DELAVSKA
Krni
pritoc
PRAVICA
Glasilo krščanskega delovnega ljudstva
Posamezna šscvlika l>m &*5o
Cena : »a 1 mesec j I Oglasi, rekla Gl.P'.L.j.ŽP." - uVpilnfftI vo: Liu»li»tia. M.KIoSI- 11 D n 5 ., zn ietrl leta Utn IV., m pol iei» Uln Jo na	Delav.knzbo
«n	.	   —	II	  .....	.....	-r.	  ....j-.-1	Ogloc po dogovoru || telefon 2203.
.<lia,n v«hU CeirteK gop.i v wu{a u praerilko
ej — UrednIŠI
-« - « c. - Nefrtnkirnnn platna ae ne opretemalo II Inoiermfvo Din 7'- (me»eCno)
Oglasi, reklnmnclje In noročnln« no uprav« zbornic«, Miklošičev« ce.ta 22,1. nad. Slav. čekovnega računa 14.000
Jože Gostinčar:
Delavska izobrazba
Kdor več zna, ta več velja,« pravi star slovenski pregovor. In ta pregovor se uveljavlja na celi črti. Ne sine pa biti s tem rečeno, da naj se z izobrazbo vzgajajo ljudje v »gospode in hlapce«. Ne, nikakor ne! Potoni splošne in socialne izobrazbe se morajo vzgojiti dobri voditelji, učitelji in z istim priznanjem človeškega dostojanstva, pravic in življenja, dobri delavci.
Delavstvo, ki se bori za preosnovo sedanje nekrščanske in nesocialne družbe, nujno potrebuje čim večje izobrazbe, katero more dobiti po svoji ki ščansko-socialni organizaciji. — V ta namen služijo razna primerna, razumljiva ter točna znanstveno-socialna in druga predavanja, delavsko časopisje, revije itd. Potrebna so tudi medsebojna razpravljanja v organizacijah o vseli podrobnostih socialnega vprašanja, raz-motrivanja socialnih načrtov, smernic in misli, ki so jih podali razni sociologi j in primerjati iste z Leonovo okrožnico, \ ki je načelno najjasnejša in nudi de- • lavstvu pravi in trden temelj za razvoj, ' s katerim je mogoče doseči svojo dni- , žabno in gospodarsko veljavo.
To zavestno stališče je za delavstvo j tem nujnejše, ker se pojavljajo razni socialni učenjaki, ki vsak po svoje razlagajo bodočo družbo in stališče delavstva in vsi skupaj mešajo pojme socialnega vprašanja na veliko veselje — kapitalistov.
Kolikokrat so socialdemokratski pi-satelji-sociologi menjali in spreminjali svoja mnenja! Kako različnih misli so bili posamezni pisatelji!
Če pogledamo dalje krščanske sociologe, vidimo isto.
Slovenskih socialnih pisateljev imamo kajpada malo. Toda tudi tukaj vidimo, da temelji niso sigurni. Najbrž je temu vzrok strah in bojazen pred kapitalistično zamero. Zato je pa v krščanski, kakor v socialnodemokratski struji, še vedno dovolj nejasnosti.
V	tem oziru je podal Leon XIII. jasen načrt, ki bi ga moral temeljito poznati vsak delavec in vsak socialni pisatelj. Delavci posebno za to, da se ne bodo motili ob spisih raznih socialnih pisateljev in sprejemali njihovih zmot za pravo zlato.
Da more delavstvo vse to razumeti in poleg tega voditi svoje organizacije, razmišljati in se poglabljati v bodoče delavsko gospodarstvo in vlogo v človeški družbi, je nujno potrebno precej znanja in učenja.
Izobražen delavec bo vzrl v sebi človeka in se potem tudi ravnal. S tem bodo polagoma izginile razne nerodnosti, ki se semintja dogajajo med neorganiziranimi delavci — sicer največ v nezavednosti, toda v veliko moralno in materialno škodo delavstva.
Izobražen delavec bo mogel tudi točno ločiti moralno razliko in vrednost katolicizma, rtiarkšizma in liberalizma. Zato je potreba temeljitega šolanja potom krščanskih delavskih organizacij. Jugoslovanski strokovni zvezi se odpira tu široko delavno polje.
Delavska izobrazba prežeta s katoli-ško-socialnim duhom Leona XIII. more povzročiti med slovenskim delavstvom veliko zboljšanje, posebno, ker bi taka izobrazba rodila tudi krepke značaje, ki bi nadomestovali marsikagega sedanjega tič-miša.
Izobrazba delavstva mora roditi tudi boljše gospodarstvo in vnesti kolikor mogoče varčevanja v delavske družine in v posameznika.
Nekaj pripomb
V	Slovencu« od 24. jun. 1931 je izšel uvodnik »Katolicizem in socializem«. Ta članek je povzročil med nekaterimi tovariši zmedo. Razumeli so ga tako, kakor da bi bil naš pokret obsojen in da smo na napačnem potu. Tej zmedi je nekoliko kriv člankar, ker ga je priobčil brez pripomb.
Papež meni z besedo socializem — marksizem. Naše načelno stališče v tem vprašanju je tako jasno in obče znano, da ni potrebno še natančnejših pojasnil
Pač pa se mi zdi potrebno, da podam nekaj smernic za praktično življenje. Strokovne organizacije nalete v svojem delovanju na momente, ki nujno silijo k skupnemu nastopu in sodelovanju. To tem bolj, ker ni z ozirom na borbo za materielne dobrine delavstva bistvenih razlik. Tukaj ne pride v poštev kako svetovno naziranje, ampak edino ekži-stenčno vprašanje delavstva. V takih momentih ni nam le dovoljeno, ampak smo naravnost dolžni, da nastopamo skupno z vsemi strokovnimi organizacijami, tudi marksističnimi. Kaj pa načelna smer? Tukaj je jasno, da ne moremo priti skupaj, dokler bo tvorilo zgodovinsko svetovno naziranje podlago za socialistično svetovno stavbo. Vendar pa imamo tudi v tem pogledu nad vse važno nalogo.
Zakaj?
Ko bi se vsi katoličani iz ljubezni do delavstva pečali objektivno s socializmom in z odnosi marksizma do socializma, bi morali vedeti, da je v marksističnem gibanju zelo veliko zdravega in lepega idealizma, ki ni brez etične podlage. Tudi to bi morali vedeti, da ni nastalo v zadnjih pede setih letih napeto razmerje med krščanstvom. in marksizmom brez krivde krščanske družbe. Pro-testantovska duhovščina je bila v veliki večini na strani takozvane politične reakcije, na strani absolutizma. Tudi na katoliški strani so bili oboževatelji kapitalističnih naukov in so jih tudi v dejanju zagovarjali. Ni čudno, da je vznikla krilatica, da pomeni »cerkven« toliko, kakor'»nazadnjaški« — reakcionaren.
Katoličani bi morali tudi to vedeti, da prihaja marksizem polagoma do razpotja. Ni tukaj prostora, da bi navajali vse tiste marksistične mislece, ki spoznavajo, da potrebuje socialdemokracija duhovne obnove. N. pr. profesor dr. it. Saitschick je pisal že leta 1919: »Duh, duša in najvišje ideje morajo biti izhodišče našega življenja. Vsi boji imajo le toliko vrednosti, v kolikor imajo za cilj najvišje dobrine. Socializem, ki bi imel za posledico razduhovljenje človeka, bi samega sebe izpodnesel.«
Nekateri socialistični voditelji so iz najvišjega mesta priznali cerkvi važno mesto v trudu ki duševni dvig ljudstva. Vodilna socialistka Wally Zepler odkrito prizna, da gre pri duhovni obnovi stranke direktno za prevrat njenih temeljnih naukov. Trdi* da je pobrezbo-ženje socialističnega nauka odvzelo gibanju ves heroični zalet. Odločno je za pokristjanjenje modernega proletarskega gibanja, toda to gibanje mora biti vojono od ljudi, katere bi moral tudi socialist priznati za resnične kristjane.
Tega pokreta med marksisti ne moremo smatrati za gibanje mas, toda je
znamenje, da žele mnogi, da bi našli pot, ki bi vodila do zbližanja in združitve socializma s krščanstvom.
To ni nemogoče. Veliko zmot je bilo že odpravljenih, zakaj naj bi ne odpadel tudi svetovni zgodovinski nazor pri marksizmu, zlasti, ker so se v veliki večini zrušili tisti predpogoji, ki so ga ustvarili.
