0 1 0 St. 292 (16.020) teto m1 /lll/IIOfS Sjagl^ ■ __ ctOAD - Ul Rbtori 28 - Tel. 0432/731190_ EUROSAVA Trst tel. 361177 15001/rEEsHB TOREK, 9. DECEMBRA 1997 Fazno je, da gremo volit Marko Marinčič Volilci goriske pokrajine, treh občin na tržaškem Krasu in vzhodnega dela videmske pokrajine od Červinjana do Benečije in Rezije bodo v nedeljo spet poklicani na volišča, da izberejo naslednika senatorja Darka Bratine. Precej je razlogov, ki dajejo misliti na nizko volilno udeležbo. Predbožični Cas, prepogoste volilne preizkušnje, odsotnost Severne Mge, nizka politična napetost v dokaj mirni volilni kampaniji: vse to utegne v nedeljo prispevati k občutnemu padcu Števila volilcev. Ce je to res, pa ne kaže po drugi strani podcenjevati pomena, ki ga tudi tokratne volitve imajo za slovensko narodnostno skupnost v Italiji. Navsezadnje gre za to, da ohranimo slovenskega parlamentarca v Rimu in to prav v drugi polovici zakonodajne dobe, ko bo postopek zaščitnega zakona za naSo narodnostno skupnost preSel v odločilno odobritveno fazo. Na dlani je, da nikakor ne bo vseeno, kdo bo takrat v senatu predstavnik goriskega okrožja. Ce bo to kandidat zavezništva Oljke in SKP Mitja Volčič, bomo lahko računali na njegov vplivni doprinos za tak zakon, ki bo zadovoljil naSo skupnost in resnično prispeval k utrjevanju sožitja. Kaj pa, ko bi mesto senatorja Darka Bratine osvojil predstavnik Kartela svoboščin, ki brez sramu ponuja kot zgled sožitja stanje v Na-diskih dolinah, kjer ni slovenskih Sol in kjer Slovenci nikakor niso priznani? In ne gre le za zaščito manjšine. Senator bo v Rimu pomemben referent za načrtovanje bodočnosti Goriske in drugih obmejnih področij FJK v odločilnem Času priprav na spremembe ob odpravi carinskih pregrad na meji s Slovenijo. Mitja VolCiC bo s svojim ugledom, razgledanostjo in mednarodnimi izkušnjami gotovo lahko dal neprimerno koristnejši doprinos kot pa, kdor ostaja vezan na komplekse in miselne zavore nacionalističnega kova. Nedeljska izbira bo torej pomembna in ne gre se prepustiti lagodju ugotovitve, Ceš, saj VolCiC nima problemov proti očitno šibkejšemu kandidatu. To bo gotovo res, a le Ce ga bo vsa levosredinska volilna baza res množično in kapilarno podprla. RIM / DANES ZAČETEK DEBATE V POSLANSKI ZBORNICI Bitka s časom za pravočasno odobritev finančnega zakona Kartel in Severna liga napovedujeta ostro opozicijo - Problem upokojitev RIM - V poslanski zbornici se bo danes začela debata o finančnem zakonu za leto 1998. Za poslance vladne večine bo to prava bitka s Časom, saj bodo morali v dveh tednih preučiti kopico amandmajev opozicije in odobriti zakon, ki naj bi državni blagajni omogočila skupno 25 tisoč milijard lir manjšo razliko med prihodki in izdatki. Kartel svoboščin in Severna liga napovedujeta ostro opozicijo, vlada pa kljub vsemu raCuna, da bo finančni zakon odobren v zbornici do 21. decembra, nato pa naj bi ga v tretjem branju senat potrdil do 23. decembra. Med odprtimi problemi je reforma pokojnin. Na 2. strani Di Pietro razburja politični center RIM - Antonio Di Pietro je v nedeljo napovedal oblikovanje lastne parlamentarne skupine. Napoved je izzvala ostre polemike tako v Oljki kot v opozicijskem Kartelu svoboščin. Bivšega sodnika in njegov naCrt kritizirajo predvsem sredinske stranke v obeh zavezništvih, ki jim je nastajajoča Di Pietrova skupina pravi trn v peti. Di Pietra je branil beneški župan Massimo Cacciari, po katerem nova skupina ne bo ošibila Oljke. Načrt ne moti niti predsednika vlade Romana Prodija, ki je včeraj med drugim poudaril, da je »z Di Pietrom mogoCe delati in marsikaj zgraditi«. Na 2. strani PODNEBJE / NA KONFERENCI V KJOTU Al Gore je razočaral KJOTO - Ameriški podpredsednik Al Gore (na sliki AP) je na prvi konferenci OZN o podnebnih spremembah, ki poteka v Kjotu na Japonskem, razočaral, saj je le napovedal večjo prožnost ZDA, a v bistvu le ponovil staro stališče o stabilizaciji emisij plinov do leta 2012, medtem ko EU predlaga, da bo do leta 2010 emisije zmanjšala za 15 odstotkov. Evropska komisarka za okolje Ritt Bjerregaard je ostro napadla Ala Gora, Ceš da je od njega pričakovala več zavzetosti za pogajanja o zmanjšanju emisij toplogrednih plinov v ozračje in ne retorični poseg. Kljub vsemu pa v Kjotu še vedno iSCejo kompromisno rešitev. Na 21. strani Ir# • V KNJIGARNI MINERVA / SCRITTURE PARALLELE Štafeta ob 100-letnici škedenjske železarne TRST - Bakla z ognjem škedenjske železarne je vCeraj prepotovala vso Tržaško med stokilometrsko netekmovalno štafeto ob stoletnici industrijskega obrata v Skednju. Udeleženci štafete so obšli vseh šest občin tržaške pokrajine, kjer so jih pozdravili predstavniki občinskih uprav in tako poudarili pomen železarne za vse tržaško gospodarstvo. Pobudo je priredil Krožek škedenjske železarne, kjer so na koncu osemurne štafete prižgali ogenj kot znak upanja, da ne bi nikoli veC pretila nevarnost, da ugasnejo škedenjski plavži. Na 4. strani Uspela zborovska revija ZCPZ v Trstu TRST - V nedeljo je bila v Kulturnem domu v Trstu Zborovska revija, ki jo je priredila Zveza cerkvenih pevskih zborov. Na glasbenem srečanju je nastopilo devet pevskih zborov in se na splošno izkazalo z dobrim petjem. Slavnostni govornik je bil bivši konzul RS v Trstu prof. Tomaž Pavšič, ki je poudaril pomen zborovskega petja v življenju slovenskega naroda, zlasti na Primorskem. Predsednik ZCPZ prof. Zorko Harej je na reviji podelil posebno priznanje g. Marijanu Živcu. Na 4. strani Devet otroških zborov na Mali Cecibjanki V kulturnem centru "Lojze Bratuž” je včeraj nastopilo devet otroških pevskih zborov v okviru revije "Mala Cecilijanka” v priredbi ZCPZ. Bili so zastopani kraji od Plešivega do Trsta. Marja Fei-nig je v pozdravnem nagovoru podčrtala pomen pevske in glasbene govorice v posredovanju in izražanju Čustev in še posebej dragoceno vlogo pevske dejavnosti v zamejstvu. Na 20. strani Srbijo čaka sedaj drugi krog volitev BEOGRAD - Neuradni podatki srbskih predsedniških volitev potrjujejo, da bo potreben drugi krog in da je največ glasov (okrog 43%) osvojil kandidat levega bloka Milan Milutinovič. V drugi krog bo šel, poleg Milutinoviča, vodja radikalov Vojislav Šešelj (okrog 34%). Predsednik Srbskega gibanja za prenovo Vuk DraškoviC je spet pretrpel hud poraz (okrog 17%). Na 21. strani Predstavili delo Mirana Košute TRST - Izredno veliko ljudi, med njimi tudi veliko predstavnikov italijanskega kulturnega življenja, se je vCeraj udeležilo v dvorani knjigarne Minerva v Trstu predstavitve knjige Mirana Košute z naslovom Scritture parallele, ki je pravkar izšla pri tržaški založbi Lint. Gre za izbor esejev o odnosih med italijansko in slovensko književnostjo ob meji. O avtorju in njegovi knjigi sta spregovorila založnik Valerio Fiandra in univerzitetni docent za italijansko književnost Elvio Guagnini. Na koncu je o svojem delu spregovoril tudi avtor sam. Na 5. strani N Bodite z nami f 6 Naročite se na Primorski dnevnik! V______________________ NOVICE RIM / OD DANES V ZBORNICI RIM / POLITIKA Scalfaro se danes sreča z istrskimi begunci TRST - Predsednik republike Scalfaro bo danes sprejel delegacijo »Federacije združenj beguncev iz Istre, z Reke in iz Dalmacije«. V delegaciji bo 40 ' predstavnikov iz vse Italije, zastopali bodo Sest državnih združenj, ki sestavljajo federacijo, »in vseh 350 tisoč julijskih in dalmatinskih beguncev ter tistih, ki so izgubih življenje v istrskih, tržaških in goriških fojbah ali zaradi deportacij Italijanov iz Istre, z Reke in iz Dalmacije po letu 1943 in 1945, Se precej po koncu druge svetovne vojne«, kot pravijo pri Federaciji, iz katere je tudi izšla zahteva po srečanju s Scalfarom. Secesijo SL financirajo Nemci? RIM - V intervjuju za revijo »Limes« je senator FI Sa-verio Vertone dejal, da secesijo Bossijeve stranke financira Nemčija preko nemške finančne grupe »Ma-tuschka Gmppe« na Bavarskem. O financiranju industrijskih grupacij secesionistom iz Padske nižine ni vedel nic povedati, zato pa je trdil, da v Munchnu deluje omenjena grupa, ki naj bi od vsega začetka jugoslovanske krize financirala secesijo Slovenije in Hrvaške in kasneje Se Severno ligo prek nekega Tržačana po imenu Stock in furlanske družine Stras-soldo. Vertone trdi, da se Nemčija poslužuje svojih Goethe institutov za načrt, ki je predvideval Evropo brez Italije: po tem načrtu bi »Padanijo« integrirali v Evropo pod nemško hegemonijo, ostali predeh Italije bi bili emarginirani, tako da italijanske finančne težave ne bi »okužile« Nemčije. V Bonnu pa so te trditve ocenih kot norost. Šolo zasedli ob prazniku BARI - »Koordinacija srednješolskih antifašističnih študentov« iz Barija je poslopje klasičnega liceja »Socrate« zasedla v nedeljo in včeraj, danes bodo lekcije potekale regularno. Študenti protestirajo proti državnemu financiranju zasebne šole, reformi šolskih ciklusov itd. V jaslicah politiki in lady Diana NEAPELJ - Lady Diana namesto Matere božje, Antonio Di Pietro namestil sv. Jožefa, Prodi, Berlusconi in Agnelli kot sv. trije kralji: to je zadnji predlog neapeljskih obrtnikov, ki bodo kipce dah v prodajo v prihodnjih dneh. Med tistimi, ki so že na razpolago, je kipec D’Aleme: prodajajo ga kot med. Odločilna bilka o finančnem zakonu Še nerešeno je zahtevno vprašanje o pokojninah neodvisnih delavcev RIM - Poslanska zbornica bo danes zaCdla maratonsko debato o finančnem zakonu. Potem ko je proračunska komisija ob koncu prejšnjega tedna odobrila osnutek zakona, se bo bitka med vladnim zavezništvom in opozicijo preselila na plenarno sejo zbornice, ki bo morala preučiti kopico amandmajev, kar je zelo zamudno. Poleg tega se bo morala spoprijeti še z nekaterimi zahtevnimi nerešenimi vprašanji, med katerimi je upokojitvena starost neodvisnih delavcev. Kartel svoboščin in Severna liga sta napovedala zelo ostro opozicijo, večina pa kljub temu meni, da bo finančni zakon odobren v roku. Zbornica naj bi se izrekla do 21. decembra, nato pa naj bi zakon šel še v senat za tretje branje, zgornji dom pa naj bi ga odobril do 23. decembra. Reforma vvelfara in še zlasti vprašanje pokojnin je še vedno najbolj sporno. Potem ko je vlada pristala na dogovor z uslužbenci železnic, ki bodo za tri leta odhajali lahko v predčasno upokojitev po dosedanjih normah Dinijevega zakona, vlada razmišlja, kako bi lahko vsaj delno zadostila želji neodvisnih delavcev in znižala upokojitveno starost z 58 na 57 let, višji izdatek pa naj bi krila z dodatnimi prihodki, ki jih bo navrgel davek IRAP. V tem okviru se je oglasil tajnik SKP Fausto Bertinotti, ki je poudaril, da odvisno delo ni priviligirano, Franco Giordano, ki vodi pri komuni- stih resor za delo pa je takoj skušal zamejiti maneverski prostor, saj je pogojeval pristanek stranke na znižanje upokojitvene starosti neodvisnih delavcev z ugodnejšimi pogoji za upokojitev šolnikov. Popravki nakazane reforma welfara pa so zaskrbeli Demokratično stranko levice. Alfiero Grandi, ki pri Hrastu vodi resor dela, je kritiziral popustljivost vlade v pogajanjih z železničarji in se ogradil tudi od »popustov« neodvisnim delavcev, za dialog s katerimi se zavzema predvsem Ljudska stranka, Ceš da Oljka ne sme zastopati samo odvisno delo. Grandi je vsekakor prepustil odločitev vladi in poudaril, da bo D SL podprla vladine predloge. Očitno pri Hrastu računajo, da minister za ekonomijo Carlo Azeglio Ciampi ne bo preveč popustil pritiskom in bo skušal za vsako ceno zaščititi doseg finančnega zakona, ki bi moral zagotoviti, da bo italijanska državna blagajna zadostila merilom maastrichtskega sporazuma. Vstov v Evropo pa je, kot je poudaril premier Romano Prodi, glavni cilj sedanje vlade. Trgovci in obrtniki so že napovedali ostre proteste, Ce vlada ne bo ugodila njihovim zahtevam. Silvio Berlusconi se je skušal navezati prav na to nezadovoljstvo in poudaril, da je vladin predlog finančnega zakona »ideološki«, ker naj bi v najveCji meri prizadel neodvisno delo, ki je Oljka ne zastopa. Zato je napovedal ostro opozicijsko bitko. Kljub kritikam bo Di Pietro oblikoval svojo skupino Ime nove skupine bo znano, ko bo tudi formalno konstituirana RIM - Antonio Di Pietro bo oblikoval lastno parlamentarno skupino. Ime je že določeno, vendar bo objavljeno, ko bo skupina tudi uradno oblikovana. Tako je povedal v nedeljo med obiskom v volilnem okrožju v Mugellu, kjer je bil pred slabim mesecem izvoljen. Istočasno je Di Pietro tudi začel postavljati na noge strukturo, ki naj bi ga obveščala o problemih volilnega orožja, da bo prispeval k njihoveme reševanju-Okoli bivšega sodnika nastaja torej struktura, ki ni še gibanje, a bi se v prihodnje lahko v to razvila. Odločitev Antonia Di Pietra je izzvala dokaj polemične odmeve v sredinskih sifah Oljke in Kartela svoboščin, kjer se marsikdo boji, da bi Di Pietro s svojo popularnostjo in priljubljenostjo pri ljudeh omejil vlogo teh političnih sil. »Preden oblikuje lastno parlamentarno skupino, bi moral Di Pietro vsaj povedati, katera so idejna, politična in programska izhodišča skupine,« je poudaril podtajnik Krščanskega demokratskega centra Marco Follini. Bivšemu sodniku je očital politični transfor- poslancev KDC Carlo Giovanardi. »Di Pietro skuša samo krasti poslance in senatorje desne sredine,« je menil in dodal, da gre »za pravo politično lumparijo«. Tudi bivši tajnik Ljudske stranke Gerado Bianco m prikrival nejevolje. »Rekli smo mu, da bo z oblikova njem svoje skupine samo prispeval k razkroju sredin skih sil Oljke, namesto, da bi jih krepil,« je izjavil m povabil Di Pietrak mizi, da bi se »pogovorili o organizaciji centra«. Beneški župan Massimo Cacciari pa je menil, da je Di Pietrova pobuda povsem »naravna, saj ima bivši sodnik svojo avtonomijo in specifiko«. _P° njegovi oceni Di Pietro tudi ne škodi nikomur, saj je »Oljka volilna koalicija in nihče ne bo oškodovan, ce vr rzQX7or7m" č tv m čo nrvtra c Vi i run a ■^r ★ ★ ★ W M A A 'mt i 'w' - . a mšmšE FERNETIČI 24 (TS) 200 M od mejnega prehoda na desno URNIK NON-STOP 9.00-18.00 PONUDBA VELJAVNA OD 9.12. DO 27.12.1997 /rž lit opčJne tl |W^H1 USeI bM'11 mm | Mejni prehod Fernetiči] SLOVENIJA . Na^gnum PARMEZAN "PADANO" KONF. kg SIR MASCARPONE "LAND" . . 250 g kg 6.720 Zji"CX Mascarpone 1.680 OLIVNO OUE 1. KATEGORIJE 750 ml . It 5.307 NORVEŠKI PREKAJENI LOSOS 150 g '-JKorur" kg 24.533 KAVA "ORO" = ^ — 1.880 O Z. O A VINO "SOAVE DELVABATE" DOC m 'Loov X 1.980 kg 7.520 X TORTEUNIS SUROVIM PRŠUTOM "TRE MUUNI" It 3.707 500 g kg 5.160 PENEČE VINO BLU Dl PINOT a 70 A 750 ml XX / /nil x 2.580 TORTEUNI S SKUTO IN ŠPINAČO "TRE MUUNI" |t 8.773 500 9 * kg 5.160 2.580 POLNOMASTNO MLEKO "LAND" STEKLENICA X iAm ■ mt ; ■ ■ aa i ■ m* isš ‘ 1.180 i« 14.880 IZKOŠČIČENE OLIVE 545 g kg 3.450 >3< PRAŽENI ARAŠIDI 500 g > kg 3.160 J* 1.880 1.580 ANANAS -10 REZIN • /\QA 565 s x I .zoU kg 2.264 KUHAN PRŠUT V KOSIH 1A AAA BREZ POLIFOSFATOV _ _ j ^ ^ MEHAK TURSKI MED Z MANDEUNI 200 g kg 9.900 x 1.980 3.980 SLADKO PENEČE VINO 750 ml It 1.573 x 1.180 PREHRAMBENI DISKONT CELOVEC / ODMEVI NA STUDIJO O NEMŠKI MANJŠINI Na Koroškem sedaj bolj previdni glasovi Zmerni pristop direktorja urada deželne vlade Anderwalda CELOVEC - Uradna avstrijska študija o »nemško govoreči skupnosti v Sloveniji«, v kateri zgodovinar Stefan Kamer ugotavlja, da nemško govoreča skupnost v Sloveniji nedvoumno obstaja, čeprav v bistvu le še v ostankih, je na Koroškem predmet prvih komentarjev. Drugi najvišji uradnik koroške deželne vlade dr. Karl Andervvald, namestnik direktorja urada koroške deželne vlade in pristojen za manjšinska vprašanja, je v prvi oceni študije povedal, da si Koroška pričakuje vsaj minimalni standard manjšinskih pravic za to narodno skupnost. Ob tem je poudaril, da ta manjšina ne zahteva nič drugega kot zagotovitev osnovnih kultumo-etničnih pravic, kot so osnovnošolski pouk v materinščini, pomoč pri vzdrževanju kulturne dediščine itd. Namignil pa je hkrati, da naj bi bila nemško govoreča manjšina v Sloveniji deležna tudi pravic, »ki jih Slovenija na vzoren način nudi itaUjanski in madžarski narodni skupnosti in katere zahteva za svojo manjšino v Avstriji, čeprav se težnje manjšin od države do države razlikujejo«. Andervvald je ob tem poudaril, da je pozicija Avstrije, še posebej pa zunanjega ministra, da se zavzema za nemško manjšino v Sloveniji. »Zdaj gre zato, da ta problem preverimo v prijateljskem dialogu z našim sosedom Slovenijo in ga tudi sporazumno rešimo«. Vsekakor bo potreben »previden pristop obeh strani« do problema, je menil Andervvald in se izrekel zato, da se počaka tudi na rezultat znanstvenega dela slovenskega zgodovinarja Dušana Nečaka. Andervvald je tudi ponovil, da bo Avstrija svojim narodnostnim skupnostim na področju nekdanje av-stro-ogrske monarhije nudila takšno podporo, kot jo npr. nudi Nemčija svojim manjšinam na Poljskem in Madžarskem. Ob tem je govoril tudi o potrebi po finančni podpori tem manjšinam in s tem v zvezi spomnil na nedavni sklep koroške deželne vlade in tudi deželnega zbora, ki sta v ta namen od avstrijske vlade zahtevali vsoto 20 milijonov šilingov letno. Koliko od te vsote naj bi bila namenjena nemško govoreči skupnosti v Sloveniji, visoki koroški uradnik ni hotel povedati. V pogovoru za celovški deželni studio Avstrijske radiotelevizije pa je imenoval prejemnike te podpore, namreč v študiji omenjena tri nemška društva v Sloveniji. »Le-ta morajo zdaj povedati, kaj želijo«, je poudaril Andervvald in dodal, da se bo potem videlo, »v katero smer gredo njene želje in zahteve«. Kot smo že obširno poročali, naj bi po Kamerjevi študiji danes v Sloveniji živelo 1813 pripadnikov nemško govoreče manjšine, pri čemer je malo več kot polovica avtohtonega prebivalstva, ki živi v šestih večjih slovenskih mestih. Študija obsega nekaj nad 700 tipkanih strani, zajeta pa je zgodovina nemško govorečih od leta 1939 do leta 1995. Ivan Lukan ____LJUBLJANA / MP2GANSKA KAP_ Umri je komandant IX. kapusa Stane Potočar-Lazar Za posledicami možganske kapi je v Ljubljani umrl Stane Potočar - Lazar, generalpolkovnik JLA v pokoju, narodni heroj, med NOB na Primorskem komandant XXXI. divizije in od septembra 1944 komandant IX. korpusa. Stane Potočar - Lazar se je rodil na Dolenjskem v Mirni peči 27. aprila 1919. Zaradi skromnih družinskih socialnih razmer se je moral opredeliti za obrtniški poklic in se izučil za mesarja, vneto pa je deloval v Sokolu in v naprednem društvu Kmečkih fantov in deklet. Ze v mladosti ga je mikal vojaški poklic, kariero je najprej poskušal v mornarici, po- VčerajvVidmu prvič vsadili bkHimefna jetra v Italiji VIDEM - V univerzitetni kliniki v Vidmu so včeraj prvič v Italiji vsadili bio-umetna jetra v človeka. Kot je povedal primarij kirurškega oddelka klinike prof. Fabrizio Bresado-la, so zahtevni kirurški poseg opravili na 46-letni pacientki, ki že dalj časa hudo boleha na jetrih in na ledvicah. Vsaditev je dobro uspela. Primarij Bresa-dola je pojasnil, da bio-umetna jetra predstavljajo prehodno rešitev za bolnike, ki imajo še upanje, da jim jetra ozdravijo, kakor tudi za one, ki čakajo na presaditev. Bio-umetja jetra so nekakšen filter, ki čisti kri s pomočjo živih celih prašičjega izvora. To rešitev so že preizkusili v ZDA. Danes je na svetu kakih deset zdravstvenih centrov, ki so v stanju izvesti takšne kirurške podvige. Ekipa prof. Bresadole že več let dela na tem projektu in zdaj se je odločila, da svoje znanje preizkusi. Vsaditev bio-umetnih jeter v videmski univerzitetni kliniki je včeraj z zadovoljstvom komentiral tudi ravnatelj ustanove Nord Ita-lia trapianti. Podčrtal je, da Videm prednjači v Italiji po številu darovanih organov za presaditve. SLOVENIJA / AKCIJA MNZ »Natakar, taksi prosim« S šolami uskladili akcijo proti petardam LJUBLJANA - V pričakovanju božičnih in novoletnih praznikov je preventivna dejavnost policije namenjena zagotavljanju čimbolj varnega in mirnega preživljanja prostih dni. Ministrstvo za notranje zadeve (MNZ) bo v tem času izvedlo več preventivnih akcij, najobsežnejša med njimi je namenjena omejevanju pirotehničnih sredstev. Kot so povedali na včerajšnji novinarski konferenci MNZ, bo tudi letos v prednovoletnem času potekala akcija »Natakar, taksi, prosim,« policija pa bo nadzor okrepila ne samo na cestah, ampak tudi na smučiščih. Akcija, namenjena omejevanju pirotehničnih sredstev, bo potekala med 8. decembrom in 10. januarjem, pripravljata pa jo ministrstvo za notranje zadeve (MNZ) in ministrstvo za šolstvo in šport (-MSS), ki je k sodelovanju povabilo tudi osnovne šole. Akcija »Petarde, lepše je brez njih!« je prvič potekala konec leta 1995, njeni dobri rezultati in dobri odmevi v javnosti (leta 1993 je bilo 51 po-škod, lani »samo« sedem) pa so MNZ spodbudili k nadaljnjemu delu. Kot so povedali predstavniki obeh ministrstev na novinarski konferenci, bodo o nevarnostih uporabe pirotehničnih izdelkov in možnih posledicah učence letos seznanjali s pomočjo zloženk, ki so jih pripravili organizatorji akcije. Za učence 4. razredov osnovnih šol pa je ministrstvo za šolstvo in šport razpisalo nagradni natečaj za izdelavo plakata na temo odrekanja petardam. Komisija, ki jo sestavljajo predstavniki obeh ministrstev, inštituta za varovanje zdravja in likovni umetniki, bo ob zaključku akcije izbrala najboljše avtorje in jih nagradila. Organizatorji akcije so pripravili tudi zloženko za odrasle, saj želijo, da bi se ti s svojimi otroki čimveč pogovarjali o nevarnosti petard in prepovedi njihove uporabe, ki velja za otroke oziroma mladoletnike do 16. leta starosti. Pokanje petard in uporaba izdelkov, katerih glavni učinek je pok, sta omejena na čas med 26. decembrom in 2. januarjem, so opozorili na novinarski konferenci. Ne glede na omejitev pa je prepovedana uporaba teh izdelkov v strnjenih naseljih, zgradbah in vseh zaprtih prostorih, v bližini domov za ostarele, vrtcev, šol, cerkva, kinodvoran, gledališč, na stadionih, in drugih površinah, kjer so športne ali kulturne prireditve, ter na mestih, kjer se je naključno zbralo večje število ljudi. Policija bo tudi letos ukrepala zoper vse kršilce, na državni meji bo v skladu v dogovoru s Carinsko upravo RS okrepila nadzor nad vnosom pirotehničnih izdelkov v državo. V okviru akcije »Natakar, taksi, prosim,« ki bo potekala v tem mesecu, bo policija poostrila nadzor nad psihofizičnim stanjem voznikov, predvsem bo ugotavljala njihovo morebitno alkoholiziranost. MNZ voznike tudi opozarja, naj svoja vozila opremijo za vožnjo v zimskih razmerah. Ob začetku nove smučarske sezone pa so na novinarski konferenci smučarje pozvali k previdnosti in odgovornosti. Policija bo tudi letos okrepila nadzor na smučiščih, predvsem zaradi kraj in drugih premoženjskih deliktov. (STA) CELOVEC / RESOLUCIJA KHD nasprotuje povezovanju Koroške s Slovenijo in FJK je zahtevala hitra in resna pogajanja o zahtevah za zaprtje Jedrske elektrarne Krško, za priznanje obstoja in pravic nemško govoreče manjšine, za odpravo omejevalnih pravnih določil o državljanstvu v zakonu o denacionalizaciji, kakor tudi za razjasnitev vprašanja odvzetega premoženja. Poleg tega KHD zahteva odpravo določil AVNOJ-a. Heimatdienst dunajsko vlado še poziva, naj glede navedenih vprašanj podpre Koroško. (STA/APA) CELOVEC - Koroški Heimatdienst (KHD) je na svojem letnem srečanju v nedeljo sprejel resolucijo, naslovljeno na avstrijsko zvezno vlado, koroško deželno vlado in koroški deželni parlament, v kateri terja, da za vselej prepreči povezovanje avstrijske Koroške, italijanske Furlani-je-Julijske krajine in Slovenije. Kot poroča avstrijska tiskovna agencija APA, je omenjena organizacija izrazila tudi pričakovanje, da bo koroška deželna vlada od Sloveni- tem pa je v času rednega služenja vojaškega roka opravil podoficirsko šolo v kraljevski vojski in v Beogradu doživel razpad jugoslovanske vojske. Po srečnem povratku na Dolenjsko in hitro po italijanski zasedbi Slovenije je vstopil v Osvobodilno fronto, marca 1942 pa je odšel v partizane v Krški odred. Septembra 1942 je postal komandant bataljona v Gubčevi brigadi, v februarju 1943 je napredoval za namestnika komandanta brigade, nekaj mesecev kasneje pa je dosegel čin majorja in postal komandant Gubčeve brigade. Odlikoval se je v številnih bojih in napadih na sovražne postojanke na Dolenjskem in delno na Hrvaškem. Zaradi pridobljenih izkušenj in izkazanih poveljniških sposobnosti, ga je Gl. štab NOV Slovenije januarja 1944 imenoval za komandanta XXXI. divizije v sestavu IX. korpusa. V tem svojstvu je vodil divizijske brigade v številnih napadih na sovražne komunikacije v Soški dolini, v Baški grapi, na progi Trst - Ljubljana in drugje, v avgustu 1944 pa je uspešno izpeljal evakuacijo težkih ranjencev iz primorskih partizanskih bolnišnic na osvobojeno ozemlje in od tam v Južno Italijo. V začetku septembra 1944 je po povišanju v čin polkovnika bil imenovan za komandanta IX. korpusa in tako postal za gen. Ambroži- čem-Novijanom in gen. Petrom Stanetom - Skalo tretji in predzanji komandant IX. korpusa. Na tem mestu je ostal do februarja 1945, ko je odšel v aprilu istega leta v Moskvo na vojaško akademijo, ki jo je leta, 1952 uspešno končal. Po povratku je opravil razne vojaške funkcije in bil med drugim v svojstvu generalpolkovnika do leta 1979 tudi načelnik generalnega štaba JLA, še prej pa je bil tudi komandant Odreda JLA v STO. Leta 1953 je bil razglašen za narodnega heroja . Po upokojitvi je opravljal še vrsto dolžnosti v vojaških in družbeno-poli-tičnih organizacijah, do leta 1990 ko je bil tudi član predsedstva ZZB Slovenije. Stane Potočar - Lazar je ostal med primorskimi partizani v spominu kot odličen in strog poveljnik do samega sebe in podrejenih; ob svoji mogočni fizični postavi pa je bil tenkočuten in pozoren za težave in stiske tudi najbolj preprostih borcev in primorskih ljudi. Pogreb Staneta Potočarja - Lazarja bo v četrtek ob 14. uri na ljubljanskih Zalah. Pokopali ga bodo z vojaškimi častmi slovenske vojske. Na žalni seji na sedežu ZZB se bo od njega poslovil gen. Branko Jerkič, na Zalah pa prvi komandant IX. korpusa gen. Lado Ambrožič -Novljan in v imenu Primorske župan nogovori-ške občine Črtomir Špacapan. j.k. _______CELOVEC / V PRIREDBI PEDAGOŠKEGA INSTITUTA____ Seminar za profesorje zgodovine Seminar je bil na Osojskem jezeru, zadnje dni pa v Lipici - Prisotnost predstavnikov IRRSAE CELOVEC, TRST - Prvi teden v decembru se je odvijal na Koroškem petdnevni izpopolnjevalni seminar za avstrijske in slovenske profesorje zgodovine. Seminar prireja Pedagoški inštitut iz Celovca v sodelovanju z Zavodom republike Slovenije za šolstvo, vodi pa ga prof. Karl Stuhlfarrer z Inštituta za sodobno zgodovino na Dunajski univerzi. Srečanje je potekalo sedmič, že drugič pa sta se ga udeležila tudi predstavnika deželnega pedagoškega zavoda IRRSAE, eden za slovenske, drugi za itaijanske šole. Uradna jezika na seminarju sta bili slovenščina in nemščina, prisoten pa je bil prevajalec. Letošnja tema Mirovna pogodba z Italijo 1947 je bila posebno zanimiva za nas. Na žalost se ga profesorji na šolah, kljub vabilu, niso mogli udeležiti, ker ni uradno priznan in ker na slovenskih šolah ni na razpolago dodatno osebje za nadomeščanje kolegov. (V Avstriji je s petdnevno odsotnostjo za izpoplnjevanje imenovan suplent). Prvi dnevi seminarja so potekah v tihem okolju Osojskega jezera. Tam je še danes grob Mutca Osojskega »Glej, delal je pokoro naš nemi samotar, brat Boleslav, kralj poljski, ...zavreči ga nikar,« je zapisal Aškerc. Zadnje dni smo se preselili v Lipi- co, osredotočili pa smo se na Tržaško. Marta Ivašič je udeležence vodila skozi multikulturni in narodnostno večplastni Trst, začenši z Ober-dankovim spomenikom, Narodnim domom in kipom princese Sissi. V Bazovici je povedala, kako del Trsta roma k enemu spomeniku, drugi del pa k drugemu. Samo Pahor je udeležencem na Liceju Franceta Prešerna prikazal zgodovino slovenskega šolstva v Italiji, Aleksij Kalc in Milan Pahor sta jim predstavila razmejitveno črto na Kokoši in na Repentabru ter probleme ljudi ob meji. Kolege je posebno prizadelo pripovedovanje Aleksija Kalca, kako so se septembra 1947 ljudje še zadnjič zbirah pri nedeljski maši in kako se je nato meja zarezala vanje in v njihova življenja. Obvezen je bil seveda tudi obisk Kraške hiše. Pozneje je Sandi Volk vodil ogled Rižarne. Tudi ta obisk je na kolege napravil močan vtis, močnejšega kot muzejsko urejena taborišča v Nemčiji. Zadnje popoldne je sledilo še srečanje s prof. Jožetom Pirjevcem, ki je nazorno prikazal takratna politična dogajanja in nudil odgovor na vrsto vprašanj. Vseh pet dni je uvodnim poročilom izvedencev in razpravi sledilo bogato skupinsko delo, ki je bilo pri- ložnost za spoznavanje med udeleženci različnih dežel in držav, za medsebojno soočanje, za poglabljanje posameznih vidikov, tudi izven predloženih tem. Verjetno je to najdragocenejši del takih srečanj. Vabilo k udeležbi in sodelovanju je prišlo s strani Pedagoškega inštituta v Celovcu. Pred poldragim letom je namreč obiskal slovensko sekcijo IRRSAE dodeljeni za slovenske in dvojezične šole na Koroškem, v spremstvu ravnatelja oddelka za izpopolnjevanje učiteljev na Pedagoškem inštitutu. Od takrat sta se predstavnika zavoda IRRSAE že večkrat udeležila srečanj za profesorje zgodovine na Koroškem. Nekateri slovenski učitelji iz Trsta so se udeležili tudi izpopolnjevalnih tečajev na Koroškem. Ti stiki pa so potekati le na osebni ravni in so ostati brez formalnega priznanja. Morda je končno dozorel čas za vzpostavitev širšega tristranskega sodelovanja in izmenjav, saj predstavlja obogatitev za vse in dejasnko preseganje mej. Stiki s slovenskimi učitelji na Koroškem so posebno važni za nas, ker imamo številne skupne probleme, čeprav je problem znanja slovenskega jezika v dvojezičnih šolah na Koroškem mnogo hujši. 2. Marc NETEKMOVALNI POHOD / SKOZI VSEH 6 OBČIN PRIREDITVE / TO NEDELJO V KULTURNEM DOMU V TRSTU Slo kilometrov za železarno Pobudo Krožka škedenjske železarne Kakovostno petje na letošnji reviji ZCPZ Govor Tomaža Pavšiča - Priznanje g. Marijanu Živcu Da bi proslavili stoletnico delovanja škedenjske železarne, se je včeraj odvil stokilometrski štafetni pohod po cestah tržaške pokrajine. K osemurnemu netekmoval-nemu pohodu so pristopili številni udeleženci, ki so si predajali štafeto vsakih 5 kilometrov in to od Skednja do Milj, Doline, Opčin, Repentabra, Zgonika in Nabrežine, pa še nazaj do mestnega središča in konCno do cilja v Skednju. Pohod se je pričel že ob 8. uri zjutraj, zaključil pa popoldne ob 16'. uri; zadnjih pet kilometrov so prehodili tudi otroci uslužbencev železarne, ki so pospremili zadnjega nosilca bakle do sedeža Krožka škedenjske železarne, kjer so prižgali simbolni ogenj (na sliki - foto KROMA). Med potjo so udeležence pohoda pozdravili predstavniki krajevnih uprav kot dokaz pomena, ki ga javnost pripisuje škedenjskemu obratu in stoletnici delovanja železarne kot najpomembnejše tradicionalne industrijske dejavnosti na Tržaškem. Udeležence pohoda so pozdravili župani Roberto Dipiazza v Miljah, Boris Pangerc v Dolini, Aleksij Križman na Colu in Tamara Blazina v Zgoniku (srečanje z devinsko-na-brežinskim županom Marinom Voccijem, ki jih je Čakal s elani občinskega odbora, je odpadlo zaradi nesporazuma o urniku) ter tržaški podžupan Roberto Damiani, ki je izročil poslanico odsotnega župana Ric-carda Illyja. Damiani se je tudi udeležil krajše slovesnosti v Skednju ob zaključku pohoda, kjer so vsem udeležencem dodelili spominsko kolajno. Organizator - Krožek škedenjske železarne - se je odločil za pobudo v okviru proslav ob stoletnici obrata, ki je kljub številnim krizam, ki so ga tudi pred nedavnim pripeljali na rob propada, še vedno ena najpomembnejših proizvajalnih dejavnosti na Tržaškem. Petje je res “izraz duše in srca”, kot je zapisal Ivan Cankar v svojih Podobah iz sanj, in prav zato je globoko povezano z narodno kulturo. Zato so vsi naši pevski zbori, vključno cerkveni, v resnici odigravali in še odigravajo pomembno vlogo v naši narodni zgodovini. Pomislimo le na izreden prispevek, ki so ga dah k ohranjevanju slovenske besede za Časa fašizma na Primorskem. Dovolj je npr. spomniti na izreden uspeh pesmaric, ki jih je okrog leta 1930 izdajala Goriška Mohorjeva družba. Dobesedno preplavile so slovenske cerkvene in druge zbore ter predstavljale dragoceno inijekcijo življenjskosti v mračnem Času za vso našo narodnostno skupnost. Tako je povedal bivši konzul Republike Slovenije H V OBČINSKI KNJIŽNICI h Najboljše božične risanke za dolinske osnovnošolce Danes, 9. decembra in v petek, 16. decembra ob 14. uri si bodo v prostorih občinske knjižnice v Boljuncu prvi, drugi in tretji razredi osnovnih šol dolinskega didaktičnega ravnateljstva lahko ogledali risani film Najlepše božične risanke. Pobuda se uokvirja v projekt spodbujanja, spoznavanja in vrednotenja slovenskega jezika in kulture na osnovnih šolah didaktičnega ravnateljstva v Dolini. V ta projekt sodi tudi sodelovanje med že omenje- nimi šolami in občinsko knjižnico v prostorih Kulturnega doma Franceta Prešerna. V knjižnici si bodo osnovnošolci torej lahko ogledali slovenske risanke oz. filme, sreCcdi se bodo z otroškimi in mladinskimi ustvarjalci ter spoznavali knjižnico kot tako. Prvi na vrsti bodo, kot že reCeno, otroci prvih razredov osnovne šole, otroci Četrtih in petih pa se bodo s slovenskim filmom sreCah januarja, ko si bodo ogledali film Sreča na vrvici. v Trstu prof. Tomaž Pavšič, cerkvenih pevskih zborov, ko je v nedeljo nastopil v Na tem tradicionalnem Kulturnem domu v Trstu pevskem srečanju je letos kot slavnostni govornik na sodelovalo devet zborov, in Zborovski reviji, ki jo je pri- sicer MePZ Igo Gruden iz redila Zveza slovenskih Nabrežine pod vodstvom VODIL BO MIKE BONGIORNO Tudi Branduardi in I Pooh na večeru »malih Mozartov« Devet instrumentalnih solistov, starih od 6. do 13. leta, bo v Četrtek, 11. t.m., zveCer nastopilo v Rossettijevem gledališču v Trstu na prireditvi »Mali Mozarti«. Slo bo za dogodek mednarodnega dometa, saj gre za Četrto izvedbo prireditve, ki so jo doslej uresničili na Dunaju ter v Parizu in Montecarlu, pa tudi mladi glasbeniki bodo prišli iz najrazličnejših evropskih in izvenevropskih držav. Pristavimo naj, da gre za tekmovalno glasbeno srečanje. Najbojši »mali Mozart« bo s prvo nagrado prejel 20 milijonov lir, vsi ostali udeleženci pa se bodo morali »zadovoljiti« s 5 milijoni lir na glavo. Glasbeni veCer bosta popestrila nastopa ansambla lahke glasbe »I Pooh« in popevkarja Angela Bran-duardija. Slednji bo tudi predsedoval žiriji. VeCer bo povezoval izredni napovdovalec, in sicer televizijski zvezdnik Mike Buongiorno. VeCer bo namreC oddajala v posrednem prenosu na dan sv. Stefana (25. t.m.) televizijska mreža C anale 5. Za zainteresirane je na razpolago še nekaj vstopnic v blagajnah Rossettija in v galeriji Protti. Bojane Kralj, MPZ MaC-kolje pod vodstvom Iva Lešnika, MePZ Repebtabor pod vodstvom Toneta Be-dencica, MePZ Skala iz Gropade pod vodstvo® Hermana Antoniča, MoPZ Novi sv. Anton iz Trsta pod vodstvom Edija Raceta, ZePZ Glasbene matice iz Trsta pod vodstvom Tamare Stanese, PZ Jacobus Gallus iz Trsta pod vodstvom Janka Bana, MePZ Lipa iz Bazovice pod vodstvom Tamare Ražem, MePZ F. B. Sedej iz Steverjana pod vodstvom Bogdana Kralja ter MoPZ Fantje izpod Grmade pod vodstvom Iva Kralja. Med revijo je predsednik ZCPZ prof. Zorko Harej podelil posebno priznanje g. Marijanu Živcu za vse opravljeno delo in za vsa prizadevanja na področju slovepskega zborovskega petja G. Živca je občinstvo tudi nagradilo s toplim in dolgim aplavzom. Pristavimo naj, da nam je prof. Harej ob koncu revije izrazil zadovoljstvo nad kakovostjo petja, ki je na njej prišla do izraza. NOVICE SPOROČILO ZVEZE NEPOSREDNIH OBDELOVALCEV CORRIERE DELLA SERA S škofom počastili brezmadežno spočetje Včeraj so tudi v Trstu verniki praznovah dan brezmadežnega spočetja. Dopoldne je škof Evgen Ravi-gnani vodil slovesnost prek spomenikom Device Marije na Garibaldijevem trgu, kjer so gasilci okrasi-li pozlačeni kip s cvetnim vencem, številni verniki pa so položili šope cvetja na vznožje spomenika. Zgodovina Trsta od 1.1945 do 1.1995 Danes ob 17.30 se bo v konferenčni dvorani hotela Savoia-Excelsior v Trstu pričel niz javnih razprav na temo: »Trst in njegove zgodovine: od leta 1945 do leta 1995«, ki jih prireja Studijski krožek Ercole Miani. Današnje prvo srečanje bo imelo naslov: »Trst v vojni: draga svetovna vojna in njen konec.