žeh podjetje iz Podčetrtka zgradiri terme na odlični lokaciji, ki pomeni med drugim širše zaledje milijonskega Soluna, Tam je partner Podčetrtčanov podjetje Paspalin, ki ima v lasti vrrino z vodo, kjer so namerih 70 stopinj Celzija, ter zemljiš-
Direktor Term Olimia Zdrav-ko Počivalšek je bi! v Makedo-
niji nazadnje v gospodarski delegaciji, ki je spremljala obisk predsednika naše vlade. Od tam se je vrnil zadovoljen: «Smo pred tem, da zaključimo študijo o eko-
iski upra
■ičenc
1 pote
začnemo z idejnimi projekti.« Za naložbo v Makedoniji, ki je v predpristopni fazi za vstop v Evropsko unijo, lahko v Podčetrtku zato računajo tudi na sredstva iz Bruslja.
V Srbiji je drugače, v bistvu nič novega. Za naložbo v terme v Indjiji, ki je med Beogradom in Novim Sadom je skoraj vse pripravljeno, tudi idejni projekti. Trenutno so se prizadevanja ustavila, pri tem pa so v Podčetrtku v pričakovanju zaključnih pogovorov s predstavniki indjijske občine,
BRANE JERANKO
le po načrtih, v Srbiji čakajo. Zdravko Počivalšek, direktor term iz Podčetrtka, seje izMakednnije vrnil zadovoljen.
iGtPlI panner 1,naJbolJMmokmcm
PlOGODKI
Sara, kot kaže, bo
Predsedstvo sveta regije za novo razvojno agencijo
Predsedstvo Sveta Savinjske statistične regije, ki ga vodi mag. Branko Kidrič, v njem pa so äe podpredsedniki iz vseh subregij, je v sredo soglasno sklenilo, da bo svetu regije predlagalo, naj vseh 32 občin te regije pristopi v novo regionalno razvojno agencijo Sara, ki jo je ustanovila Mestna občina Celje.
Mag. Branko Kidrič, sicer slatinski župan, je povedal, da je predsedstvo Sveta Savinjske statistične regije tak predlog že posredovalo vsem občinam. »Mestno občino Celje smo zadolžili, da v sedmih dneh pripravi predlog sklepa o ustanovitvi agencije Sara za sprejem na občin-sldh in mestnih svetih vseh občin, hkrati pa tudi ustrezno družbeniško pogodbo, ki bo opredelila kakšni bodo ustanovitveni deleži občin. Te bodo izračunah na osnovi celjskega ustanovitvenega deleža glede na število prebivalcev v posamezni občini. Pogodba mora tudi opredeliti način odločanja, ki bo upošteval dva kriterija hkra-
ti. Za kakršen koli sklep mora biti vsaj polovica občin ustanoviteljic, hkrati pa mora biti >za< toliko občin, ki imajo več kot polovico skupne-prebivalstva regije,« je pojasnil Kidrič. In posebej poudaril, da 80 soustanoviteljice Sare lahko le občine._
Celjski župan Bojan Šrot je nastajanje Sare komentiral v novi oddaji Radia Celje Župan na zvezi, ko je povedal, da je bila kapitalska neustreznost Regionalne razvojne agencije Celje [RRA) le eden od razlogov, da so v Celju ustanovili agencijo Sara. »Kar nekaj občin je nezadovoljnih s statusom in delom RRA, čeprav bi to po moje lahko rešili s pogovorom in dobro vsebinsko pogodbo. Toda, na zadnjem svetu regije predstavniki občin RRA niso po-dehU statusa. Mnogi imajo vrsto očitkov, pomislekov. Sam zagovarjam stališče, da je RRA opravila dobro delo, da pa je napake in pomanjkljivosti treba odpravili Čimprej, kajti novo programsko obdobje, finančna perspektiva Evropske unije za leta
2007-12 se je že začelo. S projekti moramo zato pohiteti, da se bomo lahko prijavljali na razpise.«
Pri vsem tem je najbolj zanimivo, da so ustanovitev agencije Sara predlagali prav Celjani, saj je največji očitek ostalih občin RRA, da je v programu preveč »celjskih« projektov. »To je res, toda zaradi korektnosti do vseh je treba povedati, da se v preteklem programskem obdobju ni zgodilo, da katerikoli projekt, ki je bil pripravljen do te mere, da ga je bilo mogoče realizirati, ne bi bil deležen finančne podpore evropskih skladov ali države. Večjiproblem je bü v tem, da v nekaterih občinah spijo, ne pripravljajo projektov, sanjarijo, saj so nettere ideje daleč od tega, da bi jim laliko rekli projekt. Večkrat sem povedal, da je zdaj čas velikih priložnosti, a je večji problem kakovostno in pravočasno pripraviti projekte kot pridobiti zanje denar,« je to stanje komentiral celjski župan Šrot.
BRANKO STAMEJČIČ
V Srednji strokovni in poklicni šoli Celje odslej tudi izdelovalci oblačil in ustvarjalci modnih oblačil.
Nove možnosti za modno ustvarjanje
Srednja strokovna in poklicna šola Celje bo v prihajajočem šolskem letu izvajala nekatere prenovljene izobraževalne programe, s katerimi želi izobraziti več inovativnih mladih strokovnjakov in se hkrati odzvati na potrebe trga dela.
Pri tem imajo v mislih predvsem učence zaključnih razredov osnovnih šol, ki se zanimajo za njihove poklice, Zavedajo se, da moda postaja globalen pojav in tudi pomena prepoznavnih lastnih blagovnih znamk, ki bi kupcu ponudile celostno končno podobo.
V šolskem letu 2007/08 bodo v Srednji strokovni in poklicni šoli v Celju začeli izvajati prenovljeni triletni program izdelovalec oblačO. Dijaki naj bi se v času izobraževanja naučili izdelovati oblačila ter ostale tekstilne izdelke, hkrati pa jih ekonomično negovati in vzdrževati. Spoznavali bodo klasične in sodobne postopke, materiale ter orodja v procesu izdelave predmetov in možnosti njihove uporabe. Cilj je pri dijakih razviti čut za harmonijo ter estetiko in podjetništvo. Pripravljajo tudi Štiriletni program ustvarjalec
modnih oblačil, ki bo zanimiv predvsem za tiste, ki že-Ujo razvijati modne kolekcije oblačil in spoznati tudi trženje in promocijo. Poleg tega bodo izdelovali oblačila in ostale tekstilne izdelke. Oba programa predvidevata še spoznavanje strokovne terminologije ter informacijske tehnologije. Obeta pa se še ena novost, in sicer bodo v strokovni in poklicni šoli uvedli še nov program poklicnega tehniškega izobraževanja av-toserviser tehnik (3+2]. V šoli upajo, da bo nova ponudba spodbudila k vpisu čim več bodočih dijakov.	PM
Velika nagradna igra
I Citycentra Celje in
Casinoja Faraon
Vsako SREDO ob 10.15
v Citycentru Celje in na frekvencah Radia Celje.
Tokrat
vam predstavljamo:
v Finančni točki v Citycentru Celje lahko na enem mestu
-	brezplačno prejmete informacije o različnih možnostih varčevanja,
-	pristopite k več kot 70 vzajemnim skladom slovenskih in tujih upravljavcev,
-	naročite nakup ali prodajo vrednostnih papirjev in
-	prejmete informacije o individualnem upravljanju premoženja.
Ne pozabite izkoristiti posebne akcije za vlagatelje do 3hmarca2007!
Za več informacij nas obiščite v Finančni točki od ponedeljka do petka med 9.00 in 21.00 uro ter ob ^mtah med 8.00 in 17.00 uro in na tel. št. 03 491 15
¥fvin¥.1inancna-tocka.si
wwfltednik city/center
Street One
STREET ONE je nemška blagovna znamka, ki ponuja žensko športno elegantno konfekcijo. Letno se izmenja kar 12 kolekcij, ki se med sabo barvno dopolnjujejo in omogočajo kar največjo možnost kombiniranja. Poleg oblačil nudijo tudi modne dodatke, kot so šali, pasovi, nakit in torbice. Novost v njihovi ponudbi je spodnje perilo, ki ga odlikujeta funkcionalnost in visoka kvaliteta materialov, na voljo pa so vam številne modne barve in vzorci.
Na prodajnih policah imajo že celotno spomladansko kolekcijo, zato vabljeni!
Pokrovitelji:
Več informacij o trgovinah in dogajanju v Citycentru na www.city-center.si
Pravila igre so objavljena na www.novitednik.com in www,radiocelje.com. - Št. 20 - 9. marec 2007 -
ERVJU

Umetnost ni vedno lepa
»Odzivamo se na življenje, na njegove lepe in grde plati,< celjska umetnica Andreja Džakušič
pravi
»Pri svoji sedanji praksi izhajam iz problemov ali stanja v okolici, v kateri sem oziroma živim. Moje ustvarjanje je odgovor, refleksija, komentar na stanje realnega osebnega ali družbenega okolja ...« S temi besedami opiše svoj odnos do umetnosti in svojega ustvarjanja Andreja Džakušič, ena najvidnejših umetnic na celjski likovni sceni, nepogrešljiva organizatorka različnih umetniških dogajanj v mestu, mati. ustvarjalka.
»Za realizacijo svojih zamisli uporabljam različne medije, tiste, ki se mi zdijo v dani situaciji najprimernejši. Ne potrebujem nujno galerijskega prostora - lahko se zgodi kjerkoli,« pravi.
Vam je materinstvo spremenilo življenje, poseglo v umetniško svobodo?
Vsekakor. Zlasti v začetku, ko te otrok potrebuje v celoti, ko se mu moraš ves čas posvečati. Toda sama sem v tem našla izziv in sem iz tega črpala za svoje umetniško ustvarjanje. Mogoče imajo ljudje predstavo, da smo vsi umetniki boemi. Današnji umetnik je lahko zelo resen, če si organizira čas in življenje. To sem morala storiti, urediti življenje tako, da je ostalo nekaj prostora tudi za umetniško dejavnost.
Kako se da živeti od umetnosti v Celju?
Od takšne umetnosti, kot jo jaz počnem, se ne da, saj ne prinaša dobička. Marsikdo me vpraša, zakaj to sploh počnem, zakaj se sploh ukvarjam z nedonosno umetnostjo. Sama čutim potrebo po tem. Naj se sliši še tako čudno, to čutim kot neko poslanstvo. Preživljam pa se z drugimi stvarmi. Učim v šoli, vodim različne delavnice za mlade, delam tudi v gledališču, če dobim priložnost, ukvarjam se tudi z oblikovanjem. Za to, da se plačajo položnice, se je treba kar močno potruditi.
Zdi se, da niste zelo močna in-dividualistka, da ste zelo odprti za sodelovanje z drugimi...
Ko sem končala akademijo in se vrnila v Celje, sem prišla do ugotovitve, da ne morem delovati zgolj kot posameznik. V društvu likovnih umetnikov sem našla somišljenike. Zelo pomembno se nam zdi druženje, debaüranje o različnih stvareh življenja in umetnosti. V društvu delujem kot umetniški vodja in za poletje že pripravljamo nov projekt Vstop prost, poleg tega pripravljamo tudi projekt v špitalski kapeli in s samo organizacijo je kar nekaj dela.
Koliko vas je sploh aküvnih v društvu?
Ves čas nas je aküvnih med 15 in 20. Dobili smo tudi nove moči in zelo smo veseli, da so se mladi odzvali našemu povabilu. Zadeve kar preraščajo možnosti. Projekt Vstop prost je že pred dvema letoma postal mednaroden in res se trudimo, da pridobimo dobre umetnike, da z njimi navežemo stike in jih privabimo v Celje.
Kakšna je skozi vaše oči sploh celjska umetniška scena?
Počutim se v redu. Kar nekaj mladih potencialov se je vrnilo v Celje, kar me veseli. Tudi z ateljeji, ki jih je umetnikom omogočila občina, se je dogajanje spremenilo in mladi imajo boljše pogoje za delovanje.
Kakšne pa so možnosti prezen-tacije vaših del?
Te so odvisne od vsakega posameznika, a zdi se mi, da je zavod Celeia za to zelo odprt, da daje možnosti in da jim je mar za mlade lokalne imietnike. Vse bolje pletejo svoje mreže. Tudi s stanovanjem za umetnike na obisku smo veliko pridobili, tudi možnosti, da gremo tudi mi kam ven, kam drugam. Bila sem že v Belfastu in to je bila zelo dobra izkušnja, saj tam delujejo res vrhunski umetniki. Imeh smo možnost druženja z njimi in dela v tem okolju, kar je sijajna izkušnja. Delati v hiši, kjer je več ateljejev... V današnjem času se mi zdi zelo pomembno druženje uinetnikov, da ne deluje vsak zgolj v svojem okolju in kot posameznik. To sem večkrat doživela med svojimi obiski ali usposabljanji v tujini. Ko se znajdeš v drugem okolju, dobiš bolj odprt pogled, bolj občutljiv si na stvari, ki jih morda prej niti ne opaziš.
Kako bi opisali sebe in svojo ustvarjalnost?
Delujem na vseh področjih. Ko dobim nek impulz ali Idejo, ko me nekaj tako daleč sprovocira, izberem najbolj primeren medij. Nazadnje sem delala projekt Smetarji - ljudje, ki čistijo Celje. Izbrala sem fotografijo, med Tednom kulture sem njihove portrete, posnetke njihovega dela projicirala na izložbe Mestne pisarne.
To je bil fotografski projekt, ukvarjate pa se tudi z instalacija-
Tiidi, če je to potrebno. Pri akciji Vstop prost se odločam med inštalacijami, akcijami ali performan-si. Gre pač za družbeno angažirano umetnost, skozi katero hočemo nagovarjati ljudi. Ves čas se nam zdi pomembno popularizirati sodobno umetnost. Ker ljudje premalo hodijo v galerije, smo se odločili, da stopimo med njih, na ulico. In še en razlog je bil. Hoteli smo biti neodvisni od galerij. Ljudje se vse bolj odzivajo, zanima jih, kaj jim hočemo povedati.
Kateri je vaš najbolj priljubljen medij? S čim najraje ustvarjate?
Zadnje čase sem vse bolj praktična, Če delaš nek objekt in ga razstaviš, ga moraš tudi nekam spraviti. Zlasti Če ti, kot se dogaja meni, zelo malo del odkupijo. Zato se vse bolj odločam za fotografijo, video ali akcije, ki jih je najlažje dokumentirati in tudi shraniri. Os-
tane dokument. Zlasti digitalna fotografija je zelo priročen medij. Zelo se najdem v fotografiji in aparat stalno tovorim s sabo.
Čopiču pa se še niste odrekli...
Ne, ne, vedno kaj skiciram in skušam doživeto vizualizirati.
Kako se vidite v prihodnosti?
Morda v tem, kar delam znotraj društva. Leži mi organizacija in to bi delala še naprej. Dosti sem delala z mladimi in v tej koži se dobro počutim. Dandanes je vizualna plat izjemno pomembna in otroci so strahotno občutljivi, ravno na vizualnem polju se otroci razvijajo kreativno, A ni nujno, da to kreativnost potem uporabljajo na likovnem, vizualnem področju. Postanejo pač bolj kreativni v vseh smislih, tudi v življenju.
Likovno ustvarjanje jim je torej nekakšna spodbuda v iskanju svojih poti ...
Da. Najdejo se, postanejo občutljivi, začne jih zanimati tudi umetnost, a gre za to, da s svojim delom pri njih spodbujam odnos do sveta in življenja nasploh.
Se podpisujete s tistim mag. pred imenom in priimkom?
Ne, ne, sploh ne. To se mi ne zdi pomembno. Izobrazba ni toliko pomembna. Bolj pomembno je, kakšen človek si... v sebi.
Kako gledate na kandidaturo Celja za evropsko kulturno prestolnico?
Mishm da je to za Celje in tunet-nike velik izziv. Res močno držim pesti, da bi Celje uspelo. Stvari v Celju bi se na ta način spremenile na bolje tudi za nas, umetnike. Morda je pomembno še to, da iz pripravljalnega obdobja potegnemo nekaj še za naprej, da se ne zgodijo stvari samo zdaj, ko kandidiramo, ampak da »tečemo« še naprej.
Kakšen je položaj žensk v umetnosti. Ste tudi slabše plačane, zapostavljene?
Umetniki nasploh, ne glede na spol, smo zelo slabo plačani. Kar
e s prilož-I svoja dela
vsi po vrsti, razen risrih, ki delajo po naročilu, ugotavljamo, da moramo biti zadovoljni i nostmi, da razstavljami in dobimo vsaj tisto malo razstav-nino. Vsi zaposleni v nekih institucijah dobijo neko plačo, mi nič. Stanje je takšno v vsej Sloveniji. Tudi na ministrstvu vse bolj razmišljajo o spremembah v tem smislu. Ne počutim se zapostavljeno. Mogoče je res težje, če postane umetnica mama in ima družino. V družbi je še vedno najbolj samoumevno, da bo ženska najprej tista, ki bo poskrbela za hrano, oprane «cunje«, za družino. A vse je odvisno. Imam partneija, ki me ves čas spodbuja, s katerim si delo deliva. Vse je v organizaciji...
Mora umetnik res trpeti, da je dober?
Ne, te teze ne zagovarjam.
Kdaj ste najbolj ustvarjalni? Ko ste srečni, žalostni, prizadeti...
Najbolj takrat, ko sem srečna ... ko mi gre vse dobro. A tudi trenutki, ko si v krizah in problemih, so pomembni. Večina ljudi meni, da mora biti umetnost lepa ves čas, a to ni res. Umetnost je odslikava življenja in v življenju so pozirivne in negativne stvari. Včasih izpostavljamo tudi slednje, kar je za gledalce pogosto moteče, tudi boleče, ampak to se mi zdi potrebno.
Kaj od vsega, kar počnete izven umetniškega ustvarjanja, vas najbolj okupira?
Delo z mladimi in otroci. Vedno dobiš odziv in vedno se odpirajo neki novi pogledi. Zelo dobro izkušnjo sem imela lani, ko sem organizirala delavnico Avtoportret, ob kateri so se mi pridružili tudi srednješolci. Odkrila sem nekaj izjemnih krearivcev, razmišljujočih mladih ljudi, za katere bi bila silna škoda, če se ne bi imeli priložnosti izraziti in razvijati kreativnosti, svojega mnenja o svetu.
BRANKO STAMEJČIČ Foto: GREGOR KATfČ
Andreja Džakušič se je rodiU leta 1971 v Celju, opravila srednjo šolo v Ljubljani, študij pa na ljubljanski likovni akademiji. Med študijem je bila na dveh usposabljanjih v tujini, v Bratislavi in Krakovu. Leta 1999 se je vrnila v Celje, kmalu diplomirala, opravila magistrski študij na akademiji. Živi in ustvarja v Celju. Tam si je ustvarila tudi družino, s partnerjem imata 7 let starega sina Roka, prvošolca.

'riia.
. AKCIMJM^ODKI
**
CELJE * 2012
POZOR, HUD PES
Moje »odštekanoff mesto
Pred kratkim smo vas povabili k sodelovanju v nagradnem razpisu, za katerega potrebujete malo smisla za pisanje. Povabilo še vedno velja in tokrat objavljamo tekst bralke Alenke Dimec, ki si je s tem prislužila mesto v skupini nagrajencev, ki jili bomo ob koncu akcije v sodelovanju z Mestno občino Celje popeljali po mestu z okolico in izlet zaključili s kosilom.
Celje kandidira za evropsko prestolnico kulture 2012 in že sedaj, Še zlasti pa v primeru uspeha, bo mesto polno tujcev. Gotovo imate dobro zamisel,
kako bi tujca popeljali skozi-Celje, da bi mu ostalo za vedno v spominu. Pa
menitosti, še cela vrsta možnosti obstaja: lahko ga vpeljete v svet celjskih lokalov, dobre hrane, zabav, mladinske kulture, rekreacij skih možnosti, lahko ga celo vodite med mestnimi klo-šarji, pasjimi iztrebki na vogalih, razsutimi zelenicami v parku ... Vse to je Celje, s svojimi plusi in minusi.
Pričakujemo čim bolj zabavno in duhovito, drugačno in »odštekano« besedilo, ki nam ga boste poslah. Lahko
Obisk iz Beograda
Moji hčerki, osnovnošolki, sta lepega dne prišli s treninga košarke z novico, da prihajajo sredi decembra v Celje v goste in na prijateljsko tekmo mlade košarkarice iz Beograda. Na njuno in na prošnjo trenerke iz khiba srno se dogovorili, da tudi naSa družina sprejme za tri dni na prenočišče dve deklici iz Beograda
Ekipi sta imeli v petek popoldan, v soboto in nedeljo pa dopoldaji tekme, vendar smo želeli našim gostjam, čeprav živimo v Šempetra in nam vse celjske znamenitosti niso najbolj poznane, prikazali mesto Celje v čim lepši luči.
Prva priložnost se je pokazala v soboto popoldan. Po starem delu mesta je bil napovedan sprevod z dedkom Mrazom. Ker so naše najstniške punce ugotovile, da one pa že ne verjamejo več y te
otročarije, in ker na božičnem sejmu tudi ni bilo nobene »cool« ponudbe, sem jih i» dobri veri peljala na ogled meni zelo ljube reke Savinje, v načrtu sem imela še vzpon na celjski grad. Ob pogledu na reko sta dekleti planili v smeh. Malo užaljeno ju vprašam, čemu se smejeta. Lepo mi razložita, da to ni nobena reka. in da če želim videti pravo reko, naj le pridem v Beograd pogledal Donavo. Ob tej primerjavi sva pa še jaz in Savinja rahlo zardeli. Sploh, ko sem na televiziji gledala Žikino dinastijo in sem lahko Donavo videla bolj »v živa«. No. grad ali »zamak«, kot sta vzkliknili, ko sta ga na vzpetini zagledali, jima je bil zanimiv tudi le od daleč.
Ugotovim, da sem za oglede raznih znamenitosti navdušena le jaz in da se Celje z

Vabimo vas na ogled
PRODAJNE RAZSTAVE
najnovejših izdaj založbe
TASCHEN,
ki jo pripravljamo / naši knjigarni ANTIKA OD 12. DO 22. MARCA 2007!
Vsakdan od 8. do 18. in ob sobotah od 9. do 12. ure bo na ogled najnovejša produkcija Taschenovih knjigs področja

umetnosti (design, arhitektura, film ...). V času razstave vam nudimo 10% popust na vse razstavljene naslove!
VABLJENI! VABLJENI! VABLJENI!
Informacije na tel: 03- 490-89-90 ali na e-mail: antika.book@siol.net
glavnim mestom Srbije ne more kosati, zato naredim za dekleta tisti dan edino pametno potezo in jih povabim v Mc Donald's. S tem si pridobim sloves dobre vodičke nazaj. Nato odidemo na ogled Citycentra in Planeta Tuš, kjer se dobimo še z ostalimi dekleti iz celjske in beograjske ekipe, ki so vse po vrsti zelo navdušene nad pred-praznično osvetlitvijo mesta. Kos pice, kokakola, drsanje, družba vrstnic ter sramežljivi pogledi po mimoidočih celjskih fantih, so bili dovolj, da so puncam žarela lica. Te »znamenitosti« so si najbrž še najbolj zapomnile. Med vožnjo prod Šempetru smo do-
Gockendorf pri Katu
temelji na resničnih dogodkih ali pa je povsem domišljijsko. Po dolžini naj ne presega 3.500 znakov, če boste pisali na računalnik, kar je za nas tudi najbolj pripravno, oziroma največ dve na roko napisani strani. K sodelovanju vabimo predvsem številne mlade iz osnovnih in srednjih šol, kjer imajo novinarske, literarne in podobne krožke.
Vašeprispevke pričakujemo na naslov: Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje, s pripisom za Moje »odštekano« mesto ali na tedmk@nt-rc.5i.
hitele muzejski vlak. ki seje po celodnevnem izletu vračal proti Velenju. Dekletom se je kadeča pošast zdela »ful frajerska«.
Moji družini je obisk dveh razigranih deklic ostal v lepem spominu, hčerki pa se že veselita povratnega obiska in spoznavanja Beograda. Po moji strokovni oceni bi dodala le to, da so nujni popravki na spletni strani in ostalih panojih s prikazom mestnih znamenitosti. Za božjo voljo: vrišite še Mc Donald's, da bo po obisku Celja zadovoljna še mlajša populacija.
ALENKA DIMEC.
Šempeter
Najbogatejši Slovenec je Mirko Tuš
«Toliko zanimanja za nakup revije Manager, kot ga je danes, pa ne pomnim,« je dejala prodajalka v trafiki. »Kaj neki piše v njej,« se je spraševala. Kdo je najbogatejši v deželi tej, se je namreč spraševala večina kupcev revije. Še posebej Celjani, saj je vrh lestvice zasedel lastoik Skupine lbs (in še nekaterih drugili povezanih podjeüj) Mirko Tuš.
Na prvo mesto lestvice 100 najbogatejših Slovencev se le zavilitel z 240 milijoni evrov (za lažjo ponazoritev podaiamo še znesek v tolarjih, torej dobrih 57 milijard). Svojo prvo trgovino na debelo v Slovenskih Konjicah, veEko 250 kvadratnih metrov, je Tuš odprl leta 1989, pred tem pa je bil zaposlen v celjsld Kovinotehni kot komercialist- Kot navajajo v reviji, je Tuš vsakodnevni izkupiček nesel v banko in ga pretopil v nemške marke. In to večkrat na dan! Menda se je v Kreditni banki Maribor dalo zamenjati dinarje v marke, potem spet nazaj v dinarje in spet nazaj v marke po večkrat na dan in pri tem vsoto vsakokrat povečati. To je počel, dokler ni tedanji premier Markovič za nekaj časa zamrznil tečaj dinarja. Takrat se je moral Tuš namesto v Maribor voziti v Avsuijo po nakup cenejšega blaga, da je njegova trgovina lahko uspešno delala. Sicer je Tuš leta 2001 za vodenje podjetja nastavil poklicnega menedžerja Aleksandra Svetelška, njegovo podjetje Engrotuš pa je bilo po letu 2000 kar dvakrat razglašeno za slovensko gazelo, najhitreje rastoče podjetje.
Temelj vrednotenja premoženja vseh omenjenih multimili-jonarjev na lestvici je bil posel, s katerim se ukvarjajo, meja za vstop v klub 100 najbogatejših Slovencev pa je bila 7,2 milijona evrov.' Reviji Manager so pri zbiranju podatkov največ preglavic povzročale lastniške povezave, ki so vodile do družbe v tujino, katere delniške knjige se ne vodijo v Klirinško depotni družbi. Največja čma lisa pa je poslovanje evidentiranih odvetnikov in notarjev, ki so skoraj edina skupina popolnoma skriti javnosti.	RP
Spoštovani bralec Novi ted^k, moja ime je Guy Gockendorf, se zahvaljujem zelo gospodu Hudej, ki meni mesto na tej strani odpustiti. Mogoče ti mene ne poz-nati^ ampak jaz biti ena izmed človek, ki odločati, kdo biti kandidat Slovenija za evropsi« prestolnica kulture. Štiri vaša lepa mesta poslati kandidaturo, ki jih mi zelo vestno prebrala. Ko nam tnesta iz Evropa veliko ponudbe poslala, mi bila pred težkim odločitva. Vsa mesta imeti svoja posebna kultura, vsaka nekaj posebnega imeti. Ena lepa cerkva v romanski slog, druga v gotski, tretja kakšna imenitna skulptura, ki slavna kipar naredil, pa spet ena mesta imeti veliko slavna umetnik, ki danes, resda že umrli, toda slavni postati, ker šele zdajšnja generacija spoznati, kaj oni mislili pred časom, pa tako zdaj kakšen muzej tej slavna oseba postaviti, ki se kot kulturna ponudba pojavljati. tudi včasih tržiti. Jaz tokrat v vaša država prvič priti in takoj jo vzljubila, še posebej: vaš jezik, ki se ga v treh dneh skoraj čisto nau-(ätL Lepa ta vaš jezik, v katerem tako lepo pesmi pisati slavna Slovenci, ki postavila vašemu malemu narod velike spomenike, ne tako vidne, iz aviona, ampak to v vaša tenkočutna zavest biti. Takoj sem spoznala, da Slovenci radi imeti gibanica pa kranjska klobasa, ki na vsaka stojnica lepo pristajati, ko vi dobili vso moja podpora za evropska prestolnica v Slovenija. Sicer meni ponujala tudi prostor v časopis, da bi podprl Koper. Manbor m Ljubljana, ponujali mi tudi nekaj pod imza. pa jaz ne pristati. Že prej. ker jaz prihajati iz Luxemburg. sem rekla, da Celje le mesto, ki mora postati presrolmca kulture, ker vaša Barbara z našim Sigismim-dom tiekoč bila poročena. Sicer:pCTič jaz mislila, da to v Skivaškabilo. ker tudi tam, v Trenčin ona dva biti, pa potem mem gospod Hudej pojasnila, zelo lepo pojasnila, ker on biti tudi turistični vodnik, da jaz se čisto zmo-üla. Takrat vroča želja, da V£B podpreti, v meni do konca našla sedlo, tam sedla in
Piše: MOHOR HUDEJ
mohorh@hotmail.com
iz njega ne več izskočiti. Ko mene gospod Hudej peljala po vaših gostilna, ko jaz videla vaša cvetoče mesto, ko jaz slišala, dapri vas büa tudi velika pisateljica Alma Karlin. da vaša preteklost zelo slavna, da vi zelo kulturna narod, v Celje, da ne pljuvati po tleh, da vi ne vedeti, kaj to hudobno biti, da vi v prihodnost gledati, ta želja, podpreti vas, še bolj v sedlu ostala.
Ampak to še ne vse. dragi bralec Novi tednik, gospod Hudej tudi neverjetna osebnost biti, on mene v časovni stroj spraviti, skupaj sva potovala, zgodovina bliskala mimo naju, jaz sebe videti, kako nazaj v mama skočiti, pa moja mama v njena mama, pa tako naprej, dokler se midva pred človekom, orlovski izraz imeti, ne ustaviti. Prediren bil njegov pogled in na kratko mi ga gospod Hudej predstavila, rekla, to senator Kalo. Jaz začuden gledati, ko še sem v šola hodil, sem prebiral o slavna rimska zgodovina in kako senator Kato čez Kar-tagina udarjati, kako on imeti rad svoj kraj, kako on vse za svoj kraj in domovina naredil, nikoli si takrat mislila, da kdaj ta veliki človek srečal. Zdaj pa stal pred jaz in mi rekel: »Guy Gockendorf, kako si ti, prijatelj mojega prijatelj gospod Hudej. kaj borna zdaj rekla?« Jaz ga začudeno gledala, on pa meni rekla spet:, »Sicer pa jaz biti mnenja, da kraj s tako lepa hmelj ar sko-pivo-varnišM muzej mora postati kulturna prestolnica Evropa.« Jaz reWa v redu.
Potem me gospod Hudej skozi Čas nazaj pripeljala, prišel sem naravnost v Celje, vprašal, kje ta muzej, pa se gospod Hudej na mile solze zjokala, ni muzej je rekla. Takrat jaz padla s konja. Vsak kdaj s konja padla.