Tukaj se prične pravo polje za krščansko in katoliško družbo, če je še kaj krščanska in katoliška; če je sposobna, da prizna svoje napake; če je zmožna iskrenega in temeljitega duhovnega prevrata; če ima v sebi še toliko sile, da začne vse nauke obeh velikih papežev dosledno, brezobzirno dosledno in brez pridržka izvajati ali pa da se prične boriti za tako izvajanje.
To je, kar je želela Wally Zepler. Edino na ta način bomo tudi podprli zadnjo socialno okrožnico. Sveti Oče je sicer podal smernice. Toda, če bomo te smernice samo priobčevali, celo več ali manj tendenciozno, kakšna bo praktična korist od tega? Sami komentarji tudi veliko ne pomagajo. Kar je edino potrebno, to je: začeti v duhu okrožnice delati, na vseh poljih, dosledno in radikalno. Če ne, bodo socialisti zopet rekli, da je vseskup samo humbug.
Prepričan sem, da sveti Oče želi le to, da bi s svojo okrožnico povzročil, da bi prišli kristjani in katoličani takorekoč do sape, da bi se zavedli svoje naloge napram človeštvu in svoje odgovornosti-napram Bogu.
Sv. Pavel je dobro vedel, kaj hoče, ko je napisal: »Vera brez del je mrtva.« Le delo po veri, po okrožnicah papežev more sprijazniti delavske množice z vero, s papežem in jih odvrniti od globokega nezaupanja napram veri in Cerkvi.
Dosledno krščansko delo bi odpravilo tudi vsa nesporazumljenja v katoliški družbi sami. Praktično življenje v smislu naše vere — to je naše veliko in odgovornosti polno polje.
Za nas krščanske socialiste pa še en nauk: Dosledno, neustrašeno in s podvojeno agilnostjo po tej poti naprej.
Skof Grdber o pojmu lastnine
29. maja 1931 je imela dobrodelna zveza Caritas v Wiirzburgu svoje glavno zborovanje. Glavni govornik je bil škof Grober. V svojem govoru se je dotaknil tudi pojma lastnine. Govoril je tako: »Mogoče se boste nekoliko začudili o tem, kar bom sedaj rekel. Toda moram spregovoriti: Pojem lastnine je v zadnjih desetletjih vedno bolj in bolj postajal vprašanje, in sicer ne le za sociologe, ampak tudi za teologe za moralko, Ne zato, kakor da bi bilo lastninsko pravo kot takoj osporavano. Toda lastninsko pravo ne more biti absolutno, neomejeno. Človek sploh ne more biti absoluten lastnik stvari, ki pripadajo Bogu. Hočem Vam staviti le eno vprašanje, na katero si sami odgovorite: Smatrate li, da je v skladu z naravnim | zakonom, če je združeno v rokah poedin-I cev ali poedinih koncernov skoraj vso 1 ljudsko premoženje, tako, da posedujejo
Skratka, delavcem je večja izobrazba nekak vsakdanji kruh, zato naj bi delavci sami, z njimi pa vsa katoliška družabha skupnost, nesebično skrbeli za to.
t)elavci morejo v tem oziru storiti največ, ako se organizirajo v Jugoslovanski strokovni zvezi, kot edini delavski organizaciji našega naroda s krščan-sko-socialnim programom Leona XIII.
Kako potrebna je delavstvu izobrazba, nam priča soc.-dem. prvak Lassalle, ki je rekel: »Jaz sem prvi, ki bi izjavil, da vsaka socialna pridobitev ni vredna truda, če bi delavci tudi potem še (kar pa na srečo ni mogoče) ostali osebno to, kar so še v velikih množinah.« — Namreč neizobraženi.
Najprej torej k luči izobrazbe, in ob tej luči v boljšo bodočnost!
na drugi strani milijoni ljudi komaj toliko, kar potrebujejo, da bi živeli življenje, ki bi bilo vredno človeka? Hočem le navesti, kar je rekel svoječasno sv. Ambrož posestvom latifundij (veleposestev): Če dopuščate, da vaši soljudje stradajo, je vaša posest rop in tatvina na ostalih božjih stiareh.*
Če čitate najnovejšo encikliko papeža Pija XI. pazljivo in s premislekom, boste našli isto osnovno misel,«
Brezposelnost pri nas
Po- statističnem poročilu, ki ga je izdal centralni odbor za posredovanje dela v Belgradu za I. tromesečje 1931, je stanje brezposelnih nekako sledeče: prijavljenih je ostalo uradnikov
in kvalificiranih delavcev .	6761
prijavljenih je ostalo nekvalificiranih	delavcev . .	.	.	i	5268
Skupaj	.	.	.	12.029
Na novo je bilo prijavljenih
uradnikov in kvalif. delavcev 16.073 nekvalificiranih	delavcev	.	.	.	14.260
Skupaj	.	.	.	30.333
Skupaj tedaj 42.362 brezposelnih,
kar je za naše razmere precej visoko število. Ako si dobro ogledamo to poročilo, vidimo, da je bilo pri borzah vpisano večje število uradnikov in kvalificiranih delavcev, kakor navadnih delavcev. Ker vemo, da je odstotek navadnih delavcev, ki so brez posla, vedno višji, moremo iz tega sklepati, da se navadni delavci ne poslužujejo v toliki meri borz dela in njih posredovanja. To se pravi, da so brez dela in ne dobijo niti te malenkostne podpore, do katere imajo pravico. Gotovo je, da tedaj o faktičnem stanju brezposelnih na našem delavnem trgu to poročilo ne odgovarja, ker moramo v tem slučaju vzeti v poštev tudi tiste, ki se ne prijavijo pri borzah dela in so samo nekaj časa brez posla. Težko je sicer ugotoviti točne številke, ker se o teni ne vodi statistika, toda uradne številke lahko zvišamo za 60%, kar bi potem približno odgovarjalo dejanski brezposelnosti v tem tromesečju na našem delavnem trgu.
Vsem lem brezposelnim se je izplačala podpora, in sicer:
Rednih podpor 3986 delavcem ........................ 434.506	Din
Izrednih podpor 2298 delavcem ..................... 168.693	Din
Potnih podper 290 delavcem .......................... 20.269	Din
Voznih kart 50% 3765 delavcem ..................... 204.547	Din
V	naturi (prenočišč) 893
delavcem................... 4.716	Din
Skupaj 11.232 delavcem . 812.731 Din Ako bi vse to izdali v denarju, bi dobil vsak brezposeln enkratno podporo v znesku 19.18 Din.
Iz tega dovolj jasno sledi, da današnji način ureditve tega vprašanja še zdaleka ne odgovarja dejanskim potrebam, ki pa še vedno naraščajo.
Brezposelno zavarovanje bo treba čimprej urediti z zakonom, zvišati prispevke, katere bi naj nosili država, delodajalci in delavci. Poleg tega bo treba reorganizirati ponudbe in povpraševanje po delu, da se ne bedo dogajali slučaji, ko pridejo delavci kje na jugu v službo, da se jim ponudi polovico manjša plača kakor je bil prej z raznimi zastopniki dogovor. Ako tega ne In mu uredili v doglednem času, bo še občutneje kot sedaj trpelo celotno gcspodarsjvo in vedno več bomo imeli ljudi, ki bedo pri vsem teni ogromnem naravnem bogastvu, ki trdimo, da ga Jugoslavija ima, umirali gladu in pomanjkanja.
Poročita z delavskih bojišč
Jugoslovanska :
Rudarji
Trbovlje. V nedeljo dne 5. julija se je vršila v društvenem domu seja strokovnega odboira rudarjev iz revirjev TPD. Na seji, kateri je prisostvoval 'tudi zastopnik centrale, se je razpravljalo o potrebnih ulkrepih in pripravah ja novo kolektivno pogodbo, ker eo vse dosedanje pogodbe s strani TPD odpovedane im zgube z 91. julijem veljavo. Ugotovilo se je, da so se v nekaterih revirjih že vršili razgovori med zastopniki delodajalcev in zastopniki delavstva. Iz izjav zastopnikov podjetij je bilo razumeti, da so bile pogodbe odpovedane z namenom, da se sedanje plače delavstvu znižajo. Na enem teh lokalnih razgovorov je zastopnik podjetja izjavil, da so 'organizacije že pristale na znižanje plač za 7 odstotkov. Iz tega je razvidno, da namerava družba z razimiml mahinacijami v posameznih revirjih dobiti pristanek delavstva za znižanje plač. Strokovni odbor je ugotovil, da je 'tak način razprav za novo kolektivno pogodbo napačen, in kvaren. S tem se hoče prav za prav delavstvu vsiliti delo v posameznih revirjih pod različnimi pogoji. To bi zelo otežkočevalo sklenitev enotne kolektivne pogodbe, zlasti kar tiče plač, aikordnih lin premijskih sistemov. Strokovni odbor je dalje ugotovil, da družba nima nikake upravičenosti za znižanje sedanjih plač. če so cene živlijenskim potrebščinam v zadnjem času nekoliko popustile, obstoji še vedno neizpodbitno dejstvo, da stojijo rudarske plače še vedno daleč pod eksistenčnim, miinimorn. Delavstvo se pri tem nikakor ne more ozirati na to, da je družba morala cene premogu nekoliko -/mižati, ker pri tem profiti ne bodo nič manjši. V vseh revirjih se zelo skrbno gleda na to, da delastvu inalože vsa bremena gospodarske krize, samo, da profiti družbe nič ne trpijo.
