FofttnisA plaŽm* v gotovini Leto LXIX. št. 88 Ljubljana, petek 17. aprila 1936 3* m ? Din i.- Lznaja raak dan popoldne, izvzemal nedelje in praznike, — Las era ti do 30 petu vrst a Din 2, do 100 vrst a Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3. večji tnseratl petit vrsta Din 4.-. Popust po dogovoru, lnseratm daven posebej. — »Slovenski Narod« cel ja mesečno v J u gos Lavi j j Din 12 -. za Inozemstvo Din 25 - Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO EN UPRAVNISTVO LJUBLJANA, Rnafljeva ulica Štev. 5. Telefon: 31-22. 31-23. 31-24. 31-25 In 31-26 Podružnice: MARIBOR Strossmaverjeva 3b — NOVO MESTO, Ljubljanska c telefon št. 26. — CELJE: celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon st. 65; podružnica uprave: Kocenova ulica 2. telefon št. 190. — JESENICE: Ob kolodvoru 101. Poštna hranilnica v Ljubljani št. 10.351. Preokret v Ženevi: Italija popolnoma osamljena Uvidevajoč, da italijanskih zahtev ni mogoče zagovarjati, je sedaj tudi Francija pristala na poostritev sankcij proti Italiji, kar predstavlja edini izhod Ženeva, 17. aprila, z. Napetost v italijansko- abesinskern konfliktu je z današnjim dnem dosegla vrhunec. Včerajšnja dan v Z-enevj je potekel v znak mrzličnih posvetovanj, ki pa niso dovedle do nikakih rezultatov. Predsednik odbora trinajstorice Ma-dariaga je vodil razgovore z 'talijanskim in abesnskem delegatom in s: prizadeva I najti osnovo za sporazum glede mirovnih pogajanj Podpirala sta ga pri tem zelo mar-lj:vo tudi Eden in Paul Boncour. toda vsa prizadevanja so se razbi-la ob nepopustljivosti Italije, ki je včeraj prišla v barvo na dan m sporočila svoje pogoje. Italijanski pogoji: BHHHaHnHHBHi Abesinija se mora na milost in nemilost predati Italiji, ki bo diktirala pogoje brez posredovanja Novinarjpm je bilo ohljuriiono. da bo izdan poseben komunike o današnjih razgovorih. Do pozno zvečer pa komunikeja ni bilo. Iz vrst posameznih delegacij so se dale izvedeti nekatere podrobnosti, po katerih ee dajo italijanski predlogi v glavnem formulirati takole* 1. Italija je pripravljena pričeti mirovna pogajanja samo tedaj, če se bodo upoštevale vse upravičene zahteve Italije. 2. Anglija mora umakniti vse sv°je prekoštevilne vojne ladje iz Sredozemskega morja in prekiniti z dobavo orožja Abesiniji. 3. Pogajanja za premirje odnosno ustavitev sovražnosti naj se vrše neposredno med vrhovnim italijanskim poveljnikom v Vzhodni Afriki maršalom Badogljom in abesinskim cesarjem. 4. Ita'ija pristane na prekinitev so-vražnosti le tedaj, če **e poprej preklice sklep sveta DN, ki je proglasil Italijo za napadalca ter če se nemudoma ukinejo vse proti Italiji odrejene sankcije. 5. Mirovna pogajanja se ne smejo vršiti v Ženevi, marveč v kakem drugem mestu. Ako abesinski delegatje nočejo priti v Rim, pristane Italija na to, da se sestaneta obe delegaciji v kakem drugem kraju. Italija predlaga kopališče Ouichy pri Lausanni ob Ženevskem jezeru. 6. Mirovnih pogajanj se morejo udeležiti samo zastopniki Italije in Abesi. nije. DN lahko pošlje na mirovno konferenco svojega opazovalca« končni sporazum pa se predloži svetu DN na znanje. 7. Abesinija se mora med tem časom docela razorožiti, da ne bi po morebitnem neuspehu mirovnih p°gajanj nadaljevala sovražnosti proti Italiji ter da bi se sploh enkrat za vselej preprečile vse vojaške operacije z abe**inske strani. Popolnoma nesprejemljivi! Objava -talijanskih pogojev je delovala kakor bomba. V«i so pričakovali, da bo Italija pokazala več razumevanja za položaj DN ter da bo upoštevala napetost v Evropi. Pokazalo pa se je, da hoće Italija baš to napetost izkoristiti in si zagotoviti popolno oblast nad Abesinijo. ■ Pozno zvečer se je šele sestal odbor trinajstorice k seji, na kateri je -Madar'aga obvestil o izidu svojega posredovanja. Ob enem je prcćital noto abesinskcga delegata, ki odlo-cmo protestira proti talijanskim predlogom in izjavlja, da so nesprejemljavi. Abesinija je pripravljena pogajati se edino v okv:ru E>NT in v duhu kapta DN. Temu stališču se je zelo energično pridružil tudi Eden. ki je izjavil, da Anglija nikdar ne bo dopustila, da bi s;. Italija kot članica DN lastila večje pravice kakor Aibesintja, ki je enakovredna članica DN, Pogajanja se morajo vršiti v okvru F>N in strogo v cujhu kapta DN. Na Abesinijo se ne sme izvajati miti najmanjši pritisk. Po daljši ćebatS v kateri so vsi delegati odklanjali italijanske predloge kot nesprejemljive, je bila seja odgođena. Zadnji poskus za dosego sporazuma Na predlog francoskega delegata Paul a Rrmcou.rja je bilo dogovorjeno, da poskusi predsedrrJc Madanaga še poslednj-č pridobiti Italijo k popuščanju. Takoj po seji se je Madanaga zopet sestal z baronom Aloi-sije»m in ga provl, naj skuša dobiti od .Mussolinija pristanek na spremembo italijanskih predlogov v tem smislu, da bodo sprejemljivi za Društvo narodov ;n 7a Abesinijo. Baron Aloisri je šc pozno zvečer te- lefo-nično govoril z Mussoli-nijem. Rezultat tega razgovora še ni znan. Danes dopoldne sta se Madar:aga in baron Aloisfl ponovno sesfcaJa.. Splošno pa vlada prepričanje, da Italija ne bo popustila ter da odJbor trinajstorice na svoji današnji sejik ki je sdekcana za 16. uro, ne bo mogel storiti nič drugega, kakor da ugotovi neuspeh svojega posredovanja ter prepusti nadaljne ukrepe santkcijskemu odboru. Francija pridružila Angliji V vseh ženevskih krogih danes živahno komentirajo italijanske predloge in ugotavljajo, da je Italija s tem položaj še po_ slabšala. Opažati je, da celo oni delegati, ki so bili doslej proti poostritvi sankcij omahujejo, ker uvide vajo, da ni drugega izhoda. Opaženo je bilo, da sta imela Eden in Paul Boncour danes dopoldne skoro dve uri trajajoč sestanek. Oba sta imela snoči dolge telefonske razgovore 5 svojima vla- dama ter sta dobila nova navodrla. Danes dopoldne so se razširile vesti, da ja prišlo med Anglijo in Francijo do popolnega sporazuma ter da se je Francija pridružila angleškemu stališču, da je treba za vsako ceno varovati ugled in prestiž Društva narodov. Francoska vlada je prišla do pre. pričanja, da ne more več zagovarjati ita. lijanskih zahtev ter bo zaradi tega opustila svoj odpod proti poostritvi sankcij. Sankcije edini izhi rl t Današnji pariški in londonski listi se obširno bavijo s položajem v 2enevi m prihajajo soglasno do zaključka, da je smatrati poostritev sankcij že za gotovo dejstvo. Italijanski predlogi so po sodbi angleškega tiska izbili sodu dno. Na taki osnovi mora Anglija odkloniti vsaka nadaljnja pogajanja Določbe pakta DN se morajo najstrožje Izvajati in stopnjevati sankcije do skrajnosti v»e tako dolgo, dokler ne bodo prisilili Italije, da se ukloni zahtevam DN. Londonski listi v zvezi s tem poročajo, da se je Edenu posrečilo pridobiti za to stalisče tudi Francijo. Francoska vlada je uvidela, da je v nevarnosti prestiž DN ter da ni drugega izhoda Francija je pristala na poostritev sankcij, da s tem reši DN iz težke krize. Italija nepopustljiva Rim 17. aprila A A. Ha vas poroča; Tuka« šnji krogi stalno podčrtavajo. da mir v Afriki lahko doseže samo z direktnim sporazumom med Italijo in Abesinijo. Nekate- jansko stvarnost*, ce hoče rešiti svoj prestiž. Politični krogi podčrtavaio. da bo iz diplomatskih razlogov maršal Badoglio najbrž pozvan, da ne vkoraka takol v Adis Abe- nai dovolijo 1VV da najde formulo ki tri omogočila, da se nadaljujejo razgovori* Vendar pa je te glasov« treba sprejeti z veliko rezervo, če je Italija še naklonjena, da sodeluje 7. DN potem se ta naklonjenost ne njen: položaju armade. AbcstnsK t \'lada trdi- da Italijani lažni\'c> poročajo, da so za\'7cli Dteaf/e z namenom, da bi lah* o mamino vplivali na odločitve odbora tri-najstcr-t.e. PtMCg tega trde v Adis Abebi. da ic dne (> aprrla pri^'o severno od Ncgelija do borSe med abesinskim in italijanskimi četami, in da so Abcsinci /mahali. Ob tej bitki je bilo ni strani Italijanov ubitih .>20 itai-.aivkih častnikov in vojakov in 1° domačinov. Abcsinci trdijo- da so ujeli o> oklopnih avtomobilov pohrh tnu.iicijc in avtomobil, na katerem se je vila zasta.a nekega italijanskega general« ifl 12 stroji r. Abcsinci so |k> istih vesteh :me'i 17 mrtvih in 25 ranjenih. Priprave za pohod na Addis Abebo Upori med abesinskirni plemeni London. 