CELOVEC SREDA 25. JUL!J 1990 Letnik XLV. Štev. 48 (2563) Izhaja v Celovcu Erschelnungsort Ktagenlurt Poštni urad 9020 Celovec Verlagspostamt 9020Klagenfurt Cena: 7 šil. din.10 P. b.b. SAK v petek proti Šentvidu na zmago! „Naš ci!j je uvrstitev v drugo koio avstrijskega nogometnega pokata!" je za Stovenski vestnik poudari! novi trener SAK dr. !van Ramšak pred tekmo v petek ob 18.15 uri na stadionu v Šentvidu. SAK bo nastopit z najmočnejšo postavo. Vsi navijači v petek, 27. jutija v Šentvid! „Požsanica" spet v petek in soboto! Prejšnji konec tedna so igralci Siovenskega ljudskega gledališča „Samorastniki" uspešno uprizorili krstno izvedbo Prežihove Požganice v dramatizaciji Vladimirja Kocjančiča in režiji Petra Militarova. V petek, soboto in nedeljo zvečer si je predstavo ogledalo preko tisoč obiskovalcev, med njimi tudi predsednik slovenske vlade Lojze Peterle. Preko 120 nastopajočih in sodelujočih z obeh strani meje je nazorno predstavilo prelomne in usodne dogodke v času med razpadom avstrijske monarhije in plebiscitarno odločitvijo in s tem v mnogočem odgovorilo tendenci „zmage v nemški noči". Predstavi bosta še v petek in soboto ter v primeru slabega vremena še to nedeljo. ZSO predtaga smernice za skupen koordinacijski odbor ---n ---- ------------- Koordinacijski odbor v Zvezo slovenskih organizacij na Koroškem vključenih organizacij jc na svoji seji pretekli ponedeljek izdelal predlog poslovnika začasnega skupnega Koordinacijskega obora koroških Slovencev. Ta predlog bodo njegovi predstavniki danes posredovali in razložili koordinacijskemu odboru Narodnega sveta koroških Slovencev. V razpravi o skupnem Koordinacijskem odboru koroških Slovencev (KOKS) je bila znova potrjena ocena, da je prvi pogoj za sodelovanje in koordinacijo dela vseh pomembnih narodnopolitičnih dejavnikov široko zasnovan sporazum o skupnem narodnem programu koroških Slovencev (glej tudi prispevek k programski diskusiji na 4. strani). Da bi se za slovensko narodno skupnost zagotovil primeren sestav skupnega KOKS-a, ki naj bi enakopravno in pluralistično upošteval vso širino družbenopolitičnih dejavnikov v vrstah manjšine, jc koordinacijski odbor v ZSO vključenih organizacij pripravil predlog poslovnika skupnega KOKS-a, ki ga v celoti objavljamo na 2. strani. Predlog poslovnika se v nekaterih pomembnih točkah bistveno razlikuje od doslej neobjavljenega poslovnika koordinacijskega odbora NSKS, tako da bo preizkusni kamen za člane tega odbora, kako dejansko resno jemljejo besede o „de-mokratizaciji slovenskih struktur" na Koroškem. Predlog v ZSO vključenih organizacij brez dvoma kon- kretno nakazuje možnost, kako doseči širok narodni sporazum. Sedanja razprava o predlogu v ZSO vključenih organizacij za poslovnik skupnega Koordinacijskega odbora koroških Slovencev bo zato lahko odločilni kazalec, ali je med koroškimi Slovenci zaželen tak širok narodni sporazum in enotno nastopanje v eksistenčnih vprašanjih slovenske narodne skupnosti na Koroškem. Smernice so z novim predlogom postavljene! tvan Lukan Par!amentarci iz Slovenije na obisku Na povabito Ktuba sto-venskih občinskih odbornikov je včeraj južno Koroško oz. Podjuno obi-skata detegacija stovenske skupščine pod vodstvom predsednika zbora občin tvana Bizjaka ter predsednika skupščinske komisije za mednarodne odnose Matjaža Šinkovca. Na programu obiska je bit ogted tovarne Knecht v Šmihetu, podjetja Krivograd ter razgovori s predstavniki občine Gtobasnica ter srečanje s stovenskimi občinskimi odborniki iz cetotne dvojezične Koroške. Obširnejše poročito stedi v prihodnji števitki SV. Peterle obiska! Štajersko Detegacija izvršnega sveta Stovenije pod vodstvom predsednika Lojzeta Peterteta je včeraj končata dvodnevni uradni obisk v avstrijski zvezni dežeti Štajerski. Na programu so hiti razgovori s štajerskim dežetnim gta-varjem dr. Jtosefom Krai- nerjem, ogted tovarne AVL, razgovori s predstavniki štajerske trgovske zbornice ter tudi srečanje s predstavniki društva, „Cten 7" stovenske narod-noste skupnosti na Štajerskem, katerih pa Peterte ni sprejet v Gradcu, temveč pred razgovori s štajerskimi potitiki v Mariboru. Več v prihodnji števitki Siovenskega vestnika. Picassoma /;fogra%/a ,,/gra /n bran/e", 7953 Picasso v Ceiovcu Na veliki razstavi, ki jo prikazujeta Hiša umetnikov (Kunst-lerhaus) in Mestna hiša (Stadthaus) v Celovcu, si lahko ogledate litografije velikega in znanega umetnika Pabla Picassa. V Mestni hiši jc razstavljenih 128 listov, v Hiši umetnikov pa jc kar 344 litografij. Na razstavi so zastopane najvažnejše serije Picassovih litografij. S to tehniko jc umetnik začel ustvarjati že v dvajsetih letih, izpopolnjeval pa jo jc v letih od 1945 tja do 1960. Vtis zapuščata zlasti obseg in popolnost razstave, ki bo odprta še tja do 26. avgusta. 5. -10. oktobra na univerzi: Znanost - protiutež nemško-koroškemu prosiavtjanju! Pod geslom „Stari nacionalizmi - nova Evropa" bo na celovški univerzi od 5. do lo. oktobra letos potekal znanstveni simpozij, ki bo več kot potrebna protiutež nemško-koroškemu proslavljanju 70. obletnice plebiscita 1920, kot ga že mesece dolgo napoveduje uradna Koroška na čelu z deželnim glavarjem Haiderjem. Na posebni tiskovni konferenci so predstavniki celovške univerze povedali, da doslej objavljeni načrti uradne Koroške za proslavljanje te obletnice univerzo tako rekoč izzivajo k temu, „da jc potrebno poleg uradnih proslav z nemško-koro-škim pečatom ustvariti tudi drugačno javno mnenje" in to v obliki mednarodnega simpozija, na katerem ne bodo razpravljali le o preteklosti, temveč tudi o sedanjosti in bodočnosti etničnega samo-prikazovanja in razhajanj. f/Vu Ju/jevunje s 2. .struni) Danes z revnjo SLOVENSKJ VESTMK tur unsere deutschsprachigen Leser/innen Uni Kiagenfurt/Ceiovec schafft Gegengewicht zu Piebiscitfeiern „deutschkarntner" Pragung HEUTE DieSeite Predlog poslovnika za skupni Koordinacijski odbor koroških Slovencev Pre3sMvn;73 Zveze s7ove/].s7:;7; orguu/zu- j^em o3born Z.SO, yo v pone3e/)e/:. 3^;e 23. c//na /čorof/rerr;, ^/overtA/repro^veme zveze, ;';3;);; 7990 na y^apn: .se/; na seJeza Z30 v .S7ovenskega .so/.s7:ega 3r;;ž;va, Zveze /:oro.s-/:;7; pamzanov, Zveze .s7oven.s7c;7; /z.se/-/encev, Zveze s.7oven.s&;7; žena, .S7oven-^7ce šporfne zveze, 3fzoA^ovnega ze/ražen/a Ce/ovca .spre/e/; s/e3eč; preJ/og po.s/ovn;7ca sTrapnega Tčo o r3;7; r; e;).s /; ega o 30 o ra Aoroi-/c;7; .S7oveneev, /c; 0; on;ogoč;7 .spopfev /roor-3;nae;/.s7r;7; o30a ra v Z30 ;n /V.S' /Č.S v en s A:a- pe3ago.š/r;7; 3e/avcev, Dražfva s/oven.s7;;7; pen 7(oor3;nae;;3/a o30or ArorožAr;7; .S/aven-p7sn/e//ev v /3 v.s;r;'p, v0//acen; v /caar3;nac;y- cev.' 1 Koordinacijski odbor koroških Slovencev (KOKS) je telo osrednjih slovenskih narodnopolitičnih organizacij, Zveze slovenskih organizacij in Narodnega sveta koroških Slovencev, ter samostojnih strokovnih in strankarskih organizacij, ki usklajuje in išče skupna stališča v narodnopolitičnih vprašanjih. V KOKS so vključene sledeče organizacije: Zveza slovenskih organizacij na Koroškem, Narodni svet koroških Slovencev, Slovenska prosvetna zveza, Krščanska kulturna zveza, Strokovno združenje pedagoških delavcev, Skupnost južnokoroških kmetov, Slovenska športna zveza, Koroška enotna lista, Slovenska gospodarska zveza, Klub slovenskih občinskih odbornikov, Delovna skupnost slovenskih socialistov, Manjšinski delovni krožek Zelene alternative, Kluba slovenskih študentk in študentov na Dunaju in v Gradcu. Vsaka organizacija imenuje v KOKS po dva redna člana in po dva namestnika, študentska kluba pa po enega. 2 KOKS deluje na osnovi 7. člena Avstrijske državne pogodbe, Spomenic koroških Slovencev iz let 1955 in 1975 ter Chartc avstrijskih narodnostnih skupin iz leta 1988. KOKS # spremlja in obravnava (politična, socialna, kulturna, gospodarska in druga) vprašanja v zvezi s slovensko narodnostno skupnostjo na Koroškem in o njih sklepa; # predlaga in podpira pobude ter sprejema programe, ki služijo obstoju in razvoju slovenske narodnostne skupnosti na Koroškem; # povezuje in usklaja ukrepe in odločitve organzacij in posameznikov, ki zadevajo slovensko narodno skupnost na Koroškem. Seje KOKS-a sklicuje poslovodstvo na zahtevo ene vključene organizacije najpozneje v roku osmih dni. Vabila na seje prejmejo njegovi redni člani. Seje so na sedežih ZSO in NSKS ali po dogovoru. Poslovodja KOKS-a se za eno leto izvoli z 2/3 večino. 4 Seja KOKS-a je sklepčna, če je prisotnih vsaj 2/3 vključenih organizacij in je navzoča vsaj polovica njegovih članov ali njihovih namestnikov. 5 Sejo KOKS-a vodi predsednik tiste organizacije, na katere zahtevo je bila seja sklicana, oz. njegov namestnik. 6 Uvodno poročilo k točkam dnevnega reda poda predsednik vključene organizacije (ali od njega imenovani član KOKS-a), ki je predlagala obravnavo zadevne točke. 7 Glasuje se z dviganjem rok, če KOKS ne sklene drugačnega načina glasovanja. 8 KOKS glasuje o sledečem: a) Sporazum je potreben - za sprejemanje novega skupnega narodnopolitičnega programa v smislu Spomenic in Chartc. b) z 2/3 večino KOKS sklepa: - o vseh deželnih in zveznih zakonskih osnutkih, ki zadevajo interese slovenske narodne skupnosti ter o sodelovanju z organi avstrijske republike; - če sc sprejmejo novi člani v KOKS; - če sc sprejmejo sklepi za sodelovanje z organi republike Slovenije in SFR Jugoslavije; - če sc sprejmejo sklepi o predlogu za zasedbo ravnateljskih mest na Zvezni gima-naziji in Zvezni realni gimna- ziji za Slovence v Celovcu, na javni dvojezični trgovski akademiji v Celovcu in za zasedbo mest strokovnih nadzornikov; - če se sprejmejo sklepi o predlogu za zasedbo deželnega in okrajnih šolskih odborov ter v ostalih vprašanjih; - če se sprejmejo sklepi o predlogu za zasedbo mesta vodje slovenskega oddelka pri deželnem studiu ORF v Celovcu (radio in televizija); c) v ostalih vprašanjih se sklepi sprejmejo z navadno večino; č) strankarsko-politična vprašanja (volilni razglasi, ipd.) niso v pristojnosti KOKS-a. 9 KOKS na vsaki seji izvoli zapisnikarja in namestnika, ki sta lahko iz kroga nameščencev včlanjenih organizacij. 10 O sejah se vodijo zapisniki. Rezultate glasovanja je treba poimensko zabeležiti. Zapisnik podpišejo vsi navzoči člani na isti seji. 1! Zapisniki sej sc hranijo na sedežih organizacij. Original podpisanega zapisnika hrani zapisnikar pri poslovodstvu. Organizacije prej-meno kopijo. 12 V KOKS včlanjene organizacije sc obvezujejo, da bodo izvajale njegove sklepe. 13 K posameznim točkam dnevnega reda je KOKS dolžan na zahtevo ene organizacije povabiti strokovnjake in izvedence. 14 Sklepi KOKS-a sc objavijo, če KOKS sam ne sklene drugače. O dostopu javnosti k sejam sc sklepa sproti. Poslovnik je bil sprejet... Znanost kot... Karnten begeht am 10. Oktober 1990 einen besonderen „Bedenktag". Vor 70 Jahren fiel durch eine Volksabstim-mung in Sudkarnten die Ent-scheidung liber den weiteren Verbleib dieses Landesteiles bei Osterreich. AnlaB genug, neben den offiziellen Feierlich-keiten ..deutsehkarntner" Pragung auch eine andere Offent-lichkeit herzustellen. Die Universitat flir Bildungswissen-schaften Klagenfurt/Celovec tut dies mit einer international beschickten Tagung, bei der liber Vergangenheit, Gegen-wart und Zukunft ethnischer Selbstdarstellung und Ausein-andersetzung diskutiert wird. Damit kommt die Universitat ihrem Anspruch nach, „staats-burgerkundliche Informatio-nen" liber relevante politische Ereignisse so einzubringen, daB historisch belastete und emotional stark besetzte Thc-men sachlichen Einschatzun-gen und perspektivischcn Erdrtcrungen zuganglich wer-den. Neben der wichtigen Aufga-be, die sich die Veranstalter gestellt haben, namlich verschiedene Formen nationa-listisch inszenierter Feste und Feiern zu ana!ysieren, um be-liebte und traditionellc Rituale offizicllcr Geschichtsdarstel-lung zu dcuten, wird es auch Diskussioncn rund um das liberregionale Phlinomen des ..Volkerfrlihlings", mit ali sei-nen Beglciterscheinungcn, gc-ben. - Ein Blick auf die derzci-tige Situation in Europa macht zwci Entwicklungslinien dcut-lich. die sich widersprlichlich durchzusetzen scheinen: Das Fallen von Grenzcn und Mau-ern, die Hcrausbildung libcr-nationaler soziookonomischer und politischcr Einheitcn, ver-starkte Mobilitlit und cthnopo-litische Verschrlinkung schaf-fen sowohl fiir alte Angstc als auch flir neue Lernmoglichkei-ten iibcrraschend groBcn Raum. Die Einstellungs- und Verhaltcnsalternativen flir den ..mitteleuropaischcn" Men-schcn nehmen Konturen an: multikulturelle Offnung versus nationalc Geschlossenhcit, monokulturcllc Anglcichung versus ethnischc Vielfalt, Hie-rarchisicrung und Aussonde- Der Rcgicrungschcf der Republik Slowenicn, Lojze Peterle, hccndcte in den ge-strigen Abendstunden einen zweitligigen offiziellen Bc-such des Bundcslandes Stci-ermark, in dessen Rahmen er " Gesprachc mit dem steiri-schen Landcshauptmann Dr. Josef Krainer und wcitcrcn Regicrungsmitglicdcrn, rung versus demokratisclic Gleichbehandlung, konkurrie-rende Parallelentwicklung von Regionen versus kooperative Zusammenschllisse und gegen-seitige Befruchtung, Entwick-lungsforderung in den Zentren versus liberproportionale Un-terstiitzung der „Peripherien", die zumeist mit den ethnisch gemischten Grenzregionen identisch sind. In diesem Sinne kann und soli das Symposium nicht nur wissenschaft!iche Analysen und Erklarungsversuche liber historische und aktuelle „Zeit-erscheinungen" vornehmen, sondern auch auf deren Grundlage zugunsten konkre-ter Umsetzungsmoglichkeiten interkulturellcn Lcrnens und interethnischen Zusammenle-bens Stellung beziehen. Das Symposium „Altc Na-tionalismen - Neues Europa" vom 5. bis 10. Oktober 1990 ist eine offiziclle Veranstalung der Universitat flir Bildungs-wissenschaften in Klagenfurt. Mit der Vorbereitung, Koordi-nation und Durchfiihrung wur-de die „Arbeitsgemeinschaft Volksgruppenfrage" (ARGE) beauftragt, welche vor zehn Jahren als ..Arbeitsgruppe" im Sinne des UOG (Par. 48, Abs. 5) ins Leben gerufen wurde und ist seither in unterschied-licher Besetzung und Intcnsitat mit der wissenschaftlichcn Aufarbcitung von sozialen und politischcn Fragcn des Zusam-mcnlebens der Volksgruppen in Karnten beschaftigt. Die ARGE arbcitct intcrdiszipli-niir und interfraktioniir: In der ARGE sind nicht nur Mitar-bciterlnncn der vcrschicdcncn Univcrsitiitsinstitutc vertreten (Piidagogik, Psychologie, So-ziologie, Philosophie, Sprach-wissenschaft, Geschichtc, Li-tcraturwissenschaft, Germani-stik u.a.), auch Studicrcndc sind liber die Osterrcichischc Uochschlilerswchaft bzw. liber die Studicnrichtungsvcrtrc-tung Bi)dungswissenschaftcn und liber das ..Volksgruppcn-referat" an den Diskussioncn betciligt. Sprechcr der ARGE ist der-zcit Univ. Dozcnt Dr. Wolf-gang Holzingcr, Institut flirSo-ziologie, Univcrsitlitsstr. 