« Govorili bodo bivši docent na tržaški univerzi prof. Teodoro Sala o balkanski krizi 1939-43 s tržaške perspektive, tajnik Deželnega inštituta za zgodovino odporništva Galliano Fogar o Trstu pod nacistično okupacijo, profesorica zgodovine na tržaški univerzi Annamaria Vinci, raziskovalec Stefano Fattorini in pricevalka Giuditta Giraldi. Srečanje bo uvedel in vodil predsednik Krožka Miani Maurizio Fogar. Nevidna materija Od danes pa do Četrtka, 10. t.m., se bo v kongresnem središču na Pomorski postaji v Trstu odvijal prvi vsedržavni posvet o t.i. »temni materiji«. Priredila ga bosta Tržaški astronomski observatorij in Mednarodna visoka šola za višje študije (SISSA) iz Miramara. Na študijskem srečanju bodo razpravljali o tisti vrsti materije, ki ne izdaja nikakih radiacij, tako da je zaznavna le preko svojih gravitacijskih učinkov na »navadno« materijo. Na posvetu bo sodelovalo kakih 80 izvedencev iz vse Itahje. Ostra reakcija na neka stališča Zveza se nanaša na nedavno objavljena stališča Kmečke zveze Prejeli smo tiskovno sporočilo Zveze neposrednih obdelovalcev in ga v celoti objavljamo. Izvršni svet Zveze neposrednih obdelovalcev iz Trsta najostreje zavrača obtožbe Kmečke zveze na račun naše stanovske organizacije in obsoja demagogijo izvršnega odbora KZ: v pojasnilo samo nekaj ugotovitev in pripomb. 1) Deželna Zveza neposrednih obdelovalcev je k sodelovanju na protestni shod povabila vse sindikalne organizacije, vendar je bila deležna s strani slednjih grobega izsiljevanja. Zato se je odločila, da nastopi samostojno. Kmečka zveza deluje v okviru Vsedržavne zveze kmetov (CIA), njena samostojnost je zato enaka samostojnosti Zveze neposrednih obdelovalcev iz Trsta. Večkrat smo že poudarili, danes to delamo po-slednjikrat, da si Kmečka zveza sama ne more lastiti pravice do zastopstva slovenskega kmetijstva (približno 80 % naših elanov je namreC Slovencev in to jasno dokazuje tudi sestava odbora). 2) Povsem izkrivljeno, neresnično in podlo je razlaganje ter podtikanje, da si naša stanovska organizacija ne prizadeva za ovrednotenje goratih območij in za odpravo vseh omejevanj, ki ga je tu deležen kmetjski sektor. Verjetno bi se lahko tudi pravno nastopalo proti organizaciji, ki si dovoli trditi, da »druge« stanovske organizacije (Coldiretti seveda) niso »pozivale k spoštovanju proizvodnih kvot mleka«. O Kraškem parku, ki ne spada sicer v tematiko manifestacije, samo naslednje: razprostiranje Kraškega parka samo na zaščitena območja je grobo potvarjanje resnice. Dejstvo je, da bomo na Krasu, taka je paC politična volja naprednih uprav, imeli tudi medobčinski park. Zahteva, da bi bili soudeležni pri upravljanju parka (kakršnegakoli paC), pa se nam zdi povsem umestna: podobno zahtevo sta svoj Cas postavili tudi Agrarna skupnost in Zveza lastnikov kraških zemljišč. Menimo namreC, da smo dovolj osveščeni, da naše zahteve in stališča predstavljamo sami. Vabimo zato vse kmete, ne glede na njihovo opredeljenost, naj se udeležijo manifestacije, saj gre tokrat za interese celotnega kmetijskega sektorja. Stališče, ki ga zastopa Kmečka zveza pa postavlja pod resen vprašaj nadaljnje sodelovanje med KZ in Zvezo neposrednih obdelovalcev iz Trsta. Stališče Kmečke zveze bomo zato obširneje razčlenili na svetu Zveze. Marca v Trstu sprava med Violantejem in Finijem? Predsednik poslanske zbornice Luciano Violante in predesednik Nacionalnega zavezništva Gianfranco Fini naj bi se šreCala v Trstu marca prihodnjega leta na zasedanju, ki ga bo priredila tržaška univerza na temo »skupnega zgodovinskega spomina«. Informacijo, ki pa ni uradna, je objavil včerajšnji Corriere della Sera v okviru Članka o premošCanju povezav s fašistično preteklostjo s strani italijanske desničarske stranke, ki jo je sprožil Fini. Med drugim naj bi v kratkem obsodil Salojsko republiko oz. medvojni fašizem in kolabora-cionizem, vendar ob istočasnem priznavanju dobre vere mladih, ki so se vključevali v fašistične grupacije. S tem naj bi pripravil teren za spravo med italijanskim postfašizmom in antifašizmom, piše Corriere; ena od postavk sprave naj bi bilo preganjanje Italijanov s strani »slavokomunistov«, fojbe in eksodus iz Istre. Zahvala Jezeranov V mali vasici Jezero so 21. novembra konCno postavili v zvonik cerkvice sv. Lovrenca novi zvon, ki ga je izdelalo podjetje Slochiatti iz Vidma. Dvig in postavitev zvona je opravilo podjetje samo. Sedaj bo zvon, ki so ga neznanci pred Časom odnesli iz zvonika, zopet zvonil ob sredah in sobotah, ob 16. uri’ svojim vaščanom. Ob tej priložnosti so nam sporočili sledeče: »Želeli bi se preko vašega dnevnika zahvaliti vsem, ki so prispevali, da smo novi zvon naročili in ga tudi plačali. Vaši članki o naši pobudi so prav gotovo opravili svoje. Vaščani smo sreCni in zadovoljni in prav tako bodo verjetno z nami zadovoljni vsi prebivalci našega območja.« PREDSTAVITEV NOVE KNJIGE MIRANA KOŠUTE Važen stik slovenske z italijansko kulturo Scriffure parallele predstavili v knjigarni Minerva NABREŽINA / RAZSTAVA »KAMEN...« Ko se umetnost prelije v kamen Veliko zanimanje za to umetniško obrt V dvorani knjigarne Minerva v Trstu so sinoči predstavili knjigo Mirana Košute z naslovom Scritture parallele. Delo je ravnokar izšlo pri tržaški založbi Lint. O delu slovenskega književnika in publicista je najprej spregovoril založnik Valerio Fiandra, ki je dejal: »Upati je, da bo knjiga delovala pozitivno. Tako je delovala name, zato sem si tudi želel, da bi Cimprej izšla.« Za založnikom je k mikrofonu stopil prof. Elvio Guagnini, docent italijanske književnosti za tržaški univerzi. Večji del svojega posega je ne-menil oceni o znanstve- ni teži Košutovega dela in o avtorjevem delovanju na področju literarne kritike, zgodovine in založništva. Scritture parallele, tako sta podčrtala oba predavatelja, je izbor esejev, ki so smiselno vključeni v celovito študijo o odnosih in vzporednicah med italijansko in slovensko književnostjo ob meji. O svojem zadnjem delu, je za tem spregovoril še avtor Miran Košuta. Prestavitev knjige je v dvoranico privabila izredno veliko število ljudi, med temi tudi veliko predstavnikov italijanskega tržaškega kulturnega življenja, tako da je moral marsikdo obtičati kar pred vrati. M. G. Liberitmi drevi v teatru Miela Drevi ob 20. uri bo v Mieli na pobudo dijakov devinskega Zavoda združenega sveta prireditev Liberitmi, na katerem bodo prikazali ljudsko kulturo različnih skupnosti (slovensko bo zastopala TFS Stu ledi). Prireditev, na kateri bodo nastopili tudi dijaki zavoda, sodi v okvir leta boja proti rasizmu. »Razstavo smo si zamislili pred šestimi leti, skoraj za šalo, in jo nato pripravili v pičlih štirinajstih dneh. Takrat je bila zamišljena predvsem v funkciji promocije mladih domačih obdelovalcev kamna, ki so ran-vokar zaključili teCaj kamnoseštva«, je povedal Ivo Marušič, dolgoletni aktivni elan SKD »Igor Gruden« ter v bistvu duša in glavni organizator že šeste izvedbe kamnitih izdelkov, ki nosi preprost a zgovoren naslov »Kamen...« Sobotno slovesno otvoritev razstave je uvedla kulturna referentka društva Maja Lapornik, ki je poudarila skromnost in nenaCrtovanost prve izvedbe pred šestimi leti in nato vsakoletno izboljšanje, popestritev in odmevnost nabrežinske kamnarske razstave. »Krog razstavljalcev se stano širi in letos smo veseli, da lahko v svoji sredi pozdravimo kamnarske mojstre in navdušence iz Slovenije in tudi iz širšega italijanskega prostora - naši napori bodo obenem usmerjeni tudi v to, da kamnarsko obrt in tradicijo bolje in v večji meri približamo naši mladini«, je povedala La-pornikova. Pozornost in priznanje občinske uprave do te pobude je zgovorno pod- črtala navzočnost župana Marina Voccija in podžupanje Marize Skerk, ob njih pa še drugih političnih in gopodarskih predstavnikov našega prostora. V svojem pozdravu je novopečeni župan puda-ril tako kulturni kot tudi gospodarsko - zaposlitveni pomen umetniško -obrtnega obdelovanja kamna. Podžupanja Sker-kova, ki je v soboto doživela »ognjeni krst« v svoji novi javni funkciji, se je najprej zahvalila vsem tistim, ki so s svojo požrtvovalnostjo in nesebičnostjo omogočila že šesto zaporedno izvedbo razstave, ki spada, po besedah podžupanje, med najbolj posrečene pobude domačega društva. Nazadnje pa je izrekla najgloblje priznanje umetnikom in obrtnikom, ki v prvotno mrzlo snov, kot je kamen, vlijejo edinstveno toplino človeškega umetniškega Čuta. V pričakovanju skorajšnje otvoritve kamnar-skega muzeja v prostorih bivše Grudnove domačije, je tudi letos razstavo gostoval v župnijski dvorani nabrežinski duhovnik Bogumil Brecelj, kateremu so se organizatorji tudi iskreno zahvalili. Javne zahvale so bili deležni tudi glavni pokrovitelj pobude Zadružna kraška banka in Kraška gorska skupnost ter pohištveno podjetje Pu-pis. Letos v Nabrežini razstavlja približno trideset umetnikov - obrtnikov od-belovalcev kamna, ki vsak v svoji zvrsti in po lastnem okusu predelujejo prvinsko grobnost kamna v najrazličnejše edinstvene okrasne predmete, od najbolj preprostega pepelnika, preko krožnikov, miniaturnih kraških portalov, posod in korit, do rafiniranih ženskih aktov in najrazličnejših figur. Pravo letošnjo novost predstavlja podjetje Pu-pis, ki ponuja primer ru-stiCne kuhinje, v kateri se prepletata kamen in les, ki z neobhodnim doprinosom umetniške roke ustvarja pravo poezijo domačnosti in topline. V teh dneh si je razstavo, ki se očitno sklicuje na nabrežinsko dvatisočletno kulturo kamnarst-va, ogledalo že veliko ljubiteljev obrti in kraške tradicije, zamudnikom pa je razstava na voljo še prihodnjo soboto in nedeljo, od 10. do 12. in 16. do 20. ure. Ob paši oCi in samomnevnem hvaljenju mojstrovin pa se bo morda kdo tudi zamislil v možnost nenavadnega božičnega darila. Seveda tu ne gre za prodajno razstavo, ob posameznih predmetih pa so vendar natisnjena tudi imena avtorjev... (GB) NABREŽINSKA GODBA / ODPADE TRADICIONALNI BOŽIČNI KONCERT Težave z nastopi, ker ni dvoran V nedeljo pred božičem naj bi imelo Godbeno društvo Nabrežina svoj tradicionalni koncert, s katerim je želelo voščiti vsem prebivalcem občine vesele in prijetne preznike in srečno v novem letu. 17 let se je ponavljala ta navada, največkrat v telovadnici, štiri leta pa v domači cerkvi. Telovadnica je v slabem stanju, župnišče pa je prav pred dnevi sporočilo, da tudi ne more dati na razpolago cerkvenih prostorov za ta koncert »Zako koncerta ne bomo mogli izvesti, za kar nam je resnično žal in se opravičujemo občinstvu«, so nam povedali odborniki društva, s katerimi smo se sestali v prostorih šole, kjer ima godbeno društvo svoje vaje. »Vemo, da se Čudežev ne da delati. Je pa žalostna ugotovitev, da niti v eni od 14 vasi v občini ni primerne dvorane, kjer bi se lahko odvijale razne prireditve. Sedaj imamo novo občinsko upravo in jo želimo še posebej opozoriti na te probleme. Godbeno društvo, ki šteje okrog 50 elanov, želi seveda nastopati. Zato se preko vašega dnevnika obračamo na vse odgovorne, da bi zaceli vprašanje dvoran in prosto- rov za razne kulturne prireditve in nastope Cim prej reševati. Upamo, da bo naš poziv naletel na ugodna ušesa«. Kljub temu, da je bil začetek razgovora bolj žalosten in nic kaj spodbuden, so nam odborniki posredovali dve lepi novici. 20. t. m. ob 15.30 bodo elani godbenega društva nastopih v dvorani sedeža za ostarele Stuparich v Sesljanu. Prireditev bo povezana še z nastopom otrok in drugih skupin. Za božic bo godbeno društvo pripravilo nastop na glavnem trgu, s katerim bo vaščanom voščilo vse dobro. 11. januarja pa bo godba nastopila v centru v Zgoniku, kjer bosta nastopili tudi godbi iz Brega in DivaCe. Slika, ki jo objavljamo, je s proslave 100-letnice godbe, ki je potekala julija v Nabrežini. Na njej so zbrani vsi elani godbenega društva, M jih vodi Sergio Gratton. Neva Lukeš Miklavževem]a po šolah in društvih Po kulturnih društvih in v otroških vrtcih ter osnovnih šolah je bilo prejšnje dni bolj živo, kakor po navadi. Kako bi tudi ne bilo, ko pa so vsepovsod pričakovali in pričakali sivobradega dobrotnika v belordeCiih oblačilih, z rdeCo mitro na glavi in Škofovsko palico v roki, sicer pa obloženega z najrazličnejšimi dobrotami. Mimo tradicionalnega Miklavževega obdarovanja pa je bilo vsepovsod prijetno in veselo tudi zaradi prazničnega vzdušja, ki so ga v društvih in šolah ustvarili otroci sami z raznimi prireditvicami na priložnostno temo. Svojim staršem nonetom in bratom so kaj zapeli in zaigrali ter se jim s tem oddolžili, ker so jim paC poslali na prijeten obisk... Miklavža. Zdaj jih kmalu Čaka spet nova praznična radost, pa tudi nekaj truda, saj bodo morali spet peti in igrati. Vseh Miklavževih obiskov seveda ne moremo fotografsko dokumentirati, zato objavljamo le nekaj fotografij. Na levi (foto Magajna) miklavževanje v dolinski osnovni šoli, na sredi prizor z miklavževanja malih telovadcev Športne šole Trst na Stadionu, na desni pa Miklavž v Sempolaju (foto KROMA) ikOVIMiK® StAUM® Francis Veber večeevzt bcdakov Režija VLADIMIR JURC jutri, 10. t. m., ob 16.00 RED G v petek, 12. t. m., ob 20.30 RED F v nedeljo, 14. t. m., ob 16.00 RED C S/L@iy7f/MS£?© Brnim (BuMmumn LUTKOVNO GLEDALIŠČE - Ljubljana Marjan Pungartnik PRIHAJA CIRKUS! Režija Pavel Polak V nedeljo, 14. t. m., ob 11. uri OTROŠKA MATINEJA VCERAJ-DANES Danes, TOREK, 9. decembra 1997 VALERIJA Sonce vzide ob 7.39 in zatone ob 16.16 - Dolžina dneva 8.37 - Luna vzide ob 14.02 in zatone ob 2.01 Jutri, SREDA, 10. decembra 1997 SMILJAN VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 9,8 stopinj, zračni tlak 1015 mb ustaljen, veter 5 km na uro jugovzhodnik, vlaga 51-odstotna, nebo jasno, morje skoraj mimo, temperatura morja 11,4 stopinje. I : LEKARNE Od TORKA, 9. do SOBOTE, 13. decembra 1997 Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Trg Unita 4 (tel. 365840), UL Mascagni 2 (tel.820002), Lungomare Venezia 3 (Milje) (tel. 274998). OpCine, Proseska ulica 3 (tel. 215170) -s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Trg Unita 4, Ul. Mascagni 2, Trg Ospedale 8, Lungomare Venezia 3 (Milje). OpCine, Proseška ulica 3 (tel. 215170) -s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Ospedale 8 (tel. 767391). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 - TELEVTTA Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. me. -tel. 573012. Zdravstvena dežurna služba NoCna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. me in praznična od 8. do 20. me. Hitra pomoC tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. KINO ARISTON - 16.45, 18.35, 20.25, 22.15 »Ragaz-ze« r. Mike Leigh. EKCELSIOR AZZURRA - 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Fuochi d’artificio«, i. Leonardo Pieraccioni. EKCELSIOR - 15.45, 17.55, 20.05, 22.15 »Spy«, i. Geena Davis, Samuel L. Jackson. AMBASCIATORI - 15.00, 18.40, 20.20, 22.20 »Hercules«. Risanka. NAZIONALE 1 - 17.00, 18.40, 20.20, 22.20 »Mr. Bean, 1’ultima catastrofe«, i. Rovran Atkinson. NAZIONALE 2 - 17.00, 18.40, 20.20, 22.10 »Vulca-no« i. Tommy Lee Jones. NAZIONALE 3 - 17.00, 18.40, 20.20, 22.10 »Mm-der at 1600 - Delitto alla Časa Bianca«, i. Wesley Snipes, Diane Lane. NAZIONALE 4 - 17.30, 19.50, 22.10 »II quinto elemente«, r. Luc Besson, i. Bmce VVillis. MIGNON - 16.00, 17.30, 19.00, 20.30, 22.00 »Tutti i vizi di mia moglie«, pom. Prepovedan mladini pod 18. letom CAPITOL - 15.30, 17.40, 19.50, 22.10 »The Peace-maker», i. George Clooney, Nicole Kidman. ALCIONE - 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Game tremula«, r. Pedro Aldo-movar, i. Liberto Rabal, Francesca Neri, Angela Molina. J PRIREDITVE ZBOR JACOBUS GAL- LUS prireja v soboto, 13. decembra, ob 20.30 v cerkvi sv. Lovrenca v Skednju 7. ZBOROVSKO BOŽIČNO REVIJO. Nastopata še Komorni zbor Kras pod vodstvom Matjaža Sceka in zbor Cappella Tergestina pod vodstvom Marca Pod-de. Vljudno vabljeni! I® PUBLIEST sri OBVEŠČA podjetja, trgovce in obrtnike, da lahko naročijo po telefonu BOŽIČNE IN NOVOLETNE ČESTITKE V NAŠEM DNEVNIKU na št. 7606529 do 15. decembra. TRST, Ul. Valdirivo 36 Cirili, Niku in Mariji se je pridružila mala Anastazija Z njimi se veselijo Ivo, Anica, Andrej, Rosanda, Robi ter Ivana, Martina in Marko PIHALNI ORKESTER BREG vabi na zaključni koncert in nastop gojencev glasbene šole v nedeljo, 14. decembra, ob 17. mi v Kulturnem domu France Prešeren v Boljuncu. SLOVENSKA GLASBENA SOLA - KONCERTNA POBUDA ROJAN vabi na letošnje zadnje glasbeno srečanje mladih, ki bo v nedeljo, 14. decembra, ob 18. mi v Rojanskem Marijinem domu, ul. Cordaroli 29. Nastopilo bo 9 mladih slovenskih zamejskih glasbenikov, ki bodo posamezno in v skupinah zaigrali skladbe različnih avtorjev; skupno pa bodo sodelovali pri krstni izvedbi skladbe za 9 instrumentov Toma Hmeljaka. Na sporedu bo tudi prva izvedba kompozicije za violino in kitaro domačina Paola Bembija. Vstop pro H IZLETI KRAŠKA SEKCIJA SPI-CGIL prireja v sodelovanju z agencijo Nord Est v nedeljo, 14. t. m., izlet v Čedad in v Goriška Brda. Vpisujejo sekcije v Nabrežini (200-698), na Opčinah (214-222) in v Križu (220-710). MLADINSKI ODBOR SLOVENSKE PROSVETE obvešča, da so na razpolago informacije o NOVOLETNIH IZLETIH za študente in mlade v Prago ter na Irsko (organizira SOU -Študentska organizacija Univerze v Ljubljani) in v New York in VVashington ter v Barcelono (organizira SonCna pesem). Informacije na sedežu Slovenske prosvete, ul. Donizetti, 3 Trst ali na tel. št. 370846 (mad Slovenske prosvete) od pon. do pet. od 9. do 17. me. KMETIJSKA ZADRUGA v Trstu organizira silvestrovanje v Krškem. Izlet bo potekal v dneh od 30. 12. 1997 do dne 2. 1. 1998. Vse podrobnejše informacije dobite v madih Kmetijske zadruge ali pa po telefonu 8990111. OBVESTILA MLADINSKI DOM BOLJUNEC vabi na predavanje z diapozitivi »Od Teherana do Pekinga«. Predavala bo Katja Kjuder. Danes, 9. t. m., ob 20. uri v Domu. DRUŠTVO SLOVENK-SKIH UPOKOJENCEV TRST prireja jutri, 10. decembra, ob 16. uri v Gregorčičevi dvorani, ul. Sv. Frančiška 20, predavanje »Skandinavske razglednice« s potovanja po Norveški, Švedski in Finski. Diapozitive bo prikazal Lojze Abram. Vljudno vabljeni! KRUT v sklopu ciklusa predavanj in vaj proti bolečinam v hrbtenici in osteoporozi prireja v Četrtek, 11. decembra, ob 17. mi na sedežu krožka, v ul. Cicerone 8, predavanje na temo: bolečine v vratu. Predavatelj dr. Danica Radulovič. Vabljeni! SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO TRST vabi na DRUŽABNI VEČER v Četrtek, 11. decembra, v Domu v BrišCikih, z začetkom ob 20.30. Posamezni elani bodo pokazali svoje diapozitive in fotografije z izletov in prireditev v letu 1997. OBČINSKA KNJIŽNICA v Boljuncu vabi na srečanje s pisateljem. Gost večera bo Marko Sosič. Z avtorjem knjige »Balerina balerina« se bo pogovarjal pesnik in publicist Marij Cuk. Na večeru bosta sodelovala mlada kitarista šole Glasbene Matice Bojan Kmet in VValter Gregori iz razreda prof. Marka Ferija. Srečanje bo v Četrtek, 11. t. m., ob 20. uri v prostorih občinske knjižnice v Boljuncu. Prisrčno vabljeni! FOTOKROŽEK TRST 80 vabi na ogled Članske fotografske razstave v Gregorčičevi dvorani, ul. S. Francesco 20, II. nadstropje. Umik 9 -16 od ponedeljka do petka. TPK SIRENA in SKD BARKOVLJE prirejata v petek, 12. t. m., na sedežu Sirene predstavitev knjige Vesne Guštin »Je veC dne-vou ku klobas«. Čaka vas prijetno presenečenje. Preživeli boste lep veCer. Začetek ob 20.30. ZSKD prireja Seminar za usposabljanje mentorjev za delo z otroki na gledališkem področju: delavnice bodo obsegale teoretični in praktični del. Tema druge delavnice je Psihomotorika in se bo vršila v dveh srečanjih, v soboto, 13. decembra od 16. do 19. ure (teoretski del na temo: Psihomotorična teoretska izhodišča s posebnim poudarkom na pomembnosti telesnosti in celovitosti pri otroku) in v nedeljo, 14. decembra od 10. do 13. me (praktični del: telo, gib, prostor). Vodila jo bo Lore-dana Kralj, profesorica telesne vzgoje in prva slovenska zamejska psihomo-tricistka. Delavnica bo na sedežu ZSKD (ul. S. Francesco 20). SKD IGO GRUDEN prireja pod pokroviteljstvom ZADRUŽNE KRAŠKE BANKE in v sodelovanju s KRAŠKO GORSKO SKUPNOSTJO »KAMEN...« VI. razstava kamnitih izdelkov v dneh 13. in 14. decembra 1997. Umik od 10. do 12. in od 16. do 20. ure. Župnijska dvorana Sv. Roka v Nabrežini. SKD GRAD od Banov prireja tradicionalno božično razstavo na kateri se bosta predstavili Alessandra Del Coco z okrašenimi škatlami iz lepenke ter Ariella Perossa Nait z izdelki iz sušenih rož, v dmštvenih prostorih pri Banih. Umik razstave: ob nedeljah (30.11., 7.12. in 14.12), od 16. do 19. me, v soboto 13. 12., od 17. do 19. me. VZPI - POLITIČNI PRE-GANJENCI IN DEPORTIRANCI vabijo v nedeljo, 14. decembra, ob 15. uri na • ■ jolly Enalotto 2 _____4 25 29 30 52 24 Nagradni sklad i .848.272.524 lir Brez dobitnika z 6 točkami - Jackpot 6 dobitnikom z 5 točkami - Jackpot 126.025.800 lir 647 dobitnikov s 4 točkami 714.100 lir 23.996 dobitnikov s 3 točkami 19.200 lir opensko strelišče na spominsko svečanost ob 56-letnici usmrtitve Finka Tomažiča, Viktorja Popka, Ivana Ivančiča, Simona Kosa in Ivana Vadnala. Spregovorila bosta Filibert Be-nedetic in Paolo Šema. Predsedovala bo Daša Bolčina. Sodeloval bo MoPZ Tabor pod vodstvom Aleksandra Sluge. KNJIŽNICA P. TOMAŽIČ IN TOVARIŠI - VZPI OpCine, Bani, Ferlugi in Piščanci - v nedeljo, 14. decembra, ob 16. uri v Prosvetnem domu odprtje razstave o drugem tržaškem procesu. Nastopajo TPPZ Pinko Tomažič pod vodstvom Oskarja Kjudra ter MoPZ in ZePZ Tabor pod vodsrvom Sveta Grgiča. Sledi program Društva za negovanje rodoljubnih tradicij organizacije Tigr primorske. Sodelujejeo Aleksej Kalc »Organizacija Borba - krajša predstavitev te veje Tigra«, Lida Turk »Obtoženci drugega tržaškega procesa« - vzorec za razumevanje primorskega odporništva, pričevanje udeležencev drugega tržaškega procesa. SK BRDINA sporoča, da vpisovanje za zimovanje v Maribora je podaljšano do 15. decembra. Informacije na tel. št. 212859. ŽUPNIJA SV. JERNEJA NA OPČINAH vabi vse do-maCe likovne ustvarjalce k sodelovanju pri postavitvi razstave na temo: BOŽIČNA SKRIVNOST. Razstava bo v novem župnijskem domu Andrej Zink, od 25. decembra do 6. januarja 1998. K sodelovanju vabljeni tudi otroci in dijaki, saj bo del razstave namenjen otroškim božičnim risbam. Za informacije pokličite na tel. št. 211276 vsak dan (razen nedelje) od 19.30 do 20.30. DIJAŠKI DOM S. KO- SOVEL obvešCa, da je vpisovanje za zimovanje, ki bo potekalo od 27. 12. 97 do 3. 1. 98 v Kranjski gori zaključeno. Na razpolago so še rezervna mesta. Informacije dobite na upravi Dijaškega doma - ul. Gin-nastica 72, tel. 040/573141. KRD DOM BRISCIKI vabi na teCaj vezenja (stikanja), ki se odvija na društvenem sedežu vsak Četrtek, od 17. do 19. ure. GLASBENA MATICA TRST vpisuje abonmaje za koncertno sezono 1997/98 vsak dan razen sobote na GM, ul. Manna 29. Informacije od 10. do 12. ure na tel. 418605. TRŽAŠKA KNJIGARNA vam V MESECU DE- CEMBRU nudi promocijo slovenske knjige s popusti od 10 do 40 od sto. KRIŠKA SEKCIJA VZPI »Evald AntonCiC - Stojan« sporoča, da bo na sedežu, v ljudskem domu decembra ’97 in januarja ’98 vsako soboto, od 16. do 17. ure na razpolago vaščanom, ki žele doseči povrnitev priimka v izvirno obliko. SKLAD MITJA CUK obvešCa, da je vsak torek, petek in soboto na razpolago svetovalnica za vzgojo in razvoj. Informacije od ponedeljka do petka na tel. št. 212289 v dopoldanskem Času. SK DEVIN obvešCa, da je še nekaj prostih mest, v okvim novoletnega zimo-vanja od 1. do 6. januarja ’98 v smučarskem središču Falcade. Informacije nudi tajništvo, vsak večer na tel. 2916004. SK DEVIN prireja smučarski beli teden od 17. do 24. januarja 1998 v OBVESTILO BRALCEM IN NAROČNIKOM Obveščamo Vas, da sprejemamo OSMRTNICE, OKVIRJENE OGLASE, MALE OGLASE, ČESTITKE in nasplošno vsa obvestila v uredništvu Primorskega dnevnika _____ _____v Ul. Montecchi 6 ali po telefonu 040/7796333 Z URNIKOM: od ponedeljka i ^ i do sobote od IU. do IO. ure krasni Val di Fassa. Pričakuje nas Cez 100 km snežnih smučin, da ne bi govorili o »Super Dolimiti ski-ju«. Nastanitev je predvidena v udobnem hotelu v kraju Vigo di Fassa, po izredno ugodni ceni. Informacije nudi tajništvo v večernih urah na tel. 2916004. H ŠOLSKE VESTI združenje starsev osnovne šole F. Bevka na Opčinah vabi starše in vzgojitelje na predavanje dr. Viljema Scuke, na temo »NEŽNOST ALI EROTIKA V OTROŠTVU?«, ki se bo odvijalo danes, 9. decembra, ob 18. uri v prostorih openske osnovne šole. DTTZG Žige Zoisa obvešCa, da so na razpolago na Zavodu in v Tržaški knjigami brošure, ki so bile izdane ob 250-letnici rojstva Žige Zoisa. RAVNATELJSTVO DTTZG Žige Zoisa sporoča staršem, da bodo na podružnici - Canestrinijeva ploščad, 7 - roditeljski sestanki po naslednjem redu: sreda, 10. 12. 97, ob 18. uri za A sekcijo; Četrtek, 11.12. 97, ob 18. uri za B sekcijo; petek, 12. 12. 97, ob 18. uri za sekcijo geometrov. URAD SINDIKATA SLOVENSKE SOLE, Ul. Carducci 8, posluje vsak torek in četrtek, od 16. do 17.30. MALI OGLASI tel. 040-7796333 * 12 * * * * 17 PRODAM Renault 5 1.100, letnik ’90, edini lastnik. Tel. 228701. TRGOVSKO PODJETJE na področju industrijske opreme s sedežem v Trstu nudi zaposlitev dvema uslužbencema/kama: 1. uslužbencu/ki s splošno tehnično izobrazbo za delo v zunanjetrgovinskem poslovanju, z znanjem italijanskega, slovenskega in drugega tujega jezika (zaželjeni sta hrvaščina in angleščina); 2. izkušene-mu/i knjigovodju/kinji za administrativno in splošno uradniško delo. Pismene ponudbe pošljite na Primorski dnevnik, ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro »Trgovsko podjetje«. SKORAJ DARUJEM pet metalnih pisalnih miz komur jih pride iskat. Tel. 0335 6158792 od 9. do 12. ure. V GORICI iščem stanovanje primerno za dve študentki. Klicati na tel. 040/771909 pred 8. uro zjutraj ali po 20.30 zveCer. VOLVO 740 turbo, letnik ’85, s tehničnim pregledom prodam. Cena po dogovoru. Tel. na št. 040-228932 ob uri kosila. NIVA 4X4 letnik ’90, prodam. Cena po dogovoru. Tel. na št. 040-228932 ob uri kosila. PRI GABROVCU prodam zemljišče 1.500 kv. metrov. Tel. 225826. PRODAM nov plinski gorilnik Herman, 25.000 kalorij, brez grelnika tople vode, še v embalaži, zaradi selitve. Tel. 225826 ali 225396. IŠČEMO PROSTORE primerne za urad na Krasu, od Opčin do Nabrežine, po možnosti v pritličju, 50 / 70 kv. m. s kopalnico in steklenimi vrati. Tel. 361899 od 9. do 17. ure. ŽAGAM DRVA za kurjavo. Tel. 228547. PRI SV. JAKOBU (trg Puecher) dajemo v najem nerezidentom popolnoma opremljeno stanovanje, 100 kv. metrov, 7. nadstropje, z dvigalom, razle-dom in centralnim ogrevanjem. Mesečno 600.000 lir + približno 200.000 lir stroškov. Tel. 212457. DAJEMO V NAJEM prostore primerne za urad ali ambulanto v centru Opčin. Tel. 212735 od 16. do 18. ure. MLADO PRO- DAJALKO išCe upeljana trgovina v centru mesta. Pisne prijave pošljite na Primorski dnevnik, ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro »Mlada prodajalka«. MLADA TUJKA, bivajoča na Krasu, išCe delo kot otroška varuška, hišna pomočnica ali oskrba starejših oseb. Tel., v večernih urah, na št. 225968. IŠČEM zidarskega mojstra za popravilo 300 me-terske strehe. Tel. 575145 - 54390 TAMBURASKI ANSAMBEL SKD F. Prešeren išče mandoline, man-dole in tamburice. Tel. v večernih urah na tel. 0347-4847310 (Izidor). OSMICO sta odprla Marcelo in Ervin, Sama- tnrrfl 4Q V MEDJE VASI, št. 10, je odprla osmico Mamica. Vabljeni! OSMICO ima v Borštu Danjel Glavina. OSMICO sta odprla Cvetka in Mirko BrišCak, Brišče 3. BERTO TONKIC je na Tržaški cesti št. 25 v Doberdobu odprl osmico. ToCi belo in črno vino ter nudi domač prigrizek. KMEČKI TURIZEM ŠKERLJ, Salež 44, je odprt ob petkih, sobotah in nedeljah. V ponedeljek, 8. decembra bomo odprti. Tel. 229253. OSMICO so odprli pri Batkovih, Repen 32. AGRITURIZEM je odprl Ostrouška, Zagradec 1. V četrtkih ztaprto. OSMICO sta odprla Magda in Slavko Škerlj, Zgonik 15/A. Vabljeni! DO 20. DECEMBRA je, pri Bibcu v Križu, odprto ob četrtkih, petkih in sobotah. PRI KUKUKOVIH v Doberdobu so odprli agri-turizem. Zaprto ob torkih in sredah. Tel. 0481-78140. DAROVE in PRISPEVKE za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel. 7796600) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov. Prispevke sprejema tudi krožek KRUT - Trst -Ul. Cicerone 8 (pritličje) tel. 360072, s sledečim urnikom: od 9. do 13. ure ter od 14.30 do 17.30, od ponedeljka do petka. PRISPEVKI Ob 1. obletnici smrti nepozabnega brata Srečka Su-mana damjejo Mira, Marija in Darinka 50.000 lir za KD Ivan Grbec in 50.000 lir za Skedenjski etnografski muzej. V spomin na dr. Teofila Simčiča daruje osebje Liceja France Prešeren 350.000 lir za Sklad Mitja Cuk. V spomin na Valerijo Soukup daruje družina Zlobec 50.000 lir za MePZ Lipa iz Bazovice. V spomin na drago gospo Celestino Cosmina vd. Kompare darujeta Magdy in Grazia 30.000 lir za laC-ne po svetu. V spomin na gospoda Ernesta Veljaka darujeta Maja in Pavel Fonda 100.000 lir za SKD Barkovlje. V spomin na Giulia Cal-zija in Egona Širco daruje Duilio z družino 50.000 lir za Primorski dnevnik. Ob 1. obletnici smrti drage mame daruje Berto Doljak 50.000 lir za SKD Vigred. Ob smrti Vitka Jerco-ga izreka sinu Vitu in svojcem iskreno sožalje kulturno društvo Primorsko - Mackolje torkova priloga PRIMORSKEGA DNEVNIKA DANES V PRILOGI »S trebuhom za kruhom« Ce bi mi Kras priskrbel službo, bi se takoj vrnila v Trst, nam je zaupala naSa namiznoteniška igralka pri Ca- stellani Ana Bersan _ Stran 16 Laskavo o našem športu V pogovoru za naš dnevnik je takšno oceno izrekel predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije Janez Ko- cl|andC Stran 17 Z optimizmom v novo tisočletje Na obenem zboru so se zbrali elani športne organizacije Slovencev z avstrijske Koroške Stran 17 Naša ponudba je najboljša Peter Gerdol, eden od soustvarjalcev projekta »iger brez meja na Trbižu, je prepričan v možnosti skupne kandidature „ _ Stran 18 Jutri v pokalu UEFA Inter in Lazio Čaka povratna tekma osmine finala Stran 18 Sovodenjci nadigrali tržaški Edite Na Padričah padlo kar sedem golov NA SLIKAH ZGORAJ: Odbojkarji La Goriziane Kmečke banke so se po sobotni četrti prvenstveni zmagi povzpeli na 2. mesto lestvice BI lige ZGORAJ DESNO: Ivica Marič je v pogovoru za naš dnevnik (na 15. strani) med drugim razkril svoje načrte za bodočnost SPODAJ: Nogometoši Sovodenj so v zaostali tekmi 1. amaterske lige včeraj nadigrali tržaški Edile Adriatico SPODAJ DESNO: Na tekmi mladincev Zarje Gaje z močno Mosso (na sliki Andrej Bban) je padlo kar sedem golov, enega več pa so žal dosegli gostje. Primorje je v derbiju ugnalo Vesno Francija ’98: če bo Čilu tudi v treije šlo rado. »Zlata žara, Italija!