17. aprila. A A. Rcutcr poroča: Po zavzetju E>e>ija pripravljajo motoriziran1, oddelki na daljni' pohod proti Adis Abebi po cesarski cesti, ivad katero je italijansko letalstvo izvršilo že več opazovalnih poletov. Z ogadenske fronte prihajajo poročila, da so v teku velike bitke, verjetno pa je. da gre samo za spopade predhodni. Nobenih vesti ni o potovanju abesin-skega prestolonaslednika Asfugosena, ki je zapusti! Desije pred prihodom italijanskih čet Nekoliko poprej je prestolonaslednik ušel veliiki nevarnost1, ki mu je grozila v Dcsiju. Okoli 18.000 bojevnikov iz plemena Valos je bilo nezadovoljnih s poveljnikom, ki jim ga je imenoval cesar m zbrali so se v bližni I>esije in postavili strojnice za slučaj če bi biti napaden*. Del Valosov je začel ropati I>esije in terorizirati prebivalstvo. Cesar je odredil da morajo takoj po-loviri poglavarje plemena Valos n da se razpuste njihovi oddelki. Prestolonaslednik je nato pozval Valose naj sc vrnejo domov ali pa naj gredo nazaj na fronto pod vodstvom poveljnikov, ki si jih bodo sami 'zbrali. Prestolonaslednik je nato povabil na banket 20 starešin plemena. Ko so ponoči poglavarji pijani zaspali so cesarjevi gardisti okovali trojico ghvnih voditeljev Valosov, od katerih je eden sorodnik pokojnega i-v^trja l.idj Ja>uja in jih z letalom odpeljali v Adis Abebo. Nj;hova usoda je neznana. Dopisn.ik iz Adis Abebe poročat da so abesinske patrole ponoči napadle neko ita-liiansko kolono in Italijane pognale v beg. V uradnem abesmskem poročilu >.e trdi. da je bilo ob tej priliki ubitih 321 belih voji-kov in oficirjev in da so Ahesinc; zajeli šest oklopnih avtomobilov polnih munvije in avtomobil z znaki nekega : t a 1 i janskega generala. Na abesin^ki strani je padlo 27 vojakov Borba se je vodila severno od Negelira. kjer so Italijani poakmioB izvr. ti napad nenadoma z mobilno kolono. Kaj se v Španiji? Madrid v znaku nove revolucije Številne aretacije desničarjev ri liMi pišejo, da mora DN sprejeli »itali- 1 bo, Italija pa pripravlja goiore korake, ki Madrid. 17. aprila, z. Po popoldanskih krvavih dogodkih so snoči krožile v Madridu najbo'j nasprotujoče si vesti. Vsak čas so »se pojavljale vznemirjajove verzije. Pristaš4 levičarske ljudske fronte so z odobrenjem obla.sti ustanovili v nekaterih delih mesta svoje lastne straže. Ker je notranji minister bolan je predsednik vlade Azana v notranjem ministrstvu skupaj z ministri Kvirogo in Francom prebil večji d«4 noč.i in sprejema;! poro-č;la in izdajal navodila za vzdrževanje in reda in miru. Socialisti zahtevajo od vlade brezobzirne korake proti desnici. Glavna delavsika zveza, v kateri so tudi ekstremiv anarhistični sindikalistnčrti elementi, je objavila protestno <*plošno stavbo, ki bi se morala po tej odločitvi začeti o polnoči. Azana je zjutraj ob enih sprejel odposlanstvo, ki je bi!o sestavljeno iz predstavnikov socialističnih sindikatov in upravnega odbora rnadrutske socialistične zveze in iz soc:alisri-č-nih mladm-s-kih organizacij. ("Man te delegacije je zapustil vladno palačo ob dveh ziutraj in je izjavil, da je delegacija v ime-nu delavstva protestirala prof. nameram delničarjev. Na vprašanje, če bo objavi jena splošna stavka, je dal delegat umnica joči odgovor. Madrid, 17. aprila, z. Objavljeno je bilo uradno poročilo glavne uprave javne varnosti, ki pravi, da je b;lo v teku noči v zvezi z žalostnimi dogodki ob pogrebu poročnika meščanske garde Revesa aretiranih 120 članov desničarske organvaeiie španske Falange. Naše ženstvo na delu Občni zbor Splošnega ženskega društva — Za predsednico ponovno izvoljena ga. Franja Tavčarjeva Ljubljana, 17. aprila. V društvenih prostorih na Rimski cesti je bil včeraj redni občni zbor .Splošnega ženskega društva« ob veliki udeležbi članic. Zborovanje je otvorila predsednica, dvorna dama ga. Franja Tavčarjeva in v lepem nagovoru pozdravila vse članice, na-glašujoč, da se je v društvu že od nekdaj veliko delalo in da so bih vsi odbori vestni, vendar gre posebna zahvala sedanjemu odboru, ki je opravil naravnost ogromno de- lo, članice so bile povsod na delu in so vedno tudi dosegale uspehe v okviru društvenega delovanja. Prisotne zborovalke so sprejele predsednici ne besede s toplim aplavzom, nakar je poročala agilna tajnica ga. Aida Lebarjeva. Omenila je, da poteka letos 35. leto društvenega obstoja. Težki časi, ki jih preživljamo, so sicer prekrižali marsikateri načrt, tako tudi praznovanje društvenega jubileja. Ta obletnica pa ne sme ostati neopažena, že zaradi tega ne, ker sta v društvu dve ženi, katerih delo je tesno vezano od početka do danes z našim >Sploš-nim ženskim društvom. Sta to nadvse popularni predsednica ga. Franja Tavčarjeva, ki že celih 35 let predseduje in s pravi diplomatski m talentom vodi društvo preko vseh težav, in pa neumorna prva podpredsednica ga. Minka Govekarjeva, ki je 25 let kot tajnica in nadaljnih 10 let kot prva podpredsednica podajala vso svojo moč ustvarjanja za delo in za procvit našega kulturnega društva. V svojem stremljenju, da čim najbolj pripomore k zboljšanju kulturnega socialnega in gospodarskega položaja naže žene, da se omili in omeji brezposelnost naše ženske mladine, je "Splošno žensko društvom v letošnjem poslovnem letu ukrenilo marsikaj, že lani započeto akcijo, da se razširi, osamosvoji in reorganizira ženska obrtna šola v Ljubljani, in sicer pod vodstvom kvalificirana ravnateljice, je odbor letos nadaljeval. Po mnogih intervencijah in posvetovanjih pri ravnateljstvu šole, na banski upravi in drugod je zadeva toliko dozorela, da je društvo potom Banovinske zveze oddalo dve spomenici, in sicer eno na banski upravi, a drugo na mestnem poglavarstvu. V pogledu redukcij, zmr.ania draginjskih doklad državnim in samoupravnim nameščencem, k. so pMhNMM prizadele ženo — mater, je društvo potom »svoje podpredsednica ndnn 15.1625 \ewyork MftJJG, Hn *tj 51 925 Milan 24.15, Madrid 41.925 Amsterdam 208.25. Berlin 12340, iKraai 56.80, praga 12.60, Varšatva 53-35, Bukaze&a 2-50 1- ... danes velika premiera! najboljša primadona »veta! triumf prekrasnega petja! m mm michael bartlett 1 * 1 * t Grace lun Luki lil KillO UttiOH9 tel. 22-21 Predstave danes ob 16., 19.15 In 21.15 J " " * ■ i ; Tudi naši peki tarnajo Skupščina Združenja pekov — Vprašanje podražitve kruha in nočnega dela v pekarnah Ljubljana, 17. aprila. V dvorani zbornice za TOl se je vršila včeraj redna letna skupščina Združenja pekov, ki preživljajo enako kakor drugi obrtniki, dovolj neprilik, čeravno javnost često sodi o njih da jim še vedno gre najboljše. Zborovanje je otvoril predsednik Združenja g. Karol Vidmar, ki je takoj uvodoma naglasil, da letos žal ne more podati tovarišem posebno razveseljivega poročila. Gospodarska kriza ni odjenjala, promet v pekovski stroki je vedno manjši, nasprotno se pa množe davčna in pa razna socijalna bremena. Vsa posredovanja za omiljenje davčnih predpisov so ostala brezuspešna .tudi se ni organizaciji posrečilo doseči ukinitve davka na predelavo moke, ki najbolj obremenjuje naše pekovske mojstre. Cene izdelkom so bili peki. prisiljeni zvišati radi porasta cen moki za 25 para pri kg. To zvišanje še ni v skladu s poviškom cen moke. Ministrstvo trgovine je namreč izdalo na vse banske uprave nalog, da morajo strogo paziti na to, da cene krušnim izdelkom ne smejo presegati cen moke, kar pa je v praksi neizvedljivo brez občutne izgube. Oblast je končno pristala na to. da so se zvišale cene na sedanjo višino. Glede odpiranja in zapiranja obratov še ni izšla uredba, ki bi končno uredila tudi to vprašanje. V Beogradu se je vršila lani 11. jul. skupščina in hkrati kongres Saveza pekarskih združenj Jugoslavije, ki se ga je udeležil tudi predsednik ljubljanskega združenja. Takrat se je zahtevalo, naj savez posreduje za odpravo 3% davka na predelavo moke. S to zahtevo pa tudi savez ni uspel in je dosegel le. da so bile ukinjene uredbe o ukinitvi nočnega dela v vseh banovinah, kjer so bile izdane. — Predsednik je zaključil svoje poročilo z željo da bi v vrstah pekov zavladala večja sloga in stanovska zavest. Izčrpno tajniško poročilo je podal g. Pe-trič. Iz njegovega poročila izhaja, da šteje Združenje okrog 100 članov. Vajencev je vpisanih 54. pomočnikov pa 8S. Omenjal je