65-67, A-9022 Klagenfurt. Vcrtretern der Mandclskam-mer Steicrmark und auch Vcrtretern der slowcnischcn Volksgruppc in der Stcicr-mark (Verein ..Artikel 7") flihrte. Der Besuch Pctcrlcs in Graz war der erste offiziel-lc Besuch. den der neue slo-wcnischc Rcgicrungschcf cincm ostcrreichischen Bun-desland abstattctc. //Vu3;3/ev;;;;)e s 7. str;;;;;) 5. oktobra bo na sporedu tema ..Človekove pravice -manjšinjske pravice", 6. oktobra ..Uprizoritve in poli tična simbolika", 8. oktobra razprava o ..Evropskih struk turah nove desnice", 9. oktobra ..Nacionalizem in podobe sovražnosti" ter 10. oktobra za zaključek nastop univ. prof. dr. Erwina Ringla, ki ho Korošice in Korošec seznanil z ..Govorom deželnega glavarja, ki ga le ta ni imel". Priprave, koordinacijo in realizacijo simpozija, ki že vznemirja uradne in „domo-vini zveste" duhove v deželi, je prevzela ..Delovna skupina narodnostne skupnosti" na celovški univerzi pod vodstvom univ. doc. dr. Wolf-ganga Holzingerja. Vnaprejšnji občutek za letošnje uradno proslavljanje 10. oktobra na Koroškem sta pretekli petek v zrcalni dvorani urada deželne vlade v Celovcu posredovala deželni glavar dr. Haider in direktor deželnega arhiva univ. doc. dr. Alfred Ogris, ko sta predstavila publikacijo pod naslovom „10. oktober 1920-dan samoodločbe Koroške". V kakšnem ..znanstvenem duhu" je nastala nova publikacija, je bilo razvidno že iz ugotovitve, da k sodelovanju niso bili povabljeni po vsej Avstriji priznani koroški slovenski zgodovinarji. Publikacija, seveda tiskana iz sredstev dežele Koroške, pa naj bi po Haiderjevem mnenju služila kot učbenik za koroške šole pri pouku zgodovine. Peterie besuchte die Steiermark Ne vem, v Aro/ZAro /e pomembno, če na zače/A^a pr/pom/;/m, Ja me zgoJov/ajArapro/)/ema//Ara, porezana j A:oroiA:an p/e/)/.s-c//om m z bo/em za GvoiAro me/o g/o/)//e ne zamma, /o pa zaraJ/ /ega, &er /e pomen ArorojArega obrambnega bo/a v zgo-JovmjG ocen/ na /čoročbem prenap/bn/en /n ga Ježe/na pob-nAca vsa/co /e/o .spre/no vp/e/e v /avno Jeba/o, Ja zaJoj/Z nebaAr-.snema pa/rZo/Zj/Zdnema besa /aA:o /menoran/b Jomov/ajArZ/; zJražen/. A ne .samo /o, ^sabega pr/.sZ/Z/o, Ja se prob Jvo/Z v o//Z oprcJe//a/e /n JoJe/a/e v /gr/, b/ j/ /e n/ /zbra/ sam /n b/ /e po/eg /ega zaraJ/ vo/ne, sovražne /n nac/onabsbčne /og/be, b/ /e povezana z n/o, /aJ/ oJvra/na. Javn/ pr///sb /e meJ/em na AZoro.sbem že zab/eva/ s/ovensb/ oJgovor /n obe osreJn// orga-n/zac/// nagna/ v Je/oma žegroz/pv/p/e.s na /eJa, /z ba/erega .s/a je v /aj/no areno vrn/b pob/b /n po/o/čen/. Po premieri „Požganice" v Spodnjih Vinarah b/uds/vo /e obračuna/o z oderuhom /n nemčupem Gn/do Presegaiije obrambnega boja MAJA HADERLAP Slovenska prosvetna zveza se je odločila, da na izziv odgovori z uprizoritvijo) Vorančeve Požganice v Spodnjih Vinarah, da preko literature in gledališča odgovori na marsikatera vprašanja, ki so povezana z dogodki po razpadu avstro-ogrske monarhije. Velike odrske postavitve v takih primerih služijo svojemu namenu in zadostijo vsem potrebam klasičnega ljudskega gledališča, ki nastaja iz želje po skupnosti, osveščanju in ozaveščanju. Treba je tudi reči, da masovne uprizoritve postajajo koroško-slovenski sindrom, ki slovenske kulturnike za nekaj tednov prelevi v čiste in sintetične figure, ki s svojo igro izstopajo iz duhovno deloma utesnjenih podeželskih zdrah v odmaknjen in vendarle resničen svet gledališča ter z igro presegajo sebe, igrivo govorijo o sebi. Drugače si ne morem razložiti navala koroških Slovencev na ljudske odre. Tozadevno je slovensko gledališče na Koroškem nekaj enkrat- nega in dragocenega, s tega vidika gledam tudi na uprizoritev Požganice. Prizori, ki smo jih videli v Spodnjih Vinarah, prikazujejo razplet dogodkov po prvi svetovni vojni v dolini Mežice in ob primeru boja Jazbincev za „staro pravdo" razprostrejo pred gledalcem široko paleto političnih, gospodarskih in nacionalnih teženj in spletk tistega časa. Igra kot seveda tudi roman gledalcu ali bralcu ne dajeta patentnih receptov za reševanje političnega konflikta, jasno pa ponazarjata nemoč posameznika v politični, vojni logiki, obenem pa odpirata stara, nerešena vprašanja humanega ravnanja z ljudmi. Prežihovo literarno delo se tako giblje zunaj koroških interpretacij obrambnega boja in daleč presega raven uradnega zgodovinskega obravnavanja konflikta, s tem pa koroškim „L/ua/e bož/7, c/a/fe, podp/g/fe 3e zadn/e yo/no poso///o/" Slovencem omogoča tudi kvalitativno soočanje z zgodovinskimi dogodki. Odrska postavitev Požganice je uspela, ima pa nekaj šibkih točk, ki jih na tem mestu ne bi hotela povsem prezreti. Dramatizacija Vladimirja Kocjančiča je izrazito komorne narave, montaža s privlačnimi in impresivnimi masovnimi scenami je ni mogla dvigniti na tisto ravan, ki jo je predstava hotela doseči, tukaj so se npr. klasične zahteve masovnega političnega gledališča postavile na glavo, agitacija je potekala v zaprtih prostorih, masa je služila za atrakcijo tudi v scenah javnih zborovanj. Igralci in igralce niso mogli popolnoma ustreči zahtevam odra, saj v tem tudi ni bil smisel igre, motilo pa je tiste, ki jim shizofrena dvojnost slovenskega gledališča med ljubiteljstvom in profesionalizacijo preseda, saj je po takih predstavah komajda lahko reči, da je volk sit in koza cela. Igralci in igralke ter profesionalni sodelavci pa morajo zaradi tega skozi marsikatero krizo, napetost in nerazumevanje, ki jih pogojujejo predvsem okoliščine, v katerih delajo. Režija Petra Militarova je gradila na že utrjenih in uveljavljenih estetskih prvinah, ki govorijo izrazit avtorski jezik Militarova. Scena Mete Hočevar in kostumi Milene Kumar se v posameznih scenah uglajeno ujemajo, v drugih pa se razhajajo, saj se ekspresivno, stilizirano ozadje vedno ne ujema z zgodovinsko podobo igralcev. Zelo uspešno je predstavo z glasbo opremil Gabriel Lipuš, iznajdljivo pa so svetile tudi luči Zorana Najdeno-va. Mnogo informacij o odgovornih in o veliki množici nastopajočih, predvsem pa o ozadju Prežihove Požganice je natisnjenih v dobro pripravljenem gledališkem listu. Za konec bi samo še želela, da bi o posameznih kvalitetnih razmakih slovenskega gledališča na Koroškem stekla diskusija, ki bi upoštevala najširšo paleto kulturnih potreb in zmogljivosti, ki se prikazujejo prav ob primeru Požganice, in bi jih bilo zanimivo prerešetati. Nastopajočim pa želim, da bi jim bil sv. Peter tudi ta konec tedna tako naklonjen kot prejšnji-krat. Za široko in odprto razpravo o novem narodnem programu dr. MARJAN STURM, tajnik ZSO /oreM.s/cu poZ/f/Ta ua Koro(Tcm me ho// razhaja. Čeprav at h//a a/ho// „eaotaa" /a „.s/ožaa" v /Jejacm a/: ^oc/a/acm sva/-s/a, /e acha/ caoO!/h yta//(č v o.sao^a/h aaroc/a/h rpra(a-aj//: do pred kraddra pred-sfav/ja/o v.saj skop a o vo/jo vse/! po/Zt/ča/h sd a;ed aaai/, k: /e h//a po/redaa za a^pe-(ca odpor prod as/aa/ac//'-skira prd/sko!!! avstr/pAe /a horo(hc poddke. široko zasaovaaa po//!/ha odp/ra-aja v dewokradčao avstr/j-.sho javao.s! /5'oddarao.sta; Korade v o^e/ade^edd ;a /(orade za odraadev skirpae dvojez/čae (o/e v devetde.se-dd /eddj je dda a!ogoča sarao zato, der se je dda ated s/oveas/dad poddea/ra/ st/aa!! ave/javda poddeaa da/tara dearodradčaega d/a-/oga /a od/o<*aaja aa osaov: sdrodega, ddaj pa kdaj prav a!aož/čaega sporazaaia. Taksa/ so d/d odaos/ a!ed a a a;/ aekako do /eta 79dd, do tedaj, ko je de/ podt/č-aega vodstva opast// to skapao pot /a prezr/ pod-dčao voljo s/rok/d s/ojev s/o-veaskega /a fTvaohraOčafga avstr/jskega pred/va/stva. fr/vo/dev v /očeva/a/ so/sk/ zakoa, za katero sta odgo-voraa dosedaaj/ pos/aaec Ze/ea/d v ar.s!r/jshc!a par/a-a:eata /a vodstvo Aa rodaega sveta, je zaora/a tad/ taed s/oveaske vrste /a raed aaa;/ zapastda /oč/tveao drazdo. Ta pa se v zadaj/d aiesec/d (e pog/ad//a. Use kaze, da tad/ v osaov-a/d vprasaaj/d aarodae pod-t/ke a/ več skapa/d pog/e-dov, kaj (e/e skapae vo/je /a zato tad/ ae ze/je po resa/ča/ demohrat/ča/ eaotaost/. Ae raorerao več govor/t/ /e o /deja/d /svetovaoaazor-sk/d j razdkad - te tad/ v pretek/ost/ a/so d//e aepre-raag/j/va ov/ra za eaotaost v aarodaeta sat/s/a. .S/oveaska podt/ka je daaes razcep/jeaa v sa/aea; jedra, v poj/aova-aja vsed/ae aarodaostae podt/ke. Aa ea/ straa/ so pr/sta(/ (e do.s7edaf/(fga aarodaos/-aega /očevaaja, aa drag/ pa zagovora/k/ podt/ke akt/v-ae, dcafohraf/čar /r!tegrae/je v večka/tarao dračdeao stvaraost. Za ode skap/a/ ve/ja, da doče( aoče( /zda-jata /z daaost/ dvojez/čae, večka/tarae stvaraost/ v aa(Z dežed. Te odgovor aa to stvaraost ja terne/j/to razd-kaje. Aajt/ tak(ao ka/tarao oddko d/skas/je /a d/a/oga, k/ do vk/jač//a vse pr/zadete, je aaa:ea prograatske razprave, k/ jo z daaa(ajda daera odp/ratao, /a k/ aaj d/ pr/poraog/a k oddkova/!ja //! sprejetja /aodcracga aarod-aega programa. Te po tej pot/ do tad/ a!ogoče prea!o-st/t/ jarek, k/ se je v zadaj/d atesee/d g/odoko zajede/ raed aas. Tak(ea prograrr; pa do aspe(ea /e, če do astre-za/ potredaa! aaj(/r(k/d s/ojev /jad/ aa aarodaostao /a ka/tarrio rae(aaea; ozea!/ja. (Mhor zu pripravo novega narodnega programa Koroška politika je v resnici vedno znova ospora-vala legitimost osrednjih organizacij - spomnimo se le bivšega deželnega glavarja Wagnerja - ker je s tem hotela onemogočiti ali vsaj oslabiti odpor koroških Slovencev. Novo je le to, da podobne teze zdaj zagovarja tudi del zastopstva narodne skupnosti (J. Kulmeš v „Kleine Zeitung" z dne 21 .julija 1990). Za razpravo o demokratičnosti struktur koroških Slovencev tiči predvsem kriza narodnega programa in hotenja koroških Slovencev. Zato sem vedno trdil, da moramo najprej vedeti, kaj hočemo, in potem tudi določiti, kako bomo to dosegli. V šolskem vprašanju smo več kot štiri leta vedeli, kaj hočemo, ob koncu pa je Smolle glasoval za nekaj, kar je nasprotovalo našim skupnim dolgoletnim težnjam. To je povzročilo globoko krizo.Prav zaradi tega potrebujemo nov narodnostni program, ki bo določil tudi nove organizacijske oblike in način demokratičnega odločanja. Manjšina in modernizacija Slovenska narodna skupnost na Koroškem je že dolgo pod pritiskom potrebe po modernizaciji, ki pa se še stopnjuje in bo postal ob integraciji Avstrije v evropsko gospodarsko skupnost še bolj izrazit. Sociologa Sušič in Sedmak sta to modernizacijo definirala takole: ..Modernizacija je sicer izredno kompleksen in razvejan pojav, v katerem je vključena vrsta procesov in razvojnih smeri; za hamene te analize bi lahko ta pojav omejili in opredelili kot proces urbanizacije, industrializacije, teritorialne in socialne mobilnosti, kot prisotnost visoke ravni tehnologije in komunikacije ter kot mobilizacijo in soudeležbo posameznikov pri bolj ali manj pomembnih družbenih odločitvah. Čim bolj so etnične manjšine navezane na neko tradicionalno in agrarno kulturo, tem večje probleme občutijo v procesu modernizacije. Manjšine, ki se nočejo izolirati ali asimilirati - pojava, ki sta lahko enako pogubna za skupnost -, bodo težko kljubovale izzivom modernizacije, če si ne znajo domisliti in postopoma vpeljati alternativnih kulturnih modelov; le tako bodo lahko omejile nekatere za manjšino nezaželene posledice tega procesa, na primer standardizacijo ali homogcnizacijo v širši kulturi, poplitvcnost kulturnega življenja, narodnostno in družbeno alienacijo in podobno. V tem tehnološko-civilizacij-skem ozračju narodnost, v kolikor ne izgine, zbledi". Pod vplivom modernizacije zgubi vrsta inštitucij, ki so imele pomembno vlogo pri ohranitvi identitete manjšine, svojo avtoriteto. Sociologa pravita: „ V taki situaciji so danes na primer družina in šola dva važna socializacijska agensa, da ne govorimo o cerkvi in oblasti. Kriza inštitucij, ki je vsesplošna, ima za neizbežno posledico, da enaka kriza zajame tudi funkcije, ki sojo te inštitucije imele na področju etnične identitete in obrambe. Če mladostnik ne verjame več v družino, v šolo, v cerkev, kako bo verjel, če ga te institucije prigovarjajo naj ostane Slovenec?" V luči tega procesa postaja torej etnična identiteta zaradi prehoda iz tradicionalnega v moderni družbeni model, pod pritiskom industrializacije in ostalih oblik modernizacije in pod vplivom krize raznih inštitucij vse bolj relativno prirojena. Pri tem je treba tudi pomisliti na že omenjeno dejstvo, da je za modernega človeka tipična pripadnost številnim in različnim skupinam. Te zahtevajo ali želijo od svojih pripadnikov lojalnost; za posameznika pa imajo izredno družbeno pomembnost. Z razliko od preteklosti se danes posameznik identificira večstransko oz. hkrati pripada številnejšim družbenim tvorbam; taka pluri-idcn-tifikacija je usmerjena v skupine ali skupnosti kot so družina, prijateljska skupina, razna društva, cerkev, stranka ipd. Avtorja na tem mestu rezi-mirata, da mora manjšinska skupnost pokazati v dobi modernizacije - a obenem vsesplošne krize vrednot, inštitucij in legitimnosti -določeno stopnjo elastičnosti pri prilagojevanju lastnih struktur, kulturnih modelov ter prijemov socializacijskih in posredniških agensov. Odnosi med dominantno skupino in manjšino Avtorja sta odnose med dominantno večinsko skupino in manjšino analizirala iz več zornih kotov kot so to prosti čas, mešani zakoni, mediji, šola. Oglejmo si njuno analizo slovenskega šolstva v Italiji. Šola je eden izmed najvažnejših agensov socializacije, eden izmed osnovnih dejavnikov, ki prenašajo z ene generacije na drugo tisto kulturo, ki prevladuje v določenem času, prostoru in sistemu. Znano je, da imajo Slovenci v Italiji pretežno slovenske šole. Značilnost te šole je, da poudarja in torej prenaša na nove generacije poleg splošno univerzalnih še slovenske in italjanske kulturne modele. V tem so namreč njene prednosti in težave. r V dr. MARJAN STURM Tudi v manjšinski šoli se zrcalijo kulturni, politični, ekonomski elementi sistema, v katerem se nahajat, to je dominantnega sistema. Tako so vzgojni smotri slovenske šole v Italiji različni od onih v Sloveniji. Manjšinsko šolstvo živi v sistemu dominantne družbe, zato sc mora podrejati njeni upravi, zakonom in volji. Dominantna večina z ene strani dovoljuje in prenaša obstoj manjšinske šole, z druge pa tudi nanjo vpliva in jo lahko uporablja kot sredstvo za manipulacijo manjšine. S tem ni mišljeno le na pri-viligirano mesto, ki ga imata v manjšinski šoli kultura in jezik dominantne večine, pač pa tudi vrednostni in ideološki vidik pouka in šolska struktura. Dominantni sistem namreč lahko uporablja manjšinsko šolstvo, da pripadnikom te skupnosti posreduje svoje vrednote, ideologije, norme itd. Ob primeru ameriških Slovencev, ki sc utapljajo v večinski družbi in ohranjajo lc kolektivni spomin ali arhetipe, kakor imenuje Jung prapodobe prvotne domovine, ki še zdaleč nimajo iste teže kot zavestna identifikacija in pri- padnost, avtorja dokazujeta, da je okolje - zemljepisno, politično in gospodarsko -pomembnejše v vsakdanjem življenju od same šole, ker bistveno prispeva k oblikovanju človekove - tudi etnične -zavesti, pojmovne sfere, mišljenja in čustvovanja. Še prav posebno pride do izraza vpliv dominantne družbe pri osvajanju lastnega jezika manjšine. Medtem ko je jezik manjšine dominanten v družini v prvih dveh letih otroka, se kasneje situacija bistveno spremeni. Otrok na dvojezičnem območju začne v tem obdobju razlikovati oba jezika pri drugih in pri sebi. V tem trenutku se stvari konkretizirajo in postane dominanten tisti jezik, ki ga govori večina ljudi, s katerimi pride v stik. Avtorja prideta do sklepa: ,.