Ljubljana, solSota, SQL «brca 1948
CHEDNISTVO IM UPRAVA« LJUBLJANA.
KNAFLJEVA ULICA «TEV. I TELEFON K-a DO U-M
80K0PI8I SE NE VRAČAJO
UHAJA VSAK DAN RAZEN PONEDELJKA
Leto IX., Štev. 68 — Posamezna številka 2 'dinarja
(N S E BATNI ODDELEK LJUBLJANA
TELEFON S8-» J8-JJ
POSTNI ČEKOVNI RAČUN LJUBLJANI ŠTEV. «-986M-1
OGLASI PO CENIKU
HESECNA NAROČNINA 45 DIN
GLASILO
0 B
N E
R 0 N
E
Ob dv el etnici podpisa prijateljske pogodbe s poljsko
V najtesnejših zavezniških odnosih s Sovjetsko zvezo, največjo nobornico in zaščitnico svobode in neodvisnosti vseh narodov, liro in varnosti v sveto, se bomo še vztrajneje borili za resnično demokratično in miroljubno sodelovanje med narodi
Iz govora zunanjega ministra Slano ja Simiča
Beograd, 19. marca: Ob đVe!etnici podpisa pogodbe o prijateljstvu in medsebojni pomoči med FLRJ in Republiko Poljsko je minister za zunanje zadeve Stanoje Simič priredil včeraj svečano kosilo v ministrstvu za zunanje zadeve. Udeležili so se ga izredni in pooblaščeni veleposlanik Republike Poljske Jan Karol Wende 6 člani veleposlaništva, predsednik komiteja za kulturo in umetnost pri vladi FLRJ Vladislav Ribnikar, pomočnik
ministra za zunanje zadeve dr. Aleš
Bebler, predsednik Društva za kulturno sodelovanje med Jugoslavijo in Poljsko, minister za gradnje FLRJ Vlada Zečevič in drugi.
Med kosilom sta izmenjata minister za zunanje zadeve Stanoje Simič in poljski veleposlanik Karol Wende zdravici in sta v svojih govorih poudarila pomen pogodbe o prijateljstvu in medsebojni pomoči med bratskima slovanskima republikama.
Zdravica ministra Stanoja Simiča
Minister za zunanje zadeve Stanoje Simič je v zdravici dejal:
»Ko je bila pred dvema letoma podpisana pogodba o prijateljstvu in medsebojni pomoči med FLRJ Jugoslavijo in Republiko Poljsko, so ta pomembni akt narodi naših držav spre-
ei z največjimi simpatijami in z is-enim veseljem. To se je pokazalo med drugim tudi pri navdušenem sprejemu, ki ga je doživel maršal Tito v Poljski in pri iskrenem, toplem in bratskem sprejemu predsednika republike g. Bolesiava Bieruta v Jugoslaviji. Drugače tudi ni moglo biti, saj je ta pogodba izraz resničnih teženj za čim tesnejšim zbližanjem slovanskih narodov in izraz zavesti o naših skupnih interesih. Kaj so mogli storiti naši narodi, ki so v osvobodilni vojni z milijonskimi žrtvami dokazali svojo predanost svobodi in ki jih je napadel isti imperialistični napadalec proti komur smo se skupno herojsko borili in zmagali, kakor da so s pogodbo o prijateljstvu in medsebojni pomoči uzakonili to. kar so medsebojno čutili. Uzakonili so vse ono, kar so ustvarili v osvobodilni vojni, da bi zagotovili neodvisnost in varnost, miren razvoj svojih narodov, da bi preprečili ponovitev težke in krvave preteklosti ki je pretila uničiti naše narode. Doba dveh let, ki nas deli od sklenitve te pogodbe, je polna pomembnih uspehov in rezultatov medsebojnega sodelovanja na vseh poljih. Polna solidarnosti in složnega mnenja naših ljudsko demokratičnih držav se je posebno pokazala v zadnjem času na konferenci treh ministrov za zunanje zadeve v Pragi o zadevah Nemčije. Potek mednarodnih dogodkov je dokazal, da je bilo neobhodno potrebno sklicati to konferenco zaradi nepomirljive politike raznih držav, ki hočejo iz Zahodne Nemčije narediti sredstvo svoje politike proti interesom in varnosti evropskih narodov, predvsem pa proti našim Ijudsko-de-mokratičnim slovanskim državam. — Poleg tesnega političnega in diplomatskega sodelovanja za resnično demokratično sodelovanje med narodi in za mir v svetu se je okrepilo tudi naše gospodarsko sodelovanje. Pomen tega sodelovanja postaja za obe državi in njuno načrtno gospodarstvo iz dneva v dan večji. Naši današnji gospodarski odnosi, ki jih hočemo vsestransko poglobiti, so že mnogo večji kakor oni pred vojno. Kulturno sodelovanje med našimi narodi ima danes največje možnosti za razvoj in sicer tako velike, da si jih naši ljudje, ki so že prej opozarjali na nujnost takšnega sodelovanja v preteklosti, niso mogli niti zamisliti. Naša naloga je v tem, da izkoristimo vse možnosti. Naše prija-tejstvo in zavezništvo, ki imata danes trdno temelje s to pogodbo, katere obletnico danes slavimo, ni naperjeno proti drugim narodom niti ne pomeni ustvarjanje kakršnega koli bloka, ker je medsebojni interes narodov Jugoslavije in Poljske mirna izgradnja obeh držav in miru med narodi.
V najtesnejših zavezniških odnosih I Sovjetsko zvezo, ki je največja pobornica in zaščitnica svobode in neodvisnosti vseh narodov, miru in varnosti v svetu in v prijateljskih in zavezniških odnosih z drugimi državami ljudske demokracije se bomo še vžtrajneje borili za resnično demokratično in miroljubno sodelovanje med narodi.
Naj živi in raste prijateljstvo, zavezništvo in bratstvo narodov Jugoslavije in Poljske, naj živi predsednik Poljske republike g. Bierut, naj živi maršal Jugoslavije Josip Broz-Tito!«
Odgovor veleposlanika Wende] a
V odgovoru je veleposlanik Poljske Jan Karol Wende dejal:
»V odnosih med narodi je doba dveh let sicer zelo kratka, vendar pa moremo reči, da sta ti dve leti, ki nas delita od dneva, ko sta naši državi sklenili pogodbo o prijateljstvu in medsebojni pomoči, pomebno razdobje. Res je, da so naši narodi že od nekdaj čutili globoko simpatijo drug do drugega in da so že od nekdaj težili za ■blizanjem, res pa je tudi, da so Bežimi, ki so prej vladali v naših dr-
žavah, ovirali naraven razvoj zbliža-nja in spoznavanja ter sodelovanja poljskega ljudstva in ljudstva Jugoslavije.
Predsednik Republike Poljske Boleslav Bierut je oktobra 1946. leta, ko je bil v Beogradu, narodom Jugoslavije dejal: Slovani moremo danes s ponosom ugotoviti, da smo narodi, ki smo se nekaj naučili med to vojno, da smo iz krvavih izkušenj, pred katerimi nas zgodovina ni obžalovala, znali izvajati sklepe. Ejden izmed naukov zgodovine je bila pač nujnost, da izvršimo globoke politične, gospodarske in socialne spremembe, ki jih je izvedlo ljudstvo, ki vlada v naši državi. Med zgodovinskimi sklepi je namreč tudi dosledna in odločna politika čim tesnejšega sodelovanja Poljske z demokratičnimi državami ter s slovanskimi državami s Sovjetsko zvezo na čelu. Končno je bil eden izmed teh sklepov tudi naše vsestransko in bratsko sodelovanje s FLR Jugoslavijo, kar izraža tudi naša pogodba o prijateljstvu in konvencija o kulturnem sodelovanju, gospodarske in drug« pogodbe itd.
Ko je maršal Jugoslavije Josip Broz-Tito v Varšavi podpisal pogodbo o prijateljstvu, jo med drugim dejal: »Ta pogodba je velikanskega pomena za obe držarvi, ker priča o njunih težnjah za sodelovanjem r miru in za razvoj.«
Danes po kratkih, komaj dveletnih izkušnjah vidimo, da je naše sodelovanje rodilo sadove, ki smo si jih želeli in z zadovoljstvom ugotavljamo, da je naše medsebojno razumevanje, podpora in sloga v pogledih na najbistvenejša mednarodna vprašanja — za uvedbo pravičnega miru v svetu — v popolnem soglasju, kar je pokazala razen desetin drugih primerov tudi zadnja konferenca v Pragi. Sporedno s tem se vedno bolj intenzivno razvijajo tudi naši gospodarski in kulturni odnosi. Naše vsestransko sodelovanje
—	politično, gospodarsko in kulturno
—	je razen dejanskega prispevka za stabilizacijo in obnovo naših dveh držav, kar bi hotel posebno poudariti,
—	značilen prispevek k splošni obnovi, izgradnji in krepitvi miru t Evropi.
Na svetu so svetohlinski »prijatelji ljudstva«, ki v imenu splošno znanih svojih lastnih ciljev podtikajo demokratičnim državam in sicer predvsem Jugoslaviji, da demokratične države baje ne želimo obnove Evrope, da nočemo stabilizacije in da celo niti ne želimo miru. To cinično hujskanje, ki ga širijo v svetu z določenimi političnimi nameni, je tako znano, da o njem sploh ni treba govoriti.
Narodi naših držav in vsi miroljubni narodi sveta pa najbolje vedo, kar je bistveno, da se želimo samo zavarovati pred novim fašizmom in napadalnostjo in da so vsa naša priza-
devanja usmerjena le za okrepitev pravičnega in demokratičnega miru v svetu.
Kaj ni dovolj značilno, da jo res tako, ko naši narodi z napornim delom dvigajo iz ruševin in požganih mest svoji državi in da z vero v bodočnost gradimo naše tovarne in šole, naša gledališča in železnice, knjižnice in muzeje, ki delamo za mir, medtem ko drugi že mislijo na novo klavnico narodov. Mi ne govorimo o vojni in ne grozimo s to besedo narodom, ki so se rešili ali ki se hočejo rešiti bremena imperialističnega jarma.
Naši narodi, ki so znani v zgodovini po tem, da nad vse cenijo mir, ki znajo orati, sejati in graditi, cenijo nad vse svojo svobodo. Naši narodi imajo prav tako močne mišice kakor tudi živce in bodo težko uspeli oni, ki bi nas hoteli preplašiti in odvrniti s poti, na katero smo krenili, s poti krepitve demokracije v naših državah.
Naša pot ljudske demokracije, graditve in neodvisnosti zahteva mir, trajen in pravičen. Za ohranitev tega miru se bomo kljub vsem grožnjam in zastraševanjem skupno borila ter delali z vsemi silami za njegovo okrepitev. VeTujcm, da so bosta v imenu teh svetlih ciljev bratsko sodelovanje in prijateljstvo med Poljsko in Jugoslavijo stalno čim dalje bolj poglleblje-valo in učvrščevalo.
Naj živi večno prijateljstvo narodov FLRJ in Poljske! Naj živi sodelovanje vseh demokratičnih narodov! Naj živi maršal Tito, organizator borbe in zmage narodov Jugoslavije!
Ob koncu je govoril o pomenu sodelovanja slovanskih narodov general-laijtnant Savo Orovič, podpredsednik slovanskega komiteja Jugoslavije.
DEMOKRATIČNE SILE SE NE BUJE IZSILJEVANJ
IN GROŽENJ
PoSitični komentator
Tanjuga o govoru predsednika Trumana pred Kongresom
Beograd, 18. marca. Politični komentator Tanjuga piše:
»Govor, ki ga je imel predsednik ZDA Truman pred Kongresom, je ponovno potrdil, da hočejo ameriški vladajoči krogi s militarizacijo svoje dežele, intervencijami proti svobodoljubnim narodom ter s podkupovanjem in zastraševanjem zatreti močno gibanje narodov za mir in demokracijo. Medtem ko se Sovjetska zveza in države ljudske demokracije posvečajo izgraditvi in hočejo utrditev miru, hoče Truman, naj kongres nadaljuje z ukrepi za povečanje vojaških sil ZDA. ZDA že imajo ali pa ustvarjajo vojaška oporišča po vsem svetu in porabijo za vzdrževanje oboroženih sil 11 krat več kot pred vojno. Toda .vladajoči ameriški krogi z vsem tem še niso zadovoljni. Predsednik Truman je v svojem včerajšnjem govoru zahteval, naj Kongres sprejme zakon o splošni vojaški službi in ponovno uveljavi odredbo o novačenju za redno vojsko ter pospeši postopke v zvezi s tako imenovanim programom za obnovo Evrope, ki bi bil eden od elementov za dosego ameriške vladavine v svetu. Da bi upravičil ukrepe za ojačenje vojnih sil ZDA, je hotel Truman potvoriti smisel politike Sovjetske zveze in držav ljudske demokracije, vendar so odlok Vrhovnega sovjeta o demobilizaciji vseh še preostalih starejših letnikov in dosledna borba Sovjetske zveze in držav ljudske demokracije za mir in sodelovanje med vsemi miroljubnimi narodi na temelju enakopravnosti obsodili že v naprej vse njegove poskuse na neuspeh.
Odpor, ki so ga pokazali vsi evropski in drugi svobodoljubni narodi proti raznim »načrtom«, »doktrinam« itd., je zmedel njihove avtorje. Evropski narodi se niso dali zavesti. Delavni francoski narod je razkrinkal spletke razdiralca njegove enotnosti m se bori za demokratizacijo in neodvisnost svoje države, široke množice italijanskega ljudstva sc zbirajo v fronti ljudske demokracije in se bore proti kolonizatorskim načrtom. Grško ljudstvo se junaško bori za svobodo in neodvisnost, kitajsko ljudstvo osvobaja svojo deželo okrutnega režima Kuominianga in ameriških vsiljencev. Špansko ljudstvo se neprenehoma vztrajno bori. Angleško ljudstvo se upira napadom imperialistov na njegove življenjske pogoje in se bori proti politiki, ki hoče napraviti iz Velike Britanije agenturo Amerike. Saj celo v samih ZDA raste borba za demokratične svoboščine in za zavarovanje interesov ljudstva pred nevarnostjo krize in brezposelnosti.
Ker stopajo vedno večje množice ljudstva v borbo za trden mir, demo-
kratizacijo in nacionalno neodvisnost, vlada v ameriških vladajočih krogih velika zmeda. Zanašajo se samo še na silo in grožnje. Če bi sprejeli in izvedli Trumanov predlog, bi to terjalo nadaljnje povečanje vojaške zmogljivosti ZDA za okupacijo tujih dežel, za intervencije proti svobodoljubnim narodom in za uvajanje režimov policijskih držav proti naprednim gibanjem. Uvedba splošne vojaške obveznosti, ki jo zahteva predsednik Truman, naj bi olajšala izvedbo ameriških načrtov in prestrašila demokratične sile. Predsednik Truman druge dolži »napadalnih« namenov in »vmešavanja« v zadeve drugih držav, sam pa grozi tik pred volitvami italijanskemu ljudstvu, ki je odločno izjavilo, da noče biti plen kogar koli. Predsednik Truman hoče ustvariti vojno psihozo in plaši ameriško ljudstvo z dozdevnimi napadalnimi nameni drugih držav, da bi ne opazilo neuspeha njegove lastne politike, inflacije in krize v ZDA. Tako bi si hotel zagotoviti uspeh na bližnjih vo-ltivah za predsednika.
Prav tako ni slučajno, da je govoril predsednik Truman neposredno po londonski konferenci ZDA, Velike Britanije m Francije, na kateri so skovali zaroto proti združitvi in demokratizaciji Nemčije ter točno na dan podpisovanja zahodnega vojaškega bloka v Bruslju, na dan, ko so na zasedanju 16 držav Marshallovega načrta govorili o »komunistični dominaciji«, o sugestiji, da je »treba« gospodarstvo zaščititi pred notranjo in zunanjo napadalnostjo«. Predsednik Truman je hotel s tem prestrašiti udeležence pariške konference in jih prisiliti, da se priključijo vojaškemu bloku držav, ki bi bil sredstvo ameriške politike v Evropi S tem ie predsednik Truman povedal, da ie treba dati vojaška jamstva »zahodnemu bloku« v času pariške konference, za katero je celo reakcionarni tisk na zahodu priznal, da je logično nadaljevanje bruseljske konference. Turški, grški in italijanski predstavniki so razpravljali o ustvaritvi »sredozemskega dodatka« zahodnemu vojaškemu bloku. Tudi to razgalja pravi smisel »Marshallovega načrta« in dokazuje, da je le inačica »Trumanove doktrine«. Tako imenovane »pomoči« po Marshallovem načrtu še vedno niso prejeli. Medtem ko so lani na prvem sestanku v Parizu predstavniki 16 držav zahtevali 29 milijard dolarjev, proučuje sedaj ameriški Kongres predlog, po katerem naj bi dobili 3300 milijonov za prihodnjih 15 mesecev. V tem času se države, ki so sprejele pogoje Marshallovega načrta, zvijajo v gospodarskih težavah. V teh državah proizvodnja nazaduje, položaj delovnih množic je vedno
pa
In
težji, gospodarstvo teh držav plan ameriških monopolistov, več! »Pomoč« daje prednost Nemčiji, ki so jo na pariški konferenci uradno sprejeli v Marshallov načri. Prekooceanskim »dobrotnikom« je obnova Evrope lanski sneg. Londonska konferenca, vojaške pogodbe 5 zapadnih držav v Bruslju in pariška konfe renca držav Marshallovega načria jasno govore o načrtih ameriških vladajočih krogov. ZDA hočejo usivariii blok zahodnih držav s Porurjem in zahodno Nemčijo, iti bi jini služil za iz' vedbo napadalnih nakan in za zadušitev demokratičnih gibanj Ijudsiva. Ta Trumanov govor je poirditev vsega tega.
Demokratične sile se ne boje izsiljevanj in groženj Demokratične sile pod vodstvom Sovjetske zveze so močnejše od sil napadalnosti in na-zadnjašiva. Demokratične sile se neprestano krepe po vsem svetu in tudi v ZDA. Jamstvo za bodočnost demokratičnih narodov je borba za izgradnjo in krepitev njihovih držav in za sodelovanje vseh svobodoljubnih in miroljubnih narodov na svetu.«
Podpis zavezniške pogodbe med ZSSR in Boigarijo
Moskva. 19. marca. (Tass). Listi prinašajo na naslovnih straneh poročilo o podpisu pogodbe o prijateljstvu, sodelovanju in vzajemni pomoči, ki je bila sklenjena 18. marca v Kremlju med Sovjetsko zvezo in LR Bolgarijo. V tej zvezi objavljajo besedilo pogodbe in govorov Molotova in Dimitrova ob podpisu te zgodovinske listine.
Trgovinski sporazum z Madžarsko
Beograd, 19. marca. Danes so v Budimpešti podpisali enoletni sporazum o trgovinski zamenjavi med Jugoslavijo in Madžarsko. Na podlagi tega sporazuma bo Jugoslavija izvažala v Madžarsko les, železno rudo in druge surovine, Madžarska pa bo izvažala v Jugoslavijo kovinske izdelke, ognjavami material in električni material ter razne kemične surovine, stroje itd.
Izročitev albanskih odlikovanj dr. Iv. Ribarju in Moši Pijadu
Beograd, 19. marca. Izredni poslanik in pooblaščeni minister LR Albanije Ramadan Cifaku je izročil včeraj predsedniku Prezidija Ljudske skupščine FLRJ dr. Ivanu Ribarju in podpredsedniku Prezidija Moši Pijadu Red svobode, s katerim ju je odlikoval Prezidij LR Albanijo.
V drugem letu petletke meram® v ptor izvodu]! premoga doseči še večje uspehe
Že v prvih povojnih letih so naši rudarji dosegli pri obnovi rudnikov in pri dviganju proizvodnje takšne uspehe, s kakršnimi se lahko ponaša redko katera država, ki je utrpela škodo v vojni. Zlasti v lanskem letu so naši rudarji izvršili velike naloge. Proizvodni plan premogovnikov zveznega pomena je bil med letom zaradi naraščanja potreb v zvezi z dviganjem industrijske proizvodnje in prometa dvakrat povečan; navzlic temu so premogovniki izpolnili plan skoraj stoodstotno, proizvodnja pa je bila za polovico večja kakor pred vojno. Ta nagli tempo dviganja proizvodnje premoga nam je šele omogočil uresničenje velikih nalog v zvezi z industrializacijo in elektrifikacijo države po petletnem planu.
V	prvih mesecih letošnjega leta so delovni kolektivi naših premogovnikov še z večjo odločnostjo nadaljevali borbo za izpolnitev svojih planskih nalog, obenem pa so nadaljevali borbo za odstranitev pomanjkljivosti iz lanskega leta. Ena osnovnih pomanjkljivosti v lanskem letu je bilo nepopolno in neredno vodstvo sta. tistike in evidence. Vodstva naših premogovnikov so lani posvečala vso pažnjo proizvodnji in niso dovolj upoštevala, da planska proizvodnja ni mogoča brez dobre statistike in evidence. Na tem področju smo letos že dosegli napredek pri številnih rudnikih. Delovni kolektivi zasavskega premogovnega bazena, timoškega bazena in rudnikov v Aleksincu prednjačijo glede statistike in evidence. Njihova poročila o izpolnjevanju plana prihajajo pravočasno v generalno direkcijo za premog. Čeprav nekateri rudniki še niso dosegli zadovoljivih uspehov v organizaciji evidence, je vendar opažati napredek v primeri z lanskim letom, ko je delo v planskih oddelkih trpelo zaradi začetnih napak.
Izkušnje v prvih mesecih letošnjega leta so pokazale, da še ni vsem rudarskim kolektivom uspelo odstraniti slabe prakse prejšnjega leta, ki se je kazala v neenakomernem izvrševanju mesečnih planov. Rudniki so v začetku meseca po navadi zaostajali za planom in so šele ob koncu meseca skušali nadomestiti zamujeno. Rudnik Resava-Bare je n. pr. letos v prvi dekadi februarja izpolnil proizvodni plan le z 91°/o, v drugi dekadi s 104%>, v tretji dekadi pa s 117%). še bolj značilni so ti odstotki pri premogovniku Bogovina, kjer je bil plan v prvi dekadi izpolnjen s 87%, v drugi dekadi s 94% in v tretji dekadi s 120%. Tako številke kažejo, da se delovni kolektivi v začeku meseca niso borili z enako vztrajnostjo kakor ob koncu meseca. Velik napredek v enakomernem izpolnjevanju planov so pokazali zlasti premogovniki Hrastnik, Trbovlje in Dobra Sreča. Tako je trboveljski rudni!* izpolnil proizvodni plan v prvi dekadi februarja z 99%, v drugi s 101% in v tretji s 100%.
Eno izmed najvažnejših vprašanj, s katerim so imeli lani rudniki mnogo opravka, je vprašanje delovne sile in delovne discipline. Vprašanje delovne sile se mora letos reševati predvsem z zaposlitvijo odvečne delovne sile s podeželja, nadalje z zaposlitvijo mladincev, ki so se udeležili raznih mladinskih delovnih akcij, kakor tudi z zaposlitvijo ženske delovne moči za lažje delo. Še važnejše pa je, kakor je to poudaril maršal Tito v novoletni poslanici, vprašanje delovne discipline. Uprave rudnikov in sindikalnih podružnic so lani izdale razne ukrepe za zboljšanje delovne discipline. Pravilno je ravnala sindikalna podružnica rudnika Ravna Reka. Tesno se je povezala z organizacijami Ljudske fronte na vasi, ki so rudarjem pomagale obdelovati zemljo, da ne bi le-ti izostajali od dela. Sindikalna podružnica pa se je zavezala, da bo kmetom pomagala pri gradnji za-'družnih domov, zlasti pri izvršitvi strokovnih deL Odstotek izostankov se je v tem rudniku že znatno zmanjšal Pravilno so ravnali pri reševanju delovne discipline tudi v raškem premogovniku, kjer delajo po večini delavci z dežele. V vaseh so ustanovili sindikalne aktive, ki skrbijo tudi za pravilno preskrbo rudarjev in njihovih družin, za kulturno prosvetno delo, za prevoz rudarjev do rudnika itd.
