leto
Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 din (za inozemstvo: 210 din), za l/t leta 90 din, za ‘/i leta 45 din, mesečno 15 din. Tedenska izdaja za celo leto 50 din. Plača in toži se v Ljubljani.
TRGOVSKI UST
Časopis za trgovino.industrijo.
Številka 68.1
Uredništvo: Ljubljana!,! Gregorčičeva ulica 23. TetJ 25-52. Uprava: Gregorčičeva ul. 27. Tel. 47-61. Rokopisov ne vračamo. — Račun pri poštni hranil-: nicl v Ljubljani št. 11553.
I
vsak ponedeljek,
Za dvig našega Prekmurja
Skozi stoletja je bilo Prekmurje skoraj popolnoma odtujeno od nas. Le rahli osebni stiki s Prlekijo in Štajersko so bili edina zveza med nami in Prekmurjem. Pri tem pa je bilo Prekmurje izpostavljeno takšnemu pritisku tujca, kakor niti ena druga slovenska pokrajina. Celo nabožne knjige so bile dopustne le pod zakonom madžarskega pravopisa. Ni čuda, da se je že veliki rodoljub Božidar Raič zbal, če bo sploh mogoče še ohraniti Prekmurje slovenski skupnosti.
Ko je prišla ob preobratu velika preizkušnja, smo morali zalo dvakrat bolj biti v skrbeh za naše Prekmurje. Zahvaliti se mora samo onim tihim, a vztrajnim de lavcem med prekmurskim narodom, da smo preizkušnjo prestali. Kajti ti delavci so tudi v najtežjih razmerah gojili med prekmurskim ljudstvom ljubezen do materine go vorice in ohranili v njem zavest pripadnosti k slovenski skupnosti in k veliki slovanski družini. Na podlagi te zavesti je tudi moralo pripasti Prekmurje k nam in na podlagi te zavesti bomo večno združeni z njim.
Ko je postalo Prekmurje zopet naše, pa se nismo vedno zavedali, kgko silno mnogo smo Prekmurju dolžni, da je predvsem naša dolž nost, da nadoknadimo Prekmurju vse ono, kar je skozi deset in stoletja pogrešalo. V začetku smo se te dolžnosti do Kocljeve Slovenije še .nekako zavedali in zahteva Prekmurcev po slovenski gimnaziji je bila izpolnjena hitro. Tudi za boljše zveze s Prekmurjem smo skrbeli, a kmalu je ta naša zavest dolžnosti do Prekmurja na zadovala.
Nismo videli v Prekmurju več zemlje, ki je potrebna prav po sebne ljubezni in nege, temveč je kmalu postala dežela, kamor smo pošiljali državne nameščence ne kako tako kakor je pošiljal carski režim ljudi v Sibirijo.
Pa še drugo mnogo težjo napa ko smo storili. Namesto da bi Prekmurje s pospeševanjem nje govega gospodarstva in z izpopol njevanjem njegovih kulturnih in socialnih potreb dvigali, smo mu vsiljevali svoje strankarstvo. S svojini nesrečnim strankarstvom smo bili krivi, da se nacionalna misel ni mogla tako razviti, kakor bi bilo želeti in naše strankarstvo je bilo krivo, če ni Prekmurje tu di gospodarsko tako napredovalo, kakor bi moglo in moralo.
Sedaj ob ‘20. letnici našega zedinjenja s Prekmurjem je prišel čas, da nehamo z vsemi napakami in da v polni meri posvetimo Prekmurju dolžno pažnjo. Predvsem pa je naša dolžnost, da mu gospodarsko pomagamo, kajti samo zdravo gospodarstvo more dati trdno podlago tudi za kulturni in socialni napredek dežele.
Kaj je treba v ta namen še storiti, so Prekmurci že dostikrat povedali javno in v spomenicah. Vsaj nekatere teh zahtev naj navedemo tudi na tem mestu.
Predvsem je prekmursko gospodarstvo živo interesirano na tem, da se podaljša železniški promet M. Sobota—Hodoš še na madžarsko stran. S tem bo silno olajšan izvoz deželnih pridelkov, sadja in živine iz Prekmurja.
Tudi novo železniško postajo potrebuje Murska Sobota. Nadalje
Liubliana. petek 16. iuniia 1939
posamezni VtfflCI številki din
je potrebno, da se okrepi proga Sobota—Ormož, ker smejo sedaj voziti na tej progi vlaki le po 30 km na uro. Tudi avtomobilske zveze v Prekmurju je treba zboljšati. Posebno je potrebna avtomobilska cesta iz severa čez novi pe-tanjski most, da bi vsaj malo tujskega prometa prišlo tudi v Prekmurje.
Z oziroma na veliM izvoz iz Prekmurja je potrebno, da dobi Murska Sobota glavno carinarnico. A tudi vsa sedanja carinska po-topja na meji je treba zboljšati, ker so v naravnost žalostnem sta-nju.
Cas bi tudi bil, da bi Pokojninski zavod v Ljubljani tudi v Prekmurju zgradil primerne stanovanjske hiše. To stori tem laže, ker je občina pripravljena jamčiti za njih rentabilnost.
Nujno potrebuje Murska Sobota novo šolsko poslopje, ker pač ne gre, da je šola v leseni baraki. Enako nujno je potrebna gospo-
dinjska šola, trgovska 2. razredna šola in hiralnica. Bolnišnica pa naj se razširi.
Zelo priporočljivo bi tudi bilo, če bi dobilo Prekmurje vojaško posadko.
Trgovski dom v Murski Soboti,
ki bo v nedeljo slovesno otvorjen
Vprašanje	deviznih
Tehtne pritožbe trgovcev in industrialrev
Ze v zadnji številki smo opozorili na neverjeten primer, ki ga je doživel ljubljanski trgovec. Zaprosil je za dovolitev deviz, da bi mogel naročiti v Franciji kolesa pri tvrdki, katere zastopstvo ima za vso Jugoslavijo. Dotični trgovec je poleg tega tudi ugleden nacionalni delavec, ki si -je za razvoj slovenskega športa pridobil mnogo zaslug. Ker je tudi dober in vesten davkoplačevalec, bi imel pač vso pravico, da se njegova prošnja hitro in ugodno reši. Namesto tega pa je doživel to neverjetno razočaranje, da je po dolgem čakanju in drezanju dobil ta odgovor, da se mu namesto naprošenih 247.000 frankov dovoli le 4000 frankov. Hkrati pa mu je poslala Narodna banka »dober« nasvet, naj raje naroča kolesa v kateri klirinški dr žavi.
Povedali smo že v prejšnji številki, kako smešen je ta nasvet, ker se zastopstva za kolesa ne oddajajo kar vsak dan in zato more dajati tudi take nasvete le listi, ki poslovnega življenja sploh nič ne pozna ali pa se s svojim »nasvetom« iz človeka direktno norčuje. Mislimo, da je eno ko drugo za privilegiran zavod popolnoma nedopustno.
Ce pa že daje Narodna banka takšne nasvete, potem ji svetujemo, da jih da na prave naslove. Tako so nam poroča, da so te dni naročile naše železnice večje količine kreozotnega olja v Angliji, čeprav so imele ponudbe iz Poljske, in sicer vsaj tako ugodne ponudbe. Anglijg pa je neklirinška država, Poljska pa je klirinška! Zakaj pa v tem primeru ne velja nasvet Narodne banke, kako pa je mogla v tem primeru dovoliti nakup tujih deviz?
• *
Podobne pritožbe pa prihajajo tudi iz>'vrst industrialcev in drugih trgovcev. Redno prejemajo naši industrialci za nabavo surovin premalo deviz, na drugi strani pa se čujejo vesti, da dobe nekateri z lahkoto deviz, kolikor hočejo. Morda so nekatere teh vesti tudi pretirane, vendar pa je vsa naša javnost prepričana, da se prošnje za dodelitev deviz ne
rešujejo z ono rigoroznostjo , , i , s kakršno bi se morale. Da se to odpravi in da se dobi tudi resnično jamstvo za pravilno reševanje prošenj za dodelitev deviz, ni drugega izhoda, kakor da pride vse to postopanje pod kontrolo javnosti.
Ne mislimo seveda na to, da bi se vse prošnje in rešitve objavljale, temveč vsa stvar se naj uredi tako, da bodo pri posameznih podružnicah Narodne banke posebni odbori, v katerih bodo tudi zastopniki domačih uvoznikov. Ti odbori naj bi reševali vse prošnje in s tem bi bila dana gotovost, da se bodo vse prošnje reševale pravilno, hitro in pošteno.
Na vsak način pa je sedanje stanje nevzdržno, Dodeljevanje deviz je že postala prava loterija, katere dobitke pa prejemajo predvsem oni, ki so bližji centrali Tudi v lem enostranskem dodeljevanju deviz je eden vzrokov za
To je le nekaj nujnih zahtev, ki i ženi sladkor. Sedanja carina je že same po sebi govore o svoji ute-1 namreč tako visoka, da bi bil uvoz meljenosti. Naj bi se te zahteve sladkorja iz tujine nemogoč, če sej tudi izpolnile in potem se bo za- istočasno ne bi prav občutno tudii čelo šele pravo vstajenje Prekmur-1 zvišala cena za sladkor. Ker pa ja, naše slavne Kocljeve Panonije. | se nikakor noče, da bi se že itak
visoka cena za sladkor še zvišala, je bilo v načelu sklenjeno, da se carina zniža. Pri tem pa se mora upoštevati tudi to, da se je sladkor v tujini podražil za skoraj 25 odstotkov.
Gospodarsko-finančni odbor še ni sklenil, za koliko naj se zniža carina in bo najbrže prepustil odločitev o tem finančnemu ministru. Načelno je bilo sklenjeno, da se uvozi izdelani sladkor in da ga uvozi ena od državnih sladkornih tovarn. Eventualen dobiček torej ne bi pripadel kaki zasebni tovarni, temveč državni. Nadalje je bilo sklenjeno, da se uvozi sladkor iz Češko-Moravske. Sklep o vsem tem bo storjen v najkrajšem času. To tudi zato, ker se računa, da bodo že 10. julija zaloge domačega sladkorja čisto izčrpane.
Gospodarsko-finančni odbor ministrov je nadalje sklenil, da se morajo v bodoče zagotoviti zadostne količine sladkorja za domačo potrošnjo. V zvezi s tem se je razpravljalo tudi o trošarini na sladr kor, ki prav zelo vpliva na polo-selitev industrij na jug. Vzrok I žaj na našem sladkornem trgu. Vi-več, da se temu neenakemu sode- soka trošarina je vzrok visokim ljevanju deviz napravi konec, ker I cenam sladkorja doma, na drugi pokrajine ne morejo plačati cen-1 strani pa tudi vzrok nizkim cefrali še tega davka, ker bi bil tal nam sladkorne repe. že prekrivičen.	J Finančni minister dr. Gjuiičic
Za redno poslovanje v našem |ie na sei' ministrov izjavil, da je gospodarstvu je potrebno, da se pripravljen zimah drz. trošarino
na sladkor za 3 din pri kg. Od
rešujejo prosu,e za aoaeuevanje	# fe. se u bilo
deviz naravnost avtomatično, da l K ^	&nje	cpn	sladkor_
ve vsako podjetje, v katerem ca- ' 03tauek 270 din pa bi su dob. rešitev ,n na koliko deviz	P.abu	za	znižanje	cetle	slad-
,1.0,e v vsakem primeru računati. I. P y	Verjetn0 Je> da
Z vso silo morajo gospodarske bj tudi sladkorne tovarne nekoli-in stanovske organizacije delati j{0 znižale svojo ceno, da bi se na to, da se vsem nerodnostim pri I znižala cena sladkorja za 3 din
dodeljevanju deviz napravi konec, prav tako pa tudi da bo za-1 jamčeno hitro izplačevanje izvoz-j niških terjatev ter po strogem kronološkem redu. Kajti gospodarstvo more napredovati le v redu, ;,
' i, ik/j- A ta se mora napraviti!
pri kg.
Sladkor se bo
Finanini minister pripravlien znižati trošarino na sladkor
V gospodarsko-finančnein odbo-u ministrov se je razpravljalo te dni o vprašanju sladkornega gospodarstva pri nas. Neposreden povod za to razpravo je dalo pomanjkanje sladkorja, ker bodo kmalu izčrpane vse zaloge. Treba se je bilo zato hitro odločiti, odkod in po katerih pogojih se bo dovolil uvoz sladkorja. Pri tej priliki pa se je tudi govorilo o vseh drugih vprašanjih našega sladkornega gospodarstva.
Sedaj je že drugič, da je ostala naša država brez zadostnih količin sladkorja. Lani se je preprečil uvoz tujega sladkorja s tem, da se je začela sladkorna kampanja že 15. (tovarne na Cukarici celo že 5.) septembra, dočim se navadno začenja šele 30. septembra. S tem so bili zelo oškodovani gojitelji sladkorne repe, ker repa še ni imela zadosti sladkorja v sebi. Računa se že, da je znašal lanski primanjkljaj na sladkorju okoli 250 vagonov.
Letošnji primanjkljaj sladkorja
je znatno večji, a se ne bo mogel pokriti brez uvoza iz tujine. Tovarne so lani proizvele skupno 7700 vagonov sladkorja, domače potrebe pa so ocenjene na 0000 vagonov sladkorja.
Predloženih je bilo več načrtov, kako naj se krije ta primanjkljaj Nekatere tovarne so predlagale da si izposodimo potrebni sladkor pri madžarskih sladkornih tovarnah, ki imajo velike zaloge. To so predlagale tudi zato, ker so nekatere teh itak v interesni skupnosti z jugoslovanskimi tovarnami. Glavni vzrok za ta predlog pa je bil v poročilih, da se je letos to liko zemlje zasadilo s sladkorno repo, da se bodo mogle pokriti
Opozorilo ljubljanskim trgovcem
Trgovci dobe potrebne prijave za znižanje stopnje prispevka v narodni obrambni sklad v pisarni Združenja trgovcev v Ljubljani.
Opozarjamo, da je treba prijave čimprej vložiti!
Mariborskemu trgovstvu!
Vabimo naše člane, da obiščejo v čim večjem številu glavno skupščino Zveze trgovskih združenj dravske banovine dne 18. t. m. v Murski Soboti. Pri tej priliki si lahko ogledajo tudi razstave na Prekmurskem tednu.
Udeležba pri tej stanovski prireditvi je Vaša stanovska dolžnost!
združenje trgovcev za mesto Maribor.
Poslovanje Trboveljske premogokopne družbe
Uprava Trboveljske premogokopne družbe je izdala naslednje obvestilo delničarjem:
Trboveljska premogokopna družba je imela dne 5. junija 1939. pod predsedstvom g. Andreja Lu-queta svoj redni občni zbor. Odobreni so bili zaključni raču-
potrebe Jugoslavije v prihodnjem ni poslovnega leta 1938. in je skle-letu in pa tudi sedanji primanj-1 njeno izplačilo 10°/o dividende kljaj. Nekateri so tudi predlagali, I (proti 8#/o prejšnje leto), t. j. po da se uvozi iz tujine surov slad-120 din na delnico. Kupon št. 26 se kor, ki naj bi ga rafinirala ka- bo vnovčil od 6. junija 1939. dalje tera domača tovarna.	I	po odbitku davka na dividende
Gospodarsko-finančni odbor mi- pri družbeni blagajni v Ljubljani nistrov pa je razpravljal tudi o I in pri ekspoziturah družbe v Beo-carini, ki naj bi se plačala za uvo-1 gradu in Zagrebu.
Politične vesti
Romunski listi pišejo, da je mogoče razširjenje Balkanske zveze le na ta način, da Romunija ne odstopi niti pedi svoje zemlje. Ker je bolgarski ministrski predsednik Kjuseivanov jasno označil, da Bolgarska na vsak način zahteva južno Dobrudžo in izhod na Egejsko morje, se zdi, da je vstop Bolgarske v Balkansko zvezo izključen. Vendar pa se na drugi strani govori, da sta tako Turčijo ko Grčija za to, da bi Romunija ustregla Bolgarski na ta način, da bi dala Dobrudžo Bolgarski za 99 let prota malenkostni odškodnini v najem. Ta predlog bo podpirala tudi Anglija. Kako se bo odločila Romunija, še ni jasno.
Romunski zunanji minister Ga-fencu je napovedal, da se bo ustanovil v Carigradu zavod za proučevanje gospodarskih, političnih in kulturnih zvez med državami Balkanske zveze.
Min. predsednik Kjuseivanov odide v kratkem v Berlin. Pri povratku iz Nemčije se bo ustavil v Beogradu.
Predsednik romunskega senata Jorga je odstopil, ker je bila večina senata proti temu, da bi trajal mandat predsednika senata devet let.
Madžarski državni upravitelj Horthy je otvoril s svečanim govorom zasedanje madžarskega parlamenta. V svojem govoru je poudaril,, da je madžarska zunanja politika podana z njenim tesnim prijateljstvom z Italijo in Nemčijo. Nato je govoril o odnosa jih Madžarske do Jugoslavije in poudaril, da Madžarska ne bo zamudila nobene prilike, da doseže zbližanje s svojo južno sosedo. Z Jugoslavijo želi Madžarska živeti v najtesnejšem prijateljstvu.
Zun. minister Bonnet je na seji vlade poročal o svojih razgovorih s španskim veleposlanikom v Parizu, ki mu je smernice španske vlade označil takole: 1. Španija ostane nevtralna, toda oborožena, da more vsak hip braniti svojo zemljo. 2. Španija ne bo sklenila nobenih vojaških zvez, ker je od državljanske vojne preveč izčrpana. Ne smatra se ogrožene in ne želi tujega ozemlja. 3. Živeti hoče v najboljših odnošajih z vsemi državami in tako tudi s Francijo in Anglijo. 4. Gospodarsko se ne bo zapisala nobeni državi.
Italijanski listi pišejo, da pride v septembru general Franco v Rim. Pri tej priliki da se ne bo samo utrdilo špansko-italijansko prijateljstvo, temveč se bo določilo tudi sodelovanje obeh držav, kar da bo v korist evropskega miru.
Italijanski kralj in cesar obišče septembra meseca Hitlerja v Berlinu. Baje bo takrat v Berlinu tudi general Franco.
Francoski in angleški veleposlanik v Moskvi sta imela z Molotovom triurni sestanek, kateremu je prisostvoval tudi sir Strang. O vsebini razgovorov ni bilo izdano nikako poročilo.
Predsednik Lebrun je podpisal zakonski dekret, s katerim se pooblašča ministrski predsednik Da-ladder, da more razpustiti ali od-goditi senat in parlament, če smatra to za potrebno. Misli se, da bo Daladier poslal parlament do jeseni na počitnice.
Angleška kr. dvojica je iz Kanade odpotovala nazaj v Evropo.
Predsednik Roosevelt namerava ■vrniti obisk angleške kraljevske dvojice to jesen, če bi mednarodni položaj količkaj dovolil to potovanje. Listi tudi poročajo, da je predsednik Roosevelt trdno odločen, da tudi tretjič kandidira za predsednika USA in da računa na Bvojo izvolitev.
Poljski listi so silno nezadovoljni zaradi stališča italijanskih listov glede Gdanskega in poljskega koridorja. Poljski listi pišejo, da bo Poljska prisiljena, da uvrsti Italijo med svoje neprijatelje, če bi Italijanski listi še dalje zavzemali Bvoje protipoljsko stališče. Značilno je tudi, da se poljski poslanik v Rimu še ne bo tako kmalu vrnil V Rim.
Šef nemške policije Hinunler in pravosodni minister Giirtner sta prišla v Prago. Listi tolmačijo njun prihod kot dokaz, da hoče Nemčija v kali zatreti vsako protinemško gibanje na Ceško-Moravskem.
Japonska blokada Tiencina se je načela izvajati točno ob 6. popoldne, kakor je bilo napovedano. Japonski zunanji minister je izjavil, da je bila blokada potrebna, da se zatre proti japonska propaganda, ki se je širila iz angleške koncesije v Tiencinu.
Angleška vlada je zagrozila Japonski za primer, da se ne uredi na miren način angleški predlog glede Tiencina z naslednjimi ukrepi: Nove uvozne carine za vse japonsko blago, ki prihaja v angleške kolonije na Daljnem vzhodu. Prepoved prometa japonskim lad-
jam z angleškimi pristanišči na Daljnem vzhodu. Omejitev uvoza japonskega blaga v Anglijo in povečanje angleške pomoči Cangkaj-šeku.
Vrhovni poveljnik angleškega pomorskega oporišča v Singapuru
Dodatno k svojim poročilom o delu Jugoslovansko-britanske trgovinske zbornice ter njeni plenarni seji v Ljubljani objavljamo danes še referat dr. Andrcsa o ustroju angleških trgovinskih zbornic.
Ko je bila na koncu 18. stoletja in v začetku 19. stoletja zlomljena zaradi vpliva novih gospodarskih razmer moč starih cehov in drugih gospodarskih korporacij, so spoznale vlade posameznih držav in poslovni ljudje, da stara združenja niso več dorasla novim časom in da je treba ustanoviti nekaj novega, kar bi nadomestilo stare organizacije. V razvoju teli novih gospodarskih organizacij, ki so vplivale na razvoj trgovine in industrije preteklega stoletja, se razlikujeta dva sistema, ki sta dobila svoje ime po njih nastanku
— francoskem ali britanskem.
Oba sistema pod skupnim imenom — trgovinska zbornica, Chamber of Commerce, Chambre de Commerce ali Handelskaminer
— "ustvarjata v današnji obliki: predstavništvo gospodarskih ljudi določene pokrajine z namenom pospeševanja občnih interesov trgovine, industrije in prometa.
Razlike v notranjem poslovanju obeh sistemov zbornic pa so znatne in se najbolj vidijo iz strukture londonske trgovinske zbornice.
Po britanskem vzoru nastale zbornice so prepuščene same sebi, da se razvijajo svobodno, kakor njim najbolj ustreza in brez vsakega vplivanja državnih oblasti.
Po francoskem vzoru pa je država ustanoviteljica trgovinskih zbornic ter jih ona uvršča v državni upravni sistem ter jim daje uradni statut, da so integralni del državnega aparata.
Trgovinske zbornice britanskega sistema so se v glavnem razvile v svobodna združenja za pospeševanje in obrambo trgovinskih interesov, dočiin so postale trgovinske zbornice francoskega sistema v glavnem viri gospodarskih informacij in sredstev za določene akcije, ki tudi služijo državi.
Britanski sistem zbornic je razširjen v britanski zajednici narodov ter v Združenih državah Sev. Amerike, francoski pa v evropskih državah — razen v Belgiji ter na Japonskem.
Trgovinske zbornice v Vel. Britaniji so torej nastale po zasebni iniciativi in brez vsake pomoči države in so bile tudi proste državnega nadzorstva in državnega vpliva. Najprej so se pojavile kot trgovska združenja — Commer-cial societies — že proti koncu 18. stoletja v Birminghamu, Leedsu, Liverpoolu, Manchestru itd. ter igrale takoj važno vlogo v gospodarskem razvoju te dobe. Iz teh združenj so nastale v 19. stoletju trgovinske zbornice z nalogo, da zastopajo splošne trgovske interese. Najstarejša britanska trgovinska zbornica je bila ustanovljena 1. 1768. v Jerseyu. Nato so sledile zbornice v Glasgowu, Dublinu, Edinburghu itd., 1. 1881. pa jo bila ustanovljena v Londonu, ki je bila med važnimi zbornicami ustanovljena kot zadnja.
Pred 58. leti je bila torej ustanovljena The London Chamber of Commerce, ki je danes najbolj reprezentativna, čeprav najmlajša
Gorth je povabil francoske komandante na Daljnem vzhodu in v In-dokini na skupno posvetovanje glede sodelovanja francoske in angleške oborožene sile na Daljnem vzhodu.
Japonska vlada pa grozi z blo-
zbornica in ki je danes vodilna zbornica ne le za Anglijo, temveč za ves britanski imperij.
Namen zbornice je povedan v njenih pravilih: pospeševanje trgovine, prometa in industrije Londona, nato pa tudi domače, kolonialne in zunanje trgovine britanskega imperija. Ta namen dosega z zastopanjem skupnih interesov ter s strokovnim posredovanjem med podjetniki ter državnimi oblasti in parlamentom, z upravo raznih gospodarskih ustanov, razsodiščem ter vzgojo trgovskega naraščaja.
Lani je štela londonska zbornica 8840 članov. Pripomniti pa je treba, da je članstvo prostovoljno in da zbornica zelo pazi na to, kdo postane njen član. Zanimivo je tudi to, da morejo biti člani poleg pravih privrednikov, kakor trgovcev, industrialcev in drugih tudi druge vplivne osebnosti, če so v kakšni zvezi z gospodarstvom. Londonska zbornica je nadalje vzela pod svoje okrilje 53 samostojnih gospodarskih organizacij, ki so sicer ohranile za sebe svobodo dela, ki pa smatrajo za dobro, da so pod vodstvom zbornice. Skupno članstvo teh 53 organizacij presega število 50.000, najvažnejše med njimi pa so: Institute of Bankers, Institute of Chartered Accountants, London Corn Trade Association, General Ship Ownery Society, General Produce Brokers Association itd. Zastopniki teh organizacij imajo direktno pravico sodelovati v svetu zbornice. Poleg tega jim daje zbornica prostore ter omogoča delo okoli 40 trgovskim združenjem, ki se bavijo s posebnimi interesi posameznih strok.
Na čelu londonske zbornice je za leto dni izvoljeni predsednik — President of the Chamber, vse posle pa vodi svet — The Council of the Chamber —, ki sestoji: iz izvoljenih članov, imenovanih članov, članov po naravi službe in predstavnikov sekcij.
Med člani po naravi službe se odlikujejo: Lord Mayor of London (župan Londona), člani parlamenta za mesto London (za Ci-ty)» guverner Angleške banke, predsednik Lloydsov, predsednik borze, predsednik in podpredsedniki ter vsi bivši predsedniki in podpredsedniki zbornice. Svet si
I izvoli svojega predsednika — The Chairman of the Council —, ki predseduje svetil in ga vodi.
Notranja organizacija zbornice se deli nadalje na generalno tajništvo, ki opravlja tekoče pasle ter na odseke (departments) trgovinske sekcije (trade Sections) ter na posebne odbore (Special Comitees).
Odseki londonske zbornice so naslednji:
kado vseh angleških koncesij na Kitajskem. Očevidno skuša Japonska najprej dognati, kakšen bo odpor velesil proti blokadi v Tiencinu in če ne bo ta močan, bo Japonska odpravila vse tuje koncesije na Kitajskem.
Odsek za trgovsko naobrazbo (Commercial Education Department). L. 1938. je bilo izprašanih na izpitih 41.721 kandidatov. Zbornica izdaja izpričevala.
Odsek za carine in predpise (Customs and Regulations Department), ki daje informacije o domačih, kolonialnih in tujih carinah, predpisih, novih trgovinskih pogodbah, deviznih omejitvah, spremembah pri izvozu in uvozu itd., izdaja potrdila o izvoru blaga itd. Lani je izdal odsek 210.260 informacij in potrdil, vprašanj pa je bilo 36.350.
Odsek za statistiko in informacije (Statistics and Enquiries Department), ki izdaja zelo dragocena uvodna pisma (Letters of Introduction) ter ima tudi znano pisarno za prevode.
Zbornica ima nadalje še več drugih odsekov.
Londonsko razsodišče (The London Court of Arbilration) je bilo ustanovljeno 1. 1892. v zajednici s The Corporation of London. Končno je treba omeniti še The Cham-ber of Commerce Journal, mesečnik londonske zbornice, ki izhaja v 10.000 izvodih ter ima izvedeno tudi zelo dobro oglasno službo.
Poleg odsekov, ki so stalni deli urada zbornice, so še posebne trgovinske sekcije in posebni odbori kot samostojna telesa v sami zbornici.
Na predlog članov zbornic, ki se zanimajo za kakšno posebno panogo trgovine ali ki imajo interese na posebnem gospodarskem področju, se ustanovi z odobritvijo zborničnega sveta posebna organizacija, imenovana trgovinska sekcija (Trade Section) z lastnim izvoljenim predsednikom ter svetom, ki tudi samostojno dela.
Danes je v Londonu 68 takšnih trgovinskih sekcij in 11 posebnih odborov. Predaleč bi zašli, če bi navajali vse te posebne sekcije in odbore in njih funkcije. Omenjamo samo, da so v njih vsebovane vse panoge uvozne in izvozne trgovine Vel. Britanije ter da so z njimi zelo zbližani interesi matične zemlje z dominioni in kolonijami. Od mešanih sekcij, ki danes pospešujejo gospodarske zveze med Vel. Britanijo in drugimi državami, obstojijo danes: angleško-če-škoslovaška, finska, poljska, argentinska, urugvajska, baltiška, brazilijska, kitajska in ruska sekcija, Najinlajša teh sekcij pa je nedavno ustanovljena Tlio An-glo-Jugoslav Trade Section.
To je v kratkem opis Londonske trgovinske zbornice. Potrebno pa je poudariti, da je kljub zasebnemu značaju britanskih trgovinskih zbornic njih vpliv zelo velik. To se pripisuje deloma tudi temu, ker so med člani zbornice in v njenem svetu poleg
vplivnih gospodarskih ljudi tudi člani parlamenta ter zastopniki že prej navedenih institucij.
Londonska zbornica šteje med svojimi člani, kakor se to navaja v letnem poročilu za 1. 1938., nad 260 članov lordske zbornice in 103 narodnih poslancev, članov spodnje zbornice. Morda je treba tej okoliščini pripisati, da je bil neposredni odnos med vlado in gospodarskimi krogi v Angliji vedno večji kakor v kateri koli drugi državi.
Prihodnja številka »Trgovskega lista« izide šele v sredo.
Prodam skoraj nove — enkrat rabljene
zaboje
vseh velikosti po ugodni ceni, ali zamenjam za špecerijsko ali galanterijsko blago. — Ponudbe na : Josip Veber, trgovec, Podgrad, poita Stari trg ob Kolpi
Doma in po svetu
■BOBBUmi
Nj. Vis. knez-namestnik Favle je
sprejel v svečani avdienci najprej novega belgijskega, nato pa bra-ziljskega in norveškega poslanika, ki so mu izročili svoja poverilna pisma. Poslanikom je izkazala čast četa kraljeve garde z zastavo in z godbo.
Posebno izjavo dr. Mačka objavlja sarajevska »Jugoslovanska pošta« na uvodnem mestu. Ta izjava se glasi: »Čeprav bi vidne in nevidne sile, ki so proti sporazumu, bile mnogo močnejše, kakor so, mora vendar priti do sporazuma, ker srbski narod ve, da pomeni zadovoljna Hrvatska tudi močno Jugoslavijo. Ako bi srbski narod odločal o sporazumu, bi bil ta sklenjen v 24 urah.«
Nemški konzul v Ljubljani gosp. Bernhard je imenovan za nemškega poslanika na Slovaškem.
Dragomir Kasidolac, naš dosedanji poslanik v Londonu, ki je bil pred kratkim imenovan za poslanika v Švici, je umrl.
Kongres zveze jugoslovanskih mest se je začel dne 16. junija v Beogradu in bo trajal do 18. junija. Na programu so konference strokovnjakov o finančnih, zdravstvenih, socialnih in tehničnih vprašanjih.
Parlamentarni zastopniki jugoslovanskih Nemcev (senator doktor Grassi in poslanca dr. Hamm in dr. Trischler) so odprli v Beogradu politično pisarno, v kateri bodo dajali svojim rojakom vse zaželene informacije.
Zadnji nalivi so zopet povzročili velike povodnji po Sloveniji in Hrvaški. Zlasti je prizadeta zopet Dolenjska. Kljub temu pa se poroča iz Beograda, da bo letošnja žetev dobra.	...	,
Plačilni promet z Albanijo se bo v bodoče vršil po italijanskem kli-ringu.
CVETIC JANEZ
industrija perila
MURSKA SOBOTA
Podjetje je bilo ustanovljeno leta 1925. po sedanjem listniku g. Janezu Cvetiču in soprogi ge. Irmi kot prvo podjetje te stroke v Prekmurju. Začetek je bil skromen in precej težak. Trdna volja in želja po napredku pa sta dala lastniko-mo energijo, da sta si za podjetje potrebno delavstvo vzgojila iz domačinov.
Danes zaposluje podjetje 170 delovnih moči in se lahko uvršča med največje in najmodernejše v Jugoslaviji. Izdeluje vsake vrste moško perilo. Izdelki so radi svoje konipletnosti, prvovrstne izdelave in solidnih cen znani sirom naše domovine.
Tehnično vodstvo je v rokah strokovnjakinje ge. Irme.
Razume se, da je podjetje v gospodarskem pogledu v veliko korist za vso okolico Murske Sobote, ker nudi številnim delavkam dober zaslužek.
Podjetju se mora priznati, da je položilo prvi temelj za to vrsto industrije v Prekmurju, kar je dalo podlago in iniciativo za ustanovitev drugih industrijskih podjetij.
BRfLJfINTE.
smaragde,safirje,rubine in vse drage kamne,stari nakit
mm
(mgummo in srebro
v vsaki obliki,starinske ure,
, umetnine iM , nakup
pKiivKdki
30S* EBERLE,
11IIB116 NA ,Tyrševa c. 2 CHotel ..Slorv } Velika zaloga ur vseh vrsti TeIefon 31- 49.
Ustroi	angleških
zbornic
Iz referata dr. Andre$a na %eii Jugo$l.-hritan$ke
trg. zbornice v Liubiiani
Hartner Ferdinand,
banski svetnik, župan Murske Sobote in predsednik Prekmurskega tedna:
Prekmurie
Dne 17. junija odpre vrata Prekmurski teden. Mnogo jih je, ki iz daljine dvomljivo in nezaupno gledajo na to prireditev. Vprašujejo se, kaj naj bo la prireditev, kaj jim naj nudi to malo podeželsko mestece? Mogoče ne bodo smatrali vse prireditve niti za resno?
Vsem tem nezaupnežem in dvomljivcem lahko to odgovorimo:
Pridite, oglejte si in prepričajte se o vsem z lastnimi očmi!
S samozavestjo in ponosom pa trdimo že sedaj, da se bo Vaše prepričanje o Prekmurju in njeni metropoli Murski Soboti ugodno spremenilo.
Prekmurje in njen gospodarski ter kulturni center Murska Sobota sta skozi dvajset let, opirajoč se le na lastno moč, delovali nesebično in vztrajno v polnem zaupanju v uspeh zdravega napredka.
Uspehe tega svojega nesebičnega in marljivega de-
Ferdinand Hartner,
župan občine Mur. Sobota
lovanja Vam hočemo predočiti in pokazati na Prekmurskem tednu. Hkrati pa naj bo ta prireditev klic na odločilne ljudi, da se ozrejo na nas in da podpirajo naše upravičene zahteve!
Kakor koli razveseljiv je napredek Murske Sobote, še mnogo važnih vprašanj čaka na rešitev. Za Mursko Soboto, ki je gospodarski in kulturni center pokrajine z več kot 100.000 prebivalci, je zelo važno dobro železniško in cestno omrežje in z gospodarskega vidika pa še posebno otvoritev železniške proge proti Madjarski. Prekmurje bi moralo biti vhod vsega tujskega prometa, ki se usmerja od severa v našo lepo Slovenijo, ker bo sicer velik odstotek tega prometa za našo banovino iz-guljen.
Murska Sobota potrebuje novo kolodvorsko stavbo (ker je sedanja sramota za metropolo Prekmurja) ter ustanovitev carinarnice I. reda za vse Prekmurje.
Za vse Prekmurje pa je važna zgraditev carinarnic na mejah, ustanovitev in razširitev sedanjih gospodarskih, kulturnih, zdravstvenih in tujsko-prometnih ustanov.
S to prireditvijo pa hočemo obenem vzpodbujati tudi sami sebe, da bo Prekmurski teden le začetek lepšega gospodarskega in kulturnega napredka.
S pravo prekmursko gostoljubnostjo kličemo in pričakujemo vsakogar na to našo prireditev.
Kako /e	bilo
Prekmurie
Boj na mirovni konferenci
Nekdaj tako velika in slavna panonska Slovenija se je pod silnim tisočletnim pritiskom Madžarov in Nemcev vedno bolj krčila. Samo tam, kjer so bili panonski Slovenci bolj gosto naseljeni in kjer so živeli v dotiku z Medjinmrci in slovenskimi Štajerci, so se narodnostno ohranili.
Niso pa mogli svojega narodnega življenja razviti, ker je madžarski režim vzel Prekmurcem vse narodne pravice. Ne v šoli, ne v uradih se ni poznala slovenščina. Samo v cerkvi je vladala še slovenščina, a tudi tu se je dostikrat zatirala. Kakšne razmere so vladale, kaže najbolj drastično pregovor, ki so si ga izmislili madžarski gospodarji: Tot nem ember (Slovak ali Stuveir Ttf dft-vek). Pri takšnem naziranju se tudi ni čuditi, če Madžari leta 1900. niso več pri ljudskem štetju poznali Slovencev, temveč so se ti vodili v rubriki »druge narodnosti« skupno s cigani.
V takšnih razmerah se naravno tudi ni moglo razviti slovensko izobraženstvo. Kar je Prekmurcev prišlo v šole, se je večina pomadžarila, samo duhovščina je še ostala slovenska. A tudi duhovnikov je primanjkovalo, dokler ni začel sprejemati slovenskih dijakov škofijski konvikt.
Kljub temu strašnemu pritisku pa je ob koncu svetovne vojne začela tudi v Prekmurje prodirati misel o novih časih, ki morajo nastati s porazom centralnih sil. Narodna zavest se je začela močno vzbujati in »Novinc«, lci jih je izdajal Jožef Klckl, so imele eno leto pred propadom Avstro-Ogrske že okoli 1000 naročnikov.
Tudi Madžari sami so se začeli bati prebujajoče se narodne zavednosti Prekmurcev. Zato so sklicali za 20. oktober 1918. v Mursko Soboto veliko zborovanje, da bi navdušili Piekmurce za madžarščino. Začeli so tudi širiti letake, v katerih so zatrjevali, da ni ogrskih Slovencev, temveč le »vendski govoreči Madžari«. Pa so prepozno pozabili na svoj »Tot nem ember« in na njih shodili so odgovarjali Prekmurci z vzkliki: »Mi smo Slovenci! Živela Jugoslavija!«
Madžari so nato spremenili svojo taktiko. Začeli so širiti letake z naslovi: »Vogrszki domovinszki Szlovenci!« in »Dragi szlovenszki bratje!« A ne samo to! Začeli so tudi obljubljati Slovencem avtonomijo in govorili, da se bo ustanovila za Slovence posebna Murska županija, ki bo čisto avtonomna, madžarski komisar dr. Bela Obal je obljubljal celo slovensko pisarno v ministrstvu v Buda-pešti, toda vse te obljube so bile prekasne in ljudje so dr. Obalu odgovarjali z vzkliki: Živela Jugoslavija!
Prekmurje je bilo nacionalno vzbujeno, madžarsko gospodstvo je izgubilo tla.
roda še ne takoj in do svoje svobode so morali preživeti Prekmurci še težke iskušnje.
Ob in po preobratu
Avstro-Ogrska je sicer že propadla in slovenske pokrajine so bile večinoma že osvobojene, toda za Prekmurje še ni prišel.čas svobode, pač pa se je bližal z nevzdržno silo. Seme dr. Ivanoczyja, očeta prekmurskih °yencev, delo Jožefa Klekla in drugih, pa tudi nove ideje, ki jih je dala svetovna vojna, so ustvarile trdno podlago za združitev Prekmurja z ostalo Slovenijo in Jugoslavijo.
Mnogi Prekmurci so se udeležili jugoslovanske slav-nosti v Ljutomeru dne 3. novembra 1918, kasneje pa enake v Radgoni dne 26. decembra. Na tem shodu je bil izvoljen za predsednika Slovenec iz Beltincev. Shod pa je sprejel resolucijo, v kateri pozdravlja novo državo
SHS in jo prosi, da vzame pod svoje okrilje tudi Prekmurje.
Med tem so Hrvati zasedli Medjimurje. Kapetan Jurišič, ki je prišel v Medjimurje s prostovoljci,-mornarji iz Dalmacije, je bil prepričan, da bo enako lahka tudi zasedba Prekmurja. Dne 28. decembra 1918. je prešel Muro in zasedel Dol. Lendavo, Crenšovce, Beltince in
Univ. prof. prelat dr. M. Slavič
ki si je na mirovni konferenci v Parizu pridobil posebnih zaslug za priključitev Prekmurja k Jugoslaviji
Mursko Soboto. Res ni naletel nikjer na odpor. Toda vsa njegova akcija je bila zelo slabo pripravljena in je zato tudi kmalu doživela neuspeh. Madžari so zbrali čete in dne 3. januarja nenadoma zjutraj napadli Jurišičevo posadko v Murski Soboti, oficirje celo presenetili v spanju v hotelu. Kapetanu Jurišiču so prestrelili roko, ki so mu jo kasneje morali odrezati, njegov adjutant dr. Di-mnvie pa je bil ubit, šest njegoviii oficirjev pa ujetih. Med Ujetimi je bil tudi Božidar Sever, ki so ga hoteli takoj ustreliti, kasneje pa je prišel pred vojaško sodišče in bil 28. julija 1919. zaradi veleizdaje obsojen na smrt, a je mogel dva dni kasneje ob neki ženski vstaji pobegniti. Kasneje je bil gerent v Dol. Lendavi in je zelo veliko storit za organizacijo jugoslovanske uprave.
Jurišičev ponesrečeni pohod je imel za Prekmurce le slabe posledice. Madžari so sedaj Prekmurje še bolj zastražili, mnogi Prekmurci so morali pobegniti, da je bilo vsako nacionalno delovanje zelo otežkočeno.
Boj za avtonomijo
Da bi odvrnili Prekmurce od Slovenije, so Madžari kakor smo že navedli, obljubljali avtonomijo Slovencem. Seveda pa svoje obljube niso mislili resno, zato pa so Prekmurci zagrabili za to geslo in so širili to misel na enak način kakor Slovenci pred preobratom v Avstriji majniško deklaracijo. Na shodu v Crenšovcih dne 14. januarja 1919 pa so poudarili, da morajo biti prekmurski Slovenci združeni v tej avtonomni oblasti, tudi oni iz Železne in Zaledske županije in da se mora ustanoviti »Slovenska krajina«, dežela s pravico popolne avtono-
Ojsi več kaWf f®
Kar velja za dobro Jed, velja tudi ta dober kavni dodatek. »Pravi franckj daje beli kavi fin, poln okui in^lepd zlatorjavo barvo. Poleg tega ja' zdrav, zalo dodajte vedno dobr«^ mero »Francka«, rajii več, kako* premalo I
Franck
KAVNI PRIDATEK
mije. To izjavo so nato podpisali skoraj vsi katoliški duhovniki.
A tudi rabski Slovenci so se pridružili tej zahtevi in ustanovili tudi svoje narodne svete, tako 16. januarja v Sakolovcih ob Rabi.
Boljševiška doba v Prekmurja
Na Madžarskem je po preobratu zavladala Karolvjeva vlada in njen eksponent v Prekmurju je bil rez. nadporočnik Vilmoš Tkalec iz črenšovčev, pred vojno učitelj in organist v Crenšovcih. Ta je bil sedaj civilni komisar v Murski Soboti in napravil je konec plenjenju vojakov. Koncem marca 1919. pa so zavladali na Madžarskem boljševiki pod Bela Kuiiom. Viljem Tkalec je tedaj pre-sedlal in postal boljševiški komisar. Boljševiki so se polastili Kleklovih »Novin«, ki so pa takoj nato izgubile skoraj vse naročnike. Namesto 1000 so jih imele le še 37.