Ogromni dolgovi, ki še vedno rastejo radi skrčenja delovnega časa, ne bodo nikdar poplačani. Zato pomeni skrajšanje delovnega časa iin vrhiu tega še redukcija plač najhujši udarec, kii ga je v današnjih razmerah sploh mogoče pričakovati. Če družba pri lem ne vidi nič drugega, naj ima pred očrni vsaj to, kako dolgo bodo mogli rudarji v tem položaju še vzdržati.
\T»	•	V	•	•
Viničarji
Sv. Miklavž pri Ormožu. »Viničarska tombola« dne 29. junija t. 1. je gotovo bila ena največjih prireditev naše skupine vseh zadnjih let. Red im številni lepi dobitki so zadovoljili občinstvo, tako da se še sedaj po priirediiitMi povsod pohfvallmo pogovarjajo o tem. Saimo ta čudež se nikoli ne more na nobeni tomboli zgoditi, da bi vsi zadeli in seveda glavni dobitek. Zato je tudi marsikdo razočaran šel domov. Pri tej priliki se ije tudi najbolje pokazalo, pri katerih slojih in ljudeh še viničarji nimajo prijateljev in tako tudi me simpatij do naših prireditev. Saj jih vidimo, če bi bila kaka tombola tudi ma drugem koncu sveta, pa se potrudijo tja in gredo, le ma našo miso mogli. Nekaterim tudi ni bilo prav, zakaj smo imeli tombolo v društvemi dvorani, zakaj ne iv gostilni. To je sicer popolnoma naša stvar, povemo pa toliko, da mi prireditev ne maramo pripravljati za drugih koristi, zlasti pa v teh hudih časih nočemo viničarjev vabiti v priložnosti, da bi izdajali denar za pijačo. Naši tovariši iz Litmerka, Huma, Ljutomera, Svetinj in Sv. Bolfenka so pa s svojo udeležbo pokazali duhia viničarske solidarnosti, ker so se naše prireditve udeležili. Tako je prav. Če vidimo, da drži meščan z meščanom, kmet s kmetom, tedaj mora tudi delavec iti isto pot.
Zgornje Hoče. Snubit so prišli. Pa ne naših deklet, ampak našo organizacijo, ki
Krščanski socializem in Kari Mara
Znanstveni in kulturnohistorični pomen Marksovega nauka.
(Zbrani spisi župnika Hohoffa.)
(Dalje)
V	kolonijah z deviško zemljo nahajamo popolno svoboda delavne pogodbe, lastninsko pravico delavca do svojih produktov, torej do donosa svojega dela; sploh nahajamo tukaj razmere, katere liberalni ekonomi prisvajajo kapitalističnemu načinu produkcije. Toda za čuda neha v teh razmerah kapital biti kapital!
Isti ekonomi, ki v kapitalističnih državah tako slovesno deklamirajo o svetosti lastnine in o svobodi delovne pogodbe, zahtevajo za to v mladih kolonijah, da bi se tam kapital rentiral, izključitev delavca od lastnine do zemlje in pospeševanje vseljevanja delavcev od strani države ali pa na stroške že prej tam naseljenega delavstva — z drugimi besedami, nasilno ločitev delavca od produkcijskih in življenskih sredstev ter umetno proizvajanje čim vefljega števila delavstva, ki v resnici ni svobodno, ampak je prisiljeno, da svojo delovno moč prodaja.«
*
trokovna zveza
je še takorekoč v začetnih pogajtnfcih. Odšli so brez sreče. Mi ostanemo zvesti svoji »Strokovni zveza viničarjev«, ker vidimo, da vlada tukaj red in poštenost, da je ravno ta organizacija prva im danes najmočnejša, Id se more uspešno boriti za naše viničarske pravice. Nam je vseeno, če se nahaja sedež načelstva v Mariboru ali kakor sedaj v Ljutomeru, glavno je, da se organizacija pravilno vodi iod naših stanovskih ljudi in tako, da mioremo imeti vsi popolno zaupanje v to vodstvo. Sodrugu Ulblnu pa svetujemo, naj gre rajši med neorganizirane viničarje, naj tam išče Članov svojii organizaciji, nas pa maj v miru pusti, 'ker se mi z našega stališča me premaknemo.
Št. Peter pri Mariboru. Na občnem zboru skuipdme 5. julija smo opravili prav dobro. Nlajvažjnajšii je seveda bil referat tfijmiRia zveze tov. Petra Rozmana. Naloge naše »Strokovne zveze viničarjev« so v glavnem dvojne. ;1. Delati za maše stanovske interese, zato združevati viničarje vse povsod v enotno fronto, jih izobraževati in se boriti za boljšo bodočnost. 2. Razširjati -ideje krščanskega socializma vsepovsod. To se pravi, pridobivati borcev za nov pravičen im pravi krščanski družabni red. V odbor smo izvolili tov. liračiko Amtona, Gornik Janeza, Knuplež Mimiko, Štraus Julijana in Januš Franca. Namestnikom: Knuplež Jožeta, Duh Joška, Berlifi Joška. V nadzorstvo: Cafuta Alojza, Marko Ivan«, Jemuš Romana. Važni so sklepi občnega zbora v sledečem: Tukaj je nekaj takih kmetov in vinogradnikov, pri katerih absolutno noben viničar niti eno leto me more vzdržati. Domačih viničarjev me miorejo več v službo dobiti, zato iz oddaljenih krajev vabijo viničarje v svojo past z najlepšimi obljubami, katerih pa nikoli me izpolnijo. Zato se naj vsaik viničar, ki se mu ponuja služba kam k. št. Petru pri Mariboru, prej pismeno ali osebno obrne na odbor skupine po tozadevne informacije. Mi poznamo vse razmere, zato hočemo vsakemu stati na strani, da ne pride v past. Važen je tudi sklep, da se pri skupini ustanovi posebna komisija, katera bo vedno pregledala prej vse stanovanje, v katero bi Se viničar vselil. To pa zato, ker se je zgodiilo, da je gospodar- terjal viničarje pri odselitvi za povrnitev razmah poškodb ma stanovanju, katerih pa dotični nikdar ni zakrivil in je vini čari jo že v takem stanju našel. Pri sodnih razpravah v takih rečeh morajo potem člani take komisije biti kot veljavne priče, da se je viničar v tako že poškodovano vi-mičarijo vselil im tedaj njega n« zadene nobena krivda.
Sv. Barbara v Slov. goricah. Sestain^k dne 5. julija se je vršil ob lepi udeležbi. O pomenu strokovne organizacije, o njemiih koristih, o viničarskem redu je govoril tajnik zveze tov. P. iRozmian. Ne organiziraj mo se radi podpor, me plačujmo članarine samb zato, da kaj dobimo, ampak organizirajmo se zato, da združimo ves viničarski rod na eno pravo pot, da zberemo vse naše gospodarske im duhovne sile skupaj in jih posvetimo svojemu stamu, zato je treba žrtev im taka žrtev je predvsem članarina. Brez truda mi uspeha, brez borbe ni zmage. V avgustu želimo imeti ustanovni občni zbor skuipine. Zanimanje za »Strokovno zvezo viničarjev« je namreč vedno večje.
Št. Peter pri Maribora. Pri nas imajo nekateri .kmetje |svoje viničarje za prave sužnje. Preveč bi bilo naštevati kaj vse z našimi ljudmi počenjajo, kako jih izkoriščajo, mučijo in držijo v železni pesti, naj bo zadosti sledeči slučaj: Kmet C. I. je dobil letos novega viničarja. Ob vstopu v službo miu je vse mogoče dobrote obljubil, namesto teh pa ima sedaj samo gorje. Kakor navadno gredo kosci že ob dveh zjutraj kosit
Kdor zgornja izvajanja pazljivo prečita, ta bo razumel, v kakšnem smislu in s kakšno pravico je Marks lahko rekel: »Kapital je denar, ki izkoti denar, vrednost, ki proizvaja vrednost, vrednost, ki rodi nadvrednost.«
O kapitalizmu in socializmu.