V	nekaterih premogovnikih so uvedli denarne kazni. Tak ukrep se da upravičiti proti raznim špekulantom, ki pridejo delat v rudnik samo zaradi tega, da bi si zagotovili rudarsko preskrbo, pa največkrat izostajajo od dela, ati pa proti tistim, ki pridejo delat v rudnik samo zato, da bi dobiti delavsko obleko in obutev, nato pa delo zopet opuste in se javijo pri kakšnem drugem rudniku z istim namenom. Pri nalaganju denarnih kazni je treba točno presoditi vsak posamezni primer. Denarnih kazni se ne sme uporabljati pavšalno. V senjsko-resav-skih rudnikih so nalagati denarne kazni tudi tistim rudarjem, ki so na mesec le nekaj dni izostati in so delali 27 in celo 28 dni. V težaven položaj so prišli nekateri rudarji rudnika v Aleksincu, ki so jim krajevni
ljudski odbori strogo naročili, da morajo obdelati svojo zemljo, v rudniku pa so jih klicali na odgovornost, ker niso prišli na delo. Namesto, da bi pomagati takim rudarjem in organizirali obdelovanje njihovih zemljišč, da bi zboljšati idej-no-politično delo, so se voditelji sindikalnih podružnic običajno strinjali z upravami rudnikov, da je treba izdati „najostrejše ukrepe“. Taka uprave rudnikov in takšni sindikalni funkcionarji se največkrat malo zavzemajo za to, da bi se zboljšala služba delavske preskrbe, da bi se zgradila delavska stanovanja, da bi se pravilno rešilo vprašanje delav» slcih plač itd.
Poleg slabe delovne discipline j« pogosto vzrok neizpolnjevanja plana, da delavci prehajajo iz enega rudnika v drug rudnik ali v druga podjetja. Treba je skrbeti za čim večjo stalnost delovnega kadra. Tudi uvajanje nove tehnike zahteva več časa za vzgojo novih strokovnih kadrov. Rudarji pogosto odhajajo v Itaka podjetja, kjer lahko pri enakem delu ved zaslužijo. Velike razlike v zaslužku pogosto povzročajo nepravilno določene norme. V zasavskih rudnikih predstavljajo norme v resnici predvojne akordne postavke in je zato razumljivo, da so pod današnjo proizvodnostjo dela. Na drugi strani so znani primeri škodljive konkurence pri iskanju delovne stile. Republiška in lokalna podjetja si skušajo včasih z visokimi plačami zagotoviti delovno silo. Pogosto opravljajo strokovni rudarji v gradbeni seziji gradbena nestrokovna dela, ker nudijo nekatera gradbena podjetja ob pomanjkanju delavcev večji zaslužek.
Lani je le okrog 50 % rudarjev delalo po normah. Uprave rudnikov so se postavljale na nezdravo in oportunistično stališče, češ da zaradi »objektivnih pogojev« norm ni mogoče uvesti. Uprave rudnikov se bodo morale čimprej lotiti revizije obstoječih norm. Ta naloga bo zaupana nermir-cem ,za kältere bodo prirejeni še novi tečaji. Določanje norm je resno in odgovorno delo, pri katerem mora sodelovati ves rudarski kolektiv. Sever da pa pri tem ne «sme priti do izraza škodljiv vpliv raznih lenuhov in zabur šantov.
Povprečni delovni učinek naših rudarjev je danes večji kakor je bil pred vojno. Ta povečana proizvodnost dela je bolj rezultat delovnega poleta rudarjev kakor izpopolnjene organizacije dela. V naših premogovnikih je treba uvesti nove odkopne metode, ki bodo povečale delovni učinek. Delo v rudnikih je treba mehanizirati z mehaničnimi kladivi in drugim mehaničnim orodjem, z napravami za nakladanje, prevoz itd. Posebno pažnjo je treba posvetiti tudi povečanju varnosti dela. To pa zahteva, da rudarji spoznajo novo tehniko in da se strokovno usposobijo v tečajih.
Mehanizacija dela in nova tehnika nudita poleg novih odkopnih metod in boljše organizacije dela ogromne možnosti za povečanje proizvodnosti dela. Naši rudarji stremijo za tem, izkoristiti vse te možnosti, kar dokazuje ogromno število udarnikov. Samo v lanskem letu je bilo v premogovnikih razglašenih 3762 udarnikov. Naši udarniki so pokazali, da se stare norme lahko zamenjajo z novimi in da se tudi povečane proizvodne naloge lahko izpolnijo in presežejo, samo če je delo bolje in racionalneje organizirano, če je pravilno razporejeno in če Ee izkoristijo vsa tehnična izkustva. Uspehi v prvih mesecih letošnjega leta nam kažejo, da znajo naši rudarji izkoriščati dragocene izkušnje, ki so si jih pridobili v prvem planskem letu. Če bodo nadalje odstranjevali pomanjkljivosti in slabosti ter dvignili delovno disciplino in proizvodnost dela, bodo lahko zagotovili izpolnitev velikih in težkih nalog, ki jih zahteva drugo leto naše petletke.
Vsa pokrajina Anhvej pod nadzorstvom kitajske ljudske armade
Mandžurija, 18. marca. Agencija Nova Kitajska poroča: Štab narodno osvobodilne armade severovzhodne Kitajske je objavil, da je z osvoboditvijo Čepingkaja prišla pod nadzorstvo demokratične armade vsa pokrajina Anhvej. V bojih za osvoboditev Čepingkaja je bilo ujetih 13.603, ubitih in ranjenih pa 3.738 Kuomin-iangovih vojakov. Železniško križišče Čepingkaj je važna strateška točka v središču južne mandžurske doline.
Anglija je dvignila zadnji obrok kanadskega posojila
London, 18. marca. (Reuter). Velika Britanija je prejšnji teden dvignila zadnjo kvoto kanadskega posojila in je torej potrošila celotno marčevsko kvoto v prvih 14 dneh. Reuter poudarja, da je to dokaz velikega pomanjkanja dolarjev v Veliki Britaniji in dodaja, da bo morala začeti britanska vlada nove razgovore, kajti tudi v Kanadi sami vlada veliko pomanjkanje dolarjev.
Trumanov govor v Kongresu pomeni poziv k ustvaritvi ameriške policijske države
je izjavil Henry Wallace
New York 18. marca (Tass) Včerajšnji Trumanov govor v Kongresu je povzročil vznemirjenje celo med mnogimi konservativnimi ameriškimi vodji. Dopisnik agencije Associated Preš poroča, da so republikanski prvaki prepričani, da Truman hote »ustvarja krizo< v interesu inozemske politike. Trumanov govor je izzval ostro kritiko pri naprednih osebnostih ZDA. Kandidat tretje stranke Henry Wallace je med drugim izjavil tudi tole: »Ta nesramni poziv k novi mobilizaciji po vsem svetu je skrivno priznanje propada Trumanove ^doktrine in poziv za ustvaritev ameriške policijske države.«
Napredni senator demokrat Taylor, kandidat tretje stranke pri prihodnjih volitvah, je predstavnikom tiska izjavil, da je proti Trumanovemu
programu in za hitro izvedbo demobilizacije. Izjavil je, da je skrajni čas za objavo demobilizacije v ZDA., ter poudaril, da je proti vojaškim ukrepom, ki odvzemajo svobodo in proti vojaški upravi v Ameriki.
Član predstavniškega doma delavske stranke Mark Antonio je izjavil predstavnikom tiska, da je Truman nerodno izvršil navodila »svojih gospodarjev — vojaških oseb in bančnikov«. Trumanov govor ne bo zapeljal ameriškega ljudstva. Dodal je: »Čeprav so Trumanovi govori smeš-
Zaman rožljajo z orožjem
Pred nekaj dnevi so zunanji ministri Anglije, Francije in držav Bene-luxa podpisali tako imenovani >za-padni pakte, pogodbo o »medsebojnem sodelovanju, da preprečijo ponovni vojaški napad Nemčije ali katere koli druge države«. Skoraj istočasno je bila zaključena konferenca predstavnikov 16 držav Marshallovega plana, ki se je dokončno izrekla za vključitev Nemčije v tako imenovani yplan za obnovo Evrope*.
Na ta način so ameriški imperialistični zasužnjevalci svojim satelitom formalno dali potrditi svoje načrte, da si politično in gospodarsko podredijo zahodno Evropo, ustvarijo napadalni blok proti demokratičnim državam in vključijo vanj zahodno Nemčijo kot središče. Kljub govoričenju in obrabljenim diplomatskim frazam o zavarovanju pred nemško napadalnostjo, hlapci ameriškega imperializma na bruseljski konferenci niso mogli prikriti smotrov prekooceanskih monopolistov, ki so jih pa docela jasno in enostavno razkrili na pariški konferenci.
V Parizu niso mnogo govorili o gospodarskem položaju v državah Marshallovega plana, o katerem je Bi-dault ugotovil, da se je znatno poslabšal od prvega zasedanja 16 držav. Morali bi pač priznati, da so gospodarske krize, ki prete tem državam, posledica zasužnjevalne politike ameriških monopolov. Prav tako niso razpravljali o ukrepih, ki bi dejansko pripomogli k boljšemu položaju, pač pa o predlogih za ukinitev izvoza in podobnih vprašanjih, ki so v resnici diktat ZDA, da bi čim bolj omejile konkurenčno proizvodnjo v Evropi. Vsekakor je bilo težišče razgovorov priključitev zahodne Nemčije, t. j. tako imenovane biconije in francoske cone, o čemer pa po zaključku konference še tajno razpravlja delovni odbor, ki bo dokončno formuliral sodelovanje zahodne Nemčije v Marshallovem planu.
Nadaljnje načrte ZDA sta v svoji preveliki vnemi nepremišljeno izdala grški in turški zunanji minister, ko sta predlagala, da bi v bruseljski pakt vključili vse države Marshallovega plana. Podpisniki bruseljskega pakta so sicer zaenkrat smatrali takšno razširitev zapadne vojaške zveze za prenagljeno, vendar dokazuje dosedanja poslušna izvedba ukazov iz Wall-Streeta, da se temu ne bodo upirale ob času, ki qa bodo diktirale ZDA.
Med tem ko so zastopniki reakcionarnih vladajočih klik v zahodni Evropi popolnoma ustregli ameriškim imperialističnim načrtom, in ko tako obenem s svojimi zapovedniki onkraj Oceana ogrožajo neodvisnost narodov in mir v svetu, pa države z demokratično ureditvijo grade čvrst mir. Zadnji odlok sovjetske vlade o delni demobilizaciji sovjetske armade je ponoven dokaz za miroljubno politiko, ki jo z največjimi napori poizkušajo prikriti imperialistični hujskači na novo vojno. Kakor piše dopisnik >Telepressat iz Pariza, ispravlja ta miroljubna poteza so-vjetske vlade iz ravnotežja vso zapadnjačko protisovjetsko propagando in onemogoča kakršno koli opravičilo za zahodni vojaški blok.« Prav tako je demobilizacija sovjetske armade ostro nasprotje Trumanovih zahtev, ki iih je postavil senatu in predstavniškemu svetu za obvezno vojaško službo in za povečanje oboroženih sil ZDA.
Vojno hujskaški načrti ameriških imperialistov in njihovih hlapcev v Evropi ne morejo uspeti, kajti široke ljudske množice držav Mashallo-vega plana, kakor tudi ameriške delovne množice ne bodo nasedle njihovim nakanam. Miroljubna politika Sovjetske zveze in drugih držav z demokratično ureditvijo daje naprednim silam v državah, v katerih vladajoče klike prodajajo interese svojih narodov ameriškemu dolarju, pobudo za čedalje večji odpor proti za-sužnjevalnim načrtom.
Prav ob času, ko ameriški imperialisti z diktatom za bruseljski pakt in za vključitev zahodne Nemčije v zasužnjevalni Marshallov plan poskušajo uveljaviti svoje ekspanzioni-stične smotre, praznujejo jugoslovanski narodi in poljski narod drugo obletnico pogodbe o prijateljstvu in medsebojnem sodelovanju med Jugoslavijo in Poljsko. Minuli dve leti sta prijateljstvo in povezanost med narodi obeh držav pripomogli k hitrejšemu notranjemu napredku v obeh državah. k prijateljskemu sodelovanju med narodi in utrditvi miru v Evropi. Z drugimi pogodbami med državami z demokratično ureditvijo omogoča ta pogodba čvrsto obrambo pred zasužnjevalnimi smotri ameriških imperialistov in njihovih za-hodno-evropskih vazalov ter krepi demokratični tabor miru v svetu.
ni, so vendarle tudi tragični, ker ogražajo splošen mir.«
Predstavnik delavske stranke Isac-son je izjavil tole: »Predsednik predvsem poudarja »strašilo vojne« in hoče s tem prikriti porazen neuspeh svoje doktrine, rešiti svojo vlado poraza pri novembrskih volitvah, skriti polom svoje politike in nesposobnost, da bi ustavil inflacijo in zaščitil državljanske svoboščine. Namestu da bi skušal doseči pravi mir, predlaga predsednik Truman militarizacijo Amerike.«
Truman zahteva uvedbo splošne vojaške obveznosti v Združenih državah
Washington, 17. marca. Bilten I Organizacije Združenih narodov, je
ameriškega ministrstva za zunanje rieial da hndo Združeni narodi še zadeve je objavil govor predsednika Trumana v Kongresu. Predsednik Truman je svoj govor pričel z besedami: »Prišel sem, da vas obvestim o kritičnem stanju v Evropi, kjer se dogajajo hitre spremembe, ki ogražajo našo zunanjo politiko in našo državno varnost.«
Nato je predsednik Truman govoril o nevarnosti za mir, o domnevnih prizadevanjih ZDA. da bi odpravile možne spopade. Nato je ponovno ostro napadel Sovjetsko zvezo, češ da s svojim stališčem dela proti miru, da zlorablja veto v organizaciji ZN in da je razrušila neodvisnost in demokracijo številnih držav v Vzhodni in Srednji Evropi. Nato je govoril o ukrepih nekaterih držav, da se v okviru Marshallovega načrta ekonomsko obnove in sporedno s tem ustvarijo zapadni blok. »čeprav je gospodarska obnova v Evropi bistvenega pomena, je dejal predsednik, ukrepi za gospodarsko obnovo niso zadostni, če hočemo, da bo gospodarska obnova uspela, jo je treba zaščititi pred zunanjim in notranjim napadom. Ponovno je poudaril pomen, ki ga ima za ZDA pogodba, podpisana v Bruslju. in je obljubil tej akciji vso podporo. Prepričan sem, da bo odločnost Vel. Britanije, Francije, Belgije, Holandije in Luksemburga, da se zaščitijo same, naletela pri nas na prav takšno odločnost, da jim pri lem pomagamo. Sedanji razvoj dogodkov v Evropi postavlja ZDA osnovna vprašanja življenjskega pomena. Mnenja sem, da smo prišli do točke, ko je treba popolnoma jasno pokazati naše stališče.«
Ko je govoril o odnosu ZDA do
dejal, da bodo Združeni narodi še vedno temelj uvajanja zakona o mednarodnih poslih, potrebno pa je ukreniti tudi kaj drugega. »V svetovni zgodovini so trenutki, ko je bolj modro delati kakor pa oklevati.« Nato je predložil potrebne ukrepe:
1.	Priporočam, naj Kongres čim-prej dokonča postopek v zvezi s programom evropske obnove.
2.	Priporočam, da hitro sprejmete zakon o splošni vojaški dolžnosti. Preden se bodo svobodni narodi Evrope mogli ponovno okrepiti in preden bodo mogli komunisti ogražati’ že sam Obstoj demokracije, mor.ajo postati ZDA dovolj močne, da pod-pro one države v Evropi, ki jim grozi komunistična kontrola in vlada policijskih držav. Splošna vojaška dolžnost je edini praktični način, po katerem je mogoče civilne komponente naših oboroženih sil dvigniti do potrebnih moči, če hočemo biti pripravljeni na nepričakovano nevarnost. če ZDA sprejmejo splošno vojaško dolžnost, je v tem trenutku to očividen dokaz vsemu svetu, da smo sklenili svojo voljo za mir podpreti z močjo za mir.«
3.	»Priporočam, da ponovno uveljavite odredbo o novačenju, da bi bile naše oborožene sile dovolj močne. Naše oborožene sile nimajo dovolj moštva, da bi bile dovolj močne, niso pa mogle biti dovolj močne samo s prostovoljnim stopanjem v vojsko.«
Predsednik Truman je nadalje izjavil. da so vojaške sile potrebne zato, da bi ZDA mogle zadostiti svojim mednarodnim obveznostim, in je poudaril, da so priporočila, ki jih je dal, najnujnejšega značaja.
Ameriški Slovani za politiko prijateljstva z vsemi demokratičnimi
državami
Predi volitvami v okrajne ljudske skupščine/
Na predvolivnifi zborovanjih je največ govora o gospo« danskih ukrepih, vezanih cenah in kmečkih zadrugah
Po vseh okrajih se razvija tekmovanje v pripravah in izvedbi volitev
Po vseh okraph noše republike se vrše zadnje priprave za nedeljske volitve v okrajne ljudske skupščine. Vrste se predvolivni sestanki in zborovanja, ki so po večini dobro obiskana, kar je dokaz, da se ljudstvo zaveda važnih nalog, ki čakajo okrajne ljudske skupščine in okrajne ljudske odbore.
Na zborovanjih razpravljajo volivci največ o gospodarskih zadevah, o trgovini po vezanih cenah in o kmečkih zadrugah. Po vseh okrajih se razvija
tekmovanje za čim boljšo pripravo hi samo Izvedbo yotitev.
V mnogih krajih so sklenili, da bodo združili volitve s prostovoljnim delom na gradiliščih zadružnih domov. S polnoštevilno sdeležbo, čimprejšnjim zaključkom volitev in stoodstotnim glasovanjem za kandidate Osvobodilne fronte bodo manifestirali svojo državljansko zavest in svojo pripravljenost za čim tesnejše sodelovanje pri izgradnji naše ljudske oblasti in izvedbi gospodarske petletke.
Predvolivna razgibanost v okraju Celje-okolica
ških predvolivnih seslankov. V Sv.
Svojo predvolivno dejavnost je okrajni ljudski odbor Ceije-okolica usmeril predvsem na uvajanje najno-vejših gospodarskih ukrepov na terenu, ki so tudi izzvali živahno zanimanje. Dan za dnem se po vsem raz-sežnem območju vrste sestanki aktivistov, vaščanov, delavstva.
Vsi krajevni ljudski odbori so razdeljeni na sektorske skupine, ki so si na pobudo laškega sektorja med seboj napovedale tekmovanje v pripravah in sami izvedbi volitev. Žalski sektor pa je program tekmovanja še izpopolnil s točkami o dosegi najvšje-ga procenta udeležbe sestankov, o tekmovanju med posameznimi krajevnimi ljudskimi odbori in volišči, o najuspešnejšem razkrinkavanju škodljivcev ter o zaključku volivnega dne z delom na gradilišču zadružnega doma. Savinjski hmeljarji se zlasti zanimajo za vezane cene, ki jim dajejo široke ugodnosii. Prepričali so se o koristnosti razširiive hmeljarskih nasadov.
Tudi v šentjurskem sektorju tekmujejo krajevni OF odbori med seboi, kot n. pr. Tratna in. Grobelno. Tratna si je v predvolivnem tekmovanju tudi popravila krajevno cesto. OF odbori so sodelovali tudi pri decentralizaciji zadrug, ki je bila na tem sektorju pravočasno zaključena.
V laškem sektorju je imel krajevni OF odbor Marija Gradec že 10 va-
Rupertu se sestankov z zanimanjem udeležujejo, mladina pa se je zavezala za okrasitev volišč, dočim je pri Sv. Jederti že izgotovila 100 propagandnih lepakov.
V	Vojniku, Dobrni in St. Janžu je v nedeljo govoril na sestankih odposlanec Izvršnega odbora OF Slovenije tov. Lampret, ki je živo in dojemljivo prikazal veličino in pomen naših naporov in uspehov ter vzroke zagrizene mržnje naših nasprotnikov. Volivcem v Sv. Pavlu je govoril tovariš Popit.
V	vsej tei delavnosti pa nastajajo tudi posamezne napake, ki jih je nujno treba odpraviti. To je predvsem pasivnost nekaterih krajevnih aktivistov, ki se ponekod zanašajo izključno le na okrajni kader. Zato ponekod prebivalstvu še ni jasen pomen volitev. Udeležba na skupnih predvolivnih sestankih ie ponekod nezadostna. Zlasti upravičeno pa ljudstvo samo kritizira svoje krajevne in OF odbornike ter člane same propagandne komisije zaradi njihovih izostankov.
Mladino je ponekod težko pritegniti k resnemu delu, zlasti pa k povezavi s krajevnim odborom. Vendar pa je mreža predvolivnih zborovanj in posvetovanj zajela podrobno ves teritorij, dočim tekmovalni duh oživlja splošno pripravljenost enotnega nastopa pri volitvah.	Tg
Obsežen gospodarski program Murske Sobote
New York, 18. marca. CTass) Ameriški vseslovanski kongres je poslal predsedniku Trumanu poslanico, v kateri izjavlja, da bodo včerajšnja predsednikova priporočila za uvedbo splošne vojaške izobrazbe in ponovna uvedba splošne vojaške dolžnosti okrepili umetno ustvarjeno vojno histerijo ter da so v očitnem nasprotju z Ustanovno listino Združenih narodov. Ta priporočila, dana eno leto po proglasitvi Trumanove doktrine, na katero pade glavna odgovornost za izpodkopavanje OZN in zapletanje mednarodnega položaja, so nov dokaz o militaristični politiki sedanie vlade ZDA. Ta priporočila so najbolj sramotno zakrinkanje kampanje, ki se izvaja v državi, da bi se z ustvaritvijo »Marshallovega načrta« vsilila evrojrskim državam tak-
šna oblika uprave, kakršno si žele voditelji ZDA. Trditev, da bo to v prid načelom civilizacije in svobode, je zasmehovanje idealov, za katere se je borila naša mladina v minuli vojni. Ameriški narod se ne more strinjati s politiko militarizacije države za ohranitev razpadajoče grške monarhije ali gnilega Cangkajškovega režima. Ameriški vseslovanski kongres izraža globoko vznemirjenje vseh naprednih Američanov in protestira proti vašim priporočilom ter izjavlja, da se bo boril pod vodstvom Henrya Wallacea, da bi se Amerika povrnila na Rooseveltovo pot prijateljstva in sodelovanja z vsemi demokratičnimi državamL Poslanico so podpisali predsednik ameriškega vseslovanskega kongresa Krzicky, podpredsednik Balokovič in tajnik Pirinski.
Dr. dementis o kampanji mednarodne reakcije proti češkoslovaški
Praga. 18. marca (Tanjug). Tajnik češkoslovaškega zunanjega ministrstva dr. Clementis je imel ob svojem imenovanju za častnega meščana mesta Kladna govor o mednarodnem položaju Češkoslovaške, v katerem je dejal:
»Češkoslovaške od Hitlerjevih Sasov še nikdar niso tako napadali kakor sedaj, kar je delo mednarodne reakcije. V kampanji proti Češkoslovaški sodelujejo tudi odgovorni predstavniki držav, ki žele razdeliti svet_ na nasprotne tabore. Ta kampanja je najbolj pokazala zainteresiranost tuje reakcije, da bi se razvoj razmer v Češkoslovaški in njena zunanja politika obrnila v drugo smer. Ker reakciji ni uspelo vključiti češkoslovaške v tako imenovano ameriško »pomoč« po Marshallovem načrtu, so se zatekli k drugim metodam vendar je ostal smoter isti.«
Dr. Clementjs je nato naglasil raz-l:ko med politiko imperialističnih sil pod vodstvom ZDA in miroljubno politiko slovanskih držav in držav ljudskih demokracij s Sovjetsko zvezo na čelu. Najbolj nevarna točka ameriške zunanje politike — je poudaril dr. Clementis — je njeno pojmovanje glede rešitve nemškega vprašanja. Tudi nemški tisk je pričel pod zaščito ameriških zasedbenih oblasti odkrito revizionistično gonjo.