10
_CEILJE_| _5roRE

Vloge popolne in pravočasne
Mednarodna komisija bo vloge kandidatov za evropsko prestolnico kulture pričela presojati 19. aprila
v prostorih Ministrstva za kulturo so v sredo odprli in pregledali vloge, prispele na javni razpis za izbiro slovenskega mesta za Evropsko prestolnico kulture v letu 2012.
Na razpis so prispele štiri popolne in pravočasne vloge, ki so jih oddale Mestne občine Maribor, Koper, Ljubljana in Celje. Postopek izbire se bo nadaljeval med 19. in 23. aprilom, ko bo vse prispele vloge ocenjevala 13-članska ocenjevalna komisija, v kateri so tudi štirje tujci. Prav
imenovanje komisije, ki ga je opravil minister Vaško Simo-niti, pa ne vzbuja posebnih upanj za obe manjši mestni občini. V njej sta namreč, po svoji strokovnosti sicer nesporna Mitja Rotovnik iz ljubljanskega Cankarjevega doma in veliki mariborski mag Lenta Vladimir Rukavina. Iz Celja ali Kopra člaiiov v komisiji ni. Ne oporekamo sicer ministrovi izbiri članov komisije, saj upamo, da bodo pri presoji programov, ki bi morali biti odločilni, vendarle prevladali strokovni kriteriji
in drznost, ne pa interesi mest, iz katerih prihajata (vsaj) dva člana.
Postopek izbire se bo nadaljeval s predlogom ministra za kulturo, ki bo vladi na podlagi priporočila mednarodne ocenjevalne komisije predlagal ime mesta oziroma večih mest za nominacijo za naziv Evropska prestolnica kulture. Vlada bo tista, ki bo sklenila, katero slovensko mesto bo predlagala za ta laskavi naslov in najkasneje do konca leta svoj predlog posredovala v potrditev
v Bruselj. Predlog Slovenije bo presojala mednarodna, neodvisna sedemčlanska komisija, ki jo vsako leto imenuje Evropska komisija. Dva člana komisije predlaga evropski parlament, dva Svet EU, dva komisija in enega Odbor regij. Več o slovenskem kandidatu za prestolnico kulture bo torej znano že konec aprila. Kot smo že poročali, bo izbrano slovensko mesto evropsko prestolnico kulture leta 2012 izvedlo skupaj z že izbranim portugalskim mestom Guimaeres. BS
Nevarni peskovniki
v peskovnikih nekaterih celjskih vrtcev v mivki odkrili veliko preveč svinca in kadmija - Mivko že zamenjali
v štirih peskovnikih vrtcev v Mestni občini Celje so strokovnjaki Zavoda za zdravstveno varstvo Celje ugotovili visoko prekoračene vrednosti svinca in kadmija. V enotah teh vrtcev so mivko že zamenjali. Zavod za zdravstveno varstvo Celje bo v prihodnjih mesecih raziskal, ali je bilo zdravje otrok kakorkoli ogroženo.
Zavod je o tem v sodelovanju z Inštitutom za varovanje zdravja RS seznani! Direktorat za javno zdravje RS, Zdravstveni inšpektorat RS, Skupnost vrtcev Slovenije, Ministrstvo RS za šolstvo in šport, Urad RS za kemikalije in Inšpektorat RS za okolje in prostor.
»Nujno je, da takoj preprečimo nadaljnjo izpostavljenost otrok nevarni mivki v peskovnikih, tudi v zdraviliščih, kopališčih in drugih otro"ških in športnih igriščih. Poreklo mivke bodo moraU v slovenskih vrtcih sistematično preveriti in ukrepari, kjer bo potrebno. S toksičnimi kovinami (svincem in kadmijem)
peskovnikivceljskih vrtcih?
obremenjeno mivko so v primeru celjskega vrtca pripeljali iz Mežice. Obenem bodo morale vse ustanove, ki so vpletene v razreševanje problematike, preprečiti nadaljnje obremenjevanje okolja v Mežici ob prede-
lovanju jalovine iz rudnika svinca. Na Zavodu za zdravstveno varstvo Celje bomo v nadaljevanju pripravili toksikološko oceno tveganja in z njo ocenili, kaj je pomenila za zdravje otrok izpostavljenost onesnaženemu pesku v peskovniku,« je povedal prim. doc. dr. Ivan Eržen, dr. med., specialist epidemiologije, direktor Zavoda za zdravstveno varstvo Celje.
V tem trenutku še ne morejo zatrditi, kakšno je bilo tveganje za povečan vnos svinca v telo pri otrocih, ki »o se igmli na onesnaženih površinah. Vendarle sklepajo, da ob običajni igri na peskovniku ni pričakovari akutnih učinkov na zdrav-
je, ki bi bili posledica vnosa svinca v telo, saj je čas zadrževanja na peskovniku sorazmerno kratek, količina vnesene Zemljine (peska) v usta med igro pa v običajnih razmerah tudi ni tako velika, da bi lahko prišlo do takega vnosa, ki bi vodil do akutnih zdravstvenih učinkov. Posebna raziskava, v okviru katere bi analizirali nekaj vzorcev krvi otrok, ki so se igrali v peskovnikih, kjer je bila vsebnost kadmi-jainsvincapovečana, bi dala odgovor na skupno obreme-
otrok s
omogočila va na zdr,
tudi I
vpli
Vrtnice za ženske in socialno šibice
Celjski Mladi lorum Socialnih demokratov je ob letošnjem 8. marcu, mednarodnem prazniku žensk, pripravil že tradicionahio stojnico, ki so jo postavili na celjski zvezdi. Ob njej so občanom po primerni ceni ponudili vrtnice. Ves izkupiček so namenili učencem iz socialno ogroženih družin II!. Osnovne šole Celje in sicer kot prispevek k izvedbi šole v naravi, kulturnih in tehničnih dnevov, ekskurzij in šolske prehrane.	BS, foto: GK
Letos osveščanje deklic
v Štorah letos še ne ho cepljenja 34 osmošolk in deve-tošolk proti humanemu virusu papiloma, ki povzroča rak materničnega vratu. Letos bodo posebno pozornost namenili njihovemu osveščanju, kar bodo storili s prie-davanji.
Tako se je odločil obünski svet na sredini seji, kjer so se odločili, da se bodo o cepljenju deklic odločili v okvim sprejemanja proraftma za kto 2008. Prejšnji mesec se je namreč pojavil predlog dveh svetnikov, da bi to storili že letos, pri tem pa so se takoj pojavili različni pomisleki, čeprav so svetniki predlog načeloma podprli.
V sredo so nato cepljenju (ki bi stalo 12 tisoč evrov) namenili posebno točko seje občinskega sveta. Po podatkih obeh svetnikov, ki sta pobudnika cepljenja v Stenah, se je zanj doslej odločUo 14 slovenskih občin, predlog pa se naj bi znašel še na dnevnih redih občinskih svetov 18 občin. Po mnenju nekaterih svetnikov, ki so imeli različne pomisleke, nazadnje predvsem po zdra\ 'stveni plati, zato v Štorah naj ne bi hiteli. Pri tem bi počakali na celovito odločitev vlade o cepljenju, do katere naj bi, po nekaterih podatkih, prišlo v letu dni. Pri tem so predstavniki občinske uprave opozorili, da o tem v sosednjem celjskem občinskem svetu, na primer, še niso razpravljali.
BRANE JERANKO
Štorsko vino ni kar tako
v občini Štore bo v ponedeljek, 12. marca, že četrto leto redno letno ocenjevanje vin tamkajšnjih vinogradnikov.
Na ocenjevanju, ki ga pripravlja Društvo vinopadnikov in kletarjev Polič Štore, bodo sodelovali priznani strokovnjaki kmetijsko gozdarskega zavoda iz Maribora. Ocenjevanje bo ob 16. uri ter je javnega značaja. Vzorce bodo zbirali že na predvečer ocenjevanja, v nedeljo med 18. in 20. uro v gasilskem domu. Podelitev diplom bo 24. marca v okviru rednega letnega občnega zbora društva,
Vina štorskih vinogradnikov na ravni vinorodne dežele Podravje so po kakovosti v zgornji tretjini.	BJ
iOVI fElilR

11
Skrb za invalide
L,
Z OBČIMSKIH SVETOV
Na Polzeli so se na volilni skupščini Medobčinskega društva invalidov (MDI) Žalec sestali delegati iz šestih spodnjesavinjskih občin.
Poročilo o pestrem lanskem delu MDI-ja je podal predsednik Janez Meglič. Lani so sprejeli 114 novih članov, tako da društvo zdaj šteje 1.223 rednih in 683 podpornih članov. Delavni so bili na socialnem in humanitarnem področju. Med letom so dodelili 84 socialnih pomoä in razdelili 272 paketov s prehrambenimi artikli. Obiskali so člane društva v domovih za ostarele, nekaj bolnih članov in 13 najstarejših, starih 90 in več let. Veseli so, da so z dobrodelno akdjo uspeh Petru Planinšku iz Petrovč nabaviti nov specialni električni invalidski voziček ki ga upravlja z usti. Pripravili so srečanje invalidov, zelo zadovoljni so bili z dobrodelnim koncertom in razstavo ročnih del, kjer je svoja dela razstavilo 28 npovih članov. Bogata in razgibana je bila tudi športna in rekreacijska dejavnost,
Tudi za letos napovedujejo pestro delo. Poudarek bo na izvajanju posebnih socialnih programov z dodeljevanjem enkratnih denarnih pomoči tistim članom, ki živijo v zares težkih pogojih, in za nakup ortopedskih pripomočkov na podlagi vlog ali pripo-
S$kupščineMI[>« Žalec
ročil poverjenikov. Poleg tega bodo pripravili posebno srečanje za nepokreme in težje pokretne invalide, humanitarni koncert, razstavo ročnih del, srečanja in izlete. Vse leto bodo v svoji pisarni v Žalcu vsak ponedeljek in sredo od 8, do 11, ure nudili tudi
nasvete in napotke za pravno pomoč.
Ker je bila skupščina volilna, so izvolili nove organe društva do leta 2010. Nov devetčlanski izvršni odbor bo še naprej vodil dosedanji predsednik Janez Meglič,
TT
Zanimiv la bivanje
PREBOLD - Severni ravninski del Prebolda je zanimiv za nove poselitve. Se pa v Prebold priseljujejo tudi prebivalci z območja Trbovelj in Velenja, z izgradnjo avtoceste je celotna občina postala zanimiva tudi za Ljubljančane. Strategija prostorskega razvoja občine, ki so ga svetniki dali v prvo obravnavo, zato predvideva širitev stanovanjskih dejavnosti v Preboldu, Dolenji in Latkovi vasi, Šeščah, Matkah ter Kaplji vasi. Bodo pa v Preboldu na območju graščine gradili tudi dom za ostarele in varovana stanovanja in v Matkah vrtec, v Svetem Lovrencu bodo na svoj račun prišli tudi ljubitelji golfa.
S kreditom do cenejšega vrtca
PREBOLD - Mlade družine s stahiim prebivališčem v Preboldu, ki odplačujejo stanovanjski kredit, bodo s 1. aprilom plačevale 30 odstotkov nižjo ceno vrtca. Spremenila pa se je cena za pomoč družini na domu. Ta bo odslej višja, za oprav- ' Ijeno storitev bo znašala 14,88 evra. MATEJA JAZBEC
Za dan žena
v prihodnjih dneh bodo nekateri organizatorji počastili malce odrinjen praznik - 8. marec, dan žena.
Že včeraj, na praznični dan. so v organizaciji Univerze za III. življenjsko obdobje Velenje lepšali 8. marec varovancem velenjske^ Doma za varstvo odraslih, proslavo pa so pripravili tudi sinoči v Braslovčah. Jutri, v soboto, ob 18. uri pripravlja KD Petrovče proslavo ob dnevu žena v hmeljarskem domu v Petrovčah. KD Galidja se bo prazniku poklonilo z gledališko predstavo, ki bo v soboto ob 19. uri v Domu krajanov Galidja. V nedeljo pa Planinsko društvo Zabukovica pripravlja 20., jubilejni pohod žena na Hom. Zbirna mesta bodo pred Domom Svobode v Grižah, v Matkah in pred Minervo, pohod pa se bo začel ob 13, uri.	US
Pletie so iz koruzne slame
članice Društev podeželskih žena Braslovče Toplica iz Okonine že vrsto let sodelujejo.
Tokrat so se odločile za skupen tečaj pletenja iz koruzne slame. V dvorani gasilskega doma v Braslovčah se je zbralo 20 članic obeh društev, ki so se pod vodstvom Cilke Sobo-čan učile plesti cekarje, košarice, pletarje in druge izdelke, ki so bili nekoč nepogrešljivi v gospodinjstvu. Čeprav je tovrstni material v veÜki meri nadomestila plastika, ni dvoma, kateri izdelki so lepši. Ob vsestranski uporabnosti je izdelek vsakemu domu v okras s svojo naravnostjo in toplino, ki ju izžareva.	TT
Na vseh Karitasovih koncertih Z roko v roki v Žalcu sodeluje Robert Goličnik s prijatelji, to je orkester s pevskim zborom, ki prav letos prazt)uje deset let delovanja.
Uspel dobrodelni koncert v Žalcu
Utrinek s tečaja pletenja iz koruzne slame
Na II. dobrodelnem koncertu Dekanijske karitas Petrovče Z roko v roki v telovadnici 1. Osnovne šole v Žalcu je nastopilo dvanajst ansamblov, skupin in posameznikov, ki so za lepo število obiskovalcev pripravili pestro prireditev.
S prodanimi vstopnicami in donatorji so organizatorji zbrali skoraj pet tisoč evrov, katerim bo glavni pokrovitelj prireditve Občina Žalec dodala Še svoj prispevek v višini tisoč evrov. S tem izkupičkom bo Dekanijski karitas Petrovče olajšano dobrodelno delo pri pripravljanju paketov hrane in oblačil za ljudi, ki jih obiščejo vsak četrtek v njihovi pisarni- Lani so tako razdeliU 1119 pake-
tov, trenutno pa Karitas obiskuje 210 družin in posameznikov, žal pa se ta številka po izjavi predsednice Dekanijske karitas Petrovče Elvire Selič iz dneva v dan veča.
Nastopajoče in obiskovalce je tokrat pozdravil celjski škof dn Anton Stres, ki je v nagovoru omenil trojni steber dela duhovnikov in cerkve: «To je oznanjanje evangelija, opravljanje bogoslužja in skrb za karita-tivno dejavnost, za kai se zavzema tudi papež.« Zelja je, da bi ta oblika pomoči zaživela v sleherni župniji in vključila čimveč ljudi, kajti potem bi bila pomoč ljudem v stiski uspešna.
TV, foto: TT
Ženske o moškem
Občinski odbor LDS Žalec |e včeraj ob mednarodnem dnevu žena, 8. marcu, pripra-vU srečanje z Vesno Vuk Go-dina iz Maribora, Olgo Mar-kovič iz Žalca m Udijo Smo-lar iz Slovenj Gradca.
Na klepehi v prostorih kavarne Hotela Žalec so sogovornice spregovorile o ženski družbi v pretežno moškem svetu, kako se vsaka od njih spopada marec 2007 -
z življenjskimi izzivi in kaj ji ko je biti mati, žena in delavka daje moč, da jim je kos ter ka- -vse z nasmehom. MJ
12
^ENWimJ LAŠKO I

Zrasla bo stanovanjska cona Pisanec
šentjurska občina je pripravila drugo prostorsko konferenco, na kateri je predstavila osnutek lokacijskega načrta nove stanovanjske cone Pisanec. Nanjo so povabili predvsem nosilce urejanja prostora, predstavnike gospc^ars-tva ter interesnih združenj, vendar se je ni udeležil nihče od naštetih.
Otroci, polepsoyte praznik mamicam!
/ Kot vsako leto tudi letos pripravljamo presenečenje za mamice - stilsko preobrazbo za tri izžrebanke.
Izpolnite kupon za svoja mamico in^a na dopisnici pošljite do 19. marca v naše uredniStvo na naslov: Novi -tednik in Radio Celje, Prešernova 19, 3000 Celje, s pripisom: za mamico

	n ^ Hair center Darja
l»T«m ^OOB s. p. merow ^^ aooo ccue 03/490-70^ »«(Ml/MO-W»	Darja Koenut s.ff. lil. Frankolovskih žrtev 24, Celje Tel.: 491 97 00
^OPONZAMAMICO
Ime in priimek moje inaiTiB Naslov
MVI TEDNIK
Več prostora za jeklene konjičke
v Rimskih Toplicah spet brnijo stroji, tokrat na parkirišču v UUci XIV. divizije (na shki).
Parkirni prostor, ki je v lasti Občine Laško, bodo namreč povečali in asfaltirali, pri Čemer bo na voljo 3i parkirišč. Hkrati bodo parkirišče tudi javno razsvetlili, Gradbena dela izvajajo v več fazah, tako da je na delu
parkirišča še vedno možno parkirati. Tudi v primeru popolne zapore parkirišča ni večjih težav s parkiranjem, saj lahko lastniki svoje avtomobile pustijo na severni strani parkirišča oziroma na podaljšku Aškerčeve ceste. Ureditev parkirnega prostora v Rimskih Toplicah bo Občino Laško stala približno 51 tisoč evrov.	BA

Kot so pojasnili na občinskem oddelku za prostorsko načrtovanje in varstvo okolja, so večino podrobnosti dorekli že v času usklajevanja z lastniki zemljišč ter priprave dokumentacije. lUdi na prvi prostorski konferenci dodatnih usmeritev niso zabeležili. Sicer pa je občina na podlagi posameznih vlog lasmikov zemljišč in povpraševanj po novogradnjah stanovanjsldh objektov k projektu pristopila že leta 2005. Širši javnosti bodo osnutek občinskega lokacijskega načrta predstavili na javni razgrnitvi in javni razpravi, ki bo v teh dneh, takrat bo mogoče podati tudi stališča in pripombe,
Stanovanjska cona Pisanec naj bi mesto našla pod gozdom malo pred šolskim centrom iz smeri Šentjurja. Tam je predvidena potrditev obstoječih zgradb, 19 pa bo novogradenj, večji del stanovanjskih, do 30 odstotkov novogradenj pa bo lahko poslovnih oziroma gospodarskih. Območje zajema 2,4 hektara zemljišč, vse je pripravljeno za potrebne infrastruktume priključke, v izdelavi pa je tudi idejna elektrifikacija območja. Predvidena je gradnja treh novih hidrantov ter ekološkega otoka za ločeno zbiranje odpadkov, Promet v stanovanjsko cono bo z ^avne ceste usmerjen s cestnim priključkom in sicer je predviden uvozno izvozni priključek z levim za-vijalnim pasom na glavni cesti Šentjur-Mestinje. Naobeh straneh ceste sta predvidena tudi pločnika. Poleg tega bodo ob cesti zgradili Še manjši nasip z drevesno vegetacijo, ki bo omejeval hrup zaradi prometa. Osnutek lokacijskega načrta je na vpogled v prostorih Občine Šentjur v času uradnih ur
POLONA MASTNAK Foto; MN - Št. 20-9. n
Dvoživke varujejo pred avtomobilskimi kolesi
Celjska območna enota Zavoda RS za varstvo narave ima v teh dneh polne roke dela. Poleg tega, da v času cvetenja ščitijo ogrožene velikonočnice na Bo-
letini, varujejo tudi dvoživke na njihovi selitveni poti.
Odsek ceste Gorica pri Sliv-niri-Drohinsko oh Slivniš-kem jezeru namreč seka selitveno pot dvoživk, ki neredko končajo pod kolesi voznikov, To bi lahko bilo, kot ugotavljajo, ne le nevarno, ampak celo do^oročno usodno za populacijo. Največkrat nesrečno končajo navadne
krastače. Ravno dvoživke, ki so izjemno občutljivi organizmi, so v tolikšnem številu, kot jih je najti ob območju jezera, odlični pokazatelj ohranjenosti narave. Za njihovo zaščito so bili že pred 12 leti ob rekonstrukciji ceste ob jezeru narejeni podhodi za dvoživke, prvi tovrstni v Sloveniji. Dolgoročna rešitev bi bila postavitev trajnih varovalnih ograj, ki bi živalim preprečile dostop na cesto in jih usmerjale v zgrajene podhode.
Do takrat pa jim je, kot ugotavljajo na zavodu, treba pomagati drugače. Tako bodo
v sodelovanju z Lovsko družino Log v času spomladanske migracije postavili začasno fizično ograjo, dvoživke pa bodo čez cesto prenašali tudi ročno. Ograja bo stala na mestu, kjer je migracija največja, dnevno pa bodo tudi nadzirali območje. Akcijo, ki jo sofinancirata zavod in šentjurska občina, bodo izvajali vse do 18. marca, skupaj s strokovnjaki pa bodo pripravili še predavanja o pomenu ohranjanja dvoživk in njihovih selitvenih poti, namenjeno predvsem okohš-kim prebivalcem in lokalni skupnosti.	PM
lovinwK
POOČEmEg KOZJE I ROGATEC

13
Iz Obsotelja odslej dva poslanca
Marjan Drofenik iz Imenega bo na zasedanju parlamenta zelo verjetno sodeloval že danes
Ugibanja o tem kdo bo nadomestni poslanec Slovenske ljudske stranke, ki bo nasledil novega mariborskega župana Franca Kan-glerja, so končana. Novi poslanec slovenskega parlamenta bo zelo verjetno že od danes Marjan Drofenik iz Imenega pri Podčetrtku, do predlani tamkajšnji župan.
To se je zgodilo potem, ko je dosedanji poslanec Rangier pred nekaj dnevi odstopil ter naslednji na listi, minister za lokalno sa-
Marjan Drofenik je iz Imene^ pri Podčetrtku ter v zadnjem obdobju zaposlen v družbi Štore Steel, kjer dela kot inženir na razvojnem i>odročju. Do predlani je bil eno desetletje župan Podčetrtka ter je nato odstopil zaradi ponavljajočih se nesoglasij s skupino svetnikov z območja Pristave pri Mestinju. V zadnjem obdobju je bil podpredsednik občinskega odbora SLS v Podčetrtku.
Marjan Drofenik. ki je bil eno desetletje župan Podčetrtka, bo v državnem zbeni kot drugi poslanec iz Obsotelja. Tam bo skupajzMar-tinam Mikoličem iz Nove Slovenije. kije obenem župan Rogatca.
moupravo Ivan Žagar, za poslansko mesto ni bil zainteresiran. Na strankini listi je sledil nekdanji prometni minister Anton Berga-uer, ki se je moral o nastopu funkcije uradno odločiti v osmih dneh. Za Berga-uerja so že kar nekaj časa napovedovali, da ga držav-
ni zbor zaenkrat načeloma ne zanima. Kot smo v torek dopoldan izvedeli na sedežu stranke v Ljubljani, je Bergauer prejšnji večer ponujeno mesto vseeno formalno sprejel ter ga »zamrznil«, na sedežu pa so pričakovali njegov odgovor,
Bergauer že nekaj časa ni bil zadovoljen, da bi v primeru nastopa poslanske funk-cije ostal kot Kanglerjev naslednik brez njegovih funkcij v različnih odborih. Rangier je namreč opravljal tudi funkcije predsednika odbora za promet ter člana komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb, odbora za notranjo politiko, javno upravo in pravosodje ter delegacije državnega zbora v parlamentarni skupščini zveze NATO. «To je bila moja želja, ne pogoj,« nam je Ber-gauer potrdil, ko smo se z njim pogovarjali v torek.
Odločil se je tako, da je prepustil mandat naslednjemu na kandidatni listi SLS z volitev v sedmi volüni enoti. Svojo odločitev je še v torek sporočil v Ljubljano, nasled-
»Poslansko funkcijo razumem nasploh kot zelo pomembno, ne glede na to, kakšno mnenje imajo ljudje o njej. Skušal bom kaj dobrega storiti tako za Obso-telje kot za celotno državo,« je povedal ob sprejemu nadomestnega man^ta skorajšnji novi poslanec Marjan Drofenik. Ljudje, ki Drofenika dobro poznajo trdijo, da to niso zgolj vljudnostne besede. Večinoma ga ocenjujejo kot poštenega in skromnega, o njem so prav tako prepričani, da ljudem zna prisluhniti.
nji z liste, Marjan Drofenik, pa je v prostorih republiške volüne komisije predvčerajšnjim sprejem »nadomestnega mandata« že potrdil v pisni obliki.
Tako naj bi se, kot je predvideno v takšnih primerih, danes najprej sestala mandatna komisija državnega zbora, ki bo nato predlagala poslancem potrditev nadomestnega poslanca,
BRANE JERANKO
Starši, otroci in sovica
v obnovljeni Kinodvora-ni v Kozjem, ki je osrednji prireditveni prostor v tej občini, so pred dnevi uprizorili otroško gledališko predstavo Sovica Oka. Gre za delo Svetlane Makarovič.
Posebnost predstave je, da jo je uprizorilo deset staršev otrok iz domačega vrtca. Ti so predstavo sami predlagali, se nato temeljho pripravljali z režiserko Darjo Fon, sami pa so tudi izdelali kostume.
Dvorana je bila polna navdušenih obiskovalcev, zato se pogovarjajo, da bodo So-vico Oko predstavili še v drugih krajih, Dogodek je organiziral vrtec v Kozjem, v katerega je vključenih 74 otrok.	BJ