Kapitalizem je gospodstvo kapitala. Kaj je kapital? Buržujski ekonomi priznavajo, da ne morejo točno odgovoriti na to vprašanje. Imajo petdeset različnih definicij o kapitalu.
Karl Marks je, ki je prvi temeljito in izčrpno odkril, kaj je kapital v resnici. Kapital je vrednost, katera rodi na videz iz same sebe nadvrednost, je sama sebe vnovčujoča vrednost ali denar koteča vrednost. Kapital je denar, ali denarna vrednost, ki rodi obresti, profit, rento, kratko brezdelni dohodek. Kapital je »za rodovitnega napravljen denar«, tako govore in verujejo danes. Aristotel, cerkveni očetje, skolastiki in kanonisti pa pravijo:	»Za rodovitnega
napravljen denar je oderuštvo. Je proti pameti in proti naravi, da bi mogla Vrednost ali denar ploditi, roditi ali pa biti napravljen za rodovitnega. Jedro vsega cerkvenega nauka o oderuštvu in fundamentalno pravilo, ki ima za posledico cerkvene oderške prepovedi, je resnica, da ne more prav noben denar ploditi denar, da ne more donašati
travo. Tukaj mora pa še zraven moža viničarja tudi iti njegova žena ravnotako zgodaj, da s kosci travo kosi. Tako je morala viničarka svoje štiri majhne otročiče v sobo zatkiemit. Gospodinja kmeta je sicer obljubila, da bo 'k otrokom pogledala, kar pa mi storila. Ko so se opoldne vrnili kosci s travnika, je bilo slišati sam jok iz vimičari-jie. Ubogi otroci, lačni im pomazani so jokali ker ni bilo mamice. Ko je dotična viničarka vprašala kmetico, jeli bila pri otrocih im jim dala kaj jesti, se je kmet gospodar zadrl miad njo: »Kaj hočeš, jaz sem vzel vaju v viničarijo zato, da mi delata, nikakor pa me zato, da bi ti otroke gledala, ali pa, da bi jili še hodil branit.« Kaj je pri tern občutilo ubogo materinsko srce, mora pač vsakemu biti jasno. To je prav po suženjsko in nič drugače. Viničar in žena morata vedno in vsaki dan hiti na delu pri njem, za vinograd pa potem ni dneva, da hi tudi to delo opravil. Zdaj ga pa šikanira, zakaj vinograd mi v redu. Kdaj naj ga opravi? Niti ponoči ga ne bi mogel. Toda pravici in sicer zakoniti pravici bo tudi tukaj moralo biti zadoščeno.
Važno v premislek. Gospa v mariborski okolici, kateri morajo vsi njeni podložniki vedno v pozdrav izreči milostljivi meniški OKiiss die II and c, ker imajo od mje tako povelje, je poklicala k sebi svoje tri viničarje. Po vrsti je vprašala vsakega, če je organiziran. Dva sta odkritosrčno' rekla »da«, tretji pa ravnotako »ne«. Takoj' je tega neorganiziranega povabila v salom, rn.u natočila kozarec vina lim velja odslej kot njen najboljši človek. Tako je tudi marsikje drugod iin iz takih prilik se da marsikaj razlagati. Zakaj bi viničar ne smel biti organiziram, ko pa ima po viničarskem iredu celo zakonito pravico zato? Zakaj bi' bil organiziram viničar manj vreden kot drugi? Dokazano je celo obratno, da ravno vsi naj-poštemejši, 'trezni im bolj izobraženi viničarji so organizirani, dočirn oni, po navadi pijančki, nimajo smisla za svojo stanovsko skupnost. Radi kupice pijače, me bomo organizacije opustili, da bi milostljivim bilo tako prav. V talcih slučajih, kakor je ta, se postavljajo maši značaji v skušnjavo in preis-kušmjo in imajo samo mame n, kako odvrniti ubogi viničarski proletarijat od svoje skupnosti in samopomoči po strokovni orgamizau ciji. Zato tovariši bodite v takih trenutkih vedno možje na svojem mestu, stanovitni im neupogljivi ker vsako omahovanje ali izdajalstvo se vedno bridko maščuje, predvsem pa v borbi za delavske pravice.
Lesno delavstvo.
Sorica. V nedeljo 28. junija je imela maša skupina svoj sestanek. Bdi 'je že skrajni Šas, da smo Skupaj prišli, da se pomenimo o
poglobitvi organizacije. Razmere so vsak dam hujše, mi zaslužka, kolikor ga pa je še, pritiskajo podjetniki na nas, da delamo pri zelo znižanih plačah. Smo napram vsemu temu brez moči. To pa največ radi tega, ker smo neorganizirani, smo razbiti, gleda le vsak mase in meni, da je s tem že vse rešeno, če so mjegove razmere kolikor toliko urejene. Ne zaveda se pa, da se -lahko čez noč izprememe, kar se tudi dogaja. Ker smo neorganizirani, ne poznamo niti socialne zakonodaje, ki je v korist delavstvu. Ne poznamo določb niti za bolezensko ali za nezgodno zavarovanje. Tudi zakona o zaščiti delavcev ne poznamo. Zaradi tega trpimo često velike izgube.
iNa sestanku, -kateri je bil za maše razmere zelo dobro obiskan, smo obravnavali vsa ta vprašanja. Izprevidelii smo, da bomo brez organizacije — ničle; da bomo sužnji po lastni krivdi. Izprevide-li smo pa tudi, da bomo morali vzeti zadevo organizacije saimi v roke. Brez našega lastnega sodelovanja me bo nič. Sklenili smo, da bomo agitirali za organizacijo od moža do moža ka-
sadu, ampak, da je absolutno nerodoviten.
V	novi, cerkvi sovražni dobi je bilo to pravilo, dolgo zasmehovano in taje-no, ravno po Marksu popolnoma znanstveno potrjeno. S tem je izvršil avtor »kapitala« veliko večje, važnejše in da-lekosežnejše delo za življenje človeštva kakor Kopernik.
Martin Luther ni hotel prav nič vedeti o velikem odkritju svojega sovrstnika, ampak je imel navado reči: »Neumnež hoče vso astronomično umetnost preobrniti.« Cela stoletja so nekateri »učenjaki« tako mislili, kakor Luther. Danes se godi Marksu istotako, kakor nekdaj Koperniku. Toda svet je svoje gibanje očividno pospešil, odkar je znanost odkrila, da se giblje. Resnica bo pri Marksu veliko prej zmagala, kakor je pri Koperniku. Če so imena največjih velikanov naše dobe le maloka-terim specialistom - raziskovalcem znana ali popolnoma pozabljena, bo ime Karla Marksa poznal vsak šolar.
Deloma po Kantovi napačni spozna-vahii teoriji, deloma po ugovorih, katere so iznesli Bohm-Bawerk in drugi buržujski ekonomi proti Marksovi teoriji o vrednosti in nadvrednosti, so se dali iz-begati in zapeljati celo socialisti, kakor Bernstein in tovariši, kateri so prej te teorije sprejeli. Očividno so menili: Mi smo pametni ljudje. Ker ne moremo za-
kor da bo moral biti vsak organiziram, kdor Je delavec.
Sestanek je vodil tov. Rant, 'poročal pa je tovariš iz Ljubljane. Sestanku je prisostvoval tudi zastopnik politične oblasti.
Železniki. V Selški dolini je zelo veliko delavcev, zlasti lesnih. Toda v gospodarskem in javnem življenju se nikjer ne pozna, da je pri nas toliko trpinov. So popolnoma razbiti. Kakor zmedena čreda so, brez jasnih smernic. Čudno je to. Bogastvo za druge znamo ustvarjati. Zase pa ne znamo poskrbeti. Namreč, da bi mas vpoštevali podjetniki ta drugi, ki imajo v 'javnosti besedo. Premalo smo poučeni, kaj vse se ustvarja na svetu dobrega za delavstvo. Niti socialne zakonodaje v lastni državi ne poznamo. Za nas je vse to večji del globoko pod zemljo zakopan zaklad. Zbuditi se mora delavstvo maše doline iz tega spanja. Da bi dosegla v tem pogledu saj nekaj uspeha, je sklicala naša skupina v nedeljo 28. junija v Češnjici sestanek ob 4 popoldne. D asi ni bil čas sestanka ugoden, se je kljub temu zbralo precej tovarišev. Poročilu tov. Marinčka so sledili. z vso pozornostjo. Upajmo, da bo zadovoljiv uspeh tega sestanka. Začetni znaki so že tu, ker je pristopilo na movo več tovarišev. Potrebno je, da bi bilo več takih sestankov.