Revizija agrarne reforme na Češkoslovaškem
Praga, 19 marca. (Tanjug). Komisija ministrstva za poljedelstvo z uspehom revidira prvo agrarno reformo. Dosedaj je razpravljala o 1020 veleposestnikih, ki so imeli 571.000 ha zemlje. Po sklepu komisije so od tega razdelili poljedelcem 334.581 ha, prejšnjim lastnikom pa je ostalo 6.3% zemlje. V glavnem so razdelili posestva bivšega plemstva in cerkvena posestva.
V Pragi so odkrili tajno skladišče orožja
Praga. 18. marca (CTK). Notranje ministrstvo je danes sporočilo, da so
varnostni organi odkrili v hiši trgovca Stanislava Mikšičeka, člana na-rodnosocialistične 6tranke, znatno količino orožja in streliva. To orožje je bilo po vseh znakih namenjeno za državni udar. ki ga je pripravljala narodnosocialistična stranka ter bi moralo biti uporabljeno v akciji na letališču Ruzine. Samokresi in puške ’ so tu jega izvora, tovarniško znamenje je bilo odstranjeno. Orožje je dobro ohranjeno in shranjeno v posebnem skladišču. Varnostni organi še nadalje preiskujejo.
Osrednji sindikalni svet Češkoslovaške je izdal v zvezi s splošnim čiščenjem organizacij in ustanov sovražnikov in škodljivcev navodila, po katerih je treba odstraniti iz podjetij tiste ljudi ki so oškodovali ljudsko premoženje, izkoriščali svoj položaj za osebno obogatitev in sabotirali izpolnjevanje dveletnega gospodarskega načrta.
Na predvolivnem zborovanju v Murski Soboti je predsednik MLO orisal in navedel dela, ki se bodo v Murski Soboti izvršila v prvi peiletki. Zlasti je poudaril važnost ustanavljanja komunalnih podjetij, ki so lansko lelo prinesla mestu nad 400.000 din čistega dobička, v letošnjem letu pa bodo PO načrtu prispevala okrog 900.000 din v mestni proračun.
Letos bo nanovo osnovana mestna ekonomija, ki bo predvsem skrbela za to, da bo mestni trg založen z vso
potrebno povrtnino. Dosedanja kleparska delavnica, ki pošilja svoje izdelke že po vsej državi, bo moderno preurejena in opremljena z vsemi potrebnimi higijenskimi pripomočki, umivalnicami, shrambami za obleke in podobno. Zmogljivost delavnice se bo povečala. Nanovo bo ustanovljena mizarska delavnica, ki bo izdelovala tipizirano pohištvo. Zgrajena bo nova moderna avtobusna postaja. Še letos bo dokončana osnovna šola. Ker je Murska Sobota brez kinodvo-
rane, bo dol MLO začasno preurediti telovadnico v novozgrajeni šoli in bo v aprilu že dogotovljena.
Ljudstvo je pozdravilo besede predsednika, zlasti ko je dejal, da bodo v Murski Soboti osnovane otroške jasli in Dom igre in dela, medlem ko organizacija AFŽ pripravlja novo igrišče za deco. MLO skrbi za olep-šanje mesta s tem, da bodo povsod urejeni zeleni nasadi, s čimer bo mesto pridobilo na svoji lepoti ter postalo privlačna točka tudi za tujski promet.	Tg
Domžale so napovedale tekmovanje Kamniku
Po vseh krajevnih odborih fronte kamniškega okraja se v zadnjem času vrše množični sestanki, na katerih govorijo poleg aktivistov tudi kandidati za posamezne volivnc enote. Zanimanje za te množične sestanke je veliko in navzoči volivci izražajo svoje zadovoljstvo z izbranimi kandidati, sokandidati in njihovimi namestniki, katere so potrdili volivci na množičnih sestankih. Vsi kandidati so v prvi vrsti gospodarstveniki in znani ter upoštevani javni delavci, ki bodo gotovo pokazali vso skrb za gospodarski dvig okraja v duhu socializma.
Na zborih volivcev obravnavajo vprašanja, ki zanimajo danes volivce. Veliko je govora o vezanih cenah, za katere je veliko zanimanje. Prav tako je tudi veliko zanimanje za kmečke zadruge, ki so bile v zadnjih dneh ustanovljene v okraju. Teh je danes nad 30. Dva krajevna odbora, ki sta v neposredni bližini večjega centra, ne bosta ustanovila svojih zadrug, ker sta preveč vezana na ta cenier. Nerazumevanje za kmečke zadruge so pa pokazali prebivalci KLO Tunjice, ki pravijo, da ne potrebujejo zadruge.
Na vseh množičnih sestankih so aktivisti tolmačili tudi članek predsednika vlade LRS, kar so volivci z zadovoljstvom vzeli na znanje. Marsikje so volivci stavljali razne predloge, ki bodo lahko v veliki meri popravili napake, ki so se dozdaj dogajale s sirani nekaterih uslužbencev oblastnih forumov.
Posamezni kraji napovedujejo tekmovanja drugim krajem. Tako je napovedala Osvobodilna fronia iz Domžal tekmovanje Kamniku v voiivni udeležbi in v čim hitrejšem zaključku volitev. Da se bodo volitve v Domžalah čim hitreje izvršile in da se komisijam posameznih volišč olajša delo, je voiivni štab obvestil vse volivce s posebnimi lističi o vseh podatkih, ki pridejo pri volitvah v poštev.	Tg
Prvi festival Italijanov v Istri in na Rek?
Rovinj, 19. marca. Danes se je začel v Rovinju prvi festival Italijanov v Istri in na Reki. Prvi večer bo nastopil italijanski pevski zbor iz Rovinja, pevci in solisti Narodnega gledališča na Reki, folklorna skupina iz Labina, pevski zbor italijanskega kluba kulture iz Pulja in gledališka skupina ladjedelnice »3 maj«. Ob tej priliki bo v Rovinju več razstav, ki bodo prikazale kulturno-umetniško in prosvetno življenje Italijanov na Reki in v Istri. V Delavskem domu bodo razstavili slikarska dela o obnovi Istre. V mestni čitalnici bo odprla razstava italijanskih knjig in izdaj italijanske unije za Istro in Reko. V italijanski gimnaziji bodo razstavili fotografije, ki prikazujejo udeležbo Italijanov v narodno-osvobodilnem boju in povoj-
ni izgradnji naše države.
Naslednjega dne bo premiera gledališke igre »Pietro La Mascera«. V gledališču »Gantuzio« bo priredilo mladinsko kulturno umetniško društvo iz Istre umetniški večer. 20. marca bodo nastopili italijanski pevski zbori iz Vodnjana, Poreča, Reke, Rovinja, Lovrana in Labina. Tretji dan popoldne bo godba na pihala iz Rovinja in Reke priredila javni koncert, popoldne pa bodo predstave v italijanščini. V Delavskem domu bodo zvečer nastopili pevski zbor »Maksim Gorki« iz Zagreba, italijanski zbor iz Trsta in folklorna skupina kmečke sloge ter orkester in solisti reškega Narodnega gledališča. Zadnji dan festivala bodo množični izleti gostov iz Istre in Reke.
šahovski turnir za svetovno prvenstvo
Reshevsky in Keres sta v VIII. kolu remizirala
Haag, 19. marca. V sredo je bila odigrana prekinjena partija Smislov proti Keresu iz VIL kola. Keres je imel kmeta več in je v 58. potezi zmagal.
V četrtek zvečer so igrali VIII. kolo. Ker je bil dr. Euwe v tem kolu prost, je bilo gledalcev manj kot običajno. Na sporedu sta bili partiji Bot-vinnik : Smislov in Keres : Reshev-sky.
Reshevsky se je v španski partiji branil s Steinitzovo varianto (1. e4, e5, 2. Sf3, Sc6, 3. Lb5, a6, 4 La4, d6). Keres je odgovoril s potezo češkega velemojstra Durasa 5. c4. Spočetka je izgledalo, da ima Keres prednost. Toda Reshevsky je našel dovolj možnosti za obrambo, pa je Keres že v 24. potezi ponudil remi, ki ga je Re-
Italijansko ljudstvo ho IS. aprila onemogočilo „dolarsko stranko“
Rim, 18. marca. (Tass) O vmešavanju ameriških uradnih osebnosti v italijanske notranje zadeve v zvezi z bliždjimi volitvami v Italiji priča izjava predsednika ameriškega Predstavniškega doma Martina, da je od italijanskih volitev odvisna »usoda civilizacije« in da Združenim državam Amerike ne sme biti žal naporov, »da bi bili gotovi uspeha«.
United Press je zvedel iz uradnih virov, da bodo pred aprilskimi volitvami v Italiji razporedili redne čete okrog Milana, Turina, Bologne in Cre-mone, kje imajo komunisti veliko ve-
čino. V okolici teh mest bodo na ne pristaše.
ukaz ministrstva za vojsko izpraznili taborišča za razseljene osebe in namestili tamkaj čete. To je varnostni ukrep med volitvami in za vsak primer tudi po volitvah.
Glasilo italijanske socialistične stranke »Avanti« ostro graja izjavo predstavnika ameriškega ministrstva zunanjih zadev Mac Dermouta o ameriški »pomoči« Italiji. Italija ne živi od miloščine in ne bo dopustila ameriškega izsiljevanja. Mac Dermout — poudarja »Avanii« — naj se zaveda, da bodo Italijani 18. aprila onemogočili »dolarsko stranko« in vse nje-
shevsky sprejel. To je bila doslej najkrajša partija turnirja.
Partija Botvinnik : Smislov je bila po 45. potezi belega prekinjena. V trdnjavski končnici imata oba nasprotnika enak material, toda Botvinnik ima boljšo pozicijo kmetov. Ni pa še gotovo, če bo ta prednost zadostovala za zmago. Partija je bila otvorjena z Griinfeldovo indijsko obrambo. Botvinnik je bil nekaj časa v hudi časovni stiski.
Stanje po Vlil. kolu ie: Botvinnik 4 (11, Keres 4, Reshevsky 3 in pol, Smislov 2 in pol (1), dr. Euwe 1. Keres in Smislov sta igrala po eno partijo več, ker še nista imela drugega prostega dneva.
Prekinjena partija Botvinnik : Smislov se igra šele v ponedeljek, ker so v petek, soboto in nedeljo prosti dnevi. Prihodnje, IX. kolo se igra v torek.
Republiška vollvna komisija LR 8 obvešča vse okrajne voflvne komisije, da ima na dan volitev 21. marca 1948 telefonske Številke 28-75, 28-76 inJ>3-45.	Republiška vollvna komisija LRS
VREMENSKO POROČILO HIDROMETEOROLOŠKE SLUŽBE
Stanje 19. marca: Hladen zrak je poplavil vso Srednjo Evropo in je predrl čez Dunajsko kotlino do Koviljača in Splita, kjer dežuje, a v Srednji Evropi ponekod celo sneži, toda Slovenija je oetala kot nekak otok še v toplem zraku vsled naglega dviga zračnega pritiska v področju Alp. V zvezi s tem se je razvil klin visokega pritiska, ki sega od Azorov do Dunajske kotline in ki zaenkrat določa značaj našega vremena.
Najnižje temperature so bile v Sloveniji med —1* do +7*, najvišje pa med +8* in 17*.
VREMENSKA NAPOVED ca sobto 20. marca
Prehodna pooblačltev ln ohladitev, na vzhodnem štajerskem manjše padavine, drugod domnevno brez bistvenih padavin, pozneje zboljšanje.
Kmetje na Goriškem prodajajo vino po vezanih cenah
Okraj Gorica je z decentralizacijo kmečkih zadrug izpolnil in razširil svojo trgovinsko mrežo, tako da ima sedaj vsak krajevni odbor svojo zadrugo. Novi način prodaje in odkupa po vezanih cenah so kmetje dobro sprejeli. Kmetje, ki se bavijo v okolici mest z gojenjem vrtnin in s sadjarstvom želijo, da bi bili tudi njihovi pridelki vključeni v trgovino po vezanih cenah. Okrajna poslovna zveza v Šempetru je debila dovolj raznovrstnega tekstilnega blaga, ki ga razpošilja zadrugam
Glavni pridelek, ki ga kmetje na Goriškem prodajajo po vezanih cenah je vino. Okrajno podjetje »Vino-pivo« je že sklenilo več pogodb za skupaj 100 hektolitrov. Kot prvi se je priglasil kmet Stekar Franc iz Dol. Cerovega, ki je prodal po vezanih cenah takoj 20 hi vina. Veliko zanimanje za prodajo vina ie tudi na Vipavskem. Vinarska zadruga v Vipavi pričakuje, da bo dotok vina še večji, ko bodo kmetje spoznali koristnost prodaje po vezanih cenah. Vendar se trgovina še ni razvila, ker zadruge še niso prejele dovolj industrijskih izdelkov, predvsem ročnega kmetijskega orodja. Kmetje prihajajo na okrajno mehanično podjetje, da bi jim izdelali motike, plevnicc in^drugo
Okrajna poslovna zveza pričakuje, da bo v najkrajšem času dobila še druge industrijske izdelke, s katerimi bo oskrbela zadruge. Te dni je prejela med drugim 6 vagonov cementa, ki ga bo poslala kmetskim zadrugam
Pospešen prevoz blaga v vezani trgovini
Zvezno ministrstvo za trgovino In preskrbo je izdalo naslednje sporočilo;
Ker se še vedno dogaja, da dobavitelji blaga ne pošljejo z blagom tudi faktur in da ne bi blago ležalo v skladiščih zadrug, morajo dobavitelji v najkrajšem roku izstavit; svoje fakture. Hkrati obveščamo zadruge, da lahko tudi nadalje prodajajo vse tisto blago, katerega enotne cene ustrezajo sedanjim nižjim enotnim cenam in so jim te znane (umetna gnojila, modra galica, plosko steklo itd.). Zadruge laihko tudi takoj prodajajo tobačne izdelke, vžigalice, sol in petrolej, ker so nižje enotne cene za to blago, kakor znano, za polovico manjše v primer; z dosedanjimi cenami (glej zvezni Uradni list št. 12). Ostalo blago bodo zadruge prodajale šele po dospetju fakture, ki jo morajo takni zahtevati od dobavitelja blaga. Kolikor zadruge ne dobe pravočasno faktur, morajo o tem obvestiti pristojne zadružne organe, da bodo lahko proti nerednim dobaviteljem napravili korake v smislu ob. sto>°č'i’i predoisov
De, bi «e pospeSfl prevoz Wags za vezano trgovino, morajo viri dobavlte-111 tega blaga na tovornem listu o zn ar čiti z žigom na vidnem mestu: »Ver saaie cene«.
Kako so okrajni ljudski odbori izvedli svoje naloge v proračunski kompaniji
G
hJaloga, ki je bila leios v zvezi s »estavljanjem proračunov krajevnih ljudskih odborov postavljena pred izvršilne odbore in odbore Osvobodilne fronte, je bila za njih nova. Do nedavnega se je naš politični aktiv prav malo zanimal za finančna in gospodarska vprašanja krajevnih ljudskih odborov, čeprav seveda ne moremo trditi, da naši politični delavci niso dobri gospodarji ali da ne bi poznali vsaj v glavnih obrisih osnov naše nove finančne politike, ki mora temeljiti na dobrem sodelovanju vseh organov ljudske oblasti. Pravilno proračunsko poslovanje mora biti odsev njihovega dobrega gospodarjenja. Ugotavljamo, da so bili ravno na tem področju krajevni ljudski odbori več ali manj prepuščeni somi sebi, da je proračunska nesigurnost povzročila nesigurnost v njihovem poslovanju, povzročila razne nepravilnosti ter mnogim odvzela veselje, da bi sodelovali pri delu krajevnih ljudskih odborov. Tak odnos seveda ni bil pravilen in je povzročil škodo le krajevnemu prebivalstvu samemu. Ustvaril je nesigurnost pri našem najnižjem oblastvenem organu ter nezaupanje in slab odnos do nadrejenih organov. Številne važne naloge, ki so bile postavljene pred krajevne ljudske odbore, zato niso bile pravilno in točno izvršene.
Ker so nam izkušnje pokazale, da je treba posvetiti mnogo več pozornosti proračunskemu poslovanju ljudskih odborov, če hočemo pravilno pospeševati njihovo gospodarsko dejavnost, so bili na številnih sestankih v okviru proračunske kampanje kakor tudi v dnevnem tisku obravnavani problemi, ki so v zvezi s finančno osamosvojitvijo naših najnižjih oblastvenih enot. Zanimanje državljanov za te probleme je bilo precejšnje, posebno tam, kjer je bila kampanja dobro pripravljena in so bili sestanki pravilno organizirani in vodeni. V tem rednačijo posebno primorski okraji, i so pravilno razumeli nalogo ter je niso mehanično prepuščali finančnim odsekom kot neko zgolj strokovno-adminislrativno delo, tudi se niso ustrašili težav, ki so se v večji ali manjši meri pojavljale. Na področju tistih ljudskih odborov, kjer so znali pravilno zainteresirati za to nalogo vse množične organizacije, tam so si volivci razčistili vse pojme o sestavi in izvajanju proračuna, poskrbeli so tudi za lastne dohodke ter niso dopustili, da bi prišli do izraza razni predlogi protiljudskih elementov, ki so skušali iznašati in zagovarjati le svoje osebne interese.
V mnogih primerih pa se ie pokazala popolna dezinteresiranost izvršilnega odbora glede postavljene naloge, pokazal se je slab odnos do terena. To velja predvsem za okraj Ljubljana-okolica, kjer so bili sicer sprejeti konkretni sklepi, ki pa v celoti niso bili izvedeni. Izgovori s težavami, kakor so pomanjkanje prevoznih sredstev, razsežnost okraja, malo število političnih aktivistov in podobno, ne držijo, če upoštevamo, da so bile iste težave v vseh okrajih, pa je bila kljub temu proračunska kampanja pravilno in v roku izvedena. Ko je n. pr. izvršilni odbor v Škofji Loki skupaj z odborom Osvobodilne fronte po prejšnjih neuspehih stvar zagrabil bolj energično, so kljub vsem navedenim težavam v kratkem času na področju vseh preostalih krajevnih liud. odborov uspešno izvedli množične sestanke, ki so bili poleg tega tudi na kvalitativni višini. Zelo malo interesa do te naloge pa je pokazal okrajni ljudski odbor Murska Sobota. O vsem poteku kampanje ni poslal niti enega primernega poročila, kjer bi navedel težave in probleme, ki jih ima pri izvajanju kampanje. To nam jasno priča, da je bil organizacijski prijem izvršilnega odbora nepravilen, da se ie čutil sam nesposobnega, oziroma je imel vso nalogo kot popolnoma odvečno stvar. Prav v teh množičnih nalogah se najbolj kaže prisotnost izvršilnih odborov na terenu, kaže se njihov smisel do organizacije ter odnos do podrejenih krajevnih ljudskih odborov.
Nekateri okraji kakor Sežana, 11. Bistrica in Kranj so že do postavljenega roka (23. I.) v celoti izvršili na-
črt množičnih sestankov na terenu, petnajst okrajev je to nalogo izvršilo v celoti do 1. marca, v nekaterih okrajih pa do tega dne ni bila izvedena niti polovica v načrtu predvidenih množičnih sestankov (Ljubljana-okolica, Murska Sobota, Črnomelj, SI. Bistrica, Celje-okolica).
Mnogi okraji so se lotili izvedbe kampanje nenačrtno ter niso dovolj razumeli pomena lokalnega gospodarstva za samostojen proračun. To nalogo so več ali manj prepuščali finančnim odsekom, ki pa so postopali ; opet povsem administrativno. Odpraviti je treba tisto veliko napako, ki je v tem, da se ljudski odbori ne poglabljajo bolj v gospodarske in finančne probleme. Po ugotovitvi, kako bodo razvili svojo gospodarsko dejavnost, se morajo ljudski odbori loteti sestavljanja svojega proračuna, ki naj bo finančni prikaz gospodarske dejavnosti na terenu ter' izpod-buda k delu, ker bo izpolnitev proračuna istočasno izpolnitev plana ter velik prispevek k našemu vsedržavnemu planu.
Proračunska kampanja še ni končana. Zaključen je le njen prvi del,
t. j. sestavljanje proračunskih predlogov. V kratkem bodo skupščine in zbori volivcev sprejemali postavljene predloge proračunov. Takrat bo naloga izvršilnih odborov ter političnega aktiva, da na zborih volivcev do podrobnosti obdelajo krajevni proračun, da predlagajo morebitne spremembe trošenja sredstev, zlastr glede lokalnih gospodarskih podjetij. Nato pa bo stalna naloga: kontrolirati skozi vse leto pravilno izvajanje proračuna. Tako bo ljudstvu omogočena stalna kontrola. Prav tako pa bodo morali okrajni ljudski odbori posvetiti v bodoče več pozornosti potrebam krajevnih ljudskih odborov, skrbeti bodo morali za njihov finančni uspeh, predvsem z dobro kontrolo, z nasveti in s konkretno pomočjo pri premagovanju gospodarskih težav.
(Priobčeni grafikon kaže v črnih poljih odstotek izvedenih množičnih sestankov do postavljenega roka 23. I. 1948; črikasto obrobljena polja pa odstotek njihove izvedbe do 1. III. 1948, ter nazorno prikazuje, kakšen odnos imajo izvršilni odbori do postavljenih nalog.]	K. S.
Letos bomo še bol] razširili pridelovanje bombaža
Pred vojno 6mo gojili bombaž v manjšem obspgu «mio v južni Makedoniji. V zadnjih letih pa smo ne samo znatno povečali pridelovanje bombaža v Makedoniji, marveč smo kulturo bombaža razširili tudi na druga področja, predvsem ob jadranski obali. V Makedoniji suo že lani pridelali štirikrat več bombaža kakor v desetletnem povprečju pred vojno, letos pa bodo v Makedoniji posejali še za 20% večjo površino kakor lan:. S pridelovalci so že sklenjene pogodbe v predvidenem obsegu.
Lani go prvič v veiHem obsegu začeli gojiti bombaž v Crni gori. Zlasti lepe uspehe so dosegli na področju ob Skadrskem jezeru, na Lješkopolju pri Titogradu, v okraju Danilovgrad in v obalnem področju Črne gore od Bara do Ulcinja. Glede na Lanske uspehe bodo leto« še povečali površine za gojitev bombaža.
Odlične uspehe 6mo že dosegli na področju ob epodnjem toku Neretve do izliva v morje, in sicer tako v hercegovskem kakor tudi v dalmatinskem delu tega področja pr; Metkoviću. V nekaterih krajih neretvanske nižine so kmetje pri skrbni obdelavi pridelali tudi 2000 kg neprečiščenega bombaža na hektar. Državno odkupno podjetje je bombaž odkupovalo po 23 din za kg, pridelovalci pa «o lahko kupili potrebne količine žita oziroma moke in določene količine kmečkega platna. Gojitev bombaža se je dobro obnesla na področju okrog Mostarja, na Mostarskem
Blatu in na Imotsko-beki jskem pol ju.