V Strmolu bo živaiino
v Zavodu
) kulturo, turizem in razvoj Rogatec, kjer upravljajo od jeseni tudi s tamkajšnjim dvorcem Str-mol, začenjajo danes s prvim sklopom rednih mesečnih prireditev. Prvi dogodek v tem mesecu bo današnja otvoritev likovne razstave Fran-za Pirkerja iz Avstrije.
Gre za kiparja in glasbenika, nekdanjega predsednika Poklicne zveze
likovnih umetnikov Štajerske ter avtorja Skulptur na različnih javnih mestih. Poznavalci njegovega dela poudarjajo njegovo inovativnost pri uporabi različnih materialov in tehnik ter' njegov posebni hkovni jezik. Uro po začetku otvoritve likovne razstave, ki bo ob 18, uri, bo sledil klavirski recital širše uveljavljene domačinke Urške Roškar,
SREDNJA STROKOVNA IN POKLICNA ŠOLA CELJE Ljubljanska cesta 17 3000 Celje
»STORI, KAR MOREŠ, STEM, KAR IMAŠ, TAM, KJER SI.-
Na Srednji strokovni in poklicni šoli Celje Vam oredstavl/amo naslednje izobraževalne programe
REDNO IZOBRAŽEVANJE
1. Programi srednjega stro
a izobraževanja
(štiriletna izobraževalna programa):
a)	program USTVARJALEC MODNIH OBLAČIL - NOV PROGRAM, ki ga začnemo prvič izvajali v šoiskem letu 2007/2008
b)	program PROMETNI TEHNIK, strokovna izobrazba ■ prometni tehnik/prometna tel^nica
2.
iJZQbrazevanjß
(triletni programi poklicnega izobraževanja):
a)	program IZDELOVALEC OBLAČIL - NOV PROGRAM. ki ga začnemo prvič izvajati v šolskem letu 2007/2008
b)	program FRIZER, poklic frizer/frizerka
C) program AVTOSERVISER, poklic avtosen/iser/avto-serviserka
3.	Program nižjega poklicnega izobraževanja (trajanje izobraževanja 2 oz. 2,5 leti)
a) program POMOČNIK KONFEKCIONARJA, poklic pomočnik konfekcionarja/pomočnica konfekcionar-ja
Rok za vpis: 23. marec 2007
4.	Program srednje poklicno tel^niškega izobraževa-nja
(trajanje izobraževanja • dve letL Pogoj za vpis: uspešno končana triletna poklicna šola ustrezne smeri)
a)	programAVTOSERVISNI TEHNIK-NOVPROGRAM.
ki ga začnemo prvič izvajati v šoiskem letu 2007/ 2008
b)	program PROMETNI TEHNIK
Informativni rok za vpis: 30. marec 2007 Končni rok vpisa: 1. junij 2007
Vse dodatne informacije lahko dobite v šolski svetovalni službi na tel. številko 03/42-822-33 ali po elek-
IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH
V šolskem letu 2007/2008 a me kot za n
t Program srednjega strokovnega ii (štiriletni izobraževalni program): a) program KOZMETIČNI TEHNIK, strokovna izobrazba - kozmetični tehnik/kozmetična tehnlca Z. NACIONALNA PQKLIQNA KVALIFIKACIJA-priprav Ijalnl seminar in izvajanje postopka za preverjanje strokovnih znanj in spretnosti - pridobitev CERTIFIKATA.
•	voznik/voznica v cestnem prometu
•	vizažist/vizažistka
•	odgovorna oseba v cestnem prometu
•	delavec/delavka za preprosta konfekcijska dela
•	tekstilni konlekcionar/kontekcionarka
•	vzdrževalec/vzdrževalka pnevmatik in vulkanizer/vul-kanizerka
•	maniker/manikerka
3. TEČAJI
a)	Estetika las, obraza in nohtov (60 ur)
b)	Začetni tečaj šivanja (60 ur)
Programe Izvajamo skupinsko, posamezno ali v obliki vodenega samoizobraževanja, odvisno od števila vpisanih kandidatov.
Kandidate bomo vpisovali v tajništvu izobraževanja odraslih (soba 3B1) vsak dan, razen sobote in nedelje, od 13. do 15. ure, ob četrtkih pa od 13. do 16.30. Začetek vpisa 27. avgust 2007 Vse ostale informacije:
Tel.: 03/42-822-31, 03/42-822-30,03/42-822-12 e-pošta: izobrazevanie-sspsce@guest.arnes.si Domača stran: www2.arnes.si/guest/ssceste5
Na Strmolu bo odmevala glasba tudi v torek, 17. marca, ko bo nastop učencev Glasbene šole Rogaška Slatina, v četrtek pa bo sledU strokovni posvet ob izidu monografije Naravnogeografski, kuhurni in ekonomski vidiki razvoja Posotelja. V okviru mednarodnega projekta Sokrates ga pripravlja mariborska filozofska fakulteta,
BJ
14
Raj dolžan ali obratno?
lOVI TEDNIK
Po podatkih Občine Vojnik pogrebna služba Raj, ki je koncesionar za pokopališko dejavnost, dolguje občini okoli 25 tisoč evrov koncesijske dajatve. Po ocenah Raja pa je dolg, če sploh je, na strani občine. Kdo je komu kaj dolžan, bodo družno ugotavljali v ponedeljek, že zdaj pa se ve, da bo občina pri podpisu nove koncesijske pogodbe pazi j i vej ša.
V stari koncesijski pogodbi je navedeno. da se v primeru boljših ali slabših rezultatov pogrebne službe koncesijska dajatev spreminja. »Pri tem smo računali predvsem na to, da bomo z boljšimi rezultati podjetja tudi mi deležni večjega kolača,« pojasnjuje vodja občinske uprave Mojca Skale. «Vendar pogrebna služba Raj vztrajno prikazuje izgubo, na podlagi česar bi bila oproščena plačila koncesijske dajatve. Pri pregledu poslovanja pogrebne službe Raj pa je revizorka opazila določene pomanjkljivosti, zato nas je nadzorni odbor zadolžil, naj jim kljub vsemu izstavljamo račune, ki so jih, z obrazložitvijo, da so v izgubi, zavrnili.«
»Milo rečeno sem nad takšnimi izjavami presenečena,« pravi prokuristka in lastnica pogrebne službe Raj Jana Pustek. »Mi namreč dokazujemo nasprotno. Občina je namreč dolžna poravnati razliko med najemninami za grobove, ki jo poberemo mi, in stroški za vzdrževanje pokopališča, ki jo mora poravnali občina. Sami pa veste, kako stroški vsako leto rastejo. Ne bom vnaprej trdila, koliko so nam dolžni, pač pa bodo v ponedeljek zvečer, ko se dobimo s predsednikom odbora za finance, številke povedale svoje.«
Ne glede na to, kdo je komu kaj dolžan, so v občini v novem razpisu za opravljanje pogrebne službe na podlagi minulih slabih izkušenj koncesijsko dajatev natančneje definirali. Na razpis se namreč lahko prijavijo le tisti, ki bodo na glede na to, kakšne rezultate bodo pokazali zaključni računi, letno poravnali minimalni znesek koncesijske dajatve v višini dobrih 4 tisoč
ROZMARJ PETEK
VABILO	'
K DAJANJU PONUDB ZA NAKUP NEPREMIČNIN
Zavarovalnica Triglav, d.d., s sedežem v Ljubljani, Miklošičeva cesta 19 Najugodnejšemu ponudniku prodamo:
Poslovni prostor v izmeri 60,10 m2 ki se nahaja v poslovno-stanovanjskem objektu v Laškem, Trubarjeva 9 in Kidričeva 2. Prostor ima lasten vhod v pritličju (12,80 m2) in povezavo s I. nadstropjem (47,30 m2, št. dela stavbe 26). Objekt z ident. št. 285 v k.o. 1026 Laško stoji na pare. št. 402, vi. št. E4. Vpis etažne lastnine je urejen. Nepremičnina je nezasedena in bremen prosta. Izhodiščna cena: 48.500,00 EUR (11,622,540,00 SIT).
Pogoji za nakup:
A.	Ponudnik je lahko pravna ali fizična oseba, ki izpolnjuje pogoje za pridobitev lastninske pravice na nepremičninah v R Sloveniji. Pravna oseba se Izkaže z izpisom iz sodnega registra ali drugega ustreznega javnega registra, ki ni starejši od 30 dni; samostojni podjetnik se izkaže z odločbo o izpolnjevanju pogojev za začetek opravljanja dejavnosti kot podjetnik; fizične osebe se izkažejo s potrdilom o državljanstvu, kopijo potnega lista oziroma drugim dokumentom, ki izkazuje pravico pridobitve lastninske pravice na nepremičninah v R Sloveniji.
B.	Pisne ponudbe morajo vsebovati naziv a(i Ime kupca, njegov naslov, predmet ponudbe, ponudbeno ceno ter plačilne pogoje ter dokazila o izpolnjevanju pogojev za pridobitev lastninske pravice pod tč. A.
C.	Odpiranje ponudb in izbor najugodnejšega ponudnika bosta izvedena komisijsko.
D.	Izbrani ponudnik bo o izbiri obveščen najkasneje v 15 dneh po odpiranju ponudb, pri čemer lastnik ni dolžan podati obrazložitve o Izboru.
E.	Uspešni ponudnik mora v roku 15 dni od obvestila, daje izbran, s prodajalcem skleniti pogodbo o nakupu, sicer šteje, da je od nakupa odstopil.
F.	Davek na promet nepremičnin, davek na dodano vrednost opreme in vse stroške v zvezi s prodajo in prenosom lastništva nosi kupec.
C. Nepremičnina in oprema so naprodaj po načelu »videno-kupljeno«.
H.	Kriterij za izbiro najugodnejšega ponudnika je ponudbena cena in rok plačila.
I.	Lastnik ni obvezan skleniti kupoprodajne pogodbe z nobenim od ponudnikov in lahko . brez kakršnekoli odškodninske odgovornosti, v katerikoli fazi postopka, od prodaje v celoti ali deloma odstopi ali izloči posameznega možnega ponudnika iz nadaljnjega izbora.
Lastnik si tudi pridržuje pravico, da se z vsemi ali s posameznimi ponudniki na podlagi njihovih ponudb pogaja o končnih elementih pogodbe.
Pisne ponudbe pošljite priporočeno, v roku 8 dni od objave oglasa, na naslov: Zavarovalnica Triglav, d.d.. Služba za nepremičnine, Miklošičeva 19,1000 Ljubljana, s pripisom »Nakup nepremičnin ZT«. Ogled nepremičnin je možen po predhodnem dogovoru. Kontaktna oseba za ogled In podrobnejše informacije je ga. Nada Eslh, tel. št.: 031304 971.
^ triglav
Kar na prednostno listo!
Seznam želja, ki mesta še niso našle v proračunu
čeprav je letošnji proračun Občine Vojnik skoraj za tretjino večji od lanskega. težak je slabih sedem milijonov evrov, še vedno
ne bo uresničil vseh potreb občine. Izrečene želje svetnikov zdaj čakajo na prednostni listi, uresničene pa bodo v primeru večjih nenapovedanih prihodkov občine.
Minuli teden sprejeti proračun se od osnutka proračuna, predstavljenega pred mesecem dni, bistveno ne razlikuje. Denarja za izgradnjo pločnika in kolesarske steze od novega trgovsko-poslov-nega objekta do pokopališča Vojnik še vedno ni. Enako velja za zagotovitev dodatnili sredstev za izgradnjo- vodovoda Stražica-Straža, ureditev parkirišča pri pokopališču Vojnik, igrišča v Socki in na Frankolovem... »Če mi poveste, kje naj vzamemo, katero postavko naj spremenimo, bi šlo precej lažje, ne pa da samo opažate, česa ni,« je
na opazke nezadovoljnih svetnikov iz opozicijskih vrst odgovarjal župan Beno Poder-gajs. »Dobro, bom pa dal en konkreten predlog,« je odgovoril svetnik Rudi Špes. »Kolikor poznam naše kmete, jim ne gre ravno slabo. Pa vzemimo 19 milijonov tolarjev iz kmetijske postavke in jih namenimo za izgradnjo pločnika.« Ne da bi »kmetijski« svetnik Marjan Kovač sploh kaj konkretnega rekel, predloga niso vzeli resno in o njem niti niso glasovali.
Da je v občini premalo storjeno na področju prometne varnosti, je opozoril tudi svetnik Jože Kocman. »Ravno običajen človek je zato najbolj prikrajšan in s tem najbolj ranljiva skupina v prometu, torej otroci in starejši, ki hodijo peš ob robu zelo prometnih cest.« S trditvijo, da je proračun skopo odmeril sredstva komunalnemu delu proračuna, kamor poleg vodovodov sodijo tudi ceste, se je strinjal tudi predsednik ko-
Čeprav bo izgradnja večnamenske dvorane s telovadnico v Novi Cerkvi, ki je letos »glavna« proračunska postavka, zahtevala več občinskega denarja, kot so sprva načrtovali projektanti, se sredstva za izgradnjo v letošnjem proračunu še ne bodo povečala. Bodo pa za naložbo morali v naslednjih dveh letih rezervirati 25 odstotkov več denarja. Za prav toliko je namreč bila dražja najugodnejša ponudba izvajalca. Kot so ugotovili svetniki, se ponudniki, ko gre za občinske naložbe, očitno med seboj dogovorijo za dvig cen svojih storitev.
munalnega odbora Peter Operčkal, »a ker boljših predlogov nismo/niste imeli, bom tudi tak proračun podpri.« Z njim se je strinjala velika večina svetnikov in gladko potrdila trinajsti proračun občine Vojnik.
RP
Noordung buri domišljijo
Prvi javen prikaz nove^ dokumentarnega filma o slovenskem pionirju vesoljskih poletov Hermanu Potočniku Noordungu je v soboto v Mestni kino Metropol v Celju pri-vabü poleg ustvarjalcev filma in Vitanjča-nov predvsem simpatizerje vsestranskega znanstvenika in vizionarja.
Dokumentarni film Noordur^ je izobraževalna redakcija RTV Slovenija posnela po scenariju Andraža Pöschla in v režiji Slavka Hrena. Življenje, predvsem pa delo Hermana Potočnika, predstavlja tako s pomočjo njegove knjige Problem vožnje po vesolju kot s pomočjo ljudi, na katere je tako ali drugače vplivala. Če bi šlo za igrani film, bi lahko rekli, da v glavnih vlogah nastopata umetnik Dragan Zi-vadinov in novinar Aco Pastemjak, ki je prvi pri nas začel razkrivati podobo Hermana Potočnika.
Avtorjem filma je uspelo predstaviti velik pomen Potočnikovega dela in njegov še ne povsem raziskan vplivna vesoljske raziskave. Kaže namreč, da ni bilo vse. kar je domislil, objavljeno v njegovi knj^. Nekaj dokumentov je morda v arhivih Nase. Kaj je v njih, je seveda le eno izmed vprašanj, ki se zastavljajo gledalcu dokumentarnega filma.
Precejšen del filma so posneli v Spominskem središču Hermana Potočnika Noordun-ga v Vitanju, v hiši, kjer je pred svojim pohodom na sever preživel nekaj lepih otrošldh let. Pravzaprav je ta hiša, vitanjska graščina, eden redkih še olu^anjenih krajev, povezanih s Hermanom Potočnikom. Njegov grob na Dunaju so prekopali, hišo, v kateri je živel, podrli... A tisto, kar je v svojem kratkem življenju ustvaril, še danes ali pa vedno bolj, budi radovednost, vznemirja in vzpodbuja.	MBP
filma Noordung na odru Mestnega kina Metropol v Celju. Pridružili so se jim novinar Aco Pasterajak, Miha Turšič, ki je oblikoval Spominska središče Hermana Potočnika v Vitanju, in Dragan Živadinev. Vsem se je za njihovo izjemno delo zahvalil vitanjski župan Slavko Vetrih.
m iža-.
15
Popotovanje v Glamourbio
Likovni salon Celje se je v torek za tri dni spremenil v mesto vseh prihodnjih idej. V Glamourbio. V izmišljen kraj, ki bo v ponedeljek zaživel v obliki spletne strani in kjer se bodo srečevali ljudje različnih oblikovalskih profilov in predstavljali svoje delo.
Tako sta si Glamourbio zamislili modni oblikovalki Mateja Krofl in Špela Saje. V tem izmišljenem mestu bo imel vsak oblikovalec svojo ulico, v kateri bodo živele njegove ideje. V Glamourbii zaenkrat »živita« samo Mateja in Špela, ki si želita, da bi mestece v prihodnosti zraslo, da bi se vanj vključili tudi drugi umetniški in kreativni profili {fotografi, viza-žisti, frizerji, glasbeniki, industrijski in grafični dizajner-ji...). To je tudi namen projekta: ustvariti mrežo, ki bi povezovala ljudi različnih oblikovalskih in ustvarjalskih strok.
Del celotnega projekta je biJa razstava v celjskem likovnem salonu (na ogled je bila od torka do včeraj), ki je zajemala predvsem kolekcijo oblačil in modne fotografije. Oblačila, ki jih je oblikovala Špela Saje, so predstavljala ljubezenski napoj. »Ko si zaljubljen, prehajaš skozi različna čustvena stanja, pri čemer vsako oblačilo pripoveduje zgodbo o enem od teh čustev,« je pojasnila Sajetova. Mateja Krofi pa je svojo kolekcijo poimenovala (Ne)vidno. Njen kon-
cept izhaja iz eti pomena besede »glai bitja, ki je sposobno poljubno preobraziti svojo obliko in telesno podobo ter nastopati tako, da ga različni ljudje vidijo različno. »Moja kolekcija tako sledi imaginarnemu in eksperimentalnemu kodeksu silhuet, ki se spreminjajo z gibanjem. Kompleksno krojenje ustvarja kontrast mehkih in ostrih linij, ki oblačilu nadenejo več obrazov,« je povedala Kroflova. Oblikovalki sta za svoji kolekciji večinoma uporabljali naravni material, kot so volna, svila in bombaž, pri čemer ju do-
polnjuje tudi nekaj visoko-tehnoloških umetniških tka-
Na razstavi sta se predstavila tudi fotograf Gašper Domjan z modnimi fotografijami ter Matjaž Očko, ki je poskrbel za postproduk-cijo. Celotno mesto Gla-mourbia je zaživelo pod ustvarjalnimi rokami grafične-. ga oblikovalca AndreasaTa-baka z Nizozemske. Pri projektu so sodelovali še Stane Spegel z glasbeno podobo, oblikovalec pričesk Robert Štamcar in maskerka Maja Balanč. Glamourbia bo v obliki spletne strani
(www.glamourbia.eu) v celoti zaživela v ponedeljek. »Radi bi ustvarili združenje mladih, ki radi kvalitetno delajo. Glede na veliko zanimanje mislim, da bo Glamourbia kmalu dobila nove hiše, nove ceste in nove prebivalce,« je ob odprtju razstave v Likovnem salonu dejala Mateja Krofi.
Razstava je nastala v sodelovanju s Centrom sodobnih umetnosti Celje in Zavodom Celeia Celje, projekt pa sta podprla Celjski mladinski center in ljubljanski ŠOU.
BOJANA AVGUŠTINČIČ Foto: GK
Skaletovi portreti
Celjski fotograf Vinko Skale se v Muzeju novejše zgodovine Celje predstavlja z razstavo približno tridesetih barvnih in čmobelih fotografij, večinoma portretov, na katerih ljudje s svojim oblačenjem in načinom vedenja zbujajo pozornost in izstopajo iz povprečja.
Upodobi j enci na fotografijah so anonimni nosilci določenega »sloga« - dokument določenega časa. Avtor za por-tretirance ni vzel slavnih osebnosti, ampak marginal-ce, ki pozornost vzbujajo s svojim videzom, pravi umetnostna zgodovinarka Nataša Robežnik. Skale tokrat predstavlja studijske ateljejske portrete z nevtralnim nebesno modrim ozadjem. Prevladujejo doprsni potreti, nekaj je tudi dopasnih in do-kolenskih. »Po obratu obraza so upodobljena le redko postavljeni v frontalno držo. Zelo pogosto pa so osebe ujete v čistem, strogem profilu.
Za vrhunski glasbeni dogodek 50 v torek na abonmajskem koncertu Zavoda Celeia Celje v Narodnem domu poskrbeli trije odlični glasbeniki: svetovno znana mezzosopranistka Marjana Lipovšek (rojena v znani slovenski glasbeni družini), basist avstrijskega rodu, Alfred Burgstaller (njen soprog) in pianist, Američan Anthony Spin.
Občinstvo so glasbeniki očarali s skrbno izbranim programom, ki je obsegal dela skladateljev Purcella, Mon-teverdija, Čajkovskega, Brahmsa, Schumana, Marijana Lipovška in Dvoržaka ter
z dodatkom, ki ga je po prisrčnem sprejemu in dolgih aplavzih prejelo v dar v tem nepozabnem - večeru.
Glasbeniki so na slovenski tiuneji doživeli v Celju resnično topel sprejem in bili navdušeni tudi nad akustično in lepo dvorano Narodnega doma, ki žal, ni bila povsem zasedena. Zato pa so tisti, ki so prišli na koncert, uživali ob izvajanju skladb, zapetih v nemškem in slovenskem jeziku, v katerem se je preizkusil tudi soprog Marjane Lipovšek- Občinstvo je s spremljavo na klavir in s svojim svojevrstnim nastopom še posebej navdušil pia-
Mezzosopranistka Marjana Lipovšek, hči skladatelja, pianista, glasbenega pedagoga in publicista Marijana Lipovška, je zaželena pevka doma in v svetu, kjer doživlja ovacije in uspeh za uspehom. Napovedi o izjemni karieri pevke so uresničene. S svojim izraznim glasom in izredno muzikalnostjo je blestela v vseh pomembnih opernih vlogah na domala vseh največjih opernih odrih sveta. Nastopa s številnimi orkestri. Številni skladatelji, ki občudujejo njene glasbene sposobnosti, pišejo skladbe posebej za njo.
)r in Anthony Spiri.
nist, ki je spremljal zakonca Lipovšek - Burgsttaler, Anthony Spiri.
Prav tako je bilo celjsko občinstvo, ki ga je umetnica še posebej navdušila z narodnimi pesmimi Marijana Lipovška (1910-1995), deležno pre-mierne izvedbe njegove pe-- Št. 20-9.
smi, ki je bila, kot je povedala pevka, napisana zanjo in za soproga že leta 1980, potem pa se je nekje izgubila in pred nekaj tedni, na srečo, spet našla. Aplavz v dvorani Narodnega doma, kjer so prišli na svoj račun glasbeni sladokusci, dolgo ni pojenjal.
Koncert s tremi glasbeniki so pri Zavodu Celeia skrbno načrtovali in pripravljali več kot leto dni, Večer, kakršnega si Celje, kandidat za evropsko kulturno prestolnico še želi!
MP Foto; GK
Telo je pri upodobljencih obrnjeno v isto smer, kot je usmerjen pogled. Kombinacij različnih obratov telesa in obraza se javlja le pri dvojnem portretu. Smer pogleda dodatno podkrepi še frizura oseb, ki je edini element na fotografiji, ki ni naraven, ampak posebej prirejen le za to priložnost, za snemanje. Pri frontalnih portretih upodob-Ijenci z očmi izražajo svoja čustvena stanja. Nekateri portreti imajo vključene tudi roke v različnih držah, ki še dodatno poudarijo izraznost obraza in ustvarijo prepričljiv vris spontanosti,« je ugotovila Robežnikova. Večina potrtetirancev ima na sebi tudi dodatke, ki govorijo o njihovem družbenem sloju in potrjujejo pripadnost določeni skupini.
Torkovo odprtje razstave sta popestrili kitaristka Ajša Svetlin in violinistka Alenka Firšt.
BA, foto: GK
Večer z Marjano
v Celju premierno izvedena skladba njenega očeta, napisana, izgubljena in najdena -Poslušalci
navdušeni
108 inin.,(Sinokin' aces), akcija/komedija
Režija: Joe Carnahan Igrajo: Ben Affleck, Andy Garcia, Alicia Keys, Jason Bateman, Common, Joseph Ruskln. Alex Rocco. Wayne Newton
i« V Planetu Tuš!
16
mf'-'" "t
Invalidka, toda ne lutka!
Dvajset let po prometni nesreči na invalidski voziček - Danica Cokan iz Gotovelj ne obupuje
Danica Cokan je bila prej veselo dekle, vedno aktivna in pripravljena pomagati drugim. Veliko |e delala, za vsakogar je našla lepo besedo, njen nasmeh pa je ublažil kar nekaj težav. Hitela je iz službe domov, k svojim staršem, po opravkih... in skoraj ni opazila, kako se je začela njena bolezen.
Najprej jo je bolel vrat, potem rama, roka... »Pri 21 letih sem doživela prometno nesrečo, bolezen pa je izbruhnila skoraj dve desetletji kasneje. V hrbtenjači, pri vratnem vretencu, se je naredil mehurček. Po mnogih pregledih se je diagnoza glasila syringomyelija,« je pripovedovala Danica. Bolezen jo je priklenila na posteljo. V temo, kot sama pravi. »Dve leti sem preživela doma, nepokretna, v postelji.« Pred tremi leti pa je ob pomoči mnogih dobrotnikov Danici uspelo kupiti voziček, ki je prilagojen njenim potrebam. Odprl se ji je nov svet. Sedaj se lahko »sprehaja« naokrog, srečuje ljudi, si izbere majčko v trgovini ... Tudi v Celje, kjer je bila prej zaposlena v butiku Črna mačka, se pripelje s tem vozičkom.
»Še enkrat se zahvaljujem vsem, ki so mi takrat pomagali. Zbrati je bilo treba 3,8 takramih milijonov tolarjev, saj je šlo za nadstandardni električni invalidski voziček, ki ima vse funkcije. Lahko zatrdim, da ga pridno uporabljam, čeprav si moram, ker je voziček moja last, sedaj vse sama kupovati. Gume, akumulator, roko za približanje predmetov ... Vendar se moraš znajti in si pomagati. Naučila sem se, da če bi čakala samo na druge ... No, včasih nimaš živcev.«
Danica Cokan v dnevni sobi. ki so jo
V prijetno urejeni hiši v Gotovljah je za Daničin »prevoz« urejena klančina, pohvali se tudi z električno posteljo, ki jo je kupila s pomoto sestre. Seveda so precej velikemu vozičku prilagojene tudi druge malenkosti - miza, postavljena v kotu, na stežaj odprta vrata ... Danica je povsem odvisna od pomoči drugih, »Mož zjutraj skuha kavo, me obleče in uredi. Potem gre v službo, sama pa ga čakam do popoldneva.«
ŠOLSKI

I CEHTIRSIUTJUR
^ Vas vabi v studijskem Icüj 2007/08 k vpisu v naslednja višjeSoiska studijska programa;
■>
^ UPRAVLJANJE PODEŽELJA IN KRAJINE
redtii In Izredni 5fudij
^ ŽTVILSTVO IN PREHRANA
redni in izredni študij
Rok za oddajo pive prijave k vpisu je najkasneje do 8. marca 2007. Pt\'0 prijavo /a vpis pošljite na naslov;
jbki Lenter Celje, Pot na Lavo 22. 3000 Celje
e-pošta: referatvsscekg@guest.arries.si telefon: 03/746-29-02 aii 03,^46-29-00
Danica je članica kar devetih takšnih ali drugačnih invalidskih društev. Kar nekaj priznanj lahko pokaže, sodelovanje v teh dmštvOi ji veliko pomeni. Poleg tega ji pomagajo na različne načine, med dm-gim z osebnimi asistenti, Čeprav je, tako trdi, glavni asistent njen mož. »Popoldne ga čaka kuhanje, likanje, pranje, tudi vinograd, večkrat pa ga pokličem, kadar potrebujem pomoč.« Ko, na primer, sredi Celje doživi »gumi defekt«. Ob vsem tem seveda doživlja različne ^dbe, ki jih Danica pridno zapisuje.
Med smehom in jokom
Osnutek nove zgodbe je nastal tudi na dan našega obiska: »Če ne bi poklicali, me ne bi biJo doma. S sabo bi vzela dežnik in vrečko za smeti. Odpeljala bi se na pošto v Žalec, kjer me čaka paket,« je pokazala Danica zapis.
»Največkrat sem vesela, seveda pa se včasih tudi zjočem. Najbolj me moti, ker imajo ljudje invalide za drugačne. Sama sem, kot sem bila, le mogoče z izkušnjo več. In nikakor nisem lutka na vozičku. V resnici drugače vem, kaj je življenje. Je pa res, da je ljudem težko dopovedati, da sem, kot sem bila.« Danica ceni vsak trenutek, ki ga prenese brez večjih bolečin, vsako uro, dan, ki ga preživi s svojimi dragimi. Izogiba se sttesu in jezi, opazuje sebe in druge ter skuša najti mir.
»Doma mi ni biti,« prizna-
šem na računalnik, rešujem križanke, pogosto aranžiram majhna darila... Veste, mdi to. stane. Če pa grem okrog, je vse skoraj brezplačno. Zato pravim, da bolj ko sem >spufana<, bolj hodiiB okrog. Z vozičkom se preko Žalca, Petrovč, Lev-ca in Medloga, torej tudi po ^vni cesti, odpeljem do Celja. Dve uri in pol, 16,3 kilometra. Večkrat me vprašajo, kako si upam. Sama pa odgovarjam, kako si drugi upajo? Imajo drugačno življenje, so zdravi. Če bi bila zaprta v stanovanju, bi znorela. Ko sem
slabe volje, se zapeljem okrog Gotovelj, pa je že bolje.«
»Vsemu se privadiš, samo bolečin se bojte,« pravi. Brez pesimizma, brez posebne žalosti, z veliko volje. Samo v očeh je mogoče videti, da vseeno trpi. Bolečine so namreč stalne in nenehne. Se zdi sama sebi ubo^? »Sama vsakogar pozdravim, se nasmehnem. Nekateri še odzdravijo ne, spet drugi so najbrž jezni, ker so na svetu - ti ljudje se mi zdijo ubogi. Sama nisem nikoli preklinjala usode. Če ne drugega, sem spoznala ljudi, ki so
mi naklonjeni v dobrih in slabih časih. Poznala sem jih že dolgo, vendar ne tako v globino njihovega srca.«
Med pomočjo in usmiijenjem
Danica brez težav govori o številnih preiskavah, svoji bolezni in posledicah. »Moram pa paziti, da ne delam napak. Da se preveč ne najem, na primer. Ali kako vozim, ker mi vsak >ruker< povzroči bolečine v hrbtu. In teh. >rukerjev< namreč je, verjemite, veliko. Kljub skrbi za invalide marsikje niso urejene poti, poleg tega pa se invalidi med seboj zelo razlikujemo. Nekateri, ki so tudi na vozičku, lahko na primer igrajo košarko. Zato se včasih vprašam, zakaj nas tisti, ki načrtujejo spremembe ali izboljšave, preprosto ne povabijo zraven. Verjetno bi recimo vozičkarji najbolje vedeli, kaj je treba spremeniti na cesti ali pločniku.«
Ob našem obisku pri Coka-novih je Danico na mizi čakalo prijetao sporočilce. Hčerka Urška je mami voščila za god. 'I\idi sin Marko je prišel pogledat, če mami kaj potrebuje. Le nasmeh je pokazal, kako ponosna je Danica na svojo družino, ki ji stoji ob strani. Ob tem pove, da je pet minut pomoči več vrednih kot deset let usmiljenja. »Pri nas si vsak, ki pride, sam postreže. Tako je to. Jamranje ne dene dobro moji bolezni in mi ne more pomagati. Veliko pišem pesmi in zgodbe, sploh če sem slabe volje, kar Üjejo besede iz mene. In res, včasih si želim tudi v vrhnje prostore naše hiše. Mogoče pa se mi bo želja kdaj uresničila?« Tudi ta stavek je Danica pospremila s prešernim smehom, ki bi se ga lahko nalezel marsikateri »zdrav« človek.
URŠKA SELIŠNIK
Danična bolezen, tor^ syrmgomyeiija, je diagoosticirana, Ce s« v hrbtnem mozgu irejavijo mehurčki ali tanke podol^vate dste. Glede na lego »syriaga« (Danica ga imenuie drv) so bolezenski znaki indivldadbio zelo različni. Edav od znakov je hiranje mišic, kar je doletelo Danico.
sama narediti, popolnoma sem odvisna od dnigih. Če ni nikogar, ležim na postelji, pi-
Zaradi bolezni Danica ni posebej občutljiva na vročino ali mraz, lo tako je hladen dmsko-pomladanski dan primaren za posedanje na soncu.
NOVI k..
ORIAŽA
17
»Tudi takrat smo odkrivali svet!«
Štefka Kučan o spominih - Od dijakinje celjske ekonomske šole do prve dame
s temi besedami je začela pogovor gostja, ki so jo medse pred časom povabili dijaki Srednje ekonomske šole Celje. V okviru Foruma spominov vsake toliko namreč povabijo v goste znane osebnosti, ki so bile kakorkoli povezane z njihovo šolo. Med drugim jim je spregovorila tudi nekdanja slovenska prva dama Štefka Kučan.
»Naziva prva dama se nisem nikoli navadila,« je povedala dama, ki je v Času dolgoletnega predsedovanja soproga Milana Kučana Sloveniji med državljani pustila močan pečat. Izbrana je bila za Slovenko leta, bila pobudnica številnih humanitarnih in drugih akcij, ki jih še vedno vodi. Pa ste vedeli, da je bila dijakinja celjske ekonomske šole? In da je ves tisti čas tudi bivala v celjskem internatu?
»Pa saj se ni čisto nič spremenilo,« je ob prihodu Štefka Kučan vzbudila salve smeha med dijaki. Ja, pouk je še vedno v stavbi, kjer je bil nekoč internat. »Še pred mojih prihodom je bil to nunski dom. Hm, le luči so zdaj neonske in drugače je opremljeno, sicer pa lahko čisto podoživljam srednješolske čase. Čeprav je vmes minilo že kakšnih petdeset let,« je pomežiknila nabito polni dvorani. »Lepo je podoživeti čase mladosti. Kar gledala bi vas ... Časi so se seveda močno spremenili, nekatere stvari pa kljub vsemu ostajajo nespremenjene. Še vedno šola ostaja prostor druženja, učenja, prvih ljubezni in malih vragolij. Pa energije, ki jo vnašajo dijaki in učitelji,« se je začel pogovor.
Kako se je Štefka sploh znašlavCelju? »Ekonomskih šol takrat ni büo kaj prida veliko po Sloveniji in otrokom iz Šmartnega pri Slovenj Gradcu, od koder prihajam, je bilo Celje najbližje. Sem iz družine s petimi otroki in takšna sprememba, za štiri leta oditi živet med večinoma neznane ljudi, je bila kar drastična. Celjski internat je postal moj drugi dom, ta leta pa sodijo med najlepša v življenju. Veste, tudi mi smo takrat odkrivali svet. Mladost je obdobje s svojimi značilnostmi, čeprav smo bili takrat vrženi v drugačne zgodovinske in pro-
storske strukture kot vi,« je povedala Štefka.
»Se premog in drva smo nosili od doma!«
Dijaki so pridno postavljali vprašanja in eno tistih, ki je gostji zarisalo nasmeh, je bilo, kakšni so bili v njenem času šolski projekti. »E^ojekt številka ena: učiri se in preživeti. Sicer pa so bili zelo, kako naj povem, praktično življenjski. Topla voda je bila na voljo le dvakrat na teden, premog in drva smo nosili od doma, takrat se je na-
mreč ogrevalo s pomočjo tistih ogromnih peči. Domišljije tudi ni manjkalo in življenjske energije je bilo ravno zaradi tega na pretek. Poleg spominov smo od doma prinesli še marsikdaj drugega. Eden ljubezen do petja, plesa, drugi znanje igranja na inštrument, tretji je spet bil odličen športnik in že smo si zapolnili proste ure. Izborili smo si prve plese v bližnjem dijaškem domu, se organizirali in se z vlakom vozili na abonmajske gledališke predstave v Ljubljano. Življenje v Celju je bilo razburljivo, skozi srednjo šolo pa smo počasi dozorevali,« je povedala Štefka Kučan.
Še posebej so se ji v spomin vtisnili nekateri učitelji. »Nikoli nisem bila pretirano dobra matematičarka. Če si kdo po mnenju našega profesorja ni prislužil niti nezadostne, je dobil ničlo in to štirikrat podčrtano! Knjižni jezik pri urah slovenskega pouka je bil seveda obvezen, ampak kadar smo pri književnosti obravnavali avtorje iz naših krajev, v mojem primeru denimo Prežihovega Vorancn, ni bilo čisto nič narobe, če nas je nekoliko zanesel dialekt.« pravi. In pove, da se je ravno v njenih dijaških letih gradil štadion Kladivar, tekač Stanko Lorger pa je dosegal prve odlične uvrstitve. »Z izgovorom, da gremo navijat za Lor-gerja, smo si izborili marsikatero pouka prosto urico!«
Ponesti ime Siovenije v širni svet
čeprav so bili v pogovoru z dijaki v ospredju spomini na šolska leta, mimo
bi se kdaj, tako kot je to storila Hillary Clinton, odločila za kandidaturo za predsednico države, so dekleta spraševala Štefko Kučan. »Ne, to pa nikoli. Damo sicer poznam in ji želim veliko sreče, vem tudi, da je sposobna, vendar sem se v času Milanovega predsedni-kovanja predobro seznanila s to vlogo. Ogromno odgovornosti, odrekanja ... Moraš biti pravi človek za to in se tej nalogi popolnoma predati,« pove o lerih, ko se je samostojna Slovenija, ki je za las pobegnila od balkanske krvave morije, šele postopoma uveijav-Ijala v svetu. »Saj veste, iz zgodovine poznamo primere, ko je že spor zaradi ženske lahko sprožil vojno, predstavljajte si, kako jo je preprečiti v okolju občutljive mednarodne diploma-
cije! Predstavljati in voditi državo je lep, vendar težak poklic. Dober vodja je tisti, ki vodi z znanjem. Že zgolj njegova beseda je zavezujoča.«
Če bi želeli našteti, s koliko predstavniki svetovne politične »smetane« se je Štefka Kučan v vseh teh letih srečala, bi si morali vzeri krepko več časa, kot tisto urico, ki nam je biia na voljo. Predsedniki držav, parlamenta, vlad, ministri, člani kraljeve družine ... »Na vsak obisk ali odhod v tujino sem se pripravljala kot na maturitetni izpit. Ob naši »majhnosti«, ki jo tako zoprno poudarjamo, ter začetni neprepoznav-nosti nas je reševala lahko le kulturna omikanost. Vedno je bilo treba paziti na podrobnosti, natančno vnaprej presoditi, kako in kaj s katerim gostom,« pove. Pri tem ni pozabila na drobne anekdote. Od takšne, kako je ob stiski pri izbiri državniških daril prišla na idejo in stekla v banko po pravkar stiskane prve slovenske tolarje, ki so jih uokvirili in po-darih. »Odziv je bil, da lepšega darila s tako močno simboliko še niso prejeli. Mlada država se je dobro odrezala!«
»Naziv prve dame mi nikoli ni bil pri srcu. Prav tako ne vloge, ki ji jih ob obiskih v tujini običajno namenijo. Za dame namreč vedno pripravijo poseben program, ki sem si ga rada vnaprej nekoliko prikrojila po svoje, da bi videla in izvedela čim več, ce-losmo spoznala posamezno državo. Seveda je treba vedno vedeti, do kod lahko greš.« In kaj pravite, si je Štefka Kučan drznila avstrijski zunanji ministrici podariti izvod Levstikovega Martina Krpana v nemščini in slovenščini?
POLONA MASTNAK Foto: GREGOR KATIČ
CELJSKA