Čc torej upoštevamo manjšinsko situacijo zamejskih Slovencev, postane bolj jasno, med kakšnimi nevarnostmi se nahaja njihova materinščina, tako da se včasih ne more več govoriti o slovenščini, ampak o dvojezično obarvani materinščini ali celo italjanščini kot dominantnem jeziku - tako pri otrocih kot pri odraslih. S tega stališča postaja slovenščina na slovenskih zamejskih šolah za marsikoga neke vrste tuj jezik, ki ga učenec navadno uporablja samo tedaj, ko je izprašan v razredu ali ko je zunaj šole prisiljen, da ga uporablja". Avtorja sta ugotovila, da rezultati raziskovanj o identifikacijskih znakih kakor tudi o dvojezičnosti dokazujejo šibkost manjšinske narodnostne vzgoje v sklopu italjan-skega sistema, kar ima seveda tudi močan jezikovni vpliv med manjšino in večino (jezikovne interference ipd). Citati in povzetki študije „Tiha asimilacija" avtorjev Emidija Sušiča in Danila Sedmaka so prikazali situacijo slovenske narodne skupnosti v Italiji, to je tam, kjer ima manjšina pretežno slovenske Šole. Torej tudi slovenska šola ne zmore preprečiti asimilacijskega vpliva dominantne družbe. Očitno je, da etnične šole služijo svojemu namenu lc tam, kjer je manjšina sama večinska in dominantna, kot npr. na Južnem Tirolskem, pa čeprav tudi tam vodijo do hudih narodnostnih konfliktov. Če primerjamo status slovenske šole v Italiji z dvojezično šolo na južnem Koroškem. lahko ugotovimo, daje vpliv dominantne družbe na Koroškem še veliko večji in brczohzirncjši zaradi ncni-škonacionalncga vzdušja v deželi. //ža/p* pr/hodapč) Naročite in širite Slovenski vestnik! VESTNtKOVA Poletni čas, čas dopustov, čas oddiha! .SreV/' /zo/eZ/T/ 3/7777/ /70Č7/777C/ Ve /7T7//7 77/377 ^7*7707/777 že /777/7777? /V(7.s /77^0 7/77e/7(7V77/77 ,,p(7s/7 J/rev/" .se 077^77/77? 3e .s/7/*(7S77/e/77(7. Vseeno, 77/7 /777 o/z^e^/o /7/TO a// Vrngo.' v /707/7777/-/7/7/7 7/770/7 /n /e7Ž/77/7 /?o g(7/77w ie Jow// /7/T/77Ž/T773/7 Z77 A:77p77/r/e, /777Č7/e%, /7077/T/e Ve3/-777&o^e oevž/e, 7g/*77///e z 77/077/77, A/ - /77A77 77/777/770 - 77Ž7^77/'(7 3V77/e /777e7/7T7Ce 7/7 3e /7C 7/(7/^77077-S7/77 /7007/ Te/ev/zT/o; 7/7 .se z(/ /777/ 7//*77geg77. P(7/e//e /e 0773 /7/*ez.sA/*/7/T77377, Č773, A/ .se oV/^TT/e /7/*77t7 Z770777// 70gT7, Ao/* 37 /77AA(7 ^Z77/77e/7777 Č77S Z77 n?e 7/s7e 77/7077 t^Ae, 7/77 A(7/eo/A /T/eV /e/77/77 /Te /70/-(/e/7777. Po/e/7 /777/ /7e /77 /77/(7 3/06377 - /(7 /777 /777 Ž77/(73/ ^e//77 377/77(7 Z77 S777S, /7e /777 Z77 /777S /777!77/T770/e/Ae. M/ 37 /T777077/TT77 3/e/ A(7 /706/ Ae//// g/(7^e Z 0/707TS77/7/7, A(7/ /77 V77LS /77/7/7(7 /7/7/eg/77/(7? /777/ ^77.S 777T//777// Z77/77//T77? 7/7 /777/ /777&/e /7077/7? - Le /77/7(7 /7(7/7777 /77/7/7(7 77^(77/7/7 t777.S7/T7 Ze//77/77. Z77 /777377 06^7/77 V3eA77A(70 77/777/7777, 7/77 /777/77 /e 773/70/(7 77^77/77/7 ^77.Se Že//e.' ^ /7/e/ /7773/0 /777Š/7 Z77 ^377-A(7g770 /7oA(7/.' Z77 ŽemAe, 77/077A0, /77/777/7/777 7/7 /777 seve(/77 Z77 /77m/e//e/(7^šiČ77//e 7/7 Z77 ^.se, A;/ .se Z77/77/7777/77 Z77 g773/777(/77/3/V77 7/7 (/e/(7^/77 /Og. Z7/77/ /777 W3 /7/*e/777Še77(/7(7 377/7077, 00/077, /7777//T7 7/7 /7e /777Z777//7/e- M03//77A(707 0eO7/7. stran 2 stran 3-4 stran 5 stran 6-7 stran 8 Turizem v Sioveniji, ietovanje na Jadranu Kemija. Pomanjkanje pokiicmh detavcev Miadinska stran: Jazz-festivai v Piiberku Židje v Sovjetski zvezi in ženska stran Za naše veiike in majhne otroke Portorož 7ež/ro reAr/t, /raj 6M^ry/oven^A:gga Prtmorja, Ptrazt aP Porforoz. Mort^a .s7a o6a, u.saA po .s*no/c, čeprav Ptra/t vprern7/'apt A*o//' zveaeče prtmetjave, aamreč r^rag/ Propez. ^tcer pa ye v^a ^/ovea^Ara o6a/a Jo/ga 46 APorae-frov, za 6o(/ /tafaačne 46,7 ArPomefra. P/aze ^reP-ayevečA:ega PPana, /t'6/4Ae /zo/e, prt'.s7aa;Y/cega A"opra /n moaPeaega Portoroža .se .stcer a e morejo prt'mer/'aP ,s' čaPovPtmt pe.sčera7??/' p/azam; PaPve m ^v. ^te/aaa, zalo pa 6 Arap' atrrsat aaJpo ma/Aea Pe/čeA 6Pčča Pa/paa.sAP? /efovtčč z razvejano zanaj-penzmn^/ro pona46o, naj6o/j arejeno marmo /n varno.yf, A: je A očes nočeš posfa/a faPt' Pe/ jngos/o-vansAega fartzrtta. Piše Zdenka VARGA-NOVLJAN G' lovensko obalno področje sJ zajema tri občine. Koper, Izolo in Piran. Slednja je najbolj razvita. Znotraj piranske občine je glavni turistični center Portorož. Na celotnem območju živi 75.000 ljudi, poleti pa se jim pridruži še dva do trikrat toliko turistov. Prenočitvene kapacitete so približno 26.000 ležišč, 8.500 v hotelih A in B kategorije, ostalo pa v privatnih sobah. S turizmom v ožjem smislu ustvarijo 10% narodnega dohodka, v občini Piran pa blizu 40%. Turizem ima na tem delu istrskega polotoka dolgo tradicijo. Svojo stoletnico so praznovali pred petimi leti. Leto 1885 je torej rojstno leto organiziranega turizma, vse pa je takrat slonelo na Portorožu oz. njegovih termah, ki so se zaradi zdravilnih učinkov soli, magnezija, kroma in joda ohranile do današnjih dni. Nekateri viri pravijo, da so se terme prvič pojavile že v 12. in 13. stoletju, ko naj bi se tja v solinsko blato hodili zdravit menihi. Mnogo pozneje, leta 1891 je bil zgrajen prvi hotel Palače, ki je imel 50 ležišč in 50 kabin, leta 1912 pa je bil na istem mestu odprt razkošen hotel Palače, ki ga poznamo še danes. Hotel je zgrajen v secesijskem stilu, prvi lastnik pa je bil avstrijsko-italijanski konzorcij. Gradili so ga tri leta, večinoma ročno in je bil od samega začetka namenjen aristokraciji, ki je prihajala z Dunaja in Budimpešte. Do Trsta jih je pripeljala železnica, do Portoroža pa kočija ali ozkotirna železnica. Hotel je s svojimi 197 sobami, 5 apartmaji in 10 sobami z ložami nudil največji luksuz tedanjega časa. Ker so bili s kopalnicami opremljeni le apartmaji, so za vsako sobo skrbele 4 sobarice, ki so bile na voljo 24 ur. V času avstro-ogrske monarhije je bilo razmerje med gosti in osebjem 1:3, danes pa veljajo mednarodni normativi, po katerih je razmerje v najboljših hotelih 1:1. Portorož je bil v tistem času znano letovišče, v katerem so potekala številna športna tekmovanja, razni mednarodni seminarji, goste pa jc vsak dan zabavala živa glasba in kazino, ki so ga odprli hkrati s hotelom. V začetku druge svetovne vojne so se hotelska vrata zaprla za polnih 15 let. Hotel je bil nekaj let v rokah vojaške uprave za Istro, leta 1955 pa je sprejel prve avstrijske in nemške goste. Čeprav ga je načel zob časa, ostaja prekrasna kristalna dvorana, v kateri so bili posneti številni filmi, v kateri je bilo organizirano nešteto sprejemov, ostali so čudoviti stebri v holu, ostalo je celo nekaj nostalgije po gostih z zvenečimi imeni kot so Gina Lollo-brigida, Božidar Jakac, sestri Kesler itd. Vendar direktor Mario Valič obljublja, da se bo hotel Palače prav kmalu ponovno pridružil eliti. Dolgo pričakovana prenova naj bi se končno začela prihodnje leto. Ker je hotel pod spomeniškim varstvom, bo ohranil popolnoma enako zunanjo podobo, kristalno dvorano, hol in stebrišče, ostali deli pa bodo nudili udobje 21. stoletja. Obnova naj bi trajala približno tri leta, stala pa bo ca. 300 milijonov dinarjev. Hotel visoke kategorije bo ponovno namenjen petičnim zahtevnim gostom. Ne le hote! Palače, celotno letovišče je bilo takrat v času avstro-ogrske monarhije pojem mondenosti, ki ga je Portorož zadržal tudi po drugi svetovni vojni. Lahko bi rekli, da je nekaj tega blišča začel izgubljati v sedemdesetih letih, ko se je začela gradnja sodobnih hotelov oz., kot pravi direktor obalno-kraške poslovne turistične skupnosti Matija Logar, „da se danes tako pri nas kot po svetu pojem mondenosti spreminja. Včasih je bil turizem bolj eksluzivna zadeva, danes pa je na pohodu množičnost, in sploh se o turizmu govori kot o tretji industriji. Tako ti pojmi dobivajo drugačno vsebino. Vse je relativno. V naših razmerah in ne samo v naših, temveč tudi po mednarodnih merilih, velja Portorož, če ga gledamo z njegove lepe plati, za enega najbolj popolnih in razvitih turističnih središč, ki tudi razvajenemu turistu ponudi dovolj popolno udobje in doživetje. Pri tem ne mislim le na klasičen turizem, temveč na ostale pridobitve, kot je npr. portoroška marina, ki je specialna ponudba za segment gostov, ki jih zanima jahtni turizem. Portoroška marina jc že dve leti nesporno najboljša v Jugoslaviji, po opremljenosti pa se lahko meri z marsika- tero v Sredozemlju. Ker pa je slovenska obala majhna, turizem kljub vsemu ne more sloneti na množičnosti, temveč na kvaliteti. Kvaliteta pa je raztegljiv pojem, posebno še v turizmu. Nekje je pojem kvalitete čista postelja drugje opremljenost sobe, ki mora imeti obvezni telefon, televizor, radio in poln hladilnik, spet drugje se kvaliteta meri z zunajpenzionsko ponudbo, ki mora dejansko stanje pogojevati s pravilno ceno. Slovenski obali s Portorožem vred očitajo pretirane cene. 'Prava vrednost za denar' je znan angleški pregovor -pravi Matija Logar, „vendar pri nas se še velikokrat dogaja, da je cena za dano kvaliteto previsoka. To, kar se danes dogaja na našem turističnem področju zunajpen-zionske ponudbe, je v velikem razkoraku s cenami v sosednjih državah. Moram pa povedati, da hotelske storitve sledijo povpraševanju in so nekako na nivoju lanskega leta." In prav te cene so eden izmed vzrokov, zakaj vsi po vrsti beležijo manjši obisk kot v enakem obdobju lani. V nekaterih letoviščih na hrvaški obali že razmišljajo o znižanju cen v trgovinah in v zasebnih gostinskih lokalih. Za slovensko Primorje pa statistiki zatrjujejo, da je bilo do konca maja na obali približno enako število gostov in nočitev, nekaj manj pa jih je bilo ob koncu prejšnjega in v začetku tega meseca, za kar pa naj bi bilo v največji meri krivo svetovno prvenstvo v nogometu in pa prehod od predsezonskih na sezonske cene. Turistični delavci temu vsakoletnemu pojavu pravijo „luknja", ki jo kljub vztrajnemu ponavljanju ne znajo „zakrpati". Če se slovenska obala lahko ponaša z vsak dan bolj obnovljenim, čudovitim srednjeveškim Piranom s Tartinijevim trgom, serenadnimi poletnimi večeri, številnimi lokali ob morju, pa se ne more ponašati s čistim morjem. Kot dodatna nadloga so pred tremi leti izbruhnile še alge, ki so letos sicer ostale v bližnjem Rovinju, ni pa nujno, da se ob ugodnih vremenskih razmerah ne bi razširile prek republiške meje. Strokovnjaki zatrjujejo, da cvetenje morja ni nekaj novega in da so ga prvič zabeležili že leta 1729. Viri pravijo, da se tovrstno cvetenje pojavlja v nerednih časovnih obdobjih in traja od enega do štirih let, potem pojav izgine in se ponovno pojavi čez 10 do 15 let. To je torej zgodovinska razlaga, praktična pa jc ta, da kopalci te nadloge ne marajo. Zato so, žal samo v Portorožu, že lansko leto zgradili tri nove bazene, ostala kopališča, z izjemo avtokampa Lucija, pa zavarovali z mrežami, ki vsaj delno zaustavljajo neprijetno sivkastbelo brozgo. Kupiti nameravajo tudi čistilno ladjo, vendar se jc zaradi denarja vse skupaj malo zavleklo. Naj na koncu zapišem, da jc znani slovenski politik v šestdesetih letih rohnel z govorniških odrov, da Slovenija ne bo postala dežela natakarjev, da smo v začetku osemdesetih let poslali v svet slogan „Turizcm smo ljudje" in da nam leta 1990 tuji gostje ponovno očitajo, da smo dežela neprijaznih gostinskih delavcev. Pa kljub vsemu, vredno je obiskati tudi severni del našega Jadrana. ^e Jem /e? /e /ega, Aar se je v A/Zž/n/ ^en/v/Ja ponesreč// /ovornjaA, A;: je /me/ na/ožene nevarne snov/. Ta nesreča je A//a označena Ao/ nezgoJa s jeno/oni, Jomač/ /n /no-zemsAZ časop/s/ pa so j/ posvefZ/Z ve//Ao pozornost/. Prv/č je o/? mA/ pr//ožnos/Z namreč /avno.s// pos?a/o Jo// jasno, Ja so av.s/rpAAe ces/e po/ne ZaA/A „prem/Aajoč/A se JomJ", AAra/Z pa se je /n J/ razvne/a š/rsa razprava o /em, a// je Aem/čna /n JasfrZ/a, Aa/ere je precej /a J/ na A"oros-Aem, sp/oA varna, /n zače/a se je vrsfa pro/esfov, mJ/ Greenpeace je na /čorosAem več poJjef/em JoAaza/, Ja v prev/soA/ mer/ onesnažajejo oAo//'e /n neAafera ce/o ogrožajo ž/v/jenja. PaAo je ce/o/na Aranža forej mora/a začeJ aArepa//... Samo velikanske čistilne naprave nas še ne morejo pomiriti... Do/ge cev/, ve//Ae c/s/erne -Donau CAem/e v Mosf/ču faAo varuje svoje oAo//e. ANDREJ MOHAR V zadnjih ietih ni manjkalo vesti, česa vsega tudi koroška kemična podjetja ne storijo za zaščito okolja. V podjetjih niti več ne govorijo toliko o prometu ali o številu zaposlenih, temveč le o tem, koliko denarja so ali pa bodo v bodoče investirali v čistilne naprave ali za revitalizacijo okolja. In treba je priznati, da so nekatera podjetja z investicijami uspela res znatno zmanjšati onesnaževanje okolja. Žal pa ta ugotovitev velja le za manjša podjetja kemične stroke, pri „velikanih" pa ta vprašanja še niso razrešena. Eno takih podjetij je Trei-bacher, ki proizvaja in onesnažuje v dveh koroških krajih: v beljaškem Seebachu sicer že v kar visoki meri očistijo zrak od menda nestrupenega prahu, toda ukrepov za pre- prečitev pravtako neprijetnega hrupa se še niso lotili. V samem matičnem podjetju v Treibachu pa so prizadevanja šele v začetni fazi: zdaj so tam na delu ključavničarji in varilci, ki postavljajo ogromen stolp s cevmi velikega premera. To bo - tako zatrjujejo -odrešitev za vso okolico. Gradijo namreč velikansko napravo, ki bo tako rekoč vsrkavala zrak iz celotnega podjetja, ga očistila prahu in strupenih plinov, in ga potem odvajala spet pod nebo nad Treibachom... To vse se torej sliši zelo lepo, dober vtis pa nastaja tudi s tem, da kemična industrija celo prek svoje sekcije v trgovski zbornici vabi tisk na ogled posameznih firm. Še pred petimi leti to ne bi bilo mogoče. Vzrok za to je treba zagotovo iskati tudi v večji osveščenosti prebivalstva, da kemična podjetja pomenijo nevarnost, čeprav še zdaleč ne IT pozna vseh možnosti, kako lahko utrpi škodo. Ste vedeli, da npr. drugo največje kemično podjetje na Koroškem, Donau-Chemie v Mostiču, letno samo iz tega koroškega kraja prepelje 160.000 ton tako imenovanih nevarnih transportov z železnico po vsej Avstriji? Kar celi vlaki pripeljejo v tovarno, nanje naložijo strupene snovi - in „hajd" v zeleno naravo... Sicer se Donau-Chemie lahko ponaša s tem, da je kot edina avstrijska firma z načrtnim šolanjem svojega osebja uspela postati ena najboljših firm v evropskem merilu kar se tiče varstva tovrstnih nezgod v svojem podjetju, toda kdo prebivalstvu zagotavlja, da se je požarna bramba v nekem kraju, kjer bi tak vlak iztiril, sploh sposobna približati taki kemični bombi, kaj šele obvarovati okolico pred škodami... Prav zato je premalo, če posamezna podjetja predstavljajo svoje ukrepe, ki so jih že izvedla v svojem podjetju. Združena kemična industrija se bo morala ukvarjati tudi z vprašanjem, kako bi bilo mogoče posledice v primeru nezgode vsaj omejiti na minimum. Eno je, da prevoz nevarnih snovi preusmerijo s ceste na železniške tire, drug pomemben ukrep pa bi moral biti, da vsaj požarne brambe vzdolž takih prog usposobijo, da lahko ukrepajo hitro in brez nevarnosti za življenje gasilcev. Najosnovnejše pa bi bilo, da bi take transporte vsaj pravilno označili, kajti dogaja se, da skoraj polovico teh nevarnih snovi prevažajo z napačno oznako. Prav to pa kemični industriji še dodatno zmanjšuje že tako okrnjen ugled. In tako je tudi piscu tega prispevka po ogledu nekaterih tovarn kemične industrije ostal neprijeten občutek, da sicer res gradijo čistilne naprave za zrak ali odplake, da s posebnimi napravami izločajo in zbirajo strupene odpadke, ki jih hranijo v sodih, da pa se potem več ne ve, kje jih skladiščijo, oziroma da človek v bistvu niti ne more zaupati, da je v tistih sodih dejansko le voda... 1 J 'HM j F Sod/ s g/evi/Aam/ vsepovsod - Aa/je resn/čno v n/7A? Akutno pomanjkanje pokticnih deiavcev: vajenec tahko izbira med petimi mesti a Ja a jd ifgpJa roj.sfdP, afz/cd p/ačd, mzAra pd//apa, powaajA://7pa (zo^raz^ta v po^aafdzat/i /?oJjdf/(A (a /?oaiaaj/r//(po^J v fzo6raždPa/ae?a ^Mfema so aidaJa Arr(p( a/rafadga pomanjkanja pokkcn/k Je/apcdF (Fac/iar^dJerj na Abroi-k^m. MdJfem ko Jd/opat araJ opozar/a p prv/ pas?