dalje predloge, ki jih je Združenje na svojih sejah sprožilo k osnutku uredbe o uklnjenju nočnega dela o prekomernih Ljudska univerza v Kranju Kranj, 16. aprila. Ljudska univerza v Kranju je nastala lansko jesen kot najvidnejša in takorekoč glavna točka programa novoustanovljene_ ga >Jugoslovanskega akademskega dru. Štva«, ki v nadstrankarski organizaciji druži vso kranjsko akademsko mladino. Ravno radi tega nepristranskega stališča je bilo izmed vseh društev najlažje realL zirati zamisei Ljudske, univerze in reči moramo, d& so bila na programu predavanja, ki bi spadala tudi v Ljubljano in da so predavali govorniki, ki uživajo splošen sloves. Res je. da so v Kranju še druga društva, ki tudi hočejo širiti izobrazbo in proaveto med ljudstvo, vendar njihove prireditve z večeri Ljudske univerze niso kolidirale, temveč smemo reči, da je Ljud_ ska univerza izpolnila gotovo vrzel v iz. obrazbi širokih slojev. Ker je Ljudska univerza zaključila svojo prvo sezono predavanj, smo se obrnili na odbor društva za podatke o uspelih doseženih v prvem letu. Organizacijo v prvem letu je vodil poseben odbor treh članov, ki je sestavljal program predavanj in skrbel za izvedbo V času od 12. X. 35 do 21. III. 36 je bilo 16 predavanj iz naj> različnejših področij, od teh štiri a skiop-tičnimi slikami Odbor je naprošal najboljše predavatelje in so imena sama jam_ čila za kvaliteto predavanj. Predavali so gg. univ. profesorji, zdravniki iz Ljubljane in Golnika, javni delavci, umetniki itd. Kljub Drezplačni dvorani v gimnaziji, katero je blagohotno dal na razpolago g. ravnatelj dr. Dolar, je pa bila finančna stran velika ovira. Da ne bi visoka vstop_ nina ovirala poset predavanj, se je reducirala na minimum, t. j. na Din 1. Lepake ao izvrševali člani društva sami, skr_ beti je bilo treba za prenočišče predavateljem in za honorar, katerega je pa veči_ na odklonila in pokazala s tem razumevanje za Idealno delo naših akademikov. Občinstva je bilo sicer mnogo, toda povprečno je bilo poslušalcev vedno nad 100, z izjemo treh predavanj. Velika ovira predavanjem, ki so se vršil a ob sobotah v zimskem času. so bile neprestane plesne zabave in veselice, ki so se vršile vsak te. den, včasih še po dve ali tri. Mogoče bi bilo v bodoče bolja« prirejati predavanja sredi tedna. Kljub temu pa se je opazilo nek stalen kader, ki ni zamudil nobenega predavanja. Dalje se je seveda obisk ravnal tudi po zanimanju do gotovih vprašanj, ki so se v Ljudski univerzi obravnavala. Radi pomanjkanja časa je bil odbor prisiljen f pretekli sezoni, da sam sestavi davčnih obremenitvah in o delokrogu pekovskih moistrov. Glede nočnega dela je sedaj zadeva urejena, da ostane pri starem. Drugačna praksa je pokazala n. pr. v savski banovini, da ni mogoče množici konzumentov postreči z zdravim in svežim kruhom. Tudi je bil načrt uredbe o odpiranju in zapiranju obratov zgrešen v tem, ker ni upošteval obstoječih prilik v posameznih banovinah. V načrtu je bila poleg vsega tudi določba, ki je dovoljevala, da smejo pekovski obrati v izvestnih krajih obratovati neomejeno, dočim bi bilo v vseh drugih krajih vsako delo zabranjeno od 15 do 4. ure. Kot izvestni kraji bi orišli v po-štev razna turistovska kopališka in letoviška središča. Tako b* se ustvaril v pekovskem obratovanju velik kaos, ker bi v zgodnjih jutranjih urah prinašali kruh tudi v druge kraje kjer bi bilo nočno delo zabranjeno. 3% davek na predelavo moke osobito občutijo peki v dravski banovini, kjer se davčni predpisi izvajajo z vso rigo-roznostjo. Da bi z ukinitvijo tega davka ne bila prikrajšana državna blagajna, naj bi se zvišal davek na moko od dosedanjih 4* na 6°;,. Na ta način bi se zvišali dohodki davčno breme pa bi enakomerno padlo na celokupni konzum moke. S tem. pa bi se ne zvišala cena moki pri prodaji na drobno, saj bi pomenilo to. zvišanje povprečno samo 0.0 44 Din pri kg. Tajnik je zboroval-cem natančneje obrazložil razne iavčne predpise in način pritožb proti istim, nato pa omenjal spor. ki je nastal med peki in slaščičarji glede upravičenosti izdelovanja keksov ter krofov Stvar leži pred končno rešitvijo pri ministrstvu trgovine in industrije. Končal je z željo, da bi prineslo tekoče leto izboljšanje splošnega ooložaja ne samo pekov, marveč vseh. Blagajniško poročilo je podal g. Megu-šar in sledi iz njega da je stanje Združenja še precej ugodno Zastopnik nadzornega odbora g. g. Por je predlagal odboru razrešnico, ki je bila sprejeta. Slednjič je bil soglasno sprejet tudi proračun za bodoče poslovno leto nakar je sledil sklep, da se ljubliansko združenje organizira v »Savezu pekara Jugoslavije t v Zagrebu. program predavanj. Da pa se upošteva kolikor mogoče žeiia publike, naj občin, stvo samo po anketi predlaga društvu taka predavanja, kot predavatelje. Zadevne želje naj vsak napiše na listek, katerega odda v društvenem lokalu na -Stari pošti« Posebej nam je iz pretekle sezone še omeniti desetdnevno razstavo Mihe Maleša, ki je predstavljala zaključno toč. ko in višek programa Ljudske univerze, če upoštevamo požrtvovalen trud tako predavateljev kot prirediteljev, če pregledamo ves ciklus pestrih in številnih, za. nimivih predavanj, pridemo do zaključka, da je Ljudska univerza v svojem rojstnem letu svojo nalogo povoljno rešila. V imenu Ljudske univerze pa izrekamo zahvalo gg. predavateljem in g. ravnatelju dr Dolarju za dvorano. Občinstvo pa prosimo, naj izroči anketne listke v društvenem lokalu, da tako tudi ono sodeluje pri izbiri in sestavi bodočega programa. Zadnje dejanje zločina Maribor, 17 aprila. Knapič Ferdinand, mesarski pomočnik, star 46 let, je zaklal na državnem mostu branjevko Terezijo Konradovo. Za svoje dejanje se zagovarja danes pred velikim senatom. Obdolženčeva mati, Knapič Ana, bra. njevka, se je že leta 1929. zavarovala pri »Ljudski samopomoči« za 22.000 Din, da ne bi padli pogrebni stroški na njene odrasle otroke. Ker pa ni zmogla vseh zavarovalnih prispevkov, se je pogodila z branjevko Konradovo, da prevzame vse zavarovalne stroške in oskrbo Knapičeve, v zameno naj se pa njej izplača zavarovalnina. Obdolženec trdi, da se je pri tej priliki Konradova zavezala izplačati nje. mu in njegovi sestri Rozi Kapi po 3.000 Din, kar se sedaj ne da dognati. Ko je 3. julija 1934 Knapičeva umrla, je zahtevala zavarovalnino zase Knapičeva hčerka Elza Kosem, vendar je sodišče priznalo celotno zavarovalnino Konradov! na njeno pritožbo. Ker je Terezija Konradova zavzela popolnoma odklonilno stališče napram večkratnemu moledovanju obdolženca, naj mu izplača onih 3000 Din, je ta sklenil maščevati se. Svojih zločinskih naklepov ni niti prikrival. 14 dni pred zločinom je zapustil delo v klavnici, kjer je bil zapo-slen celih 7 let in se izrazil na dan zločina napram Samuhu Francu, bratu pokojne Terezije Konradove, kateremu je že 21. januarja omenil, da bo Konradovo ubil, da on ve, da mu nikdar več ne be treba delati. Nadalje je puščal stanovanj, aki ključ doma, ces, saj se itak n« vrnem domov; postajal je na državnem mostu, kar izpove priča pometač Pogeljšek Ma. tija, in nosi] je s seboj odprt oster nož. Dne 12 februarja je svoj naklep izvršil, osemkrat je zabodei svojo žrtev, dve rani sta bili smrtonosni, tako da je skupni učic#k vseh ran povzročil smrt že v prvi minuti po dejanju Po aretaciji je obdolženec izjavil stražniku: Baba mi je >erbijo« požrla Ln zato sem to storil, izvršil javno, zagovarja pa se, da ni na_ Obdolženec prizna dejanje, ki ga je izvršil javno. zagovarja se pa, da ni nameraval usmrtiti Konradove in da je zagrešil zločin v hudem razburjenju Ne zanika svojega vedenja in izražanja, trdi pa. da je mislil le na samomor. čeS da je obupal nad živ jen jem, ker ni dobil onih 3000 Din. s katerimi je hotel bajP začeti lastno mesarijo. Toda to je le malo ver. Jetno. da bi se zdrav človek, ki ima po. leg tega primeren zaslužek, zaradi 3000 Din pečal z mislijo na samomor. Kar se pa tiče razburjenja, je jasno, da odpovedo človeku Živci, dasi ravno se na svoje dejanje pripravlja, kajti ubiti človeka ni mala stvar. Obdolženec je torej obtožen premišljenega in nameravanega umora. ^Razprava je bila preložena. Turneja mariborskih harmonikarjev Pefrovgradf 17. aprila. Na svoji turneji po jugu države so prispeli mariborski