Pod boljševiškim režimom pa se sicer razmere niso dosti spremenile, ker jitn je manjkalo ljudi in so se pustili izvoliti v občinske »direktorice« tudi zavedni slovenski ljudje, da so s tem laže obvarovali svoje občine pred boljševiškimi nasilji. Kjer teh domačih »sovjetov« ni bilo, tam je bilo življenje težje zaradi mnogih rekvi-zicij. Zelo so trpeli tudi ljudje, ker so jim vsiljevali boljševiki svoj ničvredni »beli« denar.
Komisarja Tkalca pa je neki vojak denunciral, da ne izvršuje boljševiških naredb. Tkalec je začutil, da se mu majejo tla in začel je zbirati okoli sebe vojake-do-mačine ter začel propagirati, da se ustanovi za Prekmurje samostojna »Murska republika«, ki naj obstoje, dokler ne pade boljševiški režim. Začel je tudi govoriti, da je Slovenec. Skušal je priti v stik z jugoslovansko vojsko v Radgoni in si vsaj zavarovati hrbet. Od jugoslovanske vojske ni dobil pomoči, pač pa je dobil iz Avstrije denar in orožje. Boljševiška centrala je sedaj nastopila proti Tkalcu z orožjem. V začetku je imel Tkalec še nekaj uspehov, kmalu pa je bil njegov odpor strt in njegova vojska ujeta v Krogu. Tkalec je pobegnil v Avstrijo in se pridružil madžarskim belogardistom. Kasneje je bil ujet od jugoslovanske vojske, a se mu je posrečilo, da je pobegnil na Madžarsko, kjer je med tein boljševiška vlada že padla.
Na mirovni konferenci v Parizu
Ko so se odigravali ti dogodki, se je sklepalo na pariški mirovni konferenci o slovenski severni meji in tako tudi o Prekmurju. Slovenski zastopniki, med njiini zlasti dr. M. Slavič so izdali v francoščini celo vrsto brošur o prekmurskem vprašanju in tudi osebno informirali francoske, ameriške, angleške in japonske izvedence o Prekmurju. Imeli pa so zelo težko stališče, ker je bila madžarska statistika silno krivična za Slovence, a je bila to edina uradna statistika. Kako nezanesljiva je bila ta statistika, dokazujeta posebno drastično naslednja dva primera.
Madžari so našteli:
v vasi Andrejci	Krnci
Slovencev Madžarov Slovencev Madžarov
1. 1890.	0	302	0	135
1. 1910.	355	4	140	2
Jug. štetje
1. 1921.	308	3	131	0
Druga težava je bila zaradi imen. Madžari so pr«, krstili namreč vsa prekmurska imena v nova madžarska, ki jih na zemljevidih sploh ni bilo.
Pri takšnem položaju je bil položaj za slovenske zastopnike silno težaven in brez pomoči nekaterih Francozov, Amerikancev in drugih bi bilo Prekmurje za nas najbrže izgubljeno. Od Francozov so zlasti podpirali slovensko delegacijo grof Bcgouen, publicisti Andre Che-radaume, Ernest Denis in Arthur Chervin, mnogo je pomagal tudi dr. Beneš, še posebno pa prof. Pupin, ki je informiral ameriškega izvedenca majorja Johnsona.
Dne 20. maja 1919 so bili od glavne komisije mirovne konference, kateri je predsedoval Andre Tardieu, kateremu se moramo Slovenci mnogo zahvaliti, jugoslovanski delegati. Dr. Trumbič je govoril o našem splošnem stališču, dr. Žolger o koroški, štajerski in prekmurski meji, dr. Vesnič o madžarski meji in dr. Uvijič o meji v Baranji.
Na tej seji se je tudi odločila usoda Prekmurja in je bila Radgona z okolico priključena Jugoslaviji. Med tem je bila določena v teritorialni komisiji tudi meja Prekmurja. Ilabsko Prekmurje z Monoštrom (Sv. Gotliard) je ostalo izven Jugoslavije. Naša delegacija se je silno
trudila, da bi rešila še rabsko Prekmurje, kjer je celo po skrajno pristranski madžarski uradni statistiki živelo 4752 Jugoslovanov in 8045 Nemcev ter 5343 Madžarov. Naša delegacija je zlasti zahtevala, da se nam dajo rabski Slovenci v kompenzacijo za 73.270 Belih Hrvatov, ki jih izgubimo na Avstrijo in Madžarsko v koridorju. (Misel o ustanovitvi koridorja med Češkoslovaško in Jugoslavijo je namreč med tem propadla.) S to zahtevo pa naša delegacija ni prodrla in prav tako ne z minimalno, da bi dobili vsaj Monošter in one tri župnije, kjer se po uradnem shematizmu opravlja služba božja le v slovenskem jeziku.
Tudi ta zahteva je propadla in rabskc Slovence smo 'izgubili.
Dne 9. julija 1919 je sprejel vrhovni svet petorice (Clemenceau za Francijo, Lansing za Ameriko, Balfour za Anglijo, Crespi za Italijo in Matsui za Japonsko) predlog teritorialne komisije, nakar je o tem sklepal še enkrat vrhovni svet dne 1. avgusta, 2. avgusta pa svoj sklep naznanil naši delegaciji. Hkrati je pooblastil jugoslovansko vlado, da zasede Prekmurje v označenih mejah z razvodnico med Rabo in Muro.
Beograjska vlada je bila o tem obveščena 6. avgusta, 12. avgusta pa je zasedla Prekmurje jugoslovanska vojska. Omenili bi le še, da smo izgubili Radgono po zaslugi ital. delegata Tittonija. (Podrobneje poroča o tem mons. dr. Slavič v svoji knjigi Prekmurje.)
Jugoslovanske čete vkorakajo v Prekmurje
Dne 12. avgusta so vkorakale v Prekmurje jugoslovanske čete pod poveljstvom generala Smiljaniča. Odlično organizirane čete so skoraj brez odpora zasedle deželo. Bila je to trajna zasedba in prav nič podobna zasedbi kapetana Jurišiča, ki nam je zaradi svojega neuspeha tudi zelo škodovala na pariški mirovni konferenci.
Povsod so Prekmurci jugoslovansko vojsko navdušeno pozdravljali in za Prekmurje se je pričelo novo življenje. Na velikem shodu v Beltincih 17. avgusta, t. j. prvo nedeljo po vkorakanju jugoslovanske vojske, se je
20.000	Prekmurcev zahvalilo jugoslovanski vojski in proglasilo osvoboditev Prekmurja in njegovo priključitev Jugoslaviji.
Upravo Prekmurja je prevzel civilni komisar doktor Lanjšič, kateremu sta sledila nato dr. Berbuč in dr. Lipovšek.
Šele 4. junija 1920. je Madžarska podpisala trianonsko mirovno pogodbo, 15. novembra 1920. pa jo je madžarski parlament ratificiral.
Z uradnim proglasom predsednika deželne vlade v Ljubljani z dne 17. novembra 1920 so bili obveščeni Prekmurci, da se je Madžarska za večne čase odrekla Prekmurju.
Prekmurje je postalo del Jugoslavije in ostane za vedno!
Vran:
Pismo	„Novin" ob oivo
Dragi rojakit Tolažiti ščemo1, kak dobra mati svojo jočečo deco. Deca ste lublene slovenske matere, slavne Slovenije, štera* prebridke skuze morate točiti. Slovenija vam je posušiti šče, zato se obrne do vas s tem tolažilnim listom. Poslušajte jo, potrta srca, poslušajte jo vsi mladi i stari, katoličanci i evangeličanci, bogati i siromaki, vi ste njeni, nad vse vas razprostera svoje materne peruti, zato ka ste njena deca, zato ka ste vsi Slovenci. To ste! Bog, ki je stvoriteo vsega bitja na zemlji, brez koga se list ne gene* na drevi, ne spadne kapla rosice ščipki4 na cvet, ne zabrni žužavka*, ne skoči zverina v gošči s svojega ležišča, te Bog je tudi vaš oča. To vas je učila vera, to vam je pripovidavalo sunce i cela narava. Ste verovali vi to? Neste smeli. Za Slovence neste sc smeli imcnuvati. V greh so vam šteli ljudje tisto, kar Bog sam je zapovedao spoznati, da ste najmo Slovenci. Ne ste smeli nikde glasno povedati, da je vam tudi tisti začetnik, kak drugim narodom: kda je slaviček, stvarica boža toti7, ali nSma stvarica, kak pravite po domačem, kda je slaviček ne popevao nikdar druge pesmi kak svojo, na štero ga je njegov stvoriteo navčo, te ste vi ne smeli, vi, razumno, pametno bože stvorenje, s svojega jezika pustiti tisto pesem, tisti guč8, na šteroga vas je te dobri nebeški Oča navčo, slovenskoga. Neina stvar je imela pravico do svojega maternoga jezika, vi nemrtelno" dušo iinajoči Slovenci pa ncj. Lagali so vas včili, naj pravite, da ste nej Slovenci, v greh so vas napelavali. Vašo deco i vas so po šolaj kaštigali10, če ste po maternoni jeziki kaj
povedali. Pri sodniji so vas sodili, da ste nej razumeli, v šoli vas včili, da ste nej zastopili, v cerkvi vam popevali pa včasih še predgali i molili, da bi se tem menje božega blagoslova na vas zgrabilo”, v tujem jeziki. Bili ste »vonječi toti«'* povsod...	*	*
Dobro liidstvo, prišla je zdaj plača zate. Bog, ki te je za Slovence stvoro”, ki de14 ednok račun brao od tebe kak Slovenca, — kak vsaki človek tak ma tudi vsaki narod nalogo od Boga naloženo, štero mora rešiti — te Bog posluhno1* goreče iz krvavečega srca prihajajoče prošnje — zgledno se je na tvoje joje14, na tvoje gorje, kak nekda na tlačeno izraelsko liidstvo v Egipti, pa poslao ti je rešenje. To veselo vest, glas preradosten tvojega rešen ja ti naznanja tvoja slovenska mati, mati Slovenija. P rek jeze roletno’7 robstvo konec jemlje. Pariška mirovna konferenca ne se pozabila tvojega robstva, pri-kapčila18 je tvojo slovensko Krajino k slovenskem! or-sagi'*, k Sloveniji v Jugoslaviji.
Veseli se, dobro slovensko liidstvo, vura tvoje slo-bode je odbila, vernost tvoja je plačo dobila! Zajuvči**, Prekmurec! Radostno prepevaj i hvali Boga, ki ti z re-šitevjo nezračunano dosta dobroga da!
(»Novine«, 17. avgusta 1919)
1 hočemo; 3 otroci, ki morate...; 3 ne gane; 1 vrtnici; 5 žuželka, čmrlj; 6 namreč; 7 sicer; 8 govor, beseda; 8 nesmrtno; 10 kaznovali; ” prijelo; 13 smrdljivi Sloveni; 13 ustvaril; ’* ki bo; 15 uslišal; 18 jok, težave; 17 nad tisočletno (jezero = tisoč);
18 peipela, pridružila (prikapčifci, zakapčiti = pripeti, zapeli);
19 dežela (= orszag m.); 70 zavriskajI
Sinkovich Elek:
Prekmurski
Ljudsko življenje
V jugozapadnem kotu Madžarske, v jugozapadnem oglu Železne in zapadnem oglu Žalske županije živijo Vendi, ki se sami nazivajo »Slovene«. Sosedni Madžari jih imenujejo tote ali bomhece, njih pokrajino pa Tdtsag. Njih skupno število je 70.000. (Sledi opis meja Slovenske krajine in izvora >Vendov«, ki naj bi bili »ena glavnih vej slovanskega rodu«, ki obsega Balte, Slovene in Vende.)
Zunanjost
Prekmurski Slovenci so mišičast, močan rod. Največ med njimi jib je srednje rasti, mnogo jih je vitkih in
zlasti na ravnini visokih.
Glava jim je okroglasta, obraz gladek, ne koseen, oko živahno, največkrat sinje, lasje so plavi ali rjavi, barva lic je rumenkasta, a tudi rjava. Pri ženskah je pogost top nos. Moški, zlasti starejši, ne nosijo ne^ brade ne brk. Mlajši rod pa ceni brke. Prekmurske zenske, kakor južnoslovanske ženske vobče, so lepe, zlasti tiste, ki prebivajo na ravnini. Svežina lepote pa ni stalna; neveste naglo venejo; lepa starica je redka med njimi.
Značaj
Prekmurski kmet je razumen, željan učenja, zvit in sebičen. Ni iznajdljiv, toda misel drugih spozna, razume in jo prilagodi v lastno korist. Nasproti tujcu
je zaprt, nezaupljiv.	vi
Ljudstvo je občutljivega značaja in verno, v družinskem življenju mirno ter nad vse pridno. Zdravstvene razmere niso najboljše. Prebivalci hribov trpijo zaradi revne prehrane, na prebivalcih ravnine pa je viden slab vpliv zidin, postavljenih na mokra tla. Med prebivalci obmurskih vasi, zlasti v Žalski županiji, je mnogo gol-šastih.
Noša
Ljudska noša se je od petdesetih, šestdesetih let dalje docela spremenila: »Širina« (irhovina), starodavni ovčji kožuh, veliki, širokokrajni klobuk iD značilna obu-
tev so pri moških že čisto prešli iz mode. Pravtako so se ženske že ločile od »paste« in nekdanjega preprostega naglavnega »robca«, kakor tudi od belega krila in prav-takega platnenega suknjiča, na katerega so v mrazu oblekli »zobon«.
Noša je zdaj že delno pod vplivom mode in prevladala je sosednja štajerska in nemška noša. Madžarske noše ne nosijo. O praznikih nosijo temnobarvno^ suknjo iz blaga, a prekmurski moški mnogo da na lepe škornje, ki imajo stisnjene golenice in so največkrat s sukancem obšiti.
Zenska noša je dovolj lepa. Nekoč je bilo značilno za praznike prtu podobno pokrivalo, ki so ga rabili za veliki robec, kakršno nosijo še danes zlasti revnejše gon-čanske ženske. Tako ženske kot dekleta nosijo dolgo pisano, zgoraj nagubano krilo.
Dekleta nosijo ob praznikih pisane, živo barvaste svilene naglavne rute in rdeče ali modre predpasnike, ki jih vežejo z barvastimi trakovi okoli pasu. Ob delavnikih nosijo preprosto pisane, ob praznikih pa iz barvastega blaga narejene jopiče, čez katere si privežejo pozimi dekleta veliko barvasto volneno ruto, ženske pa navadno veliko ruto. Mlade žene se češejo poljubno in si ovijejo spletene lase okoli glave. Obute so najpogosteje v lepe, okrašene čevlje, pozimi pa zlasti ženske v škornje.
Pozimi so rabili moški in ženske do tal segajoč in telesa se oprijemajoč črn ovčji kožuh, takozvani »kozi«, ki ga danes že nadomešča cenejše blago.
Hiše
Hiše gradijo največ v obliki pravega kota, tako da gleda ena njegova stranica s sobnimi okni na cesto. Gladijo iz lesa, ilovice in opeke. Posebno iz ilovice grade
stene zelo spretno.
Na cesto gleda stanovanjska soba, katere vrata se odpirajo v vežo, ki je pogosto stebričasta. Ubožnejši se stiskajo v eni sobi, premožnejši imajo dve, včasih tri sobe. Ob sobi je temna, sajasta kuhinja, iz katere se
vleče dim okozi vrata, ker hiša nima dimnika, a danes vidimo to povečini le še pri starih hišah. Poleg kuhinje je kamra. Na drugi strani pravega kota je lilev, gumno pa zaključuje stavbo.
Majhne, mračne sobe so napolnjene s preprostim in nerodnim pohištvom in z ogromnimi pečmi. Ena — dve smrekovi postelji, barvana ali s cvetlicami okrašena, do stropa napolnjena s pisano posteljnino; v enem kotu sobe je miza, nekaj stolov in skrinja — to je vsa oprema. Ob stenah stojita pri mizi dve klopi. Kjer je treba, se drenja še zibel ali za zibel rabljeno korito; pozimi postavijo ženske noter še kolovrat. Pisanost ljubeči pred-murski Slovenec si napolni sobne stene s svetimi podobami, slikami na steklo, in z venčki, spletenimi iz papirja. Za okrasek je tudi za vrati na steno obešeni skled-nik. Obsežna peč je zelo priljubljena. Na njej sušijo pridelke, ob njej prelezi noč kak ud družine, na klopeh ob njej si krajšajo ob lupanju bučnega semena in česanju perja s pripovedovanjem dolge zimske večere. Sobe imajo največkrat ilovnata tla in šele v zadnjem času uvajajo lesen pod. Stene pobelijo zunaj in znotraj; zunaj obrobijo spodnji del stene z dve pedi širokim črnim, modrim ali rumenim trakom, nad katerim dekleta in žene rade rišejo drobne rože.
Hiše pokrivajo s slamo, v novejšem času pa že bolj s strešno opeko. Na cesto obrnjeno pročelje je obito z deskami in okrašeno; v deske je vrezan križ ali pa stoji na deskah slikana podoba sv. Florijana; večkrat je vrezano v deske lastnikovo ime in letnica postavitve.
Okoli zgradbe in za njo se razprostira travnato zemljišče z bogatim sadovnjakom. Dvorišče ogradijo s pletenim plotom ali z latami. Vratca iz lat ali iz šibja spletena se vrte večkrat na kolescu; mesto vrat postavijo večkrat »prelaz« (odprtino v ograji in stopnico pred njo). Prostor pred hišo krasi cvetlični vrtec, na katerem je večkrat videti nekaj čebulnih košev, stoječih na klopi pod okni.
Družinsko življenje
Družinsko življenje prekmurskih Slovencev je patriarhalno, toda rušenje starega reda je že večkrat opazno. Ostanek patriarhalnega življenja je ponekod še danes veljavni običaj, da tisti, ki hoče pokriti streho, to kar razglasi po vasi, nakar vsi gospodarji postavijo ritovine pred hiše, da jih prosilec odnese. Drugače pa podobno pomagajo zopet drugemu.
Navade ob krstu
Ob krstu se je tudi prekmurski Slovenec rad gostil; danes se tudi to že vrši preprosteje.
Ljudsko včrovanje ima ob taki priliki velik pomen. Že po poroki, preden vstopi nevesta v hišo, vzame mati ali kaka druga ženska v roko jajce in klobko sukanca. Pred vežo vrže sukanec pred nevesto, jajce pa položi na tla. Nevesta stopi z desno nogo na jajce In ga stre; s kakršno lahkoto je strla jajce, s tako bo rodila. V po-rodničini sobi polože na mizo košček kruha in vino. Miza ne sme stati prazna, da ne doseže hudobija, rodečega se otroka. Novorojenca zavijejo v blazino in ga polože pod mizo, da bo debel. S krstom hite le tedaj, če je otrok slaboten; če je krepak, pa počakajo, da mati okreva, da se tudi ona lahko udeleži gostije (krstitje).
Običaji ob smrti
Smrt, prehod v onostranstvo, nudi še več snpvi ljudskim vražam.
Ce umre gosjiodar ali gospodinja, teče nekdo domačih, ko ga nesejo iz hiše, v hlev in izpusti živino, v kamri pa zmešajo semensko zrnje, zato, da ostane živina zdrava in da bo pridelek obilen. Ko se pogrebci vrnejo, tečejo tisti, ki so ostali doma, iz hiše, da jih oni prvi vidijo; sicer bi se namreč mrtvec ponoči vračal. Tisti, ki so nosili mrtveca, si umijejo rokč v škafu vode in si jih obrišejo z belo brisačo; škaf pa vrže nato grobar na hišo. Z mrtvaškega vozž snamejo kolesa in jih pustijo tri dni pri mrličevi hiši, nato pa jih kradoma odnesejo domov. Pogrebne gostije že nimajo preveč navade prirejati. Pri starejšem mrliču ponoči še čujejo ob jedi in pijači; pri tem si krajšajo žalostni čas s petjem priložnostnih pesmi. Ponekod si prekmurski Slovenec še sam kupi v življenju temno ruto, s katero mu zakrijejo oči. Po pogrebu, zlasti pri hribovskih prebivalcih, stoji ovdovela prekmurska žena tri do štiri dni vsako jutro in vsak večer pred hišo in objokuje rajnega moža, da jo sliši vsa vas.
ženitovanjski običaji
Zenitovanje je tudi vedno preprostejše. Zveze sklepajo starši in sorodniki in njihova volja zmaga. Ne oziraje se na lepoto in prijetnost izberejo za sina dekle ali za hčer ženina samo glede na delavnost, pri čemer pazijo, da sta si enaka tudi glede premoženja.
Snubitev se izvrši po predhodnem poizvedovanju. Dekle snubita starešini v fantovem spremstvu. V primeru ugodnega odgovora določijo takoj čas poroke in ženitnine. Poroka se izvrši tudi pred duhovnikom in se redko izvrši brez hrupnega veseljačenja, zlasti, če po-ročenca nista iz župnijske vasi in je med potjo gostilna. Goste vabi na gostovanje pozvač (zvač ali pozvačin). Njegov klobuk ali čepico, narejeno iz trdega papirja v obliki sladkornega klobuka, okrasijo s pisanimi trakovi in umetnimi cvetlicami; na ramena, pleča in prsi mu obesijo polno pisanih brisač; pogosto mu obesijo tudi na škornje zvončke. Ob strani mu visita dve čutari; v eni ima vino, v drugi pa proso. Kogar hoče potegniti, temu ponudi najprej prosa in šele, ko mu nasede, mu ponudi vina, da pije na zdravje novega para.
Pri luteranskih prekmurskih Slovencih (tudi pri katoliških, op. prevajalca) prebere pozvačin, ko vstopi v povabljenčevo hišo, priložnostne ženitovanjske pesmi,
TmVčrg
Plodinci
ymmkbS&y°'^V
nauc
Vrti
k v s T R y/j 4
^ -Suhi Ulm
'Cason
rSitow)i/i)ct
<)lKWeriče
donel
.Sem
-^•^•^4.14.©'r(!ill”rov breg
9l)ohra
VI Polenci^*'
'fmy^rn;irog\ /&• \	^
mjf ZmTn.l/e	1
'ri.Szt.flete/
wJCtuZ~foblanj
\ VidoJfl.
aoa
'wfofhdz(i y«.
ra n rt
'oe/c/.poci mwr/(/
manjsooci /-
BlkS/efoer,
•	if	Mačkova
'PcrToča
•/K/ifrfp/ifJP/P kGcrlinci	~
me
3.01 A^-7 Lončaroua
orn&rouct
Vaj/a m Bodonci
*
CseszTrt(/{
Ijpscjanei 'u~iw
Fokovci
Vuča gomil/	}
ADabN
a no ui a
orno
'ešanboci ' kobilje Bogo/in
oan
\mJošaoci
O/ntcroejri
^v-VAnLipogci
'akovejt
eftinci Limi
Gomilic
nciurnje
s-flr-^Pofana
■mu	c
zakonci ■
TOPOGRAFSKI PREGLED
SLOVENSKE KRAJINE
i
'en lil// ***.
Pince
Sr •	T^fl.
»ur	utibrnc
*K J4*®^
legenda
•+*•*«. Prh. rm/ct zk*.rrka. poloh srtska mr ju ^ mestna-... železnica • rrj/a  \Sbnenriizven
Jutigslaiiije
ooP/aMt
la/hf&eo
Mursko
Središče xx ^...,
^TMZ"feAr t;. '£G!4f-5l
na kar ga pogostijo in obdarujejo z denarjem. Pozvačevo opravilo ni končano z vabljenjem; kajti tudi na gostovanju je on urejujoči mož in mora s šalami zabavati goste.
Gostovanje prekmurski Slovenci radi prirejajo z velikim sijajem, v kolikor jim dovoljujejo gmotne razmere. Poroka se mora obhajati v nedeljo, da jo vidi množica vernikov. Sprevod gre v cerkev slovesno oblečen, ponavadi peš in z godbo, z vriskanjem in plesom. Skoro vsak gost nese s seboj na pot steklenico vina. Dober del ženitovanja zavzamejo verski običaji. V mnogih krajih pride na vrsto običajna nevestina šala. Gostija traja navadno več dni; najprej v nevestini, potem pa v ženinovi hiši.
Vraže
Prekmursko ljudstvo je praznoverno, toda z napredkom omike pada vpliv vraž, kar je umljivo, zlasti pri mladih.
Ce zboli otrok, pravijo, da mu je škodoval pogled, da je uročen. Bolnega otroka potem umivajo in kopljejo, da bi ozdravel. Tudi živino umivajo. Dovolj je takih starih mazačk, ki se posebno razumejo na pripravljanje takih umivalnih vod. Ce daje krava krvavo mleko, takoj obdolže kako staro žensko, ki jo smatrajo za čarovnico, da jo je pokvarila. Ce se na nebu nagrmadijo oblaki in pričakujejo škodljiv dež, zvonijo »proti oblakom« in postavijo na dež lopar in kolač kruha, da bi si obvarovali pridelke pred točo. Ogenj močvirnega plina prižigajo zli duhovi. Ponoči švigajo po zraku čarovnice. Čarovnic in njih zle moči se bojijo, zato zatikajo na Jurijevo vrbove veje v okna in v vrata. Tudi gospodarskih vraž je precej. Med drugim postavljajo jeseni in pozimi na veje sadnih dreves koruzne storže, pri čemer želč, da bi sadje bogato obrodilo, kakor je na koruznem storžu gosto zrnje. Preden poženejo vprežene konje ali vole, napravijo dvakrat križ na tleh pred njimi z besedami: »Jezus, pomagaj!«
Kclor pjocurta.
^/črevo/l
rua loJLfUAj^. drujgiLgoL
mumAodca
Proizvod:
UHIO DRUŽBA, MARIBOR
Narodna pesem
Plodov narodne pesmi je prav malo. Znamenitih svetnih pesmi je malo; med njimi jih je mnogo prišlo k njiin od njihovih štajerskih sorodnikov.
Glavna snov njihovih pesmi je ljubezen in v isti meri vera. Dočim vpletajo njihovi zapadni sosedje v svoje pesmi tudi lepoto svojih krajev, pa je v pesmih prekmurskih Slovencev tudi kot ozadje narava le redko omenjena in je omenjeno le to, kar daje tudi preprosti krajini pesniški značaj, n. pr. ptica, ki je priljubljena žival v prekmurskih pesmih: kukavica, žunica in golubica. Imajo tudi nekaj lepih balad in romanc,
Mnogo pa je pogrebnih pesmi, ki sestoje iz mnogih
Usmerjena po znanstvenih načrtih, ki so bili tuji problemom naše zemlje, je naša misel do razpada Avstro-Ogrske snovala po oddaljenih svetovih in se je pogosto zdelo, da doma nič znanstveno in kulturno važnega nimamo. Po zedinjenju Jugoslovanov v lastni državi pa se je takoj vrnila v domovino in z elementarno silo osredotočila pogled na rodno zemljo, da iz nemih, kot za večni molk v stalne oblike njenega zelo izrazitega pokrajinskega lica vklenjenih potez privabi besedo o njeni skrivnosti, o njenem bistvu kot bistvu naše domovine, o njenih borbah in doživetjih. Osvobojena stoletne službe tujim načrtom je naša misel sedaj šele našla osnovni, znanstvenemu raziskavanju in spoznavanju življenje vlivajoči stik z grudo, ki edini more podeliti našim prizadevanjem ono družabno iu človeško pomembnost, katero cenimo pri vsakem delu, ki je porojeno iz polne osebnosti in ne iz papirnate kabinetne učenosti. Tradicionalni provincializem, ki nas je delil na Kranjce, Štajerce, Korošce, Primorce, Prekmurce in Benečane, nas je tudi znanstveno omejeval toliko, da so le redki videli preko teh mej in objeli vse Slovenstvo, po katerem smo instinktivno žejali.
Zedinjena Slovenija prvih povojnih let pa nas je po ustanovitvi lastne univerze na mah spremenila, in usmeritev naše provincializirane znanstvenosti se je z geografsko razkosane malenkostne problematike premaknila na široko podlago duhovne in kulturne skupnosti, ki jo predstavlja Slovenstvo. Nevarnost za naše podedovane jezikovne meje je iz središč mirnega snovanja pritegnila našo pozornost k mejnim, najbolj občutljivim delom naroda, in naenkrat so se nam pokazale sestavine nove organične zgradbe, po kateri stremi naše spoznanje v želji, da opredeli osnovne poteze naše duševnosti in značaja ter ju biološko, psihološko iu zgodovinsko utemelji. Skozi doslej podvezane žile je zaplala močna struja krvi na vse strani do skrajnih mej našega narodnega
kitic in so z majhnimi spremembami narejene vse po istem kopitu. Kakor v teh pogrebnih pesmih, tako splošno v vseh prekmurskih pesmih ljubko doni verski glas. Ker imajo malo posvetnih pesmi in ker so nagnjeni k pobožnosti, zelo radi pojejo cerkvene pesmi. Pojejo na polju, pri trenju konoplje in lanu ob pečnicah, ki so postavljene na kraju vasi za sušenje lanu, zgodaj zjutra| in pozno zvečer. Luteranski Slovenec iz Železne županije (Goričanec), ki ga revščina sili, da gre poleti za ženjca v šomogijsko in žalsko županijo ali v Slavonijo, se navdušuje med nedeljskim počitkom ob glasu psalmov. Prekmurski Slovenci prinesejo kot vneti romarji od sosednjih štajerskih Slovencev mnogo pesmi, ki si jih hitro prilagodijo.
Med narodnostmi Madžarske jih malo pozna tako dobro madžarske narodne pesmi kot prekmursko ljudstvo. Goričanec-žanjec se hitro nauči madžarske pesmi v krajih, kamor hodi na delo, žalski Slovenec pa od sosednjih Madžarov; včasih pa tudi sami zložijo besedilo) k madžarskemu napevu.
Zabava
Poleg glasbe so prekmurski Slovenec zelo navdu-i Suje še za ples. Ce se hoče dobro zabavati, tedaj pleše in sicer spretno. Najpriljubljenejši ples jim je štajerski »dreher«, a radi imajo tudi čardaš. Med plesom poj« moški plesne melodije in odpev prekmurske pesmi: drajlilirajlamdrajlamlčja! Ce se hoče plesalec med plesom ločiti od plesalke, ji prej poišče drugega plesalca; kar pustiti jo, bi pomenilo osramotiti dekle.
Hrana
Prekmurski Slovenec je izredno marljiv in opravlja množico poslov, toda ob vsem težkem delu se zadovolji z malim. Živež mu je kar najpreprostejši in niti malo ni izbirčen. Glavna jedila so mu koruzni žganci, krompir, prosena in ajdova kaša ter zelje. V revnih hribih, pa tudi na bogatejši ravnini zmeljejo koruzne storže in pomešajo v kruh. Posebne močnate jedi so gibanice in k r a p c i.
Za šolo rad troši in otroke z veseljem in redno po-i šilja v šolo. Učitelja spoštuje. Ce nadaljuje prekmurski deček šolanje, postane duhovnik ali učitelj.
(Objavljeno v »Vasvarmegye monografiajfi« [Železne županije monografije] 1898, 887—392; iz madžarščine prevedel V. Novak.)
telesa, do koder je tipala poprej samo bleda, pogosto le plaha slutnja. Ta spontana izpopolnitev krvnega obtoka nam je čez noč vključila v organizem tudi Prekmurje, in ko smo prvič nemoteno potovali po prekmurskih ravninah in gričih in doživljali, da je naša Panonija to- in onstran Mure enota po pokrajinskem značaju, po ljudeh, ki na nji prebivajo, in po njih govorici, nam je bilo neizrečeno milo, in nekaj široke slovanske narave, brez-brežne v valovanju svoje duševnosti, se je zgenilo v nas, ko smo s par sto metrov visokih razglednih točk na Goričkem objeli svetove in obzorja ter doživeli pokrajinska razpoloženja, ki so bila nam, navajenim gorskih panoram, popolnoma tuja. Spomin na daljno pradomovino našega rodu se poraja v tem svetu v breznih duše, ki se šele tu zave svojih širin in globin, dočim jo naše alpsko okrožje oklepa v trdne oblike nalik mirnim jezercem, ki tiho zrcalijo nebo nad seboj in jih nevihta le redko razburka do dna. Za pokrajino iu ljud-j stvom pa smo doživeli tudi umetnost prekmurske Slovenske krajine.
Najstarejši umetnostni spomeniki.
Nas zanimajo seve predvsem umetnostni spomeniki, ki so nastali v tej krajini, odkar so se tod naselili Slovenci. Za zgodovino Slovenske krajine in njene umetnosti pomembni so predvsem trije dogodki: 1. Prehod prekmurske zemlje izpod frankovske oblasti in dobe slovenskih knezov Pribine in Koclja koncem 1. tisoči, po Kr. pod modjarsko nadoblast. 2. Doba madjarske nadvlade, ki traja okroglo tisoč let in jo po svetovni vojni nadomesti 3. spojitev Slovenske krajine z večjim delom; etnografske Slovenije in z njim z jugoslovansko državo.
Spomenikov umetnosti prve teh treh dob v sedanji Slovenski krajini ne poznamo, lahko pa sklepamo nanje po ostankih iz drugih delov nekdanje Kocljeve in Pribi-
Univ. prof. dr. Fr. Stele:
Umetnost v
Turnišče, stara župna cerkev: Kralj Ladislav Sveti preganja Kumana (slika iz 1. 1389.)
dobe so se ohranili zelo nepopolno. Kakor je spomenike Kocljeve in Pribinove dobe uničil madjarski naval, tako so spomenike srednjega veka preplavili, poškodovali ali popolnoma uničili veiiki turški pohodi proti Dunaju. Razen tega pa so v 17. stol. cerkvene stavbe mnogo [trpele vsled širjenja protestantizma. Tu in tam je uničenje spomenikov tudi posledica velikih naravnih katastrof, posebno povodnij, povzročenih po Muri v nižin-»skem delu Slovenske krajine. Šele z odstranitvijo turške mevarnosti in umirjenjem verskih razmer med protestanti in katoličani se začenja od konca 17. dalje in v 118. stol. zopet konstruktivna doba tako v cerkveni umet-inosti, ki se razvija v okviru baročne katoliške obnove, fkakor v umetnosti plemiških dvorcev, ki so jih itavile v upravnih središčih svojih posesti po Slovenski krajini mnoge izmed najodličnejših madjarskih plemiških rodbin. Toda tako v cerkvenem kakor v svetnem stavbarstvu in umetnosti sploh pogrešamo tudi sedaj tistega razmaha in elementarne sile, ki je značilna za baročno kulturo ostale Slovenije. Zadnji relativni razcvet umetnosti v Slovenski krajini v 2. pol. 19. in zač. 20. stol. pa je direkten odsev tiste iz madjarskega državnega središča v Itudapešti vodene, do skrajnih mej države smotrno izvajane državno nacionalne kulturne volje, ki je značilna za razvoj kulture te dobe v vsej Madjarski.
Ta na Soboto kot najvažnejše gospodarsko središče in na plemiške dvorce oprti novi razvoj je prekinila svetovna vojna. Takoj po ureditvi razmer v narodni jugoslovanski državi mu sledi nova doba, ki jo sedaj preživljamo. Za razvoj umetnosti v Slovenski krajini je postalo sedaj odločilno slovensko narodno in kulturno središče v Ljubljani, ker so uvidevni voditelji prekmurskega ljudstva kmalu pritegnili k sodelovanju arhitekta Jož. Plečnika; tako je po njihovi zaslugi sožitje Slovenske krajine z našo narodno prestolico včasih celo močnejše in tesnejše kakor vmes ležeče prejšnje Štajerske.
Splošno vzeta je slika o značaju prekmurskega spomeniškega gradiva sledeča: V vseh treh zgodovinskih dobah se razvija umetnost Slovenske krajine v širokem okviru srednje evropske kulture, zato je nič bistvenega ne loči od usod umetnostne kulture ostale Slovenije. V svoji prvi dobi po pokristjanjenju Slovencev je Prekmurje orientirano z ostalo slovensko Panonijo vred v srce srednje Evrope in predstavlja toraj naravnost del tega kompleksa. V drugi, najdalj trajajoči dobi, prihajajo pobude od severa in vzhoda in je prekmursko umetnost mogoče opredeliti kot logičen del madjarske državne umetnosti, ki se pa nikdar ne povzpne do resnično nacionalnega značaja in je samo posebna inačica v srednjeevropskem okviru; vplivi in slogovne pobude pa prihajajo v Slovensko krajino največkrat po ovinku preko raznih madjarskih središč. V najnovejši dobi pa postaja prekmurska umetnost del slovenske kulture in (po nji zopet naravnost srednjeevropska.
Pozornosti vredne spomenike Prekmurja lahko raz-
Vilko Novak:
Narodna imena v Slovenski krajini
Slovenje
Prekmurski Slovenci so se v starejšem času imenovali le »S16ven, Slovenje«, kar pišejo tudi starejši pisatelji. Šele s stiki z ostalimi Slovenci in z osrednje slovenskim tiskom se je proti koncu prejšnjega stoletja pričela udomačevati oblika »Slovenec, Slovenci«, a le bolj v južnih obmurskih krajih, kjer so biti ti stiki tesnejši. Imenujejo pa se »Slovene« tudi še danes starejši ljudje, v odmaknjenih krajih, posebno pa oni ob Rabi na Madžarskem, kjer ima govorica še bolj starinski značaj. Pra-oblika našega narodnega imena »Sloven« je v splošni rabi le še pri Beneških Slovencih in nahajamo ob njej vzporednost z nazivom »slovenski«: kakor smo namreč zadnjo obliko ohranili za svoje narodno ime le Slovenci
in Slovaki, tedaj naroda, ki nista niti razvila svoje državnosti (vsaj do zadnjih dni) niti ni pri njiju prevladal politično kak rod, ki bi dal vsemu narodu svoje ime, tako se je praoblika »Sloven« v pomenu našega naroda ohranila na dveh skrajnih mejah slovenstva, kjer Slovenci niso tvorili posebne pokrajine (prim. Kranjsko, Koroško itd.) in so bili osamljeni vključeni v politični sistem tujega naroda ter kar najbolj oddaljeni upravno in kulturno od svojega narodnega jedra.
Ta narodni naziv »Sloven, slovenski« je bil v ljudstvu tako zakoreninjen, da ga niti najmanj nista mogla izriniti madžarska izraza »tot« in »venci«. Nasprotno: Madžari so rabili izraz »szloven« vsaj v opisili prekmurskih Slovencev, češ da se tako sami nazivajo. In iz tega
nove kneževine. Odločilen za postanek teh prvih krščanskih spomenikov v panonski Sloveniji je bil nedvomno kulturno kolonizacijski vpliv saleburške nadškofije. Nadškofija sv. Metoda je v primeri s tem samo kratkotrajna medigra.
V vsi drugi dobi je državno politična meja na zapadu Slovenske krajine precej trdno ločila to ozemlje od tesnejšega kulturnega sožitja z ostalo Slovenijo in je bil razvoj prekmurske umetnosti odvisen od raznih središč na severu in vzhodu od sedanjega Prekmurja, v 2. pol. 19. in zač. 20. stol. pa naravnost od Budapešte. Intenzivnejša umetniška delavnost se je po ohranjenih spomenikih sodeč razvila samo konec srednjega veka, posebno v 14. stol. Ti spomeniki, ki so najzanimivejši v Prekmur-Iju, zavzemajo tudi prav odlično mesto v spomeniški posesti bivše madjarske države. Toda tudi spomeniki te
nem programu. L. 1393. je nanovo poslikal apsido cerkve v Turnišču.
Iz baročne dobe je najbolj pomembna arhitektura plemiškega dvorca v Soboti, ki ga krasi kiparsko odličen portal.
Iz novejše dobe pa opozarjamo predvsem na tri stavbe, novo župno cerkev v Murski Soboti, ki jo je postavil v domnevno madjarsko narodnem slogu z izbranim čutom za mogočnost notranjščine in smotrno monumentalnost zunanjščine prekmurski rojak arhitekt Takacs; na novo župno cerkev v Turnišču, ki je bila dovršena anno inflagrationis orbis terrarum 1. 1914. (ob začetku svetovne vojne) po načrtih znanega dunajskega arhitekta, sina še slavnejšega očeta barona Ferstela in ki predstavlja poskus sodobnim razmeram prilagoditi obliko bazilike; in končno v prvem desetletju po vojni po načrtih arhit. Jožeta Plečnika sezidano novo župno cerkev v Bogojini, ki je eden najodličnejših primerov povojne arhitekture pri nas.
Stavbarski spomeniki v prekmurski pokrajini nimajo tiste vidne vloge kakor pri nas v zapadni Sloveniji. Tip bele cerkvice na griču z živahno čebuljasto ostrešenim zvonikom, ki od daleč znani našo kranjsko domačijo, je tam neznan. Vse je nekam pogreznjeno; val zemlje, ki se v globokem zategnjenem vzdihu od zapadnih robov slovensko goriškega gričevja v goričkih bregovih še enkrat požene k nebu, predno zamre v brez-krajni ogrski ravnini, si je, kakor se zdi, pokoril vse, kar je živega na njem. Otožna širokost se razteza vse na okrog. Edino veselje v ravnini je jagnjed, ki se je pognala sloko pod nebo, edina orientacija goričko, lendavsko ali slovensko goriško gričevje ter edina znanika, kjer ju oko doseže, visoki z jagnjedi tekmujoči stolp soboške cerkve in bela lepota v grič dvignjene cerkve v Bogojini. Nad vsem drugim je razprostrt božji mir še nepokvarjenega stvarstva.
Odsev tega posebnega sveta se zrcali v duši prekmurskega ljudstva. Ko se potopiš vanjo, jo razumeš in vzljubiš kakor boš vzljubil njen otožno mili kraj.
Kakor z dušo ljudstva je s prekmurskimi spomeniki. Ce si potrpežljiv in se boš potrudil, da jih poiščeš v njihovi samoti, se boš vrnil obogačen. Pojdi v Selo pa se pogrezni v skrivnost Kristusovega odrešilnega trpljenja v kupoli, pa nato v Martjance, kjer je v poslikanem prezbiteriju Janez Akvila uresničil čudovito har-
delimo v tri skupine, kasno srednjeveško, baročno in sodobno.
Po starosti prvi sta romanska rotunda s kupolo v Selu in prezbiterij stare cerkve v Turnišču — dva zanimiva primera monumentalne arhitekture v opeki. Jedro srednjeveških spomenikov pa predstavlja skupina gotskih cerkvenih stavb, katere mojster je bil tudi kot slikar znani Janez Akvila iz Radgone. Razen cerkve v Tišini, ki je nekam bolj ambiciozna, gre pri vseh prekmurskih stavbah za enoten stavbarski tip z zvonikom pred pročeljem, s pravokotno, z ravnim poslikanim stropom pokrito ladjo in nekoliko ožjim, rebrasto obokanim in v tlorisu s tremi stranicami pravilnega osmerokot-nika zaključenim svetiščem. Na zunaj so bile večje teh cerkva dokaj živahne radi po vseh oglih razdeljenih opornikov. V to skupino spadajo prejšnja soboška župna cerkev, mart janska, ki jo je gradil Jan jz Akvila, turni-ška, ki je istotako prezidana po Janezu Akvili, bogo-janska, svetojurska, gornjelendavska in že preko ogrske meje ležeča velemirska. Pozno gotiko pa predstavljata cerkev sv. Ane v Boreči iz 1.1521. in cerkev v Petrovcih.