/ na pomanjkanje kva/nem/k pokkcn^k Jd/apcdP, Ja jtTz je ^/cer Jopo//, vendar pa ^o pre^/ako ak napačno n^po^ok/jen/ m zafo ,so neka^en /zmek nj/k krezpo^e/n/ - p kokočno^k pa pnčaknjejo, Ja j J? ko rei prema/o - pa /rgov^ka z^oravda v pnk pr^a' opozarja na pomanjkanje vajencev za nekatere pokkce. Piše dr. ŠTEFKA VAVTI Še pred nekaj leti so se vajenci „tepli" za vajeniška mesta, v zadnjih ietih pa se je situacija na delovnem trgu povsem spremenila. V povprečju je za vsakega na voljo pet vajeniških mest, nam je v pogovoru dejal dr. Wolf Burian, vodja oddelka za poklicno izobraževanje pri trgovski zbornici. Predvsem primanjkuje vajencev za poklice mizarjev, zidarjev, tesarjev, ključavničarjev, kleparjev in različnih poklicev v turizmu. Na Koroškem je v tem času na razpolago 1.200 vajeniških mest, zanje pa se poteguje le 250 vajencev. Naj večje težave ima kot rečeno turizem: 13 vajencev lahko izbira med 316 mesti. Nič boljše pa ni stanje v gradbeništvu: za 227 prostih mest se je prijavilo le 10 vajencev. Afka/osmzkr zzkzrajo „raoJad"po^J'dd Medtem ko je na eni strani torej zaslediti pomanjkanje poklicnih delavcev, pa se mladostniki - to velja še prav posebno za dekleta! - vedno znova odločajo za nekaj izbranih „modnih" poklicev, s katerimi pa zaradi preobilice delovnih moči težko uspejo. To velja še zlasti za vse poklice v trgovstvu (prodajalci ipd ), za frizerske in pisarniške poklice. Tudi avtomehanika podjetja še nimajo problemov, ker najdejo dovolj vajencev. Predstavniki trgovske zbornice se v glavnem pritožujejo zaradi neuvidevnosti in vztrajanja mladostnikov, „ki se ne ozirajo na potrebe gospodarstva, temveč si raje izberejo nek „modni' poklic, v katerem pa so težave že vnaprej znane (Burian). Tudi delavska zbornica se zaveda, da je izobraževanje v zadnjih letih teklo dostikrat v napačno smer, mimo potreb delovnega trga; to pa da je pač posledica svobodne izbire poklica, ki jo imamo v Avstriji. Vzroke za pomanjkanje poklicnih delavcev pa predstavniki delavske zbornice vidijo drugje: nizke plače, slab prestiž, ker za oznako „poklicni" še vedno stoji beseda „delavec", ta pa ima negativen prizvok, ker dandanes vsak hoče postati nekaj „boljšega". Vzroke pa je treba brez dvoma iskati tudi v samih podjetjih, ki vajencev niso pripravljena kvalitetno usposabljati. ProMdaJ v farana Kot smo že rekli, imajo probleme s poklicnimi delavci še zlasti v turizmu: v tej stroki se podjetniki radi pritožujejo zaradi pomanjkanja osebja, po drugi strani pa so delovni pogoji prav v teh poklicih izredno slabi: nizke plače, številne nadure, stres, pomanjkanje prostih dni, izkoriščanje delovnih moči ipd. mladostnikom brez dvoma zmanjšujejo privlačnost poklicov v turizmu. Drugi aspekt: vajenci v trgovskih poklicih in v turizmu so že od prvega dneva polnovredne delovne moči, za podjetnika pa imajo še to prednost, da so poceni. Prodajalk/cev pa je na delovnem trgu dovolj, zato bi bilo boljše, če bi se mladostniki odločili za katerega izmed drugih poklicev, saj jih je na izbiro več sto ( o tem vas lahko , če želite, informira pristojni delovni urad). Mafaraa J v V zadnjem letu je trgovska zbornica intenzivno vabila zlasti maturante, naj se po maturi - namesto da se vpišejo na univerzo - odločijo za kakšno strokovno izobraževanje. Brošura „Matura-plus, Karriere mit Lehre" opozarja na potrebo po strokovnih močeh na delovnem trgu. Matura in poklicna izobrazba - non-plus ultra za bodočnost? V Nemčiji ima maturo menda že 20% poklicnih delavcev. In vedno več jih bo. Za vse tiste, ki imajo poleg strokovne poklicne izobrazbe še maturo, velja, da imajo več možnosti na delovnem trgu, da lahko izbirajo med različnimi delovnimi mesti in da lahko računajo tudi z višjo plačo, ker so vnaprej predvideni za vodilna mesta. J? Je/aucfa Brezposelnost absolventov univerz na eni strani, na drugi 250 iskatcev učnega mesta CHENDE 1200razpotož!jivih vajeniških mest pa pomanjkanje poklicnih delavcev - kje so vzroki za tak razvoj? V našem izobraževalnem sistemu? Pri starših, ki si želijo, da bi otroci nekoč postali „kaj boljšega" - četudi bodo le „dohtarji" brez dela? Raziskave kažejo, da na izbiro poklica otrok najbolj vplivajo starši in okolje, za starše pa da je pri izbiri še vedno v ospredju socialni prestiž izbranega poklica. V naši družbi pa, kot kaže, še vedno velja, da je socialni prestiž delavca nizek, prestiž akademsko izobraženega pa visok. Nič proti višji izobrazbi -tega mnenja so tudi predstavniki delovnih uradov;vendar pa naj bi posameznik pri tem ostal fleksibilen, kar pomeni, da bi bil pripravljen potem po potrebi - glede na poklic -stopiti eno stopnico nižje. Ta čas se morajo številni (brezposelni) „akademiki" zadovoljiti že z delovnim mestom, ki bi ga sicer zadovoljivo lahko zasedel tudi kakšen maturant. Pristojni strokovnjaki vidijo rešitev problema tudi v večji prepustnosti (Durchlas-sigkeit) našega izobraževalnega sistema. Ne nazadnje bi to lahko pomenilo, da se mladostniku za določen poklic ni treba odločiti že s petnajstimi leti - kar je dostikrat prezgodaj -, ker bi se mu tudi pozneje še ponujale nove poklicne perspektive: vajenec bi se v posebnih tečajih lahko izobraževal dalje, maturant pa bi se lahko odločil za kak obrtniški poklic. Pri vsem tem pa vendar ne smemo prezreti dejstva, da se problemi na delovnem trgu s tem ne bi rešili, temveč le premaknili: višje izobraženi bi potisnili z delovnega mesta nižje kvalificirane, skozi socialno mrežo pa bi slej ko prej padli vsi tisti, ki iz kateregakoli razloga niso zadostno izobraženi - pogosto to velja posebno za ženske! in vse obrobne skupine. Piiberk PreJ o.srnZrnZ /oh' ,so p/Z/u?r.7^Z prZj'afo//Z jazza -„Xh/tar*aa ZnZcZa/Zva P/Z^orA" z /Irt/tur/om G/ZovvZZ-zem na čo/a - prvZč prZror/Z/Z g/a^Ttono .s/avno.s?, na /raZoro .so pova/rZ/Z razne jazz-.sTcupZno. Ven<7ar pa Zo<7aj .se nZ/tčo nZ .s/azZ/, Ja ie /?o P/Z/)orčanom .s /o prZ-roJZzvpn nspe/o avr.szZzZ we<7 Jrnge znane prZror/Zzo-//e jazz-^Z/va/ov po v.soj A v.sir/j/, /roz .sza na prnner W/e.sen na Gra <77s canskem a J pa .Saa//e/<7en. V .sohoZo, 7. ja/Z/a .so .se na špor^ne/n /presen v P/Z-hor/ca z/tra/Z prZ/a^eZ/Z Ze g/a.s&ene zvr.szZ Zz o/co/Zce, več pa j'Z/t je /rZ/o o J <7a/ee Zpre<7v.sem Zz .Šzajor.s7roj Zn azZva/Z /eZočnppe^Zer^poreJ/e^zZva/a. ZVa.sZopaZZ.so.' „7Vonve//e CnZsZne PVec/r/c PZp Pan<7", eneJna-roJno znana „Po& ^ZotvarZPZr^zPZno Pan J", Pa5ZA y4T>OM-A7:a///-JMeZ, „Gonza/o Pa/ta/ca/ta A^varZeZ" Zn „PAaroaA PanJer^ AvarZeZ". „Bod SteurarZ First Line Band" je navduši/a m/ado pudi/ko Jazz-čestival žai skoraj brez domačinov! Z nekaj zamude so ob pol štirih začeli „Nouvelle Cui-sine Electric Big Band", ki v tej zasedbi igrajo od leta 1987. Skupina prihaja z Dunaja, med šestnajstimi glasbeniki pa so tudi' Korošci. Pet saksofonistov, štiri trobente... nekatere pasaže so bile za majhen šotor skoraj preglasne, sploh pa še za vse tiste obiskovalce, ki so sedeli na sprednjih sedežih. Vendar se je skupina odlikovala s pestrim sporedom, z obilico solo-pasaž - vsak glasbenik je prišel do izraza - in navduševala zbrano publiko. Treba je še omeniti, da je skupina sploh prvič igrala v Pliberku in da menda samo redkokdaj pride na Koroško; spored, ki so ga predstavili, pa je bil nov, torej so imeli dvojno premiero. Šestnajst glasbenikov nastopa kot celota, vendar pa skupina skuša podpirati tudi različnost in mnogovrstnost. Protislovja je bilo čutiti tudi v posameznih komadih: evropska E-glasba se steče v moderni jazz. V ekspresionističnem komadu, ki so ga poimenovali „Die bewuBte Kathedrale" je čutiti prostor, ko da bi človek res stal v katedrali, glasba odmeva, barva zvoka riše prostor. Mednarodno znan in uveljavljen je Bob Stewart s svojo „First Line Band", ki jo je ustanovil šele pred približno štirimi leti - prej je sam s svojo tubo nastopal z znanimi zvezdami jazza kot so Carla Bley, Lester Bowie, Taj Mahal, Gil Evans ipd. Igral je v različnih jazzovskih stilih, od diksija do avantgarde, spozna pa se -poleg jazza - tudi na blues, rock in funk-glasbo. S svojim načinom povezovanja različnih zvrsti pa ustvarja mešanico, polno sprememb, ki pa pri tem ostaja samostojna in zahtevna. Tudi ta skupina je navduševala zlasti z raznimi učinki, katerih so glasbeniki sposobni, ker povsem obvladajo svoje instrumente, slišati je bilo vse mogoče nianse, „od rahlega vetriča, ki pleše med stenami, tja do burje". Rabih Abou-Khalil, ki bi sicer moral nastopiti sam, je pripeljal s seboj igralca na tako imenovanem „dumba-ku", neke vrste bobnu. Sam je v Aleppu in Bejrutu študiral klasično arabsko glasbo, zdaj pa že enajst let živi v Nemčiji. Igra na tako imenovanem „Oud"; to je neke vrste plunka (Laute), iz nje se je menda razvila tudi naša kitara. V arabski glasbi vidi celo vrsto skupnosti s jazzom: tesen odnos med ritmom in melodijo, improvizacija ipd. Njegova glasba pa ni goli tradicionalizem, temveč poskus, da si ohrani in razvija svojo kulturno identiteto. Rabih Abou-Khalil pa! se je ob nastopu izkazal tudi s svojim humorjem: ko je med njegovim nastopom zalajal pes in so ga nekateri med publiko mirili s „pšššš", je med igranjem tudi sam ponovil „pššš" in dodal: „A!i vam smem pomagati?". Pozneje je predstavil komad, ki je bil bolj melanholičen, žalosten in dejal, daje v arabski glasbi več možnosti za prikaz žalosti, pri tem je naštel tele nianse: žalosten, zelo žalosten, neskončno žalosten, izrazito žalosten in nadaljeval še z nekako petimi stopnjami. Svojo plunko Rabih Abou-Khalil obvlada do popolnosti: njegove roke kar plešejo po strunah. Enako velja za njegovega spremljevalca na dumbaku, ki je med drugim igral tudi daljši solo, pri tem pa ni udarjal samo po bobnu, temveč tudi po svojem obrazu in grlu... Napovedani Gonzalo Rubalcaba Trio se je predstavil kot kvartet in publiko prepričal s svojimi afro-kubanskimi ritmi. V središču Rubalcabove glasbe je tako imenovani „danzon", v jazz vnaša improvizacijo in ritmiko svoje kubanske domovine, pri tem pa seveda uporablja tudi bebop-harmonije in elemente „free-jazza", ki jih rad kombinira z elektroniko. Gonzalo Rubalcaba kvartet je brez dvoma najbolj navdušil mlade obiskovalce letošnjega festivala v Pliberku. Pharoah Sanders, ki je v Pliberku nastopil s svojim kvartetom, je v svetu jazza znan kot saksofonist, ki je najbližji Johnu Coltraneju. S Sandersom postaja jazz za poslušalca ekstatična in hkrati religiozna filozofija, vendar pa so ob pliberškem nastopu nekateri izmed poslušalcev kritizirali nje- govo nagnjenost k „show-elementom", ki da potiska v ozadje njegovo znanje. Glasbenik se je rodil leta 1940 v Arkansasu in se je že kot otrok naučil igrati klavir, boben, tubo, rog, flavto in klarinet. Kot šestnajstletnik pa je vzljubil saksofon. Leta 1960 je na nekem jazz-work-shopu spoznal Johna Coltraneja in postala sta prijatelja. Leto pozneje je začel igrati v Coltranejevi skupini in v njej sodeloval tja do njegove smrti. Sanders je še posebno znan zaradi svojih posebnih tehnik pihanja in kričanja/petja v instrument. Pri tem pa mu menda ne gre le za oblikovanje posebnih tonov, na ta način skuša najti različne možnosti, da čimbolj natančno izrazi svoje občutke. Čeprav je bil letošnji spored festivala zanimiv in kvaliteten, se ga je žal udeležilo le nekaj domačinov. Ali v naših vrstah res ni več prijateljev te glasbene zvrsti? Nas morda odbija dejstvo, da prireditelji niso Slovenci? Vsekakor sem pred nekaj leti na jazz-festi-valu v Wiesnu na Gradiščanskem srečala več Slovencev kot letos v Pliberku, ko je prireditev potekala tako rekoč pred nosom. Škoda. Tekst in stike: Štefka Vavti /4vstnjska skupina ..Nouve/ie Cousine F/ectric Big Sand" je v P/iderku nasfopi/a z novim programom Radih /4dou-Kbai/7.' njegove roke kar p/eše/o po strunah Antisemitizem v Sovjetski zvezi Judje med narodnim prebu janjem in odseijevanjem IGORSCHELLANDER Glasnost in perestrojka sta bistveno letargično sovjetsko politiko in družbo spremenili do neprepoznavnosti. Gorbačov sam je zlomil oblastni monopol komunistične partije. Posamezne republike se zapovrstjo izrekajo za suverenost, da, celo za osamosvojitev. Namesto zaželene gospodarske obnove je liberalizacija posamezne narode v Sovjetski zvezi potisnila v vroče in celo krvave nacionalne spore. Spremenjene razmere so zlasti pri teh narodnih skupinah povzročile močan trend k izseljevanju: medtem ko Nemci in Armenci pri tem niso deležni tolikšne pozornosti, so predvsem Judje v ZSSR v preteklih letih stalno pod žarometi mednarodne medijske javnosti. Leta 1989 se jih je izselilo okoli 70.000, letos se jih bo verjetno še trikrat