harmonikarji v Sisak, kjer so nastopili pred nabito polno dvorano-nato so se pa odpeljali v Petrovgrad, kjer so priredili dva koncerta. Oba, popoldanski in večerni sta bila razprodana in malčki so bih deležni navdušenega odobravanja. z!.asti pa mali Rataj, ki je nastopil kot solist. Fantiček je imenitno zaigral nekaj domačih pesmic in je bil po vsaki točki nagrajen s posebnim aplavzom. \l Petrovgrada so se odpeljali harmonikarji v Som bor, kamor so prispeli včeraj popoldne. Na kolodvoru jih je pričakovalo već sto ljudi, zbrana je bila pa tam tudi šolska mladina z zastavicami, ki je malčke sprejela s pesmico, a v imenu odbora, ki je organiziral koncert, je Mariborčane pozdravil šolski nadzornik g. MikoVi. Malčki najprej nastopijo v sokolsikem, nato pa še v oficirskem domu. Za oba koncerta vlada veliko zanimanje in so že vse vstopnice prodane. Po somborskem koncertu se harmonikarji vrnejo v Maribor. V Savo je Skočila Jezica, 17. aprila. Davi okrog 8. so opazovali ljudje mlajšo žensko, stoječo na bregu Save tik pod no-stom in nepremično zročo v Savo. Hipoma se je pa pognala v Savo, a močan vrtinec pod mostom jo je zagnal nazaj k obrežju. K obrežju je steklo več ljudi, a ji niso mogli pomagati. Tedaj se je pripeljal mirno tovorni avtomobil in šofer je vrgel z mosta dolgo vrv, ki so jo ljudje spodaj spustili v vodo. Obupanka se pa vrvi ni hotela oprijeti, nakar se je neki mtaden:č slekol m skočil v Savo. Hotel je potegniti obupanko na suho, a ta se j« obupno branila in ni hotela iz vode. Sele po trdem boju je vso prem raženo potegml na obrežje. Obupanko so spravili na orožniško postajo* kjer so ugotovili, da gre za 181 etno služkinjo Antonijo O., doma iz okoiice Rajhenburga. usktžbeno pa v Ljubljani. Kaj jo je gnalo v valove, ni hotela povedati. Najbrž je bila zopet kriva nesrečna ljubezen. Mladenko 90 že snoči videli ob Savi z nekim vojakom v živahnem prepiru. Frankensteinov-nevesta najnapetej&i. pa tudi najbolj okupirani fHm sezone: (Samo dva dni, to je jutri in v nedeljo v kinu Slogi). Da so se ljudje že naveličali večnih ope. ret in burk in da si žele tudi krepkejših filmskih del, kaže svetovni uspeti ftima >Frankensteinova nevesta«. Film je najbolj fantastično filmsko delo strahu in groze, ki razbiča slehernemu človeku živ. ce v največji meri. Delo ameriške filmske produkcije prekaša po svojih učinkovitih in napetih prizorih prvi del istoimenske, ga filma >Frankenstein«. Avtor filma nam prikazuje strasno delovanje Ftankenstei-novega nestvora, ki ubija, mori in seje smrt med ljudmi. Da bi ga umirili, mu napravijo nevesto, žensko, ki bi mu vcepila plemenitejša čustva in ljubezen. Uape_ lo jim je sicer ustvariti umetnega člove. ka, žensko, toda ljubezni niso mogli vcepiti niti njemu niti njej. In to je tudi ko. nec obema nestvoroma in ljudem, ki so ju napravili is kosti in ostankov človeških trupel Film je res izredno napet, nekateri priaori strašni, da človeka pretresa mraz od strahu m grose- Najnujnejša fantazija ameriških producentovi In film je bil uspeh ogromen po vsem svetu. Tudi pri nas v Beogradu, Zagrebu in drugih mestih so si ljudje preizkušali svoje Sivce pri tem filmu. aFrankensteinova nevesta« je tako okupiran film. da si ga je > Sloga < | zasigurirala komaj za dva dni v Ljubljani in to je za jutri in nedeljo Kdor si ga hoče ogledati, naj hiti, ker v ponede. ljek mora. biti ta film že odposlan dru. gemu kinematografu. Mladini in ljudem s slabimi živci ga ne priporočamo, kdor si ga upa pogledati, naj hiti in naj si vstopnice takoj nabavi, kajti samo v sobo_ I to in nedeljo bo ta film na sporedu kina »Sloge« pri običajnih predstavah. Za odrasle in za mladino bo jutri v kinu Slogi še matinejska predstava »Micky miške« ob 14.15 po nizki ceni Din 4.50. Jože Grilc umrl Ljubljana, 17. apruct. še pred nekaj dnevi je bil Jože Grilc, trgovski sotrudndk ugledne tvrdke I. C. Mayer, zdrav in vesel, v trgovini vedno šaljiv ter dobre volje je stregel strankam, a danes ga ni več med živimi. Med ve_ likonočnimi prazniki se je prehladil. dobil je nevarno pljučnico in davi je po kratkem trpljenju izdihnil. Jože Grilc je bil rojen leta 1901 v Ljubljani Trgovine Se je izučil pri tvrdki A. & E. Skaberne nato je bi! pa 18 let v služ. bi tvrdke Maver, kjer si je pridobil sploS. ne simpatije strank, a cenili so ga tudi njegovi tovariši. Jožeta je poznala ma'o-ne vsa Ljubljana, saj se je v mlajših letih udejstvoval pri vHermesu« in >Iliriji*, deloma tudi pri Primorju*. Bi| je vedno fair športnik in radi smo ga videli na zelenih poljanah, katerim je ostal zvest do zadnjega, saj je ni bilo večje tekme, ki bi jo Jože zamudil. Lubljana je pa poznala Jožeta tudi kot izvrstnega pevca, dolgoletnega člana Ljubljanskega Zvona. 2e kot deček se je vpisal v društvo in nastopal skoraj na vseh koncertih in prireditvah LZ, ki mu je bil dolga leta tudi odbornik, revizor in ustanovni član Pri Zvonu je ostaj do konca in prav z vnemo se je pripravljal Da njegov bodoči koncert. Več let je Jo. že sodeloval tudi v Zvono vem kvartetu S pokojnim leže v prerani grob dober in vesei družabnik, iskren prijatelj in zvest tovariš, ki so ga povsod radi imeli. Pokoj, nik zapušča globoko užaloščeno soprogo Anico, očeta in tri brate, med katerimi je Ivan njegov dvojček ter številno sorodstvo. Pogreb bo v nedeljo ob 16. iz mrtvašnice na Vidovdanski cesti 9. Pokoj, niku blag spomin, preostalim pa nase iskreno sožalje! Pevce vabimo, da spremijo svojega tovariša polnoštevilno na njegovi zadnji po. ti, saj je pokojnik vse življenje ljubil pesem. Iz Trbovelj _ Predavanje Kola jucoslov. sester. Tukajšnje Kolo juKOSlovenskih sester priredi v sredo 22. t. m. ob 16. uri v prostorih svojega doma v Betju štev. 49. oređavanj-r Predavala bo s. Angela Vode o temi »Težko-vzgojni olrosK« — Šport oo praznikih k'lml» llahemn "remenu naša športna .'lladina ol> praznikih ni počiva a. Na velikonočno u»ddio je no-vabila v «mst» Sr< .*i"cU?do iz Ljuhljam*, ki se je spoprijela z domaČinoMi v prijateljskem merjenju sil na ieri^ču SK Amaterja-Dasi ravno je poslal SK Svoboda izborno postavo v boj, je Lil Amater vendar ves čas igre v vidni premoči. Tekmo ie močno o\i-ralo slabo vreme in razmočena tla igrišča, vendar je bila igra na dostojni višini, tako da je bila sicer redka toda disciplinirana publika prav zadovoljna. Tekma je končala z rezultatom 6:2 v prilog Amaterja. Na velikonočni ponedeljek pa sta se pomerila na igrišču SK Trbovlja stara rivala nase doline SK Trbovlje in SK Amater. Tudi ta tekma je bila lepo odigrana in sta oba kluba pokazala, kako lepo je nogomet zlasti v lanskem letu napredoval v duhu pomirjenja in pravega športnega tovarištva. Tekma je končala z rezultatom 4:0 za Amaterja. Iz Maribora — Direktor čampa — prihodnja dram. ska premiera. To dramo, ki jo je napisal slovenski dramatik Jože Kranjc, in ki načenja več prav aktualnih in perečih vprašanj, vprizore prvič v mariborakem gledališču prihodnji teden. Vsebina je obdelana z veliko dramatično močjo, tako da uspeh ne more izostati. Režijo vodi glasni režiser, naslovno vlogo igra PurL jan, ostale večje vloge pa Rasbergerjeva, Kraljeva. Starčeva, Nakrst, Gorinaek in • P. Kovic. — V nedeljo zadnja uprizoritev dveh uspelih del. Popoldne bo zadnja predstava Golijeve ljubke pravljice s petjem, plesom in godbo >Princeska in pastirček« in to ob globoko znižanih cenah. Najcenejši se. dež se dobi že za Din 4. Zvečer pa uprizore zadnjič v sezoni Straussovo vedno privlačno in melodij bogato ki asično opereto »Cigan baroni. Vela jo znižane cene. — Požar. V Zgor Dobrenju je nenadoma izbruhnil ogenj v gospodarskem poslopju Alojzija Kesaka. Ker je bilo po. slopje s slamo krito, se je ogenj naglo razširil in se je vnela tudi hiša. Prihiteli so takoj pesniški gasilci na pomoč, ki se jim je posrečilo ogenj omejiti, da ni pri. slo do večjega požara, toda hiša in po. slopje sta Kesaku pogorela do tal. živino, pohiStvo in živež so rešili. Škode je okoli 70.000 Din, ki je le deloma krita z zavarovalnino. Domnevajo, da je ogenj zanetil nek slaboumnež. ki se je tisti večer potikal okoli Kesakove domačije. _ Roparski napad. Dva neznanca sta na samotnem kraju n*a padla delavca Kar. la Malančiča, ki se je vračal domov iz Do. maniščev, kjer je bil na