Oprema teh cerkva je z malimi izjemami uničena. Ostanki gotskili oltarjev so se ohranili samo v Gornji Lendavi. Tem pomembnejše pa so prekmurske gotske cerkve radi ostankov fresk, katere so jih nekdaj krasile. Po bogastvu te vrste slik je na prvem mestu nele v Prekmurju, ampak v vsi Sloveniji sploh starci župna cerkev v Turnišču. Tu so se nam ohranili v prezbiteriju najstarejši primeri slikarstva v Prekmurju iz 1. pol. 14. stol. Iz zadnjih desetletij 14. stol. pa imamo kar štiri različne vrste, katerih troje je datiranih iz 1383, 1389 in 1393, ko je slikar in arhitekt Janez Akvila dovršil celotno prenovitev te cerkve. Kulturnozgodovinsko pomembne so posebne slike v ladji, ki so ohranjene deloma nad pozneje vstavljenimi baročnimi oboki in ki predstavljajo eno najpopolnejših vrst v madjarski umetnosti tega časa zelo razširjenih slikanih legend o ogrskem kralju Ladislavu Svetem. Po starih kronikah so upodobljeni v Turnišču dogodki od bitke pri Cserhalomu 1. 1077. do zidanja cerkve v Nagyvaradu po bitki pri Kisvardi 1. 1085. Prva slika kaže ugrabitev hčerke varadskega škofa po divjem Kumanu. Na drugi vidimo naslikano, kako Kuman in ugrabljena deklica počivata v gozdu. Na tretji skuša Ladislav s sulico doseči bežečega Kumana. Na četrti potegne deklica na migljaj Ladislavov, kaj naj naredi, Kumana na tla. Na peti sliki
Tumičše, stara cerkev; apostoli (slika iz 1. 1383.)
je upodobljena borba Ladislava s Kumanom, kateremu deklica s sekiro preseka kite na nogah in ga naredi nesposobnega za borbo. Na šesti sliki sklanja Ladislav Kumana k tlom in mu deklica seka glavo. Na sedmi sliki je vprizorjen zbor, ki izvoli Ladislava za kralja. Na osmi je naslikano njegovo kronanje, na deveti pa bitka pri Kisvardi. Na deseti zida zmagoslavni Ladislav stolnico v Velikem Varadu. Sledi enajsta slika, katere vsebina pa doslej ni razložena.
Zanimive slike iz tretje četrtine 14. stol. krase tudi prezbiterij v Turnišču, iz zač. 15. stol. pa rotundo v Selu. Poleg turniških pa so umetnostno zgodovinsko najbolj pomembne slike v Mart juncih in v Vclemerju, katere je 1392 in 1378 izvršil slikar in stavbenik Janez Akvila iz Radgone. Obakrat je ta slikar tudi samega sebe upodobil klečečega v molitvi. Starejši madjarski umetnostni zgodovinarji so vse prekmurske freske kar kratko pripisali temu slikarju. Novejša raziskavanja pa so pokazala, da je Janez samo eden izmed mnogih, ki so tod slikali. Njegovo delo v Martinjancih pa je pomembno posebno zato, ker se nam je v celoti ohranilo in ker je zasnovano po trdnem, za srednjeveško cerkveno slikarstvo značii-
Turnišče, del najstarejše slikarije iz 1. polovice 14. stoletja (Rojstvo Jezusovo)
monično sozvočje barv, ki so na videz hladno zelenkaste, a začno oživljati v čudnem ognju, če si nekaj časa med njimi. Ali pa obišči prezbiterij v Turnišču, kjer se v resne barvne tone konca 14. stol. tke toplo zlato ostankov prvotne slikarije; spoznal boš: Ne malo rafiniranega okusa je v tem, našim pestrim zapadnoslovenskim slikanim gotskim prostorninam tujem svetu slikarstva Janeza Akvile in sodelavcev. In če boš nato obiskal še Bogojino, se boš prepričal, da je Plečnik tudi znal povedati nekaj, kar zveni po svoje, pa tudi po prekmursko. Dosti strogi arhitekturi njegove cerkve ne manjka vesele lirike. Težek brunast strop resno zapira njen slikoviti prostor navzgor. Po stropu pa so po arhitektovi zamisli razvrstili domači lončarji večje in manjše sklede, ki so jih po svojem okusu v nabožnem duhu poslikali. Ko boš, če ti bo Bog dal lep dan, kakor ti ga želim, stopil iz te cerkve, se povzpel na zvonik in se ozrl po veselih gričkih za cerkvijo, na vas pod njo in po ravnini pred njo, boš vedel da en utrip polje v nas od furlanske ravnine in jadranskih bregov do zadnjega goričkega grička, čigar razgled se otožno ozira v ogrsko ravnino.
naziva je nastala oznaka pokrajine, kjer so na Madžarskem prebivali Slovenci: »Slovenska okroglina« (v tisku rabljena 1780.), iz česar je nastala Slovenska krajina.
Sosednji prleški in slovenjegoriški Sloveni so imenovali svoje sosede onstran Mure »Prekmurce«, kar so njih izobraženci (Raič, A. Trstenjak) pisali »Prekmurci« in ipo čemer je nastala oblika »Prekmurje«.
Dolinci
Prekmurski Slovenci sami delijo svojo krajino v tri dele, za prebivalce posameznih okrajev in okolišev pa imajo še posebne nazive. Južni ravninski del ob Muri, od Lendave preko Crensovcev, Turnišča in Beltincev do Sobote je Dolinsko. Naglas na prvem zlogu kaže, da je to isto kar Dolensko (Dolenjsko) in je le zaradi naglasa postal nenaglašeni — e — i; kajti v besedi »dolina« je tudi v prekmurščini poudarek na — i. Mi pa nikoli ne poudarjamo »Dolinsko«, kakor govore včasih nepoznavalci kraja in jezika. Prebivalce imenujejo (namreč rojaki gornjih krajev, zakaj ti so dali oznako dolnjim krajem!) »Dolince«, tudi »Dolenčare« (ne — i —!), zbadljivo pa »Marki«. Zadnje ime pre zato, ker je bilo včasih to moško ime tod zelo razširjeno. Po tem nazivajo včasih tudi okolico »Markasto, na Markastom«. Zlasti Ravenci se radi šalijo iz Dolincev s posnemanjem njih narečja in rabo tega imena, n. pr. s stavkom: »Marku, zemi kan tu pa idi v bantu!« Dolinci izgovarjajo namreč »kfinta« (steklenica) z visokim, jasnim — & —, Ravenci pa z nizkim, temnim — a —. Oblike »banta« pa sploh ni in jo je ustvarila le hudomušna glasovna nalika na »kanta«, da bi tem bolj poudarila jezikovno razliko, ki se zdi prebivalcem drugih krajev smešna. Dolinci pravijo namreč »bunta« (iz madž. bolt — trgovina), Ravenci pa »bauta«. — Drug šaljiv stavek je sestavljen brez zveze iz samih značilnih »dolinskih« izrazov: »Marku, reku, bata, je, jč«. (,Reku‘ — češ, ,bata‘ (negda) — presneto, je — mesto ravensko-goričkega ,de, deste‘.)
Govor »Dolincev« je jasen, mehak, melodiozen. Po čustvovanju so nežni, dovzetni za pesem in branje.
Prebivalce obmurskih vasi nazivajo Dolinci sami »Miirfarjc«, v drugih okrajih pa »Miirčarge«.
Ravenci
Nekako od Sobote do Cankove gor in dol čez Mart-jance do Bogojine se razteza »Ravensko«. Meji prav na
Ivan Zelko:
začetke hribovja. Prebivalci so »Ravenci, Rovenci«. Od Dolincev se razlikujejo zlasti po govoru, ki ima tu že svoje posebnosti. Značilen je zlasti izgovor glasu — j des (jaz), zobd<§ (zobje), silde (žito) itd. Glas — a — je tu nizek in kratko izgovorjen man (dolinsko man: visoko in dolgo, imam).
Dočim so dolinske vasi čisto katoliške, so na Ravenskem tudi že luterani (litaranje). Tem pravijo katoliki včasih tudi »trdi«; menda zaradi začetka himne »Trdi grad...« Ta naziv »trdi« pa velja med Dčlinci včasih sploh za človeka gornjih, hribovitih krajev, ki so vobče trši po govorici in značaju kot oni v ravnini.
Prebivalcem obmurskih ravenskih vasi (Krog, Bakovci) pravijo tudi »rekaškc« zaradi golš.
Goričanci
Kraje v hribih imenujejo Dolinci in Ravenci »Go ričko«, prebivalce pa »Goričance«, »Gorčance«. Po nazivu prebivalcev je nastala druga oblika pokrajinskega imena »Goričansko«. Po natančnejši delitvi pa se prebivalci nazivajo še s posebnimi imeni. Pogosto imenujejo ljudje dolnjih krajev človeka iz hribov, zlasti če ne vedo na tanko, iz katerega kraja je, »Bojnec, Bomec«; ponekod pa natančno označujejo z »Bomecke, Bomeeee« prebivalce najsevernejših vasi, ki so danes na Madžarskem: Slovenska ves, Dolnji in Gornji Senik, Štefanovci itd Naziv »Bomec« izvira nedvomno iz »bo(g)me«. Ljudi iz Sv. Jurija, Gornje Lendave in bližnjih krajev imenujejo ponekod »Bakardc«, kar bi naj izviralo iz »bak' ali iz lastnega imena Vakar.
»Goričanci« v ožjem pomenu pa so nekaterim krajem prebivalci vasi Sv. Sebeščan in okolice.
»Ledaščarde« so ljudje ob potoku Ledavi, zlasti pa v Topolovcih, Strukovcih i. dr.
V svojem govoru imajo Goričanci še več starin in se še znatneje razlikujejo od Dolincev kakor Ravenci. Vobče so bolj vase zaprti, trdi in odločni, zlasti v samotnejših krajih. Toda kljub temu so tudi prijazni in dobrosrčni.
Kakor nudi Goričansko še marsikaj neraziskanega, tako bo mogoče najti še nova ljudska imena, zlasti pa ugotoviti natančne meje posameznih okolišev ljudskih nazivov. To naj imajo na umu tisti rojaki, ki bodo našli pomanjkljivosti v gornjih zapiskih in naj jih izpopolnijo, česar bom sam najbolj vesel.
Slovenska krajina v cerkveni
zgodovini
Pokristjanjenje iz Salzburga
L. 796. je frankovska vojska zasedla Spodnjo Panonijo, kjer so od druge polovice 6. stoletja prebivali Slovenci in Obri. Obre je porazila in jih pognala čez Donavo, dočim so Slovenci prišli v odvisnost Frankov. V cerkvenem oziru so tukajšnji Slovenci pripadli k škofiji v Salzburgu in takrat se je začelo pokristjanjevanje panonskih Slovencev, prednikov današnjih prekmurskih
Radi razsežnosti salzburški škof ni mogel sam osebno voditi celotne svoje škofije. Karantanskim Slovencem, ki so bili v tem času kristjani, je postavljal pomožne škofe. Ti so mu pomagali pri izvrševanju višje cerkvene službe med Slovenci. V začetku 9. stoletja so karantanski pomožni škofje skrbeli, da so misijonarji širili krščansko vero tudi pri sosednjih panonskih Slovencih.
Do 1. 840. je pokristjanjevanje slabo napredovalo. Tega leta se je naselil v Spodnji Panoniji slovaški knez Pribina s svojim sinom Kocljem in si zgradil v bližini Blatnega jezera utrjen grad, okrog katerega je nastalo mesto Blatograd. Radi zveste službe mu je nemški kralj podaril v last veliko zemljišče in ga postavil za mejnega grofa v Spodnji Panoniji. S tem je takorekoč postal gospodar in vladar panonskih Slovencev. Kot kristjan je podpiral širjenje krščanstva in dal pozidati nekaj cerkva. V njegovem mestu pri Blatnem jezeru je stalno bival nadduhovnik, ki je bil nekak škofov namestnik in je vršil službo, ki je škof radi odsotnosti • ni mogel. Okrog sebe je zbiral učence-klerike, ki so se pripravljali za duhovski stan.
V začetku 1. 861. je prevzel upravo Spodnje Panonije Pribinov sin knez Kocelj. Ta je še bolj kot oče pospeševal pokristjanjevanje svoje dežele. Od 1. 850. do 868. je bilo v Spodnji Panoniji postavljenih in posvečenih 30 cerkva, od katerih je bilo nekaj na ozemlju današnje Slovenske	krajine.	Pisatelj	»Starin« meni. da	je
bilo to pod Lipo	in v Lendavi. V	letih 796.—868. so	se
predniki prekmurskih Slovencev že spoznali s krščansko vero, čeprav se je še mogoče niso oklepali s tisto prepričanostjo, kot je bilo to po delovanju sv. bratov Cirila in Metoda.
škofija sv. Metoda od 1. 869. do 874.
L. 867. sta potovala preko Kocljeve kneževine iz Moravske v Rim sv. brata Ciril in Metod. Ustavila sta Se pri knezu Koclju, ki ju je prijazno sprejel, se navdušil za slovenske bogoslužne knjige in njihovo apostolsko delovanje. Sv. brata sta se dalj časa pomudila P' J K°cljU) kjer	sta med	drugim	poučevala 50 slovenskih učencev, ki	jih je k	njima poslal knez Kocelj	in
kateri so bili nekoliko pozneje vsekakor jedro duhovnikov^ škofa sv. Metoda. Leta 869. je papež na Kocljevo prošnjo poslal sv. Metoda misijonarit v Panonijo. Metod in njegovi učenci so oznanjevali vero in vršili bogoslužje v narodnem jeziku. Slovansko bogoslužje je popolnoma
osvojilo srca panonskih Slovencev, ki so se oklenili Metoda in njegovih ter odklonili salzburško duhovščino. Zadnji nadduhovnik na Kocljevem dvoru se je radi tega umaknil v Salzburg in tako je ostala Kocljeva kneževina brez vrhovnega dušnega pastirja. Metod je bil v tem času samo še navaden duhovnik. V tej zadevi je Metod ponovno šel v Rim in se vrnil kot nadškof novoustanovljene slovanske nadškofije od Morave do Srema. V Spodnji Panoniji, torej tudi na ozemlju današnje Slovenske krajine, je njegova oblast in delovanje trajalo le do
1.	874., ko je bil prisiljen, umakniti se od tukaj. Prej pa je še moral prestati dve in pol letno krivično ječo radi svojega apostolskega delovanja.
Res, da je bilo misijonarjenje sv. Metoda in njegovih učencev kratko, vendar je bilo za utrditev krščanstva med panonskimi Slovenci izredne važnosti. Ljudstvo je sedaj, ko je popolnoma razumelo misijonarje, vse drugače vzljubilo krščansko vero kot prej.
L. 874. je Slovenska krajina hkrati z ostalo Sp. Panonijo ponovno pripadla v cerkveno-upravnem oziru pod Salzburg in tako je ostalo do prihoda Madžarov, ki so prišli koncem 9. stoletja in uničili vse, kar je bilo prej storjenega. V vsej Panoniji ni bilo leta 900. nobene cerkve več.
Obnovitev verskega življenja po letu 1000
Zunanji uspehi in sadovi misijonarjenja salzburške duhovščine in sv. Cirila in Metoda so bili po Madžarih pokončani. Krščanski Slovenci so ostali brez cerkva in duhovščine, dokler si krščanstvo ni utrlo poti med poganske Madžare. V koliko so Madžari iztrebili krščansko vero tudi iz src panonskih Slovencev, ni znano. Toda sklepamo, da se je krščanstvo skrivaj ohranjevalo vse do pokristjanjenja Madžarov okoli 1. 1000. Kajti, kmalu potem ko so Madžari sprejeli krščansko vero, zasledimo v današnji Slovenski krajini že več ali manj stalno farno organizacijo. Kot najstarejša župnija velja M. Sobota, ki se omenja že 1. 1073.; dalje Turnišče, katere početek sega v dobo kralja sv. Štefana.
Nova cerkvena razdelitev
Madžarski kralj sv. Štefan je 1. 1009. ustanovil škofiji v Gyoru in v Veszpremu, med kateri so bili podeljeni prekmurski Slovenci, in sicer v Gyor oni, ki so bivali v Železni županiji, t. j. v današnji soboški dekaniji — in v Veszprem Slovenci iz Zala-županije (dolnjelendavska dekanija!). Po ustanovitvi zagrebške škofije 1. 1094. je bila izvršena delna izprememba. Slovenci iz Zalajske županije so prišli pod zagrebško škofijo. To dejstvo je Slovence razveselilo. Vsi so hoteli priti pod Zagreb. Gotovo iz jezikovnih ozirov. Zato so Slovenci iz gyorske skolije prosili zagrebškega škofa Prodana, naj jih sprejme, kar se je tudi zgodilo. In prav radi tega je nastal spor glede meje med gyorsko in zagrebško škofijo. Spor
je bil urejen na cerkvenem zboru v Gyoru 1. 1176., kjer je bila določena meja med gyorsko in zagrebško škofijo in ki je istovetna z današnjo mejo med soboško in lendavsko dekanijo, oziroma srezoma.
Slovenci v gyorski škofiji so bili združeni v dekaniji, ki se je imenovala: slovenske cerkve (ecclesiae sclavonicae, 1627), Slovenski okraj (districtus Totsšg, 1698), »Slovenska okroglina«, 1780, Slovenska krajina, 1904.
Slovenci v zagrebški škofiji so pripadali najprej obmurskemu arhidiakonatu, ki se je v začetku 14. stoletja preimenoval v beksinski arhidiakonat. Ta se je sestajal iz dveh delov: iz medinurskega dela in prekmurskega okraja. Sedež vicearhidiakona za prekmurski okraj je bil običajno v Turnišču.
Redovništvo
Največ zaslug za procvit verskega življenja v srednjem veku ima redovništvo, ki je obenem s širjenjem in utrjevanjem krščanstva bilo nosilec kulture med prekmurskimi Slovenci.
1. Iz Salzburga so se naselili benediktinci v kraju imenovanem Borchi, ki je pozneje po cerkvi sv. Benedikta dobil ime Sv. Benedikt (Bedenik). Zanesljivo poročilo o tem imamo iz 1. 1208. Kasnejši propad te benediktinske opatije sega v čas prvih turških vpadov. Kot podružnica »benedičkih« redovnikov je bila kapela Povišanja sv. Križa v Križevcih, katere postanek seže v najstarejši čas in po kateri je vas dobila tudi ime. Zadnji ostanki kapele so bili razrušeni okoli 1. 1882.
2. Bratom Božjega groba je madžarski kralj Andrej II. podelil 1. 1212. zemljišče Cankovo in še nekaj ozemlja v soseščini. Njim je dal tudi velike predpravice, tako svobodno sodno oblast nad svojimi ljudmi.
3. V času križarskih vojn so dobili velika posestva v današnji Slovenski krajini templarji, ki so se naselili v Murski Soboti in Gornji Lendavi. Njihovo letno bivališče je bilo v Selu, kjer so si zgradili, da bi mogli maševati, še danes ohranjeno in umetniško visoko cenjeno kapelo sv. Nikolaja. Samostan ali bivališče redovnikov je stalo na zapadni strani kapele in je bilo v začetku 17. stoletja že v ruševinah. Tako da so si protestanti, ki so ustanovili v Selu malo pred 1. 1600. svojo župnijo, morali zgraditi novo župnišče na severovzhodni strani kapele. Takrat je h kapeli pripadalo nad 10 oralov zemlje, gozda, vinograda, ribnik ter mlin na Rokovskem potoku. Vse to je ostanek redovniške nadarbine.
4. Tudi cistercijance v Monoštru moramo prištevati k redovnikom, ki so delovali med prekmurskimi Slovenci. Saj je njihov delokrog ob času naselitve v Monoštru (I. 1189.) in še stoletja potem segal na ozemlje Slovencev in še danes so rabski Slovenci v njihovem območju.
5. Redovnike na Kobilju je treba imenovati v zvezi z nekdanjo župnijo sv. Martina na Kobilju, ki se pojavi v zgodovinskih virih 1. 1271., a je gotovo starejšega izvora. Sporno je, kateri redovniki so bili tukaj. Sledovi za njimi so izginili obenem s po Turkih uničeno nekdanjo cerkvijo in župnijo sv. Martina na koncu 16. ali v začetku 17. stoletja.
6. Frančiškanski red je imel svoj samostan v Dolnji Lendavi. Turki so ga razrušili v prvem desetletju 17. stoletja. Kdaj so se frančiškani naselili v Dol. Lendavi, ni točno znano. Papež Gregor XI. je 1. 1371. frančiškanom prepustil dušno pastirstvo v južnem delu Zalajske županije. Torej enkrat po tem letu so prišli frančiškani v Dol. Lendavo.
Težko je določiti področje in čas delovanja posameznih redov, vendar moramo pri reševanju, kdo je ustanavljal najstarejše prekmurske župnije in zidal še danes ohranjene umetniške cerkve, upoštevati tudi redovništvo. Kajti večina današnjih prekmurskih župnij je poleg že imenovanih obstajala v 13. in 14. stoletju, in sicer: Tišina, Martjanci, Gornja Lendava, Gornji Petrovci, Sv. Jurij, Pertoča, Dolnja Lendava in Bogojina. Pozneje sta bili ustanovljeni župniji Veliki Dolenci (1543) in Sv. Ladislav v Motvarjencih (pred 1. 1501.).
Dolgo pred reformacijo sta uživala sloves Marijine božje poti turniška in tišinska cerkev, kamor so prihajali verniki iz sosednjih slovenskih, hrvatskih in madžarskih krajev. Razen tega so Slovenci radi poromali k starodavni kapeli sv. Ane v Boreči in k sv. Martinu na Kobilju.
2e v srednjem veku so nastale podružnice: Sv. Lenart v Bodoneih, Sv. Margarita v Pužavcih in Povišcnjo sv. Križa v Križevcih, ki so v turških časih trpele mnogo škode. Razmere za reformacije so vsilile vernikom novo vero in kapele so radi zanemarjenja popravil v 18. in 19. stoletju propadle. Namesto njih so bile za Jožefa II. sezidane protestantske molilnice.
Slovenska hiša na Madžarskem
Reformacija
Potek in obseg reformacijskega gibanja v soboški in lendavski dekaniji je bit povsem različen. Kakor protestantizem na Hrvatskem ni uspel, tako se tudi v lendavski dekaniji, ki je bila pod zagrebško škofijo, ni zakoreninil. Pri tem so seveda igrali važno vlogo dolnje-lendavski Banffyji kot zemljiški gospodje. Nasprotno pa je bila soboška dekanija le del pokrajine Prekdonavja, oziroma njene zgodovine, v kateri je samovolja zemljiške gospode izbirala vero svojim podložnikom. Na ta način je protestantizem nasilno uspeval eno stoletje.
Soboška dekanija. Res je, da so zemljiški gospodje v soboški dekaniji Szčchyji in Batthyanyji bili že v sredi 1(5. stoletja pristaši nove vere in se je tudi oklenili. Toda to je bilo v začetku za njihove podložne Slovence še brez večjih posledic. Šele v zadnjem desetletju IG. stoletja (1590—1(500) je njihova volja odločilno posegla v potek reformacijskega gibanja. V tem desetletju so bile katoličanom odvzete dobesedno vse cerkve (11 po številu) z vsem posestvom. Pri njih so zemljiški gospodje kljub protestom višje cerkvene oblasti poverili cerkveno službo protestantskim pastorjem. Ljudstvo tega preokreta v začetku niti ni opazilo. Novo nastavljeni ali tudi prejšnji duhovniki, ki so se oprijeli nove vere, so še namreč nekaj deset let v celoti opravljali cerkveno službo po katoliškem obredu. Tako so maševali s prejšnjimi para-menti, spovedovali na uho, bolnikom postregli s sv. popotnico, blagoslavljali itd. Iz previdnosti, da bi pri vernikih ne naleteli na odpor, so puščali češčenje svetnikov. Po cerkvah so ohranili podobe in slike Matere Božje. Sploh je bil zunanji videz zelo varljiv.
L. 1627. je bila luteranska cerkvena organizacija že popolnoma izvedena. Seniorat je bil nekaj časa v Gornji Lendavi (Ivan Terboč) in pozneje v M. Soboti (Tomaž Križan). Pastorji so se seznanjali z novim naukom na raznih protestantskih sinodah, ki so se vršile na Madžarskem.
Istočasno z Lutrovo vero se je širil tudi kalvinizem, ki si je kaj kmalu — že I. 1612. — uredil svojo cerkveno organizacijo, a je bil v glavnem po luteranstvu izrinjen. Sedež kalvinskega dekana je bil pri Sv. Juriju.
V celoti so imeli protestanti katoliške cerkve v posesti približno 80, v posameznih primerih pa celo nad 130 let.
Deloma po nasilstvu, deloma po prevari iu pozneje radi pomanjkanja katoliške duhovščine je ljudstvo polagoma zašlo v protestantizem.
Lendavska dekanija. Zelo zgodaj je Banffyjeva družina v Dolnji Lendavi dovolila vstop protestantskemu pastorju v svojo hišo. Vse je kazalo, da bodo igrali Banffyji isto vlogo kot Szčcliyji. Zgodilo se pa ni tako. V času, ko se je luteranstvo v velikem obsegu širilo med ljudstvo, je bil Banffy že odločen katoličan. V njegovi hiši je 1. 1614. imel vplivno besedo graški jezuit. Pritiska na podložne Slovence v 17. stoletju od njegove strani torej ni bilo.
V prvi polovici 17. stoletja zasledimo po cerkvah v Dol. Lendavi, v Turnišču, v Dobrovniku in v Bogojini nekaj časa trajajoče delovanje predikantov, kar so mogli storiti radi nemirnih časov in neurejenih razmer. Niso pa bili v teh župnijah usidrani kot v soboški dekaniji. Njihovo delovanje je bilo le prehodnega značaja. Tudi pristašev so imeli majhen odstotek. L. 1688. je bilo v Turnišču in slično v ostalih župnijah še nekoliko protestantov. Ko so se pa razmere uredile, so se vsi povrnili v katoliško cerkev. Tako da sta bila 1. 1798. v vsej lendavski dekaniji samo dva protestanta, če ne vštejemo vas Motvarjevci.
Katolicizem za reformacije
Nekaj let po odvzetju cerkva katolikom so katoliški Cerkvi zvesti duhovniki delovali v zaledju. V marijanski podružnici sv. Margarete v Pužavcih je opravljal službo »neki papinski duhovnik«, nad katerim se protestantska vizitacija iz 1. 1627. huduje, češ da je znižal biro. Na Tišini je bil 1. 1601. poleg predikanta še katoliški kaplan Franc. V Gornji Lendavi se omenja neki redovnik. Vendar v soboški dekaniji ni bilo dve generaciji nobenega stalnega katoliškega duhovnika. Razumljivo je, da se je število katoličanov vedno bolj krčilo in ti so se zbirali ob nedeljah pri podružničnih kapelah. Tam je eden izmed njih laik licenciat, po cerkveni oblasti pooblaščen, vodil molitve in je po navodila najbližnje-ga župnika opravljal službo, ki ni nujno zahtevala duhovniškega posvečenja, kot krščevanje, sklepanje porok, vodstvo pri pogrebu itd. Kapela st. Margarete v Pužavcih je bila torišče licenciatov še v začetku 18. stoletja. Zadnji licenciat je bil 1. 1756. organist na Tišini. Slično je bilo v Vel. Dolencih okrog 1. 1698. in v Cepin-cih (v Markovcih).
Od časa do časa — navadno za velikonočno spoved — je poslal somboteljski kapitelj hrvaško govorečega
jezuita, ki je kot potujoč misionar pridigoval in utrjeval katoličane v veri.
Vse drugače je bilo v lendavski dekaniji, kjer ni moglo biti govora baš o pomanjkanju katoliške duhovščine. Ta okoliščina je dobro vplivala tudi na sosednje župnije v soboški dekaniji, odkoder so prijahali veri zvesti katoličani k bogoslužju v tukajšnje cerkve. In prav radi tega tudi protireformacija ni imela posebnega posla v lendavski dekaniji.
Protireformacija in verska obnova v 18. stoletju
Leto 1672. velja za začetek protireformacije v soboški dekaniji. Gornjelendavski grof Szechy Peter je kot cerkveni patron začel odvzemati protestantom katoliške cerkve, ki so se jih polastili v začetku reformacije. V tem letu ali nekoliko pozneje so bile katoličanom vrnjene cerkve v G. Lendavi, v Martjancih, v Soboti in na Tišini. Nadškof Jurij Szechen.vi je protestantov osvobodil cerkev pri Sv. Juriju. Kmalu nato so katoličani prišli do svojih cerkva v Pertoči in v Vel. Dolencih. Le Sv. Benedikt s Selom in G. Petrovci so bili v protestantskih rokah še približno 60 let.
Cerkve so bile torej v večini vrnjene, a v prvem hipu je nastalo težko vprašanje, kje dobiti katoliških duhovnikov, ki jih je gyorska škofija v 17. stoletju radi težkih časov bore malo vzgojila. Rešitev je prišla iz sosednje zagrebške škofije, odkoder so prišli prvi duhovniki. Med njimi je bil Matija Slavič iz Turnišča, ki je postal dekan ne le soboške dekanije, marveč vseh slovenskih župnij do Rabe. Vendar je bilo s tem le za silo urejeno, ker, kakor se zdi, iz Hrvaškega ni prišla najboljša duhovščina in tudi ne v zadostnem številu.
Po ukazu gyorskega škofa je 1. 1698. prišel v »Slovensko okroglino« opat Štefan Kazo. Bila je to prva katoliška vizitacija po reformaciji, ki je imela velevažen namen. Ugotovi naj dejansko stanje, izvaja odlok cesarja Leopolda I., da se katoličanom odvzete cerkve vrnejo, in vse potrebno ukrene za rekatolizacijo ljudstva. Vizi-tator je našel žalostno stanje. Velika večina vernikov je bila protestantska in v veri nepoučena. Od 12 duhovnikov so bili trije protestantski pastorji (Sv. Benedikt, G. Petrovci in Selo), dva laika licenciata (Vel. Dolenci in Pužavci), štirje župniki niso bili inštalirani (Tišina, G. Lendava, Cepinci in Pertoča), samo trije so bili potrjeni in nastavljeni kot župniki (M. Sobota. Martjanci in Sv. Jurij), o katerih se je opat Kazo pohvalno izrazil.
Šele 18. stoletje moremo smatrati kot dobo verske obnove v Slovenski krajini. Kljub ponovnim odredbam in cerkvenemu posredovanju so se protestanti krčevito držali nekaterih cerkva in jih katoličanom niso hoteli vrniti. Zato je bil zadnji pastor v Gor. Petrovcih 1. 1732. s silo pandurjev odstranjen, a naslednje leto (1733.) se je umaknil tudi pastor iz Sv. Benedikta. Isto je bilo v Selu. V Gor. Petrovcih in pri Sv. Benediktu sta po 130 letih spet nastopila katoliška duhovnika. L. 1757. je bila upostavljena župnija v Vel. Dolencih. Prej je pri njih deloval licenciat, a po 1. 1732. jo je oskrboval gornje-petrovski župnik.
Nove župnije
Radi potrebe so iz večih podružnic nastale nove župnije. Iz delov martjanske in jurjenske župnije je bila 1. 1754. ustanovljena župnija na Cankovi. Zaradi razsežnosti je bila podeljena turniška fara. Na njenem ozemlju sta nastali kar dve župniji: Beltinci 1742. in Crensovci 1807. Ob koncu 18. stol. (1796.) je bila dvignjena v župnijo podružnica sv. Sebeščana v Pežarovcih.
Ne samo zunanja organizacija, temveč tudi duhovna obnova je pokazala znatne uspehe. Ljudstvo se je kar v množicah vračalo v katoliško Cerkev. Tako na primer navaja vizitacija iz 1. 1756. približno 1500 spreobrnjencev.
Kot svojevrsten pojav v tej smeri je zanimivo omeniti, da je Nždasdyjeva družina z dovoljenjem škofa poklicala puščavnika v Gor. Lendavo. Ta je živel ob kapeli Žalostne Matere Božje na hribu Zvareu zelo spokorno. V postu so prihajali sem verniki od daleč. Pri njem so opravili spoved in poslušali njegove pridige.
Sirotišnica v Koszegu
Za vzgojo domače duhovščine in učiteljstva je bila zelo pomembna sirotišnica v Kozsegu, ki je radi svojega namena, da pomaga izšolati spreobrnjence ali siromašne dijake, edina v večji meri omogočala več ali manj slabo stoječemu prekmurskemu kmetu, da je pošiljal svoje otroke v višje šole. Prve temelje so sirotišnici položili jezuiti že 1. 1749. Glavna ustanovitelja-dobrotnika pa sta bila Adelfi in Kelcz. Ze v prvih letih obstoja je bil v sirotišnico sprejet poznejši prekmurski pisatelj Mikloš Kuzmič, in sicer kot spreobrnjenec (convertita vandalicusl). Istotako njegov rojak Jurij Kiizmič, poznejši dekan. Baš
Mikloš Kuzmič si je stekel veliko zaslug, da je bilo nino-go slovenskih gojencev sprejetili v sirotišnico. Kot dekai^ je iz svojega okraja priporočal ter pošiljal fante, ki jih je sprejemal zavod preko škofijstva. Dobre posledice nU so izostale. V nekaj desetletjih je bila Slovenska krajina v zadostni meri preskrbljena z domačo slovensko duhovščino in z učiteljstvom v župnijskih šolah, ki so bile edine v tem času in v katerih se je vršil pouk v slovenskem jeziku.
Ustanovitev somboteljske škofije 1. 1777.
Pri obnovitvenem delu je ustanovitev somboteljske škofije tudi za Slovensko krajino izrednega pomena. Na obsežnem ozemlju gyorske škofije je bilo radi posebnih razmer po reformaciji otežkočeno že redno dušuopastir-stvo. A kaj šele verska obnova, ki je imela težko nalogo izvršiti pravo misionsko delo med ljudstvom, ki je bilo okoli sto let brez pravega pouka v katoliški veri, kot je bilo to v soboški dekaniji. Velika skrb za vzgojo potrebne duhovščine v novi škofiji je kmalu blagodejno vpli-i vala na dvig in urejenost verskega življenja. Posebno še po zaslugi prvega škofa Janoša Szilyja, ki je z denarno podporo omogočil, da so prekmurski Slovenci dobili prve knjige nabožne vsebine in šolske učbenike v\ svojem jeziku.
Še večje važnosti je dejstvo, da so bili v novi škofiji združeni vsi prekmurski Slovenci, tudi oni Iz zagrebške škofije. Narodna odpornost se je s številom po-jačala in potreba slovenske knjige v. službi cerkve in šole je rastla. Iz te potrebe se je rodila dejavnost slovenske duhovščine na književnem polju in se poznejel razširila tudi na prosvetno-izobraževalno stran.
Turško gospodarstvo in prekmurske cerkve
S 17. stoletjem je prišlo za Slovensko krajino neposredno turško gospodstvo, a roparski napadi so bili pogosti že v prejšnjem stoletju. Prekmurske cerkve so od Turkov utrpele ogromno škode baš radi ropanja in po-1 žigov. Mnogo bolj pa je bil prizadet vzhodni del Slovenske krajine kot zapadni, ker je bil bližji cestam, ki so vodile iz Velike Kaniže, kjer je bila turška posadka. Popolnoma sta bili razrušeni cerkvi sv. Martina na Kobilju in sv. Ladislava v Motvarjevcih. Zaradi požigov so mnogo trpele cerkve: v Dol. Lendavi, v Turnišču, v M. Soboti, na Tišini, v Vel. Dolencih, v Cepincih, Boreča sv. Ana in še nekatere druge. Njihovo poškodovanje je bilo tolikšno, da brez večjega popravila sploh niso bile uporabne za cerkveno službo. V več primerih so v obupnem stanju čakale boljših časov, da bi jih kdo popravil. Naj-j več požigov je bilo okrog 1. 1664. Večina popravil, ob-, nov in prezidav je iz konca 17. ter prve polovice 18. sto-1 let ja, torej po odhodu Turkov.
19 in 20. stoletje
Velik del 19 stoletja bi lahko označil kot redni razvoj verskega življenja v urejenih razmerah. Ob koncu stoletja je madžarizacija začela siliti v cerkev in še bolj v farne šole. Odpor domače slovensko-zavedne duhovščine pod vodstvom dr. Ivanocyja je preprečil njen večji razmah in je v začetku 20. stoletja priboril pravični stvari zmago (škofovo dovoljenje 1. 1904. o ustanovitvi verske družbe za izdajanje slovenskih knjig, iz katere so izšle prekmurske publikacije: Marijin list 1904, Ka-lendar Srca Jezusovega 1904 in Novine 1913). Tudi zadnji sledovi janzenističnega duha, ki ga je opaziti v 19. stoletju, izginejo — in po Marijinem listu se razen redne dušno-pastirske službe vrši verska pomladitev v smislu okrožnic Pija X. (pogostno sv. obhajilo!).
Po tisoč letih spet slovenski škof
Po dobi škofovanja sv. Metoda je moralo miniti več kot tisoč let, da so prekmurski Slovenci spet dobili slovenskega nadpastirja, ki ob priliki cerkvenih vizitacij in birmovanja oznanja božjo besedo v jeziku, ki ga verniki razumejo in govore. Takoj po prevratu je bil za Slovensko krajino imenovan apostolski vikar. Z odlokom apostolskega nuncija v Beogradu od 1. nov. 1923, št. 1882, veljavnim s 1. dec. 1923. je bil lavantinski škof imenovan apostolskim administratorjem za Slovensko krajino. Od tega časa ima slovenski škof duhovno oblast nad prekmurskimi Slovenci, ki so se na ta način tudi v cerkveno-! upravnem oziru združili z ostalimi Slovenci.
Ustanavljanje novih cerkvenih edinic: župnija Velika] Polana (1938), ekspoziture na Hotizi (1924), na Kobilju! (1938) in v Kuzmi (1939); zidanje novih cerkva: predi prevratom v M. Soboti (1910), in v Turnišču (1914) in po| prevratu pri Sv. Juriju, v Bogojini, v Vel. Polani, na Kobilju in več kapel — sta znak, da se versko življenje razvija normalno času primerno.
Ako se ob koncu ozremo na versko statistiko, izvemo, da je bilo 31. marca 1931. v Slovenski krajini 67.114 katolikov, 22.924 protestantov in 679 ostalih veroizpovedi, kar je v glavnem pečat in posledica 17. stoletja.
IT ANKO FLORJANČIČ
Kemično-tehnični predmeti, specialne barve za tekstilno industrijo
SVETOVNOZNANI POLJSKI PROIZVODI: NAFTALIN — SUROVI KREZOL DAB 4 — KATRANOVA SMOLA - KARBOLINEJ — KREOZOTNO OLJE — ANILINSKE BARVE ZA TEKSTILNO INDUSTRIJO — HYDRO-SULFIT - ANILINSKA SOL — ALUMINIJ V PRAHU IN ZRNU ITD. ITD.
Konkurenčne cene! Zahtevajte cenik!
LJUBLJANA
Bleiuieitova cesta št. 4/11
Telefon interurban 20-82. — Poštni predal 231 Brzojavni naslov: Florak Ljubljana
Aleksander SkaliČ,
evang. duhovnik v Lendavi:
Protestantizem v Prekmurju
Preden bi začeli govoriti o gornjem predmetu, moramo pojasniti nekatere pojme. V javnosti se večkrat govori o protestantski veri in se misli, da je s tem označena določena veroizpoved. V resnici pa je izraz »protestantski« skupno ime za vse krščanske veroizpovedi, ki ne pripadajo rimo-katoličanstvu in pravoslavju. Glavni protestantski cerkvi sta: evangeličanska avgsburške veroizpovedi, katere reformator je bil Luter, in evangeličanska lielvetske veroizpovedi, katere reformator je bil Kalvin. Naziva »luterani« in »kalvinci« sta nepravilna in polemično tendenciozna, kakor »papisti« za rimo-katoličane. Razen onih dveh največjib pripada k protestantizmu še anglikanska cerkev ter več manjših veroizpovedi.
V Prekmurju sta samo prvi dve protestantski cerkvi zastopani: evangeličanska avgsburške in helvetske veroizpovedi. Prvih je okoli 23.000, drugih pa samo kakih 800. Evangeličani avgsburške veroizpovedi so združeni v 10 cerkvenih občinah, od katerih odpade 9 na murskosoboški srez (Sobota, Puconci, Gor. Slaveča, Bodonci, Gor. Petrovci, Križevci, Domanjševci, Hodoš in Moravci) ter ena na lendavski srez (Lendava). Vse te župnije imajo cerkev, župnišče in duhovnika. K soboški župniji pripadajo kot ekspozitura z molilnico in pridigarjem onstran Mure ležeče Apače, kamor so se evangeličani iz Prekmurja naseljevali v zadnjih 20 letih. Evangeličani helvetske veroizpovedi so združeni v eno versko občino v Motvarjevcih. Imajo rednega župnika, cerkve pa nimajo, temveč jim šola služi za molilnico.
Ce pogledamo v preteklost, vidimo, da je relor-niacija srednjeveške cerkve, ki je hitro osvajala Evropo, kmalu po Lutrovem nastopu (1517) prodrla tudi v Prekmurje, kjer jo je prebivalstvo sprejelo brez razlike narodnosti. Ze od leta 1540. dalje imamo podatke o reformaciji v Prekmurju. Zaščitniki in širitelji reformacije v soboškem srezu so bili člani grofovske družine Szechy. Močne evang. verske občine so bile v Soboti in Gradu, pa tudi na Tišini, v Petanjcih, Martjancih, pri Sv. Benediktu (Kančevci), v Selu, Velikih Dolencih, pri Sv. Heleni, Sv. Juriju, Nedeli (Gor. Petrovci) in Sv. Trojici. Kapela v Selu in cerkev v Martjancih, obe iz 14. stoletja, imata še dobro ohranjene freske slavnega srednjeveškega slikarja Janeza Aquile. Oba versko-historična spomenika pa sta v času protireformacije zopet prešla v last katoliške cerkve.
Seniorat helvetske veroizpovedi je bil pri Sv. Juriju, h kateremu so pripadale verske občine pri Sv. Trojici, Sv. Benediktu, v Selu, Lemerju, Martjancih, Soboti, Hodošu in Turnišču.
V lendavskem srezu je grofovska družina Banffy bila zaščitnica reformacije. Tudi v tem srezu je bilo več evang. verskih občin, kakor v Lendavi, Bogojini, Dobrovniku in Turnišču, kjer je še leta 1678. bil evang. duhovnik. Središče protestantizma je bilo tu v Lendavi, kamor so že leta 1551. prihajale protestantske knjige iz Wittem-berga.
Vse te cveteče verske občine je s silo in orožjem zatrla protireformacija. Protestanti so se šele po strpiji-vostni uredbi Jožefa II. (1781.) začeli znova organizirati in zidati svoje porušene cerkve. Ze leta 1783. so ustanovili tri župnije: v Puconcih, Križevcih in Hodošu, h
Najstarejša doba Dol. Lendave je zavita v temo. O početku mesta in njenih ustanoviteljev nimamo nikakih podatkov. Nekateri zgodovinarji menijo, da so bili njeni ustanovitelji Kelti. Odkod so vzeli to znanje, ne povedo. Nesporno pa je, da so terenske prilike Dol. Lendave nudile vse pogoje za naselitev ljudi že v najstarejši dobi.
Nekoliko jasnejšo sliko o zgodnji preteklosti Dol. Lendave nam nudi doba, ko so Rimljani postali gospodarji Panonije. Rimljani so na novo pridobljeno ozemlje vojaško utrdili; ustanavljali so vojaške in poštne postojanke, zapuščene kraje kolonizirali, ter preprežili z dobrimi cestami. Taka ena najvažnejša prometna žila, ki je vezala južni del rimske države s severnim — je vodila iz Petovije skozi Prekmurje v Sabarijo (Sobotišče). Ob tej cesti je bila rimska naselbina Halicanum. Nahajala se je med Petovijo in Sailo. (Danes Zalavar na Ogrskem.)