V dalmatinskem pasu južno od Metkovića je bil lani plan odkupa bombaža prekoračen za 4000 kg. Tudi v drugih področjih Dalmacije, kakor v okrajih Zadar, Dubrovnik in Knin, je dobro uspelo pridelovanje bombaža. V vseh primerih se ie izkazalo, da dobra in skrbna obdelava mnogo pripomore k uspehu, v mnogih primerih pa je važno tudi namakanje. V prv; vred potrebuje bombažna rastlina dovolj toplote in sonca. Sušo laže prenese, ker požene rastlina globoke korenine. Zato tudi ob «uši najlepše uspeva na področju ob izlivu Neretve.
Za gojitev ružnih kultur, zlasti bombaža, je bila lani v Čapljini v
južni Hercegovini ustanovljena triletna kmetijska šola za ružne kulture. V Dubrovniku (Lapaau) pa deluje zavod za južne kulture, ki je na svojih poizkusnih poljih dosegel povprečni hektarski pridelek 1600 kg. Tudi v 06talih krajih dubrovniškega okraja so kmetje pridelal; lani do 1700 kg bombaža na hektar. Letos pa bodo še razširili pridelovanje. Samo v imotskem okraju so kmetje letos kontra hi rali 200 ha za pridelovanje bombaža.
Gojitev bombaža bomo razširili tudi na Istro. Lani so bili izvršeni prvi
foizkusi ▼ okraju Pazin (Sv. Petar u umi) in v okraju Pulj (Bala), ki so dali dobre rezultate, letos pa bodo
začeli v Istri pridelovati bombaž že na večjih površinah.
Razvoj našega pomorskega šolstva
Vzporedno s plansko iz, naše trgovske mornarice, ki bo ob koncu petletke obsegala že 600.000 bruto registrskih ton. se v naših pomorskih in strokovnih šolah vzgajajo novi pomorski strokovni kadri. Med temi šolami so najvažnejše tri pomorske navtične šole, in sicer v Malem Lošinju, v Dubrovniku in na Reki, ki vzgajajo bodoče kapitane za prekomorsko plovbo. Poleg tega ima-V Bakru šolo za ladijske strojnike, v Splitu pa srednje tehniško šolo za ladijske strojnike. Pomorski tehnikum na Reki ima poleg navtičnega odseka še poseben ekonomski odsek za vzgojo kadrov prekomorski trgovini in enoletno radijsko šolo Pomorski tehnikum v Malem Lošinju je namenjen dijakom italijanske narodnosti, zato se pouk vrši v italijanščini. Za izpopolnitev strokovnega znanja naših pomorcev je bil nedavno zaključen v Kotoru tečaj za kapitane dolge plovbe, v kratkem pa se bo začel tečaj za kapitane obalne plovbe.
V tej zvezi je omeniti tudi prvo slovensko pomorsko akademijo na področju Svobodnega tržaškega ozemlja v coni B. Ta šola ima svoje
začasne prostore v Semedeli pri Kopru, kjer so že stoleja naseljeni Slovenci do morske obale. V kratkem se bo šola preselila v bližnji Piran. Med 40 dijaki te šole sta tudi dve dekleti. V šoli sta sedaj dva razreda in tremi oddelki: z navtičnim, strojniškim in ladjedelniškim.
Za vzgojo najvišjih strokovnih kadrov za ladjedelništvo skrbi tehnična fakulteta zagrebške univerze. Oddelek za ladjedelništvo je na tej tehnični fakulteti obstojal že pred vojno, obiskovalo pa ga je le malo študentov. V novi Jugoslaviji se je spričo perspektive razvoja pomorstva in ladjedelništva zanimanje za študij ladjedelništva tako povečalo, da je sedaj vpisanih v tem oddelku 300 študentov,	_____r*
Tudi za vzgojo nižjih strokovnih kadrov je poskrbljeno. V posebnih tečajih so bili usposobljeni že številni ladijski kurjači in pomočniki pri strojih. V Splitu je bil uspešno zaključen tečaj za motoriste motornih čolnov in majhnih motornih ladij ter tečaj za strojnike parnih kotlov. V posebnem tečaju se vzgajajo potapljači, voditelji strokovnih del na ladjah ter mornarji i__________
PRI DELOVNEM KOLEKTIVU RUDNIKA BARITA
Prod ved kakor sto M je. ML v ozki doilnl n« Dolenjskem rudnik
svinca. Dve primitivni topilnici svinčene rude sita. se skrivali med hribi. Tu so se pod težkimi delovnimi pogoji borili za svoj kos kruha ljudje, ki se niso mogli dostojno preživljati na svoji skopi, napol kraški zemlji v okoliških vaseh. Cesto, ki so jo speljali do rudnika so imenovali »Knapovsko cesto«, rudnik sam pa je do. bil ime po bližnji, vasi Pleše. Stara ženska iz vasi blizu rudnika se še spominja, kako je končal rudnik in kako so propadle naprave. Zdaj ji je nad osemdeset let, takrat je bila otrok- V rudnik je pridrla voda s tako silo, da so se s težavo rešili samo delavci, vse naprave z orodjem vred pa so ostale v jamah. Ker vode ni bilo mogoče zajeziti, saj je je bilo toliko, da je poplavila celo dolino, je lastnik rudnik opustil- Topilnice je nekaj let nato uničil požar. Iz hriba, kjer,je bil rudnik, pa še danes Izvira, jo trije studenci, ki ne usahnejo tudi ob najhujši suši in prinašajo s seboj drobce svinčene rude in barita. Po tej vodi čofotajo otroci rudarja Vi-

Ijlm		J»
V--.	& 'K ' SČSSPi .L	
iS I	# •	v “
v- %	s -	ii«
		sjlifjii
Udarnic« Marij» Tomažin
ranta, pobirajo naplavljeno rudo in nadlegujejo nato svojega^četa z vpra. šanji o zemeljskem boga s rini, ki ga razen v kamnolomih uspešno pridobivajo delavci tudi v bližnjem rudni, ku barita.
Zanimalo vas bo morda, kaj Je barih Rudar Virant bj znal ^našteti vse značilnosti rude. A že več tednov ga ni doma In v Trbovljah, kamor smo ga podali, rtima časa za to. Je na normirskem tečaju in se ukvarja sa_ mo z normami Tudi tajniške posle v sindikalni podružnici ki so mu Jih zaupali delovni tovariši, je pustil za ta čas. Saj so norme borba za plan, tudi od njih je odvisna proizvodnja. Baritarji plan sicer dosegajo, toda želja vseh je, da M ga tudi presegli. Virant se hoče vrniti s tečaja koit dober normirec.
V skladih na železniški postaji kjer čaka na odvoz, je barit podoben lom* Ijenemu kamnu za tlakovanje cest Toda že teža rude nas prepriča, če jo vzamemo v roko. da nimamo opra. viti z navadnim kamnom. Po teži je barit podoben svincu, ki je včasih z baritoni tudi pomešan ali pa se nahaja samostojno med rudo barita. Ra. zen v naši državi, Sovjetski zvezi jn Španiji niso našli doslej še nikjer pomembnejših ležišč barita. Glavna sestavina rude je banjev sulfat, ki ga vsebuje barit iz Pleš 95-98,7 °/o in spada zato med najboljša mesta ba-ritov.
Barit Je dragocena ruda. ki jo uporablja predvsem kemična industrija, uporablja pa se v zdravilstvu. Največ barita porabijo kemične tovarne kot surovine za izdelovanje suhih barv, zlasti rumenih in zelenih. Znan izdelek f« barita je pri nas bila barva -Utopon«. Barijeve spojine so potrebne tudi pri izdelovanju fotografskega papirja. Za naš po kvaliteti zelo dober bariit je .veliko zanimanje v inozemstvu.
Pred vojno je bil lastnikom rudnika Pleše važen samo dobiček, pomen rudnika za celotno narodno gospodarstvo Jih ni zanimal. Denarja za raziskovanja se jim je zdelo škoda. Zato je ostal rudnik deloma neizkoriščen. Zelo primitivne so bile tudi rudniške naprave. Danes le rudnik opremljen s sodobnimi napravami, od katerih delavci najbolj cenijo kompresorje. Kmalu po nacionalizaciji so
ddavci proizvodnjo Uredno povečali. 1 Velik delež imajo pri nj&ovem uspe-1
hu tudi geologi in kemiki, ki So v rudniku raziskovali ter ugotavljali le. žišča rude.
Zaposleni eo v radniku po večini
poklicni rudarji. Le v mladinski številki in med delavkami so sinovi In hčere malih posestnikov 1* okolice, vendar se ne nameravajo vrniti h kmetovanju. V prvem letošnjem četrtletju bodo plan dosegli gotovo stoodstotno v naslednjih četrtletjih pa ga hočejo tudi preseči. Porok, da Jim bo to uspelo, je mladinska številka, ki tekmuje z vsemi ostalimi rudarji. Najbolj so se izkazali med mladinci rudarji Jože Tomažin. Jože Zupančič, Izidor Boben, Alojz Stupih in Aloj* Fordežar. K skupnemu uspehu so mnogo pripomogle tudi mladinke, ki so zaposlene v rudniku pri prevozu rude in na perišču. Od zemlje umazano rudo je treba namreč oprati, kar je posebno pozimi kaj težko delo. Med mladinkami so udarnice. Več jih je hi težko je reči, katera je najbolj, ša. Predsednik sindikalne podružnice tov. Novak je mnenja, da je treba vsekakor jjohvalitj dve. To so Pepca Zgonc Jn Marija Tomažin. V rudniku delata šele enajst mesecev, a sta kljub temu prekosili pri delu ostale delavke. V borbi za plan znatno presegata norme pri pranju rude.
Odnos med delavci ln upravo je do. ber. Za to skrbi tudi sindikalna podružnica. Delovni polet pa ovirajo poleg težav s prehrano tudi slaba sta. novanja. Rudnik ima svojo menzo, ki ne najde po zatrdilih tam nameščenega osebja razumevanja niti pri okrajnem ljudskem odboru niti pri krajevnem odboru Škofljica. Večkrat se zgodi, da dobi menza pri mesarju na Živilske nakaznice manj mesa, ka. kor ga rudarjem kot težkim delavcem pripada.
Uprav« rudnika Je dala BgradttJ upravno poslopje in v bližini rudnika stanovanjsko zgradbo, v kateri bodo poleg stanovanj za tri družine uredili tudi higienično kopalnico. Vendar stanovanjsko vprašanje * zgraditvijo te hiše še ni rešeno m je še vedno spor. na točki med rudniško upravo in krajevnim odborom. Rudarji poznajo kraj in vedo, da bi trlo v kmečkih hišah ln v hišah obrtnikov še precej prostora za rudniške delavce, Id ni-
majo primernih stanovanj- Za to vpra. Sanje bi se moral zanimati krajevni odbor, v katerem pa ni niti enega rudarja. Kljub nujnosti ln prošnjam uprave ter delavcev krajevni odbor doslej še ni nič ukrenil. Tako stanujejo Izseljenci, ki so se lani oktobra vrnili iz Westfalije. kljub vsem proš. njam za boljša stanovanja še vedno v starem gradu v Lesičjem. Ta grad je bil sezidan v 16. stoletju in kot tak
Udarnica Pepca Zgonc
ni primeren za družine z majhnimi otroki. Sternadovi ‘m Pungefčarjevi otroci, ki so v Nemčiji trpeli pomanjkanje, pa so prav tako kakor kmečki in obrtniški otord potrebni zraka in sonca. Seveda pa bo stanovanjsko vprašanje trajno rešeno le z gradnjo novih stanovanj.
Preteklo nedeljo so rudarji delali. Proizvodnjo barita je treba povečati. Za nedeljsko delo so se odločali na sindikalnem sestanku, kjer so se seznanili z delovnimi uspehi In neu sp e. hll svoje borbe za letošnji plan. Mladinci in mladinke so ta dan tekmovali še bolj kakor sicer. Niso pa delali tudlj nameščenci. Mladina jim Je to zamerila. »Piavega se Jim naj piše«, so godrnjali v ponedeljek nato. ko so se v pisarni zamudili za en dan z Vplačevanjem zaslužka. Nameščenci so dali mladini na tihem prav. Sklenili so, da se taka nedelja ne bo ponovila. BoriU se bodo skupa! z delavci še bolj kakor doslej za skupne, uspehe, za povečanje proizvodnje.
Najboljši slovenski zidarji tekmujejo
Tekmovanje Eraučar&kih poletov v Planici je letos končano. Uspehi aa&ih in Inozemskih smučarjev so zadivili ves sveti. Medtem ko »letalci« iščejo oddih v Opatiji, Postojnski jami in na Bledu, se jo začelo v Ljubljani tekmovanje najboljših slovenskih zidarjev, ki zidajo na novi način opečne zidove. Zidarji gradbenih podjetij »Gradis«, Megrad«, »Splošna stavbena«, »Konstruktor«, »Beton«, »Cement« so že v četrtek prišli ▼ Ljubljano ln sl ogledali gradbišče generalnih direkcij ministrstva za Indu. Ctrljo ln rudarstvo, kjer so včeraj ob oetni uri zjutraj začeli g tekmovanjem.
Že na vse zgodaj zjutraj je bilo na gradbišču vse živo. Zidarji in njihovi pomočniki so še enkrat pred začetkom pregledati določena mesta in se porazgovorili med seboj. Ko je zvonec dal znak za začetek tekmovanja, Je sto in sto rok začelo delati. Silna volja do zmage je naše zidarje izpodbujala pri delu in zidovi so pred očmi rastli, kakor gobe po dežju.
Danes se bo tekmovanje nadaljevalo vse dotlej, dokler ne pridejo do strehe. Ne bi bilo napak, če bi Ljubljančani obiskali naše zidarske strokovnjake, kjer bodo ob plemenitem tekmovanja našli prav toliko, če ne več užitka, kakor so ga našli v Planici.
Verjetno je, da bo tekmovanje zaključeno danes okrog dvanajste met
Cene Kranjc
19
S Partizanko
Ladijski dnevnik Indijski ocean, 31. Januarja 1948.
Sobota. Po večerji. Po sončnem dnevu miren večer. Skoraj nobenega vetra. Ži-vosvetle zvezde nad širokim morjem, ži-vosvetle zvezde nad nato potjo.
Ob takihle večerih pridejo ljudje po naših vaseh lz hiš in posedajo po ograjah ob vrtovih. Iz vrtov diši trava, cvetje, sadje. Svetla noč mehko obseva obraze. Začne »e dolg pogovor.
Nič se nismo dogovorili, pa so tu Zvonimir lz Zagreba, Jože iz Sapljanov v Istri, Zdenka Iz neke slavonske vasi In Tone Iz Semiča. Prinesli so s seboj stole, Jože iz Istre pa je razgrnil na topli krov Partizanke deko. Sedimo ln se dobro počutimo. Sedimo ln smo pozabili na vse težave in se pogovarjamo o Avstraliji.
Jože pripoveduje tole zgodbo:
Mlada Avstralka se je v Palm Beachu (Palm Beach je morsko kopališče 50 km severno od Sldneja) seznanila z mladim farmarjem, doseljencem lz Češkp.
Oba, Avstralka in Ceh, sta bila podjetna ln drzna. Pa sta veslala iz morskega zaliva na odprti Tihi ocean.
Nekaj milj od obale ju Je zalotil veter. Majhni valovi, ki se jih Avstralci ne boje, so narasli. Raziirili In poglobili so M. Dva čolna ata te vsak trenutek skrila V modro morje.
Toda nič hudega se ni zgodilo. Valovi •o srečno prinesli k obali oba čolnarja.
Mlada človeka sta bila po živahni vožnji še bolj razigrana. Avstralka je povabila farmerja na čaj.
Odslej sta se Avstralka ln Ceh vsako soboto pripeljala v Palm Beach. Tam sta postavila šotore, do nedelje zvečer pa jima je bilo morje skupno veselje.
Potem sta napravila izlet v Modre gore (Modre gore leže 100 km zahodno od Sid-neja). Tu sta v podzemski jami Jenollan gledala 500 milijonov let stare kapnike.
Ti kapniki so nekaj Izrednega. Žare v barvah, ki jih ni mogoče opisati. V svetit apnenec i so proniknite rude. V belem kamnu se je Izkristalizirala lepote zemlje.
Mlada človeka sta bila srečna, da sta mogla skupaj gledati kapnike v Jenolla-nu.
Potem se je farmar ponesrečil. Zaiti je v gnečo avtomobilov, ki ga je »trla.
Mlada Avstralka ni prenesla izgube. Skočila je v morje.
Sodišče v Sldneju Je poklicalo starie nesrečne Avstralke, da bi se vse ugotovilo ln zapisalo. Med zasliševanjem je rekel sodnik staršem tole:
»Kako st« mogli dovoliti, da se ubije Angležinja zaradi češkega farmarja?« —
»To zgodbo eem aliial v okolici Sidneja tudi jaz,« pripomni Zvonimir iz Zagreba. »Vendar »s je nasprotje med Avstralci ln tujci v zadnjih letih precej ublažilo. Da-
nes je veliko primerov, da se Avstralci poroče z Jugoslovankami ali obratno. Celo na Partizanki potuje v Jugoslavijo pet ali šest Avstralk, ki so poročene z Jugoslovani. Zelo težko so čakale na prihod Partizanke. Avstralija sicer še vedno zagovarja svojo »belo politiko«, ki teži za »pravim tipom« doseljenca, toda pod vplivom naprednih organizacij se povprečnemu Avstralcu ie čudno zdi, zakaj bi štel med črne ljudi tudi Italijane, Grke, Slovane.«
Zdenka: »K Izboljšanju odnosov med Avstralci ln Jugoslovani js na primer veliko pripomogel tudi Viktorijin križec, a
katerim je bil odlikovan za svoje junaštvo na Novi Gvineji tudi Jugoslovan Toma Starčevič. To najvišje vojaško odlikovanje je dobilo med vso drugo svetovno vojno samo 18 Avstralcev. Avstralci to odlikovanje zelo cenijo.«
Jože: »Nacionalni šovinizem, ki mn v neki meri kumuje tudi avstralska »bela politika«, so kapitalisti najhuje Izrabili 1934. leta v Bolderu v Zahodni Avstraliji. V Bolderu so bili delavci zelo slabo plačani. Zato so pripravljali veliko stavko. Lastniki rudnikov so Za priprava zvedeli ln poizkusili vse, da bi enotnost delavcev razbiti. Zato so v neki gostilni opiti sv-
Skupina Jugoslovanov je naložila pred svojo dvorano v Osborne Parku v Zahodni Avstraliji zaboje obleke za pomoč domovini (L 1946.)
stralske ln Italijanske rudarje. Tako je prišlo do pretepa, v katerem je neki Italijan bolj po neareči kot namenoma ubil nekega Avstralca. To je bilo povod za pravi pogrom proti tujcem. Avstralei eo še tisto noč zažgali tri Italijanske hotele ln neko Italijansko gostilno, grško restavracijo in 86 hti tujih rudarjev. Razbili so prostore Hrvatsko-slovenskega društva ln žažgali arhiv. Več tujih delavcev je bilo ranjenih. Kapitalisti so tako stavko res odgoditi, toda le za kratek čas. V naslednjih letih so ti delavci a petimi stavkami izboljšali delovne pogoja ln dosegli povišanje plače.«
»Koliko tujcev živi prav ta prav v Avstraliji?« vprašam Jožeta.
»Sorazmerno zelo malo. Avstralija je skoraj popolnoma angleška. Jugoslovanov je v Avstraliji okrog 10.000, malo več je Italijanov. Druge narodnosti imajo po nekaj tisoč zastopnikov. Vseh tujcev v Avstraliji je manj kot 100.000 1901. leta so v Avstraliji »prejeli zakon, ki prepoveduje doseljevanje vsem ljudem, ki niso bele rase. 2e sredi 19. stoletja pa ao z različnimi predpisi omejiti doseljevanje Iz nebritansklh dežel.«
Zvonimir pripoveduje, kako so se beti ljudje naselili v Avstraliji:
»Do 1788. leta so živeli v Avstraliji samo avstralski Črnci. Bill to na zelo nizki stopnji. Poznali niso nobenega orodja. Živeti so od sadežev, od lova in ribolova. Bilo jih je okrog 300.000.
Zgodovina sedanjega avstralskega prebivalstva Je najožj« povezana z zgodovino avstralskih mest. 1788. leta js priplula na obalo Avstralije prva skupina ladij z belimi ljudmi, ki naj bi postali stalni prebivalci na petem zemeljskem kontinen-
tu. Ladje eo se zasidrale v izredno členo-
vitem morskem zalivu na jugovzhodni obali in Izkrcale skupino kaznjencev, s katerimi v Angliji niso vedeli kaj početi. To so biti kriminalci ln politični kaznjenci, ki so kalili mir in družbeni red na britanskih otokih. Okovani v težke verige so ti ljudje pod močnimi stražami v bližini sedanjega velikega mostu začeli graditi prve stavbe Sidneja, ki je danes drugo največje mesto Britanskega Imperija.
Prvim ladjam, ki so v Avstralijo pripeljale kaznjence, je sledilo še mnogo drugih. Pred 142 leti je taka skupina ladij pristala na obali otoka Tasmanije, ki leži na jugu Avstralije. Ta skupina ja ustanovila mesto Hobart, prvo naselbino belih ljudi na tem otoku.
ISeptembra 1824 je zmanjkalo mornarjem, ki so pluli ob vzhodni obali Avstralije, vode. Ko so jo iskali, so prišli ▼ ustje večje reke, ki so ji dali ime Brisbane. 8« isto leto so na Isto mesto pripeljali novo skupino kaznjencev, ki to ustanovitelji mesta Brisbane.
Tako je bila vzhodna obala Avstralija prav za prav že angleška, na njej so žt živeli angleški državljani. Prazna pa j« bila še vsa zahodna obala. Okrog nje so se začeli voziti Francozi ln Holandci. Holandci »0 jo celo začeli Imenovati »Nova Holandija«.
Angležem to ni bilo všeč. Brž so poslali na nerodno področje mornarja Jamesa Stirlinga, ki je ustanovil na reki Swan River mesto Perth. 1837. leto je rojstno leto Melbourna, 1847, pa rojstno leto Adelaide na jugu Avstralije. Za temi mesti so se polagoma razvile angleške L_> ledje.	*
STRAN £
S I O T E N S K I
POIOCETAIEC
L Jk-.	A
!'Drugi vsenemški ljudski kongres v Berlinu
Nemško ljudstvo zahteva, naj mu dajo možnost, da z glasovanjem odloči o enotnosti Nemčije
Le v sovjetski coni so vsi pogoji za zdrav gospodarski razvoji _	,
medtem ko hočejo zahodne velesile spremeniti zahodno Nemčijo v oporišče proti demokratičnim državam
Berlin, 18. marca. Včeraj se je začel v Berlinu II. vsenemški ljudski kongres, ki se ga je udeležilo čez 2200 delegatov in gostov iz vseh krajev Nemčije, predstavnikov vseh slojev nemškega ljudstva, političnih strank, množični]» organizacij ter kulturnega in javnega življenja.
Po izvolitvi delovnega predsedni-štva je predsednik kongresa Otto Kusche (kršč. dem.) v svojem govoru poudaril, da nemško ljudstvo složno zahteva, naj mu dajo možnost, da s plebiscitom dokaže svojo željo po enotnosti Nemčije.
Nato je predsednik enotne socialistične stranke Nemčije Otto Grottewohl podal zgodovinski pregled razvoja, ki je dovedel do cepitve Nemčije; izpodkopavanje konference ministrov za zun. zadeve v Londonu; odklonitev zaslišanja delegacije, ki jo je izvolil L vsenemški ljudski kongres; formiranje zahodno - nemške slamnate države z navidezno vlado; priprava zahodno - nemške lutkovne valute; izprememba biconije v trico-nijo; trojna konferenca v Londonu in vključitev zahodne Nemčije v Marshallov načrt. Vse to jasno dokazuje, da zahodne velesile nočejo rešiti nemškega problema na temelju mednarodnih sporazumov.