obisku pri sestri m bratu. Vrgla sta ga na tla in na Ueh ležečega toliko časa pretepala s koli, da je omagal. Nato sta mu preiskala vse že. pa m mu vaela 350 Din, ki jih je knel pri sebi. Hudo ranjenega Malančiča je na Sel pozneje neki posestnik, ki ga je nemudoma spravil domov. Drugi dan so ga morali radi nevarnih poškodb odpeljati v bolnico — Otroška razposajenost. Otroci imajo navado teči za vozom, se zadaj prijeti in se nekaj časa skrivaj peljati. Tako je «to_ ril včeraj tudi 9'.etni učenec Ivan Robič, ki s« je na glavnem kolodvoru oprijol zadaj nekega avtomobila za rezervno kolo in se skušal tako skrivaj peljati Ko pa je av"t°monil napravil oster ovinek, je de. ček izgubil ravnotežje in odletel z vso silo na pločnik, 6ofer, ki dečka ni prej opa. zil, je videl, kako je padel. Naglo je ustavil, pobral dečka in ga izročil v to'L žini stanujoč emu zdravniku g. dr. Turši-ču. Ta mu je midii prvo pomoć in ugotovil. da je poškodba na glavi, ki jo je de*ek pri padcu dobil, ni nevarna. KOLEDAR lianes; Petek, 17 aprila Katoličani: Rudolf. DANAŠNJE PRIREDITVI« Kino Matlea: Daj mi to noč (Jan Kis pura) Kino Ideal: S.72 kliče na pomoč Kino Sloga: Fr;i^kenstPinova nevesta Kino Union: Ljubi me! Kfno Šiška: Voltaire ob 20 Društvo stanovanjskih najemnikov: Ob. ©ni »bor ob 20. »Pri levu«. DE2URNE LEKARNE Danes: Mr. Sušnik, Marijin trg 5, ku-ralt, Gosposvetska cc^ta 10, Bohinec ded. Cesta 29. oktobra 31 Iz Ljutomera — Nov grob. Pri Sv. Juriju ob Sčavnici je umrla učiteljica ročnih del Grosman Frančiška, ki je bolehala na prsnem raku že več let. Umrla je pri Sv. Juriju ob Sčavnici, kjer je bil tudi pogreb na vel.ko-nočni ponedeljek. Pogreba se je udeležilo lepo število znancev, ućiteljstva in njenih bivših učenk. Pokojna je bila dobra in priljubljena učiteljica. Blag ji spomin! — Divjega lovca so ob lepi udeležbi vpri-zorili na velikonočni ponedeljek pri Sv. Juriju ob šča*vnici v novi dvorani društva kmetskih fantov in deklet. To veliko oder-sko delo je doseglo lep uspeh, da moramo čestitati naši marljivi sokolski črti, ki je igro tako dobro vprizorila. — Velikonočni prazniki so minili v slabem vremenu. Na samo veliko noč je deževalo, bilo je pa tudi zelo n -zlo. Večjih incidentov ni bilo, le malenkostni pretepi, bruz katerih pa pri nas itajv oben praznik ne mine. Sedaj se je vreme nekoliko zbolj-šalo m postalo je topleje, kar je zlasti važno za sadno drevje, ki je v polnem cvetju in nam obeta mnogo sadja. Nase gledališče DRAMA Začetek ob 20. Petek 17- aprila; Zaprto. Sobota 18. aprila: Tuje dete. Izven. Ow od 10 Din navzdoL Nedelja 19. aprila: ob 15 V Času obiskanja. Izven. Cene od 14 Din navzdoL Ob 20. Vesela božja pot. Izven- Čeme od 10 Din navzdol. OPERA Začetek ob 20. Petek 17. aprila- Pesem ljubezni. RM Četrtek Sobota 18- aprila.- Ricoletto. Gostuje bari-tonist Kudolf Zupan iz Zagreba. Rftd C. Nedelja 19. aprila: ob IS. Pesem ljubezni. Izven. Cene od 30 Din navzdoj. 01 20. Manon. Gostuje edčna Anita Mez*1-tova iz Beoerada. Izven. Cene od tO Din navzdol. ★ Sprememba opernega repertoarja. Ker je gdčna Oljdekopovs obolela na hripit danes zvečer ni mogoča izvedba opere Katarina Izmajlovna. poje pa se opereta Pesem ljubezni za red Četrtek. Iz Metlike — Delovanje Strelske družine. Savezna strelska družina v Metliki je v nedeljo 29. marca zopet pričela z rednimi strelskimi vajami, ki se bodo vršile odslej vsako nedeljo od 14. ure dalje na strelišču pri mestni klavnici. Strelišče je bilo letos precej izpopolnjeno. Tako je bila napravljena nova premična tarča, nova miza v strelski lopi za streljanje leže, napravile so ne nove stopnice k lopi ter nova omara za orožje in strelivo. Število članstva je letos občutno padlo in to večinoma zaradi slabih gmotnih razmer prebivalstva. Med drugimi je izstopilo precej javnih nameščencev, ko so jim bili jeseni tako občutno znižani dohodki. Odbor poziva vse izstopivSe člane, da zopet pristopijo, saj mesečna članarina Din 1- je tako nizka, da nižja pač ne more biti. Družina je za članstvo letos precej znižala ceno nabojem, da tako omogoči tudi slabše situiranim redno vežbanje. V začetku poletja namerava družina prirediti prvo strelsko tekmo, združeno z zabavo na prostem. — Želimo družini čim večji razmah in uspeh. — Slavci so se vrnili in že drobe ob tihih večerih svoje pesmi na bregovih Obrha. Za Čudo dolgo pa ni letos lastovk. Pa menda vendar niso postale žrtev sankcij, ko so se vračale čez ozemlja kulturnih narodov v svojo domovino. Sadno drevje osobito čreft-nje so vse v cvetju. Potrti so tudi naši čebelarji, ko jim slabo vreme jemlje upanje na dobro letino. SOKOL — Sokolska tupa K rani bo imela svoio redno glavno skupščino v nedeljo 19. t. m. v Narodnem domu v KTaniu. POLICIJSKI PE? — KakAen pes je to? — Policijski — Saj mu sploh ni podoben. — £e —sreča, ker tnada k tajni »aUaiu JUTRI PREMIERA! Film groze — za ljudi z močnimi živci! FRANKENSTEINOVA NEVESTA Najnspetejši prizori! Bori«* KaHoff v glavni vlog:. KINO SLOGA DNEVNE VESTI — ubw«m lagrebSkega rektorja ni sprejeta. Univerzitetni svet zagrebške univerze je razpravljal v sredo o ostavki rektorja dr. llondla in prorektorja ins. Stipetiča. Univerzitetni cvet ni sprejel ne ene ne druge ostavke, temveč je rek tor iu in prorektor-ju izrekel soglasno zaupnico In odobril njuno dosedanje delo. Fakultetna sveta veterinarske in noljedelske fakultete sta pa odklonila ostavki svojih dekanov in jima izrekla popolno zaupanie. — Ljubljanski izletniki v Sofiji. Jugo. slovensko-bolgarska liga v Ljubljani je organizirala izlet v Bolgarijo. Udeležilo se ga je 19 izletnikov, ki jih vodi tajnik 1L ge g. Vekoslgv Bučar. Izletmki so prispe, li v sredo popoldne z brzovlakom v Sofijo. 2e na obmejni postaji Dragoman jih je prebivalstvo n« čelu z županom prisr_ čno pozdravilo. Predsednik dragomanske občine jim je priredij na postaji zakusko. Na sofijskem kolodvoru so jih pozdravili člani upravnega odbora Bolgarsko-jugo_ slovenskega društva v Sofiji na čelu s predsednikom Dimom Kaaazovim. V So. fiji ostanejo dva dni. potem pa odpotujejo v Plovdiv. V torek zvečer so bili po. vabljeni v opero, snoči jim je pa priredilo Bolgarsko.jugoslovensko društvo banket v hoteoi sBlgarija«. — Zborovanje naših vinogradnikov. 6. in 7 junija bo v Narodnem domu v Bre_ žicah X redni občni zbor Vinarskega dru. ^tva za dravsko banovino, združen z osmim vinarskim kongresom. Za kongres je pripravljenih več zanimivih strokovnih referatov, končno bo pa sprejeta resolucija. Po kongresu bo otvoritev vinske raz. stave, združene z vinskim sejmom, ki jo prirede združene vinarske podružnice bre_ žiSkega in krškega sreza v Narodnem do_ mu v Brežicah. Razstava bo trajala 7. in S. junija. Občni zbor Vinarskega društva bo v soboto 6. junija, kongres pa v nedeljo 7. junija. Po kongresu si ogledajo ude. leženci vinograde na Bizeljskem, v pone_ deljek pa vinograde na Dolenjskem. Gadovo pei. Št. Jernej in Pleterje ter Vinar, sko zadrugo v Kostanjevici. ■KINO SLOGA, tel. 27*30 DANES POSLEDNJIC ob 16., 19.15 in 21.15 uri Dušica Rožamarifa (Die heiliire und ihr Narr) Najlepši film sezone! — Velika javna dela v Beogradu in Ze_ munu. V Beograda bodo zgradili moder, no rečno pristanišče. Uredba o tem je predpLsana z novim finančnim zakonom. Stroški bodo znašali 85 milijonov Din. Za modernizacijo naše trgovske mornarice je pa določenih 25 milijonov Din. Teh 110 milijonov bo dala večinoma Državna hipotekama b^nka, le 30 milijonov se bo dobilo iz državnih fondov, če prifltejemo tem velikim javnim delom še železnico in cesto Beograd _ Pančevo, asfaltirano ce_ sto Zemun . Beograd in dva orjaška mostova preko Dunavn in Save, vidimo, da so bila opravljena v zadnjih letih v B«?o_ gradu in okolici Zemuna ogromna tehnič. na dela skoraj izključno s finančno pcnrioč-jo državR in po načelu enakopravnosti — Kongres mednarodnega društva za nmzikologijo. Od 1? do 25. t m bo v Bar. celoni obenem z glasbenim festivalom mednarodnega društva za sodobno glasbo III. kongres mednarodnega društva za muzikologijo, na katerem bo zastopana tudi naša država. Docent zagrebške unL verze dr. Dragan Plamenac je prijavil predavanje o glasbi v Dalmacji in Hrvatskem Primorju v 16. in 17. stoletju Prc. dava] bo v francoščini. — Predpisi o kontroli uvoza. Finančni minister je podpisal odlok, po katerem morajo v avrho kontrole nad Izpolnjevanjem obveznosti pri uvozu blaga iz poedi-nih držav uvozniki pri carinjenju predlo, žiti pristojnim carinarnicam v duplikatu izjave o načinu plačevanja na obrazcih, ki jih izdaja finančno ministrstvo To izjavo morajo izvozniki predložiti carinarncam za vsako pošiljko, sprejeto iz inozemstva, čije vrednost presega 2000 Din V zvezi s tem je oddelek za carinarne v finančnem ministrstvu opozori] carinarnice, naj se dobro seznanijo z vsebino tega odloka, da bodo pravilno postopale. Carinarnice so že dobile obrazce, ki jih bodo prodajale uvoznikom po 1 Din. Izjava obstoja iz unika. ta in duplikata. ELITNI KINO MATICA TELEFON 21—24 Na splošno željo smo podaljšali predvajanje božanskega velefilma, v katerem poje JAN KIEPURA prekrasno popevko „DAJ MI TO NOČ" Predstave SAMO še danes ob 4., 7 U in 9 U uri. — Poljaki kupili 9<» vagonov nagega IoKm ka Zastopniki poljskega monopola so se nedavno mudili v hercegov ini. 