Zgodovinarje je stalno zanimalo, kje se je nahajal Halicanum. Nekateri so ga iskali pri Murskem Središču v Medjimurju, drugi na različnih krajih Prekmurja. Leta 1810. — ko so pri Dol. Lendavi našli zlati in srebrni denar Julija Cezarja, ter spomenik rimskega veljaka Vibenusa z napisom:
VIBENVS VANNIF VFSIBIET MARCCRISPINAE CONETMARCIO VIBIANOFANV III.
se je pozornost raziskovalcev obrnilo na Dol. Lendavo. Raziskovanj — v tej smeri — sta se lotila Dr. Szžntč Karel, ravnatelj bivše madžarske meščanske šole in bivši a»dnik v Dol. Lendavi Dervarič Koloman. Poslednjemu se je posrečilo odkriti oz. najti na severnem delu Dol. Lendave in v sosedni Dolgi vasi del rimske ceste, okrog 80 gomil, zlati in srebrni denar, zapestnice, prstane,
katerim so pripadali vsi evangeličani Prekmurja. Sčasoma so se od teh treh ločile vse že prej omenjene župnije. V lendavskem srezu je samo ena ostala, lendavska v letu 1902.
Kar se kulturnega življenja tiče, so prekmurski evangeličani že v dobi reformacije imeli svoji pisatelje in svojo tiskarno v Lendavi. Leta 1574. je Georg Zrinski pozval tiskarno v Nedelico, od tam pa se je preselila v Varaždin, kjer še danes hranijo v muzeju njene ostanke in proizvode.
Protestantske knjige v prekmurščini
Prva nam poznana v prekmurščini napisana knjiga je prevod katekizma od Franca Temlina, izdan 1. 1715. v Halle na Nemškem. Druga nam poznana knjiga je »Abeccdarij za slovensko dcco«, tiskan tudi v Halle 1. 1725. Pisatelj knjige je nepoznan. Obče znano je ime Štefana Kiizmiča (1723—1779), rojenega v Strukovcih, kjer ima spominsko ploščo. Njegovo največje delo je prevod Novega zakona v prekmurščino, izdan v Halle 1. 1771. V Cernelavcih rojeni hodoški duhovnik Jurij Cipot je 1. 1829. napisal molitvenik »Duhovni aldov«, ki je še danes v rabi. Eden največjih prekmurskih pisateljev in pesnikov je bil Janez Kardoš, hodoški duhovnik, rojen v Noršincih. Razen pesnitev je izdal kakih 15 duhovnih in več posvetnih spisov. Aleksander Terplan, rojen v Ivanovcih, duhovnik v Puconcih (ca. 1850.), je prevedel psalme. Učitelj 1’avcl Luthar (1839—1919), rojen v Križevcih, se je pridno bavil s pesništvom. Razen omenjenih se je cela vrsta duhovnikov in učiteljev bavila in bavi z literarnim delom. Izmed živečih je najplodovitejši Janez Flisar, 831etni upokojeni učitelj v Soboti. Ta je urejeval s puconskim duhovnikom Lutharjem verske novine »Dti-ševni list« in »Evangeličanski kalendarij«, ki že 17 let izhajata.
Kar se tiče gospodarskega položaja prekmurskih
evangeličanov, živijo ti večinoma na brežnih tleh gornjega Prekmurja in so zatorej že od nekdaj prisiljeni hoditi na sezonsko delo. Poznani so kot prvovrstni delavci, saj so se že na svojih nerodovitnih poljih navadili napornega dela. V velikem številu so se izselili tudi v Ameriko. Njih podjetnost se vidi tudi v tem, da se jih je vedno mnogo izučilo za obrtnike in trgovce. Tako najdemo mnogo evangeljskih obrtnikov in trgovcev tudi v krajih, kjer so procentualno sicer slabo zastopani. (V Lendavi, kjer je evangeličanov komaj 6%, sta med tremi mesarji dva evang., med šestimi gostilničarji pa štirje. Slično sliko nudi tudi Sobota, kjer so industrijska podjetja in hoteli ter gostilne večinoma, trgovine pa v velikem številu v evang. posesti.)
Prekmurski evangeličani so jasnega pogleda, odkritega srca in besede, ljudje, marljivi in spretni, ponosni na svojo borbe polno zgodovino. Vedno so dali Bogu, kar je božjega in cesarju, kar je cesarjevega. Kar se njih verskega prepričanja tiče, sprejmejo samo to, kar je napisano v Kristusovem evangeliju, katerega ima in čita vsaka prava evang. družina. Svojo vero ljubijo, tujo spoštujejo. Usoda jim ni bila vedno mila, ali ravno borbe so jih utrdile; zato ne poznajo niti hlapčevstva, niti bojazni, temveč tudi v težkih časih z zaupanjem gledajo v bodočnost, rekoč: »Ce je Bog z nami, kdo je proti nam!«
uhane, kolajne, broše in dele rimskih stavb. Na podlagi teh najdb je leta 1869. sestavil rimsko dobo dolnjelen-davske zgodovine in označil mesto Halicanuma na severnem delu Dol. Lendave.
Razen najdb — ki so v muzeju v Budapešti — podpre Dervaričevo trditev še poročilo cesarja Antonija, ki nam poroča v svoji knjigi, da se je Halicanum nahajal 31 rimskih milj od Petovije, od Salle pa 30, kar bi približno odgovarjalo tudi današnji razdalji med Ptujem in Dol. Lendavo, oz. med Dol. Lendavo in Zalavarom.
Halicanum je bil najvažnejša vojaška in poštna postojanka med Petovijo in Sabarijo. Njena vojaška posadka je imela nalogo čuvati prehod čez Muro. Prebivalci so se bavili največ s tranzitno trgovino, iz katere so imeli lepe dohodke. Glavni predmet te tranzitne trgovine je bil pohorski marmor.
Za časa preseljevanja narodov si je Halicanum pogostokrat menjaval svoje gospodarje. V sredi 5. stoletja se Huni pojavijo pred Halicanumom. Po Atilovi smrti postanejo Vzhodni Goti gospodarji Halicanuma. Po kratki vladavini Gotov, ki so se umaknili iz Panonije, se pojavijo Langobardi, ki pa po komaj 401etnem gospodstvu 1. 568. prepustijo Halicanum Avarom. Pod avarsko oblastjo je Halicanum pripadal pod upravo Ringus Sabariae occi-dentalis. Avari so že itak od barbarov izropani in močno poškodovani Halicanum popolnoma razdejali.
Prihod Slovencev
S prihodom Avarov so se v Halicanumu in njegovi okolici pojavile prve skupine Slovencev, kot njih podložniki. Slovenci so opustošeni kraj okrog Halicanuma zasadili z lipami, ter ga izpremenili v pravi lipov gaj. Naslednikom Avarov — Frankom — se je zato kraj tako priljubil, da so na mestu porušenega Halicanuma sezidali novo
mesto in so ga imenovali Lindau. (Linde = lipa, Au
= gaj.)
V prvi polovici 9. stoletja je prišlo do pomembne izpremembe v življenju Lindaua. Okrog leta 840. je frankovski kralj Ludvik Pobožni dal v fevd, 847. pa v last velik del Spodnje Panonije slovanskemu knezu Pribiiiu. S tem aktom je prišla Lindau v okvir slovanske države, katere glavno mesto je bil ob spodnjem teku reke Zale — Blatograd.
Pribina se je izkazal za hvaležnega vazala. Podpiral je vse politične in verske aspiracije Frankov. V svoji kneževini je pospeševal kmetijstvo; pridno je koloniziral opustošene kraje ter je z veliko vnemo širil krščanstvo. Ako lahko verujemo ustnemu izročilu, potem je Pribina že leta 840. ustanovil v Dol. Lendavi župnijo in dal postaviti cerkev.
Po Pribinovi smrti je njegov sin Kocelj z enako vnemo podpiral nemške interese. Ko pa so se Moravčam osvobodili nemškega jarma in ustanovili lastno državo, se je hotel tudi Kocelj rešiti nemškega varuštva. Prvi tak dalekosežni korak je bila cerkvena osamosvojitev od solnograškcga nadškofa. Uspehi tega prizadevanja so bili ustanovitev panonske nadškofije, uvedba slovanskega bogoslužja ter imenovanje Metoda za panonskega nadškofa. Ta cerkvena osamosvojitev je oslabila tudi politični vpliv Nemcev v taki meri, da je Kocelj nekaj časa vladal kol samostojen vladar.
Seveda, da takšen preokret na panonskih tleh ni bil po godu Nemcem. Pričele so se spletke proti Koclju in Metodu. Podlegla sta oba; Kocelj je na zagoneten način izginil, Metod pa je moral bežati iz Slovenske Panonije.
Na panonskih tleh je zopet zavladal nemški vpliv. Lindau pride zopet v cerkvenoupravnem oziru pod oblast solnograškega nadškofa; politično pa pod upravo vzhodne prefekture. Toda ne za dolgo. V zadnji četrtini 9. 'stoletja se pojavijo Madžari, ki napravijo konec nemškemu gospodstvu.
Dolnja Lendava pod Madžari
Od nastopa Madžarov pa skoro do 11. stoletja nimamo nikakih podatkov o življenju Dol. Lendave. Eno je gotovo, da je Dol. Lendava morala mnogo trpeti od roparskih pohodov Madžarov, saj so njihovi navali v Italijo šli skozi njeno ozemlje.
Dol. Lendava se znova omenja v zvezi z ustanovitvijo zagrebške škofije. Leta 1092. je madžarski kralj sv. Ladislav, ustanovitelj škofije, podredil Dol. Lendavo pod upravo zagrebškega škofa. V območju te škofije je ostala do leta 1777., ko je bila priklopljena k novoustanovljeni szombothelyski škofiji.
Leta 1241. so Tatari prihrumeli v Dol. Lendavo; njen grad so popolnoma razdejali.
Leta 1278. je madžarski kralj Ladislav IV. (1272-90) podaril Dol. Lendavo hrvatskemu banu Štefanu, sinu bana Haholda s pogojem, da bo dal od Tatarov porušen grad na novo sezidati in utrditi.
Predniki bana Štefana so bili nemški plemiči iz Turingije. Njihov znani prednik je bil orlamiindenski graf. Ti prišleki so se hitro znašli v novem položaju; znali so si v kratkem času pridobiti ugled in veljavo. Tako so bili iz njihovih vrst hrvatski bani, veliki župani, palatini, vojaški in dvorni dostojanstveniki.
Ni nezanimivo omeniti, da so se ti tujci v prav kratkem času prilagodili razmeram in postali vneti po-borniki madžarskih teženj. Svoj priimek so tudi prilagodili novim razmeram; privzeli so si madžarsko ime B&nffy (banič, sin bana).
Rodovina je imela Dol. Lendavo v posesti skoro 400 let vse do 1644., ko je s Krištofom Banffyjem v moškem kolenu izumrla.
Leta 1648. je dobila Dol. Lendava novega gospodarja. Ferdinand III. (1637—57) je to leto podaril Dol. Lendavo grofu Nadasdyju Francu. Nadasdy je izviral iz najstarejše plemiške rodovine. Bil je veliki župan, kraljevski svetnik, višji dvorni komornik, državni sodnik in palatinov namestnik. Ker ni bil zadovoljen s politiko dunajskega dvora, se je pridružil Zrinjsko-Frankopanski zaroti. Zaradi tega so ga 30. aprila 1671. obglavili na Dunaju. Njegovo premoženje so zaplenili. Dol. Lendavo je tedaj — 1687. — Leopold I. (1657—1705) podaril svojemu zvestemu pristašu knezu Pavlu Eszterh£zyju. Grad, ki je mnogo trpel od turških navalov, je dal porušiti in na novo sezidati v obliki črke »L« v čast Leopoldu. To obliko ima še danes.
Eszterhazy je živel v najburnejši dobi madžarske zgodovine, torej tedaj, ko se je madžarski narod boril proti svojemu vladarju. Eszterhazy je znal to politično konjunkturo prav spretno izrabiti sebi in vladarju v korist, madžarskemu narodu pa v škodo. Vladar ga je za •te usluge obsul z vsemi naslovi in obdaril s premoženjem, da je veljal za najbogatejšega človeka v Evropi.
Doba turških vpadov
Najburnejša doba zgodovine Dol. Lendave je čas turških navalov na Dol. Lendavo. Turki so se prvič pojavili na ozemlju Dol. Lendave leta 1415., ko je močna sovražna vojska prekoračila Dravo in se je razlila po južnem delu Zadonavja. Pri tej priliki so oplenili tudi Dol. Lendavo.
Drugič je pretila turška nevarnost Dol. Lendavi leta 1480., ko je večji vojaški oddelek plenil in požigal v sosednjem Medjimurju. Sovražnik se je že pripravljal prekoračiti Muro in navaliti na Dol. Lendavo, toda kralj Matjaž ga je prisilil k umiku.
Po zavzetju trdnjave Sigeta leta 1566. je bila pot Turkom od vzhoda odprta v Prekmurje in Dol. Lendava je kmalu začutila kruto pest Turkov. Leta 1587. je poveljnik trdnjave Sigeta Šarvar paša s pomembno vojsko uda-, ril v dolino Lendave in Mure. Oplenil in požgal je vsej
Gumilar Franjo:
Dolnia Lendava
obniurske vasi, ter se .je z velikim plenom vračal v grad Siget. Na povratku je liotel Se izropati Dol. Lendavo. Toda gospodar Dol. Lendave Nikolaj Banffy ga je odločno odbil, razpršil njegovo vojsko in ujel 1513 ujetnikov, med njimi tudi nečaka sultana Marmut bega, pašo Piali in Hasan bega.
Taki in slični pohodi posameznih turških poveljnikov so prisilil madžarski drž. zbor, da je mislil na obrambo. Tako se je ustanovila prva obrambna črta, ki se je s svojim levim krilom naslanjala na Blatno jezero, z desnim pa na Dravo. V tej črti je bila najvažnejša trdnjava Vel. Kani/a. Trdnjava je skoro pol stoletja kljubovala Turkom. Ko pa se jim je posrečilo leta ltiOO. jo zavzeti, se je zrušila vsa obrambna črta. S tem so se pričeli neposredni napadi na Dol. Lendavo. Državni zbor je tedaj v veliki naglici ustanovil drugo obrambno črto, v kateri je bil dolnjelendavski grad najtrša točka, ter je igral najvažnejšo vlogo pri obrambi Prekmurja.
Takoj po padcu Vel. Kaniže sta turška poveljnika Vel. Kaniže Kiaja Medmed in Ibrahim vdrla na prekmursko ravnino. Ta ofenziva pa se je pred Dol. Lendavo razbila.
Leta 1601. se Turki zopet pojavijo pred Dol. Lendavo. Toda graščak Krištof Banffy jih je pognal v beg, preden bi lahko povzročili znatnejšo škodo.
Naslednje leto 1602. so manjše turške tolpe večkrat poskušale izropati Dol. Lendavo, toda vedno brez vsakega uspeha.
Leto 1603. je bilo za Dol. Lendavo zelo usodno. Sovražnik je to leto kar dvakrat navalil na mesto. Prvič na svečnico, ko so požgali in oplenili severni del mesta; razdejali cerkev in samostan. Drugi napad se je izvršil 16. oktobra, toda branitelji so popolnoma potolkli sovražnika.
Turki so boleli svoj neuspeh popraviti naslednje leto 1604.; bili pa so zopet odbiti. To je bil zadnji neposredni napad na dolnjelendavski grad. Vseeno so Turki še nadalje nadlegovali njeno okolico. Da bi se ti roparski pohodi vsaj nekoliko paralizirali, je madžarski drž. zbor leta 1630. odredil, da se utrdi grad; leta 1655. pa, da se poveča posadka. Dol. Lendava se je rešila turške nadloge šele leta 1600., ko je bil sovražnik izgnan iz Vel. Kaniže.
Leta 1704. so Kruci zavzeli mesto, odkoder so vodili svoje pohode v Medjimurje in na Štajersko.
Po turških in kruckih homatijah je nastopila mirnejša doba v življenju Dol. Lendave. Le tu pa tam je kakšen važnejši dogodek vznemiril prebivalce. Tako so imeli priliko leta 1808. videti Napoleonove vojake, ki so se umikali proti jugu.
Leta 1838. — na sveti večer — jo požar uničil velik del mesta, naslednje leto pa je potres napravil občutno škodo.
V burnem letu 1848. je mesto igralo pomembno vlogo. Ban Jelačič, da bi potlačil madžarsko revolucijo, je v noči od 11.—12. septembra 1848. prestopil Dravo in vdrl v Medjimurje. S tem je prišla Dol. Lendava neposredno v vrtinec dogodkov. Nepopisna panika se je lotila prebivalcev, ko se je Jelačič pripravljal prestopiti Muro. Da bi preprečili prehod njegove vojske je dal major Gyika Jeno, beltinski graščak, sežgati most čez Muro pri Murskem Središču. Vseeno je dne 14. septembra del Jelačičeve vojske zasedel mesto. Od tedaj pa do likvidacije madžarske revolucije je bila Dol. Lendava v stalnem vojnem vrvežu.
*
O cerkvenih razmerah Dol. Lendave imamo precej zanimivih poročil. Prva poročila pravijo, da je že knez Kocelj leta 840. ustanovil župnijo in postavil cerkev. Ako bi imeli tudi kake pomisleke glede letnice, najbrž pa bo držalo, da je v Dol. Lendavi obstajala cerkev že pred prihodom Madžarov.
Za vladanja prvega madžarskega kralja sv. Štefana, je župnija pripadala k vesprimski škofiji. V območju te škofije je ostala do leta 1092. To leto je kralj sv. Ladislav, ustanovitelj zagrebške škofije, podredil župnijo zagrebškemu škofu. Leta 1777., ko je Marija Terezija ustanovila szombathelysko škofijo, je bila škofija priklopljena k tej novi škofiji; leta 1924. pa jo Je vatikan — z ostalini Prekmurjem — izročil v administracijo mariborskega škofa.
V 16. stoletju pride v verskem življenju Dol. Lendave do velike spremembe. Protestantska vera je dobila svojega širitelja in zaščitnika v osebi graščaka Dol. Lendave Štefana Banffyja. On je bil prvi v rodovini, ki je prestopil v novo vero. Katoliške menihe, katere je naselil njegov oče, je pregnal, na mesto njih je pozval ref. predikatorja.
Da bi se nova vera bolj udomačila, je sin Štefana Banffyja Nikolaj leta 1572. ustanovil v Dol. Lendavi tiskarno. V tiskarni so izšle tri protestantske knjige. Knjige so bile tiskane v madžarščini, zaradi tega niso imele nikakega vpliva na slovenski živelj.
Sin Nikolaja Banffyja — Krištof — je z enako vnemo širil in ščitil protestantsko vero vse do leta 1598,, ko ga je učen menih Bratulič Simon pridobil za katoliško cerkev. Z njegovo lcatolizacijo je protestantizem v Dol. Lendavi začel pešati. Ko pa je leta 1648. grof Nadasdy Franc, oz. 1687. knez Eszterhazy Pavel postal gospodar Dol. Lendave, je nova vera popolnoma izginila.
Prvotna cerkev v Dol. Lendavi se je nahajala na severnem delu mesta. Cerkev je dal postaviti graščak Banffy Janez v spomin na srečno vrnitev iz bitke pri Mohaču leta 1526. Cerkev so Turki leta 1603. popolnoma porušili. Katoliziran Banffy Krištof je leta 1608. dal sezidati novo cerkev. To cerkev je pozneje potres tako poškodoval, da so jo morali podreti. Na mestu nje so začeli leta 1749. zidati današnjo cerkev, ki je bila 1751. dokončana.
Na hribu sv. Trojstva — nad Dol. Lendavo — je družina Gludovac dala leta 1728. postaviti kapelico. V tej kapelici se nahaja mumija grofa Hadika, ki je umrl 1. 1733. zaradi rane, dobljene v sarski vojni.
šolstvo v Dol. Lendavi
Dolnja Lendava je imela že v srednjem veku, — predvsem pa v reformatski dobi — visoko razvito šolstvo. V tem času sta učiteljevala v Dol. Lendavi znana pedagoga Jurij Raca in Jurij Kulcsar. V protireformat-ski dobi najbrž ni bilo šole v Dol. Lendavi, saj pravi vizitacijski zapisnik iz leta 1688., da bodo šolo postavili, ako zavlada trajen mir. Nekako v prvi polovici 18. sto-
letja se zopet omenja šola. Kot učitelja se navajata dval Cuklina: oče in sin. Naslednje poročilo je iz leta 1832.,! ki pravi, da sta na dolnjelendavski rim. kat. šoli po uče-, vala Nemeth Jožef in Nagy Štefan, in da je poslopje iz lesa ter s slamo pokrito. Leta 1846. je bilo poslopje vi tako slabem stanju, da so ga podrli in naslednje letoj dozidali današnjo šolsko poslopje.
Leta 1872. je bila otvorjena v mestu tudi meščanska! šola. Šola je bila žarišče madžarizacije za ozemlje prekmurskih Slovencev.
Leta 1867. se je ustanovil dolnjelendavski srez s! središčem v Dol. Lendavi; 1896 pa je dobila železniško' postajo.
Po svetovni vojni, — ko se je že javno zahtevalo! priklopitev Prekmurja k Jugoslaviji — je lirvatski ka-| petaii Jurišič s prostovoljci dne 26. decembra 1918. zasedel Dol. Lendavo. Toda ta zasedba je trajala le nekaj dni. Zopet so zavladali Madžari, končno pa je mirovna konferenca prisodila Prekmurje Jugoslaviji. — 1. avgusta 1919. je bila Dol. Lendava priklopljena k Jugoslaviji in dne 12. istega meseca je vkorakala v mesto jugoslo-, vanska vojska.
Gumilar Franjo:
Beltinci
Kraj Beltinci se v starih listinah omenja pod različnimi imeni: Belotinc, Balatiuc, Ballatinc, Belatinc, Bel-latinc. Najstarejša oblika je menda Belotinc.
Kraj se prvič omenja v darilni listini iz leta 1278. To leto je madžarski kralj Ladislav IV. (1272—90) podaril kraj in njeno okolico hrvatskemu banu Štefanu, sinu bana Haholda.
Predniki bana Štefana so bili nemški plemiči iz Tiiringije, iz warburškega okraja. V novi domovini so se hitro znašli ter postali vneti poborniki madžarskih teženj na zemlji prekmurskih Slovencev. Novim razmeram so si prilagodili tudi svoj priimek; privzeli so si madžarsko ime Banffy. Tako v državnem, kakor tudi v zasebnem življenju so igrali veliko vlogo. Oni so bili tudi ustanovitelji Beltincev, kjer so dali sezidati grad. Grad je imel štiri močne stolpe v precejšnji razdalji od glavnega poslopja. Grad je obdajal širok z vodo napolnjen jarek. Za časa Turkov je grad izredno mnogo trpel, tako da je bil leta 1690. že močno poškodovan.
Banffyji so imeli Beltinci v posesti do leta 1644., ko so v moškem kolenu izumrli. Leta 1648. je Ferdinand lil. (1637—57) podaril Beltinci grofu Nadasdy Francu, drž. sodniku in palatinovemu namestniku, ki pa je bil zaradi soudeležbe v Zrinjski-Frankopanski zaroti leto 1671. obglavljen. Njegovo premoženje je bilo zaplenjeno z Beltinci vred.
Enajst let pozneje — leta 1682. —1 je Leopold I. (1657—1705) prodal Beltinci in grad za 200 tisoč forintov ostrogonskemu nadškofu in primasu madžarske katoliške cerkve Szechčnyi Juriju.
H gradu so tedaj pripadali sledeči kraji: Beltinci, Bratonci, Lipovci, Gančani, Renkovci, Turnišče, Lipa, Nedelica, Gomilica, Odranci, Črenšovci, Polana, Brezovica, Bistrica, Melinci, Ižakovci in Dokležovje.
Beltinci so si po smrti primasa Szechenyija pogosto menjavali svoje gospodarje. Tako so bili njeni lastniki: grof Szechenyi Jurij, baron Kbergenyi Ladislav, huzarski general, grof Csaky Jurij, cesarski general, grof Csaky Janez I., čuvar madžarske krone in državni zakladnik, grof Csaky Janez II., Gyika Emanuel Konstantin, potomec hospodarjev Moldave in Vlahije, baron Sina Simon, tajni svetnik in grški poslanik na dunajskem dvoru, baronica Anastazija Sina, por. grofica Wimpffen, grof Zichy Agost, tajni svetnik, guverner Reke in višji dvorni maršal in grofica Zichy Marija.
V srednjem veku je kraj Beltinci zaslovel zaradi svojega veleposestva, ki je bilo naj rentabilne jše vlaste-linstvo na tedanjem Ogrskem. Tak ugoden gospodarski položaj je izzval veliko notranjo kolonizacijo, kar je še pospešilo ugodno socialno stanje kmetov-tlačanov, ki ga jim je nudil tedanji zemljiški g. grof Szechenyi Jurij.
Kraj se je zaradi spretne trgovske politike zemljiških gospodov in zaradi svoje obmejne lege vključil ne samo v notranjo, temveč tudi v zunanjo trgovino. Izvažal je poljske pridelke v Radgono, Gradec in na Dunaj ter je imel živahno kupčijo z jugom. Pri uvozu je Zagreb igral najvažnejšo vlogo. Ko pa je bila otvorjena glavna trgovska pot preko Semeringa, so Beltinci izgubili svoj trgovski pomen.
Vzporedno s trgovino je tudi obrt dosegla prav upoštevajoč razvoj. Predvsem je cvetela čevljarska in kovaška obrt; v njeni okolici — ob Muri — pa mlinska obrt. Še danes so ohranjena pravila nekdanjih cehov teh obrti. V 17. stoletju je bil kraj znan zaradi svojih sejmov.
Za časa turških navalov so Beltinci — kakor sploh vsi kraji v Prekmurju — izredno mnogo trpeli. Stalni roparski pohodi — predvsem od začetka 17. stoletja — so povzročili mnogo gorja. Nove in občutne pretresljaje pa je moral kraj preživeti zaradi kruckih homatij. Kruci so se prvič pojavili v Beltincih leta 1703. Kraj jim je slu--žil za taborenje in izhodišče vpadov na Štajersko. Zaradi
obmejnega položaja Beltincev je bilo prebivalstvo skoro, cela desetletja v stalni vojni nevarnosti. Ropanje Kru-cov, — ki so se hoteli maščevati nad tedanjim beltinskim zemljiškim gospodom generalom Ebergenyijem, ker se je bojeval proti njim —; a tudi požiganje in plenjenje cesarske vojske so spravili kraj na rob propada. Listina iz leta 1704. nam poroča, da so cesarski vojaki zažgali nad 70 hiš (ki so popolnoma pogorele), odgnali 2317 krav in 690 svinj ter uničili 1679 panjev čebel. Tudi štajerski kmetje so večkrat udarili čez Muro in oplenili kraj.
Po likvidaciji kruckih bojev, je bil kraj popolnoma požgan in izropan. Pisani dokumenti ga omenjajo kot »obubožan dominiumc. Posledice kruckih — in tudi turških — teptanj so bile nedogledne. Zaradi raznih epidemij, ki so se pojavile, je bil kraj kontumaciran in vsak promet ustavljen. Razvilo se je razbojništvo v taki meri, da se prebivalci niso upali zapustiti niti svoja bivališča.
V obmejnih prepirih med Madžari in Štajerci je bit kraj močno prizadet. Zaradi nestalnega toka Mure, so beltinski zemljiški gospodje zavarovali svoja zemljišča z močnimi nasipi. S tem se je tok vode obrnil na štajersko stran, kjer je povzročil mnogo škode. Iz tega so nastali dolgotrajni prepiri med Madžari in Štajerci. Prišlo je večkrat do oboroženega spopada.
Leta 1848. in 1849., za časa madžarske revolucije, je kraj igral pomembno vlogo. Solastnik Beltincev in
okrajni glavar Gyika Jeno je organiziral v dolnjem Prekmurju odpor proti banu Jelačiču. Toda Narodna straža, ki je bila ustanovljena v ta namen, se je uprla in odpovedala pokorščino. Tudi prebivalci so simpatizirali z Jelačičem, kar je dalo mnogo skrbi madžarskim oblastem*
Leta 1868. je bila izvedena v kraju ločitev kmečkega posestva od veleposestniškega; tako so postali kmetje svobodni tudi gospodarsko in lastniki svoje zemlje.
V cerkveno-upravnem oziru je kraj pripadal k tur-niški župniji. Radi oddaljenosti od župne cerkve, se je v prvi polovici 17. stol. ustanovila podružnica, obenem so tudi postavili cerkev iz lesa. Leta 1724. je tedanji zemljiški gospod baron Ebergenye Ladislav določil v svoji oporoki dohodke 3 vasi za zidanje cerkve v čast madžarskemu kralju sv. Ladislavu. Njegovi dediči so nato leta 1742. dali sezidati cerkev. Isto leto je bil kraj izločen iz prafare in se je ustanovila samostojna župnija. Leta 1900. je graščak grof Zichy Agost dal prezidati cerkev v krasno baročno zunanjščino. K cerkvi je bila dozidana grobnica rodovine grofov Zichy.
Župnija je pripadala do leta 1777. k zagrebški škofiji. Isto leto pa je bila priklopljena k novoustanovljeni szombathelyski škofiji. Od leta 1924. je podrejena administraturi lavantinskega škofa. Župnijo je dolga leta vodil znani prekmurski narodnjak Štefan Kuhar, rodom iz Gradišča v tisinski fari. V Beltincih je rojen tudi župnik Baša Ivan, narodni voditelj prekmurskih Slovencev.
Ljudsko šolstvo Beltincev se zaradi stalnih turških in kruckih homatij ni moglo razviti. Tudi nimamo ni-kakih podatkov, da bi v tej dobi obstojala šola. Šolo so obiskovali otroci cele fare, ki se je vzdiževala s stioški župljanov. Na šoli se je poučevalo v začetku v prekmurščini, pozneje pa se je uvedla madžarščina kot učni jezik, le verouk se je poučeval še nadalje v materinskem jeziku.
Na šoli je poučeval tudi znani pedagog in glasbenik Janez Murkovič, rojen v Muli Nedelji na štajerskem.
Beltinci je bil že nekdaj narodno najbolj zaveden kraj v Prekmurju. Leta 1919., za časa okupacije Prekmurja, se je mnogo domačinov priglasilo med prosto-voljce.
Po priključitvi Prekmurja k Jugoslaviji, se je bil dne 17. avgusta 1919. vršil v Beltincih ljudski tabor, na katerem je bilo proglašeno osvobojenje Prekmurja.
IVAN PIELICK, LJUBLJANA
trgovina z južnim in domačim sadjem ter zelenjavo na debelo
Pisarna in skladišče: Lingarjeva ulica
(v kneiolkofllekl p a I a 6 I)
Telefon Interurban 45-47 Pošt. pred. št. 335 - Brzojavi: Plellck Ljubljana Pošt. fiek, rač. štev. 17.706
ABECEDARKIM
* Drobno Dctto
Dl Deu Irtu.
Szolmta. |. Szvppspm.
Znanosti ratserjuvajdcse mestecsne riovMe.
Z.do-»t, «y. fkn tti<> »Is 4)1.4'
Trpli*«>»it, jtilinoMt i Uk
Mir naj lwJf na »jvfli Stkrblivi.««!! oBiiraj marimaa Troaujino *lr bufuun Naj »c aipuni »triu a«la V«/Akorn v loln liovoin Irti
Vosz^Io IIOVO lftO
Novo M.» |>cj«lrn vtrli. tr t 1‘fimt.- briilj.- kupico,
Kuk or aika po liAvmli,
Pijmo vuzčm »a ulruvioo. Hotna Irta Velko brcmr' Neprvartrano nAm te'ti . . . Naj aze aipubi »*rc4'ivla V»*4kom' v tom.nAioin leti.
Osipa glAva pun« minici Ki In ati-o »umeriti? VVmUzi vr«A»ti k..ak at 0*1 azr viaialjč tglAtn Žito vauvar. grozjc presti",
Naj aze aipuni azr- i zeta VtiAkcm' *-tom nirom la
Sli1|i vfna naj bal vrtka —
T6 včrtom na voaiclj^:
NAiili azi Ul kruh triroinik, Vam ta vazikojra raatlA.
Ka azr odi naj mi Gtno,
NA pri toni ka aie kOpi . . .
*laUko m' v lom nAvmn leti.
Naj atu vurna mlade 'ivnr, NAj'|.- mA »e dcvojke,
Botrr z botrov na butrm«
Naj nnatita vrtaoke Tori ate blA'ien»*tvo pontAd Siiromkki, bogAci ...
Naj a>r azpuni atrcA 'zrla, VarAltoin' v lom pitvom trli.
Katar r'n pun prhi" ' Nakdj?
PalovetaAnailvo, pravico!
Na krepoazt i prijAl.-lnottl Naj vizAkomi linaj’inoii( boi Naj tak atija povaild azunc«.
B-.jino vati zadovolni -Tak ate aipuni azrrzt 'avla.
Dobro cAno nuj mA trocana -/.Ato boj bogat meaiAr :
NOvi mertOk tak obrAcaaj.
Ka drligomi iiodr kvAr.
LAn, konopro obillon priv Naj dA delo trlji. avAlji Naj .te atpunl atrcA 'trla VatAkoiu' v-toin nAvdin leti.
DaieotcrjAa n« poznam lr'l
VraAj pAnri mA' vazaki,
Ka . »i grAbia raatipAa Naj azr notna namili. OdhAjaj d a Irca kUga, umrl,
Ncsca. roo vij poinati Naj aze atpuni azrcA tcla VatAkom' v lom nAvoin leti
Boidi pnalUveti vrAceilel,
, Prijdtcl
.Prljtllri"
:'"V"
jako paacalfvi . izpuli i azrcA 'zrla
Razvo/	prekmurske
do Ivanociia
Začetek prekmurske knjige je bil utemeljen z več strani: duhovščina je hotela imeti pripomočkov za versko delo v narečju, ker se več ni zadovoljila s knjigami, ki so jih ; kranjski kramarje« prodajali po hišah; vernikom je bilo treba dati vsaj nekaj obrazcev molitev in verskih pravil; v zvezi s petjem v cerkvi in z urejenostjo službe božje tudi pesmaric niso mogli pogrešati; slovensko kulturno središče je bilo predaleč, da bi moglo pritegniti nase tudi Prekmurce, kar je še posebno ovirala politična razcepljenost. Sprva je bilo treba mašiti vrzeli v službi vere. Nato so prišle na vrsto še praktične potrebe za vsak dan. Ker je bilo z obojim mnogo dela, delavcev pa malo — ali bolje: ne vsi zavedni — ni čuda, da je bilo le malo časa in prostora za višje hotenje, za lepo besedo v ožjem smislu. Opaziti pa moremo v razvoju prekmurske književnosti značilno misel, ki sicer tu in tam zatemni, a se v kritičnih časih tem jasneje pokaže: misel, da je treba domačo besedo zapisati.
Prve knjige v prekmurščini
Prvo dozdaj znano tiskano delo v prekmurščini je Temlinov iz madžarščine prevedeni »Gvorski katekiz-mus« (1715), prvo ohranjeno pa »Abecedariuni Slovensko« (1725). Razen prvega pa omenja Štefan Kuzmič (1723—1779) v Predgovoru k »Vore kršanske kratki navuk: (1754) še Sevra Mihaela iz Vaneče, ki je »z nemškoga preobrno »Red zveličanstva« (1747). — »Abe-
cedarium« vsebuje sicer le abecedo, skuša zlogovati besede ter hoče nuditi vernikom zapis desetili božjih zapovedi, očenaš in vero; vendar pa priča knjižica, ki je učila ljudi moliti in psalme peti, da se je tudi v Prekmurju nekaj zganilo.
»Red zveličanstva«, delo učitelja Sevra v Nemes-Cso-ju (sedaj en izvod v ljubljanski drž. knjižnici skupaj s Kiizmičevim »Vdre kršanske kratki navuk«; sign. II. 10.025 Cb), vsebuje tudi odlomke iz sv. pisma, molitvene obrazce in cerkvene pesmi, med katerimi pa jih je nekaj tudi madžarskega izvora. Trstenjak je Kuzmičevo »med sterimi so vnouge nasse« napak tolmačil (LZ, 1901), ko je trdil, da misli Kuzmič na katoliško knjigo. Proti temu govori že nagovor v »Redu zveličanstva«: »Liible-
venov jezik.od vsej drugi dosta tiihoga i sebi lastivnoga ma«. —
17 let po prvi Kiizmičevi knjigi je izšel njegov prevod grškega izvirnika Sv. pisma: »Nouvi zakon ali Testamentom« (1771), delo, na katerem sloni tradicija prekm. evang. književnosti. Razdeljeno je na šest oddelkov: Pravda z naukom o grehu, pokori in dobrih delih; o apostolski veri; razlaga Očenaša; beseda o krstu; pouk o Cerkvi; o Kristusovi zadnji večerji. Zaključuje pa knjigo »Pridavek«, kjer lahko »vsakši, kaste reda človek si je, gori najde svojo čest (= del), štero je dužen Bogi, sebi i svojemi bližnjemi« — »Molitve« ter nekaj pesmi.
O jeziku in izražanju v prevodu moremo reči, da je v njem najbogatejša stara zakladnica prekm. besede. To pa zopet priča, da je Štefan kaj rad prisluhnil domačemu izrazu, dasi se tudi ni branil kajkavščine, niti se ni mnogo premišljal, sestaviti novo obliko, če je v govoru ni našel. Vsekakor pa je jasno, da je bit samostojnejši, kakor pa Sever, ki mu je narekovala kajkavščina razen leksikona tudi morfologijo. Tudi črkopis je doslednejši; poenostavil ga je in uvedel med drugim tudi znak ’z za ž. V primeru s tem je Sevrova pisava vse kaj drugo kot dosledna; rabi n. pr.: cs, cf in ts za č, s in f za š in ž; cz in tz za c; z in Iz za s; piše brez potrebe dvojne soglasnike itd.
Pisca »Predgovora« boli nemarna vtraglivost« prednikov. Za svoj čas je široko razgledan po slovanskem svetu. Čuti skupnost s Kranjci in Štajerci, o katerih pa trdi po mnenju tedanjih polihistorjev, da so, >kak štima-mo znašimi Vogrskimi v Zel.eznoj, Sala i Šomočkoj stolici bodoučimi sloveni vret ostanki Vandalušov«. Okoliščine, v katerih je živel in oddaljenost od slovenskega središča sta mu narekovali vprašanje: »Što de tak krato našim med Miirom i Rabom prebivajoučim slovenom te s. Bože knjige na svoj jezik ... obračali?« Manj pa narečne razlike.
Iz istili pobud, ki so rodile prej protestantsko prekm. knjigo, se je razvila tudi katoliška. Ze devet let po »Nouvem zakonu« so izšli »Sveti Evangelionii« (1780) »na stari slovenski jezik obrnjeni« in še istega leta »Slovenski Silabikar«, nato pa »Kratka šuma ..« in poleg drugega »Kniga molitvena« (1783), med »papinci« najbolj razširjena in priljubljena knjiga. Njih avtor je Mi-kloš Kiizmič (* 1738 v Dolnji Slaveči; f 1804 v Kančov-cih); po končanih bogoslovskili študijah v Gyoru je bil župnik in kasneje »vice dekan slovenske okrogline« pri Sv. Benediktu. — Miklošev jezik je naroden, brez tujk, brez nepotrebnih nastonic, pa tudi brez člena, ki mu ga je nudila predloga.
Prizadevanje Kuzmičev se je nadaljevalo v obeh smereh. Pri protestantih sprva nagleje [M. Bakoš tt 1803)]: »Novi gradu val« (1789), pesmarica; Št. Šijarto (1705—1833): »Mrtveče pesmi«; Mihael Barla (1778— j 1824) z izboljšano Bakoševo pesmarico (1823); J. Cipot . (1794—1834): »Duhovni aldovi« 1828); Aleksander Per-plan s prevodi psalmov in prireditvami šol. knjig] — tako, da je kmalu dosegla drugi, do danes tudi zadnji vrhunec v osebnosti Jauoša Kariloša (1801 — 1875). Ta »posvet (= luč) prekm. evangeličancev« je bil prvi, ki se je po načrtu udejstvoval na vseh področjih in gojil celo umetniške misli. Prirejal je biblične zgodbe, abecednike, čitanke, pesmi, prevajal Petofija, Vdrosmar-tyja Aranyja (Poldi), napisal »Starešinske knige«, sestavke v narodnem duhu.
Katoličani so si med tem oskrbeli več ponatisov Mikloša Kuzmiča. Med njimi so nastale tudi »Starine železnih in salajskih Slovenov« (po 1. 1822.; zapis nepoz-nega avtorja, kakor znano »Starišinstvo; zvačinstvo«). Drugo delo pa je čakalo Jožefa Košiča (* 1788 v Beltincih; f 1867 na G. Seniku), ki pa je moral še prej skoz »plamen očiščenja«.
nomi slovenskomi Narodi, šteri Evangeličansko Voro vadliie«; nič manj jasno se ne izreka za evang. knjigo govor o »vdre najvekši Artikuluši« — in končno vsebina sama. Razumeti je to mesto tako-le: »nasse = prekmurske v nasprotju z madžarskimi in ne luteranske v nasprotju s katoliškimi. Tako bi bilo sploh odveč, opominjati poleg vsega tega še na dejstvo, da je izvor pesmi v knjigi večinoma naveden.
V primeri s Trubarjevo knjigo je izšla prva prekmurska prav za prav pozno. Kriva pa je bila tega vrsta ovir, ki v onem okolišu ni dala možnosti za podjetje Trubarjeve zamisli, ali pa ga je vsaj ovirala: madžarska miselnost izobraženstva, šolanega pač v tujini; občevalni jezik med izobraženci, ki je bil pretežno madžarski; raznarodovalni vpliv Gyora in Veszprina; pomanjkanje sredstev; oddaljenost tiskarne.
Splošno je bilo pred striikovskim Kuzmičem res »zmenkanje Šlovenskoga duševnega pisma«, vendar pa ni mogel prvi iu najpomembnejši protestantski pisatelj svoje »okrogline«, da imenuje Sever svoje »liidstvo« »Slovenski narod«. Štefan Kuzmič je mnenja, da njegovim rojakom noben drug prevod ne more pomagati — razen domačega, prekmurskega: »ar tej naši Vogrski slo-
Še tak napor, da bi utopil prekm. v madžarščino, kot ga srečamo pri mladem Košiču, je ostal brezuspešen. Na prvi pogled se nam zdi čudno in nerazumljivo, odkod Košiču taka vnema za, madžarščino. Istemu Košiču, ki je začel z nabiranjem gradiva o svojem ljudstvu za madž. narodopisca Caploviča. Pogreval je staro mnenje, da so Prekmurci ostanki Vandalov in prevedel madž. slovnico na »vandalska viista« (1833), dasi bi mu lahko bila zuana razprava duhovnika Bitnitza v Tudomanyos Gyiijteme-nyek 1. 1828., kjer je dokazal, zajemajoč iz Šafarika, da Prekmurci niso ostanki Vandalov.
Košič je na razne načine utemeljeval svoj beg k madžarščini. Razlogi seveda niso narodnostno opravičljivi ... Med drugim je nezadovoljen, zakaj ne znajo Prekmurci madžarski, ko vedar žive na »vogrski« zemlji, se hranijo z »vogrskim« kruhom in se branijo z »vogrskimi« pravicami. Meni, da s samim svojim »vandalskim« jezikom njegov rojak ne more biti niti pameten, niti bogat. Dovoljuje sicer, da ima prekmurščina »svoj kot«; svetuje pa, da bi prekm. starši pošiljali vsako leto »deset moških ino toliko ženskih mlajšov (— otrok) vu kakšo vogrsko ves, i od tistec bi ravno telko mlajšov k sebi gori vzeli na edno leto s takšov pogodbov, naj slovenska (!) deca na Vogrskom, ta menjena (= zamenjana) vogrska deca pa pri nas v šolo hodijo ino se vogrski vsi fčijo.