ZABAVA ZA ŽENSKE OB DNEVU ŽENA Z ŽIVO GlASBO IN ATRAKTIVNIM NASTOPOM ORIENTALSKIH PLESALK
V HOTELU CEUSKA KOČA PETEK, 9.3.2007, od 19. ure dalje
Mem
Krema krompiFjm juha s panceta in ocvrtim pomni
Svinjska ribica s slanina v slivovi maHi sirov s'lmteij, :eienjavna Imri v poniarantai omaki z iesniä in bučkami po primorsko; ^
Reiervacije na tel.: 059 070 405
18
RT
NOVI iptiir
Boste zmogli?
Pred vami je izjemno pestra sobota. !n zanimiva. Dobro si razporedite čas, pitvkčnih tekem kar mrgoli. Opoidne se bo na Skalni kleti začel finale celjske malonogometne lige na umetni travi, ^Ifinalna obračuna bosta odi^ana med deveto in polenajsto uro. Že popoldne se bosta drugič v štirih dneh udarili vodilni rokometni moštvi 1. državne lige, v zktorogu. Najhuje bo ob 19. uri: v Rdeči dvorani bo gostot Gold dub, v dvorani Golovec bodo rokometašice <^ja Celjskih mesnin in Ptuja odločale o ppdprvaku, v Areni Petrol pa bodo nogometaši MIK CM Celja skušali proti Kopru prvič zmagati pod novim imenom. In da si boste la^e oddahnili od stresnih trenutkov - tetoe boste lahko spremljali na valovih Radia Celje - si ob 22. uri na malem ekranu privoščite o^ed dCTbija vseh derbijev med nogometaši Barcelone in madridskega Reala.
Ogromne skale tresnile s src
Manjša dvorana v Kopru, 100 Florijanov, le eoa četrtflnalna tekma pri moštvu, ki je bilo v prejšnji sezoni slabše uvrščeno, strah pred izpadom branilcev naslova pokalnega prvaka, ki so v slabši formi - vse to in še več je botrovalo trilerju na Obali.
Srečno se je zaključil za rokometaše Celja Pivovarne Laško, ki so se tako uvrstili na zaključni turnir slovenskega pokala. Ta bo 14. in 15. aprila v Rdeči dvorani, še z gostiteljem Gorenjem, novomeško Krko in trebanjskim Trimom, Vodilni možje celjskega kluba so si globoko oddahnili po zmagi s 23;22, najbrž pa še najbolj trener Kasim Kamenica. Njegovi varovanci so navkljub odlični predstavi vratarja Aljoše Rezarja (do odmora 11 obramb, nato Gorazd Škof 13] zaostajali po 1. polčasu z 11:10. V 46. minuri so vodili z 18:17, nato je
Primorcem uspel delni izid 3:0 (20:18), celjski stroj pa se je dokončno o^el. V predzadnji minuti so domačini zaostajali za en gol in imeli žogo, ki pa jo je ujel Dragan Gajič in zaposlil Edija Kokšarova za zadnji celjski gol (23:21). Triler je povzel Renato Sulič: »V tem trenutku sta najpomembnejši zmaga in naša trda obramba, saj smo po dolgem času prejeli vsega 22 zadetkov. V napadu nam je zmanjkalo malo natančnosti, ampak to bomo do naslednjih tekem zagotovo popravili.«
V prvenstvu vodilni Celjani so zbrali 30 točk, Koprčani 29, jutri sledi še ligaški obračun v Zlatorogu. Sledijo Hrpeljci, 27, in Ve-lenjčani, 26 - tudi pred njimi je medsebojni obračun!
DEAN ŠUSTER Foto; SLAVKO KOLAR
»Če ne zmagamo, bolje da odidemo iz kluba!«
Zmaga za dvig samozavesti, forme in položaja na lestvici
Gorenje in Gold club, ki ju jutri čaka derbi v 18. krogu 1. slovenske rokometne lige, se zagotovo ne bosta srečala na zaključnem turnirju pokala Slovenije, saj se Hrpeljcem tja presenetljivo ni uspelo uvrstiti. Potem ko so Velenjčani že v torek zanesljivo ugnali Krško (33:26), so varovanci Vojka Lazarja dan kasneje klonili proti Trimu (24:31).
»Nasprotnik ni bil tako lahek, kot ob koncu kaže rezultat. Če se že v uvodu ne bi po-tmdili, bi lahko bilo ob koncu tudi drugače. Sicer pa so bile tiidi preostale tekme zelo zanimive. Vemo, kako se je ob koncu srečanje v Kopm srečno razpletlo za Celjane, Krka je premagala Ribnico, Gold club pa je izpadel proti Trimu. TUdI na zaključnem turnirju bodo zanimiva srečanja, ob ugodnem nasprotniku bi se lahko uvrstili v finale,« pravi po zmagi v Krškem velenjski levi zunanji igralec Drago Vukovič.
»Gorenje nesporni favorit«
čeprav je izpad iz pokala Slovenije za Gold club boleč, trener Vojko Lazar meni, da je vseeno zaslužen: »Izpad za nas ni presenetljiv. Po tekmi s Celjem smo padli v foimi, poleg pestijo še poškodbe
javnih igralcev Radoslava Sto-janovika. Zorana Jovičičain Ser-geja Sokolova. V tem trenutku enostavno ne moremo odigrati tekme, kot bi želeli. Poleg poškodb smo še v rahli krizi,« Zadnje gostovanje Gorenja v Hrpe-Ijah se je končalo z minimalno zmago domačih z 29:28, potem ko so bili sodniki (pre) močno na njihovi strani. Tokrat »ranjeni« Gold club gostuje v Rdeči dvorani, ob vseh že omenjenih poškodbah in vzdušju, ki bo zagotovo na višku, mu bo vse prej kot lahko. »Čeprav nerad, moram reči, da bomo na sobotni tekmi zagotovo v podrejenem položaju. Še vedno bomo brez poškodovanili igralcev, ekipa Gorenja pa ima takšno kvaliteto, da v kolikor nisi kompleten, se ji je težko zo-perstaviti. Željni so revanše za poraz v naši dvorani in verjamem, da so nabrušeni za jutrišnjo tekmo. Pripravljamo se tako psihično kot fizično in samo upamo lahko, da bomo ena-kovrölen tekmec Gorenju, ki je v tem dvoboju nesporen in velik favorit,« meni Lazar.
Pomembna tekma za obe ekipi
T\idi v velenjskem taboru niso povsem brez poškodb. Tomaš Rezniček ima manjšo poškodbo pete, Pavel Baš-kin je na torkovem srečanju
staknU poškodbo stegenske mišice, pa tudi Branko Bede-kovič še ni povsem nared, tako da bo lahko Miro Požun nanj računal le v obrambi. »Nobena od ekip ni v najboljši formi, vmes so posegle poškodbe. Kar se tiče naše ekipe moram priznati, da po svetovnem prvenstvu še nismo prišli v formo, v kateri smo bili v mesecu decembru. Tekma bo zelo pomembna za obe ekipi, kajti zmagovalec se bo utr-dü pod vrhom lestvice. Mi tekmece v primeru zmage prehi-timo. Igramo pred domačim občinstvom in vsi pričakujemo zmago. Tekma bo izredno težka, kajti Gorenje je imelo v zadnjih letih zelo slab izku-pičekzGolddubom. Toda vse se enkrat konča, upam na našo zmago in seveda potem tudi na dvig samozavesti in forme,« pred jutrišnjim derbijem meni Požun. »Vse naše misli so v tem trenutku usmerjene na tekmo z Gold clubom. Čeprav niti oni niti mi nismo v tisti pravi formi, vseeno pričakujemo pravi derbi. Glede na prednost domačega igrišča in vzpodbude zvestih navijačev, se nadejam zmage,« pravi Vukovič, ki je na zadnji tekmi proti Gold clubu dosegel 10 zadetkov in bolj v šali kot za res zaključil: »Če tokrat ne^ zmagamo, bolje da vsi odide-' mo iz kluba!«
JASMINA ŽOHAR
Še naprej Ograjenšek
Na skupščini so se sestali delegati Zveze športnih društev občine Polzela, ki združuje 16 društev in Osnovno šolo Polzela.
Zveza skrbi za primernost športnih objektov, organizacijo športno rekreativnih prireditev Veter v laseh, Odprimo vrata in Teden podtniške aktivnosti za osnovnošolsko mladino. Zadovoljni so s sodelovanjem z občino. Pri delu v letošnjem letu ne bo večjih sprememb. Potrjen občinski proračun zagotavlja malo več kot 27 tisoč evrov za dejavnost športa, 15 tisoč evrov za košarkarsko društvo Hopsi. Za vidnejše športne rezultate, dosežene na državni ravni v letu 2006, so podelili sedem bronastih plaket. Članska ekipa Planinskega društva Polzela je bila prva na OP v planinski orientaciji in pionirska druga. Med karateisti so na DP srebrne medalje osvojili Matej Hudournik, Luka DeberŠek in Laura Skomšek, bronasti pa Peter Hudournik Q Žgank, Letošnja skupščina je bila volilna. Delegati so soglasno potrdili predlože-
0 kandidatno listo, pri čemer bo zvezo še naprej vodil Simon Ograjenšek.
trenutkih deifaija v Kopni, - Št. 20-
TONE TAVČAR
V Laškem maščevati pokalni poraz
ii in ti
Dve gos Laškem je üsto, kar čaka tri naše klube v 20. krogu 1. A SKL.
Vsi trije imajo v tem krogu možnosti za zmago, ki bi še najbolj prav prišla Šentjurča-nom, ki si še niso popolnoma zagotovili igranja v ligi za prvaka.
Proti dvema bivšima
Alpos odhaja v Postojno, kjer bo skušal zmagati, kar bo zelo težka naloga. Čeprav so Po-
stojnčani na predzadnjem mestu, to ne pomeni veliko, saj so v zadnjem mesecu nakupili celotno novo peterko igralcev, in sicer po neuspelem eksperimentu z Unionom Olimpijo in njenimi posojenimi igralci. Zanimivo je, da sta dres Postojnske jame oblekla tudi dva bivša igralca Alposa, Živko Mi-sirača, ki je v dresu Šentjur-čanov igral v uvodni sezoni v prvi ligi in pustil moCan pečat, in Dario Livajič, ki je pred tremi sezonami nosil dres Alposa in tudi v zadnjem delu sezone dal precejšen prispevek
k obstanku v ligi. Misiračo si je želel tudi Damjan Novako-vič (igrala sta skupaj v omenjeni sezoni), a v Šentjuijude-naija zanj niso mogli najti. S to povsem novo peterko, ki jo vodi nekdanji reprezentant Er-vin Dr^šič, so Postojnčani zelo nevarni, kar so pokazali tudi z dobro igro minuli teden v Šoštanju. Alpos bo skušal predvsem s hitro igro zlomiti odpor doroačinov, ki imajo le še dve pravi rezervi na klopi. To je prav gotovo prednost Šent-jurčanov, ki bi si z zmago že zagotovili igranje v ligi za pr-
Rudar za 1. ligo, Dravinja brez evforije
vaka. Zato pa se splača potruditi, mar ne?
Oddoižitev za pokal
Zlatorog v Treh lilijah pričakuje Krko, ki je nekakšen dolžnik Laščanov v tej sezoni. Sicer so varovanci Zorana Martiča slavili na prvenstveni tekmi v Novem mestu (87:80), a se jim je Krka od-dolžOa v pokalu, kjer je bila boljša v seštevku dveh srečanj. Zato motiva igralcem Zlato-roga prav gotovo ne rnanjka.
lidno ekipo, ki tudi precej niha, kar je pokazala minuli teden, ko je doma izgubila z Za-;r so Zasavci os-ligo za prvaka, m Zlatorog igra e vedno daleč od ii želeli tako navijači kot odgovorni v klubu. Vse preveč je namreč še nihanj v sami igri, a je kljub temu, če odmislimo pokal, rezultat v tej sezoni dober. Da bi bil še boljši, so odslovili
Nogometaše v 2. SL v nedeljo čakajo prve tekme spomladanskega dela sezone. Ekipi s Celjskega - velenjski Rudar in konjiška Dravinja - sta na nove podvige dobre pripravljeni. Ve-lenjčani štartajo celo na vrnitev med elito.
»V Velenju že 20 let ni bilo tako super. Imamo novo strokovno vodstvo, novega predsednika, odlične pogoje. Bivši igralci se vračamo z namenom klubu čim bolj pomagati in ga čim prej vrniti tja, kamor spada. Če bo možno, želimo že v naslednji sezoni znova nastopati v 1. ligi, Bo-nifika nima ambicij. Livar pogojev, najtesnejši kandidat je Triglav iz Kranja...« navdušeno razlaga trener Ervin Po-lovšak. Njegovi fantje so vpri-pravljalnem obdobju odigrali 14 tekem. Zabeležili so 5 zmag (Zreče, Maiečnik, Krka, Šoštanj, Ihan). >>V pripravljalnem obdobju smo delali maksimalno, Opravili smo približno 50 treningov. Teden dni smo bili tudi na pripravah ob morju. Z delom sem zadovoljen.« nadaljujePoIovšak. Ekipo so zapustili Saša Lalovič (Mura), Alen Nikola Rajko-vič in Nemanja Jozič (oba

:apoln
Mitja Hojnik (Dravinja), Dragan LjubaniC (Livar), iz Avstrije se je vrnil Mirnes Ibra-himovič, predlani najboljši strelec v 2. SNL, ki bo ekipi prišel še kako prav «Po jesenskem delu na lestvici zasedamo osmo mesto. Med pripravami smo odpravili pomanjkljivosti, tako da se bosta trdo delo in zagnanost prej ko slej obrestovala. Moji igralci že komaj čakajo prvo tekmo proti bivšemu trenei^u Dragu Kostanjšku in prepričan sem.
da bodo dokazali, da so sposobni precej več kot jeseni,« zaključuje bivši velenjski nogometaš Ervin Polovšak.
Vreme jim je služilo
Dravinja, ki je büa lani povsem blizu preboja v 1. SNL, a je na zadnji tekmi proti sedanjemu Interblocku doma izgubila, potem pa klonila še v do-
ma tako visoko postavljenih ciljev. »S samimi pripravami sem zadovoljen. Glede na to. da ne hodimo na priprave, temveč ostajamo v domačem okolju, nam je pozimi izredno služilo vreme. Nezadovoljen pa sem glede poškodb. Na prvi prijateljski tekmi se je poškodoval Jernej Čerenjak, ki ga bomo pogrešali Še nekaj časa. Vmes se je poškodoval še novinec Raj-kovič,« je povedal konjiški trener Marjan Marjanovič. Igralci Dravinje so odigrali 8 tekem in zabeležili 5 zmag (dvakrat Šmartno, Maiečnik, Rudar, Pohorje). Odšli so De-
Marjan Marjanovič
jan Vršovnik (Dravograd), Mitja Hojnik (Rudar), Dario Damjanlč (Svoboda), RokCi-zej (Zagorje), Darko Bojovič in Leon Ragolec (oba Avstrija). Novinci pa so Rajkovič, Jozič (oba Rudar), Dejan Koral (Maribor), Dragan Sprečako-vič in Goran Dragič (Avstrija). Prvi ekipi so se priključili mladinci Dejan Flg^, Sei^ej Trunkl, Urban Obrovnik in Gregor Grašič. »Jesenski del nI bil blesteč. Druga liga je sestavljena iz desetih klubov. Treba je biti realen in pogledati, iz kako ekonomsko močnih mest prihajajo nekatere ekipe. Težko jim je konkurirati. Veliko >nesreč< je bilo pri samih tekmah. V veliki meri smo sami botrovali porazom, dosti stvari bi lahko izpeljali drugače, vendar to je šport, to je nogomet in vsi se borijo za točke. Ne vidim ne tragedije in tudi ne velike evforije, če bi imeli pet, šest točk več. Liga je izenačena, borili se bomo do zadnjega kroga,« zaključuje Marjanovič.
JASMINA ŽOHAR
tali v boju Na drugi i solidno, a , kar bi s
Nikolo Cumiča in pripeljali Slobodana Ocokoljiča, prav tako Srba, ki je nazadnje igral na Cipru, A 26-letni, 203 cm visoki krilni center je igral na univerzah v ZDA, bü je mdi že v Nemčiji, v teh dneh pa ureja papirje za prihod v Laško. Torej ga še ne bo v moštvu proti Krki, a so Laščani
Na Gorenjsko po zmago
Elektra Esotech gostuje v Škofji Loki, kjer bo skušala Loki kavi vrniti za poraz v prvem delu sezone v svoji dvorani (90:96). Takrat so >>kofe-tarji« presenetiti, zato imajo Šoštanjčani dovolj motiva za dobro igro na Gorenjskem, Trener Bojan Lazič poudarja, da njegovo moštvo že mesec dni pospešeno vadi, vse v sklopu priprav na ligo za prvaka. Poudarek na telesni pripravi pa zelo vpliva na igro. Predvsem so v nekoliko slabši formi Eelektrini branilci, ki jih rešujejo visoki igralci, A La-zič je prepričan, da bo ekipa kmalu pokazala vso i
a žep tiikaki
vškc
Loki
možnosti. Motiv za zmago pa je tudi v tem, da bi z njo ujeli na tabeli tako Loko kavo kot najverjetneje Krko in se prebili na četrto mesto na lestvici, kar sicer veliko ne pomeni, je pa lepo za oko.
JANEZ TERBOVC