Do danes — je nadaljeval Grotte-vohl — se ravna po sklenjenih sporazumih edinole ZSSR. Zato je zadnji čas, da nemško ljudstvo spozna tole: socialni in politični ukrepi, ki so jih izvedle oblasti v sovjetski coni, so edini temelj, na katerem je mogoče dokončno rešiti problem Nemčije in preprečiti novo katastrofo. Od 1. 1946 so zahodne okupacijske sile prenehale s sporazumno politiko in prešle k praksi separatnih sporazumov. S tem so onemogočile reševanje nacionalnih in drugih vprašanj na vsenemških temeljih. Nemški ljudski kongres odločno protestira proti francoski biconalni listini, ker se je po njej začela proti volji nemškega ljudstva cepitev Nemčije. Ljudski kongres je prepričan, da nemško ljudstvo ne bo dovolilo
ustvaritve zahodno-nemške države in bo še nadalje zahtevalo vzpostavitev enotne in miroljubne Nemčije.
Clan stalnega odbora ljudskega kongresa Hermann Materin je nato izjavil, da bo posebna komisija ljudskega kongresa pričela z izdelavo načrta o ustavi nemške republike, da bo mogla tako stopiti na mesto zavezniškega nadzornega sveta osrednja nemška vlada.
Nato je kongres soglasno sprejel predlog, da se uvede od 23. maja do
13.	junija po vsej Nemčiji akcija za zbiranje podpisov za plebiscit o enotnosti Nemčije.
Druga resolucija, ki jo je kongres soglasno sprejel, odobrava ustanovitev nemškega ljudskega sveta, ki bo imel 400 članov. Nemški ljudski svet bo kot posvetovalni in odločujoči organ deloval med dvema zasedanjema ljudskega kongresi. Ljudsld svet se bo boril za enotnost Nemčije in pravičen mir ter bo aktivno sodeloval pri reševanju vseh vprašanj, ki so v zvezi s smotri nemškega ljudskega kongresa. Pri ljudskem svetu bodo formirali odbore strokovnjakov za mirovno pogodbo, ustavo, gospodarstvo. pravosodje, kulturo in socialno politiko. Nemški ljudski svet bo v zvezi z upravnimi in gospodarskimi organizacijami na vseh področjih Nemčije in z vsemi pokrajinskimi parlamenti ter demokratičnimi množičnimi organizacijami.
Na današnjem zasedanju nemškega ljudskega kongresa je poročal član centralnega sekretariata enotne socialistične stranke Walter Ulbricht o gospodarskem položaju v Nemčiji. Ožigosal je ameriško izkoriščevalsko politiko in opozoril, da hočejo Har-rirnan, Ford in Dulles z izvažanjem premoga iz zahodne Nemčije preprečiti razvoj mirnodobne industrije in proizvodnjo visoko kakovostnih proizvodov. Med drugim je izjavil:
»Biconija je po Marshallovem načrtu prisiljena uvažati po visokih dolarskih cenah kavčuk, kalij in bencin, čeprav bi vse te proizvode mo-
gli izdelovati v Nemčiji sami. Uvažamo tudi sladkor s Kube, čeprav imamo v Nemčiji dovolj sladkorne repe. Bridle o so bili razočarani vsi, ki so pričakovali uvoz surovin. ZDA so nam poslale iz svojih zalog izločeno vojaško opremo in nas obremenile zanjo za preko milijardo mark.
Namesto pomoči nas hočejo spremeniti v nekakšno ameriško polko-lonijo in oporišče za borbo proti demokratičnim silam.
V sovjetski coni so pogoji za zdrav gospodarski razvoj. Banke in osnovne industrijske panoge so v rokah ljudstva že od decembra 3947.’V so-vjetski coni je v rokah ljudstva 97°/o rudnikov, 52°/o kovinske industrije, 60°/» elektroindustrije in 40°/« kemične industrije. Razen tega so v rokah tudi številna velika industrijska podjetja in obrtniške delavnice. V sovjetski coni je prešlo v roke ljudstva 3 milijone hektarjev zemlje, ki je bila prej last junkerjev in veleposst-nikov. Iz tega zemljiškega fonda je nastalo 203.000 novih kmečkih posestev. Iz državnih gospodarskih organov so odstranili vse vojne zločince in ukinili vse monopolistične organizacije fašistične vojne industrije.«
Manifestacija v Berlinu ob stoletnici revolucije
Berlin, 18. marca. (Tanjug) Ob stoletnici revolucije, katere se je udeležilo približno 100.000 ljudi, je bila danes v Berlinu velika manifestacija. Vse dopoldne so povorke delovnega ljudstva korakale skozi mesto in nosile transparente z gesli ljudskega kongresa. Vzklikali so gibanju za enotnost Nemčije in pravičen mir.
Na zborovanju v Friedrichsholmu je predsednik enotne socialistične stranke Wilhelm Pieck poudaril, da se bo gibanje ljudskega kongresa z vsemi silami borilo proti nakanam zahodnih okupacijskih sil, M hočejo posebno zahodno nemško državo. Nemško ljudstvo hoče enotnost svoje dežele.
BRUSELJSKA POGODBA JE ORODJE AMERIŠKEGA VMEŠAVANJA V EVROPI
Svetovna reakcija je sklenila dogovor o „skupni obrambi” proti poizkusom narodov, da bi vzpostavili demokratične vladavine
Pariz, 19. marca (Tanjug). »Huma-nite« piše: Podpis bruseljske pogodbe je v tesni zvezi s Trumanovim govorom in istočasnost ni slučajna. Komaj je bil zahodni blok ustanovljen, je že postal atlantski blok. Sedaj ne gre več za »ustvaritev ravnotežja« med vzhodom in zahodom. Bruseljska pogodba je orodje ameriškega vmešavanja v Evropi. Predstavniki zahodnoevropskih držav so-sateliti ameriškega ministrstva z» zunanje zadeve, ki zahteva od njih pokorno izpolnjevanje ukazov v zunanji politiki in v notranjem življenju. Neodvisnost Francije je sedaj samo navidezna. Pogodba je naperjena »proti sleherni napadalnosti«. Niti Truman niti podpisniki bruseljskega pakta ne prikrivajo svojih namenov. Svetovna reakcija je sklenila sporazum o »skupni obrambi« proti poskusom narodov, da bi vzpostavili demokratične vladavine. Ker določa pogodba, da se bodo
Ecdpisniki posvetovali o položaju, ki i ogražal gospodarsko ustaljenost, je jasno, da je tudi stavka eden izmed takih primerov. Očitno je, da bodo bruseljski izdajalci po žrtvovanju nacionalne neodvisnost; pričeli dušiti svoboščine. Ameriški imperialisti potrebujejo tudi v Evropi vojsko sužnjev in plačancev. Toda narodi bodo odgovorili mirno in odločno in bodo dokazali bruseljskim zarotnikom, da so te pogodbe košček papirja brez vrednosti. Narodi so močnejši kot »sveta aliansa«.
Zveza petih držav — predstavlja ZDA
Rim, 19. marca (Tass), Pariški do-
Eienik lista »Avanti« poroča: »V do-ro poučenih pariških krogih zatrjujejo, da sta včeraj Sforza in Bevin razpravljala o vključitvi Italije v zahodni blok.«
Turinska »Štampa« poroča iz Pariza, da stoje za hrbtom zaveznikov Združene države Amerike s svojo vojaško in gospodarsko silo. Zveza 5 držav je dejansko samo predstraža ZDA onltraj Atlantskega oceana. Smoter bruseljske in pariške konference je v bistvu enak, to se pravi krepitev zahodne Evrope proti ZSSR in ne proti Nemčiji. Trditev sovjetske vlade, da ima Marshallov načrt politične in strateške smotre, povsem ustreza resnici
Švedska in Norveška nočeta stopiti v zahodni blok
Stockholm, 19. marca. Associated Press poroča, da Norveška in Švedska nočeta stopiti v zahodni blok Velike Britanije. Francije in držav Be-neluxa. Švedski list »Stockholms Tid-ningen« je mnenja, da bo blok petih držav zahteval od Švedske, naj »prouči« svoje nevtralno stališče.
Danes bo v Stockholmu sestanek predsednikov vlad skandinavskih držav — Norveške, Danske in Švedske.
V ZSSR demobilizadja, na zahodu sklepanje vojaških zvez
Praga, 19. marca (Tanjug). »Rude
pravo« naglasa ob sklepu vlade ZSSR o demobilizaciji vseh starejših letnikov, da je ta sklep moralna zaušnica pobudnikom bruseljske konference.
Do demobilizacije v Sovjetski zvezi je prišlo v trenutku, ko sklepajo v Bruslju tajne vojaške sporazume, v Parizu pa napovedujejo vojaške manevre. V trenutku, ko zahteva Truman uvedbo splošne vojaške dolžnosti, stremi Sovjetska zveza za trajnim mirom, medtem ko ameriški imperialisti vznemirjajo svet in ovirajo njegovo konsolidacijo.
Francija noče postati plen pustolovcev
Pariz, 18. marca (Tanjug) Po današnjem sestanku politbiroja KP Francije, ki mu je predsedoval generalni sekretar Maurice Thorez, so objavili tole obvestilo; »V imenu francoskega ljudstva politbiro z gnusom protestira proti temu, da je konfe-
renca 16 držav sklenila povabiti Nemčijo v organizacijo zahodnega bloka, saj je vojni bojaželjni značaj tega bloka vedno bolj jasen Politbiro obsoja podpis bruseljske pogodbe. To pogodbo so sklenili pod vodstvom Združenih držav Amerike, kar je potrdil tudi Truman v svojem govoru. Proti tej zvezi, ki se jo poslužuje Amerika proti demokraciji in proti našemu zavezniku — Sovjetski zvezi, se morajo upreti vsi, ki hočejo, da se očuva mir.
Politbiro poziva vse Francoze na skupno borbo proti vojnim hujskačem. Francosko ljudstvo ne bo dovolilo, da bi postala Francija plen pustolovcev. Zmaga miru je odvisna v veliki meri od odločne borbe francoskih množic proti vojnim hujskačem.
Atenske oblastnike je strah pred rastočimi silami ljudstva
London, 18. marca. (Tanjug) Vsakdanji uspehi demokratične armade Grčije, povzročajo vedno večjo paniko v krogih atenskih vlastodržcev. Na različnih posvetovanjih in sestankih skuša najti monarhofašistična klika skupno s svojimi angloameriškimi pokrovitelji izhod, da bi ohranila svoje omajane položaje pred rastočimi bojnimi silami ljudstva. Včeraj je zasedal pod predsedstvom atenskega letalskega ministra vrhovni letalski svet, ki je razpravljal o preosnovi oskrbovanja in razširitvi letalstva, ki se udeležuje bojev proti demokratični armadi. Zasedanja so se 'udeležili tudi šefi ameriške in angleške letalske misije s svojimi pomočniki.
Grški kralj je danes obiskal mo-narhofašistični generalni štab, kjer se je posvetoval s šefom generalnega šiaba Jandzisom in njegovim pomočnikom Kitrilakisom o težkem položaju monarhofašistov v vsej državi. Posebno skrb povzroča monarhofaši-stom položaj na Peloponezu, kjer so se operacije naglo razširile, tako da atenska protiljudska klika ne more več prikrivati, da so operacije že po vsej državi, ne pa samo v severni Grčiji.
»Elefteria« poroča, da je bilo včeraj posvetovanje med vojaškimi in političnimi oblastmi in peloponeškimi poslanci o položaju na tem področju. Vlada je svetovala poslancem, naj odidejo v svoja volivna okrožja^ in skušajo dvigniti monarhofašistično moralo, ki je zaradi stalnih napadov partizanov popolnoma padla.
»Vradini« piše, da je odpotoval danes šef ameriške vojaške misije van Fleet na Peloponez, kjer bo obiskal Tripolis in se posvetoval s tamkajš-njimi monarhofašističnimi vojaškimi oblastmi ter proučil vojaški položaj na Peloponezu.
Letala nad Albanijo
Tirana, 18. marca. (ATS) Dne 16. marca ob 9 zjutraj je preletelo neko letalo neznanega izvora, ki je prišlo iz smeri Konispola, obmejni stražnici Nice-Kapsiilo na sektorju Saranda in se je nato oddaljilo v smeri Italije. Istega dne ob 10 zjutraj je priletelo iz Grčije drugo letalo neznanega izvora in je preletelo naše ozemlje v smeri sektorja Konispola.
Balkanska komisija podpira zločine monarhofašistov
Tirana, 18. mraca. (ATS) »Bashki-mi« je objavih članek z naslovom »Posebna komisija Združenih narodov za Balkan podpira zločine grških monarhofašistov in ameriških in-iervencionistov«, v katerem pravi, da so dobila izzivanja nasproti Albaniji po prihodu tako imenovane balkanske komisije v Grčijo, značaj pravih napadov po premišljenem načrtu. Od prihoda tako imenovane balkanske komisije v Grčijo, odnosno od 23. novembra 1947 do 30. marca 1948 je bila Albanija predmet neprestanih napadov. Balkanska komisija torej ne služi ohranitvi'miru, ampak predstavlja vzpodbudo in neposredno pomoč grškim monarhofašistom.
Italijanski odbor za svobodo Grčije
Rim, 18. marca. (Tanjug) Danes so v Rimu sestavili italijanski odbor za svobodo Grčije. V predsedstvu odbora so: predsednik ustavodajne skupščine Teraccini in predstavniki demokratičnih političnih strank in organizacij ter poslanci Maria Rossi, ge-nerlla Azzi, sekretar KP Italije Luigi Longo, vodja italijanske socialistične stranke Pietro Nenni in pomembni književnik Massimo Bonfempelli. Odbor za svobodo Grčije je poslal italijanskemu ljudstvu proglas,; v katerem poudarja, da j« današnja borba grškega ljudstva za svobodo in neodvisnost popolnoma enaka nedavni borbi demokratičnih nerodov sveta proti fašizmu.
Delovni kolektiv tovarne medi v Siovenjgradcu tekmuje s podružnicami lesne industrije
Vzdolž obronka legenske terase se beiijo v pomladnem solncu stavbe tovarne meril- 2e od daleč ti udarjajo v uho med rezkanjem in ropotanjem železnih robotov zvoki mlade tovarniške godbe, ki se uči za sobotno akademijo. Ko stopiš v tovarno, kmalu začutiš, da si prišel v svet novih ljudi. To priča pogovor z delavci, tabele storilnosti posameznikov in navdušenje, s katerim so se vrgli v to tekmovanje. Hočejo na vsak način obdržati prehodno zastavo. Na konferenci v Ljubljani so pogumno sprejeli tekmovanje z nekaj desetinami podjetij slične stroke širom Slovenije-Šesttedensko tekmovanje se nanaša tudi na kulturno-prosvetoo področje in na hzkulturo ter na doprinos k gradnji zadružnih domov-
Koliko s° storili za gradnjo domov, kažejo naslednje številke:	v osmih
dnevilh je bilo opravljenih 2070 udarniških ur. Samo mladinski aktiv je napravil 1266 ur, ostali sindikalisti Pa 804 ure- V osmih dnevih je poleg rednega dela napravil delovodja žagarskega oddelka Franc Bec 88 ur* Dragica Gošnak 62 ur, Marija Stumpf] 58 ur, Ivanka Nabernik 60 ur, Tinka Marzel 45 ur in Jože Šmon 42 ur, Anica Bizjak pa 40 ur. Tudi starejši sindikalisti so se dobro pokazali: Polda Sušeč je v osmih dnevih napravil 39 ur, Jože Pocajt 34, Simon Razgoršek. Angela Priteržndk in Jožefa Kristan pa pd 24 ur-
Celotno proizvodnjo so povečaH v dobi tekmovanja na 147 %, dočim so bil* prej še celo pod planom.
Tako bodo obveznost 3000 udarniških ur morebiti še enkrat prekoračili.
Oglejmo sl kulturno-prosvetno tekmovanje tovarniškega kolektiva!
Dramatska družina, bi je bila nagrajena ob priliki okrajnega tekmovanja, je naštudirala igri: »Katjuša«
in »Čudež v puščavi«, s katerima bo gostovala tudi po gradiiiščih; v soboto 13. t m. pa je priredila v mestnem fizkultuniem domu lepo akademijo. Stenčasi so zanimivi in obravnavajo res lokalne probleme, vzgajajo poedi-ne člane- Stenčase redno menjavajo.
Mlada godba na pihala pod vodstvom tov. Stropnika ima že lepe uspehe, v kratkem priredi javni koncert V rdečem kotičku mi je obviselo oko na diplomah in zastavicah, ki so jih že priborili.
Vse kaže, da kultumo-prosvetna komisija tukaj res opravlja svoje delo. Sindikalisti se zanimajo za politični in strokovni študij. Vsako nedeljo od 8. do 9. študirajo zakone im uredbe in članke naših voditeljev, tako da bodo člani delovnega kolektiva mogli pravilno razumeti razvoj naše družbe: 40 % vsega delavstva je doslej aktivno vključenega v kulturno prosvetno delo; to pomeni, da bi bilo treba vključiti še najmanj toliko ljudi v času tekmovanja.
Uprava podjetja in vodstvo sindikata delata složno. Redno so seje
strokovnega sveta; zato so uspehi tudi v pogledu izboljšave načina dela- ureditve varnostnih in higijenskih naprav.
Bežen pogled tovarniških prestaro je ‘pokazal na veliko pomanjkljivost, zaradi katere ni mogoče uvesti dela na tekoči trak. Tovarna je grajena nenačrtno, nemogoče je transportirati izdelke drugače kakor s samokolnico ali s košem. Prostori so majhni, nizki; potreben bi bil nov trakt.
Zanimivi so grafikoni, ki so pritrjeni na stene za vsakega posameznika v tovarni. Tu vidiš, kako se je že udomačilo socialistično tekmovanj« v mladih in starih- Saj kažejo te tablice skoro povsod nad 100 % storilnosti. V tiskarni lističev za zložljiva merila j« Terezija Brešar dosegla 140 %, prf zakovanjo meril pa Zofka Rupkr tudi toliko. Marija Bučimek, ki že 39 let dela v tovarni, kontrolira z veščim očesom Izdelke.
Vso gre, kot pravi pesem: »Moč volje ustvarja* moč mišic gradi nam nove in velik* srečnejše dni.«
Marija Feie
Zenske-zldarke v Siovenjgradcu bodo odnesle težafc Ferjanov nosilec na ostrešje — Kmalu bo dozidan velik tovarniški trakt. Pri zidavi so pomagale največ ženske
Vzgoja strokovnega kadra v tovarni „Štora"
Za izvedbo plana za leto 1948, bi je bil v primeri z lanskim povišan za 76%, mora delovni kolektiv tovarne »Štora« napeti vse sile. da bo plan dosežen in presežen. V ta namen je bila izvedena tudi reorganizacija dela in uveden brigadni sistem, ki je pokazal že zelo dobre uspehe. Glavna naloga pa je zdaj usposobiti nov kader, da bo dosežen plan ne samo po količini, marveč tudi v čim boljši kakovosti izdelkov. Za brigadirke je bil uveden poseben strokovni tečaj, tako da bodo vsestransko izvežbane in bodo mogle uvajati v delo mlajše moči. Prav tako je bil skupno t ostalimi
tekstilnimi podjetji organiziran sedemmesečni strokovni tečaj za mojstre, ipo tečaju pa ee bodo mojstri še posebej praktično uvajali v upravljanju strojev in popravljanju okvar. S tem se bo zmogljivost našega podjetja znatno dvignila Z zadovoljstvom tudi lahko ugotovimo valile napredek v pogledu delovne discipline. Naš delovni kolektiv je napovedal 1. majsko tekmovanje vsem tekstilnim podjetjem MIK) Ljubljane. Tekmovanje bo trajalo od 8. marca do 26. aprila, tako da bomo na praznik dela 1. maja že lahko pokazali svoje uspehe.
L.	Z.
V Ptuju se je zaključil prvi zadružni tečaj
V nedeljo, 14. t. m, so v prostorih bivše okoliške šole zaključili prvi zadružni iromesečni tečaj.
Upravitelj tečaja, tov. Majcen, je v kratkh potezah ponovil vse težave, s katerimi so se vsi udeleženci borili te tri mesece. Zahvalil se je Republiški poslovni zvezi in Okrajni poslovni zvezi za vso skrb, ki sta jo ti dve zadružni organizaciji vložili v vzgojo prvih mladih zadružnih kadrov ter poudaril resnično pridnost, ki so jo tečajniki pokazali. Veren odraz tega skupnega napora so učni uspehi: od 37 tečajnikov (21 tečajnic in 16 tečajnikov) jih je 15 absolviralo tečaj z odličnim,' 13 s prav dobrim, 7 z dobrim in samo 2 z zadostnim uspehom. Spričo nekaterih čisto novih predmetov (osnov politične ekonomije, planiranja, poslovne tehnike), spričo 39 tedenskih učnih ur v šoli in učenja doma, je treba videti v teh
uspehih dokaz za zdravo miselnost naše mladine, ki premaguje še take težave. Priznanje za dosežene uspehe so tečajniki prejeli po 1 do 2 knjigi. Ta skromna darila jim ne bodo služila samo za nadaljnje izobraževanje, temveč jim bodo tudi ostala v spomin na čas, ki so ga tečajniki — doma s Primorske, Dolenjske, štajerske in Prekmurja — prebili v prisrčnem bratstvu v Ptuju: tu so se pripravljali, da ponesejo novega duha ljudske demokracije in delovni polet za Titovo Jugoslavijo navdušene mladine v naše novo zadružništvo, ki bo s takimi kadri nedvomno uspešno izpolnilo naš petletni plan v kmetijstvu.
Predsednik OPZ, tov. Vrbnjak je opozoril tečajnike, da naj prenesejo v življenje vse, česar so se s toliko pridnostjo učili in naučili v kratkih treh mesecih.	Frenk
Vzgoja kadrov v ljutomerskem okraju
V ljutomerskem okraju je 14 osnovnih šol. nižja gimnazija, 2 sedem-letki in 3 domovi igre in dela. Na šolah je 15 dopolnilnih tečajev za mladino, ki ni dovršila 4 razredov osnovne šole, 7 nadaljevalnih tečajev za kmetsko mladino, 2 strokovno nadaljevalni šoli in trimesečni tečaj za trgovske pomočnike. V navedenih tečajih je mesečno 1188 ur pouka. 59 tečajnikov ter 6 slušateljev višje pedagoške šole se pridno pripravlja za izpite.
Ostali prosvetni delavci pa opravljajo kulturno prosvetno delo med ljudskimi množicami. Lepo uspele kulturne prireditve, proslave, bralni večeri, ljudske univerze in knjižnice so izraz tega .dela med ljudstvom.
Pri vsakem'delu prosvetni delavci
radi pomagajo, posebno v letu gradenj zadružnih domov, ki bodo poleg gospodarskih tudi kulturno-pro-svetni centri naših vasi. Vsako delo zahteva celega človeka. Če bi prosvetni delavci ne vzgajali pri tem delu novih kadrov, bi bilo vse delo površno* ali pa bi ga morali nekaj odložiti. Pravilno to razumejo prosvetni forumi do ministrstva samega, ki ne nalaga prosvetnim delavcem dela, ki so ga zmožne opraviti množične organizacije. Zato so prosvetni delavci tukajšnjega okraja z začudenjem sprejeli odlok okrajnega IO, v katerem zadolžuje šolske upravitelje in učiteljstvo z izvedbo akcije za zatiranje poljskih miši.
Za pevski festival pridno vadijo pionirski pevski zbori pesmi, katere
so ei pevovodje izbrali na sestanku v Ljutomeru. Ti pevski zbori bodo tudi nastopali na domačih In sosednih gradbiščih zadružnih domov. Tako bodo tudi naši majmlajši poleg dela prispevali še na kulturno prosvetnem polju svoj delež h gradnji zadružnih domov.	V. M.