« Tako, že skorajda zmagovito, je najbolj znani in najbolj rožnati italijanski športni dnevnik pretekli petek pokomentiral izžrebanje skupin prihodnjega svetovnega nogometnega prvenstva v Franciji. Drugi Časopisi niso bili nic manj evforični, dovolj zgovorni pa so bili tudi žareči obrazi vodstva italijanske nogometne federacije. Ko bi reprezentanco »azzurrov« Se vodil plešasti trener iz Fusi-gnana, bi zlobneži takoj namigni- li. da mu je bil že spet priskočil na pomoč njegov nepogrešljivi cul-de-Sacchi. Z Maldinijem si kaj takega ne upajo (še) trditi. Naj bo kakorkoli že, Italija je imela po mnenju vseh tehnikov, strokovnjakov, analitikov in no- gometnih izvedencev pri žrebu v Marseillu veliko sreCo: vsi so prepričani, da bo v kvalifikacijski skupini B pometla z nasprotniki, da bo veselje. In vendar, malce skromnosti ne bi škodilo. Tudi zato ne, ker prvi trije nasprotniki »azurrov« niso tako nogometno skromni, kot jih skušajo prikazati. Začnimo kar pri Avstriji, ki bo po mnenju vseh še najhujši tekmec »azzurrov«. Severni sosedje so doslej v medsebojnih obračunih že 12-krat premagali Mijo. Vraževerni Neapeljčani se bojijo, da bi se trinajstič ne ponovilo prav v Franciji. Avstrijcev se dobro spominja tudi spremljevalec Italije, nekdanji legendami Rombo-di-tuono (kot ga je bil prekrstil nepozabni Gianni Bre-ra) Gigi Riva. Sredi sedemdesetih let ga je prav avstrijski bek Hof, sicer železničar po poklicu, tako nerodno oplazil po nogi, da mu jo je zlomil in ga prisilil k nekajmesečnemu počitku Časopisi so seveda poveličevali zadnji »svetovni« spopad med Italijo in Avstrijo izpred sedmih let, češ da je pač svetovna tradicija na italijanski strani. Iz pozabe so priklicali tudi takratnega strelca Schillacija, povsem pa so prezrli, kako klavrno je napadalec z izbuljenimi očmi nato propadel. Kot da bi ga doletelo avstrijsko prokletstvo... Maldini in njegovi so se menda najbolj veselili »najšibkejše« afriške ekipe - Kameruna. Afriča- ni so tako šibki, da jih ni Italija doslej še nikoli premagala! Kamerun naj bi Italijanom prinašal srečo, so menili na Polotoku, ker so se z njim srečali že v Španiji leta 1982, ko so »azzurri« osvojili svetovni naslov. Ob tem seveda pozabljajo na afero o transfuziji krvi in o nekakšnem nepoštenem dogovom, ki naj bi skrojil neodločen izid med Italijo in Kamerunom v kvalifikacijski skupini. Dukas in ftmdo: Čile. Ko je iz žare izšlo ime te andske države, so se Maldiniju verjetno pošteno stresle hlače. Gotovo ni pozabil na prvenstvo izpred 35 let v Čilu, ko se je Italija znašla v isti skupini kot domačini, in jo v medsebojnem obračunu pošteno skupila. Izgubila je tekmo in še nekaj nogometašev povrh (zaradi izključitev in pretepov na igrišču). Štiri leta kasneje je bilo v Angliji le za spoznanje bolje. Italija se je sicer Čilu maščevala za poraz, a je morala že po prvih treh tekmah spakirati kovčke. Usodna zanjo sta bila »Sovjet« Čislenko in severnokorejski zobozdravnik Pak Do IL Prisotnost latinsko ameriške države v »italijanski« skupini je torej več kot nevarna. Skorajda že usodna. Ce bo Čilu tudi v tretje slo rado, ne bo italijanskim športnim dnevnikom preostalo drugega, kot da žalosti primemo prikrojijo sedanje evforične naslove: »Cma žara, Italija...« Marjan Kemperle Promocijska liga IZID112. KOLA Aiello - Muggia 1:1, Aguileia - S.Canzian 02, Rumignano - Ponziana OD, Juventi-na - S.Luigi 1:1, Manzano ■ Monfalcone 06, Maranese - Ludnico 2:2, Primoije -Capriva 1:1, Zaija - Trivignano 2:1. LESTVICA Monfalcone 12 7 4 1 17:5 25 San Luigi 12 6 4 2 22:11 22 Ponziana 12 6 3 3 12:6 21 Capriva 12 5 6 1 11:6 21 Manzano 12 5 5 2 17:11 20 SanCanzian 12 4 6 2 9:8 18 Zarja/Gaja 12 4 5 3 18:12 17 Ludnico 12 3 7 2 14:11 16 Rumignano 12 4 4 4 12:10 16 Maranese 12 4 4 4 14:14 16 Muggia 12 3 6 3 12:19 15 Primorje 12 2 7 3 13:14 13 Trivignano 12 2 4 6 9:19 10 Aguileia 12 1 5 6 10:20 8 Juventina 12 1 4 7 8:17 7 Aiello 12 1 2 PRIHODNJE KOLO gr 10:25 5 Capriva - Maranese, Lucinico - Aiello, Monfalcone ■ ■ Juventina, Muggia - Rumi- gnano, Ponziana - Zarja, S.Canzian - Man- zano, S.Luigi - Primoije, Trivignano - Agui- leia. l.amoteiskaliga IZID112. KOLA Casčonese ■ S.Lorenzo 1:0, Ancantieri • Isonzo 2:1, Gonars - Staranzano 0:0, l> gnano - Opicina 1:0, Ruda ■ Pro Rumicello 3:0, S.Giovanni • Futura 1:0, Sovodnje • Edile 4.0, Vesna - Pro Romans 22. LESTVICA Vesna 12 8 4 0 23:10 28 Isonzo 12 8 2 2 16:6 26 Futura 12 6 3 3 180 21 Sovodnie 12 5 5 2 14:7 21 Ugnano 12 5 5 2 15:7 20 SanGiovanni 12 5 5 2 11:6 20 Ruda 12 6 2 4 13:15 20 Pro Romans 12 4 7 1 16:9 19 Gonars 12 4 3 5 8:7 15 Opicina 12 4 3 5 13:14 15 ProRumicello12 3 3 6 10:14 12 Edile 12 3 0 9 1027 9 San Lorenzo 12 1 6 5 9:16 9 Casčonese 12 2 3 7 8:16 9 Ancantieri 12 2 3 7 9:19 9 Staranzano 12 1 4 7 6:15 7 PRIHODNJE KOLO Edile - Vesna, Futura - Sovodnje, Isonzo • S.Giovanni, Opicina • Rncančeti, fiumicel-lo - Gonars, Pro Romans - Casčonese, S.Lorenzo ■ Ruda, Staranzano - Lignano. 2, amaterska liga IZID110. KOLA Breg - Zaule 1:1, Chiarbola - Medeuzza 1:4, Isonzo - Poggio 12, Načsone - Sa-grado 2:0, Portuale - Roianese 3:2, Primorec - Mladost 12, Villesse - Villanova 13. Roianese LESTVICA 10 6 3 1 16:8 21 Portuale 10 5 5 0 17:10 20 Villanova 10 6 2 2 14:7 20 Načsone 10 6 1 3 16:9 19 Zaule 10 5 2 3 12:8 17 Poggio. 10 5 2 3 10:10 17 Mladost 10 4 3 3 11:6 15 Breg 10 3 3 4 7:9 12 Medeuzza 10 3 2 5 11:13 11 Primorec 10 3 2 5 11:15 11 Isonzo 10 3 1 6 14:20 10 Chiarbola 10 1 4 5 6:13 7 Villesse 10 2 1 7 11:18 7 Sagrado 10 2 1 7 12:22 7 PRIHODNJE KOLO Medeuzza - Breg, Mladost - Načsone, Poggio - Villesse, Roianese - Primorec, Sagrado - Chiarbola, Villanova - Portuale, Zaule - Isonzo. 3. amaterska liga IZID110. KOLA CGS - Zaija 4:0, Union - Kras 0:3, Pieris -Mont.D.Bosco 2:3, SanfAndrea - Cus 03, Servola - Breg B 0:4, San Vito - Ve-nus 1:0, Campanelle niso igrale. LESTVICA SanfAndrea 9 7 2 0 29:5 23 CUSTs 9 7 2 0 18:3 23 Kras 9 7 0 2 17:6 21 Campanelle 9 6 0 3 25:11 18 San Vito 9 6 0 3 12:8 18 MontD.Bosco 9 5 1 3 20:15 16 CGS 10 4 3 3 16:14 15 BregB 9 4 14 13:11 13 Servola 9 3 15 11:16 10 Pieris B 9 2 0 7 1227 6 Venus 10 1 2 7 4:18 5 Zarja/Gaja 9 1 1 7 7:23 4 Union 10 0 1 9 2:29 1 PRIHODNJE KOLO Venus - Campanelle, Breg B - San Vito, CUS - Servola, Mont.D.Bosco - S.An-drea, Kras - Pieris B, Zaija - Union, CGS ne igra. 1. AMATERSKA LIGA / VČERAJ V ZAOSTALI TEKMI Visoka zmaga Sovodenjcev Fabio Sambo in Businelli strelca 4 golov Sovodnje - Edile Adriatica 4:0 (1:0) STRELCA: F. Sambo 2 (obe iz 11-m), Businelli 2. SOVODNJE: Gergolet, Hmeljak (Černič), Tomšič,' Interbartolo, Bregant, F. Sambo (V. Peteani), Bastia-ni, Zotti, Cecotti (Cescutti), M. Peteani, Businelli. V zaostali tekmi 1. amaterske lige so včeraj Sovo-denjci doslej v tem prvenstvu izbojevali najvišjo zmago in so se z novimi točkami pomaknili na 4. mesto lestvice. Gostitelji so začeli zelo poletavno in odločno prejeli pobudo v svoje roke. Ustvarili so si tudi več priložnosti za gol s Cecottijem in Busi-nellijem, povedli pa so v 25. minuti iz enajstmetrovke: gostje so v kazenskem prostoru zrušili na tla Zottija in sodnik je brez oklevanja dosodil najstrožjo kazen. Fabio Sambo je uspešno izvedel enajstmetrovko.Tudi v drugem polčasu so Sovodenjci imeli premoč in podvojili spet z enajstmetrovko, ki jo je realiziral Sambo. Gostitelji so nadaljevali z napadalno igro, ki se jim je še kako obrestovala, saj so dosegli z Edom Businellijem še dva zadetka in s tem tudi visoko zmago.Po tekmi je bilo seveda slavje v sovo-denjskem taboru veliko. Tudi številni navijači so se veselili novega uspeha in bili tudi zadovoljni s prikazano igro vse ekipe. Po tekmi je kapetan sovo-denjske ekipe Marko Fajt, ki včeraj zaradi poškodbe ni igral, takole ocenil tekmo: »V prvem polčasu smo igrali bolj previdno in smo dosegli le en gol z enajstmetrovko. V drugem polčasu pa smo zaigrali odločno bolje. Stalno smo napadali in tudi zasluženo visoko zmagali.« (bi) 1. AMATERSKA LIGA Kriška Vesna izenačila prav ob izteku srečanja Vesna - Pro Romans 2:2 (0:1) STRELCA: Silvestri, Sirca 11-m. VESNA: Ellero, Bandel, Giovini, Sambaldi, Soavi, Malusa, Lakoseljac, Sannini, Sirca, Silvestri, Kriscjak (Pussini). Vesna je tokrat v zadnjih minutah igre izenačila in tako ohranila prvo mesto na lestvici. Že od prvih minut so Križani prevzeli pobudo v svoje roke, todca v vodstvo so prešli gostje z avtogolom Soavija. Trenutna prednost Pro Romanas pa ni potrla Križanov. Pet minut pozneje je bil storjen prekršek v kazenskem prostoru nad Saninijem in sodnik je tako dosodil enajstmebovko za Križane, ki pa jo je Sirca zasbeljal. V 25. minuti so Križani spet imeli lepo priložnost,, da bi izenačili, a tudi tokrat je niso znali izkoristiti (Sirca je sbeljal mimo vrat). Napadalci so veliko grešili, a poleg tega tudi niso imeli sreče, saj je Lakoseljac v 40. minuti po lepem prostem sbelu zadel prečko. V drugem polčasu je Vesna nadaljevala obleganje nasprotnikovih vrat in končno v 3. minuti je prišel tako pričakovan zadetek. V 30. minuti pa je Pro Romans ponovno povedel s prostim sbelom Oliva. Zgledalo je že, da bo tokrat Vesna potegnila krajši konec, a v 90. minuti so gostje podrli Sambaldija v kazenskem prostoru in sodnik je dosodil enajstmebovko za Vesno, ki je tokrat Sirca ni zgrešil in tako rezultat v zadnjih minutah izenačil. Predsednik SD Vesne Franv Katonar je po tekmi izjavil, da so imeli veliko priložnosti, a da jih niso uspeli konkretizirati, ali zaradi napak napadalcev, ali zaradi sreče, ki jim je obrnila hrbet. "M$E“ 9PJtLK£ ZBIRA B. RUPEL Po negativnih rezultatih v prejšnjem kolu so se v glavnem naše enajsterice takoj oddolžile svojim navijačem s sorazmerno dobrimi rezultati, če upoštevamo, da od 30 možnih, so skupno odnesle 19 točk. V derbiju Primorec - Mladost je to že drugič, da so Doberdobci premagali Trebence doma. Prvič je Mladost zmagala v Trebčah (2:0) v drugem derbiju 15.4.84. Strelca sta takrat bila Visintin in Kobal. V nedeljo pa je oba zadetka (prva v dresu Mladosti) dosegel Vitturelli, kije laniigral v promocijski ligi s Sovodnjami (27 tekem 3 gole), letos pa je v Sovodenj-skem dresu v A. AL igral pet tekem in edini gol dal proti Fincantieri. V novembrski borzi pa je Vitturelli prestopil k Mladosti. Za Primorec pa je bil uspešen Srebernich, ki pri treben-ski ekipi igra že od sezone 1991/92. Skupno je doslej Srebernich odigral 133 prvenstvenih tekem in z nedeljskim je bil to njegov 20. gol v beben-skem dresu. Na tekmi Vesna - Pro Romans ko je sodnik dosodil 11-metrovko v korist Vesne, je bil za strel določen Matej Sirca, ki je doslej uspešno izvedel tri 11-metrovke (Castionese, Ruda, Isonzo). Tokrat pa se je njegov strel odbil od vratnice. Ob izteku srečanja pri vodstvu gostov, ko je sodnik ponovno dosodil 11-metrovko za Križane, je trener Nonis brez oklevanja pozval Širco, naj izvede najstrožjo kazen. Zaupanje je bilo poplačano. Mladi Matej tokrat ni zgrešil, točka je bila zagotovljena in nepremagljivost Vesne se nadaljuje. Druga Bregov postava je v nedeljo dosegla rekord svoje najizdatnejše zmage (4:0) odkar igra v amaterskih prvenstvih. Lani, ko je prvič nastopala, je najboljši rezultat dosegla proti Venusu (2:0). Letos pa je to že izboljšala v 8 kolu, ko je premagala Pieris 3:1. V nedeljo sta krstni nastop opravila, pri Vesni Ellero, ki je lani igral pri Zarji, pri Primorju pa Bernobi, ki prihaja iz mladinskih vrst. STRELCI NAŠIH EKIP 13 golov: Di Donato (Zarja/Gaja), 7: Sirca (Vesna), 5: P. Gergolet (Mladost), Versa (Vesna), 4 gole: Businelli (Sovodnje), Vrše (Zarja/Gaja B), Silvestri (Vesna), Mosca (Kras), 3: Miclaucich, Pesca-tori (Primorje), Sclaunich (Zarja/Gaja), Lakoseljak (Vesna), Ca-nelli (Breg), Delise, Asselti (Breg B), Verče (Kras), F. Sambo. 2: Macuzzi, Esposito (Juventina), Soavi (Vesna), Cecotti, Viturelli (Mladost), Blanos, Giassi, Srebernich (Primorec), Blau (Breg B), Coccoluto, Chies, Marche-si (Kras). PROMOCIJSKA LIGA / 12. KOLO Naša moštva tokrat uspešna Zarja/Gaja - Trivignano 2:1 (2:1) STRELCI: v 23. min. Di Donato, v 19. min. Sclaunich in v 34. min. Marioni. ZARJA/GAJA: Falletti, Dussoni, Donaggio, Štrukelj, Ispiro, Cotterle, Kalc (Alta-rac), Sclaunich, Ribarich, Di Donato, Deste. Zmaga naše združene ekipe je bila v nedeljo z 2:1 pretesna, kajti po prikazani igri in po priložnostih za gol bi si zaslužili kaj več. Sicer pa je bila tekma zanimiva in za premražene gledalce tudi privlačna. Tudi sodnik se je izkazal s precej čudnimi odločitvami, z rdečimi in rumenimi kartoni. Kronika je bila zelo živahna, saj se nogometaši še niso dovolj ogreli, ko je Di Donato povedel naše v vodstvo, ko mu je žoga priletela v kazenski prostor in takoj je zadel, v tej sezoni že trinajstič. In trinajstica je prinesla Zarji/Gaji tudi drugo zmago na domačem igrišču. Potem se je izkazal še Sclaunich, ko je njegov siloviti strel zadel v polno. Ko je vse zgledalo, da bodo naši nogometaši tokrat z lahkoto zmagah in ko so si z Destejem zapravili gol za 3:0 so gostje nepričakovano v protinapadu z paraboličnim strelom rezultat znižali na 2:1 in vse se je potem zataknilo, čeprav je tik pred koncem polčasa Di Donato še zadel vratnico. Po odmoru so domačini večji del tekme igrali z igralcem manj, to pa je gostom dalo dodatnega elana. Kljub boljši skupinski igri Tulove vrste so gostje proti koncu tekme zadeli najprej prečko in v nadaljevanju še vratnico. Moramo tudi poudariti, da so domačini bili zelo nevarni v končnici napada s prisebnim Di Dona-tom in zlasti na koncu srečanja z Altaracom. Zmaga »modro-rumenih« je prišla prav za vzdušje v ekipi in kar je še najbolj pomembno za položaj na lestvici, (-d.gr.-) Juventina - San Luigi 1:1 (0:0) STRELEC: Villani. JUVENTINA: Cantarut, Kaus, Costa (Florenin), Villani, Stacul, Manfreda, Lavena, Montina, Esposito, Kovic, Brandolin. Tokrat zadnje minute niso bile usodne za standrežko ekipo. Po 90 minutah kakovostne igre je Juventina odšla z igrišča le s točko, čeprav si je tokrat povsem zaslužila zmago. Ze od prve minute igre je bilo jasno, da igralci ju-ventine ciljajo le na pozitiven rezultat, ki bi izboljšal trenutno uvrstitev in pa vzdušje v taboru. V prvem polčasu je vratar Cantarut dobro branil štandreška vrata. Manj sreče pa so imeli napadalci, saj v-15. minuti je Villani zadel vratnico. V 35. minuti pa je Juventina ostala v 10, potem ko je bil izključen Kovic zaradi grobosti, ko je bila igra ustavljena. Z možem več je v drugem polčasu prevzel igro v svoje roke San Luigi, toda v 23. min. je povedla Juventina. Nad Brandolinom je bil storjen prekršek in Juventini je sodnik dosodil prosti strel, ki ga je Villani uspošno izvedel. Z razdalje 25 metrov je žogo poslal točno pod prečko, vratar San Luigija pa je bil povsem nemočen. Po prejetem zadetku se je San Luigi pogani v napad in v zadnjih minutah igre mu je sodnik dosodil dvomljivo enajst metrovko, ki je tako omogočila San Luigiju izenačiti rezultat na 1:1. Predsednik Juventine Dario Prinčič je po tekmi izjavil: »Igralci so tokrat dali vse iz sebe in končno pokazali veliko borbenost in zagrizenost. Kljub okrnjeni postavi, manjakli so Marassi, Go-mišček in Braida, so fantje odigrali zares zelo dobro. V prvem polčasu smo imeli nekaj dobrih priložnosti, ki pa jih nismo uspeh konkretizirati. Vratar Cantarut pa je večkrat izvrstno branil trele napadalcev San Luigija. Tokrat smo zdržali do konca, igralci pa so pokazali veliko požrtvovalnost. V končnici tekme pa je sodnik dosodil San Luigiju izmišljeno enajst metrovko, ki je spremenila izid tekme. Sodnik pa je bil precej pristranski, saj je v napadu stalno žvižgal v korist nasprotnikov. Sedaj nas v nedeljo čaka tekma proti prvou-vrščenemu Monfalconu, ki pa ima trenutno nekaj težav s postavo.« Primorje - Capriva 1:1 (1:1) PRIMORJE: Savarm, Baz-zara, Crocetti, Laurica (Guštin), Dagri, Stocca, Braini, Le-giša, Miclaucich (Lando), Ch-revatin, Bernobi (Emili). Primorje je doseglo p°' membno točko po lepem na-stopu, saj je bilo kos Caprivi, ki nedvomno sodi med najboljše ekipe prvenstva. Čeprav niso igrali diskvalificirana Mislej, Strolfa ter poškodovani Pescatori, so »rdeče-rumeni« skozi vso tekmo skušah napadati in so utegni-h spraviti v težave goste. Pro-seška enajsterica je prišla v vodstvo že v 7. minuti prvega polčasa, ko je nasprotnik nesrečno zadel svoja vrata. Gostje so takoj skušali reagirati in so imeli nekaj priložnosti na prostih strelih. Prav na enem izmed teh so premagati vseeno dobrega Sava-rina in izenačili. V drugem polčasu je moral zapustiti igrišče še poškodovani Miclaucich. Zamenjal ga je Lando, ki je okreval hudo poškodbo. Primorje je v drugem polčasu stalno napadalo,, toda ni utegnilo konkretizirati svojega truda. Neodločen izid pa zadovljuje obe ekipi (Edvin) Peter Geraolet tmzM lem »Predvsem prijatelji« Najboljši strelec do-berdobske Mladosti in ta čas eden naših najboljših napadalcev sploh, Peter Gergolet v nedeljo v Trebčah sicer ni dal nobenega gola, bil pa je vedno trn v peti Pri-morčeve obrambe. Prislužil si je tudi odločilno enajstmetrovko, ki jo je nato Vitturelli tudi uspešno izvedel. Peter, ta čas vam gre kar dobro ... »Seveda smo zadovoljni. Po slabem začetku smo si opomogli, tako da smo sedaj na sredini lestvice.« Vaš cilj ostaja še naprej obstanek v ligi? »V tem prvenstvu smo startali za obstanek v ligi, ali bolje, da bi čimprej nabrali zadostno število točk, da bi si čimprej zagotovili rešitev. Po zadnjih nastopih smo že na dobri poti, da svoj cilj tudi dosežemo.« V začetku pa ni šlo najbolje? »V začetku prvenstva smo imeli nekaj težav, bolj kot tehničnih predvsem to, da smo se morali privaditi na novoi ligo. Ekipa je napredovala iz tretje lige, zato je tudi normalno, da se nismo takoj privadili na novo prvenstvo.« Več kot tretjina prvenstva je že za nami, si z dosedanjim obračunom ekipe zadovoljen? »Vsekakor. Upam tudi, da bomo nadaljevali po tej poti in da bomo svojo uvrstitev na lestvici še izboljšali.« Z Juventino si že igral tudi v promocijski ligi. Je razlika med promocijsko in 2. amatersko ligo velika? »Glede individualne tehnike bi si upal reči, da ni prav tako velika. Opazna pa je predvsem glede hitrosti igre in fizične pripravljenosti. V promocijski ligi imajo ekipe tudi po tri-štin igralce, ki tudi tehnično izstopajo in so zato tudi dosti bolj kakovostne.« Vzdušje v ekipi je g°' tovo veliko pripomogl°> da ste doslej dosegli dobre rezultate ... »Res je! Vzdušje v naši ekipi je zelo dobro. Vsi smo v ekipi predvsem prijatelji. Tudi naše publike ne smemo Poza' biti. Stalno nam je 0 strani. Bodri nas tako na domačih srečanjih ko na gostovanjih, kjer )e njena pomoč še važ nejša.« (bi) 2. AMATERSKA LIGA / V TREBČAH MLADINSKA PRVENSTVA / V ZAOSTALI TEKMI MLADINCEV Derbi osvojili Doberdobci Premagali so Primorec - Remi Brega A Primorec - Mladost 1:2 (1:1) STRELCA: Srebmich v 19. min., Vitturelli v 43. min., d.p.: Vitturelli v 37. min. iz 11-m. PRIMOREC: Martellani, Parovel, Leghissa, Srebernich, Policardi, Naperotti (Umek), Giassi, Sorrentino, Blanos (Bulich), Perlitz (pagliaro), Savino. MLADOST: Pischedda, Argentin, Pelikani, Kobal, Zin, Sita, Mania, Marušk, P. Gergolet, Vitturelli, Caiffa (D. Gergolet). Nedeljski derbi v Trebčah (na sliki KROMA) se je končal z zmago doberdobske ekipe, ki je bila v ključnih trenutkih srečanja prisebnejša. Po izenačenem začetku so Trebenci prejeli pobudo v svoje roke in tudi zasluženo povedli v 19. minuti s Srebmichem, ki je odlično izvedel prosti strel. Igra je bila Se naprej izenačena, malo pred iztekom polčasa pa je Vitturelli izkoristil Caiffovo »blokado«, prestavil se je sam pred domačim vratarjem in ga brez težav premagal. Tudi v drugem polčasu je bila igra v glavnem dokaj izenačena. Gostitelji so bili v premoči na sredini igrišča. Doberdobci pa so bili nevarnejši s protinapadi. Prav v eni izmed teh akcij so domači branilci zrušili Petra Gergoleta v kazenskem prostoru. Sodnik je dosodil enajstmetrovko, ki jo je Vitturelli tudi uspešno izvedel ter s tem prislužil doberodbski ekipi tri zlata vredne točke. Breg A - Zaule 1:1 (1:0) STRELCA: Canelli v 13. in Mutton 51. min. BREG: S. DAgnolo, Paoletti, Gargiolo (65. min. Buzzi), B. DAgnolo, Maiorano, Castro, Vuk (od 80. min. Paoli), Sabini, Porro, Švab, Canelli (od 60. min. Mami). Vsaka ekipa je imela premoč v enem polčasu. Tako je bilo na nedeljskem srečanju med Bregom in Zaulami. Obe ekipi sta dobro igrali le po en polčas. V prvem delu tekme se je to posrečilo domačinom, ki so že v 13. minuti povedli po zaslugi Canellija, ki je preusmeril v mrežo strel Švaba. Brežani so se nato dobro branili, Čeprav so bili gostje stalno nevarni in zadeli so tudi prečko. V uvodnih minutah drugega polčasa pa so gostje izenačili v protinapadu. To je vlilo dodatnega poguma igralcem iz Zavelj, M so potisnih domačine v lastno polovico igrišča. Vratar DAgnolo je večkrat moral poseči, kapetan Paoletti pe je bil kot vedno najbolj zanesljiv. Pritisk je trajal do vstopa na igrišče Paolija, ki je nekoliko medil vezno linijo, tako da so lahko branilci ponovno zadihali. Dve minuti pred koncem pa so imeli domačini odlično priložnost. Švab je po podaji DAgnola zelo lepo streljal, žoga se je odbila od vratnice. Mami pa meter pred vrati je ni uspel potisniti v mrežo. Zares škoda! (E. B.) 3. AMATERSKA LIGA Brežani in krasovci visoko zmagali Servola - Breg B 0:4 (0:1) STRELCI: Blau, Luisa, Delise 2. BREG B: Gregori, Babudri (Rapotec), Luisa, Sibelja, Pangerc, Biondi, Prašelj, Rocchetti, Marussi (Delise), Blau, Vesnaver. Brežani so popolnoma nadigrali Servolo, jo prehiteli na lestvici in tako osvojili Četrto zmago. Breg je v tej tekmi stalno imel igro v svojih rokah. Prvi zadetek je dosegel Blau, ki je z lobom premagal nasprotnikovega vratarja. Tudi v drugem polčasu je bila premoč razigranih Brežanov oCitna. Drugi zadetek je padel v 15. minuti. Po odbitem strelu Blaua je žogo prejel Luisa in jo poslal v gol. Zadnja dva zadetka pa sta prišla v zadnjih desetih minutah igre.Oba zadetka je dosegel Delise, prvega je z lepim lobom premagaj gostujočega vratarja, drugega pa tako, da je nadigral samega vratarja Servole. (MDD) Union - Kras 0:3 (0:2) STRELCI: Mosca, Marchesti, Pauluzzi. KRAS: Scrignar (Rebez), Marchesi, Scrigner, Modolo, Angelini, Bastianelli (Nor-bedo), Mosca, Mamo, Coccoluto, Berce, Silvagni (Pauluzzi). Krasovci so takoj povedli z Mosco, nato so dali še drugi zadetek z Marchesijem in tekme je bilo že tedaj praktično konec. Union je namreč najslabša ekipa v skupini, saj je na zadnjem mestu lestvice in doslej je že prejlo 29 golov. Takoj v začetku drugega polčasa so krasovci dosegli še tretji zadetek in tako je bilo srečanja dejansko konec. CGS - Zarja/Gaja B 4:0 (2:0) ZARJA/GAJA B: Žagar, Emili, Metlika (Ferfolja), peric (Leban), D. Gherbassi, M. Gherbassi, Carli (Tome), M. Kalc, Frassinelli, Argentin, Vrše. Naša združena ekipa je torkat igrala precej slabo in tudi zasluženo visoko izgubila. Treba pa je poudariti, da naše moštvo igra sstalno s spremenjeno postavo, kajti igralcev je veliko in je tudi pravilno, da igrajo vsi. Vsekakor so tokrat vsi, razen vratarka Marka Žagarja, igrali pod svojimi spo- Proseško Primorje premagalo Vesno Zarja/Gaja izgubila proti močni ekipi Mosse (3:4) - Zadovoljiv obračun Primorje - Vesna 2:0 (1:0) STRELCA: Hrovatin in Bernobi. PRIMORJE: Trevisan, filocovich, Bukavec, Blanco, Palascou, Franco, Braini, Lovrečič, Ostrouška, Hrovatin (De Simon), Bernobi. VESNA: Gruden, Mer-cuzza, Beno, Blažina, Martellozzo (Bergama-sco), Germani, Martinci-ch, Erbi,- Moratto, Polli (Urdih), M. Pussini. Na včerajšnji zaostali tekmi je Primorje zasluženo premagalo Vesno, ki je nastopila v dokajj okrnjeni postavi. Sicer pa je bila igra precej nezanimiva. Očitno so igralci obeh ekip bili precej utrujeni, saj so nekateri igrali dan prej s Člansko ekipo. Zarja - Gaja 97 - Mossa 3:4 (2:2) STRELCI (Zarja Gaja): Cocevari (11-metrovka), Manzi in in Kariš: RDEČI KARTON: Jan Gregori. ZARJA - GAJA: Damjan Gregori, Križ-manCiC, Jan Gregori, Alta-raz, Donaggio, Kariš, Cocevari (Bavazzano), Ribarič, Ban, Manzin, Damjan Gregori (Milkovič), 12. Babuder, 13. lozza. Lepo vreme je privabilo na padriško igrišče lepo število nogometnih privržencev, a žal je domača enajsterica tekmo izgubila. Gostje so hitro povedli v protinapadu. »Rumeno-modri« pa so kmalu ostali z desetimi igralci, potem ko je v sodnik izključil Jana Gregorija zaradi prekrška. Mossa pa je nato zadela še drugi zadetek. Ko je vse zgledalo, da bodo domačini popustili, je sodnik dosodil domačinom 11-metrovko. Cocevari jo je uspešno izvedel in kmalu nato je še Manzin remiziral z lepim strelom od daleč. V drugem polčasu je prišla na dan številčna premoč gostov in utrujenost pri domačinih, tako da so igralci Mosse kmalu povedli v protinapadu in pozneje spravili rezultat na varno. Naši pa so se borili do konca in prav v zadnjih minutah srečanja zmanjšali prednost. (Jan Gr.) OSTALI IZIDI: Chiar-bola - Edile Adriatica 3:0, Fogliano - Lucinico 1:2, Primorje - Costalunga 0:0, Mossa - Domio 2:0, Zarja/Gaja - Opicina 1:1, Portuale - Latte Carso 0:0, Mont./D.Bosco - Vesna 1:1. VRSTNI RED: Latte Carso in Mossa 27, Portuale 21, Zarja/Gaja 20, Opicina 19, Lucinico 17, Costalunga in Primorje 16, Vesna 15, Domio 14, Edile Adriatica 11, Fogliano 7, Chiarbola 6, Mont./D.Bosco 1. PRIHODNJE KOLO: Portuale - Primorje, Vesna -Fogliano, Zarja/Gaja - Domio. DEŽELNO PRVENSTVO IZIDI: Monfalcone - Ca-priva 0:1, Juventina - Se-vegliano 0:4, Pro Gorizia -Itala S.Marco 0:0, Rivi-gnano - Pro Romans 2:3, Ronchi - San Luigi 2:1, San Canzian - Muggia 1:2, San Sergio - Manzanese 2:1, Sangiorgina - Ponzia-na 0:1. VRSTNI RED: Manzanese, Sevegliano 32, Monfalcone 28, San Sergio, Ponziana, Sangiorgina 25, Muggia 22, San Luigi 21, Ronchi 20, Pro Gorizia 14, Itala S.Marco 13, Pro Romans 12, Capri-va 11, San Canzian 9, Ri-vignano 6, Juventina 0. PRIHODNJE KOLO: Ca-priva - Juventina. NARAŠČAJNIKI NA TRŽAŠKEM Zaule Rabuiese - Primorje 1:3 (1:1) STRELCI: Batti (11-me-trovka), Berce, Mase PRIMORJE: Jaš Gregori, Zornada, Longo, Grgič, Batti, Guštin, Martini (Mase), Giraldi, Berce, Primosi (Škabar), Špacapan (Tolentino) Čeprav je naša združena ekipa Primorja stopila na igrišCe z dokaj okrnjeno postavo, je vseeno zmagala s 3:1 nad ekipo Zauje Rabuiese. »RdeCo-rumeni so si na začetku zapravili veliko zlatih priložnosti, tako da potem so domačini nepričakovano presenetili našo obrambo s protinapadom in povedli z 1:0. Takoj potem pa so naši fantje reagirali in konCno remizirali z 11-metrovko, ki si jo je priskrbel Špacapan. Za najstrožjo kazen se je odločil Batti, ki jo je lepo izvedel. Po odmoru pa so naši fantje zaigrali boljše in premoč naše ekipe je bila oCitna. Na začetku drugega polčasa je Berce izkoristil napako domačega vratarja in drugič zatresel nasprotnikovo mrežo. Kmalu potem pa je Mase z lepim strelom z glavo poskrbel za tretji zadetek in tako je bilo praktično tekme konec. V drugem polčasu pa so »rdeCe-rumeni« imeli še veliko drugih priložnosti, tako da bi bil rezultat lahko še višji, (gr.jaš) OSTALI IZIDI: Opicina - Esperia 2:2, Mont./D.Bosco - Chiarbola 1:0, Zaule - Primorje 1:3, Latte Carso - Domio 2:0. VRSTNI RED: Primorje 23, Esperia 20, Mont./D. Bosco, Opicina 14, Domio 10, Latte Carso 8, Zaule 7, Chiarbola 5, Cgs 2. PRIHODNJE KOLO: Primorje - Monte-bello/D. Bosco. NA GORIŠKEM Staranzano - Sovodnje 3:1 (0:1) STRELEC ZA SOVODNJE: Tomšič SOVODNJE: SimCiC, Mauri, Todde, Pavšič, Fi-gelj, Cotič, Radigna, Pintar, Piras, Valle, Tomšič. Sovodnje so stopile na igrišCe z okrnjeno ekipo (manjkali so trije standardni igralci). Potek igre je bil v prvem polčasu vseskozi v rokah Sovo-denjcev, ki so si ustvarjali veliko priložnosti za gol, a žal jih naši napadalci niso znali konkretizirati. V 31. minuti je TomsiC srečno premagal gostujočega vratarja in Sovodnje so zasluženo prišle v vodstvo. Povedati velja, da Staranzano ni imel v prvem polčasu nobene priložnosti za gol. Po odmoru je gostujoča ekipa opravila nekaj menjav in igra je prišla v roke Staranzana. Gostje so v roku desetih minut dvakrat premagali vratarja SimCiCa. Treba je še omeniti to, da pri rezultatu 2:1 za goste sodnik ni piskal očitnega prekrška nad Pavšičem v kazenskem prostoru Staranzana. Sovodnje so z vsemi močmi skušali izenačiti, a to jim ni uspelo. Deset minut pred koncem je Staranzano dal še tretji gol, ki je pokopal vse možnosti za izenačenje. Pohvalo si zasluži vsa ekipa, predvsem za borbenost. (Aljoša Pavšič) NAJMLAJSI Esperia - Zarja/Gaja 0:2 (0:0) STRELCA: Pilat in Švara ZARJA/GAJA: Merig-gioli (Belicic), Milic (Ra-seni), D. Gregori, I. Križ-mancic, Pilat, V. Križ-mancic, Merlak (Bachi), Kante (A. Gregori), Strajn, Švara, Milkovič (Stoka). Čeprav so v prvem polčasu naši nogometaši združene ekipe najmlajših zaigrali slabo so na koncu vendarle zmagali z dvema goloma razlike. Naši so bili na tem srečanju nesporni favoriti, to pa so potrdili šele po odmoru, kajti v glavnem nezanimivem prvem polčasu smo prisostvovali dokaj medli igri. Po odmoru je bila igra bolj živahna. Predvsem na krilih so bili naši fantje nevarni, toda prvi zadetek je padel po natančnem izvedenem prostem strelu Pilata, ko je žogo silovito poslal v mrežo. Se najlepši pa je bil tudi drugi zadetek Kanteja, ko je po lepo izvedeni akciji še drugič premagal domačega vratarja, tako je bilo tekme praktično konec; kljub temu, da so hoteli Tržačani v zadnjih minutah priti do gola in imeli tudi priložnost, a naš vratar Belicic se je še posebno izkazal, (d.gr.) OSTALI IZIDI: Latte Carso - Domio A 1:1, Esperia - Zarja/Gaja 0:2, Roianese - Chiarbola 2:2, Ponziana B - Mont./D.Bosco 1:0, San Luigi B - Cgs 0:1, Domio B - Zaule 0:0. VRSTNI RED: Cgs 21, Mont./D.Bosco 20, Zarja/Gaja, San Luigi B 19, Ponziana B 17, Roianese 15, Domio B 14, Esperia 10, Chiarbola, Domio A 8, Latte Carso 6, Zaule 2. Naslednje kolo: Zarja/Gaja - Roianese. ZAČETNIKI Domio Altura - Breg 0:0 BREG: Kante, Milic, Claudio, Mihlcic, Stoka, Sancin, Franco, Pipan, Batti, Klun, Cheber; Ghezzo, Cecchi. Tekma je bila dokaj nezanimiva in se je v glavnem odvijala na sredini igrišča. Od Brežanov bi tokrat pohvalili krstni nastop cicibanov Cheberja in Ghezza, ki sta kar zao-dovljivo opravila svojo nalogo. Na sliki KROMA: Fa-bio Cocevari (Zarja/Gaja) med vCerajnjo tekmo mladincev na PadriCah. MLADINSKA PRVENSTVA Strelci naših moštev NAJMLAJSI 10 golov: Švara (Zarja/Gaja), 5: Padovani (Sovodnje), 4: Pauletic, Pilat (Zarja/Gaja), 3: Merlak, Kante (Zarja/Gaja), 2: V.KrižmančiC (Zarja/Gaja), 1: Bachi (Zarja/Gaja), Pellegrin, Špacapan (Sovodnje). NARAŠČAJNIKI 9 golov: Stranj (Primorje), 5: Todde (Sovodnje), Giraldi (Primorje), 4: Cernjava, Berce (Primorje), 3: Pavšič, Bagon (Sovodnje), 2: Radinja (Sovodnje), 1: Longo, Špacapan, Grgič, Martini, Batti, Mase (Primorje), Figelj, Piras (Sovodnje). MLADINCI 5 golov: Ban (Zarja/Gaja), 4: Cocevari, Manzin (Zarja/Gaja), Bovo (Vesna), Bernobi (Primorje), 3: La-ghezza (Vesna), Ostrouška (Primorje), 2: Padoan, Kariš, KrižmanCič (Zarja/Gaja), Lovrečič (Primorje), Costa, Bonavitacola (Juventina), Sirca, Šušteršič (Vesna), 1: Furlani, Martinuzzi, Lorenzi, D.Gregori (Zarja/Gaja), Del Vecchio, Erbi, D.Pussini, Urdih, Germani (Vesna), Florenin (Juventina). MOŠKA BI LIGA / PO PRESTIŽNI ZMAGI PROTI SASSUOLU »Ko zaostajamo, se vsakič tudi poberemo!« Trener De Marchi vidi v tem pomembno kvaliteto moštva Kljub 2. mestu na lestvici ostaja obstanek edini pravi cilj Valovi odbojkarji so se s sobotno prestižno zmagcr proti Sassuolu povzpeli na drugo mesto začasne lestvice B2 lige. Ce trenerja De Marchija vprašate, kaj si misli o tem, vas takoj prekine: »Lestvica je zdaj takšna, jutri je že lahko drugačna. Naš cilj ostaja obstanek, o čem drugem zdaj ne smemo razmišljati. Cimprej moramo doseči najmanj dvanajst zmag!« Gasilski posegi nad ognjem navdušenja so kajpak za novinca v ligi priporočljivi, vendar pa tudi trener ne more povsem prikriti svojega zadovoljstva. »Res je, zdi se mi, da smo tudi tokrat naredili majhen korak naprej. Sas-suolo je namreč po mojem mnenju dobra ekipa, ki bo še napredovala. Imajo odličnega podajača, ki zna zelo dobro voditi kombinatoriko. Zame je najpomembnejše to, da smo znali na tekmi udejaniti to, kar smo pripravljali med tednom na treningih. Obrnili smo postavo, tako da je Snidero napadal preko njihovega nizkega podajača in čudi me, da oni niso podvzeh nobenih protiukrepov, V prvem setu smo do dvanajste točke res igrali brezhibno.« Se vedno pa so v igri pavze... »Ja, ampak to je v določeni meri odvisno tudi od moči nasprotnikov. Naši problemi so znani. Naš podajač tehnično napreduje, a včasih še »pozablja« komu mora kdaj podati. To ni tako lahko kot si lahko predstavlja zunanji opazovalec. Časa za razmislek namreč za podajača nikoli ni veliko. Dogaja se nam tudi, da doživimo padec intenzivnosti pri izvajanju nekaterih igralnih prvin. Vendar pa bi opozoril tudi na to, da se znamo odlično pobrati, ko zaostajamo. To se dogaja zelo pogostokrat in to nikakor ni slučaj, ampak kvaliteta tega moštva.« Po trenerjevem mnenju mora moštvo zlasti izboljšati celoten koncept napada preko kril, veliko pohval pa je po sobotni tekmi izrekel na račun kapetana Ferija (na sliki). »Feri je igral zelo dobro: sprejemal je, branil, po negotovem začetku dobro serviral, v napadu pa premagoval daleč najvišji nasprotnikov blok.« Zdaj čakata valovce dve težki tekmi. V soboto bodo igrali v Lugu, pred prazniki pa bodo gostili veronski Boomerang. Nato jih čaka odmor. De Marchi se dobro zaveda, da nima opravka s profesionalci, ampak obljublja »pot in kri« tudi med novim letom. Za treninge med prazniki se že pogajamo...