Polom dveh favoritov
Jutri bo znan zmagovalec Lige Radia Celje
Prvi četrtfinalm tekmi v balonu na Skalni kleti sta bih zelo napeti, zaključili pa sta se z zmagama moštev, ki sta biU nižje avržčeni v rednem delu.
Tudi tretja tekma jeWla izenačena, s preobratom, zadnjega obračuna pa ni bilo, kajti ekipa Vranskega ni bila popolna, Izidi četrtfinala: Coma-ADT Investicije - Simer 3:3, po de-setmetrovkah 4:6 (AhČan 2, Berbič, Pešovski; Trajkovski, D, Krljanovič, Omanovič 2), Vel kabel-Condor travel - Pošta pub Šentjur 5:8 (Plantak3, Herman 2; DaferoviC 6, Vaj-dič, U. Jevšenak 1), Diskoteka Dovm Tovm - NK TVistar-Playcafe 6:4 (Memiševič 2. Aj-radinovič, DjokiČ, Daničič, Kraljevič 1; A. Arslanovič, Na-prutnik 2), B&G avtomobili -KIV Vransko 3:0 (b.b.).
Jutri zjutraj se bo zaključni turnir začel s polfinalnima obračunorha (Simer - Pošta pub Šentjur 9,00, B&G avtomobili - Diskoteka Down Town 9.45), nadaljeval s prestižnim obračunom med najboljšima ekipama veteranske lige (Keime team - Klateži-Ta-
50) ter tekmama za
2.00J.
iprilu se bodo □a zun^jem igrišču z umetno travo na Skalni kleti začele štin lige Novega tednika. Prva liga bo imela i^al-ni dan ob ponedeljkih (prvi krog 9. aprila), druga ob torkih, Podjetniška liga (novost) ob sredah, veteranska pa ob četrtkih.
MED GOLI
PETEK, 9. 3.
1. ŠLMN, 17. krog, Litija: Svea - Dobovec (20).
SOBOTA, 10. 3.
1. SNL, 22. krog: MIK Civl Celje - Koper (19).
1.	SLMN, 17. krog: Ajdovščina - Živex (20).
NEDELJA, 11. 3.
2.	SNL, 15. krog: Kräko -Rudar, Murska Sobota: Mura - Dravirrja (obe 15),
VIKEND I POD KOŠI
Sobota, 10. 3.
Liga UPC Teleniach, 20,
krog. Postojnska jama - Alpos Šentjur (19), Laško: Zlatorog -Krka (19.30), Škofja Loka: Loka kava - Elektra Esotech (20).
1.	B SL, 20, krog. Celjski KK - Črnomelj (16,30), Polzela: Hopsi - Hrastnik, Konjice - Radenska Creativ (obe 19), Ljubljana: Bežigrad - Rogla (20).
2.	SL, kvalifikacije za vstop v B ligo, 2. krog, Šenčur: CP Kranj - Rogaška (19).
l.SL (ž), liga za prvaka, Celje: Merkur - Domžale (19),
1. SL (ž), od 7, do 12, mesta, Konjice Sp, Ribič - Neso Lhke (16.30).
Nedelja, 11.3.
1. SL (ž), od 7, do 12, mesta, Rogaška Slatina: Kozme-üka Afrodita - Slovenija mlade (16).
Iztrziti niiiiinialiii poraz
Celje: Kegljavke celjskega Miroteksa bodo juui odigrale povratno tekmo četrtfinala evropske lige prvakinj proti hrvaški Podravki, Na prvi so na kegljišču Golovca zmagale s 5:3 (17:7 v setih). Ker se zavedajo, da jih čaka težko delo, so v tem tednu enega izmed treningov opravile tudi v Ljubljani, kjer imajo tako kot v Koprivnd »kanale«, »Po poškodbi se je na steze že vrnila Nada Savič, računam, da bo do srečanja po bolezni nared mdi Biserka Petak, Sicer pa upam, da nam bo uspelo izvleči poraz 3:5, upam tudi na boljšo razliko v kegljüi, z razliko v setih pa sem bil zadovoljen že na prvem srečanju. Ne bo nam lahko,« meni celjski trener Lado Gobec, (JZ)
ROKOMET
Pokal Slovenije
Četrtfinale: Koper - Celje Pi-wvarna Laško 22:23 (11:10); Doborac 6, U. Rapotec 5; Kok-šarov 6, Sulič, Gajič, Špolja-rič, Natek 3, Harbok 2, Emmen, Špiler, Kozlina 1, Krško - ODrenje 26:33 (14:18); Šer-bec 7; Baškin 8, J. Dobelšek 7, Vukovič, L. Dobelšek 4, Sirk 3, Sovič 2, Tamše, Kavaš, Be-dekovič, Oštir, Mlakar 1,
ŠI>ORTNI , KOLEDAR
SOBOTA, 10. 3. ROKOMET
1. SL (m), 18, krog: Celje Pivovarna Laäko - Koper (17), Velenje: Gorenje - Cold Club (19).
1. SL (ž), 17. krog: Celje Celjske mesnine - Ptuj, Kočevje - Celeia Žalec (obe 19).
KEGLJANJE
Liga prvakinj, četrtiinale, povratna tekina. Koprivnica: Podravka - Miroteks (13).
20
KRONIKA
101 mmm
Zadnji policist »z jajcif«?
Milan Petrovič, policist v pokoju - Ena baraba v grob, druga na Dob! - Bo policistom res vsak čas prekipelo?
Mediji so polni zgodb o kriminalcih, dolgih sodnih postopkih in napadih na policiste. Javnost že odkrito govori, da imajo več pravic kriminalci kot žrtve, da se večina storilcev kaznivih dejanj z lahkoto izogiba sodnim procesom, medtem ko država iz poštenega človeka iztisne nekaj evrov, ker je parkiral napačno. Kdo iz kri-
Celjski policisti bodo te dni zaradi suma kršitve človeškega dostojanstva z zlorabo uradnega dejanja ali uradnih pravic ovadili tri kolege. Gre za primer, ko so policisti lani decembra pred Rdečo dvorano v Velenju zaradi kršenja javnega reda in miru dvema kršiteljema odredili pridržanje do iztreznitve, s čimer pa se eden izmed njiju ni strinjal, ampak se je policistom uprl. Zoper njega so vložili tudi ovadbo za poskus preprečitve uradnega dejanja uradni osebi, ob tem pa naj bi se pokazal sum, da policisti niso ravnali v skladu s predpisi.
v dela heroje? ^
o iz-
vedeli, da manjka le malo, da bi nekaterim celjskim policistom prekipelo. Živce jim parajo znane celjske »face«, ki imajo na vesti že številna huda kazniva dejanja, a je videti, da so za sodišča in pravico nedotakljivi. In če jih vsakodnevno srečujejo in morajo požreti marsikatero grožnjo in žaljivko na svoj račun, je jasno, da imajo vse pogoje, da jim bo enkrat resnično prekipelo. Toda ni za zaobiti dejstva, da vsak policist s seboj nosi pištolo! Orožja je dovolj tudi v celjskem podzemlju. Bo kdaj kakšnemu policistu res prekipelo?
»Policist je tudi človek in če ga kakšni kriminalci leta in leta >kljujejo<, veste, da je možno, da mu enkrat poči. TXidi sam sem se bal, da ne bi kdaj izgubil razsodnosti zaradi tega,« pravi Milan Petrovič. 25 let je s celjskih ulic preganjal kriminalce in nepridiprave in Celjani se ga še danes spominjajo kot enega najboljših policistov. Upokojen policist se je odločil, da brez dlake na jeziku pove svojo zgodbo.
»Pred kratkim so mediji pisali o prisilnem privodu, v katerem naj bi poškodovali moškega, Kar prekipelo mi je, ko sem to bral. Deset let sem ravno zaradi te osebe, ki smo jo pred leti po uradni dolžnosti ovadili zaradi napada na uradno osebo, hodil po sodišču. Neverjetno je, kolikokrat se lahko nekdo izmuzne, deset let sodnih postopkov, pa je vse zastaralo, To je katastrofa! O pravici in poštenju tu ni govora. Če se zadeva na sodišču vleče deset let, potem se ne moremo čuditi, da nekomu prekipi. In mediji na koncu iz kriminalcev naredijo junake!«
Zakaj mediji? Se vam ne zdi, da se zatakne v sistemu?
Policija v preiskavi naredi, kolikor lahko. Zatakne se pred sodbo. Če se človek sojenju izmika, se ga opozori, so tudi drugi prijemi, če bi jih le dosledno izvajali. Policisti dobijo nalogo, da nekoga prisilno privedejo na sodišče, zato morajo včasih tudi vlomili v stanovanje. Potem človeka privedejo na sodišče in tam je zadeva včasih v nekaj minutah končana. Javnost pa okrivi policiste.
Iz ust policistov je večkrat slišati, da je zakon pisan na kožo kriminalcev ...
Saj se nekateri zavedajo, kaj se dogaja, ampak ne morejo veliko narediti, saj je vse vodeno iz generalne policijske uprave in ministrstva. Tisti »pametni« iz pisarn bi morali biti večkrat na terenu, da bi videli, kaj se tam dogaja. Obleči bi morali navadno policijsko uniformo in doživeli bi marsikaj. Ker to, kar se dogaja zdaj na ulicah, da policiste zmerjajo že smrkavci, je nedopustno.
V 25 letih ste delali največkrat kot policist na terenu in videli marsikaj...
Nikoli se nisem dal podkupiti, nisem se bal, bil sem vedno na strani oškodovancev. In biti na terenu je najtežje. Tu so dežurstva, delo v intervenciji predvsem ob koncih tedna, ko je nasilja, alkohola, vlomov in umorov največ.
Toda preden se človek odloči za policijsko delo, mora vedeU, kaj ga čaka. Po toči zvoniti je prepozno, pravijo.
Jaz sem se odločil za šolanje za policista pri 21. letih, torej, ko sem bil osebnostno že oblikovan in sem vedel, kako in kaj. Kako pa naj danes najstnik, ki se kot piščanček loči od mamice, ve, kaj ga čaka? Najprej jim pokažejo sirene, motorje, avtomobile, helikopterje in so vzhičeni. Nihče jim pri tem ne pove, da bodo delali ob koncih tedna, v dežju in mrazu, da bodo v nevarnosti.
Ko pa fantje enkrat padejo v to, je prepozno. Mislite, dä jih ni bilo strah, ko so prvič prišli na kraj pretepa, pa so leteli noži in steklenice ...
Kateri primer je vas najbolj prizadel?
Prizadeli so me umori, spomnim se, da je oče utopil svojo nekaj let staro hčer in brez čustev razlagal, kako je to storil. Hudo je bilo, ko smo videli nasilje v družinah in ob prometnih nesrečah ... Ljudje so umirali na naših rokah. To so težke zadeve, ki te lahko tudi čustveno dotolčejo. Priznam, možje smo, a smo se kdaj tudi razjokali.
Kako se razlikuje izpoved nekega storilca takoj po krvavem dogodku od njegove izpovedi na sodišču?
Najprej je stvar kristalno čista. Policiji nekdo pove realno sliko dogajanja, kljub temu da je v šoku. Ko pa tak človek dobi odvetnika in se o obrambi pouči, se vse obrne na glavo in potem je videti, kot da bi policisti lagali, čeprav so delali pošteno.
Vam je kdaj žal, da ste zaradi poštenosti velikokrat potegnÜl krajšo?
Seveda. Ni bilo napredovanja, pustili so me »nekje zadaj«. Tisti, ki nič ni delal in se je po domače rečeno »šlepa!« ter bil mila jera, je bil pa dober. Veste, jaz na terenu nisem lovil tistega, ki dela in je pošten, ampak prave kriminalce in težke prekrškarje, ki se jih mnogi niso upali lotiti. Zato sem imel več pritožb, a so na koncu ugotovili, da moje delo ni imelo lukenj.
Je tudi danes milih jer v policiji veliko?
Še slabše je. Večina vodilnih kadrov je zrasla iz mirnih fantov. Samo s teorijo so «nabrisani«... Punčke, ki se dajo voditi! Fantje se ne upajo izpostavljati, kar je razumljivo. Enkrat, dvakrat se na njegovo delo kriminalci pritožijo in ker ne dobijo občutka, da vodstvo zaupa policistom, si rečejo »pa za koga se bom jaz boril« in ne dajo vsega od sebe.
Vas so se nekateri storilci pošteno bali. Kaj svetujete policistom?
Karkoli bi jim rekel, bi jim samo škodoval. Težko je dajati nasvete, dokler bo javnost mlshla tako kritično o policiji in dokler bo pravni sistem tak, kot je, in dokler bodo na ministrstvu zadeve vodili tako, kot jih ...
... torej slabo ...
Da. Storilci so zelo zaščiteni, nekdo bo plačal, če bo malo pritisnil na plin, tisti pa, ki ima izkušnje s kaznivimi dejanji, ki je povratnik, pa se lahko pritoži kamorkoli. Policisti dobijo pritožbe in čeprav so mogoče dobro delali, so očrnjeni.
Zakaj jih je strah in zakaj ne stopijo skupaj in na glas povedo, kaj jih moti?
Mislim, da vsi niso tako enotni. Toda če bodo to naredili, imajo slabo zaščiten hrbet. Vodstvo ni na njihovi strani. Šefi jih takoj potlačijo. Tako razmišljajo. Bojijo se barab, ker se jim lahko krvavo maščujejo, Bojijo se sodišč, ker je videti, da bodo tam verjeli fakinu in ne policistom. Lahko izgubijo službo, gredo na disciplinski
postopek. Opečeš se in nihče te ne ščiri. Bom drugače povedal: proti vetru se ne da lulati ...
Opaziti je, da ste ogorčeni tudi nad sodnim sistemom.
Dober strokovni kader je šel med odvetnike, med ostalimi pa je veliko »fantkov za vse«, ki imajo premalo prakse in se ne trudijo dovolj. Ko bi nekdo odgovarjal za neko škodo, bi ljudje gledali drugače. Denar gre namreč iz žepa davkoplačevalcev. Verjamem, da en sodnik ne more narediri vsega. Poglejte, najboljši odvetniki so na strani barabinov in primeri padajo kot lego kocke.
Mislite, da se zna zgoditi, da bo zaradi jeze nad vsem tem kateremu izmed policistov enostavno počilo?
Verjetno je to možno. Policisti so na koncu koncev še vedno samo ljudje. Če je človek pošten, mu je treba pomagati, nekatere kriminalce pa na ulicah vidiš z novimi avti, so kot največji frajerjl, ki jim nihče nič ne more. Večji kriminalec je, bolj se ti smeji. To pa boli. Toda nekateri so plačali...
Govorite o mafijskih obračunih?
Da. Tega bo še veliko. V mafiji je obračunavanje med seboj enostaven recept. En ba-rabin ubije drugega. Ena baraba v grob, druga na Dob.
Kje je za mlade danes več vzornikov, med kriminalci ali policisti?
Med kriminalci in to je sramota. Nasilje, divja Amerika ... vse to je prišlo k nam in ljudje imajo radi negativne stvari. Veliko barab je herojev, ker policijo tožijo, se ji upirajo, čeprav bi nekateri morali odsedeti po deset let. Tega ljudje ne vedo, vedo pa policisti.
Naredi zapor iz kriminalca poštenjaka ali še večjega kriminalca?
V bistvu tam naredijo maturo. Redki so tisti, ki pridejo po izhodu iz zapora na normalne poti. Ne znajo več svobodno živeti in se podajo nazaj v kriminal. Pozitivna je mogoče le 4- do 5-letna zaporna kazen, kar pa je več, se ml zdi, da je izgubljeno.
Tbrej niste ne za smrtno ne za doživljenjsko zaporno kazen?
Slednje je le strošek. Če gre pa za hudega kriminalca, je res bolje, da je za rešetkami. Spomnite se Metoda Trobca,
Je na celjskih ulicah veliko potencialnih -n-obcev?
Seveda, in to takih, ki bodo slej ko prej ubili kakšnega policista. Toliko smrkavcev ima nož za pasom. Policisti vedo za ljudi, ki so na prostosti in kakšna grozodejsta so naredili in kako hladno so opisovali svoje zločine. Kriminalci so prerasti našo državo. To so nevarni ljudje.
Govoriva le o storilcih kaznivih dejanj, kaj pa žrtve?
Nanje družba premalo misli! So premalo zaščitene, Kje pa imajo denar za zasebne tožbe, če jih sodišče napoti nanje? Baraba gre pa k varuhu človekovih pravic, odvetnika pa plača država. Ropajo davkoplačevalce, žrtev pa trpi.
Je trpela zaradi vašega dela kdaj tudi vaša družina?
Strah jo je bilo zame, a so moje delo dobro poznali. Imel pa sem strese in Šoke. A podpora družine mi je veliko pomenila.
Če bi zavrte» čas nazaj, bi se še enkrat odločili za poUcijo?
Ja. Bi pa delal drugače ...
Da. Dosegel bi višje cilje.
Bi vam karakter sploh to dopustil?
Mislim, da ne. Sem pošten, nisem mila jera in ni me strah.
Ste pa kljub pokoju še vedno policist »z jajci« ...
... tako je.
SIMONA ŠOLINIČ Foto: GREGOR KATIČ
Hl
mi
LKRONI^ - IN^RMACI JE
21
Ostali pri dogovorili
Na včerajšnji razširjeni seji sveta Policijskega sindikata Slovenije v Žalcu so razpravljali o argumentih sindikata za ustrezno vrednotenje dela policistov ter predstavili argumente predstavnikom vlade in sindikatov. «Pri svojih zahtevah vztrajamo,« poudarja Branko Prah, predsednik sindikata, »saj smo ugotovili, da smo najmanj za dva plačilna razreda za ostalimi.« Seje sveta so se udeležili minister za
javno upravo Gregor Virant, Dragutin Mate, minister za notranje zadeve, in generalni direktor policije Jože Rom-šek ter Drago ŠCernjavič, vodja sindikata državnih organov, s katerimi so policisti včeraj ostali v dogovorih. Pogajanja se bodo nadaljevala, rezultati bodo znani čez približno mesec dni, V kolikor policijski sindikat z njimi ne bo zadovoljen, grožnja s stavko ostaja.
MATEJA JAZBEC
POMN
Vera Kravarič Marošek
6. februarja 2007 smo se na vitanjskem pokopališ-čuposlovili od naše stanovske kolegice, nekdanje učiteljice in ravnateljice OŠ Vitanje Vere Kravarič Marošek.
Vera je bila rojena 17. maja 1928. leta v Beogradu v srbski delavski družini. Pri treh letih je ostala brez matere in kot 15-letno dekle se je že znašla v vihri 11 svetovne vojne kot partizanska bolničarka. Po osvoboditvi Beo^a-da je bila poslana v Vojvodino za partizansko učiteljico. Leta 1948 so jo zaradi zdravstvenih težav poslali na delo na Dobrno. Leta 1953 je končala pedagoško Šolo in prišla službovat v OsnoPTio šolo Vitanje. lil sije ustvarila dru-žirvj, se poročila, rodila še drugo hčerko in si skupaj z možem postavila dom.
Ob delu v šoli seje Vera tudi aktivno vključila v družbeno-politično dogajanje v kraju in v tedanji Občini Slovenske Konjice. Aktivno je sodelovala pri oblikovanju Zakona o izobraževalnih skupnosüh in financiranju vzgoje in izobraževanja v republiški skupSäni in dosegla, da so manj razvite obäne iz proračuna dobile več sredstev za šolstvo.
Poleg mnogih odlikovanj in priznanj je za svoje življenjsko delo prejela visoki odlikovanji red republike z bronastim vencem in red dela z zlatim vencem ter srebrno priznanje Osvobodilne fronte.
Naključje je naneslo, da sem bil njen učenec rm začetku njenega službovanja y Vitanju in tudi kasneje njen sodelavec v učiteljskem kolektivu. V spominu mi je ostala po toplini, ki jo je izžarevala do nas učencev, po razumevanju naše otroške duše v vseh njenih razvojnih obdobjih, dobroti in po tem, da nas je znala odlično molivira-Ü pri pouku. V vlogi ravnateljice je želela čimveč narediti tako za učence kol
učitelje. Zavzemala se je za izboljšanje obiska učencev pri pouku, za boljše materialne pogoje i» šoli, za vključevanje otrok v nadaljnje šolanje, štipendijsko pomoč učencem in pomoč socialno šibkim učencem pri šolski prehrani. Preko organizacije RK je pomagala učencem z zbiranjem oblačil in obutve ter poskrbela brezplačne učbenike za sodalrw ogrožene učence. Zavzertmla se je tudi za izboljšanje materialnega stanja učiteljev. Vodila je celo štrajk učiteljev konjiške obäne za boljše vrednotenje učiteljevega dela. Poskrbela je tudi za stanovanja uäteljev, saj so pred tem v večini stanovali v šolskih prostorih.
Veliko pozornost je namenila tudi strokovnemu vodenju Šole. Poseben odnos je imela do nas mladih učiteljev. Bila je stroga ravnateljica, a nam je zaupala. S tem nas je še bolj vzpodbudila h kvalitetnejšemu in predanejšemu delu z učenci.
V človeku moramo znati iskati dobre stvari, mu zaupali, mu dati priložnost, da se bo izkazal. Tako ga bomo osmisUü in počlovečili. To je Vera znala zelo dobro narediti, pa čeprav njen včasih strogi pogled lega ni izpričeval. Pregovor pravi, da s človekom, ki si ga poznal in odide, izgubiš tudi delček sebe. Res pa je tudi, da nam je Vera pustila veliko dediščino, oplemeni-äla nas je z marsikatero človeško vrlirw. Ostala bo med ruimi v svojih delih, zapisana v zgodovino vitanjske osnovne šole z velikimi začetnicami.
TONE OŠLAK, ravnatelj OŠ Vitanje
HlALO, 113
Iščejo dva voznika
Celjski policisti iščejo neznanega voznika tovornega avtomobila, ki je v torek okoli 7. ure zjutraj vozil iz smeri Šentjurja proti Stopčam. Z njegovega vozila je namreč na vetro-bransko steklo avtomobila, ki je peljal v nasprotno smer, padel del opeke, prebil steklo in voznico poškodoval. Poleg voznika policisti naprošajo tudi morebitne očividce nesreče, naj pokUčejo na najbližjo policijsko postajo ali na številko 113. Zaradi nesreče na lokalni cesti Arja vas-Babno, ki se je zgodila približno ob istem času, iščejo še enega voznika. Omenjeni naj bi vozil avtomobil modre barve, in to po nasprotnem voznem pasu. Voznica osebnega vozila, ki mu je pripeljala nasproti, je zapeljala z vozišča in se pri tem lažje poškodovala.
Tatovi se digitalizirajo
Med kaznivimi dejanji so v preteklih dneh prevladovali vlomi in tatvine. V noči na sredo je nekdo iz prostorov podjetja na Lavi odnesel mini disk, osebni računalnik, dva prenosna računalnika in dva digitalna fotoaparata. Škode je za več kot tri tisoč evrov. Vikend hišica v Paki pri Velenju je bila tarča nepridiprava, ki je s seboj odnesel agregat, brusilni stroj, vbodno žago in gozdarsko čelado. Na Muzejskem trgu v Celju je vlomilec iz osebnega vozila ukradel avtoradio. Nekoliko manj sreče sta imela 27-in 39-letni moški, ki sta v trgovini na Bežigrajski cesti v Celju iz zaklenjene vitrine vzela šest digitalnih fotoaparatov, vrednih več kot dva tisoč evrov, Pri tatvini ju je zalotil varnostnik in ju zadržal do prihoda policistov. Možje v modrem še vedno iščejo tudi dolgoprst-neža, ki sejepoükal po nekem podjetju v Hotunjah pri Ponikvi. Iz prostorov je namreč odnese! za približno tisoč evrov orodja in različnih aparatov.
ifinfifw.novitediiik.com
□ DRI TELEFON
Sodna poravnava
Bralko, katere denacio-nalizacijska zadeva je v reševanju na vrhovnem sodišču, zanima, če je sodna poravnava mogoča tudi na tej stopnji. Kot omenja, gre v zadevi za vprašanje funkcionalnega zemljišča, pri čemer naj bi bila zavezanec za vračilo odškodninska družba. Pri tem je postopek na upravnem sodišču po letu in pol čakanja zaključen, zdaj pa se boji ponovnega čakanja na vrhovnem sodišču, od koder sliši, da rešujejo zaostanke iz leta 2003. Zato meni, da bi z morebitno sodno poravnavo lahko pridobila na času.
Mojca Hardi, predstavnica za odnose z javnostmi v Ministrstvu za pravosodje, odgovarja: »Kot je mogoče razbrati iz te kratke obrazložitve bralke, je v zadevi verjetno v upravnem sporu vložena pritožba na Vrhovno sodišče RS, Ne glede na prehodne določbe novega Zakona o upravnem sporu, ki je začel veljati 1. 1. 2007, tudi stari Zakon o upravnem sporu sodne poravnave pred vrhovnim sodiščem ne ureja. Sodna poravnava torej ni mogo-
Ostala bi doma
Bralka iz Celja omenja, da je stara 37 let ter ima 16 let delovne dobe, vendar je brezposelna ter doma gospodinji. Zanima jo, kakšna bo njena pokojnina za doseženo delovno dobo oziroma, kakšna bi bila v primeru, če bi si vnaprej plačevala mesečno najnižjo premijo za pokojninsko zavarovanje za vsa bodoča leta, vse do dopolnjene starostne dobe za pokoj.
Vodja službe za odnose z javnostmi v Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, Brane Kokot, odgovarja: »Glede na posredovane podatke in oddaljenost datuma, na katerega bi bralka iz Celja izpolnila pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine, ji natančnejšega odgovora ni možno podati. Ni namreč znano, v katerem obdobju je bralka dopolnila 16 let zavarovalne dobe. V primeru, da do 31. 12. 1999 še ni dopolnila 15 let zavarovalne dobe, se celotna dopolnjena zavarovalna doba vrednoti po določbah zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, veljavnega od 1. 1. 2000 dalje.
Bralka bi pri skupno 16 letih dopolnjene pokojninske dobe (po sedaj veljavnem zakonu) pridobila pravico do starostne pokojnine pri starosti 63 let. Starostna pokojnina bi se ji odmerila v višini 39,5 odstotka od pokojninske osnove, izračunane na podlagi povprečnih plač ah zavarovalnih osnov, od katerih so se plačevali prispevki, iz celotnega obdobja zavarovanja,
V primeru, da bi se ponovno vključila v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, bi se vsako nadaljnje dopolnjeno leto zavarovalne dobe prej navedeni odmerni odstotek povečal za 1,5 odstotka. Če bi bralka skupno dopolnila vsaj 20 let pokojninske dobe, bi po sedaj veljavnem zakonu pridobila pravico do starostne pokojnine pri starosti 61 let.«
BRANE JERANKO
Če imate težave in ne veste, kam bi se obrnili, lahko pokličete številko našega Modrega telefona 031/ 569-581, vsak dan med 10. in 17. uro. Svoja vprašanja za Modri telefon lahko med ponedeljkom in petkom zastavite tudi po telefonu 42-25-190.
8. fosm,
dän mutotov/
Med prajstimi dopisnieami sm na Radiu Calje 8. marca v živo idrebalt sreEitics in srečneže.
NaBrsjencs bsmo objavili v Novem tedniku in na spletni strani www.novitednik.com ter www.radiocelje.eom.
AOE PRISPE


TC CITY
Viti Kraigfci-Jii lOOO M.iTilxir Id.: 0'!/2yi-7>0:


3xMOSKO STRIŽENJE
!MOJ)M) si'i^icjyri^
Lcvec 62a, Pelrovčt Tel.: 03 547 31 15 GSM: 041 584 618
Prakti^ae nagrade Boutique La Afiriain: modDa ženska torbica
-	Simona Majcen, Rimska cesta 85, 3311 Šempeter v Savinjski dolini modna ženska torbica
-	Mateja Mauer, Dole 50,3230 Šen^ 3-delni komplet
-AnicaGlaser,Završe I4a,3231 Grobetao
?iteditik
Striženje za tooike v Planehi Mars: Štefan Lah, Mala Pristava 12 a, 3240 Smajje pri Jelšah Darko Sarenac, Ul. Alme Karlinove, 3301 Pefrovče
Maijan Majcen, Zadobrova 113,3211 Škofja vas
Rod za šiviljske storitve Modn^ Shü]st\ a Barbara:
Olga Zavašnik, Drešinjavas !2 d, 3301 PetrovCe Aaa Mravljak, Jerihova 8,332Ö Velenje Jelka Kajtna, Žigon 18 a, 3270 Laško
VadniahvDawntoviiiu
Resničnost in domišljija
z Danielom Rosenkrantzem greva na sprehod na vrh hriba nad Sunset Boulevardom. Vmes naletiva na povsem tipičen prizor za L. A.: tovornjake z opremo za snemanje. Ogovorijo naju kar sami: »Snemamo nadaljevanko Brothers and sisters, na spored gre jeseni, v terminu po Razočaranih gospodinjah.« »Je to pilot?« »Ne, pilota smo že posneli, zdaj smo pri sedmem delu.«
Kilometer nad prizoriščem ogromnim parkom, naokoli snemanja - ogromna hiša z obzidje. Stražarka naju nad-
Čast Esther Williams
vse prijazno odžene: »Noter ne moreta, nei^j snemajo.« »Je to le lokacija, ali...?« »Ne, tu stanuje neka gospa, ne smem vama povedati, katera, toda vse to ozemlje je njeno.«
Se eno znamenje Los An-gelesa in Hollywooda: vse se dogaja v znaku filma, vsakdo tukaj pozna nekoga slavnega. Dve ulici naprej od nas živi brat Jacksona Browna - hiši se reče The Abby in je nadvse neverjetna kamnita zgradba z izjemnim vrtom. Malo naprej je živel pevec skupine Rage against the machine. Mic-haelu Gloverju, mojemu gostitelju, je pred časom, ko je šel v Evropo, teta bratov Coen podarila šop dolarjev. Toda oseba z najbolj neverjetnimi zgodbami je Burton Jesper-sen. Pevec, kavboj, igralec, živi v Tacosu, New Mexico, izdeluje srebrno bižuterijo, trguje z Indijanci iz bližnjega puebla, po materiale pa se odpravlja tudi v Indonezijo. »Ampak moral bi spoznati SäDy Joe, mojo sestro,« pravi. »Zdaj dela v pisarni na policiji, toda včasih je bila hipi-
jevka, poznala se je z Doorsi, Hendrix je šinil mimo nje, večerjala je z Ericom Clapto-nom.«
Resničnost in izmišljija se tu res mešata v neke vrste nerazrešljivo zmes. Ljudje kot da verjamejo v stvari, ki jih reče »tipični hoilywoodski film«, karkoE to je. Film je filozofija, Bog, h kateremu se obrneš, ko ne veš, kam. Vsakdo ima svojo zgodbo, vsakdo živi v neki zgodbi. Vsakdo se »spozna« na filme, Vsakdo ve neke posebne informacije. (»Si vedel, da je Polanski Jac-ku Nicholsonu nenapovedano zares zarezal v nos, ko sta snemala China town? Ni čudno, da sta bila tipa skregana med sabo«.) "Ridi ko »ne marajo« trenutne usmeritve hollywoodskega filma, govorijo o njegovi preteklosti ali sedanjosti s tonom, ki ga uporabljaš za govor o mitu, legendi. Ustvarjajo in poustvarjajo njegovo moč. Morda k temu pripomore sanjski okoliš, stalna vročina - v mestu s 14 milijoni prebivalcev in stokrat toliko zgodb je ob devetih zjutraj 28 stopinj Celzija, palme krasijo obzorje nebotičnikov ali cerkva vseh možnih religij, in včasih se zdi, da so vsa obmorska filmska mesta, od Cannesa do našega Portoroža, odsev te zibelke poustvarjanja resničnosti. Los Angelesa. Pozimi temperatura pade komajda na 10 stopinj Celzija ...
Ščepec nenavadnosti od vsega tega odkrhne tudi drugo dejstvo. Mesto je bilo, ko-
nec koncev, zgrajeno s pomočjo domišljije. Ne tako kičasto kot Las Vegas, a ven-darie. Vode tu ni bilo in še sedaj je ni. »Uvažajo« jo iz drugih pokrajin. Kar ne po-i, da z vodo varčujejo -mesto je polno nadvse neverjetnih vodnjakov. Burtonuse predvsem toži po šestdesetih, itak: »Tedaj je bil Los Angeles sestavljen iz več mest, ki so bila med seboj povezana z nekaj cestami in - nasadi pomaranč. Odtod naziv Orange county. Če bi lahko izbi-
ral čas, v katerem bi se znašel, bi izbral tega. Ko je še Charlie Chaplin iskal inspiracijo med vonjem in cvetovi pomarančnih sadežev,.,« Ta čas se ne bo vrnil. Ceste so L. A. povezale v mesto, nekdanje »mesto prihodnosti«, zdaj »mesto iluzij in domišljije«. Zdaj ves svet pomaga ohranjati te mehur iluzije. A četudi mehur nekoč poči, mestu ostanejo ljudje, ki imajo dobro srce in domišljijo angelov. L. A. forever.
PETER ZUPANC
roiOV*HJ« - LHALO: ikim, n. 3. 3H 2n nut ta, !3.3.. 3 ki. 372 EUI: SMBi. IS. 3,4 U, W
PMOJl DO M eWOKOVI VM Mn» n T lUU
ii&
IZLC.TNlllCi?VA TURISTIČNA A<;E.NCUA ASkerčava 20.3000 Celje; tel.: »386 03/428 75 00 e-pošta: ita.cBlje@izlBinik.si; v»ww izletnik.si
KRAJŠI IZLETI: SARAJEVO-MOSTAR 27.-29.4.. 25.-275.. 23-25.6. • BRUSEU 26.-30.4., 21.-2S.6. • BAVARSKI DVORC112.-13.5., 9.-10.6. . GRADOVI JUŽNE ČEŠKE 12.-13 5.16.176 . BOROMEJSKI OTOKI 20.-21.4., 12.-13.5., 9.-10.6.. TIROLSKA 19.-20.5., 23.-24.6. EK>L6A POTOVANJA: SKdMDINAVSKE PRESTOLNICE 30.6.-77. ? • SKANDINAVIJA DOP NQRDKAPA 7.-21.7 • NORVEŠKI FJORD! 12.-28.7. KRAJŠE POČITNICE: OPATUA, celodnevna animacija, popusti za otroke, LOVRAN ht! EXCELSIOR polp samo 67,20 EUR; UMAG lili SOL UMAG 2x polp samo 61.20 EUR; POREČ hll PARENTIUM
bogati vikend paketi BOGATA PONUDBA PRVONIAJSKIH POČITNIC !!
P-sTEPUH
iživaii«
|MI vase počitnice lemlJemg.resnpT
ans 27.l.-2.5.;«2acilo In SftasOouig 27-: /a 26-30.4.;Koprur> 30.4.;»in-¥Q«i(ar,-Soi«5 ro Moggiore-Botomeiski otoki- '
.........fIno-CInqe lerte 30.4.-2,5.;lnnsbti>cl<-E
Bodonsko jezsfoMoiiau-Stenjki slapovi 28-30.4; Bager sbufg-Wwfh or •o Pas»Qu-a Z7-28.'S:Lepote Rena 29.4.-2.S.;Orlovo gr>ezöo 2.5.;Dun otlslova 1-2,5.;Zlc>ta Proga in grodovi južne ČeiKe 30.4.-2.S.; Budimpešto 1-5.;Poteponle po Metjimuiju 30.4 ;Metfijgt»r]-: Mci<lor-Soraievo 30.4 . i B»ogrod In SibskI samostani 27-30.4.'.teögiatf-Zkitlbor.Migan>ka o>mlcc !ogojns 27-:9.4.;Čina gora in Albanija 27.4.-2.5.;Kor2ilOT - Sardinijo 26.4.-
i^rTMi.-c. «rDi »r\.iP.M50 nai M&.-I la 3 7 nfn izŠEL JE
Tu res srečaš marsikoga irec 2007 -
NOVI
^MAmALCEV
23
ODMEVI
Slalom
med ljubitelji
živali, kmeti in pravilniki
Ljudje smo si različni, med drugim tudi po srčni kulturi. Eni jo imamo, drugi ne in so zato grobi in nasilni do vsega živega, tako do ljudi kot do živali. Na žalost se mnogokrat s tem celo hvalijo in postavljajo, koliko živali so pobili, oziroma lepše rečeno uplenili, To so pač v njihovem mračnem mišljenju herojska dejanja nad nemočnimi prebivalci gozda. V to vrsto ljudi spadajo predvsem jagri in gorje naspromi humani skupini ljudi, in še posebno posamezniku, ko ugotovijo, da se ne strinja in ne odobrava njihove^ početja. Zato moram nekaj njihovih laži, navedenih v članku Slalom med ljubitelji živali, kmeti in pravilniki, objavljenem v 6. številki Novega tednika, zavrniti z dejstvi.
V globoki mržnji do miroljubnih ljudi, še posebno sem jim jaz napoti, izvajajo psihične pritiske. Do zob oborože-
lapačr
a psi
se podi
pa, hopa, hopa,« se derejo in tulijo z rogovi. Ko živali stisnejo v obroč, se začne streljanje. Po II zaporednih strelih je prišel »komandant« in sporočil po rnobitelu: »Osem komadov imamo, enega še iščemo.« To S€ 12. 2006 od Kaj pri tem doživljamo nekateri ljudje, še bolj pa živali, jim ni mar. Bog ve, ali kdaj svojim otrokom, ko gledajo sE-kanice, povedo, koliko srnic, zajčkov ... so že pobili. Povzročajo materialne škode. Parkirajo kjerkoli, s terenskimi vozili se vozijopo gozdu, travniku. 22. maja 2003 ob 19.30 se je lovec vozil po pol metra visoki travi. Ustrelil je srno, njenega umrlega mladiča pa smo junija našli vgmiovju. Od takrat je vsako leto travnik tako razrit, da ga ne moremo več kositi. To delajo jagri z name-
nom, da bi nas prisilili v odobravanje njihovega mišljenja, da je živali treba pobijati. Mi pa vemo, da že v času naših prednikov na tem travniku živali niso nikoli povzročale nobene škode, saj jih nihče ni ta-
pobijal. Vzpostavljeno je bilo naravno ravnotežje in sožitje med ljudmi in živali, ki ga danes zaradi pehanja za užidd, koristoljubjem (zastonj meso) in nadvladjem ni več.
Poslužujejo se tudi fizičnih obračunov, kot se je na primer zgodil 26. 12. 2005 ob 11. uri pri naši kapeli. Eden od ja^ov me je tako udaril po roki, da mi je ranil palec leve roke, blok in svinčnik pa zbil na tla, ker sem želela zapisati registrsko številko njegovega avtomobila, zraven pa obupno vpil name in grozil, da me bo spekel, zbil, stolkel. Okfog njega se je širil vonj po alkoholu. Sprašujem se, ali jim vse to početje omogoča njihov nadvse stro-. gi pravilnik? Napad sem prijavila policiji, vendar še do danes ni bil zaslišan pri sodniku za prekrške. Sama pa sem bila tako pretresena, da sem morala za 10 dni v bolnišnico. Na žalost pa osebo poznam le po registrski številld CE Rl-333.
Tudi zadnje božično-novo-letne praznike smo imeli popolnoma uničene. Hajkalo in pobijalo se je 17., 24.12. in 2. 1, 2007, pa še naslednje dni so bili izstreljeni posamezni sueli. Muckov, ki so nam jih ljudje prinesli, tudi ni cel trop, ker so štiri že pobili, zato tudi kuža ne upamo imeti na domačiji. Torej to naj bi bili na-ravovarstveniki (z orožjem), kot se postavljajo v javnosti (marsikdo v druSäno vstopi samo zato, da lahko legalno poseduje orožje). Divjad krmijo ravno toliko, da imajo potem lažje delo.
Mislim, da k temu ni več kaj dodati, razen tega, da je njihova edina «vdina« laž. Neverjetno spretno znajo voziti slalom okrog resnice in tako vedno vse utajijo. Še pesem poje: »Lovska, lovska je ta ...,« kar za njih še kako velja. Ker lega in konfiguracija terena idealno pogojujeta izvajanje njihove krvave dejavnosti, so imeli našo posest že kar za svojo. Mi nesrečniki pa smo jim ne ve-doč prekrižali načrte. Ta dejstva sem želela javnosti povedati med drugim tudi zato, da
s postrelijo, se bo vede-e iskati krivce.
MIHAELA GROS,
Bazne postaje najverjetneje ne bo
Po nejasnem obvestilu Občine Rogaška Slatina o nameri postavitve bazne UMTS postaje mobilne telefonije v Ra-tanski vasi v Rogaški Slatini, nas je bilo na sestanku le šest krajanov. Na sestanku je predstavnik UMTS povedal, ^ po pogovoru z Občino Rogaška Slatina nameravajo postaviti v Ratanski vasi bazno postajo s tremi antenami na dimnik ukinjene kotlovnice. Te antene bi bile usmerjene: Tekače-vo-N^onje-Tržišče.Sampred-stavnik UMTS nas je začel zavajati z napačnimi podadd, češ da je sevanje v okviru dovoljene^. Iz bolj zanesljivih su-o-kovnih študij sem ugotovil, da ima UMTS trikrat večjo frekvenco od GSM in ima tolikokrat močnejšo elekuomagnet-no sevanje.
Zelo neodgovorno je, da se tega sestanka niso udeležili predpostavljeni osnovne šole in vrtca iz Ratanske vasi. Vse kaže, da jim je vseeno, kaj bi bilo z zdravjem otrok po takšnem sevanju. Ugotovljeno je, da se bodo posledice elektro-magnemega sevanja pokazale po desetih letih pri razvoju možganskega raka in levkemije. V drugih državah Evrope ne dovolijo postavljanja baznih postaj v bližini šol, vrtcev in igrišč, pri nas pa je vse možno. Krajani Ratanske vasi in Žibernika ne bomo dovolili gradnje te bazne postaje in ufa-mo, da se nam bo pridružila tudi osnovna šola in vrtec.
Ker šole in druge vzgojno-varstvene ustanove ne vedo ali pa nočejo vedeti ničesar o negativnem eletromagnetnem sevanju nizkih in visokili frekvenc, ki vplivajo na zdravje človeka, je nujno, da več sledijo razvoju elekti:onike. Radioamater sem že 50 let in zelo rad sledim pojavom raznih negativnih sevanj. Največ se bomo naučili iz strokovno zdravstveno vzgojne revije Vita. V njej boste zasledili, da skoraj tri če-
trtine ljudi, ki uporabljajo mobilne telefone, toži o težavah, kot so: bolečine v ušesu, utrujenost, motnje spanja, težave s koncentracijo, vročina na delu obraza, kjer se uporablja telefon - mobitel, glavoboli. Raziskovalci svetujejo, da se ne govori po mobitelu več kot štiri minute in ne več kot sedemkrat na dan. O tem bi morala spregovoriti šola in tudi vrtci. Mporočilo Svetovne zdravstvene organizacije je, da omejimo uporabo mobilnih telefonov pri otrocih in naj uporabljajo prostoročno telefoniranje. K vsemu temu bi nam stanje poslabšala še bazna postaja iz dimnika kotlovnice v Ratanski vasi.
Nezaslišano je, da je gospa ravnateljica osnovne šole v Ratanski vasi in občinska svetnica podala za medije zaskrbljujočo izjavo, češ da bo svet zavoda poslal dopis na občino z vprašanjem. »V kolikor je bazna postaja škodljiva za zdravje, predvsem otrok, je osebno proti postavitvi, češ da bi bila lahko tudi na Janini na stolpu,« še piše v prispevku Bazne postaj e najverj etnej e ne bo, objavljenem v 18. številki Novega tednika. Ravnateljica Karla Škrinjarič se ne zaveda, da je njena izjava zelo škodljiva. Občina ni strokovna služba, tudi svet staršev ne, saj se je pokazalo koliko jih je bilo na sestanku, ko se je razpravljalo o tako pomembni zadevi. Tudi na Janini bazna postaja ne more biti, ker bomo za to lokacijo tudi nasprotovali, saj je v bližini zdravilišče, dve osnovni šoli in Vrtec. Nikjer v Rogaški Slatini ali v bližini ne bomo dovolili postavitve bazne postaje ali drugih sevajočih pretvorničnih anten, pa čeprav na zasebnem zemljišču.
Priporočljivo bi bilo, da bi predstavniM vzgojno-izobra-ževalnih inštitucij podali samozaščitno pobudo s predlogom, da bi v šolski program
predm ivnih s
o spozi
j, kot s
segajo naše skromne intelektualne zmožnosti. Sredi stanovanjske soseske, med same stanovanjske hiše in bolnišnico, bo postavljena obrtno poslovna cona (OPC) v imenu napredka in razvoja občine in predvsem dobrobit občanov. Občinski predstavniki so v preteklem letu v medijih zagotavljali, da gre za mirne dejavnosti, ki ne bodo poslabšale kvalitete življenja na tem območju. Ko sem se lani poleti osebno oglasila na občini pri Bojanu Bdala lokacij-
Trkaju
radioaktivna in elektrom^net-na polja, poleg tega še o uporabi pesticidov in njihovem vplivu na naše zdravje. Bolje je preventivno delovanje, kakor čakati na posledice.
SLAVKO JERIČ, Rogašlca Slatina
PREJELI SMO
Zahvala županu Občine Vojnik
Nikoli nisem pomislila, da bom posvetila delček svojega prostega časa tovrstnemu pisanju. Spadam med tistih 60% občinske populacije, ki ne sodeluje v političnem življenju občine, saj sem po prepričanju popolnoma apoUti-čen tip. Ko sem prebirala nekatere članke na račun naše »lokalne vlade« v medijih, so se mi začela porajati najrazličnejša vprašanja, ki pa so bila pozabljena v trenutku, ko sem zaprla brani časopis. Dokler se ni zgodilo tudi meni, moji družini in mojim sosedom.
Dotaknih so se nas visoko leteči cilji, odločitve, ki pre-maree2007 -
čeno, da gre za mirne dejavnosti. Neposredno za mojo hišo in hišo mojih sosedov naj bi bil zeleni pas. za njim pa parkirišče za osebna vozila. Veliki objekti naj bi bili locirani na sredini travnika in naj ne bi bili moteči za sosednje nepremičnine. Dogovorili smo se tudi za možnost, da zamenjam oziroma odkupim zemljišče za mojo hišo. Zame je bila zadeva s tem končana. Ampak to je bilo PRED volitvami!
Prišel pa je čas PO volitvah! Parkirišče za osebna vozila za zaposlene v OPC se je spremenilo v parkirišče za 50 tovornih vozil neposredno za stanovanjskimi hišami, mirne dejavnosti so postale hrupnejše dejavnosti, nastalo jezbi-rališče kosovnih odpadkov za celotno OPC, da ne naštevam dalje, ker imam za to premalo prostora. Gospodu Trkaju sem januarja v zelo razburjenem tonu povedala, da je nesprejemljivo, da se takšno parkirišče locira neposredno za našimi hišami. Argumenti, kot so emisije hrupa, plinov in vibracij, so nerelevantni. Vpliva na sosednje nepremičnine ni. V ciničnem in posmehljivem tonu mi je bilo nadalje rečeno, da je bil načrt objavljen v skladu z zakonom in da smo imeli možnost za naše pritožbe. Nato pa sem slišala stavek, ki ga nikoli ne bom pozabila: »Pa prodajte, če vam kaj ne paše!«
Ne mislim se spuščad v ekološko spornost projekta OPC, brez predhodno izvedenih monitoringov glede vplivov na okolje, v poslab-
nitevustavnepravice do zdravega življenjskega okolja, do zavajanj zainteresiranih in zmanjšanja tržne vrednosti nepremičnin. Zanimivo bi bilo pridobiti mnenje neodvisnih sodnih izvedencev prometne stroke glede vpliva OPC na pretok prometa po celjsko-mariborski cesti. Kaj bodo pomenih zbiralniki odpadnih oz. meteornih voda sredi lokacije je že novo vprašanje. Nerazumljivo je, da se tako moteča dejavnost združuje skupaj s stanovanjskimi območji, čeprav je v ozadju Vojnika na hektarje praznih površin, v okolici katerih ni nobenih stanovanjskih hiš. Urbanizem se na Občini Vojnik pač drugače interpretira kot drugje, kar je razvidno že iz tega, da se za tampon cono med OPC in obstoječimi zgradbami predvideva 18 enodružinskih stanovanjskih hiš. Vse, kar imamo, je sodno varstvo. Materialna škoda, ki bo ob tem nastala, je
določljiva. Zmanjšanje vred-nosri nepremičnin zaradi vplivov emisij je izračunlji-vo. Vendar je tu še afekcij-ska vrednost nepremičnine, ki jo imenujemo »Dom«. Ta pa je neprecenljiva. Nobeno sodišče je ne more odmeriti v njeni pravični vrednosti. Cenjeni gospod župan, hvala Bogu, da moja pokojna mami, s katero sta skupaj odraščala in tudi delala, ni dočakala, da moram sedaj naš dom prodati in to zaradi vas in vaših visoko usposobljenih svetovalcev. Žal otroci ne bodo razumeli, da ponoči ne morejo spati, ker morajo tovornjaki na vožnjo. Glavno je, da se občina raz-
TEA KOŠTOMAJ-MODRIJANČIČ,
Pozor, nevarni psi
Rogaška Slatina je v nevarnosti pred potepuškimi psi, saj je teh čedalje več. Tu je brez vodiča oz. brez lastnika vsakodnevno opaziti do 5 psov. Prosto se sprehajajo od spodnjega dela Rogaške Slatine do Ratanske vasi in še hujše je, ker so ti psi večje pasme in napadalnega obnašanja.
Predvsem pa je vredno opisati to, da se nekateri domačini, lastniki psov neodgovorno obnašajo s svojimi psi v okolju med ljudmi. Pse pustijo, da prosto tekajo po centru Rogaške Slatine in lastniki njihove iztrebke ne pobirajo. Nekateri se ne zavedajo, kakšna odgovornost je, če si nabavijo psa, saj je ta odvisen od obnašanja gospodarja in če ga ta na primeren način ne navadi na ubogljivost, je lahko napadalen. Ker v Rogaški Slatini ni nikogar, ki bi bil pooblaščen za šolanje psov, je še toliko slabše. Najbližja šola za pse je v Kinološkem društvu Šentjur, kjer so strokovnjaki in ima-jopotrebna dovoljenja za poučevanje psov. Ko sem v tem društvu opravil šolo s psico Taro, sem ugotovil, da bi to moralo veljati za vsakega psa v urbanem okolju.
Predvsem pa bi rad opozo-rü vse tiste malomarne lastnike psov, ki ne uporabljajo povodcev, kar je sicer zakonsko predpisano, in pustijo pse prosto tekati pri šoli in otroškem vrtcu v Ratanski vasi. Kljub temu, da ti psi napadajo ljudi in tudi živali, imamo srečo, da ni prišlo do težjih ugrizov. Na te probleme nevarnih psov v bližini šole in ottoškega vrtca v Ratanski vasi sem že pisno opozoril predpostavljene v šoli in otroškem Vrtcu, vendar se za to ne zmenijo. Predvsem sem jim predlagal, da bi na svoje stroške namestili ploščice, ki bi lastnike psov opozaijale na vodenje psov na povodcu in pobiranje pasjih iztrebkov. Ne želimo si, da bi v našem kraju prišlo do tragedije zaradi nekaterih napadalnih psov, zato pričakujemo pravočasno ukrepanje pristojnih.
SLAVKO JERIČ,
Rogaška Slatina