Plenusn LP okraja Ljubljana - okolica
Dne 14. marca je bil plenum LP okraja Ljubljana-okolica. Obisk je bil zadovoljiv, kakor tudi pregled in načrt našega dela.
V vseh naših vaseh Jri so raztresene v okolici Ljubljane, se lepo razvija ljudsko prosvetno delo. 27 vasi že pripravlja zadružne domove, ki jim bodo obenem tudi hrami ljudske prosvete.
Ker pa hočemo vs' prispevati h gradnji, zato smo sprejel; sklep, da vsaka igralska skupina prispeva dohodke ene vprizoritve.
Z nadaljevalnim knjižničarskim tečajem se bodo knjižničarji seznanili z napredno literaturo.
Ne 6amo na količino, ampak tudi na kakovost bomo pazili. Igralske družine v Litiji, Medvodah, Vrhniki in Borovnici bodo tekmovale med seboj v sporedu, ki ga bodo pripravile. S tem sporedom bodo obiskale vsa bližnja gradbišča.
Da bo naše delo uspešnejše, bomo delali načrtno. Sklenili smo, da 6e vsak krajevni ljudsko prosvetni svet sestaja večkrat po potrebi, redno pa enkrat mesečno, da pregleda izvršeno delo in napravi načrt za prihodnji mesec.	Zora.
Tekmovanje v mariborski tovarni kmetijskih strojev
Med obema livarnama tovarne kmetij škili strojev je bilo te dni zaključeno enomesečno tekmovanje, ki je pokazalo lepe uspehe. Najbolj požrtvovalni tekmovalci so bili nagrajeni, prehodno zastavico si je pa priboril kolektiv livarne v Melju. Takoj se je z*ačelo novo tekmovanje, ki bo zaključeno-na delavski praznik 1. maja, ko bodo razglašeni končni uspehi in razdeljene nagrade.
Uspeh tekmovanja je tudi v tem, da je bil plan v januarju presežen za 15 %, v februarju pa za 5 %. Razumevanje za današnje potrebe je pokazal kolektiv tudi s prostovoljnim delom na terenu. Kolektiv je pripravljen izpolniti prevzete obveznosti in jih tudi prekoračiti.
Delo kulturnega krožka italijanskih delavcev „Paolo Morgan“ v Ljubljani
Trgovinska pogodba med Poljsko in sovjetsko cono v Nemčiji
Berlin, 19. marca. (TanjugJ Včeraj so sklenili v Berlinu trgovinsko pogodbo med Poljsko republiko in sovjetsko okupacijsko cono Nemčije. Pogodba določa blagovno zamenjavo v vrednosti 36 milijonov dolarjev. Poljska bo izvažala premog, koks, benzol, nafto, železo in življenjske potrebščine v zamenjavo za kalij, les ter proizvode strojne in kemične industrije.
Pred dobrim letom dni so ei ustanoviti italijanski in tržaški delavci v Ljubljani svoje kulturno - prosvetno društvo ali »krožek«, kakor ga sami imenujejo, in ga nazvali po tržaškem protifašističnem borcu Paolu Morganu, ki so ga fašist; leta 1944 spomladi odvlekli iz bolnice in ustrelili na Opčinah. Krožek ima svoje prostore na Vodnikovem trgu 5. Člani sami so si jih primerno poslikali in opremili. Krožek združuje veliko večino italijanskih in tržaških delavcev, ki delajo v ljubljanskih industrijskih.podjetjih, po večini zidarjev, mehanikov in tesarjev. To so namreč samski ljudje, med njimi je le malo .žensk. Doma so iz Furlanije, iz Rimi in celo s Sicilije.	„	.	.
Krožek jinrpomaga, da se laze znajdejo v naših razmerah, nudi jim -moralno, pa tudi materialno podporo in kulturno - prosvetno vzgojo. Trenutno ima krožek nad 450 članov, toda članstvo se zelo menjava, ker odhajajo nekateri delavci na zimo domov.
S (pomočjo Delavske knjižnice so si ustanovili lastno knjižnico, v kateri je okrog 200 knjig v italijanskem jeziku. Imajo tudi gledališko skupino in pevski zbor, ki gä vodi članica Ful-via Bisiani, študentka Glasben« aka-
demije. Najboljša umetniška skupina v krožku pa je orkester, ki ga sestavljajo člani Radijskega orkestra.
V študijskem krožku študirajo razvoj družbe in marksizem - leninizem, deluje pa tudi učni tečaj za slovenščino, ki ga prostovoljno vodi učitelj Jože Gibič. Na steni v največji klubski sobi visi društveni stenčas, ki ga red-' no menjajo vsakih 14 dni. Imajo tudi podporni odsek, ki pomaga siromaš-nejšim članom z obleko in z drugim, pri čemur mu pomaga Rdeči križ.
Vsak večer po delu se zbirajo člani in članice v lokalu, kjer igrajo ping-pong, šah in druge igre. Na mizah leže italijanski in slovenski dnevniki. Krožek posreduje italijanskim in tržaškim delavcem, ki bi se drugače čutili osamljene, domačnost in jim nadomešča družino in je postal nekaterim pravi drugi dom. Iz tega vzroka bi ga tudi radi opremili čim bolj udobno. Nakupili so si najpotrebnejše pohištvo, da so zadobili prostori prijaznejše lice.
Delo v društvu vodi sedemčlanski odbor, ki šteje poleg predsednika, tajnika itd, tudi »direktorje« za različna-področja društvenega in sindikalnega dela. Kulturnemu »direktorju« so odgovorni zeSerenii umetniških skupin.
sindikalnemu pa tovarniški referenti za italijanske delavce, ki so vedno člani krožka. V vsaki tovarni, kjer delajo italijanski delavci, je namreč poseben sindikalni referent, ki skrbi zanje.
Delo v društvu je dokaj živahno, posebno na umetniškem področju. — Pevski zbor, dramatska skupina in orkester so priredili lani že samostojen .nastop v Mladinski dvorani.
Krožek je matično društvo za vse italijanske delavce Slovenije, ki imajo svoje krožke tudi v Celju in Mariboru. Precej podporo jim nudi ljudska oblast, s pomočjo katere bodo v kratkem tudi odprli svojo menzo, ki bo nudila delavcem dobro hrano.
Krožek ima tudi 6vojo zastavo, ki jim jo je podarila Antifašistična slo-vensko-italijanska ženska zveza iz III. rajona v Trstu. Zastava ima italijanski in slovenski napis ter ima uvezeni dve roki v stisku. To je simbel bratstva in ‘enotnosti italijanskih in slovenskih delavcev.
Pred kratkim je imelo članstvo krožka drugi letni občni zbor. na katerem 6o si postavili nove naloge, ki jih bodo še bolj zavestno vključile v delo za petletko, ki Jo pomagajo uresničevati jugoslovanskemu delovnemu ljudstvu. Z občnega zbora so poslali pozdravne brzojavke maršalu Titu, Togliattiju in Kulturnemu centru v Trstu.
Radin: Planica 1948.
/TJTRI OB 15. URI NA IGRIŠČU ENOTNOSTI NA TYRS EVI CESTI
PRVENSTVENA TEKMA II. ZVEZNE LIGE Metals® (Zagreb) : Enotnost (Ljubljana)
OB 14. URI TEKMA ZA MLADINSKO PRVENSTVO
SFD ŽELEZNIČAR - Ljubljana : FD ENOTNOST - Ljubljana
PREDPRODAJA VSTOPNIC V NARODNEM DOMU
Balkanska Slzkultuma konferenca m Se včeraj svečano začela
Bled, 19. marca. Danes se je pričela na Bledu fizkulturna konferenca balkanskih držav, ki ji prvič prisostvujejo tudi zastopniki Poljske in Češkoslovaške. Konferenco je otvoril sekretar komiteja balkanskih iger Miroslav Kreačič in prisrčno pozdravil navzoče delegate. Obžaloval je, da ni med njimi zastopnikov grškega ljudstva, ki se hrabro bori za svojo svobodo. Zborovalcem je želel popoln uspeh pri delu, kar bo pripomoglo k napredku športa in fizkulture v državah, katerih zastopniki se’uđeležu-jejo konference. Izrazil je željo, da bi balkanske igre, ki so viden izraz fizkulturne delavnosti demokratičnih držav vzhodne Evrope, postale vodilna mednarodna športna prireditev-
V	imenu poljske delegacije je spregovoril njen vodja Tadeusz Kuhar, ki je izrazil zadovoljstvo, da je k sodelovanju na balkaniadi povabljena tudi Poljska. Deial je. da so fizkuitur-niki Poljske odpravili stare napake in gredo po novi poti, ki mora roditi uspeh.
Predsednik češkoslovaške delegacije Beninger se je v imenu fizkul-turnikov Češkoslovaške zahvalil za povabilo k udeležbi Češkoslovaške na konferenci in njenih športnikov na balkanskih igrah. Obljubi! je, čim tesnejše sodelovanje z vsemi ostalimi na balkaniadi zastopanimi narodi.
V	imenu albanskih delgatov je spregovori! Kico Janko, ki je deial, da je udeležba Albanije na balkanskih igrah že mnogo pripomogla k napredku športa v njegovu državi. Poudaril pa je tudi velik pomen bal-kaniade za sodelovanje demokratičnih držav tudi na drugih področjih-
Vodja bolgarske delegacije Georgi] Pavlov je želel, da bi tudi v športu prešli k socializaciji. Balkanska fiz-kuituma konferenca mora imeti tudi političen pomen in prispevati svoj delež v borbi proti imperializmu. Svoj govor je zaključil z željo, da bi na balkanskih igrah čim prej sodelovali tudi sovjetski fizkulturniki.
Vodja madžarske delegacie Ma-drazs ie izrazil zadovoljstvo, da sta se članicam balkanskih iger pridružili tuđ; Poljska in Češkoslovaška. Z veseljem je poudaril, da se je njego, va domovina otresla reakdonarev in zadihala novo življenje. Dejal je, da bo v triietki tudi iizkultura izpolnila svoje naloge.
V	Imenu romunske delegacije Je vodja Georg Llkiardopol izrekel veselje, da na balkanski konferenci lahko prvič zastopa Ljudsko republiko Romunijo. Letošnja konferenca, je dejal, je zgodovinskega pomena za razvoj športa v državah ljudskih de. mokracij. Obljubil je, da bodo Romuni z vsemi silami skrbeli za +o, da bo balkaniada res prvorazredna športna prireditev.
V	imenu fizkultumikov Trsta je spregovoril vodja delegacije Pregare, ki je dejal, da bi Tržačani pokazali večje znanje in želi boljši uspeh na balkanskih igrah, če jih pri njihovih pripravah in udejstvovanju ne bi ovirale zasedbene oblasti. Izrazil je prepričanje, da bo s pomočjo in s sodelovanjem balkanskih narodov v kratkem doseženo, da bodo tudi fizkulturniki Trsta dočakali resnično svobodo.
V	imenu Jugoslovanov je zbrane pozdravil Jožo Bačič. Naglasil je velik pomen konference balkanskih fiz-kuiturnikov. Čim tesnejše sodelovanje balkanskih narodov na vseh pod. ročjih, pa tudi v fizkutturi, bo nedvomno pripomoglo k porazu imperi. alizma.
Po govorih vodij delegacij je sekretar komiteja Miroslav Kreačič imenoval Češkoslovaško in Poljsko kot članici komiteja balkanskih iger.
Po kosilu so delgati obiskali Vint. gar, ob 5. pa se je kofnerenca nadaljevala.
Poživljeno delo FD Ihana
Po zadnjem občnem zboru FD Ihana se Je fizkultumo življenje poživilo. Delo je sicer otežkočeno, ker še nj popolnoma gotova dvorana in je na razpolago samo en primeren prostor v okolišu za vse organizacije. Kljub temu ji obisk članstva pri splošni telesni vzgoji zadovoljiv. Vsaka ura splošne vadbe zajema okoli 80 % članstva. V društvu tekmuje 50 % članstva za fizkulturni znak, med tem ko je že 6 znakov osvojenih.
Da ho društveno življenje še bolj živahno in da bo privabilo v društvo še več aktivnih članov in prijateljev, je FD Ihan priredilo te dni množični sestanek. Predsednik Zajc Andrej je v svojem referatu povedal težkoče pri obnovi fizkulturnega doma, ki so bile že delno premagane. Z veliko voljo, ki se kaže na vseh poljih telesne vzgoje in športov, je društvo ne samo premagalo začetne težave temveč v polni meri jzpolnilo svoje naloge. Udeležba članstva na spomladanskem crnssu, v Titovi štafeti, na republiškem zletu In v Pragi ne bo več problem, želeti pa Je, da bi prebivalstvo Ihana in okolice še v večjem številu prihajalo v telovadnico
R. F.
Pregled tedna smuških poletov v Planici 1948
Tekmovalci dop.
13.
POP-
14.
dop.
15. more«
pop.
dop.
pop.
16. marce
dop.
17 marca dop.
Fraaelj a:
Hansi «r	M	rt	M	ts	97
Charlet	(9	67	91	88	107
Luchini	74 p	72	84	86	105
					
8tnmp	M	80	79	M	»P
Zurbriggen	71	85	89	100	100 p
Blum	69	88	88	Ul	102
Ttchannen	70	84	98	104	106
Poljaka:
Gasleolca
Kozak
Wleczorek
Ca Ikoslovaška:
Luke!
Belonožnlk
Lenemajer
Remsa
Jugoslavija:
102	104 p
105 p 103 107 p
99p	*7
100 p 97 113	121 p
109 p 102
82
102	97 p	}'•
101	99	93 p
98 p 103	97 p	99	100 p
93	98	93 p	108	109 p	100 p		t •		
100	101 p	100	106 p	114	99	96		96	91
102	109	109	114	120	102	98		97	97
69	Tl	T«	81 p	80	69	80	79	83	82
79	80				74	88 p		93 p	85
79 p	85 p	98 p	99 p	100 p	86 p	91p	82	92	91
78
88
87
92
81
92 p
94
91
Rogelj	58	57	70	70	84	85 p	88	73	78	77	80	80
Langu*	59	62 p	76	72	79	84	92 p	81	84	Sl	92	88
Rožič	64	62 p	77 p		82 p	86 p	89 p	86 p	86	85		
Razboriek	59	62	74	77	83	80	92 •	90	89		90	87
Razinger	62	67	78	84	82 p	82 p	95 p	80	90 p	86 p	91 p	90 p
Zalokar	64 p	67	77 p	82	102 p	100 p	98 p					
Javornik	72	73	85 p	83	93 p	94	94 p	91 p	85 p		85 p	84 p
Pribošek	65	68	92		96 p	100		102	100		100	95
Mežik	75	84	92		100	106	108 p	103	96		99	95
Finžgar	59	80	90	W	97 p	97 p	95 88p 105 p	118 p 118 p 104	98		99	100 p
Polda	78	92	103		120 p	109						
Dvakrat so gledalci toplo pozdravili napis 120 m na sodniškem stolpu: v nedeljo, ko Je Jugoslovan Polda prvič na svetu preletel 120 m, ln naslednji dan, ko Je Švicar Tschannen dosegel nov svetovni rekord
Letošnji teden smučarskih poletov v Planici je bil določen od 11. do 18. marca. Zaradi vremenskih razmer je bilo same 5 tekmovalnih dni in sicer 13., 14., 13., 16. in 17. marca. Prve tri dni 60 skakali dopoldne in popoldne, v toiek in sredo pa le dopoldne. Najboljše snežne razmere so bile v ponedeljek 15. t. m. popoldne, a so tedaj žal tekmovali le Francoz Monnier, Švicarji Tschannen, Stump in Zurbriggen, Poljaka Wieczorek in Gaszienica ter naš Finžgar. Ta dan je bil postavljen v smučarskih poletih nov svetovni rekord 120 m po Švicarju Fritzu Tschannenu.
Lanski jugoslovanski rekord Rudija Finžgarja, ki je znaša! 102 m, je že prvi (Jan poletov izboljšal državni prvak Janez Polda na 103 m, naslednji dan pa na 109 m. V nedeljo je bil po Charletu postavljen tudi francoski državni rekord 107 m. Najdaljši polet 121 m je dosegel Švicar Blum, a je padel. Naš Polda je pri skoku 120 m podrsnil po snegu in prav tako Finžgar dvakrat pri 118 m.
Pri pregledu tabel najdemo mnogo
zanimivosti. Med drugim naj omenimo, da je imel najdaljše polete Tschannen, čigar povprečni skok meri 101.3 m. Na drugem mestu je Polda s povprečno dolžino skoka 100.4 metra. Pri Francozih je imel naj-
skokl do 84 m 85 — 99 m
100 —110 m
111 — 121
skupaj
Tekmovalci čisti		padci	čisti	padci >•	čisti	padci	čisti	padci	
Švicarji	7		17	3	12	7	5	1	52
Francozi	6	1	9	4	8	3			31
Poljaki	14	2	2	8		1			27
Cehi	2		5	1				,	8
Inozemd	29	3	33	16	20	1	5	1	118
Jugoslovani	39	11	23	22	10	5		3	113
Vsi skupaj	68	14	56	38	30	16	5	4	231
Meja 84 m je vzeta kot olimpijski rekord.
daljše skoke Lucchinl, pri Poljakih
Wieczorek, pri Čehih pa Remsa. Omembe vredna je ugotovitev, da je izmed 23 tekmovalcev, razen Ce-hoslovakov, ki so izvedli le po dva skoka, V6elej obstal le naš Razbor-šek.
Letos so izvedli tekmovalci 231 poletov. Izmed teh je bilo 159 čistih skokov, 69 skokov z dotikom ob sneg ali lažjih padcev in 3 resnejši padci, tako da skakalci niso mogli nadaljevati s tekmovanjem. 14 ino-zemcev je izvedlo 118 poletov, in sicer 87 čistih in 31 s padcem. 11 naših skakalcev je opravilo 113 poletov, izmed katerih je bilo 72 čistih in 41 s padcem. Skupno 90 skakalci preleteli 55 krat preko 100 m, od te-*a Škrat preko 110m in enkrat preko 120 m. Daljina 120 m je bila dosežena dvakrat, 121 m pa enkrat.
Vsi tekmovalci skupaj so v tednu poletov preleteli nad 20km.
Natančen pregled tabel bo čitateljem pojasnil še druge podrobnosti, ki jih v našem besedilu nismo omenili.
Hans Feldmann, član tehnične komisije Mednarodne smučarske zveze e
Medicinci bodo tekmovali v namiznem tenisu
Za razmah fizkulture na medicinski fakulteti prireja fizkulturni aktiv turnir v namiznem tenisu v nedeljo zjutraj ob 9 v telovadnici na poljanski gimnaziji. Gre predvsem za množičnost In ne za iskanje vrhunskih predstavnikov te lepe in zanimive športne panoge zato pričakuje aktiv od slušateljev medicine razumevanje in dovolj velik odziv, tako med tekmovalci kakor tudi med gledalci.
Za pripravo tekmovalcev bo v soboto na razpolago telovadnica z dvema mizama od 15 ure dalje. Tekmujejo moški in ženske. Zmagovalci prejmejo naslov prvaka fakultete.
V Murski Soboti bo gostovala zagrebška Mladost
Za nedeljo, dne 21. marca Je povabila FD SOBOTA rutinirano moštvo FD MLADOST iz Zagreba. Nogometaši FD SOBOTE hočejo biti 'čimbolj pripravljeni za spomladanski del prvenstva. Nedeljska tekma bo zadnja preizkušnja moštva za prvenstvene nastope.
Tekma se začne ob 15. Predtekmo Igrata SOBOTA H-LJUTOMER I.
KOŠARKARJI IN KOŠARKARICE ŽELEZNIČARJA Imajo sestanek 22. t. m. ob Vi 20 v domu Ljuba Šercerja. — Referent.
Francoski tekmovalci ▼ Planici: od leve na desno Charlet, Goreč, Luchini ln vodja ekipe Raise
Danes ob 18. v domu Ljuba Šercerja
pionirska TELOVADNA AKADEMIJA
Sodeluje mladinska godba na pihala
Opozorilo
Mestni ljudski odbor Glavnega mesta Ljubljane opozarja, da je po zakonu o volitvah odbornikov ljudskih odborov LRS prepovedano točenje ali kakršnokoli drugo dajanje alkoholnih pijač v dneh 20. 21. ter 22. marca t. 1.
Kmilc; gornje prepovedi bodo kamova■ ni po omenjenem zaikonu z denarno ka znijo 5000 din ali s prisilnim deiom bpoz odvzema prostosti do 6 mesecev.
Mestni ljudski odbor Glavnega mesta Ljubljane
Umrla nam je naša zlata mamica, stara mamica, sestra
Terezija Flak
roj. Tomc
Pogreb naše mamice bo v Mariboru na pokopališču v Pobrežju v nedeljo 21. marca ob pol 3. popoldne.
Sv. maša zadušnica bo v četrtek 1. aprila 1948 ob 7. uri v cerkvi Marijenega Ozna-nenja v Ljubljani.
Ljubljana, 19. marca 1948.
Žalujoče družine:
Ing. GOLOB, TOMC, FLAK
V spSBiin sa dolomitske heroje
DNEVNE VESTI
KOLEDAR
Sobota, 20 marcu: Srečko Nedelja. 21 marca; BenedUkt. Tug».
SPOMINSKI DNEVI
20 m .1942. — Ustanovljen© v Sloveniji grupe odredov. Partizanski boji na Mo* krcu.
20 m 1925. — Začetek kmečke vstaj»
v Bolgariji.
DEŽURNA LEKARNA
Centralna lekarna, Sr omos tj e, Marijin trg 5.
NEDELJSKA
DEŽURNA ZDRAVNIŠKA SLUŽBA Ljubljana: dr. Vončina KuraJt Marija Župančičema 13 od sobote opoldne de po-nedelj ka do 8 zjutraj.
Celje: primarij dr Raišp Ivan. Stumetov* ul 20 od sobote opoldne do ponedeljka do 8. zjutrai.
Maribor: dr Vrečko Price. Gregorčičeva ul. 12. tel 2158 od sobote opoldne do ponedeljka d-o 8 zjutraj
SLOVENSKA NARODNA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI IN MARIBORU Drama v Ljubljani Sobota, 20- marca, ob 16: MarSak: Mn-
cin dom. Zaključena predstava za osnovno 5o!o St, Vid in Naklo pri Kranju ln Izlake — Ob 20. Cervantes: štiri medigre. Red C.
Nedelja, 21 marca, ob 14 30:	Maršal:
Mucin dom Izven Znižane cene. — Ob 19.30: Shakespeare: Hamlet. Izven. Ponedeljek. 22 marca, ob 20.: Akf.demlj» ob otvoritvi svetovnega mladinskega tedna.
Opozarjamo, da je začetek predstave »Hamlet« ob 19.30.
Opera v Ljubljani
Sobota, 20 marca ob 19.30: Borodia: Knefli Igor. Red A
Nedelja. 21. marca, ob 15: Bizet: Carmen Tzven
Ponedeljek. 22. marca ob 19.30: Puccini: La Boheme. Red mladinski LŠM, (Univerza).
Za jutrišnji predstavi »Carmen« In »Hamlet« je Uprava SNG upoštevala vsa pfcmeua naročila, ki rezervirajo vstrpnjce za deželo. Zs.to je danes pri dnevni blagajni 7.\ t! dve predstavi malenkostno števdlo vstopnic v prodaji
Šentjakobsko gledališče
Mestni dom
Sobota, 20. marci ob 20:	N Dosto-
Jevsiki: ,Idiot« premiera.
Nedelja 21. marca ob 20: F. N Dostojevski : ,Idiot«.
6ENTPETERSKI LJUDSKI ODER Komenskega ul. 12-1.
Nedelja. 21. marca ob 17. P. Petrovčič: »Duše«, popoldanska predstava. Režija: M. Sever.
Predprodaja -retopnlc v nedeljo od 10. do 12. ure in eno uro pred pričetkom v Komenskega ul. 12 -I.