'Dalmaciji iu Crni gori, kjer so nakupovali tobak. Kupili so ga 9^ vagonov, tako da so zdaj izpraznjena vsa lobačna skladišča v Hercegovini. Povpraševanje po hercesovskem tobaku je še vedno veliko, pa so že vse zaloge izčrpane — Brezposelnost v naši državi. To podatkih središnje uprave za posredovanje dela je iskalo v februarju v naši državi pri javnih l*>rzah dela 37.5*27 brezposelnih, od teh 5.998 žensk. S preostalimi brezposelnimi iz prejšnjega meseca se je dviffnilo Število brezposelnih na 65.151. Ob koncu februari? je bilo brezposelnih 34.136 Podpore brez-no*.elnim **o znašal* v februarju '2 2#2.57'V2.> Din. Od tega so dobili uradniki 40.688.oo. kvalificirani delavci 1,106-726 nekvalificira- ni 902.521 in kmetje 242.637-50 Din. 1. marca je Lilo pri vseh borzah dela orijavljenih 34.150 brezposelnih, od teh 4345 žensk. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo pretežno oblačno, nestanovtno vreme, od časa do časa dež Včeraj je deže_ valo v Ljubljani, Mariboru, Zagrebu, Beogradu in na Rabu. Najvišja temperatura je znašala v Beogradu in Sarajevu 25, v Skoplju 23, v Zagrebu 22. v Mariboru, Rogaški Slatini in n& Splitu 19, v Ljubljani 17. Davi je kazal barometer v Ljubljani 743.9. temperatura je znašala 10. — Za liter vina 4 mrtvi in 21 ranjenih. Pred somborskim sodiščem se prične čez mesec dni senzacionalna obravnava proti 31 obtožencem iz vasi Grabovca zaradi uboja odnosno soudeležbe. Lani 29 sep_ tembra je priđio v neki gostilni zaradi li. tra vina do strahovitega poko-ija. Sodelovala je skoraj vsa vas Grabovac. Ubiti so bili 4 kmetje, težke ranjenih pa 21. Zaslišanih bo nad 80 prič. obtožene? bo pa zagovarjalo 11 odvetnikov — Nevihta s točo. Preteklo noč je razsajala silna nevihta v Mirenaki dolini na Dolenjskem. Med nevihto je padala gosta toča« škoda je velika, posebno na sadnem drevju in v vinogradih. — Samomor našejra i$8eljaaišktga komisarja v Buenos Airesn. Izšel ieniški komisar pri našem poslaništvu v Buenos Airesu dr Ivo JelaviČ. doma iz Vrgovva ori Makarski, si je na strašen način končal življenje. Zvečer, ko je bil sedi mesta na ulici najživah-nejši promet, je -Uoči] iz 9 nadstropja hise. kjer je stanoval Hi 1 je sevedn lakoj mrtev V smrt ga je poimala ležka živčna bolezen. Moška obleka po meri je boljia od konfekcijske. Tudi cenejša je lahko! 390.' 490.- 590.- Vaa stane 3 m kakovostnega volnenega blaga po izbiri s kompletno podlogo. Oglejte si vzorce pri krojačih ali pa v naai prodajni pisarni „Manufaktura" komandi! na družba Ljubi bna. Aleksandrova 6 P*U£* »DUNAV« vhod Bt-ethovnova 14. poznan pa je |h> celi Kvropi. sai je prepotoval največja iriasKma središča od Bruslja do lieograda in Varšave, v leli dneh ;« zbor v Jugoslaviji, v Sloveniji koncert tta 22. v Ljubljani. 23 v Kraniu in 24. aprih v Mariboru. Liubljantski koncert le v fi»harmonični dvorani, začetek ob 20. uri. Pred-prodaja po običajnih cenah v knjigarni Gla^Lene Matice. — Ij Društvo «tafio**nj<*kiti najemniku, f Ljubljani vabi svoie člane na redni oL-čni zbor. ki bo v petek dne 17. aprila t. 1 ob 20. uri v saionu restavracije >Pri levu* na Go«posvetski cesti. —ij Otvoritev ©»trega «trplj>nja strel, ske družine. Ker se vojaško strelišče sedaj popravlja, ne bo otvoritve ostrega streljanja 19. t. m kakor je bilo prvotno javljeno, temveč v nedeljo 3 maja t. 1. ob 9. na vojaškem strelišču na DDlejski Elitni kimo Matica — TcL Zl-%4 Hoeete se nasmejati T Hoćete veselja, smeha In sale? Hoćete povabiti na vse tegobe 1 OGLEJTE si JUTRI SIJAJNO bAjLO VLAST A BUR1AN — THEO LINCEN l A 2 N I VITEZ REZERVIRAJTE VSTOPNICE. >Zarjac, pel bo pevski zbor »Zarje«, nastopijo skupine z narodnimi pesmimi kot »Dekleta iu fantje na vasi*:. Vprizorjena bo Iv. Vukova simbolična slika - Mi kovači .. starosta delavskega gibania Ivan Mlinar lo spregovoril pozdravno besedo itd. Pridite' —Ij Mladino iu »se prijatelje klavirske^ igranja opozarjamo na spored tretjega ntfa-dinskega koncerta ki bo v nedeljo 19. t. ni. ob 11. uri dopoldne v filhannonični dvorani. Prof. Marijan Lipov Sek nam bo zaigral vS klavirskih variacij najrazličnejših avtorjev, med njimi tudi klavirske variacije p. Ilti^. Sattnerja na slovensko pesem Kje so moj** rožice. Starše prosimo da pripeljejo mladino na ta mladinski koncert. NV.opninu ie samo 8 Din, dobi se s sporedom v knjigarni Glasbene Malice. Iz Celja —c Gali mrla v va. roj. umrlem sestniku EP JLiKi PREM IKRA! FIlm groze — za ljudi z močnimi živci! Vit ANKENSTEINOVA NEVESTA Najnapetejš: prizori! Dorls Karloff v glavni vlogi. KINO SLOGA iz Misbliane —Ij Mulo rib na trgu. Ribji trg je bil danes nekoliko slabše založen, ker ribolov na morju zopet ovira slabo vreme. Zdaj bi bdo sicer že mnogo skus, ki so zelo dobre in jih tudi naše gospodinje že znajo ceniti, razen tega pa niso drage. Nekoliko jih je bilo že danes, in sicer kg po 22 Din. Nedvomno se bodo pocenile vsaj za 6o'0t saj so jih prejšnja leta piodajaL po 12 Din in nekaj časa celo po S Din. Vendar je treba reči, da niso posebno drage niti po 22 Din, ker spadajo med najboljše vrste rib. Tem več je pa bilo danes sardel, ki so po 16 Din. Tudi sardele se bodo najbrž še nekoliko pocenile. Boljših vrst morskJh rib je bilo danes zelo malo. piodajali so samo očade, 24 Din, in cipli po 20 Din. Med rečnimi ribami je bilo danes največ karpov, dočim je bilo prejšnje čase vedno največ ščuk, prodajali so jih od 16 Din naprej. Nekaj kilogramov je bilo tudi jezerskih postrvi, ki so po 40 Din. kakor navadno. Na ribjem trgu zdaj ni več takšnega navala, kakršen je bil zimske mesece in zlasti prejšnji teden. Menda so ae ljudje preobje-dli tudi postnih specijalitet in upoštevati je treba, da so meščani imeti velike stroške s praznovanjem ter tla morajo zdaj zaradi tega varčevati. —Ij Kje bodo bodoče mitnice? Mestni dohoda rst ven i r.rad ima mnogo dela in skrbi z n:n'-rti glede bodočih mitni«'. o katerih se ni končnega sklep."., koliko jih bo in kje bodo stale. V jrl-ivnlh obrisih so bili zadevni načrti sicer izgo tovljen i /o pred meseci, a prihajajo soro'i razni predlogi interesentov, ki tzpodbijaio prvotne tklepfe, T.iko postaja postavitev bodočih mitnic za občino prnvr*«?tJ problem. —Ij Davščina na potrošnjo. V smislu § 7 pravilnika o davščini na potrošnjo poziva mastni tro*arin«ki urad vse lastnike frostil-niškili. za jf rkovalničkih in vinotočnih obratov, la prijavijo «»dd. VIT/T (Pocačnrjev trg T./in med uradnimi urami kolieinn vina in piva. notoZarjer, bo v soboto, 18. t. m. ob 20. uri v dvo»ani Delavske zbornice. Večer bo prirejen v pozdrav delegatom kongresa Strokovne komisije za Slovenijo, ki bo v nedeljo 19. t. m. Spored je lep in pester. Igrala bo godba Ana Majdireva t. Y MarilK>ru je četrtek dojx>ldne na. Ana Majdice-Rupschlova. vdova l»o lela 1990, znanem veleinduslriicu l u velepo-g. Petru Maidiču v Celju. Pokojnica je bila plemenita žena in srčno dobra mati. Prebivalstvo io je visoko spoStova1© Truplo so prepeljali v Celje in ga položili v vili na Sp Hudinji 4. na mrtvaški ode-. Poureb bo v soboto ob 16. iz hiše žalos'i na okoliško pokopališče. Pokojnici Ledi ohranjen časten spomin, težko prizadetim svoicem naše iskreno ^ožalie' —c Plačilo obrifi-kih nnklad Me.