« je dejal, (ak) MOŠKA B2 LIGA / V SOBOTO V REPNU »Aljoša Kralj kot lani De Cecco« Koimpex dobiva svojo podobo - Žensko ekipo izdala prevelika želja po zmagi »V Repnu že dolgo nisem videl tako lepe tekme«. Slogini športni vodja Ivan Plesničar je bil s sobotnim nastopom Koimpexovih fantov upravičeno zadovoljen, z njim pa seveda tudi navijači. Sobotna tekma je pokazala, da je moštvo trenerja Maria Čača dokončno dobilo svojo pravo podobo. Točki proti Mec & Gregory’su sta zlata vredni, na teži pa je pridobil tudi uspeh preteklega kola proti Mogli anu, ki očitno le ni tako nebogljen kot je zgledal, če vemo, da je v soboto prvič prišel do točk na račun neposrednega konkurenta za obstanek, mladincev Sisleya. Zamenjave, ki jih je Cač vnesel v moštvo po drugem kolu, se očitno obrestujejo. »Aljoša Kralj je v vlogi korektorja zaigral res fenomenalno, na ravni De Cecca lani,« je povedal Peterlin. Nekaj panike je nastalo v četrtem setu, ko si je center Edi Božič zvil gleženj (kaj več o resnosti poškodbe bo znano danes, a kaže, da stvar le ni hujša), vendar ga je VValter Prinčič dobro nadomestil, spet pa je zadovoljil tudi Radetti, tako da lahko res govorimo o zmagi celotnega kolektiva. Da sobotni nastop ni od muh, pove sestava nasprotnikovega moštva. Za Mec & Gregory’s igrajo skoraj izkjučno igralci z višjeligasko preteklostjo. Njihova šibka točka (predvsem zaradi telesne višine) ostaja podajač, ki je obenem tudi lastnik ekipe. Sele ko ga je trener dokončo zamenjal, so Verončani polno izrazili svoj potencial, a so naleteli na izredno razpoložene slogaše. Odločini v tie breaku so bili trije bloki nad veronskim Argentincem De Palmo, dokončno pa so si gostje jamo izkopali sami, ko so si pri rezultatu 13:10 zaradi živčnosti prislužili kazensko točko z rdečim kartonom. Zal se ponovno premagane vračajo domov igralke Koimpexa Nuove Kreditne. V Bologni jih je izdala prevelika želja po zmagi, treba pa je tudi reči, da so naletele na zelo izkušenega nasprotnika, ki je v obrambi polovil vse žoge. Slo-gašice na lestvici še naprej delijo zadnje mesto s tržaško Omo, od moštev, ki so slabše uvrščena, pa je v tem kolu zmagal samo Corlo. Moška BI liga IZIDI 7. KOLA VakJagno - Red Level 03 (11:15,12:15, 15:17), Occhiobello - Lugo 2:3 (16:14, 17:15,11:15, 8:15,12:15), Mirandola -Concesio32(13:15,14:16,16:14,15:11, 15:12), Goriziana KB - Sassuolo 3:1 (15:12,12:15,17:15,15:11), Viserba-Mantova3:2 (15:6, 9:15,16:17,15:10, 153), 2 Castelli - Mestre 3.t) (15:7,15:3, 15:4), Boomerang ni igral. Boomerang Lugo Mirandola Sassuolo Red Level La Goriziana KB Viserba Mantova VakJagno Concesio Occhiobello 2 Castelli MN Mestre LESTVICA 6 5 1 15:4 10 5 1 16:7 10 5 2 18:13 10 4 2 13:8 8 4 315:11 8 4 213:10 8 4 3 14:16 8 3 311:12 6 3 413:18 6 2 412:14 4 2 5 14:18 4 1 6 11:18, 2 0 6 2:18 0 PRIHODNJE KOLO Red Level - 2 Castelli, Sassuolo ■ Valda-gno, Concesio - Occhiobello, Lugo - Goriziana KB, Mantova - Boomerang, Mestre -Viserba, Mirandola ne igra. Ženska B2 liga IZIDI 7. KOLA Albatros - Granarolo 3:0 (15:8,15:12, 15:8), SGM Cons. - Camst 0:3 (13:15, 9:15,10:15), Corio-Giovolley 32 (8:15, 15:10,12:15,153,158), Dob - Vignola 1:3 (15:4,12:15,9:15,8:15), Baricella -Koimpex N.Kreditna 3:0 (15:10,15:11, 15:8), Castenetto - Teodora 3:0 (15:9, 15:10,15:8), Otlica Tomasini - Coneglia-no 38 (16:14,15:11,15:4). LESTVICA 7 7 Camst Vignola Albatros Otlica Tomasini Castenetto Sedie Granarolo Baricella 2000 Conegliano Dolo AS Corlo Giovolley Teodora Koimpex N.Kreditna? SGM Consulting 7 0 21:6 14 0 21:10 14 2 18:6 10 3 15:13 8 313:12 8 415:12 6 4 15:15 4 14:16 4 12:14 4 12:14 4 13:16 5 10:18 6 920 2 6 4:20 2 PRIHODNJE KOLO Granarob - Otlica Tom., Vignola - Albatros, Giovolley - SGM Consulting, Koim-pex N.Kreditna - Corlo, Camst - Dolo, Teodora - Baricella 2000, Conegliano -Castenetto. Moška B2 liga IZIDI 7. KOLA Sisley - Mogliano1:3 (8:15, 15:12, 6:15, 6:15), Koimpex Mec&Gregor^s 32 (15:8,15:10,13:15, 9:15,15:10), San Miguel - Riviera 1:3 (6:15,12:15,155,8:15), DebeiBonacb Noventa 32 (10:15,15:12,15:10, 8:15, 15:9), Oderzo - Futura 3:0 (15:13,15:9, 15:7), VBU - Pontetongo 38 (158,15:8, 15:6), Ideal Volley - Laguna Light 0:3 (7:15,9:15,10:15). LESTVICA DebeiBonacb 7 6 1 19:7 12 Oderzo 7 6 1 18:8 12 Laguna Ught 7 5 2 178 10 VBU 7 5 2 16:10 10 Mec&GregorVs 7 4 3 17:12 8 Riviera Brenta 7 3 4 13:15 6 Koimpe* 7 3 4 12:14 6 Ideal Volby 7 3 4 11:13 6 San Miguel 7 3 4 15:18 6 Futura Cordenons 7 3 4 12:15 6 Noventa 7 3 4 11:15 6 Sisley 7 2 5 10:17 4 Pontebngo 7 2 5 9:17 4 Mogliano 7 1 6 8:19 2 PRIHODNJE KOLO Mogliano - Ideal Volley, Noventa - Sisley, Riviera - Koimpex, Futura - San Miguel, Mec&Gregoi/s - Debei Bon., Pontebngo -Oderzo, Laguna Light-VBU. SOČA UNITECNO / POGOVOR Z ALEŠEM KLEDEJEM~ Poglavitno je, da se v ekipi ustvari »Mapa Aleš Klede je eden od stebrov Soče in je temu društvu zvest že od vsega začetka svoje odbojkarske kariere. V prvi ekipi igra odkar članska ekipa sploh obstaja in je bil med najbolj odločilnimi, ko je ekipa v nekaj letih napredovala iz 1. divizije do Cl lige. Letos pa bo tudi od njegove igre odvisno, če bo močno pomlajena Soča dosegla obstanek v enotni C ligi. Zato smo skušali z njim analizirati probleme, s katerimi se Soča srečuje v zadnjih dveh letih: »Do letošnje sezone se ekipa v bistvu sploh ni spreminjala. Vedno nas je igralo istih šest do osem igralcev, mladim pa se mogoče ni dovolj zaupalo. Zato je letos povsem normalno, da ekipa na kaj več kot obstanek ne more ciljati. Mislim, da je letos neke vrste 1. ŽENSKA DIVIZIJA / NA TRŽAŠKEM V lepem derbiju nepričakovano prevladal Sloga Veto Odlična igra slogašice Martine Coretti - Breg Alta Trade naredil preveč napak Sloga Pizzeria Veto -Kontovel Nuova kreditna 3:1 (16:17, 15:12, 15:6, 15:8) SLOGA PIZZERIA VETO: Ban, Canziani, Cauter, Coretti, Crissani, Ferluga, Kalc, Prestifi-lippo, Sossi, Žagar. KONTOVEL NBCTKB: Bogateč, Černe, Ivana in Veronika Sossa, Jagoda in Nastja Milič, Švara, Stoka, Bukavec, Batigelli, Vitez. V drugem prvenstvenem kolu je derbi na Opčinah pripravil prese^ nečnje, saj je pred tekmo za favorita veljal Kontovel. Obe naši ekipi sta zelo perspektivni, saj jo sestavljajo mlade igralke, vendar bi izkušenost morala biti na strani Konto-velk, ki imajo nekaj igralk s starejšim stažem od slo-gašic, ki pa so takoj na začetku pokazale, da se nameravajo odločno boriti. Na Opčinah smo tako gledali res lepo tekmo, še največ pa so igralke obeh ekip pokazale v prvih dveh setih, ki sta trajala malo manj kot eno uro. Igralke Pizzerie Veto so povedle že v prvem s 6:2, vendar so gostje zelo dobro reagirale in z ostrimi napadi kmalu vzpostavile ravnotežje. Do 14. točke so nato prve prišle domačinke, a je Konto-velkam uspelo izenačiti in potem v zelo razburljivem finišu tudi osvojiti set. Tudi v drugem se je serija lepih akcij in odličnih obrambnih potez na obeh straneh mreže nadaljevala. Slogašice so bile stalno v rahli prednosti, ki so jo tudi obdržale do konca. Izenačenje v setih je Konto-velke spravilo nekoliko iz tira, tako da jim je v nadaljevanju nekoliko padla zbranost. Pomagali niso ne time outi ne menjave in Sloga Pizzeria Veto je po res dobri igri tako na mreži kot v obrambi dosegla sicer nekoliko nepričakovano, a povsem zasluženo zmago. Tokrat moramo izrecno omeniti odlično igro mlade slogašice Martine Coretti, ki je sama za svojo ekipo dosegla kar 18 točk in 11 menjav. (Inka) fdlljoy - Breg Alta Trade 3:0 (15:10,15:7,15:10) BREG: D. in M. Zeriali, Sancin, Pettirosso, U. in I. Laurica, Carboni, Družina, Furlani, Sturman. Tekma je bila manj enosmerna kot kaže rezultat, žal pa so Brežanke naredile preveč napak, da bi lahko proti solidnemu nasprotniku iztržile boljši rezultat. Ostali izidi 2. kola: Pall. Trieste - Prevenire 1:3, Al-tura - Juha 0:3, S. Andrea -Virtus 3:1. Vrstni red: S.Andrea in Killjoy 4, Prevenire, Kontovel, Virtus, Breg Altra trade, Julia in Sloga Veto 2, Pallavolo Trieste in Al tura 0. Prihodnje kolo: Breg Altra Trade - Pallavolo TS, Kontovel - Killjoy, Sloga Veto -Altura. Na sliki: derbi na Opčinah prehodna sezona, saj bodo v letošnji sezoni vsi igralci imeli priložnost, da napredujejo in da pridobijo na izkušnjah. Vzdušje v ekipi je dobro, kljub zamenjavam v igralskem kadru se je spet ustvarila prava »klapa«, kar pa je tudi najbolj pomembno. Poleg tega pa smo že dokazali, da lahko igramo zelo dobro, če smo v popolni postavi, na žalost pa se je letos že nekajkrat zgodilo, da smo bili iz raznih razlogov okrnjeni. Zelo problematična bosta januar in februar, saj bomo takrat vedno igrah brez Mitje Ferija.« Ti tudi nekajkrat nisi mogel igrati, ker si vojak Kako bo pa s tabo? Vojak bom sicer do avgusta, toda odslej bom prisoten na vseh tekmah. Ce je letošnja sezona za Sočo neke vrste prehodna faza, pa to ni moglo veljati za lansko sezono... Ko se je pred dvema letoma društvo odločilo, da se odpove igranju dodatnih tekem za prestop v B2 ligo, je bil zame in še za nekatere igralce pravi šok, saj smo se hoteli boriti za napredovanje. Zato smo v lanski sezoni igrah brez mohvacije in brez borbenosti. To pa je bil edini razlog za lansko neuspešno sezono, saj vplivata borbenost in motivacija petdesetodstotno na rezultat. Kakšno se ti zdi letošnje prvenstvo? Mislim, da je lažje od lanskega, čeprav so določene ekipe iste kot lani. Mislim, da nivo počasi pada. Ni več tiste kvalitete, ki je bila nekoč značilna za C hgo. V naslednjem kolu vas čaka derbi z 01ympio... 01ympia je seveda na tem srečanju favorit, saj je še vedno nepremagana. Kljub temu pa še ni gotovo, da bo zmagala, saj je zmagovalec na derbiju vedno pod vprašajem. Mi bomo gotovo dah vse od sebe, da se bomo Cim bolj enakovredno kosali z njimi. Nastopiti bi morah v popolni postavi, pod vprašajem je le Daniele Brai-ni, ki ima že več časa probleme s kolenom. Vsekakor sem zadovoljen, da bomo igrali derbi, ker so mi bili derbiji vedno všeč, saj je vzdušje na taki tekmi res enkratno. Misliš, da bo 01ympii uspelo napredovati v B2 ligo? Že večkrat so dokazah, da so zelo dobra ekipa in da so zelo borbeni. Tudi njihova zmaga proti Finvolleyu je še enkrat potrdila, da napredovanje tudi zaslužijo. Ce bodo še naprej igrah s tako zagrizenostjo in odločnostjo, jim napredovanje po mojem ne more uiti. Si kdaj pomislil, da bi se preizkusil v kaki višji ligi? Odkrito povedano sem na to prvič pomislil letos poleti. Vse pa je odvisno od tega, kako mi bo uspelo vskladiti študij na univerzi in igranje odbojke. Kaj pa misliš na splošno o gorišld odbojki? Kar se moškega področja tiče, bo Val nedvomno še naprej lokomotiva vse naše odbojke. Zenska odbojka pa je močno napredovala, saj sta tako 01ympia kot Val dobri ekipi in mislim, da bosta še nekaj let lahko igrali na tem nivoju. Problem pa je, da na obeh področjih primanjkuje mladih, kar bi znalo biti predvsem za naše društvo zelo nevarno, saj se lahko zgodi, če se določeni igralci odločijo, da prenehajo z igranjem, da ostanemo brez ekipe. Zato bo treba privabiti čim več mladih in z njimi zelo dobro delati, če hočemo, da bo goriška odbojka Se naprej tako uspešna. (T. G.) ODBOJKA Torek, 9. decembra 1997 DEŽELNE LIGE / PO KAR USPEŠNEM SOBOTNEM KOLU Naš prapor končno osvojil prvi par točk Spet zmaga ekip Olympie in Vala - Podvig Soče Prvi poraz Vala v D ligi - Boru in Slogi ne gre Naš prapor v Romjanu prvič uspešen Sobotno kolo je bilo zelo ugodno za goriške deželne ligaše, saj so z izjemo Vala Koimpexa vse šesterke zmagale, neugodno pa za tržaške predstavnike v C in D ligi, saj so vsi potegnili krajši konec. Najbolj uspešni so bili naši predstavniki v moški in Zenski C ligi, kjer smo zabeležili štiri zmage in en sam poraz, v D ligi pa je bil tokrat uspešen le Naš prapor, ki je s to zmago končno prebil led. V moški C ligi je pr-vouvršCena Agraria Ter-pin strla žilav odpor odbojkarjev tržiškega Fin-volleya in tako dokazala, da je trenutno res najboljša ekipa v ligi. Vivil, ki je v derbiju kola kar ir gosteh premagal II Poz-zo, in Eltor sta sicer naši šesterki še vedno za petami in nestrpno pričakujeta njen prvi poraz, tako da si 01ympia ne sme privoščiti spodrsljaja, Ce hoče še naprej sama kraljevati na vrhu lestvice. Za presenečenje kola pa je poskrbela pncaRU ne- pravila Prevenire in s tem naredila veliko uslugo 01ympii. Položaj Coticevih varovancev je sedaj nekoliko boljši, saj si z Buio in S. Vitom delijo osmo mesto na lestvici, Razočaral pa je tokrat Bor, od katerega smo pričakovali povsem drugačen rezultat, saj je igral proti ekipi, ki je bila prav tako še brez točk. Seppijevi varovanci pa so na tej tekmi povsem odpovedali in si tako zapravili možnost, da bi prebili led. V ženski C ligi še vedno nepremagana vztrajata Manzano in Tarcento, tako da bo verjetno treba Čakati na njun medsebojni spopad, da bomo lahko izvedeli, kateri je boljši. Od naših predstavnikov pa Val Imsa BBC Sovodnje še vedno vztraja takoj pod vrhom in je gotovo najveCje presenečenje letošnje sezone. Položaj 01ympie Kmečke banke pa je tudi iz kola v kolo boljši, forma igralk rase, tako da bo verjetno derbi med njimi in valovkami zelo zanimiv. Presenečenj v tem kolu ni bilo, v derbiju kola med Porcio in Vivilom pa je brez večjih težav prevladal Vivil. Spet se je torej izkazalo, natF ncTZcUC more raCu-stitev, saj je doslej proti vsem boljšim nasprotnikom potegnila krajši konec. V moški D ligi je novinec Naš prapor le prebil led in tako dokazal, da je njegova igra res v vsakem kolu boljša. S to zmago so Goričani izboljšali svoj položaj na lestvici, saj so tri ekipe še vedno brez točk. Odsotnost Visciana in Graunerja pa je slabo vplivala na igro Vala Koimpexa, ki je v soboto izgubil s Casarso 3:1 (15:12, 12:15, 15:7, 15:12). Porazu je botrovala predvsem prevelika živčnost igralcev, katerim v ključnih trenutkih ni uspelo ohraniti mirne krvi. »Score« valovcev je sledeC: Marko Černič 2+1, Orel 5+12, Mitja Černič 2+1, Plesničar 3+21, Jelen 9+6, PrinCiC 4+1, Pri-chiazzi 0+2, Frandolic ni igral. V ženskem delu tega prvenstva pa sta spet potegnili krajši konec obe naši ekipi: Bor Friu-lexport je moral priznati premoč enega izmed favoritov za napredo- vanje, a z igro ni zadovoljil, Sloga Sava pa je v okrnjeni postavi izgubila proti tekmecu za obstanek. Položaj na lestvici naših šesterk ni dober, tako da bosta morali obe ekipi v prihodnje zaigrati bolj odločno, da se izogneta nevarnim vodam. Precej zamejskih odbojkarjev igra v italijanskih ekipah Med prvenstvi, v katerih igrajo naši je Begiča nadomestil Cotič. Zamenjava predstavniki, so samo v moški in žen- trenerja pri našem zenskem B2 ligašu ski B2 ligi vse ekipe osvojile vsaj po en pa je povzročila zamenjavo tudi na par točk. Kar 5 ekip pa je led prebilo v klopi Slogine ekipe v D ligi, kjer je Dra-soboto: Colorificio S. Marco v moški sicevo mesto prevzel Martin Maver. B2 ligi, Rigutti v moški C ligi. Naš pra- Tudi med zamejskimi odbujkaiji je por in Como v moški D ligi in Tecnoi- precej takih, ki letos igrajo v italijan-nox v zenski D ligi. škili društvih. Ob Mateju Cemicu so to Koimpex Nuova Kreditna je že dm- vsaj še Erika Brisco, Ingrid Sancin, ga -----------r* rxrcK.H, ivaTasa- Grbec Mitja teku letošnje sezone. Pred njo je nove- Gombač, Mattia Betocchi, Marko Ma-' Sa henerja dobila Soča Unitecno, kjer rega, Diego Batič in Paolo Pernarčič. Moška C liga IZIDI 7. KOLA IZIDI 7. KOLA Finvolley - Agraria Terpin 1:3 (11:15, 13:15,17:15,11:15), Ideal Sedia ■ Eltor 3:1 (13:15,15:13,15:12,15:11), II Pozzo - Vivil U (15:3,11:15,7:15,9:15), Roja-lese-Faedis 1:3 (3:15,15:3,4:15,9:15), Rigutti-Bor3:0 (152,15:6,15:8), Mossa ■San Vito 1:3 (12:15,16:17,15:4,5:15), Soča-Prevenire 3:0 (15:7,15:8,15:12). LESTVICA Agraria Terpin 7 7 0 21:6 14 Vivil Latt. Friulane 7 6 1 20:7 12 Eltor Tubac 7 5 2 18:6 10 II Pozzo 7 5 2 17:9 10 Prevenire 7 5 2 15:11 10 Ideal Sedia Buia 7 4 3 15:11 8 ltely Faedis 7 .4 3 16:13 8 Finvolley 7 4 3 15:13 8 San Vito 7 3 4 14:15 6 Soča Unitecno 7 3 411:13 6 Rojalese 7 2 5 8:17 4 Rigutti 7 1 6 4:18 2 Mossa 7 0 7 621 0 Bor 7 0 7 121 0 PRIHODNJE KOLO Agraria Terpin - Soča, Faedis - Finvolley, Vivil - Ideal Sedia, Bor - Pozzo, Eltor -Rojalese, San Vito - Rigutti, Prevenire -Mossa. Moška D liga SKUPINA A IZIDI 3. KOLA Tomana - Demar 3:1 (15:11,15:12, 10:15,15:13), VBU - Remanzacco 3:1 (7:15,15:11,15:6,15:13), NPT-Trave-sio 3:1 (15:12,12:15,15:8,15:9), Adi Ronchi - Naš Prapor 0:3 (10:15,7:15, 3:15), Azimut ni igral. LESTVICA Torriana 3 3 0 92 6 Azimut 2 2 0 6:1 4 NPT 2 2 0 6:1 4 VBU 2 2 0 62 4 Demar 3 2 1 7:3 4 Naš Prapor 3 1 2 3:6 2 Travesio 3 0 3 29 0 Remanzacco 3 0 3 29 0 Adi Ronchi 3 0 3 19 0 PRIHODNJE KOLO Travesio - Azimut, Remanzacco - NPT, Demar - VBU, Naš Prapor - Tomana, Adi ne igra. Ženska C liga IZIDI 7. KOLA Delser - Asfjr 0:3 (3:15,10:15,10:15), Torriana - B Meters 0:3 (11:15,9:15, 9:15), Juvenilia - Tarcento 0:3 (12:15, 7:15,7:15), Vivil - Porda3D (15:11,15:9, 15:9), Kmečka Banka - Furlanina 3:2 (7:15,15:11,15:11,7:15,15:12), Farra-Imsa 1:3 (14:16,6:15,15:13,15:17), Cassacco - Alimentaria 3:1 (15:9,11:15, 15:10,15:12). LESTVICA B Meters 7 7 0 21:3 14 Tracento 7 7 0 21:4 14 Vivil 7 5 2 18.6 10 IMSA 7 5 2 16:10 10 Domovip Porda 7 4 3 15:11 8 Kmečka Banka Go 7 4 3 18:14 8 Asfjr 7 4 3 13:11 8 Cassacco 7 3 4 11:15 6 Tomana 7 3 4 10:14 6 Libertas Furtanina 7 2 5 9:15 4 Libertas Delser 7 2 5 9:15 4 Fara 7 2 5 9:18 4 Alimentaria GO 7 1 6 6:19 2 Juvenilia 7 fl/7 021 0 PRIHODNJE KOLO Asfjr - Cassacco, Porcia - Delser, Tarcento - Torriana, Furlanina - Juvenilia, B Meters - VMI, Imsa - Kmečka Banka, Alimentaria-Farra. Moška D liga SKUPINA B IZIDI 3. KOLA Club Altura - Como 1:3 (6:15,5:15,15:5, 7:15), Sup.Europa - Fiume Venelo 0:3 (8:15,4:15,4:15), Maniago - Buffet Toni 0:3 (11:15,5:15,3:15), Casarsa - Val Koimpex 3:1 (15:12,12:15,15:7,15:12), Futura ni igrala. LESTVICA Fiume Veneto 3 3 0 92 6 Buffet Toni 3 2 1 73 4 Val Koimpex 3 2 1 76 4 Casarsa 3 2 1 7:5 4 C.AItura 3 1 2 6:7 2 Maniago 2 1 1 3:4 2 Como 3 1 2 5:7 2 Futura 2 0 2 1:6 0 Sup.Europa 2 0 2 0:6 0 PRIHODNJE KOLO Buffet Toni - Futura, Fiume Venelo - Maniago, Como - Sup.Europa, Val Koimpex -OAItura, Casarsa ne igra -----------MLADINSKA PRVENSTVA / MLADINCI, MLADINKE IN DEKLICE NA TRŽAŠKEM______________ Združena ekipa mladincev Koimpex še vedno lahko meri visoko Med mladinkami Bor zlahka ukrotil Brežanke, ki so med deklicami premagale drugo Kontovelovo postavo - Pizzeria Veto dobro začela MLADINCI Rigutti in Koimpex 8, IHIH^ --gg|g—1777. ■—^.,,,^3 . , MLADINCI Koimpex - Triestina Volley 3:0 (15:6, 15:6, 15:11) KOIMPEX: Grilanc 4+5, Jančar 4+5, Košuta, Mikol 8+13, Milic 1+2, Peterlin 1 + 7, Savarin 3+5, Stopar, Zupan. Sest dni po prvem nastopu se je Koimpex ponovno srečal s svojimi starimi znanci-nasprot-niki. Tokrat se je vse izteklo na najboljši naCin, saj so naši fantje dosegli gladko zmago. V prvih dveh setih so Koimpexo-vi mladinci z zares dobro igro goste povsem nadigrali. Dober sprejem in dobra obramba sta omogočala podajaCu Miliču, da je pripravljal raznolik napad. V tretjem setu so se stvari rahlo zapletle, saj je padec zbranosti pri Koimpexu omogočil Triestini, da se je enakovredno borila z našimi fanti in občasno tudi povedla za točko ali dve. Pri stanju 11:10 za goste pa je Koimpex dokončno prevzel pobudo v svoje roke in osvojil set. Naslednja tekma Čaka naše fante že jutri, ko se bodo v gosteh pomerili z vodilnim Riguttijem. V primeru zmage bi Koimpex morda lahko še računal na osvojitev pokrajinskega naslova. (Inka) Ostali izid: Volley club ■ Virtus 3:0. Vrstni red: Rigutti in Koimpex 8, Triestina in Volley Club 8, Virtus 0. MLADINKE Skupina A Kontovel - SanFAn-drea 3:0 (15:7,15:9,15:6) KONTOVEL: Ivana in Veronika Sossa, Nastja in Jagoda Milic, Švara, Gol-lia, Batigelli, Bukovec, Starc. Kontovelke so tudi v povratnem delu premagale Tržačanke z enakim — 1 ■ 1 i^n b_jm ^ j izidom, tokrat pa je bila ~ Koimpexov podajač Peter Milič je lahko pripravljal raznolik njihova igra še bolj pre- napad, sledita mu od leve Saša Jančar in Patrik Savarin pričljiva, zmaga pa lažja. Za Kontovelke so gladke zmage proti slabšim tekmecem imperativ, saj se lahko zgodi, da bo o njihovi uvrstitvi v končnico za naslov odločal prav količnik v nizih. Ostali izid: Virtus -Triestina Volley 3:0, Altura ni igrala. Vrstni red: Virtus 8, Triestina Volley in Kontovel 6, S. Andrea 2, Altura 0. Skupina B Breg - Bor 0:3 (1:15, 4:15,4:15) BREG: Gregori, Žerjal, Mingot, Zeriali, Sancin, Carboni, Rodella, Furlani. BOR: Miličevič, Posar, Flego, Macho, Rogelja, Sadlowski, Smotlak, Frandolic, Boz. PrvouvršCene borovke so imele tokrat proti nerazpoloženim in zaspanim Brežankam zelo lahko delo. Brežanke se Kljub vsej dobri volji, s jim namreč sploh niso katero so naše deklice upirale in so se že pred odpravile na igrišče so tekmo vdale, tako da je morale priznati premoč cr furani o »-»1 1 V. ___t.! __ ■ fT i \ srečanje trajalo pičlih trideset minut. Borovke so zlasti dobro napadale, pri domačinkah pa je šepalo prav vse. Ostali izid: Orna - Sgt 2:3, Koimpex ni igral. Vrstni red: Bor 10, Koimpex 6, Breg 4, Sgt in Orna 2. DEKLICE Skupina A Sloga B - Altura 0:3 (2:15,4:15; 0:15) Sloga B: Bogateč, Des-si, Kralj, Milkovič, Poh-len, Sossi, Šinigoj, Weh-renfening. V drugem kolu se je Sloga B pomerila z Altu-ro. Nasprotnice so starejše od naših igralk, ki so za nameček nastopile še v okrnjeni postavi. gostinj. (Inka) NPT - Bor 0:3 (9:15, 10:15, 5:15) BOR: Carpani, Ciacchi, Furlani, Husu, Zompi-chiatti, Bandino, Bevilac-qua, Dose. Tudi v drugem kolu so Borove deklice dosegle gladko zmago. Za mnenje o tekmi smo vprašali Martino Carpani: »Igrale smo premalo zbrano. Mislim, da smo dobro igrale samo zadnji set, medtem ko je bilo v prvih dveh setih v naši igri preveč pavz. Tako so na primer v drugem setu po našem vodstvu s 13:2 nasprotnice izkoristile naš padec koncentracije se nam nevarno približale. Naša zmaga bi morala biti izdatnejša.« Kontovel A - Breg 0:3 (8:15,1:15,10:15) KONTOVEL A: Piccio-la, Antonini, Kocjan, Milkovič, Santini, Šemi, Košuta, Zuzic, Visintin, Kodrič. BREG: Zeriali, Žerjal, Mingot, Capponi, Gregori, Koren, Plettersech, Spetič, Ferluga, Krevatin. Druga Kontovelova postava je bila za razpoložene Brežanke premočna. Vrstni red: Bor in Breg 4, Orna in Altura 2, Sloga B, NPT in Kontovel 0. Skupina B Pizzeria Veto - S ant Andrea Compiuter Di-scount 3:0 (15:4, 15:1, 15:3) PIZZERIA VETO: Ban, Bianchi, Coretti, Krissa-ni, Hrovatin, Kalc, Pangerc, Prestifilippo, Žagar. V tem tednu so z nastopi začele tudi deklice, ki so uvrščene v skupino B. V svojem krstnem nastopu so slogine igralke, ki nastopajo pod imenom Pizzeria Veto s svojimi nasprotnicami opravile skorajda formalen nastop. Compiuter Di-scount ni bil Vetu nikoli enakovreden tekmec. Na igrišču so se zvrstile vse igralke, ki jih je imel na razpolago novi trener Peterlin, učinkovitost pa je vedno ostala nespremenjena. Realno vrednost na žeki pa ji bodo torej pokazali naslednji nastopi. (Inka) Ostali izidi: Triestina A - Sgt 3:2, Tuttosport B -Volley 93 3:0 brez boja. Vrstni red: Triestina A, Tuttosport B in Pizzeria Veto 2, Volley 93, Sgt in S. Andrea 0. Skupina C O Kontovelu B smo že poročali med tednom. Izidi: Triestina B - Virtus 3:1, Kontovel B - S. Andrea B 3:0, Ret - Orna B 3:0. Vrstni red: Triestina B, Kontovel B in Ret 2, S. Andrea B, Virtus in Orna B 0. ženska D liga SKUPINA B IZIDI 3. KOLA Favento - Staranzano 32 (13:15,11:15, 16:14,15:10,15:8), RistDel Doge-SGT 3:1 (15:12,8:15,15:5,15:7), Tecnoinox -Sava 3:1 (14:16,15:11,153,15:12), Gonars - Bor Friulexport 3:1 (15:7,8:15, 15:6,15:5), Morarese ni igrala. LESTVICA Favento 3 3 0 9:3 Gonars 3 3 0 9:4 6 Staranzano 3 2 1 8:4 4 RistDel Doge 2 2 0 63 4 Tecnoinox 2 1 1 5:4 2 BorFriulexport 3 1 2 46 2 Sava Pneumatici 3 0 3 3:9 0 SGT 3 0 3 39 0 Morarese 2 0 2 16 0 PRIHODNJE KOLO Sava - Morarese, SGT - Tecnoinox, Staranzano - Del Doge, Favento - Bor Friu-lexport, Gonars ne igra |0 > MARKET S.ANDREA MORTADELA [čista svinjska] lir/100 g ponudba velja do 31.12.97 STANDREŽ, UL. SV. MIHAELA S FR ^ 2 Torek, 9. decembra 1997 ^ Q ^/ N jA Z / Sv J# .X<< >> NAGANO 19 9 8 oqo ŠE 6 DNI Italija je kandidirala že za pridobitev olimpijskih iger leta 1908, a se je svoji kandidaturi tedaj tudi sama odrekla. Tako je prišla na vrsto za izvedbo te manifestacije šele po drugi svetovni vojni in sicer je najprej gostila zimske igre (letne so bile v tem roku v avstralskem Melbournu), štiri leta kasneje pa je lahko svoje cortin-ske olimpijske izkušnje uporabila tudi v Rimu. Italijani so se odločili izpeljati svoje olimpijske igre v velikem slogu, saj so želeli z njimi zasenčiti vse ostale pred njimi. Totocalcio je organizatorje zalagal praktično z neizčrpnimi denamimi sredstvi, rezultat tega pa je bilo dejstvo, da je bilo v Gortini in okolici že zdavnaj pred začetkom vse pripravljeno na veliki dogodek. Pri-pravljalci so že v širši okolici uredili vse cestne dostope do mesteca, preuredili visoke dolomitske gorske prelaze, pripravili parkirišča, v hotelih, v ožji in širši okolici, pa so dali turistom na razpolago kar 30.000 postelj, to pa v kraju, ki je tedaj štel borih 6.000 prebivalcev. Vse olimpijske naprave so bile tehnični vrhunec vsega, kar je tedanji svet znal in zmogel. Ledeni stadion (12.000 sedežev) je bil za občinstvo, kljub mrazu, prijetno topel, saj so ga ogrevali z infrardečimi žarki. Več kot 600 časnikarjev z vsega sveta je imelo res idealne pogoje za svoje delo. Obenem so bile to prve igre, katere je v celoti osvojila velika novost: televizija. Ta je prvič množično spremenila ves svet v eno samo veliko olimpijsko tribuno. Za te igre ni živela le vsa Gortina, od Misurinskega jezera pod tremi Zinami, kjer se je odvijalo hitrostno drsanje sredi idilično lepih zimskih dolomitskih kulis, pa do arhitektonske lepotice, skakalnice Italija (40.000 sedežev), ampak vsa Italija. Res, zaradi vlaganj izrednih, milijardnih sredstev je prihajalo tudi do kritik, toda kasneje se je izkazalo, da so bili stroški upravičeni in denar dobro naložen. To pa tem bolj, ker je bila tudi režija do skrajnosti dodelana, bogata, pestra in privlačna. Tako niti padec zadnjega nosilca olimpijskega ognja Gnida Carolija na otvoritveni slovesnosti, ki se je sredi grmenja topovskih salv italijanskih alpi-nov spotaknil tik pod častno tribuno, ni mogel skvariti odličnega vtisa pri vseh, ki so ta dogajanja spremljali. Kljub vsemu, pa tedni in dnevi pred začetkom teh dolomitskih iger za gostitelje niso bili ravno brezskrbni. Že skoraj prislovično pomanjkanje olimpijskega snega je pestilo tudi njih. Stiska je bila tako huda, da bele oddeje ni bilo dovolj niti za najbolj skromno vadbo, kaj šele za preizkušnjo olimpijskih prog. Tekmovalci, ki so predčasno prišli v Gortino na “aklimatizacijo, ” so množjično zapuščali ta kraj in odhajali v dobro na-sneženi tirolski Arlberg, v Avstriji. V onih dneh je bilo zato v tem smučarskem naselju mnogo več olimpijskega vzdušja, kot v Gortini sami, zlasti ker so se tja začeli seliti tudi mnogi časnikarji, saj je bila v Arlbergu zbrana vsa olimpijska tekmovalna smetana. Toda organizatorji očividno niso imeli svojega zaščitnika le v Totocal-ciu, ampak tudi v nebesih: tik pred igrami je Dolomite tako zasnežilo, da so se spremenili v pravo zimsko pravljico, kar je dalo vsemu tedanjemu tamkajšnjemu dogajanju še poseben čar. Iger se je udeležilo 923 tekmovalcev iz 32 držav in obe številki sta bili rekordni. Tekmovalni program je bil v bistvu enak, kot pred štirimi leti, le v smučarskem teku so moškim dodali 30 km dolgo progo, ženskam pa štafeto 3 x 5 km. Največje zanimanje je vladalo za nastop Sovjetov, saj se dotlej niso udeleževali zimskih olimpijskih iger že vse od carističnih časov. Več kot sto sovjetskih športnikov, oblečenih v dragocene sibirske 7. ZOI - Cortina cTAmpezzo (Italija) 26.1.-5.2.1956 kožuhe (ki so zbujali poželjivo zavist med vsem ženskim delom občinstva) in kosate kučme, pa ni zapustilo izrednega vtisa le v otvoritvenem mimohodu, ampak so tudi na tekmova-liščih jasno povedati, po kaj so prišli v Gortino. “Zbomaja komanda” je v 6 panogah in 24 disciplinah odnesla na sever kar 17 kolajn, od teh 7 zlatih ter se je jasno napovedala kot nova svetovna velesila tudi v zimskih športih. Avstrijci, ki so biti praktično popolni dominatorji v alpskih disciplinah, so biti s 4 zlatimi odličji drugi, Norvežani, zgodovinski obvladovale! skoraj vseh dotedanjih zimskih iger, pa so se povsem “potopiti”: z borimi 4 odličji (odteh 2 zlati) so pristali šele na 7. mestu. Posebno zanimanje je vladalo za hokej. Je že res, da so Kanadčani dotlej vedno pošiljati na olimpijske igre le eno svojih ligaških amaterskih ekip (in tudi v Gortino je prišel amaterski klub Kitchener VVaterloo), kot je tudi res, da je ta ekipa premagala Italijo (tudi v njeni postavi so biti bivši Kanadčani) šele potem (skoraj do konca tekme je bilo 1:1), ko so njeni igralci v hudem in splošnem pretepu precej bolj premikastiti s pestmi in palicami “azzurre”, kot oni njih. Toda to nikakor ni bilo slabo moštvo, saj je n.pr. premagalo Avstrijo kar s 23:0. Vse to pa na ruske medvede ni naredilo kakega posebno globokega vtisa: Sovjeti so natančno vedeli, kako je treba igrati hokej s Kanadčani (ki so na koncu - demoralizirani - osvojiti celo le bron): v odločilni tekmi so zlomili na njihovih glavah in hrbtih kar 17 palic ter osvojili zlato kolajno. Tako je to: z Rusi se pač ne gre pretepati. Sicer pa sta to spoznala že Napoleon in Hitler, ob Donu pa tudi Mussolini. V Gortini pa še Kanadčani. Sploh pa so bili Sovjeti v Gortini nekaj posebnega. Pri Misurinskem jezeru so najeti zase ves hotel, katerega so spremeniti v nezavzetno “trdnjavo”, v katero ni bilo mogoče prodreti. S seboj so pripeljati zase vso hrano, kuharje in drugo osebje, kar je bila tedaj prava senzacija. Vzdolž tekaških nrnS en s pomočjo radijskih sprejemnikov in oddajnikov voditi svoje tekmovalce. Imeti so tudi pravi znanstveni laboratorij, saj so kemično anali- tzirali azicg 1» <.«.1«.