Vprašamo se, kje je vzrok, da je napisal kasneje isti Košič zavedno slovensko knjigo »Zobrisani Sloven i Slovenka med Mii rov i Rabov (ok. 1846; torej 13 let po slovnici obrnjeni »na vandalska viista«). Mislim, da ne bo tvegano, če vzamemo za odgovor kar Slomškovo knjigo »Blaže in Nežica v nedeljski šoli (1842), ki ji je Košič v marsičem sledil. Tu in v dejstvu, da je Košič stopil v stik s slovenskimi pisatelji, je iskati odgovora na vprašanje, zakaj se je Košič obrnil od prejšnje smeri. — Zdravo miselnost o slovanskem svetu je »spreobrnjeni« Košič izrazil z nazivi »naša Slovenšina za svojo okroglino« in »vesolna slovenšna« za slovanski svet; svoj novi pogled na »vogrsko mater« pa v »Zgodbah vogrsko-ga kralestva (1848). Sicer si ne bi vedeli razlagati odkod mu toliko grenkih na račun gospodarjev. Da je bil Košič tudi jezikovno sposoben za samostojno delo, nam pričajo deloma tvorbe novih besed, še bolj pa slog, ki je gladek, naraven, bogat in zdrav. —
Nato so živeli nekaj časa zopet od ponatisov; kakor »papinci« tako »natarani«.
Košičev primer se je kasneje ponovil pri Imriju Avguštiču (* 1837 v M. Petrovcih; f 1879 v Budapešti). Tudi temu je pretila nevarnost popolne odtujitve ožji domovini in slovenstvu:	študiranje v Sombathelyju
(6 gimn.); pristavstvo pri grofu Szaparyju in Bathanyju; mecenstvo velikega borca za madž. zadeve škofa Szaboja ... Toda kmalu je budapeštanski državnozborni stenograf uvidel, da se njegove želje v tej smeri ne bodo uresničile. Sprva vsekakor bolj iz vse kaj drugih razlogov kot pa iz slovenskosti je začel izdajati 15. sept. 1875 prvi prekm. časopis »Prijatel, znanost razšerjiivajdče mčsečne novine*: kandidiral je za poslanca, pa mu je bilo treba volivcev. Da je temu tako, priča tudi njegov prevod spisa o volitvah (iz madž.).
Kasneje je bil. Avguštič zvest programu, ki si ga je bil zastavil: vnogi bi rad zvedel po dokončanem delu, ka se zviina (— zunaj) vesi godi. Slišali boste o ljubezni domovine, o poštenju, o kreposti in o vsem, kar je dolžan storiti vsak »domovinčar«, hišni glavnik in vsak za »počlovečanstvo delaven človek«. Četudi je bil začetek bolj iz osebnih nagibov, govori tukaj že mož, ki se je vrnil med svojce — še več: človek, ki se je ozrl čez Muro, k studencu, odkoder bo črpalo Prekmurje v bodoče moči za življenje. Usmerjenost lista bi nam mogle na-značiti tudi podrobnosti, kakor: nabiranje narodnih pesmi, sotrudništvo tudi Štajercev; zanimanje za balkanske zadeve (prinesel je med drugim tudi sliko črnogorskega kneza in kneginje); naslonitev na gajico in odpoved madž. črkopisu; uvajanje in razširjenost slovenskih knjižnih izrazov. Da ni sodeloval pri listu širši krog Slovencev, ni Avguštičeva krivda. Znano je namreč, da se je Avguštič obračal do slovenskih pisateljev, a se ni nihče zmenil zanj in za njegov napor. (Trstenjak, 1. c.).
L. 1879. pa je Avguštič umrl. Z njim tudi časopis. Ostali pa sta šolski knjigi: »Navuk vogrskega jezika« in »Prirodopis z kepami (= slikami) za narodne šole«.
živahnejše kulturno delovanje
Slovensko razgledan in načitan je bil dopisnik »Slovana« Borovnjak Jožef (* 1826 Sebeščan; f 1909 na Cankovi), župnik na Cankovi. Napisal sicer ni mnogo izvirnega (Duhovna hrana; Syeti angeo čuvar; Mali katekizem), vendar pa je pomemben kot čuvar tradicije (izdaja Kiizmičeve »Knjige molitvene«) in posrednik med to iu ono stranjo Mure (obiski Slovencev; predvsem Trstenjak). Šteti ga smemo z enako upravičenostjo k stari in k novi dobi; najbolje pa ga označuje poslanstvo znanilca nove dobe in Ivanocijevega duha.
Opaziti je, da se je začelo koncem preteklega stoletja mnogo živahnejše kulturno delovanje med katoličani, med tem ko se evangeličani z malimi izjemami molčali, opiraje se samo na tradicijo. Zato jih bo zajela svetovna vojna in važne odločitve, ki so ji sledile, nepripravljene. Tudi se bodo težje vživeli v nove razmere. Nasprotno pa bodo razvili katoličani prav v tej dobi vse sile; najprej za enakopravnost jezika (pa četudi bo »Marija, kralica vogrska«), nato pa celo za osvobojenje in končno za priključek k Jugoslaviji. Upoštevati pa je treba pri presoji te dobe dejstvo, da evang. skoroda niso imeli svojega domačega izobraženstva, med tem ko so na katoliški strani prav z^daj nastopili glasniki nove ideje.
Ogledali srno si, kako se je razvijala prekmurska
Vratuša Antoni
Ponesrečeni poskusi madžarizacije.
knjiga. Sledili smo ji vse do preloma stoletja in videli, kako je nastala iz prvih, za verske potrebe namenjenih osnutkov prosvetljena književnost, ki tudi pouka in zabave ni zanemarjala, ki pa se vendar ni mogla še povzpeti do višjega hotenja. Da je bil tak pregled mogoč jn razvoj predočljiv, je seveda morala odpasti stara delitev na katoliško in protestantsko književnost — to se
Lep zalet je dosegla prekmurska knjiga v 19. stoletju. Toda v glavnem le v smeri, za katero je nastala in le za potrebe, ki so jo rodile: za versko in nabožno delo. Sicer zasledimo že tudi širše delovanje, a smotrnega preporodnega in zavedno probujnega dela na vseh področjih ne najdemo nikjer; vse do nastopa Ivanocija ' ne, če izvzamemo nekaj Kardoša ter kasnejša leta Ko-šičevega in Avguštičevega dela. Za sproženje koraka, ki je moral biti v ta namen storjen, ni bila dovolj samo splošna stiska, ko je bilo potujčevanje hujše kot kdaj prej. — Za pokret, ki je mahoma prelomil tradicijo, v glavnem nabožne književnosti in se postavil ne sicer na najvišjo, vendar pa na široko, trdno prožno podlago, je bilo treba močnega, neustrašenega, vztrajnega, preudarnega, široko razgledanega in kar najtrdneje v domači zemlji ukoreninjenega moža.
Delo dr. Ivanocija
In tak mož je bil dr. Franc Ivanoci (* 1857 v Iva-novcih; + 1018 na Tišini). Odprta mu je bila široka pot k napredovanju in častem; mladi doktor bogoslovja pa je raje prisluhnil klicu domače zemlje ter šel v Tišino za »plevanuša«. Njegova dela so: »Pobožnost Srca Jezušovoga« (1892), »Mala biblia s kejpami« (1897 do 1898); novo izdanje Ktiz-mičeve »Knige molitvene« (1904). Največjega pomena za prihodnost in obenem Dr. Fran Ivanoczy, na3lePši dokaz Ivanocijeve-oče slovenskega. Prekmurja Ba napora v slovenski smeri pa je zamisel literarnega društva, ki naj bi dajalo svojim članom »Kalendar« in vsako leto poleg tega še dve knjigi zabavne in poučne vsebine. Pri tem pokretu je nemajhnega pomena dejstvo, da je užival Ivanoci pri svojem Škotu Viljemu, ki je bil Prekmurcem zelo naklonjen, visoko spoštovanje in razumevanje. — Zopet je bilo dovoljeno »slovenski gučati i pisati«. V takem ozračju je izšel »Kalendar« (1908)) za 1. 1904., za njim nabožen mesečnik »Marijin list« (1908) in končno v letu ustanoviteljeve smrti (1913) »Novine«, političen in gospodarski tednik — glasilo za prekm. Slovence, ki mu je bila posebno narodnostna vzgoja pri srcu.
Za osvetljenje Ivanocijevega duha niso nevažni še ti-le momenti: zamenjal je madžarsko grafiko z gajico; uvedel za Prekmurce ime Slovenci, kakor se imenujejo njih sosedje na drugi strani Mure. Torej ne več »Slovenje« (dasi med ljudstvom še danes živi le naziv Slovin, med tem ko imenuje vse druge v državi s skupnim imenom »Slavi«). V St. Kuharju je imel Ivanoci odličnega zbiratelja narodnega blaga.
Nepotrebno bi bilo še posebej poudarjati, da je bil enakega naziranja ves Ivanocijev krog: Baša Ivan (* 1875
M. Kranjec:
Dominko obišče Kapitanove
(Odlomek iz romana »Kapitanovi«)
•
Po kolniku gre stari Dominko, opirajoč se na palico. Noge zastavlja sicer trdno in jih tudi še odsekano trga od tal, vendar razodeva njegova postava že priletnega, čeprav še trdnega starca. Kadar gre Dominko z doma, je to skoraj dogodek. Vselej se zdi, da se bo nekaj zgodilo. Redke so njegove poti: vsako leto dvakrat na njive, jeseni in spomladi, morda še enkrat poleti, ko je polje najbujnejše. Več ne. Vmes se zgodi, da stopi še za čim drugim. Pred leti so ga še klicali v kakšnih vaških sporih; odločal je o mejah, če so v redu. Tudi se je zgodilo, da so ga poklicali razsojat kakšen prepir. In če je razsojal, so vedeli, da bo mož izrekel ostro, vendar pošteno in nepristransko sodbo. Toda čas, ko je županoval Gradiči, je že daleč in njegov pomen je poslednja leta zelo padel. Med vojno so ga še enkrat postavili na čelo občine, pa je vzdržal samo eno leto. Umaknil se je prostovoljno, toda v veselje vseh ljudi. Čutil je, da je njegov čas minil in ljudje so tudi vedeli to.
Bil je brezstrasten človek, razen v enem pogledu: kar se tiče zemlje; v tem je bila njegova strast nenasitna. V sedemdesetih letih je pridobil svoji hiši dvajset oralov zemlje in dvignil nekdanje posestvo na pet in trideset oralov. Zdaj je stalo negibno, toda že se je vozljala zanka za vsem. 2e se Je grmadil plaz, da odnese posestvo in ga razdene. Sin, katerega je oženil domov, je bil velik pijanec in slab gospodar, bolj mešetar kakor kmet. Tri dekleta, ki jih je omožil drugje, so prihajala vsako nedeljo in terjala svoje. Svoje! Ze nekaj let jim je dokazo-
pravi ločeno: na začetek protestantske; na začetek katoliške; na nadaljevanje protestantske in nadaljevanje katoliške (vemo namreč, da Bta bile obe struji iz istih pobud in za iste namene; le da vsaka za svoje »vernike«). Iz istega razloga so odpadli tudi življenjepisi in so se skrčili življenjski podatki osebnosti na najnujnejše in za razumevanje neobhodno potrebno.
v Beltincih; f 1931 v Bogojini), kasnejši bogojanski župnik, sodelavec Ivanocijevega tiska, sem in tja tudi urednik, pisec »Kat. katekizma« (1900) in vodilnih političnih člankov za »Novine« ter pobudnik za »narodni svet«. Značilna zanj in za to pokolenje sploh je misel o prekmurski avtonomiji, ki ni zapustila prekm. idejnih borcev vse do osvobojenja: »... nam trbe avtonomijo, vsaki uradnik naj slovenski guči z nami. Slovenska županija naj se nastavi!«
Isto pot je ubiral Klekl J. st., avtor nabožnih pesmi (Srčen) in priljubljene molitvene knjige »Hodi k oltar-
skomi Svestvi« (1910). Navidez se je odmaknil nekoliko od poklica, bil narodni poslanec, ustanovil Agrarno zadrugo, sezidal Dom sv. Frančiška, dal pobudo za posojilnico itd. Toda le na videz se je odmaknil. Ker vse njegovo delo je le odraz njegove duhovniške misli in duhovniškega poslanstva, kar daje včasih (posebno danes!) njegovim »Novinam«, ki jih izdaja sam — in po nekaj poizkusih z drugimi uredniki — tudi sam urejuje, neke vrste ozkosrčnost in nestrpnost. Vendar pa ostane dejstvo, da je	imel	Klekl	med vsemi v svojem krogu najčistejše pojme	o bodočnosti prekm. Slovencev in da se je
za nje tudi najdosledneje boril: začel in vodil je pokret za osvobojenje Prekmurja, za njegovo združitev z ostalo Slovenijo in Jugoslavijo.
Poleg te, rekel bi praktične smeri je bilo v Ivanoci-jevem	krogu	prostora	tudi	še za	umetniško misel. Da
ne omenjamo	Kontlerjev, Horvatov	in kasnejših Bajlecov,
se ustavimo le pri najvidnejših.
Tiho skromno in ljubko je pel
Jožef Baša-Miroslav
(* 28. aprila 1894 v Beltincih; f 25. jan. 1915), poet Prekmurja. Oblika njegove pesmi ni nič zapletena, misel preprosta, primera jasna, beseda topla, domača, občutna značilno prekmursko: sanjavo žalostno tudi takrat, ko se smejč.	Miroslav poje o svoji
zemlji	in ljubezni do nje; pa
tudi o boli, ki mu ne da spati, toži Miroslav in o kruti usodi, ki je pognala zdoma. Dolinska vas, jagnjedi ob cesti, Mura in ločje in čoln in valovi: vse to najde prostora v njegovi pesmi in se zliva v harmonično celo-
val, da nimajo nič svojega. Ce je obljubil, da jim bo dal zemljo, ni rekel, da jo bo dal takoj. Po smrti.
Smrt je trkala na duri. In po smrti bodo raznesli njegovo kmetijo. To je grizlo moža in ga odtujilo vsemu svetu. Zato ni hodil nikamor več. Med ljudi sploh vse življenje ni zahajal. Nihče se nikdar ne spominja, da bi kdaj h komu prišel, češ da bo malo posedel in se pomenil. Tudi na pdsodo ni nikdar ničesar prosil.
Obstal je na cesti pred svojo hišo, kot bi se hotel odločiti, v katero smer bo krenil. Cesta pelje na jugovzhod in na sever v majhnem ovinku. Proti jugu se na oglu njegovega vrta križa ta cesta v ovinkih; v velikem zavoju gre v gornji, po drugem v dolenji konec. Ona v gornji konec obide z ene strani njegov obsežni sadovnjak in gozd, prelepi Dominkov gozd, ki stoji že skoraj sredi vasi. Tam je svet nekoliko močviren, toda v gozdu, ki ga je skoraj cel oral, raste prelepo hrastje, visoki in vitki jeseni in bresti. Jelšja je zelo malo...
Ozrl se Je po ulici, v smeri proti Kapitanovi hiši. Po drugi strani te ulice ni hiš, začenjajo se šele za dober streljaj dalje. Pogled mu je obvisel na Miholovi hiši. Ti so najbližji sosedi. Majhna hiša, bolj bajta kot poslopje, kup otrok, vesel, sicer pošten gospodar, dobrodušna blagoslovljena gospodinja. Nekje v davnini so se Miholovi zajedli v Dominkov grunt. Eden njegovih prednikov jim je bog ve iz kakšnih razlogov odprodal kos sicer močvirnega vrta, toda Miholovi so sedli na to krpo, si postavili hišo in ždeli tu, pred njegovimi okni. Vse življenje ga je to bolelo. Vse življenje se je boril, da bi jim prišel do živega. Moholovi so še danes sedeli na tem svetu. Ničesar se ni90 oplašili. Hodili so k njemu na delo, hodili so na delo kamorkoli in si služili kruh. In vendar stari Dominko ob vsej revščini, v kateri so živeli Miholovi, ni nikdar našel pri njih niti ene slabe strani, da bi vdrl v la vrt in si ga prisvojil. Ponujal jim je denar brez-
to; vse ga zanima in veseli; najbolj pa je naklonjen otožnemu molu, ki ga povzroča vpoklic v vojsko, odhod zdoma, trpljenje doma in na bojišču, skratka: bojno gorje. Zdaj poje o fantu ki se poslavlja, zdaj o sestri, ki moli za brata, zdaj o materi, zdaj o ženi, zdaj o otroku, ki upa, da se bo oče vrnil; zdaj o pismu »s sedmimi črnimi pečati«. Včasih pa se mu razlije bolečina posameznika na vesoljstvo: sam je eden mnogih; sam v strelskih jarkih in ob grobu padlih.
Miroslavova pesem je obetala mnogo. Sicer ne more utajiti Jenkovih in Gregorčičevih in še drugih vplivov. Vendar pa ni rečeno, da bi moralo biti posnemanje vse, kar je podobno. Naravnost in prepričljivost z ene kakor naivnost z druge strani govorita za to, da jih ne smemo krojiti izključno po vzorih, ki jih je res da utegnil srečati pri sorodnih pojavih, se pri njih tudi kaj naučiti — ne pa da bi jih moral le posnemati. Sploh pa je pri nas Slovencih zelo razširjeno mnenje, da je stikanje za posnemanimi potrebno, kakor da ne bi mogel biti kakšen pojav, pa če je tudi še tako neznaten, nastati samostojno, sam iz sebe in iz svojega hotenja. Tako počenjanje se mi zdi podobno nespametnemu vrtnarju, ki je prinašal z drugih vrtov rastline in cvetice ter jih primerjal s svojimi; ko pa je videl, da vse enako lepo cveto in enako lepo dišijo — da, celo to je videl, da jim je cvet enako ustvarjen z enako obliko — ko je torej vse to videl, se je razjezil in izruval svoje cvetice, češ zakaj ne rastejo drugače in zakaj ne cvetejo drugače kot pa cvetice po drugih vrtovih. Plevel pa, ki se je bohotil ob gredah, kakor v nekaterih drugih nasadih, je pustil pri miru. — Zakaj ne bi tudi Miroslavu voda šumela; zakaj ne bi tudi njemu cvetice cvele; zakaj ne bi tudi on veslal po Muri; zakaj se ne bi tudi on tolažil z boljšo prihodnjostjo. Vse to mu je bilo blizu; vse to je doživel. In če je doživel, zakaj ne bi še opisal? Miroslav ni kriv, kakor ni kriv in ne bo kriv noben pesnik, če je kdo pred njim že kaj podobnega povedal. In končno? Miroslavove pesmi so največ vojne vsebine. Zakaj ne bi hodil po snov drugam, če pa ga je kruta resničnost tiščala k tlom? Važno je dejstvo, da je pesnik to, o čemer nam poje, tudi doživel. To pa pri Miroslavu je; kajti v njegovi pesmi spoznavamo Bašo-Miroslava. Oblika je seveda naslonjena kakor tudi izrazni pripomočki izposojeni, ker jih doma ni bilo dovolj. Res pa bo menda, da je Miroslav prav v pesmih o svojem pesniškem poklicu najmanj izviren. Nasprotno pa je misel o slovenstvu močno občutena.
Da pa tudi tako močna delavnost, kot se je razvila okrog »Novin«, ne more preprečiti tujega vpliva v človeku, ki ni trdno vsidran na domačih tleh, kaže osebnost kasnejšega sodelavca pri prekm. tisku, cankovskega rojaka dr. Avgusta Pavla. Napisal je razpravo o svojem domačem govoru, zbiral narodno blago in skušal najti domačega izraza prvim pesniškim poskusom — ostal pa je v stari državi in nadomestil domači jezik s tujim, v katerem je zapel pred kratkim pesem zrelega, treznega moža in oblikovalca besede. Kakor govorimo danes o njegovi zbirki »Vak volgy olen igy zsolozsmazok« (Szom-bathely, 1933), tako bi mogli govoriti o njegovi knjigi »Tako pojem psalme...«, da je ostal doma. Videti pa je, da Pavel vseeno še močno korenini v svoji zemlji. Sam toži: »Jaz sem z globoko korenino zvezan z zemljo in sleherni obraz me do smrti spremlja«. O tem priča njegova nič manjša pozornost za prekm. narodno blago in kulturne zadeve. Da ni zapustil domačih tal, bi imelo prekm. pesništvo poleg čustvenega Miroslava tudi zagovornika načela: »Ne kršsi besedi«, kakor se je pokazal Pavel v »Tako pojem...«,- ko suva iz sebe »v stihih, kadečih se krvi, besedo, ki naj bo s krvjo pisana Pridiga na Gori, utrujenim v hlastni napoj!«
Med tem ko vrši Pavel kulturno poslanstvo domačina tudi na svojem današnjem mestu (je profesor na gimn. v Szombathelyu in prevaja Cankarja!), moremo
obrestno, misleč, da bodo hlastnili po njem in nevajeni ravnanja z denarjem počeli kakorkoli in se naposled sami zapletli v pogubo. Zdaj mu je bilo sedemdeset let in moral si je priznati: v tem ni imel uspeha.
Ne, pri Miholovih ni bilo uspeha. Se vedno je stal njih skromni dom, otroci so se podili po vrtu, uhajali na njegovo krast jabolka, metal je polena za njimi, dokler tudi sami niso začeli metati za njim.
Ta dom je sovražil. Kadar se je ozrl po njem, ga je obšla nejevolja. Vse drugačen odnos je gojil do drugih sosedov: do Kapitanovih. Nekdaj sta bili Dominkova in Kapitanova hiša v sosedstvu in nekdaj je Kapitanova hiša bila tako bogata, kakor je zdaj Dominkova. Potem se je vse to menjalo. Zdaj Je Kapitanov dom stal v razvalinah. Ze je bil pri tleh, skromen, skromen in bolan, obsojen na smrt.
Stari Dominko je gledal na hirajoče življenje. Ze je vtaknil svoj denar v Kapitanovo zemljo. Agato bi bil počasi spravil k tlom.
Pa je prišel majhen preobrat, na katerega ni več mislil: vrnil se je Ivan Raj. Pa ne samo to, Ivan Raj je ostal doma.
Dominko je dobro poznal razmere v Kapitanovi hiši. Sleherna malenkost, ki se mu je zdela važna, mu je bila znana. In zdaj mu ni ušlo, da sta se Ivan in Agata spravila. Ta stvar bi bila lahko nevarna zanj. Ce se je Ivan umiril, priznal to življenje, se namenil in posvetil življenju, tedaj se bo začelo življenje znova... Ce je torej Ivan opravil z Agato, tedaj bo tudi tu zastalo njegovo vrtanje.
H Kapitanovim ga je vedla pot...
Ozrl se je po polju: žetev se je bližaTa. Žito je ležalo, koruza ga je preraščala. Poleg vseh svojih skrbi, ki ga tarejo že vse življenje, občuti starec ob tem pogledu
Vratuša Anton:
Prekmurska beseda 20.
Jožef Klekl st.,
izdajatelj »Novin« in drugih publikacij, voditelj prekmurskih Slovencev
reči o prof. Aleks. Mikoli (skupno z Melidiom in drugimi je hotel na vsak način dokazati, da Prekmurcem po žilah »vendska kri teče«, kakor tudi, da je njih književnost višja od jugoslovanske, da pa ji preti nevarnost, ker
je nova gospodarica postavila »vendski jezik« na stopnjo navadnega narečja — samo da bi ostalo Prekmurje z Madžarsko), da služi samo tujemu duhu in tuji politični usmerjenosti.
Sedania prekmurska književnost
Danes so književne razmere v Prekmurju približno take-le:
Miško Kranjec
(* 14. sept. 1908) si je izbral za izrazilo knjižno besedo in se tako v nekem oziru oddaljil iz najožjega kroga, zato pa tem tesneje navezal svojo zemljo na slovensko zemljo v slovenski lepi knjigi. Današnje njegovo prizadevanje je že ravno toliko slovensko kakor prekmursko: slovensko po besedi, prekmursko po snovi. Zato pa tudi ne spada v ta okvir pretres vsega njegovega dela. Ustaviti se hočemo le pri pivih poskusih. Pri tistih, ki so nastali ob »Novinah« in za nje, pa so v marsikaterem oziru zanimivi kakor za Kranjca tako za dobo in ozračje ob »Novinah«, dasi morda z umetniško kritičnega stališča ne bi zaslužili tolike pozornosti.
Pripomniti pa je, da moremo že tu zaslediti značilne črte Kranjčeve osebnosti; ne sicer že izdelane, vendar pa podane v jasni obliki. Spočetka je bil tudi Kranjec le eden sotrudnikov »Novin«, kasneje pa se vidi, da mu postaja okolica pretesna. Vzbujajo se mu nove misli, zastavljajo novi problemi, ponujajo novi načrti, ki pa jim — vsaj vsem — okolica »Novin« ni bila in ni mogla biti najbolj prikladna.
Že 1. 1926. se je oglasil 181etni Kranjec v »Novinah« s črticama »Gustijov strah« in »Na ta velki den«. (12. sept. in 26. dec.) Obe sta pisani v narečju, bogati domačega izraza, po snovi pa skladni z okoljem in razmerami. Omeniti bi bilo, da je druga izmed njih legenda — smer, ki ji je bil Miško sprva naklonjen. Sploh pa so njegove črtice močno verske, naivne — skratka: gredo po izvoženem koloteču »Novin«. Podpisoval se je večinoma z imenom Mihael Mihajlovič Fujsov.
Naslednjega leta beremo »V življenje«, že malo daljšo zgodbico o mladem študentu, ki uide posvetnosti in odide — v veliko plevanoševo veselje — v bogoslovje; še prej pa pomore do sreče svojemu prijatelju in njegovi »deklini«. Tukaj prvič srečamo pri Kranjcu gospoda plevanuša, ki se jezi nad študenti, češ da mu ob počitnicah faro pohujšujejo. Bogoslovec Franc je v bistvu soroden novomašniku v »Zalesju«. Vendar pa je med njima velika razliko: v črtici je vse tako mirno, nedolžno, naivno, dejal bi sanjavo, preprosto in prikupno, v romanu pa preračunano, žolčno, manj udarno, dasi bolj priostreno in pisano z boljšo tehniko. — »Prve rože« iz istega leta govore o melajih in melajkah, o Muri in mlinih na vodi, o njem in o njej, ki jima je 17 in pol in 18 let. Črtica je sicer brez pravega konca, a je zanimiva zavoljo Kranjčevega takratnega gledanja na ljubezen, posebno na prvo: »Prva ljubezen je najlep.ša«. — Izrazito prigodniško in poučno je »Vstajenje«, zgodba o očetu, ki je obljubil na smrt bolnemu otroku, da ne bo več pil, pa se da zapeljati na samo veliko noč in gre v krčmo, nato pa zelo ponesrečeno iztresa cankarjanske misli »o največjem grehu«. — V Kalendarju 1927 beremo »Presajeno vijolico«, znano zgodbo o pobožnem in nedolžnem dekletu, ki časti »Marijiko« ter s tem nehote žali hudobnega očeta, ki tega ne more gledati. Pa samo zato ne, ker mu še ni popolnoma zamrla »dušna vest«. Sploh pa je v prvih Kranjčevih poskusih mnogo govora o »diišni vesti«; hudobneži na primer iu pijanci ne pijejo zavoljo vina, ampak zato, da bi v »vini vtopili diišno vest«. — Da je stvar še bolj prepričljiva, mora biti seveda hudobni oče, ki je svojo ženo z nasiljem spravil v prerani grob, biti tudi z oblastjo v nasprotju. Tihotapi. Zasledujejo ga. Uide. Pa ga vendarle ujamejo
in zaprejo. Zopet misli na beg. Skoči iz vlaka in se skoraj do smrti potolče. Umre v naročju hčere, takrat že sestre Oktavije, ki ne more prehvaliti Marije, da je spreobrnila očeta in mu navdihnila misel, da se je pred smrtjo tudi spovedal. — Kdo je mogel biti bolj vesel take zgodbice kot izdajatelj Kalendara? — Ni čuda, da mu je sprejel še »Lagojo ženo«, veselo trlico o hudomušni ženi-snahi, ki uide možu in se spokorjena vrne. Iz vsake vrstice veje piščevo zadovoljstvo, da se je Katra le urezala in da so ji malo greben počesali. Dovoli pa ji, da se krščansko spokori in poboljša.
Da je bil Kranjec začetnik vse kaj drugega kot realist, kakršnega poznamo danes, priča tudi v Kalendarju 1928 objavljeno »Gda je listje odpadalo«. Izbral si je za motto Stritarja: »Grob se za grobom vrsti...« in opisal s toplino usodo prekmurskega študenta, ki je prišel domov umirat. Tukaj je prekmurski izstradani dijak še idealist, ki piše materi lepa pisma, kako dobro se mu godi, dasi strada — dočim bo njegov vrstnik Režonja klel usodo in »pravico«, ter poležaval v senu in na podstrešjih. Ne zavoljo umetniške vrednosti, ampak zavoljo razumevanja, zakaj je lahko bil Kranjec nekoč pri »Novinah«, navajamo v 1.1929. natisnjene odlomke »Ko so se ptice vračale« — v spomin salezijanskemu kleriku (!) Jožefu Geldu. —
Kalendar 1930 je prinesel posrečeno »Čuk je djao«, kjer se je pisatelj prvič dotaknil socialnega gorja in usodnega sezonstva, s katerega se vračajo naši ljudje bolni in strti. Vrednost črtice je predvsem v posrečenem izrazu in v tem, da je sijajno zadet ton narodne govorice. Če kje, se vidi tukaj, kako neposredno — menda najbolje rečeno: kako pridigarsko je govoril Kranjec svojemu bravcu v prvih poskusih: »Lidje boži! Tihina je tista kuga, tisti ftič sova, eli ka si že, ki nam spevle mrt-večko pesem«-----Eli znate, lidje boži!« Ali pa opti-
mistična rešitev: »Pa ti sveti Bog! Ne si nam dao malo skledo... Ar si nam dao pamet, ka si to skledo lehko podvojimo, potrojimo.« V tem letu gleda Kranjec že stvarneje na svet kakor pa pred dvema letoma, ko so mu morali »ponižani in razžaljeni« umirati, »gda bi gli začnoli živeti. — Končno pa smo vendar v letu, ko se je Kranjec v knjigi sedem mladih predstavil že širšemu svetu s »Smehljajem«. Je pa še nekaj, kar spremlja Kranjčevo pisanje že od začetka in se je spremenilo le v toliko do danes, v kolikor mu je izraz pokornejši in pogled na svet jasnejši: ljubezen do zemlje in liričnost v opisu narave in letnih časov. Tako beremo že dve leti pred »Smehljajem« primero življenja z naravo: »Na spro-letje se zdavanjsko obleče, nasiple si rož med vlase kak sneha, gda se k zdavanji pela. Poleti pripravla si hrano za zimo, v jeseni pa kaple (= pada) listje — krv, življenje. Ostanejo samo čunte, steblo s siihimi golimi vej-kami«. — Na enako struno kot »Vstajenje je ubrana »Kapalc so snežinke« (Kalendar 1931; podpis Mihael Kranjec), opis Maričke in Lujzeka, ki sta prišla na »gostii-vanje«, da bi dobila belega kruha za bolno mater. Zakasnila sta se in se vračala pozno v noč po zameteni gazi domov. Omagala sta in se zgrudila. Bolna mati se ju ni mogla dočakati; vstala je in šla naproti — in se zgrudila na mrtvi trupelci otrok. — Prav to delce je med prvimi najbolj bogato problemov, ki so zanimali dora-ščajočega Kranjca, in ki jim je ta skušal najti odgovora, v kolikor mu je to dopuščala plašna narava: tu je govora o sezoncih; o tujem vplivu; o revščini; o bajtarjih; o gostiivanju; o pokrajinski barvitosti; o snehi; o mlado-žencu; o zakonu.
V letu, ko je postal Kranjec avtor »Težakov« in
»Življenja«, ima polno krajših stvari tudi v »Novinah«: tako socialno »Potnik pod večer«; hudomušno »Ženska in vrag«; satirično »Kako se je Matjašička z nebesi skregala«; krajevno zanimiva »Liidje«. — Nič več mladostne sanjavosti; pa tudi nič več idealizma: Matjašička gre na božjo pot in se tam z moški shaja; soseda delata dobro le, da bi se drug pred drugim izkazala; Bog je humorist, ki sicer vse vidi, pa vseeno kar mirno naprej sedi in — gleda; z »babami je križ«. Kar je glavno: to niso več nedolžne pripombe za smeh, ampak ironične, sarkastične osti in opazke na življenje iz kasnejše »Sreče na vasi«. Skratka: opraviti imamo že s Kranjcem, kakršnega poznamo danes.
Vendar pa mu je bil krog, v katerem se je bil naučil marsičesa, še naklonjen. Pohvalili so »Življenje« (24. aprila 1932), »vzeto iz našega liistva i našega kraja«. Kasneje (10. jul. 1932) beremo v istih »Novinah« ponovno hvalo »Življelju« in »Težakom«. Zapel jo je V. Novak. Ne more prehvaliti, kako je vse lepo in živo prikazano: »Ne samo liidje, tildi naša zemla, ravnica s topo-lami je živo prikazana... Nad vsem pa je lubezen do zemle pa domačije — ta lubezen vodi tudi roko Miška Kranjca... Doma pa naj se ne najde niedno društvo, ki ne bi kupilo knige i jo širilo med narodom!« Pohvala je zanimiva že zavoljo tega, ker je ostalo kasneje od nje samo še priznanje za zaslugo, da je privedel Kranjec prekmurski okoliš v krog slovenske knjižne besede. — Kajti prišel je časopis »Novi čas«, napisana je bila »Rapsodija nepoznane zemlje«, Kranjec je postavil svoje nekdanje sopotnike in kažipote v »Predmestje« in še drugam — umetnik je šel pot naprej, izmotal se je iz ovojev tradicije in se razgledal po svetu, drugi pa so ostali, kjer so bili. Zato ga tudi razumeli več niso. Bili so torej, dani vsi potrebni pogoji za ločitev in odtujitev.
Ko smo že podrobneje govorili o Kranjčevem delu ? prekmurskem okolišu in »za domače prilike«, ne smemo prezreti tudi narodopisne vrednosti njegovega jezika. Najdemo namreč tu polno domačih izrazov, ki jih je kasneje prenesel tudi v dela v knjižni slovenščini ter obogatil z njimi knjižni govor, ali pa jih podal deloma spremenjene, primeram prikrojene. Naj navedemo le nekaj primerov iz obširnega gradiva: paščiti se = podvizati se (po)hiteti; muviti = mrmrati; janka = krilo; (po)-svarbica = družica pri poroki; preklit = veža; prpeo, paprika = poper; gibanice, vrtaniki, bidri — vrste »belega kruha«; krščak(-ec) = klobuk(-ček); (po)zvač(in) — oni, ki svate na »gostuvanje« vabi; sneni = zaspan; vratnica = trata na koncu njive, »na glavičaj«; kukrea = koruza; skrv(o)ma = skrivaj; zdavanje = poroka itd.
Kranjec je uvidel, da je bolje, obogatiti knjižni govor z zdravimi izrazi prekmurske govorice, kakor pa krpati
- ■	Ti "'' A	.:-r	»~r	-'; •'
j
8š:«:
Murska Sobota, grajska promenada, v ozadju evangeličanska cerkev
vendar malo svojevrstne radosti nad življenjem. Vroče sonce, počivajoče njive, umirjena vas, ljudje praznično oblečeni, kolikor jih je na cesti. Vse to vpliva nanj. Ni še odmrl življenju ...
Naposled je obstal pred Kapitanovo hišo, si odprl majhna vrata s ceste in se odpravil po vrtu. Ozrl se je po hiši, kjer so cvetele fuksije, zagledal Ivana pod jablanami in krenil k njemu.
Ivan je menil, da je prišel Kapitanov po denar, ki si ga je izposodila Agata, ko ni bilo Ivana doma. Toda Dominko ga je presenetil. Ni zahteval denarja nazaj, pač pa mu je ponudil posojilo za zidanje nove hiše. Mladi mož sluti starčevo nakano in mu govori o novem času, ki ni za stare Dominke. Vendar pa si na tihem priznava, da bi bilo bolje, izposodili si denar, kakor pa čakati še dve leti z zidanjem.
»No,« je povzel še enkrat starec. »Če bi se odločil za zidanje, pridi brez skrbi. Pri meni denar vedno leži. Pri tebi nisem v skrbeh zanj. Sicer ne bi ponujal «
Dominko je šel na polje. Zahotelo se mu je, da bi enkrat spet pogledal po njivah. In po tem razgovoru si je zaželel samote in razmišljanja. Morda pa je bil potreben ta razgovor. Že leta ni prišel z nikomer v dotik. To je bilo prvo srečanje s svetom. Toda kakšno srečanje. Ce je Dominko pomislil na nekdanja leta, — kako vse drugače je bilo tedaj, kako bolj mirno in zmerno, ljudje Previdnejši, ne nagnjeni k modrovanju, a tudi manj odporni. V vasi si lahko z besedo napravil red, če si bil močan in mogočen. Ljudje so prišli poslušat, v razpravljanje se niso vtikali... Toda vse drugače je zdaj, ko se je mož vrnil in kakor kaže, hoče tudi ostati. In ne samo, da je imel prej enega tujega otroka: Agata mu je priskrbela kar dva. Za kaj takega je res treba moči. Ali je to samo pri Ivanu tako, ali je danes to pri vseh? Zakaj, če je to nekaj splošnega, potem se je svet korenito spremenil.
Spremembe v človeštvu pa se je Dominko bal. Zakaj
sprememba ljudi bi prinesla spremembo sveta. Saj se je dobro spominjal, kaj so ljudje počenjali osemnajstega leta in tisto ni bilo nekaj, kar bi si bil izmislil en sam človek. Za revolucijo je bilo vse, kar je bilo mlajšega. On je ni odobraval, Dominko... Proti tem novotarijam, ki so se javljale pri posameznikih in pri celoti, je njega navdajal odkrit in globok odpor... Res je, da bodo Mi-holovi, kot vse kaže, dobili dvanajst oralov zemlje. In ne samo Miholovi, temveč vsa velika vaška gmota, ki je dozdaj bog si ga vedi kako životarila in bila prisiljena delati Dominku in še drugim kmetom za vsakdanji kruh. Ako ti ljudje dobijo zemljo — in videz je res tak, da jo dobijo — tedaj Dominko ne bo dobil več delavcev, najmanj tako cenenih, še huje pa bo ,kar bo sledilo: ti ljudje bodo imeli ali vsaj hoteli imeti svojo besedo, oblast, moč, domišljali si bodo, da so na priliko enaki z Dominkom, in še celo, da toliko vedo kot on sam.
Ce je s te strani gledal na vojno, je bila za človeštvo prava izguba, neglede na to, da je prinesla v življenje samo toliko sprememb, da je s tako hladno naglico pregnala dobrega kralja ter zmanjšala pomen cerkve in sploh veljavo starih navad ...
Toda, ko je stal na polju sredi svoje zemlje, sredi ležečega, že močno orumenevajočega žita, ko je gledal širno planjavo, katere mogočen pas je bil njegov, tedaj ga je spet obšla samozavest.
Še živi stari Bog, je občutil, še se vozi ob nevihtah na zlatem vozu nad poljem in trosi prijetno roso na koruzo in krompir in senožeti. Še kraljuje ta Bog nad človeštvom in po svoje uravnava življenje. Naj se reveži le poskusijo dvigniti. Kako pa? S čim bodo orali, s čim gnojili? Kdo jim bo dal krave, kdo vozove?...
Borba med Kapitanovim in njegovim domom pa ni-
kakor še ni prenehala. In tudi proti Miholovim jo bo usmeril z novo silo. Predvsem pa je treba zdaj gledati na Kapitanov dom. Zakaj stvari vendar niso takšne, kakor jih hoče videti Ivan. Dva tuja otroka — to bo grob Kapitanovega doma. Človek bo večno občutil svoje bolečine; posameznik do groba, človeštvo do konca sveta. Nikdar ne bo možu vseeno, ali so otroci, ki so pod isto streho z njim, njegovi, ali pa so to otroci njegovega hlapca. Zenska tega ne more tako občutiti, možu pa je to globoko vsajeno. In Ivan ni nikaka izjema, nasprotno, saj je dovolj pokazal pred dvema letoma, ko je prvič pobegnil, da ga bo to vekomaj peklilo. Tu torej je sled, po kateri mora Dominko hoditi. Ako se mu bo posrečilo, razbiti to, potem je dosegel vse. Če Ivan samo še enkrat odide z doma, tedaj bo Agata padla z domom vred. Agata ni močna, da bi mogla kljubovati Dominku, še manj pa, da bi mogla kljubovati življenju. — Predvsem pa jima mora čimprej vsiliti denar za hišo.
To je prvi korak, ki ga mora napraviti.
Stal je sredi zemlje, sredi prostranstva, kjer se je kopalo polje v žarkem poletnem soncu; na eno stran se je za poljem vila proga: jelševi gozdovi; vrana je nesla v kljunu mladega piščanca, ali kar že, — na drugo stran polja pa je stala Gradiča, kmečke hiše, krite s slamo. Beli zidovi so žareli iz zelenega drevja. Spokojen mir je plaval nad to prostrano zemljo, nad njo pa so letali beli golobi.
Potem je krenil spet proti domu. Zdaj ni več mislil tako določeno na Kapitanove, niti na Miholove, niti na svoj dom. Misli so se bežno mešale: vse je stalo pred njim: vas, v kateri je nekoč vladal, ti ljudje, vaška šola z novimi učitelji, vse to mu je prinašalo svojevrstne misli in razpoloženja.
in mašiti luknje v svojem narečju z izposojenkami. Verjamemo, da so utegnili biti za ta korak še drugi nagibi, vendar pa ne zgubi s tem pomembnost take odločitve prav nič. Danes je Kranjčeva beseda pristopna vsem Slovencem, on pa pisatelj Slovencev in ne samo Prekmurcev, kar bi bil ostal, da ni zapustil poti domačih predhodnikov in sodobnikov.
Bodisi, da je današnja Kranjčeva slika taka ali taka, smer ta ali ona, vendar to nima z našo oznako nič opravka, ker nam je šlo le za prvo dobo njegovega ustvarjanja in v tej dobi zopet le za dela v narečju in v krogu .»Novin«. Končno pa vse, kar je bilo izven tega okvirja, v naš pretres niti ne spada. Zavedamo se namreč, da mora biti o vsem drugem govora v pretresu skupne slovenske besede, h kateri se prav s Kranjcem uvršča tudi ^Prekmurje.
,V Kranjčevi smeri se skuša uveljaviti tudi
Ferdo Godina,
ihi ga ravno tako srečujemo najprej v domačih listih. |Objavil je že precej krajših poizkusov (»Ljudje«, »Ple-banuš Cakič«, »Ela ljubi« ..., »Trije« itd.), ki utegnejo po [vsebini zanimati, a se jim vidi kakor oblikovna tako lsnovna odvisnost od Kranjca. Tako da nam bo šele pri-hodnjost pokazala, ali je to samorasel pojav in samostojna umetniška osebnost. Omeniti je še, da se mora tudi Godina boriti za knjižni izraz, kakor se je moral nekoč Kranjec in kakor so se morali in se bodo morali več ali manj vsi Prekmurci, ki bodo hoteli pisati v knjižni slovenščini.