-lno poglavarstvo v Celju opozaria hišne posestnika, da so 1 t. m zapadle v plačilo ob-činske naklade in sicer: najemninski vuutf za proračunsko razdohje od 1. IV. do 30-VI 1030.. vodarina. kanalska pristojbina in s*evnina >:a pilji »f muhu razdobje od 1. L do 'M. lil. \SKji> Stranka se r>ozivajo. da plačajo zapadle obroke pri mestni blagajni leljski zanesljivo do 30. t. ni Po preteku luga roka se bodo zaračunale zakonite * » zamudne obresti Plačila ki l>odo po preteku Šestih tednov od dneva dospelosti izostala, se bodo izterjala izvršilnim potom. — c Prihodnja predstava v celjskem glodi-lisču bo v lor^k 21. t m. ob 20 (iostova'a bo spet ljut ltanska drama ki bo vprizorili Vesničevo očinkovito tragikomedijo Ch>s,>o-ski dom-, ki *e godi v današnjem času v Beogradu. Predstava je za abonma. Neabo-nonti dol>ijo vstopnic" v predprodaji v trafiki onedeliek 20 t ni ob 20. Predaval t>o g. dr. Branko Vrdon iz Ljubljane o sredozemskem problemu v sedanji mednarodni situaciji. Opozarjamo na to zanimivo in aktualno predavanje. —c Celjska >Nofa< l>o priredila v oetrl^k 23. t. m. ob 20 spet predavanje v svojih prostorih v Narodnem domu Predaval I o agilni član Soče g. Ado Makarovič o dun lizmu v starosk>vanski veri —c Nogo sta si zlomila. V jHinedeljek j«-mlinar Anton Znidar i/ Po*lvrha pri Hra-slovčah \ iu>ki gostila i v Podsrhu brrnil 71 letnega kočarja .lerneja Štruklja iz Sp. Oorč pri Hraslovčah. Štrukelj |e padel -n si zlomil levo nogo- V torek je 23 letni dni nar Alojz Vinder iz Koau pri Perro\čar padel pri kidanju LMioia tako nesrečno, da si je zlomil desno nogo. Oba |>o£kodoA'anra se zdravita v celjski bolnici —c Nnfoinet. V nedeljo 19 t. m. ob 10. ik> |»oldne se Ik> pričela na igri^u >Pri skalni kleti t prvenstvena tekma med rezervama Atletikov in SK Jugoslavi je. Iz Litiie — I)revi hodu gostovali člani ljtibljan- skt» drame. 2e pred veliko nočjo so bili napovedani pri nas člani ljubljanske drame ki so se prijavili za gostovanje z ve_ seloigro j>Ljubim te«. Gostovanje pa je bilo takrat preloženo Dre v i ob 20. pa nastopijo pri nas člani ljubljanske drame. V glavnih vlogah nastopita Vida Juvano-va in Slavko Jan, odli^T. ljubljanska umetnika. Prireditev bo na odru litijskega Sokolskega doma Iz Novega mesta — Koncert slovenskih narodnih petmi, nam priredi v nedeljo 1H. t. in. ob 8. zvečer v dvorani Prosvetnega doma, pev&ki zbor Ljubljanskega Zvona. Ker so take priredita- pri nas zelo redke, priporočamo me-Bflanetvu in okoličanom, da koncert v Čim verj. mi številu posetijo. Isti dan popoldne ob lfi. uri zapoje pevski zbor na pokopališču žalostinko na grobu skladatelja Hladnika. TVRDKA J. C. MAYJER naznanja žalostno vest, da je njen dolgoletni trgovski sotrudnihf gospod danes nenadoma umrl. Tvrdha ho ohranila preminulemu časten spomin* J. C. MAY£R LJUBLJANA, I7t aprila 1936. RAzno Beseoa aa pat dave* 8« Din Naimant^ »meaeK » Din PRENCHOATR ter vsa oblačila v ogromni izberi odlično izdeiana si nabavite najugodne ie pri Preskerju Sv. Petra c. 14 Telefon 38—83 R- SIGUREN USPEH! tnserirajte V „SLOV. NAHODU" Morske ribe danes v veliki izbiri, pripravljene na poljuben način. OBED, sestoječ iz juhe, dveh prikuh, mesa po Želji, močnate jedi in kruha Din 10.—; OBED: juha, 2 prikuhi, meso in kruh Din 6.— Velika izbira drugih jedil, ražnjići, čevapčiči, zarebrnice. Vino prvovrstno, posebno fin viški Opolo. Cenjenim gostom ae priporoča OPERNA KLET Lenka Lozić Narodna tiskarna LJUBLJANA / Poizkusite novi NEPREMOČLJIVI "Puder lepote NAPRAVITE TA PRESENETLJIVI POIZKUS Puder TokaLoa odpravlja bleatecje kož«, ker vsebuje nenavadno novo ••starino, imenovano »dvojno peno« (proizvod patentiran). Prepričajte se sam« • tein enostavnim poizkusom. Dajte na prat malo novega »mat« pudra T oka Ion ta pomočite prst v čašo vode. Ko potegnete prat iz vode, boste opazili da ni vlažen in blesteč, marveč popolnoma tuh in »mat*. Puder se upira vlagi, ker vsebuje »dvojno peno«. To je vzrok, da •« puder TokaJon oborit na koži 8 ar. Lahko pleiete vso noč v razgretih prostorih. Vala polt pa bo vendarle ostala svaža in lepe kakor ob začetku. Veter, dež m potenje ne Škodujejo novemu »mat« pudru TokaJon. Ta puder zajamčeno za vedno odpravlja bleeta-nj« t Brez dela lahko žive Prebivalcem otoka Whairikauri vzhodno od Nove Zelandije nudi hrano narava sama CJovek bi mialil, da ni na svetu kraja, kjer bi mogli navadni ljudje živeti brez dela, saj še delo ne nese človeku toliko, da bi mogel pošteno živeti, a tisoči in tisoči ga sploh ne dobe, čeprav bi radi delali. So pa na svetu tudi srečni ljudje, ki jim ni treba delati, ker skrbi zanje narava sama. Na otoku VVhairikauri žive ti srečneži, ki jih je pa komaj 500. Ta otok leži vzhodno od Nove Zelandijo in priseljenci na njem se imenujejo Maorih. Skrbi, kje bodo dobili življenjske potrebščine ne poznajo, ker jih daje narava sama v izobilju, čim stopi človek na tem otoku iz svoje kolibe, že lahko na bi ž-njem grmu odtrga banano a!i kokosov oreh in tako je preskrbljen z rastlinsko hrano, če si pa zaželi mesne jedi, vzame puško ali pa kar palico in že ima !abo_ da- Na otoku žive velike jate labodov, še lažje dobi labodja jajca. V nekaterih gnezdih je celo do 30 debelih labodjih jajc. Labodi imajo pa obilo hrane v jezeru sredi otoka. J?o ozkem kanala je jezero zvezano z morjem. Po tem kanalu priha. jajo v jezero manjše ribe. ki jih jedo labo. di zelo radi. Druga priljubljena hrana la_ bodo v so vodne trave pod gladino vode v jezeru. Zato ni čuda, da se labodi na tem otoku tako dobro počutijo in tako hitro razmnožujejo Kanal, ki veže jezero z morjem, se pa včasih zamaši, da ribe ne morejo več iz morja v jezero, poleg tega ?e pa voda v jezeru dvigne in odteka mimo kanala v morje. Posledica je, da l:,bodi navzlic svojim dolgim vratovom ne morejo dobiti potrebne hrane. V takih pr merih jim grozi lakota. Otočani se pa dobro zavedajo, kaj pomenijo zanje labod: in zato jih ne puste poginiti od l;Jkote. če s! hočejo nabaviti mesno hrano in labodja jajca, morajo prijeti za delo in odstraniti pesek iz kanala, da lahko voda odteka in da morejo ribice iz morja v jezero Ker se pa zamaši kanaJ samo enkrat v treh let*h. morajo vsaka tri !et;1 enkrat prijeti za lopate in oč;_ stiti kanal, čim je ka^nl oćiščen. odlože lopate in začno zopet lenuhariti srečni, da je konec delovnega dne, edinega v treh letih, če je v brezdelju sreča, so ti ljudje gotovo najsrečnejši na svetu. Ruska in Japonska tehnika Med največje in najmodernejše opremljene hidrotehnične laboratorije na svetu spadata laboratorija državnega znanstvenega raziskovalnega hidrotehničnega zavoda in visoke hidrotehnične šole v Leningradu. V njih lahko strokovnjaki prouču* jejo na modelih vse modele v zvezi z gradnjo velikih pregrad in hidrocentral. Poleg dveh lastnih hidrotehničnih laboratorijev imata omenjena zavoda še laboratorij za preizkušanje kovin, laboratorij za mikro-fotograficne in kinematografične posnetke, laboratorij za proučevanje premikanja naplavin in usedlin in mnogo pomožnih zavodov. Japonska železna industrija zavzema sedmo mesto v svetovni proizvodnji. Od leta 1923 se je proizvodnja litine na Japonskem poosmerila. proizvodnja jekla pa po-dvanajsterila. Ta razvoj je izdatno podpirala država z velikimi denarnimi podporami in odpisom davka za 15 let novim podjetjem. železne rude ima Japonska razmeroma malo, samo okrog 100 milijonov ton, premoga pa več, samo da ni dober za proizvodnjo železa. Premog za koksanje morajo uvažati iz Kitajske. Leta 1933 so izdelali na Japonskem dva milijona ton liti- ne, od tega tretjino v Koreji in Mandtu-kuu, uvozili so je pa 200.000 ton. Pomanjkanje litine se je doslej nadomestovaio z uvozom velike količine starega železa, zdaj pa grade nove visoke peči. Valjanih izdelkov so izdelali leta 1933 2,500.000 ton, uvozili so jih pa 400.000 ton, največ iz Nemčije. Japonska železna industrija si prizadeva čim bolj dvigniti izvoz svojih izdelkov. Leta 1933 je znašal izvoz 181.000 ton v japonske kolonije in okrog 50.000 ton drugam. Izvoz podpirajo z državnimi premijami. Najlepša Španka — komnnistka V politično življenje posegajo navadno ženske, ki se ne odlikujejo z lepoto in ki tudi niso več taiko mlade, da bi knele okrog sebe kop;co kavaMrjev. Edi>na izjema v tein pogledu živi menda v Španiji. V