-1 - J-j x f j bilo hitrostno drsanje (v katerem so spraviti na kolena vso svetovno elito) ter so biti sploh vrhunsko opremljeni. Nečesa pa skrivnostna sovjetska reprezentanca le ni mogla skriti. Vse preveč očitno je bilo namreč, da so pripeljati s seboj, kot se za vsakega pravega Rusa spodobi, tudi dokaj zajetno zalogo - vodke. Ge so ekipno pod dolomitskimi vršaci blesteti tekmovalci iz Moskve ter njene ožje in (dokaj) širše okolice, je med posamezniki ljubitelje smučanja po vsem svetu povsem oča- ral komaj 20-letni klepar iz Kitzbueh-la, Toni Sailer. Mladi in prikupni Avstrijec je prvi v zgodovini te priredirt-ve osvojil kar vse tri zlate olimpijske kolajne v alpskih disciplinah, poleg teh pa še četrto (v kombinaciji), ki pa je veljala le za svetovno prvenstvo. Poseben podvig je opravil v smuku. Na dan tega tekmovanja so mu ukazali, da mora zamenjati smuči: dotlej je vedno smučal na kaestlercah, toda očividno je Kneissel ponudil avstrijski smučarski zvezi več denarja, kot njegov konkurent in žrtev te kupčije je bil tedaj pač Toni, ki je moral tekmovati na njemu povsem neznanih smučeh. Poleg vrste drugih težav, ki so izhajale tudi iz povsem neprikrite zavisti v njegovem lastnem taboru, mu je v pravem polarnem mrazu tik pred startom počil jermen vezi. Toda hladnokrvni, visokorasli lepotec se je kljub vsemu kot tiger pognal s starta in je na poledeneli, skrajno težki, zahtevni ter zahrbtni progi z izredno tvegano in drzno vožnjo prehitel drugouvrščenega Švicarja Fellaya kar za tri sekunde in pol. Po prihodu na cilj je nasmejan povedal, da se mu proga ni zdela težka, toda takega mnenja gotovo niso biti njegovi tekmeci, saj od 72 smukačev, ki so na njej štartali, jih je deset n^p^^f Vs’e svoje olimpijske prednike v tej zvrsti, obenem pa je dokončno potisnil klasične discipline v drugo kategorijo na lestvici priljubljenosti zimskih športov. Obenem pa je v Gortini povzročil pravo histerijo med ženskami. Govoriti so, da je dobival desetine in desetine pisem s ključi sob v drugih hotelih, kjer so prebivale njegove številne strtosrčne oboževalke. Ge je z njimi odprl kaka vrata kronike ne govore, dejstvo pa je, da je bil ob povratku domov tudi na Dunaju deležen takega sprejema, kakršen je sicer namenjen le najvišjim državniškim obiskom. To, da ni ostal klepar je pa itak samoumevno. Cortinske in druge zmage je “oplemenitil” tudi kot filmski igralec, pevec, hotelir, predstavnik veletrgovskih tvrdk in z drugim. Svoje športne dosežke je vnovčil pametno in koristno. Od njih živi udobno in brezskrbno še danes. Italijani so - kot gostitelji - poslali sicer na tekmovališča izredno številno ekipo, ki pa objektivno ni imela možnosti v večji meri posegati po vidnejših uvrstitvah. Se najbližja kolajni sta bila Minuzzova v smuku (4.) in štafeta 4 x 10 km (5.), 36-letni Ženo Colo pa je pod težo svojih let nastopil v Gortini le še kot nosilec olimpijskega ognja (pa še tu ne kot zadnji, kar je povzročilo nemalo zamere) in domačinom je zato preostalo le upanje, da bosta rešila čast italijanskega zimskega športa druga dva smučarja. To sta bila bivša reprezentanta Monti in Alvera, ki sta morala zaradi poškodb, ki so ju prizadele na tekmah, obesiti smuči na klin ter sta nato presedlala na bob. Tako so “azzurri” staviti vse na to športno zvrst, saj so bili ena redkih držav, ki je tedaj imela progo za to športno zvrst. Poleg tega so biti Italijani tudi vodilni v svetu na področju izdelovanja teh vozil. Zato je razumljivo, da je vladalo za to panogo izredno zanimanje in že med treningi se je ob progi kar trlo gledalcev. Ti so pa le preveč tiščati svoje radovedne nosove nad ledeni jarek in nekateri so to drago plačali. Med treningi se je namreč zgodilo nekaj hudih nesreč, najhujša pa je bila tista, v kateri je švicarski bob na zavoju vrglo iz korita in je dobesedno pokosil vrsto preblizu stoječih gledalcev. Med temi jih je ne- malo nato s težkimi poškodbami sledilo igram iz bolniške postelje. Vsekakor so domačini osvojiti kar tri bohovske kolajne, od teh eno zlato. Verjetno pa bi biti zlati celo dve, če ne bi Monti tik pred igrami dobil gripe in so ga morati zastražiti v bolniški sobi, da ni ušel iz postelje že na poskusne vožnje. Monti je tako povsem brez treninga osvojil “le” srebro. Jugoslovanska reprezentanca je odšla v Gortino zelo optimistično, ob povratku pa je prevladovalo malodušje. Svetovna kakovost v zimskih športih je naraščala tako skokovito, da je slovenska ni več dohajala. Se najbolje so se izkazali tekači s 13. mestom v štafeti 4 x 10 km in 14. mestom Knifica na 50 km dolgi progi. Alpinci so uvrstili v deseterico po dvajsetem mestu štiri smučarje, kar sicer ni bil neuspeh, uspeh pa tudi ne. Razočarali pa so skakalci, med njimi najbolj Janez Polda, ki naj bi bil glavno “plavo” orožje v dolomitskih spopadih, a se je “spri” s skakalnico, kateri je zameril zanj prestrmo zaletišče ter ni bil na koncu niti v prvi polovici slovenskih skakalcev na teh igrah. Njegova uvrstitev na 24. mesto je Slovenijo razočarala. Se bolj kot Slovenci pa so biti na igrah razočarani Norvežani: potem, k° so imeti skoraj vse dotlej na zimskih olimpijskih igrah kar nekak monopol v smučarskih skokih se je v Gortini prvič najavila nova skakalna velesila, Finska. Osvojila je obe najvišji mesti, tretje mesto Glassa iz Vzh. Nemčije (obe Nemčiji sta sicer tedaj še nastopali z enotno reprezentanco) pa je tudi že nakazovalo, da bo treba v bodoče računati tudi s skakalci, ki niso v nobeni sorodstveni zvezi s Skandinavci. Polom Norvežanov najbolje kaže dejstvo, da se je njihov najuspešnejši “orel” uvrstil komaj na 9. mesto in bi mu zato skoraj bolj pristojala vloga kakega vrabca. Povsem drugačno vzdušje pa je ob koncu iger vladalo med Sovjeti. Ti so - težko okinčani z medaljami - končno časnikarjem na stežaj odprli vrata svoje misurinske “trdnjave, ” kjer so, široke slovanske duše, bratsko delili s predstavniki svetovnega športnega tiska ostanke svoje zaloge pijač. Pre' nekateri novinar je tedaj na lastni koži izkusil, da z Rusi ni dobro tekmovati niti v pitju vodke, saj je “zbomaja komanda” kljub večjim količinam izpije stepske kačje sline še kar trdno stala na lastnih nogah, ko so se mehkužni zahodnjakarji že obnašali kot nekaj dni prej tekmovalci v smuku: kako priti do vrat je bila zanje skoraj nerešljiva uganka. Na slikah: levo, impozantna skakalnica, zgoraj junak iger in lju' bljenec žensk Toni Sailer OD TELOVADNIH ZAČETKOV DO VRHUNSKE ODBOJKE IN TRENERSTVA ber začetkov odbojke v Italiji Organizirani slovenski Šport v Italiji ima bogato zgodovino, saj sega od prvih povojnih let skoraj nepretrgoma do današnjih dni. Do edine prekinitve je prišlo leta 1948, ko se je zaradi političnih nesoglasij med drugim prenehalo tudi vse Športno delovanje, ki se je potem obnovilo nekje okrog leta 1956. Za pobudnika te nove dobe v Športnem življenju slovenske mladine velja profesor Bojan Pavletič, ki je znal pravilno postaviti na noge telesnokulturno delovanje pri nas. Sicer pa brez dobrih in tudi odličnih pomočnikov sam najbrž ne bi zmogel ustvariti tako močno gibanje, kot je nas današnji šport. Med Številne privržence, ki so vneto sodelovali pri razvoju telesne kulture, sodi v prvo vrsto prav gotovo Pernici o Jurkič, ali kot je splošno poznan - Učo. Učo Jurkič, rojen v Trstu 28. avgusta 1936, je bil v svoji športni karieri borben igralec in izvrsten trener. Veliko mladih je Slo skozi njegove roke. Svojo kariero je Učo začel kot 14-letni telovadec. Na stadionu 1. -naja je telovadil že pred jj/om J 948 in ko je leta 1956 takratna Slovenska pino, je bil Učo spet v pivPivsla telovadno sku-skupine, prek športnih dnevov, tednov, IgeFifUP. je nastalo najprej Športno združenje Bor in nato iz leta v leto vsa ostala Športna društva. Aktivni Učo je pri Boru takoj nastopil kot trener-igralec odbojke in njemu se je treba zahvaliti, če je odbojka postala naSa vodilna panoga, ki še danes sodi med prve športne aktivnosti naše mladine. Zato je prav, da se naših pionirjev ne samo spomnimo, ampak da jih predstavimo tudi ndajsim generacijam. Učota smo prosili za daljši klepet. Takoj se nam je odzval in se lotil pripovedovanja: Začel sem s telovadno skupino Miloša Strgarja na stadionu 1. maja. Takrat smo imeli na razpolago zelo majhno telovadnico, ki je bila čisto dovolj velika za orodno telovadbo. Ta prostor, ali bolje lesena baraka, je nekega dne zgorel. Na srečo pa so tistega večera bili v telovadnici starejši telovadci, tako da so lahko orodje skoraj v celoti rešili in ga spravili v skladišča. Le nekaj orodja se je poškodovalo. Ta nezgoda pa nas ni ustavila. Nadaljevali smo namreč s telovadbo na odprtem. Toda na žalost nismo imeli sreče. Tudi skladišče, v katerem je bilo spravljeno vse orodje, je nekega dne zgorelo in vse naše športno imetje je s požarom izginilo. Leta 1956, ko je bil zgrajen stadion 1. maja, smo začeli vse na novo. Kot društvo Slavko Škamperle smo se ukvarjali s takimi športnimi panogami, ki so lahko potekale v majhnih društvenih prostorih, tako smo gojili šah, namizni tenis, kakšenkrat pa smo zaigrali tudi kako tekmo odbojke, seveda na odprtem. In prav naše društvo je takrat vztrajalo pri Prosvetni zvezi, da bi imeli nek reden tečaj, če ga lahko tako imenujem, telovadbe. In res, v nedeljo, 9. decembra je bila prva telovadna ura. Veliko mladih fantov in deklet je pristopilo in resno zahajalo na te telovadne ure. Dobivali smo se dvakrat ali trikrat tedensko, ob nedeljah dopoldne pa smo najprej telovadili in nato še igrali odbojko na odprtem. Ker pa mi je bila odbojka izredno všeč, sem skupaj z Adrijanom Pavlico zahajal na treninge odbojke tudi k italijanskemu društvu Libertas. Poleg odbojke pa sva pri Libertasu trenirala tudi atletiko. Praktično sem bil zaseden skoraj vsak dan, z odbojko, z atletiko ali pa z orodno telovadbo na stadionu 1. maja. 21. junija 1959 je bilo ustanovljeno športno združenje Bor. Ustanovili smo tudi odbojkarsko sekcijo in leta 1961 sem prestopil od Libertasa k Bom in tako se je začela moja odbojkarska kariera pri Bom. Pri Bom ste igrali v prvi moški ekipi. Kakšni so bili uspehi te ekipe? Ko sem začel svojo odbojkarsko pot, so bile lige precej drugačne od današnjih. Oktobra 1961 smo igrali v neke vrste promocijski ligi in ker smo jo takoj - čeprav je bilo to prvo leto nastopanja - osvojili, smo si zagotovili napredovanje v C ligo. Po rednem delu prvenstva smo bili prvi na lestvici C lige, toda v B ligo se nismo uvrstiti, kajti na kvalifikacijah smo naleteti na drago ekipo državnega prvaka in žal izgubiti. Tudi v na- Ati je kakšna razlika? Takrat je bil trener ne samo trener, temveč tudi spremljevalec, maser itd. Skrbeti je moral za drese, za mrežo, dokumente in sploh za vse. Se najmanj skrbi smo imeti za žoge, saj jih ni bilo veliko. Kdaj ste prenehali z aktivnim igranjem? Uradno sem z aktivnim igranjem prenehal pri 33. letih, ko smo še biti v B ligi. Moram pa dodati, da sem pri 50 letih za lastno zadoščenje spet stopil na parket s skupino bivših odbojkarjev v prvenstvu D lige. Ce bi ta skupina resno trenirala, bi morda imeti celo možnost za napredovanje. Vemo, da ste tudi zelo vesten trener in da ste se vseskozi izpopolnjevati. Katere ekipe ste trenirati? Svojo trenersko pot sem začel pri Bom, kjer sem treniral moške, ki so igrali v B ligi. Nato pa sem prestopil k Bregu, kjer sem treniral žensko ekipo, ki je uspešno nastopala v prvenstvu B lige. Za las smo namreč zapraviti napredovanje v A ligo. Veliko pozneje pa sem se spet vrnil k Bora, kjer sem treniral mladinke in deklice. Glede izpopolnjevanja pa moram povedati, da me ni bilo nikoli sram vprašati za katerokoli novost, ki so jo moji igralci spoznati na kakšnem tečaju. Vsekakor ste še vedno aktivni, saj na stadionu trenirate žensko rekreacijo, poleg tega pa vas slednji sezoni smo bili po rednem delu prvi na lestvici, takrat pa smo na tako napredovati"^"!? IP go. Praktično smo v treh letih prišli v drugo državno ligo. Naši uspehi so privabiti veliko občinstva. Medtem ko so italijanske ekipe imele na tekmah le peščico gledalcev, večkrat so biti to sorodniki ali prijatelji samih igralcev, se je na naših tekmah zbralo od 200 do 300 gledalcev in to je bilo za nas čudovito. Skratka, vladalo je veliko zanimanje. Ko smo začeti v B ligi, pa smo na žalost izgubili zelo važnega igralca, Sergija Veljaka, igralca, ki je leto prej oblekel dres državne reprezentance. Sergij je namreč odšel študirat v Firence, kjer je igral za državne prvake in bil leto kasneje proglašen tudi za najboljšega igralca Italije. Poleg Veljaka sta nas zapustila še druga dva igralca - eden zaradi vojaščine, drugi pa zaradi bolezni. Kljub vsem tem odstopom, smo že prvo leto osvojiti šesto mesto na skupni lestvici, leto kasneje pa celo četrto. Kakšne so razlike, če bi primerjali tedanjo vašo B ligo in današnjo? Razlike so zelo, zelo velike. Mi smo takrat želi take uspehe predvsem zaradi tega, ker smo imeli stike z Vzhodom, ki je bil v tistih letih zibelka evropske odbojke. Slovenski in češki trenerji so nas seznanjali z vsemi novostmi, ki smo jih potem mi prvi uporabljati v Italiji. Tako se je zgodilo tudi s sistemom 5:1, to je s sistemom vstopanja podajača. Na pripravah v Rovinju so nas trenerji seznaniti s to novostjo, ki smo jo prvič uporabiti na turnirju na Padričah. Ta nov sistem je povsem zmedel naše nasprotnike, saj niso več vedeti, kje naj postavijo blok. Uradno pa se je ta sistem uveljavil šele oktobra na olimpijskih igrah v Mehiki. Primerjati sedanjo odbojko z takratno je zelo težko. Italija je danes v samem vrhu svetovne odbojke, igra je vendo hitrejša, bolj spektakularna, sploh ni primerjave z našo igro. Danes bi bilo nepojmljivo, da bi sprejemali tako, kot smo sprejemali takrat. Sprejemali smo namreč v povaljki s prsti. Seveda servisi niso biti tako ostri in močni kot danes, vseeno pa smo imeti vse prste pokvarjene. Danes, ko gledam to novo odbojko, mi je samo žal, da nisem več tako mlad. Vi ste še danes aktivni rekreativec. Ati mislite, da je šport še koristen, ali pa je postal že pravo pretiravanje? Šport postane pretiravanje, ko lahko škoduje športnikovemu zdravju. Do te meje je vsak šport koristen, vseeno pa je vedno odvisno od športnika. Kot sem že prej omenil, ni nihče prisiljen. Vsak naredi to, česar je zmožen in kot se počuti. Glede današnjega načina treniranja mladih: ali otroci ne začenjajo prezgodaj? Če ostanemo pri odbojki, sem mnenja, da otroci začenjajo prezgodaj s treniranjem oziroma s specifičnim športom. Idealno bi bilo, da bi se vsaj tam do 12. leta ukvarjali z orodno telovadbo in akrobatiko, saj bi tako imeti podlago za katerikoli šport. Danes je veliko poškodb, tudi hudih. Kako je bilo v vaših časih? Ati je mogoče odvisno od tega, da danes preveč sedimo? Glavni razlogi so različni življenjski pogoji. Mi smo hoditi bosi,* bosi igrati nogomet na peščenem igrišču, potepati smo se sem ter tja, plezali, skakati. Danes pa otroke na trening pripeljejo starši, ko dopolnijo 18 let, pa se sami pripeljejo. V naših časih ni bilo tako. Kamorkoli smo šli, smo šli peš. V začetnem obdobju našega športa, ko še niso obstajala športna društva, torej v obdobju športnih iger, je bil »kampanilizem« svojevrstna gonilna sila. Ali je danes še pozitivno, da posamezne organizacije vzgajajo mladino v tem duhu? Za takratne čase je bilo to idealno, saj so se na podlagi tega kampanilizma ustvarila vsa okoliška društva. Danes pa se s tem ne strinjam, raje bi videl sodelovanje. Ce vzamemo kot zgled nogomet, ima danes vsaka vas svojo ekipo, nimajo pa dovolj igralcev. Zaradi tega pa v ekipo vabijo tujce in zgodi se, da ogrodje ekipe ne sestavljajo domačini, temveč tujci. Kampanizilem bi bilo najboljše odpraviti in dražiti vse moči. Kaj pa mislite o športu nasploh, je že dosegel svoj maksimum, ali bodo rekordi še padali? Gotovo je, da bodo rekordi še padati. V preteklosti se je zdelo, da je veliko dosežkov nedotakljivih, toda danes so biti vsi ti dosežki popravljeni in gotovo bodo v prihodnosti znova izboljšani. Kako vidite prihodnost slovenskega športa v Italiji? Žal danes sloni vse na denarju. Ce nimaš denarja tudi v športu ne moreš biti konkurenčen in večkrat tudi ne moreš nuditi nobe- Kateri so bili športni uspehi? Največji uspeh je bila srebrna značka, to je bila nagrada, ki so jo podelili samo trem igralcem B lige v vsej Italiji. Ob tej znački je bila še zlata, ki pa so jo podelili trem najboljšim igralcem A lige. Poleg tega sem trikrat oblekel dres tržaške reprezentance. Zadoščenja pa sem imel tudi kot trener, saj mi je uspelo spraviti v državno reprezentanco tri fante in eno dekle. Nedvomno je bilo to takrat lažje kot sedaj. Kaj menite kot bivši športnik o profesionalnem športu? Mislim, da je to pozitivno, saj ni nihče prisiljen. Poleg tega pa je treba veliko trenirati in se žrtvovati in tega ni vsakdo pripravljen storiti. nih aktivnosti. Drugi velik problem pa je, da je danes premalo otrok. Če manjka mladina, manjkajo tudi vrhunski rezultati. Pogovor zapisal Rado Šušteršič Na slikah (od leve navzdol): 1. Učo Jurkič danes; 2. kjer zdaj na 1. maju stoji velika dvorana, je bilo včasih odbojkarsko igrišče; 3. Marjan Dolgan nagrajuje Juridča med športnimi igrami C LIGA / JADRAN NUOVA KREDITNA C2 m D LIGA / SKROMEN IZKUPIČEK Važna zmaga za boljše počutje Za jadranovce je v tem kolu prišla v poštev samo zmaga, igra pa ni bila navdušujoča Sveti Miklavž je košarkarjem Jadrana Nova TKB prinesel pomembno zmago v gosteh. Po pekočem domačem porazu iz prejšnjega kola so »modri bojevniki« proti zadnjeuvršCenemu Bravimarketu iz Humina tesno zmagali, potem ko je bilo srečanje stalno izenačeno. Igra jadranov-cev ni bila navdušujoča, saj so se prilagodili ritmu domačinov in so bili v obrambi preveč popustljivi, tudi odstotki pri metu pa so bili dokaj skromni. Prvi polčas je bil uravnovešen, za naše pa je izstopal predvsem Samec, ki je bil z Oberdanom in Rauberjem med najzaslužnejšimi za uspeh. . Domačini so natančno, izvajali mete za tri točke, jadranovci pa so pokazali nekoliko zrelejšo igro, ki je slonela na zaključkih iz pod koša. Odločitev je padla šele sredi drugega polčasa, ko so domači košarkarji nekoliko popustili, Vatovčevi fantje pa so uspeli razviti učinkovite protinapade, s katerimi so si priborili zadostno prednost, katero so tudi obdržali do konca tekme. Jadranova združena ekipa je mimo zmage tudi v soboto dokazala, da ni v najboljši formi, pomembno pa je bilo Štefan Samec vedno na mestu vknjižiti novi točki za ohranitev 5.mesta na lestvici in seveda za vzdušje v ekipi. Glavno breme so tudi tokrat no- sili Obor dan, Grbca, Qa- mec in Rauber, za osvojitev samega vrha lestvice pa ekipi nedvomno manjkajo nekatere enakovredne menjave. Med 'ostalimi izidi kola velja omeniti uspešno igro Don Bosca, ki vztrajno zasleduje vodilno Cit-tadello in je tokrat zma- gal v Gorici. Glede ostalih kandidatov za vrh pa beležimo uspeh Italmon-falconeja in neroden poraz Fagagne. KreCiCeva Oc.L V vAUlici )c Icl teden poražena zapustila igrišCe Bassana, medtem ko so košarkarji iz Conegliana, proti katerim bo Jadran igral v prihodnjem kolu (sobota, 13.decembra, ob 20.30 v Domu pristaniških delavcev pri Briščikih), tesno premagali Rovigo. Dom Rob Roy je v gosteh zopet ostal praznih rok, vendar je bil v igri opazen velik napredek v D ligi uspešni le borovci, Cicibona in Kontovel KO Arniči del B asket PN -Dom Rob Roy Agorest 82:77 (30:41) DOM ROB ROV AGOREST: Košuta 2 (2:2, -, 0:3), Corsi 12 (1:1, 1:3, 3:9), PodberšiC 10 (-, 5:7, -), Gej 4 (2:2, 1:1, 0:1), Franco 11 (2:2, 4:9, -), Campanello 21 (0:1, 5:10, 3:8), Corsi 4 (-, 2:2, -), Grauner (0:4, 0:1, -), Jarc 12 (2:4, 5:8, -), Di Cecco. Domovci so proti vodilnim PordenonCanom zaigrali prepričljivo, vendar so tudi tokrat prepustili točki nasprotnikom. Nedeljsko srečanje je bilo na visoki ravni in resnielno ni bilo opaziti razlike med ekipama kot kaže zaCasna lestvica. Vse do 9. minute so bili gostitleji v rahli prednosti (19:16), nakar pa smo bili priča res odlični igri gostov, ki so s hitro igro in trojkami dvojice Corsi - Campanello nadigrali nasprotnika in do konca polčasa, z vmesnim delnim izidom 16:4 (od 24:25 do 28:41), prepričljivo večali prednost. Gostje so prednost obdržali vse do 25. minute, k.o Je Inuial zaradi petih osebnih napak na klop Košuta, Corsi pa jih je tedaj imel že štiri. Pprde-nonCam so izkoristili nepazljivosti v Domovih vrstah in izenaCih v 30. minuti (56:56). Pet minut pred koncem pa je njihova prednost znašala osem točk (66:58). Dom se ni predal in odlično reagiral ter izenačil 69:69 (37. min.). V odločilnih trenutkih pa je domovcem .Zal zmanjkalo moči in tako sta točki ostali v Pordenonu. Ne glede na končni rezultat je Dom Rob Roy Agorest tudi na tej tekmi pokazal lep napredek in na trenutke tudi zelo privlačno igro. Ge bodo fantje nadaljevali po tej poti in odpravili manjše pavze, ki so še opazne v njihovi igri, bodo že v povratnem delu prve faze prišli do večjih zadoščenj (L.S.) V D ligi so bili v sobotnem, 1.povratnem kolu uspešni le košarkarji Bora Radenske, ki so z zmago nad ekipo Drago Basket utrdili 2.mesto na skupni razvrstitvi B skupine. Proti moštvu, ki ga vodi bivši Borov trener Fabio Di Cecco (Dom) ni igral Sancin, se je razigral Maurizio Susani (MVP tedna), ki je dosegel 30 točk s sedmimi »trojkami«. Kljub končni razliki 10 točk pa zmaga Furlanovih varovancev ni bila lahka, saj so se gostje predali le v poslednjih minutah srečanja. Okrnjeni Kontovelci so pred domačim občinstvom utrpeli pekoC poraz proti nevarni Legi Nazionale, predvsem pa je bilo občutiti v napadu odsotnost Igorja Civar-dija, ki je daleC najboljši posameznik v VremCevi peterki. Derbi proti Boru Radenski, ki bi ga morali Turk in ostali odigrati v soboto, je bil preložen na torek, 16.decembra. Tekma bo v Domu pristaniških delavcev ob 20.30, pričakovati pa je izenačeno srečanje med našima uspešnima predstavnikoma v Cetrto-ligaški konkurenci. V A skupini je Cicibona Prefabbricati Marsich zamudila odlično priložnost, da porazi še nepremagani Inter 1904. Varovanci trenerja Battilane so zaigrali prepričljivo in so bili dalj Časa v vodstvu, poškodba Zuppina, peta osebna napaka Per-sija in nekatere zelo dvomljive sodniške odločitve pa so pripomogle k preobratu v korist prisebnih Tržačanov, ki Š6 naprej vodijo na skun.-> 1 "'Kljub porazu pa gre pohvaliti celotno ekipo Cicibone, ki igra iz tekme v trekmo bolje. Tudi tokrat se je pod košema izkazal Matej Pettiros-so, ob katerem sta bila najuspešnejša Uršič in Zuppin. Najboljši strelci naših ekip C LIGA: Stefan SAMEC 147, Michel GRBEC 125, "Dean OBERDAN 124 C2 LIGA: Fabrizi CAMPANELLO 127, Renzo DI CECCO 121, Marko CORSI 94. D LIGA: Igor Civardi (Konotvel) 149, Marko URgJfj' Stefan PERSLFi1 atoSSO (Cicibona) 101 PROMOCIJSKA LIGA: Marko SALVI 68, Paolo KRALJ 67, Borut KLABJAN 53 DRŽAVNI KADETI: Denis DOGLIA (Kontovel) 184, Roby PAOLETIC (Kontovel) 150, Niko STOKELJ (Bor) 136 DRŽAVNI KADETI / 10 KOLO V Pordenonu lepa zmaga igralcev Bora Friulexport Visok poraz v gosteh prestroga kazen za Kontovelce Danilo Bosari dosegel 23 točk (Foto KROMA) C LIGA IZID111. KOLA Italmonfalcone - Istrana 94:66, Bassano -Latte Carso 102:67, Bravimaiket • Jadran 75:81, Caorle • Fagagna 99:89, Castel-franco - Cittadella 75:84, Conegliano -Rovigo 77:75, Ardita - Don Bosco 62:72, Ferrara ni igrala. LESTVICA Cittadella 11 9 2 823:714 18 Don Bosco 10 8 2 774:723 16 Fagagna 11 7 4 934:840 14 Italmonfalcone 10 7 3 821:750 14 Jadran NTKB 10 6 4 733:729 12 Conegliano 10 6 4 766:786 12 Bassano 10 5 5 871:850 10 Ferrara 10 5 5 767:746 10 Rovigo 11 5 6 823:850 10 Caorle 10 4 6 754:739 8 Castelfranco 10 4 6 729:738 8 Ardita 10 3 7 721:765 6 Bravimarket 10 3 7 783:828 6 Latte Carso 11 3 8 782:897 6 Istrana 10 2 8 682:808 4 PRIHODNJE KOLO Ferrara ■ Caorre, Fagagna - Ardita, Italm. ■ CasteK, Rovigo - Ardita, Jadran - Conegliano, D.Bosco - Bassano, L.Carso -Istrana, Fagagna ne igra. D LIGA SKUPINA A IZIDI 8. KOLA Cicibona - Inter 65:80, Goriziana - Ro-mans 93:83, IsonSna - Duke Pub 72:73, Libertas - Adi Ronchi 53:71. LESTVICA inter 8 8 0 716613 16 Goriziana 8 7 1 739:671 14 Adi Ronchi 8 5 3 542:482 10 Romans 8 4 4 608:599 8 Libertas 8 3 5 585:600 6 Cicibona MarsicS 2 6 553605 4 Duke Pub 8 2 6 582:635 4 Isontina 8 1 7 551:671 2 PRIHODNJE KOLO Cicibona Marsich - Acli Ronchi, Duke Pub - Goriziana, Inter - Libertas, Romans - Isontina. C2LIGA SKUPINA A IZIDI 9. KOLA Barcolana - POM 77:99, Fiumicello - Interni uggia 99:87, Arniči - Dom Rob Roy 82:77, Codroipese - Robur 96:82, Como -Porda 66:69. LESTVICA Corno 9 8 1 769:600 16 Porda 9 8 1 732:674 16 Amid PN 9 7 2 752:718 14' Codroipese 9 6 3 792:739 12 POM 9 5 4 727691 10 Barcolana 9 4 5 744:778 8 Fiumicello 9 3 6 685:725 6 Robur 9 2 7 640:694 4 Dom Rob Roy 9 1 8 677:757 2 Intermuggia 9 1 8 707:849 2 PRIHODNJE KOLO Fiumicello - Barcolana, Intermuggia - Codroipese, POM - Amid, Robur - Como, DomRobRoy-Porcia. D LIGA SKUPINA B IZIDI 8. KOLA Bor Radenska - Drago Basket 91:81, Chiarbola - Arte 84:85, Gradese - Ter-moidraulica 60:42, Kontovel - Lega Nazionale 60:76. LESTVICA Arte 7 6 1 464:446 12 Bor Radenska 8 5 3 623:573 10 Gradese 8 5 3 558:532 10 Chiarbola 8 4 4 649:626 8 Lega Nazionale 8 4 4 566:545 8 Kontovel 8 4 4 578:584 8 Drago Basket 8 2 6 578632 4 Termoidraulica 7 1 6 426:504 2 PRIHODNJE KOLO Arte - Gradese, Drago Basket - Lega Nazionale, Kontovel - Bor, Termoidraulica -Chiarbola. Arniči del Basket PN-Bor Friulexport 72:94 (52:54) Bor: Kafol, Smilovich 6 (4:6; 1:4; -), Gaburro 23 (6:10; 7:13; 1:3), Stokelj 15 (7:11; 4:8; -), Santi 1 (1:2; 0:2; 0:1), KrCaliC 11 (3:6; 4:4; -), Bosari 23 (7:8; 8:10; -), Kodrič 2 (2:2; 0:2; -), Lovriha 9 (3:6; 3:14; 0:1), Romano 4 (0:2; 2:5; 0:1). Trener: Martini SON: 30 PON: KrCaliC (32) in Stokelj (37) PM: 33:53 Za dve toCki: 29:62 Promocijska liga IZIDI 4. KOLA Romane! - Al Gioielto 81:70, Breg - Petrol-chimica 6569, Gib - Planet 79:72, Mediter-ranea - San Vito 55:64, Skyscrapers - Soul Team 77:71, St Azzurra - Virtus 85:77 LESTVICA San Vito 4 4 0 284:259 8 Skyscapers 4 3 1 341:307 6 Petrolchimica 4 3 1 284:273 6 Mediterranea 4 3 1 236:233 6 Soul Team 4 2 2 305276 4 MomoGio 4 2 2 270266 4 Romane! 4 2 2 282:302 4 Virtus 4 1 3 265264 2 Breg 4 1 3 291:302 2 StAzzurra 4 1 3 288:303 2 Planet 4 1 3 274294 2 Al Gioiello 4 1 3 273:314 2 PRIHODNJE KOLO Breg - St. Azzurra. ____________ Za tri točke: 1:6 3 TOČKE: Gaburro 1 Po dveh zaporednih porazih so Borovi kadeti na gostovanju v Pordenonu z dobro skupinsko igro visoko premagali skromno domaCo peterko. Organizacijske težave (zamuda zaradi zgrešenih podatkov glede telovadnice) k sreči niso prekomerno ovirale SvetoivanCanov, ki pa so v prvem polčasu zaigrali pod svojimi sposobnostmi. Razliko je tokrat predstavljala obramba, ki je bila v prvem polčasu mehka in popustljiva (52 prejetih toCk), v drugem polčasu pa agresivna in skoraj nepropustna (v preostalih 20 minutah so borovci domačinom dopustih le 20 točk), tako da je tudi protinapad postal učinkovitejši. V napadu so Martinijevi varovanci skozi celo tekmo zelo dobro uhajali gostiteljem, ki so uspeli naše zaustaviti le s prekrški. Za uspešno igro bi tokrat pohvalili celotno ekipo, predvsem pa sta se izkazala Danilo Bosari in Riccardo Gaburro, ki sta prispevala po 23 toCk in sta bila zelo natančna pri metu. (nš) Total Comfort Fiumicello- Kontovel La nuova edi-le 112:86 (57:41) Kontovel: Sibelja, Paole-tiC 26, Šušteršič 19, Doglia 24, Hrovatin, Nabergoj 7, Rogelja, Budin 4, Žagar, Gregori 6. Trener: Vremec PON: Žagar 3 TOČKE: Paoletic 4, Doglia 1 Kontovelci so v nedeljo v Fiumicellu nastopili v okrnjeni postavi (odsotna sta bila Kocjančič in Se-mec) in zasluženo izgubiti proti sicer precej enakovredni ekipi. ZaCetek je bil za naše vse prej kot spodbuden, saj so domačini že v uvodnih minutah zanesljivo povedli (17:5 v 8’) in v teku prvega polčasa vodstvo še povečali. Proti koncu prvega dela so VremCevi fantje konCno reagirali in se približali gostiteljem na samih 6 toCk, nasprotniki pa so kmalu spet poprijeli in prvi del zaključili s 16 točkami prednosti. V drugem delu so naši zaigrati bolje in s »trojkami« razigranega PaoletiCa jim je uspelo nadoknaditi dobršen del zaostanka. Ob koncu pa so jim ponovno pošle moči, kar so spretno izkoristili postavni domačini, ki so prednost povišali na končnih 26 toCk in s tem dokončno strli utrujene Kontovelce. V Kontovelovem taboru je tokrat zatajila zlasti obramba, tudi pri skoku pa so prevladali fizično boljši domačini. V napadu pa so biti naši precej dobro razpoloženi, najuspešnejša pa je bila običajna strelska trojica Doglia-PaoletiC-SušteršiC, ob katerih je ugodno presenetil Tomaž Nabergoj. Pohvalo zaslužita tokrat predvsem sodnika, ki sta odlično opravila svojo vlogo in dokazala visoko tehnično pripravljenost. OSTALI IZIDI: Codroipese- UBC Videm 49:78, Libertas- Galassini Gradišča 78:84, Intermuggia- Po-lisigma 90:100, Acli Ronke- Genertel 72:92 VRSTNI RED: UBC Videm in Galassini Gradišča 18, Potisigma 16, Don Bosco 14, Bor Friulexport 10, Acli Ronke, Bicinicco, Fiumicello, Genertel in Intermuggia 8, Arniči del Basket PN 6, Libertas 4, Kontovel La nuova edile, Co-droipo in Pozzuolo 2. KOŠARKA Torek, 9. decembra 1997 DEČKI / V UVODNEM KOLU Pomembna zmaga za Joganove fante SGT B - Bor Friulexport 107:122 (49:57) Bor: Posar 24, Floridan 38, Kemperle 8, Peric 2, Požar 3, Jevnikar 27, Rebula 5, KrCaliC 8. Trener: Jogan PON: Kemperle, KrCaliC in Posar 3 TOČKE: Jevnikar 2 V uvodnem kolu so Joganovi varovanci dosegli pomembno zmago. Tekma je bila napeta zaradi nešportnega vedenja domačinov, ki so predvajali grobo igro (Mitja Jevnikar in Luka Peric sta se poškodovala, Peric je moral celo v bolnišnico). Kljub temu so naši stalno vodili in tudi zasluženo zmagali, saj so bili zlasti v napadu neustavljivi. Med posamezniki so se odlikovali predvsem Floridan, Jevnikar in Posar, vsa ekipa pa zasluži pohvalo za važen uspeh, (nš) Kontovel- SGT A 53:82 (31:44) Kontovel: Starec 12, Sirk, Trampuž, Zavadlal 4, Budin 2, Ražem 25, Turco 4, Nabergoj, Matiacic 2, Bukavec 2, Schillani 2. Trener: Meden Proti močnemu nasprotniku so se Kontovelci dobro upirali v prvem polčasu, ko so bili enakovredni gostom. V nadaljevanju so jim pošle moCi in zmanjkalo jim je sape, tako da so veC grešili v napadu in bili bolj popustljivi v obrambi. Za dobro igro bi pohvalili Žigo Ražma in Erika Starca, ki sta se izkazala kot stebra ekipe tako v obrambi kot tudi v napadu. Breg- Intermuggia 38:92 (12:47) Breg: Mahne-Kalin, Corbatto 13, Barazzutti 6, Scroccaro 3, Sancin 12, Mauri, Bandi 2, Mikolj 2, Ciacchi, Coletta. Brežani so v prvem kolu prvenstva dečkov naleteli na premočnega nasprotnika, ki jih je nadigral že v teku prvega polčasa. Kljub porazu zaslužijo mladi Bregovi košarkarji pohvalo za požrtvovalno igro. OSTALI IZIDI: Genertel- Bardi 106:68, Barcolana- Don Bo-sco 52:69 _____________UGA PRIJATELJSTVA__________________________ Zmage Sežane, Plamapura in Prestranka, danes Bor-Kontovel Z nezmamnjšanim tempom se nadaljuje košarkarska liga prijateljstav za obmejne peterke v kategorioji propaganda. Danes bo na 1. maju (s pričetkom ob 16. uri) povratni derbi med Borom in Kontovelom, ostale ekipe pa so svoje tekme redno igrale konec tega tedan oziroma vCeraj. V A skupini je Sežana prepričljivo premagala DivaCo, v B skupini pa sta bili uspešni peterki KK Plama-Pur in KK Prestranek. Izid A skupine: DivaCa - Sežanma 25:52. Vrstni red: Sežana 7, Bor 6, Kontovel in Divača 4 (Bor in Kontovel s tekmo manj). Izida B skupine: KK Plama-Pur - OS Globočnik 35:34, KK Prestranek -KKPivka 33:29. Vrstni red: OS Globočnik, OS Pivka, KK Plamapur 6, KK Prestranek 0. Objavljamo tudi lestvico najboljšega strelca vsake ekipe: Marin Spahič (Globočnik) 53, David Bergoč (Pivka) 27, Poljšak (Pivka) 42, Poljšak (Prestranek) 31, Mico Madonia (Bor) 37, Peter Hrovatin (Kontovel) 38, Jani Bencina (Sežana) 32, Andrej Prunk (DivaCa) 40. ____INTERVJU / GENERTELOV TUJEC IVICA MARIC_ Atipičen predstavnik nepozabne »šole« Ivica Marič, ni sodil pred pričetkom prvenstva med tiste tuje igralce, ki naj bi v A-2 ligi izstopali nad povprečjem. Njegova košarkarska kariera je potekala v glavnem v Bosni in na Hrvaškem, v Trstu pa ga je čakala prva pomembna preizkušnja na tujem. V Pancottovi ekipi, kjer ima vsak igralec svojo natančno definirano vlogo, pa se je izkazal za nenadomestljivo figuro. V 11 tekmah je namreč igral povprečno vek kot 35 minut, dosegel 148 točk (več kot 13 na tekmo), metal z več kot 46 % točnostjo za 3 točke (22:47), veC kot 65 % uspehom za dve točki (25:39), zelo natančen pa je bil pri prostih metih (32:38, kar je več kot 84 %); razdelil je 3 do 4 asistence na tekmo, pobral 2 do 3 odbite žoge, poleg tega pa še ukradel nekaj žog. Če k temu dodamo še uspešno vodenje ekipe, potem lahko trdimo, da preživlja Ivo Marič v Trstu pri 30 letih eno boljših sezon, tako da je bil spet izbran za reprezentanco Hrvaške, ki je pravkar igrala kvalifikacije za evropsko prvenstvo. Po tekmi s Sassarijem, ki so jo Tržačani dobili z izredno igro v drugem polčasu (delni izid 54:21!), smo ga zaprosili, da nam nekaj pove o sebi in o svoji letošnji izkušnji. Najprej nam, prosim opišite svojo košarkarsko kariero... Začel sem v ZepCu, v Bosni, kjer sem se rodil. Nato sem igral pet let v Zenici od tretje pa vse do prve jugoslovanske lige. Nato sem eno sezono odšel v Miin-chen v drugo nemško ligo, nato pa se vrnil v Jugosla- vijo k Giboni, kjer sem igral dve leti. Prestopil sem nadalje k drugemu prvoligaškemu zagrebškemu klubu Zrinjevcu, kjer sem ostal tri leta. Sedaj pa sem tu v Trstu. Katerega igralca ste imeli za zgled? Ko sem bil mlad, so moji idoli bili razni, od Mirze Deliašiča v Bosni pa do Jordana in Pippena v Združenih državah Amerike. Kolikokrat ste nastopili za hrvaško reprezentanco? Pred tremi leti sem igral na evropskem prevenstvu v Grčiji, letos pa so me spet poklicali za kvalifikacije. Vsega sem v petih sezonah za reprezentanco igral okoli 40 do 50 tekem. Vaš način igre pa ni značilen za jugoslovansko šolo... Moja košarkarska šola je bosanska, z leti pa sem precej umiril svoj naCin igre. Play-maker mora v tekmi doseči 10 do 15 točk, obenem pa voditi ekipo in igrati agresivno obrambo. Kako ste se znašli v Trstu? Dobro sem se znašel s soigralci in trenerjem, tudi mesto mi je zelo všeč. Tu sem z družino (ženo in tremi otroci, najmlajša ima dva tedna) in se imamo zelo dobro. Ste mogoče imeli kak stik s slovensko manjšino? Nobenega. Nisem vedel, da tu živijo Slovenci. Slučajno sem opazil plakate o nekem koncertu po mestu. Kaj pa menite o nivoju A-2 lige? Ugodno sem bil presenečen. Prvih pet, šest ekip, je po mojem močnejših od vseh hrvaških in slovenskih ekip razen Gibone, Splita in ljubljanske Olimpije. Sledite tudi A-l ligi? Opazite veliko razliko? Sledim po časopisih in televiziji. Prvih pet ekip A-2 lige in zadnjih 6 ekip A-l lige je po moje skoraj enakovrednih, torej ni velikih razlik. Kdo se bo uvrstil na prva štiri mesta v A-2 ligi? Mi, Livorno, Dinamica Gorica in Imola. Katera sta bila vaša najhujša nasprotnika v A-2 ligi v obrambi in napadu? V tej ligi ni veliko dobrih režiserjev, težko sem igal proti Bortolonu od Imole, ki je dober obrambni igralec; v obrambi pa sem največ težavi imel z Goričanom Fumagallijem. Se zadnje vprašanje: z Genertelom ste podpisal enoletno pogodbo. Bi jo ob zapadlosti rad podaljšal? Prav gotovo, tu se znajdem dobro, in sem poleg tega blizu doma. Živim namreč v Zagrebu. Upam, da bom lahko za nekaj dni šel domov okrog božica. Marko Oblak NARAŠČAJNIKI / DVE ZMAGI IN DVA PORAZA Obvestilo Kontovelovci zmagali s stolico, borovci so se dobro upirali Joganovi fantje so proti resnemu kandidatu za prvo mesto izgubili z 12 točakmi razlike. Slab nastop Doma Kmečke banke Servolana - Dom Kmečka banka 72:37 (39:22) Dom: Culot 2, De Luca, Bla-sina, Premier 1, Bensa 6, Romano 4, Marini 7, Lorenzut, Marušič, Zulian 17. Trenerja: Quai in Gej Kombinirana postava Doma in UGG je s svojim nastopom nekoliko razočarala, saj nasprotnik le ni bil tako močan. Po izenačenem začetku so gostje povsem popustili, predvsem s psihološkega vidika, in si niso več opomogli. Težave do-movcev so predvsem karakterne, saj jim odločno primanjkuje samozavesti. Bor Friulexport - SGT 77:89 (49:38) Bor: Posar 13, Floridan 17, Miloševič 7, Sunjerga 4, Hrovatin, Premru 14, Družina 6, KrCaliC 4, Pitacco 12. Trener: Jogan PON: Miloševič Proti najresnejšemu kandidatu za prvo mi sto so borovci po dobri igri izgubili z 12 točkami razlike, potem ko so večji del tekme vodili in bili vselej enakovredni gostom. V prvem polčasu so naši nadigrali nasprotnike po zaslugi pazljive obrambe in učinkovite skupinske igre, nikakor pa jim ni uspelo zaustaviti košarkarja Cavaliera, ki je bil najboljši strelec srečanja s kar 44 točkami in je v drugem polčasu odločil tekmo v korist svoje ekipe. Naši so po odmoru popustili predvsem v obrambi in pri skoku pod lastnim košem, šele v zadnjih minutah pa so jih gostje dokončno strli ter z zmago potrdili status vodilnega na lestvici. Pri borovcih je celotna ekipa zadovoljivo opravila svojo vlogo, več od ostalih pa sta pokazala Iztok Floridan v prvem delu in Jure Pitacco pod košema, (nš) Kontovel - Italmonfalcone 102 :91 (50:43) Kontovel: Starec, Cemjava 2, Zavadlal, Budin 6, Ražem 28, Nabergoj 39, Rogelja 14, Emili, Matiacic 10, Sossi, Schillani 2, Bukavec. Trener: Meden. Kontovelci so se v tretjem krogu prvenstva pomerili doma proti ekipi Italmonfalcone in si z zmago priborili novi točki, kljub fizično močnejšemu nasprotniku. Vodstvo si je naša ekipa priborila že v prvem polčasu in ga ohranila vse do konca tekme. Pokazalo se je, da je naša peterka tehnično bolje pripravljena od nasprotnikov, ki so si prislužili veliko osebnih napak, saj so morali kar štirje njihovi igralci zapustiti igrišče pred koncem tekme. Za pridobljeno zmago moramo pohvaliti vse tiste, ki so se zanjo požrtvovalno trudili. Upati je, da bodo tako uspešno igrali tudi v nedeljskem kolu 20. decembra, ki bodo na domačem igrišču gostili do-movce. OSTALI IZIDI: Pall. Gorizia- Polet Metra 55:86, DLF- Santos B 100:80 VRSTNI RED: Ferroviario, Bor Friulexport, Polet Metra, SGT, Santos A, Italmonfalcone, Kontovel 4, Pall. Gorizia, Servolana in Santos B 2, Dom Kmečka banka 0. ZUTS zamejstvo obvešča učitelje, naj se za nalepke za leto 1998 javijo pri ZSSDI najkasneje do petka, 12. trn. ZSSDI prireja v četrtek, 11. t. m., ob 20.30, v