toliko. In to kljub temu, da je trenutna demokratizacija v sovjetski družbi povzročila pravcati preporod narodnega, verskega, kulturnega in političnega življenja sovjetskih Judov. In tudi navkljub spremenjeni politiki ameriške vlade - ZDA so bile tradicionalna imigracij-ska dežela sovjetskih Judov -, ki je močno zmanjšala možnosti za preseljevanje sovjetskih Judov v Združene države. Posledica je, da večina hočeš nočeš potuje v Izrael, kjer kot nov populacijski faktor postaja instrument izraelske naselitvene politike v zasedenih palestinskih obmojčih. O vzrokih izseljevanja ter o življenju in konfliktih Judov v Sovjetski zvezi sta pred kratkim Marijana in Ernst A. Grandič zaključila več mesecev trajajoče snemanje filmskega dela.'Nad 6(1 ur dolgo filmsko gradivo sta obdelala in spojila v zanimivo tridelno televizijsko dokumentacijo. Prvi del je bil pred kratkim predstavljen tudi zainteresiranim slovenskim študentom v KSŠŠ/D. Razprava o nepoznani tematiki je nakazala pre-nekatere paralele v problematiki manjšine približno dveh milijonov Judov v Sovjetski zvezi ter narodnih manjšin v zahodni Evropi in Avstriji. Dokumentacija se izredno temeljito poglablja v politične in družbene pogoje v trenutno preobrazujoči se Sovjetski zvezi, z verskim, kulturnim in političnim obeležjem Judov na področju ZSSR v preteklosti in danes in ne nazadnje z neznansko ostro, bolj ali manj že fašistoidno eskalacijo ruskega antisemitzma v preteklih letih. Filmska ekipa je s tem v zvezi prepotovala nad 40.000 kilometrov med posameznimi centri judovskega TJo/gg ognjeviti/: aaciona/aih .sporov se v okviru kontrapro-duktivne gospodarske in po/itične de.staMizncije v propadajočem imperija nekdanjega rea/nega socia/izma v vsej svoji razsežnosti vse jasneje krista/izirata dva pojava, ki sta bda deset/etja do/go zagrnjena pod p/ažčem ko/ektivnega mo/čanja; preporod judovskega ka/tarnopo/itičnega gibanja ter dos/ej komaj poznani raški antisemitizem. življa med Moskvo, baltskimi republikami, Gruzijo, Uzbekistanom vse do Birobidžana-avtonomne židovske pokrajine, ki je bila ustanovljena pod Stalinom v tridesetih letih našega stoletja. Zgodovina antisemitizma na območju stare carske Rusije in tudi poznejše Sovjetske zveze vse do zdaj ni bila deležna posebne omembe. Znani so še pogromi iz časa ruskih carjev. Judom vse do leta 1917 ni bilo dovoljeno živeti v mestu Moskvi, naseljeni so bili v posebej določenih predelih zapadnoruskega in ukrajinskega podeželja. Z Leninovo oktobrsko revolucije je nastopilo tudi obdobje enakopravnosti - mnogi izmed vodilnih revolucionarjev so bili judovskega porekla. V času Stalinove diktature se je situacija spet zaostrila. Dandanes se Judje spet prebujajo. V Gorbačovovi revoluciji nastajajo kulturna društva, politične organizacije, judovske šole, spet se oživlja verska tradicija večno preganjanega naroda. Vendar se je prav v tem času na drugi strani razživelo nevarno reakcionarno gibanje ruskih nacionalistov in tradicionalistov PAMJAT -'spomin'. Oblikovalo se je že pred desetimi leti. Vzporedno z nenehnim bojem demokratično orientiranih s konservativnimi silami v ruski politiki, izrabljajoč iz tega izvirajočo gospodarsko krizo in stopnjevano nezadovoljstvo prebivalstva, se je gibanje PAMJAT uveljavilo kot vpliven politični dejavnik. Poleg antisemitske propagande, ki bi lahko bila izposojena iz Gobbelsovega besednjaka (Judje - grešni kozel: krivi naj bi bili tako oktobrske revolucije kakor tudi današnje gospodarske in politične krize...), ter radikalnega nastopanja, demonstracij in nasilja, je nevarna za nadaljni razvoj (vsaj v ruskem delu ZSSR) predvsem zato, ker kot vezivo združuje in nagovarja od skrajno nacionalistične desnice, preko zmernih sil tja do ortodoksnega krila sovjetske komunistične partije ogromen potencial prebivalstva. Sedanje oblasti in tudi sam Gorbačov se - zaradi kupa drugih problemov ali zaradi tradicionalnega izrivanja te problematike? - aktualnim dogodkom in razpravi ne odzivajo. Zgovorno je vsekakor dejstvo, da uradni strokovnjaki šele zdaj priznavajo, da je bilo med drugo svetovno vojno dva milijona Judov žrtev holokavstva, pri katerem je v določeni meri sodelovalo tudi domače prebivalstvo - to velja za takratne dogodke v baltskih deželah in tudi v Ukrajini... Uradna ravnodušnost in po eni strani hujskanje starih in novih antisemitov, po drugi pa odprta meja in upanje na srečnejše življenje v kaki novi domovini, so dejavniki, ki mnoge Jude v Sovjetski zvezi spodbujajo k izselitvi. Preobrazba sovjetske družbe, judovski preporod in novo upanje na boljšo bodočnost ter nove perspektive v sovjetski domovini pa so dejavniki, ki po novem spet prepričujejo za ostajanje. Precej bo odvisno tudi od tega, kako bo Rusiji uspelo zgladiti tako ekonom- sko krizo kot tudi nacionalne konflikte. Sami Judje na območju Sovjetske zveze niso kompaktna narodna skupina. Enoten pa je predvsem zapis o narodnostnem pokolenju v osebnih dokumentih. Tako poleg Ukrajincev, Belorusov, Gruzincev, Armencev, Uzbekov in vseh ostalih tudi Judje veljajo za narod. Obstajajo pa velikanske zgodovinske in kulturne razlike, npr. Judje ob Črnem morju in v Gruziji živijo avtohtono v teh področjih že nad 2000 let (značilno za jug je, da jih tamkajšnje prebivalstvo zelo spoštuje), medtem ko je judovsko prebivalstvo v vzhodnem in severovzhodnem evropskem predelu ZSSR dobesedno evropskega porekla, saj se je tja v teku stoletij z migracijskimi tokovi priselilo mnogo Judov iz zapadne Evrope, Poseben problem Judov v Moskvi in drugih centralnih mestih je močna asimilacija. Tako velik del izmed njih -razen omenjenega vpisa v osebnem dokumentu - z judovstvom nima več ne jezikovnega ne verskega stika. Vendar precejšen del teh ljudi prav v sedanjem času skuša izrabiti priložnost, da preko prebujajočega se kulturnega in verskega življenja potomce spet približa staremu izročilu. ' Me judischeMargerite-Die sowjetischen Juden unter Gorba-tschow (Judovska marjetica -sovjetski Judje pod Gorbačovom), dokumentacija v treh delih, Marijana Grandits (istovetna z gradiš-čansko-hrvaško aktivistko/kandidatko ZAL) in Ernst A. Grandits. Avstrijska televizija tilma po vsej verjetnosti v bližnjem času ne bo kazala, ker se zaenkrat pri pogajanjih glede prevzema produkcijskih stroškov ničesar ni premaknilo, trenutno so v teku pogajanja z intere-sentivtujini.Za ekskluzivne predstavitve ali diskusijske večere potencialni interesenti lahko kon-taktirajo z Marijano Grandits na Dunaju. Gorbačov pnvoM v vstop združene Nemčije v NATO MOSKVA - Sovjetska zveza ne ho nasprotovala vstopu združene Nemčije v NATO; v spoštovanju njene suverenosti bo nova nemška država lahko sama odločala, kateremu bloku bo pripadala. To je srž dvodnevnih pogovorov med Gorbačovom in zahodnonemškim kanclerjem Kohlom pretekli teden v Stavropolu. Kohl je v svojem posegu izjavil, da je prepričan, da bo združena Nemčija optirala za pokroviteljstvo NATO, hkrati pa bo sodelovala s Sovjetsko zvezo in nekate- rimi drugimi državami, članicami Varšavskega pakta. Državnika sta tudi podpisala okvirno deklaracijo, ki pa jo ho treba še izpopolniti. Deklaracija se deli na osem točk. t*rvi dve se nanašata na odgovornosti, ki jih imata NATO in Varšavski pakt do Ncmčij. Ko bo dejansko prišlo do združitve Nemčije, se bodo morale vse štiri velesile, na podlagi njene izbire o pripadnosti, odreči sedanjim odgovornostim do nove državne stvarnosti. Četrta točka deklaracije sc nanaša na umik sovjetskih čet z nemškega ozemlja. Točko bo treba sicer še izpopolniti, že sedaj pa je potrjeno, da bo SZ vpoklicala v domovino svoje vojake v teku treh - štirih let. V tem obdobju NATO ne bo smela razširiti svojih struktur na vzhodnonemško območje. V naslednji točki je govor o združeni vojski; zahodno-nemške oborožene sile in vzhodnonemška teritorialna obramba se bosta lahko namestili na ozemlju Vzhodne Nemčije šele potem, ko bo dejansko prišlo do združitve. KOMENTAR dr. KR/ST/JAVA SC/-/ELLAM3RA MOMA BOŽAMSKA OBLAST V/adarji so nekoč svojo ob/ast uteme/jeva/i s tem, da .so jo označeva/i za or/ boga dano. Pripadanje p/emsfvu oz. do/očenim p/emižkim rodbinam a/i pa posest orožja je bi/pogoj za izvajanje te ob/asti. V modernejših časih so p/em-stvo zamenja/e partije a/i /obiji. V povojni dobi sta svet v bistvn obv/adova/i dve supersi/i - ZDA in .Sovjetska zveza — na osnovi svojega vojaškega in nuk/earnega poteneia/a. .Spremembe v vzhodni Evropi /ani in /etos so pohaza/e, da rok trajanja supersi/e ni neomejen. Poda to ne ve/ja samo za .Sovjetsho zvezo, temveč tudi za Združene države Amerike. Zadnji vrh sedmih največ/ih kapita/ističnih indu-sfripshih držav je pokaza/, da se razmerje si/ začenja spreminjati tudi na zahodu. Gospodarsko izredno močni državi Japonska in Nemčija očitno nista več priprav/jeni, kot sta bi/i dos/ej, pos/užno p/esati po g/asbi Amerike. Navzven je sicer s/o za gospodarsko pomoč .Sovjetski zvezi in Kitajski, toda bistvena vsebina raz/ičnih pog/edov na pogoje in tempo te pomoči je drugje; gre za to, kje si katera si/a že/i vzpostaviti da/jnoročno gospodarsko ekspanzijsko področje. Za Japonce je to v prvi vrsti bhzja Kitajska, za Nemce pa bhzja (se) Sovjetska zveza - obe ve/ikanska trga bodočnosti. Vse govoričenje o č/ovekovih pravicah v tej zvezi je samo taktika; tudi Amerika je pripravljena podpreti Kitajsko k/jab /ansko/etnemu poko-/u, medtem ko g/ede pomoči Sovjetski zvezi vedno spet iznajde neke nove brezzvezne ovire. Jasno - g/edano iz vidika g/oba/ne vojaške ob/asti -je Sovjetska zveza zanje že vedno g/avni tekmec. Toda omenjeni nastop Nemcev in Japoncev v J/oustonu je pokaza/, kam razvoj dejansko gre. Z ..božansko ob/astjo" je v današnjem času treba istovetiti gospodarsko moč. Meč in po/itika nista več os sveta, kot je to opisa/ že Char/es de Gna//e. Čeprav gospodarska premoč čez čas privede tudi do vojažke nadv/ade, saj sta tako svoj-čas nasta/i tudi sedanji (že) supersi/i. Toda stvari se spreminjajo, četudi se zgodovina na nek način vedno ponnv/jn - Mars; je reke/, enkrat kot tragedijo, drugič kot jarsa. Osebno moram reči, da bi mi bi/a, če je že tako, že vcdaodjabžo jarsa... MED NAM) POVEDANO Kje so naše podjetnice? V A vstrt/Z /e v zuJn///z /ct//? cut/t/ trend pob//cncga osa-mosva/un/u žensb; vedno več se ///? oJ/oč/ za status samo-sto/ne poJ/etn/ce - na/večbrat pa začne/o z tun//m/ po J-/et/t' z 2 Jo J us/užbe??c/. K/e na/ /sčen?o vzroke za M/c razvoj? /a babo Zzg/eJa stvar pr/ a as aa /užnen? A*oro.s&ea? ? /7prav/čeao b/ se /a/?bo vprasa/e, a// je tt?J/ Jo aa.s že pr/ve/ veter, b/ J/s/ po žensb/ „svobo J/" aa de/ovnen? po Jroc/u? Odgovor pa je enostaven /a brateb; a/j J? (se) .s/oveasA://; pod/etn/c. Pov-pra.sa/a sem zaaaAce /a sbupa/ smo naste/e /e aeA;aj .saa?o-.svoja/^ o&r^a/c. Precej pa je tab//? žensb, Ar/ sbupa/ z ?nožem vodt/o (ma/a) pod/et/a - poJjefa/Ar pa je v g/av-aea! /e oa. Tabeia: Podjetnice v Avstriji po strokah (prevz. iz „Wochenpresse") skupno 32,5% obrtništvo 21,6% industrija 9 % trgovanje 32,5% denarništvo 35,6% promet 18,4% turizem 45,8% V Avstriji se vedno več žensk pokiicno osamosvoji. Vzrokov za ta razvoj pa je več: eden izmed njih je brez dvoma ta, da ženske z otroci in družino kot nameščenke v kakšnem podjetju nimajo možnosti poklicno napredovati (kariera), čeprav so dostikrat bolj kreativne od moških. Koliko žensk torej zaseda vodilna mesta? Oglejmo si nekaj številk: v politiki , znanosti in menedžmentu pa tudi na vodilnih uradniških mestih je ženske komajda zaslediti. Tako npr. znaša delež žensk v državnem zboru (National- rat) le 14,8%, v deželnih zborih pa nekaj več, 23,8% -nizke številke, če jih primerjamo s številom volilk: 54 odstotkov volilcev in ena tretjina članov strank je namreč ženskega spola. Nič boljše ni stanje na avstrijskih univerzah: čeprav je 43% absolventov ženskega spola, pa na vodilnih mestih (rektorice, dekanice) ne najdemo nobene ženske. Samo 2% profesorjev in predstojnikov inštitutov je ženskega spola; nekoliko višji je delež žensk na asistenčnih mestih, kjer znaša 18% - nona! Kot da smo ženske predestinirane za „manj vplivna" mesta! Pri učiteljih na srednjih in višjih šolah pa se kaže tale situacija: medtem ko na teh šolah poučuje 53% žensk, je ravnateljic samo 16,9%, deželnih inšpektoric pa še manj (12,5%). Tudi veliki avstrijski koncerni svojih vodilnih mest ne zaupajo ženskam. Situacijo lahko opišemo s kratkim stavkom: ni jih! In kje so zastopane v naših domačih strukturah, v naših političnih organizacijah? Drugi vzrok za pot ženske v samostojnost so nizki dohodki, ki jih prejemajo, če so nameščene v kakšnem podjetju: pri srednjih dohodkih npr. moški zaslužijo bruto povprečno 40 do 50% več kot ženske. Pri tem zapostavljanju se nam ni treba čuditi, da se jih v Avstriji vse več odloča za poklicno osamosvojitev. Kot samostojne podjetnice so namreč v javnosti enakopravne moškim: nosijo odgovornost za uspehe podjetij, vodijo in motivirajo sodelavce (menda so v tem oziru celo boljše od moških!), odločajo in so - to kažejo izkušnje - s statusom podjetnice v glavnem tudi zadovoljne. rin o pa še ni vse: nekate-JL re snovi, ki jih uporabljajo v kozmetični industriji (npr. za konzerviranje ipd.) so vsaj problematične, če že ne škodljive. Kaj pa je sploh lepota? bi se lahko vprašali in takoj opazili, da se glede tega mnenja delijo: za nekoga je lepa človekova naravnost, za drugega perfekten stajling... Ideal lepote se spreminja. Nekoč so bile „idealne" Tizianove rdečelase in okrogle ženske, zdaj pa je že leta dolgo v ospredju vitkost. Enkrat smemo imeti nekaj več tu, potem spet tam... Kaj je lepo, nam narekujeta modna in kozmetična industrija - saj od tega živita - in v nas gojita nezadovoljstvo nad tem, kar smo: enkrat je nos predolg, oči premajhne, trebuh prevelik, drugič so spet prsi premajhne (ali pa prevelike...) - glavno je, da smo „nesrečne" in nezadovoljne, ker si samo tako kupujemo vse mogoče pripomočke, ki naj bi nas približali idealu... Mozoljčke si pokrivamo z make-upom, premajhne oči si večamo z raznimi barvicami, lase si barvamo rdeče ali temno, odvisno od vsakokratnega modnega trenda. Lepo in skrbno pobarvan obraz pa žal zdrži samo do večera, če ga že prej ne razmaže buren objem, poljub partnerja ipd. Zato so nekatere izmed nas tudi raje rezervirane, dovoljen je le rahel nasmešek okoli ust... Reklama nam torej sugerira novo osebnost - če se le odločimo za določen izdelek: samozavestna in perfektna ženska uporablja pač ta ali Zrcalce, zrcalce na steni pove}, katera naiiepsa v deželi je tej! Peb/ama nas spodbu/a: treba /c samo vzet/ pravdno Joz/co, bab čop/č, tabo, črta/n/b za nstn/ce, razne bar-v/ce... /n že smo prave /epot/ce. .S pomož/o bozmet/žn/b /zde/bov smo se prJJ/ža/e nebemtt /epotnema /Jen/n. O senčnd? Strane/? te/? /epotd se ba/pab ra/e mo/ž/; o6 pre/Zranem apora/tZ/aa/a ArozmeaAte san?oza vest žensbe dost/brat posta/a odv/sna od AtozrneačraV? pr/pontocAtov. Če se naenbraf brez snanAce pacat/te go/e /a grde, /e že prepozno. Nebatere žensbe se brez snanAce n/t/ ne apa/o vež aa cesto. oni parfum itd. Perfektne smo toliko,kot jedovršen naš make-up; kaj pa, če se fasada začne rušiti, če solze razmažejo šminko po vsem obrazu? Če se rade in veliko jočemo, si bomo pač izbrale izdelke, ki jim tudi voda ne pride do živega. Za vsak problem se najde rešitev! So nas torej spet ujeli? Glavno da se šiling „suče". Želja, da smo lepe in atraktivne, je razumljiva in legitimna, vendar, kaj je res lepota? Razna kožna obolenja napredujejo: alergije, ekce-mi... Se uničevanje našega okolja zrcali že na našem telesu? obrazu? Zdravniki svarijopred pretirano nego: nekateri se poleti 2 do 3krat na dan prhajo z agresivnimi šamponi, ki uničujejo ravnovesje v naravi in na naši koži. Ali veste, kaj vse vsebuje make-up? Naštejem vam nekaj snovi: barvne lake, titandioksid, razna kovinska mila, škrob, ipd. Ste vedele, da črtalo za ustnice vsebuje arzen in svinec? Za sredstva za barvanje lasje znano, da vsebujejo snovi, ki povzročajo raka, za konzerviranje kozmetike se še vedno uporablja škodljivi formaldehid. Torej je dobro, če se ob nakupu pozanimamo tudi, kaj vse vsebuje lepotilo, ki smo si ga izbrali. Vendar pa nam kozmetičarke tega dostikrat niti ne vedo povedati. Ali nima lepota veliko opraviti z zdravjem, harmonijo in zadovoljstvom? Če pa že kdaj pa kdaj „rabimo" tudi kak pripomoček, pa si izberimo vsaj „naravnega"! piše dr. Štefka Vavti /Z/D&M./ZMA; Gotovo ste že dožZ-ve/Z, Jo /e neArJo ape/Zra/ na vas Zdea/Zzem: to /n ono naprav/ /z Zdea/Z-z/na/ a// pa; a// n/mas n/c Zdea/Zzma? Vseeno, a// ste /z Zdea-/Zzma paz/Ze na druge otrobe, organ/z/ra/e babsno pr/red/tev, prZ-prav//'a/e /ed? /n p?