novi španski parlament je bili* pri zadri tih volntvah prvič izvo'jena rudr ženska in sicer ena najlepših, kar jih premore rta lepib žensakaih zelo bogata Španija. Prva rn edina zastopnica ženskega sveta v šrpantskern parlamentu je E>o!o>res I&arrichi. ljubljenka vsega madridskega prebivalstva. Čeprav je za g ri/ena komunistka. Znana je splošno pod zdevkom »le Pasionera« in je idealen, klasdčen tip lepe Carmen. Kakšno vlogo bo igrala v par'amenru, še lepote na Madrida bolj nego voo njene po-aftične doktrine. Spanci so vročekrvni, vetir ki prijatciji lepih ž enak in tuda priznani Lavahrji. Kako se bo to obneslo v pori* men tu* je seveda ojnugo vpraimnje, kajti težko bo sprav rt* v sklad nasprotujoče m pobrtične nazore in nasprotniki komun i zrna bodo pač morali pobij»ari komunistično propagando, čeprav bo p-rhajata iz dražeqrt nih ust lepe Dobores IgarrichL KAKOR SK VZAAU — Kako dolgo traja, da si člo*>ek opomore po taki operacifi? — Mislite telesno ali denarno- V MESTTI — Kaj pa pomeni ta množica lhjdin — Sič hudega, a\'to je hotel t apel lati v stransko ulico. — Zakaj se je pa rbralo toliko ljudi'1 — Ker tam ni nobene stranske ultce. V hotelu Vratar plačilnemu: No. kaj pa je dejal Francoz, ko si mu izročil račun? — Reči ni mogel še ničesar — zdaj šele išče besede v slovarju. SAMO ENA GLAVA V vsaki družini bi morala hiti gamo ena glava. — pravi mlad zakoniki mnz v klubu. — Trav pravite, - mu priti di poped, jaz sem pravkar plačal klobuke za svojih devet hčera. -• L- 4 -**• i iii/iijMimii "X •4 .v-.£* al i i f /i ' % ■S! >& 1 Naša predraga, nadvse ljubljena mamica« in omama, gospa Ana Maidic VDOVA VELEINDUSTRIJA LCA IN VELEPOSESTNIKA, nas je danes ob 9. uri po dela in trudapolnem življenju, po dolgi in mučni bolezni zapustila za vedno. Pogreb se bo vršil v soboto dne 18. IV. 1936. ob 16. uri iz hiše žalosti, Celje, Spodnja Hudinja 4, na okoliško pokopališče. Sveta maša zadušnica se bo brala v ponedeljek, dne 20. IV. 1936. ob 8. uri v župni cerkvi celjski. CELJE-SP. HUDINJA, MARIBOR, JARŠE, 16. IV. 1936. Marija Rosi na, sestra; Hugo Rupschel, brat; Anica dr. Robičeva, Petka Pintar, Ruša Kunejeva, Milena Bolim in Deša Palfaga, hčerke; Dr. Hugoa Robič, Drago Paljaga, Rihard JBbhm, Slavko Pintar, zetje; Iiagmar, Peter, Jasna Kune], Smilja in Jasna Robič, Milena Joksić, Peter in Drago Paljaga in Marlenka Bohm, vnuki in vnukinje — in ostali sorodniki« Louise Krneč de Keroual: \\ Koma n Vo.voda se je delal presenečenega, prosil ie kralja odpuščanja, češ, da ni njegova krivda da ni znal kralj zasačit; ljubčka. ki ga je videl on bežatj iz hiše. — Vi torej mislile, da ne znani ločiti moškega od ženske? je dejal kralj. — Oči človeka včasih varajo. — )2 odgovora voiivoda- Ponovno moram izjaviti, da sem videl njenega ljubčka. o katerem ie vam natvezila. da ie ženska. V njeni nočni čepici je odnesel pote in niste ga spoznali. — Cc >e to res, je bila storjena največja podlost! — je zarohnel kralj. — Storiti se ni dalo nič drugega, moral se je preobleči, da je vas preslepil-Č;m bolj boste razmišljali o tem, tem Jasnejša vam postane prevara. — Saj res, — je menil kralj. — zakaj >e imela razpuščene lase. ko sem prišel k nji? Zdi se mi, da tu res ni bilo vse v redu. Ah, ko bi jo bil zasačil. 5e bi imeti priliko vam prisegam, da bi se z veajlo previdnostjo prepričal o njeni nezvestobi. XII- LADY SEVMOUROVA V NEMILOSTI. Karel II. ni mogel pregnati svojih mračnih misiii drugače, nego v burnih orgijah s svojimi prijatelji. Ni sj me upal povabili več na to preveč burio in razvratno svečanost- Nisem se uklonila vladarjevim prošnjam, n ego-va ljubezen do mene ie bla bolj plam-teča, čim manj ga je vleklo k moji riva-linji. Zat-ekla sem se na kral'ičin dvor, k;er sem našla vedno najboiBo zaščito, kjer sem bila varna pred zapeljevanjem in burnimi kraljevom' nabavami. Tistega dne "e izroln (1 vodvoda d' Albermarie kraljevo želo. Vohuni so mu sporočili, da je Iadv Sevmourova v sveoem stanovanju marsikaj predruga-o3a- Slutil ie. da se .ie to zgodbo z namenom, da bj se zavarovala pred nepričakovanim presenečenjem. Iz tega je sklepal, da snuje Sevmourova novo ljubavno pustolovščino. Kmalu noftem je zvedel, da ima Sevmourova tiste noč: sestanek z ljubčkom. Večina n ene služinčadi ie bila udana vojvodi in zato je tako dobro poznal njene načrte- Kralja je privedel v dom ladv Sey-mourove skozi taina vrata. Tipajoč v temi ie prišel končno krali do steklen:h vrat. kjer je mogel vse nemoteno slišati i in videti V ljubavni opojnosti sta delala zaljub-1 enca nesramne dovtipe na lahkovernega kralja, njegovega t:ubl»xnca in ponosno Francozinjo. Krali je bi'1 silno ogorčen- — Da. videl sem to razvratno žensko v naročju nienga mladega Adomisa- je nama pravil pozneje. Toda vladar ni imel dovolj poguma, da bi bil z mečem v roki vdrl v spalnico in pobil ljubčka svoje ljubice. Zadovol.rl se je s tem. da ju ie zastraši, odnosno da je opozorili zaljubljenca nase z ropotom, predno je odprl vrata. Vstopil je v spalnico ves razkačen z mečem v roki in zagrozil predi znemu tekmecu, da mu prehode z nj.im prsi, toda tekmec jo je bil med tem že popihal- Bleda in prestrašena lady Sevmojro-va se je zatekla k svo.im starim preizkušenim sredstvom. Zgrudila se je na divan in se delala kakor da umira od bolesti in obupa. Kralja je niena skruše-nost tako ganila, da se mu je v dno duše zasmrirrla. Njegova jeza se je brž polegla- Odložil ie meč in hitel po vodo in po krepHne kapliice, prizadeval si je na vse načine obuditi jo k zavesti. Ko je odprla oči, jfi je dobrodušni vladar pomagal vstafo', potem ie pa pokril njeno nežno "roko s solzami in vročimi p©- Kraljeva tiubica je mislila, da Se je vihar že polegel in hotela se )e opravičiti v nadi, da je njen ljubček ta čas že lahko odnesel pete. — Dali ste se preslepitii, — je dejala kral.u, — razumeli niste, da sem iz nedolžne zvijače, ne pa iz črne nehvalež-nosti poslušala besede, ki so vzbudi1 e vaš pravični gnev- V resnici sem vas hotela samo za hip razjezi);, in podraži i zaradi vaše pretirane radovednosti in ljubosumnosti, na katero sem bila pa že itak preje opozorjena. Le kako ste mogli verjeti, da bi bila tako zločinska in obenem tako nespametna. Tista ljubica, ki je tolikokrat dokazala svojo strastn > ljubezen svojemu ljubljenemu in ljubezni na boli vrednemu možu, ljubica, ki nikoli ni nehala boti hvaležna in zvesta na-večjemu in najplemenritejšemu vladarju. Hotela je nadalievati svoi zagovor, toda krali je bil že tako ogorčen nad njeno predznostio, da ii >e posegel v besedo in jo obsul z očitki, grožnjami in zaničevanjem- Potem ie pa hitro odšel in zaloputni vrata za seboj. Ves v skrbeh je srečal voh'oda d* Albemarle na stopnišču kralja, ki je zakričal nanj, da se mu je ljubček lady Sevmourove zopet izmuznil, da je pa to pot trdno prepričan, da ga je ljubica i podlo varala. 1 — Pomirite se sire, — mu je de al I vojvoda. — Postavil sem straže pri vseh izhodih in bežeči Iijubček se je ujeJ v naše mreže- Dal sem ga prepeljati na varno, kjer čaka ukrepov Vašega Veličanstva. Drugo jutro sta odšla vladar in vojvoda k UBetndku, mlademu, zelo lepemu k ra 1 jričine m iT~paž u. Paž je padel pred kral.a na kolena in priznal, da se je btl daj ujeti v spretno nastavljeno past. Prosil je krala odpu-ščania tako iskreno in skesano, da s« ie dal dobrodušni krat omehčati in je samo ukazal svojemu tekmecu, naj zapuv mesJto, da mu ne bo, pretila nevarnost novega zapeljevanja in najtežje kazni- Lady Sevmourova e bila priznana liubica Karla IT. To je na dvoru položaj, ki prinaša velike ugodnosti rn pravice. Zato ni čuda, da je lady s tolikim srtra-hom gledala, kako se odprira pred n«o brezdno. Prve dni svoje nemilosti .ie neprestano prosila svojega ljubčka. na i se vrne k nji- Napela ie vse sile. da bi ga zopet privabila in ujela v svoče nire-že. Toda zaman so bile vse n.ene svečanost z na:lepšnm^' ženskami in kral evimi najdražjimi 1 ubijenci. Kraljevega srca mi mogla omehčani, kajti krahj je bil srečen, da se je rešil suženjskih okovov. Sklenil je obrniti Seymourovi za vedn«> hrbet in poklicati k sebi svojo novo ljubico- Urejuje Josip Zupančič. — Za »Narodno tiskarno« Fran Jczeraaa. — Za opravo tn inseratni del Usta Oton ChMiatot. —* Val v Ljubljani. 9D