Bohinjska Bistrica. V nedeljo dne 2. avgusta ob 3. uri popoldne se bo vršil v prostornih društvenega doma sestanek lesnih delavcev iz Bohinja. Na ta sestanek vabimo vse lesme delavce bohinjske doline. Na sestanku se bo razpravljalo o važnih vprašanjih, zlasti, o gospodarski krizti z ozirom ma _ položaj delavstva. Ratamere, v katerih živimo lesni delavci, nas silijo, da odvržemo brezbrižnost in stopimo na pot, ki pelje do rešitve. Kapitalistična družba in nezdrave razmere miso pahnile le rudarja, kovinarja -im sploh delavstva naše industrije v brezmejno revščino, temveč tudi lesno delavstvo, ki je v mnogih slučajih še dosti hujše prizadeto.
-Na žalost, maramo ugotoviti, da smo k temu kritičnemu položaju mnogo tudi sami pripomogli, ker se za svoj položaj često me brigamo, ampak pustimo, da se razmere .same razvijajo v škodo našimi -interesom. Da vsaj v bodoče nadomestimo, kar smo zamudili, je nujno potrebno, da ustvarimo močno strokovno organizacijo, ki nam, bo učiteljica in vodnica v borbi za zboljšanje položaja, lesnega kakor tudi ostalega delavstva ter odpravo krivic, ki se z -dneva v dan množijo im žalijo čut ter dostojanstvo delavstva.
Zastonj tarnaš im vzdihuješ pod 'težo razmer. Zastonj tožiš o bedi in pomanjkanju ter prizadejanih -krivicah, dokler močeš spoznati, da je zboljšanje mogoče edimo v skupnosti, v organizaciji. Zato (tovariši tesni delavci, ne zamudite prisostvovati omenjenemu sestanku, ki je namenjen Vam v spodbudo in pouk ter ustvaritvi močne strokovne organizacije v Bohinju.
Koviimrji
Javornik. Na našem Javorniku gre sedaj v zadnjem času vse narobe. Delavstvo se priganja k delu in izrablja, kar največ mogoče. N-esrfeče sledijo- ena drugi. Delavci se s strahom vprašujejo, kaj bo, če bo šlo še dolgo tako naprej. Brez vsakih pojasnil se odreja podaljšanje delovnega časa na način, ki nikakor ne odgovarja zakonitim predpisom. A ko kateri kaj ugo varja, pa dobi nazaj: »Ako močeš, povej, saj imamo dovolj drugih, iki samo čakajo, da nastopijo delo in bi delali za vsako ceno.« Poleg tega grozijo, da bodo začeli .zaposlovati delavce od tvrdke »Slograd«. Sploh bi bilo potrebno, da se enkrat razčisti vprašanje delavcev te firme, ki so tudi skrajno izkoriščani. Ako po kateri kaj reče, mu vržejo delavsko knjižico iin ga -odpustijo. Ati je res dovoljeno, da se tako postopa z ubogim delavcem. De-
vrniti ugovorov liberalnih Marksovih nasprotnikov, potem že morajo biti resnični in dokaza zmožni. Zaradi tega so pridno stikali po dejstvih in statističnem materijalu, s čimer naj bi novo, dozdevno pravilnejše naziranje podkrepili. Toda vse, kar so mogli iznesti, ni moglo dokazati napačnosti Marksove teorije, ampak le pomanjkanje filozofskega znanja njegovih kritikov.
Vsi ugovori, katere so navedli ali jih pa še bodo navedli proti teoriji o vrednosti dela, niso namreč drugega, kakor varljivi sklepi ex accidente, to je, da na podlagi za dotično vprašanje popolnoma slučajnih okoliščin, ki navidezno nasprotujejo teoriji, popolnoma krivično sklepamo, da je teorija, da je zakon napačen. Kakor ni napačen zakon o padanju, ker nasprotujejo marsikatera dejstva, kakor let ptičlev in letal, istotako ni napačen zakon o vrednosti, če tudi si ne morejo- nevedni razložiti protislovja ali zavrniti ugovore.
Prav pravi Hegel: Slučaj ima značaj poedinega dejanja. Je brez zakona, kajti zakona za slučaje ni, med tem, ko je to, kar se nujno zgodi, v smislu zakona. Isto učijo skolastiki in Aristotel: »Nobenega znanja in nobene vede o slučajnem ni.«
Čitajte »Ogenj"!
lavstvo, zgani ee! Organiziraj se! Kapital ne pozna, usmiljenja.
Delavstvu je danes potreba enotnosti in edinosti. Ne, da gre eden preko drugega. Vei za enega, eden za vse, to naj bo naše gesto.	Kovinar.
Krekova mladina
Krekova družina Zalog-Sp. Kašelj, tani-buraSki odsek, priredi v nedeljo 12. julija na gostil, vrtu g. A. Plevnika (pri RojSku) v Sp. Kašlju veselico s prosto zabavo. Začetek ob 3. popoldne. Vstopnina 3 Din. Čisti dobiček je namenjen za vzdrževanje tarnburaskega zbora zato vljudno vabi odbor.
Lesce pri Bledu. Umrl je naš 'tovariš blagajnik Jurislav Murnik. Na zadnji poli so ga spremili Krekovoi in Borci. Bil ,je agilen An zaveden Slan naše družine od ustanovitve. Naj počiva v miru!
»Ogenj« štev. 7. in 8. izide skupno 26. julija, na kar opozarjamo vse družine in naročnike, da me bo nepotrebnih reklamacij. »Ogenj« se naroča pri upravi v Ljubljani, Miklošičeva cesta 22-1. in stane za pol leta Din 16.—.
Štirideset let deta
in žrtev
Dan za dnem čitamo v dnevnem časopisju o raznih obletnicah in jubilejih. Mnogo jih je med njimi, ki res z vso upravičenostjo zaslužijo, da se jih vsaj v takih trenutkih spomni javnost. Toda mnogo je pa tudi takih, ki se jih časti in povzdiguje samo radi tega, ker so bogati in imajo denar. Danes je pa. denar vse.
Zakaj bi se tedaj mi, krščanski so-cialisti-trpini, ki nam vse življenje raste
po naših potih samo trnje in osat, ne spominjali svojih zasluženih tovarišev. Eden od teh, ki te dni obhaja 40letnico delovanja v naših organizacijah, je tov. Keršič. 40 let je tudi, odkar je stopil v službo pri bivši južni železnici. Ves čas član naših organizacij, agilen delavec in agitator. Danes, ko se ozira nazaj na svoje delo, je lahko ponosen. Saj je bilo njegovo življenje posvečeno samo delu, neumornemu delu v službi, organizaciji in družini.
Dra.gi tovariš! Kot staremu veteranu, ki si še delal skupno s pokojnim dr. Krekom in kopal temelje našemu delavskemu pokretu, Ti kličemo ob Tvoji 401etnici: Prisrčna hvala! Naj Te dobri Bog ohrani v krogu svojih dragih znancev še mnoga leta!
Nova založba
»Rerum novarum«. Te znamenite knjige je še nekaj v zalogi. Dobi se pri Delavski založbi v Ljubljani za ceno: broširana J6 Din za člane, za nečlane pa 32 Din, vezana za člane 26 Din, za nečlane pa 45 Din. To knjigo mora imeti ,vsaka skupina, kakor tudi vsak naš delavec. Razlago k tej pomembni okrožnici je napisal naš delavski prijatelj, sociolog moderne krščanske struje p. dr. Angelik Tominec. Knjiga je posebno za naše tovariše odbornike in sploh za vse, ki pri delavskem pokretu sodelujejo, velike važnosti.
Ako naročite 10 izvodov, Vam da založba 25% knjižni popust. Na delo za dobro knjigo!
Viktor Zakrajšek:
V Vatikan
(Romarski spomini.) (Nadaljevanje.)
Ogled mesta.
Po kosilu smo se nekoliko oddehnili, nakar smo proti večeru odšli v manjših skupinah po mestu- Vodili so nas rimski Slovenci. Rim se pač ponaša z obilico do-jre vode, ki jo dovajajo vodovodi. Skoi^. vsak trg je okrašen z vodometi in umetniško okrašenimi »fontanami«. Da točijo v Rimu tudi sladko vinsko kapljico, je pa itak znano in tudi nam ni ostalo prikrito. Očarajo človeka tudi krasni sprehodni parki, ki jih Rimljani v obilnem številu obiskujejo. Snaga pa ni pri njih v posebni časti. Glavne ulice, hoteli in trgovine pač pazijo tudi na to, če pa zaviješ malo v stranske ulice, naletiš takoj na umazanijo. Otroci pa beračijo za »un soldo«, kot znajo pri nas le ciganski otroci. Italijanske krvi tudi otroci ne morejo zatajiti. Če le more, te prevari. Nasloni se na zid ter se prime za eno nogo in stoka, kot bi grozno trpel. Pa sem enega takega »reveža« grdo pogledal in zavpil nad njim. Tako je stekel, da je med potjo pozabil, katera noga ga boli.