/ačo a// pa „samo" - pred a// po pr/reJ/tv/ — posprnv//n/e Jvorano... .S7ovensA:n narodna skupnost /n nas Zdea/Zzem neAraAro tesno v/s/ta sA:npa/ /n na/večbrat brez Zdea/Zzma res ne gre. Poten? b/ /a/?bo bar vrgd' pnsAro v Arornzo/ Vendar nte pr/ ten? mot? to/e; med nam? S/o-venct' /e poz/van/e na /dea/Zzem t/stega, od baterega pr/čabu/emo Ara/ brezp/ačno, zaston/, na/vežA:rat že bar samoumevno Zn ce/o Zz-bor/sčeva/sbo. V nas//? btdft?rnZb Zn prosvetnZb organZzacZ-/ab /e razamZ/Zvo, da tZstZ, bZ na bater/bo/Z nač/n sode/u/e/o, de/a/o to brezp/ačno. Mnog/m /e b?Jtnrno ude/stvova-n/e bon/Zčeb, za baterega so pr?prav//en/ žrtvovat? svo/ prost?' čas. Prot? temt? tud/ nt' ba/ reč/. ZVebater/, bZ so za-pos/enZ v domačZb s/o-vensbZb strabtt?rab pa ta „to moraš storZtZ že Zz /dea/Zzmo" s/Zšt/o več-brat (a/Z pa čntt/o tozadevno prZčabovan/e), bot /Zn? /e //ubo. Neb s/o-vensbZ /unbe/onar mt /e neboč de/a/, da „pr? nas de/amo nadttre brezp/ačno/" Zn s tem zbndZ/ mo/e ogorčen/e. Ko da za nas ne ve//a/o do/oč?7a o de/ovnem čas?? Zn drt?g? tozadevnZ zabonZ, da ne govorZm o prot/s/ov/u; po en/ stran/ se bor/mo za Zzpo/nZtev „man/s/n-sb/b zabonov", po dr?rg/ stran/... ZdZ se m? brezob-z/rno, če s/ nebdo /ast? prav/co, od/očat? o tem, ba/ na/ dr??g/ de/a Zz Zdea-/Zzma? A/Z n/ Zdea/Zzem neba/povsem osebnega? Men/m, da Zrna o te?n, babo uporab? svo/ „pro-st/ čas" vsab/a prav/co od/očat/ sam/a; /abbo ga posvet/ dr??ž/n/, babrs-nemubo/Z bo??/Zčbu, otrobom, vrtu, mož??, pob/Zcn, narodu... NebaterZ/e menda Zz Zdea/Zzma rad?7e de/a/o nadure — to /e n/Zbova stvar/ ZVebaterZn? /e Zdea/Zzem stobrat pop/ačan (z/ast? tZst/m, b/ na/bo//' ape/Zra/o na nažo dobro vo//o) - na/ bo/ Nedopustno pa /e, da to, bar de/a/o, Zn - bot baže — /?oče/o(že/t/o) de/att sam/, sbusa/o vsZ-//evatZ drug/m. Pozdravljeni otroci! AH že poznate Gegce? Roko je zjutraj med hribi se skrii in modro jezero gorsko odkrit, skrivaje, na tihem je tjakaj zavih Teta ga doigo išče in hodi, nazadnje ga najde seveda ob vodi. Vanjo namočil je ravnokar šapo. „Ne!"vpije teta in lovi sapo. „Taco iz vode in stran od obale, glej, da izgineš domov spet v skale!" Nad močvirje se polna luna vzpne. Ves dan so močvirnati Gegci plavali, potapljali se in se v vodi zabavali. Stric jim iz ločja gnezdo je splel, lahko noč jim želel in v trsje odšel, ker gegci mali besedo so dali, da bodo spali. Medtem ko stric Babo v to trdno veruje, pa eden od njih že glavo dviguje. Čigava je glava? - Gilova, jasno, ki zelen je kot trava. Za spanec ne mara živalca zvedava. Se spomni, ko polno luno uzre, da v ribniku se takrat lotos razpre, vijoličast ves cveti prelepo. Tip - tap, zdrkne Gil v vodo in plava do lotosovega cveta, kjer se mu sladka strd obeta.Že je v bližini, na cilju je skoraj, ko luna izgine na nebu tam zgoraj. „Hej, luna, ven pridi!" strah ga prešine. Odgovora ni in Gil se jezi. Molče se po črni vodi vrti, ne ve več, katera smer naj bo prava, zato v krogu plava. Čisto se zbega, ko pride do brega, zleze na kopno in se sprašuje: „Kje je močvirje? Vse mi je tuje... Ni strica blizu zdaj v sili...„Gil sebi se smili. „0, gegec jaz ubog, zeleni, zdaj je po meni!" Naprej! Svež veter veje prek čeri, zato odpelje Otiti skalnatih gegcev otroško skupino tja v strmino proti vrhovom. Razgled je jasen in dan je prekrasen. Biti gegec v skalah - to je najbolje! „Na izletu smo danes vsi dobre volje! To je super ple- zarija! Naj živi naša teta Otiti!" Zadnji Roko hodi in spretno šape vodi, ko skače s kamna na kamen. V vsako razpoko smrček svoj vtika, prvič, ker skalno mahovje ga mika, in drugič zato, ker zvedav je tako. Naenkrat v skali votlino odkrije - kam se le vije? Skoz rov temačen se potiska, ob stene vlažne se pritiska, korak za korakom naprej se postavlja, a vendar mu niti malo ni všeč, da sliši nič in vidi nič več. „Saj nisem ne gluh in ne slep pravzaprav, saj skalni sem gegec otrok čisto zdrav, rojen zato, da plezam v strmini. Kaj neki sem zgubil v tejle votlini?" Ko še govori, se dan zablešči. Srce mu je lažje. Izhod že doseže in strah se poleže... /z: d/e Gegg/s/gegc/, v s/os/, preved/a Sop/a t/Va/foun/g, za/ožb/. Jongbran-nen/nMo/iopeva, 7989 Čudežni dežnik Glejte, čudežni dežnik! Majhen, moder, poin pik, sam od sebe se premika, varno vsemu se izmika: z ieve v desno prečka pot, po stopnicah gre v podhod, skozi zeleni semafor vleče skriti ga motor; še čez most. kjer teče reka, tudi zebra ni zapreka, levo, desno, zopet čez! Čudo pravo, prav zares! In ko vse to preleti, siv oblak se razprši, skozenj sonce se zazre, čudežni dežnik zapre. In pod njim? O, primejduh! Naš dekliček, čisto suh! Pozor na cesti! Pazi na levo, pazi na desno, na cesti ^ vse previdno in resno. Zato se na cesti nikdar ne igramo, tako bomo zdravi spet videli mamo! /z. Č7nA'A' /n Čop^o, Va/fnf/H Cf/oyec /980 Gegca Roko /n G/7 se /mata rada Katjin rojstni dan Igrata: mama in Katja Mama (mesa testo, Kc/t/a pok;/.sa 8 pr.stomj; Pusti vendar! Počakaj, da bo pečeno! Katja: Če je pa tako dobro! Mama, jutri imam rojstni dan. Lahko povabim tudi prijatelje? Mama: Seveda, lahko. Boš povabila tudi ...dimnikarja? Katja: Kaj misliš! Tega se ja bojim - in sploh. Povabila bom samo Nikija, Natašo, Dunjo, Roberta, Fredija, Gitko in... in... Mama: ...in sosedovo mucko. In kdo ti bo spekel za rojstni dan torto? Katja: Sama si jo bom spekla. Ali mi daš vse potrebne reči? Mama: Kaj na primer? Katja: No, mleko, sol, papriko... (8e8/?/e/7) Mama: Srček moj, veš kaj, ti boš spekla čokoladno klobaso, jaz pa kranjsko torto... (Ode88 8/ne/'?'h!.) Katja: Šališ se - kranjsko torto in čokoladno klobaso... To bi bilo res za muceja! Mama: Kako bistro deklico imam! Kaj pa, če bi še poskrbela za spanje, da ne boste žejni? Katja: Mamica... ti misliš seveda pijačo in ne spanje... Mama: Tako je, moja ljubica! Toda če prav premisliš -saj nisi žejen, kadar spiš. Katja: Jaz že. Sanjalo se mi je, da sem hotela vodo piti in se mi je vedno izmikala. Mama: To pa ja ne na tvoj rojstni dan, Katrca! Poskrbela bom, da se boste najedli in napili! Katja: Ti si res najljubša mamica na svetu! Zdaj bom pa hitro napisala povabila! fP/88 vad/7o, zre/ven govor/).- Vabito Jutri imam ob štirih rojstni dan! Pridite in prinesite darila s seboj! Če pa nič nimate, pa tudi pridite, dobite torto zastonj! Katja /z. /Vaj* z/a// fn/a8/ 8aa, //f/vnan Ge/vn, Mo/]. za/oAAa, Cf/ovec /988 /z.' Ča.s ]]/)a;a. Zai-/]///... Marama .M/aA. Mo/]. za/oAha. Ca/otw /989 Avstrijski upravtjatci za papirnico Vevče LJUBLJANA. - Predstavniki firme Brigi & Bergmei-ster AG iz Niklasdorfa, Papirnice Vevče in Ljubljanske banke so podpisali pogodbo o poslovnem sodelovanju, ki naj bi pomenilo začetek ozdravitve papirnice iz Vevč, ki ima precejšnje težave. Poslej bo v papirnici večinski delež (51 odstotkov) imela omenjena avstrijska firma, ki je v projekt vložila 33,5 milijona mark, ostala dva lastnika pa bosta imela 49 odstotkov kapitala. Predstavnik firme Brigi & Bergmeister AG Josef Mayer je ob podpisu povedal, da 40. jubilejni Gorenjski sejem V preteklem tednu se je zaključilo sprejemanje raz-stavljalcev za 40. Gorenjski sejem, ki bo od 10. do 19. avgusta v Kranju. Prostor je v celoti razprodan. Pripravljen je tudi pester in atraktiven večerni program. Odražajo se že prvi tržni učinki med ponudbo in povpraševanjem in neposrednim stikom s potencialnim kupcem. Kupca bodo namreč privabile le ugodne nabavne cene kakor tudi to, da se vse, kar se tukaj vidi, lahko tudi kupi in celo dostavi na dom. Prostor na več kot 30.000 bo zapolnilo preko 600 razstavljavcev. Kranjska skoraj 500 letna tradicija se iz leta v leto potrjuje in privablja vse strukture. „Vaščana na avstrijski televRziji! V petek. 27. julija 1990 ob 20.15 uri jih boste lahko gledali in poslušali na 2. sporedu (FS 2) v oddaji „Land der Talcr/Dcžela dolin. Avtor oddaje je Curt Faudon. bodo pri upravljanju imeli odločilno besedo Avstrijci, direktor papirnice pa bo še naprej iz Slovenije, saj ne dvomijo o njegovih sposobnostih. Pomembnojetudi,da zaenkrat ni načrtov, da bi zmanjšali število zaposlenih v papirnici, čeprav so nekatere študije pokazale, da jih je za sedanjo proizvodnjo približno 300 preveč. V Vevčah naj bi poslej izdelovali različne vrste kakovostnih papirjev, ki bodo konkurenčni na svetovnem tržišču. Firma Brigi & Bergmeister bo v prihodnjih petih letih vložila v papirnico 100 milijonov mark. R.M. Stovo od Petra Tatschla Velika množica žalujočih se je pretekli petek na pokopališču v Beljaku poslovila od Petra Tatschla, komandanta L avstrijskega bataljona, ki je bil formiran v Sloveniji 24. novembra 1944 v Beli krajini in se je boril proti Hitlerjevemu smrtno-nosnemu režimu. Petra Tatschla, ki je umrl v 84. letu starosti, je prejšnji avstrijski predsednik dr. Rudolf Kirchschlager odlikoval s kolajno za osvoboditev Avstrije. Pokojni antifašistični borec je bil po vojni eno legislaturno dobo tudi zastopnik KPA v občinskem svetu mesta Blcjak. Pogrebne slovesnosti se je udeležila tudi delega-,cija Zveze koroških partizanov pod vodstvom predsednika Janeza Wutteja-Luca. ^Vaščana pojo" slovenske napitnice B1LČOVS. - Ničkoliko-krat so 'Vaščani' že dvignili kozarce in nazdravili 'Na zdravje vam, na zdravje nam, na zdravje vsam sosedam'. Zdaj so se odločili za celovečerni koncert slovenskih napitnic. Pred enim letom so na Gori pri Bilčovsu - na gorici pri Košarju - peli podoknice, ki so tudi že posnete na kaseti. Atmosfera tega večerja je bila enkratna in koncert na prostem izredno uspešen in odmeven. To soboto, 28. julija ob 20.30 uri, želijo 'Vaščani' s svojim sproščenim in hudomušnim načinom prepevanja poslušalcem pričarati nekaj 'vinske blaženosti'. Prvt del koncerta - tako nam zagotavljajo -je zares pevski: prepevali bodo pesmi 'od napitah bratrov' iz tipičnih slovenskih goric: Štajerske, Dolenjske, Primorske in Benečije, ki govorijo o sladki vinski trti, o težavnem delu v vinogradu in seveda o uživanju žlahtne kapljice. Tudi na Koroškem poznamo napitnice; te pa pojejo vse bolj o najrazličnejših okoliščinah in posledicah 'lumpinja'. Drugi del koncerta pa bo bolj 'tekoč', saj bo treba to žlahtno kapljico, na katero so nas spravili s pesmimi 'na vešt', tudi pokusiti. Pa še informacija, da ne boste predolgo iskali: če pridete iz smeri Celovca, se peljite še kakih 5 kilometrov od Bilčovsa dalje; na desni strani zagledate prelepo cerkvico na Gori. Tam je Košar-jeva domačija. Upajmo, da 'Vaščane' Peter ne bo namočil! Če bo deževalo, pa bo koncert - žal samo 'prvi' del-v avli ljudske šole v Bilčovsu. V obč/n/ G/obasn/ca so posfav/7/ not/e cUojez/čne fab/e Nove dvojezične table GLOBASNICA. - V občini Globasnica imajo sicer že od leta 1983 dalje vse vasi dvojezične table. Doslej pa so bile to navadne bele table s črnim napisom; ker pa te ne ustrezajo predpisom o cestnem prometu, Globašani z njimi niso bili povsem zadovoljni. „Že decembra lani", nam je v pogovoru dejal župan Albert Sadjak, „je občinski svet soglasno sklenil, da je treba v občini postaviti 'prave' dvojezične table z modrim okvirom in rdečo črto... naročili smo jih že pred nekaj meseci," pravi Sadjak, ki je iniciator za nove table, „ potem pa smo dolgo čakali..." Pretekli teden v torek so Globašani končno dosegli svoj cilj. Tedaj so po vseh vaseh v občini postavili nove dvojezične table. Informacija o kvaliteti zraka PODKLOŠTER. - Cinkarna BBU v Podkloštru / Arnoldstein je pred nekaj dnevi predstavila elektronsko informacijsko tablo, ki bo odslej s svetlobno pisavo seznanjala prebivalstvo o kvaliteti zraka. Tik pred občinskim uradom bo torej vsakdo lahko prebral podatke o žveplovem dvokisu (Schwefe!dioxyd) v zraku. Tak nov sistem prikazovanja podatkov bo menda prevzela tudi dežela Koroška za svoje industrijske centre. In kako obratuje elektronska informacijska tabla? Vsakih deset sekund prihajajo podatki o koncentraciji žveplovega dvokisa v kom-pjuter, ki iz teh podatkov izračuna povprečje. Na tabli je potem razviden povprečni podatek zadnjih treh ur. Poleg koncentracije žveplovega dvokisa pa informacijska tabla prikazuje še čistost zraka (v smislu zakona o smogalarmu), zračni pritisk in temperaturo. Z informacijsko tablo bi cinkarna BBU rada dokazala, da posveča pozornost čistoči okolja, hkrati pa - kot pravijo njeni zastopniki - bi rada spodbujala občane, da razmišljajo tudi o drugih možnostih varstva okolja -tudi med svojimi štirimi stenami. Premalo prostora v vrtcih CELOVEC. - Izobraževalni oddelek delavske zbornice je pretekli teden predstavil študijo o „zaposlenosti in varstvu otrok" in pri tem prišel do alarmantnih izsledkov: na Koroškem je v otroških vrtcih prostora le za 35% otrok v starosti med tremi in šestimi leti . Izmed 121 koroških občin, jih ima svoj otroški vrtec 82. Najboljše preskrbljen pa je seveda