Zmerno pot hodi danes
Kleklova smer
Sicer vidimo tukaj v prvih povojnih letih več znakov močnejšega napora za službo tudi knjižnemu jeziku, a preko poskusov iz razumljivih razlogov ni prišlo. Vedeti je namreč treba, da je bila dvestoletna književna tradicija V domači besedi le premočna, da bi mogli z njo kar na lepem prelomiti in presaditi prekmurski tisk na grede knjižne slovenščine. Morda so bili izgovori res nespretno izraženi: da namreč »so vsi tisti liidje v našoj krajini, ki so več kak 25 let stari, ne hodili v slovensko šolo«, in da je treba torej »pisati čista po domače«, če hočemo, »naj liidje zaistino razmijo, ka čtejo«. — ali pa: da služi tisk »Novin« znanstvenikom za raziskovanje narečja. Prvi izgovor bi se dal morda z nekih vidikov celo zagovarjati, drugi pa je za lase privlečen. Iz »Novin« ni mogoče dobiti za znanstveno delo o narečju Prekmurcev niti pojma, kakor tudi ne iz »M. Lista« in »Kalendarja«. Jezik v njih je nekakšen prekmurski književni jezik, ne j>a narodna govorica.
Opaziti je, da so se javili v tej smeri že zgodaj nekateri, ki so kazali več razumevanja za književno slovenščino. Od 1.1927. naprej začnejo »Novine« prinašati krajše spise slovenskih književnikov, sprva v prekmurščini, kasneje v književnem jeziku. Tako srečamo tu v naslednjih letih Jurčiča (Sosedov sin), Levstika (Martiu Krpan), Cankarja (Mater je zatajil, Gospod Stotnik, Vrz-denec i. dr.), Finžgarja (Strici) itd. Višek prizadevanja v v tej smeri pa je 1.1933. v »Kalendarju«. Naj jih navedemo, kakor so razporejeni: Aškerc, Mejnik; Prešeren, Memento mori; Zupančič: Kralj Matjaž, Sveta si zemlja..., Sveti trije kralji; Josip Murn-Aleksandrov: Kmečka pesem. — Tako so začeli graditi most »od našega jezika do pismenoga«.
Toda kmalu se je pokazalo, da je bil to le zalet in da je obveljala tradicija s starim programom: lajšanje domačih težav; pisanje o vsem potrebnem in koristnem; boj »vsemu »tiihinskemu«; čuječnost pred »krivimi pro-roki«; poštenje z vsakim, a poklekanja »pred nikim«; borba proti »kričačom, ki želejo po naši hrbtaj više sple-ziti«... Ker pa je upoštevana predvsem čuječnost »pred krivimi proroki« (ki jih je pač treba najti, če jih ni!), je tudi razumljivo, da je Kleklovo delo danes precej osamljeno. Zavedamo se koliko je Klekl storil v političnem in socialnem oziru za Prekmurje in mu zasluge priznavamo, vendar pa so nam »Novine« v današnji obliki nekam tuje, neprivlačne.
Iste cilje, toda v malo drugačni smeri in na široko-grudnejši podlagi goji »Murska Krajina«, prvotno Ben-kovo politično glasilo, zdaj pa bolj kulturni in gospodarski tednik — v knjižni slovenščini, kolikor se to se-
l.veda da.
Ob vsem tem nam je na prvi pogled nerazumljiva strogo evangeličanska in konservativna smer
»Diisevnoga liszta«,
ki se še vedno ni otresla stare miselnosti, katere najmočnejša zagovornika »Fliszar Janos vp. vucsitel i Lu-th&r Adam duhovnik« sta »vkiiperposztavila« knjižico »Prekmurja znameniti evang. md’zje« (1926). Iz navedenega je razvidno, da uporablja ta smer še vedno madžarsko grafiko; stvar, ki danes res nima več življenjske upravičenosti.
Vendar pa se ne moremo ustaviti le pri tem, če hočemo razumeti ogorčenje »Novin« v 1.1927. o »Diis. lisztu«, češ da ta »premišlavle v ogrski«. So namreč stvari o stari »vendsko-vandalski« teoriji, ki so v znanstvenem in sploh po širnem svetu jasne že sto let, pa kljub temu v tej smeri ponekod še životarijo. Tako nam pove »Diis. liszt 1927«, da »... mi vendusje szmo SHS drzsavi jedino evangelicsanszki Szl&vi, omenjena knjižica pa govori o starem vend - slovenskem jeziku (str. 2), označuje Kardosa Janosa kot »koreniti vendszlovenszki tipusz (str. 33). Vendar pa nam govori prevod deačkoga (= lat.) nagrobnega napisa Štef. Kuzmiču »na szloven-szki (!) jezik«, da je napačno pojmovanje porekla Prekmurcev morda le skorja tradicije, ne pa toliko odsev sedanje miselnosti.
Naj bo kakor koli že: ob vsej svoji konservativnosti ima smer »Diis. liszta« vendar tudi dobro stran; že zavoljo bogatega besednega zaklada domače govorice, ki ji je ta smer v svoji konservativnosti tudi konservativno vdana. Ce odluščimo vso okorelost madž, oblike, se nam pokaže prekm. domača beseda v tako lepi, naravni in bogati luči kot malokje drugje. Samo potrpljenja je treba imeti in iskati v starih tudi dobro, ne pa samo slabo, ki pod svojo zunanjo morebitno neprikupnostjo prikriva to dobro.
Popolnoma samostojno in novo pot pa je ubral najmlajši rod. Ustanovil si je lastno glasilo »Mladega Prekmurca« (Sobota, šol. 1. 1986,/37.). Sprva dijaški list je
Gospodarsko stanje. Kmetijstvo zlasti poljedelstvo in živinoreja sta v Prekmurju razmeroma dobro razvita, vsa produkcija je pa usmerjena dosti bolj praktično trgovsko denarno kot drugod v Sloveniji. Zato ni težko v Prekmurju ustanoviti razne gospodarske organizacije, pokazati pa morajo takoj viden denarni uspeh, ali pa jih kmetovalci tudi enako hitro zapuste. Nikjer se ne zna tako dobro krmiti živina, če se izplača, pa tudi menda nikjer tako slabo, če ne nese. Če je cena in izvoz dober, pojedo mladi biki več žita kot vsa družina; plemenske krave, ki obdelajo skoro vso zemljo, a ne donašajo direktnih dohodkov, pa prežive zimo po večini pri sami slami. Tudi ni toliko sentimentalne ljubezni do domače grude in patriarhalnosti v kmetijstvu. Če kmetija ne nese, jo gospodar mirno prepusti začasno sosedom v oskrbo ter odide sam ali z družino za denarjem za hlapca na sezonska dela. Zato tudi sinovi in hčere raje odhajajo za denarjem na delo v inozemstvo kot v druge poklice ter si po smrti staršev zopet dele itak mala posestva, da število sez. delavstva vedno bolj narašča.
Zato je Prekmurje tipična pokrajina malega kmeta in kmečkega delavca, a z malo obrti in industrije. Že pred vojno je kril mali posestnik primanjkljaj v prehrani s svojim delom in delom družine na veleposestvih proti plačilu ž žitom v naturi. Življenjski standard je pa bil pri tem tudi zelo nizek. Ugodnejše stanje je bilo in je še v legah z boljšimi kmetijami na težjih zemljah ob Ledavi in vznožju Goričkeua z dobro razvito konjerejo in govedorejo.
Z agrarno reformo se je nekoliko pomoglo najmanjšim edinicam; z novimi kolonisti se je pa število teh zopet povečalo, tako da večjih gospodarskih edinic agrarna reforma ni ustvarila. Tako je bilo n. pr. v lendavskem srezu, kjer so zlasti prevladovala poleg veleposestev prav mala gospodarstva, od 6074 gospodarskih edinic 18’5°/o v velikosti pod 0‘5ha, 45.6% do 2 ha, 28'6% do 5 ha, torej skoro 93% pod 5 ha velikosti in le dobrih 7% je bilo kmetij z nad 5 ha z veleposestvi vred. Po agrarni reformi je bilo 6846 gospodarskih edinic, od teh 8‘5% pod 0'5ha, 44% pod 2 ha, 41'5% pod 5 ha, torej zopet 94% pod 5 ha.
Stanje se pa pri svobodni delitvi zemlje zopet slabša in preti nevarnost, da se bo tudi ta zemlja kolonistov in agrarnih interesentov, ko mladina odraste, zopet dalje delila.
Slično je tudi v sobočkem srezu, kjer je sicer povprečna velikost edinic nekoliko večja, a slabša zemlja in slabi borovi gozdovi dajejo tudi malo možnosti za samostojni obstoj.
Tako je po statistiki štetja iz 1. 1931. v obeh prekmurskih srezih 17.029 gospodarskih edinic. Od teh je 905 ali 5'3% pod 0’5 ha, 1169 ali 6‘8% do 1 ha, 2612 ali 15’3% do 2 ha, 7595 ali 44’7% do 5 ha, 3630 ali 21'3 do 10 ha ( od teh v lendavskem srezu le 744), 982 ali 5'8% do 20 ha (v lendavskem srezu le 78), 110 ali 0'65% do 50 ha (v lendavskem srezu 13), 10 ali 0'06% do 100 ha (v lendavskem zrezu 1), nad 100 ha 16 ali 0’09% (v lendavskem srezu 5).
Ako vzamemo, da je pri sedanjih tukajšnjih razmerah potrebno kot eksistenčni minimum za 5 člansko družino v ravnini z boljšo zemljo 6—7 oralov (3 4 ha), po Goričkem s slabšo zemljo pa 10—12 oralov (6—7 ha), je v Prekmurju nad 60% kmečkih edinic pod ekistenč-niin minimom.
Poljedelstvo
Razne tabele in diagrami na kmetijski razstavi izkazujejo zemljiške, talne in podnebne razmere in stanje posameznih panog v statistiki. Tako zavzema od celotne površine Prekmurja ravnina eno tretjino, ostali dve tretjini pa valovito hribovje, ki obroblja ravnino na se-
Prekmurski gozd
»M. Prekmurec« danes že revijica, ki kakor kaže, ne bo ukanila. Pogrešamo pri njem sicer marsikaj (jezik; vsebina, ki je bila v nekaterih številkah prejšnjega letnika najbližja gospodarskemu ali političnemu vestniku), kakor tudi ob njem — predvsem pogojev, da bi se zmožnosti mladih lahko res do skrajnosti razvile — a upoštevati je treba, da je to list, ki je zrasel sam iz sebe, šele predvčerajšnjim in da so v njem predvsem prvenci najmlajših. — Mnogo pa je volje in zmožnosti nič manj. Mlado življenje je bujno. Dajte mu samo še opore, da ne poležejo mladike po zemlji in se ne zaduše v sencf; zalivajte mu, temu življenju, mlade korenine in dajte mu — sonca.
veru in vzhodu ter se dvigne na severu najvižje do 418 m. Ravan je prodnato-peščena naplavina reke Mure, prodnate so tudi vzvišine srednjega in vzhodnega Goričkega, le lege ob Ledavi, ob vznožju Goričkega ter doline in zahodni del tega imajo težjo zemljo.
Vremenske prilike niso posebno ugodne. Navadno so suhi prvi pomladni meseci, tem pa slede nalivi in poplave Mure in Ledave s pritoki. Oboje je vzrok, da je malo travnikov in da prevladujejo na polju žita in se tako mali kmečki obrati ne morejo pointenziviti s popolnejšo živinorejo. Nivo talne vode se naglo menjava, da škoduje na peščenih tleh hitro suša, na težki zemlji pa zaostale vode uničujejo pridelke. Močni nalivi pa odnašajo z obdelanega brdovitega terena rahlo zemljo raz prodnate podlage.
Povprečje padavin zadnjih 10 let znaša 790 mm. Najnižje je bilo v izredno sušnem letu 1932. z le 485 mm padavin.
Od celotne površine 93.000 ha je 67.000 ha obdelovalne zemlje ali 72%; gozdne površine je 24%, ostalo je bolj slabo produktivna zemlja, ki se pa da zboljšati. Od obdelovalne zemlje je zopet 62‘8% polja, 29‘3% travnikov in pašnikov, 6’2% sadovnjakov in vrtov, 1'7% vinogradov.
Na polju prevladujejo žita, glavno pšenica in rž, in sicer v enakem razmerju s skupno 62%; ovsa je le 3'8%, ječmena 0'7%, prosa 1'2%. Koruza uspeva le bolj v ravnini ter zavzema 14% polja, krompir le 13%, ker trpi pogosto na suši ali previsoki talni vodi, industrijskih rastlin je komaj 0'5%, le nekaj repice, lanu, maka in paprike. Detelje je tudi le 7’5%, zlasti ne uspeva lucerna radi pomanjkanja apna v zemlji. Razmeroma dosti se sejč kot vmesni sadež inkarnatka.	-
živinoreja
Kljub mali površini travnikov se zaradi maloposest-niških razmer goji veliko število živine. Stanje živine je: 3.400 konj, 37.000 goveje živine, 35.000 svinj, 133.000 perutnine. Ugodnejše stanje je bilo takoj po vojni, posebno ker se v ogrski polovici živina ni tako rekvirirala in tudi letine so bile ugodnejše. Tako je bilo v letu 1921. stanje: konj 5.100, govedi 50.000, prašičev 37.000, perutnine 143.000. Radi ugodnih cen je bil tedaj tudi največji izvoz tako živine kot mesa, dočim se sedaj ne doseže niti polovica ter zato tudi živinoreja ne napreduje.
Goji se težji medjimurski konj ter je v zadnjem času, ko je zopet porastlo povpraševanje po težjih konjih v inozemstvu, porastlo tudi zanimanje za konjerejo. Kot nekdaj se sedaj zopet vidi na vsakem večjem dvorišču po par lepo gojenih žrebet in vsak želi, da bi bila tudi njegova kobila v rodovniku konjerejskega društva.
V govedoreji se goji hitrorastna simodolska pasma, ki povsod prevladuje. Zbog pomanjkanja krme, težkega dela na polju, pa tudi zbog ponavljajoče se metuljavosti po poplavah, zlasti ženski plemenski material mnogo trpi. Tudi veliko pomanjkanje apna in drugih mineralnih snovi v zemlji in krmi ter trajna hlevska reja povzroča nazadovanje rastnosti in konstitucije. Zato je že bivša madžarska vlada redno vsako leto uvažala plemenski material, tako ženski kot moški vsaj po 30 plemenjakov letno in je to nujno potrebno tudi sedaj.
Svinjercja se kljub maloposestniškim razmeram ne more prav razviti, ker manjka tudi svinjske krme, živali se premlade pripuščajo in ob slabi negi razsajajo tudi precej bolezni.
Sadjarstvo
Sadjarstvo bi moglo še dosti napredovati, posebno po Goričkem z ugodnimi legami in lažjo zemljo, kjer pridejo zlasti zgodnje sorte rano na trg. Prevladujejo jabolka; prav dobro pa uspevajo tudi slive. Rodnega sadnega drevja je okrog 250.000 dreves, od tega jablan 53%, hrušk 13%, sliv 20%, črešenj in višenj 9%, breskev 3%, orehov pa le nekaj nad 2%. Intenzivnega sadjarstva ni, ker se ne more prav organizirati izvoz in se večina sadja spreša za dom. Izvozi se letno le do 100 vagonov jabolk srednje kakovosti.
Vinogradništvo
Prave vinogradniške lege imajo le Lendavske gorice z okrog 600 ha vinogradov. Le mestoma je nekaj dobrih leg tudi na Goričkem, kjer je pa le do 60 ha cepljene trte. Skupno je 1150 ha vinogradov, a le s 660 ha cepljene trte, ostalo zavzema necepljeno trsje. Da se je to trsje tako razširilo, je precej vzrok, ker kmet ni mogel kupiti vina za dom brez trošarine v sosednih Slov. goricah, precej pa tudi večja zahteva po pijači, posebno po sezonskih delavcih v zimskem času.
Inž. Val. Petkovšek:
Stanje	kmetijstva
Prekmurje tipična pokrajina maiega kmeta
Zboljšanje gospodarskega stanja Prekmurja
Iz teh podatkov so tudi že razvidni vzroki, ki zadržujejo večji razvoj prekmurskega kmetijstva ter kažejo tudi smernice za zboljšanje. Tako bi bilo potrebno:
1. Z zboljšanjem načina obdelovanja zemlje, z boljšimi obdelovalnimi sredstvi, posebno pa z združenimi močmi s pomočjo organizacij bi se laže kljubovalo vremenskim prilikam in bolje izrabila zemlja.
2. Z regulacijo Mure ter Ledave in pritokov se da v teh ravnih legah regulirati in dobro izkoristiti vodno Btanje tako z ureditvijo namakovalnih naprav za sušna leta, kot z odstranitvijo previsoke talne vode in poplav v mokrih. Na ta način bi se s skupnim delom pridobilo tudi še precej ravno najboljše sedaj zamočvirjene zemlje, posebno ker zemlje tako primanjkuje.
3. Z ureditvijo dednega prava in usmeritvijo nad-številnega kmečkega naraščaja v druge poklice zlasti v obrt in trgovino in za kolonizacijo redkejše naseljenih kmetijskih predelov na jugu bi bilo mogoče ohraniti vsaj sedanje samostojne kmečke edinice in stvoriti nove. Potmn bi bilo tudi šele mogoče pristopiti k tako nujno potrebni komasaciji v najmanjše delce razdrobljenih zemljišč.
4. Le na ta način bo mogoče zajeziti pretirano naraščanje sezonskega delavstva, opuščanje dela na domači zemlji in odtujevanje domu.
Z organizacijo poljskega kolobarjenja z jesenskim gnojenjem in oranjem se da bolje izrabiti zimska vlaga. Z gnojenjem travnikov bodo tudi ti bolje kljubovali suši ter dali več krme za zboljšanje živinoreje kot glavne kmetijske panoge. Z vzgojo k skupnosti bi bilo ravno v teh ravninskih legah z enakomerno zemljo mogoče preiti na skupno obdelovanje zemlje z motorno silo. S tem bi se osvobodile plemenske krave težkega poljskega dela ter bi selekcijsko delo imelo res uspeh.
Do sedaj se je regulirala in poglobila le Ledava v srednjem in spodnjem toku, a se je s tem mestoma celo preveč znižala talna voda. Niso se pa še uredili pritoki, ki zamočvirjajo zemljo, prav tako tudi ne reka Mura, da poplave uničujejo polja in zamuljujejo travnike, da me-tuljavost decimira slabotno živino. Pri tem se bo moralo misliti na pravilno regulacijo talne vode v tej peščeni zemlji z zgraditvijo potrebnih bran v tokih samih in v razvodnih in dovodnih kanalih. Nikjer niso prilike tako ugodne za skupno izvedbo raznih melioracijskih naprav z vodnimi in melioracijskimi zadrugami ter za skupno obdelovanje zemlje kot ravno po Prekmurski ravnini. Tudi posestnike ni tako težko pridobiti za to, težje je pa ravno poklicane faktorje pri občinah, češ da vsako dviganje davkov in doklad ogroža tudi njihova mesta pri občinah.
Iz statističnih podatkov je razvidno, da je sicer že precej pozno, zato pa tem bolj nujno, če ni že skrajni čas, da se preuredi dedno pravo. Z neprestano delitvijo
Gozdno gospodarstvo Prekmurja je po svetovni vojni, kakor tudi mnoge druge gospodarske panoge, doživelo velike spremembe. Agrarna reforma, ki je razdrobila večino veleposestev na majhne dele, tudi gozdove Prekmurja ni pustila nedotaknjene. Vpliv in posledice agrarne reforme niso bile direktne na gozdno gospodarstvo, bile so pa indirektne. Maksimum zemljišč, ki so bila puščena veleposestnikom, ni zmogel več visokih vzdrževalnih stroškov za naenkrat prevelika gospodarska in upravna poslopja. Posledica je torej bila, da so veleposestniki v večji meri, kakor dosedaj iskali dohodkov iz gozdov za kritje rednih upravnih izdatkov; začeli so posegati po rezervah lesenih zalog iz zadnjih desetletij pred svetovno vojno. Prav dobra konjunktura po vojni pa je tudi pripomogla, da so se v kratkem likvidirale lesne rezerve. Poleg tega so nekateri veleposestniki popolnoma razprodali svoja posestva, razparcelirali bo tudi gozdove in jih prodali manjšim in večjim posestnikom. Kmetovalci, ki so pokupili dober del teh veleposestniških gozdov, so te večinoma izkrčili, ker so bili na tako zvanih relativnih gozdnih tleh, ostali kupci so pa pokupili gozdove deloma samo iz špekulacije ter posekali stare zaloge lesa. Dočim je torej še pred vojno bilo gozdno gospodarstvo Prekmurja navezano na izvoz lesa in lesnih izdelkov, smo po dvajsetletnem preveč intenzivnem izkoriščanju že tako padli, da komaj še krijemo lastne domače potrebe. Gozdna produktivna površina Prekmurja znaša namreč le še 26% celotne produktivne površine.
Da dobimo boljši pregled o stanju gozdarstva Prekmurja, si moramo pogledati nekoliko natančneje statistične podatke te pokrajine. Pokrajina v povirju reke
Gozdna slika iz Prekmurja
zemlje ni nikomur pomagano. Tudi najpridnejši si z zaslužkom v inozemstvu ne more prav pomagati in si ustvariti primerne eksistence doma, ker ni zemlje. Na malem podedovanem kosu zemlje postavi hišico, da je še bolj odvisen od sezonskega dela. Starši pa navadno zadržujejo delitev zemlje, boječ se za se, zbog česar le naraščajo družinski prepiri, ki žal tudi preveč dvigajo število sodnijskih aktov. Dediči pa, da se vsaj izognejo delno prepirom, porazdele med seboj vsako posamezno parcelico, da nastanejo večkrat po 0’5—1 m široke njivice in tem slične gozdne parcelice. Umljivo je, da je potem racionalno obdelovanje polja in ohranitev gozda nemogoča.
Šele po ureditvi dednega prava bo mogoče vzgojiti starše, da bodo uvideli potrebo, da dajo nadštevilne člane družine čimprej izučiti za kak drug poklic in da ne bodo izrabljali že otroke za sebe s pošiljanjem na sezonska dela.
Tudi ureditev posestnega stanja in zložbe zemljišč bodo šele potem imele pomen.
Najtežji problem Prekmurja
pa postaja sezonsko delo. Gotovo se za enkrat povsem odpraviti ne da, da se pa spraviti v določene meje. Je nekoliko že v krvi, ker menda tudi ni skoro starejšega gospodarja, ki ne bi bil kot mlad'vsaj parkrat na sezonskem delu. Narašča pa število .kmečkih fantov in deklet, ki so postali že pravi profesionisti v sezonskem delu. Ti preko poletja prisluženi, v veliki meri tudi pri-stradani denar puste deloma že v Nemčiji za raznovrstni nepotrebni kič, drugo pa preko zime raztrosijo doma, da si mnogi spomladi morajo zopet izposoditi za odhod. Zato ni važno, koliko posameznik lahko zasluži ob ugodni valuti, marveč koliko tega denarja se vloži ali v kmetije ali v posojilnice za dolg in vloge in tega je žal premalo. Hlapčevsko delo v inozemstvu tudi še bolj zrahlja že itak preslabo kmečko zavest in vezi na domačo zemljo, da je ostaja vedno več slabo obdelane. Sezonsko delo pa rahlja tudi vedno bolj družinske vezi in moralno odgovornost staršev do vzgoje svojih otrok.
Tudi tu je glavno protisredstvo višja splošna in strokovna izobrazba, omogočena z ustanavljanjem strokovnega kmetijskega, obrtnega in trgovskega šolstva, da bo dana posamezniku možnost poiskati si mesto v drugem poklicu, kakor pa kot delavec na pesinem polju inozemskega magnata. Prekmurec je pa. gotovo tudi najboljši kmetijski delavec in kot že praksa kaže, se tudi hitro znajde pri naselitvi v drugem kraju. Zato bi bilo prav, da bi državne oblasti organizirale kolonizacijo naših preredko naseljenih južnih krajev v Slavoniji in Bački s pridnim, a nadštevilnim tukajšnjim kmečkim naraščajem.
Mure, rečice Ledave in deloma tudi Krke meri 92.996 ha. Od tega je danes še gozdov 22.754 ha, in sicer se ceni, da je iglastih gozdov 13.433 ha, listavcev pa 9.321 ha. Dve tretjini Prekmurja je hribovito, kakor so naše Slovenske gorice in le ena tretjina je ravnina. Lesna zaloga je bila precenjena leta 1938. na 2,318.000 m3 iglastega lesa in 1,532.000 m3 listnatega lesa, skupaj na 3,850.000 kub. metrov. Letni prirastek se je izračunal na 66.000 kub. metrov. Večina gozdov je tako zvanih visokih gozdov, to so gozdovi vzgojeni iz semena, omembe vredni so pa tudi tako zvani nizki gozdovi črne jelše, akacije, topole in vrbe. Slednji gozdovi so večinoma v poplavnem območju reke Mure. Po starosti je približno 15.600 ha gozdov v dobi do 40 let, 6.700 ha v starosti od 40 do 80 let, ostalo drevje je staro nad 80 let. V rokah veleposestnikov, med nje štejemo posestnike, ki imajo 100 ali več ha gozdne posesti, je samo še 6.803 ha ali 30% gozdov.
Največji gozdni posestnik je Križovačka imovna občina s sedežem v Dol. Lendavi s 3.803 ha gozdnega zemljišča, njej sledi grofica Marija Zicl»y v Beltincih s 1.074 ha, vsi ostali gozdni posestniki pa imajo manj ko 300 ha. Ako upoštevamo samo malo gozdno posest, pride na enega gozdnega posestnika povprečno 2’46 ha gozdnega zemljišča. Mnogo je pa posestnikov, ki sploh nimajo gozda. Pod posebnim javnim nadzorom je 4.938 ha gozdov, vsi ostali gozdovi pa so v rokah privatnikov.
Lesna industrija in obrt
sta se po vojni lepo razvile. Mnogo je bilo postavljenih novih žag, nekaj starih žag pa je bilo tudi moderniziranih. Vsega je 22 žag z letno kapaciteto 42.000 m3. V obratu je danes 11 polnojarmenikov in 13 venecijhnskih jarmov. Žage so večinoma v rokah lesnih trgovcev in obrtnikov, od veleposestnikov imajo lastne žage samo grofica Zichy v Beltincih in Hartner Ferdinand, veleposestnik v Gor. Lendavi. Žage so danes v splošnem le slabo zaposlene, ker v Prekmurju že občutno primanjkuje debelejšega lesa; kapaciteta se izkorišča le do ene četrtine. Večinoma se žaga za domače potrebe. Za izvoz predeluje les v glavnem le lesna industrija Našičke v Dol. Lendavi, ki je tudi največje podjetje v Prekmurju.
Lesna trgovina
je imela po vojni v Prekmurju zlate čase. Privabila je semkaj ne samo trgovce iz tuzemstva, pojavili so se tudi inozemski trgovci, ki so s posredovalci izkoriščali tu-
kajšnje gozdove in odvažali stare hraste in bore v druge dele sveta. Panji nekdanjih velikanov so nam še pred nekoliko leti pričali o visoki starosti in kvaliteti prekmurskega lesa. Prekmurje je bilo in je tudi še danes glavni producent borovega lesa v dravski banovini. Dočim se je še pred nekoliko leti večina borovega lesa predelala na žagah, se danes izdelujejo iz borovega lesa predvsem železniški pragovi, drogovi in jamski les. Dočim se železniški pragovi izvažajo zadnji čas predvsem v Nemčijo, nakupujejo borove drogove domače tovarne za impregnacijo, a jamski les se pa izvaža predvsem na Madžarsko. Domači rudokopi namreč ne morejo plačati visokih cen, katere danes plačujejo madžarski uvozniki za borov jamski les. Naši trgovci in producenti dosežejo za jamski les po din 200’— m3 franko madžarska meja.
Ostali sortimenti borovega lesa, kakor so to stavbeni les in posebno drva, se pa porabijo na domačem trgu. Slično je tudi z drugimi domačimi lesnimi vrstami kakor so to hrast, črna jelša, jesen, topola in vrba, ki se izvažajo, v kolikor so za to sposobni, predvsem v Nemčijo. Hrastovega lesa se je zadnja leta še precej prodalo iz Prekmurja, a ga je danes le še malo najti v debelejših dimenzijah. Cene so sicer za hrastov les od 50 cm premera naprej prav visoke in vabljive; vendar je v prekmurskih gozdih takšnega materiala le še malo; večinoma se danes že trguje z hrasti, ki so zrastli ob potokih in na travnikih. Mali gozdni posestniki prodajajo les večinoma po površini za pavšalni znesek, le posamezniki prodajajo les po enotnih cenah in merah. Veleposestniki pa se ba-vijo tudi že z izvozom lesa brez vsakega posredovanja poklicnih lesnih trgovcev.
Stroški za podelavo lesa so v Prekmurju razmeroma nizki. Podiranje se običajno plačuje z odpadki, to je s
panjem in vejami. (Gozdovi v Prekmurju se prav za prav krčijo in ne sekajo.) Za podelavo	lesa so na
razpolago visoko kvalificirani drvarji.	Širom naše
domovine so	poznani dr-
varji iz Kobilja. Za razmeroma nizke dnine in akordne cene izdelujejo razne tesane in okrogle sorti-mente.
Les se danes prevaža večinoma že s tovornimi avtomobili, ki so zadnje čase že skoraj popolnoma izpodrinili voznike s konjsko vprego. Dočim so zahtevali še vozniki	od	din	10’—	do din 50’— po m3, so avtoprevozniki	znižali	cene	skoraj	na polovico. Nekateri avtopre-
vozniki naložijo na tovorni avto s priklopnim vozom že po 10 m’ jamskega lesa. Ker so gozdovi lahko dostopni in pota ter ceste v dobrem stanju, se les nalaga ha avtomobile tudi že na poseki sami.
Mnogo lesa, posebno žaganega materiala, se danes že uvaža v Prekmurje iz drugih krajev dravske banovine, posebno s Pohorja, ker se je stavbena delavnost v zadnjih letih močno poživela posebno v središču Prekmurja v Murski Soboti. Tudi bukova in gabrova drva imajo visoko ceno (din 110’ —do 120’— za prm3) kljub temu, da se je produkcija v zadnjem času povečala in se tudi nekoliko drv uvaža iz drugih sosednjih srezov dravske banovine.
Kakor je iz prednjega razvidno, je gozdno gospodarstvo Prekmurja v zadnjih 20 letih na tehničnem polju mnogo napredovalo, pri tem pa je trpela lesna zaloga prekmurskih gozdov. Ker današnji gozdovi samo še zmorejo kriti domačo potrebo, mora biti v bodoče glavna skrb vseh merodajnih faktorjev, da očuvajo gozdove vsaj pri sedanji polni produktivnosti. Vsakoletni prirastek gozdov Prekmurja nam predstavlja danes še važen prispevek k aktivnosti gospodarstva naše pokrajine. Ce se bo posrečilo sedanje stanje gozdarstva Prekmurja ohraniti neokrnjeno, bodoči rodovi še ne bodo imeli resnih skrbi, kje nabavljati vse dobrine, ki jih dajejo posebno kmetskemu ljudstvu naši gozdovi.
Lovstvo v	P
Živimo v dobi raznovrstnih razstav. Vse širom po naših mestih, pa tudi po večjih podeželskih krajih se prirejajo vsakovrstne razstave, ki služijo razen propagandnih tudi poučnim namenom.
Na Prekmurskem tednu od 18. do 25. junija t. 1. v Murski Soboti bomo imeli priliko ogledati si poleg drugih razstav tudi lovsko. Ta razstava bo našim lovcem pokazala razne zanimivosti iz lovskega udejstvovanja.
Prekmurje ni tako bogato na raznovrstni divjačini kakor nekateri drugi kraji v naši banovini. Pri nas so jeleni in divje svinje le redki pojav. O volku, medvedu, gamzu itd. pa sploh ne moremo govoriti. Tudi srnjad je maloštevilna, ker ima premalo prirodnega miru v prekmurskih gozdovih, ki so premajhni in prepogosto obiskani od svojih lastnikov, ki prihajajo sem čistit in pridobivat razne gozdne produkte. Kolikor imamo jelenov in srnjadi, domujejo v glavnem v gornjem Prek murju, posebno v bolj mirnih šumah križevske imovne občine v srezu Lendava. Jeleni in divje svinje se tu in tam pojavijo tudi v območju občine Šalovci, vendar pa ne živijo stalno v teh gozdovih, temveč prihajajo le periodično iz madžarske strani na naša polja, kjer delajo našim kmetovalcem veliko škodo na poljskih pridelkih.
Prav zadovoljni pa smo lahko s številnim stanjem manjše divjačine, zlasti poljskih zajcev, jerebic, v nekaterih krajih tudi fazanov in divjih rac. Druga dlakasta in perjata divjad, razen roparic, je pa bolj redka.
Inž. Radovan Zupanič,
sreski šumarski referent v Murski Soboti:
Gozdno	g
Gozdna partija v Murski Soboti
V gozdovih gornjega Prekmurja se nahaja družina divjih petelinov in kokoši, ki jo pa lovci puste pri miru, da se ne bi odselila oziroma zatrla, ker naš teren ni popolnoma prikladen za njo.
Do letos so bila prekmurska lovišča, v kolikor niso bila privatna, razdeljena po vaseh. Radi tega je bilo lovišč mnogo in seveda prav tako tudi mnogo lovcev. Posledica tega je bila, da se je divjačina streljala na veliko, na njen razplod in odgoj pa se je bolj malo pazilo. Z združitvijo občin pa so se združila tudi lovišča in bo sedaj tudi mogoča racionalizacija lova.
Pred leti je bilo na naših loviščih mnogo roparic. Prekmurski lovci so bili tedaj včlanjeni v lovsko društvo Ljutomer in niso mogli mnogo storiti za uničenje roparic. Ko so pa v letu 1936. ustanovili lastno društvo s sedežem v Murski Soboti, so začeli prav uspešno uničevati te škodljivce. Predsednik društva Josip Benku je takoj uvedel obširno akcijo za uničenje pernatih in dlakastih roparic, predvsem z uničevanjem njihove zalege.
Ze v letu 1937. se je postrelilo mnogo lisic, psov, mačk, vran, srak in jastrebov. Tudi je bilo pobranih in uničenih veliko število jajc teh pernatih roparic. Poleg tega je lovsko društvo v letu 1938. zastrupilo nad 30.000 kurjih jajc, ki so se nato izpostavila po poljih, da se zatro roparice, posebno srake in vrane. Lovsko društvo je imelo v vezi s to akcijo precej stroškov, ki so se pa
na vsak način izplačali. V tekočem letu se je akcija za uničevanje lovskih škodljivcev obnovila, vendar ne v tako velikem obsegu kot lani. Uspeh uničevanja teh škodljivcev je bil vsakokrat odličen. Srake, vrane in jastrebi, ki so se v prejšnjih letih na prekmurskih tleh silno razmnožili, so danes zelo razredčeni. Prav tako je tudi z lisicami. Ta akcija ni bila v korist samo našim lovcem, temveč v korist tudi našim kmetovalcem.
Kakor povsod je lov tudi pri nas brezdvomno uva-ževanja vreden gospodarski činitelj in sicer ne toliko za lovske zakupnike, kakor pa za lastnike lovišč — torej predvsem za naše občine. Marsikatera občina krije z zakupnino svojega lovišča, mnogo svojih izdatkov. Pa tudi država in banovina imata od tega mnogo dohodkov, ki jih pridobivata s taksami na lovske karte itd.
Lovozakupnik sam pa ima z lovom v glavnem samo razvedrilo, kajti bolj redki so primeri, da bi prejel za postreljeno divjačino toliko, kolikor znaša zakupnina, ne vštevši izdatkov za strelivo, puško, lovske listine itd.
Končno naj navedemo še statistiko lovišč.
V dolnje lendavskem okraju je 21 lastnih lovišč s 13.240 ha ter 48 občinskih z 20.725 ha. Občinska lovišča so bila dana v zakup za 37.870 din.
V okraju Murska Sobota pa je 8 lastnih lovišč z 2.101 ha ter 122 občinskih s 57.562 ha. Za slednja so dobile občine 68.108 din zakupnine.
Razvoi	trgovine
Fran Čeh,
predsednik združenja trgovcev v Murski Soboti
Z osvobojenjem Prekmurja ni oživelo le politično življenje v Prekmurju, temveč nov in krepak pokret je dobilo tudi gospodarsko življenje. To nam pokaže zunanje lice Murske Sobote in drugih prekmurskih krajev. Cela vrsta novih in tudi velikih stavb krasi prekmursko metropolo, a novi gospodarski razvoj je še vedno v novem poletu. Nujna posledica novih političnih pravic je bila, da se je tudi razširil krog gospodarskih ljudi. Pred vojno je bila skoraj vsa trgovina v tujih rokah, industrije ni bilo skoraj nobene, danes pa je velik del trgovine že v naših rokah, a tudi industrija že kaže prve početke. Še mnogo bolj pa bo zaživelo gospodarsko življenje Prekmurja, ko se bodo bolj upoštevale njegove potrebe. Z zadoščenjem moremo reči, da se je v zadnjem času že stanje zelo zboljšalo in da se tudi Prekmurju posveča večja pažnja.
Podrobnih podatkov o stanju trgovine v Prekmurju v predvojni dobi ni, ker so bili za časa vlade Bele Kuna uničeni vsi arhivi. Ob preobratu, ko je bilo nad eno leto še negotovo, kakšne bodo dokončne meje Prekmurja, se tudi gospodarsko življenje ni moglo prav razviti. Šele od 1. 1921. se je začelo v Prekmurju v resnici razvijali gospodarstvo, zlasti pa trgovina.
Položaj za trgovino je bil po preobratu za Prekmurje posebno težaven. Stare poslovne zveze so bile pretrgane, nove pa so Se šele ustanavljale. Poleg tega pa so naenkrat dobili veljavo čisto novi zakoni. V Prekmurju so do jugoslovanske zasedbe veljali madžarski zakoni in po njih so se ravnale trgovina, obrt in industrija. Po zasedbi pa so naenkrat dobili veljavo avstrijski oz. jugoslovanski zakoni. Trgovci so bili zaradi tega dostikrat v silnih zadregah. V tej stiski pa so tudi spoznali, da si morajo medsebojno pomagati in da si morajo ustanoviti lastno organizacijo, ki bo branila njih interese.
Tako je prišlo že 1. maja 1921. do ustanovnega občnega zbora grcmija trgovcev za Prekmurje. Gremij je takoj razvil najživahnejše delovanje in je v kratkem času dokazal, kako nujno je bil potreben. Velik uspeh gremija je tudi vzpodbudil trgovce v Dolnji Lendavi,
da so si ustanovili lastno organizacijo. Njih primeru pa so sledili tudi gostilničarji v Murski Soboti in Dolnji Lendavi. Leta 1925. se je ustanovil tudi gremij v Dolnji Lendavi in s tem je bilo vse prekmursko trgovstvo organizirano.
Delo združenja trgovcev v Murski Soboti je bilo nad vse uspešno. Skrbelo je za solidnost v trgovini, boriti se proti nelegalni konkurenci ter z uspehom propagiralo čut solidarnosti med trgovci.
Posebno veliko zaslugo pa si je pridobilo združenje s svojim delom za trgovski naraščaj. Ravno v nedeljo se bo ta lepa skrb združenja najlepše manifestirala z otvoritvijo lepega »Trgovskega doma«:. Če ne bi združenje storilo nič drugega ko to, je zadostno močno dokumentiralo, da resnično pojmuje svoje naloge.
Upamo, da bo ta lepa skrb soboških trgovcev za napredek trgovskega naraščaja tudi pravilno honorirana in da se bo izpolnila njih želja ter se ustanovila v Murski Soboti prepotrebna drž. dvorazredna trgovska šola. Lepi in zračni prostori so za njo v novem Trgovskem domu pripravljeni.
A ne samo za stanovske interese se je vedno živo zanimalo združenje trgovcev v Murski Soboti, temveč tudi za vsa gospodarska vprašanja in za vsako drugo vprašanje, ki je moglo biti v korist Prekmurju, njegovemu nacionalnemu, gospodarskemu, kulturnemu in socialnemu napredku. Združenje trgovcev v Murski Soboti je dajalo naravnost impulz vsem drugim organizacijam in v delu za napredek mesta in pokrajine vedno prednjačilo. To je zasluga njegove agilne uprave, predvsem pa neumorno delujočega in vedno vzpodbujajočega predsednika Franja Čeha, ki vodi že leta in leta združenje od uspeha do uspeha.
Združenje trgovcev v Murski Soboti šteje danes 393 članov ter velja po vsej Sloveniji kot eno najbolj delovnih in agilnih. Pomočnikov je bilo na območju združenja 57, trgovskih pomočnic pa 79, kar dovolj jasno govori o trdnosti trgovin.
Združenje pa tudi dobro gospodari in tako se je lani povečalo premoženje združenja za 85.935 din na
313.000	din. Proračun združenja pa znaša skoraj din 120.000.
Dobro pa deluje tudi združenje v Dolnji Lendavi, dasi je njegov položaj neprimerno težji.
Z osvoboditvijo Prekmurja je bil ustvarjen prvi pogoj za napredek trgovstva in gospodarstva v Prekmurju, z izvedbo vseh onih potreb, ki jih ima Prekmurje in ki jih je že dostikrat povedalo, pa se naj ustvari še drugi pogoj za nadaljnji gospodarski napredek Prekmurja.
R. Čačinovič:
Nekai pripomb k socialni
strukturi	Pre
Pravilno razumevanje prekmurskega osvobojenja postane jasno šele tedaj, de si predočimo tudi preobrat, ki je — poleg nacionalnega in političnega — nastal tudi v prekmurskem gospodarskem življenju, v celotni strukturi prekmurske družbe. Vplivi in posledice tega preobrata bodo odločilni tudi pri razvoju političnih in kulturnih razmer v bodoče.
Prekmurje je bilo do preobrata obmejna pokrajina na pol fevdalne Ogrske, če pustimo ob strani težke prilike v javnem življenju, ki so zavirale narodni in kulturni napredek prekmurskega slovenskega ljudstva, nam postane jasna vloga prekmurskega preprostega človeka že, če si ogledamo posestno stanje v takrat čisto agrarni pokrajini. Ali je mogel postati preprost človek odločujoč faktor v javnem življenju tam, kjer je imelo enajst madžarskih in nemških fevdalnih plemenitašev v posesti 20.677 hektarjev obdelovalne zemlje, t. j. 52*1*/» vse obdelovalne zemlje današnjega Prekmurja. Pri tem je bilo Prekmurje izrazita agrarna pokrajina z gosto na-
seljenim prebivalstvom. V nekaterih občinah je prišlo 150 do 170 ljudi na 1 km*. Tu je razlog, da se je prekmurski človek tako močno izseljeval in da je bil že davno pred preobratom navezan na zaslužek izven rodne grude. Sezonska izseljevanja na ogrska veleposestva so se začela že okrog 1. 1850. Za temi izključno poljskimi sezonskimi izseljenci je prišlo izseljevanje v večja mesta (Pešta, Gradec itd.) in v Ameriko. Že do 1910. 1. se je izselilo 6000 ljudi preko morja. Še večji odtok v Ameriko je začel po tem letu in trajal do konca vojne in še prva leta nove države. Po nekih cenitvah se je izselilo v Ameriko do 30.000 Prekmurcev.
Vse do preobrata je bilo Prekmurje obrobna pokrajina na pol fevdalne države, kamor je duh gospodarskega in socialnega napredka le polagoma prodiral. Vrhnjo plast je tvorila pešcica tujih fevdalcev ter vsi oni, ki so predstavljali njeno organizirano eksekutivo. Napreden element tvorijo razni pojavi gospodarskega liberalizma, ki so prodirali tudi v Prekmurje. Ta napredek je pri-
našal s seboj v duhovnem in nacionalnem pogledu madžarizacijo, zato se je narodno gibanje razraščalo ob podpori struj, ki so bile naprednemu razvoju nasprotne.