Obiskali smo gregorijansko univerzo in Kvirinal, kjer je sedež civilne oblasti; stopili v cerkev sv. Andreja pomolit na grob sv. Stanislava in v kapucinsko cerkev, kjer smo ogledali znamenito grobnico. Po večerji smo šli pa kmalu počivat, ker smo bili že pošteno trudni.
Mladina.
V sredo popoldne smo obiskali tudi cerkev sv. Andreja, ki stoji za Kviri-nalom. V cerkvi je pokopan sv. Stanislav, ki je umrl v samostanu poleg cerkve. Ko smo stopili v cerkev, se nam je nudil za naše kraje nenavaden prizor. Na malih stolčkih — klopi v našem pomenu rimske cerkve ne poznajo — so sedeli otroci in pazljivo poslušali duhovnika, ki jim je razlagal krščanski nauk. Da ne bi motili pouka, smo odšli v stranske prostore, da obiščemo sobo sv. Stanislava. Takoj v prvem prostoru — menda je bila zakristija — naletimo zopet na tropo fantkov, ki so se zabavali z raznimi igrami. Prevladovala sta šah in pink-ponk. Isto je bilo v naslednji sobi, ki je bila obenem neke vrste čitalnica ali knjižnica. Ko smo odhajali, so pa imeli otroci v cerkvi pevsko vajo. Na podobne prizore smo naleteli v več cerkvah. Duhovniki se trudijo, da iztrgajo mladino slabemu vplivu ulice in da poskrbe za otroške duše, katerih italijanska uradna vzgoja ne pozna. Naporno je to delo, a vzgoja je prva naloga cerkve, katero mora vršiti tudi z največjimi žrtvami. Drugo jutro smo prisostvovali sv. maši v sobi, kjer je umrl sv. Stanislav, ki je spre-
menjena v kapelo, a naslednji dan sveti maši na grobu sv. Alojzija v jezuitski cerkvi. Naše misli so bile pri naši slovenski mladini, katero smo priporočali mladinskima zavetnikoma. Naši Marijini vrtci, Marijine družbe, Borci, Krekova mladina, naša v dušnem oziru tako zanemarjena doraščajoča mladina, vse te smo imeli v mislih. Novo, idealno mladino hočemo. Ta 1k> pa zrastla edino ob svetniških vzorih sv. Stanislava in sv. Alojzija. Molitev in čistost srca — za tem naj hrepeni mladina, ki hoče biti nositeljicg. krščanskih idej.
Na grobu Leona XIII.
V četrtek šele smo videli, da nismo sami. Spoznali smo, da je ideja, ki nas je vodila na pot, pritegnila tisoče in tisoče. Okrog 8000 tujcev iz vsega sveta in vseh narodov je bilo zbranih one dni v Rimu, da poudari svojo vero v moči onih načel, ki jih nam je izročil Kristus in jih je za naš čas tako krepkp zarisal Leon XIII. v znani okrožnici: Rerum novarum.
Leon XIII.... Njegov grob je bil prvi, kjer smo se sešli zastopniki vseh narodov in jezikov. Cele procesije romarjev so se pomikale po rimskih ulicah proti lateranski baziliki, kjer leže zemski ostanki velikega papeža. Pridružili so se nam še številni romarji iz vseh italijanskih pokrajin. Mogočna lateranska bazilika, mati cerkva imenovana, je bila natlačeno polna. Prvi dom papežev je bil tukaj, preden je bil postavljen Vatikan, zato mati cerkva. Po spominski službi božji v cerkvi smo odšli mimo groba Leona XIII. na cerkveno dvorišče, kjer stoji krasen kip »Delavca«, postavljen spominu Leona XIII. Tu se je vršila spominska slavnost, ki jo je priredila italijanska Katoliška akcija. Zastopnik cerkve je v svojem nagovoru poudarjal, da socialno vprašanje ni samo gospodarsko in politično, ampak v prvi vrsti versko vprar šanje, h kateremu cerkev ne sme in ne more molčati. Zastopniki nekaterih številnejših delegacij so položili tudi vence in se v kratkih govorih spominjali velikega papeža. Mogočna pesem je zborovanje zaključila. Slovenci smo se v tem vrvežu narodov kar izgubili. Premalo nas je bilo, da bi v tej spontani manifestaciji prišli do izraza. Pa kljub temu je v nas rastla zavest, ko smo videli, da nismo osamljeni v borbi za pravično uredbo socialnih razmer. Videli smo, da smo le majhen, pa vendar upoštevan člen katoliškega občestva. To smo čutili zlasti popoldne, ko smo se zbrali k
skupnemu zborovanju,
I
n
Lea svet izje !
Niena mala prijateljica )<■ med igranjem padla in joče Majdiča jo tolaži . Rec,- saitpo Tvoji mamici, da naj t.per« ob ekco s Schichtovirr Radionoru. pa bo takoj ?.opei ris'«" Ona to prav dobro ve, kaj;' njena mamica jem-llt ' edno !*amo .Vhichfov Radion
S C H i C H T O V
k S!
'I akl a %
PERS 3 A M IN VARUJE PSRiLO KLORA
sM' M W 3 M Hj
ki se je vršilo na ogromnem dvorišču Cancellarije — palače, kjer so nameščene razne pisarne kardinalskih kongregacij. Tu se je pokazalo, kaj premorejo Kristusove ideje in kaj pomeni občestvo vernikov na zemlji. Zastopniki najrazličnejših narodov, ki so si poli-
tično smrtni sovražniki, so bili tu enega srca in enega duha. Dvorišče je krasila papeževa slika, pod katero so se v precejšnjem številu zbrali kardinali. Pred tisočglavo množico mož — ženske so zasedle hodnike prvega nadstropja — so nastopali govorniki drug za drugim.
Tabor kršč. socialistov v Ovsišah
Dne 5. junija 1931.
Vsako leto poromajo tržiški delavci-trpini k Sv. Petru v Ovsiše. Da bo to romanje bolj slovesno, se je letos ob tej priliki vršil tudi tabor krščansko-soeda-iištičnega delavstva za Gorenjsko.
Tržiška delavska godba, nam je neumorno igrala ob sprejemu na kolodvoru in potem na taboru. Po običajni procesiji se je vršila sv. maša, katero je daroval domači župnik č. g. Ocepek. V svojem krasnem cerkvenem govoru je dal poseben poudarek delu, ki je vir človeškega blagostanja. Zato je delavec, pa naj dela duševno ali telesno, vreden svojega plačila.
, Po sv. maši se je vršil tabor, ki se je razvil v lepo manifestacijo katoliške ideje. Tabor je vodil tov. Kogoj iz Tržiča. Oblast je zastopal sreski načelnik gosp. dr. Vidic iz Uadovljice. V imenu trži-Škega delavstva je pozdravil tabor tov. Majeršič in se je ob tej priliki spominjal prvih boriteljev krščanskega socializma. V imenu jeseniškega in javorni-škega delavstva je pozdravil tabor tov. tajnik skupine Javornik Košir.
Nato je govoril tov. Rozman o znameniti Leonovi okrožnici Rerum novarum, ki je prav za prav položila temelje krščansko - socialnemu gibanju po vsem svetu, posebno pa še pri nas na Slovenskem. V lepem govoru je razvil momente, ki so vodili največjega soc. ..misleca sedanjega časa Leona XIII., da je izdal to znamenito delo. Po pravici lahko trdimo, da je Rerum Novarum inagna carta, ne le samo za delavstvo, marveč tudi za vse gospodarstvo. Nato je govoril tov. Langus o katoliški akciji in delavstvu. Njegov krasni govor, ki je izzvenel kot obtožba napram današnji | družbi, ki je do temeljev razrvana in pokvarjena, je močno vplival na prisotne delavce. Danes, ko divjajo viharji, ko prehajamo iz krize v krizo, ne samo v gospodarstvu, marveč tudi v duhovnem življenju, je bolj kot kdaj potrebno, da se povrnemo nazaj k evangeliju, da vsi začnemo živeti novo življenje. Danes pa vsi, žal marsikje tudi delavstvo, malikuje zlatemu teletu in skuša posnemati tiste, ki ga najbolj izžemajo, to je kapitaliste, namesto da bi ravno ono delalo po preporodu gnile človeške družbe. Nazaj h Kristusu, v katoliško akcijo naj bo usmerjeno naše delo, ker le na ta način bo mogoče vsaj malo preobraziti sedanji družabni red.