Gregorčičevi dvorani na ul. Sv. Frančiška 20 v Trstu, predavanje Sandra Del Pupa iz Pordenona o novem načinu smučanja »carving«. Predvajali bodo tudi video »Carving Odis-sey«. SK BRDINA sporoča, da vpisovanje za zimovanje v Maribora je podaljšano do 15. decembra. Informacije na tel. št. 212859. SK DEVIN prireja smučarski beli teden od 17. do 24. januarja 1998 v krasni Val di Fassa. Pričakuje nas Cez 100 km snežnih smuCin, da ne bi govorili o »Super Dolimiti ski-ju«. Nastanitev je predvidena v udobnem hotelu v kraju Vigo di Fassa, po izredno ugodni ceni. Informacije nudi tajništvo v večernih urah na tel. 2916004. SK DEVIN obvešCa, da je še nekaj prostih mest, v okvira novoletnega zimovanja od 1. do 6. januarja ’98, v smučarskem središču Falcade. Informacije nudi tajništvo, vsak veCer na tel. 2916004. NAMIZNI TENIS / NAPOREN KONEC TEDNA Mladi krasovci si krepijo igro Dobra bera v Terniju in Zgoniku Mladinske vrste Krasa Telita! so bile tri dni zaposlene z napornimi tekmovanji. V soboto in nedeljo so si kvalifikacijske točke za nastop na mladinskem državnem prvenstvu nabirale v Terniju na drugem italijanskem mladinskem turnirju, včeraj pa še na deželnem turnirju v Zgoniku, o katerem bomo še poročali. Na drugi preizkušnji v Terniju je številčno močno zastopan Krasov naraščaj dosegel še boljše uvrstitve kot na prvem državnem turnirju, in to kljub večji konkurenci, saj je bilo v Terniju organizirano enotno tekmovanje za vso Italijo. Kras Telital je slavil v najvišji starostni kategoriji, kjer se je na prvo stopnico povzpela Krasova mladinka Vanja Milič. Začnimo z uspehi štirih najm-lajsih Krasovih predstavnic, od katerih so se tri uspešno prebile iz začetne kvalifikacijske skupine. Mateja Crismancich in Lisa Ridolfi sta se v nadaljevanju prebile do četrtine finala, kjer sta nateleteli na prvo oziroma tretjo nosilko tabele in s tem dosegli uvrstitev med prvo osmerico, Paola Zavadlal pa med šestnajsterico. Lisa Ridolfi in Eva Carli sta se izkazali v višji starostni kategoriji od svoje, to je pri deklicah, kjer sta prišli med prvih 32 uvrščenih, še posebno je ta rezultat razveselil Evo Carli (najmlajše), ki se ji je poskus preboja ponesrečil v lastni starostni skupini. Od Krasovih deklic je najboljšo uvrstitev dosegla Alessia Gerebizza (med 16), Roberta Zavadlal in Giada Vidoni pa med 32-terico. Nesrečen žreb je imela Giada Vidoni, ker jo je v osmini finala premagala kasnejša zmagovalka Laura Pastorino iz Genove. Ista nasprotnica je prekrižala pot v četrtini finala Martini Milič v tekmovanju naraščajnic. Po ogorčenem boju (-16, -19) je Krasova igralka dosegla 5. do 8. mesto. Martina Tretjak je bila zmagovalka svoje skupine, potem pa je morala priznati premoč nosilke Štev. 4, Valerie Cre-spi, v izločilnem delu tekmovanja ter zasedla 9. do 16. mesto. Roberta Zavadlal in Roberta Ridolfi sta osvojili nekaj kvalifikacijskih točk z uvrstitvijo med 32-terico naraščaj-nic. Krasova naraščajnika Boštjan Mi- lič in Jurij Verč sta vsak v svoji skupini premagla po enega nasprotnika, kar pa ni zadostovalo za prepustitev v drugi del temovanja. V mladinski konkurenci je za Kras Telital igralo sedem mladink in Bojan Simoneta. Že v skupini je igral zelo dobro. Proti najboljšemu nasprotniku je zelo tesno izgubil (v tretjem setu na 19, sicer bi bil zmagovalec skupine). V tekmovanju na direktno izločanje pa je za tem izgubil z igralcem iz Ascoli Pičena Tal-lottijem med 64-terico. Pri mladinkah je premočno slavila Vanja Milič. V prvem delu tekmovanja je kot igralka druge jakostne kategorije počivala. Takšnih mest je bilo na mladinskem turnirju rezervirano osem, zato tudi Daši Bresciani in Martini Milic ni bilo potrebno opravljati preizkušnje v skupini. Z veliko samozavestjo je najboljša Krasova mladinka Vanja Milič strla odpor Sonje Araldi, Valerije Crespi in klubske tovarišice Daše. V polfinalu je bila boljša tudi od igralke Che Lina Nicolette Stefanove. V ostrem dvoboju, ki je terjal tudi dodaten set (15, -13, 21), je mirnejšo kri ohranila Vanja in nato v finalu z lahkoto premagala domačinko Stefanio Bosi (14, 16). Med prvih osem mladink je prišla le Daša Bresciani. Pred srečanjem s klubsko soigralko je premagala nasprotnici Marzolla in Racca. V drugem krogu direktnega izločanja sta se morali pomeriti tudi sestrični Martina in Nina Milič. Slednja si je izborila nadaljevanje igre kot zmagovalka skupine in je med 32-terico izgubila z Martino. Martina se je prebila Se za krog naprej (med 16), kjer je naletela na nosilko St. 4 Karin Cagliari (Tramin). Dvema krasovka-ma preboj iz skupine ni uspel. Nekaj točk pa je osvojila Jasmin Kralj (med 64). Tudi njej žreb ni bil naklonjen z igralko Tramina Margit Rellich. Pridobljene točke se bodo v skupnem seštevku upoštevale dvojno. Mladi krasovci so okrepili svojo igro. Mnogi prihajajo v formo. Z nabiranjem kvalifikacijskih točk pa bodo nadaljevali prve dni novega leta na razdvojenem turnirju Turin - Messi-na in konec marca ponovno na enotnem turnirju v Terniju. (J.J.) NAMIZNI TENIS / ANA BERSAN SPREJELA PONUDBO CASTELLANE »Če bi mi Kras priskrbel službo, bi se takoj vrnila« Naša najboljša igralka se v vrstah državnega prvaka dobro počuti - Krasu napoveduje solidno sezono v državnem vrhu V letošnji sezoni več naših športnikov nadaljuje športno kariero v italijanskih klubih ali pa v ekipah iz matične domovine. Tak primer je tudi naša najboljša pingpon-gašica Ana Bersan, ki-je sprejela ponudbo državnega prvaka Castellane in tako postala nasprotnica svojih prijateljic in bivših soigralk iz vrst zgoniškega Krasa. Od Ane smo hoteli izvedeti, zakaj se je odločila za ta korak in kako se v novem ambientu počuti. »Pri Castellani igrajo same dobre igralke, ena od teh pa je zelo pogosto na pripravah z italijansko reprezentanco. Zato je hotelo društvo v ekipo vključiti še eno igralko, ki je uvrščena do petnajstega mesta na državnih lestvicah. Trener Šercer, ki me odlično pozna, saj je pred leti treniral tudi pri Krasu, je pomislil name. Vedel je, da že precej časa zaman iščem službo in je zato predlagal vodstvu Castellane, naj se poveže z mano in mi ponudi službo. In res so to storili: zaposlena sem v tovarni nogavic, poleg tega mi plačujejo stanovanje, nekaj denarja pa dobim tudi za igranje. To pa je bil tudi edini razlog za moj odhod. Ce bi mi Kras priskrbel službo, bi se takoj vrnila v Trst.« Torej bi le rajši igrala v Trstu... Pri Castellani se počutim zelo dobro, soigralke sem že poznala, saj so bile večkrat moje nasprotnice, s Šercerjem pa nikoli nisem imela problemov. Kljub temu pa bi seveda raje ostala doma, saj imam v Trstu družino in prijatelje. Kakšna pa je razlika med društvoma? V glavnem je edina razlika ta, da je Castellana malce bolj profesionalno društvo. Na razpolago ima več denarja, več je pa tudi reklame. V načinu dela pa mislim da ni nobene razlike. Kaj pa trener? Kakšna je razlika med Šercerjem in Ge Kejem? Oba sta zelo dobra trenerja. Razlikujeta pa se v tem, da zahteva Šercer od igralk, da sledijo njegovim navodilom, medtem ko Ge Ke dopušča igralkam možnost, da se same odločijo, kako se bodo lotile nasprotnice. Kdaj te bomo lahko spet videh igrati? V Zgoniku bomo igrali šele v povratnem delu, ne vem pa še, ali bom takrat igrala. Upam, da mi bo društvo dovolilo igrati proti svojim bivšim soigralkam. Misliš, da je Kras letos slabši kot lani? Prepričana sem, da ni slabši, saj med mano in Katjo Milič ni nobene razlike. Mogoče je Katja manj izkušena, mislim pa, da to ne bo bistveno vplivalo na rezultate. Kakšno vlogo pa bo igral Kras v letošnjem prvenstvu? Gotovo bo dosegel uvrstitev od 2. do 4. mesta. Upam, da bo igral proti nam za naslov prvaka, toda paziti se bo moral Coc-caglia. Na naslov prvaka pa objektivno ne more ciljati, saj so moje soigralke trenutno precej boljše. Vseeno pa mislim, da bo prej ali slej Krasu uspelo osvojiti naslov prvaka, saj sta Vanja in Katja še mladi in bosta gotovo še precej napredovali. Kakšni so tvoji cilji v letošnji sezoni? Ciljam na državni naslov med drugokategomi-cami in si želim napredovati do 7. mesta na jakostnih lestvicah. (T.G.) MLADE PANOGE / POVVERLIFTING, SPORI IZ DRUŽINE DVIGANJA UTE2I Kristjanu Devetaku priznanje ZSŠDI za izjemen dosežek Mladi Goričan, kije osvojil naslov svetovnega prvaka v kategoriji mladincev do 75 kg, je prejel spominsko plaketo podčrtal stres, ki športnika spremlja na velikih tekmovanjih. Zelo pomembno vlogo imata pri tem temeljita psihološka pripravljenost in čim večja zbranost, kajti govorimo o posebnem načinu dviganja uteži, kjer je lahko vsaka najmanjša nepazljivost za športnika usodna, zlasti še pri dviganju več kot 100 kg težkega bremena v ležečem položaju. Za uspeh je potrebna tudi pravilna prehrana, celo stroga dieta, ki se je mora športnik do pičice držati, kot se mora držati zelo strogih, dobesedno špartanskih življenjskih pravil. Powerlifting sloni na treh preizkušnjah dviganja: leže, squat in s potegom s tal. Sovodenjskemu korenjaku najbolj leži squat, kar pomeni z 245 kg težkim bremenom na plečih najprej počepniti do predvidene mere, nato pa se ponovno dvigniti. Vsako najmanjšo napako sodniki kaznujejo z odbitjem točk ali celo z diskvalifikacijo. V bližnji prihodnosti čakajo Kristjana novi veliki tekmovalni napori, vendar smo prepičani, da jih bo uspešno opravil, kajti naš mladi športnik je dokazal, da ga odlikujeta vztrajnost in izredna želja po Športni uveljavitvi. VIP S skromno, toda prisrčno slovesnostjo je ZSSDI želela počastiti izjemen športni dosežek, ki je pred kratkim uspel dvajsetletnemu Kristjanu Devetaku iz Sovodenj. O uspehu smo v našem časopisu že poročali in podrobno opisali panogo, v kateri je Kristjan tako zablestel. Gre za povverlifting, razmeroma novo športno zvrst, ki se je razvila v krogih fitness telovadnic, to se pravi v kovačnicah nadpovprečno mišičastih fantov, zadnja leta tudi deklet. Povver-lifting je panoga, ki je v bistvu zelo blizu klasičnega dviganja uteži, le pravila in tehnika dvigovanja so različni. V svojem kratkem nagovoru je predsednik PO ZSSDI za Goriško Marko Lutman opredelil Kristjanov podvig kot nekaj izrednega, kar se v slovenskih goriskih krogih ne dogaja prav po-gostoma. Zadnji podoben uspeh smo goriški Slovenci imeli daljnega leta 1964 s kolesarjem Jurijem Uršičem na olimpijskih igrah v Tokiu. Novopečenemu svetovnemu prvaku v kategoriji mladincev do 75 kg je ZSSDI izročila spominsko plaketo, nato pa je mladi Kristjan zelo podrobno razložil, kako poteka vadba, kateri so tehnični prijemi dvigovanja, kakšno je vzdušje, in Koper izgubil Evropo V soboto so igralke Kemim-plasa v Bukarešti v povratni tekmi pokala prvakinj potegnile krajši konec. Tokrat so proti Gnmdfosu izgubile s 3:0 (15:7, 15:10,15:4) in se tako poslovile od Evrope. Kalčeve igralke so tekmo začele dobro, toda naredile so precej napak v ključnih trenutkih. Najbolj borben je bil nedvomno drugi set, v katerem so Koprčanke povedle najprej s 4:0 in nato še s 7:5 ter do rezultata 9:9 set kontrolirale. Toda v končnici niza se je nekaj zataknilo in set je bil izgubljen. V tretjem nizu so Koprčanke popolnoma odpovedale, domačinke pa zaigrale sproščeno in tako osvojile še zadnji set in si zagotovile vstop v ligo prvakov. Černičev Hatu. osvojil drugi par točk V nedeljo je Hatu iz Bologne premagal neposrednega tekmeca za obstoj, in sicer ekipo Com Cavi iz Neaplja s 3:0 (15:10,15:11,15:8), ter si trenutno izboljšal položaj. V prvih dveh setih sta bili ekipi enakovredni, vendar je bila v ključnih trenutkih Bologna odločnejša in bolj koncentrirana. V tretjem nizu je Neapelj odpovedal in Bologna je tako lahko po dolgem času ponovno slavila. Matej Černič tokrat ni zaigral v prvi postavi, dosegel pa je 2 točki in 4 menjave. Nedeljska tekma je bila druga Matejeva tekma po poškodbi. Na igrišče je namreč stopil že v torek, ko se je Hatu pomeril z Lube Macerato. Kljub dobri Matejevi igri (4+5), je Hatu ostal praznih rok. Po zelo borbenem in napetem dvoboju je Bologna izgubila proti Macerati s 3:1. Kraški zidar visoko izgubil Dvotedenski premor državne košarkarske lige zaradi kva-lifikacijiskih tekem za evropsko prvenstvo ni prijal Kraškemu zidarju. Tokrat so Sežančani visoko izgubili proti novomeški Krki s 62:97 (26:50 po prvem polčasu). Budinovo moštvo je vodilo le na začetku, preostali del pa je pripadel Novomeščanom. Jan Budin je tokrat dosegel 17 točk in 9 skokov in bil najboljši strelec svojega moštva. Alen Carli slavil s Triestino Triestina je v nedeljo zmagala proti Ospitalettu z 1:0 in se tako povzpela na tretje mesto na skupni lestvici. Tokrat je na igrišče stopil tudi naš Alen Carli. 25 minut pred koncem tekme je Triestina doživljala momentalno krizo in trener Be-ruatto je z igrišča priklical napadalca Riccarda, na njegovo mesto pa je poslal Carlija, tako da bi zaščitil sredino igrišča in zaustavil napade Ospitaletta. Carli je tokrat na sredini igrišča zaigral dobro in zelo odločno ter s podajami lepo odkrival soigralce. Lokar in Arena premagana, Pučka pa zmagovit Lokarjev Cirio je tokrat za las izgubil proti Baroniju iz Neaplja z rezultatom 78:75. V tej tekmi je Marko Lokar dosegel 9 točk. Trenutno ima Cirio 10 točk in se nahaja nekje na sredini lestvice skupaj z drugimi tremi moštvi, med katere sodi tudi Montana iz Forlija, ki bo v prihodnjem kolu Ci-rijev nasprotnik. V prvenstvu B2 lige je tudi Arenov Gesteco iz Čedada potegnil krajši konec. Po dobrem prvem polčasu so igralci Ge-steca popolnoma odpovedali v drugem, tako da je ekipa Pio-ve di Sacco zasluženo slavila s 62:80. Arena je tokrat dosegel 11 točk in bil tretji strelec svojega moštva. Edini naš košarkar, ki je zabeležil pozitiven rezultat, je bil Gregor Fučka, katerega Teamsystem iz Bologne je premagal Pistoio s 93:86, Gregor pa je dosegel 11 točk. _____JANEZ KOCIJANČIČ ŠEST LET NA ČELU OLIMPIJSKEGA KOMITEJA SLOVENIJE_ V skrbi Slovenije za manjšino šport ne bi smel biti izjema Janez Kocijančič je na Čelu Olimpijskega komiteja Slovenije že od njegovega nastanka, se pravi celih Sest let. Zaprosili smo ga za intervju, na katerega je rade volje pristal. Pred nedavnim ste praznovali Šesto obletnico olimpijskega gibanja v samostojni Sloveniji. Kako in v kolikšni meri se je to šestletno obdobje odrazilo v stanju in razvoju Športa v Sloveniji? »Menim, da smo ob šestletnim olimpijskega gibanja v Sloveniji lahko upravičeno ponosni, saj smo po učinkoviti ustanovitvi Olimpijskega komiteja Slovenije dosegli njegovo hitro, skoraj bi lahko rekli takojšnje priznanje s strani Mednarodnega olimpijskega komiteja. To nam je omogočilo sodelovanje na Zimskih olimpijskih igrah v Albertvillu v Franciji, nato na poletnih v španski Barceloni, zopet zimskih v Lillehammerju na Norveškem in končno na poletnih v Atlanti v ZDA. Na štirih olimpijskih preiskušnjah so naši športniki dosegli sedem olimpijskih medalj, kar je za državo z manj kot dvemi milijoni prebivalcev zavidljiv uspeh. Tudi Ce pogledamo naše nastope in bero medalj na sredozemskih igrah, na evropskih olimpijskih dnevih mladih, na evropskih in svetovnih prvenstvih, lahko ugotovimo, da je slovenski šport razvit in uspešen kljub marsikakšni pomanjkljivosti. Pred dvemi leti smo združili Olimpijski komite Slovenije in Športno zvezo Slovenije v novi Olimpijski komite Slovenije - Združenje športnih zvez in s tem sledili organizacijskemu modelu, ki ga poznate tudi v Italiji. Cilj združevanja v novo vseslovensko športno krovno organizacijo je povečati učinkovitost, zmanjšati stroške in doseči reprezentativnost civilne športne sfere. Čeprav bo treba se marsikaj postoriti, smo z dosedanjimi rezultati lahko zadovoljni.« Vključevanje Slovenije v Evropsko unijo, liberalizacija pretoka športnikov iz ene v drugo državo, gospodarska integracija. Predstavlja vse to nov mejnik tudi za slovenski šport? »Gotovo vključevanje Slovenije v Evropo in Čedalje bolj očitni procesi globalizacije prinašajo v naše življenje spremembe, za katere ne verjamem, da jih že v celoti poznamo in razumemo. Kako globoko se bo to odrazilo v športu, lahko šele slutimo, čeprav postajajo Črni ameriški košarkarji ali pa ruski hokejisti, da omenim le nekatere primere, že sestavni del slovenskega športnega vsakdana. Tudi naši športniki in trenerji so raztreseni širom sveta. V različnih tujih reprezentancah dela tako več kot dvajset slovenskih smučarskih trenerjev. Mnogo si obetamo tudi od številnih mednarodnih tekmovanj, od regionalnih in evropskih lig, ki naj bi dvignile zlasti raven naših moštvenih športov. Prav tako bo nove možnosti uredil razvoj na področju trženja, kjer se bodo za slovenske športnice in športnike, za moštva in najuglednejša mednarodna tekmovanja Čedalje bolj zanimala tuja, zlasti mednarodna podjetja.« OKS kaže veliko občutljivost za problematiko zamejskega športa. Kako Vi gledate na naše športne gibanje? Kaj v njem najbolj cenite? MogoCe kaj tudi pogrešate? »Menim, da je zamejski šport, zlasti v Italiji, pomemben del našega narodnega izraza in da pomeni dejaven branik nevarnosti raznarodovanja. Tudi na tekmovalne dosežke smo lahko zelo ponosni. Poleg tega pri zamejskem športu najbolj cenim zavzetost športnikov in organizatorjev, pa tudi množičnost. Problemi - dovolj jih je, najveCji pa je nedvomno denar, zlasti po krizi v zamejskih slovenskih finančnih ustanovah.« Pred nedavnim je ZSSDI na tiskovni konferenci v Ljubljani predstavilo svoje delovanje. Novinarka Dela Tanja Volarič je v svojem poročilu poudarila, da se v Sloveniji večkrat pozablja, da zamejski šport s svojimi uspehi predstavlja tudi slovensko državo. Se tudi Vi strinjate s to oceno? Kaj bi morala konkretno narediti Slovenija, da bi omogočila ohranitev slovenskega športa v Italiji vsaj na dosedanji ravni? »O tem, ali zamejski šport v svetu predstavlja tudi slovensko državo, bi se dalo razpravljati. Prav gotovo pa predstavlja sestavni del športnih dosežkov slovenskega naroda. In prav je tako! Republika Slovenija ima ustavno obvezo, da skrbi za svoje manjšine v zamejstvu in šport ne bi smel biti nobena izjema. Konkretno bi to moralo pomeniti predvsem denarno pomoč ob popolni organizacijski in vsebinski avtonomiji zamejskih športnih organizacij.« Ali se Vam ne zdi, da bi morale tudi posamezne športne zveze in društva aktivneje sodelovati z zamejskimi Športnimi klubi? »Prav gotovo, s tem da bi moralo bit veC spodbud z obeh strani. Prav tako se mi ne zdi najbolj prav, da je sodelovanje veC ali manj omejeno na območje ob meji.« OKS dobro sodeluje tudi z italijanskim olimpijskim odborom. Vemo, da je tudi Vaša osebna zasluga, Ce je CONI priznal ZSSDI, vendar pa je temu priznanju sledila zelo skromna, skoraj smešna finančna pomoC. Kako Vi ocenjujete zadržanje CONI-ja? »Ureditev statusa ZSSDI v Italiji v okviru Italijanskega nacionalnega olimpijskega komiteja (CONI) se mi zdi lep uspeh zamejskega športa. Prepričan sem, da bo to pripeljalo tudi do ustrezne denarne pomoči s strani CONI-ja, saj je to najmogočnejši in najbogatejši olimpijski komite sveta. Tudi osebno se bom potrudil za to, vtis pa imam, da so temu naklonjeni tudi moji sogovorniki v Rimu. Pri tem bodo prav gotovo upoštevali, da Olimpijski komite »Slovenije iz svojih, sicer skromnih sredstev, sofinan-sira športno dejavnost italijanske manjšine v Sloveniji.« Vprašanja postavil Aleksander Koren CELOVEC / OBČNI ZBOR ŠPORTNE ORGANIZACIJE KOROŠKIH SLOVENCEV Z optimizmom v novo tisočletje CELOVEC - Slovenska športna zveza, osrednja organizacija vseh slovenskih športnih društev na Koroškem, je pretekli teden priredila svoj redni občni zbor. Skupščina je potekala v znamenju vidnega vzpona zveze v zadnjih dveh letih, njene uveljavitve na nacionalni in na mednarodni ravni. Program »Slovenska športna zveza 2000« ter uspešna kandidatura Koroške za »Igre brez meja« pa sta hkrati naka- Za predsednika SSZ je bil za nadaljnja tri leta vnovič soglasno izvoljen Marijan Velik, ki zvezi predseduje že od leta 1992 dalje, njegov namestnik pa je še naprej nekdanji dolgoletni predsednik SSZ Danilo Prusnik. Nadaljni elani predsedstva so: Peter Trampu-sch, Mirko Oraže, dr. Ludvik Drami, mag. Rupert Gasser, Janko Kolih, Silvo Kummer, poslovo-deCi tajnik Ivan Lukan, mag. Anton Malle, mag. Mirko Oraže, dr. Ivan Ramšak, Erih Uznik, Eda Velik in Franc VViegle. Za pregledovalca računov sta bila izvoljena mag. Jože Blajs in Milan VVutte, razsodišče zveze pa sestavljajo Ivko Ferm, Hanzi Lesjak in Martin VViegele, kate.dh namestniki so Hanzi Pscheider, Lubo Urbajs in Frdi Osojnik. Tudi ostali odbor je bil soglasno izvoljen, v njem pa so upoštevana vsa društva in tudi vse športne panoge, v katerih so koroški Slovenci aktivni. zala pot slovenskega športa in skupne regije Alpe-Jadran v novo tisočletje. Priznanje za pozitivno delovanje zveze v preteklosti in naCrte za bodočnost so s svojo navzočnostjo dokumentirali številni Častni gosti, ki so se poleg zastopnikov skoraj vseh včlanjenih društev udeležili zbora: predsednik sosveta za koroške Slovence in ZSO dr. Marjan Sturm, podpredsednik NSKS dr, Vladimir Smrtnik, konzul R. Slovenije v Celovcu mag. Anton Novak ter zastopnika Olimpijskega komiteja Slovenije/Združenja športnih zvez Marjan Jemec in Evgen Bergant. Vnovič izvoljeni predsednik Velik je v svojem referatu uvodomo izpostavil uspešen zaključek organizacijske in tehnične reorganizacijo zveze, glede vse bolj prereCega vprašanja financiranja slovenskih športnih struktur na Koroškem pa je - še posebej v luči najnovejše proračunske politike Slovenije kot tudi Avstrije - ponovil zahtevo »10 odstotkov manjšinskega proračuna za šport«. Avstrijo pa naj bi končno uresničila tudi zahtevo po bazičnem financiranju zveze, ki kot strešna organizacija opravlja funkcijo pomembnega koordinatorja športnega življenja narodne skupnoste, za kar je potrebna tudi določena strokovna in tehnična infrastruktura. Z velikim zadovoljstom je SSZ sprejela tudi odločitev Avstrijskega olimpijskega komiteja, ki je za uradnega avstrijskega kandidata proglasil Celovec in s tem podprl kandidaturo treh dežel za skupno organizacijo ZOI leta 2006 na tromeji Avstrija-Slovenija-Furlanija-Julijska krajina. Odločitev da je velik izziv za SSZ, slovenska športna društva kot npr. SD Zahomc, in tudi za ostale manjšinske strukture na Koroškem, je poudaril Velik. Pozitivno je ob tem izpostavil tudi logo Olimpijskega komiteja Slovenije, ki da je na realiciji Ljubljana - Celovec prav tako bila pomembna opora uspešni kandidaturi Celovca. Predsednik SSZ je nadalje informiral o pripravah na 50-letnico SSZ leta 1999. Poudaril je, da naj bi bilo jubiljeno leto dodaten impulz za razvoj in uveljavitev slovenskega športa na Koroškem in v celotnem prostoru Alpe-Jadran na pragu novega tisočletja. PoslovedoCi tajnik Ivan Lukan je v svojem poročilu poleg uspešno izvedene notranje reorganizacije zveze, ki ima zdaj svoj lastno pisarno in današnjemu Času primerno tehnično infrastrukturo, opozoril tudi na vsebolj tesno in kvalitetno sodelovanje s športnimi strukturami v Sloveniji, s Slovenci v Italiji (ZSSDI) in v zadnjem Času tudi spet s Slovenci v Porabju. Redni stiki da seveda obstajajo tudi z uradnimi inštitucijami to- in onstran meje. Na kratko je delegatom predstavil tudi program »Slovenska športna zveza 2000«, osnovo za uspešno delovanje zveze v prihodnjem tisočletju. Nov statut zveze, prikrojen izzivom današnjega športnega življenja, pa je občnemu zboru predstavil pravnik dr. Ludvik Druml. Obsežen dokument mdr. poleg slovenskih društev prvič upošteva tudi slovenske športnike in športnice, ki niso včlanjeni v ta društva, nadalje na novo doloCa triletno mandatno dobo predsedstva, tričlansko razsodišče, itd. Občni zbor je statut, napisan v obeh deželnih jezikih, sprejel soglasno. Namestnik generalnega sekretarja Olimpijskega komiteja Sloveni-je/Zdrušenja športnih zveze Marjan Jemc pa je v okviru občnega zbora prejel zlato odlikovanje SSZ za trajne zasluge za prekomejno sodelovanje in uspešen razvoj slovenskega športna na Koroškem. Častni gosti so v svojih pozdravnih besedah pozitivno ocenili delovanje in vzpon SSZ ter ji za prihodnost zagotovili aktivno podporo pri uresničevanju njene pomembne naloge. Predsednik ZSSDI Jure Kufersin, ki se zaradi nujne obveznosti ni mogel udeležiti občnega zbora, v brzojavki izrazil željo, »da bi sodelovanje med ZSSDI in SSZ še naprej potekalo po začrtani poti in nas vedno bolj povezovalo«. (I.L.) Na sliki je ožje predsedstva Slovenske športne zveze (z leve): Peter Trampuš, Ivan Lukan, predsednik Marjan Velik, podpredsednik Danilo Prušnik, Mirko Oraže POKAL UEFA / POVRATNI TEKMI OSMINE FINALA Inter mora nujno zmagati z najmanj tremi goli razlike Njegov nasprotnik je Strasbourg - Lazio je zmagal že v gosteh in ga proti Rapidu z Dunaja čaka v Rimu dokaj lahka naloga MILAN, RIM - Medtem ko so nogometni navijati na Škornju včeraj še vneto komentirali nedeljske tekme A lige (in tudi sobotni poslastici v Genovi in v Turinu), sta se Inter in Lazio že zatopila v današnji povratni srečanji osmine finala pokala UEFA. Oba bosta igrala pred domačimi gledalci, njuna naloga pa bo popolnoma različna: Lazio mora proti dunajskemu Rapidu »braniti« zmago z 2:0, ki jo je bil dosegel v gosteh, Inter pa mora nadomestiti dva gola zaostanka proti Strasbourgu. Začnimo pri Milančanih. Konec tedna zanje ni bil najboljši. V nedeljo in tudi včeraj so predsednik Moratti, trener Simoni in sredinski napadalec Ronaldo protestirali zaradi enajstmetrovke, ki jo je v soboto dosodil sodnik Sampdorii, potem ko je Signori padel v kazenskem prostoru Interja. Colonnese, ki naj bi nekdanjega napadalca Lazia spodtaknil, je zatrjeval, da se ga sploh ni dotaknil (kar naj bi potrjevali tudi upočasnjeni televizijski posnetki). Ronaldo sedaj obljublja, da se bo začel tudi on metati v kazenskih prostorih, da bi izsilil najstrožjo kazen. Iz njegovih izjav ni znano, ali bo to svojo novo nogometno tehniko preizkusil že nocoj v San Siru, kjer bo Inter gostil francoski Strasbourg. Trener Simoni bi verjetno želel več njegovih golov, kot pa padcev, saj mu je bil že padec na francoskih tleh izpred dveh tednov dovolj. Inter je takrat izgubil z 0:2, v resnici pa je bilo 2:2, saj so Simeone in njegovi dosegli tudi dva povsem regularna gola, a ju je sodnik razveljavil. Pri Interju sedaj računajo, da se bodo hoteli igralci oddolžiti za nepošten poraz in bodo zato dali vse od sebe. Podobno, kot so to storili v šestnajstini finala, ko so prav tako igrali proti francoskemu klubu. Lyon je v prvi tekmi zmagal, in to kar sredi Milana z 2:1. V gosteh pa ga je Inter povsem nadigral in si prislužil napredovanje z golom takrat izredno razpoloženega Moriera (izid je bil 3:1 za Milančane). Nocoj bo za Inter nastopil tudi Ronaldo, ki se bo moral nato pridružiti brazilski državni reprezentanci na promocijski turneji po Bližnjem vzhodu. Nogometaši trenerja Simonija morajo zabiti najmanj dva gola (z 2:0 bi izsilili po- daljška), paziti pa morajo, da ne prejmejo nobenega zadetka, sicer bi morali doseči vsaj štiri gole. Strasbourg je v svoji zadnji tekmi izgubil pred domačimi gledalci z 0:1 proti Guingampu in vse bolj tone proti dnu lestvice. Zato bo verjetno napel vse sile, da bi ne izpadel tudi iz pokala UEFA. Ob taki premisi je naloga Interja vse prej kot lahka, vendar ni nemogoča. Se posebno, če bo Ronaldo zaigral kot pred slabim tednom v Marseillu, ko je z dvema zadetkoma in tremi milimetrskimi podajami ma-tiral evropsko reprezentanco. V Interjevih vrstah bo slavil Bergomi, ki bo odigral 105. tekmo v evropskih pokalnih tekmovanjih, kar predstavlja absolutni rekord. V napadu naj bi ob Ronaldu igrala Moriero in Djor-kaeff, ki se doslej na evropskih tekmovanjih ni najbolje izkazal. Trener Simoni računa na »pomoč« navijačev, a predprodaja ni bila najbolj spodbudna: do sinoči so prodali 25 tisoč vstopnic. Lazio je - vsaj kar zadeva pokal UEFA - veliko na boljšem. Zmaga v prvi tekmi v gosteh s prepričljivim 2:0 mu praktično že zagotavlja napre- dovanje. Dovolj bo, da ne prejme gola. In vendar: Lazio se ne nahaja v najboljših vodah. Ekipo je pretresla zadnja afera z odhodom Signorija k Sampdorii. Sobotni poraz proti Ju-ventusu je položaj še bolj zapletel. Trener Eriksson se je znašel v vrtincu polemik, ker naj bi prisilil Signorija »v izgnanstvo« in favoriziral Mancinija, ki pa je doslej »zatajil« trenerjevo zaupanje. Drevi Mancini ne bo igral, ker je bil diskvalificiran. Tako bosta v konici napada prvič od začetka tekme zaigrala Casiraghi in Boksič. Marcolin bo nadomestil poškodovanega Jugoviča, Negro pa bo sredi obrambe zamenjal Lopeza, ki se je tudi poškodoval (njegovo mesto na desnem obrambnem boku bo najbrž prevzel Pancaro). Prav obrambi je trener Eriksson tudi med včerajšnjim treningom posvetil največjo pozornost, da bi ne ponovila napak, ki jih je zagrešila v soboto proti Juventusu. Za razliko od prejšnjih dni ob robu igrišča ni bilo navijačev in prenapetežev, ki bi s kričanjem in žvižganjem motili potek treninga. Policijska izvidnica je kljub temu nadzorovala dogajanje, a ni posegla. NAS POGOVOR / PETER GERDOL IN ZIMSKE Ol Naša skupna ponudba za »igre brez meja« 2006 je tehnično in finančno daleč najbolj popolna Odločitev avstrijskega olimpijskega komiteja, da podpre Celovec kot nosilca skupne kandidature treh držav za organizacijo zimskih olimpijskih iger leta 2006, je močno odjeknila tudi na naši strani meje. Med pobudniki in soustvarjalci projekta »iger brez meja« je tudi prvi mož trbiške agencije za upravljanje žičnic zimskošportnih središč FJK Pro-motur Peter Gerdol. Dunajski sklep je kajpak navdušil tudi njega, ni pa ga presenetil. »Avstrija se za Celovec ni opredelila samo iz idejnopolitičnih razlogov, ampak tudi zato, ker je bila naša skupna ponudba tehnično in finančno najbolj popolna. S pobudniki celovške kandidature tesno sodelujemo, njihov dosje pa je bil pripravljen na osnovi našega, ki je rezultat izkušenj, pridobljenih, ko smo Mednarodnemu olimpijskemu komiteju (MOK) predložili prvo skupno kandidaturo pred dvema letoma. Učili smo se na napakah, si pridobili veliko izkušenj, zdaj pa imamo resnično zelo dober, praktično nepremagljiv dosje.« Zdaj je na potezi CONL Izreci se bo moral najkasneje do konca januarja. »Mi pričakujemo, da se bo izrekel Se prej, in to v naš prid. V Rim smo v preteklih dneh poslali obsežno dokumentacijo, v kateri je obdelano vseh 23 tem, ki jih zahteva MOK. Nasa konkurenta sta Veneto in Piemont. Po naši oceni je Veneto šibkejši. Ker so k sodelovanju povabili vsa tamkajšnja smučarska središča, bi bile njihove igre dejansko veliko bolj razpršene kot naše. Tudi na področju cestnih, želežniških in zračnih povezav absolutno zaostajajo. Imajo pa za sabo močno industrijo. Dovolj je, da omenimo Benettona. Pie-montova kandidatura je ovita v tančico skrivnosti. Vsekakor bi bil po naši oce- ni velik škandal, če nas CONI ne bi podprl. Dejansko lahka tudi v Lausan-nu uspe samo naša skupna kandidatura.« Zakaj? »Upam si trditi, da smo tehnično zelo dobro pripravljeni, toda to ni edini razlog. Vedeti je treba, da bo MOK igre zagotovo dodelil eni od alpskih držav. Po ZDA (Lake Placid), Aziji (Nagano) in Skandinaviji (Lillehammer) neizbežno pridejo spet na vrsto Alpe. Najmočnejša kandidatura je švicarski Sion. Oni so favoriti. Če Italija in Avstrija nastopita ločeno, nimata nobenih možnosti.« Zakaj je MOK na prejšnjem izboru zavrnil Trbiž? »Razlogov je več. Nismo imeli zadostnih finančnih jamstev, Avstrija nas ni stoodstotno podpirala (kandidirala je tudi Gradec, op.ur.), v času Berlusconijeve vlade so bili odnosi med Italijo in Slovenijo napeti. Kar pa zadeva tehnični del, so pomanjkljivosti izvirale iz neizkušenosti.« Na primer? »MOK-u ni bilo po godu, kako smo reševali vprašanje namestitve časnikarjev. Sploh si nismo predstavljali, kako važno je zanje to vprašanje. Ocenili so tudi, da ni bilo zadostno poskrbljeno za varnost športnikov v olimpijskem naselju. Slabšo oceno smo si prislužili tudi glede dvoran, postojank na cilju alpskih disciplin in tekaških prog.« In zdaj ste vse te pomanjkljivosti odpravili... »Upam si trditi, da smo dosegli popolnost. Dosje smo obdelali že četrtič, če bo skupna kandidatura uspela, pa ga bomo še petič!