Skoraj vsi nekmečki sloji so bili neslovenskega porekla ali pa so se potujčevali. Najbližji kmetu so bili številni obrtniki. Najštevilnejše obrti so bile čevljarska, lončarska, krojaška in platnarska. Dvomeja z industrijsko Avstrijo je pospeševala razvoj trgovine, ki se je razvijala ob raznih prometnih vozlih, dasi je bilo glavno tržišče za Prekmurje Radgona, na periferiji slovenskega ozemlja in Avstrije! Industrija in finančni kapital se v večjem obsegu nista mogla razviti, ker so to branile zaostale prilike in tudi pomanjkanje primernih surovin.
Vendar se je začel nabirati tudi kapital: po večjih obrtnih delavnicah, po trgovini (manufakture in živinsko prekupčevanje), po polirstvu nad sezonskimi delavci. Cvetelo je tudi oderuštvo. Začele so se ustanavljati kreditne ustanove. Prva banka je bila ustanovljena
1.	1874. Do preobrata je bilo ustanovljenih kakih deset posojilnic. Od večjih obratov so obstojale le opekarne (Ratkol 1911), tiskarne (1888. 1.), mlini, žage in pod. Lahko trdimo, da je bil do preobrata Prekmurec skoraj izključno kmet ter da rezerve, ki so se začele nabirati tudi v prekmurskem gospodarskem življenju, niso imele možnosti, da bi se razmahnile in si ustvarile novih možnosti za še večji razmah.
Politični preobrat pomeni tudi v razvoju prekmurskega gospodarstva čisto novo razdobje. Prihod v mladostni liberalno gospodarski sistem industrializirajoče se agrarne države je vplival tudi na-gospodarski razvoj Prekmurja. V tem pogledu so vladale v povojnem prekmurskem gospodarskem življenju drugačne razmere kot v industrializirani Sloveniji. Prekmurje je bilo v tem pogledu podobno bolj kaki pokrajini na jugu, dasi seveda ni imelo drugih, razvoj na jugu favorizirajočih privilegijev. Najvažnepi pojav v tem preobratu je agrarna reforma, ki je važna v dveh pogledih: Spremenila je socialno strukturo dotedanjega na pol fevdalnega sistema in bila uspešno sredstvo za popolno zmago tendenc novega gospodarskega reda.
Kot smo že zgoraj omenili, so imeli tuji fevdalci v svoji posesti 20.677 ha obdelovalne zemlje. Agrarna reforma je do končne likvidacije razdelila 9829 agrarnim interesentom skupaj 11.636 hektarjev zemlje. Agrarna reforma ni odstranila vzrokov, ki so silili prekmurskega človeka v tujino. To dokazuje tudi pregled posestne strukture za soboški okraj, ki je pa značilen za Prekmurje sploh. Večina posestnikov, t. j. 79'9°/o ima le 2 do 5 ha zemlje, t. j. 15.583 od skupno 19.502 posestnikov v soboškem okraju. (Primerjaj Trdkov »Doprinos k socialni strukturi Prekmurja« Ml. Prekmurec štev. 1.—2. leta 1938.). Veleposesti nad 75 hektarjev merijo v soboškem okraju okrog 4550 ha. V lendavskem okraju je veleposesti nekaj manj, vendar je njen odstotek z ozirom na manjše posestnike in bajtarje še višji. Veleposest v Prekmurju tvori danes okrog 12°/o zemlje (rodovitne).
Agrarna reforma ni bila izvedena popolnoma. Vendar pomeni tudi v tej obliki za Prekmurje najvažnejšo spremembo: strla je prejšnji fevdalizem. Preostala veleposestva, posebno gozdovi (za katere je ostal tudi v gosto naseljenem Prekmurju maksimum 1000 ha ter praktično gozdne reforme ni bilo) so postajali last raznih industrij, bank in bili predmet mnogih kupčij. Na starih veleposestvih so nastajala nova, ki so pa imela že čisto drug značaj. Tudi ona, ki so ostala v rokah prejšnjih lastnikov, so se modernizirala in se reorganizirala po novih metodah, v kolikor že prej niso bila.
Agrarna reforma pa je važna še zato, ker je ustvarila iz množic prekmurskih agrarnih interesentov velik rezervoar cenene delovne sile. Prekmurski agrarni proletarec, ki je že prej zapuščal zemljo in se je v množinah izseljeval, bi se moral brez izvedbe agrarne reforme po vojni to še v večji meri in za stalno, ker je postal prostor pri močni nataliteti vedno tesnejši. Agrarna reforma izseljevanje ni mogla preprečiti. Dosegla pa je eno: s tem, da je dobil agrarni interesent svojo lastno krpico zemlje, je bil privezan na njo. Ker ni imel primernega inventarja, živine, hiše, gospodarskih poslopij in še iz mnogo drugih r*azlogov, ki so spremljali izvedbo agrarne reforme, je iskal zaslužka izven svoje grude. Domov je prihajal samo gradit, plačevat davke in umirat. V povojnem sezonskem delu je glavni vir napredka prekmurskega gospodarstva. Od 1. 1929. do 1937. je bilo na sezonskem delu čez 50.000 Prekmurcev. Skupni zaslužek tega delavstva se ceni na 200 milijonov dinarjevl Razumljivo je, da 'je bila tu podlaga za ves gospodarski razmah, saj so se kupovanja vršila v domovini, tu se je vlagal denar, tu je začel krogotok tega bogastva.
Vzporedno z agrarno reformo je vplivala na .povojno socialno strukturo Prekmurja tudi industrializacija. Kakih posebnih pogojev za razvoj industrije Prekmurje nima. Nima niti surovin, ne ugodnih prometnih zvez, niti cenenih pogonskih sil. Podlaga za razvoj današnje industrije so: dobro razvita živinoreja, cenena delovna sila, veleposestniški gozdovi in podobno. Pletilnicam in tovarnam perila je bil za podlago poleg cenenih delovnih moči denar zbran v obrtnih obratih ter manufakturah. V Prekmurju so bile manjše tudi socialne dajatve. Zato so bili obrati konkurenčni posebno v letih krize. Po statistiki OUZD spada Prekmurje med najmanj industrializirane predele Slovenije. Odstotek zavarovancev lendavskega okraja znaša 1,98, soboški je na predzud-njem mestu v Sloveniji z l,77°/o. L. 1937. je bilo v Prekmurju 1919 zavarovancev OUZD:	Murska	Sobota 994,
Gornja Lendava 71, Dobrovnik 148, Križevci 86, Cankova 40, Dolnja Lendava 580.
Danes je Prekmurje tip dežele z 80*/« agrarnega proletariata, ki se na lastni grudi ne more prehraniti in ki išče zaslužka po svetu, na racionaliziranih velepo-
sestvih ali v tovarnah. Po svojem značaju to ni več neodvisen kmet, temveč popolnoma v tok celotnega gospodarstva vključen in od njega odvisen polproletarec, katerega eksistenca sicer ni tako odvisna zgolj od mezde, kot je to pri tovarniškem delavcu, ki pa je že vendar daleč od kmečke »samostojnosti«.
Prekmurje je pa tudi dežela mlade industrije, racionaliziranih veleposestev (v kolikor je to pri ceneni delovni sili in obsegu obrata potrebno), številčno nazadujoče obrti (1923. 1. v soboškem okraju 951, 1.1938. 712 obrtnikov) in močno razvite trgovine ter tudi denarnih zavodov (banke, posojilnice). Povojne meje so z odpadom Radgone in Monoštra naredile iz Sobote važno slovensko gospodarsko središče ter omogočile, da je imel prehod iz fevdalnih v nove razmere tudi značaj uveljavljanja prekmurskega Slovenca na drugih gospodarsko pomembnejših področjih. Ta prehod je imel važno vlogo tudi v prekmurskem političnem in kulturnem življenju. Gospodarski napredek je tako prvič v življenju Prekmurja pospeševal narodno zavest. Vendar pa ostane za bodočnost še nerešeno vprašanje preskrbe in primerne zaposlitve onih 80%> agrarnih proletarcev.
In to vprašanje je eno najvažnejših, ki ga je treba rešiti čim prej zaradi narodne skupnosti s Prekmurjem.
Majtotjsa kakovost-zadovo^hi
Pcifljbcočajte
MAG Gl
izdelke za juhe
Fran Kerec,
vodja ekspoziture borze dela v Murski Soboti:
Sezonsko delo v Prek
Siromašna in tesna slovenska gruda je povzročila, da so se njeni sinovi razkropili po vsem svetu. Po vseh kontingentih starega in novega sveta srečamo Slovenca, ki je odšel za zaslužkom in za kruhom.
Kakor v predvojnih časih, tako je tudi po vojni gnala Slovence trda potreba: preživeti se in pomagati domači hiši.
Kritične povojne razmere so postavile izseljeniško vprašanje na popolnoma drugo podlago. Kasneje je svetovna gospodarska kriza še poostrila izseljensko vprašanje, ker so mnoge države še bolj hermetično zaprle meje doseljevanju, kakor so jih prej zapirali politični ukrepi posameznih držav. Amerika je omejevala in slednjič čisto ukinila izseljensko kvoto, ker preplavljajo danes milijoni brezposelnih deželo dolarja. Naval v Kanado je bil po vojni tolik, da je mnogo onih, ki so bili odšli v Kanado, ostalo brez dela in zaslužka. Zato so morali mnogi ljudje, ki so bili prisiljeni iskati si zaslužka izven domovine, obrniti se drugam. Tu jim je prišla prav Francija in tudi Nemčija, ki sta iskale delovno moč v naših slovenskih krajih. Tisoče zdravih ljudi v najlepših letih je v množicah zapuščalo domovino in odhajalo v francoske rudnike in industrijo. Veliko se jih je tudi napotilo v Belgijo, na Holandsko in v Nemčijo, da bi našli kruha.
Danes imamo pred seboj žalosten rezultat vsega tega izseljevanja. Velika svetovna gospodarska kriza je pognala stotisoče izseljencev v bedo in pomanjkanje. Zelo neznaten je odstotek onih, ki so v svetu našli vsaj del tistega, česar so se nadejali. Vsak dan imamo priliko, da čujemo obupne tožbe in klice na pomoč, ki odmevajo od naših ljudi iz tujine. Ne moremo jim pomagati. Njih klici pa so nam opomin, da se moramo v teh težkih časih s podvojeno ljubeznijo okleniti doma in z neomajnim delovanjem posvetiti vse svoje moči domači grudi. Tujina je hladna, dom je topel, čeprav skromen.
Sezonsko delo v Prekmurju
•e je začelo okrog leta 1855. Takrat so šli na delo samo družinski očetje, in to v skupinah po 4 do 5 s cepci v bližnje madžarske vasi, to je v okolico Zalaegerszega, .Vel. Kaniža (Nagykanizsa) in (Szombathelya) ter se tam pogodili s premožnejšimi kmeti za mlačvo. Kot plačilo za delo so dobili vsako sedmo ali osmo mero omlate-nega žita, katero so po dokončani mlačvi delodajalci sami peljali s svojimi vpregami na dom delavcev. Ker so slovenski delavci opravljali mlačvo v največjo zadovoljstvo delodajalcev, so se zanje začeli zanimati tudi madžarski veleposestniki, in sicer knezi-hercegi in grofje. Nekateri bo poklicali k sebi te delavce in se z njimi pogodili za mlačvo. Delavci so nato enega izmed sebe izvolili za vodjo-pogodbenika (palirja), ki je s sklenjeno pogodbo odšel domov, da je nabral potrebno število delavcev ter jih peš odpeljal na delo v madžarske kraje.
Prvi prekmurski sezonski delavci so začeli zahajati na delo le iz nekaterih vasi, predvsem iz hribovite Goričke, pozneje pa tudi iz Doline na Madžarsko in so poiskali delodajalce ter so sklenili z njimi pogodbo za delo. Tekom dveh desetletij se je to razvilo v nekako romanje. Razumljivo je, da so hitro zrastli številni pa-lirji, ki so delavcem dajali komaj dve tretjini zaslužka, ostalo pa so pridržali za sebe. Kljub temu pa so delavci primerno zaslužili ali vsaj priskrbeli vsakdanji kruh svoji družini. Ljudstvo Prekmurja je na ta zaslužek ta-*r®t bilo prisiljeno, ker industrije tedaj še ni bilo in tudi obrt je bila še slabo razvita. Tako so okrog 1875. prekmurski delavci že v prav veliki meri zahajali na sezonsko delo, ki je trajalo le en do dva meseca in najdalj tri mesece.
Ko so pa leta 1880. začeli madžarski veleposestniki saditi sladkorno peso na veliko, so jemali za to delo delavce tudi iz Prekmurja. To delo pa so plačali delavcem v denarju in ne več v naturalijah. V tem času so slovenski delavci iz Prekmurja prodrli že do sredine Madžarske in še dalj. Okrog leta 1900. so zahajali na delo že celo na Sedmograško in preplavili sploh vso
madžarsko ravnino. Tedaj se je začela šest in sedem mesečna sezona. Pozneje so začeli delavci zahajati tudi v Avstrijo, toda v manjšem obsegu, kakor na Madžarsko. V Avstriji niso opravljali samo poljskih del, temveč so bili zaposleni večinoma pri gradbenih delih. Najlepše je cvetelo sezonsko delo od leta 1905. pa do leta 1914., vse do svetovne vojne. Pohajanje na sezonsko delo se je med svetovno vojno sicer zmanjšalo, vendar ni nikoli popolnoma prenehalo. Omeniti je le to razliko, da so med svetovno vojno hodile na to delo po veliki večini ženske.
Koncem svetovne vojne in nato osvobojenje Prekmurja leta 1919. izpod madžarske države, sta sezonskemu delavstvu v Prekmurju odprla skoro popolnoma drugo polje. Prekmurski sezonski delavci so sicer še zahajali na Madžarsko, toda njihov zaslužek je bil malenkosten pa tudi z zasluženim žitom so imeli na državni meji velike težkoče. Velik del sezonskih delavcev pa niti ni dobil zaposlitve. Zato pa je bil klic za ustanovitev posredovalnega urada za prekmurske sezonske delavce zmeraj večji. In končno je bil na predlog drž. posredovalnice dela v Ljubljani sprejet za praktikanta g. Franc Kerec pri tamkajšnji delavski ustanovi. Že 15. julija 1920. pa se je ustanovila podružnica v Murski Soboti. Podružnica v prvem letu ni mogla uspevati, zaradi tega, ker delavci še niso bili vajeni na posredovalni urad, pac pa so zaupali še vedno palirjem, če prav so jih ti zelo odirali.
Že v drugem letu pa se je posrečilo podružnici, da je uspešno izvedla več posredovanj, in sicer na raznih veleposestvih v Slavoniji in Bački ter na drugih krajih naše države. Uspeh tega posredovanja je bil ta, da so delavci dobili zaupanje v posredovalni urad, ker so sedaj že bolje zaslužili, kakor poprej pod palirji. Borza dela pa je že to leto odposlala precej sezonskih
delavcev, tudi že izven naše države, in sicer 1922. leta prvikrat v Nemčijo in to okoli 400 delavcev. Toda ta prvi transport naših delavcev v Nemčijo se ni obnesel zaradi padca vrednosti nemške marke. Pa tudi v tem letu je borza dela razen v Nemčijo poslala okoli 400 delavcev v Belje. Takoj na to je bila sklenjena nova pogodba za sezono 1923., in je odšlo na delo 1850 delavcev. Razen tega se je poslalo še precej delavcev v različne kraje Slovenije, kjer so bili prekmurski delavci zaposleni pri zidarskih delih. Tako se je posredovanje vedno bolj razvijalo in usmerjalo na naš domači delavni trg ter odvračalo od Madžarske in sploh od inozemstva, zaradi nevarnosti v nacionalnem pogledu, ki je pretila našemu sezonskemu delavstvu. Zaradi pomanjkanja materialnih sredstev je bila podružnica drž. borze dela z odlokom ministrstva soc. politike z dnem 3. jan. 1924. ukinjena, njen vodja Franc Kerec pa reduciran. Pozneje v istem letu 18. aprila pa je bila podružnica ponovno otvorjena, a za vodjo pa imenovan Valentin Komavli. Tako je sedaj podružnica v Murski Soboti delovala pod vodstvom Komavlija do leta 1927. Takrat pa je bila ponovno ukinjena. Leta 1926. je borza dela prvič posredovala delavce tudi v Francijo potom SGI-ja v Zagrebu, toda tudi to ni uspelo, ker so plače takrat znašale mesečno komaj 160 do 180 frankov. Šele naslednja leta se je posredovanje delavcev v Francijo zvišalo, ker so se tudi njihove plače zvišale, odn. se je zvišala vrednost francoskega franka. Leta 1927. je takratni narodni poslanec in kaplan v M. Soboti Jerič namesto ukinjene državne borze dela ustanovil privatno posredovalnico dela, ki je obstajala nekako poldrugo leto. Ista je v 1928. letu posredovala okoli 380 delavcev na delo v Nemčijo. Ker je po precejšni zaslugi takratnih narodnih poslancev Jeriča in Klekla bila ponovno ustanovljena ekspozitura javne borze dela, je morala privatna posredovalnica prenehati. Ravnateljstvo Javne borze dela v Ljubljani je namreč g. Kereca Franca, ki je že od 1920. do 1924. leta uspešno vodil podružnico bivše državne borze dela, ponovno pozvalo v službo, ki jo je g. Kerec že 1. februarja 1929. nastopil in takoj odprl novoustanovljeno ekspozituro Javne borze dela, ki od tistega časa pa do danes posluje z vedno večjimi uspehi.
Prostori Borze dela in nieno preselievanie
Borza dela v Murski Soboti je bila od dne 15. julija 1920., t. j. od svoje ustanovitve in do 3. jan. 1924. v Ce5.kv.eni ,ulici- 0d lela 1924 in d° 1925. pa v Mali Kaniži in bivši občinski hiši. Potem je bila novoustanovljena Ekspozitura Javne borze dela v Murski 9oboti in njeni prostori so bili v Slovenski ulici. Tukaj so bili njeni prostori zelo tesni, tako da se je skoraj ves promet vršil na ulici in na dvorišču. Naval je bil tako velik, da je policija radi reda in prometa večkrat morala zapreti ulico. Nato se je ekspozitura 10. julija tega leta preselila na Aleksandrovo cesto, kjer je dobila boljše prostore. Tu je ostala do 31. junija 1931., na kar se je preselila v grad grofa Szaparyja. Tudi tu ni mogla dolgo ostati radi menjanja upraviteljev grada. Zato se je s 15. decembrom 1933. preselila na Lendavsko cesto. V teh prostorih je ekspozitura poslovala do zgraditve delavskega doma in to do 3. marca 1937.
Delavski dom v Murski Soboti
Ekspozitura je večinoma imela neprimerne prostore, včasih tesne in vlažne ter drugače neprikladne, tako da je v svojem delovanju bila vedno močno ovirana. Uradovalo se je večinoma na dvorišču, tako da so delavci prezebovali, ki so čakali na posredovanje dela. Potreba po primernih prostorih je bila očitna in torej bilo nujno potrebno, da se je delavski dom moral zgraditi. V ta namen je g. Franc Kerec ustanovil odbor za zidanje delavskega doma v Murski Soboti. Kasneje pa v isti namen zadrugo, ki pa zaradi raznih ovir ni mogla zgraditi doma. Na predlog šefa centrale javne borze dela v Ljubljani g. Vončine je nato prevzela skrb za postavitev poslopja občina Murska Sobota, ki je v ta namen dobila od borze dela 700.000 din brezobrestnega posojila za 25 let, najela nato še 400.000 din pri Izseljenskem odseku za zaščito izseljencev v Beogradu ter pri-
spevala tudi sama k zgradbi. Prva dela so bila oddana
11.	maja 1936., in sicer samo domačim tvrdkam. 24. maja 1986. je blagoslovil škof Tomažič temeljni kamen, še isto leto je bil delavski dom v surovem stanju dograjen, popolnoma pa 1. avgusta 1987. Veljal je 1,300.000 din. Vsa stavba je dolga 64 m ter ima sedaj borza dela zadostne, a tudi lepe prostore, spalnico za moške s 29 in drugo za ženske z 21 posteljami, pri vsaki kopalnici pa po 2 prhi. Tudi centralna kurjava je instalirana v domu. V domu pa ima svoje prostore tudi sresko načelstvo (22 manjših sob), zadruga Delavski dom, ki ima v oskrbi delavsko kuhinjo in delavski azil, električno podjetje in obč. hnjbilnica.
Ekspozitura v Murski Soboti je najprej imela samo enega uradnika, v glavni sezoni pa je dobivala uradniško pomoč od centrale v Ljubljani. Pozneje je Francosko društvo ustanovilo svoje zastopstvo, ki je ločeno poslovalo od ekspoziture po svojem nastavljenem uradniku, a se je 1. 1933. priselilo k Ekspozituri. Tako sta bila v uradu že dva uradnika, v času glavne sezone pa po trije ali štirje. Ker pa je promet še vedno naraščal je dobila ekspozitura 15. marca 1984. še enega dnevničar-ja, g. Časar Josipa iz Bogojine, Francosko društvo pa tudi še enega uradnika. Tako delujejo sedaj pri ekspozituri že tri leta 3 uradniki, zadnje dve leti pa že celo 4 uradniki. Iz majhne neznatne podružnice borze dela je nastala tako velika borza dela.
Trgovci!
Naročajte le priznano čistilno sredstvo SIDOL, ker s tem dobro postrežete svojega odjemalca in podprete 100 odstotno domače podjetje.
X
Gibanje sezonskih delavcev in njih zaslužek
Sezonski delavci odhajajo na delo počenši z mesecem marcem do konca junija vsakega leta, zato je promet v teh mesecih največji. Da pa je bil promet v letih 1929. in 1990. izredno velik, je vzrok ta, ker so delavci šli na delo v Francijo in Nemčijo in to v velikem številu, dočim so v letih 1982., 1933. in 1934. šli v mnogo manjšem številu. Vzrok je v svetovni gospodarski krizi. Ta leta so bila huda za tukajšnje delavstvo, vse je sililo v inozemstvo radi boljšega zaslužka, a potreba delavcev je bila majhna. Posredovanje v Nemčijo je zaradi političnih sprememb sploh prenehalo koncem leta 1932., na novo pa se je začelo šele 1. 1937. Istočasno s padanjem števila posredovanj so šle navzdol tudi delavske plače. Leta 1935. pa že kaže zopet višji promet, šlo je več delavcev na delo v tuzemstvo in v Francijo. Naslednje leto 1936. pa že kaže lep porast v prometu, kar je znak, da je kriza začela padati in z njo tudi brezposelnost, posebno v Franciji. Tako je večina sezonskih delavcev že lani dobila zaposlitev in denarni zaslužek sezonskih delavcev je bil večji. Letošnje leto pa je posredovanje doseglo višek in ekspozitura doslej še nikoli ni imela toliko uspehov kakor ravno letošnje leto.
Mnogo delavcev pa se je izselilo v Francijo tudi brez posredstva borze dela v Murski Soboti. Iz tega je razvidno, da je šlo mnogo več prekmurskih sezonskih delavcev v inozemstvo kakor jih ima ta ekspozitura v evidenci.
Glavarina na izseljence
S 1. junijem leta 1933. je bila uvedena glavarina v višini 100 din, ki jo mora plačati vsak delavec, ko dobi potni list za tujino.
Ta uredba je bila uveljavljena 1. junija 1983. in je od takrat posredovala ekspozitura v Murski Soboti delo:
plačana
V Francijo II. polletje delavcem glavarina in drugam	1933	637	63.700
1934	1554	155.400
1935	2047	204.700
1936	2876	287.GOO
1937	3221	322.100
v Nemčijo	1937	2015	201.500
1938	6187	618.700
1939	7976	797.600
Skupno so torej plačali delavci 2,651.300 din glavarine.
Dobre in slabe strani izseljevanja
Jasno je, da prebivalstvo Prekmurja ne bi moglo izhajati brez zaslužka v tujini, niti* naj se mu to ne prepove, dokler nima doma prilike za primeren zaslužek. Dobra stran izseljevanja je ta, da so mnogi delavci, ki varčujejo in prav za prav ves zaslužek pristradajo, z istim odplačali dolgove, popravili ali zgradili nove hiše, izplačali dote svojcem, odkupili agrarno zemljo in dokupili1 tudi drugo zemljo, živino in gospodarsko orodje itd. Mnogi siromak, ki pred desetimi leti ni imel drugega kakor stavbišče in hišico, danes poseduje 5 do 6 oralov zemlje, ima do dve tri govedi in vse drugo orodje in povrhu niti ni preveč zadolžen. Dolgovi takih kmetov znašajo po par tisoč dinarjev, dočim so večji posestniki z 18 do 25 oralov zemlje zadolženi do 25, 40 in še več tisoč dinarjev. To je torej dobra stran izseljevanja. Kaj pa slaba?
►Slaba stran je tista, ki uničuje našega delavca fizično in duševno. Zaslužek, ki ga prinašajo, morajo mnogi potrošiti za prehrano družine preko zime in obleko ter druge potrebščine. Smrtnih primerov je med našimi prekmurskimi izseljenci bilo od 1 do 2 pro mile, ponesrečenih od 4 do 5 pro mile, zbolelo jih je duševno od 4 do 5 pro mile, drugače zbolelo in odšlo v bolnico radi zdravljenja od dva do tri odstotkov. Zaradi napornega dela, nezdravega stanovanja in nezadostne ter slabe hrane si je trajno bolezen nakopalo od 18 do 35 odstotkov delavcev. Pa tudi v moralnem, verskem in nacionalnem pogledu propada velik procent naših sezonskih delavcev. Iz tega sledi, da trenutne dobrine, ki jih naši delavci v tujini s krvavimi žulji pridobijo, niti z daleka ne odtehtajo izgube in škode, ki se kot rakrana zajeda v naše narodno telo.
Statistika sezonskega dela in zaslužka
Od 1. 1929. do kotica 1937. se je prijavilo za sezonsko delo 29.799 moških in 22.332 žensk, skupno torej 52.131. Ekspozitura je posredovala delo 49.670 delavcem in delavkam.
Od vseh teh je odšlo na delo v:
njih skupni zaslužek Jugoslavijo	25.379	40,326.900	din
Francijo '	17.675	94,187.000	„
Nemčijo	5.246	30,052.000	„
Avstrijo	375	942.400	„
V Nemčijo v letih 1933., 1934., 1935. in 1936. sploh ni nihče odšel na delo:
Pri tem se računa, da je sezonski delavec v Jugoslaviji zaslužil po 1400 din (1931—1934) do lt)00 din (1. 1936.) in 1800 din (1. 1937.). V Franciji je zaslužil od 5500—6000 din, zaradi padca franka pa 1. 1937. le 4500 dinarjev. Povprečni zaslužek v Nemčiji je znašal 1. 1929. 7000 din, nato je v naslednjih letih padei na 5000, 1. 1937. celo na 3000, a se 1. 1937. dvignil na 6000 din. V Franciji je znašal od 2800, 1. 1934. le 2000, 1. 1936. pa se je dvignil na 2500 din.
Za. I. 1938. pa dobimo te številke.
Zaslužilo je skupno:
delavcev povprečno po din skupno din
V Jugoslaviji	2333	2000‘—	4,666.000'—
V Franciji	1768	4000’-	7,072.000’-
V Nemčiji	4389	6000’—	2G,334'000'—
8490	38,072.000’—
Iz prejšnjih je preostalo v Franciji na delu 2000 delavcev, katerih zaslužek znaša po osebi povprečno računano
po din 4000’— je.......................din 8,000.000’—
Radi pomanjkanja uradništva borza dela tehnično ni mogla izvesti vpisovanja v evidenco in je samo knjižila pod odpotovane 594 delavcev, ki so šli na delo v tuzemstvo in so zaslužili po din 2000’—	.... din 1,188.000'—
Na lastne stroške je odšlo na delo Francijo 234 delavcev, zaslužili so a 4000—	’..........................din 930.000’—
1000 delavcev je iz 1937. na 1938. leto ostalo na delu v Nemčiji, kjer so tekom 1938. leta zaslužili po 5000’— din 5,000.000’—
Celotni zaslužek v 1938. letu znaša . . din 53,196.000’—
Od 17.675 v Francijo posredovanih delavcev je ostalo čez zimo vsako leto po 1500 delavcev, kateri v letih od 1932. do 1937. pri posredovanju niso bili več všteti. Zaslužek teh smemo računati letno po 5000 din. V petih letih, t. j. od 1932. do 1937. leta so zaslužili ti delavci 5X7,500.000’— din = 37,500.000'— din. Ta vsota se mora torej še prišteti k zaslužku delavcev v Franciji. Letošnje leto pa pri tem ne pride več v poštev, ker se je mnogo delavcev vrnilo iz Francije. Zaslužek je pa letos tudi mnogo manjši, ker je vrednost francoskega franka padla skoro za 50#/o.
V rubriki za Nemčijo se navaja leto 1937. dvakrat, in sicer zato, ker sta dve grupi delavcev, in sicer prva grupa so delavci, ki so šli v Nemčijo na poldrugo leto in po posredovanju Reichsanstalta v Berlinu, druga pa so delavci, ki so šli v Nemčijo kar na svojo pest in to k svojim bivšim delodajalcem iz prejšnjih let. Razlika pri prvi in drugi grupi delavcev je ta, da so delavci, ki so šli na svojo odgovornost v Nemčijo, prejemali plačo na uro in so tudi večkrat delali akordno delo, da so zaslužili mesečno po 100 do 150 mark in še več. Dočim so ostali delavci, ki so šli na posredovanje omenjenega urada v Berlinu, imeli fiksno plačo, ki je znašala mesečno komaj od 25 do 45 mark!
Leta 1929. do 1930. se je posredovanje delavcev v Nemčijo ugodno razvijalo. Leta 1931. pa se je že zmanjšalo zaradi politične spremembe v državi. Nemci so zaposlili vse svoje brezposelne industrijske delavce pri poljskem delu. Ta načrt se Nemcem najbrže ni obnesel, zato so leta 1937. začeli znova jemati naše sezonske delavce. Gotovo pa je k temu tudi mnogo pripomoglo zboljšanje gospodarskih razmer v Nemčiji. Nemško delavstvo je namreč zopet zaposleno v industriji, zbog česar vlada tam pomanjkanje poljedelskih delavcev.
V vseh letih od 1929. do 20. novembra 1937. je bilo vsega skupaj posredovanih 49.670 delavcev in je znašal
zaslužek od teh za vsa leta kakor kaže naslednja rekapitulacija:
1. 25.379	delavcev	je	zaslužilo	40,326.900'—	din
2. 17.675	delavcev	je	zaslužilo	94,187.000'—	din
3. 6.246	delavcev	je	zaslužilo	30,052.000’—	din
4.	370	delavcev	je	zaslužilo	942.400'—	din
5. delavci, ki se niso vrniti iz
Francije, temveč so več let
ostali tamkaj, zaslužek znaša . 37,500.000 din
Skupaj v devetih let iti je 49.670 delavcev zaslužilo 203,008.000’— din.
Ta visoka številka zasluženega denarja naših delavcev nam jasno svedoči, kako velikega pomena je ta denar za naše sezonsko delavstvo in sploh za naše narodno gospodarstvo.
Ako razdelimo to milijonsko vsoto zaslužka, potem pride približno na enega delavca 4.560 dinarjev, kar pa je za trud in težko delo, ki ga morajo naši sezonski delavci opravljati, zelo malo. Menda ne prejema noben delavec tako nizke plače ko sezonski iz Prekmurja.
Denarno poslovanje in podpiranje brezposelnih
Ekspozitura je v času od 1. februarja 1929. pa do 30. novembra 1937. imela dohodkov 672.705 din in izdat-* kov 640.098’34 din.
Od tega je izdala za:
osebne prejemke . . 288.254’57 din materialne potrebe .	87.578’92	din
nepredvidene potrebe .	42.244’97	din
brezposelne podpore . 168.691'50 Jiu druge izredne izdatke .	53.428'38	din
Skupaj 640.098'34 din
Skupno je podpirala 798 delavcev, katerim je izdala 136.919 din redne, 26.498 din izredne podpore, 2274 diu pa potnine ali skupno 168 691 din.
Podporo so prejemali večinoma slavbinski in težaški delavci ter obrtniški pomočniki.
Glavni vzroki, ki so povzročili razvoj sezonskega delavstva v Prekmurju.
Prekmurje, ki je del velikega panonskega nižavja in ki leži med rekama Muro in Rabo, meri približno 934 kvadratnih kilometrov. L. 1931. je živelo na tem prostoru 96.714 ljudi ali približno 100 na km2. Sto ljudi na kvadratni kilometer pa je za Prekmurje preveč, ker Je Prekmurje popolnoma skoraj brez vsake večje industrije. Pa tudi drugi momenti so, ki vplivajo na porast sezonskega delavstva v Prekmurju, in to so: parcelizacija zemlje, ki se deli med število otrok in s tem razpadajo posestva. Ravno tako je tudi vzrok v neenakomerni razdelitvi agrarne zemlje. Agrarna zemlja, ki se je razdelila med agrarne interesente, ni popolnoma povsod dobro razdeljena, kajti še sedaj imajo nekateri posestniki, oziroma veleposestniki ogromno zemlje, tako da znaša njir liova orna zemlja skoraj do 1000 hektarjev.
Tudi periferna lega Prekmurja je velik vzrok sezonskega delavstva, kajti prekmurski kmet ne more tako lahko in po tako dobri ceni prodati svojih pridelkov, kakor pa kmet, ki je blizu centra.
Pogoji za omejitev izseljevanja v Prekmurju
Kakor smo že omenili, agrarna reforma ni zadovoljila popolnoma našega prekmurskega kmeta, ker so ostali še v Prekmurju veliki kompleksi zemlje nerazdeljeni in ki se nahajajo se veduo v rokah veleposestnikov. Zato je potrebno, da agrarna reforma to veleposestniško posest razdeli med prekmurskega kmeta, ki se bo razdeljeni zemlji z vso ljubeznijo posvetil, da jo v najboljšem stanju goji. Tudi številni kolonisti, ki so prišli v Prekmurje in se kolonizirali na agrarni zemlji, so povzročili narastek sezonskega delavstva, kajti Prekmurje je že itak bilo prenaseljeno. Predvsem pa potrebuje Prekmurje industrijo. Ker so tla v Prekmurju za gojitev sladkorne repe zelo ugodna, bi se mogla tudi razviti sladkorna industrija. Pa tudi za druge industrije so v Prekmurju že zaradi cenene delovne sile ugodna tla.
Peterka Raoul,
bančni uradnik.
Murska Sobota:
Aazvo/	športa v
Lepi uspehi SK „Mure
Prve izpodbude za ustanovitev športnega kluba oz. organizacije športnega gibanja v Prekmurju so bile podane že v letu 1919. — torej takoj po svetovni vojni, ko se je življenje začelo zlivati v mirnejše struge. Bila je mladina, ki se je prva oprijela športne organizacije v Soboti, se pričela zbirati na zelenem travniku sejmišča ter tam iskala razvedrila, okrepčila in veselja. V 1. 1924. je pristopilo h klubu, ki je že leta 1919. nosil ime »Mura« in čigar ugled je naglo rasel, mnogo novih preizkušenih
LA N ATI O N AL E
Akcijska družba za življenjsko zavarovanje - Zavarovalna družba proti požaru In eksploziji
LETA 1830
Glavnica: 75,000.000*— francoskih frankov
Čekovni račun za življenje Stev. 39.652
FILIJALA V ZAGREBU
Ustanovljeno v Parizu
Fondi: 1.500,000.000*— francoskih frankov Naslov za brzojavke: LANATIONALE	Telefon štev. 86-41
Glavno zastopstvo za dravsko banovino:
in požrtvovalnih delavcev, ki jih je idealno stremljenje mladih športnikov privabilo k sodelovanju. To dejstvo je okrepčilo krožek mladih športnikov in jih še tesneje strnilo v prijateljsko družbo, ki je dne 24. avgusta 1924 realizirala oficialno ustanovitev prvega športnega kluba v Prekmurju.
Jasno je bilo, da starejša generacija ne bo sledila modernemu naziranju o potrebi športa in da ne bo mogla čutiti in živeti z mladimi športniki. Toda dejstva, da
Trgovskega pomočnika
(železninarja)
popolnoma samostojnega s p r e j m a takoj trgovina
P. KOREN, preje Šterk
v Črnomlju
LETA 1820
Glavnica : 50,000.000*— francoskih frankov
čekovni račun za požar štev. 39.653
Predstavnik: A. M. Friedrich, Ljubljana, Tyrševa cesta 1a — Telefon štev. 47-58
Kmetska posojilnica ljubljanske okolice v Ljubljani izplačuje nove vloge dnevno v vsaki višini.
1111IISNIT
LJUBLJANA
Telefoni: 27-18, 27-18,
37-19 carinska pisarna 24-19 po uradnih urah
Prevozi
vsake vrste blaga — krajevni, .medkrajevni prevozi — zbiranje robe — preselitve s pohištvenimi vozovi v tu- in inozemstvo. Infor-niacije brezplačno.
Pletilna in trikotažna in-
dustrija — Modna konfekcija pletenin in perila
F. KOS
LJUBLJANA
ŽIDOVSKA ULICA 5
je šport vir zdravja in veselja — kar je bilo že od najodličnejših strokovnjakov potrjeno — ne more več nihče ovreči. Vzgoja mladine brez telesnih vaj je pomanjkljiva in dandanes si sploh ne moremo misliti mladega in zdravega človeka, ki ne bi bil gojil vsaj ene vrste športa. Te lesne vaje, če jih pametno gojimo, koristijo našemu zdravju in oblikujejo naše telo.
Kadar koli bo kdo pisal o športnem, družabnem in društvenem življenju Prekmurja, ne bo mogel iti mimo Športnega kluba »Mure«, ki je oral ledino športa in mu položil temelje ter uspešno propagiral šport kot zdrav pojav sodobnosti v najsevernejšem delu naše domovine.
V spominu nam je še, ko so naši športniki in njih spremljevalci v največji vročini, včasih tudi v vetru in dežju potovali na ne baš komodnem navadnem vozu razmeroma dolgo pot v Lendavo, Čakovec, na vlak v Radence itd. Toda svoj cilj so dosegli. Športna zavest se je v pravem času vzbudila in športna misel je okrepljena prodrla tudi v širše kroge.
Klub je štel v letu 1924. 90 članov, koncem leta 1938. pa 347.
Športni klub »Mura« goji lahkoatletiko, nogomet, tenis, table-tenis, zimski šport, plavanje, kolesarstvo, sabljanje, šah in je včlanjen v Jugoslovanskem lahkoatletskem savezu v Zagrebu, v Jugoslovanskem nogometnem savezu v Beogradu, v Jugoslovanskem tenis savezu v Zagrebu in v Slovenski šahovski zvezi v Ljubljani oz. v Jugoslovanskem šahovskem savezu. SK »Mura« uživa splošne simpatije doma in je dosegla tudi lepe uspehe. Kako močno si je klub osvojit soboško in okoliško občinstvo, priča mnogoštevilno članstvo in vsestransko uvaževanje kluba.
SK »Mura« ima tudi zasluge za povzdigo tujskega prometa v našem kraju, kajti z graditvijo lepega športnega stadiona organizira tekmovanja, ki privabijo v Soboto nebroj udeležencev od blizu in daleč, od katerih imajo koristi v glavnem naši gospodarski krogi.
Naloga, katero so prevzeli ustanovitelji kluba, ni bila lahka. Vzbuditi zanimanje za šport v malem podeželskem mestu zalitpva mnogo truda. Zavedali so se pa velike važnosti, da propagirajo kult telesa, poudarjajoč, da je dobro negovano in odporno telo prvi pogoj za kulturo naroda, da narod slabičev ne more živeti, ker v borbi za obstanek in napredek ne more uspešno reševati onih nalog, ki so potrebne za dosego določene stopnje kulture.
V razmeroma kratki dobi 15 let je klub zelo lepo. napredoval. Privatna iniciativa, nesebično in požrtvovalno delo sta rodila lepe uspehe. Na moderno urejenem norem športnem igrišču je klub zlasti od leta 1935. posvetil največjo pažnjo lahkoatletiki. Klub je priredil več mitingov, cross-country tekmovanj ter jurriorskih nastopov. 35—50 mladih fantov v starosti 8—12 let se vadijo tedensko dvakrat ali trikrat po dve uri na svežem zraku pod nadzorstvom starejših aktivnih športnikov. V nogometu je. klub nastopil od leta 1924.—1938. 250krat, zmagal je 128krat, neodločeno igral 33krat, izgubil pa 89krat; razlika golov je bila 877 : 582 v korist kluba. Klub je igral od 1924—1930 v drugem razredu mariborskega okrožja, od 1937. naprej pa igra vidno vlogo že v podsa-veznem prvem razredu.
Skoda, da v splošni dekadenci bazenskega športa v državi tudi Mura ne goji več te lepe športne panoge, kajti ta sekcija je prinesla našemu kraju velik sloves. Od 80 tekem so hazenašice »Mure« odnesle 62 zmag, Okrat so igrale neodločeno in izgubile samo 12krat. Razlika golov je 788:333 v korist »Mure«. Porazile so prvaka Italije ter dosegle najlepši uspeh proti prvaku Cehoslovaške. Sekcija si je priborila 3krat prvenstvo mariborskega okrožja in 2krat prvenstvo Slovenije.
Tudi tcnis-sckcija lepo napreduje, zlasti ko si je klub na novem stadionu zgradil lastno teniško igrišče. Mladina pridno trenira pod strokovnim vodstvom.
V ziiusko-športni sekciji se goji zlasti smučanje. Klub priredi letno več skupnih smučarskih izletov ter organizira vsako leto večjo turo na Triglavsko pogorje.
Talde-tenis sekcija je priredila v letu 1930 prvo ofi-cialno državno prvenstvo v Murski Soboti. Člani sekcije so večkrat nastopili kot državni reprezentanti v Badenu, Parizu, Pragi, Bratislavi, na Dunaju itd. Dosegli so 17 prvenstev dravske banovine, 7 državnih prvenstev, več prvenstev Zagreba, savske banovine, Celja, Gradca itd.
Kolesarska sekcija je priredila letno več skupnih družabnih izletov ter tudi kolesarske tekme.
Tudi plavalna sekcija napreduje, zlasti pa od leta 1935., ko je bil zgrajen v Soboti lep športni bazen.
športni klub »Mura« se je zavedel, da je družabnost eden izmed bistvenih činiteljev sleherne organizacije, zato je razširil svoje delovanje tudi v tej smeri. Danes igra v soboškem družabnem življenja pomembno vlogo. Družabnosti ni gojil samo v posameznih odsekih, temveč je skrbel tudi za družabne stike s širšo javnostjo. V ta namen je prirejal uspele družabne večere, igre, čajanke in vsakoletni športni ples. Vse te prireditve so nudile
članom in prijateljem kluba obilo razvedrila in neprisiljene zabave.
Ne samo Murska Sobota, temveč vse Prekmurje je lahko ponosno na izredno delo, ki so ga ustvarili požrtvovalni in idealni športni delavci SK »Mure«, ko so si zgradili lastno igrišče, ki je brez dvoma eno najlepših v naši državi in ki nosi po najvišjem dovoljenju ime: »Stadion Viteškega kralja Aleksandra I. Zediuitelja«.