Celovec, ki nudi prostor za 60 % otrok. Vedno spet pa nastajajo tudi problemi zaradi delovnega časa otroških vrtcev, ki dostikrat ne upoštevajo potreb zaposlenih mamic/star- šev. Cela vrsta vrtcev - zlasti še na podeželju - je odprtih le dopoldne, tako da omogočajo le poldnevno zaposlitev enega od staršev. V tej zvezi strokovnjaki delavske zbornice zahtevajo poleg povečanja števila mest v otroških vrtcih tudi manjše otroške skupine, več strokovnega osebja in prilagoditev delovnega časa potrebam, ki jih imajo zaposleni starši. Ženska predsednica sindikata dr. lise Mertel pa je zahtevala še izgraditev omrežja otroških vrtcev. V sedanji situaciji morajo nekatere mamice zapustiti svoje delo, ker ne najdejo primernega mesta za oskrbo otrok. Tekma koscev na Radišah RADIŠE. - Preteklo nedeljo je SPD „Radiše" spet priredilo tekmo koscev. Zbralo se je mnogo ljudi ob blizu in daleč, toda le nekaj se jih je ob mučni vročini opogumilo, da se pomerijo v tej stari kmečki panogi, večina je raje uživala v senci. Travnik je „žrtvovala" Boštjanova družina v Tucah, ki je po stari navadi po košnji koscem postregla z dobro kmečko „mavžno". Vsak kosec je moral pokositi 36 nr, Blaž Micki in Ko-pajnik pa sta ocenjevala kakovost košnje. V splošni skupini je bil najhitrejši Šiman Ogris. Drugi je bil mladi kmet Milan Hribernik iz Tuc. Da je Šimi hodil pri njej v „šolo" je dokazala njegova mama Nani Ogris, ki je zmagala v ženski skupini. V starejši skupini je zasedal prvo mesto Hanzi Hribernik st. Tekmoval pa je tudi prof. Janko Messner, ki se je pred vročino zavaroval z nikara-gvanskim sombrerom. Tokrat je tudi praktično dokazal, da izjaja iz kmečkega rodu. „Zmagoslavne obrede" je opravil podpredsednik Nužej Wieser, nakar pa sta vsem prav dobro teknila jed in pijača. F.W. Nagrajenih pet koroških občin HODIŠE. - Okrog 500 avstrijskih občin je sodelovalo v letošnji iniciativi za kulturo okolja, ki jo je skupaj z zvezno gospodarsko zbornico, ministrstvom za gospodarstvo, „Reklamo-Avstrija" in Združenjem hotelirjev pobudila Avstrijska zveza občin. Med koroškimi občinami se jih je v iniciativo vključilo 35, od teh pa jih je žirija pet odlikovala z nagrado za okolje. Na južnem Koroškem je odlikovanje prejela občina Hodiše / Keutschach. Žirija je v prvi vrsti ocenjevala lepoto „vaške podobe" (Ortsbild), kvaliteto življenja in možnosti za izrabo prostega časa v občini. Cesta zgrajena ŽENEK / BELOVČE. -Pred nekaj tedni so cestni delavci zaključili gradnjo ceste B 81 med Ženekom/ Sonegg in Belovčami/Loi-begg. Pristojni deželni svetnik Johann Ramsbacher je dejal, da bodo 3,2 kilometra dolgo popravljeno cesto naslednje leto prelili še z zadnjo plastjo. Dežela pa bo -vsega skupaj za popravilo tega cestnega odseka izdala 7,5 milijona šilingov. V tej zvezi je Ramsbacher tudi opozoril, da je širina 34 km dolge pliberške državne ceste med Žitaro vasjo in Labotom zdaj povsod najmanj 6 metrov. Dodal je še, da se bojazen prebivalcev, ki so menili, da bo obnavljanje ceste prizadelo tudi zgodovinsko pot na Hemo, ni uresničila. Obvestilo 14 25. julij 1990 SLOVENSKI VESTNIK Datum Kraj PR!RED!TVE Prireditelj SKUPINSKI IZLET Z JEZIKOVNIM TEČAJEM Pod gestom ..Korošci se učimo jezike sosedov" organizira Ciub tre popoii tečaj itaiijanščine v Pescari od 26. do 8. 9. Prijave sprejemajo teiefonsko (0 4227/2363). Petek 27.7. in sobota 28.7. 20.30 na travniku v Spodnjih Vinarah POŽGANiCA v izvedbi Slovenskega ljudskega gledališča ..Samorastniki", režija: Peter Militarov. V primeru, da bo kaka predstava zaradi slabega vremena odpadla, še v nedeljo, 29.7. ob 20.30 uri. Vstopnice dobite v pisarni Slovenske prosvetne zveze, v obeh slovenskih knjigarnah in v krajevnih posojilnicah. Cena v predprodaji 80, pri večerni blagajni 100 šilingov. Prirediteij: Siovenska prosvetna zveza skupaj s kulturnimi društvi z obeh strani meje. Nedelja 29.7. 10.30 Peca-Veški stan Vsakoletno žegnanje pri Sv. Ani Sobota 4.8. 18.00 priCingelcu na Trati OTVORiTEV KULTURNEGA DOMA, otvorit- SPD Borovlje veni koncert, nato ples, igra Trio Drava; v nedeijo, 5.8. ob 10. uri maša in blagosiovitev doma, nato igra A.T. Linharta: ..Županova Micka" 30.7.-4.8. 10.00 Teden mladih umetnikov na Rebrci V Mladinskem centru na Rebrci bodo tudi tetos znani in priznani umetniki in umetnice uvajali/e otroke v najrazličnejše tehnike umetnostnega izražanja. Prijave na KKZ, Viktringer Ring 26, Cetovec, tel.: (0463)516243. Krščanska kulturna zveza in Mladinski center na Rebrci vabita na TEDEN MLADtH UMETNtKOV od ponedeljka, 30. julija, do sobote, 4. avgusta v Mladinskem centru na Rebrci. Od 20. do 24. 8. VUZENICA - 20. Koroška likovna kotonija mladih, ki jo razpisuje Siovenska prosvetna zveza skupaj z Osnovno šoio Vuzenica. Sprejem gostov iz Koroške bo v nedetjo, 19.8., ob 17. uri. Udeie-ženci naj bi biti stari med 10. in 15. tet. Prijave sprejema Siovenska prosvetna zveza v Ceiovcu do petka, 29. juiija. Ker je števito omejeno, prosimo za čimprejšnje prijave ati po tetefonu (0 463) 514300/20 ati pismeno na SPZ v Cetovcu, TarviserstraBe 16. Zaika Kuchiing, Saša Sturm, Matija Kampuš, Veronika Pietzka, Tone Starman in Aibert Smrečnik vabijo na POSVET SLOVENSKE MLADiNE o nastednjih temah: miadina v samostojnem siovenskem zastopstvu; šoistvo: Nam zadostuje pouk siovenščine aii hočemo siovenski pouk?; živijenjska vrednost narečja; Siovenci in zaščita narave; praznik siovenske miadine?; razno. Posvet bo v soboto, 4. avgusta ob 14. uri v gostiini Seher v Veiinji vasi. RAZSTAVE Celovec - Pri Joklnu - Mola - Krpaž - Patchvvork, Likovni izraz Kuna Indijancev. - Galerija 61 - Giorchio Guarini, mešane tehnike. - V Mohorjevi knjigarni - Miha Dolinšek, razstave fotografij, do 29.8.1990. - Casineum -Sejem za umetnost in antikvitete od 2. 8. - 7. 8. Sinča vas - Grad v Žirovnici - L. H. Jungnickel, slike živali, ljudi in pokrajin (do 31. 8.). Dunaj - Galerija Carinthia - Cornelius Kolig, dela. StraBburg - Grad StraBburg - Uničiti - ohraniti - rešiti, umetnost na Koroškem. Semislavče - Galerija Rožek - razstava - lise Gewo!f - napeti lok. -------Vabilo ZKP---------------- Zveza koroških partizanov vabi na osemdnevno potovanje v Šibenik, Dalmacijo, od sobote, 1. septembra do sobote, 8. septembra 1990. Cena potovanja je 2.880 šil. V to ceno je vključen avtobusni prevoz, bivanje v dvoposteljnih sobah hotela Solaris (za enoposteljno sobo je dnevno doplačilo 50 šil.), polni penzion (zajtrk, kosilo in večerja), dva avtobusna izleta na otok Murter in v nacionalni park k slapovom Krke ter ladijski izlet v Kornatsko otočje, kopanje v morju ali v hotelskem bazenu. Prijavite se čimprej po telefonu, dopoldne na štev. 0 463/513752, popoldne 0 463/ 210704 ali Milki Kokot, tel.: 0 463/514300 MENJAVA DENARJA (VALUTE) dne 20.7.1990 dobite (šit.) piačate (šii.) za 1 ameriški doiar $ 11,50 11,60 za 1 angieški funt E 20,86 21,04 za 100 franc, frankov f 208,90 210,70 za 100 itat. !ir Lit 0,95 0,96 za 100 dinarjev D)N 90,00 110,00 za 100 švic. frankov sfr 819,70 824,30 za100hotand. guidnov Hfi 623,10 626,70 za 100 nemških mark DM 701,55 705,55 Posredujeta: Posojitnica-Bank Zveza-Bank, Celovec 6 10 11 13 32 43 (39) Joker: 075918 b.j. Nadstrankarski časopis koroških Siovencev Uredništvo/Redaktion: Tarviser StraBe 16, 9020 Celovec/Kla-genfurt, Avstrija, Telefon 0463/514300-30 do 34, teleks 422086 ZSO, telefaks 0463/51430071. Usmerjenost lista/BIattlinie: seštevek mnenj izdajatelja in urednikov s posebnim poudarkom na narodnopolitičnem interesu. Glavni urednik/Chefredakteur: Ivan P Lukan Uredniki: Andrej Kokot, Andrej Mohar, dr. Štefka Vavti. tzdajatelj in založnik/Herausgeber und Verleger: Zveza slovenskih organizacij na Koroškem. Tarviser StraBe 16,9020 Celo-vec/Klagenfurt, telefon 0463/514300, teleks 422086 ZSO, telefaks 0463/51430071. StraBe 16, 9020 Celovec/Klagenfurt, Avstrija, telefon 0463/50566, teleks 422086 ZSO, telefaks 0463/51430071. Oglasi/Anzeigen: Tarviser StraBe 16, 9020 Celovec/Klagenfurt, Avstrija, telefon 0463/514300-30 do 34 in 40, teleks 422086 ZSO. telefaks 0463/51430071. Zastopstvo za Jugoslavijo: ADI!-DZS, Glonarjcva 8, 61000 Ljubljana, Slovenija, telefon 061/329761, telefaks 061/311123. Letna naročnina: za Avstrijo 370 šil. (za penzionistc 280 šil.); za Jugoslavijo 400 din. (za penzionistc 310 din ). LESERBRiEF Sehr geehrte Herren! Ich habe heute in einem Schreiben an den in Maribor er-scheinenden „VEČER" einige Mittellungen die er am 29. Marž '90 in Bezug auf die vom ORF der Firma DEGN, Salzburg, in Auftrag gegebenen Fernsehpro-duktlon „KarntnerAbwehrkampf und Volksabstimmung 1920" gemacht hat, berichtigt. Da Sie in Ihrer Ausgabe vom 1. Juni sich offenbar auf die im „VE-ČER" erschienenen Mittelungen beziehen, darf ich auch Ihnen berichtigend mitteilen, daO es sich keinesvvegs um eine Ge-meinschaftsproduktion zwi-schen den Fernsehanstalten Osterreichs und Slovveniens handelt, sondern lediglich um eine vom ORF veranstaltete Pro-duktion. Auch Mitteilungen uber die Mitvvirkung etwa von Prof. Janko Kuster oder Dr. Domej - der uns aber sehr hilfreich zur Seite steht -an derVerfassungdes Drehbu-ches - sind unrichtig. Autor und verantwortlicher Redakteur ist ausschlieBlich der Gefertigte. Es ist jedoch richtig, daf3 diese Produktion nicht nur der Erinne-rung an die historischen Eregi-nisse dienen soli, sondern auch um ein friedliches und freund-schaftliches Zusammenleben derVoiksgruppen in Karnten be-muht sein wird. Wir haben bisher nicht nur von den offiziellen Stel-len Karntens, wie etwa Landes-hauptmann Dr. Haider, Landes-amtsdirektor Prof. Dr. Unkart oder Landesarchivdirektor Doz. Dr. Ogris einerseits und Vertre-tern der Slowenischen Volks-gruppe, wie Dr. Marjan Sturm oder Dr. Domej, um nur einige zu nennen, auBerordentlich hilfrei-che Unterstutzung erhalten. Ich bin mit den besten Empfehlungen, ^ Johannes Eidlitz VVissenschaft und Bildung, ORFVVien Naročite in širite „SIovenski vestnik" /van Do/enc Za dolar človečnosti Na jok nam je šolo vsem trem. Moje delo v elektrarni se je začelo prav po evropsko. V skladišču sem bi) s Kanadčanom Benom, ki je vodil ta oddelek brez priganjaiskih metod, in s Hudsonom, ki je bil prišel iz Londona in si je mislil, da je še vedno v svoji koloniji - sicer pa sem delal in se družil s tehniki, inženirji, elektrikarji, obrtniki, ki so bili najrazličnejših narodnosti. Takoj prvi dan sem opazil strašanski razloček med zasebnim in provincijskim, to je državnim delom. V tej termoelektrarni so bila delovna razmerja spet taka, kot se za človeka spodobi. Olajšano sem zadihal in vame se je povrnilo nekaj tiste velike vere v kanadski svet, ki sem jo bil na svoji dosedanji poti skorajda v celoti izgubil. Ben je bil resen delavec in pravi Kanadčan: pogovarjal se je z drugimi pred skladiščem samo o hokeju in vremenu. Omenil mi je več možnosti za napredovanje v podjetju in mi predlagal, da bi se izučil za operaterja regeneracijskih procesov za mehko vodo. Tisto uro nisem vedel, o čem mi govori, ker o delovanju elektrarne nisem imel pojma, pozneje sem se pa pozanimal za to delovno mesto in se po dveh ali treh tednih temeljitega treninga prav uspešno povzpel do tega poktica. Prvič sem občutil nekaj stalnejšega v svojem vsakdanjem bivanju. Drugi posli mi tega v Kanadi do takrat niso dali. Počutil sem se svobodnega. Hiša, do katere nas je konec tedna zapeljal Štefan, je bila pravzaprav dolga, rjavo in rumeno popleskana lesena baraka. Tisti, ki jo je zbii skupaj, jo je verjetno modeliral po Upton Sinclairjevi JDžungli" iz „ameriške-ga" Čikaga. Bila pa je prostorna in udobna za družinsko bivališče, če upoštevam naše možnosti in ceno njene najemnine. Ko smo hodili iz enega prostora v drugega - povsod bi bilo mogoče postaviti samo po eno posteljo smo občutili močan duh po sveži barvi. Prek ceste je tekla železniška proga, za hišo pa je ležala majhna krpa vrta, vodna pipa, straniščna koliba. Izza vsega tega je bilo v razdalji kakšnih dvesto metrov videti avtomobilsko prikoiico, iz katere seje kadilo, in še dvoje enosobnih hišic. Ena od teh hišic je bila Štefanova. „Že kopljem temelje za naš novi dom," je pojasnil Štefan. Za zdaj imamo vse v eni sobi, s pečico na sredini; v novi hiši bosta dve sobi in kuhinja. Zgradim si vse sam - s temile svojimi rokami." Onstran tega majhnega naselja je bila prerija. Stali smo na robu mesta. „Če se odločita za preselitev, bi vama svetoval samo tole: pazita, kako si kurita tisto peč v kleti. Vse je iz suhega lesa - takoj bi zagorelo kot kres, če vržete kakšno desko preblizu peči." Do preselitve sva si kupila nekaj starega pohištva: tri postelje in nekaj stolov. Hladilnik tudi. V kleti sva za otroke uredila stranišče za čez noč, in sicer tako, kot sem videl v Oak Laku pri Dušanu. Prva dva tedna smo bolj slabo spali. Vlaki so vozili mimo nas ponoči in takrat se je hiša tresla, da je kar ropotalo. Pa smo se tudi temu privadili. Tisti mladi zakonski par je prišel k nam pred začetkom poletja. Živela sta sama zase na enem koncu barake in si tam tudi kuhala in pekla. Tako smo vsi skupaj v miru in brez denarnih skrbi pretolkli dolge mesece. 25.-31.7. [TV AVSTR! JA 1 ] TV AVSTR! JA 2 ] TV SLOVENI JA [VTEM TEDNU NA TELEVIZIJI SR 25.7. 10.00 Miti ljudstev; 10.30 Z dekleti so vedno težave; 4.00 Pacient s hibo; 15.30 Otroški spored; 16.00 Za najmlajše; 18.00 Mi; 18.30 Knight Rider; 19.30 Čas v sliki; 20.00 Šport; 20.15Rivali na dirkališču; 21.55 Rdeče prenočišče; 23.40 Smrtna ogroženost; 1.10 Poročila. 16.00 Šport; 17.00 Varnost ne pozna meja; 17.30 Dežela in ljudje; 18 Tri dame z žara; 18.30 Wurlitzer; 19.00 Koroška danes; 19.30 čas v sliki; 19.53 Vreme; 20.00 Kulturni žurnal; 20.15 Vincent van Gogh -življenje v strasti; 22.10 Čas v sliki; 22.40 Noetova barka; 23.25 Boj bele smrti. 9.00 Spored za otroke: Svilena obleka; Pamet je boljša kot žamet; Aliče in njena druščina; 15.55 Poletna noč; 18.00 Dnevnik; 18.35 Spored za otroke: Moja družina in ostale živali; 19.12 Risanka; 19.30 Dnevnik, 20.00 Dva filma za groš; 22.10 Poletna noč: Dragi John; Upor obešencev; Zločini stoletja. ČE 26.7. 10.00 Nova tovarna; 10.30 Vincent van Gogh; 14.15 Smrtno brezno Arizone; 15.30 Otroški spored; 16.00 Za najmlajše; 18.00 Mi; 18.30 Knight Rider; 19.30 čas v sliki; 19.53 Vreme; 20.00 Šport; 20.15 Show mix; 21.50 Pustolovščine dobrega vojaka Švejka; 23.05 Pred sončnim zahodom. 11.00 Otvoritev salzburških slavnostnih iger; 17.15 Odkritja pod vodo; 18.00 Tri dame z žara; 18.30 VVurlitzer; 19.00 Koroška danes; 19.30 Čas v sliki; 19.53 Vreme; 20.00 Kulturni žurnal; 20.15 Notranjepolitični report; 21.05 Kulturni report; 22.35 Klub 2; Poročila. 