PREŠERNOVO GLEDALIŠČE — KRANJ
Petek, 19 marca ob 20.: škvarkln, »Tuje dete« Isvera. Z > cin a večerna.
Nedelja. 21. marca ob 17.: škvarkln. »Tuje dete«. Izven.	538-n
SINDIKALNO GLEDALIŠČE JESENICE NA GORENJSKEM
Sobot», 20. marca ob 19 30. Bulgakov: «Novi dom«, režije Tič Srečko.
Nedelja. 21. marca ob 20. uri: Inetrumen-talno-vokalni koncert, odsekov sind, kult. umet društva na Jesenicah 575-a
LJUDSKO GLEDALIŠČE CELJE Sobota, 20. marca ob 19. uri: Žižek: >M1-klova Zala«. Desetič.
Nedelja, 21. marca ob 15 30: Žižek: »Ml» klova Zala« Enajstič
SINDIKALNO GLEDALIŠČE RUŠE Sobota 20. marca ob 20. url: Jurčič Sapnik »Deseti brst«.
Nedelja. 21. marca ob 15. uri: Jurčič Sirnik »Deseti brat«.
Dežurne trafike v nedeljo 21. marca:
Levstik Alojz. Pokopališka; Dri ar Ivana, Tyrš©va 12: Hafner Anioi. Tyrleva c. 7; Kmetič Ivana. Celovška 54:	Podmenik
Minka. Masarykoua; Štefančič Ange-a še-lenburgova; žagar Ivan. Bleiweleova: Ravnikar Frančiška. Poljanski 51: Kobal Fordo. Gosposvetska 7: Skerbiš Rozalija. Kolodvorsko 35: Kordfš Anvnja. Gajeva 2; Kajzer Fren ;a, Tržaška 2S; Gačnik Harije, Gradišče. ,	617-n
Smučarjem ■ planincem ki namerava;» posetitj kočo pri Triglavskih jezerih priporočamo, da *i vzamejo hrano s seboj, ker koča z njo nJ v zadostni meri založena.	594-n
X. drž. gimnazija Ljubllana-Mostc, ponavlja dne 21. maren 1D43 ob IS. uri v mladinrkj dvoranu Frančiškanska ulica, svojo fizkulturna akademijo. Vabljeni vsi!	606-n
Pri osmrtnici škof Franc dne 17. marca so pomotoma, iza-tal., pr: žalujočih imena: sestra Tilči. trat Maks snaha Slava, rodbina Hajnšek	604-n
Mojstru Francetu Gučeku v Trbovljah želijo k današnjemu GCietnemu živi jenskemu m 401etncmu delovnemu jubileju niegovi bivši vajenci, sedaj pomočniki in mojstri, še mnogo let krepkega zdravja v strokovnem napredku I Finančni odšel: RLO Moste se Je sočasno preselil na Zaloško cesto št. 18. 013-n Otvoritev nove pravoslavne cerkve sv. Cirila in Metoda v Mariboru. Vabimo vsa pravoslavne vernike in tudi ostalo ljudstvo k slovesni otvoritvi v Gregorčičevi ulici v Mariboru, v nedeljo 21 marca- da pokažemo hvaležnost ljudski oblasti, ki nam je z veliko uvidevnostjo pomagala obnoviti delo naše pravoslavne cerkvene občine. — Odbor pravoslavne cerkvene občine v Mariboru
Zelo važen sestanek skladateljev LRS. V nedeljo, dne 21. marca t. L ob 1C. url bo na Glasben, akademiji v Ljubljani, soba št 29, sestanek vseh skladateljev (tudi nečianov DSS, zaradi korigiranja iu določitev reparticije tantijem za leto 1947. Skladatelji, ki še niso preložili zavodu za avtorsko pravno posredništvo, poslovalnica Ljubljana, prijavne pole svojih del (v dvojniku) naj ta seznam prinesejo s seboj.	616-a
RKS šiška, XII teren, priredji v šercer-jevem domu 20 marca ob 20. uri kulturno prosvetni večer s pestrim sporedom (petje, godbe). Vabljeni vsi.	610-n
S težavami, ki so znane le partizanom — so junaki doiomiiskega odreda prebili že drugo zimo. Sonce je že ogrevalo zemljo, sneg je kopnel. Iz zemlje so že prodirali beli zvončki, razcvela je trobentica in vijolica je duhtela. Iz juga sta priletela sloka in golob. Srnia družina je na jasi pulila prve poganjke trave. Vse je pričalo, da zimo jemlje konec, na njeno mesto pa stopa mlado življenje — pomlad.
Kaj pomeni pomlad, ve dobro partizan. Pomlad mu je prinašala novih moči in ga napajala z vero v zmago in konec trpljenja.
Tudi sovražnik je v pomladi pričakoval zmago, tudi on si je želel miru, ki bi ga diktiral ukročenim in podložnim narodom. Napel je vse sile, da bi strl odpor partizanov, ki so se borili za niegovim hrbtom, v sredini njegovega »kraljestva«. Ta odpor bi moral streti tudi zato, da bi razbremenil mnogoštevilne divizije, ki so jih vezale partizanske^ edinice v Jugoslaviji in z njimi ojačil svojo utrujeno in zhroljano armado na Vzhodni fronti.
Dolomitski odred ie sovražniku stalno povzročal hude skrbi in delil težke ter občutne udarce; zato se je sovražnik odločil streti odpor na tej važni postojanki za vsako ceno. Stab nemško-iialijanskih morilcev je po skupnem posvetovanju napravil temeljit bojni načrt in vani vključil tudi Rupnikove hlapce. Ta načrt je za-iemal ozemlie od Ljubljane proti Vrhniki in od tu do Ornega vrha na italijanski strani. Na severni strani pa od Ljubljane do takratne nemške meje in po njej do Ornega vrha. Izvedba tega načrta je bila določena za dan 19. marca 1943. leta.
V noči na 19. marec so se razvrstile sovražnikove edinice in začele prodirati v smeri proti Grmadi v Polhograjskih dolomitih. Zarana, ko se sonce še ni dvignilo izza gora, je tam za Bukovim vrhom ali Zvonešco počila puška, ki ji ie odgovorila druga, trelia pa se ie oglasila na Ravniku. Na Grmadi pa je vladala grobna tišina. Nekje Zavrhom ie zablis-nilo, skozi ozračje je pošastno zapela svojo pesem granata in se razpočila nekje na Bukovem vrhu ali
klancu. Ozračje je trepetalo od eksplozij granat, šrapnelov in min. V Bukovem vrhu se je končno oglasila poleg drugega lažjega orožja še težka breda, ki je krila premik naših borcev v smeri proii Grmadi in preko nje na gorenjsko stran.
Prebivalci vasi Hrastenice, Log, Hruševo, Babna gora, Belca, Dvor in Dolenja vas so se s strahom prebujali ter prisluhnili začetku bitke, ki je merila čez njihova bivališča. Preplašene matere so v strahu v naglici oblačile svoje malčke ali jih pa ovijale v odejo ter se z njmi vred stiskale v varnejših količkih svoje domačije. Nekateri moški so se iim pridružili, drugi pa so smuknili neopaženo iz hiše ter jo pobrisali v hosto, da se pridružijo našim borcem, previdno premikajočim se po Belski dolini.
To jutro ie sonce potovalo izredno naglo. Njegovi žarki so že zgodaj razpršili poslednjo jutranjo meglico. V številni premoči je sovražnik naglo stiskal obroč. Topovi so grmeli že na Babni gori in Zvonešci, iz Vel. Kuclja, Ravnika- Klopcev, Grmade in drugih vrhov, ki zapirajo Belsko dolino pa so pokale puške in regljale
brzostrelke, vmes pa je pela smrtno pesem težka breda in so treskale mine, da se je Belska dolina spremenila v pekel.
Skoro brez kritja, skozi redko in še golo hosto se je en del naših borcev previdno premikal po levem, drugi del pa po desnem ali glavnem rokavu Belske doline in preko Ro-bidovca, da se prebijeta skozi obroč na gorenjsko siran, ki pa so jo Nemci tako tesno zasedli, da bi neopaženo niti miška ne prešla bojne črte. Nemci so imeli pregled čez vso dolino in ušla jim ni nobena kretnja, ki so jo napravili naši borci. Naši fantje so se dobro zavedali svojega položaja, ki ie postajal vsako minuto bolj kritičen in je pretil, da bodo docela uničeni. Toda partizani so se sovražniku upirali kljub njegovi silni premoči v ljudeh in orožju tako krepko, da je moral za borbo uporabiti vsa razpoložljiva sredstva. Toda odpora partizanov s tem še ni strl; zato si je pomagal s peklensko nakano: v hosto okrog partizanov je podtaknil ogenj. Suho listje in dračje ie zagorelo in v kratkem ie vso Belsko dolino objel silovit požar, ki je grozil vpepeljiii tudi naše junaške borce.
Vmes so treskale mine in granate in jeklena zrna iz stoterih pušk in mitraljezov so iskala svojih žrtev, žal ne zaman. Zdaj je omahnil eden tu in tam je zastokal drugi. Težko ranjenega tovariša je vlekel ranjeni tovariš v navidezno varnejši kraj — potisnil ga je ali v redek grm, za deblo smreke ali pod rušo suhe struge. Neenaka borba pa je trajala dalje, plamen silnega požara se ie širil z veliko brzino in že je objemal trupla padlih in ranjenih borcev. Z zadnjimi močmi so se skušali še živi prebiti skozi sovražnikov obroč, toda toča jekla, ki jo je sovražnik vsul nanje, je nekaterim za vedno ustavila korak
Sovražnik je besnel od veselja nad uspehi svoje »genialne strategije«.
Sonce se je že nagibalo k zatonu in ker je bližajoča se noč prinašala sovražniku strah, se je odločil in začel previdno zapuščati bojišče, prepustivši požaru, da nadaljuje in dokonča započeto ofenzivo.
V mraku se je na vrhu Sovinka pojavila osamljena človeška postava, se spustila po stari drči in odhitela v Podreber. Bil je partizan, od dima počrnel, od ognja obžgan do smrti
utrujen. Ljudje so se ga skoro prestrašili in komaj so v njem prepoznali Ruparjevega iz Zayrha. Iz oči mu je gorela vročica, skoraj blaznost. »Hudiči! danes se jim je posrečilo!« je šepnil in hotel sesti na ponujeni stol. Toda, že se je vzravnal, stoje izpil par požirkov mleka, ki so mu ga ponudili, odlomil grižljaj kruha, v naglici napolnil žepe in osmojen nahrbtnik z rečmi, ki so mu jih ponujale sočutne roke vaščanov in že odhitel nazaj v Belsko dolino na pomoč ranjenim in umirajočim tovarišem.
Dobri m zavedni ljudje iz bližnjih vasi Belca, Dvor in drugih so po končani bitki nemudoma odhiteli na bojišče, da bi na pogorišču poiskali ranjence; našli pa so samo dvajset mrtvih in obžganih trupel borcev, jih odnesli v dolino ter skrivaj pokopali. Skupino enaisiih borcev so pokopali na Babni gori, skupino devetih borcev pa v zemljo za cestnim ovinkom pod Skaleo. Še danes stoji tam skromen lesen križ, na katerem je okorna roka zapisala:
»9 padlih borcev za svobodo«.
Tovariši, ki počivate v svobodni zemlji. Vaša žrtev ni bila zaman!
Večna Vam slaval Peter Dobrila
Preskrba
DELITEV MILA
OLO Ljubljana— okolica obvešča vse naproiae, industrijske magazine in trgovce da se doli milo za mesec marec 1948 na desno polovico glave potrošniške nakaznice za maščobo in meso.
Milo prejmejo naslednji upravičenci: TD—A 150 gramov, TD—B I50, SD—A 150, TD 150 SD 150, LD 150. GD 150, Nav 1 100, Do j. 150, OM 1 10O in OM 2 100 gramov.	*
Poleg tega obveščamo še vse KLO-je, da šo danes dvignejo industrijsko nakaznice za mesec april*1948.
Pozivamo vse napreže, industrijske magazine, da takoj vrnejo prazno enbalažo Okrajnemu trgovskemu podjetju »2ivila< Ljubljana — okolica.
Preusmeritev prometa
Okrajni ljudski odbor Grosuplje obvešča, da bo zaradi dela na okrajni cesti Söenr. 157-11 Vel. Lašče—Bloke od km 0.00 d<£ km 3.00 vozovni in avtomobilski promet v času od 20. marca do 15. aprila 194^ prekinjen Ta čas se bo promet vršil po okrajni cesti, ki se odcepi od republiške ceste št 52 pri vasi Podplano. (km 25) v smeri Dvorska vas—Mala Slovnica ter se pri vasi M. Slemica km 3.00 zopet spoji z okrajno cesto štev. I57-H. Isto velja tudi za obratno smer.
Koncerti
Va n [avnem nastopu Akademije za
glasbo bodo nastopili iz klavirskega od-dolka gojenci prof Horak-Domazetičeve Antona Ravnika. Štrukel-Poženelove in Antona Trosta. Iz soloptvvefcega oddelka bodo nastopili gojenci rektorja Betetta ln prof Dariana Foedranspergove, Norak-Ku-šei,'e>ve. Vlottaskl oddelek zastopa gojenec prof Rupla. Javni nastop roo v ponedeljek 22. marca ob 18. uri v Velfič filharmonični dvorani. Sporedi, ki veljajo kot vstopnica v knjigami muzikalij. 611-n
Kinematografi
LJUBLJANA UNION: sovjetski film »Zadnja noč«, tednik — MOSKVA: sovjetski film »Prva rokavica«, tednik. — SLOGA: sovjetski film sSrednji napadalec«, tednik — Predstave v gornjih kinematografih ob 16.15, 1815 in 20.15. uri — KODHLJEVO:	češki film:	»Ukradena
mejo«, tednilk. — Predstava ob 19.30. — SISKA: sovjetski film »Sinova«, tednik. Predstave ob 13 in 20 uri.
MARIBOR ESPLANADE:	sovjetski film:
»Nasredim v Buhari«, tednik. — GRAJSKI: ameriški film »Veliki diktator«. Zaradi izredne dolžine flma predstave ob 16.30, 18.45 in 21. uri CELJE METROFOL: sovjetski film »Sekretar Rajkoma« tednik — DOM: sovjetski film »Lermontov« tednik KAMNIK: francoski fEm »Skrivnost« tednik
KRANJ MESTNI:	sovjetski film »Bell
volčjak«, tednik.
PTUJ: sovjetski film: »Naše srce«, tednik.
Radio Ljubljana, Maršbsr in Sl. Primorje
SPORED ZA SOBOTO 6.00 Budnice. 6.10 Poročila, objava sporeda in vremenska napoved. 6.30 Jutranja telovadba. 6 40 Jutranji koncert. 7.00 Radijski koledar, iz današnjih časopisov, objave. 7.15 Križem po Balkanu 7.30 Napoved časa in poročil«. 7.45 Lahka glasba.
12.30	Napove! časa in poročila. 12.45 Zabavna glasba mali oglasi in objave. 13.00 Orkestralna glasba Rimskega-Korzakova.
13.30	Igra Zabavni orkester Radia Ljub-lj-ama. 14.00 Gospodarska oddaja. V borbi si plan. 14.10 Pesmi slovenskih skladateljev. poje sopranistka Zlata Gjiragjenac. pri klavirju Pavel Širvic. 14.30 Napoved čase, poročila ln objava večernega sporeda. 14.45 četrt ure balalajk. 18.00 Operni zbori. 18.15 Ing Marjan Mušič: Kaj so urbanistični in arhitekturni spomeniki ter našo. skrb zocKje. 18 30 Igra Mali ansambl Radia Ljubljana 19.00 Tedenski politični pregled. 19.20 Glasbeni vložek 19 30 Napoved časa in poročila. 19.45 Zabavna glasba, ma.ll oglasi in objav©. 20.00 Pogovor s poslušalci. 2015 Slovanska orkestralna glasba 2O.4O Slovenske narodne. 21.09 Veder sobotni večer 22.00 Prenos ve>sti Zvezne postaje Beograd. 22.15 Pisana glasba.
»WW9W0
SLUŽBE ISCEjO
SIMPATIČNA 2ENA z lastnim pohištvom, poštena, pridna, išč« službo gospodinje ail kup: eno do dvosobno stanovanje ali hišico. Ponudbe na oglasni oddelek pod Brez stanovanja.	7973-1
SLUŽBO DOBE
KRAJEVNI BRIVSKI la česaiai salon KLO Guštanj išče pomočnika odnosno pomočnico, vešča v moškem in ženskem 6alonu; nastop službe L aprila. Dopisi: Uprava gosp. podjetij KLO Guštanj.	7504-2
BRIVSKEGA POMOCNIKA-co, dobro izvežbanega ln spretnega, sprejme takoj ali po dogovoru (stalno) — brivsko-frizerskl salon Likar Edvard, Postojna.	7613-2
IŠČEM STAREJŠO ZENSKO, ki ima veselje z otroci, k dvema otrokoma, starima 5 in 7 let. Sem ves dan odsotna. Vprašati pri Reja, Florijan-ska 17-1.	7985-2
DOBRU FRIZERKO sprejmem takoj. Salon »Nada«, Ljubljana, Igriška 10. 7991-2 BRIVSKEGA POMOCNIKA-CO v dobro stalno službo sprejme takoj ali po dogovoru Strgar Jože, frizer — Ljubljana, Miklošičeva 40.	8058-2
HLAPCA sprejmem k konjem. Plača dobra, hrana in stanovanje. Vprašati Dolinska steza štev. 6, šiška, Bidovec.	8093-2
VESTNEGA ŠOFERJA za osebni in tovorni voz iščemo. Plača po uredbi. Glavni odbor Rdečega križa Slovenije, Dapčevičev trg 3.	8068-2
GLAVNA DIREKCIJA lesne industrije LRS, Ljubljana, Parmova ul. — sprejme takoj v službo ekonoma za svojo menzo. Interesenti naj se javijo v personalnem oddelku 61 glavne direkcije lesne industrije LRS. 7962-2 GOSPODINJSKO pomočnico za splošno gospodinjstvo sprejmem s 1. aprilom. Vprašati: Foto Holynski, Cankarjeva 6.	7965-2
GOSPODINJSKO POMOČNICO, pošteno in vajeno vseh gospodinjskih del, sprejmem k tričlanski družini. Tavčar, Celovška 2S-III.	7828-2
2 STROJEPISKI(-CA), 1 služitelja — kurirja — sprejme takoj Direkcija kemične industrije LRS. Zglasiti se je v kadrovskemu oddelku — Knafljeva 13, Ljubljana.	7846-2
ZASLUŽEK
ODDAM 5 mesecev starega otroka v oskrbo. Plača po dogovoru. Ponudbe pod Otrok na ogl. odd.	7888-4
ZANESLJIVEGA inštruktorja za matematiko in fiziko za 3 razr. gimn. iščem. Naslov v ogl. odd. 8055-4
Opozorilo
Vse, bi se pismeno obračajo na nas s prošnjo, naj jim sporočimo naslove malih oglasov, prosimo, da navedejo številko oglasa in priložijo 5 din za odgovor.
Oglasni oddelek »Slov. poročevalca«
P©ilv upnikom!
Ker je
filaisavna-prcdajna zadruga v Krškem
v likvidaciji, poziva vse upnike in dolžnike, da prijavijo svoje terjatve, oziroma poravnajo svoje dolgove najpozneje do 28. aprila 1948.
Likvidatorja:
Žugelj Bariča Pfeifer Joško
Seštevalni stroj
dobro ali slabše ohranjen - kupimo. „VINO“-
okrajno trgovsko podjetje - Kranj
OPEKARNA LJUBNO na Gorenjskem potrebuje za svojo poljsko opekarno
izdelovalca zidne opeke
in dva
POMOŽNA DELAVCA
Pleča po uredbi — za hrano preskrbljeno!
Nabavna in prodajna zadruga z omejenim jamstvom Novo mesto
vabi na svoj
dbčm zfeor
ki bo v sredo 24. marca 1948 v sindikalnem domu ob 19. uri zvečer.
Ker bo na dnevnem redu tudi ustanovitev samostojne potrošniške zadruge, je v interesu članov, kakor osta» lih, da se tega zborovanja polnoštevilno udeleže.
NAROČNIKE,
ki prejemajo naš list po pošti in so z naročnino v zaostanku, opozarjamo, da jim bomo nehali pošiljati list - Zato naj vsak čim prej poravna vso zaostalo naročnino!
UPRAVA
POSTRE2NICO sa. dopoldne ln popoldne vsakodnevno sprejmem V centru. Naslov v ogl. oddelku.	7989-4
4 DNI V TEDNU grem delat kar koli. Ponudbe Drenov grič 28.	7853-4
PRODAM
PREPROGE, perzijske ln domače, po najpovoijnejšlh cenah dobite v trgovini i Airmail šen. pasaža Nebotičnik	SP 47-5
PISALNI STROJ »Urania« s tabula-torjem in vsemi modernimi šikana-ml, pisarniški mouei, skoraj nov — prodam za «U.OOi» din. Naslov podr. SP Maribor.	7893-5
RADIOAPARAT ugodno prodam. — Cankarjeva štev. 20, pošta Kranj (Pungrad).	7908-5
VELIKO SALONSKO OGLEDALO — (zrcalo 180X85), elegantno; železno KOKS-PEC za salon, kad za sedeče kopeli, žel. belo emajlirano proda: Breznik, Cankarjeva e. 7-1.	7941-5
KLAVIR znamke »Jan», dva iovska psa, prvovrstna »španjoica«, psica mešani »Itrijanec«, prodam. 2unlio Vilko, Selnica ob Dravi. 7485-5 DREVESCA mzkin jablan, takoj rodna, ribez, breskve, prodam. Dolinšek, Kamnica pri Mariboru. 7601-5 OSEBNI AVTO, štlrlsedežen, prodam ali zamenjam za novejšo hišo. Ponudbe pod Doplačilo na oglasni oddelek.	7650-5
RAZMNOŽEVALNI APARAT »Ciklostil«, popolnoma nov, prodam. Batič Jože, Ljubljana, Florljanska ulica štev. 10-1.	7981-5
DIVAN, zofa, napolnjena z žimo, čista, dve platneni rjuhi, vrtne železne stole ln gnoj, prodam. — Gašperšič, Vodnikova 287.	7980-5
ŠLAGERJE, najnovejše ln starejše za jazz-,orkester, koncertne komade za salonski orkester, note za klavir, dobro violino in banjo ter 3 zaboje za transport not prodam. Zahtevajte seznam noti Švara, Tavčarjeva ulica št. 4.	7982-5
MOŠKI NIZKI ČEVLJI štev. 41, črni zelo lepi, naprodaj. Celovška cesta _ št. 78-11.	7983-5
RAZNO POHIŠTVO prodam zaradi selitve. poizve se Lisac. Vodovodna cesta štev. 50.	8023-5
DVE ŽELEZNI BELI POSTELJI, pro-5 dam. Naslov v ogl. odd.	8025-5
TRICIKELCEK, otroški, dobro ohranjen, za 4—7 let starega fantka, prodam. — Rezijanska ul. 5, (Kolezija). 8033-5 TEHNIČNO SESTILO, dobro ohranjeno, prodam, Gnidovčeva št. 13, pri šoli na SmartinsM cesti.	8031-5
ŠIVALNI STROJ »Singer«, pogrezljiv — prodam — Mizarstvo. Sv. Petra nasip štev. 29.	8028-5
S A.\ C) F ON' OLT, posrebren, prodam. — Zamenjam za »Hohner« harmoniko. — Pavle Strgar, Komolao, Dubrovnik — Dalmacija.	8038-5
POLTOVORNI AVTO, 0.5 t, naprodaj — Naslov v ogl. odd	8042-5
SIVE SMUČARSKE HLAČE in 1.70 m črne svile, prodam. Naslov v ogl. odd. Slov. poroč.	8041-5
MLADE LOVSKE PSE, prodamo. Poizve ee v podruž. SP, Ptuj.	8047-5
HLADILNE 'NAPRAVE na električni pogon prodam: 1 večjo avtomatično delujočo omaro, 1 napravo brez omare z vsemi avtomati in 1 napravo za hlajenje prostora 2500 kalorij na amoniak. Pismene ponudbe na SP Celje pod Hladilnice.	8015-5
LESENO SKLADIŠČE, odprto, novo. krito z zarezno opeko, 25 m dolgo in 5 m široko, prodam. Ogledati v Ormožu štev. 77.	8016-5
ŠIVALNI STROJ »Singer«, pogrezljiv — nov, šiva naprej in nazaj, komplet, pribor ent. štrikanje prodam. Pismene ponudbe pod »Singer zadnji tip«, na ogl. odd. SP.	8018-5
RJAVE SALONARJE, še skoraj nove — št. 38. prodam. Lesar, Predjamska 35, Rožna dolina.	8017-5
ZELO LEPA OPREMA za dellkatesno-koloni jaliio trgovino naprodaj, pripravna za okr. zadruge in magazine-Naslov v ogl odd.	8022-5
OSEBNI AVTOMOBIL znamke »Ford Eifel«. uporaben, naprodaj. Pojasnila v Biroju B H., Sv. Petra a 25.	7995-5
DOBRO OHRANJEN SUKNJIČ ln kuhinjsko kredenco poceni prodam. Naslov v ogl. odd.	7993-5
NOV GLOBOK voziček prodam. Sešek VI., Ipavčeva 4, Bežigrad.	7997-5
RADIO, 5 cevni. 3 valovne dolžine, z magičnim očesom, lepe oblike, prodam ali zamenjam za dobro žensko kolo. Ogled v nedeljo in ponedeljek. Naslov v ogl. oddelku.