Mestno kopališče v Murski Soboti
Dne 28. junija 1936 je bilo otvorjeno pod pokroviteljstvom Nj. Vel. kralja Petra II. Stadion je v tako zvani fazaneriji na robu krasnega gozda in je od treh strani gosto obkrožen z nad 20 m visokimi drevesi. Športni stadion vsebuje krasno nogometno igrišče v velikosti 105 X 70 m in je pokrito z angleško travo. Ima tudi lahkoatletske naprave. Tekališče, pokrito z lešom, obkro-žuje nogometno igrišče, je dolgo 380 m, ima štiri nedvig-njena zavoja s 4 progami, ravna 100-meterska proga pa omogoča celo 5 tekačem skupen nastop. Pred tribuno se nahaja skakalnica za vse skoke. Stadion je obkrožen z lično, nad 2 m visoko in solidno leseno ograjo; tudi
Proti ognju, eni izmed najhujših elementarnih nesreč, ki lahko človeka zadene, še je človeška skupnost branila že v najstarejših časih. Vendar ni bita ta borba prav organizirana in tudi ni bilo ustanovljenih zadosti gasilskih tovrstnih organizacij, zlasti na vaseh ne. V primeru požara so se pač vaščani združili in z združenimi močmi ter s primitivnimi sredstvi skušali ogenj pogasiti ali ga vsaj lokalizirati. To združitev ne smemo prvotno smatrati kot skrb za posameznika, temveč jo moramo iskati bolj v skrbi za skupnost, da se ne bi požar na druge razširil. Gasilska društva so se začela ustanavljati šele v najnovejšem času. V Prekmurju so se pojavila prva prostovoljna gasilska društva v drugi polovici prejšnjega stoletja.
Požarno-policijski predpisi
Ogrska vlada, pod kompetenco katere je spadalo Prekmurje vse do leta 1919., je izdala leta 1888. pod štev. 3887 posebno obširno uredbo glede požarno-poli-eijskih predpisov. Po njej so bili vsi vaščani moškega spola od 18. do 40. leta starosti zavezani pomagati na krajih požarov oz. na krajih, prizadetih po elementarnih nezgodah. Ta obveznost je odpadla le v onih krajih, v katerih so se ustanovila prostovoljna gasilska društva. Kdor se je tej obveznosti neopravičeno izognil, je bil strogo kaznovan. Ravno tako je bil strogo kaznovan oni, ki ni hotel prostovoljnim gasilcem pri gašenju požarov pomagati, če je bilo to potrebno in če so ga gasilci na pomoč klicali.
Vse vasi so si morale nabaviti brizgalne, vsaj .60 m cevi in ostalo gasilsko opremo. Morale so si tudi zgraditi gasilske domove oz. orodišča. Vsak posestnik je moral imeti poleg svojega vodnjaka postavljeno veliko kad, napolnjeno z vodo. Pri kadi je moral imeti dolg drog, na koncu obvezan s šibjem, katerega so v primeru letečega požara namakali v vodo in na to škropili strehe, ki so bile v tistih časih skoraj izključno slamnate in torej kaj pripravne za razširitev letečega požara.
Prav tako so bili zavezani vsi občani, ki so imeli vprego, v primeru požara, voziti na požarišče vodo, ako je bilo to potrebno. Poleg teh ukrepov je bila ustanovljena tudi nočna straža. Opravljati so jo morali vsi občani izmenoma. Stražar je nosil seboj malo sekirico in signalni rog, s katerim je budil vaščane iz spanja, če se je kje pojavil požar. Razen na požare je nočni čuvaj moral paziti tudi na tatove in druge izredne pojave.
Ustanovljeno je bilo tudi posebno gasilsko nadzorstvo. Za pregledovanje gasilskih domov in gasilskega orodja, so bili postavljeni gasilski inšpektorji, ki so za to prejemali mesečno plačo. Pri pregledovanju ugotovljene nedostatke je morala občina v razdobju 8 dni odpraviti, sicer je sledila stroga kazen. Vsak inšpektor je imel uniformo in je vršil pregled največ v 60 vaseh. V srezu Murska Sobota sta bila med drugimi postavljena za gasilska inšpektorja g. Stefan Šobar iz Rankovec ter
športno igrišče je od prostora gledalcev oddaljeno z močno barijero.
Arhitektonsko zelo lepo zidana tribuna je tudi s praktične strani dobro konstruirana. Ima tri higiensko: zidane prostore za slačilnice.
Pred »stadionom« se nahaja športno kopališče last občine M. Sobota, ki po svoji idilični legi in krasni okolici spada brez dvoma med najlepše naprave take vrste v naši državi. Bazen v razmerju 33Vj X 12 m, dovoljuje tudi športna tekmovanja vsake vrste, ker ima tudi predpisano globino. Voda se črpa iz bližnjega potoka Le-dava, ki pride skozi dva čistilca, zgrajena popolnoma po modernih principih. Vse kopališče obkroža smrekov, gozdiček, ki je na eni strani pretvorjen v park s stezicami in klopmi.
Murska Sobota je lahko ponosna na svoje prve meščane, v prvi vrsti na svojega agilnega župana in banskega svetnika g. Ferdinanda Hartnerja, ki se niso zbali ne denarja ne truda, da so someščanom in športnikom, zgradili krasne športne naprave, ki pomenijo mejnik dosedanjemu telesno-vzgojnemu gibanju v Prekmurju.
Tudi na naj višjem mestu so postali pozorni na uspešno delovanje SK »Mure«. Klubu je bilo dne 1. decembra 1937 v okviru svečane seje izročeno visoko odlikovanje: Pohvala Uprave kraljevega fonda. Vrednost tega redkega priznanja je tem večja, ker sta ga bila deležna od 800 klubov v državi edino SK »Mura« in ljubljanska »Ilirija«.
SK »Mura« lahko torej z zadoščenjem zre na svoje delovanje. Zmagala je trda in jeklena volja, moč samo-zatajevanja je prišla do spodobne veljave in slave tako, da si je pridobil SK »Mura« že celo vrsto trofej, priznanj, odlikovanj, pridobljenih s plemenito požrtvovalnostjo v trdih, toda zasluženih borbah na športnem polju.
g. Titan, šolski upravitelj v Kupšincih. Vse kazni nulo-žene radi prestopkov požarno-policijskih predpisov so bile nakazane gasilskim društvom v kraju, v katerem so se zgodili. Ce gasilskega društva ni bilo, se je ta denar razdelil med vaške reveže.
Prva prostovoljna gasilska društva
V srezu Murska Sobota je bilo ustanovljeno prvo prostovoljno gasilsko društvo v Murski Soboti leta 1883» Ustanovitelji društva so bili: gg. dr. Pinter, sodnik dr.
Kovač, upravitelj posestva grofa Szaparja Forjakovič, Karol Hartner, stari dedek današnjega murskosoboškega župana, potem Janoš Bac, Matija Maiksner, ki je bil prvi poveljnik, Nikola Kraus in Anton Števančec. Od vseli teh je živ samo še Števančec.
Po ustanovitvi društva Murska Sobota, so se ustanovila tudi društva v Strukovcih (1890), v Martjancih (1892), v Puconcih (1892), v Rankovcih (1893), v Moravcih (1894), v Hodošu (1894), v Prosenjakovcih (1896), v Tešanovcih (1897), v Sebeborcih (1898), v Zenkovcih (1898), na Cankovci (1902), v Korovcih (1902), v Križevcih (1908), v Puževcih (1890) in Domanjševcih (1910).
V srezu Dol. Lendava je bilo prvo ustanovljeno prostovoljno gasilsko društvo v Lendavi leta 1873. Za tem so bila še ustanovljena v Kobilju (1899) in Motvarjevcih' (1892). Iz teh podatkov vidimo, da so ljudje že pred vojno spoznali važnost in potrebo po gasilski organi-; zaciji.
Murska Sobota: Grajski portal.
V Gradu so naslednji uradi: oikrožno sodišče, davčna uprava, katastrska uprava, glavna fin, kontrola, občina in drž. tožilstvo.
Razvoj gasilstva v Prekmurju
Razmah gasilstva po letu 1920.
Svoj nagli razvoj in svojo zavidljivo višino, ki jo je doseglo gasilstvo v Prekmurju, pa dobimo šele po 1. 1920. Ljudstvo se je v polni meri zavedalo koristi, ki jo ima od gasilske organizacije. Nova prostovoljna gasilska društva so se naglo množila tako, da moramo ganeš mirno trditi, da sta gasilski župi Murska Sobota in Dol. Lendava med najobširnejšimi župami v Sloveniji.
Glavni organizatorji gasilstva v našem srezu so bili gg. Štefan Šohar iz Rankovec, ki se še danes po več kot 60. letih udejstvuje v gasilski organizaciji, pokojni Geza Vezer iz Martjanec, Josip Benko, industrialec v Murski Soboti, Ludvik Cvetko, privatni uradnik v Murski Soboti, ki je bil dolgo let poveljnik in podstarosta župe, Karlo Bako, šolski upravitelj v Strukovcih, Josip Džuban, šolski upravitelj v Križevcih, Bela Horvat, šolski upravitelj v pokoju, ter še mnogo drugih, izmed katerih je dosti šolskih upraviteljev.
V srezu Lendava so pa bili glavni organizatorji gg. Leo Ccpuder, šolski upravitelj, Štefan Luthar, šolski upravitelj v Črensovcih, pokojni Štefan Smej iz Beltince, Geza Franko iz Gor. Bistrice, Štefan Nemethy, privatni uradnik iz Lendave, Dragotin Tos, privatni uradnik v Lendavi, Gydrkiiša Štefan iz Turnišča in še mnogo drugih vnetih pripadnikov gasilske organizacije.
številčno stanje
Danes je v Prekmurju 149 prostovoljnih gasilskih čet s 3527 aktivnih članov. Od tega je v župi Murska Sobota 106 čet s 2522 gasilci, v župi Lendava pa 43 čet s 1005 gasilci, med tem ko je bilo v letu 1919. v srezu Murska Sobota le 16 čet in v srezu Lendava pa samo 3 čete.
Prvotno so bile v srezu Murska Sobota tri gasilske župe in sicer strukovska, martjanska in križevska. Po sankcioniranju današnjega gasilskega zakona so se župe združile v eno s sedežem v Murski Soboti. Za novega starešino združenih žup je bil izvoljen današnji starešina g. Josip Benko, ki je z odločnim in razumnim nastopom združitev vseh treh žup gladko izpeljal. Pod njegovim
vodstvom se je članstvo s pogostimi vajami in tečaji toliko izvežbalo, da mu lahko v primeru požara popolno zaupamo.
V srezu Lendava je organiziral sedanjo župo g. Dragotin Toš s pomočjo gg. Štefana Lutharja, Štefana Ne-methyja, Štefana Sme ja in drugimi. Tudi v tej župi je strokovna izobrazba gasilcev na višku in delovanje prav dobro. Vse to se je doseglo s pogostimi vajami in tečaji, pri katerih sodelujeta v glavnem gg. Štefan Luthar in Martin Sres, oba šolska upravitelja.
Mnogo se imamo zahvaliti za razvoj prekmurskega gasilstva našim gg. učiteljem, kajti na mnogih odgovornih gasilskih mestih so učitelji.
Malenkostne denarne podpore, ki jih gasilske čete letno prejemajo od banovine in včasih tudi od občin,
mm
Imm
Murska Sobota
ne zadostujejo za vzdrževanje gasilskega orodja in domov ter so čete prisiljene iskati denarne dohodke iz drugih virov z raznimi prireditvami, veseloigrami itd.
V obeh prekmurskih župah je organizacija gasilstva takorekoč dovršena. Gasilske čete so ustanovljene skoraj že v vseh vaseh. S tem je narodno premoženje najbolje zavarovano pred požari. Čeprav je Prekmurje gosto naseljeno in je poleg tega še mnogo hiš lesenih in
kritih s slamo, se v zadnjem desetletju ni pripetil noben katastrofalni požar. Povsod, kjer je požar nastal, so ga gasilci v kali zadušili, oziroma vsaj omejili.
Glavni nedostatek našega gasilstva je, da imamo še vedno premalo motornih brizgaln. V murskosoboškem srezu jih imamo 6, v lendavskem pa samo eno. Ostale čete imajo ročne brizgalne.
Potrebno bi bilo, da bi bila naša oblastva nekoliko bolj radodarna pri deljenju denarnih podpor gasilskim četam in s tem omogočila nabavo motornih brizgaln vsaj eno v vsaki občini tako, da bi zmoglo tudi naše prekmursko gasilstvo slediti tehničnemu razmahu tekočega časa.
a1*’
mm
Gimnazija v Murski Soboti
Poziv trg. potnikom in zastopnikom
Društvo trgovskih potnikov in zastopnikov v Ljubljani naproša vse svoje člane, da sporočijo, katere naše tvrdke še vedno zastopajo inozemci. Po možnosti navedite ime in priimek, bivališče in državljanstvo zastopnika. To nam je potrebno, da stopimo v stik s prizadetim podjetjem v svrho zamenjave z našim domačim zastopnikom.
„King“ trikotaža
Brata Graner, Čakovec
TOVARNA NOGAVIC, ROKAVIC, VEZALK IN TRAKOV
TVORNICA MOŠKEGA „GARANT0S“ IN DAMSKEGA SVILENEGA PERILA » OTROŠKO MAKO PERILO
Zastopnik za Dravsko banovino: A. GRIL, Ljubljana - Rožna dolina
Produkta
lllllllllllllll
TOVARNA ZA KIS IN KEMIČNE PROIZVODE
= Natura! kis 12°/«
M Vina! kis 9%
Estragon kis za
= vlaganje 12'/,
= Ocetna kislina
m 70*/,.in 8O0/„
fPOŠTNI PREDAL 35
ITELEFON ŠT. 21-61
Kristalna soda
Pralni lug
Prosimo Vas, da zahtevate naš najnovejši brezplačni fotocenik „Ob 100 letnici fotografije" 1 Kr. dvorni dobavitelj
Drogerija Gregorič
Ljubljana. Prešernova 5
n v ■	m___I__
Pojasnilniki in izvedenci v davčnih zadevah
G. K. s. v p.
Vprašanje: Referent za pridob-nino, ki je na moje prošnjo pregledal moje poslovne knjige, je sestavil za odmero predlog, ki ne ustreza knjigam. Navaja, da je zaslišal nekega izvedenca, katerega pa mi noče imenovati, češ da je njegovo ime uradna tajnost, in na podlagi njegove izpovedi sestavil predlog. Prosim za pojasnilo, ali je referent pravilno postopal.
Odgovor: Davčna uprava je dolžna, da zbere vse podatke za odmero pridobnine. V okviru te naloge ima pravico, da zasliši tudi priče in izvedence. Ravno tako ima davčni odbor pravico zaslišati priče in izvedence. Vendar ima davčni zavezanec pravico, da se mu pove, kdo se je zaslišal. Po davčnem zakonu se namreč ne smejo zaslišati osebe, ki se v tem svojstvu ne smejo zaslišati pred sodišči v civilnem pravnem postopanju in zoper svojo voljo niti oni, ki smejo po civilnem pravnem postopni-ku odkloniti dolžnost pričanja ali oddajo izvedeniškega mnenja. Prav tako se ne smejo zaslišati niti one osebe, ki so v območju istega davčnega odbora z davčnim zavezancem v razmerju poslovne konkurence, dalje se ne smejo zaslišati nameščenci, ki so ali ki so bili v službi davčnega zavezanca, če v to davčni zavezanec izrečno
	i iiKeri	vodeča	•
	»KOB'flV	•	znamka
koža;
MEHKA KOT ŽAMET, TO BO VAŠE PLAČILO!
Ce ji bosle privotčili hranilno Solea-kremo.
m
I
hrema
ne privoli. Davčni zavezanec ima glede zaslišanja pravico kontrole, če se je davčna uprava ali davčni odbor držal navedenega zakonitega določila. Ako se ni držal, nima tudi pravico pritožbe, da pa more tako pritožbo vložiti, mora zvedeti, kdo se je zaslišal kot izvedenec ali priča. Vendar pa je po našem mnenju mogoče ta nedosta-
Prikrojevalko
za moško navadno tn finejše perilo sprejme večje trgovsko podjetje v mestu na deželi
tek davčnega postopanja uveljaviti le v pritožbi proti plačilnemu nalogu.
Iz zadružnega registra
Vpisale so se naslednje zadruge: Zadruga lesnih voznikov v Dolenji vasi, »Izletniški dom« v Hrastniku ter zadruga »Pravniški dom« v Ljubljani.
(Ne kupuite tehtnice!!! ^
preden niste vpraSali pri nas
5 letna1 garancija!
Izdelujemo 3 vrste avtomatičnih tehtnic
&
5letna garancija!
od 2 do 20 kg v prvovrstni kvaliteti v raznih barvah
^Titan d. d., Kamnik^
Gregorc & Ko.
Vetetrgovina špecerijskega, kolonialnega blaga ter raznega žganja in špirita - Velepražarna za kavo
Najugodnejši nakup
Vseh vrst VOLNE, za ročna dela in strojno pletenle, BOMBAŽA, SVILE, NOGAVIC, ROKAVIC, PLETENIN, raznega PERILA itd.
Vam nudi v stalno veliki zalogi
tvrdka
KARL PRELOG, Ljubljana
ENGROS : Gosposka uL 3
Trgovina z mešanim blagom
stare — renomirane, dobro vpeljane, velike trgovske hiše, na najprometnejši točki industrijskega kraja, s sedežem sreskega poglavarstva, se da v najem samo strokovno sposobnemu, gmotno krepkemu ter solidnemu trgovcu, ki
Velika izbira oblek, klobukov, perila, čevljev, nogavic, damskih plaščev itd.
NAJUGODNEJE
V KONFEKCIJI
Jakob Lah
Maribor
Glavni trg
KARO-
ČEVLJI
GOSPOSKA 13
BOGATA IZBIRA ZMERNE CENE
bi moral prevzeti tudi večjo zalogo blaga.
Samo resni interesenti naj pošljejo svojo ponudbo, z navedbo premoženjskih razmer, dosedanjega udejstvovanja, starosti in alco poročen, na naslov Združenja trgovcev v Ljubljani pod šifro »Trgovina 600.000'—«.
trgovina s krznom
LJIIUMA
Aleksandrova cesta 4
TELEFON 37-37
Priporoča se špecerijska in kolonialna en* gros trgovina
Miloš Oset
MARIBOR
GLAVNI TRG Telefon 2173
Drago Rosina
zaloga galanterije pletenin, perila vrvarskih izdelkov čevljarskih potrebščin šolskih potrebščin papirja
Maribor, Vetrinjska ulica 26
Tekstilna tvornica
MURKO ROSNER
MARIBOR
Obiščite
vin. Mmibcvshi f eden
©d 5. avgusta do 13. I
Velika gospodarska in kulturna revija • Velike gledališke, pevske in športne prireditve • 50°/» popusta na železnicah in parobrodih od 1. do 17. avgusta 1939. • Mariborski otok, najlepše kopališče v Jugoslaviji... • Zeleno, romantično Pohorje... • Vinorodne Slovenske gorice... • Gostoljubni lepi Maribor...
Brzojavi: PIH-LEH
»
■llllllll
POZOR
MARIBOR. Aleksandrova cesta štev. 34
Tel. 22-80, 22-82
Dolnja Lendava
Izdeluje vse vrste dežnikov, senčnikov in pletenin po najnižjih cenah in do najboljše kakovosti
Jurij S
trgovina s klobuki, perilom in galanterijo
^Murska Sobota
Cene nizke
Postrežba solidna
TELEFON štev. 43
^LUDVIK ŠIFTAR
TOVARNA PERILA
MUI18KA SOBOTA: BF
TELEFON štev. 43
Berden Karl
trgovina z mešanim blagom
Murska Sobota
Lendavska cesta 37
&/Qen&AcH6lcL
trgovina z mešanim blagom, špecerija, železnina, steklo
titovska Sobota, Lendavska t.
L. POLLAK
trgovina z mešanim blagom
Cankova
(Prekmurje)
JURIJ TONKA
trgovina z železnino in Špecerijo
DOLNJA LENDAVA
BENKO LUDVIK
M41UFAKIIIR14 TRG0VII4
MURSKA SOBOTA
BRuNNER BELA
trgovina se mešanim blagom
DOLNJA LENDAVA
Blau & Bartoš, S
trgovina z manufakturo Dolnja Lendava •
Yse vrste špecerijskega blaga, kolonialnega, deželnih pridelkov, izvoz sadja, lesa, deželnih pridelkov, umetna gnojila, glavna zaloga soli, tobaka in sladkorja
Gasilske potrebščine vseh vrst itd.
ČEH FRANC
MURSKA SOBOTA
• ••
Novak Jurij
trgovina z mešanim blagom
Dolnja Lendava
GRAJSKI KINO
V MURSKI SOBOTI
Najmodernejša aparatura,Zeiss Ikon Ernemann VII-B Za časa »Prekmurskega tedna“ redne predstave dnevno ob 15’30, 18. in 21. uri
Predvajamo:
češki velefilm: .POROČNIK RJEPKIN*
VI. Bovški — A. Mandlova
Velefilm: ..DOMOVINA"
Znrah Lcander, Paul Hflrbiger, Leo Slezak Dramo iz življenja umetnikov:
..OSAMLJENO SRCE"
Benj. Gigli, KiUhe Nugy
Na]novaj£! „Melro“ In ..Univerzum" tedniki
Črtane tale: „Miky- Miška" in kulturni filmi
V predpoldanskih urah pa so izredne predstave vsako uro: predvajamo : ..Tednike", šale, črtane filme „Miky-Miška“, domače in tuje kulturne filme. Vstopnina za te predstave : ob skupnem posetu din 1,
posamezniki I. prostor din 3.—. Redna vstopnina: 2, 5, 8 in 10 din Predprodaja vstopnic dnevno od 8. ure zjutraj
Ivan Toplak
trgovina z mešanim blagom
Dolnja Lendava
Telefon štev. 25
Batanič Geza
trgovina z usnjem, ievlfarskimi p o t r e b š i i n a m i
Dolnja Lendava
Glavna ulica 45
Sv. Jurii šf. 52
p.Rogaševci
trgovina z mešanim blagom •• Nakup in eksport jajc ••
CVETIC JANEZ
■lil
INDUSTRIJA PERILA MANUFAKTURA
MURSKA SOBOTA
Siefan Ftleme4y
Vrgovina z mešanim blagom
Dolnja Lendava
Kohn Leopold
trgovina z mešanim blagom, usnjem tor čevlj. potrebščinami
Murska Sobota, Lendavska c.
BADER HERMAN
skladišče usnja in čevljarskih potrebščin
DOLNJA LENDAVA
k/eisv Leopold
modna trgovina
Daikt(a JCendai/a
trgovina s kolesi, motornimi kolesi, šivalnimi stroji in mešanim blagom
• DOLHJI LENDAVA •
Hahn
Pavel
trgovina z manufakturo, pletenino in kratkim blagom na veliko
Murska Sobota
KREDITNA BANKA S: V MURSKI SOBOTI
* TELEFON štev. 25 in 90 *
IZVRŠUJE VSE V BANČNO STROKO SPADAJOČE POSLE
ZA POLETJE
Elelttfr ično * podjetje
LEPO
VAM IZGOTOVIMO KAKRŠNO KOLI TISKOVINO V VAŠE NAJVEČJE ZADOVOLJSTVO, KER RAZPOLAGAMO Z NAJMODERNEJŠIMI PRIPOMOČKI IN STROJI
TISKARNA MERKUR D. D.
LJUBLim, GREGORČIČEVA IIL. 25
RADIO-fl PARATI KOLESA ŽELEZNINA
Nemec I.
Murska Sobota
Strokovna
radiodelavnica
Ustanovljeno 1900
Aleksander
Trautman
trgovina z mešanim blagom
Murska Sobota
Cerkvena ulica 191
Snurer Josip
Cankova
trgovina z mešanim blagom, jajci in poljskimi pridelki
Stivan Koloman
aaeeoeeeoooooaoooooooooa•••••aaeaeeeeeaa
I:	trgovina z	j
mešanim blagom. I izvoz deželnih pridelkov f :	vseh vrst	j
j Gostilna na meji j
(ob carinarnici)
:	i. t. d.
Gederovci, p. Rankovci
•Telefon St. 1
FREYER Leopold
trgovina z mešanim blagom
Dolnja Lendava
NACKL
VILJEM
trgovina z mešanim blagom in izvoz sadja
Lemerje
p. Puconci
Kuzma 86
p. Gornja Lendava srez Murska Sobota
Eksport sadja
nakup vseli vrst deželnih pridelkov
trgovina z mešanim blagom
gostilna
DomanjkoMiro
trgovina z mešanim blagom in pogrebni zavod
Murska Sobota
Aleksandrova c. 23
Kreh Alojz
trgovina z mešanim blagom
• Cankova
HOJER LUDVIK
TRGOVINA Z MEŠANIM BLAGOM
MURSKA SOBOTA
obiine Murska Sobota
Delavski dom — Tel. štev. 54
IZVRŠUJE: inštalacije za električno razsvetljavo in pogon.
DAJE: vse strokovno nasvete In sestavlja proračune brezobvezno in brezplačno.
PRODAJA: žarnice, svetilke, lestence, ki i halne plošče, kuhinjske motorje, ' ventilatorje, sesalnike prahu, čistilce za parkete, ogrevalne blazine, likalnike, motorje, ra>-znovrstne električne aparate ter ves Inštalacijski material.
Na ..PREKMURSKEM TEDNU" PREDVAJAMO v našem paviljonu najmodernejše aparate za hišno uporabo itd.
Stalna zaloga prvovrstnih PODPLATOV, ZGORNJEGA USNJA, vsake vrste boksa In vseh ČEVLJARSKIH POTREBŠČIN po naj nižjih cenah. — Prevzamem surove kože v delo na boks, Črno kožo ter podplatov in kupujem surove kože po naj-višjl ceni.
FRANC S A D L
CANKOVA
HAHN IZIDOR
trgovina s papirjem
Murska Sobota
Prekmurska tiskarna
Samu 3chwarz
trgovina z žitom, deželnimi pridelki in mešanim blagom
Dolnja Lendava
(Prekmurje)
Inž. arh. JELENEC & inž. ŠLAJMER
gradbeno podjetje in tehnična pisarna družba z o. z.
MARIBOR
Telefon štev. 22-12 VRAZOVA ULICA (pri mestnem parku)
Brata Brumen
trgovina z mešanim blagom
Murska Sobota
Prekmurje
Za vse vrste zavarovanja trgovskih podjetij se Vam priporoča
TELEFON št. 2176 ali 2276
»S1AVI1A.**
TELEFON št. 2176 ali 2276
,ugo8lova„Slca “al^ b-ka G/avno zasfopsfwo v
V LJUBLJANI Murski Soboti L. ŠTER
MANUFAKTURNA IN MODNA TRGOVINA
WORTMAN BENO
DOLNJA LENDAVA
USTANOVLJENO LETA 1874
LFrim,
trgovina z železnino in Murska
tehničnimi potrebščinami JollOfd
Tvrdka Karl Janilt
v Mariboru, Aleksandrova c. 11
priporoča svojo bogato zalogo vsakovrstnega sukna in drugega manufakturnega blaga, perila, odej, konfekcije, klobukov, dežnikov itd. v najsolidnejši kakovosti ter po najnižjih cenah
Najfinejše triko-perilo, nogavice, jj|| dežniki, velika §§§§ zaloga razno- ||| vrstne volne, čevlji znamke „PEKO“ || pri tvrdki
mmm
JOŠKO BRUMEN
Murska Sobota
Cerkvena cesta
SAMUEL KOHN
trgovina z mešanim blagom na veliko
M U R S K A~S O B O TA
LENDAVSKA CESTA # telefon int. 44
r * g	trgovina dvokoles - radio aparatov
32/^ CAAAjjfifo ^ DoUtja
ahn Samuel
trgovina z manufakturo, galanterijo in
špecerijo
MURSKA SOBOTA Kolodvorska ul. 1
NA.TSTAREJŠI IN NA.IVEČ.n l>K-IVARKI ZAVOD V PHEKMPKJP
™ekmusska
B A K I
murska, sobota,
4
Koliko trgovcev gre g na letni dopust in odmor?!
ii
SPREJEMA VLOGE	■	KUPUJE IN PRODA-
na knjižice in na te-	$	JA VALUTE po naj-
koči račun ter jih obre-	»	boljši dnevni ceni
stuje po 4l/, do 5%	1	Izvršuje vse v denar-
		
Izdaja kratkoročna	i	no stroko spadajoče
posojila na trgovske	i*	posle točno in naj-
menice	1	kulantneje!
I
Zato vsaj doma pijte
RADENSKI
ZDRAVILNI
VRELEC
tistega z rdečimi srci
1—2 % I I Vsi drugi pa se mučijo in delajo brez ozira na zdravj e 1
našo najboljšo pr i r od n o mineralno vodo.
Z d
r a v | e
in užitek !
~r~
TELEFON štev. 19
USTANOVLJENA 1873
Emajl, posoda, žičniki, železo za trgovce kupite najceneje
MERKUR P. NAJDIČ, trgovina z železnino in sanitarno opremo KRANJ
JUGOSLAVENSKA BANKA D. D., podružnica LJUBLJANA
GA.TEVA ULICA 3 (NEBOTIČNIK) “■	^■
Din 50,000.000-Din 30,000.000 -
Delniška glavnica Rezerve.............
Centrala: ZAGREB, podružnice: BEOGRAD, CRIKVENICA, KARLOTAC, NOVI SAD, OSIJEK, SUŠAK Izvršuje vse bančne transakcije v tu- in inozemstvu najkulantneje
Sprejema vloge na knjižice in tekoče račune proti najugodnejšemu obrestovanju | Oddaja SAEE predalčke
VELETRGOVINA
F. M. SCHMITT
Ljubljana
Pred škofijo 2 SiriJarjeva i Lingarjcva 4
priporoča cenj. občinstvu:
usnjene izdelke, pletenino, perilo, nogavice, rokavice, dežnike, športne predmete, vsakovrstne igrače, vozičke i. t. d. i. t. d.
Na veliko in malo!	Postrežba	točna!
Cene nizke!
citacija za dobavo raznih zdravil in kemikalij;	22. junija raznih
drog, glicerina in vazelina; 23. junija zdravil in kemikalij; 24.junija dezinfekcijskih sredstev; dne 26. junija ampul in medicinskih stekel; 27. junija papirnatih vrečic, vrvice, etiket, raznih škatlic; dne 29. junija loja, kokosovega olja in natrium - hidrooksida; 30. junija praznih ampul.
Dne 22. junija bo pri 1. oddelku vojnotehničnega zavoda v Hanri-jevu pri Skoplju licitacija za dobavo platnenih in volnenih krp.
Dne 27. junija bo pri upravi jet-nišnice okrožnega sodišča v Ljubljani ofertna licitacija za dobavo večje množine razne pšenične in koruzne moke; v primeru, da prva licitacija ne bo uspela, se vrši druga dne 6. julija t. 1.
Dne 27. junija bo pri Upravi zavoda »Obiličevo«, Kruševac-Obili-čevo, licitacija za dobavo raznih strojev, aparatov in pribora; dne 10. julija 6000 kg karbida.
(Predmetni oglasi so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani na vpogled.)
Zahtevajte povsod poznane specialitete
B. MOSIR, veletrgovina vinom
BEOGRAD - ZEMUN III., Moserova ulica St. 1 • • •
Zastopnik za Ljubljano in bivšo Kranjsko
M. CESAR, LJUBLJANA VII.. Gasilska cesta 3
Telefon 23-69
Dobave - licitacije
Inženjersko - tehnično odelenje ministrstva vojske in mornarice v Beogradu razpisuje konkurz za napravo najboljših modelov za serijsko fabrikacijo radijskih postaj.
Hidrografski inštitut mornarice v Splitu sprejema do 25. junija ponudbe za dobavo raznega tiskarskega, litografskega in fotografskega materiala.
Komanda pomorskega arzenala v Tivtu sprejema do 24. junija ponudbe za dobavo raznih potrebščin za čevljarje, raznih tiskovin, amo-nijaka, raznih ščetk, morskih gob, »Vim« praška idr., smrekovih desk za postelje, podoficirskih kokard; do 28. junija signalnih trobent iz medi, verig in 200 m3 drv.
Komanda podvodnega orožja v Kumboru sprejema do 20. julija ponudbe za dobavo električnih ročnih svedrov, aparata za sušenje, decimalne tehtnice, medeninastih in železnih uteži idr.
LICITACIJE:
Dne 21. junija bo pri »Vojno-sanitetskem zavodu« v Zemunu li-
priporoča svoje priznano najfinejše mesne izdelke, kakor: šunke „k la Praha", specialne mesne rolade, vsakovrstne salame in klobase ter vse vrste konzerv, kot: jetrne in šunko ve paštete, konzervirane šunke, guljaš-kon-zerve, konzervirane hrenovke i. t. d.
Postrežba solidna, cene nizke! Zahtevajte cenike!
Poseduje lastne prodajalne v: Mavibovu na Slavnem ivgu IG, ftiavibovu na žklebaandvovi c. 19, Scrnfi "Radgoni.
žaUtei/afo SCtfnG-
in,
toCMnuzHte f/ada
katera je
i/ic Uai/ešlce^a &deai/{a
svoji koncentraciji rudninskih soli, vsebini naravne ogljikove kisline prijetnem okusu prednjaii
Pdan{sUa Stotina
pred vsemi sorodnimi mineralnimi vodami
OsMH/ana: 1883
Lastnika:
jasip & 7t/an VOGLER
Petanjci
Pošta in železniška postaja: SLATINA RADENCI Telefon Interurban 3
Jos. Benko
Tovarna mesnih izdelkov in mesnih konzerv ~ 1. jutjoslc~ venska -proizvodnja bakonov
ftluvsku SoholaL
JUGOSLAVIJA
Hlajvečja domača delniška
z a v a r o v
a I n
ruz
Zavaruje: življenje, požar, vlomsko tatvino, jamstvo, nezgode, transport, steklo, točo, avtomobile in živino.
Lastne palače in zgradbe v Ljubljani, Aleksandrova cesta 11 in Gosposvetska cesta 4, nadalje v Beogradu, Zagrebu, Osijeku in Petrovgradu.
Ravnateljstva v Ljubljani, Beogradu, Zagrebu, Osijeku, Novem Sadu, Petrovgradu, Sarajevu in Splitu.
Podružnice in ekspoziture v vseh večjih krajih — zastopstva po vsej državi.
Pojasnila daje RAVNATELJSTVO ZA DRAVSKO BANOVINO v Ljubljani, Tyrševa cesta 15, in vse njegove podružnice in krajevna zastopstva.
ANT. KRISPER
En g r o s:
galanterija steklo porcelan in čevlji
LJUBLJANA, Mestni trg 26
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
STEKLO
PORCELAN KRISTAL
KERAMIKA
A
Avgust AAgnola
* L	_	^777,	tžž
| j | Ljubljana, Tyrševa 10
Telefon 24-78
Kompletne opreme za kavarne, restavracije, gostilne in za gospodinjstva Stavbeno in umetno steklarstvo
KNJIGOVEZNICA
JUGOSLOVANSKE
TISKARNE
■ reg. zadr, z o. zav. |
LJUBLJANA
KOPITARJEVA 6
*
Nudi po izredno nizkih cenah: Salda konte, štra-ce, journale, šolske zvezke, mape, odjemalne knjižice, risalne bloke itd.
Ljudska
posojilnica
v JUjubljani
r. z. z neont. e.
Ljubljana, Miklošičeva c. 6 v lastni palači
obrestuje hranilne vloge najugodneje
■ ■ ■
Nove in stare vloge, ki so v celoti vsak čas razpoložljive, obrestuje po 4%, proti odpovedi do 5%
Znana je točna postrežba Vaše cenjene tvrdke, katera postane sodobnejša, ako si nabavite „PHANOMEN“ DOBAVNO KOLO. S hitro in točno postrežbo obdržite ne samo krog svojih odjemalcev, pač pa se ta znatno poveša. S tem bo dosežen
Vaš cilj. to je
u s p e h
Ign. Vok, Ljubljana
Tavčarjeva ul. 7
M e f z? e p o I
Miklič
LJUBLJANA. Masarykova c. 16-22 (nasproti glavnega kolodvora)
140 sob. Centralna kurjava. Topla in mrzla voda. Dvigalo itd. Prvovrstna kavarna in restavracija. Dvorana za prireditve in shode. Garaže. — Zmerne cene. Točna postrežba.	Telefon	št.	27-37, 20-22
UČITELJSKA. TISKARNA V LJUBLJANI
TELEFON ŠT. 23-12	* FRANČIŠKANSKA ULICA ŠTEV. <Ti * TELEFON ŠT. 23-12
Je najmoderneje urejeno podjetje te stroke. Izvršuje vsa TISKARSKA DELA, od najpreprostejšega do najmodernejšega. Izvršuje enobarvni ali večbarvni tisk. Tiska knjige, brošure, časopise, revije, račune, etikete, vabila, letake in vsakovrstne tiskovine
V njeni KNJIGARNI, tel. št. 33-97, dobite vse pisarniške in šolske potrebščine, šolske, leposlovne in znanstvene knjige Ima lastno tvornico šolskih zvezkov
V svoji KNJIGOVEZNICI izvršu|e vezavo knjig In brošur, v najpreprostejši pa tudi v najfinejši Izdelavi Ima lastno tvornico za Izdelovanje dlazoamonijakovega papirja .JASNIT" za kopiranje načrtov in skic Ima tudi svoio kopirnico, kjer se kopirajo načrti In skice najhitre|e In takoj
Frančiškanska ulica 3
Magirus-Deutz-Diesel	Automontaža S f f f D f 1 /1 BI /1
tovorni avtomobili in avtobusi z jeklenimi patentiranimi	
	PISARNA: Pražakova ulica 13 TOVARNA: Kamniška ulica 25
Hranilnica dravske banovine
Ljubljana — Celje — Maribor
Ekspozitura: Kočevje
Obrestuje vloge do 5% — Daje posojila vseh vrst Vrši vse posle denarnih zavodov
Delniška družba pivovarne »UNION"
Pivovarna in sladarna. Tovarna za špirit in kvas v Ljubljani
priporoča svoje Izborne izdelke, In sicer:
SVETLO IN ČRNO PIVO
V SODIH IN STEKLENICAH
Pekovski kvas, čisti rafinirani špirit. Telefon 23-10 in 23-11
»
GROM«
■—ihiimm Carinsko-posredniški 11 ll R11A i A	spedicijski bureau
O O	družba	z	omejeno	zavezo
Masarykovo cesta štev. 14/1.
Naslov brzojavkam: „ O R O M " Telefon interurban štev. 2454
Zastopstva v vseh večjih mestih v tu- in inozemstvu — Zastopniki družbe spalnih vozov S. O. E. za ekspresne pošiljke — Vse potrebne informacije brezplačno —
VELEZGflNJARNA Tvornica likerjev, ruma, vinjaka, vina-ver-
muta, bermeta, malinovca Iz gorskih malin
Viktor Meden • Ljubljana
Celovška cesta štev. 10 — Telefon štev. 20-71
DRI
vanilij sladkor prašek za pecivo dišave ..SLON"
F. ŠIBENIK, LJUBLJANA
Strojno podjetje
R. WILLMANN
Ljubljana. Slomškova ul. 3
Beneški jarmeniki, clrkularke, nihalne žage najnovejše konstrukcije, brusilni stroji — Železni deli k pogonu mlinskih kamnov, zatvornlce — Transmlsijskl deli, kakor osovine, ležišča, spojke, iermenlce vseh vrst In velikosti — Rebraste cevi Iz kovanega železa z ugodnim grelnim učinkom — Elektro-tovorna in jamska dvigala, vitli in dvigalne ter transportne naprave — Projektiranje In oprema žag in mlinov ter drugih industrijskih naprav — Vsakovrstna popravila strojev — Ponudbe brezplačno, na željo strokovnjaški obisk Talafon it. 20-99
EieUtcicne instalacije'
vseh vrst Vam izvrši ter popravi podjetje
Mihelčič Ivan, Ljubljana
B0RS1 NIKOV TRGI. 1ELEF0N STEV. 27-04
Dobavila: Svetila, iarnice. litaHke, prelce, ivonce, eleh.rične ključavnice, signalne aparate ra kar latievajtt ponudbe In relarence. tleilromotorje, ventilatorje, trpa.te ta vodo, proitvode tvrdke
**
Marelli" • Milano
Popravila vseh v stroko spadajočih del
A. Šarabon
LJUBLJANA
•
Uvoz kolonijalue robe
Veletrgovina s špecerijo
Velepražama za kavo
Mllai za dlSave
Glavna zaloga rudninskih vod*
Brzojavni naslov: ŠARABON LJUBLJANA Telefon št. 26-08 Ustanovljeno leta 1886
Že v 24 urah
barva, plesira in kemično snaži obleke, klobuke itd. Skrohi in svetlolika srajce, ovral nike in manšete Pere. suši. munga in lika domače perilo
tovarna JO S. REICH
Poljanski nasip 4-6. Selenburgova ul. 8
Teleloo št. 22 72.
Pred 300 ieti
so je pripisovalo z Rogaško slatino dosežena zdravljenja neki tajinstveni sili.
Danes
je ta zdravilna moč znanstveno ugotovljena.
Jo to blagodar narave trpečemu človeštvu.
P^ud^azdrave
je Rogaška slatina nepreoenljiva za ohranitev zdravja.
Tudi Vam bo Vaš organizem poplačal l večjo odpornostjo, če namesto druge pijete Rogaško slatinol
UDOBNOST, ELEGANCO, LINIJO
nudijo gospodom elegantni balonski in prehodni površniki, lahke fresko obleke ter kombinirane dvobarvne športne obleke, ki jih ima v največji izberi konfekcija
F. LUKIČ,
LJUBLJAN A, STRITAR JEVA ITT. 9
ŠPECERIJA
DELIKATESE
ZAJTRKOVALNICA
Ljubljana, Miklošičeva cesta 28
fll
Vse manufakturno blago prodajamo po izredno nizkih cenah. Le v Vašo korist bo, te nas čimprei obiščete!
MANUFAKTURNA TRGOVINA DOBRIH KVALITBT
A. ŽLENDER
LJUBLJANA, Mestni trg štev. 22
iiriilbo
UeJU*Ca.
MuADIaua feadište št. 10
Telefon H. ZZ-6S
Kreditni zavod za trgovino in industrijo
Ljubljana, Prešernova ulica 50 (v lastnem poslopju)
Telefon: 37-81, 37-82, 37-83, 37-84 — Brzojavni naslov: KREDIT LJUBLJANA
Obresfovanje vlog, nakup in prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz in valut, borzna naročila, predujmi in krediti vsake vrste, eskompt in inkaso menic in kuponov, nakazila v tu- in inozemstvo. — Safe-deposits i. t. d.
JSL Šivalni stroji
H 5SSSR
Trgovci popust!
SPLOŠNA TRGOVSKA
zastopstvo SKODOVIH zavodov
Elektromotorje iz znamenitih Škodovih tovarn, električne črpalke, ventilatorje, aparate za gospodinjstvo ter ves ostali elektrotehnični material v najboljši izvedbi in veliki izberi stalno na zalogi
d. z o. z.
LJUBLJANA
Tyr$eva cesta 33
um,jamči.
DA STE KUPILI ZA ČIŠČENJE VSEH KOVINASTIH PREDMETOV, OGLEDAL IM OKEN PRIZNANO NAJBOLJŠE SREDSTVO
katero vsled kemičnih sestavin vse te predmete ČISTI, POLIRA, OHRANI.
DESINFICIRA
brzoparilniki
DEŽNIKI PERILO • NOGAVICE
PRED ŠKOFIJO 19 PREŠERNOVA 20 GOSPOSVETSKA 1
TOVARNA
KRALJA MILANA 5 Kralja Aleksandra 2
LJUBLJANA
ILIČA 41 a JURIŠIČEVA 8
Kralja Aleksandra 21
SVajVcč/i slovenski pupilavncvavni zavod.
MESTNft HRANILNICA LJUBLJANSKA
Stanje vlog din 420,000.000*— Lastne rezerve nad din 28,650.000*— Dovoljuje posojila proti vknjižbi
Za vse obveze hranilnice jamči
MESTNA OBČINA LJUBLJANSKA
Izdajatelj »Konzorcij Trgovskega tista«, njegov predstavnik dr. Ivan Pless, urednik Aleksander Železnikar, tiska tiskarng »Merkur«, d. d., njen predstavnik Otmar Mihalek, vsi v Ljubljani.