Ob zaključku tabora je tov. Kogoj omenil, da se tržiško delavstvo že 30 let zbira v prijaznih Ovsišah, da tako manifestira svoje katoliško prepričanje. Dal Bog nam doživeti še mnogo tako lepih taborov.
Delavska tabora:
12. julija pri Sv. Jederti nad Laškem. Sv. maša ob pol 10. 19. julija pri Sv. Trojici nad Vrhniko. Sv. maša ob 10.
Gospodarske organizacije nemškega kršč. delavstva
Delavske gospodarske organizacije imajo namen delavstvo gospodarsko osamosvojiti in podpreti njegovo strokovno borbo ter strokovno organizacijo. Tega se nemško delavstvo prav dobro zaveda. Gospodarska organizacija stoji v najtesnejši zvezi s strokovno. Vse delavsko gibanje se usmerja z vidikov strokovne organizacije, ki daje enotne smernice za vse akcije. Spomnimo le na enoten nastop, ki so ga sklenili lansko leto nemški sindikati v vprašanju zadružništva. Občudovati maramo discipliniranost nemškega delavstva, zato pa tudi njegovo zadružništvo uspeva. Poročilo nemške krščanske strokovne zveze za 1. 1929. prinaša o delavskem lastnem gospodarstvu daljše poročilo, iz katerega posnemamo sledeče:
Promet konzumov je narastel za 10%, čeprav je kupna moč delavstva padla. To se pravi, da se delavstvo konzumov oklepa. Konzumi so so okrepili in konsolidirali. Povišali so se prebitki, rezerve, vloge so se dvignile. Medtem je doživelo več močnih bank krati.
Promet konzumnih društev krščanske državne zveze je znašal ‘201,832.096 zlatih mark, 1. 1928. pa 'e 183, 578.811. Promet se je dvignil najbolj v juliju (14%) nasproti istemu mesecu v preteklem letu. Zveza je praznovala to leto 20 letnico obstoja. Včlanjenih je bilo 273 konzumnih in 3 produkcijske zadruge, podjetij, 30% državnih, samoupravnih in občinskih, 5% samostojnih obrtnikov, drugi ostalo. Članov je bilo 776.797. Ile-zerve so znašale 3,977.000 mark.
»Gepag«, nakupna in produkcijska družba konzumov, blagovna centrala konzumnih društev, je imela prometa 72,533.914 mark (1. 1928. le 61,362.000). Lastna produkcija je znašala 10,109.180 mark in se je zvišala za 12.7%. V zadružni lastni produkciji leži pot do novega reda in solastništva v gospodarstvu.
Tudi življenjska in požarna zavarovalnica sta se dobro razvili. Življenjska zavarovalnica je imela 1. 1924. 36.100, 1. 1929. pa 475.000 članov, zavarovalnine
23.279.000 mark in 221,701.000, vplačila na premijah 1.1926. 3,216.000 in I. 1929.
10.044.000 mark, premijske rezerve pa
2.403.000 in 11,038.000 mark. To je razlika med petimi oziroma tremi leti!
Požarna zavarovalnica je kasirala na premijah 1. 1926. 407.600 mark, 1. 1929. pa 2,244.000 mark. Na odškodninah je izplačala 405.000 mark, kapital, naložen na hipoteke, znaša 1,329.000 mark.
Življenjska zavarovalnica je prešla od denarnega podpiranja že do dajatev v naturalijah. »Zavarovalni koncern« obravnava obema družbama skupna vprašanja. V najtesnejših zvezah s tem koncernom pa stoji hranilno zavarovalna družba v Saarbriicken, ki je imela včasih namen, odvračati nemško delavstvo od francoskih podjetij.
Denar strokovnih organizacij in zadružništva se zbira v Ljudski banki, ki ga uporablja predvsem za gradbo malih
in srednjih stanovanjskih objektov. V 1. 1929. je imela 130.000 mark dobička.
Produktivne zadruge: Od 18 zadrug jih je 7 stavbenih, ostale pa so žagarske, krovske itd. Zaposlovale so v največji sezoni 2800 delavcev, ki so prejeli 4,365.000 mark zaslužka. Zvezi produktivnih zadrug pripada še 12 zidarskih zadrug in družb. Zadruge so sezidale 580 stanovanjskih hiš. — Družba »Gradi dom« ima namen postavljati stanovanjske objekte slabo situiranim delavcem. Poleg te obstoja še več takih društev. — Čeprav imajo nekatere teh družb pravno delniško družbeni karakter, je vendar v njih kapitalistično gospodarstvo onemogočeno, ker so kake tantijeme in dnevnice članom načelstva nedovoljene, dobiček se pa razdeljuje v delavske dobrodelne namene, kolikor ?e ga pa izplača, se izplača maksimalno na 4% dividendah, ki jih prejme zopet delavstvo oziroma njegove strokovne organizacije. Celotno gospodarstvo pa hodi svojo pot previdno.
Lastno delavsko gospodarstvo je tudi za nas velike važnosti. Zdi se, da podcenjujemo važnost delavskega zadružništva, da podcenjujemo pomen konzUmov in drugih zadrug. Proletarska akcija obstoji le v delu. Vse panoge delavskega gibanja bi morali tudi mi usmerjati le v en cilj: Dvig in vstajenje delavskega stanu! Če kje to ni, tedaj je dolžnost strokovno organiziranih delavcev, da stvar izboljšajo in spravijo na pravi tir. In bolj kot kdaj čutimo danes, da naše delavsko zadružništvo ne vrši svoje naloge pravilno v nekaterih področjih. In kaj smo doslej že storili? Valant.
To in ono
vič.
V nedeljo dne 5. julija je prainoval naš gospod župnik p. Teodor Tavčlar 25 letnico mašništva. Na predvečer so se zbrali pred župniščem številni farani z deputacijami raznih društev, ki so čast ital e gospodu župniku k njegovemu lepemu jubileju. Godba prosvetnega društva je zaigrala več lepih komadov. Cerkveni pevski zbor pa je zapel nekaj prav izbranih pesem.
Krščansko misleče delavstvo se pridružuje k častitkam izrečenim gospodu župniku k njegovemu jubileju ter iskreno želi, da bi Vsemogočni, od katerega volje zavisi zemeljsko življenje, še dolgo vrsto let ohrani tega skrbnega pastirja v naši sredi.
Mnogo jih je, ki obhajajo razne jubileje, ki se odlikujejo z večjimi ali manjšimi zaslugami. Našega jubilanta
smemo pač prišteti v vrsto onih mož, ki imajo velike zasluge v kulturnem, gospodarskem in socialnem polju naše fare in občine. Najlepše odlikuje našega g. župnika pač to, da je bil 24 let (od 1. 1907.) nepretrgoma na sedanjem mestu. Največjo skrb in pažnjo je vseskozi posvečal svojemu duhovnemu poklicu. S svojim širokogrudnim talentom in neupogljiva voljo pa se je naš jubilant posvetil tudi gospodarskim in socialnim interesom v naši fari. Njegova je inici-jativa, da imamo močno in solidno hranilnico in posojilnico. Njegova je zasluga, da stoji danes v naši fari moderno dečje zavetišče, kjer najde število siromakov in sirot streho in pomoti Tudi občina ima v njem kot dolgoletnim odbornikom dobrega svetovalca. Preveč bi se zavleklo, če bi hoteli naštevati vse njegove zasluge, saj ga vsi poznamo, da je z dušo in telesom vsikdar pripravljen storiti vse, kar je v njegovi moči za blagor svojih faranov.
Maribor. Dne 26. junija t. 1. nas je po 121etnem službovanju zapustil tov. Kores ter nastopil svojo novo službo pri Okrožnem uradu. S tem ni izgubila samo Prometna zveza vzornega sodelavca in delavskega zaupnika, pogrešale ga bodo tudi sorodne organizacije. Kadar je bilo potrebno zastopati delavske interese, ni nikdar vpraševal, h kateri organizaciji pripadaš, ampak je vsakemu rad pomagal.
Lep poslovilni večer so mu priredili ključavničarji oddelka 4 b, posebno lepo se je pa poslovila njegova skupina in mu podarila za spomin krasen pokal.
Tov. Martinu Koresu želimo mnogo sreče v njegovi novi službi ter upamo, da bo, kakor vedno, ostal zvest delavec v naši organizaciji!