24
- RADIOS K||BA BERETE

TEDENSKI SPORED RADIA CELJE
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Casoplov, 6,45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSio, 8.00 Poročila. 9.20 Otrc^ki radio. 10.00 Novice, 10.15 Vaše skrite želje uresničita Novi tednik in Radio Celje - Mirko in Sara kot pilot in stevardesa (fotografije na www.radiocelje.com), 11,00 Kulturni mozaik. 12.00 Novice, 12.15 Ritmi, 13,00 Odmev - Ženske sodijo za štedilnik?- ponovitev, 14.00 Regijske novice, 14.30 Jack pot, 15,00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Glasbeni Jrojči^^MajoGorj^_
16.50 Športna sobota - spremljanje derbijev na Celjskem: 17.00 rokomet Celje Pivovarna Laško - Koper, 19,00 rokomet Gorenje - Gold Club, nogomet MIK CM Celje - Koper, rokomet ženske Celje Celjske rnesnine - Ptuj.
17.00 Kronika, 19.00 Novice. 19.10 Večerni program z Mojco Knez, 19.20 Športnerji, 22.00 20 Vročih Radia Celje, 23.00 Vaše skrite želje uresničita Novi tednik in Radio Celje -ponovitev. 24.00 SNOP (Radio Slovenske Gorice]
NEDEUIA, 11. marec
5.00 Začetek jutranjega programa, 5,30 Narodnozabavna melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2, jutranja kronika RaSlo, 8,00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Luč sveti v temi, 10,00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom - Irena Roškar, 11,00 Kulturni mozaik. 11,05 Domačih S, 12.00 Novice, 12,10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi, Po čestitkah in pozdravih - Nedeljski glasbeni veter z Magdo Ocvirk, 20.00 Katrca - Klapövuhi, 23.00 Znanci pred mikrofonom (ponovitev), 24.00 SNOP (Radio Slovenske Gorice)
PONEDELJEK, 12. marec
5.00 Začetek jutranjega programa. 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC. 6.30 SUvester v akciji, 6.45 Horoskop. 7.00 2, juti^nja kronika RaSlo, 8,00 PoročUa, 8.25 Poročilo PU Celje, 8,45 Jack pot, 9.15 Bingo jack - preifatavitev skladb, 10,00 Novice, 10,15 Ponedeljkovo športno dopoldne, 11.00 Kulturni mozaik, 12.00 Novice, 12,15 MESTNI STUDIO RADIA CEUE - Stopnice do prestolnice, 13.00 Bingo jack -izbiramo skladbi tedna, 14.00 Regijske novice, 15,00 Šport, danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSIo, 16,30100 medvedov za 100 nasmehov - nagradna igra, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores, 19.00 Novice, 19.15 Vrtiljak polk in valčkov, 24.00 SNOP (Koroški radio)
TOREK, 13. marec
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC, 6.25 Asociacija, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jackpot, 9.15 Stetoskop, 10.00 Novice, 11.00 Kulturni mozaik, 12.00 Novice, 12.15 MESTNI STUDIO RADIA CEUE - Male živali, velike ljubezni, 14.00 Regijske novice, 14.15 Po kom se imenuje?, 15.00 Sport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo. 16.20 MESTNI STUDIO RADIA CEUE - Župan na zvezi - župan občine Žalec Lojze Posedel, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18,00 Ni vse zafrkancija, je še znanje -kviz, 19.00 Novice, 19,30 Zadnji rok z Boštjanom Dermo-lom, 21.30 Radio Balkan, 23,00 Saute surmadi, 24,00 SNOP (Koroški radio)
5.00 Začetek jutranjega programa - jutranja nostalgija, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2, jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 8.55 Piškoslovje, 10.00 Novice, 10.15 Čarobna ruleta tisočerih nakupov - nagradna igra, 11.00 Kulturni mozaik, n,15 MESTNI STUDIO RADIA CEUE-Zeleni val. 12.00 Novice, 12.20HujšajmozNT&RC, 13.20 Mali O - pošta, Mali O - klici, 14,00 Regijske novice, 15,00 Šport danes, 15,30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 MESTNI STUDIO RADIA CEUE - Pop čvek - Rdeči dečki, 19.00 Novice, 19.30 Mal drugač s 6Pack Cukurjem, 23.00 Dobra Godba. 24.00 SNOP (Radio Triglav Jesenice)
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 6,00 Poročilo OKC, 6,20 Čigav glas seže v deveto vas?, 6,45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8,25 Poročilo PU Celje, 8,45 Jack pot, 9,15 Bonbon za boljši bonton, 10.00 Novice, 11.00 Kulturni mozaik, 12.00 Novice, 13.00 Odmev, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Pred poroto, 19.00 Novice, 19.15 Visoki C, 23.00 M.I.C. Club, 24.00 SNOP (Radio Tri-
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna. 6.00 Poroälo OKC. 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8,00 Poročila, 8,25 PoročUo PU Celje, 8.45 Jackpot, 9.15 Do opoldneva po Slovensko (do 12, ure), 10.00 Novice, 11.00 Kulturni mozaik, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 14.00 Regijske novice. 14.10 Hit lista Radia Celje - s hiti prežeto popoldne, 14,30 Petkova skrivanka, 15.00 Sport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 1700 Kronika, 17,45 Jack pot, 18,00 Festivaljada, 19.00 Novice, 19.15 Vroče z An-žcjem Dežanom, 23.00 YT Label, 24.00 SNOP (Radio Kum Trbovlje)
Iz Mestnega studia Radia Celje lahko redno spremljate kar nekaj oddaj. Vsak ponedeljek med 12, in 13, uro pripravljamo oddajo Stopnice do prestolnice. Prav tako si lahko vsak torek med 12. in 13. uro ogledate, kako nastaja oddaja Male živali, velike ljubezni, ki jo pripravlja Rozmari Petek, Vsak torek med 16, in 17, uro v živo pripravljamo oddajo Zupan na zvezi. Ta to-
Po Slonu in Sadežu prihajajo Rdeči dečid
Minulo sredo ste lahko ii Mestnega studia Radia Celjf spremljali redno tedenske oddajo Pop čvek. Slon in Sa dež sta se v studiu, ki ga naj dete na Stanetovi ulici (v bivš Naši knjigi), odlično poču tila, predvsem pa smo si za pomnili tisti stavek, da mo ra biti prestolnica kulture pra^ tisto mesto, ki ima pravi mest ni sttidio. To sredo ob 18. ur bomo v goste v Mestni stu dio Radia Celje povabili le gendarne Rdeče dečke.
Slon in Sadež sta klepetala z voditeljico Tanjo Seme,
Nova podoba Mestnega studia Radia Celje
Mestni studio Radia Celje počasi dobiva končno podobo. Da se gostje odlično počutijo in da ustvarjalci z veseljem oddajamo prav iz Mestnega studia, je z idejami, kako stilno opremiti prostor na Stanetovi ulici v (v prostorih bivše Naše knjige) poskr-iša Majda Klanšek. Je Mestni studio idi vam? Pridite nas pogledat.
a
(2)
4. WAlKTHeWAY-
SUGABABESVS GIRLS ALOUD 5- P,DA(WEJUSTDONTCARE|-
JOHNliGEND	(II
, SAVriRlGKT-NELLYFURTADO |4) TEllME'BOUT IT-JOSS STONE (2| , SOMEONESHOUlDTaLYOU-
lEMAR	(5)
, BEWrmOUTYOU-WH=IFEAT.MELANIEM	(6)
), YOU KNOW I'M NO GOOD-
Iz IMestnega studia Radia Celje ^ »
»LESTVICA
V EliMEMTL-NUDE
2,	SAM0DAT1UAŠMENERADA-JANPlfSTHNJAK
3,	CVETZJUGA-AlfNKAGOTAR X. KAMORKOJGREŠ-
rek bomo gostili župana občine Žalec Lojzeta Posedela, z njim pa se bo pogovarjala Urška Selišnik: Vsako sredo med 11, in 12. uro vodi Mateja Podjed iz Mestnega studia Radia Celje oddajo Zelen do je v studiu klepetala s zom Tasičem (levo), da šali, pa je mikrofone pre\ Pišek,
ŠANKROa(
7.	TINI:
8.	PHQEBE-ZEUS	(5)
9.	DRUGAVKUNA-ŽANA (3| iLElA-PANDA (2)
/al. Minulo s
mo ju dobro sli-■ril tehnik Bojan
Uar^i'ristovn^^ Na ot(^u 1. Celje Aljaž Marolt L^Aova 76a, Maribor
vrtiljak polk im val6kov
CEUSKIHSplus
1 NAJINENAfiCISt V11EX1CEUSW (7)
2,	UJELASLMItNAtlMANCE-VESUiiSlAJEKKi:	(5}
3,	KOHWSTOOBOE-KOZJANSKIÄEN	(2)
4,	NlKAIiMINh^AMERlTF BUM (3)
5,	MÜZ1KANTAB0MVZELA-CELJSKI INSIKUMENTAINIKVIMTFT (J) Predlog za lestvico:
NAJ PESEM TVOJ BO SVCT-KRNAMACKA
SLOVENSKIH 5 Dlos
I. NirNFOKIFVA) AIPSKIKVimH(5) ? KFRNFPlFSFMRAn-fiUBIN (3)
3.	STIBOJ-ZLATI MUZIKANTl {4|
4.	PUS7NANE[I£UA-VE^SVATJE(2|
5.	TAKOJEBILO-KORENINE (1| Predl(^ za lestvico:
DOMACi KRAI - MARJM KOŠAN
Celju
Všeč ti
www.radiocelje.com
Pred poroto poslušalcev
Na Radiu Celje ste lahko včeraj ob 18, uri prvič prisluhnili oddaji Pred poroto, ki bo odslej tudi redna četrtkova oddaja, namenjena problemom in težavam naših poslušalcev, Seveda bomo le-te s pomočjo nasvetov ostalih poslušalcev skušali rešiti na najboljši možen način. Se vam zdi, da ste vedno zadnje kolo v družini, da vam partner ne
zaupa ali celo sumite o skoku čez plot, ste tudi vi tisti, ki imate problem s samozavestjo ali pa je vaš ego celo prevelik? Ce imate podoben problem, tudi vi pišite na radio @radiocelje.com ali na naslov Radio Celje, Prešernova 19, Celje in stopite pred poroto poslušalcev in poslušalk. Vaš problem bo vsak četrtek ob 18, uri predstavila Tanja Seme,

Črno bele optične iluzije
Victor Vasarely. Ga poznate? Gotovo ste vsaj tisti, Id vas sem ter tja potegne v kakšno galerijo, kdaj prelistate zanimivo slikarsko knjigo, preberete kaj o sodobni umetnosti, že naleteli na tega izjemnega slikarja. Kubizem, nadrealizem, konstniktivizem... pa so sodobne slikarske smeri, ki so navdušile tudi letošnjo modo.
Inspirirana z deli Victorja Vasarelyja se poigrava z optičnimi efekti, vzorci, ki ustvarjajo črno bele iluzije vi-jug, skrivnostnih miksov med afriško floro in favno, ponazaijajo bakrene odlitke
človeških silhuet, lomijo črte v piramide, razvlečejo kroge v elipse, napolnijo kvadrate s piramidami... Vsekakor je to opazna moda, saj gre pogosto za izjemno gigantske motive, ki se ne ponavljajo, temveč ustvarjajo na oblačilu unikatno kompozicijo. Figure, geometrijska valovanja kar čez celo obleko, kjer se Črno bela vijugasta pot začne pri vratu in konča nad koleni ali še nižje? Zabavna misel, vendar - ja, zato smo pa tukaj, kajne - naj vam nogo ob silnem navdušenju vendarle položimo na zavoro. Kaj bi se sprenevedali, kar naravnost povejmo - s tovrstnimi
sicer izjemno modnimi vzorci lahko naša vizuahia podoba hitro zdrsne čez rob estetike. Torej: postava prava, leta prava in prava mera samozavesti, so obvezni pogoji za »posvojitev« novomodnih ku-bističnih idej.
Moda zna svoj ogromen manevrski prostor spremo izkoristiti in to do zadnjega kotička. Ker je ob tem še bolj tolerantna in prijazna, kot ji pogosto pripisujemo, je za vse »žalujoče ostale« pripravila nekaj črno-belih izsekov v smislu spretne korekcije postave. Črno v pasu, ki bi ga želeli optično zožiti, belo čez preozke boke in prema-
12. sejem
Vse za vrt in dom
Od cvetja, zelenjam nasadov do opreme za. uživanj en a prostem. !men m sadik do-oradja in bazenov. Od svetovanja za ljubiteljske vrtnarje do tekmovanja nied profesionalci ih nagrad za domače vodne vrtova Od vrtnega pohiStva do pomladnih nakupov.
Pripravila: VLASTA CAH ŽEROVNIK
lo bohotne prsi... ah obratno.
Če pa vas ne mikajo niti tovrstni eksperimenti, vam še vedno ostanejo črno beli čevlji, kakšna rutica ali pas, torbica ... S kombiniranjem zgolj s črnimi ali belimi oblačili bo vaša podoba ne glede na postavo in leta zagotovo navdušujoče sveža. Kot se za pomlad spodobi.
Jd 17.-18. marca 2007 na sejmišču tudi KL Čebehrski posvet s prodajno razstavo.
*
VI
^ TEDENSKA ASTROLOŠKA ^ NAPOVED
/
Petek, 9. marec Sonce v Ribi in Lima vškorpijonu bosta povzročala preobčutljivost in romantično razpoloženje. Ne sprejemajte večjih odločitev v ljubezni, ravno tako se tudi ne poglabljajte v težave in probleme, ki so se nakopičili pozimi. Zaradi delovanja Venere v Ovnu se lahko težave še poglobijo, kar lahko prinese kasneje velike zastoje. Naposlovnem področju lahko dosežete največji uspeh, če boste reševali stare zadeve, ki ste jih dali na čakanje. Zeljo, da se izboljšajo finance, sicer lahko analizirate in bolj podrobno preučite, za akcijo pa je bolje počakati do zadnje tretjine meseca, ko Venera prestopi v Bika.
Sobota, 10. marec: Zjutraj in dopoldne bo napet aspekt Merkurja in Lime povzročal težave, 2atöbodite previdni. Ohranite hladnokrvno držo. V kolikor imate pred seboj kakšen zahteven projekt, velja previdnost pri avtoriteti. Karkoli negativnega, izraženo v tem času, lahko povzroči negativne rezultate. Popoldne bosta Jupiter in Merkur v prijetnem tri-gonu, zato se boste lotevali novih zadev. Energija bo v porastu, zato jo izkoristite na različnih področjih.
Nedelja, 11. marec: Luna prestopi v ognjenega Strelca, zato bo dan vse prej kot do^o-časen, Želeli si boste komunikacije in konkretruh dejanj, Na čustvenem področju je treba delovati previdno, saj lahko pretiran neosnovan optimizem povzroči veliko škode. Za dosego ciljev bo treba morda kdaj žrtvovati več, kot imate v načrtih, vendar rezultati ne morejo izostati. Ne^tivno bo izpostavljena trma in nepopusüjivost, pazljivo pa bo treba ravnati pri prehrani, saj lahko marsikomu povzroči težave povečanje telesne teže.
Ponedeljek, 12. marec: Vpliv Lune bo povzročil, da bomo teden začeli zelo pridno in mailjivo, vpliv Venere pa nepričakovane pozitivne finančne rešitve. Vsi posli, ki so povezani z nepremičninami, nakupi in pro^je zemljišča, bodo doživeli nepričakovano dobre rezultate. Priporočljivo je, da seurejajopravnein uradne zadeve, ki so ostale v preteklosti nedokončane. Občutljiv bo živčni sistem, pojavijo se lahko tudi izbruhi jeze in sovraštva. Tudi samozavest ne bo na najvišji ravni, zato je pomembno, da se imate tokrat raje kol ostale dni. Priporočamo sprostilne tehnike in veliko fizične aktivnosti.
Torek, 13. marec: Tteba je paziti na prehrano, saj ob negativnih tranzitih lahko pride do težav s prebavo in nejasnih bolečin v želodcu. Na zasebnem področju delujte z veliko mero razuma, saj lahko novi kontakti predstavljajo prej konflikt kot harmonijo. Potreba po ljubezni in varnosti bo zelo povečana, a ni priporočljivo delovati na silo. Razmerja, ki slonijo na prijateljski bazi, lahko povzročajo težave zlasti tistim, ki nosijo vsebiposesivne in ljubosumne vzorce. Zazrite se v prüiodnost in iščite vedenjski vzorec, ki ga ponavljale in zaradi katere^ ne morete svobodno delovati.
Sreda, 14. marec: Opozicija Marsa in Saturna bo povzročala nenavadne situacije, zaplete, Nedovolite zapletov po lastni krivdi. Vsi nerazrešeni odnosi bodo v tem obdobju problematični, ljubosumni izpadi se bodo vrstili, ravno tako svojeglavo ravnanje in manipuliranje z ljudmi. Določite si pravila delovanja, le tako si boste lahko z^otovili mir v duši. Dan bo ugoden za tiste, kiimate bujno domišljijo, ki ljubite mistiko inne^ne in skrivnosme stvari. Če bo čas, se lahko dokopljete do pomembnih informacij.
Četrtek, 15. marec: Jutro in dopoldne bosta zelo energetsko obarvana, zato bosta dobra volja in optimizem prevladala. Bolj bo v ospredju avanturistična stran, zato lahko hitro naredite kaj nenavadnega. Analitični boste in živčno bolj obremenjeru. Povečana bo tudi preobčudjivost, zato dan ni primeren za podrobne analize in brs^nje fw občutljivih te-mali. Želeli si boste nenavadnih dogodkov in imeh izjemne ideje. Večer preživite sproščeno, da akumulirate prepo-O-ebno energijo za dni, ki prihajajo.
Astrologinji CORDANA in DOLORES
ASTROlOGtNJA CORDANA
gsmM1 40493S
napovedi, bloteraplje, regresne astrotogiiia.gordana@siol,net www.gordana.si
ASTROlflSINJA DOLORES 090 43 61 09014 2S 27 8sm; 041 519 265 napovedi, primerjalna analiza
www,tlolgres.sl
STAJERSKIVAL
26
S"
Novi mercedes razreda C
Marca novi mercedes C
Mercedes Benz, bolj zdravi del grupaci-je DaimlerChrysler, je že pred časom napovedal prenovo mercedesa C, ki je za nemško tovarno izjemno pomembno vozilo.
Seda) so na voljo prve uradne fotografije, novi C pa naj bi po sedanjih napovedih na trge pripeljal marca ali kakšen teden kasneje. Avto je v dolžino pridobil 55 milimetrov, predvsem pa je kolotek šrirši za omembe vred-
Lani pregledali 700 tisoč vozil
v letu 2006 so avtomobilske tovarne, ki se pojavljajo na evropskih trgih, na izredni pregled poklicale skupaj kar 700 tisoč
Zanimivo je, da seznam obsega 30 izdelovalcev avtomobilov, največjo tovrstno ak-
BMW 1 tudi s tremi vrati
čeprav je BMW serije 1 na svetu razmeroma kratek čas, ga bo tovarna kmalu obnovila.
V prenovljeni podobi naj bi bil na ogled na bližnjem ženevskem avtomobilskem salonu, kjer bodo pokazali tudi trivratno izvedenko, ki hoče biti kupe. Navzven se avtomobila ne razlikujeta prav veliko, saj je drugačen predvsem zadnji del z zadkom. Pri motorjih ne bo veliko novosti, izjema je varianta 1301, ki jo bo poganjal bencinski šestvaljnik. Ta bo ponujal kar 265 KM. Kdaj naj bi se BMW 1 v trivratni izvedbi pojavil pri nas in po čem bo, se še
nih 76 milimetrov. Pravijo, da bo tudi varnejši in čvrstejši, predvsem pa menda boljši.
Motorna ponudba bo na začetku obsegala štiri motorje (dva dizla in dva bencinska), kasneje, verjetno še pred poletjem, bodo na voljo še drugi, čez dobro leto pa bencinski osemvaljnik v varianti AMG. Serijsko bo zraven vedno 6-stopenjski menjalnik, pri najmočnejši varianti 350 pa znameniti 7-sto-penjski 7G-tronic.
cijo pa so imeh pri Renaultu. Na pregled so zaradi morebitne napake na zategovalniku varnostnega pasu poklicali skoraj 85 tisoč scenicov. Drugi na tej lestvici je bil fiat stilo (64 tisoč vozil), tretja pa toyota coroUa verso (skoraj 40 tisoč vozil)."
BMW Is tremi vrati
SIMPLY CLEVER
Hitro V salon po Škoda HappyBoii'