9.00 Spored za otroke: Grizli Adams; Zakon v Los Angelesu; 10.20 Alpe-Jadran; 15.55 Poletna noč; 18.00 Dnevnik; 18.10 Te presenetljive živali; 18.40 Spored za otroke: Čudežna leta; 19.10 Risanka; 19.30 Dnevnik; 20.00 Vnovič v Bridesheadu; 20.50 Gala koncert; 22.20 Dnevnik. PE 27.7. 9.30 Ruščina; 10.30 Pred sončnim zahodom; 13.55 Resnični junak; 15.30 Otroški spored; 18.00 Mi; 18.30 Knight Rider; 19.30 Čas v sliki; 19.53 Vreme; 20.00 Šport; 20.15 Stari; 21.20 L. A. Law; 22.10 Pogledi s strani; 22.20 Za ljubitelje filma; 22.50 Dvoboj Gringov; 0.20 Aktualno; 0.25 Mike Hammer. 16.40 Dediči ljubezni; 17.30 Čudežne podobe iz živalskega sveta; 18.00 Tri dame z žara; 18.30 VVurlitzer; 19.00 Koroška danes; 19.30 časvsliki; 20.15 Dežela dolin; 21.20 Znanost specialno; 22.00 Čas v sliki; 23.20 1 kupček rož, 1 kupček čevlja; 0.10 Marcel Duchamp; 1.0026 kopalnic. 9.00 Spored za otroke: Kljuk-čeve dogodivščine; Delfin Flip-per; Boj za obstanek; 10.25 Napadalnost in razdiralnost; Vnovič v Bridesheadu; 15.35 Poletna noč; 18.10 Safari v mestu; 18.40 Pet prijateljev; 20.15 Rumena reka; 22.15 Poletna noč: Dragi John; Upor obešencev; To je ljubezen. SO 28.7. 9.30 Jezera, ustvarjena s človeško roko;11.00 Rivali na dirkališču; 14.35 Z ljubeznijo se ne igra; 16.00 Otroški VVurlitzer; 18.00 Gastronomski oglednik; 19.00 Milijonsko kolo; 20.00 Šport; 20.15 Naš doktor je najboljši; 21.45 Takoj bo tako daleč; 23.35 Zasebni detektiv Joe Dancer: Nalog za opico. 16.00 Mednarodni festival VVorld Country; 17.00 Bos v posteljo; 18.00 Tri dame z žara; 18.30 Slika Avstrije; 19.00 Avstrija danes; 19.30 Salzburške slavnostne igre, prenos; 22.30 Aktualno; 22.35 Rock in video; 23.50 Jazz-mednarodno; 0.50 Poročila. 9.00 Spored za otroke: Radovedni Taček; Zlata Ptica; Moja družina in ostale živali; Zgodbe iz školjke; 15.55 Poletna noč; 18.00 Dnevnik; 18.40 Spored za otroke;19.30 Dnevnik; 20.30 Zmagovalec, franc, film; 22.35 Dnevnik; 22.55 Poletna noč: Dragi John; Upor obešencev; Rožnata nanizanka. V. v. Gogh — življenje v strasti Sreda, 25. 7. 1990. TV A2, 20.15 - Minuti teden smo videti dokumentacijo o živtjenju in detu znanega stikarja Vincenta van Gogha, tokrat pa je na sporedu celovečerni fitm o tem umetniku, kije živet živtjenje, potno strasti. Videti bomo njegove najpomembnejše življenjske postaje, od misijonarskega detovanja v betgijskem rudniškem nasetju Borinage do njegovega tragičnega konca v Auversu. Fitm so posneti po predtogi van Gogho-vega biografa trvinga Stonesa. V nastovni vtogi nastopa znani igralec Kirk Douglas, režiser fitma pa je Veincente Minnetti. Policija kot priča zločina ME 29.7. 9.05Avstrijall;10.30 Obzornik; 11.00 Čudežne podobe iz živalskega sveta; 13.35 Trije mušketirji; 15.35 Za najmlajše; 17.00 X-Large; 19.15 Loto: žrebanje; 19.30 Čas v sliki; 19.48 Šport; 20.15 Blagoslovljen morilec (1); 21.55 Grofica Marica; 23.40 Pogovor z umetnikom W. VVagnerjem. 9.05 Kulturni obzornik; 10.30 Cesar Jožef in železničarjeva hči; 13.00 Dober dan, Koroška; 13.30 Športno popoldne; 17.15 Klub seniorjev; 18.00 Tri dame z žara; 18.30 Avstrija v sliki; 19.00 Avstrija danes; 19.30 čas v sliki; 20.15 Beli morski pes; 22.25 Poljubi me, bodalo. 9.40 Otroška matineja: Živžav; Pet prijateljev; 11.30 Kvartet Savski val; 15.50 Praški panop-tikum; 17.10 Kelly, rumeni kamen; 18.50 Risanka; 19.30 Dnevnik; 19.50 Vreme; 20.00 Mile Poposki. Vikend za mrliče, nad. TV Skopje (3. del); 20.40 EPP; 20.45 Zdravo; 22.05 Dnevnik; 23.00 Videostrani. PO 30.7. 10.00 4000 let v trenutkih; 13.30 Skrinja trikov; 14.05 Črne oči; 15.30 Otroški spored; 16.00 Za najmlajše; 18.00 Mi; 18.30 Knight Rider; 19.30 Čas v sliki; 19.53 Vreme; 20.00 Šport; 20.15 šport v ponedeljek; 21.15 Magnum; 22.00 Pogledi s strani; 22.10 Isadora; 0.15 Mike Hammer. 14.00 Šport; 17.00 Izdelovalci vina; 17.30 LindenstraRe; 18.00 Tri dame z žara; 18.30 VVurlitzer; 19.00 Koroška danes; 19.30 Čas v sliki; 19.53 Vreme; 20.00 Kulturni žurnal; 20.15 Tekmeci na dirkališču, v 10 nadaljevanjih; 21.00 Novo v kinu; 21.15 šiling; 22.00 Čas v sliki; 22.25 Armada. 9.00 Spored za otroke: Nina in Ivo; Aliče in njena druščina; 10.00 Folklorni ansambel La Capuliero; 15.35 Zdravo; 15.55 Poletna noč; 18.00 Dnevnik; 18.40 Spored za otroke: Radovedni Taček; Cvetlične zgodbe; 20.00 Poletje, drama; 21.35 J.S. Bach: Koncert za violino in orkester. TO 10.00 Družina človek; 10.30 Poljubi me. bodalo; 14.05 Reč, ki jo nihče ne kupi; 15.30 Otroški spored; 16.00 Za najmlajše; 18.00 Mi; 18.30 Knight Rider; 19.309 Casvsliki;19.53 Vreme; 20.00 Šport; 20.15 Čudoviti planet; 21.07 Rally, v 8 nadaljevanjih; 22.00 Pogledi s strani; 22.10 Veliki Gatsby. 14.00 Šport; 17.30 Orientacija; 18.00 Tri dame z žara; 18.30 VVurlitzer; 19.00 Koroška danes; 19.30 Časvsliki; 19.53 Vreme; 20.00 Kulturni žurnal; 20.15 Tista reč; 21.07 Zunanjepolitični report; 22.00 Čas v sliki; 22.25 Klub 2; Poročila. 9.00 Spored za otroke: Zgodbe iz školjke; Živžav; 15.55 Poletna noč; 18.00 Dnevnik; 18.10 Spored za otroke: Čisto pravi gusar; 19.30 Dnevnik; 20.00 Zadeva Franchize; 20.55 Zabavnoglasbena oddaja; 22.00 Dnevnik; 22.20 Poletna noč; Dragi John; Polnočni klici; To je ljubezen. RAMO KOROŠKA Dfi/icr dan, ATorašAa Spored za 29. 7.1990, ob 13.00 uri 18.10-19.00 predvidoma z naslednjimi prispevki: Sreda, 25.7. Glasbena sreda -gost Katarina Oman iz Bekštanja Večerna 21.05-22.00 Narodnozabavna glasba četrtek 26. 7. Rož-Podjuna-Zilja Petek, 27.7. J. F. Perkonig 100 (Dr. A. Feinig) Sobota, 28. 7. Od pesmi do pesmi - od srca do srca Nedelja, 29. 7. 6.30-7.00: Dobro jutro na Koroškem Duhovna misel (žpk. Ciril Demšar) 18.10.-18.30 Dogodki in odmevi Ponedeljek, 30. 7. Predstavitev knjige: „Gailtat/Zilja1848-1918 Eine Region wird deutsch." Torek, 31. 7. Partnerski magazin * Poznajo nas že, vendar ne več * Jezikovne počitnice v Tinjah in v Novem mestu * Turizem ob Klopinjskem jezeru W Valentin Oman slika v šentjakobski cerkvi * Lenčka Kupper * Clip: Moški pevski zbor Valentin Polanšek Josef Friedrich Perkonig -100 let Pred 100 leti se je v Borovljah rodil eden izmed največjih koroških ter avstrijskih besednih ustvarjalcev J. Fr. Perkonig. V prvi polovici svojega življenja je bil razborit zagovornik nemštva na Koroškem, kronist obrambnega boja, pesnik meje... Leta 1938 je bil Perkonig na Koroškem vodja - prvak - glavni besednik za 'anšlus'. Že pred in med 2. svetovno vojno se je začelo Perkonigovo notranje zorenje, in polagoma je prihajal do spoznanja: „Die Slovvenen gehoren zu dem Bilde, das man sich von Karnten macht; nicht nur die Deutschen haben zu dem seelischen Akkorde Karntens einen Klang beigesteuert, um den es armer ware, verstummte er jemals." Petek, 27. 7.1990, TV Al, 20.15 - V pritjubtjeni seriji kriminalke „Stari" (Der Atte) bo šlo tokrat za nenavadno ..predstavo", na katero je storilec Kamp povabit komisarja Kressa. Pred njegovimi in očmi sodelavcev hoče sprazniti tresor trgovine svojega očeta. A komisar Kress mtadega storitca, ki je pred dvema tetoma skušat storiti nekaj podobnega, spozna. V tem primeru, tako misti izkušeni komisar, ne gre za denar, marveč za mtadostnikovo maščevanje. Zabava Sobota, 28. 7. 1990, TV Al, 20.15 - Med zahtevnimi fitmi ati napetimi kriminalkami bo za oddih in zabavo dobrodošel fitm zabavnega žarna. Fitm nosi naslov Naš doktor je najboljši. V glavni vtogi pa nastopa pritjubtjeni Ray Btack skupaj z Georgom Tomattom in drugimi. Univerzum — čudovit planet Torek, 31. 7.1990, TV Al, 20.15 - V novi oddaji poljudnoznanstvene vsebine bomo pod skupnim nastovom „Univerzum" gtedati nadatjevanko o naši zemtji, o čudovitem ptanetu, potnem življenja. Tokrat bo što za vprašanje, kako je živtjenje tahko nastato. Praatmosfera našega ptaneta je bita sestavljena iz vodne pare, ogtjikovega dioksida in dušika, ni pa imela kisika. In vendar so znanstveniki v 3,4 mitijarde starih prakameninah našli mikroorganizme. Dokumentarec je deto Shira Takenake in je tudi tokrat potn čudovitih posnetkov. Srhljivka—morilski morski pes Nedelja, 29. 7. 1990, TV A2, 20.15 Med fitmi strahu in groze je teta 1974 zbudit vetiko pozornosti fitmu o betem morskem psu (Der wei8e Hai), ki je turiste nekega pritjubtjcnega tetovišča za zahodni obati Amerike spravljat v strah in grozo. Beti morski pes je namreč krvotočno ubijat kopatce in tudi svoje preganjatce. Film je tedaj potni) btagajno producentom, ko so s serijo te srhljivke nadaljevali, vendar nobena ni več presegta prvega fitma. Koroško nogometno prvenstvo 1990/91 — Koroško nogometno prvenstvo 1990/91 Nova imena v koroški iigi SAK Novi igralci: Goran Stanisavijevič (FK Budučnost Titograd). Wa)terKrausier (SVG Pliberk), Hermann Lipusch (Klo-pinj), Adolf Blažej (Globasnica), Robert Leitgeb (ASKO Šmihel). Marjan Šmid (LZ Celovec). Milan Oraže (Sele), Marjan Sadjak (Dobrla vas), Ivan Ramšak (Šmihel). Odšli so: Marjan Velik (Treibach), Manfred Luschnig, Josef Gregorič (oba v Žitaro vas), Peter Stem (ASK), Richard Urank (Klopinj), Josef Pasterk, Leopold Sadjak, Stefan Gregorič, Christian Eberwein (vsi ASKO Šmihel), Alexan-der Kurasch (SV Šentjakob). Moštvo: Oraže, Leitgeb; Krausler, Kreutz, Čertov, A. Sadjak, F. Sadjak; Galo. M. Sadjak, Blajs, Stanisavijevič. Kert, Wieser, Ogris, Ramšak, Šmid; Florjančič, Lipusch, Hanser, Blažej; Sturm. Trener: dr. Ivan Ramšak (Mladen Jovi-čevič in Ljubiša Dalanovič). Športno vodstvo: Albin Waldhauser (sekcijski vodja) Sponzor: Posojilnica-Bank. PLIBERK Novi igralci: Hober (WAC), Jesse (Wie-tersdorf), Grobelnik (Šmihel), Ross-mann (Ruda), Rothleitner (Sentpavel). Odšii so: Christian Matschek (Šmihel), Zlinder (Metlova), Warrasch (Sentpeter na Vašinjah), Hannes Matschek (Klopinj), Trampusch (Žvabek), Walter Krausler(SAK). Moštvo: Hannes Ratz, Manfred Haber-nig, Willi Hutter, Karl Liesnig, Zwanko Tercic, Christian Lopinsky, Thomas Wuntschek, Christian Wolbl, Albin Dlopst, Robert Škof, Giinther Pachoi-nig, Robert Matschek, Helmut Hober, Manfred Jesse, Reinhard Grobelnik, Wo!fgang Rossmann, Horst Rothleitner, Robert Knauder, Kurt Urnik, Armin Feldbacher. Trener: Lojze Jagodič Sponzor: Raika KLOPINJ Novi igralci: Urank (SAK), Pappler (VSV), Machne (Pliberk), Moreno (Baumgarten), Stossicr (ASK. nazadnje pri ATUS Borovlje), Matschek (Pliberk), Miklau (Sinča vas), Houtz (Galicija), OprieBnig (Mostič), Schwager!e (Tinje), Wad!er (ASV). Odšli so: Michael in Giinther Pawluch (neznano), Berchtold (Rikarja vas), Jop (Sinča vas). Moštvo: Christian Sagmeister, Matschek, Gerald Woschitz, Gerhard Pappler. Siegfried Kollmann, Herbert Miklautz, Gerold Machne, Rihard Urank, Daniel Kriwitz, Erich Radkic, Mario Schwagerle, Peter OprieBnig, Robert Miklau, Alexander Stossier, Manfred Houtz, Willi Klatzer, dr. Manfred Mertel, Robert Wadler. Jose Moreno, Christian Sertschnig. Športno vodstvo: trener dr. Manfred Mertel, Heinz Sertschnig. Sponzor: Nordstern. BOROVLJE Novi igraici: Reinhard Dixer, Werner Weratschnig, Geraid Mak. Stelzer, Pristovnik. Odšli so: Just. Wrulich, Grilc (vsi DSG Borovlje), Bergmann (Smarjeta), Oraže (Sele), Stossier (Klopinj). Moštvo: Reinhold Witschnig. Helmut Schawarz, Ulfried Ottachcr, Peter Sagmeister. Florian in Martin Spendicr. Johann Schweiger. Wcrner Werat-schnig, Harald Jessernig, Igor Maver. Kurt Fister, Armin Lutz, Robert Gojkovič, Erich Varch, Peter Luther, Georg Stelzer, Gerald Mak, Gerhard Dixer, Erwin Pristovnik. Jorg Kopeinig. Športno vodstvo: trener mag. Johan Schweiger in mag. Peter Sagmeister. SAK-Koper 1:4 Slovenski atletski klub je v seriji pripravljalnih tekem v soboto igra) proti močnemu moštvu NK Koper, ki igra v jugostovanski medrepubliški )igi. Izid tekme v Dobrli vasi je bi) sicer 1:4 (1:1), toda SAK je nastopi) brez Hanserja, Marjana in Atbert Sadjaka ter Lipuša. Edini go) za SAK je dosege) novi trener in igralec dr. Ivan Ramšak. SAK spet med favoriti! Le fec/en c/zt/ po prvem &o/a v fc/čmocaa/u za av^frtpD nogo-mefn/ poLa/ bo 4. m 3. avgasfa na .sporer/a ifarf v novo nogometno sezono v bozos/o' //g/. 37)L - /f//nb pom/a/eaema moštva brez dvoma .spef mer/ /dvor/fi za na.s/ov prvaLa - igra prvo febmo por/ vodstvom novega frener/a r/r. /vaaa Lamva/ra doma v Trn// va.sr prof/ moifvn TC A/o//fa/, L: .se /e v /an.s/:/ ^ezoar' /roma/ re.ff/o /zpar/a /z //ge. Toda novo prvenstvo /e far/r nova mof/vac//'a - ne /e za aogomefa.se .SVovea.s/rega af/ef.s/rega /r/a/?a, temveč far// za aa.sprofa//ra, /r/ zagofovo ae bo pr/se/ v Ce/ovec, r/a A o .ŠAL /rar por/ar// prv/ c/ve foč/r/. 15 ko! do zimske pavze 1. koto (4./5.8.1990): SAK - FC Molita), Pliberk - Trg, ASK Celovec - Lienz, ATSV Wolfsberg - Wietersdorf, VSV (Beljak) - Breze, Borovlje - Klopinj, Matrei FC Šentvid. 2. kolo (11./12.8.1990): Trg - SAK, Breze - Pliberk, Lienz - Šentvid, Klopinj -Matrei, Molltal - Borovlje, Wietersdorf - Beljak, ASK -Wo!fsberg. 3. ko)o (18./19.8.1990): SAK - Breže, Pliberk - Wie-tersdorf, Wolfsberg - Lienz, Beljak - ASK, Borovlje -Trg, Matrei - Molltal, Šentvid- Klopinj. 4. koto (25./26.8.1990): Wietcrsdorf - SAK, ASK -Pliberk, Lienz - Klopinj, Molltal - Šentvid, Trg -Matrei, Breže - Borovlje, Wolfsberg - Beljak. 5. ko)o (1./2.9.1990): SAK - ASK Celovec, Pliberk -Wo!fsberg, Beljak - Lienz, Borovlje - Wietersdorf, Matrei - Breže, Šentvid -Trg, Klopinj - Molltal. 6. ko)o (8./9.9.1990): ATSV Wolfsbcrg - SAK, Beljak - Pliberk, Lienz -Molltal, Trg - Klopinj, Breže - Šentvid, Wietersdorf - Matrei, ASK - Borovlje. 7. koto (15./16.9.1990): SAK - VSV Beljak, Pliberk -Lienz, Borovlje - Wolfsberg, Matrei - ASK, Šentvid - Wie-tersdorf, Klopinj - Breže, Molltal - Trg. 8. koto (22./23.9.1990): SVG Pliberk - SAK, Lienz -Trg, Breže - Molltal, Wie-tersdorf - Klopinj, ASK -Šentvid, Wolfsberg - Matrei, Beljak - Borovlje. 9. koto (29./30.9.1990): SAK - SVR Sparkasse Lienz, Borovlje - Pliberk, Trg -Breže, Matrei - Beljak, Šentvid - Wolfsberg, Molltal -Wietersdorf, Klopinj - ASK. 10. koto (6./7.10.1990): SAK - ATUS Borovlje, Pli- berk — Matrei, Lienz - Breže, Wietersdorf - Trg, ASK -Molltal, Wolfsberg-Klopinj, Beljak - Šentvid. 11. koto (13./14.10.1990): TSU Raika Matrei - SAK, Šentvid - Pliberk, Borovlje -Lienz, Trg - ASK, Breže -Wietersdorf, Molltal-Wolfs-berg, Klopinj - Beljak. 12. koto (20./21.10.1990): SAK - Šentvid, Pliberk -Klopinj, Lienz-Wietersdorf, ASK - Breže, Wolfs-berg - Trg, Beljak - Molltal, Borovlje - Matrei. 13. koto (27./28.10.1990): DSG Klopinjsko jezero -SAK, Molltal - Pliberk, Wie-tersdorf - ASK, Breže -Wolfsberg, Trg - Beljak, Matrei - Lienz, Šentvid -Borovlje. Pred zimsko pavzo bodo po možnosti 3./4. in 10./11. novembra igrali še prvo in drugo povratno kolo. SAK v prvem povratnem kolu gostuje v Obervellachu pri FC Molltalu, v drugem pa gosti močno ekipo iz Trga, sotek-meca za naslov koroškega prvaka. V spodnji iigi-vzhod: Biičovs boij uspešen? Prv/ /avor/f za vstop v Zroroi/ro //go v sezon/ /990/9/ v spo-dn// //g/-vz/io