2. avgusta delavski tabor
v Boh. Bistrici. Sv maša ob 10. Na vsakem taboru govorita dva tovariša
Oblečemo Vas
elegantno od nog do glave
za mal denar
zelo ugodno. Tudi na obroke
R. PRESKER
Ljubljana, Sv. Petra c. št. 14
iModerna gospodinja. Mlada, pred kratkim poročena velikomestna dama je hotela svojega moža presenetiti s pečeno gosko. Kupila je pri trgovcu z delikatesami dobro pitano, zaklano in na zunaj očiščeno gosko. Naslednji dan pa pride vsa ogorčena v trgovino in očita trgovcu, da ji je prodal smrdljivo gosko. Trgovec
je odločno zanikal kaj takega. Končno je zahteval, da mu da pečeno gos nazaj. Ko je mlada gospa prinesla gos, ji je trgovec vse pojasnil rekoč: »Vi niste gosi tudi znotraj očistila. Gos je morala na vsak način smrdeti, ker so ostala v njej čreva z blatom vred.<.
Ljubljana, Prešernova ulica štev. 3
je največja regulativna hranilnica v Jugoslaviji
Ima vlog nad Din 460,000.000'
Za vse vloge jamči ljubljanska mesina občina z vsem svojim premoženjem in z davčno močjo
Vloge sprejema na knjižice in na tekoči račun — Naložbe proti odpovedi obrestuje po dogovoru, kar najbolj ugodno 1
Posojila dovoljuje na posestva, menice in vrednostne papirje
čim najceneje
Za male irgovce in obrtnike ima kreditno društvo, za pupilne naložbe pa sodni depozitni oddelek
Za varčevanje mladine izdaja domače hranilnike, za pošiljanje denarja po pošti pa svoje položnice
Teieton številka 2016 in 26.16 Poštni čekovni račun številka 10533
Uradne ure za stranke so od 8. do 12.30
Hermann Suderman:
G OSPA SKRB
Roman
V	gospodarstvu je bil vendar doma, kakor da bi bil sam gospodar; na njem je viselo vse njegovo stremljenje in vsa skrb.
Kaj je neki bilo tisto, kar ga je tako zgodaj izzorelo? Ali morda to, da je mati potrebovala pomoči in ga je zato tako kmalu posvetila v vse svoje stiske? Ali je bil to duh, ki je grebel, stremel, zrl v bodočnost, duh, ki Mu je bil vrojen?
Kadar je sedel ves v mislih in se s komolci opiral na mizo — tudi v svojih gibih je bil ves kakor odrasli — ga je mati pobožala s trdo, zdelano roko po čelu in po licih in mu rekla: »Naredi prijazen obraz, fant moj — bodi vesel, da še nimaš skrbi«
O, imel jih je dovolj! Skrbi so bile njegove kakor meso in kri! — Ali bodo našli jutri kuro^ ki se je danes nekam izgubila, kako bo rjavcu storilo mazilo, ki ga je oče prinesel iz mesta? Ali je bilo seno res dovolj suho, preden so ga obrnili in kako bedo škorci pod slemenom vzredili mlade, ne da bi prišla maifika blizu?
O vsem je mislil. Skrb mu je bila prirojena, le samo zase ni nikdar skrbel.
Čim starejši in razumnejši jie postajal, tem glpibiji je bil njegov pogled v slabo gospodarstvo, ki ga je zavozil oče. In spet se mu je pogosto iztrgal iz prsi vzdih: »O, da bi bil vendar že velik!« Strah, da ne bi izbruhnila očetova jeza, seveda ni pustil pomisiekov do besede^ in če se je kdaj predrzni!, da jih je, povedal materi, se je z zaskrbljenimi; očmi ozrla po sobi in zaklicalai v zadregi: »Boš tiho!«
In vendar je oče prav dobro opazil, kam se je usmerjalo sinovo zanimanje. Dal mu je priimek »piskrovoh« in ga je pital z njim, kadar mu je prišel pred oči.
V svojih dobrih — po Pavlovo* v slabih — urah ga je pretepal z vatlom, z bičevnikom, z vajetjo — kar mu je pač prišlo pod roko. Najbolj se je pa Pavel bal njegove roke saime, njeni udarci so bolj boleli kot vse palice sveta. Oče je dajal zaušnice ha prav poseben način. Zapodil je roko v obraz z dlanjo navzven, tako da so nohti in členki pustili v licu s krvjo podplute pege. Ta način pretepanja je imenoval »tolažbo lic« in kadar je nameraval Pavla pretepati, mu je zaklical z najprijaznejšim glasom: »Pojdi sem, te bom že potolažil!«
Ko je P.avel prejel udarce, je ponavadi drhtel od sramu in bolečine zbežal ven na ravan. Ko je pačil obraz, da bi požrl solze, in bobnal s pestmi, je vedno' žvižgal.
V žvižganju je izražal vse svoje hrepenenje, v.se otroške sanje, in pravtako’ vso jezo in ogorčenje. Občutja, za katera ni njegov skromni duh našel izraza, za katera ni imel besed in celo misli ne, ta je v žvižganju drzno in nezadržno izlival v samoto. Tako se je razveseljevala potlačena, plašna duša Izvajal je cele simfonije — v začetku rezko in režeče^ potem nežneje in nežneje, dokler se ni vse stopilo in mehko izginilo v otožnosti in odpovedi.
Nihče ni slutiil, kako umetnost je gojil v samoti in koliko tolažbe in vzpodbud ji je dolgoval, še mati ne. Odikar jo je nekega zimskega večera, ko je lahno žvižgal predse, ne da bi se oziral nanjo, videl, kako so se jii udrle solze, od tedaj je takoj, nehal z žvižganjem^ kadar je bila, kje blizu. Mislil je, da jo žvižganje boli; kako Moč mu je bila dana v teh zvokih, tega ni prav nič slutil.
Saimo, kadar je zrl proti »beli hiši«, je bil ponosen ,da se je vendarle še naučil žvižgati in kadar se Ynu je kaka fantaaija zdela zelo posrečena, je mislil sam pri sebi: »Bog ve, ali bi se Mi vi smejali, če bi me slišali.«
A nikdar ni več srečal koga od njih.
6.
Že precej časa se je Meyhofer bavil z velikimi načrti. Odkril je, da bi šotno močvirje, ki je obdajalo domačijo okrog in okrog v velikem loku,
lahko dajalo zanesljiv zaslužek. Že dva- ali trikrat je dal v zadnji sili, ko mu je bil nož že na grlu, rezati šoto in jo po pet in pet enovprežnih voz pošiljal v mesto. Skrivaj, prav na skrivaj, kajti bil je preponosen, da bi hotel veljati za »čisto navadnega šotarja«. Njegovi ljudje so prinesli domov vsakokrat po pet in dvajset do trideset mark čistega in pripovedovali, da bi se dalo na ta način še dosti več zaslužiti, ker na trgu zelo povprašujejo po črni, trdi šoti.
A Meyhofer se ni dal pregovoriti, da bi močvirje izrabil na ta način. »Nikdar se niseM ukvarjal z malenkostmi,« je dejal, »rajši grem v velikem k vragu kot da bi v malem zaslužil,« in pri tem se je pršil kakor junak.
A močvirje mu ni dalo miru.
Bilo je v septembru po neki izredno dobri žetvi, ko se jie Lob Levy, uslužni prijatelj vseh zadolženih posestnikov, dvakrat do trikrat javljal na dvorišču in je na dolgo in široko razpravljal z gospodarjem. Elsbeth je trepetala v bojazni, ko je vzkliknil Jud v umazanem kaftanu pred vrati; sedla je k oknu in z očmi zasledovala vse kretnje pogajajočih se mož. Ce je videla, da se je možev obraz 'zamislil, ji je mrzlo spreletelo po tilniku, in šele, ko se je spet smehljal, si je upala olajšano zadihati.
Ni slutila nič dobrega, a si ni drznila vprašati moža, kakšne vrste posli so tisti, o katerih sta se pogovarjala z vratorezom.
Kmalu je morala, priti na jasno.
Nekega popoldneva je Pavel opazil, kako se po cesti od mesta sem kobaca čudno vozilo, ki je bilo v daljavi videti kakor ogromen, črn pralnik na kolesih. Nekaj, kar se je zdelo kot dimnik, je molelo iznad njega in se priklanjalo na desno in na levo kakor pozdravljajoč moški, kadar so se kolesa opotekla na vegastih tleh.
Strmel je nekaj časa v to čudo, potem pa je stekel k materi in jo v naglici za krilo potegnil pred vrata.
Položila je roko nad oči in gledala po poti.
»To je lokomobilal« je dejala potem.
Ža Jugoslovansko tiskarno: K. Ceč.
Izdaja za konzorcij »Delavske Pravice« m ureja: Peter Lombardo.