« Pogovor zapisal Aleksander Koren meum mi meuM m meim m meim m m&m m Košarka: Bologna »popila« tudi Pepsi Juventus zmanjšal zaostanek, Udinese pa spet zmagal IZIDI 10. KOLA V ITALIJANSKI NOGOMETNI A LIGI: Brescia - Empoli 3:1, Fiorentina - Parma 1:1, Juventus - Lazio -2:1, Lecce - Vicenza 0:1, Milan - Bari 2:0, Piacenza - Napoli 1:0, Roma - Atalanta 3:0, Sampdoria - Inter 1:1, Udinese - Bologna 4:3. VRSTNI RED: Inter 27 točk, Juventus 25, Roma in Udinese 22, Parma 19, Vicenza 18, Milan in Sampdoria 16, Lazio 15, Fiorentina 14, Brescia 13, Atalanta 11, Empoli, Piacenza, Lecce in Bari 10, Bologna 8, Napoli 5. PRIHODNJE KOLO (17.12.): Atalanta - Milan, Bari - Udinese, Bologna -Lecce, Empoli - Sampdoria, Inter -Roma, Lazio - Brescia, Napoli - Parma, Piacenza - Juventus, Vicenza -Fiorentina. Salemitana bližja Venezii IZIDI 13. KOLA V ITALIJANSKI NOGOMETNI B LIGI: Castel di Sangro -Pescara 1:1, Chievo - Venezia 1:1, Lucchese - Monza 0:0, Padova - Fog-gia 3:0, Perugia - Caghari 1:1, Raven-na - Torino 1:1, Reggiana - Ancona 1:0, Reggina - F.Andria 2:3, Salemitana - Genoa 2:1, Treviso - Verona 1:0. LESTVICA: Venezia 29 točk, Salemitana 27, Verona in Cagliari 21, Torino in Perugia 19, F. Andria, Reggina in Reggiana 18, Treviso in Chievo 17, Lucchese 16, Ancona in Pescara 15, Castel di Sangro in Foggia 14, Raven-na in Genoa 13, Padova 12, Monza 11. PRIHODNJE KOLO (14.12.): Pescara -Ravenna, Ancona - Lucchese, Caghari - Reggiana, F.Andria - Treviso, Foggia - Chievo, Genoa - Reggina, Monza -Padova, Torino - Castel di Sangro, Venezia - Salemitana, Verona - Pemgia. IZIDI 11. KOLA: Stefanel Milan -Scavolini Pesaro 90:79, Teamsystem Bologna - Mabo Pistoia 93:86, Polti Cantu - Pompea Rim 75:74 (p.p.), Ma-sh Verona - CFM Reggio Emilia 75:66, Reggio Calabria - Benetton Treviso 75:85, Pepsi Rimini - Kinder Bologna 46:74, Fontanafredda Siena -Varese 89:76. LESTVICA: Kinder Bologna 22 točk, Benetton Treviso 18, Teamsystem Bologna 16, Stefanel Milan in Mash Verona 14, Varese 12, Fontanafredda Siena 10, Polti Cantu, Reggio Calabria, Mabo Pistoia, CFM R. Emilia 8, Pepsi Rimini, Pompea Rim 6, Scavolini Pesaro 4. PRIHODNJE KOLO (14.7.): Benetton -Teamsystem, Kinder - Stefanel, Pompea - Fontanafredda, Mabo - Reggio Calabria, Scavolini - Varese, Pepsi -Mash, CFM - Polti. Tržaški Genertel zmagal, goriška Dinamica pa poražena Genertel Trst - Banco di Sardegna 88:58 (34:37) Genertel: Marič 10, Guerra 22, An-saloni 2, Vianini 8, Thomas 22, Gia-comi 3, Laezza 17, Esposito 4, Mic-coli, Semprini. Banco di Sardegna Sassari: F. Ro-tondo 6, Alberti, E. Rotondo 2, Swaby 15, Banks 21, Ziranu 7, Brembilla 5, Aldi 2. PM: Genertel 17:22, Banco di Sardegna 17:23. PON: Vianini. Biniviaggi Livorno - Dinamica Gorica 64:61 (39:31) Biniviaggi Livorno: Baker 6, S. Gi-gena 8, Dabs 16, Podesta 15, Guerri-ni 8, Parente 1, Monzecchi 6, M. Gigena 4. Dinamica Gorica: Cambridge 18, Ri- va 11, Gray 11, Johnson 7, Mian 3, Pol Bodetto 11, Makris. PM: Biniviaggi 19:23, Dinamica Gorica 6:8. PON: Pol Bodetto in Johnson. IZIDI 12. KOLA: Snai Montecatini -Serapide Pozzuoli 94:77, Genertel Trst - Banco di Sardegna Sassari 88:58, Biniviaggi Livorno - Dinamica Gorizia 64:61, Baronia Neapelj -Cirio Avelino 78:75, Sicc Jesi - Ca-setti Imola 93:105, Montana Forli -Faber Fabriano 94:89. Počitek: Ca-serta. LESTVICA: Biniviaggi Livorno 20 točk, Genertel Trst 18, Casetti Imola 16, Dinamica Gorica 14, Snai Montecatini 12, Baronia Napoli, Cirio Avellino, B. Sardegna Sassari 10, Sicc Jesi 8, Faber Fabriano, Serapide Pozzuoli 6, Caserta 4. PRIHODNJE KOLO (14.12.): Dinamica - Sicc, Casetti - Baronia, Serapide - Genertel, Faber - Snai, Banco Sardegna - Caserta, Cirio - Montana. Počitek Biniviaggi. V italijanski moški odbojkarski Al ligi vodi Alpitour Cuneo IZIDI 9. KOLA: Časa Modena - Alpitour Cuneo 0:3 (6:15, 15:17, 10:15), Gabeca Montichiari - Sisley Treviso 0:3 (9:15, 11:15, 8:15), Jeans Hatu Bologna - Com Cavi Neapelj 3:0 (15:10, 15:11, 15:8), Piaggio Rim - Junker Padova 3:1 (15:13, 15:1, 4:15, 15:11), Lube Banca Macerata - Cosmogas Forli 1:3 (15:4, 12:15, 7:15, 5:15), Conad Ferrara - Mirabilandia Ravena 3:2 (14:16, 15:12, 5:15, 15:13, 15:11). LESTVICA: Alpitour 14 točk, Si-sley in Časa Modena 14, Lube in Conad 12, Gabeca in Piaggio 8, Mirabilandia in Junker 6, Cosmogas, Jeans Hatu in Com Cavi 4. PRIHODNJE KOLO (14.12.): Lube - Sisley, Časa Modena - Conad, Mirabilandia - Jeans Hatu, Cosmogas -Alpitour, Piaggio - Com Cavi, Junker - Gabeca. Totocalcio: skromni dobitki PRAVILNA NAPOVED: 1X2 111 1X1 XXXI. DOBITKI: 13 (6.398 dobitnikov) 1.476.500 lir, 12 (92.771 dobitnikov) 101.200 lir. Totogol: 93 milijonov PRAVILNA NAPOVED: 4-8-14-17-21-22-28-29. DOBITKI: 8 (58 dobitnikov) 92.999. 800 lir, 7 (9.562 dobitnikov) 421.000 lir, 6 (263.545 dobitnikov) 15.100 lir. Totip: 23 milijonov PRAVILNA NAPOVED: XI 11 21 2X IX IX. DODATNA DIRKA 5-12. DOBITKI: 14 nihče (jackpot 309. 673.840 lir), 12 (13 dobitnikov) 23.821.000 lir, 11 (271 dobitnikov) 1.142.000 lir, 10 (3.055 dobitnikov) 101.000 lir. Slovenska košarka: Pivovarna Laško še vodi IZIDI 13. KROGA: Helios - Krško 97:65, Pivovarna Laško - Maribor Branik 95:73, Union Olimpija -Kovinotehna Savinjska 76:59, Kraški zidar - Krka 62:97, Postojna - Slovan 81:73, ZM Maribor Ovni -Idrija 88:72. LESTVICA: Pivovarna Laško 24 točk, Union Olimpija 22, Kovinotehna Savinjska 18, Krka, Helios in Slovan 14, Postojna 12, ZM Maribor Ovni in Idrija 10, Maribor Branik in Kraški zidar 8, Krško 2. PRIHODNJE KOLO (13.12.): Krško -ZM Maribor Ovni, Idrija - Postojna, Slovan - Kraški zidar, Krka - Union Olimpija, Kovinotehna Savinjska -Pivovarna Laško, Maribor Branik -Helios. Slovenska odbojka: vse zmage ostale doma IZIDI 12. KOLA: Maribor Gradis -Olimpija 3:0 (15:11, 15:13, 15:5), Salonit Anhovo - Krka Novo mesto 3:0 (15:2, 15:9, 15:5), Fužinar - Šoštanj Topolščica 3:0 (15:4, 15:0, 15:11), Kamnik - Pomgrad 3:0 (15:2, 15:12, 15:10). LESTVICA: Fužinar in Salonit 20 točk, Pomgrad 18, Maribor 16, Olimpija 12, Kamnik 8, Krka 6, Šoštanj 2. PRIHODNJE KOLO (jutri): Kamnik -Maribor, Pomgrad - Fužinar, Šoštanj - Salonit, Krka - Olimpija. Slovenska odbojka -ženske: Branik še brez poraza IZIDI 12. KOLA: ŽOK Sobota - Julči Sou Frupivital 3:0 (15:8, 15:7, 15:6), Špecerija Bled - Kemiplas Koper 1:3 (11:15, 15:10, 4:15, 9:15), Od Krim -TPV Novo mesto 2:3 (13:15, 7:15, 15:12, 15:11, 12:15), Zav. Maribor Ljutomer - Infond Branik 1:3 (16:14, 2:15,12:15, 9:15). LESTVICA: Infond 26 točk, Kemiplas 20, ZOK Sobota, TPV Novo mesto 14, OD Krim 12, Zav. Maribor Ljutomer 10, Špecerija Bled 6, Julči Sou Frupivital 0. PRIHONJE KOLO (jutri): Zav. Maribor - ŽOK Sobota, Infond Branik -Od Krim, TPV Novo mesto - Špecerija Bled, Kemiplas Koper - Julči Sou Frupivital. SSG / VEBERJEVA VEČERJA BEDAKOV Simpatična predstava predvsem za mlajše Komedijo francoskega avtorja je režiral Vladimir Jurc SSG - Trst: Francis Veber, VeCerja bedakov. Prevod Tita Simoniti, režija Vladimir Jurc, scena Marjan Kravos, kostumi Zvonka Makuc, lektor Jože Faganel. Igrajo Vojko BelSak, Barbara Cerar, Stojan Colja, AleS Kolar, Janko Petrovec, Vesna PemarCiC, Gregor GeC. Premiera v tržaškem Kulturnem domu 5.12.1997. V nelahkem obdoju, ki ga tržaško gledališče preživlja, se zdi odločitev umetniškega vodstva, da uvrsti v repertoar lahkotno sodobno francosko komedijo, malce tvegana, ker se tržaški slovenski gledalci običajno ne navdušujejo nad francoskimi komediografi. Celo s klasiki je problem: režiser Z. Se-delbauer je zadnjega Mo-liera (Zdravnik po sili, sez. 1993-94) razgibal z burkaškim prijemom, dogajanje postavil v mestno podtalje ter mu dodal pridih iz commedie delVarte. Zato je verjetno tako izbiro narekovala želja po čim pestrejši ponudbi. Po Čehovu in ne prav posrečeni uvrstitvi gostovanja PDG - Nova Gorica, se je zdela predlagana situacijska komika komedije zapletov z nenehnim gibanjem, kopičenejm zamenjav, naključnih ovir in navideznih razpletov kot nalašč za razbremenitev vzdušja. Vladimir Jurc je z veliko mero poguma sprejel ta izziv in se ga lotil s skupino mladih igralcev (izjema je le Stojan Colja), ki jim je bil večinoma mentor že na ljubljanski Akademiji, in ki so sedaj angažirani v tržaškem gledališču. Režiser, ki mora odrski promet take komedije uskladiti s pravilnim umeščanjem replik, se znajde pred težko odgovornostjo. Uspešnost francoske komedije sloni namreč na pravilno zastavljenih replikah dobro grajenih dialogov in na subtilno izvežbanih igralcih, ki s karakterizacijo junakov izostrujejo konfliktnost v besedilu nakazane situacije: vse mora izgledati naravno, neprisiljeno, z niansi-ranjem, ki naj bi bilo povšečno na komedijskem področju zahtevnemu občinstvu. Dogajanje se mora v določenem času razcveteti kot ognjemet na ustrezno zasenčenem ozadju. V tem primeru deluje scenska zasnova Marjana Krasova utesnjevalno in postavljeni okvir zamejuje prostor tako, da oži gibalno površino, kostumi Zvonke Makuc pa se zdijo preveč formalni, v nesoglasju s frivolnostjo besedila, ker z resnobnostjo težijo k čimvečjemu poenotenju. Združba povzpetnikov se vsak teden zabava z bedaki, ki jih povabijo na večerjo. Toda enega od gospodičev doleti nezgoda in ne more na večerjo, povabljeni bedak pride k njemu na dom. Nosilno vlogo bedaka igra Aleš Kolar (Francois) z njemu prirojenim lahkotnim prijemom, tako da se v njegovi interpetaciji lahkovernost in dobrota spajata z nerodnostjo. Ob njem je Vojko Belšak bistroumni Pierre (na sliki Belšak levo, desno pa Kolar, f. KROMA), ki mu je avtor namenil gibalno oviro, iz česar pravzaprav izhajajo vsi zapleti odrskega dogajanja. Zato mora z nelagodnostjo, jezo in željo po premostitvi nastajajočih težav uskladiti še izraz bolečine. Ob tem sta glavna junaka tesno povezana in morata svoje replike nadgrajevati komplementarno, saj je pametni večkrat topoumen, bedak pa moder. Navidezna enoznač-nost besedila predvideva nihanja in odklone, ki od protagonistov zahtevajo izredno ravnovesje, v katero se potem vključujejo še ostali nastopajoči: Barbara Cerar, kot razsodna Pierrova žena, ki je spregledala moževo nizkotnost, Stojan Colja, kot Archambaud - zdravnik, ki mu je dano srečevati vse sorte norcev, Janko Petrovec, kot Leblanc, ki je dočakal maščevanje in se lahko izkaže z gentlemansko prijateljsko držo, Vesna Pernarčič, kot radoživa Marlene, ki živi zmedeno med užitki in navidezno poduhovljenostjo, v resnici pa skriva v sebi globoko človečnost ter Gregor Geč, kot davčni inšpektor Cheval, ki strastno ljubi svoj poklic. Za pravkar navedene manjše vloge je oznaka dokaj enostavna in odrsko izpeljana po režiserjevi zamisli. Glavni vlogi pa bi za svoje popolno razživetje potrebovali še tisto notranjo oporo, ki dejansko omogoča pozunanjenje stiske. Odrske situacije, ki nakazujejo izjalovljeno pričakovanje so vedno vir komičnosti in okorela gestičnost ter zaporedje gegov lahko le še stopnjujeta smešno stanje, v katerem je prevarant prevaran. Navidezno enostaven mehanizem sloni ne le na dobro naštudiranih vlogah, temveč tudi na v tekstu nedorečeni občutljivosti do prikazanih junakov. Simpatična predstava bo s svojo lahkotnostjo lahko privabila predvsem mlajše občinstvo, vendar bi mogoče bolj posrečena izbira komičnega besedila razveselila širši krog gledalcev. Bogomila Kravos VIDEM / SEZONA CONTATTO n Predstava o poetičnosti vsakdana Sarajevsko skupina Teatre Tattoo ponovno očarala V ozadju ni več streljanja in trušča bomb, temveč prijetna glasba, dogajanje na odru pa je ostalo isto. Pred gledalčevimi očmi se odvija vsakodnevno življenje družine s predstavniki treh generacij, velika posebnost gledališke govorice je v tem, da »nema«, brez besed, vse povedo dejanja, gibi in izrazi osmih nastopajočih, pri tem so jim v odločilno pomoč scena s premiki, igra luči in glasba. Skupina Theatre Tattoo, ki je nastala v Sarajevu, od začetka vojne v BiH pa deluje v Franciji, je predstavo Le ciel est loin la terre aussi po zaključku vojne na območju bivše Jugoslavije samo nekoliko priredila, odstranila je zvočno oznanjanje tragedije, ki pa v zasnovi - to je osnovna misel predstave Mladena Materiča - ne more in ne sme načeti bistva človekovega vsakodnevnega življenja. V njem, v vsakodnevnih malih dejanjih kot v velikih odločitvah je po Materičevem mnenju nekaj sanjskega, nekaj tako lepega, česar niti največje tragedije ne morejo uničiti. Car tistih trenutkov lahko zaznamo z občutljivostjo, ki je značilna za otroke, vendar pa je prav ta »otroška sposobnost« najglobje zakopana v vsakem izmed nas, potrebno jo je seveda prepoznati in ji dati možnost, da se izrazi. Ce na predstavo Le ciel est loin ma la terre aussi, ki jo je v okviru gledališke sezone Contatto konec prejšnjega tedna v videmski dvorani Zanon ponudil agilen center CSS, pogledamo z napotnico, ki naj jo je ponudil avtor in vodja skupine Theatre Tattoo Mladen Materič, moramo ugotoviti, da ni poetična predstava kot taka, temveč da razkriva poezijo vsakodnevnega življenja. Zgodba je dokaj preprosta: par z mladoletno hčerko in še nekoliko bolj otročjim sinom se spopada z vsakodnevnimi težavami, vmes posežejo sanje po drugi ljubezenski zvezi oz. avanturi in pa zdravstveni problemi staršev. Prikaz realnega življenja se prepleta s sanjami, koprnečimi željami, ki pa ostajajo take tudi zaradi osebne odločitve, da se ne mesničijo, in blagemu prepuščanju nežnim silam nadnaravnega. V odsotnosti besed je vse samo nakazano, čeprav zelo jasno, vendar pušča možnost gledalcu, da si izoblikuje precej osebno sliko prikazanega. Videmska publika, ki že leta sledi ponudbi gledališke sezone Contatto (gre za edino na deželni ravni, ki se odločno razlikuje od tradicionalnih gledaliških sezon), je predstavo svojstvene sarajevske skupine sprejela z velikim odobravanjem. (bip) LJUBLJANA / NIZ PREDAVANJ Primorski duhovniki in nove slovenske meje V Muzeju novejše zgodovine v Ljubljani se je z včerajšnjim predavanjem dr. Nevenke Troha z naslovom Primorska duhovščina in njen odnos do novih slovenskih meja, končal cikel predavanj, ki je sicer potekal v okviru praznovanj 50-obletnice priključitve Primorske k Sloveniji. V omenjenem muzeju sta namreč doslej že predavala dva slovenska zgodovinarja, ki sta prav tako kot dr. Troha s predstavljenimi predavanji septembra letos sodelovala na znanstvenem posvetovanju v Kopru in Novi Gorici ob 50-letnici priključitve Primorske k Sloveniji. Dr. Nevenka Troha je ob začetku predavanja opozorila na specifično situacijo primorske duhovščine po letu 1918 in na razlike med matico in Primorsko, ki so bile med fašizmom še večje. Ker je mejni fašizem želel izbrisati slovenski narod so bil primorski duhovniki postavljeni pred težko vprašanje; komu oznanjati, če naro- da ni več? Med vojno je zato večina primorskih duhovnikov izbrala narod in zavrnila vsako sodelovanje z italijanskim vodstvom. Med duhovniki je bilo močno tudi nezaupanje do vodstva osvobodilne fronte. Tisti del duhovščine, ki je OF nasprotoval, je ostal pasiven. Tudi po vojni se je podobna delitev ohranila; mnogi duhovniki so novo državo podprli, kljub nevarnosti za vero, del pa je novim oblastem nasprotoval. Takratni tržaški škof je podprl italijanska prizadevanja, francoski predlog meje označil za imperializem, slovenskim in hrvaškim duhovnikom, ki so podprli zahteve nove države, pa zagrozil z izobčenjem. Na drugi strani pa je nova oblast, zlasti po pastirskem pismu Jugoslovanskih škofov konec septembra 1945, duhovnike obtoževala verskega fanatizma in nasprotovanja komunističnemu režimu, je med drugim dejala dr. Nevenka Troha. (STA) LJUBLJANA / NOVA ZBIRKA MK Pregled svetovne zgodovine Osnova je italijanska izdaja založbe Mondadori Najnovejša zbirka založbe Mladinska knjiga Človek in čas -pregled svetovne zgodovine v devetih zajetnih in bogato ilustriranih knjigah, od katerih je založba zaenkrat predstavila prve tri -, ni še eden od številnih zgodovinskih pregledov civilizacije, ampak te presega po marsičem: izstopa sistematična ureditev gradiva, ki daje bralcu možnost, da odgovore na tisto, kar ga zanima, najde po "koordinatah" oz. tako, da poveže določeno geografsko območje in eno od šestih popisanih tematik (dogodki, gospodarstvo in družba, znanost in tehnika, stavbarstvo in urbanizem, umetnost in književnost, verstva). Ta metoda pripravljalcev dela, sodelavcev italijanske založbe Mondadori iz Milana (izdaja - podlaga različice MK je izšla leta 1994), je tudi temelj drugih novosti, "prenov" in dobrodošlih značilnosti zbirke: zgodovinski pregled je še bolj antropološko naravnan, zato manj suhoparen in bolj "prijazen" bralcu, kljub obsežnosti je dovolj jedrnat in pregleden, po strokovni strani pa sodoben, saj vključuje najnovejša spoznanja zgodovinopisja. Zbirka bo po prvih treh, pravkar izdanih knjigah, ki obravnavajo Prazgodovino in rečne kulture, Klasično in helenistično dobo ter Velike imperije. prihodnje leto izhajala v "dvojčkih" (Korenine srednjega veka. Pozni srednji vek; Renesansa, Absolutizem - Napoleonova doba; Devetnajsto stoletje - Začetek 20. stoletja, Dvajseto stoletje); nato pa ima založba v načrtu začetek izdajanja zbirke, ki bo podrobno osvetlila dogajanje v stoletju, ki zaokroža tisočletje, je napovedal urednik zbirke Kovač. V zvezi z izbiro izvirnega dela pa je pojasnil, da so se za "italijansko zgodovino sveta" - razen zaradi omenjene strokovne neoporečnosti ter inovativnih prijemov - odločili zato, ker je pregled založbe Mundadori mnogo bolj evropski in po tej strani bližji slovenskemu bralcu. Besedilo prve in tretje knjige je prevedel Miroslav Bajt, druge pa Jože Stabej. V omenjenih treh knjigah je kar nekaj gradiva o Slovanih -prednikih Slovencev, ki tudi npr. razblinjajo predsodke o naši "močvirski pradomovini", je povedal strokovni sodelavec izdaje Martin Ivanič in dodal, da bo v dele, ki se še pripravljajo za natis, lažje vključevati tudi pomembne podatke slovenske zgodovine oz. z življenskega območja Slovencev po naselitvi. Ivanič je opozoril tudi na možnosti, ki se odpirajo založbi po temeljiti obdelavi gesel Slovenci in Slovenija v novem zvezku Enciklopedije Slovenije. (STA) LJUBLJANA / GALERIJA EQURNA Slovenski postmodernizem Dopolnili umetniško zbirko Factor banke v Ljubljani V ljubljanski galeriji Equma so prejšnji teden odprli razstavo izbora umetniških del, ki jih bo Factor banka odkupila v letu 1998 in s tem doponila svojo zbirko umetniških del, predvsem slovenskih likovnih umetnikov iz postmodernega odbodbja. Zanimiva zbirka nastaja že četrto leto zapored. V njej je trenutno 48 likovnih del, 45 slikarskih in tri kiparska dela. V letu 1998 se bo zbirka povečala za tri reprezentativne-skulpture Jakova Brdarja in Luja Vodopivca ter šest slik. »Naša umetniška zbirka je mecenski prispevek Factor banke k slovenski likovni ustvarjalnosti, saj menimo, da lahko našo promocijo in ugled gradimo tudi na način, ki je koristen za širšo skupnost. Želimo si, da bi bila zbirka dostopna čim širšemu krogu obiskovalcev, zato smo se s pristojnimi dogovorili, da so dobila posamezna dela razstavni prostor v institucijah, kot so: Državni zbor Republike Slovenije, Ministrstvo za zunanje zadeve, Ministrstvo za promet in zveze, Ministrstvo za kulturo, ljubljanska Mestna hiša, Ljubljanski grad, Zavarovalnica Triglav, Imos in Ekonomska fakulteta v Ljubljani. Se posebej pa smo veseli, da bomo zbirko predstavili še po drugih krajih Slovenije, in da bo med prvimi mesto Ptuj namenilo čudovit prostor za po- stavitev kipov Jakova Brdarja,« je v uvodnem nagovoru na odprtju razstave poudaril Fabio Skopac, direktor Factor banke. V nadaljevanju pa je Tomaž Brejc, likovni kritik, povedal, da lahko na razstavi občudujemo umetnine Jakova Brdarja, Luja Vodopivca, Hermana Gvardjančiča, Zdenka Huzjana, Milana Eriča, Milana Goloba in Žige Kariža; V celotni zbirki Factor banke pa so zastopani umetniki, ki so po letu 1980 izoblikovali ustvarjalni vrh slovenske likovne in kiparske produkcije in se s svojimi deli že vpisali v postmoderno slovensko »zgodovino«. Zbirateljstvo te vrste potrebuje estetsko vizijo in precejšnjo mero ustvarjalnega poguma, saj so - videti, vedeti, vrednotiti in varovati - naloge, ki jih bo Factor banka uveljavila-z inovativnimi prijemi, kakršni so v navadi v mednarodnem poslovnem in kulturnem svetu. Ob koncu pa je Tomaž Brejc še poudaril, da je zbirateljska kontinuiteta temeljnega pomena, saj iz nje raste zaupanje v samo zbirko, ohranjajo in spodbujajo pa se kriteriji kvahtete, forme in izraza. Na tak način bo umetnikom omogočena svoboda ustvarjanja, gledalci pa bodo doživeh estetski užitek, ki ga zlepa ne bodo pozabili. Prisotne je na predstavitvi nagovorila tudi Majda Sirca, državna sekretarka na Ministrstvu za kulturo. GORICA / REVIJA OTROŽKIH ZBOROV V KC "L. BRATUŽ" OBVESTILO Pesem bistveni del kulturnega izročila No Mali Cecilijanki v organizaciji ZCPZ je nastopilo 9 zborov z Goriškega in iz Trsta Izdaja potrdil za volilce V priredbi Združenja cilijanka”. Nastopilo je cerkvenih pevskih zborov devet otroških pevskih je bila včeraj v kulturnem zborov z Goriškega in centru ”Lojze Bratuž” tra- Tržaškega, od Plešivega v dicionalna revija otroških zahodnih Brdih, do Trsta, pevskih zborov ”Mala Ce- Vsak zbor je nastopil s NOVICE Bogat zadetek v Bar Pace Bar Pace na Travniku, kjer je neznani srečnež 5. oktobra zmagal na Totogolu preko 2, 5 milijarde lir, je spet v ospredju. Skoraj 93 milijonov lir bo vnovčil lastnik stavnega listka, ki je na Totogolu zadel osem točk. V nedeljo in včeraj je bil lokal zaprt, danes pa bo predvidoma zbirališče radovednežev. Z avtom v skladovnico opek Na državni cesti št. 56 pri Krminu se je včeraj nekaj po 16.30 pripetila prometna nesreča, ki le za las ni imela tragičnih posledic. 23-letna ;artina Cidin iz Krmina je z avtom zavozila s ceste ter treščila v skladovnico opek bližnje opekarne. V bolnišnici so ji nudili prvo pomoč. Vandalizem na avtomobilih Neznani storilci so v nedeljo namerno poškodovali nekaj avtomobilov, parkiranih v Puccinijevi ulici. Na treh vozilih so se zlikovci znesli tako, da so porezali gume, na četrtem pa so poškodovali karoserijo. Zveza slovenskih kulturnih društev - Gorica Kulturno društvo Briški grič - Steverjan vabita na BRIŠKI VEČER v petek, 12. decembra 1997, ob 20.30 v domu na Bukovju Razstava briških likovnih umetnikov Nastop noneta BRDA tremi pesmicami, spored pa je začel otroški pevski zbor Vrh sv. Mihaela, pod vodstvom Marje Fei-nig in ob spremljavi orffovih instrumentov in klavirja. V pozdravnem nagovoru je Feinogova poudarila pomen glasbenega in pevskega izražanja v posredovanju najglobljih čustev, za kar večkrat besede ali drugi način izražanja misli ne zadostujejo. Pomen glasbe in pesmi so prav zaradi teh značilnosti znali ceniti že v antiki. Pesem je vtkana v kulturnem izročilu slovenskega naroda, saj nas spremlja od zibeli do groba, posebno vlogo pa ohranja v našem zamejskem prostoru, kjer je prav preko povezovanja v otroških, mladinskih in drugih zborih sredstvo ohranjanja in utrjevanja narodne zavesti. Pred do kraja zasedeno dvorano so poleg otroškega zbora z Vrha nastopili še zbor "Ladjica” iz Devina, zbor iz Stmavra, zbor iz Plešivega, zbor ”F.B. Sedej” iz Steverjana, zbor ”0. Zupančič” iz Stan-dreža, zbor Rupa- Peč, "Kresnice” iz Trsta in "Veseljaki” iz Doberdoba. (Foto Bumbaca) Zdravstvena ustanova obvešča, da v ambulantah v Gorici (ul. Mazzini, 7), Krminu (Drevored V. Giulia 74), Gradišču (ul. Fleming, 3), Tržiču (ul. Galvani, 1) in Gra-dežu (ul. Marchesini, 30) izdajajo zdravniška potrdila volilcem, ki za izvajanje volilne pravice nujno potrebujejo spremljevalca. Do 12. decembra bodo potrdila izstavljali v omenjenih ambulantah med rednim delovnim Glasom. Ambulante pa bodo odprte tudi v soboto, 13. in nedeljo, 14. decembra po sledečem razporedu: v Gorici, v soboto med 9. in 11. uro, dr. Sessanta O Santi; v nedeljo od 9. do 11. ure dr. Marcella Bernardi; v Gradišču, v soboto od 9. do 11. ure dr. Angelo Palmas, v nedeljo od 9. do 11. ure dr. Lucio Furlan; v Krminu v soboto od 11.15 do 13.15 dr. Angelo Palmas, v nedeljo, od 11.15 do 13.15 dr. Lucio Furlan; v Tržiču v-soboto in nedeljo od 9. do 11. ure dr. Guido Neri; v Gradežu, v soboto in nedeljo od 9. do 11. ure, dr. Maria Zerbin. Volilcem, ki za vstop v volilno kabino rabijo spremstvo, priporočajo, naj si zadevno potrdilo po možnosti priskrbijo že v prihodnjih dneh in ob običajnem urniku poslovanja ambulant splošne prakse in se tako izognejo nepotrebnemu čakanju v soboto ali nedeljo in drugačnim težavam, ki bi utegnile nastopiti. moška oblačila F # |§^ ul. Carducci 24 tel. 537561 Odšel je Franc Čaudek Za Franca Čandka velja tisto, kar bi po ameriško rekli ”Self made man”. Z neverjetno trmo in vztrajnostjo se je iz vajenca in delavca v znanem goriškem podjetju Vouk, uspel prebiti do samostojne obrtniške delavnice, na svojem domu v Sovodnjah. Delavnico je preselil nato v na novo zgrajeno halo v industrijski coni. Pred dobrimi desetimi leti se je lotil in tudi izpeljal novo selitev podjetja in reorganizacijo proizvodnje v prostorih nekdanje papirnice v Rubijah. Podjetje kovinsko predelovalne stroke danes uspešno vodijo otroci Boris, Robi in Nataša. Poleg predanosti pok- licu in delu - Franc je delovno pot začel kot vajenec, petnajstleten mule - je pokojnik znal prisluhniti potrebam skupnosti iz katere je izšel. Vsakič ko je bilo treba je priskočil na pomoč domačemu kulturnemu društvu. Ne kot organizator ali član odbora, ampak v primerih, ko je bilo treba tako ali drugače, konkretno, z materialom, uslugami ali delom priskočiti na pomoč. V trenutku ko se ga spominjamo, ne moremo mimo navedbe misli, ki jo je pogostoma poudarjal. ”Za našo skupnost je pomembna kultura, a z isto zavzetostjo moramo skrbeti za gospodarstvo.” In v tem pogledu mu izrekamo priznanje, da je uspel narediti veliko. Tragična smrt žene Klare je pomenila hud udarec za že načeto zdravje. Težave so postajale vse bolj občutne. V noči od sobote na nedeljo mu je odpovedalo srce. Pogreb bo danes ob 14.15 iz mrliške veže glavnega pokopališča v Gorici. (V.K.) inž. Mirko Čubej Danes ob 11.30 se bomo v Gorici poslovili od inž. Mirka Cubeja. Rodil se je pred 85. leti na Ajševici. Med prvo svetovno vojno so begunstvo z družino preživljali v Ljubljani, kjer je Mirko opravil nekaj razredov ljudske šole v Marja-nišču. Po vrnitvi v Gorico je nadaljeval študij in dokončal italijansko klasično gimnazijo. Odločil se je, kot eden med prvimi, za študij elektrotehnike na Univerzi v Bologni, kjer je leta 1935 tudi diplomiral. Začetek poklicne poti je onemogočila vojna. Bil je na afriškem bojišču kot oficir za zveze, vendar ga je po fronti v Severni Afriki čakalo nemško ujetništvo. Rešil se je z drznim skokom z vlaka, na poti v Nemčijo. Ob osvoboditvi je bil odgovoren za gasilsko službo v mestu, nato pa je opravljal razne naloge pri mestnem podjetju v Gorici. Poučevanje je kmalu zamenjal za aktivno vlogo v poklicni dejavnosti inženirja na področju elektrotehnike in elektronike. Bil je med tistimi, ki so postavljali temelje tržaškemu podjetji IRET. Ostal je zvest Gorici, kjer so Cubejevi imeli svoje korenine. Zrasel je v družini, ki je vodila Cu-bejevo gostilno v Ulici Duca d’Aosta, eno najbolj znanih med slovenskimi ljudmi iz mesta in okolice. V Gorici si je Mirko ustvaril tudi družino; poročil se je z Miro Jelinčičevo iz znane primorske družine. (V.K.) ss'tODq tra^ Oo 31 ■ -'-1/VuaV)A »e.. Letos prazniki trajajo dalj časa: državni prispevek za zamenjavo več kot deset let starega avtomobila je veljaven do 31. januarja 1998. Izkoristite ponudbe Skoda: podarite si novi avtomobil, letošnji Božič bo tako nepozaben. 12.349.200 IeeeebhBHLJHI 1.3 LX 1.3 GLX 1.6 GLX 19.573.200 1.9 D IX 19.441.200 16.141.200 1.9 D GLX 20.515.200 17.215.200 1.3 LX | 18.397.200 15.097.200 1.3 GLX 19.825.200 16.525.200 1.6 GLX I 21.991.2001 18.691.200 1.9 D IX | 21.511.200| 18.211.200 ! 1.9 D GLX | 22.939.2001 19.639.200 * Cena "ključi v roke" (A.P.I.E.T. izključen) Pridite sijih ogledat. Preizkusite jih pri vašemu zastopniku Škoda. SACCHETTI LUCIAIMO AUTOMOBILI GORICA, ul. Aquileia 32, telefon: 0481/522808 Grupa Volksvvagen PRIREDITVE BIOLOŠKI VRT je tema predavanja, ki bo na pobudo občinske uprave v sejni dvorani občine Doberdob, jutri, 10. decembra, ob 20. uri. Predaval bo dr. Bruno Affatati. ^3 OBVESTILA SEKCIJA SINDIKATA UPOKOJENCEV CGIL/SPI v Doberdobu prireja v petek, 12. decembra ob 15.30 tradicionalno srečanje ob koncu leta. Družabnost bo v glasbeni sobi. KINO GORICA VITTORIA 1 16.00-17.40-19.20-21.00-22.30»Mr. Bean, 1’ultima catastrofe«. Rovvan Atkinson. VITTORIA 3 16.20-18.20-20.20-22.20»Fac-ciamo fiesta«. Igrata Ales-sandro Gassman in Lorena Forteza. CORSO 16.30-18.20-20.10-22.00»Mr. Bean, Tultima catastrofe«. Rovvan Atkinson. H LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI OBČINSKA 1, Ul. S. Michele 108, tel. 21074. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU RISMONDO, Ul. E. Toti 52, tel. 410701. POGREBI Danes: ob 11.30, Mirko Cubej, v mrliški veži glavne bolnišnice, ob 14.15 Franc Caudek, iz mrliške veže glavnega pokopališča v cerkev v Sovodnjah. t Zapustil nas je naš dragi Franc Čaudek v 58. letu starosti Žalostno vest sporočajo Boris in Gabry, Roby in Tamara, Nataša in Robert ter drugi sorodniki. Pogreb bo danes, 9. decembra ob 14.15 iz mrliške veže glavnega pokopališča v Gorici, v sovodenj sko farno cerkev, kjer bo ob 14.30 žalni obred. Gorica, Sovodnje ob Soči, 9.decembra 1997 Priznano pogrebno podjetje F. Preschern Uslužbenci podjetja Caudek sočustvujejo s svojci ob boleči izgubi Franca Čandka. Svojemu bivšemu košarkarju in predsedniku društva Marku Cu-beju izrekamo ob bridki izgubi očeta Mirka iskreno sožalje ŠZ Dom - Gorica Ob težki izgubi dragega očeta izrekajo Borisu Caudeku in svojcem iskreno sožalje Magda, Nadja, Lara, Marina, Karin, Katja, Lorenzo, Paolo, Davorin in Silvano EU / PRED LUKSEMBURŠKIM VRHOM ŠVICA / »POROKA« Zunanji ministri o težavah širitve Italija in Francija predlagala ustanovitev povezovalne Evropske konference S fuzijo UBS in SB nastaja največja banka v Evropi Novi bančni kolos bo druga največja banka na svetu BRUSELJ - Vodje diplomacij petnajsterice so včeraj v Bruslju »poglobili razpravo« o tem, kakšna bo videti širitev, saj so se znašli pod pritiskom, naj oblikujejo trdno podlago za luksemburški vrh Evropske unije; vendar pa za zdaj po poročanju diplomatskih virov niso uspeli zgladiti razlik o tem, s katerimi kandidatkami naj povezava začne pogajanja o Članstvu. Večina Članic se še vedno nagiba k podpori predloga Evropske unije, naj se pogajanja začnejo s Ciprom, Poljsko, Češko, Madžarsko, Estonijo in Slovenijo, za krepitev sodelovanja tudi z ostalimi pa naj služi Evropska konferenca, ki bi po itali-jansko-francoskem predlogu kot forum povezala sedanje in potencialne prihodnje Članice. Nezadovoljne s takšno rešitvijo, ki bi razbila baltsko skupino prosilk za Članstvo, se po robu predlogu še vedno postavljata Danska in Švedska, ki oporekata, da bi takšno razlikovanje zastavilo nove meje, in zato predlagata začetek pogajanj z vsemi prosilkami. Do določene diferenciacije naj bi po njunem mnenju prišlo šele po prvi fazi procesa oziroma t.i. scre-einingu, ki bo pokazal, do katere mere so kandidatke v resnici prilagojene povezavi. Medtem ko Danski in Švedski ne prav glasno pritegujeta Španija in Portugalska, ki podpirata »geografsko uravnoteženo« širitev tudi na jug, isti »štartni Črti« za vse kandidatke ostro opore- kata Francija in Nemčija. Predvsem Bonn meni, da bi takšna odločitev utegnila upočasniti celoten proces rešitve. Kompromisni predlog luksemburškega predsedstva, ki predvideva istočasen zaCetek pogajanj z vsemi kandidatkami, nato pa nadaljevanje intenzivnih pogajanj z najbolje pripravljenimi, je zato po poročanjih naletel na precej zanimanja. Viri blizu sveta pa namigujejo, da vodje diplomacij spornega vprašanja najverjetneje ne bodo uspeli dokončno rešiti ter da se bodo morali z njim spopasti in ga soglasno rešiti voditelji petnajsterice konec tedna v Lmcembourgu. Italijanski zunanji minister Lamberto Dini pa je vCeraj pojasnil italijan- sko-francoski predlog, da bi širitev potekala pod multilateralnim pokroviteljstvom Evropske konference, na kateri bi bilo tudi 10 postkomunističnih držav ter Ciper in Turčija. Koonferenco naj bi ustanovili v Londonu prihodnjega marca na izrednem vrhu petnajsterice in dvanajsterice. Konferenca, ki naj bi jamčila »globalnost širitvenega procesa« bi morala po italijanski zamisli temeljiti na treh stebrih. Prvega bi sestavljale države, s katerimi se bo EU takoj pogajala (Ciper, Poljska, Češka, Madžarska, Estonija in Slovenija), drugega kasnejše kandidatke (Romunija, Bolgarija, Litva, Latvija in Slovaška), tretjega pa Turčija. (STA/CR) ZURICH - Union de banque suisse (UBS) in Societe de banques Suisses (SBS) sta vCeraj napovedali skorajšnjo fuzijo, tako da bo nastal novi švicarski kolos United Bank of Switzerland, ki bo s svojega prestola prve evropske banke izgnal Deutsche Bank. United Bank of Svvitzerland bo s svojimi 1.320 milijardami švicarskih frankov prometa (veC kot milijon milijard lir) postala druga najveCja banka na svetu, takoj za japonsko Bank of Tokyo-Mitsubishi, ki ima 100 milijard dolarjev veC prometa kot ga bo imela United Bank of Svvitzerland. Do uradne napovedi je prišlo po dnevih ugibanj in špekulacij. Union de banque suisse (UBS) in Societe de banques Suisses (SBS) sta druga in tretja najveCja švicarska banka. V včerajšnjem skupnem dokumentu je med drugim navedeno, da bo nova bančna skupina prevzela pomembno vlogo v svetovni bančni eliti. Z vCeraj napovedano fuzijo postajajo italijanske banke še večji pritikavci. NajveCja italijanska banka San Paolo iz Turina ima le Četrtino dejavnosti, ki jo bo imel novi švicarski bančni kolos. Tudi napovedana poroka med Cariplo in Ambroveneto, ne bo bistveno spremenila sedanjega položaja, saj bo imela nova banka »samo« 252 tisoC milijard lir prometa. Novi švicarski bančni kolos pa je že napovedal, da bo v roku treh, štirih let po fuziji »oklestil« 13 tisoč od sedanjih 56 tisoč delovnih mest. PODNEBJE / RAZPRAVA PODPREDSEDNIKA ZDA RAZOČARALA Al Gore predlagal le večjo »prožnost« EU vztraja pri svojih predlogih, a pristaja na kompromis, ki bi bil obvezen za vse razvite KJOTO - Evropska komisarka za okolje Ritt Bjerregaard je na konferenci OZN o podnebnih spremembah, ki poteka v Kjotu na Japonskem, ostro napadla ZDA, oziroma njihovega podpredsednika Ala Gora, Ceš da je od njega pričakovala veC zavzetosti za pogajanja o zmanjšanju emisij toplogrednih plinov v ozračje. Gore je namreč v Kjotu kljub napovedim, da bodo ZDA postale bolj prožne v pogajanjih, ponudil le dogovor o stabilizaciji emisij plinov do leta 2012, medtem ko EU predlaga, da bi do leta 2010 emisije zmanjšah za 15 odstotkov. Japonska se zave-zma za 5-odstotno zmanjšanje emisij toplogrednih plinov do leta 2010. Bjerregaardova je zavrnila ameriški predlog, da bi tudi od držav v ra- zvoju zahtevali, naj v isti meri zmanjšajo emisije. Evropska komisarka ocenjuje, da tem državam ne bi smeh nalagati novih obveznosti. Podobne misli je izrekel tudi predstavnik za tisk Evropske komisije Peter Jorgensen. Po njegovem je treba sedaj predvsem razumeti, kaj pomeni beseda »prožnost«, ker se za tem terminom lahko skriva marsikaj. Vsekakor pa Evropska unija vztraja pri skupnem sporazumu vseh razvitih držav in ne pristaja, da bi razvite delili na razrede. V krogih EU seveda ne izključujejo kompromisa, tako