DIATONIČNO HARMONIKO Hohner prodam. Tržaška 60.	8005-5
KRAVO prodam. Mivka 4.	8004-5
MALIGAND skoraj nov, prodam. Pavle Strgar. Dubrovnik. Komolao. Dalmacija	8037-5
SAMOTEŽNI VOZIČEK prodam. Poizve se: Medno 41.	7989-5
SPALNICO, dobro ohranjeno, prodam.
Jesenkova 8, pritličje, levo. 7988-5 SKORAJ NOVE GOJZERJE prodam. Na ogled iz prijaznosti v trgovini Logar, Pred škofijo 15.	8054-5
NOVO MODERNO kuhinjsko kredenco prodam. Naslov v ogl. odd. 8663-5 RIBEZ, večjo množino mladih sadik, Cldonio jap., razno drugo okras, grmičevje oddaja Ložar, Rečna 6, Kra-kovo-Ljubljana.	8062-5
GLOBOK VOZIČEK, krem, avtomodel, tapeciran, prodam. Naslov v oglas, oddelku.	8061-5
ČEVLJARSKI ŠIVALNI STROJ »Elastic«, malo rabljen, prodam. Naslov v ogl odd.	8056-5
SOBNO’ KREDENCO, večjo, trd les — prodam za 3800 din. Tržaška c. 47, dvorišče.	8082-5
HARMONIKO, črno žensko obleko, jedilni servis za 6 oseb, in 6 keftar-čkov za liker prodam. Ogled v komisijski trgovini I. Saks, Mestni trg štev. 1». ”	8088-5
KREDENCA, kuhinjska ln predsobna stena, ugodno naprodaj. Naslov v ogl. odd.	8087-5
MODERNO KNJIŽNO OMARO, prodam Naslov v ogl. odd.	8094-5
DOBRO OHRANJEN moški plašč za 2200 Dobi se v komisijski trgovini »Prilika«, Miklošičeva ul. 8096-5
Oglasni oddelek danes odprt samo do 12. ure
MAU OGLASI SB SFJ&EJEMAJO
đo Ü. ure
MOŠKO IN ŽENSKO KOLO, zelo dobro ohranjena, prodam. Trdinova št. 7-III. desno.	8069-5
KLAVIRoKO harmoniko, 80 basov — proda. Devetak Dušan, Ljubljana — Bietweisova 50.	8071-6
Pi: VO VRSTEN radioaparat Schaub, peicevni prodam. Pance, Ljubljana, Vič št 107, prt viški opekarni. 8074-5 SPALNICO dobro ohranjeno, prodam.
Naslov v ogl. odd.	8075-5
STRANIŠČNO ŠKOLJKO, popolnoma novo, z aparaturo, ln »čučak«, prodan» najboljšemu ponudniku. Ponudbe pod Nova školjka na oglasni oddelek.	8080-5
HARMONIKE, majhne, pripravne za Izlete, poceni prodam. Wolfova 10-1, desno.	8079-5
OTROŠKI VOZIČEK globok, krem barve, še dobro ohranjen, proda. — Tyrševa 47, Markovič.	7961-5
OREHOVIH SADIK več sto po nizki ceni prodam. Slovša Ivan, Dolnice štev. 26.	7963-5
OTROŠKO KOŠARO, globoko, na kolesih z vloškom, ln športni voziček, predvojni, vse dobro ohranjeno, prodam. Vprašati pri Stržlnar, Škofja 1-1, od 14. do 16. ure.	7968-6
GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK in košaro prodam Naslov v oglasnem oddelku.	8064-5
MOŠKO KOLO prodam. Predjamska c.
št. 54.	7971-5
FOKD-EIFEL. skoraj kompleten s šasijo in plašč za motorno kolo, 3.50 X 19 poceni naprodaj. Naslov v oglas, oddelku.	7795-5
SVILO FEES, 1.70 m, la 2m, rumeni klot, vse predvojna blago za otroško odejo ali plimo, prodam. Naslov v oglasnem oddelku.	8010-5
DALJNOGLED, dober, prodam. Naslov v ogl. odd.	8060-5
SPALNICA iz mehkega lesa z vložki na peresa naprodaj. Pojasnila v gostilni Svetelj — Ambrožev trg 21. marca.	8057-5
KUPIM
KOMISIJSKA TRGOVINA J OS. ROJI-NA Prešernova 82 sprejema la prodaja dobro ohranjena oblačila la drage le-pe predmete.	S. P. <5-6
PREPROGE, domače In perzijske kupuje In prodaja ter sprejema v komisijo Trgovina »Kirman šah«, pasaža Nebotičnik.	SP 48-6
KUPIM ves mesarski inventar. Naslov Pavlin Andrej, Pod Trančo številka
2-	III.	7834-6
VREČE, različne, tudi raztrgane, kupujem. Podbevšek, Obirska 4 — šiška.	7823-6
MARENGO BLAGO za suknjič, kupim. Potrebujem takoj. Naslov v oglas, oddelku.	7767-6
RADIOAPARAT univerzal za priključek na istosmernl tok od 220—150 V,
3—	4 cevni, kupim. Ponudbe z naved-
bo cene pošljite na ogl. odd. pod 150 V.	7766-6
AVTOGUME dimenzije 6.00X20 kupi Državna založba Slovenije. 7695-6 DIFERENCIAL za osebni avtom. Ford Eifel kupi Državna založba Slovenije.	7696-6
ŽENSKO KOLO, prav dobro ohranjeno, kupim, Stefanie, Titov trg 23-III, Kranj.	7905-6
KUPUJEM ANTIKVARICNE domače ln tuje knjige. Knjigama Janez Dolžan — Ljubljana, Seienburgova ulica 3.	SP 46-6
MOTORNO KOLO 98 do 150 ccm, brezhibno — kupi E. Jaeger, Podčetrtek.	7890-6
GODBENE INSTRUMENTE in njih potrebščine. harmonike itd., kupim ali vzamem v prodajo. Alfonz Breznik, Caokarjeva cesta št. 7/1. (Aleksandrova).	7338-6
TOVORNI AVTOMOBIL do 3 tone. dobro ohranjen kupi Državna založba Slovenije.	7694-6
KLAVIRSKO HARMONIKO kupim. Ponudbe pod Prima na oglasni oddelek SP.	7986-6
DOBRO ŽENSKO KOLO, lahko brez plaščev ali samo ogrodje, kupim — Brajer Marija, Ježica št. 8, Ljubljana.	7987-6
350 KOSOV BELEGA TRSJA kupim. — Naslov: Prelog Jožko. Desnjak, pošta Ljutomer:	8026-6
VRTALNI STROJ z motorjem do 15 mm kupim. Boskovič, Zvezna 7.	8043-6
JEKLENO ŽICO, 1—1.20 mm, kupim. — Boskovič, Zvezna 7.	8044-6
200 m INDUSTRIJSKEGA TIRA kupimo. — Žaga L. Kuhariča ml. — dediči — Ormož.	8051-6
RADIOAPARAT dobro ohranjen svetovne znamka, kupim ali zamenjam za živež. Naslov v podružnici Slov. por., Kranj.	8049-6
PLAŠČ za kolo 28XV« žični kupim. Ponudbe pod Plačam dobro na oglasni oddelek.	8001-6
MOTORNO KOLO od 100 do 200 com, dobro ohranjeno kupimo. Naslov v podr. SP Kranj.	7903-6
»ARDI MOTOR« 200 ccm — tudi nerabno (brez gum) in motor OKW 98 ccm. brez okvira zaradi delov kupim. Ježica 56, Novak.	7923-6
MOTORNO KOLO 350 ccm, novejši model, boljše znamke, brezhibno, kupim, plačam dobro. Ponudbe na Stare Flo-rijanska 19. Ljubljana.	8090-6
HARMONIKO, klavirsko, 12—32 basov, kupim. Ponudbe na oglas. odd. pod Brezhibna.	8052-6
ZAPESTNO URICO, žensko, kupim. — Naslov v oglasnem, odd.	8072-6
KALINŠKOVO kuharsko knjigo kupim. Naslov v ogl.	8073-6
ŽENSKO KOLO dobro ohranjeno, najrajši športno, kupim. Naslov v ogl. oddelku.	8067-6
BOJLER od 120—2601 kupim. Kalčič, Celovška 250.	7977-6
ŠPORTNE HLACE-PUMPARICH Iz predvojnega blaga, dobro ohranjene, kupim za 15 letnega mladeniča. Ponudbe pod Takoj 8 na ogl. odd. 7974-6
ZAMENJAM
TRAVO iz 6 arov zamenjam za gnoj.
Naslov v ogl. odd.	4979-7
TRITONSKI FORD tovorni avto, brezhiben, dobro ohranjen, zamenjamo za 6 cilindrski dobro ohranjen osebni avtomobil, katere kolt znamke. — Osebne alt pismene ponudbe je poslati na Federalni odbor VVI. za Slovenijo v Ljubljani, Gosposvetska c. štev. 2-1.	8066-7
VALILNI APARAT in umetno kokljo zamenjam za Leghorn all štajerske piščance. Naslov v ogl. odd. 7707-7
nepremičnine
PARCELA, lepa 1000 m* v Kranju nad kolodvorom Kalvarija, zraven št 51, prodam najboljšemu ponudniku. — Pismene ponudbe pod: Boder v zemlji, na ogl. odd.	8021-S
HIŠO NA GORENJSKEM, kjer koli v bližini železniške ali avtobusne postaje, tudi na Štajerskem, predvsem v Savinski dolini, kupim. Ponudbe pod »Dom«, na ogl. odd. SP.	7955*8
HIŠO v Ljubljani ali okolici, v predmestju pa do Medvod ali do Domžal, kupim. Ponudbe pod Dota na ogl. oddelek.	8098-8
HIŠO z avtogaražaml, delavnicami — Maribor 900.000, polovico enonadstropne hiše sredi Maribora 160.000, proda Zagorski, Maribor — Meljska štev. 3.	7895-8
HIŠO v Novem mestu zamenjam za enodružinsko v Mariboru ali prodam. Pojasnila v trgovini »Peko« — Maribor.	7897-8
NOVO ENODRUŽINSKO HIŠO v Žalcu s sadnim In zelenjadnim vrtom (10 arov), zamenjam za enako, najraje v okolici Ljubljane ali blizu kakšne druge železniške postaje. Gorišek Franc, Žalec 131.	7898-8
PARCELO do 2000 kv. m v severnem delu Ljubljane kupim ali vzamem v najem. Ponudbe pod Parcela na ogl. oddelek.	7975-8
SOBE - STANOVANJA
DVOSOBNO STANOVANJE, parketi-rano, nekaj vrta, zelo udobno, zamenjam za večje. Ponudbe pod Ugodna zamenjava na ogl. odd.	4476-10
KRASNO ENOSOBNO STANOVANJE s pritiklinami, prvo nadstropje, suho in čisto, na Savski cesti, zamenjam za dvosobno. — Ponudbe na ogl. odd. pod »Ugodno za 2—3«.	7934-10
OPREMLJENO SOBICO išče mlada uradnica, mnogo odsotna. Plača v denarju ali s šivanjem. Naslov v oglasnem oddelku.	7940-10
OFICIR JA išče opremljeno eobo, po možnosti v centru. Ponudbe pod »Kapetan« na ogl. odii.	8024-10
LEPO KOMFORTNO 3 sobno stanovanje v Spodnji Šiški zamenjam za 2-sobno v bližini T.S.S. ali v začetku Rožne doline. Naslov v ogl. odd.	8040-10
ENOSOBNO STANOVANJE zamenjam.
Ciglerjeva 35, Moste.	7998-10
OPREMLJENO SOBO iščeta tovarišici, ki bi v prostem času pomagali pri gospodinjstvu. Ponudbe pod Solidni na ogl. oddelek.	8000-10
ENOSOBNO STANOVANJE s kabinetom v Celju zamenjam z enosobnim stanovanjem v Ljubljani. Ponudbe pod Celje na ogl odd.	8007-10
VELIKO PRAZNO SOBO iščem. Ponudbe na ogl. odd. Potrebujem nujno in plačam dobro.	8083-10
Dokončala je svojo težko življenjsko pot v 85. letu starosti naša draga ljubljena mama, stara mama in tašča
Marija Škafar
Pogreb drage pokojnice bo v nedeljo 21. marca ob 15. uri z Žal, iz kapelice sv. Jožefa, na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljanat 19. marca 1948.
Žalujoče družine:
ŠKAF AB, MAREN, KOKOLI, SUŠNIK
VELIKO PRAZNO SOBO dam solidnemu gospodu ali pa upokojeni gospe, ki bi pomagala pri gospodinjstvu. Ponudbe pod Soba na oglasni oddelek.	7964-10
SOBO. primerno opremljeno, išče in-teligent star 40 let pri mirni družini v centru. Ponudbe pod 7966 na ogl. oddelku.	7966-10
SLANINO, mast moko, plačam za opremljeno sobo. Ponudbe na ogl. odd. pod Banačan.	7860-10
LEPO OPREMLJENO SOBO v centru alt bližini, po možnosti s posebnim vhodom, iščem. Plačam odlično po želji za 2 ali 3 mesece naprej. Lahko plačam tudi z živili. Ponudbe na ogl. odd. pod Inozemec.	7858-10
ŠIVILJA solidna, čista, išče sobo tudi zelo skromno. Pripravljena sem za nagrado šivati ali paziti na otroke. Ponudbe pod Od šiške do št. Vida na oglasni oddelek.	7976-10
GOSPODIČNA, mirna in poštena išče sobo pri boljši družini! Skoro ves dan odsotna. Naslov Janko Ovsenek, Pred škofijo 14.	8092-10
SOBO PRAZNO, s posebnim vhodom, najraje v centru, išče za takoj ali pozneje zelo miren samec. Za proti uslugo na razpolago. Posredovalcu nagrada. Cenj. ponudbe prosim pod Dober podnajemnik na oglasni oddelek.	7972-10
RAZNO
POZORI Barvamo tn čistimo usnjene čevlje, semiš čevlje ln torbice najceneje Mestn tre n Dentali	b5tt2-i4
EKONOM trgovskega tečaja VAJD JANKO naj se telefonsko javi v Črnuče (43-00).	7848-14
ZATEKEL SE JE mlad psiček, bel, z rjavo liso. Poizve se: Jelovškova 2, Trnovo.	7984-14
RAZGLAŠAM za neveljavno Izgubljeno osebno izkaznico na ime Novak Pavla, Preserje 25.	8014-14
IZGUBLJENA JE BILA ZLATA URICA z zapestnico od 15.—17. t m. Ker je bila drag spomin na mamo, prosim, da jo pošten najditelj vrne proti dobri nagradi na naslov: Iva Tratnik, Lj.. Miklošičeva 13/IV.	7990-14
ZGUBIL SEM denarnico s 3000 din in z legitimacijami OF, kolesa, o zaposlitvi, članska Izkaznica in začas-sno šofersko Izkaznico ter ostale dokumente In to od Zaloške ceste prve tramvajske postaje, pa do Makričeve ulice. Poštenega najditelja prosim, da ml vrne proti visoki nagradi, v nasprotnem primeru jih razveljavljam.	8101-14
IZGUBLJENO sindikalno Izkaznico na ime Primožič Ciril, razglašam za neveljavno.	8070-14
IZGUBLJENO denarnico z dokumenti na ime Hrovat Jože — Luče štev. 7, je vrniti na naslov v dokumentih, v obratnem primeru jih razveljavljam.	8076-14
DRUŠTVO UPOKOJENCEV LRS vabi upokojence, da se prijavijo čimprej za zaposlitev osebno v pisarni društva. V poštev pridejo samo pisarniške moči.	8071-14
IZGUBIL SE JE lovski pes ptičar (Tarzan). Odda se ga proti nagradi Dobrilova 22, Mirje.	8081-14
RJAVO LISTNICO sem 18. marca izgubila od trga do NAMA; najditelja prosim, da jo vrne v Kolezijski ulici 17, Novak.	7978-14
Umrla nam je naša draga mama ljuba žena ln stara mama
Terezija Lumpert
Pogreb pokojne bo v soboto 20. marca ob 16. url Izpred hiše žalosti, Šolska ulica št. 8, na novomeško farno pokopališče.
Novo mesto, 18. marca 1948.
Žalujoči; Lumpert Franc, mož; Franci In Ivan, sinova; Pepin», hčerka
Globoko potrti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem ln znancem žalostno ve=t, da nes je nenadoma zapustil naš skrbni mož in očka
Jakob JuđfflS
posestnik
Semič, Praprot, 18. UL 1948.
Žalujoči:
žena Pepca, hčerki Jožica in Nadica, rodbine: Judnič, Maje-tič, Toplak, Potočnik, Malešič, ter ostalo sorodstvo
I
Po težki mučni bolezni je' dotrpel naš ljubljeni mož, očka in bratt
SLAVK©
FABJAN
nameščenec MLO
Pogreb dragega pokojnika bo v soboto 20. t. m- ob 15. url izpred mrtvašnice na pobrež-kem pokopališču.
žalujoči :
Jožica, žena; Sonja, Alenka, hčerki; — družine: Fabjan, Okoren, Qetz in ostalo sorodstvo
I
Ivan Ribič Stojan:
Ljudje onkraj reke
Roman
104
Stari Poljanec je tiho odprl vrata, vstopil in prav tako oprezno osaprl za seboj, šel je k mizi, sedel na klop in potegnil iz žepa pipo; zamišljeno jo je polnil s tobakom. Medtem ko jo je prižigal, se je s peči oglasilo kašljanje. Ne da bi bil prenehal mlaskajoče vleči iz pipe, kjer je tobak le nerad pričenjal tleti, je pogledal kvišku.
Celovčan se je zdehaje prevalil na rob peči in se mu nasmehnil.
»Zaležal sem se.«
»Nič ne de.« Z lesenim betičem je tlačil tobak in spet potegnil. »Lepo vreme smo dobili.«
»Saj je že čas.« Zlezet je s peči, se pretegnil, šel k oknu in se zagledal v sončno zimsko jutro. Sneg je blestel po pobočjih im v daljavi, čez Dravo, so kipele v jasno nebo orjaške stene Karavank. Iz zamišljenosti ga je zmotila drobna, premikajoča se točka, ki se je bližala hiši. Ne da bil odvrnil pogled od nje, je poklical Poljanca:
»Nekdo prihaja. Kaj menite, kdo bi bil?« Poljanec je brez naglice vstal m prišel do okna.
»Ne vem. Prav gotovo pa eden vaših. Švaba si ne bi upal sam
v goro.«
Točka se je približala in čez nekaj časa sta razločila človeka,
ki se je hitro pehal po snegu. Ko je bil na ravnini in se je že nameri proti hiši, ga je Celovčan spoznal.
»Gregi je Kurir. Toda ne razumem, kako da je sam.«
»Jih čakaš še več?«
»Seveda. Še Petra in Jozla.«
»Zamudila sta se kje.«
Celovčan je samo skomizgnil z rameni in opazoval hitečega Gregija. Ko je bil že čisto blizu, je odprl okno in ga poklical.
»Kaj pa ti? Si sam?«
Pomahal mu je z roko in se mu široko posmejal. Dalje je skoraj tekel in ropotajoče planil v hišo. v
»Tovariš Celovčanl Peter pelje Američanel Tri ameriške pilote.«
Celovčan se je zavzel.
»Kakšne Američane? Kje pa jih je našel?«
»Ne vem. So pa pravi Američani* lahko verjameš. Avijon so jim Švabi stolkli, oni so se pa rešili.«
»Angleži ali Američani?«
»Peter pravi — Američani.«
»Kdaj pa pridejo?«
»Takoj. Jaz sem šel naprej, da ti povem.«
»Ste slišali, Poljanec? Goste dobite!«
»Prav, prav. Do zdaj sem videl samo njihove ptiče,« se je nasmejal s pipo med zobmi.
Gregi je pokazal skozi okno.
»Glejte! Že gredo.«
Po gazi, kjer je še malo prej Hitel Gregi, je prihajalo pet ljudi.
Celovčan se je opasal in šel ven. Pričakoval jih je na pragu.
Peter ga je klical že od daleč in pospešil korak, tako da je prišel do hiše precej pred drugimi
»Že veš?«
»Kolikor mi je Gregi povedal. Kaj pa je prav za prav? Povej vendar!«
»Nič posebnega. Avijon se jim je vnel, pa so morali skočiti Štirje so bili Toda eden je bil ranjen. Švabom je padel v roke in na mestu so ga ubili.«
»Kje pa si potem te tri staknil?«
»Z Jozlom sva šla danes navsezgodaj od Maušljača sem gor, pa sva nenadoma zagledala tri ljudi, ki so se hoteli skriti pred nama. Vžgal sem že skoraj po njih. Tedaj pa se je eden veselo zadrl: partizani, partizani! Po kapi so me menda spoznali, Jozla pa po civilni obleki. Pritekli so k nama in naju pričeli objemati. Vsega so me oblizali od veselja. Pa pravijo, kako so hladnokrvni! Še stari je bil deležen cmokanja.«
»Utrujeni so videti. Komaj še vlačijo noge za seboj.«
»Ni hudič! Tretji dan že tavajo okrog brez hrane.«
»Kam pa so sploh hoteli?a
»Kar naprej. Čez Dravo in v Karavanke, dokler ne bi naleteli na kakšno našo edinico. Tako se mi pripovedovali.«;
»Torej so vedeli za nas?«
»Menda že.«
Prvi je prišel do Hiše visok, slok človek, ozkega obraza, ves oblečen v usnje. Z oči in prepadenih Hc mu je bilo videti, da je strašno utrujen.
»Good morning!« Dvignil je roko v pozdrav in se s prsti dotaknil roba čepice; potem je ponudil Celovčanu desnico.
Urejuje uredniški odbor Ljubljana, Knafljeva ulica St, B/U — Telefon urednižtva In uprave St 55-22 do 55-26, telefon uprave za ljubljanske na ročnike St. 38-23 — Tiskarna »Slovenskega poročevalca« — Odgovorni "	’	urednik Cene Kranjc