_	„V"
-wv^-".... J
Obišfite naš salon in sodelujte v privlafn» nagradni ijrt za vikende z OctavijG Scout in biezplaine vstopnice is Svetovno prvenstvo vhokeju 1 ^divizije 2007 v ljubijanit
Vsak sodelujoö prejme tudrHappyBon za popustvvrSnl do 2500
-'•Po{l«a»el(4l|ti}K-3;3l»75JtiIi
RO+SO, Skaletova 13, Hudinja, Celje, tel.: 03 425 40 80
Davek za požrešne avtomobile?
Vse pogosteje se pojavljajo vesti, da bo Evropska unija kmalu obdavčila predvsem avtomobile z velikimi in požrešnimi motorji.
Ti namreč bistveno bolj onesnažujejo okolje oziroma ozračje. Ideja ni nova, menda pa Evropska komisija tega še ni predlagala zgolj zaradi enega razloga; ker bi to predstavljalo precejšnje dodatne obremenitve za avtomobilsko industrijo. Kolikšen naj bi bil davek, kako naj bi ga določih (po državah?), seveda še ni znano. Je pa skoraj stoodstotno, da se bodo avtomobili z velikimi motoru zaradi tega podražili.
Subaru in bokserski turbodizel
Na ženevskem avtoi
salon
nski Suba-
u, ki je med drugim pionir uvajanja šti^olesnega pogona, predstavlja zanimiv motor, in sicer turbodizelski agregat v bokserski zasnovi.
To bo štirivaljnik z gibno prostornino 2,0 litra. Kot napovedujejo, naj bi se motor na trgu pojavil leta 2008, Subaru pa naj bi ga najprej začel ponujati v legacyju. Moč še m znana.
Nove oznake za hyundaije
Hyundai letošnji ženevski avtoniobilsld salon izrablja tudi za predstavitev novih imen svojih avtomobilov.
Novi hyundaiji naj bi imeli alfanumerifne oznalce; tako naj bi dobil novi predstavnik nižjega srednjega razreda oznako 130.
^	MEmm PRETOKA ZRAKA
fx	VW, AUDI, SKODA-1,9701
IVrODtll	KATALIZATOR UNIVERZALNI
Mariborska S6, Celje tel.: (03) 428-61-70
wwff.flvtodelifegnemef.ii
LAIAOASONDE KOMPRESORJI KUME
SERVO VOLANSKE ČRPALKE
NOVI 5-SEDEŽNI
CITROEN C4
v
s I o s p A C
SVETLOBA
I PROSTORNOS

AVTOCENTER KOSAK d.o.o. slovfn
, NÄGf^kÖNA (ÖRA QTSK»^
KUPON ZA SVETLO SREČO
i
Nagradni kupon lahko v vseh Citroenovih prodajnih salonih zamenjate za srečko, s katero boste z malo sreče zadeli pnviacno nagrado, aii pa celo glavno naqrado, Citroen C4! .upon je veljavan od 9. do 17.
prodajnili salonin po Sloveniji.
sajboliSo fotografijo prejmeTs

tednik
Obvestilo oglaševalcem!
Novi tednik izhaja dwakrat tedensko, in sicer ob torkih in peticili.
Zadnji dan za oddajo malih oglasov, osmrtnic in zahval za torkovo izdajo Novega tednika je sobota od 8. do 12. ure, za petkovo izdajo pa torek do 17. ure.
PRODAM
raiD«i«lkGr.von 1,4, Itn» 1995,imlor »□[nlpric«, re^. do 7/2D07, ptoifam. Iilrf.n041 53M12.	ms
FORD fiasto 1.3, letnik 1997, prodam za 13DDEUIillpodogo<oru.Talilon(l31 853474.	1131
CLIO 1.2,1.00/07,5 vtirt, srebrne barre, tS.OOO km, lekirnmholiran, prodan. Kliille po 14. ari nn telefon 051 204-864.	11B5
RENAULT 19, letnik 93, lepo ohronlon, pri^ dam.Cennpndogavero.I.lelon031 241.540.
MOTOR tross Honda 250, priprovijea no s«iooo,le1nlk9l,ptodam.Teleloa031 506.383.	Š203
A511U 1,6 gls, L 95, vso oprema razen klime, gorožirnoo, prodam. Vrednn og. leilainnnk«pn.Ceaal.900!URoz.po dogovora. Telefoo 041220-375.Š3O5 REIMT aio, let. 96,regBlriroa do 11/07 inSeatlbizo,lel.97,rogi!lrijaadol2/ 20»7, ogoJao prulom. Telefon 031 591.232,031 574.859. Š208 GOLFA II, diesel, letnik I9B7, prodam .
Telelon 040 853^97. Ž122 TWÄ601,2, lemlk 99,86.500 km, temmi. no zaklepanje, gorožiren, nvtoredio itd., prad.m.TeHoa 031 807.665.
lisa
OSEINI avte Meriedesdretel 2,5, medel 124, zelo ohranien, lenrik 1992, pro. dam.Telelon0404M36. 1201
KUPIM
GOLF lil kapim.Ielefon 040 853.897.
nOSILEC hlevskega gnoln
nn .nlia, tono,,,rodom zo 2.000 EP ia traktor Zetor 62 45,sspiedaiebidro. vliko, letaik 1993, prmlom zo 11.500 £UR.Teleloa040695797 Š197 TRAKTOR Štore 402, letnik 1982, prodom.
Tolelon 041324-256. Sisa IR0SILECblovskegngnaja»pKr|iin25, prodam.Telolon041 8631194. S213 lOIAaiSKOkoalnltoilp, britev disk 165, prvi lastnik, prodom.Ielofen 031 782-708.	S211
RAZIIEIALECsilažeRei,telnokos1lnkerela, sodilec krompirje avtomatski, prodam. Telefon 051 321-925. Š212 OBRAČAIHIK,pajka 00 vteleno, s širokim kolesom, prodam. Telefon 031 662. 541.	Ž12<
KOSILNICI ICS In Rosar, prodom. Telolen 031 7094)23.	1134
SAMONAKlADAlfiO prikeliro zo seno Sip 22, zelo malo rabljeno, kot novo, prodam. Telefon 040 4144)36. 1200
PRODAM
ii(o könne Olt, prodom. Cena 250 EUR. Telefon 041 903-655, 5772-364.	ii4i
OBRAČALNIK Tajfun, dobro ohranien, ugodno prodam. V račun vzamem koruzo ali ječmen. Telefon 041 753-841.
TRAKTOR Some, letnik 1983, refl., vreden ogyD,prodam.Tetefon041 935-595.
MEŠALEC betona, enofazni, dobro ohranien, prodom. Telefon 041 736-262 -dopoldan.	1140
PRIK0U(0Tehnostitii,4tone,ob<iovlieno, prodom.Telefon041 295-239. neo TROSILEC umetnega gnojo Vicon, ulo lepo ohranien, prodam. Telefon 031 506-383.	Š203
KOSlUIICOba 127, visoko kolesa, dobro ohronieno, prodom. Telefon 031 506-383.	Š203
NAHXBTN0 motorno škropilnico prodam. TeyonS770-107	1144

NEPREMIČNINE
KAzel
GRADBENO ponelo 710 m< nn Hudinji, prodam,Ielelon0416JM56. ime
Koa.
I EUR 1041 708.
198,S.etr™.j.,lvaol s.p.. Gorico pri Šmartnem57A, Celje, bttp://
ŠOŠTANi, stanovanjsko blio (no 190 r
Ijel959z n, pre-
damo za 71.774,32E SIT. Telefon 041 708.198, Svolovo. jo, Iven Andrej Krlmvnr s.p., Gerlrn pri Sman.e.57/c, Celje, ittp://s.«.v»
10 1985, vseljeno 1995, zn 18,80 EOR. oz. 54.000.000 SIT.
KUPIM
PARdLO ali sterejso biso, v Celja ali bližoji okoliti,kapimzagotevioo.Telolon041 672.374.	674
VIKEHDalibišo,do20kmlz(elja,labko oedokoninno ali v slabšem stoajo, ko. pimzagotovioo.Telefon 041 397.211.
1017
BIVALHIvikend.arejen.nnebmoiju Celja, kapim.Telolon03U92S70.
SAHECkrempirjo-dvoradnl. dobro obro-ajen, koplm. Tolefoa 5796.110, 041 753.324.	S202
POSLOVNI prostDf, 80 m', slors mesto iedio ŽDlai,mažniipreureditevvstaiiovanie, svoi porkiini prostor, prodom. Telefon 051 222-983,031 286-283; himmel-grou@mail386.com.	596
N0V0lKO,vUižiniToborapriVninskefli,3.
gradbena fazo, no čudoviti lQka{iji,zlepim razgledom, prodomzo 109.000 EUR.Telefon 04169»-386.
DVOS08ilOstflnovanie,CeljeOtok,53in', prodam za 70.940 EUR. Telefon 040 437-334.	763
PONIKVA pri Grokinem. Prodamo gospo-dorskc^ivolni obiekt, 1. gradbeno fazo, s cco 3000 m' zemliBčo za 41.520,61 EURoL9.950.000S{T.Tele^041 708-19B, Svetovanje, Ivnn Andrei Xrbavac s.p.. Gorita priŠmflrtnem57/{, (elie, hnp://svetovonje,gDibo.nel. n NA lepi sončni legi v Zagotupii Ponikvi, prodom 1400 m'zemljišča.Telefon 041 833-584.	Š219
Dramliah prodom zazidolno porcelo veliko 1460 m'. Telefon 051 321-925.
S212


031 342 118 in 031 360072 PRtwsrzii^KMiäuNAM NAKUP, PROOAJA.NAJBM, KNITVE
prikljuiks ne aoiocesto omcigoia «ober dostop v vse smeri. V bližini so šola, vrtec in vlna.Cena 1.122 EUR/m^ RIMSKE TOPLICE - parcela »si. 9000 m' in zidanica 1.6 m 2 gradbenim dovoljenjer., na lepi prisojni legi dobro dostopna, lastno vodno zajatia. bra2 električne napeljave, cena 33.400 EUR.
konVana^rgradtoe'^rvSSthPflV^
m
mm r^-w-vii'H!M
PRODAM
SPALNICO, p
H0VAvas.Garsoaiere,takojv»lji,o,30m', prodom.Tolefee 051 656-629. 1082
dem. Telefon 040650918, po 16.1.
relästoaevanjikiblä, delno ob.»ljen., Ceito 00 grad, predam. Telefon 031 522-162.	ti(M
OBHOVUENO, opremljeno staoovaaje, 52 m",ptodam.Ielelon 041 853^09.
Ro omaro, fraaroska postelja I jo,ijem itd., ogodneprorlam. TelelonO« ;36262.dopoldan. 1140 KUHINJSKE elemeotelSve«! v rjmri barvi, :).elemeali6m,v.3,lmdolilne,brei delev.eplo5e,odlii.oehranlenn,pro. damzal60EUR.Telelon041 55U;0.
SPALNICO, kibinjo, blodiloik, štedilnik, prolni stroj, mizo, stole,kovr in trosed, prodem.Telefon051424403. irsa PEfKaeppersbas<h,d.dobr.d.ranj.no. prodam.Tolefea03l 305074. uro
POSOJILA
Celje: 031 508326
delovni čas: vsak dan non-stop
REALIZACIJA TAKOJ!!!
Telefon 041 708-198,Svetovo<iie,lvon Andrei K'l»vac s.p., Gorico pri Šmort-nem57/i,Celie, http://svetflyaoie.gai-bo.iiet.
ŽALEC, Alia vas, prodamo stonovonisko hišo, vrtno hišo in brunarico, stovbišče 90 m^ {ospodorsko poslopie 48 m^ Vrtno hišo cco 20 m2,travnik-ilvorište 973 m^ zgroieno 1965, zodnio prenovo 2000, za 116.842,00 EUR oz. 28.000.000 SIT.Telefon 041 708-198, Svetovonie, Ivan Andrei Krbovoc s.p.. Gorico pri Šmortnem57/t, (elie, http:/ /svelovo nie.gaiba.net.	n
KUPIM
STiMOVAHJE. do 80 m' ali mcnišo, siorejšo hišo, okolica Celio, Žalca, kupi storeišo osebo. Gotovino tokoi, brez posredni-kov.Telefon04l5M47. Si06 DV0SO8H0alitmobnoslonovanie kupim. Sem resen kupec, plačilo v gotovini. Telefon 031 321-946.	674
GARSOKJERO oli enosobno stonovonie nujno kupim za gotovino.Telefon 041 352-267.	674
VCelju kupim trhobno stanovanje v zadnji etoži obiektn - gotovina. Telefon 030 919-511,	n*
ODDAM
EN0S08N0st0novon|e, veliko 35 n>', oddam s 1.4. 2007.Lokaciis:Hovavos,5 minut od šole, pošte, lekorne, vrtcu, trgovine, nizki stroški.Telefon 041 231-
DRVA, bukova, gabrovo In hrastovo, dolgo v hlodih ter mešano, krotko zagona, z dflstavfl,prodom.Telefon 040 211-346.
BRIKEIE za bfjavo, ugodno prodam.Telfr fon 051638-304.	L123
METRSKA mešono drvo, vet metrov, prodom. Ceno po dogovoru. Telefon 031 241-540.	1149
BUKOVAdrvaprodom.Telefon 5736-613.
ShUtEKOVE skodle - »šikine«, prodom. Teie-fon041 570-232flli041 789-924. p
KREDITI
Do 7 let, ra osebni dohodek ol pokojnino, do 50 % obr. Kredit a osnovi vozilo ter leosingi zc
vozilo slQfQ do 10 let. MOŽNOST ODPLAČILA NA POLOŽNICE, PRIDEMO TUDI NA DOM
Tel.: 02/252/48/26, fax: 02/252/48/23, mob: 041-750-560, 041-331-991
J'liiH-l'FHU'Hi'l
;ILO TAKOJ! 03/4900336
JKaKr.iaNa,, 5. Maribor
199.
VSREDISälMood
vonje, 47 m', delno opremljeno, obnov, ijeno, možno takojšnje vjelllev. Telefon
PR00All2evii,dnrglt breji all jih nienjnm za7jageojrko.Tele{oa:041
(350 m'|,vCelja|ljval,iaporabnl.
PlttŠltE,od90do1!0kg,prodam.riiar, Tabor4S,leleloa041 619-37!. 2s4
PmŠlČE, teike od 25 do 50 kg, »oinn doslovo, prodom. Telefoe 041 656. 078.	S139
PRAŠIČE, teike od 30 do120 kg, moinn je lerfl dostavo, prodom. Telefon 041 455. 732.	Sr76
PRAŠIČE, domoio rejo, leike od 50 de 100 kg, prodam. Teleloo 031 5094)61,103) 582im	1032
IILI(Osimeatalko,teiko200kgintelieo simontnike, brejn 6 mosetov, prerfom. Telefe. 041 794.132.	112S
Ka2E,slere10mesetev>liko2eimladiS, prodamo.Teleloo 05 996.1287 (Celje), 031 269-248.	šisr
(Ije po telefona 041 731-787 1007 DODA» opremljen hibi bitreprobrnne v Želio. Telefon 040750820-llerjnn.
V0JNIK,|K,ih»nildml»r,edSnmo,4S no, atelje oh podobne, 51 m",dnmov, ■ajem:ame»itnoaajeniiiao450EDI ^lehotr slroškl. Telefon 041 708.19S, Svetovenje, Ivnn Andrej l(rba,aii.p.. Gorita pri Šmorhiem 57/(, Celje, http:/ /netovonje gajba.net.
NAJAMEM
gntsaajefonarelarijiŠeotmpert-Mozir-je. Sem oekedilko z rodoo zaposliMjo. Telefon 031 Se2«7.	1133
maHssa
H!TRO NAROČITE
Dvakrat na teden, ob torkih in petkiii, zan
o branje o življenju
in delu na območju 33 občin na Celjskem.
Poštna dostava na dom.
V prosti prodaji stane torkova izdaja Novega tednika € 0,63 (150,97 SIT), petkova pa € 1,25 (299,55 SIT). Naročniki plačajo za obe izdaji mesečno € 7,09 (1.699,05 SIT) kar pomeni, da priiiranijo, v povprečju namreč izide devet številk na mesec. Dodatni popusti; 5% pri plačilu za eno leto, 3,5% pri plačilu za pol leta, 2% pri plačilu za tri mesece (velja od 1. februarja 2007).
Naročniki brezplačno prejemajo še vse posebne izdaje Novega tednika. Naročniki imajo tudi pravico do štirih brezplačnih malih oglasov, do ene čestitke na Radiu Celje ter do kartice ugodnih nakupov.
1 J'VV'1:» »"«•' 2007 4 JiV/.i, a^ M J1F3 prilogo TV-OKNO! ^ ^ ■
VsakpatikUlnninibsttani telniiijskega sporeila in lanimivoiti ii svMa glasi» in labain.
NAROČILNICA
Imeinprilnuk:________
Krai^
Datum rojstva:__
Nepreklicno naročam Novi tednik za najmanj 6 mesecev
pwipis:_
OT&RC (i.o.o.-bo podatke uporabljal samo za potrebe naroJniSke službe Novega tednika
28
H^HI^LASI - INFORMACIJE
Miiarstvo Hrastelj, d.o.o.
Trubaiieva ul. 30, 3270 Laško Za montažo na terenu in izvajanje del razpisujemo naslednji delovni mesti:
1.	Mizar monter (vodja montaže)
-	tri- ali štiriletna srednja šola tehniške stroke
-	izpit B-kategorije
-	tri leta delovnih izkušenj
-	lasten prevoz
2.	Mizar monter (pomožna dela na terenu)
-	tri-ali dveletna šola tehniške stroke
-	izpit B-kategorije
-	dve leti delovnih izkušenj
Z izbranima kandidatoma bomo sklenili delovno razmerje za določen čas z možnostjo sklenitve za nedoločen čas. Pisne vloge pričakujemo v roku 15 dni do objave razpisa na naslov;
Mizarstvo Hrasteij, d.o.o., Trubarjeva ul. 30, 3270 Laško.
PUJSK! od 15 do 20 kg težke, ugodno prodain.TelefQii|03)5808-112,Š2O4 MUDO krovo simentalko prodam ali me-njom zo telita mesne pasme. Telefon 041 878-774.	li2I
TELICO simentalko, v 9. mesetu brejosti, težko cca 700 kg, prodam, Ceno po dogovoru.Telefoii041 972-676, 1155 JAGENJČKE težke 15 do 22 kg, prodam, (eno 1,5 EURAg. Telefon 031 829-239.
Š200
TEUČKO Simentalko,težkollOkg,prodam.
Telefon 5739-376.	1149
nUCOpošno, brejo 9, mesetev, prodom. V račun vzamem leličlco ležko ISO kg. Telefon (03) 573H)41. L118 DVA bikca simentaliD, težka 160 kg, pro-ilam.Telefon031443-117 Š199
TEUCKO simentalko, 130 kg prodom, oli menjam za bikca z doplačilom. Telefon 041 345^31.	1132
nilCO brejo 6 mesecev, prodom. Telefon 031 501-430.	1M2
TELICO simentolko, brejo 8. mesecev, pro-dam.Telefon5736^62. ne? BURSKEGAkozla,starega6mesecev,prD-dam.Telefon (03) 5771-096,040 304-477.	Š209
TIUCO simentolko, brejo 5 mesecev, pro-dam.Telefon7056-161. Ž125 TEUCO mesni tip, težko 165 kg, prodam.
Telefon 041 815-578. Ž126 ČEBELE no AŽ satju oli s panji, ugodno prodam,Telefon{03)7812-257. iies JAGNJETA ugodno prodam. Kličite popol-don na telefon 5798-269. Š218
elektrosignal, d.o.o.
Uspešno podjetje z več kot polstoletno tradicijo zaposli:
1. Projeictaiita eleictroinštalacij
□	vsaj VI. stopnja izobrazbe elektrotehnične smeri cj 2 leti prakse s področja projektiranja
□	znanje angleškega ali nemškega jezika
□	uporaba Worda, Excela, ACAD-a
□	vozniški izpit B-kategorije in lastno vozilo
2. I
$rja (več delavcev)
□	IV. aii V. stopnja izobrazbe elektrotehnične smeh
□	najmanj 2 leti delowiih izkušenj
Ü vozniški izpit B-kategorije (izpit C-kategorije zaželen)
□	zaželeno znanje vsaj enega tujega jezika (angleško, nemško)
Pogodba o zaposlitvi se vobeh primerih sklene za doiočen čas 6 mesecev z možnostjo podaljšanja za nedoločen čas. Kandidati morajo k prijavi predložiti: Q Vlogo S kratkim Življenjepisom u Kopijozadnjegašolskegaspričevala
razpisuje delovno mesto
ŠOFERJA ZA PREVOZ BLAGA PO SLOVENIJI
Pogoji:
-	izobrazba najmanj IV. stopnje
-	vozniški izpit B-, C-. E-kategorije
Nudimo:
-	delo v perspektivnem podjetju
-	zaposlitev za določen čas s poskusno dobo
6 mesecev, z možnostjo podaljšanja zaposlitve za nedoločen čas
-	delovni čas: ponedeljek - petek od 7. do 15. ure
-	stimulativno nagrajevanje
Vaše pisne prijave na prosto delovno mesto pričakujemo do 16.3.2007 na naslov: ZAGOŽEN, d. O. e., cesta ob železnici 3. 3310 žaiec

•NAJVEČJA I2BIRA DVD MEDt VCEUU(6000NAa.OVOV) ■VASE DOMAČE POSNETKE PRESNE-3 MEDIJ
BIKU simentalco. Starega 2 meseca, prch dom. Ceno po dogovoru. Telefon 031 774-773.	Š216
nUČKO limuzin, težko 170 kg, prodam. Cena 450 EUR. Telefon 041 969-423.
$215
XRAV0v9.mese(u brejosti, prodam. Telefon 031709-823.	1164 PRAŠIČE od 25 do ISO kg ler svinjsb polovice, hranjeni so z domačo kuhano hrano, prodamo. Možno dostova no dom. Zbiramo tudi naročila zo bele piščance od2do3kg.Telefon 031 607-419. Š206 SVIUO za zobl prodam po 1,60 EURAg in dve krovi, breji 8 mesecev, prodam. Telefon (03) 7462-303. nas BRÜE telice, brejo krave in krave s teleti -simentalke, pašne prodam oil menjam zo telice za zakol. Telefon 04125&418.
ffm
KUPIM
VISOKO brs[e telice, čmo-bete, kupim. Telefon 0513!l-ffi.	Š212
PRODAM
ŽENm pogedovililci Zaui»n|e, ki |e upenle v ljubezen povrnilo že več kot 10.000 osebnm, posredule zo vso sto-to9noobdib|e,brezplo<nozonilo|ie ženske, telehn (03) S72H19,031 S0549S.Uepold0rešniks.p..0olenjo vosIS.fflbold.
mmsm
v (EUSKI enoti nudimo čudovito delo z vdiunskim plačilom. Torre, Selo7,Vele-jije,te1efDn041 747-126. 70
PIQERIA Taurus, Miron Kojtna, s. p., leveč

PRODAM
SENO v kockah in okrogle bale, prodom.
Telefon 040 6S1-628. šm SUHO seno-okrogle bole-velikein suho otovo v kockah, prodom. Kličite zvečer na telefon 0316S4-760. 1199 SENOvkockah in žganje prodam. Telefon 5774487	1195
FIŽOL nimeito slročje In ni me no zrnje ter sivček,kuplm.Telefon031 305^)74.
korico z izkušnjami. Telefon 031714-990.
ZAPOSUMOprijozno dekle zo strežbo jedi inpito{.TelefDR041 411-55l.Bonovina, d.o.o.,Vir5tDnj17,Podčetrtek. 936 IŠČEM honorarno delo voznika kombija, najrojeiio Sloveniji, izpit B, C, Ekotego-rije. Samo resne ponudbe po telefonu 031 655-358.	1103
P1QERUA Verdi Verdi, VerdnikB«tjons.p., Griže 125 zaposli kuharja oz. picopekoz izkušnjami ali brez ter osebo za pomoč pri strežbi. Informacije no telefon 041 602-493.	1135
KROŽNE brone, sladko seno, otovo, mlin no kamen in vino prodam. Telefon 031 557-754.	1098
METRSKA bukovo dtvo in domače solome prodam,TelefonOSI 822-360. $1»
Za prodajo na stojnici vlnterparkuvCeliu
iščemo
(lahko tudi študenti ali mlajši upokojenci)
za promocijo in prodajo knjižnega programa MKZ.
Tel^OI-241-3372-
KLIČITE DOPOLDAN!
Začetek tekoj. Informacije 03/42M1-
50, pon.-pet. od 9. do 16. we. Jakama d.».o..Maribo.ska^ 44.3000 Celi.,
DVEkolesl,dekllškollogDacota26col,18 prestav in moško Rog Rener 28 col, prodom. Telefon 051425466. nes JEDILNI kol. spalnico, bojierzo centrnlno-kombinironinsiložnebole-male,pr» dam.Telefon041 974-108. 1161 »AMOzostetjoprodom.Telefon041 295-239.	1160
SUHA bukova drva, gume Mlchelin 19545-15 in planinske čevlje št. 44, prodom. Telefon 031511445.	usi
POMIVALNI stroj Gorenje in žensko kolo Rog, tirodam.TelefonOSI 639-095. 1152 NOVO cisterno 32001, kiovo s teličko in trihrazdnijarkar,prodam.TelefaiiQ41 971-638.	1153
TEUČKO tdio 110 kg b.š. in kosilnico no bks Alpine 36 Star, prodom. Telefon 031 818-372.	S217
ČRNOm«kDoblekošt.521nsi
KRAJNCVNG
lgorKraJncs.p.
Cesta Žalskega tabora 21 3310ZA1£C ZAPOSUMO
Pogoji: izpit C-in E-kategorije in najmanj 2 leli delovnih izkušenj Inf.: tel.: 710-34-66, gsm: 031-396-662
findno gradbena delo-demit fasade, pleskanje itd., zaposlimo, informacije PEGrDdnje,SUN64d.o.o.,lpavčeva22, Celje.Telefon051 363-986.
gospodorsklh in poslovnih objektov in podobno-Telefon (03) 8104-182,031 393-560, ARS-Projektironje, Anton Strniša, s. p., Gobroved 0,3241 Podplat.
kravoto-enkiot rabljeno, p^odam.Tel^ fon {0315419-672.	nes
AVTOSEDEŽotriKki (hico Priori 9<lo 18 kg, ostolo delo po star dve leti, dobro ohranjen, prodam za50EUR.Telefon051 37!^994, po 16.
uri.	1105
telefon {041)629-644,103) 5414-311.
ADAPTA(UE kopalnic, stanovanjskih objektov, ker omičarsko in slikopleskorsko dela. Keromiks, Rok Smodej, s. p., Šmartno v Rožni dolini 39 c, 3201 Šmartno, telefon 041 276-973.	988
IZDELUJEMO strojne omete, estrihe in vse
031 S98-35S.Tr-^Tad,d. O.O.. Bukovje pri Slivnici 24, Gorico pri Slivnici, io&4 FASADE demit,finolna slik
Življenje pride in odide
ob določeni uri in zoper to usodo ni leka. A v srcih naših boš živela, nikdar od nas ne boš odšla.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage žene, mame in ome
FANIKE SENICA
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom za izražena sožalja ter za slovo na njeni zadnji poti.
Zahvaljujemo se Darku Bezenšku za govor ob slovesu, kompolskim pevcem za odpete žalostinke in g. župniku za lepo opravljen obred.
Žalujoči: mož Stane in otroci z družinami
IZVAJAMO elektroinstalocije in polagamo keramiko. Elektro (S Ceronek Simon, s.p., Zovrše pri Grobelnem 14 o, 3231 Grobelno-Telefon040751-923. Si96
Iskren i fantje iičejo preprosta, zvesta dekleta, tvinogo jih je, zato punce, pozabite na razočaranja ter jih brez
Tel.: 03/57 26 319, gsm: 031/836 378.
LeoiMld Oieinlk. S.P. Dnlmji vas 95, PibnM
CELOVITE prenove kopalnic in stanovanj, vso gradbeno in instolocijsko delo. Kopalnice Štelcer, Molgojevo 30, Celje. Telefon 041 826-594. 1173
SIWISpuina
IŠČEMO žensko za varstvo dveh otrok (2-6 let) v Švici (moj-september). Telefon 041 400-707.	Ž128
KVAUIEINO in po konkurenčnih cenah izdelujemo demit fasade. M3Gradd.o.o, Gosposvetska 3, Celje. Telefon 041771-104,	1169
IŠČEMO varstvo zo enoletno puncico, od junljodolje. Telefon 041 604-626.
wwwirsdiocBljCiCOin
CMCelJe
ClSTt MOSTOVI ceue dtf.
PROSTA STANOVANJA V VEČSTANOVANJSKEM KOMPUEKSU LIVADA ŠENTJUR
• Prosto je stanovanje v Ulici Valentina Orožna ID, Šentjur. 2 oznako 6 17 v velikosti 136,2 m^. in garaža št. 22 (na koncu). Ostala stanovanja in garaže s( prodani in predam.
Kupcem stanovan] nudimo pomoč pri pridobitvi ugodnih dolgoroSniti kreditov za nakup stanovanj. Za vse dodatne inlomacije poklifilte na
tel. 03 42 66 586 ga. Matejo KOMPOŽ. ^
Gradimo