da bi sprejeli nižje omejitve, a obvezne za vse razvite države. Položaj je seveda zelo kritičen, ker je na dlani, da ZDA slepomišijo, ko govorijo o pretiranih evropskih predlogih in ko zahtevajo, naj tudi države v razvoju znižajo emisije strupenih plinov. Italijanski minister za okolje Edo Ronc-hi je moral včeraj priznati, da je po posegu podpredsednika Al Gora sedaj manj optimističen kot dan prej. Cas prve konference o podnebnih spremembah ali bolje reCeno o splošnem ograjevanju ozračja našega planeta se namreč izteka. V sredo bi morali podpisati sklepni protokol konference, seveda Ce ga bodo sestavih, izgledi pa niso najboljši. Vključitev v akcijo zmanjševanja emisij škodljivih phnov v ozračje je namreč v Kjotu ostro zavrnila tudi Kitajska, ki meni, da bi najprej zgled morale dati razvite države. Kitajski predstavnik na konferenci je poudaril, da gospodarski razvoj ostaja prednostna naloga njegove države. (STA/CR) Danes v Teheranu islamska konferenca TEHERAN - V Teheranu se bodo danes zbrah najvišji predstavniki 55 islamskih držav, ki bodo sodelovati na osmem vrhu Oiganizacije islamske konference (OIC). V iranski prestolnici se bo prvič po islamski revoluciji leta 1979 zbralo tolikšno število islamskih voditeljev, Teheran pa pričakuje, da bo tudi na ta način potrdil normalizacijo svojih odnosov z drugimi islamskimi državami. V Teheranu veljajo izredno strogi varnostni ukrepi, iranski diplomati pa so navdušeni že samo ob dejstvu, da Teheran gosti srečanje na tako visoki ravni, s Čimer bo nenazadnje ZDA dokazal, da navkljub njihovim prizadevanjem v svetu nikakor ni osamljen. Vrha se bodo udeležiti predstavniki vseh 55 Članic OIC, svoje delegacije bodo poslale tudi države, ki sicer veljajo za zaprisežene nasprotnice Irana. Prvič po 18 letih je že vCeraj na iranska tla stopil palestinski voditelj Jaser Arafat, ki je bil v Teheranu pogosto deležen kritik zaradi pripravljenosti na pogajanja z Izraelom. Vrhunsko srečanje bo odprl vodja Islamske republike ajatulah Ali Hamenei. Konec tedna so zunanji ministri OIC pripraviti osnutke 142 resolucij, ki naj bi jih voditelji potrditi. Na tridnevnem srečanju se bodo med drugim lotiti odnosov z Izraelom in Afganistanom, problemov z Irakom in vprašanja Kašmirja. Na vrhu bo Iran od Maroka prevzel triletno predsedovanje OIC. (STA/AFP) Albrightova in Arafat se bosta spet srečala JERUZALEM - Ameriška državna sekretarka Madele-ine Albright naj bi se 18. decembra vnovič srečala s palestinskim predsednikom Jaserjem Arafatom. Vodja palestinskih pogajalcev Saeb Erekat je v pogovoru za radio Glas Palestine vCeraj še povedal, da bo srečanje predvidoma v glavnem mestu ene od evropskih držav. Napovedani sestanek Albright - Arafat bo nadaljevanje pogovorov, ki sta jih imela politika minuti teden v Ženevi. (STA/dpa) Odkopali trupla 54 žrtev letalske nesreče v Irkutsku MOSKVA - Ruska tiskovna agencija Itar-Tass poroča, sklicujoč se na rusko ministrstvo za naravne nesreče, da so izpod ruševin na prizorišču letalske nesreče v sibirskem Irkutsku do včeraj izkopati ostanke 54 žrtev, vendar so uspeti identificirati le šest žrtev. Dvanajst poškodovancev, med njimi šest otrok, je v bolnišnici. Skupaj so iz poškodovanih poslopij izseliti 520 ljudi. Reševalci nadaljujejo iskanje posmrtnih ostankov. Džamaa islamija ne bo več napadala turistov KAIRO - NajveCja oborožena egiptovska islamisticna organizacija Džamaa islamija je vCeraj svojim elanom prepovedala nadaljnje napade na tuje turiste v Egiptu. V komunikeju Reuterju se je fundamentalisticna teroristična organizacija ogradila od atentata v Lu-ksorju. Pokol naj bi izvedli mladi in neizkušeni borci, ki se niso predhodno posvetovali s svojimi voditelji. Džamaa islamija je demantirala komunike po luksorskem atentatu, v katerem je prevzela odgovornost za atentat. Fundamentalisticna organizacija je tudi poudarila, da jo je atentat v Luksorju »šokiral«. SRBIJA / V PRVEM KROGU PREDSEDNIŠKIH VOLITEV INDONEZIJA / PEKEL PLAMENOV Milutinovič bolje kot Vojislav Šešelj Vuk Draškovič ponovno poražen - Strah, da bi bila v drugem krogu prenizka udeležba Mrtvi v požaru nebotičnika Do sedaj so gasilci našli 14 trupel, lahko pa jih bi bilo še več BEOGRAD - Podatki volilnih štabov vseh treh najbolj resnih pretendentov za predsedniško funkcijo kažejo, da bo Srbija še najmanj petnajst dni brez predsednika in da je največ glasov (okrog 43%) osvojil kandidat levega bloka Milan Milutinovič. V drugi krog predsedniških volitev bo šel, poleg Milutinoviča, vodja radikalov Vojislav Šešelj. Predsednik Srbskega gibanja za prenovo Vuk DraškoviC je vnovič pretrpel hud poraz. Volilni štabi vseh treh kandidatov so prišli v zgodnjih jutranjih na podlagi večine preštetih glasovalnih lističev do skoraj identičnih podatkov o odstotkih osvojenih glasov za vse glavne predsedniške pretendente: Milan Milutinovič - okrog 43%, Vojislav Šešelj - okrog 34% in Vuk DraškoviC okrog 17%. Pri vseh treh štabih so ugotoviti, da so bile volitve »uspešne«, vsaj kar zadeva odziv glasovalcev (okrog 53%). Najbolj agilni pri obdelavi glasovalnih lističev so biti tokrat pri štabu SPS, ki je že ob treh zjutraj imel podatke za več kot 90 odstotkov pregledanih glasovalnih lističev. V nedeljo je Srbija doživela reprizo septembrskih predsedniških voli- tev, saj tudi tokrat noben kandidat ni dobil več kot 50 odstotkov glasov že v prvem krogu, kot to določa srbski volilni zakon. Podobnosti s septembrom pa je še veC. Tudi tokrat so se za predsednika Srbije potegovale tri najbolj pomembne politične grupacije na srbskem političnem prizorišču, in sicer levi blok SPS-JUL-ND (Socialistična partija Srbije-Jugoslovanska levica-Nova demokracija), Srbska radikalna stranka (-SRS) in Srbsko gibanje za prenovo (-SPO). V septembru sta šla v drugi krog predsedniških volitev kandidat levice Zoran LiliC in predsednik SRS Vojislav Šešelj, medtem ko je vodja SPO Vuk Draškovič izpadel že v prvem krogu. V drugem krogu (5. oktobra) je Šešelj sicer premagal kandidata levice, toda odziv glasovalcev je bil manjši kot 50 odstotkov, zaradi Cesar so razpisane ponovljene volitve. Levi blok je za ponovljene volitve namesto Zorana Liliča predlagal jugoslovanskega zunanjega ministra Milana Milutinoviča, radikali in »obnovitelji« pa so vnovič kandidirali Šešlja oziroma DraškoviCa. Slednji je v nedeljo pretrpel še hujši poraz kot v septembru in beograjski analitiki namigujejo, da utegne to pomeniti tudi konec njegove politične kariere, zlasti, ker je prišlo v vrstah njegove stranke po razpadu koalicije Skupaj do globokih razdorov. Ostati štirje predsedniški kandidati niso vCeraj osvojiti omembe vrednega števila glasov. Republiška volilna komisija je sporočila, da bo objavila uradne podatke šele v prihodnjih dneh, zaenkrat pa je bilo mogoCe zvedeti od nje samo to, da so bile nedeljske volitve demokratične in da nobena stranka ni vložila nikakršnega ugovora v zvezi z volilnim postopkom. V septembrskem prvem krogu predsedniških volitev je bil odziv glasovalcev skoraj za 10 odstotkov večji kot včeraj. Nekateri beograjski analitiki napovedujejo, da tudi drugi krog (21. decembra) ne bo dal zmagovalca in da bo prišlo do tretjega razpisa volitev ali pa bo treba spremeniti volilni zakon, ki doloCa nad-poloviCno udeležbo glasovalcev tudi v drugem krogu. Srbski volilci so namreč siti volitev, sedanje so toliko bolj nezanimive, ker je lahko vsakomur jasno, da je funkcija srbskega predsednika le fonnalna in protokolarna, ker je nekdanje republiške pristojnosti prevzel zvezni predsednik Slobodan Miloševič. (STA) DŽAKARTA - Najmanj štirinajst oseb je izgubilo življenje v požaru, ki je v Džakarti popolnoma uničil zgornja nadstropja stolpnice z uradi indonezijske osrednje banke (na stiki AP). Kot so sporočiti gasilci, toCni vzroki požara še niso znani, domnevajo pa, da ga je sprožil kratek stik v klimatski napravi. Nebotičnik so svojemu namenu izročili 1. novembra, ima 26 nadstropij in se nahaja v trgovskem in finančnem središču indonezijskega glavnega mesta. Kot je sporočila tiskovna agencija Antara, so plameni izbruhnili v 24. nadstropju. V gašenju požara je sodelovalo 150 gasilcev z 21 voziti in dvema helikopterjema. Večino žrtev so gasilci našli v dvigalih, skoraj vsi pa so umrli zaradi zadušitve. Gasilci seveda ne izključujejo, da se v razdejanih poslopjih nahaja še kaka zoglenela žrtev. Skupina The Soul Stirrers of Chicago v Trstu V četrtek, 18. decembra, ob 20.30 bo v tržaškem gledališču Cri-stallo nastopila znana skupina The Soul Stirrers of Chicago, ena najbolj cenjenih izvajalk črnske duhovne pesmi. Skupina je nastala že ob koncu let ’20, in sicer v Teksasu, nato pa se je preselila v Chicago. V letih se je seveda sestav večkrat menjal, najbolj pa je skupina zaslovela v letih ’50 in ’60 z bratoma Le Roy in Arthur Grume, ki v njej sodelujeta še danes. Z njima danes nastopa še brat Dillard, v skupini pa so še Jackie Hurd, Justin Morris in Leonard VValker. Ne gre za izključno vokalno skupino, saj se pevci spremljajo z orglami, kitaro in tolkali. Ermacorov film v predelani kopiji Na pobudo Cinemazero iz Pordenona in Furlanske kinoteke v Humi-nu bodo v tem tednu dvakrat predvajali deloma predelan film La Senti-nella della Patria (Straža domovine), ki ga je navdihnil Chino Ermacora. Film je snemalec ustanove Luče Alfrede Lenci posnel leta 1927, in sicer pod vodstvom China Ermacore, ki je bil doma iz Cente in je dobro poznal zgodovino in furlansko tradicijo. Namen filma je bil namreč prikazati kraje, kjer se je odvijala »velika« vojna, ob tem pa tudi opozoriti na krajevno umetnost in tradicijo. Po slovesnem in nadvse odmevnem premiernem predvajanju v Rimu so film v obdobju ’27-’28 prikazali v številnih krajih, nakar se je sled za njim zabrisala. Sele leta ’96 se je film, skoraj v celoti, pojavil v zbirki zbirateljev Yer-vanta Gianikiana in Angele Ricci Lucchi, nekaj fotogramov z originalnimi didaskalijami so dokrili v skladu Simorielli goriškega Kinoateljeja, v enem filmskem dnevniku ustanove Luče iz leta ’31 pa so zapazili presne- te posnetke iz filma. Na osnovi tega gradiva sta se pordenonski Cinemazero in Furlanska kinoteka obrnila do Gianikiana in Lucchijeve, da bi pripravila predelano kopijo filma (na 16 milimetrskem traku). To kopijo bodo ob glasbeni spremljavi, ki jo je pripravil Glauco Venier, prvič predstavili drevi ob 21. uri v Huminu (Cinema sociale), v petek, 12. t.m. ob 21.30, pa v Vidmu (Cinema Ferroviario). Predvajanje filma, ki sedaj traja približno 45 minut (prej je bil nekoliko daljši), bo spremljal ansambel Modus Viven-di, ki ga bo vodil Glauco Venier, slednji je v glasbeno spremljavo strnil predelave tradicionalnih furlanskih skladb. Film je razdeljen v štiri poglavja: Furlanske krajine, Spomeniki in običaji, Foklora in Sledi vojne. Chino Ermacora, ki je bil glavni pobudnik leta ’27, da je film nastal, je bil publicist in novinar, znan predvsem kot veliki »pevec Furlanije in furlanske pripadnosti«. Rodil se je v Centi leta 1894, umrl pa je leta 1957 v Vidmu. FURLANIJA-JUUJSKA KRAJINA TRST Slovensko Stalno Gledališče - Kulturni dom Jutri, 10. t. m., ob 16. uri (red G) Francis Veber »VeCerja bedakov«. Režija Vladimir Jurc. Ponovitvi: v petek, 12. t. m., ob 20.30 (red FJ in v nedeljo, 14. t. m., ob 16. uri (red C). V nedeljo, 14. t. m., ob 11. uri otroška matineja: gostuje Lutkovno gledališče iz Ljubljane s predstavo Marjana Pungartnika »Prihaja cirkus!«. Gledališče Rossetti Stalno gledališče FJK - Gledališka sezona 1997/98 Pri blagajni gledališča je v teku predprodaja vstopnic za predstavo »Medea«, ki bo na sporedu od 12. do 14. t. m. (v abonmaju: odrezek 17 bel - na izbiro) in za »Lorenzaccio«, ki bo na sporedu od 16. do 21. t. m. (v abonmaju - odrezek 13 moder) - (urnik: 8.30-13, 16-19 ob delavnikih), v Pasaži Protti (urnik: 8.30-12.30,15-19). Gledališče Verdi Operna in baletna sezona 1997/98 Pri blagajni gledališča je v teku predprodaja vstopnic za opero »Don Pasquale«, ki bo na sporedu 13. t. m. (urnik: 9-12, 16-19 - tel. 6722500 - zaprto ob ponedeljkih). Dvorana Tripcovich Danes, 9. t. m., ob 20.30 (red F/E) zadnja ponovitev baleta »Romeo in Julija« v izvedbi španskega gledališča Luisillo. V glavnih vlogah nastopajo Maria Vi-vo, Mariano Cruceta in Daniel Fernandez. camminati« z delom »Medea«. Režija Luca Ronconi. Nastopajo: Franco Branciaroli in Alfonso Veneroso. Vstopnice dobite pri blagajni gledališča: od ponedeljka do sobote 17-19 (za informacije tel. 0481 -494368/494365). SEŽANA Kulturni Center Srečka Kosovela V Četrtek, 11. t. m., ob 12. uri predpremiera in v petek, 12. t. m., ob 20. uri premiera - H. Pinter »Zabava za rojstni dan«. Režija Galin Stoev. NOVA GORICA Primorsko dramsko gledališče Danes, 9. t. m., ob 11.30 predstava za šole - E. Ionesco »Plešasta pevka«; ob 20. uri Jim Cartvvright »Dva« - gostovanje v Trbovljah. Informacije pri blagajni PDG (tel. 00386-65 202717, vsak delovni dan od 10. do 12. in od 15. do 18. ure). LJUBLJANA Mestno gledališče ljubljansko Jutri, 10. t. m., ob 15.30 (abonma sreda popoldanski) in ob 19.30 (abonma študentski B) Albert Camus »Kaligula«. SNG - Drama Danes, 9. t. m., ob 19.30 J. Osborne »Ozri se v gnevu« (abonma dijaški 4, večerni in izven - konto). Mala drama: danes, 9. t. m., ob 20. uri W. Schvvab: »Predsednice« (izven - konto). Gledališče Cristallo - La Contrada Danes, 9. t. m., ob 16.30 gostovanje Stalnega gledališča iz Bočna s predstavo G. Fexdeaus »Sarto per si-gnora«. Režija Marco Bernardi. Jutri, 10. t. m., ob 17.30 bo v Dvorani Zavorovalnice Asicurazioni Generali srečanje z izvajalci. Pri blagajni gledališča Cristallo, pri UTAT v Pasaži Protti, na šolah, pri sindikatih in raznih ustanovah lahko podpišete nov abonma. Za informacije tel. 390613. GORICA Kulturni dom V ponedeljek, 15. t. m. (red A) in v torek, 16. t. m. (red B), ob 20.30 gostovanje SSG s predstavo F. Ve-berja »VeCerja bedakov«. Režija Vladimir Jurc. TRŽIČ Občinsko gledališče - Gledališka sezona 1997/98 V ponedeljek, 15. t. m., in v torek, 16. t. m„ ob 20.30 se bo predstavila gledališka skupina »Teatro de gli In- VIDEM Nuovo Teatro Giovanni da Udine V Četrtek, 18. t. m., ob 20.45 gledališka predstava »Medea« v izvedbi Teatro de gli Incamminati. Režija Luca Ronconi. Teatro Contatto - Auditorium Zanon Od 13. do 22. decembra ob 20.30 se bo predstavila skupina »Compagnia del Centro Servizi e Spettacoli di Udine« z delom »Tutto per amore« Fabiana Fanti-nija in Rite Maffei. ______________SLOVENIJA PORTOROŽ Avditorij V Četrtek, 18. t. m., ob 20.30 se bo predstavilo Slovensko narodno gledališče - Drama Ljubljana z delom Edvvarda Albeeja »Kdo se boji Virginije Woolf«. Nastopajo: Rafko Polic, Irena ZupanCiC, Nataša Raljan. FURLANIJA-JUUJSKA KRAJINA TRST Glasbena matica vpisuje abonmaje za koncertno sezono 1997/98 vsak dan, razen sobote na GM, Ul. Manna 29 (tel. 418605) od 10. do 12. ure. V torek, 16. t. m., ob 20.30 v Goethe Institutu, koncert Davorja Bušiča (flavta) in Nine KovaCiC (klavir). Na programu Mozart, Genin, Gabrijelčič, Franck. Prodaja vstopnic eno uro pred začetkom koncerta. Gledališče Rossetti Societa dei concerti - Koncertna sezona 1997/98 V ponedeljek, 15. t. m., ob 20.30 koncert Vienna Chamber Ensamble, solist Erič Tervvilliger. Na sporedu Schubert in Hindemith. Gledališče Miela Jutri, 10. t. m., ob 20.30 dobrodelni koncert, na katerem se bo predstavil Trio »Albatros Ensemble«. Na programu Goossens, Martinu, Enesco, Wleniawski, Rota. Izkupiček večera bodo namenili A.I.L. (Asso-ciazione italiana leucemie). Stolnica Sv. Justa V četrtek, 11. t. m., ob 21. uri božični koncert na katerem bodo nastopili »I solisti Veneti«. Vodi Claudio Scimone. TRŽIČ Občinsko gledališče - Koncertna sezona 1997/98 V sredo, 17. t. m., bo ob 20.30 nastopil Trio Lortie-Lysy-Berick. Na programu Schubert, Mendelssohn-Bartholdy, Brahms. Vstopnice so na razpolago pri blagajni gledališča (urnik: 10-12, 17-19 od ponedeljka do sobote), pri UTAT v Trstu in pri Discotex v Vidmu. GORICA SCGV E. Komel - Koncertna sezona 1997/98 V Četrtek, 11. t. m., ob 19.30 v Komorni dvorani KC L. Bratuž: Fortepiano v Času Napoleona in ob zatonu Beneške republike - Ilario Gregoretto, Elena Modena. VIDEM Teatro Nuovo Giovanni da Udine V sredo, 17. t. m., ob 20.45 nastop filharmoničnega orkestra iz Vidma, dirigent Georg Schmoehe, solist Francois Joel Thiollier. Na programu Rahmaninov in Čajkovski. ______________SLOVENIJA_________________ NOVA GORICA Kulturni dom V sredo, 17. t. m., ob 20.15 koncert »Praznični veCer z orkestrom slovenske policije in solisti«. Dirigent mag. Milivoj Surbek. Izvajali bodo dela E. Satija. M. Nicola, D. Šostakoviča, M. Jarra, E. Morriconeja in J. Privška. PORTOROŽ Avditorij V soboto, 20. t. m., ob 20.30 božični koncert s komorno skupino Ave iz Ljubljane. V soboto, 27. t. m., ob 21. uri novoletni koncert s Simfoniki RTV Slovenija in komornim zborom RTV Slovenija. Dirigent Anton Nanut. KOPER Dvorana Palače Gravisi - Barbabianca - Glasbena šola Koper V Četrtek, 11. t .m., ob 18. uri klavirski recital Petarja MiliCa. Na sporedu Škerjanc, Skrjabin in Chopin. LJUBLJANA Cankarjev dom V Četrtek, 11. t. m., v petek, 12. t. m. , in v soboto, 13. t. m., ob 20. uri v Gallusovi dvorani Andrew Lloyd VVeber Gala Mušicah Na sporedu bodo najlepše melodije A. L. Webbra: Jesus Christ Superstar, The Phantom of the Opera, Sunset Boulevard, Cats, Evita. V torek, 16. t. m., ob 20. uri v Gallusovi dvorani veCer z Vladom Kreslinom. SNG Opera in balet Danes, 9. t. m., ob 19.30 (abonma torek, izven in konto) opera »Lizistrata 75« D. Božica. Dirigent A. Spasič. FURLANIJA-JUUJSKA KRAJINA TRST Kulturni dom: v sklopu proslavljanja 250-letnice rojstva Žige Zoisa bo še danes in jutri 10. t. m. na ogled razstava slikarja Roberta Kozmana. Urnik: od 10. do 13 ure in v večernih urah, ko so v gledališču predstave. Miramarski park in muzej sta odprta vsak dan od 9. do 17. ure (grad od 8. do 18. ure). Mi-amar - Konjušnica: zaradi izrednega zanimanja je velika razstava o DaCanih podaljšana do 6. januarja 1998. Obiščete jo lahko od 9. do 17. ure. Muzej Revoltella: na ogled je razstava »Chersicla. DalPinformale alle muse energetiche« Galerija Torbandena: do 31. t. m. razstavlja Edo Murtič. Urnik ogleda: od ponedeljka do sobote 10-13, 16-20. Občinska razstavna dvorana na Trgu Unita: do 25. januarja je na ogled razstava o škedenjski železarni. Umik: 10-13,17-20. Tergesteo: do 20. t. m. je na ogled razstava o škedenjski železarni. Umik: 8-21. Poštna palača na Trgu V. Veneto: do 20. t. m. je na ogled razstava o škedenjski železarni. Na ogled od 8. do 20. ure, ob praznikih od 8.30 do 19.00. Sedež turistične ustanove (Ul. S. Nicold 20): do 10. t. m. razstavlja Patrizia Delbello. Kavarna S. Marco: na ogled je razstava filmskih plakatov Isodora Brizzija. Galerija Grandangolo: do 10. t. m. je na ogled razstava Ennia Tedeschija »Onkraj obzorja«. Galerija Nadia Bassanese: do 24. t. m. razstavlja Angela Fasoli. Palača Costanzi: do 25. februarja 1998 je na ogled razstava »Ljudje in medvedje«. Umik: vsak dan od 9. do 19. ure. Krožek Fincantieri (Galleria Fenice 2-1. nadstropje): na ogled je razstava tržaške slikarke Adriane Bavaresco »Jadran: morje in zemlja«. Gledališče Miela - Kdo so drugi...: na ogled je fotografska razstava S. Salgada »Podobe, tragedije in upanja«. Gregorčičeva dvorana (Ul. Sv. Frančiška 20): fotografska razstava fotokrožka Trst 80. Umik od ponedeljka do petka od 9. do 16. ure. Centres’ Art Gallery v Mednarodnem centru za teoretsko fiziko »Abdus Salam« v Grljanu: danes, 9. t. m., ob 19. uri otvoritev razstave akrilov C. Vranicha. SESUAN Sedež turistične ustanove: razstavlja Luigi Perelli. BOUUNEC Sprejemni center pri gledališču F. Prešeren: na ogled je razstava Marjana Mušica. GORICA Kulturni dom: na ogled je razstava Bogdana Butko-viča. Umetnostna galerija Miro Persolja: na skupinski razstavi sodelujejo slikarji C. Raza, S. Kovic in S. Persolja ter kipar M. Persolja. Katoliška knjigarna - Ars Galerija: v petek, 12. t. m., ob 18. uri odprtje razstave slikarja Pavla Medveščka. Umetnika bo predstavila umetnostna kritičarka Maja Jerman-Bratec. VIDEM Stamperia d’arte Albicocco: na ogled so dela Tonina Crangnolinija. PASSARIANO Villa Manin: do 11.1.1998 je na ogled zgodovinska razstava »1797 - Napoleon v Campoformidu«. ______________SLOVENIJA__________________ SEŽANA Mala galerija: odprtje razstave likovne delavnice -Umetnost postavlja vprašanja. Umik: od ponedeljka do petka od 15. do 17. ure. LJUBLJANA Cankarjev dom: do 18. t. m. je na ogled 3. Slovenski bienale ilustracije. Mala galerija: od 12. t. m., do 14. januarja 1998 bo na ogled fotografska razstava Blaža Zupančiča - Pas-separtout. Prirodoslovni muzej Slovenije (vhod iz Muzejske ul. 11): danes, 9. t. m., ob 12. uri odprtje razstave rezultatov geološko-paleontološke spremljave gradbenih del na odseku avtoceste med Divačo in Kozino. Razstava želi opozoriti na geološko naravno dediščino, ki je bila doslej opb podobnih delih marsikdaj spregledana. Avtorja razstave dr. Tea Jurkovšek in dr. Bogdan Jurkovšek. RAI 3 slovenski program S RAI 1 Jutranji dnevnik Jutranja oddaja Unomat-tina (vodita Antonella Clerici, Maurizio Losa),' vmes(7.00, 7.30, 8.00, 8.30, 9.00, 9.30) dnevnik, 7.35 gospodarstvo Film: Quando scendono gli angeli (dram,, ZDA ’68, i. R. Russell, Stella Stevens, Robert Taylor) Aktualna odd.: Verde-mattina (vodita Janira Majello in Luca Sardel-la), vmes Zeleni nasveti, recepti, 11.30 dnevnik Vreme in dnevnik Nan.: Gospa v rumenem »Družinski» zdravnik i p: RAI 2 gg RETE 4 Pregled tiska Nad.: Un amore di nonno Nad.: Zelene jagode TV film: Nord e Sud - Se- BBa Variete za naimlajše, ver in jug ((dram., ’86) vmes (9.35) nan. Lassie Pregled tiska Nad.: Quando si ama, Nad.: Vendetta d’ amore, 10.20 Santa Barbara 9.20 Amanti, 10.00 Regi- Tg2 - Medicina na, 10.30 Sei forte, papa Dnevnik Dnevnik Variete: I fatti vostri fvo- Aktualno: Forum di Massimo Giletti) Kviz: Kolo sreče, vmes Dnevnik, 13.30 Zdravje, (13.30) dnevnik 13.45 Navade in družba Nad.: Sentieri - Steze Variete: Ci vediamo in Film: Tenente colombo TV (krim., i. P. Falk) Aktualno: Cronaca in diret- Kviz: OK, il prezzo e giu- ta - Kronika v živo sto (vodi I. Zanicchi) 17.15 Dnevnik Dnevnik in vreme Vreme, dnevnik, šport Variete: Game Boat Oddaja o izletih in poto- TV film: L’ anello - Pr- vanjih: Sereno vaiiabile stan (dram., ZDA ’96, i. Nan.: Rex, 19.55 Di- N. Kinski, zadnji del) sokkupati Film: Causa di divorzio Dnevnik (kom., It. '71, i. L. Toffo- Film: In fuga a quattro lo, Senta Berger) zampe (pust., ZDA ’92, i. Pregled tiska Kevin Chevalia) Nan.: Baretta Variete: La citti dei barabini Dnevnik, Neon cinema, 0.25 Danes v prlamentu, B CANALE 5 0.45 vreme, šport Film: 11 canto del deserto mam 1 RAI 3 (i. Angela Lansbury) Dnevnik, 13.55 Gospo- darstvo Variete: Fantastico piu (vodi Milly Carlucci) Nan.: Una famiglia come tante Dokumenti: Kvarkov svet - Himalaya Mladinski variete Solle-tico (vodita Elisabetta Ferracini in Mario Serio), vmes risanke Duck Tales, Princesa Sissi in nan. Zorro Dnevnik Aktualno: Prima di tutto Variete: Colorado (vodi Alessandro Greco) Vremenska napoved Dnevnik in šport Aktualno: 11 fatto Nogomet: Inter- Stras-sbourg (pokal UEFA) Dnevnik Film: Lo svitalo (kom., It. '55, r. C. Lizzani, i. Dario Fo, F. Rame, G. Moll) Dnevnik, zapisnik, horo- skop, vreme Jutranji dnevnik, vreme Aktualno: lo le scriverei Film: Sangue bianco (dram., VB ’52) Dok.: Italija 50. let, 11.00 Vprašanja ob koncu tisočletja Dnevnik, 12.15 Šport Aktualno: Telesogni, 13.00 11 grillo, 13.30 Me-dia/Mente Deželne vesti,dnevnik Znanstveni dnevnik, 15.00 Metropoli Športno popoldne: Motor Show, 15.35 plavanje Dok.: Geo & Geo Nad.: Un pošto al sole Dnevnik, deželne vesti Aktualno: Regioneitalia Variete: Blob Aktualna odd. o izginulih osebah: Chi Pha vi-sto? (vodi M. De Palma) Dnevnik, deželne vesti Aktualno: Mixer, 23.55 Magazzini Einstein Dnevnik, pregled tiska Variete: Fuori orario Film: Annata di pregio Jutranji dnevnik Tg5 Nan.: Cosby indaga Variete: Maurizio Costan-zo Show (pon.) Rubrika: Ciao Mara (vodi Mara Venier) Dnevnik TG 5 Sgarbi quotidiani Nad.: Beautiful Aktualna odd.: Domini e donne - Moški in ženske (vodi Maria De Filippi) Aktualne teme iz vsakdana: Verissimo TV film: Ritomo a Woun-ded Heart (dram., ZDA ’93, i. Stuart VVhitman, Paula De Vicq) Aktualne teme: Verissimo (vodi Marco Liorni) Kviz: Tira & Molla (vodi Paolo Bonolis) Dnevnik TG 5 Variete: Striscia la noti-zia (vodita Ezio Greggio in Enzo lacchetti) TV film: Forget Pariš (kom., ZDA ’95, r.-i. Bil-ly. Crystal, i. Debra Win-ger, Joe Mantegna) Variete: Maurizio Costan-zo Show, vmes (1.00) nočni dnevnik Tg5 Striscia la notizia Nan.: Hitchcok NoCni dnevni Tg5 ITALIA 1 6.10 9.20 12.20 12.55 13.25 14.00 14.20 15.30 16.00 17.3C 18.30 19.00 20.00 20.45 22.40 23.20 0.20 Otroški variete, vmes Ciao Ciao mattina in risanke Nan.: Lepotica in zver, 10.20 Družina Brock, 11.25 Dva policaja v Chicagu (i. Paul Gross) Šport studio, 12.25 Odprti studio, 12.50 Fatti e misfatti Nan.: Willy, princ z Bel Aira Ciao ciao parade Risanke: Simpsonovi Varieteja: Colpo di ful-mine, 15.00 Fuego! Nan.: Sweet Valley High Variete za najmlajše: Bim Bum Bam, risanke, 17.25 Investigatori invisi-bili Nan.: Hercules (i. Kevin Sorbo, Teresa Hill) Odprti studio, vreme, 18.50 Šport studio Nan.: Melrose Plače Glasba: Sarabanda Film: L’ amica del cuore (thriller, ZDA ’96, i. S. Doherty, J. Blanc) Variete: Dillo a Wally (vodi Gene Gnocchi) Glasb, oddaja: Night Ex-press - Bryan Adams Fatti e misfatti TELE 4 16.45, 19.30, 23.00, 1.30 Dogodki in odmevi Košarka Rokomet Zoom Gorica Nogomet: Triestina-Ospi-taletto Nan.: First and Ten Film: I due rivali (g) MONTECARLO 19.30, 22.30, 1.40 Dnevnik, 13.00,19.50 Šport Nan.: Hitchcock Aktualno: Candido ^ Film: Furia dei tropici (dram., i. R. VVidmark) Variete: Tappeto volante Variete: Zap zap Aktualno: Quinto potere? Nogomet: Lazio-Rapid Dunaj (pokal UEFA), 23.15 Atletico Madrid-Hrvaška Zagreb {t* Slovenija 1 (f* Slovenija 2 Vremenska panorama 0.20 Teletekst Včeraj, danes, jutri Euronevvs Videoring Tedenski izbor: Sobotna Tedenski izbor: nan. Lo- noč vejoy (VB, zadnja ep.) Oddaja TV Maribor: Dlan Film: Prva iskra (Koreja) v dlani Podolgem in počez: Sem- Recept za zdravo peter in... življenje Poročila Nanizanka: Newyorška TV igrica: Lingo vročica (ZDA, 6. epizoda) Videostrani Osmi dan Tedesnki izbor. Po do- Dokumentarna serija: Sloves (VB, 5. del) mače, 14.50 TV konferen- ca Alpe Jadran Oddaja o turizmu: Homo Tedenski izbor. Nadalje- turisticus vanka: Zasebni zločini Mostovi (It. , r. S. Martino, i. E. TV prodaja Fenech, J. Perrin, Ray Lo- Videostrani velock, Alida Valli, 3.) Obzornik Nnizanka: Prvaki (ZDA, Otroški program: Tabor- i. Timothy Busfield, Ash- niki in skavti (47. od- ley Crow, Ed Marinaro, daja), 17.30 Pobeg iz Ju- 7. epizoda) pitra (Avstral., 3. del) Nanizanka: Havajski de- Po Sloveniji tektiv (ZDA, 25. epizoda) Prodaja Prislulmimo tišini TV igrica: Kolo sreče Nanizanka: Prvaki (ZDA, Včeraj, danes, jutri 8. epizoda) Risanka Včeraj, danes, jutri TV Dnevnik, vreme, šport Film: Tik pred zdajci Iralec: Portret Janka (ZDA 1975, r. Stuart Ro- Hočevarja senberg, i. Paul Newman, Studio City Joanne Woodward, Tony Včeraj, danes, jutri Franciosa, M. Griffith) Odmevi, vreme, šport Včeraj, danes, jutri Nadaljevanka: Krvnikova /Ne/Znani oder pesem (ZDA, r. L. Schil- Gledališka predstava ler, i. Tommy Lee Jones, Eli VVallach, C. Lahti, Ro- /Ne/Znani oder (pon.) sanna Arquette, 1. del) Svet poroča Studio City Videoring Videostrani 88 Koper Euronevvs Dok. oddaja: Dialog po etapah TV PRIMORKA Evropski kulturni magazin: Aliča, 17.30 TV šola Program v slov. jeziku: Primorski magazin lilUJ 17.00 Videostrani Gost tedna Športni ponedeljek Primorska kronika 10 let ženskega pevskega Vsedanes - Tv Dnevnik, zbora Upokojenka vreme, šport ros Napoved sporeda, video-. Otroška oddaja: Ecchecci- spot dneva manca Dnevnik TV Primorka Dok.: Beyond 2000 Policija svetuje Globus Klepet o glasbi z Jožico Pogovorimo se o... Svete TV Dnevnik, vreme Oddaja za zamejce: Med Film: Morilski bes Sočo in Nadižo (dram., ZDA 1988, r. G. Dnevnik TV Primorka (po- Campbell, i. Henry Tho- novitev) mas, James Wilder) Vsedanes - Tv Dnevnik r a Radio Trst A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Knjiga: pustolovščina za drzne; 8.25 Slov. glasba; 9.15 Odprta knjiga: Slike iz podzemlja (M. Rebula, 8. del); 9.40 Turizem; v iskanju novih obzorij; 10.10 Koncert komorne glasbe; 1115 Intervju; 11.45 V središču pozornosti; 12.40 Ceci-lijnnka '97; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Študent naj boi; 15.30 Mladi val; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba: Komorni orkester Ca-merata Labacensis; 18.00 Igra: Pelaz (T. Peršak); 18.40 Soft mušic; Napovednik. Radio Opčine 11.30, 15.10, 17.10 Poročila v slov.; 8.30, 12.30, 18.30 Poročila v ital.; 10.00 Glasba po željah; 16.00 Lestvica glasbe; 17.00 Športni komentar; 18.30 Otroški vrtiljak; 20.30 Smeh in glasba (vsakih 14 dn)i. ročila; 12.30, 17.30, 19.00 Dnevnik; 7.00 Jutranjik; 7.30 Noč in dan; 8.00 Pregled tiska, vreme; 8.50 Kulturni koledar; 9.45 Svetovalna oddaja; 10.45 Horoskop; 11.15 Aktualnosti; 12.30 Opoldnevnik, osmrtnice; 13.00 Daj, povej; 15.30 DIO; 16.15 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik, osmrtnice; 18.00 do 19.00 Iz kulturnega sveta; 20.00 Pocestne zgodbe (D. Mislej Met); 22.00 Zrcalo dneva; do 0.00 Iz diskoteke Radia Koper. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15,30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah, Drobci zgodovine; 8.40 Izbrali ste; 9.00 Ob 9-ih; 9.15 Govorimo o...; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Sigla single; 10.33 Musiča che gira; 11.00 O manjšinah; 12.55 Pesem tedna, 13.00 L' una blu; 14.45 O manjšinah; 18.00 Dietetnico; 18.45 Jaz in umetnost; 19.25 Sigla single; 20.00 Maribor, Slovenija 1 5.00. 6.00.6.30.7.30, 8.00,9.00,10.00,11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.30 Svetovalni servis; 8.05 Intelekta v živo; 9.45 Ringaraja; 10.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 14.30 Ekološki kotiček; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.05 Ob 17-ih; 18.25 Kultura; 18.30 Minute za jazz; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 20.35 Otroški zbori; 21.05 Igra; 22.00 Zrcalo; 22.30 Informativna odd.; 23.05 Nokturno. Slovenija 2 5.30, 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.40 Kronika; 8.05 Poslovne zanimivosti; 8.45 Koledar prireditev; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Strokovnjak svetuje; 13.40 Obvestila; 13.45 Gost; 14.00 Drobtinice; 15.30 DIO, šport, vreme; 16.15 Popevki tedna; 16.30 Pozor, snemamo; 17.00 Glasba ob 5-ih; 18.45 Orna kronika; 19.30 Leva scena; 21.00 Zavrtite, uganite; 22.00 Zrcalo dneva, vreme, promet; 22.25 Spot-400; 22.30 Štos - Še v torek obujamo spomine. Slovenija 3 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 10.05 Operne melodije; 11.05 Človek in zdravje; 12.05 Igramo in pojemo; 13.05 Repriza; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Big Band RTVS; 15.30 DIO; 16.05 Ljudsko izročilo; 16.40 Esej; 17.00 115-ietnica Pevskega društva Lira; 17.45 Sodobna umetnost; 18.00 Koncerti na tujem; 19.30 Arije in monologi; 20.00 Literarni večer; 20.45 S solističnih in komornih koncertov; 22.05 Logos; 22.25 Glasba našega časa; 23.30 Ars Acustica; 23,50 Napoved sporeda; 23.55 Lirični utrinek. Radio Koroška 18.10-19.00 Otroška oddaja. Radio Koper (slovenski program) 6.30, 7.30, 8.00, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30 Po- ~ Primorski dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik z o.z. - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.o.z. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699, fax 040-773715 Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fak 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Internet: http//www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it Prodajno naroCninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 20% Cena: 1.500 LIT - 60 SIT Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, letna 15.000 SIT plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 žiro račun 51420-601-27926 Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG /v r . , SREDISCE ZMERNO JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE VETER MEGLA TOPLA FRONTA SREDISCE HLADNA SREDISCE AMTI- FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA C DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 7.39 in zatone ob 16.16. Dolžina dneva 8.37. PLIMOVANJE Danes: ob 5.38 najvisje 43 cm, ob 12.39 najnižje -35 cm, ob 18.35 najvisje 12, ob 23.53 najnižje -22 cm. Jutri: ob 6.25 najvišje 48 cm, ob 13.22 najnižje -46 cm, ob 19.33 najvisje 20. cm. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije' Bodite z nami tudi v prihodnjem letu! Naročite se na Primorski dnevnik! Do 31. januarja maša prednaročnina za 1998330,000 lir. Novim naročnikom bomo podarili knjigo, ki smo jo izdali ob 50-letnici Primorskega dnevnika, do konca decembra pa boste časopis prejemali brezplačno. ^ PREDNAROCNINO LAHKO PLAČATE DO 31.1.1998 • na upravi Primorskega dnevnika v Trstu in Gorici • na Goriškem in po vaseh na Tržaškem pri ra-znašalcih Primorskega dnevnika • pri sledečih bančnih zavodih na tekoči račun PRAE-DZP: — Kmečka banka Gorica tir 0404860 — Nova Tržaška kreditna banka t/r 8446/00 — Zadružna Kraška banka t/r 10730 —Zadružna banka Doberdob t/r 1910-2 ^ — Zadružna banka Sovodnje 504-6___________^ Vsem članom Zadruge Primorski dnevnik bomo zagotovili posebne ugodnosti: Za vse storitve, ki jih Primorski dnevnik nudi neposredno bralcem in naročnikom, bomo članom zadruge priznali od 1. januarja 1998 10-odstotni popust. V________________________V