skih tenoh. Infotmadje PE Gradnje, SllN64d.a.o.,lpavčeva22,Celie.Telefan 051313-986.
VEČ O AKCUl LAHKO IZVESTE V TORKOVIH ŠTEVILKAH HOVEGA TEDHIKA
NOVI IDNIK
IBIFOBMACIJE
29
Bila je dobra, skrbna mati,
ki znala je samo dajan. Ko zadnji kos srca je dala, za vedno ■ mimo je zaspala.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, stare mame, prababice in tete
FRANČIŠČKE URŠIČ
iz Bevkove ulice 31 v Celju
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in stanovalcem Bevkove ulice iz Celja, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje,
sveče in svete maše. Hvala gospodu župniku za opravljeno pogrebno slovesnost, pevcem za odpete žalostinke, trobentaču in pogrebni službi Zagajšek iz Šentjurja.
Vsem in vsakomur posebej Še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: hčerka Milena z družino in ostalo sorodstvo
s svojim vedrim nasmehom vsakega osrečiti si znal, pred usodo neizprosno sam nemočen si ostal. Ostalo grenko je spoznanje, to je resnica, niso sanje, da te nazaj več ne bo, ker za vedno si vzel slovo.
ZAHVALA
Mnogo prezgodaj nas je zapustil dragi mož, ati in brat
RADO MASTNAK
(27.2.1960 -14.2.2007)
Ob nenadomestljivi izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste nam v najtežjih trenutkih izkazali sočutje in nam pomagali. Hvala vsem, ki ste darovali sveče, cvetje, svete maše, denarno pomoč, nam izrazili ustno ali pisno sožalje in pokojnega v tako velikem številu pospremili na njegovi mnogo prezgodnji zadnji poti. Iskrena hvala vsem gasilcem, vojnim veteranom, vsem trem govornikom, pevcem, pogrebni šiužbi Zagajšek, gospodu Marku Šramlu za lepo opravljen cerkveni obred, bolnišnici Celje, Cinkarni Celje, neodvisnem sindikatu in njegovim sodelavcem iz Veflona. Hvala tudi Damjanovim in Miranovim sošolcem ter sošolcem Abiture, sodelavcem iz Aiposa ter Trgovine Selič-Wihar.
Žalujoči: žena Slavica, sinova Miran in Damjan z Alenko ter brat Ivan z družino
ROJSTVA
Celje
V celjski porodnišnici so rodile:
27.2.: Maqana TOVORNIK iz Šentjurja - dve deklici.
28. 2.: Helena KREMPEU iz Velenja - deklico, Olga BASHKINA iz Velenja - de-kUco, Maja MAROVT Iž Bra-slovč - deklico. Jasna KEKIČ iz Žalca - dečka, Brigita PLANKO iz UŠkega - dečka, Jožica MAČEK iz Laškega -deklico.
1.3.: Nina STRNIŠA iz Velenja - deklico, Petra PERGER iz Petrovč - deklico, Barbara BORLAK - TOPLIŠEK iz Celja - dečka, Lucija BRATINA - PEŠEC iz Celja - dečka.
2.	3.: Dolores GORINŠEK iz Loč pri Poljčanah - dečka, Tina PIHLAR iz Celja - dečka, Mojca MEDENJAK iz Petrovč - deklico, Ana JURKO-ŠEK iz Štor - dekhco in dečka.
3.	3.: Mirjam KUKOVIČ iz Celja - dečka, Tanja MARČIČ iz Celja - deklico, Tanja KIDRIČ iz Rogaška Slatine - deklico, Simona TOPOLE iz Laškega - dečka.
4.	3.: Marija KRNETA iz Celja - deklico
5.	3.: Vesna ROŽMAN Iz Vojnika - deklico, Valerija KOREZ iz Gornjega Grada -dečka, Nevenka KRAJNC TRATNIK iz Vojnika - dečka in deklico, Sabina MALGAJ iz Celja - deklico, Danica DOLAR z Vranskega - dečka.
POROKE ~
Velenje
Poročili so se: Darko HRI-BERŠEK iz Podkraja pri Velenju in Polonca FRELIH iz Tolmina; Osman BERBIČ iz Velenja in Ajla ČURIČ iz Sarajeva.
wiM.üoyitedmk.M
Le kdo pozabil bi gomilo, v kateri zlato spi srce, ki neskončno nas ljubilo do poslednjega je dne.
V SPOMIN
FRANCA VRBOVŠKA
(16.9.1924-23.9.1996)
ANTONIJO VRBOVŠEK
(1.6.1927-26.10.2000)
ANTONIJO GUNZEK
(28.6.1954 - 8.3.2002) iz Male Breze 11, Šentrupert
Preteklo je nekaj let žalostnega spomina na naše najdražje, s katerimi smo delili dobre in slabe dni življenja.
Hvala vsem, ki postojite ob njihovih grobovih, prižgete kakšno svečko in jim s cvetjem polepšate njihov poslednji dom. Žalujoči vsi njihovi
Celje
Umrli so:
Radislav MASTNAK iz Javorja, 47 let, Marija ZUPANC iz Celja, 82 let, Slavko COKL iz Celja, 52 let, Neža KAMPLET iz Celja, 94 let, Ra-doslav GABROVEC iz Celja, 86 let, Erna KOROŠEC iz Celja, 79 let, Marija LEBER UUBIČ iz Celja, 48 let, Jožefa AŽMAN iz Paške vasi. 84Jet, Anton PODKRIZnik iz Šentjurja, 63 let, Berta ZA-KELŠEK iz Brega pri Ptuju, 74 let, Rozalija SOTLAR iz Radeč, 83 let, Lidija STIPAN-ČIČ iz Pirana, 80 let, Štefan BENČINA iz Zgornjega Tin-
ZAHVALA
Iskrena hvala vsem, ki so darovali cvetje in sveče ter pospremili najino mamo
ANGELO METERC
na zadnji poti. Hčerka Greta in sin Janez z družinama
skega, 80 let, Antonija KU-MERC iz Migojnic, 85 let, Frančiška URŠIČ iz Botrič-nice, 87 let, Julijana VELER iz Žalca, 85 let, Magdalena ŽELEZNIK iz Marija Reke, 72 let, Ivana LESKOVŠEK iz Celja, 83 let.
Velenje Umrli so:
Maksimilijan DERČA iz Žalca, 80 let, Neža MAZZO-NI iz Petrovč, 83 let, Štefanija VOGRIN iz Šoštanja, 96 let, Ljudmila BOROVNIK iz Podkraja, 81 let. marac2007 -
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dr^ega
očeta, tasta, ded i ja, pradedka in borca NOB
ANTONA GRADIČA
iz Šentruperta nad Laškim
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so izrazili ustna sož^lja, darovali cvetje, sveče in za svete maše ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Še posebej hvala govorniku gospodu Kaplu pri odprtem grobu, pevcem MOPZ Pod gradom Celje, g. duhovniku Jožetu Muršcu in pogrebni službi Raj. Hvala vsem in vsakemu posebej. Žalujoči vsi njegovi
Pridne roke, ljubezen do najdražjih in poštenje vodilo te je skoz življenje.
A odšel si hitro, brez besed, v naših srcih pustil grenko boleäno.
ZAHVALA
Po zelo težki in kratki bolezni se je tiho poslovil od nas dragi mož, ati, sin, brat, stric in svak
IVAN PUKMAJSTER
iz Lipe pri Frankolovem 27 (1958-2007)
Iskrena zahvala vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, izrekli sožalja ter darovali cvetje, sveče in za svete maše. Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi prezgodnji zadnji poti. Posebna zahvala Rudniku lignita Velenje za organizirano godbo na pihala, stražo in poslovilni govor, Zavodu za usposabljaje in varstvo Dobrna za izrečena sožalja in pomoč, OS Frankolovo, ge. Katici za govor ob odprtem grobu, pogrebni službi Raj, kvartetu Idila, g. patru Branku Cestniku za lepo opravljen cerkveni obred, pevcem za lepo odpeto pogrebno sveto mašo ter ge. Francki za molitev. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: žena Mojca, sinova Darko in Uroš, mama, brata in sestri z družinami ter ostalo sorodstvo
Smrt se izlila je v bledo obličje, pogled je zaplaval v neznani pokoj,
nič vet trpljenja, nebolečim, življenje je tnidrw končalo svoi boj.
ZAHVALA
Vsem, ki ste bili z nami v težkih trenutkih bolezni in ob slovesu, ko nas je zapustila naša draga mami
NADA KRAMARŠEK
iz Jankove pri Vojniku (20.7.1921-26.2.2007)
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala za darovano cvetje, sveče in svete maše ter izraze ustnega in pisnega sožalja. Hvala gospodu župniku Pergerju za redne obiske na njenem domu, gospodu kanclerju za pogrebni obred, gospe Mileni za poslovilne besede, pevcem za odpete žalostinke in solistu za odigrano Tišino. Hvala tudi sosedi Slavici za večerne molitve.
Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: sin Jani, hčerki Milica in Marta z družinami
30
Ü^DNIK
NOVI TEDNIK
KINO
Kabaret - spomin na Ježka
19.00 Galerija Velenje
Ktnematngrafi si pridržujejo pravico do sprememlie progfsma.
Pot v Gwntanwno • samo (a teden vsak dan: 21.40
vsakdan. Faze» v četrtek: U20,19.30 Zaipehin nand vsakdan: 57.00,20.10 Čokriadi - posebna prerlstsva četrtek; T9.00 As v rokavu
vsakdan: 1610,18.30,20.50 petek, sotota: 23.10 sobota, nadeja: 13.30 V^fibn
vsakdan: 16.00.18.00,20.00 petek, sobota: 22.00 sobota. rKHl^: 13.00
r.0ern«»8
vsakdan: 18.50.21.20 petek, sobota: 23.50
(e&fotošlike
e<MiSkogl(2s-
19.00 Knjižnica Laško_
Štcfoji Kehdr* Z vlakom od Via*
20.00 Kartuzija Ji
S. kloštrskivečer
gost večera bo pisatelj Alojz J?e&u-
18.00 Hmeljarski dom KZPetrovče Proslava ob dnevu žena
vsak dan: 15.40,18,10,20.40 petek, sobota: 23.20 Čudežna mreža vsakdan: 16.40 sobota, ned^: 12.20.14.30 Heidi
vsakdan: 15.50.18.20,21.10 sobota, nedelja: 11.00 Sanjske pirn» vsakdan: 17,40,2030 petek, sobota: 23.10 ja: 11,40
Sanjske punn
13.1tl. 15,60.18.30.21.10,23J0 AsteiUiiiVaBagi Ji5£L17.40. 59.3a 21.20,23.10 Dv<qiia«rs
15.00. 18.00 21.00
1ML16.10, 18.20. ai,30,22.40 Nevidni jezdec
14.30 18.50.19,10,21.30, OaOO ifGENDA:
predstave so vjak dan predstave so od četnka do nedalie
20.00 Terme Olimia, Gostišče Lipa
Ples rdečega nageljna 21,00 Plesni forumCe^e _

15.00 PristavapriMestinju,večnamenska dvorani
PErtK.SOMTA 18,00 RadveUiov 20.00 (frarefigite
KEDEIJA 20,00 UrarsKg^ SREDA
20,00 Neprijetna resnki
SLOVENSKE KONJICE
Veseli večer ali TV Griže show program
nastopaKUD Griže
UJO Osrednja knjižnica Celje
"" E. Vkko, B. Kregar. Po Sloveniji v 3S dneh - pot kurirjev in vezl-stov
potopisno predavanje
18.00 Buli čwhe kot fikcüa 2000 Otroci {lovaitva
NEDEUA 20.00 Bolj iudoo kot fikcija
Ekološko prid ia
predavanje
PRIREDITVE
8.00 Narodni dom Celje_
Območno srečanje otroških in odraslih folklornih skupin
iz občin Cfei/e, Vojnik, Ddima, Štore, Šentjur in. Velenje
20-00 Dom n. slovenskega tabora Žalec Pralle, drama (Slovensko mladinsko gl^šče)
za gledališki abonma ponedeljek inizven
C
RAZSTAVE
18.00 Galerija Železarskega muzeja
Ujeätrenatki sveta
odpr^ razstave Draštvapopotnih biografov in fotoreporterjev ljub-
Ijana_ .
18.00 OŠ Antona Aškerca Rimske
^pHce__
Galerija ORo Ško^a vas: likovna dela (slike v mešani tehniki) Vesne Filipič, do 31. 3.
Galerija likovnih del mladih Celje:
razstava grafik V. mednarodne grafiCne delavnice na temo Aihitektuia Celja, akademski slikarji Milan Jakšič. NadaDe-nitf. JelicaČtdafič. AnaMUosavljemčin EmÜ Sfera, do 31. 3.
Osrednja knjižnica Celje: Od »Ci-tavnice« do svetovnega spleta - ob 100-letnld javnega knjižničarstva v Celju, avtorja Tatjana Kač in Marjan Puša-vec. do 15. 3.
Galerija Nikca Celje: otroška dela društva Otroci otrokom, narejena v keramiki, glini, emajlu, brušenem steklu.
Pokrajinski muzej Celje: Gumbi iz zbirke Franca Pajtlerja, do septembra 2007.
Galerija Volk: razstava de! Amine Ko-laril, do 31. 3.
19.00 Dom krajanov Galicija_
Gledališka predstava ob dnevu
B. Nušič: Sumnjivo lice
gostuje Narodnopozorište Sombor
19,30 Dom krajanovVrbje_
Ščuka, da te kap
komedija KULHi Zarja Diiovlje
STALNE RAZSTAVE
Pokrajinski muzej Celje: arheološka razstava z lapidarijem, kulturna in umetnostnozgodovinska razstava, etnološka razstava, razstava Schutzove keramike, razstava o Almi M. Karlin, numizmatična razstava.
Pokrajinski muzej Ceije, Planina pri Sevnici: Etnološka zbirka Šmid,
Zgornji trg Šentjur: stalna arheološka razstava Rifnik in njegovi zakladi.
Galerija Mozaik Celje: razstava stalne umetniške zbirke.
Muzej novejše zgodovine Celje:
Živeti v Celju, Zobozdravstvena zbirka, nova postavitev - trenutno ni na ogled.
Muzej novejše zgodovine Celje -Otroški muzej Hermanov brlog -
zaprt
Fotografski atelje Josipa Pelikana: stalna postavitev.
Galerija Vlada Geršaka Celje, razstavni prostor Salona pohištva Tri-pex Celje, gostišče Hochkraut Tre-merje. Restavracija na celjski železniški postaji. Celeia park Celje in Glavna pošta Celje: likovna dela Vlada Geršaka.
Galerija Dan: prodajna razstava del različnih avtorjev.
Galerija Oskar Kogoj Žalec: prodajna razstava izdelkov iz serij Nature in Energy Design ter Cesarica Barbara Celjska oblikovalca Oskarja Kogoja ter grafik Rudolfa Španzla na te-moCeljskigrofi,
r
PLANINSKI KOTIČEK
Galerija Železarskega muzeja Teharje: Ujett trenutki sveta, razstavačla-nov Društva popotnih/btogra)bv in fotoreporterjev Ljubljana, do 10, 4,
Zgodovinski arhiv Celje: Od perga-menta do e-zapisa, do 31.5. _
Galerija sodobne umetnosti Celje: Barvni prostori, razstava Tomaža Gor-jupa, do 31. 3.
Galerija Mozaik: razstava likovnih del iz stalne umetniške zbirke, do 31.3.
Galerija Borovo: motivi iz AMce, olje napkmo Ai^MoreirilteFOTT« izUgan-de, do 13. 3.
Napoved; 9. do 11, 3., P2: Filmska delavnica - kako posneti TV-prispe-vek ali kratki Übn?
Redno:
Uradne ure: pisarna Cesta Miloša Zi-danška 28 (športni park), petek od 13, do 15. ure. ŠPORTANJE
Vadba pilates joge: Objekt Tojnko v obrtni coni. Torek in petek ob 18.00. Rekreacija:
Telovadnica OŠ F. Malgaja. Sobota ob 14.30, odbojka.
Petek ob 20. uri; Odprtje razstave ilustracij SuziBricelj: Tedrobne stvari (nao^eddo30. marca).
KRIZNI CENTER ZA MLADE
Telefon 493-05-30
DRUŠTVO REGIONALNA VARNA HIŠA
Telefon 492-63-56
DRUŠTVO OZARA CEUE
pomoč ljudem s težavami v duševnem zdravju; Krekov trg 3, Celje, tel.: 03 492 57 50.
CENTER ZA POMOČ NA DOMU
Ttelefon 03 427-95-26 ali 03 427-95-28
ŠENTCELEL\
Slovensko združenje za duševno zdravje - pomoč pri socialni in psihološki rehabilitaciji oseb z duševnimi motnjami Krekov trg 3, Celje Telefon 03 428-8890,428-8892
ZAVOD VIR, DNEVNI CENTER ZA POMOČ ODVISNIM
Telefon 490 00 24, 031 288 827
SLOVENSKO DRUŠTVO HOSPIC OBMOČNI ODBOR CEUE
Dodajati življenje dnem in ne dneve življenju; Malgajeva 4, Celje tel.; 03/548 60 11 ali 051/ 418 446

Sobota ob 21. uri: predstavitev vi-deospota in hip hop koncert; nastopajo Prepovedano, C Dogg, Pmty g, MC Grom, MCMico. Ponedeljek ob 18. uri: Prvobitno božansko seme v človeku - lYadicija misterijskih šol, kaj je človek; predavajo predavatelji duhovne šole Lec-torium Rosicmcianim. Četrtek ob 17 uri: Svetovalni dan za
v akciji: izvaja Nacionalna agencija programa Mladi v akciji Ljubljana. Nove jezikovne delavnice - pomladanski ciklus {30ur): angleščina (kon-verzacija, četrtki ob 17 uri), nemščina [začetna, petki ob 17 uri), nemščina (nadaljevalna, petki ob 18.30 uri) -začetek 15. marca. Razstava del Zorana Lesjaka, do 22. 3.
nefiks - indeks neformalnih izobraževanj,
kartica isic - medn. dokazilo o študentskem statusu,
informacije o evropski prostovoljni službi.
Redno dogajanje v dvorani: tae do - športna rekreacija: ponedeljek in sreda ob 19.00, Vodi Grega Teršek;
KUD Superstar - ples: torek ob 16. in20.uri,VodiCvetana; breakdance - ponedeljek, sreda in petek med 15. in 17 uro. Vodi Dejan Gregi;
KUD Desanka Maksimovič: sobota med 14. in 16. uro; VS Styling - modne delavnice: sreda ob 17 uri in sobota ob 10. tui; Društvo za planetarno sintezo: četrtek, vsakih 14 dni, ob 19. uri. KUD Technologia objavlja natečaj za
tecno/electJ-o/house dj-a. Izbtanto na podlagi mnenja strokovne komisije, ki bo ocenila predstavitveni mix.
HITRO NAROČITE
Planinsko društvo Celje Matica vabi: v soboto, 10. marca, na pohod Troja-ne-Tremerje. Odhod ob 6. uri s postajališča Glazija. Prijave v društveni pisarni naStanetovi20.
la teden, ob torkih in pi
branje o življenju
in delu na območju 33 občin na Celjskem.
Poštna dostava na dom.
V prosti prodaji stane torkova izdaja Novega tednika € 0,63 (150,97 SIT), petkova pa € 1,25 (299,55 SIT). Naročniki plačajo za obe izdaji mesečno € 7,09 {1,699,05 SIT) kar pomeni, da prihranijo, v povprečju namreč izide devet številk na mesec. Dodatnlpopusti: 5% pri plačUn za eno leto, 3,5% pri plačilu za pol leta, 2% pri plačUu za tri mesece (velja od I. februarja 2007).
Naročniki brezplačno prejemajo še vse posebne izdaje Novega tednika. Naročniki imajo tudi pravico do štirih brezplačnih malih oglasov, do ene čestitke na Radiu Celje ter do kartice ugodnih nakupov.
una
VMk,.M(UbMwii*t
>tudi letnik2007 A Ji Wil s priloga TV-OKNO!
NAROČILNICA
>0. bo podatke upocaliljaJ saiDo za potictic naiDiniSkc tUižbc Novega tdoila
Podjetje NT&RC,d.o.o. Direktor: Srečko Šrot
Podjetje opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencij sko-tižno dejavnost
Naslov: Prešemova 19,3000 Celje, telefon (03) 42 25190, fax: (03) S441032, Novi tednik izhaja vsak lorek in petek, cena torkovega izvoda je 0,63 EUR (150,97 SIT) petkovega pa 1,25 EUR [299,55 SIT)- Tajiüca: Tea PodpeCan Veler. Naročnine: Majda Klanlek. Mesečna naročnina je 7,09 EUR (1.699,05 SIT). Za tujino je letna naročnina 170,26 EUR (40.801.11 SIT). Številka transakdjskega računa: 06000
0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk: Delo, d.d.. Tiskarsko središče. Dunajska S, direktor: Ivo Oman. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost.
Novir
Odgovorna urednica; Tatjana Cvii Namestnica odg, ur.; Ivana Stamejči^
1, Andreja Izlakar, Oblikovanje:
E-maU tehničnega uredništva iehnika.tedmk@nt-rc.si
Odgovorna urednica: Simona Brglez
Urednica informativnega programa: Janja Intihar
E-mall: radio@nt-rc.si.
E-mail v studiu: info®>radiocelje.com
Milena Brečko-Poklič, Brane Jeranko, Spela Oset, Rozmari Petek, Urška Selišnlk, Branko Stamejčič, Simona Šolinifi, Dean Šuster, Saška Teržan Ocvirk
AGENCMA
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nuJi ostale agencijske storitve. Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Le-jič. Organizacijski vodja: Franček Pungerčič. Propagmda: Vojko Grabar, Zlalko Bobinac, Viktor Klenovšek, Alenka Zapušek, l^arian Brečko
: (03)42 25 190

^ŽgHAZVEDBILO
31
Nagradna križanka
POMOČ: OAR-pDklon, KSANTALIN-al
v opiju, RETROGRAD-
STEARAT-sol siearinove kisline, TREMOLH-mineral iz skupine amfibolov
Nagradni razpis
1.	nagrada: bon vvrednosti 20,86 evra za nakup izdelkov v trgovinah, pekarnah in slaščičarnah Brglez
2.	nagrada: darilni bon v vrednosti 8,35 evra za nakup v trgovinah Modeteksa Laško in vstopnica za bazen Golovec
3.	- 5. nagrada: dve vstopnici za drsanje na drsališču v Mestnem parku Celje
Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravdne rešitve (geslo), ki jih bomo prejeli na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje do četrtka, 15. marca 2007.
Danes objavljamo izid žrebanja križanke iz Novega tednika, ki je izšla 2. marca 2007.
Rešitev nagradne križanke iz št. 18
Vodoravno: SKLAD, PRADO, LITER, AMINI, VIN, DANIEL, GORA, KOV, SRK, LUSKAVICA, KARAT, DIAKOTAN, EMPIR, NIL, CLARA, SE. GIBON, KIT, IK, OBl, NATEČAJ, ONA, NASTAVA, ONI, RIM, LR, TROPA, IKA, PRAKSA, SKLECA, LIM, KROKI, LONEC, OL, GLAVA, SEPARE, ŠCENE, ORTEGA, IL, ČARODEJ, OPATICA, AROMAT, FEN, JAK
Geslo: Najnovejši filmski James Bond
Izid I
1. nagrado - bon v vrednosti 20,86 e
Ime in priimek: Naslov: _
a za storitve v podjetju Biovital na Proseniškem, prejme: Janez Aubreht, Griže 96, 3302 Griže.
OVEN
Ona: Poklicala uos bo stara prijateljica in vam predlagala nekaj, kar enostavno ne boste pričakovali. Hitro se boste uspeli otresti začetne zmedenosti in vse skupaj se bo izteklo natanko tako kot boste planirali.
On: S partnerko se odkrito pogovorite, ker zadeva že preveč časa muči oba. Ob takem nadaljevanju se ne bo dobro končalo, zalo ne omahujte. Ne pozabite, da lepa beseda lepo mesto najde. Le pogumno naprej!
Ona: Zaupajte se pravemu prijatelju, saj vam bo zagotovo pomagal. Sramežljivost vam pač ne bo koristila, zato seje nikar neposlužujte. Nepozabile, blagor tistemu, ki ima takšne prijatelje!
On: Stari znanec vas bo spomnil na dano obljubo, ki ste jo domala pozabiä. Sedaj pajepri-šel čas za izpolnitev, zato bi ne bilo dobro, če bi se poskušali izogibati. Konec koncev boste imeli koristi tudi vi sami.
DVOJČKA ^
Ona: Vaše želje so sicer velike, nikakor pa ne neuresničlji-ve, zato ne smete obupati in obstati na sredi poti. Z nekom se boste dogovarjali o precej deli-katni zadevi, ki pa vam lahko prinese kar precejšnje koristi.
On: Pogovorili se boste s partnerko in tato v večji meri razrešili nesporazume, ki so zadnji čas kar na dnevnem redu. Vse bo odvisno zlasti od vas, saj imate veliko več poguma, da pridete z besedo na dan.
Ona: Spet vas bo izzivala ista oseba, kotžetoUkokratdosI^. A zda/ je čas, da pokažete, da ste Vi tisti, ki ima položaj i' svojih rokah. Poskusite s kakšnim manjšim ultimatom in videli boste, kje so vaše resnične meje.
On: Sreča je na vaši strani in ponovno boste optimistično razpoloženi. To se bo pozitivno manifestiralo tudi v vašem poklicnem življenju, kjer lahko pričakujete kar precejšnje presenečenje.
2.	nagrado • dopoldansko karto za smučišče Golte Slovenija, prejme: Albin Hostnik, Šentvid 21/a, 3231 Grobel-no.
3.	- 5. nagrado: vstopnico za kopanje na Rogaški Rivieri - bazen odrasli, prejmejo: Jožefa Debelak, Škapinova 12, 3000 Celje, Ema Golež, Laze 23 b, 3222 Dramlje in Jožica Sedminek, Zalog 16, 331! Šempeter.
Vsem nagrajencem čestitamo. Nagrade bodo prejeli po pošri.
«v
Ona: Prijeten teden se vam bo prevesil v še prijetnejši vi-kend in hitro se bo zgodilo, da se boste znašli tam. kjer si že dolgo želite biti. Je že tako, da sreča ponavadi pride sama, torej uživajte, dokler še lahko!
On: Pomagali boste prijateljici v težavah, saj ste prav vi v največji meri prispevali k njenemu zapletenemu položaju, tako posredno kot tudi povsem neposredno. Sicer pa je to le del vašega načria.
DEVICA ^
Ona: S premeteno zvijačo boste uspeli prelisičiti nasprotnike. ki vam že kar nekaj časa pošteno ruigajajo. Tako si boste pridobili prednost pred konkurenti in si boste lahko v miru spočili od preteklih dogodkov.
On: Raje dvakrat premislite preden se boste odločili za kakšno konkretno dejanje. Vse se lahko še kaj hitro obrne proU vam. S prijateljico se boste zaklepetali, kar vas bo stalo nečesa zelo prijetnega.
Ona: Poskusite se izogniti monotonosti, ki počasi prežema vaše ljubezensko življenje in poiščite vzburjenja, ki stejih poznali nekoč. Tudi trenutni partner skriva u sebi veliko več. kol mislite.
On: Cim dlje boste upali, tem manj možnosti boste imeli. Naredite raje kakšen konkreten korak in rezultati bodo takoj iu. Torej ne omahujte, temveč po-primite za delo in naredite tisto, kar ste že dolgo odlašali.
Ona: Ker imate trenutno ve^ kot dovolj energije, se lahko mirne vesti lotite uresničevanja bolj zahtevnih ciljev, s čimer ste doslej odlašali. Počutili se boste polnizanosa, karvambopovz-dignilo samozavest.
On: Pred vami je zelo kreativno in ustvarjalno obdobje, ko se vam bodi ideje porajale kar same od sebe. Izkoristite trenutno obdobje in unovčite tako poslovne kol ttidi svoje ljubezenske možnosti.
STRELEC ^
Ona: Neprijetno se boste počutili, ko boste ugotovili, da ste do neke osebe ravnodušni, čeprav vam svoja čustva odkrito izkazuje. Ne bodite neumni, temveč izkoristite priložnost, dokler jo še lahko!
On: Kljub nori zaljubljenosti boste brzdali vroča usta. saj morale v tej sitaadji obdržati kar rmjbolj trezno glavo, še posebej. ker je pred vami pomembna odločitev nn. poslovnem področju.
KOZOROG Sk
Ona: Naredili boste odlodio poslovno potezo, ki vam bo že kaj kmalu prinesla precejšnje uspehe na marsikaterem področju. Vztrajajte pri svojih odločitvah in se ne pustite speljati s prave poti.
On: Uspešnost vam bo odprla marsikatera vrata, treba bo le pametno izbrati in se odloä-ti za najboljšo možiwst. Seveda to ne bo enostavno, saj vam bo nek star sovražnik neprestano metal polena pod noge.
VODIttAR ^
Ona: Dobro ste se odločili in nekateri vam bodo nekoč še zavidali. To bodo tisti, ki vam zdaj najbolj oporekajo. Vsekakor ste trenutrw u prav odličnem obdobju, ko lahko pričakujete uresniätev več svojih načrtov.
On: Pretehtavali boste več možnosti na ljubezenskem področju, kar vam bo naredilo kar precej sivih las. Poskusite se äm-prej dokončno odločiti, saj je nekdo zaradi vaše počasnosti že kar precej na trnih.
Ona: Nespametno je, da spait-neijem vlečete vsak na svojo stran, pa še to le zaradi nepomembne malenkosti, kije skalila odnose. Stopite mu nasproti in videli boste, da so vse pre-preke med vama le navidezne.
On: Le kako vam je uspeh tako temeljilo zaplesti sicer popolnoma enostavno situacijo? Bodite raje malo bolj konkretni in ne ovijajte celotne, zadeve v oblak megle. To se vam lahko vse prehitro maščuje.
^mMsm^Mjm
Tipka pa rad
Turizem, icuitura in giamur
Ponedeljkova otvoritev Glamourbie, multimedijske razstave mladih umetnikov v Likovnem salonu, ni bila le kulturni, bila je tudi družabni dogodek. Udeležil se ga je tudi Uroš Mifošek s celjskega TlC-a, ki v Celju povsem upravičeno velja za carja turističnih vodičev po mestu. Ogled lahko pripravi temeljito ali pa »po ameriško« v slogu videti Evropo v petih dneh in Celje v petih minutah. Na prireditvi je bila tudi Nevenka Šivavec, ki v celjskem Zavodu Celeia vodi center sodobnih umetnosti, ki si je izmislila že mnogo projektov sodobne umetnosti, dosegla sodelovanje Celja v projektu Gostujoči umetnik (stanovanje v Celju je večino leta zasedeno] in ki zna na umetnost pogledati tudi drugače. Skupaj pa sta kar nekak prototip Zavoda Celeia - kultura in tiui-zem z roko v roki. Skrbi nas le, da je Mijošek očitno zelo zadovoljen, Šivavčeva pa je videti nekoliko zaskrbljena.
Foto: GREGOR KATlC
Marijan Pušavec iz domoznanskega oddelka Osrednje knjižnice v Celju ni le »knjižničar«. Zapriseženi Gorenjec na začasnem delu na Štajerskem je tudi avtor kopice scenarijev za sodobne slovenske stripe, avtor razstav, človek, čigar prsti so pogosto »priraščeni« na tipkovnico. Zdaj se je poskusil še kot scenski umetnik. A tudi v Ignovi predstavi Lepa Vida tipkovnici ni mogel ubežati. Kdo ve, kaj vse je napisal v tistih (dolgih) minutah ko so obiskovalci krožili skozi prostor, v katerem je ustvarjal in poslušal misli lepe Vide - ali lepe Jagode.
Foto: GREGOR KATlC
Po očetovih stopinjah?
Fotografa Gašperja Domjana in
njegovega dveinpoUemega sinka Vida smo v fotografski objektiv ujeli na razstavi Popotovanje v Glamourbio v celjskem Likovnem salonu, kjer se je Gašper predstavljal s svojimi modnimi fotografijami. Nekoč fo-
041/«51 OSA iti 03/490 0232
Pouspelernjuhilejnemkoncertu'____________________.	...	. .
voditelj koncerta Tone VrabI, župan MOC Bojan Šrot. član skupine Nude Boštjan Dermal in častni godcc, harmonikar Viki Ašič st
Vitezi in ostali pevci
tograf naše medijske hiše, je zdaj zaposlen v podjetju svojega očeta, grafičnega oblikovalca Jožeta Dom-jana. Gašper] evo ime smo v zadnjem času lahko zasledili pri vrsti odmevnih projektov: med drugim je soustvarjal muhimedijski projekt Rad bi bil Celjan, s katerim so v Celju obogatih Teden kulture, sodeloval je tudi pri plesno-gledališkem per-formansu Plesnega teatra Igen Labirint lepe Vide, pri projektu Staneta Spegla Odsevi in odmevi... Čez kakšno leto mu bo pri ustvarjanju že lahko priskočil na pomoč Vid, ki si, zaenkrat še iz naročja, že kritično ogleduje očkove fotografije.
BA, foto: GREGOR KATiC
»Kraljica jodlanja« pri Vitezih Celjskih Danijela Pečnik (druga z leve) v abjemu mame in očeta, levo Viki Ašič st.
Foto: MARKO NOVAK